V NEDELJO 16. NOVEMBRA ob 5 uri popoldne bo DOMAČA ZABAVA -
igra, petje in ples - v SLOVENSKEM DOMU, ulica General Cesar Diaz 1657.
SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1561
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
NAROČNINA. Za Ameriko in sa celo leto 5 arg. 6.—; i.a pol leta S.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjer,
SSdZazS"59 - 36CT14-. AÑO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 1 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1941 Núm. (štev.) 39 Bs. Aires.	’_______	.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Totalitarna vojna
Med kulturnimi narodi je bila žt v starem veku navada, da so za napad proti drugemu ljudstvu, ki jim je bilo na poti ali je zanje predstavljalo kakršnokoli nevarnost, iskali primeren vzrok, počakali na primeren povod in da so vojno napovedali. Ta navada se je ohranila med bolj kulturnimi narodi več ali manj tudi v poznejši zgodovini. V preteklem stoletju so se začela določevati celo podrobna pravila glede napovedovanja vojne, glede bojevanja, nevtralnosti itd. V začetku tega stoletja so Japonci prekršili mednarodna pravila o vojni, ko so pred formalno vojno napovedjo napadli rusko portartursko posadko, in leta 1914 so Nemci začeli teptati mednarodna pravila, ko so napadli Belgijo, začeli pozneje vporabljati pline itd. Toda tudi v teh dveh vojnah so armade, vsaj v precejšnji meri, spoštovale civilno prebivalstvo in z vojnimi ujetniki so države postopale znosljivo.
Nacizem je uvedel “totalitarno” vojno: napad brez vojne napovedi, Uničevanje malih in velikih civilnih mest, streljanje iz strojnic in z bombami na bežeče civilno prebivalstvo in, končno, streljanje nedolžnih ljudi — talcev — kot kazen za napade na člane okupacijske vojske, za sabotažo in celo za širjenje totali-tarcem protivnih letakov. Da, celo zaširjenje letakov po nasprotnikih, ki jih ne morejo izslediti, so se nacisti začeli znašati nad talci. V svoji popolni pokvarjenosti trde in tudi mislijo, da je popolnoma upravičeno ubijanje ljudi, ki jih imajo v ječah in koncentracijskih taboriščih in o katerih torej z gotovostjo vedo, da niso izvršili činov, zaradi katerih jih streljajo in obešajo.
Vojna je bila, zmerom hudo zlo. Včasih pa so neizmerno hude tudi njene kasnejše posledice. Tako nam je prva svetovna vojna pustila kot dediščipo naci-fašizem, ki se je na barbarske načine začel boriti proti domačim nasprotnikom, jih končno podvrgel ter jim onemogočil vsako delovanje. Jasno je bilo, da bo naci-fašizem, ki se je takoj od začetka pripravljal na novo vojno, tudi v mednarodnem bojevanju enako brutalen, barbarski, ter prav tako nasilen napram drugim, zasužnjenim narodom. Brezobzirno, totalitarno, vojno so brez prikrivanj napovedovali razni izvedenci v naci-fašistič-nem taboru, predvsem pruski generali, kateri so se pripravljali, da ‘ popravi j o krivice ’ ’ versa j skega miru.
Evropski državniki nefašističnih držav, zavedajoč se svoje odgovornosti in posledic nove vojne, so si na vse načine prizadevali odstraniti nevarnost ter podaljševati mir. To previdnost so totalitarci smatrali kot strahopetnost. Zato so postajali še bolj predrzni in nasilni. Usodno za diktatorsje je, da morajo narod, katerega tlačijo, slepiti z vedno novimi uspehi. To je bilo v vseh časih in se sedaj ponavlja. Ko je naci-fašizem končal boj v notranjosti, je v svoji neizogibni potrebi po novih uspehih moral zanetiti mednarodno vojno. Popuščanje demokratskih državnikov vojne ni moglo preprečiti, dalo pa je totalitarcem časa, da so se temeljiteje pripravili ter v Abe-siniji in v Španiji preiskusili nove načine bojevanja, katere so si izmislili pruski generali, ki jim je klanje edini življenjski namen. Strahovita katastrofi
Nemci obtičali pred Moskvo
SILOVIT ODPOR RUSKE VOJSKE, KI DELOMA PREHAJA V
NO ARMADO IN PREKRIŽALA
HITLERJEVE RAČUNE — RUSI NEMCI PRODRLI
PROTINAPADE, IN SLABO VREME STA ZADRŽALA NACISTIČ-ORGANIZIR AJO NOVE VOJSKE V SIBIRIJI — NA JUGU SO NA KRIM
Že mesec dni je, odkar se je začela nacistična ofenziva proti Moskvi in že dvajset dni zagotavljajo Nemci, da so ruske armade že “izločene iz boja ter je njihovo popolno uničenje samo vprašanje kratkih dni”. Dnevi pa minevajo in Nemci ne le da niso prišli v Moskvo, marveč so jih Rusi začeli v nekaterih krajih celo potiskati nazaj v silovitih protinapadih. Roji, ki se bijejo okrog Moskve, prekašajo po svoji silovitosti in po številu žrtev vse, kar jih je doslej zabeležila zgodovina. Rusi računajo, da je padlo od vsakih deset Nemcev, ki jih je Hitler vrgel v tej novi ofenzivi proti Moskvi, šest mož, priznavajo pa, da imajo tudi sami težke zgube.
Ko je položaj izgledal že zelo obupen za glavno mesto, se je Rusom posrečilo ojačiti obrambne vrste s rezervami, obenem pa jim je o pravem času prišlo na pomoč slabo vreme. Veliki nalivi so raztajali sneg in spremenili ceste in polja v ogromna blatna močvirja, v katerih so Nemci obtičali. Žukov, ki je nadomestil Timošenka v poveljstvu armad, katere branijo Moskvo, in kakor izgleda, je podžgal njihovo odpornost. V Kalininu, Možajsku in drugod se morajo Nemci umikati in Moskva je začela že nekoliko svobodneje dihati. Nič ne kaže, da jo bodo Nemci, ki v svojih poročilih zelo tarnajo zaradi blata in slabega vremena, zavzeli še pred nastopom prave zime, ki je pred durmi. In to — zavzetje Moskve pred zimo — je bil cilj. katerega si je bil postavil Hitler. Nemce je hotel za zimo ogreti s tem uspehom, da bi.lažje počakali do prihodnje pomladi, ko bi se spet mogle začeti operacije v večjem obsegu. V Moskvi, čeprav bi bila deloma porušena, bi nemška vojska našla zavetje pred mrazom in oddih. Ti Hitlerjevi računi pa so, upajmo, splavali po vodi.
Timošenka je Stalinova vlada poslala na jug, kjer je prevzel vod-
jujUmiub
ških življenj.
Ko je Hitler zasedel Avstrijo, je izjavil, da je popolnoma zadovoljen. Pa ni bil dolgo. Prokletstvo, ki preganja diktatorje, je terjalo nove uspehe. Zasedel je Sudete. Iste izjave so se ponovile in isto prokletstvo je Hitlerja gnalo naprej. Prišla je ! na vrsto Češkoslovaška. In Poljska. In sledila je cela vrsta drugih držav. In končno Rusija. Sedaj pravijo, da bo Hitler popolnoma zadovoljen, če bo Rusijo porazil. Ponudil bo Angležem mir. Pa tudi če bi še Angleže porazil in zasedel vso Evropo, zadovoljiti se ne bo mogel. Roosevelt je te dni povedal, da imajo nacisti že izdelan načrt za razdelitev Južne Amerike v pet velikih, njim podrejenih držav. In za Južno Ameriko bi prišla na vrsto Severna. In potem še drugi deli sveta.
