Št. 44, V Gorici, v soboto dnc 25. maja 1907. Letnik IX. Tzhaja rsak torek in soboto ob 10. uri prudpoldne. Akopade na ta dneva praznik izidfi dan prnjob si. zvečer. Staue po pošti prejeman ali v Gorici na dom poäiljan celoletno 10 K, pollntno 5 K in četrtletno 2"50K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- b a n na Verdijevem tekaliaču po 8 vin. I Uredniätvo in upraynistvo ae nahajata v «Narodni tin kar ni», ulica Vetturini h. žt. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo »Goricec. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer.ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako ae veökrat tiskajo, ruiu- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni orednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. L. Lukežio). Volifve na Krasu. V četrtek je bil končan volivni boj tudi na Krasu in v Vipavi. Prvi in glavni znak tega boja je: Združilo se je proti naši stranki vse, kar nosi na sebi pečat protikrščanstva. Združile so se stranke, si- cer nasprotne si. kakor sta si nasprotna ogenj in voda, združile vsled tega, ker jili druži skupiio sovraštvo proti krščan- skemu imenu. Boj, ki je bil due 23. maja končan, se je vršil v znamenju besed: „K d o r n i z m e n o j, j e p r o t i m e- * n il" Drugi znak, ki ga nosi ta volivni boj na sebi, je divja gonja in skrajni te- rorizem od strani naspiotnikov. Imamo pred seboj pismo somišljenika iz gor. Krasa, ki nam opisuje, kaj so počeli ondi nasprotniki. Liberalci so vprizorili ' tako divjo gonjo — ne agitacijo —, da se nihče ni upal protiviti. Vsakega, ki ni bil ž njimi, je napadla tolpa najetih | in pijanih barab, ki so na prodaj za vse. - Posebno po noči ni pred njimi nihče j varen, niti doma. Kaj čuda, da so se \ naši bali na volišče. Prvo vlogo ondi ] so igrali učitelji. Ko niso izdale nič ne : otljube, ne žuganje, so pa začeli groziti, j da bo otrok moral hod ti v solo do j 15—16 leta, da bodo strogo kaznovani za vsako najmanjšo zamudo. In to je izdalo veliko, posebno, če ima oče več otrok. Ljudje so se jih bali in rekli: „Gospod, ne zamerite, vi ne veste, kako se zna maščevati naš učitelj." Podivja- nost in terorizem je torej drugi znak li- beralne zmage. Tretji znak volivnega boja je po- manjkanje organizacije na naši strani. Posebno zanič je v tern oziru oni del volivnega okraja, ki spada pod tržaško škofijo. Odločuih naših somišljenikov je tu prav malo. Kakor ni nikjer drugod po tržaški škoiiji opaziti sledu o kakem krščanskem gibanju, tako ni sledu o njem tudi na Krasu, kar ga spada pod tržaško škofijo In zato nam bodi tu do- voljena odkrita beseda ! Poznamo duhov- nike, ki menijo, da plačujejo velik na- roden davek, ako imajo naročeno „Edi- nost" in še kvečjemu „Gorico" ali „Pri- morski List". Da bi pa imel naročenega j „Slovenca", mu ne pride na urn. Ceinu? ¦ „Edinost" mu popolnoma zadostuje. Kako j more potem delovati duhovnik, če je i njegovo glasilo tako zagrizeno, a obenem ! hinavsko liberalen list, kakor je „Edi- ' nost". Prvo, kar je treba, je organizacija ; I in vzbujanje prave zavesti, in sicer '• se mora to pričeti od z go raj. Toliko v tem oziru za danes sine ira et studio! Četrti znak pa, ki daje liberalni zmagi najmanj častno barvo, je zavratni napad tržaških liberalcev, predvsem dr. Gregoriua. Ta veliki liberalni „nadstraii- kar" je navidez posegel v volivni boj, češ, da pomiri strankarske boje, v resnici pa je kandidiral, kakor se je sam izja- vil, da reši liberalca Štrekljal To tega moža, njegovo glasilo in vso tržaško „nadstrankarijo" stigmatizira tako, da so ti ljudje pri vsakem poštenem po- litiku prišli ob ves ugled. Otej st vari se j še pomenimo. Gotovo pa je, da se je trža- 1 ška gospoda pokazala kot nositeljico li- j b e r a 1 n i h i d e j. To je pokazal ta volivni j boj in zadovoljni smo s tem, ker so se ' gospodje doslej vedno branili očitanju, i da bi bili liberalci. Štališče naše napram j njim je sedaj dano. : To bi bili v glavnem vzroki našega 1 neuspeha na Krasu. Liberalci so po svo- jem porazu v gorah in okolici kričali, da je naše ljudsivo še nezrelo. Mi o Kraševcih tega ne trdimo. Vemo pa, da je kraški kmet še zelo odvisen od raznih mogotcev in da inu je treba pregnati bojazen pred gosposko suknjo. Zato je prvo: snujmo na Krasu p o s o j i 1 n i c e in izobraževalna društva! Dobro se je držala vipavska dolina. Cast ji zato! Umevno! Tu je ljudstvo innogo bolj samostojno v gmotiiem oziru in mnogo bolj izobraženo. Isto vidimo tudi ponekod na Krasu. Kjer se je od naše strani kaj deialo, se je sedaj do- segel tudi uspeh. Kjer so delali samo sedaj za čas volitev, je bil ves trud zaman. Zato ob koncu tega volivnega boja kličemo: Boj je končan, živijoboj! Kon- čali smo delo, da gremo na novo delo, ki naj nam v prihodnji dobi prinese ve- selo zmago tudi na Krasu. In zalo so- mišljeuiki: Veselih src naprej na delo za ljudstvo! Izid volitev je ta-le: c3 ___, I 1 75 i= Avber....... 7 117 Berje....... 