Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrt-letno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Pcštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon 2113
Cena inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500,-, '/s strani Din 250-, str. Din 125-, Mali ogli-si vsaka beseda Din 1.20.
Blagoslovljen Božič
želi cenjenim naročnikom in čitateljem
„Slovenski Gospodar"!
Ia katoliško Časopisje.
Važnosti časopisja ni treba v 20. stoletju dokazovati. Vsak član kulturnih narodov to dobro ve. Vsi to dobro vedo, ¡toda vsak se tega ne zaveda ter ne izvaja posledic v dejanju. To velja zlasti b katoličanih, dočim se protiverniki poslužujejo časopisja kot najučinkovitejšega sredstva v borbi zoper katolicizem. Ne bo torej odveč, ako ob zatonu ¡leta, ko gre za obnovo naročbe ali za novo naročbo časopisov, temu velevaž-jhemu vprašanju posvetimo več pozornosti.
španske razmere.
Španija nam daje zgled, in sicer svarilen zgled. Dežela je katoliška, ljudstvo po ogromni večini dobro — katoliško. Vlada pa je protikatoliška, katoliški Cerkvi in njenim pravicam v javnosti Sovražna. Pri volitvah v ustavotvorno ¡skupščino so framasoni, protikrščanski ¡liberalci in socialisti dobili veliko večino. V tej skupščini je bila sprejeta Ustava, ki določa ločitev države od Cerkve, protikrščansko vzgojo mladine in ¡izgon katoliških redovnikov, predvsem jezuitov. Koliko prava ima katolicizem (v javnosti, so svetu pokazali ognjeni zublji, švigajoči iz mnogoštevilnih zažganih samostanov, cerkvenih hiš in samih cerkva. Odkod ta brezpravnost Španskega katolicizma? Kaj je vzrok, da je framasonsko-liberalno-socialistič-
na manišina tako lahko zavladala nad veliko večino veri in Cerkvi vdanega ljudstva? Španski katoličani so se omejevali na takozvani notranji katolicizem, zanemarjali pa so zunanje življenje in dve njegovi najvažnejši gonilni sili: organizacijo in časopisje. Fra-paasoni, liberalci in socialisti so se polastili javnega življenja z nekrščanski-mi društvi in časniki, katoličani pa so mirno gledali ta razvoj ter niso ganili miti z mezincem. Bridko izkustvo letošnjega leta jih je poučilo, kakšna sila je časopisje, in sedaj se z naporom vseh Bil trudijo popraviti to, kar so leta in leta zamudili.
Kakoršen je časnik, takšen je človek.
Kolikega pomena je časnik za posameznika, za družino, za deželo in državo, je lepo poudaril sed. papeški državni tajnik kardinal Pacelli. Ko je bil nuncij v Berlinu, je vodilnemu listu nemških katoličanov »Germaniji« ob svečanostni priliki poslal članek, v katerem med drugim pravi: »Kar se tiče moči, ki jo ima časopisje, ni treba dosti besed o tem. Nešteti milijoni so, ki vsak dan čakajo na besedo iz časnika, da po njej oblikujejo svoje politično mnenje, svoje socialno mišljenje, svoje moralno ravnanje, svoje versko prepričanje, svojo osebnost, gradnjo svoje družine in ves svoj svetovni nazor.« Z drugimi besedami: Kakoršen je časnik, ki ga kdo stalno bere, takšen je do-tičnik kot posameznik, kot član družine, kot član države, Cerkve in človeške družbe, takšen je v politiki, v zasebnem in javnem življenju, in tako bo po večini ostal tudi v večnosti, ko se bodo zaprla nad njim groba vrata.
Naša vera je takšna, kakoršno je časopisje.
Zavedajmo se torej važnosti časopisja! P. Odilo Hajnšek, naš štajerski rojak, ki zdaj misijonari med našimi slovenskimi brati v Severni Ameriki, je napisal v »Amerikanskem Slovencu« 4. decembra t. 1. o tem lep članek, v katerem tudi pravi to-le: »Naša vera je taka, kakršno je naše časopisje. Dvema gospodoma ne more nihče služiti. Človek bere, kakor misli. List liberalcev je liberalen. List komunistov je komunističen. List katoličanov je katoliški. S časopisjem izpoveduješ svojo vero- Naše ljudstvo ne bo brez berila. Na more biti brez njega. Če ne bo imelo katoliškega, bo seglo po nekatoliškem. Naše spanje lahko postane zločin izdajstva. Naše krščanstvo ne sme biti več spalna dvorana, temveč na boj pripravljena armada. Res je, prižnica tiska ne more nikoli nadomestiti prižnice v cerkvi. Od sv. Duha postavljena učeniška sto-lica Cerkve bode ostala vedno poklicna učiteljica in vzgojiteljica narodov. Toda nobenega dvoma ni, da bo danes tisti
najhitreje pridobil svet, kdor ima najmočnejši tisk.«
Za katoliške časnike! Za »Slovenskega Gospodarja«!
Zavedajmo se važnosti katoliškega časopisja! Iz njega črpamo pouk v dobrem in koristnem ter pobudo za dobro. Ako torej gre za katoliški časnik, gre za nas, gre za našo blaginjo. Za blaginjo posameznika, družine in vsega ljudstva. Za časno in večno blaginjo. Gre za naše interese, za življenje in smrt. Kdor kupuje nekrščanski in protikrščanski časnik, tak meče svoje vinarje v Jude-žev mošniček. Danes, ko hudobni duh z mogočnim zamahom zvoni svoj zvon po svetu, je treba, da verni katoličani zvonijo z zvonom, ki je Bogrt prijazen, in to je katoliški časnik. Podpirajmo torej glasilo našega katoliškega ljudstva —• »Slovenskega Gospodarja«! Dolgo dobo 65 let že stoji naš list na braniku verskih in narodnih interesov našega naroda. Ne odtegnimo mu svoje gmotna in duševne podpore! Ostanimo mu zvesti naročniki ter mu pridobivajmo nove! V vsako hišo naš list!
V NAŠI DRŽAVI.
Kralj odpotoval v inozemstvo. Bel-
grad, dne 15. decembra. AA. Današnje »Službene novine« priobčujejo ta-le ukaz: Mi, Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, smo sklenili in odrejamo na podlagi čl. 40 ustave kraljevine Jugoslavije, ker želimo nekaj časa prebivati izven mej naše domovine, naj nas v izvrševanju naše ustavne kraljevske oblasti od dne odhoda pa clo povratka v domovino zastopa naš ministrski svet v mejah ustave. G. predsednik našega ministrskega sveta* naš notranji minister, naj ta ukaz izvrši. Aleksander 1. r., 15. decembra v Bel* gradu. Predsednik ministrskega sveta, notranji minister Peter Živkovič 1. r. Slede podpisi vseh drugih ministrov.
Naš kraljevski par se mudi v Parizuc
Skupščina ja overovila vse mandate razven enega. Dne 16. decembra so poslanci tudi prisegli.
Kandidati za senat v Dravski banovl« ni so sledeči g g.: dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani; dr. Miroslav Ploj,
bivši veliki župan v Mariboru; dr. Janko Rajar, veterinarski delegat na Dunaju; dr. Fran Novak, odvetnik v Ljubljani. Namestniki: dr. Alojzij Goričan, župan v Celju; Jakob Zadravec, industrijalec v Središču; Ivan Sancin, bivši kmetijski načelnik v Ljubljani; Ciril Pire, lupan v Kranju. Volitve v senat Be bodo, kakor znano, vršile dne 3. jan. 1932. Volilno okrožje tvori vsaka banovina ea sebe, volilno pravico pa imajo vsi narodni poslanci, vsi člani banovin-skega sveta in vsi župani v dotični banovini. Dravska banovina voli štiri senatorje in štiri namestnike.
Ustanovitev nove stranke. Na seji enotnega kluba narodnih poslancev, izvoljenih na državni listi predsednika vlade g. Petra Živkoviča, je bila sklenjena ustanovitev nove stranke, ki se bo imenovala »Jugoslovanska radikalna kmetska demokracija«. Sprejet je že program stranke.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Socijalni demokrati v Belgiji so sklicali izreden strankin zbor, na katerem so sprejeli resolucijo proti državni podpori katoliškim šolam, za katere prispeva država letno iz javnih sredstev 800 do 900 milijonov frankov.
Nova vlada na Španskem. Španska republika je dobila zadnje dni novo vlado pod predsedstvom Azane. Vlada Je sestavina republikanske levice, ki šteje 250 do 270 glasov in bo imela v zbornici večino 16 do 36 glasov.
Maršal kitajske republike Gdstopil. Svetovno javnost je presenetil nenaden odstop maršala kitajske republike Čangkajšeka, zunanjega ministra Wellington Kooa, finančnega ministra Sun-ga in generala Čangsulijanga. Angleško časopisje je mnenja, da bo položaj Čangkajšeka izven vlade močnejši, kakor do sedaj, kar je velikega pomena za sedanji zapleteni položaj.
Položaj na Daljnem vzhodu. Japonske čete bodo stale kmalu tik pred velikim zidom, ki brani nekdanjo kitajsko prestolico Peking. Prišlo bo v kratkem do odločilne bitke med Japonci in Kitajci. Japonci so začeli južno od Mukde-na ustanavljati veliko industrijsko in trgovinsko cono in mrzlično dograjajo železnico iz Kirina v luko Saizen, ki bo predstavljala zelo hudo konkurenco Vladivostoka. Obenem so proglasili popolnoma ravnopravnost vseh inozem-cev v mandžurski trgovini in se pogajajo z generalom Ma z namenom, da se organizira neodvisna mandžurska država, v kateri bodo tudi Kitajci uživali
popolno enakopravnost.
*
„iclnawa" ali
Da li je komu znano, kako je prišlo v Mariboru k poimenovanju »Betnavska cesta«, ne vemo in tudi ne, kdo je »izumitelj« tega imenskega nestvora. Cesta k gradiču »Vidmava« (V občini Rad-vanje) bi se namreč morala glasiti pravilno: Vidmavslca I Kar pisec pomni, se je rabilo samo le Ime »Vidmava«, samo nekateri domačni, posebno pa tujci, so izgovarjali to
V DOBI NAHODA
kadar kašljamo in smo zasluzeni, kadar nam preti gripa, takrat je Fellerjev bolečine pomirjujoči Elsafluid, to odlično sredstvo in kozmetikum prava* tolažba v hiši. Poskusna steklenica 6 Din, «ivojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Doinja, Elsatrg 341. Savska banovina.	w
ime nekako nejasno tudi kot »Vidnja-va«, ker ni bilo brati nikjer kakega slovenskega napisa, in nemško ime »Win-denau« je ono jasnost motilo še bolj. — Ko Sem se skozi leta z očetom po počitnicah vračal v Maribor v šolo, je oče krenil skoro običajno pri Vidmavskem drevoredu od Tržaške ceste in pripomnil: »Peljiva se čez Vidmavo; je sicer mali ovinek, toda prištedim si mit-nino!« Smatram zgolj le to obliko kot udomačeno in tudi kot zgodovinsko opravičeno.
Podlaga temu imenu je namreč sta-roslovenska beseda »videm«. Ni sicer tu mesto za širje razpravljanje o nastanku in razvoju tega izraza tekom tisočletij, pač pa moramo podati tukaj vsaj kratko Zgodovinsko sliko tega v našem slučaju, ker je že davno vse pozabljeno in v kolikor še ne, pa krivo tolmačeno.
Kot »videm« so označevali naši davni predniki pred vsem vso ono zemljišče, katero so občinarji izločili kot trajno služeče v kulturne namene vsej občinski skupnosti. Na tem je stala cerkev in župnišče kakor tudi šola, ako so jo imeli. Na vzvišenem prostoru je bilo z obzidjem utrjeno mesto v obrambne svrhe v slučaju sovražnega napada in kot zavetišče stanovalcev, ako ni bilo drugega varnega mesta za nje. Obenem je bilo tu tudi pokopališče. Razvidno je to razmerje še skoro danes pri vsaki cerkvi v Sloveniji, če imamo tudi razmeroma malo občin z župnijo, katere M imoie irrip »Videm« še danes. Drugače je to na TiroUkem; tam se imenuje vsak »župnijski grunt« (»Pfarrgrund«) še danes kot »vidum«.
Razlikujejo se ta imena v ljudski govorici v tuintam posvetna in cerkvena. Tako gredo. Hal ožani na žegnanje k Sv. Vidu, ali živinski sejem je pa »na Vidmu«. Slične razmere smo ugotovili tudi v srednjeveških latinskih listinah. Pri krajevnih podatkih so rabili često slovenski mestnik še vedno pri že davno ponemčenih krajih, ker izraza »videm« niso Nemci več razumeli, zatorej: »na Widmi«, »na Widme (leta 1452), »na Widmem« (leta 1424) In to radi tega, ker se je v slovenščini ime v.imenoval-niku redko rabilo. — V našem slučaju je bila zgradba »Vidmava« prvotno tudi le kako močneje utrjeno mesto kot ena izmed postojank zunanjega obrambnega pasa mariborske trdnjave.
»Vidmava« služi še danes kot »videm« lavantinskemu vladiki, in je morala biti od davnega v tem razmerju, ker so tudi protestanti leta 1587 to posestvo kot tako cerkvenega značaja takoj zasedli in na njem zgradili cerkev, šolo in hišo za pastorja in cerkovnika, ter si ogradili tam tudi lastno pokopališče. Po protireformaciji (leta 1600) je prišlo posestvo sicer iz cerkvenih rok v posvetne, toda leta 1863 jo bilo zopet
oddano lavantinski škofiji, iz česar raz-vidimo, da je moral biti prvi »vidmar« vsekakor kak višji cerkveni dostojanstvenik, in da je imela cerkev gotovo ne"-! kake utemeljene dedne pravice na to. O znameniti zgodovini nekdanjih slovenskih »vidmarjev« hočemo pozneje enkrat podrobneje pisati; danes omenimo samo, da nosi še danes na stotine slovenskih rodbin ime »Vidmar«, kate-j rim se često še danes pozna, da so morale biti nekdaj v kakem višjem prav-' no-socijalnem položaju.
Če je našim javnim uradom resno zato, da se naša krajevna imena, katera so potvorili sčasom deloma iz nevednosti dotične preteklosti, popravijo, potem se naj prekrsti »Betnava« v »Vidmava«, »Betnavska cesta« v »Vimav-ska« in »Betnavski log« (»Windenauer Wald«) v »Vidmavski«. — Poskus pre-krstitve tega v »Slovenski log« po polomu se ni obveljavil, ker je to ime kar brez vsake jezikovno-zgodovinske podlage in dejstveno le nasilna izmišljotina, kajti nemški »Winden« je v tem slučaju le pokvečeni slovenski — »videm«!
D. Žunkovič.
*
Eatoliška šola in socialisti. Svojo mržnjo proti katolicizmu in katoliški vzgoji v šoli so zadnji čas javno doka-' zali socijalisti v Belgiji. V tej mali, pa! jako kulturni in napredni državi je vpe-| Ijan način svobodnega šolstva, to je, no vlada državni šolski monopol, država ne vsiljuje državljanom svojih šol, marveč jim prepušča ureditev šol po lastni uvidevnosti in volji. Država ne vzdržuje svojih šol, marveč podpira javne-občin-ske in zasebne-svobodne šole v razmerju s številom učencev. Vsakomur je dano na voljo, kam hoče poslati svoje otroke: ali v občinske ali v svobodne-katoliške šole. Ta šolski sestav je našel posnemovalcev v Angliji, v Nizozemski in celo v Franciji, kjer skoro polovica šolo-obveznih otrok obiskuje zasebne katoliške šole. — Prospeh katoliških šol pa je vzbudil zavist in mržnjo belgijskih socijalistov. Ker so svobodne-ka-i toliške šole vzgojile krščanski naraščaj, ki je vstopil v krščanske mladinske organizacije in strokovne zveze, so se socialisti v svoji znani »svobodomiselnosti« začeli bati za lasten naraščaj. Njihov stari voditelj Vandervelde — mimogrede povedano večkratni milijonar —« je zadnjikrat vrgel v javnost geslo: »Državna podpora svobodnim šolam mora prenehati!« Država za katoliške šele preveč troši, danes pa je čas štednje, torej se mora podpora države katoliškim šolam ukiniti: tako je začel propovedo-vati Vandervelde. — Da je to navadna demagogija (hujskanje in zapeljevanje ljudstva), je državna uprava takoj s številkami dokazala. Belgijska država izdaje za šolstvo veliko manj nego druge države, kjer je uveden šolski monopol, ker ne gradi in vzdržuje ljudskilj
fi&tl&a
¿6 ¿uk& zamuda®
Hcnko. obče priznano sredstvo za namakanje perila, varuje vaJe perilo In olajšuje vsako pranje.
Raztopite I tavitek „Henko" o 50 — 60 litrov vode in « tej raz> tepini namočite perilo
Tako odpade vsako težavno pred-pranje. Sami ie morate prepričati o najboljšem uspeha

šol, marveč jih samo podpira. Leta 1924 so imele javne občinske šole 422.000 učencev, svobodne-katoliške p-t 388.000, leta 1927 so imele občinske šole 429.000, katoliške pa 405.0000 učencev. Iz teh Številk se vidi, kako obisk svobodnih-.verskih šol narašča. In to ravno bode v oči framasone in socialiste. Isti pojav je tudi v Franciji, kjer starši ne marajo svojih otrok dati v vzgojo svobodomiselnim in socialističnim učiteljem. Podpore je država dala občinskim šolam 332 milijonov frankov, za katoliške pa 193 milijonov frankov. Vsak učenec občinskih šol stane državo na leto 792 frankov, katoliških šol pa 504 frankov, torej 288 frankov manj. Potemtakem prihrani država pri svobodnih-katoliških šolah napram občinskim nad 110 milijonov frankov. Te uradne številke najboljše osvetljujejo, koliko je vredna socialistična trditev, da katoliške šole državo preveč stanejo. Res je nasprotno: pri katoliških šolah država vsako leto prihrani nad 110 milijonov frankov. Na vsakega stvarnega človeka morajo te številke imeti vpliv, samo na socialistične zagrizence ne. Na zborovanju delegatov belgijske socialistične stranke je bil z veliko večino sprejet predlog, ki zahteva, da se mora državna podpora katoliškim šolam ukiniti. S tem socialistična zagrizenost še ni bila potolažena. Sprejet je tudi bil dodaten predlog, da morajo pristaši stranke ne samo v parlamentu, marveč tudi v pokrajinskih skupščinah in v občinskih zastopih glasovati proti podpori katoliškim šolam. Poslednji predlog bo imel še dalekosež-nejše posledice nego prvi, ker bo dove-del do razbitja zveze med krščansko in socialistično stranko po mnogoterih občinah. Tako so belgijski socialisti dokazali, da so vredni učenci židovsko-nemškega pisatelja Marksa, ki je skupni duševni oče nekrščanskega socializma in boljševizma. V sovraštvu zoper katoliško Cerkev si socialisti in boljšc-viki podajajo roke.
Dober katoličan. To je predsednik španske republike Alcala Zamora. Ko je bil izvoljen od ustavotvorne skupščine z ogromno večino za predsednika, ni pozabil Bogu se priporočiti za pomoč v svoji težki in odgovornosti polni Službi. Drugi dan je bil pri slovesni sv. maši, da izprosi sebi in španski državi božjega blagoslova. V soboto nato mu je 'diplomatski zbor (zbor poslanikov in zastopnikov tujih držav) čestital. Govor je imel papežev nuncij monsignor Tedeschini, ki je izrekel čestitke tudi v imenu sv. Očeta ter želel mladi španski republiki, da nadaljuje katoliške tradicije (izročila) Španije. Ker je predsednik republike veren katoličan, se nadejajo katoličani, da bo ublažil pro-ticerkveno politiko liberalno-socialisti-čne vlade.
Postopanje boljševikov s po nedolžnem zaprtimi duhovnik?. Dr. Kindermann je izdal knjigo pod naslovom »Dve leti v moskovskih hišah smrti«. V tem delu opisuje pisatelj tudi ta-le dogodek: »Nikdar ne bom pozabil pretresljivega prizora, kateremu sem bil priča ob priliki sprehoda po dvorišču jetniš-nice. Dvorišče je bilo spojeno z drugim potom majhnih vrat, a drugi dvor je že
spadal k ženskim zaporom. Nekega dne so odprli ta vrata. Kar za tem so porivali 4 jetniki težak voz, ki je bil naložen z gnojem ter vsakojako nesnago. Dva od porivačev sta bila katoliška duhovnika. Spoznal sem ju takoj po črni obleki. Eden od obeh gospodov je že bil precej v letih. Imel je že čisto belo glavo in dolgo brado. Ker je bilo breme pretežko, so jetniki nekoliko prestali s porivanjem. Na sprehodu sem se približal obema duhovnikoma in sem ju pozdravil. Rad bi se bil z njima spustil v razgovor, a straža ni trpela nikakih bližanj. Eden od vojakov je stopil pred me in mi je zabrusil v obraz: »Kaj ne, Kindermann, kaj takega še ti pač nisi videl? Ti popovski lopovi morajo nositi pri nas gnoj in snažiti stranišča. Pri takem poslu pozabljajo na svojo peklensko kramo. Mar li veruješ tudi ti v Boga? Ako je Bog, naj pomaga tema dvema. Le poglej, eden zgleda kakor stari Peter, kaj ne, očka?« Oba zasmehovana nista erhnila niti besedice. Uprla sta se v voz in ga porivala dalje. Pozneje so mi povedali, da je v zaporih v Botyrki veliko duhovnikov, katere silijo k najbolj umazanemu delu.
*
Vlom v blagajno. Svedrovci so vdrli v Mariboru v Krekovi ulici v blagajno skladišča tovarne »Kokra« in odnesli 3000 Din.
Gospodarsko poslopje pogorelo. Dne
13. decembra zvečer ob 10. uri je pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Vinko Gostečniku, po domače Renar-ju v Podgori v Mežiški dolini. Le s težavo so rešili živino in stanovanjsko hišo. Isto poslopje je uničil požar pred petimi leti. Škoda znaša 50.000 Din.
Trem posestnikom je uničil požar 15. decembra poslopja s premičninami vred v župniji Sv. Rupert v Slovenskih goricah.
Osumljen potvorbe lOOOdinarskili bankovcev. Orožništvo je izročilo v zapore v Murski Soboti 301etnega čevljarja Antona Lebarja. V hiši aretiranega je
našlo orožništvo večjo množino lOOOdi-narskih bankovcev, ki so bili izgotovlje-ni le na eni strani, druga pa je bila še bela.
Naboj jo raznessl puškino cev in je
težko poškodoval Mihaela Bratušeka, posestniškega sina iz Malega Okiča pri Ptuju. Poškodovanega so prepeljali v ptujsko bolnico.
Cigani pred sodiščem. Sedem ciganov je sodil mariborski-senat 16. decembra, ker so prirejali vlome po ptujski okolici in izvršili še gnusni napad na Marijo Drevenšek v ptujskem gozdu. Skoro vsi obtoženci so mladi potepuhi, ki so imeli pri Ptuju pravo tolovajsko taborišče. Obsojeni so bili: Baranja Adolf na 4 leta robije in pet let izgube častnih pravic, Baranja Janoš na pet let robije, Baranja Jožef I. na 2 leti robije, Baranja Štefan na dve leti šest mesecev robije in štiri leta izgube častnih pravic, Baranja Jožef II. na pet let robije, Baranja Jožef III. na dve leti robije in tri leta izgube častnih pravic, Horvat Ivan na šest let robije in trajno izgubo častnih pravic. Razen tega morajo plačati Baranja Adolf, Janoš in Jožef III. ter Horvat Ivan Drevenšek Mariji 10.000 Din odškodnine.
Z nožem ga je cbklal. V celjsko bolnico je bil prepeljan 271etni mesar Alojzij Pungartnik od Sv. Primoža pri Ljubnem, kateremu je nekdo prizadjal z nožem hudo rano v desno pleče.
Padel 1E9 m globoko. 65 letni delavec Franc Šket, iz Gaberja pri Celju, ji delal 15. decembra v gozdu na Pečov liku. Po končanem delu se je napotil na večer domov, a mu je na strmini spodrsnilo, je padel v 150 m globoki prepad in obležal mrtev.
Preparcn trebuh. Posestnik Franc Deželak iz Slivnega pri Sv. Krištofu n Laškim je kuhal žganje in je pri tem poslu zaspal. Sosedov hlapec Ivan Žu-gelj se je splazil v izbo, kjer je spala po-sestnikova žena, ki je pa začela klicati na pomoč. Deželak se je prebudil in Je pognal nasilneža čez prag. Kmalu za tem je stopil posestnik pred hišo, kjer mu je preparal hlapec z nožem trebuh. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Celje.
Nevarno je poškodovala cirkuiarfca prste Viktorju Zemljiču iz Ljutomera,
ki Je zaposlen na žagi mlinarja in posestnika Martina Brica v Gradiških Lazih pri Litiji.
, Z« usta in zobe dnevno par kapljic blago-dišečega Fellerjevega Elsafluida v kozarec vode, to je vžitek in obenem tudi preizkušena eašfiita proti mnogim obolenjem grla in vrata, proti hripi itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvo,1na steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din franko pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stuhica Donja, Elsatrg 341, Savska banovina.
Obrtniki, ali poznate obrtni zakon? Vsak obrtnik mora vedeti, kake pravice in kake dolžnosti ima glede svojega obrta. Sedaj je izšel novi obrtni zakon. Dobite ga v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru po Din 20— in poštnina. Naročujte ga, ker je zaloga majhna!
Jaslice, papir in vse druge reči za Božič dobite najceneje v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Walvazorjeva cesta 36.
Ka] naj prinese Božiček našim malim? Slikane povesti Male knjižnice. Vsaka povest ima nad deset slik. Povest stane samo Din 2.—. Doslej Je izšlo 8 povesti. Ali knjižico »Šumi Drava«, pohorske in mariborske pripovedke, ki j stane Din 5.—. Vse se naroča v Tistarni sv. Cirila v Mariboru.
Če imaš vsaj malo več denarja, da si lahko kupiš več knjig, tedaj ti priporočamo roman v treh knjigah: Winnetou. Tega boš bral kar naprej, tako je zanimiv! Vse tri knjige obsegajo 12 zvezkov po Din 13.—. Vezana knjiga stane vsaka po Din 65.—, celo platno Din 70.— in z barvano etiko na prednji strani po Din 75.—. Knjižnice in čitalnice ne bodo imele za to zimo lepše knjige kakor je Winnetou. Naj poizkusijo, bodo videle, kako jo bodo ljudje radi brali! Zato naj vsa društva, ki še niso te knjige naročila, brž pišejo po njo, sedaj je že na razpolago. Člani društev zahtevajte v svojih knjižnicah roman Winnetou! Knjiga se naroSa pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ksnetskim gospodarjem in gospodinjam toplo priporočamo koledar, ki je izšel re3 za nje. Za gospodarje je Kmetski koledar, za gospodinje pa Gospodinjski koledar. Vsak stan^ s poštnino vred samo 10 Din. Najceneje je za vas, da pošljete znamke v pismu naprej z naročilom Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
*Caj naj vam dd trgovec za Božič in novo leto? Gospodarju Kmeitski koledar in gospodinji Gospodinjski koledar. Recite trgovcu, kjer stalno kupujete, da naj piše po nje v Tiskarno sv. Ci rila v Mariboru.
Velika izbira za ženine in neveste: snkno, svi
la, platno itd. v Tekstilnem bazarju, Ma< rlbor.
O španskem kralju Filipu II. (1555— 1598) pripovedujejo, da je pustil prirediti v svoji zadnji bolezni generalno vajo za svoj lastni mrtvaški oder. Pustil ee je položiti v krasno posteljo kakor mrlič in je nadziral od tam vse priprave, jih kritiziral ter odobraval, da je bilo vse urejeno po njegovem zamislu. Še le tri tedne po tej generalni vaji je pomirjen umrl, da se bo izvršil pogreb natančno po njegovih navodilih in da ni ničesar prezrl.
Podobne govorice krožijo tudi o vojskovodji Wallensteinu (1583 do 1634). Ko je bival še na svojih posestvih na Češkem, se ga je lotila želja, da bi videl samega sebe kot mrliča. Sklical je svojo Služinčad in zapovedal, naj priredijo eno od sob kot mrtvaško sobo. Sam je
Japonski oklopni vlak na mandžurskem bojišču.
Mednarodna preiskovalna komisija ob sporni železnici v Mandžuriji.
Angleška ladja >*PetersfieId«je za dela v kitajskih vodah ob skalo in so potopila.
legel v obleki kapucina na ležišče. Ig ralci, katerih je bilo več na njegovem imanju, so morali prednaSati latinsko nagrobni govor, katerega je bil sestavil sam Wallenstein. V resnici pa je bilo ob njegovi smrti pozneje čisto drugače. Tedaj še AVallenstein ni znal, da bode umorjen, sicer bi bil vpletel tudi ta prizor v predčasno pogrebno svečanost.
V Bukarešti v sodno-medicinskem zavodu je videti fotografijo profesorja Trandabiresca, kako počiva na okrašenem mrtvaškem odru med cvetlicami ter venci, s križem med sklenjenima rokama ter z zaprtimi očmi. Po fotografiranju na mrtvaškem odru je živel ta učeni Rumun še dva tedna. Ko je pa videl na lastne oči, da se je fotografija posrečila, si je vzel sam Življenje.
Isto hrepenenje je objelo leta 1890 bolj neznatnega slikarja Leopolda Hufna-gel. Lepega dne so ga našli ustreljenega v delavnici. Ko se je ukvarjala sodna komisija s preiskavo ,ali gre res v tem slučaju za somomor, je zdrknilo zagri-njalo s slikarske table. Navzoči so videli na sliki prizor ustreljenega slikarja, ležečega na sredini delavnice.
Enako zgodbo pripovedujejo o izza svetovne vojne dobro znanem ruskem velikem knezu Nikolajeviču. Med vojno je dal slikarju povelje, naj naslika njega kot padlega generala v sredini med modernimi vojnimi grozotami. Povelje je bilo izvršeno, dobro izdelana in velika slika je bila Nikolajeviču v izredno Veselje. Sliko so uničili boljševiki ob izbruhu revolucije. Tudi v tem slučaju je odločilo življenje povsem drugače. Ruski veliki knez ni padel na bojišču, ampak je mirno zatisnil oči leta 1926 kot izgnanec v San Remo.
Izborno vino novo in staro prodaja ali zamenja za suha, bukova drva in rezan les Fra-njo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
Pozoz na tiscčdinarske bankovce! —
Ko se je razglasilo, da se bodo prihodnje dni začeli zamenjavati lOOOdinarski bankovci, so ii bankovci naenkrat prišli na dan. Dozdaj so jih ljudje imeli doma skrite, a zdaj jih hoče vsak izdati in zamenjati za 100- in 10-dinarske. Opozarjamo, da bo med temi Jurji več ponarejenih, ki jih Narodna banka seveda ne bo zamenjala, cmpak konfiseirala-

K spremembi vlade na Japonskem. (Zgoraj:) Bivši japonski ministrski predsednik Wakatsuki. Spodaj: Novi predsednik Inukai.
