Letnik II. (LVII.) V Ljubljani, 16. septembra 1904. List 37. CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE. Mihael, po božji milosti in po božjem usmiljenju knez in škof Lavantinski, prisednik prestola Njih svetosti, velikokrižnik cesarskega avstrijskega Franc Jožefovega reda, doktor bogoslovja, sporoča mnogočastiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje škofije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Boga Očeta in Sina v edinosti svetega Duha! (Konec.) V Gospodu ljubljeni škofljani! Bilo je leta 1647., ko so sovražniki hudo stiskali našo ljubo domovino in je bila sveta katoliška vera v najhujši nevarnosti. Tedanji verno pobožni cesar Ferdinand II. (1637 1657) ni vedel boljšega sredstva, da reši C e r k e v i n državo, kakor da se zateče pod varstvo in zaščitje Marije, brez madeža spočete. In tako je dal blagi vladar postaviti na Dunaju na javnem trgu, „A m H o t" ali „Na dvoru" imenovanem, krasen steber s kipom Brezmadežne in je z obljubo zavezal sebe i n svoje naslednike, praznik brezmadežnega spočetja za vse čase vsako leto dne 8. decembra obhajati z največjo slovesnostjo, na pred dan 7. decembra pa se postiti in se zdržati mesnih jedi, poleg tega še Marijo proglasiti za p a t r o n o in v a r i h i n j o Avstrije. Da izvrši pobožni sklep, gre plemeniti vladar dne 18. maja 1647 z vsem svojim dvorom v sijajnem sprevodu iz dvorne župnijske cerkve sv. Avguština v takratno jezuitsko cerkev k svetim deveterim angelskim koroni »Na dvoru". Pri krasnem Marijinem stebru je bila slavnostna pridiga in potem se je služila slovesna pontifikalna ali višeduhovniška maša. Ko je cesar Ferdinand po klicu dag nje božje prejel poljub miru, je odložil svoj meč, ter je ponižno pokleknil in je med tem, ko je pon-titikant s sveto hostijo stal obrnjen proti njemu, govoril s povzdignjenim glasom sledečo obljubo : „Vsemogočni, večni Bog, po katerem kralji vladajo in v čigar roki je vsa oblast kraljevstev! Jaz Ferdinand sem v ponižnosti na kolenih pred tvojim božjim veličastvom in v svojem in v svojih naslednikov imenu, kakor v imenu slavne dežele Avstrije imenujem in izvolim danes brezmadežno deviško Mater tvojega Sina za posebno gospo in varihinjo le-te avstrijske nadvojvodiue. In vrhti-tega zagotavljam in obljubljam, da se naj praznik njenega brezmadežnega spočetja po vsej pokrajini dne 8. decembra sleherno leto slovesno obhaja kakor zapovedan praznik, s postom in z zdrževanjem od mesnih jedi na biljo. Prosim tebe, o najvišji Gospod nebes in zemlje, sprejmi milostno to mojo obljubo in stegni svojo roko, da varuješ mene, mojo hišo in moja ljudstva! Amen." Nato je cesar z največjim notranjim ganje-njeni, ki se je polastilo tudi src vseh pobožno pričujočih, prejel sveto obhajilo. V večno proslavo prepomenljive verske izjave in pobožne obljube je bogaboječi vladar sam narekoval napis, ki je zarisan na podnožju neminljivega častnega spomenika. Od tega leta 1647. se je slavni praznik Brezmadežne z biljo in s postom na pred dan obhajal v Avstriji zmeraj naj-slovesneje, in ta lepa dežela se je stanovitno veselila mogočnega varstva veleoblastne Kraljice sveta* Pri tem umetno izdelanem Marijinem stebru pa so se vršile tudi večkrat velike svečanosti. Po lepem vzgledu svojega preblagega očeta je dal cesar Leopold I. (1658 1704) mramornati steber brezmadežne Device nadomestiti s kovinskim, to pa v trajni spominj zaobljube avstrijske pobožnosti, kakor bereš doslovno v drugem napisu. Ne še zadovoljen s to izjavo vdanosti do preslavne zagovornice Avstrijske, ponese mnogoizkušeni, pa vrlo izkazani močnoverni vladar češčenje Brezmadežne tudi v vrste svojih vojakov. Prvemu