The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America ---------------llflc- ———•«•<• J v - - -my --^paH^ —• ——-----ir- -----------------— ----— -W" amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj, priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 192 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 5. OKTOBRA! _ THURSDAY, OCTOBER 5, 1933 LETNIK (VOL.) XLII S konvencije delavske federacije - Krvav dan na Kubi VEČ VAŽNIH RESOLUCIJ BILO STAVLJENIH NA KONVENCIJI AMERIŠKE DEL. FEDERACIJE. — STAVIL SE PREDLOG, DA SE USTANOVI DELAVSKA POLI-i TIČNA STRANKA. — ŽENSKE SE POGANJAJO ZA SVOJE PRAVICE. i_ Washington, D. C. — Na konvenciji Ameriške delavske federacije, ki ta teden zboruje v tukajšnjem mestu, se je v torek predložilo 800 navzočim delegatom število resolucij, ki naj pripomorejo delavstvu do ugodnejšega stanja. Obenem je prišlo v razpravo več drugih važnih zadev. Prva med stavljenimi resolucijami je bila tista, ki zahteva, da se uvede v Ameriki splošni 30urni delovni teden. Le na ta način da bo mogoče vsaj po večini zaposliti vse o-sebe, ki so danes brez dela in zaslužka, in katerih je okrog 11 milijonov. Druga resolucija govori, da se mora pod nadzorstvom vlade upeljati brezposelna zavarovalnina, da ne bo delavstvo ob času morebitne bodoče krize zopet izpostavljeno javni podpori, ali pa celo Padanju. Dalje se je zahtevo, da se mora skleniti federalni zakon, po katerem bodo morala dobiti vsa industrijska podjetja federalno licenco, kajti to je edini način, da vlada lahko uspešno kontrolira razmere v posameznih panogah industrije in prepreči izrabljanje delavstva, kakor tudi neprimerno konkurenco. Na konvenciji se je stavil tudi predlog, da se ustvari v Ameriki nova večja politična stranka, namreč stranka delavstva. Motivacija za ta predlog je ta, da se ne more računati niti na republikansko niti Pa demokratsko stranko, da bi se zadostno zavzemale za izboljšanje delavskega stanja. Oglasile so se na konvenciji tudi zastopnice delavk, ki so zahtevale, da se posveti ženskemu delavstvu več upoštevala. Ena delegatinj je povdar-Jala, da je danes v Ameriki zaposlenih okrog 11 milijonov zensk, polovica od teh v indu striji ali v trgovini. Izrazila je zahtevo, naj se ovržejo stari Predsodki o ženskah in njih ^elu in naj se v naprej prepre- DRŽAVNI ZBOR POD VLADNO KONTROLO KRVAVO KLANJENA KUBI Okrog sto ubitih v bitkah, ki so trajale v ponedeljek celi dan. — Neposrečen napad na predsednika. —o— Havana, Kuba. — Skozi celi dan v ponedeljek je trajalo v tukajšnjem mestu krvavo klanje in bil je to dan, kakoršnjih je malo zaznamovati v zgodovini. Bila se je bitka, pri kateri pa sta si bila nasprotnika skrajno neenaka po moči. Na eni strani obleganci, razmeroma slabotni po številu, na drugi strani pa močno oborožene) čete, ki so razpolagale celo z artilerijo. Konec je bil, kakoi--šen se je mogel pričakovati, namreč, da se je morala podati slabša stran; ni pa se pričakovalo, da se bo močnejša stranka na mesarski način maščevala nad nasprotniki. Že v zgodnjih jutranjih lirah se je pričela bitka. Eino stran so tvorili vojaški častniki, ki so bili zaprti v nekem hotelu že od tedaj, ko je zasedel predsedniško mesto Grau San Martin, torej kakih 25 dni. Podati se niso hoteli in posrečilo se jim je, da so dobili v hotel tudi množino municije, s katero so odbijali napade od zunaj. V ponedeljek pa je vojaštvo z vso silovitostjo napadlo. Ko so pričele padati granate na hotel, se častniki niso mogli več upirati; razobesili so belo zastavo v znamenje, da se podajo, nakar so pričeli prihajati iz poslopja. Ko jih je prispelo ven prvih deset, so jih postavili v linijo. Vojaštvo se je nato razgovarjalo, kam naj jetnike pošljejo, ko nepričakovano pade iz nekega okna iz hotela strel, ki je ubil nekega vo-ijaka. Nato se je pričel nov vojni vrvež, v katerem je bilo vseh deset častnikov pobitih. Nemiri so se nato nadaljevali celo noč in skoraj v vsaki uli- Iz Jugoslavije. LETOŠNJA LETINA V RIBNIŠKI DOLINI IN NA KOČEVSKEM ENA NAJSLABŠIH, KAR JIH JE BILO ZADNJA LETA. — NEVAREN POŽAR V DOLSKEM. — SMRTNA KOSA. — DRUGE NESREČE IN NOVICE. Pruski min. predsednik Goer ing je razpustil prejšnji parlament in je namesto njega u- j stvaril novo zbornico, takozvani državni svet. Z borova lci pa ne smejo sami rtičesar ukreniti, kajti imajo samo posvetovalno pravico. Gornja slika je bila vzeta, ko je Goering imel pred to j zbornico svoj otvoritveni govor. j Cl> da jim ne bo treba konkuri- . , . , . , rati z moškimi na ta način, da « ^.sta se pozna.io sledov^kr. delajo za nižjo plačo, k čemur 80 zdaj primorane, ker se delavske organizacije niso briga-le za nje. V sredo sta imela nastopiti kot govornika na konvenciji flel. tajnica, Perkins, in industrijski administrator, Johnson. PRAVIJO, DA SE POVSOD IZBOLJŠUJE Ženeva, Švica. — Ravnatelj bančnega odseka Lige naro-ov je v ponedeljek podal svoje Poročilo, v katerem trdi, da se gospodarske razmere izboljšu-?ejo po celem svetu; viša da se lridustrijska produkcija, kakor udi zaposlitev. Prva v tem o-je Amerika, pravi tajnik, kateri da so letos za 70 od- ca, ko je škoda znašala okrog '"otkov boljše razmere, kakor 50 milijonov dolarjev. Potres vi. Okrog sto ubitih trupel je bilo ta dan prepeljanih v razne mrtvašnice. Hotel, ki je a-meriška last, je do nepoprav-nosti razdejan. V sredo je predsednik Grau San Martin skoraj postal žrtev napada. Celo število strelov je bilo oddanih na avto, v katerem se je vozil, a vendar ga ni noben zadel. -o- POTRES V KALIFORNIJI Los Angeles, Cal. — Močen potresni sunek je v ponedeljek zjutraj pretresel južno Kalifornijo, ki je povzročil ogromno škodo. Vendar pa razdejanje ni bilo tako usodno, kakor pri zadnjem potresu 10. mar- v k'1.