\ n,f£3j)N.JT'f<# Z\RjE je v Ljubljani, Frančiškanska ulio* St. 8 (tiskarn* T. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. topole!n ti od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikom Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se n« •	•	sprejemajo.	:	: :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom z« Avstro-Ogrsko in Bosno K 18.—, polletna K 9-—, četrtletna K 4‘50, mesečna K 1*50; za Nemčijo celoletno K 21'60; za : • ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30'—.	: :
Posamezne številke po 6 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikom .* / .*	ob pol 11. dopoldne.	\	*.	\
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, IL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 20 vin., pogojen prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■......- Reklamacije lista so poštnine prosta	—■———<
Stev. 260.	V	Ljubljani,	v	četrtek	dne	18.	aprila	1912.	Leto	II.
Molohovi računi.
Pred nekaj dnevi je izdal član francoskega senata d’ Estournelles de Constant spomenico o skrčenju izdatkov za oboroževanje na suhem in na morju. V septembru predlanskega teta je naročil stalni odbor interparlamentarne zveze, kateri pripadajo elani zakonodajalnih zbornic vseh dežela, posebni komisiji sestavo ^soiucije o omejitvi oboroževanja, ki bi imela biti predložena 17. interparlamentarni konferenci. Ker je konferenca vsled epidemije izostala, ie objavila komisija sad svojega dela v Posebni knjigi, ki jo je izdal francoski senator “ Estournelles de Constant.
Misli, ki so izražene v navedeni spomenici* niso naše misli, spočela in rodila jih ni proletarska glava, vsak stavek nosi v sebi klavrne sledove meščanske mevžavosti, strahopetnosti in polovičarstva: strah je meščanske ideale pred posledicami, ki grozeče spremljajo obnoreli militarizem stopinjo za stooinjo, pa |'ni manjka srčnosti in poguma, da bi zgrabili zbesnelega bika za roge in treščili militarizem r5 tla. Ampak boječnosti in malosrčnosti meščanskih politikantov smo vajeni že zdoma: nihče ne pričakuje od njih odločnega, možatega 111 resnega nastopa zoper moloha, ki pije ljud-s(vu srčno kri, nihče se nanje ne zanaša. Am-Pak eno je v tej spomenici vredno našesra zajemanja: spoznanje, da podi vrtoglavo in vratolomno oboroževanje ljudstvo v naravnost v Evolucijo.
4	»Ne gre, pravi navedena spomenica, zadevati od vsake dežele, da zatre svoje oboroževanje; zato gre, da ustavimo medsebojno soperništvo dežel, ki vse uničuje. Ostanite oboroženi, da varujete svojo obrambo, kličemo državam, ostanite oboroženi, vkolikor se vam o-boroženje zdi koristno, ampak dogovorite se, ~a ga omejite, namesto da ga razširjate; če krenete na to pot, uvidite kmalu, da vam najmanjše oboroženje podeli večjo varnost in po Zr>ižanih cenah. Od vas terjamo, da izprememte syoje stališče; namesto da kar slepo Domnožu-Jete svoj n urn. n vojni proračun, krčite ga pr Zrelem preudarku, vsak zase, vsak v svoj Prid. Vzemimo — da uvažujemo večni argument vseh dvomljivcev — da bi otročja za-Jotnost zapeljala to ali ono državo, da bi se uločila od ostalih držav in da ne bi omejila horoževanja in da bi se smatrala ta država a gospodarico sveta. Ker bi edina ohranila ■ yoje orjaško oboroženje. Ali imela bi v resnici es svet proti sebi, ne le čuvstveno — in uvstvo ni postranska reč — temveč iz solidnosti. Ker bi se edina ustavljala napredku Seh; nje stališče bi bilo vkratkem nevzdržno a zunaj in na znotraj, v mednarodnem in sojinem pogledu. V interesu najmočnejših je,
omeje svoje oboroževanje in sicer čiinprej.
I e odlašajo še deset let, bo prepozno. Revo-.U(->ia vzide iz oboroženega miru! Skrajni čas |e’ da svarimo, če nečejo vlade, da se vpraša-,’J0 reši brez njih, vzlic njim in proti njim, ker '*? Postaja od dne do dne pretežko, prenesmi-seino.«
In avstrijski moloh se je požuril, da odgo-°ri na ta nasvet, da se krvavo ponorčuje iz parila meščanskih dobrijanov, ponorčuje na
  _____________________
e«ILE ZOLA:
Rim.
s Sicer pa je bila po teh rimskih vrtovih pov-i ,. enako obrezana zelenika, povsod isti ev-v JPtus z belim deblom in z bledim, kakor člo-2i j Jasie dolgim listjem, isti krepki, temni rnski hrasti, velkanske pinije, črne ciprese, in g v. rožami bele marmornate figure, pod plast' -tena šumeči vodometi. Nežnejšo, bole-j nejšo radost je užival šele v vili papeža Juto. kjer pripoveduje v polkrogu na vrt razpeti .. rtikus s svojimi naslikanimi okraski, s svo-j^j*1 zlatim, s cvetlicami pokritim omrežjem, Jer letajo celi roji smehljajočih se malih amo-'l i ’ celo življenje ljubeznjive in poletne dobe, n ji večer končno, ko se je vrnil iz vile Far-Slastna* ic dejal, da prinaša vso mrtvo dušo jJ*? Rima s seboj, ali genile ga niso po Raže rih ^art(,inh izvedene slike, temveč prej no na ^vorana °b robu vode s svojimi než-
modrimi, nežno lilastiini in nežno rožnati-rin m6- ^?niaininii' ;|li jako dražestnimi in pristno j.rnskimi okraski — še bolj pa zapuščeni vrt, ), )e nekdaj segal do Tibere in ga zdaj stiska
Vo nabrežje. Klavrn je, pust, dolgočasen-Vn av’ ^a^01" pokopališče prepleten s pleve-.”'n, a vendar zore tukaj še vedno zlati sa-
VlNoranž in citron.
. Se enkrat mu je silno pretreslo dušo; bilo k °Hn! *C|)i ve^er' Obiskal vilo Medici. Tam ie h i 0a ^rancoskili tleli. Kakšen čudežen vrt I ja T’.1' zopet to s svojo zeleniko, s svojimi pini-retri S sv°ii,ni krasnimi in dražestnimi drevo-biln	zavetšče za sanje o davnini je
I v tem starodavnem in globokotemnem ce l-Z|mskili hrastov, kjer siplje zahajajoče soln-liSfZare^e* zlatordeče luči po bleščečem bronu ltj J‘{ • Povspeti se je treba po neskončnih stopic e, 2 Belvedera pa obseže človek ves Rim °biet'ri ;sainil11 pogledom, kakor da bi ga mogel l^jJ. J1* če bi razprostrl roke. Iz obeduice vile, jih • °krašena s portreti vseli umetnikov, kar tnkaj zaporedoma gostovalo, zlasti pa iz ru *nice, velike dvorane, polne globokega mi-^aizn 'Sti čudoviti razgled; to je najobsežnejši n‘agoslavnejši razgled, čigar neskončnost
stroške ljudstva. Vlada je predložila delegacijam molohov račun za tekoče leto. Pol miljarde natančneje 449 miljonov in 423.881 kron ljudskega denarja terja požrešni militarizem za čas enega leta. V času, ko avstrijsko ljudstvo strahoma zre v bodočnost prihodnjih dni, ko se plaho vprašuje, kako bo potolažilo jutri nejevoljne želodce, s čim odelo razgaljene ude, v času, ko se ljudstvu streha izmika iznad glave, prihaja samogoltni militarizem in zvišuje svoj tribut za 22 miljonov kron. Namesto da bi se napolnili glasni želodci in se oblekla razgaljena telesa, gre pol miljarde, gre ogromna množina človeškega dela v brezdanje militaristično žrelo brez koristi. In trume meščanskih poslancev in delegatov, množice slavohlepnih in srebroželjnih štreberjev in dvornih lakajev so pripravljene da ustrežejo molohovim željam, da odobre njegov vratolomni račun in mu pokažejo bližnjico do ljudskih žepov. Komaj je izrečena želja, je gotovo, da dobi moloh svoje pol miljarde do zadnjega vinarja.
Zakaj? .Vprašajte norca, zakaj zažiga streho nad svojo glavo, zakaj trga oblačilo s telesa, zakaj seka drevje, ki mu donaša sad. Našteje vam morda sto vzrokov za svoje oočetje, zadnji vzrok vam zamolči. Imenuje se norost!
Zakaj naj si ljudstvo odtrga pol miljarde od svojih gladilih ust? Zavoljo ljubega miru? Ne! Boljše in trdnejše poroštvo od okovane pesti je za ohranitev miru miroljubje, zasejano in zasidrano v ljudskih dušah. Vprašajte enkrat delavce v naših mestih, vprašajte kmete po naših selih, če jih je volja, da gredo še enkrat pred Custozzo in pred Solferitio; vprašajte naše matere, če bi rade še enkrat poslale svoje sinove na lombardsko pokopališče, vprašajte italijanske mornarje, če jih miče vožnja pred Vis? Vojnega navdušenja ni tokraj in ne onkraj črnožoltih mejnikov med ljudstvom. Strah pred vojno, sovraštvo do vojne je doma tu in tam. Ampak tu in tam so ljudje, ki bi radi odtehtali svoje jeklo s čistim zlatom, tu in tam so ljudje, ki bi radi zamenili svoje suknje z obšitimi fraki. Ti ljudje gore za vojno, ti ljudje govore o vojni nevarnosti, o nezastraženih mejah.
Tem ljudem, ki dajejo nebrzdani norosti moloha potuho, mora ljudstvo zagrmeti v ušesa: Ne moremo in nečemo več!
Krščansko socialne hijene v ogledalu resnice.
Prej nega so se nadejali, je prišla nad kr-ščansko-socialne obrekovalce mrtvega sodru-ga Silbererja zaslužena kazen. Do golega so danes razkrinkani pred celim svetom, s studom se obračajo pošteni ljudje brez ozira na politično prepričanje od žurnalističnih banditov dr. Funderjevega kalibra in vsa poštena javnost si je edina danes v sodbi, da stranka, ki je tako brezmejno lopovščino zagrešila, nima več eksistenčne pravice. Krščansko-soci-alna stranka, ki se upa samo še s tako gnusnimi sredstvi vzdržati na površju, se je že sama obsodila s svojim rokovnjaštvom na smrt. In prepričani smo. da se dunajski volilci ne bodo obotavljali, da ji pri občinskih volitvah prihodnji teden zadajo smrtni udarec.
je morala mladim, tukaj zaprtim ljudem polagati željo po posesti sveta v srce. Njega, ki je bil prišel s sovražnimi čuvstvi proti instituciji Prix de Roma, proti tej tradicionalni, enakomerni, samolastni, tako nevarni vzgoji, je ta topli mir, ta jasna samota vrta, to vzvišeno obzorje z hip zapeljalo, ker je bilo, kakor da šume v tem krila genija.
Oj, kakšen užitek je to, če je človek dvajset let star, pa more tri leta preživeti v tej neskončni blagosti, sredi najkrasnejših človeških del, pa si reči, da je še premlad za delo, pa iskati samega sebe, pa se ličiti, kako se liživa, trpi in ljubi! Ali potem je pomislil, da to pač ne pritiče mladine, da je pač treba zrelejše starosti, že dobljenih zmag, pričenjajoče utrujenosti po dovršenem delu, da se more popolnoma izkusiti božanski užitek take osamljenosti v umetnosti, pod modrim nebom. Govoril je z gosti, pa je opazil, da so%se pač sanjave in zamišljene mlade duše in enostavne srednje sposobnosti prilagodile temu v umetnosti preteklosti zakletemu življenju, vsak bojeviti umetnik, vsak osebni temperament pa je tukaj umiral od nepotrpežljivosti in se moril v hrepenjenju, da bi bil kmalu v razbeljeni peči dela in boja, ter je upiral oči v Pariz.
