St. 14. V Gorici, v soboto dne 1. februvarija 1913. Izhaja trikrat ne teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiijana: vse tetO. \ i.^iVitK^V "/• » . . 10 „ Vs „ . . 5 „ . Za Nemčijo K 10*60. Za Ameriko in inozemstvo... , . . .K 20.— .,.«.. Posamične številke stanejo . . , .10 vin. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLI1I Telefon št. 83. »Vse za narod, svoboda in napredek!« Dr. K Lavtič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici v Gorici v I. nadstr. na ' Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.,— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. K procesu pii Mori t Biro Proces, ki se vrši pred poroto v Ro-vinju in o katerem poročamo obširneje na drugem mestu, razkrinkava strmečermi svetu občinsko upravo v Pulju, v edini avstrijski vojni luki, to je upravo, ki se je nahajala v laških rokah. Nekaj kazenskih razprav je že bilo in že te so pokazale, kaj vse je bilo mogoče v upravi Puljskega mesta, kako oškodovanje mesta se je izvršilo tekom dolgih let, kake sleparije in goljufije so počeli razni višji in nižji na-stcivljenci pri Puljski občini. Ali te razprave so bite šele preludij h glavni porotni razpravi, ki je pričela ta teden in ki tako globoko posega v značaj Italijanov, v njihovo poštenost in' sposobnost za občinsko samoupravo. Proces, ki se sedaj vrši, dokazuje obtožencem tatvino, poneverjenje, sleparijo, goljufijo, ponarejanje dokumentov in kaže, kaka .zločinska družba se je nahajala med magistratnim uradništvom v Pulju. Proces postavlja v čudno luč tudi samega bivšega načeinika te uprave. Pred leti že so prihajali v svet glasovi o slabih financah Puljskega mesta. Ali če se toži kje o slabem stanju mestnih financ, se more pokazati tudi na vzroke; glede Puija pa so ugibali in ugibali, zakaj pravzaprav se na naravnost nenavaden način slabšajo mestne finance, zakaj ra- POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »Prišel je knez. Vsi smo sedeli v go-stinjski sobi in se razgovarjali o bližnji poletni sezoni... Mama je izrazila željo, da preživi poletje na rjazanskem posestvu. \ »Nadejam se, knez, da nas boste po-setili?« je vprašala. »Drage volje, ako dovolite. Nadejam se, da dobim poletni dopust,« je odgovoril knez in se priklonil spoštljivo. Babica je odšla po nekaj v obednico. Papa se je spomnil nekakšnega posla v kabinetu. Babica je glasno poklicala mamo. Ostala sem sama s knezom. Videti je bilo, da ni hotel tratiti ugodnega časa, in poleg tega je bil prepričan, da je to samo formalnost, ker je bil moj povoljni odgovor že zagotovljen po očetu in tudi vsled njegove zunanjosti in zvez v Peterburgu. Zato je pričel naravnost brez predgovora, stejo dolgovi, se višajo doklade, ko pa ni nič pokazati, kaj takega da bi bila občina napravila, kar bi opravičevalo slabejše stanje, ali da bi jo bilo zadelo kaj izrednega, kar bi vzročilo slabo gmotno stanje občine. Leta 1911. pa je culo Puljsko mesto nov prijetno zvoneč glas novega župana dr. Varetona, ki je obljubil nov ekonomski in administrativni program. Vse je verjelo njegovim besedam — ali le prehitro se je pokazalo, da dr. Vareton ni mož, ki bi potegnil občinski voz iz jarka ter ga spravil v pravi tir. Proti koncu 1911. in začetkom 1912., ko se je bližala občina katastrofi, je kar deževalo obtožeb na dan in nekateri občinski svetovalci so bili v velikih skrbeh. Zahtevali so na primer od takratnega vodje plinarne in elektrarne inženirja Lebana pojasnila glede na množeče se pritožbe, ali pojasnila ni bilo in dotični občinski svetovalci so demisijonirali. To pa je bil dogodek, ki je vedel do razkritja koruptne občinske uprave v Pulju. Občinski svet ni mogel več skleniti ničesar postavnega brez števila svetovalcev, kolikor jih je odstopilo. Z dekretom z dne 21. febr. 1912. je bil Puljski občinski svet razpuščen in dne 23. februvarija lani je prevzel občinske posle v Pulju okrajni glavar baron Rudolf Gorizutti. Koj na to pa je počilo na magistratu in kamor je pogledal vladni komisar, katero knjigo je odprl, od povsodi mu je svetilo v oči delo kampre: sleparije, goljufije, poneverjenje, ponarejanje dokumentov, »Klavdija Antonovna! Dovolite, da se poslužim tega slučaja in da vam povem, kar mi že davno leži na srcu... Govoriti hočem odkrito, popolnoma uverjen, da me boste razumeli. Ko sem torej prvikrat prišel v vašo hišo, ste napravili obedve čudovit utis name, vi in Uda Antonovna. Reči moram, da ste napravili močen in globok utis name baš vi, videl pa sem, da ima vaša sestra velike vrline. Spoznal sem se pobliže z vašo rodbino, priljubila se mi je zelo, a tudi napram meni ste se vedli vsi zelo naklonjeno. Tedaj se mi je porodila misel, da bi bila zame velika čast, da se zvežem s tesnejšimi vezmi z vašo rodbino, z vezmi zakonskimi. Naravna zahteva mojega srca bi bila, da bi dal duška svojemu čuvstvu za vas, toda nisem mogel pregledati, da je Lida Antonovna starejša hči v rodbini, in da ima poleg tega take vrline, ki vzbujajo globoko spoštovanje. In ne premišljujoč nadalje, sem pre-obvladal in zatrl v sebi čuvstvo do vas, in s popolno iskrenostjo zasnubil Lido Antonovno...« »Vi je torej niste ljubili, marveč samo spoštovali?« sem vprašala, zroč mu ostro v oči. nepravilnosti križem naokoli. Iz občinske blagajne je izginilo tekom let več stotisoč kron, malenkostne reči, kupljene za občino, so bile drago plačane, mestni delavci so morali služiti svojim višjim za njihovo delo, olačani pa so bili od občine, denar nabran za občino, je romal v žepe uslužbencev; nobenega reda v knjigah, nobenega pregleda, vse »aha buona«, kakor kdo more, tako so sleparili in goljufali. Skontriranje blagajne ni nikdar odkrilo nobene nepravilnosti; no, vsak si lahko misli, kako vestno se je to vršilo. Nekateri izmed obtožencev so sami kradli; drugi pa so »delali« skupno. Kadar je le odkod pretila kaka majhna nevarnost, so pa trgali iz knjig stranice, uničevali pobotnice, večali ali manjšali številke v knjigah kakor pač jim je kazalo, da si morejo pomagati... Vse te lepe reči se perejo sedaj pred poroto v Rovinju in pod-pričujejo, kako nezanesljiv je italijanski živelj, kaj trpijo občine pod italijansko upravo, kake neverjetne reči se dogajajo pod gospodstvorn italijanskega življa v primorskih deželah, nevarnega življa, ki je pa centralni vladi še vedno tako pri srcu, kakor se je to pokazalo te dni v naši Gorici! Tisti