Št. 13 Maribor, petek 23.3.2018 ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIII OBCINA DESTRNIK 164. Odlok o proracunu Obcine Destrnik za leto 2018 Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 – Odl. US, 79/09, 14/10 – Odl. US, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB4, 14/13 – popr. in 101/13) in 15 clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel ODLOK O PRORACUNU OBCINE DESTRNIK ZA LETO 2018 I. Splošna dolocba 1. clen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obcino Destrnik za leto 2018 dolocajo proracun, postopki izvrševanja proracuna ter obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja na ravni obcine (v nadaljnjem besedilu: proracun). II. Višina splošnega dela proracuna in struktura posebnega dela proracuna 2. clen (sestava proracuna in višina splošnega dela proracuna) V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proracuna se na ravni podskupin kontov doloca v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.683.059 TEKOCI PRIHODKI (70+71) 2.046.598 70 DAVCNI PRIHODKI 1.811.748 700 Davki na dohodek in dobicek 1.632.563 703 Davki na premoženje 135.085 704 Domaci davki na blago in storitve 44.100 706 Drugi davki 0 71 NEDAVCNI PRIHODKI 234.850 710 Udeležba na dobicku in dohodki od premoženja 40.450 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 1.400 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavcni prihodki 189.500 72 KAPITALSKI PRIHODKI 399.050 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišc in neopredmetenih sredstev 399.050 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domacih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 237.411 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinancnih institucij 196.427 741 Prejeta sredstva iz državnega prorac.iz sredstev proracuna EU 40.984 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.654.747 40 TEKOCI ODHODKI 983.360 400 Place in drugi izdatki zaposlenim 230.003 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.700 402 Izdatki za blago in storitve 643.169 403 Placila domacih obresti 39.000 409 Rezerve 31.488 41 TEKOCI TRANSFERI 844.802 410 Subvencije 21.100 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 468.840 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 52.680 413 Drugi tekoci domaci transferi 302.182 414 Tekoci transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 826.585 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 826.585 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 431 Investicijski transferi pravnim in fizicnim osebam, ki niso proracunski uporabniki 0 432 Investicijski transferi proracunskim uporabnikom 0 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) 28.312 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vracila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povecanje kapitalskih deležev in financnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povecanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RACUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 78.946 50 ZADOLŽEVANJE 78.946 500 Domace zadolževanje 78.946 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 120.693 55 ODPLACILA DOLGA 120.693 550 Odplacila domacega dolga 120.693 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RACUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -13.435 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -41.747 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -28.312 XII. STANJE SREDSTEV NA RACUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 13.435 Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk – kontov in nacrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Obcine Destrnik. Nacrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proracuna 3. clen (izvrševanje proracuna) Proracun se izvršuje na ravni proracunske postavke – konta. 4. clen Odredbodajalec sredstev vseh delov proracuna za vse dejavnosti je župan. Župan lahko posebej pismeno pooblasti direktorja obcinske uprave za odredbodajalca. Pooblastilo je lahko generalno ali za cas njegove odsotnosti. Za izvrševanje proracuna Obcine Destrnik je odgovoren župan. 5. clen (namenski prihodki in odhodki proracuna) Namenski prihodki proracuna so poleg prihodkov, dolocenih v prvem stavku prvega odstavka 43. clena ZJF, tudi naslednji prihodki: • prihodki od obcanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo. • prihodki požarne takse po 59. clenu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 1 87/01 in 71/93), ki se uporabijo za namen, dolocene v tem zakonu, • prejeta sredstva za sofinanciranje projektov, • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. 6. clen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proracun, spremembe proracuna ali rebalans proracuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proracuna (financnem nacrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru podrocja proracunske porabe odloca župan na predlog neposrednega uporabnika – skrbnika proracunske postavke. Župan s porocilom o izvrševanju proracuna v mesecu avgusta in konec leta z zakljucnim racunom poroca obcinskemu svetu o veljavnem proracunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 7. clen (najvecji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proracunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekocem letu razpiše javno narocilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljucen v nacrt razvojnih programov, ce so zanj nacrtovane pravice porabe na proracunskih postavkah v sprejetem proracunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2019 50 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoce transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega clena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen ce na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oz. lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega clena se nacrtujejo v financnem nacrtu neposrednega uporabnika in nacrtu razvojnih programov. 8. clen (spreminjane nacrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega nacrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega nacrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v nacrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proracuna uskladiti nacrt razvojnih programov z veljavnim proracunom. Neusklajenost med veljavnim proracunom in veljavnim nacrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekt financira iz namenskimi prejemki. Po preteku tega roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti projektov do 10.000 eurov izhodišcne vrednosti odloca Župan in lahko spreminja vrednost projektov v nacrtu razvojnih programov. Obcinski svet odloca o uvrstitvi projektov v veljavni nacrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 10.000 eurov izhodišcne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa placil v tekoce leto, zakljucek financiranja prestavi iz prehodnega v tekoce leto, neposredni uporabnik uvrsti v nacrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proracuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proracunskih virov v veljavnem nacrtu razvojnih programov za prihodnje leto znotraj podprograma sprejetega nacrta razvojnih programov za posamezno leto. 9. clen (proracunski skladi) Proracunski skladi so: 1. proracun proracunske rezerve, oblikovan po ZJF. Proracunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 24.488 evrov. Na podlagi za finance pristojnega organa obcinske uprave odloca o uporabi sredstev proracunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. clena ZJF do višini 10.000 evrov župan in o tem s pisnim porocilom obvesti obcinski svet. IV. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in financnega premoženja obcine 10. clen (odpis dolgov) Ce so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. clena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do obcine, in sicer najvec do skupne višine 500 eurov. Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega clena ne všteva. 11. clen Župan je pooblašcen,da odloca o kratkorocnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar najvec do višine 5% sprejetega proracuna, ki mora biti odplacano do konca proracunskega leta. Župan potrjuje dokumente identifikacija investicijskega projekta (DIIP) in investicijske programa (IP), kateri so zajeti v proracunu Obcine Destrnik – v nacrtu razvojnih programov. 12. clen Med odhodki proracuna so predvidena tudi sredstva za promocijo obcine. O razporeditvi promocijskih sredstev in reprezentanco odloca župan oziroma od župana pooblašcena oseba. V. Obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja 13. clen (obseg zadolževanja obcine in izdanih poroštev obcine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežek izdatkov nad prejemki v racunu financnih terjatev in naložb ter odplacila dolgov v racunu financiranja se obcina za proracun leta 2018 zadolžiti pri MGRT (23. clen ZFO) in sicer za projekt Rekonstrukcija obcinskih cest - 2018. VI. Prehodne in koncne dolocbe 14. clen (zacasno financiranje v letu 2019) V obdobju zacasnega financiranja Obcine Destrnik v letu 2019, ce bo zacasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o dolocitvi zacasnega financiranja. 15. clen (uveljavitev odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-3/2018-22R-6/11 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 165. Letni program organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti za leto 2018 Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 5/2011), Popravka Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011) in 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – UPB, 11/10, 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel LETNI PROGRAM ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROCJU HUMANITARNIH IN OSTALIH DEJAVNOSTI ZA LETO 2018 Obcina Destrnik za izvajanje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti v letu 2018 v proracunu namenja sredstva, ki bodo razdeljena na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 5/2011) in Popravka Pravilnika za vrednotenje programov organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011). V letu 2018 se za razpise društev namenijo sredstva v višini 10.969,00 EUR na proracunski postavki 08015: SOFINANCIRANJE DRUGIH DEJAVNOSTI, in sicer: • 8.411,78 EUR za financiranje humanitarnih in ostalih društev s sedežem v obcini Destrnik, • 250,00 EUR za sofinanciranje humanitarnih društev s sedežem izven obcine, • 1.800,00 EUR sofinanciranje programov Turisticnega društva Destrnik in • 507,22 EUR za program MOSTOVI. Letni program se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih obcin in se uporablja od 1.1.2018. Številka: 900-3/2018-22R-7/13 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 166. Letni program kulture Obcine Destrnik za leto 2018 Na podlagi Pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 5/2011), Popravka pravilnika za vrednotenje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v obcini Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011) in 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – UPB, 11/10, 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBCINE DESTRNIK ZA LETO 2018 Letni program kulture za leto 2018 se udejanja preko programa društva v obcini, ki je registrirano za izvajanje kulturne dejavnosti in javnega zavoda. Javni interes za kulturo Obcine Destrnik se uresnicuje z zagotavljanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost, dostopnost kulturnih dobrin, kulturno raznolikost, slovensko kulturno identiteto. Ti pogoji se zagotavljajo s sprejetim proracunom za leto 2018. V letu 2018 se sofinancirajo naslednje dejavnosti: 1. 08005 Sofinanciranje kulturnih društev Obcina Destrnik objavi na podlagi zgoraj navedenega pravilnika vsako leto javni razpis za sofinanciranje programov na podrocju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Predmet razpisa so programi in projekti na podrocju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin. Višina sredstev znaša 4.000,00 EUR, od tega se nameni za: • sofinanciranje redne letne dejavnosti 3.000,00 EUR, • sofinanciranje prireditev 1.000,00 EUR, Letni program kulture se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih obcin in se uporablja od 1.1.2018. Številka: 900-3/2018-22R-8/14 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 167. Letni program športa obcine Destrnik za leto 2018 Na podlagi Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 5/2011), Popravka pravilnika za vrednotenje letnega programa športa (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011) in 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik št. 10/10 – UPB, 11/10, 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBCINE DESTRNIK ZA LETO 2018 Obcina Destrnik za izvajanje letnega programa športa v letu 2018 zagotavlja proracunska sredstva tistim športnim društvom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v obcini Destrnik in Popravkom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 6/2011). V proracunu Obcine Destrnik se za proracunsko leto 2018 namenijo sredstva za izvajanje letnega programa športa na naslednjih proracunskih postavkah: 1. 08021 FINANCIRANJE INTERESNE ŠPORTNE VZGOJE OTROK 771,00 EUR 2. 08002 FINANCIRANJE ŠPORTA 7.300,00 EUR. V letu 2018 se financirajo naslednje vsebine športnih programov: 1. Financiranje interesne športne vzgoje otrok 771,00 EUR Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok od 6. do 14. leta starosti, ki so prostovoljno vkljuceni v športne programe OŠ Destrnik-Trnovska vas. Sofinancirajo se šolska športna tekmovanja (medobcinska, regijska in državna): Vrednotijo se prevozi na posamezno tekmovanje. – priznani stroški /do 40 % stroškov vseh prevozov na tekmovanja. 2. Financiranje športa 7.300,00 EUR Od tega se nameni za: • športno rekreacijo 5.513,00 EUR Cilji športne rekreacije odraslih so ohraniti in izboljšati celostni zdravstveni status, humanizirati clovekovo življenje, zmanjšati negativne posledice današnjega nacina življenja in dela, preprecevati upadanje splošne vitalnosti cloveka ter s temi motivi pritegniti cim vecje število ljudi v redne oblike dejavnosti. • športne prireditve 1.787,00 EUR Letni program športa se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih obcin in se uporablja od 01.01.2018. Številka: 900-3/2018-22R-9/15 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 168. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajateljstvu javnega glasila obcan Na podlagi 9. clena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno precišceno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16 in 39/16) ter 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – uradno precišceno besedilo, 11/10- popr., 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na svoji 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IZDAJATELJSTVU JAVNEGA GLASILA OBCAN 1. clen V Odloku o izdajateljstvu javnega glasila Obcan (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 1/10 in 3/15; v nadaljevanju: odlok) se v 1. clenu za zaklepajem postavi pika in se crta besedilo »ter objavljanje predpisov Obcine Destrnik v Uradnem (vestniku) obcine.« 2. clen Spremenita se tretji in cetrti odstavek 3. clen odloka tako, da glasi: »3. clen Sedež izdajatelja je: Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik. Naslov uredništva je: Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik.« 3. clen Besedilo 9. clena se crta ter se nadomesti s spodnjim besedilom: »9. clen Uredništvo glasila se pooblasti, da doloci pravila (obseg, pogoje in nacin) izrabe casopisnega prostora za predstavitev kandidatov, politicnih strank in njihovih programov oziroma predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju, ki jih nato potrdi obcinski svet in se objavijo na spletni strani ustanovitelja glasila.« 4. clen V prvem odstavku 11. clena se tretja poved spremeni tako, da glasi: »Razpis se objavi na spletni strani ustanovitelja glasila.« 5. clen Zadnja poved prvega odstavka 14. clena se spremeni tako, da glasi: »Razpis se objavi na spletni strani ustanovitelja glasila.« 6. clen Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-3/2018-22R-12/19 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 169. Pravilnik o tarifnem sistemu za obracun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17), 54. clena Odloka o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 6/18), 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – uradno precišceno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na svoji 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRACUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBCINI DESTRNIK I. Predmet tarifnega pravilnika 1. clen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obracun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 54. clenom Odloka o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 6/18; v nadaljevanju: odlok) doloca tarifni sistem za obracun storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in • zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzrocitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in cetrte tocke prvega odstavka 7. clena Odloka o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo Slovenskih obcin, št. 6/18). (3) Tarifni pravilnik doloca nacin oblikovanja postavk tarifnega sistema in nacin obracunavanja storitev za: 1. zbiranje dolocenih vrst komunalnih odpadkov vkljucuje zbiranje: a) locenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališc, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz cišcenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo dolocenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. 2. clen (1) Izvajalec javne službe loceno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom locenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališc, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz cišcenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premicno zbiralnico, • obdelava BIO odpadkov, • obdelavo dolocenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. clen (1) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta na racunu prikazane loceno. (2) Cena javne infrastrukture vkljucuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzroceno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • financno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vkljucuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obracun storitev zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov 4. clen (1) Cena storitve zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot kolicnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno kolicino zbranih odpadkov iz prve tocke tretjega odstavka 1. clena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vkljucene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza loceno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza loceno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic loceno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih locenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, se oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaracuna glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza dolocenih vrst komunalnih odpadkov doloci izvajalec javne službe, v tehnicnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaracuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesecno razdeli masa v zadnjem obracunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno obicajen nacin in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izracun sodila za porazdelitev kolicin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izracuna na naslednji nacin: (6) Izracun mesecnega stroška storitve zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov se izracuna na naslednji nacin: • cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obracunski volumen zabojnika v l. III. Obracun storitve zbiranja bio odpadkov 5. clen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot kolicnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno kolicino zbranih BIO odpadkov iz druge tocke tretjega odstavka 1. clena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaracuna glede na prostornino zabojnika za BIO odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se doloci v tehnicnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaracuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesecno razdeli masa v zadnjem obracunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno obicajen nacin in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izracun sodila za porazdelitev kolicin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izracuna na naslednji nacin: (6) Izracun mesecnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izracuna na naslednji nacin: • Mesecni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obracunski volumen zabojnika v l. IV. Obracun storitev obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov 6. clen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot kolicnik med stroški obdelave in celotne kolicine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaracuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesecno razdeli masa v zadnjem obracunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno obicajen nacin in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izracun sodila za porazdelitev kolicin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izracuna na naslednji nacin: (4) Izracun mesecnega stroška storitve obdelave MKO se izracuna na naslednji nacin: • Mesecni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obracunski volumen zabojnika v l. V. Obracun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. clen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot kolicnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne kolicine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaracuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesecno razdeli masa v zadnjem obracunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno obicajen nacin in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izracun sodila za porazdelitev kolicin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izracuna na naslednji nacin: (4) Izracun mesecnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izracuna na naslednji nacin: • mesecni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obracunski volumen zabojnika v l. VI. Obracun storitev javne službe v vecstanovanjskih objektih 8. clen (1) Obracun storitev javne službe v vecstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število clanov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v vecstanovanjskem objektu. (2) Izracun mesecnega stroška posamezne storitve javne službe v vecstanovanjskih objektih se izracuna na naslednji nacin: • mesecni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obracunski volumen zabojnika v l. (3) Obracunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Racun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju vecstanovanjske stavbe, kateri stroške porazdeli v skladu z 54. clenom odloka in prvim odstavkom 8. clena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor vecstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. clenom odloka in prvim odstavkom 8. clena tarifnega pravilnika. VII. Obracun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. clen (1) Obracun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaracuna v skladu 4., 5., 6. in 7. clenom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaracuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obracun storitev javne službe za pocitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. 