Vsi ti vrtovi, o katerih je Pierre zvečer vzhičen pripovedoval, so v Benedcti in Dariju zbujali spomine na vrt vile Montefiori. Ta je zdaj uničen, ali nekdaj je bil zelen in nasajen z najlepšimi oranžami Rima, s pravim gozdom stoletnih oranž, v katerem sta se naučila ljubezni.
»Oh, spominjam se,« je dejala kontesina, »kadar je bil v cvetju, je tako dišalo, da bi bil človek umrl. Tako močno, tako opojno je dišalo, da sem enkrat obležala na travi in nisem mogla vstati.. Ali se spominjaš, Dario? Vzel si me v naročje pa si me odnesel k vodometu, kjer je bilo lepo in sveže.«
Kakor ponavadi je sedela na robu postelje in držala okrevajočega bolnika za roko. Na-smehljal se je.
»Da, da, poljubil sem te na oči, in ti si jih naposled odprla ... Takrat nisi bila tako okrutna, smel sem te poljubovati na oči, kolikor sem
Kako brezmejno infamno je bilo pisanje | »Reichspošte« o sodrugu Silbererju! Nesrečnik je postal žrtev prirodnih elementov. O tem danes nihče ne dvomi in prepričani smo, da tudi žurnalistični lopovi okrog »Reichspošte« niti za trenutek niso dvomili o tem. Pa vam pridejo in vam z najinfamnejšimi lažmi oblatijo čast moža. ki se, ker je mrtev, ne more braniti. »Sil-berer ni umrl, Silberer je poneveril večjo svo-to denarja pri pekovski organizaciji in jo nato popihal.« To je šlo po vesoljnem krščanskosocialnem. oziroma klerikalnem časopisju in razume se, da tudi naš prijatelj »Slovenec«, ki sekundira takoj pri vsaki lopovščini, ni smel manjkati. Toda prišla je revizija dunajskega magistrata in našla vse v popolnem redu. In po vrhu je še pekovska organizacija konstati-rala dejstvo, da Silberer sploh nikoli nič ni imel opraviti z društvenim denarjem. Normalen človek bi mislil, da bi morali krščansko-ocialni obrekovalci vsaj potem omolkniti. Kaj še! Lagali in obrekovali so naprej. »Silbererja so videli v Ameriki«. »V Njujorku so ga videle osebe, ki ga poznajo še z Dunaja in so ž njim govorile.« »Imena in naslove teh oseb imamo deponirane pri nas v uredništvu.« Tako nekako je pripovedovala »Reichspošta«. Pravni zastopnik mrtvega Silbererja je vložil proti odgovornemu uredniku »Reichspošte«, kakor smo že poročali, tožbo. Pred sodiščem se je pokazala vsa klavernost krščansko - socialnih obrekovalcev. »Reichspošta« se je opirala na neko gospo Novakovo, ki biva s svojim možem. pekovskim delavcem, v Njujorku. Prišla pa je bila na Dunaj po svojo hčerko in se je tu nekaj časa mudila pri svojih stariših. Ta je baje pripovedovala, da je njen mož bil Silbererja v Njujorku videl.
Čudno je bilo že to, da »Reichspoštin« zastopnik dr. Kienbock ni poskrbel, da bi bila ta priča zaslišana, preden je odpotovala nazaj v Ameriko. Ko bi morala biti zaslišana, je že ni bilo več na Dunaju. In dr. Kienbock je na razpravi podal sledečo izjavo:
Sedaj mi je pripovedovala gospa Novak, da je sredi februarja enkrat prišel njen soprog domu in rekel: »Veš, koga sem srečal?« — »Ne!« — »Poslanca Silbererja!« Gospa se dalje za stvar ni zanimala... Iz tega bi lahko domnevali, da Silberer živi. Na tanko tega ne vemo. Stvar sodišča bo, da si o tem ustvari jasnost.«
Kakšna razlika že med to izjavo in samozavestnim pisanjem »Reichspošte«, ki se je delala tako. kakor da bi imela naravnost uničujoč dokazilni materijal proti Silbererju. Vso moralno izprijenost te bande pa spoznamo šele sedaj, ko imamo pred sabo striktno izjavo gospe Novakove in pa pojasnilo njenega moža, Franca Novaka. Dunajski list »Neues Wiener Tagblatt« je namreč svojega njujorškega ko-respondenta poslal k zakoncema Novak, da izpove. kaj je na stvari. V torkovi številki objavlja sedaj obširne kabelske depeše o tej zadevi. »Neues VViener Tagblatt« je meščanski list in nima pri zadevi gotovo nobenega strankarskega interesa. Zato ima njegovo poročilo
o	tej zadevi tem večjo veljavo. Poročilo se glasi:
Gospa Novak dospela v Njujork. Njujork, 13.
hotel... Ali bila sva otroka, in da nisva bila otroka, bi bila postala na tem velikem vrtu, ki je tako močno dišal in kjer sva tako prosto tekala seinintja, kar mož in žena.«
Pritrjevaje je pokimala; bila je prepričana, da jo je le mati božja obvarovala.
»To je res,, to je res ... In kako sva srečna, da se bova zdaj smela imeti, ne da bi se morali angelni jokati.«
Venomer se je razgovor vračal k temu predmetu. Proces zaradi razveljavljenja zakona se je sukal vse ugodneje; Pierre je vsak večer opazoval njeno veselje in je ni slišal govoriti o ničemer kakor o njiju bodoči zvezi, o njunih načrtih, o radosti zaljubljencev v paradižu. Donna Serafina, ki jo je zdaj vodila mogočna roka, je morala pač energično ravnati, zakaj noben dan ni minil, ne da bi bila prinesla kakšno ugodno vest domov. Motela je čimprej dovršiti to zadevo zaradi časti imena; zakaj Dario je hotel le svojo sestrično poročiti, in ta poroka bi vse pojasnila, vse opravičila, ter storila poslej neznosnemu položaju kraj. Umazani škandal, strašno opravljanje, ki je razburjalo črno in belo družbo, jo je naposled skoraj pripravilo ob pamet, tembolj ker je razumela, kako potrebna je zmaga za slučaj konklava. Hotela je, da bi se tedaj ime njenega brata ble-ščaio v čistem, vzvišenem sijaju. Še nikdar je ni tako morila tajna častihlepnost vsega njenega življenja, upanje, da še vidi, kako podari njeii rod cerkvi tretjega papeža; bilo je, kakor da je morala iskati utehe za svoj vladni celibat, odkar jo je bil odvetnik Morano, ki je bil njena edina radost na tem svetu, tako trdosrčno zapustil. Vedno temno oblečena, vedno pri o-pravkih, tako sloka, tako stegnjena, da bi jo bil človek odzadaj smatral za mlado dekle, je bila takorekoč črni strah stare palače; Pierre jo je srečaval povsod, ker je neprenehoma kot skrbna gospodinja hodila po palači semintja in briž-no pazila na kardinala. Molče jo je pozdravljal in vsakikrat ga je nekoliko zazeblo pri srcu, če je videl izsušeno, z dolgimi gubami prepreže-no lice in veliki, trmasti obiteljski nos. Ali ona je komaj odzdravljala; še vedno je prezirljivo gledala tega malega tujega duhovnika in ga je
| aprila, pol 2. ura pop. (Brzojavka). Ravnokar je vaš korespondent konstatiral, da je Marija Novakova z Dunaja dospela semkaj. Zakonska dvojica ne stanuje (kakor je navedla »Reichspošta«) 482., Avenue A. r. 26, temveč 1482. Avenue A.
Izjava gospe Novak.
Njujork, 14. aprila (brzojavka). Vaš korespondent je ravnokar govoril z gospo Novakovo. ki je podpisala sledečo izjavo: »Podpisana Marija Novak potrjujem, da se opira moja izpovedba v pisarni dr. Kienbocka na Dunaju na pomoto, oziroma na zamenjavo imen. Pred mojim odhodom na Dunaj, kamor sem hotela po svojo hčerko, začetkom februarja mi je moj mož enkrat pripovedoval, da je videl na ulici nekega Tomolo ali Tobolo, kandidata. kakor mislim, socialno - demokratične stranke v sedmem okraju na Dunaju. Tekom razgovora na Dunaju s svojm očetom Antonom Schramekom, sem se. ko se je ravno govorilo o tem, da je izginil na Dunaju neki poštni uradnik, spomnila na to pripovedko svojega moža in sem dejala: »Pomislite, oče. Franc je Silbererja v Njujorku videl.« Ta pomota je nastala morda vsled tega, ker sem na ime Silberer veliko bolj vajena nego na ime Tobole ali Tomole. Mislim, da je moj oče to pripovedoval v krščansko - socialnem društvu, odkoder je to izvedel najbrž dr. Kienbock. Dr. Kienbock me je dal potem po enem svojih uradnikov poklicati k sebi in me je izpraševal o poslancu Silbererju. Povedala sem mu isto kakor svojemu očetu in sem rekla na vprašanje, če Silbererja poznam ali če sem ž njim govorila: »Ne. samo moj mož mi je to pripovedoval«.
Ko sem 10. aprila dospela semkaj in sem svojemu možu zvečer pripovedovala, je dejal: Ti se močno motiš, kajti o Silbererju sploh ni bilo govora; tega nisem videl. Bil je govor samo o Toboli.«
Pripravljena sem vsak čas, da pod prisego izjavim, da je to popolna in cela resnica o tej zadevi.
Njujork. dne 13. aprila 1912.
Podp. Marija Novak, roj. Schrarnek, 1482, Njujork City.
Poročevalec »Neues Wiener Tagblatta« je govoril tudi s Francem Novakom, ki je med drugim izpovedal:
Cela stvar je samo pomota moje žene. Pred par tedni sem tu srečal nekega gospoda Dagelbauerja (očividno brzojavna pomota; glasiti se more samo Jodlbauer. Op. uredn. »N. \V. T.«), ki je bil načelnik pomočnikov, občinski svetnik in deželni poslanec v Gradcu. S tem sem tako mimogrede govoril in to sem pripovedoval svoji ženi. Ko je potem na Dunaju slišala o nekem poslancu Silbererju, je o-badva enostavno zamenjala.«
K zakoncema je prišel kot zaupnik dr. Kienbocka neki dr. Kobler, ki mu je Franc Novak takoj dejal, da na celi stvari ni niti pičice resnice in da bi najraje pisal vsem avstrijskim listom, da se je njegova žena zmotila in spravila na tak način Silbererja v tak šum.
Primerjajmo sedaj te izpovedbe s tem, kar je pisala »Reichspost«. Prijeli se bomo za glavo. da je take gadne lopovščine sploh zmožno
trpela v svoji bližini le zaradi monsinjora Na-nija, in ker je želela ugoditi vikontu de la Choue, ki je vodil taka lepa romanja v Rim.