čas, ko se razkrivajo v Rovinju italijanski upravni talenti in italijanska poštenost, so dobili še potuho — dasi ve vsak, kaj se je godilo pri volitvah v goriško trgovsko in obrtno zbornico pred tremi leti in kaj se je godilo sedaj. Ali primorska dežela je še vedno — dežela neverjetnosti! Opozarjamo pa slovensko javnost na proces v Rovinju. Sledi naj mu vsakdo pozorno! JttPSlOMSlfl) ipifljl (V. Knaflič.) Današnji položaj Jugoslovanov. (Dalje.) V pangermanskih in vladnih krogih se mnogo govori o ruskem panslavizmu. To ni nič drugega nego stara ruska ideja, zavzeti ves vshod s Carigradom vred. Nikdar ne odpustim Avstriji, da je ona na tako neodpusten način sama dajala naj- »Knez očividno ni bil pričakoval tega vprašanja, sploh nikakšnih vprašanj. Mislil je, da bom dovolj poučena od očeta, in da mu bom pomagala, da bo lahko kratko in srečno prišel do cilja, ki ga pričakuje on in tudi jaz. Pomolčal je nekoliko, nato pa je prikimal z glavo. »Ne, jaz sem bil iskreno naklonjen Lidi Antonovni,« je odvrnil. »Kot starejši hčeri?« »Nagubal je čelo, a v očeh mu je zasijalo nezadovoljstvo. »Ne govoriva o tem!« je rekel, »čuv-stva so skrita globoko v duši vsakega in nihče drugi jih ne more prav umeti. Bil sem ves uničen in potrt z izgubo Lide Antonovne, toda življenje izceli v nas rane za največjimi izgubami. Čas je minil in jaz sem uvidel, da morem dati duška svojemu staremu čuvstvu, čuvstvu — za vas, Klavdija Antonovna... Verjemite, da je to čuvstvo iskreno in vroče... Vaš papa in mama sta z menoj.- Ostaja mi. torej še na-da, da boste blagovolili tudi vi pristati na mojo ponudbo... Bodite moja žena!..« »Dasiravno sem vnaprej vedela, f kaj bo rekel, vendar so me njegove besede, boljšo podlago temu panslavizmu s tem, da se je sama identificirala s pangerma-.... nizmom; ona ni videla, da ima Bulgarska težnje po samostojnosti tudi nasproti Rusiji; ona m videla, da bi mi vsled gospodarskega in političnega, položaja mogli biti najboljši prijatelji Srbije, ni videla, kako velikanskega pomena je samostojna balkanska država brez Turčije. Treba le pomisliti, kakšna garancija za svetovni mir-bi bila kakšna 7. balkanska velevlast, ki bi bila v enako dobrih zvezah z Avstrijo in isemčijo kakor z Rusijo, ki bi torej bila srednik med trozvezo in Tripelentente. Toda naša diplomacija je popolnoma zar služila sodbo, ki jo imajo avstrijski narodli o nji. Ona je nasprotovala Srbiji in tako, poKazala, da so ruski Črnosotenjci boljši prijatelji Balkancev nego avstrijski »Kut-turtrager*. Potem, ko je ona sama prisilila balkanske države, da so iskale pomoči pri Rusiji in ko je sama kriva nekih uspehov ruskega panslavizma na Balkanu, je sama pri sebi denundraia avstrijske ..Slovane, da soglašajo s tem črnosotenjskim panslavizmom, ter zato dala prosto pot Magjarom in stopila v zvezo z njihovimi brati po zgodovini in kulturi, Turki, i Kaj torej zahtevajo avstrijski Slovani? Kar-dinalna zahteva je: odprava dualizma; pozitivna zahteva: priznanje aneksije skoro. cele evropske Turčije od strani balkanskih držav. Narodna samouprava ali ho— merule, in dokler je taka državno-pravna notranja izprememba nemogoča, upravna koncentracija Jugoslovanov v eno realno politično individualiteto namesto mnogih historično-političnih individualitet, in sa-mostalna Hrvatska, ki bi bila z Ogrsko zvezana le v toliko v realni uniji, kakor Ogrska z Avstrijo; carinska in kesueje tudi politična zveza z balkansko federacijo. Nasprotniki trializma smo iz več vzrokov: Kot naprednjaki načeloma zahtevamo samoupravo za avstrijske narode v smislu ideje kulturne samobitnosti in politične neodvisnosti vsakega naroda. Kot dobri Avstrijci odklanjamo trializem, ker priznavamo gospodarsko in prirodno potrebo enotne in velike Avstrije ter smo radi tega pristaši takega avstrijskega centralizma, ki temelji na homerule. Povrhu-tega imamo pa še druge vzroke, zakaj nam trializem ni simpatičen. On bi nam posebno zadnje tri, zbodle, in vsa razlju- , cena sem naglo vstala. »Knez, vaša ponudba je zame preveč častna...« sem rekla z dušečim se glasom, »tako častna, da je ne morem sprejeti.« »Ali zakaj? Prosim vas!..« »Vi želite vedeti, zakaj ne?« sem nadaljevala z istim glasom, »ker niste nikdar povedali Lidi, da jo ljubite samo, ker je starejša, ker ste ji torej — lagali in se tudi meni lašete, kakor ste se njej;. ker jaz bolj cenim in spoštujem svojo ubogo sestro, kakor vi; ker vas, knez, zaničujem...« »Več nisem mogla govoriti: čuvstvo razburjenosti rne je davilo v grlu. Nisem se mogla več obvladati iz strahu pred mislijo, da bi zajokala pred njim in da bi videl moje solze. In dasiravno mu nisem povedala niti stotega dela od onega, kar/sem mu mogla in morala povedati, sem mahoma zbežala v svojo sobo in tam,dala duška solzam... »Čez par minut je prihitela k meni mama... morda neposredno koristil, če bi mi mislili le egoistično na samojugoslovanske koristi. V trenutku pa, ko je Avstrija triali-stična, postane akutno vprašanje velike Nemčije, t. j. združitve pretežno nemške tretjine z Nemci jo, kar t J ne bilo le nov povod evropskim komplikacijam, marveč tudi udarec proti Cehom. Neglede na to bi tudi velika Nemčija utegnila postati nam nevarnejša nego je zdaj, ker bi takrat ne prišla v upoštev kulturna moč nemškega naroda,.marveč bi se razvil nemški državni imperializem ali bolje, državni panger-manizetn, ter bi tako Jugoslovani ne glede rta Ogre bili izpostavljeni dvema državnima imperialističnima težnjama, nemškemu pangermanizmu in ruskemu pansla- i vizmu. Tako pa je ideja Jugoslovanov splošnejša, mnogo bolj kulturna in mnogo bolj avstrijska. Mi odklanjamo ruski pan-slavizem ravno tako kakor berlinski pan-germanizem, se zavzemamo za kulturne stike med vsemi Slovani, zahtevamo samoupravo in neodvisnost Balkana, vse to pa v taki državno-pravni obliki, da bi velika (na homerule podlagi centralistična) Avstrija stopila v zvezo z balkansko za-jednico, ter bi bila ta zveza politični izraz obstoječe gospodarske in zemljepisne skupnosti Podonavja in Balkana. Da se vsaj približno misliti, kako velikanskega gospodarskega in kulturnega pomena bi bila taka zveza, zlasti še, ker bi bila taka zveza krepka srednje- in jugovshodna evropska organizacija, ki bi držala v orientu ravnotežje Rusiji, Angliji in Italiji, dočim bi ta organizacija ne mogla nikjer drugje iskati kolonij, ker nima do njih dostopa in bi