NASLOV—ADDRESS: "Glasilo K. S. K. Jed no le" 6117 SL Clair Ave. CLEVELAND. Olllo
Telephone: H£i.cieraon 391 a
štev. 37 — no. 37
cleveland, 15. septembra (september), 1936
leto (volume) xxii.
S XV. KONVENCIJE JSKJ
Zasedanje XV. redne konvencije JSKJ. vršeče se v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, O., traja do danes že sedmi dan. Konvencijo vodi Matt Anzelc, prvi Jednotin podpredsednik iz Aurore, Minnesota. Za prvega konvenčne-. ga podpredsednika je bi! izvoljen Frank Mikec iz Stra-bane, Pa., za drugega konven čnega podpredsednika pa Va lentin Orehek ml. iz Brooklyna, N. Y. Zapisnik vodi urednik Nove Dobe Anton J. Terbo-vec, pomožni zapisnikar je pa Josip Turk iz Conemaugha, Pa.
Drugi dan zborovanja so bila na dnevnem redu poročila glavnih odbornikov, nakar se je pričelo s čitanjem novih pravil. Zbornica je dosedaj odobrila nekaj bolj važnih točk; med tem je zvišala po-smrtnino na $3000.00; konvencija mladinskega oddelka se bo v bodoče vršila vsako drugo leto; športni komisar je zaeno urednik angleškega dela Nove Dobe; za samomorilci se ne izplača posmrtnine pred potekom dveh let kar so pri jed-noti; nameravano podporo ali plačevanje asesmenta 70 let starih članov je zbornica zavrgla; ime Jednote in načelna izjava sta ostala po starem.
Minulo sredo je konvencijo brzojavnim potom v imenu naše organizacije pozdravil glavni predsednik sobrat Fr. Opeka, včeraj popoldne je pa delegate v jako lepem nagovoru pozdravil predsednik porot, odbora KSKJ. sobrat Dečman.
Zadnjo soboto se je zborovalo samo dopoldne; popoldne so se dali delegat je slikati pred Umetniškim muzejem; zatem so si delegat je vozili po 'mestu in si ogledali Jugoslovanski kulturni vrt, grobnico predsednika Garfielda in pa Veliko jezersko razstavo.
Kakor kaže, bo konvencija v sredo zvečer zaključena ker ima več delegatov železniške vozne listke veljavne samo do tega večera. Imena novih uradnikov priobčimo v prihodnji izdaji.
-o-
Nova naselbina za Fordove delavce
Iron Mountain, Mich. Henry Ford je določil $2,000,000 za gradnjo nove naselbine svojih vpokojenih delavcev, ki se bo imenovala Wood lawn, Mich. Naselbina se bo nahajala v L'Anse in Baraga okraju. Vsak naseljenec bo dobil brezplačno 350 akrov zemlje, katero mu bo Fordova družba očistila iz
sedanjega gozda.
-o--—
Število kristjanov v Palestini
Jeruzalem, Palestina. — Po zadnjem uradnem ljudskem štetju znaša skupno število prebivalstva te dežele 1,263,-136. Med temi je 107,242 kristjanov, 778,615 moslemanov, 366,136 j udov in 11,143 drugih veroizpovedanj.
Srečen in vesel j« oni, kdor misli, da bo vedno lahko i«*el brez podpornega društva; toda sreča je opotočna.
RAZNE VESTI IZ NAŠIH SLOVENSKIH NASELBIN
Za mrtvega bo proglašen rojak Anton Pavlin, rojen 1. ju nija, 1876, v Gorenjih Vodicah, župnija sv. Križ pri Litiji. Pred 20. leti je odšel Ameriko in ni bilo od tedaj od njega nobenega glasu več. Njegova sestrična Marija Slapni čar je uvedla postopanje na sodni j i, da se rojaka proglasi mrtvim, če se ne zglasi do 10 januarja, 1937.
Sheboygan, Wis. — Mrs Marie Prisland, glavna predsednica SŽZ., je bila te dni i-menovana za porotnico ali "Juror of Circuit Court," tukaj šnjega sodišča, kar je za Slovence v tem okraju odlično priznanje. To zasedanje traja včasih do dva meseca. Dosedaj še ni bilo nobenemu Slovencu podeljena ta odlika.
V	Berwyn, 111., ki je predmestje Chicaga, je umrla rojakinja Uršula Kralj, stara 52 let, doma iz vasi Račna na Dolenjskem. Tu zapušča soproga, tri sinove in eno hčer.
V	Milwaukee je preminul rojak Frank Kovačič, star 54 let in rojen v Smihelski fari na Dolenjskem. Podvreči se je moral operaciji, kateri je sledila pljučnica, ki ga je pokopala. V Ameriki je bival 24 let in skoro ves čas v Milwaukee. Zapušča ženo in štiri sinove.
Aliquippa, Pa. — Že precej pozno je neke noči zadel avto tukajšnjega rojaka Johna O-grizka, bivšega trgovca z mesom. Pripeljan je bil takoj v bolnišnico, kjer so mu morali odrezati nogo.
V	Chicagu se je dogodila avtomobilska nesreča, v kateri sor bili prizadeti Rudolf Šroif, njegova soproga in desetletni sinček ter Josephine Prežel iz Claredon Hill, ki se je vozila
njimi. Nesreča se je pripetila na Rooseveltovi cesti, kakih dvajset milj zapadno od Chicaga, ko so se vračali z obiska pri rojaku Račiču in je voznik drugega avtomobila treščil v Sroifov avtomobil. Ko-lizija je bila tako silna, da so morali vse odpeljati v bolnišnico.
Iz Minnesote poročajo: V E-velethu je umrla soproga G. Kotzeja, stara 69 let. Tu zapušča moža, dve hčeri in tri sinove. — V Ely ju je umrl Frank Škerjanec, star 43 let, ki zapušča ženo, dve hčeri in brata.
Tone Klepec v Cornwall, Pa., star 30 let, se je zadnje dni težko ponesrečil pri delu. Velik kos železne rude je padel nanj in mu zlomil levi bok. Odpeljan je bil v bolnišnico.
Na posledicah operacije je umrl v Imperial, Pa., rojak Jos. Jankel, star 55 let in doma iz Žabje vasi pri Novem mestu. Tu zapušča ženo, dva sinova in štiri hčere.
V	Hibbingu je bil 21-letni Joseph Bučar obsojen v plačilo $100, ker je prehitro vozil z avtomobilom.
V	Clevelandu, O., je preminula Mrs. Cecilija Pelko, roj. Vidmar, 1377 E. 47th St. Bila je bolna okrog 7 tednov. Doma je bila iz vasi Velike Lip-
dvajseto kampanjsko poročilo
Četvero držav napredovalo, — novo odlikovanje. — dosedanji uspeh kampanje.
Tekom minulega tedna so sledeče štiri države napredovale s svojimi boosterskimi točkami: Ohio, Montana, Wisconsin in Illinoiis.
Med vsemi društvi se je društvo sv. Jožefa št. 220 v Chicagu, 111., najbolj izkazalo, ker je od zadnjega poročila napredovalo za 3299 točk. Temu društvu manjka še 1000 točk pa bo doseglo kvoto. Kampanjski voditelj označenega društva je sobrat Anton J. Fugger, ki je zaeno tudi blagajnik društva. Baš radi tega se je brata Fuggerja uvrstilo med odli-kovance booster j ev z zlato zvezdo.
V	današnji izdaji je priobčeno uradno poročilo novopri-stoplih meseca avgusta; bilo jih je 140 razreda A in 22 razreda B; skupaj 162 novih, skupno zavarovanih za $85,000.
Od 1. aprila do'31. avgusta, torej tekom zadnjih petih mesecev naše jubilejne kampanje, je pristopilo 947 novih članov in sicer: aprila 55, maja 200, junija 287, julija 243 in avgusta 162. Njih skupna zavarovalnina znaša $528,500.00. Povprečno smo pridobili vsak mesec 189 novih članov obeh razredov, uove povprečne zavarovalnine pa za $105,710.
V	tej kampanji sodeluje sedaj 118 krajevnih društev. — Zal, da moramo povdarjati, da ostalih 68 društev ne kaže niti enega na novo pridobljenega člana. Med temi je re3 nekaj takih društev, ki sploh ne poslujejo z mladinskim oddelkom. Mislili smo, da se bodo v tej važni kampanji tudi ona društva zganila, zato je glavni odbor vsakemu predpisal primerno kvoto.
Med vsemi krajevnimi društvi moramo ponovno dati priznanje vrlemu društvu sv. Kristine, št. 219 v Euclidu, Ohio, ker je tekom kampanje svoio kvoto že trikrat prekoračilo; pridobilo je namreč že 111 novih članov in s tem doseglo 33, 549 točk. •	a
Odlikovancev z zlato boostersko zvezdo je sedaj 7, s srebrno pa 34. Njih imena so označena na "Our Page."
države po boosterskih točkah
Missouri ....................... 10,450
Ohio .......................... 3,367
Montana ...................... 3,153
Wisconsin .................... 2,374
Indiana ..............................1,809
Colorado ...................... 1,335
Illinois ........................ 1,289
Pennsylvania .................. 1.051
Michigan ...................... 814
Kansa ........................ 308
Connecticut ................... 801
Wyoming ...................... 799
Minnesota ..................... 744
California .........................600
New York ..................... 593
društva po državah, k! so v ospredju
California, št. 236 ................. 600 točk
Colorado, št. 56 .................. 3,332 "
Connecticut, št. 148 .............. 801 "
Illinois, št. 220 '.................... 9,000 "
Indiana, št. 52 .................... 3,889 "
Kansas, št. 115 .................. 3,301 "
Michigan, št. 30 ................... 2,025 "
Minnesota, št. 4 .................. 2,725 " /
Missouri, št. 70 .. ............... 10,450 "
Montana, št. 14 .................. 7,302 "
New York, št. 184 ................ 1,800 "
Ohio, št. 219 ..................... 33,549 "
Pennsylvania, št. 81 .............. 5,848 "
Wisconsin, št. 165 ................ 4,932 "
Wyoming, št. 94 .................. 1,800 "
lje pri Žužemberku. V Ameriko je prišla leta 1908 in je živela ves čas v Clevelandu. — Poleg soproga Johna zapušča tri sinove: Williama, Johna in Josepha ter hčer Cecilijo. Zapušča ,tudi dve sestri, Mrs. Mary Starr in Mrs. Jennie Hochevar ter po pol brata Johna. V stari domovini zapušča brata Franka in Josipa in tri po pol brate ter dve po pol sestri, od katerih je ena usmiljenka. Pred dvema letoma ji je umrl brat Pavel Vidmar.
V Chicagu je bila operirana kMrs. Ana Jerich, soproga u-rednika "Amerikanskega Slovenca." Operacijo je uspešno prestala -in je sedaj na potu okrevanja.
Nagle smrti je umrl v mestu Franklin, Kans., rojak Fr.
Tome, rojen v Ameriki, stari 29 let. Zapušča soprogo, ma-j ter in očima, t*i sestre, enega brata in več drugih sorodnikov., Slovenci v Library, Pa., so pred nedavnim ustanovili slovensko pevsko društvo, ki jako lepo napreduje.
V bolnišnici v Hibbingu je i umrl rojak John Stajnegar. V i Ameriki zapušča enega brata,; enega v Kanadi, v starem kra-1 ju pa mater, brata in sestro.
-o-
Aretirani katoličani na Ruskem Berlin, Atemčija. — Iz Moskve se semkaj poroča, da so pred nedavnim sovjetske policijske oblasti aretirale 40 katolikov tujih narodnosti ker so domačine vabili naj gredo ž njimi v cerkev. Večina are-tirancev so bile ženske.
ALI JE MOJA BODOČNOST V AMERIKI?
Prvo vprašanje, ki si ga mora postavljati vsak inozemec, ko misli na ameriško državljanstvo, je sledeče: Ali je moj namen, da ostanem v Ameriki? Ali sem se že odločil, da ustanovim svoj trajni dom v Združenih državah? Ali pa morda čutim, da bodočnost moja in mojih otrok je koncem konca vendarle v starem kraju?
Povprečni priseljenec priha ja v Ameriko brez določnega namena, da-li ostane tukaj skozi dolgo vrsto let. V splošnem pusti ženo in otroke v starem kraju. Morda ima doma kompleks zemlje, katerega dolg bi hotel izbrisati in kamor bi se rad povrnil. Utegne gojiti nado, da se bodo splošne razmere v stari domovini zboljšale in postale bolj prijetne za njegov okus. Ali v sedmih izmed desetih slučajev cn ostane tukaj. Ne da bi se zavedal, se privadi mnogim a-meriškim navadam, v oblačilu, načinu življenja, delu in zabavi. Pošlje po ženo in otroke. Njegovi otroci pohajajo v javno šolo. in se hitro priučijo ameriškemu življenju in o-bič&jem, dobrim in slabim. Ako je samec, se dostikrat tukaj poroči in postane ustanovitelj ameriškega doma in družine. Ko leta minejo, vezi s staro domovino postajajo manj in manj tesne, dasi stare vdanosti utegnejo ostati prisrčne kot poprej. Njegovo delo je v Ameriki, njegovi otroci odraščajo tukaj, njegovi praktični vsakdanji interesi se osre-dotočajo tukaj. Ne da bi kdaj zares opustil izvirno misel na povratek v stari kraj, postaja čim dalje manj verjetno, da bi se kdaj povrnil ali celo da bi se zares hotel povrniti. Ne da bi se zavedal, postal je dejansko, četudi ne po zakonu, Amerikanec. Odreči se starim nadam ni lahko. Ali je stvar, kateri moramo gledati v oči z odkritostjo in realističnostjo, ko pretresu jemo vprašanje državljanstva.
Ako pa vezi s staro domovino ostanejo nedotaknjene in priseljenec se je definitivno odločil, da se kdaj povrne v stari kraj, on seveda želi pridržati svoje izvirno državljanstvo. Prav za prav v takem slučaju on niti ne more postati ameriški državljan, kajti namen ostati za stalno v. Združenih državah je ena izmed osnovnih zahtev naturalizacije. Celo pravica naturaliziranega državljana do obiska v» inozemstvo je omejena na dve leti v deželi rojstva in na pet let v drugih inozemskih državah.
Ko postane ameriški državljan, se mora inozemec absolutno in popolnoma odreči vsaki vdanosti napram rojstni domovini. Prenos vdanosti k adoptirani deželi mora biti popoln in brezpogojen. On postane del ameriškega naroda. Poleg predpravic državljanstva on prevzema odgovornosti za bodočnost te dežele.
Njegova nova vdanost ne po-menja, da mora on pozabiti na svojo rojstno domovino, (Dalje ns a strani)
RAZNE VESTI
Razstava Peruškovih slik v La Sallu
La Salle, HI.—Že marsikatera slovenska naselbina je imela priliko, da se je seznanila s slikami našega mojstra H. G. Peruška. V La Sallu pa bomo imeli razstavo .njegovih umotvorov dne 26. in 27. septembra v Slov. domu.
Nanjo so vabljeni ne samo tukajšnji in okoliški rojaki ampak tudi Chicažani in drugi, kajti videli boste med drugimi take slike, ki bodo tu prvič razstavljene.
Ne bi bilo pravično, če se bi mi med tem ne organizirali in se domenili, koliko slik naj o-stane v La Sallu. Pridite vsi na razstavo.—Poročevalec.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Obisk
Zadnji teden se je zglasilo v našem uredništvu več delegatov in delegatinj XV. redne konvencije JSKJ. in sicer: Anton Gaber iz Salida, Colo., Fr. Novak iz Greensburga, Pa., Pavel Bartel, gl. predsednik J. S. K. J., Louis Champa, blagajnik JSKJ., Mrs. Keržišnik iz Rock Springs, Wyo., Mrs. Zbašnik, soproga glavneg& tajnika JSKJ., Mrs. Champa, soproga blagajnika JSKJ., Mrs. Mantel iz Ely, Minnesota, Jakob Cukjati iz Arma, Kans., Frank Okoren iz Denver j a, Colo., in Martin Govednik iz San Francisco, Calif. Tako nas je tudi obiskal Mr. George Witkovič, urednik lista "Naprej" v Pittsburghu, Pa. in Mr. Joseph Sneller od istotam.
Osebna vest
Dne 29. avgusta je naš znani jolietski dopisnik sobrat Mihael Hochevar s svojo soprogo obhajal 401etnico zakonskega življenja. Kakor znano, je brat Hochevar veliko let živel in delal v premogovniku v Bridgeport, Ohio, kjer je u-stanovil društvo sv. Barbare št. 23 KSKJ. Bil je ves čas tajnik tega društva dokler se ni preselil v Joliet. Zadnji čas je zaposlen kot hišnik pri našem Jednotinem uradu ali domu. Od leta 1927-1930 je bil tudi v glavnem odboru naše Jednote in sicer nadzornik.
Iskrene čestitke! Se na mnoga leta!
-o-
Umestno priporočilo Rev. Coughlina
New York, 12. sept.—Rev. Coughlin, znani radio pridigar je na današnjem zborovanju pristašev njegove Union stranke priporočal in svetoval, da naj bi se v kongresu sprejelo ustavni amendment, ki bi določal minimalne plače delavcem. V današnjih resnih časih narodnega gospodarskega razvoja bi morala iti delo in kapital skupaj; delavec bi moral vsaj toliko zaslužiti, da bi svojo družino pošteno preživljal. Vsled sedanje draginje bi moral oče kake družine broječe pet članov zaslužiti najmanj $1800 na leto da bi njegova družina ne trpela pomanjkanja.
Novi grobovi: — Na Jesenicah so pokopali vdovo špediterja Elizabeto Klinar. — V Mokronogu so dejali v grob vdovo po višjem udavčnem u-pravitelju Franjo Vencajz, rojeno Tekavčič. — Na Drenovem griču je umrl nagle smrti mestni uslužbenec v pokoju Gašper Kumelj. — V Lokovcu pri Rimskih Toplicah je umrl posestnik in gostilničar Franc Blatnik. — Na Jesenicah je preminul posestnik Jakob Fer-jan. — V Čatežu ob Savi so pokopali posestnika Martina Radaja. — V Mariboru je zapustil solzno dolino gostilničar in posestnik Alojzij Horvat. — V Ljubljani so umrli: go-stilničarka Franja Kolenc, rojena Prošek, hišni posestnik K. Novak, prometni uradnik v Trebnjem Miro Gregorc, stavec v pokoju Oton Tutta, hišni posestnik Viktor Prohinar, uradnik Lavoslav Puc, zdravnik v Celju dr. Simon Zaletel in soproga nadsprevodnika v pokoju Marija Košir, rojena Skrabanja.
Padel je z odra v globočino. V rudniku v Medvedcah se je dogodila v soboto, 15. avgusta, na vse zgodaj nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Rudar Jožef Krošel je padel z odra v globočino deset metrov na trda tla in se pobil na glavi tako hudo, da je obležal nezavesten. Ptujski reševalci, ki so bili poklicani telefonič-nim potom, so ga nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je že uro pozneje poškodbam podlegel, ne da bi se zavedel.
