oglašajte v najstarejšemu slovenskemu dnevniku v OiillO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ===sa# ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXI< — LETO XXXI. SDD dal $500 za svobodni tisk CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), JANUARY 26, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 17 Včeraj popoldne se je vršila letna seja delničarjev Sloven- Francija je z valutno reformo zelo znižala vrednost franka Reforma, ki je izvedena, da se ohrabri izvoz izdelkov, je povzročila zmedo delavskega doma na Wa-'^erloo Rd. Vodstvo je podalo poročilo, iz katerega je razvid-da Dom lepo napreduje. Poleg raznih sklepov v korist se je tudi odobrilo po-raznim ustanovam, med ostalimi tudi $500 za Svobodni tisk. Petrovich, se f re- popolnoma prezrla ugo- j Benaultoviavti bodo ordnem času, v dveh urah in Anglije in dejansko izzva-j^® P® ^ 15 miv,.', -, , . . , ...... I PARIZ, 25. jan.— Francija je danes ustanovila nove franke, katerih vrednost je tako nizka, da bodo francoskim izdelkom na zunanjih tržiščih padle za 50 odstotkov. Francoska vlada je s to re-* Hiinutah. pr ispevki V našem uradu so prispevali otroško bolnišnico v Sloveni-^ družina Leo Kapel iz 18516 3pman Ave. $5 v spomin po-3nega John Yager; Mr. in Florian Močilnikar iz 1096 ^ St., $5 v spomin pokojne Johane Molicnikar, ter Stassich .iz Wor-v spomin po-g ^'^re Cangler. Vsem pri-se v imenu odbora J ®Pše zahvaljujemo. : la Mednarodni denarni sklad, ki i Uradna izmenjava je sedaj; I bo verjetno odklonil vsaka na- 214 frankov za $1^ Poleg tega \bUnapoa%UaFrwMUi. Uc "skrnadjemo pmsW tnWwe, Z znižanjem vrednosti franka se bo zvišala vrednost dolarja. Za dolar se bo sedaj pri kupčijah dobilo 80 odstotkov frankov več kot pa po stari izmenjavi. Poleg tega bo vlada ustanovila sistem tako zvanega "izvoznega franka," po katerem se bo za vsak dolar namenjen za nakup francoskih izdelkov za inozemska tržišča dobilo 277 frankov. Doslej pa se je za dolar dobilo 119 frankov. NOVI GROBOVI BLAZICH j pic in Mrs. Ruth Jaros, brata ppg . ^^tki in mučni bolezni je. Clem in več sorodnikov. Pogreb Gene'^ svojem domu v j se bo vršil v torek zjutraj ob ^' Genovefa Blazich, 9:15 uri iz Želetovega pogreb-ma stara 60 let. Do-; nega zavoda na 458 E. 152 St. Št J iz vasi Trnice, fara' v cerkev sv. Križa na E. 200 St. zapušča več »co-1 in Lakeshore Blvd. ob 10. uri 40j„, Ameriki je bivala j Ribh- članica društva via. SDZ. Tukaj za-! . , smov?jnht I THEODORE BACKWINKEL binv, , ""^3, John m Harry Ba-i , , .... z hkri Mrs. Christine Mai-' f f Dolores Babich ter ,e6 domu Theodore Bael,- °^mkov. Pogreb se bo vršili^f^LT -a 8,7k zjutraj ob 8:45 uri j, 13705Eaglesmere^ve. Doma je pogrebnega zavoda naNmnskem. T,k Ameriki je bivala: ter nato na pokopališče sv. Pa- 8t. Ckurjln!. vcerkevikaj zapu&b, žalujočo sopn%:o ** 6502 PoW^.^ uri in nato na kopališče Calvary. ^HCviOi 'ž SULEN Victorijo, rojeno Miziol, brata Qlement, v Los Angeles, Calif., hčer Mrs. Marie Steere in v Brooklynu, N. Y., sestro Mrs. , ^9^ svoiptv. _ , Clara Roethel. Pogreb se bo vr- krafu- . aomu je umrl po ... , . . . , _ C boleli poznani j % ''f' »'""'''J t ™ loč ®,l'l!®.^til'-661et,stanu-!'" Svetkovega pogrebnega za- »a i 15910 Midland Ave. Do-! Ti* k vasi Br^za, faral"^"Jf Vnebovzete ob 9:30 ur, Pufe* Dolenjskem, kjer za-lPokopal.see Calvary. Sorfui .Polsestro Marijo in več • klJ iJ""- V Ameriki Si ™ 42 let se je na FRANK DOLJACK I pri katerem bodo največ pridobili turisti, ki lahko za en dolar dobijo 340 frankov. Soglasno s to reformo se bodo Renaultovi avti, ki so stali 167,-500 frankov ($1,395) prodajali za $636. To pomeni, da bodo francoski avti stali polovico manj kot pa avti angleških tekmovalcev, ki jih prodajejo po ceni $1,400. Avto družbe Citren, ki je doslej stal $2,500 bo odslej veljal $1,360. Mednarodni denarni sklad, ki je bil ustanovljen leta 1943, je izrazil bojazen, da bo to znižanje vrednosti francoskega franka, povzročilo težke posledice svetovni trgovini in denarju ostalih dežel. V Angliji so očitno zaskrbljeni. V Pariz je dospel Sir Stafford Cripps, ki je na najvišjem ekonomskem položaju v Angliji, da bi poskušal preprečiti akcijo fr-ancoske vlade. Jutri se bo vrnil v London in podal poročilo v parlamentu. Francoski finančni minister o reformi Francoski finančni minister Rene Meyer je v zvezi s strahom Mednoradnega denarnega sklada izjavil, da je ta strah pretiran. Izjavil je, da bo Francija uvedla posebno kontrolo, ako bodo nastale motnje pri trgovini ali pa denarju katere koli druge dežele. Meyer je pojasnil, da vlada upa omejiti uvoz vseh inozemskih produktov, z izjemo tistih, ki so nujno potrebni kot so to premog, jeklo in žito. Z druge in je bil član podr.! Za srčno kap je v petek večer. strani pa namerava ohrabri ti m Railway Clerks ob 11:40 uri preminil na svoje-Pennsylvania železni- j mu domu obče poznani igralec Un--^ SMZ > Pri b*l ' zaposlen zadnjih 39 let. j žoge Frank Doljack, star 40 let. E>oi>o žalujočo soprogo 1 Stanoval je na 1404 E. 45 St. %od Wolf, doma iz j Žogo je igral z profesijonalnimi ^ ' hčer Jennie in sina igralci Detroit Tigers kot tudi z tttejj ^ se bo vršil v če-1 raznimi drugimi skupinami v iz želetovega po- Št. Y »n zavoda na 458 E. 152 Marije Vnebovzete ® pokopališče Calvary. GEHRING j ^°l6zni je umrla na mere * na 15504 Hunt- roj. 2e'h^' ^^^Saret Gehring, p Tukaj zapušča si-hčer; inl. in Raymonda, in Catherine Lipstreuer Rosemary " ' ^ ' Sv. Jia Minor ligi. Zadnje čase je bolehal na oslabelem srcu zaradi revmatiz-ma, ter se je nahajal pod zdravniško oskrbo. Srčna kap ga je zadela ko se je vrnil na svoj dom po obisku na domu svoje zaročenke Miss Anne Erste na 6209 Schade Ave., s katero sta se nameravala prihodnjo po- "Rosemary Kozel, tri liko g' sestre, brata in ve-^ ^®^nikov. Pogreb se bo iz Želet^^^^° zjutraj ob 9:15 uri da na pogrebnega zavo- 2 «8 E. 152 St. v cerkev V'^j^WISSMAN ^il pq ® *^1 bolnišnici je premi-^issftin bolezni August 1950q let, stanujoč let -■ jg y. Pasnow Ave. Dolgo pentj.^1 ^^•Poslen pri New York (Jvp Jj^leznici. Tukaj zapu-"Ceri: Mrs. Cecilie Dro- izvoz, da na ta način dobi nujno potrebne dolarje, ki bodo pomagali pri hitri obnovi francoske industrije. * V Angliji so potrti LONDON, 25. jan.—V Angliji narašča strah, da bo Anglija izgubila bitko za ohranitev vrednosti svoje funte vsled odločitve francoske vlade, da zniža vrednost franku. Angleška funta je finančna osnova za mnoge dežele sveta, z izjemo Zedinjenih držav in dežel vzhodne Evrope. mlWpwmati. FtkHwma Wh pndnosw phWe naU w zdravniška pomoč, toda so bila i so prišle za Anglijo po- vsa prizadevanja brezupsi3ešna.;^a^"« Najprvo je Dan- Rojen je bil v Clevelandu in je ^ka prekinila trgovinska poga-bil član društva Cleveland štev. ^ Anglijo, potem pa je 126 SNPJ. Tukaj zapušča žalu-jtudi Argentina ukinila vsako jočega očeta John st., brate:^pošiljanje mesa v Anglijo in si-Johna ml., Rudolpha, Antona .cer, dokler Anglija ne najde ne-in Josepha, sestri Mrs. Mary, ki način, da za meso plača. Primosch in Mrs. Jean Zevnik Nov telefon Mr. Mary Medvešek iz 21141 ter veliko sorodnikov. Mati Johanna je umrla leta 1943. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogreb- j Goller Ave. opozarja vse one, ki nega zavoda na 6502 St. Clair, želijo priti v dotiko s dramskim Ave. v cerkev sv. Pavla na E. I zborom "Naša zvezda", da se 40 St. ob 9:30 uri in nato v j lahko obrnejo nanjo na zgor-družinsko grobnico na pokopa-j njen naslovu ali pa jo pokličejo lišče Calvary. telefonično na KE 0526. GREEN NE VERUJE, DA PRIDE DO VOJNE MED AMERIKO IN RUSIJO WASHINGTON, 22 jan. — Predsednik AFL William Green je tekom izpričava-nja pred senatnim odsekom glede predlogov od strani industrialcev za zvišanje delovnega tedna s 40 na 45 ur med ostalim izjavil, da ne veruje, da obstoji nevarnost, da pride do vojne med Ameriko in Rusijo. "Vojnega sentimenta sploh ni/' je dejal Green. "Mi smo proti vojni in jaz n e mislim, da je dosti nevarnosti, kajti vsi narodi, med temi tudi Rusija, so danes upropaščeni." Green je dejal, da bi organizirano delavstvo utegnilo pristati na nov delovni teden, ako bi se za ure preko 40 plačalo čas in pol in ako bi kongres obenem pod-vzel korake proti inflaciji. Predsednik Trjiman je v zvezi s priporočilom predsednika General Motors Co. Charles E. Wilsona, da delavci pristanejo na podaljšanje delovnega tedna brez izredne plače za višje ure, v pogovoru s časnikarji rekel, da je Wilson s to sugestijo pokazal, da živi v letu 1890. Ruski ambasador zagovarja večjo trgovino med Ameriko in Rusijo. Local 45 U. A. W. indorsiral Wallacea Local št. 45 United Automobile Workers je včeraj indorsiral predsedniško kandidaturo Heniy A. W allacea. Med več sto glasovi so bili samo trije glasovi proti Wallaceu, je izjavil unijski predstavnik Leo Fenster po sestanku, ki se je vršil v C. I. O. Hallu na 1000 Walnut Ave. Unija je sprejela tudi resolucijo, v kateri se napada predsednika Ameriške delavske federa-ieje William Greena v zvezi z njegovim stališčem glede 45-ur-nega delovnega tedna in zvišanja plač. "Bili Green bi se moral umakniti v pokoj in umolkniti," pravi resolucija. "Na svoja stara leta on ne ve več, da-li predstavlja delavstva ali pa tovarnarje. Toda delavstvo se ne bo umaknilo, ampak bo nadaljevalo borbo za višje plače, d.a obnovi življenjski standard delovnega ljudstva." Unija je na shodu izvolila tudi delegate, ki bodo prisostvova li konferenci za Wallacea, ki se bo prihodnjo nedeljo vršila v Columbusu. Policaj rešil otroka Ko se je Mrs. Margaret Kee-ley iz 6902 Superior Ave. včeraj mudila pri svoji materi na 5601 Hamlet Ave., je njenega sedem tednov starega sinčka začelo dušiti. Obrazek otroka je postal moder in izgledalo je, da bo vsak čas po njem. Ko je bila poklicana policija, je prišel policijski patrolman Anton Plute, ki je na poti v bolnišnico ves čas držal otroka pri življenju z umetnim dihanjem. Zdravniki so izjavili!, da je Plute s tem otroka rešil sigurne smrti. Mlada mati se mu je s solzami v očeh zahvalila. Plute, ki je 41 let star, je izjavil, da je pred letom dni na enak način rešil svojega mesec dni starega sinčka, ko ni mogel dihati. Klub. "Ljubljana" j Jutri večer, v torek, ob 7:30 uri se vrši seja kluba "Ljubija-^ na" v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vabi se vse člane in članice, da se udeleže. Amerika podpira Bevinov načrt za zapadno Evropo Poudaril je, da obe deželi lahko sodelujeta v miru kot sta sodelovali v vojni; politične razlike niso ovira WASHINGTON, 25. jan.— Državni oddelek je oprezno pod-! pri "evropsko iniciativo," da se; v zapadni Evropi ustvari blok I držav kot je to predlagal parla- ; mentu zunanji minister Ernest' Bevin. • l Izjava državnega oddelka je očitni namig voditeljem v zaV padni Evropi, naj gredo s svojimi načrti naprej, navzlic možnim obtožbam Sovjetske zveze, da v ozadju tega načrta stoji prav za prav Amerika. "Kot je slučaj pri programu obnove, Zedinjene države prisrčno pozdravljajo evropsko iniciativo v tem pogledu in vsaka bolj tesna materialna in duhovna zveza med državami zapadne Evrope bo prispevala k naporom naših dveh dežel, da se postavi osnovo za čvrst mir," je rečeno v izjavi. j Angleški načrt za zvezo zapadne Evrope je v soglasju z Marshallovim načrtom, ki poudarja potrebo, da se države zapadne Evrope združijo v ekonomsko zvezo. Pred nedavnim sta Bernard j M. Baruch in John Foster Dul-i les (republikanski svetovalec 1 za zunanjo-politične zadeve) I predlagala, naj Zedinjene drža-: ve sklenejo medsebojno obram-! bno zvezo z deželami zapadne I Evrope, ki so sprejele Marshal-1 lov načrt. Državni tajnik Mar-, shall pa ni podal nobenih komentarjev glede teh priporočil. WASHINGTON, 25. jan. — Novi ruski ambasador Aleksander Panjuškin je danes v pogovoru z ameriškim časnikarjem John Scalijem urgiral večjo trgovino med Ameriko in Sovjetsko zvezo kot korak k izboljšavi diplomatskih odnosa j ev med obemi deželami. Panjuškin je obtožil ameri-"^ --——— Graduirali Iz Collinwood High šole so prošli četrtek graduirali tudi Frank Balish, sin poznane družine Mrs. Gertrude Balish na 389 E. 162 St., ki se bo prihodnji inesec podal v svrho nadalj-nih študij vFenn kolegij. Frank Kure, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Kure na Waterloo Rd., ter Joseph Ogrinc, sin družine Ogrinc, iz E. 161 St. Čestitamo ! Letna seja Čitalnice SDD Redna in letna seja čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. se bo vršila v sredo 28. januarja ob 7:30 uri v navadnih prostorih. Ker je na dnevnem redu več važnih stvari, poleg tega pa je treba tudi urediti vse potrebno za prireditev, ki se vrši tretjo nedeljo v februarju, se prosi čitalničarje, da se udeleže polno-številno. ško vlado, da -potom "diskriminacije" regulacij ovira trgovinsko izmenjavo med Rusijo in 'Ameriko, navzlic želji "nekaterih krogov," da se trgovina jača in razširi. Ruski ambasador si-cei ni označil "diskriminacij-skih regulacij," toda očitno je pri tem mislil na nedavno poostritev izvozne kontrole s strani trgovinskega oddelka. Panjuškin citira izjavo Stalina Stassenii Novi ruski ambasador je svoje izjave podal na pismena vprašanja časnikarjev Associated Pressa. Na vprašanje, da-li predvideva izboljšavo odnošajev med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami, je Panjuškin odgovoril, da smatra, da bi bilo želeti izboljšavo, posebno ker so narodi obeh dežel v to zainteresirani. Vprašanje glede političnih razlik se je glasilo: "Ali so po Vašem mišljenju naraščajoče in resne razlike med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami neizogibne zaradi razlik med dvema političnima sistemoma?" Na to vprašanje je Panjuškin odgovoril: "Zunanja politika Sovjetske zveze izvira iz dejstva, da obstojata dva različna sistema. Predsednik ministrskega sveta Sovjetske zveze J. V. Stalin je na podobno vprašanje znanega Američana Harolda Stassena dne 9. aprila 1947 poudaril, da povsem gotovo lahko Sovjetska zveza in Zedinjene države sodelujeta ena z drugo. Razlike med njima niso bistvene važnosti, ker zadeva, za katero gre, je njihovo sodelovanje." Zedinjene države in Rusija sta sodelovali v vojni Ruski ■ ambasador je ponovil Stalinovo izjavo glede razlik Pogreb Pogreb pokojne Juliane Ke-pič se je vršil danes zjutraj ob 9:15 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Filomene ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. V zadnje slovo Članstvo društva "Ribnica št. 12 SDZ je prošeno, da se poslovi od umrle članice Genovefe Blazich, katere truplo leži na mrtvaškem odru v Želetovem pogrebnem zavodu na 6502 St. Clair Ave. trgovine z Ameriko pod normalnimi trgovinskimi pogoji. "Znano je, da se v Zedinjenih državah nahajajo gotovi krogi, ki želijo bolj močne trgovinske odnošaje s Sovjetsko zvezo," je odgovoril ruski ambasador, ki je tudi pristavil, da so sedanje ameriške regulacije glede trgovine z Rusijo diskriminacijske, kar ne samo, da ne pospešujejo trgovinskega razvoja med obema deželama, ampak povzročajo popolnoma nasproten učinek. Za npostavitev normalnih trgovinskih odnošajev Panjuškin je odgovoril tudi na vprašanje, na kakšen način lahko Zedinjene države prispevajo k obnovi v vojni razdejanih delov Sovjetske zveze. Izjavil je, da odgovor na to vprašanje leži v "^iostavitvi normalnih so-vjetsko-ameriških trgovinskih odnošajih. Nadalje je Panjuškin odgovoril na vprašanje glede ureditve "lend-leasea" in sicer, da je sovjetska vlada že 16. decembra leta 1947 predložila ameriški vladi konkretne predloge, ki se tičejo tega vprašanja. Izjavil je tudi, da ne namerava obnoviti pogajanja z ameriško vlado glede možnosti poso- ■ jila Rusiji v.znesku miliarde dolarjev, ker da se na to "posojilo" mora gledati kot na normalno trgovinsko podvzetje, ki je v interesu obeh dežel. Seja podr. št. 48 Sansa V torek večer 27. januarja se vrši redna letna seja podr. št. 48 SANSa v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 8. uri zvečer. Stari in novi zastopniki so prošeni, da se te sel je gotovo udeleže. Ker se v decembru ni vršila seja, je zaostalo veliko važnih zadev za rešiti, zato se prosi vse, da se gotovo udeležite jutri večer. Podano bo letno poročilo, vršile se bodo volitve odbora in ukrepalo o priredbi 21. marca. (Opomba: med ekonomskima sistemoma dopisnicah, ki se jih je po-obeh dežel, ki se glasi: ^ ! slalo članom, se je pomotoma Ekonomska sistema