se vse njeno stremljenje, kolikor bi ne bilo naperjeno na izpolnitev gospodarstva in kulture na znotraj, moglo obrniti le v Malo Azijo. Tako bi nastala na temelju samouprave od Sudetov do Zlatega roga, od Bodenskega jezera do Jadrana, Egejskega in Črnega morja in Poljskih nižin politična organizacija mnogih narodov ter samoupravnih in državnih enot, organizacija torej, ki bi združevala zuake zvezne države in državne zveze. • Danes je sicer utopija govoriti o eni sami monarhiji od Sudetov do Črnega morja in Egejskega morja, ni pa utopija govoriti o enotni politični organizaciji na imenovanem teritoriju. In taka organizacija, ki je zgodovinska potreba toliko Avstrije kolikor balkanskih držav, je danes mogoča le v obliki, ki dovoljuje posameznim narodom na tem teritoriju popolnoma svoboden razvoj. Mnogo je še narodov, ki svoje kulture niso razvili do onega viška, kakor sami žele. Tem narodom gre le za to, da varujejo in razvijajo svojo samobitnost, da pospešujejo svojo lastno moč, skupne gospodarsko zvezo ter razvijejo iz sebe na tej podlagi tako politično oblico, ki se sklada z njihovimi gospodarskimi in kulturnimi težnjami. (Po »Narodnih Listih«, z dne 22. jan.) Sijajni vspehi slovanskega orožja na Balkanu, tako presenetljivi za zapadno Evropo, so brezdvomno mnogo pripomo- gli, da se je tako povzdignila zavest vseh Slovanov, ki ječe Še vedno pod tujim jarmom. Ko so si upale male slovanske države na Balkanu, opirajoč se edino le na pomoč enako male Grške, spustiti v boj s turško *velevlastjo«, da bi osvobodile iz osmanskega robstva svoje slovanske brate in izvedle delo osvoboje brez pomoči Evrope, celo proti njeni volji, da bodi ohranjen na Balkanu status quo, ni treba obupati niti drugim, še vedno pod-jarmljenim Slovanom. Z vso pravico morejo pričakovati, da jim vzide jutranja zora, oznanjajoč prihod dneva svobode in pravice. Pod vtisom balkanskih dogodkov so izginili zadnji sledovi nasprotstva med avstro-ogrskimi Hrvati in Srbi in njihova že krepka zavest narodne enotnosti, preživi z lahkoto persekucije, s katerimi jih zasleduje v Dalmaciji avstrijska vlada, na Hrvaškem ogrska. Ogrski Slovaki in ga-liški Starorusi, enako kruto zatirani,1 se pokore v ječah zato, ker so z ubogimi groši pomagali ranjenim jugoslovanskim bratom. Toda niti ti ne obupavajo, ampak pričakujejo z navdušenjem bodočih boljših dni. Da, celo Poljaki v ruski državi in na Poznanjskem. pozdravljajo radostno vspe-he bulgarske^a in srbskega orožja, ker vidijo" v njih poroštvo, da pride tudi za pravične težnje poljskega naroda, po samo-štainem kultur.iem, gospodarskem in narodnem razvoju, dan uresničenja. Sočasno z radostnim razburjenjem med podjarmljenimi Slovani pa je bilo v Ogrski in v Avstriji možno opaziti drug pojav, ki so nw nadeli ime patriotičnega pojava. V Ogrski se kaže v zasledovanju Srbov in Slovakov radi njihovih simpatij j k balkanskim Slovanom, v Avstriji, med j klerikalnimi Nemci v neprikriti težnji po vojnem pohodu na Balkan, med gališkimi in Ukrajinci v pripravah na novo vstajo Poljakov proti Rusiji. V to gibanje pada da nes petdesetletnica usodne poljske vstaje z dne 22. prosinca 1863. Cela poljska Galicija, izvzemši strogo konservativnih krogov, proslavlja danes ta dogodek, in sicer kot radosten dogodek. Zato so izločene iz slavnostnih programov žalne bogoslužbe, da bi ne kazile radostnega dojma te proslave. Ni li to zmota? Imajo Poljaki, naj-šibo le gališki, vzrok radovati se nad izbruhom vstaje z dne 22. prosinca? Vstaja iz leta 1863 spada v zgodovino in njeni historiki, Poljaki in Rusi, še izra-žaja o njej soglasno, da je bila v veliko nesrečo ne le Poljakom, ampak tudi Rusom, in mi lahko pristavimp, da je bila v veliko nesrečo za vse Slovane. Ruska država je stopila z dnem 19. svečana 1861, z osvobojo naroda iz robstva, na pot velikih liberalnih poprav, ki se niso mogle ustaviti ob mejah poljskih gubernij. Celo v samem Petrogradu je pihal takrat svobodomiseln veter in je vladalo razpoloženje, ugoditi predlogom mejnega grofa ^ielo-polskega in dati Poljski avtonomijo. Toda trud Wielopolskega, ki je bil pri namestniku, velikem knezu Konstatir.u Nikolaje-viču, viceprezident državnega sveta poljskega, je zadel na odpor med njegovimi lastnimi krajani. Ti so bili že takrat (1863) pridobljeni za revolučni načrt Ludvika Mieroslawskega in niso hoteli sprejeti izboljšanja iz rok ruske vlade, ker bi to uni- XIV, »Kaj si storila? Kaj si storila? Ti si razžalila kneza!... Ti bedasto dekle!...« »Obraz njen je kazal popolno zmedenost. Videlo se je, da je čutila ta trenutek, da je silno nesrečna. Jaz sem ji gledala naravnost v obraz in prav nič me ni zme-del njen pogled. Kakor da je vstala gluha stena ta čas med n2mi, kakor da to ni bila moja mati, ki sem jo ljubila tako nežno in ki je mene ljubila tako vroče in iskreno. Da, ta trenutek se je porodilo v moji duši ono hladno odtujenje, ki je potem rastlo in rastlo in me privedlo do odločilnega koraka. j»Nisem ga razžalila jaz, temveč on mene!.. Da, da, on je mene razžalil...« »On! Tebe? Kaj govoriš? S čim? Ali ti je rekel kaj, kar ni bilo spodobno?« »O, ne, ne! Bil je zelo spodoben. Počakal je šest tednov, ne več, ne manj... Ali ni to dovolj, da se pozabi in da izgine najiskrenejša ljubezen iz srca? Kaj pa vi, vi! Torej v tem časi se ohladi h«di nežna roditeljska ljubezen.« »Klava!« •ilo vpliv katoliške duhovščine na poljski I narod in katoliška cerkev se svojemu go- I spostvu nad Poljaki ni hotela odreči. Poljakom se je posrečilo, pridobiti zase Napoleona III., ki je s svojimi diplomati pridobil proti Rusiji Avstrijo in zlasti Anglijo, in ko je dne 22. prosinca 1863. izbruhnila vstaja v Varšavi, je stala na strani Poljakov proti Rusiji cela Evropa razen Pru-sije, katere politiko je vodil že takrat da-lekovidni Bismarck, in — Turčije, Nastala je torej dvojna vojna. Na Poljskem se je spoprijela ruska vojska z vstaškimi četami in strast je gnala obe stranki celo do okrutnosti. Drugo vojno je bojeval ruski kancler, knez Gorčakov, ki je našel v kritičnem trenutku izdatne podpore v redaktorju »Moskev. Vjedomosti«, M. N. Kratkovu, z diplomati skoro cele Evrope. Najprej je bila vstaja vdušena na poljskih bojiščih, malo potem je položila orožje tudi evropska diplomacija pred odločnim tonom not kn. Gorčakova, ki je stal na stališču, da je vstaja notranja zadeva ruske države, v katero umešavati se, nimajo sosedje pravice. V listopadu 1863 je bil dobojevan boj tudi na diplomatičnem polju in za sledečih persekucij v Poljski ni evropska diplomacija ganila več za Poljake niti s prstom. Rusija je ostala torej 1. 