6 AKTUALNO UREDITEV SPB-1: POGLED DRUŠTVA ARHITEKTOV DOMŽALE
' H =D!' 1*1 ; IUI
ir.llTA^ii; T
ORitWTACijA (ÍOBSlAíl^jt
8 TEMA MESECA MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
16 KULTURA
KIPAR PETER LOBODA
1894-1952
SLAMNIK
GLASILO OBČINE DOMŽALE
27. FEBRUAR 2015 | LETNIK LV | ŠTEVILKA 2 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR
slamnik@kd-domzale.si
(f
Izbira poklica je ena najtežjih odločitev
Letošnji medobčinski otroški parlament je bil posvečen poklicni orientaciji in izobraževanju.
Ze najmlajši se srečujejo s poklici, ki bi jih želeli opravljati v zrelejših letih svojega življenja. Otroci pogosto pri treh, štirih letih stopajo v 'velike čevlje' učiteljic, zdravnikov, voznikov, pevcev in drugih junakov.
Da se njihove želje, kaj bi v življenju radi postali skozi leta, spreminjajo, je jasno, a na določeni točki pridejo do razpotja, ko se morajo odločiti. Najpogosteje je to ob koncu osnovne
KULTURA
16. Gostičevi dnevi
Osrednji slovesnosti bosta v nedeljo, 8. marca, spominska sv. maša v cerkvi Marijinega rojstva na Homcu, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stanislav Zore, spremljal pa zbor Consortium musicum, in slavnostni koncert solistov Opere HNK Zagreb ter SNG Opere in baleta Ljubljana v KD Franca Bernika. V soboto, 7. marca, ste vabljeni v Opero HNK Zagreb na ogled opere B. Smetane Prodana nevesta, v ljubljanski Operi pa se bo prireditev sklenila z opero G. Biseta Carmen.	> 7
šole, v 9. razredu. Takrat je konec 'igre' in začne se sprejemati prve odločitve, večje odgovornosti.
Za kakšen poklic se bomo odločili, kaj bomo v življenju počeli, je vsekakor ena ključnih odločitev in na to temo so letošnji mladi parlamentarci razpravljali tudi na medobčinskem otroškem parlamentu, ki je letos prvič v zgodovini potekal na šoli, kjer izvajajo vzgojno-izobraževalne dejavnosti otrok s posebnimi potrebami.
PORTRET
Vera Banko
Vitalna sedemdesetletnica, nasmejana, odprtih rok in v gibanju - čeprav že 15 let v pokoju. Bivša športnica, ki je še vedno aktivna na številnih področjih: v svoji krajevni skupnosti Simona Jenka, kjer pozna sleherno dušo - tako ljudi kot živali; prostovoljka v Karita-su, ki zna najti pravo besedo za vsakogar v stiski; z enim očesom še vedno tudi v svoji bivši firmi, saj budno pazi, kako se dela in posluje v Termitu. Zase pravi: »Ničesar ne obžalujem, delala bi vse tisto, kar sem in še vedno delam.«
> 9
Ponosna gostiteljica je bila Osnovna šola Roje, osrednja tema, poklicna orientacija in izobraževanje, pa je bila v razpravi prav v času, ko so potekali informativni dnevi, preizkusi in sprejemanje odločitev osnovnošolcev, kam naprej v srednješolsko izobraževanje. Pomembnost Osnovne šole Roje za naše okolje in izvedbo medobčinskega otroškega parlamenta v tej izobraževalni ustanovi je izpostavil tudi župan Občine Domžale
ŠPORT
Bojan Gasior, predsednik NK Dob
Tem za pogovor z Bojanom Gasiorjem, predsednikom Nogometnega kluba Dob, je vedno dovolj, pa naj gre za klub, ki ga vodi in je v njem prisoten že več kot tri desetletja, za uspešno opravljanje funkcije direktorja Gostinskega podjetja Trojane ali pa pogovor o športu, ampak spet predvsem o nogometu v nogometni zvezi in občini Domžale. Omeniti je potrebno tudi posebno priznanje, ki mu ga je Zavod za šport in rekreacijo Domžale v letošnjem letu podelil za dolgoletno delo v Nogometnem klubu Dob. > 22
Toni Dragar. OŠ Roje ima namreč med ustanovitelji kar pet občin. Ne glede na to iz katerega okolja in katere šole prihajajo otroci, smo ugotavljali, da imajo vsi na eni strani kreativne ideje, po drugi strani pa realna pričakovanja in poglede v svojo prihodnost. Prava odločitev za nadaljevanje šolanja in izbira poklica, ki nam bo v veselje, je ključna za kakovostno življenje.	> 8 Mateja Kegel Kozlevčar
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2015.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. marca 2015, do 12. ure.
Domžalski zaključek 9. festivala gorniškega filma
Zadnji februarski konec tedna so v Domžale usmerjene vse poti plezalcev, alpinistov, pustolovcev ter ljubiteljev gorske narave in kulture.
Petek in sobota (27. in 28. februar) sta namreč v znamenju zadnjih zmagovalnih filmov letošnjega festivala, za katerega organizatorji pravijo, da je bil pred devetimi leti majhno festivalsko drevesce, ki je prešlo leta suše in močnih vetrov, danes pa so njegove korenine že zelo globoke. »Ni pa to navadno drevo, saj nam vsako leto obrodi drugačne sadeže,« pravi neutru-
Maurizio Zanolla (fotografija iz osebnega arhiva)
dni direktor festivala Silvo Karo. Tudi letošnji festival je postregel s številnimi predavanji in zanimivimi filmi. Štirje zmagovalni filmi letošnjega festivala so na sporedu tudi v KD Franca Bernika Domžale. Sicer pa je letošnji festival postregel s kar 50 izbranimi filmi iz vsega sveta, 10 v kategoriji alpinizem, 13 v kategoriji plezanje, gore, šport in avantura so prinesli 12 filmov, 15 pa jih je bilo namenjenih gorski naravi in kulturi.
mm
RITEM NARAVE
www.hisanatravniku.si
M:041 395 617
L/tU
KUPON
20%
popusta v marcu
za nove člane

AKTUALNO
slamnik@kd-domzale.si
Drage bralke, dragi bralci,
v februarju je v Domžalah, že 25. leto zapored, potekal medobčinski otroški parlament, na katerem so besedo predali otrokom. Glavna nit letošnjega srečanja je bilo izobraževanje in izbira poklica, ki je v današnjem času strukturne brezposelnosti mladih še kako pomembna tema. Šolarji iz Domžal in sosednjih občin so se na problematiko pripravljali že dalj časa, njihova spoznanja pa si lahko preberete v tokratni Temi meseca.
Kako z znanjem in ustvarjalnostjo slediti svojim sanjam, ki te lahko pripeljejo tudi med zvezde, nam pove zgodba srednješolca Bora Kankaraša, ki si je z zmago na mednarodnem natečaju za izdelavo filmskega napovednika na temo filma Bes, v katerem igra glavno vlogo Brad Pitt, utrl pot v Washington na svetovno premiero omenjenega filma.
V nadaljevanju spoznajte Vero Banko, predsednico KS Simona Jenka, prostovoljko v Karitasu in upokojeno direktorico Termita, ki s svojim človekoljubnim odnosom do sveta pomaga mnogim pomoči potrebnim sokrajanom, pa tudi zapuščenim živalim. Prepričana je, da je pogoltnost največji greh današnjega časa, ki vse uničuje, človeka pa dela odvisnega in nerazumnega, zato upa, da nam prihodnost prinese bolj socialno čuteče obdobje, kot je čas, v katerem živimo. In ker družba prepoznava ljudi, ki delajo za skupno dobro, smo za športni intervju izbrali Bojana Gasiorja, predsednika Nogometnega kluba Dob in dobitnika srebrnega priznanja, ki mu ga je podelil Zavod za šport in rekreacijo Domžale.
Pust naj bi pregnal zimo in v deželo privabil pomlad. Tudi domžalske ulice so bile polne šem in mask, ki so oznanjale norčavi čas, smeh in veselje, zato upam, da bodo kmalu tu tudi zvončki in trobentice, prvi znanilci toplejših in daljših dni.
Špela Keber, odgovorna urednica
Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku
V petek, 6. februarja, smo tudi v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale počastili kulturni dan s slavnostno akademijo ob slovenskem kulturnem prazniku, ki ga praznujemo 8. februarja.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2015.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. marca 2015, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov.
V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu:
urednistvo.slamnik@gmail.com
Z urednico Špelo Keber se lahko osebno pogovorite v sredo, 11. marca, med 16. in 17. uro, v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 10. marca, do 12. ure, Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
Kulturniki so tisti, ki so skozi stoletja skrbeli, da identiteta slovenskega naroda živi še danes. Kultura je namreč tista, ki je poskrbela, da smo obstali, danes skrbi, da stojimo in bo v prihodnosti poskrbela, da bomo obstali. Obstali pa bomo, če se bomo zavedali, da se poti rešitve iz današnjega stanja kažejo na področju kulture. Slavnostni govornik je bil Domžal-čan Anton Komat, publicist, pisatelj, ekolog, okoljevarstvenik in neodvisni raziskovalec. Kulturni program je bil letos pesniško-glasbeno obarvan, za kar je poskrbel pisatelj in pesnik Feri Lainšček, v ospredju pa je bilo njegovo delo Ne bodi kot drugi.
V	pesniško-glasbenem programu so poleg Ferija Lainščka sodelovali še Lara Jankovič, pevka Ditka, Monika Mlinar, Vesna Radovanovič, Gorazd Češin in Ilj Pušnik. Polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je dokaz, da so take prireditve več kot dobrodošle in da smo ljudje željni kulture. Slavnostne akademije so se udeležili tudi pod-županji Občine Domžale mag. Renata Kosec in mag. Jana Miklavčič, nekatere svetnice in svetniki, častni občani Občine Domžale ter direktorica Kulturnega doma Franca Bernika Domžale Cveta Zalokar, ki je v uvodu akademije tudi predstavila vse nastopajoče.
Slavnostni govornik Anton Komat je v uvodu svojega govora izpostavil epsko pesnitev Krst pri Savici, ki je zanj in za mnoge najpomembnejše zgodovinsko sporočilo Slovenkam in Slovencem. Hkrati pa Krst omogoča številna in nasprotujoča razumevanja. Po besedah Komata je Krst zgodba o slovenski ideološki travmi, ki se navezuje na ponavljajoče se agresije tujcev: »Vedno znova se nam v zgodovini postavlja vprašanje o smiselnosti upora proti okupatorjem, pri čemer se narod vsakič razcepi na tisti del, ki meni, da je manjša škoda, če se podredimo, in drugi del, ki je prepričan, da se je potrebno nasilju upreti z vsemi sredstvi.« Če je se je v preteklosti agresija dogajala v obliki pušk in brzostrelk, je v današnjem času ta oblika zamenjana z nasiljem denarja in tiranijo finančnih trgov.
V	nadaljevanju objavljamo govor slavnostnega govornika Antona Komata v celoti:
Dober večer! Zahvaljujem se organizatorjem za povabilo in vam za obisk. Danes je Prešernov dan, kulturni praznik državljanov Slovenije. Zame in še za mnoge je Krst pri Savici najpomembnejše zgodovinsko sporočilo Slovenkam in Slovencem. Ta epska pesnitev je sestavljena iz dveh delov, iz Uvoda in Krsta. Uvod je pesnik spisal v tercinah, Krst pa v stancah. Če je prvi del epski, ker govori o uporu, je drugi liričen, ker govori o resi-gnaciji. Celotna pesnitev je mogočna podoba obeh polov slovenske zgodovine in njene globinske dialektike, v kateri se obdobja upora izmenjavajo z obdobji prilagoditve tuji moči. Krst nam tudi v sedanjih prelomnih časih
nudi moralno oporo za naše odločitve, zato vas bom nagovoril z njegovim sporočilom.
Krst pri Savici
Krst je za mnoge ključni tekst slovenske literature, je Prešernovo najbolj odprto delo, ki omogoča številna in nasprotujoča si razumevanja. V Krst
kot hlapce tujcem. Prešeren piše: »Na tleh leže slovenstva stebri stari.« Bodimo pozorni, stebri kot falični simboli, nič več ne stojijo, temveč leže. Kje so bojevniki? Kastrirani »ječe pod težkim jarmom sini Slave.«
Razplet tega speva nikakor ni v znamenju narodnostne prebuditve, temveč ravno narobe, v znamenju re-
identično ponovi leta 1941, ko tuja vojaška moč ponovno zaseže naše kraje. In spet se ponovi bratomorna vojna: »Slovenec že mori Slovenca brata -kako strašna slepota je človeka!« Kako preroško zvene te Prešernove besede!
V sedanjem času se nam ponovno dogaja agresija tujcev, tokrat v drugi obliki, puška in brzostrelka sta za-
Slavnostni govornik Anton Komat
nas vpelje brutalen vojaški spopad, opisan v slovitem verzu: »... kri po Kranji, Korotani prelita napolnila bi jezero.« Črtomir se bojuje za svobodo in narodovo samostojnost, a je premagan, ker gre v zgodovini zgolj za moč. Bojuje se v imenu vere staršev, potem poražen prestopi v novo vero. Upa, da bo našel rešitev v umiku v zasebnost, v družinsko zvezo z Bogomilo, toda moč ideologij seže tudi med štiri stene doma. Toda konča za zidovi semenišča in s tem postane suženj tistega, proti čemer se je tako junaško boril in tvegal življenje. In še več, postane misijonar nove vere. Kakšna ironija usode! Po strahotnem vojnem porazu še bolj strahoten osebni poraz.
Drugačna je usoda konformist-ke Bogomile, ki se krsti in ostane pri očetu. V tem dejanju se pokaže njen nevrotični narcisizem, zakrit v versko spreobrnitev. Še več, nekdanja sveče-nica v svetišču boginje Žive sodeluje, ko kip boginje vržejo na dno jezera. Bogomila na srečanje s Črtomirom pride skupaj z duhovnom, da jo zavaruje pred možnim Črtomirovim izbruhom ljubezenske strasti, hkrati pa mu oba vzbudita moreč občutek krivde. Duhoven Črtomiru očita prav tisto, kar dela Črtomira moškega, njegovo bojevniško preteklost. Bogomila dokončno paralizira Črtomirovo moškost, saj zahteva, da se takoj krsti in se zaveže, da postane duhoven. Bog ne daj, da si najde drugo žensko! Nekdanji junak, zgled možatosti, je sedaj kastri-ran moški, ki postane izdajalec in se spremeni v pokorjeno niče. Črtomir je moral biti kaznovan za svoje uporniško ravnanje. Tu tiči skrito sporočilo vsem nam, simbolna samokastracija, ki sicer Slovence ohranja, vendar le
Kulturni program je bil letos pesniško-glasbeno obarvan
signacije. Eros je poražen, slavi uničevalni Thanatos. Paradoks je v nebo vpijoč, surova sila, ki z ognjem in mečem širi vero v boga ljubezni, vodi totalno vojno proti domorodcem, ki se bojujejo za svojo boginjo ljubezni. Spopad med dvema ideologijama je tako uničujoč, da ni časa niti za pokop mrtvih. Deus ex machina v Krstu je duhoven, ki ima usodno vlogo pri naključnem srečanju z Bogomilo in pozneje, ko zahteva popolno podreditev uporniškega Črtomira. Tragedija se spremeni v katastrofo.
Umetnine, ki zahtevajo od junakov usodno stopnjo odpovedi, nas navdajajo z morečimi občutki, tako kot klasične grške tragedije. Toda Krst ni klasična tragedija, ne konča se s katarzo, z očiščenjem, tako da bi lahko na pogorišču starega zraslo nekaj novega, kar presega konflikt, temveč v razpletu preide v katastrofo. Junakoma se izmakne vse: svoboda in čutna ljubezen, mladost in radoživa spolnost, veselje in samouresničitev. Oba sta prisilno samokastrirana, junakinja ostane devica, junak postane duhovnik. Ostane jima borno životar-jenje, ki ne zadovolji nikogar; razen oblasti. Oba se zlomljenih src uklonita novi oblasti, ki je prišla z ognjem in mečem.
Krst je zgodba o slovenski ideološki travmi, ki se navezuje na ponavljajoče se agresije tujcev. Vedno znova se nam v zgodovini postavlja vprašanje o smiselnosti upora proti okupatorjem, pri čemer se narod vsakič razcepi na tisti del, ki meni, da je manjša škoda, če se podredimo, in drugi del, ki je prepričan, da se je potrebno nasilju upreti z vsemi sredstvi. Zgodba o za-vojevanju, opisana v Krstu, se skoraj
menjani z nasiljem denarja in tiranijo finančnih trgov. Pomnimo nagovor Črtomira borcem: »tje bomo najdli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave.« To so besede vzpodbude tudi ob tokratni izgubi samostojnosti naroda, ki si ne piše več svojih postav. Toda po letu 1991 smo priče tihemu političnemu soglasju strank, ki sistematično zatira slovenski uporniški potencial in afirmacijo alternativ sedanjemu nevzdržnemu stanju v družbi. Pesmi upora se le redko sliši in tudi Uvod h Krstu ni več priporočeno branje. Toda prav boleča usoda obeh junakov Krsta nam nakazuje nujnost drugačne usode, take, ki jo vzamemo v svoje roke. To je večno sporočilo Krsta Slovencem!
Slovenija včeraj, danes, jutri
Za majhne dežele, kot je Slovenija, je značilna močna vez med jezikom, kulturo in narodom. Jezik in z njim povezana kultura je bil pri nas tisti, ki je ločil naš narod od drugih narodov znotraj Habsburške monarhije. Pri nas je umetnost ohranila privili-girano družbeno in eksistencionalno vlogo do 60. let prejšnjega stoletja. Danes je umetnost odrinjena na rob, postala je predmet klestenja, rezanja in zategovanja pasov. V času reality showov, multimedijskega trušča, laži in sprenevedanja je umetnik vržen na trg, kjer velja železni zakon profita. Če umetnik ne prinaša profita, investitorjem postane družbeno zlo, nebodisiga-treba, parazit, lenuh, pijanec, džanki ... In ne samo to, pogosto je umetnost proglašena za nevarno. Komu neki? Jasno, da zgolj ideologom, kadar ne ustreza njihovi ideji totalitarne države ali vsemogočnega kapitala.
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 000 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je Občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Keber / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: 01 722 5050, faks.: 01 722 5 055, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Sociološke raziskave so dokazale, da ljudje potrebujejo tri generacije, da sprejmejo nov vrednostni sistem. Torej, da šele tretja generacija po-notranji nov sistem vrednot, ki ga je prinesla revolucionarna družbena sprememba. Poglejmo si to na primeru Slovenije. Skoraj tisoč let smo živeli v habsburški monarhiji, 23 let v kraljevini Jugoslaviji, 46 let v SFRJ in zadnjih 23 let v samostojni Sloveniji. Tri velike prekucije v zadnjih sto letih, od katerih nobena ni trajala tri generacije. Torej smo obtičali z refleksi tlačanske miselnosti preteklosti.
Mali narod pod tujo oblastjo ima najvišjo možnost preživetja, če je ubogljiv in priden, obenem pa na vse načine poskuša prevarati gospodarje. V fevdalnih razmerah je treba delati čim manj, a neprestano. Ustvarjati je treba videz dela. Prav zato imamo do dela fevdalen odnos - edino delo je fizično delo, vsi drugi so lenuhi. Hkrati pa majhen narod takoj zatre vse upornike iz svojih vrst, da gospodar ne bi kaj posumil in kaznoval vseh. Taka drža vodi v negativno selekcijo in egalitar-nost ter v enačenje enakosti z enakopravnostjo. Sledeč medijem je Slovenija izgubila prihodnost, o preteklosti pa se moramo še dokončno skregati. Prerekamo se o stvareh, ki jih ne moremo več spremeniti, zato se pri nas zgodovina nenehno ponavlja. Zgodovino ponavljajo ljudje, ki so obtičali v njej, ki se iz nje ne morejo premakniti, ker se niso sposobni premakniti niti v sedanjost, kaj šele v prihodnost.
V Sloveniji imamo premalo volivcev in preveč vernikov v ideologije. Zato smo žrtve ideologij, ki nas še bolj potiskajo naravnost v preteklost. Zato smrt vsem ideologijam! Brezposelni levičar trpi prav tako kot brezposelni desničar, levičarski upokojenec, ki so mu znižali pokojnino je enako reven kot desničarski upokojenec.
Ko bomo našli stik z realnostjo, se bo rodilo upanje za Slovenijo. Toda stik z realnostjo nam kaže ravno umetnost. Zato je sedanje elite ne marajo, one hočejo pokorjene delavce in bedaste potrošnike. Potrošnik ne potrebuje domišljije in ustvarjalnosti, saj vsakdo zmore porivati voziček in metati vanj stvari, na blagajni pa pokazati kreditno kartico. Le v su-permarketu ne sme zmanjkati nepotrebne krame, njemu pa denarja na kartici. Sicer sledi frustracija, ki se pri nas prepogosto kaže kot agresija navznoter, kot alkoholizem, depresije in samomori.
Egalitarna družba sovraži vse, ki izstopajo. Najbolj pa izstopajo ustvarjalci, torej umetniki. Lenuhi, pijanci in zabušanti, delat naj grejo! Primerno tej družbeni drži, se vede tudi oblast.
Samozaposleni umetniki v svobodnem poklicu smo najbolj obdavčeni državljani in mimogrede, v Sloveniji je bilo končanih več sodnih procesov proti pisateljem in novinarjem kot proti gospodarskim kriminalcem. Slovenije ni potrebno resetirati, pač pa opolnomočiti narodovo zavest, da začne razmišljati državotvorno. Slovenija je naša država!
Naša kultura in pomen umetnosti
Vprašanje o umetnosti je bilo vedno vprašanje o resnici. Umetnost ne ponuja le dostopa do resnice, temveč je resnica sama v njeni najvišji obliki, kot ekspresija človeškega jaza ali kot impresija resnice sveta. Le umetnost omogoča, da se identificira stvarnost. Umetnost lahko tematizira tudi stvari, ki jih znanost ne zna obravnavati in jih nikoli ne bo znala. Umetnost je kognitivni pripomoček, je metafizično okno, skozi katerega zremo nezavedno in prav zato je najvišje merilo človekove eksistence.
Naš čas ne temelji več na svetem, lepem in resnici. Neznosna diktatura denarja in totalitarizem finančnih trgov svet obravnavata kot svojo zasebno posest. Demokracija je postala enačenje moči denarja s politično močjo. Volitve so postale vnaprej dogovorjena igra, uprizorjena kot samo-
odločba ljudstva. Fetišist mamona je zatrl duha pripovedovalca zgodb. Zatem ko je denar uničil duha, je demokracija z denarjem uničila samo sebe. Prek krutosti, pohlepa in častihlepja, treh velikih slabosti, ki uničujejo človeštvo, se šopirijo vojaki, bankirji in vladarji. Toda laži o napredku in koncu zgodovine vse bolj prebuja apokaliptično tesnobo in strahove, ki napovedujejo obdobje propada starega in rojevanja novega.
Svet umetnosti je bil vedno otok svobode v morju nesvobode. Ali tonemo v oceanu nesvobode in ne-ume-tnosti? Oswald Spengler je razvezal tisto, kar naj bi bilo linearna zgodovina Zahoda, v tri različna in neodvisna zgodovinska obdobja, klasično, magično in faustovsko in vsako od teh obdobij tvori različen svet. Vsako obdobje gre skozi lasten cikel mladosti, zrelosti, zatona in propada. To ni pesimizem, kajti po propadu bo nastopil nov cikel rojstva in mladosti. V njem ima tudi umetnost svojo prihodnost.
Končuje se le še eden izmed neuspešnih eksperimentov človeštva, nič novega, nič pretresljivega, le priznati si moramo, da imamo velike probleme, usodne probleme preživetja. Reševanje problema pa se začne v trenutku, ko priznamo, da problem sploh imamo. Potem je vse lažje, potem doživimo katarzo. Ko izkusimo katarzo z izpovedjo, se nam zdi, da smo naposled dosegli cilj: vse se je razkrilo, vse je znano, prestali smo vsakršne strahove in pretočili veliko solza, toda zdaj so stvari urejene. Nobene druge možnosti nimamo: sami moramo iskati rešitve in sprejemati odločitve. Odločitev za prihodnost človeštva ni niti znanstveno-tehnični niti politični problem v okvirih sedanje paradigme, pač pa predvsem odločitev za drugačno kulturo bivanja, drugačno kozmologijo, drugačen odnos do narave in sočloveka. Gre za prvovrstno kulturno vprašanje civilizacije, ki vse bolj tone v novodobno barbarstvo. Nismo se rodili zato, da bi se kot zveri žrli med seboj. Zato, po-dajmo si roke in razglasimo, da se je v naša srca vrnila modrost.
Za svobodo sta potrebna pogum in občutek časti
Naj končam z nagovorom Črtomira iz Krsta: »S seboj povabil druge vas junake, vas, kterih rama se ukloniti noče!« Zdaj, v času bednega konformizma, pogum ne obstaja več, je le še spomin. Treba ga je obuditi, tako kot občutek za skupnost. Kajti tisti, ki se smrti bojijo, nimajo nobene pravice soditi tistih, ki se smrti niso bali. To je izročilo naših prednikov, in kdor ne spoštuje preteklosti, ni vreden prihodnosti. Če se vdamo, se odrečemo svobodi. Svoboda, ki ni izkoriščena, je izgubljena, z njo pa je pogubljeno tudi človekovo dostojanstvo. Obuditi moramo držo časti: »de oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last!« Čast zajema bratstvo, zvestobo, plemenitost, odločnost, samoobvladanje in hrabrost. Čast je stvar srca in ne razuma. Čast ni na prodaj, kupuje se ugled. Izguba časti pomeni biti uničen za življenje, za svoj čas in zgodovino. Sprejemanje žalitev in ponižanj, brezvoljnost in brezbrižnost so znaki zatona družbe, v kateri izginjajo duše ljudi.
Metafizična tla zahodne civilizacije so zaradi vulgarnega materializma izčrpana. Profitno mišljenje je v nenehnem sporu z umetnostjo. Sovraži jo in zatira. Človek denarja in umetnik ne razumeta več drug drugega. Človek se je iz ptičje spustil v žabjo perspektivo. Kdor je kaj vreden, bo to premagal. Če tega ne zmore, bo propadel. Svetovnih problemov ne bomo rešili iz sedanje politike, poti rešitve se pokažejo na področju umetnosti. Zato ima umetnost nosilno vlogo v prihodnji človeški evoluciji!
Enaindvajseto stoletje bo duhovno ali pa ga ne bo! Krst pri Savici mora dobiti svoje epsko nadaljevanje. To je naš zgodovinski dolg Prešernu in slovenskemu narodu.
Občina Domžale, Urad župana
V spomin na skladatelja in dolgoletnega domžalskega župnika Matijo Tomca
Osmi februar za domžalsko župnijo ni samo kulturni dan v spomin na pesnika Franceta Prešerna, ampak je to tudi dan smrti profesorja in dolgoletnega domžalskega župnika Matije Tomca, ki je umrl leta 1986.
V spomin na profesorja Matijo Tomca je v nedeljo, 8. februarja 2015, po jutranji sveti maši na pokopališču potekal krajši program, ki so ga v pesmi izvedli pevke in pevci domžalskega cerkvenega zbora ter recitatorji. Domžalski župnik mag. Klemen Svetelj je ob koncu blagoslovil grob ter s pomočjo ministranta položil prižgano svečo na njegovo zadnje počivališče, ki je na starem delu pokopališča tik za vhodom. Prižgano svečo v spomin so položile tudi pevke in pevci cerkvenega pevskega zbora, saj so med sveto mašo in na kulturni prireditvi peli Tomčeve pesmi.
Pred devetindvajsetimi leti, 8. februarja 1986, je umrl skladatelj in dolgoletni domžalski župnik Matija Tomc. Kar štirideset let je bil župnik v Domžalah. Desetega februarja 1986, dva dni po njegovi smrti, so bile v domžalski cerkvi pogrebne slovesnosti, ki sta jih opravila takratni nadškof dr. Alojzij Šuštar in škof dr. Stanislav Lenič, oba Tomčeva učenca v zavodu sv. Stanislava.
Pokojni prof. Matija Tomc ima izredne zasluge za cerkveno in liturgično petje ter glasbo, zlasti še v prenovi li-turgije po drugem vatikanskem cerkvenem zboru. Ni cerkve na Slovenskem
in tudi ne cerkvenega pevskega zbora v Sloveniji, tudi organista ni, ki ne bi poznal Tomčevih skladb. Skoraj ni kraja, kjer ne bi odmevala Tomčeva pesem, ne samo v Sloveniji, temveč tudi med našimi zamejci in med Slovenci po svetu, ki jih Tomčeva pesem povezuje še danes. Bogate darove, ki jih je pokojni Matija Tomc prejel ob svojem rojstvu od Stvarnika, je razvijal z vztrajnim delom in v tesni povezavi z izročilom slovenskega naroda. Še več, danes je povsem jasno, da je bil Matija Tomc izjemen skladatelj, eden največjih slovenskih skladateljev 20. stoletja.
Matija Tomc je bil po rodu Belokra-njec. Rodil se je na božič, 25. decembra 1899, v Kapljiščih, majhni vasici ob Kolpi, ki je spadala pod župnijo Podzemelj. Ker je bil v družini rojen kot prvi otrok, bi po takratnem običaju moral naslediti domačijo, vendar je naneslo drugače. V spominih Matije Tomca piše: »V družini posebnega smisla za glasbo ni bilo,« je nekoč povedal. »Mama niso nikoli peli, oče tudi ne, jaz pa sem že kot otrok rad poslušal narodne pesmi, ki so jih peli fantje, ko so zvečer vasovali.«
Besedilo in foto: Miro Pivar
Po svečnici so se uradno začele pustne norčije
Z začetkom februarja 2015 je oblast prevzela pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah, ki je vse do pokopa Pusta skrbela, da nam ni bilo dolgčas.
Prejšnja in sedanja občinska oblast
Že natanko 25 let člani Puste sekcije Striček z Vira s postavitvijo Strička poskrbijo za uvod v pustno dogajanje v občini. Osrednji dogodek je bil pustni karneval.
Člani Pustne sekcije Striček z Vira so že pred prevzemom oblasti poskrbeli, da je bil Vir pustno okrašen. Slavnostni prevzem oblasti je bil v soboto, 31. januarja, ko je pisana druščina ministrov in pustnih mask na čelu s Stričkom, krenila izpred nekdanje gostilne Kovač na Količevem proti lekarni na Viru. Za glasbene ritme so poskrbeli člani ansambla Domačini. Tako kot vsako leto so bili prisotni tudi kurenti iz Ormoža. Letos se jim je pridružila skupina Godlarjev iz Šenčurja, na čelu z godlarsko princeso in princem. Seveda pa ni manjkal cvet politikov, za kar vsako leto poskrbi domžalski umetnik Jože Tonig. Letos so se pustni druščini pridružili domači in tuji politiki, kot so Obama, Putin, Cerar, Merklova in Pahor.
Da so se krajani spoznali z novo oblastjo, je pot trajala zelo dolgo, zato je bilo potrebno vmes narediti kar nekaj postankov. Nato pa je le prišel težko pričakovani dogodek, ko je Striček stal na
svojem mestu na strehi lekarne. Župan Toni Dragar je ob tej priložnosti predsedniku Pustne sekcije Striček z Vira Petru Koscu - Pipiju predal ključ občinske blagajne, saj bo sedaj štirinajst dni vladala pustna oblast z Vira. Ob predaji ključa in občinske blagajne sta županu priskočili na pomoč tudi podžupanji, mag. Renata Kosec in mag. Jana Miklavčič.
Štirinajst dni pred pepelnično sredo je bilo na Viru veselo in razigrano. V soboto, 14. februarja, je pod velikim šotorom v Športnem parku Vir najmlajše zabaval veliki otroški Živ žav, zvečer so na norem pustnem rajanju z Rock Partyzani in Veselimi Svati prišli na svoj račun malo starejši. Na pustno nedeljo, 15. februarja, je potekal že 25. pustni karneval po Bukovčevi cesti (od Papirnice Količevo do Športnega parka Vir), ki se je začel točno ob 14. uri in 25 sekund. V večernih urah je sledila velika pustna zabava z ansamblom Jureta Zajca pod velikim šotorom. Na pustni torek, 17. februarja 2015, so čez ves dan potekale pustne žalne slovesnosti s sežigom pusta ob 18. uri na virskem saharskem hribu.
Občina Domžale, Urad župana
ZA življenje
Povabilo na tečaj temeljnih postopkov oživljanja z uporabo zunanjega avtomatskega defibrilatorja
Tečaj bo v Zdravstvenem domu Domžale. Vodila ga bo diplomirana medicinska sestra Tina Urankar in obsega uvodno predavanje, prikaz oživljanja na lutki, prikaz uporabe defibrilatorja, prikaz pravilne odstranitve tujka iz dihal in prikaz pravilnega bočnega položaja pri nezavestnem človeku. Poudarek je na praktičnih vajah, ki jih vsi tečajniki lastnoročno opravijo.
termin -
18. marec 2015 od 19. do 21. ure
Ker je za tečaj na voljo 15 prostih mest, pohitite s prijavo. Prijave zbiramo v dopoldanskem času v Zdravstvenem domu Domžale na telefonski številki 01 72 45 215 (Cvetka Vesel).
Ker nam ni vseeno za človeka v stiski!
Občina Domžale in Zdravstveni dom Domžale
OBVESTILO
Pomladna otoplitev in padavine bodo povzročile množično selitev dvoživk, ki bodo na svoji poti do mrestišč prečkale tudi prometne ceste. V občini Domžale je za dvoživke posebej ogrožajoča cesta od Radomelj do Rov, kjer jim pri prečkanju ceste s prenašanjem pomagajo prostovoljci. Lani so prenesli skoraj tri tisoč dvoživk in jih rešili pred povozi. Vabimo vas, da se jim pridružite.
Informacije:
zabice.rova@gmail.com in 041 82 62 63 (Milan).
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Zimska rekreacija
Letošnja zima nam je postregla z mnogimi ekstremi: najprej z visokimi temperaturami in tedni, če že ne meseci brez snega, nato pa z izjemno nizkimi temperaturami in kopico snega. Mnogi si v tako spremenljivih se razmerah zelo težko predstavljajo, da bi se ukvarjali s športom kje drugje kot v fitnes centrih, kaj hitro pa zaradi slabih zimskih razmer tudi najdejo izgovore za šport v naravi.
Zima nam ponuja celo vrsto aktivnosti, zato zelo težko najdemo razlog, zakaj ostati na kavču in se ne premakniti iz toplega doma. Najprej nam naloži nekaj kidanja snega pred domačim pragom, ki te lahko brez godrnjanja popelje v pravi užitek. Že res. Če je potrebno kidati ob 5. uri zjutraj, da lahko tako do vrtca kot tudi do službe prepelješ otroke, nato pa še sebe, morda res ne moremo govoriti o čarobnosti, a sicer so lahko najbolj zimski dnevi eni izmed najlepših dni v letu. Po napornejšem delu pa pridejo na vrsto raznovrstne aktivnosti, ki se jih lahko lotite samostojno ali pa s svojimi otroki.
Smučanje, tek na smučeh, sankanje in sprehodi po snegu. Ugasnjen telefon, poslušanje snega, ki nam škriplje pod nogami, ter hladen in svež mrzel zrak, ki naše telo napolni z novo energijo. Čeprav so zimske počitnice skoraj že za nami, imate še vedno na voljo več kot dovolj časa, da se odločite za obisk katerega izmed tekaško-smučarskih centrov po Sloveniji in izkoristite vse, kar vam ponujajo.
Če nas zaradi dolgega delavnika oziroma kratkih dni prehitro ujame noč, pa nam, čeprav se na tek lahko odpravimo z naglavno svetilko, zelo dobro alternativo predstavljaplavanje. To je ena izmed najbolj zdravih oblik rekreacije in športa, ki koristi celotnemu telesu, obenem pa so pri plavanju tudi najmanj obremenjeni sklepi.
Ne nazadnje pa so prav dnevi, ki jih imamo pred seboj, enkratni za pohode na bližnje hribe, na katerih se v prijetnih kočah srečujejo pohodniki, nagrajeni s prekrasnim pogledom na bližnje in bolj oddaljene hribe in gore. Izkoristite jih.
V	Domžale prihaja kronometer Maratona Franja BTC CITY
V	februarju je na Občini Domžale potekalo prvo srečanje predstavnikov občine in organizatorjev Maratona Franja BTC CITY, ki bo letos v središču Domžal.
V okviru Maratona Franja BTC City bo namreč 12. junija 2015 skozi občino Domžale izpeljan kronometer oziroma vožnja na čas. Kronometer Ljubljana-Domžale-Ljubljana bo tudi državno prvenstvo za vse tekmovalne kategorije in je prijavljen na mednarodnem koledarju UCI kot vožnja na čas, kategorije 1.2. za profesionalke kolesarke.
Župan Toni Dragar je seveda z veseljem sprejel novico o poteku krono-metra v občini Domžale. Dejal je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi dogodek izpeljali s čim manj problemov, kar se da atraktivno za občane in kar je najbolj pomembno, varno za vse udeležence vožnje na čas. »Pri sami varnosti na cesti nam bodo ob pomoči gasilcev in prostovoljnih društev najbolj pomagali občani sami, ki bodo upoštevali dejstvo, da bo cesta na trasi BTC-Dragomelj-center Domžal-Dragomelj-BTC zaprta od 15. pa vse do 21. ure. V strogem središču bo zaprt krog od Savske na Ljubljansko cesto, levo po Kolodvorski cesti mimo bara Florjan, levo na Ljubljansko cesto in nato desno, ponovno na Savsko cesto, od koder se bodo kolesarji nato podali nazaj proti Ljubljani. Zavedamo se, da bo promet na tej trasi tisto petkovo popoldne ohromljeno, a verjamemo, da se lahko s pravočasnim informiranjem, kot je današnje, vsem občanom in občankam že vnaprej opravičimo za kakršne koli nevšečnosti in jih prosimo za razumevanje,« je na srečanju dejal Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Na Ljubljanski cesti, od koder se bodo tekmovalci podali nazaj proti Ljubljani, bo potekal tudi atraktiven start kronometra za mlajše in starejše deklice. To pomeni, da se za ogled starta ne bo treba odpeljati v Ljubljano, saj ga boste imeli skorajda pred svojimi vrati.
Med predstavniki in organizatorji dirke je tudi človek, ki je v slovenskem kolesarstvu pustil velik pečat, Andrej Hauptman, ki danes svoje izkušnje
U§l[ynM [f U ÜíW-lM
Z?Jf6
Toni Dragar, župan
Investicije v občini Domžale
Z izvajanjem nekaterih investicij nadaljujemo tudi v zimskem času.
profesionalnega kolesarstva prenaša na nove rodove slovenskih kolesarjev, obenem pa nesebično pomaga vsem tistim, ki bi se želeli ponovno odpeljati s kolesom in v kolesarjenju tudi uživali. »To je mednarodna dirka in iz tega razloga velikega pomena ne zgolj za kolesarstvo, temveč tudi za našo občino,« je dejal Andrej, ki je sicer s
Novo fekalno kanalizacijo gradimo v Dragomlju, vrednost investicije pa znaša približno 80.000 evrov. Potek kanalizacije je ob državni cesti, zaradi višinskih razlik pa bo na obstoječ kanalizacijski sistem priključena prek črpališča.
Sestavni del projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik je tudi vodovod Zaboršt. S tem projektom bomo zgradili nov vodovod do zaselka Zaboršt, ki je na meji z občino Dol pri Ljubljani, in v katerem je nekaj stanovanjskih hiš z gospo-
svojim imenom zaznamoval tudi domžalsko kolesarsko prireditev Dirka za pokal Andreja Hauptmana.
»Vesel sem za novo dodano vrednost pri prireditvi in za konstruktiven pristop župana občine Tonija Dragar-ja. Sprememba trase na kronometru je neke vrste organizacijska nadgradnja dosedanje trase, ki bo zahtevala nekaj več organizacijskih prijemov. Organizacijsko so kronometri v kolesarstvu najbolj zahtevni projekti, saj zahtevajo ukrepi popolno večurno zaporo cest zaradi varnosti. Ravno zaradi tega bo na obratu veliko bolj pestro kot do sedaj. Zaradi nove trase bomo sprostili cesto proti Litiji in naprej proti Zasavju, kar je z veseljem sprejela tudi Policija, ki se vsa leta na ta dan izredno trudi z urejanjem prometa,« je še dodal direktor Maratona Franja BTC CITY Gorazd Penko.
Da je med Slovenci vedno več kolesarjev, ni dvoma. Da smo Slovenci izredni navijači, dokažemo na vsaki lokalni, državni ali mednarodni tekmi. Kronometer je potrjen, sodelovanje z Občino Domžale prav tako, in s tem tudi možnost, da se pokažemo kot spodbudniki športa in zdravega življenja, ne glede na to, ali nam jo bodo cestne zapore na dan tekmovanja nekoliko zagodle ali ne. Bodimo strpni in potrpežljivi, obenem pa si zapomnimo, da v New Yorku, Bostonu, Berlinu in drugih svetovnih prestolnicah zgolj za maraton ohromi ves njihov promet, kar podpirajo vsi prebivalci. Zakaj ne bi tega kot celota podprli tudi mi? Navsezadnje gre za izredno velik, medijsko odmeven in prestižni dogodek.
Po izgradnji glavnega transportnega kanalizacijskega voda in črpališča sledi gradnja dveh sekundarnih kanalov, pridobitev uporabnega dovoljenja in priključitev posameznikov na kanalizacijsko omrežje. Ocenjujemo, da bo to mogoče v maju ali juniju 2015.
V okviru projekta Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - Kamnik, ki smo ga prijavili za financiranje s strani kohezijskih sredstev EU, bomo izvedli novo vrtino na Kolovcu in jo vključili v obstoječi vodovodni sistem. Namen investicije je zagotoviti ustrezne dodatne količine pitne vode za vodovodni sistem Domžal. Vrednost investicije znaša približno 403.000 evrov in bo končana do meseca maja 2015.
darskimi poslopji. Javni vodovod na območju Selo pri Ihanu je priključeno na domžalski vodovodni sistem. Vrednost investicije je 132.000 evrov.
V začetku tega tedna smo začeli s prvo etapo obnove komunalne infrastrukture na Bukovčevi cesti na Viru. Obnovljen bo vodovod od lekarne na Viru do semaforiziranega prehoda za pešce. Obnova vodovoda bo potekala predvidoma do sredine marca. V tem času bo izvedena polovična zapora Bukovčeve ceste. Po zaključku izgradnje vodovoda bomo na tem odseku začeli z gradnjo ceste. Obnova ceste bo trajala približno dva meseca, v tem času pa bo cesta popolnoma zaprta. Prosimo za razumevanje!
Občina Domžale, Urad župana
Za pusta hrusta so otroci rajali v Češminovem parku v Domžalah
Na pustno soboto so se številni otroci spremenili v najljubše pravljične like in junake iz risank in so se pokazali v Češminovem parku v Domžalah, kjer je Občina Domžale organizirala otroško pustno rajanje.
nmm
Nagajive dežne kaplje, ki so letele iz oblakov, niso preprečile množici malih maškar in njihovih staršev, da se ne bi udeležili otroškega pustovanja v Češminovem parku. Za uvod je najprej zaigrala Godba Domžale, izza vogala pa so pridrveli kurenti iz Ormoža, ki so obenem pregnali dež, zato se je lahko pustno rajanje začelo brez dežnikov. Male maškare so v sprevodu, na čelu katerega je bil hrošček Simon, krenile po Češminovem parku. Sledil je pester otroški zabavni program, ki ga je vodil mali-BU. V skoraj dve uri
dolgem programu ni manjkalo pesmi in plesa, tako da so se male maškare odlično zabavale.
Ker pusta ni brez krofov, je Občina Domžale poskrbela, da so se male maškare lahko posladkale s slastnimi pustnimi krofi. Skratka, bilo je tudi nekaj za 'pusta hrusta'. Kot se za pu-stovanje spodobi, je bilo na prireditvi poskrbljeno tudi za toplo okrepčilo in dober prigrizek. Najlepšim otroškim maskam so organizatorji na koncu prireditve podelili tudi nagrade.
Občina Domžale, Urad župana
slamnik@kd-domzale.si
portret
DELALA BI VSE TISTO, KAR SEM IN ŠE VEDNO DELAM
VERA BANKO, PREDSEDNICA KS SIMONA JENKA, PROSTOVOLJKA V KARITASU, UPOKOJENA DIREKTORICA TERMITA
Vitalna sedemdesetletnica, nasmejana, odprtih rok in v gibanju - čeprav že 15 let v pokoju. Bivša športnica je še vedno aktivna na številnih področjih: v svoji krajevni skupnosti, kjer pozna sleherno dušo - tako ljudi kot živali; prostovoljka v Karitasu, ki zna najti pravo besedo za vsakogar v stiski; z enim očesom pa še vedno tudi v svoji nekdanji firmi, saj budno pazi, kako se dela in posluje v Termitu.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Rodila se je v Domžalah, pri Medvedovih. Hiša, kjer so imeli pred vojno trgovino, je stala na mestu, kjer je danes tržnica. Po končani srednji šoli (pove kar po domače, da je končala teh-nikum) se je leta 1964 zaposlila kot kemijski tehnik v Termitu in delala v laboratoriju. Ker je bila v njej velika želja po znanju, je zaprosila na občini za štipendijo za višjo medicinsko šolo. Naredila je že sprejemni izpit, za katerega se je sama pripravljala, a žal potem ni dobila štipendije. Doma ji ob dveh sestrah in bratu niso mogli omogočiti študija. »Vrnila sem se na delo v Termit, veliko sem sama študirala, tako da so mnogi mislili, da sem po poklicu metalurginja.« V službi so ji omogočili, da je ob delu končala »direktorsko šolo v Škofji Loki«. Naučila se je nemško in angleško, a do formalne fakultetne izobrazbe nikoli ni uspela priti: »Spomnim se zelo težkih časov ob osamosvajanju, ko smo delo iskali po železarnah po vsej Evropi. Kot vodja komerciale sem veliko potovala, po Poljski, Češki... Bilo je težko, a smo preživeli, bili smo brez opreme in brez osnovnega materiala - peska.« Leta 1995 so imeli po dolgoletnem direktorovanju Otrina in pozneje mag. Debelaka kar precej težav v podjetju; sama je takrat vodila obrat v Ihanu: »Tako se je zgodilo, da so delavci vztrajali, da naj prevzamem celo podjetje. Sprva sem se upirala, a so mi zaupali. Kmalu smo odkupili površine za peskokop, nabavili stroje, našli delo .«
Petdeset let po srcu 'termitovka'
S Termitom je tako povezana že 50 let. V delovno aktivni dobi je šla skozi vse faze, od dela v laboratoriju, bila je tehnologinja, 19 let obratovodja, delala je v komerciali, marketingu in zaključila kot direktorica: »V podjetju sem na koncu izpeljala tudi lastninjenje in to tako, kot bi si lahko želeli za vse slovensko gospodarstvo - podjetje je namreč v lasti delavcev, korektno pa so uredili odnose tudi z lastniki ihan-skega obrata izpred vojne: družinama Jerman in Buden. Ker so hranili še stare bilance, smo imeli podlago za izračune in jih pošteno izplačali. Delavce pa smo povabili k vložitvi certifikatov in nakupu delnic. Trenutno nas je v hol-dingu ostalo še 47 lastnikov. Odkupili smo tudi skladove deleže v podjetju, nekaj pa je tudi znanih zunanjih lastnikov. Še vedno podjetje dobro dela, v njem je zaposlenih okoli 140 delavcev, pred kratkim so zaposlili nekaj novih. Po dolgoletnem vodenju nadzornega sveta sem še vedno ostala povezana s podjetjem, na njihovo posebno prošnjo sem tako ostala podpredsednica NS.« Pravi, da se mnogi strinjajo, da je bil to eden najbolj poštenih načinov lastninjenja, kar ji priznavajo tudi upokojeni direktorji domžalskih podjetij, in z grenkobo opazujejo žalostno uso-
Mislim, da bo spet prišlo bolj socialno čuteče obdobje, drugače se svetu slabo piše. Pogoltnost je največji greh, ki vse uničuje, človeka pa dela odvisnega in nerazumnega.
do nekdanjih uspešnih podjetij. Podjetje Termit ima sedež in proizvodnjo v Moravčah, lokaciji v Domžalah in Ihanu pa so prodali, a so skušali najti kupce, ki bodo ohranjali proizvodnjo (tako naj bi podjetje Stenko v Ihanu izdelovalo steklovino). Zadnja leta podjetje Termit vodi direktor Serjanc, in Bankova se pohvali, da ga je poiskala in povabila nazaj v Termit prav ona, saj ga je poznala kot bivšega sodelavca v marketingu, pozneje pa je delal v tujini in imel bogate izkušnje na področju komerciale.
V	naši krajevni skupnosti ne sme biti lačnih in zapuščenih
V	krajevni skupnosti Simona Jenka dela že 36. leto, zdaj že drugi mandat ponovno kot predsednica: »Res jo dobro poznam, saj jo vsak dan prehodim,
poletipa obvozim s kolesom.« Posebno pozornost daje področju sociale, saj je kriza prinesla ogromno novih problemov in revščine. Veliko je starejših, ki s svojimi skromnimi pokojninami živijo tudi mlajše, brez zaposlitve ... Socialna služba jih enostavno ne zazna kot problem: »Začela sem pred leti, spomnim se soseda Kukovca, ki mi je priznal, da je lačen in sem mu štiri leta nosila kosila, pozneje pa uredila zanj tudi bivanje v domu. Tako se je začelo. To imam v sebi in vedno bo tako. Če reveža ne najdem sama, pa on mene najde. Pomagala sem že mnogim, zame ni nerešljivih problemov, dobro sodelujem tudi s Centrom za socialno delo. Pisno jih v imenu KS opozorim na problem, pozovem, da obiščejo prizadete, in se lotijo reševanja. Pri tem mi pomagajo tudi drugi člani KS in izkazalo se je, da so bila moja opozorila vedno upravičena.« S tem se po njenem potrjuje, kako pomembna je vloga KS, če seveda delajo in so med ljudmi: »Če jih ukinejo, potem bo to velika napaka. Mi smo prvi, ki moramo delati za ljudi v stiski.« Pove primer, kako ji nič ne uide: »Opazila sem, da že nekaj mesecev ne srečujem Majerjeve gospe. Soseda mi je povedala, da so jo dali v dom, daleč, v Postojno. Rada bi jo šla obiskat, ker se bojim, da je tam osamljena.« Nikoli pa je ni mikalo delo v visoki politiki, na občinskem nivoju, čeprav je bila večkrat povabljena. Pravi, da težko pove, kako zelo jo veseli delo v KS, saj
tako največ naredi za ljudi. Pravi, da je to prava baza za bodoče občinske svetnike, da spoznajo delo na terenu. Vesela je, da se vključujejo v delo kraja. Ne pozabi pa tudi omeniti skrbi za živali, saj v KS zelo budno spremljajo, kaj se dogaja. Poskrbijo za zapuščene živali, da se ne bi preveč razmnožile, jih vozijo na cepljenja in sterilizacijo, če je potrebno: »Potepuške živali so tudi nevarne, lahko širijo bolezni, okužijo otroke z mikrosporijo .«
V Karitasu ugotavljajo, da je revnih vse več
Pravi, da tudi v Karitasu dela z vsem srcem, kot namestnica tajnika. »Sem verna, grem k maši, a nisem bila nikoli prav pobožna. To med našimi sodelavci v Karitasu ni pogoj, pomembno je le to, da nekdo dobro in predano dela.« Pred časom so se preoblikovali, glavnino dela opravijo tajnik Kastelic, sama kot namestnica in računovodki-nja Grmekova, predsednik pa je domžalski župnik. To je ožji odbor, vseh, ki delajo, pa je okoli 20. Letno opravijo okoli 4000 prostovoljnih ur, vse delo je brez plačila. Opaža, da mnogi ne zdržijo dalj časa, ker je to preveč obremenjujoče in naporno. Sama dela v pisarni, sprejema in se pogovarja z ljudmi, ki pridejo po pomoč: »Imam poseben talent za stik z ljudmi, znam jim prisluhniti, poiščem jim tudi druge stike, odpiram vrata, na primer na soci-ali... Tudi z brezdomci nimam težav.« Ponosno pove, da so prav pred dnevi 85-letni brezdomki našli mesto v zavodu. Denar zbirajo s prostovoljnimi prispevki, tako je Bankova vsako leto med glavnimi organizatorji velikega koncerta Skupaj na poti v Hali KC, kjer zberejo okoli 4000 evrov. Zbirajo tudi oblačila, včasih kaj nujnega kupijo -na primer pralni stroj ... Ob torkih delijo hrano. Ponosno pove, da jim te še nikoli ni zmanjkalo, saj je prepričana, da je vedno treba nekaj dati tistim, ki pridejo po pomoč. Veseli so tudi hrane, ki jo dobijo iz akcije Viškov hrane ter jo zbirajo lionsi, rotarjanci in nogometaši. Mnogim pri Karitasu plačujejo tudi položnice, v najhujših primerih tudi večkrat. Prioriteto imajo plačila položnic za zdravstveno zavarovanje, kjer je vse več problemov, tudi otroci so brez urejenega zavarovanja. Sredstva za to jim v višini okoli 32.000 evrov zagotavlja Občina Domžale, nekaj pa ga namenijo tudi za nakup hrane ter o tem vodijo natančne evidence in redno poročajo. Ugotavlja, da je stanje v družbi težko in kritično: »Najhujša pa je brezposelnost. Zdaj revščina sega že do srednjega razreda. Treba bo najti rešitve, odpreti nova delovna mesta. Velikokrat je prisotna pri tem tudi depresija, najtežje je, če se pojavi še bolezen, rak . « Treba je vztrajati pri humanitarnemu delu, saj upa, da se bo stanje sčasoma izboljšalo. Prepričana je, da moramo v občini nujno najti kako starejšo hišo za vse številnejše brezdomce. Velik problem so starejši, ki se pred nami dobesedno izsušijo, so lačni, saj jim včasih ves denar poberejo mlajši, ki so tudi brez denarja.
Pogoltnost je pogubna
Ko opazuje dogajanje v družbi, je zelo razočarana, ne more razumeti številnih ljudi, ki jih je osebno poznala,
na primer Zidarja, Tovšakovo, Černi-goja, kako da jih je lakomnost tako pokvarila in kaj jih je pri tem vodilo: »Pozabili so na ljudi, na svoje delavce. Žal materializem naredi svoje. Imam upanje, da nam bo uspelo rešiti probleme, upam, da se ne bomo potopili. Sem proti prodaji slovenskih podjetij, ker prodali bomo le enkrat, ostali pa bomo brez vseh pravic in le še hlapci.« Morda se vodilni in politiki ne zavedajo, da dolgo ne bo moč obvladovati armade 130.000 brezposelnih. Lačni ljudje ne bodo več dolgo tiho in mirni. Upa, da se kapitalizem počasi poslavlja, vse je že pokradeno in izropano: »Mislim, da bo spet prišlo bolj socialno čuteče obdobje, drugače se svetu slabo piše. Pogoltnost je največji greh, ki vse uničuje, človeka pa dela odvisnega in nerazumnega.«
Po meni naj ostanejo dobra dela
Po znamenju je kozorog, ko se česar koli loti, to izpelje. Trdno stoji na tleh, je realna in hoče, da nekaj ostane za njo. Prepričana je, da je danes družba preveč materialistična in ego-istična. Meni, da je treba imeti vedno odprte dlani, da je treba vztrajati in se truditi za boljšo družbo: »Moj vzor pri tem je bil oče, tudi borec v drugi vojni, ki nam je vedno polagal na dušo, da naj bomo odprti za pomoč, da nam ne bo pri poslednji sodbi manjkal, kot je rekel, kak berač na tehtnici.« Sicer pa je bila v mladosti aktivna športnica: več ko desetletje je plavala v Plavalnem klubu Domžale, kjer je bil predsednik pokojni Dušan Vidmar, prav toliko časa je tudi igrala košarko, pozneje pa je vrsto let tudi trenirala mlade košarkašice. Skupaj z možem Ivanom, dr. Habetom in dr. Pintarjem je ustanavljala tudi center ERGELE na Krumperku, tako sta z možem kupila v Nemčiji kobilo Alvo, eno prvih hanoverancev: »Bila je zelo uspešna tudi na tekmovanjih, sama sem jahala, nikoli pa tekmovala.« V zrelih letih je nadaljevala kot športna funkcionarka, bila je predsednica Zveze telesno-kulturne skupnosti, kjer je delala z Mitjo Šircljem, Marjanom Gorzo in Rankom Cukrovim: »Še danes mislim, da smo bili dobro organizirani in da bi bilo dobro, če bi taka organizacija, kjer je bil povezan ves šport, še vedno obstajala. Znali smo poskrbeti za rekreativni šport, šport je bil dostopen tudi revnejšim otrokom, posebej pa smo skrbeli tudi za profesionalni šport.« Športu se še ni odpovedala: »Rada tečem na smučeh, se zapeljem do prog v Tamar. Veliko pa tudi hodim.« Ker sama ni imela otrok, je veliko pomagala svoji sestri, skrbela za nečake, vedno je rada delala z otroki. Mož jo pri delu podpira, čeprav včasih potarna, da bi morala več pozornosti posvetiti tudi njemu: »Pa mu povem, da mu je kar lepo in ne sme jamrati, drugače pa naj gre kdaj z mano in se sreča z revščino ...« Nenazadnje ima lepo urejen dom, z veseljem vrtnari in prideluje hrano, pohvali se, da tudi krompir, skrbi tudi za večji sadovnjak v Ihanu, kjer razen obrezovanja vsa dela opravi sama, vsak dan pa sprehodi tudi sosedovo labradorko Brino. Ni čudno, da krajani ne razumejo, kako vse to zmore. □
NOVICE
slamnik@kd-domzale.si
Mednarodno povezovanje s kolegi iz Koprivnice
OOZ Domžale Miševe knjige v domžalskem dela!	Domu upokojencev
Skupne prijave na evropske razpise, izobraževanje za naše cvetličarje, dobrodelni projekt, in izmenjave informacij o sejmih, to je le nekaj poudarkov s plodnega enodnevnega obiska delegacije OOZ Domžale v Koprivnici, kjer smo se dogovorili za tesnejše sodelovanje med nami in tamkajšnjo Obrtniško komoro Koprivničko-Križevačke županije.
pridobitev nepovratnih sredstev. Tajnica koprivniške zbornice Jasmina Mah-kota in tajnik križevniške zbornice Božo Barac sta nam povedala, kaj vse so na ta račun dosegli v zadnjih petih letih. Seveda smo ju takoj zaprosili za ogled izobraževalnega centra, ki sta nam ga opisala, in strinjali smo se, da imamo v okviru OOZ Domžale dobre pogoje za
Med pobratenima mestoma zlasti po zaslugi gasilcev že vrsto let poteka redno, toplo in trdno druženje. Z dogovorom, ki ga sklepamo z njihovim obrtnim združenjem, bo preraslo še na obrtno in podjetniško plat.
Koprivniške kolege smo obiskali konec januarja, ko so se pripravljali na volitve v novem mandatu. Tako smo lahko spoznali tudi njihovo kandidatko za predsednico, Ireno Kovačic, izkušeno cvetličarko z bogatim znanjem, ki ga bo predvidoma še letos delila s cvetličarji OOZ Domžale.
Hrvaški kolegi so nas na srečanju navdušili s projekti, s katerimi sodelujejo na evropskih in hrvaških razpisih za
prenos dobre prakse ob podobnih projektih za težje zaposljive osebe. Hrvaški kolegi so bili takoj zato, da se nam pridružijo še v enem mednarodnem projektu v nastajanju, o katerem pa bomo morda lahko že več razkrili v naslednji številki, ki izide marca.
Od drugih projektov smo se strinjali, da bomo nadaljevali s sekcijsko izmenjavo znanj, se skupaj prijavljali na evropske razpise tudi za področja, ki presegajo običajno delovanje zbornic, predvsem pa da bomo redno tesno sodelovali.
Srečanje smo zaključili z obilo pregovorne hrvaške gostoljubnosti.
Karolina Vrtačnik
Kot veste, na OOZ Domžale poleg dela s članstvom opravljamo še vrsto drugih nalog. Letos smo začeli s tako imenovano multi info točko, vsak dan pa imamo polne roke dela s samostojnimi podjetniki in lastniki družb z omejeno odgovornostjo, ki nas obiščejo v okviru točke e-VEM. Ponosni smo, da smo bili v letu 2014 med vsemi OOZ e-Vem točka z najvišjim številom vpisov novih podjetij oziroma postopkov sprememb.
Ajpes vsako leto konec januarja pošlje preglednico vseh aktivnosti v okviru e-VEM točk. To pomeni, da za vse izpostave z dovoljenjem za opravljanje te dejavnosti preveri, koliko je bilo na njej opravljenih vpisov, izbrisov ali sprememb s. p. ter koliko registracij ali sprememb d. o. o. Oboji lahko pri nas v Domžalah oddajajo tudi tako imenovane davčne podatke.
S ponosom ugotavljamo, da smo uvrščeni prav na vrh lestvice: med vsemi OOZ (in OZS) smo na domžalski zbornici po številu postopkov na prvem mestu; samo lani smo jih opravili kar 865! Naj za primerjavo povemo, da je OOZ, ki nam sledi kot prva v sistemu, opravila (le) 625 takih postopkov, najnižje uvrščena e-VEM točka iz primerljivo velikega in razvitega mesta, kot so Domžale, pa je opravila več kot stokrat manj vpisov, le osem. Ob tem na naši e-VEM točki obiskovalcem tudi brezplačno svetujemo in odgovarjamo na številna vprašanja, ki so mnogo širša od postopka vpisa ali spremembe. K nam prihajajo stranke iz vse Slovenije in za vsako se potrudimo s profesionalnim odnosom.
K. V.
Pomlad v Arboretumu Volčji Potok
Od koledarske pomladi nas ločijo še dobri trije tedni, meteorološka pomlad pa je pred vrati. Tudi v Arboretumu Volčji Potok se znaki novega rastlinja in življenja že kažejo, novi poganjki odganjajo, zato 28. februarja ponovno odpirajo vrata (odprto bodo imeli od 8. do 18. ure) in obisk parka ne bo brezplačen, saj bo treba kupiti vstopnico. Za občane Domžal so tudi letos na voljo letne vstopnice po znižani ceni, ker Občina Domžale, tako kot vsa leta, za svoje prebivalce sofinancira obisk parka. Vstopnice lahko kupite v cvetličarni Arboretum v Mercator centru v Domžalah ali v Volčjem Potoku v njihovem vrtnem centru. S seboj morate imeti sliko in osebni dokument, letne vstopnice pa bodo na voljo od 1. marca in vam bodo omogočale, da boste šli za 25 evrov vsak dan v park.
V	arboretumu si že lahko ogledate nekaj dinozavrov, odprti sta razstavi
kaktusov in orhidej, v marcu pa bo tudi veliko delavnic, ki bodo prilagojene letnemu času in dogajanju.
V	soboto pred dnevom žena boste izdelovali voščilnice za svoje izbranke, 14. marca bo strokovnjak Igor Žužek iz Arboretuma Volčji Potok pojasnjeval in nazorno pokazal, kako je treba obreza-ti okrasno drevje in grmovnice, Matjaž Mastnak pa povedal, kako je treba poskrbeti za vrtnice zgodaj spomladi, da bodo poleti bujno cvetele. Trajnice na naših vrtovih zahtevajo drugačno nego in odgovorno ravnanje, da se ne izrodijo ali razrastejo, kar bo pojasnil Miro Sanabor iz Arboretuma Volčji Potok. Dan za tem, v nedeljo, 15. marca, pripravljajo ornitoliški sprehod po parku,
Dnevi stanovalcev domžalskega Doma upokojencev bodo odslej še prijetnejši, saj si jih bodo lahko popestrili z branjem knjig iz založbe Miš z Gorjuše pri Dobu. Omenjena založba že nekaj let sodeluje z Domom upokojencev iz Domžal v okviru založbine-ga literarnega festivala Bralnice pod slamnikom, ki z branjem povezuje različne generacije. In prav uspešno
Dom upokojencev Domžale po novem krasijo take knjižne police, polne kakovostnega branja iz založbe Miš z Gorjuše pri Dobu.
sodelovanje iz preteklosti je botrovalo pobudi direktorice Doma upokojencev mag. Nataše Zalokar, da bi pripravili posebne knjižne police z Miševo knjižno nabirko. Beseda je dala besedo in v dneh pred slovenskim kulturnim praznikom je sedem knjižnih polic (mojstrsko jih je izdelal Marjan Posavec) s petdesetimi Miševimi knjigami že stalo na svojih mestih. Zbirko obstoječih knjig, ki bodo na voljo za izposojo tako stanovalcem Doma kot njihovim svojcem, bodo, kot so povedali v založbi Miš, stalno dopolnjevali. Novo pridobitev so v domu proslavili z imenitno kulturno prireditvijo, obogateno s prebiranjem pesmi Neže Maurer, ki svoja dela rada izdaja pri založbi Miš. Prijeten dogodek, prepleten z obilo dobre volje in nabit s čustvi, so zaokrožile ljudske pesmi, ki so jih radostno prepevali stanovalci doma pod vodstvom njihove mentorice Mojce Kerč.
V. S. P.
V domžalski cerkvi je potekala sveta maša v vzhodni liturgiji
V sklopu tedna za edinost kristjanov je v soboto, 24. januarja 2015, v cerkvi Marije Vnebovzete v Domžalah potekala sveta maša v vzhodnem obredu, ki jo je vodil duhovnik dr. Anton Štrukelj, ki je po študijski plati velik
času začne s pripravami oltarja in z raznimi molitvami. Ker tak obred vsebuje veliko petja - liturgija sv. Janeza Zlatoustega je namreč pevsko zelo bogata -, je pri njej sodeloval posebej za to priložnost sestavljen pevski zbor.
zato prinesite s seboj daljnogled, da boste ptice v krošnjah dreves bolje videli. V soboto, 21. marca, bodo govorili o varstvu okrasnih rastlin, o tem, kako jih lahko zaščitimo agrohomeopatsko, da bodo vitalne in nam bodo v veselje. Zadnjo soboto v marcu je na vrsti praznično obarvana delavnica izdelave unikatnih, velikonočnih pisanic.
Na vsako delavnico, predavanje ali ogled se je potrebno prijaviti do 12. ure v petek pred dogodkom po elektronski pošti na naslov prireditve@arbore-tum.si. Vse delavnice, predavanja in ogledi so brezplačni, potrebno je le plačati vstopnino v park.
Pomlad je čas, ko prilezemo na plano in se nastavljamo prvim sončnim žarkom. Kje je bolj prijetno kot v objemu narave?
poznavatelj vzhodnih cerkva. Tak obred je bil v Domžalah že pred leti. S ponovno mašo v vzhodni liturgiji so tako duhovniki, ki so vodili obred, kot verniki, ki so se tega obreda udeležili, pokazali svojo odprtost in prizadevanje za edinost med kristjani.
Celotno dogajanje se je začelo že petnajst minut pred običajno uro, ko se odvija sveta maša. Duhovnik v tem
Pobudnik za sveto mašo v vzhodni liturgiji je bil domžalski župnik mag. Klemen Svetelj, mašo pa je vodil dr. Anton Štrukelj s pomočjo Gašperja Mauka in grškokatoliške-ga strežnika Alojsa Kodbe. Ikone je na ogled postavil ikonopisec Franc Ovsec.
Miha Ulčar Foto: Grega Pirc
Biodinamika za pridelovalce
V Domžalah že dolga leta uspešno deluje društvo za biološko-dinamič-no gospodarjenje Ajda Domžale, ki med vrtičkarji in kmeti s širjenjem znanja o obdelovanju zemlje spodbuja najstarejšo in najuglednejšo so-naravno metodo pridelovanja hrane. Ta omogoča brez uporabe strupov in umetnih gnojil doseganje pridelkov izjemne kakovosti, zagotavlja pa tudi ohranjanje trajne plodnosti tal, pestrosti kulturnih rastlin in ekološko ravnotežje. Metoda uči partnerstva do zemlje, rastlin, živali in ljudi pa tudi odgovornosti do kulturnih rastlin in domačih živali. Vsi, ki razmišljate o pridelovanju zdrave in energijsko bogate hrane, pridelane brez mineralnih gnojil in strupenih škropiv, ki negativno delujejo na zdravje človeka, živali in splošno na naravo, se tega lahko
naučite na tečaju biodinamike, ki ga organizira društvo Ajda Domžale. Tečaj je primeren tako za tiste, ki se s to metodo šele spoznavate, in druge, ki želite o biodinamiki izvedeti kaj več. Na štirih srečanjih se boste naučili več o biodinamiki, uporabljenih preparatih, setvenem priročniku in ritmih v biodinamiki, na koncu pa ob praktičnem prikazu še vse o kompostnem kupu, kako se ga pripravi, zanj skrbi in neguje do zrelosti, izdelali boste preparat po Mariji Thun, se naučili več o obrezovanju, sajenju, škropljenju in cepljenju sadnega drevja, trt in jagodi-čja ter si ogledali orodja in naprave za obdelavo zemlje in škropljenje. Tečaji bodo v stari knjižnici v Domžalah na Ljubljanski 58, zadnji pa na sedežu društva Ajda Domžale, Podrečje 10.
Prisrčno vabljeni med biodinamike!
A\<A
l IV]
(h/
Domžale
14. 3. 2015 od 9. do 13. ure - Splošno o biodinamiki 21. 3. 2015 od 9. do 13. ure - Preparati v biodinamiki 28. 3. 2015 od 9. do 13. ure - Koledar in ritmi v biodinamiki 11. 4. 2015 od 9. do 13. ure - Delavnica praktičnega dela
Prijave in informacije: ajda.domzale@gmail.com, GSM 041 323 249
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
QJ Ö
> QJ
>U
O
O
Ureditev SPB-i: pogled Društva arhitektov Domžale
Za ureditev SPB-1 lastniki od občine ne potrebujete denarja, temveč pametnejšo prostorsko regulacijo.
Miha Volgemut, arhitekt
Kot smo že pisali v eni od preteklih številk Slamnika, je stihija vzorec, ki se ga v Domžalah nikakor ne da preseči, in smo se spraševali, ali je ta inertnost trdovratni značaj Domžal in se je pač treba znajti operirati znotraj njega. V Društvu arhitektov nismo tega mnenja, kar se da lepo argumentirati prav na primeru problematike SPB-i. Z vsem spoštovanjem in sočutjem do etažnih lastnikov SPB-i se zavedamo, da je problematika SPB-i zelo kompleksna in specifična, zato bomo poskušali podati razmišljanje o njej in poiskati nekatere vzorce delovanja.
javni interes itd. S prostorsko regulacijo ima občina to moč, da lahko investitorja preusmeri, da priložnosti išče v pravih predelih mesta, kjer je skupni iztržek javnega in zasebnega največji. Dobra prostorska politika poleg vertikalnega - administrativnega usmerjanja, omogoča in spodbuja tudi horizontalne dinamike, torej participatorne prakse, javno-za-sebno partnerstvo itd. Pomanjkanje prostorske vizije razvoja v občini je največkrat tudi rezultat odsotnosti vključevanja mehkih-humanističnih znanosti in refleksij v prostorsko politiko, ki se premalo zaveda, da se planiranje mesta ne dogaja samo skozi prostorsko tehniko, ampak tudi skozi kulturo; torej skozi dvigovanje zavedanja o prostoru, kar se dosega npr. z urbanističnimi delavnicami, okrogli-
mi mizami, javnimi natečaji, razstavami itd. Ravno s temi procesi se počasi formira prostorska vizija mesta, torej okvir za prostorsko identiteto in posledično za bolj trajnostni razvoj. S tem pa občina izkazuje tudi svoj namen in ambicije ter s tem odpira vrata novim investitorjem. Imperativi trajnostnega razvoja mest ostajajo samo v konvencijah in listinah in se prebijejo največ do strateškega dela plana, ki postane inerten dokument. Ravno zaradi pomanjkanja prostorske vizije, ki je dinamična sinteza tehnike in kulture, so mesta in tudi Domžale pred vsakim problemom brez orodja, zato so problemi kot so SPB-i, veleblagovnica Tuš, prometna ureditev, parkiranje, problem Stoba, nezmožnost formiranja javnih površin itd. praviloma nerešljivi.
Ko govorimo o umiranju mestnih središč, govorimo o prodiranju glo-balizacije v mesta, katere produkt so tudi nakupovalna središča. Več kot samo kultura potrošništva, je to predvsem nova energija in kapital, ki prihaja v mesto in ga mesto večinoma ne zna usmerjati in izkoriščati. To je vsesplošen problem tradicionalnih mest po svetu. Vedno več evropskih mest se zaveda umiranja centra zaradi globalnih procesov in proti temu tudi ukrepa, med prvimi je bil Pariz, ki je enostavno prepovedal gradnjo nakupovalnih središč na obrobju mesta. Po statistikah je Slovenija pri vrhu v Evropi glede na površino nakupovalnih središč na prebivalca, Ljubljana je celo na prvem mestu v Evropi (podatek iz leta 2007). V Domžalah se nam obeta izgradnja Qlandije nekje na obrobju mesta, še eno središče poleg Breza centra, Mercator centra, Super-nove, Lidla in Hoferja. Torej še eno nakupovalno središče, ki bo še bolj pospešilo odmiranje stavbnega tkiva in programa v centru, tudi v SPB-i. Domžale kot moderno mesto so strukturno bolj prilagodljive procesom, ki prodirajo od zunaj, vendar jim primanjkuje podjetnosti in prostorske vizije, da bi te tokove znale usmerjati in izkoriščati.
Mesta poganja zelo kompleksen odnos med javnim in zasebnim interesom, ki je v stalnem procesu uravnoteženja, optimalni rezultat tega je simbioza med njima, torej ustvarjanje učinka, kjer obe strani pridobita. Če pogledamo v planske akte, vidimo, da javni interes večinoma ostaja na strateški ravni, na izvedbeni pa prevlada zasebni, zato se nakupovalni centri gradijo neusklajeno na škodo javnega prostora, posamezni privatni lastniki zavirajo in izsiljujejo
Pomanjkanje prostorske vizije razvoja v občini je največkrat tudi rezultat odsotnosti vključevanja mehkih-humanističnih znanosti in refleksij v prostorsko politiko, ki se premalo zaveda, da se planiranje mesta ne dogaja samo skozi prostorsko tehniko, ampak tudi skozi kulturo; torej skozi dvigovanje zavedanja o prostoru, kar se dosega na primer z urbanističnimi delavnicami, okroglimi mizami, javnimi natečaji, razstavami itd. Ravno s temi procesi se počasi formira prostorska vizija mesta, torej okvir za prostorsko identiteto in posledično za bolj trajnostni razvoj.
Zamislimo si torej hipotetični primer za konkretno rešitev problematike SPB-i, v kolikor bi bilo s prostorsko regulacijo investitorju Qlandije zapovedano iskati priložnosti v centru mesta. Takšna regulacija bi vzpodbudila participatorni moment, in sicer bi tak moment znal vzpodbuditi dogovor med etažnimi lastniki SPB-i, Qlandijo in občino, da se v parterju SPB-i naseli Qlandija. Infrastruktura že obstaja, strošek prenove SPB-i bi bil za Qlandijo v primerjavi z novogradnjo zanemarljiv, medtem ko bi bil učinek za lastnike, mesto in trgovca ogromen. Na severu kompleksa se v ta namen že gradi nova garažna hiša, na južnem delu kompleksa pa se na mestu zdajšnjega Merca-torja, kot smo v Društvu arhitektov že predlagali na eni prejšnjih urbanističnih delavnic, predvidi mestni trg z garažo pod njim. Na ta način bi Qlandija pridobila dodatna parkirna mesta tudi na južnem delu in poleg tega ustvarila kvaliteten mestni prostor pred svojim pročeljem. Ker je kare Kolodvorske ulice najbolj vitalen del mestnega centra, verjamemo, da bi bilo v interesu Qlandije uporabiti ga v svoj prid. V tem primeru se Qlandija dogovori z Mercatorjem, da ga preseli v kompleks SPB-i. Zanašanje na denar občine pri obnovi SPB-i ni realno, ker menimo, da ga nima, vendar bi bilo tako javno-zasebno partnerstvo v velikem interesu občine, zato verjamemo, da bi pri uresničevanju takega podviga tudi ona po najboljših močeh pomagala.
Torej, kot vidimo, nastavki so, potencial obstaja: golobi in hidroizolaci-ja so nedvoumno zahtevnejši in dražji zalogaj, kot pa kak podjetnejši podvig, kjer se je samo namesto tekmovanja treba poslužiti sodelovanja. □
VABIMO VAS NA SLOVESNOSTI V SPOMIN NA OPERNEGA PEVCA JOŽETA GOSTIČA
Zagreb-Homec-Domžale-Ljubljana 7.-22.3.2015
Sobota, 7. marec, ob 18.00 Opera HNK Zagreb
B. Smetana: PRODANA NEVESTA
Solisti, zbor in orkester Opere HNK Zagreb Odhod avtobusa s Homca v Zagreb ob 13.30.
Prijave: gosticevi.dnevi@gmail.com, 051 319 675.
Nedelja, 8. marec, ob 11.00 Cerkev Marijinega rojstva na Homcu
SPOMINSKA SVETA MAŠA
Daroval jo bo ljubljanski nadškof metropolit
msgr. Stanislav Zore J. G. Albrechtsberger: Missa in D Consortium musicum
Zborovodja dr. Mirko Cuderman
Organist prof. Maks Strmčnik
Nedelja, 8. marec, ob 17.00 Kulturni dom Franca Bernika Domžale
SLAVNOSTNI KONCERT
Solisti Opere HNK Zagreb Jelena Kordic Dubravka Šeparovic Mušovic Luciano Batinic Davor Radic ter SNG Opera in balet Ljubljana Urška Breznik Rebeka Radovan Ivan A. Arnšek Branko Robinšak Klavirska spremljava
Nina Cossetto Marko Hribernik
Rezervacije: blagajna@kd-domzale.si, 01 722 50 50
Nedelja, 22. marec, ob 16.00 SNG Opera in balet Ljubljana
G. Biset: CARMEN
Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Rezervacije: blagajna@opera.si, 01 24 15 959
Informacije: 051 319 675 www.gosticevi-dnevi.net
TEMA MESECA
MEDOBČINSKI OTROŠKI PARLAMENT
Letošnji otroški parlament poteka že 25. leto, posvečen pa je poklicni orientaciji in izobraževanju.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: Iztok Dimc
Izbira poklica je bila in bo tudi v prihodnje ena najtežjih odločitev, s katero se srečujejo devetošolci in tudi ostali učenci tretje triade. Pri odločitvah pomagamo v šoli, svetujejo starši, o tem se pogovarjajo s prijatelji. Osebno pa menim, da je najbolje slediti notranjim občutkom, željam, interesom in svojim sanjam, slediti tistemu, kar radi delamo, kar nas veseli, da se bomo pozneje v življenju vsak dan podali v službo z veseljem, nasmehom na obrazu, se veselili delovnih izzivov in priložnosti, ki jih poklic prinaša,« je v uvodu letošnjega Medobčinskega otroškega parlamenta povedala ravnateljica OŠ Roje Marjanca Bogataj. Otroke je spodbudila, da se učijo za življenje, naj ostanejo zvesti svojim idejam, naj ohranijo radovednost in naj bo končna odločitev o poklicni poti res samo njihova.
»Izobraževanje je pomembno, vsak dan se učimo tudi odrasl,i in v poklicu, ki ga boste izbrali, je pomembno, da uživate,« je mladim na srce položil domžalski župan Toni Dragar in poudaril, da je važno, da se odločijo pravilno, da pa imajo kljub temu pozneje še možnost, da se premislijo.
Srečanje, ki ga že vsa leta spretno vodi Zveza prijateljev mladine Domžale, je z besedami pospremila tudi predsednica ZPM Domžale Ema Škrjanc Ogorevc, ki pravi, da je v dneh, ko so informativni dnevi in se mladi odločajo, kaj želijo v življenju postati, pomembno razmišljati tudi o tem, da bo šla izbira poklica v pravo smer, da bodo pozneje lahko dobili tudi službo. Spomnila je tudi na pomen Medobčinskega otroškega parlamenta (MOP) - druženje. »MOP imamo vsa leta, odkar se je občina Domžale kot enovita občina razdelila, in so šle občine na svoje. Da MOP ohranimo, je bila vaša želja in še vedno je vaša želja, da se družimo. Kako pomembno in kako radi se družijo otroci, pričajo tudi vsebine, na katere so se dobro pripravili,« dodaja Škrjanc Ogorevčeva.
Iskali poklice prihodnosti ... pa tudi sedanjosti
Na Medobčinskem otroškem parlamentu so otroci postregli z zanimivimi in izvirnimi idejami, ki so jih ustvarjali v krogu svojih sošolcev na svojih osnovnih šolah. Predstavili so se otroci osnovnih šol Roje, Dob, Domžale, Dragomelj, Janko Kersnik, Moravče, Mengeš, Preserje pri Radomljah, Ro-dica, Trzin in Venclja Perka.
Otroci Osnovne šole Roje so tako ugotovili, da fante zanimajo predvsem tehnični poklici, kot sta računalničar in avtoličar, medtem ko se dekleta rajši usmerjajo v programe slaščičarstva. Zavedajo se dejstva, da so različni, zato jih zanimajo tudi različne vsebine. »Svoje poklice lahko spoznavamo tudi skozi praktične predmete v šoli, kot so gospodinjstvo, likovni pouk in ustvarjalni krožki,« pravijo učenci OŠ Roje, kjer svoje izdelke, ki jih ustvarjajo na krožkih, tudi uspešno prodajajo na sejmih in dogodkih v okviru šole. Zavedajo se, da je pomembno učenje za življenje, delovne navade in vztrajnost, zato med drugim skrbijo tudi za medsebojno pomoč in lastni zelenjavni vrt. »Postanemo lahko karkoli, vendar pa se moramo še veliko naučiti. Tudi skozi matematiko, slovenščino
in naravoslovje se učimo vztrajnosti, spretnosti ...« še pravijo učenci OŠ Roje.
Poklici prihodnosti: gozdni zdravnik, poštni odvetnik, mladinski krovec? Na Osnovni šoli Dob so se učenci nižjih razredov pogovarjali predvsem o tem, katere poklice poznajo, kaj o njih vedo in kaj bi želeli postati, ko bodo veliki in seveda zakaj. »Razmišljali smo, kako doseči želeni poklic in preverili, če poznamo pojma izobraževanje in poklicna orientacija ter kaj vse vpliva na to, kako izbrati informacije in kdo nam pri tem pomaga,« pravijo učenci iz Doba. Razmišljali so tudi o tem, kaj mora posameznik narediti, da doseže zastavljene cilje in hkrati izrazili skrb, ali bodo sploh lahko zbrali dovolj točk za vpis na izbrane srednje šole. »Tako mlajši kot starejši smo se lotili ustvarjanja novih poklicev prihodnosti in prišli do novih idej: mladinski krovec, gozdni zdravnik, poštni odvetnik, arheološki odvetnik, učitelj vrtnarskega avtoserviserja... Ugotovili pa smo, da učenci na naši šoli premalo in zelo pozno začnemo razmišljati o tem, kakšen poklic bomo izbrali. Slabo se odzivamo in ne izčrpavamo dovolj razpoložljivih virov za pridobivanje informacij o poklicih.« Se pa zavedajo, da morajo za dosego zastavljenih ciljev vložiti veliko truda in predvsem se s tem ukvarjati ves čas osnovnega šolanja. »Pomembno je, da si inovativen, drugačen in ustvarjalen, da te bodo lahko opazili,« pravijo osnovnošolci.
Učence bi morali bolj upoštevati
Na Osnovni šoli Domžale so razvili igrico, ki so jo poimenovali 'stopi korak naprej', namen pa je bil podajanje trditev in če se je poklic, ki ga je učenec izbral, ujemal s trditvijo, so se temu primerno premikali naprej. »Pri tem smo opažali razlike med poklici in dojemali, kako so si različni,« ugotavljajo učenci OŠ Domžale, ki so po skupinah raziskovali tudi druge tematike, vezane na šolanje. »Prva skupina je imela nalogo primerjavo javnih in zasebnih šol, kjer so prišli do zaključka, da bosta javna in zasebna šola postali kmalu enakovredni, ker država sofinancira tudi zasebne
šole. Naša druga tema je bila o poklicih prihodnosti. Brez šole ni prihodnosti, brez poklicev, kot so avtomehanik, zidar in rudar, bi bila naša prihodnost težka, poklici pa so tudi učitelj, animator, smetar ... in vse to potrebujemo za ugodno življenje.« Ko razmišljajo o nadaljevanju šolanja, ugotavljajo, da imajo z obiskom gimnazije možnost izbire katerekoli fakultete, pa tudi več časa za izbor poklica, medtem ko jim strokovna srednja šola takoj prinese poklic in predvsem praktične predmete. »Primerjali smo dobre in slabe stvari šole in ugotovili, da bi morali bolj upoštevati mnenje učencev, da bi iz slabih strani šole naredili boljše.«
»Poklici so različni, kot smo različni tudi mi, zato je pomembno, da izberemo tisti poklic, ki nas bo veselil in spremljal skozi življenje,« poudarjajo učenci Osnovne šole Dragomelj in dodajo, da izbira poklica vpliva tudi na počutje, saj če imamo poklic, ki nas v življenju ne veseli, smo slabe volje. Na šoli so sicer učenci razredne stopnje izdelali več različnih plakatov in skoznje predstavili poklice, kot so policist, gasilec, frizer, zobozdravnik in učitelj, k predstavitvi poklicev pa so povabili tudi nekatere starše. Starejši otroci so se lotili predvsem obravnave poklicev z vidika, kakšna izobrazba je potrebna za določen poklic. »Ali veste, da z današnjimi raziskavami lahko ugotovimo, kateri bodo poklici prihodnosti? Kdo največ zasluži? Katera dela so najbolj utrujajoča? Vsi smo se naučili, da poklice lahko opravljamo po svojih zmožnostih,« pravijo na OŠ Dragomelj, kjer so izrazili tudi veselje, da imajo nekateri še veliko časa, da se odločijo za svoj poklic, ki jih bo spremljal skozi življenje.
Izobraževanje je pomemben del našega življenja
»Ugotovili smo, da je izobraževanje pomemben del našega življenja, saj s tem pridobivamo znanje, prav vsi pa
bi radi uspešno zaključili osnovno šolo in se pravilno odločili za nadaljnji poklic, ki ga bomo opravljali nekaj deset letživljenja,« pravijo učenci Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. Tudi oni se strinjajo, da če v službo hodimo z dobro voljo, to vpliva tudi na počutje doma in odnose v družini. »Pri izbiri poklica moramo poslušati samega sebe. Moramo se odločiti tako, kot nas veseli, in ne kot nam govorijo drugi. Izbrati moramo šolo, kjer bomo izpopolnjevali znanja na področjih, ki nas veselijo in na katerih bomo lahko uspešni. Ne smemo pa si zadati previsokih ciljev, saj če ne bomo uspešni, bomo nesrečni,« pravijo učenci OŠ Janka Kersni-
ka, kjer bodo pomoč in informacije o poklicih poiskali tudi pri strokovnih delavcih na šoli. So pa v okviru programa Erasmus+ spoznavali tudi šolski sistem v Liechtensteinu, ki so ga obiskali v začetku februarja. »Tamkajšnji sistem je podoben našemu, zbirajo točke, na podlagi katerih se odločijo za vpis v srednjo šolo. Imajo gimnazije, ki jih plačuje država in zasebne šole, ki jih plačajo sami,« so vtise zbrali slovenski učenci.
Pametno se je vprašati kaj nas veseli
Na Osnovni šoli Moravče stavijo na svoje talente in tisto, v čemer so dobri, zato pravijo, da ko bodo bolje poznali sebe, se bodo tudi lažje šolali za izbrani poklic. Tudi oni so iskali poklice prihodnosti in med perspektivnejšimi zaznavajo poklic 'ogljičnega policista', medtem ko menijo, da bo poklic kovača v prihodnosti popolnoma izginil, saj konje nadomeščajo 'jekleni konjički'. »Pametno, je da se vprašamo, kaj nas v poklicu veseli, kaj bomo izvedeli o njem,« pravijo in dodajajo, da bi morala osnovna šola več sodelovati pri izbiri poklicala. Pogrešajo več dela v skupinah, več komuniciranja in informativnih dni. So
pa sami pripravili knjigo, v kateri so zbrali 21 poklicev in jih predstavili na kar 72 straneh.
Na Osnovni šoli Mengeš so prišli na idejo, da bi organizirali srečanje z nekdanjimi učenci, ki bi sedanjim generacijam predstavili poklice iz prve roke. Prav tako pa spodbujajo, da vsak učenec opravi test sposobnosti, ki jim lahko pomaga pri izbiri primerne srednje šole. »Pred izbiro poklicala bi morali opraviti tudi prakso na delovnem mestu ali pa vsaj opravili pogovor z ljudmi, ki določen poklic že opravljajo,« pravijo.
Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah so delo razdelili v dve časovni obdobji in tako v septembru in oktobru izbirali predvsem ideje za izdelke, ki so jih v zadnjih dveh mesecih minulega leta tudi pripravili. Na temo poklicne orientacije in izobraževanja so učenci OŠ Preserje pripravili več deset izdelkov, v njihovo pripravo pa so bili vključeni prav vsi razredi na osnovni šoli.
Na Osnovni šoli Rodica so učenci ugotavljali, katere poklice opravljajo njihovi starši in kateri poklici so med otroki najbolj zaželeni. Izbrali so tudi najzanimivejše, ki so jih na šoli predstavili, to pa so bili glasbenik, pilot, ortodont in arhitekt. V šolski knjižnici so temi primerno postavili tudi kotiček s knjigami o poklicih, tam pa ustvarjajo tudi svojo knjigo, ki so jo poimenovali Ko bom velik, bom sanjač ali origami knjiga o sanjskih poklicih.
Na Osnovni šoli Trzin so se največ pogovarjali o tem, »kaj bomo, ko bomo veliki«, pravijo osnovnošolci. Ob tem so ugotovili, da si večina fantov želi postati športnik, medtem ko se dekleta odločajo med poklicem veterinarke in vzgojiteljice. Naredili so tudi tabelo petih najbolj zaželenih poklicev, kjer so se med drugim znašli tudi odvetnik in računalničar. Nekateri učenci so izbrali tudi, po njihovem mnenju, manj pogoste poklice kot sta duhovnik in gozdar.
Zanimivo predstavitev v video obliki so pripravili tudi na Osnovni šoli Venclja Perka, kjer so poklice, ki jih zanimajo, povezali tudi z družboslovnimi predmeti, ki jih v to že lahko usmerjajo. Učenci so tako ugotavljali, da bi bili nekateri radi športniki, glasbeniki, strojni inženirji, nekatere zanimata vodenje in organizacija, pa farmacija. Učenci so skozi razmišljanje o poklicih ugotavljali tudi, ali jih veseli timsko ali samostojno delo, kar nekaj med njimi pa jih je izrazilo željo pomagati ljudem v stiski.
K poklicnemu informiranju bodočih dijakov so se sredi februarja usmerili tudi na Srednji šoli Domžale, ki so na informativnih dnevih podajali konkretnejše informacije, ki jim bodo lahko pomagale na poti do njihove kariere. V Domžalah tako lahko izbirajo med obiskom gimnazije, pa tudi poklicnih programov, kot so ekonomski tehnik, instalater strojnih inštalacij, avtoserviser, strojni tehnik, tehnik računalništva in trgovec. Prav tako se na Srednjo šolo Domžale vpisuje vse več vrhunskih športnikov, kar je priložnost tudi za mlade domžalske osnovnošolce, saj je želja postati vrhunski športnik pogosto nedosegljiva, če za to nima posluha tudi izobraževalno okolje.
Učencem in učenkam domžalskih osnovnih šol želimo, da bi njihovi poklici prihodnosti, njihove želje in usmeritve bile tisto, kar jih bo popeljalo v kakovostno, predvsem pa srečno nadaljnje življenje. □
Letošnji predstavniki Medobčinskega otroškega parlamenta Domžale se bodo predstavili naprej na regijskem otroškem parlamentu, ki bo marca na OŠ Janko Kersnik na Brdu. Iz regijskega srečanja se bodo predstavniki udeležili nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo tudi letos v Državnem zboru. Tam bodo izbrali tudi temo naslednjega otroškega parlamenta.
slamnik@kd-domzale.si

