STRAN 2 • Novice iz Šmartnega 0 Delavski klub — zbi- # Zakaj ni pločevine? ob Paki rališče Velenjčanov • Za večje samouprav- STRAN 5 STRAN ? GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBClIVE VELENJE 31. oktober 1969 — Leto V. Št. 19 (102) — Cena 0.30 dinarjev - Poštnina plačana v gotovini ne pravice gozdnih posestnikov STRAN 3 # Obisk Vinka Hafnerja in Zore Tomičeve # Kronika obiskov O Konferenca organizacije ZK Rudnika lignita Velenje STRAN 4 # Fotokamera je zabeležila Dodeljena posojila za dograditev oziroma popravila stanovanjskih hiš borcev NOV IZ VSEBINE STRAN 6 # Jubilej Delavske univerze 0 Razstava akvarelov Lojzeta Zavolovška # Poročila o športnih dogodkih STRAN 8 0 31. oktober — svetovni dan varčevanja O Pred konferencami organizacij SZDL 0 Šmarska raketa v Ljubljani 9 Nove delovne zmage Velenjčanov NE GRE SAMO ZA OBUJANJE SPOMINOV Velikokrat govorimo o čuvanju in razvijanju revolucionarnih tradicij v naši družbi. Ob tem večkrat slišimo precej različna mnenja, kaj pravzaprav predstavlja čuvanje in razvijanje revolucionarnih tradicij. Vse prepogosto slišimo trditev, da gre pri tem v glavnem le za obujanje spominov na preteklost. Temu pa, na noben način, ne more biti tako. O čuvanju in razvijanju revolucionarnih tradicij je nedavno tega govoril v Šmartnem ob Paki podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije, Bogdan Osolnik. Poudaril je, da ne gre zgolj za obujanje spominov na preteklost. Gre za mnogo več, Ure za to, da se v slovenski družbi, in zlasti med mladino, očuvajo tiste vrline revolucionarnega preporoda, ki ga je doživel naš narod v revoluciji, in da se uveljavijo tudi v novih pogojih sodobnega življenja. Živimo res v svobodi in miru in marsikaj smo dosegli v razvoju svoje dežele, je nadaljeval Bogdan Osolnik. Toda v današnjem nemirnem svetu mora biti vsak narod, zlasti pa še majhen narod kot je naš, pripravljen vsak trenutek vstati ponovno v obrambo svoje svobode in neodvisnosti. Lastnosti odločnih, za novo zavzetih ljudi, ki ne mislijo le nase, ampak se zavedajo, da je bodočnost nas vseh v napredku naše socialistične skupnosti, so tudi danes vrline, brez katerih si ni mogoče zamisliti uspešnega razvoja naše družbe. Te lastnosti so tudi pogoj za uspešno delovanje Socialistične zveze in Zveze komunistov, ki imata v novih pogojih delovanja neprimerno težjo in zapletenej-so nalogo v osvečauju in usmerjanju delovnih ljudi. Svoboda odgovornih samouprav ljalcev je sicer manj udobna, kot nesvoboda podložnikov, za katere misli država ali voditelji. Toda za nas ni izbire v tej alternativi. Zvesti svojim revolucionarnim tradicijam se bomo borili za razvoj in napredek skupnosti na temeljih samoupravljanja, za resnično humane odnose med ljudmi.« Borci aktivisti osvobodilnega gibanja, je pristavil Bogdan Osolnik, vidimo v teh nalogah merilo zvestobe naši slavni preteklosti. Storili bomo vse, da njen duh ne bo živel le v spomenikih, ampak bo ustvarjalno in dejavno prisoten v vsem našem družbenem dogajanju. posebno pa, da bo navdihoval miselnost in ideale mladih. Spomin na naše padle soborce in nepozabne tovariše mora biti tudi novim generacijam /a vzpodbudo in opomin, kako je treba živeti in se boriti za velike družbene in človeške ideale. Misli tovariša Bogdana Osolnika, izrečene v šmartnem oh Paki, bi nedvomno morale biti prisotne v vsakdanjem delu organizacij in članov ZZB NOV tudi v šaleški dolini. VELJKO MILATOVIČ V VEIENJU Zadnjo soboto je obiskal Velenje predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije, Veljko Milatovič; spremljal ga je član izvršnega odbora Republiške konference SZDL Slovenije, Franc Simonič. Po sprejemu na občinski skupščini je Veljko Milatovič skujiaj s predsednikom občinske skupščine, Nestlom Zgankom, in predsednikom občinske konference SZDL, Milanom Šterbanom, obiskal Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Po ogledu proizvodnje štedilnikov, pralnih strojev in hladilnikov se je predsednik Zvezne konference SZDL Jugoslavije pohvalno izrazil o tehnologiji in produktivnosti, prijetno jia je bil presenečen tudi nad mladostjo kolektiva. Veljko Milatovič je tudi izjavil, da je velenjsko Gorenje ena tistih delovnih organizacij pri nas. ki sledi tehnološkemu napredku drugod po svetu. Predstavniki TGO Gorenje Velenje so predsednika Zvezne konference SZDL Jugoslavije, Veljka Milatoviča, v daljšem pogovoru seznanili z načrti za nadaljnji razvoj Gorenja, istočasno pa tudi s nroblemi, s katerimi se srečujejo pri izpolnjevanju nalog, posebej še v zvezi z oskrbo z reprodukcijskim materialom (pločevino). Postoj, kdor mimo greš!; Te dni, kot je zapisal pesnik Cene Vipotnik, poslušamo nemi, zvesti glas vseh tistih, ki jih je zdru- V Velenju bodo kome-moracije: ob 8. uri v Pesju, ob 8.30 uri v Škalah, žil pravice silni ukaz; ki ob 9. uri pri spomeniku so branili svoj dom, pro- na Partizanski cesti v Ve- stost sveta in storili vse, lenju in >\ žalna slovesnost. Na Rav- i' Organizacija ZZB NOV ne bodo odšli mladi iz Ša- \\ pripravlja skupaj s šolami leške doline, pridružili pa > > cvetja ali prižgali svečko. ter drugimi organizacija- se jim bodo tudi borci mi tudi letos 1. novembra XIV. divizije. Komemora- komemoracije. cija se bo začela ob 10. uri. Organizacij jev, o delu aktivov ZK ter o in organizacij ZK. Pričakovati je mogoče, tla bodo seje konferenc ooravljene do konca oktob- Recital ob dnevu OZN - 24. oktobru Ob dnevu OZN — 24. ok- V torek, 28. oktobra, sta se sestala oba zbora Skupščine občine Velenje. Čeprav je bila osrednja točka dnevnega reda pravzaprav obravnava problematike kmetijstva, pa moramo naše bralce že v uvodu poročila o občinski seji obvestiti, da so odborniki soglasno potrdili investicijski program za gradnjo III. osnovne šole v Velenju. O gradnji nove šole,je razpravljalo sicer več odbornikov, vendar so bili prav vsi mnenja, da ne kaže izgubljati besedi za prepričevanja o nujnosti gradnje. Na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo je nouk že v treh izmenah. Gradnja nove šole je torej potreba. ki jo ni mogoče več odlagati. Zato so menili, da je treba storiti vse, da se prihodnje leto začne z gradbenimi deli. Potem, ko so se dogovorili, da se bodo o financiranju (šola bo veljala okrog S milijonov din) pogovoriH podrobno na eni od prihodnjih sej. so soglasno potrdili :-'vesticijskl program. Poudarjeno pa je ob tem bilo, da se mora gospodarstvo zavestno odločiti za nove obveznosti. ki ga čakajo v zvezi ' izgradnjo nove III. osnovne šole v Velenju. Kot smo že omenili uvodoma je bila osrednja točka dnevnega reda zadnje seje skupščine naše občine razprava o problematiki kmetijstva. Obširno gradivo, prav tako na tudi dokaj razgibana razprava, dajeta vrsto konkretnih napotkov za reševanje kmetijske problematike. Predvsem bo trebs zagotoviti izdelavo dolgoročnega pro-crrama razvoja kmetijstva, seveda pa bo treba v clogled-nem času specializirati oz. nreusmeriti proizvodnjo in storiti še vrsto drugih ukrepov. Odborniki občinske skupščine so na predjog sveta za kmetijstvo in "gozdarstvo sprejeli vrsto stališč in nalog, precej teh pa bo mogoče uresničiti s sredstvi sklada za kmetijstvo, ki so ga ustanovili na zadnji seji. Odborniki so tokrat spet razpravljali o predlogu odloka o sestavi koncepta dolgoročnega ekonomsko-politične->Ivan Cankar« po scenariju ZK tako o političnem položa- prof. Mire Preložnik izvedli ju v Sloveniji po zadnjih recital. Dopoldne so dvorano Kulturnega doma napolnili V TOREK JE BILA SKUPNA SEJA OBČINSKEGA ZBORA IN ZBORA DELOVNIH pfs!, bge™damJe'recffiIjev SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE VELENJE ob?™' ^hlbo.vt OZN S0GLASM0 POTRJEN INVESTICIJSKI PROGRAM ZA GRADNJO w _____._ T _ .T praznovanju 24-letnice orga- NOVE III. OSNOVNE S0LE V VELENJU lahko delalo in živelo v vzajemnem razumevanju, s sposobnostmi in s plemenitimi prizadevanji, ki bodo obogatila veljavo in dostojanstvo njihovih življenj. -JP- Dan prosvetnih delavcev Novembra bo dan prosvetnih delavcev občine Velenje. Imenovana je že posebna komisija, ki bo pripravila program slavja. Ob dnevu prosvetnih delavcev bodo podelili tudi nagrade najboljšim jjrosvetnim delavcem iz šaleške doline. I Seja skupščine TIS 4. novembra se bo sešla Skupščina Temeljne izobraževalne skupnosti Velenje. Kot predvideva predlog dnevnega reda bo dopolnila statut TIS Velenje, prav tako pa bo tudi dopolnila finančni načrt velenjske Temeljne izobraževalne skupnosti za leto 1969. SESTANEK S PRED-SEDNIKI KO SZDL Izvršni odbor Občinske konference SZDL Velenje je pripravil ta teden dvojeposve-tovanj s predsedniki krajevnih organizacij SZDL; v ponedeljek je bilo posvetovanje v Velenju, v četrtek pa v Šoštanju. Na posvetih so razpravljali o pripravah na volilne konference krajevnih organizacij SZDL, ki bodo na velenjskem območju v drugi polovici novembra in v prvi polovici decembra. Velenjska razglednica, druga polovica oktobra 1969 V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME G ORENJE VELENJE ŽE DOK A J SN JE TEŽAVE ZARADI POMANJKANJA DEKAPIRANE PLOČEVINE Zadovoljivi polletni AS MI PLOČEVINE?dosežki gosPodarstva V primerjavi s prvim polletjem 1969 se je povečal celotni dohodek za nad 45 odstotkov, dohodek za 25,5 odstotkov, poprečni mesečni osebni dohodki za 11 odstotkov, poprečno število zaposlenih pa za 15,9 odstotkov. . . , ,, i*- Polletni dosežki velenjske- cih letos doseglo 38 milijonov Za letošnjo proizvodnjo po- izvedeli, da je bil za leto 1969 larjev izdelkov, v vrednosti _ p01.aja se vprašanje, ga gospodarstva so izredno din ostanka dohodka, pri tem trebil jejo v velenjski TGO predvideni uvoz izdelkov npr. štedilnika, pa predstav- k(]() Iiaj bo dejanski regula- zadovoljivi, razumljivo pa je. pa je treba upoštevati še 37 Gorenje 26 tisoč ton dekapi- črne metalurgije ze dosežen Ija dekapiiana pločevina sa- t()|. sn>anja proizvodnje pri da so bili doseženi tudi pod milijonov din obračunane — ___ 1 n . . > '/.. 1 „ ,, ■ a« .1 '» /I n In i i« «'/,'» 11 it lkl /\ -4 4 /\/lc1AV IS i W" 1*4 * 1 , a • • | a • i i v. •• . , < , ■ • * . nas, ali trg oziroma zahteve vplivom visoke konjiikture, ki amortizacije, da bi dobili po-tržišča, ali pa posamezniki je značilna tako za slovensko polnejšo sliko o akumulacij-oziroma administracija zvez- kot za celotno jugoslovansko ski moči oz. sposobnosti go- Že sredi leta so predstavniki tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje opozorili VPRAŠANJA, KI TERJAJO našo javnost na težave v zvezi z oskrbo z dekapi rano pločevino. Kljub temu opozorilu pa ODGOVOR? se vsa stvar ni premaknila z mrtve točke. Do konca teta sta le še dva meseca, vendar pa v velenjskem Goren ju še ne vedo, ali bodo uspeli zagotoviti za redno proizvodnjo do Zaradi nezadostne oskrbe z konca leta potrebne količine pločevine, ali ne. V TGO Gorenje imajo težave zaradi po- dekapirano pločevino se m manjkanja pločevine že več tednov; v zaostanku je zaradi tega izvoz, večajo pa se tudi znašla v težavah samo ve-stroški proizvodnje. lenjska TGO Gorenje, pač pa tudi več drugih tovarn. rane pločevine. Železarna in da zato dodatni uvoz ne rno 1-1 odstotkov. Skopje je na začetku leta prihaja v poštev. prejela devize za uvoz »ei- Pozneje sta Zvezna gospo- POMANJKLJIVOSTI olsov« iz Grčije, to je debele darska zbornica in komisija JE šE VEČ pločevine, ki jo je treba še za jeklo, ko sta podrobno valjati in razrezati. Za preje- proučili nastali položaj, pri- V TGO Gorenje opozarjate devize bi morala železarna poročali izdajo dovoljenja, j0 istočasno še na nekatere Skopje dobaviti Gorenju v vendar Zvezni sekretariat za drage pomanjkljivosti okrog tem letu 10 tisoč ton deka- zunanjo trgovino soglasja oskrbe z reprodukcijskim pirane pločevine. TGO Gore- spet ni izdal, tudi tokrat iz materialom. Zvezni izvršni železarna plačilno bilančnih razlogov. Svet je na začetku leta dolo- ne uprave? — Kje so devize, ki jih je prejela železarna Skopje za uvoz »ciolsov« iz Grčije in sicer za tistih 7.300 ton dekapirane pločevine, ki bi jili morala po pogodbi poslati gopodarstvo. spodarstva.. Pomembno je, da Razumljivo je, da znaten se je akumulacija gospodar- gospodarski vzpon ugodno stva Šaleške doline povečala vpliva na izkoriščanje kapaci- v razdobju januar—junij 1969 tet, istočasno pa omogoča ra- za 18 milijonov din (v primer- cionalno gospodarjenje in javi s prvim polletjem 1968), večjo zaposlenost. kar za 33 0 „, več kot polovico Podrobnejša analiza gospo- ustvarjene akumulacije pa darskih gibanj na območju odpade na TGO Gorenje Ve- nje Velenje in „—-------------------- ------------------„„ . - -.. .