V Savi pri Črnučah je utonil 36-letni delavec Anton Carman iz Šiške pri Ljubljani.
Ljubno na Gorenjskem. — Dne 21. avgusta je po dolgi in mučni bolezni umrla Marija Praprotnik, roj. Zaplotnik, ki je dočakala visoko starost 82 let. Pokojnica je bila vzor prave slovenske matere.
Voz je peljal čez njo. — V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 32 letno ženo posestnika Ivana Galiča s Podutika. Bila je zaposlena pri spravljanju sena. Na cesti v bližini Podutika, kjer je malo klanca, je vodila konje, ki so vozili težak voz sena domov, za uzdo, medtem pa je otrok, ki je bil ž njo na delu, prenaglo odvrl voz tako, da je preveč potisnilo konje naprej in ko se splašili. Voz je peljal čez njo, pri čemer je dobila težke notranje poškodbe. Zlomilo ji je tudi dve rebri.
76 m globoko je padel v gol-
škem jašku Trbov. premogovne družbe 18 letni rudar Franc Mejač s Crete pri Laškem. Nesrečnež je na mestu mrtev obležal.
Podzemelj. Nedavno v nedeljo ponoči je izbruhnil požar pri posestniku Kerbavcu v Gra-dacu. Zgorel je velik pod z vso letošnjo krmo, žitno letino in z vsem poljskim orodjem. Kako je požar nastal, se še ni moglo dognati. Zavarovan je bil samo pod, tako da posestnik trdi peliko škodo. — Umrla sta te dni 76 letni posestnik (Dalje na G. strani)
GLASILO K. S. K, JEDNOTE, SEPTEMBER 16TH, 1086
amsmmtm==-	sa^esesessas	-
NAZNANILA
POZDRAV GOSTOM povodom otvoritve moveja demo društvo »v. Jeronima št.
163 KSKJ. ▼ Strokom, Po., dme 7. sejft. 193$.
(Deklamirala Miss M. Ludvig) Veselja dan in dan radosti za našo naselbino je, ko zremo stavbo to-le krasno— društveni dom odpira se.
Pozdravljeni mi vsi bodite, dospeli na to slavnost seml Bog sprejmi vas in dobrodošli! Iskreno kličem zbranim vsem.
Pod streho mi se tega doma pogosto bomo zbirali, kot bratje, sestre se društveni, ljubili in podpirali.
Dal Bog, da društvo naše drago bi vedno le uspevalo; pod svojo lepo novo streho Jednoti čast le delalo!
/. Z.
MLADINA NAŠEMU DRUŠTVENEMU DOMU (Deklamiral Anton Laurich) Tudi mladina se danes raduje, dan naselbine pomemben praznuje
ko se otvarja naš društveni dom.
V domu tem večkrat se bomo sestali,
v njem si zabave poštene iskali,
skupaj nas vabil bo društveni
"Martinov večer," kakoršno zabavo nafte drultve navadno prireja za gedovanje vseh Martinov, da se malo skupaj ras-
veselimo. Torej eanačite si v koledarju sobeto, 7. novembra
in določite ta večer sa datai* zabavo; pa pevabite tadi svoja znance in prijatelja tel jft pripeljite seboj, saj vseelja bo sa vse dosti, sa stare In mlada.
Naj ponovno omenim saradi skupnega piknika, ki ss vrši v nedeljo, dne 20. septembra v Feldmanovem parku na Garrison Ave. in Grand St. (54th St), Maapeth, L. I. Vsi ste vabljeni in prošeni, da se udeležite tega piknika, ker naše društvo je tudi skupaj združeno z ostalimi društvi, katerih vseh skupaj bo 14.
Poročeno je tudi že bilo, da imam jaz na razpolago vstopnice za ta piknik; svetovati bi bilo, da jih kupite pri društvu. Dosedaj se je zglasilo šele ali samo 15 članov, ki jih bodo skušali prodati; kateri še niste dobili vstopnic, pišite mi eno dopisnico, pa vam jih pošljem. Seveda, vstopnice bodo naprodaj tudi pri vhodu na piknikovem prostoru. Dalje ste prošeni vsi oni, kateri ste že vzeli vstopnice za ta piknik, če jih niste prodali, da jih za gotovo vrnete, ker primorani jih boste plačati. Torej izvolite jih na prihodnji seji plačati, ali pa vrniti.
Ponovno ste prošeni, da se piknika udeležite v polnem
ali ga pa pm«Mte^sejo.
Društvo šivih dete* Spočetja, št. 99, fa. Cftfaa*>. *f.
daja mad
dom.
Ko pa dorastemo tudi mi v ftevilu in pripeljite vse svoje leta—	prijatelje; igrala bosta kar
deček nedolžen to vsem vam dva orkestra; tako bo tudi več
i drugih zabav in kegljanje za
obeta:
Čuvati čemo ta društveni dom; nagrade. Za okrepčilo bodo saj nam obujal na vas bi spo- praženi janjci in kranjske mine,	klobase itd. To bo prva skup-
večal ugled in sloves naselbi- na prireditev slovenskih in hr-ne.—	ivatskih društev v Greater New
nlo. al. 'Hftll.r ker je bilo tako malo asesmen- ša okolo $3100.00. Ali mora-(bji0 v poročilu zgodovine dru- ličkaJ- prave ljubezni do svo-piacevaio uoKier jej ___ _______,	.	aq KnHo ini v«**« i ______tlt,**«^«, s* ... . .	, » • *______
Društvo ev. Janeza Krstnika, it. U, Butte, Mont. ~ .
"Oj, bratje, sestre, vsi na plan!" — Tako se glasi himna KSKJ. Sedaj, ko smo v času kampanje, korajžno marširaj-mo na delo, da pridobimo tem večje število članov v mladinski oddelek KSKJ. Društvo sv. Janeza Vrstnika št. 14 posluje že 44 let ter je najstarejše v državi Montani. Zato se moramo pa tudi potruditi, da bo tudi stalo na prvem mestu v tej kampanji. Članice našega lokalnega društva sv. Ane, št. 208, so se dobro o-prijele; paziti moramo, da nas ne prekosijo, mogoče bi nam bilo žal, da nas katero drugo društvo v državi prekosi. Zato se moramo dobro oprijeti še te tri mesece in pol, kar imamo še časa.
Sedaj ko to pišem je država Montana na drugem častnem mestu. Vprašanje je, ali bo ostala na tem mestu?! Seveda ne, ako ne bomo gledali na to. Zato apeliram na vsa društva KSKJ v državi Montani, da naj se potrudijo in po svoji moči pridobijo kar največ mogoče novih članov v mladinski oddelek. Čeprav smo na zadnji strani sveta na zapadu, pa to ni vzrok, da moramo biti povsem zadnji; vsaj v tej kampanji ne! Zato vsi na delo, dokler je še čas in ob koncu kampanje bomo lahko ponosni, ako bo naša država Montana na prvem ali vsaj na drugem mestu. Pokažimo se torej, da smo tudi mi tukaj na zapadu sinovi slovenske podporne matere KSKJednote. Želim obilo uspeha društvom v državi Montani, posebno pa društvu sv. Janeza Krstniks it. 14.
Peadrav vsemu članstvu! John Oovodnik, tajnik.
Društvo ev. Jošefa, št. 57,' Brooklyn, N. Y.
Tem potom se naznanja članom, katerim je še nesnano, da bo naše društvo priredilo »lico v soboto, dne 7. no-
Dvigaj ponosno se društveni Yorku, ter je vredno, da jo slo-dom!	.venska javnost podpira; le v
/. Z. skupnem: delovanju je napredek! .
Zdaj naj pa še omenim v vašo lastno korist* da koncem tega meseca bodo nadzorniki društvene knjige pregledali; finančno poročilo sledi torej na prihodnji seji. Pri tem bo najbolj važno naznanilo, koliko in kateri člani dolgujejo društvu za asesment. Zato vas prosim dragi mi sobratje, da bi poravnali svoj dolg vsaj do konca septembra, da ne bodo nadzorniki zopet rekli: Vse je v redu, samo člani še vedno dosti dolgujejo na asesmentu. Torej pridite in poravnajte svoj dolg, ali pa pišite in vložite prošnjo, da se vas počaka; jaz vas ne morem zagovarjati na seji, da ne morete plačati če se sami ne naznanite. Seveda, nekaj je še vedno takih, da vsled brezdelja ne morejo plačati; so pa zopet drugi, ki bi to lahko vršili, pa pozabijo ali so premalomarni. Na zadnji polletni seji sem poročal, da člani dolgujejo skupaj $261.05; upam, da mi ne bo treba kaj takega poročati na prihodnji tričetrtfetni seji če mi vi pridete na pomoč. Ako vam je nemogoče seje se udeležiti, lahko pošljete denar po Money Order ali po čeku. Uslišite mojo prošnjo v vašo lastno korist in plačajte asesment do 25. ker takrat bodo knjige zaključene, da jih oddam bratom nadzornikom v revizijo. Čim dalje čakate z asesmentom, več dolga se nabere; torej plačujte rajši vsak mesec!	- / -
Člani na bolniški listi so sedaj sledeči John Aniievar, Frank Svetlin, Joseph Češark in Joseph Baronisa; vsem tem želim da bi kmalu okrevali in se vrnili med svoje drage.
S obrat Jože Kobe se zdaj večinoma nahaja v Hew Jersey pri sobratu Kapšu; Jože, ali še kaj piščalke make«? Charles Cesark in Louis Kapnik Jr. se zabavata pa pri br. G. Balantiču v Cherry Valley, N. Y.
Torej na svidenje na prihod-J
Redna maaečna seje našega dtuitva aa bo vršila v nedeljo, dna H. septembra ob dveh popoldne. Ta Ja naaaanšlo ali
prememba kakor vsako leto,
da gremo po starem, ali na simski čas; zatorej se bodo poslej vršile naše seje zopet vsako tretjo nedeljo v mesecu namesto tretjo sredo. Izvolite to premembo vpoštevati in se udeležite prihodnje seje v obilnem številu. Po seji bo tudi prosto okrepčilo za društvene članice..
S sosestrskim pozdravom, Louise Ukovteh, tajnica.
Društvo »v. Ane, it. 123, Bridgeport, O.
Na naši zadnji seji dne 16. avgusta se je razmotrivalo o več važnih stvareh, tikajočih se društva, posebno pa o naši blagajni. Po čitaniu 6-meseč-nega računa so članice prišle do zaključka, da se od sedaj naprej ne bo več zakladalo ali plačevalo asesment članic kajti naša društvena blagajna je izčrpana, torej se na noben način ne more plačevati ases-menta za članice. Prosim vas uljudno, da vpoštevajte to moje naznanilo in plačujte redno svoje mesečne prispevke, kajti drugače bo tajnica pri-morana vas suspendirati. Pomnite, da v času suspended je niste upravičene do nikake podpore ne v slučaju bolezni ali smrti.
Drage mi sosestre! Društvo je za vas bilo mogoče, zdaj pa ne more več. Katere dolgujete, skušajte poleg rednega asesmen-ta plačevati tudi zaostali dolg, da se tako društvena blagajna zopet od pomore. Zadnjih šest mesecev je imelo društvo več isvanrednih stroškov kot običajno ker smo imele tri smrtne slučaje naših sosester, kar je bilo v zvezi s stroški; za mesec avgust je bila pa posebna naklada za društveno blagajno 25c. Ker je pa navadno bolj slaba udeležba na seji, se nekatere potem vedno izgovarjajo: "Ja, meni ni nič znanega o posebni nakladi." Potem se pa odlaša od meseca do meseca preden je isti kvo-derček plačan.
Res, je pač žalostno, da je večina članic, ki se prav malo zanimajo za društvene seje; vedno je kak vzrok; v poletju je prevroče, pozimi pa premrzlo. Saj seja se vrši samo enkrat na mesec in traja k večjem dve uri. Za tako malo časa bi se človek pa že kako po-mujal, ter bi se seje udeležil, in bi z navzočnostjo pokazale zanimanje za društvo.
Naj še omenim, da traja še vedno kampanja za mladinski oddelek. Torej ako nimate svojih otrok vpisanih pri društvu, vpišite jih sedaj, da bo tudi naše društvo dospelo na Častno mesto. V mladinskem oddelku je le malenkostna svo-ta za plačevati; samo 15c na mesec, pa imate otroka zavarovanega pri društvu in Jednoti do najvišje svote $450.00.
S sosestrskim pozdravom, Mary Hoge.
pa le niamle tibetov, boste iste lahko dobile na večer prireditve pri vhoda aH pri vratih.
V bolnišnici ae nahaja naša članiea, sestra Dorothy Bild-haeur, kjer sa ja marala podvreči operaciji; na bolniški listi Je tadi sestra Ana Basnik, ki ja tudi prsstala težko operacije; je še isven nevarnosti In se sdravi na svojem domu. Bolnim eoeestram želimo skorajšnjega zdravja, ki je največ vredno na tem svetu. Kateri čas dopušča, naj obišče o-značene naše bolnice.
S pozdravom,
Odbor.
Druitvo sv. Ane, it. ISO, Cleveland, O.
S tem vabim članice našega društva na prihodnjo sejo, ki se vrši v torek, dne 22. septembra ob sedmih zvečer v S. N. Domu. Po tej seji se bo vršila "Card party."
Nekaj naših članic bo pričelo s kegljanjem prihodnji pondeljek pod imenom našega društva St. Ann's Bowling Team. Ker bo kegljanje v zvezi s stroški vsak teden, zato je bilo sklenjeno na zadnji seji, da se vrši po seji ta mesec Card party. Ako bo od tega kaj prebitka, se bo izročilo ta denar v blagajno naših keg-ljačic. Zato vas ponovno vabim in prosim, da se prihodnje seje udeležite v velikem številu.
Mary Pucell, tajnica.
• katere* aa vol i i 8 miesečno* izvešča aim naše članice, da se te ve- zanimati se za ponosen nspre-'	ttvoljl 8 mjea*n0g	'zaeno vabimo tudi društva iz dek fare, za katero so starejši
Milwaukee in West Allia, da naseljenci žrtvovali toliko svo-
Taiike, da budete anali; u slučaju, ko j i mi budu plačali posle 25. septembre, bude im se apiaala sa oktober, a koji ne kndete platili do 25. septembra, budu suspendirani bez i-kakove ieprike, Jer sada nema isprike, jer se pocnaio radi.
Drago — da budate znali saključak članstva, da nijedan član ili članica ne bude upravičen do podpore, koji bude dužan tri mjesece sa asesment; u slučaju bolesti ni vam se vrijedno ni javiti, koji budete tako zaostali sa uplato.
Tretče — Da budete znali, svakome bolestnome članu i članici, koji bude imal dobiti podpora od društva, bude se ostavilo od njegove podpore za njegov asesment kaj duguje društvu. I to je pravilno! — Unaprej da se ne budete krivili ili sumnjali, šta je to? — Kao nekoji veliju, naj društvo čeka, budem dal drugi put. Ako bude društvo tako čeka-lo, od kuda bude društvo plati-lo? Vi se ne možete tužiti ovi par godina na društvo, jer i-mate polakšico, i tako malo, kao je bilo pri je. Naprimer, pustili smo svakome po 5c po asesmentu bolestne podpore vam, koji ste na podpori. Drugo: Bil je posebni asesment Jednotin god. 1935 plačen iz blagajne za sve člane i članice, koji su na podpori i koji nisu. — Treto — pustili smo j oš 1934 posebni asesment 10c po članu; na primer za nosače i čuvare umrli članova, za koje plačamo iz blagajne. Ali hva-Društvo sv. Marije Magdalene, i 1& Bogu, na sreču ove godine
se pridete sabavat v družbo naših vrlih in sauber Mick; tabava bo 3. oktobra v Labor dvorani.
K sklepu prosim članice, da mi isvolite vrniti one odrezke (stubs) od tiketov za posteljno odejo, pa tudi da plačate asesment do 21. ker potem bom sa dva tedna na počitnicah. Izvolite torej vpoštevati moje predstoječe naznanilo.
S sosestrskim pozdravom, Marg Petrich, tajnica.
Druitvo Marije Pomagaj, št. 184, Brooklyn, N. Y.
Tem potom se še enkrat o-pominja vse članice našega društva, da se vrši skupni piknik slovenskih in hrvatskih društev, pri katerem je tudi naše društvo pridruženo. Piknik se vrši prihodnjo nedeljo, 20. septembra, v Feldmanovem parku na Garrison Ave., in
jih žuljev in toliko zanjo darovali. — Vse ljudi spoštovati, je popolnoma prav, a svoje domače čislati ter ž njimi sodelovati, je naravno in vzvišeno delovanje. Blagor bližnjega svojega, je naš lastni blagor.
Pokojna dobra mati je bila stara blizu 80 let. Šla je na kratek obisk k svojim v Canon City, Colo., kjer jo je dohitela smrt in ji prerano pretrgala nit življenja. Po njeni želji in po ljubezni sorodnikov, so ji priredili nad vse lep sprevod. V cerkvi je bilo slovesno mrtvaško opravilo, črna peta sv. maša z leviti, katere se je udeležilo mnogo ljudstva tudi iz Pueblo.
Dne 2. septembra nas je razveselil s svojim obiskom Rev. Julius Slapšak, od sv. Lovrenca v Clevelandu. Od tukaj se je odpeljal v benediktinsko o-patijo sv. Križa, obiskat svo-
št. 162, Cleveland, Ohio.
Tem potom naznanjam cenjenim članicam društva, da
1936 do sada ni jedan član ili članica kod našega društva umro. Blagajna prilično zna-
Grand St., (54th St), Maspeth, Ja prijatelja Rev. Alojzija Po-L. I. Pričel se bo ob desetih točnika in pa g. Lovrenca Ban-zjutraj, trajal pa bo, dokler di. Ob tej priliki so mu po-hočete. Vse članice ste na-;kazaii Royal Gorge, Sky Line prošene, da se udeležite v pol- jn druge zanimivosti in lepote nem številu in da pripeljete okoli Canon City, tudi svoje prijatelje. Rabilo Veliki korak je napravil naš se bo tudi nekoliko pomoči pri cerkveni odbor zadnji teden, v delu na tem pikniku, torej ste sre<j0. Korak naprej ali na-naprošene, da pridete malo zaJf to bo pokazala bodočnost bolj zgodaj, če vam je le mo-]in pa razumevanje faranov za goče, ker nam ni bilo mogoče dobro stvar. Kor^k je ta-le: vzeti veliko vstopnic, zato ho- Radi bi namreč splavili v ka-čemo pa z delom vrniti. Torej toliške šole prav vse otroke, na svidenje prihodnjo nedeljo otroci dobe lepe knjige brez-
na pikniku!