bataljonu vsakega polka je dal najvišji vojni poveljnik veliko zastavo s podobo brezmadežne device Marije. Pod tem praporom naj se zanaprej Avstrijci bojujejo in zmagujejo. Pod tem geslom so bile tudi slavno zmagane turške čete ob rešitvi Dunaja leta 1683. V novejšem času, kmalu po slovesni proglasitvi verske resnice brezmadežnega spočetja in sicer dne 22. julija 1855, je šla veličastna procesija iz stolnice sv. Štefana do Marijinega stebra .Na dvoru," s katero so šli apostolski veličanstvi cesar in cesarica, nadvojvodi, ves cesarski dvor, knez-nadškof, metropolitanski kapitelj in mnogoštevilni zastopniki svetne in redovne duhovščine med molitvijo in petjem, da so pri starodavnem zaobljub ne m stebru opravili Brezmadežni na čast zahvalne in h val ne molitve, potem pa so se zopet med molitvijo vrnili v >tolno cerkev sv. Šleiana. Tako je naša ljuba Avstrija vedno častila in >lav,l,i svojo prevzvtšeno braniteljico in gospo, b.eziniJežno mjter Marijo. Zvesto hočemo nasledi, vati vzgled svojih prednikov in se hočemo zbirati krog prestola in krog zastave Kraljice vseh svetnikov, kar je zlasti v naših dneh prav poti ebno, ko narodno vprašanje žuga razdvojiti izvrstno nadarjene avstrijske narode. Kakor katoliški Avstrijci hočemo goreče v dejanju kazati ver,» ovojih p.cdmkov in ž njo neločljivo združen » Mar j n » češčenje. Tako nam bo mogoče, Uspešno odb.jati preteče neva nosti. Edini v v n n »pobijem s kisč fskiin duhom k .m .Jk-s (Ki.nvich. . .. n^, in Land ol> iki linns. l.ii/. > > i1.* se bomo lahko razumevali in z e d i -njevali v najtežavnejših vprašanjih. Ob sklepu prosimo v pohlevnem in trdnem zaupanju na p o m o č kristjanov, da obrne Marija svoje materino oko na sveto Cerkev, in da njenemu vidnemu poglavarju papežu Piju X. poplača s svojo mogočno priprošnjo zasluge, katere si je stekel za njo papež Pij IX. Prosimo nadalje Marijo, da vsekdar najmogočneje varuje in brani naše krščansko cesarstvo in njenega poglavarja, našega ljubega in dragega deželnega očeta, cesarja Franca Jožefa I.! In ko slednjič obljubimo, da bomo vselej na vso moč slavili in ljubili izmed vseh stvari najbolj odlikovano, častivredno božjo Porodnico, kličemo iz vsega srca proti nebesom: Usmiljeni Bog, zahvaljujemo te iz vse duše, da si nas po svoji sveti Cerkvi ne-zmotno učil prevzvišetiih Marijinih prednosti, daj nam tudi na njeno materino priprošnjo. da, kakor je ona brez greha stopila na svet, se mi vsaj brez greha ločimo iz sveta, in da d o s p e m o k tebi, in gledamo v čisti luči, kar tukaj strme občudujemo v ponižni veri! V tem pobožnem mišljenju in blaženem upanju podeljujem vsem ljubim škofljanom više-pastirski blagoslov v imenu t Očeta in v Sina in svetega t Duha! Amen. V Mariboru, na praznik prikazanja brezmadežne device Marije, dne 11. meseca februarija 1904. t Mihael, kne/ in škof. XVIII. nedelja po Binkoštih. Tisti čas ji- stopil .k-ztis \ čolni«;. (Mat. !l.i Kaka tesnoba bi se polastila naših duš, ko bi opazili z valovi se boreče brodovje in bi se nam vsiljevala misel, da je izgubljeno, kar je v njem živenja ter blaga. Colnič na vodovju - tolikrat se ti zasmili. kolikorkrat ga vgledaš na tej morski planoti. Krhki čolnič sredi razburkanih valov; saj ga morajo vgonobiti naravine sile — zato: „Brodarjem pomoči nesimo, nas čolnič pogube otmimo." (Greg. II, 158.) Pred očmi podobo čolniča ali ladije na vodi premislimo, dragi, oprti na današnji evangeljski prizor — kako se najlože obvarujemo raznih dušnih nesreč, ki nam prete v našem brodarjenju skozi valove živenja. Mladina! rada se voziš po gladkih valovih. Kako prijetno, ko se giblje in ziblje po tej srebročisti površini. A vabečemu va-lovju