„ Skopje sta temu ustrezno Predvideni uvoz je bil (lose- fU kontingent za uvoz izdel- Gorenju, pa jili ni. sklenili tudi pogodbo. žen, je bilo poudarjeno, ker kov \trne metalurgije. Napa- "J.11 ' ".I1?! velen jske "občine v prvem le- len je. Za preostalih 16 tisoč ton pa deviznih rezerv ni, uvoza ka pa je prav v tem, da je ,u , . \ V — =— j- -- dekapirane pločevine pa so ni mogoče dovoliti. skušal zvezni izvršni svet proizvodu./a ^ dekapirane plo Veleujčaiii zaprosili za dovo- s količinskim omejevanjem ljenje za uvoz, bodisi iz KAKO BO S PROIZVODNJO uvoza osnovne surovine (na vzhodno ali zahodno evrop- V GORENJU skih držav, saj pri nas pro- V PRIHODNJE? izvajalca dekapirane pločevine pravzaprav ni. V TGO Gorenje Velenje še ne vedo, ali bodo uspeli zagotovili zadostne količine dekapirane pločevine za normalno proizvodnjo do konca leta ali ne. Če pločevine ne bo, bodo stroji povsem utili-nili. Zaradi pomanjkanja pločevine pa iinajo v velenjskem domačem tržišču je ni), regulirati gibanje proizvodnje, čeprav bi moral biti v tem primeru regulator trg. Najbolje pa ni bila urejena tudi delitev kontingenta ined posameznimi grupacijami. saj si je na primer industrija motornih vozil zagotovila vse renje Velenje ne bo uspelo potrebne količine pločevine zagotoviti potrebnih količin čevine v železarni Skopje, da ne bo treba povsem po nepotrebnem zapravljali deviz za uvoz dekapirane pločevine, oziroma da bo zagotovljena nemotena proizvodnja v tistih tovarnah, ki so potrošniki te dekapirane pločevine. Ce kljub vsemu TGO Go- iiiu/.iuisu /.a »j uuruj uiiicjc- ... „„(„,.„",'.,(„,. elektro in kovinsko predelo- spodarsko škodo, ki bi nasta- ne, saj vzhodno evropske dr- ^.a* »^^ft -»ne- industrije, " iz uvoza, drugim pa to ni bilo dekapirane pločevine za ne- dohodke so se do konca ju nija povečala za skoraj 30%, ostanek dohodka pa je bil večji za 20%. Gospodarstvo velenjske občine je v prvih šestih mese- omogočeno. Določene po- moteno proizvodnjo do konca niaii jkljivosti pa so bile tudi leta, je vprašanje, če bo in v delitvi znotraj grupacij kdo odgovarjal za veliko go- VZIIODNO EVROPSKE DRŽAVE OMEJUJEJO IZVOZ PLOČEVINE TGO Gorenje Velenje je želela kar največ manjkajoče dekapirane pločevine uvoziti izj vzhodno evropskih dr- ,, v - „ . . , . žav. Vendar pa so dejanske Gorenju težave ze nekaj teci ti to doka i oineie- "<>v- f. proizvodnjo morajc uporabljati lieforiuatno plo zave v blagovnih listah z Ju- fcvino- kai: draži P,oizvo. dohodek. Pri delitvi dohodka ' „ pa je mogoče ugotavljati, da deK hP orLn zacii zasS se je najbolj povečal tisti del, ^o kaTegor® - S- ki je namenjen za osebne do- », . J . hodke. Sredstva za osebne kl, Jt. Pokazatelj interne la v tem primeru? in veča odpadek. Zaradi pomanjkanja pločevine pa kasni TGO Gorenje Velenje tudi z izvozom, in sicer že za okrog 3 tedne. S težavami v zvezi z oskrbo z dekapirano pločevino je velenjska TGO Gorenje se- ... znaniia vse odgovorne dejav- Socialistična zveza je pripravila javno razpravo o gospodar-"uneVho^,°irnVzvezniSsXreta- jciiju z gozdovi v pripravah za sprejem novega zakona Gozdno področje naše občine je sestavni del gozdno gospodarskega območja Nazarje, zato je tudi razumljivo, da je Občinska konferenca SZDI. Velenje v pripravah za javno raz- %a vež je' samoupravne pravice gozdnih posestnikov likor bi bilo mogoče pločevine, čeprav pogoji -niso najbolj ugodni. Kvaliteta te de-kapirai;<: pločevine ni stalna, dobavil, roki so nezanesljivi, slabost pa je tudi v tem, ker je pločevina v ploščah, medtem ko imajo v TGO Gorenje tcSu)olo;4,jo s pri k rojeval no in ravnal no progo prirejeno za pločevino v kolutih. Pri pločevini v ploščah je več odpadkov, višji pa so ludi stroški. TGO Gorenje Velenje pa je Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino, in sicer na osnovi \eč dovoljenj, odobril uvoz 9 lisoč ton dekapirane pločevine iz zahodno evropskih držav. IZ ŽELEZARNE SKOPJE NAMESTO 10 TISOČ LE 2.700 TON DEKAPIRANE PLOČEVINE Po sklenjeni pogodbi bi morala Železarna Skopje v letu 1969 dobaviti Tovarni gospodinjske opreme Gore- pločevine najmanj štiri do pet mesecev, se je znašlo vodstvo Gorenja pred dilemo, ali enostavno dovoliti, da utihnejo stroji zaradi pomanjkanja pločevine, ali pa pločevino vseeno naročiti, čeprav dovoljenja še ni. Pločevino so naročili. Po številnih pojasnjevanjih in intervencijah so naposled vendarle dobili dovoljenje za uvoz 2.000 ton dekapirane pločevine, kar pa ne zagotavlja nemoteno proizvodnjo niti v mesecu novembru. V kolikor ne bodo uspeli zagotoviti zadostnih količin dekapirane pločevine, je mogoče zagotovo pričakovati, da bodo v velenjski tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje utihnili stroji. Gorenje zaposluje letos 2.500 delavcev, posredno pa bi ustavitev proizvodnje v Gorenju občutilo tudi blizu 15.000 zanje Velenje 10 tisoč ton de- poslenih v delovnih organi-kapirane pločevine. Dobavila zacijah — kooperantih Go-pa jo je le 2.700 ton. Sredi renja sirom po Jugoslaviji, leta je Železarna Skop je ob- y ilustracijo naj mimogre-vestda velenjsko TGO Gore- (lp zap^emo^ da določa le-nje, da odstopa od pogodbe tošnji llačrt Gorenja, da bo-fJ IK; "'""' dobaviti vec kot do izV0ziIi za 5 milijone do-2.700 ton dekapirane pločevine. ______ _____ Predstavniki TGO Gorenje Velenje so takrat nemudoma obvestili vse odgovorne dejavnike o problemih v zvezi z oskrbo dekapirane pločevine. Istočasno pa so tudi zaprosili Zvezni sekretariat za zunanjo trgovino (hkrati pa tudi Zvezno gospodarsko zbornico in Komisijo za jeklo), da izda potrebno dovoljenje za uvoz manjkajočih količin pločevine za predvideno proizvodnjo, seveda iz zahodno evropskih držav, ker so na Vzhodu izčrpali vse možnosti za nakup pločevine. Zaprošenega dovoljenja niso dobili. Ko so se zanimali, zakaj jim dovoljenje za uvoz pločevine ni bilo izdano, so voljenja zveznega izoblikovana n'a našem območju, so pokazali veliko zanimanje riata za zunanjo trgovino, ne pristojni republiški organi, bi smela naročati dekapirane pločevine v inozemstvu. Ker Na začetku javne razprave pa je treba čakati na dobave 0 gospodarjenju z gozdovi je Važno obvestilo lekarne šoštanj Upoštevajoč želje in potrebe potrošnikov zdravil in glede na prometne zveze s kraji v okolici Šoštanja. je Lekarna šoštanj podaljšala delovni čas. Od 15. oktobra 1969 dalje je odprta vsak delavnik od 7. do 19. ure, od 19. ure preko noči do 7. ure :; nt raj. Ob nedeljah in praznikih pa je zagotovljena dežurna služba. Lekarna šoštanj bila v Mozirju skupna seja izvršnih odborov občinskih I«onferene SZDL Mozirje in Velenje. Seje sta se udeležila tudi člana izvršnega odboru republiške konference SZDL. Viktor Avbelj in Franc Simonič, ter predsednik gospodarskega zbora slovenske skupščine, Tone Bole. Na seji so bila izoblikovana skupna stališča glede bodoče ureditve gospodarjenja z gozdovi na nazarsko gospodarskem območju, ki so bila tudi osnova za javno razpravo v obeh občinah. O gospodarjenju z gozdovi in predlogih za izdelavo novega zakona so v šaleški do-'■ni razpravljali na dveh področnih posvetovanjih; prvo je bilo 19. oktobra v Šoštanju. drugo pa zadnjo nedeljo v Velenju. Zanimanje za javno razpravo o gospodarjenju z gozdovi je bilo veliko, saj se je posvetovanj udeležila večina gozdnih posestnikov. V razpravi so bila nakazana predvsem tri bistvena vprašanja glede ureditve gospodarjenja z gozdovi v prihodnje: ® Prevladovalo je mnenje, da dosedanji enoten način gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi povezuje oba sektorja (zasebnega in družbenega) v celoto, vendar pa se kaže potreba po podrobnejši določitvi in zago-lovitvi večjih samoupravnih pravic kmetov — gozdnih posestnikov pri gospodarjenju v. zasebnimi gozdovi, predvsem ;,e v blagovni proizvodnji. To liij bi dosegli z ustanovitvijo lastne samoupravne skupnosti gozdnih posestnikov v okviru GLIN Nazarje. Sa- gozdnili posestnikov bi morala sklepati iako o sprejemali vseh načrtov za zasebne gozdove, o odločanju o odkupnih cenah lesa, nadalje o poreditvi oziroma delitvi !>ri gospodarjenju sredstev itd. ® Večina zasebnih gozdnih posestnikov na našem območju se zavzema za rešitev, da naj bi potekal promet /. lesom preko GLIN Nazarje oziroma preko predvidene samoupravne skupnosti kmetov — gozdnih posestnikov. Poudarjeno je pri tem bilo, da bi pomenila prosta trgovina /. gozdnimi asortimenti za samoupravno skupnost gozdnih posestnikov izgubo materialne podlage in bi akumulacijske sposobnosti delovnih organizacij. V prvih šestih mesecih letos so velenjske delovne organizacije dosegle na 1 zaposlenega od 329 (Chrommetal) do 15.921 din (TGO Gorenje) dobička. Med industrijskimi delovnimi organizacijami v šaleški dolini dosegajo letos ugodne finančne rezultate! zlasti še Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, LIK šoštanj in Rudnik lignita Velenje, predvsem zaradi povečane proizvodnje in ugodne prodaje. Zadovoljivo posluje tudi Tovarna usnja šoštanj, ie največ mogoče, te pomanj- ki je lani izkazovala izgubo, kljivosti odpraviti. Istočasno letos pa izkazuje dobiček, pa so predstavniki GLIN Na- Manjši dohodek in ostanek doza rje opozorili na nekatere hodka kot lani izkazujeta pomanjkljivosti v dosedanjih Soštanjski Polypex (zaradi predpisih, predvsem še na zvišanja proizvodnih stroš-iiste, ki urejajo nekatera kov, ker so se podražile suro-strokovno tehnična vpraša- vine) in Elektrarna šoštanj nja gospodarjenja z gozdovi, (zaradi zmanjšanega obsega O tem, kako naj bi bilo v proizvodnje električne energi-bodoče urejeno gospodarje- JeiL Oje z gozdovi, so bila v javni razpravi sjirejeta naslednja stafiŠča: — sedanja ureditev gospodarjenja z gozdovi, zlasti skupno gospodarjenje z družbenimi in zasebnimi gozdovi, in pa obstoječa mreža gozdno, gospodarskih območij. predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj. V primerjavi s prvim polletjem 1968 je gospodarstvo šaleške doline ob koncu junija 1969 zaposlovalo 1.176 ali 15,9 % delavcev več. Poprečni mesečni dohodek na zaposlenega je znašal v razdobju januar—junij 1.140 din in se je v letu dni povečal za 11%. Razumljivo pa je, da je raven osebnih dohodkov v posameznih delovnih organizacijah različna; najnižji po- — Predvidena samouprav- i . ■ j i —j— -----——> ■ -—j —..j- fv na skupnost kmetov — gozd- prečni osebni dohodek na za-uili posestnikov, ki naj bi poslenega imajo v SGP Ve-iiuela vse pristojnosti pri do- graci Velenje (648), najvišji ločanju o vprašanjih, ki za- pa v Projektivnem biroju Ve-devajo gospodarjenje z zaseb,- lenje (3.718 din), nimi gozdovi, predstavlja za Po zaključnih računih de-ogrozala zdruzevanje gozdnih sedanje razmere najustrez- lovnih organizacij za leto 1968 posestnikov v okviru močne nejšo obliko uveljavljanja so se sredstva za sklade po-gospodarske organizacije kmetov pri gospodarjenju z večala za 28%, precej pa se GLIN Nazarje. Prosta trgo- zasebnimi gozdovi. je povečala tudi amortizaci-vimi z lesom gozdnim posest- _ prDmet z gozdnimi sor- ja, ki jo je mogoče uporabnikom ne bi zagotavljala ce- timenti preko samoupravne ljati tudi za obratna sred-lotnega odkupa vseh gozdnih skupnosti kmetov — lastni- stva. Navzlic temu pa se pla-sortimentov; v primeru večje kov gozdov predstavlja živ- čilna sposobnost velenjskega ponudbe sortimentov, ki ne Ijonjski interes gozdnih po- gospodarstva manjša iz mehi bili tisti čas interesantni, sestiiikov, za GLIN Nazarje seca v mesec. Koncem junija bi bili gozdni posestniki v pa ],j pomenila izločitev pro- so kupci dolgovali delovnim popolni odvisnosti od naku- meta nedopustno ločitev fi- organizacijam iz šaleške do- realizacije od vseli line 268 mili jonov din, ali 93 o liioupraviia skupnost bi mo- 'posestniki in drugi opozorili rnla. kot je bilo poudarjeno na nekatere napake pri rlo-v razpravi, odločati o vseh sedanjem gospodarjenju z poval cev. nancne ® Ob obravnavi predloga nalog, ki bi podjetju ostala več kot lani ob koncu prve- za nov sistem financiranja še naprej v zvezi s skrbjo ga polletja. Junija lani so razširjene reprodukcije v za napredek zasebnih gozdov, terjatve presegale dolgove za gozdovih so se gozdni posest- Odtu jitev te pravice bi osi- 65%, letos pa že za 92% Za- niki iz šaleške doline izrekli omašila tudi vsebino kmeč- to tudi ni čudno, če je vedno za predlog, da se ustanovi kega samoupravljanja v več primerov, ko na ijiro ra- poseben republiški sklad za okviru podjetja in povzroči- čunih delovnih organizacij ni financiranje nerazvitih gozd- la vrsto še nepredvidenih te- denarja za pravočasno porav- nih območij. Vendar pa je žav prostega tržišča, istočas- navanje obveznosti do družbe bilo poudarjeno, i da bi bilo no pa ne bi omogočila pove- in dobaviteljev ter za izplači- treba že pred ustanovitvijo zovnnje gozdnih posestnikov lo osebnih dohodkov. Samo takega sklada izoblikovati na skupni osnovi v okviru 12 delovnih organizacij močne gozdno gospodarske plačuje to leto osebne dohod- orgauizacije. ke iz sredstev rednega doto- -r Predlog o združevanju ka na žiro račune, drugje pa sredstev za financiranje raz- si izposojajo denar iz rezerv- rje ne reprodukcije v okvi- nih skladov oz. skladov skup ru republike je izvedljiv, tre- ne porabe. Tri delovne orga- bu pa bi bilo dati takšnemu nizacije, in sicer Tovarna us- zclruževanju denarja širšo nja šoštanj, SGP Vegrad Ve- vsebino in izdelati kar naj- lenje in STIX Velenje, pa so kar najbolj konkretne, seve-•la pa tudi pravične, kriterije za delitev zbranega denarja. V javni razpravi o gospodarjenju z gozdovi so gozdni vprašanjih, ki zadevajo go- gozdovi na našem področju, bolj pravične kriterije za najemale pri poslovni banki spodarjenje z zasebnimi goz- Predstavniki GLIN Nazarje zbiranje dovi. Samoupravna skupnost so izjavili, da bodo, kolikor stev. trošenje sred-, kratkoročna premostitvena posojila. / Obisk Vinka Hafnerja in Zore Tomičeve Poročali smo že, da sta pred dnevi obiskala občino Velenje podpredsednik republiškega izvršnega Sveta, Vinko Hafner, in članica tega sveta, Zora Tomičeva. Vinko Hafner se je dopoldan mudil na Rudniku lignita Velenje in v