S sosestrskim pozdravom,
plačno. — Laglje bo sedaj pošiljati otroke v katoliško farno
Anna Klun, tajnica.	Sedaj jih bodo lahko po-
-0--šil j ali vsi, kateri imajo le ko-
Popravek	jličkaj duha požrtvovalnosti in
V zadnji izdaji Glasila je koiičkaj srca za vero in le ko-
ta vplačanega na dan seje, ki mo paziti, da bude još veča, se je vršila na delavski praz- jer budu došli morda opet sla-
nik (Labor day), bom pobirala asesment ta mesec na 16. septembra, to je v sredo večer
bi časi. Kako smo bili u god. 1934, 1. jan., da je bilo u blagajni neki $700.00, da smo ima-
od 6. do 7. ure, potem tretji li skoro samo za en asesment pondeljek, 21. septembra, medjplatiti. Pak slobodi Bože, da
štva sv. Cirila in Metoda št. jih otrok. Blagodušni farani 144, Sheboygan, Wis., povodom bodo pa prostovoljno nekoliko njegove 25 letnice ime enega več darovali v nedeljske ku-nadzornika pomotoma izpušče- Vertice, čeprav morda nimajo no in sicer je to sobrat John več svojih otrok v farni šoli,
saj jih bo vodila blaga misel, da s požrtvovalnostjo pomagajo Kako je dobila gora Rainier reševati otroke. Taki jasno
Gergisch.—Uredništvo.
o
6 in 7:15 Zvečer ter na 25. v se ne bi još tako zgodilo. Ka-
mesecu od 6. do 8. ure zvečer ;|mo čemo? Onda veli stara po -\svoje ime. Gora Rainier v Cas- spoZnajo resnico, da opravi j vsakikrat v stari šoli sv. Vida slovica: Kada se na vruče o- cade pogorju v državi Wash- katoliška šola prvo in najpt
v spodnjih prostorih
peče, onda se na mrzlo puše. ington, visoka 14,000 čevljev, trebnej
se
prvo m najpo-delo v fari. Vse
da točno plača svoj asesment. (zla.
Članstvo se nujno opozarja, j Daklem treba se uvjek bojati je nastala pred davnimi leti drugo blago delovanje v fari
vsled vulkanskih izbruhov. To|ima vrednost ene petinke, — goro je leta 1793 izsledil mor- vrednost delovanja za katoli-nar Vancouver. Tedanji Indi- ško Š0i0 je pa vredno ostale 4 janci so jo nazivali Tacoma, petinke. Kdo more dovolj vi-
Ker se bo moralo koncem tegaj meseca urediti trimesečne račune, vas VSE prosim, da storite svojo dolžnost. Katera ne! bo imela asesmenta plačanega, jo bom morala suspendira-
Sa bratskim pozdravom, Matt Brozenič, tajnik.
Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn.
Tem potom uljudno vabim ga admirala enakega imena.
toda Vancover jo je prekrstil soko ceniti vrednost katoliške na Rainier, v počast angleške- farne šole? — Brezverske šole
morijo vero, poštenost in lju-
ti, ker je bilo sklenjeno, da za- j vse čdanice našega društva na Kongres je leta 1899 tega gor-;bezen Verske šole dajejo živ-lagati ne smem za nobeno, sa-1 prihodnjo sejo, ker bo treba skega velikana pridelil Mt.'ijenjc veri. poštenosti in Iju-ma pa nimam, da bi za katero j nekaj ukreniti zaradi društve- Rainier narodnemu parku.
V Bronx zverinjaku v New
bežni. Razumen človek vidi primero: noč in dan, — smrt in življenje. — Kje je resnica?
P. C. Z. -o-
let star in tehta dve toni in ZLATA POROKA V JOL1ETU mlajše, smrt in bolezen ne iz- pa nahaja v tako slabem sta-,poi
založila.	i ne blagajne. Čas hitro poteka;
Le bodite točne, sestre, ker še nekaj mesecev, pa bo konec se ne ve ne ure ne dneva, kdaj leta, ko bo treba poravnati Yorku imajo povodnega konja da smo poklicane v večnost.i marsikak račun ali plačati (Petra Velikega), ki je že 33 Najsibo da smo starejše ali!stroške, toda naša blagajna se
bira. To je bilo dokazano dne'nju; ako iste ne podpremo, se 22. julija, ko je smrt posegla ni treba dosti nanjo zanašati.
Joliet, lil. — Na dan sv. Jer-Pred 35 leti je vlada Zdr.;neJa. dne 24- avgusta sta tu-
ponovno v naše vrste in to pot Glede te zadeve vem, da bo držav v Alasko uvozila 1200 kaJ obhajala zlato poroko s pretrgala nit življenja mlade-i marsikaka članica rekla: Saj jsevernih jelenov iz Laplandije; priprosto tiho sv. mašo zakon-mu dekletu, 22 letni Frances!plačujemo po 5c mesečno v levilo teh živali je danes na-.ca Mr- in Mrs- John Jerman, Novak. Pokojna je bila mir- j društveno blagajno za stroške. rasi0 že na 700,000 glav. Me- ;s 1012 N- Chicago St. na, tihega značaja, rada se je!Kam gre ves ta denar? Le iz- sc seVernih jelenov je važna NaJ bo slovenski javnosti
v duhu pogovarjala, s svojim j volite zračunati, koliko znaša jhrana Eskimov. Stvarnikom, tako da ko je pri- to na mesec in na leto, pa bo-
Druitve sv. Ane, H. 139, La Smite, IU, Vabilo na Card party Naznanjamo vsem članicam, da naše društvo priredi Card party v četrtek svečer dne 17. septembra v cerkveni dvorani; satb ste vabljene vse članice, da se te prireditve gotovo ude-letit« in seboj pripeljete svoje prijatelje in prijateljice, da bo večja udeležba, ker to bo naša prva in zadnja prireditev v tem letu. Tiketov se ni nosilo po httah vsaki članici kakor navadno, kajti s tem je veliko
šla ura slovesa s tega sveta, je bila temeljito pripravljena. — Bog ji naj da večni mir in pokoj, večna luč naj ji sveti. Me, njene sosestre, se je pa bomo spominjale v svojih molitvah. Zapušča mater, sestro in več bratov ter drugih sorodnikov in znancev. Vsem tem žalujočim ostalim pa izreka društvo sv. Marije Magdalene srčno sožalje.
Torej ne pozabite dnevov 16, 21. in 25. septembra, kot dni, da lahko poravnate svoj asesment.
Pozdrav,
M. Hochevar, tajnica.
Druitvo sv. Mihajla, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Javljam članom i članicam gore omenjenog društva, prvo onima, koji niste bili prisutni na sjednici 13. sept., da upla-tite svoje pristojbe bez nadalj-ne opomene do 25. septembra,
ste imele čisti račun, ako vpo-števate še vse izdatke do konca leta, kar bo treba tedaj plačati. To važno zadevo moramo že sedaj rešiti, zato pridite VSE na prihodnjo sejo!
S sosestrskim pozdravom, Gabriela Masel, tajnica.
DOPISI
PUEBLSKE NOVICE
Dr. Marija Pomoč Kristjanov, št. 165, West Allis, Wis.
Naj prvo moram dati priznanje našim članicam, ki so prišle v tako lepem številu na zadnjo sejo; vse so bile vesele in prijazne. Ko smo se pogovarjale o naši društveni zabavi, vršeči se dne 3. oktobra v Labor dvorani, so obljubile pripraviti in prinesti toliko dobrot, da bo lahko vsakdo vesel, kdor se te zabave udeleži; dobre potice, krofe, šunke, klobase itd. Muzikant bo pa znani mojster Frank Može, ker vem, da bo vsak rad plesal. Torej prijazno vabim in pro-
t. 1., ali takosvani nji seji. Pošljite asesment, dela; nekaj članic jih pa pro- jer ču zaključiti knjige prije selice udeležite polnoštevilno.
Pueblo, Colo. — Nepozabna je mati Ana Pire, katere dom je bil mnogo let v Canon City, Colo., pa se je po smrti svojega soproga nekako pred sedmimi leti preselila k nam, kjer je imela dve omoženi hčeri, Ano in Alice. Prva ima za moža Frank Boitza, druga pa Fr. Blatnika. Pokojna je bila veliko let pri društvu sv. Ane in nekaj časa pri Krščanskih materah. Zaradi svojega blagega značaja se je priljubila na splošno vsem. Pri njej je imela vera prvo mesto v njenem srcu in njenem značaju. Takoj za vero je bila zavedna narodnost. Zelo se je zanimala za obstanek in vedno je želela napredek svoji slovenski cerkvi, četudi je stanovala precej oddaljena od nje. — Takih lepih, svetlih zgledov potrebujemo, ker gotovo je, da je častno
znano, da je to par, ki je bil !prvi poročen tukaj v Jolietu in sicer v nemški cerkvi sv. Janeza Krstnika, pred 50. leti. Ker je to redka slavnost, j je to tembolj zanimivo za našo jolietsko naselbino.
Čestitam vama slavij enca, Čestitam vajinim hčeram in zetom in celi vaši rodbini, da ste dočakali ta tako izredni dan. Zato vas tudi prosim, hčere in zeti, da podpirate svoje starše v vseh ozirih in molite za nje, da jih Bog o-hrani še pri dobrem zdravju in zadovoljnosti, da bi dočakala še svojega dijamantnega jubileja. To vama draga jubilanta iz srca želim s svojo družino in v imenu vseh vaših sorodnikov in prijateljev ter cele fare sv. Jožefa. Bog vaju živi. — Vajin 40-letni prijatelj
Martin Mutz.
•--—o-
ZAHVALA Joliet, lil. — Popolnoma nepričakovano sva z ženo dne 29. <DaU« na t. strani)
t
avgusta t. 1. dožlvela veliko;John Kramarich in še mnogi presenečenje kakor še nikdar drugi prijatelji in prijatelji-v najunem življenju. Tajno ce, vseh imen mi je nemogoče brez vsake prireditve sva že-[navesti radi velikega števila, lela sama za sebe praznovati Vsem, ki ste nama izrazili če-
40 letnico najune poroke v zavesti da razun najunih sorodnikov v Bridgeport, O., tukaj nihče ne zna za ta najun jubilej.
Omenjeni dan dopoldne mi pa br. Jos. Zalar prav moško in resno reče: "Mike, nocoj se bo vršila v Rivals parku neka prireditev za Mr. in Mrs. Jerry Pire, ter so mi prijatelji naročili, da naj vaju z ženo, ki^ež-ko hodi, jaz tja pripeljem."
Ker so Pirčevi naši vrli dol goletni prijatelji, sem seveda takoj obljubil da se prireditve udeleživa in sem si mislil, da to pot bomo pa enkrat pošteno potegnili Mr. in Mrs. Pire. Pozneje sem se pa prepričal, da kdor le drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, kakor pravi naš pregovor. Isti večer naju res pelje br. Zalar na določeni prostor. Ko pridemo v dvorano, je bilo nekam temno in tiho. Naenkrat se pa vse razsvetli in mnogoštevilni glasovi zaorijo: "Bog živi 40 letnega ženina in nevesto!" Mr. Jos. Horvat naju pozdravi, naši tukajšni sorodniki naju obstopijo in nama začnejo čestitati. Midva pa nikakor nisva mogla razumeti kaj vse tp pomeni, saj vendar prireditev ni za naju. Vsa zmedena naju vodijo naprej h glavni mizi, tam pa zagledava najune drage sorodnike iz Bridgeporta, O., brata Antona, njegovo soprogo in sinka ter svaka, oziroma brata Franka Gregorčiča in njegovo soprogo. Nepričakovano snidenje je bilo iznenadenje za naju, ki se ne da opisati. Skoro brez besed, ganjena do solz smo se pozdravili. Sedaj sva šele iz-previdela, da je vsa ta slav-nost prirejena nama v počast za najuno 40 letnico poroke, o kateri sva bila prepričana, da nobeden ne ve.
Nemogoče je zapisati, kako globoko sva bila presenečena in gin j ena, ko sva videla pred seboj lepo okrašeno mizo, na njej pa velik poročni "cake" in krasen šopek cvetlic, okolu naju ljubljeni sorodniki, po dvorani pri bogato obloženih mizah z vsakovrstnimi najboljšimi jedili kakor jih znajo le naše vrle žene napraviti, je pa sedelo okoli dvesto "najunih prijateljev med katerimi so bili tudi vsi uslužbenci in u-službenke v gl. uradu KSKJ. Zdelo se nama je kot da se vrši kak velik slavnostni banket.
Ko sva se od tolikega presenečenja nekoliko pomirila, je Mr. Jos. Horvat v lepo izbranih besedah otvoril prireditev z molitvijo in izročil stolo-ravnateljstvo br. Jos. Zalar-ju, gl. tajniku KSKJ. Ko smo se okrepčali in razveselili tudi naše želodce z dobrotami, ki so bile zanje pripravljene, je sto-loravnatelj br. Zalar v zanimivem govoru orisal pomen današnje slavnosti in nama izrazil v imenu KSKJ. in vseh navzočih iskrene čestitke. Nato nama je v imenu sorodnikov in prijateljev iz Bridgeporta, O., lepo čestital brat Anton in ostali navzoči iz države Ohio in za temi tukaj živeči sorodniki. Zatem je br. Louis 2e-leznikar, gl. blagajnik KSKJ., v lepo zamišljenem, krepkem govoru izrazil iskrene čestitke. Istotako je v lepem govoru nama čestital naš mladi prijatelj in vsem priljubljeni Tone Rozman, organist naše cerkve, ki je bil od vseh navzočih burno pozdravljen. Nadalje so nama čestitali br. Steve Vertin, pomožni tajnik KSKJ., Mr. Robert Košmerl, Miss Vida Zalar v imenu mladinskega oddelka KSKJ., Mr. Jos. Marinčich v imenu društva sv. Jurija št. 3 KSKJ., Mr. Frank Terlep, Mr. Martin Mutz, Mr. Peter Musich, Mr.
stitke se še enkrat tem potom najlepše zahvaliva; bila sva neizrečeno vesela, ko sva videla da prihajajo vaša voščila vsem od srca. Naj vas Vsemo gočni usliši, da bi se izpolnilo kar 3te nama voščili.
Po končanem govorniškem programu se je vršila domača prijetna zabava, za izvrstno godbo je skrbel naš vrli prijatelj Fritz Troppe, ki je z vsem njegovim sedem instru-mentnim orkestrom igral tako mične slovenske poskočnice, da tudi mi starejši nismo mogli več mirno sedeti, da smo se res počutili kot da se nahajamo na "ohceti" kje v stari domovini. Hvala lepa Fritz, Bog ti daj še dolgo živeti da bi nas še večkrat tako razveseljeval s svojo godbo in pristnim slovenskim humorjem.
Dragi sorodniki in mnogoštevilni prijatelji, kot v dvorani, tako tudi izven! Sedaj res ne moreva najti primernih besed na bi izrazila vam zahvalo ki jo čutiva do vas v najunih srcih. Dolžna sva najlepšo zahvalo v prvi vrsti našim tukaj-šnim sorodnikom Frank in Mary Papesh, John in Ana Pa-pesh ter njih družinam in Mrs. Jenny Smrekar ter Mr. in Mrs. Anton Smrekar, nadalje našim dobrim prijateljem Mr. in Mrs. Jos. Horvat, Mr. in Mrs. Valentin Ambrož, Mr. Jos. Zalar in Mr. in Mrs. Louis Zeleznikar, ki kot sedaj vemo, so se največ trudili, da so nama priredili to sijajno slav-nost. Ravno tako sva dolžna iskreno zahvalo našim sorodnikom, ki so prišli 500 milj'da-leč, da so naju razveselili s svojo navzočnostjo. Prav lepa hvala Miss Mary Papesh za tako lep in velik "cake." Ravno . tako.. prisrčna hvala Mrs. Jean M. Težak za darovani krasen šopek cvetlic. Iskrena hvala najunim nečakom Rev. Benedict in Rev Tomaž Hoge za poslane brzojavne čestitke, ki so naju silno razveselile, lepa hvala Mr. Frank Gospodarich za pismeno voščilo. Prav iskreno se zahvaliva vsem blagodušnim ženam, ki so prinesle toliko prvovrstnih jestvin za na mize, da sva se kar čudila njih požrtvovalnosti za naju. Lepa hvala prijaznih dekletom, ki so stregle mnogoštevilnim gostom, ravno tako lepa hvala možem in fantom za točno postrežbo s pijačo. Naj iskrene j ša zahvala vsem, ki ste poleg vsega še prispevali z denarnimi prispevki za prireditev in še nama izročili lepo darilo, katerega sva globoko ginjenega srca sprejela, ker nisva nikdar mislila, da imava tako dobre sorodnike in toliko zvestih prijateljev. Rada bi vse z imeni o-menila, pa bi vzelo preveč prostora, zato prosiva, oprostite, bodite pa zagotovljeni, da v najunih srcih boste vedno z veliko hvaležnostjo zapisani. Naj izrečeva tudi najuno iskreno zahvalo našim ostalim sorodnikom v Bridgeport, Cleveland in Athens, O., za poslana voščila ter lepa darila in neposredno delovanje za to prireditev. Prav lepo se zahvaliva družini John Fabjan v Chicagu, zlasti njih prijazni hčerki Evelyn, ki je naju počastila s svojo navzočnostjo. In končno še enkrat prav iskrena hvala vsem skupaj in vsakemu posebej, ki ste naju počastili s svojo udeležbo ali že na eden ali drugi način pomagali in v dokaz vašega spoštovanja do naju priredili nama veselje, ki ga ne bova do smrti pozabila. Bog vas živi in vam stotero poplača vse kar ste za naju storili!
Vaša hvaležna,
Michael in Josipina Hochevar,
1205 North Hickory Street.
ZAHVALA Joliet, HI. — Kakor znano,
se je nedavno v naši slovenski fari vršil kontest za "farno kraljico," v katerem je zmagala naša hčerka Dorothy. Zatorej naj velja na tem mestu najlepša zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in pa našim dobrim faranom oerkve sv. Jožefa za njih darove. Naj si je bil še tako mali dar, vsak je bil sprejet z največjo hvaležnostjo. Tako tudi obljubu-jemo vsem dobrim faranom, da vas ne bomo nikdar pozabili, ko bi morda potrebovali kako pomoč.
Dalje hvala vsem članom in članicam naše dične K. S. K. Jednote, kakor tudi vsem glavnim uradnikom in uradnicam. Hvala tudi vsem članom in članicam raznih organizacij za prispevka, naj si bodo iste blizu ali daleč.
Predragi nam! Vsem skupaj naj veljajo te vrstice kot izraz zahvale za vašo naklonjenost, kakor tudi vsakemu posebej. Bag naj vam stotero poplača vaše dobro delo! Vam hvaležna, Mf. in Mrs. John Zlogar, 1514 Cora St.
nadaljuje in konča pa v dvora- okoli V8eh domačih. Kdor pa ni.	.nima noža, pa meso kar raz-
| V cerkvi upamo videti v33itrfira- Meso 8e kuha v loncih, članice že 19.. septembra, v,ki 80 Postavljeni na nekaki soboto popoldne in zvečer pri Nameniti svetilki, v kateri je
NAZNANILO
North Chicago - Waukegan, III. — Slavnostna otvoritev in ogledovanje (open house) novega urada Slovenskega stav-binskega in posojilnega društva (North Shore Building & Loan Association) v North Chicagu, bo v nedeljo, 20. septembra od 2 do 4 ure popoldne.