10. clen (1) Za posamezno pocitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev kolicine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 6 vrec za MKO volumna 90 l, 6 vrec za embalažo volumna 110 l in 6 vrec za papir volumna 40 l, ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v casu uradnih ur. (3) Izracun mesecnega stroška za posamezno pocitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obracunava na naslednji nacin: • mesecni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega obracunskega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opušcena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opušceni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoce bivati, nima hišne številke ter komunalnih prikljuckov ter ni vec v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. IX. Obracun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov 11. clen (1) Zamenjava zabojnikov se obracuna po ceniku, ki ga doloci izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzrocitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali unicil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplacno zamenjati. (2) V primeru vecstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. clenom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izkljucno pri izvajalcu javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo doloceno vrsto zabojnikov (izjema je MKO) v skladu z dolocili odloka in tehnicnega pravilnika, v stroške odjave dolocenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za locene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrecami. (5) Izvajalec v skladu s tehnicnim pravilnikom omogoca cišcenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzrocitelj izrazi željo po dodatnem cišcenju/pranju zabojnika, se storitev obracuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov 12. clen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to dolocenih prevzemnih mestih ali dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) V kolikor uporabnik storitev naroci dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora placati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. clen (1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira vrste odpadkov, kot to doloca tehnicni pravilnik. (2) Uporabnik storitev lahko v zbirnem centru brezplacno odda vrste in kolicine odpadkov, kot to doloca tehnicni pravilnik. XII. Koncne dolocbe 14. clen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. clen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o tarifnem sistemu za obracun cen storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na obmocju (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/05). 16. clen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-3/2018-22R-4/8 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik Vladimir Vindiš, župan 170. Tehnicni pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik Na podlagi 11. clena Odloka o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 6/18) in 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – uradno precišceno besedilo, 11/10-popr., 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na 22. redni seji, dne 22. 03. 2018, sprejel TEHNICNI PRAVILNIK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBCINI DESTRNIK 1. Splošne dolocbe 1. clen (vsebina tehnicnega pravilnika) (1) Tehnicni pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki na obmocju Obcine Destrnik (v nadaljevanju: tehnicni pravilnik) skladno z 11. clenom Odloka o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (v nadaljevanju: odlok) obsega: 1. Opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki. 2. Tehnologijo, pogoje in nacin zbiranja odpadkov. 3. Frekvenco prevzemanja odpadkov. 4. Tipizacijo predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za dolocanje izhodišcne prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov. 5. Minimalne standarde za dolocitev zbirnih mest, prevzemnih mest, zacasnih prevzemnih mest in zbiralnic locenih frakcij vkljucno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje. 6. Podrobnejše pogoje prepušcanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 7. Podrobnejšo vsebino registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov. 8. Druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe. 9. Javne prireditve in cistilne akcije. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki. 11. Obracun storitev ravnanja z odpadki. 12. Reklamacijski postopek. 13. Izterjava. 14. Nadzor na terenu. 15. Prehodne in koncne dolocbe. (2) Dolocbe tehnicnega pravilnika se nanašajo na izvajanje obvezne gospodarske službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, ki se zbirajo v okviru te javne službe in so opredeljeni v tem tehnicnem pravilniku (v nadaljevanju: javna služba). 2. clen (opredelitev pojmov) (1) Izrazi uporabljeni v tehnicnem pravilniku, imajo naslednji pomen: • Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja. • Povzrocitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzrocitelj) je po tem tehnicnem pravilniku vsaka fizicna ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroca nastajanje komunalnih odpadkov. • Imetnik odpadkov je povzrocitelj odpadkov ali pravna ali fizicna oseba, ki ima odpadke v posesti. • Drugi uporabnik je vsak uporabnik (pravne osebe, javni zavodi, šole, vrtci in samostojni podjetniki), razen gospodinjstva na obmocju individualnih gospodinjstev in vecstanovanjskih objektov. • Uporabnik storitev javne službe je oseba, ki skladno s tem tehnicnim pravilnikom izpolnjuje pogoje za vkljucitev v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki. • Zbirno mesto je prostor, kjer imajo uporabniki namešcene predpisane zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov v casu do prevzema odpadkov. • Prevzemno mesto je v naprej dolocen prostor, kjer povzrocitelji odpadkov v predpisanih zabojnikih ali tipiziranih vrecah z logotipom izvajalca prepušcajo odpadke po vnaprej dolocenem letnem razporedu izvajalcu javne službe. • Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava, obdelava in odstranjevanje odpadkov, vkljucno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov. • Prepušcanje odpadkov je postopek oddaje odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidencnega lista izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. • Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepušcajo izvajalcu javne službe, vkljucno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladišcenjem za namen prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vkljucno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje. • Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani. • Loceno zbiranje je zbiranje, pri katerem so tokovi odpadkov loceni glede na vrsto in naravo oz. sestavo odpadkov, tako da se olajša posamezna obdelava odpadkov. • Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidencnim listom. • Mešani komunalni odpadki (v nadaljevanju: MKO) so odpadki, ki se skladno s predpisom s prilogo Sklepa Komisije 2014/955/EU uvršcajo med odpadke s številko 20 03 01 iz sezama odpadkov, razen locenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov s cišcenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz cišcenja greznic. • Nevarni odpadek je vsak odpadek, ki ima eno ali vec lastnosti, ki so opredeljene v prilogi Uredbe 1357/2014/EU. • Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane. • Gradbeni odpadek je odpadek, ki nastane pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. • Izvajalec javne službe je oseba, ki skladno z odlokom opravlja dejavnost javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki sicer kot javno podjetje ali koncesionar. • Zabojnik za odpadke je tipizirana posoda, velikosti 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l in 1100 l za potrebe enega ali vec uporabnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. • Obracunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec • Posebne plasticne vrecke so vrecke oznacene z logotipom izvajalca javne službe. • Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje bioloških odpadkov rastlinskega izvora z vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali vec gospodinjstvom, ce gre za vecstanovanjski objekt z vrtom. Povzrocitelj lahko kompostira v hišnem kompostniku kuhinjske odpadke, ce ima za tako kompostiranje na razpolago vrt, katerega velikost zagotavlja postavitev kompostnika, kompostnik pa je zastrt ali tako izdelan, da se odpadkov, ki se v njem kompostirajo, neposredno iz stanovanjskih stavb ali javnih poti ne vidi. • Kontejner oziroma keson je zaprt ali odprt zabojnik za odpadke velikosti od 5 m3 do 10 m3 za zbiranje razlicnih vrst odpadkov. • Zbiralnica locenih frakcij (v stari terminologiji imenovana: ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za loceno zbiranje in zacasno hranjenje posameznih locenih frakcij, kjer povzrocitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepušcajo. • Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vkljucno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladišcenjem komunalnih odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. • Smetarsko vozilo je specializirano vozilo za zbiranje in odvoz odpadkov. • Vozilo za kontejnerski odvoz, samonakladalec je specialno vozilo za odvoz in praznjenje od 5 m3 do 20 m3 kontejnerjev. (2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem tehnicnem pravilniku, imajo enak pomen, kot je doloceno v odloku, zakonih in v podzakonskih predpisih, iz podrocja ravnanja z odpadki. 3. clen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) Dejavnost javne službe zbiranja je zbiranje komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in predpisi, ki urejajo odpadke. (2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno za celotno obmocje obcine. (3) V okviru javne službe zbiranja se zagotavlja zbiranje: 1. locenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, 2. kosovnih odpadkov, 3. odpadkov z vrtov, parkov in pokopališc, 4. odpadkov s tržnic, 5. odpadkov iz cišcenja cest, 6. mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), 8. bioloških odpadkov (v nadaljevanju: BIO) in 7. izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. (4) Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: Izvajalec javne službe v okviru dejavnosti zagotavlja: • zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat, • zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika, • zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premicnih zbiralnicah, • zbiranje odpadkov v zbirnem centru, • predhodno razvršcanje in predhodno skladišcenje zbranih odpadkov v zbirnem centru, • izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov, • oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, • ozavešcanje in obvešcanje uporabnikov. OPREDELITEV TEHNOLOGIJE RAVNANJA Z ODPADKI 4. clen (tehnologija ravnanja z odpadki) (1) Ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov poteka na nacin in po predpisih, ki veljajo za posamezne skupine odpadkov. (2) V Obcini Destrnik (v nadaljevanju: obcina) se odpadki zbirajo loceno na vec nacinov, odvisno od vrste in lastnosti odpadkov ter znacilnosti naselij. (3) Povzrocitelji odpadkov obvezno locujejo odpadke na izvoru, izvajalec javne službe pa jih prevzema na nacin oziroma s tehnologijo, ki velja za obmocje oziroma naselje, v katerem nastajajo odpadki. (4) Odvoz odpadkov izvajalec javne službe opravlja na razlicne nacine in optimizira prevoze glede na znacilnosti naselij in tehnologije zbiranja. 2. Tehnologija, pogoji in nacin zbiranja odpadkov 5. clen (zbiranje komunalnih odpadkov) (1) V skladu s predpisi s podrocja varstva okolja je obvezno locevanje odpadkov na izvoru – pri povzrociteljih odpadkov. (2) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov obsega: • - zbiranje/prevzemanje MKO pri povzrociteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje BIO pri povzrociteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na obmocju vkljucenih individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje locenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) pri povzrociteljih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, • zbiranje/prevzemanje v zbiralnicah locenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla), na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, kjer se ti odpadki ne zbirajo »od vrat do vrat«. (3) Zbiranje in odvoz drugih odpadkov obsega: • zbiranje/prevzemanje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah s premicno zbiralnico in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letnih akcijah, na vpoklic in zbirnem centru, • zbiranje/prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest »salonitne plošce« na zbirnem centru in pravilno ravnanje z njim, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08), • zbiranje/prevzemanje odpadnih nagrobnih svec na obcinskih pokopališcih in pravilno ravnanje z njimi, skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi nagrobnimi svecami (Uradni list RS, št. 78/08) • zbiranje/prevzemanje vseh loceno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v zbirnem centru. 6. clen (oprema za izvajanje javne službe) Zbiranje odpadkov in njihov prevoz se zagotavlja s specialnimi vozili za: • praznjenje zabojnikov volumnov od 80 do 1.100 l t. i. smetarska vozila in vozila za pranje zabojnikov, • nalaganje tipskih vreck za zbiranje odpadkov, t. i. smetarska vozila, • kontejnerje, volumnov od 5 do 10 m3, t. i. kontejnerska vozila, • kontejnerje, volumnov od 10 do 35 m3, t. i. abroll vozila, • prevoz odpadkov v razsutem stanju, t. i. ceradarji, • kombi vozila za prevzem manjših kolicin odpadkov • druga namenska vozila za zbiranje in prevoz odpadkov.. 7. clen (pogoji zbiranja odpadkov) Pogoji za zbiranje odpadkov, ki sta jih povzrocitelj in izvajalec javne službe dolžna upoštevati so: • Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišcu, vecstanovanjske objekte na pripadajocem zemljišcu k stavbi (t.i. funkcionalnem zemljišcu) in na obmocju na skupnih površinah povzrociteljev odpadkov. • Prevzemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, ki ga doloci izvajalec javne službe in je ob robu plocnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste. Prevzemno mesto ni oddaljeno vec kot tri (3) metrov od roba prometne/transportne poti. • Prevzemno mesto je lahko hkrati tudi zbirno mesto, ce se le to nahaja za individualna gospodinjstva na zasebnem zemljišcu in za vecstanovanjske objekte na pripadajocem zemljišcu k stavbi. • Povzrocitelji so dolžni zabojnike in namenske tipske vrece, z zbirnega na prevzemno mesto postaviti pravocasno, to je najkasneje do 6. ure na dan odvoza. • Povzrocitelji so dolžni vzdrževati zbirna in prevzemna mesta ter skrbeti za red in cistoco na teh mestih ter na dovoznih poteh do prevzemnih mest. • Povzrocitelji so dolžni po odložitvi loceno zbranih odpadkov v zabojnike ali v namenske tipizirane vrece, ne glede na to, ali so na zbirnem ali prevzemnem mestu, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, vrece pa zavezane s trakom. • Uporabniki so dolžni tudi v zimskem casu izvajalcu javne službe zagotoviti nemoten dostop do prevzemnih mest. • Izvajalec javne službe je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke oziroma odpeljati tipizirane vrece tako, da ne ovira prometa vec, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da se ne onesnaži prevzemnega mesta in mesta praznjenja ter ne poškoduje zabojnikov kot tudi ne okolice, kjer se opravlja delo. V primeru da izvajalec javne službe onesnaži prevzemno mesto ali mesto praznjenja, ga je dolžan ocistiti na lastne stroške. • V primerih višje sile ali drugih izrednih okolišcin (dalj casa trajajoca vrocina, zapora cest, sneg, poledica itd. …) lahko izvajalec javne službe uporabnike s predhodnim obvestilom, ki ga objavi na krajevno obicajen nacin pozove, da zabojnike in/ali tipizirane vrece postavijo na zacasno prevzemno mesto. • Uporabniki so dolžni z zabojniki ravnati kot dober gospodar ter skrbeti za njihovo cistoco. • Za povzrocitelje, do katerih dostop s smetarskim vozilom ni mogoc, se za enega ali vec povzrociteljev doloci lokacijo skupnega prevzemnega mesta. Lokacijo doloci izvajalec javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov skupaj s povzrocitelji. V primeru, ko je lokacija sporna, jo doloci obcinski organ pristojen za ravnanje s komunalnimi odpadki po pridobitvi mnenja izvajalca javne službe. • Izvajalec javne službe prazni samo zabojnike za doloceni oziroma naroceni volumen odpadkov ali tipiziranih vrec z logotipom izvajalca javne službe. • MKO, BIO, locenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) postavljenih ob zabojnikih izvajalec javne službe ni dolžan prevzeti. V primeru trenutno povecanih potreb morajo povzrocitelji narociti dodatni zabojnik oz. vrece, ki jih povzrocitelji nabavijo od izvajalca javne službe in na katerih je logotip izvajalca javne službe. Druge vrece z MKO, BIO, locenimi frakcijami (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) izvajalec ni dolžan prevzeti. • Ce povzrocitelj odpadkov ugotovi, da obstojeci zabojnik ne zadošca njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za vecjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. • V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzrocitelju obstojeci zabojnik za odpadke ne zadošca dejanski kolicini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzrocitelja opozoriti, da si priskrbi nov, vecji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzrocitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstojeci zabojnik za vecjega zamenja izvajalec na stroške povzrocitelja. • Odlaganje MKO, BIO, locenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla) v nenamenske zabojnike ali ob njih ni dovoljeno. • Odpadke je imetnik dolžan zbirati v za to dolocenih zabojnikih za odpadke po navodilih, ki jih prejme od izvajalca javne službe. • V primeru da izvajalec javne službe ugotovi ob prevzemanju odpadkov, da povzrocitelj ne locuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za ravnanje z odpadki, ga je izvajalec javne službe dolžan na primeren nacin pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). 8. clen (uporabniki storitev javne službe) (1) Vsak povzrocitelj komunalnih odpadkov, ki ima status uporabnika stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik, upravnik) se mora obvezno vkljuciti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in se mu pred vkljucitvijo doloci: • natancna lokacija prevzemnega mesta (pri dolocitvi le tega je izvajalec javne službe dolžan upoštevati pogoje dostopa s specialnimi vozili ter prometne in lastninske razmere lokacije), • velikost, število in tip potrebnih zabojnikov za odpadke in pogoje glede dostopa pooblašcenih delavcev izvajalca javne službe, • pogoje glede vzdrževanja zabojnikov za odpadke, • pogoje glede locevanja odpadkov na izvoru, • terminski plan pobiranja posameznih vrst odpadkov. (2) Uporabnik stavbe je dolžan priceti z oddajanjem ali prepušcanjem odpadkov takoj po pricetku uporabe stanovanjskega ali poslovnega objekta. (3) Uporabnik stavbe je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o pricetku uporabe objekta v roku osem (8) dni od dneva uporabe dalje. (4) V primeru, ce se povzrocitelj ne prijavi v sistem ravnanja z odpadki oziroma ne sporoci zahtevanih podatkov je izvajalec javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov upravicen do podatkov iz javnih evidenc na podlagi katerih povzrocitelja vkljuci v sistem ravnanja z odpadki in obracuna storitev, skladno z odlokom in veljavno zakonodajo. (5) Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopicenje MKO ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljišcih, ki niso namenjeni za odstranjevanje MKO. Povzrocitelj, ki MKO kopici, jih sežiga ali jih namerava sežgati ali jih odloži izven namenskih zabojnikov, ki so namenjeni odlaganju MKO, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo in odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki. 9. clen (nacin zbiranja odpadkov) Glede na vrste odpadkov in pogojev poteka zbiranje odpadov po naslednjih tehnologijah: Zbiranje po sistemu od vrat do vrat Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat zbira: • mešane komunalne odpadke, • biološke odpadke, • odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, • odpadni papir. 1. Zbiranje MKO Zbiranje MKO na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzrocitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v obcini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov. Izvajalec javne službe mora pred oddajo MKO v obdelavo zagotoviti sortirno analizo teh odpadkov v skladu z zahtevami vsakokratne veljavne zakonodaje, s katero ugotovi njihovo sestavo. Izvajalec javne službe mora zbrane odpadke oddati v nadaljnje ravnanje tako, da je za MKO zagotovljena obdelava v okviru obvezne obcinske gospodarske javne službe obdelave mešanih komunalnih odpadkov. 2. Zbiranje loceno zbranih frakcij Zbiranje loceno zbranih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzrocitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v obcini. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja in kartona, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z vrecko za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, s prostornino, ki ne sme biti manjša od 110 litrov. 3. Zbiranje BIO Zbiranje BIO na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, po sistemu »od vrat do vrat«, po letnem razporedu odvoza na prevzemnem mestu povzrocitelja, je osnovna tehnologija zbiranja odpadkov v obcini. Izvajalec javne službe zbira BIO po sistemu od vrat do vrat od izvirnih povzrociteljev teh odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov. Zbiranje BIO odpadkov je obvezno za vse povzrocitelje BIO odpadkov iz gospodinjstva, ki sami te odpadke hišno ne kompostirajo. Povzrocitelji odpadkov, ki BIO ne kompostirajo sami v hišnem kompostniku, le te zbirajo v vodotesnih tipskih zabojnikih, opredeljenimi v drugi tocki drugega odstavka 11. clena tehnicnega pravilnika, izvajalec javne službe pa zagotavlja reden odvoz v kompostarno, kjer izvaja kompostiranje BIO, skladno z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 in 56/15). V skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom BIO, izvajalec javne službe izvaja pranje zabojnikov za to vrsto odpadkov v okviru storitev javne službe, in sicer pri drugih uporabnikih 1-krat letno, na obmocju vecstanovanjskih objektih 1-krat letno in na obmocju individualnih gospodinjstev 1-krat letno. Pranje zabojnikov izvaja s cistilno opremo, ki omogoca pranje in dezinfekcijo zabojnika na mestu prevzemanja odpadkov ter pri tem ne vpliva na bivalno okolje. Odplake, ki nastanejo pri cistilnem procesu, mora zajeti in z njimi ravnati v skladu z veljavno zakonodajo. Izvajalec javne službe spodbuja povzrocitelje odpadkov, da lastne BIO kompostirajo v hišnem kompostniku. Povzrocitelj svojo odlocitev o hišnem kompostiranju pisno sporoci izvajalcu javne službe na podlagi vprašalnika, ki ga izvajalec javne službe posreduje povzrociteljem. Izvajalec javne službe odlocitev o hišnem kompostiranju pri povzrociteljih preverja 1-krat letno. Povzrocitelji, ki se odlocijo za lastno kompostiranje BIO, morajo upoštevati minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, ki so navedeni v »Prilogi1« Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. Izvajalec javne službe podrobnejša navodila za hišno kompostiranje objavi na svoji spletni strani. 4. Zbiranje v zbiralnicah locenih frakcij Zbiranje v zbiralnicah locenih frakcij (odpadne embalaže iz stekla) na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov je tehnologija zbiranja pri kateri povzrocitelji komunalnih odpadkov odlagajo odpadno embalažo iz stekla v ustrezno oznacene zabojnike. Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. Zbiralnica je prostor, kjer so namešceni namenski zabojniki za drobno odpadno embalažo iz stekla. Namenski zabojniki na zbiralnicah so: • zabojnik z belim in zelenim pokrovom za zbiranje drobne odpadne embalaže iz stekla. V zabojniku za drobno odpadno embalažo iz stekla se zbirajo vse vrste praznih in cistih steklenic in kozarcev brez pokrovckov. V zabojnike na zbiralnicah je prepovedano odlagati: • stekleno embalažo z vsebino, okensko ravno steklo, ogledala, svincevo steklo, armirano steklo, kristal, žarnice, porcelan, keramiko, glinene izdelke, plocevinaste in plasticne pokrovcke. Zabojniki na zbiralnicah morajo biti opremljeni z nalepkami z nazivom odpadka, podrobneje pa o tem izvajalec javne službe povzrocitelje odpadkov obvešca v okviru obvešcanja in izobraževanja. 5. Zbiranje/prevzem odpadnih nagrobnih svec Odpadne nagrobne svece iz plasticnih materialov zbira izvajalec javne službe na vseh obcinskih pokopališcih v za to posebej namenjenih in oznacenih zabojnikih kapacitete 120 l, 240 l, 550 l, 700 l in 1100 l, ter 5-7 m3 kontejner. Upravljavec obcinskih pokopališc z lastnim prevozom 1-2 krat tedensko dostavi odpadne nagrobne svece na center za ravnanje z odpadki ali pa to storitev opravi izvajalec javne službe. Ko je zbrana primerna kolicina odpadnih nagrobnih svec, jih izvajalec javne službe pripelje v center za ravnanje z odpadki, kjer jih zacasno skladišci in nato preda pooblašcenemu prevzemniku. 6. Zbiranje kosovnih odpadkov Izvajalec javne službe kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. Prevzemanje kosovnih odpadkov se izvaja na prevzemnem mestu povzrocitelja na podlagi predhodnega narocila z »dopisnico«, ki jo izvajalec javne službe posreduje vsem gospodinjstvom, s katero naroci enkraten odvoz kosovnih odpadkov. Na obmocju individualnih gospodinjstev se kosovni odpadki za prevzem pripravijo na prevzemnem mestu. Na obmocju vecstanovanjskih objektov se kosovni odpadki zbirajo na prevzemnih mestih, ki jih doloci izvajalec javne službe. Za vecstanovanjske objekte lahko izvajalec javne službe doloci v spomladanskem ali jesenskem casu skupni termin prevzema kosovnih odpadkov. Povzrocitelj odpadkov mora s prevzemnega mesta odstraniti odpadke, ki niso kosovni odpadki in jih zato izvajalec javne službe v casu odvoza ni bil dolžan odpeljati, in sicer najkasneje naslednji dan po datumu odvoza kosovnih odpadkov. V kolikor uporabnik storitev vec kot dvakrat v koledarskem letu naroci odvoz kosovnih odpadkov na poziv, mora za vsak naslednji odvoz placati stroške po ceniku izvajalca javne službe. Kosovne odpadke lahko uporabniki iz gospodinjstev v zbirnem centru brezplacno predajo le s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice), s katerim dokažejo, da so vkljuceni v sistem ravnanja z odpadki. Uporabniki kosovne odpadke, ki jih sami pripeljejo v zbirni center, razvrstijo v ustrezne zabojnike skladno z navodili usposobljene osebe v zbirnem centru. 7. Zbiranje/prevzemanje s premicno zbiralnico Izvajalec javne službe v premicni zbiralnici zbira nevarne komunalne odpadke, nenevarne komunalne odpadke in zelo majhno OEEO v skladu s predpisi, ki ureja ravnanje z odpadno elektricno in elektronsko opremo. Premicna zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzrociteljem komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali vec, zagotoviti prevzemanje nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno. Ce je gostota poselitve v takem naselju hkrati vecja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred locenim zbiranjem odpadkov v premicni zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in casu prevzema odpadkov, izvirnim povzrociteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepušcanje Prevzem odpadkov v premicni zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri cemer se število krajev prevzemanja doloci tako, da je prepušcanje odpadkov omogoceno vsem izvirnim povzrociteljem teh odpadkov na obmocju obcine. Premicna zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrecami za loceno zbiranje komunalnih odpadkov. Zabojniki ali vrece pa morajo biti oznacene s številkami odpadkov. Premicna zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga. Premicna zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogocen dostop nepooblašcenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepušcanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premicna zbiralnica in njena okolica ter ni cezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. Odpadke od uporabnikov prevzema oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. Izvajalec mora vse prevzete odpadke stehtati pred predhodnim skladišcenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoca njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 8. Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru Prevzem komunalnih odpadkov v zbirnem centru je tehnologija zbiranja pri kateri povzrocitelj z dokazilom o vkljucenosti v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki sam pripelje loceno zbrane odpadke in jih razvrsti v ustrezno oznacene zabojnike ali kontejnerje. Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17; v nadaljevanju: Uredba) in njenih sprememb, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno elektricno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami • gradbeni odpadki. Zbirni center je namenjen za prepušcanje odpadkov vsem izvirnim povzrociteljem komunalnih odpadkov, ki so vkljuceni v organiziran odvoz odpadkov. 9. Prevzemanje gradbenih odpadkov v zbirnem centru Povzrocitelji lahko ob predložitvi dokazila brezplacno odloži letno do 0,5 m3gradbenih odpadkov. Brezplacno lahko gradbene odpadke oddajo povzrocitelji, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vkljuceni v sistem ravnanja z odpadki. Za prevzem kolicin mešanega gradbenega materiala nad 0,5 m3 se obracuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 10. Prevzemanje gradbenega materiala, ki vsebuje azbest – »salonitne plošce« na zbirnem centru Povzrocitelji z lastnim prevozom pripeljejo na zbirni center gradbeni material, ki vsebuje azbest. »Salonitne plošce« morajo biti zložene na paleti in ovite s folijo. Za prevzem salonitnih plošc glede na pripeljano težo ali volumen se obracuna strošek po veljavnem ceniku izvajalca javne službe. 3. Frekvenca zbiranja odpadkov 10. clen (pogostost odvoza – frekvenca zbiranja odpadkov) (1) Frekvenca zbiranja odpadkov s tehnologijo »od vrat do vrat« po vrstah odpadkov je praviloma sledeca: 1. Gospodinjstva (individualna gospodinjstva, vecstanovanjski objeti, vikendi, pocitniške hiše) in drugi uporabniki VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV MKO - individualna gospodinjstva, vikendi in pocitniške hiše 13-krat letno MKO - vecstanovanjske zgradbe 13-krat ali 26-krat letno BIO - individualna gospodinjstva in vecstanovanjske zgradbe 42-krat letno (5 mesece se izvaja odvoz na 14 dni, preostalih 7 mesecev pa na teden) Locene frakcije (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona - individualna gospodinjstva, vikendi in pocitniške hiše) 13-krat letno Locene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - individualna gospodinjstva, vikendi in pocitniške hiše) 13-krat letno Locene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona - vecstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno Locene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) - vecstanovanjske zgradbe) 13-krat ali 26-krat letno 2. Zbiralnice locenih frakcij VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Locene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) 17-krat letno Izvajalec javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov lahko prilagaja dinamiko praznjenja zabojnikov na zbiralnicah dejanskim potrebam. 3. Letne akcije zbiranja VRSTA KOMUNALNEGA ODPADKA ŠTEVILO (FREKVENCA) ODVOZOV Premicna zbiralnica za zbiranje nevarnih odpadkov 1-krat letno v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali vec. Ce je gostota poselitve v takem naselju hkrati vecja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj 2-krat v koledarskem letu. Kosovni odpadki 2-krat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) Pri drugih uporabnikih, od katerih izvajalec javne službe odvaža odpadke po pogodbi, se zaracuna odvoz odpadkov v skladu s cenikom izvajalca javne službe. 4. Tipizacija predpisanih zabojnikov za odpadke in merila za dolocanje izhodišcne prostornine opreme za zbiranje odpadkov 11. clen (standardizacija predpisanih zabojnikov in vrec za odpadke) (1) Povzrocitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih zabojnikih, ki imajo certifikat, da so narejeni skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke. (2) Standardne velikosti zabojnikov in tipskih vrec so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MKO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 80 l, 120 l, 240 l Vecstanovanjska zgradba 120l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l 2. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje BIO BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Vecstanovanjska zgradba 120 l, 240 l 3. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje locenih frakcij (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona) LOCENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 120 l, 240 l Vecstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l , mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 4. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje locenih frakcij (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) LOCENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Individualno gospodinjstvo 110 l - vreca Vecstanovanjska zgradba 240 l, 1100 l mrežasti zabojniki Drugi uporabniki 110 l – vreca, 120 l, 240 l, 1100 l in mrežasti zabojniki 5. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje locenih frakcij na zbiralnicah locenih frakcij LOCENE FRAKCIJE VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH Odpadna embalaža iz stekla 240 l, 1100 l 6. Tipske namenske vrece z logotipom izvajalca javne službe TIPSKE NAMENSKE VRECE VELIKOST VRECE Tipska namenska vreca za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona, z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreca za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov 90 l Tipska namenska vreca za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vrece iz šeste tocke drugega odstavka tega clena se na obmocju individualnih gospodinjstev delijo 1-krat letno. Povzrocitelji odpadkov na obmocju individualnih gospodinjstev z 1-4 osebami, 1-krat letno prejmejo 26 vrec z logotipom izvajalca za »embalažo«. Povzrocitelji odpadkov na obmocju individualnih gospodinjstev s 5 ali vec osebami, 1-krat letno prejmejo 52 vrec z logotipom izvajalca za »embalažo«. (4) Ce povzrocitelji potrebujejo dodatne prozorne vrece, jih proti placilu nabavijo pri izvajalcu javne službe. (5) Povzrocitelji v vecstanovanjskih objektih niso upraviceni do vrec, saj imajo zagotovljeno zbiranje locenih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) z ustreznimi zabojniki izvajalca javne službe. 12. clen (oznacevanje predpisanih zabojnikov) (1) Barve za oznacevanje posameznih skupin zabojnikov za sistem zbiranja »od vrat do vrat«, glede na loceno frakcijo komunalnega odpadka, ki se zbira v njem, so sledece: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA ALI TIPSKE NAMENSKE VRECE MKO – individualna gospodinjstva, vecstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (240 l-stara posoda) crne (80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l), zelene barve, crne barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »ostali odpadki« oz. »mešani komunalni odpadki«. BIO – individualna gospodinjstva, vecstanovanjski objekti, drugi uporabniki Rjave (120 l, 240 l), zelene in rjave barve (1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »biološki odpadki« Locena frakcija (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) – individualna gospodinjstva, vecstanovanjski objekti, drugi uporabniki Vecstanovanjski objekti in drugi uporabniki: Telo zabojnika zelene/crne barve, pokrov rumene barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »odpadna embalaža« ali mrežasti zabojnik Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki: tipska namenska vreca prozorne barve (110 l) z napisom »odpadna embalaža« Locena frakcija (odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona) – individualna gospodinjstva, vecstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov rdece barve (120 l, 240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »papir« ali tipska namenska vreca z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« (drugi uporabniki) Locena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) – vecstanovanjski objekti, drugi uporabniki Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (2) Barve za oznacevanje posameznih skupin zabojnikov zbranih na zbiralnici locenih frakcij, so sledece: VRSTA ODPADKOV BARVA ZABOJNIKA Locena frakcija (odpadna embalaža iz stekla) Telo zabojnika zelene barve, pokrov zelene in bele barve (240 l, 1100 l), na sprednji strani zabojnika nalepka z napisom »steklo«. (3) Oznacevanje zabojnikov zaradi identifikacije uporabnika se izvede na enega ali vec od nacinov: • trajno vtisnjena serijska številka, • nalepka na sprednji strani za oznacitev vrste odpadka , • elektronski cip, ki se vgradi v utor na robu zabojnika, izdelan za ta namen, • crtna koda, ki se nalepi pod elektronskim cipom. 13. clen (merila za dolocanje izhodišcnega volumna opreme za odpadke v gospodinjstvih) (1) Pri dolocanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporablja posamezni povzrocitelj odpadkov, se upošteva predvidena kolicina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in nacin zbiranja ter pogostost praznjenja, in sicer: 1. Merila za dolocanje izhodišcnega volumna opreme za odpadke v individualnih gospodinjstvih MERILA ZA DOLOCANJE IZHODIŠCNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB IZHODIŠCNI ZABOJNIK MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstvo z 1-2 osebama ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 1-2 osebi 80 l Gospodinjstvo s 3-4 osebami ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 3-4 osebe 120 l Gospodinjstvo s 5 osebami in vec ima za MKO tolikšno velikost zabojnika, da lahko vanjo odloži vse nastale MKO med enim in drugim praznjenjem. 5 oseb ali vec 240 l BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Individualna gospodinjstva za zbiranje BIO uporabljajo opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzrocene kolicine BIO med enim in drugim praznjenjem Ne glede na št. oseb 120 l LOCENE FRAKCIJE Individualna gospodinjstva za zbiranje loceno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 1-2 osebe 120 l Individualna gospodinjstva za zbiranje loceno zbranih frakcij: odpadni papir in karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona 3 ali vec 240 l Gospodinjstvo za loceno zbrane frakcije: odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06 (tipska namenska vreca, ki je prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA«) 1-4 osebe 26x - 110 l - vreca 5 ali vec oseb 52x – 110 l vreca 2. Merila za dolocanje izhodišcnega volumna opreme za odpadke na obmocju vecstanovanjskih objektov MERILA ZA DOLOCANJE IZHODIŠCNEGA VOLUMNA POSODE ŠT. OSEB MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI Gospodinjstva na obmocju vecstanovanjskih objektov z vecstanovanjskimi enotami za zbiranje MKO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzrocene kolicine MKO med enim in drugim praznjenjem, skladno s prvo tocko drugega odstavka 11. clena »vecstanovanjska zgradba« tega tehnicnega pravilnika. / BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI KUHINJSKI ODPADKI IN ZELENI VRTNI ODPAD Gospodinjstva na obmocju vecstanovanjskih objektov z vecstanovanjskimi enotami za zbiranje BIO uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzrocene kolicine BIO med enim in drugim praznjenjem, skladno z drugo tocko drugega odstavka 11. clena »vecstanovanjska zgradba« tega tehnicnega pravilnika. / LOCENE FRAKCIJE Gospodinjstva na obmocju vecstanovanjskih objektov z vecstanovanjskimi enotami za zbiranje loceno zbranih frakcij: 1. odpadnega papirja in kartona, odpadne embalaže iz papirja in kartona, 2. odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06, uporabljajo skupno opremo, ki je tolikšne velikosti, da lahko vanjo odložijo vse povzrocene kolicine loceno zbranih frakcij med enim in drugim praznjenjem, skladno s tretjo tocko drugega odstavka 11. / clena »vecstanovanjska zgradba« tega tehnicnega pravilnika. 14. clen (merila za dolocanje izhodišcne opreme za druge uporabnike) (1) Pri dolocanju vrste, števila in volumna zabojnika/-ov, ki ga uporabljajo drugi uporabniki, se upošteva predvidena kolicina, struktura in vrsta odpadkov, tehnologija in nacin zbiranja ter pogostost praznjenja. (2) Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje odpadkov od drugih uporabnikov so: 1. Standardne velikosti zabojnikov za zbiranje MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI VELIKOST ZABOJNIKA V LITRIH MKO 80 l, 120 l, 240 l, 550 l, 770 l, 1100 l BIO 120 l, 240 l, 1100 l Locene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz stekla) 120 l, 240 l, 1100 l Locene frakcije (odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06) tipske vrece 110 l, 120 l, 240 l, 1100 mrežasti zabojnik (3) Drugi uporabnik lahko v primeru, ce meni, da je velikost opreme iz tega clena, zanj prevelika, poda izvajalcu javne službe pisno izjavo, v katerem navede razloge za zmanjšanje velikosti opreme, oziroma navede, da oprema ni potrebna, ker njegovo delovanje ali dejavnost ne povzroca posameznih frakcij komunalnih odpadkov. (4) Ce povzrocitelj odpadkov ugotovi, da obstojeci zabojnik ne zadošca njegovim potrebam, ga je dolžan zamenjati za vecjega, ustrezne prostornine, ki bo zadostil njegovim potrebam. (5) V kolikor izvajalec javne službe ugotovi, da pri povzrocitelju obstojeci zabojnik za odpadke ne zadošca dejanski kolicini odpadkov, mora izvajalec javne službe takega povzrocitelja opozoriti, da si priskrbi nov, vecji zabojnik ustrezne prostornine, ki bo zagotovil njegovim potrebam. V kolikor povzrocitelj po takem opozorilu izvajalca tega ne stori, mu lahko obstojeci zabojnik za vecjega zamenja izvajalec na stroške povzrocitelja. (6) Drugim uporabnikom standardizirane zabojnike za odpadke zagotovi izvajalec javne službe, glede na kolicino odpadkov. (7) Drugi uporabniki, ki jim skupni volumen vseh zbranih frakcij komunalnih odpadkov (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06; odpadne embalaže iz stekla) trikratno presega volumen zabojnika za mešane komunalne odpadke, so pogodbeni uporabniki. 15. clen (merila za dolocanje izhodišcne opreme za pocitniške hiše in vikende) (1) Povzrocitelji odpadkov so dolžni zbirati odpadke v tipiziranih vrecah, ki so oznacene z logotipom izvajalca javnih služb. (2) Standardne velikosti tipskih namenskih vrec so: 1. Tipske namenske vrece z logotipom izvajalca javnih služb TIPSKE NAMENSKE VRECE VELIKOST VRECE Tipska namenska vreca za MKO, sive barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI« 90l Tipska namenska vreca za odpadni papir in karton, odpadno embalažo iz papirja in kartona z logotipom izvajalca javne službe in napisom »PAPIR IN KARTON« 40 l Tipska namenska vreca za odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06, prozorne barve z logotipom izvajalca javne službe in napisom »EMBALAŽA« 110 l (3) Tipske namenske vrece iz prve tocke drugega odstavka tega clena prejmejo lastniki vikendov in pocitniških hiš 1-krat letno. En krat letno prejmejo tako 6 vrec za »mešane komunalne odpadke«, 6 vrec za »papir in karton« in 6 vrec za »embalažo«. (4) Lastniki pocitniških hiš in vikendov brez dodatnega placila prevzamejo vrece na blagajni izvajalca javnih služb v casu uradnih ur. (5) Zbrane odpadke na obmocju vikendov in pocitniških hiš bo izvajalec javnih služb pobiral v skladu z dolocili tega tehnicnega pravilnika. (6) Lastniki vikendov in pocitniških hiš, dan pred odvozom odpadke nastavijo na prevzemno mesto ali skupno prevzemno mesto. V kolikor to ni mogoce bodo lastniki vikendov in pocitniških hiš z izvajalcem javne službe dogovorili drugacen nacin odvažanja odpadkov. (7) Lastniki vikendov in pocitniških hiš oddajajo odpadno embalažo iz stekla v zbiralnice locenih frakcij. 16. clen (pogodbeni uporabnik storitev javne službe) (1) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe so tisti drugi uporabniki, ki presegajo merila zabojnika volumna 1.100 litrov ali uporabniki na podlagi dolocil osmega odstavka 14. clena tega tehnicnega pravilnika. (2) Pogodbeni uporabniki storitev javne službe se z izvajalcem javne službe dogovorijo o nacinu zbiranja, odvoza odpadkov, opremo za zbiranje ter z njim sklenejo pogodbo. Izvajalec javne službe zaracuna dodatne storitve po veljavnem ceniku. 17. clen (lastništvo opreme za zbiranje odpadkov) (1) Lastništvo opreme izvajalca javne službe za zbiranje odpadkov opredeljuje 53. clen odloka. (2) Ob prvi namestitvi zabojnika za MKO, BIO ter locene frakcije na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov, uporabniki placajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (3) Uporabniki storitev na obmocju individualnih gospodinjstev, vecstanovanjskih objektov in drugih uporabnikov prav tako ob zamenjavi zabojnikov ali zagotovitve dodatnih zabojnikov, placajo dostavo le teh zabojnikov, skladno s cenikom izvajalca javne službe. (4) Zamenjava poškodovanih zabojnikov za odpadke se na stroške izvajalca javne službe opravi samo v primeru, ko so poškodbe povzrocili delavci izvajalca javne službe. (5) Dostavo prozornih vrec izvajalec javne službe na obmocju individualnih gospodinjstev izvaja 1-krat letno brez dodatnega placila. (6) Povzrocitelj odpadkov mora v primeru unicenja ali odtujitve zabojnika, katere lastnik je izvajalec javne službe, pri izvajalcu javne službe prevzeti in placati ustrezen nov zabojnik, skladno s cenikom izvajalca javne službe. 18. clen (spremenjene kolicine odpadkov) (1) Ce kolicine loceno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) obcasno presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzrocitelj odpadkov, je povzrocitelj odpadkov manjkajoci volumen dolžan zagotoviti tako, da pri izvajalcu javne službe kupi tipizirane vrece za odpadke. (2) Ce kolicine MKO pogosteje presegajo prostornino opreme za zbiranje, ki jo uporablja povzrocitelj odpadkov, je povzrocitelj odpadkov obstojeci volumen zabojnika dolžan zamenjati za vecji zabojnik. (3) Ce kolicine loceno zbranih frakcij (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ali MKO redko presegajo ali ne dosegajo prostornine obstojece opreme za zbiranje odpadkov, ki jo uporablja povzrocitelj odpadkov, lahko izvajalec javne službe na predlog povzrocitelja odpadkov ali pa sam, na podlagi lastnih ugotovitev, zamenja obstojeco opremo. Nova zahtevana prostornina zabojnikov ne sme biti manjša od dolocene najmanjše prostornine standardnih velikosti zabojnikov, dolocenih v 11. in 14. clenu tega tehnicnega pravilnika. 5. Minimalni standardi za dolocitev zbirnih mest, prevzemnih mest, zacasnih prevzemnih mest in zbiralnic locenih frakcij vkljucno s skupnimi prevzemnimi mesti za nedostopne kraje 19. clen (minimalni standard za zbirna mesta) (1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki se za: • individualna gospodinjstva nahaja na zasebnem zemljišcu, • vecstanovanjske objekte na pripadajocem zemljišcu k stavbi, kjer povzrocitelji odpadkov v casu do prevzema odpadkov zbirajo MKO, BIO ter loceno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06) v za to namensko dolocenih zabojnikih ali v tipiziranih vrecah. (2) Lokacije zbirnih mest za vecstanovanjske stavbe dolocijo stanovalci ali upravnik vecstanovanjske stavbe v soglasju z izvajalcem javne službe ter obcinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (3) Izvedba, obnova in vzdrževanje zbirnih mest na obmocju vecstanovanjskih objektov je v izkljucni pristojnosti lastnikov zemljišca pripadajocega k stavbi. Lastniki zemljišc pripadajocih k stavbi, lahko poverijo izvedbo, obnovo in vzdrževanje zbirnih mest na obmocju vecstanovanjskih objektov upravnikom vecstanovanjskih objektov. 