1863 zmagovalec, toda sad njene zmage je uničil 1. 1866 in 1870 Bismarck. Poljaki so po nesrečni vs.aji izgubili zadnje ostanke svojih svoboščin, in, čeravno je minulo že petdeset let od one dobe, izgubljajo še vedno. Pridobila ni ničesar niti Rusija, razen da ima od te dobe enega obupanega sovražnika več. Rusko je po zmagoviti potlačitvi vstaje nastopilo nepravo pot. Mesto da bi velikodušno, potem, ko je kaznilo krivce, odpustilo zapeljanim in si pridobilo njihovega prijateljstva, se je dalo zapeljati od maščevanja in se maščevalo največ samo na sebi. Maščevalo se je in se ma ščuje še danes nad Poljaki, akoravno ti že davno sami iščejo pota k zbližanju z ruskim narodom in njega državo, in s tem si vzgaja na svoji najvažnejši evropski meji samo neprijateljev. Maščevalo se je i. 1866 nad Avstrijo in dovolilo Prusiji, da jo je po zmagoviti vojni izgnala iz nemške, države in iz zadnjih ostankov severne Italije. Maščevalo se je i. 1879 nad Napoleonom, III., in, zagrozivši Avstriji, ki je hotela Franciji na pomoč, je pripustilo poko-ritev Francije. Kot posledica te ruske maščevalne politike je zavladal, v Avstriji dualizem, ki je izdal tukašnje Slovane v plen Nemcem in Mažarom, nastala je močna nemška država s Holienzollernci na čelu, ki so umeli navezati Avstrijo nase in s tem na eni strani okrepili tukajšnji nemški ži-velj proti Slovanom, na drugi pokazali Avstriji pot na* Balkan, kjer je možno dobiti nadomestila za zgube, ki jih je utrpela v Italiji. Zmagovita Rusija sama pa, akoravno se je spametovala že 1. 1875 in za-branila novo nemško-francosko vojno, je sama podlegla vplivu Nemčije, in preko vseh naporov Aleksandra III., odtehtati ta usodni vpliv z alianco s Francijo, se ga še danes ni otresla. Petdeset let je minilo od poljske vstaje in nje posledice občuti še danes vse Slovanstvo. Drugače bi se bile razvile zadeve na Balkanu, ko.bi ne bila Avstrija pritiskana tja od svojega nemškega zaveznika, drugače bi se bila razvila usoda avstrijskih in ogrskih Slovanov, ko bi jih ne vezali okovi dualizma; davno bi se izboljšale razmere rusko-poljske, ko bi ne uničeval Berlin vseh poskusov za pomiritev dveh največjih slovanskih narodov. Tega usodnega dogodka z dne 22. prosinca 1863 ni mogoče pozabiti, ni ga mogoče pozabiti zlasti ne nam Slovanom. Toda, da bi ga proslavljali, da bi davali duška svoji radosti, nimamo niti najmanjšega vzroka. Le iz srca moremo ga obžalovati in želeti težko izkušanim bratom Poljakom, naj se nikdar več ne dado zapeljati k tako nepremišljenemu koraku, kakor-šnega so naredili pred petdesetimi leti. Pred nadaljevanjem volne na Balkanu. Premirje odpovedano. — Nadaljevanje vojne ima pričeti v ponedeljek ob 7. zvečer. — Pričakujejo se presenečenja še pred ponedeljkom. — Turški predlogi v odgovoru na noto za Balkansko zvezo nesprejemljivi. Mirovna pogajanja ustavljena. Carigrad 31. Bulgarski vniovni po-vejnik Savov je poslal turškemu velikemu vezirju Mahmudu Šeiketu paši depešo: »Dimotika, 30. januarja. Javljam Vaši eksceleiici, da so mirovna pogajanja v Londonu ustavljena. V zmishi točke 4. zapisnika o premirju Vas obveščam, da naša armada zopet prične z vojnimi operacijami v ponedeljek, dne 3. februarja ob 7 zvečer. — General Savov.« Na to depešo je Mahmud Šefket paša odgovoril, da jo jemlje na znanje. Povelje turškega vrhovnega poveljstva. Carigrad 31. Vrhovno poveljništvo turške armade je izdalo to-le dnevno povelje: »Ker je Bulgarija odpovedala sklenjeno premirje v roku, določenem v zapisniku o premirju, pričnemo zopet z vojnimi operacijami v ponedeljek ob 7 zvečer. '¦' Srbija odpovedala premirje. Belgrad 31. (Uradno.) Srbija je, istočasno z Bulgarijo odpovedala premirje in je sedaj, kar se tiče sovražnosti, v položaju kakor Bulgarija. Dalje v prilogi. »Ohladi, to je resnica! Ako bi to, ne bila resnica, tedaj bi vi še pred menoj občutili žaljenje. A vi... vi ste sami želeli to in se veselili tega...« . ¦;. jj »Klavdija!.;« • : »Ne, ne! Nečem vas več poslušati, ker vam ne bom več pokorna! Razžaiili ste Lido in m)ene ste razžaiili!... Vi niste ljubili naju, vi ste ljubili samo svet, v katerem sva se gibali in bili lepi ter vam v ponos; zaradi ponosa ste naju hoteli dati knezu — to ali ono, izbirajte, vaša svetlost! In vam je vseeno, da je lagal Lidi in meni, obema; vi niste niti pomislili, da je ta igra preveč jasna, da ljubi eno strastno, a po preteku šestih tednov piane z isto strastjo za drugo... Da mu pa nisva bili potrebni niti Lida, niti jaz, temveč najin denar, to vam še na um ni prišlo!..; Ali veste, da ga veseli smrt Lidina, ker se je s tem moja dota podvojila?... Ali veste to? ¦/Ti si mu povedala to v obraz?«« je vpraša!« mama s strahom. »Ne spominjam se, kaj 3em mu pove-* aala.., Pojdite prof; od mene, ker vas moram drugače takoj vse zasovražiti. Pojdite!«... »Mama je zakrila obraz z rokama in odšla jokajoč iz sobe. Iz kabineta je prihajal do mene zamolkli hrup glasov. Papa je kričal, babica ječala, mama jokala. No, takrat mi je bilo vse to že vseeno. Otrpnila sem zanje. Njihova žalost mi je bila smešna, njihove solze — neiskrene. »Ne spominjam se, kako se je to zgodilo, da sem se znašla v kabinetu. Ali sem bila šla sama tja, ali so me zvlekli s silo, tega ne vem, spominjam se pa, da so me vsi žalili nekaj minut. Papa je stal pred menoj z zakrvavelimi očmi, z dvignjenima rokama, ter mi kričal v obraz, da sem ničvredno dekle, in da bi me bilo treba prešibati. Nikdar ga nisem videla takšnega. Mama mi je neprestano govorila, da sem nehvaležna in da je ona vse svoje življenje žrtvovala za najino vzgojo. Babica je samo kimala z glavo in tiho jokala. »Ti se boš opravičila pred njim... Ne ti, temveč jaz bom moral zate, a... a zato se boš pokorila mojemu ukrepu, pa waj bi bil še takšen!...« je kričal papa. »Po nobeni ceni! Nikakor ne! Jaz se ne bom pokorila nikomur! Jaz ga zaničujem, a vas... ne spoštujem več, —« sem rekla vsa iz sebe od besnosti. »Molči! Ničvrednica!...