Leto IV.
■v
SždV. 4. (Poštno tek. račun.-C. C. con la Posta)
 1-1 W—1—
¥ Trstu, petek 22. januarja 1&26.
izbfija vitk potek opoldne.
NmIot : Tr»t-Trio»i«i Cetelj« Centro 37 «li p« : vi» lmbriani 9/1X1.
idaja: konsorcif Ma/eg*. Usta
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
I
„ *v'	.1	25	ito!;nk.
fot *<
Hall koledar.
Petek, 22. januarja: Vincencij. Sobota, 23.: Zaroka M. D., Rajmund. — Nedelj®, 24.: Timotej. — Pondeljek, 25.: Spre-obmj. siv. Pavla. — Torek, 26.: Pavla. — Sreda, 27.: Janez Zlatoust. — Četrtek, 28.: Julijan, Marjeta. — Petek, 29.: Frančišek Šaleški.
MALE NOVICE
Pogreb kraljeve matere.
Kraljico Margarito so položili k večnemu počitku s primerno svečanostjo teden dni po smrti dno 11. januarja v Rimu v cerkvi, katera se zove Panteon. Ta stavba je namreč še iz poganskih časov in je bila v krščanski dobi spromenjena v cerkev. V ti cerkvi je pokopan tudi kralj Humbcrt.
Nov vojaški poveljnik v Trstu.
Poveljstvo armadnega zbora v Trstu je prevzel general Montanari. Želimo, da bi ga pri njegovem delp spremljal oni pravičnosti in narodne strpnosti, ki Je odlikoval njegovega prednika, gen. Vaccarija; ta poštenjak ni dal zapostavljali slovenskih fantov in se je potegoval
zanje.
Vojaški pozdravi.
Fantje, ki služijo pri 82. pešpolku v Civitavecchia, pošiljajo pozdrave s strelnih vaj. Jermol Avgust, Avče pri Kana-tn; Prunk F., Britof; Klinc A., Gabrče; Podboj F., Stud eno; Nevreden A., Vrto-vin; Brankovič L., Črniče; Žižmont I.,
Vogrsko.
Jugoslavija in Amerika.
Pred kratkim je dospel v Ameriko finančni minister Stojadinovič iz Bolgra-da. Spremljajo ga razni strokovnjaki. Njegov namen je doseči sporazum o plačevanju vojnega dolga, katerega ima Jugoslavija proti Ameriki.
Srbska manjšina v Grčiji.
Pod. Grčijo je 300 tisoč Srbov. Segajp prav do mesta Soluna. Solunska okolica je (srbska tako kot je tržaška okolica slovenska. Grki srbsko manjšino hudo stiskajo. Kdor se za Srba izda, pride pred sodišče. Grška vlada hoče srbsko manjšino pred svetom utajiti. Pa ne gre. Jugoslovanski minister Ninčič je zdaj grško vlado opomnil, naj prizna srbski manjšini narodne pravice, če se Grki ne vdajo, jim bo huda pela. Jugoslavija grozi, da zapre vse grške šole na svojem o-zemlju. Tako je prav !
Diktatura na Grškem.
Ministrski predsednik Pangalos je razglasil, da je odslej on sam gospodar, vsi drugi naj gredo spat. Vladal bo z vojaštvom.
Dolarska zbirka.
Za dolarski dar se je nabralo po celi Italiji 97 milijonov lir. Poprečno je torej daroval vsak državljan nekaj čez 2 liri. Ca bi vsak Slpvonec daroval za narodne hameno 2 liri, bi se nabral: slovenski htilijon.
Veselje za kadilce.
»Španjoleti« so so podražili. Torej, kadilci, le pridno mahnite po njih, da vam no bi kaj denarja ostalo!
Dela ni.
V Nemčiji je bilo za Božič 1 milijon ljudi brez dela in zaslužka. Tuje državljane so začeli goniti domov.
Novi stotaki.
Italijanska banka izda novo vrsto bankovcev po 100 lir. Seveda s snopom in sekirico. Stare bodo pa pobrali in sežgali.
Burja žvižga smrtno pesem
MOČI SO JIM OPEŠALE.
Se zavida so zapustili Podgraje in krenili proti Trsteniku v hribe in gozdove. Pol ure od Gomanca (prvih >iš , ozdu) Ijih je burja zmagala. T,-	Marti-
nelli sta padla v cvetu mladih let. Tretji tovariš Laj se je onemogel in obupan vlekel nazaj po kako pomoč, pa je obležal tudi on. Njega so še našli živega, potem ko je 17 ur vzdržal na bnrji. Premrle so mu roke in noge. Prepeljali so ga na Reko v bolnišnico. Njegova mrtva tovariša so po dolgem iskanju našli pokrita z belim mrtvaškim prtom. Na dan 15. t. m. so ju prenesli v Podgraje in potem v Bistrico, kjer so ju s častjo pokopali. Tudi pri pogrebu jima je tulila burja zadnjo pesem.
Bistrica, 17. januarja.
Kakor drugod in morda še bolj, je tudi po naši dolini in po okoliških hribih divjala strašna burja, divja in ledeno mrzla. Izbrala si je to pot tudi človeške žrtve, dvoje mladih življenj.
HUDA SLUŽBA.
Je že tako, da imajo tihotapci večjo korajžo v slabem vremenu. Ko razsaja burja, si mislijo, bo straža dremala za pečjo, pa pojdemo v miru čez mejo. Seveda tudi financa to ve, zato pa tudi v burji nima pokoja. V torek 12. t. m. so prišli s Trstenika v Bistrico po pošto trije finančni stražniki Ivan Laj, Fran Tortora in Peter Martinelli. Ko so opravili, so se vrnili na dolgo pot. Do Trstenika je 5 do 6 ur hoda. Mraz je bii tak, da ga stari ljudje ne pomnijo.
Skladišče tobaka v Puli zgorelo.
V noči od 13. na 14. t. m. je požar uničil veliko državno skladišče tobaka v Puli. Italijanska vlada je bala na mnoge prošnje še-le pred nekaj meseci osnovala v Pulju to skladišče, dia vsaj nekoliko pomaga prebivalstvu, ki je v novih razmerah domalega ob vse gospodarske pogoje. Skladišče je bilo nameščeno v naj večjem poslopju bivšega vojnega arzenala. ,V njem so sortirali tobak in ge. nato pošiljali v kolonije, inozemstvo m po tobačnih tovarnah v Italiji Zaposlenih je bi F nad 70 delavcev. Dnevni promet je znašaj 30—50 vagonov. Skladišče je bilo o-premljeno z modernimi dvigali, lastnim železniškim tirom, pomoli itd:; prav m' dni so ga nameravali še zna!no razširiti. Sedaj je vse pogorelo, ker so bili .stropi leseni. Ogenj je nastal v vratarjevem stanovanju, ki je sušil drva na peči. Iz-prva je hotel vratar s pomočjo dveh delavcev, ki sta imela nočno stražo, a sta tudi spala, ogenj sam pogasiti, gele ko je videl, da je trud zaman, je telefoniral gasilcem. Le-ti dolgo niso mogli dobiti dosti vode, vsled česar je ogenj dobil premoč in je bila vsaka pomoč izključena. Rešili so le 20 vagonov tobaka. Škoda znaša mnogo- milijonov lir. Najhujše je, da je ostalo delavstvo brez dela; vsled česar izgube tudi razni obrtniki in trgovci znaten del odjemalcev. Vse mesto je nesreča zelo potrla.
