OBČINA KRITIZIRA DRŽAVO LIVADE II. SO "SKOZI" / POLEPŠATI IZOLO IN OSTATI ŽIV OBNAVLJANJE SVETNIKOV (Mef) Izolski občinski svet bo na jesen doživel še eno kadrovsko zamenjavo. Kot je dobro znano so se živahne kadrovske spremembe dogajale ob volitvah, ko sta se zamenjala kadra IDZ in SKD, na jesen pa bo vrste svetnikov zapustila edina ženska, Zdenka Bolje, sicer svetnica ZLSD. Razlog za njen odstop je zelo preprost: zaposlila se bo namreč v občinski upravi namesto Borisa Milenkovskega, ki se mu obeta skorajšnja upokojitev. Zakon pač določa, da sta ti dve funkciji nezdružljivi, v izolskem občinskem svetu pa sta vsaj še dva svetnika, katerih status bi lahko bil vprašljiv. Marino Ferfolja (LDS) je namreč direktor javnega zavoda Zdravstveni dom Izola, katerega ustanovitelj je občina, direktorja pa imenuje občinski svet. Marino Domio (ZLSD) pa bo v kratkem zasedel mesto direktorja javnega podjetja Komunala Izola, ki ima približno enak status kot Zdravstveni dom. Zakonodaja takšno podvajanje funkcij dopušča, vsekakor pa je vprašanje, če je v tem dosledna, saj se lahko zgodi, da o imenovanju direktorja javnega podjetja fC Banka Koper *97?. 22. julij 1999 odloči en sam glas na občinskem svetu in to glas tistega, ki je kandidat za direktorja. Marino Domio je ob tokratnem glasovanju za direktorja Komunale zapustil dvorano. Toda, ni rečenp, da bi bilo vedno tako. Po petih letih brez dopusta smo enostavno preveč utrujeni in premalo nas je, da bi vzdržali brez. Še posebej zato, ker hkrati organiziramo tudi Mediteran festival in enostavno ni časa za oddih in razmislek. Letos si bomo privoščili polna dva tedna počitnic, vam pa obljubljamo, da bomo ob vrnitvi ponudili dvojno številko Mandrača. Hvala za razumevanje. FAST FOOD VENI Ekspres pripravljene pečene jedi za dom: piščanci, krače, rebrca, pizze, hamburger, topli sendviči, kalamari, čevapčiči v lepinji, dunajski zrezki, pommes frittes. Vsak dan od 8.30 do 22.00 ure, ob nedeljah in praznikih od 12.00 do 22.00 ure. Telefon: 646 333 Obalni hotelirji so bili junija zelo zaskrbljeni, šele zdaj pase jim vrača nasmeh na usta, saj se postelje počasi polnijo. Izolski so bili dokaj zadovoljni že od začetka sezone, še posebej Belvedere, ki mu gostje iz Švedske in Belgije niso odpovedali rezervacij, nekaj več težav so imeli v Simonovem zalivu, hotel Delfin pa je itak poln celo leto. Bolj kot hotelirji pa so z začetkom sezone zadovoljni nekateri gostinci, posebej tisti, ki so s kvaliteto ponudbe znali privabiti in obdržati goste. Terase nekaterih lokalov so bile bolj ali manj zasedene, še posebej ob večerih. Usmeijenost k domačemu gostu ob hkratno zanimivi ponudbi za tujce se je Izoli že obrestovala. MOTOHOV KOT Obala 114, Portorož tel.: 066/ 770-328,770-728 fax: 066/770-329 120 LET PROIZVODNJE RIBJIH KONZERV Ne vemo, kaj je pisca članka »Delamarisovih 120 izolskih let«, v zadnji številki Mandrača (15.07.1999) vodilo k temu, daje napisan toliko neresnic, da j ih je težko spraviti v tako majhen članek. Da pa ne bi neresnice postale resnice, moramo odgovoriti, vendar ne toliko zaradi pisca, kot zaradi bralcev Mandrača, ki si bodo morda ustvarili drugačno sliko. Vse, kar je zapisano v spodnjem sestavku je dokumentirano in na vpogled vsakemu, ki to želi. Če bi pisec pozorno prebral članek na osmi strani, bi morda opazil, da letos praznujemo 120 let, odkar se je v Izoli pričelo industrijsko konzerviranje rib. Gre pa za okroglih 120 let in ni tako, kot je pisec zapisal, da »pravzaprav niti ne gre za okroglo obletnico«. Zgodovinski dokumenti namreč dokazujejo, daje bila leta 1879 na istem prostoru, kjer danes stoji Delamaris, izgrajena in začela z delovanjem prva tovarna za predelavo rib v ribje konzerve. Razvoj tovarne in različna lastništva bodo opisana v knjigi, ki jo bomo ob jubileju izdali in podarili Izoli in ribištvu. Današnji Delamaris d.d. pa je družba, ki je bila registrirana šele leta 1997 in je prevzela dejavnost ustanovitelja omenjene tovarne. 120 let opravljati isto dejavnost in na istem prostoru je dosežek, ki ga spoštujejo tudi v razvitem svetu, kjer bi bili na takšen dosežek ponosni in bi ga neprimerno bolje cenili. Že zato si tovarna zasluži malo več pozornosti in lepe besede. Na svetu je zelo malo podobnih tovarn, ki svojo dejavnost opravljajo na istem prostoru. Naša pa je danes najstarejša na Jadranu in verjetno tudi v Sredozemskem morju. Danes Delamaris zaposluje 200 ljudi. 61 % proizvodnje izvozi na zahtevne svetovne trge in proda vse, kar naredi. Na letošnjem radgonskem sejmu smo prejeli 15 medalj, uveljavili smo HACCP plan, ki je v živilski industriji isto, kot ISO standard v drugih panogah, odplačali smo večino dolgov iz preteklosti in ljudem zagotovili, vsaj zaenkrat, brezskrbna delovna mesta. Od januarja 1996 plače in ostalo redno izplačujemo. Delavcem radi zagotavljamo bonitete, ki so jim bile odvzete itd.. Smo mednarodna družba, poslujemo z dobičkom, ustvarimo preko 2 milijardi sit prometa in dajemo zaslužek neštetim kooperantom. Mislimo, da » »dandanes Delamaris ni firma, kot katerakoli druga «, predvsem pa v Izoli ne. Če ne drugo, smo edina tovarna za predelavo rib v Sloveniji. Da občini kar precej dolgujemo, je čista laž. Resnica je obratna. Občina dolguje nam in to kar precej. Dolg do občine smo poravnali do tolarja, skupaj z zamudnimi obrestmi od leta 1995 dalje. Poravnali smo ga z gotovino oz. z rubežem premoženja preko davčne uprave, čeprav je bilo dogovorjeno drugače. Vendar je občina enostransko odstopila od dogovora. Tudi zato smo plačali zamudnih obresti več, kot bi jih, če bi bila volja občine za ureditev poplačila dolga drugačna, kot je bila, ko smo se z občino o tem pogovarjali. Pa kaj hočemo, oblast je takšna. VABILO Na podlagi 44. člena Statuta Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava sklicujem Interesni zbor krajanov, ki bo v četrtek, 22. julija ob 20.00 uri v dvorani KS Jagodje - Dobrava, Jagodje 24/a Dnevni red: 1.Ureditev prometne problematike ob marketu Degro v Jagodju Vabljeni so vsi zainteresirani krajani, M - Degro, Županja, Martin Podbreznik (Urad za komunalni razvoj), Silvana Zadel, (Inšpekcijske sl.) Policijska postaja, člani sveta KS Jagodje - Dobrava je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 ■ 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej/ Uredništvo: D. Mislej, Maja Pertič (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 Sit. Založnik /elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel : 600 - 010 / Fax.: 600 015 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET }R■ SUM - 603 ■ 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI. Izola____________ Bolnici smo res nekaj dali; en milijon tolarjev. To z veseljem povemo vsakemu, saj je to prispevek Delamarisa za zdravje. Smatramo, da ni bolj humanega dejanja, kot nekaj storiti za človeško življenje. In mi smo to storili. Če pa to koga moti, bo to morda spoznal takrat, ko bo bolan in bo potreboval zdravstvene storitve. In ko bo bolan, ne bo denarja, da bi zdravje kupil. In še nekaj nas je vodilo k darovanju omenjenega zneska. Delamaris je v zadnjih letih preživel obdobje, ko ni mogel kupiti najosnovnejših pripomočkov za delo. Ker vemo, kako hudo je takrat, ko ne moreš kupiti tistega, kar želiš oz. pri delu nujno potrebuješ, smo Bolnici Izola, ki je preteklo leto končala z izgubo, priskočili na pomoč s konkretnim zneskom. In ni nam žal. Ker smo preteklo leto poslovali uspešno smo en milijon z veseljem podarili.Vendar zaradi njega zaposleni niso bili prikrajšani. Nekateri pa takšno pomoč delijo z le besedami. In še to. Očitati nam to dejanje, pa mislimo, daje milo rečeno žaljivo. Pomagamo tudi drugim. V naših prostorih ustvarja priznani kipar Zmago Posega, ki ima vse, kar potrebuje, na razpolago brezplačno. Podpore je vsako leto deležna tudi izolska kultura, šport, osnovne šole in vrtci. Je pa res, da raje podpiramo mlade oz. otroke, saj so ti mnogo bolj hvaležni, kot odrasli. Ti včasih prav zahtevajo, da jim moramo nekaj dati, pa čeprav to ni niti malo povezano z našo poslovno strategijo. In na koncu so potem užaljeni, ker ne dobijo nič in se čudijo, zakaj nič ne prispevamo. Tisto o strankarski delitvi vplivov, pa je čisti produkt nekoga, ki nima