Druzba Hellos je konec lanskega leta Praznova|a 90. obletnico. Okroglo obletnico smo obeležili s programom Mavrica nasmeh°v, Id ^u^ aktivnosti, sponzorstva in donacije namenjene otrokom. Mavrica simbolizira nekaj TmagiCnega, se pojavi, ko za dežjem Posije sonce in vedno znova privabi številne nasmehe na otroške obraze To pa so tudi znacilnosti Heliosovih donacij, s katerimi želimo zagotoviti neposreden in trajnostni doprinos okolju.
Prva donacija iz Mavrice nasmehov je bila lani predana Osnovni šoli Roje v DomZalah, kjer se šolajo otroci s
prr ^^ iz Domžal in okolice. Tamkajšnjo šolo obiskuje skoraj sto otrok, ki potrebujejo prilagojeno i zvajanje
pr°gram°v vzgje in izobraževanja ter dodatno strokovno pomoč. Heliosova donacija je bila namenjeni! zaposlitvi j j
petdagoginje, na,kupu tekaške steze za razgibavanje otrok z gibalnimi ovirami ter didaktičnim pripomočkom in igram, ki so otroke razveselili v prazničnem, prednovoletnem času.
Druga donacija je v bila predana društvu SOS te|efon za Zenske in otroke - Zrtve nasilja. Sredstva je družba Helios namenila za ^to podstrešja v eni izmed varnih hiš Društva SOS. Na podstrešju društvo sedaj ureja večnamenski prostor za otroke. V tej varni hiši je namreč s svojimi mamami bivalo že 278 otrok, ki do sedaj niso imeli posebnega orostora za učenje, obenem pa precej omejen prostor za igranje. Mavrica nasmehov do nasmehov pomaga otrokom nat Balkanu kjer sose vedno v teku tudi donacye za pomoč pri obnovi šol in vrtcev po lanskoletnih hudih poplavah vstopili pa bomo tudi v sodelovanje z Botrstvom v Sloveniji.
V	okolju kjer delujemo že vrsto let podpiramo in spodbujamo naše mlade košarkarske talente
V	So|i košark pridno trenira najveqa baza mladih košarkarjev, več kot 700 otrok iz DomZal in okolice.
M	v--	
		't M
r •	Ah. '	
	n	
	j.	
		
