fioainlkanski trg i PTUJ	* 1
Glasilo Socialistične zveze delornega ljudstva za Podravje
Št. 19	PTUJ, dne 15. maja 1964
NGve moči v delavske svete
Bretonske čete v boju proti upornikom
POSLEDNJI POIZKUS
Smo pred pomembnim dogodkom, pred volitvami v nove delavske svete in v druge organe upravljanja v delovnih organizacijah. Pred delavskimi sveti in pred vsakim posameznim članom delovnega kolektiva so torej zelo odgovorne družbeno-politične naloge. Naloge sindikatov, Socialistične zveze, Občinske skupščine in drugih pa so, s skupno enotno politično akcijo in s konkretno pomočjo pomagati delavskim svetom in delovnim kolektivom, da bodo nalogo dobro opravili.
Priprave na volitve so se v naši občini že pričele v začetku maja in bodo z današnjim dnem v vseh delovnih organizacijah, razen v šolstvu, razpisane volitve v nove delavske svete. V treh dneh bodo vsepovsod imenovane komisije za urejevanje volilnih imenikov, volilne komisije ter odbori. S temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja so zanje določene zelo odgovorne naloge, zato morajo pričeti takoj s svojim delom.
Volitve v delavske svete morajo biti nepreklicno do 16. junija 1964. Čas, ki ga imamo za to na razpolago, je zelo kratek, naloge pa so obsežne in odgovorne.
Izvršni odbor SZDL in predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj sta se na skupni seji dogovorila, da bosta izvedla enotno politično akcijo in kako bosta konkretno pomagala delovnim kolektivom in delavskim svetom.
Predsedniki sindikalnih podružnic in predsedniki delavskih svetov so se o vsem skupno posvetovali. Posvetovanje je pripravil Občinski sindikalni svet Ptuj. Občinski sindikalni svet in Občinska skupščina pripravljata seminar za predsednike volilnih komisij in odborov. Tudi pravna služba Občinskega sindikalnega sveta bo pomagala. Komisija za statute pri Občinski skupščini in Občinskem sindikalnem svetu bosta uskladili določila statutov delovnih organizacij s temeljnim zakonom o volitvah delavskih svetov. Politična aktiva Socialistične zveze in Zveze sindikatov bosta v stalnem stiku z delovnimi kolektivi in bosta po: magala delavcem pri izvedbi nalog V zvezi z volitvami v delavske svete. Politične akcije bo dobro pripravilo politično
Množično obiskana štafeta mladosti v Ormožu
Včeraj, dne 14. maja, ob 13.10 so poslali prebivalci občine Ormož prisrčne čestitke in želje predsedniku Titu. Že nekaj minut po 12. uri se je pričela na Mestnem trgu v Ormožu zbirati velika množica. Prihajali so šoloobvezni otroci v kolonah. Tudi kolektivi iz delovnih organizacij so se množično udeležili sprejema štafete in so želeli s štafetnim pismom tovarišu Titu še na mnoga leta.
Proslava je pričela točno ob 12.30. Ob tej priložnosti so nastopili pionirski pevski zbor, godba glasbene šole Ormož in vala okrajna štafeta ob 13.10 nostnem nagovoru je nadalje-recitatorji. Po proslavi in slav-pot mimo Velike Nedelje proti Gorišnici in Ptuju. Ormoški pionirji in mladinci so izročili štafetno palico pri Veliki Nedelji mladincem in pionirjem iz tega kraja, le-ti pa so jo predali mladini iž Podgorc na odcepu ceste. Štafetna palica mladincev iz Podgorcev je nadaljevala pot v Gorišnico.
Ob 12.30 s6 prispele v Ormož vse občinske štafete iz Tomaža, Koga, Središča in Ivanjko-vec. Tudi na vseh pomembnejših centrih so pričakali občinsko in okrajno štafeto s cvetjem in pozdravi odraslih in mladine.	D. R.
vodstvo komune. Gre sedaj sa-mo za njihovo realizacijo v delovnih organizacijah. Pomoč je zagotovljena in jo naj kolektivi v polni meri izkoristijo.
Najvažnejše bo volitve čim skrbneje pripraviti. Na zborih delovnih ljudi naj obravnavajo delavski sveti najaktualnejše probleme. Vprašanj in proble mov je zelo veliko. Med najpomembnejše spada uresničenje politike V. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije in smernic za VIII. Kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Mimo teh ne bi smela razprava v vseh delovnih kolektivih pred volitvami v delavske svete. Skrbno bi morali proučiti, kako so izkoriščene proizvodne zmogljivosti, če obstajajo možnosti za večiz-mensko delo, razpravljati bi morali o'stanju na tržišču, po-
sebno skrbno pa razpravljati o notranjem sistemu delitve osebnih dohodkov po delu. Skrbno bi bilo potrebno proučiti, kako so nagrajeni delavci v strokovnih sliižbah. Za svoje delo prejemajo še ti osebne dohodke po času, ne pa po uspehu dela. Gre za dosledno uresničenji socialističnega načela delitve: »Vsakemu po njegovem uspehu!« Sindikalne podružnice bi naj pripravile do zbora delovnih ljudi akcijski program za novi delavski svet. Na zboru delovnih ljudi bi tudi zbrali kandidate za novi delavski svet. Člani delovnih kolektivov naj skrbno izberejo kandidate, predvsem ljudi, ki si bodo prizadevali, da bodo organi upravljanja sproti reševali vse zadeve, ki se bodo pojavile, in ki bodo zmogli obsežno delo, ki čaka
»Tednik« Izhaja t**!
rirraJSa-
nim Imenom od 24 nov 1961 daljo na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj ln Ormoi. — Izdaja :avod »Tednik«. Ptuj — Odgovorni urednik: Anton Baurnan — Uredništvo In uprava Ptuj. Lackova 8 — Tel 156 — St tek. računa! NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. za inozemstvo 2000 din
Letnik XVII
člane delavskegas veta. Pri izbiri kadrov ne pozabimo na mlade delavce in žene. V novih delavskih svetih naj dobijo mladi delavci in žene tista mesta, ki jim pripadajo kot vsem ostalim članom delovnega kolektiva. Upoštevati moramo, da volimo tokrat prvič polovico članov delavskega sveta za mandatno dobo dveh let in polovico samo za eno leto.
Pri izvedbi volitev zagotovimo zakonitost po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. Sindkilane podružnice naj poskrbijo, da bo seznanjen sleherni član delovnega kolektiva do podrobnosti z določili temeljnega zakona. Tako bo najlažje onemogočeno vsako kršenje zakonitosti.	FB

Ko je britansko kolonialno ministrstvo pred leti pripravilo načrt o tako imenovani Južno-arabski federaciji številnih samostojnih emiratov in šejhatov nekdanjega britanskega protek-torata in k tej umetni kolonialni tvorbi še pridružilo znano britansko oporišče Aden, so v britanski prestolnici sodili, da bodo v prihodnje laže držali vajeti v rokah in si tako znova zagotovili nadzorstvo nad tem delom sveta v navidez demokratič-nejši obliki.
Toda val arabskega nacionalizma, ki je zajel ves arabski svet, je tudi tu pognal globoke korenine. Dobro organizirani sindikati v Adenu in tamkajšnja ljudska socialistična stranka so želje po neodvisnosti samo še bolj razširili po ostalem, zaostalem delu nove federacije. Ker tranjzistorji niso tod redkost, je tudi arabska nacionalistična propaganda močneje segla med množice.
In tako se je britanska kolonialna vojska, ki še vedno »varuje neodvisno federacijo«, spopadla z »rdečimi vragi«, kot imenuje adenske borce za neodvisnost. Seveda skušajo to ko-Londonu kot »zaščito južnoarab-ske neodvisnostikot »zaščito pred arabskim nacionalizmom« itd. To je tudi jasen dokaz, da je hujskanje domačinov proti
Preteklih sedem dni je poskrbelo za dokaj razgibano mednarodno življenje. Predsednik zvezne ljudske skupščine Edvard Kardelj je odpotoval na uraden obisk v ČSSR na čelu posebne jugoslovanske skupščinske delegacije, ki tako vrača lanskoletni obisk, češkoslovaških parlamentarcev. Na poti po Češkoslovaški so jugoslovanski gosti doživeli povsod izredno topel in prisrčen sprejem. Kakor uradno poročajo, bo predsednik Kardelj obiskal v dneh od 13. do 20. maja tudi Nemško demokratično republiko.
Ni treba posebej poudarjati, da so razgovori med jugoslovansko delegacijo in češkoslovaškimi skupščinskimi in vladnimi predstavniki samo še bolj utrdili medsebojno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju.
• HRUŠCOV V KAIRU
Obisk sovjetskega vladnega predsednika Hruščova v Kairu primerno komentira ves svetovni tisk. Gre za prvi obisk »na najvišji ravni« sovjetskega predsednika v Afriki. In prav ta resnica govori o tem, kakšen ugled uživa Sovjetska zveza med egiptovskim ljudstvo.
Znano je, da postaja »črna celina« v času, ko išče svoja pota za čim hitrejši razvoj in utrjevanje neodvisnosti, vse bolj zanimiva za ves svet. Ni zgolj naključje, da skušajo določene zahodne sile, posebno industrijsko razvite, v obliki pomoči ali posojil pridobiti zaupanje te ali one vlade neodvisne Afrike. Težnja za čim večjim ugledom na afriški celini so pogojevale tudi nedavni obisk kitajskega vladnega predsednika Cu En Laja v nekaterih -prestolnicah neodvisnih afriških dežel.
Voditelji neodvisnega afriškega sveta smatrajo za svojo prvo nalogo boj proti zaostalosti in proti vsem oblikam imperializma in kolonializma, tudi takim, ki se rade odevajo v kožuh pomoči. Ni dvoma, da so ti problemi poglavitna tema kairskih razgovorov. Sovjetska vlada tudi želi z dejanji dokazati, da želi prebujajočemu se afriškemu svetu, katerega dobršen del se
ZAR in predsedniku Naseru ter sploh proti arabskemu nacionalizmu, spodletelo.
Kaj zahtevajo uporniki? Odstranitev britanskih oporišč, simbola kolonializma, resnično neodvisnost in socialno pravičnost. To so zahteve, ki jih je nekdanji britanski imperij slednjič moral priznati drugod po svetu. Resnica je, da je Velika Britanija z razglasitvijo neodvisnosti v airiških deželah izgubila svoja oporišča in da se je tudi morala umakniti s Cipra. Toda upravičevati vojaške operacije z nekakšnimi »strateškimi potrebami« (vsaj za notranji britanski trg) pomeni, zahtevati nekaj, kar je v grobem nasprotju s težnjami druge polovice dvajsetega stoletja. Znano je tudi, da skušajo s političnim in vojaškim nadzorstvom nad južno-arabsko federacijo zagotoviti nadzorstvo nad petrolejskimi izvori, toda gospodarski neokolo-nializem je obsojen na smrt, kolikor bo skušal z dejanji utrjevati kolonialne pozicije.
Nič čudnega ni, če slišimo te dni tudi med britanskimi zavezniki pripombe, da je oboroženo obračunavanje s slabo oboroženimi adenskimi rodoljubi prava sramota. Kako pa se takšen boj konča, je pokazal Alžir s svojo osvobodilno borbo.
je odločil za svojstveno pot v socializem, pomagati.
■	-PEN BELA V SZ, V BOLGARIJI, CSSR
Predsednik mlade afriške republike, ki se je odločila za socialistično graditev, Ben Bela, je te dni obiskal SZ, Bolgarijo in CSSR. Obiski niso samo utrdili sloves mlade države in njenega predsednika, temveč tudi utrli pot tesnejšemu sodelovanju in medsebojnemu spoznavanju. Značilno je, da govore uradna poročila o dvostranskih razgovorih o prizadevanjih za mir v duhu aktivne koeksistence, o boju proti kolonializmu in o podpori vsem narodom v boju za neodvisnost.
Pomemben za alžirski razvoj je tudi nov dolgoročen kredit, ki ga je odobrila sovjetska vlada Alžiriji v znesku 115 milijonov rubljev. S pomočjo te vsote bodo v Alžiriji zgradili prvo jeklarno, ki bo lahko izdelovala do 35.000 ton jeklenih plošč letno. Alžirija bo prejela tudi 19.000-tonsko petrolejsko ladjo, poseben zavod za petrolej, večje število traktorjev itd. Sporazume, četudi manjšega obsega, je alžirska vlada sklenila tudi z ostalimi socialističnimi deželami.
■	KITAJSKO-SOVJETSKA TRENJA
Jugoslovanski dnevniki so te dni objavili popolno besedilo polemičnih pisem, ki sta jih zadnje mesece izmenjala CK KP Sovjetske zveze in CK KP Kitajske. Značilno je, da je sovjetska vlada tudi odločno reagirala na kitajsko trditev, češ da SZ »ni azijska ali afriška dežela« in da je kot take ne bi kazalo povabiti na predvideno azijsko-afriško konferenco. V ta namen je poslala vsem azijsko-afriškim deželam poslanico, v kateri obsoja ravnanje kitajskega vodstva. V poslanici med drugim tudi opozarja na kitajska prizadevanja, da bi ločili SZ od azijskih in afriških narodov in s tem spodkopali enotnost protiimperialistične in socialistične fronte. Opozarja tudi na odraze rasizma, ki jih je mogoče zaslediti v izjavah nekaterih kitajskih voditeljev.
Ob 3. medobčinske; tednu v Cakovcu
OD SOBOTE, 16. MAJA, DO SOBOTE, 23. MAJA 1964, BO TRETJIČ, TOKRAT V CAKOVCU, UGODNO OCENJENA PRIZADEVNOST SINDIKALNIH SVETOV OBČIN CAKOVEC, ORMOŽ, PTUJ IN VARAZDIN, DA BI ClM VEC STORILI ZA DELOVNE KOLEKTIVE IN ZA VSE PREBIVALSTVO NA SVOJEM OBMOČJU Z RAZNIMI KULTURNIMI PRIREDITVAMI IN SREČANJI IN NA OBMOČJU OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV NAVEDENIH OBČIN, S KATERIMI JE SKLENJENO VSESTRANSKO BRATSKO IZMENJAVANJE DELOVNIH IZKUŠENJ, OBISKOV IN PRIREDITEV.
Ta dejavnost pod imenom | kovcu od 16. do 23. maja 1964 bratstva in prijateljstva ima le en edini namen, in sicer praktično dokazati, da je v vseh navedenih občinah mnogo mlajših
in odraslih ljudi, ki so pripravljeni storiti vse za to, da se ne bi čutili delovni ljudje z območij bližnjih običn ograjene z upravnopolitičnimi mejami svojih občin, temveč da so svobodni in neomejeni v svoji napredni, socialistični dejavnosti na razširjenem teritorialnem območju, torej tudi pri bratih in prijateljih v sosednih občinah.
Pravilnost izpodbude za razširjeno sodelovanje in njenega uresničevanja se je pc^kazala že pred tremi leti, ko je bil v Ptuju prvi teden bratstva in prijateljstva z raznimi izmenjanimi obiski političnih in upravnih predstavnikov, z raznimi nastopi in prireditvami pred ptujskim občinstvom. To je z mnogoštevilno udeležbo in z aplavzi potrdilo, da je tako sodelovanje pravilno in da se bo uveljavilo ter postalo koristna oblika praktičnega vrednotenja bratstva in enotnosti ljudstva v tem delu domovine.
Letos je po vrsti za Ptujem in Varaždinom organizator tedna bratstva in prijateljstva občinski sindikalni svet Čakovee, ki upošteva vse dosedanje izkušnje in nove predloge vedno boljšega uveljavljanja stikov in sodelovanja med občinami.
Novost letošnjega 3. tedna bratstva in prijateljstva v Ča- ' nisa.
je v tem, da niso pripravljenr^teljstva vsestransko dobro pri-prireditve namenjene samo pre-TP^vlr, zlasti & S predlogom, bivalstvu iz Čakovca, temveč za večja kulturna središča na
svojem območju. Tako stopa praktično sodelovanje med občinami Čakovee, Ormož, Ptuj in Varaždjn pred še širši avditorij, pred podeželsko prebivalstvo, ki je tudi pripravljeno izreči sodelovanju ugodno oceno in sa osebno praktično podpreti z namenom, da bi se dalje poglabljalo in razvijalo sodelovanje med bližnjimi občinami.
