Pastirček Orenček
¦Povest. — Spisal Josip Vandot.
1.
~r epc so gorenjske planine s svojimi nebotičnimi vrhovi. Kakor ponosni, I grozeči velikani kipž ti vrhovi proti nebu in zro na zelene dolinicc *~*^ globoko pocl seboj. Nedostopne, gladke stene, kakor noč črni pre-padi in jarki — vse to obuja v človeku grozo in strah. A vkljubtemu so krasne te planine. Stopi nanje, dragi moj, in čudil se boš velikanski krasoti, ki se razgrae hipoma pred teboj. Vseokoli diven svet, poln božjega miru in. tihe sreče, poln zadovoljnosti in sijajnega življenja. In tedaj boš spoznal, da ti ogromni, kamcniti gorski skladi niso tako strašni, kot se ti je dozde-valo na prvi poglcd.
Po tem skalovju se plazijo in pasejo plašne divje koze. Težak je lov na nje. Lovec mora biti hladnokrven in neprestano mora zreti rairno smrti v obraz. Mogoče se plazi dan in noč po ozkih policah, preden se približa divjim kozam, Prestaii mora mraz, sneg in vihar, in šele po dolgem trudu mu pade plen v roke. A divji lovci se ne strašijo tega, Strast jim je že prešla tako globoko v kri, da se ne morejo krotiti. Dobro vedo, da preži na nje dvojna nevarnost: grozna smrl v črnem prepadu ali pa gozdar s svojimi lovci. A divji lovec ljubi nevarnost. Zato se ne meni ne za gozdarja, ne za njegove Iovce. Prekanjen, kakor je, se izmuzne preganjalcem in se jim smeje v pest. A dostikrat se je že dogodilo, da so zasačili iovci drzne Iovske tatove. In tedaj se je vnela pravcata bitka. Padalo je na obch stra-neh in kri je curljala po belih, gladkih skalah.
V današnjih časih je le še malo takih divjih lovcev. A v tistih časih — pred oscmdesetimi leti — niso bili redkost. Vojaška sluiba je trajala tedaj desetlelja. Mladi fantje so se Lresli pred njo, in kakor hitro so zavo-hali, da nameravajo priti iz mesta biriči, so zbežali od doma in so se skrivali v gorah. In biriči so jih lovili in iskali kroginkrog. A fantje so se skrivali v nepristopnih gorskih kotanjah mesece in mesece. Živili so sc večinoma od divjačine, ki so jo streljaii skrivaj, Kajti bali so se gozdarja in njegovih lovcev, da jih ne zalote na prepovedanem potu,
Tisto pomlad pred sedemdesetimi leti pa so vendar ulovili birici dvajset fanlov v vasi Borovcu, ležeči pod strmimi snežniki. Kar naskrivaj so prišli ponoči, pa so zasačili fante na domu. Vlekli so jih v prostorno županovo hišo in so jih zaprli tam. Drugo jutro navsezgodaj pa so jih odvedli iz vasi. Matere in sestre so jokale, a očetje so stiskali pesti, gledajc za svojimi krcpkimi sinovi. Saj so vedeli, da jih ne vidijo dolgo, dolgo več. Tam je besnel na Laškem krvavi boj in tja so vlekli biriči fante. Fantje so gledali na svojce. Mahali so s svojimi okrašenirni klobuki in so vriskali, dasi so jim bile oči solzne. Biriči so stopali s pripravljcnimi pu-škami pred njimi, za njimi in ob njih,
99
V  zadnj vrsli je stopal mlad, krepak fant, ki je dopolnil komaj oscm-najsto leto. Njega je držal za roko deček kakih štirinajst let. Neprcnehoma je jokal deček in je govoril z žalostnim glasom; »Jernej .. . Jernej . ..«   A fant se ni zmenil dosti zanj.  Govoril jc z ženo, ki je šla vštric njega in je ihtela bridko.