® lani- Samo v štirih drža-je letos število brezposel-višje od lanskega. Te so v^ija, Bolgarska, Čehoslo-a i" Jugoslavija. je imel za posledico eno smrtno žrtev, število oseb pa je za-dobilo resne poškodbe. Smrtno se je ponesrečila 731etna Mrs. S. Kanapow. NAPAD NA DOLLFUSSA Avstrijski kancler zadobil pri napadu dve lahki rani. --O- Dunaj, Avstrija. — Avstrijski kancler Dollfuss je v torek srečno ,ubežal smrti, ko je bil izveden nanj revolverski napad. Napadalec mu je zadal samo lahko rano na roki in na prsih. Napad je izvršil neki mlad nazi, in sicer iz maščevanja, ker je bil zaradi svojih političnih aktivnosti odpuščen iz armade. Oddal je nanj tri strele, in sicer, ko se je Dollfuss vračal v svoj urad z nekega zborovanja. -o- MEDVED UMORIL DEČKA Brookhaven, L. I. — llletni Irant Taylor se je hotel pozabavati z medvedom, ki je bil privezan na dvorišču neke lovske koče. Ponudil mu je jabolko; medved je skočil, da jabolko zgrabi, pri tem pa je tako nategnil verigo, da se je strgala. Prestrašeni deček se je obrnil, da zbeži, toda medved se je postavil na zadnji nogi in zgrabil dečka od zadaj ter ga stisnil s šapami. Oskrbnik koče, ko je videl prizor, je hotel medveda ustreliti, a se je bal, da bi ne zadel dečka. Šele, ko je prihitelo več mož s preklja-mi, je medved izpustil dečka, a bilo je že prepozno. - ODLIKOVAN SUHAČ — BUTLEGER New York, N. Y. — Pred šestimi leti je prejel C. P. Mills nagrado $25,000 za najboljši načrt, kako naj se uveljavlja prohibicija. Danes sedi ta "suhi" mož na zatožni klopi kot kršitelj prohibicje. Leta 1927 je namreč zapustil vladno službo, na kar je postal predsednik neke tvrdke, ki je izdelovala snov, ki se primeša gasolinu, da ta v avtomobilih pozimi ne zmrzne. Istočasno pa se je mož pričel baviti z neko drugo trgovino. Industrijski alkohol je namreč v posebnih delavnicah dal prečistiti in ga je nato kot pijačo prodajal butlegerjem. KRIŽEMSVETA — Riga, Latvija..,Na nekem letališču v tukajšnji državi je v ponedeljek pristal neki sovjetski poštni aeroplan. Pilot G. Kravič se je izrazil, da je namenoma ušel'iz Rusije in da nima namena povrniti se. •— Boston, Mass. — Ameriški NRA plavi orel bo poletel tudi na južni tečaj, in sicer z raziskovalnim parnikom admirala Byrda, ki je podpisal predsedniški pravilnik in s tem PARADA LEGIJONARJEV Ogromna povorka ameriške legije po mestnih ulicah. Chicago, III. — V torek so imeli veterani, spadajoči k Ameriški legiji, svoje velike proslave v tukajšnjem mestu. Parada, ki so jo priredili ta dan, je prekašala vse njih podobne prireditve prejšnjih let. Okrog 120,000 mož je koraka-dobil pravico, da na svoji ladji lo v ogromni povorki, ki se je prilepi ta emblem. — Sofia, Bolgarija. — V torek je praznovala ta država 151etnico, odkar je zasedel prestol sedanji kralj Boris, istočasno pa tudi 251etnico svoje osvoboditve izpod turškega nadoblastva. Boris je postal kralj, ko se je njegov oče Fer- IZDELOVALO SE BO MOČ- vila po mestnih ulicah proti Soldiers Field. Zastopane niso bile samo vse ameriške države, marveč v paradi so se videle tudi mnoge tujezemske skupine, med njimi kanadska in francoska. dinand odpovedal prestolu. -o-- POSETNIKI V CHICAGI V družbi z gl. predsednikom KSKJ., Mr. Fr. Opeko, so v torek obiskali naše uredništvo Mr. in Mrs. Frank Makovec in Mr. in Mrs. Anton Ilorvatin. Obe družini ste se pripeljale s farm iz Owen, Wis., in se med potoma ,ustavile v Waukegan. Tukaj nameravajo obiskati svoje znance in prijatelje in si ogledati svetovno razstavo. — Najlepša jim hvala za obisk. -o—— PRITOŽBE PROTI KRŠILCEM NRA Chicago, 111. — Tukaj se je ustanovil nov urad, ki bo imel nalogo, zasliševati pritožbe, vložene proti tistim delodajalcem, kateri kršijo svoje obveznosti, določene po NRA. Načelnikom tega urada je imenovan prof. A. A. Bruce s pravne fakultete Northwestern univerze. Ta urad bo zasliševal samo tiste pritožbe, ki se nanašajo na kršitev splošnega pravilnika; pritožbe proti kršilcem posebej sklenjenih pravilnikov posameznih industrij se NEJŠE PIVO Washington, D. 6. — Kakor hitro bo 36. država ratificirala preklic prohibicije, kar se bo brez dvoma zgodilo začetkom decembra, bo tudi takoj lahko na prodaj pivo z višjo alkoholno vsebino, kakoršno je sedanje 3.2 odstotno. Pivovarne namreč lahko izdelujejo že zdaj bolj močno pivo, toda obdržati ga morajo v svojih skladiščih do preklica prohibicije. -o-- JUNAŠKA ŽENSKA New York, N. Y. — Z nevarnostjo za svoje lastno življenje je v ponedeljek rešila neka neznana ženska 251etno Miss E. Baganz. Miss Baganz se je učila voziti z avtomobilom, pri tem pa je na nekem mostu zavila v stran in avto je zdrčal v vodo. Ko je videla neka druga ženska, ki se je pripeljala od zadaj, kaj se je zgodilo, je skočila v vodo in plavala proti avtomobilu. Tamkaj je pomagala ponesrečenki. da je splezala skozi okno iz avtomobila in jo nato držala nad vodo, dokler niso z mostu vrgli rešilnega pasu in lestve, Premalo solnca Ribnica na Dolenjskem, 14, sept. — Iz prekratkega in sila vročega poletja smo se naenkrat znašli v hladni jeseni. — Listje je že začelo bledeti in po | prvem jesenskem dežju bo skoro gotovo tudi odpadlo, la-stavke se že zbirajo in kmalu bodo odletele bogve kam na jug. Včasih je bilo v tem času — živimo šele sredi septembra — dovolj solnca, da ni bilo še nikjer sledu odmiranja v naravi. — Letošnja letina bo ena najslabših, kar jih je bilo zadnja leta pri nas. Najslabše bo [ s krompirjem, ki so ga pričeli po' nekaterih krajih že kopati. Droban je, in še malo ga je, o koruzi pa sploh ni vredno govoriti, ker je že pomlad z dolgotrajnim deževjem zapoznila njeno rast, žgoče poletje je pa tudi napravilo svoje. Pa sta vendar koruza in krompir našemu kmetu poleg mleka, glavna hrana. — Solnca bi potrebovali, toplega jesenskega solnca, ko imamo na polju še zelje, repo, korenje in ponekod še celo ajda cvete. Za vse to bi bilo treba toplih jesenskih dni, pa jih ni in naši ljudje so radi tega po pravici obupani.. V prejšnjih časih so tudi bile slabe letine, pa se ljudje niso pritoževali, ker so imeli v svojih gozdovih les. Posekali so, saj hosti se ni veliko poznalo, pa so prodali in v žepu je prijetno cingljalo. Bila so tudi leta, ko je bilo obojega, dobre letine in dobre lesne kupčije, zdaj ni ne enegd ne drugega. — Ob nedeljah srečavaš same mrke obraze. Zaskrbljeni hodijo naši očanci k maši in od maše, njih pogovor se suče samo o žalostni letošnji jeseni, za katero pride lačna zima in še bolj lačna pomlad. Kočevski kmet ni od ribniškega prav nič na boljšem, če ni še na slabšem, ker na kočevski zemlji ne raste drugega kot •prav boren krompir, fižol in zelo nizka koruza. Kočevski kmet ne pozna na svojih njivah ne pšenice ne rži, kvečjemu kaj ječmena. Zato se je o-klenil krompirja in letos je še ta odpovedal, da ni težko prerokovati bližajočo se lakoto. -o- V Dolskem je gorelo V ponedeljek, 11. sept., ko 'so bili vsi dolski prebivalci večinoma na polju in pospravljali poljske pridelke, se je iznad gospodarskega poslopja gostilničarja in posestnika Rudolfa Zupančiča nenadoma dvignil .visok plamen, zavit v oblake prečili, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko in gostilniško poslopje, katero so pričeli plameni že objemati in se je že vnela streha. — Do ognja je prišlo tako, da je domači sinček šel na senik pobirat jajca. V temi si je svetil z vžigalico, od katere se je vnelo seno, ki je naenkrat visoko vzplamtelo, da je fantič prestrašen zbežal. — Škode je nad 100,000 Din. -o- Delo in zaslužek Iz Metlike poročajo, da je tam sedaj veliko dela, ker gradijo novi most čez