Polagoma se je začel Pierre, ki je vsak večer opazoval plašno radost in ljubezensko ne-potrpežljivost Benedete in Darija, še sam razgrevati z njima in jima je zaželel hitro rešitev. Proces se je imel obnoviti pri koncilski kongregaciji, ko je ostal prvi odlok v prid razpo-roki neveljaven, ker je zagovornik zakona, monsinjor Palma, po svoji pravici zahteval dopolnitev preiskave. Sicer bi bila sveta stolica gotovo ne potrdila tega odloka, ki je imel en sam glas večine. Šlo je izkratka za to, da se pridobi med desetimi kardinali, ki so sestavljali kongregacijo, dovolj glasov; treba jih je bilo prepričati in doseči malone soglasje; to je bilo težavno delo, zakaj Benedetino sorodstvo s stricem, o katerem je bilo misliti, da bo vse o lajšal, je oteščalo položaj vsled zapletenih intrig v Vatikanu, vsled tekmovanja, vsled ča-kalcev, ki so vsi koprneli, da bi ovekovečen škandal ubil v njem mogočega papeža. Dorina Serafina je hodila vsako popoldne osvajat te glasove, vodil jo je njen izpovednik pater Lo-renco, ki ga je vsak dan poiskala v Collegium Gennamcum, v tem zadnjem pribežališču jezuitov v Rimu, odkar niso bili več gospodje Jezusovi. Njeno upanje na uspeli se je predvsem upiralo na to, da je Prada,izčrpan in razdražen, izjavil,, da se vobče ne prikaže več. Na ponovne pozive slpoh ni več odgovarjal, tako gnusno in smešno se mu je zdelo očitanje nesposobnosti, odkar je bila Lizbeta, nejgova priznana ljubica vpričo vsega mesta, v blagoslovljenem stanju. Molčal je torej, pa se držal, kakor da ni bil nikoli oženjen, dasi je še vedno krvavela rana njegove brzdane želje, njegovega ponižanega moškega ponosa, in so jo večne povesti, od črne družbe raznašanj dvomi o njegovem očetovstvu na novo in na novo odpirali. Ker je torej nasprotna stranka prostovoljno odnehala in izginila, je bilo razumljivo rastoče upanje Benedete in Darija, ko je donna Serafina vsak večer, kadar je prihajala domu, naznanjala, da je najbrže pridobila zopet glas kakšnega kardinala.
Človeško bitje. In naš »Slovenec«? AH ne bo teh Hudi oblila rdečica sramu, da so se tudi oni našli med tistimi časnikarskimi lopovi, ki Jim niti čast mrtvih ni več sveta? Ali poznajo te hijene sploh še čuvstvo sramu? Dvomimo! So pač vredni učenci svojih dunajskih učenikov. Podla laž n strupeno obrekovanje, to je njih vsakdanji argument!
Socialna demokracija — šiba božja.
Socialna demokracija je od Boga poslana šiba božja, da izpametuje nenasitne kapitaliste in rejeno buržvazijo. Ljubi Bog je splošno zadovoljen z današnjim družabnim redom, le to mu dela preglavico, da sega gospodarsko izkoriščanje in politično zatiranje včasih predaleč. Zato je poslal na svet socialno demokracijo, ki bo privedla fabrikante in meščanstvo k zmernemu izkoriščanju. Tako modruje o naši stranki pastor Schmidt. Vendar je, vzlic gorenjega »božjega razodetja« bela vrana med našimi nasprotniki, ker ni slep za to, kar je socialna de-kracija storila dobrega za ljudstvo.
Pripozna, da je socialna demokracija osvežila in prenovila politično žvljenje. Državne oblasti ravnajo z ljudstvom tako poniževalno in nevredno, da bi človek kar s pestjo bil po raz-ličnili birokratih in uniformiranih čuvajih miru in reda. Liberal. meščanstvo je sicer tudi spoznalo, da je tako postopanje zanje nečastno, ali vso opravičeno jezo so stresli pri gostilniških mizah. Socialna demokracija se je odločno in pogumno uprla nasilju vlad, javno je ožigosala vsako krivico, ki se je zgodila delavskemu razredu, katerega je itak šele ona zbudila k političnemu življenju.
Stranke, ki so svoje ljudi pitale z narodnostjo ali pa s krščanstvom, so šele tedaj postale tudi socialne, ko je socialno demokratična stranka stopila na plan. Schmidt prizna, da nobena druga stranka ni toliko storila za vzgojo ljudstva, kakor ravno naša. Vsak nasprotnik mora občudovati nesebičnost, solidarnost, ki vladata med sodrugi. Organizatorično delo, ki ga je izvršla naša stranka, stoji brez primere. S predavanji, izobraževalnimi tečaji, z dobrimi beletrističnimi knjigami, z izbornimi feljtoni v svojih listih je izvedla socialna demokracija ljudsko izobrazbo v največjem slogu.
Pretirane militaristične zahteve našega časa so rodile antimilitarizem pri socialni demokraciji, ki se mora zdeti vsakemu pametnemu človeku sainoobsebi umeven. Socialna demokracija je nam odprla šele oči, da smo jasno videli, kako se mučijo in šikanirajo vojaki. Glasni socialistični protesti zoper vojno so zbudili šele druge k spoznanju, da je vojna zlo brez primere.
Pastor Schmidt pravi dalje, da je razredni boj, ki zbuja toliko sovraštva, obžalovanja vreden. Ali nikdar bi se ne poostril razredni boj tako zelo, ako bi bili kristjani spoznali naravnost neznosne družabne in socialne krivice, ki se gode nižjim slojem in jih hoteli z resno voljo odpraviti. Nikdar se ne zbudi sveta jeza v kristjanih, če krščansko in meščansko časopisje enostransko in zlobno napada socialno demokratične voditelje, kadar se ti pri davčnih zakonih odločno upro egoizmu bogatinov, kadar osvetljujejo brezobzirno postopanje industrijcev, kadar kažejo, da gre pohlep po denarju preko solz in mrličev. Oni, ki hodijo skozi življenje v svetlem solncu, so topi in nemi za bedo, ki vlada v nižavah.
Socialna demokracija je bila prva, ki je pričela boj zoper alkoholizem, prostitucijo in stanovanjsko bedo. Socialni demokraciji očitajo, da sovraži cerkev. Ali je to čudno? Cerkev, ki bi morala z enako ljubeznijo oklepati reveže in bogatine, kralje in berače, je postala v zadnjih letih slepo orodje v rokah vladujočih razredov. In kako spoštuje cerkev denar! Sv. Pavel je rekel, naj se vsakogar, ki neče delati, o-srarnoti tako, da ga bo oblila rdečica sramu. Ali se je cerkev še kedaj upala bogate lenuhe v svoji sredi osramotiti tako?
K sklepu pravi pastor Schmidt, da ima vsaka dežela tako socialno demokracijo, kakršno zasluži.
NOVICE.
* Komplicirana vožnja z zrakoplovom. Iz
Berna poročajo: Zrakoplov »St. Gotthard« švicarskega zrakoplovnega kluba, ki se jc v nedeljo zjutraj dvignil v zrak v bližini Curiha, je pri poskusu, da bi pristal, tako močno zadel ob tla, da je eden pasažirjev padel iz koša. Pri drugi priliki pa se je stroj zaletel v neko drevo pri čemur je majorja Alplija vrglo vun, vodja zrakoplova, poročnik Sautschi pa je s polomljenimi udi obvisel na vejevju. Na ta način razbremenjeni zrakoplov je nato s četrtim pasažirjem, nekim Jennyem. ki se je sedaj prvokrat vozil z zrakoplovom, jako hitro šinil v višino kakih 5000 m. preletel ženovsko jezero in izginil v zraku. PriAnnecyju pa se jeJennyju posrečilo, da se je izkrcal, kar je tembolj občudovanja vredno, ker se mož kot novinec ni čisto nič razumel na manevriranje z zrakoplovom.
* Poglavje o stanovanjski mizeriji in razredni jusiici. V pruski Šlezji je mestece Hirscli-berg in pred hrberškini sodiščem se je pred kratkim završila obravnava, ki je z jarko lučjo obžarila sramotno uredbo današnje družbe. Pred sodiščem se je zagovarjala revna delavska žena, mati šestih otrok. Obtožena je bila rufijanstva. Na tesnem, bornem stanovanju je imela še najemnika, mladega delavca; med delavcem in njeno sedemnajstletno hčerko se je kmalu razvilo zaupno razmerje. Mati je vedela za razmerje in ga je trpela, ker si ni mislila nič hudega. Nenadno po so se pokazale pri hčerki posledice in varuhi javne morale so takoj izteknili v tej povsem navadni zadevi veliko pohujšanje, pa so obdolžili nič hudega slutečo proletarsko ženo, da je vedela natanko, kaj se godi med mladima ljubimca in je to zaupno razmerje celo namenoma pospeševala. U-boga žena je pred sodiščem povdarjala, da je
prihajala često šele ob II. uri ponoči vsa zbita domov — bila je perica — ter se je do smrti utrujena takoj pogreznila v globok spanec in ni mogla vedeti, kaj se godi v njeni bližini. Stanovanje iz osmih glav obstoječe družine je obsegalo namreč samo dve sobi, štiri postelje so stale druga tik druge, pozneje pa samo tri ter so morali rabiti za ležišče še staro zofo. Kljub tej neznosni tesnobi je vzela perica še najemnika, da bi lažje zdelovala v boju za svoj in svoje mnogoštevilne družine obstanek. Najemnik je seveda spal v skupnih spalnih prostorih z družino. Vsak količkaj razsoden človek mora sprevideti, da ob takih razmerah ne more zadeti uboge žene nikaka krivda za to, kar se je bilo zgodilo med njeno hčerjo in najemnikom. Celo sodniki so priznali v svoji sodbi, »da taka stanovanjska mizerija pospešuje nenravne razmere«. Dasi se mati ni prav nič zavedala najmanjšega pregreška v tej zadevi in dasi so sodniki sami priznali skrajno demoralizirajoči vpliv takih škandaloznih stanovanjskih razmer, je vendar izrekla famozna razredna justica nezaslišano trdosrčno obsodbo in obsodila ubogo ženo zaradi rufijanstva na devet mesecev ječe! Toda razredna justica s to kruto in krivično sodbo v očeh poštenih in razsodnih ljudi ni obsodila uboge nedolžne delavske matere, ki so jo brezobzirno odtrgali od njene družine, pač je obsodila današnji družabni red in moralo današnje družbe, ki sama ustvarja tiste razmere, zaradi katerih se zgraža potem
* Oprostitev gejš (japonskih prostitutk). Izza velikega požara v Tokiu, ki je pogorelo mesto ljubezni Jošivara, se je pričelo na Japonskem živahno gibanje proti tolerančnim hišam. Agitatorji so ponajveč mladi Japonci, ki so v Evropi študirali in gredo v boj z geslom, da zadaje ohranitev sedanjega prostitutnega sistema Japonski pečat zaostalosti. V vodilni japonski znanstveni reviji »Taijo« se označuje sistem gejš kot vzrok dekadence Japonske. Merodajni krogi stoje seveda še daleč od tega gibanja, toda storilo se je vsekakor že veliko, da bi se usoda ubogih deklet olajšala. Tako danes n. pr. ni več mogoče, da bi se mlade deklice proti njihovi volji silile v prostitucijo, to se pravi, da je to vsaj po zakonu spovedano, če tudi še zmerom se prepetijo slučaji, ki so sili zelo podobni. Neki angleški list pripoveduje tozadevno zelo zanimiv slučaj, ki se je prigodil šele pred kratkim: Mlad Japonec, ki je bil nastavljen pri neki amerikanski tvrdki v Tokiu, je poneveril 1400 jenov. Imel je biti izročen oblastim, toda prišel je k tvrdki njegov oče, izjavil, da hoče škodo poravnati, ter je ponudil kot prvi obrok 900 jenov, ostali znesek pa je obljubil poravnati pozneje. Tvrdka se je informirala, odkod je stari dobil denar, ter je izvedela, da je mož prodal svoji dve hčerki v hišo radosti za 900 jenov, tretjo hčerko pa je hotel prodati, ko bi dosegla, po zakonu predpisano starost; ter s kupnino poravnati ostalih 500 jenov. Tvrdka pa je — bela vrana — u-tnazano kupčijo razdrla ter sina izročila sodniji. Vidi se, da nima trgovina z dekleti v deželi črešnjevega cveta nič manj grdih oblik nego pri nas v stari Evropi.