Uljudno se vabi vse delničarje in prijatelje tega stav-binskega in posojilnega društva, da si ogledajo nove prostore. Novi lastni urad se nahaja na 1101 Park Ave. (11. cesti in Park Ave. — Prescott St.).
Urad bo . odprt vsak delovni dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 1. do 5. ure popoldne. — Telefon urada je: North Chicago 5048.
V	eni prihodnjih izdaj bomo opisali zgodovino 15 letnega delovanja, in priobčili sliko novega urada.
Vabljeni ste torej, da se udeležite te slovesne otvoritve novega urada.
S pozdravom,
Za Slovensko stavbinsko in posojilno društvo:
Math Ivanetich, tajnik.
-o-
25-LETNICA DRUŠTVA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER V KANSAS CITY.
KANSAS
Kansas City, Kans. — Tret-jo nedeljo v septembru bo naše Društvo krščanskih žena in mater obhajalo svojo petin-dvajsetletnico. Sklenili smo praznovati ta zgodovinski dan naše župnije kar najbolj slovesno.
V	prvi vrsti dolgujemo zahvalo Bogu, ki je dal rast našemu društvu in vedno blagoslavljal njegovo delovanje, ki je rodilo uspeh — v blagor fare in posameznih članic. Zdi se, če gledam nazaj, da je bilo to društvo kot evangel j sko gorčično drevo, ki je zraslo iz najmanjšega semena, — a je vendar postalo veliko.
Naše društvo je bilo ustanovljeno 13. avgusta 1911 z 19 članicami. Ustanovitelja sta bila Rev. Anzelm Murn, O. F. M. in poznejši, sedaj že pokojni župnik Rev. Anton Leskovic. Prvi odbor je bil izvoljen na prvi seji. Predsednica Neža Žagar, podpredsednica Margareta Sterk, tajnica in zapis-nikarica Theresa Cvitkovič in blagajničarka Mary Majerle.
Odbor in članice so vedno složno sodelovale, zato je društvo uspevalo, čeprav se je rodilo 13. dan meseca, pa za nas ta številka pač ni pomenila nesreče, nasprotno, srečo je imelo v vsem, kar je podvzelo. In ker je bil Bog tako dober, smo sklenile, da se naša slovesnost, kot se spodobi, prične v cerkvi,
sv. spovedi, 20. septembra pa skupno odkorakamo v cerkev in zasedemo prve sedeže. Ob 8. bo č. g. župnik Daniel Gnidica daroval slovesno peto sv. mašo za žive in mrtve članice, med katero bomo pristopile k sv. obhajilu korporativno. Nobena, prav nobena Članica ne sme manjkati!
V dvorani se bo slavnost našega jubileja nadaljevala. Ob 5. uri se prične večerja, potem nekaj tako zanimivega, da sedaj nočemo povedati, da boste bolj presenečeni. Da bo pozneje ples za stare in mlade, pa že lahko izdamo, to pa zato, da boste prej dali nogam malo počitnic, da se boste lažje vrteli. Mislite, da jo 50c prevelika vstopnina? Spomnite se samo naših izvrstnih kuharic in dejali boste, da je čisto prav da vsaka članica vzame dve vstopnici. Naj bo se mož deležen naših dobrot! Članice, sramota bi bila, če bi katera moža doma pustila! Naj se malo poveseli in poskoči, — naj si malo grlo namoči!
P. S. Pa da ja ne pozabite svetinje prinesti s seboj v cerkev k božji službi! — Srčno vabljeni vsi in na svidenje v cerkvi in dvorani sv. Družine!
Mrs. Teresa Cvitkovič, predsednica. -o-
Kaj Eskimi jedo
Če že hočemo govoriti o tem, kaj Eskimo je, se moramo zavedati, da ima pač vsakdo, torej tudi vsak narod ali vsako človeško pleme za svoje razmere svoj okus. Zlasti pa velja to za Eskime, ki žive do-
cela ločeni od drugega sveta tam na skrajnem severu pod -	košuto severnega jele-
ribja ali živalska mast za kurivo, suh mah ali lišaji pa za stenj. Včasih pa meso kar sirovo jedo, zlasti pa radi jedo živalsko kri, ker jih varuje nevarnega skorbuta. Meso severnega zajca in snežne * jerebice navadno pojedo kar tamkaj, kjer so ujeli žival, ne da bi jo kakorkoli pripravili. Prav tako lososa kar tamkaj načno, da so prej siti in ni treba čakati. Mroževa koža, če je enkrat dobro posušena in zamrznjena, jim je prava slaščica. Meso in ribe suše kar na soncu. Meso severnega jelena pa radi zagrebejo v sneg in led, kjer ga več mesecev hranijo ter ga potem použijejo brez vsake škode. Meso kita tuljna, severnega medveda, ki pa je vedno redkejši, in pižmarja navadno kuhajo.
Rastlinska hrana je pri Eskimih kaj redka. Za rastlinsko hrano uživajo celo sivoze-leno vsebino želodca severnega jelena. Te prav nič ne kuhajo, ampak prav tako pojedo! Jedo tudi čreva snežnih jerebic ter njihove odpadke po snegu skrbno zbirajo ter s slastjo uživajo. Koder raste še kaj jagod, jih seveda radi bero in jedo. Pri Juelingu na danskem otoku Lapland so izkopali star grob, v katerem so našli okostje neke žene. Okoli okostja je ležal bakren o-kras, lonci in čaše. Našli so tudi dobro zaprto posodo, v kateri je bilo še nekaj tekočine. Ko so preiskali to tekočino, so ugotovili, da je vino iz brusnic.
Eskimo ne goji čred severnih jelenov kakor Laponec, ampak lovi le divje. Kadar
severnim tečajem. Kadarkoli pripelje k njim kaka ladja, se ti prebivalci skrajnega severa zelo razvesele, ker Sedaj kožuhe tulnjev in severnih lisic lahko zamenjajo za tobak, kavo. čaj in sladkor, kar vse imajo tako radi. To seveda velja za tiste prebivalce skrajnega severa, ki prebivajo nekoliko nižje, medtem ko se morajo oni ki so še višje na severu, preživljati le s tem, kar jim dasta lov in ribolov. Med Eskimi je velika razlika. Tisti, ki prebivajo na južnem delu Gronlan-dije, niti nočejo biti Eskimi, ampak pravijo, da so Gron-landci. Po bolj pogostem občevanju z Evropejci, z misijonarji, po cerkvah in šolah, so mnogo bolj civilizirani kakor pa oni, ki prebivajo ob BafTi-novem zalivu, v najbolj samotnem severu.
Tak Eskimo se preživlja od mesa, ki mu ga dajo lovne živali in pa ribe. Ne pozna ne žita ne svežega sočivja ne sadja. Zato izbira v njegovih jedeh res ni kaj obilna. Eskimska žena ne sme rib in pa živalskega mesa kuhati v istem loncu, celo isti dan ne sme o-bojega kuhati. Taka je stara navada med Eskimi, ki na to tako drže, da žensko, ki bi kaj takega zagrešil«, kar zavržejo. Sicer pa ženska pri Eskimih
na, ji najprej iz vimena izpije mleko, nato skuha meso, nakar skrbno preišče njeno kožo od znotraj. An raziskovalec in poznavalec Eskimov trdi, da ima koža severnega jelena od znotraj polno zaliza-nih ličink brenči j ev, ki so velike kakor naprstnik. V teh nabreklinah se zbira poleg ličink sladka tekočina, ki je Eskimu prava slaščica. Ker smo že pri tem, je treba povedati, kako se Eskimi med seboj ča-ste in si izkazujejo ljubezen. To delajo tako, da si drug drugemu obirajo uši in jih sproti nosijo v usta ter jedo. Kadar Eskimka začne tožiti: "On ne je več mojih uši!" je to znamenje. da je mož več ne mara.
Eskimi lahko naenkrat pojedo silno veliko mesa. Včasih se tako napokajo, da se komaj še gibljejo. Prav tako pa zelo dolgo prestanejo brez hrane, ker znajo tudi prav dobro stradati. Pa jim niti eno niti drugo prav nič ne škoduje. -o--
Stoletnica kolere v Ribnici
Letos poteka sto let, ko je v Ribnici razsajala strahotna šiba božja. Dne 11. julija 1836 je zanesel neki Matija Kump iz Poljanic h. š. 11 na Kočev-tudi sama ne sme z moškimi skem v Ribnico kolero. Iz jesti iz istega lonca. Če je!Ljubljane grede je prenočil v noseča, si mora svojo jed po-' Ribnici, h. š. 86 "pri Slemen-sebej kuhati in jo sama kje'eu." Drugi dan je hotel nana samem pojesti.	jdaljevati pot proti domu, pa Pač pa je za eskimsko žen-'je v Hrovači h. št. 29 obležal sko dobro to, da ji ni treba in umrl za kolero dne 12. ju-; posode preveč natančno čistiti, lija 1836. Takoj naslednji Posoda, v kateri se je kuhala dan, 13. julija je že umrl za | jed in iz katere so jo potem kolero Slemenčev sin Jakob jedli, se le malce obriše s ka- Češarek, samski krojač. Sploh ko živalsko kožo ali pa s per- je bila ta hiša najbolj priza-giščem suhega mahu. S tem deta, ker je v nji pomrlo seje opravljeno vse pospravlja- dem ljudi: stari oče Jože, dne nje. Kadar kuhajo meso, vr- 20. julija, mladi gospodar Jo-žejo v lonec velik kos mesa na- že, dne 21. julija, mlada go-enkrat. Ko je kuhano, ga mož spodinja, dne 24. julija, ome-prime z zobmi ter potem odre- njeni krojač, dve dekli in ena že stran toliko, kolikor misli gostija; prvih šest v desetih pojesti, nato tisti večji kos, ki dneh, zadnja pa teden pozne-! je odpadel od ust, dobi drugi je, tako da je v hiši ostala ži-zraven, ki ga dene med zobe va samo stara mati Ana Ce-in si odreže, kar misli. To gre šarek, roj. Kostanjevec in njen
sin 33 letni France, ki je takrat bival pri svoji sorodnici v Benetkah in ga morilka ni mogla doseči. Pozneje je kot edini preostajec prevsel gospodarstvo in je bil obenem vodja pisarne pri okrožnem sodišču v ribniškem gradu, zelo veljaven in izobražen mož. Njegova oljnata slika še sedaj visi v Slemenčevi hiši in priča o grozotnem smrtnem letu. Kolera se je hitro širila in dose gla svoj višek dne 29. julija 1836, ko je ta dan umrlo 16 ljudi.
V	dobrih dveh mesecih je pobrala morilka 251 prebivalcev iz ribniške župnije, med njimi samskega graščaka Friderika Rudeža dne 1. avgusta in vpokojenega župnika iz Dolenje vasi Martina Kagnusa dne 3. avgusta, ker je užival pokoj v Ribnici. Umrlo jih je v trgu Ribnici 114, v Hrovači 11, Goriči vasi 25, Sušju 6, O-tavicah 12, na Bregu 11, v Lazih 15, na Jurjevici 7, v Buko-vici 1, Gorenji vasi 9, Danah 10, Brežah 6, Makošah 1, Nemški vasi 12, Žlebiču 3, Sajevcu
1,	Slatniku 4, Kotu 1, Lipovcu
2.	Pojavljala se je v posameznih krajih, kakor navedeno ter obiskala vse vasi in selišča v župniji, razen Zapuž in Zado-lja, ki sta oddaljeni in skoro ločeni od ostalih bivališč.
To leto so službovali v Ribnici štirje duhovniki: dekan Janez Ev. Traven, znani pisatelj in komponist, izrazit janzenist, ter kaplani Matija Vidic, France Kozoglav in Jakob Filip Finžgar. Delovati so morali neumorno, ker so bili bolniki po večini vsi prevideni in sicer je bilo previdenih popolnoma, to je tudi s sv. popotnico, 190, samo maziljenih 21, ostali so bili otroci, ki še niso prejemali sv. zakramentov, in samo štirje odrastli so umrli neprevi-deni, ker jih je smrt prenaglo pobrala, da ni mogel duhovnik do njih. Previdevati je moral posebno mnogo kaplan Finžgar, ki je pokopaval samo dvakrat, dočim je pokopal kaplan Kozoglav 108, kaplan Vidic 129, dekan Traven pa 6 mrli-čev; semintja je moral priti na pomoč tudi dolenjevaški kaplan Janez Cimbas, ki jih je pokopal šest.
V	drugi polovici meseca avgusta je začela kolera pojen-javati in so bili meseca septembra le še posamični primeri smrti. Dne 18. oktobra 1836 se je pripetil zadnji smrtni primer in sicer v Sušju h. št. 25. Ljudje so se oddahnili od prestanega strahu.
V	spomin in zahvalo so Rib-ničani tega leta postavili kapelo sv. Roka, priprošnjika zoper kužne bolezni ki še danes koncem trga ob cesti proti Sajevcu, spominja na hudo leto. Vsa dolina pa še danes praznuje god sv. Roka kot zaobljubi jen sopraznik.
Dolenjski vlak je razmesa-ril uglednega posestnika
Novo mesto, 21. avgusta. — Davi ob 5:30 se je pripetila na železniški progi Novo mesto— Straža pri čuvajnici v Selih huda nesreča, katere žrtev je postal 45-letni >bogati posestnik Josip Šiška iz Sel pri Straži. Čuvajnica sto)ji nedaleč za malim hribčkom ob levi strani proge, kjer majhen vinograd zastira pogled nanjo.
Okrog 5. je posestnik odšel z doma z vozom namenjen v Stražo na Pavlinovo žago po žaganje. V voz je imei vpre-žena konja in vola, seboj pa je vzel tudi svojega 10-letnega nečaka Milana Golobiča, ki je bil pri njem na počitnicah. Ko sta dospela iz vasi do železniškega prelaza, ki vodi na cesto v Stražo, nista niti malo mislila na prihod vlaka iz Novega mesta. Nečak Milan, ki je bil obrnjen s pogledom vzdolž tira proti Novemu mestu, je opazil prihajajoči vlak in je s krikom opozoril strica na ne-
varnost. Med tem je deček tudi že skočil z voza in se tako rešil gotove smrti. Priletel je na kup kamenja na tiru, kjer je obležal nezavesten.
Stric Josip, ki je imel okrog vratu in života ovite vajeti, je skočil h konju, misleč, da bo mogel poriniti voz od tira nazaj. Med tem opravkom pa je že pribrzela lokomotiva in ga vrgla ob tla. Ker je imel vajete ovite, je stroj vlekel vse skupaj nekaj časa ob tiru nato pa zrinil pod sebe konja, ki ga je vsega razkosal. Kosi trupla so ležali po tiru kakih 90 m daleč. Posestnika Šiško je stroj vlekel kakih 40 m daleč, nato pa ga vrgel na desno stran obtirnega jarka. Nesrečnež je imel okrog sebe ovito vse jermen je, vajeti in uzdo, čez pleča pa je imel k sebi prižeto polovico komatove-ga ogrodja.
Pogled nanj je bil strašen. Imel je odprto trebušna votlino, odrezano levo roko, zlomljeno desno nogo, obličje pa vse razmesarjeno.
Vola je stroj vlekel kakih 100 m daleč, kjer ga je vrgel ob levo stran tira. Voz je ostal le nekaj korakov od prelaza z razbitim delom na levi strani tira.
Tragično umrli posestnik je bil na glasu dobrega gospodarja. Zapustil je ženo in 80-letne onemogle starše. Konja in vola je pobral konjač. Milan se je kmalu osvestil. Truplo ponesrečenega Šiške pa so prenesli na dom, kjer je zavladala žalost. O nesreči so bili takoj obveščeni železniška uprava in varnostni organi, ki so ukrenili vse potrebno, da so očistili tir. Kdo je zakrivil nesrečo, bo ugotovila komisija,
ki je bila vse dopoldne na delu. • * *
Gornje sporočilo je dobila iz domovine Mrs. Matilda Smaltz, gostilničarka na 705 E. 156th St. v Clevelandu, ki je sestra pokojnega. Pokojni je bil pred svetovno vojno v raznih državah Amerike in tudi v Clevelandu je bil eno leto. V vojni je bil trikrat ranjen.
-o-
MORJE, V KATEREM NE UTONEŠ
Na svetu je voda, v kateri se lahko mirno kopiješ, pa se ti ne bo treba bati, da bi utonil. To je voda Mrtvega morja. To morje ima šestkrat več soli k<*J(or druga morja. Morska voda Mrtvega morja ima na površju 21.7 odstotkov, v glo-bočini 300 m pa 27.8 odstotkov soli. V vodi tega morja je klor, bron, natrij, magnezij, koli j in kale j. Zato ni čudno, če v taki vodi pogine vsako živo bitje ter v njej ne more utoniti nobena organska snov.
Sloveči potopisni pisatelj S ven Hedin v svoji knjigi "Jeruzalem" obširno popisuje, kako se je nekoč kopal v Mrtvem morju. Takole pravi: "Ležiš na morski gladini kakor na peščenem obrežju, kjer je nasut najfinejši pesek, ali pat kakor bi se kopal v kopel j i iz Najbolj mehke volne. Glava, roke in noge — zraven pa še del drugega telesa — leži kar na vodi. Manjka ti samo še blazin za zglavje, pa bi lahko mirto zaspal med svojim opoldanskim počitkom, dokler bi me valovi ne prinesli k bregu! Ko bi se pa z mokrim prstom le malce potaknil svojega jezika, bi pa začelo strašno peči. Vse telo je pokrito z najfinejšimi solnatimi kristalčki, ki povzročajo, da koža začne močno srbeti. Zato se moraš po taki kopeli temeljito oprati še v navadni vodi, če hočeš, da te mine srbečica. V Mrtvem njqrju torej nikakor ne moreš utoniti!"
-o-
Ogromen zvon
Olimpijski zvon za olimpija-do pri Berlinu tehta 15,000 kg in je visok 4m in ga je slišati 20 km daleč.
• ft
QLASIL0 K. S. K. JEBNOTE'
					is wnsmm
m	K ML E	MU IMsas			GXifSLAND. OKO
					^^ .....r-
	—				flflO
as					
	■ am	OFFD JU) QIBHI"	ZLU LIAJ to	S OBOAM R WUOWU	AHD POBIJSHSD BT SUN OATHOLIO UNION of the U. & A. MS SfttNOVte
		flUVKOk*	An		OWKLAND. OHIO
■Mae: BDdnoo ssla					
ta		in T«rtr-		Teras of	111111,1111 .............S B4
ta		-			, M . ...................... .....JlJRl ..... ...............«3.00
					
					
POJASNILO GLEDE ZOPETNEGA RAZPISA IZREDNEGA ASESMENTA
Nastopni članek naj velja v obrambo in zagovor naših društvenih tajnikov in tajnic, na katere se bo članstvo na oktobrski seji hudovalo vsled zopetnega razpisa izrednega ases-menta, ki bo že v prihodnji izdaji Glasila št. 38 uradno naznanjen in sicer 25c za poškodninski sklad ter 25c za sklad izrednih podpor, ker se v istih kaže primanjkljaj.
