Ust i/ha fa orl oVtohra 1947 kot lednik — Od 1. januar ja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 3. FEBRUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 9 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice Kranj. Radovljica, Skofja Loka, Tržič - Izdaja CP »Gorenjski tisk« - Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA. GORENJSKO Nekje ob koncu vrste Izvoz in dohodek — Najbolje v IBI, najslabše v BPT Podatki republiškega zavoda za .statistiko, ki .ja.-no dokazujejo, sicer pa je lansko povprečje za da imajo delavci tekstilne industrije povprečno najnižje dohodke matično podjetje (imajo namreč v gospodarski dejavnosti, so nas spodbudili, da se o tem pozanima- tudi obrat na Dolenjskem) 41.140 mo tudi pri večdni podjetij tekstilne industrije na Gorenjskem, dinarjev. Upajo, da se bo letos Za primerjavo naj v začetku navedem, da je bilo povprečje slo- povprečje obdržalo vsaj na okoli venske tekstilne industrije v decembru 41.622, v razdobju od ja- 45 tisoč dinarjev. nuarja do novembra pa 35.435 dinarjev. Povprečje v gospodarstvu y Gorenjski predilnici Skofja \ Je bilo tedaj nekaj nad 50 tisoč dinarjev. Loka So lani uspeli povišati pov- , prečje od 37 tisoč v začetku leta Trenutno imajo najboljši doho- cije, kar je plod večletnih priza- na oko]i ^ tisoč ob koncu leta_ v dek delavci Industrije bombažnih devanj in samood povedi kolektiva. 2acinjih štirih mesecih so odpra-izdolkov Kranj. V razdobju od Cene izdelkov se namreč ne spre- vili dohodek fepod ^ tisoč dinar. oktobra do decembra so imeli pov- minjajo. Zadnjič so se spreme- j€V Ker je bjl december poslovno Prečno 59.800 dinarjev. V zadnjem nile 1963. leta in še tedaj so se jzredno Ug0den, bodo dohodki v tromesočju ni imel nit; en delavec celo znižale za okoli 8 odstotkov. ten mesecih za nekaj tisoč nižji, manj kot 40 tisočakov. Tak osebni v Tekstilindusu je bilo novem- ___ . , , . <3oh0dok pripisujejo rezultatom bra povprečje OD 44.866 dinarjev, Tržič se je z lanskim povode specializacije in avtomatiza- v razdobjU od januarja do novem- osebmm dohodkom 36.060 __' bra pa 36.837 dinarjev. zn*fa £rav K, ^^pJ?6?1 F med tržiško industrijo. Podjetje V tovarni Almira je bil lansko- ima največ težav zaradi tega, ker letni skok oisebnih dohodkov na ob izvozu izgublja na dohodku, pogled prav neverjeten. Zaradi Na zunanjem tržišču so cene ve- številnih težav, ki so preostale iz činoma ustaljene, pri nas pa se leta 1963, je bilo v prvem četirt- močno povišujejo proizvodni stro- letju povprečje samo 20.500 dinar- ški, kar v cenah izdelkov ni mo- jev, v drugem že 32 tisoč, v tret- goče upoštevati. Z, drugimi bese- V skupščini SR Slovenije je te jem 41 tiisoč, v zadnjem pa kar dami — v tem obdobju izvoz za dni zelo živahno. Zaseda namreč 45 tisoč dinarjev. Ni izgledov, da podjetje predstavlja določeno iz- več zborov in odborov, ki obrav- bi tudi letos lahko tako nadalje- gubo, vendar pa zaradi preskrbe bavajo pomembna vprašanja. vali. Podjetje namreč močno po- z reprodukcijskim materialom ne Včeraj je organizacijsko-politič- večuje izvoz (za 250 odstotkov/kar more mimo njega, ni zbor skupščine obravnaval in pomeni že skoraj polovico vred- vgeh ^ ^atkov laKkoskle- moS i° ?red'°kVatkT ° SP^; nOSti Proizvodnje) izvozna cena pa da na 1q6do tekstilna in_ mcrnbah in dopolnitvah o volit- je manj ugodna kot cena na do- y ^ težkem ^ vah poslancev skupščine ter za- ma«m rgu. Almira je že lani &j k včasih mtelJmo> Res ^ Čfo2..° i v odbornikov ob- krila potrebe po devizah za di- J kolektivi v večjih teža- Prav i m- Sknu^čl"; r*tG" "v02, l0tT Pa ^ SktUŠaa vah. da gredo lahko v korak s Prav tako je sprejel okvirni pro- kn i tud, posreden uvoz, to je ' gospodarskimi spremem- Dnn, lZanPrV° ? hČ' PrdK° P^11™' , bami in novimi zahtevami. Ven- Uancs bo na scu odbora za ,. v .' , _ « , . . . x .„ i„v,i,~ družbeni plan in finance razprava TudlKv *v£™ . Su*n0<< Jftg* dar Sa ima?° tudl težaV6n ^ so osebni dohodki v drugem pol- le za prehoden pojav in za pogoj letju močno porasli. Ob koncu leta zares dobrega gospodarjenja in so dosegli okoli 48 tisoč dinarjev, uspehov v prihodnje. Te dni v skupščini SRS ° družbenem planu nase republike za leto 1965. Poslanci bodo obravnavali tudi predlog zakona o posojilu republike za» zagotovitev sredstev za ureditev obveznosti, nastalih z odpravo prispevkov v družbene investicijske sklade ter zakon o oblikovanju in uporabi sredstev za investicije v gospodarstvu. Tega dne se bo sestal tudi odbor za proučevanje zakonskih in drugih predlogov gospodarskega *hora skupščine, ki bo obravna-val enaka vprašan ia kot odbor za družbeni plan in finance. Delovne organizacije s področja turizma in gostinstva se zlasti zanimajo za sejo gospodarskega zbora (4. februarja), saj bo obravnaval o njihovem ekonomskem Položaju. O stanju zdravstvenih j>°l bodo poslanci razpravljali istr~n dne na seji odbora za proučevan ie zakonskih in drugih prp-M0gOV socialno-zdravstvenega zbora. Judi 5. februarja bosta v skuo-Kftnl kar dve seii. Sestal se bo Prosvetno-kulturni zbor. ki bo razen poslanska vdrašania obravnavni gradivo o uresničevanju reforme v osnovni šoli ter o 5-letnem preizkusu učnega načrta za osnovne šole. Računajo tudi na spremembo zakona o osnovni soli Začasni odbor socialno-?-drnvstvencga zbora bo obravnaval informacije o razgovorih skupin nri's'ancev soc.-zdrav. in re-puhll?V"a zbora s nredstavniki nc'-iterih obč. skunšČin, zdrav, zavodov in zavodov za socialno zavarovanje D. K. V soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah XV. evropski šam-Pional v kegljanju na ledu. Kljub slabemu vremenu je šampionat u.spel. Bilo mi je zelo hudo, saj vem, da imata Peterček in njegova sestrica samo mamo, ki kljub skromnim dohodkom zelo lepo skrbi zanju. Kako žalostna je morala biti, ko si je izmišljala tak izgovor samo, da ji ne bi bilo treba sedemletnemu otroku razlagati stva-Tovariš urednik, že dolgo ri, k jih še ne more razumeti, želim napisati nekaj besed o Skušala sem se pomeniti z navidez nepomembni stvari, s Jurčkovo mamo. Lepo sem jo katero sc kot učiteljica pogo- prepričevala, kakšen vzgojni sto srečujem in mi ni všeč. pomen ima, mimo drugih, Dog'aja sc med glavnim odmo- skupna malica v šoli in da rom v šoli — približno takole: tudi Jurčku ne bo v prid, ker Zvonec oznani zaključek šol- se Izdvaja. Nestrpno me je po-ske ure. Otroci počasi pospra- slušala in odločno odvrnila: vijo knjige in zvezke in steče- »Otrok je moj in pravico jo na hodnik po malico. Le imam, da mu dam, kar se mi Jurček obsedi v svoji klopi in zdi potrebno in kadar sc mi zdi potrebno!« Slučaj je nanesel, da sta bila Jurček in moj sin skupaj v bolnišnici. Pri sprejemu so nam zagotovili, da otroci ničesar ne potrebujejo in da je bolje, če jim ničesar ne poši-liamo. že sem hotela poslati sinu pomaranče, vendar sem se zbala, da ne bi bilo dovoli za vse otroke v sobi ali da bi Pismo potegne iz torbice vrečko s svojo malico. Navadno mu doma pripravijo eno ali dve banani, pomarančo in kos kolača ali orehovega zavitka. Otroci se vrnejo z lončki rnle- nekater. ■ ka in namazan.m kruhom. ,„ _ „_ premislila. Prvo Med jedjo skrivoma opazujejo sošolca in bahaško razstavljene dobrote na njegovi klopi. Zadnjiič sem opazila, da je k Jurčku pristopil Peterček in mu rekel: »Veš, moja mama pa pravi, m sem se vprašanje pri izhodu iz bolnišnice je bilo: »Mamica, zakaj mi nisi nič poslala. Jurček je imel toliko banan. a- sevanje vseh nerešenih vprašanj Spee.f.čen problem v tej občim je orni ^ komunisti, vsak na tunzerti m gostinstvo, investicije, delovnem me,stu> v orga. gospodarjenje itd. Zato je razum- nin in organizacijah. tako bi Ijivo, da so o vsem tem govorih na d . konferenci zopet lahko Nadaljevanje na 2. strani Žugotovili, da je bil narejen velik korak naprej. — V. P. pa s v*'t u NOVINARSKI KONGRES V nedeljo dopoldne sc je v Mo-starju končal šesti kongres novinarjev Jugoslavije. Na njom so sprejeli kodeks jugoslovanskega novinarstva. Izvolili so tudi zvezni in nadzorni odbor ter častno razsodišče Zveze novinarjev Jugoslavije. GRŠKI PREMIER V BEOGRADU V ponedeljek sta dopotovala v Beograd grški premier Papan-dreu in zunanji minister Kosto-pulos. Pri nas bosta ostala do jutri na uradnem in prijateljskem obisku. 77-letni premier je v svojem 50-letnem političnem udej-stvovanju izdal več del iz zgodovine, politike in financ. ODPOVEDANO^ GOSTOLJUBJE V Kairu so sporočili, da je egiptovska vlada odpovedala gostoljubje Combejevim diplomatom. SMRT KOZLOVA Prod dnevi je v SZ umrl zaslužni partijski delavec in revolucionar Frol Kozlov. Sožalno brzojavko je Brežnjevu poslal tudi predsednik Tito. JOHNSONOVA POSLANICA V Moskvi ugodno ocenjujejo Johnsonovo poslanico, v kateri je izrazil željo, da bi se sestal s sovjetskimi voditelji. POGREB GLEDALO 350 MILIJONOV LJUDI V soboto so v Londonu pospremili na zadnjo pot velikega državnika in bojevnika VVipstona Churchilla. Pogreb z zadušnico v cerkvi sv. Pavla je trajal okoli tri ure. Razen udeležencev je pogreb gledalo okoli 350 milijonov ljudi na televiziji. DOKUMENTI O PRETEKLOSTI Spor okoli preteklosti predsednika ZR Nemčije Liibkcja se vleče Že več let. Očitajo mU namreč, da je Jnl v času nacizma »zaupen« Človek in da je sodeloval pri proizvodnji Hitlerjevega tajnega orožja. BREZ VIZUMA Turisti, ki bodo letos obiskovali SZ na krožnih potovanjih z ladjami ali charterskimi letalskimi poleti, ne bodo več potrebovali vizumov. Vreme Vremenska napoved za danes In prihodnje dni: Danes bo še pretežno jasno v vzhodni Sloveniji vmes še zmerne pooblačitve. Najvišje nočne temperature med minus 5 in minus 10, na Gorenjskem do minus 15, najvišje dnevne malo pod 0. V naslednjih dneh bo suho in deloma sončno vreme, še nadalje hladno. Vremenska slika: Nad zahodno Evropo in~vzhocI-nim Atlantikom je zelo obsežno področje visokega zračnega pritiska z jedrom nad Veliko Britanijo. Ob severnih vetrovih doteka na naše kraje hladen zrak. Vreme včeraj ob 13. uri: Bmiki — pretežno oblačno, 0 stopinj, zračni pritisk 1029 miliba-rov rahlo raste. Jezersko — zmerno oblačno, temperatura minus 1. Planica — pretežno jasno, temperatura 1. Triglav-Kredarica — zmerno oblačno, temperatura minus 6 — piha severozahodni veter. Sprejema grških sosedov na-smr-činskem letališču, ki so s predsednikom grške vlade Georglosom Papandrejem na čelu prišli na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, ni oviral rahel zimski dež. Točno opoldne, ko je sonce po svoji legi najbolj na jugu, kjer leži tudi naša soseda Grčija, se je na letališčni stezi ustavilo posebno potniško letalo grške letalske družbe, s katerim so dopoto-vali visoki grški državniki v Beograd. Pod dežnikom je grški ministrski predsednik Papandrcu •sprejel šopke cvetja, v poslopju letališča je v krajšem nagovoru spregovoril nekaj besed za poslušalce jugoslovanskih radiisikih postaj, nakar se je odpeljal v svo-.1*> re^denco v Tolstojevo ulico na Ded inju. Našteli smo samo nekai nalbolj splošnih vtisov, ki smo jih dobili ob sTp'omu na beograjskem le-taltiču. Na zunaj je bilo vse podobno večini sprejemov tujih državnikov na najvišji ravni. Pa vendar je bilo mogoče predvčerajšnjim zapaziti marsikaj nove- ga, gotove razlike. Grškega obiska smo bili veseli, ker se na jugo-slovansko-grški meji ne spominjamo streljanja, ker dobro vemo, kako se z našim južnim sosedom razumemo in ker imamo končno v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. To je brez dvoma zelo važno dejstvo, ki sedanjo generacijo zbližuje. Predsednik grške vlade je razen tega politični veteran, ki je v knjigi grških za- vse monžosti za sodelovanje med dvema