širine in ne vidi dlje od Izole. Delamaris danes posluje po principih sodobnega podjetništva. Na srečo še nismo vpleteni v strankarske vplive. Politika je preveč pokvarjena in nevarna in zato se je izogibamo. Saj ko se vključi v delo kakšne družbe, ta izgubi svojo identiteto, kajti takrat vodijo dejavnost tisti, ki se na to ne spoznajo. Ne vemo, katera stranka je največ prispevala k temu, da imamo subvencioniran izvoz, bi jo pa radi spoznali. Mogoče bo potem v Uradnem listu izdana Uredba o vsebnosti histamina v ribah in ribjih konzervah, na katero čakamo že od aprila 1994, uveden protidampiški postopek proti hrvaškim proizvajalcem, na katerega čakamo že tri leta, mogoče nam bo kaj dodeljeno iz naslova naravne katastrofe pri ulovu rib sardel, na kar čakamo že več kot leto dni, mogoče bo takrat cena vode normalna, mogoče bodo ribiči Ribe d.o.o., tako kot privatni, dobili status kmeta, itd, itd.. Tisto o koprski agenciji pa je tako, oprostite izrazu neumno, da si ne zasluži nobenega pojasnila. Delamaris Uprava Vojko Maver Pojasnilo uredništva: Seveda smo tudi v uredništvu navdušeni nad delovnimi in drugimi uspehi ter obletnico Delamarisa (čeprav bi o okroglinah lahko razpravljali), namen kratkega zapisa pa je bil čisto preprost: opozoriti pripravljalce veličastne proslave na to, da sta ribištvo in Delamaris več kot le umeščena v Izolo. Sta njegova bit in zato bi moralo s proslavo živeti celo mesto, Izolani in tudi občinska oblast. Trenutno se zdi, kot da niti prvi, niti drugi niti tretji niso dobili sedeža v častnih ložah in da jih čakajo stojišča. Samo na to smo hoteli opozoriti. Pa brez zamere, če smo se slabo razumeli. MALI OGLASI - TOYOTO CARAVAN, zelo dobro ohranjeno, letnik 1983 (drugi lastnik), registrirano do julija 2000, PRODAM. Informacije na tel.: 649-112 - PEUGEOT 205 GR 14,5 vrat, rdeče barve, dobro ohranjen PRODAM za 220.000 Sit. Telefon: 643 - 665 - PIAGIO SFERA 50, letnik 93 prodam za 120.000 Sit. Tel.: 643-665 - UGODNO PRODAM POVSEM NOV MOTOR - AVTOMATIH SPRINT -bele barve, (20%ceneje - možno na obroke), tel.: 60 10 50, Katjuša - GARAŽNA VRATA (macesnova) z okvirjem PRODAM, tel. 644-422 - Oddamo MALE MUCE dobri družini, tel. 649-537 po 19.00 - ODKUPUJEM SLOVENSKE TELEFONSKE KARTICE (UPORABLJENE ) tel.: 601 - 200 -PRODAM MOTOR TOMOS 10 - IZVENKRNI, dolga os, brezhiben, servisiran maja 99, letnik 86, malo rabljen, tel.: 646 145 - TISKALNIK EPSON LQ 100 in HP, 9 iglčni malo rabljen, ter fax modem -nov, ugodno, garancija, možna menjava, montaža, tel.: 645 818 - PRODAM CITROEN AX CABAN bele barve, letnik 93, dobro ohranjen, reg. leto, tel.: 68 442 zvečer. -POCENI PRODAM TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 3,8KW na kolesih, tel.: 648 908 9. SEJA OB INSKEGA SVETA v LIVADE II SO SLE "SKOZI" Ponedeljkova 9. redna seja občinskega sveta (19. 7. 1999) je minila v znamenju dokaj usklajenega glasovanja, kar je lahko dokaz, da so svetniki dobili dobro pripravljena gradiva (manj možno), ali pa da so se stranke pred posameznim odločanjem dobro pogodile (bolj možno). Izrazitih nasprotovanj posameznim predlogom ni bilo pa čeprav je šlo za tako pomembne odločitve, kot je naprimer sprejem Zazidalnega načrta Livade II, ki ga bolj poznamo kot Aqualandija, saj gre za gradnjo in ureditev umetnega jezera, bazenov, hotela in apartmajskega naselja ter poslovnih prostorov na območju med Jagodjem in Livadami. Odlok so svetniki na prejšnji seji odložili z utemeljitvijo, naj predlagatelj oziroma investitor (TPC Livade d.o.o.) izdela terminski plan gradnje, občina pa naj pripravi oceno učinkov takšne gradnje. Oba dokumenta so svetniki tokrat dobili na mizo in kot vse kaže sojih navedbe zadovoljile, tako da je bil zazidalni načrt sprejet z veliko večino prisotnih svetnikov. Iz omenjenih gradiv povzamemo le nekaj najpomembnejših navedb: - V prvi fazi gradnje bodo najprej gradili jezero in zunanje bazene, centralni objekt do 4. faze in finalizirali kletno etažo ter zgradili apartmajsko poslovni objekt ob Prešernovi cesti. Ta dela naj bi bila končana do konca junija prihodnjega leta. - Prav tako v prvi fazi gradnje bodo finalizirali centralni objekt, zgradili prvi sklop 20 atrijskih stanovanjskih hiš. Ta dela bodo končana oktobra prihodnjega leta. - Druga faza predstavlja postopnjo gradnjo predvidenih kapacitet in sicer: letno izgradnjo 70 turističnih apartmajev (v obdobju 6 let), gradnjo hotela (do leta 2001). letnjo gradnjo 35 stanovanjskih enot (do leta 2013), dograditev drugih poslovnih prostorov, glede na potrebe rastočega centra. In kaj bo s tem zaslužila občina? Pričakovati je, da bo z odprodajo zemljišč zaslužila nekaj več kot milijardo tolarjev, s plačilom prispevka za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča nekaj manj kot 100 milijonov, iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč bo občina letno prejemala po 15 milijonov tolarjev. Če k temu prištejemo še napovedano turistično takso (39 milijonov SIT letno) in vrednost novih delovnih mest naj bi občina z enkratnimi prihodki zaslužila skoraj milijardo in 200 milijonov, vsako leto pa še dodatnih 75 milijonov tolarjev. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d. Območna enota Koper obvešča svoje zavarovance, da smo Predstavništvo Izola preselili na Trg Etbina Kristana 1, Izola ( v stare poslovne prostore Banke Koper pri tržnici ) ip zavarovalnica triglav Vwl OBMOČNA ENOTA KOPER 6000 KOPER, Pristaniška 8 tel.:454-100, fax: 37-788 d.d. DOMIO JE DIREKTOR KOMUNALE Občinski svetniki so na ponedeljkovi seji za novega direktorja javnega podjetja Komunala Izola d.o.o. izvolili Marina Domia, sicer svetnika ZLSD, nekdanjega vodilnega delavca Adriatica in nekdanjega predsednika izolske občinske skupščine. O predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bilo pravzaprav malo razprave, z izjemo Bojana Klančiča (LDS), ki je zaman spraševal o kriterijih, ki so vodili k takšni odločitvi in Aleksandra Kreblja (ZZP), ki je spraševal o pravnem statusu javnega podjetja, kije organizirano kot d.o.o. Med kadrovske zadeve sodi tudi informacija, ki jo je svetnikom podala županja Breda Pečan in sicer, da bo Zdenka Bolje (ZLSD) jeseni nastopila delo v občinski upravi (na delovnem mestu Borisa Milenkovskega, ki odhaja v pokoj) in da mora komisija za mandatna vprašanja pregledati, kateri kandidat ZLSD jo bo zamenjal v občinskem svetu. Kolikor nam je znano se obeta povsem moški občinski svet. RICORVO JE ZASRAL STVAR V torek opoldne so nekateri kopalci na plaži hotela Delfin ostro protestirali zaradi umazanije, ki je potoku Ricorvo prišla v morje, skorajda natanko tam, kjer so se kopali. Telefoni so zvonili na vse strani, končno pa je na dan prišla informacija, da ni šlo za kakšen poseben izliv nevarnih snovi ampak za čisto vodo s katero so v Rižanskem vodovodu izpirali zbiralnik vode. Ko pa je ta, dotlej pitna voda, potovala po koritu potoka je s seboj odnesla vse kar so v zadnjem času v korito zmetali turisti in drugi ekološko neosveščeni obiskovalci in domačini. Dogodek je bil sicer grd za oko, hkrati pa zagotovo poučen za vse tiste, ki od drugih zahtevajo popolnost, sami pa je niso pripravljeni zagotoviti. Ponoviti dejstvo, da hotel Delfin že nekaj časa na ministrstvu za okolje ne prodre s projekti za ureditev potoka pa je že skoraj Sizifovo delo. ZDRAVSTVENI DOM IZOLA 645830 REŠEVALNA SLUŽBA 600980 I računalniške storitve Goran FRAN0VIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net RAČUNALNIŠKI PROGRAMI • Glavna knjiga • Saldakonti dobaviteljev posredovanje plačilnih nalogov preko diskete ali elektronske pošte • Saldakonti kupcev • Materialno poslovanje v gostinstvu • Trgovinsko poslovanje • Osnovna sredstva • Blagajniški dnevnik • Fakturiranje+izpis položnic daljinsko ogrevanje poraba plina stroški upravljanja • Izdelovanje programov po naročilu Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike ( knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun DDV, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika, Razvoj programske opreme v okolju Windows Vzdrževanje programske opreme OBČINA KRITIZIRA DRŽAVO To, da državljani kritiziramo državo je nekaj normalnega, tako kot je normalno, da občani kritiziramo občino. Tudi sporov na ravni