Mnogi so na ta način že bili oškodovani. Zato nasvetujemo, da si vsak da s podpisom potrditi, da je »Jurja« štev.? . . . z dne? . . . dobil od tega in tega iz . . . in sicer za to, da lahko zahteva drugega »Jurja«, ako bi se mu zaplenil ponarejeni. Torej previdnost!
Urafiovanje deaarnih zavodov dne 24. decembra 1S31 v Mariboru. Mestna hranilnica v Mariboru, Posojilnica v Nar. domu in Spodnještajerska ljudska posojilnica v četrtek dne 24. decembra t. 1. in dne 2. januarja 1932 ves dan ne uradujejo.
Ponikva ob južni žel. Sadna razstava, ki jo je priredil g. Slavko Zličar pod okriljem naše Kmetijske podružnice, je uspela imenitno, saj je bilo razstavljenih okrog 50 vrst jabolk, ki so dozorela na ponikovskih jablanih. Izbira je bila dobra, zato nismo niti opazili kvarnih posledic letošnje toče v juniju. Obiskovalci razstave, med njimi smo opazili tudi več tujcev, so se laskavo izrazili o okusni razstavi v prostorih posojilnice, ki je lahko v ponos Ponikvi. Zlasti šolarjem so se iskrile oči ob pogledu na rdeče in okusne sadeže. K uspehu moramo g. Slavku le čestitati z željo, da nam kmalu zopet priredi kaj ¡podobnega.
Angleška paroplovna družba Cunard je gradila največjo ladjo. Gradnjo so morali prekiniti radi denarne krize.
nmM razstava ¥ Ijtvfo-mcrii.
Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi v torek dne 12. januarja 1932 vinski sejem in razstavo v dvorani g. Julija Strasserja, gostilničarja v Ljutomeru.
Na poskušnjo bodo vina iz vsega ljutomerskega sreza in sicer iz vseh njegovih vinarskih okolišev: gornjerad-gonskega, ljutomerskega in štrigovske-ga. Pa tudi sosedni ormoški okoliš bo zastopan. Ljutomer je po svojem starem slovesu kot center vinorodnega sreza in kot vozlišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. Zaradi tega vlada za vinski sejem in razstavo že veliko zanimanje med vinogradniki ter med tu- in inozemskimi kupci.
Vabijo se vsi vinogradniki iz Ijuto-mersko-ormoškega, gornjeradgonskega in štrigbvskega okraja, da razstavijo svoja vina, kajti na ta način jih bodo vinski kupci mogli poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti letošnjega ljutomerčana.
Vsi producenti v omenjenih okoliših, kateri žele svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najkasneje do dne 1. januarja 1932 v pisarni mestne občine Ljutomer Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati do 8. januarja 1932, in sicer od vsake sorte tri steklenice a sedem desetink litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, kjer se dobe tudi vsa natančnejša pojasnila.
Grozdje je povsod lepo dozorelo, trgatev je bila pozna in tako smo dosegli res izredno fina in stanovitna vina, kakršnih ne pomnimo že dolgo vrsto let. Na izbiro bodo izvrstna vina mešanih nasadov, kakor tudi vse vrste najfinejših špecijalitet iz vsega sreza.
Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce ter gostilničai je, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in enako tudi o zelo ugodnih cc-nah.
„Karifas"
mm.
V sedanjih težkih časih si mnogi. družinski očetje in matere belijo glave, kaj bo z otroci po njih smrti. Mnogo je danes družin, ki niti pogrebnih stroškov ne morejo poplačati. Mnogo teh skrbi so družine rešene, če se zavarujemo pri posmrtni nski zavarovalnici »Karitas«, ki se je nedavno ustanovila potom dobrodelnih organizacij (Karitativna zveza) v Ljubljani in za njo jamči naš najmočnejši domači zavarovalni zavod »Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani.« Smisel tega zavarovanja, ki je na isti način močno udomačeno v Nemčiji in Ameriki, je, da se izplača takoj po smrti zavarovanje osebe preostalim celo vsoto, za kaiero je bil umrli zavarovan. Če se pa dotični smrtno ponesreči, pa se izplača njegovim svojcem celo dvojna vsota. Ako sta zavarovana oče in mati, dobijo otroci po smrti roditelja po 700 Din vsak. Če se pa roditelj ponesreči in vsled tega nastopi smrt, dobijo otroci izplačane celo dvoji ne zneske. Zavarovalnina se plačuje mesečno. Ako si star 65 let, se izplača Tvoji ženi aU
Otrokom, oziroma osebi, ki jo določiš, cela zavarovana vsota takoj po smrti, če si bil zavarovan tudi samo en teden dni. Za osebe od 05. do 80. leta pa velja enoletni čakalni rok. če nastopi smrt v prvi polovici čakalnega roka, se povrne plačane premije. Ako pa nastopi smrt v drugi polovici čakalnega roka, se pa iz-pjača že polovica zavarovane vsote. »Karitas« sprejema tudi osebe do 80. leta starosti v po-fcjnrtnlnsko zavarovnje, kar mnoge druge slič-ne ustanove ne storijo. Pri mnogih enakih zavarovalnicah se mora čakati po več let, predno stopi zavarovanje v veljavo, a pri »Karitas« se zavarovana vsota izplača takoj po smrti, četudi je zavarovanec bil zavarovan samo nekaj dni. Za mladino je to zavarovanje posebno Koristno. Mladi zavarovanci plačajo zelo nizke mesečne prispevke, dočim je zavarovalnina pri starejših razmeroma višja. Če vstopiš z 24. leti, si z mesečnim plačevanjem po 20 Din zagotoviš za Tvojo ženo ali kogarkoli lepo posmrtnino 11.760 Din. Če se ti pa zgodi nesreča in vsled tega umrješ, pa dobijs Tvoji takoj po smrti lep znesek 23.520 Din. V slučaju, da imaš otroke, dobi šs vsak, ako je star nad 7 let, 1000 Din. Ako si pa star 50 let in pristopiš k temu zavarovanju, pa dobijo svojci ob Tvoji smrCi, ako si plačeval mesečno 20 Din, tudi lepo vsoto 10.000 Din brez ozira na to, ali si plačeval en mesec ali deset let zavarovalnino. V zavarovanje se sprejmejo zdrave osebe od 7. do 80. leta. Mesečni prispevki so vedno enaki in se ne povišajo, če slučajno umrje v enem mesecu več članov. Pri sprejemu se plača samo 10 Din sprejemnine. Priporočamo našim čitateljem, da za Božič in Novo leto preskrbijo svojcem zavarovalno polico »Karitas« v Ljubljani, Masarykova cesta 12, ali pa glavni zastopnik za mariborsko okrožje Žebot Franjo v Mariboru, Loška ulica 10. Sprejemajo se tudi pošteni in marljivi zastopniki. Zadostuje, da pišeie dopisnico in navedete starost osebe, ki bi se zavarovala in znesek, katerega bi se naj po smrti izplačalo.
Franjo Žebot.
Gospodinjit, čuvaj svojo zdravje!
(Konec.)
Koliko moči potroši gospodinja po nepotrebnem pri pranju, ker dela z — upognjenim hrbtom, globoko se sklanjajoč nad nizek žehtnik. Sto in stokrat se skloni in zravna, kri sili v glavo in vroča sopara jo duši. Pripogiba-tije zahteva brezprimerno mnogo sile. Prihranimo si jo na ta enostavni način, da postavimo posodo, naj si bode žehtnik ali vedrica, na dovolj visok podstavek ali klopico tako, da se lahko držimo popolnoma zravnano pri delu. isto velja za druga dela, kakor pripravljanje prašičje in kokošje krme, za pomivanje posode, snaženje oken in obešanje perila.
Ne precenjuj svojo moči, saj tudi še prenapeta struna poči. Ne dvigaj težkih bremen, češ, saj zmorem. To ni za čenske. Posledice prevzdignenja se velikokrat pokažejo šele čez čas in imajo hude bolezni za seboj. Žal, mora v današnji hudi stiski gospodinja prevzeti marsikatero težko delo na svoje rame.
Pišite natančne naslove I
Naša uprava bo z novim letom začela pisati naslove na stalna majhne tablice, ki vsaka stane 1 Din. Zato nas bo vsaka izprememba naslova v bodoče stala 1 Bin že samo za to tablico.
Da ne boste pozneje po nepotrebnem popravljali svojih naslovov, vas prav uljudno prosimo:
Pišite natančne naslove!
Natančen naslov se tako-le napiše: Ime in priimek . . ., kraj . . hišna številka . . ., pešta . . . Letos imate povsod nove hišne številke. Napišite jih!
Pisava naj bo razlečna in jasna! Zato pišite s tinto!
Prepričani smo, da bomo letos dobili samo natančne naslove, zato se vsem tistim pzav iskreno zahvaljujemd
Uprava »Slov. Gospodarja«.
ker ni denarja za posle aH dninarje. Vendar naj ima vedno pred očmi, da si s prenaglenostjo včasih več škoduje kakor koristi.
S tem, da gospodinja varčuje v pravi meri s svojimi močmi, koristi ne samo sebi, ampak predvsem svojcem.
Vsako delo se mora izvršiti pravočasno ali brez hlastanja. Večno hitenje, ki nikdar ne pusti prav dokončati eno delo, ker ga že drugo prehiteva, ne privošči gospodinji niti urce miru in nobenega pravega počitka. Vsak delavec ima en dan v tednu svoj počitek ali vsaj delni počitek. ~ e gospodinja, ta uboga para, je vprežena petek in sve-tek, in čim večji so prazniki, tem več dela se nakopiči. Nikdar si ne da počitka, in to je rak-rana naših gospodinj. Predčasno opešajo. Sili se in sili, dokler fie obrnore popolnoma. Kar nič ne porajta na svoje zdravje in ko začuti bolezen, se tolaži, da bo že prešla. Nekaj časa se res še vleče, potem pa moč kar nenadoma odpove.
Tolikokrat se sliši od naših gospodinj, ko se to ali ono opozori, naj gleda na svoje zdravje, in naj ne gara bolna: »Moram, kdo bo pa delal?« Vprašam Vas, kdo bo pa potem delal, ko se zrušiš in obležiš, ko hiraš mesece in mesece, priklenjena na posteljo in gledaš s krvavečim srcem plašne otročiče in žalostne, morda celo jezne oči "moža. In te tare skrb za gospodinjstvo, ko gledaš brez moči ves nered in rešetari po kuhinji in shrambi tuja ženska. Takrat si beliš glavo: zakaj, oh zakaj si nisem čuvala ob pravem času svojo moč in ljubo zdravje, ko me je bolel križ in bodlo, me spreletavalo vroče in mrzlo, me dušil kašelj in šumelo po glavi, bi se bila rešila nadloge s počitkom in domačimi zdravili. Sedaj pa že tedne in mesece ležim brez upanja na zboljšanje kljub dragim zdravilom.
Že kratka bolezen stane več kakor, delavna moč onih par dni, ko se nisi počutila dobro, ali ko si prezgodaj vsta-i la iz otroške postelje.
Gospodinja! Tvoje zdravje je Tvoj zaklad, je bogastvo cele hiše. Zato ga čuvaj najskrbneje s tem, da si olajšaš delo z zbranostjo in prevdarkom. Tako štediš svojo moč, ki jo lahko uporabiš drugod. Grdo in neodpustljivo je, če so zdrav, krepak človek mehkuži in lenu4 hari, odteguje vsakemu delu. Treba jef delati, delati po svojih močeh, ker delo' krepi človeka. Kakor se ne sme pod-, cenjevati svojih moči, tako se jih tudi ne sme precenjevati v škodo zdravja. :
Gospodinja, čuvaj svoje zdravje! Tvoja moč je moč hiše in Tvoje zdravje ~y zdravje naroda!
ffFUJiip lil etigOVOfl.
F. S. v V.
Prodal sem prašiča po 6 Din 1 kg, kupeo pa se je pozneje skesal in mi hoče dati le pa 4 Din. Aro je dal. Kaj naj storim?
Odgovor:
Kupec je kupil. Ker ni pod polovično vred-: nosijo, mora vzeti po 6 Din. Gre zdaj le za to, če imate priče za pogodbo, ali imate pis-: meno. Brez dokazane pogodbe se pa ne da nič napraviti.
J. J. v R.
Šestkrat na leto točim v romarski gostiln!.! Ali smem med tem z isto točilno pravico toji čti tudi doma?	, v "',
Odgovor:	i \
Ako plačate celo takso na romarski gostilni in j) vaša hiša v isti občini, tedaj plačate samo še 250 Din, pa lahko točite tudi v svoji hiši. Prošnjo je poslaiti na finančno ravnaj teljstvo v Ljubljani.	^
I. P, v P.
Prevžitkarica ima pisano sobo, kjer stžinu'-» je. Večinoma pa je pri hčeri. Ali sms svojo sobo imeti zaklenjeno?
Odgovor:
Seveda sme! Le v slučaju požara ali oblastveno se sme odpreti, sicer bi to bilo motenje, posesti, ako je soba pisana.
•S. K. v P.
Zidam gnojno jamo. Bivši oblastni odbor v? Mariboru je dajal podporo za gnojne jame. Ali in kje se sedaj dobi?
Odgovor:
Vložite prošnjo (kolek 5 Din) na bansjftf upravo v Ljubljani, morebiti je še kaj denar« ja za gnojne jame.
J. M. v G.
Ali lahko dam drugega zavarovati za živ< ljenje in plačujem ter dobim sam zavarovalnino, če je dotični že zavarovan?
Odgovor:
Lahko. Pišite celi slučaj zastopniku Vzajl jemne zavarovalnice g. Žebottu v Mariboru.
Našim čitateljem je dobro znan belgijski profesor Piccard, ki je dosegel letos z balonom višino 17.000 m in se je proslavil s tem poletom po celem kulturnem svetu. Profesor Piccard ima brata dvojčka, ki je profesor kemije v Lausanni.
Dvojčka sta študirala skupno v Mo-' nakovem. Oba sta izredno visoka cela

čiščenje krvi
Prati
slabi prebavi želodca in čreves
Izvrstno deluje
Planinka zdravilni čaj
Dobiva se v vseh lekarnah ter zahtevajte izrecno
„Planinka čaj - Bahovec"
v zaprtih ter plombiranih paketih ter z napisom izdelovatelja:
Apoteka Baliovec Ljubljana Kongresni Irg
Z m, njuni glavi sta bili v mladostnih letih podobni svetniškim, lase sta nosila zafrkane in seveda oba iste obleke. Hodila sta skupaj in sta postala kmalu neka posebnost za Monakovo.
Ako sta srečala na cesti kakega prijatelja, sta se postavila pred njega, zres nila obraza in vprašala: »Kedo sem jaz?« Ako je uganil pravo ime, sta se ¡smehljala ter rekla: »Še daleč boš spravil, ker znaš razločiti dve jajci.«
Ako je pa vprašani slabo pogodil, kar se je zgodilo največkrat, sta mu izjavila: »Vrana nesreče, slabo si pogodil, jaz ?iisem jaz, ampak on, in on ni on, ampak jaz.«
Dvojčka pri obedu.
Lepega dne je povabil profesor Pylot svojega asistenta Jeana Piccard k sebi ha kosilo. Dobro uro pred obedom je naletel profesor na ulici na Avguština ■Piccarda. Ker pa profesor ni znal, da je njegov pomagač ter gost dvojček, je pozdravil srečanega kot asistenta in mu fe rekel pri slovesu: »Kaj ne, danes pridete gotovo k meni na kosilo?«
Avguštin Piccard je sprejel vabilo in je bil ob določeni uri na profesorjevem stanovanju. Jean Piccard je seveda tudi prišel. Oba brata sta se pozdravila prav prisrčno. Gospa profesorjeva je bila vsa začudena, ko je videla pred seboj moževega asistenta v dvojnem izvodu.
Avguštin je zapazil to presenečenje, se je začel smejati in je rekel: »Kakor vidite, milostna, vsak izmed naju je tukaj pri vas v dvojnem izvodu. Midva sva namreč dva, četudi se pokaževa kot eden. Imava seboj boljšo in slabšo polovico,, da lahko voli vsakdo po svojem okusu in da ne trpita najuni polovici pri tej izbiri.
Dvojčka pri brivcu.
/Nekega dne je stopil Jean Piccard z fnočno brado k brivcu. Ko je sedel na stolcu, je razkladal brivcu: »Opozarjam ¡vas, da raste meni brada neverjetno naglo.« Brivec se je smehljal in objubil, da bo opravil delo vestno. »Ako bi vam
Miha je vstopil, zaloputnil vrata, potegnil nož in zakričal: »Vendar enkrat! Sedaj bova obračunala!«
Ivan je bil zaposlen v kotu svoje sobe is čiščenjem lovske puške. Takoj je prepoznal prišlecev glas, ko se je obrnil, je bil zelo bled.
»Kaj hočeš?« je vprašal.
»Prišel sem, da te pozdravim«, je odgovoril Miha. »S tem-le«, je pripomnil in pokazal nož.
Oba moža sta se zakadila eden v drugega in sta pričela molče borbo. Naenkrat se je zgrudil Ivan na tla z nožem v prsih, ves voščen v obraz. Kri mu je curljala iz grla in začelo je v njem grg-ljati. Na zadnje vzdihe je priskočil bun-daš, pes, ki je sedel doslej mirno v kotu in je gledal boj iz neposredne bližine. Žival je pogledala ubijalca, mahala z repom in se je oblizavala po gobcu. Čisto jasno je bilo, da pes krvavega obračuna ni razumel.
sMiha si je potegnil z roko po čelu,
pa brada, zrasla še tekom tega dne, vas bom.drugič obril zastonj.«
Sveže obrit je zapustil Jean brivnico, da bi jo zopet obiskal po preteku ene ure. Ves preplašen je gledal brivec: »To je pač nemogoče!« je vzkliknil plaho, »kaj takega je pač izključeno pri navadnem človeku.«
Avguštin, ki se je bil oglasil pri brivcu mesto Jeana, mu je rekel smeje: »Jaz sem človek, ki zmore tudi nekaj tako posebnega. Vprašujete, kako sem to učinil? Popoldne nekoliko zaspim. Spal sem dobro. Med spanjem sem se dvignil visoko v zrak, ko sem priletel iz višin zopet na zemljo, sem že bil ves kosmat. Pretekla je kornaj ena ura, ki je bila zame cela večnost.«
Zadnjo dogodbico je povedal profesor Piccard, ko je srečno pristal z balonom letos v tirolskih gorah.
Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
vzdihnil globoko in poslušal. Od zunaj mu je udarjalo na uho le kokodakanje perjadi in brenčanje čebel. V izbi sami pa je bila grobna tišina. Miha si je bil izbral za obračun dober dan. Mica, po-strežnica, je bila z doma, nobeden ne bo mogel sumiti, ksdo da je zagrešil — uboj.
V okolici jih je mnogo verjelo, da sta Ivan in Miha še vedno dobra prijatelja kakor nekdaj. Nobeden ni znal o ljubosumnosti, koje vzrok so bile malenkosti: košček zemlje, voda grabe, sadje ob meji stoječega drevesa. Povod za izbruh je bilo 15 hrušk. Slednjič se je zgodilo najstrašnejše!
Brez iskrice sočutja se je približal morilec zaklanemu, potegnil mu je okrvavljen nož iz prs, ga je umil v skledi in obrisal s cunjo. Nato je pregledal samega sebe, da bi ne odnesel s seboj kakega znaka boja, ali kakega krvavega madeža. Ni bilo treba ničesar čistiti. Da bi pa vzbudil sum na roparski umor — je odpahnil vse omare, prevrnil pohištvo in je raztrosil po tleh nekaj srebrnikov. Na samega sebe in na lastno
Marijina družba pri Mariji Snežni priredi na Štefanovo dne 26. decembra, ob treh popoldne igro »Domen«. Vsi uljudno vabljeni!
Sv. Anton v Slov. gor. Novic imamo dovolj, le v Mariboru nimajo takšnega slušala, da bi jih slišali, in s pomočjo tiskarskega stroja podali javnosti v pogled! Kakor povsod, se tudi pri nas opaža splošna gospodarska kriza, ki tlači ubogega kmeta in delavca. To gorje preti tudi našemu Prosvetnemu društvu. Mladina zajema izobrazbo iz društvene knjižnica že 38 let. To društvo je torej najstarejše, kar jih je pri nas. Ne poza1 ite pa, da ne more jemati denarnih sredstev iz zraka. Dolžnost je vsakega člana, da poravna zaostalo haročnino in liudi plača za prihodnje leto. Obenem se obračamo z iskreno prošnjo do vas, ob času svojih prireditev. Ne zapirajte svojih denarnic, ko je treba kaj prispevati. Sedaj pripravljamo, da vam vzbudimo v srcu živ spomin na blagoslovitev našega Društvenega doma, igro: »Mala pevka,« s katero smo .pred tremi leti otvorili ta dom. Datum prireditve bo objav-
varnost skoraj niti mislil ni; neprestano mu je begalo po glavi onih petnajst hrušk.
Slednjič se je odstranil, glavo ponosno dvignjeno, stisnjene pesti v žepih. Zunaj je čakalo nanj široko, samotno polje. Z velikimi koraki je šel Miha najprej ob robu in je zavil nato na pot, ki je vodila proti njegovi hiši.
Čeravno je bila pot dolga 3 km, se mu je dozdevala neskončna. Neprestano je moral misliti na ono grgranje žrtve in na voščeni obraz. Celi prizor se je ponavljal v njegovem spominu z vztrajnostjo, ki je dobila naenkrat pečat grozote.
»Sedaj bova obračunala — kaj hoče3 — prišel sem, da te pozdravim — s tem le!« Nato nekaj trenutkov odmora tema, pa zopet grgranje in voščeni obraz.
Neskončna osamljenost kraja ga je težila liki mora. Bilo je toliko solnca, toliko luči, in po živih mejah so brnele žuželke . . . Morilcu se je dozdevalo, kakor bi mu nekdo sledil.
Miha je pospešil korake, je pogledal plašno na levo ter desno, da bi se pre-
ljen. Ker se Cisti dobiček naših prireditev uporablja za nabavo novih knjig in društvenih stroškov, zato pričakujemo za tokrat mnogoštevilne udeležbe. — Novo leto se bliža, čas naročitve raznih časopisov. Skrbimo, da bodo v naše družine prihajali samo dobri časopisi, predvsem naš nadvse ljubljeni »Slovenski Gospodar« in po možnosti tudi »Slovenec«. Slabi časopisi, ki se žal tudi pri nas precej vsiljujejo, naj izginejo iz naših hiš! Če boste to fetorili, vam bo, dragi Antonjevčani, pisec teh ¡vrstic še marsikatero novico, veselo ali prijetno, napisal.
j Ljciomar. V nedeljo dne 27. t. m. gostuje v "Ljutomeru Ljudski oder iiz Maribora. Ob pol ištirih popoldne vprizori v Katoliškem domu evetovnozna.no Gogoljevo komedijo »Ženitev«, katero so te dni vprizorili tudi v mariborskem narodnem gledališču. Gostovanje Ljudskega odra v Ljutomeru bo nudilo brez dvoma gledališki užiitek, katerega tudi okoličani naj me zamudijo! — Na Štefanovo pa priredi v isti dvorani domače tamburaško društvo svojo običajho tombolo.
Konjice. Tukajšnje Katoliško izobraževalno 'društvo, ki je v zadnjem času uprizorilo lepo Število dobro uspelih gledaliških predstav, nam za božične praznike pripravlja veliko rimsko igro »Quo vadiš,« katere vsebina je ¡vzeta po znamenitem istoimenem Sienkijevi-čevem romanu. Igra poteka v devetih slikah ter z dodatkom uvodne slike po svetopisemski legendi srečanja Kristusa s Petrom, ter zaključno skupino kot simbol zmage krščanstva nad poganstvom. Oprema navedene igre obeta presegati lansko lato uprizorjeno igro »Ben-Hur,« posebno glede oblek, ki bodo za podeželske odre naravnost razkošne. Pri igri sodeluje v celoti nad 50 oseb, ter so nekateri prizori dejanj spopolnjeni z glasbenimi in pevskimi točkami, kar bo dalo dejanju posebno lepoto in privlačnost. Predstava se vrši na praznik sv. Štefana, dne 26, in v nedeljo dne 27. decembra, točno ob peti uri popoldne v prostorih Katoliškega društv. doma. Vsem, ki nameravajo posetiti predstavo, toplo priporočamo prednakup vstopnic od 23. tega meseca ,v trgovini Anton Valenčak, na praznike pa po [vsakokratnem cerkvenem opravilu pri blagajni v društvenem domu. S prednakupom vstop-
AKUTNI REVMATIZEM V SKLEPIH
je posebna infekcija karakterističnih mikroskopskih malih grč. Po presni mrzlici je treba vzeti dnevno obkladke z Pistyanskim zdravilnim blatom. Blatne kocke in gotove kom-prese dobite v drogeriji Gregorič, LJubljana, Prešernova 5.
ni c se omogoči točni pričetek predstave. Ne zamudite užitka, ki se vam bo nudil! Bog živi!
Prosvetno društvo na Ponikvi ob južni žel.
je imelo dne 6. t. m. svoj redni občni zbc*r, na katerem se je razmotrivalo, kako hi poživili društveno delo. Treba bo predvsem pritegniti moško mladino, da bo ostala vema in značajna. Predvsem imajo dolžnost starši, da navajajo svoje sinove k poštenemu življenju in k sodelovanju -v Prosvetnem društvu. Če kdaj, je zlasti dandanes nevarnost za mladino, da se izpridi v verskem in nravnem oziru. In kaj potem? Zato se naj novi odbor krepko poprime dela na polju prosvete!
Vojaik. Na dan sv. Štefana, dne 26 tega meseca v vojniško posojilniško dvorano, kjer bodo člani katoliškega prosvetnega društva uprizorili Jurčič-Govekarjevo igro »Deseti brat«. Igra je v petih dejanjih in dveh spremembah. Sedaj v božičnih praznikih se za trenutek odtrgajte od doma ter pohitite v posojilniško dvorano. Gospodarska kriza naj ne bo vzrok vaše neudeležbe pri tej igri, saj je vstopnina znižana. Katoliško prosvetno društvo je prvo v Vojniku, ki čuti z vami in vam je omogočilo, da se tudi vi borlete lahko udeležili te zanimive igre. Torej na svidenje v posojilniški dvorani na sv. Štefana! Bog živi!
Laško. Izobraževalno društvo v Laškem prireja ob četrtkih popoldan v nadžupni dvorani kmetijska predavanja. Do sedaj sta že predavala gg. dr-. Ogrizek in inženir Janko Dolinar iz Celja. — Imenovano društvo ima v soboto dne 26. decembra ob 8. uri dopoldne občni zbor v kaplaniji.
*
Remšnik. Treba je, da se tudi mi zopet oglasimo z naših zasneženih hribov, da ne bi kdo
mislil, da smo zaspali v zimsko spanje. Temu pa ni tako. Naša šolska mladina je priredila dne 29. novembra in dne 8. decembra ponovila prekrasen Miklavžev večer. Prireditev je stala mnogo truda, zato je bil tudi sijajen uspeh.
Sv. Primož na Pohorju. Razrešen je bil z odlokom kr. banske uprave županskih poslov Alojz Peruš. Imenovani je bil izvoljen županom, ko je leta 1924 hivša SLS zmagala nad socijalisti. Za dobrobit občanov ves vnet je vodil vsa ta lata občino z razumom kakor le malokateri, pa tudi skrajno nesebično in ne-utrudljivo. To so tudi občani kmalu spoznali.' Ko so bile leta 1927 nove občinske volitve, in se je vložila samo ena kompromisna lista, je bil vnovič izvoljen županom. Poleg navadnih občinskih poslov jo ustregel rad vsakemu, kdor je prihitel k njemu po nasvet ali pomoč.1 Koliko sporov je poravnal s preudarno in prepričevalno besedo in koliko potov dn tožbenih stroškov tako prihranil svojim občanom! Bog mu povrni vse, kar je storil dobrega! — Županom je bil imenovan Aloj? Strasser, kovač in posestnik.
Podgorje. Gospod urednik! Ne vem, ali ste nas popolnoma pozabili ali pa Podgorja nimate na Vašem zemljevidu, da nas tako prezirate! Toda mi smo še tu in živimo kot drugi Zemljani: zjutraj vstanemo, zvečer se vležemo k počitku, ko smo ves dan delali, kakor vemo in znamo. Tako preidejo dnevi, tedni in meseci brez posebnih dogodkov. Le tu in tam se kaj posebnega zgodi, kar nas za nekoliko časa spravi iz ravnotežja. Za vse to pa bi morali Vi vedeti, da bi lahko v listu poročali. Svetujem Vam, da napravite pri nas telefcfnično ali radio-oddajno postajo, če pa to ne, pa potegnile vsaj vrv preko Pohorja, da bomo v zvezi. Zaenkrat Vam jaz sporočim par novic. Na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije je bila tu izredna slovesnost. Preč.' g. duhovni svetnik in pisateij Ksaver Meško iz sosednih Sel je pri večernicah sprejel v novoustanovljeno Marijino družbo 30 dekleti V svojem lepem in ginljivem govoru je spomnil dekleta na časti in dolžnosti, ki jih bodo imele kot Marjine hčerke in je na zgledih pokazal, koliko dobrega lahko storijo pridne Marijine družbenke v posameznih družinah in v celi župniji. So res blagoslov za družine in vso
pričal, če ga morda kedo ne opazuje. Jiaenkrat pa se je obrnil in kar streslo ga je po celem telesu. Ne po grmovju, ampak po potu je šel umirjenih korakov za njim — bundaš.
Bil je velik, črn pes z znaki različnih pasem, od katerih je bilo dve dobro ppoznati. Imel je dolgo, kocasto dlako, Velik in nekako odsekan gobec, iz glave pa je bliščalo dvoje plavkastih in vedno mokrih oči, ki sta razodevali izredno zvestobo ter vdanost. Čisto mirno je (Stopal v gotovi razdalji za možem.
Ko je Miha uvidel, da ne more odpo-fliti psa, je šel naprej še bolj urnih korakov. Skoro bežal je sto metrov in se
Sbrnil. Olajšano se je oddahnil: bun-aša ni bilo nikjer. Že se je tolažil Miha, da se Je znebil preganjalca, ko se je jta zopet pojavil za ovinkom.
Miha je postal, kakor bi ga bil pribil, brce mu je razbijalo do vratu. Misel, da bi ga utegnil kedo videti skupaj s psom Irtve, mu Je nagnala strah v vse ude. [ »Proč od tod!« \ Vendar pes se ni niti ganil. «Morilcu je prišlo na misel, da bi psa
ubil. Postal je med koruznimi stebli in je segel po nož v žep. Nož mu je vzdra-mil misli na zaklanega, na kri, na poslednje grgranje in na voščeni obraz.
