Goriška dijaka državna prvaka v znanju angleškega jezika M ~ w Tržaški prefekt obiskal Narodni dom in sedeže slovenskih organizacij Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 18. MAJA 2010 št. 116(19.823) leto LXVI. Acetovo voščilo ni vrženo tjavdan Dušan Udovič Lahko soglašamo z vošči-lom predsednika Aceta Mermo-lje svojemu nasledniku na čelu zadruge, kajti nedvomno je res, da bo potreboval veliko sreče. Voščilo ni vrženo tjavdan, odhajajoči predsednik ve, o čem govori. Primorskemu dnevniku je doslej v času, odkar obstaja zadruga, uspelo preživeti dokaj uspešno obdobje. Temu je botrovalo predvsem vestno upravljanje ob nizu relativno ugodnih okoliščin. Začenši z dejstvom, da se mehanizem prispevkov, ki jih dnevnik prejema po italijanskem zakonu o založništvu, kljub pogostim grožnjam doslej ni nikoli resneje zataknil. Zgodbo poznamo. Bile so zamude in klestenja, prispevki so dvajset let vedno enaki, kar pomeni, da jih je objektivno vsako leto manj, a kljub temu se je doslej dalo preživeti, čeprav ne brez žrtev in za ceno velikih naporov vseh, ki so kakorkoli povezani z vsakodnevnim ustvarjanjem dnevnika. Že bližnja prihodnost pa je zelo zaskrbljujoča, kajti ob napovedanih novih trdih finančnih manevrih bodo časopisi težko ušli proračunski sekiri, če smo kolikor toliko realisti. Zato si mora naša skupnost nujno postaviti vprašanje, ali in na kakšen način bo lahko v prihodnosti še premogla svoj dnevnik, za katerega je v en glas od vsepovsod slišati, da je za naše vsakdanje življenje nenadomestljiv, z vsemi mogočimi pripombami vred, kar jih imamo čez njega. Sedaj je čas za resen razmislek o tem, ne takrat, ko bomo že do onemoglosti potun-kani v težave. FJK - Volitve Stefano Balloch nov čedajski župan ČEDAD - V Čedadu je bil včeraj za novega župana izvoljen 33-le-tni Stefano Balloch, kandidat des-nosredinskega zavezništva, medtem ko se je leva sredina predstavila razdeljeno s tremi kandidati. V ostalih od devetih občin videmske in por-denonske pokrajine, kjer so bile volitve, je bilo izvoljeno pet desno-sredinskih in štirje levosredinski župani. Volilna udeležba je bila v povprečju 65,16-odstotna, vendar znatno višja v videmski kot pordenon-ski pokrajini. V Čedadu je dosegla 71,3 odstotka. Na 2. strani dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € AFGANISTAN - Napad talibanov v bližini Herata na zahodu države V napadu na konvoj ubita italijanska vojaka Druga dva ranjena - Burni politični odzivi v Rimu OPČINE - Občni zbor zadruge Primorski dnevnik »Nenadomestljiv« OPČINE - OPČINE - V prosvetnem domu na Opčinah je v nedeljo zjutraj potekal občni zbor Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil tokrat, kot določa statut, volilnega značaja. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Zadruge Ace Mermolja, ki se je z uvodnimi besedami tudi poslovil od funkcije, potem ko je zadrugi predsedoval za dobo devetih let oziroma za tri mandate. Mermolja je v poslovilnem predgovoru med drugim dejal: »Nekateri za- puščamo upravni odbor Zadruge, jaz pa predsedniško mesto, kjer mi je bila dana čast biti devet let. Moj čas se je iztekel in voščim nasledniku obilo sreče, ker jo bo tudi potreboval.« Na 3. strani HERAT/RIM - V bombni eksploziji, ki je včeraj ob 9.15 po krajevnem času odjeknila v bližini Herata na zahodu Afganistana, sta bila ubita italijanska vojaka, dva pa sta bila ob eksploziji huje ranjena. Italijanski vojaki so bili v oklepnem vozilu Lince, ki je bilo v okviru mednarodnega vojaškega konvoja z več kot sto vozili na poti iz Herata proti Bala Murgabu. Incident je sprožil burne odzive v Rimu. Nekateri predstavniki opozicije in Severne lige so se kritično izrazili o vojaški prisotnosti Italije v Afganistanu, a premier Berlusconi in drugi predstavniki vlade so izključili možnost, da bi se Italija umaknila. Na 24. strani Mlekarna Planika s sirarskim muzejem Na 4. strani Novinarji iz FJK pozivajo Berlusconija Na 6. strani V šolskem poslopju na Plešivem slovensko kulturno središče Na 19. strani S koncertom slovo Sovodenjskih deklet Na 20. strani Karabinjerji po Raštelu lovili Črne brate Na 21. strani PROJEKTIRANJE IN OPREMLJANJE NOTRANJIH PROSTOROV POHIŠTVO VRATA STOPNIŠČA POHIŠTVENI DODATKI MIZARSTVO UL. CARSIA, 45 OPČINE (Nasproti gasilske postaje) Tel. 040/213579 Fax 040/2159742 e-mail: info@kralj.it 2 Torek, 18. maja 2010 ALPE-JADRAN / fjk - Upravne volitve v devetih občinah videmske in pordenonske pokrajine Stefano Balloch izvoljen za novega čedajskega župana Desna sredina je izvolila pet županov, levi sredini pa pripadajo štirije novi župani TRST - S povprečno udeležbo 65,16 odstotka volilnih upravičencev so včeraj v devetih občinah videmske in pordenonske pokrajine v Furlaniji-Ju-lijski krajini obnovili občinske svete in izvolili nove župane. Ker imajo vse občine - štiri v videmski in pet v porde-nonski pokrajini - manj kot 15 tisoč prebivalcev, so bili župani izvoljeni v enem samem volilnem krogu. Največja občina, kjer so bile volitve, je bil Čedad, kjer je bil za novega župana izvoljen kandidat desnosredin-skega zavezništva (Ljudstvo svobode, Severna liga in UDC) Stefano Balloch. 33-letni Balloch, ki je nasledil dosedanjega desnosredinskega župana Attilia Vugo, je zmagal z 62,11 odstotka glasov. Levosredinski kandidati so nastopili ločeno in dosegli naslednje rezultate: Carlo Monai (Italija vrednost) je prejel 17,59%, Maria Novelli (DS) 13,85%, Domenico Pinto (Preporod) 4,47%. Kandidat desnice Walter Qualizza (Socialna desnica) pa je dobil 1,98% glasov. V občinskem svetu bo imelo Ljudstvo svo- železnica Koper - Divača za zdaj dodatna enotirna proga LJUBLJANA - Prostorsko umeščanje dvotirne železniške povezave Koper - Divača bi trajalo predolgo, da bi Slovenija lahko izkoristila evropska sredstva, zato se je ministrstvo za promet odločilo na odseku začeti z gradnjo enotirne dodatne povezave, je včeraj v državnem zboru (DZ) dejal minister za promet Patrick Vlačič. Peter Verlič (Slovenska demokratska stranka) je namreč v poslanskem vprašanju opozoril na spremembe projekta gradnje drugega tira med Koprom in Divačo. Ministrstvo je že aprila lani sklenilo, da se gre v gradnjo enotirne dodatne proge, ki je prostorsko že umeščena. "Mislim, da je treba čim prej začeti graditi, ker moramo evropska sredstva, rezervirana za ta projekt, izkoristiti do leta 2013 oz. za projekte, ki so že v teku, do 2015. Če bomo čakali na dvotirnost, glede na to, kako počasi se pri nas umešča v prostor, bomo imeli super umeščenost v prostor, pa niti evra evropskega denarja," je dejal Vlačič. Minister je dodal, da bodo začeli postopke za sprejetje državnega prostorskega načrta za gradnjo tudi drugega dodatnega tira. Vlačič sicer meni, da bo že en dodatni tir - Luka Koper po Vlačičevih besedah po sedanji povezavi prepelje osem milijonov ton tovora letno - zadostoval tudi za pokritje načrtovanih povečanih zmogljivosti Luke Koper, ki naj bi znašale od 35 do 40 milijonov ton tovora letno,. Sprejeti sporazum (Slovenija in Italija sta se za dvotirni povezavi Koper - Divača in Trst -Divača dogovorili v okviru petega čezmejnega železniškega koridorja) po ministrovih besedah še vedno velja, je pa Italija izrazila stališče, da zanjo potek trase Trst - Divača (cepišče bi bilo pri Črnem Kalu) ni več sprejemljiv. Vlada je, tako Vlačič, verificirala stališče, naj bo položaj cepišča, če se spreminja, severno in ne južno. Minister je tudi ponovil že znano stališče, da ne bo podprl povezave Koper - Trst. (STA) Stefano Balloch (Ljudstvo svobode) bode 6 sedežev, Severna liga 4, UDC, Di Pietrova občanska lista Vrednote v občini in Demokratska stranka vsaka po dva svetnika, Italija vrednot pa enega. Razmerje bo torej 10 svetnikov za večinsko koalicijo in 7 za opozicijo. V ostalih občinah videmske pokrajine so bili izvoljeni naslednji župani: v Premariaccu Rocco Ieracitano (le-vosredinska občanska lista) s 65,40%, v Varmu Sergio Michelin (levosredinski občanski listi) z 38,09%, v Viscu Elena Cecotti (levosredinska občanska lista) s 66,39%, v Barcisu Tommaso Olivieri Maria Novelli (Demokratska stranka) (levosredinska občanska lista) s 53,64%, v Canevi Andrea Attilio Gava (desno-sredinska koalicija) s 53,81%, v Clautu Gionata Sturam (desnosredinska občanska lista) s 53,95%, v Montereale Valcellini Pieromano Anselmi (levo-sredinska občanska lista) s 56,37% in v Travesiu Diego Franz (desnosredinska občanska lista) s 53,08%. V videmski pokrajini sta desna in leva sredina osvojili vsaka po dve občini, v pordenonski pokrajini, kjer je leva sredina upravljala štiri od petih občin, pa bo odlsej upravljala le Carlo Monai (Italija vrednot) Domenico Pinto (Preporod) dve, saj si je desna sredina zagotovila tri občinske uprave. Arbitražni sporazum še naprej v ospredju pozornosti LJUBLJANA - Slovenski premier Borut Pahor je včeraj znova zagovarjal arbitražni sporazum v parlamentu in opozoril, da bo arbitražno sodišče moralo mejo na kopnem in morju ter stik z odprtim morjem določiti z eno in ne tremi razsodbami. Premier je tudi opozoril, da glasovanje za sporazum prinaša pozitivne posledice za Slovenijo, medtem ko bi z zavrnitvijo sporazuma naredili veliko uslugo Hrvaški, poleg tega pa nas mednarodna skupnost ne bi več razumela. Dodal je še, da tudi še ni slišal prepričljivega argumenta, kako bodo ravnali, če bo sporazum zavrnjen. Predsednik Zaresa Gregor Golobič pa je medtem izjavil, da opozicija sporazumu nasprotuje, kar predlagatelj ni pravi. Dejal je še, da se bo na referendumu odločalo tudi o tipu politike - ali za politiko, ki daje prednost strankarskim interesom pred državo ali proti taki politiki. Da je sporazum dober, so ocenili tudi vidni člani koalicijske LDS, ki so pozvali volivce, naj ga na referendumu podrejo. V zunajparlamentarni NSi pa so protestirali, da vlada na svojih spletnih straneh oglašuje za arbitražni sporazum in tako gre nedovoljeno kampanjo. Vlada je omenjene očitke zanikala že v četrtek in zatrdila, da o vsebini arbitražnega sporazuma v času do referenduma komunicira izključno v okviru rednih komunikacijskih aktivnosti brez dodatnih proračunskih sredstev. avstrija - Ob 55. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe Kancler Faymann želi s pomočjo Inzka vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov rešiti do leta 2012 DUNAJ/CELOVEC - Avstrijski zvezni kancler Werner Faymann se je v svojem govoru ob 55. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe dotaknil tudi njenega še vedno nerešenega 7. člena in se ob tem zavzel tudi za rešitev vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem. V pogovoru za dunajski časnik Die Presse pa je bil še bolj konkreten, ko je dejal, da želi vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel rešiti najkasneje do leta 2012. Kot vodjo pogajanj pa je kancler omenil Visokega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini Valentina Inz-ka, ki je tudi kandidat za novega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Kancler Faymann je doslej že večkrat poudaril, da si prizadeva za čim širši dogovor glede rešitve vprašanja dvojezičnih tabel, torej za takšno, ki bi jo podprli vsaj socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni. Valentin Inzko pa je minuli teden v pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo (ORF) sporočil, da ima glede prevzema funkcije novega predsednika NSKS zeleno luč zunanjega ministra Michaela Spindeleggerja (OVP), v kratkem pa se bo o tem pogovarjal še z delodajalcem v Bruslju, kjer pa težav - tako Inzko - ni pričakovati. Ob letošnji 55. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe je slovenski zunanji minister Samuel Zbo-gar svojemu avstrijskemu kolegu Spindeleggerju tudi po- slal pismo, v katerem izraža pričakovanje slovenske vlade po doslednem izvajanju mednarodnopravnih obveznosti Avstrije do slovenske narodne skupnosti na Koroškem in na Štajerskem. Slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, ki je pismo izročil Spindeleggerju, pa je kopije pisma posredoval tudi veleposlanikom Francije, Velike Britanije, ZDA in Rusije, ki so poleg Avstrije podpisnice ADP. »Slovenija želi poudariti, da vprašanje človekovih pravic in pravic manjšin ni zgolj notranja zadeva posamezne države, ampak je hkrati tu- di skrb mednarodne skupnosti, ki je v ta namen oblikovala številne mednarodne mehanizme, vključno z ustreznimi postopki za njihovo izpolnjevanje,« je med drugim v pismu avstrijskemu kolegu zapisal Zbogar in ponovno izrazil pričakovanje, da se bo še letos rešilo odprto vprašanje manjšine med državama. 55. obletnica podpisa državne pogodbe in 90. letnica koroškega plebiscita bi bili dejansko dobri priložnosti za dokončno uresničitev določil državne pogodbe, je v pogovoru za slovenski spored ORF še pristavil Zbo-gar in namignil, da nima v mislih le dvojezične topografije, temveč celoten spekter manjšinskih pravic. Na 55. obletnico podpisa ADP in na še neuresničene pravice slovenske manjšine pa so opozorili tudi na Koroškem. Medtem ko so manjšinski politiki povsem »zaspali« (nobena od političnih organizacij se v javnosti ni oglasila ob obletnici!), so neznanci z akcijo na dvojezičnem ozemlju Koroške le opozorili na neizpolnjeni 7. člen ADP. V kraju Šentjakob v Rožu se je ob namreč ob obletnici pojavil pod nemškim krajevnim napisom ob cesti še slovenski napis »Šentjakob v R.« (na posnetku). Kdo je poskrbel za opozorilo oz. uradno dvo-jezičnost tega kraja s precejšnjim delom slovenskega prebivalstva, ni znano. Ivan Lukan SINDIKALNO SPOROČILO NOVINARJEV PRIMORSKEGA DNEVNIKA Na nedeljskem občnem zboru Zadruge Primorski dnevnik (poročilo objavljamo na 3. strani) smo v razpravi prebrali tudi dokument novinark in novinarjev Primorskega dnevnika, ki ga objavljamo v celoti. **** Dovolite nam, da ta občni zbor izkoristimo tudi za opis položaja v uredništvu Primorskega dnevnika. A tudi za to, da novemu odboru, ki ga bomo danes izvolili, predložimo nekatera odprta vprašanja in nakažemo nekaj predlogov. V tržaški oziroma goriški redakciji je zaposlenih sedemnajst novinark in novinarjev, katerim gre prišteti odgovornega urednika: dnevno ustvarjamo od 24 do 32 strani obsežen časopis. O njegovih vsebinah si lahko vsak bralec ustvari svoje mnenje in nikakor ne trdimo, da je sedanja ureditev časopisa edina možna ali celo najboljša. Upamo pa si trditi, da je število zaposlenih doseglo najnižjo možno raven: kdor zahaja v naše uredništvo, ve, da nas že vsak bolniški ali drugačen dopust spravi v težave. Da vsaka dodatna zamisel, ki pomeni po našem mnenju bogatitev časopisnih vsebin (naj bo to priloga ob olimpijskih igrah ali zbiranje spominov na maj 1945), močno bremeni delo v redakciji. Današnjega občnega zbora ne želimo izrabljati za samohvalo ali objokovanje, dejstvo pa je, da velikokrat naredimo precej več od tistega, kar nam narekuje delovna pogodba. Dejstvo je tudi, da je podjetje DZP-PRAE pred dobrim letom posodobilo našo spletno stran. V uredništvu smo se s prenovo strinjali, saj si v tretjem tisočletju ne moremo predstavljati papirnatega dnevnika brez dobre ali vsaj sprejemljive spletne strani. Investicija je bila po našem mnenju uspešna: danes to stran povprečno obišče okrog 1.200 bralcev dnevno, številni redno sodelujejo tudi pri naših anketah ali fotografskih akcijah. Počasi so se začeli pojavljati tudi oglaševalci. Opozorili bi radi, da spletna stran, na kateri dnevno objavimo okrog deset novic, nima svojega uredništva: ustvarjamo jo novinarke in novinarji ob svojem rednem vsakdanjem delu in seveda ob odločilni pomoči zaposlenih v stavnici. Ker je Primorski dnevnik v prvi vrsti glasnik članov zadruge in Slovencev v Italiji, se njegovi uslužbenci trudimo, da bi se to dejstvo zrcalilo tudi v nje- govih vsebinah. S svojim poročanjem skušamo dati besedo vsem komponentam naše skupnosti, kriti najprej tiste najpomembnejše dogodke, ki so ji blizu. Morda pri tem nismo vedno enako uspešni in izboljšave so seveda možne: upamo si pa trditi, da mora biti Primorski dnevnik kljub temu prioriteta za celotno skupnost. Podobne besede bi radi pogosteje slišali tudi s strani vseh članov upravnega sveta zadruge Primorski dnevnik, predvsem pa naših manjšinskih političnih predstavnikov. Glede na podatke, ki so nam dostopni, menimo, da odlikujejo našo časopisno hišo skrbno upravljanje. Kljub temu pa mislimo, da bi morala zadruga skrbeti, da bi bila finančno samostojnejša, pri čemer bi si morala prizadevati tudi za pridobivanje novih članov in dodatnih sredstev. Pri tem mislimo na primer na evropske sklade in druge mednarodne projekte. A tudi na volilno oglaševanje, ki doslej ni imelo dostopa do naših časopisnih strani. Naše prepričanje je, da ni razloga, da ne bi ob volitvah objavljali tudi plačanih oglasov političnih kandidatov, seveda na podlagi jasnih in zavezujočih pravil. Zaradi varčevalnih ukrepov smo v uredništvu prisiljeni krčiti zunanje sodelavce, se odpovedovati plačanim naduram, a tudi marsikateremu pomembnemu dogodku, ker poteka sto kilometrov predaleč: zelo nespametno pa se nam zdi, da bi se še naprej odpovedovali več deset tisoč evrom volilne reklame. Vemo, da je bilo ob dosedanjih volilnih preizkušnjah zanimanje zanjo precejšnje. A tudi, ko bi na koncu iztržili »samo« 5.000 evrov: ali ne bi bilo lepo in koristno, če bi lahko z njimi honorirali nekaj mladih nadebudnih novinarjev? Za konec pa še to. Med stroški, ki bremenijo naš časopis, je zelo visoka najemnina za sedež tržaškega uredništva. V času vse hujše finančne negotovosti je ta aspekt vse prej kot zanemarljiv, zato apeliramo na nov odbor, da podrobneje razmisli o morebitnih možnih rešitvah. Prav tako se nam zdi danes, ko v Štandrežu nastaja nova velika časopisna tiskarna, nujno razmisliti o prihodnosti tiskarne v Ulici Montecchi in morebitnih, morda finančno ugodnejših alternativah. V imenu novinark in novinarjev Primorskega dnevnika predlagamo občnemu zboru, da ta dokument sprejme kot priporočilo novemu odboru. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 18. maja 2010 3 OPČINE - V nedeljo je bil v prosvetnem domu občni zbor zadruge Primorski dnevnik Pozitivna bilanca, zahtevno delo in zaskrbljenost za negotovo prihodnost Ace Mermolja: Dnevnik mora vsem pomagati rasti, to ni le poklic ampak poslanstvo - Odobrena bilanca in izvoljen nov odbor OPČINE - V prosvetnem domu na Opčinah je v nedeljo zjutraj potekal občni zbor Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil tokrat, kot določa statut, volilnega značaja. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Zadruge Ace Mermolja, ki se je z uvodnimi besedami tudi poslovil od funkcije, potem ko je zadrugi predsedoval za dobo devetih let oziroma za tri mandate. Mermolja je v poslovilnem predgovoru dejal: »Nekateri zapuščamo upravni odbor Zadruge, jaz pa predsedniško mesto, kjer mi je bila dana čast biti devet let. Moj čas se je iztekel in voščim nasledniku obilo sreče, ker jo bo tudi potreboval. Upravni odbor Zadruge PD je tudi v tem triletnem obdobju opravil svoje naloge. Primorski dnevnik je redno izhajal, osebje je redno prejemalo plače, vsi so lahko delali, čeprav ne v lahkih razmerah. Kot lastniki smo skrbno sledili delu nadzorovane družbe DZP/PRAE in seveda Primorskemu dnevniku. Opravkov ni bilo malo in zato se iskreno zahvaljujem vsem odbornikom Zadruge in še posebno tistim, ki odhajajo po dolgih letih. Omenil sem nadzorovano družbo DZP/PRAE. Z njenimi upravitelji smo imeli sistemsko urejene stike, saj so oni direktno upravljali podjetje. Ko Predsedujoče omizje na nedeljskem občnem zboru kroma 31. decembra 2008, ki predstavlja bruto dobiček v višini € 16.604. Če odštejemo sredstva za davke, znaša končni neto dobiček € 10.598. Vrednost proizvodnje je v letu 2008 znašala € 75.253, kar predstavlja € 1.498 manj kot v prejšnjem letu. Vrednost proiz- vodnje sestavlja skoraj izključno najemnina za glavo Primorskega dnevnika, ki jo zadrugi plačuje nadzorovana družba DZP/PR.A.E. in znaša € 75.000. Stroški produkcije, znašajo skupno € 59.115, v prejšnjem letu so zna- Del udeležencev občnega zbora v openskem prosvetnem domu kroma šali € 67.647. Zadruga je v prejšnjih letih zaključila pomembne postopke: zaključila izplačilo dolgov in poenostavila odnose z nadzorovano družbo DZP. Posledica tega je, da postajajo iz leta v leto obračuni Zadruge bolj enostavni in skromni. Glede premoženjskega stanja v bilanci, naj omenimo vrednost naše udeležbe v bilanci v družbi DZP/PR.A.E., ki znaša € 346.482. Znano je, da je Zadruga stoodstotni lastnik družbe DZP, ki je založnik Primorskega dnevnika, in glave časopisa. Zdruga je torej edini lastnik Primorskega dnevnika. Celota kreditov se je, iz omenjenih razlogov, dodatno znižala od prejšnjih € 51.147, na € 25.135. Razlika s prejšnjo poslovno dobo je omembe vredna in znaša € 26.012, razlika je odvisna od odpisa letnega deleža takoi-menovanih anticipiranih davkov (letni delež € 4.556) in od dejstva, da je bil v prejšnji poslovni dobi nakopičili velik kredit napram davčni upravi (v višini € 24.515), ki je bil v veliki večini (€ 21.456) porabljen za kompenzacijo tekočih dajatev. Likvidna sredstva znašajo € 79.941. Celotna aktiva v obtoku je na dan 31/12/2009 znašala € 109.657 €, torej 11.326 evrov več kot leto prej. V celoti je aktiva narasla iz prejšnjih € 445.036 na € 456.176. Na pasivni strani premoženjske- ga stanja se je vrednost glavnice znižala za €15.879 in znaša sedaj € 130.546. Z razliko od tega, kar velja za druge vrste kapitalskih družb, je glavnica zadrug spremenljiva in raste ali pada z vstopom in izstopom članov. V poslovnem letu o katerem poročamo, je Upravni s svet s sklepom črtal iz seznama 167 pokojnih članov, vrednost njihovih delnic pa je prenesel v poseben rezervni sklad v višini € 15.931. »V letu 2009 sta vložila prošnjo in bila sprejeta dva nova člana. Kot že rečeno je upravni svet s sklepom izločil iz seznama članov 167 pokojnikov, podobno preverjanje bo moral nov Upravni svet opravljati v rednih presledkih. Naj na tem mestu spomnimo, da velika večina članstva izhaja iz časa ustanovitve Zadruge pred trinajstimi leti, dotok novih pa zdaleč ne pokrije tistih, ki nas iz leta v leto zapuščajo, je v poročilu upravnega odbora povedal Mermolja in predlagal poro-čilov odobritev občnamu zboru. Sledila je predstavitev redne bilance za leto 2009, ki jo je podal podpredsednik zadruge Livio Valenčič, medtem ko je poročilo nadzornega odbora predstavil njegov predsednik Vojko Lovriha. Občni zbor je potem po razpravi z veliko večino glasov odobril poročila in bilanco za leto 2009. (Povzetek razprave, ki je sledila pred-stavitvii nove skupne kandidatne liste za upravni svet, objavljamo v bližnjem uokvirjenem članku). Z veliko večino je bila izvoljena tudi edina kandidatna lista, v kateri so glede na prejšnji devetčlanski odbor štirje novi člani, občni zbor pa je tudi določil honorarje. Novi odbor Zadruge Primorski dnevnik, izvoljen na nedeljskem občnem zboru Kufersin Giorgio (Jure) Ban Tomaž Corradetti Alessandro Marsič Marino Namor Jole Rustja Matjaž Valencic Livio Vogric Andrej Waltritsch Alessandro (Aleš) odhajam, izražam eno željo in sicer, da bi imele vse naše organizacije in ustanove tako kakovostne odbore, kot jih ima DZP/PRAE. Pri zahvalah in pohvalah bom imenoval eno samo ime, to je direktorja DZP/PRAE Pavla Ma-horčiča, ker je dragocen motor vsega našega skupnega početja in ker mi je pomagal razumevati ne le delovanje družbe, ampak izjemno zapleten italijanski založniški sistem. Seveda gre moja zahvala vsem, ki ustvarjajo Primorski dnevnik: danes in včeraj in to celih 65 let.Upam, da sem tudi jaz med njimi. Časopis se kadrovsko prenavlja. Obrnil bi se na mlade kolege, ki pričenjajo svoj poklic. Finančna negotovost ni le značilnost Primorskega dnevnika ampak, žal, celotne družbe. Tveganje bo del vašega življenja. Osebno odvračam cenzuro, ker sem jo izkusil, vendar ima tudi svoboda svoj red in svoja pravila. Primorski dnevnik ni zrcalo, ampak je del naše skupnosti: vsem mora pomagati rasti. Dnevnik ni le poklic ampak poslanstvo«, je med drugim dejal Mer-molja in dodal, da »odloča tisti, ki je in ne oni, ki godrnja v daljavi a ne najde par ur na leto zato, da pride, pove svoje mnenje in odda svoj glas, tudi če je negativen.« Mermolja je nato nadaljeval s predstavitvijo aključne bilance na dan IZ RAZPRAVE - Dnevnik nenadomestljiv dejavnik za vso skupnost Dobro upravljanje ni dovolj za preživetje Imeti vizijo za prihodnost časopisa OPČINE - Predsednik založniškega podjetja DZP-PRAERado Race je v razpravi podal informacijo o finančnem stanju časopisa. Doslej so bile vse bilance poslovanja DZP pozitivne, država je bila korektna in prispevki so prihajali (razen dveh zaporednih klestenj po 2% na leto. op. ur.) Vendar vlada velika negotovost glede tega, kaj bo v prihodnosti. Država na vseh področjih krči izdatke, zato postaja vprašanje kočljivo. Vodstvo založbe je vsekakor na delu, da se Primorskemu dnevniku tudi v prihodnje zagotovijo potrebna sredstva. Race pa se je obenem zavzel za racionalizacijo v organizaciji manjšinskih dejavnosti nasploh. Samo Pahor je v razpravo posegel večkrat in očital vodstvu zadruge proceduralne napake, kritičen pa je bil tudi do pisanja Primorskega dnevnika in očital novinarjem, da ne znajo slovenščine. O tem, da ima Primorski dnevnik še neizkoriščene možnosti, je govoril Livio Se-molič, ki se je zavzel za novo koordinirano akcijo pridobivanja novih naročnikov, zla- sti na Goriškem. Obenem je postavil vprašanje, ali ni možno racionalizirati stroške za distribucijo časopisa in, ali je s tem v zvezi res bistveno, da dobijo bralci časopis na svoje domove. Poljanka Dolhar je prebrala dokument, ki ga je odobrila sindikalna skupčina novinarjev (objavljamo ga na sosednji strani). Rudi Pavšič pa začel s čestitko vsem, ki so ob 65-letnici dali svoj doprinos, da ima lahko naša skupnost danes svoj dnevnik s tolikšno tradicijo. Po njegovi oceni je treba gledati v prihodnost, tako mora delati manjšina v celoti in se prilagajati novim časom, tako tudi dnevnik. Pavšič je izrazil oceno, da bi moral dnevnik nuditi več opore manjšini za uveljavljanje pravic in zaščitnega zakona. Kot obsodbe vredno pa je opredelil odsotnost drugih manjšinskih medijev na občnem zboru zadruge. Glede debate o tem, »čigav« da je Primorski dnevnik, pa je dejal, da je časopis predvsem last naročnikov in članov zadruge. Odgovorni urednik dnevnika Dušan Udovič se je uvodoma zahvalil Acetu Mer- molji za njegov doprinos in vseskozi korektne odnose, kar velja za ves čas, kar je bil na čelu zadruge. Dotaknil se je aktualnih težav dnevnika, ki izhaja v vse težavnejših okoliščinah. Če doslej ni bilo izgub, gre to pripisati vestnemu upravljanju in neprestanim krčenjem stroškov. Podjetje je prisiljeno zniževati število strani in sodelavcev, ukrepi pa se bodo neizbežno poznali na kakovosti časopisa. Problem je prihodnost časopisa, o kateri je treba imeti jasnejši vizijo. Tu lahko odigra pomembno vlogo manjšinsko gospodarstvo, ki je včasih že uspešno pomagalo dnevniku. Je možno pričakovati, da bo tako tudi v prihodje? Odgovorni urednik je govori l tudi o vsebini časopisa in apeliral, naj javna razprava ne zdrkne pod civilizacijsko raven, česar vodstvo dnevnika ne more dopustiti. SenatorkaTamara Blažinaje izhajala iz ugotovitve, da je Primorski dnevnik za manjšino nenadomestljiv, zato zasluži pozornost celotne skupnosti. Ne gre le za preživetje časopisa, temveč za to, da se mu omogoči sodoben razvoj. Ko je govor o vse- bini, je treba razpravo razširiti rudi na druge medije, pomisliti pa je treba tudi na učinkovitejšo komunikacijo z večinskim narodom, tudi s pomočjo spletne strani. Čas krize je za Blažinovo lahko tudi čas za nove priložnosti, kar velja tudi za zakon o založništvu, iz katerega črpa sredstva tudi Primorski dnevnik. Glede zakona je vsekakor treba narediti red, ker je preveč njegovih neupravičenih koristnikov, medtem ko manjšinski dnevnik brez teh sredstev ne bi preživel. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka se je pridružil čestitkam dnevniku ob 65-letnici. Težko si je predstavljati ohranjanje slovenščine med našimi ljudmi brez šol in Primorskega dnevnika. Zato je skrb za jezik Primorskega dnevnika toliko bolj potrebna. Štoka je poudaril, da bo vedno zagovarjal njegov obstoj in razvoj, tako kot tudi njegovo pluralistično rast. Glede prizadevanj za utrditev javnega financiranja pa je dobro, da se Primorski dnevnik nasloni tudi na druge manjšinske dnevnike kot je južnotirolski Dolomiten. 4 Torek, 1B. maja 2010 GOSPODARSTVO GIBANJA - Po konjunkturni analizi deželne Confindustrie FJK za začetek leta V prvem četrtletju zmerni znaki oživljanja gospodarstva Tudi pri kratkoročnih predvidevanjih prevladuje optimizem, predvsem za izvoz KOBARID - Zgodba o uspehu »od planine do Planike« Muzej sirarstva dopolnil uspešno gospodarsko pot mlekarne TRST - V prvih treh mesecih letošnjega leta se je v Furlaniji-Julijski krajini nadaljevalo počasno izboljševanje gospodarskih gibanj glede na katastrofalno leto 2009. Kot so te dni sporočili iz deželne organizacije industrijcev Confindustria FVG, so se glavni kazalniki glede na enako lansko obdobje v prvem četrtletju izboljšali, medtem ko so v primerjavi z zadnjima lanskima četrtletjema pokazali še rahlo nazadovanje. Iz tega je mogoče sklepati, da se položaj na področju industrije utrjuje glede na začetek lanskega leta, a je rast proizvodnje še zelo šibka in negotova. Iz podrobnejše analize konjunkturnih gibanj izhaja, da je bila proizvodnja v prvem četrtletju glede na zadnje tri mesece leta 2009 negativna, saj se je stopnja rasti od +6,8 odstotka v decembru marca znižala na -0,5 odstotka. Enako je bilo gibanje prodaje, ki je padla od +8,6 odstotka na -1,8 odstotka, pri čemer se je prodaja na domačem trgu glede na zadnje lansko četrtletje znižala za 2,5 odstotka, izvoz pa za 1,4 odstotka. Zaposlenost je ostala na ravni iz zadnjega četrtletja lani. V letni primerjavi, torej glede na prvo četrtletje lanskega leta, se je proizvodnja povečala za 10 odstotkov (e enakem obdobju lanskega leta je bila negativna za 5,5%), skupna prodaja pa je zrasla za 9,6 odstotka (lani -7,1%); od tega se je prodaja na domačem trgu povečala za 5,2 odstotka, izvoz pa je zrasel za 12,9 odstotka. Znaki negotovosti so opazni tudi pri ostalih kazalnikih iz analize Confindustrie. Medtem ko je gibanje novih naročil pozitivno (od 11,4% na 11,9% v trimesečni in od 8,6% na 18,6% v četrtletni primerjavi), je penalizirana dohodkovnost podjetij. Glavni razlog je v dejstvu, da so se cene končnih proizvodov glede na lansko prvo četrtletje znižale za 3,3 odstotka, čeprav so ostale cene surovin nespremenjene. Najbolj zastopani panogi v deželni industriji, torej mehanska in lesnopredelovalna, sta v letošnjem prvem četrtletju beležili v glavnem enako gibanje kot ostala industrija. Pri prodaji, predvsem na tuje trge, se je rahlo bolje odrezal lesnopredelovalni sektor, medtem ko je šlo v mehanskem sektorju bolje na področju zaposlenosti. Kratkoročna predvidevanja, torej do konca prvega polletja, so prežeta s previdnim optimizmom. V sondaži med podjetniki prevladujejo odgovori »stabilno«, pozitivno pa je, da je odgovorov »zmanjšanje« znatno manj od odgovorov »povečanje«. Najbolj ugodna so predvidevanja za izvoz, saj več kot 30 odstotkov vprašanih podjetnikov napoveduje njegovo rast, padec pa samo 7 odstotkov sodelujočih v anketi. Direktorica Planike Anka Lipušček Miklavič, minister Dejan Židan, župan Kobarida Robert Kavčič in minister Henrik Gjerkeš (z leve) med degustacijo sirov Planike tg KOBARID - »Od planine do Planike« ali zgodba o uspehu. S temi besedami lahko najboljše opišemo pot, ki jo je od svoje ustanovitve leta 1957 prehodila kobariška Mlekarna Planika, ki je danes pomemben gospodarski dejavnik v Posočju in širši okolici, saj odkupuje kakovostno mleko s celotnega območja občin Tolmin, Kobarid in Bovec, obrobnih predelov občin Idrija, Kanal in Nova Gorica ter tudi iz Bohinja, s čimer prispeva k razvoju kmetijstva in zagotavlja tudi precejšnje število delovnih mest. Pri proizvodnji pa upošteva stare recepte in tako nadaljuje več-stoletno tradicijo predelave mleka v sire in druge izdelke. In prav ta dediščina planinskega pašništva in posoškega sirarstva, na podlagi katere je nastala kobariška mlekarna, je zdaj predmet stalne razstave v novem muzeju Mlekarne Planika, ki jo je v petek v Kobaridu uradno odprl novi slovenski minister za kmetijstvo Dejan Zidan. Slovesnosti so se med drugimi udeležili minister za lokalno samoupravo Henrik Gjerkeš, župani občin Kobarid, Tolmin in Kanal Robert Kavčič, Uroš Brežan in Andrej Maffi, načelnik upravne enote Tolmin Zdravko Likar in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Silvester Gabršček. Kobariški župan je v nagovoru poudaril, kako skušajo v občini ohraniti in ovrednotiti svoje naravne in turistične znamenitosti, prav tako kot tudi Mlekarna Planika pri svojem razvoju skrbi za ohranitev biotske raznovrstnosti. O zgodovini gorskega pašništva v Posočju je govoril Silvester Gabršček, direktorica Planike Alenka Miklavič Lipušček pa je dejala, da je nov muzej tudi poklon vsem tistim, ki so se in se še ukvarjajo s paš- PODJETJA - Vpis v knjigo svetovnih rekordov Tržaški Radaelli izdelal najtežjo jekleno žico na svetu TRST - Tržaško podjetje iz skupine težjo žico na svetu. Dolga je 3020 me-Radaelli, vodilne v proizvodnji jeklenih trov,s premerom 164 milimetrov pa teh-žic, je dosegla nov svetovni rekord z naj- ta 361,1 tone. ništvom in proizvodnjo mlečnih izdelkov. Minister Zidan je spomnil, kako je bila prav Mlekarna Planika ena izmed pobudnic akcije Kupujem slovensko, poudaril pa je tudi, da so slovenski živilski proizvodi nadpovprečne kakovosti in da se Slovenija dobro zaveda pomena kmetijstva. Glede tega je napovedal prispevek v višini 3 milijonov evrov, ki ga bodo razdelili mlečnim proizvajalcem, in nove razpise za pridobitev evropskih sredstev za razvoj kmetijstva, ki bi jih bilo treba čim boljše izkoristiti, saj je za naslednje sedemletje na voljo kar 120 milijonov evrov. Zgodovinsko etnološko zbirko o pomenu živinoreje, planinskem pašništvu in sirarstvu Od planine do Planike je uredil Marko Grego iz Tolminskega muzeja, ki je izbral slike in besedila. V muzeju, ki stoji tik ob mlekarni in njenem marketu, obiskovalcem predvajajo tudi kratek film o razvoju sirarstva, v programu pa so vodeni ogledi še aktivnih planinskih kmetij skupaj z muzeji prve svetovne vojne na prostem, ki jih izvaja fundacija Poti miru v Posočju. V občini Kobarid pa so v petek proslavljali še en pomemben dogodek. Na vrsti je bila slovesnost ob zaključku obnove kanalizacije in vodovoda v Idrskem, kar bo gotovo prispevalo k izboljšanju kakovosti lokalnega življenja. Občina Kobarid je obnovitvena dela izvedla s pomočjo sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj (pridobila je kar 900.000 evrov) in 103.000 evrov proračunskih sredstev na podlagi zakona o financiranju občin. S tem je dokazala, da zna tudi v obdobju gospodarske krize uspešno kljubovati težavam. (T.G.) OBRAČUNI - Zaradi krize Illycaffe lani omejil dobiček, ne pa razvojnih projektov TRST - Lanski poslovni obračun tržaške družbe Illycaffe se je zaključil s 5,2 milijona evrov čistega dobička (kar je sicer za tretjino manj kot 8 milijonov evrov vreden dobiček iz leta 2008) in z 1,2-odstotnim povečanjem prihodkov. Na skupščini delničarjev so bili potrjeni dosedanji člani nadzornega odbora in tudi upravnega sveta, katerim se je pridružil še Giancarlo Michellone, do pred kratkim predsednik tržaškega AREA Science parka in nekdanji dolgoletni vodja Fia-tovega raziskovalnega centra. Kot beremo v tiskovnem sporočilu po skupščini, ima podjetje za letošnje leto v načrtu širitev svojih mednarodnih dejavnosti z odprtjem nove hčerinske družbe junija v brazilskem Sao Paulu. Sicer pa je tržaška skupina za kavo in kolonialno blago navzoča v več kot 30 državah sveta, v zadnjem času pa širi svojo dejavnost na področju oskrbe uradov, katerim ponuja kavne aparate espresso in v tablete prešano kavno mešanico. »V zelo zahtevnem letu, kot je bilo lansko, je Il-lycaffe uspel ohraniti svoje pozicije in tudi podpirati pomembne strateške projekte, ki jih je zastavila že na začetku krize. Ti rezultati so sad dela, katerega blagodejni učinki bodo zaznavni tudi v prihodnjih letih,« je poslovni obračun komentiral predsednik in pooblaščeni upravitelj podjetja Illycaffe Andrea Illy. EVRO 1,2349 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 17. maja 2010 evro (povprečni tečaj) valute 17.5. 