20. clen (minimalni standardi za prevzemna mesta) (1) Prevzemno mesto je prostor, na katerega povzrocitelji odpadkov postavijo opremo za zbiranje odpadkov za namen praznjenja ali odložijo namenske tipizirane vrece za njihov odvoz in je lahko oddaljeno najvec tri (3) metre od roba prometne/transportne poti smetarskega vozila. (2) Prevzemno mesto je lahko tudi hkrati zbirno mesto, v kolikor se prevzemno mesto nahaja na površini v zasebni lasti, ob vecstanovanjskih objektih pa na pripadajocem zemljišcu k stavbi. (3) Prevzemno mesto mora biti izvajalcu javne službe prosto in neovirano dostopno v vseh letnih casih. Lokacija prevzemnega mesta mora biti s transportne poti vidna. (4) Ob dolocanju lokacij prevzemnih mest je treba upoštevati funkcionalne, estetske, higiensko-tehnicne in požarno varstvene predpise. Prevzemna mesta oziroma oprema na njih ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. (5) Prevzemno mesto na obmocju vikendov in pocitniških hiš je praviloma na skupnih prevzemnih mestih razen, ce se uporabnik in izvajalec javne službe ne dogovorita drugace. (6) Za povzrocitelje odpadkov na obmocjih, ki so trajno ali zacasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec javne službe v dogovoru z Obcinsko upravo in povzrocitelji odpadkov doloci skupna prevzemna mesta za loceno zbrane frakcije (odpadnega papirja in kartona; odpadne embalaže iz papirja in kartona; odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadne mešane embalaže s številko odpadka 15 01 06), BIO ter MKO. Ta prevzemna mesta dolocenih vrst komunalnih odpadkov uredi Obcinska uprava tako, da oddani odpadki niso dosegljivi živalim. Ce so skupna prevzemna mesta zacasnega znacaja, se opustijo in sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila dolocena. Tak nacin prepušcanja odpadkov ne vpliva na obracun storitve. 21. clen (zacasna prevzemna mesta) (1) Ce je zaradi del na transportni poti k prevzemnim mestom zacasno oviran dostop za komunalna vozila, mora povzrocitelj zacasne ovire v soglasju z izvajalcem javne službe na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem zacasnem prevzemnem mestu. (2) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec javne službe dolžan uporabnike storitev javne službe obvestiti o spremenjenem prevzemnem mestu. 22. clen (nacrtovanje prevzemnih mest za odpadke) Nacrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov, upoštevati dolocbe odloka in tega tehnicnega pravilnika ter obstojeco tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vkljucno z opremo izvajalca javne službe za nacrtovanje zbirnih in prevzemnih mest MKO, BIO in locenih frakcij komunalnih odpadkov. 23. clen (minimalni standard zbiralnic locenih frakcij) (1) Zbiralnica je namenjena za prepušcanje odpadkov vsem izvirnim povzrociteljem komunalnih odpadkov. (2) Zbiralnica je lahko namenjena tudi za prepušcanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzrociteljem te odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. (3) V obcini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za najvec 500 prebivalcev. (4) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih obmocjih, vecjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah. (5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z vec vecstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, ce se na zbiralnici prepušcajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, ce je opremljena tudi z zabojnikom za prepušcanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov. (6) Lokacije zbiralnic doloci izvajalec javne službe v sodelovanju z obcinsko upravo, pristojno za gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. (7) Zbiralnice se praviloma ureja na javnih površinah ali zemljišcih, ki so v lasti obcine, izjemoma pa tudi na zemljišcih v lasti pravnih ali fizicnih oseb, ce je pridobljeno pisno soglasje lastnika/-ov. (8) Oprema na zbiralnicah locenih frakcij mora biti enakega tipa in ustrezno oznacena. Iz oznake na zabojniku mora biti razvidna vrsta locene frakcije, ki jo povzrocitelj odpadkov sme odložiti v zabojnik. (9) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini. (10) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • izvirni povzrocitelj lahko prepusti odpadke na preprost nacin in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za clovekovo zdravje, • se zaradi prepušcanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni cezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (11) Izvajalec javne službe prazni zabojnike za locene frakcije (odpadna embalaža iz stekla) vsaj enkrat mesecno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku pa tudi pogosteje. (12) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke na zbiralnici locenih frakcij stehtati pred predhodnim skladišcenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoca njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 24. clen (minimalni standardi premicnih zbiralnic) (1) Izvajalec javne službe v premicni zbiralnici zbira: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 1 Uredbe o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • zelo majhno OEEO v skladu s prepisom, ki ureja ravnanje z odpadno elektricno in elektronsko opremo. (2) Premicna zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzrociteljem komunalnih odpadkov. (3) V naselju, ki ima 500 prebivalcev ali vec, mora izvajalec javne službe zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega clena najmanj enkrat letno. Ce je gostota poselitve v takem naselju hkrati vecja od 500 prebivalcev na km2, pa najmanj dvakrat v koledarskem letu. (4) Prevzem odpadkov v premicni zbiralnici mora na prevzemnem mestu trajati vsaj 60 minut, pri cemer se število krajev prevzemanja doloci tako, da je prepušcanje odpadkov omogoceno vsem izvirnim povzrociteljem ter odpadkov. (5) Izvajalec javne službe mora najmanj sedem dni pred locenim zbiranjem odpadkov v premicni zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in casu prevzema odpadkov, izbirnim povzrociteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepušcanje. (6) Premicna zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki ali vrecami za loceno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka tega clena. Zabojniki ali vrece pa morajo biti oznacene s številkami odpadkov. (7) Premicna zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki ureja prevoz nevarnega blaga. (8) Premicna zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da: • je onemogocen dostop nepooblašcenim osebam do vsebine zabojnikov in • se zaradi prepušcanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premicna zbiralnica in njena okolica ter ni cezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (9) V premicni zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (10) Izvajalec javne službe mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega clena stehtati pred predhodnim skladišcenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoca njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. 6. Podrobnejši pogoji prepušcanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru 25. clen (zbirni center) (1) Zbirni center je urejen, pokrit ali nepokrit prostor, na katerem so postavljeni ustrezno oznaceni zabojniki v katere povzrocitelji po navodilih pooblašcene osebe zaposlene v zbirnem centru skladno s predpisi odlagajo odpadke. (2) Zbirni center je namenjen vsem uporabnikom storitev javnih služb, ki so vkljuceni v sistem ravnanja z odpadki na obmocju obcine. (3) Zbirni center upravlja in vzdržuje izvajalec javne službe. (4) Zbirni center mora biti urejen v skladu z državnimi predpisi, ki urejajo zbiranje komunalnih odpadkov. (5) Zbirni center je namenjen tudi za prepušcanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzrociteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe. 26. clen (pogoji prepušcanja odpadkov v zbirnem centru) (1) Povzrocitelji pod nadzorom pooblašcene osebe izvajalca javne službe odlagajo posamezne frakcije odpadkov v namenske zabojnike prostornine 240 l, 1100 l, od 5 m3 do 35 m3, ki so primerno oznaceni s klasifikacijsko številko in nazivom odpadka. Uporabnik storitev javne službe je dolžan po navodilih izvajalca javne službe pripeljane odpadke razvrstiti v ustrezne zabojnike. (2) Letna kolicina individualno pripeljanih loceno zbranih odpadkov, ki se jih za posamezno gospodinjstvo na obmocju individualnih gospodinjstev in vecstanovanjskih objektov, v zbirnem centru prevzema proti placilu po ceniku upravljavca zbirnega centra je: • nad 0,5 m3 gradbenih odpadkov in • azbestni odpadki • drugi odpadki, ki se ne zbirajo v okviru gospodarske javne službe, njihovo zbiranje v zbirnem centru pa je kljub temu omogoceno. (3) Ne glede na prejšnji odstavek tega clena se drugim uporabnikom zaracuna kolicina pripeljanih odpadkov na zbirni center v skladu s cenikom izvajalca javne službe. (4) O individualno pripeljanih odpadkih se vodi evidenca. Vsak povzrocitelj, ki pripelje odpadke v zbirni center, je evidentiran, pooblašcena oseba pregleda pripeljane odpadke. Brezplacno lahko odpadke oddajo uporabniki, ki s potrdilom (zadnjim odrezkom položnice) dokažejo, da so vkljuceni v sistem ravnanja z odpadki. (5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da: • uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost nacin in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za clovekovo zdravje in • se zaradi prepušcanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni cezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami. (6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke. (7) Izvajalec javne službe zagotavlja storitve tehtanja za vse dostavljene odpadke iz obmocja obcine ob prevzemu ali ob oddaji odpadkov razlicnim prevzemnikom v skladu s predpisi. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoca njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki. (8) Izvajalec javne službe mora v zbirnem centru omogociti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, ki razpolaga z ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem za pripravo odpadkov za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblacil in kosovnih odpadkov izloci odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati. Dokazilo o oddaji le teh odpadkov je veljaven evidencni list. 27. clen (vrste odpadkov v zbirnem centru) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira/prevzema: • nevarne komunalne odpadke iz priloge 2, ki je sestavni del Uredbe o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • nenevarne komunalne odpadke iz priloge 2 Uredbe o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, • OEEO v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno elektricno in elektronsko opremo, • kosovne odpadke in • izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. • zemlja, kamenje, gradbeni odpadki, • manjše kolicine odpadkov, ki vsebujejo trdno vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti placilu stroškov koncne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca javne službe, 28. clen (obratovanje zbirnega centra) (1) Izvajalec javne službe za zbirne centre, ki jih upravlja, lokacijo zbirnega centra in delovni cas zbirnega centra objavi na letnem koledarju/urniku odvoza odpadkov, na svoji spletni strani in najmanj enkrat letno na krajevno obicajen nacin (npr. obcinskem glasilu, oglasna deska obcine, letaki po gospodinjstvih…). Delovni cas zbirnih centrov se za prihodnje leto objavi najkasneje do 31. decembra v tekocem letu. 7. Podrobnejša vsebina registra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov 29. clen (podrobnejše vsebine registrov) (1) Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov vodi, v obliki elektronske baze podatkov, register ki obsega: • register zbirnih/prevzemnih mest za vse uporabnike, • register zbiralnic locenih frakcij, • register zbirnih centrov. (2) Register zbirnih/prevzemnih mest pri povzrociteljih, mora vsebovati sledece podatke: • ime in priimek ter naslov nosilca zbirnega mesta (predstavnika gospodinjstva, ki placuje storitve ravnanja z odpadki ali lastnika vikenda oziroma praznega stanovanja) oziroma ime in sedež drugega uporabnika z imenom in priimkom zakonitega zastopnika, • ime poslovne enote drugega uporabnika, ce zbirno mesto ni na sedežu drugega uporabnika, • celoten naslov zbirnega mesta, • vrste odpadkov, ki jih uporabniki storitev javne službe zbirajo na zbirnem mestu, • velikost zabojnikov ali tipiziranih vrec po vrstah odpadkov, • identifikacija zabojnikov po vrstah odpadkov, • podatek o tem ali uporabniki storitev javnih služb, ki uporabljajo evidentirano zbirno mesto, kompostirajo biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, • podatek o vrsti objekta, ki ga uporabljajo uporabniki storitev javne službe (enostanovanjski, vecstanovanjski, poslovni, turisticni, industrijski …). (3) Register zbiralnic locenih frakcij vsebuje sledece podatke: • Številko oziroma kodo zbiralnice locenih frakcij, • naziv zbiralnice locenih frakcij, • vrsto odpadkov, ki se zbirajo v zbiralnici locenih frakcij, • velikost zabojnikov po vrstah odpadkov, (4) Register zbirnih centrov vsebuje: • podatke o objektih zbirnega centra, • podatke o številu kontejnerjev in zabojnikov. 8. Drugi pogoji glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe 30. clen (postopek izdajanja projektnih pogojev in soglasij) (1) Izvajalec javne službe ima na zahtevo vlagatelja, skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev ter soglasij. (2) Obvezna vsebina projektnih pogojev obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišca, • podatke o projektantu in projektu, • predpis pogojev glede na vrsto odpadkov, zbirnem mestu, prevzemnem mestu in dostopni poti. (3) Obvezna vsebina soglasja obsega: • podatke o vlagatelju, • podatke o investitorju, • podatke o vrsti in namenu objekta ter zemljišca, • soglasje k projektnim rešitvam z navedbo projektne dokumentacije, vkljucno z datumom izdelave. 31. clen (gradbišca) Investitorji oziroma izvajalci novogradenj ali obnov so tudi uporabniki storitev javne službe po tem tehnicnem pravilniku, kar pomeni, da izvajalec javne službe za potrebe delovanja gradbišca preskrbi potrebno opremo za loceno zbiranje komunalnih odpadkov. Investitor oziroma izvajalec novogradnje ali obnove mora izvajalcu javne službe osem (8) dni pred pricetkom izvajanja del sporociti podatke o potrebah po opremi za zbiranje odpadkov. 32. clen (javna obvestila) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike obvešcati o pravilnem locevanju odpadkov in nujnosti locevanja odpadkov na izvoru. Oblike obvešcanja so naslednje: • navodila za locevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe, • obvestila in navodila o nacinih prepušcanja odpadkov, lahko tudi s prakticnimi prikazi pri uporabnikih, • ozavešcevalne aktivnosti v šolah in vrtcih. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno obicajen nacin obvešcati o: • lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je prepušcati odpadke, • vrstah odpadkov, ki se prepušcajo po sistemu »od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premicnih zbiralnicah in zbirnih centrih, • vrstah odpadkov, ki se prepušcajo kot kosovni odpadki, • prepušcanju OEEO v skladu s predpisom, ki ureja odpadno elektricno in elektronsko opremo, • prevzemanju odpadkov s premicno zbiralnico, • drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov. (3) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzrocitelje BIO na obmocju, za katerega uredi prevzemanje BIO, vsakih šest (6) mesecev z javnim naznanilom v sredstvih javnega obvešcanja in na druge krajevno obicajne nacine obvestiti o: • namenih in ciljih izvajanja predpisanega ravnanja s kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstev in zelenim vrtnim odpadom, • prepovedi mešanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki, • varni in za okolje neškodljivi hrambi kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada, • možnostih hišnega kompostiranja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada v hišnem kompostniku, • minimalnih zahtevah za pravilno hišno kompostiranje, • nacinu prepušcanja kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada izvajalcu javne službe, • drugih pogojih za prepušcanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada in • o nadaljnjem ravnanju z zbranimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva in zelenim vrtnim odpadom. 33. clen (obvešcanje in ozavešcanje uporabnikov storitev javne službe) (1) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati z: • locenim zbiranjem odpadkov v skladu z Uredbo o obvezni obcinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega nacina zbiranja, • hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na nacin, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njegovim prepušcanjem, • pravilnim prepušcanjem odpadkov v zbiralnicah, premicni zbiralnici in zbirnem centru, • nacinom prepušcanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben nacin, in • tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepušcajo kot nevarni komunalni odpadki. (2) Izvajalec javne službe zbiranja komunalnih odpadkov mora povzrocitelje BIO v sredstvih javnega obvešcanja in na druge krajevno obicajne nacine redno obvešcati o: • prepovedi mešanja BIO z drugimi komunalnimi odpadki, • izlocanju vseh BIO iz komunalnih odpadkov in njihovem obveznem prepušcanju izvajalcu javne službe kot loceno zbrano frakcijo ali o možnosti lastne predelave v kompost v hišnih kompostnikih, • varni in za okolje neškodljivi hrambi BIO pred prepustitvijo izvajalcu javne službe. 34. clen (nacin dolocitve vrste prevoza glede na vrsto odpadka) (1) Zbiranje in prevoz odpadkov izvajalec opravlja z zato namenjenimi in primernimi prevoznimi sredstvi in vozili za zbiranje in prevoz odpadkov. (2) Izvajalec glede na vrsto in kolicino odpadka ter druge okolišcine zbiranja in prevoza odpadkov izbere in uporabi najustreznejši ter najucinkovitejši nacin zbiranja in prevoza odpadka v skladu z veljavno zakonodajo. 9. Javne prireditve in cistilne akcije 35. clen (javne prireditve, cistilne akcije) (1) Izvajalec javne službe mora za cas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pricakuje vec kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za: • locene frakcije (odpadni papir in karton; odpadna embalaža iz papirja in kartona; odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadna mešana embalaža s številko odpadka 15 01 06; odpadna embalaža iz stekla), • mešane komunalne odpadke ter • biološke odpadke. (2) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vkljucno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vrec iz prejšnjega ostavka, nosi organizator javne prireditve. (3) Velikost in število ustrezno oznacenih zabojnikov ali vrec doloci in zagotovi izvajalec javne službe izkustveno glede na vrsto prireditve in na pricakovano število udeležencev. Ne glede na to je minimalna kolicina odpadkov, za katere izvajalec javne službe zagotavlja storitev, 240 litrov za posamezno frakcijo, ki jo je obvezno zbirati loceno na izvoru nastanka odpadka skladno s tehnicnim pravilnikom. (4) Ponudnik obrokov na javni prireditvi mora za svoje BIO, ki tam nastanejo, kot povzrocitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom. (5) Organizator prireditve mora po koncu prireditve vse zbrane odpadke, razen BIO, predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe mora najkasneje v 24 urah po koncu prireditve prevzeti odpadke na mestu prireditve. (6) Organizatorji cistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu in z njim skleniti ustrezen dogovor o nacinu izvedbe odvoza odpadkov in nacinu pokrivanja stroškov zbiranja, obdelave in odstranjevanja. Odpadke je obvezno zbirati loceno, skladno s tem odlokom. (7) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca javne službe o nameravani prireditvi oziroma cistilni akciji najmanj štirinajst dni pred datumom izvedbe prireditve. (8) Organizator javne prireditve ali cistilne akcije mora zbrane odpadke predati izvajalcu javne službe. Izvajalec javne službe odpadke iz prvega odstavka tega clena prevzame na mestu javne prireditve. (9) Organizatorji cistilnih akcij in sponzorji oziroma financerji cistilne akcije morajo v primeru, ce bo izvajalec sodeloval pri izvedbi cistilne akcije, najmanj štirinajst (14) dni pred nacrtovano akcijo z izvajalcem javne službe skleniti dogovor o poteku akcije, nacinu prevzema, obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in placniku stroškov. Stroški cistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in drugih uporabnikov. 10. Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki 36. clen (letni program ravnanja s komunalnimi odpadki) (1) Izvajalec javne službe mora ravnanje s komunalnimi odpadki zagotavljati skladno s programom ravnanja s komunalnimi odpadki, v katerem se dolocita obseg in vsebina ravnanja ter nacin zagotavljanja storitev. (2) Program iz prejšnjega odstavka mora vsebovati predvsem podatke o: naseljih in številu prebivalcev, katerim se zagotavljajo storitve javne službe, celotni kolicini komunalnih odpadkov, ki nastajajo na obmocju izvajanja javne službe, in kolicinah posameznih locenih in nevarnih frakcij, • zbiralnicah locenih in nevarnih frakcij in zbirnih centrih v posameznih naseljih, • prevzemanju nevarnih frakcij s premicno zbiralnico, • tipu in oznakah zabojnikov za posamezne locene ali nevarne frakcije ter oznacbi zbiralnic in zbirnih centrov, • pogostosti prevzemanja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, • prevzemanju kosovnih odpadkov in opreme, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, na prevzemnih mestih, • vzdrževanju in cišcenju zabojnikov in ukrepih za preprecevanje onesnaževanja okolja v zbiralnicah in zbirnih centrih, • rednem obvešcanju in drugih nacinih seznanjanja povzrociteljev komunalnih odpadkov o nacinu zbiranja locenih in nevarnih frakcij, • razvršcanju komunalnih odpadkov v sortirnicah za izlocanje locenih in nevarnih frakcij, • predvideni predelavi ali odstranjevanju locenih ali nevarnih frakcij in • nacinu oddajanja locenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, družbi za ravnanje z odpadno embalažo in kolicini te embalaže. (3) Letni program izdela izvajalec javne službe skladno z dolocbami odloka in tehnicnega pravilnika in ga predloži obcini v potrditev najpozneje do 15. oktobra v tekocem letu za naslednje leto. Potrjen letni program izvajalec javne službe objavi na svoji spletni strani. 11. Obracun storitev ravnanja z odpadki 37. clen (oblikovanje cen) Izvajalec javne službe obracuna stroške zbiranja dolocenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave dolocenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na podlagi: • Odloka o nacinu izvajanja obvezne obcinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo Slovenskih obcin, št. 6/18), • Pravilnika o tarifnem sistemu za obracun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki, • Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki ter • veljavnih zakonskih predpisov o nacinu obracunavanja cen za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. 12. Reklamacijski postopek 38. clen (reklamacijski postopek) (1) Uporabnik storitev zbiranja in odvoza odpadkov se lahko pritoži na izvajanje storitev in sicer na pravilnost, vsebino in pravocasnost opravljene storitve. Reklamacijo lahko najprej rešuje po telefonu in osebno pri pristojnem strokovnem delavcu na sedežu izvajalca javne službe. Prav tako lahko na pristojnega delavca naslovi pisno pritožbo po klasicni ali elektronski pošti. (2) O vsaki pritožbi pristojni strokovni delavec napiše uradni zaznamek na katerem napiše predmet pritožbe ter dogovorjeno rešitev oziroma ali sta stranko razrešila predmet pritožbe. (3) V primeru, ce uporabnik ocenjuje, da njegova pritožba ni bila ustrezno rešena, naslovi pisno pritožbo z natancnimi podatki o predmetu pritožbe na upravo izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe pisno odloci o reklamaciji v roku petnajstih (15) dni od prejema reklamacije. (4) V primeru, ce se pritožba uporabnika nanaša na dolocitev prevzemnega mesta, skladno z odlokom in dolocili tehnicnega pravilnika, izvajalec javne službe posreduje pritožbo uporabnika in svoj predlog rešitve z utemeljitvijo v odlocanje in dokoncno dolocitev prevzemnega mesta pristojnemu organu obcinske uprave. (5) Uporabnik storitev javne službe lahko poda pisni ugovor na izdani racun (reklamacija racuna) v osmih(8) dneh od dneva prejema racuna. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost racuna. V primeru, ce se ugovor nanaša na obracun storitev javne službe in izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku storitev javne službe dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora. 13. Izterjava 39. clen (izterjava) (1) Povzrociteljem odpadkov, ki zamujajo s placili racunov, izvajalec javne službe ali zunanji izvajalec pošlje pisni opomin s katerim mu postavi novi rok za placilo neplacanih obveznosti. Ce kljub opominu zapadlih racunov ne poravnajo v roku navedenem v opominu, izvajalec javne službe pricne s postopkom prisilne izterjave dolga, v skladu s podrocno zakonodajo. 14. Nadzor na terenu 40. clen (nadzor na terenu) (1) Izvajalcevi delavci na terenu preverjajo ustreznost vsebine odpadkov v zabojnikih ali vrecah. V primeru, da so odpadki nastali pri povzrocitelju neustrezno zbrani, ga je izvajalec dolžan na primeren nacin pisno opozoriti (npr. opozorilo na posode). Ce povzrocitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za ravnanje z odpadki, mu lahko izvajalec javne službe zaracuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom izvajalca javne službe. (2) Inšpekcijski nadzor se vrši skladno z Odlokom o nacinu opravljanja obveznih obcinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 6/18). 15. Prehodne in koncne dolocbe 41. clen (oprema) (1) Obstojeci zabojniki pri individualnih gospodinjstvih, vecstanovanjskih objektih, drugih uporabnikih in zbiralnicah locenih frakcij, prvotno namenjeni zbiranju mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, locenih frakcij, se ustrezno oznacijo in uporabljajo za iste namene, kot novi tipi zabojnikov iz 12. clena tega tehnicnega pravilnika. (2) Vse dolocbe glede barve in oznacevanja zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov, veljajo za vse nove nabave od uveljavitve tehnicnega pravilnika dalje. Obstojeca oprema za zbiranje odpadkov ostane v uporabi do porabe ali izrabe. 42. clen (obvestilo izvirnim povzrociteljem) Izvajalec javne službe z obvestilom, ki ga objavi na krajevno obicajen nacin, pozove tiste izvirne povzrocitelje odpadkov, katerih delovanje ali dejavnost povzroca nastajanje odpadkov, pa še niso ali niso ustrezno vkljuceni v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, da izvajalcu javne službe sporocijo podatke, ki so skladno s predpisi, odlokom in tehnicnim pravilnikom potrebni, da se ustrezno vkljuci v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki in za vpis v evidenco uporabnikov storitev javne službe. 43. clen (prehodno obdobje) (1) Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega tehnicnega pravilnika ali najkasneje v skladu z dolocili Uredbe uvesti vse spremembe v organizaciji zagotavljanja storitev, ki še niso bile uvedene. (2) Izvajalec javne službe izvedbo sortirne analize prvic zagotovi za leto 2019. 44. clen (zacetek veljavnosti) Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 900-3/2018-22R-5/6 Datum: 22. 03. 2018 Obcina Destrnik 171. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 213. clena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno precišceno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) in 15. clena Statuta Obcine Destrnik (Uradni vestnik Obcine Destrnik, št. 10/10 – uradno precišceno besedilo, 11/10-popr, 14/14 in 9/15) je Obcinski svet Obcine Destrnik na svoji 22. redni seji, dne 22. 03. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremicnine: • parc. št. 823/5, 834/7, 834/6, 831/1, 823/3, 824/6, 824/4, 824/5, 824/3 in 923, vse k.o. Svetinci (351), • parc. št. 714 in 644/4, obe k.o. Desenci (352), • parc. št. 859/1, k.o. Levanjci (361), • parc. št. 421/1 in 434, obe k.o. Zgornji Velovlek(371), • parc. št. 344/4, 343/1 in 344/14, vse k.o. Janežovski Vrh (370), • parc. št. 715/3, 717/17, 715/5, 717/16, 717/12 in 51/4, vse k.o. Janežovci (369). II. Z uveljavitvijo tega sklepa nepremicnine iz I. tocke postanejo polna last Obcine Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik (do celote – 1/1) in se pri njih zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena. III. Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 900-3/2018-22R-13/20 Datum: 22. 03. 2018 OBCINA PODLEHNIK 172. Odlok o proracunu Obcine Podlehnik za leto 2018 Na podlagi 29. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10-Odl. US), 29. clena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-uradno precišceno besedilo) in 15. clena Statuta Obcine Podlehnik (Uradni list RS, št. 96/09) je Obcinski svet Obcine Podlehnik na 21. redni seji dne 21. 03. 2018 sprejel ODLOK O PRORACUNU OBCINE PODLEHNIK ZA LETO 2018 1. Splošna dolocba 1. clen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Obcino Podlehnik za leto 2018 dolocajo proracun, postopki izvrševanja proracuna ter obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja na ravni obcine (v nadaljnjem besedilu: proracun). 2. Višina splošnega dela proracuna in struktura posebnega dela proracuna 2. clen (sestava proracuna in višina splošnega dela proracuna) (1) V splošnem delu proracuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. (2) Splošni del proracuna se na ravni podskupin doloca v naslednjih zneskih: 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 45.625 413 DRUGI TEKOCI DOMACI TRANSFERI 223.827 414 TEKOCI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.125.805 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.125.805 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 57.808 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 37.100 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORACUNSKIM UPORABNIKOM 20.708 III. PRORACUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -129.161 B. RACUN FINANCNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVECANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANCNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 0 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 110.035 500 DOMACE ZADOLŽEVANJE 110.035 55 VIII. ODPLACILA DOLGA (550) 122.890 550 ODPLACILA DOMACEGA DOLGA 122.890 IX. POVECANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RACUNIH (III.+VI.+X.) = (I.+IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) -142.017 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -12.855 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 129.161 STANJE SREDSTEV NA RACUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 144.930 - OD TEGA PRESEŽEK FINANCNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA (3) Posebni del proracuna sestavljajo financni nacrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: podrocja proracunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov obcinskih proracunov. Podprogram je razdeljen na proracunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, dolocene s predpisanim kontnim nacrtom. (4) Posebni del proracuna do ravni proracunskih postavk - kontov in nacrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Obcine Podlehnik. 3. Postopki izvrševanja proracuna 3. clen (izvrševanje proracuna) (1) Proracun se izvršuje na ravni proracunske postavke-konta. (2) Za izvrševanje proracuna organov obcine in obcinske uprave (neposrednih uporabnikov, opredeljenih po institucionalni klasifikaciji: 100 Obcinski svet, 200 Nadzorni odbor, 300 Župan, 400 Obcinska uprava, 500 Režijski obrat), je kot odredbodajalec odgovoren župan obcine. Uredbe pripravi skrbnik proracunske postavke in financna služba. 4. clen (namenski prihodki in odhodki proracuna) Namenski prihodki proracuna so donacije, prispevki in doplacila obcanov za izvajanje dolocenih programov investicijskega znacaja, prihodki od prodaje ali zamenjave obcinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj le-tega, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, požarna taksa, prihodki od komunalnih prispevkov, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov ter druge predpisane namenske dajatve. 5. clen (prerazporejanje pravic porabe) Na predlog predlagateljev financnih nacrtov neposrednega uporabnika župan odloca o prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proracuna: • samostojno brez obcinskega sveta odloca o prerazporeditvah v okviru istega podprograma, pri cemer skupno povecanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15 % podprograma, • med podprogrami v okviru glavnega programa, pri cemer skupno povecanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 % podprograma in • med glavnimi programi, pri cemer skupno povecanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 5 % glavnega programa. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proracun, spremembe proracuna ali rebalans proracuna. Župan s porocilom ob polletni realizaciji proracuna in ob koncu leta z zakljucnim racunom poroca obcinskemu svetu o veljavnem proracunu za leto 2018 in njegovi realizaciji. 6. clen (najvecji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proracunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekocem letu razpiše javno narocilo za celotno vrednost projekta, ki je vkljucen v nacrt razvojnih programov, ce so zanj nacrtovane pravice porabe na proracunskih postavkah v sprejetem proracunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. - v letu 2019 30 % navedenih pravic porabe in 2. - v ostalih prihodnjih letih 30 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v placilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoce transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem financnem nacrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega clena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen ce na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega clena se nacrtujejo v financnem nacrtu neposrednega uporabnika in nacrtu razvojnih programov. 7. clen (spreminjanje nacrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) spreminja vrednost projektov v nacrtu razvojnih programov do 20 % izhodišcne vrednosti . Projekte, katerih vrednost se spremeni za 20% ali vec in katerih veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta presega 30.000,00 EUR , mora predhodno potrditi obcinski svet. 8. clen (proracunski skladi) Proracunski sklad je poracun proracunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah. Proracunska rezerva se v letu 2018 oblikuje v višini 30.000,00 EUR. Sredstva proracunske rezerve ne smejo presegati 1,5% prejemkov proracuna. Na predlog za finance pristojnega organa obcinske uprave odloca o uporabi sredstev proracunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. clena ZJF župan in o tem s pisnimi obvestili obvešca obcinski svet 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in financnega premoženja države 9. clen (odpis dolgov) Ce so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. clena ZJF, lahko župan v letu 2018 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do obcine in sicer najvec do skupne višine dolga posameznega dolžnika 100,00 EUR in celotne višine vseh odpisanih dolgov 1.000,00 EUR. O višjih zneskih mora odlocati obcinski svet. 5. Obseg zadolževanja in poroštev obcine in javnega sektorja 10. clen (obseg zadolževanja obcine in izdanih poroštev obcine) Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v racunu financiranja se obcina za proracun leta 2018 lahko zadolži pri državnem proracunu v višini do 110.035 EUR, kar pa se ne šteje v kvoto zadolževanja obcine, ker gre za financiranje v skladu z 23. clenom ZOF. 11. clen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov obcinskega proracuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je obcina ter pravnih oseb, v katerih ima obcina neposredno ali posredno prevladujoc vpliv na upravljanje) V skladu z Zakonom o financiranju obcin se javna podjetja in javni zavodi ne morejo zadolžiti brez soglasja ustanovitelja. 6. Prehodne in koncne dolocbe 12. clen (zacasno financiranje v letu 2019) V obdobju zacasnega financiranja Obcine Podlehnik v letu 2019, ce bo zacasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o dolocitvi zacasnega financiranja. 13. clen (uveljavitev odloka) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih obcin. Številka: 032-2/2015-57 Datum: 21. 3. 2018 Obcina Podlehnik Marko Maucic, župan OBCINA PREVALJE 173. Sklep 27/11 Na osnovi 35. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 – ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 70/2015), je Obcinski svet Obcine Prevalje na 27. redni seji dne 22.03.2018 sprejel SKLEP 27/11 Obcinski svet Obcine Prevalje imenuje Obcinsko volilno komisijo v naslednji sestavi: 1 ANA SIRK PRISLAN, univ.dipl.prav., Prisoje 8, Prevalje, predsednica, 2 IVAN PRIDIGAR, univ.dipl.prav., Trg 3b, Prevalje, namestnik predsednice, 3 POLONA PECNIK, Polje 5, Prevalje, clanica, 4 MARTINA BACKOVIC, Na produ 11, Prevalje, namestnica clanice, 5 LIDIJA PACNIK, Prisoje 16, Prevalje, clanica, 6 ANITA RAHTEN, Perzonali 21, Prevalje, namestnica clanice, 7 BOJANA TURKUŠ, Spodnji kraj 40, Prevalje, clanica, 8 TJAŠA NOVAK, Perzonali 18, Prevalje, namestnica clanice. Imenovanje velja od zacetka veljave tega sklepa za mandatno dobo 4. let. Naloge obcinske volilne komisije so dolocene z zakonom in statutom obcine. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 040-0001/2018 Datum: 22.03.2018 Obcina Prevalje Matija Tasic, župan 174. Sklep 27/5 Na osnovi 35. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 – ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 70/2015), je Obcinski svet Obcine Prevalje na 27. redni seji dne 22.03.2018 sprejel SKLEP 27/5 Nepremicnini parc. št. 358/5, k.o. 874 – ŠENTANEL, se podeli status javnega dobra. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0174/2017-19 Datum: 22.03.2018 Obcina Prevalje Matija Tasic, župan 175. Sklep o spremembi sklepa o dolocitvi najemnin za leto 2018 Na podlagi 35. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno precišceno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) in na podlagi 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 70/2015) je Obcinski svet Obcine Prevalje na 27. redni seji dne 22.03.2018 sprejel SKLEP O SPREMEMBI SKLEPA O DOLOCITVI NAJEMNIN ZA LETO 2018 I. Sklep o dolocitvi najemnin za leto 2018 (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 59/2017, popr. 4/2018) se spremeni tako da najemnine, dolocene v tocki I. razdelek 3. TRŽNICA, veljajo do 31.12.2018. Številka: 032-0008-3/2017-19 Datum: 22.03.2018 Obcina Prevalje Matija Tasic, župan 176. Sklep 27/4 Na osnovi 35. clena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I- in 14/15 – ZUUJFO176/08-10, 40/2012-ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 17. clena Statuta Obcine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih obcin št. 70/2015), je Obcinski svet Obcine Prevalje na 27. redni seji dne 22.03.2018 sprejel SKLEP 27/4 Nepremicnini parc. št. 558/4, k.o. 884 – Farna vas, se ukine status javnega dobra. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in zacne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-0148/2016-19 Datum: 22.03.2018 Obcina Prevalje Matija Tasic, župan OBCINA ŠKOFJA LOKA 177. Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Cešnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko Na podlagi petega odstavka 61. clena Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) in 16. clena statuta obcine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 3/16, 35/16 in 26/17) je Obcinski svet Obcine Škofja Loka na svoji 28. redni seji dne 15. marca 2018 sprejel ODLOK O OBCINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NACRTU ZA SEVERNO OBVOZNICO ŠKOFJE LOKE, KOT PRELOŽITEV DELA REGIONALNE CESTE R2-403/1076 CEŠNJICA–ŠKOFJA LOKA SKOZI ŠKOFJO LOKO I. Splošne dolocbe 1. clen (podlaga obcinskega podrobnega prostorskega nacrta) (1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNacrt) in Odloka o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Škofja Loka (Uradni list RS št. 02/2014), sprejme Obcinski podrobni prostorski nacrt za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Cešnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko (v nadaljnjem besedilu: obcinski podrobni prostorski nacrt). (2) Obcinski podrobni prostorski nacrt je izdelal URBIS, d. o. o., Maribor, pod številko projekta 2008/OPPN-177, november 2017. 2. clen (vsebina obcinskega podrobnega prostorskega nacrta) (1) Obcinski podrobni prostorski nacrt vsebuje tekstualni del (odlok) in graficni del ter obvezne priloge. Obcinski podrobni prostorski nacrt je izdelan v digitalni obliki, arhiviranje in vpogled vanj pa se zagotavlja v digitalni in analogni obliki, ki morata biti med seboj skladni. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. (2) Graficni del vsebuje kartografsko gradivo: • List 0: Pregledna situacija (M 1:5000), • List 1: Izsek iz kartografskega dela iz veljavnega prostorskega akta obcine Škofja Loka s prikazom lege prostorske ureditve na širšem obmocju – namenska raba prostora (M 1:5000), • Lista 2.1.1-2.1.2: Ureditvena situacija (M 1:2000), • Lista 2.2.1-2.2.2: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (M 1:2000), • List 2.3: Karakteristicni precni prerezi (M 1:100), • Lista 3.1-3.2: Obmocje OPPN z obstojecim parcelnim stanjem (M 1:1000). (3) Obvezne priloge vsebujejo: • Izvlecek iz hierarhicno višjega prostorskega akta, • Prikaz stanja prostora, • Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta, • Smernice in mnenja, • Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, • Povzetek za javnost, • Okoljsko porocilo. 3. clen (vsebina odloka) (1) Ta odlok doloca opis prostorske ureditve, ki se nacrtuje s podrobnim prostorskim nacrtom, obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta, umestitev nacrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dedišcine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehnicnih rešitev ter usmeritve za dolocitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega nacrta. (2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in graficno prikazane v obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled pri službi, pristojni za urejanje prostora v obcini Škofja Loka. II. Opis prostorske ureditve, ki se nacrtuje s podrobnim prostorskim nacrtom 4. clen (nacrtovane prostorske ureditve) (1) Z obcinskim podrobnim prostorskim nacrtom se nacrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo severne obvoznice Škofje Loke. (2) Predvideni posegi so: • zgradnja nove obvozne ceste v dolžini ca. 2,5 km; • zgradnja križišc in prikljuckov; • ureditev dostopnih cest; • ureditev površin za pešce in kolesarje; • objekti na trasi (pokriti vkop, podvoz/podhod, oporni zidovi, premostitve vodotokov); • ureditve avtobusnih postajališc; • prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture; • regulacije vodotokov; • naprave za odvodnjavanje in cišcenje odpadnih voda; • okoljevarstveni ukrepi. III. Obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta 5. clen (obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta) (1) Obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve, spremljajoci objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so nacrtovani objekti, potrebni za izvedbo nacrta, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr. obmocje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva gradnja obvoznice). (2) Obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta je doloceno s tehnicnimi elementi, ki omogocajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu obmocja obcinskega podrobnega prostorskega nacrta z nacrtom parcel. (3) Obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta skladno z geodetskim nacrtom obsega zemljišca ali dele zemljišc s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih obcinah: • k. o. Stara Loka (2027): 849/12, 771/3, 771/7, 771/5, 982/4, 982/9, 984/5, 984/6, 984/2, 983/3, 983/6, 983/4, 982/6, 982/10, 984/7, 984/8, 1672/39, 772/32, 772/31, 772/3, 772/30, 772/29, 772/35, 772/36, 772/34, 772/37, 1672/13, 1672/14, 1411/14, 1411/9, 986/9, 772/24, 772/28, 772/22, 1411/22, 1411/21, 1411/20, 1411/19, 986/12, 986/10, 984/3, 986/1, 986/10, 1409/3, 1410/1, 1415/2, 1406/1, 1418/5, 1406/1, 1406/2, 1419, 1418/1, 1692/5, 1417/5, 1417/6, 1417/1, 699/1, 697, 1422/1, 1420, 1421, 1422/1, 693/11, 1424/6, 1423/2, 1423/1, 1423/7, 1423/10, 1423/3, 1423/4, 1423/8, 1423/9, 1424/7, 1424/3, 1424/8, 1424/1, 1424/2, 1426/,1427, 1428, 676/5, 676/4, 676/7, 1383, 1431/2, 1431/5, 1431/6, 1700/5, 1432/5, 1377/4, 1377/5, 1377/3, 1377/8, 1700/1, 1382, 1381/2, 1507, 1381/1, 1380/4, 1380/3, 1672/29, 1380/2, 1377/10, 1701/2, 1377/6, 1377/9, 1700/7, 1700/6, 1434/6, 1432/4, 1432/3, 1434/7, 535/2, 535/3, 676/13, 675/2, 536, 535/1, 538, 1700/12, 537/1, 1436, 1441/3, 533/2, 529/3, 531/2, 534, 557/1, 531/1, 558/1, 1679/7, 533/1, 1679/1, 518, 517, 1679/8, 520, 1683/2, 1683/3, 501/3, 529/1, 529/2, 558/2, 561, 564/1, 565/2, 565/1, 567/1, *53, 1679/9, 594/2, 595/58, 594/3, 595/59, 595/60, 1681/4, 595/63, 503/20, 503/17, 503/16, 595/61, 503/15, 503/5, 1679/2, 503/36, 595/55, 595/57, 503/4, 503/34, , 503/21, 503/33, 503/11, 503/29, 500/6, 500/12, 503/35, 503/30, 500/13, 503/27, 503/28, 1681/3, 503/32, 1683/3, 1681/18, 225/108, 1681/17, 1681/16, 225/102, 225/6, 1681/15, 1681/6, 500/7, 500/2, 494/1, 494/3, 494/4, 481, 1681/14, 490, 472/1, 489, 469, 1684/5, 291, 297, 292, 300/1, 306, 314, 317, 468/4, 465/1, 461/1, 458/3, 455/4, 317, 354, 355, 356, 318, 320, 353, 360, 380, 381, 379, 384, 358; • k. o. Suha (2030): 1219, 1103, 1119, 1133/2, 1132/11, 1132/12, 1132/7, 1132/8, 1132/9, 1132/10, 1132/1, 1132/2, 1184/1, 1139, 1149/2, 1154/2, 1169, 1183, 1170, 1166, 1164, 1159, 1185, 1147, 1143, 1184/1, 1132/3, 1144/1, 1132/4, 1132/5, 1128/2, 1132/6, 1128/1, 1126/13, 1110/3, 1126/14, 1110/2, 1126/10, 1110/4, 1105/4, 1105/6, 1184/2, 1090/16, 1090/14, 1090/29, 1090/28; • k. o. Stari Dvor(2029): 206, 205/5, 1366/2, 205/4, 230/3, 230/2, 205/3, 207/7, 207/8, 207/4, 205/1, 205/3, 199/6, 199/5, 199/4, 199/3, 207/1, 207/3, 207/2, 207/5, 219/9, 219/10, 219/5, 219/4, 219/7, 1363/18, 231/12, 231/4, 231/3, 230/7, 231/7, 230/6, 230/5, 230/15, 230/4, 219/11, 219/12, 219/13, 219/8, 219/6, 207/9, 219/14, 219/15. (4) Obmocje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta obsega tudi zemljišca in dele zemljišc, na katerih se izvedejo rekonstrukcije, rušitve in gradnja gospodarske javne infrastrukture, s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih obcinah: 1. obmocja prestavitve vodov gospodarske javne infrastrukture: a) telekomunikacijski vodi (ukinitev obstojecih in novo predvideni): • k. o. Stara Loka (2027): 772/37, 772/38, 772/27, 772/21, 1692/5, 1418/6; b) vodovod: (novo predvideni) • k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1417/5; • k. o. Suha (2030): 1139, 1184/1; c) nizkonapetostni in srednjenapetostni elektrovodi: (ukinitev obstojecih) • k. o. Stara Loka (2027): 1418/5, 1418/2, 1422/1, 1424/1, 1427, 1428, 1430, 1385, 1377/3, 1382, 1381/1, 1377/3, 1380/3, 1377/3; (novo predvideni) • k. o. Stara Loka (2027): 1692/5, 1418/6, 539/1, 533/1, 199/5; d) plinovod (ukinitev obstojecih) • k. o. Stara Loka (2027): 1407/2; (novo predvideni) • k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1417/5; 2. obmocja ureditve meteorne kanalizacije (novo predvideni): • k. o. Stara Loka (2027): 1407/2, 1700/12, 535/1, 490, 494/4, 1681/14; 3. obmocja ureditve zalednih vod (novo predvideni): • k. o. Stara Loka (2027): 561, 564/1, 595/58, 594/2. IV. Umestitev nacrtovane ureditve v prostor 6. clen (trasa ceste) (1) Trasa nacrtovane severne obvoznice bo med seboj povezala regionalno cesto R2-403, odsek 1076 Cešnjica - Škofja Loka z regionalno cesto R1-210, odsek 1109 Kranj - Škofja Loka, s potekom po severni strani Škofje Loke. Obvoznica poteka po severnem robu Škofje Loke s pricetkom v Podlubniku in potekom ob naseljih Trnje, Virlog, Binkelj, Groharjevo naselje, po severnem robu Kamnitnika, na Grencu pa se prikljuci na obstojeco regionalno cesto Škofja Loka – Kranj. (2) Obvoznica je nacrtovana v skupni dolžini ca 2,5 km. 7. clen (križišca) Na trasi obvozne ceste so nacrtovane naslednje ureditve križanj z obstojecimi cestami: • v km 0.0+00 krožno križišce 10-1 "PODLUBNIK", • v km 0.1+78.41 T križišce 10-2 "TRNJE", • v km 0.4+43.54 T križišce 10-3 "VIRLOG", • v km 0.9+56.82 krožno križišce 10-4 "KAMNITNIK 1", • v km 1.6+60 krožno križišce 10-5 "TAVCARJEVA ULICA", • v km 2.3+03.83 križišce 10-6 "TEHNIK", • v km 2.3+95.78 krožno križišce 10-7 "GRENC", • v km 2.4+74.50 križišce 10-8 "KIDRICEVA CESTA". 