občina država smo se že navadili, pobuda treh vladajočih strank izolske občine, da v imenu občanov kritizirajo državo pa je vendarle nekoliko nenavadna. Zagotovo je res, da naša država še zdaleč ni državljanu prijazna in da je zbirokratizirana do skrajnosti, vendar je v pobudi treh klubov svetnikov, da se na ravni občinskega sveta razpravlja o takšni državi, zagotovo kaj več. Najmanj kar je iz pobude moč razbrati je to, da ne govorijo o državi, ki ima sedež v Ljubljani ampak o državi, ki jo v izolski občini predstavlja Upravna enota Izola. Ta ima svoje prostore v pritličju in drugem nadstropju občinske hiše, podpisniki pa ji očitajo birokratsko obnašanje, dolge postopke za pridobivanje različnih dovoljenj, neprimernost prostorov, slabo sodelovanje z občinsko upravo in neprijazen odnos do strank. To so seveda hude obtožbe, ki letijo v prvi vrsti na načelnika Upravne enote, Branka Andrejašiča, ki je odgovoren za delo Upravne enote. Čeprav v pobudi to ni zapisano pa je mogoče zaslutiti željo po kadrovski spremembi v vodstvu Upravne enote. Načelnik je namreč član LDS, kije v državi na oblasti, na občinski ravni pa vse bolj postavljena v pozicijo opazovalca. In če v resnici ne gre za to, potem si moramo zastaviti vprašanje: od kod strankam toliko skrbi za preprostega občana, ki stoji pred uradniškim okencem. Doslej takšne skrbi namreč ni bilo opaziti, še posebej takrat, ko je šlo za najpomembnejše odločitve, ki so se sprejemale zgolj na občinski ravni. Zato si privoščim nasvet: občani, skrijmo glave in počakajmo, da se artilerijski spopad med občino in državo konča. Potem bo spet vse po starem. (MD) Klub članov OBČINSKEGA SVETA ZLSD IZOLA KLUB ČLANOV OBČINSKEGA SVETA ZZP IZOLA KLUB ČLANOV OBČINSKEGA SVETA IDZ IZOLA ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE IZOLA ZADEVA: Skupna pobuda s ciljem, da občinski svet da svoj prispevek (v okviru svojih formalnih pristojnostih in prek drugih neformalnih povezav ter možnosti koordiniranja aktivnosti med občino in državo) k izboljšanju državne učinkovitosti (občina in država) v odnosu do občanov in pravnih subjektov v naši občini. Klubi članov občinskega sveta ZLSD, ZZP in SZ Izola vlagamo naslednjo POBUDO Na letošnji jesenski seji občinskega sveta naj se na dnevni red uvrsti točka dnevnega reda: Predlog za izboljšanje učinkovitosti občinskih in dnavnih inštitucij pri servisiranju občanov in gospodarskih subjektov, v tem smislu, da se občinsko upravo zadolži, - da pripravi analizo delovanja občinskih in državnih inštitucij, analizo usklajenosti občinskih aktov z realnimi potrebami okolja, ljudi in gospodarstva, analizo odnosov do strank in usklajenost delovanja med državnimi inštitucijami in - da pripravi predlog odločitve za občinski svet, kjer bodo predvideni konkretni ukrepi za izboljšanje stanja. OBRAZLOŽITEV Iz grobe analize in ocene delovanja občinskih in državnih organov je ugotoviti, da se je servisiranje občanov in gospodarskih subjektov (odnos do strank, čas reševanja zadev in pd.) v zadnjih letih bistveno poslabšalo. To se kaže predvsem v: 1. odnosu do strank - pada svetovalna funkcija občine in države, pošiljanje strank od vrat do vrat - počasno pridobivanje različne dokumentacije, slaba koordinacija občina:-država, - dolgi roki za pridobivanje različnih dovoljenj, - neustrezna razporeditev prostorov, ki otežujejo servisiranje starejših (invalidov in borcev); 2. Izrazito kompliciranih in zbirokratiziranih zakonskih postopkih; 3. Togih in zbirokratiziranih državnih institucijah; 4. Neusklajenosti občinskih aktov z realnimi potrebami okolja, občanov in gospodarskih subjektov. Iz navedenih in verjetno tudi drugih razlogov menimo, da je potrebno o tem sprožiti v občinskem svetu razpravo in sprejeti konkretne zaključke oz. sklepe, ki bodo prispevali izboljšanju učinkovitosti občinskih in državnih organov v občini. Obenem naj bo to zahteva državnim organom, da se vsebinsko vključujejo v razreševanje realnih problemov okolja (usklajevanje v sosvetu načelnika upravne enote, usklajevanje delovanja z državnimi organi, predlogi za spremembo zakonodaje ipd.). Vodje klubov ZLSD, ZZP, IDZ TUDI URADNO SMO TURISTIČNI KRAJ Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je z odločbo dodelilo občini Izola status "turističnega območja". Občina Izola je od 20. junija 1999 vpisana v register "turističnih območij" pod zaporedno številko 3. S tem je prvi del koordiniranih aktivnosti (odločitve o ustanovitvi lokalne turistične organizacije, ponoven zagon turističnega društva, usklajeni programi in nastopi turističnega gospodarstva v okviru gospodarskega interesnega združenja, delo občinske uprave in občinskega sveta ) zaključen. Rezultati pravilnega pristopa k turistični promociji in vzporednem delu ob sicer slabih predvidevanjih so primerljivi. Tako smo v primerjavi z junijem 1998 in junijem 1999 zabeležili: v hotelih : 24.076 nočitev - lani, letos 20.418 nočitev v avtokampih 11.466 nočitev-lani, letos 3.476 nočitev v zasebnih sobah 713 nočitev - lani, letos 715 nočitev V Simonovem zalivu je zaživela 4. julija 1999 odprta MINI IZOLA. Vodene animacije v dopoldanskem (med 9.00 in 12.00 uro) in popoldanskem času (med 15.00 in 18.00 uro) obišče od 30 do 50 otrok. Informacije gostom daje Turistični informativni center - TIC Sončno nabrežje 4 v Izoli. Katjuša, Petra in Živa pa vam bomo po telefonu 601 050 odgovarjale vsak dan med 8.00 in 21. uro. BORČEVSKO SREČANJE OB OBČINSKEM PRAZNIKU V soboto, 10. julija, ob praznovanju občinskega praznika, ki ga praznujemo v spomin na množični odhod Kortežanov v vrste borcev NOV Slovenije, je občinski odbor združenja borcev NOB Izola priredil že tradicinalno srečanje svojih članov in somišljenikov. Zbrane je pozdravil tov. Maksimilijan Šiško, predsednik združenja in v svojem nagovoru poročal o delu združenja v preteklem letu. Povedal je, daje žal članov vse manj, vse več bolnih in pomoči potrebnih. Na drugi strani pa vse več somišljenikov, pripravljenih nadaljevati naše delo. Mlajše člane je pozval, da naj še naprej sledijo svetlim zgledom partizanov v utrjevanju medsebojnega tovarištva in ljubezni do svoje domovine. Vse je pozval, da tudi v bodoče kot doslej branijo in razširjajo tradicije osvobodilnega boja. Srečanja seje udeležila tudi županja občine tov. Breda Pečan in se v svojem pozdravnem govoru zahvalila za vse, kar je združenje dobrega opravilo v preteklem letu in za dobrobit občanov. Poročala je o delu občinskega sveta, upravnih organov in o svojem delu. Izola vse bolj izstopa iz anonimnosti in se uveljavlja na vseh področjih tudi na turističnem. Postaja ljudem prijazno mesto tudi po zaslugi članov in somišljenikov združenja borcev. Pozvala je vse k nadaljnjemu sodelovanju pri uresničevanju skupnih načrtov na področju Komunalnega gospodarstva za še lepšo Izolo. Na tem srečanju je predsednik združenja izročil pisno priznanje in pohvalo za uspešno, nesebično in vzorno delo v organizaciji in na terenu v pomoči in skrbi bolnim članom in širjenju tradicij OF in NOB tov. Viktorju Vrabcu in Anki Mrmolja. V kulturnem programu, kije sledil, so sodelovali : mešani pevski zbor upokojencev pod vodstvom Angela Turka in učencev osnovne šole Vojke Smuč in Dante Alighieri Po prijetnem razpoloženju, ki je trajalo pozno v noč, za katerega je poskrbel ansambel "Vesela pomlad", so se razšli z besedami: na svidenje prihodnje leto ob občinskem prazniku! Jernej Humar SE GASILCI VRAČAJO V IZOLO ? Na zadnji seji občinskega sveta je Vinko Gregorič napovedal pobudo v zvezi s problematiko požarne varnosti v občini in sicer takšno, ki predvideva, naj občinski svet še to jesen obravnava stanje požarnega varstva v občini in predloge za izboljšanje le tega do leta 2004. Med predlaganimi vprašanji, ki naj bi jih obravnavali občinski svetniki je izdelava ocene požarne ogroženosti in alarmiranja ter požameg načrta, poročilo o delovanju gasilskih društev in zveze, predvsem zanimiva pa je pobuda za oceno stroškov za vzpostavitev samostojnega požarnega varstva v občini. Ta točka je seveda lažje razumljiva, če vzamemo v poštev še predlog za informacijo o delitveni bilanci premoženja Gasilske brigade Koper. Po nekaterih podatkih naj bi ta poklicna gasilska enota, ki trenutno opravlja