Hotel se je umiriti, zagospodovati — nad strahom in trepetom, ki sta se ga oprijemala. Za trenutek je sedel v travo. Zopet je pritekel pred njega pes in ga gledal z mirnimi, plavkastimi očmi žrtve, z očmi, kojih pogleda Miha ni mogel prenesti. Govorile so mu: »Umoril si mi gospodarja — kaj naj počnem sedaj? Ubij še mene, le vzemi mi življenje!«
Na čelu morilca so se prikazale potne kapljice; ni mogel zbežati, ne kričati, ne poriniti nožnega rezila skozi mehko, črno kožo —. Oči psa pa so govorile naprej: »Glej, pripravljen sem. Čakam na smrtonosni sunek. Ne bom se umaknil od tebe, dokler me ne usmrtiš.«
Šepetale so še: »Bil sem senca gospodarjeva . . .«
Miha si je želel koprneče, da bi odmevala daljina od trušča, od glasov, od klicev, osamljenosti na sredini molčečih polj nI mogel prenašati, obe plav-
kasti oči sta ga napolnjevali z nepopisno grozo. Da bi jih ne bil prisiljen gledati, je uprl pogled v nebo, kojega neskončna kupola je bila preprežena z mrežami zlatih žarkov.
Kmetje, ki so se vračali ob solnčnem zatonu proti domu, so slišali smeh. — Radovednost jih je gnala, da so se približali. Našli so Kajna, ki se je igračkal s kobilico in ni spoznal nikogar več. — Poleg njega je sedel pes in čakal mirno.
Prw® !eif§i® ¥ l0i§Sii legiji.
Pred kratkem je bil beležen velik uspeh glede popolnega izenačenja obeh spolov v pravicah in dolžnostih. Javnost je zvedela, da je vršila ženska štiri leta vojaško službo v tujski legiji. Junaška zastopnica nežnega spola, ki je službovala kot legijonarka, opisuje svoje doživljaje, ki so izšli v posebni knjigi v Londonu. Pisateljica je prikrit
faro. — V nedeljo 13. decembra smo spremili k zadnjemu počitku Felicijana Zupane, kmet-«kega sina, po domače Pistatnikovega pri Sv. Duhu. Dolgo časa je trpel na jetiki. Ves ta čajs je prenašal svojo bolezen tako potrpežljivo Jn boguvdano, da je nam lahko vsem za zgled! Bil pa je tudi v življenju priden in pošten. Naj mu bo Bog dober plačnik. — Dobili smo novega župana. V petek je menda z drugimi vred prisegel pri sreskem načelstvu. — V nedeljo po večernicah je bila v šoli prireditev s proslavo kraljevega rojstnega dne, ki je povsem dobro uspela. Čisti dobiček bo prišel v prid revnim šolarjem.
Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 26. novembra sta joibhajala zlato poroko pri Sv. Andražu Gregor tn Marija Druzovič, posestnika v Derbetinoih. Zlatoporočenec je Itudi 50 let cerkveni ključar in 50 let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Cenjeni družini želimo še obilo obilo sreče in tdravja.
Fram. 16. tega meseca smo spremili k večnemu počitku Nežo Mom ali Dogečevo mater. Bila je dobra mati svojim otrokom, dobrotnica revežem in obenem skrbna gospodinja. Bog ji bodi plačnik, preostalim pa naše sožalje!
Noršincfl pri Ljutomeru. Prostovoljno ga-»ilno društvo v Bahincih je imelo običajno tombolo. kateTe čisti dobiček je namenjen za novo motorno brizgalno. Prosilo je pri radodarnih srcih za blagohotne prispevke z darovi, vsi so se temu vabilu radi odzvali, samo g. župan nas je odklonil. Tako poroča »Domovina« dne 26. novembra. To pa ne odgovarja resnici. G. župan občine Noršinci še nikoli ni preziral gasilnih društev, ampak jih vselej po svojih močeh podpiral, za kar mu gre vsa čast. To potrdijo naše nabiralne pole. Zlobni obrekovalec je mislil s tem člankom spraviti ¡nadvse spoštovanega g. župana in gasilno društvo ob dobno ime in čast, kar pa se mu (ni (posrečilo. Kakor sumimo, ima ita zlobni obrekovalec že veliko podobnih grehov na svoji rcesti, ker ga samo hujskarija na svetu veseli. Prostovoljno gasilno društvo v Bahincih. | Murščak. V Murščaku pri Slatina Radenci ij*e umrl, spreviden s sv. zakramenti, po kratki mučni bolezni nad vse priljubljeni 18 letni mladenič Šitefan Žezdin, posestnikov sin. Kot najstarejši sin poštene krščanske hiše je bil edina podpora staršev ter je tudi vsem sose-
la svoje pravo ime in se je podpisala z izmišljenim kot Marija Ambree. ■ Mlada deklica, ki se imenuje Marija Ambree, je vzrasla med dečki. Bila je edina hčerka mnogoštevilne družine. Oblačili so jo kot fantka in se je igrala tudi v tej preobleki s tovarišicami.
V družini je občeval pretepač Feren-ce Hogen, ki je postal vzor mlade dekline. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je bila Marija ena prvih žensk, ki so se podale na bojišče. Med celo vojno je bila zaposlena na fronti kot usmiljenka. Proti koncu svetovne morije je dobila hrabra deklina čisto moške poteze in njeno obnašanje je bilo itak prikrojeno po vojaško. Kaj bi naj bila počela, ker je bila vajena na vojaško službo, po končani vojni? Sklenila je, da bo sledila vzgledu Ferenca Ilogen in je poiskala v njegovi družbi pisarno za re-krutacijo tujske legije. Marija je zgleda! a tako moško, da ni sumil nikdo na kako prevaro. Spretno podtaknjen moški se je pustil mesto nje preiskati od zdravnika. Potvorjen potni list je bil lstotako v »najlepšem redu«. Iz pisar-
dom rad priskočil na pomoč. Vsi, kateri so blagega pokojnika poznali, jim ostane v trajnem spominu. Na zadnji poti ga je spremljala mnogoštevilna množica. Pokojniku naj sveti večna luč!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Sprejmi, naš priljubljeni list, nekaj novic od nas. Ko je huda gospodarska kriza zajela tudi naš kraj, nas ti iskreno tolažiš, da ne obupamo. Noben naš pridelek ne gre v promet drugače ko po sramotno nizki ceni. Vse gleda s strahom v bodočnost. Zato pa so nekateri začeli kar na debelo krasti dn nič jim ni več sveltega, češ, kar je tvoje, naj bo moje. Poskušali so svojo obrt v Savcih v trgovini g. Cajnkota. Sreča jim ni bila mila. Imeli so pa lepši plen pri g. Modiki, trgovina v Veliki Nedelji. Zimski čas precej pobira tudi naše ljudi. Tudi gostij je bilo nekaj. Zaročila sta se še vrli mladenič Franc Žmavc, cestar v Bratonečicah, z Miciko Cajnkovo, sestro g. trgovca Cajnkota v Savcih. Bog daj srečo!
Ljutomer. Izdihnil je svojo blago dušo dne 15. tega meseca zvečer obče spoštovani gospod oskrbnik Ivan Perbil iz Gresovčaka .pri Ljutomeru. Bil je vedno dobrega srca do vseh, posebno pa kot oskrbnik grofa Lamberga in Admontskega posestva do svojih viničarjev. Dolga leta je bil tudi obč. odbornik in svetovalec. Bil je še tudi odbornik Prosvetnega društva. Tebi, ki si bil delavec za čast božjo in ljudski blagor, dober oče svoje družine in do vseh, te naj ljubi Bog poplača obilno v nebesih in da večni mir in pokoj in večna luč naj sveti. Njegovi soprogi in otrokom v imenu vsega članstva Prosvetnega društva in vseh, pa naše iskreno sožalje!
Celje. Poročila ata se dne 12. t. m. v Celju g. Avgust Uršič, trgovec, in gdč. Jožica Plau-steiner, oba iz Sv. Jurija ob južni žel. Mlademu paru iskreno čestitamo!
Vojnik. V nedeljo zjutraj, dne 13. tega meseca je vsled srčne kapi v starosti 48 let umrl Ivan Kovač, posestnik v Lešju. Njegov pogreb se je vršil v torek dne 15. tega meseca dopoldne ob ogromni udeležbi ljudstva. Rajni je bil krščanski mož, dolgoletni naročnik našega lista in je bil do zadnjega diha odločno v naših vrstah, kakor tudi njegovi otroci. Zapušča žalujočo ženo in 10 nepreskrbljenih otročičev. Rajnemu bodi Vsemogočni milostljiv sodnik
ne za rekrutacijo je bila poslana v trdnjavo St. Jean, kjer je bilo zbirališče legijonarjev. Ko je zapazil poveljnik zbirališča ročno torbico legijonarke, jo je vrgel proč s pripombo, da taka ženska navlaka nikakor ne pristoja legi-jonarju!
Marija je zašla v družbo oseb, ki so po navadi označene kot izvržek človeštva. Med legijonarji je bil mož, ki se je ukvarjal s trgovino s sužnji, ki še vedno cvete na skrivnem, in se je ponašal, kako je prodaj? 1 zamorce iz So-mali dežele za 50 do 80 angleških funtov, ženske za 40 do 60, otroke po 20 do 30 funtov. — Je, piše legijonarka, med legijonarji nepredpisana havada, da se ne izprašujejo med seboj o preteklosti. Ako pa zaupa kateri prostovoljno kak doživljaj, ga poslušajo vsi z največjo napetostjo.
Marijini tovariši so bili: mlad Nemec, trgovec, ki se je zatekel po polomu trgovine v tujsko legijo. Nadalje prav posurovel amerikanski mornar in en Šved.
Življenje v tujski legiji je bilo vse
in bogat plačnik! Žalujoči vdovi in otročičem pa naše sožal|e!
Ponikva ob južni žeL Gospodarska kriza nas stiska od vseh strani. Živina nima cene, zato jo gospodarji koljejo doma. O vinski kupčiji sploh ni govora, z drugimi pridelki pa je isto-tako križ. Odkod naj vzamejo ljudje za naj-* nujnejše potrebščine denar, ki ga tudi primanjkuje vsepovsod? Letošnji božični praznih ki ne bodo preveč veseli, saj niti belega kruha ni povsodi za praznike. Pogled v novo leto pa tudi ni baš razveseljiv. Značilno sliko današnjih razmer nam podajo sledeči verzi: »Kupil bi si kočo, v njej bi stanoval. Kaj bi s prazno kočo, v njej bi gladoval.«
Sv. Jurij ob Južni žel. Kdor misli dati kaj v časopis, naj podpiše svoj lastnoročni podpis, ne pa drugega, kakor je sedaj naredil. Če nima za znamke, si pa naj kje izposodi, da n» bodo potem drugi ljudje dobivali dopisnic — nazaj.
Šmarje pri Jelšah. Moramo se malo pohvaliti z našim cerkvenim petjem, ki ga vodi orga-nist Kidrič. Res, veselo pričakujemo nedelj in praznikov, da se v cerkvi malo oddahnemo od naših vsakdanjih skrbi, ki tarejo male in velike posestnike, revne in tudi premožnejše ljudi. Res, hudi so časi. Poleg obilnega pridelka moramo dosti veliko pomanjkanje trpeti. Vsega še imamo za prodati: živine, vina, tudi jabelčnice, 'toda nihče nima denarja, da bi kupil. Davkarija je začela z rubeži. Posojil-! niče stojijo. Koliko kmetov bi si rado izposodilo denar za davek, pa kje, saj ga niti v pet-sojilnich ni. Posebno težko je za one, ki jih' jo Dog blagoslovil z večjo družino. Tam nei slišiš driugega, kakor: Kaj bo, kaj bo, če sa v kratkem ne spremeni!? Ni druge tolažbe "za nas, nego ona, ki jo dobimo v cerkvi. Apo-stolstvo mož pri nas dobro uspeva. Ljudje se samo sprašujejo: Kje so pa tržani? Tudi Marijini družbi dobro pro&pevata pod vodstvom g. kaplana Rančigaja. Dne 8. decembra popoldne je bila družinska posvetitev v Lešju pri sosedu monsignorja Vrežeta, pri Anderlu-hovih. Lepo pobožnostj je izvršil gospod dekan.
Lešje v Šmarju. Pri nas si je lansko lerto postavil hišo kovač Ivan Verk, kateri zasluži s svojim pridnim in vestnim delom, da izve tudi širša javnost za njega. Kmetovalci, kateri nameravate si nabaviti dobre pluge, se-
prej drugo nego prijetno ter udobno. Zbudili so jih zjutraj ob štirih in jim dali slabe kave. Uniforme, katero jo podedovala Marija po padlem legijo-narju, niti očistili niso. Preiskava o zdravstvenem položaju v taboru je bila omejena edinole na zobe. Zelo se je prestrašila legijo..arka, ko jo je nekoč povprašal zdravnik: »Zakaj ste pa to storili?« že je bila uverjena, da je razkrinkana. Pa zdravnik je menil, da je čudno in nekaj izrednega, kako da se je upala brez temne preteklosti v tujsko legijo.
Marijini utrjeni živci so jej omogočali družbo največjih pustolovcev iz celega sveta kot znosno. Udeleževala se je vsega v družbi tovarišev. Obiskala jo grozne beznice v afriškem Alžiru ter v Tunisu in se je zapletla nekoč v krvav prepir z vojakom, ki je pretepel na za-Davišču plesalko.
Naloga čete, kateri je pripadala legijonarka, je bila: krotiti Arabce. Udeležila se je več bojev. Ni je bilo tolikanj strah pred kroglami, pač pa se je bala,
jalnike in okopalnike za drugo leto, oglasite eo pri njem, ker dela res dobro in vestno. Ilišo ima pod hribčkom bivšega oblastnega poslanca in načelnika cestnega odbora Turka. Prevzema tudi večje število naročil. Svoji k svojim.
Kostrivnica. Po raznih krajih naše ljube slovenske domovine se obhajajo razni jubileji.. Tako imamo tudi mi Kostrivničani letos dva jubileja, in sicer slavi Bralno društvo 40 letnico, fantovska Marijina družba pa 10 letnico. Najstarejša in najlepša fantovska organizacija je Marijina družba, saj že več kot 300 let druži fante vseh stanov pod Marijino zastavo. Tem so sledili drugi, skozi 10 let jih je naraslo nad 70. Tako se lepo število fantov zbira pod Marijino zastavo. 8. decembra ob 10letnici je bil zopet sprejem po novem obredniku, ki je posebej za fante ter je jako pomenljiv. Fantje, le po tej poti naprej, saj velja pregovor: »Fant Mariji vdan, vrl Slovenec, vrl kristjan!«
Brezja—Sv. Primož— Sv. Jurij ob jaž. žel. Dolgo že ni bilo Brezja v časniku. Malo pa se le moramo oglasiti. Pri nas živimo mirno življenje, ki ga ne moti lirum in šum sveta. V tem mrzlem zimskem času pa je postala naša vas pravcato zbirališče takozvanih ponočnjakov, kateri vogle podpirjo in izzivajo surove besede prati našim mirnim fantom. Kaj takšnega ne pomnijo najstarejši v vasi, da bi se bilo kaj takega godilo, ker motijo nočni mir, da pošteni ljudje ne morejo spati. Kdo je tega kriv, domačini dobro vemo. Treba bo pravega recepta, pa bo bolezni konec.
Sv. Križ pri Rogcški Slatini. Dne 26. tega meseca nas je presenečila vest, da nas je zapustila za vedno gospa Marija Maček, rojena Čonč iz Rogaške Slatine, žena sodnega oficijala iz Rogatca. Bila je stara komaj 17 let. Blaga pokojnica je bila mod tukajšnjim ljudstvom zelo priljubljena,"kar je pokas-1 n jen pogreb. Na njeni zadnji peti jo |	Vjala tolika množica ljudstva, ko-i r je žo v naši fari dolgo nismo videli. Pokrodna je pri Sv. Trojici v svojo rodbinsko grobnico. V tej grobnici smo tudi ob tej priliki videli krsto pred šest leti umrlega njenega brata, katera je kila še popolnoma taka, kakoršna so položili v grobnico. Pokojnica zapušča 10 letno hčerko, moža in žalujoče starše. Drugi dan pa ji je na isti pot sledila gospa Marija Stojisavljevič, po-
puščavske blaznosti, ki se je pojavljala med moštvom in kosila s koso smrti.
Neko noč je bila Marija na straži pred taborom. Naenkrat je cula iz teme neki glas, ki jej je pošepnil: »Hočeš živeti lepo življenje, posedati prostost, harem mnogo konj?« Na vprašanje: »Kedo tamkaj?« je prejela odgovor: »Prijatelj, ki je bil svojčas tudi tako nespameten, da je služil kot legijonar, a živi sedaj kot bogataš.«
Marija, ki je hotela ostati zvesta svoji prisegi, je dvignila puško in — oddala strel. Drugo jutro so našli truplo moža, ki je bil v arabski preobleki in je bil zadet skozi sence. Bil je to Matevž Mac-iiuereau, ki je bil pred kratkem legijonar in nasprotnik Marijin. Po odkritju mrliča so brili legijonarji norce. Ustreljeni Matevž je trdno verjel besedam čarovnice, ki mu je bila prerokovala smrt iz ženskih rok. Nobeden od za-smehovalcev ni niti slutil, kako se je uresničilo prerokovanje.
Kako se je pa Marija Ambree otresla tujske legije, tega noče izdatiJ
seStnica ln gostilničarka v Rogaški Slatini. StiVa je bla 50 let. Umrla je na posledicah črevesnega raka. Zapušča moža in več malih otrok. Obema družinama naše iskreno sožalje!
Laško. Pretečeni teden sita nas vznemirila dva slučaja nagle smrti. Na Marijin praznik dne 8. decembra je zadela kap gospo Petrino Trop, hotelirko v Laškem. Dne 10. decembra je naglo umrl od kapi zadet g. Melhior Doli-nar, gostilničar v VerteČah.
Kje kupujejo naši naročniki?
V trgovinah, ki so tukaj havedene: V teh trgovinah je dobro in poceni blago. Vsakdo, ki kupi vsaj za 100 Din blaga v gotovini, dobi brezplačno Gospodarski ali Gospodinjski žepni koledar.
Te trgovine so:
V	Mariboru:
Anton Macun, trgovina z manufakturo v Gosposki ulici. Mariborski konsum, Glavni trg. Franc Klajnšek, trgovec, Glavni trg.
V	Št Lenartu: Tone Hrastelj, trgovina.
V Gornji Radgoni: Jože Hrastelj, trgovina.
V	Ljutomeru Franc Senčar, trgovina.
V	Ptuju:
Anton Brenčič, trgovina z železnino. V Ormožu II. Jurkovič, trgovina.
V	Mali Nedelji. Franc Senčar, trgovina.
V	Celju
Franc Dobodičnik, Gosposka ulica 15. (pri nakupu za 300 Din.) Franc Strupi, steklar.
Pod tem zaglavjern bomo objavljali te in druge trgovine, ki se bodo še prijavile, stalno do novega lota. Ta objava je za trgovce, ki odvzamejo vsaj 10 komadov koledarja, brezplačna. Trgovci, pišite takoj Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
fSMi^lMPiPiitiimsom
Številka 13. Družina Roberston v Či-kagu je pred krr.tkim dobila nov naraščaj, krepko deklico. Ta deklica je 13. otrok v družini; rodila se je na petek dne 13. novembra, in soba v bolnici, kjer je prišla na svet, nosi štev. 313.
Erazprimeraa skepost. Neki Aberde-enec je dolgo premišljeval, kaj bi naredil, da ga smrt ne bi nič veljala. Dolgo je ugibal, nazadnje je pa uganil to: Čakal je, da je umrl njegov bolni sosed. Ko
Pri slabosti jo naravna »Franz Joseiova« grenčica prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Joseiove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	15
je zvedel za njegovo smrt, je hitro šel v sosedovo kuhinjo in tam odprl sosedov plin, in se zadušil na — sosedove stroške.
Kolca se mu. Enega najbolj znanih1 meščanov v Mansfieldu (Združene države Severne Amerike) I. A. Kinga, ja zadela čudna bolezen. Skozi celo vrsto dni se mu neprestano kolca. Uporabljal je že neštevilno množino raznih zdravil, ki so mu jih nasvetovali prijav telji od blizu in daleč, zdravniki upo* rabljajo nad njim vsa razpoložljiva sred stva, a kolcanje se noče ustaviti. MoŽ od dne do dne postaja bolj slaboten, ker mu zadnji čas sploh ni mogoče, obdr-i žati v sebi kake hrane.
Svatba na Jutrovem. V Tripolisu se je poročila princesa Karamani Hanuma, hči tamošnjega župana, z nekim arabskim veleposestnikom. Pri poroki ženin in nevesta nista bila navzoča, temveč sta bila morala njiju očeta spregovoriti usodni »da«. Na svatbeni pojedini, do katere ni imela vstopa nobena ženska in tudi novoporočenca ne, pač pa mnogi dostojanstveniki, ni med njimi general Badoglio, tripolitanski governer, je serviral sam nevestin oče. Trajala je tri dni in trikrat na dan so morali gostje pospraviti jed. list, ki je sestojal iz juhe, bravine. riža, špinačne-ga štruklja s sirom, buše s faširano te-letino in testenino, arabskih slaščic, sadja, črne kave, sladkorne vode in kislega mleka. Pojedina je trajala, kakor že rečeno, tri dni in evropski gostje so izjavili, da je bilo dobrote — le preveč.
Višek praznoverja. Niso samo posamezniki praznoverni, ampak so temu podvržene celo cele trgovske družbe.' Tako je Cunard linija objavila, da njen parnik »Aquitania« ne bo odplul iz pri-' stanišča v Newyorku v petek, kakor to kaže vozni red, marveč bo preloženo odplutje do sobote zjutraj. Ta sprememba se je izvršila samo zato, ker je prišel ta petek na 13. dan v mesecu —j namreč na 13. november.
Komunisti sé polastili radio postaje. Na radio postaj - v mestu Mehiki je nedavno ponoči vdrla četa oboroženih komunistov, zvezala operaterja in prevzela v popolno kontrolo celo postajo. Sledil je nato njih «*ovor, v katerem so napadali mehiško in ameriško vlado. Ameriško vlado so obdolžili, da skuša izzvati vojno na Daljnjem vzhodu med Kitajsko, Rusijo in Japonsko. Ko se je približala policija, so nepoklicani gosti izginili.
Zaklad kraljice iz Sabe. Znani angleški lovec Frank Havter, ki hodi že leta in leta na lov na leve v Afriko, se je vrnil zopet v London, kjer pripoveduje, da se mu je posrečilo odkriti v notraj-nosti Abesinije grob svetopisemske kraljice v Sabi in pa njene ogromne zaklade. Zaklad se nahaja, kakor trdi F. Ilayter, v neki podzemski shrambi, ta pa se nahaja pod strugo neke reke. Hay ter pripoveduje, da je našel tam na tisoče diamantov, rubinov in silne množine nekovanega zlata. S seboj je prinesel več dragih kamnov in nekaj zlata iz te zakladnice. Drugo leto, pravi, bo organiziral posebno ekspedicijo v Abe-sinijo, da bo dvignil ves zaklad.
Kako srečni so oni, ki imajo svoj dom! Zato pa je nesreča onih, ki jim dom pogori, huda nesreča. Nihče je ne želi, niti najhujšemu sovražniku ne! Pomoč v taki nesreči je znak največjega prijateljstva. Zato je »Slovenski Gospodar« kot star prijatelj naših kmetskih domov vpeljal zavarovanje vseh celoletnih naročnikov. Zadnjič že smo objavili imena onih, ki so dosedaj prejeli po 1000 Din ob nesreči požara in tako je bilo že okrog 50.000 Din izplačanih. Danes pa objavljamo pravilnik, da bo vsak vedel, kaj mora storiti, da v slučaju nesreče dobi izplačilo.
Pravilnik.
§ 1. »Slovenski Gospodar« se zaveže, da prostovoljno po svojem zavarovalnem oddelku celoletnemu naročniku, ki je vplačal 32 Din za čas, ko je naročnina plačana, zavaruje njegovo stanovanjsko hišo, kamor »Slovenski Gospodar« prihaja, za 1000 Din. Gospodarska poslopja niso s tem zavarovana.
§ 2. Podpora se izplača, če pogori hiša tako, da ni mogoče v njej stanovati.
§ 3. Pravica do podpore se začne po polnoči tistega dne, ko je bila naročnina plačana, in traja do polnoči dneva, B katerim naročnina poteče.
§ 4. Podporo dobi izplačano tudi oni, ki ima vso hišo v pajemu, pa mu je tako dom pogorel. Prevžitkar, član dru-
žine ali uslužbenec, ki je bil celoleten naročnik, ni deležen zavarovanja. Enako niso zavarovane gozdne in lovske koče, ki niso v najemu, ampak v njih stanujejo lastnikovi nastavljenci. Viničar, ki stalno v viničariji stanuje, sc smatra kot najemnik.
§ 5. Podpora se ne izplača: ako je naročnik sam zažgal ali po kaznjivi zanikarnosti povzročil požar; — ako zavarovalni odsek ugotovi, da je bila hiša do svoje polne vrednosti zavarovana in se je ta zavarovalnina tudi izplačala; — ako je povzročitelj požara (recimo železnica) škodo v ce'-( loti povrnil; — ako je požar nastal vsled vojne, upora, eksplozije javnih zalog smodnika. — Vsak spor rešuje samo zavarovalni odsek.
§ 6. Vlogo za izplačilo zavarovalnine je napraviti takoj po požaru. Kdor se tekom enega meseca ni prijavil, ne more zavarovalnine več zahtevati. Vlogi je priložiti potrdilo občinskega urada, kjer mora biti potrjeno: kdaj je nastal požar, vzrok, številka hiše, ki je pogorela, ali je naročnik lastnik ali najemnik, kje in za kako svoto je bila hiša zavarovana.
§ 7. Podpora se izplača v celoti brez odbitkov samo po poštni nakaznici.
§ 8. Oni, ki je podporo sprejel, je dolžen dati pri cerkvi skupno z obč. oznanili to objaviti, da je prejel zavarovalnino »Slovenskega Gospodarja« izplačano.
»Kam zdaj?« je vprašal Marko. Tedaj je za-6'ela žoga poskakovati pred otrokoma. Sledila sta ji. Kmalu sta prispela do visoke ograje od samega zimzelena. Ko sta tako hodila ob ograji, sta našla velika vrata, pokrita s samimi rožami. Na vratih je visela zanjka. Marica je zanjo potegnila in vrata so se počasi odprla.
Notri je bilo vse tiho. Po drevesnih vejah so visele raznobarvne svetilke, okrogle kakor žoge. Zrak je vonjal po mnogoštevilnih cveticah. Blizu vrat je stala navadna miza, na njej sta bila dva krožnika, polna velikih, z maslom namazanih kosov kruha. Tudi dve čaši z mlekom sta bili tam. Otroka sta si takoj mislila, da je vse to jima pripravljeno. Zato sta se brez premišljevanja lotila svoje večerje.
»Kje bodeva spala?« je vprašal Marko, ko je bil vse pojedel.
Komaj je to izgovoril, pa se je že začela z bližnjega drevesa spuščati lestvica iz vrvi ter se je spustila do same zemlje. Marko je začel po njej stopati navzgoi*.
»Marica! Glej, tam je ena tudi zate! Lahko noč!« je rekel ter se Je izgubil med vejevjem.
Marica se je obrnila ter je videla na drugem drevesu enako lestvico. Tudi ona se je povzpela po njej kvišku, tesno držeč svojo punčko. Na drevesu so bila prirejena tla iz desk, na njih je stala snažna postelj. Na postelji sta ležali dve nočni
Ko se je v jutro zbudila, je bilo solnce že visoko na nebu. Ves vrt je bil izpolnjen z veselim ptičjim petjem in z brenčanjem žuželk. Neka ptica je pela: »Ku-ku, ku-ku, ku-liu.«
Marica se je brž oblekla in se je podala po lestvi nizdol, kjer je Marko že sedel za mizo, na kateri je bil zajtrk. Po zajtrku sta se napotila do velikih vrat, katera so se odprla kar sama.
Zunaj je stala ista lokomotiva z vagoni. Oba otroka sta veselo zaploskala. Marica je stopila v vagon, Marko pa je sedel na lokomotivo. Napravila je: »Tf! tf! tf!« pa je začela voziti s polno paro. Vozila sta se celo do poldneva. Tedaj se je lokomotiva ustavila pod košatim drevesom in tam je bila zopet pokrita miza za obed.
Po obedu se otroka nista hotela več voziti, ampak šla sta do brega bistrega potočka in tam sta sedla.
Nista še dolgo počivala, kar sta videla, da je z bližnjega drevesa skočila veverica na trato. Živalica je sedla na zadnje noge, v sprednjih pa je držala lešnik, katerega je začela glodati.
»Oh, glej veverico!« je vzkliknil Marko. Pobral je suho vejo in jo je vrgel proti živalici. Veverica se je okrenila proti otrokoma ter ju je ljubeznivo posmatrala.
»Ujamem jo!« je vzkliknil Marko zopet in je skočil za živalico. Ali veverica je napravila par skokov, potem je zopet sedla, pogledala je prav smešno, kakor da bi hotela reči: »Taka igra mi prav ugaja. Daj, ujami me!« Pustila je, da se ji je deček približal na dva koraka. Tedaj pa se mu je prav zvijačno odmaknila. Tako ga je vodila za nos več ko dvajsetkrat. Deček je že bil ves poten, zaman se je trudil, da bi veverico ujel, kar mu je pomagal slučaj, da jo je le dobil v pest.
Cbfraaja. Gospa Dalger je nekoč povabila na večerjo svoje znance in prijatelje. Jedli so zelo slabo, klepetali in o-pravljali pa mnogo. Nek gospod, ki je bil tudi pri večerji, je rekel, od«
hajajoč, svojemu prijav
}
telju: »Res, če bi človek pri njeni večerji svoje-' ga bližnjega ne obiral,1 bi moral umreii za la-koto.«
Čudno. Nekemu gor stu v kavarni je padel kozarec na tla ter se razbil na drobne kosce* Pristopil je kavarn ar ter zahteval za kozareo 30 Din. »Kaj,« se je začudil gost, »30 Din za en kozarec, saj ne sta-ne niti 10 Din.« — Ka-varnar: »Motite se, ta kozarec Je bil iz ne-zdrobljivega stekla.«
Čemn pa nosite ta; kos opeke s seboj, pri« jatelj?« — »Svojo hišo prodajam in tole je pa vzorec od nje.«
Občutljivost. Stara mati se je dala po zdrajvniku preiska/ti* Ta jo je obračal, trkal na rebra, poslušal ter vedno bolj z glavo zma« jeval: »Gospa, prav nifi se mi ne dopadete.« =» »Ne, veste kaj, gospod doktor,« je odvrnila starka užaljeno, »saj vi tudi niste eden izmed najlepših,« in jezno zaloputnila vrata.«
Nemogoče. Gost: »V&i natakar mi je včeraj posln krožnik juhe polil po mojih hlačah. =» Sedaj imam velik ma-sten madež.« — Gostilničar: »Od vaše juhe? Nemogoče.«
Za smeh.