Iz zapisnika minule polletne seje glavnega odbora meseca julija posnemamo iz poročila brata glavnega tajnika glede teh skladov sledeče:
. "Poškodovani in operirani.
"Poškodninskih in operacijskih slučajev je bilo naznanjenih 239. Dvajset slučajev je bilo odklonjenih, 119 pa odobrenih. Za poškodbe in operacije se je izplačalo $22,275.00. Šestmesečni asesment je pa znašal $18,262.21. Torej se je nad $4,000.00 več izplačalo, kakor pa je asesment znašal. Poleg tega je pa 19 poškodninskih in operacijskih slučajev v znesku $1,700.00 še neplačanih. Te listine smo prejeli že potem, ko so bile knjige zaključene. Ker je bilo 1. januarja 1936 v po-škodninskem skladu samo $3,314.12 in ker izplačila podpor presegajo dohodke, zato je v poškodninskem skladu zopet primanjkljaj. To pomeni, da bo treba razpisati poseben asesment, da se primankljaj pokrije in da bo mogoče točno po-škodninske in operacijske podpore plačevati."
"Izredne podpore.
Iz sklada izrednih podpor se je izplačalo asesment nad 70 let starih članov in članic $7,172.64. Izrednih podpor pa $435.00. Svota skupnih izplačil znaša $7,607.64. Asesment tega sklada pa je znašal $5,648.61. To je dokaz, da izplačila presegajo dohodke. V skladu izrednih podpor je precejšen primanjkljaj in ker se mora primanjkljaj pokriti, zato je neobhodno potrebno, da se razpiše posebni asesment."
Glavni odbor je na tej seji soglasno odobril razpis posebnega asesmenta za mesec oktober.
Jasno je kot beli dan, da se mora vsled zahteva vsakega državnega zavarovalninskega oddelka primanjkljaj vsakega sklada pokriti ali urediti. Nobena podporna organizacija n' pri tem izvzeta, tako tudi ne more delati čudežev, da bi za nizke asesmente plačevala visoke podpore. Star hrvatski pregovor nam veli: "Malo novaca, malo muzike."
Da je nastal v poškodninskem skladu zopetni deficit, je v prvi vrsti kriva delegacija minule nase konvencije, ker ni hotela tozadevnih podpor znižati, ali pa tega asesmenta zvišati. Delegatje so se namreč bali zamere pri članstvu ob svojem povratku domov. Kmalu potem se je glede tega sklada vršilo indirektno splošno glasovanje in so se društva kot taka v večini izrekla, da naj ostane vse po starem. Nekateri člani so se v tedanjem razmotrivanju celo izjavljali, da rajši plačujejo izredni asesment kakor pa da bi se poškodninske in o-peracijske podpore znižalo. Torej naj ne bo noben član(ca) zdaj nevoljen, ko bo društveni tajnik v oktobru zahteval plačilo izrednega asesmenta.
Tudi glede sklada izrednih podpor se je vršila na minuli konvenciji ostra debata. Nekaj delegatov je predlagalo, da naj se iz tega sklada za 70 letne člane plačuje samo smrtnin-ski asesment, toda večina delegacije je bila pa za to, da naj bodo taki stari Jednotini člani prosti vsega Jednotinega asesmenta, torej tudi bolniškega, in to celo pri društvih, ki ne spadajo v bolniško centralizacijo. Takim društvom se iz glavnega urada pošilja denar za plačevanje tozadevnega asesmenta.
Pred vsem prosimo vsakega člana in članico naše Jedno-te, da naj današnji predstoječi članek pazno prečita in presodi, pa ne bo prav nič ugovarjal pri plačevanju asesmenta prihodnji mesec.
-o--
podpisati svoje ime; v nekaterih sodiščih zahtevajo, da zna tudi čitati angleški.
To je trenutek, ko skupaj z dvema pričama, ki sta državljana, mora priti v naturalizacijah urad na izpit, da dokaže, da odgovarja vsem zahtevam zakona glede nastanjeno-sti, da je oseba dobrega moralnega značaja in da je "vdan načelom ustave Združenih držav in dobro naklonjen dobremu redu in sreči istih." Ako tekom petih let neposredno pred vložitvijo prošnje za drugi papir je prekinil nepretrganost svojega bivanja v Združenih državah za eno leto ali več let s, tem, da je bil odsoten, on ne more vložiti prošnje za naturalizacijo, marveč mora počakati, da mine pet let, odkar se je povrnil. Ako tekom petletne dobe je prekršil zakon na resen način, se ne bo smatral kot oseba dobrega moralnega značaja in zato se mu ne podeli državljanstvo. Komunisti in anarhisti ne morejo postati ameriški državljani. Isto sedaj velja tudi za osebe, ki radi vestnega nasprot-stva proti vojni nočejo priseči, da so pripravljeni nositi orožje, ako bo treba, za obrambo Združenih držav.
To so v glavnem poglavitna dejstva glede zakona in postopanja za naturalizacijo. Za bolj detaljne informacije naj se kandidat obrne na kako so-cijalno agencijo, šolo ali naj prečita kako zanesljivo knjižico o naturalizaciji. Postopanje je v glavnem isto za moške in ženske. Kdor je poročen z ameriškim državljanom ali državljanko, ima nekatere olajšave in take imajo tudi nekatere druge skupine. Visoke pristojbine, ki so bile nekoliko let v veljavi, so bile sedaj znižane za povprečno osebo sedaj stane deset dolarjev vse postopanje za naturalizacijo. V nekaterih slučajih stane se manj.
Ali je zares tako težka pot do državljanstva? Večinoma ljudje ne mislijo tako. Pa tudi če bi bilo res tako, vse težave naj ne odvračajo človeka, ki je prepričan, da je naturalizacija najboljša stvar za njega in za bodočnost njegovih otrok in ki se v duhu čuti sebe za Amerikanca in hoče tudi formalno to biti.—FLIS.
Pot do ameriškega državljanstva
Inozemec, ki se je po skrbnem premišl j evan j u odločil spremeniti svoje državljanstvo in postati ameriški državljan, je dostikrat v zadregi, kako to doseči. Postopanje je razmeroma enostavno; večinoma tu-jerodec more vse opravljati brez nikake pomoči s strani koga drugega. Oni, ki se jim zdi težavno, morejo dobivati informacije in pomoč s strani večerne šole ali kake socijalne organizacije v svoji sosedščini. Večinoma vsak tak nasvet je brezplačen.
Prvo, kar je treba storiti, je izjaviti namen, da hoče inozemec postati ameriški državljan oz. kakor se. običaj no pravi, vzeti "prvi papir." V to svr-ho služi posebna tiskovina ali "Form A-2213"; ako ne zna kje dobiti tako tiskovino v bliž-
nji okolici, more vedno pisati ponjo na "Commissioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C." Vsak tujerodec ali tujerodka, ki je 18 ali več let star, ki spada k "beli" ali "črni" rasi, ima pravico dobiti "prvi papir," ako je bil zakonito pripuščen v Združene države. Ako je tukaj nezakonito, ni upravičen do naturalizacije in naj ne zaprosi. Prosilcu za prvi papir ni treba da zna angleški; tudi če je nepismen ima pravico dobiti prvi papir.
Ne prej kot dvp leti in ne kasneje kot sedem let potem, ko je dobil "prvi papir" — ta velja le sedem let — more kandidat za ameriško državljanstvo vložiti prošnjo za drugi ali končni papir, ako je tedaj živel v Združenih državah pet let in šest mesecev v istem okraju (county), kjer vlaga prošnjo. Tedaj se zahteva, da zna govoriti angleški in da zna
Skrivnost braziljskega svetnika
Znano je, da se je bivši avstrijski nadvojvoda Johan Sal-vfctor odpovedal vsem svojim pravicam in si privzel ime Johan Orth. S svojo ženo, pevko Stubel, se je z ladjo "Santa Margherita" odpravil v svet. Kakor kažejo vsa poročila, se je ta ladja z vsemi potniki vred 21. julija 1890 potopila in 1. 1911 so Johana Ortha proglasili za mrtvega.
Vendar je ljudstvo mnenja, da nadvojvoda še živi. Zdva-janje o njegovi smrti pa j6 povzročilo, da se je javilo zdaj v Parizu in Londonu, zdaj v Nizzi in Alžiru in povsod po svetu že nešteto raznih sleparjev, prismuknjencev in kori-stolovcev, češ, da so oni bivši nadvojvoda Johan Orth.
Pravkar se je v Londonu pojavil neki baron, ki mislijo nekateri o njem, da je resnični nadvojvoda in ki je izdal svoje izmišljene spomine. Neki J. Pisk pa objavlja v nemških listih še o drugem človeku, ki je bival v Južni Ameriki in so bili ljudje prepričani, da je on avstrijski nadvojvoda.
Ta človek se je imenoval Jo-ao Maria in je bil brez priimka. Bival je v brazil j ski pokrajini Santa Catharina. Ker je imel tako skrivnostno ime in je pobožno živel in imel dolgo sivo brado očakov, so vsi videli nekaj posebnega v njem. Hodil je v raševini in sandalih, nobene živali ni umoril in vsi kmetje mu niso rekali drugače ko "monge" — menih.
Izobraženci so koj spoznali, da
je Joao Maris iz boljših slojev in brž so raznesli vest, da ta "menih" ni nihče drugi ko avstrijski nadvojvoda Orth.
Ker je nekoč Orth napravil izpit za ladijskega zdravnika, se je ujemala tudi ta poteza z mnenjem, da je "menih" resnični nadvojvoda. Zakaj menih je hodil od hiše do hiše in je brezplačno zdravil ljudi in je kmalu zaslovel, da ima čudežne moči v sebi. Prihajali so reveži in drugi bolniki k njemu in nihče ni odšel brez tolažbe od njega.
Ko je nekega dne 1. 1919 menih umrl, ni hotel nihče v tistem kraju verjeti, da je zares mrtev, kakor v Avstriji niso hoteli verjeti, da je nadvojvoda zares umrl. A kakor so se v Avstriji javljali laži-Orthi, tako se je začel v Braziliji izdajati neki človek, Jose Maria, da je "menih." Ljudje so mu verjeli. A kakor je "monge" vse svoje znanje o-brnil v prid ljudi, je bil pa novi "angel" gorečnik (fanatik), nevarnost za ljudi.
Zbiral je krog sebe kmete, a namesto da bi molili, jih je oborožil z gorjačami in s kosami in jih ščuval zoper vse, ki niso hoteli verovati vanj in v njegovo "sveto Beato," ki je z njo živel v divjem zakonu. Vsi, ki jih je naščuval in oborožil, so se mu slepo pokoravali in prišedši od njega, so razbili vse, kakor jim je za-ukazal. Nato so navalili celo na selišča, kjer so duhovniki pridigali zoper krivega preroka, in so ondi morili in zažigali hiše. Plamen upora je naglo šinil nad braziljskimi pokrajinami in kmalu je moralo poseči vojaštvo vmes, da je zadušilo upornike.
Skoraj dve leti je trajalo, dokler niso razgnali gorečni-kov, ki so bili sestavljeni iz raznih bivših kaznjencev, po-stopačev in sleparjev. To se je zgodilo 1. 1921. A bolj ko vojaštvo je pomiril ljudstvo tedanji državni pravdnik v Cruciero do Sul, George Knoll, priznani pisatelj in pesnik. V njegovih rokah je namreč pristni "monge" — menih — izdihnil dušo. To je vedel vsak otrok in Knoll je tako prepričevalno govoril upornikom o smrti "meniha," da so bili "fa-naticos" slednjič prepričani in so popolnoma odložili orožje in se spet oprijeli kmetiškega dela.
George Knoll je pa zaeno pojasnil tudi smrt pravega
tično, da Verjamemo Krtollu ko vsem drugim. Zakaj, ob Riu Capinzalu ljudstvo še dandanes iskreno časti "monga." Studenci, ki je on iz njih pil, so jim sveti in pravijo, da i-majo zdravilno moč. Drevesa, ki je "monge" v njih senci počival, so kmetje spoštljivo o-gradili in jih okrasili s križci. Na ta način je dozdevni ali pristni Johan Orth po kraljevsko umrl.—"S."
-o
Zopetni pričetek sole Piše dr. John L. Rice; zdravst.
komisar mesta New York
Počitnice se bližajo h koncu in treba je otroka pripravljati za šolo. Seveda je treba misliti na obleko, čevlje itd. ter na razne druge šolske potrebščine — ali kar je pred vsem važno je ugotoviti, da je otrok v dobrem zdravju, ako naj dobro uspeva v šoli. Ali so zobje zdravi, ali je vid in posluh dober? Ako ne znate, potem najdite, kako je kaj, pred no bo prekasno.
Vsaka modra mati bi morala znati, da mora otrok biti zdrav, ako naj bo srečen; mora biti zdrav, ako naj se uspešno uči. Najbolj siguren, najbolj varen in najcenejši način pa, da se ugotovi, kako je zdravje otroka, je urediti za natančen zdravniški pregled s strani družinskega zdravnika. Tak pregled po dvakrat na leto ni prav nič odveč zlasti tedaj, ko otrok raste, ako zdravnik najde kako hibo v telesu, vam da nasvet, kaj naj se stori — skratka boste znali, kako je zdravstveno stanje otroka in, ako nekaj ni, kakor bi moralo biti, boste znali, kaj naj storite, da se otrok povrne nazaj k popolnemu zdravju in ostane zdrav.
"Nič ni narobe z otrokom," se večkrat sliši. Pa kako zna-;sredno pred vrati dvignili v te to? Ne riskirajte in prive-zrak ter bi pristajal isto tako dite ga k zdravniku. Mnogo pred vrati, kroničnih bolezni v kasnejšem! 3. Pridobivanje sile iz sonč-življenju je pripisati manjšim nih žarkov, plime in oseke ter hibam v otroških letih. Odkri- zemeljske notranje toplote, vati bolezni v samem začetku: 4. Luč, ki bi prodirala skozi je prava pot, da jih odpravimo.'meglo.
Šola in zdravje naj gredo; 5. Proizvajanje električne si-vzporedno in se ne boste nikdar \ le Neposredno v premogovni-kesali, ako ste poskrbeli za to. kih, od koder bi se dovajala v
-o--'mesta za kurjavo, pogon in
svetlobo.
6.	Izum mrzle luči, kakršno proizvajajo kresnice.
7.	Govoreče knjige.^
8.	Papir iz trave namesto iz lesa. Gozd rabi petdeset let,
(pred šestimi leti 950,000), pas na obeh straneh južnomand-žurske železnice, ki je neposredno pod japonsko upravo, pa šteje 520,000 ljudi.
-o-—
jugoslavija v številkah
Jugoslavija bo štela 1. I960 nad 20 milijonov ljudi, ker narašča število prebivalcev letno za 200,000 duš.
Leta 1921 je imela Jugoslavija okroglo 12, leta 1931 pa 14 milijonov prebivalcev.
kmetih živi 11 milijonov ljudi, komaj petino vseh državljanov tvorijo meščani.
Leta 1933 je bilo obdelane zemlje več kot 14 milijonov hektarjev.
Leta 1920 je Jugoslavija pridelala okrog 11 milijonov, leta 1933 pa že 26 milijonov metrskih stotov pšenice.
Kmetov, ki plačajo zemljiški davek, je okoli 4,500,000 Več kot 400,000 ne plača zemljiškega davka, ker ne izkazujejo nobenega katastrskega dohodka.
Nad 78 odstotkov posestnikov ima komaj nekaj več ko dva hektarja zemlje.
Jugoslavija ima 163 gimnazij s skupno 83,000 dijaki, 35 kmetijskih šol, 8 strokovnih tehničnih šol in 9 bogoslovij.
NEKAJ ZA IZUMITELJE
Neki ameriški milijonar, ki je postal milijonar z vašim izumom, je nekemu reporter ju označil dej^t izumov, ki so ta čas baje najbolj potrebni in ki bi izumitelja spremenili v milijonarja. Ti izumi so:
1.	Deiselov motor za transportna letala.
2.	Ceneno letalo po načinu avtogirov, ki bi ga lahko imeli vedno pripravljenega v vrtu in s katerim bi se lahko nepo-
nes skoraj 100 milijonov duš, namreč 99,450,000 oseb. pravo Japonsko, to je na čet Johana Ortha, avstrijskega |vorico glavnih otokov, odpade nadvojvode.
Ko je "monge" umiral, je njem ljudskem štetju, 1. 1930 Knollu zaupal, da je on res- jih je bilo tu 64,400,000, v vsej nični, pristni avstrijski nad- državi pa 91,790,000. Na glav-vojvoda — Johan Orth. Te- nih otokih znaša prirastek to-
Japonska—sto milijonov ljudi
Po uradnih izkazih ljudskega štetja, ki se je vršilo lanskega oktobra na Japonskem,
živi v tej državi kot celoti da- da vzrase, potem pa napravijo
iz njega v podobi papirja v nekoliko dneh makulaturo.
9.	Avto brez stikanja.
10.	Umetna hrana, ki bi u-69,200,000 ljudi. Pri predzad- poštevala vse znanstvene ugotovitve.
daj, ko se je "Santa Margherita," 1. 1890, potapljala, se je na ruševinah ladje toliko časa obdržal na površju, da je priplaval na kopno. Brez sredstev se je klatil po Južni Braziliji in neskončno ga je pekla vest, ker je pogubil toliko življenj s svojo ladjo. Najbolj ga je pekla smrt njegove soproge. Zato je bil sklenil, da se nikoli več ne povrne v svet, marveč, da rajši prenese, da je za svet mrtev, kakor da bi stal pred svetom kot brezvestni kapitan, ki je le sebi rešil življenje. Tako je postal "monge," ki je zadoščal za svoj greh z revščino, pobož-nostjo in dobrimi deli. Šele bližajoča se smrt mu je raz-vezala jezik. In Knoll je zdaj objavil njegovo skrivnost.
Skoraj da je vse to preveč romantično, da bi bilo tudi resnično. A Knoll, ki živi sedaj v pokoju v Munzipiumu Curitibanosu, pravi, da nima vzroka misliti, da bi mož, kakršen je bil "menih," na smrtni postelji še lagal.
Bodi tako ali tako: Johana Ortha res ni nihče več videl živega in ni nikoli poslal kakega glasu o sebi v svet. Brez dvoma je lepše in bolj roman-
rej 4,800,000 ali 7.4 odstotkov ali povprečno na leto 960,000. Za vso državo znaša prirastek 8.1 odstotkov.
Prava Japonska je silno gosto naseljena in zelo močno po-meščanjena. 22,660,000 ljudi živi v 127 večjih mestih, t. j. 32 odstotkov vsega ljudstva, dočim je bilo še leta 1920 samo 17 odstotkov meščanov. To pomeni, da se je prebivalstvo mest v tem času podvojilo. Sam Tokio s predmestij ima 6.3 milijona prebivalcev, Osaka skoraj 3 milijona, s Kitom in Kobejem skupaj pa 5 milijonov.	' r
V pol stoletja je Japonska število svojega prebivalstva po-trojila, kajti preden je stopila v svojo novo zgodovino, je štela le nekaj nad 30 milijonov duš.