predrzno zaupati nikar! — Tam se namreč dviga iz vode bela pečina: že marsikateremu brodarju se je ob njej razbil njegov čoln. Obupno smrtjo se boreč se je oklenil teh povodnjih skal; a slednjič mu je bil omaganemu vender le tik njih postlan mokri grob. — Če je pregorko pripekalo solnce z neba, vrgel se je časih mladi čolnar ohladit si ude in se pokrepit v mrzlo vodeno globel. A ni ga bilo iz vrtnica nazaj. Rastline-zapletalke so mu namreč ovile v dnu voda roke in noge, da se nič več oprostiti ni mogel vgonobljajočih ga globin. Tudi v dnu naših slovenskih voda je takih ople-talek in marsikateremu mlademu bitju tudi pri nas je jenjalo upapolno živenje v njihovem smrtinosnem objetju. Poslušalci srednjih let! Zgodi se, da vas resni poklic živenja vede na negotovo morsko pot. Vsak vas, ki mu je tak poklic, je čul o morskih roparjih, ki nape-tujejo prezaupljivemu brodarju. Njim prišlemu v pest ti ni več nobene rešitve. Ne reši te tudi ne denar, ki ga bil pripravljen žrtvovati za svoje živenje. Boje se ga sprejeti, zato da jih, ko bi bil zopet v prostosti, ne izdaš. Da jim s tvojim premoženjem zapade tudi tvoje živenje — tako jim prija najbolj. — In kaj, ko bi te ne izpustili več iz svojih rok ter bi primoran bil ob njihovem ropanju jim biti pomočnik? Prvi nisi in ne zadnji teh, ki so nepovoljno sicer a prisiljeni položiti morali roko na sočloveka lastino. - Od časa do časa se ponavlja povest o morski kači. Li je, li je ni: tako se ugiblje. Ki pričati hočejo, da so jo videli, popisujo jo tako-le: Dolga je na sežnje; zadnjim de- lom telesa opleta in se zvija, da se morje peni na okrog, grozno glavo pa njse p) konci, dokler jej želje ne vteši pri n r m >! m i ' ko bi tudi te ki:j / n* i bilo, čez tvoje Jas.i > ojz.hjj - v > se tu čez privije taka morska kača razn h zalezovanj, ki jih ni oproščena niti moška niti ženska srednja doba let. S.lno močjo vdarja ta morski nestvor v tvojega živenja čolnič, dokler v valove pogreznjen ne za-padeš poginu: izgubljen si, vtopljen se bojim. In ti starost! Res, da so ti osiveli lasje in se belina tvoje glave ne razločuje veliko od belega vrha našega Triglava. Menilo bi se, da brodarju s sivo glavo mora zamreti tudi strast. A ni vselej tako! Dokler živiš, toliko časa grešiš. - Morda te osivelega ni jenjalo še nevgnano hlepenje pa svetnem posestvu. Komu bi v naročje bilo vsuti zlato in srebro, ko pride po-te bela žena smrt, že pred to vganjko te je groza. Morda bi to dragoceno last koncem svojih dni s čolničem živenja vred še najraje potopil v globočino voda; tam naj bi potem z denarjem vred počivale tudi nevgnane želje tvojega trdega srca? — Morda ti plo-vočetnu do zadnje luke svojega brodarjenja po morju živenja ni še pogasel jeze ogenj do bližnjika, ki ti mora v čislih biti kakor sestra in brat? — Morda se ti o tem tvojem mornarjenju po širnem vodovju konec tvojih dni strese vse notranje, če čuješ, kako se dvigajo tvoji sobratje v slavi; kako se jim posrečuje kupčija; kako so vsesploh, bolj od tebe — priljubljeni med ljudmi; kako se jim dobro godi? — Kaj, ko bi, dragi, obračunati jel z Bogom in z ljudmi; kaj, ko bi ob svojih snežnih laseh poravnavati jel vse nevglajenosti svojega dolzega živenja, preden stopiš pred večnega sodnika ter bi se hotel opominjati s pesnikovim izrecilom: „kak' starčekom kmalu — dežele je kraj: tako je na zemlji — le kratek naš raj." (Uršič, Živ.) * * * Dragi! Videli smo, kako nam na vsej vožnji po valovih zemskega življenja prete razne nevarnosti trenotek za trenotkom. DANICA Letnik II. (LVII.) A božji brodar / genezareškega jezera, ki je danes stopil v čolnič ter se peljal v svoje mesto Katarnavin on nam bodi na tej vožnji vselej lip. podpora in tolažba. V njega kličimo, kadar bi nam žogala nevarnost iz globine voda. nevarnost s suhega sveta, nevarnost iz časih nepreglednih tnkav našega sr.a in rešitev nam ne izostane. Amen. Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske. 10. Cerkev sv. Jožefa. .ilj-. i ' _ . Bratovščini. / V ljubljanskih cerkvah so se razvijale nekdaj in cvetele mnoge bratovščine. Gojili -m, jih zlasti redovniki, v prvi vr-li jezuitje. V cerkvi sv. Jožeta na Ajdovščini sta imeli >edež dve bratovščini: mrtvaška in bratovščina s v. Jo-ž e l a. Mrtvaška bratovščina pod naslovom žal »sine Matere božje, posebne pomočnice dušam v vi:ah. in s\. Nikolaja Toleiitiiiskega. Mi- /iS^t xel. da \>ini .vi ti bratovščina, je vodila dis-. . .. L ^ ^ kalceate te !.ij, ko s., polagali temeljni kamen trtvaski kapeli. Že leta \i~t7. so prosili skoia. da bi smeli \ novi kapeli oživiti mrtvaško bratovščino, kakoiMu se nahaja po drugih cerkvah njihovega reda. Sedem let pozneje so zopet sprožili to siv.ir. Premagavši nekatere zapreke -o iz-pos|ovaii od papeža Aleksandra VII. potrdilno pismo dne K velikega travna I'»>4. ah ll> sC zbirali njeni členi ni pob .'/;m • . nam« i: ei:e du-am v oči>če-valisv i. V m:t\a>k! kapeli je -t ;11 bratov>ka t.imba. Le .i i 7"»«>. je sk!«-:'.: i biatovs. aia. tla se-zida za shran;sve tumbe posebno izbo poleg mrtvaške kapele. .\er pa ni kazalo tumbe prepogo- V ^.'(jmJL , h /* stoina razdirati, zato je odstopila bratovščina pozneje omenjeno shrambo proti odškodnini cerkvi. Poglavitni bratovski praznik je bil vernih duš dan. V osmini tega praznika je bila vsak dan slovesna sv. maša, propoved in litanije, zadnji dan pa procesija. Manjši prazniki so bili: prva nedelja v postu, god najdenja sv. križa, druga nedelja meseca rožnika in četrta nedelj a meseca velikega srpa n a. Pozneje so privzeli še god obglavljen j a sv. Ivana Krstnika. O bratovskih praznikih je bila vselej slavnostna propoved in slovesna sv. maša v mrtvaški kapeli. Za sv. mašo so najemali kakega duhovskega dostojanstvenika. Popoldne so molili litanije pred izpostavljenim Najsvetejšim. Razen naštetih praznikov je bil spominu duš v vicah posvečen vsak ponedeljek. Pokojnikom v prid se je vsak prvi delavnik v tednu pela črna sv. maša v mrtvaški kapeli. Seveda je morala bratovščina skrbeti o svojih praznikih in o ponedeljkih za svečavo, godbo in petje. Mrtvaška bratov ščina se je vdeleževala skupno raznih cerkvenih slav nosti in izprevodov. Njeni členi so v svojih bratovskih oblekah spremljali n. pr. svetoletno procesijo leta 1751. Mrtvaški bratovščini je načeloval v o d i -t e I j (reetor) s pomočniki (azistenti.) Volili so jih členi. Prvomestnik ipraeses) je bil vsakokratni diskalceatski prijor. Med njim in voditeljem je prišlo na seji dne 29. velikega srpana 17n2 do precejšnjega razpora. Voditelj je zaklical prijorju: Prvomestnik naj samo sedi in posluša. Stvar se je pozneje poravnala. Voditelji mrtvaški bratovščini so bili večkrat lajiki, n. pr. leta 17H3. grof Volbenk Žiga Gallenberg. Tri leta pozneje je vodil bratovščino generalni vikar Karol Peer. Mrtvaška bratovščina je bila nezavisna od samostana in je popolnoma zase upravljala svojo imovino. Samostanu je dajala za dve vstanov-ljeni sv. maši za rajnega Žigo Gottloba in za eno obletnico po 3 gld. na leto, za obletnico po Ivanu Jakobu Schillingu 2 gld., za olje 10 gld., za 58 božjih služb in litanij 45 gld. Leta 1771. je štela mrtvaška bratovščina 200 bratov in sestra. Znamenit spomin je praznovala mrtvaška bratovščina meseca srpana leta 1705. stoletnic o svojega obstoja. Slavnost se je pričela dne 22. omenjenega meseca in je trajala osem