Nevedni meščani, »Da,
mlekarica, kje pa je vai mož, da ga že tako dolgo ni bilo v mesto?« —i »Ta prešmentana živina je zopet zbolela na slinovki, pa ni mogel od doma.« »No, pa sedaj je meda že zdrav?«
Za zdravje treba skrbeti. Gospa beraču, ki ki ji je voščil za god:' »Tu imate 10 Din in iz-pijte liter vina na moj« zdravje!« Berač: »Lepa hvala, gospa! Ali itre-,ba pomisliti, da en li-srajci, ena za njo in ena za njeno punčko. Goste ter vina na enkrat bi veje so zakrivale prostor od vseh strani. Deklica j utegnilo škodovati va-se je vlegla in je kmalu zaspala.	šemu zdravju, zato mu
bom malo žganja pri-III.	| mešal.«
¥ Carofenl zemlji.
(Dalje.)
»Tf, tf, tf!« Lokomotiva se je začela voziti ter Je vlekla vagone po krasnem vrtu, postoječ pri vsaki postaji ter potem vozeč skozi predore in preko mostov. Zvečer se je ustavila pred postajo, čez katero je razširjal ogromen hrast svoje veje.
Čingiskanov grob. Znani ruski raziskovalec P. Kozlov popisuje v listu »Times« Čingiskanov grob, ki ga je odkril blizu razvalin pod peskom pokopanega »mrtvega mesta« Karahota v notranji Mongoliji. Veliki osvojevalec Čingiskan, ki je podvrgel in opustošil Kitajsko, Perzijo, Turkestan, je umrl v visoki starosti leta 1227, ko je hotel napasti še Indijo. Kakor se je zdaj izkazalo, so mu izsekali grob v nekem hribu. Ta umetna votlina meri 12 kub. metrov. Na sredini stoji rumen lesen sarkofag, v njem pa se nahaja srebrna krsta. Pokrita je s ka ^vo rumeno svileno zastavo in stoji na 78 dragocenih kronah vladarjev, ki jih je premagal. Razen tega se nahaja v grobnici kanovo doprsje iz rožnatc~a nefrita, delo odličnega kitajskega kiparja, njegov prestol iz slonove kosti indskega izvora in lepo izrezljana omarica. V tej je shranjeno kanovo srebrno in zlato, z briljanti posejano orožje. Pred grobnico stoje iz črnega kamna v naravni velikosti izklesani lev, tiger in konj. Ta znameniti grob se nahaja v varstvu sedmerih lam (duhovnikov), ki vsakih sedem ur sedemkrat zazibljejo velik »mrtvaški zvon«. Vsako leto enkrat se vrši svečana budistovska služba, ki jo obiskujejo vsi glavarji mongolskih rodov. 500 km daleč od tega kraja se nahaja bela marmornata grobnica kanove prve žene, ki jo na sličen način varujejo. Polkovnik Kozlov je prvi Evropejec, ki je prišel na ta strogo zastraženi kraj. — Mongoli še vedno pričakujejo nekega znamenja, ki bo določilo Čingiskanovega naslednika, ki bo obnovil njegovo svetovno državo.
Iznajditelj vojaške kuhinje. Vojaško kuhinjo je iznašel francoski kuhar A. des Soyer. Tega moža je že zaneslo v njegovi zgodnji mladosti na Angleško, kjer je užival kot odličen umetnik svoje stroke velik sloves. Leta 1847 je zavladala na Irskem huda lakota. Takrat se je ponudil Soyer angleški vladi, da bi rad organiziral v Dublinu (glavnem mestu Irske) ljudske kuhinje. Vlada Je bila s to ponudbo zadovoljna in So-ver je v Dublinu v navzočnosti angleškega podkralja in dublinskega nadškofa odprl prvo ljudsko kuhinjo. Dal
Že postaviti na prostem osem velikih :otlov, v vsakem kotlu pa je kuhal — drugačno juho: grahovo, čebuljno, zelj-nato, krompirjevo itd. Ljudska kuhinja se je ljudem tako priljubila, da so Soyerju pošiljali dan za dnem vence. Za časa krimske vojne pa je šel z angleško armado na Krim in tam iznašel »vojaško kuhinjo«, ki je sledila četam, spotoma pa so lahko kuhali za vojake, da so takoj dobili svojo menažo, čim se Je četa ustavila.
Policaja hoče imeti za moža. Vdova Ana Luby v Čikagu je na večer poklicala policijsko postajo ter prosila, naj JI pošljejo kakega policista. Prišla jih je cela patrulja, misleč, da se je ženski kaj pripetilo. Ženska pa jih smehljajoč sprejme in jim razloži, da ni nič nevarnega. Nič drugega ni, kakor to, da ji je pred dvema letoma umrl mož in EdaJ si želi novega moža. Ta pa mora biti policist ali ognjegasec. Slišala je namreč, da so ti hrabri možje najboljši
soprogi. Zato pa je poklicala policiste, da si iz njih izbere pravega. Eden policistov se je ponudil, da bo zadevo — vzel v roke.
»Mrtvec« pred sodnijo. Dan Hofman je bil pred sodiščem v Bentonu v Zedi-njenih državah Severne Amerike obsojen na globo 100 dolarjev in sicer na obtožbo »mrtvega«. Meseca julija je namreč nekega Tacketta udaril po glavi, da je izgubil zavest. Ker je mislil, da je mrtev, je izkopal zanj plitvo jamo ter ga zagrebel vanjo. Pokopani pa je prišel k zavesti, se odkopal in nastopil pot pred sodišče.
Trda glava. 341etnemu črncu L. Kni-ghtu v Čikagi je padel 200 funtov težek kamen na ^lavo. Zdravniki v bolnici, kamor je bil prepeljan, so obupali nad njim in mu naravnost povedali, da bo umrl. »Ne jaz«, se odreže črnec. In držal je svojo besedo, kajti v pondeljek je že hodil okrog in ni niti najmanje mislil, da bi mu bila usojena smrt.
Ta pa je bila skopa. Neka ženska iz Aberdeena na Škotskem je šla v nedeljo popoldne k nauku, kjer je duhovnik ravno pridigoval, kako lepa čednost je krščansko usmiljenje in kako zaslužno delo je delitev miloščine. Duhovnik je pridigoval tako prepričevalno, da si je celo skopi Aberdeenčanki omehčalo srce, tako da je sklenila, da bo tudi ona odslej naprej reveže podpirala. Že naslednjega dne je zapel zvonček na vratih spokorjene ženske. Žena odpre in zagleda berača. Prvi hip se je kar prestrašila, ker se je spomnila svoje dane obljube. Trenutek nato pa je rekla beraču: »Počakajte!« Naglo je skočila v sobo svoje najemnice, kjer je brž odrezala debel kos njene štruce in ta kruh je podarila beraču. Pri tem pa je mrmrala: »Bog ne gleda na prste, ampak na srce.«

5»

brezplačna priloga »Slovenskemu Gospodarju«.
Saj živimo vsi skupno v družini! — Gospodar in gospodinja, pa mladi naraščaj, od nežnih do zrelejših let!
»Slovenski Gospodar« pa hoče biti list za vso družino! Gospodar ima v njem svoj pouk in zanimivosti, gospodinja najde v njem nekaj za svoje delo, pa tudi mladina naj ima svoje mesto. V preteklem letu smo začeli s povestmi za šoloobvezno mladino. Znano nam je, da tudi odrasli radi čitajo te povesti. Treba je bilo še nekaj za našo odraslo mladino.
Naša odrasla mladina ima svoje — mladinsko glasilo »Naš dom«. Ta list je izhajal kot mesečnik, pa žal je radi težkih gospodarskih prilik zašel svoj čas v denarne težkoče. Nekaj časa ga je sedaj izdajala Tiskarna sv. Cirila. Število naročnikov je bilo sicer precejšnje, tudi cena 12 Din je bila nizka. Mladina pa Ima mnogo idealizma, pa nič — denarja. Zato Je težko zmagovala svoje lastno glasilo.
Pa to ni bil. glavni vzrok za nov načrt izdajanja »Našega doma«. Naš glavni namen je, da bo odrasla mladina v vseh naših družinah čitala svoje mla-
in vse drugo perilo za gospode in dame kupite v dobri kvaliteti in po zelo nizkih cenah v tovarni perila
Trgousiii dom R.5TSEMEEKI
Celje Sisv. 24.
Velika izbira kravat, žepnih robcev, naramnic, podvez, rokavic, nogavic in drugih modnih predmetov. Cenik z mnogimi slikami zastonj
dinsko glasilo »Naš dom«, da bo mla< dinski pokret prišel v vse naše družine. In se je posrečilo urediti tako, da bo v bodoče
»Naš dom« brezplačna mesečna prilo« ga »Slov. Gospodarja«.
»Slovenski Gospodar« bo s tem gotovo ustregel ne le mladini, pač pa tudi ostalim svojim naročnikom. Uvodni članki bodo prinašali načelno jasnost v vseh vprašanjih novodobnega življenja. Razvedrilu bo služila nova lepa povest: »Nazaj v planinski raj«. Povest se godi v Mariboru in na Pohorju, ter prikazuje bol in težave mladih ljudi, ki si v mariborskih tovarnah služijo grenak kruh in ki si želijo nazaj domov, kjer so obdelovali polja, sekali goščave in uživali lepoto božje narave. V »Našem domu« bo začela »Govorniška šola«, ki bo zla,sti dobrodošla vsem, ki morajo kjerkoli kedaj nastopiti kot govorniki. Fantje se bodo zbirali in pisali pod zaglavjem »Mi smo fantje«, dekleta pa pod »Slovensko dekle«. Gledali bomo »Brate po duhu vsepovsod«, poučevali se o »Dobrih knjigah«, zabava-li se ob »Ugankah in smešnicah«. —> Vmes pa bodo številne slike.
Poleg dosedanjega »Slovenskega Gospodarja« po 16 strani bode torej vsak' naročnik prejel vsak mesec, po možno« sti že pri prvi številki, brezplačno pri-< logo »Naš dom«.
»No, zdaj nam pa za teh borih 32 Din na leto res dajete poleg »Slov. Gospodarja« in njegovega zavarovanja za Din 1000 še »Naš dom« — če pa si bo kedo sedaj še pomišljal naročiti »Slov. Gos-podar« je sam sebi — sovražnik!«
Tako govorijo naši naročniki!
Prijatelji, upamo, da smo vam s tem prinesli lepo božično in novoletno darilo. Koliko naročnikov nam boste sedaj pridobili kot vaš dar. »Slov, Gospodarju«? Vsaj enega!
HALA OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Din 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpošljejo tudi v znamkah, i— Upravništvo odgovarja na razna vprašanja pamo takrat, ako je priložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravništvo.
Cepljeno trsje, okoreninjeni divjaki in 6adno drevje ima Turin Anton, Modraže, pošta Stu-denice pri Poljčanah.	1745
.Viničarja, popolnoma verziranega, treznega, za v Zagreb iščem. Pismeno na Dolinšek, Kamni ca pri Mariboru.	1743
Avto proda poceni: Davorin Tombah, Maribor, Zrinjskega trg 6 .	1744
Naznanilo.
Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sam odkuppil in jo opuščam, vse tam oddane kože v strojenje s dobijo za naprej pri
JOSIPU PIFJGH trgovina usnja in nakup surovih kož
Maribor, Aleksandrova cesta 21
Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občin stva. — Se priporočam!	571
Karl Mayfeve povesti v letu 1932.
Najbolj čitana knjiga izmed vseh povesti je do sedaj in bo gotovo tudi ostala: Povesti Karl Maya.
V	založbi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru eo dosedaj izšle sledeče knjige:
Križem po Jutrovem, Po divjem Kurdlstanu, Iz Bagdada v Stambul, Winnetou vse tri knjige.
Vsaka knjiga obsega štiri zvezke po 160 strani. Zvezek stane Din 13.—, v polplatno vezana knjiga stane Din 65.—, v celo platno vezana Din 70.—. Winneitou z večbarvno naslovno sliko Din 75.—.
V	letu 1932 bodo izšle sledeča tri knjige, katerih vsaka ima po 4 zvezke, skupno okrog 2000 strani:
V	gorah Balkana,
V	deželi škipetarjev, Žuti.
Te tri knjige lahko nazivamo: Karl May potuje po Jugoslaviji,
kajti vse tri knjige pripovedujejo o živahnih in za nas še posebno zanimivih doživljajih Karl Maya v južni Srbiji, ko je bila še pod turškim gospodstvom.
Vsakega prvega v mesecu izide en zvezek, tekom leta torej 12 zvezkov po 160 strani. — Vsak zvezek stane Din 13.—. Kdor se priglasi vsaj do konca januarja kot celoleten naročnik, ali pa pozneje, tako da doplača vse za nazaj, dobi vseh 12 zvezkov, plača pa samo 10 mesečnih obrokov po Din 13.—. Kdor hoče dobiti v celoplatno vezane knjige vsako četrtletje eno, skupno tri knjige, vplačuje skozi 10 mesecev po Din 17.—. Dosedanji naročniki lahko dobijo tudi same platnice z originalnimi slikami po Din 10.— — Vsak tak naročnik ima nadalje tudi pravico do 25% popusta na vse knjige, ki jih je izdala in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Za naročila se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
lljfotien nakup!
vsled znižanih cen pri zimskem manufaktur-nem blagu nudi	1691
Anion Macun, Maribor, Gosposka ulica 18
Oglejte si izložbe tudi v hodniku.

Na drobnol
Na debelo!
KOTLE
(najboljše »Marija-Celjske«) iz litega železa, pocinkane in bakrene za perilo, zadnje tudi za žganje, brzoparilnike (Alfe), štedilnike in peči, stroje za meso in slanino kakor vse o-stale potrebščine za jesen in zimo ima stalno in v veliki izberi na zalogi trgovina z železni no	1652
ANTON BRSNČIČ, PTUJ.
Zaloga in samoprodaja znanih »ZEPHIR«-peil za Ptuj in okolico.
Najnižje dnevne cenel	Točna postrežba!
si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsa\ kovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
SOLNCU^
Celje, Glavni irg 9
Za obilen obisk se priporoča 318
A&OJ^ DSOFEMIK
Nemogoče je tukaj popisati, kakšno izbiro prekrasnih pravih švicarskih ur za gospode in dame, verižice, prstane zlate in srebrne vsake vrste nudi veliki ilustrovani krasni cenik, ki ga dobite povsem brezplačno. Evo, samo mali primer:
Št. 331. Anker ura, švic. sitroj dobre kakovosti, lepa škatlja, poniklana, z lepo izdelanim kazalom
Din 95.—. Št. 350. Anker ura, švic. stroj, dobre kakovosti, lepa poniklana škatlja s
panti Din 108.—. Št. 351. Isti kazalec in kazalo svetleča z radijem Din 120.—.
E.a vsako uro 3 leta pis meno jamstvo.
Št. 355.
Št. 352. Anker ura, švic. stroj, dobre kakovosti, lepa poniklana škatlja s panti, z lepo izdelanim
kazalom Din 115.—. Št. 355. Anker ura, švic. stroj, dobre kakovosti, škajtlja poniklana Din 64. Št. 354. Isti kazalec in kazalo svetleča z radijem Din 79.—.
Noben riziko! Izmenjava dovoljena, ali donsr nazaj I
Razpošilja se po povzetju ali pa ako se pošlje denar naprej. Prave švicarske žepne ure že od Din 44.—. Ure zapestnice že od Din 49-— v ceniku.
Zahtevajte cenik brezplačno od tvrdke:
Novosti Žepna ura od Din 45.—, budilka za Din 45.—. Obe so dobre!
Podružnico llariDer, Mmmimm cc§ls it ©
¥ lastni, e®YOzgrajenl palüíl	Prca franftšUansho cerMEo
IHJliLUJILIUIllilllliíniliiiilllHiniJIiiillIil ÍULIUIIQ1] EIMIlUHIi:iil!tl!lIi![lIlll] IITIII inilli Ii iniHITlinilllUIIiliOIllililLiniHIIll Uli ÜUnElUIltinf ÍHJIFHIM IIHlilII'SIlltllllilITIflIílütlIiniliMinilIIllliilJtllHIlIHí ÜLlJtlJJILHIilIUB
Izvršiiie vse senčne posle stafhnlaMneje. -- NafvišSe o&restovan fe vlog m Usiližice in v teiiežem račun». -- poo&lašCeni prosiafalec srcih državne razredne Solen|e.
ga&WMM&tigBijSKS
Cene padefo!
Po novi znižani ceni dobite vso železnino pri
\mn Hodili?, Maribor
BisSssndroua, vogel MslisHa
V zameno vzamem deželne pridelke na račun nakupa
Mlin z lepo dobro zidano hišo. Njiva, travnik, prometni kraj, se zaradi izselitve takoj po ceni proda.	1739
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Nfalltvenik za mladeniče in še zlasti za vojake.
Cena z rudečo obrezo IG Din, z zlato obrezo 18 Din Po posti 1 I)in več.
B^r Najcenejši nakup
različnih ur, budilk, stenskih ' ur, zlatnine, srebrnine, očal, V ff-^h poročnih prstanov v zlatu in srebru. Popravila se izvr-šijo hitro, dobro in poceni. 1716 == ALOJZ PINOSA, urar, PTUJ
imatmiiiiimuMMflmiii
Širile „Slov. Gospodaril
Starši, botri in zlasti ve botricel Vaš fant bo tiste dinarje, ki si jih je s težavo prihranil, pri vojakih nujno potreboval in si ne za more kupiti molilve-nika. Kupite mu ga vi ter ga mu podarite kot pobožen spominek, ki naj ga obvaruje v tujini vsega hudega: — Tako se vara priporoča:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Tisoči že ozdravljeni I — Zahtevajte takoj knjigo o moji
mft nesieftsosli preHranjevanja,
ki je že marsikoga spasila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagali, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resna možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Cim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.	1733
Popoiiiema zastonj in posije
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega.
Pišite iaioj,
zadostuje tudi dopisnica na naslov: Nabiralno mesto pošite:
Oeorg rulgner, Bertgfi-fteuhOHn,
Ringbahnstrasse 24. Abt. 494.
Pridna dekla tudi s triletnim otrokom za živino in priden hlapec se sprejmeta. — Otto Svaršnik, Majšberg. 1720	Ženske pletene obleke Din 180, iste fine kakovosti Din 240, moški puloverji od 65 Din naprej: Eksportna hiša Luna, Maribor, Ale ksandrova 19. 1670	Cepljene trie eno in dveletne na različnih podlagah po zelo znižani ceni, nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, Pošta Jursinci pri Ptuju. Zahtevajte cenik. 1718
Prvovrstno vinsko trsje z garancijo dobite pri drevesnici bratov Dolinšek v Kamnici, pošta Maribor. Zahtevajte naš cenik! Cena 1 Din za trs. Na željo plačilne ugodnosti. 1694		
	Peči na žagoviao izdeluje ;n pošilja na osemdnevno poskušnjo ter plača vse tovorne stroške tvrdka, ako peč dobro ne deluje. R Jakelj, Slovenjeradec. 1599	250 Din dnevno zaslužite z obiskovanjem ljudi v Vašem okraju! »Kosmos« Ljubljana, poštni predal 307. Znamko za odgovor. 1579
Otroške nogavice par 4.50 naprej, moške nogavice od 4 Din naprej, ženske nogavice od 8 Din naprej. Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandrova 19. 1670	Prvovrstne selekcijonirane trte cepljenke najboljših sort, cepljenih ra razne podlage, Din 1.20 za komad nudi Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru. 1693	Iz lastne plstarne puloverji za deco od 19 Din naprej, za dečke od 25 Din naprej, ženske jopice od 50 Din naprej: Eksportna hiša Luna, Maribor, Aleksandrova 19. 167C
I ° It • |LfJ
a a
Spodnještojershi Iju
Gosposka ulica
r. z. z n. z.
Ulica 10. oktobra
najboljše In najvarnejše pri
_________________________________________________________ _____________ Tj
BHHBSHL^
Najugodnejše obresli za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarjev.
Za varnost hiranHmh vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
ES^* Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje i
Najvarnejše in najboljše naložiie denar pri
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
stanje hranilnih vlog znala nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Rcntni davek plačuje posojilnica lz svo-Jega in ga ne odteguj« vlagateljem.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad S000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
Vajenca sprejme pekama Franci, Taborska ulica 16. Maribor.	1715
Biužba cerkovnika in organista, ki bi opravljal tudi tajniške posle pri občini, se odda.
Ponudbe na upravo lista. 1742 ■■ ---
Vajenca v trgovino mešanega blaga z dvema razredoma srednje šole in iz dobre hiše sprejme Jos. Lah, Osluševcl pri Ptuju. 1741
Lisičje ln druge kože od divjačine kupuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica.	1701
Otvoritev nov« trgovine t mešanim blagom
Ivan Brover v Rogoznici pri Ptuju priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga po najnižji ceni. Zamenjava bučnega olja. Nakup dežel, skih pridelkov po najvišji dnevni ceni. S« priporoča Ivan Brover.	1717
Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatln v Mariboru. (=> Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. »
Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.
SLOV. GOSPODARJA

»
SPojdimo v Hetteñem",
ßuR. 2, 15.
'Besede. Rt tvorijo napis član/ta, so prvi Izgovoriti pastirfi, stražeči svojo čredo na be-itefiemski potjanl. Z njimi so drug drugega izpodbuditi R potu v Bettehem, Rjer je 6it po angelov! napovedi rojen „Zvetičar, Rt j« tKristus Gospod."
Ji ¿Kristusu Gospodu. Ri je Zveiičar sveta, vodi pot vse narode. Zgodovina Kristusova je zgodovina sveta. ¿Kot Zveiičar pripada SKristus^)sem narodom in vsem časom. On je temeljni Ramen in fundament, Ri na njem počiva svet. On je vez, Ri združuje med seboj vse narode in vse čase.
1Kdor pdvršno prosmatra svetovno zgodovino, 6o samo beležit poRrete strasti in od njih povzročene duševne prevrate in politične revolucije. ¿Ja ne 6o zagledal na dnu vseh dogodRov veRovile&a osnovnega načrta, Ri ga je začrtal sam "Bog. ¿Kdor pa zgodovino pojmuje temefjitejše in globlje, 6o prodrl do prvega vira in vzroRa.
¿Kdo 6t mogel zgodovino pojmovati izčrpno brez ¿Kristusa In Rdo 6i mogel ¿Kristusa pojmovati in tolmačili brez vere v njegovo božanstvo?I Vse dobe z veliRimi dogodRi, Ri so se v njifi ž god i ti, Ražejo na ¿Kristusa. ¿Kdor noče iti po poti, h Raten so pastirji drug drugega opominjati, Rdor ne gre v Betlehem, noče iti h ¿Kristusu, izgubi tisto pot, po Rateri so med seboj zvezana vetiRa razdobja svetovne zgodovine.
¿/isti, Rt Ročejo Boga in njegovo previdnost odstraniti iz zgodovine, pretvarjajo zgodovino v Raos in zmedo, Rt je nihče razumeti ne more. ¿Kdor pm+priznava božjo previdnost tn nadsvetovno vodstvo v zgodovini, 6o tudi priznat ¿Kristusa, edinorojenega Sina Boga Očeta, porojenega na svet od presvet» Device v BetleRemu.
S straRom se dgnes povprašujejo posamezni Ri in narodi; „¿KoflRo Raže svetovna ura?"* 'üetiRl Razalec svetovne ure Raže vedno na ¿Kristusa, Zvetičarja sveta. Čim bližje /a Rdo, posamezniR In osobito ves narod božjemu svojemu Zvetičarju, tem botjše zanj. ¿Kdor pa ne najde poti v Betiefiem, Rer je noče najti att jo zanemarja, tem več gorja In zla j• na njegov! Življenjski poti.
Zborujejo zastopniRi vede in znanosti. ¿Pretresajo stvarstvo in stvari. ¿Priznajo samo — ne vsi, največji in najboljši med njimi so globoRo verni — tvar, to /e to, Rar se more viéeti in otipati. ¿Tíe priznajo pa nt duše ne Boga. ¿/le dovolj izobraženi pisarji pretiravajo potem po časnikih tn knjižicah te taRozvane znanstvene izsledke. ¿Jn Ram merijo ti izsledki? éloveku Ražejo pot ne v Betiefiem, marveč v pragozd, Rjer prebiva tisti, Ri je baje človeRu praded, orcngutang ati gorita ati kdorkoli iz opičjega rodu.
¿Ra vse kriplje se trudijo boljševiki, da bi okrenili kazalec svetovne ure od ¿Kristusa ter ga nastaviti pri Beninu, svojem duševnem poglavarju, kojega mrtvo truplo počiva v sijajnem Ratajalku v ¿Krem/ju v ¿/Ploskvi. JBenin in ¿Kristus — bogokletna prispodobal ¿Jlaj se boljševiki še totiko trudijo, naj po svojih komunističnih odposlancih po celem svetu razvijajo še tako brezbožno, protivgrsko m proti-cerkveno agitacijo, ne bo se fttn posrečilo kazalec svetovne ure odmakniti od ¿Kristusa.
¿Kam petje pot, ki vodi proč od ¿Kristusa, dokazujejo razmere, ki vladajo daneS na svetu na gospodarskem in družabnem polju. ¿Povzročit lilije kapitatizem — nekrščanski gospodarski sestav. 2)a jih bo popravil: i o poudarja Romunizem. "Dejansko pa vleče človeštvo v isto in še hujše brezdno kakor kapitatizem, Rer zametuje ¿Kristusa, brez katerega se nobena trajna, tjudi osrečujoča družabna zgradba ne more zgraditi.
¿Kotiko kaže svetovna ura? Cas je, da se ljudje in narodi vrnejo h ¿Kristusu. ¿Pojdimo v Betieheml ¿Tlazaj h ¿Kristusu / Drugače bo gorje na svetu še večje in propad človeške družbe neizogiben. /Se pri ¿Kristusu je rešitev ne samo z ozirom na zvetičanje duš, marveč tudi x ozirom na zemsko blaginjo. ¿Kot največje zlo o socialnem življenju se smatra siromaštvo. ¿Kje je rešitev tega zla? ¿Jla potu o Bettefíem / ¿Jamkaj leži Sin božji koI majhno dete ne o postelj!, marveč v jasticafi, obdan od revščine. Zveiičar je odrešit ztega tudi uboštvo tn siromaštvo. Od njega priporočena in zapovedana tjubezen do Boga in bližnjega, ne pa sebičnost In trdosrčnost more sedanji svet reŠUL
Januš Goleč:
Blagopokojni g. župnik Gašper Zrnko je bil goreča duhovniška duša. Pri vsej resnosti je rad zakrožil kako šaljivo, ki je posebno zalegla, ker je bila povedana premišljeno, počasi ter resnega glasu. Nikdo ne bo tajil, ki je poznal g. Gašperja, da je dobri gospod pri vsej nežnosti in rahločutju rad koga potegnil, četudi je bila dotična oseba njemu v pastirovanje zaupana ovčica. Rajni mi ne bo zameril kritike, saj je istinita in njemu je bila resnica nad vse.
Bogamolni gospod je bil pri vsem vzglednem in večkrat na šaljivo plat prikrojenem življenju uboga para. Neprestano je bolehal, dokler ga ni rešila smrt mučne bolezni želodčnega raka. Bolj proti koncu je iskal v mariborski bolnici pomoč zoper trpljenje in pri tej priliki sem ga obiskal. Dasi shujšan do onemoglosti, se je nasmehnil od srca, ko me je zagledal in mi je zatrjeval, da mi še mora zaupati, predno ga objame majka smrt, eno iz dobe prevrata, ki zasluži, da jo zve tudi širša javnost. Naročilo že nekaj let v Gospodu počivajo-čega g. župnika izpolnjujem letos in bom skušal povedati njegov doživljaj po možnosti tako, kakor mi je bil zaupan ob priliki bolniškega obiska v mariborski bolnici.
»Veš,« je razlagal bolnik, »ta nesrečna vojna nam je izpridila vse, celo nekdaj dobra dekleta, matere in zakonske žene. Denarne podpore, katere je delila pokojna Avstrija ženam in materam, kojih možje in sinovi so bili razkropljeni po frontah, so rodile več gorja, nego so hasnile. Kmet je lahko med vojno in posebej še zadnja leta prodal vse zelo dobro. Kmečki domovi so bili tudi brez mož ter fantov ne samo podprti, da celo — založeni z denarjem! Državna podpora ženam in materam je bila le nekaka napitnina, ki se je tolikokrat zlorabljala za popivanje ter razuzdanost. Po izplačilu podpor so si ga nekatere naših dobrih ženkic preveč privoščile, govorile, pele in se obnašale, kar nikakor ni spadalo v tedanji za vojake hudi in resni čas. V očigled stran poti našega ženskega spola sem moral nastopiti tudi, s prižnice zoper Slovenkam pred vojno tuje vedenje. Potrebni so bili resni ter ostri opomini, da nam niso zarajale Evine potomke v prenagli polki krog zlatega teleta.
Po vaseh meni zaupane župnije se je bila razpasla med .vojno razvada, da so
ženske ne samo gledale prerade preko plotov, da se celo po cele ure naslanjale nanje in se zanimale za vsako moško osebo, ki je morala skozi vas. Če je pa usmerjal korake skozi selo kak vojak, so bili polni vsi ploti mlajših, priletnej-ših in celo starih radovednic. Zijala preko plota so me bolela. Toliko in toliko pridig ter naukov sem sklenil z opominom: »Ženske, ne glejte preveč preko plota!«
Koliko so zalegle moje besede, ne vem. To je gotovo, da jih je razumela in dobesedno izpolnila Bogu in cerkvi mnogo let udana Čelofigova Reza.
V čedni vasi poseda hišo z vrtom in posest glede njiv ter travnikov, da bi se lahko preživljala večja družina. Rezi je uravnala že mati korake po samski stezi. Ko je pa ta umrla, je bilo ma-lodane prepozno, da bi se bila uspešno potegnila za moško uporo skozi življenje. Naša Rezika je ostala brez moža in sta jej bila radi tega prihranjena jok in žalost ob izbruhu vojne. Ni prejemala nobene podpore in vendar so jej segle moje besede o gledanju preko plota prav globoko in v dobesednem pomenu v srce.