državama še niso izkoriščene. Menijo, da bi lahko še bolj povečali trgovinsko izmenjavo, izmenjavo kulturnih iz-kušenj, lepe možnosti pa nastajajo tudi na Grški sosedje dokaj utrjene stike, ki jih lahko postavljamo za zgled. m Zgodovinska navezanost iz težkih časov skupnih vojn je pripomogla, da na obeh straneh zelo stvarno ocenjujejo vrednost dobrih sosedskih odnosov. Razen tega imamo morda izjemno srečo, da v obeh dcežlah vodijo državne posle ljudie, ki razločujejo mir in sodelovanje od napetosti in razdora. Najvišji jugoslovanski in grški državniki so prispevali tudi levji delež, da se je položaj na Balkanu izboljšal. Sedanje politično razumevanje ima zametke tudi slug ocenjen z visokim mestom. Zc nekateri njegovi življenjepisni podatki potrdijo, da je kljub visoki starosti politično izkušen in neoporečen. Sedanji obisk je brez dvoma namenjen utrjevanju prijateljskih odnosov. Sovpada nekako v čas, ki je za Grčijo zelo pomemben. V OZN se bo kmalu začela splošna razprava o Cipru. Ker je Jugoslavija glasnik precejšnjega števila nevezanih držav, je grška vlada zainteresirana, da pred splošno razpravo zve za stališče Jugoslavije. Razen tega ugotavljamo, da področju turizma. Dober uvod za nova pogajanja pomeni ureditev nekaterih stvari. Tako je bil v zadnjem času urejen položaj dvolastniških posestev. Po preštetju posestev so sklenili, da postaneta nosilki lastnlimske pravice obe vladi, jugoslovanska za grška posestva na našem ozemlju, grška pa za jugoslovanska posestva na grški strani. Grška vlada se je s sporazumom tudi obvezala, da bo izplačala pavšalni znesek za razliko, ki nastane med površino grških in jugoslovanskih posestev. S sporazumom je tudi določeno, da bo vsaka vlada uredila način plačevanja s svojimi državljani. S tem so seveda od, padli zadržki o začasni ustanovitvi maloobmejnega prometa za grške državljane, ki ga Ijodo obnovili. Razen tega sta obe vladi uredili tudi tranzitni promet. Ureditev je za našo državo pomembna zaradi proste carinske cone v solunskem pristanišču. Grška vlada se je s sporazumom zavezala, da bo dala Jugoslaviji 1.250 dovoljenj za prevoze na grških cestah, ki ne bodo obdavčeni s posebnimi taksami. Jugoslavija pa Je v zameno dala, Grčiji 300 dovoljenj za cestne prevoze na jugoslovanskih cestah, ki jih smejo izkoriščati za trgovino z Jugoslavijo ali preko njenega ozemlja z drugimi državami. Ljudje in dvtjodki \adaljevanje s 1. sirani 1 Volili bomo najboljše posebej obravnavati, temveč jih moramo enakovredno vključiti v predvolilno in volilno aktivnost.-V tpj dejavnosti je treba vključiti tudi organizacije Zveze borcev. Na to so zlasti opozorili na seji skupine za politično-propa-gandno delo zvezne volilne komisije. V teh dneh Je bila v Kranjski gori odlična smuka. Mnogi so to izkoristili in pohiteli na tamkajšnja smučišča. Naj fotoreporter se j« pred dnevi tu mudil in napravil naslednji posnetek pri vlečnici. osnovi razprav zaključke in napotke o povečanju proizvodnje, izvoza, o delu z mladino, o vlogi komunista v našem družbenem razvoju, itd. Na kongresu ZKS ho prisostvovalo 7 delegatov iz te občine. Za letno konferenco ZK Kranj, ki bo jutri, je bilo izvoljenih 119 delegatov od skupno 2350 članov ZK v občini. Zvedeli smo, da bo razprava v glavnem usmerjena na gospodarske probleme občine. Za Enako pomembno kot predvo- V. Kongres ZKS bodo izvolili 23 lilna aktivnost je tudi samo gla- delegatov, od toga 7 žena in 9 ne-sovanje. V svobodni razpravi bo- posrednih proizvajalcev, do občani lahko predlagali več v r „ n , . . kandidatov. Pomembno je 7jasti Konference Zveze komumsov na to, kakšen je konkretni odnos pruskem so ze sedaj nakazale kandidata do realnih družbenih dofoČcnf probleme, o katerih bo problemov. Vsako osebno primer- £rav gotovo spregovori tudi V. Sanje med kandidati ali celo na- Kon«^s ZKS. Zato vehka večina -•vajanje biografije kot prednost ljudl * imanjem spremlja do-kandidatov bi bilo zaradi demo- sedanje priprave za kongres Vse kratičnosti volitev škodljivo. V *° pa dokazuJ« zaupanje, ki ga nobenih primerih ne sme biti imajo nasi » do organizacije kršeno v kakršni koli obliki načelo demokratičnosti in svobodna volja večine volivcev! V predvolilni akciji gre dejansko za demokratični dogovor med občani, pri čemer pa se seveda upoštevajo posamezne in družbene kriterije pri predlaganju posameznih pripravil posebno anketo o do-možnih kandidatov. Sicer pa so maClih razmerah, v kakršnih živijo •oboam kandidirali take ljudi, ki šoloobvezni otroci. Anketo bodo so se že doslej zavzemali za vse- izpolnill vsi starši na območju splošen napredek njihovega kraja obeh ob£1 in siccr sodelova. m zato uživajo pri njih ugled ter njem ra2rodnikov. Na tak način spoštovanje. Zanimiva pa ie ugo- . . . x , ., ... __ tovitev, da večina predlaganih 61 bodo solc Pobile potrebne ZK. — Drago Kastelic 3 Ukrepi za zboljšanje učnega in vzgojnega dela na šolab kandidatov še niso bili voljeni v občinske skupščine ali v druga predstavniška telesa Skrb za pešca na cesti LJUBLJANA, 2. februarja — Danes dopoldne je bilo v domu Maksa Perca v Ljubljani posvetovanje med predstavniki TNZ, komandirji postaj LM ter drugih organov, ki so odgovorni za varnost prometa na naših cestah. Posvetovanje je bilo okrajnega značaja. Na njem so razpravljali predvsem o zaščiti pešca in otroka na cesti. Priznati moramo, da smo v zadnjem času napravili veliko cest in drugega v korist cestnega prometa, zelo malo ali pa nič pa so napravili za zaščito oziroma varnost pešcev. Vendar pa sc Irj moralo tudi tu nekaj napraviti, ker je promet iz dneva v dan večji. Več o tem berite v sobotni številki »Glasa«. — J. J. Brez samoupravljanja ni razvoja ZAKAJ SE JE SAMOUPRAVLJANJE ZOŽILO LE NA IZVOLJENE ORGANE? — STROKOVNE SLUŽBE PREVEČ »STROKOVNE« — ZAUPANJE DO KOMUNISTOV IN ZLORABLJA-NJE Komunisti tržiške občine so na svoji konferenci razpravljali o nekaterih najvažnejših problemih in težavah te občine in o nekih protislovjih, ki se javljajo v družbenem in gospodarskem razvoju tega območja. Poleg 117 delegatov je konferenci prisostvoval tudi sekretar Centralnega sveta ZS.I ing. Tone Tibušon in predsednik delegati na konferenci Izvolili so podatke, ki jim bodo lahko koristno služili pri vzgojnem delu. Na osnovi vsega gradiva bodo šolo izdelale tudi svojo vzgojne načrte Napredek, ki smo ga d.osegli dela, in sicer po zgledu radov-zadnja leta vse bolj utriplje in ijj&ke šole. Zavod za prosvetno ga doživljamo ter občutimo. Toda pedagoško službo je intenzivno mi si želimo še več: izgradnja pripravljal s svojimi strokovnimi takšne socialistične družbe in sodclavci merila za ugotavljanje države, kot jo je nakazal VIII. kvalitete dela na osnovnih šolah, kongres ZKJ. To pa bomo do- Nekatere šole imajo v tem že ne-segli samo s skupno akcijo, z iz- kaj izkušenj, zato so izdelana me- volitvijo takih odbornikov in poslancev, ki se bodo nenehno , zavzemali za ustvaritev naših želja! DRAGO KASTELIC 2 Gorenjska za V. kongres ZKS kadrovske komisije okrajnega komiteja ZKS ing. Lojze Skok. V uvodnom govoru sekretarja pomanjkljivem gradivu, ki ga občinskega komiteja ZKS Tržič razne strokovne službe priprav-Stancta Mešica in v razpravi je ljajo 'članom samoupravnih or-bilo poudarjeno, da so v razve- ganov za seje. To gradivo je do-janem mehanizmu samoupravlja- Slikrat preveč preobloženo z tanja javljajo razne pomanjkljivosti, belarnimi pregledi in študijami in Res je, da neposredni jjroizvajalee niso razumljivi za preprostega dostikrat ne pojmuje j>ravc vse- človeka. To zlasti velja za občin-bine pravic in ob tem tudi dol ž- sko skupščino, nosti, ki mu jih daje naš družbe- Na konfcrenci K0 m tudi nj sistem v samoupravnem me- . ^ ZK y dru2benem tudi 12 delegatov za kongres. Včeraj so se na letni konferenci zbrali tudi komunisti iz škofje- rila precej objektivna in tehtna. Pred dnevi je pri Zavodu izšla druga številka strokovnega glasila INFORMATOR. Vsebinsko je zelo zanimiva, po obsegu pa dovolj bogata, saj prinaša zanimivo podatke o strokovni zasedbi na šolah, o učnem uspehu in potrebne podatke o najnovejši strokovni literaturi. Oba sestavka: o tehnični vzgoji in likovnih tehnikah bosta zelo dobrodošla praktikom na šolah. Prispevala sta jih Fran- loske občine. Z vso resnostjo je cc Fister iz Bohinjske Bistrice in okoli 100 delegatov sprejelo na Franc Boltar iz Radovljice. Torkova tribuna na Bledu hanizmu. To pa povzroča vrsto problemov in tudi napak, ki so največkrat plod neodgovornega ravnanja, napačnega gledanja na stvari in zmotnih mišljenj. Toda, kot so ugotavljali, brez samoupravljanja ni razvoja in komu- dogajanju. Ljudje imajo v komu niste Veliko IVti II #1 f><»f<»III Slabe ceste in neprevidnost voznikov KRANJ, 2. februarja. — V preteklih nekaj dneh se je na Gorenjskem pripetilo nad tridest pronitnih nesreč. Med njimi je bilo več hujših prometnih nesreč. Ena se je končala z smrtnim izi-dbrn. Težjih telesnih poškod pa pri ostalih na srečo ni bilo. Nesreče so se dogajale predvsem na cestah drugega ali tretjega reda. Glavni vzrok jc bila predvsem slaba cesta. Kljub temu, da že nekaj dni ni bilo nobenega snega, vendar se še vedno dogajajo nesreče zaradi snega oziroma poledenele ceste. Vendar pa ne sme- mo dolžiti samo slabe ces'\ Mnogim nesrečam jc botrov.Vn tudi nepazljivost in malomarnost voznikov do prometa na cesti. Materialna škoda pri vseh teh nesrečah znaša okoli dva milijona dinarjev. Vendar prometnih nesreč ne smemo meriti in ocenjevati ,njihovo težo po materialni škodi, temveč po telesnih poškodbah in po tem, kaj bi iz tega lahko nastalo. — J. J. nisti se morajo ob takih pojavih ___, , , , ' gotovo prodrla, negled V okviru splošno izobraževalne- Vmes bo 9. februarja na eporedtt zaupanje. Prav to ga programa bo priredila delav- večer slovenske ljudske pesmi* zaupanje pa skušajo včasih izko- ska univerza na Bledu v mesecu posvečen Prešernovemu prazniku. rustiti posamezniki s tem, da na- Tr j , . ,__ Rovar.ja.jo komuniste naj podprejo fetouarJu tri dokumentarncHioto- Vsa navedena predavanje bo to ali ono stališče sluteč, da bi Pisna predavanja s filmi ter dia- delavska univerza priredila v tem tako »politično pobarvana« stvar pozitivi in sicer 2. februarja AME- mesecu tudi v Radovljici, neka- Smrt pod kolesi BLED, 2. februarja. — V soboto dopoldne'se je pripetila na Bledu huda prometna nesreča, ki Je terjala življenje ene osebe. Na ozkem delu glavne ceste, in sicer na mostičku, ki vodi od podjetja • LIP Bled proti Jesenicam, sta se srečala dva avtobusa. Vtem je bila na mostu 29-letna gospodinja Doroteja Legatova. Domnevajo, da jo je eden izmed avtobusov podrl na tla in jo z zadnjimi kolesi povozil. Pokojnica je zapustila dva mladoletna otroka. Nesrečo preiskujejo. še uporne je zavzemati za uvcljav Ijanje naprednih in demokratičnih stališč. Prav tako so na konferenci razpravljali o pojavih, ko člani posameznih izvoljenih organov nimajo dovolj posluha za težnjo njihovih volivcev in dostikrat vzch ^OJa stališča do nekaterih razpravljajo, glasujejo in odloča- POiavov v šolstvu, izobraževanju jo o življenjsko pomembnih za- k*»drov in kadrovski politiki, o devah, ki zanimajo člane kolekti- telofini kulturi, mladini in podob-va ali občane ne da bi jih prej n0, povprašali za mišljenje niti da V novem 25-članskem komiteju, bi jih zatem takoj in pravilno ki so ga ob zaključku konference obveščali o stvareh. izvolili je polovica novih članov. Drug negativen pojav o kate- Za srekretarja je ponovno izvo-rem so komunisti govorili je v Lien tovariš Stane Mešič. e Ce je iz rika 20. stoletja, 16. februarja bo tera pa tudi v Lescah, v Gorjah, splošnih interesov pravilna ali ne. v. , OT.