Prokletstvo, ki ga preganja, bo Hitlerja ugonobilo. Z njim bo padel tudi barbarski, krvoločni režim, ki ga je uvedel. In z njim bo — upajmo, da za vedno — izginilo roparsko napadanje miroljubnih sosedov, neusmiljeno uničevanje civilnega prebivalstva, streljanje nedolžnih talcev in še druga zverstva, ki jih je
stvo Budjenjijeve armade. Tam .je položaj bolj kočljiv. Budjenjijeve čete so dobile močne udarce, od katerih si doslej še niso mogle popolnoma opomoči. Odeso so morale izprazniti, Stalino tudi in Nemci so pred par dnevi vlomili na Krim, kjer bi radi prodrli do Sebastopola, važnega oporišča ruskega vojnega brodovja na Črnem morju. Timošen-ko si prizadeva, da bi zadržal so-
vražnika, vendar pa mu to še ni uspelo. Če bi se Nemcem posrečilo prodreti do Kavkaza, bo tam najbrž stopila v akcijo armada angleškega generala Wa\vella in zaprla Hitlerjevi vojski dohod do petrolejskih vrelcev.
Čeprav se je položaj v glavnem izboljšal za Ruse, se v Kujbiševu, kamor se je preselila vlada, ne vdajajo prevelikemu optimizmu. Zave-
dajo se, da čakajo Rusijo še težke preizkušnje in nanje se z vnemo pripravljajo. Mnoge tovarne orožja so iz ogroženih krajev preselili v Sibirijo in tam organizirajo sedaj nove armade, ki bodo štele kakšne štiri ' milijone mož.
Hitler je torej še daleč od svojega cilja. Rusi in Arsi nasprotniki nacizma so preprijani, da Hitler tega ma so prepričani, da Hitler tega
Izjave zunanjega ministra dr, Nincica
Zunanji minister jugoslovanske vlade dr. Momčilo Ninčič je imel v londonskem radiu govor, namenjen našemu narodu doma, in v katerem je rekel, med drugim:
“Vsak dan dobivamo vesti o
jim zgoovina sveta ne pozna enakih.
“Od poklicnega ubijalca, kakršen je Pavelič, in od njegove bande ni bilo mogoče pričakovati ničesar j drugega. Toda njegov režim je bil j vpostavljen s pomočjo italijanskih
vsem, kar se pri vas dogaja. Imamo ! in nemških bajonetov. Brez njihove
strašna poročila o klanju Srbov tako na drugi strani Drine kakor v
Dr. Momčilo Ninčič
oborožene pomoči bi se ti tolovaji ne mogli vzdržati na oblasti niti en sam dan in bi jim niti na um ne bilo moglo priti, da v taki meri izzivajo srbski narod. In še več: Pavelič in njegovi “vstaši” so bili pripeljani na Hrvaško naravnost iz Italije, katera je, o čemer ni nobenega dvoma, ohranila svoje vrhovno nadzorstvo nad njimi. Zaradi tega pada na italijanski narod sramota za vse, kar se tam dogaja. Kje je tisti “hrvaški kralj”, ki je Italijan? Ali se zaveda, da klanje srbskih otrok pada na njegovo dušo? Ali ga ne peče vest, ker se taka v zgodovini še ne zabeležena zverinstva dogajajo v njegovi “kraljevi-nini”? Pavelič in njegov režim izvršujejo oblast in koljejo srbski narod v imenu njihovega “kralja”. Kje je ta kralj, član “velike savoj-
ske hiše”, da tega ne prepreči, če se s pokolji ne strinja?
“V tej svoji nesreči je srbski narod stisnil na svoje grudi brate Slovence, ki so neusmiljeno preganjani in mnogi izmed njih kakor živina pregnani v Srbijo. Naj jih še bolj pritisnejo na svoja srca, zakaj oni so vredni tega. Naše usode so tesno povezane in s krvjo zapečatene. Oni s solzami in s ljubeznijo vračajo našo ljubezen.
‘1 Pri vseh naših zaveznikih in prijateljih naletava držanje srbskega naroda na popolno razumevanje in iskrene simpatije. V Angliji, v Rusiji in pri vseh drugih narodih vedo, koliko smo storili za skupno stvar. Sočustvujejo z nami in cenijo naše požrtvovanje. Težke so preizkušnje, ki jih sedaj prestaja srbski narod. V svoji zgodovini je le malokdaj imel težje preizkušnje, toda bodočnost je naša. Misliti je treba na boljše dneve, ki bodo prišli. Ohraniti moramo prisotnost duha in treznost presojanja. Kloniti ne smemo nkdar! ’ ’
É1
Paveličevi Hrvaški. Tam se sistematično iztreblja srbski narod. Koljejo otroke pred očmi roditeljev in roditelje pred vpitjem otrok. Krvoločne zveri, ki vzdržujejo Paveličev režim in mu pomagajo, niti ne mislijo na to, da hrvaški narod ni močan in da ga obdajajo nepomirljivi sovražniki. Brez pomoči Srbov, brez sodelovanja s srbskim narodom, se hrvaški narod ne bo mogel vzdržati in bo uničen. Večina hrvaškega naroda, vse kar je najboljšega v njem, se tega zaveda in pie sodeluje pri klanju Srbov.
“Zastopnik hrvaškega naroda v naši vladi g. dr. Jura j Krnjevič je na najbolj odločen način obsodil te zločine in izjavil, da hrvaški narod nima ničesar skupnega z njimi. Toda Pavelič in njegovi privrženci ne mislijo na interese Hrvatov, žejni so samo srbske krvi. Toda nekaj je, na kar bi morale te zveri misliti. Prišel bo dan obračuna. Kazen bo morala biti prav tako neizprosna, kakor so oni neizprosni. Naš narod mora dobiti in bo dobil zadoščenje za one tisoče na zverinski način poklanih Srbov, ki so v njihovih očeh krivi samo zato, ker so Srbi. Kazen bo morala odgovarjati velikosti zločina. Ubijalci niso samo tisti tisoči “vstaških” razbojnikov nego ves Paveličev režim in vsi oni, ki posredno ali neposredno ta režim vzdr-
PRIMORSKI ODBOR
Priliko, ki se jim je ponudila v nedeljo 26. t. m., ko so se našli na prireditvi patemalske šole, so nekateri naši Primorci, Slovenci iz Goriške in Tržaške ter Hrvati iz Istre, izkoristili za prijateljski pomenek o vprašanjih, ki se tičejo naše ožje primorske domovine v zvezi s sedanjimi dogodki v svetu. Vsi so si bili edini v tem, da mora naša izseljenska skupina v Argentini, največja skupnost Primorcev v inozemstvu, dvigniti svoj glas v imenu zasužnjene jugoslovanske narodne manjšine v Italiji ter zahtevati njeno osvoboditev izpod jarma Italije, katera Slovence in Hrvate neusmiljeno tlači že več ko dvajset let.
Tekom razgovora se je pokazalo, da se našim izseljencem iz Primorske v Argentini odpira v tem pogledu široko polje dela ter da je njihova dolžnost, da se ga lotijo z največjo vnemo. Po vsestranskem razmotrivanju vprašanja organizacije tega dela se je ustanovil v okviru Jugoslovanske Narodne Obrane “Odbor Slovencev in Hrvatov izpod Italije”, ki se bo v kasteljanščini imenoval “Comité de los yugoeslavos de la Venecia Giulia” in katerega pred javnostjo zastopajo sledeči rojaki: Marij Medvešček, Ivo Mihaljevič, Andrej Škrbec, Joso Defrančeski in Ivan Berginc.