14.5. ameriški dolar 1,2349 1,2492 japonski jen kitajski juan 114,17 B4315 115,55 ruski rubel indijska rupija 37,6260 B,52B0 37,7325 danska krona 56,3360 7,4405 56,4B30 56,4B30 7,4391 britanski funt 0,B5540 0,B5710 švedska krona 9,6035 9,5745 norveška krona 7,7220 7,7260 češka krona 25,560 25,465 švicarski frank 1,4014 1,4020 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 277,B2 276,13 poljski zlot 4,0195 3,9B5B kanadski dolar 1,2792 1,2B32 avstralski dolar 1,4043 1,4015 1 955B bolgarski lev romunski lev 1,955B 4,1926 4,1B45 litovski litas 3,452B 3,452B latvijski lats braziljski real 0,7074 2 2313 0,7075 islandska krona 290,00 2,2290 290,00 turška lira 1,9039 1,9143 hrvaška kuna 7,2530 7,2550 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 17. maja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,33633 0,43533 0,30500 0,06667 0,21B33 0,30500 0,423 0,6B3 0,976 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.650,97 € -282,67 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 17. maja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 13,41 +0,60 INTEREUROPA 4,05 +2,27 KRKA 67,63 -0,41 LUKA KOPER 19,95 -2,40 MERCATOR 159,94 +0,06 PETROL 2B1,09 -1,35 TELEKOM SLOVENIJE 113,06 -1,02 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,50 AERODROM LJUBLJANA 27,20 +0,26 DELO PRODAJA ETOL ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST KOMPAS MTS 7,40 11,29 +5,71 +0,36 NIKA PIVOVARNA LAŠKO 23,29 +2,64 POZAVAROVALNICA SAVA 9,97 -0,30 PROBANKA - - SALUS, LJUBLJANA 440,00 +0,69 SAVA TERME ČATEŽ 171,1B -2,95 IERME ČAIEŽ ŽITO - - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 21,14 -5,54 MILANSKI BORZNI TRG FTSE MIB: 17. maja 2010 +0,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 1,163 -0,09 ALLIANZ B2,93 +0,34 ATLANTIA 15 -1,06 BANCO POPOLARE 4,47 +7,5B BCA MPS 0,BB -0,67 BCA POP MILANO 3,50 +0,07 EDISON 1,96 +2,2B ENEL 3,60 +0,21 ENI 15,73 -0,19 FIAT B,72 -2,95 FINMECCANICA 9,2 +1,94 GENERALI 14,B5 +0,6B IFIL - - INTESA SAN PAOLO 2,2 +1,15 LOTTOMATICA 12,52 -1,BB LUXOTTICA 20,49 0,00 MEDIASET 5,41 -1,64 MEDIOBANCA 6,01 -1,96 PARMALAT 1,94 +2,21 PIRELLI e C 0,44 -1,45 PRYSMIAN 11,29 -2,67 SAIPEM 26,31 +1,04 SNAM RETE GAS 3,44 +0,66 STMICROELECTRONICS 6,59 +0,B4 TELECOM ITALIA 1,01 +1,29 TENARIS 15,05 +1,01 TERNA 3,02 -0,17 TISCALI 0,12 -4,74 UBI BANCA 7,63 -1,B7 UNICREDIT 1,B1 +0,44 SOD NAFTE (159 litrov) 70,18 $ +0,14 IZBRANI BORZNI INDEKSI 17. maja 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 917,92 3.745,19 -0,B5 -0,75 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 290,51 1.655,64 -4,51 +0,00 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.541,71 1.900,24 1.127,B9 1.123,7B 6.066.92 5.262.54 3.543.55 2.454,B7 1.193,1 2.635,34 10.235,76 2.B33,69 19.715,20 2.559.93 16.B35,56 -0,74 -0,36 -0,69 -2,50 +0,17 -0,01 -0,47 -1,00 -0,13 +0,05 -2,16 -0,75 -2,13 -5,06 -0,94 / MNENJA, RUBRIKE Torek, 18. maja 2010 5 ISTRSKI ZORNI KOT Pester mednarodni dan muzejev Miro Kocjan V Zagrebu je bilo srečanje hrvaških predstavnikov socialno-li-beralne stranke (HSLS) in Evropske liberalno-demokratske stranke (EL-DR), na katerem so razpravljali o tem, kako naj bo v bodoče upravno urejena država pač na svoji poti v Evropo. Ugotavljali so, da naj bi do potrebnih sprememb prišlo do leta 2014, v bistvu pa naj bi država tedaj imela pet regij, državni finančni dohodek pa naj bi delili v odnosu 7525. Darinko Kosor, ki vodi socialno-liberalno stranko, je dejal, da prave decentralizacije do sedaj ni bilo in da je skrajno potrebna. Tedaj naj bi regije bile Slavonija, Srednja Hrvaška, Zagreb, Dalmacija ter Istra skupaj s Kvarnerskim področjem. Hkrati poročajo iz Zagreba, da vlada resno razmišlja o tem, da bi bilo treba v državi preprosto odpraviti male občine, saj jih je preveč, predvsem pa veliko stanejo. Občin in mest je v državi skupaj 557, od teh pa jih je kar 256, ki zaostajajo za finančno socialnim nivojem v državi v višini kar 60 odstotkov. Najmanj razvite so občine v Liki in Slavoniji. Menda so v nevarnosti tudi nekatere manjše občine v Istri, katerih predstavniki so se že oglasili, češ, da je istrska regija navsezadnje dobro stoječa, to pa naj bi zagotovilo tudi obstoj nekaterih manjših občin. Oglasil se je že župan Rino Dunis, ki zastopa Grožnjan. Vlada v bistvu sodi, da bi bilo treba odpraviti občine, ki so na »gospodarsko zaostalem področju«. Vsako leto 18. maja muzeji po vsem svetu organizirajo svoj mednarodni dan. K pobudi se pridružijo tudi hrvaški, ki soglašajo s stališčem ICOM (International Council of Museums), da so muzeji pomembno sredstvo kulturnega sodelovanja, bogatitve kulture, razvoja in vzajemnega razumevanja ter miru med narodi. Hrvaška je članica te organizacije že 30 let, ICOM pa je bil ustanovljen leta 1977. Letos hrvaška nastopa z geslom »Muzeji in socialno soglasje«. Na Reki se bodo s posebnimi razstavami letos predstavili Muzej sodobne umetnosti, Civilni muzej, Muzej zgodovine in pomorstva ter Naravoslovni muzej. 13. junija bodo volitve vodilnih članov Italijanske unije v Istri in na Kvarneru. Kandidatne liste so predlagane. Furio Radin in Maurizio Tre-mul vnovič kandidirata za predsednika Unije oziroma njenega izvršnega odbora, imata pa protikandidata in sicer Silvana Saua in Oriet-to Marot. Silvano Sau je bil zadnji predsednik nekdanje Italijanske unije za Istro in Reko, zdaj je podžupan v Izoli, predseduje italijanski krajevni organizaciji v Izoli, razen tega je podpredsednik obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Orietta Marot je upravni ravnatelj Unije ter predsednik kvarnerske manjšinske organizacije. Tokrat v Italijanski uniji volijo predstavnike neposredno. Poznavalci trdijo, da gre za sistem, ki že obstaja pri krajevnih volitvah, ima pa prednost, da daleč bolj pritegne zanimanje volivcev. Ti domnevno imajo tudi večje možnosti neposrednega stika in vpliva na reševanje problemov in razvoj. Znano pa je, da morajo pri kandidatih za najvišja mesta upoštevati stališče, da prihaja en kandidat iz Hrvaške, drugi pa iz Slovenije. Kandidature bodo preverjene do 20. maja. Novi odbor za italijanske programe koprskega radia in TV bo junija obravnaval italijanske programe, pripravljene za jesen. Predsednik je Alberto Scheriani, ki še sporoča, da bo odbor najpozneje konec tega meseca vnovič natanko preučil razmere, v katerih delajo italijanske redakcije, saj niso dobre. Scheriani ugotavlja, da je ena od bistvenih te- žav v tem, da ne morejo pokrivati tako ali drugače izpraznjenih mest, kar je seveda še kako moteče za programe. Odkrito je povedal, da so se že pogosto pritožili tudi pri zunanjih meritornih ustanovah, žal pa so še zmeraj brez odgovora. Droben uspeh je bil sicer dosežen v slovenskih redakcijah s tem, da bodo upravičenci, se pravi tisti, obvladajo oba jezika, prejemali določen finančni dodatek, ki je po zakonu o zaposlovanju predviden za take primere. Banke oziroma filiale, ki imajo sedež v Pulju, so kar aktivne v programu »Poduzetnik Pulj«, ki predvideva kredite za manjše pa vendar koristne poslovne poteze. Ustrezna komisija se je spet sestala in preučila šest novih prošenj financiranja za skupno vrednost 18 milijonov 746 tisoč kun. Za zdaj so se odločili za kredit v višini 4 milijone 516 tisoč kun, ki so ga namenili predvsem manjšim podjetjem, ki se ukvarjajo z drobno tekstilno industrijo, s prehrano ter specifičnimi vrstami turizma. Nevladna in neprofitna organizacija »Informo«, ki ima sedež v Bujah, je v Vodnjanu predstavila načrt Evropske unije »ENESCOM«, ki razpolaga z 1,8 milijona evrov sredstev. Po tem načrtu naj bi se sedem istrskih mest vključilo v evropsko mrežo informatike, predvidene pa so tudi spodbude za nove, neškodljive energetske vire. ENESCOM bo postal operativen junija, v načrtu pa sodelujejo tudi nekatere krajevne oblasti in lokalne ustanove poleg univerz na Malti, Češkem, Madžarskem, v Španiji, na Portugalskem in v Franciji. Za zdaj sta se aktivno vključili v načrt istrski občini Buje in Vod-njan. V Vodnjanu so se zahvalili za istrsko izbiro, saj se bodo tudi istrska mesteca vključevati v prizadevanja in boj proti nejasnim in nepričakovanim klimatskim spremembam. Iz Pulja pa poročajo, da si je knjižni sejem, ki poteka pod geslom »Politika in podjetnost za kulturo«, končno zagotovil bodočnost, vsaj za prihodnje triletno obdobje. Na občini v Pulju so namreč podpisali poslovno pogodbo, po kateri bodo Zagrebška banka, Občina in Istrska regija zagotovile skupaj nekaj nad milijon kun za redno pripravo sejma. Največ bo prispevala Zagrebška banka, in sicer pol milijona kun. Povezan s to finančno pomočjo bo že sejem, ki ga bodo odprli tretjega decembra letos pod naslovom »Knjiga in film«. Tudi v bodoče naj bi bili naslovi kar se da privlačni. V Rovinju pa so v okviru že omenjenega Mednarodnega dneva muzejev odprli razstavo posvečeno delu in naporom Petra Mateja Stan-covicha. Razstavljeno gradivo je izjemne vrednosti. V bistvu gre za knjige in drugo gradivo, ki ga je zbral Stancovich ter nato, leta 1852, podaril prvi rovinjski knjižnici. V Ro-vinju je Stancovich živel kot dijak, nato pa se je preselil v Videm in Pa-dovo. Na zdajšnji otvoritvi razstave je bibliotekarka Marija Smolica opisala Stancovicha kot neutrudnega bibliofila, razen tega pa tudi kot vidnega strokovnjaka za napredek kmetijskega strojništva in sploh tehnologije. Nekaj njegovih del je tudi v puljskem muzeju. Tudi občina Medulin je pričela širiti svoje vezi s tujino. Te dni so njeni predstavniki podpisali pismo o nameri z italijansko občino Porto Tolle. Omenjeno pismo, poročajo, je prvi korak k pobratenju. Med dvema občinama je že kar veliko stikov v kulturi, športu, šolstvu, ribištvu, veliko pa razmišljajo o turističnem sodelovanju. Zanimivo je da sta občini Medulin in Porto Tolle na istem poldnevniku: 44° in 50°. Razlog več za krepitev pestrega sodelovanja. JEZIK NA OBROBJU V slovenščini poznamo dva pojma občutnost in občutenost. Težko je potegniti med njima pomensko razliko, zato bom skušala danes povezati izraze občutno, občuteno, doživeto, zaznavno, občutljivo in dovzetno z ustreznimi izrazi v italijanskem jeziku. Najmanj težav imamo, kadar je govor o občutljivih ljudeh in občutljivosti. Toda likovno ali estetsko občutljiv človek (ital. sen-sibile) je v slov. estetsko ali likovno dovzeten. Kdor močno občuti mraz, vremenske spremembe, je za mraz občutljiv (sensibile) ali dovzeten. Sentiti ringraziamenti pa so celo samo iskrena zahvala. V italijanskih zvezah sento caldo, freddo, fame, sete, sonno glagol sento v slovenščini kar izpustimo in rečemo: vroče mi je, zebe me, lačen sem, žejen sem, zaspan sem, čeprav gre za naše občutke. Kadar želimo te občutke poudariti ali izpostaviti, povemo to z glagolom doživeti. Zato govorimo o doživeti bolečini, lakoti, žeji, ljubezni ali strahu. Gre torej za nekaj, česar ni mogoče opisati, ampak je treba doživeti. V italijanščini bi re-kli...qualcosa che non si puo des-crivere, ma che bisogna provare. Npr. provare l'indigenza - doživeti, čutiti pomanjkanje: risenti-re la crisi economica - doživeti ekonomsko krizo; soffrire la miseria - trpeti, doživeti bedo. Zato govorimo o doživetem pomanjkanju, o doživeti ekonomski krizi in o doživeti bedi. Doživet -a -o ima svoj izvor v doživetju, ki je lahko duhovno, notranje t.j. esperienza spirituale, interiore, tudi avvenimento ali vicenda. Odtod prihaja doživljaj, ital. esperienza, sentimento. Kar je doživljeno je torej provato, sen-tito, vissuto, sperimentato. Tudi naše doživeto čustvo je v ital. j. sen-tito, vissuto, zato doživeta ljubezen, doživeta ali globoka hvaležnost. Glagol doživeti pa srečujemo tudi v drugih zvezah in pomenih, ko ne gre za čustveno doživljanje. Doživeti visoko starost je giungere a veneranda etá; to seveda ni doživeta, ampak dosežena visoka starost, kot je la meta raggiunta - dosežen cilj. Avere una buona critica bomo slovensko rekli doživeti dobro kritiko, kar pa seveda ni doživeta kritika, lahko pa je zaslužena. Doživeti čast, sramoto je ital. essere onorato, disonorato; doživeti polom je subire una disfatta. V teh pomenih nam glagol doživeti na splošno ne povzroča težav. Na trgu se občuti znižanje cen (ital. si avverte, si accorge), znižanje je občutno (notevole) ali samo zaznavno. Občutno je v ital. tudi avvertibile, percettibile, sensi-bile. Npr.: kvaliteta se je občutno zvišala. Občutenost je v ital. sensibi-lita, prislov občuteno pa pomeni nekaj, kar je doživeto con senti-mento, con passione. Občuteno zelo pogosto lahko zamenjamo z doživeto, tako npr.: zgodbe v knjigi so doživete (občutene), pevka je zapela arijo doživeto (občuteno) ali tudi prepričevalno. Da naši pisci razlik med tem, kaj je občutno, občuteno ali doživeto, ne upoštevajo, se lahko prepričamo na vsakem koraku. V upanju, da bodo zdaj te razlike bolj razumljive, končujem današnji prispevek. Lelja Rehar Sancin odprto pismo Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Sodelavci Odseka za zgodovino (OZ) pri Narodni in študijski knjižnici so nam s prošnjo za objavo poslali spodnje odprto pismo v zvezi s problemi OZ. Odprto pismo objavljamo v celoti. Vodstvo Narodne in študijske knjižnice je imelo vrsto pogovorov s predsednikoma obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO z namenom, da bi skupaj preverili nastalo stisko (predvsem finančno) in nakazali pot reševanja problemov. O vsem tem je javnost obveščena tudi preko poročanja Primorskega dnevnika (glej: 24.3., 9.4. 2010 in 11.5. 2010). Tokrat je odprto pismo posvečeno Odseku za zgodovino pri NŠK. Iz odgovorov predstavnikov obeh krovnih organizacij (SKGZ in SSO) so bila izražena naslednja stališča: Odsek za zgodovino je breme za NŠK in še posebej za celotno manjšino; potrata denarja, časa in ljudi; Odsek za zgodovino naj prevzame znanstvena ustanova iz Slovenije (rekli so na primer naj gre Odsek v Koper); če ne bo prišlo do »matične« rešitve, se postopoma ukinja delovanje do dokončnega zaprtja. Zato so sodelavci Odseka za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu po e-pošti na kratko obvestili slovensko in italijansko kulturno in strokovno javnost o nastalem položaju. V zelo kratkem času smo dobili celo vrsto izjav v podporo Odseka za zgodovino. Poslali so nam jih: Megi Pepeu (umetnica, Trst), Fulvio Papuccia (član Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK iz Trsta), Aleš Brecelj (profesor in kulturni delavec), mag. Andrej Šu-šteršič (generalni sekretar Zveze združenj borcev NOB Slovenije), dr. Toni Rovatti (štipendistka Deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK iz Trsta), dr. Gigi Bettoli (zgodovinar in član zadružnega gibanja, Pordenon), dr. Adriano Dugulin (direktor Kulturnega sektorja Občine Trst ter direktor Mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev), Alberto Buvoli, Luciano De Cillia, Giovanni Bratina (vsi navedeni so iz Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja, Videm), Massimo Gobessi (zgodovinski raziskovalec, Trst), dr. Raoul Pupo (Univerza v Trstu, Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK iz Trsta), dr. Nevenka Troha (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana), dr. Matej Župančič (arheolog, Pokrajinski muzej Koper), dr. Marina Rossi (Univerza Ca' Foscari v Benetkah, Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK iz Trsta), dr. Franco Cecotti (zgodovinar, Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v FJK iz Trsta), dr. Vida Rožac Darovec (Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Koper), Paolo Rumiz (novinar in pisatelj, Trst), dr. Rolf Worsdorfer (Tehnična univerza v Darmstadtu), dr. Piero Purini (zgodovinar, Trst), Mednarodni center za medkulturne raziskave in študije (Centro In-ternazionale Ricerche e Studi In-terculturali - CIRSI, Trst), dr. Francesco Fait (zgodovinar, Trst), mag. Bogomila Kravos (kulturna delavka, Trst), dr. Egon Pelikan (predsednik Zveze zgodovinskih društev Slovenije), prof. dr. Dušan Nečak (Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). Vsem gre naša iskrena zahvala. Zaradi prostorske stiske objavljamo le izbor dospelih izjav. Originale hrani Odsek za zgodovino Narodne in študijske knjižnice v Trstu. - „.....bi kakršna koli krnitev vaše dejavnosti pomenila veliko izgubo za proučevanje položaja Slovencev v Italiji in še bolj otežila spoznanja o vašem delu in razvoju, za Slovence v Sloveniji, še posebej za mladi rod slovenskih zgodovinarjev. Zato pozivam odgovorne, da temeljito premislijo preden potegnejo kakršno koli odločilno potezo v smeri krnitve dejavnosti odseka ali celo njegove ukinitve" (prof. dr. Dušan Nečak); - „.... Izrekamo odločno podporo prizadevanjem za ohranjanje dosedanje vloge Oddelka za zgodovino pri NŠK v Trtsu. Potrebno je narediti vse, da ta Oddelek ostane tam kjer je in v tej funkciji kot jo ima." (er. Egon Pelikan); - „Come ricercatore tedesco che in passato si e occupato dei rapporti italo-sloveni e che continua ad occuparsi di storia delle mi-grazioni con particolare riferi-mento a quelle slovene disapprovo qualsiasi tentativo di limitare il rag-gio di azione della Sezione storia della Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste; del tutto sbagliata mi pare l'idea di chiuder-la.....„ (dr. Rolf Worsdorfer); - „Mi auguro che la sezione storia della Biblioteca nazionale slovena e degli studi di Trieste non venga scoporata o chiusa come sento vociferare da qualche settimana.....ritengo sia un pilastro ir- rinunciabile della cultura triestina, se siamo d'accordo sull'identita plurale di questa citta. " (Paolo Ru-miz); - „Ritengo che la Sezione sto-rica della Biblioteca nazionale slo-vena costituisca un patrimonio fondamentale per la cultura stori-ca giuliana......l'attivita della Sezione storica non e problema che interessi solo i cittadini di lingua slovena, ma tutti i triestini." (dr. Raoul Pupo); - „Credo che la cultura della nostra citta debba essere incre-mentata e rafforzata nella pluralita, nella collaborazione e nella coope- razione......Auspico quindi che a nessuno sfugga l'importanza di so-stenere la Sezione storia per evitare un depauperamento della citta tutta e per sottolineare la pacifica convivenza tra culture e lingue che sono tutte espressione, da sem-pre, del nostro territorio." (dr. Adriano Dugulin); - "Prejeli smo nekaj obvestil, da obstaja precejšnja možnost ukinitve Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Menimo, da bi bila s tem storjena velika škoda, saj je tudi naši organizaciji znano, da je odsek za zgodovino opravil v zadnjih desetletjih veliko dela za objektivno obveščanje javnosti o težkem obdobju, ki ste ga preživljali pod fašistično vladavino med obema vojnama, v toku druge svetovne vojne in vse do danes, ko se neprestano skuša na veliko popravljati zgodovino na območju, kjer žive naši rojaki" (mag. Andrej Šušteršič). Zahvaljujemo se vsem tistim, ki podpirajo naše napore, da Odsek za zgodovino pri NŠK ostane neokrnjen. Tako bo lahko opravljal vidno vlogo v družbi kot mu to priznava širok krog ustanov in posameznikov. Sodelavke in sodelavci Odseka za zgodovino pri NŠK (Dragica Ule Maver, Aleksej Kalc, Milan Pahor, Sandi Volk) 6 Torek, 18. maja 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu NARODNI DOM - Obisk na pobudo senatorke Tamare Blažina Tržaški prefekt Giacchetti pripravljen pomagati Slovencem Krajevni zastopnik italijanske vlade sije ogledal tudi sedeže organizacij v Ulici sv. Frančiška in Ulici Donizetti »Izkoristite me, jaz sem lahko v okviru svojih pristojnosti posrednik za stike z Rimom,« je predstavnikom slovenskih organizacij dejal tržaški prefekt Alessandro Giacchetti. Prefekt, ki je prispel v Trst januarja letos, je včeraj popoldne v spremstvu senatorke Tamare Blažina (prirediteljice obiska), predsednikov obeh krovnih organizacij in članov upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice (NŠK) obiskal Narodni dom v Ulici Filzi, knjižnico, Gregorčičevo dvorano in sedež SKGZ v Ulici sv. Frančiška ter Peterlinovo dvorano, sedež SSO, Novi Glas in Mladiko v Ulici Donizetti. Predsednik NŠK Viljem Černo je uglednega gosta v Narodnem domu seznanil s pomembnostjo, ki jo ta stavba zavzema v zgodovini in »duši« tržaških Slovencev. Dvorana v pritličju se je s prizadevanji tržaškega rektorja Francesca Peronija in še zlasti njegovega predhodnika Domenica Romea vrnila v slovenske roke, s svojimi sredstvi jo upravlja NŠK, več prostorov pa zaenkrat ni na razpolago. Černo je opozoril na prostorsko stisko skladišč NŠK in spomnil na opcijo sosednjega poslopja (nekda- Prefekt Alessandro Giacchetti (levo) s predsednikom NŠK Viljemom Černom, člani upravnega odbora in predstavniki krovnih organizacij na sedežu Narodne in študijske knjižnice v Ulici sv. Frančiška kroma njega nesojenega sedeža Tržaške kreditne banke, slednje pa včeraj niso omenjali), za odkup katerega je pred časom kazala svoje zanimanje deželna uprava. Senatorka Tamara Blažina je po- ULICA FILZI - Mladi ženski v priporu V trgovinah brskali po žepih strank Mladi bolgarski državljanki sta v petek popoldne končali v priporu, ker sta v trgovinah tržaškega mestnega središča kradli iz žepov strank. Aretirali so ju policisti mobilnega oddelka. 30 in 23 let stari Bolgarki sta v petek obiskali več trgovin na območju med Korzom Italia in Goldonijevim trgom, v trgovinah sta iskali morebitne žrtve. Iz daljave ju je približno dve uri opazovala policija, kajti prve žrtve tatic so nemudoma telefonirale na kvesturo. Na koncu so ju policisti pričakali ob izhodu iz trgovine z obutvijo v Ulici Filzi. V plaščih sta skrivali pravkar ukradeno denarnico, tisoč evrov, dva digitalna fotoaparata in več parov očal iste znamke. Plen so zasegli, dvojici so nataknili lisice. Policija je s pomočjo očividcev (ena izmed žrtev je tatici na kvesturi prepoznala) zbrala dokaze za kraji v Ulici Filzi in Korzu Italia. Kraja na avtobusu št. 15 V soboto okrog 17. ure je neznanec, ki se je peljal z avtobusom št. 15, med Goldonijevim trgom in Ulico Besenghi izmaknil denarnico 79-letni gospe, ki stanuje pri Sv. Vidu. Gospa je krajo prijavila karabinjerjem iz Ul. Hermet. Povedala jim je, da pogreša 60 evrov in osebne dokumente. udarila, da se zakon št. 38 v Narodnem domu ne izvaja v celoti. Glavna skrb pa je ta čas finančna slika v slovenski manjšini. Glede na splošno situacijo na evropskih trgih je zelo možno, da bo italijanski državni proračun prizadet, toda Slovenci s svojo kapilarno organiziranostjo imajo pravico, da si z javnimi sredstvi zagotovijo dostojno raven delovanja. Drago Štoka (SSO), ki je omenil žalostni konec Narodnega doma v letu 1920, je izrazil prepričanje, da bo novi prefekt do Slovencev in njihovih potreb pozoren. Rudi Pavšič (SKGZ) je menil, da je na obmejnem območju prevladal določen optimizem ter da se slovenska in italijanska manjšina skupaj zavzemata za plodnejše stike in razvoj tega območja. Prefekta je opozoril na krčenje prispevkov, ki lahko ta razvoj ohromi. Prefekt Giacchetti, ki je že obiskal okoliške občine (bil je tudi na Majenci) in se je prav včeraj srečal tudi z generalno konzulko RS Vlasto Valenčič Pelikan, je pripravljen pomagati Slovencem, ki »bogatijo Trst in prispevajo k razvoju tega področja«. Pristavil je, da ekonomska slika v tem trenutku res ni spodbudna, a zakone je treba spoštovati in prefekt ima med svojimi pristojnostmi tudi nalogo, da jamči zakonitost. (af) ZAPLAVAJ JEZIK Projekt o jezikih v v ■ uvrščen med Srečanje Cisl o encikliki Caritas in veritate Na Pomorski postaji bo jutri ob 9.30 javno srečanje o delu in etiki, ki ga prirejata deželni sindikat Cisl in Forum, ki združuje katoliške ljudi in združenja. Srečanje bo na temo Ko se ukrepi na delovnem področju usklajujejo z etiko: enciklika Caritas in veritate in se ga bo udeležil tudi državni tajnik sindikata Cisl Raffaele Bonanni. Prireditelji izhajajo iz ugotovitve, da morajo vsi ukrepi v zvezi s sodobnimi izzivi temeljiti na etiki. O tem bodo govorili Franco Blasini (Acli), Roberto Scroccaro (Cdo), Graziano Tilatti (Confartigianato), Nicola Gallua (Confcooperative), Roberto Volpetti (Mcl) in deželna odbornica za delo Alessia Rosolen. Srečanje bo uvedel deželni tajnik sindikata Cisl Giovanni Fania, sledilo bo poročilo tržaškega škofa Giampaola Crepaldija. Srečanje o zdravstvenih centrih Emergency V veliki dvorani na glavnem sedežu tržaške univerze bo danes ob 18. uri posvet o objektih, ki jih v zdravstvene namene uporablja organizacija Emergency. Srečanje prirejajo prostovoljci človekoljubne organizacije v sodelovanju s fakulteto za arhitekturo. Govor bo o površinah in načrtih, navzoč bo tudi arhitekt Raul Panta-leo, ki je načrtoval kardiokirurški center v Kartumu v Sudanu. Vabljeni so študenti in vsi, ki jih ta tema zanima. Avtomobil se je prevrnil boljše v Evropi ob izhodu iz predora * * Oh izhodu kraškega nredr Evropski projekt Swim the Language (Zaplavaj jezik), vzgojni načrt, ki je namenjen promociji slovenskega, italijanskega, madžarskega in finskega jezika s pomočjo interneta, je med nominiranci za nagrado, ki jo bodo jutri v Barceloni podelili najboljšemu ev-ropskemuprojektu na področju vseži-vljenjskega izobraževanja. Koordina-torka Ariella Cuk, docentka medkulturne komunikacije na Univerzi v Trstu, razlaga, da sta projekt spodbudila Evropska plavalna zveza (LEN) in tržaška družba za medkulturno komunikacijo Leader, sodelovale pa so Univerza na Primorskem, poslovna šola Budapest Business School in finska družba Transmedica. Projekt je ponujal možnost spoznavanja jezikov (oz. »plavanja v jezikih«) s spletnimi igrami, prva nagrada pa je bilo potovanje na olimpijske igre v Pekingu. Ob izhodu kraškega predora na hitri cesti, v smeri proti Trstu, je včeraj okrog 13. ure prišlo do prometne nesreče. Mali fiat 600 se je iz še nepojasnjenih vzrokov (agenti prometne policije so včeraj ugotavljali, da ga je najbrž zaneslo zaradi hitrosti) ob izhodu iz galerije v smeri proti Katinari prevrnil. Voznica je utrpela hujši udarec v prsni koš, tako da jo je reši-lec službe 118 takoj odpeljal na ur-genco. Z meritvami se je na kraju dogodka ukvarjala prometna policija. Jutri zaprta okenca za izdajanje potnih listov Okenca za izdajanje potnih listov na tržaški kvesturi in v posameznih ko-misariatih bodo jutri zaprta zaradi posodabljanja računalniškega sistema. Od četrtka dalje bodo okenca redno odprta. LETNA SKUPŠČINA NOVINARSKEGA SINDIKATA ASSOSTAMPA - Včeraj v Trstu Novinarji pozivajo Berlusconija in Alfana Umaknite zakonski osnutek o prisluhih! - Zborovanja sta se udeležila državni tajnik Siddi in predsednik Natale - Govor tudi o slovenskih medijih »Iz Trsta pozivamo ministrskega predsednika Berlusconija in pravosodnega ministra Alfana, naj prekličeta zakonski osnutek o prisluhih, saj je v nasprotju s svobodo izražanja in pravico do informiranja.« S temi besedami je Franco Siddi, državni tajnik enotnega novinarskega sindikata FNSI, še enkrat opozoril italijanski vladni vrh, da novinarjem tako imenovani »ddl Alfano« ni všeč. »Premier je napovedal bitko korupciji in celo nov zakonski osnutek za njeno preprečevanje, številnih podkupninskih afer pa ne bi bilo brez telefonskih prisluškovanj. Če bi bil osnutek Alfano že veljaven, bi mediji o teh aferah ne mogli poročati.« Podobnega mnenja je državni predsednik Roberto Natale, ki se je s Sid-dijem udeležil letne skupščine deželne podružnice FNSI (Assostampa FVG). Natale upa, da začenja javno mnenje razumeti pomen in vrednost prisluhov: novinarji jih ne zagovarjajo zato, ker želijo vdirati v zasebno življenje državljanov, škiliti nanje skozi ključavnice. Strinjajo se, da je treba zaščititi zasebnost ljudi, a tudi, da kaznivih dejanj posameznikov ne gre skrivati: javnost ima pravico vedeti, novinarji imajo dolžnost poročati. Če jim ta ne bo zagotovljena, so pripravljeni na nove protestne akcije, med katerimi je tudi stavka. Včerajšnji občni zbor, ki ga je vodil deželni predsednik Carlo Muscatello, ni bil volilnega značaja. Na dnevnem redu je bilo nekaj manjših statutarnih sprememb in odobritev (pozitivnega) obračuna oziroma proračuna, predvsem pa razprava o aktualnih težavah novinarjev. Ob prisluhih je bil govor o finančnih težavah deželnih medijev, med katerimi so bili izrecno omenjeni Novi glas, Novi Ma-tajur in Primorski dnevnik, ter o večkrat nevzdržnih pogojih, v katerih so prisiljeni delati sodelavci večine italijanskih časopisov. Tajnik Siddi je prepričan, da bi morala Evropska unija uvesti direktivo o minimalnih plačah tudi za tako imenovana intelektualna dela. Od založnikov pa je treba zahtevati večje spoštovanje sodelavcev in njihovega dostojanstva. (pd) Novinarji ne izključujejo stavke, če bo zakonski osnutek Alfano odobren kroma / TRST Torek, 18. maja 2010 7 nabrežina - Srečanje priredila deželna koordinacija Slovencev Demokratske stranke O novih učnih smereh in usmerjanju izobraževanja Posegli sen. Blažina, ravnateljice Pirih, Padovan in Guštin, pokrajinska odbornica Pino ter gospodarstvenika Peric in Šik Nove višješolske učne smeri: priložnost ali problem? To je bilo izzivalno vprašanje, ki ga je šolnikom, pravzaprav ravnateljicam Mihaeli Pirih, Mileni Padovan in Loredani Guštin, pokrajinski odbornici za šolstvo Adele Pino ter gospodarstvenikoma Borisu Pericu in Andreju Šiku postavila deželna koordinacija Slovencev Demokratske stranke v okviru reforme višjih srednjih šol. Srečanje je uvedla senatorka Tamara Blažina, ki se je najprej zaustavila pri vladnih reformah, ki so tudi na šolskem področju ubrale pot krčenja in na tak način povsem prezrli vprašanje celovitosti in kakovosti šol. Pojasnila je, da bo v šolskem letu 2010-11 v Deželi FJK 397 učnih mest manj, to pomeni 3% manj, kar je sicer glede na državno raven eden najnižjih odstotkov. Na slovenskih šolah pa je število zaposlenih ostalo isto, v nasprotnem primeru bi izgubili 12 delovnih mest, je dodala. Kaj pa nove oz. prenovljene učne smeri? Ali nam zadoščajo? Bodo privabile zadostno število dijakov? Ali sploh odgovarjajo potrebam zaposlovanja oziroma bi morda veljalo razmisliti o drugih smereh? Po mnenju ravnateljice slovenskih višjih srednjih šol v Gorici Mihaele Pirih, kjer so ohranili nespremenjeno ponudbo, velja najprej počakati na celovite informacije tako o pravilniku kot predmetniku. »Šele nato bomo ocenili, ali velja zaprositi za kako spremembo smeri, ki bi zadostila različnim potrebam nižješolcev, ne pa za dodatno smer,« je dejala in poudarila pomen poklicnega usmerjanja, ki nudi dijakom kompeten-ce in zaposljivost. Ravnateljica zavodov Zois in Stefan Milena Padovan je ocenila, da so se spremembe, ki jih je ponudila reforma višjih srednjih šol, v njenem primeru lotile predvsem zavoda Stefan, kjer so se odločili za spremembo šole iz poklicne v tehnično. »Bolj kot reforma je to racionalizacija - na poklicnem zavodu so na primer črtali mikrospecializacijo, ki je ponujala kakovosten stik s svetom dela,« je potožila Padovanova in poudarila, da imajo maturanti Stefana to prednost, da se lahko zaposlijo takoj po maturi. Prepričana je, da naš prostor po- trebuje tehnične energije, glede na to, kam se evropsko in italijansko gospodarstvo usmerja. Več višješolskih smeri pa bi po njenem mnenju kakovosti šole škodilo. V tem trenutku finančne krize pa bi veljalo razmisliti o skupnem načrtovanju dela na določenih področjih. Na licejih Prešeren in Slomšek reforma ni prinesla velikih novosti, je pojasnila ravnateljica Loredana Guštin. »Navodila so nasploh nejasna, za vsebine smeri obstajajo le osnutki, neke splošne smernice, ko bomo dobili primerne učbenike, bomo lahko zakorakali v novo šolsko leto.« Spomnila je tudi na prizadevanje za uresničitev nove glasbeno-umetnostne smeri na Slomšku in na poznejše zaplete, za kar bo treba na to smer še čakati. Na dolga prizadevanja za glas-beno-umetnostno smer na liceju Slomšek se je navezala tudi pokrajinska od-bornica za šolstvo Adele Pino, ki je v svojem posegu nakazala stanje šolstva v tržaški pokrajini. Kaj pa povezava šola-gospodar-stvo? Po mnenju predsednika KB 1909 Borisa Perica bi morala skupnost skupaj razmisliti o viziji svojega razvoja, tudi v luči razvoja prostora in vse širšega trga dela. Peric je predlagal ureditev celovite javno-zasebne naveze, ki bi usmerjala izobraževanje skupnosti. Združitev šol, zavodov za poklicno izobraževanje in podjetij na primer, ki bi izoblikovali celovit projekt izobraževalnega sistema in ustvarili bodoče kadre. Izobraževanje je namreč prioriteta vseh, perspektiva za prihodnost, saj bodo lahko samo visoko kvalificirani kadri kos izzivom. Da je treba razmisliti o novem pristopu razvoja kadrov, je na koncu poudaril tudi direktor SDGZ Andrej Šik. Tudi sam je spregovoril o potrebi po strategijah oz. o oblikovanju primernih programov, ki bi izkoristili vse kompetitivne prednosti manjšincev - znanje dveh jezikov in poznanje dveh kultur, na primer. Snovanje strategije, v katero bi bili vpeti vsi dejavniki družbe. »Sicer se zavedam, da je problem racionalizacije grenak sadež, v katerega mora manjšina ugrizniti, vendar je treba postaviti prioritete in na podlagi teh delati.« (sas) Srečanje o plinskem terminalu v Žavljah Na sedežu Trgovinske zbornice (TZ) je bilo včeraj srečanje z vodstvom družbe Gas Natural Fenosa, ki je predstavila podrobnosti načrta za gradnjo plinskega terminala v Ža-vljah. Srečanje je bilo namenjeno podjetjem in so ga priredili na pobudo španske družbe, ki je prosila vodstvo TZ za niz srečanj, na katerih namerava prikazati vsebino projekta za gradnjo uplinjevalnika. TZ je prošnji ugodila z veseljem , je ocenil njen predsednik Antonio Paoletti, ker bodo podjetja na ta način podrobneje spoznala projekt. Drugo iz vrste srečanj bo v tem smislu v ponedeljek, 24. maja, ob 18. uri prav tako na sedežu Trgovinske zbornice. Na včerajšnjem srečanju je Ciro Garcia Armesto v imenu Gas Naturala povedal, da bo uplinjevalnik upravljal vsako leto z 8 milijardami kubičnih metrov plina. Naložba španske družbe bo 500 milijonov evrov in je v tem okviru predvidena bonifikacija območja, ki je zdaj onesnaženo. Prednost bo vselej imela varnost, je poudaril Armesto in dodal, da se bo temperatura morja znižala minimalno, količina klora, ki bo končala vanj, pa bo 10 krat nižja od po zakonu predvidene meje. Srečanje v nabrežinski dvorani Igo Gruden kroma grljan - Zanimiva pobuda Znanstvenega imaginarija Prespali so v muzeju Okrog štirideset otrok se je odzvalo vabilu muzeja znanosti, spoznavalo eksponate in se igralo Potem ko so spoznavali eksponate in se preizkušali v raznih igrah, so otroci noč na nedeljo prespali v svojih spalkah skd igo gruden - Drugi spomladanski izlet Odkrivanje Nabrežine in njene preteklosti Ne ravno spomladansko vreme je v nedeljo zjutraj vseeno privabilo kar precej pohodnikov, ki so se udeležili že drugega spomladanskega izleta v priredbi SKD Igo Gruden. Po Učni poti Nabrežina, v odkrivanje vasi in njene preteklosti, jih je tokrat vodil nekdanji ravnatelj NSŠ Igo Gruden, sicer glavni pobudnik in duša Učne poti, Zvonko Legiša. Na krožni šestkilometrski poti, ki letos obhaja častitljivo desetletnico, je Legiša mimo enajstih postaj prikazal zemljepisne, naravoslovne, zgodovinske, kulturne in arhitektonske značilnosti Nabrežine in njene okolice. Iz razgledišča Pod Oljščico se je obiskovalcem odprl čudovit pogled na nabrežinski breg, vinograde, portič, na Mulo, Skrlo in Nus. Na poti Za Vodico, Brščicah in pod starim Turnom se je marsikdo zamislil ob poslušanju verzov pesmi Sinku in V nabrežinskem bregu, ki jih je spesnil domači pesnik Igo Gruden in ki jih je Legiša občuteno prebral. Le kje je tisti narodni ponos, da »zemlja ta je naša« in zavest, da »naši dedi spijo v njej«, ki sta marsikje zatajena? Kje so tisti vinogradi, paštni in oljčni nasadi, v katere so stari Nabrežinci dali kri in srce, saj so vodo nosili od doma, »brntače« med trgatvijo pa na hrbtu vse do vasi? Kje so tiste nabrežinske družine, ki so živele od vsakodnevnega truda ribičev z Kljub čemernemu vremenu, se je izleta udeležilo več vedoželjnih pohodnikov od sonca in soli ožganimi obrazi? Mimo nabrežinski placa, Grudnove rojstne hiše in spomenika, ki ga je postavilo pesniku v poklon domače kulturno društvo leta 1978, se je gruča pohodnikov spustila v srce starega dela vasi. Tu je Legiša poudaril, kako se je s časom žal spremenila narodnostna sestava Stare vasi, kako so nekatere nabrežinske družine izumrle, a kljub temu nekatere domačije še trdno stojijo - M'hčevi, Skon'vi, V'nkar'nčni, Bibni, Rač'vi, Ražm'n'vi so le nekatera izmed imen, ki so jih pohodniki slišali med razlago in opazovanjem streh iz skrl, portalov, kaminov in kamnitih tlakov, nekaterih izvirnih, drugih pa skrbno prenovljenih v duhu spoštovanja kraških dekorativnih in arhitekturnih značilnosti. Po klancu, ki se vije tik ob robu rodovitne doline Dul in ki velja za naj- ]iša - Vpogled v naravoslovne, zgodovinske, kulturne in arhitektonske značilnosti vasi in okolice radi prižgali bi luč jim v spomin o vseh svetih / a nad grobovi se s križev ne dajo razbrati / mrtvih imena(...).« Že pošteno utrujeni, a še vedno vedoželjni, so nedeljski izletniki nato ubrali stezo, ki je speljana okrog vojaškega pokopališča in preko Gradin prišli do Pod meje. Na desni se je razprostiral čudovit pogled na Staro vas in obdelane vinograde v Dulu, na levi pa je kdaj pa kdaj zatulil vlak, ki je so-pihal po nabrežinskih k'lu'nah. Kdo ve, če si je kateri izmed pohodnikov, Na-brežinec, takrat požvižgaval znano »Smo vandr'li zadosti, trpjli smo ku uou /su cj'li naši mosti, j'h ni nubedn ukrou ... « Mimo kamnoseške delavnice, kjer je Legiša spregovoril o zgodovini na-brežinskih kamnolomov, iz katerih so nekoč odmevale pesmi m'cole in p'nčo-ta, se je pohod zaključil pri srednji šoli. Med splošnim odobravanjem izpeljanih pobud, so prav vsi udeleženci izrazili željo, da bi se podobni sprehodi še nadaljevali in s tem dali novega ela-na odbornikom domačega društva, ki za jesensko sezono snujejo ponovitev sprehoda po Učni poti Nabrežina, še posebno ker se je ravno letos obogatila z še dodatno "uč(e)no" postajo. Srečneža, ki bo pravilno ugotovil, katera postojanka je to, čaka na jesenski ponovitvi slastna nagrada ... Zulejka Paskulin kroma starejšo pot v vasi, je Zvonko Legiša pohodnike vodil v Pulje, edino sklenjeno obdelano območje, in dalje do Liščka in Šiščka. To sta dve dolini, prva velja za največjo tovrstno dolino na Tržaškem Krasu, v drugi pa »spi zdaj pokojno pet tisoč ubitih vojakov« (I.Gruden, Na vojaškem pokopališču). Tudi na tem mestu je Legiša segel po Grudnovih verzih: »Nemci, Slovenci, Taljani, Madžari, Hrvati (...)/ 8 Torek, 18. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / nemško dobrodelno društvo - Mešani mladinski zbor Trst Kakovostna spomladanska revija mladih pevcev Deveto srečanje višješolske mladine z dekliškim pevskim zborom Mavrica in mladinskim zborom Coro G Nastop mladih pevcev nosi vedno v sebi spodbudna sporočila in to predvsem, če druženje ob glasbi spremljajo določena samozavest, znanje in zdrave ambicije. Zato se mešani mladinski pevski zbor Trst vsako leto združi z dvema sorodnima zboroma iz Italije in Slovenije, ki predstavljata vzor kakovostnega delovanja in z njima oblikuje spomladansko revijo, ki je tudi letos potekala v Beethovnovi dvorani Nemškega dobrodelnega društva. Deveto srečanje višješolske mladine je s pozdravom in voščilom uvedel član upravnega odbora Glasbene matice Pavel Zobec, ki je prepustil mikrofon priložnostnima napovedovalcema iz vrst zbora gostiteljev. Člani mešanega pevskega zbora Trst so prvi zapeli v dvojni zasedbi, kar je novost letošnje sezone. »Junior« skupina se je zbrala okrog klavirja, za katerim je sedel Matjaž Zobec, in je zapela nekaj priredb popularnih slovenskih popevk kot sta Zemlja pleše ali Samo milijon. Tudi zabavna glasba ima v zborovski izvedbi specifične zahteve, katerim so pevci ugodili s sproščenim in prisrčnim nastopom. Pevci zbora Trst odražajo vedno angažiran in discipliniran pristop k nastopu, ki se je v primeru starejše skupine pokazal najprej v improvizaciji na Trubarjevo temo, ki je nastala na delavnici s priznanim italijanskim strokovnjakom Carlom Pavesejem, nato še z izvedbo dveh skladb iz opusa Adija Daneva, ki ima v njihovem repertoarju že skoraj reprezentančno vlogo. Zborovodkinja Aleksandra Pertot je nato prepustila oder kolegici Jelki Bajec iz Postojne, ki v zadnjih dvanajstih letih uspešno vodi dekliški pevski zbor Mavrica. Dekleta so pod njenim mentorstvom osvojila nekaj pomembnih priznanj in so s svojim uglajenim zvokom in ubranim petjem vedno dobrodošle gostje raznih zborovskih revij. Njihov mehak izraz je obarval izbor ljudskih, črnsko-duhovnih, umetnih in popev-karskih skladb. Slovensko zborovstvo ponuja v obmejnem prostoru toliko odličnih referenčnih primerov, da je italijansko zborovstvo splošno premalo poznano in pride do izraza bolj po svojih šibkostih kot po dobrih lastnostih. Obstajajo pa svetli primeri, ki ponujajo možnost plodne konfrontacije. Mednje spada mladinski zbor Coro G iz Tu-rina, v katerem Carlo Pavese skrbi za poglabljanje glasbenega znanja svojih pevcev, od učenja osnov zborovskega dirigiranja do odprtega soočanja z različnimi glasbenimi govoricami. Zbor šteje okrog 40 pevcev med 17. in 26. letom starosti, od katerih se jih je približno trideset udeležilo enkratnega gostovanja v Trstu. Zborovodja je že s samimi programskimi izbirami predstavil usmeritve in nivo delovanja, ki so ga pevci potrdili z obvladanjem stilne raznolikosti, solidne vertikale, natančnega in komunikativnega podajanja. Pavese poudarja v svoji metodi vlogo improvizacijskih postopkov, s katerimi se morajo pevci prepustiti glasbeni igri z aktivnim pristopom in ustvarjalnim občutkom za oblikovanje zvoka in harmonij. Nastop se je začel ravno z improvizacijo na švedsko ljudsko temo, ki se je v neprekinjeni, uvodni celoti povezala še z ganljivo preprostostjo sar-dinske nabožne pesmi in s švedskim plesom. Stilno prepričljiva je bila tudi izvedba znanega Monteverdijevega Cantate Domino, kateremu so sledile še skladbe Arva Parta romantičnega skladatelja Stenhammarja, turinskega sodobnega avtorja Marguttija, nazadnje okusna in zborovskemu izrazu primerna priredba De Andrejeve pesmi. Da je zbor G stičišče različnih glasbenih izmenjav in izkušenj je potrdilo tudi sodelovanje violinista Francesca Ni-colaccija in člana zbora Gina Almon-da, ki je kot učenec zborovskega dirigiranja imel možnost, da je vodil eno od pesmi na programu. Na tradicionalni reviji se mladi pevci srečujejo in preizkušajo kroma Pevci v dvorani so navijali za svoje sovrstnike in jih podpirali z navdušenim ploskanjem. »Zunanja« publika se je ravno tako vživela v prijetno vzdušje srečanja, ki se je zaključilo v Pave-sejevem stilu, ko je tudi tradicionalna skupna pesem, tokrat Elvisova Can't help falling in love združila vse zbore v sklepni improvizaciji. (ROP) križ - Vrtec in šola Otroci in odrasli po poteh Primoža Trubarja Združenje staršev osnovne šole Alberta Sirka in vrtca Josip Košuta iz Križa je priredilo spomladanski izlet po poteh Primoža Trubarja. Na izlet so se odpravili z dvonadstropnim avtobusom, saj je bilo udeležencev otrok in njihovih staršev kar veliko. Najprej so si ogledali Trubarjevo domačijo v Rašici, kjer so učenci poslušali razlage o Primožu Trubarju, nato je sledila delavnica, kjer so izdelali minjaturno knjigo. Otroci iz vrtca so si ogledali lutkovno predstavo, nato pa tudi oni izdelali minjaturno črko iz papirja.Sledil je ogled gradu Turjak in nato skupno kosilo na kmečkem turizmu v bližini Ribnice. Po kosilu so sledile družabne igre. Izlet je zelo uspel zaradi odličnega razpoloženja in sončnega vremena. taborniki rmv - V nedeljo čistilna akcija »Umazani« Kontovel Člani družine s Proseka in Kontovela so počistili okolico mlake - Na povabilo se je odzvalo malo domačinov Taborniki Rodu modrega vala, točneje člani družine Šumečih borov s Proseka in Kontovela so v nedeljo priredili čistilno akcijo na Kontovelu. Ob tabornikih so se na povabilo odzvali tudi nekateri vaščani (med njimi skorajda ni bilo domačinov). Taborniki in ostali so se v popoldanskih urah zadržali kar ob mlaki, kjer je bilo smeti in odpadkov kar precej. Veliko je bilo plastičnih vrečk, steklenic in pločevink, v visoki travi pa so dobili tudi veliko železnine, bicikel, grelec in samokolnico. Počistili so okolico (tudi »Upuko« in »Lokvo«) ter uredili zelenico, kjer so igrala. Po čiščenju je sledil prigrizek, ki so ga maloštevilnim prostovoljcem ponudili taborniki. Čistilno akcijo, ki sta jo organizirali vodnici Karin Turco in Tadeja Zavadlal, bodo taborniki s Proseka in Kontovela še priredili, saj bo treba počistiti še marsikateri kotiček v vasi. Kljub dežju, ki je nekoliko ponagajal na koncu, je bila akcija zelo uspešna, kup smeti pa dokazuje, da je bil tudi Kontovel potreben čistilne akcije. Začetek sezone v svetoivanskem rožniku Po obisku 50 članov Slovenskega društva prijateljev vrtnic v nedeljo, 13. maja, v kateri sta med drugim bila prof. Matjaž Kmec , žlahnitelj prve slovenske registrirane vrtnice Prešeren in predsednica Breda Čopi iz Kopra skupaj z lepim številom ljubiteljev vrtnic iz Primorske. Zaradi letošnjega hladnega in deževnega vremena v maju, so lahko občudovali le malo cvetočih vrtnic. Zdaj je stanje boljše. Priložnost za ogled novega rožnika bo jutri ob obisku predsednice Svetovne zveze društev prijateljev vrtnic, Sheenagh Harris iz Južne Afrike. Harrisova prihaja v Trst na povabilo pokrajinske uprave. V dvorani Villas bo ob 11.uri prikazala južnoafriške rožne vrtove in na koncu bo tudi posredovala svoje vtise o novem tržaškem rožniku, načrt za katerega je, kot znano, pripravil dr. Vladimir Vremec. Sve-toivanski rožnik ima trenutno več kot 3000 različnih vrst vrtnic in skupno približno 6000 vrtnic, od katerih je dobra tretjina starih in dve tretjini modernih. Zbirka hibridnih čajevk vsebuje nekaj stotin zelo redkih vrtnic (približno 500), ki izvirajo iz druge največje zbirke vrtnic na svetu iz Cavriglie blizu Arezza, plod sodelovanja z nedavno umrlim prof. Fineschijem. in memoriam Kseniji Levak v spomin Čeprav je bilo zdravstveno stanje pokojne prof. Ksenije Levak že načeto, ni mogel nihče misliti, da bo po sicer hudi operaciji skoraj nenadoma umrla. Bolezen je sprejemala vdano, kakor je vdano in s krščanskim gledanjem na življenje sprejemala razne težave. Ksenija Levak se je rodila pred 71 leti pri Sv. Ivanu v Trstu in tam tudi živela. Obiskovala je tukajšnje slovenske šole in maturira-la na slovenskem klasičnem liceju. Nato je diplomirala na leposlovni fakulteti tržaške univerze in se posvetila poučevanju italijanščine na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem, skoraj ves čas na Katinari. Z zdaj že pokojnim možem prof. Goj-mirom Budalom se je z veliko ljubeznijo posvetila geografskim problemom. Napisala je vrsto tehtnih poljudno znanstvenih člankov zemljepisne in širše družbene vsebine v časopisju in drugih publikacijah. Posebej velja omeniti njeno študijo (skupaj z možem) o sociogeograf-skih vidikih naselja Lonjer pri Trstu. Študija je izšla tudi v njenem italijanskem prevodu. Sodelovala je pri Grande Enciclopedia Istituto Geografico De Agostini. V študiji prof. Giorgia Valussija Il confine nordorientale d' Italia je poskrbela za abecedni seznam geografskih imen v italijanščini, slovenščini, srbohrvaščini, nemščini in latinščini. Zelo pomembno pa je bilo tudi njeno delo pri zbiranju in strokovni obdelavi to-ponomastičnega gradiva na Tržaškem in Goriškem. Na podlagi tega dela je nastal v sodelovanju z nekaterimi drugimi raziskovalci Zemljevid in Seznam krajevnih in le-dinskih imen za Tržaško ozemlje. Po značaju je bila prof. Le-vak prijazna in na voljo vsakomur, ki jo je prosil za pomoč. Zato se je tudi že v mladih letih vključila v delo Slovenske Vincencijeve konference in vsestransko pomagala predvsem starejšim osebam, dokler je to mogla. Vsi tisti, ki smo imeli priložnost pobližje spoznati njeno velikodušno razpoložljivost, jo bomo ohranili v lepem spominu. Marijan Bajc / TRST ZNANOST - Tridnevni program v priredbi Muzeja Antarktike V znamenju spoznavanja ekstremov in klimatskih sprememb Tri dni v znamenju tistih krajev oziroma pojavov, ki jih zaznamujejo ekstremi: Antarktika, vesolje, ledeniki, vulkani, jame, morske globine. A tudi klimatskih sprememb, ki jih sodobni ritmi življenja vnašajo v ta okolja. Vodstvo tržaške podružnice državnega muzeja Antarktike (sedež ima v parku nekdanje umobolnice, Ulica Weiss 21), ki so ga skupaj ustanovile univerze iz Genove, Siene in Trsta, si je zamislilo tridnevno prireditev, ki naj širši javnosti približa življenje v ek-stremnih položajih: sredi ledenih površin, kjer se temperature spustijo tudi 90 stopinj pod ničlo, tisoče metrov pod morsko gladino ali v podzemnem svetu. K sodelovanju so povabili tudi druge tržaške znanstvene ustanove, v prvi vrsti miramarski morski rezervat in mednarodni center Ab-dus Salam. Finančno pomoč jim je nudila predvsem Dežela FJK. Od jutri do petka bodo na sedežu italijanske Lega navale (ob svetilniku na pomolu Fratelli Ban-diera 9) potekale razne okrogle mize, skupinski intervjuji, debate. Program je včeraj predstavil direktor muzeja Nevio Pugliese z nekaterimi člani pripravljalnega odbora. Po jutrišnjem odprtju (ob 16. uri) bodo razni raziskovalci in izvedenci spregovorili o življenju v morskih globinah, ob 19. uri pa bo Daniela Picoi intervjuvala Dona Walsha: slednji se je leta 1960 z Jacquesom Piccardom in na krovu batiskafa Trieste potopil v najgloblje morsko brezno na svetu (Marianski jarek, -10.902 m). V četrtek ob 16. uri bo govor o morskem parku; nihče ne ve, če ga bodo res zgradili, je včeraj dejal Mau-rizio Spoto, direktor miramarskega morskega rezervata, po našem mnenju pa bi lahko tržaškim znanstvenim središčem nudil dobre razvojne možnosti. Ob 17. uri bodo na svoj račun prišli ljubitelji Antarktike, v petek pa tisti, ki jih zanima vesolje. Niz bo v petek ob 19. uri zaključil intervju s Filippom Giorgi-jem, članom mednarodnega odbora IPCC, ki je leta 2007 prejel Nobelovo nagrado. Govor bo o klimatskih spremembah. (pd) Včeraj danes Danes, TOREK, 18. maja 2010 ERIK Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.01 - Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 1.00. Jutri, SREDA, 19. maja 2010 IVO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,5 stopinje C, zračni tlak 1011,4 mb raste, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, vlaga 66-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 22. maja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergije - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 6 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Robin Hood«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Dra-quila - L'ltalia che trema«. CINECITY - 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Robin Hood«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; 16.10, 18.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Draquila - L'ltalia che trema«; 16.00, 19.55, 22.00 »Dear John«; 16.30, 19.45, 22.05 »Iron Man 2«; 16.15, 18.10, 20.05 »Oceani 3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Matrimoni e altri disastri«; 18.10, 22.10 »Cosa vo-glio di piu«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ma-nolete«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30 »Puz-zole alla riscossa«; 18.00, 20.05, 22.15 »Agora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30 »The last song«; 18.15, 20.15, 22.15 »L'uo-mo nell'ombra«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40, 19.10, 21.40 »Bombna misija«; 21.00 »Prerok«; 16.10, 19.00, 21.50 »Robin Hood«; 17.00, 19.00 »Šola za življenje«. KOPER - PLANET TUŠ 15.10, 17.20 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 18.30, 20.50 »Predobra zame«; 19.30, 21.50 »Spopad titanov 3D«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 2«; 15.30, 17.25, 18.20, 20.10, 21.10 »Robin Hood«; 16.40, 19.00, 21.15 »Rezervni načrt«; 16.20 »Vsi so v redu«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Robin Hood«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pia-cere sono un po' incinta«; Dvorana 3: 16.30, 20.45 »Oceani 3D«; 18.00, 19.20, 22.20 »Shadow«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Iron Man 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.30 »Robin Hood«; Dvorana 2: 18.00 »Oceani 3D«; 20.10, 22.00 »Notte folle a Manhattan«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Iron Man 2«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.00 »Piacere, sono un po' incinta«; Dvorana 5: 17.30 »Puzzole alla riscossa«; 19.50, 22.00 »Departures«; 17.40, 20.00, 22.00 »I gatti persiani«. H Šolske vesti UČENCI IN UČITELJICE OŠ ALBERTA SIRKA vabimo na otvoritev razstave, ki bo v petek, 21. maja, ob 19. uri v šolskih prostorih. Urnik razstave: sobota, 22. maja, 17.00-19.00, nedelja, 23. maja 10.00-12.00 in 17.00-19.00. UČENCI, UČITELJI IN STARŠI COŠ 1.GRBEC-M.G. STEPANČIČ vabijo na prireditev ob 30-letnici poimenovanja škedenjske osnovne šole po Ivanu Grbcu, ki bo v petek, 21. maja, ob 17. uri na šolskem dvorišču. Vabljeni vsi bivši učenci. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v ponedeljek, 24. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira naslednje poletne tabore: Gozdarsko-lesarski »Mojster Miha« v Postojni od 13. do 18. junija (od 9. do 13. leta); Pohodniški »Živijo Kekec!« v Kranjski Gori od 20. do 25. junija (od 7. do 11. leta); Naravoslovni »Netopir« v Narinu od 27. junija do 2. julija (od 8. do 13. leta); Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta) slovenščina in jahanje; Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 4. do 9. julija (od 10. do 17. leta); Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 11. do 16. julija (od 4. razreda dalje); Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 18. do 23. julija (od 3. razreda dalje); Morski »Z vetrom« v Portorožu od 25. do 30. julija (od 7. leta dalje); Angleški »Je-zikajte!« v Postojni od 22. do 27. avgusta (od 8. do 17. leta); Delavnico »Mišk@« v Trstu od 30. avgusta do 3. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago do 10. junija na tel.št. 320-2717508 (Tanja) in po e-pošti: zscirilmetod@gmail.com. M Izleti 50-LETNIKI IZ BREGA, TRSTA IN KRASA zbudite se! V soboto, 19. junija, organiziramo celodnevni izlet v Savinjsko dolino. Za informacije in vpisovanje pokličite na tel. št. 040-226517 (Nives) ali 040-226687 (Marinka) najkasneje do četrtka, 20. maja. KRUT vabi na predstavitev 7-dnevnega septembrskega potovanja v Uzbekistan, v četrtek, 20. maja, ob 18. uri na sedežu v Ul. Cicerone 8/B. Med drugim bodo v glavnih obrisih s sliko in besedo predstavljene tradicije in bogata zgodovinska zapuščina v Khivi, Buhari in Samarkan-du. Lepo vabljeni člani in prijatelji! SPDT sporoča, da se bo vpisovanje za izlet v Črno goro vršilo v sledečih datumih: v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v Ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC priredi v nedeljo, 6. junija, izlet v Kobarid in okolico. Po kosilu glasba in ples. Odhod ob 8. uri z glavnega trga v Boljuncu. Za vpisovanje in podrobnejše informacije: v klubu ali na tel. št. 040-228050. AŠD SK BRDINA Pozor, pozor!!! AŠD SK Brdina organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org. KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khivi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072. 0 Prireditve ŽEPZ PROSEK-KONTOVEL, MOPZ VASILIJ MIRK IN GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabijo na pomladanski koncert, ki bo v sredo, 19. maja, ob 20.30 v društveni dvorani na Kontovelu. Izkupiček koncerta bomo prispevali v dobrodelne namene. COŠ 1. MAJ 1945 IN LOJZETA KOKO-RAVCA - GORAZDA vabita na fotografsko razstavo Biserke Cesar »Afriški pogledi otrok« na šoli v Zgoniku. Urnik razstave: med tednom, od 10. do 16. ure, do 21. maja. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na praznovanje materinskega dne, ki bo v petek, 21. maja, ob 20.30 v Finžgarjevem domu. Nastopajo otroški ansambel »U'penska mularija« (vodi Aljoša Saksi-da) ter otroška igralska skupina »Tamara Petaros« (vodi Julija Berdon) z veseloigro Lučke Susič »Torta za mamo št. 2«. Vabljeni vsi! MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ponovitev mladinske predstave »Dogodivščine v slačilnici« v izvedbi Mlajše igralske skupine Slovenskega kulturnega kluba, v petek, 21. maja, ob 20.30. Od bliže bomo spoznali mlado in zelo nadarjeno avtorico in režiserko Patricijo Ju-rinčič. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV prireja v nedeljo, 12. septembra, ob 80. obletnici ustrelitve bazoviških junakov, proslavo na Bazoviški gmajni. Ob priliki bo nastopal priložnostni zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot sestavljen iz višješolcev in mladih pevcev do tridesetega leta starosti. V petek, 21. maja, bo ob 20. uri na sedežu Glasbene matice v Trstu (Ul. Montorsino 2) informativni sestanek, sledila bo prva vaja. Za informacije in prijave pokličite na ZSKD, tel. št. 040635626. LJUBITELJI ZBOROVSKEGA PETJA vljudno vabljeni v soboto, 22. maja, v cerkev na Proseku, kjer bo nastopil MPZ Notranjska, pod vodstvom zborovodja Janeza Gostiše. Pričetek ob 19. uri. LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB prireja slavnostni koncert ob 25-letnici delovanja, ki bo v soboto, 22. maja, v šport-no-kulturnem središču v Zgoniku ob 18. uri. Večer, ki bo potekal v sklopu 12. srečanja lovskih zborov 4 držav, bodo oblikovali še lovska zbora iz Dekanov in Železne Kaple, MePZ Matko Laginja s Hrvaške ter pobraten lovski pevski zbor iz Murske sobote. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV, Narodna in študijska knjižnica in partnerske organizacije vabijo v Galerijo Narodnega doma (Trst, Ul. Filzi 14) na ogled razstave fotografij Tine Modotti in dokumentarnega gradiva »Tina, Toio in Ivan, umetnost in ilegala sredi plamenov XX. stoletja«. Urnik razstave: do 28. maja, od ponedeljka do petka, od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 18.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na slikarsko razstavo »Sprehodi« krajinarja Vincenza Cecheta na Opčine, Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. Kakšno je bilo življenje leta 1945? Kakšni občutki so spremljali prebivalce naših krajev, ko je bilo 1. maja končno vojne konec? Kakšne spomine hranijo na tiste prve povojne mesece? Posodite nam svoje fotografije, posredujte nam svoje spomine! Spoštljivo in z veseljem jih bomo iztrgali pozabi. Zglasite se v naših uredništvih ali pošljite nam svoje fotografije na www.primorski.eu! UMETNOSTNI KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci št. 15 prireja do 13. junija veliko razstavo s 150 ilustracijami za otroke znanih umetnic Ane Košir, Nicolette Costa, Vesne Benedetič in Febe Sillani. Urnik obiskov je ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 9.30 do 12.30 in ob petkih in sobotah tudi od 17. do 19. ure. Pomembna razstava je namenjena obiskovalcem vseh starosti. Vstop je prost. Prispevki Namesto cvetja na grob Toreja Mure darujeta Berto in Jožica Derganc 30,00 evrov za SKD Slavec Ricmanje - Log. V drag spomin na blago gospo Evfrazijo Kravos daruje Hedvika Kavčič 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob obletnici smrti dragega Milana Kureta darujeta žena Rika in hči Magda z družino 30,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na dragega moža in očeta Mi-ljota Vidalija darujeta žena Zofka 50,00 evrov in sin Maurizio z družino 50,00 evrov za repentabrsko cerkev. V spomin na Miljota Vidalija darujejo: Olga in Aldo z družino (Repen 195) 50,00 evrov; Rudi in Vera Ferluga (Repen 195) 20,00 evrov; Dragica Purič ter Franco, Slavica in Boris Poropat 50,00 evrov; Milka in Giudita (Križ) 20,00 evrov ter družina Gulič 20,00 evrov za repenta-brsko cerkev. Namesto cvetja na grob Miljota Vidalija darujeta Julka Milič (Repen 106) 15,00 evrov in Ivanka Milič (Repen 88) 15,00 evrov za OPZ Zvonček. V spomin na bratranca Iva Miliča iz Ma-tulj darujejo Marisa, Sergio in družina 500,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V sklopu gradnje novih kioskov Majence darujejo Lea Krmec 20,00 evrov, nn 20,00 evrov, Ada Počkar 20,00 evrov, družina Caia 50,00 evrov, Drago in Sandra Slavec 50,00 evrov, nn 10,00 evrov, Giuseppe Louriha 20,00 evrov, Marta in Edvin Giorgio 50,00 evrov. 12.5.2003 12.5.2010 V spomin očetu Viniciju Stuparju ■ -N^" 12. maja je minilo 7 let, a v naših srcih, dragi ati, tvoj spomin vedno živi. V majskem dnevu poslovil si se, v miru zaspalo je tvoje srce. Neizbrisne sledi pustil si povsod, kjer v življenju vodila te je tvoja pot. Takšni ljudje, kot si ti, nesmrtni so, v tolažbo nam je, da je odšlo le telo. Tvoji David, Tanja, Sonja 358 Torek, 18. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Peter Quilter Dueti Režija: Matjaž Latin FTIDUETT1 jutri, 19. maja ob 20.30 v četrtek, 20. maja ob 19.30 v soboto, 22. maja ob 20.30 v nedeljo, 23. maja ob 16.00 v Mali dvorani SSG Vse predstave bodo opremljene z Italijanskimi nadnaplsl Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna tudi za abonente na št. 800214302 ali 040 362542. Predprodaja vstopnic pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. H Čestitke Danes praznujeta srebrni jubilej MOJCA in MARJAN. Mnogo zdravja, sreče, ljubezni in medsebojnega razumevanja jima iz srca želi družina Maar. Gospodična CATERINA GRE-GORI iz Padrič je uspešno dokončala univerzitetni študij prve stopnje iz arhitekture. Čestitajo ji družini San- cin in Bet. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča svoje člane in prijatelje, da lahko tudi letos ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (prijave obr. 730 ali Unico za fizične osebe) namenijo pet promilov davka Irpef društvu, s tem, da v prilogi B obrazca 730 ali v prilogi C obrazca Unico v temu namenjen oddelek vpišejo davčno številko SPDT (C.F. 80022480323). V naprej se zahvaljujemo vsem za zavezanost društvu in za pomoč. DRUŠTVO PROMEMORIA prireja danes, 18. maja, ob 20.30 v Ljudskem domu Zora Perello v Škednju (Trst) redni občni zbor volilnega značaja s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, nadzorniško poročilo, volitve novega odbora, razno. KOORDINACIJSKO ZDRUŽENJE KRAŠKIH VASI vljudno vabi predstavnike organizacij, ki uporabljajo prostore v nekdanjem begunskem taborišču na Padričah na srečanje, ki bo danes, 18. maja, ob 19. uri na sedežu KZKV v dvorani Mirka Špacapana, da se seznani o nastali situaciji glede zahtev novega lastnika Pokrajine Trst. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 18. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. AŠK KRAS organizira v sredo, 19. maja, v Športno kulturnem centru v Zgoniku »Dan za osnovnošolske otroke«. Začetek ob 8.15. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK, REPENTABOR IN ZADRUGA »LALBERO AZZURRO« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let sta- Slcgz SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA v sodelovanju s SKUPINO 85 ob mednarodnem dnevu kulturne različnosti vabi na javno prepletanje mnenj na temo KAKO NAS VIDIJO DRUGI Slovenci v Trstu skozi pričevanja in izkušnje italijansko govorečih someščanov petek, 21. maja 2010, ob 18. uri Narodni dom v Trstu, lil. F.Filzi 14 rosti. Predvidene delavnice: 19. in 26. maja »Zemeljske igre«, »Trava, drevesa in otroci«; 21. in 28. maja: »Frfotajamo«, »Zmaji in veternice«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega ko 8. ure do 13. ure. SKD VIGRED, COŠ S. Gruden, OŠ Du-tovlje in podružnica Tomaj, ter razvojno društvo Pliska vabijo na »Kosovelov večer 2010«, v sredo, 19. maja, ob 19.30 v Štalci v Šempolaju, v sredo, 26. maja, ob 20. uri pa v Kulturnem domu v Tomaju. Nastopajo: učenci OŠ Dutovlje in podružnice Tomaj, učenci COŠ S. Gruden in otroška pevska, mladinska glasbena in dramska skupina Vigred. KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v četrtek, 20. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni vsi člani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 20. maja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SKUPINA 35-55 - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 20. maja, ob 20.30 večer z alpinistom Erikom Švabom, ki nam bo v sliki in besedi predstavil svoj vodnik »Plezališ-ča brez meja«. Vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO prireja še zadnje predavanje iz niza »Za boljši jezik«, ki ga bo imela prof. Andreja Zele v četrtek, 20. maja, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. VZPI-ANPI Sekcija Devin-Nabrežina vabi v četrtek, 20. maja, ob 20. uri v Kamnarsko hišo (rojstno hišo Iga Grudna) v Nabrežini na ogled dokumentarca »Fascist Legacy». Film bo predstavila zgodovinarka Alessandra Kersevan. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v KD Ivan Grbec, Škedenjska ul. 124, na dve predavanji o odvisnosti od mamil. V petek, 21. maja, ob 20. uri bo dr. Sergio Maria Francardo govoril na temo: »Soočimo se s strahovi - mamila v vsakdanu«, v soboto, 22. maja, ob 20. uri pa na temo: »Razmislek o nekdanjih in novih mamilih«. Vstop prost. Obvezna je rezervacija na tel. št. 040-280533 ali 339-7809778. JUS BANI vljudno vabi na občni zbor, ki bo v petek, 21. maja, ob 20. uri v zadružnih prostorih Bani, s sledečim dnevnim redom: predsedniško poročilo; poročilo nadzornega odbora; odobritev poročil; volitve; razno. SKD IGO GRUDEN prireja v maju tečaj Nordijske hoje. Srečanja bodo potekala v petek, 21. in petek, 28. maja, od 18.30 do 19.45. Zbirališče pred društvom v Nabrežini. Tečaj bo vodila Jasmina Zvokelj. V primeru dežja je tečaj prenesen na soboto ob 9. uri ali na naslednji teden. Za info in vpis 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). SKD PRIMOREC vabi v petek, 21. maja, ob 18. uri v Ljudski dom v Trebče na otvoritev razstave izdelkov otrok, ki so obiskovali letošnje Cici urice. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA v sodelovanju s Skupino 85 vabi ob mednarodnem dnevu kulturne različnosti na javno prepletanje mnenj na temo »Kako nas vidijo drugi - Slovenci v Trstu skozi pričevanja in izkušnje italijansko govorečih someščanov« v petek, 21. maja, ob 18. uri, Narodni dom v Trstu, Ul. F. Filzi 14. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na zaključno pravljično uro z zabavnim kvizom o vseh do sedaj prebranih pravljicah v soboto, 22. maja, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj. Srečanje je primerno za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole, ki so obiskovali pravljične urice. SKD VIGRED vabi učence osnovne in nižje srednje šole na delavnico z Bi-serko Cesar na temo »Afrika«, ki bo v Štalci v Šempolaju v soboto, 22. maja, od 16.30 do 18.30. V SOBOTO, 22. MAJA, bo na Mon-tuzzi že tradicionalno binkoštno bdenje skupaj z g. nadškofom Giampao-lom Crepaldijem. Organizirata ga škofijski komisiji za slovensko in italijansko mladino. Vabljena je mladina po 14 letu in tudi ostali. Slovenska mladina se bo zbrala v Marijinem domu na ulici Risorta ob 20 uri. Po kratki pripravi se bomo napotili na Montuzzo, kjer se srečamo pred cerkvenimi vrati z italijansko mladino in nato bomo v cerkvi nadaljevali enour-no bdenje v molitvi in petju. Po bdenju bo sledilo romanje k Lurški Mariji na Ferlugih, za vse ki to želijo. ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi v nedeljo, 23. maja, popoldne, na sprehod po dolini Glinščice, kjer bo ob 17. uri sv. maša v Marijini cerkvici na Pečah ter prenos Marijine podobe iz župnijske cerkve v Boljuncu v cerkev na Peče. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane na zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala 2010 (3. čezmejnega) v nedeljo, 23. maja, ob 16. uri v parku Ljudskega doma (Bita) v Križu. Nagrajevanju bo sledila družabnost. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 24. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na večer o pisatelju, časnikarju in borcu za neodvisno ter demokratično Slovenijo Francu Jezi ob izidu izbora njegovih kratkih zgodb »Zakasnela pomlad«. Spregovorili bodo urednica knjige Vojka Havlas, župan Občine Hajdina Ra-doslav Simonič, pisatelj Boris Pahor, raziskovalec bližnje slovenske preteklosti Igor Omerza ter časnikarja Marko Tavčar in Ivo Jevnikar. KDČ bo razstavila Jezova knjižna dela. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu SKRD Jezero, Ul. Roma 24, Doberdob (GO). DRAMSKA SKUPINA iz tržaškega predmestja išče moškega člana za novo veselo igro. Klicati med 13. in 15. uro na tel. št. 349-1942928. SKD PRIMOREC vabi na ogled eno-dejanke »Nič ni tako kot zgleda« (napisala in zrežirala Tatjana Malalan) v četrtek, 27. maja, ob 20.30 v Ljudski dom v Trebče. Nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor, članici SKD Tabor. POKAŽI, KAJ ZNAŠ - je naslov večera skritih talentov, ki ga prireja SKD Barkovlje. Vabimo k sodelovanju izključno nepoznane pevce, glasbenike, soliste, recitatorje, glumače, posne-movalce-imitatorje, pesnike, plesalce itd., ki bi se radi, morda prvič, predstavili občinstvu. Podrobnejše informacije in prijave do nedelje, 30. maja, na tel. št. 040-415797 ob uri obedov ali po elektronski pošti: cla-ra.bevi@alice.it. JADRALNI KLUB ČUPA organizira za srednješolce tečaje jadranja na deski in na jadrnicah O'pen Bic. Tečaji bodo celotedenski od 13. do 18. ure. Vršili se bodo v sledečih izmenah: od 28. junija do 2. julija ter od 19. do 23. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: in-fo@yccupa.org; www.yccupa.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. av- gusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 2. junija na in-fo@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. julija. Rok prijave zapade 8. junija. Razpisne pogoje in prijavnico dobite na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. POLETNE DELAVNICE v organizaciji SKD Primorec namenjene otrokom, ki obiskujejo vrtec in prve tri razrede osnovne šole se bodo odvijale v 5-tedenskih izmenah od 28. junija do 30. julija, od 8. do 16. ure v Ljudskem domu v Trebčah. Zaradi omejenega števila mest pokličite čimprej na 347-8386109 (Biserka). V četrtek, 10. junija, bo ob 18. uri v Ljudskem domu v Trebčah informativni sestanek s sprejemanjem definitivnih vpisov. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA v priredbi Šč Melanie Klein in slovenske prosvete bo potekal od 5. julija do 27. avgusta v prostorih otroškega vrtca A. Čok na Opčinah. Središče je namenjeno otrokom od 3. do 10. leta starosti. Vpisovanje je možno po spletu do 12. junija in v uradu, v Ul. Cicerone 8, vsako soboto med 10. in 12. uro do 19. junija. Število mest je omejeno. Vse podrobne informacije so na razpolago na spletni strani www.melanieklein.org, tel. 3284559414. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih štiri 10- dnevne jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni otrokom, ki so rojeni od leta 1998 do 2003 in znajo plavati. Tečajniki imajo poskrbljeno jadrnico, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v F.I.V. Tečaji se odvijajo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, od 14. do 25. junija; od 21. junija do 2. julija; od 5. do 16 julija; od 19. do 30. julija. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Se-sljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; e-mail: info@yccupa.org; www.yccu-pa.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih tečaje windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Tečaji se bodo vršili ob vikendih, v treh izmenah: junija: 18., 19., 20., 26., 27.; julija: 9., 10., 11., 17., 18.; julija: 23., 24., 25., 31.; 1. avgusta. Ob petkih zvečer ob 19. uri teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Možne so individualne ure windsurfa in po dogovoru organiziramo tečaje tudi v drugih terminih. Za vpisovanja in informacije vam je na razpolago tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in ob sobotah od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yc-cupa.org; www.yccupa.org. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo letošnje poletno središče »Kratkohlačnik 2010« v otroškem vrtcu M. Štoka na Proseku od 5. do 30. julija, od 8. do 16. ure. Informacije in vpis do 25. junija v jutranjih urah na Skladu Mitja Čuk -Proseška ul. 131, tel. 040-212289. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV razpisuje Mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce« 2010, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi. Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta 2010. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali na uradih ZSKD. S Poslovni oglasi ADRIATIC IN KROŽEK KRUT vabita na potovanje v Uzbekistan od 24. septembra do 1. oktobra. Predstavitev potovanja bo v četrtek, 20. maja, ob 18. uri ma sedežu Krut-a v ulici Cicerone 8/b. 0 Mali oglasi IZGUBLJENO MLADO PSIČKO srednje velikosti, s kratko rjavo dlako in verižnim ovratnikom smo našli v Dolini. Poklicati na tel. št. 040-571623. IŠČEM garsonjero (soba s kopalnico) ali skladišče oz. garažo od 20 do 25 kv.m. v Trstu in okolici. Tel.: 3203557811. IŠČEM DELO kot varuška otrok. Telefonska številka: 345-3594409. NA PROSEKU dajem v najem hišo z dvoriščem in vrtom, primerna za dve osebi. Pokličite na tel. št. 3389714161. PRODAJAM razne enciklopedije v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. št.: 334-3539564. PRODAM vw polo 1.2 trendline, letnik 2003, 100.000 km, 3 vrata, bele barve, v odličnem stanju, za 4.000 evrov. Tel. št.: 348-6924217. PRODAM FIAT PALIO WEEKEND letnik '99, v dobrem stanju, cena 500,00 evrov. Tel. št. 349 - 7888919. PRODAM HIŠO z vrtom v Podlonjer-ju. Tel.: 040-54026. PRODAM PROFESIONALNO MOTORNO ŽAGO 58 cc, rezilo dolgo 50 cm, v odličnem stanju in z vsemi pripomočki, cena 200,00 evrov. Poklicati na tel. št. 333 - 2892869 po 18. uri. PRODAM avtomobil volvo S80, 2.4, letnik 2000, sive barve, 160.000 prevoženih kilometrov. Cena 1.700 evrov. Klicati v večernih urah na tel. št. 3488585098. PRODAM ekstradeviško oljčno olje, cena po dogovoru. Telefonirati v večernih urah na tel. št.: 348-5913172. PRODAM stanovanje v Nabrežini, 50 kv.m., s skupnim vrtom. Tel. 3494975968. SKUTER honda SH150, letnik 2005, črne barve, s prtljažnikom, vetrobra-nom in pokrivalom za kolena, 1.600 evrov po domeni, prodam. Tel. 3477830023. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katerokoli zaposlitev med poletnimi počitnicami. Tel št.: 340-0030154. V KRIŽU dajem v najem stanovanje z dvoriščem za dve osebi. Tel. št.: 3471057860. V NAJEM dajemo malo stanovanje v Saležu. Tel. št.: 338-4719734. Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Poleg dobrega vina nudita tudi domač prigrizek. Vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO so odprli pri Cesarjevih, Sa-lež 24. Nudimo domačo kapljico in prigrizek. Toplo vabljeni! Tel. 0402296058. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 3383515876. OSMICO sta odprla Paolo in Robi Ferfoglia, Medjavas 6. Točita belo in črno vino ter nudita domač prigrizek. Tel. 040-208726. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Zgoniku št. 34! Pričakuje vas ob kozarčku pristnega vina in domačem prigrizku! Tel. št. 347-2511947. V RUPI je Salomon odprl osmico. Toplo vabljeni! ZORAN ima odprto osmico v Ricma-njih. NAŠ POGOVOR Andrej Kosmač (Dolga krona): »Tekmujejo predvsem dekleta« / 13 Za Gajine tenisačice bo odločilen zadnji krog Vili Benečanov, pol Banovec pol Afrikaan tudi o SP v JAR Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika NOGOMET - Usodni podaljški POGLED Z VEJE Bela točka, črna pika Manjtinci 1 in roboti Marij Cuk Ekipe naših nogometnih amaterskih društev so potegnile krajši konec že po prvem krogu končnic za napredovanje. Za Juventino v promocijski, Primorec v prvi in Primor-je v drugi ligi je bila previsoka že prva ovira. Drugačen je položaj Sovodenj, ki morajo v play-outu za obstanek odigrati dve tekmi, po prvi pa se jim ne obeta nič dobrega, saj nedeljski 1:1 v Sovodnjah bolj prija nasprotnikom. Pred povratno tekmo jim namreč po pravilu, da gol, dosežen v gosteh šteje dvojno, za obstanek zadostuje že neodločen 0:0, pa tudi 1:1, kajti po rednem delu so bile Villesse boljše. Skratka, Sovodenj morajo v nedeljo zmagati ali pa igrati neodločeno vsaj 2:2. Kar bode v oči pri nedeljskih izločitvah pa je to, da so se vse tekme po rednem delu končale brez zmagovalca, dve pa kar po streljanju enajstmetrovk. Tako Juventina kot Primorje sta bila v tem elementu neuspešni. fr "■j1 ■um UB MUC jjj js ■M Damjan I« *v v« v Krizmancic NEMOGOČI PAR ! Danijel Malalan in Paola Cigui ŠPORTNA KRIŽANKA /^13 Michel Platini /■ 18 Manjšinci resnično razbi-vajo škatle. Ne le v izvoljenih upravnih strukturah, kjer mečejo polena pod noge večinam, ne le zato, ker vsevprek zahtevajo neke pravice, denar, enakopravnost, sedaj tudi v gorah opozarjajo nase, kot da ne bi bilo z njimi že dovolj težav. Šestintride-setletna baskovska alpinistka Edurne Pasaban je namreč postala druga ženska v zgodovini, ki ji je uspelo osvojiti 14 najvišjih vrhov sveta. Splezala je na vrh gore Šiša Pangme (kar v našem jeziku pomeni Cvet nad travnato planoto) v Tibetu. Kaj ji je bilo tega treba! Mar bi prepustila avreo-lo slave kaki Španki, ne pa da spet postavlja v ospredje Baske, ki so že itak pregovorno razgrajači, ker se borijo za lastno avtonomijo in obstoj. Zanimivo, da je bil tudi prvi moški, ki je splezal na vseh 14 vrhov preko 8 tisoč metrov nad morjem - manjšinec, in sicer Reinhold Messner. Ta je bil celo prvi, ki se je na Everest podal brez dodatnega kisika ter s tem dokazal, da manjšinci lahko živijo tudi brez tega nepogrešljivega vira življenja. A to prav dobro vedo oblastniki, ki so do manjšin nadvse skopuški in najbrž razmišljajo: če so manjšine take dobre plezalke, pa naj plezajo, naj se znajdejo, saj jim nemara ni tuja tudi umetnost plezanja po steklu... Z manjšinami je torej križ in to dobro vemo. Pa ne le z njimi! Pravi križ pokore predstavlja interjevim navijačem Jose Mou-rinho, ki se sploh ni udeležil slavja po osvojitvi državnega naslova. Portugalski Jože se je zaprl v meditacijo neznano kam, tri dni bo razmišljal, ali naj še sedi na klopi milanskega kluba, saj je že večkrat izjavil, da se v Italiji ne počuti udobno. Pa ni edini! Med njim in mnogimi, ki se v tej državi ne počutijo udobno pa je ven- darle razlika: Jože lahko gre kamorkoli in povsod mu bodo raztegnili žametno preprogo, posejano z milijoni, kam pa naj se v teh časih globalne krize podajo ostali? Zagotovo bi šli iz dežja pod kap in se dobesedno premočili v revščini, ki povsod kaže svoje ostre zobe. Tudi na Japonskem. Tam so na primer pri sklenitvah zakonskih zvez matičarja nadomestili z robotom. V Tokiu je poroko vodil meter in pol visok železni možakar, imenovan i-fairy. Po ugotovitvah svatov sicer ni deloval najbolj pametno, se je pa zelo dobro izražal. Kaj naj bi to pomenilo, nimam pojma! Dejstvo pa je, da postajamo roboti-zirana civilizacija, ki odpravlja čustva in srčno kulturo. Roboti na Japonskem ta čas igrajo celo bejzbol, kmalu jih bomo najbrž videvali še na ostalih športnih prizoriščih v veselje predsednikom klubov. Ti morajo dandanašnji odšteti za Messija, Ronal-da, Lamparda in podobne vreče evrov, robot pa stane le 68 tisoč dolarjev! Ugovarjali boste, da to ni izvedljivo, da gre za science fiction, za futuristično fantazijo. Upam, da res. Kajti z roboti bi bili gledalci na tribunah prikrajšani za marsikaj. Če bi prišlo na igrišču do pretepa, bi leteli vijaki in vzmeti, morali bi poseči mehaniki s kleščami in izvijači, bolničarji, ortopedi in nosila bi bili čisto odveč. Pa si predstavljate že-leznino v kratkih hlačah? Smešno! Narobe svet, ki ga bo v pravšnje tečaje spet postavilo veliko nogometno tekmovanje. Ali ste sploh pomislili, da se bo čez tri tedne začelo svetovno prvenstvo? Jaz še ne. In groza me oblije, ko bo treba za mesec dni na vsakem koraku poslušati o žogi in mladeničih, ki jo skušajo čim bolje brcniti... v-? Inter prvak Na 12. strani Giro za ... tujce Na 12. strani Borove ritmičarke uspešne na Vrhniki Na 14. strani Zakaj je Bor Radenska izgubil v Fagagni Na 15. strani Odbojka: kritično o reformi prvenstev Na 16. strani 12 Torek, IB. maja 2010 ŠPORT / nogomet - Z zmago v Sieni Mourinhovi varovanci petič zapored prvaki Inter osemnajstič prvak, a Roma zasluži višjo oceno Najnižja ocena Juventusu, zelo pozitivna sezona Sampdorie in Palerma - Udinese nezadostno Italijanskemu pokalu je Inter (8) dodal še drugo letošnjo lovoriko; upravičil je začetno vlogo favorita in tako petič zapored osvojil naslov italijanskega prvaka. Vrniti se moramo na medvojna leta »velikega Torina«, da zasledimo ekipo, ki ji je uspelo petkrat zapored zmagati naslov. Sicer prvi izmed petih naslovov, tisti iz leta 2006, je za nekatere sporen, a ne glede na to je milansko moštvo v teh letih toliko boljše od vseh ostalih konkurentov, da osvoji »scudetto« tudi v sezoni, ko v prvenstvu ni ravno navdušilo in je resnično tvegalo, da bi se mu naslov izmuznil. V prihodnji sezoni bi lahko črnomodri postavili nov mejnik, saj šest zaporednih naslovov na apeninskem polotoku ni še nihče osvojil. Bomo videli, če bo ta dodaten izziv zadostoval Mourinhu, da ostane v Milanu. Mourinho (9) pa je odlično tempiral formo, tako da so črnomodri v zadnjem mesecu zdržali napadom edinega tekmeca. Med najzaslužnejšimi za končno slavje sta Mi-Iito (9), ki je dosegel odločilen gol tudi v nedeljo, in Eto'o (9). Lani je z Barcelono osvojil trojček (prvenstvo, španski pokal, liga prvakov), letos pa je korak od ponovitve takega uspeha. Pohvaliti je treba tudi Interjeve stratege, saj so se znebili talentiranega a vročekrvnega Ibrahimovica, s prihodom Eto'oja in Milita pa je Inter postala prava ekipa, ki je nekoliko manj vezana na potezo posameznika in zaradi tega bolj konkurenčna na evropski ravni. Roma (8,5) je bila še 45 minut pred koncem prvenstva letošnji prvak, kar bi bilo verjetno eno izmed največjih presenečenj zadnjega dvajsetletja. Sanje o naslovu so trajale od 15.41 do 16.17, ko je Milito zadel in Romo znova pahnil na -2 točki. Predprvenstve-ne napovedi so Romo postavljale na četrto mesto za Interjem, Milanom in Ju-ventusom, tako da je končno drugo mesto za rumenordeče nepričakovano in pohvale vredno. Trener Ranieri (9) je morda letos dosegel svoj največji uspeh v karieri, čeprav se na koncu ni okitil z nobenim naslovom. Rimski trener je namreč prevzel ekipo, ki je bila v hudih težavah in se je v prvem delu sezone celo znašla na 14. mestu s štirinajstimi točkami zaostanka od vodilnega Interja. Že nekaj let se o Milanu (7,5) govori kot o ekipi, ki je že zdavnaj dosegla svoj vrhunec in bi nujno potrebovala radikalno prenovo. S to prenovo pa vodstvo kluba odlaša tudi zato, ker Pri Interju so se 18. v zgodovini veselil naslova italijanskega prvaka so investicije iz leta v leto manjše. Leonardo (8,5) je torej s tretjim mestom dosegel največ, kar se je dalo; nekaj mesecev je Milan igral zelo prepričljivo, dinamično in očesu prijetno. To so razumeli tudi navijači, ki bi rade volje zadržali brazilskega trenerja in zato so se v dvoboju Leonardo-Berlusconi masovno opredelili za prvega. Ko smo že pri Milanu, pa kratek pogled še čez Ro-kavski preliv. Svojo prvo sezono v Londonu je Carlo Ancelotti (9) zaključil z zmagama v angleškem prvenstvu in FA pokalu ter se tako že vpisal v zgodovino londonskega nogometnega kluba Chelsea in prekosil Mourinha, ki je prvo leto na isti klopi osvojil prvenstvo in nekoliko manj pomemben angleški zvezni pokal. Očitno so se na klopi Milana zadnja leta vrstili sami kakovostni trenerji, a kljub temu nekateri vidni predstavniki kluba niso bili nikoli zadovoljni z igro črnordečih. Ne gre torej za problem trenerja, za (ne)uspehi se v resnici skrivajo skromne investicije zadnjih let, tako da je Milan skupek »upokojencev«, od katerih je Leonardo črpal vse, kar se je dalo. Če ne bo prišlo do radikalnih sprememb v igralskem kadru bo Milanu v naslednji sezoni trda predla. Če se bo kaj zataknilo, če nov trener (Filippo Galli ali Allegri?) ne bo izpolnil pričakovanj, bi se lahko pri Milanu dogodilo tisto, kar se je letos Juventusu. Udinese (5) se je moral zadovoljiti z obstankom v ligi, kljub temu da bi moral biti po potencialu na nivoju Napolija, Palerma in Sampdorie. Pre-rana odločitev, da odslovijo Marina, je napaka, ki si jo ne bi nikoli pričakovali od strokovnega štaba Udineseja, ki nas je v zadnjih letih navadil na same uspešne poteze. V Vidmu morajo postaviti spomenik Di Nataleju (9,5), ki je v bistvu sam popeljal Udinese do obstanka. 29 golov in naslov najboljšega strelca: po taki sezoni se je mali napadalec že zapisal v zgodovino furlanskega moštva. Zaccheroni (5) s svojim prihodom sredi sezone ni izboljšal stanja, ki je nastal v taboru Juventusa (2); gladek poraz v zadnjem krogu (3:0 proti Milanu - petnajsti v sezoni in izenačeni negativni rekord iz sezone 1961/62) zelo dobro ponazarja celotno sezono črno-belih. Njegov predhodnik Ferrara (4,5) je prvenstvo začel s štirimi zmagami, potem pa se je nekaj zataknilo. Mnogi so trdili, da mu manjka izkušenj na tako visoki ravni, v resnici pa so bili problemi drugačne narave. Zgrešene izbire med poletnim prestopnim rokom s prihodom že prestarih Grossa in Can-navara (oba 3) (nikogar ni presenetilo, da se je po zelo skromni sezoni moral posloviti tudi športni direktor Ales-sio Secco), ampak tudi številne poškodbe in zvezde (Diego, Felipe Melo, Amauri idr.), ki so igrale krepko pod pričakovanji. Prihod športnega direktorja Sampdorie Marotte in trenerja Delnerija (8,5) je prvi korak v novo sezono stare dame, ki se bo začela predčasno. Konec julija bo namreč Juventus igral predkrog Evrope league. Boj za četrto mesto je bil do zadnje sekunde zanimiv, na koncu pa je prevladala Sampdoria (8), ki si je zagotovila igranje v predkrogu lige prvakov. Vendar treba pohvaliti tudi Palermo (8). Gospodar kluba Zamparini je znan po tem, da rad zamenjuje trenerje, a gre za predsednika, ki se na nogomet tudi dobro spozna oziroma zna izbirati pripravljene sodelavce. Palermo je ekipa, ki ima pred sabo svetlo bodočnost (če bo seveda Zampariniju uspelo zadržati večino zvezdnikov) in je med najmlajšimi v ligi. Odlično poznavanje zlasti južnoameriškega nogometnega trga omogoča društvu iz Sicilije, da po nizki ceni letno pripelje v Italijo kar nekaj mladih, ki se razvijejo v zelo dobre nogometaše. (I.F.) kolesarstvo - Dirka po Italiji Giro v rokah tujcev Včerajšnji sprint osvojil Avstralec Goss - Nobenih sprememb na vrhu - Petacchi je odstopil s p rekre ati vce v wm"we*a'9 etapa dirke p° Guček ni ubranil naslova Na svetovnem prvenstvu v kronometru v Occhiobellu v bližini Roviga za rekreativne kolesarje je v soboto nastopil tudi član tržaškega kluba Team Eppinger SAAB Mathitech Andrej Guček. V absolutni konkurenci je bil tretji, med člani pa drugi, tako dani ubranil naslova prvaka. Zmagal je mladinec Maccanti, drugi je bil pa Pizzo. Na dirki v kraju Bressa di Campoformido na 72 km dolgi kolesarski dirki pa je Andrej Ko-mac (Team Eppinger) osvojil 2. mesto, Daniel Grgič pa je prišel v cilj s skupino. Italiji ni prinesla prav nobene spremembe pri vrhu skupnega seštevka, saj so vrstni red in tudi zaostanki ostali nespremenjeni. Vinokurov ima minuto in 12 sekund prednosti pred Avstralcem Cadelom Evansom (BMC) in minuto in 33 sekund pred Italijanom Vincenzom Nibalijem (Liquigas-Doimo). Večinoma ravninska etapa je postregla s ciljnim sprintom, v katerem je prvo zmago v sezoni slavil Avstralec Matthew Goss, ki je običajno v svoji ekipi zadolžen za pomoč izvrstnima sprin-terjema Marku Cavendishu in Andreu Greiplu. «Lepo je bilo doživeti današnjo zmago, čeprav je bil zaključek zelo težak, ker se je ciljni del rahlo vzpenjal,» je povedal Goss. Že kmalu po začetku dirke je pobegnila četverica kolesarjev in imela že štiri minute prednosti pred glavnino. Četverica je bila večji del etape povsem sama v ospredju. Najprej sta popustila Italijan Giampaolo Cheula (Footon-Servet-to) in Nizozemec Tom Stamsnijder (Ra- bobank), Kanadčana Michaela Barryja (Team Sky) in Rusa Mihaila Ignatijeva (Katjuša) pa je glavnina ujela pet kilometrov pred ciljem. Italijanski sprinter Alessandro Petacchi je odstopil že med nedeljsko etapo. Lahka bi morala biti tudi današnja etapa od Avellina do Bitonta. Skupni vrstni red: 1. Aleksander Vinokurov (Kaz/Astana) 33:09:43; 2. Ca-del Evans (Avs/BMC) + 1:12; 3. Vincen- zo Nibali (Ita/Liquigas-Doimo) 1:33; 4. Ivan Basso (Ita/Liquigas-Doimo) 1:S1; S. Marco Pinotti (Ita/HTC Columbia) 2:17; 6. Richie Porte (Avs/Saxo Bank) 2:26; 7. Vladimir Karpec (Rus/Katjuša) 2:34; B. Stefano Garzelli (Ita/Acqua&Sapone) 2:47; 9. Damiano Cunego (Ita/Lampre-Farnese Vini) 3:08; 10. Michele Scarponi (Ita/Andoni) 3:O9 .; 22. Carlos Sastre (Špa/Cervelo/Test Team) 9:S9; 7S. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 4S:S9. nogomet Guidolin namesto Marina VIDEM - Uradno bo vest oblja-vljena v prihodnjih dneh, a nobenega dvoma ni več, da bo Pasquale Marino zapustil trenersko mesto pri Udinese-ju, njegovo mesto pa bo prevzel Francesco Guidolin. V bistvu bo šlo za zamenjavo, kajti Marino bo v prihodnji sezoni sedel na klopi Parme, od koder prihaja Guidolin. Udinese zapušča tudi generalni direktor Sergio Gasparin. CAS zavrnil pritožbo Riberyja LOZANA - Mednarodno arbitražno razsodišče za šport (CAS) je zavrnilo pritožbo Francoza Francka Riberyja. Slednji je ob pomoči pravnikov Bayerna iz Münchna skušal skrajšati kazen treh tekem prepovedi igranja evropskih tekem. Francoz ostaja brez sobotnega finala lige prvakov, ko se bosta v Madridu pomerila Bayern in Inter. Ribery je bil zaradi grobega prekrška izključen na polfinalni tekmi lige prvakov v dvoboju z ekipo Olympique iz Lyona. Koren zapušča West Bromwich BIRMINGHAM - Angleški nogometni klub West Bromwich Albion je na spletni strani zapisal, da ne bo podaljšal pogodbe s kapetanom slovenske izbrane vrste Robertom Korenom. Devetindvajsetletni Koren je na Otok prišel januarja leta 2007 iz norveškega Lillestroma, v tem času pa je za moštvo iz Birminghama odigral 149 tekem in dosegel 22 golov. Koren je že januarja napovedal, da bo zapustil WBA, v nogometnem zakulisju pa krožijo govorice, da se zanj zanima londonski Fulham, letošnji osmoljenec finalne tekme evropske lige. DRŽAVNE LIGE NOGOMET A-liga IZIDI 38. KROGA: Milan - Juventus 3:0, Lazio - Udinese 3:1, Atalanta - Palermo 1:2, Bari - Fiorentina 2:0, Cagliari - Bologna 1:1, Catania - Genoa 1:0, Chievo - Roma 0:2, Parma - Livorno 4:1, Sampdoria - Napoli 1:0, Siena - Inter 0:1. VRSTNI RED: Inter 82, Roma 80, Milan 70, Sampdoria 67, Palermo 65, Napoli 59, Juventus 55, Parma 52, Genoa 51, Bari 50, Fiorentina 47, Lazio 46, Catania 45, Udinese, Cagliari in Chievo 44, Bologna 42, Atalanta 35, Siena 31, Livorno 29. KONČNE ODD-LOČITVE: Inter (prvak), Roma in Milan v ligo prvakov, Sampdoria v pred-krog lige prvakov, Palermo in Napooli v Evropo league, Juventus v predkrog Evrope league, Atalanta, Siena in Li-vorno izpadejo v B-ligo. KOŠARKA A-liga IZIDI 30. KROGA: Bologna - Siena 66:87, Treviso - Milan 91:59, Caserta -Rim 85:69, Montegranaro - Teramo 87:81, Biella - Ferrara 82:79, Cremona - Avellino 81:76, Pesaro - Varese 89:84, Cantu je bil prost. VRSTNI RED: Siena 52, Caserta 36, Cantu in Milan 34, Bologna, Montegranaro in Rim 30, Tre-viso in Avellino 26, Pesaro 22, Varese, Teramo, Cremona in Biella 20, Ferrara 18. KONČNE ODLOČITVE: Ferrara izpadla v Legadue. Pari končnice za naslov (prve tekme 20. in 21. maja) so: Siena - Treviso, Caserta - Rim, Milan -Montegranaro in Cantu - Bologna. VATERPOLO A2-liga IZIDI 21. KROGA: Pallanuoto Ts - Ca-mogli 12:14, Chiavari - Como 9:8, Bologna - Bergamo 8:9, Modena - Pado-va 6:12, Brescia - Vigevano 13:9, Quinto - Torino 10:5. VRSTNI RED: Ca-mogli 53, Padova 50, Quinto 41, Torino 34, Bergamo in Brescia 33, Bologna 30, Chiavari 29, Pall. Ts 26, Vigevano 23, Como 6, Modena 5. / ŠPORT Torek, 18. maja 2010 13 NAŠ POGOVOR - Predsednik JD Dolga krona Andrej Kosmač »Brez nas v Italiji ni zvrsti trek« Društvo šteje ob 10-letnici 180 članov, v hlevu pa je 45 konj Jahalno društvo Dolga krona praznuje letos 10-letnico. Ob prvem okroglem jubileju so v klubu v začetku maja že organizirali interno tekmo, konec avgusta ali septembra pa želijo uspešno delovanje društva proslaviti še z manjšo slovesnostjo in »fešto«. Tako je napovedal predsednik Andrej Kosmač, ki vodi klub že od ustanovitve, istočasno pa je tudi zelo uspešen tekmovalec. Po smučanju in motociklizmu se je približal konjeni-štvu: prek prijatelja in bodočega mentorja je spoznal zvrst trek (orientacijsko tekmovanje na konju, preskakovanje zaprek in preizkušnja v dresuri). Po ustanovitvi društva je prav s to zvrstjo nadaljeval, tekmovalno in rekreativno dejavnost pa nadalje razvijal. Kaj ste v teh letih razvijali v klubu in katera je vaša paradna panoga? V klubu smo razvijali tudi western jahanje, nato pa še preskakovanje ovir. Zdaj gojimo tudi komplet, ki je olimpijska panoga in vključuje dresuro, preskakovanje ovir in cross country, torej preskakovanje naravnih ovir. Tekmujemo pa večinoma v treku in kompletu. V teh zvrsteh smo tudi dosegli več dobrih rezultatov. Zakaj pa ste izbrali ravno te zvrsti? Gre za tekmovanja, ki potekajo v naravi, kar je meni posebno všeč. Pri orientaciji na primer do sedem ur jahaš izključno v naravi ... Koliko tekmovalcev šteje vaše društvo? Pet do šest tekmovalcev tekmuje v treku, od 25 do 30 pa v preskakovanju ovir in kompletu. Ob tekmovalcih imamo še re-kreativce: to so otroci in tudi starejši. Vseh članov je približno 180. Klub organizira tečaje in tudi poletne centre; veliko jahalnih sprehodov opravljajo starejši člani, ki se včasih odločijo tudi za nakup konja. Koliko otrok se potem odloči za tekmovalno dejavnost? Vsako leto se tekmovalni skupini pridruži od 5 do 6 otrok. Večina pa so to dekleta, ki se v konje skorajda zaljubijo. Deklet je približno 90 %, fantov pa je zelo malo. Koliko zanimanja pa je med Slovenci? Večina članov je italijansko govorečih, nekaj pa jih prihaja iz Slovenije. Pri »zamejcih« pa ni velikega zanimanja. Vsi naši inštruktorji pa so Slovenci. Ste predsednik in tekmovalec. Kako usklajujete obe funkciji? Je zahtevno. Zadovoljiti moram čisto vse člane, hkrati pa moram skrbeti tudi za konje: vsak dan sem v hlevu, včasih pa tudi ponoči, če kak konj potrebuje pomoč in živinozdravnika. Zelo težko se oddaljim od Dolge krone, kjer se tudi ukvarjam s kmečko dejavnostjo. To pa mi ne teži, vse me je zelo navdušilo. Veliko sem v naravi in to me že razbremeni, tekmovanja pa so zame počitnice. V zadnjih dveh mesecih dvakrat dnevno tudi treniram. Kakšen je obračun po desetih letih delovanja? Zelo spodbuden. V začetku smo imeli samo štiri konje in nismo bili tako vešči, kot sedaj. Zdaj pa imamo 16 klubskih konjev, v hlevu pa jih je skupno 45. Veliko smo vlagali tudi v izobraževanje in se še vedno izpopolnjujemo. Tudi vse objekte smo zgradili tako, da bodo čim boljši, čim bolj funkcionalni in tudi čim bolj kvalitetni. Imamo manjšo notranjo in večjo zunanjo ja-halnico. Ste izvedli vse, kar ste pred desetimi leti načrtovali? Vse. Čeprav sem dve leti bil oddaljen od kluba zaradi bolezni, smo uspeli uresničiti vse želje. Sem tak, da rad dosežem tisto, v kar verjamem. Kako pa naprej? Že dve leti občutimo tudi mi finančno krizo. Predvsem pri rekreativni dejavnosti: tisti, ki so na primer jahali po štirikrat tedensko, jahajo zdaj dvakrat. Obenem pa se je tudi hrana za konje podražila. Letos nimamo v načrtu nobene nove investicije. Zdaj bi rad nekoliko užival v vsem, kar smo v teh desetih letih ustvarili. Treniranje bo na prednostni lestvici: želja je, da bi dosegli več dobrih rezultatov. Vsekakor pa je dela vedno na pretek ... Kaj pa mogoče še manjka v vašem jahalnem društvu? Večja pokrita jahalnica. Na manjši notranji lahko zdaj trenirajo istočasno samo štirje konji, na večji pa tudi do dvanajst. Napovedali ste, da bi radi več trenirali. Kateri so vaši cilji? Letos želim, da bi nastopili v čim večjem številu na evropskem prvenstvu v tre-ku, ki bo v Linzu. Irina Počkaj in Andrea Franko med mladinci sta že v reprezentanci, Alessio Sauroni in jaz pa si morava vpoklic še zagotoviti. To pa mislim, da ne bo težko, saj sva med boljšimi v Italiji. Imamo pa težave z jahalno zvezo FITETREC-ANTE (Federazione italiana Turismo Equestre Trec - Ante), ki je pridružena članica olimpijskega komiteja. Zakaj pa? Smo med boljšimi: naš klub poznajo širom po Italiji. Zveza pa ne soglaša z našim načinom treniranja in tudi ne izplačuje obveznosti, ko se udeležujemo tekem z reprezentanco. Če bomo letos dosegli dobre rezultate na mednarodni ravni, pa bomo lahko od zveze zahtevali boljši in pravičnejši odnos. V Italiji je zvrst trek malo razširjena: tekmuje približno 100 konjenikov, v sosednjih državah pa 1000. Zvrst se ni razvila predvsem zaradi spora med zvezo Fitet-trec-ante in konjeniško zvezo Fite. Spor je zdaj rešen, vendar je trek v Italiji še vedno na nizki ravni. Tudi tekmovanja so lažja zato, da lahko Italijani »doma« zmagujejo, na mednarodnih tekmah pa so vedno med zadnjimi. Ker so tekmovanja prelahka, so za tujce neprivlačna. Kako pa vi trenirate? Treniramo po starem sistemu: ko si na orientaciji, moraš v vsakem trenutku točno vedeti, kje si. Nič novega. Veliko treniramo tudi z Avstrijci, ki so v špici. Zveza pa našega dela ne sprejema, pa čeprav smo mi vedno med boljšimi tudi na mednarodnih tekmah. Vse je absurdno. Kako boste rešili spor? Zdaj bomo morali najprej z rezultati dokazati, da smo boljši. S tem bi lahko zahtevali kaj več od zveze in tudi zamenjavo vodstva. Menim, da če mi odstopimo iz zveze, bo trek v Italiji zamrl. Veronika Sossa NEMOGOČI PAR fg fg ro 7Ü fU Športni uspeh? Šel sem s kolesom od Trsta do Zadra po kvarnerskih otokih. Najljubši športni mentor? Franko Drasič je bil moj trener pri Slogi in tudi profesor na šoli. Kdaj ste bili zadnjič v športni opremi? Zjutraj ob osmih. Rekreacija: kaj, kdaj, kako, koliko in kje? Vsak dan. Štirikrat do petkrat tedensko fitnes, pozimi še plavanje, poleti kolo, rolanje, tek ... Najljubši športnik, športni klub, reprezentanca? Zadnje čase sem bil večkrat na tekmah ACH-ja, na ravni reprezentanc pa navadno navijam za najšibkejšega. Športnik med kolegi? Kar nekaj jih je, morda še največ Nikla Panizon. Dobite vstopnici za ogled olimpijskih iger. S kom greste v London? Prav moram? Če bi že šel, bi sam s svojim velikim egom. Športna kultura: kaj označujeta kratici ATP in WTA? Teniški lestvici. Pravilno. Poznate Paolo Cigui? Seveda. Z njo sem tudi že igral, ne samo tenis, ko sem nekaj migal pri Gaji, ampak tudi na odru. Nastopila je namreč v igri Šest oseb išče avtorja. (pv) Študijski uspeh? Matura na klasičnem liceju. Zdaj sem prvo leto na univerzi. Najljubši učitelj ali profesor? Barbara Lapornik. Kdaj si bila zadnjič v gledališču, na razstavi ali v muzeju? V petek v inštitutu Goethe na pevskem nastopu. Branje: kaj, kdaj, kako, koliko, kje? Navadno berem v vlaku ali ko sem naokrog po turnirjih. Zadnje čase berem predvsem knjige Fabia Vola, vsekakor knjig, revij itd ne berem veliko. Najljubša glasba, knjiga, film? Pop glasba, La ragazza con l'orecchino di perla (italijanski prevod romana Girl with a Pearl Earring - op. ur.) in Match point Woodyja Allena. Intelektualec v tvojem športu? Aleš in Borut Plesničar. Dobiš vstopnici za ogled Lou-vra. S kom greš v Pariz? Tam se že bila, pošlji me raje v New York. Šla bi vsekakor z Nino in Jano. Splošna kultura: kaj pomeni SSG? Slovensko stalno gledališče. Pravilno. Poznaš Danijela Ma-lalana? Ja, seveda. Je gledališki igralec. (pv) »Konec je. Konec je. Šestnajsti maj dvatisoč deset, ura je 16. in 53. Inter je italijanski prvak. Mourinho in njegovi fantje imajo prvenstvo, ki je njihovo. Njihovo zato, ker so ga pisali od prvega kroga.« (Riccardo Cucchi, Radio Rai 1, 16. 5.) »Ne jaz proti vsem, ampak vsi proti meni, kar je drugo.« (Jose Mourinho o počutju v Italiji, Panorama, 14. 5.) »Skrbi me tudi vulkan ... Tudi na njega moram pomisliti.« (Jose Mourinho pred finalom lige prvakov, Rai Sport, 16. 5.) Ravnatelj teniškega turnirja v Madridu Manolo Santana: »Nihče ni mogel vedeti, da bosta Real in Barcelona igrala za naslov ravno na dan našega finala. Če smo naredili časovno napako, mi, prosim, povejte.« Rafael Nadal: »Pardon, ker bo to šlo pod žaromete, a ne bi vsaj med zamenjavo igrišča lahko na velikem zaslonu pokazali rezultat tekme?« (Poročilo Reutersa o novinarski konferenci v Madridu, 15. 5.) 360 STOPINJ Damjan Križ Programer se rad posveča tudi umetnosti Damjan Križmančič (rodil se je 12. junija 1974) je v šolskih letih igral odbojko (na nižji srednji šoli na Op-činah), nato je nekaj let plaval pri tržaškem plavalnem klubu Bor. Odtlej pa se ni več aktivno ukvarjal s športom. »Mogoče včasih grem na tek in rekreacijo po bazov-skih klancih in gozdovih. Največ kar zmorem, ko sem v dobri formi, je ura lahkega teka,« je dejal Damjan, ki je zaposlen kot znanstveni programer v znanstveno raziskovalnem centru v Bazovici. Damjan je dejaven na kulturnem in glasbenem področju. Že nekaj let poje pri mladinskem mešanem pevskem zboru Trst (od Glasbene Mati- ce), igra na instrumente pri glasbeni skupini Charge in je član amaterskega odra kulturnega društva Slavec. Rad pa tudi potuje. Stan: zaseden Ostali športi: plavanje in smučanje Ostale dejavnosti in konjički: glasba, ples, informatika, gledališče, koncerti, potovanja Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: Primorski dnevnik, La Repubblica; revija Focus; Le iene; wiki-pedia Spletna stran: www.facebook.com/B adwolfenstein Knjiga na nočni omarici: Io sono Oz-zy (Ozzy Osbourne) Najljubša glasba: rock, glasbena skupina Jimmy Eat World Najljubši film: Matrix Moj lokal: Savo Najljubša jed: pica Najljubša pijača: pivo Mi je všeč/mi ni všeč: iskrenost/hinavstvo, laži Najljubši športnik: Tanja Romano Najljubša osebnost: pesnik Andrej Kralj Najljubše počitnice: ZDA 2008 Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... res ne vem Moja himna: je ni Moj vrstni red (šport, ljubezen, zdravje, prijate-lji):zdravje, ljubezen, prijatelji, sport ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA SESTAVIL LAKO REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV NASA MLADINSKA ŠOLSKA REVIJA ZDRAVILO ZA DIABETIKE JUDOVSKI MESEC SVET, VESOLJE ALBANSKI PISATELJ IN PESNIK KIRKIN OTOK KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ NASA OD-BOJKARICA MANIA LJUDSKI PLES BERI PRIMORSKI DNEVNIK AMERIŠKI IGRALEC WALLACH GROBO ORIENTALSKO SUKNO KOFI ANAN PASTIR OVC. SAMCA OTON TRABANT KRAŠKA CRNINA INDIJSKI ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KMEČKO ROČNO ORODJE CETRTI RIMSKI KRALJ OKENSKA NAVOJNICA GNUS, STUD SVED. PESNIK HANSSON FINSKI ATLET (LASSE) AZIJSKA DR2AVA Z GL. MESTOM BEJRUT BOGATEC MATEJA RIM. BOGINJA JEZE DEL KMEČKEGA VOZA BREGOV KOŠARKAR (BORUT) RUSKA KOMUNISTIČNA REVOLUCIO-NARKA STARA ENOTA ZA POSPEŠEK / SLOVARČEK - ARMAND=ruska revolucionarka * IJAR=judovski mesec • NOLI=albanski pesnik • REALE = turinsko športno društvo 1 4 Torek, 18. maja 2010 ŠPORT / TENIS - Ženska A2-liga Za gajevke bo odločilen zadnji krog Po osvojeni točki proti Forliju ne morejo več biti zadnje Pred zadnjim krogom rednega dela skupine B v ženski teniški A2-ligi ostaja položaj gajevk nadvse negotov. V nedeljo so Ciuguijeva in tovarišice igrale neodločeno 2:2 proti Forliju. S tem izidom so se matematično izognile direktnemu izpadu, hkrati pa si tudi zapravile možnost, da bi se uvrstile v play-off. Po naših izračunih lahko sicer na 3. mestu še dohitijo Forli' in St.Geor-gen, a imajo v primerjavi s tema ekipama manjše število zmag, teoretsko pa jih lahko še prehiti tudi Cagliari. Skratka, realna uvrstitev za Gajo je četrto ali peto mesto in igranje play-outa. Točka, ki so jo gajevke osvojile v nedeljo, je v bustvu dragocena, čeprav bi se lahko tekma zasukala tudi drugače: bodisi v boljšo bodisi v slabšo smer. Gajina št. 1. Pao-la Cigui (kat. 2.2) je dokaj gladko izgubila dvoboj proti Confalonierijevi (2.2), eni boljših mladink v Italiji. Zaradi zdravstvenih težav Paola ni bila optimalno pripravljena na tekmo, dvojni 6:3 pa realno kaže na razmerje sil na igrišču. Na »2. deski« je točko za Gajo najprej osvojila Tina Obrez. Ljubljančanka (2.4) je proti Davatovi (2.3) igrala precej boljše kot prejšnji teden, bolj borbeno in odločno, imela pa je tudi srečo, da je nasprotnica natopila rahlo poškodovana, saj so jo bolečine v rami ovirale pri igri. Orezova je s 6:3 osvojila uvodni niz, pri izidi 4:1 pa je nasprotnica v drugem nizu predala dvoboj . Zelo pomembno zmago je dosegla Carlotta Orlando (2.5) proti nasprotnikov številki 3 Rustignolijevi (2.3). Orlandova, ki je popolnoma sanirala poškodbo in ta čas uspešno nastopa tudi na mednarodnih mladinskih turnirjih, je potrdila formo in temperamentnost ter zmagala s prepričljivim izidom 6:1, 6:4. Da ji gre dobro od rok in da je zdaj zelo pridobila na samozavesti, je dokazala tudi v igri dvojic. Skupaj z Obrezovo sta sicer proti dvojici Confa-lonieri/Rustignoli sicer izgubili, vendar je predvsem zasluga Carlotte, če sta gajevke o zadnjega lahko upali v zmago. Prvi set je gladko pripadel igralkam Forlija (6:3), v drugem pa se je razvnel pravi boj, na ko-cu pa sta gajevki izsilili igranje tie-breaka, v katerem pa sta, žal, popolnoma izgubili in Carlotta Orlando je najzaslužnejša, da je Gaja v nedeljo osvojila točko kroma osvojili le še dve točki. Očitno je, da je igra dvojic še naprej šibka točka Gaje. V zadnjem krogu se bodo gajevke odpravile na gostovanje pri že izpadli milanski Bonacossi. Pričakujemo torej, da bodo zmagale, nato pa bo njihova nadaljnja usoda odvisna tudi od rezultatov nasprotnic. Lestvica, ki jo objavljamo, je nepopolna, kajti Caglari in casale morata odigrati še zaostalo tekmo, ki je bila že dvakrat preložena: prvič zaradi zapore letalskega prometa v zvezi z izbruhom vulkana na Islandiji, drugič pa je bila tekma prekinjena zaradi dežja. Tretjič jo bodo poskusili odigrati jutri. Ne glede na to kako se bo izšel redni del, lahko rečemo, da so gajevke kot novinke s svojimi nastopi doslej povsem zadovoljile. Gaja - Forli' 2:2 Cigui - Confalonieri 3:6, 3:6; Obrez - Davato 6:1, 4:1. prekinjeno; Orlando - Rustignoli 6:1, 6:4; Orlan-do/Obrez - Confalonieri/Rustignoli 3:6 6:7 (2). Ostala izida 5. kroga: Albinea - TC Cagliari 4:0, St. Georgen - Bonacossa Milan 4:0. Vrstni red: Albinea 12, Casale 8, Forli' in St. Georgen 7, Gaja 5, Cagliari 4, Bonacossa Milan 1. (Cagliari in Casale s tekmo manj) Zadnji krog (23. maja): Casale -Albinea, St. Georgen - Cagliari, Bona-cossa Milan - Gaja, Forli' bo prost. KOŠARKA - Deželna C-liga Tretje srečanje bo poglavje zase Okoliščine v Fagagni Boru niso bile naklonjene Štokelj z izpahnjenim prstom, Krizman pa diskvalificiran ... kroma Bor Radenska bo torej v soboto igral pred domačim občinstvom (ob 20.30 na Stadionu 1. maja) odločilno tretjo dodatno tekmo za obstanek proti Fagagni. Navsezadnje scenarij, ki so si ga pri Svetem Ivanu želeli. Tako poleti, ko so sestavili rosno mlado ekipo in z njo želeli začeti čisto nov ciklus, kot tudi 20. decembra, ko so imeli komaj štiri točke na lestvici in se je zdel obstanek prava misija nemogoče. Seveda so po zmagi v prvi tekmi play-outa vsi na Vrdelski po tihem upali v obstanek že sredi Fagagne, kjer pa se je uresničil res najbolj negativen razplet. Furlani so v neugodni domači dvorani (20:37 v prostih metih in 4:23 v trojkah za borovce sta podatka, ki povesta marsikaj) bistveno nevarnejše moštvo, ki je ob uspešnem metu iz razdalje (vsaj v trenutku, ko so ušli Martinijevim varovancem) v soboto uveljavilo tudi grobo igro (Madonia je odsedel večji del tekme zaradi močnega udarca v stegensko mišico, Štokelj pa si je izpahnil prst na roki), ki sta jo neizkušena sodnika dovoljevala. Moža v sivem sta v določenem trenutku povsem izgubila živčno tekmo iz nadzora in dosodila serijo tehničnih napak, izključila pa sta Krizmana zaradi ugovarjanja s klopi, pomožna trenerja De Gioio in Zampo zaradi kratkega stika ter v zadnji minuti prav nič krivega Pertota. V Borovem taboru seveda upajo, da izkušeni play-maker ne bo kaznovan oziroma da bo dobil samo en krog diskvalifikacije, ki se ga lahko proti plačilu izniči. Tretje srečanje bo torej novo poglavje zase, odločali pa bodo prav gotovo živci in odločnost. Bor bo moral nedvomno pokazati precej bolj ostro in čvrsto obrambo, tokrat nerazpoloženi Pilat pa bo med tednom imel še nekaj dni več, da sanira bolečine v hrbtu, zaradi katerih pred Fagagno ni treniral. V D-ligo je medtem iz play-outa že po dveh tekmah izpadel Ronchi, ki je dvakrat podlegel Cervignanu (74:85 in 89:98). Play-off. Ardita in Roraigrande sta se v polfinale uvrstila že po dveh četrtfinalnih dvobojih, potem ko sta izločila iz nadaljnjega tekmovanja Servolano oziroma videmski UBC. V tretjem srečanju pa sta prednost domačega igrišča izkoristila Latisana Andreja Gnjezde (86:70 proti videmskemu CBU) in krminska Alba (69:53 proti Menguccije- vi Muggii). Državna C-liga. V prvih polfinalnih dvobojih ni prišlo do presenečenj in deželna predstavnika sta v gosteh potegnila krajši konec. Caorle so namreč premagale Co-droipo z 81:58, Marghera pa videmski NBU z 72:69. Deželna D-liga. Prvo finalno tekmo končnice za napredovanje bo Portogruaro, ki je v polfinalu izločil Kontovelce, igral šele v nedeljo ob 18.30 doma proti Romansu. RITMIČNA GIMNASTIKA - Na Vrhniki Borovke presenetile Gimnastični odsek ŠZ Bor se je minulo soboto podal v Vrhniko, kjer je potekala tretja prvenstvena tekma A1 programa ritmične gim-nastike.To je bila tretja tekma v letošnji sezoni pred državnim prvenstvom, ki bo 6.junija 2010 v Šiški. Na sobotni tekmi je sodelovalo 10 društev iz cele Slovenije. Prva je na tepih stopila skupina deklic, ki je med štirinajstimi skupinami osvojila 7. mesto. Deklice (Maša Kocijančič, Vida Petaros, Fatione Ka-fexholli in Emilie Chini) so se morale, kljub dobro izvedeni vaji, v ostri konkurenci, zadovoljiti s 7. mestom. Sledila je kategorija kade-tinj, ki se je predstavila s skupinskimi vajami. Borovke so potrdile uspeh iz prejšnjih dveh tekem in se tudi tokrat dobro uvrstile. Vera, Linda, Sanja in Alenka so namreč z vajo z obroči osvojile briljantno 3. mesto. Nepričakovan uspeh pa so tokrat dosegle mladinke, ki so v kategoriji parov in trojic osvojile bronasto kolajno. Med desetimi skupinami so Petra Švara, Ivana Cos-sutta in Martina Dobetti vajo z obroči predstavile brez napak. Na Stadionu 1.maja, v veliki dvorani Bojana Pavletiča, bo v soboto popoldne 22.maja zaključna društvena akademija. Pridobljeno znanje v letošnji sezoni bodo pokazale vse ritmičarke, od najmanjših začetnic, do izkušenih tekmovalk. MLADINSKA KOŠARKA - Finalni del turnirja Alpe Adria Spodbudno Dva poraza, a kljub temu dober končni rezultat združene ekipe, ki je bila boljša od slovenskih in hrvaških V Pordenonu je v nedeljo stekel finalni del turnirja Alpe Adria za košarkarje letnika 1996. Pravico do nastopa si je priborila tudi ekipa ZSŠDI, ki so jo sestavljali igralci Bora, Brega, Doma in Sokola pod vodstvom trenerja Deana Oberdana. Po rednem delu, na katerem je nastopilo dvanajst ekip, ki so bile razporejene v tri skupine in so odigrale štiri enodnevne turnirje, je združena ekipa osvojila četrto mesto. V nedeljo je med štirimi finalistkami zmagala videmska ekipa UBC, ki je bila prva tudi po rednem delu prvenstva. Drugi je bil CBU, tretji Pordenone, četrto mesto pa je osvojila združena ekipa ZSŠDI. V polfinalnem srečanju so se varovanci Deana Oberdana pomerili proti UBC-ju, ki je bil tehnično in fizično močnejši. Kljub porazu so fantje pokazali napredek v igri, saj so se močnejšemu nasprotniku tokrat bolje upirali kot na prvenstvenih tekmah. V tekmi za 3. mesto pa je združena ekipa zaigrala nezbrano in tako prepustila zmago Porde-noneju, ki je bil povsem premagljiv. Kljub porazom pa je končni rezultat zelo dober, saj je četrto mesto med ekipami iz naše dežele, Slovenije in Hrvaške zelo spodbuden. Poudariti je treba, da v nasprotju z ostalimi ekipami, so ekipo ZSŠDI sestavljali igralci iz več ekip in so bili zato manj uigrani. Izidi: UBC - ZSŠDI 74:49 (20:10, 37:22, 56:35); ZSŠDI - Nuo-vo Basket 2000 PN 48:57 (7:17, 14:31, 27:44) ZSŠDI: Coretti 0+2, Antonello 12+10, Gruden 2+0, Milič 3+0, Kocijančič 6+2, Ridolfi 10+19, Semen 6+0, Kojanec 0+2, Peric 5, Peteani 0+2, Gregori 5+8, Sardoč 0+3, Regent 0. Trener: Oberdan. PRVENSTVO U13 - ELITNA SKUPINA Breg premagal drugouvrščeni Pall. Trieste Breg - Pallacanestro Trieste 67:55 (14:2, 38:22, 50:42) BREG: Vascotto 2, Giacomini 26, Zobec 16, Gelleni 13, Fonda 6, Gregori 2, Stefančič, Tul, Stagni, Ko-sir; trener: Sila. V predzadnji tekmi elitne skupine so brežani gostili višjeuvrščeni Pallacanestro Trieste (tačas zaseda 2. mesto). Brežani so začeli zelo odločno in s čvrsto obrambo prevzeli vodstvo. Gostje pa niso popustili: z agresivno igro so nadoknadili zaostanek in se približali na štiri točke. Kazalo je, da bo o zmagovalcu odločala razburljiva končnica, a so se varovanci trenerja Boruta Sile z nekaj koši spet prevzeli nekaj točk prednosti in zasluženo zmagali. »Vse pohvale fantom, ki so s to zmago dokazali, da zasluženo sodijo med najboljše ekipe v tržaški pokrajini,« je po tekmi povedal trener Sila. Združena ekipa ZSŠDI letnikov 1996 / ŠPORT Torek, 18. maja 2010 363 ŠOLSKI ŠPORT - Na državnem šahovskem finalu v Caorlah nastopilo 1371 dijakov v 173 ekipah Mladinke Liceja Prešeren osvojile 2. mesto v Italiji Dobre uvrstitve NSŠ Kosovel, liceja Gregoričič-Trubar in Didaktičnega ravnateljstva Doberdob V Caorlah je od 13. do 16. maja potekal državni finale ekipnega šolskega šahovskega prvenstva. Skupno se je najvišje stopnje tekmovanja udeležilo kar 1371 tekmovalcev v 173 ekipah - kar 50 % več kot na lanskem finalu v kraju Terrasini v okolici Palerma. Italijanska šahovska zveza bo prosila za vključitev tekmovanja v Guines-sovo knjigo rekordov kot šahovski turnir z največjim številom udeležencev. Nastopilo je tudi osem slovenskih ekip, po ena v vsaki kategoriji z izjemo mlajših in starejših višješolk. Med naraščajni-cami namreč ni bilo nobene slovenske ekipe, med mladinkami pa sta bili kar dve. V tej kategoriji so dijakinje tržaškega liceja Franceta Prešerna poskrbele za najodmevnejši rezultat, saj so dosegle odlično drugo mesto, potem ko so se do zadnjega borile za končno zmago. Prav v zadnjem krogu so se namreč srečale s končnimi zmagovalkami iz Barlette, ki so jim zadale edini prvenstveni poraz z 2,5:1,5. Usodna sta bila poraza Elene Costariol in Cristine Sustersich, ki sta sicer bili sedma najboljša igralka na prvi šahovnici oz. druga na tretji. Od »prešernovk« se je najbolje odrezala Tjaša Oblak, ki je zmagala vseh šest dvobojev in seveda bila najboljša igralka na drugi šahovnici. Presenetila je tudi prva rezerva Irena Cossutta (2/2), medtem ko se je Roberta Chissich po nekaj slabših nastopih oddolžila prav na zadnji tekmi, ko je dosegla remi, ki je ekipi zagotovil drugo mesto. Dijakinje Zoisa so v isti kategoriji odlično začele in po dveh krogih delile prvo mesto, v preostalih štirih pa so dosegle le remi in tako pristale na 22. mestu v konkurenci 32. ekip. Poudariti gre, da so večino tekem odigrale z višjeuvrščenimi ekipami in so jih zato na koncu prehitele nekatere manj kvalitetne ekipe s spodnjega dela lestvice. Sofija Guštin je bila deseta najboljša na prvi deski s štirimi zmagami na šest odigranih partij, ostale štiri igralke pa so vsaka dosegla vsaj po eno zmago, kar je za novinke res lep rezultat. □ Obvestila AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 17. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v zgornjih prostorih »Dom Brdina« Proseška ul. 109, Opčine. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da bo zaključno nagrajevanje 5. Primorskega smučarskega pokala in 6. pokala Alternativa sport v nedeljo 23. maja od 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (Restavracija Bita). SK DEVIN vabi svoje člane in tekmovalce, da se množično udeležijo sklepnega nagrajevanja V.Primorskega smučarskega pokala in Vl.Pokala Alternativa sport, ki bo v nedeljo 23.maja 2010 od 16.ure dalje v prostorih Ljudskega doma v Križu (Gostilna Bita). GIMNASTIČNO ODSEK ŠZ BOR vabi na zaključno akademijo, ki bo v soboto, 22.maja 2010 ob 17.00 v veliki dvorani Bojana Pavletiča na Stadionu 1.maja pri Boru. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sporoča, da bo vpisovanje za izlet v Črno goro v ponedeljek, 24. in v četrtek, 27. maja, od 19. do 21. ure na društvenem sedežu v Boljuncu, v torek, 25. maja, od 10. do 12. ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Za informacije lahko pokličete Marinko Pertot na tel. štev. 040-413025 ali 328-4717974, ali Franca tel. štev. 338-4913458. AŠD SK BRDINA - organizira 26. in 27. junija, dvodnevni izlet v »Mirabilandio«. Vpisovanje je možno ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentaborska ul. 38, od 20. do 21. ure. Informacije: Sabina 348-8012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi otroke in mladinke/ce (8-15 let) na najboljši cheerleading/cheerdance kamp v okolici »FCC Tabor Alpe Adria«, ki bo potekal od 2. do 5. avgusta, v Piranu v spremstvu društvenih trenerjev in vaditeljev. Kamp bodo vodili ameriški inštruktorji zveze FCC, namenjen pa je začetnikom in nadaljevalcem. Vprašanja in prijave sprejemamo do 02. junija na info@cheerdancemillenium.com ali 349-7597763 Nastja! ŠD BREG - Odbojkarska sekcija organizira v nedeljo, 6. junija praznik odbojke od začetka do danes. Na odbojkarski turnir so povabljene vse odbojkarice, odbojkarji in trenerji, ki so v teh 45. letih oblekli društveni dres. Za treninge je na razpolago telovadnica v Lonjerju, ob četrtkih (13. 5. - 20. 5. in 27. 