Del programa bo v Cakovcu, del pa v Murskem Središču, v Kotoribi, v Prelogu, v Strigovi, v Domašincu v Nedelišču, v Strahovincu in Trakeščanu. V dnevih od 16. do 23. maja 1964 bodo v teh krajih športne in kulturne prireditve. Otvoritev tedna bo 16. maja 1964 v Cakovcu v domu kulture z nastopom skupin iz Čakovca, Ptuja in Varaždina, konec pa bo v Trakoščanu s srečanjem borcev NOV iz občin Čakovee, Ormož, Ptuj in Varaždin z množičnim izletom prebivalstva iz naštetih občin v Trakoščan. Ostale dni bodo - po dobro sestavljenem programu nastopale skupine »Svobod« in kulturnoprosvetnih društev in drugi iz Čakovca, Varaždina, Ormoža, Ptuja, Murskega Središča, Majšperka itd. Na športnih igrah se bodo pomerili nogometaši, odbojkarji, strelci, šahisti. rokometaši, ke-gljači in igralci namiznega te-
Druga značilnost 3. tedna bratstva in prijateljstva v Cakovcu je v tem. da je zanj zainteresirana širša javnost, zlasti RTV, radio in tisk SRH, ki nameravajo letos pred najširšo javnostjo v Hrvatski in Jugoslaviji prikazati uspehe organiziranega sodelovanja v štirih bližnjih občinah.
Po vsem sodeč se je občinski sindikalni svet v Cakovcu kot organizator in gostitelj na le tošnji teden bratstva in pri j a
da bi se krog sodelujočih občin po tem prazniku vsaj za enkrat povečal in da bi bila prihodnja taka medobčinska srečanja velika gospodarska in kulturno-prosvetna manifestacija pripravljenosti ljudstva in njegovih političnih predstavnikov za dejavnost na širokem medobčinskem območju z željo, da bi na njem pognale korenine medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in izmenjavanja dragocenih izkušenj, kar je lahko za zgled vsem ostalim občinam v naši veliki socialistični skupnosti. Škoda je časa za malodušje in brezdelje, ko pa je na drugi strani čas iznajdljivejših ^ako dragocen, ker storijo v njem ogromno koristnega, da bi pomenilo na tem območju bratstvo in prijateljstvo vsestransko ustvarjalnost v naši socialistični skupnosti.
Ob letošnjem 3. tednu bratstva in prijateljstva iskrene čestitke in pozdrave občinskemu sindikalnemu svetu v Cakovcu, odboru bratstva in prijateljstva, članstvu kolektivov v občini Cakovec ter v ostalih občinah, pa tudi najboljše želje, da bi tudi 3. teden vsebinsko uspel in dosegel namen.	V. J.
MiSS
Ostali dogodki
Prvo srečanje predstavnikov iz treh občin v Ptuju
Oeiike in odgovorne naloge M Kidričevo
Poslovno leto 1963 je zaključil delovni kolektiv Tovarne gtinic" in aluminija v Kidričevem kljub rekonstrukciji z lepimi uspehi. S takim elanom je pričel tudi v novem letu 1964, kljub temu da je zadela tovarno doslej najobsežnejša redukcija električne energije, ki je zahtevala zmanjšanje potrošnje električne energije v elektrolizah za več kot milijon kWh dnevno, kar je pomenilo zaustavitev in ohranitev skoraj polovice proizvodnih kapacitet proizvodnje aluminija.
Med največje uspehe kolek-. tiva spadata poleg vsega 42-ur-ni delovni teden in potrditev statuta naše delovne organizacije. S tem pa seveda delo še ni končano. Prav sedaj po sprejetju statuta čaka naš delovni kolektiv velika in odgovorna naloga s spremembo delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov ter z volitvami v nove organe upravljanja — v delavske svete.
Novi pravilnik brez starih napak
Vse dosedanje razprave ob sestavljanju osnutka statuta so namreč pokazale, da vsebujeta obstoječa pravilnika za delitev čistega dohodka in za delitev osebnih dohodkov določene pomanjkljivosti in več ne ustrezata stopnji razvoja v letih delavskega samoupravljanja. Zato je nujno potrebno odstraniti vse take pomanjkljivosti pri izdelavi novih pravilnikov, še preden bo o njem moral razpravljati celotni kolektiv. V novih pravilnikih bodo ostala vsa pozitivna določila prejšnjih pravilnikov, medtem ko bo namesto izločenih nekaj novih določil iz vsebine široke in dolgotrajne razprave pri sestavljanju in sprejemanju statuta. V izpopolnjenem sistemu delitve dohodka bo potrebno poskrbeti ža to, da bi naj hitreje naraščala sredstva v skladih pa tudi sredstva za osebne dohodke. To lahko zagotovi samo delovni kolektiv, ki je že do sedaj vodil pozitivno politiko in je sprejel večji del sredstev v sklade. Za osebne dohodke je porabil manj kot polovico vseh ustvarjenih sredstev. Z novo delitvijo sta zagotovljena '' 1 perspektiva * 'tri razvoj podjetja. Povprečje osebnih dohodkov je nekoliko nižje od povprečja osebnih dohodkov tovarn podobnega ranga. V tem kolektivu nima nihče od zaposlenih osebnih dohodkov izpod 25.000 dinarjev. Z nenehnim zviševanjem produktivnosti dela in z večjo proizvodnjo bodo doseženi tudi pogoji za višje osebne dohodke.
Osnovni in stimulativni del dohodka
Osebni dohodek v TGA »Boris Kidrič«, Kidričevo, bi naj bil v bodoče sestavljen iz dveh
delov, in sicer iz osnovne po- I stavke in iz stimulativnega dela. Osnovna postavka bo pred- | stavljala manjši del osebnih j dohodkov glede na zahtevano in potrebno strokovno izobrazbo, pogoje dela in seveda glede na odgovornost na določenem delovnem mestu. Največji poudarek bo na strokovni izobrazbi. V moderni in avtomatizirani tovarni lahko največ prispevajo k uspehu delovne enote in podjetja Zaposlena s potrebno strokovno izobrazbo. To pravilo bo moralo prisiliti vse zaposlene k načrtnemu strokovnemu izpopolnjevanju.
Osnovna postavka za določeno delovno mesto se ne bo spreminjala, spreminjal se bo le stimulativni del. Obračun bo za vsak mesec posebej po doseženih uspehih vsake delov.ne enote. Z novim načinom se borno izognili dosedanjim težavam z delitvijo osebnega dohodka, ki mnogokrat ni bila najboljša in je celo zadrževala produktivnost dela v posameznih ekonomskih enotah. Tako se je v minulem letu dogodilo, da je temeljil tarifni pravilnik na previsoki osnovi. Proizvodnja je sicer redno presegala plan proizvodnje, ni pa bila v sorazmerju s pravilnikom o višini osebnega dohodka, za katerega ni bilo opraviličila z nobenimi argumenti. CDS je moral zaradi tega iti v drugo skrajnost in je sklenil administrativno omejevati . višino osebnih dohodkov. Ne glede na uspehe dela ni smel biti osebni dohodek višji od 7,35 odstotka od kalkulativ-ne osnove. CDS je menil, da je v normalnih pogojih težko preseči letno zvišanje produktivnosti nad 7 %>. Z boljšim in realnejšim planiranjem bi se lahko izognili mnogim kritikam višjih forumov, ki so nam očitali, da imamo destimulativni sistem delitve, kar pa ni bilo brez vzroka.
V novih pravilnikih bo potrebno odpraviti vse te dosedanje pomanjkljivosti s pravilno oceno dela in z vnemo celotnega kolektiva TGA.
Naš kolektiv potrebuje agilen delavski svet
Drugo osnovno in odgovorno nalogo kolglg^va. predstavljajo . pcedstoječC volitve v nove delavske.svete, ki. sodijo med važne dogodke v tovarni. Lastne izkušnje s CDS nam potrjujejo, da je izvolitev agilnega delavskega sveta res odgovorna naloga, predvsem pa v dosedanjih novih pogojih dela. Delavsko upravljanje je doseglo v naši tovarni v zadnjem času precejšen razmah. Tega ne -smemo precenjevati. Vse pa še le ni v najlepšem redu. Sistem dela organov samoupravljanja smo izpopolnili in razvili nove oblike decentralizacije predvsem s formiranjem ekonomskih enot. Glavni cilj tega je bil čimbolj približati samouprav-
ljanje neposrendim proizvajalcem ter jih pridobiti za aktivno sodelovanje, sočasno pa dvigniti tudi materialni interes slehernega proizvajalca. Kljub vidnim in izpodbudnim rezultatom pa sveti proizvajalcev proizvodnih enot niso prišli tako do izraza, kot so to predvidevali samoupravni akti. Ti sveti niso imeli možnosti sprejemanja samostojnih sklepov brez predhodnega obravnavanja v EE, CDS ali pa celo v UO. Takšna praksa je nujno privedla do tega, da je popuščalo zanimanje za sodelovanje y decentraliziranih organih samoupravljanja — v svetih proizvajalcev PE. Vse razprave so bile le še formalnost. Obstoj omenjenih svetov je bil le še
formalen. Največ so izgubili s tem člani svetov PE, ki sploh niso vedeli, kaj se dogaja v kolektivu. Zato je jasno, da se bo
Od novoizvoljenih si mnogo obetamo
moral lotiti kolektiv TGA volitev v nove organe upravljanja. Od teh in od načina dela v upravljanju si vsi mnogo obetamo. Našli smo se pred novo in odgovorno nalogo na svoji razvojni poti. Kolektiv TGA je že rešil ogromno problemov in je že premagal nešteto težav., Sedaj je najmanj razlogov za malodušje. Pot razvoja in napredka je jasna, naloge pa vsem dobro znane.	M. F.
Petintrideset jih bo v delavskem
svetu
Zadružni svet KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož je sklenil, da bodo volitve letošnjega 14. junija. Ob tej priložnosti je razpisal volitve tudi v svete ekonomskih enot in krajevne zadružne svete, ki bodo istega dne. ,
Po statutu zadruge bo štel novi zadružni svet 35 članov. V tega bo izvoljenih iz delovnega kolektiva 27 članov, 8 članov pa bo iz vrst zadružnikov. 13 ekonomskih enot bo izvolilo svoje svete ekonomskih enot, ki jih bo sestavljalo 7 do 15 članov. Pri Miklavžu, v Ivanjkovcih, pri Veliki Nedelji, v Ormožu, v Središču in pri Tomažu bodo volili tudi krajevne zadružne svete; ti bodo šteli 9 do 12 članov. Zadružni svet volijo delavci zadruge in zadružniki na enotni kan-
Ob 20 letnici službe javne
varnosti
Te dni so visele zastave s poslopja v Krempljevi ulici, kjer ima svoje poslovne prostore postaja L MPtuj. Praznično je bilo tudi v ostalih uradih, ki so v sestavu službe notranje varnosti.
O pomenu 20 let službe notranje varnosti je bila javnost seznanjena po radiu, televiziji in tisku. Avtorji sestavkov so prikazali v zvezi s tem jubilejem, kako je nastala, se uveljavila in razvila služba notranje varnosti, da je lahko tudi ob tem jubileju pokazala javnosti svoje uspehe, svojo koristnost za skupnost in svoje stalno pri-
z interesi celotne skupnosti in z stopnjo vsestranskega razvoja.
V sestavku pod naslovom »20 let službe notranje varnosti« je predstavil javnosti službo notranje varnosti v »Delu« z dne 13. maja 1964 Vladimir Kadunec, predsednik/ Odbora IS za notranjo politiko, njen nastanek, vlogo, uspehe, razvoj in sedarjo stopnjo pa tudi bodoče perspektive. V tem sestavku je med drugim rečeno:
»Dosledno upoštevanje zakonitosti v postopku in vse večja strokovnost, kulturnost in objektivnost v odnosu do občana, zaslužijo vse priznanje javnosti
zadevanje, da bi bilo njeno delo I tej naši službi. Stalni in dosled-v skladu z zakonskimi predpisi, I ni napori ter nenehna skrb za
odstranjevanje lastnih napak utrjujejo vero in zaupanje vseh nas v nadaljnje izboljšanje delovanja teh naših organov. Njihovo dosedanje dosledno in hitro prilagajanje potrebam in duhu našega družbenega sistema in njegovega razvoja pa nam jamčijo, da bodo tijdi ob novih ustavnih načelih naše družbene ureditve znali poiskati najpra-vilnejšo pot za še kvalitetnejše in še uspešnejše delovanje pri nalogah, za katere odgovarjajo pred občani in skupnostjo.«
Na sprejemu, ki je bil 12. maja 1964 v klubu hotela »Peto-vio« Ptuj za organe službe javne varnosti iz Ptujske občine, je izrekla predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova skupno z zbranimi predstavniki političnih organizacij službi notranje varnosti na območju ptujske občine vse priznanje in najboljše želje, da bi upravljala svoje važne naloge tudi v bodoče enako zakonito, vestno in z občutkom odgovornosti napram skupnosti.
didatni listi, na kateri bodo kandidirali delavci in zadružniki. Svete ekonomskih enot bodo volili delavci sami, ker sestavljajo svete samo člani delovnega kolektiva, krajevne zadružne svete pa volijo zadružniki sami, ker le-te sestavljajo člani zadruge.
Območje zadruge se razdeli na 10 volilnih enot. Bo 14 zborov volivcev, na katerih bodo predlagali in seveda potrdili kandidatno listo. Volilna tehnika zagotavlja, da bodo imele vse delovne enote svoje predstavnike v svetu, prav tako pa to zagotavljajo tudi člani zadruge iz posameznih proizvodnih območij. Glede na to, da bo število članov zadružnega sveta sedaj manjše (prej 51), je treba pri kandidiranju paziti, da bodo predlagani in izvoljeni tisti novi ljudje, ki imajo voljo do dela v organih upravljanja, in tisti, ki se bodo-vsestransko poglabljali v probleme in jih bodo pomagali sproti reševati. Dosedanja praksa je pokaeada, da nismo vedno uspeli, poleg ugodne strukture (dovoljno število mladine in žena), vzbuditi do-Voljne aktivnosti pri vseh organih upravljanja. V razgovoru je povedal sekretar Kmetijske zadruge Ormož Drago Zabavnik, ki je sočasno urednik njihovega lista Vinogradnik, da bodo tudi ob teh volitvah predlagali čim več mladine in žena v samoupravne organe. To pa predvsem zato, ker so tudi mladi proizvajalci voljni delati in so sposobni, da bodo znali svoje napredne misli vsestransko uveljaviti v korist hitrejšega razvijanja samoupravljanja.
Občina Ormož je pretežno kmetijska in se bo morala posebno truditi, da bo uspešno opravila zahtevane naloge v zvezi z volitvami v samoupravne organe. Približno 400 volivcev bo nedvomno tudi takrat v volitvah sodelovalo in oddalo svoj glas za napredek gospodarstva v občini Ormož.	D. R.
Pogled na del objektov TGA Kid ričevo
Koristna družbena prehrana
V Ormožu imamo že precej časa odprt obrat družbene prehrane »Abonent«, ki se je pričel zadnji čas dobro uveljavljati. V njem je mogoče dobiti raznovrstna jedila in pijače, seveda po nekoliko nižji ceni kot1 v ostalih gostinskih lokalih. To ' je skratka delavska mcnza, ki nudi zaposlenim ter tudi ostalim občanom dobro pripravljene, izdatne, tople in suhe obroke hrane, ki so zaradi zmerne cene slehernemu dostopni. Obrat družbene prehrane Stanovanjske skupnosti Ormož pripravi dnevno 450 do 500 toplih obrokov. Kot je poveda v razgovoru upravnik restavracije Avgust Markrab, kuhajo, dnevno od 120 do 130 toplih malic, lahko pa bi še povečali število malic na 200.
Kaže, da še niso izkoriščene vse možnosti o skrbi za našega delovnega človeka,' za njegovo zdravje in za višjo produktivnost dela. Sindikalne podružnice kakor tudi ostale družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah morajo nenehno skrbeti za delovnega človeka. Praksa je pokazala, da prispevajo izdatni obroki tople malice ali kosila v času zaposlitve k višji produktivnosti dela in zmanjšujejo obolelost zaposlenih. Ni čudno, če so že tudi pri nas uvedle večje tovarne, po zgledu industrijskih središč na zapadu, brezplačne izdatne malice za zaposlene, da bi dosegle višjo produktivnost. Tudi v Ormožu smo, enako kot v ostalih krajevnih centrih na območju občine, precej napredovali. S tem se še vedno ne moremo zadovoljiti. V občini je približno 2100 zaposlenih. Od
teh se hrani v času zaposlitve s toplo hrano doma ali pa v raznih menzah približno 700 zaposlenih ali vsaj ena tretjina. Ostali zaposleni pa si prinašajo na svoja delovna mesta suho hrano. Ta je v mnogih prime rih kriva raznih prebavnih bolezni, bolovanj in visokih zdravstvenih stroškov. Vedeti je treba, da človek, ki se redno in pravilno hrani, lažje obvlada napore na svojem delovnem mestu. Kmetijska zadruga Ormož je napredovala tudi glede na skrb za prehrano zaposlenih in je pred ostalimi delovnimi organizacijami v občini. Sleherni njen obrat ima tudi kotiček za družbeno prehrano. To dobro zamisel bi naj posnemale tudi ostale delovne organizacije v občini.