Lepega dne me je zanesel opravek na vas in mimo Rezine hiše. Videl sem na lastne oči, da ima obit plot pred vrtom in hramom z deskami po dolžini, da doma sploh ni bilo videti. Skraja sem menil, da ima za ograjo popadljivega psa ali kako drugo opasno zver, katero je zaplankala iz posebne previdnosti tako nesrečno visoko. S palico sem pobru-sil po plotu, a se ni oglasilo nobeno ščene, pač pa je pribrzela izza ograje Rezika in mi utešila radovednost. Pojasnila mi je, da so priklicali pošast plota uprav moji nauki v cerkvi in na svetem mestu, kjer sem rohnel zoper gledanje in naslanjanje preko plota. Na tihem mi je plesalo srce, a sem se le zatekel k Bogu s toplo zahvalo, da še čuvam v župniji v najhujših časih ovčice, ki se ravnajo po nojih opominih in onemogočajo vnaprej že tudi senco nedovoljenega. Si lahko misliš, da sem pohvalil Rezo radi njene vnete čuječnosti; a vendar sem jej svetoval ob slovesu, naj skrajša dolgost plank, da ne bo sosedom v posmeh ter zabavo, ko jo itak njena krepost utrjena in daleč naokrog na najboljšem glasu.
Bable hempasto je pustilo deske po vsej dolžini še naprej, ne meneč se za krohot domačinov in tujcev, ki so se čudili in pomilovali čuječnost modre Reze Čelofiga,
Tromba prevrata je pozdravila tudi naše vasi. Kar preko noči je pričelo novo, živahno življenje, premikanje in nekako hlastno tekanje sem in tja. Vojaki so se vračali. Po kmetih nastanjeni ujetniki so brzeli v naročja svojih domovin.
Majka Rusija je klicala na povrat že nekaj let na dravskem polju živečega ruskega ujetnika Vasilija Bogomilova. Celo on je obstal na povratku ves za^ čuden pred Rezino leseno trdnjavo. Gnala ga je radovednost, kaj šment se skriva za tako visokimi deskami. Po dolgotrajnem tipanju, iskanju ter klicanju si je priboril vstop in ni ga bilo več na svetlo ... Rus je pozabil na Rusijo, na dom, na ženo in deco in se vsi-dral pri Rezi. Minuli so tedni in že je cela fara javno govorila, da bosta za-plankana Reza in Vasilij postala mož in žena pred Bogom in obrekljivim svetom.
Ljudski glas — božji glas. Reza in Rus sta se res tudi zglasila pri meni s prošnjo, da bi uravnal Vasiljevo pra-voslavje po katoliškem tiru, ker bo ostal za vedno na Dravskem polju kot mož že davno nad zakonskim življenjem obupane Reze Čelofiga. Niti najmanj nisem dvomil glede istinitosti že-nitninske napovedi. Bil sem že vesel, da se je odločil Rus za vstop v katoliško cerkev. Pri vsej resnosti položaja se le nisem mogel premagati, da bi ne bil vprašal neveste: »Rezika, kako za božjo voljo in pet ran Križanega pa si ga vlo-vila preko tako nazerensko visokega plota?« »Ne, ne, gospod,« si je pomagalo ženšče iz zadrege, »nisva se pogovorila po nedovoljenem preko plota. K meni v hišo je prišel, ni maral več stran in mi zagotavljal, da sva baš midva ustvarjena eden za drugega. Le poglejte ga, kako dobra in resna duša je. Še materini veri se bo odpovedal, samo da dobi mene. Toliko sva se že tudi domenila, da še bo pred gostijo z menoj vred zapisan v sodnih bukvah kot sopo-sestnik na polovici hiše in sploh celega imanja.«
Zakaj bi odgovarjal bableta od nepričakovane sreče, sem si mislil. Določil sem Rusu dneve za poduk o katoliški cerkvi ter njenih resnicah pred sklepom zakona. Vasilij je bil poslušen učenec. Prisegel bi bil, da bo dasi tujec dober mož in skrben gospodar.
Nekaj dni pred poroko se je raznesla po fari kakor naznanilo o požaru vest: Čelofigin Rus jo je ©dkuril bogznaj kam, a ne sam! Ni pa vzel seboj ljube Rezike, ampak njeno precejšnjo gotovino in toliko drugih za veselo ohcet pripravljenih dobrot. Smatral sem ta prvi ljudski glas za škodoželjno obrekovanje in hajdi osebno na izvid.
Kaj misliš, pri kakem poslu sem dobil preko ram objokano in kot oso razdraženo srdito Rezo? Lastnoročno je brzela z žago preko sredine plota, da je rskalo, pelo in odmevalo po celi vasi. In ko me je zagledala ta poprej brumna in tolikanj skromna duša, me je kar naravnost nahrulila: »Ne zamerite, pa Rus in vaš nauk spadata v eno torbo! Ko bi ga bila videla in spoznala po stari na-i vadi kar preko plota, bi že bila razbra«
la: ali je pravi ali pa goljuf. Po vaših besedah se nisem smela povspeti do pravega spoznanja preko plota. Pogled v moško dušo skozi špranje plota me je zapeljal, da sem ob ženina, denar in saj veste, kako in kaj bo z menoj pri sosedih!«
Jesensko priletna Reza je bila resna, ko je poslušala moja svarila preko plota. Bila je sigurna, da bo postala žena skozi špranje izredno visokih plank in «— sedaj se Je nižal ln padal pod neusmiljeno žago plot v stare meje — (vendar brez trohice upanja, da bo še sploh kateri moški lepo in resno pogledal pred celo faro tako presneto na debelo osmešeno Rezo Čelofiga.
Ni mi prišla na um niti ena tolažljiva beseda. Premetavanje po moji notranjosti na smešno stran je uvidela Reza, pognala z nova žago, jo tirala po čez po dolgih deskah in se prepustila pre-bridki usodi zmote nad previsokimi plankami ...
Vrnil sem se v zavesti, da sem prav učil, ko sem zabičaval razposajenemu ženskemu spolu: Ne glej preko plota! Nisem pa prerok, da bi bil uganil vnaprej, da bo pozabila baš Reza Čelofiga na svetopisemsko istino, da črka ubija in le duh je oni, ki oživlja!
Kako in kaj je bilo nadalje z Rezo? Životari za navadno visokim plotom. Že davno ni več Reza Čelofiga, ampak — zaplankana nevesta!«
Januš Goleč:
Besni rozbofnlk.
Med prvimi je moral na vojno Pod-hrustov Tinča iz Cundrovca. Niti žena in deca niso prehudo žalovali ob slovesu, sosedi in sploh cela fara mu ni želela vrnitve. Manjši posestnik je bil Podhrust, a sosed za plašenje zlodeja. Izzvati je znal prepir, pretep in nato je zasukal na sodišču zadevo tako, da so odrezali njemu krivičnežu kos pravice!
Kolikor mu je primanjkovalo sporov v sosečki, jih je iztaknil doma v zakonskem ter družinskem življenju. Niti posebno povdariti ni treba, da je bil poleg prepirljivosti in surovosti še skregan z Bogom in Cerkvijo. Pri vseh gra-jevrednih lastnostih je igral vlogo vaškega modrijaša. Vojake je služil tri leta. Bil je pismen v dveh jezikih. Kot zagrizenemu pravdarju se mu je uklonil ali izognil vsakdo, s katerim se je srečal. Posest mu je obdelovala žena z otroci, Tinča sam je bil še pred vojno napreden — gosposki kmet.
Zgorajna slika naj zadostuje, da bo razumel vsakdo, da Podhrustovo vojno slovo ni bilo prisrčno, doma le na videz solzno, od sosedov in znancev pa spremljano v upravičeni želji, da bi ga le ne bilo več nazaj, potem bo vsaj mir med vaščani!
Kopriva ne pozebe, tudi Tinča je bil eden prvih, ki si je ogledoval kot ne-ranjen avstrijski ujetnik neizmerno obsežno majko Rusijo. Še udobno ter dobro mu je šlo med Rusi, med katerimi je že tedaj na tihem vrelo na prevrat in upor napram gospodi. Podhrust je bil zopet prvi doma iz ruskega ujetništva. Druge vrnule so kmalu poslali na soško fronto, le on se je znal postaviti tako, da so ga počastili s službo rekvi-zitorja že itak iztrebljene živine, krme in raznega drugega blaga, s katerim so zavlačevali svetovno morijo. Že predvojno kmečko strašilo v osebi Podhru-stovega Tinčeta se je prelevilo po prestani rusko-boljševiški šoli v pravi strah in trepet, kjerkoli se je pojavil. Navzgor se je prilizoval ter ovajal, navzdol je šuntal in pri vsem tem je izhajal dobro ter zalagal znatno svoj dom z denarjem.
Pa je vendarle prikrevsal v deželo tolikanj zaželjeni prevrat! Kedo drugi je bil med prvimi revolucijonarji, če ne daleč naokrog najbolj osovraženi Pod-hrustov Tinča iz Cundrovca. Zaslužil bi bil, da bi ga bil narod linčal in mu po-žgal domačijo, a baš nasprotno! Postal
je kolovodja prevratnega gibanja. On je odločal v spodnjih krajih: ali bo ta bogataš in vojni dobičkar obdržal preobilno imovino, ali jo bo delil z bolj potrebnimi. Tinča je organiziral z iz vojne vrnulimi delamrzneži in postopači sicer ponesrečen napad na trgovine v Sv. Petru pod Sv. gorami. Prišlo je med napadalci in branitelji pošteno-pridobljenega imetja do izmenjave strelov. Zadeti in ranjeni so bili nedolžni! Podhrust ni odnesel niti najmanjše praske. Zagorci so izropali in uposto-šili znano graščinsko pristavo Novi dvori pod Klancem. Kolovodja napada je bil Tinča. Ko je pa obračunavala pozneje zakonita vojaška oblast z nahujska-nimi opustcševalci s kroglo na sredini Klanjca, je bil Podhrust davno na varnem preko Potle in niti na odgovor ni bil pozvan.
Po ustalenju prevratnih razmer po naših krajih in po vrnitvi naroda pod zakon ter red je zacvetelo še večje blagostanje nego med vojno. Cene so rasle, vse se je lahko prodalo za gotov denar. Treba se je bilo le nekoliko pripogniti ter zagrabiti, siromak ter nepridiprav sta tolikokrat obogatela z eno potezo. Popivali so te J j ljudje, rajali, skoro nič delali in bili prepričani, da mora trenutno povojno Nagostanje trajati vedno.
Z bliskavico se menjajoče povojne razmere so bile voda na Podhrustov dobro idoči mlin. Bil je v onih rajskih časih trgovec, mešetar, švercar in kričeče napreden Jugoslovan, da se je vse balo njegove narodnosti in ljubezni do novega položaja.
Tinča je posedal tedaj lepo urejen dom, pitano denarnico, a bil je brez vere v Boga in ljubezni do tako bližnjega kakor mu je bila žena z deco. Dejstvo, da so imeli kruha in obleke, pa vse telesne dobrote so bile pomešane s kletvijo iz očetovih ust in z odvračanjem od vsega, kar bi jih bilo osrečevalo v verskem in nravnem oziru. Žena ni smela v cerkev, otroci ne moliti na glas, da
Fr. Ks. Meškor
Drama Izza davnih H.
»Polno potepinov in razbojnikov lazi zdaj po deželi. In ni nič varno pred temi capini,« je ozlo-voljen godrnjal poštami, širokopleči brodar Matija Vidovič, ko je plal z majhno vevnico vodo iz čolna in je na vse strani pregledoval čoln, kje bi vendar imel tisto razpoko ali luknjico, skozi katero voda vanj prihaja.
In ni bil samo izliv njegove nevolje, kar je go-drnjaje trdil, ampak čista resnica. Bili so nemirni, malo varni časi. Zlasti tistega poletja 1572 je bila dežela prepolna temnih, poltajnih govoric, vse ozračje prepojeno in nasičeno z nekim nejasnim, zato tem bolj težečim pričakovanjem. Haloze in Slovenske gorice so se sicer zdele zadnje čase mirnejše. Površnemu opazovalcu bi se morda celo zazdelo, da je te pokrajine Bog sam s svojim širokim plaščem skrbno zakril, in da narod pod tem varnim zavetjem mirno dremlje, pokojno in brezskrbno sanja. A je v resnici pod pepelom nevarno tlelo. Na zunaj se je ljudstvo res kazalo mirno, vdano in pokorno. To pa zato, ker so še na vnuke in pravnuke padale krvave 6ence izza leta 1515, izza žalostnega poraza kmetske vojske in sledečih mu grozovitosti.
A na skrivnem je nevarno tlelo. Netili so žerjavico pod pepelom kupci, popotniki, krošnjarji in berači, od vseh vetrov prihajajoči: s Hrvatskega, kjer so ljudski srd zbudile in razvnele krivice in grozovitosti krvoločnega Tahyja, gospoda na Susjed-gradu, od Save in Sotle, z Bizeljskega in Krškega. Ti so na tihem in skrivnem z gorečo besedo opisovali bedo ljudstva, krivice, ki se mu gode. Tako so netili v ljudstvu mržnjo in srd do gospode, pripravljali ga na obračun z gospodo, na krvav upor.
A lazili so po deželi tudi ogleduhi, izdajice, od gospode in graščakov najeti in plačani. Ljudstvu je bilo to dobro znano. Nezaupni že od narave, po raznih žalostnih skušnjah bridko izučeni, so si ljudje vsakega tujca in neznanca po desetkrat in večkrat dobro ogledali, preden so mu zaupali, preden so bili z njim prijazni in domači.
Tudi brodar Matija Vidovič, ki je prevažal že nad pol stoletja popotnike, prihajajoče iz Slovenskih goric, iz Ptuja aH Ormoža, čez Dravo približno tam, kjer je moral leta 1587 napraviti Jakob Sekely, gospod ormoški, završki in borlški, po nalogu visoke vlade navzlic ogromnim dolgovom završki brod, ni bil izmed tistih, ki svoje zaupanje vsakemu že od daleč naproti prinašajo. In ni bil prav nič vesel, ko ga je ob prvi jutranji zori nekdo poklical iz kuhinje, kjer je pravkar ogenj netil, da bi stara žena zajtrk
Gospa Verona Je sama sebe občudovala v ogledalu, ko je pomer-jala nov klobuk. — »Kaj pravite, kako ml pr:3toja klobuk,« se je obrnila do vstopivše znanke. »Tega sem si sama prislužila.« — Gospa Tatjana: »Prav dobro vam prlatoja. Toda, kako, na kakšen način pa ste si ga prislužili?« — Verona: »Moža sem odvadila kajenja.«
Zdravniška. Neki mož je nenadoma obolel. Poklicali so k njemu domačega zdravnika, da bi pa bolj držalo, še nekega drugega zdravnika. Oba gospoda sta slučajno istočasno prišla k b«tnlku Stopila sta vsak fta eno stran postelje 1b vsak
J>1 jib bil čul oče, kateri se je bil vrnil boljševiSke šole, ki je napovedovala boj Bogu in njemu na čast organiziranim ustanovam. Kjer ni v družini vere In prave ljubezni, tamkaj je proklet-•tvo, četudi je denarja v izobilju!
Da bi bil kedo posvaril Podhrusta, ker ni na pravi poti, Bog varuj I S takim drznežem bi bil obračunal na divjaško surov način, saj je bil hrust ln ne izmozgan od dela in telesnega trpljenja.
Pokora — da, šiba božja je bil ta ne-frodigatreba za domačo župnijo in celo »kolico na Štajerskem in Hrvaškem.
Leta 1927 je bil Podhrustov Tinča iboljševiziral domače v toliko, da niti
}>rav misliti niso upali na kristjanu naj-Jubše — božične praznike. Ženinemu jjbrezverstvu ni prav zaupal, radi tega jej Je zagrozil s temeljitim dejanskim obračunom, ako bi obhajala z deco sve-iio noč z Jaslicami ali s posetom polnoč-nice, ko mora on baš popoldne pred svetim večerom na Hrvaško k prijatelju o nujnih opravkih. Zagotovil je, da se o vrnil kmalu na noč s polnim cekrom najboljše slivovke, katero mu je pripravil vojni tovariš ter zvest somišljenik Blažičkov Viktor iz Mačkovega grabna pri Sv. Kati.
Res niso postavili pri Podhrustovih v kot Betlehema, pač pa so zmolili vse tri dele rožnega venca, ko so bili na sigurnem, da hišnega strahu še dolgo ne bo domov. Goreča molitev matere z deco je spominjala družino na blaženo noč, v kateri so prosili le za mir in omehčanje očetovega srca v toliko, da jim bo dovoljeno sodelovanje pri po-vzdigi slave božje.
Tinča je dobil hrvaškega brata doma pri žganju, mesu in pipi tobaka. Kovala sta načrte za šverc na veliko in se čutila vzvišena nad onimi, ki so delali zadnje priprave za dostojno proslavo Božiča. Tinča se Je bahal, da bo naletel Božiček na njegovem domu na skrbno
zaklenjena vrata in vzgled njegove hiše bodo začeli posnemati kmalu tudi drugi. Že precej na noč je fllo, ko je zložil Podhrust polne steklenke v ceker, se poslovil od zagorskega kumeka in zavil v božično mrzlo in nekoliko zasneženo temo. Pil Je bil toliko, da ga ni trosil mraz, sicer pa nikakor ni bil pijan in mu je Sla hoja z lahkoto izpod nog. Tira po snegu ni rabil, snežena odeja je bila pretanka, da bi bila ovirala potnika Ko je Imel za seboj brv preko Sotle in okrajno štajersko cesto, je krenil po bližnjici v gozd, da bi si okrajšal pot za več nego polovico. Presek skozi šumo mu je bil znan bolj nego ovinek po cesti. Ni pomnil ure po dnevu in v noči, ko bi se ne bil poslužil bližnjice. Nekaj časa je peljala steza po ravnem preko gozda, nato se je vzpela precej navzgor in se je na vrhu zopet zravnala. Hosta je ozka, pač pa zapotegnje-na zelo na dolgo. Ko se jo sopeč vlekel po zmrzlih tleh navzgor, mu je počila na cekru ena ruča. Obstojala Je resna nevarnost, da mu zdrkne žgano blago s palice preko rame po hrbtu na tla. Postal je na vrhu, odložil breme in pretipal ceker, če bo držal do doma. Pri ponovnem otipanju tovora se je zasukal parkrat na okrog in kresal sklonjenega hrbta naprej po ravni. Ni stopal dolgo, ko se Je zatekel občutno v bukev in pogledal okrog sebe. Bilo je sicer močno temno, toliko pa je le razločil, da je zašel s steze na stran med grmičje in večje drevje. Nikakor ni bil zmešan od alkohola, a tema je tema in zašel je v noči marsikdo, ako ni pogodil koj začetkom zablode prvotne in prave poti. Določil je po lastni zavesti kot star vojak: vzhod, zapad, sever in jug in se podal v zapadno smer, ki je morala biti pravilna. Eden grm za drugim mu je prikrival prejšnjo pot, da se je ogibal le s težavo nadležnega vejevja. Čim dalje je korakal, v večjo goščavo je zašel in sicer ozkega gozdnega pasu ni bilo ne konca ne kraja. Pot mu je že zalival obraz in hrbet, še vedno ni bilo nobe-
nega izgleda, da bi ga izpustil začarani gozd iz objema Da bi se ogibal lažje drevja, je vz<d ceker pod pazduho in tako je 81o hitreje nekam med debli in po gošči, ki ga je šibala po rokah in po obrazu. Ves je že bil prepoten in izmučen od naporne hoje in vražje ho-ste ni hotelo biti konec na nobeno stran ne! Predolgotrajna zabloda mu je nagnala v notranjost besnečo nevoljo, da je robantil ter klel sam nad seboj v popolni onemoglosti. Neštetokrat je že bil postal, ubral drugo smer, ki pa je bila tudi napačna in je vodila dalje v goščavo, mesto iz nje na plan! Dobri dve uri se je motal po grmovju, vil ter smukal med bukvami, ko se je oglasil s farnega zvonika zvon ob enajsti uri in pričel vabiti vernike k spominu rojstva Zveliearjevega. Šele glas brona ga je podučil, da je nekaj korakov proč od točke, odkoder je bil nastopil prehod preko gozda. Krenil je le nekoliko navzdol in res je bil na plani, po kateri' je vodila njegova ter prava steza skozi šumo in proti domu.
Slišal jo že mnogokrat o nočnih blodnjah, sam je doživel temeljito zgrešitev pota na sveto noč. Obrisal si je ves zapoteni obraz, odmašil steklenko in pil v dolgih požirkih, da bi se ne pre-mrazil ter prehladil po nepotrebnem. Jezilo ga je do ostudnih kletvic, ker je zvodila noč njega — prosvitljenega Podhrusta, ki je veroval le v to, kar je' videl, otipal ter slišal, vse drugo mu je bila farovška sleparija, ljudska zaslepljenost, praznoverje in po domače —: babjevernost! Da bi ne zmogel tako ozkega gozdnega pasu mož — doslu-žen vojak, bi bila resnično sramota! Tako se je hrabril Tinča ob vabljivih' in milodonečih zvokih farnega zvona in sklenil, da se poda še enkrat preko gošče* četudi bi ga hotel speljati na' stran sanj zlodej, se bo držal na pravd in dosegel dom ne po ovinkih, ampak! po bližnjici. Sklenjeno — storjeno! *
Tinča je zaklašturil nazaj v gozd* Resnično, stopal Je pravilno po stez$
Je segel z deanico pod odeio, z levico pa držal uro. »To Je tifus,« jpravi prvi zdavnik čez nekaj ia&a. — »Meni se pa jkII je škrlatinka,« pravi drugI Nekaj časa sta se prerekala, po-item pa sta sklenila, da bolnika preiščeta. Ko pa sta odgrnila odejo, »ta držala za roko drug 'drugega.
Nepreviden šofer je podrl mesarskega vajenca, ko je ta raznašal meso. — »Ali sem te »elo? 8i morda ranjen?« ga Je vpraSal lofer sočutno. Vajenec {po tleh pobirajo vse-jblno košare): »Ne vem, ¡tu je srce in stegno, »mpak kje je moj Je-■ik?«
On:» Jaz sem svoj Hv 'dan le goveje meao rad
skuhala. Še manj prijazno je gledal, ko je zagledal pred kočo gosposko oblečenega mladega človeka, ki ga je poprosil v hrvatskem kajkavskem jeziku, s tujim naglasom govorjenim, naj ga prepelje na haloško stran.
Še huje se je stemnilo starcu lice, ko je stopil k čolnu, pa je videl vse dno z vodo preplavljeno.
»Polno potepinov in razbojnikov lazi zdaj po deželi. In ni nič varno pred temi capini,« je godrnjal ozlovoljen. »Sedite tja na klop. Voda je v čolnu in jo moram izplati. Le kako je v čoln prišla, bi rad vedel. Luknje vendar ne more imeti, nI Se star. Kak cigan mi je naredil to, kak potepin.«
Tako nekako je godrnjal to, kakor bi hotel reči tujcu: »Eden takšnih, kakršen si ti.«
S trama izpod nizke slamnate strehe je vzel precej sirovo obdelano vevnico in je pričel plati vodo iz čolna. Vmes je oprezoval na vse strani, kje bi bila kaka razpoka, kaka luknjica, ki vodo propušča. Za tujca se ni kaj posebnega zmenil.
»Kaj bi se jezili, oče,« je veselo miril ta, ko je snel širokokrajnati črni klobuk z glave, ga vrgel na klop pred hišo in še sam tik njega sedel. »Najbrž so je kdo z vami malo pošalil. Saj deževalo nI. Poškodovan pa čoln menda tudi ni.«
»Ni videti. Jezi pa to človeka vendarle,^
»Kdo se naj jezi zaradi vsake malenkosti! Po-' sebno še ob tako čudovitem jutru.«
In je stresel z glavo, da so mu dolgi črni kodri zavalovali. Oči, iskreče se od mladosti in zdravja, nekako opijanjene po krasoti jutra in lepoti okolice, so mu prekipevale od radosti, ko so objemale in božale lesketajoče se telo reke in na drugi strani se dvigajoče haloške griče.
Nenadoma se je naglo obrnil proti brodarjevi koči — zaslišal je zaškripati težka vežna vrata, ki jih je bil starec poprej zaprl.
In bolj, kot se je čudil krasoti solnčnega jutra in prirode naokrog, se je začudil lepoti deklice, sto-pivše baš tedaj na prag koče. Rdela so ji še lica od spanja — je v trenotku videl — in v sinjih očeh je bilo še toliko sanj in zaspanosti, da ga ni takoj opazila.
Zdajci je pa, kakor bi ji bil skrivnosten glas pri-šepetal, da jo nekdo opazuje, ali kakor bi bila nenadoma začutila na licih žgoči plamen vso jo obje-majočih in božajočih pogledov, uprla te čudovite sinje oči v tujca. Razširile so se ji v začudenju, in je strmela nekaj trenotkov vsa zavzeta vanj. Kar jih je zmedena povesila in se je naglo, preplašena umekni-la v vežo. Ni zaprla vežnih vrat; a mladenič je slišal, da so zaškripale duri v koči: zbežala je pač v sobo,
»Vstopiva?«
dokler Je klenkal zvpn iz temnih lin. Ko je zapel v noč zadnji in na umirje-nje zapotegnjeni — bam--, se je nenadoma prestrašil, da ga je potreslo po celem životu in je ulovil komaj in komaj ceker, da se mu ni izmuznil izpod pazduhe na tla. Kaj ga je bilo presenetilo, sam ni znal in mu prestavilo ¡prišli s hoje po pravi stezi na od njega tolikokrat snaešeno — sveto noč. Da bi |e dtresel rahlejših in njega nevrednih razglabljanj, je stopil trdo in se pognal Ž vso n$gl!co naprej. Že po par daljših korakih je tako treščil s čelom ob deblo, da se mu je zablisnilo pred obema očesoma, ga odbilo nazaj in še klobuk mu je smuknil z glave. Precej časa je
ženi —- polnočnici. Polnočni zvon in grozni zagrab za nogo sta poklicala Podhrustu v spomin, da mu pri trkava vabilo k polnočnici k zadnjim trenutkom na tej zemlji. Tičal je z nogo v najmočnejši pasti, katero je nastavil bog-znaj kedo pred lisičje luknje in jo še celo priklenil z močno verigo za smrekovo deblo, da bi mu ne ušel plen.
Po ceji župniji so bili znani lisičji brlogi pod Meljem v graščinskem gozdu, Prav v tale zverjadi prepuščeni podhrib je bil zašel na sveto noč po svoji lastni, trdovratni in izprijeni volji! Da bi bil sam lastnoročno razkrenil za bivola dovolj močno pa§t, ni bilo niti misliti ... Noga je bilo zdrobljena, že-
tipal po tleh za pokrivalom, ki je neTjlezno zobovje se je prezrlo skozi in sko-kako bežalo pred njim in ga je dohite? zi, odtok krvi mu je oznanjal z mrav-
globoko v grmovju. Težko najdeni klo buk si je pritisnil na glavo, cefcer zasi-gural trdno pod pazduho in sedaj je šele uvidel, da je ponovno proč od pravo Steze med vražjim grmovjem ter gostimi debli. Določal je jug, sever, vzhod in £ahod, vse zaman! Naj se je obrnil, kakor je hotel, vleklo ga je nazaj po dolgem —• mesto počez! Besnel je od jeze. Posepetalo mu je, da se ne bo zavedel poprej, dokler ga m» bo otel blodnje glas gferna, ki bo oznanil s trjanče-n|em pričetek polnočne službe božje. Kljub zavesti naj čaka mirno na mestu, dokler ga ne v zdrami zvon, ga je tiral užavljeni ponois naprej po grmovju in m<ed drevjem navzgor ter navzdol. Po Celem telesu je že bil obli t od znoja, ko je zadel pri kobacatrju navsgor ob verigo, ki je zarožljala. Oprijel se je železa z roko, potegnil zanj, moralo je biti za nekaj pritrjeno, ker se ni udalo. Napravil je par korakov ob verigi navzgor po hribu. Stopil je krepko na nekaj prav trdega, ki je odnehalo pod pritiskom noge, počilo in ga zagraMIo z bogznaj koliko pekleosKimi znbi krog gležnjev desne noge. TJnča se Je prestrašil, da je spustil celger, krilenil strahovito v noč in farni zvonov! so zaigrali s prvim mičnim pritrkavanjem k bla-
ljinci po celem telesu, da bo po njem prej nego bo končana polnočnica. Zakričal je obupno parkrat, a slišala ga je noč, drevje in grmovje, ki ga je bilo zlotilo v past in v tako strašno smrt.
Ali je bila zabloda v past slučaj *---
mar Ii ne očitna kazen od zgoraj?
Trjaneenje se je bilo razblinilo, popolna tišina kroff in larog---.Le kri je
curljala v več curkih iz ujetnikove noge... Vest, koje glas je dremal in spel toliko let, je zavpila v obupani notraj-nosti in na mah se je odprla pred njim Srno popisana knjiga življenja — list
—	za listom--- —. Hujše nego noga
je bolelo očitanje, da ga je zagrabilo Ono nad njim, v čemur je bil vzgojen
—	podučen; a ga je tajil vsled trme in izprijenosti! Nikoli v življenju ni bil rasno bolan. Iz bogznaj koliko smrtnih nevarnosti se je izmotal smehljaje. Pre-zfrana in oklevetana sveta noč bo njegova — zadnja---.
Misli, spomini in očitki so se mu podili z bliskavico po glavi, brez tolažbe, tare^ upanja, le z grožnji mi, da bo Ono vtSfe, ki ga drži in mu pij» kri na smrt, t&jajro od njega še tudi odgovor in s!5?a£a.n! Pri vsem obupu nad življenjm
strašno — večno prihodnostjo se mu je storilo milo, ko jo bil na sveto noč
med polnočnico sam v gozdu in v zad-
njih izdihljajih---. Vera se mu j«
poživila, vera v večno — posmrtno življenje, katerega je skušal zanikati od mladeniške dobe naprej. Zahrepenel j« vsaj po enem živem — človeškem bitju, ki bi mu privoščilo besedico tolažbe, da bo drugače nego ga straši vest. Mraa ga Je potresaval vsled izgube krvi, zvoniti mu je že pričelo po ušesih in nekako ušel mu je v bližajočem se smrtnem boju vzdih: »O Jezus! — Jezus —!« Komaj je bil ta zadnji glasni Up poslan v sveto noč, mu je zdrknila mimo oči slika med dvema razbojnikoma umirajočega Zveličarja--.
Kakor razsvitljen se je spomnil prošnje desnega razbojnika: »Gospod, spomni se me ...« Že je bila to molitev najgiobokejšega kesanja, najgorečnejša prošnja za milost, katere naj postane deležem, če je še mogoče, on največji
nevrednež--. Kesanje, hrepenenje
po milosti odpuščanja mu je zbralo zadnje noč», da je molil k na sveto noč rojenemu, k njegovi Materi —. Ni več čutil bolečin, ni se zavedal počasnega po-jemanja telesnih moči, duša je prosila krčevito za milost popusta, saj ni grešil toliko iz lastne hudobije kakor iz prevzetne trdovr"tnosti, v katero je bil zapeljan od slabe in pokvarjene družbe. Predn» ga ¿p poljubil angel smrti, se mu je razlila po notranjosti nepopisna blaženost, da On, ki ni zavrgel nobe» negavgrešnik-a, če se Je skesal, tudi njega ne bo pahnil od sebe v noči, v kateri se je prvič raziagla po betleheniskih livadah nova in Njegova pesem o miru, bratski ljubezni in božji slavi---.