Dolžnost vseh primorskih izseljencev, ki niso in ne bodo nikoli pozabili na svoje rodne kraje, je, da akcijo tega odbora podprejo po svojih najboljših močeh. Kako bodo mogli to storiti, jim bo obrazložil “Primorski odbor” kakor ga bomo na kratko imenovali v okrožnicah, ki jih bo začel pošiljati na vse poznane primorske naslove. Vsak ki hoče sodelovati pri akciji za osvoboditev Primorske se’pa lahko tudi sam takoj javi na sledeči ’
ttméé
VESTI IZ ZASUŽNJENEGA OZEMLJA
ITALIJANSKA ARMADA NA HRVAŠKEM
Uradno je bilo naznajeno, da je drugi italijanski armadni zbor pod poveljstvom generala Vittorija Ain-brosija prevzel vojaško oblast nad \'so obalo Hrvaške. General Ambro-sio je ukazal hrvaškemu ljudstvu, da mora v teku 48 ur izročiti italijanski armadi vse strelno in drugo orožje. Dalje je naznanil, da ne bo hrvaškim civilnim prebivalcem dovoljeno potovanje po “neodvisni” Hrvaški brez posebnega dovoljenja italijanskih vojaških oblasti.
Kakor se iz tega razvidi je Pave-. lideva Hrvaška zelo “neodvisna”!
NA
HRVAŠKEM NEPRESTANO KIPI
Razni politični elementi na Hrvaškem se neprestano kavsajo zz. politično premoč. Konflikt med hrvaško armado in Paveličevo vstaško stranko je vedno večji. Paveličevci sc boje vpliva armade in kjer le 1110-
vodih v Št. Vidu pri Ljubljani, katere je zasedel Hitler, potem ko je iz njih pregnal dijake in profesorje. Rev. -lulius Slapšak je prejel to žalostno vest od svoje matere, katera mu na kratko poroča, da je Dr. Fr. Trdan 12. avgusta še pisal domov, toda na Veliki Šmaren, 15. avgusta, je že ležal na mrtvaškem odru. Doma je bil iz Sušja, pri Ribnici. Odkar so naziji zasedli Gorenjsko in pregnali dijake in profesorje iz škofovih zavodov v št. Vidu, je dr. Trdan živel v Ljubljani.
Dr. France Trdan jo bil star o-krog 58 let. Bil je učenjak, poleg lega pa jako vesele narave in tudi šaljivec. Leta 1936 se je nahajal nekaj časa tudi v Ameriki. Mnogim bo poznan po premikajočih slikah iz domovine, katere je v mar.,¡kateri naselbini kazal Mr. Grdina iz. Clevelanda in katere mu je v zadnjem času dobavljal dr. France Trdan ki je iz tega namena, da je ameriškim Slovencem podal krasne slike iz do'-

ARGENTINSKE VESTI
PREISKOVALNA KOMISIJA ZAHTEVA IZKAZ O POTNIŠKEM GIBANJU NEMCEV
Komisija, ki preiskuje protiar-gentinsko delovanje, je zahtevala od ravnateljstva civilnega letalstva in ravnateljstva priseljencev izkaz, koliko Nemcev je od 1. januarja tekočega leta prispelo v Argentino, koliko jih je zopet odpotovalo in koliko jih je v deželi ostalo.
Na podlagi tega izkaza domneva preiskovalna komisija, da ji bo mogoče doznati, da so ti Nemci dospeli v Argentino po ukazu nemške vlade ter jim na setanku v Berlinu dala tudi potrebna navodila.
Pisali smo že, da se je na španskem parniku poleg Leona Hirscha, kategera so angleške oblasti v Tri-nidadu prijele in zaprle, nahajal tudi n'ek sumljiv potnik. Ta potnik je Felix Rodeck ali Radeck. Prvotno se je izdajal za židovskega begunca, kar mu pa angleške oblasti, kakor argentinske niso verjele.
Sedaj imajo tega možakarja tukaj v Buenos Airesu pod nadzorstvom in preiskujejo, kdo je in s kakšnim namenom je prišel v Argentino. V tej zadevi so tudi preiskali njegove mnogoštevilne ko.vče-ge, v katerih so same razkošne stva-
ri, kar je dokaz, da on ni nikak begunec.
No komisija bo že dognala kako in kaj.
GRŠKA MISIJA V ARGENTINI
Na severnoameriškem prevozniku “Argentina”, je prispela v četrtek v naše mesto grška misija, katero tvorijo bivši notranji minister Konstantin Maniadakis, general Angela-copulos in trideset drugih častnikov grške armade.
Misija je prišla v Buenos Aires po navodilu grške vlade v Londonu, da stopi v zvezo s tukajšnjimi grškimi predstavniki in jih pobližje seznani z dogodki v Grčiji.
Bivši minister Maniadakis je novinarjem izjavil, da je v Grčiji vsako mesto, vsaka vasica, vsak kamen v gorovju porosen š krvjo njegovih rojakov, toda grški narod se ne bo podal temveč se bo bojeval za pravico na strani zaveznikov.
Na tem parniku je dospelo tudi več drugih znamenitih osebnosti, med njimi ruska kneginja Marija, sestrična bivšega carja Nikolaja. Kneginjo Marijo so v pristanišču sprejeli mnogi pristaši prejšnjega režima.
V Buenos Airesu namerava ostati več mesecev.
Posebno sodišče v Somboru deluje. Obsodilo je 18 ‘komunistov’ na smrt
rejo, izpodrivajo vojaške oblastnike in jih nadomeščajo s svojimi pristaši. Vojaški častniki odprto pravijo, da na Hrvaškem ne bo reda in pravega miru toliko časa, dokler ne bo pristrižena moč Paveličevih vsta-šev.
Med tem so izbruhnili spori med katoličani in muslimani v Bosni in na dnevnem redu je lov na “komuniste”, ki so obdolženi sabotaže in. drugih zločinov.
Poročila zatrjujejo, da so srbski četniki 24. avgusta zasegli smoclniš-nico severno od Sarajeva in jo razstrelili. Železniška zveza z Zagrebom je bila zaradi tega pretrgana teden dni.
V Sarajevu je bilo v teku nekaj dni ubitih šest nemških vojakov. Vstaši dolže Srbe tega dejanja.
Pavelič je pred nekaj dnevi izdal oglas, da odslej ne bodo več obešali ljudi v Hrvaški. Vsi obsojeni v smrt bodo ustreljeni.
STRELJANJA V TRSTU IN LJUBLJANI
Italijanski listi poročajo, da so bi le izvršene razne smrtne obsodbet tudi v “provinci Ljubljana” zaradi sabotaže in skrivanja orožja. (
movine, prepotoval menda vso Slovenijo in slikal prizore, ki so jih mnogi rojaki gledali na platnu in jim bodo stali v večnem spominu.
Škoda moža, o katerem lahko rečemo, da je postal žrtev sedanjih stisk, ki so zajele našo domovino, zlasti Slovenijo.
skrbela Tončka Trampužova, da je bila miza polna najboljših jedi.
Novoporočencem želimo mnogo sreče v novem stanu!
KRST
V nedeljo 26. oktobra se je vršil krst v družini Mirkota in Slavice Peljhan. Krstili so sinčka, ki so mu dali ime Leander Mirko.
Za botra malemu Peljhanu, sta bila Marija Pisk in Emil Lozej. Krstni obred je opravil naš izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik.
POSLANSTVO KR. JUGOSLAVIJE — BUENOS AIRES
DELAVSKE MOČI ODŠLE V NEMČIJO
“Donau Zeitung” poroča iz Beograda, da je 500 ženskih delavk, 1000 bosanskih rudarjev in 1000 rokodelcev odšlo iz Zagreba v Nemčijo.
UMETNIŠKI PAVILJON — MOŠEJA
Agencija Stefani poroča iz Rima, da je Ante Pavelič izdal odlok, da se umetniški paviljon v Zagrebu spremeni v turško mošejo.
NAŠ DOLENJSKI ROJAK UMRL
V petek 17. t, m. je umrl v bolni- i ci Alvear naš rojak Janez Borse, do-
ITALIJANSKE ČETE POLJSKEM
NA
Čete, ki štejejo na tisoče italijanskih vojakov so prispele na južno in severno Poljsko.