»Ne jokajte, mati,« je govoril mladi fant, »Saj mogoče ne ho hudega. Vrnem se morda Še prcj, kakor vi mislite ., , Ne jokajte, matL«
A mati sc ni mogla utolažiti. »Ne vrneš se, Jernej, nc vrneš se(« je odgovarjala med bridkim jokom. ^Vojska je krvava, in kdo se je še vrnil iz vojske? Jernej, ubogi moj Jerne), kam te ženejo?«
V tem so prišli fantje do konca vasi. Biriči so napodili vaščane nazaj. Še enkrat so zamahnili fantje s klobuki in potem so krenili okrog ovinka. Zapeli so pesem, ki se je razlegala kakor obupen jok po gorski dolinici in je trgala srcc in dušo.   Samo deček se je še okiepal Jernejeve roke iii je stopal kraj njcga. A tedaj je slopil k njemu dolg in kosmat birič in ga je potegnil nazaj.
»Z Bogom, Jernej!« je zaklical deček in je zaplakal na glas. »Oj, z Bogom, Jerncj , , .¦*
Jernej mu jc pomignil z roko. >%Z Bogom, Orenček,« je dejal in glas se mu je trgal. »Priden bodi, Orenček, in spomni se kdaj name ..,«
Fantje in biriči so izginili daleč doli za zelenim gozdom. Le njih petje se je še čulo in je odmevalo kakor pritajen, obupen jok .,, Orenček je hitel v grmovje kraj ceste. Tam se je vrgel na trato in j*e pritisnil svoj objokani obraz k zemlji. TiŠe, vedno tise je prihajalo iz daljave petje. Naposled pa je utihnilo popolnoma. Preko gozda je zavel takrat vetcr. Stresle so sc veje, in velo listje jc zašumclo in je padalo na zemljo. Orenček pa jc Še vedno ležal na trati in je ihtel obupno, krčevito.
Naposled pa je vendar vstal in se je napotil proti domu. Mati je vila v kuhinji roke in jc vzdihovala. Očc in Andrej pa sta hodila po izbi in sta gledala mračno predse. Orenček sc je stisnil k peči v kot in je ždel tatn tiho in nepremično. Dobro se je zavedal, da Jerneja najbrže ne bo več nazaf. Kajti vojska je na Laškem, in v vojski padajo svinčenke kakor toča. In kako naj ostane Jernej nepoškodovan? Kako? Svinčenk jc v bitki kakor toče, in kri teče v potokih.
»Devica sveta, brani ga!« je vzdihnil Orenček bridko in je umolknil spet. Sirota je bil Orenček. Njegova uboga mati je prišla z njim h Kosmaču in se je udinjala za deklo. Priložno je prišla Kosmaču, ker je bila tiha in pridna in je delala nepretrgoma od ranega jutra do pozne noči. Skrbno jc pazila na svojega malega sinka in ga je ljubila, o, tako Ijubila! Davno je že bilo to. OrenČek se komaj spominja tistega dneva. Samo tistega dneva se pa še spominja, ko so odnesli njcgovo mamico iz hiše. Lep zimski dan je bil, in tedaj so rekli, da je umrla mamica. Odncsli so jo na pokopališče, in Orenček je ni videl nikdar več, A tudi od tedaj naprej se mu ni godiio slabo na Kosraačevem domu. Radi so ga imeli vsi, ker je bil vescl in šegave narave.  Kosmač in njegova žena sta ravnala z njim kakor
100
z Iastnim otrokom. A tudi Andrej in Jernej, edina Kosmačeva sinova, sta ga imcla rada. Posebno pa Jerncj, ki je bil štiri leta siarejši od ujega, Niti brata se ne mcreta tako rada imeti, kot sta se imela Jernej in Oren-ček. In zato je bilo Orenčku tudi tako hudo, ko so odgnali ubogega Jer-neja k vojakom.