Kolpo. Dela je veliko, saj delajo noč in dan, zaslužka pa malo, pa so si sami krivi, ker so se ponudili, da pač hočejo delati za vsako ceno, sedaj pa imajo. Seveda, potreba je ljudi prisilila, da so šli delat za cenejšo plačo kot jo je družba ponudila, ker so se bali, da ne bodo delali. -o-- Kap Navadno menijo ljudje, da preti smrt od kapi le debelim ljudem, pa se je pred kratkim pojavil v Metliki slučaj, da je kap zadela tudi bolj slabotno osebo, Ano Simonič, po domače Vograjsko Jano. Ko se je odpravljala k maši, ji je nenadoma postalo slabo, da se je mrtva zgrudila na tla. --o- Nezgoda S kolesa je padel 271etni delavec Josip Hrač iz Celja in se prav nevarno poškodoval in pobil, da je moral v bolnico. -o- S kolom po glavi Med prepirom je v Ljubljani nekdo sunil s kolom po glavi 561etnega Boštjana Juhan-ca in mu prizadel nevarno rano, radi katere je moral v bolnico. bodo reševale naravnost v (na kar ste se obe rešili. Nezna-Washingtonu. V torek je pri- na rešiteljica je po tem juna-čel ta odbor poslovati in obrav- škem činu takoj izginila. navati pritožbe, katerih se je i -o- nabralo okrog 2500. ! >IRITE "AMER. SLOVENCA"! gostega dima. Vse .ie popustilo [delo na polju in hitelo na po-,moč ponesrečenemu gospodarju, da otmejo uničevalnemu |ognju vsaj to, kar se še da ote-ti. Fanta Mirko Medved in Tone Zupančič, po domače Brkov, sta v življenjski nevarnosti rešila živino — okrog 10 glav — [iz gorečega poslopja. V združenju z gasilci so vaščani pre- Vlom v župnišče V nedeljo, 10. sept., je bilo zjutraj med sv. mašo vlomljeno v župnišče v Brusnicah. Tat je napravil škode nad 1500 dinarjev. — Sedanji župnik v Brusnicah je doživel sedaj že tretji tak slučaj. j Jubilej V Mariboru sta praznovala pred kratkim srebrno poroko zakonca Josip Stegnair in Mari-ija roj. Stern. — Josip Stegnar ije nadupravitelj mariborske bolnice. Od strahu je umrl V strugarski delavnici v Za-vidovičih se je primeril nena-jvaden dogodek. Delavec Ma-rušič, ki je šele malo poprej inastopil delo, ni bil vešč manipulacije pri strojih. Pri žaganju je cirkularka nenadoma odpovedala in desko je stroj jvrgel na tla; poleg nje se je zgrudil mrtev na tla tudi Ma-rušič. Zdravniki so ugotovili, da ni bil zadet od deske, ampak je umrl od strahu. SLOVENEC Četrtek, 5. oktobra 1933 pričam smo namreč, da bodo strahovi, ki jih je poklical fašistični kapitalizem, nepričakovano tudi pomedli s temi umetno ustvarjenimi voditelji, ker družba ne bo mogla prenesti ne te ne one diktature. Človeštvu je potrebno človeško dostojanstvo! Če je sedaj ta čut zamrl v njem, se bo zopet zbudil jak, močnejši kakor vse sile sveta. v takem številu, da bi se hrib napolnil s tisočglavo množico, katera bi na ta način skupno, dejansko pokazala svojo hvaležnost do roke, katera nam deli toliko v duhovnem in telesnem oziru. Rojaki, kaj pravite k temu ? Naj ne ostane samo pri besedi, saj veste, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Pozdrav vsem, Lemontski romar. —---o- KAKO JE V NAJBOGATEJŠI VASI NA SVETU Hibbing, Minn. Morda bo koga zanimalo izvedeti, kako se imamo v najbogatejši vasi na svetu. — Letos, meseca septembra, je Hibbing obhajal 401etnico svojega obstanka, kar smo tukaj praznovali kolikor smo mogli sijajno. V paradi, ki je bila nad tri milje dolga, srno imeli priliko videti, koliko smo v tem času napredovali, pa tudi "Village" sam priča o tem napredku, ker je nastalo iz par lesenih barak celo moderno mesto, katero šteje danes približno 16 tisoč prebivalcev. Hibbing ima največje železne rudnike na svetu. Pa kljub temu, da živimo v najbogatejši vasi na svetu in imamo največje rudnike, nam kriza ni prav nič bolj prizanašala kot drugim siromašnim vasem in mestom. Kakor sedaj izgleda, se slabi časi počasi umikajo boljšim, za kar moramo biti hvaležni našemu predsedniku Rooseveltu in njegovemu plavemu orlu. Posebno zaupanje v plavega orla ima naša mladina, kar se spozna iz tega, da so bile tukaj v par tednih kar tri poroke. Tony Debelak in Miss Anich sta še vkova-la v zakonski jarem, dalje Anton Babich in Mary Shelko, ki sta si pred oltarjem tudi obljubila večno zvestobo. Enako sta napravila tudi Stanley Bižal in Molly Hren. Ker vem., da niste bili na gori omenjene ohceti povabljeni vsi Slovenci, pa sedaj vabi Amer.-slov. klub vse Slovence in njih prijatelje h iHibbinga, Chisholma in drugih I bližnjih mest na veliko plesne I veselico v soboto 7. oktobra ol: j 8. uri zvečer v Sons of Italj (Hall, E. Howard St. Igrala be izvrstna orkestra. Vstopnina ir prigrizek je samo 25c, kar pač ni prevelika vsota za užitek, k j se vam bo nudil na omenjen i veselici. Ne pozabite, dragi ro jaki, nas posetiti omenjeni ve čer v velikem številu. Ob pri ložnosti vam vašo udeležbo po vrnemo. — Pozdrav vsem čita tel jem in naročnikom tega li sta, listu pa veliko naročnikov Naročnik. V trgovini. — Kupec: Ali so nogavice že kaj cenejše? Trgovec: Seveda, vsaki teden za nekaj odstotkov, tako da stanejo sedaj samo 20c. Kupec: No, bom pa čez 17 tednov prišel, ko jih bom dobil zastonj . . . * i|: sH Nesrečni ženin.— Mira: Sredi poletja sem rešila iz vode Dušana. Dušan je postal potem moj zaročenec. Vera: No, in se je gotovo iz hvaležnosti poročil s teboj? Mira: Žal ne, tik pred poroko je zopet skočil v vodo. * * * Če žena šofira. — Zakaj dovolite ženi šofirati, kadar se vozi sama ? — Dal sem jo zavarovati za $3000. * * 3= V restavraciji. — Gost: Obžalujem, da nisem jedel pri vas že pred osmimi dnevi. Restavrater: Zelo me veseli, da ste tako zadovoljni. — Mislim zavoljo te ribe., ki je bila takrat gotovo še »veža. * SU * Rdeč dira,-— Učenček Miihec slika v šoli hišo z barvami in napravi dim, ki se vleče iz dimnika, rdeč. — No, Mihec, od kdaj pa je dim rdeč? — vpraša malega modrijana učitelj. — V tisti hiši, ki jo slikam, je dim danes rdeč, ker kuhajo suho svinjsko gnjat .... — odvrne Mihec. * * $ Dobljena pravda. — Jaka; Pa sem končno le dobil pravdo zaradi te hiše. Miha: Ali se boš sedaj lahko vselil v njo ? Ja'ka: Seveda, saj sem jo Ji'1" jel od odvetnika ... . fc * * V gostilni. — Gost: Ali m' i boste že prinesli končno divje gosi, ki sem jo naroči' pred eno uro? Natakar: Takoj jo dobite,, kc bo še kdo drugi zahteval drugo polovico. Saj vendar ne m0' remo streljati samo polovicc gosi . . , :|i s|s Darovalec. _ 'Cerkovnik Gospod, pazite, da ne izgubit' hlač. — Zakaj pa ? Cerkovnik: Ker ste vrgli v nabiralnik dva gumba. * * * Drago gledališče. — Novo-poročenca dobita po pošta dari lo — dve gledališki vstopnic in listek, na katerem jjte naj''' sano: "Uganite od koga ?" — Morda zveva to v gledal' ■ žču, — pravi žena. Zvedela ni sta, toda ko sta se vrnila, j( ' bilo stanovanje izropano, $ • mizi je pa ležal listek, na k» • terem je bilo napisano: "A1 že vesta, od koga?" Katoliška manifestacija na Dunaju Fašizem dete kapitalizma CAUJMETSKE NOVICE Calumet, Mich. V nedeljo, 24. sept, po poldne J so se zbrale naše žene in dekleta v cerkveni dvorani, kjer so' razpravljali, kaj bi bilo umestno prirediti to jesen v korist cerkve. Dohodki so vedno, manjši, d očim stroškov ni mogoče veliko zmanjšati, ker cer-(Dalje na 8. etr.) Napisal; EDGAR RICE BURR OUGHS TARZAN, GOSPODAR DŽUN GLE ( Metropolitan Newspaper Service) DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dele sveta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in *e cene pogosto «premi«i*~ jo. Računamo po ceni onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile »aie cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00............ 