^_T „^„-.^ _. , ' . , _ . . . To seveda postavlja komuniste še na vrstl tcma SKOZI BOSNO V v Podnartu- v Mošnjah, v Bohmj- pred treznejšo presojo stvari, DUBROVNIK, 23. februarja pa bo ski Bistrici, na Bohinjski Beli in predno se zanjo zavzamejo ali potopisno predavanje o ŠVEDSKI, še v nekaterih krajih, ne. Na konferenci so prav tako za- Lepo priznanje TD Lesce LESCE, 2. februarja. —• Tu je je prejel predsednik društva zlalb bil v soboto občni zbor TD Lesce, plaketo, dva člana pa sta sprejela Ugotovili so, da je to društvo eno za svojo požrtvovalnost bronaste najbolj delavnih TD v Sloveniji, znaice. V času svojega obstoja od Zaradi tega je v imenu upravnega leta 1959 je zlasti znana aktivnost odbora Turistične zveze Slovenije društva v zvezi z ustanovitvijo in Božo černe podelil nekatera pri- organizacijo enega najlepših alp-znanja za delo posamzenim čla- škili kampov pri nas, to je Sobnom društva. Za dosedanje delo čevega bajerja. — J. J. Pevci za 20-Ietnico osvoboditve Pri KUD Jože Papler v*Besnici že vrsto let uspešno deluje pevska sekcija, sam pevski zbor pa je uspešno vodil domačin Janez Kozjek iz Be&nice, ki je za svoje neumorno delo v 30 letih in ob svoji 50-letnici prejel lani Prešernovo nagrado. V minulem tednu so dejavnost pevske sekcije še razširili. Razen mešanega pevskega zbora so ustanovili še moški pevski zbor, ki ga bo vodil domačin, profesor Matevž Fabjan. Mešani pevski zbor pa bo še nadalje vodil neumorni pevovodja Janez Kozjek. Oba zbora sedaj marljivo vadita in se pripravljata na bližnje nastope, ki jih bo letos kar precej, ko vsepovsod praznujemo z raznimi prireditvami 20-letnico osvoboditve, i Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun ® Iz naših komun % Iz naših komun • Iz naših komun % lz naših komun ® Iz naših komun ZASTAVE V BELI Prebivalci Bele pri Preddvoru v tem tednu praznujejo svoj prvi krajevni praznik, ki so ga tudi uzakonili v svojem statutu krajevne skupnosti. Sklenili so, da bodo vsako leto 3. februarja proslavili svoj praznik v spomin na prve žrtve NOV in požig hiš v Bašlju leta 1942. Letošnji prvi praznik bodo počastili s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij, žalno komemoracijo pri spominski plošči padlih na Srednji Beli. Ker pa v vasi nimajo zaprtega prostora, v katerem bi lahko pripravili praznovanje za vse prebivalce z družabnim programom, so se odločili, da bodo zabavni del programa prestavili na 20. junij, ko bo lahko na prostem. NAJVEČ BERO »GLAS« 850 prebivalcev Jezerskega ima 230 radijskih sprejemnikov in le 6 televizorjev, ker je sprejem zelo slab zaradi mrtvega kota (zadnja stran Kamniških planin). Največ rednih naročnikov na časopise ima Glas, in sicer kar 129, Delo 51, Ljubljanski Dnevnik 27 (samo Nedeljski 161), Pavliho ima naročenih 18 Jezerjanov, Tovariša 12 in TT 42, Avto-moto 4, Delavske enotnosti 6, TV 15 — 41, Polet le 1 itd. To so pred kratkim ugotovili v analizi kulturno-prosvetnem izživljanju prebivalstva v tem kraju. i JEZERSKI GASILCI Letos bodo dokončno uredili dom in nabavili motorno vozilo, da bi bila njihova pomoč pri požarih učinkovitejša. Tako so sklenili na občnem zboru Prostovoljnega gasilskega društva Jezersko, ki je bil v soboto. Jezersko je zelo oddaljeno od poklicne gasilske enote v Kranju. Zato je domače gasilstvo zelo potrebno in veliko pomaga ljudem ne le pri požarih, marveč tudi pri raznih elementarnih in drugih nesrečah. PREDOSELJSKI UPOKOJENCI Upokojenci v Predosljah so lani pripravili tri izlete v razno kraje in si ob tem ogledali Beograd, mnoge tovarne, nadalje Vršič, Trento in ostalo Primorsko ter Notranjsko in Belo krajino. Niso Pa pozabili tudi tistih tovarišev, ki jih je bolezen in starost priklenila na posteljo. Takih imajo kar 19 in jih redno obiskujejo. Po programu, ki so ga izdelali za letos, bo njihova dejavro.st Se bolj pestra, saj bodo sodelovali v vseh proslavah 20-lctnice osvoboditve in opravili še vrsto drugih del. i VISOCANI V POČASTITEV PREŠERNA Na Visokem pri Kranju so se sestali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in se pogovorili o praznovanju letošnjega kulturnega praznika v spomin na Franceta Prešerna. Sklenili so, da bodo vse organizacije v sodelovanju s tukajšnjim prosvetnim društvom izvedle primemo proslavo na večer pred praznikom, 8. februarja. PRIPRAVE NA BELI IN V PREDDVORU V nedeljo dopoldan so se na Beli pri Preddvoru sestali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in izdelali program za praznovanje letošnje 20-letnice osvoboditve. Sklenili so, da bodo Praznovali 19. in 20. junija letos. Na prostem bodo prikazali onega od slovenskih filmov, na večer praznika pa bodo na Lovrencu in na Kališču zakurili kresove. Osrednja proslava bo ob odkritju spominskega obeležja padlemu kurirju Blažu Močniku. Sledile bodo tudi številne kulturne in športne prireditve. SLABA STANOVANJA POD TERASAMI V kranjski občini so v teku redni letni občni zbor; hišnih svetov. Po dosedanjih ugotovitvah so ti zbori najbolj zanimivi na ob-rnočju krajevne skupnosti na Zlatem polju. Ze od lota 1961 daljo, ko so sc vselili prvi stanovalci v nove bloke, so namreč ugotovili, da stranska stanovanja, ki so pod odprtimi terasami, ne bodo najboljša. Po treh zimah pa je stanje postalo že tako kritično, da se resno Pogovarjajo, če bo treba ta stanovanja izprazniti. V vsakem bloku sta dva vrhnja stanovanja neuporabna, dva pod njimi pa le delno, ker zamaka tudi. v tretje nadstropje. Stanovalci v njih povedo, da morajo ob deževnih dneh postavljat; v stanovanju posode, pozimi Pa je v teh prostorih tudi 1 cm debela plast ledu in sreža. Kako rešiti ta problem? Nekateri so predlagali, da bi preko teh teras zgradili normalne strehe, ker samo v tem vidijo rešitev. O drugih napakah v teh blokih pa kdaj drugič. GORENJEVASKI STRELCI Strelska družina v Gorenji vasi nad Skofjo Loko ima nad 40 članov, 4 članice in več pionirjev in mladine. Družina sodeluje s tamkajšnjim TVD Partizanom in ima v njihovem domu tudi urejen prostor za streljanje z zračno puško. Sedaj se ti strelci pripravljajo na tekmovanja, ki se bodo do spomladi kar vrstila tako v sami družini kakor tudi v občinskem in okrajnem merilu in ob meddružinskih srečanjih. Hkrati pa bodo člani te družine tudi letos sodelovali na vseh pomembnejših tekmovanjih in praznovanjih letošnje 20-letndce osvoboditve. Imajo pa premalo sredstev. Teh jim Pa niti občinski strelski odbor Skofja Loka ne more dati, ker je za vso dejavnost in za ostale strelske družine in sekcije prejel le 400.000 din dotacije. ZA 8. MAREC Družbenopolitične organizacije na Beli pri Preddvoru so sklenile, da bodo letošnji praznik 8. marec, dan žena, dostojno proslavile. Zonam bodo pripravili proslavo in prijetno zabavo v salonu tamkajšnjo gostilne, koder imajo tudi druge prireditve. NOVO V BESNICI Na minuli seji sveta krajevne skupnosti v Besnici so živahno obravnavali nekatera pereča komunalna vprašanja, predvsem pa skrb za požarno in prometno varnost. Sklenili so, da morajo na določena mesta postaviti hidrante, ki jih bodo uporabili ob požaru. Pred časom so v vaseh tega kraja zgradili vodovod, kar jim bo omogočilo, da bodo na določene kraje sedaj lahko postavili hidrante. Menijo namreč, da so hidranti najučinkovitejši in najbolj zanesljivi pripomočki za gašenje požarov in za druge potrebe. Kar zadeva krajevne ceste so sklenili, da je treba te bolje vzdrževati, za kar pa bodo, zlasti v zimskem času potrebovali primerne Pluge za pluženje snega in seveda tudi več, sredstev za njihovo vzdrževanje. Danes že skoro v vsako vas pripelje avtobus, zato morajo biti ceste temu primerno tudi urejene in vzdrževane. Govora Je bilo tudi o avtobusnih postajališčih. Avtobusno postajališče, ki je bilo sedaj na začetku Spodnje Besnice, so sedaj postavili nekoliko nižje na območje Rakovice, tako da bo služilo vsem. ki se vozijo z avtobusi pa so sedaj nekateri morali čakati na prostem. To je le zasilna rešitev. O avtobusnih postajališčih bodo namreč Se razpravljali, ker hočejo to vprašanje še letos dokončno rešiti. DELOVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA 28. januarja je imela osnovna organizacija Rdečega križa terena Plavž letno skupščino. Po združitvi z bivšo organizacijo terena Središče šteje 1545 članov. V pretekli mandatni dobi so imeli šest sej odbora in tri s članstvom. Razpravljali so o programu dela, krvodajalski akciji, organizaciji predavanj, prireditvi za upokojence ter o podporah socialno Šibkim. Imeli so zdravniško predavanje o raku in nalezljivh boleznih, ki jih je vodil dr. Turk. Tečajev za prvo pomoč, ki so jih imeli v Programu, zaradi pomanjkanja prostorov še niso izvedli. Decembra so za upokojence priredili v dvorani kurilnice družabni večer, ki se ga je udeležilo 220 upokojencev, članov RK. Obiskali so dom Franca Berglja in obdarili 108 članov. Ob tej priliki so se zahvalili krajevnemu odboru SZDL za denarno pomoč v višini 10.000 din v okviru obstoječih sredstev so dali socialno šibkim pomoč v višini 68.064 din in izročili maniiša darila bolnikom na domu in bolnici. V bolnicah so obiskali 14 bolnikov. Vsebino osmih paketov »Carc« so razdelili 15 elanom. Pri svojem delu so dobro sodelovali z obč. odborom RK. Za delo na terenu imajo dvajset poverjenikov, ki so skrbeli za obveščanje, pobiranje članarine in pridobivanje novih članov. Vsem so se zahvalili za požrtvovalno delo in po razpravi sprejeli sklepe za bodoče delo. Izrazili so željo, da bi v znak priznanja njihovemu delu, povabljeni pogosteje prišli na njihove sestanke. — B. B. Novosti v stanovanjskem gospodarstvu Prvi odmevi na osnutek resolucije — Posveta v Kranju se bodo udeležili predstavniki šestih jugoslovanskih mest — Koliko novih stanovanj smemo pričakovati? Pred dvema tednoma je bil objavljen osnutek o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva. Očitno jc, da bo osnutek pred sprejetjem deležen še številnih sprememb in dopolnitev. Stanovanjsko gospodarstvo je namreč vprašanje, ki zadeva sleherno delovno organizacijo in slehernega občana, zato upravičeno pričakujemo živahne razprave in vrsto predlogov s terena. Prispevek k javni razpravi o osnutku resolucije bo tudi posvetovanje, ki ga za prihodnji ponc- __!_ Anketa za gostince Uspel občni zbor sindikalne podružnice gostinskega in trgovskega podjetja »Central« iz Kranja (26. januarja) jc pravzaprav vzbudil več pozornosti. Dobro sestavljeno poročilo in zlasti tehtna razprava o stanovanjskem problemu, ki je v tem 160-čhnskcm marljivem in vztrajnem kolektivu pcr-.v in o letnem planu (824 milijonov dinarjev), dajeta trdno osnovo in hkrati zagotovilo za nadaljnji razvoj podjetja. V omenjenem podjetju so razen tega prišli do spoznanja, da se tudi v gostinstvu ne pride daleč brez široke raz.gledanosti zaposlenih. Sodoben turizem in vse zahtevnejši post je zahtevajo svoje. Zato so se nedavno v kolektivu odločili za anketo, ki je vsebovala 26 vpraštanj. V anketi so v glavnem zajeta vprašanja s kulturnega področja Kranja, najvažnejše znamenitosti kraja in nekateri podatki, ki jih potrebujejo turisti v vsakodnevnem življenju. Vsekakor so bila vprašanja precej zahtevna in so se morali anketirani močno potruditi. 