Termo-ilektrarni Šoštanj, popoldan pa sta gosta obiskala Bolnišnico a pljučne bolezni Topolšico. Zora Tomičeva pa se je mudila t TGO Gorenje. Podpredsednika republiške-!a izvršnega sveta Vinka Hafnerja so predstavniki Rudnika lignita Velenje se-manili s težavami, s kateri-ni so se srečevali pred leti in o- letošnjem ugodnem gibanju proizvodnje. Predstav- pride. v poštev, razpravljali pa so še o invalidnosti in izjemnem upokojevanju rudarjev. Ob zaključku obiska je podpredsednik republiškega izvršnega sveta, Vinko Hafner, izjavil, da je naposled liki rudnika so poudarili, da vendarle konsolidiran odnos ni bojazni tudi glede per- do premoga in potrošnje. Za- čemer je pektive, saj je po ugoto- gotovljena pa je z izgradnjo najmanjši nega obiska občini Velenje obiskala v Topolšici tamkajšnjo Bolnišnico za pljučne bo-, lezni. Predstavniki bolnišnice so gosta seznanili s trenutnim položajem kolektiva, pri tem pa poudarili, da je realna perspektiva za rešitev problemov priključitev k Splošni bolnišnici Celje. Zatrjevali so, da je kriva za nastali položaj predvsem pre-dimenzioniranost tovrstnih objektov v Sloveniji in zapiranje zdravstvenih zavodov v meje regionalnih zavodov za socialno zavarovanje, pri Topolšica prav v rizični skupnosti. vitvah takega premoga, ki se nove TE Šoštanj III tudi več- Edina realna rešitev za Toki sedaj izplača pridobivati, ja gotovost za nadaljnji raz- polšieo je v sedanjem trenut-ssaj za 10 do 50 let, in sicer voj. Velenjski rudarji so, kot - ku čimprejšnja uveljavitev pri proizvodnji od 3,5 do 4 je poudaril Vinko Hafner, na sklepov oz. stališč posebne Bilijone ton letno. V Rudni- dobri poti, kar zadeva eko- komisije Regionalnega zdravili, lignita Velenje si priza- nomičnost in produktivnost, devajo predvsem še povečati V Šoštanju je Vinka Haf-storilnost; to naj bi omogo- nerja predvsem zanimala fila zlasti obstoječa spre- gradnja nove TE Šoštanj III in v tej zvezi upoštevanje rokov izgradnje, Zora Tomičeva pa se je po razgovorih menjena odkopna metoda in uveljavitev nove meha-ližne odkopne metode hidravličnega samoliodne-sa podpor ja s kombajni za pridobivanje premoga. Velenjski rudarji so tudi skuhali ugotoviti, kakšno po- stvenega centra Celje. Seveda je celovitejše reševanje te problematike odvisno v perspektivi od organiziranosti bolnišnic v Sloveniji, ven-v je že zdaj kazno, da bo težko iskati rešitev, če bo ve- s predstavniki TGO Gorenje lenjska občina še naprej Velenje sešln s skupino proizvajalk iz te tovarne in obravnavala nekatera vprašanja v zvezi z varstvom in za- ipraševanje bo po njihovem ščito otrok ter družine, lignitu v naslednjih letih. Po- Vinko Hafner iz Zora To-riatki ankete so izredno za- mičeva sta ob koncu enodnev-iovoljivi, z vsemi večjimi porabniki lignita pa želijo skleniti dolgoročne pogodbe za dobavo premoga iz Velenja. Vinka Hafnerja so predstavniki Rudnika lignita Velenje seznanili tudi s teža-vami okrog benificirane delovne dobe, pri čemer so poudarili, da plačilo ekonomske cene z ti beneficirano delovno dobo za rudarje s strani rudarskih kolektivov ne vključena v ravensko KSSZ. Podpredsednik republiškega izvršnega sveta, Vinko Hafner. je poudaiul da je treba probleme Topolšice pametno reševati in zagotoviti izkori-čenost objektov. Podpredsednika republiškega izvršnega sveta. Vinka Hafnerja, je med obiskom v Topolšici spremljal predsednik občinske skupščine, Nesli Zgank.' Na sliki ju vidimo med razgovorom v Topolšici VOLILNA KONFERENCA ORGANIZACIJE ZK RUDNIKA LIGNITA VELENJE NADALJNJI RAZVOJ JE ZDAJ ZAGOTOVLJEN Zadnjo soboto je bila v domu kulture v Velenju seja konference organizacije ZK vsem pa je razveseljivo, da Rudnika lignita Velenje, ki se je je udeležil tudi član CK ZKS in podpredsednik skup- je zagotovljen nadaljnji raz- Tisristično društvo Šoštanj razglaša prosto delovno mesto Trafikanta za prodajalno na avtobusni postaja v Šoštanju. Pogoji za sprejem: daljša praksa. zanesljivost, sposobnost samostojnega dela in obračuna. Prijave pošljite na Turistično društvo Šoštanj v 15 dneli po objavi. ščine SR Slovenije, Marjan Orožen. Na konferenci so pregledali delo, opravljeno v zadnjih dveh letih, ter govorili o nalogah, ki čakajo velenjske rudarje komuniste v prihodnje, tako v okviru delovne organizacije, kot zunaj nje. Sekretar organizacije ZK o perspektivah. Letos dosega za pokrivanje družbenih po- Rudnika lignita Velenje, Jo- Rudnik lignita Velenje zado- treb, istočasno pa zatrdil, da že Aljaž, je v dokaj obširnem voijive proizvodne in finanč- ni sprejemljiva in mogoča in konkretnem referatu ob- nc rezultate predvsem na ra- praksa nadaljnjega pritiska- 'in povečane storilnosti de- nja na akumulacijo rudnika, la, centralni delavski svet saj to zmanjšuje možnosti Rudnika lignita Velenje pa nadaljnjega razvoja. Posebej ravnaval uveljavljanje reformnih načel, v tej zvezi pa tudi reševanje izredno težke problematike tega premogovnika, nadalje dejavnost aktivov, oddelkov in organizacije ZK ter uveljavljanje novih oblik in metod dela, prav ■ nedavno tega sprejel tudi """oaj-am perspektivnega raz-"oia velenjskega rudnika, istočasno pa so bili letos potrjeni še programi za moder- tako pa tudi dejavnost vod- nizacijo drugih obratov. Jo-stva organizacije ZK. Posebej že Aljaž je dejal, da priča-je poudaril, da se delovna kujejo velenjski rudarji, da SKUPŠČINA ŠTUDENTOV skupnost velenjskih rudarjev nred leti ni ustrašila velikih težav zaradi občutnega zmanjšanja proizvodnje, pa čeprav je moralo zapustiti kolektiv skoraj 500 delavcev. Vztrajali so na začrtani poti in uspeli premostiti velike težave, ob pomoči kolektiva ter družbene skupnosti pa je Zadnjo sredo je bila v pro- Položaj, vsaj za enkrat um bodo pri uveljavljanju programov nadaljnjega razvoja pomagali tudi drugi, tako tudi širša in ožja družbeno politična skupnost. »Posebno pa še pričakujemo, da nam bodo pri naših razvojnih programih materialno in moralno stale ob strani de-;ovng organizacije v občini, je poudaril, da komunisti rudnika zavračajo kritike, da RLV nima razumevanja za reševanje komunalnih problemov. Razprava je bila dokaj razgibana, med govorniki pa je bilo največ rudarjev iz neposredne proizvodnje. Govorili so o reorganizaciji Zveze komunistov, o medsebojnih odnosih, o informiranju, veliki fluktuaciji delovne sile, o nadaljnjem razvoju in še o vr- voj. Član CK ZKS Marjan Orožen je pohvalil prizadevanja velenjskih rudarjev komunistov, da zagotovijo perspektivo temu 3.500 članskemu kolektivu in si zastavijo tudi naloge, kako to uresničiti. Govoril je še o izvajanju sklepov in stališč zadnjih sej predsedstva CK ZKJ in CK ZKS, ob tem pa poudaril še, da izvajanje reformnih načel n,e pomeni samo boja za višjo produktivnost in za večji izvoz, pač pa tudi boj za -oreminjanje družbenih odnosov ter družbenega in materialnega položaja delovnih ljudi. Nia konferenci organizacije ZK Rudnika lignita Velenje so po dokaj obširni razpravi potrdili začrtano razvojno pot tega velenjskega kolek- sti drugih vprašanj, s kate- tiva v prihodnje, istočasno pa rimi se iz dneva v dan sreču- izvolili nove člane vodstva jejo velenjski rudarki-komu- in organov ZK ter za nove- nisti. V razpravi je bilo zla- _■> sekretarja organizacije štorih Filozofske fakultete v ubljani redna skupščina šaleškega študentskega klu-l Na skupščino so povabili tudi predstavnike občinske skupščine, občinskih vodstev družbeno političnih organizacij in delovnih kolektivov, in to z namenom, da jih podrobneje seznanijo z delom in težavami študentov iz velenjske občine, ki študirajo Ljubljani, oz. z delom in načrti Šaleškega študentsko ta kluba. maliziran. Ob tem so , nor- '■'•terim je rudnik celo v svo- sti še poudarjeno, da je po- ZK RLV izbrali ing. Jožeta nagla- iih najtežjih časih nudil vse- ložaj rudnika lignita Velenje Žoharja, vodjo službe za uva- sili zgledno pripravljenost za stransko pomoč pri izvajanju to leto izredno ugoden, pred- janje mehanizacije, .. „ „ X .. 1 . .. .. 1- iL niinrunn ri7t;ninin nrnrrrn pomoč slovenskih delovnih kolektivov za zaposlitev skoraj 500 rudarjev, ki bi sicer ostali brez dela. Velenjski rudarski kolektiv je te težave uspel premagati tudi zato, ker je bil politično dovolj zrel in enoten in ker je imel razvojnih progra- njihovih mov.« Ko je govoril o položaju rudnika v občini Velenje je Jože Aljaž poudaril pomembno vlogo rudnika pri oblikovanju proračuna in sredstev za reševanje komunalnih Za izobraževanja sindikalnih vodstev so se zavzeli zadosti zaupanja v nadaljnji, vprašanj. Pri tem se je zavzel razvoj. Jože Aljaž je v referatu obširno spregovoril tudi o gospodarjenju v tem letu in Konferenca mladinskega aktiva na gimnaziji IV četrtek, 23. oktobra, so se mladi iz gimnazije zbrali redni letni konferenci mladinskega aktiva. V referatu je Močilnik poudaril jrlogo političnega koncepta, sa katerem v glavnem sloni ise delo mladinske organizacije. Poleg potrebe idejnih jeder je mogoče opaziti, da so mladi premalo vključeni v samoupravljanje. večkrat prav zaradi svoje apolitično-V dokaj plodni razpravi so se mladinci dotaknili nekaj perečih problemov, kane bodo morali nujno rešiti. kot bi morale biti. beseda pa je stekla še okrog javnega ocenjevanja. Nedvomno je velik problem tudi teleslna vzgoja. Še vedno so vezani na dobro voljo ljudi iz RŠC. ki jim odstopijo telovadnico v času. ko ni zasedena, kar pa seveda vpliva na to, da ure telesne vzgoje niso najbolje razporejene. Izrekli so željo po lastni telovadnici, saj bi le tako lahko rešili ta problem. Še vedno si želijo, da bi lahko shmi sodelovali pri redovalnih konferencah, čemur smo jiriča na mnogih Mislijo predvsem na ureditev srednjih šolah. Dotaknili so d mladinske sobe, saj trenutno »imajo prostora v katerem bi se lahko sestajali in urejali svoje poslovanje, ker pa bi prišlo prav tako mladinski organizaciji kot vsem dru-Ivom oziroma sekcijam. Ne majhen problem so tudi mla- sekretariat predstavniki dinske 'ure, ki niso takšne, sameznih razredov. se še mnogih drugih problemov. za katere upam, tla jih bodo rešili v bližnji prihodnosti. Za predsednika mladinskega aktiva so izvolili Iva Kov-šeta, medtem ko sestavljajo po-JP- za spremembo obstoječega sistema sekundarne delitve OBISK EMAJLIRCEV V Velenju so se v soboto, 25. oktobra, mudili udeleženci strokovnega posveta emajlircev Jugoslavije in inozemski gostje, ki so bili na posvetu v Celju, prav tako pa tudi udeleženci 5. letne skupščine emajlircev Jugoslavije. Ogledali so si Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Posvetovanje predstavnikov stanovanjskih podjetij V hotelu PAKA v Velenju |e bilo prejšnji teden dvodnevno posvetovanje direktorjev in tehničnih vodij stanovanjskih podjetij iz vse Slovenije, na katerem so razpravljali o novih predpisih s področja stanovanjskega gospodarstva. Posvetovanje je pripravilo poslovno združenje Stanovanjskih podjetij Slovenije. Na zadnji seji medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje—Mozirje so se člani zavzeli za izobraževanje oz. usposabljanje članov vodstev osnovnih organizacij sindikata. Kot je bilo sklenjeno, bodo v prihodnjih mesecih pripravili za člane vodstev poseben seminar. Dokaj obširna razprava je razvila o položaju Bolni niče za pljučne, bolezni Topolšica oz. o predlogih za rešitev težav. Na seji so ugotovili. da je bil prav medobčinski odbor Velenje—Mozirje prvi. ki je organizirano pristopil k reševanju problematike Topolšice in pripravil prvi širši posvet o tem. Pozneje pa je bilo zapaziti clvo-tirnost pri reševanju teh zadev. Opaziti je mogoče, da kljub dogovorom reševanje problematike ne poteka tako, kot bi bilo potrebno, predvsem pa je mogoče ugotavljati. da nihče nc izvaja sprejetih stališč in sklepov. Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje—Mozirje bo dal ponovno pobudo za razpravo oz. dogovarjanje za reševanje problemov Topolšica. predvsem z namenom, da se člani kolektiva v .večji meri vključijo v reševanje proble- matike. Za rešitev nastale problematike pa bi kazalo, kol je bilo predlagano na seji. pripraviti več variant. Na zadnji seji medobčinskega odbora so razpravljali še o organizaciji dneva jiro-svetnih delavcev v Velenju, lo naj bi postala v prihodnje vsako leto tradicionalna oblika srečanja prosvetnih delavcev šaleške doline, združena s podelitvijo nagrad najboljšim prosvetnim delavcem v občini. Predstavniki Mozirja so na seji izrazili željo, da naj bi pripravili srečanje za prosvetne delavce iz obeh občin. POPRAVEK V sestavku »Edina rešitev za STIX — prisilna uprava«, objavljenem v »šaleškem rudarju« v zadnji številki (17. oktober) na 3. strani bi se moral zadnji odstavek glasiti takole: © Tiste Velenjčane pa. ki jim ni vseeno za ugled Šaleške doline, oz. za ugled gospodarstva občine, zanima, če bo kdo in kako. ter kdaj, odgovarjal za tako poslovanje, kot je bilo v podjetju za izdelavo pohištva STIX Velenje- Uredništvo Kronika obiskov Italijanski novinarji v Velenju V nedeljo, 5. oktobra, je skupina italijanskih in jugoslovanskih novinarjev, ki je spremljala med obiskom v Jugoslaviji predsednika italijanske republike, Giuseppa Saragata, obiskala šaleško dolino. V zgradbi velenjske občinske skupščine je novinarje v prisotnosti predsednika občine Nestla Žganka, političnega sekretarja komiteja OK ZK Kristiana Hra-stela, predsednika občinskega sindikalnega sveta Teodorja Jelena in republiškega poslanca Lojzeta Napolnika, sprejel in pozdravil podpredsednik velenjske obč. skupščine, Drago Tratnik. Predsednik turističnega društva Velenje, Gustl Tanšek, pa je goste seznanil z razvojem Velenja in s turističnimi zanimivostmi šaleške doline in bližnjih turističnih središč. Skupina italijanskih in jugoslovanskih novinarjev si je zatem ogledala Tovarno gospodinjske opreme Gorenje Velenje, obiskala je jašek Preloge Rudnika lignita Velenje, obisk v delovnih organizacijah pa zaključila v šo-štanjski Elektrarni. Obisk delegacije Štajerskih sindikatov 17. in 18. oktobra se je mudila v Velenju, Šoštanju in Slovenjem Gradcu delegacija štajerskih sindikatov, ki jo je vodil predsednik Delavske zbornice za avstrijsko Štajersko in sekretar avstrijskega sindikata kovinarjev in rudarjev, Edvvard Sehvvartz, v delegaciji pa sta bila še predsednik sindikata kovinarjev in rudarjev avstrijske Štajerske. Franc llesehitz, in sekretar tega sindikata, Rudi Sameiz. Prvi dan je delegacija štajerskih sindikatov obiskala skupaj s predsednikom republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Tonetom Kro-puškom. velenjsko Tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Po ogledu tovarne so se pogovarjali s predstavniki delovne organizacije o organiziranosti Gorenja, o sistemu delitve, o družbenem standardu in o nekaterih drugih vprašanjih v zvezi s položajem delovnih ljudi v tovarni. Pozneje pa so si gostje ogledali še TE Šoštanj in gradbišče nove Termoelektrarne Šoštanj III. V Slovenjem Gradcu pa so obiskali razstavo Angažirana umetnost Jugoslavije 1919—1969«. Naši gostje - novinarji ljubljanske RTV 16. oktobra pa je obiskala Velenje, skupina novinarjev ljubljanske Radio televizije, ki jo je vodil odgovorni urednik govornega programa radia, Vojko Novak. Skupino novinarjev je najprej' sprejel predsednik velenjske občine, Nestl Zgank, in jih seznanil s stanjem gospodarstva in družbenih služb ter z načrti za nadaljnji razvoj Šaleške doline. Novinarji so za tem obiskali TGO Gorenje Velenje, kjer jim je tajnik Gorenja, Alojz Napotnik. govoril o prizadevanjih tovarne, da osvoji proizvodnjo celotnega programa opremo za gospodinjstvo. V velenjskem Rudniku lignita pa sta sprejela skupino novinarjev ljubljanske RTV pomočnik direktorja, Tone Močilnik, in politični sekretar komiteja OK ZKS, Kristian llrastel. Tone Močilnik je seznanil goste /. letošnjimi dosežki velenjskih rudarjev in načrti za nadaljnji razvoj. Nazadnje se je skupina novinarjev mudila še v termoelektrarni Šoštanj. kjer j i m je tehnični vodja inž. Slavič razkazal staro elektrarno in gradbišče nove Termoelektrarne Šoštanj lil. Marici Trobej v spomin V nedeljo, 12. oktobra, smo se številni Soštanjčani in oko ličani ter stanovski tovariši zadnjikrat poslovili od naše someščanke in kolegice, upe kojene učiteljice, Marice Tre bej. Rojena 26. junija 1890. let v idilični vasici Šentilj pri V< lenju, se je po končani osno* ni šoli posvetila učiteljskem poklicu prav tako kot oči brat Jože in sestra Cilka. Drv žina Trobej se je leta 1906 prt selila iz Šentilja v Soštan kjer je oče Alojzij dobil mest učitelja in kasneje naziv nac učitelja. Po preselitvi v Šoštanj se j pokojna Marica Trobej izpc polnjevala za učiteljico ženskih ročnih del na osnovnih in meščanskih šolah. Izpit je o-II pravila v letu 1912 in še istega II leta nastopila službo na osnov. II ni šoli v Šoštanju. In od tegall leta dalje je bila Marica Trobej v družabnem in kulturnem življenju mesta Šoštanj ena najdelavnejših osebnosti takratnega časa. Poleg učite-ljevanja je bila 20 let tajnica in knjižničarka Ljudske knjižnice v Šoštanju. Pri tedanjem telovadnem društvu »Sokol« je delovala v prostem odseku, nastopala v raznih igrah, reži-rala gledališke predstave, tako z mladino kakor tudi z odraslimi... Tako je teklo njeno razgiba, no in plodno življenje do oku. pacije, ko je izgubila službo učiteljice. Nastopila so leta privatnega življenja brez vsake podpore. Toda Marica Trobej tudi v letih okupacije ni mirovala. Podpirala je partizansko gibanje z denarjem in materialnimi prispevki ter sanitetnim materialom. Takoj po osvoboditvi je zopet nastopila službo učiteljice na osnovni šoli v Šoštanju, kjer je službovala do leta 1948, ko je stopila v zasluženi pokoj. V 36 letih službovanja je razdajala svoje znanje, plemenite besede in toplino svojega srca dvenja generacijama Soštanj-čanov in okoličanov. In kakor pred vojno se je Marica T;p-bej tudi po osvoboSitvi takoj vključila v različna društva in organizacije. Sodelovala je z raznimi predavanji pri AFŽ, mestnem odboru RK in kot razgledana društvena javna delavka tudi s članki v raznih časopisih. Prav tako kot pred vojno je tudi sedaj sodelovala pri različnih kulturnih prireditvah, za katere je sestavljala razne vaje, prizore in še marsikaj drugega. Kronist, ki bo zapisoval zgodovino mesta Šoštanj, ne bo mogel mimo močne osebnosti in kulturno prosvetne delavke Marice Trobej. f o t o k a me r a IZ ŠMARTNEGA je zabelezila: Šc to leto se bodo rudarji vselili v stolpiče na začetku Efenkove ceste, ki jih gradi za Rudnik lignita Velenje SGP Vegrad Velenje. Prvi stolpič je na zunaj že urejen Tako naj bo tudi v prihodnje Srečanje štajerskih in koroških partizanov je povsem uspelo. Zadovoljni so bili vsi, škoda je le, da je precej udeležencev po proslavi odšlo ali domov, ali pa naprej na slavje v Bočno. Nekaj borcev pa je vendarle ostalo v Šmartnem dalj časa; obujali so spomine na čase, ko so se ramo ob rami borili proti okupatorju. Šmarčani smo z organizacijo srečanja laliko .zadovoljili. Res je bilo glavno delo na ramah krajevne in občinske organizacije ZZB NOV, toda vso pomoč so nudile tudi organizacije in društva v kraju, tako gasilci iz Šmartnega in Paške vasi, Partizan, osnovna šola,' krajevna skupnost, or- ganizaciji SZDL in ZK itd. Prepričali smo se lahko kaj je mogoče narediti s skupnim delom. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Fotografija prvo-borca Kmeta Ob dnevu pionirjev so na osnovni šoli v Šmartnem namestili veliko fotografijo pr-voborca Jožeta Letonja-Kine-ta, po katerem ima šola tudi ime. Prav je tako! Zastave Naša vas je precej strnjena in kar lepa, zato bi izgledala ob priliki raznih praznikov in proslav še veliko lepša, kakor je, če bi lastniki hiš oh takih prilikah razobesili zastave, bodisi državne ali vsaj slovenske. Pokažimo, da smo res dobri državljani "Ju- Ob mednarodnem dnevu gluhih OB PAKI goslavije in zvesti Slovenci, kakor so to bili naši očetje in naše matere. Menda se razumemo! Pa le pomaga... Zadnje čase smo v časopisih večkrat brali o zahtevi po vsakodnevni dostavi pošte za Paško vas in Gorenje, brali pa tudi o naši javni razsvetljavi, ki je večkrat mrknila ali pa svetila le po kakšne dve do tri ure. Vse to je sedaj urejeno. Pašani in Go-renjčani so zdaj z vsakodnevno dostavo pošte prav zadovoljni in hvaležni staremu Plaskanu, ki si je za to dostavo najbolj prizadeval, Šmarčani pa s svojo razsvetljavo, ki sedaj sveti od večera do jutra. Objektivna kritika je včasih kar dobra. Ali ne? Zadnjo nedeljo v septembru je pripravila osnovna organizacija Zveze gluhih šoštanj na Slemenu nad Šoštanjem proslavo v počastitev mednarodnega dneva gluhih. Slavja so se udeležili tudi člani iz Mozirja in Celja ter predstavnik republiškega odbora Zveze gluhih iz Ljubljane Jože Grže. Srečanje je odprl Rudi Bolha, za njim pa je govoril o pomenu praznovanja medna- rodnega dncTa gluhih predsednik Jože Grže in poklonil spominsko knjigo in značko 11. svetovnih iger gluhih iz Beograda. V okviru proslave so bila tudi športna tekmovanja. V teku na 100 m je zasedel prvo mesto Jože Zaje iz Ga-berk, drugi je bil Ciril Gro-helnik iz Velenja, tretji Franc Avbl iz Celja, četrti pa Anton Mavric iz Gornjega grada. Med ženskami je bila naj- boljša Kristina Dobnik iz Šmartnega ob Paki. Nastopili pa so tudi šahisti. Po končanem tekmovanju je bila zabava. Zadnjega avgusta pa je pripravila Zveza gluhih Slovenije proslavo in izlet na Veliko planino. Slovesnosti se je udeležilo tudi več članov Zveze gluhih iz občin Velenje in Mozirje. R. B. Najstarejši gluhonemi udeleženec teka na 100 metrov na Slemenu Udeleženci srečanja gluhih na Slemenu nad Šoštanjem V Velenju je lepo tudi jeseni. Cvetje in zelenje je mestu resnično v okras . . * ^ * t j % PREBERITE, RUDARJI: Sleherna gospodarska organizacija skrbi za varnost pri delu in s tem za zdravje članov svojega kolektiva. Ne samo zaradi humanih in socialnih čustev do človeka, ampak tudi zavoljo zakona. Higien-sko-tehnična zaščita zaposlenih se izpopolnjuje z razvojem tehnike in modernih zaščitnih sredstev, sanirajo se delovišča, skuša se napraviti čimveč v varstvenem pogledu — brez ozira na materialne izdatke — pa vendar nesreč v celoti ne moremo preprečiti. Izguba zdravja, čeprav samo začasna, je že sama po sebi veliko zlo. Delavec je prikrajšan pri zaslužku, nastanejo posebni izdatki za zdravila, zdravstvene prevoze, specialne preglede, dietalno prehrano itd.; podjetje pa je oškodovano za plačevanje bolezenskih dnin in za delovni učinek, ki bi ga dosegel delavec, če bi bil zdrav. Še huje je za delavca, če zaradi bolezni ostanejo trajne posledice, kar se zlasti pri nesrečah prav rado dogaja. Za takšne primere pa so rudarji RLV zavarovani pri Zavarovalnici SAVA v Celju. čeprav smo že pisali v našem listu o nezgodnem zavarovanju rudarjev velenjskega rudnika, ne bo odveč, če se ponovno pogovorimo o tej zvrsti zaščite našega rudarja, da se bomo lažje znašli, če nas doleti nesreča. Rudnik ima zavarovane člane svojega kolektiva v primeru nesreče: • s KOLEKTIVNO POLICO — ne glede na vzrok nezgode, in O s CIVILNOPRAVNO POLICO — ča je za nezgodo svojega člana odgovorna uprava rudnika. Mnogi člani kolektiva so poleg navedenega zavarovanja zavarovani še posebej pri raznih zavarovalnicah, za kar plačujejo še posebno premijo in imajo lastno zavarovalno polico. To zavarovanje je zadeva vsakega posameznika, ki pa nikakor ne zmanjšuje pravic zavarovancev zaradi zavarovanj, ki jih je sklenila uprava rudnika v korist svojih članov. Danes bi se radi seznanili samo z dolžnostmi in pravicami zavarovancev, ki jih imajo iz KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA, dočim se bomo o civilnopravnem zavarovanju pogovorili kdaj pozneje. Že sam naziv NEZGODNO ZAVAROVANJE pove, da so zavarovanci zavarovani v primeru nezgode — torej za nesrečo, ki je zavarovanca, tj. člana kolektiva rudnika, doletela v SLUŽBI ALI IZVEN NJE IN IMA ZA POSLEDICO SMRT ALI TRAJNO INVALIDNOST. ZAVAROVANI so vsi člani kolektiva rudnika in jim uprava rudnika v ta namen redno odteguje od njihovega zaslužka mesečno 2 dinarja. Svojci zavarovancev po tej polici niso zavarovani. UPRAVIČENEC do zavarovalne vsote v primeru invalidnosti je zavarovanec sam, v primeru njegove smrti pa zakonec, če njega ni — otroci, če teh ni — starši, oziroma zakoniti dediči. ZAČETEK ZAVAROVANJA je ob 24. uri tistega dne, ko je zavarovanec postal član kolektiva ne glede na to, ali mu je uprava rudnika odtegnila premijo na račun kolektivnega zavarovanja. To bo namreč storila uprava rudnika ob ljaviti svojih pravic iz nezgodnega zavarovanja samo zato, ker nezgoda zavarovalnici sploh ni bila prijavljena. Prizadet pri tem pa je bil samo rudar, čeprav ni bil prav nič kriv in je v redu plačeval premijo. Rekli smo že, da mora imeti nezgoda po tem zavarovanju za posledico smrt ali trajno invalidnost, — tj. trajno izgubo delovne zmožnosti. Za nezgodo po tem zavarovanju se smatra: povozitev, trčenje, udarec s kakim predmetom ali ob kak predmet, udarec električnega toka ali vanec zaradi nezgode umrl takoj ali zaradi posledic nezgode najdalje po treh letih po nezgodi, ali — odstotek zavarovalne vsote za invalidnost, ki ustreza odstotku ugotovljene delne invalidnosti. Konkretnih dinarskih zneskov tu ne navajamo, ker so poklici razdeljeni v več nevarnostnih razredov, vsak nevarnostni razred pa je zavarovan za različno dinarsko vrednost. Če je zavarovanec zaradi nezgode poškodovan in se da sklepati, da bo poškodba ime- Za nesrečo si zavarovan, tovariš! prvem izplačilu osebnih dohodkov. PRENEHANJE ZAVAROVA-ROVANJA začne: — v trenutku, ko je zavarovanec prenehal biti član kolektiva RLV, ali — v trenutku, če je kot član kolektiva RLV dal pismeno izjavo, da ne želi biti zavarovan za kolektivno nezgodno zavarovanje. SKLENITELJ ZAVAROVANJA je RLV. Zato je RLV dolžan dajati vse potrebne podatke zavarovalnici v primeru nezgode zavarovanca. Pri nas je ta služba organizirana prek obračunske pisarne osebnih dohodkov, vendar vsaj doslej zelo pomanjkljivo. Marsikateri rudar ni mogel uve- strele, padec, spodrsljaj, str-moglavljenje, ranitev z raznimi predmeti, vbod, vsek, udarec ali ugriz živali itd. Ne moremo pa smatrati za nezgodo vse vrste bolezni brez ozira na njihove posledice — ali pa nezgodo, ki ni pustila nikakih posledic (zmanjšanje delazmožnosti). IZKLJUČENE SO VSE OBVEZNOSTI ZAVAROVALNICE, ČE JE BIL ZAVAROVANEC OB NEZGODI POD VPLIVOM ALKOHOLA. V primeru nezgode po tem zavarovanju izplača zavarovalnica zneske* ki so predvideni v zavarovalni polici, in sicer: — zavarovalno vsoto za smrt, v celoti, če je zavaro- la za posledico smrt (če ta že ni nastopila takoj) ali trajno invalidnost, je uprava rudnika kot sklenitelj zavarovanja — ali pa zavarovanec