Vso jesen in vso zimo je vladala potem v Kosmačevi hiši tiha žalost
za Jernejem.  OrcnČek je odšel spomladi na planino, past vaško drobnico,
Pasel je  tam  gori  in je  žvižgal in  prepeval  veselo,   Toda  vcasih  se  je
[     domislil Jerneja. In tedaj je umolknil sredi vcsele pesmi. Glavo je povcsil,
pa je premišljeval, kako se godi zdaj Jerneju.   Užalostil se je tedaj pastir-
i     ček.   Oj, kje je zdaj Jernej?   Morda ravno na krvavem bojiščti in se bori
s hudobnimi, verolomnimi Lahi? Morda je padel ravno zdaj, zadet od svin-
čcnke, in njegova srčna kri moči črno, sovražno zcmljo ... Tako je mislil
-    pastirček Orenček, v srcu ga je zabolelo, da je vzdihnil žalostno in bolestno,
I           Pa je sedel nekega dne tako kraj planine.  Iz misli ga je zbudilo šelc-
p    stenje suhe travc kraj rušja.   Ozrl sc je tedaj, in od zacudenja so se mu
odprle oči široko. Hej, kaj jc mogoče? Kdo pa stoji tam kraj rušja? Ali
ni to Jernej? Ali ni to Jernej, ki stoji nedaleč od njega in gleda naravnost
nanj? — In Orenček ostrmi, in zdi se mu, da sanja. Pomane si oči, pa
pogleda spet tja v rusje.  Resnično: tam stoji Jernej v raztrgani, razcapani
obleki in gleda naravnost na Orenčka. -- Tedaj pa se prestrasi pastirček.
l      «Kaj, če je umrl Jernej? Kaj, če je prišel zdaj njegov duh k meni po slovo?«
L     — Tako je pomislil pastirček, in mraz ga je izpreletel. Pokrižal se je trikrat
B     pobožno; a tedaj je mignil Jernej z roko in jc zaklical na glas: »Orenček!
I     Ali slišiš?«
I            Ko je pastirček zaslišal ta dobroznani glas, se je pomiril. »Resnično
¦    — Jernej je, živi Jernej,« je dejal sam sebi, in radost ga je obšla. Naglo je B   hitel dol v rušje \n je prijeli Jerneja za roko.  In tedaj je izvedel vse,  Po-F   begnil je bil Jernej od vojakov, ker se mu je tam hudo godilo in se mu I     je tako zelo tožilo po domu. Sredi viharne, črne noči je pobegnil iz tabora F     in se jc napotil naravnost proti domačim goram.  Srečo je imel in nihče ga
ni zasledoval.  Pred trcmi dnevi je prišel do snežnikov in si je izbral črno lopo pod Prisankom za zavetišče.  Živel bo tu samoten, a vendar srečen. Saj je doma — na Ijubih gorah je zdaj. A po gorah fe hrcpencl tako gorko I .    doli na vročih laških ravninah.
1            Vesel je bil Orenček, ko fe govoril spet z dragim Jeraejem,  še tisti
h   vecer pa je izginil Orenček s planine, da ni vedel nihče, ne kara, ns kod,
¦    V tcmni noči je potrkal na okno Kosmačeve hiše.   Mati je odprla okno in P   jc spoznala vsa začudena Orenčka. »Kaj pa je? Kaj se je pa zgodilo?« jc [     zavprašala osuplo.