večji del protipožarnih nalog na območju slovenske Istre, bila v postopku lastninjenja, občina Izola pa mora zaščititi svoj delež v tej ustanovi. Kot je znano delujeta v Izoli sve gasilski društvi in Zveza društev, njihova vloga pa je, glede na načrtovane spremembe v organiziranosti gasilstva lahko izrednega pomena. Kaj lahko se namreč zgodi, da bomo Izolani spet imeli svojo gasilsko brigado, poklicno enoto pa bomo poklicali na pomoč res le takrat, ko sami dela ne bi mogli opraviti. Razplet gasilskega vozla je pričakovati še to jesen. CIVILNA DRUŽBA IN ZAVOD Pojasnilo Civilne družbe Slovenije Iz cele Slovenije sem prejel več klicev z vprašanjem, kdo da je ta Zavod za oživitev civilne družbe, ki je poslal g. Perryju pismo v zvezi z mejo na morju in v Istri (kot je poročala TVS ) in če to morebiti pomeni razdor v Civilni družbi Slovenije za mejo v Istri, saj so v tem Zavodu nekatere osebnosti, ki so bile med ustanovitelji te družbe. Takšna vprašanja so se gotovo še marsikomu postavila, zato je potrebno pojasnilo v zvezi s tem, predvsem pa pojasnilo podpisnikom Peticije, ki jih je do sedaj že čez 15.000. Civilne iniciative so na zahodu upoštevana združenja, ki imajo lahko močan vpliv na družbeno in tudi politično dogajanje v državi. Slovenija se komaj prebuja v to smer in ob tem, seveda, ustvarja nelagodje, pa tudi odpor, kije lahko tudi strah, v krogih politikov, ki jim je žal še vedno glavni namen utrjevanje strankarskega in lastnega prestiža Zavod za oživitev civilne družbe se je gotovo snoval že pred ustanovitvijo Civilne družbe Slovenije za mejo v Istri, morda pa gaje prav ta ustanovitev spodbudila k življenju. (V vsakem primeru je Civilna družba Slovenije pospešila težnjo državljanov v smeri civilne iniciative, kar je tudi bil eden od ciljev te družbe.) Civilna družba Slovenije za mejo v Istri je bila ustanovljena samo za vprašanje meje na morju in v Istri. Čim se bo to vprašanje ugodno rešilo, bo ta družba prenehala z delovanjem. Drugače je z Zavodom za oživitev civilne družbe, ki so ga ustanovile eminentne osebnosti, in ki ima namen ustvarjati pogoje za dejavnosti, "ki bodo usmerjene k procesom utrjevanja in razvoja svobodne demokratične družbe in pravne države". Torej ima širše in dolgoročnejše cilje, kot jih ima Civilna družba Slovenije vendar sestavni del namenov Zavoda je tudi "skrb za narodno identiteto in državno suverenost". In tukaj sta se obe civilni družbi srečali, srečno in dopolnjevalno. Obe civilni družbi sta v istem času in koordinirano, poslali vsaka svoje pismo g. Perryju, preden seje bil odpravil v Slovenijo, in tudi zdajšnje obračanje s pismom na g.Perryja je usklajeno, kajti tudi Civilna družba Slovenije pripravlja material, ki ga bo poslala na isti naslov. Torej, ne gre za podvajanja in ne za rivalstvo, še manj pa za morebitno razhajanje. Gre za oživljanje civiine družbe v slovenskem prostoru, gre za novo podobo slovenske družbe, gre za razvoj k demokratizaciji Slovenije. In prav je, da g.Perry prejme razlago dejstev v zvezi s problematiko naše južne meje, osvetljeno z več strani in prav je tudi to, da bo s tem zaznal tukajšnji utrip civilne družbe, kije nujni sestavni del urejene demokratične države. Civilna družba Slovenije za mejo v Istri Koordinator: Frane Goljevšček POJASNILO IN OPRAVIČILO ! Občina Izola - Urad za komunalni razvoj nam je že leta in leta z odločbo dovoljevala, da na cesti v Cankarjevem drevoredu postavimo 1 kom usmerjevalne table z napisom Delamaris. Tako je bilo tudi letos. Pred kratkim pa nam je Občinska inšpekcija izdala odločbo, da isto tablo umaknemo, čeprav odločba o postavitvi ni bila preklicana. S pojasnilom, da tabla ovira preglednost ceste pri izhodu Kosovelove ulice na ul. Cankarjev drevored. Izmerili smo višino dna table, kije bila postavljena na višini 2,40 m in opravili tudi praktične preizkuse preglednosti s kamioni in kombiji. Ker nismo bili istega mnenja kot občinska inšpekcija, seje v dogovoru z nami na odločbo pritožil lastnik Marketa Milena, kije imel postavljeno tablo na isti višini kot Delamaris. Kljub pritožbi je bila tabla odstranjena. Bila je pa postavljena z namenom, da se označi smer oz. pot kamionom, ki so namenjeni v tovarno. Namreč zgodilo seje velikokrat, da so smer zgrešili in zašli v center mesta po nepotrebnem. Ker označevalne table ni več, se zato vnaprej opravičujemo vsem občanom in turistom, v primeru, ko bo kakšen kamion namesto v Delamaris zapeljal v mesto in tam, nehote, povzročil prometno zmedo. Delamaris - Uprava Park Pietro Coppo je eden lepše urejenih delov našega mesta. Ima svoj vhod in izhod, ima svoje poti, vodnjak v sredini in klopi ob strani. Kdorkoli ga je snoval je vedel, kakšen mora biti park in tudi novejši posegi s postavitvijo nekakšnih spominskih stebrov ob vhodu, niso pokvarili estetskega videza tega dela mesta. Telefonska govorilnica, ki so jo postavili kar tja, skoraj pred vhod, pa je estetiko in arhitekturo parka mimo spregledala in iznakazila. Nedvomno je res, da so bližnji taksisti potrebovali javno telefonsko govorilnico, resje tudi, daje ta opremljena tako, da omogoča uporabo invalidnim osebam, toda s svojo postsocialistično podobo zagotovo ne sodi prav na to mesto. Že vsaj delni odmik bi stvar popravil, vendar so govorilnico že ozemljili in pritrdili, tako da je ni mogoče prestavljati kar tako. Tudi v tem primeru seje pokazalo, da bi v občini potrebovali uradnega esteta (nekateri mu pravijo občinski arhitekt), ki bi brez velikih dokumentov lahko suvereno odločil, kaj sodi na določen kraj in kaj ne. Lahko bi se odločil o uporabi gorenjskih polken na primorskih hišah, o reklamnih tablah, ki visijo vsepovsod in morda tudi o podpornem zidu, ki je najbolj izstopajoč objekt na šaredinskem pobočju nad Izolo. Če bi ga imeli bi vsaj vedeli, kdo je za kaj kriv, tako pa je iskanje odgovornih delo za ugankarje. /k ŠIFRA Ivan Konstantinovi s.p. Promet z nepremičninami Stanovanja - hiše - parcele - poslovni objekti Sončno nabrežje 14, 6310 Izola, tel.: 066/ 601 ■ 110 NA OBALI PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH NOGOMET ROŽNIČ GRE IZ PESCARE Amir Ružnič, ki sije polni dve leti služil profesionalni nogometni kruh v Pescari zapušča to moštvo. Kot je povedal je imel v teh letih veliko težav s poškodbami, še več pa s trenerji, tako da je [gral zelo malo. Šele ob koncu zadnje sezone, ko so se borili za napredovanje je spet nekajkrat stopil na igrišče in enkrat celo zadel prečnik. Zdaj je v moštvo prišel nov trener (Galeone) in s seboj pripeljal par igralcev, tako da so se dogovorili, da ga bo klub izplačal on pa bo prost igralec na tržišču. Amir pravi, da bi še najraje pol sezone igral v Sloveniji, da spet pridobi potrebne kilometre, potem pa bo znova poiskal srečo v tujini. KAPUČINO r ^ ^ L Erik Tul v enojcu na SP! Pet najboljših slovenskih veslačev ta teden trenira na sklepnih pripravah pred svetovnim prvenstvom v Velikovcu in sicer Iztok Čop, Luka Špik, Grega Sračnjek, Miha Pirih in naš ERIK TUL (VK "Izola" Izola) Glavni cilj priprav je dokončno razrešiti vprašanje s kakšnimi posadkami bo naša reprezentanca nastopila na avgustovskem svetovnem __________________________________^^ ^ju ! °^U ^ ^Ve m°^n0S^ *n s*cer ,v c poskcGa priboriti ^ nr|stop^ ____________________________________________________________ da morajo vaslači v nasprotnem primeru na kvalifikacije, ki bodo prvi JADRANJE teden v juniju 2000. Mednarodna veslaška Mojca Suhadolc je naslednja v vrsti naših Večina slovenskih jadralskih reprezentantov te federacija je razdelila kvalifikacije v štiri skupine in nejboljših smučark in smučarjev, ki so v izoli dni tekmuje na različnih evropskih in sicer evropsko (Evropa Kanada in Severna ... . . .. svetovnih prvenstvih. Amerika), Južno ameriško skupino (Južna Amerika, opravi l izpi za uprav janje z y Rostocku v Nemčiji nastopajo posadke na Srednja Amerika in Oceanija), azijsko skupino r\f a / or» C t\/l 1 \/ razredu ^ < ■ It * 1 ■ • -X T T 1- - J".\ !