Koreja je imela lansko leto 22.9 milijon^ prebivalcev, For-moza 5.2 milijona,- japonski del S aha lina 330,000, bivši nemški južnomorski otoki, ki so sedaj japonski mandat, štejejo okrog 100,000 ljudi (od 1. 1930 prirastek za 30,000 japonskih priseljencev. "Najeto" ozemlje Kvantunga z Daire-nom in Portom Arturjem šteje sedaj 1,300,000 prebivalcev
Dr. Fr. Debevec:
O kašlju
Gotovo ti je znano, kaj je kašelj. Ne veš pa podrobnosti glede njega: kako se sproži, kako odigra; kaj telo s kašljanjem hoče. Kdaj je kašelj koristen in potreben, kdaj odveč, škodljiv?
Kašelj nastane takole: V grlu ali prsnem košu nas nekaj podraži, pošegeta <podraženi so ondotni živci); ta šeget pa sproži po živčevju sledeče pojave: prsni koš (pljuča v njem) potegne najprej sapo vase, nato se grlo (glasilke v njem) zapro, prepona (to je mišična plošča med košem in trebuhom) se skrči in butne navzgor pljuča, hkrati se ves prsni koš naglo zoži, glasilke se znova od pro in v naglih, zaporednih sunkih udarja sapa iz pljuč ven skozi usta. Pri tem nastane za kašelj značilni vzrok. S temi zračnimi vali pri-lete venkaj večji ali manjši drob-ci sluzni, gnoja itd. iz dihal (grla, sapnika, dihalnih cevk v pljučih). Včasih se nam pri jedi ali pijači kaj "zaleti" skozi grlo, kakor pravimo. To pomeni, da so delci jedi ali pijače zašli mesto v požiralnik v grlo in nižje doli v sapnik, kar brž sproži sunekvit kašelj, ki vrže tuje telo iz dihal ven. Kašelj je torej
koristno delo našega telesa: od-stranja nepotrebne primesi iz sopil. (Kihanje je podobno delo, a zračni sunek gre tu skozi
nos, ki ga pri tem čisti.)
Kašelj je koristen, dokler služi v ta namen in s tem učinkom. Sedaj bomo tudi vedeli, kdaj je kašelj nepotreben in škodljiv: kadar s kašljanjem nimamo kaj odstraniti, kadar je kašelj suh, prazen. Moker kašelj (z izmečkom) je pa potreben, toda dobro je, da kašljamo prav na lahko, brez sile, brez muke za srce in dihanje. Če je kašelj količkaj težji, ga zadržuj mo; z vajo ss naučimo zamoriti 50% kašlja.
Suh kašelj načelno pomirjamo, ker takšen brez potrebe telo vznemirja, ovira dihanje, muči srce. Lažje kašlje (n. pr. pri k-hkem prehladu in kataru žrela in grla) skušamo pomiriti ali omiliti z domačimi sredstvi: toplimi čaji, ogretjem telesa sploh (ponoči morda s toplimi vlažnimi ovitki okoli vratu ali koša, ako je prehlad zašel vanj), liza-njem primernih bonbonov. — Pri kašljanju radi nabiranja močno lepljive služi ali gnojne služi v dihali sušamo trdo sluzo omehčati z raznimi prsnimi čaji, gorkoto, ovitki okoli prs, leža-njem. Pri povišani toplini je umestno ležanje. Pri kašljanju z obilnim zlasti gnojnim izmečkom gledamo na to, da izkašlju-jemo na lahko, brez sile; pogosten kašelj tu zadržujemo. Da spanje ni preveč moteno, lahko zvečer vzamemo sredstvo za po* mirjenje kašlja.
Pomni tale navodila: Nikdar ne kašljaj prosto v zrak, temveč v robec, a glavo pri tem zaokre-ni vstran, če so zraven tebe drugi ljudje. Pljuvaj pa v pljuvat-nik z razkuži lom, če si doma ali v javnem prostoru: če ni plju-valnika. upotrebi v ta namen žepni robec. Kužno bolni, zlasti j etični, naj nikdar, tudi izven doma, na prostem ne pljujejo na tla, temveč v pljuvalnik. žepni pljuvalnik, v skrajnem primeru v žepni robec: okuženo perilo je treba varno shranjevati in pri pranju prekuhati. Ljudje naj se bližajo kašljajočemu kužno bolnemu le na dva metra razdalje (razen strežne osebe in zdravnika).
Kašelj sam po sebi še ne pomeni resne bolezni. Kašljamo namreč tudi pri p o v o 1 j n e m zdravju, če kaj moti sluznico, ki pokriva notranjščino dihal od grla navzdol. Majhen prehlad v grlo ali sapnik nas včasih močno draži h kaši j u, a pri tem navadno ni posebne nevarnosti za zdravje. Seveda kadar sumimo resnejšo bolezen, naj natančen pregled telesa presodi zdravstveno stanje.
Veliko je število bolezni, neznatnih do prav hudih, ki dražijo živce za kašelj, a ta ti sam še ne pove. kako in koliko si bolan.
Ne vdajaj se malodušnosti, če te kašelj že dalje časa muči, pa tudi ne zanemari se, zlasti dokler ne veš, kako je s teboj.
"Prijatelj bolnikov." --o-
* Dromedar ali velblod ima ua svojem hrbtu grbo, ki sestoja iz mišičevja, mesa in tol-šče. Isto lahko velblod vpora-bi za hrano, če je na dolgem potovanju.
Kongresna knjižnica v mestu Washing tonu, ki je bila u-stanovljena in otvorjena leta 1800, je že dvakrat pogorela in sicer leta 1814 in 1. 1851. Od leta 1897 dalje pa se nahaja v svojem lastnem poslopju. V tej knjižnici se nahaja 5,000,000 knjig, 1,363,000 zem-' ljevidov in risb ozemlja in nad 1 milijon not raznih pesmi in skladb.
* * *
Republikanski preds. kandi-didat governer Landon iz Kan-sasa je bil rojen v lesenem farovžu v West Middlesexu. v Mercer okraju Pennsylvania. Njegov oče je bil metodistov-ski pastor.
L S. L
ounovljtt* f JWjteBL«« I aprila, im Inkorporirana v JoHrtu. drtayl IlHnola, dne ia. januarla ima
^ H. OHICAGO^ JSLtT, ILL. Telafon t glavnim uradu: Jnii«t	_Lu
__.	u»du: Joliet »041; stanovanj* it tataika: M48
Od ustanovitve do 31 julija 1936 znaSa skupno ispla^^^a ^963
glavni odborniki*
^trtS^^i	«3-10th s£ NorthChlcago, m.
Prrt podpredsednik: JOHN O KRM, U7 lut O 8t. PnebloToSaT
Tretji podpredsednik: JOSEPH LEK8AN, 196—22nd 8t_ NW Barhartnn. O Četrti podpredsednik: OIORO* NKMANiOTTffl^B<^701 ^^^SSn. O lavni tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chl*io^Setm Pomotol tajnik: STKVE o. VKRTIN, 1004 N. Chicago. St- Joliet. m
^Z ^niJ^^ PIVNIK. 810 N. OhteST^JoSet nT Vrhovni zdravnik: DR. M. P. OMAN. 8411 81 Clair An, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR ^^^^^ Predsednik: OBOROE J. BRINCK. 718 Jooes Bt. Eveleth. Mlnn. L nadzornica: LOUISE UKOVICH. 9537 Eving AfeTST Chicago, m. n. nadzornik: PRANK LOKAR. 4817 Oolerid^St, PitteburSTpa JL1-	6715 W. National AveTMUwaukee. Wis.
IV. nadKjrnlca: MART HOCHEVAR, 21*41 Millar Ar^ Cleveland, a
PINANCNI ODBOR PRANK OOSPODARICH. 212 Scott St. Joliet EL MARTIN SHUKLE. 811 Avenue A. Efeteth/Mlnn. RUDOLPH O. RUDMAN, 400 Burlington RA, WUklnsburi Pa.
_	POROTNI ODBOR
JOHN DEČMAN, Box 839. Forest City Pa. AONES OORIAEK. 6338 Butler St. Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St. PueUo. Colo GEORGE PANCHUR, R. P. D. 4. Chardon, Ohio WILLIAM P. KOMPARE. 9208 Commercial Ave, So. Chicago, 111.
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Vsa pisma In denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poftiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR. 1004 N. Chicago St., Joliet TtL, dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase ln naročnino pa na GLASILO K S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
20. soptembm: Združena
društva iz Greater New Yor ka priredijo piknik v Feldma-novem parku, Maspeth, L. I.
3. oktobra: Društvo Marija Pomoč Kristjanov It. 166 W. Allis, Wis., priredi domačo zabavo v Labor dvorani.
10. oktobra: Društvo sv. Pa-trika št. 250 Girard, O., priredi gledališko igro in veselico.
15. oktobra: Card party društva sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.
18. oktobra: 30-letnica društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Loran, O.
18. oktobra: 30 letnica društva št 105, New York, N. Y.
25. oktobra: 25-letnica društva sv. Janeza Krstnika št. 143 Joliet, 111. in blagoslovlje-nje nove zastave. •
25. oktobra: Gledališka igra in amaterski program društva Marije Pomagaj št. 78, Chicago, 111.
31. oktobra: Plesna veselica društva Marije Device št. 50, Pittsburgh, Pa.
IZ URADA GL. TAJNIKA ^ 0 29367 Ann* Po-
K druStvu Marije Vnebovzete, št. 203, Ely, Minn—29343 Margaret Pu-
lis.
K društvu sv. Neže, St. 206, Chicago, 111.—29277 James Sargine, 29278 Dorcthy Sargine, 29279 Carl Cerne-tic, 29280 Rudolph Cernetic, 29281 June Vukovich, 29282 Emily Radich.
K društvu sv. Ane, St. 208, Butte, Montana—29283 Helen G. Butala, 29284 Katherine A. Butala. 29285 Jo-eph Butala, 29286 Alice Mayer.
K društvu sv. Martina, št. 213, Colorado Springs, Colo—29344 Robert Joseph Elliot, 29345 Barbara Joan Nov Ian.
K druStvu sv. Kristine, št. 219, Euclid. O — 29287 Jean E. Velkovar, 29368 Steve Berg ant, 29369 Joseph Bergant. 29370 Andrew Bergant, 29371 Albert T. Bergant, 29372 Prances Bergant. 29373 Mary M. Bergant. 29374 Patricia Trebec, 29375 Virginia Mik-lavcic, 29376 Milan Janezic, 29377 Bertha Janezic, 29378 Helen Bozeglav, 29379 Dorothy Bozeglav, 29380 Irene Jazbec, 29381 Catherine J. Pibernik. 29382 Jacque'ine Boyd. 29383 Arnold Boyd. 29384 Patricia M. Boyd. 29385 Donald A. Boyd, 29386 Frank Berlan, 29387 Rudolph Berlan, 29388 Josephine Ida Turk, 29389 Ellen Samboll, 29390 Ravmond Perme. 29391 Prances Me-kinda. 29392 Joseph Blatnik, 2939? Jean Saso, 29394 Rose Mary Mersnik, 29395 Eleanor Streka!, 29396 Helen Karaz, 29397 Elmer Perme, 29398 Richard Pcx.
K dr. sv Jožefa št. 220, Chicago, 111 —29346 Eugene Lambrilaz, Jr., 29347
Imena članov in članic, prist o pi i h v mladinski oddelek KSKJ v avgustu 1936
Razred "A"
K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, 111. —29322 Jacqueline Nahas, 29323 Rose Marie Filak, 29324 Lorraine Govednik, 29325 Walter Kambic, 29326 John j&ambic Jr.
društvu sv. Janeza Krstnika, št. 14, Butte, Mont.—29295 John D. Walsh, 29296 Marie C. Walsh, 29297 Prances L. Walsh.
K društvu sv. Frančiška Šaleškega, št. 29, Joliet. IU.—29249 Joseph Deze-lan 29250 Bernadine Russ, 29251 John Kczar 29252 Arthur Hrvatin.
K društvu sv. Alojzija, št. 52, Indi-anapolip, Ind.—29253 Shirley Zerov-nik, 29254 Margaret Komlance, 29356 Charles Louis Cesnik.
K društvu sv. Cirila in Metoda, SU 59, Eveleth. Minnesota—29256 Jeanette Kapovec, 29356 Anna Marie Jamnik. 29255 Frances Erjavec.	,
K društvu sv. Antona Padovanske-ga. št. 72, Ely, Minn.—29355 Rose Mary Mehle.
K druStvu Marije Pomagaj, št. 78 Chicago, 111.—29327 Elsie Borsnik, — 29328 Anna Boncha.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 80, So. Chicago, 111 —29257 Frances Nemanich. ,
K društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81, Pittsburgh. Pa,—29298 Joseph Zupančič. 29299 Virginia Zupančič, 29300 Elsie Klun, 29301 Josephine Klun. 29302 Joan Gorup. 29303 Mary Ann Slaney, 29304 Frank Baburich, 29305 Dei ores Baburich, 29306 Robert Baburich, 29307 Richard Baburich, 29308 Vincent Baburich, 29309 Joseph Baburich 29310 Wil'iam Krizmanic, 29331 John Krizmanic. 29312 Donald Mihelic, ' 9313 Rose Mary Ketterer, 29314 Herbert Ketterer, 29315 Russell Ketterer, 29316 Ruth Ann Ketterer, 29329 Theresa Klun 29330 Milan Fa bee, 29331 Amelia Fabec.
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 85. Lorain, Ohio—29357 Mary Frances Gcyzlo, 29358 Mary Tilosanec, 29359 Fiorian Tilcsanec.
K društvu Friderik Baraga, št. 93. Chishoim, Minn.—29258 Mary Lau-rich.
K druStvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111.—29259 Margaret Ann Krie-ger.
K društvu sv. Srce Marije, št. 111, Barberton, Ohio—29332 Louise Jevec, 29333 Leonard P. Gombasky.
K druStvu sv. Roka, št. 113, Denver Colorado—29260 Dorothy Vessel.
K društvu sv. Roka. št. 113, Rockdale 111—29261 Shirley A. Dalman. 29262 Aldona Lewichas. 29263 Martina M. Spehar.
K društvu sv. Družine, St. 136, Wil-lard. Wis.—29334 Joseph Gregorich, 29335 Robert Gregorich, 29336 Raymond Gregorich.
K društvu sv. Ane, št. 139, La Salle 111.—29264 Andrey A. Gergovich.
K društvu sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O.—29265 Betty L. Blatnik, 29266 Louis Hrovat, 29337 James R. NOSČ.
K društvu Kraljica Majnika, št. 157 Sheboygan, Wis.—29338 Alvina Hor-zen, 29339 Betty Jane Horzen, 29340 Eugene John Walter^
K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans.—29267 Frederick Wolf.
K društvu sv. Mihaela., št. 16J Pittsburgh. Pa,—29317 La verne Re-ljac. 29318 John Bernard Walsh.
K društvu Marije Pomoč Kristjanov. št. 165. West AOs, Wis.-29268 Andrew Churka, 29269 Betty Churka 29270 Betty Plan tan, 29271 Robert Plan tan. 29272 Henrietta Plantan, 29273 Dolores Plantan
K druStvu sv. Jožefa, St. 169. Cleve-land, o—29360 Roger T. Biziiy. 29361 bogastvo Alaske je nepopis-T ponard A Kastelic, 29362 Catherine	*
S 29363 Frank Brodnik	no veliko. Leta 1867 so nare-
K društvu sv Ane, št. 173. Miiwau- dije na^e Združene države iz»
^'»SrS'ict borno kupčijo, ker so od Ru-
ard Frank Renko, 29364 Marylyn»sjje kupile Alasko za $7,200,-
Bruno.	„ , 171 oOO Od tedaj do danes se je
K društvu Marije Pomagaj, št. 174, uuu. vu
WiUard. Wis.—29276 Marie A. Rakovec.
2C342 Theresa Smrecek.
K društvu sv. Cirila in Metoaa, a«.
1E1 Cleveland Ohio-29365 La verne
M. Novinc. 29366 Carol M Sezon
K druStvu sv. Helene, 4t. 193, C.e-
čer društva sv. Jožefa št. 57, Brooklyn, N. Y. v Slovenskem Domu.
IMENITNI PLAVALCI IN PLAVALKE
Dandanes marsikdo misli, da je plavanje moderen šport, ki
škim jezerom — a kdo bi to
vedel.
Četrt ur« od Pijave gorice jt od ceste proti 2elimlju tik ob vznožju hriba drug zanimiv izvirek, ki je prav poeeben pojav. Domačini so ga slikovito označili z imenom: Dre mavec. Na vsaki dve uri namreč izvirek aadremlje, voda povsem u-sahne, po dveh urah pa se ime-rom vnovič prebudi. To redno izmenjavanje se vrši že, odkar pomnijo ljudje, voda pa je mrzla in dobra. Prav za prav so trije izvirki drug zra ven drugega, v dveh napajajo živino, kadar voda izvira, tretji pa je nekoliko poglobljen, da voda zastaja in daje trudnim popotnikom hladen poži-rek tudi, kadar izvir sam za-dremlje. Kakih sto metrov nad studencem je v hribu obširno in globoko brezdno. Kamen, ki ga vržeš vanj, pada precej časa in nazadnje slišiš, da je padel v vodo. Včasih pa slišiš spet, da je priletel na suho in takrat zazveni, kakor da je trčil ob pločevino. Iz tega sklepajo, da je v globini široka votlina, ki so ji stene prevlečene z raztopljenim in nato strjenim apnencem. Prav verjetno je, da so tudi v tej jami kapniki kakor drugod. Pripovedujejo, da je pred davnim časom nekoč šlo dekle z J voli po listje v hrib. Voli so se splaaili in v zaletu z vo-doba, ki za take reči ni marala in dekletom vred telebnili »n se celo največji ljudje ni-!v brezdno, ki je vse skupaj so radi niti umivali. Zato so pogoltnilo v svojo temo. De-se pa takrat toliko bolj par- j kletovi lasje, tako pripovedu-fumirali. Danes se pa ljudje jejo ljudje, so potem v Dre-kopljejo m parfumirajo ob e- mavcu priplavali na dan. Ta
Ta stara grška pripovedka je slavnega angleškega pesnika Byrona tako navdušila, da je Leandra šel posnemati ter je, dasi je bil na eni nogi hrom, res preplaval Helespont.
Tudi ženske so se že od nekdaj izkazale za dobre plavalke. V starem veku je prišla kar v pregovor umetnost Egip-čank, ki so znale tako dobro plavati, da so uspešno plavale tudi proti toku. Spartanke so z moškimi tekmovale v plavanju. Pri istminskih tekmah v starogrškem Korintu so tekmovale tudi ženske. Starorimska deklica Cloelia, katero so z njenimi tovarišicami zajeli E-truski ter jih odvedli, se je rešila tako, da je junaško z vsem dekleti planila v Tibero ter jo preplavala. Cesarica Agripina se je s plavanjem rešila na suho, ko je njen podivjani sin cesar Neron dal na-vrtati ladjo, na kateri je bila njegova matit da bi utonila. Pri naravnih narodih ženske nič slabše ne plavajo kakor moški. Neka Malaika iz otočja Južnega morja je bila nekoč v vodi celih 36 ur.