sam — dolžan: DA NAJPOZNEJE V 60 DNEH OD DNEVA NEZGODE PRIJAVI ZAVAROVALNICI NEZGODO na obrazcih zavarovalnice, ki jih ima v zalogi obračunska pisarna osebnih dohodkov in jih mora obvezno potrditi tudi uprava rudnika — zlasti glede vrste zaposlitve in vplačane premije. Tudi iz tega vzroka izhaja, da je uprava rudnika dolžna prijavljati zavarovalnici vse nezgode A in B, ker je samo ona upravičena in dolž- na potrjevati resničnost navedb o nezgodi. To pa je zal deva organizacije RLV. Zavarovalnica je dolžna izplačati višino odškodnine, kol se zdravstveno stanje zavarovanca. po nezgodi ustali, najpozneje pa po preteku treh let od nezgode. Usodna napaka za zavarovanca je prav v tem, da za-| varovalnica pogostokrat ne dobi prijave o nezgodi v zgoraj navedenem roku. Res je,j da zakon ščiti pravice zavarovanca do dveh let, vendar je jasno, da zavarovalnica brani lastne interese in odklanja zapoznele prijave, ker že li na ta način izločiti stare poškodbe, ki z zavarovanjem po tej nezgodni polici nimajo prav nobene zveze. Le redki zavarovanci skušajo uveljaviti svoje pravice iz nezgodnega zavarovanja; kljub zapozneli prijavi prek| rednih sodišč, ker je tvegana že sama tožba, poleg tega pa sodni stroški in advokati navadno odnesejo večji delež, kot pa znaša na tak način pri-sojena odškodnina. Zato naj velja pravilo: bolje prijaviti zavarovalnici nezgodo, ki nima posledic trajnei invalidnosti, kot pa biti invalid, pa kljub zavarovanju in plačanim premijam ostati pri-1 krajšan-za odškodnino zaradi lastne ali tuje malomarnosti. Mavec VEČ MOTORNIH VOZIL, VEČ NESREČ Posledice prometnih nesreč na področju občine Velenje Hiter razvoj gospodarstva pogojuje dvig standarda pre- bilo nedvomno mogoče precej bivalstva, istočasno pa tudi povečevanje števila- motornih zmanjšati, če bi vozniki bolj vozil. Na naših cestah je motornih vozil čedalje več, s tem upoštevali cestno-prometne pa je več možnosti za prometne nesreče. Posebno ob sobotah predpise oziroma bili bolj in nedeljah je, zaradi dokajšnjega števila turistov, tudi na disciplinirani. Zaradi velike- naših cestah pravi prometni vrvež. Ceste so v večini nepre- ga krvnega davka na naših gledne in ozke, pa tudi disciplina voznikov motornih vozil cestah v zadnjih letih bi se ni najboljša. Zato tudi narašča število prometnih nesreč. morali udeleženci v cestnem prometu zavedati, da lahko Naj navedemo samo nekaj lažje poškodovanih. Mate- samo koristniki cest zmanj- podatkov o prometnih nesre- rialna škoda je znašala 232,420 šajo številne družinske tra- čah na našem območju: dinarjev. gedije. 0 Leta 196? je bilo udele- 0 V prvem letošnjem pol- V naši občini otežujejo pro- ženih v prometnih nesrečah letju je bilo udeleženih v met nekatera neprimerno 97 oseb. V nesrečah je izgu- prometnih nesrečah 65 oseb. urejena križišča, kjer je bilo bilo življenje 6 oseb, 43 jih Štiri osebe so bile mrtve, 29 že precej prometnih nesreč, je bilo huje, 48 pa lažje po- jih je bilo huje, 32 pa lažje ki so terjala tudi človeška škodovanih. Materialna ško- poškodovanih. Materialne življenja. Uporabniki cest iz da je bila ocenjena na 116.200 škode je bilo za 101.760 di- šaleške doline naj bi to upo- dinarjev. narjev. števali in prilagodili vožnjo 0 Lani je bilo v prometnih Statistični podatki kažejo, motornih vozil obstoječim nesrečah udeleženih 110 oseb. da se število prometnih ne- prometnim prilikam. Nesreče so terjale 7 življenj, sreč veča iz leta v leto, prav KOMISIJA ZA VARNOST 3? osel) je bilo huje, 66 pa tako pa tudi število poškodovanih oseb. Tudi podatki za našo republiko kažejo, da je nesreč vse več in da je tudi krvni davek čedalje večji. V razdobju januar — junij 1969 je v Sloveniji izgubilo v prometnih nesrečah življenje 189 oseb, 1.474 jih je bilo hu- članTvelenjskegiT^aninslcega ie' 1 "V64 P® lažje ranjenih. šoštanjska ribiška družina Paka upravlja in gospodari z reko Pako od izvira do iz- šila voda, ki ji je bil odvzet društva izkoristili za izlet v Materialna škoda pa znaša liva v Savinjo ter z vsemi njenimi pritoki. Od izvira do Velenja je Paka, prav tako pa tudi kisik. V zavodu za ribištvo vzhodni del Kamnišikih alp, l'''7" 15.700.000 dinarjev. vsi njeni pritoki, naseljena izključno samo s sahnonidi (potočna postrv. Sarenka, lipanj). Slovenije v Ljubljani so ugo- Omenili smo že, da tudi na Člani ribiške družine vlagajo v vodo mladice, ki jih vzgojijo v gojitvenih potokih Toplica, — ■ —" področju občine Velenje iz Sopota in Movžnica. V te potoke' vlagajo zarod, ki ga po enem letu odlovijo in vložijo Izlet velenjskih planincev Prvega dne slovenskega planinstva, 14. septembra, so PROMETA PRI SKUPŠČI- Na križišču pri stari pošti v starem Velenju se je zgodilo že precej prometnih nesreč; NI OBČINE VELENJE več jih je ferjalo tudi človeška življenja! Kdaj kolektor in čistilne naprave za odpadne vode? na vrhove Ojstrice in Planja- Več kot 30 navdušenih planincev se je dne 13. 9. odpeljalo do Rogovilca, ki leži v ozki dolini kristalno čiste Sa- leta v leto narašee število motornih vozil, čedalje več pa je tudi voznikov motornih vozil. Pred dvema letoma je vmie. Od tod smo preko bilo registriranih vseh vozil brvi šli peš proti Roba- 2.893, lani Že 3.604, do 30. ju- novem kotu, temu čudovita '»ja letos pa 3.990. Medtem .it,.- , mu biseru naših gora Bilo je ko je bilo 1967. leta voznikov Ta dol vodnega toka Pake in druge namene, še malo prerano, da bi laho motornih vozil vseh kategorij pritokov, ki so naseljeni s Neprečiščene odplake občudovali prekrasne barve 2.957, lani pa 3.641, jih je le- salmonidi, se ni prizadet z in- usedajo v akumulaciji jesenske prirode ki jih naj- življenjc rib v vodi«. Zaradi večje koncentracije industrijskih odplak, predvsem cianidov, so 28. julija letos poginile ribe od Pesja tlo Ročice ob Paki. Ribiči in drugi so skušali rešiti ribe in jih prenašali v druge čiste potoke, vendar brez uspeha. Analiza je pokazala, da so bile ribi: zastrupljene s cianidi. Nekaj dni pozneje, 9. avgusta je nova zastrupitev rib z industrijsko odplako prizadela še tiste ribe, ki so pa lej noč je trajalo veseio razpolo- vpl'voin alkohola, zaradi ne- so pa tudi povzročitelji smra-ženje in kar težko se je bilo Primerne hitrosti, neupošte- du ob hudih sončnih pripe-vanja pogojev vožnje, vre- kali v mestu Šoštanj ter ob mena in gostote prometa. To- toku Pake do izliva v Savinjo, zu, organizirano rešujejo ribe vrstne nesreče, ki po navadi Odplakam iz Velenja se nam- s tem, da jih prenašajo v terjajo visok krvni davek, bi reč pridružijo še odplake iz čisto vodo Bečevnieo. Kljub ske odplake, ki se potem zbi- ginilo precej rib zaradi sloja osfa']e oc) julijske zastrupitve rajo za zapornicami. Člani in pen detergentov, ki so po- oziroma, ki so sc medtem na-mladinci iz ribiške družine krlle vso vodno površino Pa- st.]i|c v Paki iz pritokov. Paka vsakokrat, ko odprejo zapornice elektrarniškega je- ke, od elektrarniškega icziv v Šoštanju do pritoka Beeev-tiica, in se tudi razkrajale. Ribe so se poganjale kvišku in poginjale, saj jih je du- raziti. Toda planiski dan se prične zgodaj zjutraj, saj je treba biti ob prvem soncu že na vrhu. Vsi člani naše skupine so bili med prvimi na vrhu Ojstrice. Žal nam je vreme ponagajalo in nas prikrajšalo za čudovit razgled z Ojstrice. Zaradi neprijaznega vetra smo hitro odšli z vrha do razpotja, kjer smo pusti- ... li nahrbtnike, od tod pa do Komsiija za reševanje stanovanjskih problemov borcev nikar 8.000 din in Anton Vr- mih 10.000 Škarij in preko Bab na vrh NOV P" Skupščini občine Velenje je. kot smo poročali že hovnik 8.000 din. 8.000 din Planjave. Po zanimivem, a ne- v Prejšnji številki »šaleškega rudarja«, dodelila 126 borcem Iz krajevne organizacije ZB 4 000 din- koliko nerodnem spustu, smo pa so zaradi cianidov, ki so bili v industrijskih odplakah. jioginile ribe v dosle j nekoliko obvarovanem ti e 1 it toka od mostu v Slatinah (Šmartno ob Paki) do izliva v Savinjo in tudi v tSavinji. Kako se borijo ribe za življenje, so lahko opazovali številni ribiči in vaščani. Domačini iz Rečice ob Paki so se zgražali zaradi zastrujiljeva-nja vode, saj uporabljajo vodo tudi za napajanje živine in celo za gospiodinjstva. Škoda, ki jo povzročajo fe- ter po ogledu stanovanjskih deljena posojila naslednjim: Tfn MOV 5000 din> Jože Kotnik 100°0 NOV šoštanj: Majka Mayer kalne in industrijske odplake, Ij/Ai Ji„ Momln 1 »nlr/t R fWl Hin C /VW\ -K— II___ »*___li« nnn I . n. ». 1 ■ razmer prosilcev so bila do- din, Marija Lenko 5.000 din, 5.000 din, Mara Medic 6.000 Franc Meh 5.000 din, Marija din, Minka Keršič 3.000 din, Potočnik 13.000 din, Pavel Martin Podlesnik 6.000 din Pačnik 4.000 din, Angela Taj- in Franc Dobrovnik 8.000 din. Iz krajevne organizacije ZB žefa Jelen 8.000 din, Franc nik 7.000 din, Jernej Goršek . .„. „„ 7n v narodnem parku Okrešlja. NOV Pesje: Ana Pirtovšek Sredenšek 5.000 din, Anton 3.000 din, Stanko Rajšter i*/™jevne^organizacijez,its 8.000 din, Jože Deberšek 10.000 Ježovnik 6.000 din, Franc Vra- 5.000 din in Rudi Hriberšek , nnn r c d 'i t din in Ferdo Ocepek 10.000 njek 5.000 din, Jože Voh 10.000 10.000 din. In^nni t t ,qnnn di?' clin, Rozalija Miklavžin 7 000 Iz krajevne organizacije ZB din Pavk Cevzar' ?000 dir? 7R MnvTl. orgMizacije din Franc Tajnšek 5.000 dm, NOV Topolšica: Stanko Na- Frančiška nS 8M0 S ZB NOV Skorno — Florjan: Alojzija Orozel 7.000 din, Ci- notnik 10 000 din Trr>fl De]o. t t.^mtia .8000 din, Priznanja in pokali za najboljše Občinska gasilska zveza Velenje je tudi letos pripravila Jože Kumer 7.000 din,^ Fani ril Skaza za sestro rran- pst 5 000 din viktor Drev Franc' Krušnik 10.000 din. Fran- potnik 10 00(? din'. Jože Del°" Špegelj Ljudmila tekmovanje gasilskih desetin. Lesjak. 8.000 din Ida Strop- čiško 5.000 din, Neža Koren ^00 S EHzabIta Britovšek Mka Z^buToJnik'"sJDOO din, Cam so tekmovali v šošta- "'k 9.000 dm Jozera Tunnek 3.000 din, Ivan Lesjak - za 10 000 di Ivan Friškovec Iyana g 5 00Q dj jLlstim; nju, mladinci in pionirji pa v 5.000 din Pankracij Zaje Pavlo Glusic 5.000 dm, Franc 10 000 di Rudolf Mazej Vidmar 8 000 din An on Golt- Bevčah. 7.000 dm, Alojz Meznar 8.000 Ocepek 5 000 din in Cilka 10.000 din Anton Samec n k ToOO din in i^an Bačov- Med članskimi desetinami din, Ivan P.recnik 1.000 d.n, Tajnsek 10.000 dm. 1.000 din, Jožefa Delopst 5.000 nik 6 000 din so letos zmagali gasilci iz Ivan Kotnik 5.000 din, Roza- Iz krajevne organizacije ZB d;n ' Družmirja, ki so si s tem tudi Rja Mežnar 7.000 din, Fran- NOV Plešivec: Frančiška ' . __ Viborili prehodni pokal, na dška Kos, 3.000 din, Valen- Stumpfel 15.000 din, Marija KT/* krajevne organizacije ZB-- drugo mesto se je uvrstila de- tin Podvratnik 5.000 din in Canč 8.000 din, Marija Ledi- NOV škale: Valentin Goršek setina IGD Rudnika lignita Ana Breznik 6.000 din. nek 5.000 din, Marija Naver- 7000 dm, Marija Fnskovec Velenje tretji pa so bili člani Iz krajevne organizacije ZB šnik 10.000 din, Jakob Piskar 4.000 din, Ivo Ar h c^ 7.000 din, — --'- NOV Podkraj — Kavče: Sreč- 8.000 din, Anton Rihter 4.000 ko Ušen 8.000 din, Ciril Kvar- din, Anton Lepko 3.000 din, tič 8.000 din, Ciril Debelak Martin Borovnik 7.000 din, 8.000 din, Franc Grabner Adolf Pirnat 3.000 din, Mar- 10.000 din, Martin Melanšek tin Marolt 5.000 din, Rozina 10.000 din, Stane Sevčnikar Praprotnik 5.000 din in Franc 5.000 din in Marija Zidar ževart 5.000 din. pa mladinci iz PGD šalek in 8.000 din. jz krajevne organizacije ZB IGD Rudnika lignita Velenje. Iz krajevne organizacije ZB NOV Zavodnje: Rozalija Be- Med pionirji so bili prav NOV Družmirje-Gaberke: zovnjak 6.000 din, Frančiška NOV Šmartno ob Paki: Vin- tako najboljši zastopniki PGD Florjan Videmšek 5.000 din Kričej 6.000 din, Jože Ramšak ko Plešnik 3.000 din, Vinko Velenje—mesto, za njimi pa in Fani Čas 7.000 din. 5.000 din, Angela Anželak Kladnik 8.000 din, Ferdinand sta se uvrstili gasilski desetini Iz krajevne organizacije ZB 7.000 din, Štefka Kavtičnik Polak 5.000 din, Jože Drev najmlajših iz Gaberk in Druž- NOV Bele vode: Jože Bačov- 5.000 din, Marija Roglšek 7.000 din, Anton Drev 4.000 mirja. nik 7.000 din. 5.000 din in Janez Ovčjak din, Franc Drev 6.000 din. Najboljšim gasilskim dese- Iz krajevne organizacije ZB 5.000 din. Ivan Koren 5.000 din, Franc tinam je podelila Občinska NOV Šentilj: Ivan Koren Iz krajevne organizacije ZB Robida 2.000 din, Viktor gasilska zveza Velenje zraven 4.000 din, Marija Hriberšek NOV Lokovica: Janez Pečov- Glavnik 8.000 din, Terezija pokalov tudi posebna prizna- 7.000 din, Franc Kvartič 4.000 nik 12.000 din, Franc Grab- Praprotnik 4.000 din, Alojz nja. din, Kari Kolar 4.000 din, Jo- ner 7.000 din, Genovefa Sevč- Ježovnik 6,000 din, Jože Ro- je velika za ribištvo, še huje pa je, če je treba onesnaženo vodo uporabljati za napajanje živine oziroma celo za gospodinjstva. Znano je, da je občina Velenje že zdavnaj naročila spremembo načrtov za kolektor in čistilne naprave za šaleško dolino od Velenja jia do Pcnka pod Šoštanjem, kjer bi čistili fekalne ter industrijske in druge odplake. Res je, da bo terjala predvidena investicija jireccj denarja, ki pa ga bo enkrat vendarle treba zbrati. Miloš Volk PGD Velenje—mesto. Pri članicah je zmagala desetina prostovoljnega gasilskega društva Šalek. HMed mladinci je bila najboljša gasilska desetina iz PGD Velenje—mesto, sledijo Ivan Virbnik 10.000 din, Avgust Mravljak 2.000 din, Martin Britovšek 10.000 din, Franc Britovšek, Cirkovce 9.000 din, Jernej Mravljak 10.000 din, Janko Lukman 5.000 din in Elizabeta Ocepek 8.000 din. Iz krajevne organizacije ZB 'm Nova povezava med Prešernovo in Celjsko cesto. Pravzaprav to že ni več novost, saj je bila cesta urejena že spomladi letos DESET IET DELAVSKE UNIVERZE VELENJE »... Sistem izobraževanja odraslih pomeni nujno dopolnitev in razširitev rednega šolskega sistema. Njegova naloga je, da omogoči nenehno razširjanje izobrazbe in strokovnega izpopolnjevanja delovnih ljudi...