Ko je bila pri fari polnočnica pri Jcra-ju, je znal že tudi Tinča, da od fijega preganjani Jezus neskončno usmiljenje in večno življenje!
Sele tretji dan za tem, Je prinesel graščinski lovski paznik v vas novico o stfiišni smrti Martina Podhrusta v pasti n»d Meljem. Nikdo ga ni pomilo-val. Cdo žena ga ni pustila prenesti
Zdrznil se je. Neprijetno ga je zadelo hladno povabilo, skoro povelje. Ljubše bi mu zdaihiW <ako bi mogel ostati kar tukaj; še ljubše, če !*^iarijazen glas povabil, naj stopi v bajto, v sobo/A brodar je Že krepko stal v čolnu, z dolgim drogom v roki, da potisne čoln od obrežja.
Nekam okorno je mladenič vstopil; kar videlo se mu je, kako nerad se loči. In ga ni več zanimala lepota mladega jufra, ne krasota reke, ld se je kakor živo bitje samoljubno posribavala v strugi, se blesteče svetlikala v pravkar zbujenih, v skrivnostnih kristalnih vodah nanovo umitih, zato še hladnih solnčnih žarkih. V svečani jutranji mir prirode, ki je bila še tiha in zbrana, kakor bi molila jutranjo molitev, v enozvočno šumenje valov in v nenadno molčečo za-mišljeiost tujčevo eo krepko zveneli enakomerni udarci vesel, ki je z njimi rezal brodar valove navzlic starosti«« močno, vajeno coko.
Matija je zrl navidezno malomarno v reko in na vesla. A je večkrat z naglim, bistrim pogledom pomeril tujca, ozirajočega se zdaj nazaj na poljsko stran, zdaj gor proti Borlu, ki je kipel kakor mogočna krona iznad visokega skalovja, padajočega navpično proti Dravi, puščajočega med seboj in med reko prostor samo za vozno cesto.
»Najbrž pojde v grad?« je ugibal starec in krepko veslal.
Že sta se fcržala desnemu bregu, kar se je popotnik zgenil, ra se je čoln zazibal. Matija se je ne-voljno obrnil proti njemu in je videl, kako ves za-verovari sfrmi nazaj na kočo. Tam pa stoji njegova vnukinja in zre sem za čolnom.
Najbrž je popotnik ujel mračni brodarjev pogled, opazil skrb in nevoijo na njegovih licih, ker se je nenadoma prijazno obrnil k Matiji in pričel ljubeznivo se smehljaje malo zanimiv pogovor:
»Lepo je tukaj pri vas.«
»Ni sile. Po vsem svetu je lepo, pravijo.«
»Res. A te kraje obseva nekak poseben čar, kakor bi zrlo nanje oko božje mileje in mehkeje. Mislim, da se jim bom lahko in v kratkem privadil.«
»Ostanete, gospod, tukaj med nami?«
Nelcaj lokavega in prežečega je bilo v vprašanju. A mladi popotnik tega ni opazil: drugod so mu blodile vznemirjene misli.
»Ostanem, nekaj časa, Na Borlu.«
Starec se je ozrl gor proti gradu. Mračen je bil ta pogled, nič tiste tople vdanosti in ljubezni ni bilo v njem, s kakršnimi so gledali podaniki na grad za gospodstva mogočnega in blagega Luke Sekelyja.
Čoln je postal ob bregu. Začudil se je Matija, ko mu je stisnil tujec v roko prevoznino, kakršne ni dobil že od časov, ko je prevažal čez Dravo barona Luko, plemenitega in blagega očeta slabega sedanjega
užival.« -- Ona: »In misliš, da ti je to koristilo?« — On: »Seveda mi je, čutim se močnega kort. vol.« — Onar »Čudno, ja2 sem pa nekoč tri mesece ribe Jedla, pa Še danes ne znam plavati.«
Notar: »Ospa, vi s« ne morete zopet poročiti. V oporoki vaš pokojni mož izrecno določa, da, ako se poročite, pripade premoženje njegovemu bratrancu.« — Gospa: »Saf ravno tega bratranca hočem vzeti.«
Zgubljeni paradiž. ^
Mirko (ki je bil ravnokar od očeta tepen)? »Oh mama, kako srei-no hi mi Lahko živeli, Če bi se ne bili oženi« H.«
na dom, ampak v mrtvašnico. Ljudje so te čudili ter hudovali, ko se je oglasil zvon, kakor da bi bil preminul vzgle-den faran. Nad mežnarja so prišli žup-ljani radi zvonenja cčitnemu brezvercu. Izgovoril se je, da se je tudi on ustavljal, je pač moral klenkati na izrecno povelje g. župnika.
H pogrebu se je zbrala malodane celotna odrasla župnija, saj še ni bila priča kako pokopljejo bogokletnika brez duhovnika in blagoslova groba. Zmotili so se radovedneži! Župnik je opravil mrtvaške molitve. Po končanem pogrebnem obredu je pokazal dušni pastir v odprti grob in pozval navzoče k molitvi za dušni mir pokojnika z besedami: »Ne sodite, da sami ne boste sojeni! Gospod je odpustil prešest-nici in očitni grešnici, celo razbojniku na križu, ko se je obrnil nanj skesanega srca. Nobeden izmed vas ni bil priča Podhrustove smrti. Nikakor ne moremo trditi, da bi ne bil umrl kakor desni razbojnik, kateremu je bilo zasigurano v poslednjih trenutkih svidenje z neskončno usmiljenim Gospodom v raju
---. Odpuščanje ali obsodba sta v
božjih rokah. Mi smo danes ob odprtem grobu, da se poslovimo od smrtno ponesrečenega ne z oponašanjem grehov in krivde, ampak z Gospodovo molitvijo!«
Duhovnik je molil tri Očenaše in vero. Eni so ganjeno odgovarjali na glas in s prošnjo za pokojnikov dušni mir in blagor; drugi so pa popolnoma pozabili na Tinčeta in zamerili dušnemu pastirju, ker je poškropil onega, kateremu niso privoščili poslednjega glasu zvona, blagoslovljene vode in molitve za njegov večni pokoj!
Minulo je od pogreba nekaj tednov. V Cundrovcu sta še bila vedno dva tabora. Eden in manjši je odobraval milostno postopanje g. župnika; drugi pa so bili glasnega mnenja: ¿akaj neki je na pokopališču oni neblagoslovljeni del
zemlje, če ne za očitne brezverce in dušne tolovaje! Med strogimi sodniki žup-nikove popustljivosti sta bila tudi oba cerkvena ključaruja. Ponašala sta se javno, da bo že čul gospod njuno in mnenje večine resnih faranov ob priliki, ko bosta povabljena v župnišče na podpis cerkvenih računov. Vse je bilo radovedno, kaj bosta opravila cerkvena moža in kako se bo opravičil g. župnik. Po stari navadi sta bila re3 poklicana h gospodu Anton Trunk in Jurij Bosti-jančič in celo povabljena po pregledu računov neko zimsko nedeljo na večerjo.
Nobeden od trojice se ni prav upal načeti mučnega vprašanja, glede katerega so krožile po župniji vesti, da bo došlo med delom faranov in g. župnikom do razkola. Kjučarja sta dobro večerjala in pila, a Anton je pričakoval, da se bo lotil fajmoštra o Tinčetovi zadevi Jurij in obratno. Duhovnik je dobro zapazil zadrego in oklevanje, vendar ni bil toliko nepreviden, da bi bil sam podregal v žerjavico.
Govorila in razpravljala je trojica o vsem dobrem in slabem v fari, le o blagoslovljenem pokopu Podhrusta ne! Vince z gore je ogrevalo vedno močneje srca, ura se je že bila pomaknila preko enajste. Kjučarja sta se začela motati na odhod. Vsak je že bil pobral svoj klobuk izpod stola. Nekaj je še vendarle moralo na dan, sicer ju bodo nazvali sožupljani za iigovca. Tona je suval na skrivoma Jurja, Jurij Antona, župnik je že molel vsakemu po eno roko v slovo, ko so slišali vsi, kako so se odprla na glas težka vežna vrata. Razlegli in odmevali so po lopi krepki koraki, obstali pred obednico in vsak od zbranih je pričakoval, da bo potrkal pozni pri-šlec na duri. Mesto trkanja je zagnal tujec z vso silo po " amenitih tleh težek železen predmet. Vrata v obednici so se stresla in zaklepetala vsled odmeva udarca, težka veriga je zacingljala po tlaku---. Vsi so razbrali glas po-
kojnega Martina Podhrusta: »Hvala le-' pa, gospod župnik!« Nato zopet moški koraki proti vežnim vratom, ki so se zaprla in polnočna tišina je pretresla
do dna srca prebledelo +rojico---
Nobeden ni spregovoril poslovilne besede. Vsak je izginii na svojo stran. Ni znal ne Tona in ne Jurij, kako in kod se je vračal ono nepozabno noč na svoj, dom.	-
Kjučarja sta poskrbela kmalu, da je bilo postopanje gospoda župnika pri Tinčetovem pogrebu odobreno od cele župnije. Od onega večera je privoščil vsakdo Martinu PoJhrustu iz Cundrovca večni mir v blagoslovljeni zemlji. Cundrovčani so trdno verjeli, da se je izpolnila na njihovem sofaranu zgodba o desnem razbojniku!
Skrivalnica.
Kje je kupovalka božičnega drevesa?
•ium§iq pnu ousep bu ozt»io<J] os BiHBAodnji :ousap «a o^iis iuaqo
ZaEolil mu Js. Mlad gizdalin je stopil v briv-nico, v kateri je čakalo polno kosmatincev in je imel brivec polne roke dela. Nevoljen je dejal fant: »Koliko časa pa bom moral čakati?« — Brivec si je gizdalina ogledal in ko je videl, da ima se »mišjo dlako«, je dejal mirno: »Najmanj še dobri dve leti.«
Ca sa dq ve, s kom se
govori. Višji sodni uradnik je moral iti nadzorovat kaznilnico, in si najme avto. Pri vratih kaznilnice, ko mu je plačal, pravi šofer: »Pridite zopet po mene.« — »Bom!« praj vi Šofer. »Kako dolgo pa boste sedeli?a
Prav. Učitelj: »Kdo mi sna povedati, kate-
gospodarja, krivi veri in strastem vdanega Jakoba Sekelyja.
»Pa zdravi in na svidenje, oče,« se je prijazno in ljubeznivo poslovil mladi mož.
»Bog poplačaj!« — A nikakega veselja ni bilo v ti zahvali. — »Le preveč je, gospod.«
Tujec je odkimal z glavo in se zamišljeno na-smehljal.
Sredi reke je že veslal brodar, ko se je oglasil z desnega brega visok, zategel klic: »Ho! Oho! — Nazaj, Matija!«
»Če to ni krojač Krivec, res ne vem, kdo bi naj bil,« je mrmral starec, zaobrnil čoln in napenjal stare oči, da bi spoznal novodošlega popotnika, ki je prav tedaj stopil iz smrečja, rastočega ob cesti proti gradu, in je glasno klical čez reko.
»Se mi je zdelo, da boš ti, Valent,« je godrnjal starec, ko je porinil čoln k obali, da bi popotni vstopil. »Malo prej bi bil prišel, bi te bil lahko kar s seboj vzel. Si ga najbrž spet kje pil.«
Suho obličje krojačevo se je nakremžilo v nasmeh.
»Zakaj ga ne bi, če ga je Bog dal! In če mi je dal tako žejo, pa malo dela.«
»Delo bi že bilo, le delati je treba.«
»Delo bi morebiti bilo, a plačilo ne. Zastonj pa že smrt ni, pravijo. Pa bi se naj zastonj vlekel Valen-
----.- . 1
tin Krivec, he? A zdaj pojdem res delat, tja na poljej Tukaj, glej, imam s seboj vse svoje inštrumente.«
Vrgel je iz debelega domačega platna žito torbo na klop v čolnu in je sedel tik torbe. Brodar se je; molče uprl v vesla.
»Matija, slabe volje si danes, vidim. A nekaj te' vendar smem vprašati. Ali poznaš to gosposko šemo^ ki si jo zdajle čez reko prepeljal?«
»Kdo je, ne vem. V grad pojde, je rekel.«
Krojač je zaničljivo in strupeno zarezgetal.
»Seveda, kam bi pa šel, če ne v grad. A ker svd si prijatelja, Matija, ti povem to: baronov predikant je, kalvinski pastor.«
Starec ga je pomeril z neprijaznim pogledom,
»Odkod veš?«
»Žiga, grajski hlapec, mi je zaupal. Dva predi^ kanfa sta že nekaj dni na gradu, danes pričakujejo tretjega. Tudi gospod baron Jakob je stikal te dnf spet po naših krajih — za kmetskimi krasoticami, seveda. Predikanti mu pri tem bogoslužnem delu pomagajo.«
Spet je zarezgetal rezko in strupeno.
»A kako, da je prišel že tako na vse zgodaj?<
»Morda ni maral, da bi ga v Ormožu videlL Stari gospod baron je na te ljudi ves divji. Morebiti je trosil ponoči kje po polju, svoje krive nauke —* satan svetopisemski, ki je prišel, ko so čuvaji spali,
»Težek bogatin mora biti pred vratmi: Sv. Peter me je določil za pomočnika pri preizkušnji s kamelo skozi uho tU vanke.« (Lažje je priti kameli skozi šivankino uho, ko bogatinu v nebesa.)
f
.Januš Goleč:
2e nekaj let govorijo, pišejo in jadi-kujejo vsi od najvišjega do najnižjega o gospodarski krizi, draginji in o pomanjkanju denarja. Kljub vsem krizam ter revščini vidimo po vseh krajih naše kulturne matere zemlje, da eni šte-dijo ali »šparajo«, kakor bi menili trobiti sodnemu dnevu; drugi pa zapravljajo s pijačo, obleko in raznovrstno drugo potratnostjo, kakor bi moral biti že jutri konec vsega. Svet se noče v splošnem ničesar naučiti. Kakor nekdaj je tudi danes resen človek štedljiv, lah-komiselnež pa razsipava in je potraten. iTudi to je v današnjih časih istina, da je mnogo več pristašev potratnih nego pravih učencev pametne štedljivosti.
V moji ožji domovini na Razdrtem je že od pamtiveka mnogo več zapravljiv-cev nego šparovcev. Pretežjia večina živi iz rok v usta in se ne zmeni za glasove vpijočih iz — puščave štedenja.
Ni moj namen, da bi priporočal cenj. čitateljem »Slov. Gospodarja« v božični prilogi varčnost in svaril pred razsipnostjo. Hočem jim le zaupati, kaj se je pred par leti doigralo med zaprav-ljivcem ter šparovcem iz našega ljubega Razdrtega.
Na deželi naletimo tolikokrat na manjšega trgovca, mesarja ali krčmar-ja v eni osebi. Toda podeželsko orodje za splošno barantijo je bil in najbrž je še Pondelakov Gustl iz Razdrtega. So-vaščane preskrbuje z obleko in špece-rijo, jim toči vino in seka meso. Pred
leti, ko je imela živina še bolj pravo ceno, je prodajal bolj na veliko teleta v bližnji trg, kjer je sedež dekanije, sodišča, davkarije in povrh so tamkaj še tudi žandarji in financarji.
Necega poletnega jutra, ko je obetal že prvi posin jutranjih žarkov dnevno vročino, se je odpravljal Pondelakov Gustl z gajbo telet v trg. Poleg prodaje telet se je nameraval udeležiti slovesne proslave odlikovanja obče priljubljenega in za naše spodnje kraje ^uslužnega g. dekana.
V trg na počastitev dekanovih zaslug je bil namenjen tega jutra tudi Krum-pakov Marko, ki je bil obče znan pod imenom »oče šparovec«.
Gustl je kajpada naložil gajbo na mesarski voz in uprezal vanj konja, ko je pristopical mimo Šparovec, ki je bil
in je med pšenico ljuljko natrosil. Tudi za druge zabave je noč kaj pripravna.«
Brodar je molčal mračen in zamišljen. Krojač si je gladil redko rdečo brado, kakor bi napeto razmišljal. Pa je čez čas povzel:
»Pa ni zdaj Bratuševa Tilka, vajina vnukinja, pri vama? Pred tednom je šla z bratom pri nas mimo. Za trenotek sta se oglasila.«
»Je. Hudo je zdaj pri Bratuši, kar je umrla gospodinja, najina edinica. In otrok je toliko, i :iva pa sva sama. Zato sva jo vzela.«
Umolknila sta moža, kakor bi ju težile neprijetne misli in slutnje. Valovi so se lovili ob lahko se zibajoči čoln, reka je šumela v mož resni, skrbi polni molk.
»Pazi, Matija. Poznaš dovolj našega mladega gospoda in njegove prijatelje. Nobeno dekle, nobena mlada žena ni več pred njimi varna... Videl sem pravkar tega gosposkega oblizanca, kako je kakor gladen jastreb oprezoval sem proti tvoji hišici, kjer se je Tilka umivala... Pazi, škoda bi bilo dekleta!«
»Poskusi naj!«
»Ne bi bilo prvikrat! Poznam jaz precej te kal-vinske svetnike! In gospodar je z njimi — a mi, kaj smo?«
Brodar je zavihtel vesli, da sta zaječali, in je
pognal čoln z mogočnim sunkom proti obrežju, kakor bi tam že nevarnost pretila in bi se pomagat mudilo.
»Kaj je bilo to?«
Sladkosti in tesnobe je bilo prepolno vprašanje, ki je obvladovalo vse zbegane misli Matijeve vnukinje Tilke. Slonela je ob malem oknu tesne čumnate, ki je v nji spala. Strmela je s sanjavimi, nemirnimi očmi v jasno noč, na reko, vso z mesečino oblito, lesketajočo se v drhtečem, mehkem luninem svitu kakor čarobni biseri.
»Kaj je bilo to?«
Vpraševalo je srce in je v nerazjasnjivi tesnobi plahetalo kakor ptička, ko nenadoma začuti mrežo, lci se je vjela v nji.
»Kaj je bilo to?«
Strmela je duša in je trepetala v še nikdar oku-šani radosti in sladkosti.
Drhteča v nemiru in sreči je zakrila mladenka razžarjeno lice v roke in je v mislih še enkrat preživljala tiste trenotke, vso pot gori od Zavrča do Drave dol.
Popoldne — dedek je odšel že dopoldne po opravkih k fari, k Sv. Marjeti — se je prepeljala z babico čez reko, da ponese daljni sorodnici onkraj
ra žival najbolj služI za hrano?« — Učenec: »Pišče; to lahko pred njegovim rojstvom in tudi po njegovi smrti jemo.«
Primerjava. Mai'ev-žek je čital, da se divjaki pozdravljajo tako, da si drgnejo nos ob nos. Nekoč priteče k' materi z vprašanjem:: »Mamica, ali sta naša Malči in gospod učitelj klavirja divjaka?« —4 »Zakaj neki?« — »Ker si vedno drgneta nos ob' noe, če tebe ni v sobi!«
On: Ti, draga moja, nek velik znanstvenik' trdi, da ženske potrebujejo več spanja koi moški.« -— Ona: (sumljivo): »No, in?« — Oni »Zato, — hm — ja zato bo najbolje, da nocoj n«i čakaš name.«
dolgoleten cerkveni ključar in v tem dostojanstvu je bil povabljen h gospodu dekanu na obed. Oba vaščana sta imela isti cilj. Eden je hotel v trg na vczu, drugi Je sklenil iz prirojene škrtljavo-iti, da bo kresal peš. Oče Šparovec je bil imovitejši, uglednejši in mnogo — mnogo starejši od Gustla, ga je ta pač povabil iz dobro preračunane spoštljivosti k sebi na voz, ki j- imel spredaj dva udobna sedeža, šparovec je sprejel ra-devolje vabilo, zavedajoč se starega pregovora o razliki med najboljšo hojo in slabo vožnjo. Med potjo je prisedel zadaj na prostorni voz še sodni iztirjeva-3ec ali po naše eksekuter, ki je prebil noč nekje na deželi in je moral biti predpoldne v uradu.
Šparovec in Gustl sta se pogovarjala o trgovini, zapravljivosti in tolikanj potrebni štedljivosti. Šparovec se je odrezava! dobro, priporačal vsestransko pritrgovanje, štedljivost in je svaril resno Gustla pred potratnostjo. Ako sta Brečala kakega avtomobilista, motoci-klista ali celo kolesarja, je obsojal očka presnete novotarije, ki samo kvarijo ceste, plašijo konje ter ogrožajo življenje resnih potnikov. Gustl se je režal iz polnega grla Šparovčevemu nazad-njaštvu, ki bi bilo morda na mestu kje v srednjeveški dobi, a ne v časih bujno se razvijajočega prometa in dnevno napredujoče tehnike.
Eksekutor zadaj je molčal. Kako tele v gajbi na sredini voza je včasih bolestno zabolilo po materi, sicer je bilo pa krasno mirno jutro, ki je obetalo pekočo vročino.
Vožja iz Razdrtega v trg na proslavo Je bila dolgotrajna. Gustl je imel med potjo vsemogoče krajše ter daljše opravke pri trgovcih, mesarjih in krč-marjih. Naša deteljica se je pritresla v trg tako, da je še bilo dovolj časa za Blavnostni obed, ki je bil itak glavni cilj za Šparovca in Gustla.
Gostoljubni gospod dekan je bil pohabil duhovne gospode iz cele dekanije, jtastopn. uradov, imovitejše ter ugled-
nejše može iz spodnjega okoliša. Med obedom so frčale po stari slovenski navadi napitnice in zahvalnice sem ter tja. Slednjič se je pomaknila proslava le do proste zabave in bolj obilne pijače. V prosto besedo so posegli tudi negovorniki, postalo je precej živahno, prijetno, a seve vroče, da je bilo za sko-prneti in gosti so pili in zopet pili. Kmalu sta si bila za šalo v laseh pri tujem vinu zgovorni oče Šparovec In Gustl. Stari je nabijal po bobnu štedljivosti, kramar se je pa pehal za mi-prednostjo, pri kateri se ne sme gledati trenutno na večje izdatke, ki se kmalu obrestujejo stotero. Na smešno plat zaokroženo prerekanje med špa-rovcem in zapravljivcem je prekinjal slavljenec z opominom na pokrepčilo s pijačo, da bo še več židane volje. Šparovec ga je cukal ter vlekel, a kar naenkrat ga je začel zalivati pot in hudomušni Gustl mu je oponesel, da preliva dekanove in ne svoje potne srage. Saj na lastne stroške še ni Šparovec nikdar švical v celem svojem dolgoveznem življenju. Dobro ubrani zbadljivosti se je krohotalo iz polnih grl celo omizje. Glede jezika uglajeni Šparovec je bil res v zadregi z odgovorom. Da bi ga prešinila kaka pametna misel, je segel v naglici v žep na suknji, da bi se obrisal z veliko jnavkasto ruto po žgeče za-potenem obrazu. Ko je tlačil po temlji-tem otiranju robec v žep, pa je buknilo vse v tak smeh, da so zaklepetale šipe na odprtih oknih. Šparovec se je silno prestrašil, kaj za božjo voljo naj bi bil zagrešil s tem, da se je obrisal po običajni navadi, kar so že bili bogznaj kolikokrat storili vsi zbrani pred njim. Krohot se je stopnjeval v urnobesnost. Celo resni in častitljivi g. dekan se je pokal od smeha z obema rokama po kolenih. Prvi si je opomogel od smeha Gustl toliko, da je navdušeno vstal in kriknil med družba: »Sedaj vidite gospodje in kmetje na lastne oči razliko med šparovcem in zapravljivcem. Grun-tar, bogataš, cerkveni ključar itd., po
domače oče Šparovec si hladi ob naj* slovesnejših prilikah glavo in obraz z onim, kar živinorejci mečejo na gnoj; kramarji — nemaniči in mešetarji pa še le zmoremo toliko, da si nabavimo vsaj za slavnostne obede žepne robca!«
Govornikove bes*!e so poživele z nova krohot. Oče Šparovec ni znal v največji zadregi druge pomoči, da je potegnil z lastno roko po preplašenem obrazu, kjer je otipal, da se ga mora držati nekaj posebno smešnega. Ogledal si je roko in groza, vsa je lila oma-zana od živinskega odpadka. Segel je v žep po ruto, a tam je bila kar cela zaloga zanj do smrti smešne nesnage!
Dasi 60 letnik je hušnil z mladeniško naglico izza mize in ven na dvorišče k štepihu med donečo muziko posmeha;
Šparovca ni bilo več med povabljene.' Omizje je bilo uverjeno, da mu je vtihotapil in podtaknil Gustl kravje blato v žep. Kramar je prisegal nedolžnost, pa kedo bi verjel mešetarskemu zakli-njanju na sicer krščeno dušo. Rahločutni gospod dekan je bil po deloma poleglem smehu mnenja, da je šala res prerobata, očka jo bo zameril in zbrani bodo imeli na zabavo celotne jevnosti opravka pri sodišču.
Naključje in običajna huda žeja nižjega uradništva je zanesla pred odhodom gostov od obilno obložene mize v župnišče eksekutorja. Gustla je že obletavala resna bojazen, da bo trpel tokrat čisto po nedolžnem, ko je zagledal iztirjevalca, ki se je vozil današnje predpoldne z njim in Šparovcem. Po natančno razloženem dogodku, ki je bil onemogočil Šparovcu nadaljnji obstanek pri mizi, je podal eksekutor resnično tolmačenje, da ni bila kriva krava Šparovčeve polomije, ampak telet brez Gustlove vednosti ali celo krivde. Priča očividec je celo razlagal, ko se je pokrepil z izvrnjenim kozarcem, takole: »Oba gospoda sta sedela spredaj na mehkih sedežih in bila zapletena celo vožnjo v živahne razgovore. Koj za njihovim hrbtom so bila stoje v gajbi tri
Teta: »Daj mi poljub-lek, Jožek, pa dobiš di-jttar; « Jožek: »To je premalo, saj toliko dobim, kadar me silijo ¡ribje olje piti.«
Bila je že nad <9 let >tara, a še vedno se je »matrola mlado. Na neki veselici se je venomer držala nekega moškega, ki pa bi se je rad Iznebil. Trenutek pomi-»11, potem pa pravi: >Goapodična, ali se spo-bilnjate onega dečka, ki Je v šoli od vas naloge prepisoval?« — »Tako, vi ste oni deček, lej bo?« je dejala vsa ve-»ela. »O ne, to je bil inoj oče,« je odvrnil lant in šel naglo k dru-frl mizi.
Molči v spanja. Mi-Ser John, dober in polten meščan v Newyor-
Zavrča neka semena. Skrbna starka ji je naročevala nekaj krati in zelo važno, naj hodi po najbližnji poti in se naj vrne kar mogoče naglo. Tja je šla res po bližnjici — poznala je vse te poti dobro, ker je bivala že poprej večkrat pri babici in dedeku po dneve in tedne. A domov grede je zavila proti cerkvi.
Ko je šla mimo završke graščine, sta stala prav pred vhodom v grad dva gospoda. In glej, eden izmed njiju jo pozdravi prijazno in spoštljivo, kakor bi šla mimo grajska gospodična. Pogledala ga je v naglici, vsa zmedena, in je spoznala z začudenjem in nemirom, da je mladi gospod, ki ga je dedek pred nekaj dnevi čez Dravo prepeljal.
Stopila je hitreje. Srce ji je pod lahko pohfido obleko utripalo, da je začutila bol čine in ji je postajalo vroče, da ..i mogla več tako hiteti. Kar je zz iišala za seboj nagle korake, in že je sta! prijazni tujec tile nje.
»Ali domov, Tilka?«
Spominja se, kako se je začudila, da jo je nagovoril z imenom. In kako sladko, mehko in ljubeče je njeno ime izgovarjal!
»Domov, gospod. Mudi se mi, babica čaka.«
»Pa pojdeva skupaj, imam isto pot. Saj nisi huda, Tilka, če te spremljam, kaj? Pomeniva se kaj, in čas nama hitreje mine. In strah te ne bo same.«
Ni vedela nič odgovoriti. In braniti ni upala, ne
mogla. A tesno ji je hilo pri srcu, in strah jo je bilo huje, kakor če bi hodila sama.
In kaj je govoril potem! O Bog, o Bog! Kakor sanje se ji zde zdaj tisti trenotki, sanje s čudovitimi srebrnimi nitkami pretkane, z zlatimi pentljami v pravljično-krasno sliko povezane.
Kakor v snu je poslušala mehke, lepe besede, in se ji je zdelo, da sliši od daleč božičnih zvonov čudovito skrivnostno pesem. Kakor v omotici je drhtelo srce in je klicalo: »Čemu mi govori to, čemu?« Zaželela si je proč in je vendar čutila, da ne bi mogla zbežati, ne se ločiti, ne ga pustiti.
In kakor opojnosladek sen je bilo, ko ji je pod mračnim borovjem položil roko okrog pasu, jo tesno k sebi privil, ji glavo polagoma, nežno privzdignil in jo na drhteča usta poljubil, da jo še sedaj peče.
Resno je stalo krog njiju borovje, vprašaje, strme je gledalo, kakor verjeti ne bi moglo. Molčalo je, skoro žalostno molčalo. A čuj, se ni li oglasil sredi molka od daleč poltih, tesnoben klic: »Tilka!« — Kristus Gospod, kako je srce zadrhtelo! — »Mati kliče!« — Mati, ki je v nebesih, svetnica — sam župnik je ob pogrebu to trdil... Čuj, kako mil je njen glas, kako proseč in kako — žalosten! Na smrtni
f)Ostelji je 8 takim glasom govorila: »Otroci, Boga jubite, greha se bojte, mojih besed ne pozabite!« — Pa si jih že pozabila, Tilka?.
teleta, ki so bolila za kravami in stopicala nemirno sem in tja. Zadaj sem tresel jaz ude svojega rojstva tako, da sem gledal teleta in obema sprednjima gospodoma v hrbet. Razgovorov se ni-Bem mogel udeleževati vsled rehudega ropota voza, sem se pač razgledaval po obeh straneh ceste. Slučaj je nanesel, da sem videl, kako je dvignilo tele re-
§ec in strosilo svojo nečednost očetu parovcu od zadaj naravnost v prostoren žep na suknji. Dedec telečjega zločina brez slabega namena ni opazil, mene tudi ni dražil in bolel, sem pač molčal, da ne 1" nakopal nedolžnemu teletu kakih bunk in sunkov. Da bo pa prenašal stari Šparovec na gnojišče spadajoči odpadek tako dolgo po žepu ln počastil z njim celo slavnostno omizje, o kaj tacem se mi niti sanjalo ne bi.«
Gustl je bil s to izpovedjo opran vsake krivde. Vsi so verjeli, da gre v tem smešnem dogodljaju za slučaj. Le stari Sparovec je še najbrž uverjen danei, da mu je bila nesnaga utihotapljena v žep. Ko se je umil na dvorišču pri g. dekanu, je odklepal peš domov. Gustlove opravičbe in zaklinjanja na popolno nedolžnost so ostala pri resnem in zamerljivem očancu do danes bob ob steno.