društva
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
CPV
Poročilo za januar 2015
Poklicni gasilci Centra požarne varnosti smo v januarju posredovali na štirinajstih intervencijah. Pogasili smo sedem požarov, posredovali ob štirih prometnih nesrečah in svojo pomoč nudili trikrat.
4. 1. smo preko številke 112 dobili klic, da gori garaža poleg stanovanjske hiše v Dragomlju. Izvozili smo z dvema voziloma ter za pomoč aktivirali prostovoljne gasilce PGD Pšata-Dragomelj, PGD Domžale-mesto in PGD Študa. Ob našem prihodu je lastnik stanovanjske hiše z ročnim gasilnim aparatom požar že lokaliziral, mi pa smo požar dokončno pogasili. S pomočjo prostovoljnih gasilcev smo s termovizijsko kamero pregledali prostore, iznesli pogorel sušilni stroj in prezračili prostore.
7. 1. smo preko Regijskega centra za obveščanje prejeli klic, da gori starejša stanovanjska hiša v Češeniku, ki ima poleg še gospodarsko poslopje. Ob našem izvozu smo aktivirali prostovoljne gasilce PGD Dob, PGD Vir, PGD Studenec in PGD Domžale-mesto. Ob prihodu na kraj dogodka je bil požar že polno razvit. Dva gasilca, opremljena z izolirnim dihalnim aparatom, sta izvedla notranji napad in naredila prerez med stanovanjskim in gospodarskim objektom. S tem smo preprečili nadaljnje širjenje požara. Drugi napad je preko vodnega topa začel gasiti ostrešje stanovanjske hiše. Prostovoljni gasilci so se ob prihodu priključili intenzivnemu gašenju stanovanjske hiše. Požar je bil hitro lokalizi-ran in tudi dokončno pogašen. Iz pritličja smo iznesli pohištvo, da je ostalo nepoškodovano. Po končanem gašenju je na kraju dogodka ostala požarna straža, ki so jo vršili prostovoljni gasilci PGD Dob in PGD Vir.
20. 1. smo prejeli klic o prometni nesreči na trzinski obvoznici v smeri Ljubljane. Prišlo je do trka štirih osebnih vozil. Pri tem sta se dve osebi poškodovali. Ob našem prihodu smo cesto za kratek čas zaprli zaradi nemotenega dela reševalcev in nas samih. Pomagali smo reševalcem NMP Domžale oskrbeti poškodovani osebi, ki sta bili prepeljani v Klinični center. Na vozilih smo odklopili akumulatorje in posuli cestišče, da smo lahko odstranili razlite motorne tekočine. Odstranili smo poškodovana vozila s cestišča in odprli cesto, da je promet neovirano stekel.
23. 1. smo izvozili na požar kurilnice v Lazah. Poleg nas smo aktivirali gasilce PGD Dob in PGD Žeje-Trojica. Ob prihodu na mesto požara je bilo ugotovljeno, da gori v pritličju stanovanjske hiše, in sicer električni grelnik centralne kurjave tik ob peči na trda goriva. Domači so z ročnim gasilnikom požar gasili in ga s tem tudi delno omejili. Izvedli smo notranji napad in pogasili gorečo izolacijo. Prezračili smo prostore in pomagali pri sanaciji požarišča. Na požarni straži so ostali gasilci domačega društva.	A. V.
Pogled naprej
Jani Jeraj je na OZ TRD Turnše - Češenik marca 2014 po Armandu Reji prevzel funkcijo predsednika.
Jani, najprej nam razkrij, kaj te je gnalo, da si se odločil prevzeti funkcijo predsednika Turistično rekreativnega društv Turnše -Češenik. Vemo, da se danes ljudje zelo otepajo funkcij, predvsem ko gre za prostovoljno in neplačano funkcijo seveda.
Dalj časa smo se v krogu smučarske sekcije med prijatelji pogovarjali o nezadovoljstvu članov z delovanjem društva. Ker se sam ne strinjam z ner-ganjem in kritiziranjem brez alternative oziroma rešitve, sem po daljšem premisleku prevzel odgovornost za to, da stvari spremenimo in skupaj z ekipo, ki mi je obljubila vso pomoč,
Vsako leto se vam pridružijo novi člani. Kaj je razlog, da se število članov še vedno povečuje?
Verjetno ljudje prepoznajo naš trud pri delu z mladimi, znamo pa tudi medge-neracijsko povezovati, saj opažam, da se nam v veliki meri pridružujejo tudi starejši. Kot sem že omenil, je naš letni program tako pester in bogat, da lahko vsakdo najde kaj zase. Poleg tega pa članstvo prinaša tudi številne ugodnosti ter priložnosti za druženje in aktivno preživljanje prostega časa.
Kaj pa šibkejše plati društva? Se srečujete tudi s kakšnimi težavami?
Mogoče je pri ljudeh čutiti malodušje
stvari zastavimo drugače. Čas in ljudje, člani društva, pa bodo pokazali, če smo oziroma bomo pri tem uspešni.
Za tabo je že skoraj celo leto vodenja društva. Kako ocenjuješ delo društva?
Delo v društvu poteka razmeroma dobro. Program se odvija po planu. Vedeti je treba, da že pred leti zastavljeni program, ki je zelo obsežen in pester, še vedno v največji možni meri izvajamo, kljub težjim, predvsem finančnim razmeram. Vsako leto poskušamo biti inovativni, iznajdljivi, boljši ... Izjema je velika prireditev Ta čudežna noč, ki se je izkazala za finančno prevelik zalogaj za naše društvo. Tudi organizacijsko je zahtevala ogromno ur priprav in trdega, prostovoljnega dela, odziv pa je bil skromen, preskromen, da bi se prireditev lahko obdržala.
S katerimi uspehi v preteklem letu se lahko društvo pohvali?
Uspehi, če jim lahko tako rečemo: uspešno izpeljan VSL za pokal KS Dob, udeležba na pustnem karnevalu na Viru z novo masko - klovni, v preteklem letu je postal polnoleten otroški tabor, saj je bil že 18. po vrsti, koncert MePZ TRD TČ, številni pohodi in izleti, vaški piknik z družabnimi igrami, postavitev facebook strani, s katero je zelo dobro steklo obveščanje med mladimi, še vedno ohranjamo tradicijo obujanja starih kmečkih običajev, kot so ličkanje, žganjekuha in koline, najmlajše je obiskal in obdaril sv. Miklavž, izvedli smo kar nekaj uspešnih delovnih akcij na našem prireditvenem prostoru in še bi lahko naštevali.
Deset let uspešnega delovanja
Občnega zbora v gostišču Jamarski dom na Gorjuši, ki je bil 29. januarja 2015, se je kljub boleznim udeležila več kot polovica članov društva.
društvo upokojencev nas dom
dob Povabilu na zbor so se odzvali tudi povabljeni gosti, podpredsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske Vlado Todorovič in Janez Šutar, predsedniki oziroma predstavniki sosednjih društev iz Domžal, z Vira, iz Mengša, Kamnika, Radomelj, Trzina in Moravč, predsednik GD Dob Luka Pušnik, TD Turnše-Češenik Jani Jeraj, ČD Dob - Krtina Marjan Koderman, ravnateljica OŠ Dob Barbka Drobnič in župnik župnije Dob Jure Ferlež. Vsi po vrsti so nam čestitali za uspešno delo ter nam tudi v prihodnje zaželeli veliko uspehov in prijetnih trenutkov.
našemu priljubljenemu predsedniku Feliksu Lampretu ter našemu idejnemu vodji in hkrati podpredsedniku društva Janezu Orehku.
Delo društva je zelo uspešno. Organiziramo izlete, pohode, pustova-nje, v marcu s pohodom Po vrtnico obeležimo mednarodni praznik dan žena in materinski dan. V ta namen podarimo vsem ženam v društvu vrtnico, potem sta v nadaljevanju našega programa že martinovanje in silvestrovanje. Na športnem igrišču v Dobu vsakodnevno zgodaj zjutraj telovadimo z lepo mislijo Pozdrav soncu, dodatno pa imamo še vsak pone-
zaradi globalne situacije, predvsem mladi se težje motivirajo pri stvareh, ki ne prinašajo denarne nagrade. Vendar verjamem, da bomo stvari pripeljali na pozitivnejšo naravnanost. Predvsem pa ne gre zanemariti, da članstvo v društvu prinaša mnoge ugodnosti, tudi finančne. Pri tem opažam, da se ljudje, predvsem novi člani, premalo zavedajo, da naše društvo ni nekakšna trgovina, kjer se poceni kupuje, ampak bolj kot kakšna zadruga, kamor je najprej potrebno nekaj vložiti, da potem lahko žanje-mo sadove. Za vsako našo aktivnost je potrebno veliko ur prostovoljnega dela, da lahko potem občudujemo -na primer - otroke na zaključni tekmi smučarskega tečaja.
Katere so letošnje prioritete društva?
Izpolniti začrtani plan in izpeljati še en smučarski tečaj na Hribarjevem hribu ter izkoristiti naravne danosti.
Kakšna je tvoja vizija društva v prihodnosti?
Moja vizija, ki je tudi vizija društva, je prostoru, na katerem delujemo, spremeniti namembnost, da postane športno rekreacijska os, zbirališče vaščanov in okoliških prebivalcev. Želimo legalizirati obstoječe objekte, pri čemer računamo na pomoč občine. Združevati ljudi in jih v večji meri aktivirati za izvajanje društvenih nalog, da bodo v njih prepoznali svoj interes in zadovoljstvo. Poleg tega želimo ohranjati in morda na kakšnem področju še poglobiti sodelovanje z lokalno skupnostjo.
Jani, hvala za pogovor in le pogumno naprej.
Na zboru smo prisluhnili poročilom o poslovanju za leto 2014 in sprejeli načrt za delovanje v tekočem letu. Letošnje leto je v društvu tudi volilno leto. Na podan predlog predsednika zbora Maksa Jerana so prisotni člani soglasno potrdili in sprejeli sklep, da bo dosedanji upravni odbor v isti sestavi kot do sedaj deloval še naslednja štiri leta.
Ob deseti obletnici društva smo podelili priznanja in plakete ustanovnim članom društva in vsem članom, ki so se včlanili v društvo leta 2005, v nadaljevanju pa tudi ostalim članom, ki so v desetih letih delovanja društva opravljali kakršno koli delo v našem društvu.
V ta namen smo podelili 30 priznanj, 10 bronastih plaket, 16 srebrnih plaket ter dve zlati plaketi in sicer
deljek telovadbo v Osnovni šoli Dob. Možje se pomerijo tudi v metanju podkev v idilični naravi poleg čebelnjaka, ki je last Čebelarskega društva Krtina-Dob v parku pri 'pomniku', enkrat tedensko kolesarimo, sodelujemo pa tudi pri raznih prireditvah v krajevni skupnosti.
Skratka, nikoli nam ni dolgčas, in druži nas naš slogan: Pa rad se mej-mo!
Zahvalili smo se tudi Občini Domžale, KS Dob in vsem, ki so nam prisluhnili in nam bili s svojim prispevkom v pomoč.
Po končanem protokolarnem sporedu in okusnem kosilu smo se zavrteli in zapeli ob spremljavi harmonikarja in pevca Robija Stoparja.
Tatjana Gregorin
Leto je naokoli in Turistično društvo Jarše-Rodica
vas spet
vabi
na razstavo izdelkov članic krožka ročnih del,
ki bo posvečena materinskemu dnevu.
Pričakujemo vas 21. in 22. marca 2015 v Kulturnem domu v Grobljah od 9. do 18. ure.
Prisrčno vabljeni!
Opt:k= Škcfic že cd 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
slamnik@kd-domzale.si
društva
Vedno več nas je in čedalje boljše in uspešnejše delamo
Tretji občni zbor Čebelarskega društva Krtina, Dob
Občni zbor v PGD Domžale -mesto
Konec meseca januarja smo se gasilci domačega društva, sektorja in vsi gostje zbrali na rednem občnem zboru, kjer smo preleteli utrinke prejšnjega leta.
čebelarsko društvo krtina,
dob Najbrž bi kar težko našli društvo, ki se v začetku svojega delovanja lahko pohvali s tako številnimi uspehi kot Čebelarsko društvo Krtina, Dob. Od ustanovitve so namreč minila slaba tri leta, pa so v kroniko že vpisali številne uspehe, med njimi: skrb za zdravje čebel, stalno izobraževanje, prapor, organizacijo državnega tekmovanja mladih čebelarjev in vrsto medalj, učni čebelnjak, povečevanje članstva, tesno povezanost z osnovno šolo, krajevnima skupnostma, društvi ...
Čeprav je bilo leto 2014 zaradi vremenskih težav za čebelarjenje katastrofalno, je tretji občni zbor z udelež-
bo dobrih dve tretjin članstva (skupaj imajo 65 članov) in številnih gostov, ocenil, da je društvo, vodi ga Marjan Koderman, v letu 2014 uresničilo vse naloge. Posebej so pohvalili Čebelarski krožek na OŠ Dob s tremi medaljami z državnega prvenstva, izpostavili pa še medeni zajtrk v OŠ Dob, Krtina in kar nekaj vrtcih, zavzeto skrb za učni čebelnjak, strokovno izobraževanje, kjer bi želeli večjo prisotnost članov, skrb za zdravje čebel, dan odprtih vrat, strokovno ekskurzijo v Vipavo, skrb za starejše čebelarje, sodelovanje s KS Krtina in Dob, Ambroževo maša ter predstavitve na sejmih in prireditvah.
Gostje iz KS, čebelarskih društev, OŠ Dob in domačih društev ter župnika Marko Stegnar in Jure Ferlež, ki sta člana društva, so pohvalili delo čebelarjev, ki so včasih celo bolj marljivi kot čebele, in jim tudi v prihodnje želeli veliko uspehov.
Bogat program za leto 2015 zagotavlja dobro delo tudi v letošnjem letu, ko nameravajo, med drugim, urediti nadstrešek ob učnem čebelnjaku in s tem omogočiti boljše pogoje. Čebelarji so tudi tokrat posebej opozorili na skrb za zdravje čebele - preventiva proti varoji in gnilobi ter morebitni nevarnosti panjskega hrošča, in skrb za naravo.
Najbolj uspešnima mladima čebelarjema, Oki Bizjak in Andražu Banu, so podarili družini čebel, Marjanu Li-moniju za desetletno in Antonu Mo-neti za tridesetletno zvestobo čebelarstvu pa posebni priznanji. Posebej so se zahvalili firmi Helios, Arboretumu Volčji Potok in CČN Domžale-Kamnik, pohvale pa so prejele pridne čebelar-ke Francka Cencelj, Pavla Kokalj in Marija Koderman. Za 50 letno zvestobo, napredno čebelarjenje, aktivno organizacijsko in strokovno delo v čebelarski družini in v sedanjem društvu, mentorstvo čebelarskega krožka, delo terenskega svetovalca in sodelovanje z društvi in zvezo je Marjan Koderman prejel priznanje ČZS -Antona Janše 2. stopnje. Vsem iskrene čestitke!
Ob koncu so čebelarji prisluhnili še nekaterim aktualnim nalogam in v prijetnem druženju izmenjali izkušnje iz svojega dela.
Vera Vojska (foto: ČD)
pgd domžale - mesto Takoj na začetku so nas s svojim igranjem razveselili domžalski rogisti, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujem. Iz vseh poročil je bilo razvidno, kako široko ter raznoliko je delo prostovoljnih gasilcev in koliko svojega časa smo žrtvovali za pomoči potrebnim. Naši člani so se preteklo leto pridno izobraževali in tako nadgrajevali svoje gasilsko znanje. Veselo smo se
družili ter klepetali s člani pobratenih društev PGD Dekani in DVD Koprivnica. Zaslužnim članom društva smo podelili plakete, odlikovanja in napredovanja v višje čine. Letošnje leto je za nas še posebej praznično, saj v juniju praznujemo 135-letnico našega prostovoljnega gasilskega društva. Ob tej misli smo prijetno klepetali z vsemi
prijatelji in se prijetno utrujeni v trdi temi razšli.
Mladina društva s svojimi mentorji se je udeležila smučarskega tekmovanja GZ Domžale in se odlično odrezala. Kaja Kovač je v svoji konkurenci zasedla 1. mesto in prav tako je z zlatim odličjem odšla domov mentorica Klavdija Kovač. Čestitke obema in tudi vsem ostalim tekmovalcem našega društva.
Ob tej priložnosti se v imenu društva zahvaljujem vsem občankam in občanom za podarjene prispevke, ki ste nam jih namenili v decembru, ko so vas s koledarjem obiskali naši člani. Hvala!. Vse prav lepo pozdravljam z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
za PGD Domžale - mesto Sonja Pavlišič
Od leve: Peregrin Stegnar (predsednik Komisije za priznanja) pohvaljene čebelarke Francka Cencelj, Marija Koderman in Pavla Kokalj ter Marjan Koderman, predsednik društva, ki je prejel priznanje ČZS - Antona Janše 2. stopnje.
V jubilejnem letu slovesno in z novimi pridobitvami
125 let Prostovoljnega gasilskega društva Dob
Bi sodelovali pri dobrodelni akciji Nov kombi za paraplegike
Pošlji SMS na 1919 - KOMBI
pgd dob Konec januarja je Prostovoljno gasilsko društvo Dob pripravilo jubilejni 125. občni zbor, ki je bil zaznamovan z uspešnim delom v letu 2014, predvsem pa s pridobitvami, katerih uradni začetek pomeni leto 2015. V tem letu naj bi uradno odprli novi dom z večnamenskim prostorom, dokončno naj bi bil dom opremljen, prav tako tudi urejena okolica, v Dob pa bo, po programu Gasilske zveze Domžale, pripeljal nov avto za moštvo. Za vso občino bo še posebej slovesno odprtje novega vrtca ob domu, ki ga vsi težko čakamo.
Zato ne čudi, da je bil 125. občni zbor slovesen in dobro obiskan, hkrati pa je še enkrat potrdil, da PGD Dob odlično dela na vseh področjih in da je to, kot je rekel domači župnik Jure Ferlež, novi podporni član društva, društvo z lepim sodelovanjem, s sožitjem, željo po slogi, dobro delo PGD Dob pa daje vsem občutek varnosti
Po minuti spomina na umrle v letu 2014 smo prisluhnili obširnim poročilom predsednika Luke Pušnika, poveljnika Jureta Roglja, tajnika Stanka Grčarja ter komisij in odborov. Nanizane so bile vse pomembnejše aktivnosti društva, ki je v lani posredovalo ob naravnih nesrečah, ob žledu in poplavah, gasilci so pomagali gasiti večje požare, se izobraževali in usposabljali, skrbeli za dom in okolico, bili pridni na čistilni akciji KS, organizirali dan odprtih vrat in tekmovanje za Pokal KS Dob ter se veselili nove črpalke. Poleg tega so skrbeli za kulturno gasilsko izročilo, uspešno tekmovali, tudi na novo organizirani desetini veteranov in veterank. Ponosni so na uspehe številnih mladih, ki obetajo uspešno
nadaljevanje 125-letne tradicije PGD Dob. Poročilo o poteku gradnje doma in vrtca je podala Helena Kovač.
Društvo uspešno sodeluje z Gasilsko zvezo Domžale in občinskim štabom civilne zaščite, kot zgledno je bilo ocenjeno sodelovanje znotraj društva, o čemer je govoril Matjaž Merkužič,
Po sprejetju poročil in programov dela so podelili diplome, priznanja ter potrdila o izobraževanju in napredovanju. Vsem dobitnikom iskrene čestitke, še posebej Francu Zavrlu za 50-letno delo v društvu in veteranu Stipetu Barišiču za vsestransko pridno delo v društvu.
poveljnik GZ Domžale, društvo pa so pohvalili gostje iz sosednjih društev, podpredsednik sveta KS Dob, OŠ Dob in domača društva. Delovni program za jubilejno leto bo resnično prazničen. Ob tradicionalnih aktivnostih jih namreč čaka slovesno uradno odprtje gasilskega doma z večnamenskim prostorom v mansardi, urejena okolica, novo vozilo za moštvo, predvsem pa novi vrtec, ki se ga veselimo vsi.
Jubilejno 125. leto Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dob ponuja veliko možnosti in priložnosti za še uspešnejše in pestrejše delo, s katerim bodo tudi dokazovali, da so odlični nadaljevalci dosedanjega dela gasilskih generacij v Dobu. Že sedaj vse, ki njihovo delo cenite in z njimi radi sodelujete, vabijo, da se jim v letu 2015 čim večkrat pridružite.
Vera Vojska
društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine združuje več kot 300 članov, v njem pa sodelujejo tudi paraplegiki z območja naše občine. S številnimi aktivnostmi si kljub invalidnosti skušajo popestriti življenje. Ena izmed njih je tudi kegljanje, s katerim se slovenski paraplegiki v organizaciji naše pokrajinske organizacije vsako leto predstavljajo tudi na tekmovanju za Pokal občine Domžale ob njenem prazniku.
Morda se še spominjate zelo uspešnega dobrodelnega koncerta pred leti v hali Komunalnega centra v Domžalah, ko smo naši občani in občanke z udeležbo na dobrodelnem koncertu lepo pomagali društvu pri nakupu novega kombija, svoj prispevek pa je dala tudi Občina Domžale. Od tedaj je minilo že kar nekaj let in pokazala se je potreba po nakupu novega kombija, prilagojenega za invalide na vozičkih. Društvo sicer razpolaga z dvema kom-bijema, vendar starejši, s katerim so prevozili blizu 300.000 kilometrov, tudi zaradi dragega vzdrževanja, počasi odhaja v pokoj in bi nujno potrebovali novo vozilo. Zanj so že zbrali kar precej
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. marca 2015, do 12. ure.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali jih pošljete na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com
finančnih sredstev, vendar je tovrstno vozilo, prilagojeno vozičkom, zelo drago, zato so se odločili, da začnejo z akcijo zbiranja finančnih sredstev za nov kombi. Ta bi jim omogočil prevoze do zdravnika, na rehabilitacije, različne prireditve, športna udejstvovanja, tudi zaposlenih v službo, saj številni zaradi invalidnosti ne morejo voziti avtomobila. Kombi prevoz jim je edina povezava s svetom in tudi z Društvom paraplegi-kov ljubljanske pokrajine, ki s pestrimi aktivnostmi lepša njihova življenja, hkrati pa marsikomu skuša omiliti njihove socialne in druge stiske.
Akcija zbiranja finančnih sredstev za nov kombi je v teku, pred kratkim so že pripravili tudi dobrodelni koncert Za kombi v Ljubljani, razmišljajo tudi o podobni prireditvi v naši občini, o kateri boste pravočasno obveščeni in povabljeni, da se je udeležite. Do tedaj pa, če želite pomagati, pošljite SMS na 1919 s ključno besedo KOMBI in tako prispevajte en evro za kombi, prispevek za nov kombi pa lahko nakažete tudi na račun društva: TRR 031791003169118 - sklic 2015. Iskrena hvala!
Vera Vojska
Diabetikom nudimo brezplačen pregled stopal v letu 2015!
Prijazno vabljeni.
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o. (v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
V	I
DUSTVA | NOVICE
slamnik@kd-domzale.si
Domžalski veterani in kulturni praznik
Veterani vojne za Slovenijo smo se udeležili 13. pohoda spomina in prijateljstva iz Radovljice v Prešernovo rojstno vas Vrbo in tako proslavili 8. februar, slovenski kulturni praznik.
Ob 25. praznovanju materinskega dne
VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO
Na poti smo ob krajši proslavi postali pri najstarejšem spomeniku našega velikega pesnika Franceta Prešerna na Bledu. Pot nas je vodila preko Save Dolinke in po zasneženih gozdnih
ne praznujemo le 8. februarja, temveč z njo živimo in si bogatimo svoj vsakdan.
Spet so prisotne posamezne težnje po prestavitvi dneva kulture na 3. december - pesnikov rojstni dan, a pu-
poteh do Vrbe. Med potjo so nas greli sončni žarki, ki so se občasno skrivali za koprenastimi oblaki. Že pred trinajsto uro smo prispeli v vasico z znamenito cerkvico sv. Marka in Ribičevo domačijo pod njo. Proslavo je pospremil severni piš, ki je dvigoval suh sneg z bližnjih streh in sosednjih travnikov. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega sveta Mitja Bervar, ki nam je razložil, da kulture
stimo to razpravo raznim kulturnim zanesenjakom in ostalim, saj je za nas najbolj pomembno dejstvo, da se je Prešeren sploh rodil in nas s svojo poezijo postavil ob bok ostalim velikim evropskim narodom.
Ob koncu smo druženje končali s kozarcem rujne kapljice, prepričani pa smo, da Franceta to zagotovo ne bi motilo.
Besedilo in foto: Janez Gregorič
Čas neverjetno hitro teče, čeprav so včasih trenutki dolgi. Po osamosvojitvi Slovenije me je leta 1991 član telovadnega društva Partizan poprosil, da bi ob dnevu žena imela kot žena takratnega predsednika skupščine Občine Domžale mag. Ervina Antona Schwarzbartla, dipl. ing., kratek nagovor za mamice nastopajočih otrok v telovadnici Osnovne šole Domžale. Ker je šlo predvsem za mamice, sem predlagala, da bi bila primernejša prireditev 25. marca, ko praznujemo materinski dan. S tem se je takoj strinjal. Na prireditev smo povabili še pevski zbor Tintinabula, ki je ubrano zapel, njeni pevci pa so tudi recitirali pesmi o materi. Članice Župnijske Karitas, ustanovljene 5. marca 1991, smo nabrale zvončke in pripravile šopke, ki so jih nastopajoči otroci razdelili mamicam. Prireditev je bila prisrčna in ganljiva, kot mi je zapisal ob poslani sliki novinar Matjaž Brojan. To je bil skromen začetek praznovanja materinskega dne, ki smo ga naslednja leta praznovali v organizaciji Župnijske Karitas Domžale z veliko večjim številom nastopajočih v prostorih OŠ Domžale in Venclja Perka. Po obnovi Kulturnega doma Franca Bernika Domžale imamo vsakoletno prireditev v njem, na kateri sodelujejo učenci osnovnih šol, glasbene šole, otroci iz vrtcev, župnijski otroški zbor, otroška folklorna skupina in posamezni povabljeni gosti. Običajno sodeluje okrog 130 nastopajočih. Letos bo prireditev za materinski dan že petindvajsetič.
Materinstvo je simbol nesebične ljubezni do otroka, ki je potrebna za njegov fizični in mentalni razvoj. V razviti družbi, v kateri živimo, sicer ta omogoča preživetje otroka in zagotavlja osnovno vzgojo za življenje, ven-
Nastop otrok folklorne skupine Domžale
dar je primarna skrb za otroka in vzgoja še vedno na materi, očetu in družini. Oni so tisti, ki ob vzgojnih ustanovah vsakodnevno vzgajajo otroke v dobre, poštene, pravične, ljubeznive, delovne in redoljubne ljudi. Končno so otroci naša prihodnost, naš up za boljšo prihodnost družbe. Če z našo družbo nismo zadovoljni, se vprašajmo, kje smo pogrešili, kdaj smo skrenili s prave poti in kako to popraviti in kaj izboljšati. Za napake smo krivi vsi, tako tisti, ki so jih naredili, kot tisti, ki so to dopustili. Vsi se moramo truditi in drug drugega dobrohotno opominjati ter dobronamerna opozorila tudi upoštevati. Ker nismo popolni, nezmotljivi, in je velikokrat lažje narediti slabo kakor dobro, ker lažje obsojamo kakor preprečujemo, je prav, da o napakah, ki se kažejo v naši družbi, opozarja-
mo, in kolikor je v naši moči, tudi preprečujemo. To velja še posebej znotraj vsake družine. Če bodo vse naše družine dobre, poštene, urejene, delovne in ljubeznive, se nam ni bati, če pa bo vsak razmišljal le, kako bo prišel čim ceneje skozi, brez potrebnega truda, kako čim več dobiti od drugega in čim manj dajati drugim, se nam slabo piše. Egoizem ne more prispevati k dobrim odnosom ne v družini ne v družbi. Materinstvo pa je poklicano k altruizmu, k podarjanju sebe za drugega, zato je prav, da je materinski dan praznik, ki ga praznujmo vsi.
Vabimo vas na prireditev ob materinskem dnevu, ki bo 25. marca ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Organizator Župnijska Karitas Domžale.
Marija Bizjak-Schwarzbartl
Socialna in humanitarna pomoč na RK Domžale
Ne pozabimo na ljudi v stiski
V minulem letu smo sodelavci Karitas in tudi drugi prebrali kar nekaj prispevkov in poslušali besede vodilnih predstavnikov Karitas na temo V družini sem doma. Večina ljudi se rodi in živi v družini oziroma pride iz nje. Kaj vse lahko preberemo in slišimo o družini, ah! So popolne in nepopolne, majhne in velike, bogate in revne, zdrave in ranjene z bolečino ali boleznijo ... Naš pogled in naša skrb bi morala biti pogosto usmerjena k njej. Tudi sodelavci Župnijske Karitas smo se na različne načine dotikali družin, obenem pa si prizadevali, da ne pre-zremo posameznikov, ki ne živijo v družini. Ob vseh stiskah si ni vedno lahko odtegniti časa, biti dobro razpoložen in odprt, saj tudi prosilci, obteženi s stiskami, ne prihajajo nasmejani v pisarno. Kljub vsemu nas pogosto prav spoznanja ob tem delu bogatijo in notranje napolnijo. Ko pride sporočilo, »z vašo pomočjo smo bili na toplem«, ali »plačilo položnice je naši družini pomagalo, da nismo bili deloži-rani« in naslednje, »s prejemom hrane smo imeli vsaj nekaj za lažje preživetje praznikov«, je to dovolj spodbud za nadaljnje delo.
Ob pregledu delovanja in poslovanja Župnijske Karitas Domžale za leto 2014 na občnem zboru 19. januarja smo sodelavci ugotovili, da smo izpolnili večino zastavljenega programa. Na nekaterih področjih smo, tudi zaradi nadaljevanja stisk, celo presegli načrtovano. Na področju pomoči ljudem v socialnih in materialnih stiskah smo pomagali 215 družinam, 53 samskim in 12 brezdomcem. Skupno število takih oseb je bilo 823. Razdelili smo preko 35.000 kg hrane, deter-gentov in ozimnice, ki smo jo kupili, dobili podarjeno oziroma pridobili iz
blagovnih rezerv. Ob tej hrani pa je bilo zbrane, presortirane in odpeljane v zbirališče preko 2500 kg hrane, vode in pijač ter higienskih potrebščin za ljudi, prizadete v naravnih nesrečah, ki so prizadele Slovenijo in Balkan. Za plačilo položnic, šolskih potrebščin, bele tehnike in kurjave smo porabili 25.061,75 evra.
Poleg dela, opravljenega v povezavi z dežurstvi v pisarni, so sodelavke in sodelavci veliko ur prostovoljnega dela namenili za obiske bolnih, starejših in invalidnih v domovih za ostarele in na domovih. Za te so pripravili dve srečanji in romanje na Brezje ter miklavževanje v DUD-u. Skupaj s Kulturnim društvom Miran Jarc smo pripravili in izvedli miklavževanje za otroke. V Kulturnem domu Franca Bernika je bila izvedena prireditev ob praznovanju materinskega dne. Za zbiranje sredstev smo pripravili dobrodelni koncert Skupaj na poti 2014. Hrano smo zbirali še ob tednu Karitas v cerkvi in med letom v trgovinah oziroma pred njimi. Finančna sredstva za opravljanje naše dejavnosti smo pridobili iz občinskega proračuna, z organizacijo dobrodelnega koncerta, od krajevnih skupnosti ter z donaci-jami podjetij in posameznikov. Skupaj je bilo zbranih 47.600,66 evra. Za vse naše programe, stroške prostorov in poslovanja smo porabili 51.826,87 evra. V ta znesek ni vključena podarjena hrana in hrana iz blagovnih rezerv. Sodelavci ŽK Domžale smo v minulem letu opravili približno 3.800 ur prostovoljnega dela. Ob tem se moramo zahvaliti vsem, ki nam s finančnimi oziroma materialnimi darovi omogočate, da lahko pomagamo drugim.
Tajnik ŽK Domžale Janez Kastelic
Študentka novinarstva Maja Slevec Peternel je na OZRK Domžale preživela en običajen dan, z namenom spoznati delovanje naše največje neprofi-tne in humanitarne organizacije. Svoja spoznanja je strnila v krajši članek.
Območno združenje Rdečega križa Domžale nudi več vrst pomoči. Vsako sredo dopoldne so na voljo viški hrane, ki ostanejo od prejšnjega dne v trgovskem centru Mercator. Gre predvsem za hrano iz toploteke, izdelke tik pred iztekom roka uporabe ter sveže sadje in zelenjavo. Ta hrana je na voljo vsakomur, ne glede na naročenost. Prehrambni paketi, ki pridejo iz blagovnih rezerv, Evropske unije (EU) ter Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO), so razdeljeni med prosilce na vsake šest do osem tednov oziroma pridejo po pakete takrat, kadar so naročeni. Trenutno se deli hrana (mleko, olje, moka in riž) iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim. Ob tem se na zahtevo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vodi evidenca prosilcev, število družinskih članov, starejših od 65 let, otrok mlajših od 15 let, invalidih, tujcih in brezdomcih, ki jih je čedalje več. Njim je vsak dan od ponedeljka do petka na voljo javna kuhinja, kjer dobijo topel obrok. Hrano pripeljejo iz Doma upokojencev Domžale, plača pa jo Občina Domžale v sodelovanju z OZRK Domžale. Tudi za to morajo biti naročeni in trenutno imajo petnajst stalnih odjemalcev. Poskrbljeno je tudi za njihovo nastanitev, saj v neposredni bližini zgradbe Rdečega križa stoji bivalni kontejner, kjer trenutno prebivajo štirje brezdomci. »Po pravilniku so lahko notri največ pol leta, medtem pa jim pomagamo najti stanovanje,« pojasni predsednik Območnega združenja Rdečega križa Domžale (OZRK) Brane Kosmač in pohvali občino: »V Domžalah zagotovo ne bo nihče ostal na ce-
sti ali na avtobusni postaji, saj si zelo prizadeva in je naklonjena reševanju problematike brezdomstva in socialno ogroženih družin z občinskimi stanovanji.« Želijo si razširiti bivalne enote, da bi lahko nastanili več brezdomcev, a bližnja okolica temu ni naklonjena, saj večina deluje po principu: 'ne na mojem dvorišču'. Poleg vsega tega Rdeči križ Domžale socialno ogroženim občanom pomaga tudi v denarni obliki, in sicer s plačevanjem položnic in boni za šolske potrebščine. V preteklem letu so poravnali stroške v vrednosti okoli 35.000 evrov.
Majda Mernik, sekretarka OZRK Domžale, pove, da je vsako leto več ljudi, ki prosijo za pomoč. Zgodilo se jim je že tudi, da je zmanjkalo zalog hrane in ker evropska zaloga še ni prispela, so bili prisiljeni kupiti živila iz svojih sredstev. Glavni donatorji so FIHO, trgovski centri, ki v zadnjem času organizirajo akcije, kjer kupci lahko kupijo hrano z daljšim rokom trajanja in jo oddajo v košaro za Rdeči križ, Občina Domžale, ki sofinancira javno kuhinjo in pa ljudje, ki prispevajo predvsem materialna sredstva (oblačila, obutev, igrače), ki jih ne potrebujejo več. Hrane in denarne pomoči ljudje donirajo vse manj, saj so tudi sami v krizi, odzovejo pa se na humanitarne akcije, kjer s poslanim SMS-om darujejo denar za nakup prehrambnih paketov. »Država defini-tivno premalo poskrbi za humanitarne organizacije. Odgovornost se vedno prelaga na druge,« pojasni Mernikova in doda, da brez prostovoljcev zagotovo ne bi zmogli. Na OZRK Domžale, ki poleg Občine Domžale pokriva še občine Trzin, Mengeš, Moravče in Lukovica, dela 150 prostovoljcev. Ti prostovoljci, ki zelo dobro poznajo lokalne razmere in stanje prosilcev, so jim zelo v pomoč pri ugotovitvi, kdo so zares potrebni pomoči. Povezujejo se tudi s krajevnimi organizacijami, ki
jim posredujejo podatke. Upravičence tako določijo na podlagi Pravilnika o zagotavljanju socialno-varstvene pomoči. V pravilniku je zapisano, da so do pomoči upravičeni občani, ki ne presegajo polovice minimalnega dohodka na družinskega člana, ki zaradi naravnih in drugih nesreč ostanejo brez osnovnih potrebščin za življenje ali imajo zaradi bolezni visoke stroške zdravljenja, ki ga ne morejo kriti sami. Veliko pa gredo tudi na zaupanje ljudem, čeprav prostovoljec Janez, ki je odgovoren za deljenje materialne pomoči, pove, da so imeli že tudi primer zlorabe, ko so prišli ljudje po oblačila in so jih potem prodajali naprej.
Najpogostejši vzroki, zakaj nekdo pride po pomoč, so nizki dohodki, brezposelnost in nizke pokojnine. Še vedno so taki, ki res potrebujejo pomoč in nimajo skoraj nič, vendar jim je nerodno in težko pridejo prosit. Nekateri pa sploh ne vedo, kam bi se obrnili po pomoč.
Ker je bil ravno praznični čas, so vsem majhnim otrokom, ki so prišli skupaj s starši po prehrambne pakete, podarili kako malenkost, kot so igrače, knjige, šolske potrebščine - vse to so zbirali učenci 1. c razreda OŠ Venclja Perka, ki so potem zbrane stvari podarili humanitarni organizaciji. Drugi prosilci so dobili dodatke, vrečke z raznovrstno hrano, ki je potekala v akciji s trgovino Lidl Domžale - zbiranje hrane za socialno ogrožene.
Socialna in humanitarna pomoč je ljudem v stiski na voljo vse dni v tednu skozi celo leto. Starejšim in tistim, ki ne morejo sami priti po pomoč, prostovoljci pripeljejo sredstva tudi na dom. V prihodnosti želijo nuditi pomoč ljudem tudi na domu. Na Rdečem križu si želijo, da bi bilo vsako leto čim manj prosilcev in da ljudje ne bi živeli v pomanjkanju, vendar je to glede na trenutno situacijo v državi težko pričakovati.
slamnik@kd-domzale.si
STAREJŠI
100 let najstarejše izgnanke Agate Podbevšek
Društvo izgnancev Slovenije - Krajevna organizacija Domžale je 5. februarja 2015 skupaj z županom Občine Lukovica, predstavniki borčevske organizacije v kraju in občini ter KS in Športnim društvom Zlato Polje obiskala Agato Prelovšek v Zlatem Polju, ki je prav ta dan praznovala stoti rojstni dan.
Mama Agata Prelovšek, najstarejša članica Društva izgnancev Domžale, živi v Zlatem Polju štev. 5 z družino sina Tomaža. Jubilantka je vse življenje preživela na danes zelo lepo urejeni domačiji. V družini Maselj so bili štirje otroci, ki so s skrbnima staršema pridno delali na gorski kmetiji. Poročila se je v letu 1937 s Francetom Prelovškom in postala sta starša treh fantov. Najmlajši je imel dobro leto, ko so 2. avgust 1942 Nemci požgali zla-topoljske vasi, prebivalce pa odpeljali v izgnanstvo v Nemčijo. Jubilantka se je v požgano vas vrnila konec vojne in izvedela, da so izgubili moža in očeta ter sestro, oba sta med vojno padla. Ob pomoči moževih sorodnikov so ženske zgradile nov dom. Mama Agata je skrbela za družino, tudi mamo, otroci so zrasli, si ustvarili družine in jubilantka je zelo zadovoljna ter se veseli desetih vnukov in trinajstih prav-nukov. Je zdrava, tablet skoraj nima, pri hoji si pomaga s palico, dobro spi, poje vse od kraja, najraje sedi ob topli peči in je vesela obiskov, ki jih sploh ni malo, posebej ob i00. rojstnem dnevu jih je bilo veliko, in mama Agata, ki ji iskreno čestitamo in želimo veliko zdravja, je bila prav vsakogar vesela.
Vse naše člane in članice prosimo, da v času uradnih ur vsak ponedeljek med 9. in i0. uro v prostorih domžalskih KS (pri pekarni Kancilija) čimprej poravnajo članarino in Vestnik, vsi naročniki pa lahko prevzamejo tudi knjigo Nemčija še ni plačala vojne
odškodnine - Vojna škoda in vojne odškodnine.
Prijeten marec, našim članicam pa iskrene čestitke ob obeh njihovih praznikih.
Vera Vojska
Iskrene čestitke ob 85. rojstnem dnevu
Krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina je v letu 2015 takoj začela z uresničevanjem svojega programa dela, katerega pomemben del je tudi skrb za starejše člane in članice, nikoli pa ne pozabimo obiskov in čestitk ob življenjskih jubilejih.
Tako je bil prvi obisk v letu 20i5 namenjen jubilantki, članici Tereziji Velepec, ki s svojimi domačimi biva na Bevkovi ulici v Dobu. V soboto, i7. januarja 20i5, je namreč praznovala svoj 85. rojstni dan in se veselila obiskov sinov Janeza in Marjana, obeh snah, petih vnukinj in devetih prav-nukov. Domači so redni gostje v njeni prijazni kuhinji, v času rojstnega dne pa so ji veliko zdravja zaželeli tudi ostali sorodniki in prijatelji.
Jubilantka je bila rojena v Dobu, v znani družini Svoljšak, v družbi treh bratov. Obiskovala je osnovno šolo v Dobu in nižjo gimnazijo v Domžalah, bila krajši čas zaposlena, nato pa si je ustvarila družino z Janezom Velep-cem, ki je v novejši zgodovini naše občine poznan predvsem kot ravnatelj nekdanje domžalske poklicne šole, pa tudi kot športnik in športni delavec, posebej v povezavi s Težkoatletskim klubom Domžale. Športnika sta bila tudi oba sinova. Žal je mož mnogo prekmalu umrl.
Gospa Terezija se rada spominja vseh treh bratov, danes je živ samo
Matija (znani nekdanji direktor Universale), njihovih srečanj in živahnih nedeljskih pogovorov, ko so izmenjali poglede na najaktualnejše zadeve.
	M		i	
SPOMLADANSKI SEJEM KMETIJSKE, GOZDARSKE, GRADBENE, KOMUNALNE MEHANIZACIJE, VRTNARSKE IN OGREVALNE OPREME				
GOVEDOREJSKO POSLOVNO ZDRUŽENJE DOMŽALE RAZSTAVA ŽIVALI ČRNOBELE PASME
V jeseni življenja ji ni dolgčas, poskrbi zase, si skuha, bere časopis, dogajanja skrbno spremlja tudi z rednim gledanjem TV. Do 80. leta je še sama vozila, zdaj ji vse, kar potrebuje, pripeljejo mladi, tudi knjige, ki jih še vedno rada bere. Včasih malo pokvačka, predvsem pa ima rada družbo in rada poklepeta. Ima veliko prijateljev in znancev, telefon je ob našem obisku kar naprej zvonil in ji prinašal najboljše želje ob njenem rojstnem dnevu.
Jubilantka je odločna in pravi: »Jaz grem s časom naprej in razumem mlade, da nimajo časa za obiske in klepet. Delajo skoraj od jutra do večera in prostega časa skoraj nimajo. Ampak ko pridejo, sem jih vesela.« Pa še na eno misel Terezije Ve-lepec sem bila pozorna: »Če si pameten, v starosti, kot sem sama, kaj posebnega ne pričakuješ in tako je lahko prav vsak trenutek prijetno presenečenje.«
Iskrene čestitke ob jubileju, veliko zdravja in veliko prijetnih presenečenj vam želim!
VODNAR	ZRAK • SVEŽE SVETLO	CVET
	goleni, vene maščoba, olje	1*
RIBI	VODA «MOKRO	LIST
@	stopala, nart, prsti na nogah ogljikovi hidrati	*
OVEN	OGENJ«TOPLO	PLOD
S	glava, možgani, oči beljakovine	•
BIK	ZEMLJA «HLADNO	KORENINA
®	vrat, tilnik, ušesa, zobje sol, korenina, gomolji >	Z'
DVOJČKA	ZRAK «SVEŽE SVETLO	CVET
dihala, ramena, roke, dlani maščoba, olje
*
PE
M. dan gledališča Izzid Slamnika
RAK
VODA «MOKRO
LIST
iz naših vrtcev in sol
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
oš PRESERJE PRI RADOMLJAH
Izvirno, zabavno, norčavo
Pustni torek je norčavi dan, ki ga učenci OŠ Preserje pri Radomljah nestrpno pričakujejo. Že tradicionalno se »pouk« začne s tehniškim dnem, ko učenci v svojih razredih izdelujejo maske: skupinske, indivi-
dualne, posebne, smešne, domiselne ... Izvirnost, zabava in norčavost si podajo roke. Štiri ure ustvarjalnosti in hitrih prstov, smeha in ugibanja, kdo kaj predstavlja, so minile, kot bi trenil in skoraj sedemsto izvirnih mask se je podalo na radomeljske ulice, kjer so glasno, pomladi na čast, preganjale zimo.
Jasmina Pogačnik
OŠ DOMŽALE
Pustovanje
Na pustni torek, 17. februarja, pr-vošolcev, drugošolcev, tretješolcev, četrtošolcev ter njihovih vzgojiteljic in učiteljic ni bilo v šolo. Naše šolske prostore so zasedle maška-re. Vse dejavnosti dneva so bile namenjene staremu ljudskemu običaju in ohranjanju kulturne dediščine - pustu.
Maškare so se v učilnicah predstavile. Drugo in tretjo šolsko uro so imele v veliki telovadnici organizirano pustno rajanje in najbolj izvirne maske so bile tudi nagrajene. V času malice so se posladkale s slastnimi krofi.
Anita Tancik in Bojana Rutar
OŠ RODICA
Obisk ameriške diplomatke
V torek, 27. januarja, je našo šolo obiskala ameriška diplomatka Cheryl Harris, ki je zaposlena na ameriški ambasadi v Ljubljani. Pozdravili smo jo z glasbeno in plesno točko, potem pa nam je povedala nekaj o ameriški kulturi, geografiji in državni ureditvi. Izvedeli smo, da so ZDA geografsko zelo raznolike, sestavljene pa so iz 51 zveznih držav. Diplomatka je omenila tudi svoj domači kraj Pittsburg, ki je znan po pridelovanju jekla, tam pa prirejajo tudi veliko sejmov in festivalov. Predstavitev ameriške gostje je bila zelo zanimiva in poučna, potem pa smo jo še spraševali o ameriških znamenitostih, šolskem sistemu, zdravstveni oskrbi in boju proti terorizmu.
Vita Varšič, Mark Poljanšek in Eva Brank
Smučarski januar 2015 na Hribarjevem hribu
Po izgubljeni lanski sezoni smo z grenkim priokusom in bore malo upanja postorili vse potrebno, da bi lahko naredili umetni sneg, če bi le zapadlo nekaj pravega za podlago.
Na splošno veselje otrok in tudi najbolj zagrizenih članov smučarske sekcije smo bili med božično-novoletnimi počitnicami deležni ustrezne pošiljke snega in tudi tedna nizkih temperatur. In uspelo nam je narediti okoli pol metra
pri izvedbi tečaja, predvsem pri delu z najmlajšimi smučarji. To daje močno upanje, da se bo tradicija in delovanje sekcije v Turnšah preneslo tudi na tretjo generacijo navkljub globalnim vremenskim in temperaturnim spremembam.
umetnega snega in progo dobro utrdili.
Prva dva tedna v januarju so se na našem hribu otroci po eni sezoni premora spet smučali in sankali.
Med 12. in 16. januarjem 2015 smo izpeljali tradicionalni smučarski tečaj, na katerem običajno z osnovami smučanja seznanimo eno večjo skupino začetnikov in nadgrajujemo znanje v dveh manjših skupinah.
Letos je tečaj opravilo šestindvajset otrok. Trinajst otrok je praktično prvič stopilo na smuči in z njimi je imela največ dela učiteljica Ana. Delo je dobro opravila, saj sta ji na koncu ostala le dva najmlajša smučarja, ki sta si na zaključni tekmi razdelila 1. in 2. mesto.
Vsi ostali smučarji so napredovali v nadaljevalni skupini, kjer sta osnove smučanja nadgrajevala učitelja Peter in Jaka. V obeh skupinah je bila zaključna tekma zelo razburljiva, saj so o končnem vrstnem redu odločale najmanjše nepravilnosti med vožnjo.
Pohvaliti velja tudi podmladek Smučarske sekcije TRD Turnše-Češenik, ki je letos z veliko udeležbo sodelovalo
Omeniti velja, da je nad izvedbo tečaja ves čas visel en velik vprašaj v obliki slabe vremenske napovedi, tako kar se tiče temperatur kot tudi dežja. Dežju smo se nekako izognili in je na naše veselje deževati začelo šele v soboto po zaključku tečaja.
Ni pa se bilo možno izogniti visokim temperaturam, ki so presegle celo 10 stopinj Celzija. Kompakten umeten sneg je te temperature odlično prenesel. Le zadnji dan je bilo malce bolj kritično, vendar je bilo snega dovolj za izvedbo tekme.
Upamo, da bo v februarju zapadlo še kaj naravnega snega, da se bodo naši otroci tudi med počitnicami lahko smučali in zabavali na domačem smučišču ter da bodo vremenske razmere morda omogočile izvedbo drugega tečaja, ker je kar nekaj otrok iz okolice, ki se prvega tečaja zaradi prehitre zapolnitve navkljub veliki želji ni moglo udeležiti.
Z vrha Hribarjevega hriba vas pozdravlja,
Odbor Smučarske Sekcije TRD Turnše Češenik
Babica in dedek v vrtcu
Bučni aplavzi in prešerni nasmehi so nam polepšali dan.
vrtec urša V vrtcu je prijetno. Vsak dan spoznavamo prek igre kaj novega, skozi celo leto pa nas spremljajo različni projekti. Na enega pa smo še posebej ponosni. Del tradicije, ki jo gojimo v vrtcu Urša, je tudi obisk babice in dedka. Letos sta nas obiskala v tednu
pred kulturnim praznikom. Priprave na ta dan so bile vsak dan v polnem teku, to je vsakdanji pogovor, priprava programa, prepevanje pesmic in izdelava majhne pozornosti. Na mrzel zimski dan pa so prišli od blizu in daleč, babice in dedki, ki so igralnico napolnili s pozitivno energijo, bučnim aplavzom in prešernim nasmehom. Ponosni vnuki in vnukinje so v polni pripravljenosti in zavzeto zaigrali predstavo
Spomin na soško fronto
Prešeren je v verzih: »Slovenec že mori Slovenca brata, kako strašna slepota je človeka!« označil nesmiselnost vojne in prelivanja bratske krvi. Spomin na soško fronto, ki v letošnjem letu obeležuje 100. obletnico, je še kako živ.
oš preserje pri Radomljah Na
slovenski praznik kulture in na dan smrti našega največjega poeta so učenci OŠ Preserje pri Radomljah v petek, 13. februarja 2015, na proslavi v čast spominu na soško fronto prikazali venec točk, ki so bile tematsko povezane z vojno in mirom. Z njimi so učenci predmetne stopnje in pevski zbor šole ponazorili bolečino ob odhodu na bojišče, negotovost prihodnosti in skrivanje v bunkerju, obkroženim z zvoki mitraljezov, pušk in poki topov. Vse to je v obiskovalcih prebudilo nedoumljivo, strašno in neizmerno stisko vseh tistih, ki so doživljali vojne grozote. Vojna je roko podala miru in venec so sklenili učenci razredne stopnje, ki so posredovali sporočilo, v prihodnost usmerjeno z optimizmom in razumom: »Vojna je nesmiselna, mir in svoboda sta temeljni vrednoti vsakega posameznika. Verjamemo, da je človek dovolj pameten, da ne bo nikoli več dopustil takšnih grozodejstev, ki so bila storjena na slovenskem ozemlju ob reki Soči.«
Na šolskem odru je svoje nestrinja-nje z zgodovinskimi vojnimi nesmisli izrazilo več kot sto nastopajočih s svojimi mentorji: Boštjanom Domja-
ničem, Jasmino Pogačnik, Blanko Čad, Karmen Logar, Bojano Lužar, Alenko Kavka, Alenko Treven, Natašo Puhner, Barbaro Černak Rešek, Petro Janežič, Moniko Švigelj, Majo Zobavnik, Majo Novak in Tomažem Pajničem.
Polna dvorana obiskovalcev je navdušeno sprejela prikazano in se s tem poklonila dnevu kulture.
Jasmina Pogačnik
Prijazna - posebej športnikom
Gimnazijec, tehnik računalništva, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, strojni tehnik, trgovec, prodajalec in ekonomski tehnik so smeri izobraževanja na SŠ Domžale.
srednja šola domžale se trudi, da bi dijake in dijakinje celovito pripravila na pot v življenje, predvsem pa, da bi jim omogočili brezskrbno mladost - kolikor je to v njihovi moči. Prav vsako leto se lahko pohvalijo z novostmi, med njimi so zlasti: specializirane učilnice, pouk tujega jezika s tujimi učitelji, sodelovanje in izmenjava dijakov evropskih srednjih šol, številne interesne dejavnosti, med-
ko pomaga in omogoči, da gresta šola in šport uspešno - z roko v roki.
Pomočnik ravnatelja Marjan Ravnikar je predstavil dosedanje pozitivne izkušnje pri pomoči perspektivnim in uspešnim športnikom, posebej pa opozoril na temu prilagojen pouka, tudi učenja na daljavo. Na kratko so bile predstavljene tripartitne pedagoške pogodbe in osebni izobraževalni načrti, v katerih je določeno sodelovanje
z naslovom Babica zima in njeni prijatelji, v kateri ni manjkalo ne pesmi ne plesa in ne nasmeha. Za zaključek, kot se spodobi, nekaj sladkega, toplega ter skupinski ples in prava gasilska fotografija ter druženje in igra na snegu. Odrasli smo poklepetali in opazovali,
Prisotni bodoči dijaki - športniki so z zanimanjem spremljali predstavitev Srednje šole Domžale.
kako otroci uživajo v snežnih radostih, vmes pa nas je navihano ujela kakšna snežna kepa. Babica in dedek imata pri vnukih neprecenljivo vrednost. Njune ljubezni se ne da opisati, zato je prav, da začrtano tradicijo ohranjamo še naprej. V zahvalo za njun obisk jim zato namenjamo besede, ki jih za enkrat zmoremo in ki sežejo do srca: »Babica in dedek, radi vas imamo!«
Andreja Ropotar Jagodic
generacijsko sodelovanje, tabori, ekskurzije, informatizacija ... Že šesto leto posebno skrb namenjajo dijakom športnikom.
»Tudi letos smo pripravili posebno srečanje za vse bodoče srednješolce -športnike, ki že imajo status športnika, so že vrhunski športniki ali morda že organizirano trenirajo in to želijo postati. Želeli smo jim predstaviti naš pogled na izobraževanje na naši šoli, predvsem pa možnosti in priložnosti za tesno uspešno povezavo šole in športa,« je povedal Marjan Ravnikar, pomočnik ravnatelja SŠ Domžale in koordinator tega področja s številnimi izkušnjami iz življenja in dela športnih klubov v naši občini. Skupaj z Markom Mlakarjem, ravnateljem Poklicne in strokovne šole, sta bila vesela številnih uspešnih športnikov -bodočih dijakov in dijakinj, staršev in predstavnikov klubov, ki je vse po vrsti zanimalo eno: kako jim SŠ Domžale pri njihovem športnem udejstvovanju lah-
šole, staršev in športnega kluba ter posebej izpostavljena skrb za učni uspeh, kjer praksa kaže, da je dober športnik tudi dober dijak.
Na SŠ Domžale se vsako leto vpiše več športnikov, doslej že 190. Šola ima tudi to prednost, da je v središču dogajanj, v njeni bližini sta športni park in hala, v prihodnje pa pričakujejo tudi lastno telovadnico.
Vprašanj prisotnih ni manjkalo, največ so spraševali o statusih športnikov, o bodoči telovadnici, o ukrepih v primeru neuspeha, pa tudi o udeležbi na taborih, prehrani in vpisih na fakultete. Ob koncu so si ogledali tudi šolo in bili nad njo navdušeni.
Glede na vrsto odličnih športnikov, ki je že prišla s SŠ Domžale, pričakujemo, da se bo tudi letos v prvi letnik vpisalo veliko perspektivnih športnikov in bo tako mladih uspešnih športnikov v naši občini v prihodnje še več.
Vera Vojska
GLAS MLADIH
NA RDEČI PREPROGI Z BRADOM PITTOM
BOR KANKARAŠ
Rdeča preproga, družba najslavnejših filmskih ustvarjalcev, velika medijska pozornost - vse to so sanje marsikaterega najstnika. In prav osemnajstletni Domžalčan Bor Kankaraš, dijak ljubljanske Srednje medijske in grafične šole, je eden izmed redkih, ki je pred časom lahko pokukal v svet slavnih.
Vesna Sivec Poljanšek Foto: Agata Olewinska in Ajda Kankaraš
Zmaga na mednarodnem natečaju za izdelavo filmskega napovednika na temo filma Bes (Fury), v katerem igra glavno vlogo Brad Pitt, mu je namreč utrla pot v Washington na svetovno premiero omenjenega filma.
Vse skupaj se je začelo po spletu naključij: Bora je njegov prijatelj spodbudil, naj se prijavi na razpisani mednarodni natečaj priznanega podjetja Wargaming, enega od glavnih sponzorjev filma Bes. Bor, ki je pred časom že izdelal napovednik za neki tuji božični film, a je za las, zgolj za dve uri, zamudil rok prijave za natečaj, je sprva okleval, a prijateljeva spodbuda ga je naposled toliko motivirala, da se je vendarle lotil dela.
Organizator natečaja je sodelujočim podal zgolj osnovne napotke, ki so jih morali upoštevati pri ustvarjanju: napovednik je lahko trajal od trideset do šestdeset sekund in vsebinsko se je moral navezovati, seveda, na glavno temo filma, na boj med Nemci in Američani na koncu druge svetovne vojne.
»Odločil sem se, da napravim animirani napovednik,« razlaga Bor in nadaljuje: »Pregledal sem kar nekaj računalniških igric, da sem našel ustrezno animacijo, sicer pa sem vse skupaj ustvaril povsem po lastnem navdihu. Edino podobnost s filmskim dogajanjem predstavlja element tanka znamke Tiger, okrog katerega se vrti celotno dogajanje v filmu.«
Mladi Domžalčan se je odločil za udarni napovednik, ki ga je nadgradil z dramatično glasbo iz filma, kar je bilo dovoljeno uporabiti. Samega filma pred in med izdelavo napovednika sicer ni videl, organizator je namreč vsem udeležencem mednarodnega natečaja poslal v pogled zgolj nekaj uradnih filmskih napovednikov, iz katerih so potem udeleženci natečaja lahko samo sklepali, kako se odvija zgodba filma Bes. Za celotno delo je Bor porabil nekje od dva do tri mesece, pojasnjuje.
Približno mesec dni pred svetovno premiero v Washingtonu je nato po elektronski pošti prejel sporočilo, da je zmagovalec opisanega natečaja prav on. »Ura je bila okrog enajstih zvečer, ravno sem se odpravljal spat, ko sem šel na računalnik še malo pogledat, ali imam kako pošto. Ko sem prebral sporočilo podjetja Wargaming, sprva nisem verjel, da je vse skupaj res. Bil sem povsem iz sebe, a novice tisti hip nisem delil še z nikomer,« opisuje Bor, kako je izvedel, da je zmagal na mednarodnem natečaju.
Zmaga mu je prinesla potovanje na svetovno premiero filma Bes, in zato je moral organizatorjem v treh dneh poslati kopijo svojega potnega lista. »Že ponoči, ko sem izvedel za zmago, sem se lotil iskanja potnega lista po vsej hiši. Ko sem potem ugotovil, da ga sploh nimam in da ga moram dati še izdelat, sem o zmagi zjutraj naposled povedal svoji mami in pozneje še sestram. Poznejši dogodki, povezani z urgentno hitro izdelavo potnega lista, so bili dramatični skoraj kot v kakem filmu,« se Bor zdaj v smehu spominja napetih trenutkov pred odhodom v Ameriko. Na srečo se je na koncu vse dobro izteklo in tudi
Osemnajstletni Bor Kankaraš ze od dvanajstega leta nabira znanje s podrocj računalniške montaže, videoprodukcije in podobnega ustvarjanja. P ga je po nakljucju izstrelila na rdeco preprogo med svetovne zvezde.
Ko sem bil v Ameriki, obkrožen z vsemi slavnimi ljudmi, se mi to ni zdelo nič posebnega. Počutil sem se sproščeno, tudi filmska ekipa se ni obnašala prav nič zvezdniško.
dejstvo, da bo čez lužo letel čisto sam
-	do potovanja v Ameriko je z letalom potoval le enkrat, pri svojih petih letih, česar se, pravi, spominja zgolj megleno
-	ga ni preveč plašilo. »No, malce sem bil morda res živčen, a ne toliko kot moja mami in sestre,« se namuzne.
V družbi samih imenitnežev
Osemnajstletni Domžalčan je vtise o dogajanju v Ameriki začel dodobra strnjevati šele pozneje, ko se je znova vrnil na slovenska tla. »Ko sem bil namreč v Ameriki, obkrožen z vsemi slavnimi ljudmi, se mi to ni zdelo nič posebnega. Počutil sem se sproščeno, tudi filmska ekipa se ni obnašala prav nič zvezdniško,« opisuje svoje počutje ob sprejemu na slavni rdeči preprogi.
In prav z dogajanjem na slovesnosti, ki so jo organizatorji priredili pred uradno premiero filma, je povezanih kar nekaj Borovih dogodivščin. Recimo tudi ta, kako je na hitro poklepetal s slavnim Bradom Pittom: »Pred mano je stala velika gruča filmske ekipe, okrog nje so bili številni snemalci in novinarji, in želel sem se prebiti na drugi konec prostora. Po nesreči sem dregnil nekoga v hrbet in ko se je ta obrnil, sem se mu opravičil. Šele takrat sem videl, da ni to
nihče drug kot Brad Pitt,« pripoveduje Bor o srečanju z glavnim igralcem filma Bes in nadaljuje: »Predstavil sem se mu, on mi je čestital za zmago na natečaju v izdelavi animiranega napovednika za film, potem me je vprašal, od kod prihajam. Ravno ko sem mu odgovoril in želel še dodati, da iz Slovenije prihajata tudi Branko Burič - Buro in njegova žena Tanja Ribič, ki ju Brad že dobro pozna, je igralca pocukal za rokav eden od novinarjev in ga prosil, naj se obrne nazaj k njemu in nadaljuje z izjavami, saj sem ga zmotil ravno sredi intervjuja.«
Vse skupaj se je odvilo tako hitro, da se Bor, ki ga je presenetila Bradova višina (»Vedno se mi je zdel v filmih precej nižji, kot je dejansko,« pravi), ni utegnil z njim niti fotografirati. Skromen kot je, s tovrstnimi željami menda ni želel nadlegovati niti drugih igralcev. Hotel je sicer stopiti do njemu zelo ljubega igralca Shie LaBeoufa, a ker je bil ta ves čas obkrožen z novinarji, snemalci in fotografi, ga ni želel motiti. Pozneje, ko je opazil, da je slavni igralec, ki prav tako igra eno od velikih vlog v filmu Bes, končno le sam, in se je Bor že napotil do njega, je mladega Domžalčana ravno takrat neki novinar prosil za izjavo, in tako iz načrtovanega pogovora ni bilo nič. »Zdaj, ko razmišljam za nazaj, mi je morda malce žal, da nisem bil odločnejši. Ni mi šlo za fotografiranje s slavnimi ljudmi, ampak bolj za to, da bi z njimi poklepetal o filmu. A zdaj je, kar je.«
Vseeno je na slovesnostih pred in po premieri spoznal ogromno drugih zanimivih ljudi. Od veterana iz afganistanske in vietnamske vojne (»Do tovrstnih ljudi gojim veliko spoštovanje,« razloži) do raznih direktorjev z njihovimi soprogami. V nekem trenutku se je v tega simpatičnega najstniškega navdušenca nad računalniško montažo celo zavrtala misel, kaj vendar počne v družbi takih imenitnežev in pomembnežev. A jo je hitro pregnal, saj ni v resnici nanj prav nihče gledal zviška, ampak so se z njim vsi sproščeno in radi pogovarjali.
Zdaj, ko gleda na vse dogodke že z malo časovne razdalje, se mu zdi morda škoda le to, da njegovega animiranega napovednika - natečaj zanj je podjetje Wargaming organi-
Mladi Domžalčan na svetovni premieri filma Bes v Washingtonu v družbi Davida Ayerja, režiserja, producenta in scenarista filma.
ziralo predvsem v okviru promocije filma, ne pa zato, da bi napovednik spremljal film na poti po svetu, saj je uradne napovednike že precej prej posnela profesionalna ekipa, ki pri filmu skrbi za te reči -, niso predvajali pred premiero ali kje drugje v okviru dogodkov, povezanih s predstavitvijo filma. A že sama nagrada - potovanje v Ameriko in vpogled v svet slavnih -, je po Borovem mnenju več kot nagradila njegov ustvarjalni trud.
Povsod je lepo, doma je najlepše!
Po dnevih, preživetih v Washingtonu, se je Bor za tri dni na lastne stroške podal še na ogled New Yorka. »Teta mi je svetovala, da če že potujem tako daleč, naj si grem ogledat še to svetovno metropolo,« razlaga Bor, ki je v New Yorku prebival pri nekem tetinem prijatelju. Ker je bil ta čez dan v službi, si je osemnajstletnik največje znamenitosti Velikega jabolka večinoma ogledoval kar sam. Mesto ga je popolnoma fasciniralo: »Prej si nisem predstavljal, da je New York tako ogromen pa tudi veličasten.« A ko se je sprehajal med vsemi tistimi nebotičniki, ga je vmes tudi že stisnilo domotožje. Hitro ga je
Bor Kankaraš na rdeči preprogi v Washingtonu na svetovni premieri filma Bes (Fury).
pregnal z mislijo, da bo tako ali tako že v kratkem doma, pa vendar je čez lužo spoznal, da bi s težavo, sploh pri svojih letih, živel kje drugje kot v Sloveniji.
Tako je tudi zavrnil ponudbo podjetja Wargaming, ki ga je povabilo k sodelovanju pri njihovih novih projektih. »Za to bi se moral preseliti v Pariz, tega pa nočem, vsaj ne še zdaj,« je iskren dijak Srednje medijske in grafične šole, ki se je do ogromno znanja o videoprodukciji in računalniški montaži večinoma dokopal kar sam, že pred vpisom na srednjo šolo.
Trenutno si najbolj želi, da bi čim prej zaključil šolanje, potem pa bo videl, kam ga bo peljala pot. »Vidim se kot direktor kakega podjetja, vidim se tudi v poklicih, povezanih z delom v medijih, kot tehnični oblikovalec pri kaki reviji ali časopisu, ali pa kot del snemalne ekipe na televiziji,« približno oriše sanje o svoji prihodnosti. Najpomembnejše se mu zdi predvsem to, da bo v tistem, kar bo počel, zares užival. In če se bo dela tudi v prihodnje loteval s takšno strastjo in predanostjo, s kakršnima že zdaj ustvarja svoje ljubiteljske projekte, kot je tudi nagrajeni animirani napovednik za film Bes, je vsekakor na pravi poti. □
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
Vemo, Domžale, svoj dolg?
KIPAR PETER LOBODA (1894-1952)
Čakam, pravzaprav sem čakal, da se bo oglasil kak bolj poklican, pisoč avtor, institucija ali društvo, ki celo nosi njegovo ime, in se vsaj z nekaj vrsticami spomnil enega naših največjih domžalskih sinov - na likovnem področju prav gotovo, kiparja Petra Lobode. Njegove 120-letnico rojstva smo se spominjali sredi lanskega leta. Pa nisem dočakal.
Roman Kos
Vtem skromnem prispevku bom skušal po svojih močeh predstaviti kiparja Petra Lobodo in posredovati nekaj prvič objavljenih spoznanj in fotografij. Podatke sem črpal iz lastnih raziskovanj in različnih virov, glavna pa sta bila prispevek Toneta Ravnikarja v Občinskem poročevalcu in besedilo Cirila Velepiča iz kataloga ob veliki posmrtni pregledni razstavi v Moderni galeriji leta 1966.
Življenjepis
Peter Loboda se je rodil 26. julija 1894 v tedanjih Zgornjih Domžalah št. 38. (danes je to Sejmiška ulica št. 4), očetu Alojzu, ki je izhajal s Homca, in materi Heleni, Majerjevi iz Štude. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, vendar so trije še majhni umrli. Oče je bil delavec, ki si je kruh služil tudi v tujini, nato pa je celih 40 let delal v slamnikarski tovarni Jakoba Ober-walderja (bivša tovarna Univerzale). Mama je štiri leta delala kot kuharica v slamnikarski tovarni Petra Ladstet-terja, a je redno zaposlitev morala zaradi številne družine opustiti.
Ko je Peter leta 1900 dopolnil šest let, je vstopil v osnovno šolo (danes Domžalski dom), in jo leta 1908 z od-pustnico tudi zaključil. Nekdanji sošolci (pričevanja zapisal T. Ravnikar) se spominjajo Petra kot zelo mirnega, drobnega fantiča s kodrastimi lasmi, zaprtega vase, ki je iz šole in v šolo hodil najraje sam in seveda po tem, da je bil zelo nadarjen, saj je za svoje risbe od učiteljev vedno dobival pohvale.
Leta 1908 je postal vajenec v rez-barski podobarski delavnici Karola Hrovata v Domžalah. Tu se je učil rez-barjenja ornamentike, pozlate, izdelave figur za jaslice in druge nabožne motive. V tej delavnici se je tudi izučil in leta 1912 opravil v Kamniku pri mojstru Weiblu pomočniški izpit. Tri mesece je nato še delal kot pomočnik pri Hrovatu, na kar ga je želja po znanju pripeljala v Ljubljano v znano Pengo-vovo podobarsko rezbarsko delavnico. V teh delavnicah je pridobil predvsem odlično obrtno tehnično znanje za obvladanje dleta za les in kamen ter se obogatil s tradicijo podobarskih delavnic prejšnjega stoletja.
Leta 1913 se je vpisal na kiparski oddelek Obrtne šole v Ljubljani. Kot zanimivost - v drugem letniku, ob proslavi petstoletnice koroških vojvod, je organiziral štrajk na Obrtni šoli ... V sebi je nosil zdrav kmečko-delavski čut za poštenost, pravico in lepoto. Miren, tih in zaprt je dal s tem zunanji izraz protesta proti političnemu in kulturnemu zatiranju svojega naroda.
Ko je leta 1914 izbruhnila prva svetovna vojna, je bil takoj mobiliziran in poslan na fronto, kjer je ostal do konca vojne. Pravzaprav je v vojski ostal še tri mesece in bil med borci za Koroško (to Lobodovo vojaško obdobje bi lahko bilo vsaj omenjeno, če že ne malo bolj podrobno predstavljeno na lanski razstavi Domžalski spomin na prvo svetovno vojno ...). Šel je skozi pokol človeštva, vendar je obdržal trdno vero v človeka in v svoje umetniško poslanstvo.
Po vojni je leta 1919 nadaljeval šolanje na Obrtni šoli pri kiparju Re-piču. Šolanje je uspešno zaključil in ga po sprejetju na Akademijo upo-
Kipar Peter Loboda
Peter Loboda in Rihard Jakopič na odprtju Lobodove razstave
dabljajočih umetnosti nadaljeval v Zagrebu. Ves čas šolanja in študija se je Loboda preživljal sam. Pomagal mu je tudi brat Lojze, ki je bil čevljar v Domžalah. Na akademiji je študiral kiparstvo pri prof. Rudolfu Valdecu in Robertu Frangešu, na specialko pa je hodil k Meštrovicu in jo zaključil z odliko. Mojster je bil navdušen nad sicer ne več tako mladim kiparjem, zato ga je po diplomi sprejel v svoj zasebni atelje kot pomočnika. Loboda je takoj začel delati na spomeniku Grgurja Ninskega in pri projektu prvega Indijanca z lokom (1925) za Chicago, ki mu je sledil Indijanec s kopjem (1927). Loboda je uspešno sodeloval še pri mnogo drugih naročilih v kamnu in lesu (Črna Madona, lesena notranja oprema).
Julija 1927 je zapustil pomočniško mesto in se odločil za samostojno pot svobodnega umetnika. Ločitev od Meštrovica si lahko razlagamo, da ni mogel več sprejemati pretiranega asketstva, gotiziranja, stilizacije, dekorativne ekspresivnosti in artističnega estetiziranja brez človeških in likovnih vrednot.
Preselil se je v rodne Domžale, v katere se je tudi med študijem vedno rad vračal, saj je imel tu svoje sorodnike in prijatelje. Najbolje se je razumel z rezbarjem, pozneje tudi z županom Ivanom Vrečarjem. V bližnji Ljubljani je prijateljeval s slikarjem Slavkom Pengovom in bratom, kiparjem Božom Pengovom. Spoznali so se že za časa njegovega pomočništva v očetovi (Ivan Pengov) podobarski delavnici.
Svoj prvi atelje si je postavil kar na podu očetove domačije. Tu so nastala njegova prva dela, med njimi tudi Slepi muzikant. Leta 1928 si je uredil atelje v današnji stavbi Občine Domžale, v katerem je delal dve leti. V tem času je ustvaril portret matere in kip matere z otrokom, oboje v belem marmorju. Leta 1931 je deloval na Bledu, kjer je portretiral pesnika Otona Župančiča in prestolonaslednika Petra. Leta 1932 se je ponovno vrnil v Domžale, a že naslednje leto odšel v Zagreb, kjer se je tudi poročil s hrvaško pisateljico Je-leno Zrinski. Leta 1934 se je z ženo pre-
Peter Loboda kot pomočnik v Hrovatovi rezbarski delavnici
Mati z detetom, delo narejeno za prijatelja Ivana Vrečarja
selil v očetov rodni Homec v tedanji Društveni dom (danes je na tem mestu vila pasarja Pirca, ki je na ostankih med vojno požganega doma po načrtih arhitekta Plečnika postavil novo zgradbo). Obdobje na Homcu je bilo eno najbolj ustvarjalnih Lobodovih obdobij, v tem času je tudi največ razstavljal. Leta 1935 se je na Homcu rodila hčerka Jasna. Leta 1939 se je družina preselila v Zagreb. Od leta 1939 do 1948 je tako Loboda živel in deloval v Zagrebu. Med drugo svetovno vojno sta bila z ženo tudi aktivista NOB.
Leta 1948 je bil imenovan za docenta na novo ustanovljeni Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Kot zanimivost, Lobodova študentka je bila tudi naša kiparka Štefka Košir Petrič. Iz Zagreba se je nato preselil v Domžale in po nekaj mesecih v Ljubljano. Na akademiji je poučeval vse
Mati z otroki, predlog za Končanov nagrobnik
do svoje prezgodnje smrti. Umrl je za pljučnico 29. februarja 1952. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.
Razstave in dela
1929	Prva razstava s slikarjem V. Hodnikom, Ljubljana, Jakopičev paviljon
1930	Razstava jugoslovanskega slikarstva in kiparstva v Angliji: London (Tate Gallery), Leeds, Bredford, Swansea
1931	Razstava jugoslovanskega slikarstva in kiparstva v Angliji: London (Whitechapel Art Gallery), Belfast, Briminghan, Manchester
(V tem času je izdelal tudi portret Ivana Cankarja za spomenik v Cle-velandu) 1931 Razstava v Beogradu 1934 Razstava v Zagrebu
1934 Razstava del slovenskih umetnikov, Ljubljana, Jakopičev paviljon
1934 Razstava slik in kipov, Maribor 1938 Prva reprezentativna slovenska razstava likovnih umetnikov, Maribor, Umetniški klub 1938 Razstava Incostri in Loboda, Ljubljana, Jakopičev paviljon (Razstavo je odprl slikar Rihard Jakopič. Razstavljeni so bili portreti Cankarja, Groharja, Tavčarja, dr. Windischerja, Jegliča, kralja Petra, štiri Madone, Mati z otrokom, Robot, Groba sila, Iskalec biserov, Porodni krči - bolečina, mati, umirajoči labod) 1958 Razstava sodobne slovenske umetnosti, Ljubljana, Moderna galerija
1966 Peter Loboda - Retrospektivna razstava, Ljubljana, Moderna galerija
1998 Peter Loboda (dela 1928-1938),
Ljubljana, Bežigrajska galerija Kipar Peter Loboda je ustvarjal tako rekoč v vseh klasičnih kiparskih materialih od kamna, lesa, gline, mavca in brona, slikal z oljem in tempero in seveda tudi risal.
Skupaj s kiparjem in sodelavcem na akademiji F. Smerdujem sta zasnovala in izdelala spomenik našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu v Kranju in spomenik Ilegalcu v Ljubljani. Za spomenik žrtvam NOB je v svojem rojstnem kraju v Domžalah izdelal le osnutke. Za izvedbo ga je prehitela prerana smrt, tako da je po njegovih osnutkih delo dokončal kipar Smer-du. Kipar Peter Loboda je s svojimi deli sodeloval na številnih razpisih za spomenike NOB v Ljubljani, Mariboru, na Jesenicah, v Nišu, Beogradu in za spomenik Njegošu na Lovcenu.
Njegova kiparska dela so v Moderni galeriji v Ljubljani, v Gliptoteki v Zagrebu, v nekdanji ljudski skupščini v Beogradu in zasebni lasti po vsej nekdanji državi Jugoslaviji.
Lobodova dela v Domžalah
Poleg omenjenega osnutka za spomenik žrtvam NOB je eno najimpozan-tnejših Lobodovih del v Domžalah vsekakor kip Kristusa kralja, ki pa je kljub svoji velikosti kar precej neopazen, saj je postavljen visoko na vzhodni strani domžalske farne cerkve na Goričici. Tu je še Mati z detetom, ki jo je izdelal in podaril prijatelju Ivanu Vrečarju (razstavljena je bila na retrospektivni razstavi 1966. leta), ter širši javnosti in Domžalčanom skoraj nepoznana predloga v mavcu - mati s petimi otroki, ki jo je napravil za Končanov nagrobnik. Sorodstvo po bratovi strani hrani nekaj zgodnjih del še iz vajeniške dobe in mladih let ter portret očeta iz leta 1928. Z bolj poglobljeno in strokovno raziskavo bi se v domačem kraju mogoče našlo še kako Lobodovo delo.
Kot izraz priznanja za njegov prispevek v likovni umetnosti in v počastitev njegovega spomina smo v Domžalah po njem poimenovali ulico - del poti po kateri je hodil vsak dan od doma v atelje na občini med leti 1928 in 1930.
Imamo v Domžalah kje kakšno javno obeležje, javni spomenik o kakem našem pomembnem občanu, občanki? Mislim, da nimamo. Samo naš spomin in odnos do njih ter njihovega dela jih bo naredilo velike! Upam, da ne bomo čakali na kako novo okroglo obletnico rojstva ali smrti kiparja Lobode in da se bomo čimprej »oddolžili« vsaj s pregledno razstavo njegovih del tudi v njegovem rojstnem kraju. □
slamnik@kd-domzale.si
kultura
MAREC
2015
MESEČNI KOLEDAR
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
Ronald Harwood: GARDEROBER
TO 20h
20h
SNG Maribor/ režija: Veljko Mičunovič/ igrajo: Ivo Ban, Kse nija Mišic, Vladimir Vlaškalič, Maša Žilavec, Mirjana Šajinovič, Davor Herga / drama iz odrskega zakulisja
20h
KATARINA JUVANCIC
koncert / nastopajo: Katarina Juvančič (glas), Dejan Lapanja (kitara), Matija Kreiič (violina), Klemen Kraje (kontrabas), Gašper Peršl (bobni) / ena najboljših slovenskih kantavtoric z novo ploščo in razširjeno zasedbo / koncert ob dnevu žena
SOB 10h
ED
17h
20h
10h
Po Dragotinu Ketteju: ŠIVILJA IN ŠKARJICE
igrano-lutkovna predstava / Društvo lutkovnih izvajalcev in Gledališče Lalanit/režija: Katja Povše / dramatizacija: Katja Povše, luna Ornik/ glasba: Andrej Žibert / 40 min, 3+/ pravljica o deklici s škarjicami, ki kar same režejo in krojijo
16. GOSTIČEVI DNEVI "Slavnostni koncert"
Solisti Opere HNK Zagreb ter SNG Opera in balet Ljubljana / prireditelji: Kulturno društvo Jože Gostič Homec, Društvo prijateljev zagrebške Opere, SNG Opera in balet Ljubljana, Opera HNK Zagreb
KLAPA MALI GRAD
koncert / klapo sestavljajo: Roman Zorman (1.tenor), Boris Seiko in Toni Rajk (2.tenor), Bojan Kotnik in Matjaž Zadravec (bariton) France Plahuta in Marjan Plemeniti (bas), Primož Leskovec (vodstvo) / organizacija: Klapa Mali grad
Charles Perrault: OBUTI MAČEK
igrano-lutkovna predstava / Sobotna otroška matineja / Mini teater, Ljubljana / režija in priredba teksta: Marek Bečka / igrata: Jose in Gašper Jarni / glasba: Vit Brukner in Jose / 40 min, 3+ / pravljica o tem, kako lahko s pomočjo mačka v škornjih premagamo velikana in postanemo graščaki
26130131
L ČET 1 PON ^ TOR I 20h 20h 20h
Nina Mitrovič: SREČANJE
SNG Nova Gorica / režija: Primož Bebler/igrata: Bine Matoh, Blaž Valič / intimna družinska drama o razkoraku med očetom in sinom
20h
20h
VESELI SLAMNIK
Godbe Domžale z Bog Bards
koncert / nastopajo: Godba Domžale in Bog Bards / voditelj: Tilen Artač / organizacija: Godba Domžale
ČAROVNIK S FAGOTOM "Sergiov baročno-klasični, orgazmično poetični bum"
program: Vivaldi, Stamitz, Hummel, Winter / solist in umetniško vodstvo: Sergio Azzolini, solisti: Irena Grafenauer (flavta), Mate Bekavac (klarinet) in drugi / težko pričakovano gostovanje enega največjih fagotistov našega časa
KULTURNI DOM	
FRANCA BERNIKA DOMŽALE	
Ljubljanska 61, Domžale	ri
T 722 50 50	mi
www.kd-domzale.sl	sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/kd.franca bemi ka
_	v	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE Izbral in uredil: Janez Dolinšek
knjige za odrasle
Susanna Tamaro
Za vedno
Založba Eno, 2012
Matteo, ki se je na starost zavestno umaknil v samost in samozadostnost hribovske koče z nekaj živalmi in vrtom, ženi Nori pripoveduje o svojem življenju, katerega večji del je preživel brez nje. Subtilno nas popelje skozi trpke in globoko boleče lekcije, s katerimi mu je življenje postreglo v nepričakovano silovitem obilju ter povzroči, da se tudi v nas ob sočustvovanju z njegovo zgodbo, počasi, a intenzivno prebuja žalost. In sicer žalost, ki na neki nedefinirani točki preneha biti žalost zaradi njegove zgodbe in preide v tisto univerzalno žalost življenja, za katero vemo, da ne prizanese nikomur. Tudi nam ne. Matteo je ljubil iskreno in z vsem srcem, vendar mu je bila ženska, ki jo je ljubil, zgodaj odvzeta. S tem je za dolgo izgubil tudi ljubezen do sebe in vsega, kar ga je obdajalo, ne samo do nje ... Skozi lepobolečo pripoved v tej mojstrovini znane italijanske pisateljice Susanne Tamaro nam je podarjeno spozna(va) nje, kako je Matteo odkrival pot nazaj do ljubezni, kako se je soočil s svojimi izgubami, kako se je naposled naučil sprejeti življenje v vsej neznosni krhkosti in celovitosti, kako je v preprostih vsakdanjih stvareh prepoznaval skrivnost življenja in kako se je pomiril in vzljubil tišino v sebi kot jezik univerzalne ljubezni ...
Elisabeth Lukas
Umetnost spoštovanja - kako otroke pospremimo v življenje
novi svet, 2014
Umetnost spoštovanja je razmislek o vzgoji otrok skozi perspektivo logoterapije. Lukasova v ospredje postavlja reševanje problemov in stisk, brez pretiranega analiziranja. Za vzgojo pravi, da moramo imeti pred očmi predvsem rešitev in ne problema. Navkljub temu, da je pomembno, kako je problem nastal, ne sme biti v prvem planu vzgojne situacije. Ključna beseda pri tem je spoštovanje, skrb za kakovostno komunikacijo in avtentičnost v odnosih. Izpostavi pomen zgleda in svetuje staršem delo na sebi, samovzgojo ter urjenje v pozitivni naravnanosti in iskanju prave mere v življenju. Avtorica pomirjujoče zaključi, da četudi pozabimo na večino vzgojnih napotkov in ga lomimo tako ali drugače, ne bomo naredili s tem nobene usodne napake, če le vztrajamo v zdravi, nesebični ljubezni do otroka.
Miha Mazzini
Izbrisana
Goga, 2014
»Branje Izbrisane je morda eden najboljših načinov, da se zavemo neprijetnih dejstev, ki jih je marsikdo med nami raje preslišal.« Zgodba se dogaja v času razpada nekdanje države in rojstva nove. Zala, glavna junakinja, se poda v porodnišnico, saj je nastopil težko pričakovani dan poroda. Čisto veselje ob pogledu na otroka zamenja groza, ko ugotovi oziroma ji povedo, da ona in njen dojenček v bistvu ne obstajata. Otroka ne more odpeljati iz porodnišnice, nikogar nima, da bi se k njemu obrnila za pomoč. Začne se mrzlično iskanje rešitve, ki pa z vsakim dnem postaja bolj nedosegljiva, saj se skozi zgodbo podrobno prikažejo anomalije slovenskega družbenega sistema. Naleti na fanta, ki se je znašel v podobnem položaju -izpadel je iz sistema. Izgon iz države, izguba stanovanja, službe, celo otroka. Sprašuje se, kako naj se bori proti temu sama. Tragična zgodba se kaj hitro prelevi v napet triler, ki bralca ne pusti ravnodušnega, tudi ko prebere zadnjo besedo.
Michael A. Snyder Končno siti
vldeotop, 2011
SÏTJ
i
Bariatrični kirurg Michael A. Snyder nas uči strategije za doseganje trajnega nadzora nad težo. Nekaj edinstvenih tehnik, ki se jih splača držati, ne glede na to, koliko časa, volje in truda mislimo, da imamo, še posebno za vse, ki ne potrebujemo ali ne želimo bariatrične operacije. Avtor nam res podrobno predstavi deset orodij za izgubo in nadzor nad telesno težo. Ne obstaja univerzalno orodje za vse, zato avtor ponudi mešanico več orodij, da lahko ugotovimo, katero je najboljše. Nobeno od njih ni revolucionarno, vsako je preprosto in namen ni, da bi uporabili vse naenkrat, kajti rezultat zagotovo ne izostane, če se držimo vsaj
kakega. Veliko pozornost avtor nameni pozornosti pri hranjenju. S premišljenim prehranjevanjem je mogoče odkriti veliko bolj pristen odnos do hrane in celo do samega sebe.
knjige za otroke in mladino
Maria Teresa Andruetto
Juanova dežela
Malinc, 2014
iJLafc