* Tatvina »Mone Lise«. Iz Pariza poročajo: Poglavarja muzejskih tatov do danes sicer še niso dobili toda nekega sokrivca, po imenu Cha-veau, so zadnj pondeljek že prijeli. Aretirali so tudi njegovo ljubico gospodično Figard. Bila je znana pod imenom »la belle Germaine«. Preteklo zimo je prišla v reimski muzej in s svojo krasoto in eleganco obračala nase pozornost muzejskih slug. Medtem, ko uradniki lepe dame niso pustili iz oči, so tatovi, ki so bili gospodično Figard seveda nalašč v ta namen poslali, vlomili v muzejske shrambe in ukradli znamenito tobačno dozo Ludvika XVI. Zdi se, da je gospodična Figard tudi pri tatvini v Neversu na sličen način sodelovala.
* Atentat iia Tafta. V pondeljkovi številki »Zarje« smo poročali o poskušenem atentatu na predsednika Tafta. Po najnovejšem poročilu je bila prvotna vest pač močno pretirana. Dozdevni atentat na Tafta je obstojal v tein, da je Mih. VVinter, nedolžen bolnik, na vse zgodaj hotel v Belo hišo, sklicujoč se "i tem na važne zadeve. Ker mu pristopa niso dovolili, se je je skušal neopaženo utihotapiti v hišo. To se mu je tudi posrečilo, pri tem so ga pa prijeli. Preiskali bodo njegovo duševno stanje.
Strahotna katastrofa na Atlantskem oceanu.
Zarek upanja je prešinil ves civilizirani svet, ko so po prvih groznih poročilih dohajale pomirjajoče vesti, da ni nihče ponesrečil na parniku »Titanic«. Vse rešeno! Koliko skrbi, brezmejne žalosti, mrzle groze so izbrisale te besede iz človeških src. Ali sedaj, ko so znane vse podrobnosti, je izginilo vsako upanje. 1550 ljudi spi na dnu morja nevzdramno spanje. Kratek hip v temni noči, mogočni parnik je zadel ob plavajoč ledenik, in veseli, srečni obrazi so se izpremenili v blede, trepetajoče, z grozo bližnjega pogina prepojene spake.
Koliko je rešenih?
S	»Titanicom« se je vozilo 2200 pasažirjev in moštvo. Kapitan ladje »Carpathia« je brzojavil v Novi-York, da ima na krovu 800 rešenih oseb, in da počasi plove med ledeniki. — Druga ladja »Virginia«, ki je tudi hitela na pomoč, poroča, da je prišla prepozno na kraj nesreče. Na krovu nima nobene rešene osebe. Tudi »Parisian« je prišel prepozno. Njegov poveljnik poroča, da so se vozili med velikimi ledenimi skladi. Daleč na okolo so videli razbite kose »Titanica«, na katerih niso zapazili nobenega človeka. Čeprav bi se morda še ta ali oni potnik krčevito držal razvalin ladje, je izključeno, da bi bil še živ, ker je pritisnil tako hud mraz, da mora vsakdo zmrzniti. Upanje, da bi bile še na kaki drugi ladji rešene osebe, razen na »Carpathie«, se je popolnoma opustilo. Vsi parniki, ki so se bili podali na mesto katastrofe, so prenehali z iskanjem.
Kako se je zgodila nesreča?
2e včeraj smo poročali, da je odplul »Titanic« 10. aprila iz Southamptona proti Novemu
Yorku. Ob času katastrofe je plul parnik počasneje. Ko se je zadel ob ledenik, se je udrl sprednji del ladje kakor jajčna lupina. Moštvo se je vedlo vzorno in je šlo takoj na rešilno delo, pri katerem so pomagali tudi nekateri moški pa-sažirji. Pripravili so hitro rešilne čolne, v katere so najprej spravili žene in otroke. V momentu, ko so izpustili rešilne čolne, pa se jih je veliko prevrnilo, pasažirji so popadali v morje in utonili.
Telegrafist brezžične brzojavne postaje na rtu Race je napravil naslednje zapiske: Ob 10. uri 15 min. (v nedeljo zvečer): slišim od parnika »Titanic« znamenja v sili, na katera odgovarjajo ladje »Carpathia«, »Baltic«, »Carmania« in »01yrnpc«. Ob 10. uri 25 min.: »Titanic« poroča, da se je že pričel nagibati sprednji del ladje. Ob 10. uri 28. min.: napravil sem zvezo z »Virginio« in ji sporočil, da potrebuje »Titanic« nemudoma pomoč. »Virginia« je takoj pripravljena. Ob 10. uri 36 min.: »Titanic« je sporočil parniku »01ympic«, da je spravil potnike v rešilne čolne in prosi, naj ima »01ympic« tudi pripravljene čolne.
Tri dolge ure še slede poročila iz nesrečnega parnika. Zadnji se glasi:
Ob 2. uri 27 min.: potapljamo se.
Ponesrečeni.
Imena vseh ponesrečencev še niso znana. Na medkrovu so bili sledeči avstrijsko-ogrski državljani:	Franc	Karun iz Kranja s hčerko
Ano, Janez Markun iz Bele in 25 hrvaških delavcev. Med pasažirji je bilo veliko Švicarjev in Bolgarov. V prvem razredu je bilo 325 potnikov, med temi milijonar Astor z ženo, ki sta se vračala iz ženitovanjskega potovanja, slavni amerikanski igralec Hariss, miljarder Pears, miljonar Daniel, ki je pred kratkim zaslovel po Evropi, ker je kupil najlepšo angleško dogo za 25.000 frankov, miljonar Widener, ki je kupil nedavno Rembrandtovo sliko »Plav« za 1 mi-ljon 500 tisoč K. Dalje se pogreša tudi znani publicist in mirovni apostol Stead. Kapitan ponesrečenega parnika Smith je najbrže utonil.
Med pasažirji so bili trije Arnerikanci, ki so imeli na parniku najlepše prostore v najemu. Na-jemščina je znašala 25.000 dolarjev. Miljonarji, ki so se vozili s »Titanicom« so: Astor, lastnik 600mljonov, Izidor StrauB, lastnik 200 miljo-nov, \Viedener, lastnik 200 miljonov, Guggen-heim, lastnik 380 miljonov, Robling, lastnik 100 miljonov, Thayer, lastnik 40 miljonov.
Junaško moštvo.
Kapitan Smith in častniki so ostali do zadnjega trenutka na ladji. Telegrafist Philipp, ki je pošiljal brzojavke, je stal do zadnjega diha pri aparatu in opravljal službo.
Zakaj je utonilo toliko ljudi?
Withe Star Linie, lastnica potopljene ladje, je naročila kapitanu Smithu, naj vozi tako hitro, da bo prekosil vse dosedanje najhitrejše vožnje. Kapitan je vedel, da inora mimo 75 milj dolgih ledenikov, a je vozil tudi skozi to grozečo nevarnost bliskovito hitro. Ko se je zgodila katastrofa, je najbrže nastala na ladji taka grozna zmešnjava in se je razvil tako obupen boj za življenje, da je bila rešilna akcija silno otežkočena. Kričanje otrok, vpitje žen, vse je kakor blazno, skozi noč se čujejo obupni klici po rešitvi! Kako se naj tako veliko množico potnikov pripravi k miru in redu? Vsa divje obupana množica se je gnetla v temi, ker je prodirajoča voda skoraj gotovo uničila ladjino razsvetljavo. Izvedenci tudi trdijo, da je bil čas, ko se je ladja potopila, mnogo prekratek, da bi se moglo rešiti 2300 oseb. Pri potapljanju ladije je nastal tudi silen vrtinec, ki je potegnil seboj one potnike, ki so plavali z rešilnimi aparati. Po dobljeni havariji je plul parnik naprej proti pristanišču »Halifax« in se je potopil 50 kilometrov od mesta, kjer je zadel ob ledenik.
Plavajoči ledeniki.
Redke so na morju nesreče, ki se zgode vsled plavajočih ledenikov. Le ladje, ki plavajo proti tečajem, zadenejo večkrat ob ledenike. Ledeniki se vzdigujejo nad morjem za 70 ali pa še več metrov. Vznožje teh ledenikov pa sega dostikrat bkrat tako globoko v morje, kakor pa štrle vrhovi iz vode. Ako pridejo gorki morski toki, se prične vznožje ledenikov taliti, ledenik izgubi ravnovesje, se prevrne in zdaj moli njegov spodnji del iz vode, ki ima navadno zelo čudne oblike. Mornarji dobro razločujejo te ledenike od ploščatih ledenih plasti, ki se trgajo od obrežnih ledenikov. Ob zahodni ameriški obali, pri Alaski, je ledenik Muirl, ki je 1600 m dolg in 90 ni debel. Od njega se neprenehoma trgajo ledene plasti, sliši sc neprestano grmenje, ker se vsake pol ure zvali kakih 1000 stotov ledu v morje. Se večje ledene gore se trgajo od grenlandskih ledenikov. Debele so dostikrat do 100 m. Morski toki jih nosijo proti jugu na one poti, po katerih plovejo navadno oceanski parniki. Ledene plasti povzročajo, da se morska voda,močno ohladi in se vzdigujejo neprodirne megle. Previdni mornarji merijo toplino vode, ker vedo, da so blizu ledenikov, kadar se voda hitro ohlaja. Ponoči, če vlada huda tema, so plavajoči ledeniki še bolj nevarni. Katastrofa »Titanica« se je zgodila ravno v takem položaju.
Nesreče na morju.
Mnogo velikih nesreč se je že zgodilo na širnem morju, a zadnje skoraj nobena ne prekaša. V naslednjem navedemo nekatere največje nezgode na morju:
26. in 27. februarja 1703. 1. je divjal ob angleški obali tako silen vihar, da se je potopilo sedem velikih bojnih ladij in je utonilo 1500 ljudi; v septembru 1. 1870. se je utopila angleška bojna ladija »Captain«, ko je imela vaje v Atlantskem oceanu. 472 mož je utonilo.
Leta 1878 se je potopil angleški parnik »Aliče« s 500 ljudmi.
4. julija 1898. 1. je utonil parnik »Bourgoi-gue«. Mrtvih je bilo skoraj 600 oseb.
28. junija 1904 se je potopila ladija »Norge« s 580 izseljenci.
V rusko-japonski vojni se je potopila bojna ladija »Petropavlovsk« s 580 možmi.
Dva japonska parnika sta trčila 29. novembra 1900 drug ob drugega, 700 ljudi je utonilo.
25. septembra 1911 je eksplozija na francoski bojni ladji »Liberte« zahtevala 400 človeških žrtev.
Nezgoda parnika »Niagara«.
Francoski parnik, »Niagara«, ki je priplul
v	Novi Jork, poroča, da je v sredo zvečer zadel na istem mestu, kakor »Titanic«, ob ledeno goro. Bila je zelo gosta megla, ^o je parnik zadel ob ledenik, so bili potniki ravno pri dineju-Popadali so po tleh, posoda in kozarci so zleteli na vse strani.
Ljubgana in Kranjsko.