104 zaposlenih je izpolnilo anketo in si s tem pridobilo pravico sodelovanja na nagradnem žrebanju, ki je bilo na občnem zboru. Sindikalna podružnica je razpisala 10 nagrad po 3000 dinarjev. Pri zaposlenih je vzbudila zanimanje za pravilno rešitev in hkrati pripomogla k utrditvi znanja gostincev To pa je bil osnovni namen ankete. In če ie bil ta namen dosežen, potem lahko samo pohvalimo tovrstno iniciativo, ki naj bi služila za vzgled ostalim. Razen tega Pa .nameravajo z vodstvom mestneca mir'eia organizirati za gostinske delavce Ogled vseh znamenitosti Kranja ter tako združiti prijetno S koristnim! Vsekakor krepko dopolnilo k anketi! Občni zbor je pozdravil tainik občinskega sindikalnem« sveta Nace Pavlin, ki je predlagal izdajanje občasnega glasila spričo otež-kočene organizacije dela. Drago Kastelic deljek sklicuje občinski odbor SZDL Kranj. Zanimivo je, da bodo na to posvetovanje povabili tudi predstavnike prijateljskih jugoslovanskih mest — Zemuna, Bitole, Banja Luke, Titograda, Pule in občine Zagreb-Trn je. Organizacije omenjenih mest se skupno s kranjskimi pogosto posvetujejo o vprašanjih, ki zanimajo vsa mesta. Kdo naj gradi? Medtem ko jc domala na vseh področjih mogoče zaslediti občutno decentralizacijo gospodarjenja, naj bi to uveljavili tudi v stanovanjskem gospodarstvu. Praktično bi to izvedli tako, da se sredstva ne bi več zbirala v stanovanjskih skladih, ampak bi ostala tam, kjer so se Formirala — pri delovnih organizacijah. Sredstva naj bi nalagali pri specializiranih bankah za financiranje stanovanjske in komunalne gradnje. Skrb za stanovanja posebnih kategorij prebivalstva (npr. borci NOV, invalidi itd., upokojenci) je ostala še več ali manj neopredeljena. Višje najemnine? Zelo pomembna je težnja po izenačenju najemnin in po tem, da bi bile dejansko ekonomske. Znano jc, da stanovalci, ki stanujejo v stanovanjih, ki so bila zgrajena pred letom 1960, a so zato prav tako dobra in udobna kot najnovejša stanovanja, plačujejo za stanovanja neprimerno manj kot novi stanovalci in tako prjemajo nekakšno družb, podporo. Plačevanje ekonom, stanarin zaradi nesorazmerja med dohodkom prebivalcev in gradbenimi stroški ne bi mogli uveljaviti, zato osnutek predvideva, da naj bi najemnine regresirale kar gospodarske organizacije. Ne odgOVorj a pa na vprašanje, kdo ho regresiral nezaposlenim prebivalcem. Višje stanarine bodo predvidoma v veljavi šele po letu priprav Načelo avtomatfcma Osnutek med drugim predvideva, da naj bi v novem sistemu uveljavili načelo avtomatizma, tako da bi vsakdo, ki bi (po sedanjih predlogih)-' prispeval 10 odstotkov sredstev in za katerega bi gospodarska organizacija prispevala 50 odstotkov, moral dobiti od banke še 40 odstotkov posojila. Je pa bojazen, kaj bi bilo, če bi bilo prosilcev več kot razpoložljivega denarja, s čimer bi sistem takoj prišel na slab glas. Nekoliko nelogično bi bilo tudi to, da bi bilo še vnanrej dopuščeno, da posameznik dobi stanovanje zastonj. Tu gre predvsem za razne strokovnjake, ki imajo žc tako ali tako visoke dohodke, vendar pa so podjetja zanje zelo zainteresirana in ne sledijo z raznimi stroški samo, da si jih pridobijo. Zelo zgovoren jc izračun, kako vpliva stanovanje na osebni dohodek. Za primer jc vzet dohodek 50 tisoč dinarjev. Dodeljeno stanovanje brez, soudeležbe pomeni za stanovalca za 11 odstotkov višji dohodek. Ob predplačilu na stanovanjsko pravico sc dohodek zmanjša za 1/ odstotkov, pri nakupu stanovanja pa se osebni dohodek nejgovega lastnika praktično zmanjša za 50 odstokov. Letošnje možnosti v Kranju? Čeprav je predvideno, da naj bi bila resolucija sprejeta žc marca letos, bo letos še prehodno obdobje brez bistvenih sprememb. Stanovanjski sklad občin;' Kranj bo imel brez udeležbe kupcev okoli 1 milijardo 200 milijonov dinarjev razpoložljivih sredstev. Tri četrtine denarja bodo uporabili za začeto gradnjo 522 stanovanj na območju skupnosti Vodovodni stolp. Predvidoma bo dograjeno tudi 60 zadružnih in 120 zasebnih stanovanj. Kot so nam povedali na zavodu za izgradnjo Kranja, naj bi preostanek namenili za začetek del pri novem kompleksu na severnem delu naselja Vodovodni stolp, k jer naj bi takoj zastavili gradnjo 650 stanovanj. Koliko bo mogoče od-clvojiti za zadružno in zasebno gradnjo, šc ni znano, vendar kaže, da bo celo nekoliko slabše kot lani. V ilustracijo tega, da tako priljubljena gradnja individualnih stanovanjskih hiš nima veliko zagovornikov, nekaj podatkov. Na eno stanovanje v naselju Vodovodni stoln bi veljala kanalizacija 63 tisoč dinarjev, na stanovanje v enostanovanjskih hišah v čirčičah pa 342 tisoč dinarjev. Za cesto bi v prvem primeru odpadlo po 164 tisoč na stanovanje, v drugem pa (brez glavne ceste) 950 tisoč dinarjev. — S. Škofjeloške izkušnje v izpopolnjevanju občinske samouprave Program ■ del uspeha Za kvalitetno delo kateregakoli organa je med drugim potreben tudi kvaliteten program dela. Občinska skupščina Skofja Loka sc jc tega zavedala že dolgo časa. Razen tega so ugotavljali, da so pogosto dnevni" redi preobširni, obravnava posameznih perečih vprašanj neenakomerna in zaradi preobširnih dnevnih redov pogosto nezadovoljiva itd. Zato je skupščina lansko jesen zadolžila upravo, da izdela program dela za leto 1965. Po vsestranskih pripravah in razgovorih jc bil v januarju izdelan osnutek programa dela skupščine in svetov v letu 1965. Skupno z ostalim gradivom za 26. sejo skupščine je bil poslan vsem odbornikom tudi okvirni program dela skupščine in njenih 13 svetov. Program je razdeljen na tro-mesečja, tako da je za vsako tro-mesečje predvidena razprava o 6—7 bistvenih vprašanjih. 2e v prvem tromesečju naj bi skupščina razpravljala o družbenem planu in proračunu za 1. 1965, o perspektivnem planu" občine, o problematiki kmetijstva, gozdarstva in o aktivnosti njenih svetov v lanskem letu. V drugem tromesečju naj bi skupščina razpravljala o raznih poročilih zavodov, služb in komi- sij, analizirala nadaljnjo problematiko šolstva v občini in ugotavljala rezultate uvedenega 42-urnega tedna v nekaterih industrijskih podjetjih. V tretjem tromesečju bi razen obravnave polletnih rezultatov gospodarjenja odborniki še razpravljali o problematiki zaposlovanja, o kadrovski politiki, o stanju zdravstva, socialnega varstva, o kulturni in telesni vzgoji in še o vrsti drugih vprašanj. Ponovna ra/.prava 0 delu ob* finske skupščine, o programu za leto 1966, o smernicah nadaljnjega razvoja in šc o nekaterih drugih vprašanjih, jc predvidena v zadnjem tromesečju letošnjega leta. Podobno kot za skupščino, so sestavljeni tudi programi dela za vse svete. V sami razpravi o okvirnom programu dela skim.šči-nc in svetu je sodelovalo vež di-skutantov, ki so s svojimi predlogi program še dopolnili. Razen tega so v razpravi poudarili, da bo ta okvirni program lahko izpolnjen samo z vsestransko prizadevnostjo odbornikov, članov svetov in samo uprave. Občinska skupščina skofja Loka je tako med prvimi, če že ne prva občina, ki ima sprejet program dela za svoje organe. Zato je razumljivo, da je bil ta program toplo sprejet tudi v številnih drugih občinah, kjer jim bo služil za osnovo pri sestavi svojih programov dela, — V. P. Kramljanje z Ano Pavlinovo Delo v prid človeka Včeraj jc dopolnila sedemdeset let svojega življenja Ana PAVLIN z Orehka pri Kranju. Ano mnogi poznajo na Orehku, Kranju. Tržiču ter povsod, kjer je delala. Pravijo, da je šc vedno taka kakršna je bila nekoč: prijazna, delavna in vztrajna vendar pa odločna in nepopustljiva. Te dni je prejela številne čestitke Čestitk pa ni prejela samo za svoj rojstni dan, temveč tudi za dolgoletno požrtvovalno politično delo. V pogovoru sem dobil vtis skromnosti žene, ki je vse svoje delo vložila v dobrobit delovnega človeka. Marsikaj zanimivega nam je povedala. / „ VI STE PO RODU RUSINJA. KOT MAM 3& POZNANO, STR VENDAR ZRLO DOBRO GOVO- VI TAM RESILI R-LETNEOA RITE SLOVENSKI JEZIK. ALI OTROKA. ALT NAM HOČETE O NAM LAHKO NEKAJ O TEM TI M NEKAJ POVEDATI? POVESTE? »Rodila sem sc v Starem Tuk-šunu v S Z in sicer 2. februarja 1895. leta. Kmalu ee je vključila v sindikat, kjer .som bila tudi organizator raznih sestankov. Tam sem spoznala tudi mojega moža Pavlina. Z njim sem leta 1021. prišla v Jugoslavijo. Tu pa sem svoje začeto delo nadaljevala.« BI NAM POVEDALI NEKAJ O VASEM DELU DO II. SVETOVNE VOJNE? »Ze leta 19.31. sem postala kandidatkinja za članstvo KPJ. Zaradi aktivnega političnega dela sem bila tudi večkrat zaprta. Med drugim v Kranju, Ljubljani in zloglasni Glavnjači v Srbiji. Sodelovala sem tudi v nekaterih stavkah. Predvsem v veliki tekstilni stavki v Kranju leta 1936. Član partije pa sem postala 1939. leta.« KOT POLITIČNA DELAVKA IN KOMUNISTKA STE VERJETNO DOBRO OKUSILI HITLERJEV REŽIM? »Z delom v NOB sem pričela leta 1941. Zaradi aktivnega dela sem morala v Begunje v tamkajšnje zapore. Od tod so me 23. avgusta 1941 odpeljali v taborišče Ravvenshruek. Tu sem ostala do 28. aprila 1945. leta. V tem taborišču so bile ženske vseh narodnosti«. »Jeseni leta 1941 so pripeljali v taborišče 60 otrok. Ko sem do- bila z njimi stik, se me je pričel eden izmed njih oklepati. Skrivala sem ga pod svojo posteljo. Ostale otroke so uničili v plinskih celicah. Jaz pa sem, da bj mu rešila življenje, z njim delila svoje skromne obroke hrane. Skupaj .sva prišla nazaj v Jugoslavijo. Tu SC je izšolal. Potem so za njega izvedeli njegovi sorodniki. Prišli so v Kranj in on je odšel z njimi. Bilo mi je težko, vendar nisem veliko Ugovarjala. Pričakovala pa sem, da mi bo vsaj pisal kakino pismu. Zal pa mi sedaj n'ti to ne. Želela bi vsaj vedeti ali je zdrav in kako sedaj živi?« Takoj po vojni se je ANA vključila v delo KPJ. Bila je vrsto let sekretarka AEZ in SZDL, 15 let je bila predsednica HK. Za svoje delo je prejela »spo- menico 1941«. Med drugim je prejela lani ob praznovanju 20-letnice RK zlato odlikovanje. Ana je še danes aktivna in dela na področju raznih organizacij'. Se vedno je čila in vedra. To je pokazala tudi pred dnevi, ko je povabila "Te sebi nekatere nekdanje sodelavce in predstavnike raznih organiaaeti. Ob tem jubileju no ji izročili skromna 1 darila, istotnko pa iso ee ji v imenu družbe obdolžili k skromnim darilom na občinfiđcem komiteju ZK v Kranju. K čestitkam sc pridružujemo tudi mi in ji želimo še vrs'o let zdravja in zadovoljstva. JOŽE JARC r/ lili! HHi Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Priprave za sprejemanje družbenih planov in proračunov občin iiva delitev ze-ze- Osnovnl obrisi družbenih načrtov za leto 1965 so že znani, dokončno obliko in formulacijo pa bodo dobili v prihodnjih dneh, ko bodo sveti skupščine in pristojni organi o splošnih načelih ter o konkretnih določilih družbenih načrtov še razpravljali. Kako je z letošnjo proračunsko situacijo, je tudi že precej jasno po sprejetju novega zakona o financiranju politično teritorialnih skupnosti, posebno pa s sprejetimi stopnjami participacije na celokupni dohodek. Z navedenimi ukrepi o novi delitvi sredstev so se občinske skupščine znašle glede delitvene strukture v povsem neenakopravnem položaju z republiko aH fe- poslitve naravnega prirastka. Od deracijo. Skratka: po novem se 28.662 prebivalcev je sedaj zapo-udeležba občin na delitvi sredstev slenih 11.648 ljudi Glede visokega glede lanskega leta zmanjšuje, ne odstotka ženske delovne sile bo že pa povečuje. Zategadelj je prora- v tem letu potrebno poskrbeti za čunska situacija letos še bolj kri- otroško varstvo in za organizacijo tična kot doslej, če bodo sprejeta družbene prehrane in servisov. Te načela In določila o delitvi ostala dejavnosti, ki bi razbremenile v veljavi. Občinske skupščine so ne, so v radovljiški občini še upravičeno zaskrbljene, kako bodo ]0 malo razvite, zadostile proračunskim potrebam. Na težko proračunsko stanje Navzlic javno izraženim zahtevam, smo opozorili že v uvodu. Po no-naj se povečajo sredstva za druž- vi strukturi delitve povečuje pro-bene službe, je kot kaže ostalo, računska sredstva zveza za 96 odpri starem, stotkov, republika za 16 odstot- Da bi bile te. zadeve bolj jasne