Ni pa mogoče trditi, da bi
66 osi na prosti tek na dan,
v strojnem obratu 300.
Industrija perila: Šivilja potrebuje 1 in pol ure, da se-
Sije srajco; v moderni industriji perila izgotovi 14 šivilj srajco v 1.3 min. Avtomobilska industrija: Da
7. novembra: Martinov ve- bili vsi veliki duhovi Prijatelji
kopanja in plavanja. O nemškem velikem pesniku Goetheju beremo, da je nekoč ušel
Ostala društva, ki imajo t(- iz kopališča ko je videl, da so sezono tudi kakšno prireditev se njegovi prijatelji šli kopat, na programu, naj nam izvo- Toda takrat J'e bila Pač tak lijo to naznaniti. — Uredništvo.
morala le davno prestopiti bregove ob Evropi in Ameriki, če ne bi oddajal vodne množine drugam. Tudi podnebje Atlantskega oceana je ostrejše in hladnejše kot ob drugih oceanih, zato izhlapeva tod manj vode kot drugod.
Atlantski ocean, ali še bolje j se izgotovi en avto, je bilo tre-i Sredozemsko morje je nekako j ba leta 1904—121 ur; 1. Igli glavno kolesce v ogromnem stro- j še 303 ure; danes narede to v ju, kateremu sličijo morja s svo-17 urah.
jim življenjem. Letna dobiva! Racionalizirani . strojni ob-nad bilijon kubičnih metrov vo-irati izhajajo v primeri z roč-de, iz Atlantskega oceana mu do- i nim obratom z neznatnim šte-teka letno še drugih 12 bilijo-lvilom delavcev. Na vsakega nov kubičnih metrov vode. Kam delavca, ki še dela v strojnem gre ta ogromna vodna masa? obratu, je brezposelnih: Saj izhlapi letno na Sredozem-j Pri izkopu zemlje 5850 deškem morju komaj dva bilijona lavcev; pri mlinarstvu 20,000, kubičnih metrov vode. V bliži- pri opekarni 890, pri pridobi-ni Gibraltarja ob španski južni vanju sirovega železa 24; pri obali je v morski globini močan I industriji žarnic 7, pri indu-vodni tok iz Sredozemskega mor-striji koles 6, pri industriji pe-ja proti zahodu v Atlant. Lad-rila 5, in pri avtomobilski in-je, ki se tod potopijo 30 ali 40 dustriji 4 do 18 delavcev, metrov, ne padejo na dno, mar-J Svet stoji tik pred najmo-več jih tok žene proti zahodu, dernejšo iznajdbo avtomatič-
Ladje pa, ki ostajajo na povrŠi-in, odhajajo z drugim vodnim
nih tovarn, ki ne bodo več zaposlovale delavcev. Potem ne
tokom proti vzhodu, kar pove, bo več štrajkov mezdnih bojev da teče na površini voda iz At- —socialno vprašanje bo reše-lanta v Sredozemsko morje. no?!
Atlantski ocean pritiska z ve- Stroj naj bi bil človeku po-likansko silo ob Ameriko in močnik in naj bi mu olajšal vzbočena srednjeameriška obala borbo za življenski obstoj. To-kaže, da skušajo vodne mase naj- da. žal. 80 poedinci, ki jim je ti najkrajšo pot preko Srednje nasilna krivičnost ali kak slu-Amerike k Tihemu oceanu. Za- čaJ položil v roke moč in vod-držuje pa jih zemlja in zato te- stvo» ker so podredili vse za če j o ob obali proti severu in ju- s"žnje svojih sebičnih ciljev, gu in se snidejo s Tihim ocea- da z njimi podvojijo svoje nom šele na najskrajnejših kon-j'bogastvo in svojo veljavo. V cih Južne in Severne Amerike, vojnah je najstrašnejše orožje _o__stroj, doma najneizprosnejši
nem.
pripoved pač samb opozarja | na dejstvo, da je izvirek brez
se je razvil šele, odkar so za'! Podkrimaki Čudeži vabijo dvoma v zvezi z brezdnom. Si-.
AaIi i »»»-». "v n/\rv/\ttnri ^/tlmin a ir»»	1 • o	11	"
čeli javno negovati telesno vzgojo mladine. Vendar je resnica, da je človek že odnekdaj ne-le znal plavati zaradi potrebe, ampak je tudi že v sivi davnini plavanje gojil kot šport. Poznamo nešteto izumov, ki naj da bi se lažje gibal v vodi. Iz
cer pa se slične zgodbe pripo-	£	Načelnik ruskega kmetijske-
vo pečjo je
predlanskim padla!le ** višanje svojih dobičkov-zunanjin posiov je
Moderni stroji
Mnogi smatrajo stroj za prokletstvo, ki ustvarja kapitalizem, brezposelnost in iz-
sovražnik množic in povzročitelj socialnega gorja.
-o-
JUDJE IN RUSKI KOMUNISTI
Ig. 8. avgusta.—Številnim izletnikom, ki ob nedeljah, pa tudi sicer o prostem času radi
pohite na Ižansko, je najbrž !»"*a kmetica, ko je šla zgodaj
malo znano, da krije tudi ob-!*jutraJ' v Ljubljano, in se ubi-znamo nešteto "um-;	krimsko pogorje v sv0_ la. Po dolgih vrveh so jo zve-
bi človeku omogočili.| osrčju pestro*množico za-;kli na dan, a ko so jo šli reše-nimivih podzemnih pojavov, ki I vat, so v jami našli več žival-
ve iz plutovine. Pa tudi
hitrejše plavanje so si ljudje
uma, stroj služi temu, da se njo trgovino je Jud Rosenholz, zmanjša človeško trpljenje inlprometni minister je Jud Ruhi-napor, da se skrajša delovni movič, minister narodnega go-čas in da se zvišajo delavčevi i spodarstva je Jud Jakovljev, prejemki. Ce bi bilo danes minister za javna dela je Jud . , , v« lvarnr' "nmpn i a da ie bil v res tako» da bi tovarne ne iz-|Cifion, minister za prehrano je za|vesaA kakor kakšna Postojnska j	J^ na koncu želi-|tiskale iz človeka zadnjih sil, j Jud Grassmann. Današnjo taj-
toda stroj je delo človeškega Jud Litvinov, minister za zuna-
nasli so obleke, napolnjene z .	^. . ... »	, isk;h okostii
i * i u * *	[sicer ne uživajo tolikšnega slo- SK-n
zrakom tako obutev ter pašo-'	1 — •
ali Županova jama, a so ven
, ,	.	. ,. ... jdarle vredni da jim.
vsekdar močno prizadevali. Od	. : . •
izletnik meljske doline studenec, v ka-
bi lahko delavec svoj prosti no policijo — GPU — vodi kot
...... . .... .	posveti nekaj svoje pozornosti, terem je bilo sama s
najbolj divjaških plemen so se ^^ bo z lepim užitkom ko bitje namreč, ki je pilo iz
smrt Vsa- ^as uPorabil za svoje kulturno načelnik nejud Mejnšinski, ima
seph Zehar.
K dr. sv. Ane št. 232, Pittsburgh, Pa —29320 Geraldine J. Kompare. 29321 Evelyn A. Kompare.
K dr. sv. Veronike št. 242, West Bridgewater, Pa —29400 Dorothy Lon cher.
Razred "B"
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 4 Tower, Minn.—29288 John E. Stepan
K dr. sv. Frančiška Saleš. št. 29, Joliet. IU—29289 Lawrence Sefcik.
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 E Helena. Mont —29350 Peggy J. Prebil.
K dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.—29401 Michael Radkovic.
K dr. sv. Jožefa št. 53, Waukegan. 111.—29290 Jack Hodnik.
K dr. sv. Jožefa št. 55 Crested Butte, Colo—29291 Lawrence Matko-vich.
K dr sv. Jožefa št. 56 Leadville, Colo—29402 John H. G ar rod, 29403 •29403 George F. Garrod.
K dr. Presv. Srca Jezusovega št. 70 St. Louis, Mo.—29292 Shirley M. Simon.
K dr. sv. Ane št. 123 Bridgeport O,—29404 Ernest Eugene Blazek.
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 143, Joliet, I11.J29405 Robert Frank Zadel.
K dr. sv. Jožefa št. 146 Cleveland, O.—29351 Donald Unicic, 29352 Dorothy L. Unicic.
dr. sv. Jožefa št. 169, Cleveland, O. —29406 Virginia Kokotec, 29407 Eleanor Yakcs, 29408 Rose Zabjek.
K dr. Marije Pomagaj št. 176 De troit Mich.—29293 Lil'ian E Zunich.
K drš sv. Antona št. 180 Canon City Celo—29319 Rosamond Lippis.
K dr. Marije Vnebovzete št. 203 E1y, Minn.—29353 Rose Mary Koste-Uc.
dr. sv. Ane št. 208, Butte, Mont — 29294 Leroy Holman.
K dr Kristnusa Kralja št. 226 Cleveland, O—29400 Dorothy Zupančič, 29410 Margaret Zupančič Prestopili i« razreda "A" v razred "B"
Pri dr. sv. Frančiška Saleš. št. 29 Joliet, 111—23414 Lorraine Sefcik.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
izpopolnjevanje, tedaj šele si 1 »a dva pribočnika Juda Jagodu
Orlando Trinco, 29348 Shirley Mary...zji: kako tamkai olavaio da JVtttcIV uu * 1CF""	|• ~	"*Qslfnmit bodo gledališča in koncertne in Agranova, sicer pa je javna
Kobe »34* ~ ^gger, 29399 ^«	^m^^to poplačan. Tako vam .njega je ^^^^ dvorane odprle tudi delavstvu, J tajnost ,da je Jud Jagoda vr-
bodo okolicam radi pokazali> Kape se nitro^»uauj	tedaj bodo mQgoče večernc šo-1 hovni poveljnik ruske tajne po-
le in ljudske univerze in ne licije. Tudi veliko in manjšo ru-bo več razlike med inteligenco j sko industrijo imajo v rokah in maso.	zopet Judje. In istotako tudi
Zato mora stroj nazaj k državno bankarstvo, mestna
učili. Nekoč so uvedli celo ro- do ^^ ^^ jame odkar je p0gi0bljen Gruberjev kavice, ki so imele med prsti, p	^ pasice z , imi, kanal, in zato studenci pod
tanko kožico, da bi plavalec	. ^ Gornjem , in do, obronki hribov skoro vidno u-
samo ondi zlata in srebra pridobilo za $700,000,000, kožuho-vine pa vsako leto za $2,000,-000.
tem lažje plaval
V trajnem plavanju so se že, davno mnogi poskušali. Angle-ški kapitan Webbs je bil prvi, ki je leta 1875 preplaval Ro-kavski preliv. Takrat je bil star 27 let ter je 67 in pol km široko morje med Anglijo in Francijo preplaval v 21 urah in 45 minutah. Za njim jih je že mnogo poskušalo posnemati njegov zgled, a malo je bilo tako srečnih, da bi ga bili dosegli ali celo presegli. Saj pa tudi ni šala celih 20 ur biti v mrzli vodi. Nihče ne bi zdržal tega, ko bi se plavalci na to posebej ne pripravili. Kdor hoče preplavati Rokavski preliv, si mora poprej vse telo dobro namazati in utreti s finimi olji, ki potem dolgo časa drže človeško telesno gorkoto, da se telo preveč naglo ne shladi. Med plavanjem lahko zaide v oči morska voda, ki bi mogla povzročiti popolno oslepelost, četudi le samo za nekaj časa. Zato si morajo nadeti take naočnike, ki se trdno prilegajo očem, da ne zaide vanje slana voda. Toda pri vsej opremi človek 20 ur ne bi mogel ostati v vodi, če ne bi mogel jesti. Zato mu je treba v čolnih voziti za njim hrano, katero mu podajajo v vodo. Razume se, da mora biti taka hrana le redka ali pa celo kar tekoča.
Imeniten plavalec je bil gotovo starogrški zaljubljeni junak Leander, ki je vsak dan preplaval Helespont, ki loči Azijo od Evrope, da je mogel obiskati svojo nevesto Hero.
. [Smoletovega brezdna nad To- sihajo, voda teče zmerom bolj camo Pasica ie de- Pod zemljo. Zato^pa si poj-
loma	- p—«potm stvrTo ^r^x^z
ttt^ttTV?^ *^* ** in|prokletstvo, ampak b.agosIo,;oskrbuje Jud Rosenblum. Res.
strašljive zgodbe si pripovedu- j strašne romantične zgodbe
jejo o njih. Vse jame so v zvezi z delovanjem vode in njenimi čudovitimi poti pod zemljo.
Za vasjo Vrbljene je ob stru-r gi hudournika Iške star, znotraj obokan, kakih deset metrov globok vodnjak. V prejšnjih časih so vaščani skrbno pazili nanj, saj je v hudih su šah, ko so drugi studenci pre sahnili, on pitno vodo njim in živini. Med svetovno vojno so po podkrim-skih vaseh napeljali vodovod iz Iške in Iška je vodnjak medtem že precej zasula. Nadvse zanimivo pa je, da ob hudih sušah zmerom zavre, se napolni z vodo in prekipi, da se preliva v strugo vse to pa zmerom samo dan ali dva pred nastopom dežja. Kadar začne vreti ta vodnjak, se vaščani zmerom oddahnejo, ker vedo, da bo nebo porosilo izpite njive in travnike. Zato veže ljudi čuv-stvo posebne hvaležnosti in prijateljstva nanj in spoštljivo govore o njem kakor o nekem tajnem, dobrem božanstvu. Od vodnjaka drži podzemna vodna žila do bivšega Žup-čevega mlina v Brestu, kar S3 da razpoznati po tem, da je pozimi sneg na tej progi zmerom nekoliko stopljen. Nekateri vaščani menijo, da je vodnjak najbrže v zvezi s Cerkni-
O morju
Kot v vsej naravi je tudi v življenju raznih oceanov veličasten zakon izravnavanja in ure-javanja med dotekanjem, odtekanjem in izhlapevanjem vodnih množin. To prelivanje in spreminjanje je hkrati največjega pomena za izravnavo podnebja.
edini nudir odlično Vodne množine okoli remeljske-ga ravnika ali ekvatorja grejejo sever in jug in omogočajo tudi tod človeško, živalsko in rastlinsko življenje. Dokazano je še, da bi kontinenti svet ne mogli imeti ugodnejše lege, kot jo imajo in da je tudi razmerje med celino in vodo na zemlji kar najprimernejše.
Splošno se misli, da pomeni morje stoječo vodo brez vsakega gibanja i izmenjavanja, ra-zun penečih in gibajočih se valov ob viharju in vetru. To je velika zmota. Morja imajo tako zvane morske toke, to so pravcate reke v morskih globinah ali površinah. Vsa morja se gibljejo, izravnavajo, odtekajo in dotekajo. Samo nekoliko pomislimo: nemogoče je primer, da bi v vsa morja dotekala po rekah in veletokih enako velika množina vode. Atlantski ocean je manjši od Tihega oceana, pa ima razmeroma največ vodnega dotoka in njegova površina bi
Stroj ne sme biti na svetu za njca je daije, da je vojno mini-tvorbo dobičkov posameznikov, i strtvo v rokah Rusa Vorošilo-temveč stroj mora služiti edi- va >toda zopet je resnica, da so no le skupnemu napredku in vsi politični nadzorniki od naj-skupnemu blagostanju. Da si večjega do najmanjšega Judje; moremo blagoslov stroja na- dodeljeni so vojski, mornarici zorno predočiti, naj navedemo (in vojaški avijatiki. Stalin, ru-nekaj primerov, koliko dela o-,ski diktatori ni sicer Judj kot
lajša človeku stroj.	izpričujejo mnoge informacije,
Izkopavanje zemlje: Pri roč-
nem obratu izkoplje človek v eni uri 0.2 kubična metra zem-
vendar pa prav za prav ni on glavni diktator Ruske, ampak
njegev svak Jud Kaganovič, s
Ije pri strojnem obratu 1170 i.gar hčerjo ge je p(m)čil
^l,?116 ' ™ i. i- V prav Kaganoviča srečujemo Mlinarstvo: Preprost mlini. . ..	...
kot Stalinovega namestnika v
daje na dan, če mu streže en .
mož, 1 in pol barele, mehanični mlin 30,000 barelov.	Kusije.
Opekarne: Delavec naredi 450 opek na dan, s strojnim obratom 400,000 opek (500 delavci bi lahko krilo celotno potrebo Združenih držav Severne Amerike.)
najvažnejših poslih sovjetske
RAZISKOVALEC RAKA O LURŠKIH ČUDE2IH
Znani raziskovalec raka, ameriški profesor Aleksis Ca-rell, ki je že prejel Noblovo na-
Izdelovanje žarnic: V roč- «rado in Je član uradnega nem obratu odpade na enega zdravniškega odbora v Lurdu, delavca 18 žarnic, v strojnem je izjavil: "četudi sem prote-pa -Qg	Istant, izjavljam, da verujem v
Pridobivanje sirovega žele- čudežno lurško zdravljenje.
Bil sem globoko ganjen, ko sera na lastne oči videl, kako se je veliki izrastek raka na teleBU nekega delavca pretvoril v neznatno ranico. Ne razumem, kako se je to zgodilo, vendar moram zaupati svojim očem, ki so to videle."
za: V istem času, ko produci-ra en mož 219 kg v enostavnem obratu, producira strojni obrat 5313 kg.
Britvice: Avtomatični stroj, ki ga nadzoruje en delavec, naredi v eni uri 10,000 britvic. Ne dolgo prej je bilo treba 5 delavcev le za to, da so mogl to količino narediti.
Izdelovanje koles: V ročnem obratu izvrši en delavec
Californija je imela od leta 1542 že 12 različnih svojih zastav.
PIERRE L*ERMITE:
2ena i zaprtimi oiml
ROMAN
<r. hm 8itrik
"Zakaj bi je ne ponudili svojemu očetu? . . ."
"Verjemite mi, da sem že mislil na to . . . toda to glupo ime 'Dudeldum' me straši . . . Zdi se mi, da bo moj oče kaj sumil ... da mu ponujam o-stanke ... in to ostanke — po kom! . .
"Morda pa ne ... In če bo sumil, bo mislil, da je vaša iz-preobrnitev popolna."
"Ah, Marija ... ne manjka vam ničesar drugega kot majhen duhovniški ovratnik, pa bi bili kot naš prijatelj od sv. Frančiška Šaleškega . . ."
A mladenka je že odletela liki ptička, ki je vedno na o-prezu.
In res ju Melanija oba neutrudno nadzoruje; ne živi več v svojem življenju, živi le še v življenju teh dveh bitij, ki ju neenako mrzi: njeno edino zanimanje je odslej posvečeno le temu sovraštvu. Pripravila je sebe in pripravlja gospo Hughe v nekakšno idejno zaverovanost, kakor da sta na svetu samo dve bitji: ona in on . . . Marija Durand in Ludovik Hughe, katerih nadzorovanje je poverjeno Njeni Svetosti kuharici Melaniji.