Morda bi bilo prav, da bi se sporazumela vodstva sindikalnih podružnic z »Abonentom«, obratom družbene prehrane, glede vprašanja skupne prehrane. Ljudem je potrebno pred-očiti, da ni brezplačen topel in izdaten obrok tople malice in da z 80 dinarji tudi res ni pre-plačan. Za prispevek ostalih 20 dinarjev pa naj poskrbijo sindikalne podružnice iz sredstev tiste delovne organizacije, iz katere so zaposleni. V »Abonen-tu« so se odločili, da bodo v bodoče po želji dostavljali hrano tudi na delovna mesta in bodo tako olajšali prehrano zaposlenih.
Čeprav ima obrat »Abonent« samo 7 zaposlenih, lahko sprejme tudi prehodne goste. Te radi postrežejo tudi z raznimi specialitetami in s pristno kapljico »Jeruzalemčana«.
D. R.
Zadružni svet Kmetijske zadruge Haidina ob koncu mandatne dobe
Dne 23. aprila 1961. leta je bil izvoljen sedanji zadružni svet pri Kmetijski zadrugi Hajdina, Šteje 35 članov, od teh je polovica zadružnikov, drugo polovico pa sestavljajo člani delovne skupnosti zadruge. Svet je zasedaj! v svoji triletni mandatni dobi štirinajstkrat. Navzočnost članov sveta na sejah ni bila vselej zadovoljiva. Na sejah je bilo navzočih le toliko članov, da so bile seje sklepčne.
Zadružni svet je sklepal o življenjsko važnih zadevah poslovanja in delovanja same zadruge. Največ razprav je bilo:
o investicijski politiki zadruge za nakup zemljišča, za nabavo osnovnih sredstev za še temelj i-tejšo strojno obdelavo in tesnejše sodelovanje med zadružniki-kooperanti ter zadrugo;
o načinih tesnejšega sodelovanja zadružniki — zadruga v vseh panogah kmetijske in živalske proizvodnje. V ta namen so bila organizirana strokovna predavanja po vaseh, na katerih so kazali tudi praktične in poučne filme. Tako so bili zadružniki seznanjeni z najnovejšimi modernimi izdelki strojne in masovne kmetijske in živalske proizvodnje.
Razpravljali so še o poglobljenem sodelovanju v živinorejski proizvodnji. V veterinarskim zavodom Ptuj je zadruga proučila problematiko govedoreje in svi-njereje, ki je na tem območju najvažnejša. Ugotovljene hibe, ki so bile ugotovljene tudi pri nabavi plemenskega materiala, so bile kaj kmalu odpravljene. Nabavljeni so bili prvovrstni plemenjaki in plemenice. Tako je prispelo v zadrugo v enem letu 6 prvovrstnih merjascev in 54 komadov plemenskih svinjk. Zadruga je z zadružniki napravila posebne pogodbe s poudarkom na masovno proizvodnjo in za nadaljnjo razširitev dobrega plemenskega materiala.
Uspehi poslovanja zadruge v intenzivnejšem sodelovanju so vidni. Zadruga sodeluje na 70 °/o obdelovalnih površin zadružnikov v poljedelski in travniški proizvodnji, v živinorejski proizvodnji pa z 2000 kom. svinj raznih vrst, 550 kom. mlade pi-tovne živine, 200 kom. telet, 350 kom. ostale živine itd. Vrednost kooperativne proizvoddje v letu 1963 je 220,000.000 din, kar je zelo lep napredek.
Ti podatki so zadrugi Hajdina v nadaljnjo izpodbudo za še tesnejše sodelovanje med zadružnikom in zadrugo na področju kmetijske in živalske proizvodnje.
VOLITVE V KZ HAJDINA
Dne 9. maja 1964 je sklenil zadružni svet Kmetijske zadruge Hajdina fia svojem zasedanju o razpisu volitev v nov zadružni svet zadruge Hajdina za dne 14. junija 1964. Tega dne bomo izvolili najboljše člane zadruge v organe družbenega upravljanja zadruge, kateri so doslej pokazali največ zanimanja za sodelovanje, s svojim pozitivnim delom prispevali razvoju zadruge in vasi ter da so sodelovali pri masovni tržni proizvodnji. V ta namen bodo po področjih vse masovne organizacije in društva pod vodstvom SZDL sklicale posvetovalne sestanke za proučitev, kateri zadružniki in zadružnice so najprimernejši kot kandidat za zadružni svet zadruge, Tako izbrani kandidati bodo na kandidacijskem sestanku dne 24. maja 1964 predlagani za kandidate. Zadružni svet je sprejel tudi priporočilo SZDL pri predlaganju kandidatov v ZS. da bi naj v večji meri upoštevali delovno mladino, ki je zaposlena v kmetijstvu in žene zadružnice.
Prek množičnih organizacij s področja zadruge Hajdina se vodi aktivna predvolilna dejav-
KZ »Haloze« Ptuj sklepa pogodbe
Kmetijska zadruga »Haloze«, Ptuj, je sklenila v zadnjem času več pogodb za pitanje goved in prašičev. Po tej pogodbi se zavežejo proizvajalci, da bodo pitali po strokovnih navodilih KZ določeno število goved in prašičev in da bodo v določenem času prodali KZ »Haioze« pogodbene živali, s tem da se tudi obveže, da bo poravnati ob prodaji pogodbenih živali kmetijski zadrugi vse stroške, ki mu jih je ta kreditirala. Kmetijska zadruga se zaveže, da bo odkupila pogodbene živali v določenem roku in jih plačala po dnevnih cenah za kvalitetno živino, ki pride v poštev za odkup po pogodbenih pogojih.
V primeru, da katera izmed pogodbenih strank ne izpolni svojih obveznosti iz sklenjenih pogodb, mora poravnati nasprotni stranki vso nastalo škodo, kd jo je utrpela.
nost. V tem čaisu bo sklican tudi zbor zadružnikov, ki bo po Sklepu zadružnega sveta dne 24. maja 1964 za celotno področje zadruge na sedežu same zadruge v Hajdini, s sledečim delovnim programom:
Ob 9. uri zbor zadružnikov s poročili predsednika, upravnika in računovodje o poslovanju celotne zadruge v zadnjih treh letih. Po poročilih bodo zadružniki predlagali in odobrili bodoče naloge zadruge in povedali svoje mnenje o sedanjem delu.
Ob 10. uri kandidacijski zbor za celotno zadrugo za predlaganje kandidatov v ZS.
Ob 10.30 demonstrativni prikaz strojnega parka.
Ob 11.30 ocenjevanje razstavljene plemenske govedi, svinj, perutnine in konj.
Ob 13. uri kulturni spored mladinskih organizacij s področja zadruge.
Ob 14. uri tekmovanje področnih gasilskih društev.
Od 15. ure dalje — ljudsko rajanj«.
S tako obširnim programom bo prikazano dosedanje delo zadruge s sodelovanjem vseh množičnih organizacij in društev s te»a oodročja.
Zadružniki in osjali državljani se bodo masovno udeležili skupne prireditve in tako vsi aktivno sodelovali v času pred volitvami in na dan samih volitev v zadružni svet zadruge
Na dan volitev, 14. junija 1964. se bodo vsi zadružniki udeležili volitev in iz svoje sredine izvolili najboljše - predstavnike v najvišji organ upravlja"" zadruge.	K, M.
Take pogodbe je sklenila KZ »Haloze« s kmetovalci z območja Sedlašeka, Dežna, Zetal, Cer-možiš, Lancove vasi, Vidma, Dubrave, Paradiža in iz Dolan. Največ pogodb je sklenjenih za vzrejo svinj, manj pa za govedo in teleta.
Cepljenje psov je tudi važno
Občinski sodnik za prekrške je kaznoval v zadnjem času nekaj lastnikov psov, ker teh niso dali cepiti v času, ki je bil za to določen. Denarne kazni znašajo okrog 2000 din. Veterinarska inšpekcija Ptuj si prizadeva s preventivnim cepljenjem varovati pse pred steklino in obenem ljudi, ker se pogosto ponavljajo primeri vgrizov. Posamezniki še ne upoštevajo resnosti tega preventivnega ukrepa, zato pridejo v konflikt s predpisi
Tudi lovci in ribiči se bodo pripravili na velesejem
Na pobudo Novosadskega vele-sej'ma bo v Novem. Sadu v prostorih tamkajšnjega razstavišča^ 1. jugoslovanski velesejem lova in ribolova in sicer med 12 in 20. septembrom 1964.
V tem času bo II. jugoslovanska lovska razstava, razstava sladkovodnega ribarstva ln športnega ribolova, lovske, ribolovske turistične, športne, kulturnozabavne in druge manifestacije, ter prikazovanje dela in uspehov podjetij v zvezi z vzrejo divjadi, z izdelovanjem pribora za lov ln ribolov itd.
Na II. jugoslovanski lovski razstavi bodo videli obiskovalci razstavo lovskih trofej, žive divjadi, lovskih psov, starega orožja in opreme, umetniških fotografij, razne diagrame in tabele aktivnosti lovskih organizacij1, bogastva in koristnosti divjadi pa tudi škode, ki jo ta povzroča, prehrano divjadi, izvoz, zaščito itd.
Obširen program je sestavljen tudi za razstavo sladkovodnega ribarstva in športnega ribolova, zu komercialni del velesejma in za razne prireditve, ki bodo v Novem Sadu ob tej priliki.
Po tisku, radiu in po društvih bodo o podrobnostih tega velesejma seznanjena društva in članstvo tudi iz ptujske občine, ki bodo prav gotovo sodelovali kot razstavljala in obiskovalci te prve l8vske in ribolovske prireditve v Jugoslaviji,
I
FOTO ZAPISEK
VEC skrbi za zunanji izgled mesta
Granitne kocke, ki še vedno niso položene na del preko-panega cestišča v Kolodvorski ulici v Ormožu, vsiljuje|o slab vtis, zlasti sedaj ob pričetku turistične sezone. Poleg tega preprečujejo te granitne kocke nemoteno hojo po pločniku, kjer je precejšen promet. Vsekakor premalo zanimanja za ureditev mesta.	V. Z.
GRADNJA NOVEGA SKLADIŠČA V ORMOŽU

KZ »Kombinat - Jeruzalem«, Ormož, je pričela,letošnje pomladi graditi novo skladišče za reprodukcijski material pri Dravi v Ormožu. Izvajalec gradbenih del je gradbeno podjetje »Ograd«, Ormož.	D.
lz beležnice tržnega
V GOSTILNAH IN TRGOVINAH SE VEDNO NEKATERE POMANJKLJIVOSTI. SUS-MARSTVO IN NEDOVOLJENA TRGOVINA PRECEJŠEN PROBLEM.
Delo tržne inšpekcije je (zelo odgovorno in zahtevno. V današnjem razvejanem gospodarstvu j« treba odkrivati številne večje ali manjše pomanjkljivosti. ' Delo tržnega kakor sanitarnega inšpektorja zagotavlja potrošnikom urejevanje zadev na tem področju. To delo je obsežno in zahteva toliko več truda in strokovnosti.
Lani je opravila tržna inšpekcija Ormož 155 kontrolno zapisniških pregfedov. Največ ali 71 pregledov je bilo po gostinskih obratih, 55 pregledov pa po trgovinah. Precej pregledov je bilo tudi na osnovi raznih informacij. Tržna inšpekcija je predlagala v postopek sodniku za prekrške 23 primerov, in to največ tistih oseb, ki so brez dovoljenja opravljale razne obrti Precej pa tudi takih po pravilniku o živinskih potnih listih, nekaj zaradi klanja telet brez dovoljenja; en pa je bil predlagan v postopek zaradi nedovoljene trgovine.
Tržna inšpekcija je tudi prijavila Okrožnemu javnemu tožilstvu Maribor v zvezi s kršitvijo 19., -25 in 26, člena zakona o vinu. Na predlog obeh je I Okrožno gospodarsko sodisče Maribor obsodilo dve gospodarski organizaciji na večjo denarno kazen. Kot organ prve stopnje je izdala tržna inšpekcija v Ormožu 13 odločb zaradi potrebne ureditve gostinskih obratov in nabave minimalnih zalog premoga po delovnih organizacijah. Mandatne kazni so bile izrečene petnajstim in znašajo za lani skupno 21.000 dinarjev. Največ je bilo kaznovanih' poslovodij, ker niso imeli cenikov v trgovinah. Tudi v gostinstvu ni povsod cenikov in p"idence o alkoholni stopnji pijač. Zaradi nerednosti v trgovini (popivanja in podobno) sta bila kaznovana dva primera.
Kontro!ni pregled
Ob kontrolnem pregledu kakovosti alkoholnih pijač dne 20. in 21. aprila tega leta sta tržni inšpektor občine Ormož Viktor Raj h ' in strokovni izvedenec Kmetijskega zavoda Maribor pregledala vse zasebne gostilne in gostinske obrate Gostinskega podjetja Ormož. Ob tej priložnosti sta ugotovila alkoholno stopnjo vina in odvzela vzorce tam, kjer stopnja alkohola ni ustrezaia deklaraciji. Tako sta odvzela 8 Vzorcev vina in ana-
liza, ki je bila opravljena v Kmetijskem zavodu v Mariboru, je pokazala, da noben vzorec ni ustrezal predpisani deklaraciji. Tako je na primer na enem izmed vzorcev bila razlika med vinom iz kleti in med tistim vinom, ki so ga prodajali v gostilni, skoraj za dva in pol procenta alkohola. Tako je imelo isto vino iz kleti dva in pol procenta več alkohola kot vino iz točilnice.
Precej dela ima tržni inšpektor z nedovoljenimi vinotoči. Tako so zasledili v zadnjem času 9 vinotočev šmarnice, ki i o je prepovedano točiti po pravilniku o kakovosti živil.
D. R.
Biograd že čaka na ptujske ietoviščarje
V	počitniškem domu Občinske skupščine Ptuj v Biogradu na morju začne redno letovanje 11. junija 1964 in bo trajalo do 10. septembra 1964 in tudi pozneje, če bo zanj dovolj prijavljenih. V domu se bo zvrstilo 10 izmen. Polna dnevna oskrba s prenočiščem za osebe nad 6 let starosti, ki imajo svojo posteljo, bo stala 900 din, za otroke izpod fi let pa 600 din. S tem je mišljena hrana 3-krat dnevno in prenočišče v sobi. Za letovanje v šotorih pa bo stala dnevna oskrba 750 din. Letovi-ščarji bodo plačali Biogradu turi-ristično takso. Prehodni gosti bodo plačali za 3 obroke hrane 700 din. Kdor Se je prijavil za letovanje v Biogradu, mora plačati do 6. junija 1964 4500 din akontaciie za letovanje, ostanek pa plača pred odhodom na letovanje. Pretežni del sob v domu je s po 2 posteljama. Za čas od 11. junija-do 1. julija in od 1. do 15. septembra za manj interesentov kot v ostalem času.
Večina letoviščarjev iz Ptuja, ki je preživela svoje dneve dopusta v Bioeradu (drugem Ptuju) zelo hvali Biograd in se mnogi zopet vračajo v Biograd. kjer s« jim zdi domače in udobno in kar je važno, ne predrago.
Požar v Dubravi
V	soboto, 9. maja 1964, ob 11. uri dopoldne so odhiteli ptujski gasilci na pomoč v Dubravo pri
l Zavrču, kjer je požar uničil ostrešje na gospodarskem poslopju kmetijskega obrata KG Varaždin.
Skoda je ocenjena na okrog 2 milijona dinarjev. Kriva je je otroška igra z ognjem.
Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Varaždina, Zavrča in iz Križovljan. Tri cisterne fo imele vodo s seboj, dve motbrki pa sta jo črpali iz 200 m oddaljene Drave. Ptujski gasilci so prispeli na požarišče že proti koncu požara, ker so bili pozno obveščeni, poleg tega pa razdalja Ptuj—Dubrava ni ravno kratka.
Uspela gasilska vaja v Kidričevem
V	torek 12. maja 1964, je sicer redno zatulila ptujska gasilska sirena, vendar ne zaradi resničnega požara v Kidričevem, temveč zaradi vaje Industrijske gasilske čete Kidričevo, ki so ji prisostvovali tudi ptujski, slo-venjebistriški in majšperški gasilci. »Ogrožen« je bil del objektov v okolici ambulante. Združena akcija je uspela. Potek gašenja so opazovali predstavniki kolektiva in organov delavskega upravljanja TGA.
Lunine spremembe in vremenska napoved
za čas od nedelje, 17. maja, do nedelje, 24. maja 1964
Prvi krajec bo v ponedeljek, 18. maja, ob 13.43.
Napoved' Po vsej Evropi bo ves teden lepo in sončno vreme. V soboto, 23. maja, bo v zahodni Evropi poslabšanja' vrer rti en a. Dnevna temperatura bo med 22 in 28 stopinjami C.
Alojz Cestnik
Pisma uredništvu
Zakaj so tabo neobEirni?
Tovariš urednik!