dni. Vsak dan je bila o polšestih zjutraj sv. masa z blagoslovoma, ob 10. uri slovesna sv. maša z godbo in zvečer pete litanije. Mrtvaško kapelo so za to slavnost prebelili in iz-novič ozaljšali. Odstranili so za ta čas tumbo in opremili oltar žalostne Matere božje z mnogimi svečami in okraski. Ob vhodu v kapelo je stal manjši slavolok, večji na presno slikani pa pred velikimi cerkvenimi vratmi z napisom: SaeCVLVM hVIVs saCeLLI, eIVsqVe IVblLaeVs plae Con-traternltatls annVs soLennller a tratrlbVs CeLe-bratVr. (Stoletnico te kapelice in njene pobožne bratovščine jubilejsko leto slovesno praznujejo bratje.) Vdeležencem te stoletnice so bili zagotovljeni popolni odpustki. Slavnost so završili o godu obglavljenja sv. Ivana Krstuika. Za pokritje troškov je prejel prijor 150 gld. nekaj iz bratov-ske blagajne nekaj iz prostovoljnih darov. (Dalje pride). Zgodovinske črtice iz Bele Krajine do I. 1374. Pozdravljena krajina brežna, Rojakov mojih belili dom! Anton Medved. Naslov spominja prijaznega bralca na skrajni jug nase dežele, na Belo Krajino. Nekako ločena je Bela Krajina od ostale kronoviue, zato je pa tudi večini, če izvzamem domačine in sosede, neznana ali vsaj malo znana. Znana je inostran-cem le, če jih je leseni priklenila usoda na ta ali oni način za stalno ali jih privedla sem kaka sveta ali sicer resna dolžnost. Domačinom in Cez gorjance m v pouk in zabavo pisem te „z g o d o v i n s k e črtice" o Beli Krajini. Zaporedil sem po času zgodovinske dogodljaje, katerih pozorišče je bila ta krajina. Pobiral sem jih v raznih znanstvenih, poučnih in zabavnih spisih - stari letopisi, kronike, zaprašeni arhivi so mi bili v mojem položaju nedostopni. Zato bo /lasti znanstvenik iskal tu marsičesa, česar ne bo našel. Vender uverjen naj bo i on, da si želim v tem predmetu veščega naslednika, ki dobro prerešeta obrnjeno ledino in sestavi znanstveno vsestransko zanesljivo zgodovino o tem preznamenitem, a skoraj pozabljenem delu kranjske vojvodine. Pero mi je gibala ljubezen do kraja in če dosežem to, kar sem s tem izra/il, poplačan mi bode trud več nego / zlatom. Predno preidem na stvar, popeljem potrpežljivega bralca v Belo Krajino, katere zgodovinsko stran mu hočem pozneje predočiti. Iz umestnih ozirov si ga želim v dolenski metropoli, v Rudoltovem. Od tu ga popeljem po beli cesti ua Gorjance, na preval Gorjancev, na razvodje med počasno Krko iu teninozeleno Kolpo. Od tu se mu sprosti oko v megleno Hrvaško, počasi se vračuje čez Kolpo v široko in dolgo planjavo, iznad katere se vzdiguje tu pa tam kako manjše gorovje ali hrib. V jugozahodu ga opozori nase staroslavui Klek, nenasitljivi oboževalec Bele Krajine, starodavni očevidec in priča njenih zgodeb on, sivi Klek, Ki na Krajino liki stolpa Ozira se že mnogi vek. Ozira se nanjo preko poljansko-kočevskih gorovij gleda na nje severno mejo Gorjance in upira svoj obraz v nje vzhodne meje, v uskoško pogorje. Prostrana ravnina tu na okrog se z«»ve Bela Krajina. Gledajočega na to krajino obidejo pač čustva podobna pevčevim, ki gleda od tu: Prijazna mesta, ne velika, A kralje belega sveta: Črnomelj, Semič in Metlika, Pozdravljena mi od srca! Ta lepa ravan poje sama o sebi: Temni me meje Gorjanci In tihe Kolpe modri val. Od Hrvaške jo ločuje temnozelcua Kolpa proti vzhodu se vspenja v t skoke, proti severu v Gorjance, proti zahodu v kočev^ko-po-ljaitsko hribovje. Ime „Krajina" ne prihaja od besede „kraj" v pomenu Jinis" „extremus- kar bi tu imelo pač svoj pometi, nego od besede „kraj" v pomenu „regio" kar znači srbsko-hrvaška wpokrajina". Suhi pokrajini manjka moče, ime „suha" ji je dala moreča suša. Po belo oblečenih sta-novnikih pa je pokrajina krščena na ime »Bela Krajina." Žalibog, da narodna nosa, ki je dala krajini ime, pojema hipno zadnja desetletja. Krivo je tega splošna dotika z vnanjim svetom, h kateremu si hodi iskat domačin kruha kakor kios-itjar med Nemce, ali izselnik med Amerikauce. • .l.jublj Zvon.