Italijanske čete so bile poslane na Poljsko s tega nameiia, da pre-
Uradna vest ne pove, koliko naših \ vzamejo mesta nacijskih vojakov, ki ljudi-je bilo ustreljenih v Ljubljani J so bili, kot policaji nastavljeni v za
in tudi ne navaja imen teh novih žrtev fašističnega sovraštva proti našemu narodu.
Odpor proti zemlje lačnemu Italijanu prihaja do vsak • dan bolj ostrega izraza ne samo v onem delu jugoslovanske Slovenije, ki ga je zasedla italijanska vojska, marveč tildi na Primorskem, kjer naš narod „ že od 1918. leta ječi v italijanskem robstvu.
Naši Tržačani so doživeli seclaj drugo Bazovico; devet novih narodnih mučenikov je padlo pod kroglami fašističnih morilcev in sledili so jim v grob še, drugi mučeniki, streljani v Ljubljani. To so žrtve italijanskega terorja, o katerih govori ntalijansko uradno poročilo, katerega očitni namen je ustrahovati prebivalce ‘odrešene” Slovenije; koliko naših ljudi je bilo postreljanih ne da bi o tem poročala italijanska vlada, koliko jih 'trohni po ječah in v konfinacijskih taboriščih, tega ne vemo.
sedeni Poljski, tako da bo omogočeno nacijem ojačiti svoje čete proti Rusom.
Med temi italijanskimi vojaki, je baje tudi mnogo naših fantov s Primorske.
Najnovejše vesti, pa poročajo, da je Hitler zelo nezadovoljen z italijanskimi četami v zasedenih ozčm-ljili, češ, da italijanski vojaki niso zmožni niti za policijsko službo v teh krajih.
ŽRTEV POSLEDIC VOJNE
Iz Clevelanda, Ohio, poročajo, da je prejel Rev. Julius Slapšak iz Ljubljane kratko sicer, a pretresljivo sporočilo, da je tam umrl Dr. Fran-W Trdan- nrnfcsor na škofovih za-
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NA-ROČNIKA ?
DOMAČE VESTI
“SLOVENSKI LIST” PONOVNO IZŠEL Z ZAMUDO
Že prejšnji teden je bil “Slovenski list” oddan na pošto šele v soboto zvečer. No pa k sreči se je pošta neobičajno podvizala, tako aa so ga naročniki povečini v nedeljo zjutraj že imeli.
Tudi ta teden je žal radi nedostat-ka pri stroju v tiskarni zakasnil ter je bil oddan na pošto šele na praznik opoldne.
Ker bodo naročniki tedaj list prejeli gotovo pozneje kakor običajno, naj blagovolijo to zamudo oprostiti.
POROKA
V soboto 25. oktobra se je poročil in stopil pred oltar, naš rojak Miroslav Bratuž, doma iz Dobrave pri Sv. Vidu nad Vipavo ter vzel za ženo domačinko Antonijo Mislej, doma iz Lozic pri Vipavi.
Svatba se je vršila v hiši Janeza Bratuž, ulica Campana 641.
Na svatbi je bilo kar pet Bratu-žovih, kar je pač redek slučaj v Argentini, da pride naenkrat toliko bratov in sester skupaj izmed naših ljudi. Poleg bratov in sestre je bilo še mnogo drugih sorodnikov, prijateljev in znancev navzočih.
Poroko je opravil naš duhovnik g. Janez, katerega sta ženin in nevesta povabila tudi na svatbo. Go-spod Janez se je vabilu odzval ter ima iz vasi Razdrto pri Sent Jerneju, držal novoporčencema lep priložno- Star je bil 41. let ter je prišel v Ar-stni govor.	jgentino pred 11. leti.
Svatbena ceremonija se je v po- Zainje čase se je po5util slab> in polni skladnosti vršila ter so bili vsi ker ni imel tukaj nikakih sorodni-zadovoljni. Kako tudi ne, saj je po- koVj g(j je 2atekel y bolnico Alvear,
; ,	—-...........—- kjer je po štirih mesecih tudi umrl.
i Pred boleznijo je bil zaposlen v tovarni Klockner, kjer dela še nekaj I naših rojakov.
V času bolezni so ga naši rojaki večkrat obiskali v bolnišnici in mu pomagali. V tem slučaju ss moramo zahvaliti v prvi vrsti v imenu naše "R35?	k”‘ izseljenske skupnosti Karl» Koeja-
nu, ki je prevzel nase vso skrb radi pogreba in dal pripeljati truplo pokojnega na svoj dom v ulico Oslo 1282, od koder se je drugi dan vršil pogreb v spremstvu naših rojakov na pokopališče čakarito.
Zahvaliti se moramo tudi našemu izseljenskemu duhovniku g. Janezu Hladniku, ki je opravil molitve za dušo pokojnega na domu rojaka
Avenida de Mayo 1370/III.
U. T. 37-4551
Kr. jugoslovansko poslaništvo išče ter poziva, da se mu javijo sledeči izseljenci:
Gallatia Helmut iz Ljubljane. Zadnji znan naslov je:	Sanatorio,
Calle Talcahuano 106, Bs. Aires.
Roštaš Miho iz Berhasova in
Konjur Janko iz Šide. Oba se že od 1928 leta ne javljata svojcem.
Marinkovič Vasa iz Malih Grabi-čana. sreza Koprivnica. Leta 1938 je pošto prejemal na Banco Boston, Florida 99 — Bs. Aires.
Gardulčič Antun iz Beograda. Zadnji znan naslov je: L. N Aleni F.C.P.
Šut Stjepan iz Novakov št. 10, občina Ozelj. Leta 1938 je prejemal pošto na L. N. Alem 150, Capital.
Tomanek Franjo ¡z Predavca. Leta 1938 se je javil z naslova: Banco Boston, Florida 99, Bs. Aires.
Hoffer Julio, fotograf, drugih natančnejših podatkov nima.
Mahstl Ana, roj. Fayst, stara 45 let. rojena v Riočinu ter po možu pristojna v Cerevič, srez J lok, donavska banovina. Zadnji znan naslov je: Calle Independencia 3066, ( apitai. * *
Kocjana, kjer je ležalo truplo pokojnega Borseta.
Ob tej priliki so naši rojaki darovali obilo cvetja kakor tudi prispevali za našega dolenjskega rojaka, ki mu ie usoda namenila večni počitek v argentinski gostoljubni zemlji-
Bodi mu torej rahla tuja zemlja.
Vsem pa, ki so darovali cvetje in
Veliki zavod
“RAMOS MEHA”
Venereas
i	ZOBOZDRAVNIKA
1 DRA. S AMOILO VIC
j	de Falicov in
! DR. FELIKS FALICOV •
I Sprejemata od 10 do 12 in od t	15—20 ure.
i DONATO ALVAREZ 2181 I	U. T. 59 - 1723
Popolno moderno zdravljence.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; eolitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi naprava, mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko isf me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
Na pokopališču Cha-jariti. Na Vse Svete gredo ljudje na pokopališče, na grob dragih rajnih. Tudi taki gredo, ki nimajo nikogar svojih tam, razen mogoče prijatelja ali znanca, predstavlja si pa te tuje grobove, za grobove dragih v domovini in onih, kdo ve kje, — na bojnih poljanah. ..
prispevali za kritje pogrebnih stroškov, ki so ga spremili na zadnji poti: Bog povrni!