Juanova dežela je prva knjiga argentinske pisateljice, predavateljice in aktivistke Marie . ' Terese Andruetto, dobitnice Andersenove nagrade, ki jo berejo bralci po vsem svetu, saj so njena dela prevedena v številne jezike. Zgodba se dogaja v Argentini, v času velike gospodarske krize in represije vojaške diktature. Tako Juanova družina kot Anarina družina ostaneta na podeželju brez vsega, odideta v mesto za boljšim življenjem in obe pristaneta v naselju Karton. Tam postanejo kartonarji, tam tudi otroci že od malih nog ločujejo nepoškodovan karton od raztrganega in moker karton od suhega. Življenje je težko, a Juan in Anarina se zaljubita in tudi v njuno življenje posije sonce, a njuna pot v boljše življenje je polna preprek. Besedilo je pisano tradicionalno, ima strukturo pravljice, a je večplastno, tako da prevzame tako mlade kot odrasle bralce. Odlična knjiga, ki naj služi kot izhodišče za pogovor o sodobnem svetu, v katerem se ponovno srečujemo s porastom revščine.
Dim Zupan Jaz, Franci grdi
Miš, 2014
Franci je muc, ki se rodi kot zadnji izmed sedmih muckov. Je zadnji, najmanjši, najbolj suh in najšibkejši, zato ga bratci in sestrice kličejo Zguba, potem Cmera in Podganji izrodek. Nekega dne pa ga najde fantič Mato, poimenuje ga Franci Grdi. Muc je sprva nezaupljiv, saj kar ne more verjeti, da mu je lepo. Ima dovolj hrane, ljudje ga crkljajo in njegovo življenje postane prav idilično, on pa lep in ponosen maček. Preprosta zgodbica, ki pa ima tudi globlji pomen, saj nam pripoveduje, kako pomembna so v življenju tudi srečna in nesrečna naključja. Zgodbica je namenjena predvsem otrokom do 9. leta, krasijo pa jo ilustracije ilustratorke mlajše generacije Tanje Komadine.
Junko Morimoto
Moja Hirošima
kud aac Zrakogled, 2014
Pisateljica in ilustratorka Junko Morimoto v knjigi opisuje strašno tragedijo, napad atomske bombe, ki jo je doživela kot 13-letna deklica. Spomin na usodni dan je zaznamoval njeno življenje. Hirošima je bila popolnoma uničena. Preživela deklica (hibakuša) je bila priča tragediji atomskega napada, kjer je umrlo 140.000 ljudi. Knjiga je prevedena v 14 jezikov. Narejena je v dvojezični izdaji: v slovenščini in japonščini. Namenjena je otrokom in odraslim vsega sveta. Avtorica je dodala pripis, ki poziva k miru in razumu: »Samo ljudje lahko počnejo takšne stvari, kot je napovedovanje vojn in uporaba atomskih bomb . To počnejo odrasli, ki ne razmišljajo o pomenu vsakega življenja. Naša odgovornost je, da otroke naučimo spoštovati človeško življenje in ceniti naravo, da ne bodo odrasli v takšne ljudi. Rada bi prenesla sporočilo, da vojna in atomske bombe niso le zgodovinski dogodki, ki so že preteklost.«
medioteka
DVD Locke
demiurg, 2012
Ivan Locke izve, da bo v Londonu rodila Bethan, s katero je imel bežno afero pred sedmimi meseci. Čeprav bi moral naslednji dan nadzorovati zelo pomembno gradnjo, se odloči, da bo zvečer odpotoval iz Birminghana do Londona. Med vožnjo skuša rešiti posel s sodelavcem in šefom. Hkrati pa tudi razložiti ženi, da se je pač enkrat zgodilo, da jo je prevaral, da poskuša narediti prav, da poskrbi za novorojenčka. Sinova ga doma nestrpno čakata, da bodo skupaj preživeli večer ob gledanju pomembne tekme. Cel film se vrti okrog telefonskih pogovorov, medtem ko se Ivan vozi v London, ko že vedno težje razsodno razmišlja zaradi vseh nenadoma nakopičenih problemov. Tako Ivan v nekaj urah med vožnjo izgubi službo, ki ji je posvetil ogromno časa, in družino ...
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • filmski pogledi
BERLINALE 2015
MATJAž MARINIC
Oblika poišče oko
»Sovraštvo do religij in tujcev, prisilna migracija, homofobija in mučenje - tudi s strani demokratičnih vlad - pretijo, da postanejo smernice globalnega sveta, v katerem prevladuje lakota za profitom in izkoriščanje. Tudi na letošnjem Berlinalu filmski ustvarjalci in avdiovizualni umetniki zavzamejo pogumna stališča do teh tem.«
- Dieter Kosslick, direktor Berlinskega filmskega festivala
Bfi
fi
k
, erlinski filmski festival je lep ' dokaz, kako lahko umetniški j film napolni dvorane, v kolikor obstaja zavestna odločitev, da se fokus večine kulturnih centrov in multipleksov, vsaj za nekaj dni, preusmeri na kakovosten avtorski film. Kar najbolj razveseljuje, je dejstvo, da se je skozi čas (gre za že 65. edicijo Ber-linala) razvila publika, ki film razume kot umetnost in zna zavzeti kritično držo do bolj konvencionalnih izdelkov.
Primer slednjega sta filma takšnih cineastov, kot sta Werner Herzog in Wim Wenders, ki sta bila umeščena v glavni tekmovalni program. Herzog s filmom Kraljica puščave (Queen of the Desert), v katerem med drugim igrajo Nicole Kidman, James Franco in Robert Pattinson, ni navdušil publike. V pregledu Herzogove filmografije gre verjetno celo za enega njegovih slabših filmov, vendar si zaradi zanimive zgodbe ni nakopal kakšnih burnih reakcij s strani publike. To pa ne drži za novi film Wima Wendersa, ki je pred prikazovanjem veljal za eno večji atrakcij. Wenders je bil izpostavljen v programu, saj je letos prejel zlatega medveda za življenjsko delo, hkrati pa si je bilo mogoče na festivalu ogledati retrospektivo njegovih del. Njegov najnovejši film Every Thing Will Be Fine z Jamesom Francom in Charlotte Gains-bourg je bil predvajan tudi v 3D tehniki, kar pa ni rešilo filma pred glasnimi žvižgi. Še en dokaz, da tehnične specifikacije niso in ne smejo biti ključni razlog za ogled filma.
In kateri so bili pravzaprav filmski presežki letošnjega Berlinala? To je vsekakor zmagovalni film Jafarja Pa-nahija Taxi. Režiser Panahi, ki skupaj z Abbasom Kiarostamijem, Majid Ma-jidijem in Mohsenom Makhmalbafom sodi v iranski novi val, je med najbolj cenzuriranimi filmskimi ustvarjalci v Iranu. Leta 2010 je bil zaradi razžalitve oziroma propagande proti državi aretiran in obsojen na šest let zaporne kazni ter dvajsetletno prepoved ustvarjanja (tako režiranja kot pisanja scenarijev ali dajanja intervjujev). Kljub temu je Panahi ves čas dejaven: »Sem filmski režiser. Ne znam nič drugega kot snemati filme. Film je moje izrazno sredstvo in bistvo mojega življenja. Nič mi ne more preprečiti, da bi ustvarjal filme. Kajti, ko sem potisnjen v skrajni kot, se povežem s samim sabo. In v teh zasebnih prostorih, kljub vsem omejitvam, težnja po ustvarjanju postane še bolj intenzivna. Film kot umetnost postane moja glavna želja. To je razlog, zakaj moram snemati filme ne glede na vse okoliščine, da mu izkažem spoštovanje in da se počutim živega.« Celoten film se odvije v taksiju, ki ga vozi Panahi in v katerega vstopajo potniki. Njihove zgodbe so pravzaprav pogledi na stanje iranske družbe, poznavalci Panahijevih filmov pa bodo v Taksiju našli tudi prikrite namige na njegove zgodnje filme. Film je zmes komedije kot drame in je zagotovo eden njegovih boljših filmov, kar se je odražalo tudi na sami projekciji, saj je publika film že med predvajanjem večkrat nagradila z aplavzom. Iz tekmovalnega programa bi sam izpostavil še vizualno vedno osupljivega angleškega režiserja Petra Greenawaya, ki je navdušil s filmom Eisenstein v Guanaj-
Oblika poišče oko je akademski kipar Jurij Smole naslovil februarsko razstavo grafične oblikovalke Nataše Šušteršič Plotajs v Galeriji Domžale.
Sprehod skozi mavrični čas
galerija domžale Kot kustos galerije je zapisal: »Črkam, ki jih berete, je nekdo dal obliko. Povečane je izrisala; določila je razmerja med širino, višino in debelino črt, ter dodala še količino razmaka med njimi. Obliko je izpeljala iz abecede, vendar na svoj način. Sliši se kot kuharski recept, kar tudi je - za oblikovalca vidnih sporočil.«
razl ična podjetja ali prireditve v zadnjih dveh desetletjih. Njeni naročniki so raznoliki, sodeluje na raznovrstnih projektih na širokem področju vidnih sporočil, za katera je prejela tudi nagrade in priznanja.
Kar njeno oblikovalsko delo najbolj izpopolnjuje je avtorska ilustracija, ki jo vključuje v svoja likovna
uatu (Eisenstein in Guanajuato). Film je portret slovitega ruskega režiserja Sergeija Eisensteina, ki se odpravi na potovanje v Mehiko. Film odlikuje tipičen avtorki pristop Greenawaya (bližnji posnetki, rezanje slike, dramatična montaža...) in zares izjemna igra Elmerja Bäcka, ki je odlično upodobil ekscentričnost Eisensteina. Prav tako je bil v tekmovalnem programu dobro sprejeta črna komedija Telo (Body) poljske režiserke Malgorzate Szu-mowske, ki je bila s svojim prejšnjimi filmi redna gostja Berlinala, a še nikoli v tekmovalnem programu. Szumowska v filmu raziskuje strah in željo po intimnosti ter beg v ezoteričnost. Za film je upravičeno prejela eno od nagrad za najboljšo režijo (letos so podelili dve). Za velikega favorita je na začetku festiM Berlinski filmski festival je lep dokaz, kako lahko umetniški film napolni dvorane, v kolikor obstaja zavestna odločitev, da se fokus večine kulturnih centrov in multipleksov, vsaj za nekaj dni, preusmeri na kakovosten avtorski film.
vala veljal čilenski film Klub (El Club), v katerem se počasi razkriva preteklost treh duhovnikov in nune, ki jih je cerkev premestila v obrobno vasico, film pa je prejel veliko nagrado žirije. Kot zadnjega bi iz tekmovalnega programa izpostavil še dokumentarni film Biserni gumb (El botón de nácar), v katerem režiser Patricio Guzmán raziskuje zgodbe prvotnih prebivalcev čilskega arhipelaga. Za film je Guzmán prejel nagrado za najboljši scenarij. V sekciji Panorama, katere kurator je že vrsto let Wieland Speck, je bil fokus namenjen filmom, v katerem protagonisti svet prilagajajo lastnim potrebam. Film, ki je bil deležen največjih pohval, je bil zagotovo Nasty Baby, v Čilu rojenega režiserja in scenarista Sebastiána Silve. Film je satirični portret majhne skupinice boemov in kritičen pogled na egoizem. Prav tako je izstopal film Jaz sem Michael (I am Michael), biografija o gejevskem aktivistu Michaelu Glatzu, ki je zaradi strahu pred smrtjo pomoč (po)iskal v religiji. Posledično se je odločil zatreti lastna homoseksualna nagnjenja, se poročil z žensko in postal pastor. V sekciji Forum, ki je potekala pod naslovom Pogled naprej, pogled nazaj, je izstopal dokumentarni film Francesca Clericija Poteze rok (Il gesto delle mani). Dokumentarni film nas popelje v milansko tovarno, kjer že več sto let izdelujejo bronaste kipe. Film prikazuje del tradicije, ki se prenaša iz roda v rod, a hkrati ne razkrije vsega. Ravno dovolj, da začneš razmišljati, kar je tudi bistvo umetnosti. To je vidik, ki je v programskem smislu marsikaterega kina prezrt na račun ekonomsko tržne logike. Ravno zaradi takšne omejenosti, in tu smo Slovenci v samem vrhu, postajajo filmski festivali zadnje pribežališče avtonomnega filmskega izražanja. □
In res, tokratna razstava je bila ples najrazličnejših oblik in najbolj živih barv, ki jih oko premore. V tem smislu je bil vstop v galerijo navdušujoč in že v galerijskem izložbenem oknu so plakati velikih dimenzij naznanjali dobrodošlico pozitivnosti. Namreč, takšno je avtoričino ustvarjalno vodilo: živahna barvitost, preprostost, zračnost, pripovednost, direktnost in prepoznavnost. In to so značilnosti vsakega dobrega znaka ali celostne grafične podobe, ki jih je oblikovala za
Idine podobe iz narave in Anine pripovedi
Februarska dogodka v Menačenkovi domačiji
menačenkova domačija je februar posvetila kulturnemu prazniku, zato smo gostili dve pomembni dami, ki vsaka zase svojstveno zaznamujeta svoje kulturno področje. Prva že štiri desetletja sooblikuje domžalski likovni prostor, saj spada Ida Rebula med tiste zavzete likovnike, ki se samora-stniško izobražujejo in ustvarjajo iz ljubiteljskih pobud v različnih likovnih društvih - med njimi tudi v Likovnem društvu Petra Lobode iz Domžal, v katerem je aktivno sodelovala od samih začetkov (1973).
Slikarski slog Ide Rebule je v lokalnem prostoru (in dlje) razpoznaven že desetletja. Sprva realističen, s poudarjeno temačnostjo, se je z leti razbremenil, občuteno obarval, tehnično izpilil in predvsem sprostil v svoji izraznosti. Danes ji odlično uspeva snovati sliko na način, da jo gledalci sprejemamo kot celovito delo, tipično njeno, s poudarjenim barvnim temperamentom in premišljeno kompozicijsko gradnjo slike. Svoj motivni svet črpa iz narave, ki ji nudi mnoge izpovedi - od tistih trenutnih, doživetih neposredno v naravi, do premišljenih in intimnih, ki jih je ustvarila v zavetju svojega doma. In koliko slik se je nabralo v njenem 40-letnem slikarskem popotovanju! Le delček, kot malo retrospektivo njenih najopaznejših del s poudarkom na krajinah, smo razstavili v razstavišču domačije. Poskusili smo prikazati razvoj njenega slikarskega sloga, ki je sprva tehnično
Ob zlatem jubileju Foto kino in video kluba Mavrica
mavrica Že v preteklem letu je eden najbolj znanih foto kino in video klubov, v Sloveniji pa tudi izven njenih meja, Mavrica iz Radomelj s številnimi prireditvami opozarjal na 50-letni-co uspešnega dela. Odločili so se, da v današnjem hitrem tempu, ki prinaša ter odnaša prijetne in manj prijetne dogodke, ljubiteljem njihove dejavnosti prikažejo večdesetletno delo in jih, ne nazadnje, tudi opozorijo na svoj prispevek pri ohranjanju naše, ne le domžalske, temveč tudi slovenske zgodovine na filmskem traku. Ob tem je dobro vedeti tudi, da so na mnogih področjih orali ledino, lahko pa se pohvalijo tudi s številnimi priznanji za opravljeno delo. Posebej ponosni so na svoje uspešne mlade člane.
Sprehod skozi mavrični čas so naslovili prvo prireditev v letu 2015 in nam za začetek pokazali film o uspešni poti video sekcije, ki si je, ob upoštevanju nenehnega tehnološkega napredka, zagotovila primerne pogoje za delo. Ureditev pravega premičnega studia na štirih kolesih, edinega v Sloveniji, jim omogoča snemanje posameznih dogodkov, ki jih po njihovi zaslugi vidi in spremlja na desettiso-če ljudi. Med filmi nas je tudi tokrat
sporočila. Z zgovornimi in subtilnimi akvareli ohranja pristni stik s slikarstvom, s katerim je začela šolanje na likovnem področju in ga zaključila na Akademiji za likovno umetnost, na oddelku za oblikovanje, smer vizualne komunikacije. Poleg ilustracij so bili na razstavi, ki je bila odprta od 12. do 26. februarja 2015, razstavljeni še plakati, logotipi, embalaže, knjige, poslikana keramika in druga grafična oprema.
Katarina Rus Krušelj
temeljil na poetično zaznamovanih potezah s čopičem, pozneje pa na kratkih, skoraj odrezanih s pomočjo slikarske lopatice. Pri Idinem slikarstvu je cenjeno dejstvo, da pri svojem delu ni prevzetna, pač enostavno slika, ker to ljubi; s tem nevede ohranja edinstvenost svojega okolja in vzdušje lastnega, intimnega sveta. Razstava je bila odprta od 3. do 24. februarja 2015.
Drugo mesto, a nič manj pomembno, smo posvetili mladi pripovedoval-ki Ani Duši. Je ena izmed gonilnih sil sodobnega pripovedništva pri nas, ki je svojo poklicno pot pričela v kolektivu Za 2 groša fantazije na Radiu Študent in jo nadaljuje z različnimi pripovedovalskimi projekti za otroke in odrasle. V sredinem večeru, 11. februarja, smo prisluhnili njenemu izboru pripovedk predvsem iz slovenskega ljudskega izročila.
Katarina Rus Krušelj
vodil Igor Lipovšek in nas z iskrivim pripovedovanjem dogodkov iz zgodovine Mavrice vodil skozi uspešna desetletja. Najbrž niste vedeli, da so člani prvo kamero kupili z najetjem kredita. Slišali smo tudi, katere najpomembnejše dogodke so posneli Mavri-čarji, zanimivi pa so bili tudi podatki o številu obiskovalcev na posamezni predstavitvi njihovega dela oziroma ogledu posameznega filma. Skrivnosti pomladnega gozda pa je naslov filma, ki ga je videlo največ gledalcev.
Potem pa smo uživali ob filmih: Piknik, Tombola, Mavrična kronika iz leta 1968, Predstava pod kozolcem, Otvoritev galerije Vere Trstenjak in drugih. Z nostalgijo smo se spominjali časov, ki prav po zaslugi filmarjev iz Radomelj ostajajo za vedno med nami. Prav nič se niso postarali, le v spomine smo jih uvrstili. Zanimiv je bil ogled filma, posnetega ob praznovanju 40-letnice kluba, ki je ob tej priložnosti prejel tudi občinsko priznanje. Obujali smo spomine na festival Radomlje 2004 in zaploskali dramski sekciji, katere člane in članice smo lahko srečevali v različnih filmih. Da se za prihodnost kluba ni bati, je pokazal film 3, 2, 1 snemamo, v katerem so svoje delo predstavili mladi Mavri-čarji, ki jih v klubu ne manjka.
To je bil res en lep večer, ob katerem smo uživali v spominih. Prepričana sem, da bo v jubilejnem letu še kakšen, zato dobrodošli!
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Gwen Hughes z motown soulom Oblast in jazzom
Jazzovski in soul koncert v Tomčevi dvorani KDFB
kdfb Jazz se je v Domžalah očitno obdržal. Ne več tako kot v nekdanjih preteklih, bogatejših sezonah, ko je imel svoj domicil in redne koncerte v Galeriji Domžale, a sporadično je le obstal; vsaj z nekaterimi (posamičnimi) koncerti, kot je bil npr. tale jazzovski in soul z ameriško solistko, pevko motown soula in jazza Gwen Hughes (27. januar 20i5) s pridruženim gostom -pevcem in altovskim saksofonistom Jamesom Thompsonom. Spremljal ju je mednarodno zasedeni jazzovski instrumentalni kvintet: Angelo Chio-cca (T-saksofon in vokal), Aleš Ogrin (klaviature), Janez Skaza (kitara in vokal), Giovanni Toffoloni (bas) in Tomi Purič (bobni) na neke vrste mini turneji po Sloveniji (Mežica, Domžale, Piran, Celje, ...). Še dodatno in nenapovedano se jim je pridružil v samo eni točki sporeda naš orgličar Matija Zelič. Tudi tole za Domžale
nekaj pomeni na slovenskem jazzo-vskem zemljevidu Slovenije, ali ne? Programski vodja Jure Matičič si lahko tudi s tem gostovanjem »oblizne vse prste.« Seveda v imenu občinstva, ki ga domžalska jazzovska scena ima že kar dolga leta.
Ni čudno, da se je potem tale večer šarmantne zapuščine rustičnega jazza in soula z vrhunskimi glasbeniki iz ZDA (Georgia, Alabama, ...) sprevrgel v res pravi jam session, tj. igranje in improviziranje jazzistov za lastno (in našo!) zabavo. Pa je le bilo v vsem tem razkazovanju »kmečkega« oziroma »rovtarskega« (tj. rustikalnega) jaz-za in »duše« (tj. soula) vse tole jazz s konca 50. let prejšnjega stoletja? Motown soul in jazz sta glasbeni zvrsti, ki sta najbolj zaznamovali zgodovino sodobne popularne glasbe, glasbe, ki tudi po Američanu Alexu Rossu še ni hrup. Vse to je ostalo v glasbi Georgije
in Alabame, od koder so prišli tokratni gostje iz ZDA (s posebno podporo Ambasade ZDA v Sloveniji), z mnogo več od zgolj prepričljivih in izvirnih interpretacij ameriškega jazza. Morda gre v vsej ameriški glasbeni umetnosti za enega njenih najboljših »izvoznih artiklov:« jazz je Amerika ali/in Amerika je jazz! Pevska solistka, velika zvezda tega umetnostnega področja Gwen Hughens, pa je samo ena izmed njegovih, tj. jazzovskih ambasadorjev. Svoj avtorski repertoar (ta je še najbolj poznan z njenih albumov Dancing in the Moonlight/Ples v mesečini, Big Kids Jazz/Jazz velikih otrok, Instead of Li-ght/Namesto svetlobe, The Misplaced Martini/Založeni martini, Lost and Fo-und/Izgubljeno in najdeno, Torch Life/ Sentimentalno življenje idr.) je tudi tokrat na domžalskem glasbenem odru slovita solistka dopolnila z glasbo svojih vzornikov in njenih ameriških kolegov Stevieja Wonderja, Raya Charlesa, Jamesa Browna idr. Domžalski jam session pa je Hughesova nadgradila s »show businessom,« petju in igri pa dodala še svoje posebne užitke v plesu in nenehnem ritmičnem gibanju na odru ter tako, kot jo pozna svetovna glasbena jazzovska scena: bosa! Ves večer je obvladovala navkljub relativno hudi konkurenci spremljevalnih glasbenikov, popolnoma: dinamična pevka, ki ves čas poplesava, aktualizira besedila vokala z infomacijskim besedilom, tako rekoč koketira s publiko.
Skratka, gre za dinamično pevko, ki se zna od baladnega jazza (Jim Brown, Georgia,...) preleviti v povsem divjo interpretinjo, saj skupaj z mikrofonom v roki nemalokrat preseže akustiko prostora, kjer poje; da ne pozabim na nekaj odličnih solističnih vložkov in kombinacij vseh nastopajočih in na katere se solistka lahko več kot zanese: njihove sicer ves čas improvizirane predigre, medigre, poigre in celo povsem solistični instrumentalni intermezzi pa so več kot popestrili tale jazzovski večer v Domžalah in ga tako rekoč kot neke vrste rekonstrukcijo »in memoriam« vrnili v »lepe zlate domžalske jazzovske čase.« Vseh 19 skladb v dobri uri in pol neprekinjenega jazza pa je očitno dalo vsemu temu samo še piko na i.
Franc Križnar
Vrhunska umetnost se predstavi
Koncert avstrijskega flavtista Karla-Heinza Schütza
GLASBENA ŠOLA DOMŽALE na prvi pomladni dan, v soboto, 21. marca 2015, ob 19. uri vabi v Kulturni dom Franca Bernika v Domžalah na koncert avstrijskega flavtista Karla-Heinza Schütza, sicer soloflavtista orkestra Dunajske filharmonije. Na klavirju ga bo spremljala slovenska pianistka Andreja Kosmač. Izvedla bosta dela skladateljev Haydna, Prokofjeva, Gauberta, Dutilleuxa in Andersena. Koncert bo v okviru seminarja za flavto, ki bo potekal od 20. do 22. marca, in je namenjen flavtistom (učencem, dijakom, študentom in pedagogom), z namenom, da od vrhunskih umetnikov dobijo čimveč neposrednega znanja.
Karl-Heinz Schütz je soloflavtist orkestra Dunajske filharmonije in orkestra Dunajske državne opere. Deluje tudi kot profesor flavte na dunajskem glasbenem konservatoriju. V Avstriji je študiral pri prof. Evi Amsler, v Franciji pa pri prof. Philippu Bernoldu. Na mednarodnem tekmovanju Carl Nielsen je leta 1998 osvojil prvo nagrado in leto pozneje tudi na mednarodnem flavtističnem tekmovanju v poljskem Krakovu. Kot gost je sodeloval z različ-
Kulturno društvo Mlini Radomlje že več let pripravlja nove gledališke predstave.
Pepelka na obisku
VDobu ob slovenskem kulturnem prazniku
nimi priznanimi orkestri (Orchestre de la Suisse Romande, WDR Köln, Opéra de Lyon, Orchestra de Bayreuther Festspiele ...) in s priznanimi dirigenti (P. Boulez, L. Maazel, K. Nagano, V. Fedo-sejev in W. Sawallisch). Nastopal je na pomembnih festivalih v Evropi, Aziji ter v Severni in Južni Ameriki.
kd mlini Radomlje Tokratna gledališka igra Oblast avtorja Vinka Mo-derndorferja pod vodstvom režiserja Petra Planinca predstavlja obdobje, v katerem živimo, in skozi komičen način prikazuje, kako se uspešni privatnik, podjetnik-kapitalist, ki je materialno in finančno odlično preskrbljen, odloča in vstopa v politiko. Zgodba se odvija v družini Anteja Pe-šaliča, ki brez vednosti žene Amalije s pomočjo hčerke Vanese in z njenim »big« Jocotom želi postati politik,
Vabilo
na razstavo
Varstveno delovni center INCE Mengeš vas ob obeležju dneva Downovega sindroma vabi na slovesno odprtje slikarske razstave domžalske ustvarjalke Negre Glu-hakovič, ki bo v četrtek, 26. marca 2015, ob 18.00, v galeriji enote INCE ZU, v Mostah pri Komendi 88 c. Razstavljena bodo slikarska platna, poslikava tekstila in dekorativne škatle.
Negrino značilno nežno prelivanje barv se pojavlja na vseh njenih slikarskih in dekorativnih izdelkih ter nas vabi v njen imaginarni svet. Obisk razstave in naše enote vam ponuja tudi možnost nakupa številnih unikatnih in privlačnih izdelkov za majhne pozornosti.
Vljudno vabljeni!
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 27. marca 2015. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 12. marca 2015, do 12. ure.
kd jožef virk dob je širši kulturni javnosti zanesljivo najbolj znano po svojem otroškem abonmaju Živ žav in tradicionalnem festivalu gorenjskih komedijantov. Mnogi pa radi pridejo v Dob na vsakoletne premiere gleda-
Kot so napisali izvajalci, je Pepelka predstava, ki bo navdušila tako mlade kot stare, saj ne boste le priča večni, nepozabni zgodbi, ki navdaja z upanjem, da je vse mogoče in da prava ljubezen vedno zmaga. Igralci in igral-
in kandidira za poslanca. Ker nima politične stranke in ne programa ter zadostne volilne podpore, najame podjetje izkušenih profesionalcev iz podjetja M&M Consulting, d. o. o., katerih cilj pa je, da mu poberejo čim več denarja za svetovanje v predvolilni kampanji. Osebni tajnik Dragec teh dejanj, ki jih počne Ante, ne odobrava in jim nasprotuje.
Kako se bodo odvijale priprave in predvolilna kampanija in ali ima Ante sploh možnosti postati poslanec, kako se organizirajo sindikalisti v času predvolilnih zmešnjav in kdo vse se še želi okoristiti, boste doživeli na primieri, ki bo v soboto, 7. marca 2015, ob 20. uri v Kulturnem domu Radomlje.
Vljudno vabljeni!
liških predstav za otroke in odrasle, nas je v dvorano na Močilniku povabilo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku. V goste je povabilo dramsko skupino Miki Miška, podmladek Kulturno umetniškega društva Franc Kotar Trzin, ki se nam je predstavila z družinskim muzikalom Pepelka.
Muzikal je prevedel, priredil in re-žiral Nejc Lesjak ter je oktobra 2014 v domači dvorani v Trzinu doživel slovensko praizvedbo.
ke so nam dokazali, da so vešči petja in plesa, navzoče pa so navdušili tudi s svojim igranjem, pohvaliti pa velja tudi vse kostume ter posebej glasbene in pevske vložke.
Pepelka, ki je v dvorano kulturnega društva na Močilniku privabila različne generacije, je ponudila prijetne trenutke ob kulturnem prazniku, kakršnih zanesljivo v Dobu tudi letos ne bo manjkalo.
Vera Vojska
v:muzeju
SREČANjA ^poDSLAMNiKi
Sreda, 18. marec 2015, ob 18. uri Vstop prost.
Žensko delo na tujem
Prof. dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Saša Roškar o
migrantskem delu žensk v preteklosti in o domžalskih »slamnikaricah«, ki so šivale po Evropi in v Ameriki. Pogovor bo vodila in pripravila Katarina Rus Krušelj.
Vitez Adam Ravbar s Krumperka
Zgodovinska razstava
25. november 2014 - 25. marec 2015 Vstop prost.
MENACENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si | Odprta v času razstav vsak delavnik od 10. - 11. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 11. ure.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt vsak delavnik od 10. - 12. ure in od 17. - 19. ure, ob sobotah od 10. - 12. ure.
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Oskarji 2015: Igra imitacije, Teorija vsega, Še vedno Alice in Birdman
Pogovor z ustvarjalci
Ciril Zlobec: Naj bo vaša kratka večnost čim daljša
V	tem prispevku bom razpravljal o štirih filmskih kandidatih za oskarje, od katerih sta si dva v nekem kontekstu zelo podobna, saj oba temeljita na biografskih zgodbah dveh velikih mož: matematiku Alanu Turingu, ki je s svojim dekodiranjem šifrirne naprave ponudil zametke sodobnemu računalniku in najbolj vplivnem fiziku sodobnega časa, Stephenu Hawkingu, ki je odgovoren za spremenjeno percepcijo časa pri človeški vrsti v kontekstu nastanka in obstoja vesolja in se smatra za naslednika samega Alberta Einsteina. Oba sta imela ob sebi tudi neustrašno pogumni ženski, ki sta usodno zaznamovali njuno usodo.
Igra imitacije (The Imitation Game) režiserja Mortena Tylduma po ogledu predfilma ne vzbuja pretiranega zanosa, saj deluje kot vnaprej sproducirana hollywoodska uspešnica s preverjenim receptom, vendar pa je zato sam film toliko večje presenečenje, saj ima prav vse sestavine, ki krasijo velike filme: vrhunsko igro, tekoč scenarij z ravno prav domišljenimi dramaturškimi obrati, ščepec zdravega humorja in brezhibno režijo. Biografska zgodba o angleškem vohunu, matematiku Alanu Turingu, ki je razkrinkal zloglasno nemško šifrirno napravo, imenovano Enigma, je do te mere intrigantna in zanimiva, da te posrka vase že od prve minute.
V	naslovni vlogi blesti britanski igralec Benedict Cumberbatch, ki je bil do sedaj javnosti precejšnja neznanka, sicer se je resda že prej pojavljal v kakovostnih filmih in celo v trilogiji Hobit, vendar nikoli v naslovni vlogi. Drugače pa gre za zelo aktivnega igralca na praktično vseh igralskih področjih: filmu, gledališču, radiu in televiziji. Njemu ob bok je postavljena najboljša prijateljica in zaupnica, prav tako matematičarka, Joan Clark, ki jo prepričljivo upodobi Keira Kni-ghtley, morda v svoji življenjski vlogi. Ne gre namreč pozabiti, da gre za igralko, ki ji do sedaj nismo pripisovali pretiranega igralskega razpona. Čeprav dobro obveščeni viri - predvsem matematični krogi - filmu očitajo, da je bila prava Joan v resnici veliko bolj neprivlačna in socialno neugodna, iz filmsko-komercialnih razlogov slednje opazke ne moremo jemati pretirano resno. Skratka, film o človeku, ki je v odločilni meri pripomogel k odločitvi o zmagovalcu druge
Še vedno Alice
svetovne vojne, je eden najresnejših kandidatov za film leta, ob osmih nominacijah pa jih zna dobiti vsaj nekaj, kar v trenutku branja teh vrstic slej ko prej že veste.
Teorija vsega (Theory of Everything) režiserja Jamesa Marsha je film s podobno tematiko, saj gre prav tako za biografsko pripoved o izjemnem posamezniku, še živečemu fiziku s težko boleznijo, ki je praktično v celoti ohromila njegovo telo, Stephe-nu Hawkingu, čeprav so mu zdravniki
najprej, pri rosnih 21 letih, napovedovali zgolj še dve leti življenja. Morda zanimivo: Cumberbatch, igralec iz konkurenčnega filma, je v Veliki Britaniji zaslovel s TV filmom, v katerem je igral prav Hawkinga. Teorija vsega je nominirana za oskarja v petih pomembnejših kategorijah, med katerimi sta - poleg kandidata za najboljši film - najresnejši prav gotovo za igro, saj v naslovnih vlogah blestita ravno tako manj znana angleška igralca, Eddie Redmayne kot Stephen Hawking ter Felicity Jones v vlogi njegove potrpežljive in odločne žene Jane Wilde. Jonesova ima v tem kontekstu le nekoliko smole, v njeni kategoriji namreč tekmuje tudi odlična in letos zelo težko premagljiva Julianne Moore, ki je v vlogi bolnice za Alzheimerjevo boleznijo v intenzivno ganljivi filmski minimalki režijskega dvojca Richarda Glatzerja in Washa Westmorelanda, Še vedno Alice (Still Alice), poskrbela za enega od vrhuncev svoje zelo bogate in plodne igralske kariere. Pravi čudež bi zato bil, če bi kipec prejela katerakoli druga igralka.
Nekoliko bolj nepredvidljivo pa je zato pri moških predstavnikih, kjer je Cumberbatchu in Redmayneu zelo resna konkurenca vsaj še, sicer že nekoliko pozabljeni Michael Keaton, ki je bil prav tako deležen življenjske vloge v igralsko katarzičnem Birdmanu izjemnega režiserja Alejandra Gonzalesa Inarrituja. Film spregovori o psihološki situaciji odsluženega igralca, ki živi na račun stare slave, s čimer si je prislužil kar devet nominacij, zato gre tudi v tem primeru pričakovati kar nekaj kipcev. Sploh, ker je bil Inarritu pred nekaj leti močno prikrajšan s svojim mojstrskim filmskim izdelkom Čudovito (Biutiful). Ob vnovični navdahnjeni režiji tega mehiškega režiserja se počutimo, kot da smo ves čas prisotni ob igralcu samem, saj film deluje, kot da je posnet v enem samem kadru.
Če sklenemo: pri letošnji oskarje-vski beri gre za očiten vzpon do sedaj javnosti manj poznanih angleških igralcev, med etabliranimi ameriškimi pa gre za nekaj življenjskih vlog, ki ponudijo igralske presežke. Katera pa je tista glavna zmagovalna kombinacija, pa cenjenemu bralstvu v danem trenutku seveda tudi ni več neznanka.
ŽIGA ČAMERNIK
knjižnica domžale Le dan po
kulturnem prazniku je bil v Knjižnici Domžale prav poseben večer. Cveta Zalokar je gostila najstarejšega slovenskega pesnika Cirila Zlobca, ki bo v juliju praznoval svoj 90. rojstni dan. Kljub visoki starosti je v zadnjih štirih letih izdal tri pesniške zbirke, ob življenjskem jubileju pa pripravlja novo. Besede, ki jih je ob pozdravu na začetku izrekla Barbara Zupanc Oberwal-der, direktorica Knjižnice Domžale, so se povsem uresničile: sogovornika sta številnim obiskovalcem podarila misli, ki jih, v to sem prepričana, grejejo in bogatile življenja še danes.
Na kratko smo se sprehodili po zanimivi življenjski poti. Spomnil se je dogodkov iz partizanov, novinarskega dela in urednikovanja, vrste prejetih nagrad in zadnjih pesniških zbirk. Še vedno je ustvarjalno še zelo živ, čuti ži-vost vodnjaka, iz katerega se napaja, ve pa tudi, kako težko je biti človek danes, v najbolj norem obdobju človeštva, ko zmanjkuje časa za spoštovanje človeka, ko so vsi pametni in vse vedo, ne poznajo pa samega sebe
Rad ima bralce svojih pesmi. Te se ne starajo, so vedno žive. Najraje pesmi prebere sam (v prijetnem večeru sta njegove pesmi brali Janka Jerman in Zlat-
Pravzaprav je srečanje s pesnikom, pisateljem, publicistom, akademikom, bivšim politikom pa tudi očetom, ki je izgubil oba otroka - na kratko s Človekom z veliko začetnico, pomenilo prijetno podaljšanje kulturnega praznika. Gost je, kot vse življenje, tudi tokrat govoril na pamet. Smehljaje so izvale anekdote. Spomnil nas je na znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih (Minatti, Kovič, Pavček, Zlobec) in na izpolnitev nenavadne napovedi enega od prijateljev, da bo govoril na poslednjih slovesih vseh treh. In se je prav to zgodilo, čeprav je Ciril Zlobec najstarejši od ustvarjalcev Pesmi štirih. Ganjen je povedal, da je ob slovesu slehernega od njih vsakič posebej spoznal, kaj je prijateljstvo, pa tudi, da ob slovesu od prijateljev izgubiš tudi del sebe.
Obljubo, dano ob srečanju z Abrahamom, da bo vsako leto izdal eno knjigo (pesmi, prevod ali drugo publicistično delo), je že zdavnaj presegel, nabralo se je 115 naslovov, sam pa še kar prevaja, le malo več časa potrebuje. Ob življenjskem jubileju bo izšla pesniška zbirka, za katero je izbral 90 pesmi o ljubezni, ki je zanj najskrivnostnejša skrivnost, čudež duše in telesa, temeljna funkcija v življenju, ki ga sam neskončno ljubi.
ka Levstek), ima srečo, da se njegove pesmi ne starajo in da je še vedno izid vsake njegove knjige kulturni dogodek in praznik za slovenski jezik.
Vedno je bil zvest samemu sebi in samo to je pomembno, kot tudi to, da je kljuboval in vedno sam odločal, kaj bo počel, da je imel občutek svobode, da je življenje odvisno predvsem ali samo od njega ...
Ob pesmi V tišini izbrisani stih, v katerem so se njegove besede prepletle z naslovi sinovih pesniških zbirk, nam je povedal, kako čudovit človek je bil sin Jaša, kako boleče in usodno ga je zaznamovala smrt obeh otrok, saj je to najhujše, kar se lahko zgodi človeku. Sam ju je ohranil v dveh pesniških zbirkah. V naslednjih prebranih pesmih pa smo slišali, Kako težko je biti človek, pa tudi ... Kakšna sreča, da se še imava, si vsako jutro dahneva v obraz .
Razmišljal je še o spominih, ki ga krepijo, o iskanju samega sebe v sebi in drugem ter nam na koncu zaželel: Naj bo vaša kratka večnost čim daljša. Tudi vaša, spoštovani pesnik Ciril Zlobec, in naj vas tudi v prihodnje prijazne poti vodijo skozi življenje.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
MILAN ERIC
MALI PRIMITIVNI ČRNO BELI SVET
12. - 26. marec 2015
Vabimo vas na odprtje razstave, ki bo v četrtek, 12. marca 2015, ob 19. uri v Galeriji Domžale.
Z avtorjem razstave se bo pogovarjal Jurij Smole.
www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
V senci teme
Nova pesniška zbirka Franceta Stražarja
Pred kratkim je izšla druga pesniška zbirka Franceta Stražarja z naslovom V senci teme, ki ni le literarni, temveč je tudi pravi oblikovalni biserček, za kar sta poskrbela pesnikov sin slikar Matjaž Stražar s svojimi slikovnimi prilogami in oblikovalec Peter Star-bek.
France Stražar Domžalčanom ni neznan pesnik in kulturni delavec, saj ga poznajo kot domačina, rojenega v Škocjanu v številni družini Stražarje-vih, katere velik del je povezan z uspešnim delom Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan in Poletnim gledališčem Studenec. France Stražar je namreč včasih igral in režiral, danes pa veliko prispeva k postavitvi in izvedbi domačih gledaliških predstav. Prvo pesniško zbirko Zapoj tišina je izdal v letu 2006, v zbirki V senci teme pa razmišlja o življenjski poti, tudi ljubezni, prihodu in odhodu, hrupu in tišini današnjih dni, haikuji pa prinašajo tudi druge teme. Vanje je pesnik France Stražar strnil delčke življenja, razmišljanja in ugotovitve ter na zelo kratek, a zgoščen način prikazal trenutke, ki so in oblikujejo njegovo življenje.
France Stražar je ustvarjalec, pravi umetnik v oblikovanju haikujev. V enem izmed njih je tako zapisal: Preplet besed je/ angelska pesem z neba/ vsem darovana/, pa tudi: Ko se prebudi/ droben trenutek pesmi/ mi duša zažari. V nekaterih haikujih najdemo življenjske resnice: Kar začneš, končaj,/ da te smrt ne prehiti,/ smrt rada slavi, Nikoli čreda besed/ ne odtehta molčanja/ modrostnih let najdemo njegova čustva: Nasmehni se mi/ da bom upal vrniti/ ti svoj nasmeh ali Ljubiti je vse,/ kar ostane človeku,/ ko luč ugaša/; najdemo motive, povezane z živalskim svetom: Hitro odleti,/ čebelica, tja nazaj,/ v tebi znani kraj!/ najdemo . Preberite in boste zanesljivo našli haiku, ki vam bo všeč, ki vam bo dal misliti . meni najbolj ugaja: V senci teme se/ prsti rok objemajo/ še bolj, bolj bežno.
Ob koncu pesniške zbirke je svoje misli o zbirki V senci teme zapisal Miklavž Komelj, ki med drugim pravi: »Ta knjiga čiste nežne duše me je presenetila. Franceta Stražarja sem si predstavljal kot tihega, umirjenega človeka. A v tej knjigi zapiše: 'Pogubno je za/ pesem umirjeno in/ tiho življe-
nje.' Ali je torej njegova umirjenost le navidezna, le zunanja? V resnici ni za pesnika nič samoumevno. V tej knjigi sporoča: 'Vrvohodstvo je/ življenje od prvega/ diha do smrti.' in napis nad vrati njegovega srca govori o poti »do pesnikovega pekla.«
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
Jararaja
Četrti večer 17. sezone KDFB glasbeno scenskega abonmaja
kdfb Spet dve prireditvi za tokratni 4. glasbeno scenski abonma v KDFB. Zakaj? Zato, ker je občinstva (pre)več in drugače ne gre. Kdo? Tokrat Jararaja, skupina ali kar ansambel štirih prijateljev (ust. 2002), ki so svoje prijateljstvo prepesnili v svojo vokalno--instrumentalno glasbeno govorico: Gregor Budal/vokal in klarinet, Vasilij Centrih/vokal in violina, Janez Dovč/vokal in harmonika, Petra Trobec/vokal in kontrabas, vsak od njih pa še tu pa tam kakšno tolkal-ce pa še Marko Bratuš/režija, Ana Torkar Kus/vizualije in besedilo o trubadurjih, Janko Rožič/besedilo o Edvardu Kocbeku, tonski mojster in mojster osvetljave, kajti šlo je za neke vrste »gledališko« ali scensko predstavo predstavitve ene od cedejk ansambla z naslovom Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture; morda bi jim dodali še znanstveniki. Njihova, tj. glasba Jararaje je slovenska ljudska glasba in je igrivo uglašena z njihovim prostorom in časom, saj gre ravno tako pri repertoarju in plošči za (izvirno slovensko) godčevstvo s petjem (harmonika, klarinet, kontrabas in violina). Temu tako ali drugače ves čas primešajo še kaj tujega: jazzy, klezmer, balkan tango ali rock'n'rol. Na vsakem njihovem nastopu pa gre za predstavo. V razlagi svojega imena pa umetniki sami zelo radi povezujejo svojo Jararajo kar z »ringarajo.« Razigrano ime, ki ga tudi sami ne morejo prevesti enostavno in na enoznačen pomen. Zato lahko njihova »Jara« pomeni pomladanska, mlada in nova ter je lahko izpeljana tudi iz stare indijske besede »ioro« v pomenu leto, poletje. Njena izpeljanka »jarem« pa pomeni še sestaviti in sklo-piti, »jaren« pa celo čist in zveneč glas; saj je tudi glasba Jararaje svetlo zveneča, sestavljena iz najstarejših ljudskih izročil, ki jih še dodatno in izvirno veže, da skoraj pozabljene viže spet zazvenijo prerojeno in sveže. Lahko je to tudi večpomenska razlaga »od raja pod lipo,« starodavnega slovenskega plesa, znan zlasti na Koroškem, prek še starejšega indoe-vropskega korena »uraio,« iz katerega izvirata tudi besedi »raj« in »rad«
in pomeni »kraj radosti.« Raja pa je seveda dovolj znana sopomenka tudi za turške podložnike ali brezpravno ljudstvo.
Na njihovih nastopih se gode in godi (včasih še kaj malega zapleše) združevanje nasprotij med aktivnim in pasivnim, vzvišenim in banalnim, novim in starim, skratka kontrapunkt ustvarjalnosti in tradicije, nekaj renesančnega, še več resonančnega. Tudi v KDFB je bilo tokrat tako, saj je vsej četverici Jararaje v program Trubar in drugi trubadurji slovenske kulture šlo za upesnjeno in uglasbeno življenje pomembnih ustvarjalcev slovenske kulture in je začel nastajati leta 2008 ob takratnem obhajanju 500-letnice rojstva slovenskega nabožnega pisatelja in začetnika slovenske književnosti Primoža Trubarja (1508-1586). Izšla pa je leta 2014. Na njej je kar nekaj pomembnih vsebinskih povezav glasbe ne le s P. Trubarjem pač pa še Muzika, ljubezen naša (i. H. Gallus), Dobrodošli v deželo Slave (J. V. Valvasor), Napitnica Mozartu in Vegi (J. Vega), Pesem za pokušino (V. Vodnik), Umetnika naj delo zagovarja (F. Prešeren), Ivana in Rihard, kako sta se dajala (I. Kobilca in R. Jakopič), Mojster, umetnik, profesor, menih (J. Plečnik),
Prva slikarska razstava mag. Milana Pirmana iz Domžal
Ljudje v sebi nosimo številne talente. Da pa jih odkrijemo in razvijemo, se mora poklapati marsikaj. Predvsem mora biti pravi čas, kraj in še tretji dejavnik, ki poskrbi, da se talent prikaže v vsej svoji veličini. Prav tak primer odkritja izjemnega slikarskega talenta je mag. Milan Pirman iz Podrečja pri Domžalah, ki še pred dobrim letom ni vedel, da v sebi nosi tak skriti talent.
»Če bi mi kdo še pred dobrim letom omenil, da bom naslikal sliko, bi mu težko verjel. Podobno kot mi je pred leti omenil prijatelj, ko je napisal prvo knjigo. Najprej ni verjel, pa jo je vseeno napisal«, je v vabilu na svojo prvo razstavo napisal mag. Milan Pirman. Zgodba o tem se je začela spomladi lani, ko je po naključju poslikal panj-sko končnico in jo pokazal sokrajanu, slikarju in kiparju Jožetu Vajdi, ki mu je po prvi oceni v roke potisnil slikarsko ploščo in naročil, da kaj nariše in s poslikavo nato vrne k njemu. Po spodbudi slikarja in kiparja Vajde so kmalu sledile prve slike na platnu. Vse skupaj je mag. Pirmana izredno motiviralo, zato se je lotil študija likovne teorije slovenskih in tujih avtorjev, da bi si pridobil še teoretično znanje na področju slikarstva. V zelo kratkem času je nastalo dvanajst slik, ki jih je na ogled postavil v Mestni knjižnici Ljubljana, enoti Fužine na Preglovem trgu 15 v Ljubljani.
Na odprtju razstave je avtorja najprej predstavila Majda Aja Kastelic, knjižničarka v Mestni knjižnici Ljubljana, enoti Fužine, nato pa je mag. Pirman pobliže predstavil svoje razstavljene slike, ki v pretežni meri prikazujejo naravo, kamor človeška roka še ni posegla. Predvsem gre za prostor, kjer z mislimi bežimo iz vsakdanjika. Njegove slike so naslikane na platnu z akrilom, dela pa so nastala s slikarsko žlico in čopičem ali s kombinacijo obeh. Seveda pa ima mag. Pirman že načrte za svoja prihodnja dela. Veseli se že mor-
Trpimir - izpoved normalnega norčka
Kulturno društvo Vir ob slovenskem kulturnem prazniku
Ivan bluz (I. Cankar), Ti si moja Ita Rina (I. Rina alias I. Kravanja), Pričevalec (E. Kocbek) ter Trubadurke in trubadurji-Ti (Tebi); na začetku pa še inštrumentalni avizo, vmes kar nekaj podobnih interludijev in na koncu (kot biss) še (instrumentalni) Valček zanjo. Med rapom in šansonom, med vokalom in instrumentalom (največ seveda obojega), v slednjem celo najbolj pogrošno (štiriglasno) a cappella petje (= brez spremljave) se je odvilo vseh tehle 14 predstavljenih del v dobri urici in četrt. Vsebinske navezave so umetniki, vsi štirje izvajalci so tudi sproti napovedovali, in marsikaj zgodovinskega aktualizirali, kar vse jim je tudi v tem, programskem, kaj šele izvedbenem pogledu, zadržalo pričakovani primat. Podobna in aktualna je bila vseskozi še video spremljava (podatki, imena, slike in filmi).
Tale več kot uspešni prvi (12. feb.) od obeh napovedanih prireditev domžalskega glasbeno scenskega abonmaja pa že napoveduje tako gledališko kot glasbeno pomlad v eni sami osebi oziroma vsebini; v nadaljevanju in izteku (te) sezone še s Tenkočutno-stjo Balkana in Anatomino srečanja: Sylvia, Carmen, Maria.
Franc Križnar
KULTURNO DRUŠTVO VIR Po uspešni predstavi, s katero so nam zaželeli veliko kulturnih dogajanj v letu 2015, je Kulturno društvo Vir poskrbelo, da smo v kulturnem domu na Viru ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku, uživali ob bri-ljantni monokomediji Trpimir - izpoved normalnega norčka avtorja Mira Gavrana v izvedbi Romana Končarja. Ob sprehodu skozi slovensko zgodovino in po Trpimirovi življenjski poti po »Končarjevo« smo bili deležni vrste zgodovinskih dejstev, pomešanih z življenjskimi izkušnjami in resnicami, predvsem pa prijetnega večera z znanim igralcem.
Predsednica društva Tanja Te-kavc je na kratko predstavila vlogo dr. Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika, pri uveljavitvi slovenščine in Slovencev na evropski ravni, poudarila skrb prav vsakogar za naš slovenski jezik in zaželela kulturni prav vsak dan - ne le na slovenski kulturni praznik.
Potem smo kot študentje, tudi študentke psihiatrije prisluhnili igralcu Romanu Končarju, najbolj poslušanemu in najbolj miroljubnemu pacientu psihiatrične ustanove. Vodil nas je skozi obdobja slovenske zgodovine ter opozarjal na zmanjševanje črede stotih ovac glavnih junakov Iztoka in Lju-bimice. Posebej nas je nasmejalo obojestransko osvajanje, zanimivi so bili opisi zgodovinskih junakov, Mihe in Boštjana, sosedov v bolnišnici, vse pa je prepletel z otroštvom in mladostjo, katerega pomemben del so bila vsakodnevna praznovanja, začeta z očetovim nagovorom: »Žena, daj pleten-ko, bomo praznovali.« Opozoril je na pomembnost dokončanja enajstletne osnovne šole, na dobro govorjenje tujega jezika, pa tudi na neodločenost: smo Slovenci pivci ali pevci; Končar je v predstavi skušal biti tudi pevec. Kot Trpimir smo poskušali razmišljati, ugotavljati in se odločati v pripovedi o zanimivem ljubezenskem življenju, o
eni izmed resnic današnjega dne, da so gospodje lopovi, lopovi pa gospodje, za vse nas pa je bila, enako kot za Trpimirja, težka odločitev: ali je bolje biti notri ali iti ven, kje je pravzaprav še več norih ...
Igralca smo nagradili z aplavzom, nismo pa mogli uresničiti njegove želje, da se z zdravniki, ki so že tudi nekaj desetletij v psihiatrični ustanovi, pogovorimo, da ga kot normalnega odpustijo v življenje. Lahko pa smo razmišljali, kdo je pravzaprav v tem norem svetu normalen ... in Trpimir zagotovo je.
Vse skupaj je bilo prijetno srečanje, ki bo zaradi Kulturnega društva Vir ter Romana Končarja in njegovega Trpimira prispevalo k bolj kulturnemu leto 2015. Ampak - le delček, ostalo je odvisno od nas.
Vera Vojska
r r
^ -T I r I
ti v n ormand-j
Narodna galerija Ljubljana
EE
sCL^