_ izvenkrmnim motorjem. mladinskem evropskem prvenstvu v razredu vzhod) Avstralija, Nova Zelandija) Po opravljenem izpitu na izolski pristaniški 470, po predtekmovanjih pa sta posadki Burje, ag.jg]!t0 skupino (Afrika, Bližnji vzhod, Sauc saSSSS-ffi bil itak zmenjen, da ne sme pasti. četrtim mestom. kategorijah oz, v primeru, da se v kateri od skupin Na svetovnem prvenstvu na Martiniku pa so prijavi premalo ekip za kvalifikacije v eni od naši bolje začeli, vendar slabše nadaljevali, kategorij se v evropski skupini poveča število Končnih rezultatov še nimamo, v ekipni vožnji kvalificiranih na prve tri uvrščene (to se je zgodilo pa so tokrat zmagali čileanci pred Brazilijo, leta. 96 Tulu in Špiku ko sta bila na kvalifikacijah v Hrvaško in Italijo. švicarskem Luzernu tretja in se tako uvrstila na 01; Na evropskem prvenstvu za razred Evropa je Takrat je odstopila, afriška, skupina), primož Mislej po odličnem startu v močnem Kvaijfjkacjje se odvijajo na različnih koncih sveta vetru povsem pokvaril uvrstitev in za dve mest. na ^ d {ako da ni š kulacij; za evropsko zgrešil zlato skupino, tako da bo tekmoval v kvaUflkacije v švicarskean Luzernu, drugi polovici jadralcev. “ , ,. i. , Namesto medalje pa smo dobili vsaj to Eriku želimo, da b. se cimbolje pripravil na nastop razglednico s Hvling island. na sp neglede na to v katerem čolnu bo tekmoval. Vlado Krulčič VEČ KOT LE HROŠČ Branko nas je zopet presenetil. Vsi ga poznamo po imenu Buggy, saj že leta in leta po izolskih ulicah vozi rdeč buggy, ki povsod zbuja pozornost. Sedaj pa je, po dolgih letih iskanja in dela, iz garaže pripeljal star voksvvagnov kombi, letnik 1965. Tako lepo preurejenih kombijev je dandanes malo na cesti. Komaj mesec dni je tega, kar ga je pokazal, pa je z njim že prejel dve nagradi za najbolj atraktivno predelavo. Za rdečega buggya je dobil več kot 40 pokalov, kombi pa bo gotovo še zasenčil rdečega znanca izolskih ulic. KRIMINflLIJE POPOLN PONAREDEK Iz koprske banke so dečke obvestili, da so med preštevanjem inkasa benzinske črpalke Istrabenza našli bankovec za 10. 000 lir, kije bil popoln ponaredek. RUKZAKE KRADEJO Na policijski postaji se je zglasila občanka in prijavila tatvino nahrbtnika iz predsobe stanovanja. Storilec je bil tako predrzen, daje tatvino izvršil medtem ko je lastnica v kuhinji pila kavo. Vrednost ukradenega sicer ni velika, večji pa je poduk lastnici in drugim občanom, da je, kljub vročini, bolje imeti zaprta vrata stanovanja, saj odprta vrata kar vabijo nepridiprave. ZNANI ROLNIK Iz bolnice so sporočili, da je neznanec, ki se še zadržuje v bolnišnici, iz omarice ukradel več zdravil. Na mestu dogodka so dečki zadržali neznanca, osumljenega tatvine, kmalu pa se je pokazalo, da je policistom zelo znana oseba. Med osebnim pregledom so pri tatiču našli zdravila Heptanon, ki jih je očitno najbolj iskal. NESREČNA VREČKA Pri kontroli plaže Simonov zaliv so dečki imeli v postopku štiri mladeniče iz Izole pri katerih so našli sumljivo polivinil vrečko. V vrečki pa je bila še bolj sumljiva snov, ki jo sicer poznamo kot marihuano. GRE Sl MORITEL (GSM) Iz Kovinotehne so poklicali na policijsko postajo in povedali, da iz izložbene omarice, ki je bila pod ključem, pogrešajo tri telefonske aparate GSM. Dva sta bila znamke Siemens, eden pa Sony. Imena tatiča še niso odkrili. SMOLA PA TAKA Občanka je na policijski postaji prijavila krajo GSM telefonskega aparata na bazenu na Belvederju. Storilec je dejanje izvršil v prepričanju, da ga ni nihče videl. Na njegovo nesrečo in na srečo oškodovanke je dejanje opazoval policist, ki takrat sicer ni bil v službi. Kljub temu je storilca zadržal in počakal, da so prišli tisti, ki so bili takrat v službi. Z VILAMI GA JE V petkovih večernih urah so bili policisti obveščeni, da je v Dobravi nekdo z vilami zabodel drugo osebo. Policisti so odšli na kraj dogodka in tam odvzeli prostost storilci kaznivega dejanja, ki se mu reče poskus umora. Poškodovanca so z reševalnim avtomobilom odpeljali v bolnico, kjer so ga takoj operirali in se še borijo za njegovo življenje. Razloge, zakaj je prišlo do poskusa umora bo storilec pojasnjeval na sodišču. YUGO NA YUGOTA Na Dantejevi ulici sta se dva lastnika Yugov odločila, da čelno zapeljeta eden proti drugemu. Ob posledicah, ki so pri tem nastale (k sreči je šlo le za zvito pločevino) sta bila manj složna, zato sta poklicala na pomoč dečke, ki naj bi razsodili. Vsi pa so ugotovili, da pločevina le ni tako trda kot so mislili. DREVESA IN KOKOŠI Občanka je poklicala na policijsko postajo in zahtevala intervencijo, ker seje sprla s sosedo. Obe sta starejši osebi in se pogosto prepirata zaradi dreves na meji parcele in zaradi kokoši. Gospema so dečki pojasnili, daje lepo, da tako skrbita za posest in domače živali, vendar bi z leti lahko pokazali tudi malo modrosti. Končalo seje z opozorilom. KAMEN IN ZID Zelo podobna intervencija seje zgodila v primeru, ko sta se sprla soseda. V tem primeru je do spora prišlo zaradi polaganja kamna na betonski zid. Soseda so opozorili in napotili na zasebno tožbo. RUDILKA GA MOTI Dečki so morali intervenirati tudi v Ljubljanski ulici, kjer sta se sprla dva stanovalca. Ugotovili so, da je sosed napadel soseda zaradi budilke, ki prvemu menda zvoni, drugega pa to moti. Še posebej ga moti to, da zvoni zgodaj in glasno. Soseda brez budilke so prijavili sodniku za prekrške, ki bo skušal izvedeti kakšno grozno budilko ima prvoomenjeni sosed. TADLETE PROTI ZDRAVJO V jutranjih urah je zdravnik prve pomoči opozoril policiste, da se na plaži marine v Izoli nahaja neznanec v spodnjih hlačah in poškodovan. Med postopkom so dečki ugotovili, daje neznanec doma iz Velenja in da je zaužil večjo količino zdravil ter v omamnem stanju padel in se poškodoval. S kakšnim namenom je zaužil tablete ni jasno, zagotovo pa mu niso posebej koristile. TRIJE NA DVA Vroče sonce je v nedeljo na plaži pod Belvederjem tako segrelo glave treh mladeničev, da so se lotili dveh tujcev in ju dobro pretepli medtem ko sta se skušala hladiti v slovenskem morju. Za enega od tujcev se ni končalo prav dobro, saj so ga ob pregledu v bolnici kar zadržali na zdravljenju. Za trojico razgretežev dečki že poizvedujejo in so jim za petami. Eden od njih ima pri sebi tudi tujčevo denarnico, kije temu padla iz žepa med pretepom. Tudi posest te denarnice bo moral temeljito zagovarjati. DRORlI V tem tednu so dečki zabeležili še nekaj poškodb vozil na parkirnih prostorih, povečano število vinjenih voznikov, kar je verjetno posledica hude vročine. Obiskovalce plaž pa dečki opozarjajo, naj skrbijo za svojo lastnino, ker so nepridipravi bolj pazljivi od njih. AGENCIJA ZA NEPREMIČNINE At,i N/i /x i rvi rvic»l~»ì 1 ì zvit: sim posritdovANj'E: piKKÌAjA,NAkup,ZAMENjAVA,NAjEM, vpisi V ZEMljiško kNjiqo,pRAVNi NASVEli,CENitVE ÌN pREVodi ’ Ml RIA GREGORIČ s.p. DekANi 14 1 62 7 1 OekANi teI.,Fax.*J86 66 560 290 qsM. 04 I 758 990 Egidij Krajcar Kadar govorimo o turistični sezoni imamo vsi sobodajalci, gostinci in hotelirji v mislih eno - kako pripraviti vsak svoje zmogljivosti za znanega in neznanega gosta. Urejamo fasade, vrtove, balkone, apartmaje, sobe... z namenom, da bi gostu v času njegovega dopustovanja pri nas, nudili činiveč. Pri tem skušamo v svoji majhnosti urediti vsak svojo mikro lokacijo po najboljših močeh, vse za zadovoljitev svojih ozkih interesov. Toda ali je dovolj, da vse to počnemo le v lastnih ozkih okvirjih? Kaj pa naša širša okolica? Kaj naša Izola ponuja temu sezonskemu gostu? Mar se ne bi dalo sezone podaljšati še za kakšen mesec? Vsi mi, ki smo v svojo ponudbo vložili določena sredstva, bi si vsekakor želeli tržiti več kot le dva poletna meseca. Kje najti način, da bi nam to uspelo? Preprosto tako, da svoj osebni interes združimo z javnim, da splaniramo ureditev tako mesta kot tudi njegove okolice.Pomembna je povezava občine z regijo in nenazadnje tudi z državo, ki mora imeti svoj interes pri ureditvi tudi najmanjše vasice kot pomembnega člena verige pri udejanjanju vse Slovenije kot turistične dežele. Menim, da je prav pri turizmu v naši državi še veliko nedorečenega. Sedaj, ko imamo v Izoli cel kup turistično - gospodarskih organizacij, je upati, da bomo staknili glave v našo skupno korist, kar prav zagotovo pomeni, da bomo, hotelirji in vsi, ki od turizma živimo, na sejmih nastopali skupaj in načrtno, ter tako prodajali naše turistične zmogljivosti. Kaj moramo storiti, da dvignemo kavliteto ponudbe našega kraja? Najprej moramo razmišljati o tem, kar že imamo in