« Jaz sem se onesvestila in sem padla na tla,,.. ; »Ko sem se zavedla, sem bila v svoji sobi na postelji, a tako slaba, da nisem mogla okreniti glave, bila sem že šest dni v postelji. Okrog mene so stali ljudje z razburjenimi obrazi; spoznala sem gospodinjo Lizo, sobarico, Semjona Andrejiča in mamo. Mama je bila bleda in upadla. Očitno so se bali, da pojdem tudi jaz za Lido. Papanu so povedali, da sem se zavedla, in takoj je naravnost pritekel v mojo sobo, pokleknil rred menoj in mi poljubljal upadle roke. Vse je bilo torej pozabljeno in odpuščeno, in morda so prišli celo do zaključka, da nisem bila tako zelo kriva, kakor se jim je bilo zdelo. (Pride še.) Priloga „So6e" St. 14. z dne 1. fabruvarija 1913. V Ifttidtitiu-daMtab po eden delegat? fieruiln, *30. »Lokalaii^elger« Javlja oflcijeino, da Velesile Balkanskih zahtev ' nikakor ne smatrajo nepravičnimi. Zato je na tudi oilldčltev o nilru ali vojni samo v turnih rokah. Velesile ne bi mogle volne zabraniti, vendar pa ni Izključeno, da prl-jSiio 'pogajanja kmalu zopet, o čemur priča dejstvo, da ostane vsake balkanske države ^^^"^^i^t^^^iif^^^ Turška nota. Turčija je'Odgovorila ria noto velevla-sti.Odgovbr' pravi: 'Porta1 je/sphivljiva in je.priselila ž& v neizriieriie žrtve.'03rm ]e takega značaja, da ga ne more odstopiti; že samo vest o tem je deželo tako razburila, da je morala prejšnja vlada demisijonirati. Vendar pa je Porta, da pokaže svojo skrajno odjenljivost, pripravljena odstopiti Bul g ari ji del mesta ¦de snoodMarice, tojekolodvor i n p r e d m e' s t j e K ar a g a č, pretežni del mesta in njegovi verski ter historični spomeniki pa mora ostati pod direktno tu r š k o s u v e r eni teto. Glede egejskih otokov pravi nota, da so oni, ki so v neposredni bližini Dardanel, za obrabo mesta Turčiji neob -hodno potrebni, ostali pa služijo varnosti Male Azije. Nota potem naglasa, da Turčija vsako drugo novo zahtevo odklanja (zlasti vojno odškodnino). Nadalje pa Porta stavlja neke nove zahteve na velesile, tako odpravo kapitulacij, zlasti inozemskih pošt, zahteva avtonomni carinski tarif in 4% zvišanje carine, obdavčenje tujih podanikov in podobno. Ta vprašanja naj se po miru študirajo. blede Odrina je turška zahteva taka, da se Bulgari niti ne spuščajo v kak pogovor o tem. Turki hočejo prepustiti Bulga-rOm kos Starega mesta s par bajtami, večji lepši del s 100.000 prebivalci pa bi Obdržala Turčija: Vabilo na razgovor o turški noti. Konferenca poslanikov v Londonu je sklenila povabiti balkanske delegate na razgovor glede" turške note. Konferenca poslanikov se bo bavlla obširno s turškim odgovorom. Šri&kf ofclozni list o nadaljevanju vojne. Belgrad, 31. januarja. »Samouprava« piše, da po preobratu v Carigradu ni ostalo balkanskim državam drugega, kakor da pogajanja zaključijo, vsled česar še zopet začno sovražnosti, da se zavlačevanje prepreči. Rezultat se bo kmalu pokazal. Vsa odgovornost pade na Turčijo. BojzaSkader. Cetihje. Dne 29. t. m. sta turška pehota in artiljerija napadli tiste črnogorske postojanke, ki so jih ČrrtOgorci 28. t. m. iztrgali Turkom. Po boju, ki je trajal pet ur, sb se- Turki z velikimi izgubami umaknili. Črnogorske izgube znašajo 2 mrtva in 8 ranjenih. Pri Cataidži. Bulgari in Srbi pod, poveljstvom Di-mitrijeva zbranih krog 150.000 mož, dočim ima vrhovni pdveljnik-S&vov, ki tabori pri Lozengradu, rezerve do 70.000 vojakov. To bi bilo. torej skupno 220.000 Jugoslovanov, katerim stoji nasproti 150.000 do 200.000 mož, ali kakor pravijo manj verjetni glasovi celo 200.000 do 250.000 mož. Seveda so po takem Turki na bo-Ijem, a tu je pripomniti, da so po svoji krivdi izgubili Nazima pašo, ki je bil edini njihov poveljnik, ki je bil kaj vreden nasprotnk bolgarskih poveljnikov. Carigrad 31. Šef generalnega štaba, Izet paša, ki bi naj bil vrhovni poveljnik turške armade, je odpotoval snoči v glavno taborišče pri Čataldži. Danes pa so poslali tja precejšnje množine municije. Veliki vezir, ki bi bil imel oditi k Čataldži, je svoj odhod preložil. Ali mogoče? S francoske strani se namigava, da se utegne do ponedeljka zgoditi še kaj, kar bi preprečilo nadaljevanje vojne. »Petit Parisien« misli, da se utegne še Kiamil paša zopet polastiti vlade. Ttifčlja1 V detenživr? V Carigradu so te dni izjavljali ofici-jozni krogi," da Turčija ne začne z napa- dom, ampak'da'še bo bratiila, afcdbo napadena. Pa tudi v teh krogih slutijo, da bi se utegnilo kaj zgoditi, kar bi'preprečilo tKidaljevatije vojne. Solunska luka zaprta za ladje. Grško mornariško ministerstvo je' dalo ukaz, da od noči 1. febr. t. i. do preklica je prepovedan v Solunsko luka dohod tu- ' Odgovor turške vlade na noto velev-las,ti nikakor1 ni tako radikalen in oster, kakor se je pričakovalo. Mladoturki le ne morejo bitf tako goreči, kakor bi bili radi. Zdi se povsodi, danišeugasnilzad-n j i u p, da vendar morda še na kak način se prepreči novo prelivanje krvi. Bulgari res pravijo, da ni drugače nego v ponedeljek začeti boj od kraja pri Čataldži in Odrinu, ali vendar niti v Sofiji ni ugasnila še zadnja nada, da ne pride do novih bojev. — Vsekakor se mora do ponedeljka zgoditi reška j izrednega, da ne pride do nadaljevanja vojne! Najbrže pa začno sovražnosti v ponedeljek zvečer ob 7. uri! Bulgari so pripravljeni na boj in Srbi se izkažejo za dobre zaveznike tudi pri Odrinu in Čataldži. Bulgari upajo, da dospejo v Carigrad in v Carigradu ima biti podpisan mir! Politični pregled. Avstro-Ogrska. Poslanska zbornica je sprejela zakon o epidemijah. — V razgovor je prišlo potem poročilo Odseka za državne uslužbence s pozivom na vlado, naj sestavi zakOn-sko predlogo o regulaciji razmer poslovodji in paznikov v tobačnih tovarnah. Poročilo je odobreno. Prihodnja seja bo 10. febr., ko finančni odsek dogotovi predlogo o davku na osebno dohodarino. Proračunski odsek se sestane prihodnji teden v četrtek. Na dnevnem redu bo: italijanska pravna fakulteta, inozemstvo. Ruinunija in Avstrija. — V listu »Cor-riere della Sera« iz Milana napada poslanec Torre Avstrijo in jo imenuje »temeljni povodevropskegavzne-m i r j e n j a«, ker da ona stoji za Rumu-nijo in jo hujska proti Bulgarom, da bi jim oslabila sedanjo pozicijo. Angleška gospodska zbornica je odklonila zakon o irski samoupravi, in sicer s 326 glasovi proti 29. Darovi Gosp. Alojzij Žigon, c. kr. sodnik V Podgradu in gospica Žinka Cigojeva v Gorici darujeta 20 K družbi sv. Cirila in Metoda ter 20 K Šolskemu domu mesto posebnih obvestil o svoji poroki. Družbi sv. C. in M. v Ljubljani je poslala g. Mirni Muha na Krasu 41 K 30 s poročilom: Mesto venca na