Ni ga človeka v naših spodnjih krajih, hi bi se drznil vprašati Šparovca na glas in očito: kako si je brisal pot mesto z robcem z onim, ki poživlja poljedelstvo, nikakor pa ne spada na obraz Častitljivega očanca!
Januš Goleč:
V
Vas Krče ob Bistrici je še danes ena najbolj miroljubnih in poštenih. Pred desetletji Krčani niso poznali niti kju-čavnic, čuvali so jim domove leseni »rigli«. Nikdo ni v Krčah pomnil, da bi bil kedo nepoštenim potom ob kak dragocenejši predmet, ali da bi se bil zgodil kak zločin na blagu in Življenju.
f\. _
Roparski nmor.
Vse je bilo v Krčah pred leti in leti pokoncu, vznemirjeno in ogorčeno, ko je bilo ugotovljeno, da je izginila bog-znaj kam stara Postružnikova Urša na Bregu za gozdom nad selom. Živela je sama zase in javna tajnost je bila, da je sicer starikavo bable po celem telesu suhljato kakor poper in hrani mast le pod palcem. Prevzela je skopost — da, oderuštvo po svojem možu, kateremu sta bila v zabavo zahteva previsokih obresti in dvakratna poravnava dolga! Saj so že bile davno pred svetovno vojno iste denarne stiske kakor so danes in so izrabljale podeželske pijavke bedni položaj v lastno obogatenje. Urša je bila glede ljubezni do bližnjega na slabem glasu, spadala pa je le v faro Krče, kjer se ljudje niso klali ali pobijali med seboj. Najbolj čudno na Ur-šinem izginutju je bilo dejstvo, da ni bilo nobene sledi, kako in s čim je bil izvršen zločin. Po izbi je bilo vse v običajnem redu, le suhega denarja, katerega je rajnica morala posedati, ni bilo nikjer. Vzroka — niti suma na samomor pri Postružnici ni bilo, ko pa je imela že radi pohlepa po denarju prisušeno dušo. Zagonetko z izginom Urše so skušali najprej razvozljati Krčani sami, kar pa ni Slo. Oblast je sledila pozneje vsaki senci suma, pa tudi zastonj!
Stare Postružnice ni bilo od nikoder na svetlo. Prodali so po mesecih njeno
imanje, ker je catalo brez dedičev. Izkupiček je bil uporabljen za njen večni dušni blagor in za pomoč farnim ubogim.
Krčani so govorili precej časa o Urši dobro in slabo, niti verjeti niso prav mogli, da je skrivnostno izginila iz njih srede in je ni že tako dolgo nazaj.
Rak v preluknjani lobanji.
Krčanom je županoval ob Bistrici mlinar in krčmar Franc Ajdovnik. Bil je na glasu kot poštenjak, ki si ni težil vesti s krivično merico ter vago. Trška gospoda pa ga je rada obiskovala v onih starih časih, saj je znala njegova ženka na izredno okusen način pripraviti za malenkostno denarno odškodnino rake. In ti Ajdovnikovi raki so potem plavali po dobri kapljici, da je bilo veselo pozno v noč.
Zgodilo se je poletnega popoldne, da se je zglasila na mlinu trška sodna komisija, ki je bila na povratku iz sosedne fare. Gospodje so bili rakov lačni v prepričanju, da je mogoče tudi to dobroto natresti kakor hruške ali jo izkopati kakor krompir. Mlinar jim je razkladal, da ima tudi sicer nerodni rak tolikokrat po dnevu muhe, da ga ni na spregled, četudi ga kličeš s še tako mikavno vabo. Kot star ter preizkušen rakar jim je zagotavlial, do bo poskusil tokrat z velikim sakom, katerega se poslužuje ob kalni vodi le za ščuke. Opazuje že
Prereži štiri slike po dveh črtah podolgem in iz izrezkov lahko sestaviš najbolj raznolične obraze.
»Tilka, dete!«
Čuj, babica kliče. Kako plašen je njen glas, kako ljubezniv in skrbi poln! Babica, ki jo tako ljubi, ki ji je danes naročevala tako živo in skrbeče, naj hodi po najbližnji poti, naj hiti in se v kratkem vrne, da ne bo zaradi nje v skrbeh.
»Tilka!«
Posluhni, ne kliče li dedek? Dedek", ki je bil prav zadnje dni z njo dober in ljubezniv bolj ko kdaj
Eoprej, ki jo je gledal te zadnje dni s tako toplimi, ožajočimi pogledi in ob enem z nekakim nenavadnim nemirom.
»Tilka, si nas Ii pozabila? Ali ne bežiš, Tilka, k nam, ki te ljubimo, ki smo tvoji in si ti naša?«
Ni jih pozabila! Le bežati ni mogla, ni mogla! Sladka opojnost se ji je bila razlila po vsem drhtečem telesu in ji je vse moči uspavala, da je kakor omedlela na prsih lepega mladega tujca slonela ...
Ob spominu na tiste trenotke je naslonila deklica glavo na polico okna in je zaihtela v radosti in boli, v velikem, vročem hrepenenju in trpečem ke-sanju.
Tako je prišla tudi nji ura, od vekomaj zapisana vsem, ki se iz žene rodijo. Nemir in trpljenje sta se v mladem srcu spočela, ker se je spočela ljubezen in se je spočelo spoznanje, ki je nas vseh srečne in nesrečne usode začetek in dopolnjenje.
»Tilka!«
Sredi noči, v nemirnih, zmedenih sanjah potekajoči, je nenadoma pokonci planila, posluhnila: »Kdo kliče?«
A molk je vladal vsenaokrog, molk kakor na pokopališču v mraku, po večernem zvonenju.
Strah jo je postalo. Odela se je čez glavo, oči zatisnila, da bi zaspala. A breme je ležalo na srcu, v mislih je kljuval nemir.
»Mama je zaklicala. Se ji li toži po meni? — Kliče li tudi doma, očeta, brate, sestre? ... Ali samo mene? Da me posvari?«
Povedala je zjutraj babici.
»Ne, dete, mati spi v miru. Pomoli zanjo!«
Solza se je utrnila starki. Domislila se je, kako malo miru in sreče je užila hči ob možu, ki je z leti v slabe druščine zašel in se je pijači vdal. Domislila se je hčerinega trpljenja, in žalost ji je na srce legla,
»A ti, Tilka, se zdiš tako nemirna. Kaj ti je, dete?«
Vzdrhtelo je srce, s skrivnostjo obremenjeno. Ah, nagnila bi glavo k staremu, nagubanemu licu ba-bičinemu, zaihtela bi na prsih babičinih in bi Izjokala vse gorje, razodela starki srca skrivnost, potožila ji bridki in moreči nemir. In lažja bi bila vest, mirnejša bi bila duša.
A babica, bi li razumela? Bi sodila milostno?
ku, je doživel nekoč neprijetno smolo. Imel je namreč navado, v spanju govoriti, a sam se tega ni zavedal. Zato je bil zelo iznenaden, ko ga je nekega jutra vprašala njegova žena Elza: »Ti, John, kdo pa je Jeanette, ki si jo ponoči v spanju klical?« Mož osupne, a se iz-* govarja: »Kaj? Jaz sem klical? Pa Jeanettto?! Eh, to je tista kobila, na katero sem stavil za prihodnjo dirko.« Žena ni rekla nič. Med zajtrkom pa pozvoni te-1 lefon. Žena vzame slm šalko, a jo kmalu iz-< roči Johnu z besedami? »Ti, kobila te kliče!«
6e Je človek radoveden. »Janko, povej ml no, zakaj pravijo nekim ženskam Amazonke?«
dalje časa nad jezom globok tolmun, iz katerega prihajajo včasih največji škar-jarji v celih procesijah. S sakom bo pre-štoral globino in če bo ribiška sreča mila, bodo plavali raki na - 'nu.
Gospoda je šla za Ajdu.nikom, ki je stopal z na dolgo nasajenim sakom preko rame navzgor ob jezu, kjer so bili tolmuni in zatočišča za dobro re-jene rake. Ko je bila družba na označenem mestu, so videli vsi, kako so romali raki iz globine in v globino, kjer je moralo biti na dnu nekaj posebnega Mlinar je zasadil sak od strani in potegnil po dnu tolmuna. Sključiti se je moral do tal, žile so mu nabrekle ob sencih in pordečel je liki kuhan rak, ko je vlekel in natezaval, da bi izvlekel mrežo, ki je obetala izreden plen. Raki so tekli na vse strani, ko se je sak le udal moči mlinarjevih rok in lezel počasi navzgor. Polna je bila mreža plena, ki je bil očividno presenečen na paši. Ko je stari France s pomočjo gospodov izpraznil sak na travnik, se je zako-talilo poleg rakov iz mreže nekaj okroglega in so odskočili vsi preplašeno, ker je prilezel iz človeške lobanje ogromen rak, ki se je čutil ojividno motenega v posesti. Nikdo se ni prav zmenil za rake, vsi so nemo zasadili poglede v lobanjo, katere se je skušal osloboditi rak, ki že dolgo ni bil na svetlem. Mlinar je pa slednjič le začel zbirati rake v mrežo sicer bi se mu tudi vsi razlezli nazaj v Bistrico. Ko se je bil izmotal iz lobanje njen škarjasti gospodar, jo je pobral iodni pisar in jo pokazal gospodom. Še večje čudo nego rak, ki je bil prilezel iz glave, pa je bil dolg kovan žrebelj, ki je bil pognan skozi zunanjo steno v notranjost in se je držal z glavico zunanjosti, da ga je bilo treba izpuliti. Žrebelj bi bil že davno izpadel, a je bil v tedanjih časih še priprost izdelek podeželskega žrebljarja, ki mu je bil prikrojil glavo tako, da se je držala kosti od zunaj z obema uhljama — znak, da je bil žrebelj pognan z močjo in naglico.
Lobanja — rak — žrebelj---.
Kedo bi pri pogledu na tako presenečenje ne osupnil? Ko se je razblinilo prvo začudenje, je bilo povsem jasno, da gre v tem slučaju za najdbo ključa do vrat zločina, ki so kljubovala že mesece in mesece najnatančnejši preiskavi in poizvedovanju. Jasno kot poletno popoldne je bilo dejstvo, da je redkozoba lobanja last skrivnostno izginule Urše Postružnik. Mlinar je bil pozvan, da je še nekolikokrat preiskal globino s sakom in vsakokrat je privlekel na dan po več ostankov človeškega okostja, katerega so oslobodili mesa raki.
Taisto dopoldne ni nikdo luščil rakov pri Ajdovnilcu. Gospodje so le pili, govorili o z žrebljem preluknjani lobanji in ugibali, kedo bi bil zagrešil zločin na tako prebrisan način, za katerim je pokazal sled le slučaj. Postružnica je bila umorjena s pomočjo kovanega žreblja, izropana in njeno truplo z ute-žo potopljeno v tolmun nad jezom, kjer je bila Bistrica mirna in vsled globo-kosti varna pred kopalci in rakarji. Kjuč — kjuč do zločina je bil najden, a v katero ključavnico ga je vtakniti, je bilo pa drugo vprašanje, ki ni obetalo uspeha.
■fP
Žlica mu je padla iz roke.
Dolgo so ostali sodni gospodje oni dan pri Ajdovniku. Pijača je tekla, povesti o zagonetnih skrivnostnih so se gromadile, po jedi, četudi bi bila slastna kakor rakova juha, ni vprašal nobeden.
Franc Ajdovnik je bil, kakor že omenjeno, obenem tudi dolgoletni župan na Krčah. Baš oni dan, ko je bila potegnjena iz vode lobanja, so opravljali nekateri Krčani na občinskem kolovozu od mlina do okrajne ceste roboto ali — kuluk, kakor bi se izrazili danes. Imo-viti mlinar je kulukarjem zvečer brezplačno postregel z v ječmenovi kaši kuhano svinjino in inom. Med vozniki robotarji je bil tudi mladi Goričnikov Štefan, sin dobro založenega posestni-
ka, ki je pa iz previdnosti še sam gospodaril na stara leta.
Štefan je sedel na sredi med vozniki vaščani in zajemal ričet iz skupne sklede, ko je stopil pred sosede župan z lobanjo in žrebljem v roki. Vsi so za-strmeli v strašno najdbo, Goričnikov Štefan pa se je tako prestrašil, da ga je streslo po celem telesu in težka kmečka žlica mu je padla z glasnim ropotom
iz roke od ust na mizo---. Radi
izrednosti slučaja ni nikdo opazil, lcaj in kako je vplival pogled na lobanjo na Štefana, le županovemu očesu in ušesu nista ušla nenadni padec in ropot žlice po mizi ...
Taisto noč po najdbi okostnjaka nad jezom nista spala ne župan in ne Goričnikov Št_;~n. Mlinarju je nabijalo po notranjosti, da mora biti mladi Gorič-nik v nekaki zvezi z zločinom. Vprašanje je le bilo: Zakaj bi se naj bil fant najboljšega glasu spozabil tako daleč. Brundali so mu po glavi vsi mogoči načrti, kako bi se naj lotil zadeve, da bo tudi razkrinkal z lobanjo, žrebljem in z od ust na mizo padlo žlico pravega zločinca, ki je bil gotovo iz sredine od pamtiveka neomadeževanih Krč. Ko je-mežnar zvonil jutranjico, je bil mlinar s svojim razmišljanjem baš tam, kjer je nričel zvečer, ko ga je bil presenetil Štefan s svojim prestrašenim obnašanjem. Vsi izsledilni načrti so se stekali v krog prastarega deMva: Stopi pred zločinca z odkritjem kot dejstvom in udal se bo in priznal zakaj in kako!
Priznanje soudeleženca.
Par dni za opisanimi dogodki se je vršila nad Ajdovnikovim jezom sodna komisija radi najdbe okostnjaka. Ugotovljene so bile že .znane okoliščine. Novo je bilo le to, da sta morala biti dva zločinca, ki sta prenesla ubito Po» stružnico z vrha nad gozdom k Bistrici in potopila truplo s privezanim kam-; nom od žrmelj.
Po zapisniku komisije, ki ni obetal nikakega razkritja glede krivcev, je za-
»Spominjam se, da smo se učili v šoli, da ima reka Amazonka najbolj Široko ustje in —.« Odšla je kot burja ter zaloputnila vrata, preden je mogel še kaj povedati.
»Pravite, da vas je
vaš mož varal?« »Da, ta grdoba, peš je hodil na delo, denar, ki sem mu ga dajala za tramvaj, pa je zapravil.«
Čedna zbirka. Gospa: ^Pravite, da imaite dobra priporočila?« — Nova služkinja: »Da, gospa. Tu v knjižici imam 38 izvrstnih priporočil.« — »Dobro. Koliko časa pa ste že služkinja?« — »Ravno dve leti!«
Napak razumela. Služkinja: »Zunaj je sl-
Bi li potolažila z dobrotno, ljubečo besedo, celila rano z mehko, nežno roko? Nikoli ni čutila morda te slasti, nikoli te boli. Ali pa je že vse pozabila. In ne bi razumela! Obsodila bi jo morda s trdo, osomo besedo.
Ustrašila se je, zaklenila je srce.
»Nič, babica ... A mislila sem zagotovo, da kliče mama, da vidim njen bledi obraz ob oknu.«
»Sanjalo se ti je, dete.« — »Tilka!«
Spet se je prebudila sredi noči, plašno pogledala, vznemirjena posluhnila.
Z oblaki polzakrita luna je skozi okno svetila bledo in slabotno. In zunaj, čuj, ali ne stopa nekdo poltiho po podstenju?
Pridržavala je dih. Res, niso li to počasni koraki dedekovi? In čuj, ne odpira li zdaj poltiho vežnih vrat, zdaj duri v izbo? — Kako, da ne spi? Pa je vozil koga čez reko? Ali ne more spati? Ga mučijo kake skrbi? Morda je tudi on slišal klic?
Domislila se je matere. In ob enem njega, ki je nanj vse te dni mislila. Pa se je še huje vznemirila. Sklenila je roki na valovečih prsih, zaprla oči in pričela moliti: »Pokoj njihovi duši! Oče naš ...«
Molila je, a sama ne bi mogla povedati, za koga bolj, za mater ali za njega, ki ji je dal prvi okusiti življenja veliko skrivnost in sladkost, ki je prvi užgal
v njenem srcu ogrevajočo in pekočo iskro spoznanja, ki je vsejal prvo seme bridkega nemira na mirno pot tihega in pokojnega njenega dosedanjega življenja.
Utrujal jo je ta nemir, utrujala molitev. Bežne in zbegane misli so se ji bolj in bolj medle. Polagoma se je spet pogrezala v naročje dobrotnega sna.. <
»Tilka!«
V trenotku je bila budna, plašno je proti oknu zastrmela. Jasno je videla v okviru okna moški obraz. Vsa je vzdrhtela.
Potrkalo je spet poltiho, oprezno. In spet je poklicalo prosečte: »Tilka!«
Razločneje kot uho je slišalo srce, nemirno, da bi umrlo, in vendar prekipevajoče v radosti, do tedaj še nikoli okušani, do tedaj še povsem nepoznani.
»Sveta Devica, on je! — Če ga dedek vidi!«
Drhteče kakor list v vetru je planila s postelje in bosa, goloroka, v lahki nočni obleki pohitela k. oknu..t
:*; * *
»Stoj, o čas, sreče in sladkosti poln, ne mini nikoli! A saj ne mineš. Ni mogoče, ni!«
A jadrno so hiteli dnevi, v sladkih spominih pre-sanjani. Brzo so minevale noči, v omamni sreči pre-čute. Hiteli so. bežali, ker silno se mudi srečnim časoml
upal župan sodniku, kaj je bil zapazil na Štefanu, ko je ta zagledal lobanjo in žrebelj. Gospod pravice je bil z Aj-dovnikom istega mnenja, da je treba pred fanta stopiti z orožnikom in ga enostavno prijeti kot dokazanega zločinca.
Se je obnesel ta stari recept z žandar-Jem in verigo. Mladega Goričnika je prignal orožnik vklenjenega v mlin, kjer je priznal vse, kar je še bilo pred dnevi odeto v neprodirno temo.
Štefan je govoril in zapisnikar je beležil približno takole:
»Roparski umor Uršule Postružnik je bil izvršen v noči od Antona Polen-tek — po domače Amerikanca ob soudeležbi Štefana Goričnik iz Krč. Anton Polentek se_je vrnil pred leti iz Amerike v Krče, kjer se je spoprijat-ljil s Štefanom. Polentek je bil le na videz dolarsko bogati Amerikanec in poštenjak, kateremu je pripomogla do premoženja v tujini izredna delavnost in štedljivost. V resnici pa je bil prinesel preko Oceana le denarno malenkost in povrh pa še tudi amerikansko izprijenost. Kmalu po povratu je zasnoval načrt, da izropa na suhi gotovini bogato Postružnico. Za zločinski naklep je pridobil sicer poštenega Štefana Goričnik, ki je hotel za vsako ceno s prijateljem v Ameriko, ker doma še ni bilo dolgo izgleda, da mu bo predal oče posestvo. Oba omenjena sta vdrla z zastrtimi obrazi v noči v samotno hišo Urše nad gozdom in zahtevala od nje denar pod pretnjo življenja. Ko jo je na-hrulil Amerikanec, se je ženica prestrašila, a mu zabrusila v obraz, da ima opravka s Polentekom. Prepoznanje je Amerikanca iznenadilo. Brez nadalnje-ga obotavljanja je zapovedal Štefanu: »Zgrabi baburo za roke. Moram z njo obračunati po amerikansko!« Ubogal sem. Kakor bi se obrisal je potegnil Anton iz žepa kladivo ter žrebelj. Zabitje železa v lobanjo se je odigralo z enim samim udarcem. Starka ni niti jeknila, tako v živo je bila zadeta. Streslo jo je
parkrat po celem telesu in nato je moral Štefan na prag na stražo, da bi ne motil tolovajske hišne preiskave kak nepo-klicanec. Amerikanec je štorkljal dolgo po izbi, odpiral omare ter skrinje. Slednjič je poklical Goričnika in mu naročil: »Snami v kotu z žrmelj zgornji kamen, ga bova rabila!« Sam si je naložil ubito starko preko ram, šla sta preko temnega gozda z vrha navzdol proti Bistrici. Nad jezom je odložil Amerikanec breme, odvzel Štefanu kamen in ga privezal žrtvi z močnim motvozom krog pasu. Truplo sta spustila v vodo počasi in na najglobokejše mesto. Po opravljenem rabeljskem poslu sta se razšla. Polentek se je mudr v Krči po umoru več nego 3 mesece. V tem času niti enkrat ni omenil Štefanu, koliko gotovine je ugrabil umorjeni. Dan pred zopetnim odhodom se je 3estal z Goričnikom in se poslovil na kratko z besedami: »Fant, mirno čakaj doma, da bom jaz preko morja. Iz Amerike ti bom poslal vse za prevoz potrebne dokumente in denar. Bodi brez strahu. Ivrčani so telebani, ki bodo še na tihem veseli, da so se na skrivnosten način znebili stare sko-pulje.« Polentek se je izselil, ne da bi bila padla nanj le senca osumljenja. Amerika ga je skrila in o kakih dokumentih in dolarjih do danes ni bilo ne sluha ne duha.«
Štefanova izpoved je bila kratka, oči-vidno resnična in ko je bila zaupana papirju, so premagale Štefana solze nad zapravljenim življenjem v od pam-tiveka pošteni Krči.
Mladi Goričnik je moral v preiskovalni zapor in je odgovarjal za soudeležbo pri roparskem umoru pred poroto, ki mu je prisodila kot do tedaj neopore-čenemu 8 let ječe. Obsojenec ni vložil niti priziva, vdano je nastopil prisojeno kazen, od katere je odsedel v kaznilnici le dve leti. Potrtost in osamelost sta mu priklicali jetiko, ki je sicer polagoma, a sigurno opravila svoj posel in rešila kaznjenca dosmrtnega žiga — mladostni Kajn!
Stran 11,'
-----—£
Svidenje s preluknjano lobanjo.
Minulo je za vsem tem več nogo 40. let. Krčani so že bili pozabili na roparski umor in na oba krivca. Le staro matere so plaSile nepokojno deco s pri* hodom strašnega Amerikanca, katerega se drži nekaznovana in nemaščevana človeška kri. Marsikaj se je že bilo spremi menilo v Krči tekom enega roda.1 Povdariti pa je treba, da so ohranili prebivalci vasi ob Bistrici sloves dobro»! duSn^ih in miroljubnih ljudi.
L#pega popoldne se je ustavil pred jnpniščem mladega in seve novega kr-čanskega gospoda voz, iz katerega se je zmotal sključen ter močno postaran gospod. Oprostil je pred župnikom svoj nenapovedan prihod, a je moral k njemu brez poprejšnjega naznanila, ker ga kličejo nujni opravki še na razna mesta. Predstavil se je kot domačin, ki se je izselil v mladostnih letih in se vrača še enkrat pred smrtjo, da poskrbi za duše nekaterih pred njim umrlih in ublaži nekoliko bedo farnih ubožcev. Izročil je dušnemu pastirju veliko kuverto, ki je prikrivala denarna darila in natančno navodilo, zakaj in kako se naj uporabi denar. Starček je še izrazil željo, naj odpre gospod kuverto, ko se bo on že odpeljal. Župnik je hotel dobrosrčnemu gospodu postreči, kar je pa odločno odklonil in le vprašal, če so njegovi sorojaki še tako dobre duše, kakor so bili v njegovih mladih letih. Faj-mošter je hvalil svoje ovčice, katere je pasel komaj dobri dve leti. Povdaril je dejstvo, da žandarji v Krčah niso imeli opravka, od edin ^venega roparskega umora, ki je bil zagrešen pred več nego 40 leti in ga je ovekovečil njegov bla-gopokojni prednik v župnijski kroniki. Duhovnik je še dostavil: »Kot tukajšnjega rojaka vas bo zanimala izredna zapuščina pokojnega gospoda, ki -jo je ostavil nasledniku z nekoliko čudno pripombo.« Svečenik je stopil za trenutek iz obednice v pisarno in se vrnil z mrtvaško glavo in z zarjavelim žreb-ljem. Opisal je v glavnih potezah tujcu
In so prišli dnevi, ko se je Tilki zdelo, da se solnce na nebu ne premakne; prišle noči, ki jim ni bilo konca nikoli, ki je bila njih vsaka minuta kakor račetek nikoli potekajoče, z vsako uro nanovo se pričenjajoče večnosti... Ne mineva čas trpečemu •rcu; stoji, spi, kakor od Boga pozabljen, kakor od jeze božje na strašno, mrliško odrevenelost in oka-inenelost obsojen.
Tihe, a težke »o bile noči... Tilka je spala nemirno. In je sredi nemirnih sanj odprla oči plašno, nenadoma in naglo, kakor bi bil udaril kdo močno, • plosko roko po oknu, hoteč jo v trenotku povsem «aramiti. Cuj, ni 11 zaklical, proseče napol, napol zapovedujoče, znani glas? Pa se je morala mahoma «buditi, ker je srce že tako dolgo tega klica čakalo, lcer je hrepenela duša že tako bolno po besedah, ki jih bo zdaj slišala, ker je bil že davno čas, da bi se je bil spomnil in bi bil prišell In glej, prišel je, z vso dušo zaželeni, dasi pozno, v zadnjem trenotku, prepozno že skoro.
Napeto je poslušalo srce, poslušala duša, poslu-fcala slednja nemirna misel. A molčalo je vse naokrog: molčala čumnata, molčečemu mračnemu grobu slična; molčala vsa hiša v težkem, morečem molku, kakor okamenela, izumrla, s sedmerim prokletstvom udarjena; molčala zunaj noč, z mnogimi velikimi skriv-postmi obremenjena, v neprijazne, zloslutne, zlovestne
misli pogreznjena. Le Drava je šumela ob koči. Zamolklo je zvenelo nje šumenje v izbo, enozvočno, kakor enakomerna, neskončno otožna pesem:
»Tako je minulo ... tako je vse minulo .,.«
Ali mogoče? Je li res vse šlo mimo, vse minulo? Minulo za vedno? Tako naglo, o sreča, tako brzo, o veselje? In tvoj konec, o sladkost? Tako strašna bridkost, kljuvajoča v misli noč in dan, razjedajoča srce neusmiljeneje, a bolj gotovo kot najhujši smrtni strup?
V posteljo je zagrebla Tilka goreča lica in je zaihtela bridko in bolno, da ob smrti materini ne bridkeje.
Zunaj ob strugi Drave pa je šel v sanjavi nočni tišini tajen šepet skozi rakitje in jelševje;
»Kaj je z dekletom, z našo Tilko? Ne smeji se več kakor nekdaj. Bledi, sahne ...«
Iz valov je vstajal tajen odgovor:
»Saj vidite, kako poseda, nekdaj vsa otroško-srečna, zdaj skrita v vašem zavetju, da je ne bi videlo človeško oko, ki je ne bi umevalo. In obupno joka. V naše naročje padajo solze, iz duše izplakane, in pečejo še nas, povodne vile ... A saj veste, prijateljice in sestre, isto kar me: Kruto gospodari življenje ...«
Mračne so bile noči, z gosto temo napolnjene, mrke kakor grešna srca. Besni viharji so vili in ple-
romak, ki poje in vas prosi, če mu morete pomagati.« — Gospa: »Recite mu, da ne znam peti.«
Čuden inserat. V izložbenem oknu nekega mesarja in prekajeval-i ca je bil listek z napisom: »Išče se krepek' fant za klobase.«
Nov rekord. Treščilo je in z-.hreščalo v dre-vesju Čavnarjevega vrta. Ko je gospodar pribite 1 iz hiše, je videl, da je v vejah hruške visel aeroplan, pilot pa je pra^.* r plezal s hruške. — »Kaj pa počenjate tu gori?« ga je vprašal začudeni Čav-: nar. — »Nov rekord sem horfel doseči,« je odvrnil letalec še ves prestrašen. — »Saj ste ga tudi' dosegli,« je nadaljeval
Žalosten slučaj lz kronike in menil ob koncu: »Saj ravnokar povedano je nekaj, kar je že žalibog med današnjim hudobnim svetom nekaj bolj vsakdanjega. Nekaj posebnega je moralo napotiti mojega prednika, ki je župnikoval (lolgo v KrČah, da je dostavil poročilu o žločinu še naročilo, da njegov naslednik naj ne odda grobarju z žrebljen pre-f luknjane lobanje. Neizsledeni glavni krivec jo bo Še prišel gledat. Ne verjamem v ta dostavek, pa se le ne morem odločiti, da bi izročil mrtvaško glavo ¿emlji, da strohni.«
Župnik je pomolel lobanjo in žrebelj Starcu pred oči, ker je bil očividno bolj kratkega ter slabega vida. Tujec pa je pri pogledu na grozno zapuščino strahovito izbulil oči, spremenil obraz, se prijel z levico za srčno stran, bolestno kriknil, se opotekel, omahnil na stol ter po tleh v zadnjem — smrtnem grgranju ...
Duhovnik se je prestrašil nenadnega prisora, da sta mu zdrknila iz rok mrtvaška glava ter žrebelj in zaklical fta pomoč.
Vso zmakanje in drgnenje starca je bilo zaman! Srčna kap je pač smrt!
Pri'- pogledtl na mrtveca, lobanjo in grebelj je bil gopod župnik uverjen, kako prav je imel njegov prednik z dostav-fcoin o gotovem srečanju glavnega kriv-¿a s preluknjano lobanjo.
Sodna komisija je čitala iz kronike ppls pred več desetletji zakrivljenega ¿oparskega umora in tudi pisateljev skrivnostni dodatek, ki se je natančno izpolnil po tolikih letih.
Starčkovo pismo je vsebovalo nad 10 tiiaoC dolarjev z naročilom, naj se na-
f&-avi ustanova sv. maš za pokojno Ur-o Postružnik, ostalo pa se naj razdeli med siromake* ki se naj spominjajo v molitvah sicer bogatega, a tolikanj ne-seofirtega domačina —• Amerikanca Po-feateka!
Vrnitev in nenadna smrt glavnega krivca Polenteka je ponudila Krčanom
dovolj snovi za resne pogovore in vsa mogoča ugibanja. Z žrebljem preluknjano lobanjo Uršule Postrušnik so položili v grob na Polentekovo krsto. Zločin v Krčah je bil po toliko letih popolnoma pojasnjen in maščevan že na tem svetu na obeh krivcih.