Razbojniki izropali cel vlak.
Kakor poročajo listi iz Guatemale ja napadlo 20 oboroženih in zakrinkanih roparjev med postajo Guadajaro in me-hikansko mejo potniški (vlak. Večino potnikov in vlakospremnega osobja so pobili. Živih je ostalo samo 7 oseb, ki so težko ranjene. Ko so roparju- opravili svoj posel, so vlak zažgali. Roparje je vodil bivši polkovnik. Iz vlaka so izropali 30.000 pesov. Brzojavne zveze so prekinili. Izpod ruševin zgorelega vlaka so potegnili 30 ogorelih trupel. Zgoreli so vsi vozovi. Roparji so baje vlak napadli, kor so hoteli zajeti generala Ferrarijo. Roparji so zbežali s strojem, katerega so nekaj postaj daleč od kraja svojega napada vrgli z tira. Kasneje so čete zasledovale razbojnike in se je vnela med obojimi cela bitka. Roparji so bili postreljeni.
Burja nosi smrt.
Preteklo sredo je burja strašno divjala po Trstu. Našli so dve stari ženski mrtvi na cesti Zdravniki so dognali, da ju je burja zadušila. Na korsu Garibaldi je vrgla burja 40 letnega moža ob tla; zadel je s sencem ob kamen in je ostal na mestu mrtev. Take burje že ni bilo 19 let.
Bogat princ.
Poročali smo, da je bil v Budimpešti zaprt princ Ludvik Windischgraetz kot glavar ponarejevalcev denarja. Francoska državna banka ga bo tožila za škodo, katero je prizadel franku. Zato mora madžarska vlada zaseči! vse njegovo premoženje. Njegov grad v Sarošpataku jo zelo velik in vsebuje milijonske vrednosti. Celo prinčevo imetje pa cenijo nekateri na 400 tisoč angleških funtov, kar bi zneslo v naših lirah okroglo 50 milijonov.
Ti poznajo zgodovino 1
Goriški laški mesečnik «Squille ison-tine» piše v junarski številki tega leta na 15. stranii : Odrešenje naše zemlje jc za vedno odpravilo nevarnost, da bi se Gorica poslovenila. Vendar pa gre sedaj za goriško deželo, ki je po izročilih italijanska. V Kanalu, Tolminu, Bovcu, v Vipavi se je še pred 50 leti govorilo italijanski.. Ti kraji so bili šele pred kratkim poslovenjeni. Avstrijska vlada ni varčevala s sredstvi za take namene. — Tako piše laški list. Prepisali smo ga, da se bodo Kanalci, Tolminci, Bovčani in Vipavci malce nasmejali.
Izseljevanje.
V prvih 7 mesecih preteklega leta se je izselilo iz Italije 184 tisoč ljudi; največ jih je šlo v Francijo. V Severno in Južno Ameriko jih je .šlo 51 tisoč.
Slovan trpin.
Pred tedpi so se po Trstu valile gruče Malorusov iz Besarabije, ki spada pod Rumunsko, čeravno je prebivalstvo po večini ruska Rusija je zahtevala za tisto deželo ljudsko glasovanje, pa tega liberalne države niso dovolilo. Govorili smo z Malorusi in smo se ž njimi prav lahko razumeli. Pravili so, da jih Ru-muni na vse načine zatirajo, gospodarsko in kulturno. Vse to rodi nacionalizem, ki smo ga mi imenovali hudičevo delo, a nas je »Edinost« zato zavračala in sramotila.
BELEŽKE.
Mali mož na prste stopi... Tetka «E-dinost« natakne včasi učenjaške očali in začno slovesno deliiiti nauke na levo i desno. Hrvatom je lani priporočala pamet, Slovencem zmernost, Kitajcem miroljubnost, zdaj pa daje papežu nasvet, naj se izreče o narodnem vprašanju. Kaj naj rečemo ! Naj gospodje vzamejo v roke Mali Katekizem in našli bodo osnovno katoliško načelo o pravicah narodov. Če želijo pa vedeti, kaj oznanja Cerkev o modernem narodnem vprašanju^ naj si ogledajo slovito okrožnico Benedikta XV ,
«MALI LIST« - Trieste - C. Goi
LICEJSKO KNJIŽICA (D LJUBLJANA (JUG  ■_________________  '."ese/
o lir
MIHEC
m
JAKEC
BAllirn, Edinjaškega magnata RsIntU. Mali list ošlata.
IA¥EP • Oko postave brž okrog leti, JHnLU ■ |n Išče sumljive ljudi.
kjer stoji zapisano. «Narodi ne umirajo:« Res, narodi ne umirajo, celo on: naredi ne, kn imajo slepo in gluho guvernanto.
Kako so pisali o Mahniču. Največji si« primorskega Krasa, pokojni dr. Anton Mahnič, kasnejši škof na Krku, je. izdajal v Gorici znanstveni list «Rimski Katolik«, v katerem je ostro presojal gnile liberalno razmere svojega časa. Kako so mu odgovarjali? Z zmerjanjem. »Slovenski svet«, bratec «Edinosti» je pisal o Mahniču leta 1891.: «Dr. Mahnič je vse, kar vam je Je ugodno: on Je «vera«, o* je «obred», on je doktor bogoslovja, on je filozof, on je literarni kritik, on je o v a-d u h slovenskih narodnih društev... Njemu je vse dovoljeno, za vse ga hvalijo, spodbujajo, laskajo in plačujejo. On je drag človek za cilje svojih pokroviteljev: za dovršenje polne demoralizaci-je naroda slovenskega kot najboljšega sredstva k vničenju tega naroda«. — Torej ovaduštvo in plačano izdajstvo so o-čitali enemu največjih .sinov slovenskega naroda, enemu najodličnejših Jugoslovanov. Danes jih mora hiti sram, da so tako pisali.
Kaj pa «Edinost«7 Leta 1891. je pisala, da je domača duhovščina kriva, ako ljudstvo veruje v copemice. «Slovenec» jo je krepko zavrnil. Potlej se je izgovarjala, da ni mislila vseh slovenskih duhovnikov, ampak — dr.ja Mahniča v Gorici.
Rus ima svoje mnenje. Znameniti rusk.il politik Litvinov je s Zvezi držav (Društvu narodov) izrekel slabo sodba Tako-le jih je okrtačil :
»Mi ne smatramo Društva narodov za prijateljsko zvezo narodov, ampak kot krinko za dt-užbo takozvanih velesil, ki si prisvajajo moč, da smejo gosjjodo-vati nad malimi narodi.. Pristop razoro-žene in napol od zaveznikov zasedene Nemčije ne more na tem nič spremeniti. Velesile hočejo Nemčijo privabiti v Društvo narodov, da jo izrabijo kot, sotrudnico pri izvrševanju svojih protisovjetskih načrtov. Sovjetska vlada, ki smatra neodvisnost in samoodločbo narodov za edino pravo podlago miru, bi z veseljem pozdravila organizacijo, v kateri bi vsi narodi imeli svoje narodne pravice. Društvo narodov doslej ni opravičilo še nobene vanj stavljene nade. Društvo narodov je diplomatska borza, kjer poravnavajo velesile svoje račune na stroške malih narodov. Sovjetska unija je trdno odločena, da me vstopi v Društvo narodov.«
Proč z malikom 1
Vhod v pristanišče New Yorka je zaznamovan po ogromnem kipu »Boginje prostosti«. Sedaj je luteranski pastor Andreas Bard napravil vlogo na ameriško luteransko zvezo, naj se ta poganska boginja odstrani in naj se nadomesti s kipom Kristusa.