krsto blago-pokbjnemu g. Avgustu Praprotniku so darovali sorodniki, prijatelji in znanci 26 K 30 v, i. dr. v isti namen 15 K. Hvala! ž o H i Ju pa naslov višjega finančnega svetnika za okrožje tržaškega finančnega ravnateljstva. Nov ^slovenski odvetnik v Gorici. — Kakor naznanjeno tudi v inseratnem delu je otvoril v Gorici, ulica Časerma Št. 13. svojo Odvetniško pisarno kobariški rojak g/dr. Fran Gabršček. Nov slovenski odvetnik v Trstu. — G. dr. Jos. Ferfolja je ;otvafii v Trstu, v ulici Molin pfccolo št. 7, H. riadstr. svojo odvetniško pisarno. Vsako sredo bo imel uradni dan v Komnu pri »Smerdelju«. Deželnobrambske orožne vaje leta 1913. — Rekrute vi nadomestne rezervni-ke prično uriti 1. marca. Spomladanske vaje bodo pri domobranskih polkih št. 3, 5 in 26. v dveh, pri polkih 4 in 27 v enem turnusu. Orožne vaje bodo trajale 4, 3 in 2 tedna. Vpokličejo se k orožnim vajam pri domobranskem polku št. 4 v Celovcu na 4 tedne 2. junija, na tri tedne 7. junija in na dva tedna 14. junija; pri 27. domobranskem polku (Ljubljana) ria 4 tedne dne 24. aprila, na 3 tedne dne 29. aprila in na 2 tedna 6. majnika. Jesenske orožne vaje se vrše najbrže med 15. avgustom in 15. septembrom. Vreme v Gorici. — Za deževnim vremenom smo imeli oblačno nebo in neprijeten mraz je bil nastopil. Včeraj popoldne je kar nakrat začelo močno snežiti, ali je nehalo kmalu. Danes je bila Gorica zopet solnčna, ali samo dopoldne. Krpmpir iz Furlanije. — Goriški cvetličar Gorjan in drugi so začeli hoditi med bližnje Furlane nagovarjat jih, naj pridno sadijo krompir. V nedeljo je bil tak shod v Fari. Rekli so, da tam okoli že za letos lahko pridelajo krompirja okoli 150 vagonov s poprečnim skupičkom 150.000 K. (Predali bi ga seveda laškim nakupoval-cem krompirja v Gorici.) — Strah pred Gospodarsko zadrugo iz Vrtojbe! Društvo izvoščekov v Gorici je zopet oživelo. Imelo je te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika Anton Grusovin, Vojaške vaje je imel včeraj na Spodnjem Krasu tukajšnji 47. pešpolk skupno z lovskimi bataljoni iz Furlanije. Laška pevka Rtoa Salvetti je bbdol-žena žaljenja veličanstva, storjenega v nekem javnem lokalu v Tržiču. Sedaj so jo pustili iz preiskovalnega zapora proti kavciji. Odprti lekarni — Jutri popoldne boste odprti v Gorici lekarni Liberi-Pontoni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 2. do 9. t. m. DonVacč vesti. VELIKI PLES »GORIŠKE SLOVENSKE MLADINE« se vrši danes zvečer ob 8 In pol v Trgovskem Domu. Zimski šport. — Vremensko poročilo dne 1/2. 1913: Iz Bohinjske Bistrice: Temperatura: — 12 stopinj Celz. — Vreme: jasno. — Sankališče: prav dobro. — S sanmi: prav dobro. — S skiji: povsod. — Z Bleda: Temperatura: — 3 st. Celz. — Vreme: jasno. —• Drsališče: prav dobro. — Sankališče: prav dobro. — S sanmi: porabno. — S skiji: dober sneg za vse vožnje. — Radi ugodnega vremena v Bohinjski Bistrici vozijo jutri, v nedeljo dne 2/2 zimsko-športni vlaki. Okrajnim tajnikom je imenovan na-mestništveni kancelist M. Zelenko v Pu-Iju, V Trst je premeščen nam. kancelist A. Mivec iz Tržiča. Za kaneelista Pred vsem opažamo, da se uravnava Vipavine struge ne izvrši kot enotno delo. ker bi zahtevalo prevelikih stroškov, ampak bo obstojala v izgotovitvi cele vrste brambnih naprav, jezov, zazidav in sličnih gradb v posameznih krajih; te bodo pa tako razvrščene, da bodo tvorile v gotovih mejah skupno celoto ' Seveda pridejo pri uresničevanju načrta pred vsem v postev najnujnejša dela. Za ureditev Vipavine struge, ki se vije po kranjski deželi, je že preskrbljeno od strani deželne uprave kranjske in tamkajšnje c. kr. deželne vlade. Vipavina struga na Kranjskem je kratka, dočirn znaša dolgost Vipavinega toka po deželi Goriško-Oradiščanski krog 44 km, in ima nekaj pritokov, ki bodo skupno uravnani z glavno strugo. Med temi hudourniki sta na prvem mestu Branica in Lijak; za uravnavo Vrtojbice pa obstojajo že dalje čaSa posebni načrti, ki bi se lahko že davno uresničili, ako bi se prizadete občine odločile za denarne prispevke, ki se Od njih zahtevajo v izvršitev te naprave. Potreba po uravnavi Vipave je v gorenjem toku veliko večja kot v spodnjem, razen pri izlivu v Sočo, ki zahteva nujne ureditve. Radi tega Sa zgradi že v prvi polovici letošnjega leta na tem mestu lo-čilnik, ki je neobhodno potreben. Širina Vipavine doline ni povsod enaka; v razdalji od Velikih Žabelj do Bilj varira med 300 m do 900 m, od Bilj dalje do izliva pa se popolnoma zoži in tukaj tudi ni nevaiv nost poplav in povodenj posebno velika, ker so; bregovi trdni in visoki. Posebne omembe vredno je skoro vsako pomanjkanje zajezitvenih naprav ob celi strugi, dasi je ljudstvo trpelo in trpi še vedno v deževnih čas h po nalivih velikanskih škod; le pri Renčati se nahaja kratka brambna naprava, ki varuje sicer cesto pred malimi povodnji, toda nima nikakega pomena, ako i nastopi voda v velikih množinah. [ Vipavina struga se je razdelila v svr- ho uravnave v štiri črte; prva sega od deželne meje do izliva Branice, druga od izliva Branice do izliva Lijaka, tretja od tukaj do izliva Vrtojbice in četrta od izliva Vrtojbice do izliva v Sočo. Seveda se pri I uresničevanju načrtov ne bo gledalo strogo na to, temveč se bo skušalo ustaviti , razdirajoče delo Vipavinega valovja tam, ' kjer je potreba največja. ] Največ del bo treba na črti od deželne meje do Batuj in na oni od Dornberga do Bilj, med tem ko je struga v razdalji Bilje — izliv v Sočo primerno globoka s trdnimi bregovi, tako da bo treba na tej črti zgraditi brambno zidovje le pri mostu državne ceste v Mirnu in pri mlinu v Ru-pi. Veliki ovinek, ki ga napravi Vipava pri Orehovljah, ostane z ozirom na izliv Vrtojbice, na skoro popolno neškodljivost Vipave na tem mestu in radi tega, ker bi drugače tamkajšnji prebivalci trpeli pomanjkanja vode. Izvršitev uravnavnib naprav je zagotovljena z deželnim zakonom z dne 26. julija 1912. Pioračunjeni potrošek za uravnavo Vipave znaša 1,000.000 K, za njene pritoke pa 400.000 K. K temu znesku prispeva dežela 360.000 K, ostalo vse država; neposredno prizadeti so prosti vsakega prispevanja. Las za izvršitev del je določen v normalnih razmerah na okroglo dobo 6 let. Ko bodo vsa namišljena dela končana, bo lepa Vipavska dolina toliko več vredna, kajti samo z uravnavo se pridobi krog 3,435.460 m2 zemljišča, ki bo obvarovano pred poplavami in bo služilo kmetijstvu in vinogradništvu, kar more izdatno povzdigniti dohodke prizadetega ljudstva. Samo kedaj še bo to?! »Slovansko društvo« v Krakovu. V Krakovu se je v decembru lani ustanovilo društvo »Towarzystvo Šio- MW^%?