kov, občina pa le za 6 odstotkov, tudi našim bralcem, smo naprosili predsednika sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Radovljica Jožeta Vidica, naj pove nekaj o bodočem družbenem planu Radovljica ter o proračunski delitvi. Iz njegovih izvajanj ter na osnovi dosedanjih razprav o tem problemu povzemamo nekaj misli. Z družbenim planom občine Radovljica je predvideno da se bo osebna potrošnja povečala za 25 odstotkov. To je povsem realno zlasti za tiste delovne organizacije, ki niso odvksne od uvoza reprodukcijskega blaga in surovin. Zato bi bilo potrebno zlasti pospeševati prav te panoge gospodarstva. Pri tem je treba poudariti, da si je tekstilna industrija v zadnjem času uspešno utrla pot na zunanja tržišča, kar ji zagotavlja, da bo ustvarila lastna devizna sredstva. Bolj težavno pa je v elektro industriji, v kovinski in kemični. Tovariš predsednik jc poudaril, da ni pričakovati tako imenovanih finančnih intervencij v gospodarstvu bodisi v obliki kreditov ali dotacij od skupščine. Gospodarske organizaciie si bodo vendarle morale zagotoviti dovolj trdno materialno osnovo. To velja zlasti za gostinstvo in trgovino, ki bi si z združevanjem sredstev zagotovile trdnejšo osnovo za najemanje kreditov. Domača trgovina še vedno ne more nuditi potrošnikom dovolj industrijskih in tehničnih predmetov, zato jih nakupujejo zunaj občine. V kmetijstvu sc je družbena proizvodnja znatno razširila, obstoječa zemljišča bo le potrebno intenzivneje obdelovati in doseči večjo blagovno proizvodnjo v sodelovanju z zasebnimi kooperanti. Obrt se razvija bolj v proizvodno smer, zapostavlja pa uslužnostno dejavnost, ki je sflabo razvita še glede povečane potrebe v turistični sezoni. Predvsem pa bi morali v okviru obstoječih možnosti sproščati iniciativo zasebnih obrtnikov. Zveza delavskih univerz Slove-večujc zveza svoje dohodke 131 nije pripravlja skupaj z zvezopri-odstotkov, republika za 32, občina jatcljev mladine 4-dnevni semi- pa le za 4 odstotke. Iz teh številk je Očitno, da občina, ki ima velike dolžnosti, ne bo mogla zagotoviti sredstev za družbene službe, za katere pa je po ustavi dolžna, da, skrbi zanje. Spričo neka- nar za predavatelje, ki posredujejo staršem na tečajih pedagoški in psihološki dol programa. Seminar bo od 1. do 4. februarja v hotelu Jelovica na Bledu. O temah iz pedagoške in psihološko Posebna skrb bo morala biti zagotovljena družbenemu standardu. Kot je moč žc sedaj reči, sredstva stanovanjskega sklada ne bodo večja od lanskih. Zato naj občinski družbeni plan izglasuje priporočilo gospodarskim organizacijam, da bi le-te zagotovile za stanovanjsko gradnjo večja sredstva t arih ukrepov se celotna sredstva narave in o neposrednem sreča-V skladih skupne porabe. S krediti od dajatev državljanov in iz dru- nju z družinsko vzgojo bodo na in lastno udeležbo bi tako sprosti- gih virov znatno povečujejo. De- seminarju predavali znani elo-li večjo gradnjo zasebnih gradite- lovne organizacije so sicer opro- venski pedagogi kot so dr. Stan-1 jev. Vendar ne bi smela biti ovi- ščene nekaterih dajatev, in sicer ko Gogala, dr. Leon Zlebnik, dr. ra za gradnjo neurejenost glede od prispevka na dohodek ter na Milica Bergant in profesorja Franc zazidalnih načrtov. izredni dohodek ter na investicij- Pediček ter Jože Valontinčič. Zaposlovanje nove delovne sile ske sklade, vendar so instrumenti se je lani povečalo za 7 do 8 od- delitve takšni, da občini od tega stotkov, kar je znatno več od za- skoraj ničesar ne ostane. Kje naj torej občina išče sredstva za svoje najnujnejše potrebe? Tzhod je v tem, da se spremene instrumenti delitve v korist občin. Po sedaj veljavnem kriteriju bi občinska skupščina Radovljica lahko povečala sredstva vsem, ki participira jo na občinskem proračunu, le za 6 ocTstotkov. Na osnovi predloženih programov potreb pa zmanjka za družbene službe nič manj kot 300 milijonov dinarjev. Predstavniki občin so pristojne dobro uspele, pripravlja delavska v republiki seznanili z nemogočo univerza Radovljica podobna sre-proračunsko sitiracijo, zato jav- čanja s starši tudi letos. - Semi-S takšno delitvijo se pri občinskih nost pričakuje, da bo republiška nar. ki se ga bodo udeležili pe-skupščinah ne bodo mogli spri jaz- skupščina pri sprejemanju plana dagogj Iz vse Slovenije, pa bo ne-niti, saj ne kaže izhoda iz težavne- in proračuna upravičene.pripombe kako spodbudil orenmzatorje, da ga položaja. Samo iz. proračunskih upoštevala in primerno tudi ukre- bodo z vz^oino prakso nadalje-prispevkov na osebne dohodke po- pala. — J. B. vali tudi letos. Skrb Za drUŽlIl" ^ ^* s^uPne se^e ZDorov °bč« skupščine Jesenice Komunalno službo na Jesenicah bo treba izboljšati sko vzgojo Z organiziranjem šol za starše so v minulih letih zelo uspeli v raznih krajih na Slovenskem,med drugim tud; na Gorenjskem. Starši so radi prihajali na pogovore s pedagogi in psihologi ter zdravniki, saj ko s tem pridobili dragocenih napotkov o družinski vzgoji. Srečanja so bila posebej zanimiva še Zategadelj, ker so predavatelji razčlenjeval] različne konkretne in resnične primere iz življenja. — Vrsto šol za starše so oriredili tudi v krajih radovljiške komune. Ker so večinoma'" vse V petek, 28. januarja, jc bila 24. seja obeh zborov občinske skupščine Jesenice, katere osrednja točka je bila razprava o poročilu Komunalnega podjetja Jesenice. Zanimiva, vendar dosti krajša je bila razprava o poročilu kulturno-prosvet. problematike v občini Jesenice kakor tudi razprava o lokalnem obveščanju občanov v občini Jesenice. S poročilom po prvi točki sta se zbora strinjala. Glede poslovanja Komunalnega podjetja Jesenice pa sta se strinjala z zaključki sveta za urbanizem, gradnjo in komunalne zadeve, katerih Kratke z Jesenic Kakšni so delovni pogoji Srečanje mladih filatelistov Jesenic in Krškega Od 22. januarja do vključno 27. januarja so se srečali mladi filatelisti z Jesenic (šola T. Cufar) s svojimi tovariLši iz Krškega. Skupina .mladih krških filatelistov je med bivanjem ,na Jesenicah izmenjala izkušnje iz dosedanjega dela ter s svojimi jeseniškimi prijatelji obiskala Planino pod Golico, Spanov vrh, Crni vrh in Rovte. Ogledali so si tudi jeseniško moderno šolo ter železarno in druge znamenitosti mesta. Čeprav so oddaljeni skoraj 170 km, so na področju filatelije dokaj znani po prizadevnosti in delu. Veliki sneg, dobra smuka, prijateljski sprejem vodstva in šole T. Cufar bo ostal krškim mladim filatelistom dolgo v spominu. Se več, zmenili so sc, da jih bodo Jeseničani obiskali ob prvomajskih praznikih. Prosvetnim delavcem obeh šol gre v zahvalo, da so tako srečanje omogočili, ker so se zavedali, da taka izmenjava otrok lahko samo pozitivno in vzgojno vpliva na mlade filateliste obeh Sol. Gustav RoštohaT, predsednik filatelističnega druUva Krško Letos bo ekipa Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora ekološko proučila delovne pogoje po vseh obratih in oddelkih Železarne. Ekipa je že pričela z delom 21. januarja. Namen teh proučevanj je, da bo strokovna in preventivna zdravstvena služba Železarne dobila stvarne podatke o stopnji zaprašenosti, ropota, vlage, temperature, osvetljenosti, nasičenosti delovne atmosfere s škodljivimi plini itd. po posameznih obratih in oddelkih. Kadrovska služba, ki je omenjene meritve organizirala, jc naprosila vse zaposlene, da bodo ekipi pri delu pomagali in ji nudili potrebno pomoč. Preuredili so šolske prostore Železarski izobraževalni center na Jesenicah je izkoristil letošnje polletne počitnice za preureditev šolskih prostorov, to je učilnic in kabinetov. V lastni zgradbi je s preureditvijo povečal število učilnic za teoretični pouk in zgradil potrebne kabinete za metalurško in strojniško stroko. S prezidavo so sicer zmanjšali dosedanje prevelike učilnice, s tem pa so pridobili na številu učilnic in kabinetov in se s tem približali pogojem, ki se zahtevajo za verifikacijo šol. Povečano število učilnic in kabinetov pa bo v veliki meri vplivalo tudi na izboljšanje pouka. Za Prešernov dan Kakor drugod po Slovenji se tudi na Jesenicah pripravljajo na primerno proslavitev letošnjega Prešernovega dneva. Svoboda »Tone Cufar« bo priredila osrednjo prireditev, katere program bodo izvajali dijaki jeseniške gimnazije. Poklicna industrijska, tehnična srednja šola, gimnazija In medicinska šola pa so sc odločili, da organizirajo za Prešernov dan izlet v Ljubljano in si ogledajo Verdijev »Nabucco« v ljubljanski operi. Nekatere šole pa bodo organizirale 8. februarja izlete v Vrbo, si ogledale Prešernovo rojstno hišo in spomeniško cerkev sv. Marka. Veliki utrinki y domu upokojencev Ko sem zapustil dom, sbm bil tudi jaz dobre volje, saj jo je resnično v vsakem kotičku v domu na pretek. Drago Kastelic Predstavljali smo si, da v domu upokojencev v Kranju nI tiste živahnosti kot v drugih lokalih. Mislili smo pač zato, ker tam zahajajo ljudje s spoštljivo starostjo, resnimi obrazi, prav taki kot jih je izoblikovalo življenje. Življenje, ki ni vselej pomlad in ne spev mladosti... Vzorno urejen in prijeten dom upokojencev v Kranju privablja številne upokojence. Kramljanje ob kozarčku dobrega vinčka in obujanje spominov na preteklost, srečanja s starimi znanci, razmišljanja o tem in onom, vse to daje močan utrip življenju, ki je v domu. Spominjam se skupine možakarjev, ki so z vnemo kvartali in ko so po več ur »vztrajnosti« zadovoljni odšli domov. Nekdo pri sosednji mizi jc recitiral neke verze. Niso bili Prešernovi, pač pa so ga spominjali na neki dogodek iz prve svetovne vojne, na del njegovega ižvljenja! Mož in žena sta se nekaj zaupnega pomenkovala, besede in pogledi so bili topli. V zakonu sta preživela skoraj 40 let, otroci in beda, vsega je bilo. V boju za obstanek nista popustila, vztrajala sta in danes jima tega ni žal! Sedela pa sta za mizo tudi zakonca, ki sta sc že trikrat ločila in ravnokar sta se pogovarjala, ali ne bi kazalo, da se že četrtič poročila... Ravno, ko sem o tem razmišljal, je vstopil osiveli možakar, z nasmejanim obrazom in radovednim pogledom ter piskajo-čim glasom vprašal: »Ali smo danes kompletni?« Prisede! jc k prijateljem ter vii\ družbi, veselje in razpoloženje. Pripovedoval je anekdote iz. ribiškega in "lovskega udejstvovanja. Nekatere so pač bile take, da sem nehote pomislil, Če niso iz trte zvite. Sicer pa je res, da človek marsikaj doživi! In medtem je natakarica imela polne roke dela. V domu pa je postajalo vse glasneje in živahneje. Postalo jc prijetno in veselo tega dne kot vsak dan! Predsednika društva upokojencev Franja Cerarja spoštujejo. Obračajo se do njega z raznimi vprašanji, zlasti pa upokojence zanima nov pokojninski zakon. Kadar je kdo v »stiski«, Cerar razume in rad pomaga. In sedaj se je z vso vnemo lotil zahtevnih nalog pri nadaljnji ureditvi doma. Upravičeno je lahko ponosen, da je že sedaj dom upokojencev ■ Kranju najlepši v naši drŽavi. Ve Hko truda so skupno vložili skrbno gospodarili s pičlimi sredstvi. Uspeli so, toda 2800 članov društva želi še več. da bi bil njihov dom šc bolj topel in prijeten. Prijeten pomenck v domu upokojencev %sA * - # FRANJO CERAB osnovna točka se glasi: »Osnovna dejavnost komunalnega podjetja Jesenice mora biti komunalna služba, za katero je bilo podjetje ustanovljeno, medtem ko mora postati gradbena dejavnost postranskega pomena.