L             »Odprite vrata, mati,* je zasopel pastircek OrenČek. »Povem vam vse
|    — vse vam poveui, in vcseli boste, mati, res veseli.«
I            Mati je cdprla vrata, in Orenček je smuknil v veŽo. Vcs zaripel in v
I     pretrganih stavkih je pričel praviti veselo novico, da se je vrnil Jernej I     in da se zdaj skriva v črni lopi pod Prisankom.  Mati ni mogla verjetj tega,
I                                                                       101
a naposled jo je Orenček Ie prepričal. In tedaj se je oddahnila mati glo-boko, Roke je sklenila in jc pogledala s hvaležnim pogledom kvišku. »Hvala ti, dobrotni Bog,« je vzdihnila. »Gorečo prošnjo si mi uslišal in si mi poslal sina nazaj.   0, hvala ii.«*
In še dolgo sta potem kramljala z materjo potihoma v veži. Ko so sc pa začele nagibati zvezde, je odšcl pastirček Orenček. Na hrbtu jc nesel težak nahrbtnik, da se je kar krivil pod njira. A pastirček ni čutil teže. Naglo in radostno je stopal skozi vas, ki je še spala v božjem miru. Le tuintam je zapel s čistim glasom peteliu in se je oglasil hripav pes, Pastir-ček Orenček je pa stopal po kameniti poti in je žvižgal veselo pcsem.
»Hej, to sc bo razveselil Jerncjl« je govoril sam s sabo in se je smejal veselo. »¦Prinesem mu oblekc in tudi živeža mu prinesem ... Hej, to se bo razveselil revežl«
In pasiirček Orenček je poskočil in je zavriskal radostno in glasno. Nato je pa stopal naglo naprej in se je vedno bolj bližal snežnikom, ki so se dvigali orjaški v kotu. Zavela je mrzla sapa, in zvezde na nebu so ble-dele vedno bolj, Pastirčck je pa še vedno prepeval, ko je lezel po strmem bregu navzgor. Šel je po stezi skozi mračni, rosni gozd in ni čutil najmanjse utrujenosti. Dospel je do vrha, ko se je začelo daniti. Za hip se je ustavil in si je obrisal z rokavom pot z obraza. Ozrl se je na sncžnike, ki so stali tik pred njim. Ravno so bili zažareli. Navdal jih je živi ogenj, da so se blesteli v rožni barvi in so svetili dalec, daleč v še mračne doline.
7'Juhuhu!« je zavriskal pastirček Orenček, da je odmevalo krogin-krog. Tam doli na planini so se oglasili živinski zvonci in so prijetno pritrkavali v hladno, rosno jutro. Pastircek se je obrnil, pa se je spustil naglo po bregu proti planini. Dospel je do velike, prostorne koče, ko je ravno odpirala planšarica UrŠa težke, lesenc duri.
»O, ti uesrečni otrok ti!« ga je pozdravila stara planšarica, ki je bila napol gluha. »No, kje si sc pa ti klatil? Ha? Vso noc te ni bilo. Naf jaz scm pa skrbela, da nisem mogla zatisniti oči. O, ti paglavec nesrečni.
Pastirček OrenČek se je zasmejal. »Ne bodite hudi, teta Urša!« je dejal. »Teta Urša, o, teta Urša! Doma sem bil — snoči sem šel, pa sem se vrnil ravno zdaj. Ne bodite hudi, teta Urša! Nikoli več znabiti ne na-pravim tako, tela UrŠa, o, dobra teta Urša!«
Planšarica se je namrdnila in je zagodrnjala nekaj, česar pa pastirček ni razumel. Splazil se je na podstresje in je skril tam v varen kot polni nahrbtnik. Potem jc pa stopil vun pred kočo. Umil sc je v koritu in je posrebal skledico raleka, ki mu ga jc postavila planšarica na klop. Nato jc vrgel preko hrbta usnjeno malho in je vzel v roko dolgo palico. Stopil jc sred planine, pa je začel zazavati: »Hoja — u — hoho . ,.«
Gori v gostem ruševju pod širnim snežiščem so mu pričele žvcnktjati ovcc. Pastirček Orenček je pa plezal po strmini navzgor in je izginil kmalu med ruševjem. Le njegovo veselo petje se je Še razlegalo po širni, zeleni planini.. .                                                                                  (Dalie.)
102