120 Din Za $ 5:00 pošljite....* Za $ 5.00............ 210 Din Za $1Q;Q0 »ofiljite.. Za $10.00............ 430 Bin Za $15.00 ;pošljitC-.-$l6°'' Za $11.40............ 500 Din-Za $20.00 pošljite...^1-00 Za $20.00............ 880 Din Za $25.00 poš|jite....$26.00 Za $22.50............1000 DinZa $40.00 poš1jite....$41^ Za $50.00............2230 Din Za $50.00 pošljite....$5.1 ■■ 81931. by Edgar BiM Burrougli«, Inc. All righto reserved, y Bila j? velika nevarnost, da bi velike gorile dvomile v varnost in da je to le morda kaka past. Vse to je premišljeval Tarzan. Tako je Tarzan začel kričati na glas, da j 2 sam brez moči in da rabi vode in hrane. Po nekaj tre-nofklh je prišla iz gbšče boječe velika gorila zelo brutalnega izraza na obrazu. Približala se je Tarzanu. "Walat!" je zaklical Tarzan. "Čegavo krdelo je to?' je vprašal Tarzan. "Toyat j; kralj," odgovori Walat. "Potpm nikar jim ne povej, da sem jaz tukaj", mu je šepetal, "dokler me ne o-prostišteh vezi." —■ "Toyat me sovraži. On bi me ubil, če !bi me mogel. Na tu, pregrizi te vezi na dvoje." Tarzan je dvignil roke. "Ti si moi prijatelj in storil bom kar praviš," je odgovoril Walat. "Male opice so čebljale: "Me se bojimo,, da bi nam kaj naredil." Med tem pa je začul globoko mrmranje goril. Novo upanje ee mu je naselilo v srce, da zdaj pride rešitev. Morda jo kdo med njimi, ki*me še pozna. To je moja edina nada in upanje. Tako je ležal pod drevesom in ni vedel, da pa je iz goščave opazovalo dvoje strašnih oči. Okrog poldneva jc nastala ti h o ta v dšuugii. Tropično solnce je pripekalo skoro navpik in bilo je vroče. Ničesar ni bilo čuti razen brenčanja letaijočih žuželk, ki so švigale sem in tja. KttiSlu pa pride šumlia.ioče po drevesnih vrhovih čreda opic. Opica Manu je kiicala drugo: "Pojdite, pojdite, Mangani (človek). Tarzan jo pokliče in reče: "Pokliči jih semkaj!" Vsa pisma In pošiljatve naslovite na flMERIKANSKI SEOVENEC IJttvi in najstarejši slovemM Kst v Ameriki. mM Ustanovljen leta 1S91. ' IsKaja ranit dan raz an nedelj, pon*-jMjfcrr Jn dntrev 90 praznikih. t Izdata *b tiskat EDINOST PUBLISHING CO. + , Naslov uredništva in oprava! |849 W. Cermab Rd.f Chicago 1 JVlsfon: CAN At 55« **U -- Naročnina: Za celo le*o_____________$5.00 Za pol leta_______2.50 Za četrt leta __:------1.50 Za (Bhicago. Kanado Id Evropo: ft» celo leto _$6.00 Za pol leta ...................3.00 Za čefrt leta____1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by : EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year_________________$5.00 For half a year ______________2.50 For three months________1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____$6.00 For half a year____3.00 For three months___1.75 Mb A Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo BHyfl^ biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred ffiilmr^ dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu ^HUBmMM^ je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez pod-pisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. JfiS^tf Entered as second class matter November 10, ^^^ 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the I W BO W »ART Act of March 3> 1879_ Nil Dunaju se je te dni vršila velika katoliška manifestacija, ki jo je organiziral kardinal Innitzer, dunajski nadškof, v proslavo 250 letnega jubileja, odkar je bil Dunaj osvobojen turškega obleganja. Po prvotnem načrtu naj bi Dunaj združil v dneh kongresa vse katoliške Nemce. Radi spora, ki vlada med Dunajem in rajhom, so rajhovski Nemci docela izostali. Došle pa »o velikanske množice domačih in tujih gostov, ki so se udeležile verskih svečanosti. Posebno velika udeležba je bila iz onih dežel, katerih predniki so sodelovali pri osvoboditvi Dunaja leta 1683. Po površnem računu je bilo skupno 250,000 udeležencev/ saed njimi 50,000 Poljakov, nadalje gostje iz Cehoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Francije, Belgije, Italije in Švice. Navzočih je bilo pet kardinalov in nad 30 škofov. Vlada in zvez-»a armada »ta 11. septembra oficijelno sodelovali pri proslavi •svoboditve Dunaja. — Tudi v Sloveniji se vršijo zadnje leto sijajne verske proslave, kot evharistični kongresi, po dekanijah itd. Vse to ob 1900 letnem spominu sv. Križa in prihoda Kristusovega na Kemijo, da resi človeški rod. Zadnja leta so sicer kazala na razne surove pojave v Eu-»iji, Mehiki, Španiji, in deloma tudi v drugih državah odpor proti Cerkvi. A vsJe kaže, da so bila ljudstva zapeljana po lažiprerokih raznih liberalcev in socialistov. Zadnji časi pa kažejo, da m se ljudstva naveličala svojih liberalnih in radikalnih lažiprer-okov in se s čedalje večjo vnemo oklepajo zopet sv. Križa, ker vedo, da le v njem in pri njem bodo našli po-toMžboo tolažbo in izhod iz mizerije, v kateri se nahajajo. Povojna svetovna gospodarska kriza je rodila fašizem. Kapitalizem sam je prišel v krizo in ge koplje iz nje poslužujoč se sabotažnih in diktatorskih poniočkov, češ, da bo s tem -svojim ruvanjem ustvaril v ostalem človeštvu, ki se boji in bori za svojo eksistenco, ideološko anarhijo, zakaj le v ideološki anarhiji utegne obvladati položaj in diktirati — svetu. Kapitalizem sabotira vse mednarodne probleme, o katerih se je razpravljalo na mednarodnih konferencah. Vse akcije 7a svetovni mir, za razorožitev, za ureditev gospodarstva, za: mednarodno sodelovanje, je nesrečni kapitalizem onemogočil in že nekajkrat izigral svojega lastnega otroka, Društvo narodov. Zaradi te zločinske politike Aapram državnim vladam, zlasti tudi proti poštenim zahtevam svetovnega delavstva, je nastalo med narodi, ki žive v bedi, neko nedoločeno stremljenje brez cilja, ki žeja le po krvi in po neznanih odrešenikih. Te; neznane odrešenike danes povzdiguje kapitalizem. Neverjetno je skoraj, kako more kapitalizem tako