« Izredno zanimivo je bilo poročilo o kulturno-prosvetni problematiki v občini Jesenice, ki pa pri članih zbora ni naletelo na zaželeno razpravo. Poročilo so potrdili brez bistvenih pripomb. Prav tako je bilo sprejeto poročilo o lokalnem obveščanju občanov, ki je obsegalo predvsem poročilo o novoustanovljeni radio postaji na Jesenicah, sofinanciranju GLASA in glasila Železarne Jesenice Žclczar. člani zborov so bili soglasni o nujnosti delovanja vseh treh in sprejeli ustrezne sklepe. V nadaljevanju seje so sprejeli odlok o uvedbi umetnega osemenjevanja krav in , telic in odločbo o določitvi obračuna zmanjšane amortizacije za minulo leto za gostinske obrate Mojca na Vitrancu in Motel v Kranjski gori. t Nagrade kulturno-prosvetnim delavcem Občinska skupščina Skofja Loka je na nedavni 26. seji med drugim potrdila tudi predlog komisije za odlikovanja, da za 8. marec podelijo odlikovanja petim prosvetnim in kulturnim delavcem v občini. Ob podelitvi nagrad za občinski praznik ni bilo med nagrajenimi nobenega kulturnega delavca, ker je v zadnjih letih postalo že običaj, da kulturno-prosvetne delavce nagradijo za 8. marec. Letošnje leto bodo priznanja podeljena Gabrijelu Janc/iču, ravnatelju posebne šole v Skofji Loki za dolgoletno delo z defekt-nimi, otroci in dosežene uspehe na tc*n področju; Lojzetu Zupan-cu, iTrofcsorju na obrtni šoli v Skofji Loki za mladinska literarna dela; Janku Kreku, upravniku Ljudske knjižnice v Skofji Loki za Večletno požrtvovalno delo na področju kulture, Maksu Fojkar-ju, ravnatelju osnovne šole v Ga-berku, za dolgoletno uspešno pedagoško delo in Jožetu Trpinu, kulturnemu delavcu iz Poljan nad Skofjo Loko za uspelo dvakratno režijo igre Cvetje v jeseni. Medtem ko so prejšnia leta podeljevali denarne nagrade, bodo letošnjim nagrajencem podelili diplome in plakete oziroma vaze. Denarna sredstva pa bodo namenjena za kritje stroškov srečanja prosvetnih delavcev v občini. Že več let je namreč ob 8. marcu organizirano srečanje vseh prosvetnih delavcev v občini, kjer imajo razen kvalitetnega kulturnega programa tudi možnost širše izmenjave mišljenj, izkušenj in načrtov. V. P. Vozila ogrožajo človeka Vsak deveti občan ima vozniško dovoljenje, vsak osemnajsti ima motorno vozilo. Samo lani je bilo 303 prometnih nesreč (125 več kot predlanskim, kar je povzročilo 7 smrtnih žrtev in 50 težjih telesnih poškodb) ter 21 milijonov dinarjev materialne škode. Tako dokazujejo analize škofjeloške občine. Podobno bi verjetno lahko ugotavljali po vseh naših občinah Gorenjske in drugod. In vzroki? Največ nesreč je bilo zaradi prehitre vožnje, sledijo vzroki izsiljevanja prednosti, zatem slabe 'ceste in šele na četrtem mestu so nesreče zaradi vinjenosti (23). Vse močnejšemu razvoju moto-rizacije je treba prišteti hitro naraščajoči potovalni turizem, ki je značilen po vseh naših krajih. To še posebno zaostruje problem nesreč na naših cestah. V Skofji Loki imajo v mestu samo dva urejena parkirna prostora, ki nikakor ne zadoščata več. Ulice so skorajda iste skozi stoletja. Tudi ceste v doline še niso ustrezno urejene in podobno. Toda življenja ljudi, ki so vse bolj ogrožena zaradi naraščajočega prometa, opozarjajo in celo obtožujejo odgovorne organe, da se resneje zavzamejo zato. K sredstvom, kj so potrebna za ureditev važnejšega prometa, bodo morale dati svoj prispevek tudi gospodarske organizacije, društva in drugi organi, kajti le s skupnimi naporj bo moč zavarovati človeka pred tem »zlom« današnjega razvoja. — V. P. pumim jih GieDpm° Prodam plemenskega vola. 01-ševck 58, Preddvor 408 Prodam dva prašiča, po 55 kg težka. Možjanca 3, Preddvor. 409 Prodam 2 m suhih bukovih drv ln 100 kg dobrih kvalitetnih zimskih jabolk. Naslov v oglasnem oddelku 410 Prodam šivalni stroj Slnger v zelo dobrem stanju. Trboje 49, P.Smlednik 411 Prodam zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Naslov v ogl. odd. 412 Prodam psa, dobrega čuvaia. Bašelj 17, Preddvor 413 Prodam 6 tednov stare prašička. Cerklje 33 414 Prodam kravo s teličkom. Luže 46, Šenčur 415 Prodam kravo, 8 mesecev brelo. Voglje 72, Šenčur 416. Prodam radio, znamke »Dobrava«. Naslov v oglasnem odd. 417 Prodam prašiča za zakol. Vele-eovo 8, Cerklje 424 Prodam navadno harmoniko in suha bukova drva. Nasl. v ogl. odd. I 425 Prodam novo štiridelno okno po znižani ceni. Rovte 9, Podnart 426 Prodam moped Colibri in har- ___L- Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL KRANJ razpisuje delovno mesto POSLOVODJE \ gostilne Zabniea Interesenti naj vložijo prijave na upravo podjetja, Maistrov trg, Kranj. TVD KRANJ Kranj priredi 20. februarja ob 20. uri v vseh prostorih doma v STRAŽIŠČU tradicionalno MAŠKARADO Dostojne maske dobrodošle. Najboljše bodo bogato nagrajene. Rezervacija vstopnic v gostilni Benedik, telefon 25-18. Igra 6 mladih. Vabi odbor Brivsko frizerski salon Kranj razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Za to mesto je potrebna: 1. višja (upravna, komercialna, ekonomska) šola in 3-letna praksa 2. srednja ekonomska ali njej enaka šola in najmanj 5-letna praksa v finančni stroki Prošnje je treba vložiti do 15. 2. 1965 upravnemu odboru podjetja, Kranj, Maistrov trg 12 Osebni dohodki po pravilniku o delitvi čistega dohodka ali dogovoru. Upravni odbor moniko, 48-basno. Nasl. v ogl. odd. 427 Prodam dobro kravo, ki bo tretjič teletila. Zg. Besnica 47 428 Prodam zastavo 750. Naslov v oglasnem oddelku 429 Prodam visoko pritlično hišo z vrtom. Galjot Ivan, Hra6tje 37, Kranj 430 Prodam po nizki ceni macesnov o •klop za kmečko peč in ročne je-senove sani. Peterlin, St. Žagarja 19, Kranj 364 Prodam 14 tednov brejo svinjo. Zg. Brniki 5 389 Kupim kravo, ki bo kmalu teletila. Sred. Bitnje 10, Zabniea 431 Kupim enofazni elektromotor 1 KM. Nasl. v ogl. odd. 432 Kupim večjo količino strešne opeke »bobrovec«. Ponudbe poslati pod ►►Bobrovec« 433 Kupim otroško posteljico. Jezerska O, 16, Kranj 434 Podjetje za PTT promet v Kranju-razpisuje dne 5.2.1965 ob 8. uri na pošti Jesenice 2 Javno licitacijo za prodajo sledečih rabljenih predmetov: 13 raznih vrat, -21 lončenih peči, 28 okenskih in vratnih mrež, ' primernih za vrtne ograje. Navedene predmete si interesenti lahko ogcldajo vsakdan od 8.—12. ure na pošti Jesenice 2. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo prvenstveno gospodarske in družbene organizacije. Kolikor teh interesentov ni, imajo možnost nakupa privatniki. Gostinsko podjetje Dom na Jezerskem oddaja sobe za razno seminarje, konference in druge aranžmaje. Vas postreže z domačimi speclalitetami. V okolici Doma prijetni smučarski tereni z vlečnico. Cena pensiona od 1900 do 2200 din. Za informacije se obračajte razen Doma tudi na Turistično društvo Jezersko. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij razpisuje prosta delovna mesta: 1. v splošnem oddelku 2. večje število kvalificiranih strugarjev in rezkalcev 1. POGOJI: popolna srednja šolska izobrazba z najmanj 5 let prakse na delovnem mestu splošne smeri. 2. Kvalifikacija Pismeno ponudbe poslati na »TOSO« Kranj. Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih Številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. GARAŽO oddam v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 418 Gospodinjsko pomočnico sprejme takoj družina Cernilcc Mara, Naklo 152 Sobo oddam solidni osebi V TRŽIČU Poročili so se: Franjo Kcmjak, natakar in Marija Bcrtanalič, na-419 takarica; Johann Magcdin, zidar pQ_ in Brigita Mcžck, navijalka; Igor lica 4, Naklo Nudim hrano in stanovanje fantu za pomoč na kmetijstvu. Naslov v oglasnem oddelku 421 420 Verbič ing. kemije in Ana Purgar, Kar len čas se že nismo norm-n-kovali. Se bomo pa danes malo bolj. še prej pa moram potolažiti tisto mamico iz. Eodnarta in ji povedati, da nisem mislil na to, da je ona učila svojo hčerko čistiti nos s prstom. Prav tako sc zahvaljujem uslužbencu trafike v St-ažišču za njegovo pojasnilo, iz katerega som ugotovil, da so pri pomanjkanju dopisnic in znamk opravičeni razlogi. »Kdor dela, ta tudi greši« pravi stari pregovor. Štirje neapeljski dnevi uslužbenka; Pavel Roblek, čevljar in Doroteja Golmajer, delavka Umrli so: Marija Vevar, osebna Preklic! Podpisani Jože Mencln- upokojenka; Ivana Kolman, oseb-ger Boh. Bistrica 87, prekllcujem n& upokojenka; Franc Ahačič po_ žaljive besede, ki sem jih izrekel napram Jožetu Rutarju 422 sestniK Izgubila sem denarnico od trg. y kraNJU / Merkur do trga v Kranju. Najdi- . telja prosim, da jo vrne na oglas- Poročili so se: Marjan Bened.čič, ni oddelek 423 tiskar in Amalija Burgar, delavka; Poštenemu dekletu oddam sobo Ivan Grbec, uslužbenec in Antoni-za nekajurno pomoč v gospodinj- ja Arncž, administratorka; Jože stvu. Naslov v oglasnem oddelku Kržišnik( pek in Jo?efe Pribov. šek, delavka; Jožef Fcndc, kmet in Angela šavs, kuharica; Boris La-* zar, delavec in Katarina Rozman, s^§ prodajalka Umrli so: Anton Košnjek, upo-V KRANJU kojenec star 69 let; Marija Rav- Jabolka 130 do 150 din, hruške nik, upokojenka stara 69 let; Ma-180 din, zelje v glavah 70 do 80 rjja Skvarča, gospodinja stara 71 din, kislo zelie,l(W do 110 din, ki- , Marija Nadjžar, upokojenka sla ropa 80 do 90 din, krompir 40 ' J do 45 din, rdeča pesa 80 do 90 stara 69 let din, korenjček 80 din, zelena 200 Rodile so: Pavla Zavrl — dckli-din, rdeči radič 400 do 500 din, CO| Danica Dvoršak — deklico, špinača 300 do 400 din, fižol 240 Anica Sladic — dečka, Ana Jagodo 250 din, redkvica 60 din, skuta dic _ deklico, Marija Mohorič — 240 do 260 din, surovo maslo 1200 deklico, Ana Fabijan — deklico, do 1300 din, med 700 din, orehova Amalija Turk — deklico, Antonija jedrca 1400 din za ke; kaša 220 do stular — deklico, Matilda Pelko — 230 din, ješpren, 160 do 170 din, dečka, Helena Plestenjak — dekli-koruzna moka 120 do 130 din, a j- CO( Anica Izda — dečka, Franči-dova moka 140 do 180 din, koru- ška Benedičič — deklico, Marija za 80 din, pšenica 80 din, proso 80 Leberi _ dečka, Marija Ahačič — din, oves 40 do 45 din, celi orehi dečka, Magdalena Lcvstck — deč-120 do 130 di nza liter; zaklana pe- ka> pavla Tavčar — dečka, Marija rutnina 850 do 900, živa perutnina Dolinšek — deklico, Marija Pcr-500 do 550 din za kg, jajca 50 do ne _ deklico. Marija Jerič — de-55 din klico, Frančiška Eržen — deklico, mammmmmmmammmmmammmmmmmmmm Jožefa Demšar — deklico, Stanislava Žagar -J dečka, Neža Pegam ZAHVALA _ deklico, Veronika šavs — deč- .... . ka, Jožica Mikulandra — deklico, Ob preran. 1Zgubi moje drage Marija Tu§ar _ dcklic0j Fnmi C MARIJE NADIŽAR čiška Anžič - dečka se iskreno zahvaljujem vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti, ji poklonili vence ter mi^ izraztili sožalje. Posebno se zahvalim dr. Dolencu t Golnika za nesebično pomo" ' . Hriberniku za njego-;, vo po/v dnost v njeni dolgi in' hudi bo'ezni. Najlepša hvala g. župniku M vsem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. žalujoči: mož Anton, sestra Ivana, brata Alojz in Jože, ter nečaki In nečakinje Trboje, 26. januarja 1965 Kino RADOVLJICA 3. februarja zah nem.-jug. barv. CS film VVINNETOU II. DEL ob 18. in 20, uri 4. februarja amer. film POT DO SMEHA ob 20. uri 5. februarja atfter. film "POT DO SMEHA ob 20. uri GLAS v vsako hišo Mfodiee # Ob opazovanju teh #>pouč-nih« predstav sem imel priliko opaziti še neko drugo stvar. Zaradi vljudnosti sem se umaknil nekaj metrov vstran od ceste. Povedati vam moram, da bodo imeli tisti, Jči določajo »cestni razred« ponovno precej dela. Vse tiste ceste, ki sc sedaj imenuiejo »asfaltirane«, bodo morali preimenovati v »makadamske«. Zakaj? Zato, ker. ima jo toliko lukenj, šoferji pa iz teh lukenj »črpajo« vodo in jo razmetavajo po mimoidočih pešcih. Vidite, temu sem se »smejal«. # šolske počitnice so pri kraju. Otroci so ta čas izkoristili za sankanje in smučanje. Tudi jaz sem včasih rad sankal, sedaj sem pa ta šport opustil. Zda i samo še nasankam. Pa tudi otroci, ki so se sankali po cestah in Stezah, ki imajo vsaj malo klančka, bodo lahko nasankali. Morda ste v »Glasu« že kdai prebirali vrstice rod rubriko CRNO NA BELEM! Med njimi je bila verjetno tudi nesreča, ki se jc pripetila na mestu, kjer so se sankali otroci? Pripetila pa sc je zaradi lega, ker je bilo tisto mesto zaledenelo od sankanja. # V zadnji, bodici som omenil besedo »zaradi«. Ali ločite besedi »radi« in »zaradi«? Isto pomenita obe. Samo s to razliko, da jc prva srbohrvatska, druga pa je naša, slovenska. Zakaj uporabljo-mo potem tujo besedo, ko pa imamo lepo našo domačo? To, da se imamo radi, že itak vsi vemo! Vendar pa lahko mnogokrat beremo na prošnjah, dopisih in podobnem »Radi testa in tega bomo ...