— Sad krščansko-socialnega dela. Družba Leykam-Josefsthal lastnica papirnic v Vevčah, Medvodah, v Podgori na Goriškem in drugod, je napravila lani 2,063.364 K dobička iu izplača sedemodstotno dividendo, 28 K na vsako akcijo. Dva iniljona kron so mezdni tlačani v Vevčah, Medvodah, v Podgori pridelali lani bo* gatim akcionarjem, za dva miljona kron je bijo več vredno delo njih rok kot mezda, ki so jo za svoje delo dobili. In ni čuda! Navsezgodaj, ko Ljubljana še dremlje, zavrešči neprijazna piščalka in naznanja začetek robote. In potein do mraka! Dan za dnem! In ko poteče teden, pri-de plačilo za trdo, ubijajoče delo, pičle krone, kj je delež teh trpinov! — Ko je vzklila prva kal organizacije, ko se je do krvi izsesavano in iz-inozgavano delavstvo odpravljalo na pot, k) vodi iz kapitalističnega pekla, na pot, po kateri hodijo vsi sramotnega suženjstva siti trpini, so klerikalni prijatelji delavstvu zastavili to pot-zaganjali se v komaj rojeno, na življenjske težave nevajeno organizacijo in jo razbili. Sad klerikalnega satanstva zori: Delavstvu je ostala tlaka, akcionarji žanjejo dvainiljon. dividendo. Ostane vprašanje: Ali je bilo plačano klerikalno razbojstvo s trdnim zneskom ali s procentom?
— Prošnja na ljubljanske sodruge. »Vzajemnost'' otvori v kratkem veliko knjižnico, k' bo na razpolago vsemu organiziranemu delavstvu
v Ljubljani in okolici. Da pa bo mogla Zadostiti veliki nalogi, ki si jo je začrtala, se obrača do vseh sodrugov in sodružic, da jei priskočijo na pomoč pri tem velikem koraku. Gotovo ima vsak sodrug ali sodružica doma v pozabljenju kako knjigo, ki bi se lahko pogrešala, v knjižnici b' pa mnogo koristila Prosimo Vas torej, da prl" skočite na pomoč samim sebi in celokupnemu delavstvu ljubljanskemu. Tudi pri znancih in prl' jateljih se lahko potrka in uspeh gotovo ne bo izostal. Na delo torej z geslom: Izobrazba je moč*
— Škofja Loka. Vse člane »Vzajemnosti« ponovno opozarjamo, da zastale mesečne Pf1' spevke najkasneje do prvega maja poravnajo, ker sicer bodo črtani in bi morali potem i>a' novo pristopiti.
— Šofjeloška podružnica »Vzajemnosti* praznuje prvi maj, ker ondotne razmere drugače ne prepuščajo, šele v nedeljo dne 5. maia in sicer takole: Sodrugi iz Škofje Loke, Za1' nice. Trate. Sv. Duha itd. napravijo skupe11 izlet črez:	Cavrno, Križno goro. Planico, Sv-Jošt in šmarjetno goro do Stražišča ozir. gostilne »na Goštaju«. Tu sem pa jim pridejo naproti sodrugi iz Drulovke. Stražišča in Kranja. ter se potem skupno podajo v Drulovko. kjer bo pri sodrugu Jokabu Likozarju gozdna zabava. Razume se, da tudi godbe ne bo manjkalo. — Še lepše bi pa seveda bilo, če bi s.e sodrugi iz Kranja do tistega časa toliko Prj' pravili, da bi ob tej priliki ustanovili podružnico »Vzajemnosti« za Kranj. Tedaj bi se la*1' ko podali namesto v Drulovko v Kranj, ^a bi bilo temvečjga pomena; kajti na ta nacj*j bi zadeli kar dve muhi naenkrat: Kranjčani ^ imeli svojo podružnico, mi pa izvrstno zaba' vo. Ako se to zgodi, naj nam blagovolijo s°' drugi iz Kranja sporočiti; sicer pa velja Pri ~ tni načrt. Natančnejša pojasnila prinese »^a' rja« o pravem času.
— Vse škofjeloške sodruge opozarjam0’ da tudi v Škofji Loki velja to kar drugod, obiskujejo le take lokale, kjer je »Zarja,« n razpolago. Kjer je pa ni, zahtevajte jo! CeJ gostilničar tako dober, da vzame Vaše tez* zaslužene krajcarje, naj bo tudi tako pameten? da naroči list, v katerem se učite kako bi -zaslužek lahko izboljšali. Gg. gostilničarje P opozarjamo, da »Zarjo« razobesijo na v'^.!’eL prostoru, ne pa da leži kje v kakšnem skrite* kotu.
Seja odbora škofjeloške podruž. ^^0. jenmosti« z zaupniki vred je v soboto dne * ‘ t. m. ob 8. uri v društvenem lokalu.^ Ker seja izredno važna, so sodrugi naprošeni. se je zanesljivo udeleže.
Zupan pod kuratelo. Iz Zagorja °b -
vi nam pišejo: Liberalci sami sebi več »e upajo. Korupcija mora biti pri tej f°.sp jg. grozna. Od zanesljivega vira nam poročajo, so izvolili 3 občinske odbornike, ki bodo d* odločevali, kdo sme dobiti kakšno občinsko
lo; da morajo imeti zato vzroke, je gotovo. se že kar v naprej postavlja bodoči libei župan pod kuratelo liberalne trojice.
Zagorje ob Savi., Volitve za županj starešinjstvo v zagorski občini bodo dne ^ aprila ob 9. dopoldne. Socialnodemokraticm ^ činski odborniki so imeli dne 15. t. ni. seJ kateri so izvolili sodruga Cobala za jSlii-načelnika in Riharda Rancingerja za zflp0^nji karja. Obenem so se posvetovali o Pri taktiki v občinskem odboru; sklenili so, jn dajo pri volitvi župana prazne glasovni ^ v starešinjstvo kandidirajo brez kakšnem fosiPa govora z nasprotniki sodruga Cepina >n Repovža.	„.t(l	VČe.‘
— Občinske volitve v Novem meSt“;itoŽb‘ raj je razpravljalo upravno sodšče o P.|netflU novomeškega dekana Žlogarja proti v eSju. imeniku za občinske volitve v Novem .je0ca Odbilo je pritožbo zoper vpis sodr. or- j^b* in Oreša v volilni imenik, ugodilo pa J ' aStrflt* glede na reklamacije sodr. dr. Slanca » y j^n* vpisa učiteljev in uradnikov, ki stanu] J m0tiv&' diji, v volilni imenik za Novo mesto
cijo, da uradnega sedeža ni zamenjati z bivališčem* katero je predpogoj volilne pravice za oblino.
— Dijaška počitniška zveza. Neklerikalno ■dijaštvo je ustanovilo poseben odbor, ki pripravlja vse potrebno za počitniško zvezo. Namen počitniške zveze je, da omogoči dijaštvu potovanje po slovenskih deželah. Svojo počitniško zvezo imajo tudi klerikalni dijaki, katerih glavne postojanke so župnišča. Da je ob današnji prepo-tenci slovenskega klerikalizma neklerikalnemu dijaku vstop v župnišča nemožen, je jasno. Odbor za počitniško zvezo je zategadelj izdal poziv na zasebnike in društva, da podpirajo počitniško ■zvezo v njenem prizadevanju. Komurkoli je možno, da priskrbi potujočemu vedeželjnemu dijaku prenočišče, naj to javi na naslov: „Odbor za počitniško zvezo v Ljubljani.8
— Solnčnl mrk. Dasi jc bilo skoro ves dan oblačno, vendar so se popoldne za nekaj časa razmaknili oblaki in se je pokazalo solnce v obliki srpa. Časi so tanke oblačne plasti napol zastrle solnce in tedaj se je s prostim očesom jako lepo videla njega srpasta oblika. Gledalcev zanimivega prizora je bilo dovolj. Konec mrka je bil ob 2. in 48 minut.
— Profesor Karl Sega umrl. Včeraj je kap zadela prof. Karla Šego po levi strani in na jeziku. Zdravniki so konstatirali skrajno nevarnost in res se je napad popoldne ponovil. Smrt je bila nenadna. Pokojnik, ki zapušča vdovo brez otrok, je predvčerajšnjim pokopal svojo sestro.
—S trebuhom za kruhom. Predvčerajšnjem se ie z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 60 Slovencev, 30 Hrvatov in 25 Makedoncev, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov.
— KolesarsKa nezgoda. Včeraj je umrl v deželni bolnišnici 44 let stari delavec tobačne tovarne Jožef Kušar, stanujoč na Glincah št. 78. Nedavno je peljal s kolesom proti Viču, pri tem 'Pa padel s kolesa tako nesrečno na cestni kamen, da je priletel s trebuhom na kamen in so
mu čreva pretrgala na dveh krajih.
— Velik požar je izbruhnil v noči od nedelje na pondeljek v tovarni g. Paternosta nad Banami in jo vpepelil. Neustrašeno so gasilci odstranili polne sode bencina iz gorečega poslopja in preprečili še hujšo nezgodo. ynel se je tudi mlin, pa se je posrečilo ogenj zadušiti. Skoda je velika; krita je deloma z zavarovalnino.
— Izgubljeno in najdeno. Ga. Katarino Puhkova je izgubila denarnico, v kateri je ime-
nekaj denarja in dva listka. — Gimnazijec Rudolf Krasna je izgubil srebrno verižico. — Qa. Sidonija Moro je našla črno ročno torbico.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan krasnega filma »Ekspedicija kapitana Scotta na lužni tečaj« in drugih štirih slik prve vrste. Jutri specialni večer z amerikansko dramo »1000 dolarjev nagrade« in kolorirana drama »Chopin«. V soboto »Asta Nielsen in ena sijajna veseloigra. Samo zvečer.
Mednarodna razstava umetnega kuhanja Dunaju. Največjo pozornost je vzbujal nedvomno paviljon tvrdke Maggi. Zanimivo je bilo gledati, kako so obiskovalcem prijali apetitno servirani Maggijevi izdelki. Njih kakovost je pa tudi nedosežna. V priznanje tega dejstva odlikovali so jih z državno mgrado in z zlato razstavno svetinjo s častnim diplomom. Ravno tako lepo kakor tudi v resnici zasluženo odlikovanje.
Štajersko.
—	Hrastnik. V nedeljo dne 21. t. m. bo ob ° dopoldne občni zbor podružnice rudarjev z dnevnim redom: 1. Poročilo blagajnika. 2 Volitev novega odbora. 3 Praznovanje 1. maja. 4. Predavanje o strokovnih organizacijah. Predava Spdrug Sitter. Rudarji, udeležite se tega shoda. Shod bo v zadružni gostilni. Prav tam bo v soboto dne 20. t. m. ob 4. popoldne važna di-skusija.
