Kronika. = Višji šolski svet. Ker sta se dosedanji predsednik prof. A. Sušnik in dosedanji podpredsednik prof. dr. Fr. llešič odpovedala, je za predsednika višjega šolskega sveta imenovala deželna vlada proiesorja Fr. V a d n j a 1 a, za njegovega namestnika pa višjega šolskega nadzornika prof. dr. Ivana Grafenauerja. = Za učiteljsko stanovsko ujedinjenje. Učiteljica nam piše: Zelja, da se vse učiteljstvo v Sloveniji združi v enotno stanovsko organizacijo, je med našim učiteljstvom splošna. Kar je bilo med učiieljstvom kdaj najslabšega, je nastaio zan-di medsebojnih prepirov, ki so prinasali korist vedno le tislcmu, ki je učiteljstvo razdvajal, nikdar pa ne učiteljstvu samemu. \se drugačni pa so bili naši uspehi ob skupnem nastopu, n. pr. za draginjske doklade in za regulacijo plač. lreba je le še, da se tudi na znotraj ujedinijo naše organizacije, da bomo povsod in vst-kdar nastopali kot celota, ne kot rr.zcepljena gruča ljudi, ki mora za vsat. skupni nastop nanovo iskati stikov med seboj. — Popravimo torej svojo stanovsko needinost in delajmo na to, da zapusMmo bodoči generaciji združeno utiteljsko skupino, kakor smo tudi mi podedovali složno učiteljsko organizacij.. Učiielj naj bo v svoji organizaciji samo učitelj, pripadnost k politiški stranki naj bo Djegova zasebna stvar. — Kolegi in koleginje, razmišljajte o tem! Točka o našem stanovskem ujedinjenju naj se postavi na dnevni red vseh naših zborovanj. O vehkih počitnicah pa bi bil morebiti umesten shod za naše ujedinjenje tako urpozanten kot lani v septembru za naše gmotne koristi. Tam bi se izrekli vsi za eno: za enotno učiteljsko organizacijo! =• Proti verskim vajam v šolah. Z Dunaja poročajo: Po odredbi državnega podtajnika za uk je prepovedano vsako siljenje učiteljstva k sodelovanju pn duhovnih vajah v vseh državnemu uradu za notranje zadeve in uk podrejenih srednjih, ljudskih in meščanskih šolah. Neudelcžitev pri duhovnih vajah ne sme vplivati na klasifikacijo dotičnega učenca. Obenem se razveljavljajo ona določila šolskega in učnega reda, ki se nanašajo na udeležitev šolske mladine pri duhovnih vajah pod nadzorstvom učiteljstva. _ -= Poseben odsek za umetnost v ministrstvu prosvete. Naše ministrstvo prosvete je izdelalo zakonski načrt za osnovanje posebnega odseka za umetnost. Umetnostni odsek bo popolnoma samo- stojen in bo imel svojega načebiika in svoje tajnike, pa tudi vse druge specialne uradnike. ¦=Učiteljišče v Čakovcu prične s poukom dne 24. t. m. Zavod bo obiskovalo 80 dijakov iz Zagreba, ki bodo nato kot učitelji nastavljeni v Medjimurju. = Z zagrebškega vseučilišča. Dne 11. t. m. so se začele na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu velikonočne počitnice. Vpisovanje v letni tečaj se prične s 1. majem t. 1. V zimskem tečaju je imelo vseučilišče skupaj 2451 slušateljev, od teh 1176 juristov, 322 filozofov in 582 medicincev; ostalo število na raznih drugih oddelkih. = Bogata nagrada. »Agramer Tagblatt« poroča z Reke, da so italijanske oblasti razpisale nagrado 25.000 lir za šolsko knjigo, ki bi bila pripravna, da jo uvedejo kot učno knjigo v zasedenem ozemlju. = Laški dijaki, ki so kot častniki služili v vojski, so v svrho nadaljevanja vseučiliških študij odpuščeni in dobivajo še naprej častniške plače. = Stavka učiteljev v Italiji. »La Tribuna« poroča iz Aleksandrije, da je ondi izbruhnila stavka učiteljev, ki zahtevajo izboljšanje gmotnega stanja in protestirajo proti pristranskemu podpiranju državnega učiteljstva. = Francosčina na ljudskih šolah v Zagrebu. Iz Zagreba porocajo, da so v tainkajsnjiii ljuuskih šolati uvedli pouk v trancoscini kot neobvezen predmet. = Solska vzgoja na Aogleškem. Angleži nimajo državnili šol ter ne nadzorovalne šoiske oblasti. V tem oziru priznava osebna svoboda le vseobčo nravnost in navadne meje. Angieskim stariiern odkazujejo šole običaji družabnih razredov, h katerim pripadajo in ki jira uiiajo izročiti svoje otroke v pouk ln izobrazbo. Načiu in obseg tega šoian,fa ureja zopet tradicija ter se odteguje državnemu vplivu in preizkusni kontroll. Aiigiesko šolstvo je, kar se tiče razvoja teiesa in znacaja, izborno, ampak glede znanosti in vede pa stoji daleč za nasimi zalitevami. Normalna izobrazba je pomanjkijiva, po.ebno glede znanja tujih jezikov ter zgodovine in zemljepisja tujiti dežel. Ce dobimo Angleža s terni znanostmi, si jih je izvestno pridobil na ceiini. Ua pa v vsakdanjem življenju izvrši dosti praktičnega dela, prihaja odtod, da angleškega mladeniča ne ovirajo razne preizkušnje, ki jih mora napraviti naš mladenič, ampak stopi v živijenje brez njih in si pozneje izpopolni svoje znanje. Angleško naziranje prepušča mladini prosto izbiro izobrazbe; nravni pritisk ga sili, da se normalno izobrazi, kar zahteva ravno njegova vrsta od svojih članov. Ne zahtevajo izpričevala, ampak izdatnega dela. Zdravnik ali odvetnik pride do veljave, ko se izkaže; kako in kdaj si je pridobil svoje znanje, to je njegova reč. Angleži dajejo torej prednost praksi pred teorijo.