Nemči- j označilo napačen datum seje, je in Zedinjenih držav^ sta po-1 prosi članstvo, da upošte- dobna, toda navzlic temu je med, naznanilo, da bo seja ju- njima izbruhnila vojna. Eko- j tri, v torek 27. januarja ne pa nomska sistema Zedinjenih dr- j 28. jan.) žav in Sovjetske zveze sta raz- i _ lična, toda nista se borili ena! y0gt proti dnigi, ampak sta sodeluj ^ ^ vali v vojni. Ako stadvarazhc-i;^! prejel žalostno vest iz na sistema lahko sodelovala da mu je umrl Ijub- vojni, zakaj ne bi mogla sodelo-j^jg^. ^^^on Sribar v staro-vati v.miru? Ako ni želje za so- j 83 let. Doma je bil iz Plani-delovanjc, potem lahko pride do, Raka pri Krškem. Pokojni spopada med deželami in ljud-1 zapušča tu v Clevelandu sina stvi celo, akp imajo enak si- j Josepha, v Willock Pa., hčer ' I Mary Subic, v Presto, Pa., se- Na naslednje vprašanje, tika-1 g^ro Terezijo Subic, v stari do-joče se Panjuškinovega dela za; movini pa tri sinove in hčer Ano povečanje trgovine med Sovjet-J Lekše. Bil je skrben gospodar, sko zvezo in Ameriko ter na ] toda v zadnji vojni je zgubil vprašanje, kakšne posebne dobrine želi Rusija dobiti od Amerike, je Panjuškin odgovoril, da Rusija nikoli ni zavrgla razvoja vse, tako da je umrl v največji revščini. Bodi mu lahka domača gruda, preostalim pa naše soža-Ije! STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 26. januarja 1948 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v ClevelaAdu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - Foi. Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) - For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. _I------ ■4- PROBLEM REČNIH POPLAV Povodnji, ki so lani zajele predel j a v območju rek Missouri in Mississippi, so nam postavile pred oči enega od največjih problemov dežele—kontroliranje vodovja, ki uničuje plodno zemljo, domove prebivalstva, življenja, živino, pridelke, sadje, itd. Poleg tega, da te velike poplave odnesejo milijone ton plodne zemlje za vedno, prizadevajo tudi promet in veze z ostalo deželo. Dosedaj se je skušalo reševati problem teh povodnji z graditvijo nasipov in jezov tu in tam—ta metoda pa je postala spričo obsega poplav zastarela in neuspešna. Zdaj je čezdalje večje število tozadevnih strokovnjakov prepričanih, da je potreben plan poplavne kontrole, ki bi obsegal celotno obrečje od izvira velikih tokov ter glavnih pritokov pa do izliva glavnega toka reke. Mnogo pa je razlike v tem kako naj bi se tak plan izvedlo. Naj bi li bilo obrečno predel je smatrano kot upravna in ekonomska enota z ozirom na zgradnjo poplavne kontrole, ali naj bi se kontrola rek razvila pod upravo raznih vladnih agencij, ki sedaj izdelujejo načrte in po direktnem pooblaščen ju zveznega kongresa gradijo projekte popalvne kontrole? V tem vprašanju so zapopadeni politični kot tudi tehnični oziri. Znana je vladna tozadevna korporacija, ki je poznana pod imenom Tennessee Valley Authority, ki je bila ustanovljena s kongresnim aktom v 1. 1933 in obratuje v obreč-nih predel jih sedmerih južno vzhodnih držav, kjer uspešno upravlja ter izvaja celoten plan rečne kontrole za dolino reke Tennessee. Ta reka je bila enkrat ena od najbolj uničujočih, sedaj pa njene vode, ki so prej preplavljale vse svoje obrečje, uprega 16 jezov, ki so prinesli dolini blagostanje v mnogih ozirih,.'Poleg direktne kontrole vodovja, ki je prej uničevalo plodno zemljo, krije ta projekt ohrano in namakanje zemlje za kmetijstvo, pridobivanje električne sile, razširjenje industrije v obsegu kontrolnih naprav plovbo, gradnjo zabavišč za oddih in ohrano divjačine, ptic, itd. Trenotno, z izjemo obrečja reke Tennessee in par drugih manjših obrečnih predeli j, spada poplavna kontrola v območje vojnega, notranjega in poljedelskega oddelka. 1. Vojni department ima že izza 1. 1827 nalogo, da s svojimi inženirji nadzoruje in raziskuje pod vzet j a za poplavno kontrolo na plovnih rekah Zed. držav. 2. Department notranjih zadev ima svoj poseben oddelek (Bureau of Reclamation), ki indirektno sodeluje v koordinaciji gotovih irigacijskih projektov z kontrolnimi in plovnimi pod vzet j i armadoih inženirjev. Tako n. r. je bil skupno z armadnimi inženirji sestavljen načrt za kontrolo poplavnih tokov reke Missouri, ob kateri se je zgradilo število jezov in nasipov od Sioux City v državi lowai do St. Louisa v državi Missouri, kjer se združujeti reki Missouri in Mississippi. V osnutku je še en načrt za vzpo-stavo Missouri Valley Authority, ki bi sličila oni v Tennessee. , 3. Poljedelski department, v katerega področje spadata gozdna služba in oddelek za konzervacijo plodne zemlje, ima direktno odgovornost za kontrolo poplav. Konzer-vacija zemlje pomeni poleg drugega, da je treba preprečiti padavinam prehiter odtok s farmskih in pašniških predelij —to samo na sebi pomaga pri kontroli poplav. Pogozdovanje, ki je v področju gozdne službe, ima isti učinek, kajti počete povodnji je pogosto v prehitrem odtekanju padavin iz oddaljeni hribovitih predelij. Lani je predsednik Truman predlagal zveznemu kongresu naj nakaže potrebno svoto za izgradnjo pod vzeti j poplavne kontrole. Kongres pa na žalost ni nakazal zadostnih vsot v ta namen. —Common Council Zopet kraške "fojbe" Po znani komediji, ki so jo uprizorili svoj čas v obliki sodne razprave proti skupini Lo-njercev, so na sodišču utihnili s "fojbami," kakor nazivajo v italijanščini kraške jame. Toda fašistom je treba dati zopet po-tuho in zato so pripravili dve novi veliki razpravi o "fojbah" pred tržaškim porotnim sodiščem. Prva razprava se je pričela 15. decembra, dru^a pa 27. decembra. Da bo komedija še popolnejša, je pričela te dni tudi policija stikati po kraških ja- mah, kjer so našli neke vojaške cunje in kosti, ki potekajo naj-j brže od nemških vojakov. Toda zaman bodo vsi triki policije in raznih šovinističnih odvetnikov, ki bodo skušali med 'razpravo dokazovati, kako s/o i našli v tej ali oni kraški jami nekatere kosti onih, o katerih bo govora na sodni razpravi. Tudi ta metoda uprizarjanja obravnav te vrste kaže najočit-nejšo potuho tržaškim fašistom, šovinistom in neofašistom. Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" Delovanje Slovenskega knjižnega zavoda od osvoboditve do konca leta 1947 To založbo je ustanovil takoj po osvoboditvi Ljubljane v maju 1. 1945 Izvršni odbor Osvobodilne fronte Slovenije. Začela je delovati v avgustu leta 1945. Založba si je zastavila nalogo, da izdaja knjige, ki bodo po svoji idejni vsebini ustrezale novemu času, kakor ga je prinesla narodno-osvobodilna borba in obenem nadaljevala najboljše vzorce ž a pred vojno znatno razvite slovenske knjižne kulture. Predvsem pa je Slovenski knjižni zavod imel že iz-početka pred očmi dejstvo, da se je težišče kulturnih prizadevanj med Slovenci preneslo iz ožjega kroga inteligence in v slovenski knjižni kulturi delno zgolj snobistične meščanske plasti v delovno ljudstvo, posebej še v proletariat, ki mu je treba nuditi v obliki cenenih knjig izbrano čtivo iz leposlovja in iz vseh panog človeškega znanja. Ta program, ki pomeni prelom s preteklostjo, čeprav rešuje nekatere njene najboljše, najbolj žive tradicije, izvaja Slovenski knjižni zavod od leta do leta bolj smotrno in načrtno. V primeri z delovanjem drugih slovenskih založb ima Slovenski knjižni zavod predvsem nalogo, izdajati moderno literaturo in sicer domače avtorje prav kakor prevode, kolikor le ti razširjajo kulturno obzorje novega slovenskega bralca ali s svojo umetniško pomembnostjo izpolnjujejo domačo slovstveno tvorbo. Pri tem pa prav posebno upošteva potrebo zbliževanja in bratstva narodov Jugoslavije in željo po smotrnem spoznavanju ostalih slovanskih kultur, zlasti še potrebo načrtnega spoznavanja narodov Sovjetske zveze. Pri sestavljanju svojega vsakoletnega programa izbira založba med, najboljšim in najznačilnejšim, kar premore Za-pad. Njena posebna pozornost pa je posvečena poljudno-znan-stveni in publicistični literaturi, ki naj slovenskemu delovnemu človeku razširja in poglablja znanje in poglede v življenje. Založba je organizirana po modernih načelih, ima poleg ravnateljstva s tajništvom svoj uradniško - programski odsek, tehnično operativni odsek in druge potrebne oddelke, ki jih zahteva načrtna in velikopotezna produkcija in distribucija knjige. Izvršujoč svoj program, je Slovenski knjižni zavod izdal od svoje ustanovitve do danes več kakor 200 publikacij (knjige in brošure) in sicer 1. 