ponujamo. V času pred sezono bo treba močno angažirati inšpekcijske službe, da poskrbijo za dosledno izvajanje občinskih odlokov, ki zajemajo čistočo in urejenost mesta in okolice ter prometnega režima. Trenutno imamo kar nekaj gradbišč, ki so tako ali drugače zaščitena in marsikdaj moteča. Izvajalce gradbenih del je treba pozvati k ureditvi in zaščiti le -teh. Predvsem pa bi apeliral na vse zaposlene v inšpekcijskih službah, policiji ter vse s katerimi se gost v Izoli srečuje, da so do obiskovalcev bolj prijazni in tolerantni. Saj vemo, samo zadovoljen gost se bo znova in znova vračal v naš kraj. Prav bi bilo, da se gosta na prekršek najprej opozori in se mu pomaga. Za to bi bilo smotrno ponovno uvesti policaje v belem - študente. Nujna je uvedba mini - busa, ki bi krožil po Izoli in povezoval vse pomembne točke in ne le od Belvederja do hotela Marine. Gostu, ki prebiva pri zasebniku bi lahko ponudili posebno turistično dovolilnico, s katero bi imel olajšave pri vstopu na plažne objekte, kulturne prireditve in pri parkiranju, s čimer bi se ločeval od enodnevnih gostov. Vsi mi čutimo pomanjkanje novega prospekta, s katerim bi dostojno predstavili Izolo. Skupaj bi morali izdati brošuro, ki bi v celoti in natančno predstavila kaj Izola ponuja, (od hrane in pijače, nočitev, kulturnih prireditev, zdravniške pomoči, razvedrila... in naslov muzeja, ki ga mi žal ne premoremo). Mar je Izola res mesto brez identitete in zgodovine? Kaže, da je res tako, kajti sicer bi imeli vsaj en prostor, ki bi pripovedoval o več tisočletni zgodovini našega mesta. Ko smo že pri identiteti se sprašujem, zakaj nimamo suvenirja, ki bi bil izviren in bi verodostojno predstavljal naše mesto. ) Današnji turist želi vse kaj več, kot le morje in sonce. Želi si aktivnega oddiha na rekreativnih površinah, ki jih je sicer premalo. Lahko bi ponudili več možnosti za jadranje in veslanje. Izola bi morala biti prijaznejša do družinskega turizma. Policija bi morala izvajati poostren nadzor na plažah predvsem pod Belvederjem. To kar se tam dogaja ob vikendih, ko se določena populacija zbira po ponočevanjih v disko klubih, Izoli ravno ni v ponos. Vsak, ki si ta kraj ogleda ob sobotah in nedeljah, si o Izoli kakšnega pozitivnega mnenja ne more ustvariti. Že ko smo pri Belvederju, bi bilo prav razmišljati o dokončni ureditvi sprehajalne poti od Simonovega zaliva do Strunjana, okoli strunjanskega rezervata, ki bi ga, mimogrede, lahko preimenovali bolj prijazno "Krajinski park Ronko" čigar sestavni del tudi je. S tem bi bile naravne plaže bolj dostopne slehernemu od nas tildi brez čolna. Če se pčasi premaknemo proti Izoli, se nam porodi vprašanje, zakaj vendar že enkrat nekdo ne neradi nekaj, da bi bile rimske izkopanine z rta Alieto na ogled širšemu občinstvu. Ena zanimivost več, ki sedaj propada in je v vsej svoji neizmerni vrednosti nekoristna, ker si ga nihče ne more ogledati. Gojko colpisce ancora. Naš sodelavec Gojko Cukrov trdi, da fotografija Ampelee, ki je bila objavljena v prejšnjem Mandraču sploh ni naša Ampelea in tla sploh ne gre za fotografijo iz Izole. Bomo videli kaj na to porečejo avtorji knjige Izola v 200 razglednicah. V neposredni bližini ob plaži hotela Delfin se izliva potok Ricorvo, ki ob sezoni večkrat neprijetno zaudarja, ob čemer je seveda vprašljiva tudi neoporečnost omenjene plaže. Na skalometu bi se lahko z nekaj betona uredilo več plažnih površin, ki jih je iz leta v leto manj napram številu gostov. V ta namen bi se lahko zaposleni v Simonovem zalivu in hotelu Delfin veliko bolj angažirali. Tomažičeva ulica predstavlja s svojim nedokončanim gradbiščem vse prej kot atrakcijo in varno pot do hotelskega naselja plaž.Toda za asfaltno prevleko za parking, ki ga nekdo trži v tej ulici seje takoj našel denar, za cesto pa ne. Za obrat Arga in Ribe - Delmar se ve, da naj bi se v bližnji prihodnosti selila v industrijsko cono. Upamo, da se bo to zgodilo čimprej. Kaj reči o Lonki, razen tega, da je daleč od estetske, izvirne in kvalitetne ponudbe. Tu bi morale občinske strukture kaj doseči tako, da bo ponudba primerna našemu kraju in običajem. Ko se sprehajamo po mestu, opažamo cel kup velikih reklamnih smerokazov, ki so vsi po vrsti različni in velikokrat neokusni. Tudi tu bi morali postoriti kaj na nivoju občinskega odloka, ki bi urejal in poenotil tovrstno signalizacijo. Predvsem pa primanjkuje signalizacija, ki bi turista usmerjala do galerij, cerkva in drugih zanimivosti našega kraja. Celotni promenadi manjka nekaj malenkosti, ki bi Izoli dali še bolj markantno mediteransko identifikacijo in bi jo s tem naredili še bolj pristno, toplo , domačo. Svetilnik s svojo neurejeno plažo in netlakovano promenado, je klavrna podoba. Pomebno je pač, da se trži površine v kičaste namene in ne v dokončno ureditev okolice. Okolico je potrebno urediti tudi ob cerkvi Sv. Mavra in jo bolj agresivno ponujati kot turistično zanimivost. Problem prometa v neposredni bližini cerkve je tudi dokaj problematičen, posebej poleti, ko se poveča število gostov doma Dva topola. Le ti predstavljajo z ortopedskimi vozički nevarnost zaradi neupoštevanja prometne signalizacije, saj velikokrat vozijo v obratni smeri, kot je vožnja dovoljena. S tem v že tako preozkih ulicah ogrožajo svojo in tujo varnost. Veliko Izolanov nas ve, daje na ozemlju, kije v lasti Delamarisa izvir termalne vode s stalno temperaturo cca 32 C. Za trenutek si predstavljajte realizacijo študije, kije bila pred kratkim predstavljena v tedniku Mandrač. Taje zajemala alternativno rešitev tega kraja, kjer ni mesta za Delamaris, ki z emisijo za Izolo tipičnega ribjega smrada in ropotu delovnih strojev - viličarjev, predstavlja velikega onesnaževalca. Kaj pa ladjedelnica? Kakšen bi bil prvi stik z Izolo ,. ko bi namesto doka in sivih zgradb zagledal lepo urejeno sodobno turistično naselje z naslovom TERME IZOLA. Mar se vam ne zdi, da bi se bil v Izoli problem izvensezonske zasedenosti kapacitet rešil? S selitvijo Delanmarisa in Ladjedelnice na druge, bolj primerne lokacije bi se lahko Izola razcvetela v pravo in pristno turistično mesto, ki bi zaradi svoje ugodne lege v srednjeevropskem prostoru bila med najbolj obiskanimi kraji v Sloveniji. Še veliko bi bilo za omeniti, vendar za tokrat bodi dovolj. Za vse, ki smo od rojstva del Izole in tiste, ki so se vanjo priselili: NAREDIMO TO IZOLO NAŠO. Egidij Krajcar Panorama Izole iz leta IH32, objavljena ob izidu brošure "Terme v izolskem S. Pietra", (vir: Isola in 200 cartoline) IMAGO 5LOVENIAE koncert židovske glasbe Nedelja, 25. 7. ob 21.00 v Ljubljanski ulici THE BURNINC BUSH THE CITY WAITS London predstavili bodo židovsko glasbo skozi stoletja - tradicije Sefardov in Aškenazijev. Vstopnine ni ! IZOLSKI PEVCI V BELLUNU V torek, 20. junija, so bili pevci Komornega moškega zbora iz Izole gostje mednarodne pevske revije Canto corale v S. Giustini pri Bellunu v Italiji. Na tej tradicionalni, že 9. po vrsti pevski reviji, so tokrat, poleg Izolanov nastopili še: mladinska pevska skupina iz domačega kraja Coro voci bianche, 50 članski zbor domačinov La schola Cantorum, 6 - članska dekliška vokalna skupina Euridice iz Firenc in kot glavna atrakcija revije, zbor The Choir of Ormond College z univerze Melbourn z Avstralije. Več kot tisoč petsto poslušalcev v veliki dvorani lokalne glasbene šole (koncerta zaradi slabega vremena ni bilo mogoče izvesti na prostem) je s prisrčnim aplavzom navdušeno sprejelo vrhunsko izvajanje domačih, še posebej pa gostujočih pevskih skupin. Med njimi je bilo petje izolskih pevcev sprejeto še posebej prisrčno, najbolj pa je seveda vžgala trentarska "Compe, čompe ..." Organizatorji revije v S. Giustini so se izkazali s prisrčno gostoljubnostjo in še dolgo v svežo podalpsko noč je s trga prd šolo odmevala pesem pobratenih Avstralcev, Firenčank in Izolanov, skupaj z razigranimi domačini, ki svojih gostov kar niso hoteli pustiti na zaslužen počitek. Danilo Japelj PLESALCI SO NAVDUŠILI Skoraj 60 plesalcev, udeležencev Mednarodne poletne plesne šole, ki je tudi letos potekala v izolski športni dvorani Livade, je navdušilo na zaključnem nastopu, ki so festivala. Čeprav je bilo časa za priprave malo in je bilo prizorišče nekoliko premajhno so mladi plesalci