* lsK4 si l»i Ob delalnikih se pač opaža se tu bela noša a ob nedeljah in praznikih pa o živeli ob istem času. Težko, da bi se bih poznali, ker jiii je ločila prevelika daljava. Vodil pa je vse tri isti namen: oznanjevanje evangelija narodom, ki še niso poznali pravega Boga. Ne moremo za gotovo trditi, vender se zdi jako verjetno, da je bil sv. Ausgar tudi Slovanom duševni dobrotnik. V krajih, kamor je segala njegova nadškotija, stanovali so namreč polabski Slovani, tako zvani Bodriči. Posedovali so obrežje baltiškega morja in se pečali poleg poljedelstva tudi z brodarstvom. Njihovo ozemlje je segalo celo do Hamburga. Lahko torej sklepamo, da je oudotni nadškof Ausgar tudi kaj storil za pokri-»tijanjenje Bodričev. /upnik losip l.uvtižar Iz domovine. Slovesnost v proslavo Brezmadežne v Stari lok i in v C r 11 g robu. Na dekanijski konierenciji dne 12. julija t. I. je bilo v Stari Loki sklenjeno, da bodo vse župe te dekanije slovesno in skupno obhajale petdesetletnico razgiašenja brezmadežnega spočetja Device Marije. V to je bila določena augeljska, letos lo. nedelja po binkoštih. Ob 8. uri je bila tiha sv. maša v Stari Loki. Od 7. do 9. ure pa so ljudje prihajali iz seliske in poljanske doline ter so se zbrali v Stari Loki. Malo pred 9. uro se je začel slovesni izprevod pomikati v Crngrob. Spredaj so šli moški z zastavami župnih cerkva, potem je sledila duhovščina 22 duhovnikov s presvetlim knezškolotn Anton Bonaventuro. Za duhovščino so še uvrstile ženske in Marijine družbe z zastavami. Vseh zastav je bilo o4. Procesija je bila dolga 40 minut, iu ker so šli ljudje po trije v eni vrsti, mislimo sj lahko, da je bilo kakiii 8000 vernikov zbranih. V Crngrobu je bila božja služba v cerkvi in zunaj cerkve. V cerkvi je imel slavnostni govor Presvetli, sv. mašo je služil kanonik Karlin. Zunaj cerkve pa je govoril imenovani kanonik in maševal domači dekan Fran Kummer. Ljudstvo je bilo silno vneto iu navdušeno. Slovesnost se je završila popoludne ob uri s slovesnimi litanijami Matere božje, ob veliki asistenci - katerim je prisostvoval tudi Presvetli. Ta slovesnost ostane vdeležnikom v trajnem spominju. Marija crngrobska pa jim izve»tno izprosi milosti in dobrote, za katere so jo prosili verniki ta v resnici lepi dan. Župnik Alojzij Kunuiicr. Iz sveta. Papež Pij X. je, kakor poročajo novine, sprejel nekega katoliškega časnikarja. V zasebnem zaslišanju mu je vzel sv. oče pero iz rok, blagoslovil ga in mu ga vrnil rekoč: ..Dandanašnji ni vzvišenejšega stala na svetu, nego je naloga časnikarjeva. Blagoslavljam znak vašega poklica. Moji predniki so blagoslavljali meče iu orožje kraljevskih bojevalcev, jaz pa sem srečen, da morem priklicevati blagoslov z nebes na pero kato liškega časnikarja.* N«vy Živ. Marijina knjižnica v Rimu. Na proslavo petdesetletnice Brezmadežne se vstanovi v Rimu knjižnica, ki bo obsegala razna knjižna dela o Mariji v vseh jezikih sveta. Po drugod zbirajo nalašč zato sestavljeni odbori knjige, ki jili pošljejo lepo opremljene v Rim. Za vresničenje te krasne ideje vneto deluje češka duhovščina s svojima odboroma za Češko in Moravsko. Kaj se je v tem oziru storilo pri nas? Slovenskih Marijo proslavljajoči!) knjig je izza Kastelčevih ..Bra-tovskih Buqvic S. Roshenkranza" pa do najnovejših Šmaruic Štrukljevih in Gregorčevih na stotine. Ali jih zbira kdo, da se u vrste v Marijino knjižnico v