skega dopusta, ko bo ta čas izkoristil za slikarsko ustvarjanje. V mislih ima morske valove, sončni vzhod in zahod ter še marsikaj. Prepričani smo, da bo mag. Pirman glede na svoj odkriti talent ustvaril še veliko zanimivih slik.
Na koncu se je mag. Pirman zahvalil vsem, ki ga podpirajo pri njegovem ustvarjanju, predvsem ženi Tatjani, slikarju in kiparju Vajdi ter prijateljem. Na odprtju razstave je v kulturnem programu nastopil študent Akademije za glasbo, kitarist Emir Ibrakič.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Tokratno potepanje se bo zgodilo pred domačim pragom, z ogledom dveh razstav v Ljubljani. Prva je postavljena v sodelovanju z Muzejem iz Normandije v Franciji in prikazuje presek umetniške zbirke, ki je vezana na ustvarjanje v tej pokrajini. Nabor umetnin je zanimiv in nam na skrivnosten način govori o umetnikih v daljšem časovnem obdobju. Skozi umetnine bomo vstopali v zelo zanimiv čas IZMOV, ki so začeli usmerjati tok umetnosti zahodnega sveta. Razstava v Mestni galeriji nam bo predstavila slike Bojana Gorenca,
sodobnega slovenskega slikarja, teoretika in profesorja na ALUO. Ta zanimiva razstava nam bo pokazala, kako poglobljeno je lahko delo slikarja v tem trenutku, še zlasti pa, kje je umetnost na začetku 21. stoletja.
Potepanje vodi Jurij Smole.
Dobimo se kar pred Narodno galerijo v Ljubljani v soboto, 14. marca 2015 ob 10. uri. Ogled bo trajal do približno 14. ure. Vstopnina je 5 evrov. Prijavite se v KD Franca Bernika na tel.: 722 50 50.
Informacije: www.kd-domzale.si / tel.: 01/722 50 50
Q
Kulturni dom Franca Be mika
Domžale
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
Kdo so svetniki Občine Domžale?
V uredništvu Slamnika vedno znova iščemo načine, kako delovanje občinske uprave in občinskega sveta približati prebivalcem našega mesta. Predstavitev svetnikov in svetnic je zagotovo eden od načinov. Tako v vsaki številki glasila Slamnik predstavljamo enega ali dva občinska svetnika oziroma svetnico, po vrstnem redu, ki ga je določil žreb.
vključujejo v reševanje in pomagajo pomoči potrebnim. »Prav tako je potrebno pomagati socialno ogroženim, posvečati se skrbi za starejše. Le tako bomo z našim trudom zagotovili vsem v naši občini dostojno in mirno življenje,« Janez Breceljnik, LTD ^¡M A A« sklene obCinski svetnik Janez Breceljnik. Občinski svetnik Janez Breceljnik je krajan Preserij, kjer se je rodil in še danes živi z družino. Sicer izhaja iz kmečke družine in se je po končanem šolanju zaposlil v tovarni LIP Radomlje. »Žal te tovarne danes več ni. Bil sem ji zvest, saj sem bil v njen zaposlen 44 let, nazadnje kot referent za požarno varnost. Vseskozi sem bil aktivno vključen v samo organizacijo, kot predsednik mladine, član delavskega sveta. Opravljal sem tudi funkcijo predsednika sindikata vse do mojega odhoda v pokoj 2009, leta,« se Breceljnik spominja svojih delovnih dni. Že kot pionir se je vključil v gasilske vrste, tudi v PIGD Radomlje. »Zaradi velikega čuta pomagati ljudem v nesreči, sem se z veseljem odzval gasilski organizaciji. Izobraževal sem se celo življenje; začel sem kot pionir do najvišjega čina častnika.« Janez Breceljnik je bil med drugim tudi dolgoletni poveljnik Gasilske zveze Domžale in kot se danes rad spominja, so bili že takrat zelo uspešni na vseh področjih družbene samozaščite v občini. »Uspehi so bili vidni ne samo v občini, ampak tudi na nivoju regije in Gasilske zveze Slovenije. Sem tudi član štaba Civilne zaščite Domžale, kjer poskušamo občanom zagotoviti optimalno varnost ob vsaki nesreči. Smo namreč dobro opremljeni in strokovno usposobljeni, saj strmimo k temu, da nas ne sme nič presenetiti,« pravi občinski svetnik in član LTD - Liste Tonija Dragarja, ki je družbeno-politično delo v podjetju in lokalni skupnosti aktivno spremljal že kot dolgoletni svetnik Krajevne skupnosti Preserje. »Lista za vse generacije je bila prava odločitev, saj so člani različnih starosti, različnih poklicev in izobrazb iz vseh krajev naše občine. Krmilo liste je prevzel Toni Dragar, uspešni župan v prejšnjih mandatih. Lokalne volitve 2014 so bile za našo LTD uspešne, saj so občanke in občani podelili nov mandat Toniju Dragarju, ki je dokazal, da s poštenim delom uspešno vodi občino v tako težkih časih,« pove o svoji odločitvi za aktiven vstop v politiko. »Z volitvami smo bili izvoljeni tudi novi svetniki in med njimi sem tudi sam. Pred novim letom smo uspešno zaključili 2. sejo sveta, imenovale so se komisije in odbori. Kot svetnik LTD sem imenovan v komisijo za vloge in pritožbe, odbor za stanovanjsko politiko in splošne zadeve ter predstavnik sveta Doma starejših občanov Domžale. Prizadeval si bom, da bom uspešno delal in da bo program dela uspešno realiziran,« pravi Breceljnik. Kot je to počel vse svoje življenje, pa zagotavlja, da bo še naprej posebno pozornost namenjal sistemu zaščite in reševanja ter pomoči, kjer se prostovoljci s prostovoljnim delom nesebično
Stane Kovač, LTD
Stane Kovač je zaveden Domžalčan in aktiven član LTD - Toni Dragar - Liste za vse generacije. »Sem ponosen oče petih otrok. Poleg tega, da sem si ustvaril družino, sem zelo veliko svojega časa usmerjal v svojo poklicno kariero. Po naravi sem vesten in odločen, odločitve pa sprejemam odgovorno in gospodarno, kar odraža 230-letna tradicija naše domače gostilne Keber, ki raste z nami iz roda v rod,« pravi o svojem zasebnem življenju. Kovač je v občinskem prostoru že dlje časa zelo aktiven. V letu 2013 je bil izvoljen za predsednika Gasilske zveze Domžale, v oktobru 2014 pa je bil imenovan kot podpredsednik Območne obrtno podjetniške zbornice Domžale. Je tudi vojni veteran. »Sicer mi ob vseh obveznostih ne ostane kaj dosti prostega časa, a najdem čas tudi za hobije. Naklonjen sem različnim športnim dejavnostim, najbolj pa uživam v hokeju in smučanju.«
Kot je poudaril, ga pri opravljanju njegove svetniške funkcije vodi odgovornost in delovanje za boljši družbeni standard prebivalcev v naši občini. Že dlje časa je usmerjen v aktivno spremljanje dogajanja v naši občini, zato si želi še naprej aktivno sodelovati pri razvoju naše občine. V tem mandatu je med drugim tudi član odbora za gospodarstvo in odbora za stanovanjsko politiko.
Ker si želi, da je kakovost življenja v našem mestu na visokem nivoju, je za Slamnik povedal, da se bo v tem mandatu zavzemal tudi za to, da se ohrani dober standard, ki ga ima Občina Domžale na področju sociale, zdravstva, športa in kulture, podpiral bo nadaljevanje z deli na področju komunale in vodovoda, da vzdržujemo dobro organiziran sistem zaščite, reševanja in pomoči ter da ustvarimo pogoje, s katerimi bomo pritegnili investitorje za uresničitev projektov na področju gospodarstva. »Poleg mnogih investicij pa ne bomo pozabili na projekte, ki vodijo v kakovostno preživljanje prostega časa ter druženje naših občank in občanov,« dodaja Stane Kovač.
»Vsekakor se bom sam kot svetnik kot tudi lista LTD še naprej trudil ter prisluhnil občankam in občanom, saj je interes vseh nas, da delamo za skupno dobro vseh generacij,« je še povedal za konec.
Mateja Kegel Kozlevčar
sds / mag. tomaž deželak
»Matej, plačal ga boš, zagotovo ga boš plačal, tako kot vsi ostali«
Ena izmed misli zadnjega občinskega sveta, ki nas bo udarila po denarnici. Razprava je bila na trenutke burna, še zlasti, ko sva s kolegom Oražmom izpostavila opravičljivost investicije v garažno hišo, ki se gradi ob SPB-ju. Smiselnost naložbe je bila dana z obrazložitvijo, da je občina pridobila evropska sredstva v višini 1,5 milijona evrov, pri čemer pa bo dodala še nekaj 'malega' lastnih sredstev in sicer 900.000 evrov. »Zanemarljivo, praktično podarjeno.« Vendar bo treba ta objekt še vzdrževati, subvencionirati in nenazadnje napolniti. Ali bi vi (bralci) tudi doma gradili garažo, če bi vam sosed 'podaril' dobro polovico sredstev, obenem pa pogojeval, da morate razliko poravnati sami, pri tem pa sploh ne bi vedeli, ali to garažo potrebujete. Dvomim!!! Zato smo se po ZKP-ju (zdrava kmečka pamet) ponovno vprašali, zakaj jo potrebujemo? In odgovor: »Po raziskavi, ki so jo naredili pred gradnjo garažne hiše, je bilo ugotovljeno, da se v Domžale dnevno pripelje veliko število vozil iz okoliških krajev, ki jih pustijo v Domžalah, in se naprej odpravijo z javnim prevozom (www.domžalec.si)«. Kakšno povezavo ima to z dejstvom, da bomo morali, MI, Domžalčani plačevati parkirnino. Popoldne in med vikendi se ne odpeljemo nikamor. Tukaj živimo. Mi ne potrebujemo P+R, to tudi po besedah občinar-ja potrebujejo prišleki iz drugih občin. Zakaj potem garažna hiša in naša začetna investicija slabega milijona? Zakaj raje Domžalčanom ne
M Ali bi vi (bralci) tudi doma gradili garažo, če bi vam sosed 'podaril' dobro polovico sredstev, obenem pa pogojeval, da morate razliko poravnati sami, pri tem pa sploh ne bi vedeli, ali to garažo potrebujete.
podelimo brezplačne nalepke, ostalim pa zaračunamo parkirnino. Vendar ne! Vizija občine je, da bomo morali plačevati parkirnino vsi, tudi tisti, ki so do sedaj brezplačno parkirali med SPB-jem in železnico. Ti stanujejo in volijo v Domžalah. Občina zaradi investicije v garažno hišo ne bo več izkazovala interesa za najem tega parkirišča od Slovenskih železnic, prav tako dolgoročno ne bo več posipala parkirišča pred Vele. In sedaj manjkajoče vprašanje iz raziskave: »Ali ste vi s tem zadovoljni?«
smc / kamal izidor shaker, poslanec dz rs
Rebalans državnega proračuna
Kakorkoli obrnemo, je proračun temelj delovanja vsake institucije, društva, zavoda, lokalne skupnosti in na koncu seveda tudi države. Državni proračun je kar zajetna gmota različnih številk, ki (na žalost) v trenutni situaciji ne izkazuje pozitivnega stanja. Najverjetneje bo rebalans proračuna, ko bo ta članek objavljen, že sprejet. Pa vendar bi želel na kratko opisati okoliščine in občutke, ki jih imam ob 'njegovem' sprejemanju.
Če smo bolj natančni, je proračun zakon, ki ga na predlog Vlade RS obravnava in potrjuje Državni zbor in sicer ga bolj strokovno imenujemo Zakon o izvrševanju proračuna. V Sloveniji se sprejemata proračuna za dve leti, za prihodnje leto in leto, ki temu sledi. S tem se zagotavlja kontinuirano financiranje države za dve leti. Zato tečeta postopka za pripravo predloga sprememb proračuna za prihodnje leto in pripravo predloga proračuna za leto, ki sledi prihodnjemu letu, sočasno. Vlada posreduje predloge proračunov v Državni zbor RS. Postopke obravnave in sprejemanja državnega proračuna v Državnem zboru RS podrobneje določa Poslovnik državnega zbora. Seveda je postopek precej bolj kompliciran. Na koncu je vedno pomembno, kaj in kako država načrtuje svoje prihodke ter seveda tudi odhodke.
Preden nadaljujem, moram povedati, da je ključno, da se država v doglednem časovnem
M Ključno je, da se država v doglednem časovnem okviru izvije iz svojega neprestanega zadolževanja.
okviru izvije iz svojega neprestanega zadolževanja (večje porabe od ustvarjenih prihodkov). In to smo poskušali v skladu z zavezami, ki smo jih dali EU tudi pri sprejemanju tega rebalansa proračuna, zasledovati. Ta rebalans je zastavljen v skladu s koalicijsko pogodbo, ambicioznim programom Evropske komisije in nenazadnje tudi strateških usmeritev naše države - spodbujanje gospodarstva, oživljanje investicijskih vlaganj, zaposlovanja (predvsem mladih) ter uspešnega črpanja EU sredstev iz stare in nove finančne perspektive. Verjamem, da bo vse našteto težko storiti čez noč, ker uvajanje sprememb, ki smo jih v SMC - Stranki Mira Cerarja obljubili, terja svoj čas. In ta bo pokazal.
nsi / ljudmila novak, poslanka in predsednica
NSi zahtevala sistemske ukrepe za izboljšanje razmer v zdravstvu
V preteklih tednih smo v Novi Sloveniji sklicali kar nekaj nujnih sej parlamentarnih odborov, saj se je v javnosti pojavilo več perečih problemov. Od vlade in odgovornih oseb smo zahtevali odgovore in pripravo ustreznih rešitev. Tako je epidemija gripe v ljubljanskem UKC pokazala na številne sistemske težave v našem zdravstvu. Bolniki so ležali dobesedno na hodnikih, kar je nesprejemljivo. Kot kaže, je vzrok za slabo situacijo v pomanjkanju bolnišničnega osebja in slabem načrtovanju dela. Od ministrice za zdravje in vodstva UKC Ljubljana smo zahtevali pojasnila in takojšnjo ureditev razmer.
Tudi ko je vlada objavila namero, da bo uvedla davčne blagajne, smo vlado pozvali, da ponovno premisli o smiselnosti tega ukrepa. Dejstvo je, da virtualne davčne blagajne že imamo in brisanje ra-
čunov ni več mogoče. Tistih, ki že sedaj delajo na črno in poslujejo brez računov, pa tudi prave davčne blagajne ne bodo kaznovale. V NSi nasprotujemo takim nepremišljenim ukrepom in vlado pozivamo, da proti delu na črno najde boljšo rešitev!
Veliko prahu je dvignil tudi predlog ZL, ki želi izenačiti istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo med možem in ženo. Naj poudarim, da si v NSi želimo, da imajo istospolni pari urejen status, a predlogu ZL odločno nasprotujemo, saj bistveno spreminja razumevanje slovenske družine oziroma zakonske zveze. Menimo, da bo predlog ZL zakonsko zvezo razvrednotil, saj popolnoma ignorira njeno naravno in biološko usmerjenost v novo življenje. Krščanski demokrati nasprotujemo tudi posvajanju otrok s strani istospolnih parov, ker gledamo predvsem
na pravice in koristi otrok. Zato vztrajamo na stališču, da imajo otroci pravico do očeta in matere.
V NSi smo prisluhnili tudi mladim. Ti so lani novembra na Konferenci o participaciji otrok in mladostnikov dejali, da bi radi intenzivneje oblikovali slovensko državo in soodločali o vprašanjih, ki jih zadevajo. Zato smo v NSi podali predlog, da se v srednje šole uvede predmet Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Slovenija je namreč ena izmed redkih držav, kjer srednješolci takega predmeta nimajo. Kljub dobrim odzivom v zainteresirani javnosti so predlogu nasprotovale vladne stranke. Še posebej smo se čudili odločitvi koalicije, da iz naslova umakne besedo 'etika'. Mar ni prav pomanjkanje etičnih vrednot privedlo Slovenijo, predvsem pa njene finance, v veliko krizo in na rob propada?
M Dejstvo je, da virtualne davčne blagajne že imamo in brisanje računov ni več mogoče. Tistih, ki že sedaj delajo na črno in poslujejo brez računov, pa tudi prave davčne blagajne ne bodo kaznovale.
slammk@kd-domzale.si
LR /MATEJ oRAžEM
Za šport vse manj denarja
ltd / mag. renata kosec
Proračuna 2015 in 2016
Na prvi pogled je stanje športa v občini Domžale skoraj idilično. Število društev iz leta v leto raste, imamo dva nogometna prvoligaša, enega v košarki ter bogato ponudbo športnih in prostočasnih aktivnosti, ki jih nudi prek 70 društev, pod okriljem katerih se je lani s športom ukvarjalo prek 3400 otrok in mladostnikov. Več kot 1700 samo v prej omenjenih treh klubih. V zadnjih letih tako postavljamo nove in nove rekorde.
Rekordni so tudi proračuni Občine Domžale, saj so proračuni za leta 2014, 2015 in 2016 najvišji v zgodovini naše občine. Prispevki za šport pa v naši občini podirajo drugačne, negativne rekorde, saj še nikdar delež prispevka Občine Domžale za šport ni bil manjši kot prav v teh treh proračunih. Naj to ponazorim s podatki, številkami, primerjavami. Tako je ob 26-odstotnem povišanju proračuna v letu 2014, glede na proračune 2008-2011, šport prejel 30 odstotkov manj sredstev kot v proračunih v obdobju 20082011. Ker je število društev, ki se prijavljajo na razpis za financiranje programov športa, v tem obdobju zraslo za 40 odstotkov in ob upoštevanju inflacije, se je prispevek občine za posamezno društvo praktično razpolovil, tako je sedaj približno desetkrat manjši kot v sosednji Mestni občini Ljubljana in trikrat manjši kot v obubožani Mestni občini Maribor.
Da bi bila situacija za športna društva v naši občini še slabša, je obenem potekala intenzivna
M Prispevki za šport v naši občini podirajo drugačne, negativne rekorde, saj še nikdar delež prispevka Občine Domžale za šport ni bil manjši kot prav v teh treh proračunih.
kampanja izravnave najemnin, ki jih plačujejo športna društva s tržnimi vrednostmi komercialnega najema istih površin. Slednje so izjemno visoke, saj smo med občinami, ki imajo na prebivalca najmanj pokritih športnih površin, enako velja tudi za urejena zunanja travnata igrišča. Povečevanja teh kapacitet v zadnjih letih enostavno ni, čeprav so športna društva sama pripravljena investirati izdatna sredstva za izgradnjo predvsem zunanjih površin, od Občine Domžale pa so potrebovali zgolj primerne lokacije zemljišč v lastništvu Občine Domžale, ki jih ni malo.
Morda na prvi pogled glede na krizne razmere v družbi ne deluje kot najpomembnejša, a vendarle, ne gre za profesionalni šport, pač pa za športno udejstvovanje za prek 3400 otrok, ki predstavljajo 10 odstotkov celotne populacije naše občine. Teh pa ne gre preslišati zgolj zato, ker še nimajo volilne pravice.
Več let smo priča dejstvu, da se sredstva občinam zmanjšujejo, obseg nalog, ki jih določa državna zakonodaja, pa se na nekaterih področjih celo povečuje. Tudi v prihodnjih letih bomo soočeni z nižjimi prihodki iz naslova glavarine in tako v letu 2015 prejeli kar 948.002 evrov manj sredstev kot leto prej. To za občino predstavlja 6-odstotno znižanje prihodka.
Priprava predlogov proračunov se morda zdi enostavna naloga, zgolj 'prestavljanje' sredstev z/ na postavko, pa vendar ni tako. Zaradi izpada prihodkov je načrtovanje odhodkov iz leta v leto težje, še zlasti, ker večji del odhodkov predstavljajo zakonske obveznosti - 40 odstotkov vseh odhodkov je namenjeno družbenim dejavnostim (zdravstveno varstvo, kultura, šport, vrtci, izobraževanje, socialno varstvo), 22 odstotkov cestnemu prometu in infrastrukturi (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje), 14 odstotkov varovanju okolja (gradnja kanalizacije, investicije v protipoplavne ukrepe, itd.), 6 odstotkov investicijam v sistem oskrbe z vodo in urejanju pokopališč, 3 odstotke delovanju sistema za zaščito in reševanje v občini, ostalih 15 odstotkov pa za druga področja.
Če pregledamo predloga, vidimo, da bomo še naprej aktivni v prizadevanjih za vzpostavitev stimulativnega okolja za razvoj obrti, podjetništva, turizma in gospodarstva (sodelovanje z
politične stranke
..
(4 V danih razmerah je naša naloga, da izpolnimo zakonske obveznosti in izvedemo projekte, ki sledijo interesom vseh občanov, enakomerno razvijamo vsa območja v občini in ohranimo kakovostno bivanje v občini.
Obrtno zbornico Domžale, dodeljevanje dolgoročnih posojil s subvencionirano obrestno mero za naložbe v gospodarstvo), v skladu s finančnimi zmožnostmi.
Čeprav je občina v vseh letih ustvarjala ugodne pogoje za investitorje (obročno plačilo komunalnega prispevka z ustreznimi zavarovanji), vseeno ni bilo pravih investitorjev. Je razlog v gospodarski krizi, ki jo že več let čuti večji del Evrope, med njimi tudi Slovenija? Gospodarsko krizo čutimo vsi - država, občine, gospodarski subjekti, na žalost pa najbolj ljudje.
V danih razmerah je naša naloga, da izpolnimo zakonske obveznosti in izvedemo projekte, ki sledijo interesom vseh občanov, enakomerno razvijamo vsa območja v občini in ohranimo kakovostno bivanje v občini. Za ostale ne-nujne projekte bo čas še prišel.
ld / metod marčun
Ne sledimo sprejeti občinski strategiji
Pravkar je minil pustni čas, čas veselja in zabave. Čas, ko smo vsakdanje težave dali vnemar in se poistovetili s pustnimi šemami. Praktično in preprosto: da vsaj za kratek čas pozabimo na vsakdanje težave in zaživimo svoje sanje. Žal pa je bilo veselje končano, ko smo na pepelnično sredo pokopali pusta.
Kakšne bodo posledice tega norega časa, bo pokazal na napake v naši občini? Še ne moremo potrditi. Vsekakor pa bo nekaj sprememb. Občinska seja bo šele naslednji mesec, kot da ni potreb in ni težav, ki bi jih bilo potrebno obravnavati.
Vendar, če se ozremo naokrog, lahko opazimo, da se je bore malo premaknilo. Ne sledimo sprejeti občinski strategiji, kar se kaže tudi v nekaterih dokončanih projektih. Za primer si lahko pogledamo obnovljeno igrišče za odbojko na mivki v Radomljah, ki po finančno bogati in razkošni obnovi večino časa sameva. Kaj je temu vzrok: cena najema, lokacija, (ne)fleksibilnost upravnika ...? Podobna zgodba je tudi Češminov park. Kaj pa domžalsko pokrito drsališče? Resda dobro obiskano, toda pogled nanj je - milo rečeno - neugleden, ko se nam pogled ustavi na ograji z neokusnimi reklamni
smc / primož škofic
Ključna naloga: Organiziranje in delovanje lokalne mreže SMC
Čeprav je Stranka Mira Cerarja velika zmagovalka lanskih državnozborskih volitev, pa tudi na lokalnih volitvah smo dosegli zavidljiv rezultat, se vodstvo stranke zaveda, da le razvejana in dobro organizirana lokalna mreža zagotavlja uspeh stranke tudi vnaprej. Hkrati z oblikovanjem lokalne mreže stranka skrbi tudi za izobraževanje občinskih svetnikov in predsednikov lokalnih odborov.
V nedeljo, 15. februarja 2015, smo se na gradu Jablje zbrali občinski svetniki in predsedniki lokalnih odborov iz gorenjske, osrednjeslovenske, spo-dnjeposavske in zasavske regije ter jugovzhodne Slovenije (dolenjske). Pozdravil nas je predsednik Državnega zbora in podpredsednik stranke SMC dr. Milan Brglez. V svojem nagovoru je predstavil delo Državnega zbora in ključne naloge, ki čakajo poslance v naslednjem obdobju. Izpostavil je sprejem rebalansa proračuna za leto 2015, novelo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, fiskalno pravilo in tudi druge aktualne zadeve, kot so SDH, Banka Slovenije, 'slaba banka' ...
Horst Hafner, namestnik generalnega sekretarja, je predstavil že obstoječo in delujočo organizacijo lokalne mreže. Stranka ima 3101 člana, svoje predstavnike ima v 307 občinskih svetih. Oblikovanih je sedem regijskih skupin. Delovanje stranke
nsi /peregrin stegnar,predsednik oo
Zakaj se v Novi Sloveniji zavzemamo za ureditev prikritih grobišč
M Jasno nam mora biti, da noben objekt sam zase ne živi, če mu ne vdahnemo duše.
tablami. Da ne omenimo centra mesta Domžale! Jasno nam mora biti, da noben objekt sam zase ne živi, če mu ne vdahnemo duše.
Kaj je skupnega, se boste vprašali? Rdeča nit vsemu je premajhno in nedosledno upoštevanje razvojne strategije, saj bi lahko že z minimalnimi ukrepi - posegi dosegli več. Tudi s pomočjo 'mestnih' arhitektov, ki imajo ideje in znanje, bi lahko uredili objekte in stavbe vsaj v vizualno privlačnejše in jih počasi oblikovali v zanimivo celostno podobo centra mesta - občine. Upoštevaje že uveljavljene in prepoznavne občinske simbole, izročila, običaje, barvne kombinacij .
Kako malo je včasih potrebno, da mesto zaživi, da se zbudi. Da ne bi mislili, da nimamo kaj ponuditi, tega je v naši občini na pretek. Potrebno bo le poiskati in ponuditi tisto pravo, aktualno, tržno zanimivo ter privlačno obiskovalcem in popotnikom.
Narod, ki nima razčiščene lastne zgodovine, ne more trezno in jasno razmišljati o svoji prihodnosti. Klici k narodni spravi oziroma pomiritvi se vrstijo že dolga leta, a v tej smeri se ni zgodilo veliko. Zato smo NSi pripravili predlog zakona o dostojnem pokopu vseh žrtev vojnih in povojnih pobojev. Slovenija, žal, še ni zadihala kot normalna zahodnoevropska demokratična država, saj še vedno niso raziskane in pojasnjene tragične in zamolčane zgodbe iz naše polpretekle zgodovine.
Zakon o dostojnem pokopu je pripravljen na strokovnih temeljih, pri njegovi vsebini pa sta z nasveti najbolj sodelovala zgodovinar dr. Mitja Ferenc in kriminalist Pavle Jamnik, ki že več let delujeta na tem področju, zato probleme poznata iz prve roke. Čeprav nam v nekaterih strankah očitajo, da zakon ni potreben, ker obstoječi Zakon o vojnih grobiščih že rešuje te probleme, se je potrebno vprašati, zakaj potem stvari v realnosti še vedno niso urejene. In zakaj posmrtnih ostankov iz Hude jame še vedno nismo pokopali in zakaj imamo uradno še vedno v register vpisano le eno prikrito grobišče, ko vendar vemo, da jih je v Sloveniji znanih okrog 600?
M Narod, ki nima razčiščene lastne zgodovine, ne more trezno in jasno razmišljati o svoji prihodnosti.
Da zakon o dostojnem pokopu vseh žrtev resnično potrebujemo, je s svojo izjavo potrdila tudi Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki ji predseduje dr. Jože Dežman. Komisija je predlog zakona označila za ustreznega, v izjavi pa so navedli, da je »razumno, da z zakonom o dostojnem pokopu uzakonimo standarde, s katerimi je prikrita morišča in grobišča treba raziskati, prekopati in urediti.«
Prizadevanja krščanskih demokratov je pred nekaj tedni podprl tudi starosta slovenske (pomladne) politike Ivan Oman. Dejal je: »Kdor bi temu predlogu nasprotoval, bi mu lahko le iz političnih, ideoloških ali prestižnih razlogov. Predlog zakona NSi je korak k spravi. Je majhen korak, čakajo nas še težji, a s sprejemom tega zakona bi bil to vendarle pomemben korak naprej.«
sd / gregor goriup
Proračun 2015 - priložnost za preboj?
(i Čeprav je Stranka Mira Cerarja velika zmagovalka lanskih državnozborskih volitev, pa tudi na lokalnih volitvah smo dosegli zavidljiv rezultat, se vodstvo stranke zaveda, da le razvejana in dobro organizirana lokalna mreža zagotavlja uspeh stranke tudi vnaprej.
'na terenu' bo obogatilo pet regijskih koordinatorjev, ki bodo skrbeli za povezovanje lokalnih odborov in skrbeli za čim boljši pretok informacij.
Srečanje je bilo namenjeno tudi izobraževanju občinskih svetnikov. Pravno ureditev lokalne samouprave in pristojnosti slovenskih občin nam je predstavil dr. Boštjan Brezovnik. Prisotni smo mu postavili kar nekaj vprašanj, saj se svetniki že srečujemo z realnimi problemi, ki zadevajo delovanje občinski svetov, občinske uprave in županov.
Prisotni smo se seznanili tudi z delovanjem službe za odnose z javnostmi v sekretariatu SMC in z možnostmi predstavljanja lokalnih odborov na spletu.
Socialne demokrate gradivo prve obravnave proračuna za leti 2015 in 2016 v marsičem ni prepričalo. V nadaljevanju vam predstavljam zgolj glavne pomisleke, zakaj nas gradivo ni prepričalo oziroma nas je pustilo ravnodušne.
Menimo, da proračun občine ni razvojno naravnan, saj premalo pozornosti namenja spodbujanju lokalnega gospodarstva. Dejstvo, da za pospeševanje razvoja zasebnikov in malih podjetij občina nameni zgolj 0,001 odstotka razpoložljivih sredstev, zgornjo tezo le še podkrepi. Socialni demokrati smo namreč prepričani, da mora občina spodbujati razvoj lokalnega gospodarstva. Le z razvojno naravnanim proračunom, ki bo spodbujal lokalno gospodarstvo, bomo lahko ustvarjali nova delovna mesta, ta pa prinašajo blaginjo. Žalostno je, da na podlagi preteklih podatkov statističnega urada v skoraj vseh sosednjih občinah beležijo nižjo stopnjo registrirane brezposelnosti kot pri nas.
Socialni demokrati opozarjamo na dejstvo, da proračun ni socialno naravnan. Ponižujoče je, da občina noče videti stiske občank in občanov. Občina v predlogu proračuna namesto povečanja sredstev, namenjenih socialnemu varstvu, ta znesek ohranja nominalno na ravni pretekih let, kar
ii Kot lastnica ima občina vso pravico in dolžnost ustvarjene rezultate javnih podjetij nameniti za dobrobit občank in občanov, s čimer bo ustvarila blaginjo in prepotreben preboj.
je nezaslišano, saj s tem realno zmanjšuje sredstva, stiska ljudi pa je vse večja.
Predlog proračuna ni okoljsko naravnan. Zaskrbljujoč je podatek, da komunalni odpadki na prebivalca v občini znašajo 404 kg/leto, kar je za skoraj 25 odstotkov nad povprečjem v Sloveniji. Menimo, da je potreben dodaten finančni vložek občine za promocijo spodbujanja razumnejšega trošenja in posledičnega zmanjševanja komunalnih odpadkov.
Socialni demokrati ponujamo finančno rešitev za izvajanje zgoraj navedenih ukrepov. Dejstvo, da občina še ni uspela počrpati sredstev, ki so se nakopičila v javnih podjetjih, je dovolj zgovoren podatek. Kot lastnica ima občina vso pravico in dolžnost ustvarjene rezultate javnih podjetij nameniti za dobrobit občank in občanov, s čimer bo ustvarila blaginjo in prepotreben preboj.