*
Za pogrebne stroške so darovali:
Karlo Kocjan $ 10. Ivan Bartol) $' 10, Anton Tomšič $ 10, Ivan Župan $ 10, Anton Zagorc $' 10, Frane Gregorčič $ 10, Jurij Kodella $ 5, Miha Gerjevič $ 5, Vlado Herakovič $ 5, Franc Petrič $ 5, Franc Kaučič $ 5, Jožef Štrajnar $ 5, Alojz /amida $' 5, Družina de Francisco $ 5, Jože ibiinbič $ 5. Karl Vidmar $ 5, Vencelj Turk $ 5, Martin Kerar $ 5, Leopold Šetina $ 5, Peter Cerar $ 2, Janez Šimec $ 2, Alojz Barle $ 2. Andrej Benčina $ 2, Vilko Podvomili •$ U Anton Ložar $ 1, Frane Morave $ L — Skupaj $ 136.—,\
Karl Kocjan
Sfotografija!
Î “LA MODERNA” ‘
i
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKV Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
a

NAŠEMU UREDNIŠTVU NAJ JAVI SVOJ NASLOV
Gosp. Petelin Franc iz Cordobe naproša, da poizvemo za naslov nekega Ukmarja, doma iz Gaberja ali Gaberka na Primorskem, ker ima zanj zelo važne vesti iz Jugoslavije.
Ukmar ima doma ženo in mater. V Jugoslaviji dva brata od katerih starejši je Viktor.
Naproša pa tudi naše rojake, da bi sporočili naslov, če bi kdo vedel.
(Pripomba uredništva): Omenjeni je najbrže Jožef Ukmar, doma iz Gaberja na Vipavskem, ki je sedaj nastavljen kot vratar v Buenos Airesu.
Nuni. (Štev.) 39
j Vesti iz organizacij
Prireditev paternal-ske slovenske šole
V nedeljo 26. oktobra se je vršila prireditev naših šolarjev s Paterna-la. Žal pa ni uspela tako. kakor se je želelo.
Ves teden je bilo prav lepo vreme. V nedeljo zjutraj 'pa je poma-Jem začelo deževati ter je deževalo neprestano do pozne noči.
Razumljivo je, da v slabem vremenu nerad gre kdo ven, posebno še v boljši obleki. Tako je bilo pač menda tudi to nedeljo, kajti obisk je bil majhen. Navada je tudi, da na šolske prireditve pripeljejo starši svoje otroke, v dežju pa je velika sitnost ž njimi. In tudi drugače je posebno za otroke tako vreme neugodno. Prav gotovo je bilo tedaj vreme krivo, da niso mnogi starši s svojimi otroci prišli na prireditev.
So pa še tudi drugi vzroki. Koliko se je prosilo že skoro tri mesece prej, naj naša društva v soboto pred šolsko prireditvijo in na samo nedeljo ne priredijo zabav. Vse prošnje pa so bile zaman. Ravno društva, ki nosijo ime “Slovencev” so ostala gluha na naše prošnje. Pač dovolj žalostno v teh časih!
Nekaj je bilo škodovalo obisku tudi to, ker so nekateri mislili, da ne bo plesa. In tudi če bi ga ne bilo, bi imeli vendar dovolj užitka s tem, da vidijo lepe stvari, ki jih nam pokažejo naši mali, poleg tega pa bi bila njihova dolžnost posetiti prireditev' tudi če bi plesa ne bilo. Sicer pa je bilo itak javljeno, da bo tudi ples.
Prireditev bi se imela pričeti točno ob 4uri. Začelo pa se je z iz-vaajnjem kake pol ure pozneje, toda ne radi krivde prirediteljev in malega števila posetnikov, ampak radi nekaterih drugih tehničnih zadržkov.
Uelotni spored opisovati bi bilo preobširno. Povemo naj saiho, da je bil dober in da se je vršil skoro v celoti, razun ene točke, v kateri bi imela nastopiti Zofka Suličeva in Marija Trebšetova. To pa iz razloga, ker je Zofka prepozno dospela iz Cordobe, da bi imela vaje za nastop. Za nadomestilo pa je zapel Slovenski dom par pesmi več.
Ves spored je občinstvu zelo ugajal. Skoro ne moremo reči, katera točka je bila udeležencem I jubša. Ali rajalni nastop otroškega vrtca, Pericón, Sarafan, Ciciban, (iavota, Narobe svet, Kolo, Plesi ali deklamacije. Vse točke so zelo ugajale in so ljudje želeli, da bj se jih ponovilo. Seveda je bilo spričo dolgega sporeda nemogoče želji ugoditi. Ponovilo pa se je Kolo. Ta ples mora prav posebno ugajati, ker so prihajali na prireditveni odbor prošnje, da naj otroci nastopijo tudi s narodnim plesom Kolom. Ta ples prvotno ni bil na sporedu in se ga je uvrstilo šele pozneje na željo in prošnje.
Kakor rečeno, udeleženci so bili nadvse zadovljni in so se čudili \p-pihr nastopom naših učencev in učenk, od katerih najmlajši še nima-
jo niti štiri leta. Zasluga za to pa gre našim šolskim sestram, ki so jih tako dobro pripravile. Zahvala tudi M. Mavčevi in g. Cirilu Krenu.
Pripraviti tako majhne otroke za tak nastop, pa ni lahka stvar, če pomislimo, da so se malčki predvsem učili drugih šolskih predmetov in .posebej za šolsko prireditev. Treba je velikega Iruda in požrtvovalnosti. In to so naše sestre v polni meri storile. Žal pa, da je bil kljub lepim nastopom otrok njihov trud nehvaležno poplačan. In radi tega, kakor tudi radi važnosti in potrebe slovenske šole, je skrajno neodpustljivo, da se prošnje Šolskega društva ni vpoštevalo.
Udeležencev, je bilo kakih 250 na tej prireditvi, a ti so se zavedali položaja, zato so pa hiteli kupovati srečke ter so bile iste v najkrajšem času vse razprodane. Še nikdar na nobeni prireditvi, ko je bilo dva-kra, trikrat toliko ljucji, niso bile srečke tako hitro razprodane kakor sedaj. Vsa čast in hvala tem zavednim rojakom in rojakinjami
Zahvala pa gre seveda tudi prodajalkam Vidi Kjudrovi, Angelici, Fani in Marici Lakner, Gregoričevi in Ireni Jekšetovi. Prav posebno pridne v prodajanju sta bile Gregoričeva in Vida Káudrova. Srečke so bile že v teku pol ure razprodane.
Med udeleženci smo opazili gg. DoVnicelja, Sulčiča s sinom, Defran-českija z gospo, dr. Švarca in Rajona. Poleg teh precej članov Slovenskega doma in Ljudskega odra. Od Gospodarskega društva z Devota ni bilo nobenega, od Samopomoči pa je samoval eden.
Prireditev torej v gmotnem oziru ni uspela, pač pa je v moralnem, saj so bili prisotni nadvse zadovoljni nad lepim nastopom otrok.
Odbor Šolskega društva se tem potom zahvaljuje vsem, ki so na prireditvi sodelovali, kakor tudi darovalcem dobitkov za srečelov.
Šolski odbor.
Domača zabava Slovenskega doma
SLOVENSKI DOM bo priredil v nedeljo 16. novembra popoldne domačo zabavo, v svojih prostorih ulica Gral. César Díaz 1657.
Na sporedu bo petje ter bosta zbora zapela od J. Aljaža “Ujetega ptiča tožba”, “Majolčica” od V. Vodopivca in “Zvečer’ od H. Volariča. Igralci bodo pa podali kratko igro-enodejanko “Zdaj gre sem, zdaj pa tja”.
Rojaki in rojakinje! če hočete slišati lepe pesmi in se do dobra nasmejati pri igrici, pridite v nedeljo 16. novembra v Slovenski dom. žal vam prav gotovo ne bo.
Začetek zabave bo ob 5 uri.