1945 54; 1. 1946 73; in 1. 1947 (tri četrtletja) 75 publikacij na skupno 28,000 straneh. Te knjige in brošure so izšle v Skupni nakladi 2,161,900 izvodov, kar je dovolj visoko število, če uvažuje-mo krog slovenskega jezika in upoštevamo dejstvo, da je SKZ le ena izmed aktivnih slovenskih založb. Ta povečana knjižna produkcija, ki presega zlasti po nakladah vse prejšnje možnosti in pogoje knjižne produkcije na Slovenskem, je r, ?, mo edeji izmed prepričevalnih dokazov o velikem delovnem vzgo-nu in silni kulturni aktivnosti malih narodov ob ekonomskih pogojih nove družbe, ki j j tudi na Slovenskem organsko zrasla iz velikih naporov in žrtev domovinske vojne. i Izmed redkih izdaj Slovenskega knjižnega zavoda j? treba posebej omeniti Prešernovo knjižnico, ki se je leta 1946 tiskala v nakladi 30,000 izvodov,' letos pa v nakladi 36,000 izvodov. To je resnično množična knjižnica, katere knjige (letos izidejo). Štiri so si našle pot Ali ste naročnik Enakoprav-V malone sleherno tovarno in v'^nostf" -Če ste, ali so Vaši prija-vsako vas na Slovenskem. Za tel ji in znanci? "Enakoprav-ljubitelja kvalitetnega leposlov-j no6-i" je potrebna vsaki družini ja izdaja zavod redno knjižno zaradi važnih vesti in vedno ak-serijo 6—8 skrbno izbranih ^ tualnih člankov! Širite "Enako-knjig, med katerimi je vedno pravnost!" nekaj domačih novitet pripovednega značaja, ostale knjige pa so prevodi modemih in klasičnih mojstrovin in slovanskih in drugih literatur. Tu so izšla ali izidejo v teku leta taka dela, kakor je Romaina Rollanda "Miklavž Breugnon", A. Vinogrado-va roman o Stendhalu "Tri barve časa", izbrane povesti Nikolaja Leskova, Stendhalov "Lu-cien Leuwen", Dreiser jeva "Ameriška tragedija", zvezek Puškinovih poezij itd. Izmed domačih avtorjev zaznamujejo največji uspeh roman Prežiho-vega Voranca "Jamnica", Miška Kranjca novele z motivi iz na-rodno-osvobodilne borbe "Tihožitja in pejsaži" in roman "Fa-ra sv. Ivana", Ferda Godine "Bele tulpike", Ingoličev roman v dveh knjigah "Vinski vrh" in dr. Ta serija izhaja v 5,000 izvodih in se odlikuje tudi po skrbni knjižni opremi. Dalje izdaja Slovenski knjižni zavod nekaj rednih knjižnic, kakor so Pogledi (zbirka esejev in razprav), Mojstri in vozniki (zbirka življenjepisov svetovno pomembnih pisateljev, umetnikov, znanstvenikov), Poljudnoznanstvena knjižnica. Knjižnica Slovenskega gledališča, Zdravstvena knjižsica, Dokumenti iz narodno-osvobodilne borbe in Mala knjižnica (zbirka najboljše krajše pripovedne proze, poezije in esejev iz domače literature in prevodov iz del vseh časov in narodov). Vsaka teh zbirk, ki jim je treba pridružiti še politično knjižnico in miniaturne izdaje slovenskih pesnikov, se urejuje in izdaja po dobro preudarjenem načrtu, pri čemer založba uvažuje ne le potrebe slovenskega bralca in aktualnost snovi, marveč tudi veliko zahtevo po splošnem dviganju kulturne ravni vsega delovnega ljudstva. Slovenski knjižni zavod je izdal tudi celo vrsto pesniških zbirk v opremi, ki izpopolnjuje učinek vezane besede. Njegove izdaje poezij klasičnih poetov Slovenije Prešerna in Gregorčiča so prodrle tja, kamor sicer poezija ne prihaja: videti jih je na policah slovenskega delavca in kmeta. Samo Prešeren je izšel v nakladi 20,000 izvodov, kakor je ni doslej dosegla nobena posamezna izdaja slovenske pesniške knjige. Nadalje je izdal SKZ knjige, ki — kakor zbrani spisi slovenskega slikarja Riharda Jakopiča ali ilustrirana izdaja prvega slovenskega romana, Jurčičevega "Desetega brata" — ustrezajo višini in okusu ljubiteljev lepe knjige in predstavljajo našo grafično višino. Založil je nadalje dr. Pretnarjev rusko-slovenski slovar na 948 straneh, ki ne ustreza samo živi potrebi, marveč tudi dostojno reprezentira slovensko leksikografijo. Izmed njegovih dokumentarnih izdaj je vzbudila široko pozornost zbir-k a fotografskih posnetkov o trpljenju in heroičnem odporu slovenskega ljudstva v narod-no-osvobodilni borbi "Mučeni-ška pot" (tudi z ruskim, angleškim in francoskim tekstom). Tako je Slovenski knjižni zavod s svojim smotrnim delom za slovensko knjigo in za po-vzdigo kulturne ravni slovenskega delovnega ljudstva že v prvih treh letih svojega delovanja dosegel nesporne uspehe in izdatno prispeval k ugodni bilanci vsega kulturnega prizadevanja Slovencev v Titovi Jugoslaviji. —SANS— SLIKE IZ JUGOSLAVIJE i,V 1^. S--' T« Tovarna avtomobilov v Mariboru razstavlja četrti avto Izjava domobranca, ki se je vrnil v donnovino Tov. Sajovec Alojzij, rojen 20.' aprila 1912 v Suši 42, kjer tudi sedaj živi in dela na domačem posestvu, se je letos v mesecu' juniju vrnil domov s Koroškega, kamor je pobegnil ob osvo-bojenju leta 1945 Poslušajmo, kar nam pripovedujejo o sebi; "Kot vojak-domobranec sem v maju 1945 odšel na Koroško. Bil sem dva meseca v Vetrinju, potem v taborišču Lienz, pozneje pa v taborišču Spittal. Godilo se mi je slabo, hrana je bila slaba in pomanjkljiva. V taborišču sem bil zaposlen kot gozdni delavec. Ker pa se je hrana še poslabšala, sem bil prisiljen, poiskati si službo pri nekem mesarju. Mučila me je zavest, da garam tujcu, doma p& propada moja domačija. Zavedal sem se, da nisem napravil nikomur nič žalega. Ko so mi pisali domači in znanci, sem se odločil za vrnitev domov. Na Jesenicah so nas dobro postregli. Domov sem prinesel vse svoje stvari. Sedaj živim in delam svoboden na domačem posestvu, dobro se mi godi in nič hudega se mi ni zgodilo. Vidim, da v novi Jugoslaviji priden človek lahko shaja, zaslužka je dovolj, plače so zelo dobre, gradijo se nove tovarne, svoboda vlada in odloča vse-Ijudska volja. Med sedanjimi in predvojnimi razmerami je velika razlika. Na podlagi svojih izkušenj bi svetoval vsem prijateljem in znancem, da se čim prej vrnejo v domovino k svojim domačim in zopet začnejo živeti človeka vredno življenje". Primer tov. Sajovica je eden izmed mnogoštevilnih primerov, postavljajo na laž nam sovražno propagando, ki skuša odvračati naŠ3 rojake od vrnitve v domovino. I. D. Tiskovni ref. Ministrstva za soc. skrb. LRS. (SANS—Chicago.) "Verjel sem v amnestijo" Bivši domobranec tov. Lusko-vec Ivan, rojen 21. okt. 1913 v Britofu pri Kranju, dela sedaj zopet od kar se je vrnil 23. septembra 1947 s Koroške, na svojem posestvu v Britofu. Pripovedoval nam je takole: "Zadnje dni pred osvoboje-njem so bežali ljudje z Dolenj-kega skozi našo vas. Nekateri so govorili, da se je treba za kakih 14 dni umakniti in da bomo potem zopet prišli nazaj domov. Tudi jaz sem odšel z njimi. Na Koroškem sem bil nekaj časa v taboriščih, nekaj časa pa sem delal na kmetih. Vedno bolj me je mučila misel, da bom zmeraj kot begunec po svetu hodil, nihče me ne bo imel rad, doma pa imam vse. Cital sem časopise "Vestnik", ki izhaja na Dunaju in včasih sem pri jugoslovanski delegaciji v Celovcu dobil kak časopis iz Jugoslavije. Bral sem, kako je v Jugoslaviji, da so vsi prosti, ki ! pridejo iz domovine domov. Ver- jel sem vse, nič se nisem bal, ker nisem nikomur nič žalega storil, verjel sem v amnestijo. Doma so me lepo sprejeli, sedaj živim v miru, nihče mi ničesar noče, delam na polju, dobro se mi godi, počutim se srečnega in zadovoljnega. Bil sem na tujem in zato lahko rečem, da Jugoslavija dobro in hitro napreduje. Kdor se iz strahopetnosti boji vrniti, nima prav, ker mi vsi, smo se vrnili, se živi in zdravi oglašamo s pismi po pošti pri svojih znancih, ki so še zunaj. Kar jih služi po hribih okrog sv. Vida na Glini, nimajo radia ne slovenskih časopisov." Tov. Luskavec torej ni razočaran na tem, kar je v naših časopisih čital o Jugoslaviji. Ker ni verjel klevetam izdajalcev in inozemskih reakcijonarjev, ampak je verjel glasu domovine, je danes zopet srečen in zadovoljen človek. (S4NS—Chicago.) PRIMORSKE VESTI Iz gospodarskega življenja j V Mirnu pri Gorici so odprli prvo okrajno invalidsko pod je-j t je — mizarske delavnice "Is-tok Miren". — Sredi novembra se je pričel v Ložah pri Vipavi pouk na mešani kmetijski šoli vinarsko sadjarskega tipa, ki jo j obiskuje 32 učencev. — Lesno ^ produktivno državno podjetje ^ obrata št. 10 v Ajdovščini je v novembru preseglo mesečni proizvodni načrt za 36 odstotkov. — V Št. Vidu pri Vipavi je živinorejska zadruga razširila svoj delokrog na vso Gornjo' Vipavsko doline in na del Sežanskega okraja. Šteje 507 članov. —| Kmečko-obdelovalna zadruga v Vipavi šteje 20 kmečkih družin ■ s 138 ha skupnega zemljišča. V načrtu petletke ima zadruga povzdigo živinoreje na 400 go- j ved, preureditev 10 družinskih ^ stanovonj, nakup raznih kme-. tijskih strojev in nasaditev 500,-000 novih trtnih sadik. Solkan potrebuje železniško postajo S priključitvijo je Solkan popolnoma spremenil svoje lice. Postal je gospodarsko, prometno, politično in kulturno središče goriškega okraja, saj so tukaj sedeži vseh oblasti in uradov. Le do goriške postaje je nekoliko predaleč, saj je do nje 3 km poti. Solkan potrebuje svojo železniško postajo, solkanska antifašistična ženska organizacija pa si je postavila nalogo, pospešiti izvedbo tega načrta. *' Mladina je ukrotila Lijak Dne 14. decembra 1947 je bila v Renčah ob zaključku regulacijskih del pri hudourniku Lijaku velika proslava. 