^	>
<	tg
>o	S
m	es
et	^
<S>	.£
•o >
O
<0 -íí t E 2
<D <
ca	|
<o	—
o	Z
c	—
¡2	o
LL CD
o O
CN
I
CŽ	CU
Ci	a
S	£
33	v¿
<3	^
S	O
ÎW ^
C3	.c^
S	Ž
C	O
S	S1
^	O
<D
O £
TO
E H
o
O
>
>
V) O
<ù
« O
>N tJ
ü
0	2
1	= 1 §
o	.
V)	ti
S
>	Q
«	o.
°	£2
=	^
S	>
<	-ČL	53
±	c
*	2
V)	M
Z	rë
<	fe
en	S
O	g
m	ra
>
O <o ft 11 E 2
<u ca
Ü •
S ^
S S" ^ «
S iS S3 Mä
= äo z tw ^ — <3
S &
•S Ä
^ o
I
ca
N
cd PC
< >
ID
CC — <
<D vx n ±
I I <
ra a ^ rt
tfl S5
•-Ulj JH
i	« E o o c
J5 O j £3 W(OU) on
3
ct ^
o;	o
m	g
>	a
<	3
ce	ta
^	rN
<	O Q	tí
<	-Ö N	£
> Z
^	CJ
<s> rt -, B
en >o
! ž
TO >N
¡to	S
S 1 £	S
«
1— —	TO
®-j<	ti
n<-	S
022	S
< >o
< o
>o	z
?	>
E	O
O
■a	□
<0	.
s	2
iS	Š
co	m
c	N
<D	<
2	C¿
-O
< £5 cc & E5 £2

•S
"o C
_I >
O >co xn o
>
O Z
D
O >
< <
CC
O
ro
>N
E o d
n
.o
<
^ o:
>o

O >N -Ö O
o -ö
— rt
^ o «
rt ^ ro
ca
3
52
o
o >
SS .Ü3
>o o e 52
o
N
O ^
_i	rt
>N	g
^	t/5
ON
_	n>
O	PÜ
. "ö ^^ Hm O rt
•Ö Z
O
.a	>
O
M	r
O	Í2
S	<3
«t
^	"g
>	£3
i—	(X
«
3
CN
Q ^
O c^
en <
TO _ ^
Híí S
ût in
13 0 ^^ ___
* t StN O
(D
o : 2 :
E:
<0 J ^ 'NUJ
EZi ^
O
¡Sea £
C —
o ^

c^ C3
"¡3
®	^
>N	rt
Ü<!
Q —
®	™
<0 ^	tU
N 2	-¡^
CO -Ö
rS « n2
U
° S c .¡^
c
i» ¡y S3 K
Ü J^
B
Ë ™
c
5	H —
6	Id
ro
>N
E o d
o
C
¡= O
« o

o •a
° S S
3 H " 3 SZ =
c^ S >
e B
r--.	Kj
E	-a
rt	o
O	!3
< >
o «
Cč rt
en <
O
C cu
¿a t
M O C.
O <
o
<D t*. £
o , .c
>N	S
^	«I
Q	N
o	52
c	<
■J2	>0
1Ï	O
®	c^
2	CN
rt Ö
(X	M
3	rt
Sí	i2
fe	CA
°	Ž
O	-C
^52
C	O
E g
3 S
O Oh
O --
S tí C
o. Si
O -D 'S
■o
o E
kj rt
X« N
o
S «
E 13
« rt ™ &
rt
5
kJ O. ■ • • rt C
ts
JB <5
E < o z
Q 5
>15 CD
o W ^^
% is
. a
«o
o.So
rt M 3
^	E
<S>	rt <
t	s
o	^
O	rt
{3
o; & 'i? g.
o
(O
PÍ rt rt
— CS
.
> O M
a O — a.
® «f N <
^ =1
55 'O m m
J^ %
Ü 0 I °
'S -ö rt
S C & -
KJ -3 rt
-C -ö
rt
C
.
O -
«
'S
^	—
^	-ri
M	K
-C	rt
52	.S
CA	^
Ü	rt
rt	^
^	rt
C
S
rt	o
77	>
C
e g ^ <
o > C.
c
T3 > ^
rt O
_1 >(0 ^ Si
2 o
^ O H
m <

O
M tK > ^
■o
o
TO
E 00
	Q
	<
	a:
	O
	□
n	<
	
'c	<
<u	IL
ca	<
(C	
0	
c	—
n	O
	CD
CI	O
	CN
«
1Ä
C
rt
M
> D
ja g
E
JS^ >
>N ^
^ Si
o
J^ CD
o Î2
E	_
S	CD
-Ö	'iT
rt	o
M	ti
a	^
■tí	g


•j^ rt
^
Q 71 tí ra o rt
S
o ,2
O i>
c <
< >
O
J^ O <o z
i S
's . tí 'S °
o ^ « a
ti N —
a
-C
Q o
> E ^ ^
"t	&	C
<	£2	~
=5-55	S O
_I	^	O
< >
O <
il
^^ ^
CO ce 0
>N W
Cfl o
W CA — ^
rt
Í3 Ž
SS 2
-D ■
B
I is
5^ E ^ J^ O *
®CD° IchO
^ rt Z
rt "Ö
Bn
rt >
^ ^
2 M O) C &
o —
C KJ
C -H
O O
O
E
[I ^^
^ C
<3 O
<
>(0
3
>o <
cc
»
(D ^ "" IL
(D
(D
>o
O
E

o „ rt rt O "Ö CMC
cu ^ ^ O c^
•S^iSiS
« tg Ï2
^ rt
52 ^ =3 e


O O
o . . K
ÓE o
z ^ w n
o ^
X" iSs
3Et3
OJ S
iS ^^
lo
•ö ^

.
o -9
O — ^
• w « OT j a
.
c ti >Ñ > rt -.— 2
% -8 ¡3 S c
ij £3 <
ts ^ rt " M
0
.¡^ ^ 43
rt 2 C C
C« ft« ^ <3
=3 S •Ö "Z
a t^ •ë ¡3
cu ^
^ iS E 52 ti
1	s 'K
oj rt £»•0 0
> <
cc	>ti
^	i*
o	S>
.	^ o
OT	¿3
X m
cc
O
O
>0
O
E •
VO M
ca
* g
.!= > m
JŠ ČD « o
<D • 00
> <
D Z O
IL
<5
>N
IV O
m I
^ <
0 ^
2 — ä^ Si
'l3 rt
SE JI
^^ £
'O o
T. C _
1- o
E
o
Q
(C
o_
Ï
< >
O <
en IL
	
>	
0	
M	
	
	
53	
53	
	
	
<3	ti
ra	0 ^
£P M	ra
	ra
&	0
i3	ti
tu	>
Q	cu
m	M
	XJ
>	rt
CD	C
	N
>	CU
ti •Ö	C
CD	,9
ra	CU
>N
E o d a) ■a n
c
<u o
.
>N
E
o
CI
o
C
ÇQ O
O £
S3
<0 iS
o o
CD O CN
•a
o
^ ^ o
Q 'č^
O 3
(D
(D Q
O
E O
E
o
o CD
> M
-C
C.
E 3
3 .c
52
<u
<0	tn
>N	->
^	i
2
¡s o m o
<D •
"S «O
^ rt
S
S
Q rt
£	°
>	ts
iS	s
S	J3
«	SB
ra	^
y	^
c
<
ca
<D N
15 <
>n en
E S
o O
Q m
a: IL
M rt
3 £
ij _
C
cfl
O)
> N rt
E5
S3 H m ;S «
O o
Sg
CA
X ^
CV & KJ
^^ m
& 52
C c
^ o
3 £
o ^
E g
C c^ — n rt rt
ta ^ & ?
S I
'Ei "Ö
rt o -Q
•S O
rt
SmC oSS C3ËE
<D ^
Z p
^ • tu
tí SH tq S
Ü -is
El- o o - ^
a S
o
_Q
O (A
O
£ TO
E
r	rt	rt
;	c	<J
!	î:^
i	1 ^
!	Q	rt
I	>	Cu
■	O	--
■	Cu
I	rt	f^
O rt
CO
;= ^ E
$
® Ij ■
ca > !» >
12
^ o
M	tj
Eáca^-3 rt o .5
-rt
— -a •
rt
rt
- .c
C VSi rt 3
'■3 3	rt
Sa
^	22
•H	s
^ ^	3
73	B
^ 3	rt
IS <	-¡^
¿2 Ü	is
CA
£
• ^^
• r-
rt :i2
SÏCD o
m
>N
E
o
CI
o
C
Z	cj	<	
O	SH		SH
	<3	O	<3
^	S	xn	S
m O		O	
	•a	1-	•a
<	0	>	0
ca	^	<	^
_	c^		c^
0 CD		0 CD	
«3	'č^ C3	00	
■a
(D C
o
£ TO
E
o 'j^
g s 3 %
"Ö O)
cv
cu
E S^ o ^ O ÍÜ
o o
.E <
CÛ
S ČD w o
m .
-g
C/5 ~--^
G
¿i?	1 -—
s
1 E	rt ' —
'	KJ
, CA	>
, ^	O
; «5	rt
1 3	J3
^	CA
' S
s
rt	^
5 + < <t
S	C
B	&
E	Í3
•M	>u rt
g	E
^	o
>	-ö
o;	rt
•ö	C
rt 3
M .
ä E
C 3
>
, 3 -' "iT 3
9 S K 5
r s ^
— ^
<
^ rt ^ C O >0 O 3
rt
•¡7 3 rt
M ts
3 ^
m 52
rt	3
ts	c^
c^	>0
3	3
O O
m g
.
> — ^ 0 0
CD
CN O
1 rt -a
) "Ö > ) o o i m -0 M o r M . ts
C 3
O
TSh
^ CO
-o g ^
C T3
rt o C S
3 « ^ ^
—
•Ö rt
:0 o
rt 3 rt
rt
3 O CN
ra
1 'is	§
, rt i«	O
i « ^	~ " vso-M.
; «a	ss
:	g
rt o
.. — ^ Ö O	»
g E E rt rt 1—'
o
3	.
O	^
•S Ü	^
<= 13	JÏ
C	E
■O
(D C
o
O
E
■O o c
o
£ TO
E
00
3 .i
3 a g «
O 3
S3 tí \> O -Q
u-j o ---
™ "S iS
iS "i
O
CI
>
rtKj^sO
i^n s
rt
J3
jg 1 ° ra E cu
S
^ ^ rt
2
^ n
o > __^
C —
50I
.üCD
rt —
^ ^^
tu	.i^ >
rt	ts	"3
ti	j2	B
-Ö.OO
gos
S "ö >N ra ^
3
3
^	3
O	3
M O
rt	ÈS
I M C^
O ^ 3
>N O O
CÚ 3
£3 iS
VD g
o >3 •Ö !3 • O
m a P
O) C
s
o
CD i^Cfl
« 0 iS
C^ a
rt	kj
o	—1
:3	cS
13	52
-C
c ïï
! * § ==
C^HH -
's ^
*:j ra -3 o
> Ë ~
Q
^
m
to >0
^ O
ca o <0 •
o <0 c «<0 —
rtrtc
X J w ^
^ O ^ 3
rt cd C
c -Ö
ra -š O
O ^ Z
Ci O
rt E
en 1> O
<D
"rö O
S
•C	™
C«
o
ai	<C
XA	____
03
'É2	Í2
3	m
rt	o
^	ra
0,(0 ^ 5
I» _
o
JÏ o
o 2
rt & ra 'î^ ■— ra £3 rt £2
£ >y
.2Î "C > D ra ^
N
N <
^	3
c	3
IV	1-
o
(ü	^ ro en
®	m
c	ra
M O rt
M M
o > ^
sa g
C &
rt a
r" ^
g
« 'Sj
m
>N
E
o
CI
o
C
<
a o
CD ó CN
•0
'S 3
¿ï Í3
rt >y m o
® O
E	ra
o	<
û	o
o	z
.E	<
CD
£	ČD
«	o
<D	•
"5	00
rt ^ ^
PÍ
-__o
5Ï
E 'Sj rN rt
^ o -- 3 rt n
E ^ rt
¿3 ä
3
is £3
M
o rt > ^
^ ra
S "3
3 -S^ ^ Ê
¡3 52
B -IS RB
o
Is « «
^ >0
¡=9 3
So..
û®Cj»
-— 3 a
m 2 ^ ® ^ Ë rt .¡^
CD ^^^
CN qe;d^
(D
o :
(D : ro :
E:
S rt
> N
e á ^ s
o 0
£ ^ ™ m •Ö £g
rt
O "Ö 3
0 en
15 =
>N m
E
o
CI
<
en
_ O
'iz — o
'c«
O)
o tí 2 12 Q S3 rt -Ö
■O
(D C
o
O
£ TO
E
•0 £3
rt cfl
JO i i» * >N h
i(
Q
ro
ID f C
ti
tí
O
OJ >
■X 55
ra 3
M
■
^ ra o ¡3
>d i^jg O .c tu ^52'=^
-Hz
o &
^ :IS a
u ^
S 3
^ oj
o .S
g B
ss a °
rac«
o a
>2 to > 0
ce £ < ^ z 0 o
^ IU
Jo M
-U m
Cd
.C	"o
S	C
O	"Ö g» §
13	g a c
■2	>
,	O
zj	■
C	O
2	y
w	rt
o	y
C/5	_
°	S
^	£
o	2
¿a	¡3
xj	e
CD	.3 >
ÜS	os
Ä	22 ^
2>o_2
c^	c
SS	°
ra	>
CA	fi
B S
o ra a Z
•I •I
cd >u
rs C
•i •v
cd >u
H
e
>u
e 'C "-o
___ ni	CM
iS o
CN
Ç U
_0
CD
>n
E
o _ Q Z 0 < "D Ce
J2 I E m
CD S
- 3
0 LU
O N
> o
• OJ
a -a
o
CN
O
o
- Si
cj -C \o cu Ä \o
S ° CN
Eg r^
fe TH
m n °
"cA CU
ra
.S
CO
S
^ E
•p 3	ra
ra ra	a
u >cj	E
cu	o
C8	"O
c	13
o	N
0
cd cd -
1	-nI
ES
a
S
TO "O
E
<0 cof
«.ï E r " C ^ N
= S £ I
o ui- 5
a
c -S • «
~ fN >N
O O cu
■M
cu
5	^"S -3 °
a js
M
i ^ £
6	iS s
¡¿g -O
sa 3 ra ^ ^
cu | Ǥ
O ^
ta p •S.
n O
¡3, S
CD
3 o
S3 3

CA
3
ca
ra
XJ ; >
: ra
; IS e n 'o, To
. "Ö	cA
: 0 3>
O
"a
@
o
o g ®
CN ¡5
>n E
• ^ 55 £
S û -
CD
> o
' IN
i
O 1- 'm
N
^ E ž o
IE
¡S -¿
^ CD®
O
^ VSÚ ^ c^-^ E ° ^ E o ^-oo
CD LO
5 ^ ^ ^ 15
i- 5
■iS
en
s o
CD c^
U js
¡¿Dl-
T3 -a ^ .£2°
. . a « ^
o o	a
.c c 8
-o m
E
>o o « Û E o
T3
•S	c a
CA	», O
¡3	jU ^^
O	S
• .3
ÎÎ 3 s 3 s
_ Jg	C3
CO o x3 ^ Î3
§ ® >o
-o g
o o, ^ „ != 3
TO £ O)
P
S O
n 3
■o
O ^
S2 ^
C m
& 3
>N
E
o
■z ° ¡2 JS
■S -i^ <n
Q 3
, O
i -a
° "5
•o o
-a
> ra ra ^
S o, •S
SÏ ^
a
>
o ■a
o ■a
n ■a
¡5 Nž
2
o
'u m
¡ñ o
o E o
-j ra
M c bi S3 g JS s
œ ra
V 2 JS a
CD
ra E
& g g
à a % >
o S
M)
^^ I " & ix
a ^ ra > ^
§ »3
, TT & S
to u ïg "ČD —5
.i^ <= ^ IS
Hü
-S
^ TD
®
ra "ö ^
S, cs i- & <3
3 <ú ¡^
JU :j=
cv a a O)
S £
-o ra o 'i? -G
^ "O
S ^
X ^
o:
_ ¿Í •o S
< o
^	ra >
O	-¡a CD
°	I —
>C0 N
o	e es
O	TD C/5
JS
ra o
•ö
o >
< 9
O ^^ o.
E o d
cd
IJ
O
< #
_ ra
<X
O >
^ ra £2 !3 m S
w ca
cd
o c
ra ra
i-,
> «H
fe «	S
S >t>j	"ö
£¿2	« N
;
rë
c
.H CA
J3
B
o
I _
s ~ ja .¡g
S3 ^
■ N
-5 CD >ro .i^
c3eq E J£ j=B
CD
Ü
- ^ w ra S Z
§ o g ~
<3 en m
ra o
(D
(D Œ
o :
:
;
E;
;
Em
O -J
Q CL
» 5
u N
>N o j
£ § o s
o rt
c p
c« C C
0H
C C
rt O > cd
X 3 -ö ^T O
\.D cA O
TÏ ca
•Ö
O o.
ca Q
0
u	_
■¡z	m
ž.	°
1	o:
I	<
<	ca
Ë	^^
'	ca
0 _ maj N
cd llj
O >-J
C — <
oN o O o

w cA
c^ Í3
3!
S3
> >5 S < f» c
— CD O _
E S
cu -O
CA
M.Q E-h
o
_Q
O
O
£ TO
E
00 M
. ^ — .¡3 B
G g 8
-
JÏ
m
>n
E o d
o
C
.■s a
ra o
•S k 13
xj »c o c S c c
Sg E
ra Z
ra .
c
ra
+	M m
o	o
tí	CA
^	OJ
ra	s
•30 S
cc a
< 'ca C
'¡3	m
S	ra
Ü	M
•ja	c
^	ra >
O
O <
■ ' I
I
ca cz
cd <
(n
o 'O c —
12 o
CD o O
CN
O cd ra
~ "m >c"
t ^ ■ ^ O
CJ £ .
ra
o >0
S £P
ra > ^
O >c^
ra
¡y >
^ o Q iz o "¡3
M ^
S
H ra
> CD
. . Í3 ¡3 3
I	-C
i	tí XJ
!	g
<	P
22
CD CV zj
S c g s
t^ M
Ž 2
■a
(D c
o
£ ra
E •
M
Q û
D Lj
-See z E«
o Sf^
cd z
^ OŠ
"U< c^ ._ ca
c — ^
15 o E
g
^	Ä
o	%
ê	13
^	S >
ra	c
CA
•a	S
CD
iS	í^
>c^	.3 .
^	3 -0
^	CA
¡^	CD
ra
M
caS o N M Q
Jï
>n
n
0	^
c	O
15	Q
S	ČD
tfí	o
0	•
■S	no
00 ,3 o 8
CL ^
_ en
2 t
>0 s
I- CÑ
o ^
O
CN O
■a
<D c o
O ra :
E: • :
©Î
E j c
-o
cd ^ >n i—
E
a 0
CD
IJ ^ ^^
CD
'13
- !S ^ S
IS CD CD lg
¿j C"
ra
E
CD cv
>y c ^ >
ra ¡3
M "Ö
O
"âz -M
•0 o o ^ ça
>
O >
•Ö O
o "Ö
> CD — IS
o 2
CJ
"¡3 ^
CA
CD CJ .
O. C tí ^ ^ >0 ¡3 ' O
>n
Ü	^
O	hj
O	LU
cd	>
O	N
>N	O
& T?
cd
& O
Wj CA
See
(n <
Cí
a
O <
a
cd <
C >0 0 O
> O
Cd
O
ca^ca cd oa n o o
D >
> ^
CD CD
>ts
XJ g
.a §
ca o a
o CU
S .S
ra xj * °
CD .i
"č3 S
>ts ra
o ^ o C
c
cd * g
S 2
E
-O
o
^ tí fi
ts Q
ro o
.Q
O (A
O
£ ra
E
M
o tfi O
a
E 0 c
.Q
O
■a

i
<
<
>N
O
Q
>
^
xn O Q O cc ca O Q
isie^î:
•ic O o LU a.a~a cd
3
ca O
3 <
cc a
0 a
ca <
cd i g Ü
12 CD
LL o
^^ <2
cd X
5= iS	c^
rt rt	^
H	o
^ »u	5
^ CQ	3 .t^ .¡^
13 2	ä
si
- g is	^
C/5

-Ö
cd
C cd
.¡^ s
o >SS •S ^
o
¡3	E
S	2
^	c
o	ra
ra	ca
o	o
iS
cd
S
-- o M
^ 'Sd ^
^ Ä CA
O


- > Ç
a
<t E
	cJ
.	ss
	<3
^	
	•S
<	O
ca	
_	en
0 0	
vi	c^ C3
>
cd <
ra ra tí o ié 'S
oC CD
S1 ra
3 ^ o
CD	O
C ^
ë g o
c ge
'c^
;¡3 % I
£ o ■a
cd >
o
c
0
>0
cd C 0
o
•^'cD 3
•öS3
o
ra
ra
ra	ca
Ö	^
CA	CD
D	J2
^ CJ
"¡3 >t¿
3 ^
JS «0
0 I-
oa en n ^
o < S I-¡2 ce
L^ LU
^ ž ŠO c —
15 S
o
o
E
cd
< t3 N 13
1- CD
O
in
c 3
o
o
V) <
N ra
Í3
3 o 'Î3 ^^
CD
S O
> g .s
L^ «CO
■a
<D c
o
E •
M M
jï
>n £ o
Q
LU
tfi 0
£ % ^ <¿ £
CN
¡3 ^^
S « 13
0	=2
1	C3
O
LU ^CA
O "ge
¡3'i^ 00 s .5
W XJ
		eu
	• c	
	y	CA
	"¡3	
	en	•
<	CD	
	Pi	•
lü >	-	ü
D	c	CD
	ê	CA
		c
	CN	• >
a		
cl	-	
O		&
	• E	
O	•	
co	•0	
□ <	• c x^	c CO CA
1-	E	
D		• c
O cl	S	0
m	•	• -o
		-Ö
cd	O &	a
cn x-tj		IS
M
ca >
a
■a
<D c o
O
E
;
CD
Ta
^ >cr>
13 S SS B
" o í^
¡ >c/5
JÏ
>N	<
1=	=!
O	D
Q	<
^ >čo
ČD
efl O 0 • "5 «O
£ > C
Ü
00 tñ G
S 2
a 3
E
O)
Í3
o 3 « -C
z Í2 a •S3 a ra w
ce <
0 <
"i® S
>N d £ < o K
IS ^^ §
o 5
_ C

-- o
H
® S a
ÍS ra
c^ c
o .¡^
o
?
br. £ O
C
O -0 ^ S < s
a S2
't^ .1= C ^^ ra
» E
c^
o Ï5
> s CÜ
fî 13
su
CTj
- -O
O CD
o >-
ira ¡a Ä c
is
CD -O i^OP T3 CO 1 Í3 ^ O O ^
m iz
Jï
as z
£ î?
o
Q 5
o o <
ca
Z ^
tfí o
	CD	
	CD	c^
n	C	!e
Ln	en	CO
		
O	Q	tM
	.2,	O C
	*CJ	CD
•	CO	en
XJ	ci	O C yen
>	• •0	
		O
en	• • c	M IS •
3		
Q	• M	IS
• M en C		0 Ln
	> O	c^
3	Z	CO
		c^
•0	+	
		
• M		
en	*CA	OJ
		
	'S	*CA
yen	• C -0	C0 22
O	0	OJ
Q	Q	S»
o
«qlg
o ¡^
o
CD CD
CN C.5
■a
<D c
o
£ ra
E

o <
z
o
CL
Q
0
1	o o
cd i^O ^ f^ O ö> CN O
<0 *
CD-S<
.agea
O	™
8	&
>	Í2
rt	Q
2	!3
g	^
¡3
cß O)
ra
C ¿Á
-__^CD
£P ¡3
M Í3
C	^
E	en
5	<
Q.O
o	□
SZ	Lü
ï^	^
tfí	o
c
E w CN ^ S
s H ia
ra ra cQ ^ ß ^
x^ XJ E >£
•fi 3
o o
M
o •tí
. o iü
3
(i
ca ca c > ^
3.« g
'ïu o -- 3 S S
en ^ CD
'l^ —	■	-
C« C^	CA ^
- >S^	32 »Sï
O	O
3 ra Ta
0	^
xn	is
O	^ t:
>	s
<	^
__en
g	t
<0
<
> ^^
LU O ^
— en 0
CD CD
cn o
■a
<D c o
Œ
s
J5
m—
VO
G C — Q
CD
ra tn >
CD
CD

a >
o -£2
M -¡3 >
co ra
m
>n ^
b LU
:=. O Š £
2 >
cd fe o
>N	^
IE
2<	•"=
^ S	0
____en
£ O	!
« o
® ^	^
m ,3 0
CL
— en 0 &
CD
CD S cn o
(D
O (D m :
Ei
CD J ^ >N LU S
c — 's^ "ü o ^ c^ 's-
O
® a tj
.^O i^
Qce
OI-
C (O ig
20 ^
___ c^
s o !
« o
® ^
>0
0
k w
o
13
32
£2 tž CD O
fr
p
-Ö
is ra " Pí

Ü I ra
1 12 2 •S o
o ^
sï
jï		
m >n		cj ss
£ 0		<3 ¡s
cl	lu	
0 c		0
	>	
__	-	en
n	o	
on	00	
0 s	cd cn	3
ra ■o
o
£ ra
E 00
ce
_0 LU
Z
>N LU
E ca o to
■ O
15 ô
o
O

T3
O
2 g
o
ra ra c^
CJ ^ 'g >
3 S ° .
^ "ČD y , O
ü v I .5
. c ^ 32
3! ^
r ^ S
^ cd
i —g
^ ^ s -SÄ
cd Q O
-, -S — ^
iS Ï3 ^
^ s g 3
CO
Si <
CO
KJ	CA
^	O
CD	Q
^^	a
^	CD
O
^ CA EÂ
S2 5 ^
o
c
'Î3
^ C0
CD IS
O 0 -J
Td < "g O
P
LJ LU
O >
.E u >w
J^ O tfí o
C
• "ö
C có
Í3 ca 'c
C^J CU
Ž ^ t^
S
ra o
g "ČA
o o .¡^
o
a CD
C0
CO
13	-S
ra	cd
CA
C	3
CD	C
IS	S
ra
i? tí
o o
.p y
o
0 sä O ~ cn
co	XJ
Í3	ž cd
ra	^
C	CA
XJ
'g	CO
E
O	tí
^^	"S
^	CJ
C	tí
3	en =0
--O
CO	CO
E	<3
ra	&
Q	«í
(D
O
£ ra
E •
O
o _0 ce
ro
>N LU
O <
S ^ —
>N O
< >0
JÏ
m
>n
E o d
o ^
2
E
C^
Í3
W C0
S N
S ^ d ^ .S
O g
^^ 2 § %
<3 E
S Ü
t^ KJ -Ö
>N .
o O
O
O
Jï
m
>n £ o
Cl
o
C
«o 2
(O
O <
>0
LU
;> ^ i
OZ
0< £5 ju ^
* 43
g Ii
cd O
o
M .
32 -c > S
CD
"¡J
M
xj
<
£ ^ £ 2
g 5 ^
« o
0
S CN
co 22 .c
22
CA
E
¡3 >
¡3
E
—
î^ E
.3 cd g M
K CA
C
___>
u
ra ■o
o
£ ra
E
cv	C
CA	5
¿A	^
ü	¡3
CD	Ü
la	H .
JÏ
m
>n £ o
Cl
o
C
CJ ^	^
g	S
C ÇA	o
•g «	C
¡3 ja	-J3
O O	3
^	^
JU ^	Ä ^ Ji
^ CO	o
Q Q	Q
0
CO C CO
rä
ca
> O CO ^ fi ^ a & £2
CA ^ >
CD
XJ —
>N
£ «n o O
Q
00
Ig
S cñ
>	ra ^ -Q
^ ra
¡^ J2
c ^ M T?
!ï ¡S
C
>
ra .¡^
•ö > S
KJ g rr« "I
^	-a
CD g
CA .5	CD
Î2 >5	>5
CD 'tí	CO
S	0 ü
cj r^	^
•>: m	_
C0
Jï
m
>n £ o
Q LU
g -
J^ ^ « 00
0
s cn
_ E
c
Q
B E
3
E _
CV CA
e B Ä
s Ä
CD M
32 c
CA 3
<D
O
>0
O
£ ra
E •
M
e o
rt	^
£3	za i= •
eu	^ Í3
3	c
•
O —
ce.
>N
IÜ
O
O
CA
C CD • ^ ■
Í2
g M -3 CD C
_ CA
C G
>3 & ra >
c3 "č" E ^
3
CD
O CA
q K
CA
O
c .
CD CD
3 -O
« 3 .S3
ra o
CA
tU '¡S
tU
^ XJ
•i3 3 S &
ffi '!3 -ö
Xj co 3 is
Q O
CL ¿¿
LU
>0
LU
>
Ü2
ce
O ç^
CD CD OT
en
fi CD 0 fi m Q
— Q
tí o g s
> > -__
g eu
í^ il O
-- Q
y o
3 %
H yen
3
O
m 13 ^ o ra 22
LU S3J2
ce jj ~
0 si
O oE
< O
> O
>
0	5	Q CD
J^	ci 3 3	c^
0 Q		>
		
co	N C0	C0 3
CO	e	
32	> 0	ï>
	CM	
		CD
ra		
C	,	M
	c^	CO
		#
_CJ	c^	c^ 13
'cd Z	•d CO C	
S C0 ^	JÍ	
	33	O
M O ^	3	
Q "¡3		tu CO 3
	c^	
3	lu	B
1	'E>	32 yen
	Q
	O
	O
	
	ce
	<
cd	I
	Q
'c	
0	<
ca	
cd	O
0	ce
c	—
cd	0
	0
_ Cl	ó
	cn
CD >c^ —
'ca co ra
s E
, cd
-- 'J^
VJ ~—
a >c^
LU :S
ca O ce
^ > ,
- " CD
• CO
fi cu ¿A 2 CA >T co is
!3 - ^ co co c , M
c n S ^
I g = 43
ra ■a
o
£ ra
E
>n
E
o ^
5
c
>
Pi <
Pi Pi
<
<	3
<	ce O	>>
18°
<
D
O «
>
I-
O <
0 Č^
"¡5 O
>N
£ O oce<
^ g 2
a &
e a
.5 o
•	-
a	^
ca	^
•Ö
^	>
^	o CL
	Q	
	O	
	O	
		