5.) od 18. do 20. ure. Vsi, ki bi radi nastopili na turnirju in nato na prazniku, prosimo, da potrdijo svojo prisotnost na naslednje tel. št. (v večernih urah): Martina S. 335-6045771, Mira K. 040-228236, Sonja K. 347-4421386. Med starejšimi višješolci so dijaki goriškega licejskega pola »Gregorčič - Trubar« osvojili solidno 14. mesto z dvema zmagama in tremi remiji. Izstopala sta predvsem Jan (četrti najboljši na tretji šahovnici) in Gregor Gergolet (štirinajsti na četrti). Med mlajšimi višješolci je ekipa Zoisa dosegla 23. mesto v konkurenci 36. ekip z dobro predstavo Giacoma Vassal-la, ki je na koncu delil mesta od osmega do enajstega na prvi šahovnici. V srednješolski konkurenci sta obe slovenski zbrali sorazmerno skromen izkupiček. Učenci večstopenjske šole v Doberdobu so prvenstvo zaključili točno na polovici lestvice (23. na 46) s tremi zmagami in prav tolikimi porazi. Zelo dobro se je odrezal Elia Saggin, ki je bil drugi najboljši na četrti šahovnici. Predstavnice openske srednje šole so pristale na 24. mestu (na 31 ekip), pohvalo pa si zasluži Urška Petaros, ki je bila šesta najboljša na tretji šahovnici. Med osnovnimi šolami so učenci iz Doberdoba po dveh uvodnih porazih nanizali kar štiri zaporedne zmage in tako z veliko dozo požrtvovalnosti in kančkom sreče podarili svojem zaslužnemu mentorju Ladyju Gergoletu šesto mesto. S posamezno točko več v drugem krogu (in torej tudi dodatno ekipno zmago) bi bili na koncu celo drugi. Luka Gergolet je bil pri tem peti najboljši igralec turnirja, Martin Juren sedmi na drugi deski, Simon Cotič deseti na tretji, Ivan Antonutti pa osmi na četrti. Osnovnošolke openskega didaktičnega ravnateljstva pa so po odličnem začetku (dvema zaporednima zmagama) dosegle le še eno zmago in s polovičnim izkupičkom pristale na šestnajstem mestu v konkurenci 31 ekip. Na splošno je prvenstvo potekalo v znamenju premoči ekip iz Barlette, ki so osvojile kar štiri državne naslove na osem. V Barletti igrajo vsak dan na vseh šolah po dve uri šah v teku rednega pouka. Pri nas bi bilo to nepojmljivo, saj je za nekatere šolnike celo nastop na državnem prvenstvu izostajanje od pouka... Osnovne šole: dečki Didaktično ravnateljstvo Doberdob: Luka Gergolet (4,5/6), Martin Juren (4,5/6), Simon Co-tič (4/6), Ivan Antonutti (4/6), Matej Lau-renčič, Emil Antonutti. Deklice: Didak- Dijakinje liceja Prešeren tično ravnateljstvo Opčine: Dana Tenze (3/6), Veronika Feri (3/6), Veronika Vas-cotto (3/6), Tina Busan (2/5), Tina Kral (0,5/1), Veronika Škerk. Nižje srednje šole: NSŠ »Srečko Kosovel«: Maja Bole (0/3), Mojca Petaros (3/6), Urška Petaros (4/6), Karen Prester (3/6), Ksenija Vremec (0/3); Večstopenjska šola Doberdob: Saša Gergolet (0/3), Omar Cusma (3/5), Stefano Zio (1/5), Elia Saggin (5/6), Patrik Kojanec (2/2), Francesco Papais (2/3). Višje srednje šole - Naraščajniki: DTTZ »Žiga Zois«: Giacomo Vassallo (4/6), Carlo Porro (2,5/4), Luigi Porro (2,5/4), Gregor Visintin (2/4). Mladinci: Licej »Gregorčič-Trubar«: Robert Deve-tak (3/6), Matej Gergolet (2/6), Jan Ger-golet (5/6), Gregor Gergolet (4/6). Mladinke: Licej »F. Prešeren«: Elena Costariol (4/6), Tjaša Oblak (6/6), Cristina Su-stersich (5/6), Roberta Chissich (1,5/4), Irena Cossutta (2/2); DTTZ »Žiga Zois«: Sofija Guštin (4/6), Valentina Cibic (2/6), Stephanie Furlan (2/5), Sara Bukavec (1/3), Mara Milič (1/4). (M.O.) ATLETIKA Ruzzier: Nisem odstopil, ustavili so me pri 48. km »Nisem odstopil, ustavili so me pri 48. kilometru,« je še iz Mehike komentiral svoj nastop na svetovnem pokalu v hitri hoji v kraju Chihuahua naš atlet Fabio Ruzzier. Razmere na tekmi so bile izjemno zahtevne, saj so tekmovalci nastopili na nadmorski višini skoraj 1.500 m in pod pripeko. »Kljub mažam sem se pošteno opekel«, je povedal Ruzzier, ki ga je žirija ustavila zaradi prekoračitve mejnega časa 4 ur 40 minut. Če ga ne bi ustavili, bi končal tekmo na 51. mestu, za njim sta bila še Američan in Kostaričan. »To je bi doslej moj najtežji nastop. Pripeka, 35 stopinj temperature, suh zrak, po 20 kilometrih pa je začel pihati še puščavski veter, seveda nasproten,« je povedal 57-letni lo-njerski veteran, ki je bil kljub temu v središču pozornosti, saj je uradni špiker tekme med prehodom skozi cilj prav vsak krog omenjal Ruzzierja kot najstarejšega udeleženca v zgodovini svetovnega pokala, zaradi česar so ga gledalci ob progi še posebno spodbujali in ga imeli za svojega junaka. »Škoda le, da je trdil, da sem Slovak. Kot zmagovalec Toth,« je povedal naš atlet, ki je v Mehiki branil barve Slovenije. »Zadnjih 15 km me je večkrat prešinila misel, da bi odstopil, ker pa tega v svoji karieri nikoli nisem storil, sem vztrajal do konca. Škoda, da so me ustavili, prvič na pokalu so uvedli mejni čas, sem pa zadovoljen, ker sem odkril v sebi psihološko moč, ki mi je bila nepoznana,« je še povedal Ruzzier, ki je za razliko mlajših tekmecev prispel na prizorišče tekme le dan prej. JADRANJE - Regata kadetov v organizaciji TPK Sirena Idealni veter in dobri rezultati Na kvalifikacijski regati za nastop na državnem prvenstvu 57 prijavljenih - Na vrhu lestvice slovenska jadralca Tržaški pomorski klub Sirena je v nedeljo organiziral prvo kvalifikacijsko regato za nastop na državnem prvenstvu kadetov (Coppa del Presidente, Coppa cadetti in Coppa Primavela). Na tekmovanje se je prijavilo 57 kadetov od letnika 1999 do 2001 iz naše dežele, med katerimi so bili tudi jadralci barkovljanske Sirene in sesljanskega jadralnega kluba Čupe. Prav slovenski jadralci so se še posebno izkazali, saj so se po dveh plovih prebili na vrh lestvice. Jadralka Čupe Jana Germani je bila absolutno prva in posledično tudi prva kadetinja (zmagala je v obeh plovih), drugi pa je bil Sirenin tekmovalec, leto mlajši Peter Marzo Magno (v posamičnih plovih je bil 3. in 2.). Zaradi jutranjega brezvetrja so se starejši kadeti (letnika 1999 in 2000) podali na morje šele zgodaj popoldne, tako da je bil start prve regate ob 14.00. Zaradi varnostnih predpisov, ki jih določa jadralna zveza, pa regat niso izvedli najmlajši jadralci letnika 2001. V popoldanskih urah je pred sedežem barko-vljanskega kluba zapihal jugozahodnik (do 7 m/s); kljub valovitemu morju so starejši kadeti imeli zelo dobre pogoje, tako da sta bili obe preizkušnji zelo zanimivi. V dveh regatah starejših kadetov je nastopilo 40 tekmovalcev, med njimi sedem jadralcev slovenskih klubov. Ob Jani Germani in Petru Marzu Magno se je v prvo deseterico uvrstil Nicolas Starc (Sriena), ki je bil 6. Ču-pina jadralca Sebastian Cettul in Mattia Co-stantin sta bila 11. in 12., 20. je bil Pietro Osual-dini (Sirena), 37. pa Giulio Michelus (Čupa). Tekmovalnemu delu je sledilo nagrajevanje. Organizatorji so nagradili prvih pet kadetov in kadetinj: najboljši trije so prejeli pokal, četrti in peti pa spominsko darilo. Nasploh so bili s potekom regate pri Sireni zelo zadovoljni in ocenili, da so jo uspešno izvedli. 1 6 Torek, 18. maja 2010 ODBOJKA / DEŽELNE LIGE - Reforma prvenstev pod drobnogledom Spremembe potrebne, niso pa vse posrečene Kvalifikacijske skupine ne bodo rešile težav - Je bilo treba poseči v ženske lige? Konec januarja izvoljeno vodstvo deželne odbojkarske zveze FI-PAV je že pred volitvami napovedalo tudi reformo članskih in mladinskih prvenstev, le nekaj dni po koncu rednega dela deželnih članskih prvenstev pa so obljubo tudi izpolnili. Kot smo zapisali prejšnji teden, reforma korenito posega v dosedanjo strukturo prvenstev in uvaja številne novosti: razdelitev ekip v kvalifikacijski skupini, neposredno napredovanje zmagovalca prvenstva v B2-ligo razen v primeru minimalne prednosti pred drugouvrščeno ekipo, povečanje števila ekip v ženski D-ligi, novo formulo za Deželni pokal, uvedbo čezmejnega Jadranskega pokala v sodelovanju s Slovenijo in še bi lahko naštevali. Deželni odborniki so prvi osnutek reforme predhodno predstavili društvom na pokrajinskih srečanjih. Že takrat so bili odzivi različni, marsikdo je imel tudi več pomislekov. Enako velja tudi za predstavnike naših društev Martina Maverja, Lucia Batti-stija in Tanio Cerne, ki smo jih prosili za mnenje o reformi. Predstavnika Sloge in Kontove-la sta bila še posebno kritična do uvedbe kvalifikacijskih skupin na članski ravni. Tania Cerne je prepričana, da ima to več negativnih plati: zelo težko bo sestaviti dve enakovredni skupini, ekipe se ne bodo pomerile z vsemi nasprotniki, poleg tega pa bo za tiste, ki se bodo na podlagi prvega dela uvrstili v skupino zmagovalcev, a nimajo realnih možnosti v boju za napredovanje, prvenstva v bistvu konec že januarja (še posebno v C-ligi, kjer je napredovanje Tania Cerne kritična do sprememb, za mnenje pa smo prosili tudi Martina Maverja in Lucia Battistija kroma le eno). Zato ta tip formule po njenem mnenju ne bo zmanjšal števila »nezanimivih« tekem. Kontovelova trenerka se ne strinja niti s povišanjem števila ekip v D-ligi. »Boljše bi bilo, če bi še naprej nastopalo 14 ekip in bi zmanjšali število izpadov. 5 izpadov je absolutno preveč,« je poudarila Tania Cerne. Martinu Maverju pa je tudi žal, da je deželni odbor FIPAV ukinil končnico za napredovanje. Sam bi ohranil vsaj finale. Reforma pa Slo- ginega trenerja in odbornika tržaške pokrajinske odbojkarske zveze iz več razlogov ne prepriča. »Premalo je razlik med moškimi in ženskimi prvenstvi, čeprav je stanje moške in ženske deželne odbojke povsem drugačno. Poleg tega bi morala dobra reforma upoštevati interese tako deželne kot pokrajinskih zvez, izhodišče pa bi morala predstavljati pokrajinska prvenstva,« je med drugim povedal Maver. »Sam bi tudi uvedel samo 3 napredovanja iz 1. divizij (s tem se strinja tudi Tania Cerne, op. a), mehanizem za napredovanja in izpade med C- in D-ligo pa bi moral biti pri ženskah tak kot pri moških (en sam neposreden izpad oziroma napredovanj in uvedba play-offa/play-outa, op. a.). Lahko bi v ženski C-ligi mogoče imeli celo 16 ekip,« je zaključil Maver, ki pa med pozitivnimi vidiki reforme omenja ustanovitev ženskega elitnega mladinskega prvenstva Under 15, za katerega upa, da bo odziv dober, glede na to, da nastop ni obvezen. Zelo oprezen, a vsekakor nekoliko manj kritičen, pa je pri ocenjevanju napovedane reforme Sočin trener Lucio Battisti, ki je poudaril, da so še posebno na moškem področju nekatere novosti dobrodošle: »Nekaj je bilo treba spremeniti, saj je vse skupaj v zadnjih letih stagniralo. Verjetno pa bi bilo boljše, da bi do sprememb prišlo postopoma. Novoizvoljeni odbor se je dela očitno lotil z veliko vnemo, mogoče bodo novosti tudi društvom vlile nekaj dodatnega elana. Le s časom bomo videli, če bodo spremembe obrodile zaželjene sadove, sam sem do nekaterih odločitev nekoliko skeptičen. Vsekakor mislim, da bomo težko v kratkem imeli po 16 ekip v moški D-ligi. Delo, ki so ga začeli tudi v sklopu mladinske deželne reprezentance, bo po mojem prišlo do izraza šele kasneje, je pa vsekakor zelo hvalevredno. Morali pa bi boljše promovirati oziroma okrepiti delovanje na ravni kategorij Under 14 in Under 13,« je povedal Battisti, ki je še dodal, da verjetno na ženskem področju večje spremembe niso bile potrebne. (T.G.) KONČNICE Za uvod kar nekaj tie-breakov Teden dni po zaključku rednega dela deželnih in državnih prvenstev so bile že na vrsti prve tekme za napredovanje. Na deželni ravni v prvem krogu ni bilo presenečenj. V ženski C-ligi je Martignacco s 3:1 premagal Sangiorgino, Millenium Mirjam Černic, Viviane Zotti in Tamare Visintin pa je z enakim izidom odpravil Talmassons Martine Coretti. Zanimivo je, da sta favorita za uvrstitev v finale izgubila uvodni niz, nato pa ostale tri osvojila brez večjih težav. Povratni polfinalni srečanji bosta jutri zvečer. Bolj izenačeni sta bili tekmi v moški C-ligi, kjer sta prav tako slavili domači ekipi, a šele po tie-breaku. Prata je premagala San Giovanni, Il Pozzo/Remanzacco pa Buio. Omenjene ekipe se bodo med sabo spet pomerile jutri. V D-ligi, kjer je v play-offu predvidena le ena faza (napredujeta namreč še dve ekipi), je pri ženskah Cordenons gladko premagal Buio, Trivignano in Rizzi pa sta se pomerila sinoči. Povratni srečanji pa bosta danes v Buii oziroma jutri v Vidmu. Pri moških sta se tako kot v C-ligi obe tekmi zaključili po tie-breaku. Vivil je strl odpor Al-ture, Volley Club pa je bil boljši od videmske ekipe Pippoli Team Up. Prvi par bo povratno srečanje odigral v četrtek, drugi pa jutri. V končnici za napredovanje v B1-ligo, kjer nastopata tudi Cordenons pri moških in Porcia pri ženskah so bile na vrsti prve četrtfinalne tekme. Cordenons je s 3:0 izgubil proti Astiju, Porcia pa je s 3:1 premagala nasprotnice iz Firenc. UNDER 14 MOŠKI - Konec deželnega prvenstva Olympia sklenila prvenstvo nepremagana Slogaši prav v zadnjem krogu nagrajeni za trud 3. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sokol/Kontovel - Lucchini 3:1 (25:14, 22:25, 25:9, 25:10) SOKOL/KONTOVEL: Vidoni 1, Brankovic 9, Gridelli 20, Milič 8, Škerl 8, Budin 6, Mazzucca (L), Col-lovati 3, Schart 2, Žerjal 1. Trener: Laj-ris Žerjal. Proti res skrommenu in tokrat okrnjenemu nasprotniku so Nabrežnke začele zelo dobro ter gladko osvojile prvi set, čeprav je morala zaradi odsotnosti Marinke Devetak kot libero igrati Tjaša Mazzucca, na krilu pa Tajda Milič. Igralke združene ekipe so v drugem se-tu odpovedale, a ga kljub temu izgubile le na razliko. V tretjem in četrtem pa so naše odbojkarice končno zaigrale, kot znajo. Alesandra Brankovic je bila zelo učinkovita na servisu, Fulvia Gridelli se je izkazala tako v napadu kot v bloku, Tajda Milič ni grešila, veliko pa je doprinesla tudi Veronika Collovati, ki je na koncu 2.seta nadomestila tokrat neraz-položeno Terezo Budin in v tretjem s svojim servisom spravila v težave sprejem nasprotnic. (pera) Vrstni red: S. Andrea B 20, S. Andrea A 17, Olympia 16, Sokol/Kontovel 15, Lucchini 10, Azzurra 0 (So-kol/Kontovel in Olympia s tekmo manj). Soški pokal Na Goriškem se je prejšnji teden začelo pokrajinsko pokalno tekmovanje za najboljše štiri ekipe iz prvenstva 1. moške divizije, med katerimi sta tudi Soča in Olympia. Soča se je direktno uvrstila v finale, ker se je Mossa odpovedala nastopu. Olympia je na prvi pol-finalni tekmi zasluženo premagala okrnjeni Turriaco, ki bo njen nasprotnik tudi v odločilnem srečanju za napre- dovanje v D-ligo (v petek v Turjaku). Goričani so stalno vodili, veliko točk pa so jim podarili tudi gostje s svojimi napakami. Turriacu je Olympia prepustila le tretji set, ko se ji je v končnici zataknilo, v ostalih pa je brez težav uveljavila svojo premoč, kar še zlasti velja za zadnjega, v katerem je že na začetku povedla 8:1 in nato svojo prednost stalno večala. Olympia - Turriaco 3:1 (25:19, 25:19, 23:25, 25:12) OLYMPIA: Terpin 4, Blasig 8, Hlede 2, Culot 0, Gatta 0, Komjanc 6, Gomiscech 0, Mucci 10, Dornik 16, Maraž 8, Dorni, Frandoli (L). Trener: Andrej Terpin UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Fer Style - Cordenons 3:0 (25:7, 25:6, 25:15) OLYMPIA FER STYLE: Cobello, Terpin, A. in Š. Čavdek, Corsi, Princi, K. in S. Komjanc, Manfreda, Winkler. Trener: Ivan Markič Goričani so nepremagani sklenili letošnje deželno prvenstvo U14, v katerem so izgubili samo en set na prvi tekmi proti tržaškemu Coselliju. Zadnja tekma je bila povsem enosmerna, saj je bil Cordenons precej šibkejši. Olym-pio čaka zdaj še konec meseca nastopa na državnem finalu v Caserti, na katerega se zdaj intenzivno pripravljajo. Zato so tudi nastopili na turnirju za petnajstletnike v Logatcu, na katerem je nastopilo šest ekip. Markičevi varovanci so osvojili peto mesto, premagali pa so mladinsko ekipo Bleda. Sloga - Cervignano 3:2 (25:22, 17:25, 25:20, 16:25, 15:12) SLOGA: Babuder, De Luisa, Leo, Lupinc, L. in R. Mazzoleni. Trener: Ivan Peterlin Najmlajši slogaši so v soboto dosegli svojo prvo letošnjo zmago in se tako na najboljši način poslovili od svojega deželnega prvenstva. Sloga je nastopila močno okrnjena, tako da je imel trener Peterlin na razpolago le šest igralcev, ki pa so se vsi zelo potrudili. V prvem setu so z umirjeno in preudarno igro presenetili svoje nasprotnike, ki so se jim v naslednjem takoj oddolžili. Po izenačeni prvi polovici tretjega niza so naši odbojkarji spet vzeli vajeti igre v svoje roke, po-vedli in nato prednost obdržali do konca. V četrtem je zdelo, da so se slo-gaši že zadovoljili z osvojeno točko, saj so začeli bolje igrati šele v končnici. Tudi v zadnjem so najprej povedli gostje (8:4), vendar so s svojo požrtvovalno igro slogaši poskrbeli za preobrat. Zmaga predstavlja lepo nagra- Slogašice so v kategoriji do 13 let že med tednom igrale in izgubile proti ekipi OMA kroma do za trud, ki so ga skozi vso sezono vložili na treningih. (Inka) Ostali izid: Coselli - Gemona 3:0, Pasian di Prato ni igral. Vrstni red: Olympia Fer Style 36, Coselli 27, Pasian di Prato 24, Gemona 18, Cordenons in Cervignano 8, Sloga 2 (Cervignano in Coselli s tekmo manj). UNDER 13 MEŠANO Na Tržaškem - Skupina zmagovalcev Kontovel - Virtus 3:0 KONTOVEL: Guidone, Ravbar, Starc, Roma, Viezzoli, D. in N. Vatto-vaz, Sossi. Trener: Tania Cerne Kontovelke so tudi v povratnem delu premagale Virtus, a tokrat niso igrale najboljše. Precej je bilo napak, mogoče so svoje nasprotnice tudi nekoliko podcenjevale. Kljub temu pa zmaga naše ekipe razen v prvem se-tu, ki je bil izenačen, nikoli ni bila v dvomu. Kontovel je z zmago utrdil drugo mesto, med ženskimi ekipami pa je trenutno prvi. Če bo svojo prednost pred zasledovalci ohranil, bo 6. junija nastopil na deželnem finalu za trinajstletnice. Ostali izidi: Virtus - Coselli Blu 2:1, Azzurra - Coselli M 0:3, Coselli M - Coselli Blu 2:1. Vrstni red: Coselli M 19, Kontovel 14, Brunner 10, Virtus in Coselli Blu 7, Azzurra 0 (Virtus z eno, Coselli M z dvema tekmama več, Co-selli Blu z dvema tekmama manj). Tolažilna skupina Sokol FerroJulia - Sloga Dvigala Barich 1:2 (25:17, 18:25, 18:25) SOKOL FERRO JULIA: Kojanec, Peric, Pertot, Tomasini, H. in L. Zida-rič, I. in P. Pahor. Trener. Norči Zavad-lav. SLOGA: Gornik, Cufar, Košuta, Počkaj, Racman, Vitez, Kocman, Ko-vačič, Santini. Trener: Martin Maver V soboto je bil v Nabrežini derbi med Sokolom in Slogo. Slednja je nastopila okrnjena in na igrišče je stopilo več še zelo mladih odbojkaric, pridružil pa se jim je tudi Ivan Santini. So-kolovke so v prvem setu prikazale dobro igro in gladko slavile (izkazala se je Mara Peric, ki je med letom ogromno napredovala). Domačinke pa so nato popustile, kar je izkoristila Sloga in prepričljivo osvojila naslednja dva niza, v katerih je izstopala Jasna Vitez. Obe ekipi bi lahko vsekakor igrali boljše, saj so lepim akcijam prevečkrat sledile serije začetniških napak, seti pa so bili vsi enosmerni. (pera) Vrstni red: Oma 14, Sloga Dvigala Barich in Sokol FerroJulia 8, Coselli Giallo 7, Altura 5, Triestina Volley 1. / NOGOMET Torek, 18. maja 2010 17 KONČNICA ZA NAPREDOVANJE - Neuspešni nastopi ekip naših društev Juventina, Primorec in Primorje so že končali letošnjo sezono Za Juventino in Primorje so bili usodni streli z bele točke, za Primorec zadnja minuta drugega podaljška KOMENTAR Trije porazi in pol ttt Izkupiček ekip slovenskih društev v končnici je globoko negativen, tako da ostajajo v igri le še Sovodnje, ki pa so na domačem igrišču igralo neodločeno 1:1, tako da bo moralo na povratni tekmi zmagati v gosteh, če hoče obdržati mesto v promocijski ligi. V dveh primerih so bili odločilni streli z bele točke, za Primorec pa zadnje minute drugega podaljška. Da je streljanje enajstmetrovk večkrat prava loterija, kjer je »faktor sreča« kar pomemben, to je obče znano. A na dan pridejo tudi utrujenost, tehnično in zlasti psihološko stanje igralcev. Očitno so bili igralci Ju-ventine in Prrimorja manj umirjeni in sproščeni od nasprotnikov. Nogometaši naših društev so torej že na počitnicah. Izjeme so le So-vodnje, ki bo čez teden dni igral povratno tekmo v Vilešah, in Kras, ki mora končnico šele začeti. PROMOCIJSKA LIGA - Igralec Ju-ventine Catanzaro bo belo točko še nekaj dni sanjal ponoči. Po 120 izenačenih minutah je bil odločilen ravno prvi od desetih strelov z bele točke. Enajstmetrovke so morale namreč določiti, kdo naj igra finale končnice za napredovanje v elitno ligo, saj v 120 minutah nobeni od za obstanek - Promocijska liga Sovodnje mora zmagati v gosteh Sovodnje lahko še upajo na obstanek po zaslugi Alana Reščiča ekip ni uspelo zadeti, tako da po dveh urah igre smo bili še priklenjeni na začetni 0:0. Buttrio je zaradi boljše uvrstitve ob koncu prvenstva imel prednost igranja pred domačim občinstvom. Dodatna prednost je bila igranje na umetni travi, ki je povzročala nemalo težav Juventini. Uvodne minute so kazale ravno na te težave Juventine, ki je igrala podrejeno vlogo. Tomizzovi varovanci so se morali braniti pred razigranimi domačimi igralci, ki so po kotu tudi zadeli vratnico. A počasi je Juventina pridobila na samozavesti in začela odgovarjati na vsak napad domače enajsterice. Sredi polčasa je Stabile zamudil edinstveno priložnost, ki je za las zgrešil vrata. V drugem polčasu je Buttrio znova imel pobudo, a Juventina se ni pustila zapreti in s protinapadi poskušala priti nasprotniku do živega. Počasi pa je začela prihajati na dan utrujenost, vendar Catanzaro na eni in Trevi-san na drugi nista uspela izkoristiti obrambne napake nasprotnika. O zmagovalcu so tako odločale 11-metrovke. Prvo je Catanzaro zgrešil, ostalih devet strelcev pa je bilo nepogrešljivih, tako da se je Buttrio veselil zmage in se bo zdaj potegoval za napredovanje v Elitno ligo. Buttrio - Juventina 5:4 p.e. (0:0, 0:0) JUVENTINA: Furios, Rosolen (Trevisan), Iansig, Gerometta, Morsut, Furlan, Radovac, Pantuso, Catanzaro, Stabile (Masotti), Kovic (Giannotta). Trener: Tomizza. 1. AMATERSKA LIGA - Zadnja mi- Tokrat napadalec Juventine Dario Kovic ni imel priložnosti, da bi se izkazal nuta drugega podaljška je bila usodna za Primorec, ki bo moral torej tudi v naslednji sezoni igrati v 1. amaterski ligi. Kljub izločitvi pa si Sciarronejevi varovanci zaslužijo pohvalo za nadvse pozitivno sezono. S praktično enako postavo, ki se je lani rešila krog pred koncem, so se letos uvrstili v končnico za napredovanje. Tekma v Romansu se je za Primorec zelo slabo začela, saj so Moscolin in soigralci prejeli gol po samih treh minutah. Za Primorec pa je značilna igra v protinapadu, saj Sciarrone ne razpolaga z igralcem, ki bi znal »graditi« igro. Trener Primorca je objektivno priznal, da je Tako zdaj Elitna liga Kras bo v soboto 22. maja ob 16. uri v Repnu igral prvo polfinalno tekmo končnice proti Verbanu. Povratna tekma bo 30. maja v Lombardiji. Zmagovalec bo nato igral proti zmagovalcu dvoboja ekip iz Mark oziroma Umbrije. Promocijska liga V finalu končnice za napredovanje B skupine bosta igrala San Daniele in Buttrio, ki je izločil Juventino. V končnici za obstanek bo Sovodnje igralo povratno tekmo v nedeljo, 23. maja ob 16.30 v Vilešah. Sovodenjci morajo zmagati ali igrati neodločeno z dvema ali več doseženimi goli, drugače izpadejo v 1. amatersko ligo. 1. amaterska liga Za napredovanje iz skupine C sta v boju Pro Romans, ki je izločil Primorec, in San Lorenzo. 2. amaterska liga V finalu skupine D sta Esperia in Pieris, ki je izločil Primorje. zmagal boljši: »Mislim, da je bil Pro Romans nevarnejši in na tej tekmi je zasluženo slavil. Mi smo tekmo pripravili na nek način, a takoj prejeli gol, kar nas je prisililo na spremembo taktike. Paradoks je sicer, da je po izključitvi postala situacija za nas zahtevnejša, saj so se domači igralci še bolj zaprli v obrambo in smo bili v težavah ustvarjati priložnosti. Kljub temu nam je uspelo izenačiti in izsiliti podaljške, a zaradi poškodb Boccuccie in Micorja smo tekmo zaključili z dvema igralcema manj.« Trener Sciarrone je bil seveda po tekmi razočaran, zlasti zato, ker Primorec razpolaga z vratarjem Barbatom, ki je med sezono odbil več 11-metrovk, v nedeljo pa te svoje lastnosti ni mogel pokazati. Pro Romans - Pimorec 2:1 (1:0, 1:1) STRELEC ZA PRIMOREC: v 47. dp Moscolin. PRIMOREC: Barbato, Udina (Mi-cor), Ojo, Meola, Santoro, Mercandel, Di Gregorio, Boccuccia, Lanza (Carli), Sau (Snidar), Moscolin. Trener: Sciarrone. 2. AMATERSKA LIGA - Pieris je v nedeljo izkoristil prednost domačega igrišča, a je šele po streljanju enajstmetrovk izločil Primorje, ki bo moralo torej v prihodnji sezoni znova igrati v 2. amaterski ligi. Proti Pierisu so Guličevi varovanci dobro igrali, vendar niso uspeli obdržati prednosti, ki jo je Prosečanom priigral Makivič v 6. minuti drugega podaljška. Primorje bi moralo zdržati le deset minut, da bi se uvrstilo v finale za napredovanje proti Esperii, a Pieris je le minuto kasneje izenačil; sodnik je dosodil 11-metrovko, čeprav je bil prekršek Emilija zunaj kazenskega prostora - Maganja je strel celo ubranil, a na Macorjeve noge, ki je z drugega poskusa zadel - in izsilil streljanje 11-metrovk. Bela točka pa je bila usodna za goste, saj so igralci Pri-morja le dvakrat uspešno izvedli strel z enajstih metrov (zgrešila sta Pipan in Me-scia), medtem ko so gostje štirikrat zadeli in tako slavili s 5:3. Trener Gulič je prepričan, da je izpadla boljša ekipa, saj je Primorje prevladoval tako v drugem polčasu kot v podaljških, a sodnik jih je grobo oškodoval. Ne samo, ker je doso-dil 11-metrovko za prekršek zunaj kazenskega prostora, a tudi zato, ker je spregledal vsaj dve najstrožji kazni v korist Primorja. Primorje - Pieris 3:5 (0:0, 1:1) STRELEC ZA PRIMORJE: v 6. pp. Makivič PRIMORJE: Maganja, Mihič (Ra-valico), Emili, Zidarich (Makivič), Mer-lak,Ferro, Colasuonno (Pauletic), Mescia, Puzzer, Pipan, Siccardi. Trener: Gulič. Sovodnjam ni uspelo izkoristiti prednosti domačega igrišča in na prvi tekmi končnice za obstanek so se morale zadovoljiti z neodločenim izidom. Zaradi slabše uvrstitve med rednim delom bodo zdaj Sarijevi varovanci morali zmagati v Vilešu oziroma igrati neodločeno z vsaj dvema doseženima goloma, drugače se bodo po eni sami sezoni vrnili v 1. amatersko ligo. Sovodenjci so morali 70 minut zasledovati nasprotnika, ki je po 16 minutah igre že vodil. Pet minut pred koncem tekme pa je Reščič zadel in tako omogočil Sovodnjam, da lahko še upajo na preobrat na povratni tekmi, čeprav bodo morali igrati precej bolje kot na prvi tekmi. Villesse je v nedeljo bolje začel, tudi po zaslugi Nasserjevega gola, ki je omogočil gostom, da so tekmo nadaljevali bolj umirjeno; obratno so bili domači igralci živčni, saj so se zavedali, da morajo nadoknaditi zaostanek. Sovodnje je imelo hude težave v napadu, tako da je bil gol zasluga Reščiča, ki je z vrhunsko potezo izkoristil edino pravo priložnost celotnega srečanja. Sovodnje - Villesse 1:1 (0:1) STRELEC ZA SOVODNJE: v 39. dp Reščič. SOVODNJE: Burino, Tomšič, Co-lapinto, Bernardis, Losetti, Simone, Tram-pus, Padovan, Portelli, Reščič, Stergulz (Miličevič). Trener: Sari. MLADINSKI NOGOMET - Po visoki zmagi pokrajinskih naraščajnikov v dodatnem srečanju Pomlad gre na deželni turnir Nastopila bo na tekmovanju za društva, ki gojijo izključno mladinski sektor - Začetniki: zmaga Mladosti, poraz ekip Pomladi NAJMLAJŠI Pomlad - Fani olimpia 13:0 (7:0) STRELCI: Caselli 3, Arduini 3, Kerpan 2 Čubej 2, Gregorat , Bolo-gnani, Rebula. POMLAD: Ghira (Carli), Kova-cich (Simeoni), Renar, Stojkovič (Bo-lognani), Hyelikh, Čubej, Rebula, San-zin, Caselli (Arduini), Kerpan. Trener: Žeželj. Pomlad je po zaključnem rednem delu prvenstva morala odigrati še dodatno tekmo, ki je odločala, kdo bo predstavljal tržaško pokrajino na deželnem turnirju društev, ki imajo samo mladinski sektor. Z gladko zmago proti skromnim nasprotnikom so si Žežljevi varovanci priigrali pravico za nastop na turnijru. Ekipo Fani, ki je zasedala predzadnje mesto na lestvici, je Pomlad povsem nadigrala. Najmlajši so končali prvenstvo na 3. mestu. ZAČETNIKI 11:11 Mladost - Audax 6:1 (0:2, 1:2, 0:2) MLADOST: Zamer, SErafin, Pe-tean, M. in K. Fajdiga, Furlan, Peršolja, Čeudek, Trevisan, Cosani. Trener: Peric. Prorit fizično močnejšim nasprotnikom so se nogometaši Mladosti dobro in borbeno upirali. Pohvalo tokrat zasluži Ivan Peršolja. Opicina A - Pomlad A 3:1 (1:0, 1:0, 1:1) STRELEC: Košuta. POMLAD A: Paoli, Suppani, Žerjal, Kosovel, Paolucci, Ghersinich, Skivjani, Košuta, Vidali, Kocman, Toffolutti (Glavina). Trenerja: Pahor in Paolucci. Igralci Pomladi so proti fizično močnejšim nasprotnikom klonili; največ težav so imeli pri prenosu žoge v napad. Tekmo je vseskozi motil veter. ZAČETNIKI 7:7 Pomlad B - Fani olimpia 3:5 (1:1, 2:1, 0:3) STRELCI: P. Gregori, Orel, Genzo. POMLAD B: L. in P. Gregori, Smot-lak, Genzo, Orel, Loncar, Vattovaz. Trenerja: Kos in Paolucci Pomlad je v zadnjem krogu izgubila. Dalj časa so morali domači igralci igrati samo v šestih, saj se je Lončar poškodoval. Večji del srečanja so bili boljši, v zadnji tretjini pa je Fani z delnim izidom 3:0 spreobrnil izid in zmagal. Med posamezniki gre pohvala Orlu. Cicibani: V Štandrežu znani finalisti V organizaciji Juventine se te dni v Štandrežu vrši 9. mednarodni memorial Danielis za cicibane. Včeraj so odigrali zadnje kvalifikacijske tekme, danes pa se bo začel finalni del turnirja. V finalni del so se uvrstile ekipe Hit Nova Gorica, Bilje, Brda ter združena ekipa Adria Mladost Sovodnje. Današnji spored: 18.00 Bilje - Hit NG, 19.00 Adria Sovodnje Mladost - Brda. Luca Carli kroma 1 8 Torek, 18. maja 2010 ŠPORT / pred sp v južni afriki - Pričevanje Vili Benečanov, pol Banovec, pol Afrikaan Bil je tudi potapljač pri civilni zaščiti - Navijal bo za Slovenijo Iz nastopajoče zime na južni polobli se je Vili Krevatin iz Johannesburga preselil v rodne Bane. Tam so sicer njegove korenine. »Hišni vzdevek je bil Beneča-novi«, pravi 74-letni Vili, ki ga pri obisku spremlja žena Elisabeth Johanna. Doma se bo mudil približno šest mesecev. Pogovorni jezik v družinskem krogu je »afri-kaan«, oziroma jezik potomcev prvih nizozemskih priseljencev. Iz Trsta sem odpotoval prav na rojstni dan 23. februarja 1956 z ladjo Africa'. Skupno s prijateljem sem se prijavil na razpis za delovno mesto v mehanični stroki. Mene so sprejeli, njega pa ne. Pri prihodu sem imel vsekakor zagotovolje-no streho in preskrbo. Tri mesece sem moral obiskovati šolo afrikanskega in angleškega jezika, nato pa sem nastopil službo pri južnoafriških železnicah. Nekoliko presenetljivo me niso uporabili v mehanični stroki, temveč v restavraciji na letališču. Železnica je namreč upravljala tudi letališče v Johannesburgu. Pa je vendar poklic mehanika kasneje prišel na dan. Po štirih letih dela v restavraciji sem se zaposlil v železarni in tam ostal nadaljnje štiri leta, končno pa sem začel delati to, za kar sem se izučil že v Trstu. Po osnovni šoli sem obiskoval strokovno v Rojanu, nato pa sem do odhoda delal v mehanični delavnici. V Johannesburgu sem se po obdobju odvisnega dela osamosvojil v partnerstvu z družabnikom. Segreva se ozračje v zvezi z nogometnim prvenstvom. Je v vaših južnoafriških izkušnjah tudi kaj športa? Nogomet me ne zanima, ragbi me ne zanima, kriket me ne zanima. To so trije športi, ki ogrevajo moje sodržavljane. Moja velika ljubezen je bil motor. Imel sem motor »Iso 150« italijanske izdelave. Z njim sem obredel celo Južno Afri- Vili Krevatin se je v JAR ukvarjal s potapljaštvom ko. Predstavljajte si 135 tisoč milj, to je več kot 210 tisoč kilometrov. To je bilo moje športno izživljanje. No, po televiziji sem rad gledal atletske teke. V prostem času sem se ukvarjal tudi s potapljaštvom in bil član skupine Neptune Salvage Unit, ki bi jo tukaj uvrščali v civilno zaščito. Iz vode sem potegnil nekaj trupel in pomagal celo pri dvigovanju manjšega letala. Evropski mediji glede prvenstva veliko pozornosti posvečajo varnosti. Je v svarilih res veliko resnice? Mediji navadno pretiravajo. Tisto nasilje, do katerega dnevno prihaja, je v pretežni meri omejeno na obračune med črnopoltim prebivalstvom. Iz Evrope se na Južno Afriko gleda kot na enotno državo in na lik Nelsona Mandele, v resnici pa prebivalstvo sestavljajo števil- ne narodnosti, katere številčnost večkrat presega tisto evropskih držav. Če temu dodamo velike družbene razlike, ki so nastale po letu 1994, dobimo razlago za nasilje, ki ga največ netita revščina in zavist. V Johannesburgu so se na primer belci umaknili v posebno mestno četrt, njihova stanovanja pa so enostavno zasedli črnci. Na trgu delujejo razni bos-si, ki za primerno plačilo brez kakršnekoli lastninske formalnosti vselijo novo družino. Po formalni enakopravnosti obeh ras so se torej ustvarila trenja med avtohtonim prebivalstvom? Velika trenja. Johannesburg je narodnostno tako mešan, da bi ga lahko imenovali za (afriške) združene narode. V Sowetu živijo predstavniki vseh narodov, ki pa se med seboj ne družijo. Ob tem sta še pojma 'new rich' (na novo obo-gatelih) in 'poor kaffirs' (revnih čefurjev), ki družbenim napetostim prilivata olja. Omenili ste pojem 'kaffir', iz katere izhaja v naši bližini tudi vzdevek čefur. Izraz kaffir je vsekakor žaljivka, vendar se je močno vkoreninil v jezik. Zabeležen izvor te besede pomeni globo ali tudi aretacijo. Osebno imam med sosedi tudi črnske družine, v katerih so pravi gentlemeni. Dolgoročno mislim, da se zadeva vsekakor umirja. Rasna pregrada je tu pa tam načeta, beležijo tudi mešane poroke. Posebno v pokrajini Cape towna, kjer živi vmesna kategorija mulatov. Potrebno bo še veliko časa, ki pa bo tekel vedno hitreje. Marsikaj je odvisno od črncev samih, ki morajo nadoknadti veliko zamudo. Ponudim lahko mojo formulo 'necessity make think' (po naše: sila kola lomi). Šole, ki so rasno mešane, večkrat beležijo precejšnjo razliko med belimi in črnimi. Pri učnih programih prihaja do neke urav-nilovke, ki je pretežno v škodo belcem, veliko drugih izbir pa ni. Pri nas smo precej obsedeni z dvojezičnostjo. V Južni Afriki imate enajst uradnih jezikov. Je znanje domačih pri belcih običajno? Precej razširjena je govorica »fana-galo'«, ki pa ne spada v seznam uradnih. Osebno jo obvladam v zadostni meri, da sem lahko samostojen. Sicer pa je znanje domačih jezikov dokaj razširjeno. Na farmah beli lastniki z delovno silo navadno občujejo v domačih jezikih. Nogomet! V kratkem prve tekme. Za koga boste navijali? Za Slovenijo! Od Italije nisem imel nikoli ničesar. Za Afričane ne bom navijal. Bruno Križman i Fernando Alonso Alonso je dirko v Monte Carlu začel iz boksov, zaradi razbitega vozila na zadnjem treningu se ni udeležil kvalifikacij, a se je z izvrstno vožnjo z zadnjega (24.) mesta prebil na šesto mesto. Po zmagi Webberja se je med konstruktorji na vrh zavihtelo moštvo Red Bulla ter primat prevzelo tudi z dvojnim vodstvom na vrhu pri voznikih, ki sta ga zavzela Webber in Vettel. Michael Ballacka Nemška no- gometna reprezentanca bo na SP v Južnoafriški republiki odpotovala brez svojega kapetana, ki si je v dresu Chelseaja na sobotni finalni tekmi pokala FA na Wem-bleyju proti Portsmouthu huje poškodoval gleženj. t Rafael Nadal Španski teniški igralec še naprej ostaja nesporni kralj peščenih teniških podlag. V finalu turnirja v Madridu je s 6:4, 7:6 (5)premagal Švicarja Rogerja Federerj in tako prišel do svoje 28. turnirske zmage na pesku. Nadal je letos zmagal tudi v Monte Carlu in Rimu, na svetovni lestvici ATP pa je spet postal številka dva SPOMINI Zares srečen dan: intervju z Michelom Platinijem, srečanje z Giannijem Agnellijem in 50 točk Borisa Viteza Branko Lakovič Svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki je pred nami, lepa priložnost torej, da v današnji rubriki obudim spomin na prvo srečanje, ki sem ga imel z enim največjih nogometašev vseh časov in sedaj predsednikom UEFA Mic-helom Platinijem. Tisti dan, 7. januarja 1984 pa sta mi ostala v spominu še dva dogodka ... Francoski nogometni virtuoz Michel Platini (letnik 1955) je bil v letih osemdeset najzaslužnejši za Juventusove in uspehe francoske reprezentance, s katero je med drugim lega 1984 osvojil evropsko prvenstvo in bil z 9 goli na 5 tekmah tudi najboljši strelec turnirja, leta 1986 pa je na svetovnem prvenstvu s Francijo osvojil 3. mesto. Platini je edini nogometaš, ki si je trikrat zaporedoma (od 1983 do 1985) po anketi športne revije France Football prislužil "zlato žogo". Kljub vsem tem uspehom, pa je Platini opustil aktivno igranje že v 32. letu. Postal je nato selektor francoske reprezentance, toda s skromnimi rezultati. Uspešnejša je bila in je njegova kariera kot nogometni funkcionar. Najprej so ga izvolili za podpredsednika francoske nogometne zveze, leta 2002 za podpredsednika svetovne zveze FIFA in leta 2007 za predsednika evropske zveze UEFA. Sedaj pa k mojemu srečanju s tem velikanom evropskega in svetovnega nogometa. Prve dni januarja 1984 je Jadrano-va košarkarska ekipa v okviru C1 lige gostovala v Milanu. Pomislil sem, čemu bi ne izkoristil priložnosti in se podal do bližnjega Turina ter za naš dnevnik intervju-jal Juventusovega asa Michela Platinija, ki je le nekaj dni prej prejel prvo "zlato žogo". Resnici na ljubo, brez pomoči turin-skega športnega dnevnika Tuttosport, za katerega sem bi tudi dopisnik, ne bi šlo, saj bi Platinija po tako prestižnem priznanju želelo intervjujati vsaj pol Evrope. V Turin sem se odpravil z vlakom že na predvečer in dospel v glavno mesto Piemonta zgodaj zjutraj. Pričakal me je pasji mraz. Ker je manjkalo nekaj ur do intervjuja, sem izkoristil priložnost, da sem si ogledal Juventusov jutranji trening, ki ga je vodil Trapattoni. Naslednji dan je Juventus igral doma proti Genoi. Že med vadbo sem lahko občudoval izredno tehnično znanje Michela Platinija. Mojstrsko je obvladoval žogo tako na mestu kot v teku, njegov pregled nad igro je bil fantastičen. Čeprav ni bil ravno med postavnejšimi, je bil odporen, hiter in je imel visok odriv za usmerjenje žoge z glavo. Njegov udarec žoge je bil močan in natančen, izvajanje prostih udarcev in enasjtmetrovk pa ubijajoče. Če k temu dodamo še prirojeno nadarjenost za preigravanje (na mestu in v teku), potem je jasno, zakaj ga Svetovni inštitut za zgodovino nogometa uvršča na 5. mesto najboljših nogometašev vseh časov. Po treningu me je Platini pričakal pred slačilnico. Po dogovoru z Juventu-sovo upravo sem imel za intervju 15-20 minut časa. Tako je pač v profesionalnem nogometu. S francoskim asom sva se pogovarjala o njegovi karieri, o bližnjem evropskem prvenstvu v Franciji, o razliki med francoskim in italijanskim nogometom in še in še. Zastavil sem mu tudi nekaj vprašanj, ki so danes še aktualna. "Kako to, da je vedno manj asov, kot so Zico, Maradona, Platini?" sem ga vprašal. "Izenačenost v nogometu je iz leta v leto večja. Zato tudi nogometašev, ki bi izstopali, je vedno manj. Danes je skoraj nemogoče dobiti nogometaša, ki bi sam odločil tekmo. In tudi igra se je medtem spremenila," je odgovoril Platini. Odgovor iz leta 1984, ki pa potrjuje, da je takih asov danes še manj. Morda Messi, Rooney ... In drugo vprašanje: "Bodočnost nogometa je v igri sami ali v spektaklu?" Platinijev odgovor: "Gotovo v igri sami." "Platini, kako preprečiti nasilje na nogometnih stadionih?" "Glede tega je, po mojem, zelo pravilno dejal Rivera: dokler bo človek, bo tudi nasilje. Zato nasilja ne bomo mogli preprečiti." "In še to: kaj lahko nudi nogomet sedanjemu svetu, ki ga vsak dan pretresajo nove težave, vojne ... " "Nogomet gotovo ne more kaj prida pomagati, da bi preprečil vojne ali druge velike svetovne težave. Nogomet pa lahko nudi ljudem nekaj pristne zabave, brezkrbnosti, nekaj optimizma. In to, verjemite, ni malo." Res žalostne in nič kaj spodbudne ugotovitve, ki pa so še danes presneto aktualne. Po intervjuju sva šla z Robertom Beccantinijem, nogometnim urednikom Tuttosporta in enim izmed najboljših italijanskih nogometnih kolumnistov, na Ju-ventusov sedež, kjer so imeli igralci in strokovni štab sprejem s predsednikom turinskega društva in Fiatovega velikana Giannijem Agnellijem. Moram priznati, da me je ta oseba očarala, kljub temu da mi veliki podjetniki niso bili in mi niso preveč priljubljeni. Agnelli je govoril umirjeno, preudarno. Za vsakega igralca je imel spodbudno besedo, za časnikarje pa prijazno "kritiko". Ko me je Beccantini predstavil predsedniku: "To je časnikar iz Trsta slovenskega časopisa in dopisnik jugoslovanskega športnega dnevnika Sportskih Novosti," je Agnelli dejal: "Rekli so mi, da ste imeli intervju s Platinijem. To je fantastičen nogometaš in krasen dečko, ki ga v nogometu čaka sijajna bodočnost, tudi po končani karieri." In pristavil: "Dopisnik ste jugoslovanskega časopisa, naj vam povem le, da je bil Tito velik državnik." (Un grande uomo di stato). Ta izjava enega največjih italijanskih kapitalistov o jugoslovanskem socialističnem vodji me je zelo presenetila. Zakasnilo se je, moral sem na vlak za Milan, kjer je Jadran igral prvenstveno tekmo proti ekipi Monkey's. Tam me je čakalo novo ugodno presenečenje: Jadran je visoko premagal milansko ekipo s 101:78, Boris Vitez pa je poksrbel za pravi "show" - dosegel je rekordnih 50 točk. Po neprespani noči in dolgi vožnji z vlakom, po ogledu Juventusovega treninga in intervjujem s Platinijem, kratkem, a nepozabnem srečanju z Agnellijem ter ko-šarkarkarskem užitku ob Vitezovem podvigu sem z avtobusom z Jadranovimi igralci krenil na dolgo pot iz Milana v Trst. Med potjo sva z Jadranovim trenerjem, prerano preminulim Andrejem Žagarjem na kratko spregovorila o tekmi z milansko ekipo, nisva pa se lotila, kot običajno, pogovora o križankah in knjigah, ki jih je Žagar tako strastno ljubil. Zaspal sem "kot čok". Ko pomislim na tisti dan in kaj vse zmore mlad časnikar... Škoda, da je bilo vse to pred tridesetimi leti. Zares le spomini. Na sliki: Michel Platini in Gianni Agnelli o w o gorica - Izjemen uspeh slovenskih višješolcev Jezikovna prvaka Jaka Jan in Costanza Frandolič osvojila prvi dve mesti na državnem tekmovanju v angleščini Slovenska dijaka iz Gorice sta dosegla izjemen uspeh na tekmovanju v poznavanju angleškega jezika »Kangourou«, ki je pred nekaj dnevi potekal v zabavišču Mirabi-landia pri Ravenni. Jaka Jan, ki obiskuje 5. razred družboslovnega liceja Simon Gregorčič, je osvojil prvo mesto v kategoriji Grey, takoj za njim pa se je na drugo mesto uvrstila Costanza Frandolič, dijakinja 5. razreda klasičnega liceja Primož Trubar. Licej Gregorčič-Trubar sodeluje na natečaju »Kangourou« že četrto leto, to se pravi od njegovega začetka. Vsako leto so se slovenski dijaki uvrstili v finale in dosegli zelo dobre uvrstitve, ravno Jaka Jan pa je leta 2007 zmagal v kategoriji Red. Uspeh je letos ponovil v višji starostni kategoriji, s tem pa si je za nagrado zagotovil dvotedenski tečaj v eni izmed evropskih angleško govorečih dežel. Tekmovanje, ki ga prireja zavod British Institute v sodelovanju z agencijo Master Studio in z zabaviščem Mi-rabilandia, potekajo v treh fazah. Najprej udeleženci tekmujejo na nivoju posameznih šol, sledita deželna raven in finale v Ravenni. Letošnje polfinalno tekmovanje za deželo FJK je potekalo v slovenskem šolskem centru v Gorici, saj je bilo med polfinalisti kar osem dijakov slovenskega licejskega pola. V kategoriji Red je v polfinalni fazi tekmovalo pet kandidatov, od teh so bili kar štiri z licejskega pola. Na državni finale sta se naposled uvrstila Jaka Jan in Costanza Frandolič, ki sta v Mirabilandii tekmovala med 13. in 15. majem. »Test, ki so ga opravili v Ravenni, je v bistvu izpit za pridobitev evropskega potrdila; zato je bil test sestavljen iz slušnega in ustnega dela, ki sta mu sledila vaja iz rabe jezika in pisanje sestavka. Za zaključek so tekmovalci opravili še pogovor,« je pojasnila prof. Erika Lipičar, ki angleščino poučuje na klasičnem liceju, vsako leto pa uspešno in zavzeto pripravlja dijake licejskega pola na to tekmovanje. Na družboslovnem liceju angleščino poučuje Tomaž Sussi, sicer pa bodo prvim petim uvrščenim dijakom podelili tudi priznanje ministrstva za šolstvo. Podelitev nagrad bo v Vidmu. Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Jaka Jan Costanza Frandolič krmin - Na županstvu o selitvi slovenske osnovne šole Na Plešivem kulturno središče, za Bračan zagotavljajo prevoz Podžupan: »Nove razvojne možnosti zaradi vse večjega zanimanja po učenju slovenščine« jli —i 1J11 I It * i t 1 ; : i ......lili 1 i ; M i* 11 - F 1 [i ii lu j i mê Krminska občina bo dala na razpolago šolsko poslopje na Plešivem za kulturne dejavnosti slovenskih ustanov, hkrati pa bo zagotovila šolabus za otroke, ki bodo s prihodnjim šolskim letom obiskovali slovensko osnovno šolo v Bračanu. Tako sta včeraj povedala krminski podžupan Alessandro Pesaola in občinska odbornica Gizela Reja, ki sta se srečala s pokrajinskim predsednikom SSO Wal-terjem Bandljem in z Maro Černic, predsednico centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. gorica Odločen »ne« selitvi civilne motorizacije »Goriška civilna motorizacija nudi zelo dobre storitve, zato pa bi bil pravi paradoks, če bi jo izselili iz naše pokrajine.« Tako sta poudarila namestnik direktorja zveze indu-strijcev Giorgio Bressan in vodja av-torpevoznikov Erminio Gianesini, potem ko sta se srečala s pokrajinskim odbornikom Mauriziom Di Matteom. Do srečanje je prišlo, ker so se v javnosti pojavile govorice, da naj bi pristojnost nad civilno moto-rizacijo prevzela država, ki naj bi zato odprla nov urad v Codroipu. Tu naj bi zagotavljali celo vrsto storitev, od izpitov za vozniško dovoljenje do tehničnih pregledov avtomobilov in tovornjakov. Po srečanju je tudi Di Matteo napovedal, da si bo prizadeval za ohranitev civilne motori-zacije v Gorici. Njena selitev bi povzročila številne težave, veliko denarja pa bi potrosili povsem nesmiselno,« je poudaril Di Matteo. Enosmerna ulica V Gorici je včeraj stopil v veljavo enosmerni promet po Ulici Du-ca dAosta, pod katero bo družba Iri-sacqua zamenjala dotrajano cev vodovodnega omrežja. »Z začetkom posega, ki bo nedvomno povzročil marsikatero nevšečnost avtomobi-listom, smo odlašali čim več, zdaj pa je bil poseg prepotreben,« pravi župan Ettore Romoli in pojasnjuje, da gradbišče so uredili pred gostilno Pri Majdi, avtomobili pa lahko vozijo le v smeri županstva. Bandelj je uvodoma opravičil odsotnost pokrajinskega predsednika SKGZ Livia Semoliča, nato pa je Pesaolo vprašal zagotovila glede začetka šolskega leta v Bračanu in glede poteka obnovitvenih del tamkajšnjega šolskega poslopja, v katerega se bo s septembrom preselila slovenska osnovna šola Ludvik Zorzut. »Načrt za obnovo smo že odobrili, zdaj pa pospešeno pripravljamo razpis za določitev izvajalca del. Prenovili bomo stranišča in pod, prepleskali bomo notranjost in zunanjost, to pa bomo naredili pred začetkom pouka. Predvidoma prihodnjo pomlad bomo uresničili še dvigalo in zasilni izhod, saj za njuno namestitev je predviden daljši upravni postopek za pridobitev gradbenih dovoljenj, saj svoje mnenje mora dati tudi dežela,« pojasnjuje podžupan, ki ga je Bandelj vprašal tudi o 400.000 evrih, o katerih se je pred leti govorilo, da naj bi namenjeni za prenovo šole na Plešivem. »V resnici je šlo za skupno 780.000 evrov, ki jih je prejšnja občinska uprava uporabila za prenovo šole Ippolito Nievo v Krminu, pri čemer je poskrbela za zelo grd obnovitveni poseg, saj je poslopje slabo urejeno,« pravi Pe-saola in pojasnjuje, da je bivša občinska uprava - po vsej verjetnosti leta 2005 - deželo prosila za prispevek za prenovitveni poseg na šolskih poslopjih, za kar se je zavzel tudi pokojni deželni svetnik Mirko Špacapan. Po besedah Pesaole v takratnih dokumentih ni nikjer pisalo, da naj bi bil denar namenjen za slovensko šolo, zato pa ga je bivši župan Claudio Cucut uporabil za prenovo krmin-skega šolskega poslopja. Slovenska šola takrat baje ni dobila novih prostorov v Krmi-nu, ker med krminskimi Slovenci ni bilo soglasja za selitev s Plešivega, do katerega pa bo zaradi prostorske stiske prišlo s prihodnjim šolskim letom. »Čeprav tvegamo, da bomo izgubili kakšen glas, smo se odločili, da slovenski šoli damo na razpolago stavbo v Bračanu. Zavedamo se, da je selitev v Bračan v slovenski narodni skupnosti povzročila nekaj slabe krvi, toda prepričani smo, da gre za najboljšo rešitev,« trdi Pesaola in dodaja: »V Bračanu bodo imeli menzo, telovadnico, večjo predavalnico in lepo urejene prostore. Prepričan sem, da se s selitvijo v Bračan slovenska šola lahko dodatno razvije. Že sedaj nekaj staršev iz občine Rožac vozi svoje otroke do Plešivega, poleg tega pa se številne družine zanimajo za slovensko šolo, ker želijo, da bi njihovi otroci spoznali slovenski jezik in kulturo.« Podžupan dalje poudarja, da je krminska občina za obnovitvena dela v šolskem poslopju v Bračanu iz svojega žepa dala na razpolago 100.000 evrov, poskrbela pa bo tudi za nakup notranje opreme. »S selitvijo v Bračan rešuje- mo tudi vozel slovenskega vrtca, ki je dvajset let "začasno" deloval pri sestrah v Krmi-nu,« poudarja Pesaola, ki zagotavlja, da bo šolsko poslopje na Plešivem še naprej za razpolago krminskim Slovencem, ki bodo v njem lahko uresničili kulturno in družbeno središče. »S centrom Komel smo pripravljeni podpisati konvencijo, na podlagi katere bodo lahko tudi s prihodnjim šolskim letom uporabljali prostore za popoldansko glasbeno dejavnost,« je včeraj razložil Pe-saola, potem ko je Černičeva poudarila, da je na Krminskem veliko zanimanje za učenje glasbe v slovenskem jeziku. »Letos ima- mo tečaje tri popoldneve v tednu, število gojencev pa se viša,« je pojasnila Černičeva, ki bo v kratkem poslala krminski občini prošnjo po uporabi prostorov na Plešivem. Poslopje bo seveda še vedno na razpolago tudi kulturnemu društvu Slovencev s Krminskega, čeprav njegovega predstavnika Edija Kebra ni bilo na včerajšnjem srečanju s podžupanom in odbornico. Njegovo prisotnost so pogrešali, ne glede na to pa so se zavzeli, da poslopje na Plešivem še naprej ostane na razpolago slovenski narodni skupnosti za kulturne, glasbene in družabne pobude. (dr) 367 Torek, 18. maja 2010 APrimorski ~ dnevnik Gorica in Tržič naj sodelujeta »Gorica in Tržič sta spet tvegala, da bi za tako pomembno temo, kot je zdravstvo, ponovno stala na nasprotujočih si pozicijah. Zato se je treba čim prej odreči dvojnikom in poskrbeti, da se ponudba obeh bolnišnic razlikuje in specializira.« Tako poudarja deželni svetnik DS Giorgio Brandolin in poziva goriškega župana Ettoreja Romolija, naj zavzame jasnejše stališče in se postavi v bran zdravstva goriške pokrajine. Za Brandolina bi moral Romoli močneje pritisniti na predsednika deželne vlade Renza Tonda, upravitelji iz goriške pokrajine pa bi morali poenotiti svoja stališča. »Porodnišnici v Gorici in Tržiču bi morali položiti orožje, saj tvegamo, da bosta obe strukturi čez kako leto penalizirani na račun Trsta,« poudarja Brandolin. Nagrada šoli iz Doberdoba Učenci nižje srednje šole iz Doberdoba so se zelo dobro odrezali na likovnem natečaju z naslovom »Sport e disabilita«, ki ga je razpisalo smučarsko društvo Sci Club Due iz Ronk. Med petsto udeleženci je Elisa Saggin iz doberdobske nižje srednje šole zmagala, na drugo mesto se je uvrstil Marco Zio, na sedmo pa Maja Kojanec. Priznanje sta prejela še Gabriele Devetak in Jan Furlan. Zaradi tako dobrih uvrstitev je do-berdobska nižja srednja šola zmagala natečaj in si zagotovila nagrado 500 evrov, ki jih je dala na razpolago Zadružna banka iz Šta-rancan. Odpadla predstava »Dueti« Zaradi bolezni v ansamblu je sinoči odpadla goriška uprizoritev predstave »Dueti« v abonmaju SSG. Odigrali jo bodo v torek, 1. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Elektronska meritev hitrosti Združena občinska policija Gorica - So-vodnje ob Soči obvešča, da bo jutri na Prvomajski ulici v Sovodnjah izvajala elektronsko meritev hitrosti. Na Gradini o zaščiti Krasa V centru Gradina v Doberdobu bodo danes ob 18. uri predstavili predloge, ki so nastali med srečanji za pripravo novega načrta za upravljanje zaščitenih območij Natura 2000 na Krasu. Za pripravo predlogov so na pobudo dežele izpeljali približno petnajst srečanj, nov načrt pa bodo sprejeli do 30. junija. Danes občni zbor Jezera Na društvenem sedežu v Doberdobu bo danes ob 18.30 v drugem sklicu občni zbor kulturnega društva Jezero. V knjigarni noči hladne vojne V knjigarni Ubik v Gorici bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »Notti di veglia in guerra fredda«, ki jo je napisal Ottaviano Di Bia-se. Z avtorjem se bosta pogovarjala Fran-cesca Gregoricchio in Alessandra Kersevan. 20 Torek, 18. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / sovodnje - V polnem kulturnem domu pevsko slovo Sovodenjskih deklet Povsod so bila prisotna, zdaj so še zadnjič zapela Priljubljenost skupine dokazali tudi pozdravi predstavnikov številnih društev in ustanov Sovodenjska dekleta so v soboto še zadnjič zapela pred domačo publiko v kulturnem domu v Sovodnjah, dvorana je bila premajhna za prisotne, ki so jo napolnili do zadnjega sedeža. Bil je občuten večer ubranega petja, vsako pesem je spremljal daljši aplavz, pevke ženskega sestava so se tako na najlepši način poslovile in zaob-jele zadnje poglavje delovanja, ki se je začelo pred osemindvajsetimi leti. Na odru se je predstavila skupina, pri kateri danes poje osem ženskih glasov, od samega nastanka in še danes jih vodi Sonja Pelicon. Sestav je snovala skupina najstnic februarja leta 1982 ravno v sobi so-vodenjskega Kulturnega doma, prvič je nastopala leto kasneje, leta 1985 prvič sodelovala na reviji Primorska poje, leta 1986 pa oblikovala prvi samostojni koncert z naslovom Kaj ti je, deklica. Sovodenjska dekleta so torej delovala skoraj tri desetletja, bila so protagonist številnih večerov in srečanj, tako na Sovodenjskem kot drugod. Predsednik društva Sovodnje Erik Figelj, pod katerim okriljem deluje sestav, je spomnil, da so bile pevke prisotne na domala vsakem dogodku v občini, od institucionalnih trenutkov do porok, pogrebov in kulturnih srečanj. Domači publiki in vsem tistim, ki so prišli na zaključni koncert, da bi s svojo prisotnostjo pokazali tudi hvaležnost pevkam, so se Sovodenjska dekleta predstavila z izsekom iz več desetletnih repertoarjev. Program je povezovala Katerina Citter, ki je predstavila pomen vsake pesmi posebej. Program je bil namreč vestno izbran in vsaka pesem je nosila v sebi posebno sporočilnost in pomen, predstavljala del skoraj tridesetletne zgodbe ženske skupine. Povedano je bilo, da so pevke od samih začetkov gojile ljubezen do petja in predvsem ljudske zakladnice, niso se udeležile tekmovalnih revij, temveč se usmerjale v glavnem v ljudske motive tudi v inačicah, ki jih ponujajo sodobni skladatelji. Tudi pesmi, ki so jih izbrale za poslovilni koncert so zato odražale to specifiko: bile so priredbe ljudskih motivov, za katere so poskrbeli znani avtorji, od prve, ki so jo zapele pred 28 leti, Popotnica vojaška, do zadnje, ki so jo pripravile za koncert, in sicer Osamljeno doni zvonček. V dvorani so tako odmevale skladbe Merkuja, Ote, Quaggiata, Jericija, Kogoja, Premrla, če naštejemo le nekatere. Posebno navezanost na dva skladatelja, in sicer na Stanka Jericija, ki je pevkam stalno pošiljal svoja dela, in pa Ignacija Oto, ki je bil vedno prisoten na Sovo-denjski poje, so pred leti pokazale tudi s posebnim celovečernim koncertom, ki je bil posvečen omenjenima skladateljema. V vseh teh letih je bilo veliko nastopov, petja, veselih in žalostnih trenutkov, med pevkami pa se je spletlo predvsem močno prijateljstvo, je bilo poudarjeno. Sestav se je spreminjal, štel do dvanajst pevk, jedro, ki se je predstavilo na poslovilnem koncertu, pa se je v zadnjih letih utrdilo. Sovodenjska dekleta še zadnjič na odru domačega kulturnega doma, v »objemu« občinstva bumbaca Pevovodja Sonja Pelicon ob fotografijah in priznanjih, ki so jih dekleta prejela SOVODENJSKA DEKLETA Prelepi spomini ... »Veliko lepega smo doživele,« se spominja Sonja Pelicon, pevovodja Sovodenjskih deklet: »Nastopale smo povsod, kjer se je za to ponudila priložnost. Najraje smo na nastope zahajale v majhne prostore, kjer se najlepše sliši in tudi poje, veliki odri se za številčno majhne sestave ne obnesejo. Lepo je bilo v gradu na Dobrovem, lepo je bilo tudi v Devinu. V spominu ostajajo nastopi na Cecilijanki, sodelovanje z Glasbeno matico ob 25-letnici, vrsta koncertov ob obletnici Vinka Vodopiv-ca. Naštudirale smo vse njegove pesmi, prirejene za ženski sestav. Posebej zanimivo je bilo na srečanjih oktetov v Ricmanjih. Tam smo kot edina ženska skupina nabirale izkušnje in se lahko primerjale, kar nam je drugače, zaradi nastopov ob veliko številčnejših zborih, veliko krat težko uspevalo. Sicer pa je več od vseh priznanj aplavz, ki ga začutiš kot pristnega. Vidiš ga in slišiš in hkrati začutiš, da je pravi, iz srca. Naša, predvsem domača publika nas je vedno nagradila s toplimi aplavzi. Vsi naši koncerti so privabili res veliko število ljudi, sovo-denjska dvorana je bila vedno polna.« (tb) V zadnji postavi so zapele Sonja Pelicon, Nada Devetak, Valentina Milocco, Tatjana Cotič, Ivana Butkovič, Alenka Florenin, Majda Pelicon in Doriana Devetak. Leta 1992 so ob 10-letnici sestava poskrbeli za celovečerni koncert z naslovom Cvetice prve, ki jih da pomlad. Ob tej priložnosti so tudi prvič zapele pesem Metuljček, ki je bila posebno pri srcu Nadji Fajt, pevki, ki je s svojo smrtjo pred dvema letoma pustila globoko vrzel v skupini in kateri so posvetili tudi zgoščenko, ki nosi naslov Priljubljene pesmi. Gre za prvo in edino zgoščenko, ki so jo pripravili pri skupini in jo predstavili na poslovilnem večeru. O podvigu je spregovorila Alenka Florenin. Na njej lahko poslušamo štiri- najst posnetkov pesmi, ki jih je skupina izvajala na različnih revijah in koncertih od Cecilijanke do Primorske poje in Sovo-denjske poje in jih hranijo na Radiu Trst A. Na naslovnici je metuljček, ki ga je s kle-kljarsko obrtjo izdelala ena od pevk, in sicer Majda Pelicon. Ob samem petju je bil del večera namenjen tudi pozdravom predstavnikov številnih društev in ustanov. Predsednik domačega društva Sovodnje Erik Figelj je poudaril tesno povezanost skupine z društvom, saj so bile med pevkami tudi štiri predsednice društva in številne odborni-ce. Prisotne je nagovoril tudi sovodenjski podžupan Slavko Tomsič, predsednik ZSKD Marino Marsič pa je pevkam po- delil srebrna in zlata Gallusova priznanja za več kot 15-letno oz. 25-letno delovanje v zborovskih sestavih. Na oder so stopili pred mikrofon, se s hvaležnostjo spomnili na skupino in se zahvalili za delovanje tudi žena skladatelja Ignacija Ote, ki je prinesla pozdrav iz Doline, Marilka Korsič in Bogdan Kralj v imenu mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž, Katja Tomsič in Mateja Černic v imenu prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, dekliške vokalne skupine Bodeča neža in društva Hrast iz Doberdoba, Dolores Černic v imenu kulturnega društva in dekliške skupine Danica z Vrha in Tanja Gaeta v imenu kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža. gorica - Trideset let zadruge Arcobaleno Socialno angažirani in poslovno uspešni Zadruga Arcobaleno je v nedeljo praznovala trideset delovanja, med katerimi so omogočili služenje kruha številnim težje zaposljivim Goričanom. Zadruga je nastala po zamisli socialno angažiranega duhovnika Alberta De Nadaia, ki je v nedeljo izpostavil ravno družbeno poslanstvo ustanove, po drugi strani pa je predsednik Arcobalena Fabrizio Valen-cic opozoril, da v zadnjem poslovnem letu so bili tudi zelo uspešni. »Ob koncu lanskega leta smo imeli 180.000 evrov dobička, tako da smo nedvomno z opravljenim delom izredno zadovoljni,« je poudaril Valencic na nedeljskem prazniku, na katerem sta bila prisotna tudi goriški župan Ettore Romoli in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Zadruga Arcobaleno se ukvarja s čiščenjem javnih poslopij in industrijskih površin, z okoljskimi sto- ritvami, za goriško občino pa je odgovorna za nadzorovanje parkiranja v modrih conah. Med strankami zadruge so poleg goriške občine tudi pokrajina, družba za javne storitve IRIS in zdravstveno podjetje. Zadruga ima petdeset članov-delavcev, ki jim je treba prišteti še 18 zaposlenih za določen čas, razpolaga pa s šestimi vozili za čiščenje cest, pet tovornjakov za od-važanje odpadkov, šest kombijev, dvema tovornjakoma in dvema avtomobiloma. V lanskem letu je obseg prometa znašal 2.028.075, zadruga pa je prejela 25.339 javnih prispevkov za svoje delovanje. Med nedeljskim praznikom so napovedali, da med načrti za prihodnost sta najvažnejša ureditev parka Arcboaleno in uresničitev novega družabnega središča Metropolitana, katerega sedež bo v Ulici Dei Leoni, v prostorih nekdanje trgovine z barvami Albe Gurtner. De Nadai, »duša« centra Arcobaleno (levo) bumbaca nova gorica Komunali desetletno odvažanje odpadkov Na novogoriški mestni občini sta včeraj direktor Komunale Andrej Miška in župan Mirko Brulc podpisala desetletni koncesijski pogodbi za zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Na javni razpis za omenjeni koncesiji so se sicer prijavili trije ponudniki, poleg Komunale še sežansko in murskosoboško podjetje, vendar je imela novogoriška Komunala pri prvem prednost, ker je bila cenejša od konkurentov, pri drugem pa je edina oddala popolno vlogo. »Zadovoljen sem, da je obe koncesiji dobilo domače podjetje, ki zaposluje veliko ljudi iz te okolice. Če namreč ne bi prišlo do tega podpisa, bi verjetno kar nekaj ljudi ostalo brez dela,« je ob podpisu pogodb podčrtal župan Brulc. Novogoriška Komunala, ki letos praznuje 60. obletnico delovanja, zaposluje 140 ljudi. V lanskem letu je pridobila certifikata 2001 in 14.001 za sistem Mirko Brulc foton.n. vodenja kakovosti in ravnanje z okoljem, ki jim bosta podeljena na junijskem praznovanju jubileja. »Pred nami je deset let stabilnosti in, upam, tudi rasti,« je bil ob podpisu zadovoljen Miška. Omenjeni koncesijski pogodbi sta bili v začetku maja potrjeni tudi na novogo-riškem mestnem svetu. Koncesiji za oba sklopa se podeljujeta za območje mestne občine Nova Gorica, občine, ki so bile del bivše novogoriške občine, pa bodo na podlagi že obstoječih dogovorov še naprej lahko uporabljale odlagališče odpadkov v Stari Gori. Za prvo koncesijsko pogodbo, ki zadeva zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, bo Komunala plačevala 10 tisoč evrov koncesijskih dajatev letno, za koncesijo, ki zajema odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov pa 35 tisoč evrov letno. Da sta včeraj podpisani pogodbi, ki bosta v veljavo stopili konec meseca, pomembni za Komunalo, je poudaril tudi direktor Andrej Miška. Podjetje že vsa leta, od nastanka pred 60 leti, skrbi za komunalne zadeve v vseh šestih občinah, ki so nastale iz bivše novogoriške občine. »Komunala se je seveda morala prilagoditi novim razmeram. Pridobivanje teh koncesij še zdaleč ni bilo enostavno, to pa nam nalaga tudi veliko odgovornost,« dodaja Miška. Ni namreč samoumevno, da bo podjetje obe koncesiji tudi obdržalo. Če dejavnosti ne bodo opravljali kot to velevajo predpisi, jo ima občina pravico kadarkoli razveljaviti. Nova Gorica je prva občina, s katero je Komunala podpisala tovrstni koncesijski pogodbi, ostale goriške občine pa bodo v kratkem sprejele odloke o podelitvi koncesije in nato izvedle ustrezne razpise. Zaenkrat pa se še niso dogovorile, ali bodo to izvedle skupaj, ali vsaka posebej. Na starogorskem centru za ravnanje z odpadki, ki obsega 30 hektarjev površin, odloži Komunala letno 25 tisoč ton odpadkov, zbere pa jih sicer 40 tisoč ton. Podatka se nanašata na odpadke, ki jih zberejo na območju šestih goriških občin: Nova Gorica, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Kanal. V bodoče računajo, da bo odlagališče v Stari Gori postalo regijski center za odlaganje odpadkov, vendar bodo morali prej izpolniti vse pogoje, ki jih za takšne centre nalaga Evropska unija. »V ta namen se pripravlja podpis pogodbe med ostalimi 12 občinami v naši statistični regiji. Upam, da bomo zbrali dovolj sredstev, tudi evropskih, da bo odlagališče postalo regijsko. Vendar bo za to potrebno še kakšno leto,« je zaključil novo-goriški župan Mirko Brulc. (km) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 18. maja 2010 21 gorica - TV Slovenija snema mladinski film Karabinjerji v Raštelu spet lovili Črne brate Ulico »postarali« za osemdeset let z gramozom in letaki Med snemanjem filma je na goriški ulici nastopilo preko sto statistov bumbaca, n.n. gorica - V nedeljo na festivalu eStoria Dilas o svojem očetu, revoluciji, svobodi in Titu S srbskim pisateljem se bo pogovarjal Dimitrij Volčič Veliko pričakovanje vlada tudi za letošnji festival eStoria. Med še posebno odmevnimi dogodki bo nedeljsko srečanje (z začetkom ob 9.45) med novinarjem Dimitrijem Volčičem in srbskim pisateljem Alekso Bilasom, sinom Mi-lovana Bilasa, ki je bil ključna oseba jugoslovanskega partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno in v jugoslovanski vladi v prvih povojnih letih. Kljub temu, da je Bilas do konca življenja ostal prepričan komunist, je postal doma in v svetu eden najbolj znanih in odločnih kritikov povojnih komunističnih sistemov iz perspektive marksistične ideologije. Od leta 1941 je pomagal Titu pri vzpostavitvi partizanskega odpora, po koncu vojne in ustanovitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije pa je bil podpredsednik v Titovi vladi. Od decembra 1953 do januarja 1954 je bil predsednik zvezne skupščine SFRJ. Ravno v tem obdobju je napisal za Borbo 19 člankov, v katerih je zahteval več demokracije v KPJ in v državi. Tito in drugi vodilni možje Aleksa Bilas so ga začeli obravnavati kot grožnjo, zato je bil januarja 1954 izključen iz vlade SFRJ, odvzete pa so mu bile tudi vse funkcije v KPJ. Zaradi svojih idej je bil večkrat zaprt, v začetku 90. let prejšnjega stoletja pa je nasprotoval razpadu Jugoslavije in nacionalističnemu nasilju. V nedeljo bo Aleksa Bilas, ki je od leta 1980 do leta 1990 živel kot azilant v Veliki Britaniji, govoril o svojem očetu in njegovem odnosu s Titom, o revoluciji in svobodi. Z Volčičem in Bilasom se bo pogovarjal novinar Sergio Canciani. Po zaslugi filmske ekipe TV Slovenija se je Raštel včeraj za en dan vrnil za osemdeset let nazaj. Transparenti, plakati, izložbe trgovin, ulične svetilke in podobno so poskrbeli za avtentičen videz, kar zahvaljujoč arhitekturi ni bilo težko. Še največ težav so imeli filmarji s podlago, ki so jo morali posuti s tanko plastjo gramoza, da je izgledala tako, kot je treba. Ne preveč sodobna. Snemanje nekaterih prizorov mladinskega filma in nadaljevanke po povesti Franceta Bevka »Črni bratje«, ki nastaja v okviru otroškega in mladinskega programa Televizije Slovenija, je potekalo od jutra do večera. Na terenu je bilo nekaj več kot sto ljudi, večinoma statistov, ki so, oblečeni tako, kot pred 80 leti, še dodatno »postarali« Raštel. Zgodba govori o skupini dijakov, starih od 13 do 17 let, zbranih v organizaciji Črni bratje, ki so v času, ko je bilo slovensko Primorje pod italijansko oblastjo, po Gorici in okolici trosili lističe, lepili plakate in pisali protifašistična gesla ter s tem spodbujali ljudi k narodnemu ponosu in odpornosti proti asimilaciji. Policija je bila pred skrivnostnimi storilci, ki so bili fašistični oblasti velik trn v peti, dolgo nemočna, ko pa so jih le ujeli, so jih zaprli in mučili. Izživljanje je najhuje občutil najmlajši med Črnimi brati, trinajstletni Mirko Brezavšček, ki so ga izmučili do smrti. Včerajšnje snemanje sta si prišla ogledat tudi direktor TV Slovenija in generalni direktor RTV Slovenija, Jože Mo-žina in Anton Guzej, nastajanje filmskih prizorov pa je pritegnilo tudi mimoidoče. Pri pridobivanju dovoljenj in organizaciji snemanja so filmski ekipi pomagali tudi sodelavci goriškega Kinoateleja. Mateja Zorn je povedala, da je vse skupaj potekalo brez zapletov in da so tudi ljudje, ki živijo na Raštelu, predvsem pa tamkajšnji trgovci, dobro sprejeli celodnevno zaprtje ulice. »Saj gre za promocijo našega Raštela,« je to potrdil Benedikt Kosič iz trgovine K2, ki si je tudi ogledal del snemanja. »Raštel je v osnovi odličen. Z majhnimi posegi se ga da spraviti v razpon 150 let,« je povedal scenograf Dušan Milavec in izrazil prepričanje, da duha časa pričarajo detajli kot so izložbe, napisi in kostumi. »Tu se dogaja nekaj z začetka, nekaj s sredine in nekaj s konca filma. Pravkar snemamo začetek, ko se naš Pavlek šele uvaja v Črne brate in ga lovi karabinjer,« je o poteku snemanja povedal režiser Tugo Štiglic in dodal, da so Gorico izbrali zato, ker se je zgodba dogajala tukaj, snemali pa so tudi drugod. Povedal je še, da je po dvajsetih dneh snemanja kljub muhastemu vremenu, ki ga je delno oviralo, zelo zadovoljen, še posebej z mladimi igralci, ki so šli skozi vrsto avdicij in vaj in se tako vživeli v vloge, da so že pravi Črni bratje. Izrazil je tudi upanje, da bodo mladi ta film sprejeli, in dodal, da je sam Bevkovo povest bral kot otrok, potem pa jo je sistem skril. »Zdaj vidim, da cele generacije nič ne vedo o tem,« je sklenil režiser, ki se je podpisal tudi pod filme Poletje v školjki 1 in 2, Patriot in Pozabljeni zaklad. Snemanje si je ogledal tudi koscena-rist Marjan Bevk, sin pisatelja Franceta Bevka. Povedal je, da se scenarij, ki ga je napisal julija lani, v celoti drži očetove predloge, potem pa sta ga z Markom Bratušem nekoliko obdelala. »Ta zgodba je bila dolgo zamolčana in prav je, da se izve, da so se tudi mladi fantje, mladi šolarji vključili v boj za ohranitev slovenske identitete na Primorskem, kar je bil verjetno tudi prvi organiziran upor mladih proti fašizmu v Evropi,« je povedal in izrazil prepričanje, da mlade take zgodbe domoljubja zanimajo veliko bolj kot suhoparna zgodovina. Da gre za zanimivo zgodbo, za katero sploh ni vedel, je potrdil eden od mladih igralcev, Dominik Vodopivec iz Nove Gorice, ki v filmu igra mladega Pavleka. V zvezi s samim snemanjem je pojasnil, da je to njegova prva tovrstna izkušnja in kot taka zelo zanimiva, pa čeprav zna biti včasih precej naporno, saj snemanja trajajo tudi štirinajst ur. Črne brate si bo mogoče v obliki nadaljevanke na slovenski televiziji ogledati že letos novembra, prihodnje leto pa še v obliki filma. Nace Novak štandrež - Spet namestili ploščo Da spomin na čitalnico ne bo zbledel Udeleženci nedeljske svečanosti na štandreški ulici (zgoraj), Mirjam Culot odkriva ploščo s pomočjo Marjana Brescie (desno) bumbaca V nedeljo pred poldnevom je v Štandrežu, na glavni ulici nasproti občinske telovadnice, potekala prireditev ob ponovnem odkritju kamnite plošče v spomin na ustanovitev štandreške čitalnice v letu 1869. Prvič so jo postavili na hišo v zasebni lasti Darka Nanuta in Slave Petejan - Pri Fonzotih točno ob sto- nova gorica Zaradi stavk v Hitu izguba novih gostov Stavka, ki so jo 9. maja izvedli v Sindikatu igralniških delavcev (SIDS), Hita ni oškodovala le za 150.000 evrov neposredne škode. Iz uprave sporočajo, da zaradi stavkovnih dogajanj v družbi njihovi skandinavski in ruski partnerji postavljajo pod vprašaj podpis dolgoročnega poslovnega sodelovanja na več področjih. Zaradi stavke je obisk odpovedalo nekaj organiziranih skupin, med njimi so tudi gostje s Sicilije in iz Azije. V Hitu so v zadnjem času veliko vložili v različne reklamne kampanje, s katerimi so se nadejali privabiti goste z določenih tržišč, od koder sedaj dobivajo odpovedi rezervacij. Vse to smeši Hitove igralnice na trgu, so prepričani v upravi, ki dodajajo, da so opazili tudi intenzivne reakcije konkurentov, ki so v času stavke v Hitu skušali goste zadržati z dodatnimi ugodnostmi. Pogajanja med upravo in sindikatom se bodo nadaljevala jutri; tokrat se bodo dotikala novega razporejanja delovnega časa. (km) letnici, zaradi dotrajanosti stavbe, zamenjave lastnika in naknadnih popravil, je bila najprej odstranjena, sedaj pa spet nameščena. Napovedovalka Tamara Butkovič je najprej povabila Mirjam Culot - Collen-zini, sedanjo lastnico hiše, naj ploščo odkrije skupaj z Marjanom Brescio, predsednikom rajonskega sveta in kulturnega združenja sKultura 2001, ki je manifestacijo napovedalo in izvedlo skupaj z osnovno šolo Fran Erjavec, s kulturnim društvom Oton Župančič in prosvetnim društvom Štandrež. Nato je pevska skupina Sraka pod vodstvom Janka Bana zapela dve pesmi, njej pa je sledila skupina krajevnih osnovnošolskih recitatorjev, ki jih je pripravila učiteljica Tanja Sokol. Glavni govor je imel domačin Damjan Paulin, kulturni delavec in pisec številnih publikacij, ki je več kot sto, z nastopajočimi pa več kot 150 udeležencem in udeleženkam priklical v zavest zgodovinske okoliščine izpred 140 let, ko je ustanovitev čitalnice potekala v bogatem humusu ostalih dejavnosti na tedanji šoli, v okviru cerkve in krajevne samostojne uprave. V prvi polovici aprila leta 1869 je bil tako v Štandrežu ustanovljen začasni odbor bralnega društva, ki mu je načeloval učitelj in občinski tajnik Jožef Komavec, kmalu zatem pa so vaško čitalnico dejansko odprli. Komavec, ki je bil leta 1869 med njenimi pobudniki, jo je nato vodil kot predsednik. Mešani pevski zbor Štandrež je pod vodstvom Davida Bandlja dopolnil točke na programu in s skupino Sraka zaključil prireditev s himnično »Zdravlji-co«. V okviru drobne kronike naj ostane zapisano, da je občinska redarska služba za eno uro preusmerila cestni promet in je zato prireditev potekala nemoteno. (ar) 22 Torek, 18. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - V organizaciji Vinoteke Števerjanski griči Likof, impulz za turizem Poleg degustacij briških vin prirejajo tudi niz okroglih miz - Američan bo govoril o kolesarskih progah Letošnji Likof, ki cilja na turistično promocijo Brd, bo v soboto, 29. maja. Kot so včeraj povedali na predstavitvi na števerjanskem županstvu, pobudnik je Vinoteka Števerjanski griči, pri organizaciji pa sodelujejo še kulturni društvi Briški grič in F.B. Sedej ter lovski družini Jazbine in Pevma. Pokrovitelja sta občina Števerjan in pokrajina Gorica, pristopila pa so tudi združenje Movimento turismo del vino, Odprte kleti 2010, vinarski konzorcij Collio Carso - Kras ter italijansko združenje pokuševalcev vin. V imenu števerjanske Vinoteke je Simon Komjanc pojasnil, da je k pobudi letos pristopilo štirinajst domačih vinogradnikov, pet gostiln in tri turistične kmetije. V nadaljevanju so šte-verjanska županja Franka Padovan, pokrajinska odbornica Roberta Demartin, predsednica konzorcija Collio Carso - Kras Patrizia Felluga in predstavnik združenja Movimento turismo e vino Massimo Del Mestre poudarili pomen tovrstnih pobud, ki lahko veliko prispevajo k turistični promociji kraja. Županja je obžalovala dejstvo, da letošnji Likof ne bo potekal na osrednjem števerjanskem trgu pri cerkvi, kot je bilo do sedaj v navadi, ker trg preurejajo. Dogajanje so bo torej preselilo v park na Dvoru in v dvorano, ki so jo tam usposobili pred nekaj leti. O letošnjem Likofu - prazniku vina in turizma - je spregovoril podžupan Robert Prinčič. Ob 10.30 uri bodo uradno odprli stojnice, na katerih bodo lahko obiskovalci pokusili krajevna vina in domače dobrote. Ob 11. uri bo okrogla mi- Predstavitev Likofa na števerjanskem županstvu foto vip za na temo »Goriška Brda: nove priložnosti v turizmu«, med katero bosta spregovorila ekonomist Francesco Marangon iz Vidma in Erike Koncut iz slovenskega dela Brd, ki bo podala analizo čez-mejnega sodelovanja. O možnostih ureditve kolesarskih prog po Brdih bosta spregovorila arhitekt Camilla Mancini in Američan Paul Wagner, ki bo prenesel ameriške izkušnje s tega področja. Vse predavanja bodo simultano prevedena. Strokovnemu delu bo ob 16.30 sledila vodena degustacija raznih vrst tokaja, srečanje pa se bo zaključilo s predavanjem o vlogi gostinca in potrošnika v turistični ponudbi. Organizatorji so tudi poskrbeli, da bodo na prazniku karabi-njerji prikazali delovanje aparata, ki meri stopnjo alkohola v krvi. (vip) Desetletni Teofil Milenkovič Pomladni vrtiljak s čudežnim dečkom V goriškem Kulturnem domu bo danes ob 18. uri otroška prireditev »Pomladni vrtiljak«, ki jo bodo oblikovali gojenci Dijaškega doma Simon Gregorčič ter animator in pobudnik istoimenskega projekta Sten Vilar, član Studio Anima iz Ljubljane. Posebni gost otroškega praznika bo čudežni deček na violini, desetletni Teofil Milenkovič. Teofil Milenkovič se je rodil leta 2000 v Frosinoneju. Violino je začel igrati leta 2004 in takoj se je pokazalo, da ima nadpovprečen talent za violino. Do danes se je že predstavil z več kot sto javnimi nastopi tako v Italiji kot drugod po Evropi. V goriškem Kulturnem domu je že nastopil novembra leta 2005 na enem izmed svojih prvih solističnih koncertov in osvojil občinstvo. Danes se vrača na goriški oder v spremstvu mlajšega brata Atana-sie in sestrice Timosene. Vstop na »Pomladni vrtiljak« je prost. Nocoj ob 20.30 bo Teofil Milenkovič nastopil s samostojnim koncertom v večnamenskem kulturnem centru v Koprivnem, kjer bo gost tamkajšnje občinske uprave. [13 Lekarne ¿j Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. 3 Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 18. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici koncert mladih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj z naslovom Mladi glasbeni biseri. SNOVANJA 2010: v petek, 21. maja, ob 21. uri bo v Enoteki v Krminu koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Tatiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Pe-tronio in Irene Sambo; vstop prost. LOVSKI PEVSKI ZBOR DOBERDOB prireja slavnostni koncert ob 25-le-tnici delovanja, ki bo v soboto, 22. maja, v športno-kulturnem središču v Zgoniku ob 18. uri. SKPD F.B. SEDEJ vabi na koncert Note v kleti, ki bo v sredo, 26. maja, ob 20. uri na kmetiji Gradis'ciutta na Jazbinah (Števerjan). Sodelujeta zbora Nonet Primorsko iz Mačkolj ter domači mešani zbor F.B. Sedej. Oba zbora vodi Aleksandra Pertot. Danes v Doberdobu naša ZORA praznuje 18. rojstni dan. Voščimo ti vse najboljše ter cel kup veselih, zdravih, srečnih in uspešnih dni. Mama in tata. S Mali oglasi UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA išče katero koli zaposlitev med poletnimi počitnicami; tel. 340-0030154. V SREDO, 12. MAJA, med 13.30 in 14.30 je neznano vozilo trčilo v moj avtomobil citroen saxo plave barve, ki je bil parkiran za kvesturo na parkirišču pred goriško stolnico. Lepo prosim morebitne očividce, naj pokličejo na tel. 347-2105720 za kakršno koli informacijo. Q Kino M Izleti SPDG organizira v nedeljo, 23. maja, 2. društveni izlet z gorskimi kolesi. Podali se bodo na Banjšico, skozi Grgar, Vodice in Bate. Tura je zahtevna in je dolga približno 50 km. Zbirališče v nedeljo, 23. maja, ob 8.30 na parkirišču Rdece Hiše; informacije po tel.328-8292397 (Robert). DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 17.30 »Dear John«; 19.50 -22.00 »Iron Man 2«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Gli amori folli«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.30 »Robin Hood«. Dvorana 2: 18.00 »Oceani« (Digital 3D); 20.10 - 22.00 »Notte folle a Manhattan«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Iron Man 2«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Pia-cere, sono un po' incinta«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »I gatti persiani«. H Šolske vesti SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2010-11. Informacije na tajništvu (tel. 0481-532163, 0481547569), na info@emilkomel.eu ali na spletni strani www.emilkomel.eu. 21. maja, ob 19. uri na odprtje fotografske razstave Glauca Tosoja »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. KULTURNI CENTER CRALI vabi v hišo Morassi v goriškem grajskem naselju na ogled razstave slik in keramik; do 25. maja med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 12. ter med 17. in 19. uro. RAZSTAVA PLATNIC ČASOPISA ISONZO SOČA od leta 1999 do leta 2009 Antona Špacapana bodo je na ogled v Kulturnem domu v Gorici; do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. V GALERIJI A. KOSIČ (Travnik 61 - Ra-štel 5/7) v Gorici je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom Druga narava; do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Ra-štelu 5/7, trgovina Kosič). FOTOKLUB SKUPINA75 gostuje s skupinsko razstavo »Skatti d'autore« pri fotografskem krožku Photo88 v razstavnih prostorih Castello v ul. G. Marconi v San Vitu al Tagliamento. Razstavljena so dela članov Skupine75 in krožka Photo88; do 2. junija ob petkih med 9. in 12.uro, ob sobotah, nedeljah in 2. junija med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ BORISA PRINČIČA z naslovom Cvetje, vrtovi in kozmična harmonija bo na ogled do 12. junija vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 10. do 23. ure v razstavnih prostorih kavarne Trieste na Trgu Oberdan v Ronkah. □ Obvestila fl Razstave [ÏÏ1 Osmice BERTO TONKIČ je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268. V AGRITURIZMU PRI CIRILI v Doberdobu je na ogled razstava gabrske slikarke Karmele Rusjan. Ogledate si jo lahko v urnikih odprtja agriturizma ob petkih, sobotah in nedeljah. V MODRA'S GALERIJI v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem; do 20. maja. DRUŽBA ROGOS vabi v sprejemni center Gradina v Doberdobu v petek, AKŠD VI PAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira na sedežu društva na Peči kotalkarski kamp za otroke od 3. do 11. leta starosti med 14. in 18. ter med 21. in 25. junijem; informacije in prijave po tel. 333-9353134 ali 048133029 (Elena). FEIGLOVA KNJIŽNICA v Gorici je odprta vsak delavnik od 10. do 18. ure. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE sporoča podatke za plačilo »tic-ketov« po bančnih zavodih (Azienda sanitaria n. 2 »isontina« Tesoreria -IBAN: IT 56 S 02008 12401 000040468251, brezplačno pri Uni-creditbanca) ter poštnih uradih (na računu Azienda sanitaria n. 2 »ison-tina« št. 10077493). Na pologu mora biti vedno napisan vzrok plačila. POLETNO SREDIŠČE SREČANJA 2010 bo potekalo od 14. junija do 30. julija v Zavodu Sv. Družine v Ul. Don Bosco 66 v Gorici; informacije in vpisovanje vsak dan med 8.30 in 10.30 ter od 19. ure dalje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. uro ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. SEDEŽ SOVODENJSKE ENOTE CIVILNE ZAŠČITE na Vrhu, Brežiči 32, je odprt za javnost vsako drugo in zadnjo sredo v mesecu od 20. do 21. ure. Prostovoljci bodo na razpolago občanom za informiranje o delovanju Civilne zaščite in za sprejemanje informacij o potencialnih nevarnostih za prebivalstvo in teritorij. SPDG obvešča člane društva, da lahko po ugodnih pogojih kupijo windstopper jakne za prihodnjo zimsko sezono. Javijo naj se v trgovini K2 sport najkasneje do 30. maja. SKRD JEZERO vabi na redni občni zbor na sedežu društva v Doberdobu danes, 18. maja, ob 18. uri v prvem in ob 18.30 v drugem sklicu. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je za sredo, 19. maja, sklican goriški pokrajinski svet stranke. Zasedanje bo potekalo na pokrajinskem sedežu stranke, Drev. 20. septembra 118 v Gorici, s pričetkom ob 20.30. Vabijo člane in somišljenike. ZDRUŽENA OBČINSKA POLICIJA GORICA - SOVODNJE OB SOČI obvešča, da bo 19. maja na Prvomajski ulici v Sovodnjah izvajala elektronsko meritev hitrosti. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA Simon Gregorčič z naslovom Juri Muri v Afriki bo potekalo od 14. junija do 16. julija in od 23. avgusta do 3. septembra; vpisovanje in informacije v Dijaškem domu, Svetogorska ul. 84 v Gorici (tel. 0481-533495) vsak delavnik od 13. do 18. ure, najkasneje do 21. maja. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK prireja v soboto, 22. maja, od 8. ure dalje 20. moški mednarodni balinarski turnir »Memorial Franjo Devetak, Dario Nanut in Danilo Clainscech« na štandreškem balinišču. Ob zaključku turnirja v popoldanskih urah bosta potekala nagrajevanje in družabnost; informacije 347-1072598 (Jari). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ GORICE prireja 42. dan krvodajalca v soboto, 22. maja, od 17.15 dalje v župnijski dvorani v Stražcah v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 44. redni občni zbor v torek, 25. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu na sedežu SKRD Jezero, ul. Roma 24 v Doberdobu. ZSKD IN JSKD razpisujeta 6. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus 2010 namenjen godbenikom od 9. do 20. leta starosti. Letos bo godbeniški laboratorij potekal v Kopru od 11. do 17. junija. Rok prijave zapade 8. junija; razpisne pogo- je in prijavnica na spletni strani www.zskd.org ali pa na uradih ZSKD. OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 18. junija. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih tudi med 14.30 in 16. uro ter na spletni strani www.doberdob.it. H Prireditve OB MEDNARODNEM DNEVU MUZEJEV prireja Goriški muzej danes, 18. maja, brezplačen ogled muzejskih zbirk Goriškega muzeja: muzejska zbirka v Ajdovščini ob 10. in 14. uri vodstva po razstavah; muzejska zbirka Vila Bartolomei v Solkanu med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro delavnica Beremo v temi; na gradu Kromberk bo ob 20. uri predavanje Mojce Širok in Ingrid Kašca Bucik Oblast brez obraza; informacije po tel. 003865335981, www.goriskimuzej.si. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitev knjige »Msgr. Rudolf Klinec. Dnevniški zapisi 19431945« v sredo, 19. maja, ob 20. uri v dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici (Sedejeva 2). NA DVORIŠČU PALAČE ALVAREZ v Ul. Diaz 5 v Gorici prirejata goriška pokrajina in združenje SOS Rosa niz srečanj na temo nasilja nad ženskami: v petek, 21. maja, med 17. in 19. uro bo psihoterapevt Marina Valcareng-hi iz Milana predstavila knjigo »Ho paura di me. Il comportamento ses-suale violento«. TRŽIŠKI KULTURNI KONZORCIJ prireja v okviru niza »Esercizi di me-moria« srečanje s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem, ki bo potekalo v petek, 21. maja, ob 18. uri v vili Vi-centini Miniussi v Ronkah. S Pahorjem se bo pogovarjala Tatjana Rojc. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Giuliano An-tonelli iz splošne bolnišnice v cerkvi Sv. Ane in na glavno pokopališče; 11.30, Ugo Vittor iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 11.00, Prima Bu-razzini por. Pastorelli (iz tržiške bolnišnice ob 10.40) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Mario Bran-dolin (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adalberta in na pokopališču. / KULTURA Nedelja, 16. maja 2010 371 festival literature sveta - V Ljubljani se nadaljuje Fabula 2010 Viewegh: pisateljevanje je res »luksuzna služba« Češki pisatelj bo danes ob 19. uri nastopil v Knjigarni Dom knjige v Kopru Češkipisatelj Michal Viewegh, gost ljubljanskegafestivala Literature sveta, sodi med najbolj uspešne češke pisatelje: v intervjuju za STA je spregovoril o prijetnih in tudi nadležnih razsežnostih svoje »luksuzne službe«. Vaša dela so prevedena v 21 jezikov. Ste avtor romanov z izjemno visokimi nakladami. V katere jezike vas največ prevajajo? Največ mojih knjig so prevedli v Avstriji, sledijo Nemčija, Poljska, Hrvaška, tudi v slovenščino je prevedenih kar sedem mojih knjig. Tri so prevedene v italijanščino, dve v španščino, po ena v francoski in ena v angleški jezik. Najtežje se je prebiti na anglosaksonski trg. V ZDA predstavlja prevodna literatura le en odstotek vseh izdanih knjig. Zakaj po vašem mnenju pri prevodih vaših del vodi prav Avstrija? Ker imajo najboljši okus za literaturo (smeh). Knjiga Angeli vsakdanjega dne je bila tam razglašena za najboljšo knjigo letošnje pomladi. Menim, da je uspeh v tujini vedno bolj posledica srečnih naključij. Pri založbi Hanzer Dojtike, kjer sem začel, so zaposlene same uslužbenke. Povabile so me na spoznavno večerjo, kamor sem prišel s soprogo. Poleg naju z ženo je sedelo 11 go-spodičen, vzdušje je bilo zelo sproščeno in domače. Takoj sem se jim priljubil, to imam za srečno naključje, ki je privedlo do mojega uspeha v tujini. Razveselil me je pogovor z avstrijskimi literarnimi kritiki, saj so razumeli, kaj želim v romanih izraziti. Navadno se s tovrstnimi ljudmi ne ujamem najbolje, v avstrijskem primeru pa se je vse dobro izšlo. Ko je v Avstriji izšlo pet mojih knjig, so mi s tednika Der Spiegel na Češko poslali pisateljskega kolega in vrstnika Thomasa Brussiga, ki je napisal obširno reportažo. Spet eno izmed srečnih naključji, o katerih govorim. Jaz se mu predstavil svoje najlepše prijateljice, on pa je napisal dobro reportažo (smeh). Kot sami pravite, vsako leto napišete en roman, uspešnico, ki jo nato promo-virate po svetu. Je to diktat vašega založnika, morda davek družinskega življenja? Poročen sem že osem let, imam tri otroke, družina mi ne postavlja posebnih pogojev. Sedaj bi moral povedati šalo o teh, ki imajo hipoteko na hišo in so za preživetje prisiljeni vsako leto izdati eno uspešnico, vendar temu ni tako. Ne želim se domišljavo primerjati, ampak tudi Woody Allen vsako leto naredi film, pa verjetno nima hipoteke na hišo. Ima pa veselje do svojega dela, tako kot ga imam jaz. Moj založnik sodi med moje najboljše prijatelje. Sam mu sporočim, kdaj bo izšla naslednja knjiga, ne obratno. Nad menoj ne izvaja pritiska. Kot kaže sem ustvaril vtis, da sem delaven, vendar to ne drži. Pisateljujem tri do štirih ure dnevno, to je luksuzna služba. Kako bi se odzvali na mnenje Lenke Jungmann iz praškega inštituta za češki jezik, da ste v zadnjih letih namerno spremenili slog pisanja v tabloidnega, predvsem zaradi boljšega zaslužka? Z Jungmannovo se ne strinjam, ne spoštujem njenih nazorov, sploh se ne razumeva. Ni res, da sem namerno spreminjal slog pisanja. Od nekdaj sem se rad izražal na različne načine, vedno z veliko mero humorja. Prva uspešna knjiga je bila Čudoviti pasji časi, za katero je res značilen moj avtorski humor. Najprej izberem prigodo, izhodiščno privlačno življenjsko situacijo, ki bo pritegnila bralca in v njem vzbudila radovednost. Roman za ženske sem hotel napisati kot različico romana Danielle Steel. Vključiti sem želel tisti večni motiv osamljene ženske, ki nenehno obsedeno išče pravega. Poskusil sem napisati bestseller, kot jih piše Steelova, vendar z več humorja in za bralca na nekoliko zahtevnejši ravni. Med drugim pišem tudi literarne parodije, politične feljtone, psihološke novele, kot je Učna ura kreativnega pisanja. Moje zgodbe o angelih in umiranju niso komercialna besedila, saj se prodajajo štirikrat ali petkrat slabše kot Roman za ženske. V tem vidim dokaz, da ne ustvarjam knjig le zaradi dobička, saj pišem o tistem, kar me zanima v danem trenutku, vsebinsko in slogovno. Liki v vaših romanih so avtobiografski, vendar se celostno vživite tudi v Michal Viewegh lik 19-letnega dekleta ali 45-letnice. Pri opisovanju odnosov med spoloma se pogosto postavite na stran ženske, njenega nasprotnika pa postavite v podredje. Ali bolj čutite s svojimi junakinjami? Opis pisateljevih delovnih nalog zajema tudi sposobnost vživljanja v like, ne glede na spol in starost. Med moškim in žensko ni tako velikih razlik, kot se zdi. Preživljamo isto življenje. Če bi moral pisati o 60-letnem direktorju nekega podjetja, ki je okruten in neusmiljen, bi se v njegovo vlogo težko vživel, preprosto zato, ker to ni moj način. Sem že drugič poročen, imam tri hčerke, tečaj kreativnega pisanja sem učil v razredu s samimi študentkami, na splošno imam veliko izkušenj in stikov z ženskim spolom. Poučeval sem na osnovni šoli, kjer sem delal s 30 kolegicami. Ne trdim, da sem odkril vse skrivnosti ženskega sveta, vendar imam prijateljice, ki mi zaupajo, pogovarjamo se o življenju, ločitvah.Rad jim prisluhnem. Na zadnjem PEN srečanju na Bledu je beseda tekla o fenomenu visoke in popularne literature. Kot predstavnik prve je bil omenjen Dostojevski, ki podaja univerzalna spoznanja z avtorskimi literarnimi izumi. Kot predstavnik globalne literature pa Dan Brown, ki podaja splošna dejstva v istem slogu brez napornega branja. Kam bi se uvrstili? Poznam svoje meje, vem da ne bom nikoli dosegel ravni Dostojevskega ali Tolstoja. Pišem literaturo srednje poti. Vseeno bi rad verjel, da se v mojih delih nahaja več resnice in življenjskih dogodkov kot pri Brownu. Njegove knjige so zelo komplek- sni konstrukti, polne zapletov in skrivnosti, ki jih rešuje protagonist. Vse skupaj je zelo privlačno za bralca. Brown verjeten tok dogodkov utemelji na poprejšnjem raziskovalnem delu. Menim, da piše kakovostno literaturo za branje v prostem času, vendar v njegovih zgodbah ni resničnega življenja. Vsi beremo knjige zato, ker prej ali slej v eni od njih odkrijemo lastno življenjsko zgodbo. Te v Brownovih delih ni, ker piše domišljijsko literaturo. Zakaj se obremenjujete s kritiki, če veste, da delate dobro ter ste zadovoljni s svojim življenjem? Priznam, da sem se v preteklosti na kritiko odzval zelo histerično. Določene stvari je ljudem težko dopovedati, če tega niso doživeli. Ko kritiki v stavku prečrtajo le eno ali dve besedi, to spremeni kontekst prvotne zgodbe. Avtor želi z nekim stavkom poudariti svojo ironijo, po minimalni vsebinski spremembi pa lahko avtorjeva trditev učinkuje narcisoidno. Pred štirimi leti si je moj založnik obljubil, da bo prenehal s kajenjem ter je v hotelu pustil polno škatlo cigaret. Ideja se mi je zdela dobra in zadal sem si nalogo, da ne bom več govoril in pisal o kritikih, da se bom odvadil. Do zdaj se tega držim in se s kritiki ne ukvarjam več. Vendar ste za obračun s kritiki uporabljali tudi svojo literaturo. Da, da, v svoji literaturi sem bil bitko s kritiki in v romanih sem vsem dodelil negativne vloge. Zal mi je. Moram reči, da se stanje izboljšuje, moje zadnje knjige so prejele zelo dobre ocene, v superlativih, vse najboljše o meni. Kaj berete? Imate najljubše češke in svetovne avtorje? Sem v žiriji, ki odloča o podeljevanju nagrad za najboljša češka literarna dela, zato spremljam literarno produkcijo domačih avtorjev. Češka na žalost že dolgo ni imela kakšnega zlatega pisateljskega obdobja. Če bi hotel našteti deset dobrih čeških romanov v zadnjih letih, bi imel težave. Med svetovnimi avtorji je več takih, za katere si rečem, »če bi le sam znal napisati na tak način«, pa ne bom nikoli. Všeč sta mi ameriški pisatelj Philip Roth in Anglež Julian Barnes. Kakšno je vaše mnenje o Milanu Kunderi? Priznati mu je treba uspeh, vendar mislim, da ni najboljši češki pisatelj. Menim, da to mesto pripada Bohumilu Hrabalu. Ne zaupam ženskim likom, kot jih izpisuje Kundera. Premore dobro in rafinirano kompozicijo, sposoben je izraziti misel, njegov ženski lik pa ne more doseči nesmrtnosti. Med branjem njegovih del mi ženske ne vzbujajo nobenih občutenj, so kot lutke, marionete, s katerimi upravlja. Kako ste doživljali življenje na Češkem v tranzicijskih letih? To obdobje je imelo več faz. Objavo prvih dveh knjig mi je zavrnila komunistična cenzura, tretjo so odobrili še pred revolucijo. Zanjo sem izbral zabavno tematiko, nisem izražal problematičnih mnenj, ki bi jih zavrnili. Po revoluciji leta 1990 je izšla zato, ker je bil postopek izdajanja zelo dolg. Takrat se je zgodil pravi knjižni »boom«. Izšlo je veliko knjig, ki niso uspele med revolucijo. Zaživel sem svobodno in pisal, kar sem hotel, ampak knjiga se je zaradi zasičenega knjižnega trga prodala le v približno tri tisoč izvodih. Imeli ste tudi neprijetnosti z rumenim tiskom? Ze pet let sem v tožbi z bulvarskim ta-bloidom. Za božič pred petimi leti, ko je bila moja žena ravno noseča, so v nekem močno rumenem časopisu objavili vest, da imam mlajšo ljubico ter da zapuščam nosečo ženo. Ljubica naj bi bila moja študentka. Ker niso imeli najine skupne fotografije, so študentko celo povabili v uredništvo pod pretvezo, da želijo objaviti njeno zgodbo s fotografijo. V televizijskem oglasu je bila na naslovnici tabloida prikazana ta zgodba, ki jo je videlo 2,5 milijona Čehov. To je bila kaplja čez rob. Kaj želite s tožbo doseči? Doseči želim precedenčni sodni primer, saj do sedaj na Češkem še nikomur ni uspelo, da bi tabloidi plačali res vzgojno denarno globo. Največja je namreč znašala 10 tisoč evrov. Jaz jih tožim za 200 tisoč evrov. (STA) ljubljana - Slovensko muzejsko društvo V Narodni galeriji včeraj podelili Valvasorjeva priznanja V ljubljanski Narodni galeriji so včeraj podelili Valvasorjeva priznanja, ki jih Slovensko muzejsko društvo podeljuje za izjemne prispevke v muzejski dejavnosti na Slovenskem. Komisija je za leto 2009 podelila tri Valvasorjeva priznanja in dve častni priznanji. Valvasorjeve nagrade za življenjsko delo letos niso podelili. Muzejski svetovalec Janez Balažic je priznanje prejel za občasno razstavo Umetnine iz Prekmurja, od romanike do modernizma. Razstava je bila lani od februarja do maja na ogled v Pokrajinskem muzeju in v Galeriji Murska Sobota, nato je gostovala v Narodni galeriji, trenutno je postavljena v Dolenjskem muzeju Novo mesto. Na njej je predstavljena duhovna in materialna dediščina prekmurskega prostora. Muzejska svetnica Irena Žmuc iz Mestnega muzeja Ljubljana je priznanje prejela za občasno razstavo Napoleon rezhe Iliria vstan! ob 200 letnici ustanovitve Ilirskih provinc. Kot piše v utemeljitvi, sta v projektu prišla do izraza timski in interdisciplinarni način dela. Muzejski svetovalec Jože Podpečnik je priznanje prejel za občasno razstavo Pod Napoleonovim orlom, 200 let ustanovitve Ilirskih provinc v Narodnem muzeju Slovenije. Razstava, ki je plod sodelovanja Narodnega muzeja, Arhiva RS in Vojnega muzeja v Parizu, prikazuje obdobje francoskih oblasti na slovenskih tleh, ki se je z uvajanjem pridobitev francoske revolucije in sodobne meš- čanske družbe močno zarezala v slovensko narodno zavest in zgodovinski spomin naroda. Častno priznanje so prejeli demonstratorji-obrtni-ki na Ulici obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje ob 10. obletnici oživljanja te muzejske »ulice«. Ulica obrtnikov je del stalne razstave Živeti v Celju. Vsi lokali na njej imajo svoje stalne demonstratorje, upokojene mojstre in mojstrice obrti. Frizerji Tatjana Maslo, Avgust Ča-torič, Vinko Tajnšek, modistinja Marta Žohar, urarja Ivan Krivec in Božo Godnik, zlatar Miroslav Bahčič, krojač Franjo Podbregar in čevljar Anton Mužič so »obrazi« Ulice obrtnikov, prijetni sogovorniki, animatorji, demonstratorji, predvsem pa ponosni nosilci znanj in zgodb obrtniškega življenja, ki jih posredujejo obiskovalcem, piše v utemeljitvi. Časopisna hiša Delo je častno priznanje prejela za donacijo fotografskega fonda Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Muzeju je podarila zbirko fotografskega fonda starejših negativov in fotografij kontaktnih kopij, ki je nastal v obdobju od leta 1945 do leta 1985, torej v 40 letih delovanja časopisne hiše Delo in njenih predhodnikov Ljudske pravice in Slovenskega poročevalca. Gradivo se nanaša na celotno slovensko ozemlje, sega pa tudi na področje zamejskih Slovencev ter s posameznimi reportažami tudi v evropski prostor. Tematika je raznolika. (STA) ljubljana Minister podelil nagrade Minister Boštjan Žekš kroma LJUBLJANA - Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš je včeraj podelil nagrade letošnjega osmega natečaja urada za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovenci v zamejstvu in Slovenci v izseljenstvu. V kategoriji Slovenci v zamejstvu sta prvo nagrado za doktorsko delo ločeno prejela Danijel Grafenauer in Kaja Ši-rok.Kot so še sporočili z urada, je Danijel Grafenauer prvo nagrado v kategoriji Slovenci v zamejstvu dobil za diplomsko delo na temo Življenje in delo Julija Felaherja in koroški Slovenci, Kaja Širok pa za doktorsko delo z naslovom Kolektivno spominjanje in kolektivna pozaba v obmejnem prostoru: spomini na Gorico 19431947. Druge nagrade v tej kategoriji niso podelili, tretjo nagrado pa je za diplomsko delo z naslovom Spodbude literarnega ustvarjanja Pavline Pajk dobila Ana Cukjati. V kategoriji Slovenci v izseljenstvu prve nagrade tokrat niso podelili, drugo nagrado za diplomsko delo pa je prejela Di-jana Lukič za delo Slovenci v Vojvodini, Društvo Slovencev Kredarica v Novem Sadu, tretjo nagrado pa Jurij Pavel Emeršič za magistrsko delo z naslovom Slovenski izseljenski duhovniki v primežu represivnih posegov »ljudske oblasti«, s poudarkom na ozemlju Zvezne republike Nemčije. Minister Žekš je v nagovoru izrazil željo, da bi bilo, upoštevajoč razliko med številom prijavljenih del za zamejstvo in za izseljenstvo, še več dejavnih na področju izseljenstva in Slovencev po svetu. Na slovesnosti ob podelitvi sta v glasbenem delu nastopila zamejska glasbenika, harmonikar Manuel Figelj in flavtistka Olga Sosič. (STA) Svetilnik hrepenenja V Centru kulture Španski borci bo dre-vi ob 20.30 glasbeno-gledališki performans Svetilnik hrepenenja. Na njem bodo znane slovenske pevke interpretirale glasbo kantavtorice Ksenije Jus. Koncert bo vpet v gledališki performans, ki ga bodo vodili igralka Alenka Tetičkovič, publicistka Vesna Milek ter igralec Tomaž Gubenšek.Glasbeno-gledališki performans Svetilnik hrepenenja je predstavitev ženskega glasu 21. stoletja, »ki je vtkan v neskončen boj med postavljanjem ravnovesja na relaciji dobrega in slabega, rojstva in smrti, dneva in noči, tradicionalne moške dominance in preživetega ženskega podrejanja«, so zapisali organizatorji. Avtorici vsebinsko izhodišče za raziskovanje ponavadi predstavljata dualizem in spolna depriviligiranost človeške narave. Raziskuje filozofske, moralne in čustvene elemente, ki predstavljajo hrepenenje živečega v realnem svetu. Ksenijino glasbo bodo izvajale Tinkara Kovač, Mojca Krevel, ženski pevski zbor Kombinat, Alenka Cilenšek, Irena Preda, MC Katana, Melanija Fabčič, Jerica Mrzel, ženski etno ambientalni ansambel Uluru, Severa Gjurin, Simona Kropec, Azra Alibegič, Vesna Zor-nik in Anika Horvat. (STA) 24 Torek, 18. maja 2010 GORIŠKI PROSTOR afganistan - Peklenski stroj je raznesel italijanski lince v bližini Herata na zahodu države V bombni eksploziji ubita italijanska vojaka Druga dva ranjena - Premier Berlusconi potrdil nadaljevanje italijanske odprave, kljub pomislekom Bossi noče Casinija v vladni večini / HERAT/RIM - V bombni eksploziji, ki je včeraj ob 9.15 po krajevnem času odjeknila v bližini Herata na zahodu Afganistana, sta bila ubita italijanska vojaka, dva pa sta bila ob eksploziji huje ranjena. Italijanski vojaki so bili v času eksplozije v oklepnem vozilu Lince, ki je bilo v okviru mednarodnega vojaškega konvoja z več kot sto vozili na poti iz He-rata proti Bala Murgabu. Žrtvi sta 33-letni narednik Massi-miliano Ramadu iz Velletrija blizu Rima ter 25-letni desetar Luigi Pascazio iz okolice Barija. Ranjena pa sta 27-letna voja-kina Cristina Buonacucina iz Foligna in 28-letni vojak Gianfranco Scire iz Castel-daccie pri Palermu. Vsi štirje so pripadali 32. regimentu Taurinense s sedežem v Turinu. Kot je povedal obrambni minister Ignazio La Russa, ranjenca nista v življenjski nevarnosti, posmrtne ostanke obeh žrtev pa naj bi prispeli v Italijo jutri. V Afganistanu je sicer v okviru mednarodnih sil pod vodstvom ZDA trenutno nameščenih okoli 3250 italijanskih vojakov. Včerajšnji incident je sprožil burne odzive v Rimu. Kot je poudaril minister brez listnice Roberto Calderoli, ki prihaja iz vrst Severne lige, je v Afganistanu doslej umrlo že 24 italijanskih vojakov, pri čemer »se poraja vprašanje, ali bodo te žrtve res pripomogle k miru« v tej državi. Cal-derolija je sicer kmalu potem popravil njegov strankarski vodja Umberto Bossi, češ da kljub vsemu Italija »ne sme zbežati« iz dežele pod Hindukušem. Še bolj kritična stališča so zavzele nekatere izvenparlamentarne opozicijske stranke. V komunistični stranki so tako poudarili, da je diplomacija edina pot, ki Afganistan lahko pripelje do miru, medtem ko je vojna po njihovem mnenju že davno izgubljena. »Prav zato Italija ne sme dovoliti, da bi v taki vojni umirali njeni vojaki. Vlada naj vojsko zato takoj umakne iz Afganistana,« je poudaril sekretar SIK Oliviero Diliberto. Premier Silvio Berlusconi je na drugi strani dejal, da je prisotnost italijanskih vojakov v Afganistanu »ključnega pomena« za mir in stabilnost v državi, pa tudi za mednarodno varnost. Podobna stališča so zavzeli obrambni minister Ignazio La Russa in zunanji minister Franco Frattini, pa tudi vodja opozicijske UDC Pier Ferdinando Casini. Voditelja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani in Italije vrednot Antono Di Pietro sta izrazila sožalje svojcem in poudarila, da bi Italija morala vendarle na novo premisliti izhodno strategijo iz Afganistana. Oklepno vozilo Lince in včerajšnji žrtvi 33-letni narednik Massimiliano Ramadu (levo zgoraj) iz Velletrija blizu Rima ter 25-letni desetar Luigi Pascazio iz okolice Barija (desno zgoraj) ansa RIM - Premier Silvio Berlusconi bi rad v vladno večino pritegnil sredince UDC Pier Ferdinanda Casinija. Kljub temu, da razpolaga z močno večino v parlamentu, se očitno čuti politično šibkega. Po eni strani ga vznemirja nastajanje notranje opozicije v Ljudstvu svobode pod vodstvom Gianfranca Finija, po drugi strani pa ga vznemirja korupcijska afera, ki je že odnesla ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajolo, a bo po vsem sodeč zahtevala še druge »žrtve« v vladnih vrstah, z vodjo civilne zaščite Guidom Bertolasom vred. Vse to v času, ko finančna kriza v Evropi zahteva zategovanje pasu tudi v Italiji. A tej Berlusconijevi nameri se postavlja po robu vodja Severne lige Umberto Bossi. V nedeljo je dejal, da je Casini »tak kot Fini«. »Ko je bil v vladni večini, je vsak dan kaj nakuhal, tako da ni bilo miru. Mislim, da to ne bi koristilo trdnosti vladne večine,« je dejal Bossi. Včeraj je to svoje mnenje potrdil in poudaril, da »dokler bo Liga trdno držala, bo vlada na varnem«. Medtem pa se je iz opozicijskih vrst oglasil vodja notranje opozicije v Demokratski strani Dario Franceschini in opozoril na možnost, da bi ustanovili »emergenčno vlado« brez Berlusconi-ja v primeru, ko bi premier pripravljal »politični udar« in skušal sprovocirati razpis predčasnih volitev, kljub temu, da v parlamentu razpolaga z večino. Predlog je osvojil tudi vodja stranke Pier Lui-gi Bersani. volitve - Tridentinska-Južna Tirolska V Bocnu zmagala koalicija med SVP in levo sredino BOCEN - Na nedeljskih občinskih volitvah v Bocnu je prepričljivo zmagala koalicija med vsedržavnimi levosredinskimi strankami in Južno-tirolsko ljudsko stranko (SVP). Njen županski kandidat Luigi Spagnolli je bil izvoljen z 52,4-odstotno večino glasov, medtem ko je desnosredinski protikandidat Robert Oberrauch zbral le 32,7 odstotka glasov. Slabo so se odrezali tudi nemški desničarsko usmerjeni liberalci Freicheitlichen, saj so poželi komaj 2 odstotka glasov. Izid glasovanja sta med drugimi pozdravila predsednik bocenske avtonomne pokrajine Luis Durnwal-der (SVP) in vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani, saj se je izkazalo, da je bil skupen volilni nastop odprtejših krajevnih političnih sil uspešen. Sicer pa so bile v nedeljo volitve v 111 občinah v bocenski pokrajini in v 204 občinah v tridentinski pokrajini. Durnwalder je v izjavi za tisk po- udaril, da se je SVP dobro odrezala skorajda povsod, kjer je na Južnem Tirolskem nastopala. »SVP je doslej izgubila dva župana, v zameno pa jih je pridobila štiri,« je zadovoljno dejal. Marsikje bo čez dva tedna balo-taža. Tako se bosta v Meranu pomerila županska kandidata SVP in volilne naveze Zeleni-SKP, v Brixnu pa županska kandidata SVP in Freic-heitlichen. V tridentinski pokrajini bo čez dva tedna drugi krog volitev v drugi največji občini Rovereto, kjer se bosta za županski stolček potegovala kandidata avtonomistov in desne sredine. V občini Riva del Garda je leva sredina slavila že v prvem krogu, v občini Arco pa bo balotaža med levo sredino ter volilno navezo avto-nomistov in Dellaijeve Unije. Eden glavnih poražencev na teh krajevnih volitvah je bilo Ljudstvo svobode premierja Silvia Berlusconi-ja, in to tudi zaradi notranjih delitev. perugia-assisi - Pohod za mir Poudarek predvsem na domačih temah PERUGIA - Okrog sto tisoč ljudi se je v nedeljo udeležilo tradicionalnega pohoda za mir iz Perugie v Assisi. Po podatkih organizatorjev je letos sodelovalo 518 krajevnih uprav in 600 mest. Na 24 kilometrov dolgi progi je bila pozornost tokrat pretežno namenjena italijanskim aktualnim temam in problemom, od krize in brezposelnosti do težav priseljencev in razvrednotenju politike (mnogo je bilo pozivov k spoštovanju italijanske ustave). Iz L'Aquile so prispeli tudi številni domačini s samokolni-cami, ki so se hoteli ob tej priložnosti pobratiti s prebivalci Umbrije, ki jih je leta 1997 prav tako prizadel potres. V večbarvnem sprevodu so bili tudi razni levosredinski politiki, med drugimi predsednica in tajnik Demokratske stranke Rosy Bindi in Pier Luigi Bersani ter predsednik Apulije Nichi Vendola. Pohodnike in škofa iz Assisija Domenica Sorrentina je s pisnim sporočilom pozdravil tudi papež Benedikt XVI. mafija - Novinarka RTV Slovenija Mojca Širok predstavila svoje najnovejše knjižno delo Oblast brez obraza Knjiga o »najbolj dobičkonosnem italijanskem podjetju«, kriminalnih organizacijah italijanskega juga LJUBLJANA - Novinarka Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija v Italiji, je včeraj v Ljubljani predstavila svoje knjižno delo o »najbolj dobičkonosnem italijanskem podjetju«, kriminalnih organizacijah italijanskega juga. S knjigo Oblast brez obraza, ki je v zbirki Premiki izšla pri založbi Mladinska knjiga, je Široko-va želela v slovenski javnosti razbiti stereotip, da je mafija nekaj pitore-sknega. Širokova se s kriminalnimi organizacijami, ki obvladajo jug Italije, novinarsko ukvarja že 15 let. Najprej je poročala za Radio Študent, nato za tednik Mladina, zdaj je, kot rečeno, dopisnica za radio in televizijo v Rimu. V tem času je, predvsem z delom na terenu, pridobila številne informacije, ki jih je v knjigi podkrepila s teorijo. Avtorica je na predstavitvi knjige poudarila, da je novinarsko poročanje o kriminalnih italijanskih združbah pogosto poenostavljeno in sloni na stereotipnih predstavah, zato ni čudno, da je ta- Mojca Širok in naslovna stran njene najnovejše knjige ko mnenje posvojila tudi javnost. Italijanska mafija se pogosto asociativno povezuje s hollywoodskim Botrom. Toda prav sicilijanska cosa no-stra je trenutno najšibkejša kriminalna združba, primat pa je prevzela kalabrijska 'ndrangheta. Ta velja za najbogatejšo in najmočnejšo združbo, ki v nasprotju s cosa nostro temelji na pristnih krvnih vezeh. Ker v primeru 'ndranghete ni skesancev, tistih nekdanjih članov, ki imajo ključ do delovanja posameznih mafijskih sistemov, ji je le težko priti na sled. Širokova se v knjigi posveti še neapeljski camorri, katere vrste so tudi po zaslugi novinarja Roberta Sa-viana in njegove knjige Gomora precej načete, in združbi sacra corona unita v Apuliji, ki je prav tako oslabljena. Knjigo Oblast brez obraza s podnaslovom Zgodbe o italijanski mafiji uvaja citat protimafijskega tožilca Vincenza Macrija. Širokovi je v nekem pogovoru dejal: »V času recesije in gospodarske krize, gospa, je kriminalni denar edina gotovina v obtoku.« Širokova je opomnila, da ko mafijske združbe pridobijo ekonomsko moč in se povežejo s politiko, jih nič več ne ustavi. V Italiji še pred 30 leti nihče ni govoril o boju proti mafiji, zdelo se je, kot da ta sploh ne obstaja, da gre za izmislek. Šele potem, ko se je mafije resno lotila skupina tožilcev in šele po umoru dveh ključnih med njimi leta 1992, Giovanni-ja Falconeja in Paola Borsellina, se je država zganila. Ključno za uspešen boj proti organiziranemu kriminalu je bilo »centralizirano preiskovanje«, s čimer se je strinjala tudi gostja na novinarski predstavitvi, slovenska generalna državna tožilka Barbara Brezigar. Ob tem je opozorila tudi na pomembnost družbenopolitične klime, da lahko tožilstvo in policija v boju proti organiziranemu kriminalu kar najbolje delujeta. Italijanske kriminalne organizacije delujejo globalno, njihove lovke so razpredene tudi po nekdanjih komunističnih državah, toda Brezi-garjeva meni, da je Slovenija v tem primeru bolj »prehodno območje«, italijanska mafija pri nas neposredno, kolikor ji je znano, ne deluje. Italija je, tako Širokova, v boju proti kriminalnim organizacijam, ki namesto države vodijo jug Italije, vsekakor storila korak naprej, a vedeti je treba, da je državni sekretar na gospodarskem ministrstvu obtožen sodelovanja z mafijo. Predsednik vlade Silvio Berlusconi mu ni dovolil odstopiti. / SVET Torek, 18. maja 2010 25 iran - V Turčijo naj bi prepeljal 1200 kg nizko obogatenega urana v zameno za jedrsko gorivo Teheran sklenil dogovor o uranu z Brazilijo in Turčijo, Zahod zadržan ZDA so dogovor označile kot »pozitiven korak«, kljub temu pa o dogovoru imajo resne pomisleke TEHERAN - Iran je včeraj z Brazilijo in Turčijo, trenutno nestalnima članicama Varnostnega sveta Združenih narodov, sklenil dogovor o bogatenju iranskega urana v Turčiji. Iran je v času, ko mu vedno bolj grozijo nove sankcije VS ZN, tako očitno popustil. Na drugi strani pa dogovor ni prepričal zahodnih držav, saj so do njega zelo zadržane. Dogovor o tem, da bo Iran v Turčijo prepeljal 1200 kilogramov nizko obogatenega urana v zameno za jedrsko gorivo za raziskovalni reaktor v Teheranu, so v Teheranu podpisali zunanji ministri Irana, Turčije in Brazilije. Ministri so dogovor podpisali v navzočnosti iranskega predsednika Mahmu-da Ahmadinedžada, brazilskega predsednika Luiza Inacia Lule da Silve in turškega premiera Recepa Tayyipa Erdo-gana. Dogovor se nanaša na 1200 kilogramov 3,5-odstotno obogatenega iranskega urana, v zameno pa naj bi Teheran dobil 120 kilogramov 20-odstotno obogatenega goriva. Bogatenje urana v Turčiji naj bi nadzorovala Iran in IAEA. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je povedal, da bodo o dogovoru še ta teden obvestili Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). IAEA pa bi morala nato po njegovih besedah o tem predlogu obvestiti ZDA, Francijo in Rusijo. Ta trojica držav je od oktobra lani poskušala Iran prepričati, naj sprejme predlog IAEA o pošiljanju nizkoobogatenega urana v tujino v zameno za gorivo za raziskovalni reaktor. Iran je tovrsten predlog vse do ponedeljka zavračal in vztrajal pri sočasni izmenjavi nizkoobogate-nega urana z gorivom na svojih tleh. Če bo mednarodna skupnost sklenjeni dogovor sprejela, bo Iran svoj uran v roku meseca dni dostavil v Turčijo. Iranski predsednik je po podpisu izrazil upanje, da bodo velesile sedaj pristale na iskrene, spoštljive in pravične pogovore z Iranom. "Tristranska izkušnja v Teheranu je pokazala, da ni nobenih težav, če je sodelovanje utemeljeno na prijateljstvu in spoštovanju," je dejal. A problem pogajanj s šesterico držav, ki so doslej vodile pogovore s Teheranom, je, da nekatere med njimi niso spoštovale teh načel, je dodal Ahmadinedžad. Z iranskega zunanjega ministrstva so medtem sporočili, da bo Iran kljub včeraj podpisanemu dogovoru še naprej sam bogatil uran do 20 odstotkov. Slednje je islamska republika začela izvajati februarja, zaradi česar si je pri- Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad (v sredini) si podaja roko s turškim premierjem Tayyipom Erdoganom (desno) in z brazilskim predsednikom Luizom Inaciom Lula da Silvo (levo), potem ko so zunanji ministri treh držav podpisali dogovor o iranskem uranu ansa služila ostre kritike zahodnih držav. Za pridobitev jedrskega orožja je potreben 90-odstotno obogateni uran. Brazilski predsednik da Silva je v Teheranu podpisani dogovor označil za zmago diplomacije. "Pokazal je, da je mogoče mir in razvoj graditi z dialogom," je poudaril. Brazilski zunanji minister Celso Amorim pa je menil, da bi moral ta dogovor zadostovati za izogib novim sankcijam VS ZN proti Iranu. Turški zunanji minister Ahmet Davu-toglu je podobno izrazil prepričanje, da sedaj, kot sta Turčija in Brazilija dali zagotovila in ko bo nizkoobogateni uran ostal v Turčiji, ni "nobene potrebe" za uvedbo novega svežnja sankcij VS ZN. A dogovor, pri katerem sta prvič nastopila nova posrednika - Brazilija in Turčija, zahodnih držav oz. šesterice velesil, ki so se doslej neuspešno ukvarjale z iranskim jedrskim vprašanjem, ni prepričal. Šesterico poleg petih stalnih članic VS ZN (ZDA, Rusija, Velik Britanija, Francija, Kitajska) tvori še Nemčija. Slednja je v petek v odzivu menila, da nič ne more nadomestiti dogovora med Iranom in IAEA. V Berlinu dogovora niso želeli komentirati, saj, kot poudarjajo, z njegovo vsebino še niso seznanjeni. V Parizu so ocenili, da iransko-turški dogovor še ne razrešuje spora med Teheranom in Zahodom glede iranskega jedrskega programa. Po pre- tajska Protestniki pozivajo vlado k premirju BANGKOK - Vodja tajskih protivlad-nih protestnikov Nattawut Saikuar je po več dnevih nemirov in spopadov med protestniki in vladnimi enotami v telefonskem pogovoru s svetovalcem tajskega premiera predlagal sklenitev premirja. Vodja tajskih pro-testnikov Nattawut Saikuar je generalnemu sekretarju tajskega premiera Korbsaku Sab-havasu ponudil vrnitev protestnikov z območij zunaj njihovega tabora v Bangkoku, kjer so potekali najhujši spopadi, v njihovo oporišče. "Povedal je, da bo - v primeru, da vojaki prekinejo obstreljevanje - protestni-kom ukazal vrnitev na območje Ratchapra-song," je povedal Korbsak. Poudaril je, da v primeru, da protestniki res prenehajo s protesti zunaj Bangkoka in njihovega tabora, vojska ne bo več streljala na protestnike. Nasilje se je sicer okrepilo, ko so rde-česrajčniki razširili proteste tudi na območje zunaj njihovega tabora, ki ga obkroža vojska in poskuša omejiti demonstracije. V nasilju je po zadnjih podatkih umrlo 35 ljudi, zaradi posledic strelov v glavo pa je včeraj umrl tudi eden od vodij protestnikov generalmajor Khattiya Sawasdipol. Rdečesrajčniki zahtevajo odstop vlade in razpis predčasnih volitev. Ponudbo, da naj bi novembra razpisali volitve, so minuli teden rdečesrajčniki sprejeli, a je nato skorajšnji dogovor z vladno stranjo propadel, ker so protestniki postavljali dodatne zahteve. (STA) pričanju francoskega zunanjega ministra Bernarda Kouchnerjam je treba za vse skupaj najprej počakati na odziv IAEA. Velika Britanija je medtem sporočila, da na potrditev podpisanega dogovora Irana s Turčijo in Brazilijo še čaka in da zaenkrat ostaja pri stališču, da je proti Iranu potrebno uvesti nove sankcije. Iran bi moral mednarodno skupnost pomiriti glede svojega jedrskega programa, pa je v Madridu dejal predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Pojasnil je, da je EU zaradi programa "zelo zaskrbljena". Da dogovor ne odpravlja vseh skrbi v zvezi z iranskim jedrskim programom, pa je prepričana visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je sporazum sicer označila za "korak v pravo smer". Tudi v Rusiji so bili zadržani in skopi z besedami. Kot so sporočili v Moskvi, uradnih informacij nimajo, zato se za zdaj ne nameravajo odzvati. ZDA so dogovor označile kot "pozitiven korak", kljub temu pa so iz Bele hiše sporočili, da imajo ZDA in mednarodna skupnost o dogovoru še vedno resne pomisleke. Predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je izrazil zaskrbljenost in dvom. Po Gibb-sovih besedah mora Iran spoštovati mednarodne obveznosti ali pa se bo moral soočiti s posledicami, vključno s sankcijami. Kljub "resnim dvomom" o sporazumu pa ga ZDA ne zavračajo vnaprej. (STA) evroskupina - Vrh finančnih ministrov Juncker zaskrbljen zaradi padanja vrednosti evra BRUSELJ - Šef evroskupine, luksem-burški premier Jean-Claude Juncker je sinoči pred začetkom srečanja finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju izrazil zaskrbljenost zaradi hitrega padanja vrednosti evra, trenutna vrednost skupne evropske valute pa ga ne skrbi. Vrednost evra je včeraj na tokijski borzi, drugi največji svetovni borzi, dosegla najnižjo raven v zadnjih štirih letih, in to kljub dogovoru za vzpostavitev mehanizma, ki predvideva do 750 milijard evrov posojil EU in Mednarodnega denarnega sklada za članice v območju evra, ki bi se znašle v podobnih težavah kot Grčija. Finski finančni minister Jyr-ki Katainen je ob prihodu na srečanje 16 članic evroskupine menil, da so si države v območju evra "k sreči kupile nekaj časa, da uredijo svoje javne finance", a da so problemi - veliki javni dolgovi v nacionalnih proračunih -še vedno tu. Ob ustvarjanju novih pravil za pakt stabilnosti in rasti je treba po njegovih besedah čim prej sprejeti tudi konkretne ukrepe za zmanjšanje primanjkljajev, saj trgi verjamejo samo "dejanskim ukrepom". K okrepitvi proračunske discipline ter pospešitvi zmanjševanja primanjkljajev in dolgov je pozval tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki je poudaril, da mora biti zmanjšanje primanjkljajev prvi cilj Evrope, če želi pomiriti mednarodne finančne trge in ustaviti hitro padanje vrednosti evra. Nemški finančni minister je sicer kolegom predlagal, da bi v okviru pakta stabilnosti in rasti sprejeli enoten načrt za zmanjšanje primanjkljajev po vzoru nemškega, ki temelji na načelu nekakšne "zavore" za primanjkljaj do leta 2020. Podrobneje pa naj bi o tem govorila delovna skupina pod vodstvom predsednika EU Hermana Van Rompuya, ki naj bi do konca leta opredelila pravila za "skupno gospodarsko upravljanje" v EU, na svojem prvem srečanju ta petek. Španska finančna ministrica Elena Salgado pa je ob prihodu na srečanje evroskupi-ne pojasnila, da bo evropski komisar za notranji trg Michel Barnier ministrom predstavil predloge za reformo finančne regulacije, ter izrazila upanje, da bodo tudi ti prispevali k večji stabilnosti evra. (STA) mehiški zaliv - Pred dokončnim zaprtjem luknje BP začel »loviti« del iztekajoče nafte NEW YORK - Inženirjem naftnega podjetja BP je v nedeljo zvečer uspelo začeti loviti del nafte, ki izteka iz vrtine 1500 metrov globoko na dnu Mehiškega zaliva. Vendar pa gre le za začasno rešitev in prizadevanja za trajno zaprtje luknje, iz katere dnevno odteče najmanj 800.000 litrov nafte se nadaljujejo. Direktor za operacije pri BP Doug Suttles je včeraj zjutraj za televizijo NBC razložil, da jim za zdaj uspeva ujeti okrog 160.000 litrov iztekajoče nafte, v naslednjih dneh pa upajo, da jim bo uspelo povečati zmogljivosti. V cev z obsegom okrog 53 centimetrov so vstavili manjšo 15 centimetrsko cev, ki potem usmeri nafto, plin in morsko vodo v tanker na površju, kjer te tri snovi ločijo. Ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano je sicer skupaj z ministrom za notranje zadeve Kenom Salazarom sporočila, da ne bodo počivali, dokler BP ne bo povsem zadelal luknje in dokler ne bo odpravljena škoda okolju in gospodarstvu v Mehiškem zalivu. Naftna ploščad Deepwater Horizon je eksplodirala pred mesecem dni in se potopila, pri čemer je umrlo 11 delavcev. Naftni madeži so v manjši meri že dosegli tudi celinsko obalo ZDA v Mehiškem zalivu, znanstveniki z univerze Južna Florida pa opozarjajo, da se lahko katastrofa razširi tudi na Atlantsko obalo ZDA. Dekan kolidža za pomorsko znanost pri omenjeni univerzi William Hogarth je dejal, da jim računalniški model kaže, da se lahko nafta po krožnem toku v zalivu prenese najprej do otočja Florida Keys, nato pa navzgor proti severu. Po enem računalniškem modelu je nafta že dosegla omenjeni tok, po drugem pa je od njega oddaljena le še pet kilometrov. BP sicer trdi, da nafta po tako dolgi poti več ne bo nevarna za okolje. Je pa že nevarna tudi na dnu Mehiškega zaliva, kjer so našli več kilometrov velika območja prekrita z naftnimi kepami. Nafta sama po sebi zastruplja ribe, obenem pa mikrobi, ki jo razgrajujejo, porabljajo veliko kisika, kar spet škodljivo vpliva na življenje v morju. Mikrobi pa naj bi se hranili tudi s posebnimi kemikalijami, ki jih streljajo na naftne madeže oziroma neposredno na vrtino na dnu. V morje Mehiškega zaliva je doslej odteklo na milijone litrov nafte, dokončna rešitev problema pa naj bi prišla v najboljšem primeru šele čez teden dni. (STA) cerkev - 150 tisoč ljudi na Trgu sv. Petra V Vatikanu množica podprla Benedikta XVI. VATIKAN - Na Trgu Sv. Petra v Vatikanu se je v nedeljo po ocenah policije zbralo več kot 150.000 ljudi, da bi izrazili svojo podporo papežu Benediktu XIV., na katerega se zgrinjajo očitki zaradi spolnih škandalov v cerkvenih vrstah. Zborovanje je pripravilo združenje 68 italijanskih laičnih skupin. Ljudje, ki so preplavili trg in ulice pred baziliko Sv. Petra, so nosili plakate z napisi "Skupaj s papežem" in "Ne boj se, Jezus je premagal zlo". Takšne velike množice se sicer običajno zberejo le v času prazničnih maš in kanonizacij, ne pa v času papeževe tedenske molitve. "Danes izkazujete veliko vdanost in globoko bližino Cerkve in italijanskega ljudstva papežu in vašim duhovnikom," je množico nagovoril papež. "Zahvaljujem se vam iz vsega srca, dragi bratje in sestre, za vašo toplo navzočnost," je dejal romarjem, ki so v Rim pripotovali tudi s posebnimi avtobusi in vlaki. "Pravi sovražnik, ki se ga moramo bati in se proti njemu boriti, je greh, duhovno zlo, ki občasno, žal, okuži tudi pripadnike Cerkve," je zbranim ljudem na srce položil Benedikt XVI. Papež je ocenil, da tudi težave, s katerimi se je srečeval v tem tednu na obisku na Portugalskem, ne izhajajo iz njegovih sovražnikov, pač pa iz greha znotraj same institucije. Srečanje se je zaključilo s skupno molitvijo, ki jo je vodil prvi mož italijanske škofovske konference, kardinal Angelo Ba-gnasco. Verniki so v njej prosili za očiščenje, solidarnost, odpuščanje in pravico. Cerkev, ki je zvesta svojemu poslanstvu, mora biti "očiščena grehov svojih sinov", je dejal Bagnasco. (STA) 26 Torek, 1B. maja 2010 videm - Na stadionu Friuli Hard rock na pohodu Jutri bo nastopila avstralska skupina AC/DC Privržencem hard rocka se obeta nepozabna izkušnja! V našo deželo prihaja namreč avstralska skupina AC/DC, ki bo jutri nastopila na stadionu Friuli v Vidmu. Band je videm-ski koncert vključil v dvomesečno evropsko glasbeno turnejo Black Ice Tour 2010. Kot predskupina bo tokrat nastopila prav tako avstralska zasedba Wolfmother. AC/DC imajo za sabo kar zavidljivo glasbeno kariero. Band sta daljnega leta 1973 ustanovila brata Angus in Malcolm Young, kmalu nato so se jima pridružili še karizmatični pevec, Škot Bon Scott, ter basist Mark Evans in bobnar Phil Rudd. V naslednjih dveh letih je skupina izdala, samo za avstralsko publiko, svoja prva albuma High Voltage in T.N.T. Leta 1976 je band končno na mednarodni ravni izdal ploščo High Voltage, ki je vsebovala najboljše komade iz prvih dveh izdelkov; komaj z albumom Let There Be Rock pa so Scott in ostali leta 1977 zasloveli tudi izven avstralskih meja. Po smrti pevca Scotta leta 1980, sta brata Young med svoje vrste poklicala pevca Bria-na Johnsona in že istega leta je zasedba izdala novo ploščo Back In Black: plošče, ki jo je zasedba posvetila bivšemu pevcu, so do danes prodali nad petdeset milijonov izvodov! Osemdeseta leta so bila za Youn-ga in ostale kar plodna, saj so izdali pet plošč in se uveljavili kot eden najboljših hard rock bendov na svetovni ravni. Do danes so AC/DC izdali še nekaj ploščkov, zadnjega Black Ice ravno pred dvema letoma. Album, ki vsebuje petnajst komadov, predstavljajo po svetu že celi dve leti. Tokrat bo kot rečeno pred »hard rock starčki« stopila na oder že uveljavljena skupina Wolf-mother, ki jo sestavljajo nekoliko mlajši pevec in kitarist Andrew Stockda-le, kitarist Aidan Nemeth, basist in pianist Ian Peres ter bobnar Dave Atkins. Band, ki je nastal leta 2003, je lani izdal svojo drugo ploščo Cosmic Egg s katero žanje kar dobre uspehe. Jutrišnji koncert avstralskih skupin, za katerega vlada izredno pričakovanje, je razprodan; na spletu se lahko sicer še »zasači« kako karto, a to le za bajne vsote denarja. Ostali srečneži se lahko s karto v žepu odpravijo v Videm, kjer jim bodo ob 16.30 odprli vrata stadiona Friuli. Let there be rock! R. D. GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Danes, 18. maja ob 20.30 / Antonio Ta-rantino: »La casa di Ramallah«. režija: Antonio Calenda. / Ponovitve: v sredo, 19. ob 16.00, v četrtek, 20., v petek, 21. in v soboto, 22. ob 20.30 ter v nedeljo, 23. maja ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 18. maja ob 17.00 in ob 21.00 / Philip Dart: »The Fame Gam«. Nastopa Vienna's English Theatre. Predstava v angleščini. / Ponovitve: v sredo, 19. maja ob 11.00. Cafè Rossetti V sredo, 19, maja ob 22.00 / Andro Merkù: »Bravomabasta!«. SSG V petek, 28. maja ob 20.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Sugar -Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 29. ob 20.30 in v nedeljo, 30. maja ob 16.00. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Veliki oder V torek, 25. maja ob 19.30 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. / Ponovitve: v torek, 25. in v sredo, 26. ob 19.30 ter v četrtek, 27. maja ob 17.00. Danes, 18. maja ob 18.00 / Anton Pav-lovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v sredo, 19., v četrtek, 20., v soboto, 22. in v ponedeljek, 24. maja ob 19.30. V petek, 21. maja ob 19.30 / Anton Pav-lovič Čehov: »Uh ljubezen«. V petek, 28. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Ne-ron«. / Ponovitve: V soboto, 29. in v po-nedeljak, 31. maja ob 19.30. Mala drama Danes, 18. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Jutri, 19. maja ob 20.00 / Ernst Lu-bitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v ponedeljek, 24. ob 20.00, v petek, 28. in v soboto, 29. maja ob 20.00. V četrtek, 20. maja ob 20.00 / Jučlijan Barnes: »Prerekanja«. V petek, 21. maja ob ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 22. maja ob 20.00 / Kristijan Muck: »Vehikel«. V torek, 25. maja ob 20.00 / Ulrike Sy-ha: »Zasebno življenje«. / Ponovitve: v sredo, 26. maja ob 20.00. V četrtek, 27. maja ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 18. maja ob 19.30 / Molière: »Skopuh«. / Ponovitve: v petek, 21., v torek, 25., v sredo, 26. v četrtek, 27 ter v ponedeljek, 31. maja ob 19.30. Danes, 18. maja ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold brecht: »Bobni v noči«. Jutri, 19. maja ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve: v četrtek, 20. maja ob 19.30. V ponedeljek, 24. maja ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče«. Mala scena V petek, 21. maja ob 20.00 / Simona Se-menič: »5fantkov.si«. / Ponovitve: v ponedeljek, 31. maja ob 20.00 Danes, 18. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Jutri, 19. maja ob 18.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. / ob 20.00 / Peter Rozman: »Skok iz kože«. V četrtek, 20. maja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. / Ponovitve: v torek, 25. maja ob 18.00. V sredo, 22. maja ob 20.00 / Gregor Ču-šin: »Hagada«. V ponedeljek, 24. maja ob 20.00 / Kurt Weil in Bertold Brecht: »Hrepenenja«. V sredo, 26. maja ob 20.00 / Gregor Sterniša: »Žabe«. / Ponovitve: v četrtek, 27. maja ob 20.00. Cankarjev dom V ponedeljek, 31. maja ob 9.00 in 11.00 Štihova dvorana / Priredba in pa-rafraziranje besedila po Franu Levstiku: Ira Ratej: »Martin in Gregor ali od junaka do bedaka«. Režija: Matjaž Latin. Nastopata: Pavle Ravnohrib in Boštjan Gombač. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 27. maja ob 20.30 / G. Verdi: »Otello«. / Ponovitve: v soboto, 29. maja ob 17.00, v torek, 1., v četrtek, 3. ob 20.30, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. ob 16.00 ter v ponedeljek, 8. junija ob 20.30. KRMIN Enoteka V petek, 21. maja, ob 21.00 / Snovanja 2010: koncert »Noche de musica y vino«; nastopali bodo kitarista Martina Gereon in Franko Reja, harfistka Ta-tiana Donis, na tolkalih bo zaigral Francesco Gavosto, plesale bodo Kristina Di Dio, Raffaella Petronio in Irene Sambo; vstop prost. GORICA Kulturni center v Koprivnem (Trg Vittoria, 3) Danes, 18. maja ob 20.30 / koncert teofila Milenkovica, »čudežnega dečka na violini«. Na večeru se bo tudi predstavil domači pevski zbor »Coralmente«, pod vodstvom Manuela Marussija. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 19. maja ob 20.00 / »Življenje PRIREDITVE znotraj zvoka«. Neofonia. Dirigent: Steven Loy. V četrtek, 20. maja ob 20.30 / Nastopata skupini: Tanya Tagaq (Cambridge Bay, Nanavut, Kanada), Mahmoud Ahmed & Alamayehu Eshete + Badu-me's Band (Etiopija, Bretanija). V četrtek, 20. maja ob 19.00 Gallusova dvorana / Georges Bizet: »Carmen«. Opera v štirih delih. Režiser: Charles Roubaud.. Nasopajo: Operni solisti in zbor ter orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V soboto, 22. maja ob 20.00 Dvorana Slovenske filharmonije / Letni koncert; APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Dirigent: Sebastjan Vrhovnik. V četrtek, 27. in v petek, 28. maja ob 19.30 Gallusova dvorana / »Orkester Slovenske filharmonije«. Dirigent: Giancarlo Guerrero; solist: Johannes Moser - vilončelo. V soboto, 29. maja ob 20.00 Gallusova dvorana / »Simfonični orkester iz Pittsburgha«. Dirigent: Manfred Honeck; solist: Jan vogler - violončelo. V nedeljo, 30. maja ob 20.30 Gallusova dvorana / »Do nazga! - The Full Monty , glasbena komedija«. Režija: Matjaž Pograjc; igrajo: Uroš Smolej, Vid valič, Damir Leventič, Gašper Jarni, Danijel Malalan, Brane Vižintin, San-di Pavlin, Sebastjan Starič, Žiga Krajn-čan, Nuška Drašček, Maja Martina Merljak, Lara Jankovič in Sabina Ko-govšek Zrnec. AKC Metelkova V soboto, 22, maja ob 23.00Channel Zero / La Minor iz (St. Petersburga). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1):na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Muzej Revoltella - (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Giorgia Carme-licha pod naslovom: »Futuristicherie (Viaggi d'arte tra Trieste, Roma e Praga«. Na ogled je tudi razstava: »Futu-rismo russo. Opere di una collezione«. Urnik: od 10.00 do 18.00. / Za več informacij: tel.: 040 - 6754350; fax: 0406754137; e-mail: revoltella@comu-ne.trieste.it. Ob vhodu v Miramarski park: do 7. novembra je na ogled razstava: » Joan Miro - il poeta del colore«. Urnik: vsak dan razen ponedeljka, od 10.00 do 18.00. Vstopnice stanejo od 3 do 5 evrov. Salone degli Incanti - bivša ribarnica: je na ogled razstava pod naslovom: »Sodobnega hrvaškega kiparstva«. Razstava bo odprta do 16. junija; od ponedeljka do petka. od 12.00 do 20.00 ter v soboto in nedeljo od 10.00 do 20.00. Železniški muzej na Campu Marziu (Ul. Giulio Cesare 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. OPČINE Bambičeva galerija: je na ogled slikarske razstave umetnika Vincenza Cec-heta pod naslovom: »Sprehodi«. Razstava bo odprta do 30. maja, tudi ob sobotah in nedeljah. ZGONIK COŠ Prvi Maj 1945: skupaj s šolo Lojze Kokoravc Gorazd, vabita na ogled fotografske razstave Biserke Cesar pod naslovom: »Afriški pogledi otrok«. Urnik: med tednom od 10.00 do 16.00, od 10. do 21. maja. NABREŽINA Kavarna Gruden: je na ogled razstava Klavdije Marušič: »Kraški samotarji«. Urnik ogleda: v času odprtja kavarne. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija A. Kosič (Travnik 61 - Raštel 5/7) je na ogled razstava mednarodnega likovnega simpozija Slovenija, odprta za umetnost 2009, ki je potekal na Sinjem Vrhu pod naslovom;»Druga narava«. Urnik: do 31. maja od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30 (vhod na Raštelu 5/7, trgovina Kosič). Kulturni Center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Modras - KD Jezero:v Doberdobu, v organizaciji kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled skupinska razstava likovnih del, ki so jih izdelali udeleženci mednarodne kolonije Monošter 2008 na Madžarskem. Razstavljajo: Baky Péter (Madžarska), Borsos Péter (Madžarska), Paolo Cer-vi Kervischer (Italija), Csuta Gyorgy (Madžarska), Endre Gontér (Slovenija), Goce Kalajdžiski (Slovenija), Karacso-ny Kata (Madžarska), Metka Kavčič (Slovenija) in Kovacs Ferenc (Madžarska); na ogled bo do 20. maja. KULTURNI DOM:je na ogled razstava :» Platnic časopisa Isonzo - Soča od leta 1999 do leta 2009«., katere je zasnoval umetnik Anton Špacapan. Urnik: na ogled bo do 28. maja od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 18. uro ter med prireditvami. POKRAJINSKI MUZEJI V GRAJSKEM NASELJU: od 30. maja bo na ogled razstava digitalne fotografije tiskane na platno, pod naslovom: »Avtorski tekstil«. Dela predstavljajo Giu-lio Calderini, Fabio Fonda, Elisabetta Gon, Mauro Mauri, Ter Lorella Klun in Paul D. Redfern, člana fotokluba Skupina 75. Urnik: odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Sprejemni center Gradina v Doberdobu: Družba Rogos vabi v petek, 21. maja, ob 19. uri na otvoritev fotografske razstave Glauche Tosoje »Naše živali in naša pokrajina v fotografijah ljubitelja narave«. RONKE Kavarna Trieste (Trg Oberdan): je na ogled razstava fotografij Borisa Prinči-ča z naslovom: »Cvetje, vrtovi in koz-mična harmonija«. Ogled bo možen do 12. junija. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. Kosovelov dom: (Velika galerija): do 4. junija je na ogled razstava Megije Ur-šič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00. Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. TOMAJ Krajevna skupnost: v soboto, 29. maja bo otvoritev razstave: »V osrčju dežele terana«. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. PORTOROŽ Skladišče soli Monfort: je na ogled slikarska razstava umetnika Tona Lapaj-ne pod naslovom: »Zemlja v nebu«. Rastava bo trajala do junija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja -/ na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. Pilonova galerija: je na ogled razstava Radka Oketiča pod naslovom: »Ilustracije in satira«. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Galerija CD: do 13. junija je na ogled kul-turno-zgodovinska razstava »Armenska tradicja med svetom in svetim«. Mala galerija: do 23. maja je na ogled rastava armenskega slikarja, ilustratorja in scenografa Ašota Bajandurja (1947 - 2003). Vstop prost. Narodna in univerzitetna knjižnica: je na ogled razstava knjig: »Zakladi Univerzitetne knjižnice v Budimpešti ob njeni 450-letnici«. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava umetnice Metke Zupanic pod naslovom: »How To Kill Something In Me«. Na ogled bo do 26. maja. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Slovenski Etnografski muzej: na ogled sta talni razstavi: »Med naravo in kulturo« in »Jaz mi in drugi: podobe mojega sveta«. Na ogled je tudi razstava Petra Černeta, v kiparski Etnološki tematiki: »Videti, česar znanost ne vidi«. Mala galerija: v ponedeljek, 24. maja bo otvoritev fotografske razstave Mare La-kovič: »Svet, ki izginja - izgubljena ljudstva Azije in Afrike«. Razstava bo na ogled do 27. junija. Vstop prost. Prvo preddverje: v torek, 25. maja bo otvoritev razstava pod naslovom: »KaMeN«. Razstavljajo vosensko - hercegovski likovni umetniki Ante Kajinic, Mirko Maric in Edin Numakandic. Razstava bo na ofled do 13. junija. Vstop prost. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. maja 2010 27 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Prvi aplavz: Lara Raum in Samuel Zavadlav - duo violin Deželni TV dnevnik Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Variete: Voglia d'Aria Fresca (v. C. Conti) 23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 6.10 6.25 6.50 7.00 8.15 9.00 9.45 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 14.45 16.10 16.55 18.05 18.10 19.00 19.35 20.25 21.05 23.25 1.10 Variete: Scanzonatissima Aktualno: Tg2 Costume e societa Dok.: Sannio, terra d'acqua e di miele 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje Variete: Cartoon Flakes Variete: L'albero azzurro Aktualno: Storie di salute Aktualno: Crash - Files Aktualno: Tg2 punto.it Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-li, A. Volpe, M. Cirillo) 20.30, 23.10 Dnevnik Aktualno: Tg2 Costume e societa Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) Nan.: La signora del West Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus) Dnevnik L.I.S. Dnevnik in športne vesti Variete: Secondo canale Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Aktualno: Il Lotto alle otto Dok.: Ti ricordiamo cosi, Karol Film: The Avengers - Agenti spe-ciali (voh., ZDA, '89, r. J. S. Chec-hik, i. U. Thurman, R. Fiennes) Dnevnik, Parlament Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Tgr Buongiorno Italia, sledi Tgr Buongiorno Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Speciale Cominciamo bene 11.00 Aktualno: Speciale TG3 - Festa na-zionale del corpo della Polizia Pe-nitenziaria 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 1.10 Kolesarstvo: 93° Giro d'ltalia 12.45 Aktualno: Speciale Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis 15.10 Dnevnik - kratke vesti 15.15 Kolesarstvo: 93° Giro d'ltalia - 10. etapa, sledi Processo alla tappa 18.10 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Il principe e la fanciulla 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 0.00 Dnevnik 21.10 Aktualno: Ballaro (v. G. Floris) 23.20 Variete: Parla con me 1.40 Aktualno: Rai Educational - Citizen Report Rete 4 Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 5 17.00 Dnevnik in prometne informacije 12.00 Nan.: Distretto di polizia 4 12.55 Nan.: Un detective in corsia 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.10 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 16.15 Nad.: Sentieri 16.25 Film: Gli avvoltoi hanno fame (western, ZDA, '70, r. D. Siegel, i. C. Eastwood, S. McLaine) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il collezionista di ossa (triler, ZDA, '99, r. P. Noyce, i. D. Washington, A. Jolie) 23.45 Film: The Dreamers - I sognatori (dram., VB/Fr./It., '03, i. M. Pitt, L. Garrel) 1.50 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Variete: Zelig - Svisti e mai visti 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.05 6.40 8.50 10.35 12.25 13.40 14.05 14.20 14.45 15.10 16.10 16.35 17.00 19.30 20.30 21.10 23.45 1.30 Nan.: Reba 17.30 Risanke Dok.: Capogiro Nan.: Grey's Anatomy 18.30 Dnevnik in športne vesti Risanka: American Dad Resničnostni show: La Pupa e il Secchione - Il ritorno Risanka: I Griffin 20.05 Risanka: Simpsonovi Nan.: Merlin Nan.: Jonas Nan.: Sonny tra le stelle Nan.: True Jackson, VP Nan.: Samantha chi? Kviz: Viva Las Vegas (v. E. Papi) Film: Tristano & Isotta (zgod., VB, Nem., '05, r. K. Reynolds, i. J. Franco) Nan.: My Own Worst Enemy Nočni dnevnik in Pregled tiska 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Aktualno: L'eta non conta 10.00 Nan.: Ai confini dell'Arizona 10.50 Talk show: Formato famiglia 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.45 Dok.: Borghi d'Italia 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super sea 15.30 Aktualno: Borgo Italia 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Attenti al cuoco 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Glasb.: Pagliacci (lirika) 22.00 Dok. odd.: La grande storia 23.35 Dnevnik - Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Snaidero Ud - In-contro, play-off LA 6.00 7.00 10.00 10.55 11.00 11.10 12.30 13.05 14.05 16.00 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 0.35 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso Punto TG Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: The District Film: All'inseguimento della morte rossa (triler, Kan./V.B., '95, i. A. Kulbitsky, S. Seymour) Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: Crossing Jordan Dnevnik 1.00 Aktualno: Otto e mezzo Dok.: Missione natura Variete: Victor Victoria - Niente e come sembra Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.25 Ris. nan.: Mladi znanstvenik 10.40 Ris. nan.: Feliksova pisma 10.50 Otr. nad.: Ribič Pepe (pon.) 11.20 Lutk. nan.: Zgodbe iz školjke 11.35 Nan.: Linus in prijatelji 12.00 Dok. film: O glasbi, klobasah in Slovencih v Ameriki, zadnji del (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.25 Ars 360 (pon.) 13.40 Podoba podobe (pon.) 14.05 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Marči Hlaček 16.10 Kratki igrani film: Moj fotoaparat 16.20 Kratki igrani film: Bojuj dobri boj (pon.) 16.30 Igrana nan.: Profesor pustolovec 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 0.25 Dok. oddaja: Zapeljevanje pogleda 18.00 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Piramida 21.00 Dokumentarec: Tiergarten - Ob 130-letnici slovenske psihiatrije 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Dok. oddaja: Odštevanje (t Slovenija 2 6.30 1.05 Zabavni infokanal 7.00 Iz arhiva TVS: TV Dnevnik 18.05.1992 7.50 Na lepše (pon.) 8.20 Pozdrav Afriki (pon.) 8.50 Studio City (pon.) 9.55 Seja Državnega zbora, prenos 17.00 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.25 Mostovi - Hidak (pon.) 18.00 V dobri družbi - Oddaja TV Maribor 19.00 Intervju: Gregor Golobič (pon.) 20.00 Globus 20.35 Mlad. serija: Muzikajeto 21.05 Prava ideja! 21.35 Pot v Južno Afriko 22.35 Nad.: Dediščina Evrope 23.25 Film: Mesec iz porcelana (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.40 15.00 15.10 16.00 16.30 17.00 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.35 21.15 22.20 23.15 23.45 Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - Deželne vesti Euronews Vzhod - Zahod Kino premiere Arhivski posnetki Sredozemlje Artevisione - Magazin Meridiani Izostritev Vremenska napoved Primorska kronika 22.05, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Športne vesti Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje Srečanje z... »Q« - Trendovska oddaja Tv nanizanka Glasb. odd.: Zaigramo si televizijo Baiker explorer Istra in... Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 22.00 22.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 23.30 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Videofronta Pravljica 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani Primorski tednik Oddaja za Slovence v Italiji: Med Sočo in Nadižo Mura Raba Tv Tihotapci besed RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 8.40 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D: Josip Broz Tito, ob 30-letnici njegove smrti (pripr. Borut Klab-jan); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovska glasba; 18.00 Iz dežele večnih romarjev (pripr. Katja Kjuder); 18.45 Jezikovna rubrika, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opol-dnevnik, osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik in osmrtnice; 18.00 Z asfalta v eter; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Iz kulturnega sveta; 22.30 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.28 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o; 9.00 Intervju; 9.33 Pediater; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Chiacchieradio; 14.00 Proza; 14.35 Evro Notes; 15.05 Pesem tedna; 18.00 Melopea; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Jazz Club; 21.00 Odprti prostor; 21.55 Sigla single; 22.00 Otroštvo...Pesem tedna; 22.30 Intervju. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.45 Prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 13.30, 16.15 Napoved sporedov; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.15 18. vzporednik; 17.45 Šport; 18.00 Fiesta latina; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 18. maja 2010 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno X\ zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona * M tolmeč o 3/16 O 5/15 kranjska g. & o pordenon 9/23 & trbiž o 2/15 čedad o videm o 9/23 rx 8/24 o n. gorica 11/24 ^ 9/21 O gradec 8/19 celovec O 6/18 tržič 8/19 _ O kranj maribor Q 6/1^ O 9/18 s. gradec ptuj O celje 9/19 m. sobota O 8/18 O ljubljana 10/20 n. mesto 9/20 O 6/17 reka 10/20 k°čevje ^¡^ zagreb 9/20 O „ <4* (^NAPOVED ZA DANES' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O yfr^ 8/21 - /!\atene " , . ^ri J6/25 O-»-.. - ' HJ " ^ " Po vsej deželi bo dopoldne pretežno jasno vreme, čez dan bo zmerno oblačno. Popoldne in zvečer pa se bo lahko razvila kakšna krajevna nevihta najprej v Predalpah, nato pa lahko tudi po nižinah in ob morju. Pihali bodo krajevni vetrovi. Dopoldne bo večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Nastale bodo kratkotrajne krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponekod bo še pihal severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. J r V naslednjih dneh bodo nad našo deželo dotekali bolj hladni severni tokovi. Med torkom in sredo se bo višinsko jedro hladnega zraka od severne Evrope pomikalo proti Alpam; nestabilnost ozračja se bo nekoliko povečala, nato bodo spet dotekali severozhodni tokovi. Nad zahodno Evropo se krepi območje visokega zračnega pritiska. Od severozahoda v višinah k nam znova priteka hladnejši in občasno bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.31 in zatone ob 20.32 Dolžina dneva 15.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 10.42 in zatone ob 1.00 BIOPROGNOZA Danes bo vpliv sprva ugoden, čez dan pa se bodo pri občutljivih ljudeh začele pojavljati z vremenom povezane težave, okrepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na sredo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. rchz^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 17,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.23 najnižje -39 cm, ob 16.30 najvišje 22 cm, ob 22.08 najnižje 7 cm. Jutri: ob 1.50 najvišje 11 cm, ob 9.50 najnižje -33 cm, ob 17.51 najvišje 29 cm, ob 24.34 najnižje -4 cm. japonska - Nenavaden obred TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 7 2000 m 1000 m .......... 12 1500 m............ 7 ...... 3 2500 m...........-2 2864 m...........-4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah dosegel do 6,5, v gorah do 7,5. 3/14 ¿9 celovec O 7/16 O gradec 9/17 maribor O 10/16 m. sobota O 9/16 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovala spremenljiva oblačnost. Popoldne bo lahko še možna kakšna krajevna ploha ali nevihta, ki bo verjetnejša v Predalpah in predgorskem svetu. Dopoldne bo v spodnji nižini in ob morju še pihala zmerna burja; postopoma pa bodo zapihali krajevni vetrovi. Danes bo sončno s spremenljivo oblačnostjo, možne bodo posamezne plohe. Poroko vodil robot Ženin in nevesta se po poročnem obredu slikata z I-Fairyjem TOKIO - Na Japonskem za sklenitev zakonske zveze ni potrebno več kot ženin, nevesta in - stroj. V nedeljo se je namreč zgodila prva poroka, ki jo je vodil robot. "Mislim, da imamo na Japonskem močan občutek, da so roboti naši prijatelji," je po obredu povedala nevesta. Poroko v restavrtaciji v osrednjem delu japonske prestolnice je vodil meter in pol visok robot, imenovan I-Fairy. Robot obreda sicer ni izpeljal sam, saj je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP za zaveso z njim upravljal moški iz podjetja Kokoro, ki je njegov proizvajalec. Japonska je kar se tiče robotike ena od najbolj naprednih industrij na svetu. Industrijski modeli v tovarnah so že nekaj običajnega, v zadnjem času pa poskušajo japonska podjetja robote predstaviti tudi kot nepogrešljiv pripomoček v vsakdanjem življenju. Tako lahko na primer roboti zabavajo starejše ali igrajo bejzbol. "Poroka je bila zabavna," je po obredu povedala nevesta Satoku Inoue, ki je zaposlena v podjetju Kokoro. Ženin Tomohiro Shibato, profesor robotike na japonskem inštitutu Nara Institute of Science and Technology pa je menil, da bi bilo lepo, če bi bil robot nekoliko pametnejši. "Se pa zelo dobro izraža," je ocenil. Robot I-Fairy stane okoli 6,3 milijona jenov (68.000 dolarjev). Trenutno so v uporabi trije, in sicer v Singa-purju, ZDA in na Japonskem. (STA) finančna kriza - Zgodovina se ponavlja Grki so si pri varčevanju za zgled vzeli stare Grke ATENE - Grki so se med razsipnim zapravljanjem, ki jih je pahnilo v sedanjo jav-nofinančno krizo, očitno zgledovali po svojih prednikih. Zadnja arheološka odkritja so namreč pokazala, da so morali tudi stari Grki zavezati mošnjiček in varčevati po obdobjih pretiranega zapravljanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Arheologi so med zadnjimi izkopavanji v antičnem mestu Pidna na severovzhodu Grčije, ki je veljalo za najpomembnejše trgovsko središče nekdanjega Makedonskega imperija, odkrili ostanke grobnic, ki razkrivajo, da so tudi Grki po obdobju pretiranega zapravljanja in gradnje bogatih grobnic v 4. stoletju pred našim štetjem zavezali mošnjiček verstva - V Los Angelesu v ZDA Prva lezbična episkopalna škofinja LOS ANGELES - Episkopalna cerkev je v soboto naredila nov korak k enakopravnosti spolov oziroma še večjemu razdoru v lastnih vrstah, odvisno pač od zornega kota. V Long Beachu pri Los Angelesu so svečano posvetili dve škofinji, pri čemer je 56-letna Mary Glaspool odkrito lezbijka. Episkopalci, ki spadajo v okrilje Anglikanske cerkve, so poskrbeli za razburjenje že leta 2003, ko so posvetili prvega homoseksualnega škofa Eugena Robinsona iz New Hamps-hirea. Del episkopalcev se je odcepil in ustanovil novo Anglikansko cerkev Severne Amerike. Lani decembra pa so se odločili, da na položaj škofinj Los Angelesa imenujejo Glaspoolovo ter Dianne Jardine Bruce, ki bosta prvi škofinji v 114-letni zgodovini škofije. Episkopalci so to storili kljub opozorilom vrhovnega vodje angli-kancev, nadškofa iz Canteburryja, da bo to še bolj povečalo razdor. Episkopalna cerkev ima okrog 2,2 milijona članov v 16 državah po svetu, Anglikanska cerkev pa jih ima 70 milijonov. Glaspoolova meni, da ni razlogov za razburjenje in upa, da bo lahko na položaju povečala enotnost episkopalcev. Dejstvo, da v teh dneh v Long Beachu potekajo dnevi homoseksualnega ponosa, po trditvah episkopalne cerkve, nimajo nobene zveze z datumom in krajem posvetitve. Manj razburjenja povzroča posvetitev 53-letne Dianne Jardine Bruce, ki je v mladosti želela postati katoliška redovnica, vendar je kasneje spoznala, da si želi imeti družino in otroke. Še danes ne najde pravega odgovora, zakaj v Katoliški cerkvi duhovnikom tega ne dovolijo oziroma zakaj ne dovolijo duhovnic. Izbrala si je Episkopalno cerkev, v duhovniške vrste pa je stopila šele, ko je bila stara 40 let. Pred tem je bila bankirka. Očitno sta spol in spolna usmerjenost posvečenih oseb med najbolj žgočimi temami v vseh krščanskih skupnostih danes. Mary Glaspool ansa ter kot del varčevalnih politik v 3. stoletju pred našim štetjem gradili manjše in skromnejše grobnice. Predstavniki makedonskega kralja Ka-sandra, ki je vladal konec 4. stoletja pred našim štetjem, so namreč izdali odlok, s katerim so prepovedali razkošnih grobnic ali nagrobnega okrasja ter priporočili manj zapravljanja med pogrebnimi obredi. Tako so grobnice iz 4. stoletja pred našim štetjem vsebovale dragocene kamne, zlat nakit, dovršeno oblikovane vaze in slonokoščene izdelke, mlajše grobnice pa so bile skromnejše in manj okrašene. Zgodovina se torej ponavlja, kar sicer ni nujno dobra tolažba.