51 41 Brestovica..... 58 98 Dutovlje...... ? ? Gabrovica..... 46 35 Gorjansko..... 24 134 Koblaglava..... 53 56 Körnen ...... 87 373 Kopriva...... 54 39 Lokev....... 4 208 Mavhinje...... 5 168 Nabrežina..... 14 247 Naklo....... 93 400 Pliskovica..... 122 26 Povir....... 76 133 Repen....... 69 122 Rodik....... 26 69 Selo ....... 32 44 Sežana...... 110 180 Skopo....... 8 99 Slivno....... 2 7<> Šempolaj...... 3 93 Škrbina...... 61 70 Štanjel....... 100 113 Štijak....... 102 90 Štorje....... 38 110 Temnica...... 134 145 Tomaj....... 161 96 Velikidol...... 78 7 Vojščica...... 50 43 Zgonik ...... 25 233 Ajdovščina..... 38 113 Črniče....... 208 135 Gabrije...... 41 91 Gojače ...... 43 48 Kamnje...... 98 20 Sv. Križ...... 278 148 Lokavec...... 114 83 RiMenberg..... 294 271 Skrilje....... 111 47 Šmarje...... 84 147 Vrtovin...... 81 77 j Dol-Otlica..... ? ? ] Iz nekaterih obein izid še ni znan. Ce- j loten izid pa je uradno sledeč: Dr. L a- i harnar je dobil 3234 glasovji Štrekelj pa 5003 glasove. Zdru- i ž e n i nasprotniki so vsi kot en mož I glasovali za Š t r e k 1 ja t e r d o bi 1 i 1 769 glasov večine. In zopef liberalna „Edinosl"! Noben slovenski časnik ni skošal v minoli velilni kampanji naäi strauki to- liko äkodovati in „Sočiaiu stranki z vse- mi močmi tako pomagati, kakor „Edinost". Njeno tozadevno ravnanje jo bilo z ozi- rom na uje vedno naglašerano „nad- slrankarsko" uprav brezobrazno. Imeli bodemo že še priliko govoriti o tej žalostni ulogi „Eiinostinega" „liberalne- ga" zavezniiütva, danea pa — po naši zmagi v gorah in v okolici in po ožji volitvi na Krasa — nam je kenatatirati, kako „Elinost" nadaljuje v zapričetetn strankarskem dolovanju ter sknša svojo v gorah in okolici poraženo goriäko za- veznico tolažiti in naäo zmago omalova- žati. „Razloček mej Kranjsko in Goriško — pišo „Edinost" v štev. 135 — je ve- likanski. Na Rranjskem so dobili kandi- datje Sloven8ke Ljadake Stranke narav- noBt imponnjočo večine. Glasovi, kalere so dobili drngi kandidatje, izginejo v primeri z velikanskimi številkami kleri- kalcev. Na Goriškera ao dosegli napredni kandidatje častne maoj^ine . .. ." — Te „častne" manjäine v goruh in okolici se opirajo pač le na srčne želje „Edinosti", a ne na števila dobljenih glasov; manj- šina Grnntarjeva pač ni častna nasproti večini Grcgorčičovi, ako so ozremo na 8poročila „Edinoatiu in ,Soče" o „libe- ralnih volilnih shodib. Ako je pa ta manj- äina čaatna, potem sta „Elinost" in „So- ča" o volilnih shodih debelo lagali. hto velja o „ča8tniM manjšini Gabrijelčičevi. In če jo primerjamo z manjšino Štreke- ljevo, potem postane uprav sramotna. A. j Štrekelj je dosegel 8/i Gabrijelčičevih gla- sov; ali kak velikanski aparat je deloval c za Gabrijelčiča ! Malo tednov pred volitvo | 80 posegli agrarji v volilni boj, brez gla- | sila, brez denarnih zavodov (z neomeje- I nim poroštvom! 11), brez inteligentov- ] agitatorjev 1 In dočira so se agrarci bo- I jevali z odprtim orožjem, so „liberalci" zatajili ves „liberalni" program ter se kazali papežke bolj nego papež sam. Da, LISTEK. Mefež. Povest g r o f a Leva T o 1 s t o j a. (Dalje.) — Kaj, gospuii, ali ste prišli po- } aluäat pravljico? — je pripomnil drugi, ] katerega sem nazival klepetavca. | — Res, pri vas se imate izvrstno j veselo 1 sem odvrnil. j — Ah, kaj, dolgčas — nikakor bi j si ne mogli predstavljati. — Pa kako, ali veste, kje emo aedaj ? To vprašanje ni bilo voznikom po- ; sebno po volji, kakor sem videl. — Kdo naj spozna, kje ? Anti smo zaäli že h Kalnikem, — jo odgovoril klepetavec. — In kaj nam je početi ? sem j vprašal. — Kaj naj pcčnemo? No, zdaj se I peljemo, se že kam pripeljemo, — je odvrnil z nevoljnim glasom. — Pa, ako se nikamor ne pripe- ^jemo in se konji atrudijo, kaj potem? — I kaj ? Niö. — In lahko tudi zmrznemo. ] — Gotovo lahko, in vrhutega tndi | senenih kopic ni videti: to ae pravi, da ' smo zašli gotovo h Kalnikom. Naprej je I treba gledati po snega. j — In ti, gospod, ali se ne bojiä, da ! zmrzneä? me je vpraäal starec s tre- j sočim glasom. ; } Dasi se je z menoj, rekel bi, Salil, | | je bilo vendar jasno, da ma je pretresel I mraz že zadnjo koščico. j — Res, prav mrzlo postaja, — I sem odgovoril. ] — Ej, ti gospod 1 Prav kakor jaz : ne in ne; pa teci, to te tndi segreje. — Najprej pomisli, kako boä tekel za 8amni, — je dejal klepetavec. • VII. — Blagovolile : pripravljeno ! mi je j kričal Aljoška iz prvih sanij. Metež je bil tako silen, pa sem se moral pripogniti popolnoma naprej, pri- | jeti z obema rokama za polji pri suknji, ; | in še sem mogel narediti komaj in komaj ' ! nekaj korp.kov, ki so me ločili od sanij, j po kolebajočem snegu, katerega mi je j odnaäal veter izpod nog. Prejšnji moj | voznik je že klečal eredi praznih sanij, j a ko mo je zagledal je snel veliko kapo, | in veter ma je dvignil potem sipajoče se | I lase. Popro8il me je za vodko. Očividno ! \ ni niti pričakoval, da ma jo dam, ker