Boj za pravice delavcev
V fabrikah pred 60. letE. - Kaj prip«.veou|a učenik k&m^izma. - Krščanski socialisti na Anateškem. - Kako so nemSki delavci priSli do pravic.
Usmilite se delavskih otrok !
Hudi časi s« zdaj za delavca. Draginja je v zadnjih letih zelo narasti a, pla-•e so padle. V Brunnerjevih tkalni-«ah v Podgori pri Gorici zasluži delavka (K> 8 do 12 liir dnevno; delavci pa večinoma. doma sedijo, kuhajo in perejo. Plato znese komaj za moko in krompir. Drugod tudi ni boljše. Ni je velike države »a svetu, kjer bi delavstvo .bilo tako slabo plačano kot je v Julijski krajini.
Toda vedno ne bo pri tem ostalo. Le poglejmo za par desetletij nazaj, pa bomo videli, koliko važnih pravic si je ssdruženo, organizirano delavstvo znalo pridobiti tekom let. Če se je mladi, delavski stan znal dvigniti iz sramotnega suženjstva, v katerem je zdihoval še pred pol stoletjem, na sedanjo stopnjo — bo tudi dovolj močan, da kedaj vzame v svoje roke ipodjetja.
Koliko ur so delali otroci ?
Voditelj in učitelj modernega socializma Kani Manks opisuje v svoji knjigi: «Kapital«, kakšne so bile delavske razmere na Angleškem krog L 1860. V knjigi prinaša poročilo sodnika Bruktona, ki pravi : «Delavci, ki so zaposleni v fabrikah za, čipke prenašajo grozno trpljenje im bedo, o kateri dirugo (prebivalstvo nima pojma. Ob 2., 3., 4., zjutraj vržejo 9 do 10 letne otroke iz umazanih postelj in jih prisilijo, da dlelajo za hlebec črnega kruha do 10. 11, 12 zvečer. In otrokom ginejo udje, postave se jim grbiijo, obličja otopijo, da so podobni okameninam, tako da že sam pogled nanje vzbudi grozo«.
Delavci zahtevajo 18 urni delavnik.
Sredi mrzle zime so se 15. januarja 1860. zbrali v mestu Notindžemu delavci in so na velikem shodu zahtevali, naj vlada sklene zakon, da odrastli možje ne smejo v fabrikah 'de,lati več kot 18 ur na- dan. Zakaj 'takrat so redno morali delati po 20 ur, da celo po 22 ur na dan ! Vmes pa so imeli dvakrat po pol ure počitka za kosilo in za večerjo. Smrt je kosila med delavci. Uradni, zdravniki so n. pr. ugotovili, da umrje med delavstvom predilnic 40 od sto na jetiki ! — Toda grabežljivi podjetniki takratne dobe so se celo tej zahtevi delavcev z vso močjo uprlil Oznanjali so, da bo angleška industrija propadla, če se uvede 18 umi delavnik; stroji bodo morali počivati, — blago iz tujih držav bo cenejše kot angleško blago; — angleške tvornice ne bodo mogle blaga prodajati in zato bodo morale delo skrčiti; ali ustaviti. Če se delovni umik omeji, bo udarjeno delavstvo, ker bo brez posla in kruha. Tako so trdili podjetniki v svoji goreči ljubezni do ubogih delavcev.
Najbolj grozno in nečloveško se je godilo otrokom, ki; so delali v fabrikah. Poročila uradnih komisij, ki so pregledovale tvornice, govorijo: ((Desetletni dečki delajo tri dn.;. v tednu od 6. zjutraj do 9. zvečer, tri dri pa, od 6. zjutraj do 12. zvečer.* — Dečki iz plavžev so izpovedali: «Začenjamo delati ob 3. zj utraj. Zato o-stajam črez noč v fabriki. Stanujem poldrugo uro daleč. Spim na dvorišču; pogrnem usnjati predpasnik in se pokrijem z jopico. Delamo do 6. zvečer. —• Kaj je moralo postati iz teh ubogih dečkov? Jetieniki, hiravci, rože, k/ii so vsahnile pred pomladjo. Brez vzgoje, brez tihega zatišja v materinem domu so rastli o-troci in v njih žalostno življenje m po~ sijai ni žarek solnca.
Kako prazna so bila uboga srca, teh o-trok, kažejo njihove izjave: 12 letni Jeremija Haine pravii: «Kralj je, kdor ima zlato. — Ne vem kje je Angleška*. — Janko Morris, 14 leten fantič, pravi: «Sem slišal praviti, da je Bog zemljo u-stvaril in da se je vse ljudstvo potopilo, razen enega; sem slišal, da je ta bil majhen t'ič». Riko Matev, 17 leten, pravi: Hudič je dober mož. Pa ne vem kje živi. Slišal sem go-rriti o nekem Kristusu, pa i;e vem nič c njem«.
Tako jf požrešni kapitalizem uniče-a tele&.> i n duš o zdravje trls Cerih otrok, pogubljal duše nedolžnih dečkov in deklic, m se i '.-'lil od njihove krvi.
Tako :ii smelo iti naprej ! Pošteni krščanski možje to prvi dvignili glas in zahtevali, na’ d/žava prepove kapitalistom izkoriščali in moriti delavske o-troke
Na Angleškem se je dvignila skupina krščanskih socialistov in je odločno zahtevala od vlade, da prepove podjetnikom, rabita v fabrikah otroke pod 14. letom. Delavske organizacije so soglasno šle v, boj za to zahtevo. Dolg- in težak je bil ta boj. Najprej so dosegli, da otroci pod 14. letom niso smeli delati več kot dvanajst ur dnevno. Drugi zakon je skrčil umik za otroke na 8 ur dnevno, potem na 6 ur. Združeni angleški delavci so slednjič dosegli, da je bilo tudi nočno delo za žene prepovedano in da se je tudi skrčil delavski umik na 12 ur.
Zakonita zaščita delavcev.
Toda dolga leta so še pretekla, predno je delovno ljudstvo postalo tako močno in zavedino, da je moglo izsiliti od vladajoče liberalne gospode nekaj temeljnih pravic.
Na čelu velikega socialnega gibanja, ki je terjalo, naj država s postavami ukroti
kapitaliste in brani pravice delavcev, marširajo nemške delavske množice. Leta 1873. jo nemško delavstvo dobiilo prvi socialni program. Izdelal ga je veliki delavski škof Kctteler. Že štiri leta pozneje, na praznik sv. Jožefa, 19. marca 1877. je krščanska ljudska stranka vložila v nemškem parlamentu predlog, da se uvede za vse delavstvo 10 umi delavnik, da se prepove otroško, delo in nočno delo za delavke. Kapitalistične stranke so začele divjati, ko so čule te predloge. Vihar napadov, obrekovanj in groženj je završal nad krščansko ljudsko stranko. Toda voditelji katoličanov se niso udali. S pomočjo drugih naprednih, socalalnočutečih strank so porazili nazadnjaški liberalizem. Izšli so prvi zakoni o delavskem varstvu. Nemško delavstvo je s tiem nastopilo zmagovito svojo pot: Priborilo si je temeljnih življenjskih pravic, da more vsaj za salo živeti človeka vredno življenje.