8. clen (prometno omrežje) (1) Obvoznica je zasnovana kot dvopasovna regionalna cesta z nivojskimi križišci in projektno hitrostjo 70 km/h. (2) Karakteristicni precni profil (v nadaljnjem besedilu: KPP) dvopasovne obvozne ceste je dolocen glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in predvideno racunsko hitrost 70 km/h. (3) KPP severne obvoznice (zbirne ceste) je naslednji: • vozišce 2 x 3.25 m 6.50 m • vozni pas 3.00 m • robni pas 0.25 m • odmik robnika ob JVO 0.35 m • koritnica 0.50 m • min. širina bankine ob vozišcu 1.00 m • bankina ob hodniku za pešce 0.50 m (4) Osnovnemu profilu ceste se glede na potrebe specificne ureditve pešcev in kolesarjev, odvodnje, protihrupne ukrepe in ostalo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest dodaja posamezne elemente precnega prereza (pešci, kolesarji, ograje ipd.). 9. clen (objekti v trasi) Na trasi obvozne ceste so nacrtovani naslednji objekti: • 8-1: pokriti vkop "KAMNITNIK" dolžine 72 m, višine 6,5 m; • 3-1: podvoz / podhod dolžine 4,8 m, širine 11,1 m, višine 3 m; • Oporni zid OZ 1 dolžine 187 m; • Podporni zid PZ-01a, dolžine 40 m, višine od 1,5 m do 3,0 m; • Oporni zid OZ 2 dolžine 125 m; • Oporni zid OZ-02a, dolžine 64 m, višine od 4 m do 5 m; • Oporni zid OZ 03, dolžine 15 m, višine 3 m; • 5-1: Most "VIRLOG" dolžine 66,6 m; • 5-2 Most "SUHA" dolžine 81,7 m; • 3-2: Propust "Prifarški potok" dolžine 5,7 m. 10. clen (deviacije in rekonstrukcije cest) Na trasi obvozne ceste so nacrtovane deviacije ter rekonstrukcije cest in ulic v skupni dolžini ca 3,5 km: • 1-1 Deviacija regionalne ceste R2-403 Cešnjica - Škofja Loka: v dolžini 210 m, širine 6,5 m + hodniki; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstojece regionalne ceste Škofja Loka – Železniki na obmocju Podlubnika oziroma na obmocju predvidenega novega krožnega križišca v Podlubniku. • 1-2 Deviacija lokalne ceste Trnje: v dolžini 100 m, širine 5,5 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev in navezavo obstojece lokalne ceste proti naselju Trnje. • 1-3 Deviacija lokalne ceste Križna Gora: v dolžini 280 m, širine 6,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja novo predvideni krak lokalne ceste, ki omogoca navezavo ceste proti Križni Gori na severno obvoznico. • 1-3a Dostopna pot: ureditev poljske poti v dolžini 190 m, širine 3,0 m: makadam. • 1-4 Deviacija lokalne ceste Virlog: v dolžini 236 m, širine 4,5 m+ 0.5 m povozne mulde; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstojece lokalne ceste na obmocju Virloga. • 1-4a Mešana površina za pešce in kolesarje: v dolžini 117 m, širine 2,5 m; asfalt. Mešana površina za pešce in kolesarje omogoca navezavo za kolesarje in pešce iz obmocja Virloga na obmocje kolesarskih in peš povezav, ki potekajo vzdolž severne obvoznice. • 1-4b Deviacija lokalne ceste: v dolžini 60 m, širine 5,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstojece lokalne ceste v Virlogu zaradi ureditve novega mostu preko Prifarškega potoka. • 1-5 Ureditev ceste Groharjevo naselje – Pevno: v dolžini 300 m, širine 6,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstojece lokalne ceste na obmocju Groharjevega naselja z navezavo na severno obvoznico ter nadaljevanjem proti naselju Pevno. Precni prerez ceste se z upoštevanjem obstojece pozidave, vodenja pešcev in kolesarjev ter obcestnih ureditev lahko tudi prilagodi dejanskemu stanju na terenu oziroma ureditvam na širšem obmocju urejanja predmetne ceste. • 1-5a Deviacija dostopne ceste: v dolžini 327 m, širine 4,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev dostopne ceste do stanovanjskega objekta na severni strani obvoznice, ki je višinsko ca. 5 m višje od obvoznice. Predmetna deviacija služi tudi peš in kolesarskemu prometu, nanjo se navezuje deviacija 1-4a, ki peš in kolesarskemu prometu omogoca navezavo proti naselju Virlog. • 1-5b Deviacija dostopne ceste: v dolžini 215 m, širine 4,0 m; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev dostopne ceste do stanovanjskega objekta oziroma kmetije na naslovu Stara Loka 155. Kmetiji je preko deviacije 1-5c in podvoza/podhoda omogocen prehod na severno stran obvoznice. Predmetna deviacija služi tudi peš in kolesarskemu prometu, ki se v nadaljevanju navezuje na površine neposredno ob severni obvoznici. • 1-5c Precna povezava v podvozu/podhodu: v dolžini 75 m, širine 4,0 m; asfalt. Precna izven nivojska povezava omogoca prehod pod severno obvoznico za kmetijsko mehanizacijo, pešce in kolesarje. • 1-5d Navezava cest Stara Loka: v dolžini 66 m, širine 5,5 m; asfalt. Navezava omogoca ureditev in navezavo obstojece ceste proti Stari Loki ter navezavo novih objektov na obmocju pozidave »Megušar – Stara Loka«. • 1-6 Ureditev Ceste talcev: v dolžini 80 m, širine 5,5 m; asfalt. Ob izgradnji pokritega vkopa se zaradi izvedbe del obstojece Ceste talcev poruši. Ureditev predstavlja preureditev Ceste talcev po izgradnji pokritega vkopa (Cesta talcev poteka približno v obstojecih gabaritih preko pokritega vkopa). • 1-6a Ureditev dostopne poti: v dolžini 160 m, širine 3,5 m; asfalt. Ureditev predstavlja preureditev dostopne poti do spomenika in kmetijskih površin. Dostopna pot služi tudi peš in kolesarskemu prometu in se v nadaljevanju navezuje na mešano površino za pešce in kolesarje, ki poteka vzdolž severne obvoznice. • 1-7 Navezava poljske poti: v dolžini 90 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstojece poljske/gozdne poti. • 1-8 Navezava dostopne poti: v dolžini 400 m, širine 3,5 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstojece oziroma ureditev nove poljske poti za potrebe zagotovitve dostopov na parcele. V kolikor se v naslednji fazi nacrtovanja izkaže potreba po prikljucevanju lokalne ceste iz smeri Gorajt na obvoznico, se deviacijo lahko nameni tudi navezavi na to cesto. • 1-9 Navezava Tavcarjeve ulice: v dolžini 450 m, širine 6,0 m; asfalt. Ureditev predstavlja preureditev obstojece makadamske poljske poti v navezavo Tavcarjeve ulice na severno obvoznico. • 1-9a Navezava poljske poti: v dolžini 60 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstojece poljske poti z navezavo na novo predvideno povezavo Tavcarjeve ulice. • 1-10 Navezava poti (dostop za pešce in kolesarje): v dolžini 97 m, širine 3,0 m; makadam. Deviacija predstavlja preureditev obstojece makadamske dostopne poti objektov ob strugi Suhe v površino za pešce in kolesarje. Za zagotovitev ustrezne navezave objektov je potrebno ustrezno urediti obstojece makadamske poti, ki se navezujejo na Tavcarjevo in Potocnikovo ulico in v nadaljevanju na Kidricevo cesto. • 1-11 Deviacija regionalne ceste R1-210: v dolžini 210 m (120+90), širine 6,5 m + hodniki; asfalt. Deviacija predstavlja preureditev obstojece regionalne ceste Škofja Loka – Kranj na obmocju Grenca oziroma na obmocju predvidenega novega krožnega križišca na Grencu. • 1-12 Navezava poti (ureditev nove dostopne poti): v dolžini 255 m, širine od 6 m do 7 m; makadam/asfalt. 11. clen (avtobusna postajališca) Na trasi obvozne ceste so nacrtovana naslednja avtobusna postajališca: • ureditev nadomestnega avtobusnega postajališca v Podlubniku (smer Škofja Loka-Železniki, desno pred krožnim križišcem »Podlubnik«); • ureditev para avtobusnih postajališc ob severni obvoznici na obmocju Groharjevega naselja. 12. clen (rušitve objektov) Na trasi obvozne ceste so za rušitev predvideni naslednji stanovanjski, gospodarski in pomožni objekti: • pomožni objekt (rastlinjak) na parceli št. 984/5, 986/1 k.o. Stara Loka; • pomožni objekt (kozolec) na parceli št. 1406/1 k.o. Stara Loka; • pomožni objekt (cebelnjak) na parceli št. 1406/1 k.o. Stara Loka; • stanovanjski objekt na naslovu Virlog 1 na parcelah št. 1431/5, 1432/4, 1700/6 k.o. Stara Loka; • pomožni objekti na parceli št. 535/1 k.o. Stara Loka; • pomožni objekt na parceli št. 489 k.o. Stara Loka; • pomožni objekti na parceli št. 384 k.o. Stara Loka; • pomožni industrijski objekti podjetja Tehnik v stecaju na parceli št. 230/3 k. o. Stari Dvor. 13. clen (površine za pešce in kolesarje) Ob upoštevanju izdelane zasnove kolesarskih povezav je predvidena ureditev površin za pešce in kolesarje, in sicer: • na obmocju od RC Škofja Loka – Železniki do Groharjevega naselja: navezujoc se na ureditve ob obstojeci RC Škofja Loka - Železniki je na zacetnem delu trase predvidena ureditev obojestranskih enosmernih kolesarskih in peš površin z ureditvijo nivojskih prehodov za pešce in kolesarje v križišcu »Trnje« in »Virlog«. Ureditve se za mostom cez Prifarški potok navezujejo na novo predvidene ureditve dostopnih poti severno in južno od obvoznice. Zagotovljena je povezava do obstojecih cest na obmocju Virloga. Obe deviaciji poti sta zaradi zagotovitve dostopa do kmetijskih površin in prehoda za pešce in kolesarje v okviru severne obvoznice povezani s podvozom oziroma podhodom za pešce in kolesarje. • na obmocju Groharjevega naselja in sedla na Kamnitniku (pokriti vkop): V okviru locenega projekta (PZI) je predvidena ureditev povezave po obstojeci dostopni in poljski poti, ki sedlo na Kamnitniku povezuje z obstojeco cesto proti Pevnem in Stari Loki. Predvidena je ureditev dostopne poti, ki služi tudi kolesarskemu in peš prometu. Predlagana povezava v trenutnem stanju (brez zgrajene severne obvoznice) omogoca kolesarjem varnejšo povezavo iz mesta proti Gorajtam in obratno ter ugodnejšo višinsko povezavo med cesto proti Pevnem in cesto proti Gorajtam. Nova povezava bo svojo funkcijo prevzela tudi po izgradnji severne obvoznice, kajti pomeni povezavo med dvema lokalnima cestama, ki zaradi terenskih pogojev (Kamnitnik, pozidava) sedaj nimata povezave (združita se šele na Cesti talcev). Z izgradnjo predlagane povezave pešcev in kolesarjev ni potrebno voditi skozi pokriti vkop. • na obmocju od pokritega vkopa »Kamnitnik« oziroma križanja severne obvoznice z obstojeco lokalno cesto proti Gorajtam in Sv. Duhu do navezave na RC Škofja Loka – Kranj na Grencu: Na obmocju Kamnitnika in spominskega obeležja padlim talcem se vzdolžno vodenje kolesarjev in pešcev ponovno približa severni obvoznici in v nadaljevanju trase poteka kot mešana površina za pešce in kolesarje vse do Grenca. Mešana površina poteka na strani mesta oziroma južni strani obvoznice in je od cestnih površin locena z zelenico širine 2.00 m. • obmocje Grenca: Mešana površina za pešce in kolesarje se na obmocju Grenca navezuje na obstojece kolesarske in peš površine vzdolž regionalne ceste. 14. clen (regulacije vodotokov in protipoplavne ureditve) (1) Nacrtovana cesta deloma poteka po poplavnih površinah potoka Suha in Prifarškega potoka. Potencialne poplavne površine so prikazane v strokovni podlagi: Hidrološko hidravlicna analiza za nacrtovano traso severne obvoznice Škofja Loka ter celovito protipoplavno ureditvijo na Prifarškem potoku (Poplavne karte za širše obmocje urejanja), IZVO-R d.o.o., št. I27/16, Ljubljana, julij 2016. Protipoplavne ureditve so nacrtovane samo na obmocju Prifarškega potoka, medtem ko jih na potoku Suha ni. Nacrtovano stanje Prifarškega potoka zajema naslednje ureditve: zadrževalnik Planica, regulacija vodotoka na obmocju Virloga zaradi izgradnje severne obvoznice Škofja Loka ter izbrana varianta protipoplavnih ukrepov skozi Staro Loko. (2) Regulacija Prifarškega potoka se izvede v dolžini ca 190 m. (3) Regulacija se izvede s konstantnim vzdolžnim naklonom 1,08 % ter širino v dnu 3,5 m. Nakloni brežin so 1:1,5 oz. na delu, kjer se izvede brežina z lomljencem v betonu 2:1. Na dolvodnem delu se regulacija prikljuci na obstojeco strugo tik pod zapornico, na gorvodnem delu pa na obstojeco strugo ca. 75 m nad novo premostitvijo. Na dolvodnem delu, kjer se regulacija prikljuci na obstojeco strugo je potrebno odstraniti prelivni objekt za zajem vode, ki ni vec v uporabi. (4) Na delu z manjšimi nakloni se izvede ureditev brežine z zatravitvijo in potaknjenci, stik brežine in dna pa se zašciti z oblogo iz lomljenca vtisnjenega v podlago debeline premera dsr>0,6 m do višine 0,6 m nad koto nivelete dna struge. Zašcita brežine z lomljencem v betonu premera dsr>0,6 m do vrha brežine se izvede na desnem bregu, kjer potok poteka tik ob cesti in na levem bregu nad nacrtovanim prepustom. (5) Na obmocju prepusta se izvedejo brežine in stabilizacija dna z lomljencem v betonu premera dsr>0,3 m. Z oblogo iz lomljenca vtisnjenim v podlago se zašciti del ob cesti na levem bregu na gorvodni in dolvodni strani ceste, kjer lahko pri visokih vodah pride do prelivanja preko ceste. Na spodnjem in zgornjem zakljucku regulacije se izvede precni talni prag. Na dolvodnem delu, kjer se regulacija prikljuci na obstojeco strugo se odstrani zapornicni objekt. (6) Vse ureditve terena ob strugi se uredijo v blagem naklonu proti strugi vodotoka. (7) Ostale protipoplavne ureditve, ki niso predmet tega prostorskega nacrta, so pa potrebne pred izvedbo nacrtovane obvoznice na obmocju poplavljanja so: a) zadrževalnik Planica, ki je predviden na zgornjem toku Prifarškega potoka oziroma Planice nad sotocjem z Virloškim potokom približno 250 m nad naseljem Moškrin; b) izbrana varianta protipoplavnih ukrepov skozi Staro Loko, pri kateri so predvidene naslednje ureditve: • poglobitev dna struge potoka pod mostom na regionalni cesti Škofja Loka - Železniki v dolžini 61 m; • znižanje dna na odseku od mostu za ca 75 cm ter ureditev enotne nivelete v dolžini 415 m; • sanacija in utrditev zidu ob desni brežini v skupni dolžini 157m; • prestavitev vseh komunalnih vodov, ki preckajo strugo sredi pretocnega prereza. 15. clen (krajinska ureditev) (1) S krajinskim oblikovanjem se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vse nacrtovane krajinsko arhitekturne ureditve so razvidne iz graficnega dela obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (Listi 2.1.1-2.1.2: Ureditvena situacija). Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve: • preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave), • oblikovanje prvin v obcestnem prostoru (zašcitne ograje in ograje za preprecevanje prehoda prostoživecih živali), • zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in vkopov ter oblikovanje gozdnega roba. (2) Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi znacilnostmi in obstojeco morfologijo terena ter mora zagotoviti skladnost z znacilnostmi širšega prostora oziroma sedanjih krajinskih vzorcev obmocja, kar se nanaša tako na oblikovne, vidne, kot na ekološke znacilnosti. (3) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je to nujno potrebno. Pred pricetkom del se ustrezno zašciti gozdni rob, živice in posamezna drevesa na nacin, da se prepreci nepotrebne poškodbe. (4) Zasaditve: • krajinske ureditve obsegajo sanacijo prizadetih habitatov in nove zasaditve za zmanjšanje degradacij oziroma povecanje clenjenosti prostora. Nove skupine drevnine in druge ureditve morajo biti skladne z obstojecim krajinskim vzorcem, vrstno sestavo in v prostoru znacilno obliko vegetacije (posamezni soliterji, živice, gozdni sestoj, posamezne skupine dreves, kmetijske površine). Na obmocjih, kjer je treba posekati obstojeci gozd, se poseke omeji na cim ožji prostor in zasadi nov gozdni rob ob zagotavljanju avtohtone vrstne sestave in plastovitosti vegetacije; • na delih odseka, kjer trasa poteka preko kmetijskih površin, se prostor zatravi. Skupine dreves se predvidi ob pomembnejših objektih, ob podvozih in prikljuckih, manjše skupine dreves pa na delu kmetijskih površin, kjer se pretežni del površin le zatravi. Uporabijo se predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste. Vnašanje tujerodnih ali eksoticnih vrst ni dovoljeno. Za travne površine se uporabi semena avtohtonih travišcnih združb; • tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po koncanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija in se tujerodne vrste ne pojavljajo vec. Odstranjujejo naj se predvsem vrste: japonski dresnik (Fallopia japonica) in ceški dresnik (F × bohemica), orjaška (Solidago gigantea) in kanadska zlata rozga (S. canadensis), žlezasta nedotika (Impatiens glandulifera), robinija (Robinia pseudacacia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pelinolistna žvrklja (Ambrosia atremisiifolia); • nasipe in vkope se takoj po izgradnji humusira, uredi in intenzivno zatravi oz. smiselno zasadi. Prosto oblikovane vkope in nasipe se oblikuje v naklonu 1:2 z blago zaokrožitvijo pri prikljucevanju na obstojeci teren; • zasaditve ne smejo ovirati preglednosti na državni cesti in prikljuckih, njihova višina ne sme presegati 0,75 m. Odmik prve linije dreves od zunanjega roba vozišca državne ceste mora biti tolikšen, da krošnje dreves ob najvecji razrašcenosti ne segajo v prosti profil državne ceste. (5) Cesta s cestno opremo se oblikuje v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora s posebnim poudarkom na oblikovanju ograj in protihrupnih ograj. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 16. clen (skupne dolocbe o gospodarski javni infrastrukturi) (1) Zaradi nacrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo oziroma zašcitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture državnega in lokalnega pomena. (2) Vsa križanja vodov gospodarske javne infrastrukture so razvidna iz graficnega dela obcinskega podrobnega prostorskega nacrta (Listi št. 2.2.1 – 2.2.2 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in prikljucevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo). (3) Projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zašcite gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev. (4) Stroški, ki nastanejo v zvezi z morebitnimi prestavitvami in zašcito gospodarske javne infrastrukture bremenijo investitorja. 17. clen (meteorna kanalizacija) (1) Vsa meteorna voda s cestišc se (preko vtokov pod robnikom oziroma preko vtocnih rešetk) vodi v vodotesno meteorno kanalizacijo in nato preko lovilcev olj in zadrževalnikov v recipiente. Pred izpustom voda v recipiente je predvideno zadrževanje voda v cevnih zadrževalnikih (izvede se protierozijska zašcita struge v obmocju iztoka). (2) Za potrebe odvodnjavanja temeljnih tal, zalednih voda, nasipov in cestne konstrukcije se na pobocni strani, kjer je to potrebno, izvede zemeljske jarke. V vkopih se vgradi vzdolžne drenaže, ki se jih upošteva tudi pri dreniranju opornih zidov v obmocju pokritega vkopa. (3) V fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izvede dodatne geomehanske raziskave glede nivoja podtalnice in zalednih talnih voda, na podlagi katerih bodo izdelani detajlni nacrti za ureditev odvodnjavanja. 18. clen (kanalizacijski in vodovodni vodi) (1) Trasa severne obvoznice tangira naslednje vode in objekte javne kanalizacije: • trasa obvoznice delno tangira javno fekalno kanalizacijo z obmocja nove stanovanjske pozidave »Megušar – Stara Loka«, • v križišcu Podlubnik 2 (K1), na regionalni cesti R2-403 odsek 1076 Cešnjica-Škofja Loka, trasa obvoznice tangira del javne kanalizacije za odvajanje odpadnih voda naselja Vešter, • trasa obvoznice tangira zgrajeno infrastrukturo v obmocju OLN Grenc, v delu od premostitve potoka Suha do obstojece regionalne ceste (fekalno in meteorno kanalizacijo ter biološko cistilno napravo za odvajanje in cišcenje odpadne vode v obmocju OLN Grenc). (2) Trasa severne obvoznice tangira naslednje cevovode in objekte javnega vodovoda: • v križišcu na uvozu obstojece betonarne "Tehnik", kjer potekata javni vodovod PE 080 mm in PE 0100 mm, • na zemljišcih parc. št. 1169, 1149/2 in 1139, vse k.o. Suha, kjer poteka obstojec primarni vodovod AC 0400 mm, • v obmocju spomenika »50. padlim talcem«, kjer poteka javni vodovod PE 080 mm, • v križišcu Groharjevo naselje, kjer poteka sekundarni javni vodovod duktil D100 mm, • v križišcu Virlog, kjer potekata sekundarni javni vodovod AC 060 mm in PE 080 mm, • v križišcu Trnje, kjer poteka javni vodovod, • v križišcu Podlubnik, kjer potekata primarni javni vodovod duktil 0200 mm in sekundarni cevovod duktil 0100 mm, • na obmocju OPPN za Kamnitnikom nasproti spomenika »50. padlim talcem« vodovod duktil 0100 mm, • križišce na uvozu obstojece betonarne "Tehnik" – vodovod duktil 0200 mm v dolžini ca. 200 m. (3 Vodovodne in kanalizacijske vode se na mestih križanja z nacrtovanimi ureditvami zašciti in prestavi v skladu s projektnimi pogoji. (4) V kolikor se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen vod dodatno zašcititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s soglasjem upravljavca voda. Stroške prestavitve poravna investitor. 19. clen (elektroenergetski vodi) (1) Trasa severne obvoznice pred prikljuckom na RC Kranj-Škofja Loka križa obstojeci 110 kV zracni VN elektrovod. V primeru zmanjševanja razdalje med novo cesto in vodniki daljnovoda D 1158, je zaradi spremembe nivoja nove ceste glede na obstojece stanje potrebno preveriti varnostne razdalje. (2) Na trasi severne obvoznice potekajo obstojece elektroenergetske naprave (20 kV in 0,4 kV podzemni in prostozracni vodi) za oskrbo z elektricno energijo odjemalcev na širšem obmocju severno in severozahodno od Škofje Loke, ki se po potrebi prestavijo in zašcitijo. V obmocju nove severne obvoznice se nahaja TP 0358 Virlog, zato je potrebno zgraditi novo kabelsko TP, ki bo nadomestila obstojeco. Za novo TP se zagotovi ustrezno lokacijo s stalnim dostopom za primere gradnje, vzdrževanja in posluževanja. (3) Križanja elektroenergetskih vodov z nacrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev. (4) Stroške potrebnih prestavitev in zašcite elektroenergetskih vodov in objektov poravna investitor. 20. clen (plinovod) (1) Na obmocju trase severne obvoznice se nahajajo distribucijski (mestni) plinovodi. Plinovodi so nizkega tlaka 0,1 bar ali 1 bar iz polietilenskih cevi in 4 bar plinovodi iz jeklene cevi. Potrebne so naslednje preureditve oz. zašcite plinovodov: • Križanje P1: Obstojeci plinovod se dodatno zašciti npr. z zašcitno cevjo ali z armirano betonskimi plošcami. Dolžina zašcite znaša 25 m. • Križanje P1.1: Obstojeci plinovod se prestavi. Dolžina prestavljenega plinovoda znaša 95 m. • Križanje P1.2: Obstojeca plinovoda se dodatno zašciti npr. z zašcitno cevjo ali z armirano betonskimi plošcami. Dolžina zašcite znaša 105 m za PEHD 63 in dolžine 90 m za PEHD 110. • Križanje P2: V casu gradnje se zašciti plinovod npr. z zašcitno cevjo ali z armirano betonskimi plošcami. Dolžina celotne zašcite znaša 70 m. • Križanje P3: Zaradi gradnje pokritega vkopa obvozne ceste (8-1 Pokriti vkop »Kamnitnik«) bo potrebno plinovod zacasno prestaviti v koridor preostalih prestavljenih vodov. Prestavitev bo morala biti usklajena s tehnologijo in napredovanjem pokritega vkopa. Koncna vzpostavitev plinovoda predstavlja vgradnjo plinovodne cevi v novo Cesto talcev, ki bo potekala nad pokritim vkopom. Dolžina zacasno prekinjenega plinovoda je 45 m, dolžina zacasno prestavljenega plinovoda pa 60 m. • Križanje P4: Obstojeci plinovod se prestavi. • Križanje P5 (prestavitev plinovodov na obmocju plinske postaje MRP Grenc): • Distribucijski jekleni plinovod DN 200 4 bar v dolžini 120 m, s prikljuckom na MRP Grenc v dolžini 15 m in z odcepnim plinovodom DN 50 v dolžini 45 m za industrijsko cono; dolžina opušcenega plinovoda je 130 m; • Distribucijski plinovod PEHD 160 1 bar v dolžini 130 m z odcepom PEHD 63 v dolžini 40 m; Dolžina opušcenega plinovoda PEHD 160 je 130 m, odcepa PEHD 63 pa 35. (2) Križanja obstojecih plinovodov z nacrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca. (3) Pri križanjih se upoštevata plinovod in njegov nadzorovani oziroma varnostni pas, v katerega se lahko posega samo ob pridobljenem soglasju upravljavca. (4) Vsa križanja se izvedejo v skladu s predpisi, ki urejajo energetiko. (5) Ob poseganju v 2 x 5-metrski pas plinovoda veljajo posebni pogoji, treba je zagotoviti nadzor pooblašcenega predstavnika upravljavca plinovoda. (6) Investitor mora 10 dni pred pricetkom del obvestiti upravljavca plinovoda. (7) Stroške potrebnih prestavitev in zašcite plinovodov poravna investitor. 