« (I/, programa ZKJ, sprejetega na VIL kongresu ZKJ) 20. oktobra 1959. leta, torej 689 ln se jih je udeležilo pred desetimi leti, je lukrulni 52.692 poslušalcev, občinski ljudski odbor Šo- /raven lega je pripravila štanj ustanovil Delavsko uni- velenjska Delavska univerza verzo Velenje, edini zavod za še tečaje za pridobitev pol- izobraževanje odraslih v Ša- kvalifikacije in kvalifikacije leški dolini. Zavod ima lepo za rudarje, kovinarje, klju- urejeno zgradbo, ki jo je za čavničarje, elektrikarje in izobraževanje odraslih uredil zidarje; seminarje za sprejem Rudnik lignita Velenje. na višjo pedagoško akatlemi- V 10 letih je velenjska De- jo in višjo šolo za organiza- lavska univerza izvedla 431 cijo dela: knjigovodske teča- intenzKnih izobraževalnih je 1. in 11. stopnje; šole za oblik, ki se jih je udeležilo kmetijee; seminarje iz slo- 11.516 slušateljev. Od tega je venščine ter seminarje za bilo 181 raznih strokovnih tečajev, 20 politčnih šol, 12 seminarjev za mlade komuniste, 145 družbeno-ekonom-skili seminarjev, 50 šol ža pripravo statutov del. org. Delavsko univerzo Velenje upravlja vseskozi svet: prvi predsednik sveta DU je bil Ivo Jamnikar. nasledil ga je starše in šol za življenje, 35 dipl. inž. Ludvik Mali, zdaj tečajev tujih jezikov in 10 pa je predsednik sveta DU Rudnik lignita Velenje je za potrebe Delavske univerze, ki je slavila nedavno tega 10-letnico delovanja, uredil na Titovem trgu lepo zgradbo (v njej ima prostore še Knjižnica in uredništvo šaleškega rudarja). Vendar pa zaradi izredne razvejanosti dejavnosti DU včasih prostorov tudi zmanjka tečajev za krojenje in šiva nje. Osnovno šolo za odrasle je uspešno zaključilo 137 slušateljev, ekonomsko srednjo šolo pa 79 slušateljev. Po Velenje Milan Šterban. Potreba po poklicnih ustanovah za izobraževanje odraslih Prav je, da se ob desetletni. sameznih predavanj in pre- ci Delavske univerze Velenje davanj v ciklusih je izvedla ozremo na prehojeno pot in Razstava akvarelov Alojza Zavolovška Delavski klub v Velenju si prizadevno ustvarja sloves krajevnega likovnega salona. To pot je povabil akademskega slikarja Lojzeta Zavolovška, ki je že pravi domačin, da je z razstavo akvarelov prispeval delež ob praznovanju občinskega praznika. Lojze Zavolovšek je v domačem kraju dovolj znana osebnost in ga ni treba posebej predstavljati. Zato naj več o umetniku povedo tisti življenjski podatki, ki, soočeni z dejstvi, pronicajo skozi umetnikovo notranjost na umetnine. ru občine. Kljub napornemu nalašč zabrisani niansi, kar pedagoškemu delu je našel združeno tvori organsko celo- čas za ustvarjanje. Razstav- to: ta pa je izrez iz življenja, ljal je na društvenih razsta- oglatega, kakršnega doživlja, vah v Celju, Slovenj Gradcu, v dobrodušni robatosti Šoštanju in seveda v Velenju, in oglatosti vendar — poetič- Od leta 1959 je član Društva nega. To je trenutek, ko se slovenskih kov. likovnih umetni- Zibelka mu je stekla ob koncu dvajsetih let v Rad-mirju v Savinjski dolini, v domačiji sredi prostranih gozdov. V družini se je zgnetlo 13 otrok, ki jih je oče tesar le s težavo preživljal. Znal pa jim je dati nekaj dragocenejšega, naučil jih je opazovati lepoto v prirodi. Mladi pastirček je rasel s trdim delom, biti je moral za vse pri hiši, saj je bil starejši med otroki. Najraje se je zatekel v gozd, v katerega je zaljubljen še danes. Že v osnovni šoli je pokazal izrazit talent za risanje, ki ga je, povezan s smislom za opazovanje, pripeljal do prvega konflikta z »velikirp« svetom. V drugem razredu osnovne šole je namreč narisal za domačo nalogo psa, vendar z vsem nesramežljivim- anatomskim okrasjem, za kar je dobil od sramežljive učiteljice prvi umetniški honorar — s palico ... Po končani osnovni šoli pa ni bilo denarja, vmes je bila tudi vojna, da bi mladi umetnik razvil svoj talent. Šele pri vojakih, ki jih je služil v Beogradu, so starešine opazile talent, in namesto na vežbališče, so ga poslali v srednjo umetniško šolo, kar je po svoje edinstven primer. Že v tretjem letniku se je kot izredno nadarjen smel udeležiti razpisa in je bil tudi sprejet na umetniško akademijo, kjer je uporno črpal znanje pri znanih pedagogih, leta 1956, pa je diplomiral pri profesorju Marku čelebonoviču. Med zagrizenim študijem na akademiji je še vedno našel čas, da je prepeval v znanem zboru Kr-smanovic in z zborom prepotoval domala vso Evropo. Medtem, ko so člani zbora navezovali družabne stike ter iskali zabavnih doživetij, se je slikar umaknil v tiho zavetje galerij, kjer je zamaknjeno opazoval platna njemu najljubših mojstrov: Cezana, van Gogha, Matissa ... Leta 1956 je nastopil prosvetno službo v Slovenskih Konjicah, od leta 1959 pa je v Velenju. Z dušo in telesom se je umetnik to pot posvetil pedagoškemu delu. Uspeh ni izostal. Njegovi učenci dosegajo uspehe: srebrna medalja v Novem Sadu, nagrade v Mariboru in nagrade v okvi- človek presenečen zdrzne kot ob dotiku z domačo zemljo. V umetnikovi stilni forma- na akademiji z akvarelom in f.1'1'. preoblikovani, poduhov-pod raskavo skorjo lirično !'enl m Pregneteni z dozivet-intonirana duša, sta vzrok, da J1' s.et borita pesimist v siv- je umetnik ostal zvest tehniki akvarela. V akvarelu najlažje izraža širino narave, poezijo trenutka, ugnetenost prostora, skratka utrip nara- kastih odtenkih, ki prehajajo v temne, in optimist v rumenih in rdečih niansah. Mogoče se včasih prehitro zadovolji s kompromisno harmonijo, ali pa je v njem tako ve v vseh njenih bogatih od- izrazito pre^ada optimist, tenkih. S svojevrstno paleto pomirjen ^ s harmoničnim barv, z igro svetlobe in, sence, skladjem narave. Moderne skuša ujeti neposredno raz- smeri slikarju niso tuje, a ga položenje, tisto, čemur pra- ne nadlegujejo. V večini raz-vimo vzdušje. Pod sklenjen stavljenih del ostaja pri li-gozd ali pod geometrijsko kovnih prvinah v okviru na-zravnanc njive postavi simbo-čel estetike. Slikarstva se ne Alojz Zavolovšek — GOZD (olje) DELAVSKA UNIVERZA VELENJE razpisuj e © ŠOLO ZA KMETIJCE, ki bo trajala 3 mesece ((«0 ur) — od novembra 1969 do februarja 1970. Pouk bo v popoldanskem času. Šola je namenjena vsem tistim, ki se zanimajo za moderno kmetijstvo, sodobno živinorejo in sadjarstvo. Priporočamo jo posebno mladim kmetijcem, ki so doma. šolo financira temeljna izobraževalna skupnost in zaradi tega slušateljem ni treba plačati šolnine. Ustanovljena bosta dva oddelka: — v Velenju (za okolico Velenja), — v Šoštanju (za okolico Šoštanja). Prijave sprejemata Delavska univerza Velenje in Kmetijska zadruga šoštanj do 15. novembra 1969. le človeške civilizacije, hiše in hišice, nad katerimi domi-nira bahavo okrašen baročni zvonik ... ali pa se zgleda v starinsko dehteče vertikale hiš primorskega mesteca, ki zožijo že itak tesno ulico v tesnobno perspektivo. S tem pa niso izčrpani vsi slikarjev! motivi. Industrijsko središče, v katerem slikar živi, umetnik sprejme. Predmetnost betona, železa in stekla skuša vkomponirati v zakone likovne razstave ter ga organsko zliti z okoljem. Pri tem se otresa razgledni-čarstva, prizadeva si ohraniti iskren odnos do narave. Če je rokopis umetnika izraz njegove podzavesti, potem jo vidim, izraženo v široki ploskvi, poenostavljeni obliki, v uči iz knjig. Črpa ga iz neposrednega vira: iz narave zunaj nas in iz doživetja, ki je v nas. V tem pa vidim poroštvo za umetnikov nadaljnji razvoj in uspehe. LETNA KONFERENCA ZK POS V sredo je bila v domu kul-lure v Velenju redna letna konferenca občinskega sveta zveze kultu rno-prosvetnih organizacij Slovenije, na kateri so po poročilih razpravljali o smernicah za delo v prihodnje ter izvolili nov sekretariat občinskega sveta ŽKfcOS Velenje. zapišemo tudi nekaj besed zu nadaljnji razvoj in delo tega zavoda. Pobuda za ustanovitev Delavske univerze Velenje je pred desetimi leti izšla i/, spoznanja, da je treba preiti od splošnega prosveteljevanja in dnevne politične propagande k sistematičnemu, programsko dolgoročneje zasnovanem izobraževanju, ki bo temeljilo na sodobnih metodah izobraževanja odraslih. Preučevanje potreb, načrtovanje in izvajanje izobraževalnih nalog ter ocenjevanje rezultatov izobraževanja je postalo tako zahtevno strokovno delo. da ga ni bilo mogoče prepuščati zgolj amaterskim organizacijam. Posebno mesto in vloga DU v procesu preoblikovanja in izpolnjevanja vzgojnoizobra- že val nega sistema Dunes postaja izobraževanje odraslih vse bolj integralen del vzgojno-izobraževalne-ga sistema in vsakodnevnega idejnopolitičnega delovanja. Postaja sestavni del vseh naših prizadevanj, tla bi delovni ljudje postali resnični nosilci našega gospodarskega in družbenega napredka. Ta spoznanja vse bolj prodirajo v družbeno zavest, našla pa so tudi ustrezno mesto v oblikovanju zasnov bodočega razvoja našega vzgojno-iz-obraževal nega sistema. Skrb za nenehno kontinuirano izobraževanje zaposlenih postaja ključni) naloga ne le prosvetnih, temveč vseh družbenih dejavnikov. Delavske univerze imajo v procesu preoblikovanja in izpopolnjevanja vzgojno-izobra-ževalnega sistema še posebno mesto in vlogo. Kot institucije, ki se najbolj neposredno odzivajo nu potrebe delovnih organizacij in posameznikov, ki niso obremenjene s tradi-cionalnostjo ter zato lahko h i Troje prilagajajo svoje izobraževalne programe resničnim potrebam slušateljev, bodo lahko v refof-inneni procesu odigrale pomembno vlogo. Zdaj so lako splošni pogoji kot družbene razmere v marsičem drugačne, kot so bile pred desetimi leti, ko smo ustanavljali delavske univerze. Zato so tudi možnosti za nadaljnji razvoj delavskih univerz innogo boljše In perspektive mnogo bolj jasne. PRIZNANJE Zveza delavskih univegz Slovenije je nedavno tega dodelila posebno priznanje Vla-du Valenčaku in Zinki Pečnik iz velenjske Delavske univerze za 10-letno delo pri izobraževanju odraslih. Od 70 le 14 Večkrat slišimo mnenje) da razpišejo delovne organizacije premalo štipendij za šolanje, predvsem na višjih in visokih šolah. Pri tem pa »kritiki« največkrat pozabijo, da si v delovnih organizacijah takrat, ko razpišejo štipendije, tudi želijo, da bi dobili zares dobre nove strokovnjake. Za novo šolsko leto 196911970 je Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje razpisala 31 štipendij za šolanje na srednjih (2) ter višjih in visokih šolah (29). Na razpis se je priglasilo kar okrog 70 kandidatov, vendar pa jih je le 14 izpolnilo pogoje, ki so jih predpisali v TGO Gorenje Velenje — to je zadovoljiv učni uspeh in uspešno testiranje. Tudi štipendije so investicije, naložbe denarja v vzgojo strokovnjakov. Zato, razumljivo, delovnim organizacijam pač ne more biti vseeno, kakšne strokovnjake bodo zaposlovale in kakšen bo prihodnji razvoj. Primer iz TGO Gorenje Velenje kaže, da so razpisane štipendije, da pa ni primernih kandidatov, in to kljub temu, da znaša v tej velenjski delovni organizaciji poprečna štipendija od 400 do 450 din na mesec! (e.