Petdeset let je od tega. Delavski stan se je v tem času zelo okrepil. Žal, da je socialna demokracija razbila delavstvo v mnogo skupin, ker taji in blati vero poštenih delavcev. Toda tudi to bo prešlo. Prešla bO' tudi ta doba, ko delavstvo mora paziti, da ne izgubi praviic, ki si jih je pridobilo tekom dolgih bojev. Bliža se čas, ko delavec ne bo več podoben maširui, ki dela v tovarni, ampak bo človek, ki je deležen na delu pa tudi na dobičku in vodstvu podjetij.
Pepo iz Koludrovice.
Nu bejn, buom neprej poviedou, kalcu je Fakuč v Tomaje zniihtou soje staršin-stvu. Kadr jeh je na šelcirplaci obrihtou, jeh je komendirou na opčinskuo sejo. Kadr so nuotr pršli, je lcomenderou : Sedte se ! Jen usi suo se useli jen nan-kar zint se niso upali.
Fakuč drži pridgo.
«Možje! Jest sn brau u «Malem liste«, de se je skbicou občni zbor uod posoji-vence med mašuo jen de nej biu sklican kukr se šika jen driije take reči. Bejn tu je res, ma tu uobenga nč ne briga, orkafiks ! jest sn žepan, akramihl ! Jen pole je «Maii list« špotou rajnega gasput kanonika Sila; use mu je zrieku, samu človk ne«.
Tedej si je an možakar muštace podr-saiu jen je šepnu : «Ma. sej jest sn brau
tistu u «Malem Liste«, ma nigdir nej blu nč silabga od rajnega gasput Silata«.
Protest mora bet!
O de b na bliu muož tega rieku ! Fakuč jo ratou ius ku rak, je zavihou desni rokav jen zaihudičou, de ®e je use strieslu : «Blu al ne blu, vi buoste podpisal, de je blu, orkafiks ! marš h mhw, tu je lapeš, jen podpisat! bom vžej po-kazou !» Poj so ponižnu prstoplii jen se podškripsali ladn za drujm, nankar žugnt se niso upali. Pole jeh je Fakuč domu poslou jen tiste ceglc je poslou u «Edinost». Pr «Edinošti» so znali, de je u tism ceglci sama laž jen šimfardija, pej Se djali :	«Če rtu prnesemo vele ven,
bojo ldje prglihavali naše pisanje jen pisanje uod «Malga liista«, pej bojo rie-kli, de smo mi falotje — zatu počakmo an kjedn, de se ldje ne bojo več spounili, kaku de je blu u «Malem liiste«. Rihtik, na deseti dan je poču kanon u ((Edinosti«. Dor nej več merkou, kej je blu u «Ma.lem listi«, se križou, kaku de je muoč taku grdu pisat uod rajnega gasput Silata; kdor je pej merkou, se je smejau Fakuči jen njegovi furbariji.
Taku je Faikuč nazaj zajahou sloven-skiga narod nga konja. Sam seb je djau pole, kadr je preibrau saj protest u ((Edinosti« : «Bravo, šjor šindiako, še si teč, akramihl !«.
Naia pofta.
Kozjane. Prejeli smo dopis slovenske kmečke roke, podpisa pa sta dva italijanska. Kdo je prinesel Lahe v Kozjane? Ali sto mislili, dla smo v Trstu tako ((nazaj s papirji«? Ne se tajiiti, fantje, to ni moško, ne pošteno !
Kat. Slov. Izobr. dr. Objava prireditve dospela prepozno.1
Knežak, A. S. V tdsti zadevi bo težko «Mali list« kaj pomaga,!. Tudi smo načelno nasiprotni takim javnim prošnjam, ker so škodljive za vzgojo mladih ljudi.
Dutovlje. Ako dopis odgovarja resnici, Vam je tajnost zajamčena.
Škofije. Zastran nerednega dostavljanja se pritožimo na poštnem ravnateljstvu.
Izšel je žepni koledar
*a 1. ] 920
dobiva se pri
ŠTOKA • TRST
= Via Milano 37 ~
in Tseli trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po poSti L. 4.80
PODLISTEK
Zločin in kazen
(Nadialjevanje).
II.
Tako je ostala torej Lene Marija s svojim otrokom pri grbasti Mini, ji pomagala izgotavljati obleke za prvoobhajance in obleke za neveste ter semintja tudi kako mrtvaško obleko.
Dan za dnem, leto za letom je sedela pri šivalnem stroju in izgovorila komaj besedico.
Čemu sploh živi? Nebo ;im solnce in cvetice in ptički, to, kar druge ljudi razveseljuje, povzroča nji le bolest. Mina ji je podarila lepo obleko. Za koga naj se pač lišpa, če je ne vidi njen mož, njen Jože? Dobila je nekaj denarja za svoje delo. vrgla ga je proč, da se je zakotalil po tleh; saj ga no more pokazati svojemu Jožetu: poglej, to sem si zaslužila Na cesti igra svatovska godba, ona pa dr itfina s šivalnim strojem, da ne sliši, ni česar: kako se morejo ljudje poročati če pa. je bil odtrgan od svoje žene najboljši mož, kar jiiih je sploh bilo? Zvonovi vabijo v cerkev. «Pojdi», pravi Mina; «Marija. pojdiii v cerkev ! Moli, žal os na Mati božja te bo potolažila».
((Potolažila ? Zame ni tolažile ! Vse je proč ! On se ne lio več zbudil«.
Zvečer, ko regljajo žabe in se prikaže luna izza hriba, gre vdova vedno po isti poti, po ozki poti za cerkvijo, ki vodi ob zidu, v katerem so žetežna vratiča. Preko poti plešejo strahotne sence križev. V zapuščenem kotu stanuje mrtvi Jože; vse dni, kar jih da Bog’, ga obišče. Toda ona ne moli in ne škropi na grob blagoslovljene vode. Sede v vlažno travo in strmi v Črni nagrobni križ, dokler je ne polijejo solze. In včasih se vrže preko gomile, izdolbe malo jamico in skrivnostno šepeta noter: «Jože, pridi ! Danes ponoči to bom čakala »! — A ne pride, se ne o-glasi !
Čemu sploh še živi? Ne more umreti kot on ?
Dvoje jo veže na svet. Prvo je ljubezen do otrok a. Ljubka kakor angel je dekl ica, in 'ima očetove oči, usta in njegov hudomušen nasmeh. Večkrat jo vzame v naročje in jo stiska k sebi, dokler ne zaječi: «Mamica, mene boli!» Tako silno ljubi otroka.
In drugo, radi česar ne more umreti, je njeno sovraštvo napram staremu Roiti.
«Ta človek je prosi in svoboden in pot,uje po svetu; in moj Jože, ki ga je on pogubil, leži mrtev v zemlji ! Ali ni več Boga? Ali se ne more zemlja odpreti, da hi ga živega požrla? Ne, ne grem prej k svojemu Jožetu, dokler ne bom videla Roite v črni krsti. Ne, nočem umreti prej !»
Šest let po smrti svojega Jožeta je doživela Marija Lene prvo veselo uro po toliko žalostnih. Tedaj je povedala Mina, da, je gospod pl. Roita. bolan.