^	— Vlomi in ropi. Pri posestniku Ivanu
tterclu v Golobinjaku je vlomila nevarna ro Parska banda in pokradla vino, meso, klobase Jtd. Hercla, ki se je zbudil in šel gledat, kaj se 8°di, so roparski vlomilci sprejeli s streli iz Tevolverjev, tako da se je težko ranjen zgrudil na tla. Streli so alarmirali tudi ostale sostano-^a'Ce, ki so prihiteli in našli Hercla krvavečega I *ja tleh. — Slični vlomi so se izvršili tudi v ernu pri Šent Jurju ob juž. žel, kjer so vlogici odnesli posestniku Martinu Wornu 100 K enarja in srebrno uro z verižico vred. Pred pa so neznani lopovi vlomili v zaklenjene "■eti dveh posestnikov v Podgorju pri Brežicah ‘a Pokradli vina in mesa v vrednosti približno kron. — Dva nevarna vlomilca so aretirali ? Laškem trgu. 11. t. m. sta prišla dva moška v notei Henke^in sta zahtevaja prenočišče. Izdala p3 se za lesna trgovca Štefan Simič in Peter Mč. Hotelirju sta se takoj zdela sumljiva, uvesti] je orožnike, ki so v obeh spoznali ne-arna vlomilca, ki sta koncem marca vlomila pri 7aznih posestnikih v Pristovi ter pokradla nad kron.
c — Svojo ženo jc ubil ? V Št Petru pod . • gorami so zapili posestnika Janeza Motošca, . r pravijo, da je ubil svojo ženo. Pred par nevi sta šla on in njegova žena Ana po nekem j) cPiru v gostilno in se ga tam precej navlekla. s(°noči sta šla domov. Ko sta prišla na razpotje,
•	a sla vsak svojo pot. Možje sam prišel domov djiS? vlegel spat. Ko se je čez nekaj časa zbu-do’ £°gledal po ženi.v ki je še vedno ni bilo jna. Sel jo je iskat. Čez nekaj časa se je zo-j * Vrnil in zaspal. Drugo jutro pa so našli Ce'nr mrtvo v jarku ob cesti. Imela je sedem ^timentrov dolgo rano na čelu.
Koroško.
naC|‘~~ Ponesrečen volilni manever nemških ijašk°na,Cev Nemško nacionalni kandidat v be-tfeb v°Mnem okraju dr. Angerer je čutil po-in j0’ da povzdigne svojo popularnost z lažjo lijjjj3 zboljša svoje volilne šanse z nečednim vo-pjgj^.ntenevrom. Po nemško nacionalnem časo-ie raztrosil infamno laž, da so ga socialni ratie na agitacijskem potovanju blizu Pii-ttienfp UaPadli in obmetavali njegov voz s ka-
i	stojki Ampak laž ima kratke noge. Verodo-'Judje nam poročajo, da je vse to pripo-
vedovanje nemško nacionalnega časopisja obrabljen manever, ki ga ne verjame živa duša. Socialni demokratje pojdejo nad dr. Angererja ne s kamenjem, temveč z glasovnicami. Napišite vsi na svoje glasovnice razločno ime socialno demokratičnega kandidata:	Florijan	Groger,
' urednik v Celovcu.
Goriško.
—	Nagla smrt. Stavbeni podjetnik Rihard Thoman v Goiici se je vračal v nedeljo zvečer domov. Ko je prišel do svojega stanovanja v ulici Cocevia, je dobil astmatičen napad in padel je tako nesrečno na glavo, da mu je črepinja počila in je takoj izdihnil.
Istra.
— Samomor praporščaka. V Pulju se je ustrelil s službeno puško 181etni praporščak Viktor Ivanovič. Pravijo, da vzrok samomora ni znan.
— Grozen zločin. Ribiči so potegnili iz morja pri Ičičih v bližini Opatije človeško truplo, kateremu so odrezane noge in roke. Truplo je ležalo že dolgo v vodi, ker je že zelo nagnito.
Trst.
Ljudski oder se je odločil v zmislu pooblastila zadnjega občnega zbora k važnemu koraku: na zadnji petkovi seji je sklenil odbor znižati ženskim članom društva članarino na polovico t. j. samo na 10 vin. na teden, ne da bi pri tem trpele niti v najmanjši meri njihove članske pravice. Tudi je odbor sklenil dovoliti ženskim članom neko gotovo samoupravo v okvirju društvenih pravil t. j. združiti naše ženstvo v poseben odsek »Ljudskega odra«. Namen je razviden iz posebnega oklica na naše ženstvo, ki sledi tu spodaj. Oklic se je razposlal po večini moškim članom, ker nam naslovi našega ženstva niso tako dobro znani, toda z izrecnim nalogom, da se oklic odda ženstvu in da se tudi pridno agitira med njimi za udeležbo na sestanku v »Delavskem domu« prihodnji pondeljek ob 8. zvečer. Ako ni katera naših sodružic ali prijateljic našega društva dobila posebnega povabila, naj nam oprosti to pomoto. Vabljeno je sploh vse naše ženstvo že tem potom. Pričakujemo pa tudi, da se odzovejo in pridejo na ta sestanek, vsi tisti moški člani, ki jim je kaj mar ženska izobrazba.
»Ljudski oder«.
— Socialističnemu ženstvu. Podpisano društvo »Ljudski oder« vabi Vas slovenske žene in dekleta, da se pridružite tudi Ve izobraževalnemu stremljenju Vaših soprogov, bratov, znancev in prijateljev socialističnega mišljenja.
Ve žene ste ravno tako potrebne poduka in izobrazbe kakor možje. Potrebna Vam je izobrazi a zato da Vas usposobi sodelovati z možem ne samo v dnevnem boju za ohranitev golega, bednega //vljeuja v sedanjosti, marveč tudi v boju za priboritev loljše, sieCnejše, človeka vredne bodočnosti.
\e žene ste dolžne sebi, svojim otrokom in celemu človeštvu, povzpeti se z možem na enako višino duševnega napredka, sicer se zavleče naš pohod k onim vzvišenim ciljem socializma, ki so skupni obema, tako moškemu kakor ženskemu svetu.
Ve žene ste zato tudi dolžne poiskati si pravo pot in primerna sredstva v dosego gorenjega namena.
Podpisano društvo Vam lioče predlagati eno tako sredstvo in Vas zato tern potom vabi v svoje društvene prostore (via Madonnina št. 15 III. nadstropje. Delavski dom) na sestanek ki bo v pondeljek dne 22. aprila 1912 ob 8. zvečer.
Za društvo »Ljudski oder«: dr. Josip Fer-folja m. p., t. č. predsednik. Franc Skobi m. p., t. č. tajnik.
— Dr. Rybar in resnica. Nad vse zanimiv je način, kako nastopa na shodih vodja tržaških narodnjakov, dr. Rybar. Mož si resno dcmišljuje, da so vsi njegovi poslušalci in čita-telji »Edinosti« sami osli, katerim sme natve-ziti vse oslarije, ki se porode v njegovi glavi. Poleg tega se je tudi sprl z resnico tako hudo, da postane težko še kdaj njen prijatelj. Poleg mnogih precej obrabljenih stereotipov, ki jih rabi na shodih zoper socialno demokracijo, mu je božja neprevidnost našepetala nekaj novega. Na shodu v Skednju je mož dejal, da je slovenskim socialnim demokratom zlezlo srce v hlače, ko so tržaški narodnjaki izgubili pri volitvah leta 1898. svoj okoličanski mandat, da so zato vsi zbežali v Ljubljano in tja prenesli tudi izvrševalni odbor naše stranke. Vse namreč le za to. ker so mislili, da nimajo iskati Slovenci v Trstu ničesar več. Zgodilo pa se je. da so prenesli socialni demokratje izvrševalni odbor v Ljubljano po sklepu strankinega zbora šele v letu 1905. in sicer proti volji in glasovom tržaških zastopnikov. Pisec teh vrstic, ki je kot mlad fant globoko obžaloval padec Nabergoja, je tudi leta 1905. sam priso-stoval kot tržaški delegat na strankinem zboru v Ljubljani. Nikakor ne mislimo, da bo čutil dr. Rybaf sedaj dolžnost preklicati izrečeno neresnico. Povedali smo to v pojasnilo le poštenim ljudem. Poleg te laži je dr. Rybaf tudi pobalinsko napadal sodr. L. Kristana, pred katerim ima strah, da mu vzame okoličanski mandat. Dr. Rybar je govoril na način, ki precej jasno pove, kdo je oborožil s kozarcem roko tistega narodnjaka, ki je na volilnem shodu v Skednju zalučal kozarec v sodr. Etbina Kristana. Tudi takemu načinu ščuvanja somišljenikov proti nevarnemu nasprotniku, se ni treba čuditi. Stranka, kot je tržaška narodna stranka, ki ima v svojem odboru osebo, katera je 'organizirala zloglasni napad s kamenji na socialistične delavce, zbrane na volilnem shodu na Belvederju, je pač vsega sposobna. Nimamo in tudi ne maramo imeti vpliva pri določevanju načina, po katerem se narodna gospoda bojuje proti nam. Gospoda v »Narodnem domu» ve, da ni več vse tako lepo, kakor je bilo pred leti. Nekaj zmoremo tudi mi. Pa ne vemo. ako je RybaFeva manira najbolje za to. da pridobi narodni stranki med ljud-
stvom kaj več spoštovanja. Morda se bo dr. Rybaf kesal že prihodnje leto. da si je neresnico izbral za orožje v boju proti socialnim demokraciji.
— Tržaški mestni svet. Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta je sodr. Cerniutz kot nujni predlog predložil spomenico, ki so jo sprejeli delavci (slovenski in italijanski) na dveh socialističnih shodih pred dvema mesecema. Predlog zahteva, naj se naloži občinskemu zavodu za mala stanovanja, da napravi načrt in proračun za nakup zemljišča in za zgradbo 2000 malih stanovanj za delavce in 1000 stanovanj za uradnike; naj sestavi načrt in proračun za nabavo zemljišč z ozirom na nadaljni razvoj mesta in predloge za financiranje teh načrtov. Večina je nujnost odklonila. Tako pride socialistični predlog kot reden predlog na dnevni red prihodnje seje. Večina je na tej seji sklenila, da da gledališču »Verdi« za operno sezono v letu 1913. 60.000 kron.
— Umetniški razstavi v Trstu. V pojasnilo onim. ki jim ni prav. da ni »Zarja« poročala o imenovanih dveh umetniških razstavah v Trstu, povemo, da ni naša krivda, ako se niso prireditelji razstav spomnili na »Zarjo«. Nimamo navade usiljevati se, komur je naša družba neprijetna. Upamo, da to pojasnilo zadošča, pa naj si napravi iz tega vsak moralo, ki mu je najbolj všeč.
— Bora v Primorju. V Trstu in Primorju razsaja še vedno bora. Temperatura se menja med 6 in 10 stopinj Celzija. Slabo vreme je povzročilo na Goriškem in v Istri veliko škodo na sadnem drevju in v vinogradih. V Istri, zlasti v okolicah Buj, Rovinja in Poreča je slana močno škodovala vinogradom. V nekaterih krajih je več kot polovico vinske letme uničene. V Istri je padla v nekaterih krajih temperatura do 1 stopnje pod ničlo. Tudi v Reki razsaja bora. Promet po morju ob obrežju je zelo otežkočen. Na mnogih hišah je vihar odnesel dimnike ter je bilo ludi več oseb poškodovanih od padajoče opeke.
— Shod železničarjev se je vršil v torek 16. t. m ob pol 9 z/ečer v dvorani Maly v ulici G. Carducci, ki je bila natlačena. Govorila sta med dtug mi tudi sodruga Kopač in Mu ler. O shodu bomo obširneje poročali prihodnjič.
Delavsko gibanje.