pokazali veliko mero znanja, mentorji pa obilo») lepih koreografij, ki so izvabljale aplavz za aplavzom. Bilo je videti nekaj izvrstnih plesalcev, ki bi jih bile že zdaj vesele mnoge znane slovenske plesne skupine. ga pripravili na prizorišču Mediteran GALERIJA ALGA Kristanov trg IZOLA NEKOČ Razglednice na katerih je upodobljena Izola / od začetka stoletja / so last Adriana Princivala iz Trsta. Razstava bo na ogled do 4. avgusta festival Petkov večer Mediteran festivala je minil v dvojnem programu. Najprej so občistvo dobro ogreli mladi plesalci, potem pa so jih še bolj podžgali člani romske skupine Amala. Njihova glasba je zmes ciganskih in jazz standardov, na trenutke se približa čistemu popu, potem pa le zbeži v raziskovalne vode. Za večino je bil izvrsten nastop, za sladokusce povprečen. Sobotni večer so umirili godbeniki Prvačke pleh muzike. Štirideset godbenikov je uro in pol igralo plesne standarde iz medvojnih časov, potem pa še dve uri vse vrste standardov med vožnjo z barko Delfin. Če bi si dogodka sledila bi bil koncert verjetno boljši, tako pa ga je moral razgibati Frančeže s pevskim in govorniškim vložkom. Seveda pa je starejša generacija uživala brez meja. Vstopnina je problem pa naj bo še tako smešno nizka. Nekateri so pač prepričani, da je plačevanje vstopnine neracionalno dejanje in se raje drenjajo pred vhodom ter stegujejo vratove, čeprav bi za udobno stolico odšteli vsega 500 tolarjev. Do kulture plačevanja vstopnine smo očitno še daleč, toda treba je vztrajati, saj samo na ta način lahko vzgojimo tudi dobro, kritično in zahtevno, a kulturno publiko. VALERIJA INSULA - ENZO L'ACQUE**-« Vse pripombe, pritožbe ali kaj drugega lahko pošljete po pošti ali e-mailu na tednik MANDRAČ m a ndrac@s-net.net En dan po izidu zadnje številke Magazinge M je prišlo na uredništvo Mandrača pismo, ki je bilo precej naperjeno na mene osebno ter na domnevno neprofesionalnost, ki naj bi jo pokazal pri pisanju članka o koncertu v Fiesi 22. 5. tega leta. Ker pa je iz pisma očitno, da me avtor precej dobro pozna, ker ta članek ni bil objavljen v Magazingi, niti se pod njega nisem podpisal, in če velecenjeni avtor nima dovolj jajc, da bi mi tisto, kar si misli o meni povedal v obraz, niti njegovih umotvorov ne mislim objavljati. MUKI vab. Silliilip»:» . J^Razstalik Koncarti. !i | poneMjsk.kiulF h mJù --ndefl? Lepega poletnega dne sta se srečali Francka in Micka. Micka se je odločila Francki zaupati skrivnost, ki jo je težila že dlje časa, seveda pa je bilo vse skupaj pospremljeno še z klasičnim "ne povej nobenemu, ", kot odločilni stavek, ki te zrajca, da greš in isto stvar poveš prvemu, ki ga srečaš na cesti. Seveda je Francka sočutno pokimala in jo še malo potrepljala po rami v stilu "saj bo vse v redu ", potem pa odkorakala naprej in glej hudiča, kako se je takoj zaletela v Milko. Diskretno jo je potegnila vstran in ponovila celo zgodbo s tem seveda, da je nekatere podrobnosti izpustila in jih par dodala, ravno toliko, da je zgodba dobila malo bolj estetski videz, kajti kot vemo je resnica tisto, kar iz nje narediš. In tako se je nadaljevalo. Vedno skupaj s tistim "ampak ne povej nikomur drugemu ", tako da se je vse skupaj širilo hitreje kot kuga pred par stoletji in ko je na koncu Micka prišla do Franckle in jo potihem . 1 H- /n previdno vprašala "Ti, ma si mogoče komu •itsr i mm > sm. i >' : C*K<«$K jTnxJjirrcrl itàisjSM&B Bitcbcr* rcatjT-iir43io1i énrtefc.22.jn«K fa ' ^ v Zappa J £ - £ .A J.M m .M m&uMt ir Jlà i / p čJt&mir h itfmmr ,x ■ M- J A fr ■ mm \ A ^ mrnmmtd- K ' %, Mmm/ / Mmm / t / i. 4M0ŠTT Ni Vse Infbruiidk o pro&itnu ni tel 066/643664 ili v prostoHh klubi ob 18. 00 d« 2 2.00 0 T Skoraj v skladu s programom smo izpeljali dosedanji julij. Bobnarski tečaj se bo zaradi nejasnosti med predavateljem in "učenci" začel danes, 12. julija ob 17. uri. Na žalost pa smo morali zaradi težav pri pridobivanju ključev letnega kina Arrigo ni koncert, ki bi moral biti ta torek, 20. julija, prestaviti na drugi teden v avgustu, po vsej verjetnosti v San Simon. Sodelovanje pa so že potrdile skupine NIGHT JUMP, SPIRITS, SENSATION, DIDA MOTA KANON, FIFTY FEET DROP, LITTLE FLOWERS ter RA GGED UNDERS. Vabljeni torej enkrat v drugem tednu avgusta. Razstave Samanthe in Anje ravno tako ni bilo, v glavnem zaradi rahle sklerotičnosti avtoric (kar najbrž ni prišlo od starosti), ki sta enostavno pozabili priti. In še ena stvar, ki je odpadla, pa je bil a predstavitev 24 Grana, zaradi službenih obveznosti Andreja Dežjota. Bil pa je D J Mejak, kije zavrtel različno glasbo od tukaj in od drugod. Ostale večere (mislim tiste, ki so odpadli), pa smo improvizirali z glasbo po željah ter enim vuleo-night-om. Oh tej priložnosti pa gre tudi zahvala Igorju Ostrouški, ki nam je podaril televizijo, in sicer celo barvno. S tem nam je rešil par problemov glede atmosfere. Se enkrat hvala. Še nkratpa tudi vabimo vse interesente na bobnarski tečaj ter na likovno delavnico, ki bo potekala naslednji teden, če bo le dosti interesentov, da se javijo v klubu in se prijavijo za dejavnosti. ZBIRAMO HUMANITARNO PCMCQ ZA 6REZQ0MQA GOJKA NJEGICA, ROJENEGA V SREDNJI DALMACIJI, zy. im SPE3STVA LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RAGLN 51430 ~ m ~ 000 ~ 0C42?Sy ALI PA JIH 03QATE V POSEBEJ ZA TO NAMENJENO ZBIRALNO SKRINJICO V MLKI—JL NEDELJA, 25\ JULIJA SV. MAŠA OB 17.00 URI POPRAVIMO CERKEV XV. J A. K O D. R. Cerkev sv. Jakoba na Šaredu sodi med tiste naše kulturnozgodovinske in verske spomenike, ki so bili v preteklosti deležni nikakršne pozornosti civilne in cerkvene oblasti, končalo pa se je tako, da je cerkvica na pol ruševina. Strop seje pred leti udrl in zdaj je notranjost prepuščena na milost in nemilost naravi. Notranjosti pa skorajda ni, saj so večino relikvij, vključno s kipom sv. Jakoba, pred leti odnesli neznanci, ki pa jih na Šaredu menda celo poznajo. Kakorkoli že, nekateri posamezniki iz Šareda in od drugod, skušajo zbrati denar vsaj za popravilo strehe, tako da cerkvica ne bi povsem propadla. Želijo si, da bi v naslednjih letih lahko popravili omet in utrdili stene, saj spomeniško varstvo menda ne dovoli, da bi jo zrušili in na istem mestu zgradili popolnoma enako cerkev. Kdo ve, morda pa se bo tudi v občinskem proračunu kdaj našel kakšen tolar za popravilo tega zanemarjenega in propadajočega objekta. ILIRIKA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠAd.d.d Borzni komentar tedna: Rast, a le za kratko? Kot pove že naslov, smo bili na borzi v tem tednu priča rasti delnic, kar je med investitorje vneslo vsaj nekaj optimizma. Indeks SBI je tako sredi tedna znašal 1.757 indeksnih točk, kar je glede na pretekli teden premik v pozitivno smer. Vendar stvari vseeno niso tako rožnate, kot se zdi na prvi pogled. Ob prometu, ki dnevno le s težavo preseže 100, 000.000 tolarjev je takšna rast lahko nevarna ter jo lahko primerjamo s hišo iz kart, ki se sesuje že ob prvi večji oviri (večjemu prodajalcu). V kolikor se v igro torej ne vključi več investitorjev, se lahko tečaji zopet ustalijo na nekoliko nižjih nivojih. Z delnicami Istrabenza seje trgovalo med 1.910 ter 1.960 tolarji za delnico, kar pomeni odmik od meje 1.900-ih tolarjev, kjer seje tečaj zadrževal kar nekaj časa. Luka se počasi približuje 3.300 tolarjem, kar pa bo v tem trenutku težko doseči. Bolj je verjetna korekcija tečaja proti 3.200 tolarjem. Med tema mejama seje namreč pojavilo kar nekaj ponudbe, ki jo sedanje povpraševanje verjetno ne bo zmoglo premagati. Delnica Intereurope nadaljuje s stabilno rastjo, kaže pa na nadaljevanje sedanjega trenda. Med pozitivnimi premiki velja omeniti še Radensko, ki je v preteklih dneh znova prišla preko 2.300 tolarjev, nato pa seje tečaj nekoliko umiril. Vsekakor pa ostaja med delnicami, ki imajo na borznem trgu največ prostora za rast. Lek se zaenkrat ne more odmakniti od nivoja 35.000 tolarjev, ta tečaj pa se ohranja predvsem zahvaljujoč majhnemu obsegu prodaj. Prosti trg beleži minimalen promet, nekaj več ga je le z dolžniškimi vrednostnimi papirji Zaradi špekulacij okoli inflacije, ki naj bi sledila uvedbi davka na dodano vrednost, vsaki novici o podražitvi sledi tudi trgovanje z nakupnimi boni. Slednji namreč omogočajo popust pri vpisu blagajniških