Naznanilo članstvu
Članstvu Slovenskega Doma se sporoča, da si je društvo nabavilo društvene izkaznice, (karnete) radi česar se opozarja članstvo, da se zglasijo pri tovarišici tajnici Vidi
■3*
Naznanjam cenj. rojakom, da imam že za SPOMLAD in POLETJE veliko izbiro naj finejšega blaga. — Cene zmerne!
Delo prvovrstno!
Krojaču ica
LEOPOLD UŠAJ
GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires



?
i
*
;
Kjuder ter prineso majhno sličico, ki je zato potrebna.
“MARCHA DE LOS SIGLOS”
Vsako soboto od 8 in pol do 9 ure zvečer je prenos na radio El Mundo pod naslovom “Marcha de los Siglos”.
Spored tega prenosa do konca leta je ledeči; Češkoslovaška : 25. oktobra. Francoska: 1- novembra, Poljska: 8. novembra. Belgija: 15. novembra. Norveška: 22. novembra. Jugoslavija: 29. novembra. Holandija: 6. decembra. Danska: 13. decembra. Grška: 20. decembra. Angleška: 27. decembra.
Rojaki poslušajte te prenose !
JUGOSLOVANSKA KERMESA
“Comité Argentino pro Yugoesla-via” se vneto pripravlja za veliko kermeso, ki bo 15. in 16: novembra v prostorih Alvear Palace Hotel.
Kermesa bo pod pokroviteljstvom gospe Lady Ovey, soproge angleškega poslanika, princese Mire Kuda-čev Armour, soproge severnoameriškega poslanika in gospe Niče Cankar, soproge našega poslanika.
Rojaki in rojakinje, posetite kermeso.
Proslava L Decembra
Jugoslovanska narodna obrana bo letos priredila proslavo našega narodnega praznika ter se bo ista vršila v bosoto 29. novembra ob 9 uri zvečer, v dvorani “Unión Tranviarios”, ulica Moreno 2967 (tri kvadre od Plaza Once).
Opozarja se vsa naša društva že sedaj na to prireditev.
JUGOSLOVANSKA RADIO URA
Naši izseljenci morejo poslušati jugoslovansko radio uro vsako soboto od 6 ure 45 minut do 7 in Vi na postajo L R 2 Radio Prieto.
Rojaki in rojakinje, poslušajte to našo radio uro, kjer boste uživali naše narodne pesmi in‘zvedeli tudi kaj iz našega narodnega življenja.
Pozabljivi “učenjaki”
Ko se pogovarjamo s tem ali onim našim mlajšim rojakom, opažamo, da je pri nekaterih slovenski besedni zaklad zelo pomanjkljiv, ker vpletajo med slovenske besede mnogo tujk, katerim pridajejo slovenske končnice, kar bi pogovor delalo skoro smešen, ko bi ne bil žalosten dokaz pomanjkljive izobrazbe. Je sicer razumljivo, da se preprosti primorski rojak, ki ni imel prilike obiskovati slovenskih šol, ne citati našega tiska, ali obiskovati domače društvo in skoro ne občevati z izobraženci naše krvi', ni mogel zadostno izpopolniti v naši besedi in pisavi. V domačem krogu se
j Ali si že član jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
: V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah.
Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
facundo Quiroga 1320
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD

TUDI VI ZAMORETE DOSEČI
BLAGOSTANJE - •
če odprete v naši Banki ‘‘Hranilni Račun ’, in poskušate vlagati mesec za mesecem gotovo vsoto. Z nabiralnikom, ki Vam ga damo morete brez žrtve napraviti mesečni vložek, hranivši dnevno nekaj centavov. Tako bo vaš znesek stalno rasel in s tem tudi obresti.
Posetite našo “Hranilnico” v Glavni banki ali v obeh podružnicah.
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
Casa Central: 25 de Mayo 81
Agencia No. 1: Corrientes 1900 • Agencia No. 2: Cabildo 2426/30 DIRECCION GENERAL:CURACAO
je priučil izrazov za domačo rabo in imen domačega orodja, a za kaj več mnogokrat ni bilo prilike in mogoče Judi časa ali volje ne. Nič čudnega, če zato ta ali oni živi v zmotni misli, da slovenski jezik “nima dovolj besed”.
Če bi tak naš človek ostal doma, bi se v domačem krogu ne samo izpopolnil v jeziku, marveč bi se v stikih z naravo ter tudi ob lasttnih življenjskih izkušnjah tudi drugače toliko izpopolnil, da bi z lahkoto izvrševal svoje naloge v življenju, saj je naš človek v domovini, čeprav obremenjen z nekaterimi hibami, ha splošno nadarjen in ukaželjen in predvsem značajen — lastnost, ki maresikonni tu manjka. Toda povojne razmere so nas prisilile, da smo morali po svetu in se vživeti v drugačno življenje. Ne samo nepo-znanje jezika, nego tudi različna nepoznana orodja in delo s katerim se je bavil, so večkratt vplivali, da je pozabljal na domače izraze, ki jih je rabil pri domačem največkrat kmečkem delu v domovini.
Še bolj kot delo je vplivala na našega človeka družba in tisk, da se odtujuje naši govorici in tudi nekaterim našim običajem. Mislimo si rojaka iz mirne vasi, ki je prišel v svet. Tam v domovini je bil ves njegov razvoj pod vplivom bližnje družbe, zato naraven; a tu v svetu, kjer nima domača družba skoro ni-kakoršnega vpliva, je začel vsestransko uveljavljati svojo prostost. Povsod imeti prvo besedo in nikomur biti pokoren, najmanj pa kakšnemu iz domačih krajev — je ideal marsikaterega živahnega mlajšega rojaka, radi česar ni. v naši družbi in društvih tistega reda, ki bi bil y sedanjih časih potreben.
Kdor mnogo govori, mora veliko vedeti ali lagati — tako sem slišal enkrat modrijane na vasi. In tega preprostega reka se spomnim vselej, kadar moram poslušati razpravljanja v naši družbi. Z lažjo se navadno ne pride daleč, ker tudi najbolj površni in lahkomiselni ljudje se navadno ogibljejo lažnjivega go-bezdača. Treba se torej učiti, če se hoče, da bo imela beseda uspeh in oni, ki govori, kaj veljave. Tega si' naš človek zaveda in je zato najbolj užaljen, kadar se mu dokaže nesposobnost v enem ali drugem priljubljenem predmetu, v katerem se smatra za popolnega strokovnjaka. Naš človek rad pokaže da nekaj J zna, zato sega po predmetih, kjer lahko brez posebnega truda razkazuje svojo “učenost”. A v tem navdušenju. za razkazovanje učenosti ne začenja samo smešnost, nego tudi pretirana Samozavest, domišljavost, nadutost in podobne nelepe duševne lastnosti, ki so nemalokrat posledica takšnega “samoizobraževa-nja” mladega človeka. Par primerov zato: Kako se more prištevati človek k učenim, če pa sproti pozablja, kar se uči ter mnogokrat ne ve, kaj je govoril pred tednom ali tudi samo pred dnevom, Pa še do
I lepšega zaključka pridemo pri človeku, ki pozablja svoj jezik, katerega je rabil mogoče dvajset let. Tak pozabljiv človek pač nima pravice delati se učenega, pa če zna tudi za vse politične in druge dnevne dogodke. (Ne vem zakaj si predstavljani takšnega človeka, kot tisto žensko na vasi, ki ve za vse podrobnosti od vseh sosedov, a jo vendar nima nihče za učeno ter se je ogibljejo vsi pošteni ljudje).