korenito varati trpeče človeštvo. Neverjetno je dalje, da to človeštvo tudi po vseh razočaranjih nima poguma, da bi javno obsodilo prevaro, dasi ve, kako bridko se je zmotilo, ko je zaupalo fašističnim "voditeljem". Tak je navidez danes položaj. V resnici pa ni tak. Pre- (12) John Jerieh (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 18*9 W. CERMAK «D. CHICAGO. ILl" KAKO SMO SE IMELI NA MEDENEM PIKNIKU V LEMONTU Chicago, ill. Letos sploh nismo pričakovali, da se bo medeni piknik vršil, saj se je pred nedavnim časom lemontski čebelar sam potožil, da letošnjo veliko sušo tudi majhne, božje stvarice, čebelice, silno občutijo in Bog ve, če bo dovolj medu za običajni piknik. Tem bolj smo sei prijatelji Lemonta razveselili, ko smo brali v Amer. Slovencu, da čč. 00. frančiškani tudi to leto vabijo na medeni piknik na nedeljo., dne 24. sept. Že med potjo v Lemont smo se pogovarjali, Bog ve kaj prida letos ne bo. Kako se torej začudimo, ko nam po blagoslovu lemontski čebelar, Rev. John, s prijaznim smehljajem odpro svojo zakladnico ter se pred nami odpre krasna raz-ložbo, katera bi delala vso čast celo na svetovni razstavi. Tukaj je bilo na lepo okinča-nih policah nastavljeno pristnega, domačega medu v steklenicah vseh mogočih velikosti; medeno pecivo, konjički, oslički in majhni volički; razne druge umetnine te vrste, katere so pripravile za ta dan v res-, niči izvežbane roke v tej stroki. Ob strani dvorane opasdm napis: «Če bo tvoja pijača medica, 1 ^Te ne bo bolela butica. In res, na lepem stojalu nas . je vabil sodček, prijatelj, pridi . in zajemi. Zraven sodčka pa . pogrnjena miza z medenimi poticami, katere so že tako 0-kusno izgledale, da ti je noga samo od sebe silila proti mizi. Še so bile razne druge stvari, pa kdo bi vse to popisal. Ko se torej naše začudenje : nekoliko pomiri, otvori Rev. - John piknik z lepim pozdra-1 vom na navzoče ter se vsem - prijazno zahvali za udeležbo; omenja, da kljub slabi letini se 1 pridne čebelice nanosile vse-? eno toliko medu, da bo mogoče t najbrže vsem ustreči. Še velike 1 lepih besed so povedali naš do- - bri Father John, pa proti kon-, cu govora že nisem mnogo več 3 slišal, ker me je že neznanske - vleklo proti medici in potici. 2 2; navdušenim ploskanjem sme dali priznanje Father Johni - za prijazne besede, še bolj pg - seveda za trud, katerega' sc - imeli s pripravo piknika; po 3. tem smo pa segli vsak po svojem ; skoraj bi rekel, da sme - bili tako pridni kot čebelice sa me. Steklenice in pecivo je kar : romalo iz polic, da se je v res- ; niči še bilo bati, da bo vsega : zmanjkalo. Pri medici in potici je bilo veselo razpoloženje, cela tekma je bila, kdo bo koga prekosil. Udeleženci iz So. Chicag-e so se izvrstno pokazali, čast jim! Chicago je bila tudi primeroma častno zastopana, ce-( lo iz daljnega Bridgeporta smo opazili vesele obraze. — Na' splošno zadovoljnost smo na i večer piknik zaključili. Na misel mi je to nedeljo prišlo, kakor je vendar mogoče lemontskemu čebelarju v tej stroki tako napredovati poieg drugega ogromnega dela; če prideš namreč med tednom v Lemont, boš gotovo Father Johna našel pri čebelah. Da pa čebelarstvo Father Johna v resnici nekaj pomeni, to so pokazali letos ameriški čebelarji, učeni možje, kateri so imeli na farmi 00. frančiškanov svojo letno konvencijo ter tako dali Father Johnu zasluženo pohvalo in priznanje kot strokovnjaku v čebeloreji. To je dokaz, da cenijo izkušeni možje vrlo delo našega rojaka čebelarja, kateri sicer skromno pravi, da je vse to šele začetek, z vsakim letom da pričakuje boljših uspehov. Se še nam to-; rej obetajo medeni dnevi v Le-montu. Z medenim piknikom smo torej zaključili letošnjo sezono shodov v Lemontu. Trije dnevi so mi ostali živo v spominu, katere smo letos j preživeli na naših ameriških1 I Brezjah. Baragov dan smo i praznovali na slovesen način J i kateri je navdušil zbrano množico1 za zanimanje in sodelovanje Baragove zveze. Dal Bog, da bi ta dan tudi rodil za-željeni uspeh. Drugi slavnostni dan je bil blagoslovitev Lurške grote. — Redni obiskovalci Lemonta smo strmeli nad olepšavo grote, jezera in sploh celega hriba. — Kako je bilo mogoče v tako kratkem času narediti tako veliko spremembo. Kljub strašni suši vse v krasnem cvetju, jezero lepo urejeno, okrog jezera pa nova, z belim peskom posuta steza. Najlepši vtis na prišleca, ko pride na hrib, naredi na griču nad jezerom v j travi velik, umetniško narejen 'napis: Ave, ave, a ve Maria. — Vse je pričalo, da je tukaj -1 imelo tru'dapolnega dela mnogo število rok; ko se nam je re- klo, da je vse to delo dovršila samostanska družina sama, smo pri sebi rekli: kaj takega zmore le nad vse velika ljubezen do Marije in ljubezen do naroda, kateri ni nobena žrtev pretežka. Spored te slavnosti je že bil opisan v Amer. Slovencu. Naj samo omenim, da je poseben vtis na vse navzoče naredila rimska večerna procesija z gorečimi svečkami, okrog jezera, pod spretnim vodstvom preč. g. komisarja Very Rev. Bernarda. V mirnem, tihem večernem mraku je od stoglave množice donel po hribu Marijin pozdrav: Ave, ave, ave Maria! Vsi, kateri smo počakali večerne pobožnosti, smo rekli, v resnici izplačalo se je; takih dnevov bi si še želeli. Tretji veseli dan pa je bil, kot že omenjeno, medeni piknik, od katerega smo se tudi vsi veselo razpoloženi vračali na svoje domove. Da, v resnici 'se je pri Mariji Pomagaj letos I zelo mnogo storilo v olepšavo, j to priča Lurška grota s celim hribom, to priča Rožna dolina, katera da okolici pri samostanu tako prijazno vabeče lice. In zakaj vse to ? Vse zaradi tebe, dragi slov. narod. Gotovo je, da je bil v .prvi vrsti samostan ©o. frančiškanov v Lemontu postavljen za to, da naši slov. voditelji tamkaj vzgajajo naraščaj za duhovski stan, kateri bi naj vodili slov. narod v Ameriki z lepo, milo, materino besedo slovensko še dolga leta. Ali pa Slovenci širom Amerike sploh kedaj pomislimo, koliko truda in žrtev je za to posebno dandanes potreba. Veliko duhovnega veselja u-živajo rojaki v bližini Lemonta, kateri tako radi poroma j o o gotovih prilikah k Mariji Pomagaj i poleg svetišča Mariji-. ^ nega pa še imamo, vsaj bližnji . rojaki, na tem prijaznem hribu svoj nairodni park, kjer se tako pogosto radi zbiramo, od 1 samostanske družine vedno go-1 stoljubno sprejeti. To je udobnost, katere pred 1 leti nismo imeli, ko še nismo ' imeli ameriških Brezij, na katerih ^e dandanes počutimo kot 'jdomačini na domačih tleh. To je torej samo majhna poteza, ' kaj nam vse nudi slovenski Le-| mont. Upam, da mi čč. 00. frančiškani ne bodo zamerili, ako se 1 na tem mestu predstojništvu in celi samostanski družini ob > koncu