zapisov, obseg popusta pa je neposredno odvisen od mesečne inflacije. Vendar je trgovanje z njimi zelo tvegano, dnevna nihanja pa včasih presegajo 20 odstotkov vrednosti. V četrtek se je zopet pričelo trgovati s polnimi pidi, kar pomeni, da je preoblikovanje v nove delnice za te pide končano. Daniel Viljevac VAŠKI PRAZNIK NA MALIJI V nedeljo, 18. julija so na Maliji praznovali vaški praznik - obeležili so zaščitnico kraja Marijo Karmelsko, kateri je posvečena njihova cerkvica. Po maši so pripravili kulturni program. V njem je kot gost nastopala pevska skupina Šavrinke iz Sv. Petra. Zapela je več pesmi iz svoje zaloge domačih ljudskih pesmi. V program sta bili vpeti šrajerka naših ljudskih zgodb Sendy Petaroš in pa povezovalka pevske skupine Šavrink. Presenečenje nam je pripravila skupina domačih harmonikarjev s klarinetistom (Manuel Šalkovič, Dean Del Giusto, Devid Glavina.) Prva dva sta pred dvema tednoma na evropskem prvenstvu z diatonično harmoniko v Attimisu pri Udinah dosegla drugi mesti v svojih kategorijah (12 in 15 let). Klarinetist Glavina , ki je pred par leti z odliko končal glasbeno šolo Izola, igra tudi harmoniko (in spremlja malijske pevke), je kot starejši skupino tudi vodil. Malijske žene so se izkazale kot odlične pekarice, saj so pripravile celo vrsto sladkih dobrot, ki so že po izgledu privabile k mizi. Skratka: nekaj se tudi na izolskem podeželju dogaja in, če je spontano in kvalitetno, presega vse meje, je še posebej hvale vredno! Človek se sprašuje: od kje tolikšen žar za petje in glasbo, za ljudsko slovstvo? Nada Morato ŠPORT V TRETJEM ŽIVLJENSKEM OBDOBJU Letos, ko je mednarodno leto starejših , je bilo več športnih srečanj. Obalna sindikalna organizacija je organizirala srečanje v balinanju in kartah (briškula), Zlobec Angelca je zasedla 2. mesto. V Portorožu je potekalo mednarodno srečanje v balinanju, na katerem so sodelovale tudi Izolanke. V Pivki je bil balinarski turnir Društva upokojencev, kjer so Izolanke prejele pokal za tretje mesto. Ob občinskem prazniku 11.juliju so upokojenke v Izoli organizirale balinarsko srečanje upokojencev. Pri organizaciji jim je izdatno pomagal g.Luka Lušič iz Fotooptike Rio, saj jim je omogočil nakup trenirk za vso ekipo. Ob tej priložnosti se mu za pomoč tudi zahvaljujejo. Športni pozdrav BORZA ZNANJA IZOLA MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA Oktobrske revolucije 1, 6310 Izola, telefon: 066/ 647 530 e-niail: izola@borzaznanja.mss.edus.si vsak delavnik od 8 do 13 ure v sredo od 8 do 13 ure in od 16 do 18.30 ure Borze znanja so informacijska središča, kjer lahko poiščete ali ponudite najrazličnejša znanja. Naš slogan se glasi: MENJAJ ZNANJE, NE SANJE! Nekateri so za to že poskrbeli in želje tistih, ki so nas poklicali so zelo raznolike: * gospo iz Strunjana zanima gojenje, nabiranje, priprava in uporaba zdravilnih zelišč * naša mlada članica iz Kopra potrebuje inštrukcije umetnostne zgodovine * zanimanje je za učenje španskega in portugalskega jezika * gospod iz Materije išče informacije o postopkih priprave parfumov in eteričnih olj ter o vzgoji rastlin, ki so za to potrebne * našemu članu lahko svetujete v zvezi z nego in ličenjem telesa in obraza * simpatičen gospod bi se rad naučil igrati na klavir, v zameno pa ponuja razna druga znanja * pomagate lahko tudi našima dvema navdušenima zbirateljema kar zadeva informacije o ladji REX Naši člani vam poleg inštrukcij in jezikovnih znanj, ki jih je sicer največ, ponujajo tudi manj običajna znanja kot so: * različne tehnike masaže in sproščanja * obrambne in borilne veščine AIKIDO in TAI JI QUAN * vegetarijanska prehrana ali dietna prehrana pri sladkorni bolezni Za vse podrobnejše informacije vam je izolska Borza znanja v poletnih dneh od 1.7. do 31.8. na voljo vsak delavnik od 8h do 13h na tel. št.647-530 ali osebno v prostorih Matične knjižnice v Izoli. Buh BOR ZNANJ Iz Napolija prihaja skupina, ki že sodi med zvezde italijanske glasbe. Niste jih videli na Domenici in ali v kakšni podobni oddaji, zato pa so navdužili v Roxy bar-u, Help-u in v oddaji Queli che il calcio. Poleg tega pa navdušujejo na nastopih širom po Italiji, predvsem po njenem srednjem in južnem delu, saj so glasniki nove Italije, tiste, Italije, ki se bori proti rasizmu, se zavzema za medsebojno bogatenje različnih kultur, proti ksenofobiji in za odkrivanje novega v glasbi. Mnogi jim pripisujejo uspeh, kot so ga že dosegli njihovi predhodniki in prijatelji: Almamegreta, 99 Posse in drugi vrhunski umetniki z jugozahodne obale polotoka. Njihov etno dub je na meji med Mano Negra, Negress Vertes in sodobnimi angleškimi dub skupinami, kot so npr. Massive Attack. V zraku bo veliko elektronskih zvokov, a še več klasičnih zvokov tradicionalnih glasbil in izvrstnih melodij, predvsem pa veselih ritmov, ki bodo Veliki trg spremenili v veliko plesišče. Francesco Dl Bella - vokal Armando Cotugno - bas, klaviature Renato Minale - bobni in programiranje Giuseppe Fontanella -kitara Peppino Principe je v harmoniki to, kar je bil v klasični kitari Segovia ali kar je bil v trobenti Miles Davies. O tem, kdo je v Evropi in morda celo v svetu največji mojster tipk klavirske harmonike ni nobenega dvoma. Možakar sivih las in živahnih prstov je svojo glasbeno pot začel v Bariju, kjer je skupaj z bratom in orkestrom Quintetto Hot spremljal zaveznike na poti proti severu. Prišel je do Milana in tam ostal ter do srede 50-tih let nastopal takorekoč brez počitka v vseh mogočih zasedbah, najprej s kvintetom Fratelli Principe, potem s kvartetom, sekstetom, big bandom in simfoničnim jazz orkestrom. Doslej je izdal celo vrsto albumov, igral z množico glasbenikov iz vseh koncev sveta in preigral na svoj način vse glasbene zvrsti, od klasike do jazza in celo etno glasbe. Na Mediteran festival prihaja s pomočjo Muzikalij Sever ob podpori štirih priznanih jazz glasbenikov iz Slovenije, članov orkestra RTV Slovenija s katerim je Peppino posnel enega od svojih številnih albumov. Napovedane so že skupine poslušalcev iz slovenskih glasbenih šol, tako da se obeta učna ura klavirske harmonike in etno jazz melodij. Jon Accordio« KM Polina so nastali februarja lani, ko so se združili trije glasbeniki iz Napolija, ki pa so dotlej ustvarjali v treh povsem različnih glasbenih okoljih. Združenje je spravilo na svet nekakšno mešanico jungle-a, hip hop-a in celo drum' n ' bass-a. Skratka, to kar počnejo Polina je oderska mešanica človeške energije in elektronike. Teksti so v italijanščini in seveda v napolitanščini. To, kar počnejo Polina je seveda daleč od ljudske glasbe, toda, kaj bo pravzaprav ljudska glasba tega tisočletja. Morda pa jo Polina in sorodne skupine prav zdaj ustvarjajo s tem neverjetnim prepletanjem lastne in računalniške ustvarjalne moči. V razmeroma kratkem času so Polina nastopili v živo v oddaji Suoni e ultrasuoni (Rai Radio 2), zmagali na festivalih Sottotiro in Arezzo Wave 99. Trenutno pripravljajo svoj prvi pravi album, vmes pa bodo preverili mladostni in odprti utrip našega mesta. Luca Mazza - vokal, beat box Ercole Longobardi - bobni, programiranje Fulvio di Nocera -bas dub master Na Poljskem radi porečejo, da so Syrbacy prva poljska skupina, ki igra poljski folk. Bili so namreč prva skupina, ki je za poljski radio snemala prej omenjeno glasbo in odkrivala neznane, že pozabljene ljudske viže. Odkrivali so pesmi in inštrumente, saj jih skupaj obvladajo več kot 150, od tega so nekateri že povsem pozabljeni, drugi pa prinešeni od kdovekje. Vsi inštrumenti so originalni, le nekatere so malo popravili in jih spravili k življenju. Njihov koncert ni običajen koncert. Je predvsem popotovanje skozi čas in različne kraje, je etnografski, zgodovinski in predvsem zabavni dogodek. Nastopali so vsepovsod in sodelovali z najrazličnejšimi umetniki, od Demisa Roussosa do Ravija Shankarja. Syrbacy so glasbeni navdušenci več kot zrelih let, brez glasbenih pregrad in odprtih ušes za najrazličnejšo glasbo, ki pa ji vedno dodajo nekaj slovanskega pridiha. Ob njihovem nastopu se obeta veliko zabave a tudi veliko poučnih trenutkov. Antoni Kania - lira, gajde, lutnja, kitara, vokal in še kaj Witold ŽUk - dude, drumla, vokal Andrzej Baraniuk - tolkala in podobni instrumenti, vokal