2e stara Avstrija in fašistična Italija sta obljubovali našemu ljudstvu regulacijo Lijaka. Danes je regulacija končana. Dne 15. decembra je poteklo 6 mesecev, kar so se pričela dela na Lijaku v večjem obsegu. Očistiti je bilo treba 99,137 , kvadratnih metrov terena, tlakovati je bilo treba 4,000 kvadratnih metrov. Če bi naložili izkopano zemljo na vagone, bi znašala dolžina vlaka 86 kilometrov, to je dolžina železniške proge Rakek—Trsti Prevožene samokolnice so opravile ogromno pot 11,000 kilometrov. Preko robov Lijaka ne bodo več ogrožena okoliška zemljišča. Za gradnjo gre zasluga predvsem zavednosti našega delavstva in delovnemu elanu mladine. Naši pod Italijo V Krminu so tudi slovenske družine kmetovalcev, kolonov in obrtnikov, ki imajo tukaj,že, izdavna svojo domovinsko pravico. Ciril-Metodova družba je tukaj že 1908—9 odprla slovensko šolo. Nepoboljšljivi "Lune-di" odreka Slovencem pravico do šole v Krminu. Ali naj spregovorijo še domači pošteni Fur-lani iz Krmina, ki iz srca privoščijo našim malim ljudem materinščino v šoli in cerkvi ? — V Števerjanu v Brdih so izvršili karabinjerji preiskavo pri raznih protifašističnih števerjan-skih družinah, števerjanci so z zanimanjem poslušali poučno predavanje ing. Rustije o kletarstvu, vinogradništvu in vinarstvu. — Premska mladina se marljivo udejstvuje v športu in je že organizirala več tekem. Na podoben način je organizi' -rana tudi mladina v Podgori, ki ima tudi svoj odsek za boksanje. — Zelo marljivo deluje pevski zbor v Rupi. Odrska družina pripravlja novo igro, člani radi obiskujejo knjižnico. —- ^ Sovodnjah so se končno vendarle pojavili dvojezični plakati. "Širokogrudnost" občine ^ Zagraju je bila kmalu pojasnjena: Plakati so vsebovali predpise glede davkov. Sicer se ^ Sovodnjah marljivo pripravljajo na dve igri, ki bosta uprizorjeni v okviru prosvetnega društva "Primorska zvezda". Pereča vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja Te dni je tržaški Mestni osvobodilni svet obravnaval važna in pereča gospodarska vprašanja Tržaškega ozemlja, zlasti glede odnosov med obema conama tega ozemlja, t. j. med Tržaškim ozemljem na eni strani ter Jugoslavijo in Italijo ^a drugi strani. Zavezniška vojaška uprava v Trstu je med drugim odklonila uvozna dovolj®' nja za večjo količino sladkorja in koruzne moke iz jugoslavij® po zelo ugodnih cenah, kar b' bilo nedvomno v korist tržaškemu gospodarstvu. Razen tega prepoveduje ZVU izvoz blaga, kar je v nasprotju z določba^" mirovne pogodbe, po kateril^ naj bi se mesec dni po sklenitvi mirovne pogodbe pričela pog^' janja med Tržaškim ozemlj®^^ ter Jugoslavijo in Italijo za olajšanje krajevne blagovne izmenjave. Vsi znaki kažejo, da ua' merava zavezniška vojaška uprava uvajati v svojem ročju Marshallov plan in isto' vetiti to področje z italijansko republiko, dočim skuša na drugi strani uveljavljati načelo, čeS> da je jugoslovanska cona Svobodnega tržaškega ozemlja zemstvo. Tržaško prebivalstvo terja normalizacijo gospodar' skega in javnega življenja. kar pa je neogibno potrebna upravna združitev. Postavljaj" se carinske ovire, ki preiJrecU' jejo, da bi se Trst hranil iz sV' jega zaledja v zelo ugodnih P"' gojih. Mestni osvobodilni sV® za Trst je razpravljal tudi " protestnem gibanju delavstv® proti od))Ustom z dela ter sp""®' jel predlog, da se pri j)ristoJ' ni oblasti izreče zahteva po petni uvedbi zapore nad odp*^' sti delavstva, ki je upravičeno vznemirjeno zaradi nadaljui novih primerov odpustov. —SANS—Chicago- 26. januarja 1948 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Ljudje pri vladi so napravili 5 milijonov s špekulacijami na borzi, obtožuje Stassen $ '_ Washington, * 24. Jan. — j "Obtožujem ga (Stassena), arold E. Stassen je včeraj da je združil nevednost in laži, senatnim odsekom prišel da me oblati izključno v svrho dan z obtožbo, da so vladni svojih lastnih političnih ambi-so imeli dostop do za-^Pnih informacij, napravili pet ? jjonov dolarjev dobička s ®Pe ulacijami na blagovni borzi. Stassen, ki je kandidat za re-^ ikansko predsedniško nomi-je specifično obtožil EM-ma W. Pauley-a, oljnega mag- Poseb^^ ki je sedaj _ ^_________________________ tajnika P°™očnik armadnega' ^a dan z obtožbo, da je 11 po-®^li1on' H f napravil okj-og j sameznikov, ki zavzemajo razne ^^laciiaTvr dobička s špe-. vladne urade, napravilo s špeku-Paulev ^^^govni borzi. | ladjami z žitom in bombažom pravil tol u^ pet milijonov dolarjev, in da je Zanikal A ° ampak je Pauley eden teh enajstih ali to 4J . J® imel kake zaupne ^ Churchill urgira spravo z Rusijo cij. Stassen je na to odgovoril; "S trditvami o svoji nedol-jžnosti, je Pauley dejansko priznal svojo krivdo." Bivši minnesotski governer, ki je med vojno služil kot častnik v armadi, je v formalni izjavi pred senatnim odsekom prišel informacije. Ho2T je prišlo po- ®®Oom ° besed med Stas-toriem demokratskim sena-da, y ^eenom iz Rhode Islan- BEVINOV NAČRT JE NAČRT DULLESA, PRAVI "PRAVDA" MOSKVA, 25. jan. —Ruski časopis "Pravda" je d&nes v ko- ^'finešotgoveriierja | mentarjih glede BevirTovega Witve° ^ njegove | predloga za ustanovitev zveze tični ^Glje po poli- zapadne Evrope izjavil, da je de- deklam i. Paiiitjy CI trokn ^ Stassena še bolj nim ^P^del in ga pred sen^t-laži. De^al direktno obtožil ZALOŽNI jansko ta načrt načrt John Foster Dullesa. "Dullesov načrt pa je ustvaril Wall Street," pravi komentator Doris Izakov. . ..SKO DELO DRUŽBE • 'MOHORJA PO OSVOBODITVI Ko ig Rije pq ^^odna vlada Slove-lovanjg °^°^°ditvi dovolila de-''užbi sv. Mohorja, ^jeno dolgoletno ftled Kv, "Vzgojno poslanstvo koliko oif J® Družba v ne-^ila, obsegu obno- ^°3ske ^ ^^^®žniško delo izpred ne 1945 je izdala tri red- leto T\' in Družbe: , sicer; 1. Koledar 'I'mi ijj sodobl....,, aivLuai-^ prispevki; Zaprta vrata večernice 97), izvir-,gj. problemom "Tete" ' S- Finžgar, Pod - " - (Mo- 3. p soncem, I. del izšle v ^ osmerki in 2a le. '^^kladi 65,000. tej JG izdala štiri Sicer ... doplačilni knjigi. Sv. \r_ ■ 1- Koledar Druž-čajno , za leto 1947 z n^/^ebino; 2. Lojze Re- v!^^^°šena brajda in Pre-^^(^ske Stari grad (Slo- 98), izvirna prihodnjost; (Joplačilni; 1. Družinski molitvenik in 2. Katoliška katekizma. Redne knjige so obsegale 80% osmerki in so izšle v nakladi 50,000. Za leto 1947 je izdala štiri redne knjige, in sicer: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1948 z običajno vsebino; 2. Stanko Canjkar, Po vrnitvi (Slovenske večernice 99), izvir-bi- del povesti iz dobe po osvoboditvi; 3. Skozi trpljenje v lepše življenje (Mohorjeva knjižnica 123) z opisom trdega življenja na otoku Pagu pred vojsko (Hinko Vilfan) in črticami iz okupacije (Jože Kroflič); 4. Josip Štrekelj, Vrtnarstvo, strokovno poučno delo. Knjige so obsegale nad 60 Va osmerki in so izšle v nakladi 50,000. Napovedani doplačilni knjigi: 1. Sveto pismo nove zaveze in Bog s teboj, bosta izšli kasneje. Za leto 1948 bo Družba izdala štiri redne knjige in eno ddpla-čilno, namreč redne: 1. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto f'acijeV'i^ovela iz nemške i^ običajno vsebino; 2. Slo S. Finžgar, Pod soncem. Ii. del Mo-]iz • >va M«, , 125); 4. Mar- ^si, .' Obnova slovenske o tg ^ sledeče; Pobet' ob osvobo- da Koroško, me propagan-oK ^ DP-taborišču set^ koroškem. V tabo-O pozneje ^^žce pri kmetu bli- ^^'^orišn k,7 Jugooi govorili, Pobij^-'' se be- pošiljajo na k rt mati ^ pa mi je iti dr^K •' vrnem, ker V w*"?' dovolj zaslužka '^ku , ^ .^'ba. Sedaj delam in sem posta- rojena la udarnica. Vsa srečna sem bi- la, ko sem prišla v svoj domači kraj. V bazi za repatriacijo na Jesenicah in v domačem kraju so me prisrčno sprejeli. Živim doma in se mi ^bro godi. Nihče mi še ni govoril kaj zalega-V novi Jugoslaviji vidim velik napredek na političnem in gospodarskem polju. Kdor ima voljo do dela, lahko živi. Uživam svobodo kakor vsi ostali državljani. Vidim zelo velik napredek v obnovi porušene domovine. Vsem znancem želim, v Spittalu', da se čim prej vrnejo • domov, kakor sem se jaz. Drugega nimam ničesar pripomniti. Te a okorno in delovno roko napisane preproste, toda iskre ne in resnične vrstice tov. Zupančičeve navajamo dobesedno kot doprinos k odgovoru na klevete nam sovražnih elementov, ki političnim beguncem in izseljencem branijo povratek v domovino. $2,756.16 4,389.15 Izdatki: Najemnina urada .......... Razsvetljava in čiščenje Plača tajnika ____ Plača pomočnika ..........................................._....................... 323.60 $175.00 4.32 104.00 Poštnina Telefon in telegrami ................. Uradne potrebščine ...................... Izredna pomoč ___________________________ Kongres za civilne svobodščine Naročnina .................................... časniki Prispevki nabrani v podporo ZOJSA, New York, N. Y. Razno .............................................................................. Skupni izdatki iz uprav, sklada $916.82 Bilanca v banki dne 31. decembra 1947 ............. $3,467.95 1.66 18.20 47.30 44.33 6.00 12.00 2.36 177.75 30 Bilanca ročne blagajne 31. dec. 1947 .. Sklad otroške bolnišnice: Bilanca 31. oktobra 1947 Prispevki v novembru . ... Prispevki v decembru ...... Obresti .. . . ........... Obljubljena vsota (Pledges) 4.38 - 128,730.30 11.00 549.00 625.00 $129,915.30 33,000.00 $162,915.30 3,472.33 $4,389.15 Sklad za svobodni tisk: Bilanca v banki 31. oktobra 1947 $ 99.75 Podružnica št. 1 SANS, Detroit, Mich 50.00 Podružnica št. 2 SANS, Chicago, 111. 2.00 Podružnica št. 54 SANS, S. Chicago, 111. 16.00 Francos Babich, Detroit, Mich. 60.00 (SANS—Chicago) Skupaj $173.75 Mirko G. Kuhel, -gl. tajnik Vincent Cainkar blagajnik JANUARJA 1948 29. januarja, četrtek — March of Dimes ples v SND. 31. januarja, sobota. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ Plesna veselica v SND. 31. januarja, sobota. — Plesna veselica Golden Blue-etts v Slov. del. domu na Waterloo Road. i FEBRUARJA 1. februarja, nedelja — Junior Chorus SNPJ Federation — Koncert v SND. 6. februarja, petek, — Društvo Comrades 566 SNPJ — Ples v SND. februarja, sobota. — Društvo France Prešeren 17 SDZ — Plesna veselica v SND. 8. februarja, nedelja. — Društvo Ribnica 12 SDZ. — Proslava 35-letnice v SND. 14. februarja, sobota. — Društvo "Cleveland" štev. 126 SNPJ priredi ples v SND na St. Clair Ave. 14. februarja, sobota. — Valentine ples priredi pevski zbor "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 15. februarja, nedelja. — Plesno veselico priredi krožek št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem domu na Rech^r Ave. 21. februarja, sobota. —■ Clev. Athletic League SNPJ. — Plesna veselica v SND. 29. februarja, nedelja. — Slov-Ameriški Narodni Svet—Prireditev v SND. MARCA 6. marca, sobota. — Društvo Commodores 742 SNPJ —^ Plesna veselica v SND. | 13. marca, sobota. — Croatian Pioneers 663 CFU.—Ples v SND. I 14. marca, nedelja — United Committee Amer. Jugoslav.— Prireditev v SND. 17. marca, sreda. — Sons & Daughters of Eire. — Ples v SND. 20. marca, sobota.—Federacija SNPJ.—Ples v SND. 28. marca, nedelja. — Društvo Spartans 576 SNPJ.—Ples v SND. APRILA 2. aprila, petek.—Veterans W. W. 2.—Ples v SND. 3. aprila, sobota. — Martha Washington 38 SDZ.—Ples v SND. 4. aprila, nedelja.—Dram. Zbor Ivan Cankar.—Igra v SND. 4. aprila, nedelja. — Prvi koncert pevskega zbora "Triglav" TEKOM ČASA. ko se zobozdravnik Dr: J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna poprA/ila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 6 2nd St.: vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8.. zv. Tel.: EN 5013 7. maja, petek.—Društvo Cleveland 126 SNPJ. — Bowlers ples v SND. 8. maja, sobota.—Društvo Clev, Slovenci 14 SDZ.—Plesna veselica v SND. 9. maja, nedelja. — Slovenska Možka Zveza. — Proslava 10-letnice v SND. 14. maja, petek. — Golden Gophers Club.—Ples v SND. 15. maja, sobota. — Društvo Jutranja Zvezda 37 ABZ.—Ples v SND. 21. maja, petek. — V. F. W. Blaškovič Post 5275.—Ples v SND. 22. maja, sobota.—Društvo Napredni Slovenci 5 SDZ. — Plesna veselica v SND. 23. maja, nedelja. — Hrvatsko Viječ.—Koncert v SND. 28. maja, petek.—Club "33"— Ples v SND. 29. maja, sobota.—Društvo Sv. Katarina 29 ZSZ. — Plesna veselica v SND. JUNIJA 5. junija, sobota. — 23rd Ward Democratic Club. — Ples v SND. 12. junija, sobota. — Društvo Slovenec 1 SDZ.—Plesna veselica v SND. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott07l8 CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski lisi ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov svela. Enakopravnost 6231 Si. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 2%. januarja]^ PREŽIHOV VORANC: Pot na klop SLIKE IZ JUGOSLAVIJE "Za^ božjodelj, — Lene, skrij otroke. Gašper gre ..." "Svetneči Gašper?" "Svetneči Gašper, kdo pa drugi!" Voznikova gospodinja, ki se je pravkar s prazno svinjsko mevtro vračala iz hleva, je obstala sredi gorice in se skoraj preplašeno zastrmela dol proti lesu, iz katerega se je pohlevna cesta vila po polju proti domačiji in kjer je čisto spodaj na robu opazila krevsajočo moško postavo. Gospodar je s prazno ardese-jo v rokah in ves pokrit s plevami in z gumnskim prahom stopil pred most. Pramenaste kocine plev, res in prahu so mu visele od že itak zaraščenega obraza in le tri luknje so pričale, da ima ta pošast usta in dvoje oči. S strokovnjaškim pogledom je ugotovil, da ima gospodinja prav: tisti, ki se ziblje tam spodaj s cekarjem na hrbtu, je Svetneči Gašper, stari tesar, razvpit pijanec in najodurnejši preklinjevalec, kar jih je ta del koroške zemlje sploh poznal. "Videti je, da ga ima!" se je obrnil proti gospodinji, ki je še zmeraj neodločna stala na starem mestu. "Seveda ga ima, saj vidiš, kako ga •zanaša. Kaj boš storil? Mrmra je nekaj nerazumljivega skozi prašne ruse, je gospodar odšel nazaj na gumno in točil dalje. Z jeznimi zamahi "je sukal ardesejo v rokah in pri tem se je zgodilo, da je preveč droba uhajalo skozi sito. To je pomenilo, da je bil Voznik vznemirjen. Pojava Svetnečega Gašperja mu je vzbudila celo vrsto pomislekov. Ta stari pijanec je očividno na poti njegovi hiši. Da prihaja pijan, je mogel ugotoviti že od daleč. In ravno to je bilo nekaj nenavadnega. Nikdar si Gašper ni upal k njegovi hiši, kadar je bil pijan. Dobro je vedel, da mu pijanemu Vožnik ni nikdar dal kapljice mošta, niti na prošnjo niti na klevete. Navadno se je klatil, kadar je imel svoj čas. Po cele tedne je popival, najprej po krčmah, in kadar mu je zmanjkalo denarja ter so ga krčmarji vrgli na cesto, je hodil od kmeta do kmeta, od hiše do hiše in nastrigo-val okrog starih znancev; Voznikove hiše pa se je ognil. "Hm, hm, hm!" je mrmral in v taktu jeznorito odbijal ardesejo ob desno stegno. Zraven se je razpredal. Zdaj je listopal. Torej zima pred durmi, ko se ne moreš beračev znebiti in tudi dan se že h koncu nagiba; na dnu pogorskih sten se že nabira večerni mrak in ob takem času je iskalca prenočišča težko postavljati pred vrata. Vožnik tega ne more, kajti kako bi potem mogel veljati za poštenjaka stare krščanske korenine. To bi bila sramota za Vožnikovo hišo . . . Kako bi se dala stvar z Gašperjem izkoristiti. Letos ni bila sadna letina bog ve kakšna. To ve tudi Gašper in ne bo se pretežko izgovarjati. Za vsak primer stoji pripravljen sod martenika, ki lahko služi za ljudi Gašperjeve sorte. In Gašper ni izbirčen pri pijači — samo da je kislo in da v grtancu zažge. "Hm, hm ,hm . . ." Vožnik se je tako zamislil, da je skoraj ves drob pretočil skozi rešeto in je moral potem z roko po. spravljati latovje s kupa. , . . Kaj ko bi ga vpregel za kakšno delo? Stelje ni naseka- ne in v gozdu ležijo drva naokrog. Gašper bi se tega gotovo lotil. Toda s tem bi ga mogoče privezal in ravno zdaj za zimo. Potem pa — kam bi ga dal? Za prenočišče ni težav, ali kam bi ga skril pred otroki? Gašper je pravo pohujšanje za otroke. Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek. Iz-zamišljenosti ga je' prebudil ropot sekir pred bajto. Zdaj je tu, si je mislil Vožnik, a se je delal, kakor bi se za Gašperjev prihod prav nič ne zmenil. Uporno se je zazrl v plešoči drob na dnu sita in surjal z delom, še preden ga je Gašper zagledal, je že začul na mostu njegov glas: "Dober večer, Vožnik, mojkr-šenduš." Težki koraki so se ustavili na gumnskem pragu. "Bog ga daj!" Vožnik se niti ozrl ni. "Točiš, tega hudičeva prekletega!" Staroznani, zadirčni, izpiti Gašperjev glas. Vožnik je dalje presejal. šele čez nel^aj časa je zaskovikal skozi ustno luknjo: "Si pa že žejen?" Odgovor, ki je na kak rezki, očitajoči izraz prišel iz Gašper-jevih ust, je bil po navadi pri-trjevalen: "Hudič!" Tudi danes je bil odgovor kratka kletvica, ali s takim razbitim glasom, da je razodeval vse prej, kakor pa željo žejnega pijanca. Zdaj se je Vožnik skoraj presenečen ozrl. Pred seboj je videl Svetnečega Gašperja, ki je bil naslonjen na mlatilnico ob vhodu in je s praznimi očmi strmel vanj. Res, Svetneči Gašper je bil, ali še nikdar ga ni takega videl. Nikomur ni bil podoben, niti treznemu tesarju, ki je z lahkoto s težko cimrako čmoko-tal po najtrših grčah, niti vihravemu koscu, ki je z zavihanimi rokami stal med redovci, niti pijancu, ki se je vse dni pretegoval za plotovi. Nekaj tujega je bilo v njegovem glasu in njegove kletve niso zvenele tako pristno in ošabno, kakor jih je bil vajen pri njem. Stal je pri stroju in Vožnik je prvič opazil, da ima pred seboj sedemdesetletnega starčka sključene, suhe postave s povez-njenimi rameni, z belimi, od tobaka ožganimi brki. Ko je strmel v to izsušeno kostišče, si ni mogel prav priklicati v spomin tisto navadno Gašperjevo sliko, katero se je navadil gledati desetletja in katero je zadnjič vi del še pred nekaj meseci. Tista stara podoba je na mah obledela in zdelo se mu je, da je bila menda le utvara, ki je na mestu pravega Gašperja že dol go hodila po svetu, pa je drugi niso opazili. Nekaj se je zganilo v Vozniku in skoraj je bil pozabil na svojo trdoto in odurnost do postopačev in pijancev, ko je rekel: "Kaj se je pa zgodilo, Ga šper?" "Arduš, Vožnik;" je zaklel Gašper, zdaj s še bolj strupenim glasom: "Nadme je prišlo. To, česar sem se že dolgo bal, se je zgodilo zdaj." Kmet ga je gledal, počasi pa ga je začelo glodati pri srcu; kaj če bi Gašper bil res bolan in bi obležal pri hiši. Kakšne težave ... "Ne glej me tako zabodeno mojkršenduš. Kakor sem ti rekel prijelo me je. Včeraj sem še sekal na Janečem, danes zjutraj pa, ko sem vstal, mi je nekaj reklo: Gašper, zdaj je pa tvoja — Radijski aparat lipa 'Triglav" — lov. Tičar Konslruklor aparala zadnja; spravi svoje stvari in pojdi nekam, kjer boš lahko v miru izčivkal svojo kosmato dušo. Potem sem si mislil; beštija, če bi stopil k Vožniku, k temu hudiču skoparitemu. Dovolj ima prostora in klopi, kamor se lahko vležem in počakajn na to smrt, na to kanaljo izdano, fer-damansko. — Danes torej nisem prišel k tebi, da si s tvojim jesihom izžgem grlo, tega satana luciferskega, temveč sem prišel, da mi daš na svoji klopi toliko prostora, da bom lahko umrl." Vožnik še nikdar ni slišal kaj takega iz Gašperjevih ust in zdaj ga je tako zavzelo, da je prenehal s točenjem ter se obrnil. "Ne bo tako hudo, Gašper! Mogoče si ga včeraj na Janečem preveč potegnil, pa ti je prišlo v glavo in se ti le tako zdi." "Tebi se zdi! — Jaz vem, kako mi je. Vem, da je prišel čas, ko je hudič začel odpirati za mojo dušo kotel in ko se Lucifer že veseli, kako jo bo cvrl. Pa sem si mislil; lej zlodeja bu-zaronskega, kaj ko bi šel crka-vat k Vožniku. Tristo rogačev. Midva se nikoli nisva marala — to se pravi, ti me nisi nikoli maral. Učil sem te sekati, ko si bil še čisto zelen. Takrat sva se razumela. In ko bi se ti ne osmo-lil na to hubo Vožnikovo ter bi ostal tesar, kakor sem ostal jaz, bi se bila mogoče bolje razumela. Toda dobro! Ko sem spoznal, da prihaja ura, ko se bo treba pograbiti z Luciferjem, sem si mislil: Ne pojdeš ne na Pokrovle ne na Podpeško ne h Gačniku, temveč k Vožniku greš. Vožnik je skoparitnež, da večjega ni, a je pošten človek; prostora ima in me bo na zadnjo uro vzel na klop. Zdaj sem tu, daj mi klop, da se stegnem na njej." Vožnik je sprevidel, da gre menda za res, zato se je najprej globoko odhrkal in izpljunil črno čorbo po skednju, potem si je obrisal prah in pleve z lic, nato pa rekel: "Ti vse prehudo jemlješ, Gašper. Ko se bos napil dobrega mošta, ti bo odleglo in boš spet pozabil na te črne misli. Pojdi-va v hišo, tam je toplo in ti bo dobro storilo." Odgnal je Gašperja v kuhinjo, ga posadil na mizo, sam pa je vzel veliko glinasto majoliko in se napotil po mošt. V veži je mimogrede spregovoril z ženo. "Menda vendar ne misli ostati tu? Zadel j otrok ..." je rekla ona. "Menda bo nekaj takega. Zdi se mi, da ni nekaj prav z njim." Ko je Vožnik korakal čez gorico proti kleti, je imel še trden sklep, da bo Gašperju potegnil ozimičevca iz soda. Siromak se mu je, zasmilil in ker ga je poznal, da mu je bila dobra kapljica zmeraj najboljše zdravilo, si je mislil, da mu bo s tem po-mogel na noge. Toda ko ga je objela topla kletna vlaga in mu je zadišal naproti duh vležane-ga alkohola in sladkorja, pomešan z vonjem jabolk, ga je nenadoma spreletelo neko tuje čustvo, ki mu je za hip ohromilo ude in možgane. Pod nekim hudim pritiskom, ki je tlačil vanj spomin na neskončno trdo delo, preden je ta božji dar našel pot v redove mogočnih sodov, mu je prvotni namen mahoma otrjnil in namesto da bi se stegnil po ecv in stopil k četrtinjaku v kotu, se je ustavil za vrati in že je brez pomisleka počenil k mater-niku, odprl pipo in natočil majoliko do vrha. Nato je hitro zaklenil vrata za seboj in šele, ko je bil zunaj, je dopustil, da mu je rahla misel zaočitala, zakaj je storil nekaj drugega, kakor je nameraval. "Ah!" je kakor v opravičilo zamahnil z roko. "Gašperju je vendar vseeno, temu pijancu. Niti poznal ne bo, kaj pije. Pil bi tudi črno olje, samo da bi teklo." Ko je prišel v hišo, je mimo postavil majoliko pred Gašperja in rekel: ' "Pij, Gašper, da si razženeš misli. Ni bog ve kako dober, ali preslab tudi ni. Drugega še nimam na pipi. Potem ti bo pa mati kaj toplega napravila." Gašper, ki je kaj redko posedal za Vožnikovo mizo, se je najprej malo nejeverno zagledal v ogromno zeleno grčo na mizi. Takih posod ta oblagovtnež navadno ni postovljal pred take goste, kakršen je bil on. Podoba zapeljive grče je oživela v nje govih bolnih kosteh stari ogenj neugasljive žeje in vse telo se je preganilo kakor samo od sebe. Toda kdor bi ga pri tem natančno opazoval, bi vedel, da so njegove oči ostale trudne, brez starega žgočega ugodja. Izteg nil je suho roko, da bi naveznil, ali že se je pokazalo, kako slab je, ker je morala priti na "pomoč še druga roka, da je mogel dvigniti dvalitersko grčo k ustnicam. N§,to je vlil. Gašper ni pil, i kakor pijejo drugi ljudje, tem-! več je vlival; njegovo grlo ni j požiralo in grtanec mu je bil S med črepanjem popolnoma mi-; ren ter je zaigral šele potem, ko je odstavljal. Tudi zdaj se je ; spočetka zdelo tako in Vožnik, ki nobene Gašperjeve kretnje ni izgubil izpred oči, si je na tihem že mislil: "Saj sem vedel, kaj mu manjka!" Toda njegovo notranje zadovoljstvo se je koj nato spremenilo v očitno grozo. Gašper je i potisnil grčin ustnik globoko v I široko odprta usta in pogumno j nagnil. Komaj se je pa začul I pljusk pijače, ki je padla čez škrbine, je njegov dolgi in suhi ; grtanec nenadoma poskočil gor in dol. Gašper je razprl roke, I skremžil obraz in