sezone javno zahvalim za vso prijaznost in gostoljub-_ nost, katero ste nam v tekočem j letu izkazovali. Naj Bog poplača vse Vaše dobro delo. i Za medeni piknik v prihod- - njem letu bi pa svetoval to-le: . ta dan naj bi bil kot barome-. ter, kateri bi naj pokazal, ka-i ko cenimo bližnje naselbine, - kaj nam skozi celo leto nudi j ameriško Brezje. Na ta dan bi 1 se naj zbrale v Lemontu vse - naselbine, katere skozi poletje j, tja zahajajo: Joliet, Chicago -So. Chicago, Waukegan, Lg - Salle, Oglesby, Gary in drugs Četrtek, 5. oktobru 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Blran 3 Iz življenja in sveta. JUNAKI ZNANOSTI SE ŽRT- i VUJEJO ZA ČLOVEŠTVO i Poskus na živalih igra v mo- " derni znanosti, zlasti v medicini, ^ ogromno vlogo. Tisoče in tisoče človeških življenj so že rešile ži- ' vali na ta način, da so se naj- | prvo na njih preizkusili učinki . novih lečil, novih operativnih ] postopkov ali kakšnih sumljivih j snovi. Te živali plačujejo nova znanstvena spoznanja običajno 1 s svojim življenjem in jih je 1 šteti med mučenike in junake ^ znanosti. So pa primeri, v katerih za ^ takšne eksperimente žival ne prihaja v poštev, ker bi bil rezultat z ozirom na človeka pre- ( več nesiguren. V takšnih prime- , rih so v prejšnjih časih pogo- ' stoma delali poizkuse s težkimi zločinci, če so se proti plačilu o-svoboditve sami javljali zanje. Danes je odpadlo tudi to in tako ne preostane raziskovalcu po-gostoma nič drugega, nego da izvrši prve, negotove poskuse na | samem sebi. i - r , Seveda rezultat teh poskusov1 večinoma ni tragičen, vendar pa1, se neredko zgodi, da mora raziskovalec svoje dognanje plačati s svojim zdravjem in življenjem. Na vsak način zahtevajo podobni poskusi dosti požrtvovalnosti in junaštva v znanstvenikovi osebi. Med vsemi boleznimi vročih dežel je rumena mrzlica menda najnevarnejša. 60 odstotkov vseh obolenj se je končalo nekoč s smrtjo, v nekem hudem letu je pobralo samo v nekih ozemljih Amerike preko 20,000 oseb. Ce so te številke danes reducirane na minimum, je to samo Posledica junaškega boja znanstvenikov proti tej bolezni. Vzemimo en primer: V začetku tega stoletja je ameriška vladaj izbrala komisijo,ki naj bi rešila | skrivnost rumene mrzlice. Ku-i banski zdravnik Finlay je izra-' zil mnenje, da jo povzročajo kakor malarijo piki komarjev. Do-1 kaza za to ni bilo. Tedaj sta se ponudila dva člana komisije, da, izvršita poskus na sebi. Žuželkoslovec Lazear je vzre-| dil komarje, pustil je, da so se nasrkali krvi bolnikov in se je dal po njih potem sam pičiti. Poskus ni imel nobenih posledic, ker so bile njegove premise pač napačne, kakor danes vemo, a Vendarle je zahteval od njega dosti poguma. Isti poskus je izvršil na sebi bakteriolog Caroil in je tako težko obolel, da so ga komaj rešili. Potem so se javili za poskuse prostovoljci iz ameriške vojske. Marsikateri med Pjimi je podlegel, toda uspeh je bil ta, da smo o bistvu rumene ttirzlice poučeni in da ta bolezen danes pač ne zahteva toliko ti-sočev žrtev kakor nekoč. Boj za operacije brez bolečin je zahteval istotako junakov in žrtev. Najodličnejši poskus za Uvedbo narkoze, ki se nam vidi danes sama po sebi umevna, je Pioral znanstvenik izvršiti isto tako na svojem telesu. To je bil ameriški zdravnik Jackson (1. 1841). Nekega dne je v svojem laboratoriju po nepazljivosti vdihnil klorovega plina in je instinktivno segel po steklenici z etrom, da bi s tem odgnal hude učinke klora. Uspelo je izvrstno in to ga je povedlo preko nadaljnjih poskusov na lastni osebi do epohalnega odkritja, da postane človek po vdihavanju te pare neobčutljiv za bolečine. Nadaljnje ugotovitve, ki so nam dale moderno tehniko narkoze, so prišle tudi preko takšnih poskusov. Tako se je dalo 1. 1847. v Parizu prostovoljno narkotizi-rati 19 mlajših zdravnikov z etrom — in operacija brez bolečin je ij tem letom nastopila svojo triumfalno pot po svetu. Posebno dosti junakov in žrtev je zahtevalo raziskovanje nevidnih radijevih in Roentgeno-vih žarkov, za katere v prvih časih niso mogli še dobro vedeti, da imajo poleg dobrih lahko tudi strašne lastnosti. Nešteto ličen j akov se je ž njimi težko ložgalo in je izgubilo tudi življenje. -o- ZNANOST NE ZAVISI OD ENE SAME GLAVE Letos je- svet proslavil 200-letnico rojstva znamenitega kemika in eksperimentatorja Jožefa Priestleya. V osmem desetletju 18. stoletja je ta mož skoraj vsako leto odkril kakšno važno snov, n. pr. amoniak, dušikov oksidul, solno kislino, pokalni plin, ogljikovo kislino, kisik. A kar se tiče kisika ni bil njegov edini odkritelj, kajti istočasno z njim ga je ugotovila še kakšna trojica mož. Če proučujemo zgodovino izumov in odkritij, opazimo da nikakor ni redek primer, da dva (človeka, neodvisno drug od dru-! gega in istočasno odkrijeta ali * izumita isto stvar. L. 1760. sta 1 n. pr. Lambert in Bouguer izu-J mila senčni fotometer in osnova- [ 1 a tako znanost fotometrije. j 1815. sta Davy in Stephenson j izumila vsak zase varnostno svetilko za rudarje. Galilei trdi, , i da je sicer pozneje nego Holan-, dec Lipperhey, a samostojno . zgradil daljnogled. Če bi eden ali drugi izumitelj v teh primerih • odrekel, bi znanost vendarle ne l obstala na svoji poti in bi z izu-t mi drugega šla naprej. Isto ve-. Ija o odkritjih,, za kar nam je j najlepši primer zakon o ohrani-t tvi energije, ki so ga v istem ča-j su poznali Carnot, Mayer, Joule . in menda tudi Helmholtz. Le po ^ naključju ga jo Mayer prvi ob-3'javil. 3 Iz takšnih primerov sledi ne-i kako samo od sebe, da ležijo izu-- mi in odkritja, ko pride na določeni razvojni stopnji znanosti i čas zanje, nekako v zraku. Tsto a tako pa velja tudi trditev, da se a izumi in odkritja ne morejo u-i veljavi ti, če čas zanje še ni zrel. e Spomni..>o se n. pr. dejstva, da o so ljudje Ameriko večkrat od- CSi—__ __......—...............' ' ' ......... " ■ " ........11 ■11 ■ Truplo pokojnega kralja države Irak, ki je umrl nenadne smrti v nekem zdravilišču v Švici, so prepeljali v domovino, in sicer do Pale stine z ladjo, tam pa bo ga naložili v aeroplan, kar nam kaže gornja slika, in ga prepeljali v Bagdad. T\!fi$fHI krili in davno pred Kolumbom, a ' človeštvo se za to niti malo ni zmenilo. Aristarh je že 260 let pred našim štetjem učil, da se zemlja vrti okoli svoje osi in v poševni ravnini okoli solnca, ne pa narobe, a to veliko odkritje je človeštvo do Kopernikovega nastopa kratkomalo spregledalo. Že 1. 