«Tone mi je povedal, — veš, oni z grada; srečal me je, ko sem nesla v župnišče novo albo. Bolan je menda na umu, milostljivi gospod. Eno leto je bdi sedaj v zdravilišču, mlada gospa ga je dala noter, In sedaj ga je zopet, vzela ven in pripeljali ga bodo sem na grad. Te dni bo prišel. —- Moj Bog, ubogi gospod ! Tako bogat, pa vse nič ne pomaga !»
Marija je vrgla delo proč in je skora.j z očmi požrla Mino, ko je tako pripovedovala.
«Umobolen praviš ? Ti — sedaj verujem, da je Bog«.
«Toda. lepo te prosim !» je pomirljivo rekla Mina.
«Da, seveda, ti me ne moreš razumeti. Ti nisi imela nikdar moža; ne veš, kako je to, če živita dtva tako skupaj kot dva golobčka, in nato« — stisnila je roke na, valujoče prsti, — «prid!e kuna in 11-grabi tvojega golobčka. — Bolan je torej: hahaha! Privočim mu. Umre naj !«
((Marija ! Marija !» ie zavpila prestrašeno pobožna Mina. Bilo je prvič, da je trpeča Marija govorila tako pred njo. — «Marija, ne smeš govoriti tako ! To je greh, smrtni greh !»
(dvaj greh — ne morem drugače — »
«Za božjo Voljo, -bodi pametna! Tu prihaja kočija —- joj, gospoda ! Bol konj in moder kočijaž.«
Bleda žena je vstala, šla k oknu in gledala preko Miranih ram. Kočija se je pomikala počasi. Lepa dama, s peresom na klobuku in v baržunastem plašču je sedela zadaj na. desni, poleg nje star, u-pognjen mož, težko trpeč, kakor se je zdelo, obema nasproti, na prednjem .sedežu drugi gospod, očividno zdravnik.
Maria Lene je gledala samo starega moža.
«Tojeon», je mirmljaia. —«Kakšen je! Kakor smrt! To me veseli ! Mina, ko bo umrl, potem bom šla zopet v cerkev »,
«Moj gospod in Bog, rečem ti, da to ni prav ! Tvoj mož nima v večnosti ničesar' od tega, če tako grdo govoriš. — Pojdi Marija, ne glej tako, bojim se te«.
«Da?» Vdova se je histerično zasmejala. «Nii se ti treba bati. Tebi ne bom storila nič žalega. Toda ko bi imela sedaj pištolo — ta tukaj« — pokazala je na sključenega moža na zadnjem sedežu kočije, ki se je pomikala v smeri proti gradu — (da lii se že moral bati — morilec !»
Voz je zapeljal skozi; grajski vhod; Menart, vrtnar in še dva ali trije slu-žabniki so gospodo sploštljivo pozdravili.
«Vse so.be so pripravljene, imeli srno dovolj dela« je rekel vrtnar. «Zelena Spalnica z.a gospodo —»
«Za gospoda Roito,« mu je segla milostljiva v besedo. «Nc bova stanovala skupaj. Zame pripravite Goethejevo sobo«.
Kaj nam z dežele pišejo
NABREŽINA.
V pond-eljek zgodaj je v Nabrežini na naglo umrl g. Fra.nc Gruden, bivši župan, trgovec in gostilničar. V nedeljo zvečer je bil še ve® dobre volje med tovariši in vrstniki v gostilni, štiri ure zatem pa že na parah. Udrla se mu je kri, in bil je v trenutku mrtev. Malce je že bolehat, ali tak udarec in tako naglo nepričakovano je prav pretresel vse njegove znance in prijatelje, najbolj pa njegovo številno družino, ki sedaj neutolažljivo plaka za ljubljenim očetom. Pogreb je bili v torek popoldne. Nepregledna množica in cela vrsta krasnih vencev je bil dokaz, kako ga je ljudstvo cenilo in spoštovalo. Mir njegovi duši ! Tako silno udarjeni potrti družini pa našo iskreno sožalje.
koritnica na pivki.
Iz naše vasi še ni bilo dopisa. A Mali list vsii radi čitamo. Pa za enkrat se oglasimo v njem tudi mi. — Lanska letina je bila bolj majhna. Krompirja in žila smo pridelali ravno za seme, Sena je za žiivino, preveč ga pa tudi ne bo, ker na-ša živina tudi pozimi nima počitka. Vozimo les trgovcem v Bistrico ali pa v Št, Peter. Svojega lesa imamo malo, ker je gozd večinoma že razredčen, zato pa tem bolj marljivo vozimo graščinskega. Plača za voznino je čisto malenkostna, da jo komaj za najpotrebnejše reči v hiši; kupiš malo moke, malo tobaka, pa Prideš suh domov. —- Davki, nam delajo skrbi, s čim jih bomo plačevali, ko ni denarja, Ce se danes ene vrste davek Plača, že pride v kratkem drugi papir v hišo. — jz trgovine se vidi, koliko nam hi nesla naša «gmajna», ko bi bila zakajena z drevjem. Bes je, da imamo velik Kos nasajene, a lahko bi imeli še več. V ' istih krajih, kamor živina nikoli ne pride, ali pa če pride, ni prosto za pašo, tam hi bilo čisto lahko nasajeno. In po naših senožetih so prostori, koder se nikoli ne kosi; tam bi tudi lahko ras tel boi' ali smreka. In v zimskem času, ko ima vsak kmet bolj čas, bi so tudi Lahko kak kamen ven vzel, da bi se lažje kosilo. Vsak kmet, ako ima razum in srce, bo kmetijo svojim potomcem izboljšal. — Ob nedeljah in praznikih so naše gostilne vse poilne, se vidi da imajo ljudje denar za alkoholne pijače, s katerimi čas in zdravje uničujejo. Lahko bi se ustanovilo gospodarsko društvo, kjer bi imeli možje *voje pogovore in se posvetovali o gospodarskih rečeh. Fantje bi pa lahko misli li na kakšno kulturno ali pevsko društvo. Saj pevci so dobri, le vodje manjka. Veliko bolj bi bilo pametno imeiti cvetoče društvo, kakor polniti gostilne. Za silo bi lahko začeli brez tuje pomoči. Fantje in dekleta, pokažite svetu, da tudi tu visoko pod Snežnikom stoji vrla in napredna slovenska vas !
RICMANJE.
Mali list je poročal v svojrii 2. številki o tatvini, ki se je zgodila v naši cerkvi ponoči med drugim in tretjem dnem leta.
Da nadomestimo napravljeno škodo, smo nabirali prostovoljne doneske po vasi, pa tudi iz sosednjih vasi so nam dobri ljudje priskočili. Nabralo se je do-aedaj okroglo 700 lir. Seveda še zdaleč ni dovolj. Radi bi za praznik sv. Jožefa že nabavili nove potrebščine, ako bo mogoče. Zato se usojamo še poprositi vse prijatelje naše romarske cerkve, naj se spomnijo v sedanji potrebi. Marebitni darovti, naj se pošljejo na naslov: Cerkvena uprava, Ricmanje. p. Boršt - Mocco.
SEŽANA.