&&$m$lk~ naniettriipoznava-ti poljsko publiko z življenjem ostalih .slovanskih'narodov v monarhiji in obratno: informirati te o kulturnih in socialnih razmerah poljskega naroda. Znani slova- [-nofilski list »Swiat Slowanskie<< je organ temu društvu. Na prvem sestanku tega društva, na katerem se je zbralo lepo število poljske inteligence iz Krakova, se je razvila živa debata o tem, kako bo društvo, ki je po svojem namenu prvo tako društvo med Poljaki, vršilo svojo nalogo, Vseučiliški profesor in znani slovanofil dr. M; Zdzie-; $iowski je naglašal potrebo sistematičnega informiranja o vsem slovanstvu in prof. Konecznv o genezi in temeljih poljskega slovanofilstva. Svojemu delovanju je stavilo društvo pričetek v akademijo v proslavo velikega češkega pesnika Vrch-lickega. »Ukrajinski informativni komite« v Lvovu. Rusini so si ustanovili v Lvovu novo kulturno institucijo: »Ukrajinskyj infor-macyjnyj komitet«. ki ima nalogo, da popularizira rusinsko nacionalno vprašanje v Evropi. Društvo bo imelo po vseh večjih evropskih mestih svoje posebne dopisnike, ki bodo imeli dolžnost, da s pomočjo časopisov, javnih predavanj, periodičnih publikacij, z organizacijo rusinskih društev itd. informirajo evropsko javnost o svoji domovini, o življenju svojega naroda, na kratko: o vsem, kar se tiče rusin-skega narodnega preporoda in problema. V glavnem pa hoče dementirati in popravljati razne neresnične m tenden-ciozne vesti, ki se raznašajo o Rusinih in njihovem narodnem pokretu. Slovani na Ogrskem. Po najnovejših publikacijah ogrskega statističnega urada se je povišalo število prebivalstva na Ogrskem od leta 1900— 1910. za 8% ali 1 milijon in pol prebivalcev. Pojedini narodi so napredovali v zadnjem desetletju tako-le Srbi za 13.9%, Židje za 12.3%, Nemci za 10.8%, Rumuni za 9.5%, Madjari za 8.9%, H r-vatje za 8.1%, Slovaki za 4.9%, Rusini za 2.8%. Pri Slovakih je narast tako majhna radi tega, ker se je v zadnjem desetletju izselilo v Ameriko nad pol milijona Slovakov. Rusini se silno madjarizirajo, zato je njihova narast tako neznatna. Po isti službeni statistiki je bilo koncem! leta 1910. Madjarov 46.5%, Rumunov 16.7%, Nemcev 12.1%, Slovanov 24.7% ali jedna četrt celokupnega prebivalstva na Ogrskem. »Prosvjeta« v Sarajevu. »Prosvjeta« je obhajala lani desetletnico svojega dela za prosvetno dviganje srbskega naroda v Bosni in Hercego- Dr. Fran Gabrščeh Je otoorll«. febniarla oduetniško pisarno v Carici, za vojašnico (Via terma) 8t 13. vini. C/snpvana je bila leta 1902. ter je od takrat dalje do 1912. izdala za štipendije in podporo srbskim dijakom v vseh šolah zneseH 505.334 K. Spravila je v trgovine 1037 otrok in izdala za nje 29.148 K. Z njeno pomočjo je bilo osnovanih 86 zem-Ijodelskih zadrug za trošek 26.116 K. Za osnovanje srbskih sokolskih društev in »Pobratimov« (društvo za pobijanje alkoholizma) je dala 47.50 K. Za analfabetske tečaje, za izdajanje knjig za ljudstvo in osnovanje ljudskih knjižnic je potrosila 117.306 K. Skupaj je »Prosvjeta« za prosi o prvo desetletje izdala v prosvetne svrhe srbskega naroda v Bosni 655.541 K. C1 a n ov i m a 6780. Pismenost med Hrvati in Srb!. Na Ogrskem je Hrvatov in Srbov 700.000; od teh jih zna pisati in citati 295.000, to je 42 od sto; v Hrvatski in Slavoniji'je analfabetov 67 od sto. V celi avstra-ogrski monarhiji je 5,690.000 Hrvatov, in Srbov, od teh jih zna pisati in citati 1>95;000 ali 34 od sto; v Srbiji je od 2,800.000 Srbov pismenih samo 24 od sto; v Crnjgori od 280.000 samo 9 od sto! V Turčiji'od 365.000 Srbov (po turški statistiki) zna citati in pisati samo 6 od sto. ' Če vzamemo skupno število Hrvatov in Srbov, dobimo 9,335.000; od teh zna citati in pisati 2,415.000, to je 26 in jedna osmiija od ste. Torej jedna četrtina. Pri Čehih jih zna pisati in citati 95 od sto, Slovence v 70odst o. Iz tega se vidi, kako je še zaostal srbsko-hrvaški narod. Mali oglasi. laJaui]li*prifltoJbuia iteie 60 m. Ako Je oglu obBelneJfll W raCuna u vitko besedo 3 tli. lajpripraroejle lnserlraaje xtv trgovce in obrtnike. KolikoJa mujiih trgovcev fn obrtnikov ˇ Oorfol. katolik m d«ull (In oelo v raettnt nlhoa nt posni. kt>» nikjtt «• iaatrlnjo. Škod* nt mnjhn«. , . Sprejme SB U^fiilPr PPstenAh, starigev, . . starosti do 15 let. za sodovičarsko obrt. — Pismene ponudbe naj se pošlje na Andreja Zgonc, sodovičar, Cerknica pri Rakeku (Notranjsko). 17—7 Uit lica a'i učenko BB&fiyRSEL Govori se slovensko in nemško. Natanjčneje se izve v ulici Torrente 16, priti., levo. 43—2 Fotograf». Jerkič SSLftŠSPJS menu in tudi zvečer pri električni svetilki rJupiter-. — Senzacionelna novost, krasen umetniški efekt! Odgovorni urednik in Izdajatelj IvanKavČf« v Oorld. Tiska: »Ooriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča« in »Primorec«. Moll-ov Seidiitz-prašek {'e r a na Želodca trpeče neprekosljivo sredstvo »teto ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenclcami. Cena orig. škatlje K2 — Ponarejanje se sodnijsko sasledoje. Rollo-vo Frane, žganje in sol u ribanje livota. — Bolečine oiaJSujote in okrepCoJoce sta-romano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. OrJR. steklenica K 2*— Na prodaj po vseh lekarnah . in]mirodilnioah. Glavna lekarn«. k. BMl, o. in kr. dvorni zalofiik, Dunaj, Tuchlanben 0. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Glroncoli, G. Cristofoletti. Biser med vsemi žitnimi kavami je - franckoua Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je, da m- doseže v resnici poln okus in lepa. okusna barva, treba pridjali malci, porcijo ; pravega zagrebškega Franckovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec. trgovjn. se krasen prostor za manufattttirno trgovino z dvemi zalogami in pisarno. LokaVse odda z vso opremo. V isti hiši se dobi tudi stanovanje. Ker se nahaja hiša na najlepšem in prometnem kraju, naj nihče ne zamudi te lepe prilike. — Naslov pove" upravništvo. 49~s Slovenci! Podpirajte in poslužujte se ]m ¦ Prve slovenske brivnice v Gorici, Gospjiska ulica Ste?. 1 (nasproti lontu). Postrežba solidna in Bnažna. Za obilen obisk »e priporoča FRAN NOVAK, brivec in lasniCar Opr.