V nedeljo, 10. maja 1964 so prispele tri hčerke iz Ljubljane, žena in jaz pa iz okolice Ptuja v ptujsko bolnišnico na obisk k očetu, ki je težko bolan. Najprej so želele hčerke iz Ljubljane videti očeta in govoriti z dežurnim zdravnikom o stanju očetove bolezni. Nagovorile so vratarja Vinka in ga prosile, da bi jih pustil izjemamo prej kot ob določenem času k očetu predvsem zato. ker so prispele z vlakom tako daleč. Vratar je odvrnil, da ne more tega dovoliti prej kot ostalim obiskom. Ker si ni dal nič dopovedati glede na dolgo potovanje iz Ljubljane, sem se vmešal v pogovor in sem protestiral proti taki togosti, ko pa v vseh bolnišnicah upoštevajo izjemne primere, ko pridejo ljudje na obisk od daleč. Končen uspeh vsega je le bil,
da smo morali nekaj časa počakati, da nas je vratar spustil k očetu. V samici na zamreženi postelji smo našli težko bolnega očeta, ki se nam je potožil, da ne spada v zamreženo posteljo, ker je bolan na pljučih, ne pa drugače. Z zdravnikom hčerke niso mogle prej govoriti kot ob 15.30, ker ga prej ni bilo. Nanj je čakalo več ljudi. Ko sta prišli k njemu dve sestri, je bil napram njima zelo osoren in jima je očital, da smo bili napram vratarju nasilni. Glede očeta jim je pojasnil, da je težek bolnik in da bo moral v Ormož na zdravljenje. Omenil je še, da bo dal zaradi nas poročilo na upravo. Hitro ju je odpravil. Sestri sta mu hoteli pojasniti kako je bilo, vendar nič ni pomagalo. Odprl jima je vrata, da sta odšli in sta mu še rekli, da se« jima tako ravnanje ni dopadlo in da je bil protest nas vseh upravičen.
Vse tri sestre so v službi v ljubljanskih bolnišnicah in so računale, da je tudi v ptujski bolnišnici mogoče izjemoma priti prej k bolniku kot ob določeni uri, zlasti če kdo od daleč pripotuje. Presenetila jih je nevljudnost pri vratarju in pri dežurnem zdravniku. Nikdo izmed nas ni pil in tudi pijača ni bila kriva protesta, temveč nepravilno ravnanje s čakajočimi.
Smatramo, da tako nastopanje napram obiskom ni ''pravilno, zlasti če pridejo ti od daleč in upamo, da se naš dogodek drugim ne bo več ponovil.
Kranjc S., Pobrežje 111 pri Vidmu
Kmalu bo 2 milijona kilometrov
Majšperk
Skrbi krajevne skupnosti
Krajevna skupnost v Majšperku bo imela za letošnje leto na razpolago 2,027.074 din. 1,061.074 din ji' je ostalo še od lani, 966 000 dan dohodkov pa bo imela letošnje leto in sicer 900.000 din iz neobveznega deleža občinske do-klad-3, 230 000 din posebnega krajevnega prispevka za pokopali-šče< 96.000 din krajevnega samoprispevka in 40.000 din pristojbin za grobove.
Od gornjega skupnega zneska bo porabljenih največ, tj. 800 000 din za popravilo pokopališča, 719 000 din za vzdrževanje cest in mostov, 200 000 din za obnovo vodnjakov, 132.000 din za sejnine sveta skupnosti, 10.000 din za strokovno literaturo in 10 000 din za administracijo sklada Za 10*/« obvezno rezervo in za rezervo sklada bo ostalo 156.074 din.	N
Prednjo razporeditev sredstev je potrdil svet krajevne skupnosti Majšperk.
Ob pregledu vseh potreb na območju krajevne skupnosti Majšperk je mogoče ugotoviti, da se je krajevna skupnost ze v samem začetku lotila najbolj^ perečih komunalnih vprašanj, v kolikor ji to omogočajo finančne možnosti. To je del vseh skrbi, ki še čakajo vse krajevne skupnosti in tudi majšperško skupnost. Vedno bliže pa je tudi čas, ko bodo razpolagale krajevne sku^pnosti z večjimi vsotami sredstev, Te bodo porabile za ti-
sta najbolj pereča področja, ki so najbližje življenjski ravni ljudi svojega območja in ki so doslej najbolj zaostajala, ker jim občinska skupnost ni mogla priznati prednosti glede na ostale prvenstvene naloge.
»Gradnje« tudi rušijo
V začetku stare ulice se je začel usedati zaradi slabih temeljev. del dvonadstropne stanovanjske hiše, ki je predstavljala pravo nevarnost za stanovalce. Razpoka v zidu je postajala vse večja Končno se je morala Stanovanjska skupnost Ptuj odločiti za rušenje tega dela zgradbe in za adaptiranje ostalega dela. Skromna sredstva hišnega sveta za ta dela še dolgo ne bi zadoščala.
Stare stanovanjske zgradbe so za Ptuj zaskrbljujoča dediščina. V zadnjem času je stanje nekoliko ugodnejše, ker je z odlokom urejeno glede uporabe sredstev hišnega sveta iz najemnine za nujna popravila. Počasi si urejajo hišni sveti vsaj najnujnejše, kot npr.: okna, vrata, tla, električno napeljavo itd.
»Drava« hiti z deli v Trubarjevem naselju
Od gradbenih del, ki jih je prevzelo v Trubarjevem naselju gradbeno podjetje »Drava«, so poleg končane največje nad 60-stanovanjske 3-etažne zgradbe že skoraj dokončani: dva deve-torčka od 4 devetorčkov, dva sta že gotova; potem osnovna šola »Franca Osojnika«. ki ie dobila zadnji del salonitne stre*
»Ščuka« pravijo temu avtobusu, saj ji je tudi podoben po barvi in po koničasti glavi, ne pa tudi po hitrosti. Dan za dnem se veča številka prevoženih kilometrov in bliža konec službe pri podjetju Avtobusni promet Maribor, ki mu bo že zapisalo 2-milijonski kilometer in ki ga bo dalo kmalu iz prometa.
Na relaciji Maribor—Ptuj— Maribor vozi že od 1947 leta in je postal stari znanec Ptuja in vasi Hajdina, Skrba, Hajdoš, Slovenje vasi, Zlatoličja, Starš, Rošnje, Loke, Miklavža, Težna in Maribora, saj je prevozil v obe smeri cele generacije ljudstva, od dojenčkov do starčkov Za marsikoga pomeni ta avtobus celo jjrilično točno uro, saj pripelje navadno ob minuti po voznem redu. Tudi po svojevrstni sireni ga vsi poznajo. Prvi je zju-fraj na cesti, saj odpelje iz Ptuja in iz navedenih vasi prve potnike proti Mariboru že ob 4.30 in se vrača ob 19. uri. Vozilo. šofer in kondukter v Ptuju prespijo in zjutraj prvi marsikoga zbudijo.
Pri tem avtobusu je zlasti v Mariboru vedno huda stiska, ki pa popusti do Starš. Vožnja v tem dolgem zelenkastem pločer vinastem vozilu s 6 velikimi kolesi bj še bila kar udobna, če bi ne bili sedeži preblizu drug drugega. Zlasti večji ljudje pripominjajo. da čutijo nj:hova kolena potniki, ki sedijo pred njimi. Včasih je vanj strpanih tudi 100 ljudi. Kljub svoji (potniški neobzirnosti, vsiljivosti in prepirljivosti niso niti vinjeni sposobni spraviti službujočega šoferja Rojsa ali Senekoviča, ni-
»Sčuka« odpelje s ptujske avtobnsne postaje
ti kondukterja Perneka ob dobro voljo
S sedežev opazujejo potniki stisko pri vhodnih vratih in poslušajo razne komentarje, ki prenehajo, ko se zaprejo vrata m ko zabrni motor »henschl« in ko se začne »ščuka« pomikati s svojega postajališča. Očitki nekulturnosti so na dnevnem redu. Težko je pravilno opredeliti, komu so namenjeni. Ali podjetju AH Maribor ali sopotnikom ali vsem skupaj, razen šoferju in sprevodnriku. ki imata najtežje delo in skrb — vse zadovolji ti, vse prepeljati in od vseh pobrati denar — za vozni listek Nekateri kritizirajo, ko se ne morejo zriniti mimo drugih potni-kot čimprej v vozilo, da bi,še do-
V Ormožu volitve do 16. mn ja
Kratek čas nas loči od volitev v organe upravljanja v delovnih organizacijah, zato ne more-biti nikakršnega odlašanja s pripravami. Le te bi morale biti temeljite m pravočasne. Le vsebinsko, kadrovsko in organizacijsko temeljite priprave na volitve so (ahko zdrava bsnova in zagotovitev pospešenega razvijanja delavskega samoupravljanja v delovnih organizacijah.
Letošnje volitve so prve po novi ustavi. Biti morajo do 16. junija 1964, razen v izjemnih gospodarskih panogah ter v zavodih, za katere bo določil rok republiški predpife. Zato so letošnje volitve prava izjema. Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov, ki ga je sprejela prejšnp mesec zvezna skupščina, bodo te volitve v prihodnje ob začetku leta, praviloma po sprejetju zaključnega računa, razen v nekaterih delovnih organizacijah, kjer zahtevajo poseben rok, kot na primer v šolstvu in v eradbeni-
he, v nadaljnji fazi pa je sedem enot vrstnih hiš.
O
Opozoriio naročnikom
Obveščamo cenjene naročnike, ki niso poravnali pismnno-šem zaostale naročnine, niti je niso plačali v upravi »Tednika«, d abomo morali ustaviti prejemanje lista, če ne bodo zaostanka takoj poravnali v upravi.	Uprava
štvu. Glede na to, da so dolžni delavski sveti oziroma* ustrezni organi upravljania razpisati volitve najmanj 30 dni prej, bodo te morali v najkrajšem času izvršiti. To pa ni vse. S priprava-im je še več drugega dela.
Treba je poskrbeti, da se bo seznanil sleherni delavec v tem predvolilnem obdobju z vsebino temeljnega zakona o volitvah v delavske svete, ki vnaša v ta samoupravni akt načela nove ustave. Uskladiti bo treba določila statutov z novostmi, ki jih je temeljni zakon o volitvah v delavske svete vnesel v sistem teh volitev in določiti organe za izvedbo volitev. V najkrajšem času se bo potrebno na volitve tudi vsebinsko pripraviti. Ob tei priložnosti se bo najbolj videlo, kako izvajamo praktično nedavno sprejete statute in kako nadalje razvijamo v praksi samoupravljanje. To je eno izmed poglavitnih vprašanj. Biti mora temeljito preanilizirano in dati mora bogato osnovo za pospešeno razvijanje samoupravljanja.
Pri letošnjih volitvah tudi ne smemo pozabiti, da je zakon med drugim razširil aktivno in pasivno volilno pravico. Tako so razširjene pravice tudi na sezonce, vajence, pogodbene oziroma honorarne sodelavce, zadružne člane, tuje državljane in celo na ljudi brez državljanstva, ki so pri nas zaposleni. Nadalje temeljni zakon ureja tudi volitve organov upravljanja v delovnih enotah, kar je pomembno za razvoj ekonomskih enot oziroma za neposredno odločanje v vseh delovnih organizacijah Med drugim uvaja zakon tudi načelo rotacije (Nadaljevanje na 4. strem)
segli sedež. Drugi so nevoljni na stojišču, ko so tako stisnjeni, da niti ne morejo stati. Tretji se jezijo. če je kdo v bližini pijan in se bojijo njegovih želodčnih težav. Vsem pa tudi ne ugajajo razni komentarji najglasnejših, ki jih nikdar ne zmanjka. Seveda odpade nekaj tudi na podjetje AP Maribor, ki se dobro zaveda velikegb potniškega prometa na tej' relaciji in vseeno dovoli, da se Dot.niki stiska jo v enem samem vozilu, čeprav bi bili potrebni dve vozili. Včasih mora biti šofer tudi blagajnik. Vso vrrznino mora pobrati pri vstopanju kar je nerodno zlasti ob deževnem vremenu in ob tržnih dnevih v Mariboru, ko f>e gnete pred vozilom največ ljudi
Iz dnevr v dan teče promet in osebje iz »ščuke« pozna skoraj vse potnike. Ni čudno, če • rad vsakdo pomaha tovarišu Rojsu ali tovarišu Senekoviču v pozdrav, ko se pripeljeta mimo. V odzdrav se oglasi včasih sirena. Ko bo »ščuka« izločena iz prometa. jo bodo ljudje pogrešali, saj je bila njihova, domača, redna in vedno gostoljubna. Njeno osebje je bilo prijazno proti učencem, dijakom in študentom, delavcem in delavkam, kmeticam, znancem in neznancem, ki so potovali iz Maribora ali v Maribor Po pravem bi morala ostati kot spominski objekt Mariboru ali Ptuju, ki bi si ga nekdaj marsikdo rAd ogledal, ker že sedaj ni preveč podoben novejšim avtobusom z vso udobnostjo.
Šoferja Maks Rojs in Franc Senekovič ter sprevodnik Jože Pernek so dejali, da jih ni potrebno nikjer omenjati, venda!r te njihove želje ne bi smeli upoštevati. ko gre za priznanje vsem trem, da so z dosedanjimi vcž-njami na progi Ptuj—Maribor —Ptuj že opravili veliko delo, ki ga marsikdo ceni in je prav. da ostane poleg spomina na vozilo tudi spomin na trojico, ki ie preživela na njem mnogo hudih pa tudi lepih življenjskih dni
VJ.
Ptuj -
Notranjost magist.rat.ne zgradbe je dobila čez to zimo lepše lice. Zidovi so na novo prebe-ljeni in stavbno pohištvo pre-pleskano. kar je bilo že potrebno. V hodnikih pred pisarnami najdete nove miziaf in stolčke. Stranke dobijo vtis. da jim je le daniT možnost čakanja na vrsto sede. Vprašanje je le, kdaj bo ura na magistratu zopet redno delovala, da ne bodo ljudje zaman pogledovali na njene kazalce. ki ne povedo drugo kot to, da počivajo.
vik'
- V A,
VABILO NA KONCERT
Koncert dveh mladih violinistov, Emila Carli in Monike Skaiarjeve
Glasbena šola Ptuj priredi 18. maja ofo 20. uri v šolski dvorani koncertni nastop Emila Carlija, absolventa violinskega oddelka prof. Maksimilijana Skalarja. Na koncertu sodeluje s solističnimi točkami 5-letna učenka violin-
skega pedagoga prof. Maksimi-.lijana Skalarja, ki je vzgojih že mnogo mladih violinistov znanih tudi izven naših meja.
Na zelo zahtevnem sporedu je med drugim tudi sloviti violinski koncert Maxa Brucha.
Večer likovne umetnosti
V ponedeljek, dne 25. maja, bo za Ptujčane Večer likovne umetnosti. V veliki dvorani občinske skupščine v Miklošičevi ulici 14 bo spremljal profesor Albin Lugarič z besedo nekaj čudovitih filmov iz likovne umetnosti.
S filmom »Impresionisti« nas bo povedel v svet velikih mojstrov sončnih barv, film o Pi-cassu pa nam bo pokazal dela slavnega sodobnega slikarja, ki so nastala v areni za bikoborbe.
»Mala žlica« je film v prekrasnih barvah: posneli so ga v Louvru. Snov zanj je dala egipčanska umetnost. Film »Kubi-zem« nas bo na poljuden način seznanil s svetom kubisitov.
Začetek večera je ob-19. uri. Vstopnine ni.
MAJSKI CVET Maja meseca je svet ves s cvetjem odeti najlepši med belimi je šmarnice cvet.
Pri zemlji med lističi skrit cvetek tiči, z vonjavo privlačno ves zrak napoji.
Ko pa maj mesec vzel bo slovo, tudi šmarničln cvetek poslovil se bo.
Po mesecih mnogih povrnil se zopet bo maj in zopet bo šmarnica okrasila vrtove in gaj.
Zinka
PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša
Majski dogodki leta 1943
15
Maja zapre okupator Linko | kole, zašli pa so v Laporje. Po-1 so prestrelili koleno, ga ujeli
Kselo in Toneta Olstraka iz Ruš, ki sta vzdrževala zvezo z organizacijo Osvobodilne fronte v Lovrencu na Dravskem polju in v Rušah. Oba so gesta-
i noči so se vračali skozi Kočno [ in odpeljali v Ptuj. Ze med ob Ložnici po glavni cesti. Iz- j potjo so ga zverinsko pretepali.