Danes se bom spravil na cerkvene pev-ce- Naj mi oproste, ker jih bom grajal, Saj jih !»m tudi pohvalil kot zaslužijo. Na Božič, o polnoči je bila slovesna sv. maša. Cerkev vsa v lučih in natlačena ljudi do zadnjega kotička. Opaziti je bilo tudi mnogo «enoletnikoT», to je takih, ki Pridejo v corkev samo enkrat na leto. Na Koru so peli latinsko mašo, menda Fil-
ke-jevo. Skladba je jako lepa, peta pia ni bila dobro; vzroka ne vem. Glasove imajo sicer čiste in močne, izkušeni so in tudi vaj so imeli dovolj, kot sem izvedel. Nekateri pravijo, da je tudi kor kriv, ker je tako napravljen, da se pevci ne slišijo med seboj; mogoče da je res. Na Sveti dan ob 10. je bila tudi slovesna maša. Peli so neko jako visoko mašo, menda Gruberjevo. Za tenorje je ta maša jako mučna, a lepa ni tako kakor tista, katero so pelil opolnoči. Peli so itludi dVe novi božični pesmi, ki se pa ljudstvu nista dopadli; sta preveč tihi in počasni. Nam se dopadejo še tiste stare, ki so se pele še pod organistom Ričelnom. Na Novega leta dan pa so naši cerkveni pevci pokazali, da znajo tudi dobro peti, samo če hočejo. Če se ne motim, so peli Hladnikovo latinsko mašo. Skladba je lahka in lepo melodiozria; jako lepi so samospevi za soprane in alte, pa tudi enoglasni spevi so prav mogočni,. Pevcem in njihovemu vodji vsa čast!
Na praznik sv. Treh kraljev so se tudi dobro postavili. Izvajali so Vodopivčevo «staroslovensko mašo» zelo mogočno. Prijatelj iz Istre, ki se je slučajno mudil pri meni, me je vprašal: «Koliko ah Je, ki kantaju». Odgovoril sem mu, da menda dvanajst. Začudil se je : «Bogme, ti kantaju, ko da ih je dvajset četiri !» Krepko grajo zaslužita tenorist Lukman in basist Benko, ker nista hotela peti te lepe staroslovenske maše. Pozneje sem izvedel, da je bil to že tretji slučaj, ko sta tako naredila. Vredna sta eden drugega. — Za zaključek moram se obregniti še ob tistega nekdanjega avstrijskega narednika, ki se neprestano sprehaja po cerkvi med službo božjo.
Eden, ki ljubi petje in red.
OSP.
Govori se o ustanovi nekakega društva ali čitalnice. Tako je razvidno iz govora učitelja Kameranda z dne 3. t. m. Opozarjamo naše predstojnike in starešine, naj stvar poprej dobro premislijo, da nam ne bd v čitalnico hodili časopisi, katerih mi ne razumemo in ki za nas ne pišejo. Ako je g. učitelj tako vnet tn požrtvovalen, da nas hoče učiti napredovanja v gospodarstvu, trtoreji itd., je to dobro, a težavno bo šlo, ker je Osp čisto slovenska vas in nima namena, svoj domači jezik postaviti v kot in se drugega poprijeti. Tudi bi se hitreje g. učitelj naučil po naše, nego mi vsi po njegovo. Čudimo se, d:a se za novo reč zavzemajo domači ljudje, kateri so slovenskega učitelja tožili.... Treba je torej novo stvar presojati previdno, da ne bo kaj drugega ven prišlo.
GLEM pri Kopru.
Glem je majhna vas, pa se marsikaj zajemljiivega zgodi v nji. Pokopališče i-mamo pri Sv. Nazariju tako krasno, da kmalu v kapelo ne bo mogoče. Imamo skrbne može. Most so nam napravili, da po malo dneh nemoremo čez. No pa, kadar bo velika suša, bomo že prišli. Pred-pust je, plesa pa. ne bo, ako ne bo velike sile. Naša dekleta so zelo prijazna do tujcev, za domačine pa nič ne marajo. Se jim bo že utepalo.
ČRNOTIČE v Istri.
V Malem listu je bil dopis iz Praproč, v katerem se mimogrede imenuje tudi naša vas. Dopisnik očita razne napake. Da ne bi kdo mislil, da očitki veljajo tudi nam, se moramo oglasiti. Tu imamo nov pevski zbor mož, fantov in deklet. Na lastne stroške smo popravili in prenovili vaško cerkev. Tudi smo trdni narodnjaki in čitamo razne slovensko časopise: Mali list, Novice, Goriško Stražo, Gospodarski Vestnik, Bogoljub, Katoliško Misijone. Naročeni smo-tudi na knjige Mohorjeve družbe in Goriške Matice. Torej nismo tako nazaj, kakor bi še u-tegnilo soditi po onem dopisu iz Praproč. Dopisnik očividno ni dovolj poučen o razmerah naše vasi.
SMRJE pri Bistrici.
Dragi Mali list! Že toliko časa izhajaš in zelo si se nam priljubil, vendar iz naše vasi še nisi novice dobil. Bom pa jaz začel. — Naša vas nii tako majhna, stoji na malem gričku pol uro od državne ceste. Naša dekleta pa vse hvale vredna. Drugod hodijo take po gostilnah, pijejo s fanti pozno v noč in prepevajo italijanske; pri nas pa tega ni. S fanti je pa drugače. — Letino smo imeli bolj slabo kakor -druga leta; -sena je bilo mnogo, drugo pa se ni obneslo: krompirja komaj za seme, fižola malo več, žita prav mal-o, jabolk na polovico, češpelj pa «vlih za željo«. — Za. novo leto je tudi nas prestrašil potres, a hudega mi bilo.
Mlad vaščan.
S KRASA.
Z več krajev se sliši; da volkovi napadajo ljuli. P-o Krasu pa je klatil eden na dveh dolgih nogah. Pred kratkim je napadel nekega moža iz Lokve, ko se je vračal iz Motovuna. Ustavil ga je, ga pretepal in gnal v Lokev k fašistom, Češ da je pel «bandiera rossa«, kar pa nii bilo res. Miličniki so bili pametni, poznajo volka in mu niso verjeli. Napadeni je bil izpuščen. Volk je drugč napadel nekega moža z Mislič in ga pretepel tako, da je moral k zdravniku. Bilo je še več sličnih dogodkov. Ljudlje se že niso upali na cesto. Volk je šel na, plen tudi po Brkinih. Tam je povezal dvajset ovsenih snopov. Tudi tam je napadel posamezne osel)e in jih gonil k miličnikom. Nazadnje je šel v Postojno; tam so boljši lovci; volk jih je dobil po grbi, da leži ves črn. Dobil je, kar je iskal.
MISLIČE v Brkinih.
Tudi) pri nas je novoletni potres preplašil ljudi, da so bežali iz hiš na prosto. Nič pa si ni k srcu vzel neki star pijanec in preklinjavec iz sosednje vasi), znan daleč na okoli. Tudi tisti dan je v tukajšnji gostilni bruhal iz sebe smrad1; pomagal mu je še njegov hlapec. Tako sta grdo preklinjala, da so ljudje mislili, ko se je začela zemlja tresti, da bi se morala pod njimi odpreti in jih požreti. Isti večer so se ljudje zgražali nad ostrovskimi dekleti. V sosednji vasi so plesale; ko je prišel potres, jih je gostilničar poslal proč; saj drugače ne bi šle. Skozi našo vas so pripele s fanti in s harmoniko. Tudi na Sv. Štefan je bil ples v isti gostilni; ostrovška dekleta so bila prva tam že zgodaj popoldne in se vračala okrog polnoči s fanti' počasi par za parom. Niso se ustrašile grde in blatno poti, saj bo oče kupil druge šolnčke, ko bo peljal drva na Kozino. — Očetje in matere, predramite se !
CEROVO v Brdih.