ga ' ni čisto nič ozlovoljil moj zanikalni od- govor. Zahvalil se je vseeno, nadel si zopet kapo in dejal: „No, Bog Vam, daj, gospod ..." in zadrgnil je vajeti, zac mokal in se okrenil od nas. Koj nato Be je tadi Ignaška premaknil z vsem hrbtom in zakričal na konje. Zopet so zamorili glasovi tepotajočih kopit, krikov in zvon- čkov žvižganje zavijajočega vetra, ki se, je čalo posebno razločno, ko amo ob- stali na mesta. Četrt are potem ko smo se pre- ložili, nisem spal in sem se kratkočasil s tern, da sem opazoval postavo naäega | voznisa in konj. Ignaška je sedel kakor mladenič, neprenehoma poskakoval, ma- hal z dolgim bičem po konjib, zdajpazdaj zakričal, potrkoval z nogo ob nogo, se nagibal naprej in popravljal konju remenj, ki se ma je sakal vedno na desno stran. RaBti ni bil velike, vendar, kakor se je videlo, leporasel. Povrh kratkega kožnha je nosil prepasan plašč, katerega ovratnik je bil skoro odtrgan in vrat popolnoma gol; črevlji niso bili zvaljeni iz kravje dlake, ampak iz asnja in kapa, katero je venomer snemal in popravljal, je bila majhna. Uäesa je -imel pokrita samo z lasmi. V vseh njegovih kretnjah, se mi je zdelo, se ni kazala toliko energija koUkor želja, da bi vzbadil energijo. ! Vendar, ^im delj <5asa smo se vozili, tem češče in Češče se je popravljal in pre- mikal na kraja sanij, potrkaval z nogo ob nogo ter se razgovarjal z menoj in Aljoško : zdelo se mi je, da se boji, da ne bi izgubil pogama. In imel je vzroka I dovolj za to: dasi so bili konji dobri, vendar je postajala cesta pri vsakem ko- raka težavnejša in tadi,,; konji so vo- zili očividno z vedno večjo nevoljno: treba je bilo že bičati in desni konj, i dobro, veliko in kosmato živinče, se je | že parkrat spotaknil, dasi je silil v straha | le naprej ter pripogibal kosmato gluvo skoro doli do zvončka. Stranski konj na desni, ki sem ga že dolgo nevoljno opa- zoval, je skapaj z dolgim čopkom na I komata, ^mahajočim semintja z l«ve na desno, že očividno popnšč&l 2adrgnice ter pctreboval biča, a vsled dobre na- vade je popuäcal tako srdito, kakor da se jezi sam na svoje slabost, in privzdi- goval kakor isker konj glavo, kakor da povprašaje za vzrok. In v istini je bilo strašno gledati, kako se metež in mraz, vedno večate, konji pešajo, cesta postaja vedno grja in mi ne znamo prav nič, kje smo, ali se peljemo proti postaji ali> kakorsneniusibodi zavetišča. (Dalje pride.) ljubljenci „Eiinosti" so prave „libe- ralne" mevže, ki so se iz straha pred Jjadstyom hiinili za največje pobožnjake ter tako igrali najžal ostoejšo nlogo izmed vaeh slovenskih strank. la ako bi no bili tega storiü, bi bila Grcntar in Gabrijel- čič šo sramotnejše propadla. Nazi mevžasti „liberalci" so torej naredili, karkoli je bilo v njih moči, za 87oje kandidate. Nobeno sredstvo jizn ni bilo prenizko, nobeno prepodlo, da bi ga ne bili upoiabijali. Posebno veliko uslugo jim je napravila hinavska „Eiinost" ia jim tadi izdatno pomagala, kor je naäe ljndstvo begala z masko „nadstrankar- stva". In kako se je ta stara „Edinost* zagrizla v goriški volilni boj! Na volilni shod v Sežano je poslala celo Hrvate iz Iatre agitirat za Štrekelja 1 To jo pa ni nič žeairalo v oöitanju, da je dr. Lahar- nar rojen Tolminee in ne Kraševec! Iz- kratka: Bojevati smo se morali proti dvema nasprotnikoma, ako abstrahiramo še agrarce in sociali9te. Boj je bil proti nam toli obsežen, da si ga aarn Gabršček in ž njim zavezani Makso nista mogla večjega žeieti I Poglejmo zdaj na Kranjsko! Eiina rosna naaprotnica Slov. Ljudske Stranke je mogla postati kranjska napredna Btranka. Ali kaj je ta storila t tej volilni kampanji? Nie! Ali hoče imeti „Edinost" dokazov? Ne potrebaje jih menda, ker nam jih sama podaja v prav isti številki v dopisu „Volilni izid na Dolenjskem". V tern piše: „Na vsej Doienjski ni bilo ne enega rasncga naprednega protikandidata. Tistih par protikandidatov je značilo za liberalce le odlomljene vejice z glavnega debla. Deblo broz vej in vejic pu ni drevo zmožno za življenje........ Tako pa so (namreč liberalci) mirno roke križera držali......M — Bodi dovolj! Tako pise „EÜnost" v isti številki, v kateri bi ho- tela našo zmago omalovažiti nasproti zmagi kranjske „Jjudske stranke". Ali ni to višek zmedenosti in konsuznosti! Ali se ne pravi to s praznimi penami tola- žiti vtlilce, ki bo se dali od političnih „farbarjev" (v te prištevamo tudi „Edi- nost") zapeljati, da bo s svojimi glasovi škodovali blaginji in mira v deželi ?! Ne pride nam niti na misel, da bi hoteli s tern kratiti priznanje „Slorenski Ljudski Stranki" na Kranjskem za njen veliki volitveni uapeh, ne! ampak hočemo le konstatirati, da so Bme z ozirom na naše agilne nasprotnike mnogoglasovni zmagi „Slov. Ljud. Stranke" naža manjglasovna zmaga jednakoveljavno na stran postaviti in da nima „Edinost" najraaujšega vzroka brbljati o raziočka rnej Kranjsko in Gori&ko I« Pogrebna pesem goriški Siberaini stranki. (V spomin 14. niaja 1907. — Parodija po melo- diji: Andreas Holer). *) Zložil penzijoniran pool. MoLlo: Liberalen osmežit. 