	ce	
	<	
cd	I	
	Q	
'c		ce lu
0	<	
ca		ca
cd	O	O
0 c	ce	ce lu
cd	0	Q
	0	ce
_ Cl	ó	<
	cn	O
s S S
c^
■a
c^ o "tw ^
CS s &
c 0
r^
<3 O
<D
<D
>0
O
£ ra
E •
Jï
£	O
O	u
Q	^
n	lu
r!
S	^
tfí	o
0	•
"5	«O
Tñ gj =3 t g Ta
en g
>	aJ
0	ra
P	™
3	oj >
—	P
E
\D O
•Ö CO
.s» S
• CO
CO
¡3 "
ra oj
o c
_ xj CO S3
■a °
Q E
&Í2 cu >g¿
S S
S E
O
ce o
SS
to ^
2 * i- ^
o
- CA
0
o
ó S
cn o
<D <D
O
E VO
Q
o (i
< CD
Û£ CA
O >
<
O
ig
C
CD
E ^
0 <
10 ^
CD < O
C —
12 o
L^ O
a Ó
cn
cd fe
& iS
ra
S
c .a
^	ra
o	a
^	ra
•tí	fe
CD	tí
CA	tí C0
IS	CD
o O
o
ç^
32
O 2 ö
XJ
^ CD
I 5=
t» CD £
S ¿i
o	>
xj	3
yen	^
32	ra
&	Í3
$	'n
o	ra
C	M
ra
a §
® s ¡3 ®
- '¡3
> >52
^ CD XJ fe
XJ CD
Sï Q * 13
ra
ra
ra
CO
S
ra o
.Q
O (A
O
£ ra
E
o
CA
O
a
E 0 c
.Q
O
■a
CD
>0
>CA
CD C
0 >
■u "
TD > 0
X
<
_i
<
>N
O
Q > ^
-J
>(0 LU
o zd
CO íí O ^
Q ca g &
-U
o <
^.çn
O <
■u z
okolje
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • kam greš, človek?
POPAČENOST SVETA
anton komat
Najbolj sprevrženo popačenost sedanjega sveta povzroča navezanost na stroko, ki se imenuje ekonomija.
Bil sem priča pogovoru med znankama, potekal je nekako takole: »Kako pa kaj tvoja hčerka?« »Uh, kako srečna je! Tako krasnega moža ima. Si predstavljaš, kupil ji je avto, od vsepovsod ji prinaša zlatnino in darila, plačuje žensko, ki vsak teden temeljito počisti hišo, celo kavo ji prinese v posteljo, kadar je doma. Ti povem, njen mož je prava partija, res je srečna!« »Kaj pa sin?« »Oh, ta moj sin! Ta pač ni imel sreče. Ubogi fant! Ne vem, kje je našel to babnico, ki ga samo izkorišča. Hoče športni avto, pa drage cunje iz butikov, nenehno mu teži s potovanji v eksotične kraje. Ves čas ga žre zaradi denarja in ta moj ubogi sin vse dni gara kot črna živina. Še pobralo ga bo, ti povem! Res me skrbi zanj.«
Navezanost lahko grozljivo popači naše zaznavanje sveta, posebej če so v igri navezanosti naši otroci. Najbolj sprevrženo popačenost sedanjega sveta pa povzroča navezanost na stroko, ki se imenuje ekonomija. Bolje rečeno, dogmo o ekonomiji, ki je sama sebe proglasila za znanost, tako dosledno in precizno, kot sta npr. matematika ali fizika. Lepo vas prosim! Ekonomija je zgolj pojasnjevalna stroka, ki ni podvržena niti predvidevanjem, še manj pa preciznosti fizike, da ne govorim o matematiki. Ekonomija ni znanost. Govorijo o nekakšnih ekonomskih zakonih, toda njihove matematične simulacije ne morejo pojasniti družbenega dogajanja in vedenja ljudi. Saj še dogajanja znotraj svoje stroke niso sposobni napovedati, recimo borznega zloma ali pa finančne krize. Pa vendar se vtikajo v vse pore našega življenja. Pridigajo nam o zategovanju pasu in kaj vse bi morali narediti, čemu vse bi se morali odpovedati, da bi bilo naše življenje boljše. Boljše? Saj je že bilo boljše, pa so ga nam prav oni s svojimi zakoni, odločitvami in nasveti uničili. A kljub temu vsak dan poslušamo ekonomiste in njim priležne politike, ki se sklicujejo na nekakšne zakone trgov, o katerih na široko razlagajo, kakor bodo z njihovo pomočjo rešili vse zagate sodobnega sveta. Vse skupaj pa so zgolj blodnje o personificiranih trgih, ki »želijo«, »hočejo«, »zavračajo«, »odobravajo« in s tem vse bolj dobivajo značaj zlohotnih pošasti - demonov, ki nekje iz teme prežijo na nas.
Ti zli duhovi, tako kot nekdanji maliki, seveda nenehno zahtevajo krvave žrtve, obilna darovanja in ponižno služenje, da se ne bi slučajno ujezili in nas v svojem besu pokončali. Novodobno maliko-vanje fantomskih trgov je doseglo že tak obseg, da resno ogroža preostanek zdrave pameti človeštva. Sveta na bolje ne bodo spremenili ekonomisti s svojo črno magijo, ki služi zgolj eliti, temveč mi ljudje s svojimi medsebojnimi odnosi. Ko se bodo ti spremenili, se bo spremenil tudi svet. Dokler pa do tega ne bo prišlo, nas bodo sodobni malikovalci žrtvovali kultu Stvari in maliku Denarja. Njihov prvi dar je Človečnost, so žrtvovane človeške duše, ki brez ljubezni v srcu tavajo po brezupni, neskončni elektronski cesti Iluzij. Njihov drugi dar je Narava in ubijanje Življenja v njej. Smrad iz templjev človeškega napuha in sebičnosti zaudarja do neba.
Blazneži na oblasti so neoliberalne zamisli povzeli od pozabljenih ekonomistov in uvedli dogmo privatizacije, ki je popolnoma neučinkovita, celo uničevalna za človeka in naravo. Štorijo že vsi dobro poznamo in občutimo: ukradi dobiček in ga skrij v davčne oaze, izgube pa preloži na državo, torej na nas državljane. Nekritična fetiši-zacija svobodnega trga, zatiranje svobodne misli in umetnikov, prezir do javnega sektorja, fleksibilnost delovne sile, iluzija neskončne rasti - to je doktrina vsake in tudi sedanje totalitarne oblasti ljudi denarja. Priče smo razkazovalni potrošnji popolnoma nepotrebne krame široke rabe, hkrati z vse večjo globino javne bede. Udeležujemo se medijskega češčenja bogatih in vplivnih ter zaničevanja revnih in brezimnih, ki naj bi bili sami krivi za svojo bedo. To je le nekaj vzrokov vse večje izprijenosti našega moralnega čuta. Zato v takem moralnem vakuumu ne zmoremo več trezno presojati o svetu, niti o svojih odločitvah. Ali se zavedamo, da ni pomembno, kako bogata je država, temveč s kakšno neenakostjo se ta država ponaša? Da ni pomembno, kako nasilna je država, temveč kako skrbi za svoje državljane? Le močni državljani dajejo moč državi. Neenakost ljudi je uničujoča, ker družbo načenja od znotraj. Saj poznate tisto: »Enakost pred zakonom prepoveduje vsem, bogatim in revnim, beračiti po cestah, spati pod mostovi in krasti kruh.«
Neenakost nažira družbo, kot lubadar nažira mogočno drevo, dokler to ne pade. Če bomo še naprej ohranjali takšno neenakost, bomo izgubili še zadnji občutek za bratstvo med ljudmi. Bluzijo nam o globalnem svetu, o globalni vasi, vprašam pa vas, ali sploh poznate svoje sosede, ali se lahko zanesete nanje ob hudi stiski ali nesreči? Ali prepoznate stiske ljudi? Ustvarjali naj bi globalno skupnost, izgubljamo pa stik s sosedi, ki bi nam morali biti po naravni pravičnosti najbližji v času velikih preizkušenj in bede, ki nas čaka, če bomo ostali zgolj pasivni opazovalci. Ni večje bede in tveganja kot biti brezbrižni konformist. Tukaj vse zaudarja po mrhovini, zato se moramo vrniti v svet
M Nekritična fetišizacija svobodnega trga, zatiranje svobodne misli in umetnikov, prezir do javnega sektorja, fleksibilnost delovne sile, iluzija neskončne rasti - to je doktrina vsake in tudi sedanje totalitarne oblasti ljudi denarja.
živih ljudi, v svet tistih, ki v kaj verjamejo. Zakoni narave zahtevajo sodelovanje in vzajemno pomoč, ne pa boj za nadvlado. Smo del življenja planeta, in če ga uničujemo, uničujemo sebe. Zavedati se moramo, da obstajata dva sistema, stari se bori za preživetje, novi pa še išče svojo realizacijo. Naj nam bo v spodbudo, da je slepo prepričanje o zmagi najmočnejših velika zmota in podla prevara. Zmota za strahopetce in prevara dodobra prestrašenih elit. Iz krize se rojeva nov svet, ki temelji na sodelovanju in medsebojni pomoči, na bratstvu vseh ljudi. Komunizem nam je zagnusil enakost, kapitalizem svobodo, ostane nam le še bratstvo.
Prevladujoča paradigma je le površna skica sveta, ni pa to svet sam. To je tako, kot če bi pojedli jedilni list namesto jedi! Če pristanemo na vladavino denarja, bomo hitro ugotovili strahotne zablode le enega izmed možnih svetov, ki nam je bil vsiljen:
-	z denarjem lahko kupiš grad, ne pa toplega doma;
-	z denarjem lahko kupiš zlato uro, ne pa časa;
-	z denarjem lahko kupiš mahagonijevo posteljo, ne pa mirnega spanca;
-	z denarjem lahko kupiš katerokoli knjigo, ne pa modrosti;
-	z denarjem lahko kupiš vsak položaj, ne pa spoštovanja ljudi;
-	z denarjem lahko kupiš kri, ne pa radosti življenja;
-	z denarjem lahko kupiš seks, ne pa ljubezni. Kaj torej še preostane bednim ljudem denarja?
Najbrž zgolj poln vamp, smešno paradiranje in obsceno parjenje. Refleksi teh primitivcev se bistveno ne razlikujejo od refleksov amebe ali slabo razvitega planktona. To vam ne govorim v tolažbo, temveč v spodbudo, s kom imamo ta čas opravka. Opravka imamo z neljudmi, za katere je milejše poslušati šumenje bankovcev kot šumenje dreves. Noben Bog niti malik jim ne more pomagati. Ste slišali za inženirja, ki mu je vodovodni inšta-later izstavil račun? Ves ogorčen je zakričal na in-štalaterja: »Kaaaj! Zaračunali se mi petdeset evrov na uro, jaz pa kot inženir ne zaslužim niti približno toliko!« Inštalater mu je mrtvo hladno odgovoril: »Tudi jaz nisem zaslužil toliko, ko sem delal kot inženir v projektivnem biroju.« Poduk te znane zgodbe je preprost: če jutri spremenim svoje delo, ne glede na šolanje, je to tako, kot da bi zamenjal obleko. Sam ob tem ostanem neprizadet. Ali ste vi vaša obleka? Ali ste vi vaš poklic? Nehajte se identificirati s tem. Pa to ni zloglasna fleksibilnost delovne sile, s čimer nas, poleg z zategovanjem pasu, trenutno posiljujejo. To je le prilagoditev na spremembe, ki prihajajo. Globalno sta organizirana zgolj kapital in kriminal, oboji imajo svoje oborožene sile, plačano policijo ali pa ustrahoval-ne ulične bande. Zato je edina rešitev skrajšanje vseh razdalj in afirmacija lokalne skupnosti v vseh vidikih preživetja. Danes ni več mogoče govoriti o varni prihodnosti, če se ljudje med seboj ne morejo sporazumeti niti o osnovah skupnega življenja. Sobivanje, sodelovanje in bratstvo ljudi so eksistenčni imperativi sodobnega časa. Gre za golo preživetje v času dramatičnih sprememb. □
Seznam prodajalcev na tržnem prostoru v Domžalah v marcu 2015
Tržni prostor obratuje ob torkih, sredah, četrtkih, petkih, sobotah ter na praznične dneve. Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC TOMAŽ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
KMETIJA ABRAM, Brestanica	različne klobase, salame, meso za hamburgerje, ocvirki, mast, tlačenka, krvavice	*
SAŠO ŽALJEC s. p., Domžale	nagrobne sveče, dišeče in dekorativne sveče, kokošja jajca	*
VRABEC RIKARDO, Dutovlje	vino, likerji, žgane pijače, sadni sokovi	*
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice, izdelki iz svinjskega mesa	*
ŠTRAJHAR MATEJ, Tučna, Kamnik	kruh, krušni izdelki ter pecivo	*
EDI GRADIŠEK s.p., Senožeti, Dol pri Ljubljani	krofi, flancati, različne vrste potic	*
DOMES D.O.O., Zajelše, Dol pri Ljubljani	suhomesnati izdelki, polizdelki in obarjeni izdelki	*
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	vse vrste mlevskih izdelkov, orehi, med, zelenjava, fižol in jajca	*
SRČEK D.O.O., Lukovica	pekovsko pecivo, kruh, keksi, sladice in testenine	*
PEKARNA IN ČOKOLADNICA PLEŠEC, Plešec Boštjan s.p., Depala vas, Domžale	domači keksi, izdelki iz čokolade, krofi	*
PRI STAREM KOVAČU, PERNEK PEC ALENKA, HIŠA KRUHA, Selnica ob Dravi	razne vrste kruha, kruh iz krušne peči, pekovsko in slaščičarsko pecivo, veganski program sladic in presne tortice	*
KRIŽMAN MARJAN, Ižanska cesta, Ljubljana	skuta, maslo, jogurti, kislo mleko, kajmak, kisla smetana, surovo mleko, različne vrste sirov, sirotka in jajca	
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	različne vrste sirov, jogurti, kislo in surovo mleko, skuta, pinjenec, sirotka, surovo maslo, različne vrste namazov	*
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	suhomesnati izdelki iz svinjskega mesa in izdelki iz konjskega mesa (klobase, salame, pršut)	*
PROSENC ANA, Beričevo , Dol pri Ljubljani	primule, spomladansko cvetje in zelenjavne sadike, krizanteme, božične zvezde in ciklame	*
BUČAR PETER, Ljubljana	različne vrste sveže zelenjave iz integrirane pridelave, kislo zelje in zeljne glave, kisla repa	srede, sobote
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	različne vrste zelenjave, kislo zelje, kisle zeljne glave in kisla repa, sadje, jabolčni sok in kis	torki, srede, petki, sobote
OSTANEK JOŽE in DAMJANA, Male Pece, Šentvid pri Stični	različna zelenjava, kislo zelje in repa, domači ajvar, domača vegeta, vložena zelenjava, sušena mleta ali drobljena zelenjava in začimbe	Sobote (razen 7.3.2015)
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Ljubljana - Črnuče	različne vrste zelenjave	srede, četrtki, petki, sobote
PIRNAT STANISLAV, Ljubljana -Črnuče	različne vrste zelenjave	petki, sobote
BENDA MARJETA, Domžale	unikatni porcelan, keramika, razni dekorativni izdelki - ročno barvano	srede
MODER ELIZABETA MARJETA, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Šmarca, Kamnik	sadike zelenjavnih in okrasnih rastlin, različna zelenjava, rezano cvetje	torki, srede, četrtki, petki, sobote
KMETIJA PIŠEK-FRIC,	suhomesnati izdelki	petki, sobote
Fric Klavdija, Lovrenc na Dravskem polju		
MIHELIČ JANEZ, Prelog, Domžale	med in ostali čebelji produkti	petki
JDJ-AVRIKELJ d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike cvetja za balkone, gredice in grobove, sadike zelišč in dišavnic, rezano cvetje in cvetlični aranžmaji, suhe čajne mešanice in zelišča, različne vrste zelenjave, sadni in zelenjavni sokovi, konzervirano sadje in zelenjava	petki
ŠKERL ANDREJ, Ljubljana	sezonska zelenjava, kislo zelje, kisla repa	srede, četrtki, petki, sobote
ŠKERIČ ALIJA, Brestanica	različne vrste sadja, zelenjave, jabolčni sok in kis iz lastne pridelave	četrtki, petki, sobote
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave, sadje in jajca	torki, srede, petki, sobote
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	sobote
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino cviček PTP, modra frankinja, dolenjsko belo vino in »raška čebula«	sobote
KMETIJA KAURAN, Pesnica	kalčki, lupinasto sadje in vrtnine	sobote
FLANDER JOŽICA, Ljubljana	idrijska čipka	petki
MUNDA STANKO, Kog	bučna olja, vino, marmelade in rekviziti NRP.	prva sobota v mesecu
ŠKANDER URBAN, Srpenica	eko bovški ovčji sir, eko kozji sir, kozje mleko, ovčje mleko, jogurt, sirotka, ovčja albuminska skuta	sobote
ALIČ ANTONIJA, Dobrunje	velikonočne butarice	25.3.2015, 26.3.2015 in 27.3.2015
REZA D.O.O., Domžale	česnov čips	14.3.2015 in 21.3.2015
Opomba: V seznamu so navedeni ponudniki, ki so zakupili stojnice do oddaje tega obvestila.
slamnik@kd-domzale.si
šport
NOGOMET JE POMEMBEN DEL MOJEGA ŽIVLJENJA
BOJAN GASIOR, PREDSEDNIK NOGOMETNEGA KLUBA DOB
Tem za pogovor z Bojanom Gasiorjem, predsednikom Nogometnega kluba Dob, je vedno dovolj, pa naj gre za klub, ki ga vodi in je v njem prisoten že več kot tri desetletja, za uspešno opravljanje funkcije direktorja Gostinskega podjetja Trojane ali pa pogovor o športu, ampak spet predvsem o nogometu v nogometni zvezi in v občini Domžale.
Vera Vojska Foto: Iztok Dimc
Pa sva se tokrat odločila, da se pogovarjava o njegovi življenjski poti, ne pozabiva pa tudi na nogomet, v katerem uživa. Pozabila pa nisva niti na posebno priznanje, ki mu ga je Zavod za šport in rekreacijo Domžale podelil za dolgoletno delo v Nogometnem klubu Dob.
Iskrene čestitke za prejeto priznanje!Kaj vam tovrstno priznanje pomeni?
Veliko, ampak to ni priznanje le mojemu delu, temveč teamu, s katerim delam, sodelujem in se veselim skupnih uspehov. Priznanje pomeni, da je širša družba naše skupne uspehe prepoznala, da je, tako kot mi, nanje ponosna. Priznanje pa je vsem nam dodatni motiv, tudi spodbuda za še boljše delo.
Nato sva se vrnila nekaj desetletij nazaj, v njegovo otroštvo in mladost, ki sta ju zaznamovala mnogo prezgodnja očetova smrt in življenje v družini z rudarsko tradicijo.
Moja družina ima svoje korenine v rudarstvu, saj je kar nekaj generacij delalo v Zasavju v rudniku, kjer se je v veliki nesreči 1961. leta smrtno ponesrečil moj oče rudar. Mama je ostala sama s štirimi otroki, od katerih sem bil najmlajši star pet let. Ni bilo lahko. V Kan-dršah, na majhni kmetiji, ki je preživljala družino, je bilo treba trdo delati in reči moram, da je mati vse štiri vzgojila v klene ljudi, ki so vsak na svoji življenjski poti uspeli v poklicu in delu, ljudi, ki cenijo življenje, ga spoštujejo in so ponosni na uspehe. Že pri 15 letih me je opazil g. Vidergar in me povabil v znano gostilno. Odločil sem se namreč, da grem po stopinjah starejšega brata in postanem natakar. Učna leta so bila ena od lepših let, g. Vidergar je bil dober pedagog, skoraj drugi oče, in še danes sem mu hvaležen. Sledilo je srečanje z bodočo ženo Majdo in lahko rečem, da me je ljubezen pripeljala v Dob, kjer sem pognal nove korenine. V bližini je bil tedanji Konšek na Trojanah, kjer sem našel novo zaposlitev in od leta 1978 prehodil pot od poslovodje, ko sem bil eden redkih moških v kolektivu, do direktorja. To funkcijo opravljam že 33 let in ponosen sem na prehojeno pot, na vse sodelavce, predvsem pa na družino. Z ženo Majdo sva si dom ustvarila v Dobu, imava dva sinova in dva vnuka. Lepo nam je.
Je bil Bojan kot otrok in mladostnik športnik?
Da, moj najljubši šport od zgodnjega otroštva je bil nogomet in še enkrat nogomet, kaj pa drugega. Zanimivo, da je to še danes šport številka 1 v Zasavju. Kratek čas sem z igranjem poskusil tudi v NK Zagorje, ampak tedaj so bile v življenju pomembnejše stvari od športa.
Kako ste prišli v NK Dob?
Po prihodu v Dob po poroki v letu 1978 sem malo pogledal naokrog in oko se je takoj ustavilo na športnem društvu - posebej nogometnem klubu. Glede na uživanje v nogometu in
Zelo sem bil vesel številnih dobitnikov priznanj na podelitvi Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. To kaže, da dobro delamo, da občina skrbi za področje športa in potrebno infrastrukturo, da imamo veliko uspešnih mladih in da smo res občina športa - naj tako tudi ostane.
tedanjo prijetno družbo v klubu, odločitev ni bila težka. Nekaj časa sem bil celo igralec. Služba na Trojanah je moje igranje prekinila, v klubu sem ostal kot aktivni član, kot član vodstva, predsednik nogometnega kluba, športnega društva. Vselej sem v njem rad delal in delam ter se skupaj s sodelavci veselim uspehov. Odličen team smo - od vsega začetka.
Že tri leta se veliko govori o igranju NK Dob v prvi ligi? Zakaj odločitev, da klub, kljub odličnim uspehom in uvrstitvi v prvo ligo, v njej ne igra?
Še vedno vztrajam, da je bila odločitev, da kljub izpolnjenim pogojem za igranje v slovenski prvi nogometni ligi, v njej ne sodelujemo, dobra in edino razumna odločitev. Vsi, ki že dalj časa tesno živijo z nogometom v Dobu, vemo, kaj smo sposobni in kaj lahko naredimo z vstopom v prvo ligo. Skupaj smo se pogovorili, upoštevali racionalnost. Pri odločitvah nas niso vodila čustva, bili smo realni, korektni. Ko smo vse skupaj premislili in upoštevali, da je potrebno tudi prvo nogometno ligo spoštovati, v življenju je spoštovanje zelo pomembno, da, če veš, da z ekipo ne moreš biti enakovreden in tekmovalno uspešen klub -vedno se tekmuje za uspeh, potem je bila to vedno najboljša rešitev. Tudi zato, ker sami najbolj poznamo igralce in razmere ter želimo tudi v pri-
hodnje nogomet z domačimi igralci uspešno igrati predvsem za Dobljane.
Radomljani so bili, vsaj tako mislijo nekateri, pogumnejši od vas. Kak komentar?
Ob njihovi odločitvi sem jim iskreno čestital in jim zaželel veliko uspeha. Naklonjen sem njihovi odločitvi, niti slučajno nisem človek, ki svojim sosedom ne bi privoščil uspehov, zato sosednjemu klubu tudi v prihodnje želim veliko uspehov.
Skrb za mlade nogometaše - od otroštva do članov je že desetletja vaša naloga, ki jo odlično opravljate. Vaša članska ekipa je sestavljena izključno iz domačih igralcev. Kako vam to uspeva? S skrbnim delom, sodelovanjem s starši, predvsem pa z željo, da vsem našim fantom pomagamo vstopiti v življenje in verjemite, da ni večjega zadovoljstva, ko uspejo kot mladi ljudje in se dobro znajdejo v družbi. Vesel sem, da so naši člani doma vzgojeni, da ob igranju nogometa pridno študirajo in so se odločili, da najprej študij in delo, potem pa šport. V ekipi so tudi uspešni dijaki, celo magistri. Za nas je nogomet šport vseh generacij, je priložnost za vsakega mladega, da v njem uživa, pridobiva nova znanja in spretnosti ter se v okviru možnosti razvije v odličnega mladinca, kadeta in člana. Tudi v prihodnje ostaja naša glavna naloga celovita vzgoja mladih igralcev od najmlajših, ki nogomet vzamejo kot igro, do starejših, med katerimi smo ponosni tudi na tiste, ki jim je nogomet postal skoraj poklic. Naši trenerji pridno, skupaj s starši, v okviru Mladinske šole, delajo z blizu 150 otroki, ki stopničko po stopničko postajajo vse boljši in dosegajo v ekipah vseh kategorij velike športne uspehe. Pri vseh, tudi članih, cenimo pridnost, zavzetost in ju tudi nagrajujemo - našim najboljšim pomagamo s štipendijami in jih tudi na tak način motiviramo za študij in za nogomet. Zato tudi ne želimo homogenosti ekip razbijati s tujimi igralci, kar je največkrat tudi precejšen finančni zalogaj, ki si ga ne moremo privoščiti, zato tudi v prihodnje ostajamo dobski klub z igralci iz Doba in okolice, vzgojenimi v NK Dob.
Zanesljivo ste ponosni na obisk nogometnih tekem - ne le članskih v drugi ligi, ampak tudi tekem mlajših kategorij in prijateljskih, saj se na njih zbere veliko število ljubiteljev nogometa - ne le iz Doba, ampak tudi iz bližnje in daljne okolice, včasih celo več kot na kateri od tekem prve lige?
Vesel sem vsakega od navijačev in jih tudi v prihodnje vabim, da v čim večjem številu prihajajo v Športni park Dob in navijajo za domače. In v tem je vzrok - številni sorodniki in prijatelji naših igralcev ter navdušenci nad dobro nogometno igro nas prihajajo gledat, ker navijajo za domače, za dobske igralce. Lepo je namreč gledati igralce, ki jih poznaš in z njimi po uspešni tekmi deliti zadovoljstvo.
Se kakšne tekme še posebej radi spomnite, zakaj? Najbrž je bila tudi kakšna, ki ste jo želeli takoj pozabiti?
Veliko jih je, tako na eni kot na drugi strani. Med tistimi, ki se jih najraje spominjam, sta tekmi s prvoligašem Triglavom iz Kranja in rezultata 6:0. Tedaj smo dobili potrditev, da delamo dobro, da se lahko kosamo z najboljšimi iz prve lige. Slabše tekme je najbolje takoj pozabiti in že naslednjo zmagati.
Zelo na kratko, ste z letom 2014 zadovoljni, kaj pričakujete od 2015?
Zelo zadovoljni, uresničili smo program, sedaj pa že vse teče tako, da bo tudi leto 2015 uspešno. Posebnih ciljev ni - nadaljevati vse, kar je dobro in bo prispevalo k uspešnosti nogometa.
Kdo od slavnih nogometašev je že igral v Dobu?
Veliko preveč, da bi jih naštel, morda koga pozabil in mu naredil krivico. Veseli smo bili vseh. Posebej omenjam številne slovenske reprezentan-te, pa tudi tujih je bilo kar nekaj. Veseli smo jih bili.
Kriza, posebej finančna, se odraža tudi na področju športa. Kako je v NK Dob?
Del naših uspehov z veseljem delimo z našim glavnim sponzorjem Roltek
Dob, s katerim dobro sodelujemo in smo njegovo ime z uspešnim igranjem ponesli po vsej Sloveniji. Imamo veliko drobnih zvestih sponzorjev, ki nam pomagajo pri uresničitvi ciljev. Sicer pa glede na skromni proračun vsak pridobljeni evro dvakrat obrnemo in smo resnično gospodarni. Sponzorjem pa tudi ob tej priložnosti, hvala!
Sponzor je najbrž tudi Gostinsko podjetje Trojane?
Seveda, prevzemamo pokroviteljstva in sponzorstva na humanitarnih, športnih in drugih področjih. Zavedamo se, da smo prisotni v okolju, v njem ustvarjamo, sodelujemo in zaslužimo, zato je prav, da del tega vračamo in pomagamo - v veselje nam je podariti in pri tem vedeti, da se dobro z dobrim vrača. Pomagamo predvsem na humanitarnem področju, socialno ogroženim družinam. Vedno se prepričamo, ali je naša pomoč resnično potrebna in uporabljena v prave namene. To je del človečnosti našega kolektiva.
Pa sva prišla tudi do trojanskih krofov. Od leta 1961 jih cvrete, včasih tudi 10.000 na dan. Vam še zadišijo?
Krof je krof in ostaja naša najbolj prepoznavna in zaželena sladica. Vedno, tako kot sodelavci, ga z veseljem pojem.
Biti vedno boljši od drugih je eno od vaših načel, je to - težje v nogometu ali v kolektivu, kjer pridno delate s približno 150 ljudmi in vam ni težko postreči gostu, ker zaposleni hitijo postreči enemu od več deset »avtobusov«, ki se dnevno ustavljajo na Trojanah?
Res je, veliko delamo - vsi na obeh področjih, se učimo drug od drugega. Lahko smo boljši od drugih. Ampak, vseeno je lažje biti boljši v kolektivu, kjer je vendarle hirarhija, kjer ni finančnih problemov, predvsem pa je to lažje v Gostinskem podjetju Trojane, kjer vsi pridno delamo za isti cilj. Isti cilj je tudi v NK Dob, kjer pa so včasih težave s financiranjem in prostovoljstvom.
Kako pomembno mesto ima nogomet znotraj vaše družine?
Nogomet je pomemben del mojega življenja, še bolj je vanj vpet sin Matjaž, ki je še aktiven igralec. Vesel sem, da se je odločil tudi za izpit za trenerja in pridno trenira naše mlade nogometaše. Tradicija se bo mogoče nadaljevala, saj vnuk Nal že sedaj kaže zanimanje za nogomet. Sicer je pa žoga pri nas kot kruh, stalno med nami.
Je še čas za kaj drugega razen za službo in nogomet?
Je, je, za družino vedno, posebej za vnuka, Ulo in Nala, ki človeka vedno znova napolnita z energijo in veseljem, ki ga ni konca. Rad se z ženo Majdo sprehodim v okolici, kolesariva, potem pa že skoraj zmanjka časa ...
Kakšna misel o športu v naši občini?
Presenečen sem nad kakovostjo in množičnostjo - tako ekip kot posameznikov in sem bil zelo vesel številnih dobitnikov priznanj na podelitvi Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. To kaže, da dobro delamo, da občina skrbi za področje športa in potrebno infrastrukturo, da imamo veliko uspešnih mladih in da smo res občina športa - naj tako tudi ostane. □
SPORT
na kratko
PREDAVANJE NA Oš DOMŽALE
Šepetalec športnim otrokom
Zakaj imajo otroci radi šport in kako jih starši pri tem podpiramo?
OŠ Domžale vabi na predavanje! Kdaj: avla OŠ Domžale, 17. marca 2015, ob 18.00
Predavatelj: Andrej Miklavc
Andrej Miklavc je nekdanji vrhunski športnik, trikratni olim-pijec, mednarodni podjetnik. Po koncu dolge in uspešne športne poti ter študiju ekonomije (Management & Marketing) je Andrej svojo kariero nadaljeval kot strokovni sokomentator na nacionalni TV, poslovni in podjetniški svetovalec, direktor marketinga in prodaje mobilnega operaterja in predstavnik največjega telekomunikacijskega podjetja na svetu, s sedežem v ZDA. Tu je začel z delovanjem coachinga ter svetovanja posameznikom in organizacijam pri doseganju ciljev ter spreminjanju problemov v priložnosti. Je avtor in izvajalec programov High Performance ter predavatelj z izkušnjami po svetu in doma. Njegov življenjski moto je: »Uspeh pomeni pot, na kateri se razvijaš, napreduješ in doprinašaš ostalim.«
PLES
Državno prvenstvo v standardnih plesih
V športni dvorani v Zrečah je bilo 31. januarja 2015 državno prvenstvo v standardnih plesih v organizaciji Plesne zveze Slovenije. Plesni par Jan Hafner in Pina Eržen, člana PK Urška Ljubljana, sta v kategoriji mladincev osvojila odlično tretje mesto, saj sta v to kategorijo prestopila z letošnjim letom. Iskrene čestitke mladima plesalcema ter njunima trenerjema Blažu Pocajtu in Nataši Ambrož!
slamnik@kd-domzale.si
Novice iz namiznoteniških logov Pirueta na pripravah v Italiji
V februarju je v Ljubljani potekal 36. Jakhlov memorial v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo odprtega tipa, udeležili pa so se ga številni igralci in igralke iz vse Slovenije.
namizni tenis V začetku februarja jev Škofji Loki potekal 3. odprti turnir Republike Slovenije v namiznem tenisu za mladince in mladinke. Ana Tofant se je uvrstila med 8 najboljših v Sloveniji, Katarina Stražar pa med 16. V finalni del tekmovanja se žal ni uspelo uvrstiti Niki Kobetič. V kategoriji mladincev sta med 16 najboljših prišla Nejc Erjavec in Aljaž Frelih, med 24 pa Tim Pavli in Rok Hribar; Bor Rutar se ni uspel uvrstiti v finalni del tekmovanja. Ob tem je potrebno povedati, da so praktično vsi naši igralci še osnovnošolci in so njihove uvrstitve, ker so tekmovali s starejšimi tekmovalci, vredne bistveno več, kot se mogoče vidi na prvi pogled.
Katarina Stražar (prva z leve) in Nika Kobetič (prva z desne) sta se takole veselili osvojenega pokala na Jakhlovem memorialu.
V februarju je v Ljubljani potekal 36. Jakhlov memorial v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo odprtega tipa, udeležili pa so se ga številni igralci in igralke iz vse Slovenije. Sodelovalo je tudi 29 tekmovalcev in tekmovalk Namiznoteniške sekcije Mengeš (NTS Mengeš) in sicer v osmih kategorijah (najmlajši kadeti-nje, mlajši kadeti-nje, kadeti-nje, mladinci-ke). Rezultati so bili res odlični; v šestih kategorijah smo igrali v finalu; trikrat zmagali in od 32 pokalov smo jih prejelo kar 10. Med najmlajšimi kadeti (U11) je slavil Dejan Jokič, 5.-8. mesto je zasedel Aljaž Goltnik, pri najmlajših kadetinjah (U11) je slavila Gaja Ko-
Dve zmagi in tri druga mesta za Domžalčane
Posamezno šahovsko prvenstvo ljubljanske regije za deklice in dečke (U8-U18) za leto 2015
šah V soboto, 17. januarja 2015, je v Ljubljani v prostorih Šahovske zveze Slovenije potekalo posamezno mladinsko šahovsko prvenstvo ljubljanske regije, ki so se ga udeležili tudi članice in člani šahovskega društva Domžale in dosegli kar nekaj izjemnih uvrstitev.
V kategoriji do 8 let je Jerneja Grošelj med deklicami dosegla 2. mesto, še boljše pa so se odrezali dečki, saj je Jure Uštar zmagal, Rudi Olenik Čampa je bil 2., Jaka Gregorin pa je dosegel 16. mesto. Vsi navedeni hodijo v domžalsko malo šahovsko šolo pod vodstvom Bojana Osolina, ki je tako po enem letu dela že začela kazati rezultate svoje dobrega dela. Še eno zmago za domžalsko društvo je v kategoriji deklic do 12
Kotalkarski klub Pirueta se je udeležil seminarja v italijanskem mestu Ponte di Legno.
betič, 5.-8. mesto sta zasedle Pika Pez-dir in Neža Pogačar Žun. Med mlajšimi kadetinjami je 2. mesto dosegla Vita Kobetič, 3.-4. je bila Tara Kobetič, med mlajšimi kadeti je 5.-8. mesto zasedal Janez Popelar. Med kadetinjami je 2. mesto dosegla Katarina Stražar, 3.4. je bila Nika Kobetič, med kadeti je bil zmagovalec Aljaž Frelih, 2. mesto je dosegel Tim Pavli, 5.-8. mesto sta zasedla še Peter Topič in Bor Rutar. Med mladinkami je drugo mesto osvojila Ana Tofant, med mladinci je 3.-4. mesto zasedel Rok Hribar, 5.-8. mesto pa Nejc Erjavec. Trener David Orešnik je izpostavil, da je ekipni rezultat mladih tekmovalcev in tekmovalk NTS Mengeš odličen in da je dokaz, da se
kk pirueta Seminarja so se udeležili najuspešnejši tekmovalci iz Italije vključno s svetovnimi in evropskimi prvaki, oziroma tekmovalci, ki so dosegli vidne rezultate. Tako se je med njimi znašla tudi tekmovalka domžalskega kluba Pirueta v umetnostnem
formo oziroma tehnično in fizično pripravljenostjo naše vrhunske tekmovalke.
Ker je bil seminar namenjen tudi izobraževanju strokovnih kadrov umetnostnega kotalkanja, je bila skupaj s tekmovalci Kotalkarskega kluba
kotalkanju Tanita Kaja Černe. Trenirala je skupaj z vso elitno druščino. Poleg omenjene naše tekmovalke sta se priprav udeležili tudi dve najmlajši in sicer Leja Žajdela in Evelin Breznik Falk.
Seminar oziroma priprave so vodili sami svetovno znani italijanski trenerji z vodilno med njimi, to je Saro Locandro, ki je trenutno tudi vodja italijanskih trenerjev. Manjkal ni tudi osebni trener naše Tanite Michele Teruzzi, ki je na koncu priprav izrazil zadovoljstvo nad trenutno
Pirueta prisotna tudi njihova trenerka Nina Grilj Deisinger, nekdanja tekmovalka in učenka prav slovite trenerke Sare Locandro, ki ji je ponudila sodelovanje na njenih treningih v Italiji (Spinea).
Tudi sama je bila presenečena, kako iz dneva v dan napreduje ta zvrst športa prav v poučevanju tehnike umetnostnega kotalkanja, ki jo bo z veseljem prenesla na domače tekmovalce.
Anton Grilj Foto: Simon Stojko Falk
kvalitetno dela v vseh starostnih kategorijah, tako pri fantih kot tudi pri dekletih, kar je na slovenski namizno-teniški sceni edinstven primer.
V februarju je bilo tudi nekaj tekem 1. slovenske namiznoteniške lige, ki se zaključi v marcu, zato nekaj več o tem v naslednji številki. Vljudno vabljeni na letošnjo zadnjo ligaško tekmo, ki bo v dvorani v Mengšu 7. marca ob 17. uri. Pomerili se bosta ekipi NTS Mengeš in primorska ekipa NTK Letrika. Bo pa marec tekmovalno vsekakor zelo pester, saj bo med drugim potekalo kar nekaj državnih prvenstev in precej mednarodnih tekmovanj v tujini.
Besedilo in foto: Janez StibriC
Plesna zveza Slovenije je podelila prestižna priznanja
Dobitnika bronaste plakete Miha Žerjav in Valeriya Musina iz Domžal
ples V Četrtek, 12. februarja 2015 je v Festivalni dvorani v Ljubljani potekala tradicionalna slavnostna podelitev nazivov nagrajenec leta Plesne zveze Slovenije. Priznanja so prejele skupine, plesni pari in posamezniki, ki so v letu 2014 s svojimi tekmovalnimi dosežki največ prispevali k ugledu slovenskega tekmovalnega plesa doma.
Poleg naziva nagrajenec leta bodo podeljene tudi bronaste, srebrne in zlate plakete za posamične vrhunske rezultate v preteklem letu, o katerih odločajo izvršni odbori posameznih sekcij in se podeljujejo tudi mladincem. Med dobitniki bronaste plakete sta tudi Miha Žerjav in Valeriya Musina iz Domžal. Miha in Valeriya plešeta za
let dosegla Kaja Faganel, pri dečkih pa je Erik Hiti dosegel 5. mesto. Pri deklicah do 14 let je Kaja Grošelj dosegla 2. mesto, pri dečkih pa je bil Matija Straže 4., Klemen Košak 6. in Tim Hiti 7.
To je bila najštevilčnejša in najuspešnejša udeležba domžalskih šahi-stov na regijskem prvenstvu v šahu v zadnjih letih. Od desetih se jih je kar sedem uvrstilo na državno mladinsko prvenstvo na Bledu, ki bo potekalo v času zimskih šolskih počitnic. Tekmovanja se je udeležilo prek 100 otrok in mladih. Na tekmovanju je bilo zelo športno vzdušje, igre so bile napete in igralci zelo sproščeni. Zato je bil dogodek zanimiv tudi za gledalce in obiskovalce tekmovanja.
Matej Uštar in Boštjan Grošelj
Miha in Valeriya, prvi par z leve
Med podelitvijo priznanj so se organizatorji z nastopi izbranih posameznikov, parov in skupin sprehodili skozi celotno paleto tekmovalnih plesnih disciplin, v katere je v Plesni zvezi Slovenije vključenih okrog 3.200 registriranih tekmovalcev. Plesna zveza Slovenije podeljuje priznanja za tekmovalne dosežke od leta 2006. Slavnostna prireditev, ki je namenjena promociji slovenskih tekmovalcev in izpostavitvi vidnejših dosežkov, je vedno v začetku leta za preteklo leto.
plesni klub Urška iz Ljubljane, v kategoriji starejših mladincev za osvojeno 1. mesto na mednarodni tekmi WDSF open LA SM, Podčetrtek, državni prvak v LA plesih v kategoriji SM v letu 2014.
Za prejeto bronasto plaketo jima čestitamo ter jima v bodoče želimo še veliko sproščenih plesnih korakov in čimboljše uvrstitve na plesnih tekmovanjih.
Melita Žerjav Foto: NlKoLA JANusic
slamnik@kd-domzale.si
šport
na kratko
Petkrat najboljši v Sloveniji
Januar in februar 2015 sta poskrbela za venček državnih atletskih prvenstev v dvorani.
domžalska atletika Naslove prvakov so si kot prvi 18. januarja 2015 razdelili pionirji do 14 let. Za njimi so se zvrstili prav vsi, tudi veterani in tekmovalci v suvanju krogle v dvorani. Razen izziva na prvenstvu za člane in za veterane so Domžalčani sprejeli prav vse priložnosti za tekmovanje. Rezultat: pet naslovov prvaka Slovenije, šest naslovov podprvaka in dve bronasti odličji. In še državni rekord za najmlajše pionirje v skoku v višino za povrhu!
24. januarja so se v Ljubljani med najboljšimi starejšimi pionirji, starimi do 16 let, pomerili dva ASa in tri članice AK Domžale. Najvišje se je v skoku v daljino uvrstil Tomaž Stibrič na 15. mesto.
Popolnoma drugačna slika je bila le dan pozneje, ko so se v dvorani v Slovenski Bistrici pomerili najmlajši atleti, ki v 2015 še ne bodo dopolnili 12 let. Z dvema zlatima je odličen dosežek uspel Žanu Vrhovniku, ki je bil najboljši tako v skoku v daljino kot v višino. Za piko na i je s 148 cm postavil tudi nov državni rekord. Le štiri stotinke sekunde so za enak dosežek zmanjkale ASovki Ani Spahič, ki je slavila v skoku v daljino (450 cm), po zmagi v kvalifikacijah na 60 m, pa se ji je zlata medalja na 60 m v finalu kljub osebnemu rekordu 8,78 s izmuznila le za 4 stotinke.
Naslednje prizorišče je bilo Celje, kjer so 31. januarja tekmovali mlajši mladinci. Z nehvaležnima mestoma sta morala biti zadovoljna Teja Pod-bevšek (daljina 548 cm) in višina Juš Smole (176 cm).
Na prvi februarski dan je ekipa ASov Tilen in Maks Ulčar v Ljubljani na prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju za pionirje do 14 let osvojila drugo mesto. ASa sta se izkazala za hitra na 60 m in vzdržljiva na 600 m, daleč sta skočila v daljino in se spoprijela s 3 kg žogo - posamezno sta bila druga in peta.
Celje je 7. februarja gostilo starejše mladince, v domžalskih barvah je bila najvišje uvrščena članica AK Domžale Kaja Alič kot 14. v teku na 60 m (8,40 s). Še bolj pestra je bila nedelja - na Prešernov dan so se najmlajši pomerili za naslove prvakov v četveroboju, tekači pa so odpotovali v avstrijski Linz na prvenstvo Slovenije v krožnih tekih. AS Žan Vrhovnik je osvojil posamično bronasto odličje in skupaj z Davidom Hribarjem še ekipno srebro. V teku na 60 m, 300 m, daljino in 2 kg težko žogo sta nastopili tudi njuni klubski kolegici Iza Steiner in Eva Pristov. V Linzu je Nina Pavlič Hren iz AK Domžale poskrbela za prvi domžalski naslov prvaka Slovenije v 2015. Z rezultatom 5:02,72 s je bila najboljša
Mladinski prvakinji Slovenije, članici AK Domžale Manca Avbelj (levo) in Nina Pavlič Hren
med mladinkami v teku na 1500 m. Na 7 krogov in pol sta se prav tako med mladinci pomerila še Jakob Mali in Janez Golja, uspešnejši je bil slednji na 7. mestu.
Člani AK Domžale so 15. februarja nastopili na prvenstvu Slovenije v suvanju krogle v dvorani in osvojili štiri medalje. Manca Avbelj je sezono zače-
la z naslovom prvakinje med starejšimi mladinkami (4 kg krogla, 13,49 m), srebrna sta bila Gregor Šnajder med mlajšimi mladinci (5 kg, 15,51 m) in Petra Pavlič med članicami (4 kg, 11,89 m), z bronom pa je svoje prvo letošnje prvenstvo zaključil Jože Pirnat v članski konkurenci (7,26 kg, 12,54 m).
Bojana
Dve zmagi in poraz
Pred premorom in pripravami na nadaljevanje prvenstva
Novičke iz mladinskih selekcij
Zimska liga U13 in U15, visoka zmaga U17 in srebrno priznanje občine Domžale
nk roltek dob V Športnem parku Domžale sta se (na igrišču z umetno travo) v slabih vremenskih razmerah na prijateljski tekmi pomerili aktualni prvak 2. SNL NK RoltekDob in član prvoligaške druščine PLTS NK Rudar-Velenje, ki jih trenira nekdanji trener Modrih iz Doba Jernej Javornik.
Popularnega Javija sicer zaradi bolezni ni bilo v Domžale, so pa zato njegovi varovanci z 0:2 ugnali naše
Češnjevarja v 40. minuti ugnali z 1:0. Tudi tokrat je domači strateg Primož Jelen ponudil priložnost vsem igralcem, ki jih je imel na voljo, kar je seveda zelo pomembno pred pripravami, ki bodo konec februarja v Rovinju. Predvsem je pomembno, da v članski ekipi ni poškodovanih igralcev in bo boj za vrh neprimerno lažji. NK Roltek Dob : NK Zarica Kranj 1:0 (1:0)FT, Če-šnjevar Jan (40').
nk roltek dob Zimska liga U13 -
Selekcija U13 NK Roltek Dob je v dveh tekmah ugnala sosede iz Radomelj z 1:0 in Kamničane s kar 6:0. Na lestvici zimske lige zasedajo super 3. mesto. NK Roltek Dob : NK Radomlje 1:0; za zmago je zadel Pogačar Andrej. NK Rol-teDob : NK Kamnik 6:0; za visoko zmago so zadeli Pogačar, Kladnik, Svetlin, Brvar in Ramič. Na turnirju v Kamniku
Kotnik, Lončar in Kos. Čestitke fantom in trenerju Matjažu Kunstlju za visoko zmago.
Malce težje delo so imeli s sosedi iz Mengša, gostje so v prvem polčasu celo povedli, v drugem pa so Dobljani le obrnili rezultat sebi v prid - U17NK Roltek Dob : U 17 NK Mengo 3:1 (0:1) FT. Za Dobljane so zadeli Avbelj, So-tlar in Kolar.
šampione iz Doba. Oba gola, prvega z enajstmetrovke je dosegel Ivan Firer. Dobljani so se sicer dobro borili in niso popuščali, malce jim je spodrezala krila enajstmetrovka, ki je bila dosojena (pre)hitro. Pa vendarle so Dobljani v drugem polčasu prikazali odlično igro. Prvo priložnost je domači strateg Primož Jelen ponudil prav vsem igralcem, v ekipo pa je vključil tudi nekaj nogometašev iz mladinske selekcije U-19.
Kljub porazu čestitke nogometašem za kolektivno in srčno borbo na igrišču, trenerju Primožu Jelenu pa seveda aplavz za krstni nastop na vročem stolčku NK RoltekDob. NK Roltek Dob : NK Rudar Velenje 0:2 (0:2) FT
V 2. prijateljski tekmi se so se naši šampioni pomerili s trenutno vodilno ekipo 3. SNL, trdoživimi Gorenjci iz NK Zarica Kranj in jih z golom Jana
Po zmagi z 1:0 nad kranjsko Zarico so v goste k Dobljanom prišli še nogometaši tretjeligaša in sicer soseda NK Komenda, ki v 3. SNL-center z 19 točkami zaseda 6. mesto. Za vodilnim NK Kranj Zarica, ki jih vodi Janez Zupančič, zaostajajo 'debelih' 14 točk.
Na papirju so bili sicer lažji nasprotnik, pa vendarle so pokazali zobe in dobili prvi polčas. V drugem delu so šampioni 2. SNL le stopili na plin ter zabili trojček v mreži Komende. NK RoltekDob : NK Komenda 3:1 (0:1) FT Za Dobljane so zadeli Uroš Klopčič, Armin Kukavica in Marko Lunder.
Prvenstvo se bo po premoru nadaljevalo 15. marca 2015, ko v goste k Dobljanom prihaja NK Šmartno 1928.
Gregor Horvatič Press NK Roltek Dob
so osvojili odlično 2. mesto. Da je bil uspeh popoln, so Dobljani odnesli domov še lovoriko naj strelec turnirja, le--to je 'pristreljal' Tijam Kladnik.
Trener Žan Cerar je seveda zelo zadovoljen, saj je bil turnir zahteven, udeležilo se ga je kar 20 ekip iz vse Slovenije.
Zimska liga U 15 (25. 1. 2015) - NK Roltek Dob : NK Medvode 8:1; za Do-bljane so zadeli Noel Cerar (hat-trick) Vid Svetlin (2x), Žan Ozmec, Kristjan Brnot in Ambrož Pogačar. Trener Nedo Miletič je po prikazanem seveda izredno zadovoljen nad borbenostjo in ui-granostjo ekipe, še posebej po tem, ko so naši nogometaši v prejšnjem krogu klonili proti sosedom iz Radomelj.
Visoka zmaga U 17 NK Roltek Dob - U17 NK Roltek Dob : U17 NK Interblock (1:0) 6:0 FT. V drugi prijateljski tekmi so Dobljani visoko premagali ljubljanski Interblock in jim nasuli kar pol ducata golov v njihovo mrežo. Za Dobljane so v polno zadeli dvakrat Sotlar, po enkrat pa Avbelj,
Srebrno priznanje občine Domžale! - Predsednik NK Roltek Dob in ŠD Dob ter direktor Gostinskega podjetja Trojane Bojan Gasior, je prejel posebno priznanje(srebrno plaketo) Občine Domžale in Zavoda za šport in rekreacijo Občine Domžale za dolgoletno delo v NK Roltek Dob in Športnem društvu Dob.
Gregor Horvatič press NK Roltek Dob foto: Lado Vavpetič
ŽKK Domžale
Uspešen začetek leta v ŽKK Domžale
V začetku januarja smo bili prisotni na ženskem All Stars 2015. Bili smo priča lepi predstavitvi dekliških generacij, ki so jih zastopala tudi naša dekleta iz Ženskega košarkarskega kluba - ŽKK Domžale in prav vse so zelo uživale. Še prav posebne čestitke gredo naši Katji Špacapan, ki se je ponovno izkazala kot najuspešnejša ostrostrelka pri metih za tri točke.
Konec januarja je bila pod okriljem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale slavnostna podelitev priznanj najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem za leto 2014. Seveda smo ponosni, saj tudi naši uspehi niso ostali neopa-ženi. Prejeli smo kar tri priznanja za izjemne uspehe: članska ekipa, mladinska ekipa in Karlo Šoper posebno priznanje za dolgoletno uspešno delovanje v klubu.
Katja Špacapan
Po uspešni prvi izvedbi festivala je ŽKK Domžale organiziral že drugi krog Festivala košarke. Dogodek, ki je namenjen predvsem deklicam, ki se s košarko in športom šele spoznavajo, je spet izpolnil svoj namen. Dekletom iz košarkarske šole ŽKK Domžale, ki prihajajo iz Domžal, Trzina in Radomelj, so se tokrat pridružile vrstnice iz OKŠ Ljubljana, ŽKD Panter Ilirija in ŽKD Ledita.
V spremljevalnem programu so potekali razburljivi boji za bogate nagrade, ki nam jih je tudi tokrat zagotovilo podjetje JUB. Najmlajši so se najbolj razveselili sladkih palačink in Jubove maskote Bojan, ki je postal že kar prepoznavni znak festivala.
Velika zahvala za pomoč pri izvedbi dogodka gre našim košar-karicam ekipe starejših deklic ter podjetjem Dnevnik, Telekom Slovenije, Orbico, družina Žibert, Piz-zerija Pipca Domžale in Plastenka, ki so tudi s svojimi praktičnimi nagradami polepšali dan dekletom.
Vsi skupaj se že veselimo tretjega Festivala košarke. Vabilo k vpisu je na www.zkkdomzale.si.
ŽKK Domžale Foto: arhiv ŽKK Domžale
„	Špruha 19,Trzin
^ vadbe in...
N.I.T. (Natašin Intenzivni Trening) Body Relax (vadba za začetnike) Grit Cardio (Les Mills) Bodypump (Les Mills) Bootcamp Osebni trening Svetovanje pri prehrani WWW.nataiamrene.ai inf
jliLir-tii!
NAtašafiaffinc
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
na kratko
TEZKOATLETSKI KLUB DOMŽALE
Novi rekord in srebrna medalja
Tekmovalci in tekmovalke v Tež-koatletskem klubu Domžale se ponavadi udeležujejo tekem v olimpijskem dviganju uteži. Petra Pavlič, državna prvakinja in rekorderka v dviganju uteži, je izvrstna vsestranska športnica, ki tekmuje tudi na atletskih tekmovanjih. Svojo športno pot je začela v Atletskem klubu Domžale, na njihovo povabilo pa se je 15. februarja 2015 udeležila državnega prvenstva v metih, ki je potekalo v Slovenski Bistrici. Petra je z izjemnim metom 11,89 metra za več kot en meter popravila osebni re-
kord in hkrati tudi rekord kluba med članicami. Izvrsten rezultat ji je prinesel srebrno medaljo. Dosežek je poseben zato, ker trenira izključno olimpijsko dviganje uteži in krogle ni metala že več kot eno leto. Petra je po tekmovanju povedala, da je bila nad rezultatom zelo presenečena, saj takšne daljave resnično ni pričakovala. Tudi trener AK Domžale Danilo Emberšič ni mogel skriti veselja in presenečenja nad drugim mestom ter rekordom kluba.
V olimpijskem dviganju uteži se bodo tekmovanja začela zadnjo nedeljo v februarju, ko bo Tak Domžale organiziral državno prvenstvo za mladince. Takoj naslednjo nedeljo se bo že začelo ekipno državno prvenstvo.
Valentin Orešek
Prvenstvo domžalske regije v namiznem tenisu
V telovadnici OŠ Dragomelj je potekalo letošnje dvodnevno tekmovanje domžalske regije v namiznem tenisu za osnovnošolce.
namizni tenis Pravico nastopa so imeli učenci in učenke iz osnovnih šol občin Domžale, Mengeš, Trzin, Luko-vica in Moravče. Prvi dan so se med seboj pomerili starejši (6. do 9. razred) ter tisti, ki redno trenirajo prek kluba in že imajo točke Namiznoteniške zveze Slovenije (absolutna kategorija), potekalo pa je tudi ekipno tekmovanje. Drugi dan je bil namenjen mlajšim tekmovalcem in tekmovalkam, od 1. do 5. razreda.
Pri učencih od 6. do 9. razreda je prvak domžalske regije postal Javor Zavec (OŠ Trzin), drugo mesto je dosegel Janez Popelar (OŠ Preserje pri Radomljah), tretje mesto sta si razdelila Mitja Zavec (OŠ Trzin) in Rok Grad (OŠ Dragomelj). Pri dekletih od 6. do 9. razreda je prvakinja postala Sara Stražar (OŠ Trzin), druga je bila Nina Agapito (OŠ Mengeš), tretje mesto sta delili Nika Vidic (OŠ Domžale) in Ema Čeman (OŠ Mengeš). V absolutni kategoriji je pri dečkih slavil Bor Rutar (OŠ Mengeš), drugi je bil Tilen Šalja (OŠ Mengeš), tretji Tim Pavli (OŠ Venclja Perka), četrti pa Peter Topič (OŠ Rodica). Pri dekletih je bila v enaki kategoriji prva Katarina Stražar (OŠ Preserje pri Radomljah), druga Vita Kobetič in tretja Tara Kobe-tič (obe OŠ Rodica). Ekipni prvaki so postali učenci in učenke OŠ Mengeš, ki so v finalu po napetem in do konca nepredvidljivem dvoboju z rezultatom 3:2 premagali ekipo OŠ Rodica (odloča-
Gasilska fotografija po končanem prvem dnevu tekmovanja
la je igra mešanih dvojic), tretje mesto je dosegla ekipa OŠ Trzin. Pri dečkih od 1. do 5. razreda je prvak postal Aljaž Goltnik (OŠ Mengeš), drugi je bil David
Vid Tome (OŠ Preserje pri Radomljah). Pri deklicah od 1. do 5. razreda je prvakinja postala Gaja Kobetič (OŠ Rodica), druga je bila Pika Pezdir (OŠ Trzin), tre-
Grad (OŠ Dragomelj), tretje mesto sta tje mesto sta si delili Brina Markič (OŠ si razdelila Aljaž Vuga (OŠ Mengeš) ter Rodica) in Daša Krajnc (OŠ Dragomelj).
Najboljši so se uvrstili na področno tekmovanje. O rezultatih ter kdo se je uvrstil na regijsko tekmovanje pa v naslednji številki.
BEsEDILo in foto: JANEZ STIBRie
Bronasti Ščinkavci, ki hodijo v gore
V začetku leta je Idrija gostila 26. državno tekmovanje Mladina in gore.
Mina Markovič obiskala mlade domžalske plezalce
Mina Markovič, večkratna državna prvakinja v športnem plezanju, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, trikratna zmagovalka svetovnega pokala v kombinaciji in druga na lanskem svetovnem prvenstvu je v začetku februarja obiskala Plezališče na Rodici.
plezanje Srečala se je z najmlajšo generacijo domžalskih plezalk in plezalcev, jim zaupala svoje plezalske dosežke in jim vlila poguma za vztrajanje na športni poti.
lastnimi sredstvi vzdržuje Planinsko društvo Domžale. Za nadaljnji uspešen razvoj športnega plezanja bi v Domžalah (letos športno plezalni odsek praznuje desetletnico delovanja)
PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE
Tekmovanje združuje gorniško usposobljenost, veščine in izkušnje, ki si jih mladostniki s kratkimi koraki in trdnimi oprimki naberejo v gorah. Znanja o gorah očitno ne manjka tudi ekipi PD Domžale, ki je poleg prvega mesta na regijskem delu tekmovanja, v Idriji osvojila še 3. mesto na državnem tekmovanju. Bronasto štiričlansko navezo Ščinkavcev sta sestavljala člana planinske skupine OŠ Preserje pri Radomljah Domen V. Mestek in Marcel Kogovšek
ter člana planinskega krožka na OŠ Venclja Perka Luka Peršolja in Aleš Be-lšak. Mentorica je bila Mateja Peršolja.
Tekmovanje se je začelo s kvalifikacijskim pisanjem testov z zahtevnimi vprašanji iz Planinske šole. V popoldanski finalni kviz, ki je potekal pred občinstvom, se je uvrstilo osem najboljših ekip. Ekipe na prvih treh mestih so bile zelo izenačene, Domžalci pa so se odlično držali, napačno so odgovorili le na dve vprašanji. O drugem in tretjem mestu je ob enakem skupnem številu točk, odločalo število pravilnih odgovorov v testu. Ekipa, ki je razmeroma mlada in bo lahko tekmovala tudi v naslednjih letih, je dosegla zastavljeni cilj in se razveselila poletnega nagradnega tabora v Planinskem učnem središču v Bavšici ter praktičnih nagrad.
Zametki državnega tekmovanja Mladina in gore segajo v leto 1982, ko so se srečale planinske skupine mladinskega odseka Planinskega društva Domžale z osnovnih šol v občini Domžale. Na srečanju so predstavile svoje celoletno delo, ob druženju so se stkale prijateljske vezi, gorniška prizadevanja mladih pa so opazili tudi drugi. Leta 1988 je mladinska komisija Planinske zveze Slovenije akcijo uvrstila v svoj program, leta 1989 pa je bilo prvo tekmovanje na državni, takrat še republiški ravni. Tekmovanja v Domžalah se je udeležilo osem ekip, prvi naslov državnih prvakov pa je osvojila ekipa PD Jezersko.
Besedilo in foto: Borut Peršolja
Z zanimanjem si je ogledala edini športni objekt te vrste v občini Domžale, ki je od leta 1997 umeščen v prostore nekdanje deponije premoga na Osnovni šoli na Rodici. Plezališče je namenjeno vsem izsekom športnega plezanja, zlasti pa športnemu plezanju otrok, mladostnikov in mladih. Del sredstev za njegovo vzdrževanje namenja tudi Občina Domžale iz sredstev razpisa za sofinanciranje večjih vzdrževalnih del na športnih objektih, sicer pa ga s prispevki staršev in
vsekakor potrebovali sodoben plezalni objekt, ki bi vsaj najmlajšim kategorijam omogočal tudi organizacijo tekem.
Ena najbolj vsestranskih plezalk v svetovnem tekmovalnem plezanju Mina Markovič (za vrhunski mednarodni dosežek v športu je leta 2012 prejela Bloudkovo nagrado) je bila isti dan tudi gostja na gorniškem večeru v Knjižnici Domžale.
Borut Peršolja Foto: Borut Peršolja
B DENT, d.o.o.
KRAŠNJA 57a, 1225 LUKOVICA
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase
•	Straumann implantati
•	brezkovinska keramika
TELEFONI:
ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212
WWW: b-dent.com	EMAIL: bdent.krasnja@gmail.com
slamnik@kd-domzale.si
ŠPORT
Hiša na travniku
Na samem začetku Doba pri Domžalah, na Ljubljanski cesti 1, stoji Hiša na travniku. Kot že ime samo pove, je res pravljična. Prijetno in domačno okolje je uresničitev zamisli, ki je zorela dolga leta in se udejanjila v stari Vilarjevi domačiji. Sanje o sodobnem športno-rekreativnem centru na visoki strokovni ravni, ki lahko zagotovi vse pogoje še tako zahtevnemu športniku, so postale resničnost v starih hlevskih prostorih, ki jih je prednik lastnika postavil že leta 1900. Obiskovalca prevzamejo visoki stropovi, debeli zidovi, ohranjena arhitektura in naravni materiali, ki gredo z roko v roki z zahtevami modernega centra in s sodobnim prezračevalnim sistemom.
Nobena vadba ni težka v veliki telovadnici, ki je nastala iz starega kozolca in nudi prekrasen pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. Treningi z utežmi, vrvmi, kolebnicami in težkimi žogami prisilijo telo, da se spomni naravnih gibov, vse prevečkrat pozabljenih zaradi sedenja pred računalniki in ležanja na kavčih. S pravimi
vajami telo ponovno prevzame pravilno držo, bolečine ponehajo in tako se prijetno počutimo v svojem telesu ne glede na na leta.
Za tiste, ki imajo raje družbo, glasbo in aerobno vadbo so na voljo Zumba, Step, TNZ in Les Millsovi programi v veliki dvorani, obokani z lesenimi tramovi. Največ je pov-
praševanja po polurni krožni vadbi na hidravličnih napravah, ki je dinamična, hitra in raznolika, dobro vpliva na srce in ožilje, po njej se počutimo in izgledamo bolje, njeni učinki pa se pokažejo že v kratkem času. Ves čas spremljajo tudi novosti in smernice, tako da bo spomladi na voljo air joga.
Ne gre spregledati masaž, ki se še kako priležejo po vadbi ali pa le kot sprostitev za utrujeno telo.
Tudi vaditelji se v Hiši na travniku dobro počutijo in z velikim veseljem svoje strokovno znanje in dobro voljo delijo z rekreativci, vrhunskimi športniki in malčki. S tem so zagotovljeni vsi pogoji, da posameznik pri vadbi uživa in naredi največ zase in svoje telo, da kakovostno preživlja prosti čas in ohranja svoje zdravje.
Hiša na travniku, ki je svoja vrata odprla konec lanskega leta, bo letos dobila še prijetno kavarno, zunanja otroška igrala na zelenem vrtu, s tem pa načrti še niso končani. Pravljico bodo še nadaljevali in razširili.
Vzgoja mladih za borilne športe
Klub borilnih veščin Domžale Mladi boksar Dob je pred kratkim ob zelo dobri udeleži opravil občni zbor in se še enkrat več spomnil vseh uspehov, doseženih v letu 2014.
klub borilnih veščin domžale
Ob tem seveda niso mogli mimo prizadevnega dela, ki jim prinaša stro-
kovno usposobljenost, hrabrost, natančnost, pozitivno energijo, pogum pa tudi disciplino - vse skupaj pa
Dvojica leta sta Andraž in Dejan
naslove državnih prvakov, tudi mednarodne odlične uvrstitve. Ponosni so tudi na vse državne reprezentante. Tudi v prihodnje ostaja pomemben del njihovih aktivnosti vzgoja mladih za borilne športe.
Uspešnost kluba je bila vidna tudi na tradicionalni podelitvi priznanj domžalskim športnikom, ki jo vsako leto pripravi Zavod za šport in rekreacijo Domžale. Prejemniki iz Kluba borilnih veščin Domžale so namreč bili: Teja Mihelčič, Petra Žejavac, Andrej Repnik, Hana Mihelčič in Marjan Bolhar.
Vera Vojska
Najuspešnejše leto v dvajsetletni zgodovini
Kako drugače praznovati prvih uspešnih dvajset let kluba kot s slavnostnim turnirjem. Prav to so ob svoji dvajsetletnici storili člani in članice Golf kluba Arboretum, v katerem svoje spretnosti in znanja tega športa združuje tudi kar nekaj športnikov iz naše občine.
GOLF KLUB ARBORETUM Golf klub odlikuje uspešno delo z mladimi, mednarodni in svetovni uspehi, predvsem pa veliko zadovoljnih rekreativ-cev, od katerih so mnogi v golfu našli svoj način preživljanja prostega časa.
Na jubilejnem turnirju je nastopilo več kot dvesto igralcev golfa, ki so bili navdušeni nad gostoljubjem, na pestri večerni prireditvi pa so podelili častna priznanja. Športni direktor Golf kluba Arboretum Miran Žebaljec je takole na kratko predstavil dobitnike priznanj: Priznanja so prejeli pionirja golfa v Ar-boretumu: Aleš Ocepek in Janez Narat, ki ju lahko imenujemo tudi očeta našega igrišča, Miha Urbanija, ki je pomagal pri ustanovitvi, klub je bil ustanovljen v vili Prešeren, Ivan Nerad, z njim smo dobili klubsko hišo, Marijan Jurenec, nismo pozabili, da je z njim v Arboretum prišla Severina, in Andrej Kozelj, ki iz prve roke lahko pove, da je tekmovalni golf naporna reč.
Ob jubileju je potrebno tudi zapisati, da je Golf klub Arboretum prav v letu 2014 dosegel na področju tekmovalnega dela izjemne rezultate: ponosni so na osem državnih prvakov, kar sedem mladih golfistov pa je članov državne selekcije.
Ob tekmovalnih uspehih so pomembni tudi družabni in tekmovalni dogodki, ki jih ni manjkalo. Pripravili in izvedli so več kot 70 turnirjev, srečanj in organiziranih izletov, kot edini golf klub v Sloveniji pa so število članov povečali za več kot 60 odstotkov.
Na kratko poglejmo še tekmovalne uspehe. Matic Zalokar, Domen Primec in Luka Braz so postali klubski ekipni državni prvaki; na evropskem prvenstvu so osvojili odlično šesto mesto med 25. ekipami stare celine. Primož Poeschel je državni prvak v kategoriji Mid Amaterjev, Max Popovič v kategoriji U12, Taša Torbica pa v Match Play
Matic Zalokar, Domen Primec in Luka Braz so postali klubski ekipni državni prvaki.
igri in stalna članica ženske reprezentance, Ema Grilc se razvija v eno najboljših igralk in je državna prvakinja v absolutni mladinski kategoriji.
Dvanajstletni Kristjan Burkelca je eden najmlajših igralcev golfa, ki se je uvrstil na svetovno amatersko jako-stno lestvico. Je državni prvak do 16 let, absolutni zmagovalec, brez poraza pokalnega tekmovanja za sezono 2014 in z vrsto odličnih rezultatov v tujini.
V letu 2014 je bilo v Mali šoli golfa 70 mladih golfistov (od 3 do 10 let). GK Arboretum je najmlajšim omogočil brezplačno vadbo golfa od maja do oktobra. S to tradicijo bodo nadaljevali tudi v letu 2015.
»Z vestnim pristopom in velikim veseljem do golfa v Golf klubu Arboretum nizamo rezultate, ki jim zavidajo tudi poznavalci golfa v golfsko razvitih deželah. Smo na pravi poti in gledamo z velikim optimizmom tudi v sezono 2015,« pravi Milan Žebaljec, mi pa daleč največjemu in najuglednejšemu golf klubu v Sloveniji ob 20. rojstnem dnevu čestitamo in želimo še veliko uspehov.
Vera Vojska Foto: GK Arboretum
Plesna zveza Slovenije je 12. februarja 2015 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Uspehi AnŽeta Laniška podelila priznanja za vrhunske plesne rezultate v letu 2014. Med nominiranimi sta bila tudi pričakovano plesalca in trenerja iz Plesne šole Miki, ki sta lani blestela tako na državni kot tudi evropski in svetovni ravni.
Lanišek preskočil merilne naprave, Pungertar še naprej uspešen v svetovnem pokalu.
plesna ŠOLA miki Dejan Djurovič in Andraž Mrak sta v kategoriji dvojic v Electric boogiju postala evropska in svetovna prvaka leta 2014. Naslov se jima je že večkrat za las izmaknil, tokrat pa sta dokazala, da sta res najboljša. To je opazila tudi Plesna zveza Slovenije in ju zasluženo nagradila s posebnim priznanjem za dvojico leta 2014. Svoje znanje že vrsto let predajata tudi naprej. Andraž se lahko pohvali z izjemnim rezultatom svoje mladinske street show skupine, ki so trenutno aktualni svetovni podprvaki.
Pravi športniki seveda ne počivajo na lovorikah. Plesna sezona se je še kako dobro začela, saj je za plesalci že več posameznih kvalifikacijskih pokalnih turnirjev, kjer so uspešno nastopali tako hip-hoparji kot jazz plesalke in trebušne plesalke, ki vedno bolj navdušujejo z neklasičnim izborom pesmi in koreografij, s tem pa dokazujejo, da je tudi trebušni ples zelo vsestranski.
Februar pa ni bil uspešen samo tekmovalno, ampak tudi netekmo-valno. Za plesalce iz vrtcev in osnovnih šol je že več kot polovica sezone. Do danes so se naučili ogromno različnih plesnih stilov in koreografij, ki so jih z veseljem pokazali tudi staršem. Vrtčevski otroci so svoja
znanja predstavili že decembra in januarja, osnovnošolski plesalci pa so se konec januarja skupaj z vseh šol zbrali v Špas teatru v Mengšu, kjer so plesali na različne filmske glasbe in pokazali ogromen napredek v samo
Dejan na levi in Andraž na desni, svetovna prvaka v electric boogiju
treh mesecih. Pred njimi je še veliko zabavnih plesnih uric, polnih novega znanja in smeha.
Še ena novost v plesni šoli je tudi promocija družabnih plesov otrokom, starih od 7 do 15 let. Za te so posebej organizirali brezplačni tečaj družabnih plesov; namreč, otroci imajo le malokrat možnost spoznati to vrsto plesa ali pa takega plesa sploh še nikoli niso videli. Predstavili so jim tako standardne kot tudi latinsko-ameriške zvrsti plesa. Odziv je bil presenetljiv, saj je tečaj obiskovalo več kot 20 otrok, željnih novega znanja in prijateljstev. Verjamemo, da se bo iz njih zagotovo razvil kak nov par, ki bo pozneje navduševal na tekmovanjih.
V naslednjih mesecih se bo za tekmovalce iz Plesnega kluba Miki začelo zares. Priprave na državna prvenstva so dolgotrajen in naporen proces, trud pa je na koncu vedno poplačan, če ne z nagrado, pa z vsemi občutki, ki so še toliko bolj pomembni. Vsem želimo na tej poti ogromno motivacije in uspeha, Andražu in Dejanu pa za omenjeno priznanje seveda čestitamo in smo posebej ponosni, da sta 'Miki-jevca'.
Tjaša Derstvenšek Foto: ANJA JURIČ
ssk mengeš Viden pečat v svetovni skakalni eliti je prejšnji mesec na skakalnicah pustil Domžalčan Anže Lani-šek. Potem ko je na treningu v Planici pod vodstvom klubskega trenerja Aleša Selaka nazaj pridobil želene občutke, jih je unovčil na prireditvi za celinski pokal v Saporu. Rezultatsko sicer ne optimalno, saj zaradi spremenljivih vetrovnih razmer, ki mu niso bile naklonjene, ni mogel poseči po vrhu,
150 metrov. Ker japonski prireditelji niso imeli vetrne izravnave in so po njegovem sijajnem nastopu razveljavili serijo, ta na žalost tudi ni obveljal kot rekord skakalnice, ki je tako še naprej pri 140 metrih. »Toda zame bo moj rekord ostal večen in nihče mi ga ne more vzeti!« je poudaril 18-letni Domžalčan, ki je zatem na prireditvi za celinski pokal v Planici potrdil, da se vrača v vrhunsko formo.
I IVE^IIi«
Anže Lanišek (drugi z leve), zmagovalec tekme Celinskega pokala na Bloudkovi velikanki.
se je pa zato veliki up iz SSK Mengeš 'podpisal' pod najdaljši skok doslej na veliki olimpijski napravi Okurajama.
Uradno je bil dolg 146,5 metra (do tja so imeli namreč nameščene merilne naprave), neuradno pa je bil Laniškov pravi mali polet po besedah trenerjev, ki so ga videli, celo daljši od
Na prvi tekmi na novi Bloudkovi velikanki je namreč Lanišek slavil zanesljivo zmago, na drugi, ki so jo pod streho spravili z eno samo serijo, pa je med 62 tekmovalci iz 17 držav zasedel osmo mesto.
Miha Šimnovec Foto: M. ŠARC
pogled na domžalsko preteklost
slamnik@kd-domzale.si
ZARADI HUDE LAKOTE
SEM ZA NEKAJ ČASA IZGUBIL VID
IVAN NASTRAN, BOREC DOLENJSKEGA ODREDA IN AVIATIČAR
V letošnjem letu bo Ivan Nastran iz Radomelj dopolnil 90 let. Svojo mladost je preživljal med drugo svetovno vojno, na katero ima spomin še zelo jasen, kot bi se dogajalo včeraj.
Besedilo in foto: Miha Ulčar
Dvakrat se mu je uspelo izogniti mobilizaciji v nemško vojsko. Leta 1944 se je pridružil Dolenjskemu odredu, kjer je bil najprej borec in nato kurir komisarja odreda. Kmalu zatem je odšel v šolo za aviatičarja. Domov se je vrnil leta 1947 po opravljenem služenju vojaškega roka. Življenje je bilo v času, ko je bil pri partizanih, izredno težko. Huda lakota mu je med drugim za nekaj časa vzela tudi vid. Ker je imel na sebi skorajda poletno obleko, mu je do živega prišla tudi zima.
Ivanove prve priprave na vojno
O svojih prvih akcijah oziroma njegovi prvi pripravi na vojno Ivan pove: »Kmalu po okupaciji so Nemci izdali razglas, ki je bil obešen vsepovsod in sicer, da mora vsak, ki ima doma kako orožje, le-tega takoj oddati. Ker, če ga bodo Nemci odkrili pri kom, ga bodo s tem orožjem tudi ustrelili. Ker sem bil mlad in neumen, na začetku vojne sem bil v šestnajstem letu starosti, sem po Radomljah zasledoval, kje se nahajajo vojaki in kaj počnejo. Odkril sem, da je zaminiran most v Radomljah. Zamini-rali so ga jugoslovanski vojaki, da bi preprečili prihod Nemcem. Nobeden ga pa ni nikoli aktiviral. Jaz sem stikal pod tistim mostom in našel eksploziv, ki je bil med skalami - nosilci iz debelih obdelanih skal, prav tako sem našel tudi strelivo. Vse skupaj sem v košari znosil domov in skril,« v šali doda. »Prve priprave za vojno. Ko je moj oče to izvedel, ga je obšel strah, da bodo Nemci izvedeli, kaj skrivam, in bodo naredili preiskavo. Zato sem moral vse strelivo in eksploziv znositi iz skrivališča in ga zmetati v domače stranišče.«
Prve akcije aktivistov Radomeljske čete
»Na začetku vojne je Marjan Derma-stja zbral nekaj fantov, ki so bili malo starejši od mene. Njihov prvi sestanek je bil napovedan v kmečki sobi v Špor-novi hiši. O tistem sestanku pa so bili Nemci obveščeni. Šporn je v strahu pograbil svojo ženo in otroke ter pobegnil v Ljubljano. Dermastja je kot organizator te Radomeljske čete nato sklical sestanek pri Križkarjevih smre-kicah v Preserjah. Tam so se dogovorili, da bodo šli v akcije, z namenom, da bi Nemci postali pozorni, da je nekaj organizirano. Začeli so zažigati in podirati mostove. Nato so Nemci začeli ugotavljati, kdo so člani te skupine in začeli delati popise po hišah. Pri vsaki hiši je bilo potem napisano in obešeno, kdo so stanovalci ter starost in spol,« razloži Ivan o zametku Radomeljske čete.
Ivanov odhod na šolanje v Celovec in prvi poziv za mobilizacijo v nemško vojsko
Ko so Nemci organizirali šolo v Domžalah, ga je oče poslal tja, kjer je šolo obiskoval eno leto, nato pa ga je pot
zanesla v Celovec na srednjo tehnično šolo. »S seboj sem imel spričevalo iz meščanske šole iz Novega mesta, ki sem jo obiskoval. Začel sem obiskovati prvi razred. Imel sem to srečo, da so to šolo nato preimenovali v inženirsko šolo za strojništvo,« je povedal Ivan. V času šolanja v Celovcu je Ivan prejel tudi poziv za mobilizacijo v nemško vojsko. Že v prvem letniku Ivanovega šolanja v Celovcu so mobilizirali letnike 1925. Ivan je bil ta letnik, vendar ga takrat niso mobilizirali. To se je zgodilo šele naslednje leto: »Takrat ko sem obiskoval drugi razred, je Nemcem že primanjkovalo vojakov, zato niso hoteli čakati, da bi dokončal šolo. Poziv za mobilizacijo sem prejel decembra leta 1943, vendar ga nisem sprejel in podpisal. Hitro sem odšel proti domu. Oče mi je dejal, da naj se skrivam doma, vendar na to nisem pristal, hotel sem namreč v partizane. Mama pa mi je dejala, da naj odidem na Dunaj. Tako sem tja prispel na božič leta 1943.«
Na Dunaju si je Ivan našel zaposlitev in tam preživel nadaljnjih devet mesecev. Do naslednje mobilizacije v nemško vojsko: »Julija 1943 je umrl moj oče. Odšel sem domov na pogreb. Čeprav je bila v Marčunovi hiši Zandar-merija in da je bila za menoj razpisana tiralica, so žandarji raje pogledali stran, ko so me zagledali. Moji mami so že prej dejali, da vedo, kje sem. Mislili so, da sem v partizanih. Je pa izvedel Gestapo in nadme poslal raztrgance, ki so se odpravili pome. Mama jim je dejala, da sem po pogrebu odšel nazaj v šolo. Ker so ji verjeli, niso naredili preiskave. Jaz pa sem se naslednje jutro odpravil na Dunaj. Tam pa sem dobil ponovno poziv za mobilizacijo v nemško vojsko. S težavo sem nato dobil dovoljenje, da se za nekaj dni, preden vstopim v nemško vojsko, odpravim domov na dopust.«
Najprej k Dolenjskemu odredu
Vlak, s katerim se je peljal Ivan, je peljal samo do Trbovelj, saj je bila od tam naprej proga minirana. Ivan pove, da je bila v kupeju z njim tudi
neka ženska iz Trbovelj. »S to gospo sva se nato pogovarjala. Vprašal sem jo, če bi mi lahko dala kakšne veze za partizane. Ker je mislila, da sem pro-vokator, sem jo le s težavo prepričal, da mi je verjela. Prihodnje jutro me je nato odpeljala v neko vas. Prišla sva do nekega kmeta, s katerim se je začela pogovarjati. Jaz pa sem čakal za hlevom. Tam sem nato sedel ves dan, nato je prišla partizanska patrola in me vzela s seboj. Ker smo bili na štajerskem koncu, je bil tam v bližini Kamni-ško-zasavski bataljon. To se je meni zdelo zelo imenitno in znano, zato sem prosil, da bi me peljali k komandantu, da bi ga vprašal, če bi lahko skočil domov, da bi se malo bolje napravil in obul. Niso me pustili,« pove Ivan in nadaljuje: »Kmalu smo prispeli do Dolenjskega odreda. Tam me je eden izmed njih ogovoril in mi rekel, da sem jaz Nastranov iz Radomelj. Bil je Rad-melič, bolničar tistega odreda. Vprašal me je, če bi ostal pri njih in če bi opravljal delo bolničarja. Ker sem bil nov, je kmalu k meni pristopil komandant, ki je Radmeliču dejal, da jaz ne bom bolničar, temveč borec. Tako sem pristal v Dolenjskem odredu.«
V	šolo za aviatičarja
V	temu odredu je bil Ivan zelo malo časa. Pove, da ga komandant ni imel preveč rad. Bilo pa je obratno s komisarjem: »Komisar me je imel pa zelo rad. Bil je zelo preprost človek. Prijeten možakar in zelo pameten človek. V času, ko sem bil v tem odredu borec, so belogardisti ujeli enega našega kurirja, zato me je komisar vprašal, če bi bil pri njem za kurirja. Odgovoril sem mu, da kurir ne morem biti, ker sem v partizanih tako malo časa in premalo poznam teren, saj prihajam iz Gorenjske. Rekel mi je, da nič zato in da samo meni zaupa. Dejal mi je, da če ne bom poznal terena, mi bo priskrbel kakšnega domačina, ki me bo spremljal. Tako sem postal kurir. V tem času sem enkrat iz glavnega štaba komisarju prinesel pošto. Ta jo pogleda in mi pove, da je v tej pošti nekaj zame in sicer, da mora
Dolenjski odred priskrbeti enega človeka in to po možnosti, da ima narejeno še kakšno šolo in da ni starejši od dvajset let ter, da bi šel rad k letalstvu. Rekel mi je, da bi bil jaz primeren za to. Sprejel sem in naslednji dan sem odšel do Krasinca ob Kolpi. Tam smo gradili letališče. Bilo pa je tudi zelo hudo. V okoliških vaseh je bila namreč velika revščina. Prazni hlevi in neobdelane njive. Strašna lakota je bila. Kruha nismo jedli in ga tudi nismo videli. VKra-sincu je bilo tudi veliko ranjencev, saj je bilo to zbirališče, da so jih nato z letali prepeljali v Bari.«
Huda lakota Ivanu odvzame vid
V partizanih se je Ivan velikokrat spomnil očetovih besed, da bo v gmajni in da bo velikokrat lačen. In ravno tako je bilo: »V Krasincu sem bil tri tedne. Zaradi lakote smo bili že zelo obnemogli. Ko sem šel nekega dne na delo, nisem več ničesar videl. Kar krogci so se mi delali pred očmi. Pa nisem čutil toliko lakote, saj sem se jo že navadil. Kakšen košček zeljnatega lista je običajno plaval v juhi, ko so jo kuhali. To pa so dobili na kakšnem polju, kar je ostalo, ko so ga kmetje pobirali, in je odletelo stran. Vendar so tudi kmetje imeli zelo malo pridelka. Takrat sem dal nekemu kmetu brivski aparat, ker sem se bolj malo bril, z ženo pa sta mi potem včasih dala kaj malega za pojesti, da sem počasi nato ponovno videl.«
Na hrvaško stran
»Ker je bilo zaradi dežja letališče nefunkcionalno, smo po komandi odšli na hrvaško stran, s seboj pa smo vzeli tudi ranjence. Zaradi tega smo od kmetov mobilizirali konje in kake vozičke, da smo lahko nanje položili ranjence. Bilo je nekaj čez sto ranjencev, nas pa ravno toliko. Ranjence smo nato predali hrvaškim partizanom. Nam pa so dejali, da moramo v Beograd, ki je bil takrat že osvobojen. Smo se pa vsaj ranjencev rešili. Bilo je namreč zelo težko prenašati ranjence po strmih hribih, saj je bilo vse zamrznjeno. Tudi konji
niso mogli hoditi pa takem terenu. Do kraja smo bili izmučeni in izstradani,« o svoji izkušnji pove Ivan in nadaljuje s prijetnejšo pripovedjo: »Ko smo prišli do prve hrvaške enote, smo nam tam dali jesti. Dobili smo juho, v kateri je bila slanina. Prav tako smo dobili tudi kruh. Tako čudno se mi je zdelo, da sem mislil, da so nebesa, ker smo tja prišli tako lačni. Seveda je bilo to nekaj izjemnega za nas. Na Hrvaškem je bilo dosti hrane, sem hitro ugotovil. Pri nas v Sloveniji pri partizanih, še posebej v Beli krajini, je bila taka revščina in taka lakota, da se sploh ne da povedati. Na Hrvaškem smo bili dobrodošli. Niso bili namreč izdajalci kot naša bela garda. Nihče nas ni prijavil, ko smo šli čez Hrvaško. Prav tako smo lahko spali v vasi. Pri nas je bilo drugače. Tudi dvakrat na noč smo morali narediti premik, da nas bela garda ni napadla.«
V Beli Crkvi je bila jugoslovanska zbirna baza za letalstvo
Iz Beograda jih je pot popeljala do Bele Crkve. Tam je bila jugoslovanska zbirna baza za letalstvo za vse republike. Po besedah Ivana je šlo za veliko panonsko vas, kjer je živela dve tretjina Nemcev: »Tam so bile najlepše kmetije. Ko se je ruska fronta bližala proti Jugoslaviji, so tam živeči Nemci zbežali. Kar so lahko pobrali, so vzeli s seboj, večino pa so pustili tam.«
Bele Crkve pa Ivan ni videl veliko. Ko so prispeli tja, je namreč hudo zbolel: »Med potjo do tja sem namreč obnemogel, ker sem dobil več prehladov, saj sem bil skozi zimo zelo malo napravljen. Bil sem v tistih cunjah, ki sem jih imel na sebi, ko sem prišel z Dunaja. Reševala me je samo odeja iz Papirnice Količevo. Ko sem stal na straži, sem se z njo pokril. Tako je bilo vso zimo. Ampak preživel sem. Spominjam se, da smo tam v kasarni ležali na pernicah. Kuharji pa so kuhali najboljše, kar je bilo možno. Tudi makovke iz bele moke in še marsikaj drugega. Človek si sploh nisi mogel predstavljati.«
Šolanje
»Naslednja skupina, kjer sem bil tudi jaz, skupaj nas je bilo tristo, je bila napotena v podoficirsko šolo v Novi Sad. Da si šel lahko za letalca, si moral najprej narediti to šolo, ki je trajala tri mesece. Od tam smo odšli v Kraljevo. Ker je bilo tam že konec vojne, so vsi ostali že lahko odšli domov, pri nas v Sloveniji pa je bila še vojna, zato smo morali ostati tam. V Novem Sadu so nas razdelili po službah. Mene so določili, da bom aviomehanik. Odšli smo v Kraljevo, od tam pa v Rajlovac pri Sarajevu. Domov sem prišel šele leta 1947. V tistem času po vojni, ko sem se še šolal, je nastopil obvezni vojaški rok, ki je trajal tri leta. Meni se je vmes štelo obdobje, ko sem bil v partizanih, zato sem imel služenje malo krajše.« Ko je Ivan končal šolo v Rajlovcu je dobil čin vodnika, pozneje v rezervi pa je dobil čin starejšega vodnika.
V času služenja vojaškega roka je bil Ivan nekaj časa na letališču Polje pri Ljubljani, nato nekaj mesecev v Cerkljah ob Krki in Skopju, na koncu pa še v Tirani v Albaniji. Od tam se je leta 1947 vrnil domov. Je tudi član krajevne borčevske organizacije Radomlje. □
slamnik@kd-domzale.si
OBJAVE
V tej temni noči prišlo je slovo, zžalostjo v srcih zremo v nebo. A vemo, zdaj od tam boš gledal na nas, saj ljubezni ne more izbrisati čas.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric,
Milan Pele
iz Radomelj
Hvala vsem za iskrene stiske rok in objeme, sožalja, darovano cvetje in sveče ter marsikatero solzo v očeh, ko ste se poslavljali od našega dragega atija. Zahvala za nesebično pomoč patronažni sestri Marjeti Lovšin in sestri Ireni Štampfl iz ZD Domžale. Hvala tudi podjetju Količevo Karton in župniku Janezu Jarcu za lepo opravljen pogrebni obred.
Posebna zahvala njegovemu osebnemu zdravniku dr. Tomažu Mušiču, ki mu je vsa leta bolezni z veliko mero požrtvovalnosti, strokovnosti, topline in dobrosrčnosti izkazoval naklonjenost in podporo.
Vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dobri mož, ata, dedek in pradedek
Drago Šimic
Vaška pot 15, Preserje
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za sv. maše.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala župniku Lojzetu Hostniku za lep krščanski obred in nagovor, hvala pevcem in Pogrebni službi Vrbančič. Zahvala nekdanjim sodelavcem Oddajnikov in zvez za poslovilni govor.
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin!
Vsi njegovi
L\
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu sklenila naša draga žena, mami, babica, prababica, sestra in teta
Alenka Vovk
z Vira pri Domžalah, Šubičeva ulica 7 b
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vso podporo, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala sosedom z Vira za podarjene darove, Janezu za zaigrano violinsko meditacijo, Tanji za izrečene poslovilne besede, pevcem, trobentaču, cvetličarnama Vesel in Omers iz Domžal ter Pogrebni službi Vrbančič.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti! Lenka, mami, babi, radi smo te imeli!
Vsi njeni
... zdaj živiš v svetu brez bolečin in v naših srcih...
Svojo življenjsko pot je v 95. letu starosti sklenila naša draga mama, babica in prababica
Frančiška Božič
po domače Pekova mama, rojena Osolnik iz Spodnjih Jarš pri Domžalah
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, topel stisk roke, besede tolažbe in podarjene sveče. Posebna zahvala zdravniku dr. Svoljšaku, medicinski sestri Valentini, patronažni sestri Dragici, urgentni službi ZD Domžale in Karitas Jarše. Hvala župniku Matjažu Križnarju, ministrantom, bralcem in pevcem ter Pogrebni službi Vrbančič za lep obred. Hvala vsem, ki ste prišli in našo mamo pospremili na zadnji poti.
Iskrena hvala tistim, ki jo boste ohranili v lepem spominu, postali na njenem grobu ali ji prižgali svečo!
Vsi njeni
Življenje kdaj kruto se z nami igra, nam kdaj kaj podari, pa tisto spet vzame, s tem nož nam zasaja v sredino srca. Pretežka bremena nam daje na rame.
V SPOMIN
Prvega marca bo minilo deset let, odkar nas je zapustila
Marjeta Grojzdek
iz Mačkovcev
Hvala vsem, ki se je spominjate! Hčerka Marta z družino
Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in stric
Pavel Zupan
iz Preserij pri Radomljah, Vaška pot 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili sveče, cvetje in darovali za maše, cerkev in Karitas ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Posebej se zahvaljujemo Albini Gradišar in bližnjim sosedom za neizmerno pomoč in podporo v teh žalostnih trenutkih. Zahvala tudi župniku Lojzetu Hostniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se Zvezi združenj borcev NOB Radomlje za prapor, venec in poslovilne besede, hvala za venec soborcev Šlandrove brigade iz Kamnika in za prapor Društva upokojencev Radomlje. Hvala pevcem za doživeto petje, gospe Ivici Zupančič za lepe besede, izvajalcu Tišine in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za večno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in brata
Dušana Čulibrka
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
V SPOMIN
16. februarja 2015 je minilo žalostno leto, od kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, stric in tast
Božidar Limoni
iz Doba pri Domžalah
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu!
Vsi njegovi
Zaman zdaj iščemo besede tvoje -A tudi sladki tvoj nasmeh. Hiša prazna je brez tebe, V njej ne čakaš nas nič več. A tam kjer zdaj si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. A nihče ne ve, kako boli...
9. februarja je minilo eno leto, od kar nas je za vedno zapustil naš najdražji
Jože Rape st.
iz Zaboršta pri Domžalah
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ohranjate spomine nanj in mu prižgete sveče. Pogrešamo te!
Vsi njegovi
Oko zaprem,
v spominu vedno tebe uzrem, nikjer te ni in to boli.
V SPOMIN
Prvega marca mineva 10. leto, odkar si nas za vedno zapustila
Metka Grojzdek
iz Domžal
Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu!
Hči Metka ter Tone, Katja in Rok
ZAHVALA
Ivan Razpotnik
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili ob njegovem slovesu z nami. Iskrena hvala sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter podarjene sveče. Hvala urgentni službi Domžale, dr. Mariji Starbek, patronažni sestri Mari Peterka in kolesarskemu Klubu upokojencev Vir.
Posebna zahvala župniku Juretu Ferležu za lep pogrebni obred in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Q
1
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
Amalije Bolta - Malči
iz Domžal
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Zahvala tudi dr. Pogačarjevi, patronažni sestri Mojci Jenko in urgentni službi ZD Domžale.
Vsi njeni
objave
slamnik@kd-domzale.si
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, a srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni!
v SPOMIN
Prvega marca bosta minili žalostni dve leti. odkar si me zapustil in odšel v večnost dragi mož
Andrej Klopčič
Zaboršt pri Domžalah, Krumperška 14
Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj in mu prižigate svečke!
Žena Cvetka
ZAHVALA
22. januarja nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Neža Lutar
iz Češenika


Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujemo se vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči vsi njeni
Češenik, Graz, Podhrib pri Radomljah in Čakovec
Viljemu Majheniču v slovo
Vse, kar nam ostane za dobrimi ljudmi, so topli spomini. A za Vilijem ti ne bodo le v naših srcih, ravno po njegovi zaslugi nam ostajajo tudi na številnih mojstrskih fotografijah.
V	vitrino njegovega foto studia je bilo vselej zanimivo pogledati, kdo se je zdel Viliju vreden, da ga še posebej na ogled postavi, ko smo hiteli po opravkih od enega do drugega kolega.
A Viljem Majhenič ni bil le običajen kolega nas, domžalskih obrtnikov. Bil je mnogo več. Tudi po njegovi zaslugi imamo svoj hram, saj je bil ustanovni član Območne obrtne zbornice Domžale, ki smo jo skupaj snovali pred več kot 30 leti pod imenom obrtno združenje.
V	njegovi naravi je bilo, da se je razdajal, kjer koli je bil. Pokončen in odločen mož je skrival v sebi srce človeka, ki je vselej hranil nekaj moči in energije še za druge. Za skupno dobro. Tudi za našo skupno obrtniško pot.
Bil je predsednik odbora za šport in rekreacijo od leta 1980 dalje. Štiri mandate je sodeloval kot član kadrovske komisije. Spominjali se ga bomo kot člana upravnega odbora in skupščine, kot člana republiške sekcije fotografov. Po njegovi zaslugi se ponašamo z zavidanja vrednim foto arhivom, saj je v fotografski objektiv vestno beležil vse, kar je bilo pomembno ohraniti.
Pri tem ni bil važen ne dan ne ura. Kot fotograf po poklicu in kot umetnik po duši je vselej rade volje in predano stopil na drugo stran črne škatlice, iz katere je znal zvabiti podobe, ki so jemale dih. Kdo ve, koliko generacij družin je imenitno upodobil, koliko izmed nas je ujel v trenutek, ki ne bo nikoli minil? Čas bo pokazal, kakšna čast je imeti fotografije z nevidnim podpisom, a močnim pečatom tega velikega mojstra fotografije.
Ta trenutek ga v duhu vidimo pred seboj. Pred očmi imamo njegove malce valovite sive lase, malo hudomušen izraz na obrazu in vselej rahlo priprte oči, v nenehni preži za tistim posebnim trenutkom, ki se ga splača poslikati.
Viljem Majhenič je bil mojster v mnogo pomenih besede. Mojster svojega poklica, ki je znal mojstrsko pripeljati našo obrtniško barko v pristan povezanosti in skupnega dobrega.
Kot mojster je znal videti več, kot vidi marsikatero oko. Ker je vselej gledal tudi s srcem. Zato je, dragi kolega in prijatelj Viljem Majhenič, nepričakovano slovo od tebe toliko težje. Praznina, ki ostaja, je globoka in boleča. A ostaja nam tvoja nepozabna fotografska dediščina, ki nam bo spomin nate priklicala vsakič, ko bomo hoteli iz pozabe pridobiti kateri koli spomin na našo skupaj prehojeno pot. Hvala ti zanjo!
Območna obrtno-podjetniška zbornica Domžale
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval, naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHvALA
V 76. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oči, dedi, brat, stric, svak in tast
W
Janez Dimc
iz Domžal, Prečna 4
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove svete maše. Toplo se zahvaljujemo vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvala župniku Klemenu Svetelju za lepo opravljen pogrebni obred in svečano sveto mašo, Alenki Oldroyd za ganljiv poslovilni govor, pevcem, trobentaču in Pogrebni službi Vrbančič.
Ostal boš v naših srcih. Vsi tvoji
Vsi, ki radi jih imamo,
nikdar ne umro,
le v nas se preselijo
in naprej, naprej živijo
so in tu ostanejo. (Janez Medvešek)
ZAHvALA
16. januarja 2015 smo se na Brdu pri Lukovici za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, dedka in strica
Vincenca Stražarja
iz Čepelj pri Lukovici, upokojenca podjetja Toko Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Poloni Burja in patronažni sestri Mateji Parkelj za vso pomoč in podporo v času bolezni ter duhovniku in pevcem za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
SPREJEM ZAHVAL
Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.
		
Razpored odvoza kosovnih odpadkov -pomlad 2015 v občini Domžale		
DATUM	KR. SKUPNOST	ZAJEMA NASELJA
9. 3. 2015	KS Radomlje	Hudo, Radomlje, Škrjančevo
	KS Rova	Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorica pri Rovah, Žiče
10. 3. 2015	KS Homec - Nožice	Homec, Nožice
12. 3. 2015	KS Preserje	Preserje
13. 3. 2015	KS Jarše - Rodica	Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše
16. 3. 2015	KS Venclja Perka	Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas
17. 3. 2015	KS Slavka Šlandra	Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt
19. 3. 2015	KS Simona Jenka	Domžale (predel KS Simona Jenka)
20. 3. 2015	KS Tomo Brejc - Vir	Količevo, Podrečje, Vir
23. 3. 2015	KS Dob	Brezovica, Češenik, Dob, Gorjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik
	KS Krtina	Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico
24. 3. 2015	KS Dragomelj - Pšata	Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel
26. 3. 2015	KS Ihan	Brdo pri Ihanu, Goričica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo:
•	kopalniška oprema,
•	pohištvo,
•	preproge,
•	oblazinjeno pohištvo,
•	svetila in senčila,
•	veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...),
•	veliki železni in kovinski kosi ...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
•	nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
•	avtomobilski deli,
•	akumulatorji,
•	gume,
•	sodi,
•	gradbeni material,
•	veje drevja in živih mej.
Kosovni odpadki morajo biti na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni na odjemnem mestu pobiranja komunalnih odpadkov. V primeru vprašanj smo vam na voljo na telefonski številki 01/729-54-30 ali elektronskem naslovu info@jkp-prodnik.si.
Vse bridkosti, vse trpljenje, takrat bo pozabljeno in najmanjše dobro delo stokrat bo poplačano.
ZAHvALA
Svojo življenjsko pot je v 97. letu starosti sklenila naša mama
Ivanka Hribar
po domače Krofčova mama iz Goričice pri Ihanu
Hvaležni smo vsem, ki ste darovali za svete maše, podarili
cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje.
Hvala vsem, ki ste se z molitvijo in pesmijo poslovili od nje!
Vsi njeni
DNEVI NEVLADNIH ORGANIZACIJ
5. dnevi NVO 2015 bodo letos med 13. in 15. marcem 2015 v G Konferenčnem Centru na Tržaški cesti 330 v Ljubljani.
V okviru izobraževalnega vikenda bodo na voljo brezplačne delavnice, namenjene društvom, zasebnim zavodom in ustanovam iz Osrednjeslovenske regije.
Udeleženci bodo lahko pridobili ključna znanja s področja pridobivanja sredstev in vodenja nevladne organizacije. Letos se posvečamo temam od A do Ž o zbiranju sredstev s pomočjo crowdfundinga, vodenja računovodstva nevladnih organizacij, pridobitni in nepridobitni dejavnosti in prijavah na razpise.
Udeležba na dogodku je brezplačna za vse predstavnike društev, zasebnih zavodov in ustanov iz osrednje Slovenije. Prednost pri prijavi imajo člani Mreže NVO osrednje Slovenije. Podrobnosti o dogodku in pristopno izjavo najdete na spletni strani www.consulta.si.
Klara Kržišnik Stičišče NVO osrednje Slovenije
DNEVI
NVO
Veterinarski dom Domžale, d.o.o., Ihanska c. 19 a, Zaboršt, 1230 Domžale
Republika Slovenija, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Veterinarska uprava RS, izdaja pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. Na podlagi tega pravilnika se bo vršilo splošno cepljenje psov proti steklini po sledečem razporedu v občini Domžale.
Razpored obveznega cepljenja psov	
PONEDELJEK, 9.MAREC 2015	
9.00-9.30 Vir	pri Krajevni skupnosti
9.45-10.15 Količevo	pri Centru požarne varnosti
10.30-10.45 Češenik	pri Janezu Gaberšku
11.15-12.15 Dob	pri Kogovšku - na dvorišču
12.30-13.15 Žeje - Sv. Trojica	pri gasilskem domu
TOREK, 10. MARCA 2014	
9.00-9.30 Nožice	pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28
9.45-10.15 Homec	pri gasilskem domu
10.25-11.00 Preserje	pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36
11.15-11.45 Radomlje	pri krajevni skupnosti
12.00-12.30 Rova	pri gasilskem domu
12.45-13.15 Dolenje	pri Marku Zalazniku, Dolenje 4
13.35-14.30 Jarše	pri gasilskem domu
SREDA, 11. MARCA 2014	
9.00-9.45 Dragomelj	pri Lukanovih, Dragomelj
10.00-10.45 Pšata	pri Luku Mivšku, Pšata 36
11.00-11.45 Selo pri Ihanu	pri Mihaeli Flerin, Selo pri Ihanu 1
12.00-12.45 Ihan	pri gasilskem domu
ČETRTEK, 12. MARCA 2014	
8.00-8.45 Krtina	pri Francu Simonu, Krtina 37
9.00-9.30 Zalog pod Sv. Trojico	pri Vinku Kepcu, Zalog 5
9.50-10.45 Študa	pri gasilskem domu
11.00-11.30 Depala vas	pri Pavovcu, Depala vas 16
11.45-12.00 Domžale	Veterinarski dom Domžale, Ihanska cesta 19a, Zaboršt
Cepljenje psov za zamudnike je na krajih ter mestih kot v rednem cepljenju.	
PETEK, 13. MAREC 2015	
13.30 Nožice	15.30 Količevo
14.00 Homec	16.00 Dob
14.30 Rova	16.30 Jarše
15.00 Radomlje	17.00 Domžale
SOBOTA, 14. MAREC 2015	
9.00 Krtina	10.00 Selo pri Ihanu
9.30 Ihan	10.15 Pšata
10.30 Dragomelj	
Odvoz nevarnih odpadkov bo v mesecu aprilu. Razpored odvoza bo objavljen v prihodnjem Slamniku.
Ne pozabite prinesti s seboj izkaznice o cepljenju psov Potni list -modra izkaznica.
Ob cepljenju na terenu bo mogoče kupiti ampule proti bolham in klopom.
Imetniki psov morajo zagotoviti cepljenje psov proti steklini med 12. in 16. tednom starosti. Breje in doječe psice se ne smejo cepiti, cepimo jih lahko po odstavitvi mladičev. Ob prvem cepljenju morajo biti psi označeni z mikročipom in registrirani v skladu s predpisom, zato s seboj prinesite enotno matično številko (EMŠO) lastnika psa, številko čipa matere mladička in podatke o lastniku matere mladička. Stroški cepljenja znašajo 31,42 evra. Ob prvem cepljenju se k tem prištejejo še stroški označitve, izdaje potnega lista in registracije v znesku 29,90 evra.
slamnik@kd-domzale.si
Iv
KRIŽANKA
Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja in Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obveščata javnost o javni razgrnitvi študije variant s predlogom najustreznejše variante in okoljskega poročila v postopku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M9 Kidričevo-Vodice
I.	Javna razgrnitev bo potekala od 9. marca 2015 do 9. aprila 2015:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Di-rektoratu za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska cesta 47, Ljubljana,
-	na spletnih staneh Ministrstva za okolje in prostor na naslovu:
-	http://www.mop.gov.si/si/delovna_po-drocja/prostorski_nacrti/drzavni_pro-storski_nacrti/javne_razgrnitve_in_se-znanitve/
-	na sedežih občin: Kidričevo, Majšperk, Makole, Rogatec, Rogaška Slatina, Slovenska Bistrica, Poljčane, Slovenske Konjice, Dobrna, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Vojnik, Mestne občine Celje, Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Moravče, Kamnik, Lukovica, Domžale, Mengeš, Komenda in Vodice.
II.	Javne obravnave bodo potekale:
-	17. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi dvorca Sternthal, Kopališka ulica 14, Kidričevo, za občini Kidričevo in Majšperk;
-	17. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v veliki sejni dvorani Občine Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, Rogaška Slatina, za občine Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina;
-	18. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi občine Slovenska Bistrica, za občine Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica;
-	18. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi občine Šentjur, Mestni trg 10, Šentjur;
-	19. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v veliki avli Splošne knjižnice Slovenske Konjice, Mestni trg 4, Slovenske Konjice;
-	19. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma v Celju, Trg celjskih knezov 9, za
Občino Vojnik in Mestno občino Celje;
-	24. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, Žalec za občini Dobrna in Žalec;
-	24. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22, za občine Polzela, Prebold in Bra-slovče;
-	25. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v predavalnici Inovacijskega centra Vransko, Vransko 66a, Vransko za občini Tabor in Vransko;
-	25. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v sejni sobi Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, Zagorje ob Savi;
-	26. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v Kulturnem domu Janka Kersnika, Stari trg 1, Lukovica, za občini Lukovica in Moravče;
-	26. marca 2015, z začetkom ob 19.00 v veliki sejni sobi Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik;
-	31. marca 2015, z začetkom ob 16.00 v Kulturnem domu Radomlje, Prešernova 43, Radomlje;
-	31. marca 2015, z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Mengeš, 1. nadstropje, Slovenska cesta 30, Mengeš;
-	2. aprila 2015, z začetkom ob 16.00 v sejni sobi Občine Komenda, Glavarjeva 104, Komenda;
-	2. aprila 2015, z začetkom ob 18.30 v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice.
III. Javnost ima v času javne razgrnitve, do
9. aprila 2015, možnost dajati pripombe in
predloge na razgrnjeno gradivo, in sicer:
-	pisno na mestih javne razgrnitve (na obrazcu za pripombe),
-	po pošti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska c. 47, Ljubljana, s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice«,
- elektronsko na naslov: gp.mop@gov.si,
s pripisom »DPN Kidričevo-Vodice«. Obrazec za pripombe je na voljo na mestih javne razgrnitve in na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor.
Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za infrastrukturo bosta v roku 60 dni preučili pripombe in predloge in do njih zavzeli stališče, ki bo objavljeno na spletni strani ministrstva za okolje in prostor in posredovano udeleženim občinam. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavi njihovo ime in priimek, morajo pri dajanju pripomb in predlogov to posebej navesti.
Barbara Radovan v. d. generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja
Danijel Levičar generalni direktor Direktorata za energijo
OBVESTILO
Občina Domžale je februarja 2015 na podlagi Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega 26. julija 2013, dodelila stanovanja naslednjim upravičencem razpisa iz prednostne liste A: Edin Džafic, Renata Dobrin, Lanna Lena Szomi in Andreja Šuštar.
Občina Domžale, Urad župana
OBVESTILO
Občani in občane, morebitno škodo po divjadi prijavite Andreju Štiftar, Volčji Potok št. 32, 1235 Radomlje ali na telefonskih številkah 031 508 971 in 01 831 57 95.	Lovska družina Domžale
MALI OGLASI
ŠIVALNI STROJI; servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker s. p., Sla-mnikarska 3b Domžale. t: 041 920 149
Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 031 264 290
Ažurno in kvalitetno nudim adaptacije kopalnic in kurilnic z vsemi inštalacijami ter manjša popravila. Igor Šparovec,
t: 041 647 249
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi popoldan med 14. in 16. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si
SIMAX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale
tel. 01 724 16 56
Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-slo.com
AVTODELI - AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO
ROK ZA ODDAJO
za naslednjo številko Slamnika je četrtek, 12. marec 2015, do 12. ure.
NAGRADNA KRIŽANKA 1
NAGRADNA KRIŽANKA 2
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 1-2015:
Marija Habat iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Vesna Avbelj Dovžan iz Komende (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Vera Jus iz Prelog (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015)
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je: Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po 2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2014/2015
nagradna
križanka
2
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l23o Domžale
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 16. 3. 2014 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale
MAZILO ZA NEGO, ZAŠČITO
UST PAPIRJA Z OBVESTILOM V JAVNOSTI
PRIKAZ OBRAVNA- BOG NEBA VANEGA OBJEKTA V STROKOV-ZMANJŠANEM MERILU NJAK ZA _ANATOMIJO
PUSTOLOVKA
ZAČETEK GESLA
RISBA, SKICA
PRIPADNIK ASKAROV
NEKDANJI INDONEZIJSKI PREDSEDNIK SUKARNO
ZNAČILNA VAS NA KAVKAZU IZ ŠOTOROV
NAJDALJŠA FRANCOSKA REKA
RIBIŠKA MREŽA
AŠKERČEVA PESEM
ZIMASTA DLAKA NA VRATU KONJA
OKROGLA STAVBA S KUPOLO
NACE SIMONČIČ
AMERIŠKI IGRALEC (HIP)
LATINSKI IZRAZ ZA UMETNOST
HERNAN CRESPO MIKROSKOPOM
PREUČE- preprOST VANJE Z
ORODJE V TEROARJU
KONEC GESLA
NEKDANJA NEMŠKA MIRAN ALPSKA RUDAN SMUČARKA
HÖFL- _
RIESCH MAKEDONSKI SKLADATELJ BADEV
VINSKA SHRAMBA ANGLEŠKI SREBRNI KOVANEC
OSMI JUDOVSKI MESEC
AMERIŠKA IGRALKA HATCHER ŠPORTNO OBLAČILO
MOČNA RDEČKASTA SVETLOBA
PISEC ESEJEV
MOŠKI, KI RIŠE
AVSTRU. IGRALKA BERGER AMERIŠKI AVTOMOBIL
FR. ŠANSO-NJERKA {EDITH}
LINDA EVANS SL. GLED. IGRALKA (VERA)
OBSEŽEN
SPIS, REFERAT
NEKDANJA AVSTRU. ALPSKA SMUČARKA GtTSCHL
SINTETIČNO VLAKNO
ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG
LEPOTNA KRALJICA HRVAŠKA PEVKA ROZGA
NEKDANJA HRVAŠKA BALERINA (ANA)
REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN
HRVAŠKI
OTOK SEVEROZAHODNO OD MOLATA
ETIOPSKI NAZIV ZA GOSPODA
MESTO V SREDNJI HALUI
NAŠA TISKOVNA AGENCUA
POMOČ: DRALON-sintetično vlakno ameriške proizvodnje, GROAT-angleški srebrni kovanec, IJAR-osmi judovski mesec, KASBA-arabska mestna četrt, KLAK-zložljivi klobuk cilinder, OPERAT-referat, ROTUNDA-okrogla stavba s kupolo
OKOLJE
slamnik@kd-domzale.si
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, je eno izmed orodij Evropskega sklada za razvoj podeželja, s katerim EU spodbuja celostni razvoj posameznih območij po pristopu 'od spodaj navzgor'. Lokalni razvoj v državah članicah vodijo tako imenovane lokalne akcijske skupine (v nadaljevanju LAS), ki so partnerstva, sestavljena iz predstavnikov javnih institucij, gospodarstva in civilne družbe, ter izhajajo iz lokalnega območja.
Glavna naloga LAS je spodbujanje lokalnega razvoja z združevanjem razpoložljivih človeških in finančnih virov ter povezovanjem lokalnih deležnikov k izvajanju skupnih projektov. Uravnotežen lokalni razvoj namreč temelji na razvojnih zmogljivostih območja in aktivnemu vključevanju prebivalstva v skupno načrtovanje, odločanje in izvajanje. Tak pristop 'od spodaj navzgor' lokalnemu prebivalstvu omogoča, da samo določi prioritete in razvojne cilje ter tako odloča o lastnem lokalnem razvoju.
Območje občin Domžale, Komenda, Medvode, Mengeš, Trzin in Vodice do zdaj še ni bilo vključeno v LAS. Trenutno se oblikujejo nova partnerstva za uravnotežen lokalni razvoj, zato vabimo vas, prebivalce, skupine, društva, podjetnike in druge lokalne akterje, da se pridružite oblikovanju nove LAS, ki bo delovala na območju navedenih občin.
Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost omogoča večjo fleksibilnost, prilagojenost dejanskim potrebam območja in uspešnejše naslavljanje širokega nabora izzivov z najrazličnejših področij npr. socialne vključenosti in enakosti, podjetništva in ustvarjanja novih delovnih mest, družabnega življenja, rekreacije in prostega časa, turizma, kulture, varstva narave in okolja, kmetijstva ter diverzifikacije dejavnosti na podeželju in drugih dejavnosti. Tako prispeva k višji kakovosti življenja lokalne skupnosti.
Do zdaj je v Sloveniji uspešno delovalo 33 LAS, ki so pokrivale skoraj celotno območje Slovenije. LAS so izvajale različne projekte, ki so prispevali k uresničevanju lokalnih razvojnih potreb. Podprti projekti so bili
Center za mlade Domžale razpisuje
UKOVNHJ IN LITERARNI NATEČAJ
• STAROSTNE SKUPINE: •
A: PREDŠOLSKI OTROCI B: OSNOVNOŠOLSKI OTROCI C: DIJAKI, ŠTUDENTI IN ODRASLI
Rok is oddajo Mi 23,3*
Stvaritev rsastavfij L M1S
cz*] :
El
Več informacij: Center za mlade Domžale, Ljubljanska c. 58,1230 Domžale, www.czm-domzale.si, foto@czm-domzale.si, T: 01722 66 00,040 255 568
sofinancirani iz Evropskega sklada za razvoj podeželja do 85 odstotkov njihove celotne vrednosti. Vsebine uresničenih projektov so zelo raznolike: ureditev pohodniških, kolesarskih in drugih tematskih poti, ureditev prireditvenih, muzejskih in razstavnih prostorov, ureditev središč naselij, parkov in botaničnih vrtov, ureditev športnih in otroških igrišč, izvedba različnih dogodkov, festivalov in izobraževanj, obnova objektov kulturne dediščine (domačije, spomeniki, kapelice ipd.), ureditev tržnic, tržnih prostorov in nabava skupnih stojnic, razvoj in promocija lokalnih znamk, zasaditve šolskih sadovnjakov in eko vrtov, vzpostavitev in delovanje krajinskih in regionalnih parkov, energetska obnova javnih stavb, energetsko knjigovodstvo in svetovanja o različnih aktualnih temah.
Ključne naloge LAS so priprava in izvedba Strategije lokalnega razvoja, na podlagi katere se izberejo projekti za izvedbo, ter posledično delitev in upravljanje finančnih sredstev, ki so LAS dodeljena.
Pripravila RRA LUR
V sredo, 4. marca 2015, bo ob 15.30 v sejni sobi Občine Domžale potekala prva delavnica LAS v mojem kraju, na kateri bomo bolje pojasnili, kaj lokalna akcijska skupina sploh je, kako deluje, kdo jo sestavlja, kakšen je njen pomen za lokalni razvoj in kako lahko prek nje uresničite svoje projektne ideje. Skupaj z vami bomo postavili temelje za pripravo Strategije lokalnega razvoja. Ker želimo pripraviti strategijo, ki bo temeljila na lokalnih potrebah in potencialih, vas vabimo, da se nam pridružite in prispevate k razvoju skupnosti s svojimi izkušnjami in idejami!
MestniKino Domžale
2.18.110.116. mar
Ida / drama / režija: Pawel Pawlikowski / igrajo: Agata Kulesza, Agata Trzebucho-wska, Dawid Orgodnik Jerzy Trela, Adam Szyszkowski / 2013, Poljska, Danska/80'
MAREC
2015
PRIPORO ^ ČAMO
Poljska, leto 1962. Anna je med vihro druge svetovne vojne izgubila starša. Odrasla je v podeželskem samostanu, kjer naj bi kmalu tudi sama stopila med redovnice. Na zahtevo predstojnice pa se mora pred tem seznaniti s svojo edino še živečo sorodnico, materino sestro Wando. Toda ob srečanju s svobodomiselno Intelektualko privrejo na dan temačne skrivnosti Iz družinske preteklosti in ženski se morata soočiti s pretresljivo resnico.
Nagrade: oskar 2015 za najboljši tujejezlčnl film, nominacija za kinematografijo, nagrada FIPRESCI - Toronto 2013; najboljši film - London 2013, Varšava 2013, Gdynia 2013, Minsk 2013, Gljon 2013, Clnequest 2014, nagrada LUX 2014, Evropska filmska nagrada 2014 (za najboljši film, režijo, scenarij in fotografijo ter nagrada občinstva)
1.17.119.121. mar
BACEKJON »FILM«
Shaun the Sheep The Movie / animirana družinska pustolovščina / režija: Mark Burton, Richard Goleszowski / 2014, Francija, Velika Britanija / 85'/ brez dialogov, 4+
Jon je brlhtna, neugnana ovčlca, ki s svojo čredo živi na kmetiji s kmetom in psom Bltzerjem. Jonovlm trudom navkljub je življenje na kmetiji padlo v dolgočasno rutino In naš bacek skuje pretkan načrt: omisli si prost dan! Dogodki bliskovito uidejo z vajeti In Jonova navlhanost nebogljenega kmeta nehote pošlje v velemesto. Jon se mora s pomočjo svoje črede prvič odpraviti s kmetije in rešiti kmeta. A kako bodo ovce sploh preživele? Se lahko ognejo temu, da ljudje v njih prepoznajo ovce? In ali se bodo izmuznile strašnemu konjedercu? Med dogodivščino se jim pripeti nešteto divjih in zabavnih prigod, poleg tega pa Jon spozna osirotelega kužka Sllpa, ob katerem spozna, da Imeti dom in družino nI nekaj, kar je samoumevno.
EKSOTIČNI HOTEL MARIGOLD 2
22.123.129. mar
The Second Best Exotic Marigold Hotel/komedija, drama/režija: John Madden/igrajo: Maggie Smith, Bill Nighy, Richard Gere, Dev Pateljudi Dench, David Strathairn / 2015, Velika Britanija / 122'
Zdaj ko je Najboljši eksotični hotel Marigold do zadnjega zaseden s stalnimi prebivalci, soupravltelja Muriel Donnelly in Sonny Kapoor sanjata o razširitvi; uresničitev sanj najdeta v Eksotičnem hotelu Marigold 2. Načrti so že v pripravi, medtem pa se Evelyn in Douglas pridružita delovni sili Jalpurja In se sprašujeta, kam ju popeljejo njuni redni skupni zajtrki. Norman In Carol usmerjata svojo barko po nemirnih vodah monogamnega razmerja, Madge se odloča med dvema strašno ustreznima snubcema In nedavni novi prišlek, Guy Chambers, v Sonnyjevl materi, ge. Kapoor, najde navdih za svoj naslednji roman.
MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale T 722 50 50 wvwv.kd-domzale.si	sledite nam tudi na Facebooku facebook.com/me5tn Ikino.domzaie lEBftfi |9 ranim EU ROPALI NEM AS