Hudo ranjenega in pretepenega so pripeljali v ptujsko bolnišnico. Dr. Rakuša je bil pripravljen, da bi Skali pomagal iz bolnice zbežati, če bi toliko okre-
nenada je v trdi temi počil strel. Komandir Krepfl-Zniaj je zaklical: »V strelce marš!« Fantje,so posakali v Ložnico, le
novci zelo mučili 1 inka se ie JoŽe žunkOVlČ je tiho pojasnil, povci zelo mučili. Linka se je da zaslišal zapoved »Halt!«
in je vtisto smer ustrelil. Partizani so se spet zbrali "in
hrabro držala, Tone pa je priznal, da je hodil h Martinu in Maksu Ivančiču v Lovrenc, ker sta bila njegova znanca. Okupatorje sumil, da to ni bila navadna prijateljska zveza in je oba prijel junija 1943 ter ju odpeljal v taborišče.
Od naših žrtev za svobodo meseca maja 1943 moramo omeniti Dimitrija Roganoviča, ki je bil pred vojno železniški uradnik v Ormožu. Po prihodu okupatorja se je Dimitrije napotil domov v Črno goro in se je tam pridružil partizanom. Maja 1943 so ga Italijani drugič ujeli in ga v Cetinju ustrelili. Mrtvega so obesili s kav-ljem v vratu na trgu v svarilo upornikom.
MAJA 1944 PADE ZAGRIZEN HITLERJEVEC V MAKOLAH
V začetku maja 1944 so partizani Haloškega voda Lackovega bataljona šli čez Pečke v Ma-
se čudili Žunkoviču, češ, da je 10. maja 1944.
val. Toda pogumen partizan je zaradi poškodb, ki mu jih je prizadjal okupator — umrl
imel najbrž slušne halucinacije in je streljal čisto po nepotrebnem. Tovariši so korakali dalje in med potoma so marsikatero pikro zabrusili Antonu Žunkoviču, neprevidnemu strelcu.
Izmučeni šo se po dolgi poti vrnili v bunker. Drugi dan pa so zvedeli da je Zunkovičev strel ' zadel kar dva Nemca, smrtno pa šefa orožniške postaje v Makolah, zagrizenega hitler-jevca.
PARTIZANI SO ZGUBILI
POGUMNEGA TOVARIŠA
Prve dni maja 1944 sta dva partizana Haloškega voda Ivan Šalamun-Skala in Ivan Vaupo-tič-štefan odšla na javko v Vrh-logo. Na potu sta blizu mostu pod Ptujsko goro naletela na nemško zasedo. Štefan je ranjen v meča pobegnil. Skali pa
5-letna Monika Skalarjeva
skega oddelka Monika Skalarjeva.
Emil Carli je izredno nadarjen violinist in ptujskemu občinstvu dobro znan z raznih nastopov in šolskih prireditev. Z violinskim študijem je pričel pri strokovnem učitelju Emerifcu Senčarju, nadaljeval je pri prof. Dragu Haslu, zadnji dve leti pa je učenec znanega slovenskega violin-
Posebno mikaven bo nastop male Monike Skaiarjeve, katera preseneča s''svojo muzikalno nadarjenostjo.
Oba mlada koncertanta bo spremljala pri klavirju prof. Silva Križajeva. Vstopnice po 150 in 100 din bodo v prodaji v pisarni glasbene šole od 15. maja dalje.
Vljudno Vabljeni!
Težave vrabca Civba
Vrabec Civko, vodja vaškega pevskega zbora in honorarni učitelj petja, je dolga leta živel v skromnem stanovanju pod slamnato streho. Živel je sam, zato je bil zadovoljen s svojim položajem. Smatral je, da je za svoja leta dosegel v življenju mnogo, saj so ga uvrščali med zaslužne prosvetne delavce. Jasno je, da je
MESTNI KINO PTUJ
15.	maja 1964 ameriški, film , »BASTER KITON — GENERAL«. Predstave ob 17,45 in ob 20. uri.
. 16. in 17. maja 1964 ameriški barvni film »RIMSKA POMLAD GOSPE STONE«. Predstave v soboto ob 17.45 in ob t 20. uri, v nedeljo ob 15.30 in 17.45 ter ob 20. uri. V soboto ob 15.30 in v nedeljo ob 10. uri bo predstava ameriškega barvnega filma »STARI RU-MENKO«.
19. in 20. maja 1964 angleški film »ULICA BREZ DREVES«. Predstave ob 17.45 in ob 20. uri. •
KINO STANOVANJSKE SKUPNOSTI ORMOŽ
16.	in 17. maja i964 italijanski film »RIMSKA SUŽNJA«. 20. in 21. maja 1964 italijanski film »MAŠČEVANJE VIKINGOV«.
KINO GORIŠNICA
17.	maja 1964 ameriški film »CEZ PLANINE DIVJEGA ZAHODA«. 24. maja 1964 sovjetski film »DEKLICA ISCE OČETA«. Predstave ob 16. in 18.30.
Nismo turisti, vendar nas je vseeno vedno dovolj občudovalcev lepot ptujske okolice, ki se z grajskega zidu najlepše vidijo
Priprave na turistično sezono
V ptujski občini je še pred začetkom letošnje turistične sezone na novo urejenih ali vsaj urejenih več gostinskih lokalov. Med že urejene lokale je treba na območju občine šteti lokal »Haloškega bisera« in lokal zasebnika Zupaniča pri Lovrencu. Na novo ureja svoj lokal gostilničar Tobias v Pacinju, letovišče Bori je na novo uredilo svoj obrat »Beli križ« v Ptuju. Kmalu pridejo na vrsto še ostali njegoyi obrati. Vsa gostišča v občini Ptuj, ki imajo^v lokalih tekočo vodo v točilnih mizah, bodo letos nabavila še bojlerje, kar bo omogočilo pranje posode s toplo vodo.
Najbolj so še v občini Ptuj potrebni obnove bife v Zavrču, zasebno gostišče Apoloni je Kreč
v Zavrčju, v Juršinrih, zasebna gostilna Ane Miki in Senčar Elizabete, v Zaklju gostišče Alberta Herneca ter v Slovenji vasi zasebno gostišče Zerak.
Vabilo
Naprošamo starše, naj pošljejo 15. maja 1964 ob 16. nri svoje male otroke v dvorano godbe na pihala DPD »Svobode«, Ptuj, Prešernova ulica (poleg dijaškega doma), kjer bomo predvajali dia-film »Povodni mož« za cicibane.
Otroški vrtec Ptuj
s svojim pevskim zborom mnogo doprinesel k poživitvi kulturno-prosvetne dejavnosti v vasi. Vsi so ga spoštovali, na tekmovanjih je požel mnogo hvale. To je godilo njegovi nečimernosti, vendar z njo ni nadlegoval nikogar. Tako je bil volk sit in koza cela.
Težave so se pričele, ko se je poročil Civko, ki so ga vsi klicali profesor. Njegova družina se je povečala za nekaj članov in skromno gnezdo je postalo pretesno. Zenička ga je vsak dan opominjala, da je že skrajni čas, da priskrbi družini novo prebivališče. Ni se zavedala, da se novo' stanovanje ne dobi čez noč. Potrebno ga je zgraditi, še prej napraviti in nabaviti opeko in ostali
pouk, otroci pa se vendar morajo
igrati.
Zena ni razumela, 3a ga nihče noče sprejeti za podnajemnika. Saj je bil vendar spoštovan in
ugleden; vsi so se mu že na daleč odkrivali.
Zvečer v postelji sta morda že štotič začela pogovor o novem gnezdu:
»Veš, dragi možek, najboljše bo, da boš zaprosil za službeno premestitev. Dovolj časa si služboval na deželi. Tako ti bo občina morala priskrbeti stanovanje!«
»Tako hitro pa tudi ne bo šlo, draga žena,« odvrne Civko.
»Zakaj pa ne? Saj nisi nekvalificiran delavec. Imaš vendar ve-
material. No, da bi ga sam gra- liko maturo, uvrščaš se med pro-

„Oj, plavi Jadrane moj..."
Kot predstavnik podmladkarjev RK na osnovni šoli v Haj-dini sem s pionirji iz vse Slovenije obiskala Punat na otoku Kr-ku, kjer ima Okr. odbor RK Maribor svoj počitniški dom.
Zbrali smo se v Mariboru. Od tam smo se odpeljali z avtobusom. Se pred večerom smo prispeli v Crikvenico. Nudil se nam je čudovit pogled na nenavadno obmorsko pokrajino. Sonce se je utapljalo v morju. Modrina neba, zelena barva morja in poslednja luč sonca, — vse se je med seboj prelivalo. Morje je dobilo barvo jutranje zarje. Kar prevzelo me je. Kdor še ni videl sončnega zahoda na morju, si te lepote ne more predstavljati. V Punat smo prispeli, ko so na nebu že zatrepetale prve zvezde. Utrujeni/od dolge vožnje srno kaj hitro zasipali. Le v omotici sem še slišala pesem morja, kajti zunaj je začela besneti burja, ■
Zjutraj nas je prebudilo tuljenje pašnika, ki je odplul
Dopoldne so se najbolj vročekrvni podmladkarji hladili v morju. Zavidala sem jim, ko sem jdh gledala, kako s6 ss predajali valovom, — drugi tovariši pa so stikali za školjkami.
Obiskali smo tudi pionirje osnovne šole Punat. Sprejeli so nas res prisrčno. Razveselili so nas z našo domačo pesmico »Moj očka ima konjička dva«.
V zalivu otoka Krka smo si ogledali majhen otok Kcš-ljun, ki je ves zaraščen z zelenim rastlinjem. Sredi otoka pa sarnuje samostan benediktincev. Imajo lepo urejeno knjižnico, kjer je zbrana svetovna literatura. Posebna zanimivost pa je Ptolomejev atlas. Ogledali simo si tudi muzejski prirodoslovni odde-
lek. V steklenih vitrinah so iz "pristanišča. Med naimi je bile ptice pevke, razne ropa-J zaivršalo kot v panju. Hiteli rice, srna, jazbec, pa tudi J smo k oknu in z zanimanjem morski pes. Še in še bi lah-i opazovali velikega ladijskega ko naštevala. Toda šele zdaj 5 orjaka, ki je zarezal prve boste slišali pravo čudo. »Ali i brazde v morje. Zai njim je' - šte že videli jagnje z dvema £ ostala široka bela sle^. • j glaKamain šestimi nogami ?«
»Ne,« — boste rekli. Mi pa smo ga videli.
Po ogledu zanimivega muzeja nas je jadrnica prepeljala spet v Punat. Vožnja je bila res prečudovita. Kot ptica je. drsela jadrnica prek morske gladine.
Pravijo, da veselje hitro mine. Mislim, da je res tako. Prišel je dan odhoda. Odnesla sem mnogo lepih vtisov in sem tistim, ki so mi ta lepi izlet omogočili, zelo zelo hvaležna.
V slovo so nam punatski podmladkarji in pionirji zapeli še milo pesmico »Oj, plavi Jadraine moj, o j, biser plavi moj mili«. Kot svetloba se je pesem razlila po morju. Veter n jo je pmaišal do nas. Ladja se je oddaljevala, pesem pa je postajala vse bolj nerazumljiva, otožna in lepa melodija je v valovih zamrla. Za našo ladjo pa so se krače podili beli galebi,
Cirila Dobnik učenka 8. a razreda osnovne šole v Hajdini
BITKA V GOZDU PRI SELAH V partizanskem koledarju za april smo pisali o prihodu Haloškega voda Lackovega bataljona v Haloze, da bi tam razvnel osvobodilno gibanje. V tej številki smo napisali že o dveh dogodkih partizanov Haloškega voda maja 1944. Najhujši udarec so doživeli borci tega voda v skupini, ki si je izbrala za domovanje bunker pri Selah v gozdu, petnajst minut hoda zahodno od ceste, ki vodi od Sel v Zg. Pristavo.
Maja je prišel med partizane mlad fant doma iz Rač z imenom Branko. Usodnega dne sredi maja 1944 so ga poslali po vodo. Fant pa se ni vrnil. Partizani se žal niso umaknili iz bunkerja, ampak so postavili pred bunker stražarja, sami pa so se pripravili na boj. Sum borcev, da bi Branko utegnil javiti njihovo bivaiišče sovražniku, je bil upravičen, saj je, kakor pravijo nekateri, tekel celo na Breg pri Ptuju na orož-niško postajo povedat o partizanih v bunkerju. Kakor se spominjajo domačini, so Nemci zbrali okoli 80 mož, orožnikov in vojakov, ki jih je Branko spremljal k Bunkerju.
Ko so se Nemci približali bunkerju, so zagledali pred njim stražarja Antona Zunko-viča in vsuli nanj točo krogel, da se je hudo ranjen zgrudil. Partizane so nato pozvali na predajo. Toda partizani so v bunkerju zaklicali: »Ne predamo se! Raje umremo!« Tako so nam pač povedali domačini.
Nemci so v bunker metali bombe, partizani pa so streljali nanje, dokler se niso vsi mrtvi zgrudili. Padli so Franc Holcer, r. 1908, iz Skok-pri Mariboru, Anton Pangerc, r. 1913, iz Laž pri Senožečah, JožePlu-šec, r. 1915 v Mariboru, Jože Simonič, r. 1921 v Račah, Polde Trop, r. 1915 v Trstu, in Franc Vindiš, r. 1920 v Račah. Zunko-viča so ranjenega odpeljali najprej v Ptuj, nato pa v Gradec, kjer so ga naslednje leto obgla-vili. Med padlimi sta bila tudi dva ruska oficirja, ki sta k partizanom pribežala iz tezenskega taborišča.
Mrtve borce so odpeljali na ptujsko pokopališče, k jer so jih, pokopali v skupen grob.
NAŠI ŽRTVI BOMBNEGA NAPADA NA VARAZDIN V Varaždinu je bilo močno ustaško gnezdo z vojaško posadko ustašev in domobrancev, zato ni čudno, da so zavezniki vnesli v načrt bombnih napadov tudi mesto Varaždin. Ob napadu 24. maja 1944 sta izgubili življenje Hedvika Podhov-nih, uradnica, stara 41 let, in njena hčerka Silva, stara 16 let. Obe je okupator pregnal leta 1941 na Hrvaško. Za domovanje sta si izbrali Varaždin. Med slovenskimi izseljenci v Varaždinu so skoro vsi pomagali partizanom. Tudi Hedvika in njena hčerka Silva sta zbirali za partizane. Njuno delo za svobodo je prekinila nenadna smrt, ki je vse ptujske izseljence v Varaždinu zelo prizadela.
(Dalje prihodnjič) V. R.
V Ormožu volitve do 16. junija
(Nadaljevanje s 3. strani) voljenih funkcionarjev v organih upravljanja, ureja imenovanje in razreševanje direktorjev, pri čemer izvaja ustavno načelo reelekcije.- Zaradi odgovorne in zahtevne predvolilne naloge bo poleg sindikatov, Socialistične zveze in drugih družbeno političnih organizacij v priprave vključena tudi občinska skupščina. Pri tem bodo seveda lahko mnogo doprinesle občinske komisije, predvsem tiste, ki so obravnavale statute delovnih organizacij in že poznajo sistem in strukturo organov upravljanja. Seveda bodo priprave na same volitve in delo samoupravnih organov uspešne šele takrat, kadar bomo izbrali politično zrele, sposobne in vdane ljudi v samoupravne organe, . ki so voljni delati. Kake ljudi; si bomo izbrali v samoupravne organe, od katerih zavisi v pre-tež.nosti razvoj podjetja, zavoda, ali pa ustanove, tako bomo go-- I spodarili. Zato /e treba v tem Na vseh. novih stanovanjskih zgradbah v Kolodvorskem na- j obdobju posebno poskrbeti za
dil pa ne! Koliko je dela s plesanjem prošenj za dovolitev'gradnje, pa za sečnjo lesa itd. Ne, nikakor ne, koleki na prošnjah znesejo del vrednosti hiše, pa meseci fizičnega dela in končno — zdravje je tudi nekaj vredno. No, pa kaj bi si belil glavo s tem, bo že kako. Upal je, da ga bo ženica razumela. Skušal ji. je z lepimi besedami pojasniti, da naj še nekaj časa potrpi. Dokazoval ji je, da bi njima bilo'pretežko graditi lastno hišo; prav tako pa ni videti, da bi gradili stanovanja na vasi na občinske stroške. Naletel je na gluha ušesa. Trdovratno je ženica vztrajala pri svojem.