210. pred našim štetjem je Filon iz Bizanca odkril pripra-1 vo, ki ji je dal celih 17 stoletij pozneje ponovni izumitelj svoje ime, namreč kardanski ležaj.j Takšni primeri se ponavljajo1 skozi vsa stoletja in še danes moramo o marsikaterem modernem izumu ugotoviti da so ga pozna-1 li stari že pred davnim časom Pri tem je seveda čisto mogoče,' da se marsikateri sodobni izum1 ne more uveljaviti, ker še ni pri- j šel čas zanj, in ga bodo morali j na novo obuditi bog ve kdaj. --o- PRAZNOVERJE V 20. STO- ! LETJU Pred sodniki v Berlinu-Span-dau stoji 501etna "čarovnica" Helena Jenchurowska in zadeva vzbuja v javnosti veliko radovedne napetosti. Jenchurowska je bila pravi univerzalni genij v svoji stroki, ni bilo stvari, ki težijo človeške duše, da bi ne imela kakšnega odpomočka zanjo. Zato je njena obrt silno cvetela, iz vseh slojev so prihajali klienti k njej, zlasti pa zakonci, ki so dvomili v zvestobo svojega zakonskega druga. V takšnih prilikah je bil pripomoček tako rekoč pri roki. V nekem primeru je svetovala mladi ženi, ki je osumila svojega moža, naj odvzame kakšnemu dekletu malo krvi in pomaže z njo neočitno svojega soproga hlače. V drugem primeru je nevernemu možu priporočila, naj natrese pol funta neke soli ženi v posteljo. j Posebno drastičen je naslednji primer: Stara ženica je čarovnico prosila, naj ji začara prihranjeni denar, da bi ga kdo ne odnesel. Jenchurowska je dejala, naj da denar v omot, a omot na peč; šele čez 14 dni naj pogleda, kaj je ž njim. Zenica jc po" 14 dneh pogledala in ni bile ne omota ne denarja — Jenchurowska ga je bila "pričarala" 1-sebi na dom. . . 1 Obtoženka pravi, da je prejelž ■ svoje čarovne moči iz sveteg: PRIZOR NA KUBI pisma. Čitala ga je in je prišel .Duh nadnjo ter ji vlil vse modrosti. Zadeva z omotom in denarjem res kaže, da je imela dosti modrosti — kakor so je ime- j li njeni kalini malo. ( GLASBA IN PIJAČA "Zeleni polmesec", organiza- : cija turških abstinentov, se je ] izaplela v srdit boj s pristaši bi-1; 'zantinsko-turške godbe, ki mu ] posveča tisk vso pozornost. i i Abstinenti so namreč posta- : I vili trditev, da spodbuja staro- 1 turška godba ljudi k pitju, prav i i tako kakor izdatna malica- Kjer ; igra ta godba, popijejo ljudje : j dvakratno množino mokrote, a • i to navaja ljudstvo v greh in mu ' kvari zdravje. i I Turški godbeniki takšnih tr-jditev seveda ne prenašajo tako zlahka kakor mogoče kakšen do- * | her požirek in jo smatrajo za . I težko žalitev narodne glasbe. ^ I Dokazati hoče j o, da imajo ljudje j v deželah z zapadno muziko do- ij [sti večjo žejo nego pristaši tur-ške muzike. Zdi se, da bo njih i stališče tudi zmagalo. ' _«_ , GROZOT SVETOVNE VOJNE ŠE NI KONEC Čeprav je minilo že 14 let po, 'svetovni vojni, še vedno niso, našle zemskega miru vse njene, žrtve na francoskih krvavih i I poljanah. Pariški listi ©bjavlja-i jo pregled, ki pravi, da so našli t prešli mesec v okolici Bethunea | . in Arrasa smrtne ostanke 193 j vojakov. Med njim je bilo fran-| . coskih 39 mrličev, ki so jih iden-. > tificirali in 50 neznanih bojev-\ ['nikov, med ostalimi pa je 17, : znanih in 87 neznanih nemških L vojakov. Prebivalci teh krajev najdejo še vedno kakšno žrtev j j I vojne in se tudi na vse kriplje j trudijo, da doženejo istovetnost, i kar pa se ne posreči vselej. --(O--r ' 5IR!TF A HER. SLOVENCA! IZ mi NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani) ■ kev je velika ter zahteva mno-1 io kuriva, razsvetljave in drugih potrebščin, katerim pa gre sena vedno bolj kvišku. Razumljivo je, da bo potrebno nekaj ukreniti, da bo mogoče te otroške pokriti, ker redni dohodki, kakor prihajajo sedaj, nikakor ne zadostujejo. Naš | župnik, Rev. Spraicar, je radi i tega pozval vse žene in dekleta J naše fare, da se posvetujejo in I sklenejo kaj ukreniti v tem o-ziru. Sklenili so, da se priredi več zabav skozi te mesece. Pr-, va bo 15. okt., na kateri bodo i igrali tamburaši. j V noči med 21. in 25. sept. je naše okrožje doživelo največji vihar z dežjem, gromom in treskom, kar smo ga imeli še ' to poletje. Nedelja je bila krasen dan in nihče ni pričakoval, da nas bo v kratkem času skoraj zalilo. Vihar se je začel, malo po polnoči in je trajal do osmih zjutraj. Med gromom in treskanjem je lilo kakor iz škafa in ker odvodne cevi niso mogle sprejeti toliko vode, so j bile vse kleti več ali manj na-' polnjene z vodo. Strela je udarila v več poslopij in našemu farmarju Math Fortuni je zgorel hlev in 120 kokoši. Neki farmarski delavec je preprečil tudi, kar bi bila lahko velika nesreča, ko je ustavil potniški vlak, ki pride zjutraj na Calumet. Naliv je namreč med Ca-lumetom in Lake Linden poškodoval progo tako, da bi bil vlak gotovo skočil iz tira, it k o ne bi bil pravočasno zapazil to neki E^nil Lassanen, kateri je tekel pred vlak in še pravočasno posvaril strojevodjo. Vlak je imel radi tega nad tri ure zamude. Od strele zadet, toda ne nevarno poškodovan je bil tudi Uen- I R WE oooun PMT Ustanovljeno 1012. Tel. Canal 6138 VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM 2107-11 West Cermak Read, Chicago, 111. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! -Jj^vsi;?.Vašo peč lahko pre-" ^ISS^rt^^^liB uredite na olje, kar iiHB^SI® | je veliko bo1 j prakiič- I 'j no, čisto in brez tru- I [ j Mi inštaliramo go- Sl'iW'UlOuCODP ' tilnike za olje v vašo ■ 1 i pitiEm^mtiFffSffl' staro peč, ali pa za II wmiS 'sto zamenjam° p°" I (1 ' ' polnoma novo peč z :j<|»M|| j Pri tem nudimo vam J /''/J™__.gjj^Bffi^^J*" k zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi J|"j1,# za vse druge pohi-||ij . . 4 Lil št vene zadeve, ki bi fjjjf jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. j Jacob Gerend Furniture Co. 704.706 West 8th Street. Sheboygan. Wi». Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in p*>uoa>. ' Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po smernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W, I Izredna ugodnost za IjMbitelje dobre knjige m "WE DO OUR PART" S TEM, DA VAM POCENI KNJIGE PRODAMO! Na razprodaji imamo dve zbirki we do our fart knjig po izredti. oklobra 1933 Amerikanski Slovenec jo obesimo za par dni v dimnik, ozir. v shrambo za prekajeva-nje. Taka čebula ohrani svoj o-kus in ne požene nobene kali. i—i v Star grah ali fižol skuhaš veliko hitreje v mehko, ako dodaš kropu jedilne sode, ki jo dobiš v lekarni. Za šest oseb graha ali fižola zadostuje žlica sode. Jabolka prav hitro olupiš, če jih vtakneš za minuto v krop. Koža se da potem kar s prsti posneti. To je pripravno, kadar kuhamo jabolka ali pripravljamo kako močnato jed z jabolki. Češ]olje lahko ohranimo do novega leta sveže, če jili denemo v navadne steklenice s širokim grlom in potem dobro zamašimo. Cešplje morajo biti seveda izbrane, lepe, suhe in ne preveč zrele. Steklenico zakopljemo vsaj pol metra globoko v zemljo in jo vzamemo ven šele, ko hočemo