žtNA 98/12 30 Prostovoljna sodna aVažba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu st« po prošnji lastnikov vi. št. 62 in 107 d. o. Seio na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine za katere so se ustanovile prisluvljene izklicne cene in sicer: za hičo št. 19 pare. št. i 16/1 K 3000, za pare. št. 372 K 1000, za parcele št. 415, 432, 433, 436, 437 ki se prodajo skupno K 6300, za pare. št. 113 K 2000. Dražba se bo vršila dne 20. febr. 1913 ob 9. uri dop. pri podpisani sodniji soba št. 7. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno iz-kupilj je položiti v sod. shrambo. Dražbene pogoje je mogoče vpo-gledati pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče u tolminu, oddelek L dne 25. jan. 1913. IZIDOR NANUT autorizouana staubena turdka ^ (goinei ulica Adelaide Ristori ste?. S se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH J«. Uerdi tehattSCe Sten. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordisira v svojem ateljeju od 9. ure lop. do 5. ure pop. C. kr» ravnateljstvu državne želeanice v Trsta« Zimski šport v Bohinju in na Bledu, železniška postaja Bistrica - Bohinjsko Jezero. Športno in zabavno snnkaliSče „Bolvedere" na obronkih ¦»Črno Prsti*, 10 minut od postaje, sanke so na razpolago, - Mnogoštevilne sani s konj za zabavne vožnje so na razpolago na kolodvoru. ~ Za saiuoaloe so zaznamovane smufine ture (3—5 ur). Železniška postaja „BlLd". Drsališče na Blejskem jezeru, zabavno sankališče blizu postaje. — Mnogoštevilne sani s konji za zabavne vožnjo so na razpolago na kolodvoru. Zveza vlakov: Rezervirani vozni 'oddelki so na razpolago' zimsko-Sportnemu občinstvu ob nedeljah in praznikih pri vlakih iz Trsta c. kr. d. ž. ob 7.45, 12.50, 4.gQ, iz Bleda ob 5.00, 04J, iz Ljubljane j. k. ob 6.52, iz Bistrice-Bohinjskega jezera ob 4.42 in 80J,. — Ti vozni oddelki imajo svoje napise. • V Trstu ima cestna železnica zvezo od ulice Klander k športnim posebnim vlakom, ki vozijo ob nedeljah in praznikih ob ugodnem vremenu v Bohinj. — Za člane športnih društev se dobe znižani vozni listki pri deželnih zvezah za tujski promet. -- Istotam se zvedo redna vremenska V TRSTU, meseca decembra 1912. poročila. c. kr. ravnateljstvo državne, železnice. Razglas. Vsled preselitve razprodam svoje veliko posestvo v Bukovci oddaljeno eno uro od mesta Gorica in četrt ure od postaje Volčjadr&ga. Posestvo obstoji iz vinogradov, travnikov, njiv ter novih gospodarskih poslopij. Iz novih vinogradov je pričakovati nad 200 hI vina, redi se lahko do 10 glav govedov. Po sodnem cenilcu — geometru je posestvo glasom cenitve 30/1 L 1910 cenjeno na 80.814 K 95 v. Prodam pod to cenitev. Del kupnine 50.000 K lahko ostane vknjižen, ostanek se plača v obrokih. Pojasnila dajem osebno. D. Gilčuert 4i-i Gorica Via Bertolini št. 20. C. kr. priv. kroji Strokovna krojačnica za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se veakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove jE" obleke za gospode, dečke in otroke. - M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. Lekarna Cristofoietti ? Sonci na travniku TrsbiBO (Itdfefiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja .naravno rmene barve po K140, bele barve K 2 Trsfcino teleznato jetrno olje. - -Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni m nežne narave. Trsklno jetrno olje se telesnim Jodeeem. S tem oljem se ozdravijo v kratkem času z gotovostjo vse kostne bolezni, žfezni otoki, golše, malokrvnost itd. itd. : c«na ene steklenice Je i krono 40 vinarjev. ¦ WJWBA. Olje, katema naroCam direktno te lorregije, preišče s« vedno v mojem kem. laboratorij«, fredM se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim M. odjemalcem glede Cistote in == stalne sposobnosti za zdravljenje. ¦ ......... Crlatoffoleftljeva pijača Iz kina In žaleza, Najbojjii pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. - Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev, = I i Podružnica Podpisani, s spričevali potrjeni čevljarski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl svojo delavnico o Nunski ulici Si. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnGgobrojni obisk, in jamčim za točno in solidno postrežbo udani Rud. Benedetič, čevljarski mojster. 485 - 19 i-T~ milionUjiidi '.je. odpravilo Kašelj hripavost, katar, zasližtnost, krčni in oslovski kašelj s IST Kaiserjeuimi ---------prsnimi karamelami — — z znamko 3 jelke. fil R fl notarsko P°*rj'enili priznanj od raznih zdravnikov UIUU in privatnikov, kateii jamčijo za dober uspeli. Bonboni so jako lahko zaniitni in okusni. Zavojčki so po 20 ali 40 vin., doze po 60 vin. Doniva se v lekarnah pri G. Cristofoietti, c. kr. dvorni dobavitelj, L. Glrabieh, C. B. Pontoni, Kuggiero Kiirner A. de Gironcoli, v mirodilnici A. Mazzoli, v lekarnah: Jurji Hns v Vipavi, L. Kurschen v Ajelu in Maks Kozowor v Ajdovščini. A. vi Berint Gorica, Šolska ulica št. 2. odika zaloga = = o!jkinega olja prve vrste I najfaaljiiii tvrdk iz lit«, Dalmacije MiHette, Bari In lice s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —'96,1*04, 112 i'20, 1-28, i-36, 1-44, 1'60, i'80, 2'-, 2"40 za luči po 72 vin. -------Na debelo cene ugodne.____ PoSJja pofitnine prosto na dom. Posodo se pnSfia knpcu do popolne vporabe o^a; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------.--------- mf|g j„ sveL ___________ Cene zmerne. Na novo urejena in največja trgovina z železiiino EDUARDO STIOSA Gorica — Via Rastello št. 19 — Gorica iki Krainer & C?. Priporoča vsem svojim gg. odjemalcem svojo veliko zalogo železa, kovin, kuhinjske in hišne oprave, raznovrstnega orodja za poljedelce in rokodelce, štedilnikov, peči, "vlitih in železnih cevij, klosetov, pump, (črpalnic) stavbenih no-siteljev (traverz), kopalnih banj in razno drugo v to stroko spadajoče blago. CEHE BREZ KOHKUREHCE. Obširno zemljišče u goriški okolici se proda ali od t najem. Več se izve pri g. Tomažu Martinuc, Bilje. ^~2 Vratnice ii valonifelplaCeiiine izdelek prve vrste priporoča tržaška tovarna za izdelovanje vratnic iz jeklene valovite pločevine in lesenih izložb !nn. Ludv* F.scher TRST-Rojan Sprejme se spretnega in vpeljanega zastopnika za ta okraj. surovo m mmi Kdor ima na Vipavskem na prodaj zeleno surovo vino, haj mi prinese uzorce in naznani ceno. V Gorici, 22. jan. 1913. Leopold Stern ;>5-i ulica Contavalle št. 2. Glavna zaloga Palma podpettov PAIM* Gorica, Raštelj 3. Zaloga usnja.