Sklenil je, da bo povprašal pri privatnikih. Morda se mu nasmehne sreča. No, kmalu je obupal in spoznal, da je v vasi ogrozil svoj ugled. Imeli so ga za vsiljivca. Ko so zapazili, da prihaja po cesti, so zapirali in zaklepali vrata. Nikogar ni doma! Pri Golobovih pod vaškim zvonikom so ga celo odposlali. Nihče noče na stanovanje prosvetarja. Ni prikladen za fizično delo in zanj tudi nima nikoli časa, ker ga izkoristi za poučevanje drugih in se stalno jezi nad sosedovimi otroci, ter jih podi z dvorišča. On se mora pripravljati na
svetne delavce. Potrebujejo te. Koliko ljudi j'e, ki imajo samo
nekajmesečne tečaje in seminarje, pa so prej dobili stanovanja in službe kot ti. Ne znajdeš se, da veš. Ne veš se zavzeti za svoje pravice. Vrnila se bom k materi, ti pa delaj', kar hočeš!«
Civko je podlegel tehtnim argumentom. Počakal je na razpis in se prijavil za razpisano službo. Prosil je tudi za stanovanje. Cez mesec ali dva je dobil Civko odgovor na prvo prošnjo:
»Šolski odbor je sklepal o vaši prošnji. 'V službo NISTE sprejeti, ker smatra, da nimate dovolj prednostnih pogojev!«
Kmalu je dobil odgovor na drugo prošnjo. - Vso zamotano pravno formulacijo je lahko zajel v teh besedah: »Najprej službo, potem stanovanje!«
Zena se je vrnila k staršem, Civko pa je dalje sameval v podstrešnem gnezdu.
Dragocena izkušnja: »Ne nadleguj ljudi s svojimi problemi, če h/očeš biti spoštovan. Pribori si prednostne pogoje.«
B. B.
t iiu rujvui ziuriuvunjsK.in zgruuuun v rLUiuuvursK.em na- . ooaooju poševno posuroen i selju je polno televizijskih anten, kar potrjuje, da so stanovalci I pravilno kadrovsko politiko. m L na tekočem ct ysem svetovnem in. domačem doaaimiiu _ __•____D. R

Iz turističnega sveta
Neobičajni napotki Italijanov v turizmu -Enit je zelo iznajdljiv
Ali poznaš deželo, kjer cveto citrone?
V Italijo so od nekdaj drveli tujci. Premnoge so vabe, ki so jih mamile: poleg južnega sonca, rastlinstva in flore tudi umetnost in nasploh kulturno bogastvo. V novejšem času so se tem, rekli bi statičnim prvinam, pridružili še razni instrumenti moderne snubitve, ali bolj sodobno povedano, turistične reklame.
Ustavimo se malce pri teh slednjih.
Izvajalci so osebno predvsem turistični zastopniki, ki stalno delujejo na raznih mestih za Italijo interesantnih dežel, včasih pa so to tudi osebe, ki jih občasno v posebni misiji pošljejo v inozemstvo.
Italijansko ministrstvo za turizem, ki ima v rokah turistično politiko vse države na Apeninskem polotoku, daje okvirne smernice glede turistične reklame, operativo pa izvaja vzorno, zlasti zelo iznajdljivo, a tudi praktično in spretno ENIT, italijanska turistična organizacija, ki ima v inozemstvu močno in sposobno omrežje zastopnikov, v notranjosti države pa povsod svoje biroje, imenovane CIT (Compagnia italiana turismo).
Ves ta aparat in vsa sredstva so bila že dosihdob koncentrirana na Nemčijo. Uspeh je bil temu primeren; staro dejstvo je namreč, da je bilo nemških turistov v Italiji skoraj kakor »listja in trave«. Vendar so zadnja leta pričeli upadati: deloma, ker jih je gnal nomadski nagon na vse štiri vetrove, deloma, ker so postale zanje privlačnejše dežele in področja s cenami, nižjimi kakor v Italiji. Seveda to ni ostalo neopaženo; ko so to signalizirali in zagnali preplah, se je morala zganiti osrednja turistična centrala. In zganila se je, pričela biti plat zvona, že pa je imela pripravljen tudi posebni »NAČRT NEMČIJA«, da spravi zopet vse v normalne tire in obvaruje deželo škode.
Kako? To pa je iznajdljivost in materialna zmogljivost Italije. V bistvu so si zamislili od-pomoč — in jo tudi že izvajajo, in to na visoki ravni, ki naj koristi vsem turističnim krajem na polotoku. Gre za prireditve, ki se izvajajo že dalj časa v petnajstih velikih centrih Zahodne Nemčije, namreč v Miin-chenu, Niirnbergu, VViirzburgu, Kostanzi, Augsburgu, Koblenzu, Mannheimu, Frankfurtu, Wies-badnu, Stuttgartu, Hamburgu, Bremenu, Hannovru, Kolnu in Dusseldorfu. Na teh prireditvah, ki jih na svojih območjih
Srirejajo trije uradi ENlT v
emčiji (Diisseldorf, Miinchen,
Frankfurt), se vrstijo predavanja časnikarjev in uglednih nemških strokovnjakov, predvajanja filmov in turističnih dokumentarijev, opremljajo se številne reklamne izložbe o vseh italijanskih turističnih krajih, razdeljuje se slikovni material (letaki, prospekti, fotografije), po vseh nemških mestih so nalepljeni plakati, razdeljuje pa se še posebej za to priložnost pripravljena publikacija, ki jo je uredil italijanski delagt iz Diisseldorfa, v kateri so zbrane podrobne informacije o vsakem italijanskem letovišču.
Obširen program »Načrt Nemčija« pa je izpopolnjen s sondiranjem mnenja, ki ga izvaja neki odvetnik, ki je član glavnega vodstva ENIT, nadalje s podeljevanjem italijanskih odlikovanj nemškim oblastem in turističnim partnerjem, ki so pokazali posebno simpatijo do Italije, in končno še s pošiljanjem cvetja (azalej in nageljč-kov) iz Sanrema vsem potovalnim uradom za okrasitev njihovih izložb. »S tem cvetličnim pozdravom iz Italije,« je napisano na listku, ki spremlja vsak šopek cvetja, »Vam želimo iz-
raziti svojo hvaležnost za Vašo dragoceno pomoč pri usmerjanju turističnih tokov v našo deželo. Upamo na dobro sodelovanje tudi v bodoče. ENIT Diisseldorf — Frankfurt — Miinchen.«
Kar se pa tiče reklamnih izložb, treba omeniti simpatično pobudo ene največjih verig nemških veleblagovnic italijanskega blaga; gre za nakupoval-nico (Kaufhof — rinascente). Tako lahko kupci v 39 veleblagovnicah v prav tolikih nemških mestih nabavljajo italijansko blago — od živil do mu-ranskega stekla.
Prireditve so bile zaključene 4. maja v Augsburgu. Ta »Načrt Nemčija« bi se lahko še bolj primerno imenoval »Načrt prijateljstvo«, kajti takšen je tte-dvomno bistven aspekt vse pobude, ki hoče predvsem obnoviti prijateljski dogovor z nemškim ljudstvom, ki je bil prej za nekaj časa skoraj nasilno prekinjen z zmotnimi tolmačenji in podtikanji, mimo volje in namena činiteljev, odgovornih za italijanski turizem.
Akcija Italije ne bo brezplodna. Veliko nemških turistov, namenjenih drugam, bo pritegnila nase in jih zadržala verjetno še naslednjo sezono. Smelo zato lahko trdimo: ENIT nas uči.
j. s.
Pred gostovanji v občini Cakovec
»Z vrati treskajo«, je delo francoskega sodobnega dramatika. Obravnava problem, na katerega smo naleteli že pri mnogih avtorjih, problem med »mladimi« in »starimi«. Na komedijski način nam prikazuje življenje pariške meščanske družine. Na nekaj podobnega lahko naletimo kjerkoli in ne samo v Parizu, tudi pri nas. Potrebno bi bilo samo odstraniti pri katerikoli stavbi del zidu, pa bi lahko tako »skozi luknjo v zidu« asistirali več ali manj podobnim scenam družinskega življenja.
Nič posebnega, bo morda rekel marsikateri gledalec. In res je tako. Saj se tudi v našem življenju ne dogaja vsak dan nekaj posebnega, pa se kljub temu zgodi mnogo. In tako je s Permaudo-vo komedijo. Vsakdanje družinsko življenje. No, pa si poglejmo malo bolj od blizu to družino. Ustavimo se kar pri očetu, ki je še vedno »glava« družine. Klasičen, zelo pozoren oče... v svojih problemih zaman upa, da bo našel doma kraj počitka in pozabe. Svoje otroke ima rad, pa jim tega ne kaže, kar ga bistveno razlikuje od mame. Mama je mila, romantična koza, ki plava v nežnosti in jo razliva zmeraj v nepravem času in v nasprotnem pomenu. Ze dolgo časa jo imajo otroci radi le iz nekega usmiljenja. Sin Francois je v jedru pre-
močrten, pošten in moderen do-plemenit. Njegov ponos moža »pri 20« mu ne dovoljuje, da bi pokazal svojemu dekletu, ki jo ima globoko rad, čustva, ki jih je ona že zdavnaj uganila. To dekletce — »prijateljica Pinky« — je pametna glava, sam dobri duh. Kar ga loči od Franeoisa, je zid sramu, ki ga je današnja mladina postavila med seboj sredi preprog, kjer se gnetejo njihova »osvobojena telesa«. Dominique je otrok iz dobre družine ... sanja le o filmu, skoraj preveč se sveti od ponarejenega nakita mala smrklja brez domišljije. Daniele je plamenček 16 let, celovita, entuziastka in vsa čista. Georges, njen izvoljenec je meščanski sin — žalosten, počasen in ugasel. Stara mama je človek zase ... Zaprta v to, kar je ostalo na svetu od poezije 1900. Vendar je bližje svojim vnukom, kakor so oni staršem. Kar se pa tiče služkinje Arlene, lahko mirno rečemo, da je dobra duša in dobro srce brez kompleksov, v življenju prenaša z neomajnostjo in dobro voljo prostaška srca.
Med vsemi temi ljudmi, ki spadajo takorekoč v eno držino, »e odvija pred nami življenje dveh dhi. V tem času se res ne more zgoditi mnogo, pa je kljub temu vredno, da si ga ogledamo in o njem vsaj malo razmislirpo. Morda bomo v kateri izmed teh o«eb zagledali sami sebe.
Naše zdravje
Dr. Vinko Brenčič, specialist, čeljustni ortoped.
Higiena zobovja in ustne votline
Glede na velik pomen zdravstvene preventive, prav posebno pa še na zobozdravstvo, čigar pomen še danes podcenjujemo, sem pripravil za bralce »Tednika« nekaj sestavkov z namenom, da bi tudi lokalni list po svoje pomagal širiti zdravstveno prosvetno dejavnost ne glede na predele v občini, kjer to že opravljajo zdravstven: delavci.
Začel sem s higieno zobovja* nadaljeval pa bom z vsemi vplivi na oblikovanje, rast zob in ostalo. kar je v zvezi z ustnimi boleznimi.
Čiščenje zobovja je, oziroma bi naj bilo, vsakdanje opravilo, kot je na pr. jed, spanje itd., a na žalost še zdaleč ni tako, ker sta ustna in zobna higiena večini ljudi tuje in le odvečni opravili, ter izguba časa.
Pri ustni higieni igrata veliko vlogo predvsem trda hrana in pravilno ter dobro žvečenje. Če pa tega naravnega faktorja ni, »1 moramo Šveda sami pomagati s čiščenjem zobovja. Čiščenje zobovja smatramo kot tako imenovano »infekcijsko« profilakso. Ta infekcijska profilaksa se naj izvaja pravilno in sistematično. Smisel in princip ustne higiene je pravzaprav le mehanično čiščenje zob, ne pa izpiranje s kakršnokoli ustno vodo ali slično tekočino. Samo izpiranje ustne votline popolnoma nič ne koristi! Čiščenje zobovja in ustne votline spada k lokalni profilaksi. Zelo dobro bi bilo, če bi učiteljstvo in vzgojitelji v sodelovanju z zobozdravnikom-preventivcem v šolah in predšolskih ustanovah ter v internatih uvajalo in mno-
žično učilo o pravilni higieni zobovja ln ustne votline. Obenem bi morali otrokonj in odraslim na slikovit način razložiti osnove o pomenu čiščenja zobovja in o ustni higieni.
V ustni votlini so naravnost idealni pogoji za razvoj mikrobov, na pr. enakomerna temperatura, vlaga, temen prostor ter ostanki hrane, ki nudijo za življenje potrebne pogoje, obenem pa se še luščijo povrhnje plasti ustne sluznice kot dobra hrana mikrobom. Ne smemo pozabiti, da so v ustni votlini razni mikrobi. Poleg debelega črevesa je ustna votlina med vsemi votlinami človeškega telesa najbolj bogata na mikrobih.
Zobovje lahko očistimo s svileno nitko, zobotrebci in zobnimi krtačkami. Z svileno nitko si oči_ stimo zobe tako, da držimo nitko z obema rokama in jo vtisnemo med dvema zoboma v medzobni prostor, z njo odstranimo ostanke hrane. Z tako svileno nitko lahko obenem ugotovimo začetke zobne gnilobe, ki Jo drugače težje najdemo. V takem primeru se nam svilena nitka kar na lepem pretrga ob ostrem robu »luknje« v zobu. ( Zobotrebec bi lahko opravil enako nalogo kot svilena nit, le da ga lahko držimp z eno roko, z drugo pa skušamo zakriti »to delo«, ker se ga verjetno neikoliko sramujemo. Seveda pa je zobotrebec nevarno orodje, ki pogosto rani dlesen, ali pa celo odlomi kos slabega zoba, posebno pri nasilnem in nepravilnem čiščenju zobovja. Z zobotrebcem lahko kar direktno »cepimo«, to se pravi, vnesemo
mikrobe v ustno votlino, ker so zobotrebci v večini javnih lokalov dostopni vsaki roki in s tem seveda umazanim prstom. Razen običajnih, lesenih zobotrebcev pa poznamo še zobotrebce iz roževi-ne, iz umetnih plastičnih mas. kovine itd., ki pa so vsi bolj nevarni glede na poškodbe, ki jih lahko povzročijo v okolici zobovja in v ustni votlini.
fcrda navada, ki je za zobovje škodljiva, je trenje orehov, lešnikov, rožičev in drugih dobrin i zobmi, glodanje kosti itd. Obenem so te razvade tudi nevarna, ker se lahko odlomijo nežni vo-galčki zob, sama dleeen pa se lahko rani, krvavi in okuži.
Najbolj razširjeno in priporočano čiščenje zobovja Je dandanes čiščenje z zobno krtaSko. Seveda pa nam samo to, aa »fma« nekdo doma zobno krtačko, nič ne pomaga! Važno je, ua se zob. na krtačka tudi uporablja! Zobna krtačka mora biti vedno čista ln po možnosti brez bolezenskih klic. Inficirana zobna krtaOka lahko povzroči razna vnetja, predvsem gnojne narave in sicer dlesni ter obzobnih tkiv. Zato je važno, da zobno krtačko vedno skrbno čistimo in hranimo na za to primernem kraju. V bistvu noben način hranjenja zobnih krtačk ne ustreza higienskim zahtevam, pa naj bo krtačka prosto dostopna v kozarčku, v zaprti škatlici ali pa kakorkoli že. Hranjenje zobnih krtačk na umnih policah in drugih odkritih prostorih pa je zelo nehigien'Sno, ker se na njih s prahom vred nabirajo vsemogoče stvari.
Dalje prihodnjič
Esperanto pri nas in po svelu
Pod naslovom »Jezikovni problemi« je izšel v časopisu An-noncer zanimiv članek, v katerem je rečeno, da bi moral vsak človek obvladati vsaj dva tuja jezika. Pisec navaja tudi tkzv. pomožne jezike, izmed katerih sta esperanto in interllngua najbolj razširjena. Toda ti jeziki ne ugajajo učiteljem in ne dijakom, ker so pač umetni jeziki.
Resna analiza problema več-jezičnosti gotovo mnoge zanima, krivično je govoriti o esperantu kot enem izmed projektov mednarodnih jezikov. Do današnjega dne je izšlo približno tisoč projektov svetovnih jezikov. Toda le eden izmed dobronamernih ki skrbno pripravljenih projektov je vseboval uporabnost in sposobnost mednarodnega sporazumevanja. To je esperanto, ki ga je ustvaril in do temelja preizkusil dr. Zamen-hof. Med 70-letnim obstojem se
je razvijal v jezik žive skupnosti. Število ljudi, ki ga uporabljajo na potovanju, dopisovanju ali mednarodnih sestankih, je doseglo več kot milijon. Noben jezikovni projekt ni dosegel takega napredka, četudi so se razni projekti dobro pričeli. Tu pa tam je uspelo nekoliko zavreti napredovanje esperan-ta, nikdar pa ustaviti na kateremkoli področju. To pripisujejo jezikovni strukturi raiznih projektov,
Interlingua je bil objavljen leta 1951 v obliki besednjaka in gramatike. Danes ni več nobene organizacije, ki bi podpirala ta jezik.
Vsako leto se udeležuje do 12. tisoč ljudi • raznih kongresov, konferenc in seminarjev, kjer je esperanto edini službeni jezik. Vsi drugi projekti niso mogli zbrati skupaj več kot 30 oseb.