Naslednja dogodbica se je resnično doigrala na železniški postaji proge: Grobelpo—Rogatec, čitatelji bodo že oprostili, ako zamolčin^) ime. Nesrečni postajenačelnik, za katerega gre v naslednjem, se itak ni upal dolgo v javnost.
Kjub temu pa j^ spoštovan in v službi vesten mož. Nikdar se še ni zgodilo, da bi ne bil stal na svojem mestu, ako je vlak pripeljal na postajo ali odpeljal dalje. In postajenačelniča je pravi biser. Je vrla gospodinja in si je šteclljivi zakonski par vsako leto deval na stran majhno vsoto, doktea^M^nista kupila majhen košček zemlj*T*l ju dovoljno preskrbuje s krompirjem in zelenjavo.
Cilj vseh njunih želj je že bila dolgo krava — ki naj bi bila ksona dolgoletni štedljivosti — in sicer lepa gladka in lisasta krava. Za nakup večjega *£ivin-četa je pač vedno nedostajalo denarja. ŽS» prvo silo sta se zadovoljila zakonca mesto s kravo, s kozo. Nepopisno sta bila vesela kesjega meketanja in še bolj pa sta se radovala nad krepilnim mlekom.
Gospodinja je razvajala bradato ro-gačo preko mere, skoraj tako, kakor bi bila njen lastni otrok. Koza pa je sevo tudi vračala dobrot« z zvestobo kakor najboljši pes. Žival je tako visela na po-stajenačelnikovi ženi, da se ni pustila od nobenega drugega molzti. In tako so živeli gospod postajenačelnik, njegova
soproga in koza srečno in zadovoljno.
Lepega dne je prejel zakonski par sporočilo, da je umrla teta gospe po-stajenačelnikove in jej zapustila nekaj denarja. Stara teta je živela v bližini Maribora in je moral eden od obeh zakoncev odpotovati, da prevzame ded» ščino. Postajenačelnik ni mogel 03ta-viti službe, toraj je morala ženka na pot.
Prvič, odkar sta bila poročena, sta se morala tokrat ločiti za kratek čas. Mož bi naj ostal sam le eden ali kvečjemu dva dni... Soproga se je res odpeljala in mož je tekal brez glave po hiši. Zasmodil si jed, ubil najlepšo taso, kmalu ni mogel ničesar več najti in je pričel svojo boljšo polovico se bolj ceniti, kakor je bil to storil doslej. Ta nesrečna koza mu je povzročila najbolj resne skrbi. Uboga živalca je hregetieča meketala celi ljubi dan. Kar pa jelma hujše od obupnih kozjih klicev, Ji bilo dejstvo, da se ni pustila molzti od postojenačelnika in se mu je kratko« malo uprla. Mož si ni znal pomagati Kakorkoli se je bližal živinčetu, se j« pač uveril, da mleka ne bo dobil. Urad« nik je slednjič potožil kozje gorje dobremu sosedu. »Oh!« se je ta odrezal, >»živinče je pafl " ¿»če in nima pameti. Hitro pojdi do-obleci staro krilo svoje žene, prepadi se boš, kako ti bo koza takoj po-koi-na.«
Postajenačelnik, ki je že bil sit neprestanega — bolestnega meketanja, si ni pustil svetovati dvakrat. Tekel je na dom, vrgel nase najslabšo ženino kiklo in se pokazal kozi v preobleki.
Žival se je pustila premotiti in po-molzti. Postajenačeluik je bil v glavnem pomirjen, gledal Je «prav zadovoljno in po»osno, Itako se je polnila posoda z mlekom'.....
Naenkrat — prestrašil se je tiai smrt — je potonil signalni zvoaec. Moj Bogi Moj Bog! Vlak ja peljal na postajo!; ;
V duhu je že gledal, kako je stal vlak na njegovi postaji brez njega, ki jo
»Oh
%¡¡¿T; ,
pnfcal
Cavnar, »kajti še nikdar ni nihče plezal s hruške, ne da bi prej zLekel gori.«
Kfolka: »Nikar se ne ttaltlite, gospod, nikdar ne boate našli ključa k mojemu srcu.« — »Gospod Vdtrih: »Nič zato, gj5sxkodlčna, moje ime je Vitrih.«
PcfcSic. »Gospod nad-gozdar, ali bi ne hoteli mojega sinčka vzeti kot gazalarskega vajenca?« ►Ali ima veselje do lova?« »Ne, tega ne vem, amnak lagati zna kot star lovec.«
Precej postarana gle-■dfiU&ka igralka se je ogledovala v ogledalu. Bila ¡b zelo nezadovljna p tem, kar je tam notri Videla. Nevoljna je Vzkliknila: »Ampak, dandanes pa ljudje nič
sali y divjih, razbrzdanih vrtincih med nebom in zemljo, ječali nad vodo, zdihovali v dcevju, jokali krog hiše.
V lakih viharnih nočeh je postajala Tiika pri oknu, v sami nočni obleki, kakor je postajali in čakala pri oknu v prejšnjih lepih, sreče polnih nočeh. Besnečim viharjem je nastavljala trpeče mlado telo, boleče prsi, ker je bilo tako prebolno srce, v mračno noč je ječala nemirna duša, huje razburkana ko reke valovi v strugi pod kočo.
A je čakala zastonj, klicala v duši brez odmeva in odziva.
Le iz valov reke je šumelo na nje zdihe in jokanje, šumelo preteče, v velikem sočutju in srdu:
»Ni se peljal čez nas še zadnjikrat, vemo. In poznamo njegov dolg. Umiri se, maščujemo te mi: življenje za življenje.
Nemirno je plapolala treska v očrnelem svečniku in je s trepetajočim sijem obsevala ostri in mrki obraz žene brodarjeve in široki zagoreli obraz bro-darjev, ki se je zdel v plašno izbegajoči luči še mračoejši in še bolj razoran, kakor je v resnici bil.
»A, tako je torej z deklino?« je mrmral Matija. Ves skrivlien ie sedel na nizkem stolcu, kakor da ga ie vsega zlomila in strla teža novice, ki je tako ne-
nadoma nanj navallfti. Z velikimi rokami, širokim pe» račam sličnim, se je težko nasionil ob kolefia, kakor bi se hotel podpreti, da se ne bi popolnoma zrušiL Pogledal je ženo z negotovim, motnim pogledom in ji bridko očital:
»Kako da nisi bolj pazila nanjo?«
Ni dobil odgovora. Ga v resnici tudi pričakoval ni. Vprašal je samo, da si srce olajša. Vedel je dobro, da je pazila skrbno in dovolj. Poznal je nfeno močno, odločno dušo, dobro poznal od tedaj, ko je, bogat« kmetska hči, šla za njim, siromašnim kočarjem in brodariem proti volji staršev in vsega sorodstva. Ako se je tujec navzlic njeni skrbi in njeaemu varstvu vtihotapil v hišo in njih mirno življenje, tem huje, tem žalostneje.
»In kaj zdaj? Take vendar, ne moreva poslati očetu. Ubije jo!«
»Poplačaj psa!«
Starec se je zravnal, kakor bi bil nenadoma do< bil silen sunek. Molče, skoro plašno je strmel 1 mračno starko, na tihem si pa mislil; »Da me mora ženska tega spomnitil Saj je vendar najpreprostejša stvar. »Kdor se nas dotakne, mu povrnemo z ena», kim« — slišimo zdaj tolikokrat.«
Odgovoril ni. Tudi starka ni rekla ničesar več. Molčala sta, kakor bi pozorno poslušala, kako stopa s težkimi, zloveščimi koraki po sobi Usoda ...
vendar duša prometa. O Bog! O Bog! Njegova tolikoletna služba je bila na tehtnici...
In vse to gorje se je že zlivalo nanj radi ene smešne koze! Resnično, ni imel več toliko časa, da bi bil vrgel s sebe Rensko krilo. Iz hleva je stekel v uradno sobo, pograbil rdečo službeno kapo tn se je postavil še jedva pravočasno pred lokomotivo vlaka, ki se je baš kar «stavil.
Pa, zakaj so se smejali slatinski leto-▼iščarji, ki so gledali skozi okna, tako na glas, in kazali začudeno nanj? Bože! Bože! Tako mirni — da, dostojanstveni uradnik je zagorel v obraz in najrajši bi se bil pogreznil v črno zemljo. Vendar se ni smel ganiti od vlaka, dokler ga ni odpravil.
Po spodnjih krajih še danes po par desetletjih pripovedujejo zgodbo o po-»tajenačelniku, ki je vršil odpremno alužbo v starem ženskem krilu In z rde-4o kapo na glavi t**
Gospod
(nekemu znancu, k&U-rega taščo je zadela kap, a se je spet kmalu zavedla): »Torej vaša tašča je zopet prišla k sebi?«
Znanec: »Ne samo k sebi, tudi k meni!«
Zakaj ]• bil Adam
najsrečnejši zakonski mož?«
»Zato, ker ni Imel tašče.«
Broširan knjigovezec.
Prijatelj knjigovezu: »Veš kaj, ti bi se pa tudi že lahko oženil.« Knjigovez: »Hvala, lepa hvala, nimam veselja, da bd se dal vozati, ostanem rajši _ broširan.«	1
'I >m
2. Pa joj. Ko sta najboljše jedla sočne Jabolke, sta se pokazali od nekod dvo debeli kmečki palici»^
Smešaica.
-vir,
1. Gospod Radovednež je šel a gvojima inoma na izprehod. S knjigo v roki jo Študiral, kam naj krene, kef sta se med tem spravila na jabolko.
r"	\	• • .	V/. lH • r
f, -oicHa,...
3. Radovednež je vzel svoja sina na rame in kmeta sta od samega začudenja pozabila na jezo.

Mogočno je stal pred grajskimi vrati oskrbnik Damian Šabec, šele pred kratkim v to službo postavljen po mladem gospodu, baronu Jakobu, ki je
Srejšnjega premehkega oskrbnika odslovil, dasi je olga leta in zvesto služil očetu, baronu Luki, To-Hko da se je ozrl, ko je stopil predenj star mož in te mu j'e, s klobukom v roki, ponižno klanjal,
»Kaj bo spet, a?« je vendar blagovolil vprašati, »Ponižno prosim, milostni gospod, če bi mogel jovoriti z gospodom Roderikom.«
»A? Z našim gospodom kaplanom? Mislim, da •pi. Po kosilu gre navadno spat. A kaj imaš z njim, a?« »Nekaj bi ga rad prosil, milostni gospod.« »Vedne prošnje, vedna beračija!« je godrnjal oskrbnik, a Že precej milostneje; laskalo mu je, da t« starec tako ponižuje pred njim, »Kdo pa si?«
»Brodar tu doli pod gradom, milostni gospod.« »Počakaj malo tu. Tja na klop sedi I« čakal je precej časa, da se je oskrbnik vrnil, »Gospod ne utegne. Poveš lahko kar meni, kaj Seliš.«
»Ne zamerite, milostni gospod, a ne morem. Ne «nem. Samo gospodu Roderilcu, mi je naročeno.« »Morda spet kak tajen verski shod, a?« »Če bi milostni gospod pokazali gospodu Ro-deriku to, morda pride gospod dol.«
Starec je izvlekel iz žepa košček platna in iz-vil iz njega blesteč prstan,
»A? Odkod pa imaš to, mož, a?«
»Prosim, prosim, milostni gospod, kar pokažite to.«
»No pa. Daj sem!«
Počasi, dostojanstveno je odkorakal oskrbnik v grad,
Matija je sedel na klop, Spreletevala ga je tajna radost, s pekočim sovraštvom oslajena in ob enem z istim sovraštvom zagrenjena.
»S čimer je ulovil on njo, ulovim morda jaz njega,«
Mračno in grozeče so mu zabliskale oči, pravkar še povsem vdane, v globoki podaniški ponižnosti proseče, A še mračneje mu je bilo v duši, ko je premišljal, kako je našla žena prstan v obleki Tilkini, in kako je deklica priznala, da ji ga je podaril gospod Roderik, ko ji je večno zvestobo prisegal. In mu ga naj, ako bi bila kdaj zaradi te ljubezni v stiski in trpljenju, pošlje. Pa bo prišel, in najsi bi bil na koncu sveta, in ji bo pomagal.
Zasmejal bi se skoro, ko je mislil na žalostno izpoved dekletovo, zasmejal se z grenkim, obupnim nasmehom ob taki dekliški lahkovernosti in ob brezvestni krivi prisegi brezsrčnega zapeljivca, A se je
več ne znajo izdelovati ogledal.«
Drugače je tolmačila.
Gledaleški igralec novi gospodinji: »Moja prej-i šnja gospodinja je jokala, ko sem šel proč od nje.« — Nova gospodinja: »Tako? Pri meni se kaj takega ne bo pri-petilo, kajti tu morate za mesec v naprej pla« čati.«
V mali gostilni so
stalni opoldanski gostje nekega dne dobili na mizo tudi ocvrte piščance, kateri so dali dosti opraviti njihovim zobem. Pa pravi eden gostov: »Nič se ne razumem na kuho, ampak' tale piščanec se Je pa gotovo izlegel iz trdo kuhanega Jajca.«
Najpreje služtr. na' nekega kretničarj« J«f
Kaznovana škodoželjnost.
N« • .*. C ^
Bambusova palica.
Ko si je kupil g. Garmann par tednov pred prvo poroko lepo bambusovo palico za sprehod, bi bil pač odločno zavrnil misel, češ, baš ta palica te bod« spravila na morišče. G. Garmann je bil posestnik dobro idoče trgovine s cigarami in povrh še v glavnem mestu. Vse na svetu sta mu bila dobra jed in — denar. Že nekaj mesecev po posebno izbranem obedu se mu je rodila misel, da zasluži človek s prodajo smodk prevefi počasi in zraven tega še premalo za potratno življenje. Po izsanjani omenjeni misli mu je preminula njegova prva ženka in mu je zapustila prvih sto tisoč. Podobne in enake misli so se mu podile še večkrat po glavi. Ko je spremil g. Garmann svojo četrto ženo na zadnji poti in se ukvarjal z načrtom, da bo opustil trgovino s smodkami, ker je že posedal dovolj in bo živel od gotovine, je vstopil vitki mož ostrega pogleda in je zahteval angleški tobak za pipo.
»Takoj«, je rekel g. Garmann, mu je postregel sam, ker so bili zaposleni njegovi pomočniki z druirimi strankami. Kupec ostrega pogleda je izbiral počasi in pazljivo.
»Ali se hočete zopet poročiti?« je povprašal nad vse začudenga Garmanna.
»Kako, prosim?« je ta vprašal nazaj.
»Jaz pač menim, vi se ne boste ve8 ženili«, je nadaljeval čudni mož mirno in z globokim glasom.
G. Garmann je prebledel trenutno in se mu je kar zavrtelo po glavi: Hitro je zbral osuplo razmetane misli in vprašal nepotrebno: »Kako mislite?«
»Jaz pač menim«, je rekel komisar Teš, »da so postale želodčne bolezni v hiši Garmann nalezljive. Odkod jaz to vem? Danes predpoldne sem se razgo-varjal baš o tem z vašim hišnim zdravnikom dr. Binderjem, prav z onim, katerega ste obve3tili pred tedni, da ne želite njegovih nadaljnih bolniških po-setov. Bil je pač toliko previden, da je
umrla. Na dan pogreta pa je načelnik postaje ,videl moža rajnke na svojem službenem mestu. Začuden ga vpraša: »Kako pa to, mar .niste šli h pogrebu svo-tje žene?« — Nato želez-iničar: »Ne, gospod načelnik, najpreje služba, potem zabava.«
Učitelj Vseznal je bil zelo učen mož. Na še tako težko vprašanje je vedel odgovor. Pa ga 'nekoč vpraša prijatelj: »Vseznal, mi li znaš posedati, kaj je, feferi-jda?« — »To je neka afriška rastlina, podobna maku,« mu je ročno pojasnil učitelj Vseznal. — »Hm, povej mi še, kaj je, čopanica?« t= »Čobanica? Tako imenujejo Bosanci neko l_eseno posodo,« in ni bil
še ob pravem času spomnil, kje je, kaj namerava. In je zagrebel nazaj v srce vso bol in vse žgoče sovraštvo in je molče čakal.
Ni čakal dolgo, da se je vrnil oskrbnik z mladim gospodom, bledim in, kakor se je zdelo, precej vznemirjenim.
»Pojdite z menoj!«
Ponižno je pozdravil brodar in je na precej osorni poziv voljno sledil predikantu, stopajočemu pred njim naglo po cesti navzdol. Ni pač maral, da bi oskrbnik slišal njun pogovor.
»Kaj želite?« je vprašal'hlastno, ko sta stopila pod prve smreke ob cesti in sta bila že dovolj daleč od gradu, da ju ni mogel nihče slišati.
»Gospod, ona bi rada govorila z vami, Tilka,« je toplo prosil si rec in stal ponižno sklonjen pred mladeničem.
»A kaj hoče?«
Predikant je obstal in se napo! zaobrnil, kakor da se namerava takoj vrniti v grad.
»Gospod, hudo je zbolela. Izpolnite ji zadnjo prošnjo, preden umrje, pridite k nji!«
Še bolj ponižen,, še bolj proseč je bil glas starčkov. »Kaj?«
»Umira, gospod. Usmilite se! Kar naprej in naprej govori o vas, kliče vas. Morebiti ozdravi, če, pridete!«
Huje je bledelo lice predikantovo. Molče, v zadregi in nemiru je zrl predse. Videlo se je, kako se sam s seboj bori.
»Usmilite se, gospod! Do groba vam bom hvaležen. In gotovo tudi ona, sirota bolna. Usmilite se!«
Na kolena se je zgrudil starec pred mladeničem.
»Vstanite vendar! Lahko kdo vidi... Pojdival*
»Hvala vam tisočera, gospod.«
»Kdaj je zbolela?« je zamolklo vprašal predikant, ko sta naglo stopata po hribu navzdol.
»Čudno izpremenjena je bila že nekaj časa. Sinoči jo je pa prijelo z vso silo. A saj bo zdaj vso dobro.«
Slišno oddehnil si je starec, kakor bi se že obračalo na bolje in bi mu vsa skrb iz duše ginila, veliko breme se mu s srca valilo.
Dva, trikrat je predikantu korak nehote zastal. Ogledal se je nazaj proti gradu, kakor bi premišljal, se naj li vrne. A tako obupno-proseče ga je vsaki-krat pogledal stari spremljevalec, da je takoj spet hitreje stopil. Splahnele so spet bojazni in sumnje, v nemirnem, z grehom obteženem, krivde se zaveda-jočem srcu spočete.
predlagal želodčno operacijo. Kako pa je, g. Garmann, mi hočete li slediti prostovoljno?«
Garmann ni črhnil v odgovor niti besedice. Sicer se je zavaroval napram strašnemu osumljenju, katerega je namignil komisar, a je le izročil p^lnomoč v trgovini prvemu uslužbencu. Komisar in Garmann sta vstopila v zunaj čakajoči avtomobil, ki ju je odpeljal po najkrajši poti i.a policijski komisarijat.
Tamkaj so prečitali Garmannu dr. Binderjevo ovadbo. Pozvali so ga, naj ugovarja. V trenutku poziva na ugovor Je g. Garmann zapazil, da je pozabil — svojo palico. Moral jo je pustiti v avtomobilu.
»Pozabil sem palico v vozu«, je pripomnil g. komisarju. Baš ta pripomba Je bila največja pogreška. G. Garmann ni ničesar bolj obžaloval v tednih, ki so mu preostali do izvršitve smrtne kazni, nego omenek o palici, ki mu je nekako ušel.
Ko je pa slednjič g. Garmann na dolgo ter široko pobil zdravnikovo obdol-žitev, so ga odvedli v samotno celico policijskega zapora. Tamkaj je še popušil eno dobrih cigar, katero je imel pri sebi in nato je trdno zaspal. Nikakor bi ne bil počival tako mirno, ako bi bil slutil, da se je vršil med njegovim odpočitkom izkop. Sodni zdravniki so preiskovali skrbno in natančno. Ker niso bili edini, so pritegnili k posvetu še policijskega kemika.
Ko so poklicali drugi dan Garmanna k ponovnemu zaslišanju, se je zmagoslavno smehljal. Med posmehom je prosil, če sme pušiti med zaslišanjem — smehljaje je poslušal, ko so mu ponovili osumljenje izza prejšnjega dne. Pozvali so ga še, naj si olajša položaj z odkritim priznanjem.
»Moja vest je lahka, kakor vsebina te smodke«, je odgovoril uradniku. »Predvsem pa«, mu je vpadel v besedo komisar Teš, »vašo palico, katero ste bili pozabili v avtomobilu, smo našli.«
»To je pa res ljubeznivo od vas«, se je zahvaljeval Garmann in je hotel zagrabiti palico.
»Trenutek«, ga je prekinil Teš, »povejte mi vendar, g. Garmann, zakaj ste vi tako radi pilili vašo palico? S piljenjem ste jo vendar skrajšali za nekaj centimetrov. Povrh ste bili še pa tudi tako neprevidni z odpiljenimi bambusovimi drobci! Kaj takega se vendar ne vrže proč! Ako se komu natrosi napi-ljene bambusovine v jed, dotičnik umrje brezpogojno. Kje neki ste izvedeli za to skrivnost? Kako nadalje, g. Garmann, ali naj izkopamo vse vaše žrtve? Opozarjam vas, da sem našel na vašem stanovanju tudi pilo, s katero ste vsik-dar obdelovali palico, ako je bila katera izmed vaših žen na vrsti, da prestopi prag smrti.«
G. Garmann je gledal za dimom svoje cigare in je vzdihnil bolestno.
»Prava sreča je«, je dostavil g. Teš, »da ste zgubili včeraj vašo palico. Šofer, ki jo je izročil meni, zasluži veliko nagrado.«
»Podarite mu ob priložnosti«, je rekel
mirno g. Garmann, »eno mojih a ne pretežke.«
Skrivalnica,
Kje je posestnik mlina na v^sr? •raojfiuAB.ii peu foij taoj eu ezraif -od os jbujijv :ousep eu	itiaqo
mučni ztciii.
»Glej, mamica, ali ni lepa moja božična zvezda?« je vprašalo malo, drobno in bledo dekletce in ponosno kazalo materi zvezdo iz papirja. Mati se je ozrla od šivanja, pobožala deklico po glavi in rekla: »Prav, Jerica, to si lepo napravila; napravi še tako zvezdo in z obema bova okrasili drevo pri jaslicah.«
Z globokim vzdihom se je mati zopet nagnila k delu, s katerim je za sebe in svojo edinko služila nekoliko kruha. Že več kot pet let je delala tako, odkar se je očka odpeljal daleč, daleč nekam in se ni več vrnil. Debela solza se je na tihem potočila čez njena zgubana lica, ko se je spomnila na tiste strašne čase.
»Mamica, sem že gotova. Okraslve se-1 daj drevesce!« — Mati je prinesla malo, ubožno drevesce, ki ga je kupila za malenkost denarja proti večeru na trgu. Na to drevesce je pritrdila pisani zvezdi, razobesila po njem verižice iz papirja in nazadnje prižgala tri male lučke, eno za mamico, eno za Jerico in eno za očeta.
Ko je Jerica tega večera ležala v po-stelji, je doživela nekaj posebnega. Skozi okno je gledal mesec in videl drevesce, ki sta ga okrasili siroti. — »To je pa zelo ubožno«, je menil. »Lahko bi si omislili boljše!«
»Ne, ljubi mesec«, je odgovorila Jerica, »midve sva vendar tako ubogi, mamica nima denarja, da bi kupila lepše.
»Vstopiva, gospod? Čim prej bova tam, tem prej ji bo pomagano.«
Mladi mož se je še obotavljal. A samo trenotek. Pa je, kakor bi ga bilo še te trenotne slabosti sram, odločno stopil v čoln. Pljusknila so vesla v vodo, zaškripala ob robih čolna, in naglo in rezko je zarezal Čoln v valove.
Že skoro sredi reke sta plula, kar je predikant presenečen vzkliknil: »Ho, kaj pa to?«
Starec, dozdaj navidezno samo na vesla pazeč, se je ozrl z ostrim, grozečim pogledom vanj. Ko je videl, kako strmi s plašno razprtimi očmi, kakor bi prikazen gledal, proti obrežju, je pogledal tudi on tja proti svojemu domu. In je zagledal pred kočo nečakinjo Tilko.
»Jo kaj poznaš, pes kalvinski?« je siknil v smrtnem sovraštvu.
Eno vesel je izpustil, drugo je z obema rokama dvignil proti mladeniču.
»Varal si me, prokleti kmet!«
Besen je planil proti brodarju. A že je z močjo padlo veslo nanj in ga oplazilo ob ramo, da ga je vrglo v stran. Čoln se je sunkoma nagnil, v naslednjem trenotku se prevrnil. Dva divja krika sta se združeno nesla čez šumeče valove.
Še pretresljivejši vzkrik se je izvil iz prsi deklici, slučajni priči groznega prizora. Za trenotek je vsa okamenela. A ko sta se iz valov prikazali dve glavi in se je pognal dedek proti ljubljenemu mladeniču ter se ga oklenil, da ne bi mogel plavati, ne se rešiti, se je od silnega strahu mahoma prebudila. »Pomagati mu moram!« jo je zabolelo v srce. A preden je utegnila prestopiti, se je je oklenilo dvoje suhih, a močnih rok. Kakor od daleč, kakor v polomedlevici, groznici, je zaslišala zamolki, zapovedajoči glas ba-bičin:
»Pazi, dete!«
Mračno je stalo ob strugi smrečje in borovje; toliko da so se zdaj zdaj vrhovi drhte zgenili. Skozi rakitje je šlo sunkoma kakor grozničav trepet. Valovi so polzeli naglo, kakor bi splašeni bežali z mesta nesreče in grozote. A dasi so sami čutili grozo ob žaloigri, katere eno dejanje se je pravkar zaključilo v njih in se bo morda tudi zadnje, so vendar grgrali z nekakim trdim zadovoljstvom:
»Saj smo rekli: Obračunimo ,. t Življenje za življenje ... Še več smo dobili...«.
(Konec.J
učitelj Vseznal niti ma-: lo v zadregi za odgovor. Prijatelj pa se je na to učeno razlago na vsa usta zakrohotal in rekel: »Hohoho, doktor, Vseznal, topot pa si se prav pošteno urezal! Veš, kaj je, feferida in čopanica? Fefer Ida je učenka 5. razreda, Čop, Anica pa učenka 6. raz-: reda v naši šoli!«
On: » Tole meso nf kuhano, niti riž niti krompir.« — Ona (pred kratkim poročena);:! »Ravnala sem ee po ku-< harski knjigi. Ker se pa oni recept glasi za štiri o°ebe, midva sva' pa le dva, sem vsake stvari vzela le polovico in tudi le polovico časa kuhila. Saj je prav ta-, ko, ali ne?«
Pa poglej si vendar natančneje, saj je vendar tako lepo! Poglej te lepe verižice, ki sem jih zlepila jaz in kako sta posebno lepi obe zvezdici I Sama sem jih izrezala. In tri lučke sva prižgali: eno za mamico, eno za mene in eno za ate-ka. Ta je pa že dolgo, dolgo mrtev.«
Tedaj Je spoznal mesec, da je krivo sodil siroti In ga je bilo sram. »To si zelo lepo napravila, Jerica«, Je rekel in Sel tiho dalje. Sklenil pa je, da bo temu dobremu otroku pripravil posebno veselje.
je s pogledom po širokem svet-likajbčem nebu. In je ..ašrl. Veliko zvezd«, ki Je bleščala tam gori, je poklical k sebi. Naroči' ji je, naj se spusti takoj na zemljo v sobico male Jerice in okrasi božično drevesce.
Naenkrat je bilo v dekličini sobi svetlo od neke nadnaravne svetlobe. Skozi okncr je priplavala prava svetlo lesketajoča božična zvezda. Začudena je Jerica gledala to lepoto in njenemu začudenju ni bilo konca, ko je zvezdica splavala naravnost proti drevescu in se postavila na njegovem vrhu. Tedaj sta začeli obe zvezdi iz papirja žareti. Papirne verižice so se svetlikale kot čisto zlato. Tndi tri lučke so nevidne roke prižgale tn glej: očetova lučka je gorela posebno svfik). V celem prostoru je bilo slišati potjo in godbo tmiogih pevcev in ntlcov. K tem» je neviden zbor zj jjpii-itni, rfadkiral^lasovi pel: »Sveta noč -t blažeua noč . . .« Tiho se je zgubila pesem v samotno mrzlo božično noč in Jerica je zaspala.
■ ........... ■ ■ ■■ ii ■ i ■ i .........
1. Jastreb se je zgodaj zjutraj strmoglavil iz zračnih višin na poljsko miš.
4. Ta ne kaže nikakega veselja za to, !jda bi ga lev požrl.	.
Ko se je prihodnjega jutra zbudila, se je spomnila na svoje sanje. Zelo pa se je začudila, ko je pogledala božično drevesce in našla na njegovem vrhu veliko bleščečo zvezdo. Ta je bila iz čistega zlata. Tudi obe zvezdi iz papirja in verižice, ki jih je prejšnji dan sama zlepila iz papirja, sta bili zlati.
Od takrat naprej Jerica in mamica
nista več trpeli pomanjkanja.
*
Skrivalnica.
Kje je gozdarjev sin?
•inofAoS
-oj raiAOuaiaf uj tnafAaap para ozešfud os uis AafanpzoS iOA^ii? eu o^iis iujqo
Levov zajtrk.
2. Miška je grobjanu utekla med pelikanov klun.
5. Hitro odleti.
Legenda o HoliCneia drevesa
Takrat, ko je bilo rojeno sveto Det«, v tisti noči je priletelo na zemljo mnogo angeljčkov. Prepevali so v sveto noč in oznanjali veselo vest..
Ljudje v hišah in na potih In živali ▼ stajah in na poljih so jih slišale najpo-prej. In potem je nekoliko angeljčkor pohitelo tudi v gozdove, da oznanijo ve» selje.
Listnata drevesa so bila gola in so
spala zimsko spanje, niso čula, kaj so oznanjali angeljčki. Vedno zelene smreke in smrečice so pa čule novico orojst* vu Odrešenika. Trdno so stale v zemlji in so vzdihovale: »O Bog, kako srečne bi bile, če bi ne bile tako trdno zaraščene T zemljo in bi mogle iti počastit Jezusa.«
Bog pa je uslišal njihovo vzdihovanje. Smreke in smrečice so začutile, kako jih je prijela neka nežna roka. Počasi so potegnile korening iz leda ln snega. Malo, čisto malo je bolelo. In so šle na pot ter prosile: »Ljubi Bc~, pošlji nam vodnika in luči, da bomo mogle najti k jaslicami«
In je z zimskega neba začelo padati, najprej počasi in naredk&, potem pa vedno več, mnogo, mnogo belih svetlih zvezdic, ki so se bliŠčale in s svojim
bleskom razsvetljevale pot k Jaslicam. *
3. Pelikana si je pa lev zbral za zajtrki
6. Lev prazne sline požira»