š.) RAZGLAS Po 6. točki navodila o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SFRJ, št. 93/49) objavlja oddelek za občo upravo Skupščine občine Velenje, da so bili na območju občine Velenje najdeni navedeni predmeti: 1. gotovina din 50, najdena v kolesarnici rudnika lignita Velenje; 2. razni ključi. Prosimo lastnika, da denar dvigne v roku 12 mesecev po objavi tega razglasa. Po tem roku bo gotovina last družbenega premoženja. Oddelek za občo upravo Skupščina občine Velenje Zbirališče Velenjčanov Velenjski Rudnik lignita je pred leti sredi mesta uredil Delavski klub, iu sicer z namenom, da zagotovi prostore za zbiranje rudarjev in drugih zaposlenih iz šaleške doline v prostem času. Prostori Delavskega kluba, ki so jih letos preuredili, so postali pravo zbirališče Velenjčanov. V Delavskem klubu se pogovorijo o življenju, delu in problemih, s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah, pa tudi sicer, odigrajo partijo ali dve šaha, gledajo televizijo ali pa se zabavajo na kak drug način. V okviru velenjskega De- posredno seznanijo s časom, lavskega kluba je tudi pestra ki ga predstavljajo posainez-kulturna dejavnost, za katero uiki, iu pa z raznorazniini namenijo na velenjskem Rud- zvrstmi likovne umetnosti, niku lignita vsako leto pre- V velenjskem Delavskem cej denarja, vendar pa me- klubu pripravijo vsak mesec nijo. da je ta denar dobro novo likovno razstavo. Obi-naložen. Delo v neposredni čajno pripravijo na leto 12 proizvodnji je, kot poudarja- razstav, s katerimi predsta-jo v Velenju, tudi odvisno od vijo likovne ustvarjalce iz kulturne ravni posameznika, naše republike, istočasno pa Ciin širše bo obzorje delavca, toliko bolj in hitreje se bodo razvijale tudi njegove de- ______________ lovne navade iu čut za vred- slikarjev do amaterjev. Li-notenje kulturnih dobrin. V kovne, razstave si Velenjčani družbi bo tak delavec, proiz- ogledajo vselej v velikem šte-vajalec, predstavljal celovi- vilu. To je nedvomno naj-tejšo osebnost. bolj zgovoren dokaz za to, da Ena od oblik dejavnosti De- Velenjčani čutijo potrebo po lavskega kluba Velenje je likovnem izobraževanju, isto-tudi prirejanje likovnih raz- časno pa tudi po kulturnem stav. Vclenjčanom želijo dvigu osebnosti, predstaviti z razstavami Torej je eden od namenov, kar najširši krog slovenskih ki so bili navzoči pri usta-likovnih ustvarjalcev. Raz- navijanju Delavskega kluba stave imajo še posebno vred- Velenje, čedalje bolj priso-nost, saj gre v tem primeru len. Istočasno pa je mogoče za neposredno spoznavanje ugotavljati, da je denar, ki likovnih umetnikov in ljubi- ga namenijo na Rudniku lig-teljev likovne umeiiiosti v nila Velenje za financiranje velikem delavskem središču, kulturnih dejavnosti v De-pri čein,er se ljubitelji likov- lavskem klubu, dobro nalo-ne umetnosti kar najbolj ne- žen. tudi likovne ustvarjalce iz šaleške doline in bližnje okolice, in sicer od akademskih Mletika Komu to koristi? Preteklo nedeljo je bilo 1a stadionu ob jezeru množično atletsko tekmovanje. Blizu 200 mladih atletov iz Velenja in Šoštanja se je potegovalo za naslove najboljših v občini. Tekmovanje je organiziral ob pomoči telesno-vzgojnih pedagogov Atletski klub Velenje. Mladi atleti so se z vso zavzetostjo borili za kar najboljše dosežke. Število nastopajočih pa potrjuje, vlada veliko zanimanje za atletiko. Tekmovanje je pokazalo, da imamo na šolah veliko obetajočih tekmovalcev, ki še niso našli pot do organizirane vadbe pri AK Velenje. Podrobnih rezultatov iz ega tekmovanja pa vam ial ne moremo posredova-i, ker jih od atletskega kluba Velenje nismo mo-gli dobiti. Vsi vemo, da je publiciteta zelo važen dejavnik za popularizacijo in razvoj športa. Zato nas tšmbolj čudi postopek atletskega delavca Alojza Ojsterška, ki si sicer nadvse prizadeva, da bi atletika postala v Velenju množična in kvalitetna. Vprašujemo se, komu to koristi? Prav gotovo ne mlademu atletskemu kolektivu. Dosežki mladih atletov in njihovi rezultati pa so tako ostali anonimni. R.Z. MALI OGLASI STANOVANJA Mlajši moški (22) išče ogrevano sobo. Ponudbe pod .»Velenje«. PRODAM i Prodam gradbeno parcelo v Pesju — 750 m2 za 16500 dinarjev. Naslov v uredništvu. TELOVADBA ZA NAMLAJŠE Tudi v Velenju bomo prireji s telovadbo najmlajših — cicibanov. Vadba bo vsako drugo sredo od 15. do 16,30 v telovadnici Rudarskega šol-s' <>ga centra. Prva vadba bo v sredo 12. novembra ob 15. url. Prvič •inj pripeljejo otroke starši. AVTO-MOTO Zmaga Ferleža Na prvem avtomobilskem rallvju v Škofji Loki sta med 60 tekmovalci nastopila tudi člana AMD Velenje Karel Ferlež tn sovozač ing. Ciril Keinperle. V kategoriji do 780 kubikov sta dosegla prvo mesto z avtomobilom Diana 6. To je že druga Fei-ležova zmaga z Diano. Zmagal je tudi na rallyju Primorska 69. (t) Aktiv Zveza mladine Gaberke je pripravil sredi oktobra v počastitev praznika občine Velenje srečanje mladih v malem nogometu. ZA BOLJŠE DELO Pred dnevi so se sestali te-leSnovzgojni pedagogi in ustanovili aktiv pedagogov telesne vzgoje za občino Velenje. Namen aktiva je medsebojna povezava, strokovno izpopolnjevanje in organizacija tekmovanj. Deloval pa bo kot strokovna komisija pri Občinski zvezi za telesno kulturo Velenje. Zastavili so si dokaj obširen program dela. V tem šolskem letu bodo predelali vse novosti iz športnih iger, smučanja in atletike. Organizirali in izvedli tekmovanja, ki so v sestavu učnega programa telespe vzgoje na šolali in to v košarki, smučanju, gimnastiki, rokometu,* malem nogometu in atletiki. Na razrednih aktivih nižje stopnje pa bodo skušali posredovati učiteljem razrednega pouka čimveč gradiva in elementarnih iger iz osnov športnih panog. S tem želijo doseči, du bi bile ure telesne vzgoje najmlajših koristnejše in pestrejše. Za vodjo aktiva so izbrali prof. Franca Cesarja. mm^ Ferdinand BOROVNIK, roj. HS, rudar iz Kozjaka št. 31 in Cecilija SPEGEL, roj. 1951, polje-lelka iz Šmartinskih Cirkovc št. 5 - Štefan KOPITAR, roj. 1948, radar iz Laz št. 42 in Majda ZA-LJUBERŠEK, roj. 1948, krojačiea ijrastovca št. 20 - Marjan SEŠEL, roj. 1945, av-iomehanik iz Velenja, Kidričeva št. S in Jožica FALE, roj. 1959, kuharica iz Velenja, Celjska c. št. C - Mirko KftS, roj. 1945, klepar : Žetal št. 28 in Jelica PIRŠ, roj. 1947, cvetličarka iz Velenja, Komika C. št. 62 -Jožef NOVAK, roj. 1940, ru-(ar iz Skalskih Cirkovc št. 4 in Irana Marija REDNJAK, roj. 1946, krojačiea iz Skal št. 95 - Kari ZUPANČIČ, roj. 1943, Mer iz Avstralije in Vlasta CIN-HOLE, roj. 1949, delavka iz Velenja, Kajuhova c. št. i -Milan BURGER, roj. 1948, Krojni ključavničar iz Šoštanja, Setleče 20 in Karolina GORSEK, roj. 1948, delavka iz Velenja, Jenkova C. št. 6 Ivan ZILLI, roj. 1917, brusita iz Velenja, Tomšičeva c. št. 7 i Ziatka POLSAK, roj. 1919, krojačiea iz Velenja, Tomšičeva c. it, 7 Ivan AVBERŠEK, roj. 1914, raflar »z Paškega Kozjaka št. 16 in »arija FRIŠKOVEC, roj. 1951, delavka iz Pake pri Velenju št. 31 -Milan REMSE, voj. 1949, stroj-■i ključavničar iz Šoštanja, Levstikova c. št. 19 in Pavla LESJAK, toj. 1951, natakarica iz Šoštanja, Levstikova c. št. 19 -Jakob GRABNER, roj. 1948, varilec iz Malega vrha št. 61 in »artina MEKLAV, roj. 1949, delavka iz Malega vrha št. 61 - Ludvik ŠPEH, roj. 1941, pek h Raven št. 86 in Julka ŠUMAH, roj. 1950, delavka iz Gaberk št. 3b - Ivan MALIC, roj 1945, delavec ii Ladanja Gornje št. 105 in Marija JAMBREK, roj. 1947, delavk i a Šoštanja, Koroška c. št. 1 - Marjan ROGELSEK, roj. 194G, »izar iz Šoštanja, Primorska e. it. 11 in Alica VERTACNIK, roj. 1)52, natakarica iz Šoštanja, Kantova c. št. 14/a Ivan GRABNER, roj. 1941, de-avec iz Zavodnje št. 12 in Ivanka STROPNIK, roj. 1948, kmetovalka iz Zavodnje št. 38 — Anton REZONICNIK, roj. 1938, kmetovalec iz Skorncga pri Šoštanju št. 41 in Elizabeta KREBS, roj. 1945, kmetovalka iz Meliš pri Mozirju št. 11 — Franc SREBRE, roj. 1941, kmetijski mehanik in Družmirja št. 8 in Jožefa VERBIC, roj. 1850, delavka iz Družmirja št. 53 — -Janez HUDOURNIK, roj. 1923, invalidski upokojenec in Zavodnje št. 20 in Marija GOSTECNIK, roj. 1919, delavka iz Topolšice št. 45 — Ivan SMON, roj. 1937, kmetovalec iz Spodnjega Razborja št. 50 in Dragica JlJVAN, roj, 1949, kmetovalka iz Gaberk št. 63/a. — Marko STRAVS, osebni upokojenec iz Šaleka št. 71, star 58 let. — Frančišek GRUBER, rudarski upokojenec iz Podkraja pri Velenju 74, star 71 let — Pavel PODPECAN, rudarski upokojenec iz Skalskih Cirkovc 17, star 74 let — Lovrencij LEKS, rudarski u-polcojenec iz Velenja, Koroška c. št. 72. star 61 let — Ana ZAJC, osebna upokojenka iz Šaleka št, 32, stara 67 let — Franc KUUŠNIK, rudarski u-pokojenec iz Bevč št. 20, star G1 let — Štefan PECECNIK, rudar iz Bevč št. 24, star 45 let — Filip PRAZNIK, upokojenec iz Družmirja št. 82, star 71 let — Gregor RUPNIK, osebni upokojenec iz Šoštanja, Heroja Šer-cerja 10, star 67 let — Maksimiljan OŠLOVNIK, frizer iz Šoštanja, Kajuhova 139/b, star 41 let — Marija MIKLAVŽINA, šivilja iz Šoštanja, Primorska 1, stara 59 let — Viktor SPENDE. upokojenec iz Zlabora pri Mozirju št. 26, star 71 let — Metod KROFLIC, upokojenec iz Celja, Muzejski trg št. 9, star 72 let — Rok ZAGRNIK, rudar iz Lu-dranskega vrha št. 24, star 48 let — Franc NOVAK, prevžitkar iz Gaja pri Šmarjah pri Jelšah št. G, star 79 let — Anton TF.RCIC, upokojenec šporl šport šport NOGOMET VSE PO STAREM Tri kola pred koncem je- no na koncu lestvice z dve- senskega dela slovenske con- ma točkama. Steklar iz Ro- i;e lige Šmarčani zavzemajo gaške Slatine pa se bliža pra- z 10. točami 4. mesto, med- vemu uspehu — vodi s 15 tem ko so Velenjčani še ved- točkami. ŠMARTNO : KOVINAR 1 : 0 (0 :0) Blizu 40 gledalcev je po- gostje iz Štor, ko so zadeli zdravilo ponovno zmago do- v lastno mrežo, mačinov. Po enakovredni igri . . xr „ _ , v prvem delu so v nadalje- .f"1«/'™- Napotmk Berd- vanju Šmarčani dosegli gol, nik Drev Dolinsek, Pod- h pa ga je sodnik razvelja- gorsek, Berdmk I, Romee, vil. Da pa sta ostali obe toč- Hofer, Hohnjec, Železmk, Ko- ki doma, so za to poskrbeli zovinc. VELENJE : SEVER 1 : 2 (0 : 0) Malo gledalcev se je zbralo na stadionu v upanju, da bodo tokrat le lahko pozdravil zmago domačih. V prvem delu so imeli pobudo domačini, vendar pa so v zaključnih akcijah bili vselej neučinkoviti. V tem delu so se gostje v glavnem bc3>-nili. Ko pa je bilo očitno, da Velenjčanom ne gre, so se odločili za napadalnejšo igro in uspeli doseči dva gola. V tem delu igre pa so tudi domačini imeli nekaj priložnosti, vendar pa so dosegli le časten zadetek. Strelec gola je bil Devic. Velenje — Blaguz, Podoj-steršek, Papež, Ramšak, Ku-ret, Trpin, Zlodej, Zmazek (Gojevič), Kujan, Hanžeko-vič, Devič. OSTALI REZULTATI Osankarica : Dokležovje 3:1 (0:1) Peca : Steklar 1:2 (0:0) Fužinar : Branik 0:0 Celulozar : Papirničar 4:2 (1:2) LESTVICA PO 8. KOLU Steklar 8 7 1 0 20: 6 15 Branik 8 5 2 1 20: 8 12 Fužinar 8 5 2 1 14: 8 12 Šmartno 8 4 2 2 9: 9 10 Kovinar 8 4 1 3 11: 8 9 Celulozar 8 4 0 4 15:14 8 Sever 8 3 t 4 11:16 7 Peca 8 2 2 4 11:14 6 Osankarica 8 2 2 4 6:11 6 Papirničar 8 2 1 5 12:25 5 Dokležovje 8 2 0 6 16:21 4 Velen je 8 10 7 1:12 2 ROKOMET — SLOVENSKA LIGA PIRAN : ŠOŠTANJ 21 :16 (15 : 9) SI. Gradec : Medvode Tržič : Izola 33:20 (15:11) 17:14 (10:2) Lestvica po 10. kolu Piran 10 10 0 0 189:123 20 Slovan 10 7 1 2 175:151 15 Brežice 10 6 3 1 141:124 15 Slovenj Gradec 10 6 0 4 215:180 12 Ribnica 10 4 2 4 178:183 10 Rudar 10 3 3 4 165:155 9 Branik 10 3 2 5 134:147 8 Tržič 10 4 0 6 130:165 8 Šoštanj 10 2 3 5 147:156 7 Izola 10 3 0 7 154:175 6 Kranj 10 2 1 7 159:190 5 Medvode 10 2 1 7 140:178 5 V 10. kolu slovenske rokometne lige so šoštanjčani gostovali v Piranu. Kljub temu, da so srečanje izgubili, so prikazali dobro in borbeno igro in bili enakovredni nasprotniki izkušenejšim domačinom. Gole za Šoštanj so dosegli: Hajsek 4, Štefan Kac 1, Po-žun 5,. Vačovnik 2, Kočevar 2, Bubik 1. Izkazal pa se je tudi vratar Kokot. OSTALI REZULTATI: Rudar : Ribnica 15:12 (6:8) Slovan : Branik 17:11 (8:4) Brežice : Kranj 13:7 (8:1) ROKOMET — ŽENSKE BREŽICE : GORENJE 11:4 (5:1) Mokro i'n Spolzko igrišče je močno oviralo mlade Ve-lenjčanke, da bi se lahko bolje zoprstavile močnejšim domačinkam, ki so z lahkoto dosegle zmago. Še najbolj se je odrezala vratarka Slomškova ki je večkrat odlično posredovala in preprečila še višjo zmago domačink. Gorenje — Slomšek, Jese-ničnik, Kac, Vivod, Sevšek, Tkavc, Gams, Zavolovšek, Mravljak, Leskovšek. LESTVICA » iT Branik 8 7 0 1 100:84 14 Slovan 8 7 0 1 99:61 14 Selca 8 6 0 2 116:58 12 Olimpija 8 4 1 3 105:70 9 Brežice 8 4 1 3 98:74 9 Steklar 8 4 0 4 75:79 8 Piran 7 4 0 3 53:58 8 Polet 8 1 0 7 70:93 2 Gorenje 8 1 0 7 58:117 2 Usnjar 7 0 0 7 36:152 0 JUDO — SLOVENSKA LIGA TOČKA ZA VELENJE V telovadnici RŠC je bil troboj judo ekip v okviru prvega kola slovenske judo lige. Nastopile so ekipe Triglava (Kranj), Inipola (Slov. Bistrica) in Velenja. V prvem dvoboju so Kranjčani z majhno prednostjo (12:10) v točkah premagali ekipo Velenja. Zmago za Ve-lenjčane je dosegel v tem dvoboju Foraner. REZULTATI: TRIGLAV : VELENJE 2:1 Calovič : Sebanc 0:0, Doli-nar : Foraner 0:1 (0:10), Pun-garšek : Grobelnik 0:0, Založnik : Simončič 1:0 (7:0), Za-plotnik : Škripač 1:0 (5:0). V dvoboju Velenje : Impol sta točki dosegla Simončič in Škripač. Dvoboj pa se je končal neodločeno. REZULTATI: VELENJE : IMPOL 2:2 (17:13) — Sebanc : Rebernak 0:1 (0:10), Foraner : Brl>re0:0, Grobelnik : Štern 0:1 (0:7), Simončič : Potisk 1:0 (10:0), Škripač : Dragic 1:0 (3:0). AMD - JUNIOR Karting dirke, . ki so bile pred dobrim mesecem dni v Velenju, so navdušile mnogo ljudi predvsem mladih, ki se želijo ukvarjati s tovrstno dejavnostjo. V sodelovanju z AMD Velenje so na gimnaziji ustanovili AMD-Junior, kar nekateri pojmujejo kot, karting sekcijo, zakaj s tem se fantje tudi ukvarjajo. Za začetek se morajo zadovoljiti le z enim go-kartom, ki so ga dobili od AMD, dejali pa so, da bodo pozneje poskusili z lastno proizvodnjo go-kartov. Fantje so resno zgrabili za delo, s čemer bodo pripomogli, da si bo sčasoma tudi karting utrl pot med velenjsko mladino. DECEMBRSKO ŽREBANJE vseh hranilnih vlog pri KREDITNI BANKI CILJE in njenih enotah Nagrade: • Avto Zastava 750 © 30 desetdnevnih potovanj v Pariz in Lodon ® 94 denarnih nagrad Žrebanje ho 13. decembra letos v Brežicah. Kreditna banka Celje DVIGANJE UTEŽI FRANC MELANŠEK DVIGNIL 380 KG Dvigalci uteži so zaključili prvi del tekmovanja v okviru zvezne lige. kjer nastopajo poleg Velenjčanov še ekipe iz Celja, Prevoj in Ljubljane. Velenjčani so tekmovali samo enkrat s konkurentom, in to v Celju z ekipo Celja. V obeh srečanjih doma pa so nastopili sami, ker nasprotnikov iz Ljubljane in Prevoj ni bilo. Pravila nam reč. dopuščajo, da v kolikor ni nasprotnikov, velja rezultat, ki ga ekipa sama doseže. To seveda vpli- va na dosežene rezultate, med tekmovalci je manj zagrizenosti, pa tudi za gledalce ni tako mikavno. Velenjčani so na zadnjem tekmovanju dosegli 1308 kg. Med posamezniki se je najbolj izkazal Franc Melanšek, ki je dvignil v triatlonu 380 kg (125, 110. 