Esperantu lahko vsakdo nasprotuje, toda često se napačno
Devetorčki v Trubarjevem nase lju ob naselitvi IZ TURISTIČNEGA OBZORNIKA
Turistična Bolgarija postaja moda
tolmači resnično stanje, zaradi neznanja ali globoko zasidranega presodka. Svetovno znani jezikoslovci, kot so prof. Waring_ hien (Francija), prof. Callinzon. (Vel. Britanija) in prof. Boka-rev (Sovj. zveza) imajo drugačno sodbo o esperantu in ga smatrajo kot važno sredstvo za intelektualne odnose med narodi in še več, sami perfektno obvladajo ta jezik. Vsakemu, ki želi javno zavračati vrednost, koristnost in življenjsko zmožnost esperanta, svetujejo naj prej resno prouči jezik, spozna obširno literaturo (Britansko esperantsko društvo ima 30.000 knjig v esperantu, originalna dela in prevode), naj se udeleži mednarodnega esperantskega kongresa, naj se sestane z ljudmi, ki dnevno uporabljajo esperanto, naj se v celoti prepriča o njegovi praktični vrednosti. Sele po temeljiti presoji ima pravico izreči kritiko.
Huda je zahteva, da bi moral vsak obvladati 2-3 tuje jezike. Naša mladina izgubi mnogo časa s študijem tujih jezikov. Casbi lahko koristneje uporabili.
Edina rešitev bi bila (mogoče bo sprejeta) v doglednem času uvesti nevtralni jezik v vse šole.
Vsem, ki so posebno talentirani za učenje tujih jezikov, naj se to omogoči!
Po »La Praktiko« J. D.
T? ■
iJ
opisujte v E DN I K
Pred II. svetovno vojno je pravzaprav to že bila, po 20 letih pa ni samo moda, ampak sestajališče inozemskih turi stov Poleg Mallorke v Spani ji ie v ospredju zanimanja zdaj bolgarski del Črnega mor ja s staro VARNO na prvem mestu, tik za njo pa 100 km južneje ležeče zgodovinsko ro mantično mestece NESEBAR
Je marsikaj, kar odlikuje bolgarsko turistično področje v tem pasu. Ne pretiravamo, če imenujemo najprej cene nost. Zanjo imajo posluh tudi turisti iz dežel s krepkimi va lutami — kakor pri nas in tudi v Španiji. V poštev pa prihaja enako ugodna temperatura morske vode — maja okoli 18 stopinj, septembra (oktobra) sredi slednjega meseca se kon ča sezona (21 do 25 stopinj). In da ne pozabimo na plažo — več kilometrov dolga je s krasno peščino, povsod so na voljo sončniki, motorni čolni, čolni na vesla itd. Hoteli so sredi parkov; za razgled na morje iz njih zahtevajo le malenkostno doplačilo. Nekaj posebnega v vseh bolgarskih obmorskih turističnih krajih je oddvojenost hotela od restavracije. Tako hotelski gost v svojem stanovanju ni moten z gostinskim tru-ščem niti mu ne udarjajo v nos vonji iz kuhinje. Kljub polnemu penzionu lahko izbira med preprostimi in elegantnejšimi restavracijami, prav tako pa tudi med gostišči z mednarodno kuhinjo ali takimi, v katerih mu postrežejo žene in možje v stari in slikoviti narodni noši z okusnimi balkanskimi specialitetami.
Privlačnost za goste je tudi grozdje (1 kg belega ali rdečega), ki ga brezplačno servirajo v času trgatve od 26. septembra dalje vsak dan. Pozornost vzbuja poleg vina tudi rožni liker, proizvod dežele, ki je kakor rožno olje priljubljen artikel spominkarstva ali »jemanja s seboj«.
oziroma razvedrila; saj so tam Seveda ne manika niti zabav kinematografi, gledaliiča, folklorne prireditve, razni varie-tcjski programi, povrh pa Se
HUMOR
ZDRAVLJENJE
Prvi teden: seim nehal kaditi; drugi teden: nehal sem piti; tretji teden: nehal sem ob večerih
odhajati z doma; četrti teden: nehal sem nehati!
SIN IN OČE
Oče: »Ali veš zakaj te bom nabil? Ker si tepel dečka, ki je manjši od tebe!«
Sinko: >In jaz sem mislil, da zato, ker si ti večji kot jaz...«
dobro organizirani izleti vzdolž bolgarske obale ali celo v Istambul in Bukarešto.
Bolgarija ima ob morju največ nemških turistov, in to iz obeh Nemčij. Tam ni berlinskega zidu, ki bi jim onemogočal sestajanje in turistično druženje pa še politično enot nost. Le nekaj jih loči kljub nevtralnim tlom: cene. Medtem ko stane turista iz Zahod ne Nemčije 14-dnevno bivanje i letenjem v obe smeri 400 mark, mora plačati oni iz DDR 1000 mark za iste storitve.
Bolgari so uvedli in nudijo marsikaj izvirnega tujim obi skovalcem. To in ono bi bilo vredno posnemanja, čeprav morda v drugačni embalaži.
-js
Radio
MARIBOR
SOBOTA, 1«. MAJA
5.00—8.00 Picnos sporeda RTV Ljubljana. 8.00—8.05 DomaČe vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.55 Popularen spored igra Mariborski instrumentalni ansambel. 8.55— 14.35 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajtel 15.00—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame. 17.30—17.40 Radijska reportaža. 17.40—18.55 Igra Kmečka godba iz Malečnika p. T. Toneta Naj-virta. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
NEDELJA, 17. MAJA
6.00—9.05 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 9.05—10.00 Želeli ste — posluša jtel 10.00—12.00 Prenos sporeda RTV liubljana. 12.05—13.00 Mariborski feli-ton. 13.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
PONEDELJEK. 18. MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 8.00—8.0} Domače vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.55 Vrtimo vam poskočne nape-ve. 8.55—14.35 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00-—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača po-roCila. 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame. 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
(Nadaljevanje na 6. strani.
Se eno važno gradbišče v Ptuju — za novo poštno poslopje.
Bili smo na Kopitniku
Učenci in učenke iz sedmega i Pri tem delu smo se pošteno in osmega razreda osnovne šo- 1 nasmejali. Ko smo ga že imeli le Domava smo se pred nedav- dovolj, smo se vrnili nazaj v
kočo. Poslovili smo se od tamkajšnjih oskrbovalcev in se napotili proti Kopitniku. Ta del poti je bil še lepši. Videli smo še več planinskega cvetja. V kočo na Kopitniku smo prišli že dopoldne. Tu smo si ogledali okolico te koče, si nekoliko odpočili in šli naprej. Od tod je šel z nami član gorske straže, da nam je vse sproti razlagal. Vrh Kopitnika je bil naš cilj. Sli smo že naprej, in sicer na skale Kopitnika. Te skale so res privlačne in čudovite. Od tod smo gledali vas pod nami. Bilo je čudAvito. Pod nami je tekla Savinja kot krivulja. Od tod smo šli proti Rimskim Toplicam in na vlak ter smo se zadovoljni in veseli vračali domov. Na potovanju smo se večkrat slikali.
Želimo si več takih izletov v planine.
nim podali na izlet v Zasavje, in sicer na Kopitnik.
Za dan izleta smo si Izbrali dva aprilska dneva. V soboto popoldne smo se z vlakom odpeljali iz Ptuja proti Hrastniku. V Hrastniku smo izstopili in nadaljevali pot peš. Pot je bila zelo dolga in naporna, posebno pa še zato, ker je deževalo. Kljub slabi poti smo bili zelo veseli, saj smo videli med potjo mnogo lepih planinskih cvetic. Najbolj nam je bil všeč teloh. Potem smo v poznih popoldanskih urah prispeli v kočo »Koča v gorah«. Tu so nas lepo sprejeli in nam tudi lepo postregli. Bili smo zelo utrujeni, zato smo kmalu legli k počitku. Naša želja pa je bila, da bi imeli prihodnji dan lepše vreme kot prvi dan.
Ko smo vstali v nedeljo zjutraj, smo bili zelo veseli, saj je bilo vreme res lepše. Po zajtrku smo šli kopat teloh z namenom. da bi ga nesli domov in ga posadili doma na vrtovih.
Nežka Slatič, 7. razred osnovne šole Dornava
»ALUMINIJ":,.SOBOTA" 1:0 (1:0)
Pred 500 gledalci so sprejeli domačini (Aluminij) v goste »Soboto« iz Murske Sobote na tekmo, ki je veljala kot štajerski derby in je odločala o nadaljnjem plasmanu obeh mo-
Tekma je bila od vsega začet-štev.
ka hitra, polna lepih potez. Prednjačili so igralci »Aluminija«. Po dveh priložnostih za dosego. zadetka so prišli v vodstvo v 13. minilti preko Speho-nja. Gostje so bili presenečeni nad dobro igro »Aluminija« že od samega začetka dalje. Poizkušali so na vse načine izenačiti, kar pa jim ni uspelo.
Začetek drugega dela je malo popustil v tempu, toda samo za nekaj minul, potem pa so bili domačini zopet tisti, ki so prevzeli igro v svoje roke in so diktirali oster tempo.
»Sobota« je igrala iz momenta v moment vse bolj nervozno. Bila je prepričana v uspeh, ki pa ga v sami igri ni dosegla, pač pa v nefair borbi. Poškodovan je bil srednji krilec domačinov Mesaric, katerega je nevarno udaril igralec »Sobote« s kopačko v obraz. Sodnik na to razen dosoje prekrška ni reagiral. Nekaj minut pozneje je bilo poškodovano še desno krilo — Mijosavljevič v grobi obrambi gostov in je moral zapustiti igrišče ter je »Aluminij« nadaljeval , igro z desetimi igralci. Po vrnitvi v igro ga je ponovno udaril igralec »Sobote« po roki. Milosavjjevič ga je odrinil. Na začudenje vseh prisotnih je sodnik Merčun iz Ljubljane na intervencijo mejnega sodnika izključil iz igre Milosavljeviča in ne povzročitelja incidenta. Negodovanje pied gledalci. Začeli so ogrožati stranskega sodnika. Ta se je zatekel k glavnemu, ta pa je brez posvetovanja s službenim delegatom 3 minute pred koncem prekinil tekmo. Ta bi se lahko brez večjih naporov re-diteljske službe nadaljevala. O tej odločitvi in o koncu tega srečanja bo potrebna obravnava v Ljubljani za zeleno mizo.
Zanimivo je, da je »Sobota« zahtevala nevtralne sodnike. Ti te naloge, posebno še glavni sodnik Merčun, niso bili zmožni iolidno izpeljati. S tem se je vpisal v anale nastopov »Aluminija« v SNL kot najslabši sodnik, ki mu lahko povzroči neljube posledice,-
Igralci »Aluminija« so igrali celo tekmo požrtvovalno na prvo žogo in so se izkazali kot moštvo, ki je prizadejalo »Soboti« zraven Kladivarja edini poraz v spomladanskem delu prvenstva.
»Aluminij«: Kriamberger, Mar-kovič, Muršec, Gerečnik, Mesa-
rič, Vodušek, Soršak (Vrbanec), Markovič 2, Kovač, Spehonja, Milosavljevič.
»Sobota«: Vrdjuka, Rantaša, Puškarič, Zver, Martinezzi, Pe-rič, Tkalčec, Sečko, Horvat, Maučec, Horvat J.
Prihodnjo nedeljo, 17. t. m., sprejme »Aluminij« v goste lanskega prvaka Slovenije Ljubljano; z igro kakršna je bila v nedeljo, ima vse možnosti, da zopet zmaga na stadionu v Kidričevem. Tekmo bo ob 16.30 s predtekmo mlaidne ob 15. uri in na njo še posebej vabi odbor, saj se obeta fair borba izenačenih moštev.	V. M.
Rokomet
Ormož prvak vzhodne okrajne rokometne lige
V zadnji prvenstveni tekmi, v nedeljo, 10. maja je ekipa Ormoža katastrofalno porazila na domačem igrišču ekipo »Agro-servis« iz Murske Sobote z rezultatom 54:4 (24:1). Domači so že od vsega začetka jurišali na \?rata gostov z željo, da bi jim nasuli kar največ golov. To jim je uspelo že v prvem polčasu, ko so prejeli le en sam zadetek. Najuspešnejši realizatorji domačega moštva so bili Fran-gež F. 15, Safarič 13, Puklavec 11 Frangež S. 7.	'
NK Pekar - Partizan Markovci 5:1 (1:0)
V nadaljevanju drugega kola spomladanskega dela obč. lige Ptuj je ekipa NK »Pekarja« imela v gosteh ekipa NK »Partizan« Markovci.
Ekipi sta se predstavili sodniku Vogrinčiču ob 9. uri dopoldne na igrišču NK Drave. Uvod v igro se je pričel zelo nervozno in z obojstranskimi protinapadi. Ekipi NK Pekarja je uspelo proti koncu prvega polčasa povesti z zadetkom krilca Cvetka. V drugem polčasu so gostje stisnili domačo ekipo, kar pa jim kljub vsem ni uspelo do izenačenja. Napadi gostov so trajali le malo časa. Ekipa NK Pekarja je uredila svoje vrste ter tako do konca tekme dosegla še 4 zadetke. Ko je NK Pekar vpdil že z rezultatom 5:0 so gostje iz Markovec s hitrih protinapadov dosegli častni gol, ki je bil obenem tudi končni rezultat srečanja. Ekipa NK Pe-
ZAHVALA
vsem, ki ste se poslovili od našega dragega moža in ata
N0VINSKA FRANCA
na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence Iskrena hvala tudi vsem, ki so mu lajšali trpljenje, nam pa na kakršen koli način pomagali in izkazali pozornost. Ptuj, Velenje, 11. maja 1964
Družini Novinšek — Karbos
Mali oglasi
PRODAM
VESPA-PIAGIO, model 1956, vožena ca. 10.000 km, v odličnem stanju, naprodaj. Vprašajte v pisarni dr Jurija Sluga, odvetnika v Ptuju. Brivsko-frizersko podjetje, Ptuj UGODNO PRODAM RABLJENO SOBNO POHIŠTVO in moško kolo. Ob Studenčnici 1, Ptuj.
PRODAM RABLJENO POHIŠTVO. Naslov v upravi lista. PRODAM GRADBENO PARCELO v Turnišču Alojz Vidovič, Miklošičeva 6 a, Ptuj RABLJENO POSTELJO z žičnimi vložki in omaro ugodno prodam. Ivan Horvat, Lackova S. Ptui. ODLIČNO OHRANJENO SPALNICO in otroško posteljo prodam Seka, Zagrebška cesta 47. Ptui
MENJAM DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v bloku v Murski Soboti (balkon, kopalnica s tušem in bojlerjem) za podobno v Ptuju. Informacije pri Min Brus, Prešernova 30, Ptuj.

GOSPODINJSKO POMOCNICO
sprejmem. Dr. Demšar, Ljutomerska 20 d, Ptuj. ZAKONCA BREZ OTROK iščeta prazno sobo v okolici Ptuja. Pomagata pri vsakem kmečkem delu. Naslov, v upravi.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO v
Ptuju kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi. STREŠNO OGRODJE (RUŠT)
kupim. Ponudbe sprejema Simon Toplak, Juršinei 21.
Opozorilo
Sporočamo vsem našim strankam in ostalim, da so cene našim uslugam za trajno onduia-cijo 1301J din, za izredno dolge lase pa največ 1600 din in ne višje, kot skušajo to nekateri zlonamerno prikazati. Brivsko-frizersko podjetje, Ptuj
Čestitka
Janezu Kolariču iz Mestnega vrha pri Ptuju, ki bo te dni pra znoval svojo 70. letnico v krogu svoje družine, želi vse najboljše tudi družina
Knlarič iz Maribora
karja je v celoti zelo zadovoljila. Po en gol so dali Cvetko, Mahorič, Letonja, Arandželovič in Djerkovič,
Simpatizerje NK Pekarja obveščamo, da je tekma z ekipo Grobvalzverk preložena na 30. junija 1964 iz tehničnih razlogov gostov, ki niso mogli prispeti. V nedeljo, dne 17. maja 1964, se sreča ekipa NK Pekarja z ekipo TAP iz Ptuja.	R. A.
Previsok a zaslužen poraz
Drava - Branik 1:5 (0:1)
Za gostovanje nogometašev Branika iz Maribora je vladalo v Ptuju precejšnje zanimanje, saj se je zbralo na stadionu ob Ormoški cesti okrog 300 gledalcev. Ob koncu srečanja so zapuščali gledalci razočarani stadion, kajti ponovila se je tragedija kot pred tremi tedni z Nafto. Igralci Drave so igrali brez volje, brez požrtvovalnosti, skratka še daleč pod povprečjem. Le tu m tam je kdo zaigral malo bolje. Nasprotno pa moramo priznati, da igrajo gostje zelo lep nogomet, tehnično in taktično izglajen ter smo prepričani, da bo Branik uspešno nastopal v naslednji sezoni v SCL. saj je zasedel praktično prvo mesto v MM nogometni ligi že pred 16 kolom.