Rimu? r Nuncij Granito dl Belmonte je te dni potoval po Moravskem. Poleg drugih cerkvenih razmer se je zlasti zanimal za narodno češko cerkveno petje. Prepričal se je, daje ljudsko petje pri slovesnih službah božjih popolnoma dostojno in pripustilo. B. Pr. Na Velegradu je bil dne X velikega srpana t. 1. shod slovanskih bogoslovcev. Govoril je mons. Št'astny «> pesniku in pisatelju Frančišku Sušilu, čegar stoletnice se je spominjala ..Danica" v 25. listu. Al. Hlavinka je razvijal svoje nazore o postanku narodne pesmi. Profesor Na bele k je govoril o vzgoji dijaštva. Najznamenitejše pa je bilo predavanje svetovidskega kanonika i/ Prage drja. Antona Podlahe o delu katoliških narodov slovanskih na bogoslovskem polju iu o potrebi organizacije tega dela. Glavne misli njegove so: Veda je ponos naroda. Stroko v n a v e d a je ponos stanu. Priznajmo, da smo zaostali. Naša bogoslovska dela so pisana brez ozira na slovansko bogoslovsko književnost. Treba se ozirati na pravoslavne. Tu nas mora voditi ljubezen. Sušil je pohvalil ruski katekizem. Leon XIII. je naročil sarajevskemu višjemu Škofu dr. Stad- lerju, da naj s prostonarodnimi spisi širi idejo združenja. Trebalo bi vstanoviti latinsko-ruski časopis iu slovansko bogoslovsko akademijo. Novv Život. Nemški katoliški shod jc zboroval konec minulega meseca v Rezilu na Bavarskem. Vdele-žili so se ga tudi zastopniki drugih narodov: Francozov, Italijanov, Spanjcev, Angležev, Američanov, Jugoslovanov. a Zrnje. Marija — rešitev In varstvo domovine. O angleškemu kraju Arturju poročajo, da m je dal na notranjo stran svojega ščita vtisniti Marijino podobo z Jezusekom v naročju. To je storil, da bi v vojni, kadar bi mu pretila nevarnost ali izginil pogum, takoj zaupno pogledali mogel Marijino podobo in se priporočiti njenemu varstvu. Pogled na to podobo ga je vselej navdal z novim pogumom, zaupanje na Marijino varstvo pa ga je spodbudilo na nevstrašeno vstrajnost. Zato je zmagal vselej, kadar je imel pri sebi ta ščit, iu se zdrav povrnil iz bitke. V neki krvavi praski so se že začeli umikati njegovi vojaki. Pogum jim je upadal. Kako naj jih vnovič ohrabri kralj? Hitro se odloči; obrne svoj ščit narobe, pokaže vojakom Marijino podobo m zakliče: ..Glejte pod kakim varstvom se bojujemo!" Pogled na Marijino podobo in pa zaupljivi kraljev klic ohrabri vnovič vojake. Kakor levi planejo na sovražnika in ga slavno premagajo. Kralj je dal potem iz hvaležnosti pod to podobo napisati besede: ..Marija, rešitev in varstvo domovine!" Zemlja je veliko bojišče. Kaj moremo boljšega storiti, nego da posnemamo kralja Arturja. Podoba nebeške Kraljice naj nam bo ščit m bo-jujmo se hrabro! A, če nam peša pogum, zakli- čimo: „ Glej te, pod kakim varstvom se bojujemo!" n Kazimir Živela Marija! Italijan je sila vroče krvi Ko je navdušen, ne more drugače, nego da z glasnim vpitjem duška da temu svojemu duševnemu stanju. V tem ga pa čisto nič ne moti n. pr. svetost cerkve. Zato se silno čudno zdi našim romarjem, ako čujejo na kaki božji poti navdušeno pridigo o Mariji, po pridigi pa šumiio zglasovanje po vsej cerkvi: „Fviva, satita Marija !" ..Živela, sveta Marija". Tudi naše hvaležnosti klic bodi: .