Učiti se, je vsekakor treba — ali kako? Na to vprašanje nam daje najboljši odgovor veliki Jugoslovan, slavni fizik in učenjak Mihajlo Pupin. V svojem življenjepisu (izdala “Vodnikova družba”, v Ljubljani), — ki naj bi ga čitali vsi naši rojaki, če jim pride v roke — je ta veliki' izumitelj pomiloval velemestne otroke, ker ne pridejo dovolj v stik z naravo. Ta ižredni mož, ki je prišel od navadnega pastirja v domovini do enega najslavnejših učenjakov in profesorjev na severoameri-ških univerzah, je izkoristil marsikatero tajnost, katero je opazoval kot pastirček. Vse dolgoletno študi-ranje in delovanje po univerzah mu ni vzelo spomina na opazovanje v mladih letih in ni mu vzelo spoštovanja do svojih sorodnikov in do preprostega naroda ter njegovih običajev. Tudi ni pozabil domovine in svojega jezika, ki ga je obdržal in cenil, čeprav je bil skoro vse življenje v tujini ter imel prijateljske zveze z osebami kot so bili predsednik Združenih držav Wilson in drugi. Bil je torej precej drugačen od tega ali onega rojaka — “učenjaka”, ki hoče pozabiti na svoj dom, rod in jezik ter na'prvo domače učenje;
Učenje je potrebno, to ve vsakdo. Učeni pa ne postanemo z listanjem po večernikih ali požiranjem dnevnih vesti; za učenje je potrebno stvarno štivo. Najboljša učiteljica je pa lastna izkušnja, ki nam pove, če se dobro učimo iz nje, da ne znamo mnogo. In kadar se tega zavedamo, je že nekaj.
I. P.
Slovenski stavbenik I
Za načrte, betonske preračune f in Firmo,	t
obrnite se do tehničnega	|
konstruktorja	*
4
FRANCA KLANJŠEK	I
Marcos Sastre 4363	j
Villa Devoto U. T. 50 - 0277 |
f
Trgovina čevljev t
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Patemal Buenos Aires

SLOVENSKI LIST
List izdajata: “SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
Cerkveni vestnik
2. nov. Maša na Paternalu za Frančiško Hladnik. Zapoje žalni zbor.
Ob 12 uri pri Sv. Rozi za Andreja Sulic.
Molitve na Paternalu (Av. del Čampo). Kdor želi, da se vrše molitve za njegove rajne, naj se prijavi.
9. nov. Maša na Avellanedi.
Ob 12 uri pa pri Sy. Rozi za Franca in Jožefa Požrl.
Popoldne shod v Novi Pompeji
z začetkom ob 16.30 uri.
*
Na Čakariti se zberemo torej v soboto poopldne 1. nov. na dan vseh svetnikov. Ob 16.30 v grobnici jugoslovanskega podpornega društva, ki leži ravno od glavnega vhoda eno kvadro in nato po diagonali desno eno kvadro.
Pridite, da pomolimo za naše rajne in da premislimo na grobeh, katera je prava človekova modrost.
V Novo Pompejo pohitimo drugo nedeljo, to je 9. nov.
Ne pozabite vzeti s seboj pesmarice, da bomo bolj lepo zapeli.
Janez Hladnik
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
Diplomirana na Univerzi v \ Pragi in v Buenos Airesu 1 Ordinirâ od 9 zjutr. do 9 zvečer =
I LIMA 1217 — BUENOS AIRES i U. T. 23 - Buen Orden 3389	?
DOMOVINA
Goreče ljubi nas predraga mati in zdi se nam, da ona je edina, ki vse prenese in trpi za sina, ki vsa za nas se mora žrtvovati.
I
Bojiš se, da boš moral sam ostati, da mater vzela ti bo bolečina? — O, ne pozabi, da bo domovina postala tvoja druga mati!
Virant Branko Dev. Mar. v Polju
MATERI
Nad mano je noč se razpela, ne vidim več belih poti, vse zvezde bolest mi je vzela, vzdihljaj moj v temo se gubi. . .
Krojačnica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
O mati — med nama daljina — še sklepaš za sina roke?
O mati, ti zvezda edina še siješ v samotno srce!
Peter Levec dijak.
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem. Ženske bolezni.
Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo.
RAYOS X, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—-12; pop. od 15—21. — Ob nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
S U I P A C H A 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini BOO)
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU !
Ana Chrpova j
Slov. babica
'V
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z | večletno prakso v praški porod- § nišnici ter v tuk. bolnici "Raw- | son”, se priporoča vsem Sloven- f kam. Sprejema penzionistke iz i mesta in z dežele v popolno | oskrbo. Cene izredno nizke. Po- ? strežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 821t
1
I
U. T. 38, Mayo 8182
t TRGOVINA JESTVIN
| “Bela Ljubljana” j
t	IVAN MOČNIK	I
f	t
| Sapaleri 2700 na Paternalu I
l	U. T. 59 - 0467	t
i	*
SLOVENSKI ORKESTER
Se priroporača društvom in zasebnikom za igranje na prireditvah, domačih zabavah oziroma ob priliki porok ali drugih domačih slavnosti, deča naslova:	Calle Gortina 2748
(Vilia Devoto) ali pa Bolivia 4460. U. T. 50-2153.
PRVOVRSTNA KROJAČNICA	
“LA ESTRELLA”	ijjl
ZA POMLADANSKE IN	II
POLETNE OBLEKE	
V ZALOGI VELIKA IZBIRA	
BLAGA ZNAMKE SUPERLAN	ft
Stanislav Maurič	li
TRELLES 2642 — Buenos Aires •	
U. T. 59-1232 1	
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO BARTOLOME MITRE 1676
a	1		11	n
M	Jr	K T.		h
rT	Técnico Constructor			1
		Proyectos - Planos Trámites		
o	L		J	—
Homigón Armado - Firma de los Planos Pedro Moran 5130 Buenos Aires U. T. 50 - 5585
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 249
Njegov obraz je žarel, vsi so videli, da je ves divji.
Aleksander Potemkin je zgrabil Orlova in ga potegnil od lepe Turkinje.
__ Lopov! — vzklikne Potemkin.
—	Nesrečnež! Mar je to tvoje junaštvo, da napadaš nezaščitene žene?
Pomirite se, baronica! Ta podlež se vam ne ho več približal, to vam jamčim!	i
Pri Bogu vam prisegam, da vas ne bom več zapustil, rajše postanem morilec, kakor pa da bi dovolil, da bi vas ta ženska samo še enkrat pogledal !
Lepa mlada žena je bila strašno bleda. — Noge so se ji šibile, tako da je morala sesti.
Aleksander Potemkin pa se postavi pred njo kakor človek, ki je sklenil, da se bo boril do zadnje kaplje krvi.	*
Gregor Orlov je dobil od Aleksandra Potemkina takšen udarec s pestjo, v obraz, da se je opotekel.
Sedaj pa plane ves divji proti svojemu nasprotniku.
—	Sedaj je naposled napočil trenutek, ko se bo vsa zadeva med nama razjasnila! —- zavpije Gregor Orlov, ki se je kar penil od jeze in sovraštva.
—	Že zdavnaj sem želel, da bi spregovoril s teboj kakšno besedico!
—	odgovori Potemkin!
—	Ubogi caričin miljenec! — vzklikne Gregor Orlov. — Ti praviš, da sem ti ugrabil to ženo. — Kaj pa ti? — Mar nisi ugrabil ti meni Katarininega srca?
Mar je nisi s svojim prilizovanjem in z zvijačo ulovil v svoje mreže ?
Potegni meč, lopov, da se bova pogledala čisto od blizu.
—	Pripravljen sem, Gregor Orlov ! — vzklikne Aleksander Potemkin.
Aleksander Potemkin se je moral že braniti, kajti Gregor Orlov je že
ngFiliLjiaiii_1- ----------------=
—- Pomirita se! Ne smeta se dvo-bojevati! — vzklikne lepa Turkinja, ki se je vsa tresla od strahu.
Ne, knez Potemkin, radi mene se ne smete izpostavljati takšni nevarnosti !
Prosim vas, rotim vas, ne bojujte se!