Drava je nastopila na tekmi v tejle postavi- Ivartnik, Cvetko, Jurinič, Hadler, Kekec, Erhatič, Polajnšek, Emeršič, Nežmah, (Ljubeča) Stepanov.
Gole so dosegli: Kamenski 2, Blazni k in Lepenik po 1 ter Kekec (avto gol) za Branik in Hadler za domače.
Sodil ie Bojnec iz Murske Sobote.
Kot smo že v uvodu povedali, so domači igralci razočarali. Prvi del igre je bil enakovreden; gostje so prednjačili le v tehničnem pogledu. Edini gol v tem delu so dosegli gostje 7 minut pred koncem v (38. minuti), in sicer po krivdi Juriniča, ki je hotel preigrati desno krilo gostov. Le ta mu je odvzel žogo in takoj streljal; Kekec je po-tresel lastno mrežo. Domači bi lahko tudi vodili z enim ali dvema goloma razlike (Plajn-šek in Stepanov). Ljubeč, ki je zamenjal slabega srednjega napadalca Drave, tudi ni najbolje zaigral.
V	začetku drugega dela bi Stepanov skoraj izenačil, toda Donko je izbil žogo iz same gol-črte. Nato pa se je začela serija golov, ki jo je zaključil Hadler s častnim zadetkom, ki je bil tudi najlepši od vseh šestih. Za vse prejete gole je kriva obramba Drave z vratarjem na čelu, ki bi moral obraniti vsaj dva zadetka. Tudi vratar se mora boriti na igrišču in ne sme dovoliti, da podaja nasprotnik žogo v 5-metrskem vratarjevem prostoru.
Pri Dravi lahko pohvalimo Hadlerja in Erhatiča, pri gostih pa vse, posebno še srednjega napadalca Kamenskega.
Maribor B (ml) : Drava (ml) 0:4 (0:4). Lepo in učinkovito igro so pokazali mladinci Drave že v prvem delu igre, ko so zapečatili usodo domačinov z goli Polajnška (2), Vobnerja in Žajdeleja. V drugem polčasu so bili vse preveč neodločni pred nasprotnikovim golom.
Mejnik (p) : Drava (p) 0:1. V gosteb so zmagali pionirji Drave sicer zasluženo, toda rezultat je prenizek. OSTALI
Radgona : Grafičar 0:1, Race : Beltinci 3:1, Kovinar : Mejnik 1:0, Ojstrica : Fužinar 0:1.
LESTVICA Branik Nafta Kovinar Drava Fužinar Grafičar Mejnik Ojstrica Beltinci Rače Radgona
V	nedel jo, 17. t. m., bodo igrali: Branik : Kovinar, Mejnik : Rače, Beltinci : Grafičar, Radgona : Nafta, Ojstrica je prosta.
Tekma Fužinar : Drava bo preložena na konec prvenstva.
Nesreča nikdar ne po )iva
R?išii»iiiiunsiiniimiit«nniiiiiiiniii5sniiiisiiiins ti n »tnKHiiitn
Te dni so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bolnišnici sledeči ponesrečenci:
Antonija Began, Ptuj, Ljutomerska 11, je padla s kolesom in si poškodovala levo nogo; Ivan Skela, Majšperk 10, si je pri delu poškodoval desno roko; Ivana Kužnerja, Jelovice 15, je nekdo napadel in poškodoval; Ivan Ivančič, Strezetina 11, je padel z lestve in si poškodoval hrbtenico; Ema Horvat, Krčevina 20, je padla z lestve in si poškodovala desno nogo; Marjanu Pukšiču, BišT 41, je stroj poškodoval desno nogo; Marija Mohorko, Pobrežje 62, je padla z mopeda in si poškodovala obraz; Janez Cuš, Bra-tislavci 22, je padel s skednja in se poškodoval; Kristina 2u-r<ji, Gruškovec 43, je padla in si poškodovala desno nogo; Marija Rajh, Pleterje 52, je bi la poškodovana ob prometni nesreči; Ivan Petrovič, Hajdo-še, je dobil ob prometni nesreči poškodbe po glavi: Ivanu Janžekoviču, Vičanci 16, je žaga poškodovala desno roko; Alojz Muršič, Zagojiči 19, je padel z voza in si poškodoval telo; Ljubica Sedlar, Petrova gora 48, je padla s podstrešja in si poškodovala levo nogo; Marija Pauko, Gerečja vas 71 a, je padla in si poškodovala levo nogo; Vinko Majcen, Loperšice 34, je padel s kolesom in se poškodoval; Ignac Soko, Smolin-ci 56, je padel s kolesom in si poškodoval levo nogo; Tomaž Keček, Savci 42, je padel s kolesom in si poškodoval glavo in levo roko; Vilim Boršič, Pod-lehnik 18, se je zbodel v levo roko; Anton Jus, Nadole 64, je padel pod voz in si poškodoval levo nogo; Franca Fišerja, Pod-lože 131, je nekdo napadel in mu poškodoval glavo; Janko Kmetec, Ptuj, Prešernova 18, si je z nožem poškodoval levo roko; Ljudmila Majcen, Ormož, Vrazova 6, je padla na dvorišču in si poškodovala glavo; Marija Taferner, Ptuj, Prešernova 4, je padla z mopedom in si poškodovala levo nogo; Francu Horvatu, Ritmerk 2, je padel hlod na roko; Bego Meh-medovič, Bučkovci 40, si je pri žaganju drv poškodoval desno roko; Vinko Zemljič, Gomila 2,
je padel z mopeda in si poškodoval glavo; Ivanu Tobaku, Kamensko 58, je nekdo vrgel kamen v glavo; E.du Cušu, Dof nava 11, je nekdo vrgel ka men v glavo. Franca Petka, Maribor, Mesarski prehod 5, je nekdo napadel in mu poškodo val glavo; Danici Zaje,, Apače 32 a, je padla opeka na desno roko; Ana Žerak, Savinjsko 44, je padla pod voz in si poškodovala levo nogo; Jernej šer-bak, Kočice 28, si je pri delu poškodoval desno nogo; Ivan Roškar, Sodinci 50, je padel na cesti in si poškodoval desno nogo; Martin Korenjak, Ptuj, Ljutomerska 14, si je pri delu opekel desno nogo in roko; Franc Haladeja, Pobrežje 81, si je pri delu poškodoval levo ro ko; Marija Herkovič, Ruše 247 je padla z mopedom in si pa škodovala levo roko; Jože Sa belnik, Pekre 28, se je urezal z nožem v levo roko; Ivan Ivan čič, Zupečja vas 66, je padel z mopedom in si poškodoval levo roko; Ana Wieser, Tomaž pri Ormožu 36. si je poškodovala levo nogo, Elizabeta Vrbančič, Lača vas 16, je padla in si poškodovala levo nogo; Jože Horvat, Podgorci 98, je skočil z vlaka in padel ter si poškodoval desno nogo; Elizabeta Kocmut, Trnovska vas 53, je padla doma in si poškodovala levo nogo; Marta Fajdiga, Maribor, Vojaš-niška 11, je padla in se poškodovala; Konrad Murko, Ptuj, Selška cesta, si je z žago poškodoval desno roko; Stanko Zadravec, Kog 57, si je s strojem poškodoval desno roko; Viko Kunštek, Ravno 9, je podrla krava in ji poškodovala telo; Franc Lovrenčič, Krčevina 37, je padel in si poškodoval rebra; Franc Visenjak, Moškajn-ci 75, se je pri delu doma poškodoval; Apolonija Bezjak, Spuhlja 115, je padla z voza in si poškodovala obe roki; Marijo Lovrenčič, Biš 46, je ugriz nil pes; Maks Arnejčič, Zavrč 8, sei je poparil z vročim čajem; Adolf Tomažič, Formin 24, se je z vrelo smolo polil po obeh rokah in obrazu; Roman Mohorko, Podlože 13, se je usekal s sekiro v desno nogo; Branko Lah, Žabjak 9, je padel s skednja in si poškodoval glavo.
Tržne cene
15	12 2	1 54:10 26
15	10 1	4 47:28 21
16	8 3	5 32:24 19
16	8 3	5 36:31 19
15	7 4	4 47:16 18
15	6 1	8 26:30 13
15	4 4	7 20:28 12
16	4'4	8 22:43 12
16	4 4	8 15:42 12
15	4 3	8 23:31 11
16	3 1	12 17:53 7
CENIK
trgovskega podjetja »POVRTNI-NA«, Maribor, poslovalnica 38, Ptuj (pri Magdi)
Veljaven od 11. do 20. maja 1964.
Češnje — 260, grozdje, nam. JUS I — 350, jabolka, II a — 130, orehi, celi — 320, hruške, suhe — 240, prosena kaša — 170, ajdov^ kaša — 320, hrana za kanarčke — 250, travno seme — 420 do 920, banane — 350, limone — 290, pomaranče — 300, rozine _ 470, smokve, celofan — 360, grappefruit — 200, paradižnikove tube — 90, vino, rdeče — 300, vino, belo — 250, vino, rdeče, 2 litra — 650, vino, belo, 2 litra — 560, jajca — 25, sir — 900, ječmenova kaša — 120, razna detelja — 900 do 1620, cveta-
ča — 380, grah — 400, kumare
—	400, paradižnik — 550, peter-šilj — 220, por — 140, radič — 200, solata, kristalka — 320, špi-nača —- 200, zelje, sveže — 220, oves — 115, ananas — 650, česen — 370, čebula, I a, nova — 140, čebula, II a — 100, krompir
—	32, korenček — 70, pesa, rdeča — 70, paprika, vložena — 228, kumare, vložene — 170, koruza
—	70, pšenica — 65, proso — 100, fižol, »tetovec« — 230, fižol, prepeličar — 250, fižol, enobarvni — 200, zelje, kislo — 80, radenska — 54, slatina, donat — 54, radenska 54, krmilna pesa
—	760.
V zalogi imamo razne sokove: na primer hruškov, marelični, od črnega ribeza, oranžni, od borovnic, grozdni itd.
Radio
(Nadaljevanje s 5 strani)
MARIBOR TOREK, 1». MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV LJubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8 30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8 30—8.55 Oi ta mlinar — venček slovenskih narodnih. 8.55—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 17.30 —18.00 Kulturnoprosvetno popoldne. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
MARIBOR SREDA, 20. MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.40 Domači pesniki in pisatelji. 8.40—8.55 Nekaj skladb Emila Adamiča. 8.55—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.20 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 17.20—17.30 Stirl zborovske skladbe Stanka Premrla. 17.30 —18.00 Novo, moderno, priljubljeno . . . 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
MARIBOR ČETRTEK. 21. MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljub-lftna. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.55 Naši ansambli igrajo domače naneve. 8.55—14.35 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17 00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača po-
ročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba vmes. obvestila in reklame. 17.30—17.40 Min in vi o športu. 17.40—18.00 Plesne melodije igra sekstet Vitek. 18.00— 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
PETEK, 22. MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.55 Skladbe slovenskih avtorjev izvajajo mariborski solisti in ansambli. 8.55—17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 17.30—18.00 Beseda mladih. 18.00—24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
SOBOTA, 23. MAJA
5.00—8.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 8.00—8.05 Domače vesti. 8.05— 8.30 Objave, zabavna glasba in reklame. 8.30—8.55 Vlado olob: Suita za mali orkester. 8.55—14.35 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00^17.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana. 17.00—17.10 Domača poročila. 17.10—17.30 Zabavna glasba, vmes obvestila In reklame. 17.30 —17.40 Radiisk reportaža. 19.40—18.00 Domače napeve igra trio Kreže. 18.00— 24.00 Prenos sporeda RTV Ljubljana.
g	Velja od petka do petka OVEN
§§	(od 21. marca do 20. aprila!
=	Ne precenjujte trenutnih
M	težav Najlažje si boste po-
§	magali s kreditom. V > službi
H	novi uspehi.
BIK
§§	(od 21. aprila do 20 maja)
s	Vsak dan vam ie potrebno
p	vsaj neka] drznosti. Posku-
M	šajte dnevno koristiti vsaj
§	enemu sodelavcu. Oglas v
s	časopisu bo uspel.
|	DVOJČKA
H	(od 21. maja do 22. junija)
=	Samo potrpljenje ne zado-
§§	šča, potrebna je tudi podjet-
=	nost. Ste sposobni, zato se ne
M	bojte bodočnosti. Ljubi vas,
H	bolj kot vam kaže.
1	RAK
m	(od 23. junija do 22 julija)
M	Lažje bi napredovali, če bi
H	se znali premagati, ko vas
s	peče jezik. Zdravje premalo
||	cenite. Po pošti boste dobili
s	denar.
LEV
H	(od 23. julija do 22. avgusta)
=	Dobro je vprašati bližnjega
M	za nasvet, ko sami sebi ae
š	zaupamo. Razoračanja v !)u-
š	bežni ste si sami krivi. Dru-
M	zini ste bolj potrebni kot pri-
§j	jateljem v gostilni.
DEVICA H (od 23. avgusta do 22 sept.)
H Z obraza se vam čita, da g radi pomagate, iz rok pa, da |j ne štedite. Počakajte pismo-M nošo; tudi za vas ima nekaj. H Ne jezite se; bodite aktiv-H nejši.
I	TEHTNICA
(od 23. septembra do 22. okt.)
Ni dovolj biti hvaležen; raje se oddolžite. Dobro boste prestali važno preizkušnjo. Obiska boste zelo veseli.
ŠKORPIJON (od 23. oktobra do 22. nov.)
Zelo ste obzirni do drugih, do sebe pa največkrat premalo. Poskušajte si najti prijatelja, ki ga pogrešate. Preveč ste zaljubljeni.
STRELEC (od 23. novembra do 20. dec.)
Naučite se s časom dobro gospodariti. Vaše obljube so brez vrednosti, ko jih ne izpolnite. Pozabljivi se ne smejo zadolževati-, dolgov drugih nikdo rad ne prevzame.
KOZOROG (od 21. decembra do 20. jan.)
Ljubše vam je skromno priznanje kot mnogo laskavih besed. Če bi marsikdo tako rad dal tisočaka kot slabo mnenje o drugem, bi moral prej ali slej začeti varčevati. Tudi doma je potrebna dobra volja.
VODNAR (od 21. januarja do 19. febr.)
Odgovorite na prejeto pismo. Vaše stanovanjske težave bodo kmalu mimo. Življenjskih izkušenj nekateri radi ne posojajo.
RIBI
(od 20. februarja do 20. marca)
Uspelo vam je odpraviti neprijetnosti. Krajše potovanje vas bo razvedrilo. Nagle odločitve ne prinesejo vsem sreče.
-Upravni odbor Avto-moto društva Ptuj razpisuje
DELOVNI MESTI
a) šoferja inštruktorja, bi šoferja tovornega avtom obila.
Pogoj: a) šofer kategorije A, B, C, starost nad 25 let: b) šofer kategorije C. Osebni dohodek po dogov oru. Nastop službe možen tako i ali po dogovoru. Vloge naslovite na UO A MD Ptuj
PRED SOD1SCEM
Dve leti in pol za pretepača z nožem
Okrožno sodišče v Mariboru je obsodilo 23-letnega Franca Bez-iaka, zidarja v tovarni glinice in iluminija v Kidričevem, na enotno kazen dveh let in šestih mesecev strogega zapora, ker je zakrivil dve kaznivi dejanji hude telesne poškodbe.
31. januarja letos je zasedla gostilno Kolarič v Spuhlji on Ptuju večja skupina delavcev tz tovarne glinice in aluminija v Kidričevem. Bil je plačilni dan. V lokalu sta bila tudi Bezjak ln nie SOv bratranec, ki sta Drecp' nadlegovala goste. Ti so se ju
naposled otresli in bratranca sta zapustila lokal. Vendar se ie Bezjak čez čas vrnil. S seboj ie prinesel čevljarski nož Razkoračil se je pred točilno mizo in sunil prvega, ki je šel mimo — Jurija Simoniča — z nožem v roko Nato je zarezal še v roko Jerneja Zelenika Obema je prerezal kite Simonič čuti posledice ooškodbe še danes Moral je pustit; delo. ki ga je opravljal pred srečanjem z Bezjakom (v tovarni ie bil mešalec).
Potem ko je Bezjak dvakrat sunil z nožem, so ga naskočil; delavci. ga podrli na tla in mu iztrgali nož iz.^roke. Povrhu tega so ga še pretepli.
Bezjak je že znan po tem, da rad rešuje prepire z nožem Doslej ie bil že trikrat kaznovan zaradi podobnih izgredov, kakršen se ie pripetil v Spuhlji.
Sodišče je ob upoštevanju dveh prejšnjih kazni s po osem mesecev zapora, izreklo že omenjeno enotno kazen dveh let in šestih mesecev strogega zapora.
Tri delavce v tovarnt glinice lrt aluminija, ki so bili obtoženi, da so Bezjaka lahko telesno poškodovali ie sodišče oprostilo
Oglašujte v Tedniku