češplje uporabiti v kuhinji, na primer za češpljeve cmoke. Ovčji loj, zmešan s precejšnjo količino mleka, in dobro raztopljen, da zelo okusno mast, ki ne zaostaja za pravo svinjsko mastjo. Prhljaj na glavi. Najboljše in najcenejše, obenem pa tudi popolnoma neškodljivo sredstvo proti prhljaju na glavi je jajčni rumenjak. Rumenjak najprej dobro premešaj, oziroma stepi, nato dobro nadrgni z njim la-sišče, tako da pride povsod do kože. Pusti tako četrt ure na glavi, na kar izperi glavo s toplo vodo. S tem postanejo lasje mehki, koža na glavi čista in če to večkrat narediš, izgine nadležni prhljaj popolnoma. Kako si napraviš čevlje za zimo nepermočljive. Vsakdo naj bi si zavaroval pozimi obutev proti mokroti in snegu. To se prav lahko doseže na naslednji način. Za podplate zmešaj 150 g lanenega olja s 100 g vodeno topljivega stekla in namazi s tem podplate, ki morajo biti obrnjeni navzgor, in sicer tako dolgo, da usnje tekočino popolnoma popije in se posuši. S tem podplati niso postali samo nepre-močljivi, temveč tudi bolj trpežni. Poskrbeti pa je treba tudi za zgornje usnje. Segrej v vreli vodi ricinovega olja in maži vrhnje usnje tako dolgo, dokler ne popije tekočine. Posebno pozornost zahteva šiv med podplatom in vrhnjim delom. Rici-novo olje napravi usnje nepro-dirno, mehko in voljno, kar poveča zelo trpežnost obuvala. Kopalne kadi, ki so nekoliko porumenele, osnažimo z mehko ščetko, mazalnim milom in mlačno vodo, kateri smo primešali nekoliko salmljaka. Da pa porumenje nekoliko oviramo, je priporočljivo, da po vsakokratni uporabi kopalno kad dobro po-l mijemo s krpo in milom. Tako se nam potem nesnaga ne vleze v emajl, porcelanaste kopalne kadi pa ne postanejo rumene. Porcelanaste kadi pa lahko tudi sn£*-žimo s krpo, pomočeno v petrolej, in izperemo z mlačno vodo. Če se opečeš, se hitro namaži s spenjenim milom, pa se ti ne bodo naredili mehurji na opeklinah in tudi bolelo te bo manj. V emajlirano posodo ne smeš vliti mrzle vode, če je posoda še vroča. S tem posodo samo pokvariš, da dobi kmalu razpoke. Madež od saj spraviš iz platnene obleke ali perila, ako ga na-drgneš s krušno sredico in nato opereš še z bencinom. Lahko ga pa tudi nadrgneš s kredo in iz-pereš z vinskim cvetom. Seveda moraš nazadnje oprati madež še z vodo. o. Tri plošče 2 a $l.OO V tej razprodaji imamo na prodaj sledeče plošče: COLUMBIA PLOŠČE: Štev. 25091—VSI VERNI KRISTJANI pj PASTIRČKI BOŽJI LJUBLJENCI. . . — Poje A Šubelj, bariton. " 25084—NOČNI ČUVAJ, PEVEC NA NOTE. . ., poje moški kvartet Jadran. " 25097—PASTIR, DEKLE TO MI POVEJ. . ., poje Ant. Šubelj, bariton " 25114—DEKLETA V KMEČKI BRIVNICI, PRIDI SV. MARTIN. . . . Adrija z Dajčmanovo godbo " 25116—DOBRO SREČO ZA KRAVO RDEČO, ŽIVELA JE ENA DEKLICA. . ., Adrija — Dajčman. " 25119—SINOČ SEM PRI ENI HIŠI BIL. . ., Zora Ropaš — A Šubelj. K OKNU PRIDI. . ., R. Banovec — A. Šubelj. " 25125—DOBER VEČER, LJUBO DEKLE, MOJA KOŠA JE KRIŽAVNA. . ., duet Banovf^=S1tbr1j " 25131—KDOR HOČE FURMAN BIT, LOVSKA. . ., ženski duet. " 25138—VESELA URŠKA, RIBENČAN URBAN — igra Hoyer Trio. " 25139—KADAR BOŠ TI VANDRAT ŠU, USPAVANKA — duet J.Lausche in Mr. Udovich. " 25141—ŽABJA SVATBA, ' KUKOVCA, — pevci Adrija in J. Pluth na harmoniko. " 25151—MAMICA MOJA, KESANJE, — poje Anton Šubelj, bariton. " 25164—KAJ MI NUCA PLANINCA, TRIGLAV, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ. " 25165—PRI OKNU DEVA JE SLONELA, SPOMINEK, — duet pojeta L. Belle in F. Plut. " 25166—V TIVOLI, MICKA, — igra instrumentalni orkester. " 25168—OJ DEKLICA POVEJ MI TO, KO NA PLANINE, — pojeta L. Belle in F. Plut. " 25171—CVETOČIH DEKLIC PRSA BELA, METULJČEK, — poje in spremlja s harmoniko J. Germ VICTOR PLOSCE: Štev. 23005—ZA VELIKONOČNO NEDELJO, 1. in 2. del, pevci Adrije. " 23008—POD DVOJNIM ORLOM, DUNAJ OSTANE DUNAJ, — igra Zither Trio. " 23012—TAJNA LJUBEZEN, TO JE NEMOGOČE, — igra mednarodni orkester. " 23025—OH URA ŽE BIJE, PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA, — poje Mirko Jelačin " 23026—JURI BENKO VZEMI LENKO, POBIČ SEM STAR ŠELE 18 LET, — poje Mirko Jelačin. " 23027—MENE PA GLAVA BOLI, PA KAJ TO MORE BIT, — poje Mirko Jelačin. '* 23028—MLINAR, VSI SO PRIHAJALI, — poje Mirko Jelačin. " 80184—RADI KOTLA V KEJHO, RAVBAR NA GAVGE, — moški kvartet Jadran. " 81204—NA BREGU, CARLOTTA ŠOTIŠ, — igra Victor Hudebni kvintet. " 81454—OB TRGATVI, 1. in 2. del — Adrija pevci. " 81519—EMILKA POLKA, KRANJSKI SPOMINI, — igra chicaška vojaška kapela. Za plošče, ki niso navedene v tem' seznamu, te cene ne veljajo. Pri naročilih si pridržujemo pravico, da za slučaj, ako tekom te razprodaje katerakoli plošča, navedena v tem oglasu, poide, da jo nadomestimo z drugo ploščo. Zato prosimo naročnike plošč, da naj navedejo za slučaj, da ako nam katera izmed onih, ki jih bodo naročali, med tem poide, katero drugo ploščo želijo, da jim bomo namestili v takem slučaju po želji. Navadno poštnino plačamo mi. Manj kakor tri plošče izmed teh plošč, ki so na tej razprodaji, po pošti ne pošiljamo. Istotako ne pošiljamo teh plošč po C. O. D., ker so s pošiljanjem po poštnem povzetju preveliki stroški. Vsak, ki želi naročiti zgoraj navedene plošče, naj priloži zraven znesek $1.00 v gotovini ali v poštnem Money Ordru ter istega naslovi na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. S [JESENSKA razprodaja plošč ^g P X DO YOUR PART — S TEM, DA KU- PITE SLOVENSKE PLOŠČE PO ^^rffl^^r ZNIŽANI CENI! fgmg; Razprodaja traja ; Wl DO our part I samo do 7. oktobra . mm^mmmmmm^mm-mm^mmmmmmmmmm^mrnmmiS ¥> I Cene vsem produktom se dnevno dvigajo. I 0701T' Zagotavljamo, da tudi slovenskih gramo-* fonskih plošč ne bo več prilike kupiti za to nizko ceno. Zato je v vašem interesu, da si za zimo nabavite od nas v tej razprodaji čim več plošč morete. PRVENSTVO V POLETU New York, N. Y. — Nov rekord je bil pretekli ponedeljek dosežen v poletu preko Zed. držav, enako tudi nov svetovni rekord v hitrostnem poletu na daljavo. Dosegel je ta rekord letalec R. Turner, in sicer s tem, ko je preletel razdaljo iz Los Angeles, Cal., do New Yor-ka v desetih urah in pet minutah. Razdalja znaša 2520 milj. Na nekaterih mestih je vozil s hitrostjo 300 milj na uro, torej je prevozil eno miljo v 12 sekundah. TUDI MUTCEM JEMLJEJO VERO V februarju so pričeli v sovjetski Rusiji trgati vero iz src mustatih otrok. Za te otroke obstoji že od 1. 1930 poseben oto-fonetični zavod. Tu so v februarju nastavili .18 učiteljev, ki imajo nalog, da organizirajo brezbožno propagando med o-troki. Otroci naj poneso potem tudi domov nove nauke. Učitelji pri tem rabijo posebno brezbožne slike. -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA"!