—• Umaknite se, baronica! — reče Aleksander Potemkin. — Sedaj vas jaz rotim, da se ne izpostavljate nevarnosti, — lahko bi vas zadel najin meč!
Ha, podlež, ti meriš na moje srce --------Na, tu imaš, to in — še to!
Dvakrat je Aleksander Potemkin navalil na črnega grofa toda Orlov se je vedno spretno umaknil udarcem, tako da ga nasprotnik ni mogel zadeti.
Žvenket mečev je privabil tudi mnogo ostalih gostov v sobo, kjer sta se nasprotnika borila.
—	Pokličite carico! — je vzklikala množica, ki je pridrla po hodniku.
■— Nehajta, v caričinem imenu — tukaj se ne smeta boriti, — to je zimska palača!
—	Umreti mora! — zavpije Gregor Orlov. — Že zdavnaj ga sovražim, — to je moj smrtni sovražnik!
Ni mi nič za življenje, samo da bi njega ubil.
Hahaha, knez Potemkin, ta naslov si dobil samo za to, da bo krasil tvoj nagrobni spomenik, — prvi boš in tudi zadnji svojega kneževskega rodn!
Orlov navali znova na svojega nasprotnika, ki je že čutil, kako mu polagoma pešajo moči.
Vendar pa se staremu borcu ni posrečilo tako hitro premagati mladega caričinega miljenca kakor ji morda sprva mislil.
Tudi Potemkin se je hrabro boril.
Nekolikokrat, je tudi Gregor Orlov visel v smrtni nevarnosti, — v svoji neskončni jezi je namreč sam priletel pred konico Potemkinovega meča.
Toda njegova spretnost ga je vedno rešila.
Meči so udarjali drug ob drugega, tla so se tresla pod njunimi koraki,
- n'll^o 'd vnflfl
ga dvoboja kot zmagovalec.
Nenadoma pa Potemkin krikne.
Le slabo se je branil proti napadom divjega nasprotnika, ker si je zdajci zakril z roko levo oko.
—■ Moje oko — moje oko — zaječi Aleksander Potemkin, '— on me je _---------
Dalje nesrečnež ni mogel govoriti.
Meč mu pade iz roke, Potemkin pa se zgrudi na tla.
—	Zadel sem te! — vzklikne zmagoslavno Gregor Orlov. — Premagal sem te! — Ha, kako krvavi!
Izbil sem ti oko, lopov !
¡Sedaj boš slep, dragi moj!
To je moja osveta, Aleksander Potemkin, osveta Gregorja Orlova,
—	tega znamenja si ne boš mogel nikdar več izbrisati!
—	Ni ti treba umreti, — nadaljuje črni grof. — Kaj bi bila tebi smrt ?
Morda bi si jo še zaželel!
Postavili ti bi nagrobni spomenik, slavili bi te kot mučenika, — sedaj pa boš živel kot pohabljenec,
—	.jaz pa vem, kakšna je Katarina, predobro jo poznam, —- ona ne bo več ljubila slepega moškega, — zagotovljena ti je prav ista usoda, ki je nekoč po tvoji krivdi doletela mene.
Prezirala te bo in zavrgla!
S ponosne višine, na kateri si se nahajal, boš strmoglavil v prepad,
—	tja, kjer si bil nekoč, preden se ti je posrečilo, da si z zvijačo in s prevaro zasedel to mesto.
—	Dovolj, dragi brat, — mu za-
šepeče sedaj Aleksej Orlov in ga prime z obema rokama.	1
Pred carico se ti ne bo tako lahko opravičiti, — odgovarjati boš moral za ta dvoboj!
Pusti ga sedaj, — saj je itak premagan !
Gregor Orlov potisne svoj meč v nožnico, se zamolklo zasmeje in prepusti ranjenca ostalim gostom.
Medtem je neki višji dvorni uradnik odhitel v dvorano, kjer se je na.-ha.jala carica Katarina.
Globoko se je priklonil svoji gospodarici in ji zašepetal, kaj se je
Carica Katarina je takoj odhitela v majhno dvorano, kjer se je pripetila nesreča.
Med gosti je nastalo živahno šepetanje :
—	Njeno Veličanstvo carica!
Katarina je z divjim krikom planila k ranjencu.
Bila je bleda, zmedena in prestrašena, raztrgala je svojo dragoceno plesno obleko in mu obvezala čelo.
Pri tem pa ga je neprenehoma poljubljala in ihtela.
—	Oh, ljubljeni, kaj se je zgodilo !
Kri! — Kri! —
Kdo je to storil? — Kdo je to storil ?
In vedno znova je odmevalo strašno vprašanje — “Kdo je to storil ? ’ ’
—	Pohabili so mi ga, morda so mi ga celo ugrabili, — je vpila carica Katarina, — toda gorje mu, kdor je to storil!
Kesal se bo za to!
V splošni zmešnjavi, ki je nastala v sobi, ni nihče niti pomislil na to, da bi poklical zdravnika.
Potemkin je nezavesten ležai na tleh.
Ni vedel, kaj se z njim dogaja.
Katarina je klečala poleg njega in tiho ihtela.
Klečala je ob svojem miljencu, minute so minevale, ona pa ni mogla spregovoriti niti besedice.
Naposled pa je spregovorila — in njen glas je zvenel strašno, kakor glas boginje maščevanja.
—	Kdo je to storil? — vpraša Katarina še enkrat.
Zahtevam, da mi odgovorite na to vprašanje!
Čeprav mi ne izdate krivca, ga bom sama našla!
Zdajci pa stopi minister Panin k njej.
Tudi on je bil navzoč pri dvoboju med Alkesandrom Potemkinom in Gregorjem Orlovim.
Stopil je k carici in se ji globoko priklonil.
Potem pa .ji reče nežno in obzirno :
—	Veličanstvo, s potrtim srcem
strašne borbe.
, Videl sem, kako sta se borila moža, ki bi imela dovolj vzroka, da bi spoštovala mir teh posvečenih prostorov.
Mislim namreč kneza Aleksandra Potemkina in Gregorja Orlova.
Takoj pa moram pripomniti, da je bil grof Gregor Orlov tisti, ki je pričel prepir in povzročil vso nesrečo.
Videl sem samo, kako se je knez: Potemkin branil.
Prej kakor se mi je posrečilo, da bi ju ločil, je knez Aleksander Potemkin dobil rano, ki mu bo poškodovala vid, če se ne motim.
—	Kaj pa zdravnik? — vpraša carica in se strese.
Ali ste poslali po zdravnika?
Smatrala je za važnejše, da bi izpari i ranjencu rano, kakor pa da bi govorila o krivcu in njegovem zločinu.
Carica si je prizadevala, .da bi ustavila kri, ki je tekla iz Potemkinove rane.
Zdajci pa se na pragu pojavi Gregor Orlov.
Če bi ne bil tako pijan, bi se brez dvoma ne drzni’ še enkrat pojaviti na mestu dvoboja.
Dvorjaniki in zbrane dvorne damo so se umaknili pred njim kakor pred okuženimleftSVekom. •
Vedeli so, da bo prišlo sedaj di> strašnega prizora med carico in med njenim nekdanjim miljencem. kdo pa bo zmagal, je bilo vsem .jasno.
Carica bi mu bila vse oprostila.
Oprostila bi mu bila, če bi jo bif razžalil, ker pa je onesrečil Aleksandra Potemkina, mu tega ne bi* mogla nikdar pozabiti.
—	Kdo mi je to storil? — ponovi carica Katarina, ko .je zagledala grofa Gregorja Orlova, ker je hotela, da bi ,ji on sam priznal svoje dejanje.
—	Če Vaše eVličanstvo misli človeka, ki je tega-le tukaj kaznoval, — vzklikne grof Gregor Orlov predrzno, — odgovarjam:
To je storil Gregor Orlov — bil pa .je popolnoma upravičen.