Dopisniki Čuka na pal’ cii sramote nas cerkvene pevke. Torej jim povemo tako : Vi dopisniki, sram vas bodi, da se s Čukom pečate, ko se držite za izobražene fante. Kam gremo me na sprehod, vam ne bodi mar, ali pa oči skrijte. Če gremo na sprehod, ne hodimo zato, da bi fante iskale, ampak, da zapojemo lepe slovenske pesmi, ne pa kakšne neumnosti.
Cerkvene pevke.
MALI OGLASI
KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd- — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffi-neria i.
PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti; revmii. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica.
Križaniča, katero smo objavili v božični številki, je bil pretrd oreh.. Rešitev je poslalo siamo Prosvetno društvo iz Livka, katero dobi nagrado 10 lir.
Besede v križam-ici se berejo, kakor sledi :
Vodoravno: bik, Stritar, plin. Arij, tlak, kmet, slap, Job, ailun, uhan, Levec, Oger, pisk, bor, ris, amen, Golar, bič, P ir, Kette. — Navpično : SHS, tlak, plan, slap stik, log, Bern, jerob, alv, lik, kit, kita, berač, rt, park, C ir, rima, jelo, tu-ga, nem, re.
DOBER SVET JE ZLATA VREDEN.
Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5.
DL 71, Grusovin
v Gorici: Piazza Vittoria (Travnik) v hiši Paternolli
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijoniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9-12 in od 3-7 pop.
iii
PRIMARIJA
dr. M. de Fiort
= v Gorici =ssss
C or s o Vittorlo Em. IJJ. 14
Sprejema od 9-12 in od 2-4
Cerkvena umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRICO T0FF0LETT0
TRST, Via del Peaoe 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
Ti
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11-12 in od 3*4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
Privatna klinika
D.r Ci
v Postojni
izvršujejo se vse kirurgi čne in notranje operacije
tisa električna zdraoljcnja
Žarki
Zobozdravnici ambnlaloril
TRST, v. Settefontane št. 6
od 9. do 12, ure In od 15. do 19 ure
ljudske cene.
«M ALI LIST«
GOSPO DARSTVO
Tarifna borba
Politika se ne dela samo s pisanjem po časopisih, z govori po shodih im državnih zborih, ampak tudi z gospodarskimi, v krepi. Zanimiirv je slučaj, ki ga tu na kratko opišemo: Znano je, d,a je Ilcka »bmomko pristanišče, katero ne kupčuje za Italijo, ampak za dežele v o.zadju: Jugoslavijo, Mažarsiko in druge. Ko je bila politična borba za Reko, ,so si mesto prih svojili Italijani, sosednji Sušak pa Jugo-sJovami. Nato je .začela jugoslovanska vJada z gospodarsko-političnimi ukrepi podpirati svoj Sušak, da je začel pro-evi-tati1, med tern ko je Reka šla navzdol Reki je šla na pomoč Italija. Dosegla j., v nettunski pogodbi to, da Jugoslavija ue sme postaviti cenejših voznih tarifov za Sušak, nego veljajo za Reko. Z ozirom »a dobiček je torej trgovcem, ki z dežele pošiljajo blago k morju, ali ga od morja naročajo na deželo, vseeno,, ali gre tisto blago čez Reko ali čez Sušak. Tako je Reka zavarovana proti konku-renoii Sušaka.
Jugoslavija je podpisala tisto pogodbo .samo za Sušak, ne pa za Split in druga svoja pristanišča. Split, je daleč doli na .jugu v Dalmaciji. Od! Zagreba do Splita je trikrat tako daleč, kakor od Zagreba do Sušaka, od Ljubljane je pa še boij daleč. Vendar je tekom leta 1925. Jugoslavija! dogradila železnico, katera veže Ljubljano in Zagreb s Splitom. Da bi napeljala trgovino proti Splitu, je na -n-ovi železnici postavila tako nizke tariife, da je vožnja blaga cenejša iz Splita v Zagreb, kakor s Sušaka v Zagreb, ali pa narobe. Da pošlješ vagon lesa i/, Ljubljane na Sušak (ali na Reko), plačaš voznine 15L5 dinarjev, v Split pa plačaš le 1500, a v Šibenik (tudi v Dalmaciji) samo 1420. Pri tem pa pride les že daleč na jug in je lit tam morska vožnja za par dni okrajšana in toliko cenejša. Da pošlješ vagon žita iz Belgrada na-Sušak, te stane prevozni na 4020 dinarjev, iz Belgrada v Split pa le 3925, a v Šibenik le 3780. Vagon brzo-voznega blaga se pošlje iz Zagreba na Sušak za 7960 lir voznih stroškov, v Split pa za 7320.
- Razume se, da trgovci, ki povsod gledajo, kako se bo ceneje skozi pričo u-porabljajo novo cenejšo železnico. Split in Šibenik ter druge jugoslovanske luke bodo vedno več blagovnega prometa po ♦©gnile nase. Sušak bo ostal suh. Po novi tarifi namreč smatra Jugoslavija Sušak za tujo morsko postajo, čep:av je jugoslovanski. Zakaj? Zato, ker je pogod ba, sklenjena v Nettnnu med Italijo in Jugoslavijo, zvezala skupaj srečo Bet-: in Sušaka. Obema gredo enake tarife. Ju goslaviija se torej ne more posbiievati Sušaka za tarifno borbo proti i a1 natiski Reki. Poslužuje se torej SpliVa in cilumi ka. Naredila je kakor lisi,ta, ki se je z nogo vjela v past, pa je nogo ^dgrizla ir, rešila ostali život. Sušak bo -ice” na slabem, a Jugoslavija bo rešila svojo pomorsko samostojnost s tarifno vojsko na korist Splita.
Iz .tega vzgleda tudi vidimo, kako velik pomen ima gospodarska plat v politiki in v razmerju držav in narodov med seboj. Kdor ima gospodarske moči za nara-*oek, ta lahko- politiko nosi v žeipu.
Cesta Iz Bistrice v Brkine,
(Dopis),
©ovori se, da bodo delali novo cesto iz Bistrice in Trnovega na- Harije, Tome-*je, Zajelše in Pregarje. Pri Zemljako-vem mlinu da bi naredili nov most čez Reko, da se skrajša daljava.
Jaz vidim stvar drugače. Mislim, da bi bilo bolj primerno, da se cesta spelje čez stari most na Zarečje in potem v dolino PoSrtvo tako, da bi ostala vas Brdce na desno, Tomenje in Zajelše na levo, Čel j e iim Prelože na desno. Od Preložke-ga mo-jisča bi se obrnila na levo proit Pregar-jam in naprej po cesti proti Gabrku, Er-javča.m in Tatram.
Ta cesta bi imela sledeče prednosti : 1.) Vse imenovane vasi, bi imele samo kratek klanec d)o ceste, dočim bi po prvotnem načrtu ostale nekatere sploh brez nje. 2.) Po dolini bo lažje speljati cesto zdržema navzgor brez posebno strmih klancev. 3.) Služila bo bolje za izvažanje .lesa in oglja, katero ob dobri cesti pridobi večjo vrednost. 4.) Ta črta je že sedaj Brkinom naravna bližnjica v Bistrico. Že sedaj je več prometa po kolovozih iz Posrtve na Zarečje, kakor čez Tomenje in Harije. 5.) Harije že tako stoje ob cesti iz Bistrice na Podgrad, torej nič ne izgube.