1. Ta Gabršček Andreja, goriäki general Ja rekel, da ta šesti okraj je „liberal" A giejte čudo, drom, drom, drora Doživel strašni je polom : 0 Dreja jej, jej, jej. Gregorčič gre naprej 0 žalost neizgrunlana; Gregorčič gre naprej. 2. Ti GabrSček Andreja, goriški general Si šol na Gornjepolje, da bi „vangele" bral. A giejte atrelo, z neba grom! Nastopi Dreja hipodrora ! Je bežal na štacjon Je skoöil na peron, Volilci so zavpili: Eaj če ta Pantalon. 3. Ni prida a Kobarida, pregovor je že star, Vaakdo Te zdaj obsoja, Ti zviti mešetar ! Kot jež li&ico je spodil Tako z Gregorčičem si slril. Zdaj le pretrpi bol Ker earn si ee zabol Gregorčič ni Gredolčič On gor gre, Ti greš dol. 4. Na Bukovem se zbralo je mnogo mož na [shod. Da bi volitve naše kren?le pravo pot. Na fchod so vrine dohtar Pac Kot v fehrambo ta pozrešni muc. A Ijubi dohtar moj Klobuk poberi svoj Nas' rod Te ne posiuša On ni prijatelj Ttroj! 5. Pa Levpušček ta Jaž<3 je sal na „božjo pot", Je mislil, da potiane V3e klerikalce v kot. A prmojdunaj, rom—pom—pom, Na Banjäicah glej hipodrom ! 0 dohtar jej, jej, jej Ne ijncamo Te zdej Svoj „evangeli" shrani Le hitro mars naprej ! 6. Pa Levpušček ta dohtar je nevtrudljiv [gospod Tja T Crkno k sveti Ani je sei na „božjo [pot". Kako se tarn godilo je. Pove nomirno ma srce. 0 le sludiraj Ti, Kaj fanatizem stri ' 0 žalost neizgrantaaa Kako Te v srcu skli 1 7. Ti Rudolf Grnntar lepi, tominski advokat ! Si milovanja vreden, da si se dal speljat! Da hotel si na Dnnaj it, Saj bi ne bil od tega sit ! 0 Grnntar, dohtar moj, Zakaj si šel v ta boj, Na Danaj Ti ne pojdeä, Nasprotoik pojde Tvoj. 8. Ti Gabršček Andreja, le spij ga äe en kanc, In zdaj pokoro dclaj, le moli roženkranc ! Pa kaj Ti damo za en Ion „Lavorov venec" za penzijon ? Adijo general, Zagrizen liberal Naš rod Te je zavrgel Gregorčiča izbral. Nagrobrii nap is: (Epitaphium). Ti voščim, Dreja moj Ta večni mir pokoj. Da narod si izdajal To prich prič nebroj, *) >Zu Mantua in Banden Andreas Ilofor war j In Mantua zum Tode führL ilui die Feindes- \ [schar*. Napev se dobi pri uredništvu »Gorice«. Dr. Gruntar in „Soča". 1. „Ljuba raoja, kaj si strila, da propasti me pnatiä? Saj si trdno mi obljubila, da ti mene izvoliš !" 2. „„Oh, je res, moj sröek zlati, obljubila sein ti mandat ; ali kaj ti hočern dati, ko mi vse vzel erni je äkrat?"" 3. „Take ste na'prodne ljubce, v uatih vam se med cedi: pride drag — pa drage snubce vaše srce požoii ..." 4. »„Oh, nikär, moj zlati aröek, to ni, to ni, to res ni! Tvoja sern-------pa pij ga vrček, pa kak crrček privoači si . . ."" 5. „Kleta stvar, nii je agitacja obrnila narobo žop : psai vsa tvoja mabinacja ! nikdar veö — ta moj je sklep." ,,„üh, moj . , ."" (jok inškripanje z zobmi se enje v daljavi.. .) S Kanalskega. (Povolitvah. Tadi'pevska garda ni pomagala.) — Volitve so koačale, kako, pove obraz našejV hribih sc dela dan, v hribih žari . , .« Podal bi rad siiko o volitvah v 4 gorskih županstvih goriške okolice ! Ži- lostno-vesela je ta slika : — v e a e 1 a, da je padöl liberalizem pri nas ia kakor apam, ei je potolkel vse ude, da no bo mogel veö vstati ter med našini dobrim ljudatvom divjati ... Ž al o st na pa je slika, ker se še vedno dobe" možje, ki nimajo o diaciplini ia organizaeiji, o slo- gi in politiki pravega pojma : naj jim vaaj te volitve zbistrijo pogled v našo bodoč- nost .. . Zdaj pa čopič v roke in začnimo ! 1. Cepovan. — „Čopovan je ma- nisestiral. Naš shod je bil krepak odgo- Tor .. . vsem obrekovanjem .. . Zboro- valo jo 300 odloönib, zavednih voiivcav... Predaednik dä na gla«ovanje g. Gabrijol- čiča... so sprejme skoro soglasno in z velikim oduäevljenjem*. Tako jo pisala „Soča" o shodu 5, maja. — Ia 14. ma- ja ? Priäli so „odločni, zavedni volivei", pa dali večino kršo.-soc. moža, „Slogi- nemu" kandidatu g. J. Fonn. Gabrijeiciö je dobil vkljub vsemu „oduševljenja" in trganju podplatov eoz daa in po noči le 96 (ne 99 !) glaso?! In ko bi hiiopri- šlo do ožjo voiitve, bi bila polovica toh ali Se več stopila na našo fronto proti pristnim liberalcem ä Ia Mlekuž. In t>\ je prvi del mojeslike: voseli dogodek, da je padla čepovanska libe- ralna äanca — za vseloj! Živeli Čepovanci, libcralni matüdorji Vas ne bodo äe strli in podrli! Z Bogom na dplo — naprej. dokler ne izgine od Vasvsaka ßled hlrupenega liböralizma . . . 2. Grgar. — Ah, ubogi übarulci 1 Gela 2 giasa ate shranili v Grgarju za svojega kandidat«, čeprav so 5. maja „iz- vajanja govornikov napravila najboljäi vlis" . . . Grgarci se niso premialili za očitega liberalca, paö pa za s kr i tega — in to je äkoda : zakaj ne stoje možje trdno in stalno pri tem, kar enkrat re- čejo in obljnbijo ? Nad 200 je dobrih, katoiiäkih mož v Grgarja — in vendar je dobil g. Fon lo 98 glasov ! To je bila pomota, to je büa spietka — župau« Do- Jjaka, ki je provzol predsedstvo na Fo- novetn shodu, potem paagitiral za „agrar- ca" Streklja. Dragi moji, danea velja: ali cei mož, aii niö — ali odlocno na krsöanski ßtrani, ali pa nisi kristijan ! — Cast pa Ravničarjem in vsem Grgar- cem, ki se ni.so dali ujeti na sladke be- sede 3n obljube ... 