21. clen (telekomunikacijski vodi) (1) Vzdolž celotne trase obvozne ceste se uredi telekomunikacijska kabelska kanalizacija. (2) Križanja obstojecih telekomunikacijskih vodov z nacrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s projektnimi pogoji upravljavca. (3) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zašcite TK-vodov poravna investitor. 22. clen (križanje vodov kabelske televizije) (1) Križanje obstojecih vodov kabelske televizije (v nadaljnjem besedilu: CATV) z nacrtovanimi ureditvami se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo telekomunikacije. (2) Stroške morebiti potrebnih prestavitev in zašcite vodov CATV poravna investitor. 23. clen (javna razsvetljava) Cestna razsvetljava se izvede na obmocju trase s površinami za pešce in kolesarje ter na obmocjih ureditve križišc. VI. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dedišcine 24. clen (kulturna dedišcina) (1) Kulturna dedišcina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in unicenjem. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dedišcine. (2) V obmocju nacrtovanja se nahajajo naslednje enote kulturne dedišcine: • EŠD 14585 Trnje pri Škofji Loki – Sušilnica za sadje pri hiši (objekt profane stavbne dedišcine), • EŠD 12112 Binkelj – Anticni vodovod (arheološko najdišce), • EŠD 16670 Škofja Loka – Kulturna krajina Kamnitnik, • EŠD 19001 Spomenik talcem za Kamnitnikom – spomenik in vplivno obmocje kulturnega spomenika lokalnega pomena in • EŠD 30319 Škofja Loka – Arheološko najdišce Kamnitnik. (3) Investitor na obmocju prostorskega nacrta, kjer nacrtovane ureditve segajo v obmocje registriranega arheološkega najdišca, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala. (4) Pri gradnji na obmocju registriranega arheološkega najdišca se poseg zmanjša na kar najmanjšo površino, ki še omogoca gradnjo. Ce se med arheološkimi raziskavami ali izvedbo del odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve skladno z varstvenim režimom prilagodijo tako, da dedišcina ne bo ogrožena. (5) Na obmocju registriranih enot arheološke dedišcine je potrebno: • opraviti analizo prostora, • nato opraviti intenzivni površinski in podpovršinski terenski pregled s strojno izkopanimi testnimi sondami, ki morajo zajeti vsaj 1% obmocja obravnave, • skupaj z arheološko ekipo mora identificirane plasti interpretirati tudi geolog in izdelati porocilo, • na podlagi rezultatov se doloci obseg in nacin arheoloških raziskav, ki morajo potekati po dolocilih 28. alineja 3., 31., 33., 34. in 84. clena ZVKD-1, • po dolocilu že citiranega 34. clena mora arheološke raziskave zagotoviti investitor posega v prostor, • v primeru odkritja izjemnih najdb je potrebna sprememba izvedbenega projekta in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ. (6) Pri pristojni javni službi je treba dobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v kulturne spomenike, varstvena obmocja dedišcine in nepremicno kulturno dedišcino iz drugega odstavka tega clena. (7) Na širšem obmocju predvidenih posegov veljajo splošni ukrepi varstva, s katerimi se zagotavlja varovanje objektov in obmocij kulturne dedišcine pred poškodovanjem ali unicenjem tudi med gradnjo: • gradbišcne in dovozne poti do gradbišca ne smejo potekati cez obmocja in objekte evidentirane kulturne dedišcine ter arheološka najdišca na širšem obmocju nacrtovanih ureditev, • obmocja in objekti evidentirane kulturne dedišcine ter arheološka najdišca na širšem obmocju nacrtovanih ureditev se ne smejo uporabljati za odlaganje presežka materiala, • na obmocja in objekte evidentirane kulturne dedišcine ter arheološka najdišca na širšem obmocju nacrtovanih ureditev se ne sme prestaviti komunalne in energetske infrastrukture, • pri opravljanju gradbenih del (predvsem pri prevozih do gradbišca) ne sme prihajati do neposrednih ali posrednih vplivov na kapelice in zavarovane objekte, ki so na širšem vplivnem obmocju; • vsa dela, vkljucno z manipulacijskimi površinami, naj bodo omejena na obmocje trase obvozne ceste in naj se ne širijo na okoliška zemljišca. (8) Omogoci se izvedba zašcitnih izkopavanj morebitnih odkritih najdišc, vkljucno z vsemi poizkopavalnimi postopki. (9) Pred zacetkom del se vsaj 10 dni prej o tem obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dedišcine, to je Zavod za varstvo kulturne dedišcine Slovenije, OE Ljubljana. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave 25. clen (varstvo zraka) (1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogoco mero se upošteva predpise, ki urejajo varstvo zraka. (2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreci dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za: • vlaženje materiala, nezašcitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; • preprecevanje raznosa materiala z gradbišc; • cišcenje vozil pri vožnji z gradbišca na javne prometne površine; • protiprašno zašcito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz; • ugašanje motorjev v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši cas; • sprotno rekultiviranje dokoncanega obmocja gradnje. (3) Monitoring onesnaženosti zraka med gradnjo obsega nadzor nad izvajanjem ukrepov za preprecevanje dodatnega onesnaževanja zraka na gradbišcu. Zavezanec je izvajalec gradbenih del. 26. clen (tresljaji) (1) Prevozne poti se dolocijo do zacetka gradnje, zato se ukrepi varstva pred tresljaji med gradnjo podrobno opredelijo v projektu ureditve gradbišca, ki ga pripravi izvajalec gradbenih del. (2) Izvajalec pred zacetkom gradnje pri pripravljalnih delih popiše in dokumentira stanje in morebitne poškodbe vseh objektov (posnetek obstojecega stanja objektov), v vertikalni projekciji oddaljenih manj kot 8 m od osi prevozne poti. Med izvedbo se izvaja monitoring vplivov. Ob poškodbah, ki bodo posledica gradnje, se izvedejo vsi potrebni sanacijski ukrepi za odpravo morebitnih nastalih poškodb na objektih. 27. clen (ohranjanje narave) (1) Posegi v naravo se omejijo tako, da so posegi na obmocja ohranjanja narave in v vodotoke kar najmanjši. (2) Nacrtovane ureditve posegajo na naslednji obmocji naravnih vrednot: • 7873 Kamnitnik in • 5380 Suha. (3) V obmocja naravnih vrednot se posega v najmanjšem možnem obsegu. (4) Na obmocju naravne vrednote grica Kamnitnik je prepovedano tudi zacasno odlaganje zemeljskih viškov in drugega izkopnega materiala. (5) Z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena obmocja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišca. Prepovedano je izpušcanje tekocin ali odlaganje kakršnegakoli materiala, saj to pomeni spremembo bivalnih razmer redkih in ogroženih živalskih vrst. Pri izkopih gradbenih jam se prepreci morebitna izlitja nevarnih snovi v gradbeno jamo oziroma podtalnico. (6) Posegi v vodotoke naj se izvajajo izven varstvene dobe rib. V vodotoku Suha se lahko izvajajo med zacetkom julija in koncem septembra, dela v Prifarškem potoku naj se izvajajo od zacetka junija do konca septembra. (7) V casu gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. (8) Zavarovanje brežin naj se izvede s kamnito zložbo v izrazito neporavnani obliki. To pomeni, da morajo biti med kamni vecji prostori, ki niso zaliti z betonom. V strugo naj se za povecanje pestrosti toka in habitata na vsakih 10 m postavi posamezne vecje kamne/skale (samice) volumna med 0,25 in 1 m3, ki jih vodni tok ne premika in nudijo skrivališca ribam in hkrati upocasnijo vodni tok. Posamezna vertikalna stopnja, v primeru gradnje pragov ne sme presegati višine 20 cm, ker je drugace za ribe neprehodna. Podslapje vertikalnih stopenj je urejeno v obliki tolmunov (višina pregrade je enaka globini tolmuna). Struga ne sme biti nedopustno razširjena (npr. na dvakratno širino naravne struge vodotoka) in v dnu betonirana. Dno struge ne sme biti poravnano ali razširjeno, da se ribe lahko ob najnižjem vodostaju umaknejo v globlji del struge. V primeru poseganja v dno struge, mora biti dno izvedeno cim bolj naravno, z neenakomernimi gabariti. V primeru izvedbe brežine iz lomljenca v betonu zaradi strmih brežin se izvedejo poglobljene fuge. (9) O predvidenih delih v vodnem ali priobalnem zemljišcu se vsaj sedem dni pred zacetkom gradnje obvesti pristojno ribiško družino Sora o zacetku gradnje, da poskrbi za intervencijski odlov rib. Ce bodo dela postopna in trajala dalj casa, mora izvajalec obvestiti pristojno ribiško družino ob vsakem novem posegu v strugo tako, da bodo intervencijski odlovi pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka. (10) Na celotnem obmocju je dovoljena osvetlitev izkljucno s sijalkami, ki ne svetijo v UV spektru in cim manj svetijo v modrem delu spektra (primerne so visokotlacne natrijeve sijalke, LED v rumenem, oranžnem ali rdecem spektru z maks. temp. 3000K, ne pa živosrebrove). Vse svetilke morajo biti takšnih oblik, da ne sevajo nad vodoravnico, prav tako morajo biti pravilno namešcene (da ni sevanja nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasencena svetila z ravnim zašcitnim in nepredušnim steklom. Ukrep velja tudi za zacasno osvetljevanje gradbišc in gradbišcnih provizorijev. Dela naj potekajo v dnevnem casu. Zaradi svetlobnega onesnaževanja nocno osvetljevanje ni dovoljeno. (11) Pred pricetkom gradnje naj se v casu spomladanske selitve dvoživk v okolici Kamnitnika preveri selitvene poti in mrestišca dvoživk. Na podlagi rezultatov naj se doloci nadaljnje ukrepe za varstvo dvoživk in ustrezno dopolni projektno dokumentacijo. Pregled selitvenih poti naj izvede strokovnjak za dvoživke. Pri nacrtovanju in izvedbi ukrepov za dvoživke naj sodeluje organizacija, pristojna za ohranjanje narave in strokovnjak za dvoživke. (12) V primeru uporabe prozornih protihrupanih ograj je potrebno na prozorne površine namestiti neprozorne nalepke za preprecitev trkov ptic. (13) Vsi posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od sredine septembra do sredine februarja). (14) Robniki plocnikov, kolesarskih poti in zelenic naj bodo takšne višine in/ali oblike, da je možen prehod malih sesalcev in dvoživk preko robnikov. (15) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati v skladu s predpisi s podrocja ohranjanja narave. V primeru najdbe jam, fosilov in mineralov je investitor dolžan o najdbi cim prej obvestiti ZRSVN, OE Ljubljana. 28. clen (varstvo tal) (1) Na obmocju nacrtovanih ureditev se posegi v tla izvajajo tako, da se ne prizadene površine tal. Površine, ki so bile med gradnjo razgaljene, se ponovno zatravi oziroma zasadi. (2) Poskrbeti je treba za pridobitev nekontaminirane zemljine za sanacijo degradiranih površin ter urejanje robov obmocja gradnje. (3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja se doloci nacin uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in kolicina. Prst se uporabi za sanacijo opustošenih in razvrednotenih tal. Ob izkopih naj se zgornja plast zemljine v debelini vsaj 10 cm previdno odstrani in ustrezno deponira, in sicer na tak nacin, da bo po posegih možna uporaba za povrnitev degradiranih površin v prvotno stanje. 29. clen (varstvo voda) (1) Z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le kolikor je to nujno potrebno; izkopavanja v brežino ali strugo se tehnicno izpelje tako, da se v cim vecji možni meri zmanjša vpliv kaljenja vode. (2) Na vodno in priobalno zemljišce je prepovedano: • odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoci ali plinasti obliki, • odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi, • odlaganje odpadkov. (3) Zavarovanja in stabilizacije brežin in dna vodotokov je potrebno izvesti z biotehnicnimi sonaravnimi ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo. V najvecji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast. Pri secnji se upošteva najmanj 5 m pas vodnega zemljišca (dreves, ki rastejo v tem pasu, naj se ne seka oz. naj se s secnjo ohranja zastrtost vodotoka). Ob vodotokih je potrebno ohraniti pas avtohtone vegetacije (visoke steblike, lesna grmovna in drevesna vegetacija) na obeh straneh. V primeru, da je zaradi gradnje lesno vegetacijo potrebno odstraniti, se jo kasneje nadomesti. (4) Prepovedano je: • odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalna in vodna zemljišca, na brežine in v pretocne profile vodotokov; • nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje pretocnih profilov vodotokov, potokov in izvirnih vod ter sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtocnih razmer; • ustvarjati erozijska žarišca. 30. clen (varovanje na obmocjih kmetijskih in gozdnih površin) (1) Kmetijske površine se po koncani gradnji usposobijo za kmetijske namene. Investitor mora omogociti lastnikom zemljišc dostop na njihova zemljišca med gradnjo in po njej. (2) Ob dokoncanju predvidenih posegov je treba vsa primerna tla nameniti za rekultivacijo obstojecih kmetijskih površin oziroma morebitno vzpostavitev novih kmetijskih površin (sanacije divjih gramoznic in podobno), da se omili izguba kmetijskih zemljišc. Pri iskanju možnosti vzpostavitve oziroma sanacije obstojecih kmetijskih površin se vkljuci lokalno skupnost, prizadete nosilce kmetijske pridelave in ustrezne strokovnjake. (3) Lastnikom, ki se ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in bodo zaradi gradnje izgubili kmetijska zemljišca je potrebno sporazumno zagotoviti ustrezna nadomestna zemljišca. (4) Investitor med gradnjo in po koncanem posegu omogoci gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih površin: • zaradi nacrtovanih ureditev ni dovoljeno posegati v gozd zunaj samega obmocja gradnje (secnja zaradi gradbenih dovozov, gradnje pomožnih objektov). Prepovedano je vsako zasipavanje in odlaganje materiala v gozdove ter odstranjevanje zarasti; • med gradnjo in obratovanjem se zagotovi dostop do gozdnega zemljišca; • med gradnjo se lahko gozdna vegetacija in posamicno ali v skupinah rastoce gozdno drevje odstranita samo tam, kjer je to nujno potrebno; • morebitni posegi v gozd se izvedejo tako, da ne bo povzrocena škoda na gozdnem rastju in tleh; • vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo takoj po koncani gradnji (prva sadilna sezona) sanirati tako, da se vzpostavi naravno stanje; • pri zasaditvah in sanaciji gozdnega roba je dovoljeno uporabiti le sadike avtohtonih vrst drevja in grmovnic, ki niso prenašalke hruševega ožiga, da bi se preprecilo širjenje hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje; • pri vseh delih je treba med gradnjo ohranjati in zagotavljati prehodnost gozdnih prometnic; • pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi, ki urejajo gozdarstvo, secnjo lesa in varstvo pred požarom v naravnem okolju; • drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. (5) Pred zacetkom gradnje mora investitor obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, Krajevno enoto Škofja Loka, da drevje za krcitev oznaci in posek evidentira krajevno pristojni delavec. Investitor oziroma izvajalec na terenu jasno oznaci obmocje posegov v gozd ter ob oznacitvi drevja zagotovi prisotnost prizadetih lastnikov gozdnih zemljišc. 31. clen (odlaganje viškov materiala) (1) Del izkopnega materiala se uporabi za protihrupni nasip. Dolocena kolicina glinenih materialov je za vgradnjo predvidena znotraj krožnih križišc, v izravnavo neravnin levo in desno ob trasi obvoznice ter na platoju »Tehnik«. (2) V primeru ne vgrajevanja slabšega izkopnega materiala v nasipe je potrebno na odlagališce trajnih viškov materiala odpeljati 44.132 m3 materiala. V primeru možnosti vgradnje s pogojem kemicne stabilizacije pa bo v nasipe med npr. P28-P36 in P109-P115 mogoce vgraditi ca 30.000 m3 materiala, kar pomeni, da bo na odlagališce trajnih viškov materiala potrebno odpeljati ca 15.000 m3 materiala. (3) Možna lokacija za odlaganje trajnih viškov materiala je opredeljena v obcinskem prostorskem nacrtu. 32. clen (varstvo pred hrupom) (1) V casu gradnje se v vplivnem obmocju stavb z varovanimi prostori upošteva casovno omejitev gradnje na dnevni cas in na delavnike ter se v primeru z monitoringom ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti hrupa izvede ustrezne dodatne ukrepe. (2) Za preprecevanje širjenja hrupa v okolje je treba zgraditi visoko absorpcijske protihrupne ograje na notranji strani stopnje absorpcije A3 in zunanji strani stopnje absorpcije A2 v skupni dolžini ca 770 m ter protihrupni nasip v dolžini ca 100 m: • protihrupni ograji PHO-1 in PHO-3a višine 2,5 m; • protihrupne ograje PHO-2, PHO-3b, PHO-4, PHO-P1 in PHO-P2 višine 2 m; • protihrupni nasip PHN-1 višine 2 m. (3) Izvede se pasivna protihrupna zašcita za naseljene stanovanjske stavbe: • Pa01: Vešter 8, parc. št. 982/7 (k. o. Stara Loka); • Pa02: Vešter BŠ, parc. št. 982/8 (k. o. Stara Loka); • Pa03: Podlubnik 344, parc. št. 771/4 (k. o. Stara Loka); • Pa04: Podlubnik 345, parc. št. 772/2 (k. o. Stara Loka); • Pa05: Podlubnik 346, parc. št. 772/3 (k. o. Stara Loka); • Pa06: Stara Loka 153, parc. št. 529/3 (k. o. Stara Loka); • Pa07: Kidriceva c. 35a, parc. št. 205/1 (k. o. Stari Dvor). (4) Za zmanjšanje emisije hrupa na obmocju portala pokritega vkopa se izvede: • absorpcijsko oblogo vzhodnega in zahodnega portala pokritega vkopa, • delno disperzno oblogo opornega zidu na obeh straneh pokritega vkopa (predlog izvedbe zidu s kamnito oblogo). (5) Na obvozni cesti se uporabi absorpcijske obrabne plasti vozišca. Na premostitvenih objektih se izvede protihrupne dilatacije. (6) Dodatno je za morebitno postavitev protihrupnih ograj predvidena rezervacija prostora za obmocje planske enote ŠK-07/01 (namembnost SS) na obmocju Trnja ter absorpcijske obloge na portalih in opornih zidovih pokritega vkopa. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, vkljucno z varstvom pred požarom 33. clen (varstvo pred naravnimi nesrecami) (1) Ureditve se nacrtujejo na obmocju, ki ni erozijsko ogroženo. (2) Obravnavano obmocje spada v II. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,225 g. (3) Na poplavnem obmocju niso dovoljeni posegi ali dejavnosti, ki lahko ob poplavi škodljivo vplivajo na vode, vodna in priobalna zemljišca ali povecujejo poplavno ogroženost obmocja. (4) Vse ureditve se izvede tako, da ne pride do poplavno ogroženega obmocja. (5) Vsi nacrtovani posegi, nasipi in ukopi se izvedejo tako, da se prepreci erozija obmocij. (6) Najkasneje ob izgradnji severne obvoznice morajo biti izvedeni celoviti protipoplavni ukrepi na Prifarškem potoku (vkljucno z izvedbo zadrževalnika). Dolocilo te tocke velja le za del ceste, ki poteka v obmocju poplav. 34. clen (varstvo pred požarom) (1) Požarna varnost obstojecih objektov se zaradi gradnje nacrtovanih ureditev ne sme poslabšati. (2) Varstvo pred požarom se zagotovi z zadostnim odmikom objektov od elektricnih vodnikov in uporabo negorljivega materiala na objektih. (3) Med gradnjo in pri ureditvi gradbišca se izvede vse ukrepe za preprecitev požara v naravnem okolju. (4) Med gradnjo in po njej se zagotovi dostop do objektov za intervencijska vozila ter zadostne kolicine vode za gašenje požara. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve 35. clen (etapnost izvedbe) (1) Ureditve, ki jih doloca obcinski podrobni prostorski nacrt, se lahko izvedejo v eni ali vec etapah. Posamezna etapa pomeni funkcionalno sklenjeno celoto. (2) Etapa, ki ne posega v poplavno obmocje, se lahko izvede pred izvedbo celovitih protipoplavnih ukrepov. X. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta 36. clen (monitoring) (1) Investitor zagotovi celosten nacrt monitoringa v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem s tem prostorskim nacrtom dolocenih prostorskih ureditev ter njegovo izvedbo. (2) Pri dolocitvi monitoringa se smiselno upoštevajo tocke že opravljenih meritev nicelnega stanja. Kadar je mogoce, se monitoring prilagodi in uskladi z drugim obstojecim ali predvidenim državnim in lokalnim spremljanjem stanja kakovosti okolja. Pri fizicnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi vsaj tolikšno število tock nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in je omogoceno stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni. (3) Za monitoring hrupa med gradnjo se dolocijo merilna mesta v naseljenih obmocjih v neposredni bližini gradbišca in transportnih poti. Prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa v casu obratovanja se opravljajo v skladu s predpisi, ki urejajo prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring hrupa; v primeru ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti je potrebno zagotoviti dodatne protihrupne ukrepe. (4) Z vidika ohranjanja narave je potrebno spremljanje upoštevanja in izvedbe omilitvenih ukrepov v casu gradnje. Pred pricetkom gradnje je potrebno preveriti selitvene poti in mrestišca dvoživk, kot to doloca 27. clen tega odloka. V kolikor bodo izvedeni ukrepi (podhodi in varovalne ograje) za varstvo dvoživk, naj se vsaj še tri leta po izgradnji preveri uspešnost ter funkcionalnost ukrepov za dvoživke ob spomladanski selitvi in se jih po potrebi izboljša. (5) Strokovnjak za vibracije mora med gradnjo redno spremljati vpliv zaradi gradnje mostov, nasipov in gradnje trase, s terenskimi ogledi in eventuelno meritvijo vibracij v pasu 8 m oddaljenosti od meje posega (razen med stacionažama P7 in P8 ter P63 in P65, kjer je pas širok 20 m zaradi objektov kulturne dedišcine). • Nujno je potrebno spremljati vplive vibracij na objektih v neposredni bližini gradnje mostu Virlog (stanovanjska objekta Virlog 3 in Virlog 4, Škofja Loka) ter pokritega vkopa Kamnitnik (stanovanjski objekt Cesta talcev 24, Škofja Loka), kjer je vpliv vibracij najbolj kriticen in je izvajanje rednega monitoringa med gradnjo upraviceno. • Spremljati je potrebno tudi vpliv na kulturni spomenik lokalnega pomena Spomenik talcem za Kamnitnikom, ki leži neposredno na meji posega. (6) Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti dodatne ustrezne zašcitne ukrepe, kadar med gradnjo nastanejo odstopanja od dovoljenih vrednosti. (7) Dodatni ustrezni zašcitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so: • dodatne tehnicne in prostorske rešitve, • dodatne krajinskoarhitekturne ureditve, • sanacije poškodovanih obmocij, naprav ali drugih prostorskih sestavin, • spremembe rabe prostora in • drugi ustrezni omilitveni ukrepi. (8) Investitor v casu izvedbe plana spremlja posreden kazalec (prometna obremenitev PLDP z deležem težkih vozil) po obvoznici. Na podlagi njene spremembe se ugotavljajo vplivi na kakovost zunanjega zraka. Doseganje mejne (dvakratne planirane vrednosti za leto 2027) prometne obremenitve lahko v neposredni okolici obvoznice povzroci (skupaj z ozadjem) cezmerno obremenitev zunanjega zraka z delci PM10, kot jo doloca sedaj veljavni predpis. Zato je takrat treba ponovno racunsko dolociti kakovost zunanjega zraka ob obvoznici in ob ugotovljeni cezmerni obremenitvi v skladu s takrat veljavno zakonodajo poiskati omilitvene ukrepe. 