« ali »Radi inventure bo trgovina zaprta ...« # V soboto sem se z mojo Ka-trco podal proti Brezjam in okoliškim vasem. Na poti pa me ustavi prijatelj iz Liubnega pri Brezjah. Bil je zelo potrt, ker pravi, da pri njih primanjkuje vode. Potolažil sem ga S tem, da mu v tem času res ni potreba »stradati« vode. V primeru, da ne bo pritekla po ceveh, naj enostavno raztopi sneg in vode bo imel dovolj. Dovolj bo za danes. V soboto pa na svidenje. Vaj BODIČAR italijanski film režija Nannl Loy Ker tako tendencioznoga filma kot so štirje neapeljski dnevi že dolgo nismo videli, bom skušal po svoje interpretirati tezo o filmski interpretaciji tendenc, ki jih skuša uveljaviti omenjeno delo. Nevarnosti, da bo kritika sama tendenčna, sc Izognem s tem, da filmu priznam neoporečne filmske (režijske, organizacijske) kvalitete, ogradim pa sc pred lažno dokumentarno interpretacijo dejstev. Sedaj sta umetnina in kritika obe enako neceloviti. Druga svetovna vojna, ki se za nas prične leta 1941 z napadom Nemčije in Italije na Jugoslavijo, ima 2i Italijane svoj pričetek leta 1943, to ic takrat, ko se je po kapitulaciji Italija priključila zaj veznikom in njim ob strani »zmagala«. Torej vojnih zločinov italijanska vojska pri nas (in sploh) ni počenjala, več, pri nas (in sploh) jc niti ni bilo. To tendenč-no uradno tezo prevzema v celoti I.ovjev film, v kolikor je z naslednjimi potezami celo potencirano ne oblikuje. Mesto, v katerem se budi spontana revolucionarnost, je' Ncapeli. pred voino center fašislične ekspanzije Ko Nemci s terorjem skušajo disciplinirati prebivalstvo, se celo mesto dvigne v upor proti nacistom, pri čemer sc izkaze, da itali lansko ljudstvo niti ne sluti identičnosti fašističnega in nacističnega terorja. Vtis naivne zaneljanosti vzbuja celo bivši fašistični kapelan, ki iz neznanih razlogov Nemce na smrt sovraži in vsi cd svoje izkušenosti postane vojaški vodja odpora. S tem, da preko predstavnikov vseh plasti neapeljskega liudstva vseh spolov in starosti posploši posamezno herojstvo (dostikrat samoobrambnega Izvora) v heroistvo kolektiva, si film zapre zadnjo možnost za rehabilitacijo atendencioznosti. Vsako umetniško delo pri prehodu obravnavanja neke problematike iz posamezneea na splošno pa takšno nevarnost (nevarnost tenden-cioznosti) i težko preživi. Uspe! V^uded ie prav gQ£»v«i KrižarV. Potomkhi, ki jI nekateri kritiki štiri ncaneliske dneve tudi primerjajo. Mislim, da je primerjava (vsai glede rezultata) neumestna, čonrav cenim italijansko kinematografijo in njene rcalizacii-ske soosobposti, ki se pri N. Lovio polno uveliavljaio, sem se od Štirih neapeliskih dni zaradi omenjenih razlogov primerno distanciral. Križnar Naško »ŠIPAD« KRANJ TRGOVINA S POHIŠTVOM obvešča cenjene potrošnike, da SE JE PRESELILA iz dosedanjih V NOVE PROSTORE V STOLPNICO C. JLA 6, Kranj Nudimo: spalnice, dnevne sobe, kuhinje in ostalo pohištvo po najnižjih cenah. Neobvezno sd oglejte maše prodajne predmete . Se priporočamo! MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Ko jo omama minila, ga je obšla neka čudna zavest zmagovalca nad Anno. In ta zavest ga je navdajala tudi pri naslednjih srečanjih. Ko se jo čez deset dni vrnila Stefi, se je čutil zmagovalca nad obema. Anna je v njegovih očeh izgubila svojo nedosegljivost, Stefi pa mu jo žena, ki jo potrebuje njegov otrok in ki je, zdaj ko je imel tudi Anno, dobila v njegovih očeh Nekakšen poseben čar. Morda mu je ta ženin Čar odkrila prav Anna, ki je tako neljubo-Rumno hvalila njeno lepoto in fcj mu jc vselej dopovedovala, naj ženi z ničemer ne pokaže, da je ne ljubi tako, kakor ljubi njo. Ni se zavedal, da ga Anna ni ljubila, marveč si ga je samo želela, da bi ji s svojim ognjem potešil slo, ki ji jo njen »starček«, kakor je imenovala svojega moža, ni mogel, kakor bi želela. NI slutil, da ga bo občutje zmagoslavja minilo, čim se bo Anna vrnila v Graz ali na Dunaj (v obeh mestih je imel njen mož palačo in delni^ carska podjetja) In da bo še vrsto let nihal med obema ženama. 12 r yr:jS.i j •■ Stefi ni slutila, da jo mož vara in da živi dvojno ljubezensko življenje. Se nikoli ni bil z njo tako obziren, še nikoli tako skrben. Postal je pravi mož brez napake«. Bila je prepoštena. da bi opazila krinko zlaganosti na njegovem obrazu. Ni se vznemirjala, kadar ji je rekel, da bo moral zaradi prezaposlen ost i v tiskarno tudi v nedeljo ali ponoči. Nikoli ni šla gledat za njim, saj ji je dajal ves denar, ki ga je zaslužil. Ni vedela, da tako hoče neka druga ženska, ki je imela sama dovolj denarja, da je lahko igrala kavalirja in ki je od svojega »ubogega fanta«, kakor jc imenovala Franca, zahtevala, cla stroške za"n.june izlete prepusti njej ali pa ga pri priči zapusti. »Ne morem dopustiti, da bi zaradi mene trpela tvoja družina.« Vedela je, da jo bo njen »ubogi fant« ubogal, čeprav Je nenehno trdil, da ga to ponižuje. Imela ga je na vrvici kot poslušnega psička. O tem Stefi ni vedela ničesar kakor ni vedela s kakšnimi nadurami je zaslužil denar za dragoceno svileno ruto, ki ji jo je podaril. Ni vedela da bi se sam ne spomnil, ko bi mu tega daru ne cjpla ona druga in mu rekla: »Ženske imamo rade. če nam možje izkažejo s kakšnim darom pozornost.« In ko ni hotel vzeti: »Tvoja žena mj prepušča večji dar, kakor ga ji dajem jaz. Kadar se bo ogrnila z njo, boš lahko videl mene v njej.« Na kosce bi Stefi raztrgala to ogrinjamo ruto, ko bi vedela, za kakšno ceno je bila kupljena. Toda vedela ni ničesar. Zato je bila možu zanjo hvaležna. »Pa reci, da ni pozoren,« je govorila sestri. »Lahko bi bil za vzor drugim možem!« Peto poglavje . ■:. v>.i• /■ - ' '• Vinogradi pod Praškom so žakrvaveli. Plaže med Barkovljami in Miramarom so samevale. Bila- je jesen. Franc ni hodil več ponoči delat v tiskarno in tudi v nedeljah je ostajal doma. Delo je raje nosil domov. Mnogo je delal. Zato se ji ni zdelo nič čudnega, če je postajal razdražljiv in včasih celo zadirčen. Rozi, ki je Se vedno zaman čakala, da bi se šla učit, se gn je začela bati. Mislila je, da je svak zaradi nje postal tak. »Najraje bi se vrnila v Borjano,« je zato večkrat potožila sestri, a Stefi jo je bodrila, naj vztraja in jo vselej pregovorila, da je ostala. Tudi ta teden je bil Franc slabe volje. Obregnil se je ob ruto, s katero se je ogrnila Stefi in v kateri jo je vselej rad videl. »Ne pristoja ti. Morala bi biti popolnoma drugačna, da bi te lahko gledal v njej.* Začudeno ga je pogledala. NI še dolgo tega, ko ji je rekel, naj si jo ogrne. Vprašala bi ga, zakaj mu ruta nenadoma ne ugaja več, a je prav tedaj nekdo pozvonil in je šla odpirat. Bil je Jaschke, stavec iz Hermannsdorferjeve tiskarne. NI bil sam, z njim je bil visok plavolasec, ki se je predstavil: »Kurt Korger.« Rada bi Franca. Ko so sedeli v dnevni sobi in jim je postregla z močnim Čajem, je po narečja uganila, da je tujec severa* Nemec. »Ce se ne motim, ste Prus,« je rekla. »Čistokrven,« je odgovoril. »Kakor Hormannsdorfer,« je dodal Jaschke. Tudi Hcrmanns-dorfer je v mladih letih pritaval v Trst pcš.jz onih krajev.« ( »Peš?« so se začudili vsi hkrati. »Čudno,« se jim je začudil Jasehke, ker niso vedeli, kar je vedel sleherni Tržačnn, nato pa pripovedoval, da je bogati Her-mdnnsdorfer pred štirimi desetletji propešačil dolgo pot. iz Prusijo do Trsta, ker se mu je zdelo škoda denarja za vlak. Takrat je bil še navaden in nič manj reven tiskarski pomočnik kakor drugi. Od drugih se je razlikoval samo po tem, da' je bil strašansko skop in stremuški. Dolga leta si ni privoščil poštenoga kosila ali večerje, marveč se jo hranil samo s kruhom in sadjem, ki ga je tu dovolj in ki ni drago. Potem jb začel z majhno tiskarno, ki se je naglo večala, dokler ni postala taka, kflkrSna je danes. »Zdaj je bogat. Ima delnice tudi v drugih podjetjih, Je solastnik gledališča Polifemo Rosetti in mecen nekaterih italijanskih tržaških pisateljev.« Ta pripoved je na Stefi napravila globok vtis. Pogledala je moža, a je svoj pogted odmaknila, ker se je zbala, da bi ga razumel kot očitek, češ: vidiš kaj vse lahko ljudje dosežejo, če si prizadevajo. »Pred tremi ali štirimi desetletji je bilo kaj takega še mog oče. danes ni več,« je menil Hormannsdnrferjov rojak Korger in zamahnil z roko, da o tem ni vredno govoriti. Prehodil in prepotoval je že Francijo, Španijo in velik del severno Afrike, se ukvarjal že z marsičem, a se je moral vselej vračati k staremu pomočniškemu poslu«. »Ni mi žal. Videl sem mnogo sveta in ga užival, kadar sem imel denar,« je pripovedoval. Zdaj se je, žal, začelo zanj sušno obdobje. Moral si je poiskati zaposlitev pri Hermannsdorferju. Zato bo treba nekaj časa vztrajati ali pa se (dopadljivo je pogledal Rozi) naposled ustaliti in se oženiti. »Trst mi je že ob prvem 'srečanju med vsemi mesti še najbolj pri srcu. Ni nemogoče, da si ga izberem za dom. Navsezadnje bi bii vsak človek rad nekje doma, imel ženo, dom, otroke,« je napravil premor, da bi videl, kakšen vtis so napravile njegove besede na Rozlko, potem pa povedal, da trenutno še nima sobe, in pogledal Jaschkeja, da bi mu priskočil na pomoč. G 1j Jl S Som v t. MintnrTfl !*« 79. To je bila sled nedavno podkovanih konj, torej nedvomno živali poštnih postaj. »Bojim se, da bomo našli več Indijancev, kakor smo domnevali,« je rekel Divji BiH. »Dobro pazite, možje, ne dovolite rdečekožcem, da nas presenetijo!« Previdno so napredovali, dokler niso opazili dima indijanskih tabornih ognjev in velike črede konj, ki so se pasli. Počasi so se približevali taborišču, a nikjer ni bilo videti indijanskih straž. »RdeČekožci se počutijo povsem varne, niti straž niso postavili,« je zašepctal Divji BiH. »Do danes se še nihče ni upal prodreti tako daleč za njimi, zato so tako brezskrbni.« 80. BiH je začel šteti indijanske šotore, raztresene po dolini in ugotovil: »Mnogo več jih je kakor nas.« »Da«, je zašepetal Divji BiH, »proti njim smo v razmerju ena proti tri. Zaradi tega pa se šc ni treba vznemirjati!« Divji BiH je ukazal, naj jezdeei razjašejo. Po kratkem posvetu so sklenili, da se bodo do mraka skrili, nato pa napadli. Presenetili bodo sovražnika,' se v divjem diru pognali skozi taborišče, in hkrati splašill konje pa jih pognali v beg. — Vse se je odigralo po načrtu. Kot vihar so vdrli v taborišče in streljali na vse strani. Indijanci so bili tako prestrašeni, da se niso poskušali niti braniti. 81. Razbegle konje so kasneje polovili. Vsa akcija je uspela, ker so poleg lastnih ujeli še približno sto indijanskih konj. Zdaj so mogli zopet začeti s poštno službo, ker je bilo dovolj konj i za poštne kočije i za poni ekspres. BiH je zopet srečen sedel v sedlu. Sicer se napadi niso vrstili kar dan za dnem, vmes so bili tudi mirni časi. »Danes boš nosil vreče z denarjem,« je rekel Billu nekega dne AH Slade, »in ni izključeno, da roparji že vedo za to.« »Previden hočem biti,« je odgovorit BiH. »Moraš biti skrajnje previden!