= Strankin zbor nizozemske socialne demokracije. Socialno demokratična delavska stranka na Nizozemskem je imela od velikonočne nedelje do velikonočnega torka svoj 18. strankin zbor, ki se je vršil v Leidenu. Leiden je najstarejše vseučiliško mesto dežele, v katerem dobivajo buržvazni sinovi pristop k najvišji znan^'-”1 izobrazbi, v katerem pa so delavci istočasno najhujše izkoriščani in tlačeni. Sodrug Vliegen je zbor otvoril s sporočilom, da šteje stranka sedaj že 13.900 članov, med tem ko jih dne 31. decembra 1910. ni imela več nego 10 tisoč. Tudi število naročnikov strankinega glasila »Het Volk« je 1911. poskočilo za 4900. Vliegen je izrekel svoje veselje nad tem, da socialna demokracija tudi na Nizozemskem napram reakciji narašča na številu, moči in vplivu. Slavil je nato tiste italijanske sodruge, ki so napram vojnemu hujskanju ostali zvesti svojemu mirovnemu idealu, pozdravil zmago angleških rudarjev in veliki triumf nemških sodrugov pri državnozborskih volitvah, ki da je dalekosežnega pomena za vso mednarodno socialno demokracijo. Prvi dan zbora je bil posvečen veliki dis-kuziji o vprašanju, je li strankino vodstvo ravnalo prav, da ni podpiralo stavke amsterdamskih transportnih delavcev v mesecih junij-julij 1911., ki je stalo pod anarhistično-sindikalistič-nim vodstvom. Vprašanje je bilo zaradi tega tako važno, ker je ž niir- v zvezi razmerje stranke do strokovnih organizacij. Manjšina strankinega vodstva (predstojništva) je bila želela, da organizira stranka gibanje v prilog stavki, četudi je bila zveza modernih strokovnih organizacij odklonila vsako sodelovanje v tem boju. Večina strankinega vodstva se je pridružila stališču zveze ter je odklonila vsakršno odgovornost za sindikalistične strokovne metode, že iz teh ozirov, da se ne bi postavila v nasprotje k modernim strokovnim organizacijam. Sedaj je imel odločiti strankin zbor. Na-ziranje manjšine strankinega vodstva so zastopali sodrugi Wibaut, dr. van der Waerden, Fortuyn in drugi in poglavitno utemeljevali s tem, da so sindikalistični delavci samo ne zadostno prosvitljeni delavci; stranka mora, ne da bi s tem kaj storila proti modernemu strokovnemu gibanju, imeti pred očmi, da ima socialna demokracija zastopati razredne interese vseli delavcev. Mnenje večine so zagovarjali predsednik strokovne zveze Ouedegeest, tajnik zveze pristaniških delavcev Heykoop, tajnik zveze tovarniških delavcev Stenliuis in po naročilu strankinega vodstva van Spiekmann. Ti govorniki so opozarjali na to, da so stranka in strokovne organizacije vzajemno podpirale stavko mornarjev v Rotterdamu, da pa na noben način ne bi mogle nositi odgovornosti za dogodke pri stavki pristaniških delavcev v Amsterdamu, kakor za sabotažo, in za lov na stavkokaze. Stranka mora na vsak način varovati dobro razmerje do modernih strokovnih organizacij. Strankin zbor je naposled postopanje večine strankinega vodstva skoraj soglasno odobril. Drugi dan se je razpravljalo o načrtu novega strankarskega programa, ki skuša načela stranke spraviti v sklad z moderno prakso delavskega gibanja. Tudi ta načrt je strankin zbor soglasno sprejel.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor »Vzajemnosti« v Ljubljani ima danes zvečer ob 8. v zvezinih prostorih važno izredno sejo, na katero so vabljeni vsi odborniki.
Mladinska podružnica „Vzajemnostl“ ima v petek 19 t m ob 8. zvečer v zvezinih prostorih odborovo sejo.
Jesenice. Sodrugi, ki imajo veselje do petja, naj pridejo v nedeljo dne 21. aprila ob 9. dopoldne k .Jelenu' na Savi, kjer ima podružnični odbor .Vzajemnosti1* sejo. Želeti je, da se priglasi čim več sodrugov-pevcev, da bo zbor tem popolnejši.
Člani nogometnega odseka »Vzajemnosti" se pozivajo, da čim prej oddajo svoje mere, kakor je bilo sklenjeno na zadnjem sestanku.
Tiskovni sklad „Zarje“: Vesela drnžba v gostilni pri .Dalmatincu* Morave, Bele, Mirtič, Kmetič, Bemhard in Košak 2 K 20 vin., M, Filipič, Gornja Vrtojba 1 K. — Lep« hvala!
Lurška pravljica.
Spisal dr. Rouby, ravnatelj blaznice v Alžirju.
(Dalje.)
Neka mlada, zelo pobožna deklica je bila histerična, ne da bi kdo kaj vedel o tem. Vestno se je udeleževala vseh cerkvenih opravil v svoji fari. Slednjič se je zaljubila prav močno v župnika. Župnik je bil mož z najlepšimi manirami, v nravstvenih nazorih je bil zelo strog, bil je že tudi precej star. Nikdar ni kazal ne z besedami, ne s kretnjami, ne s pogledi, da bi gojil kaka posebna čustva za osebo gdč. V. Ta je pričela pripovedovati, da je stopil župnik neko noč v sanjali v njeno sobo in legel k njej v posteljo, ter jo neizmerno osrečil. Te sanje so silno upli-vale na njene že itak bolne možgane. Sanje so postale naslednje dni izhodišče za halucinacije, v katerih so se ponavljale sanje. Halucinacije so natopale v zvezi z značilnmi znaki ekstaze. Kriza je nastopala tudi v kapelici, kadar je zagledala duhovnika v mašni obleki, ker jo je ta spominjal na župnika. Po neki halucinaciji je postala nepremična, ko je sedela. Ako je pa klečala ali stala, se je pa zgrudila natla, kjer je obležala brez zavesti. Krči in sunki jo niso napadali, a neobčutljiva je bila, če so jo zbadali z iglami. Poteze na obrazu so izražale nepopisno srečo. Ko se je zbudila, se je jokala. Spodnji del telesa je bil vsled neprostovoljnega uriniranja ves moker. Približno čez 20 minut je vzela molitveno knjižico, nadaljevala svojo pobožnost, kakor bi se ne bilo zgodilo nič posebnega.
Nekega dne se je vprašala gdč. V., zakaj ne bi mogla tudi čez dan živeti skupaj z župnikom, ker sta ponoči vendar združena. Šla je torej v župnišče in predlagala župniku, naj jo obdrži popolnoma pri sebi. Ubogi župnik je bil pri tem predi, kar poparjen. Tudi naslednje dni se je ni mogel odkrižati. Deklica ga je kar oblegala. Ni razumela njegovega odpora, ter je vstrajala pri svojih zahtevah. Bila je presrečna v svojih užitkih, ni hotela izpustiti svoje ljubav-ne žrtve ,tudi ni skrivala dozdevnh nočnih obiskov. V mestu je nastal velik škandal. Menili so, da je gdč. V. pri jasni pameti, in so verjeli njenim pripovedkam. Med pobožnimi ljudmi je nastala celo stranka, ki je z gdč. simpatizirala in nastopila proti župniku. Grdo so ga gledali, nič več niso zahajali k njegovim pridigam, ne k njemu k spovedi, zdel se jim je v zvezi s hudičem.
ZADNJE VESTI.
OGRSKA KRIZA.
Khuenov padec.
Budimpešta. 17. aprila. Danes opoldne je bil ministrski predsednik grof Khuen pri cesarju na avdijenci in mu naznanil demisijo vsega kabineta. Cesar ie demisijo sprejel. Na jutrišnji seji poslanske zbornice sporoči grof Khuen odstop vlade, na kar se zbornica odgodi dotlej, da bo rešena ministrska kriza.
Lukacseva misija.
Dunaj. 18. aprila. Prihodnje dni bo poklican Lukacs k cesarju in mu bo najbrž poverjena sestava nove vlade. Njegova naloga bo, da s kompromisom odpravi obštrukeijo in razreši parlamentarno krizo.
Budimpešta, 18 .aprila.. Vzlic težavnemu položaju vlada v političnih krogih mnenje, da se Lukacsu njegova misija posreči. Tudi Ju-sthova stranka opusti obštrukeijo proti bram-bnim predlogom, če ji Lukacs poda obvezna zagotovila glede na volilno reformo. Težava za Lukacsevo misijo obstoji v Aufenbergovl aferi. Po mislih Lukacsevih zaupnikov odstop vojnega ministra Auffenberga ni potreben. Če odpade delegacijsko zasedanje, lahko parlament naglo reši brambno reformo; po rešitvi brambne predloge — tako ugibajo Lukacsevi zaupniki — naj bi se umaknil Auffenberg.
Budimpešta. 18. aprila. V poslanskih krogih zatrjujejo, da prevzame notranje zadeve v Lukacsevem kabinetu sedanji predsednik poslanske zbornice Navay; za naslednika imenujejo Berzeviczyja.
Seja poslanske zbornice.
Budimpešta, 18. aprila. Na začetku današnje seje se je predsednik spomnil s sožalnimi besedami strašne katastrofe na Atlantskem o-ceanu in smrti predsednika francoske zbornice Brissona. Nato je podal grof Pejačevič v imenu hrvaških vladnih poslancev izjavo, da stoje neomajno na državnopravni pogodbi med Ogrsko in Hrvaško in da obžalujejo vse kršitve te pogodbe, ki so pritirale deželo v izjemno stanje. V imenu hrvaške opozicije je izjavil posl. Aleks. Popovič: Hrvaška delegacija (U-govori in klici:	Tu ni hrvaške delegacije!)
smatra imenovanje komisarja za kršenje ustave. Za tako odredbo ni nobenega vzroka. Odgovornost nosi grof Khuen-Hedervary, ki je izravnal svoje početje po strankarskih interesih. Hrvatje vedo. da je ogrsko ljudstvo pri tej stvari nedolžno; zato upajo da bo z demokratizacijo ogskega parlamenta ustvarjena podlaga za boljše razmerje med Ogrsko in Hrvaško. (Hrup na desnici; klici napram sedežem Justhove stranke: To je vaše delo, to so vaši zavezniki. Poslanci Justhove stranke odgovarjajo: Prav ima; za dogodke na Hrvaškem ne prevzamemo nobene odgovornosti). Mirno razmerje je le mogoče, če Ogrska legalno izvršuje vse določbe ogrsko-hrvaške pogodbe. Predsednik Navay zavrača izraz: hrvaška delegacija, češ da ogrsko državno pravo pozna le državne poslance. Posl. Szterenyl polemizira z večrajšnjim govorom grofa Batthyanyija in brani hrvaško politiko koalicijske vlade. Naloga merodajnih faktorjev je, da se izjemno stanje na Hrvaškem čimprej konča. Poslanec PoIonyl ix)zivlje Hrvate, da predlože svoje zahteve in razlože svoje pritožbe. Nato se je razprava prekinila.
-TRAlio , i.ADA ,yA Hi* VAŠKEM.
Čuvajev padec?
Budimpešta, 18 aprila. Dnevi Čuvajeve strahovlade so šteti. Hkrati z imenovanjem nove ogrske vlade se izvrši tudi imenovanje nove hrvaške vlade; banska kandidata sta grofa Pejačevič in E r d o d y. Minister za Hrvaško v Lukacsevem kabinetu postane Erv. C s e e h.
DTVGfUTEV ZATVORJEN5 ££ŠKE ŠOLE NA DUNAJU.
Dunaj, 18. aprila. Namestništvo je ukazalo dunajskemu županu dr. Neumayerju da dž otvo-riti zatvorjeno češko šolo na Landstrasse.
MINISTRSKA MODRI IANSTVA.
Iz bavarske zbornice.