3. Trebuša. — O Trebnäa, kdor te skuša — veden ma je spomin tvojih strmin... Tako je nokdo pel in si žele ravne coste. A giejte ! Ta kraj, ki tuko nujno potre- buje pomoči vrlih poslancev, pa voli proti takim?! Je skoro gotovo asoda trebuške grape taka, da nikjer prave strune ne ubere .... — Dan po vo- litvi primahali so nekateri delavci iz Tre- baäe; ponosno so se držali, češ, mi smo naredili s svojimi 103 glaai poslanca; a giej, spaka, ne mine še 12 ur — pa je spiaval trebuški poslanec po vodi in ni pastii za seboj nobene ceste .. . Da, Tre- bužarji, vi niste prave zadeli: kdo je ternu vzruk, ne vem. A zapomnite si to: če bo trebaäka pošta nosila v Trebašo „Sočo" in „Pritnorca" na kilograme, in ce ne po^l«date nikoii viäje, kaj neki še drngi delajo zunaj Trebuso: — onda ostanete vedno isti politiki, kakoršne ste «e skazali zdaj . . . Cast pa onim 9 rao- žem, ki so Ia sliäali, da drngod gre dru- gače, pa bo tadi volili — drugiče. 4. Trnovo. —Konec slike ! Bodi ta vesol! Ja, to lahko reöoin, da se je Trnovo najbolj obneslo pri zadajih vo- litvah ! Treba namreö pomisliti, da je od nekdaj Trnovo najtrdniäa trdnjava libe- ralcev; da so Voglarji najveöa opora na- pol-liberalca R. —in vendar je ta trd- njava padla,! "130 glasov za kršČ. kandidata in le 10 za napredojaka ter od vseh dolaveav 1 celi mokraö II! To je zmaga ! — Nič nt pomagalo, da so agitirali razui agitatorji; da so poäiljali cele kupe „kmetov" na vse kraje : — padla je liberalno-kmečka stranka. Ia če zdaj jec'i in vzdihuje in se jezi, tega ate knvi Vi, krščanski delavci in kmetje! A ravno zato cast vrlim kräcanskim vo- livcem — v prvi vr^ti Lokvarjom in L^z- narjem, od katerih so šli volit skoro vsi, kar jih je doma; cast tadi Nemcem in Rijavcem, Zavrharjem in vsem onim Tr- noveem, ki so volili g. Fona : giejte, zdaj se je pokazaio, kjo jo večina ljudatva, kje je prava stranka! Dajte äe v bodoöe tako — in äe boste zmagali. Vaš prijatelj. 0 gorskih volitvah! Sicer smeiSno, a resnično, kaj so naši naprednjaki pečenjali, le da bi bili zmagali pri volitvi drž. poslanca. V Pod- brdu se je uatanovil radi volitve drž. poslanca poseben odaek za podelite* krdmarske koncesije tistim, kateri bodöjo volili dr. Gruntarja. V t» odsek so bili izvoljeni naprednjaki, Mravlišev, Maškot in Damjan. Sedanjni obč. zastopniki v Podbrdu so se javno i/razili, da bodejo pri pri- hodnji volitvi stareäinstva volili z Gra- hovci Bamo, da propade „klerikalna" stranka. Dobro, le naaprotujte svoji ob- cini potem bodemo pa vam pregledali vaše račune, posebno pri vodovoda m vam prispevali k nepotrebnim stroškom, katere ste napravili občini Podbro. V Hadajnžni so Grahovski napred- njaki obeöali „Laklno vemu Janezu", ki ni bil pri shoda Podbrda, ako zma- gajo, da ma kar hram spraznejo. Oböin- skerau tijniku so pa elužbo odpovedali in ga rnialijo, odgnati kam pa ne vemo, ker je Hadajužinar. Pri odhoda gra- hovskib naprednjakOT iz Hadajužne je bilo mesto veselja ie preklinjevanje, ker se niso mogli na drngo iziioati, so se kregali čez hadajazinarski „pod met" in Bpomiiitsko k»polo miaio katere so Šli domov na Grahovo in Knežo. Da bi se bila vršila volitev na Grahovem nieo vai prijiitoiji mogli po- magati, vršila se je le v Hidajnžai. Da bi se ne biia naprednjakorn godila kri- vica pri volilni komisiji, ker so bili v večina naši odločeni, so grahovci napro- sili c. k. okr. glavarja v Tulminu. da jim odloei še tri liberalne price, ki bo poleg volilne komisije sline požirali. Neki temljinski naprednjak bo je izrazil: „A ben v naši vasi je tudi sama črna ovca, šo tisia ni prišla balit pa prabje (pravijo), da še volna od črne ovce je mejn uredna, kakor od bele." Poizvedeli smo tadi, da so na Gra- hovem vpeljaii novo stranko, s katero nameravajo spraviti zopet županatvo v liberalno gnezclo Grahovo. Ta stranka se bode najbrž imenovala „škrpetarija". Da se bodejo tej stranki pridražili tadi „brdavsarji" in „krpani", je gotovo, upajtro pa, da ne še kakšen Nem. Ratar. Is Zakojce so napredujaki vlekli okrog Kojce v Cerkno nekega 801etuega „p 1 a n k o m &u. A smola, ka je prišel v Gerkno, še voliti ni smei, a nuzaj v Za- kojce jo mogel starček peä hoditi. Kaj več pnhodnjič. Dopisi. Iz Dornberga. — Da spoznajo naäi čitstelji, liberalae magnate, hočam pod- pisani nekoliko naznaniti s!nčaj, ki se mi je pripetil v pondeljek 13. maja 1907 popoldne, ko aem nesel neku pisma na pošto, sem «rečal naäega, gosp. učitelja ki ga po navadi pozdraviin ia se ma odkrijem. On pa mi ne odzdravi, ampak nekaj pomrmra in gre par korakov naprej. Tu se pa naenkrat obrne in zakliče za menoj: „Vi Kaučio, počakajte malo !" Jaz se ustavim in strme pričakujem, kaj mi bo povedal. zakaj mož je bil zelen od jeze, ki jo ima proti Kavčičein. Na to mi reče: „Vi Kavčič ! Midva napraviva enkrat za vselej pogodbo". „Kakšno pogodbo ?u ga vpraäam. On pa pravi: „Vi, zakaj me zmiraj ne pozdravljate, ampak le, kadar se vura zijubi ? Vi ste tiöko, ki va3 opa- zajem vže čez eno leto. Eikrat pozdra- vite, enkrat ne. VČeraj sto md videli zjutraj in me niste pozdravil. Ste imeli Bhod ste ves srčal". Raksl sem ma pa : 6. Križman, kaj Vas bom pozdravljal $o 10 krat na dan, ko ae vozite gor in do! „a braceto". Na to mi reče : ,.E va8 že pozcam !