Živela, Marija!" o. Kazimir. Samostansko življenje in življenje med svetom po izpričevalu glasovitega protestanta. Slove,-i ameriški humorist in |>otr-pi>ec Mark Tvain je v -voji knjigi .Moje potovanje kiižem sveta" izrek«! tudi -vojn -oJbo o trapi>tih. Obi kal je bil z .Wr. Miligamm in Mr. Huutcrjem samo-lan trapMnv v Mananhdiu. Mark Tvain piše doslovno: .Tu -mo nasii vse to, kar >e čl«»veku sicer ne-ve jctim dozdeva, ako bereš knjige. Videli smo naporno delo. vstajanje ob nemogočih urah, pičlo hrano. ostro obleko. trdo ležišče. Tu -e ne sine govoriti, tu ne zaupljivo občevati, tu ne najdeš razvedrila, ne i/premembe. ne zabave. Tušem ne sme nobena ženska T«) ni bil sen. niti laž. Ranče, v-tanovuik tiapistov. je odstranil vse. kar ^ce poželi in vender j«- imelo njegov«) delo /e v dvesto letih velik v>peh. in brez dvoma bode vspevalo i nadalje. Mi ljudje hrepenimo po osebnem odlikovanju tam tega ni. Mi smo izbirčni glede na jedila menihom se daje sočivje, kruh in čaj. Mi ljubimo mehke p<»Melje oni leže na pesk-natih blazinah. Odejo imajo, ne pa rjuh. Pri «»bedu se ladi smejem«> in pogovaijamo v družbi prijateljev tu pa med obedom bere menih iz knjige in nihče ne «rhne besede. Ako h' nas mnogo smde, zabavamo se d«» pozne noci — tu gredo vsi molče «»b-S. uri spat in sicer v trmi. Ni treba luči. da sj slečejo rjav habit. Mi radi spimo do belega dne tu menihi po noči vstajajo na molitev ter s,. ob drugi jutranji uri podaj > na «lel«». Mi si želimo lahkega dela ali pa nobenega ti delajo ves dan na polju, v kovačnici in drugih delalnic.ih. saj pečajo s sedlarstvom, črevljarstvom in dr. Mi >1110 radi v druščini moških, /eii in deklet te druščine tu ni. Nimajo bilarda. ne poznajo uiti iger ua prostem, niti koncerta, gledišča nimajo, uiti društvenih zabav. Staviti ne smejo. Kogar jeza prime, ne sme se znositi nad nikomer. Tu ne smeš imeti nobene priljubljene zivalice. Kadenje je prepovedan«). Tu ne bero niti dnevnikov niti časopisov. Kcdar smo na tujem, povprašujemo po stariših in so-mdnikit) iu če se kaj brigajo za nas, - tu se o tem nič ne izve; nobeden po nobenem ne praša. Mi ljubimo prijazno stanovanje, okusno opravo, drago lepoti«.je in lepe barve — tu je vse golo, siromašno, borno. In v plačo za vse !o p-•manjkanje .pridobiti si more človek, kakor se mi je reklo, le iz-veličanjc duše." Tako piše Mark Tvain. Mi pa rabimo za redovniški stan besede Jezusove: .Sleherni, kateri zapusti hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive radi mojega imena, prejel bo stoterno in večno živenje dosegel." O svetu pa sodimo, kakor sv. Ivan: ..Ne ljubite ne sveta, ne tega, kar je v njem. Ako kdo svet ljubi, ni Očetove ljubezni v njem; zakaj vse, kar je na svetu, je poželenje mesa, poželenje oči iu napuh živenja, kar ni iz Očeta, nego iz sveta. In svet preide in njegovo poželenje. Kedt •r pa stori voljo božjo, ostane vekomaj." župnik Alojzij Kummer. Popolen odpustek za zadnjo uro. Papež Pij X. je dne !). sušca 1!)CM. naklonil vernikom popoln odpustek za zadnjo uro, ako enkrat v svojem življenju kateri dan koli potem, ko so vredno sprejeli zakramenta sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa, iz ljubezni do Boga zmo-lijo tole molitvico: Gospod Bog moj. že sedaj vdano in v o I j n o s p r e j e m a m iz tvoje roke vsako vrsto s ni rt i. k a ko r š n a bo te b i v se č, z vsemi n j e-n i m i stiskami, kaznimi iu bolečinami. Vsakdo sj lahko že v zdravih dneh zagotovi popoln odpustek za zadnjo uro. Razen naznanjenih pogojev se ne zahteva nič drugega. Pogoje utegneš izpolniti, kadarkoli ti je drago, odpustka pa bos deležen se le na zadnjo uro. Odpustek ti ne odide, ako bi bil izpolni v ši pogoje tako nesrečen, da bi smrtno grešil; treba le, da si v milosti božji «> smrtni uri. k. bi. .Danua* i/h.ij.i v s. i k ;>»».i, n., »vb puli iu velja p«« jmšti za vse letu »i kr«»n, za p« »i I« ta -i krone, za četrt leta l kr«»n«» ■V) .m Zunaj Av-trje velja /,.i k u» . kuni /.a Ameriko •« kron. Ako l>i bil potek praznik, i/.ide .Danica* dan poprej V I j s i s ► I j in: s, d»bu ij«> |.-a:m/n< številke Io vinarjev v tabakarni: Maks«* BribO.i, pred škofijo IJ.