37. clen (dodatne obveznosti investitorja) (1) Investitor mora: • za vse posege na obmocju državne ceste in v njenem varovalnem pasu (ureditev cestnih prikljuckov oz. križišc z državno cesto, morebitna potrebna ureditev površin za pešce in kolesarje, javne razsvetljave, prehodov za pešce, komunalnih vodov idr.) pridobiti pogoje ter soglasje in dovoljenje Direkcije RS za ceste k projektni dokumentaciji (k projektu PGD in PZI) za izvedbo del še pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege in pred zacetkom del na obmocju prostorskega akta in državne ceste. Ustrezna ureditev cestnih prikljuckov oz. križišc ter tangiranega obmocja državnih cest je pogoj za zacetek del na obravnavanem obmocju prostorskega akta in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obmocju obravnavanega prostorskega akta; • investitor oz. izvajalec del je odgovoren za varnost prometa na cesti in zavarovanje delovnega mesta; • zacetek in zakljucek del na državni cesti prijaviti Direkciji RS za ceste – Obmocje Kranj; • pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, obcino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstojecih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki so povezane z gradnjo; • pred zacetkom gradnje evidentirati stanje obstojecih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bodo povezane z gradnjo. Upravljavci gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra morajo biti pravocasno obvešceni, da se z njimi evidentirajo obstojeci objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v obmocje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove; • pred zacetkom gradnje je treba evidentirati stanje obstojecih objektov, ki jih zadeva gradnja; • zagotoviti zavarovanje gradbišca tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišc; • promet med gradnjo je treba organizirati tako, da ne bo vecjih zastojev na obstojecem cestnem omrežju ter obvešcati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje; • zagotoviti ukrepe na obstojecem cestnem omrežju v takem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišc, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni. Uredijo se tudi dostopi, ki nadomešcajo prekinjene obstojece poti; • zagotoviti nemoteno oskrbo iz vseh obstojecih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, ce se poškodujejo pri gradnji; • sproti rekultivirati obmocja posegov; • prepreciti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti cistiti, • urediti oziroma vrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane; • zagotoviti ureditev zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in obmocij ter okolico objektov; • zacasno pridobljena zemljišca po gradnji posegov in spremljajocih ureditev vrniti v prejšnje stanje. (2) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišcu je v celoti odgovoren investitor. Pri ravnanju z gradbenimi odpadki se upošteva predpise, ki urejajo to podrocje. (3) Investitor mora reševati odkup zemljišc in odstranjenih objektov z upoštevanjem uporabnosti preostanka zemljišc, razlicnih nacinov rešitve in v sodelovanju z vsemi prizadetimi. XI. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehnicnih rešitev 38. clen (dopustna odstopanja) (1) Pri uresnicitvi obcinskega podrobnega prostorskega nacrta so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehnicnih rešitev, dolocenih s tem odlokom, ce se pri nadaljnjem podrobnejšem proucevanju prometnih, komunalnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnicne rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehnicnega ali okoljevarstvenega vidika, s cimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehnicnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno podrocje katerih spadajo ta odstopanja. (3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso nacrtovane obvozne ceste, ki niso dolocena s tem odlokom. (4) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natancno doloci. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natancnejše stopnje obdelave projektov. Vsa odstopanja so dopustna v skladu z dolocbami tega clena. XII. Usmeritve za dolocitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega nacrta 39. clen Po izvedbi s podrobnim nacrtom predvidenih prostorskih ureditev so dopustna vzdrževalna dela na objektih in napravah. XIII. Koncne dolocbe 40. clen (vpogled v podrobni nacrt) Podrobni prostorski nacrt s prilogami je v casu uradnih ur na vpogled na sedežu Obcine Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. 41. clen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega podrobnega nacrta opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor. 42. clen (pricetek veljavnosti) Ta odlok zacne veljati 15. dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 3505-2/2012 Datum: 15.3.2018 Obcina Škofja Loka Miha Ješe, župan 178. Odlok o predkupni pravici Obcine Škofja Loka Na podlagi 85. clena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) in prvega odstavka 16. clena Statuta Obcine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 3/2016 - uradno precišceno besedilo, 35/2016 in 26/2017) je Obcinski svet Obcine Škofja Loka na svoji 28. redni seji dne 15.3.2018, sprejel ODLOK O PREDKUPNI PRAVICI OBCINE ŠKOFJA LOKA I. Splošne dolocbe 1. clen S tem odlokom se doloca obmocje predkupne pravice Obcine Škofja Loka (v nadaljnjem besedilu: obcina) in nacin uveljavljanja predkupne pravice na nepremicninah na teh obmocjih. 2. clen (1) Obmocje predkupne pravice obcine obsega: • stavbna zemljišca, • ureditveno obmocje naselij, • kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišca za namen graditve objektov gospodarske javne infrastrukture in objektov, ki se uporabljajo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrecami, • obmocje za dolgorocni razvoj naselja, kot je doloceno v veljavnem obcinskem prostorskem nacrtu. (2) Obmocje predkupne pravice obsega tudi obmocja objektov obstojece gospodarske javne infrastrukture, ki se skladno s predpisom o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, uvršcajo v kategorijo »24 Drugi gradbeni inženirski objekti«. 3. clen (1) Za obmocja stavbnih zemljišc se upoštevajo obmocja teh zemljišc, kot so dolocena v veljavnih obcinskih prostorskih aktih. (2) Za ureditvena obmocja naselij se upoštevajo obmocja, kot so dolocena v veljavnem obcinskem prostorskem nacrtu. 4. clen (1) Pri obstojecih oziroma predvidenih objektih gospodarske javne infrastrukture se upoštevajo obmocja njihovih varovalnih koridorjev, dolocenih z veljavnimi obcinskimi prostorskimi akti oziroma z drugimi predpisi. (2) Za obstojece in bodoce objekte gospodarske javne infrastrukture se štejejo tisti objekti, ki so že zgrajeni ter vsi tisti, ki so predvideni za komunalno opremljanje obmocij, dolocenih z veljavnimi obcinskimi prostorskimi akti. II. Nacin uveljavljanja predkupne pravice 5. clen Obcina lahko uveljavlja zakonito predkupno pravico na nepremicninah na obmocjih obcine, dolocenih v 2. clenu tega odloka. 6. clen O uveljavljanju ali neuveljavljanju zakonite predkupne pravice na nepremicninah in o nakupu nepremicnin odloca župan. III. Prehodna in koncna dolocba 7. clen (1) Ta odlok zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin, uporabljati pa se zacne s 1.6.2018. (2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o predkupni pravici Obcine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 43/03), uporablja pa se do 31.5.2018. Številka: 3506-0132/2017 Datum: 15.3.2018 Obcina Škofja Loka Miha Ješe, župan 179. Sklep o financiranju politicnih strank v Obcini Škofja Loka za leto 2018 Na podlagi 26. clena Zakona o politicnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno precišceno besedilo 103/07, 99/13 in 46/14) ter 16. clena Statuta Obcine Škofja Loka (Uradno glasilo slovenskih obcin, št. 3/2016 – uradno precišceno besedilo in 35/2016 in 26/2017) je obcinski svet Obcine Škofja Loka na 28. redni seji, dne 15.03.2018, sprejel SKLEP O FINANCIRANJU POLITICNIH STRANK V OBCINI ŠKOFJA LOKA ZA LETO 2018 1. clen Politicnim strankam, ki so kandidirale kandidatke in kandidate na zadnjih volitvah za obcinski svet Obcine Škofja Loka, ki so bile dne 05.10.2014, se dodelijo sredstva iz obcinskega proracuna, sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila posamezna politicna stranka na volitvah. Stranka pridobi sredstva iz proracuna obcine, ce je dobila najmanj polovico števila glasov, potrebnih za izvolitev enega clana obcinskega sveta, to je najmanj 134 glasov. 2. clen V proracunu Obcine Škofja Loka za leto 2018 je za financiranje politicnih strank, na postavki 1001015 - Financiranje politicnih strank, namenjeno 10.644 EUR. Znesek iz prejšnjega odstavka se razdeli med politicne stranke sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobile na volitvah dne 05.10.2014 in sicer 2,269510 EUR za vsak dobljeni glas. 3. clen Posamezne politicne stranke iz proracuna obcine Škofja Loka za leto 2018 prejmejo naslednji znesek: POLITICNA STRANKA št. glasov €/glas Znesek za leto 2017 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 715 2,269510 1.622,70 € GLAS ŽENSK SLOVENIJE 145 2,269510 329,08 € STRANKA MIRA CERARJA 593 2,269510 1.345,82 € NOVA SLOVENIJA - KRŠCANSKI DEMOKRATI 746 2,269510 1.693,05 € SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1251 2,269510 2.839,16 € INICIATIVA ZA DEMOKRATICNI SOCIALIZEM 621 2,269510 1.409,37 € SOCIALNI DEMOKRATI 291 2,269510 660,43 € DeSUS 328 2,269510 744,40 € 4. clen Sredstva iz prejšnjega clena se politicnim strankam nakažejo na njihove transakcijske racune. Izplacilo sredstev se izvede v dveh obrokih in sicer prvi obrok najkasneje do 31.3.2018 in drugi obrok najkasneje do 30.09.2018. 5. clen Ta sklep zacne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin. Številka: 410-1/2018 Datum: 15.3.2018 Obcina Škofja Loka Miha Ješe, župan OBCINA ZRECE 180. Sklep o zacetku postopka priprave sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Zrece Na podlagi 46. clena v povezavi z 18. clenom Zakona o prostorskem nacrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 – sklep US, 86/14 – odlocba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 31. clena Statuta obcine Zrece (Uradno glasilo slovenskih obcin, 1/16) je župan Obcine Zrece dne 20.03.2018 sprejel SKLEP O ZACETKU POSTOPKA PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV OBCINSKEGA PROSTORSKEGA NACRTA OBCINE ZRECE 1. clen (uvodne dolocbe) S tem sklepom se zacne postopek priprave sprememb in dopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta obcine Zrece, sprejetega z Odlokom o obcinskem prostorskem nacrtu Obcine Zrece (Urad¬no glasilo slovenskih obcin, št. 65/15, 24/16, 28/16-popr.; v nadaljevanju: OPN). Pravna podlaga za izvedbo postopka sprememb in dopolnitev OPN je Zakon o prostorskem nacrtovanju (ZPNacrt; Uradni list Republike Slovenije, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 – sklep US, 76/14 – odlocba US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), ostali relevantni sistemski in podrocni zakoni ter ustrezni podzakonski predpisi. Vsebinska podlaga za pripravo sprememb in dopolnitev OPN so novi razvojni projekti, ki v postopku priprave OPN še niso bili na voljo oz. v OPN niso integrirani ter razvojne pobude pravnih in fizicnih oseb, ki v postopku priprave OPN niso bile obravnavane ali so bile podane po sprejemu OPN. 2. clen (ocena stanja in razlogi za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Obcina Zrece je v letu 2015 sprejela temeljni obcinski prostorski akt, ki ga opredeljuje ZPNacrt, t.j. OPN. Gre za prostorski akt, ki celovito ureja prostor ter vkljucuje tako strateške vsebine kot tudi izvedbena dolocila, ki so podlaga za pridobivanje oz. izdajanje gradbenih dovoljenj ter izvajanje posegov v prostor. Z njim se urejajo obmocja za poselitev, vkljucno z gradnjo v odprtem prostoru obcine in ostalimi obmocji, namenjenimi poselitvi. Poleg za obmocje poselitve so z OPN doloceni tudi prostorski izvedbeni pogoji za dopustne posege in ureditve na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišcih, za urejanje infrastrukturnih omrežij, za varovanje posameznih sestavin in vrednot okolja, podane so usmeritve za podrobnejše prostorsko nacrtovanje idr.. Po uveljavitvi OPN in uporabi v praksi se je izkazalo, da prihaja pri razumevanju in tolmacenju zlasti izvedbenega dela OPN na strani obcine, upravne enote, prostorskih nacrtovalcev, posameznih investitorjev in drugih uporabnikov do posameznih nejasnosti, neusklajenosti in dvoumnosti, ob tem pa tudi do novih dejstev in okolišcin, ki ob pripravi akta še niso mogle biti upoštevane. Podani so bili predlogi in pripombe za izboljšanje posameznih dolocil izvedbenega dela OPN. Obcina je v casu po pripravi osnutka OPN pripravila nekatere razvojne projekte, ki jih je sicer vkljucila v strateški del OPN, iz proceduralnih razlogov pa jih v izvedbeni del veljavnega OPN še ni integrirala v potrebni meri. Prav tako razpolaga z razlicnimi pobudami pravnih in fizicnih oseb za spremembo namenske rabe prostora, podanih v istem obdobju, ki jih iz istih razlogov v OPN še ni obravnavala. Poleg tega so bile dodatno na obcino podane pobude za spremembo namenske rabe prostora tudi po uveljavitvi OPN. Šesti odstavek 47. clena ZPNacrt obcinam nalaga, da pobude preverjajo najmanj enkrat na dve leti. Zato bo obcina proucila, ali posamezne prej navedene razvojne potrebe oz. pobude fizicnih in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vkljucitev v OPN ter tiste, ki tem pogojem ustrezajo oz. jih predpisi dopušcajo, vkljucila v OPN. Za izdelavo sprememb in dopolnitev OPN bo obcina zagotovila ustrezne strokovne podlage, na osnovi katerih bo lahko sprejela ustrezno utemeljene in preverjene odlocitve o nacrtovanih prostorskih ureditvah. Kljub temu, da Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) še ni uveljavljen in niso izdani izvršilni predpisi na njegovi osnovi, bo obcina izdelavo strokovnih podlag v dolocenih izbranih vsebinah, vezanih na podrocje poselitve, delno prilagodila novi zakonski ureditvi in jih po presoji v manjši meri v okviru možnosti upoštevala v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN. 3. clen (obmocje, predmet sprememb in dopolnitev OPN in vrsta postopka) Osnovni koncept prostorskega razvoja obcine, opredeljen v strateškem delu OPN, se v glavnem ohranja. Ta del bo spremenjen oz. dopolnjen po potrebi v tehnicnem smislu v besedilnem delu, ce bo podrobnejša proucitev pokazala, da so posamezna dolocila premalo jasna, nepopolna ali dvoumna. Morebitne vsebinske spremembe in dopolnitve strateškega dela OPN se izvedejo v primeru, da bodo strokovne podlage in proucitve razvojnih pobud pokazale nedvoumno in vsebinsko utemeljeno potrebo po spremembi tega dela OPN. Spremembe in dopolnitve se lahko delno izvedejo tudi v primeru, da bo obcina zagotovila ustrezne strokovne podlage za del podrocja poselitve, kot ga ureja ZUreP-2, in sicer del, ki se nanaša na obmocja naselij, obmocja za dolgorocni razvoj naselij in posamicno poselitev. Kot izhaja iz dosedanjih strokovnih presoj in proucitev, se bodo vsebinske spremembe in dopolnitve OPN nanašale pretežno na izvedbeni del OPN, in sicer na tekstualni del in graficne prikaze. Spremembe in dopolnitve dolocil posameznih splošnih clenov odloka se nanašajo na celotno obmocje veljavnega akta oz. obcine in se izvedejo v besedilnem delu akta, po potrebi pa tudi v graficnih prikazih. Posamezne spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN, ki se nanašajo na namensko rabo prostora in prostorske izvedbene pogoje ter obmocja urejanja s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi akti, pa se nanašajo na posamezne enote urejanja prostora in se izvedejo v besedilni in/ali graficni obliki. Skladno z 18. clenom ZPNacrt se spremembe in dopolnitve OPN sprejmejo po postopku, kot je bil sprejet OPN oz. je dolocen za OPN. 4. clen (nacin pridobitve strokovnih rešitev) Pri strokovnih rešitvah se upošteva posodobljeni prikaz stanja prostora, za OPN izdelano okoljsko porocilo, splošne smernice nosilcev urejanja prostora ter usmeritve iz državnih prostorskih aktov, prav tako pa tudi strokovne podlage, izdelane v postopku priprave OPN, razpoložljivi novi razvojni projekti in strokovne podlage s presojo razvojnih pobud pravnih in fizicnih oseb ter druge strokovne podlage za podrocje poselitve, ki se zagotovijo v postopku sprememb in dopolnitev OPN. V primeru, da se v teku izvajanja postopka ugotovi, da je potrebno izdelati dopolnilne oz. dodatne strokovne podlage, se le-te izdelajo v skladu s potrebami in predpisi. 5. clen (udeleženci, ki bodo sodelovali v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN) Pobudnik, pripravljavec in narocnik sprememb in dopolnitev OPN je Obcina Zrece. Prostorskega nacrtovalca bo izbral narocnik. Za pripravo sprememb in dopolnitev OPN bodo uporabljene relevantne splošne smernice nosilcev urejanja prostora, v postopek pa se vkljucijo naslednji državni in lokalni nosilci urejanja prostora, od katerih se pridobijo prva in druga mnenja: 1. državni nosilci urejanja prostora: • Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja (za podrocje razvoja poselitve), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo (za podrocje kmetijstva), • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (za podrocje gozdarstva, lovstva in ribištva), • Zavod za gozdove Slovenije, Ljubljana (za podrocje gozdarstva) • Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode (za podrocje rabe in upravljanja z vodami), • Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana (za podrocje ohranjanja narave), • Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dedišcino (za podrocje varstva kulturne dedišcine), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo (za podrocje cestnega in železniškega prometa), • Ministrstvo za infrastrukturo, Služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko (za podrocje trajnostne mobilnosti), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za letalski in pomorski promet (za podrocje pomorskega in zracnega prometa), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (za podrocje rudarstva), • Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo (za podrocje energetike), • Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje (za podrocje zašcite in reševanja), • Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, Sektor za gospodarjenje z nepremicninami (za podrocje obrambe), • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja (za podrocje vojnih in prikritih vojnih grobišc), • ELES-Elektro Slovenija d.o.o. (za podrocje prenosa elektricne energije), • Geoplin plinovodi d.o.o. (za podrocje prenosnih plinovodov). 2. lokalni nosilci urejanja prostora: • Elektro Celje, d.d. (za podrocje oskrbe z elektricno energijo), • Elektro Maribor, OE Slovenska Bistrica (podrocje elektricne energije), • Mestni plinovodi Koper d.o.o., distribucija plina PE Žalec (podrocje mestnega plinovoda), • Telemach d.o.o. (podrocje telekomunikacij); • Telekom Slovenije d.d. (podrocje telekomunikacij); • Saubermacher Slovenija, d.o.o. (podrocje ravnanja z odpadki), • Obcina Zrece, Cesta na Roglo 13b 3214 Zrece (za podrocje oskrbe s pitno vodo), • Obcina Zrece, Cesta na Roglo 13b 3214 Zrece (za podrocje ravnanja z odpadnimi vodami), • Obcina Zrece, Cesta na Roglo 13b 3214 Zrece (za podrocje obcinskih cest in javnih površin), Kot drugi udeleženec se v postopek vkljuci Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Sektor za strateško presojo vplivov na okolje, od katerega se pridobi odlocitev, ali je treba za spremembe in dopolnitve OPN izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje. Obcina lahko v postopek vkljuci tudi druge nosilce urejanja prostora, ce se v postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN izkaže, da ureditve oz. vsebine posegajo v njihovo delovno podrocje. Z namenom, da se pridobijo njihove pobude, predlogi, mnenja ipd., se v postopek ustrezno vkljucijo še: • Krajevna skupnost Stranice, • Krajevna skupnost Zrece, • Krajevna skupnost Dobrovlje, • Krajevna skupnost Gorenje pri Zrecah, • Krajevna skupnost Skomarje, • Krajevna skupnost Resnik. 6. clen (postopek in okvirni roki za pripravo sprememb in dopolnitev OPN) Spremembe in dopolnitve OPN se pripravijo po fazah in izvedejo v naslednjih rokih: aktivnost nosilec rok oz. trajanje aktivnosti priprava in sprejem sklepa o pricetku postopka in objava v uradnem glasilu obcinska uprava, župan izvedeno izdelava strokovnih podlag s presojo pobud za spremembo namenske rabe prostora in drugih strokovnih podlag prostorski nacrtovalec, obcinska uprava 4 mesece po dokoncni uskladitvi in konkretizaciji vsebine in obsega sprememb in dopolnitev OPN izdelava osnutka sprememb in dopolnitev OPN prostorski nacrtovalec, obcinska uprava 2 meseca po uskladitvi strokovnih podlag Pridobitev prvih mnenj NUP in odlocbe o potrebnosti postopka CPVO obcinska uprava 45 dni po izdelavi osnutka sprememb in dopolnitev OPN izdelava dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev OPN prostorski nacrtovalec 3 mesece po pridobitvi prvih mnenj NUP javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi obcinska uprava objavi pripravljavec najmanj 7 dni pred zacetkom javne razgrnitve javna razgrnitev in javna obravnava obcinska uprava javna razgrnitev traja 30 dni, javna obravnava se izvede v tem casu priprava strokovnih stališc do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in obravnave prostorski nacrtovalec 1 mesec po koncani javni razgrnitvi in ureditvi pripomb sprejem stališc do pripomb iz javne razgrnitve župan 2 tedna po uskladitvi stališc izdelava predloga sprememb in dopolnitev OPN prostorski nacrtovalec 2 meseca po sprejemu stališc pridobitev drugih mnenj NUP obcinska uprava 45 dni po izdelavi predloga sprememb in dopolnitev OPN sprejem sprememb in dopolnitev OPN na obcinskem svetu obcinski svet prva redna seja obcinskega sveta po prejemu drugih mnenj NUP objava v uradnem glasilu obcinska uprava prva številka uradnega glasila po sprejemu akta izdelava koncnih elaboratov prostorski nacrtovalec 1 teden po objavi v uradnem glasilu V kolikor bo za spremembe in dopolnitve OPN potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje po predpisih, ki urejajo varstvo okolja oz. predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, se ta postopek ustrezno integrira v postopek in roke priprave sprememb in dopolnitev OPN po ZPNacrt. 7. clen (Obveznosti v zvezi s financiranjem) Pripravo sprememb in dopolnitev OPN financira Obcina Zrece, del strokovnih podlag pa tudi zainteresirane pravne in fizicne osebe. 8. clen (Druge dolocbe) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih obcin in na spletni strani obcine Zrece ter zacne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu. Sklep se pošlje ministrstvu, pristojnemu za prostor in sosednjim obcinam. Številka: 3505-0006/2018-2 Datum: 20.3.2018 Obcina Zrece Boris Podvršnik, župan OBCINA DESTRNIK Stran 164. Odlok o proracunu Obcine Destrnik za leto 2018 408 165. Letni program organizacij in društev na podrocju humanitarnih in ostalih dejavnosti za leto 2018 411 166. Letni program kulture Obcine Destrnik za leto 2018 411 167. Letni program športa obcine Destrnik za leto 2018 411 168. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajateljstvu javnega glasila obcan 412 169. Pravilnik o tarifnem sistemu za obracun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik 412 170. Tehnicni pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Obcini Destrnik 415 171. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra 430 OBCINA PODLEHNIK Stran 172. Odlok o proracunu Obcine Podlehnik za leto 2018 431 OBCINA PREVALJE Stran 173. Sklep 27/11 433 174. Sklep 27/5 434 175. Sklep o spremembi sklepa o dolocitvi najemnin za leto 2018 434 176. Sklep 27/4 434 OBCINA ŠKOFJA LOKA Stran 177. Odlok o obcinskem podrobnem prostorskem nacrtu za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste R2-403/1076 Cešnjica–Škofja Loka skozi Škofjo Loko 434 178. Odlok o predkupni pravici Obcine Škofja Loka 445 179. Sklep o financiranju politicnih strank v Obcini Škofja Loka za leto 2018 446 OBCINA ZRECE Stran 180. Sklep o zacetku postopka priprave sprememb in dopolnitev obcinskega prostorskega nacrta Obcine Zrece 446