„ „Dobro", mu rečem, „ako me poznate, je pogodba hitro sklenjena. „OJ danes uaprej vas ne pozdravim nikoli več!" G. Križman pravite da poznate dobro Kavčiče. Tadi mi vas dobro poznamo, a ne bojirao se vas nič. Vprašam van, g. Rrižman, ki ste tako študirani: kje stoji pißano, da se Vam sploh moramo odkri- vati in Vas pozdravljati? Če si mislite, da imate v Dornbergu premalo pozdravov se lahko odpravite, kadar vam ljobo. Mislim, da bo rnaio joka za vami. Saj Dornberžani niso nikoli hrepeneli po Va8. Vi pa ste prosiJi gosp. žapnika in Mrevljeta, naj glaaajeta za vas, tako vi- dite gospodine, od liberalnih magnatov se ne damo terorizirati. Mislim, da ste vže slišali ali čitali, da v Dornbergu ni polja za liberalce. Lahko streljate po čakli na Ijabo komor hočete! Mi ostanemo vedno isti! Le tolažito si liberalno jezico, kakor morete. Mala kopica vas je in äe teh večina tnjci. G. Križman ali sem torej jaz kriv, ako ne gre nič po vaši volji ? Saj veste da Dornberg ni liberalen in ne bo. Ako ljndstvo bolj spoštuje Kavčiče, kot vas, ste si sami to krivi. VaŠo jezico, katero gojite proti Kavčičem, pa želim, da jo äe naprej knhate, doklor vain je ljubo. Kaučič Franc. DarovL Za „Š ols ki Dom": Andrej Čormelj, trgovec v Gorici 10 K. Kot odgovor na stekli dopis v „Soči" št. 57 „Iz baške dolineM onemo- glih propalih lukajšnjih Jiberalcev poäi- Ijajo radostni radi zmago za „Solski Dom": Stari Lizar v Nem. Rata 3 K, obloški vikar 3 K, stržisbi vikar 3 K; Golob žu- pan 5 K; žnpnik Tine 5 K; Mežnarjev Franc, Ivan Torkar, 5 K; Nana, njegova soproga 5 K; Tomaž Grohar, rnesar 1 K; France Drole iz Oblok 1 K. Stopaj 31 K. Za Gregoroičev sporiienik. Rudolf Makarovič, c. kr. poštar v Avčah 10 K; Narodna čitalnica v Ptuji 70 K. Novice. Drag poslanoc. — V krogih slo- venskih liberalcev se govori, da je li- beralna Btranka potrošila za agitacijo pri sedanjih volitvah celih 30.000 kroa. Z% to naravnost ogrornno vsoto pa so dobili le Štrtkelja. Ali je SUekelj res vreden 30.000 kron ? Gotovo sami liberalci niso 0 tern prepričani; vemo namreč, da li- beralni prvaki izražajo skrb, kako bo „delal" na Danaju Štrekelj, ki nič ne zna. Michcle Gabrielli je v „Soči" iz- dal na svoje volivce sledečo zahvalo : „Vsein vrlim volilcera, ki so oataii dne 14. maja trdni iu zavedni navzlic vsem vplivom in pritiskom ter oddali svoje glasove meni kot kandidata narodno-napredne stranke, iz- rekam tem potom svoje aajtoplejäo hva- ležnost. Slava jiml V Trsta, 20. maja 1907. Mihtt G-auijelčič, višesodni svetnik". In zopet smo radovedni, kaj bodo rekli ljudje, ki äe nikdar niso zatajiii kräcan- skih načei, ko prelatov brat kliče „slava" zavednim liberalcem. Ta spoznamo vao liberalno ninavščino. Ko je bil Michele še kandidat, ni hotel biti liberalni kan- didat in njegov brat gospod prelat ga je selo zagovarjal, oedaj ko je padel, pa pove naravnost: Siava vam trdni libe- ralci. Dobro, da vemo, pri čem smo. Ožje volitve. — V Ljubljani je pri ožjih volitvah zinagal žapan Ivan Hri- fe ar z 3092 glasovi, kandidat S. L. S. Ivan Kregar je dobil 2102 glasova. Za Hribarja so šli na volišče tudi socialui demokratje in del Nemcev. Dal Nemcev je glasoval za Kregarja. — V Trstn bo izvoljeni trije socialiati, v Istri je propa- d©l dr. Laginja v obeh okrajih, ker so glasovali proti njema soc. demokratjo. ^r. Benkovič na Stajer^kem je zma- gal z vecino 838 glasov proti libaralcu Rošu. Kolikor je doslej znauo, je izid volitev po Av8triji sledeö : Sedaj je izvoljenih v veeh provin- cah, vštevši ožje volitve ; izvzemäi Gaü- cijo, 408 poslancev, ki se razdele glede na stranke sledeco : 82 aoc. demokratov, 66 krščanskih socialcev, 35 poslancev nemškega katoliškega centra, 24 nemških prostomislecev, 25 pristašev nemške Ijud- ßke stranke, 14 prostih vsenemcev, 18 nemških agrarcev, 4 vsenemci, 22 mla- dočehov, 5 staročehov, 33 čeških agrar- cev, 17 katoliških Čehov, 10 radikalnih Čehov raznih straj, 14 ltalijanov, 5 Ra- muncev, 5 Ra9inov, 8 Hrvatov, 2 Srba, 1 nem. radikalec, 1 Poljak in prosti so- cialec, 2 češka divjaka. Med 24 Slovenci so samo 4 liberalci. Kako liberalci delajo? — Volivna komisija v Vrtovina je 23. t. m. uničila vseh naših 81 glaBovnic, ker je bilo kan- didatovo ime tiskano na glasovnicah. Prišel je iz Gorice dr. Leupušček, ki sedaj menda sploh nima dragega posla, ter je naročil liberalnemn predsedniku komisije, žnpanaJožefa Čermeljn, najnničione tiskane glasovnice, pa naj ne omeni tega takoj v začetku, ampak še le ko začne skrutinij. Levpušček je šel menda v vse tiste občine, kjer so imeli liberalne ko- misije. Isto se je zgodilo v Ajdovičini s 35 našimi glasovnicami; medtem ko so nalepljeni liberalni listki veljali.