Op. ur.: To važno gospodarsko vprašanje priporočamo strokovnjakom in prizadetim činiteljem v resen razmislek. Vsako stvarno opombo bomo radevolje priobčil«.
Novi tržaški vodovod.
Pisali smo že o načrtu, da se napelje voda v Trst s severne strani Brkinov (iz Padeža). Ta načrt je izdelala družba »limone Esercizii Elettrici di Milano«. Vodovod bi bil združen t.udi z električno napravo. Za ves ta načrt je potrebno, da se zavzame tržaška občina, ker ona bi rabila vodo. Podjetje se je že pogajalo z občino, a do sklepa še ni prišlo. Predvsem hoče občina doseči nižjo ceno za kubični meter porabljiene vode. V ta namen pa bi morala občina pristopiti k novemu podjetju z delom kapitala Če pa naj občina vloži v to reč več milijonov, dobiti mora posojilo na dolge obroke. Za to pa mora imeti vladno dovoljenje. Glede tega so sedaj težave. V.lada je namreč svoječasno prepovedala jemati taka. posojila na tujem, Trst bi: lahko dobil tuje posojilo, a poprej mora dati vlada dovoljenje za to. Če slednjič to dovoljenje pride, se bo počasi začelo delati. O stvari bomo še pisali, zlasti v interesu zemljiških posestnikov v Brkinih.
Draginja v Trsta. Statistični urad je izdal poročilo za november, 1925. Bil je najdražji mesec od julija 1920. in dražji kakor november 1924. Njegova številka je 123.72. Koncem leta 1924. je bila številka samo 117.76. — December 1925. pa je bil zopet dražji za 0.41, torej znese 124.13. Podražilo se je mleko za 10 stotink pri litru, jajca za 10 pri kosu, luč in kurjava za 29 stotink. — Tako vidimo, da gre draginja vedno više, počasi a zdržema.
Fodražen tobak. Od 5. januarja je bil razne vrste tobak podražen. Z novim letom imajo tudi občine delež dobička pri tobaku in sicer 5% tistega, kar se proda v občini.
Cene po Istri. — Belo vino : Piran 220, Pazin 220, Oprtalj 170-180. — Črno vino : Piran 250, Pazin 240, Oprtalj 180-200.
Semenj v Herpeljah 2. jan. Prignanih vodov 42, krav 95, telet 16, konji 4, prašičev 212. — Cena : voli 450-500, krave 415-445, teleta 700 za stot žive teže. Konji 1500-2000. Prašički 80-120.
Semenj v Dutovljah dne 4. jan. Prignanih vodov 60, krav 30, telet 17, konj 5, prašičev 45. — Cona: goveda 450-500, telet: 600-700 za stot živo teže; prašički po 100 lir glava.
Semenj v Pazina 5 jan. Prignanih vo lov 279, krav 291, telet 37, konji 18, mul 9, oslov 53, prašičev 237, ovac 32, koz 11. — Cena: voli 500-525, krave 480-500, teleta 650-700 za stot žive teže; konjdi 2500-4000; mule 600-1400, osli 60-520, prašiči 60-120, ovce 120-200, koze 100-200 komad.
Po čem je lira?
Dne 13. januarja si dal ali dobil: ta 100 dinarjev — 43.50 L. h, 100 č. kron —- 78 80 L.
«t 100 fr. frankov 93.— L.
:a 100 šilingov —■ 345.— L., sa 1 doiar — 24 65 L.
*a 1 fnnt — 120 25 L,
Stab. Tip. S. Spazzai - Trieste, C. C. I. 7409
□5
Zobozdravniški ambulatorij
Dr. CICERO - Postojna
sprejema vsak dan od 9-12; 14-18
Vsa dela zajamčena in po ljudskih cenah.
s x	gn «/c o (Tnv/z	o	!Sn» --'i
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST - Čampo S. Qlacoma št. 5
Zt-ftT© kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah.
KRONE plačuje više kot vsi drugi. ZALOGA raznovrstnih ur inzlatenine.
52D5E
Predno prodaste
kože:
Kun, lisic, vider, divjih koz in druge divjačine, kakor tudi domačih Živah, vprašajte za ceno.
Franc Stres, Kobarid
Zaloga usnja in raznovrstnega obuvala, na drobno in na debelo. Blago prvovrstno; cene take, da u ni bati konkurence.
□5
E=SQ5E
EE3CEE
□E
E-E3GDEE
sin
□C
II
Prvi in edini slovenski urar in zlatar v
„ '*T GORICI
Gosposka ulica 18
Priporoča svojo veliko zalogo vsoh vrst ur, zlatnine In srebrnine, vse po nizkih oenah.
=anncs= ....--
^iiiiiiiii|iiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiig
| Katoliška knjigarna §
j| v Gorici (Montova hiša) ima veliko S: S izbiro šolskih zvezkov,'knjig, šestil, g S risarskih blokov, črtala, sploh ' se '= šolske potrebščine v zelo veliki § izberi.
ZZ1	55
= Prodaja se na drobno in na debcsfc. jg tHiiiiiiniiiniiiiiimniimniinimiini;iiniiimi!iiiimimiiimimS
r
SE
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
liana Garibaldi 2.1. o. Tei. 3-29
liutua utvarna in delavnica. Pit daja. & up nje, popravlja vsakovrstno predmete. — Korist vsakega je, dr se prepriča o cenah.
Kdor rabi
:	Ptblitio, Šivalni! struja Singer
| in druge potrtlinn za stanovanje
naj sl ogleda zalogo pohištva G. BREINER
! m TRNOVO ©
■ pri Bistrici in OPATIJA, predno
■	kupi	kje	drugje.
Zobozdravnik
Dr. D. Sardoč
špecljalist za ustne in zobne bolezni perfekcljoniran na dunajski kliniki
V TRSTU
Via M. R. Imbrlani 16, I. (Prej Via S. Glovanni)
ter ordlnira
od 9*12 in od 3
-  i3PE==
=EK£
'iJ
Najvišje čene plačujem za
KOŽE
Ai.1 PODPIRATE DOMALA POD JETJA, DOMAČE TRGOVINE T OBRTNIKE ?
kun, zlatic, lisic
dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, ! krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPACM
Trst, Via ta Battisti it. 10II. natisi., vrata 16
Sprejemajo se pošiljatve po pošt’
Čevtjamica FoneESsm
o Ali kovana v Pavizru In Genovi 1924. m. veliko p verni jo, diplomo in zlato svetinjo
Trst Via S	Sv• Jakobu Trst
KADAR KUPUJEŠ ČEVLJE MISLI NA VSE:
1.) da bo zdravo za nogo,
2.) da bo elegantno,
3.) da bo trdno,
4.) da bo cena primerna.
F0RCESSIN TE ZADOVOLJI V VSEH TOČKAH.
Slovenci / Kupujte samo pri FORCESStJVUr
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiiiiitlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiife
Največja zaloga pohištva
E na Goriškem " GORICA, Via Carducci (Gosposka ul.) 14 |
Ustanovljena leta 1897.
Na izbiro 50 celotnih oprem
EE bodisi za spalnice	bodisi	za	obednice	g
od prav preprostih do najbolj razkošnih
E Cene zmerne!
Delo trdno!
Pohištvo lastnega izdelka, izvršeno od prvovrstnih delavcev vsake stroke_
I ANTON BREŠČAK
=	VIA	CARDUCCI	(GOSROSKA	UL.)	IA	.
      .............................