« mu je zabi-čeval Slade ln njegov glas je razodeval veliko zaskrbljenost. Sport • Sport § Sport • Sport • Šport • Šport • Sport • Sport • Sport • Šport • Šport • Šport • Sport • Šport & Sport • Šport # Špo Srebrna kolajna za Koblarja Nepravilen odnos Letošnje evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu je bilo zaradi vec (J) 83, 9. Langus (X) 81, 10. slabega vremena samo na umetnem drsališču na Jesenicah. Kljub Pfeffer (ZRN) 77. težjim pogojem pa je ob dobri organizaciji povsem uspelo. Skupno Met na daljavo — do 45 let: 1. je nastopilo skoraj 150 tekmovalcev iz ZR Nemčije, Avstrije, Švice, E. Horl (A) 48,82 2. Griea^ner (A) Italije in Jugoslavije. 48,71, 3. P. Horl (A) 46,03, 4. Greiff (ZRN) 45,71, 5. Schables (A) 43,99, V mostvenem tekmovanju v bli- (J) 92, 5. Papst (A) 88, 6. Summer 8. Potočnik (J) 42,09 13. Zerovc zanju in zbijanju so imeli največ (A) 84, 7. Božič (J) 83, 8. Dreno- (J) 35,53, 14. Klinar (J) 35,45; nad uspeha Nemci in Avstrijci, ki so .<*-*m***. i^mh.m -1 — 45 let: 1. J. Hutter (A) 42,65, 2. Graf (A) 40,40, 3. Wagner (ZRN) 39,66, 4. Tritcher (A) 39,10, 5. Eisch (ZRN) 38,90, 9. Petrič (J) 34,29 m. Generaln| plasma XV. evropskega prvenstva: 1. Avstrija, 2. ZR Nemčija, 3. Jugoslavija, 4. Italija, 5. Švica. osvojili prvih pet mest. Najboljše jugoslovansko moštvo (Langus, Zbontar, Klemene, Koprivec) se je uvrstilo na solidno šesto mesto. V prvenstvu posameznikov je nastopilo 61 tekmovalcev. Zmagal je znani avstrijski kegljač Alois Hutter. Dvakratni evropski prvak Jeseničan Karel Koblar je po odličnem začetku pristal na drugem mestu. Tudi ostali najboljši jugoslovanski tekmovalci so se dobro uvrstili. Za prvenstvo v metu na daljavo, ki so ga nameravali izvesti na Blejskem jezeru, so morali čok nekoliko spremeniti, da ni drsel tako gladko in daleč. Prav zato pa so o vrstnem redu odločali centimetra. Med 20 tekmovalci v mlaj* ši skupini je bil najboljši Avstrijec Erich Horl, med starejšimi pa Josef Hutter. Rezultati: bližanje in zbijanje — moštveno: 1. ZR Nemčija II 38, 2. Avstrija I 36, 3. Avstrija IV 33, 4. ZR Nemčija IV 30, 5. Avstrija II 26, 6. Jugoslavija I 24, 7. ZR Nemčija III 22, 8. Jugoslavija III 22, 9. Jugoslavija II 21, 10. Avstrija III 20, 14. Jugoslavija V 15, 19. Jugoslavija IV 10; posamezno: 1. A. Hutter (A) 108, 2. Koblar (J) 22, 3. Winter (ZRN) 93, 4. Klinar . KOLO SIS10 D02ltt MM Ml Ha _iiLiiiunii>i" m'"*n'» nm mesto Na XV. evropskem prvenstvu v kegljanju na ledu je nastopilo 147 tekmovalcev iz .Avstrije, ZR Nemčije, Švice, Italije in Jugoslavije V soboto in nedeljo jc bilo na Jesenicah evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Po zaslugi organizatorjev je tekmovanje kljub neprimernemu vremenu uspelo. Povsem upravičene pa so bile pripombe tujih tekmovalcev na odnos do prireditve na Jesenicah. Po sklepu organizacijskega komiteja je nalogo za zunanjo okrasitev Jesenic prevzelo turistično društvo Jesenice, saj je bila prireditev pomembna tudi za turizem. Društvo je potem obvestilo vsa trgovska in gostinska podjetja, ustanove, družbene organizacije, hišne svete in privatnike o veliki prireditvi in jih zaprosilo, đa v dneh prvenstva izobesijo zastave in okrasijo lokale in izložbe. Na to akcijo so jih pozvali tudi pre- ko lokalne radijske postaje. Toda odziva nanjo skoraj nj bilo. V dneh prvenstva je viselo le nekaj zastav, ki jih je po naročilu izobesilo komunalno podjetje. Kakšen vtis so dobili tujci in kaj si mislijo o našem turizmu, si lahko predstavljamo. Turistično društvo je sicer ukrenilo vse, da bi bile Jesenice v času XV. evropskega prvenstva v kegljanju na ledu praznične. Žal pa so bile tudi tokrat, ko so imele v svoji sredi blizu 150 tekmovalcev iz štirih evropskih držav, kot običajno in na žalost v tujini že poznano, umazano in neurejeno mesto. Ce že ne privatniki, b« vsaj trgovska in gostinska podjetja morala pokazati do prireditve drugačen odnos. POLDE ULAGA Zadnja preizkušnja plavalcev Konc ubranil naslov Na letošnjem zimskem prvenstvu Kranja v atletiki je nastopilo blizu 40 atletov Triglava. Tekmovali so v šesteroboju. Seštevek točk iz posameznih disciplin je dal precej jasno sliko pripravljenosti posameznih atletov v tem največjem gorenjskem atletskem ■ : ' V. ) Tek v Bohinju . Na mednarodnih tekmah, ki so bjle v nedeljo v Bohinju, so nastopile tudi najboljše italijanske tekačice. Njihova 'prvakinja Sa-massa jc prepričljivo osvojila prvo mesto. Organizatorji so se kljub težkim pogojem dobro znašli in prireditev uspešno izvedli. REZULTATI: Člani (8 tekmovalcev — 15 km) 1. Lakota (Mojstrana) 49:21,0, 2. Gregorčič (Bohinj) 50:20,1, 3. Brezov-šek (Enotnost) 56:44,8; članice (6 — 10 km): 1. Samassa (Italija) 38:12,0, 2. Grilc (Lovrenc) 40:36,3, 3. Mlatcj (Fužinar) 41:59,6; starejši mladinci (7 — 10 km), 1. Jakopič (Gorje) 35:35,7, 2. Kerstajn (Rateče) 35:55,0; mladinke (13 ^ 5 km): 1. Repinc (Bohinj) 18:02, 2. Pšenica (Mojstrana) 19:11; ml. mladinci (33 — 5 km): 1 Bolčina (Gorje) 17:16,8. kolektivu. Lanskemu zmagovalcu deseterobojcu Koncu je uspelo ubraniti lani pridobljen naslov prvaka. Najbolj prijetno presenečenje je pripravil mlajši mladinec Milek, ki je v skupni uvrstitvi zasedel tretje mesto in povečal lanski seštevek točk kar za 1400. Najboljši rezultati so bili doseženi izven konkurence, ko je Milek preskočil 175 cm, Pirjevec in S. Galjot pa sta pretekla 20 m v času 2,9 sek. V konkurenci jc S. Galjot' dosegel nov gorenjski rekord v plezanju po vrvi z rezultatom 3,4 sek., Konc pa je vrgel medicinko 19 metrov. Letošnje prvenstvo je pokazalo v splošni in tudi posamezni primerjavi precejšen napredek, kar je vsekakor zelo razvesljivo. Ta napredek je povsem pričakovan, kajti letos so kranjski atleti začeli s sistematičnim treningom že precej zgodaj. Pri ženskah je položaj veliko slabši. V nedeljo je nastopilo le 8 mladink. REZULTATI — člani: 1. Konc 3996 točk. 2. Pirjevec 3876, 3. Ka-štivnik 3713; starejši mladinci: 1. F. Fister 3615, 2. Strojan 3156, 3. Florjančič 2964; mlajši mladinci: 1. Milek 3789, 2. M. Fister 2619, 3. šraj 2432; mladinke: 1, Habja- nič 1580, 2. Ošina 1472, 3. Mohorič 1415. Posamazne discipline: člani — 20 m: Pirjevec in Galjot 2,9; 600 m: Cvirn 1:55,6; vrv: Galjot 3,4; višina: Pirjevec 165; troskok z mesta: Pirjevec 841; met medi-cinke: Konc 19.00; starejši mladinci — 20 m: Florjančič, Strojan, Arizanovič in Fister 3,1; 600 m: Florjančič 1:48,4; vrv: Strojan 4,1; višina: Lašič 170; troskok: Lašič 849; medicinka: F. Fister 16,00; mlajši mladinci — 20 m: Milek 3,0; 600 m: Šraj 1:50,8; vrv: Milek 4,4; višina: Milek 170; troskok: Milek 801; medicinka: M. Fister 16,25; mladinke —- 20 m: Habjanič 3,4; 300 m: Habjanič 1:01,4; vrv: Mohorič 6,4; višina: štibelj in Prezelj 125( daljina: Galof' 216; medicinka: Eržen 10.000. M. Kuralt Markun prvak Kokrice Na prvenstvu Kokrice v namiznem tenisu, ki ga je v nedeljo organiziral mladinski aktiv, je zmagal republiški mladinski prvak Branko Markun iz Kranja. Drugo do četrto mesto si delijo Krese, Cvirn in J. Hudobivoik, nato pa sledijo Pogačar, J. Markun, T. Hudobivnik in Ješe. — J. H. Pagon prvi v Poljanah Na 30-m skakalnici v Poljanah so bile v nedeljo meddruštvene tekme, ki se jih je udeležilo 40 skakalcev iz sedmih društev. Največ aplavza je požel Pagon iz Planice. Rezultati — pionirji: 1. Kržišnik (Gor. vas) 207,0 (22, 22), mlajši mladinci: 1. Pagon (Planica) 198,0 (24,5, 27), 2. Križnar (Gimnazija Skofja Loka) 197,0 (25, 27,5, starejši mladinci: 1. Albreht (Sk. Loka) 200 (23, 23,5) 2. Oblak (Gor. vas) 194,3 (23,5, 23,5), Člani: 1. Prevodnik (Gor. vas) 208,4 (27,5, 30), 2. Tomin (Gor. vas) 201, (26,29), 3. Rant (Gimnazija Sk. Loka) 185,2 (25, 26,5). - A. T. Kranjski plavalci so imeli v soboto zadnje pregledno tekmovanje pred nedeljskim nastopom, v katerem s bodo v okviru tekmovanja za pokal Reke srečali s Primorjem na Reki. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, saj je večina plavalcev popravila svoje najboljše rezultate. Moški — 200 prosto: 1. Košnik S. 2:13,7; 200 hrbtno: 1. Levičnik 2. 2:32,8, 2. Brinovec P. 2:37,0, 3. Nadižar J. 2:43,6; 200 prsno: 1. Levičnik B. 2:52,6, 2. Slcvec J. 2:52,9, 3. Kalan 3:13,5. Skoki na Orehku V nedeljo je mladinski športni aktiv Orehek-Drulovka priredil pionirsko klubsko prvenstvo v skokih. "Tekmovanja se je udeležilo 15 tekmovalcev, med njimi nekaj, ki so tekmovali izven konkurence. Najboljše skoke^ so dosegli: Bojan Bogataj (14 m, 11,5 m, 12,5 m), Milan Jese (12,5, 13 m, 11,5 metra), Ivan Rajgelj (12 m, 11,5 m, 12 m). Izven konkurence jc bil najboljši 13-letni Lojze Sagadin iz Cirčič pri Kranju, ki je s svojimi lepimi skoki žel največ aplavza pri gledalcih (14 m, 13,5 m, 14,5 metra). — E. K. Skoki v Olševku -Na 20-metrski skakalnici v Olševku so bile v nedeljo meddruštvene tekme. Med 30 tekmovalci ni bilo lanskih ekipnih članskih prvakov iz Trboj. Rezultati — člani: Podjed (01-ševek) 172,5 (19, 20,5); mladinci: M. Koželj (Olševek) 178,0 (19,20); pionirji: S. Koželj (Olševek) 166,5 (18, 18); ekipe — člani: Olševek 320,5; pionirji: Olševek 328,0. Sumi spet smuča Na gorenjskem prvenstvu v veleslalomu za člane in mladince, ki je bilo v nedeljo v Tržiču, je nastopilo več kot 50 tekmovalcev. Od najboljših sta manjkala oba Kli-narja z Jesenic ter najboljši domačini. Po daljšem času pa je startal pred leti najboljši jugoslovanski smučar Janez Šumi iz Kranja in se uvrstil na odlično tretje mesto. Presenetil je mladi Branko Komac iz Podkorena, ki služi sedaj vojaški rok z drugim najboljšim časom takoj za "zmagovalcem Petrom Lakoto. Rezultati — člani: 1. Lakota (JLA) 52,2, 2. Komac (JLA) 52,3, 3. Sumi (Triglav) 52,4, 4. Cop (Jesenice) 53,0, 5. 5. — 6. Detiček (JLA) in Pesjak (Bled) 53,2, starejši mladinci: 1. Seiko (Tržič) 1:01,2, 2. Žitnik (Selca) 1:04,6, 3. Prezelj (Železniki) 1:04,7; mlajši mladinci: 1. Zupan (Bled) 1:02,0, 2. Primožič (Triglav) 1:04,9, 3. Rajgelj (Javor-nik) 1:06,8. Mladinci — 200 prosto: L Sla- 'vec A. 2:45,2, 2. Klemenčič 2:47,1; 100 prsnp: 1. Boncelj 1:28,8; 100, metulj: 1. štromajer 1:23,6, 2. Mi-lovanovič 1:38,6; 100 hrbtno: 1. Štromajer 1:25,6, 2. Velikanje 1:35,4; 100 prosto: 1. Naglic A. 1:15,8. Ženske — 200 prosto: 1. Jančar 2:52,0, 2. Mihelič 3:06,9; 100 hrbtno: 1. Čolnar 1:27,1; 200 prsno: 1. Breskvar 3:17,6. Mladinke — 200 prsno:, 1. Mur-kovič 3:49,4; 200 prosto: 1. šiler I. 3:16,3; 100 hrbtno: 1. Novak 1:39,5, 2. Milovanovič 1:40,1; 100 prosto: 1 Virnik 1:29,9; 100 prsno: 1. Pavlin 1:52,7. Pionirke — 50 prosto: 1. Kraljic 54,8; 50 hrbtno: 1. Pečjak 53,8; 50 prsno: 1. Zupane 51,5. Peter Čolnar Pomanjkljivo! Ko sem prebiral desetorice najboljših gorenjskih atletov, seni ugotovil, da so v njih v glavnem le dosežki atletov Triglava, medtem ko manjkajo nekateri rezultati atletov, ki nastopajo za druga športna, telovadna ali šolska društva. Vem, da je zbiranje teh rezultatov težavno in natančno delo, vendar menim, da se v pomanjkljivih lestvicah ne kaže realna vrednost gorenjske atletike. Pogrešam tudi objektivne analize rezultatov — primerjav povprečij ipd. Jože Ažman Pesjak, Reki jeva in Mlejnikova prvaki Na republiškem mladinskem prvenstvu v smuku in slalomu so ac od gorenjskih tekmovalcev najbolje plasirali Jeseničana Pesjak i'1 Rekljeva ter Mlejnikova iz Skoljo Loke, ki so osvojili naslove republiških prvakov med mlajšimi mladinci, oziroma mlajšimi mladinkami v smuku in mlajšimi mladinkami v slalomu. Množica^ pionirjev Na gorenjskem pionirskem prvenstvu v veleslalomu, ki je bilo v nedeljo v Skofji Loki, jc nastopilo kar 170 pionirjev iz 14 klubov. 1 Novi gorenjski prvaki so — starejši pionirji: Željan (Bled); mlajši pionirji: Gašperin (Begunje), starejše pionirke: Kramar (Tržič), mlajše pionirke« Jocii (Tržič). 945737