— Čajemo od raznih strani pritožbe o liberalnem terorizmu, nasilstvih in sleparijah. Pro- simo, naj se nam vse take liberalne sle- parije in lumparije naznanijo in price zraven, da vložimo ovadbe proti krivcem. Liberalci ovajajo naše ljadi po nedolžaem orožnikom, ki sedaj sasledujejo le naše aomišljenike, med tem ko mi molčimo. Čemu trpeti krivico? — Imenik porotnikov izžrebanih za porotniške razprave tukajšne sodnije za dne 17. junija 1907 in naslednje. Imena 36 rednih porotnikov: Stubelj Filip, Šmarje; Tommasini Hektor, Ta- poglian; Marega Franc, Gradišče; Katin I Andrej, Čez-So{a; Rebek Franc, Lokavec; ! Mervib Jožef, Št. Peter; Marzini Franc, ' Gorica; Orzan Anton, Gorica; Msirašič 5 Anton, Lokvica; Rabbia Janez, Gorica; Cttndassi Jarij, Roman?; Pavletič Jožef, Miren; Djbida Karol, Gorica; Bratina Jernej, Otlica; Gastelliz Andrej, Gorica; Pagnacco Iran, Gorica; Hvala^ Karol, Gorica; Bizjak Ivan, Dol-Otlica; Čehovin Florjan, Branica; Doljak Jožes, Grgar; Brpgantič Jožef, Cerovo; Gossar Franc, Oglej; Černic Franc, |Št. Peter; Lapanja Blaž, Slap; Kovsö Franc, Hadajažna; Pahor Jožef, Renčej Gotič Alojzij, Gerovo; Bratina Franc, St. Tomaž; Grinover Ramiro, Krmiü; Ramot Jožsf, Garica; Pallich Emilij, Gorica; Klanzig Jožef, Št. 7id;.Fiegel Anton, Pevma; Gernatti Mihael, Cervinjan; Sussig Mihael, Gorica; Marni Antenore, Krmin. Imena 9 namestnih porotnikov: Maniacco Mihaol, Gorica; Kren Rijmund, Gorica; Pirona Ernest, Gorica; Panletig Franc, Gorica; Calot Dominik, Gorica; Venuti Valentin, Gorica; Sg»mz Anton, Gdrica; Monrovich Jast, Gorica; Zottig Ivan, Goricn. — Zdraviiiki priporočajo nska- terim bolnikorn kozje mleko. Ker ga je ta v Gorici težko dobiti, opozarjamo ob- Činstvo, da redi naš rojak žel. čuvaj I. Skok, na (-nvajnici št. 92 na Rasati tri koze ter lahko postreže z kozjim mlekoro. človek se rad vtika v cerkvene zadeve in pove marsikako tako nenmno, da se mu krave smejejo. Tadi agitiral je po Bakovem in Zakojci, pa ni pridobil niti enega volilca. „Vse se lahko čita", tako kri- čijo nekateri cerkljanski liberalni pro- svitljenc', ki vsiljajejo Ijndem snardliivo „Sočo" in „Slov. Narod". Dobro ! Po- glejmo sedaj kako pa oni delajo v tem Par dni pred volitvami je prišel en tak proBvitljenec v neko hišo, kjer je videl na mizi „politični katekizem", katerega vzame v roko in — rsztrga. G. Vaclav, ali kaj veste Vi o tem ? Ali je to svo- bodomisoijno ? V Čem danes še obstoji li- beral na stranka na Gerkljanskem ? V učiteljstvu in nekaterih kr- dmarjih. Ali bodo nčitelji in krčmarji zboljšali kmetijske odnošaje? ! Nikdar ne) Ti ljudje poznajo kmeta li tistikrat, ko ga rabijo za svoje namene, n. pr. pri volitvah in t. d. Kmetje so sprevideli, kedo je njih prijatelj in k d o j e Bovražnik. Žtev. 1341 "Op. Drušfva. I Razglas. I Naznanja se, da 39VNA DR9ÜB9 i zaslavil I. četrtletja t. j. mesecev, januarija, fcbrnarija in marca 1906 začne v pondeljek, 10 junija 1907, I ter se bo nadaljevala naslednje de- i lavnike in sicer četrtke, in pondeljke \ od 9. ure zjutraj do 1 popoludne. Od ravnateljstva zastavljalnice. V GOHICI, 7. maja 1907. Pozor! Cerkljanske novice. V Cerknem se vedno bolj pogostoma vršijo nočni nemiri, ki kalijo vaščanom nočno spanje. Nemire provzroča tista mladina, na katero je cerkljanski do- pisnik „Soče" tako ponosen. Razbijanje, kričanje in divje kletve so na dnevnem redn in to zlasti ob nedeljah in praz- nikah po nocii. Glavni „junaki" so pri tem sinovi oböinakega stareäine Breliha. Kako naj potem žapanatvo kaj akrene proti nočnim nemirom, če so glavni razgrajači sinovi oböinskih starošin. Prof s takimi starešinami! Liberalci „grantajo" sedaj, kako bi bilo Jepo, de hi bil Grantar zmagal: mesto dežja bi kar svitli cekini paduli iz neba in Rnkoväöoku bi se bild izpolnila vroča želja, da bi se bil civilno poročil. E|, Jože ostans äe vedno naprej le star sant . . . Krčmarju Makuca se zdi sdrna cerkev prevelika. Zakaj pa ni ostal v Policah, kjer imajo manjšo cerkev. Ta dr Vabilo k veselici, katero priredi dekližka Sola „E'izabetisöe" v Tomaja o priliki blagoslovljenJ8 nove šolske stavbe dne 13. junija ob 3. uri pop. v šolskih prostorih. Vapored zanimiv. Med poaa- meznimi dejanji bodo pele gojenke „Eü- zabetiača". Veselica se ponovi dne 16 janija ob 3. uri pop. Radodarnosti niso stavljene meje radi velikih potreb zavoda. K obilni udeležbi vabi uljudno „Elizabetišče". Vabilo k äolski veselici,v katero priredi äolska mladina iz Vel. Žabelj v prostorih blag. g. Rovia v gradu dne 26. maja ob Sl/2 popoldne. Vspored : 1. Na- govor; 2. A. Kosi: „Letni časi" spevoigra; 3. Angelik Hribar: „Oba junaka", prizor s petjem, ueenec Štokelj Anton ml., mid. Troha Leopold; 4. Igra : „Boječa Olga", učenkn: Troha Marica str. (Milena), Troha Marica ml. (Nadica), Mihelj Marica (Olga) in Slejko Milka (Srečka) tnr ač. Troha Leopold; 5. 