naslonjen na j zid še dolgo zijal v gospodarja. ' Tri, štirikrat je zaprl in odprl j oči, pri petem mežiku so mu privrele solze iz njih, da gi jih je z raskavimi rokami moral obrisati, nato je skrivil hrbet, kakor bi zbiral moči in šele čez nekaj časa je dejal s hripavim glasom: "Mojkršenduš, ali si mi hudičevega olja nalil? A-a-a-a?" "Kaj pa je?" se je zganil go-,spodar. "Moj gajžvani duš. Takega jesiha še nisem nikdar okusil." Gospodar in gospodinja sta se spogledala, potem je Vožnik kakor v opravičilo izustil: "Tako slab pa že ni. Zadnje sadje sem spravil skupaj, to je res in tudi malo mehkobe je že bilo zraven. Kaj pa hočeš, ko smo pa sami za delo? Mi ga vsi pijemo." Gašper je dalje sopihal in si utiral solze, ki so mu še zmeraj vrele iz oči. (Dalje prihodnjič) Dela za moške mm ■■■>/v Zemljišča Dela za ženske 2 HIŠI NA LOTI 40x180 Whittier Ave. 3 družine; 13 sob. ! kopalnice in 2 sobi na 3. nadst.; udi za 2 družine, 5 zgoraj, 3 spodaj z 2 kopalnicami in zgotovlje-nim 3. nadst. Donaša mesečno >235. se lahko zviša na $400. Last-'ik EN 3058. H. B. LEWIS & SON MUSIC STORE 273 WOOSTER RD. — BARBERTON, OHIO IMAMO SRBSKE, HRVATSKE IN SLOVENSKE PLOŠČE HARMONIKE PO ZMERNIH CENAH. Prodajamo na odplačila. — Plošče pošiljamo vsepovsod__SH 2635 Mizar zurjen na delu za razstavo. Stalno. Zglasite se osebno. Unij ska plača. GALLO DISPLAY 1012 Sumner Ave., od E. 9th St., blizu Prospect Mizar za splošna dela. Mora biti izurjen. LA4835 Machinist or Millwright for general shop maintenance. Steady work, small shop. The Cleveland Wire Cloth & Mfg. Co. 3573 E. 78 ST. Prevažalci premoga izurjeni dovažanja na domove. Morate imeti priporočila. Visoka plača od ure. 1765 Lakeview Rd. Albrighl Coal Co, AUTbMATIC SCREW MACHINE SET UP MAN IN OPERATOR BROWN & SHARP TER DAVENPORT STROJI. 2. sift. Plača od ure in bonus. TITAN VALVE & MFG. CO. • 9913 Elk Ave. Punch Press operatorji prvovrstni, izurjeni. Plača od ure in komada. THE BOEHM PRESSED STEEL CO 2219 W. 63 St. HIŠA NAPRODAJ na Arbor Ave. 6 sob za eno družino; 3 sobe spodaj, ognjišče, zgo-'aj 3 spalnice, garaža za en avto; itd. Blizu šole in bus a ter trgovin. Dober nakup za $10,400. VERA SULAK 1570 EAST 195th ST. KE 6275 IZVRSTEN NAKUP 2 hiši na eni loti. 5 stanovanj; sno stanovanje s 4 sobami je prazno. Vse v zelo dobrem stanju. Lastnik mora prodati—cena je zmerna. Pokličite zvečer IV 1456, 5ez dan pa HE 9231. Trgovine naprodaj GASOLINSKA POSTAJA. garaža in lota za rabljene avte; na južno-vzhodnem vogalu na glavni ulici, že obstoja 25 let. Ima tudi truk-vlačilec; prava cena za hitro prodajo radi odhoda v Californijo. Najemnina pod "lease" za 10 let. Pokličite lastnika BR 7247. PODJETJE na zapadni strani mesta, ki nudi poslugo onim, ki želi i o shujšati; ima zelo dobre odje-■Tialce; stanoviten sistem; lahko za vzdrževanje; izučimo. Lahko volite skupno z lepotičnim parlor-jem. V naselbini Warren-Dertoit Rd.—BO 0151. POSLOPJE s šestimi stanovanji in supermarket trgovino; spredaj iz kamna; posestvo je pod 99-letno najemninsko pogodbo ter nudi $1,200 letnega dohodka. Ima še 85-letni rok; cena $20,000; nudi 6% letno. Maurice Murphy. Pilkey Realty Co., 14417 Detroit (Real tors) AC 5110. Razno For Sale Steel Wire 14 gauge Hard Basic, in coils 3000 pounds $4.25 cwt. Diamond 1832 F. CRONE ČE HOČETE IMETI dobrega, zanesljivega najemnika, ki bo skrbel na stanovanje, sporočite. Uradnik želi dobiti opremljeno stanovanje na zapadni strani mesta ali v predmestju za dobo 6 mesecev. Pokličite med 9. in 5. uro. Mr. Pope, MA 2240. Razno Zanesljiva dvojica s 7-letno hčerko potrebuje 5 ali 3 sob; najraje na zapadni strani mesta. Ima priporočila. CE 3733 STORITE DRUGIM. KOT ŽELITE, DA VAM STORE Mlada dvojica potrebuje stanovanje s 3 ali 4 sobami, opremljene ali neopremljene. Na vzhodni ali zapadni strani mesta. Oba sta veterana, brez otrok. SU 5833 med 9. in 5. uro, vklj. nedeljo Mlad mož z ženo in 2 majhnima otrokoma potrebuje stanovanje s 2 ali 3 spalnicami v prijazni naselbini. Uposlen kot uradnik pri znani tvrdki ter ima izvrstna priporočila. Pokličite podnevi W. J. KNUFF — HE 4920 Dve osebi v družini želite dobiti v najem stanovanje s 3 - 4 ali 5 sobami. Nimata psov ali drugih živali. Imata dobra priporočila. MR. AUSTIN DR 4735 Razstavne omar je in stenske omare ki so primerne za vsakršno trgovino vsepovsod. Imamo opremo za izdelovalce. Moderne, privlačne, nizkocenene omare; kupite direktno. DALLAS MFG. CO. 640 Woodland, MA 8531 Uradnik ki je bil za stalno premeščen v to mesto, želi dobiti stanovanje s 3 spalnicami, v Cleveland ali okolici. Plača do $125 mesečno. IV 7333 Zaposlena dvojica brez otrok želi najeti tri neopremljene sobe. Najraje na vzhodni strani. Pokličite med 12. in 8. zv.—ponedeljek do petka. Mrs. Rose Laubert, CE 9536. ^ Nujna potreba Industrijski uradnik z ženo in 13-letno hčerko takoj želi dobiti v aajem stanovanje s 5 ali 6 sobami; najraje v Lakewoodu. Izvrstna priporočila. MA 3206 — med 9. in 5. Strojepiska 20 do 25 let stara. Stalno delo. 40 ur tedensko. The Elect. Controller » Mfg. Co. EN 2644 Dictaphone operatorica j Zavarovalninski oddelek, tedensko. Prijetne delovne raZ" re; tedeijska plača. Mr. Brooks MA 9560 Klerkinja — tipkarica 18 do" 25 let Mora biti visoko-šolka; ? , tedensko. Dobra plača. rtelovne razmere. Liberty Mutual Insurance 1375 Euclid Ave., CH Co. Ženska ^ stara okrog 40 let dobi de'" ■ opravljanje splošnih hišnih %-vil. Plača od ure. 5 dni ted^"^ YE 3241 Strojepiska IZURJENA; 5-DNEVNI TEDf". TEDENSKA PLAČA- J WASMER BOLT & SCREW 13000 Athens Ave., Lakewo" Klerkinja — tipkarica Razna dela v majhnemu izučimo; tedenska plača; si podružnice; izkušena ali co' THE CARPENTER STEEL - j PR 438S' ____i Junior klerkinja 5 dni tedensko; nenavadna ka. Mora imeti znanje/- J meter; tedenska plača, prij®' lovne razmere. i KRAFT FOODS CO. j 2100 Lakeside Ediphone operatofi^® ^ izurjena; mora znati MO hand in delo klerkinje. ' dni tedensko. Tedenska P'® zapadni strani. C' FERBERT SCHORNDORFf"" AC 2720, Mr. Weber Strojepiska — klerki®!^ Billing in splošno delo ^ ni; prijetno delo; 5 dni teo dobra plača. EX 7263, Mrs. Dunn Punch Press operatorice prvovrstne, izurjen^-Plača od ure; konia^^ THE BOEHM PRESS^ STEEL CO 2219 W. 63 Si Razno "NOVA OBLIKA' Tečaj v modernem ši^ j« Singer vas izuri, da si napravite najnovejše o''* g ^ jčaji so podnevi in zvečer-za $10. Vpišite se sedai^fgH SINGER SEWING 16680 Kinsman «0-^ Zanesljiva dvojica z enim dobro discipliniranim otrokom nujno želi dobiti v najem stanovanje s 5 sobami. Ima priporočila. / Berea 6473 Ali je kdo ki bi oddal dvojici z otrokom v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami? Opremljeno ali neopremljeno. Najraje na zapadni strani mesta ali v Parma, O. ME 4422 Mlada slovenska dvojica nujno potiebuje stanovanje s 3 do 4 sobami. Pokličite med 8. zj. in 3. pop. in vprašajte za Emil Martinsek. HE 9500 Mapledale Ave. od W. 25 St.; lastnik prodaja fin dom; spodaj 4 sobe in stranišče; zgoraj tri sobe in kopalnica; beneški zastori in zavese; klet pod vso hišo in podstrešje. Garaža za 2 avta; lahko takoj prevzamete. SH 4845 Proda se hiša za eno družino 4 spalnice: popolnoma modernizirano znotraj; tretje nadst. zgo-tovljeno z gorkoto; spodaj preproge. kopalnica in sink z kabinetom iz kovine; nova garaža za 2 avta, cementiran dovoz. Po zmerni ceni. 399 Cleveland Rd., blizu Iowa Ave. Wilson S izdelka j ipd'"' omdr.e za zmrznjena varujte se pomanjkanja ^ U. s. Store Fi%W% 3519 St. Clair Ave.,^^L/ Soba v najena Opremljena soba se jem poštenemu in niirf^ venskemu fantu. Tudi ® lahko. Vpraša se na 1024 E. 66 Plaf5^ Prisiljena sva se Mož z dobro in odgov«'^# bo ter žena iščeta ' Lakewoodu s 4 ali 5 soba" izvrstna priporočila. LA 4613___ Iščemo stanovaxi)^^. Prav radi bi plačali. stanovanje v Heights a'' tn^i mu predmestju. Sva sa«*®' ;' žena, ter želiva stanovom 4 spalnicami. • / YE 4052^^^^ Odrasla družic® ^ i" želi dobiti v najem /l družino; vsi zaposleni-prijazni naselbini in v ^ P 7 doCnosti. Imamo prvovrs ■, f t roCila. (S 3 ali 4 spalnica^ Cite ob večerih, soboto ® kadarkoli. — KE 0436 Vladni dela^^ ^<,1 žoli stanovanje s 3 zase in sVojo d rutino: čimo popolno oskrbo; " ali zapadni strani- MI 2246