Monakovo. 18. aprila. Na današnji seji deželnega zbora je polemiziral ministrski predsednik baron Hertling z grofom Torringom. Dejal je. da se ne strinja z nazorom, da je socialna demokracija politična stranka kakor vsaka druga. »Socialna demokracija je bolezen v ljudskem telesu, zoper katero ni sredstva in ki se ne da zatreti niti z ognjem in z mečem, ki pa je podobna boleznim, ki same ponehajo in ugasnejo, ko so dosegla višek. Državni uradi morajo biti socialnim demokratom nepristopni. (Kakor kaže. baron Soden ni edina lučv v bavarskem kabinetu.)
ANGLEŠKI PARLAMENT.
Homerula sprejeta.
London, 17. aprila. Poslanska zbornica je sprejela po živahni debati v prvem branju predlogo o homeruli s 360 preti 266 glasovom. Nacionalisti in liberalci so po sprejetju vihamo ploskali.
 ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA.
Posredovanje.
Carigrad, 18. aprila. Z ozirom na sporazumni nastop skupno z rimskim kabinetom je porta sklenila, da molči o koraku velevlasti. Po poročilih s porte je obstojal korak velevlasti edinole v vprašanju, pod katerimi pogoji bi porta sprejela posiedovanje. Včeraj popoldne se je sešel minist ski svet. da se posvetuje o tem vprašanju. Vnanji minister se je baje izrazil napram nekemu diplomatu, da je mir na podlagi aneksije Tripo-litanije izključen. V lem zmislu pišejo tudi carigrajski listi.
Italijansko izkrcavanje.
Carigrad, 18. aprila. Vojno ministrstvo objavlja naslednje brzojave tripolišktga poveljnika: Pod okriljem peska, ki ga je dvignil južni veter v velikih množinah v zrak, je izkrcal sovražnik 12. t. m. med Sajd Sajdom in Kruo, vzhodno od Cvare, pehoto in konjenico in se mu je posrečilo rešiti oddelke, ki smo jih bili oblegali v utrdbah Krun in Bukmeš. Z dne 15 t. m. javlja poročilo, da se je vrnil na vojne ladje velik del ob izlivu Sajd Sajda izkrcanih čet. Sovražnik je zdaj samo v utrdbah pri Bukmešu, drugače ni nobenih sovražnih sil pri Cvari na kopnem. Proti Bukmešu smo poslali fl}o£ne Čete,
Turkom na pomoč.
Carigrad, 18. aprila. Listi poročajo, da je sin emirja v Meki dospel s 1000 možmi v Con-fudo, ter odide proti Sajd Idrisu. ki ga podpirajo Italijani.
KATASTROFA NA ATLANTSKEM OCEANU.
Nad 2000 mrtvih.
Novi Jork, 18. aprila. »Evening WorId« in »Evening Sun« objavljata naslednjo depešo, ki so jo prejeli tukajšnji uradniki na brezžični brzojavni postaji od Marconijeve postaje Cam-perdowu v Novi Šotlandiji: Zdaj smo v stiku s »Carpathio« s pomočjo parnika »Franconia«.
Uradno lahko poročamo da je zadel »Titanic« ob ogromen plavajoč ledenik, da je izgubilo življenje nad 2000 ljudi in da je na krovu »Carpa-thie« 700 rešenih oseb, večinoma žensk.
Šibke nade.
Novi Jork, 18. aprila. Sinoči je priplul semkaj o polnoči parnk »Ultonia«. Kapitan parnika je pripovedoval, da je videl na kraju katastrofe mnogo ribiških čolnov in je zategadelj možno, da so rešili katere osebe.
Imena rešenih.
\7ashington, 17. aprila. Na povelje Predsednika Tafta je zapustila opazovalna križarka »Salem« mesto Hampton Road, da takoj poišče »Carpathio« in brezčično brzojavi imena vseli rešenih pasažirjev.
Pretresljivi prizori.
Novi Jork, 18. aprila. Tukajšnji urad družbe White Star Line oblegajo sorodniki ponesrečencev. Odigravajo se prizori, ki trgajo srce.
Reševanje.
Novi Jork, 18. aprila. Vsled viharja je mogla »Carpathia« šele čez nekaj ur spraviti potnike iz rešilnih čolnov na krov. Večina potnikov je bilo slabo oblečena in so drgetali od mraza. Vihar je podil čolne dalj časa po morju, preden jih je »Carpathia« sploh mogla opaziti. Slutijo, da so plavajoče ledene plošče razrušile mnogo rešilnih čolnov. Med rešenci je baje samo 79 moških.
Pogreznjena pisma.
London, 18. aprila. Novojorški poštni načelnik je izjavil, da se je pogreznilo s »Titanicom« sedem rniljonov pisem.
Za žrtve.
London, 18. aprila. Lordmajor je otvoril zbirko za sorodnike ponesrečencev na »Titani-
cu«.___________________________________
Odgovorni uredntK Fran Bartl.
I*d»ja in ssl&ga. saložb* Zarje.
Tisk« Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
@JWAUzklJtfUU
>jta«xtU>ta/io;xlayAe/xlo^v iuAb JpuoMv Mujbiriu /tcuaoy <
ij** ******
Mav A>anovoJunxy /zixanxac' i inf */ imenom/ IGzkfmeirven/. _ VMMfAna&ntdmJi,
gf JftDMlMRJOV'.
Jtotnteiite^eoa/ jviuu&v at
Čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na stalno šivano, zbito in boljše delo pri Ivan-u Kos-u, čevljarskem mojstru v Zagorju ob Savi.
»NARODNA KAVARNA".
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPES, kavarnar.
Hiša se proda
v Jenkovi ulici štev. 16 (Stari ::	Vodmat) v Ljubljani. ::
Proda se posestvo
v Zagorju ob Savi
obstoječe iz zidane hiše, hleva, z vrtom, travnikom in smrekovim borštom, blizu rudnika za izredno ceno 7200 kron. Natančnejša pojasnila daje Ivan Zore pri cilenci v Potoški vasi, Za-gorje ob Savi.	—
Martin Kralj
čevljar in izdelovalec gornjih del Ljubljana, Wolfova ulica 12
se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, ki jih izvršuje hitro, točno in solidno..
ar
Sladiti čaj
tovarniška znamka
Sladin
TT" • j dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, ■IVI1* sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho, moke za otroke i. t. d.
— pijo „SLADIN“, to je dr. pl. Trnkoczyja sladni čaj Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju ? v £0SP°dinjstvu To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pisma. ZjU.1 dVJt? • Zavitki po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri PTA°|	?	trgovcu* siadni čaj se r.e sme zamenjati z manj vredno
tl" |0 fii	•	sladno kavo. — Glavne zaloge: v Ljubljani lekarna Trn-
W £91 tiralici	f	koczy;	na	Dunaju v lekarnah Trnkoczy: Vlil., Josefstad-
liaJUUlJ&l	terstrasse	25;	III., Radeckyplatz 4; V., Schonbrunner-
11	■      1 ----------- strasse	109; v Gradcu: Sackstrasse 3.	---------------------------
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega aii namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoio polovico cenejo
margarino „Unikuma
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Mohzhm&o društvo za Ljubljano =^=^=: in okolico
registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani
je otvorilo v Spodnji Šiški, Celovška cesta št. 1
lastno pekarijo
v kateri se bo Izdelovalo pecivo vseli vrst
Prodajalne lastnega kruha: Sp. Šiška, Kolodvorska cesta in Celovška cesta 1; na Glincah, Tržaška cesta; v Ljub' ljani: Sodna ulica 4, Krakovski nasip 10 in Bohoričeva ulica? na Jesenicah, na Savi, in v Tržiču na Gorenjskem.
RAZGLAS.
Članski prispevki in dajatve na podlagi dnevnih mezd, določenih z razpisom mestnega magistrata ljubljanskega z dne 30. januarja 1912. 1. št. 42160.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
VIII. IX
X.
XI.
XII. XIII
XIV.
XV.
XVI.
XVII.
A. Za delojemalce:
Za vajence, praktikante in volonterje
Za delojemalce, kojih dnevna mezda ne-presega 2 K • . Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	30	v	.
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	30	v	do	2	K	60
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	60	v	do	2	K	90
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	90	v	do	3	K	20
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v	do	3	K	50
Za delojemalce	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	50	v	do	3	K	80
Za delojemalce z dnevno mezdo nad 3 K 80 v......................
B. Za delojemalke:
Za vajenke, praktikantke in volonterke............................
Za delojemalke z dnevno mezdo do 1 K 60 v.........................
Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	1	K	60	v	do	2	K	.	.
Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	do	2	K	40	v	.	.
Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	40	v	do	2	K	80	v
Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	2	K	80	v	do	3	K	20	v
Za	delojemalke	z	dnevno	mezdo	nad	3	K	20	v	do	3	K	60	v
Za delojemalke z dnevno mezdo nad 3 K 60 v........................
Ti nastavki so stopili z dnem 1. marca 1912. i. v veljavo in ostanejo veljavni, dokler jih ne spremeni obrtna oblast.
n«.:	nricnm/lmi/ co nrfiplio ne vnoštevain in so za reli mrser trniain<*p	razmorio	Str
Določena dnevna mezda		Tedenski		prispevek		Mesečni prispevek			
		delojemalca		delodajalca		delojemalca		delodajalca	
K	v	K	v	K	V	K	v	K	v
1	—			12			6		52			26
1	80	—	22|			H		94	—	47
2	20	—	26		13	1	14	—	57
2	50	—	30 j		15		30	—	65
2	80	—	34			17	1	46	—	73
3	10	—	37			19	1	61	—	82
3	40	—	41			21	1	77	—	89
3	70	—	44			22	1	92	—	96
4	—	—	48j			24	2	08	1	04
_	80			10I		5				42		21
1	30	—	16			8	—	68		34
1	60	—	19			10	—	83	—	42
2	—	—	24			12	1	04	—	52
2	40	—	29			15	1	25		63
2	80	—	34			17	1	46		73
3	20	—	38			19	1	66 -		83
3	60	—	43			22	1	87	—	94
<L>
E
OJ
p
rS
‘>
03
t-.
Q-
O
cx
03
C
OJ
£
OJ
c
03
u.
JaS
O
T3
O
TJ
N GJ
E
x:
'n
OJ
a
TJ
2 ’c7 .5
‘nj O >t/j '*“*
-S ,8 g? S E. N
0J
v N
OJ
n
S
KJ r* ></3 r*
•~i	>
C a> !■§
a) za moške
E
SZ
OJ
U)
03
X)
O
Cu
03
2
03
c c/j
£ c
c/} N
•o
O
o
CD
CT3
a
OJ
b) za ženske v
			Bolniščina (dnevna)		Pogrebščina	
			K	v		K		v J
1 I.	mezdni	vrsti			60	20	-
II.	n	n	1	08	36	
i III.	n	n	1	32	44	
1 1V’	n	M	1	50	50	
V.	n	*»	1	68	56	
J Vl	n	n	1	86	62	
I VII.	n	n	2	04	68	—1
[ VIII.	n	n	2	22	74	-*■
1 IX	n	n	2	40	80	
1 X.	n	n		48	16	—
XI.	n	»	—	78	26	—
\ XII.	n	n	—	96	32	
J XIII.	n	n	1	20	40	
■ XIV.	n	n	1	44	48	—^
XV.	n	n	1	68	56			
XVI.	n	n	1	92	64	
XVII.	n	n	2	16	72	
26 mezdnih dni.						*
Načelstvo okrajne bolniške blagajne v Ljubljani.
H
I
Del. glavnica; K 8.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Lgubl|ani.
Stritarjeva tilioa. Hlev. £2, (lastna liina).
Rez. fond nad K 800.000.
jPodLxia.žra.ico tt Spljet-cu, Celo-vc-cu,	Saiajsvu,	<3-oxici	ia	Csljvi-
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4 7A -»i