1. Gagliero: „Špacakamin", jjrizor s petjem, uö. Er. Troha; 6. I. Zirovnik: „Knkavica", dvogl. petje; 7. „Sarafan", prizor s petjem g.čna Rožica Troha, uö. Marica Troha ml. 8. V. Parma: „Mladi vojakiM, prizor s petjem. Vstopnina 40 vin.; sedež 40 vin. Ker je čisti doho- dek namenjen v nakap knjig za tuk. šolsko knjižnico, vabi uljudno k obilni udeležbi Šolsko vodstvo v Vel. Žabljah. dr. Tretji planinsk! izlet odseka Oorice S. P. D. se vräi v nedeljo dne 26. maja t. 1. na Trstelj in Komen. Odhod iz Gorice je dopoldno ob 8. uri z vipavskim vlakom z jnžnega kolodvora. Prihod v Prvačino ob 8. uri 37 min. Oi tod pešizlet raimo Železnih vrat na Tr- stelj (643 in.) Na vrhu je oddih In rai- gled po okolici in v daljavo. Sastop na Lipo in v Komea, kjer je potem daljši odmor. Prihod v Komen nekako ob pol dveh popoldne. Povratek na Rihemberg in z večernira vlakom ob 6. uri 26 min. na državni kolodvor v Gorici (prihod ob 6. uri 59 min). Za odmor na Trstelju je dobro poskrbeti si malo prigrizka. Edino naš rojak v Gorici, optikar I. Primožič, v ulci Vetturini St. 3 ma veliko zalogooptičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna o^ala, zlata in iz liikla, sie- kla iz kristala, v vseh številkah. Vzalogi ima razne toplomere, daljnoglede, baro- metre, mikroskope, vage za vino, za žga- nje, za špirite, livele za zidarje, miz^rje po najnižji ceni. Izvrsuje vsakovrstne poprave in iste doslavlja na dom. Cciijciiini volilcem iz tolBiiinskejj;a ^lii\arsi\a in Icanalske^a »odziega okra- ja, ki so mi z innogoštevil- nimi glasovi poverili držav- nozborski mandat, izrekaln tem potom svojo presrčno zahvalo za to zaupanje z za- gotovilom, da hočem po svo- jih močeli delovati za nji- hove pravice in vsestrariske koristi. V GORICI, 25. maja 1907. Dr. fltifon Sregorčič, državni poslanec. Volivcem sežansko-ko- mensko-ajdovskega vo- livnega okraja, ki so mi 14. in 23. t. m od- dali svoje glasove izrekam tem potom svojo prisrčno zahvalo za zanpanje, ki so mi je s tem izkazali. Tomaj, 24. maja 1907. Dr. Peter Laharnar. ilnton IvanDV Pecenlio Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih bclih in čmih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; plzenjskega piva »prazdrojc iz sloveče oeškc >Moščanskc ^, vovarno«, in domačega - steklcnicah, kojoga pristnosi se jamcu Zaloga ledu katerega se oddaja le na debelo po 50 kg naprej Vino dostavlja na dom in razpošilja po želoznici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 66 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš- tena in točna. m m m m m m u „Flox je fotografiski aparat s katcriiu lahko vsak Lrez znanstva l'otogni- iira. Aparat do- gotavlja podobo (sliko) v 5 knit 7 cm in static z celo elegantno komplctno op- ravo in pojas- nilom samo 6 K. Pošilja po post- ii em povzetju H. Weis, Dnnaj XIV ;{ iSechsstr. V mizar in m1:. Dlchlstf. 73, St. »Subu8tinngaNHi3 2(i. Zalagatclj c. kr. držuviiih uradnikov. IIiiNtroviiiii conik iir. vori/lc, zlatlh, Nr«>l»riiili in Chiiiu srclirnili i/.dclkov, kakor tudi ruziilli ^udul nil utrojev gratis in franko. Zastopniki se iščejo. Slične anocene so ponarejeno. VIR ZPRÄVJÄ so alkohola proste pijače, med katerimi so nedosežni s pomočjo Marsnerjevi šumeči limonadni bonboni, (malinov, limonov, jagodni, črešnjev in mareličen okus) ŠUMEČA LIM0NÄPÄ. Na leto se porabi do 40 milj. komadov. Prvo češko delniško društvo za orient, sladkorno blac in čokolado prej A. Maršner, Kraljevi Vinogrdy. Glavno zastopstvo: Dunaj VI., Teo baldgasse st. 4 blizu Naschma v Kerševani & Cuk G0HIC9 - Stolni trg 9 (piozzc Duomo) - GORICB priporočava svojo zaloj^o si vail ii ill strojev ntznih yistemov za innctno vezenje (rekamiranje), katere pro- dajava tudi na mesečne obroke. — Xalo^n «Ivokoles. — Helniiiiciiai delavniea, koncc Hašlela žt, 4 sprcjema vsako popravo ši- valnih btrojev, dvokoles, pušk in samokresov.. Šivalne stroje in poprave jamčiva od 5 do 10 let. OGLAS. ; V deželni trtnici v Podturnu so še na razpolago naslednje .vrste* vrlnih rastl n za presajanje: Jagode »Docteur Alorere« z debelim plodom po 4'— K 100 j ,, »Marguerite Libreton« ,, 4'— „ „ ! Paradižniki rudeči, debeli, zgodnji ,, 0*50 „ „ „ »Optinus« rudeči, debeli, gladki grazdati „ 0*50 ,, ,, Zelena (šelna) praška velika „ 0*50 ,, ,, Malancane vijolčaste, pritlikane, zgodnje ,, 0'50 ,, ,, Paprika štirivoglata ameriška ,, 050 ., ,, ,CentFaIua posojiluiea6 rcgistrovana xadruga v (Joriei, ulica Yetturirxi St. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečRa odplacila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mescc. Posojuje svojim članom od 1. januarja 1907 tiu menice po B°|OI na vhnjižbo po 51|2°|O Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.