145). Jože Zaluberšek in Emil Salmič 300 kg, Anton Šile 290 kg, Polde Krevselj 285 kg in Cveto Globačnik 235 kg. KARATE SODNIŠKI SEMINAR V telovadnici osnovne šole Miha Pintar-Toledo je bil dvodnevni seminar za sodnike karateja. To je bil prvi tovrstni seminar, zato je pobuda Karate zveze Slovenije in Karate kluba Gorenje tem bolj pohvalna. Pod strokovnim vodstvom priznanega mojstra in mednarodnega sodnika dr. Ilija Jor-ga so uspešno opravili republiške izpite za karate sodnike — Anton De Costa in Sazam Miloševič iz Velenja ter Jože Cesar in Vlado Pečenko iz Ljubljane. Sodniki — stažisti pa so postali Peter Kodcla, Beno Borovnik (Velenje) iu Gregor Pečenko (Ljubljana). Ob tej priložnosti so udeleženci seminarja polagali tudi izpite za pasove. Člani KK Gorenje so dosegli naslednji uspeh: 3 KYU (zeleni) — Bruno Borovnik, Sazan Miloševič; 3 KYU (oranžni) — Ignac Šalej, Ivan Irgel; 5 KYU (rumeni) — Peter Kodela, Silvo Lah; 8 KYU (šolski pas) — Danilo Dolenc. NOVO ŠPORTNO IGRIŠČE V ŠMARTNEM OB PAKI Kolektiv osnovne šole Jožeta Letonja-Kmeta iz Šinart-nega ob Paki se lahko polivali, da je letos poskrbel za športno življenje svojih učencev. Zraven šole je namreč uredil lepo igrišče za košarko, rokomet in odbojko. V kratkem se bo tem športnim objektom pridružilo še igrišče za tenis. Učenci so nad igrišči zelo navdušeni. S prostovoljnim delom bodo uredili še okolico igrišč. Tudi mladinci i/, Šmartnega radi zahajajo na igrišče, ki postaja tako rekreacijski center Šinartne-ga. Z novim igriščem se ho poživila športna dejavnost mladine, ki se je doslej navduševala le za nogomet. KOLI NA KRATKO @ Mladinski odsek Turističnega društva Velenje bo pripravil plesno šolo ter šolo za športne plese za mlade. ::-. .sAT. .; iMBgffišSaMžMSaffll Milan Simončič je bil uspešen v borbi z nasprotnikom velenje trgovsko podjetje na veliko in maio Cenjenim potrošnikom nudimo v prodajalni ŽELEZNINA na Celjski cesti odslej tudi PLIN ZA GOSPODINJSTVO Vedno močnejša poraba gospodinjskega plina na našem območju nas je napotila k odločitvi, da zagotovimo velenjskemu potrošniku poleg plinskih gospodinjskih aparatov tudi nakup plina v domačem kraju. • Prodajna^ena in vsi ostali pogoji so enaki kot v PLINARNI Celje. Pričakujemo nakup goriva pri nas in zagotavljamo solidno postrežbo ERA Velenje, poslovalnica Železnina Danes je svetovni dan varčevanja. Tudi v šaleški dolini narašča iz leta v leto število varčevalcev, večajo pa se tudi vloge. Pred dnevom varčevanja smo zato obiskali podružnico KB Celje v Velenju in izvedeli marsikaj, kar bo verjetno zanimalo tudi naše bralce. Zdaj jih je za 5.250.000 din. Ce bi te vezane hranilne vloge povečali za enkrat, kar pa ne bi bilo neizvedljivo, bi lahko banka dodelila denar za tako investicijo, kot je npr. izgradnja nove tovarne LIK šoštanj. VARČEVATI SE IZPLAČA KB Celje, podružnica Ve- lenje, je izplačala lastnikom hranilnih knjižic na račun obresti za vloge za lansko leto kar 900.000 din (beri: 90 milijonov starih din). To je precejšnja vsota. Obresti in solidno poslovanje nedvomno močno povečujejo zaupanje občanov do denarnih zavodov. Zato tudi ni čudno, če se število varčevalcev in obseg naloženega denarja hitro veča. V velenjski KB imajo precej stalnih varčevalcev, to je takih, ki ob prejemu osebnega dohodka del denarja na- V okviru KB Celje, podružnice Velenje, imajo razvite tri vrste varčevanja, to je hranilne vloge na vpogled, vezane hranilne vloge na odpovedni rok ter namenske vloge, predvsem za stanovanjsko gradnjo. Ob koncu septembra je bilo na 9.400 knjižicah 14.500.000 dinarjev navadnih hranilnih vlog, na | 1.050 knjižicah 5,250.000 din stanovanjsko izgradnjo 'p a je 366 varčevalcev zbralo doslej ' ||E a. » Ciril Pilih, čase predvsem prizadevajo, da bi Iz leta v leto je več Velenjčanov, ki namensko varčujejo za zagotovili hitrejše narašča- gradnjo stanovanj. Zasebnih stanovanjskih liiš je zmeraj nje vezanih hranilnih vlog. precej v gradnji tovnem dnevu varčevanja pa bodo v Velenjski KB tudi pogostili vse varčevalce, ki se bodo mudili v banki. Velenjčani! Obdržimo tudi še vnaprej sloves pridnih denarnih varčevalcev. Koristi bodo imeli tako varčevalci, kot skupnost, predvsem pa tudi domače gospodarstvo! Razpisan je abonma za sezono 1969/70 Velenjski Dom kulture je te dni razpisal abonma za novo sezono 1969-70. V okviru abonmaja ho deset prireditev, in sicer 6 dramskih predstav in 4 koncerti. Slovensko ljudsko gledališče iz Celja bo gostovalo z Jurčič-Inkretovim Desetim bratom« ter z Ibse-novim »Sovražnikom ljudstva«.' Slovensko narodno gledališče iz Maribora se bo predstavilo s Šuster-Drabos-njak-Ilartmanovim delom »Izgubljeni sin«. Prosvetno društvo Tvan Cankar z gimnazije Velenje bo uprizorilo Molie-rovo komedijo Namišljeni bolnik«. Z delom Johna Svin-geja »Vražnji fant zapadne strani« se bo predstavilo prosvetno društvo iz Horjula pri Ljubljani. Domače amatersko gledališče pa bo uprizorilo Lebovič-Obrenovičev »Nebeški obred«. Koncertne večere bodo pripravili Akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, trio Lorenz iz Ljubljane, orkester Akademije za glasbo iz Ljubljane in dekliški zbor gimnazije Velenje. Prijave za abonma sprejema recepcija Doma kulture Velenje do 13. novembra, cene abonmaja pa so tele: sedeži prve vrste 43 din, sedeži druge vrste 40 din, dijaški abonma 20 dinarjev. Abonma je mogoče plačati v dveh obro-kil). RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKE KONFERENCE SZDL, VELENJE JOŽETOM VEBROM PRED KONFERENCAMI ORGANIZACIJ SZDL Letos poteče mandat vsem vodstvom Socialistične zveze delovnih ljudi v občini Velenje. Mandatna doba vodstev. SZDL je, kot določa pravilnik občinske konference SZDL, sicer samo dve leti. Volilne konference bi bilo treba torej opraviti že pred letom dni. Ker pa bi priprave na volilne konference organizacij SZDL sovpadale s pripravami na volitve, je bilo sklenjeno, da se mandatna doba vodstvom organizacij SZDL izjemoma podaljša za leto dni. Tovariš Veber, kakšno vlo-"n bodo imele bližnje konference krajevnih organizacij SZDL? — Konference organizacij SZDL bodo v naši občini zaključile javno razpravo o tezah »Socialistična zveza danes«, bodo pa pregledale tudi dosedanje uresničevanje volilnega programa SZDL, sprejetega v pripravah na skupščinske volitve in dale morebitne nove predloge. Sicer pa morajo biti konference krajevnih organizacij SZDL, ki se bodo zvrstile v šaleški dolini od srede novembra do srede decembra, pripravljene in opravljene tako, da bodo kar najbolj akti-vizirale celotno članstvo in pri njem ustvarile zavest, da je uresničitev vloge in nalog Socialistične zveze odvisna od zavzetosti in pripravljenosti vseh članov SZDL, pravzaprav vseh občanov. Čim širši bo krog članstva, ki bo aktivno delal v SZDL, tem laže bo Socialistična zveza predstavljala - najširšo oporo samoupravljanju! Zanima nas na kratko, kakšen je osnovni namen konferenc? Želimo, da bi konference obravnavale triletno delo krajevnih organizacij SZDL, ob tem pa opozoril na probleme, ki se porajajo v posameznem kraju, krajevni skupnosti in občini ter dale pobudo za izdelavo in sprejem programov dela in aktivnosti organizacij Socialistične zveze najmanj za naslednjo mandatno obdobje. Na konferencah pa želimo razčistiti tudi vse nejasnosti okrog vloge Socialistične zveze v našem družbeno-politič-nem sistemu ter izoblikovati naloge za to, da bi lahko organizacija Socialistične zveze kar najbolj učinkovito opravljala vlogo v vsakdanjem družbeno-političnem življenju. Kakšne bodo vsebinske priprave na konference krajevnih organizacij SZDL? — Dosedanja vodstva krajevnih organizacij SZDL bodo na konferencah poročala o dosedanjem delu, predvsem pa o uresničevanju sprejetih delovnih načrtov. Nanizane bodo glavne naloge oz. problemi, s katerimi so se srečevala vodstva krajevnih organizacij SZDL v zadnjem razdobju, kako so jih reševala in kaj je hromilo dejavnost. Ob tem pa bodo obravnavali tudi najaktualnejše družbeno-politične probleme krajev in občine. Vodstva krajevnih organizacij SZDL bodo pripravila tudi okvirni program dela, ki mora izhajati iz dosedanjih izkušenj in upoštevati specifičnosti kraja oz. krajevne organizacije SZDL, zraven tega pa še problematiko in naloge, o Katerih bodo spregovorili na volilni konferenci. Delovni programi bodo morali biti takšni, da bodo omogočali načrtno delo vodstev organizacij SZDL ter hkrati zagotavljati potrebno vskla-jenost v delu krajevnih skupnosti, društev in organizacij SZDL. Kaj pa kadrovske priprave? — Razumljivo je, da so velikega pomena v pripravah na bližnje konference krajevnih organizacij SZDL tudi kadrovske priprave. Prav od kvalitetnih in temeljitih kadrovskih priprav zavisi uspešnost dela novoizvoljenih vodstev organizacij SZDL. 'ožijo na hranilno knjižico. Med temi rednimi varčevalci -je tudi precej velenjskih rudarjev. Seveda pa kljub izredno zadovoljivim rezultatom pri KB še niso izkoristili vseh možnosti. da bi bilo varčevalcev še več in da bi občani imeli v banki še več privarčevanega denarja. Načrtov za to je precej, podrobneje pa bomo o tem poročali v prihodnji številki. KAJ PA PRIPRAVLJAJO BANČNIKI ZA 31. OKTOBER? Tudi ob letošnjem Dnevu varčevanja — 31. oktobru bo za varčevalce več prireditev. Nekaj Velenjčanov je bilo zadnjo sredo na zabavno glasbeni oddaji v Ljubljani. Včeraj je bila pri naših sosedih. v Slovenjem Gradcu, osrednja proslava ob 100-let-niei hranilništva v Mislinjski dolini, danes pa bodo v Podčetrtku odprli pionirsko banko: pionirji bodo sami opravljali v tej banki vse posle. Zaposleni v KB Velenje bodo danes, 31. oktobra, izročili vsem tistim, ki bodo obiskali KB, priložnostna darilca — kovanec Friderika II. V celjskem muzeju je pet takih kovancev in verjetno se bo KB Celje odločila, da bo v petih letih izdala kovance, po petih letih pa lastnike serije okvancev tudi nagradila. Mladino želijo še posebej pripraviti do varčevanja, in to kljub dejstvu, da odpade 10% (to je kar 400.000 din) na mlade varčevalce. Ob Sve- Ponovno manifeslirana solidarnost Tudi prebivalci občine Velenje skušajo po svojih močeh pomagati, da bi kolikor je mogoče najhitreje ublažili posledice potresa v Banjaluki oz. Bosenski. Krajini. Odborniki občinske skupščine so na torkovi' seji sklenili, da bodo v sklad prispevali 10.000 (lin, predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta bo dalo 5.000 din, upravni odbor Rudnika lignita Velenje je sklenil, da bo rudnik dal 50.000 (lin. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje pa bo poslala v Banjaluko 100 raznih štedilnikov v vrednosti 70.000 (lin. O obliki in višini pomoči so zadnje dni sklepali na sejali samoupravnih organov, na sestankih delovnih skupnosti in drugod. Pripravljenost občanov šaleške doline pomagati prebivalcem Bosenske Krajine je ponovna manifestacija solidarnosti. Šmarska raketa v Ljubljani Zveza društev Ljudske tehnike Slovenije pripravlja od 15. do 23. novembra 1969 v Ljubljani osrednjo prireditev pod naslovom »Tehniška ustvarjalnost mladih«. K sodelovanju je povabila vsa društva Ljudske tehnike Slovenije. Prijavilo se je tudi društvo iz Šmartnega ob Paki. Njegovo dejavnost bo predstavila raketna sekcija s funkcionalnim modelom rakete KON-TIKI. Člani raketne sekcije se na razstavo intenzivno pripravljajo. Zaključili so serijo treh raket z imenom KOMET in začenjajo s tem modelom serijo raket pod imenom KON-TIKI (sončni bog). Raketa bo stala na startni rainpi, ki bo opremljena z napravo za vžig rakete in z napravami za uravnavanje smeri poleta rakete. Višina startne rampe bo okrog 2,5 m, dolžina rakete pa 2 m. Raketa bo dvostopenjska. Obe stopnji bosta imeli priprave za odpiranje padal, s katerima se bosta vrnili na zemljo. Po končani razstavi bodo raketa rji svoj model tudi preizkusili. KOLI PLIN ZA GOSPODINJSTVO ODSLEJ TUDI V VELENJU 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA - 31. OKTOBER SVETOVNI DAN VA Velenjčani vse bolj pridni varčevalci NOVE DELOVNE ZMAGE VELENJČANOV PRI UREJANJU CEST V okviru akcije »MESTO Na cesti Velenje—Škale je ska dela, te dni pa so začeli 15.000 prostovoljnih delovnih deniizacijo cestnih odsekov Gorenje. Meri prostovoljci je VASI« smo letos najprej ure- bil do občinskega praznika voziti gramoz in urejati ce- ur. Okrog 4.000 prostovolj- Velenje—Škale iii Velenjsko bilo tudi precej upokojencev, jali odsek ceste od Velenja že položen asfalt. Na tem od- sto za asfaltiranje. nih delovnih ur pa bodo jezero—Ilrastovec zlasti iz- gospodinj in tndi študentov, do Šentilja, pred kratkim pa seku bo treba zdaj le še ure- Pri urejanju cest Velenje opravili prostovoljci še pri kazali kolektivi in šole, kot Izkazali pa so se tudi Škal- sino začeli urejati in moder- diti bankine; to (lelo bodo —Škale in Velenjsko jezero urejanju bankin ter pri pla- Rudarski šolski center, Rud- ani in Hrastovčani, ki so v nizirati cestna odseka Vele- opravili domačini. Na cesti —Ilrastovec je sodelovalo (lo- niranju gramoza. nik lignita, osnovna šola Mi- !ikem številu prihajali na nje—Škale in Velenjsko jeze- Velenjsko jezero—Ilrastovec slej nad 4.500 prostovoljcev, Omeniti je treba, da so se ha Pintar, Gimnazija, osnov- udarniško delo, zdaj pa bodo ro—Hrastovec. so opravljena že vsa zeinelj- ki so skupaj opravili blizu v akciji za urejanje in mo- na šola Gustav Šilih in TGO uredili še bankine. Nov asfaltni trak v Skalah, ki so se ga domačini veselili Kmalu bo tudi na cesti Velenjsko jezero—Hrastovec asfalt Na začetku modernizirane ceste Velenje—Škale