To so ves dolgi dan poročila na poročila . . . zaupne tajnosti na tajnosti . . . podtikanja brez konca in kraja. Če Marija Durand le za treno-tek izgine izpod strogega nadzorstva Melanijinega, je neizbežno na sestanku z Ludovi-kom Hughom in ne morebiti drugje. Cim spregovori Ludovik Hughe le besedico bolj tiho v kaki sobi, govori, in bilo bi nemožno, da ne bi govoril, besede pregrešne ljubezni Mariji Durand.
Ubogim možganom gospe Hughe ni treba vsega tega o-pravljanja, da jo napravi kar noro.
Melanija, ki je z ostalimi enostavno osorna in buldoga-sta, je postala za mlado dekle kar tigra. Ce samo pomisli na Marijo Durand, mora pogle-
stavila nobenega vprašanja ... in nisem imela najmanjšega suma, ki naj bi se mu ustavljala . . ."
"Oh, gospa se šali! ... Ni nobene primere! . . . Gospodu je nad šestdeset let . . . Jaz sem že tako dolgo pri hiši . . . Vi me poznate! . . , Vrhutega imam brke! Gospodu Ludovi-ku bo sedem in dvajset let . . . oni drugi pa dvajset . . . Prišla je v preteklem mesecu ... Niti ne vemo, odkod prihaja."
"Gospod župnik od sv. Frančiška Šaleškega mi jo je toplo priporočil."
A Melanija, ki ne drži z župniki, kot se je sama izrazila, dvigne razburjena pesti v zrak:
"Kaj to dokazuje! . . . Župniki so poštenjaki . . . Morda!
A imajo tudi dobrodelne pisarne: tako priporočajo — iz dobrote ... iz neumnosti . . . vsakogar; in ta mala sobarica ga je morala ukaniti. Treba je Melanijinih oči, da razkrinkajo kako Marijo Durand!"
Dan na dan se ponavlja ista obtožba in si koplje pot prav tako, kakor izdolbe vodna kapljica najtrši kamen.
Melanija kar gori v neuteš-ljivi želji, da bi mogla odkriti stvarne, prijemljive dokaze. Ah, ko bi mogla dobiti v roko, v svojo trdo roko kaj takega. Da, tedaj bi dobila igro.
Sicer pa željno preži na takšno priliko . . .
No, nekega lepega junijskega jutra je bila odšla Marija Durand k maši v obiteljsko cerkev Vnebovzetja, v kateri je navadno imel izredno očetovski župnik majhne nagovore, ki so jo nekoliko poživljali. Rada je imela to urico z mašo, to je bil njen odmor . . . tre-notek, ko je nabirala novih moči kakor ladja, ki si zopet naloži premoga za sedemdnevno vožnjo.
Melanija jo je bila videla, kako je odhajala tako lepa v svoji preprostosti s klokubom, ki si ga je priredila za ta izhod v nedeljo, največjo slad-
plinga . . . najbrž Angleža ...
Neko mesto je debelo podčrtano z modrim svinčnikom:
If you can dream—and not make dreams your master; If you can meet with Triumph
and Disaster And treat those two impostors
just the same; If you can bear to hear the
truth you've spoken Twisted by knaves to make a
trap for fools, Or watch the things you gave
your life to, broken, And stop and build 'em with worn out tools.
dati v strop in stisniti pesti . . . Ne da bi se količkaj brz-'kost celega tedna, dala, se prepušča divjemu so- "Ali ne greste z
vraštvu, odločena, da "požene v zrak" to "punčaro," ki jo proglaša nasproti vsakomur, kdor hoče slišati, za prevejan-ko vseh prevejank, vso nadevano z machiavelskimi loka-vostmi.
"Gospa, verjemite mi ... vi gospodarji tega ne morete prav sprevideti ... Za vas se nadene maska, pa konec besedi. Ampak v kuhinji in kjer vas ni zraven, se ta maska vrže proč; mi posli pa znamo brati in delamo to s slastjo! . . .
No, jaz, Melanija, vam rečem in zopet rečem: Vi imate prezalo sobarico! . . . Okrog vašega sina se smuče . . . Pazite! Ukradla vam ga bo. vašega sina! . . . Vidim naprej, kaj pride. In ko enkrat položi šapo nanj, bo prepozno . . . Potem boste videli, da va-
menoj ?"
jo je bila vprašala Marija, ko je šla mimo nje.
O, le navaden izraz krščanske ljubeznivosti je bil to, zakaj Marija ve prav dobro, da kuharica ne zaide nikoli v cerkev. Takoj .je imela pripravljen odgovor, ki Marije ni iz-nenadil.
"Imam mnogo dela. Kdor dela, moli . . . Vrhu tega se jaz nimam z nikomur srečati v cerkvi! . . ."
Marija ni odgovorila. Iz-vestnim ljudem ni vredno odgovarjati! ... To je navaden drobiž iz njenega novca.
Melanija gleda za njo; in v glavo ji šine ogabna misel; Marija bo gotovo eno urico odsotna ... To je torej zažetje-ni trenotek, da gre brez vsake nevarnosti malo pogledat v njeno sobo . . . Kdo ve? . . .
ša stara Melanija m bila ta-. Je vedno zanimivo brskati po ko neumna kakor so hoteli re- skrivnostih osovraženega bitja
či.M
Gospa Hughe se nekoliko bori proti temu podtikanju. A Melanija ji brezobzirno prinaša svoje dokaze: Videla ju je zopet in zopet v rastlinjaku . . . Najde ju vsak hip v po-menku med štirimi očmi v jedilnici . . . Ona, Melanija, nima nikakšnega interesa, da ponavlja te stvari; dela to le radi gospe! . . .
"Toda, Melanija, če se živi pod isto streho, je skoraj nemožno, da se ne bi znašla včasih sama skupaj, ne da bi iskala prilike za to. Tako ste bili vi ostali davi dober četrt ure pri gospodu, pa 8i nisem
. . . zasledovati prav do dna kake miznice izraz misli, ki je nikoli dovolj ne poznaš.
Rečeno, storjeno.
Melanija se poda pod streho. Marijina vrata so zaprta. Pa Melanija ima naravno dvojnik vseh ključev. Odpre, zapre vrata ... in motri nekaj hipov izbico, ki je ni videla več od dneva, ko je Marija prišla.
Tako, tu torej leži njena najstrahovitejša sovražnica ... tista, katere kožo hoče na vsak način imeti.
Tu bržčas ne bo dosti zanimivega.
Na mizi je odprta knjiga, knjiga nekakega Rudyarda Ki-
Ce lahko sanjaš — in te sen ne užuga;
če lahko doleti te zmaga in nesreča
in sta prevari te ti prav enaki; če lahko slišiš lastno ti resnico zavito od sleparjev v past za norce,
in če stvari uzreš predrage strte,
jih sklonjen spet gradiš z o-
rodjem topim; če ukažeš srcu, mišicam in živcem —
pa ubogajo, ko zde se davno zmleti,
in vztrajajo, ko ne ostane nič ti —
le Volja še, ki pravi jim: "Vz-držite!"
Je zemlja tvoja z vsem, kar zmore,
in — kar še več je — mož boš sin moj!
Kuharica upira oči v te vr stice, a se trudi zaman, da bi vsaj nekaj razumela . . .
-o-
Velika nemška ponudba Jugoslaviji
"Jugoslovenski Kurir" poroča iz Bukarešte, da je Nem čija predlagala jugoslovanski vladi, da bi nemška industrija zgradila vse važnejše nove železniške proge v Jugoslaviji ki so še v programu, zgradila moderne radijske emisijske postaje in dobavila jugoslovan ski državi moderne motorne in tovorne ladje. V Londonu, Parizu, Rimu in Varšavi so se pričeli zaradi te ponudbe zelo zanimati za nemške kombinacije na Balkanu in so baje poslaniki angleške, francoske, i-talijanske in poljske vlade Beogradu že zaprosili za pojasnila o tej stvari. Po neki rumunski verziji se je zainteresiral za te kombinacije tudi Morgan, ki bi rad na kak način izterjal v Nemčiji svoje terjatve.
-o-
POPRAVEK K ZAHVALI
V	št. 34 Glasila je bila pri-občena zahvala sestre Mary Perme, nadzornice društva Marije Pomagaj št. 190, Denver, Colo., povodom prireditve spominske slavnosti njene srebrne poroke. V dotični zahvali je bilo dvoje imen izpuščenih in sicer Mrs. Louis Gran de in Mrs. Katerine Snajder, ki sta tudi pomagali in delali na oni "Surprise party." Mrs. Perme se tudi navedenima zahvaljuje.
V	oni zahvali bi se moralo tudi ime Mrs. Helene Gale pravilno glasiti namesto Gorla.— Uredništvo.
-o
(Nadaltesanje • prve strani) njen jezik in tradicije. Zgodovina in tradicije Amerike so mlade. Njegov največji doprinos Ameriki utegne biti v tem, da prenese nekaj domače kulture k svoji adoptirani deželi. Naturalizacija pa pome-nja, da je inozemec spoznal, da bodočnost njegova in njegovih otrok leži tukaj v Ameriki. V prošnji za ameriško državljanstvo inozemec izjavlja pod prisego, da namerava imeti svoje stalno bivališče v Združenih državah. Ko priseže zvestobo, on izjavlja, da bo branil Združene države v slučaju vojne z inozemstvom in da bo podpiral ustavo in zakone tega naroda.
Da bo pravičen napram samemu sebi, svoji prejšnji do-
movini in Ameriki, inozemec, 1d misli na državljanstvo, si mora najprej postaviti in odgovoriti na to vprašanje: ali se zares nameravam nastaniti za vedno v Združenih državah? —FLIS.
VESTI XL JUGOSLAVIJE
(Nadaljevanja a L strani)
Peter Jakofčič iz Cerkvišč in 62 let stari posestnik Novak Janez iz Otoka. — Vasi Grib-lj«j in Dragoši že težko čakajo, kdaj se bodo priključile občini Gradac. Zvedeli smo, da je banska uprava tozadevne predloge poslala v Belgrad notranjemu ministrstvu v podpis.
600 let stari grad v Gornji Radgoni so prenovili v hiralnico, kjer bo prostora za 250 starčkov.
Odličen obisk. V Ljubljani sta se prejšnji mesec mudila Rev. John Lach, župnik slovaške župnije v Whiting, Indiana, in Mr. Hearst, umetniški poslovodja največje radio mreže sveta, National Broadcasting Co. iz New Yorka. Za njima potuje velika deška simfonična godba, katero je ustanovil Rev. Lach, ki je obšla že vsa večja mesta v Evropi in prireja koncerte. Ta godba bo v Ljubljani poskrbela v novi cerkvi sv. Cirila in Metoda za primeren spomenik ameriško -slovenskemu misijonarju Francu Pircu. Blagoslov spomenika bo isti dan, ko bo godba priredila koncert.
Horjul. Osemdeset let življenja in biti še vedno pri moči, je pač lepa doba! In tak je Kete Anton, strojar, ki je bil rojen 24. avgusta 1856. S svojo marljivostjo se je povzpel do uglednega obrtnika in trgovca z usnjem. Kot deček je bil za pastirja na Vrhniki, kjer se je rodil. Leta 1885, ko se je izučil strojarstva pri Ja-vorniku na Vrhniki, si je kupil v Horjulu hišo in pričel samostojno izvrševati svojo obrt. Verno je bij s svojimi pomočniki in vajenci sam v delavnici prvi in zadnji pri delu. Bog ga je blagoslovil v zakonu z 10 otroki, izmed katerih je ena šolska sestra Maristela, sedaj v Belg^rdu, ena pa šolska u-praviteljica pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko. Naj ga Bog ohrani pri moči in zdravju še mnogo let in jesen njegovega življenja naj bo srečna in vesela v krogu njegove žene in otrok.
Kapela v višini skoro 200 m.
V nedeljo 16. avgusta je škofov zastopnik stolni prošt mariborski dr. Franc Cukala slovesno blagoslovil planinsko kapelo na Peci, 1700 metrov nad morjem in v njej prvič opravil sv. mašo. — Za ta slovesen dan se je odzvala skoro vsa Mežiška dolina, da je pohitela v craljestvo kralja Matjaža, ki po narodni pripovedki spi pod Peco in čaka, da pride njegov čas in zopet pravično zavlada.
Kapela je vsa iz kamna in pokrita s pločevino. Ima tudi stolpič in zvonček ter je 9 m dolga in 5 m široka. Tlak je lesen iz macesnovih desk; oltarju stol ujeta slovanska a-postola sv. Ciril in Metod. Kapela bo ustrezala duhovnim potrebam vernih planincev, ki ob nedeljah in praznikih obiskujejo planine.
Kanal med Dunavo in Savo Merodajni krogi se resno pečajo z načrtom zgraditve kanala med Dunavom in Savo. S tem kanalom bi bila omogočena preorientacija tranzitne trgovine po Dunavu. Načrti so že izdelani. Kanal bi bil dolg okrog 60 km in stroški bi znašali okrog 450 milijonov din. S tem kanalom bi postala Jugoslavija važen činitelj mednarodne trgovine.
Tragična smrt. Te dni so našli v gozdu blizu graščine Volčji potok pri Homcu ustreljeno lastnico graščine in soprogo ljubljanskega veletrgov-ca Heleno Sovanovo. Pokoj ni-
ča je že dalj časa bolehala in stagnacije bila živčno popolnoma razrva-na.
Ni čutila, da gori nad njo streha. Oni večer se je na še nepojasnjen način vnela lesena koča v Malem Lipoglavu v občini Dobrunje tik Ljubljane. To kočo je imela v najemu 76 letna užitkarica Marija Košakova. Starka je v koči trdno, zaspala ter ni čutila, da gori nad njo streha. Zbudila se je šele, ko so plameni objeli tudi posteljnino. Iz goreče koče so jo rešili sosedje, ki so prihiteli na pomoč, vendar pa je starica dobila nevarne poškodbe po vsem telesu. Koča je pogorela do tal.
Stoletnico svojega rojstva je praznoval dne 18. avgusta v A j bi na Goriškem Mihael Škod-nik, po domače 'Kmetov stric.'
V Dol. Logatcu se dela! — Dol. Logatec, 12. avgusta. — Stara želja Dol. Logatca je vendarle prišla na vrsto. Banska uprava je namreč pričela s programatičnim delom ureditve vodnega požiralnika JaČke, ki je doslej povzročal ob količkaj večjih nalivih povodnji, da so nekatere hie šilbe do strehe v vodi. Za enkrat je določenih 75,000 dinarjev in upamo, da delo ne bo ostalo nedokončano, ako bi te vsote le zmanjkalo.
Zaposlenost delavstva se je radi tega j ako povečala in precej rok je že in bo še zaposlenih pri tem delu. Tudi se popravljajo cestni ovinki na cesti Logatec - Laze. Vendar je še nekaj delavstva, ki je radi
na lesnem trgu brezposelno.
Razumljivo je, da je toča popolnoma uničila vso žetev in da ponekod niti slame niso mogli uporabiti, tako globoko je bila stolčena v zemljo. V vasi Žubejevo vsi posestniki, ki običajno pridelajo na leto vsak po vagon žita, nimajo žita niti za seme. Ker so izničeni tudi ostali pridelki, ljudje v nekaterih krajih Tuhinjske doline dobesedno stradajo in s strahom gledajo na zimo. Za prvo pomoč so bili sicer nakazani štirje vagoni koruze, toda to je samo kaplja v morje bede in pomanjkanja. Treba bo izdatne pomoči, da se vsaj nekoliko omili nesreča, v ka-
tero je toča pahnila Tuhinjsko dolino.
o	» . ,
Poizvedba
Kdo ve kaj o Franku Vidmarju iz Artiže vasi p. St. Vid pri Stični. Bil je dalje časa v Clevelandu. Pred tremi leti je odšel v Meksiko. Zadnji njegov naslov je bil General Delivery, San Antonio, Texas, U.S.A. Mati prosi vsakega, ki bi morda kaj vedel o njem, da ji sporoči in se mu že v naprej zahvaljuje. Njen naslov je:
Jožefa Vidmar, Artiia vas, St. Vid pri Stični. Dravska banovina, Jugoslavija.
•V I »I »11 H 111111 » » 111 « 1 1 » H M 11 11 " " 111 111 * ' 1 1 * * 1 * '
f
angleški molitvenim \
: I ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
ameriškega
[ državljanstva j
I	I|"
= Najnovejši podatki in po- S 5 stave so v tej knjigi. Do- 5
THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, usnje, zlata obrt za--------------$225
Usnje, rdeča obreza ......................—-----------------------------------------------$2-®0
COMMUNION PRAYERBOOKS, trdne platnice, zlata obreza $1.00
DEVOUT CHILD, bele platnice in črne platnice ------------------------- lte
KEY OF HEAVEN. To Je najbolj popularen angleški molitvenik v Ameriki Pino vezan v koščene biserne platnice, zlata
obreza, v platnice znotraj vdelan biserni križec, stane------\. $2.75
Pino usnje, vatlrane platnice, zlata obreza, v platnice
vdelan krasen biserni križec -------------------------------------—--------------$Z-50
Koščene platnice s sliko, zlata obreza ------------------------$1.75
Fino usnje zlata obreza ________________________________-......—..........—
Fino usnje, lepo vezan --------------------------------------------------$1-00
LITTLE COMMUNICANTS PRAYERBOOK. Platno vezane--------- 45c
LITTLE CATHOLIC CHILD'S PRAYERBOOK. Koščene platnice, zlata obreza _____________________________________________________________$ZM
MANUAL OF DEVOTIONS. Usnje, zlata obreza...........................$2J0
MY GOD AND MY ALL. Mo'itvenik za otroke. Zlata obreza.......$1.25
VEST POCKET MANUAL. Usnje, zlata obreza---------------------------$1j00
WITH JESUS. Usnje, vatlrane platnice. Zlata obreza ................$1.00
Koščene platnice z sliko. Zlata obrea. ..................................$1.25
YOUNG MAN'S GUIDE. Usnje vezano, rdeča obreza --------------$2.00
Naročilom priložite denar v gotovini ali Money Ordru in pošljite na:
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road : : Chicago. Illinois
hrvatski molitveniki
šil ki jih ima v zalogi Knjigarna Amerikanski Slovenec:
MJESEC LISTOPAD. Platno vezane, rdeča obreza. _________________ Ste
V RTIČ GOSPODNJI. Bele koščene platnice, zlata obreza......„...$1.25
SLAVA BOGU. Fine usnjate vatirane platnice, z&ta obreza. _____$1.75
VRTIC GOSPODINJI. Usnjate vatirane platnice, zlata obreza.....$1-75
Naročilom priložite denar Ordru in pošljite na:
v gotovini ali Money
KNJIGARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Road : : Chicago, Illinois
E biti morete to knjigo sa- S * E mo v zalogi	E m
— .	»vi	n	•	rj I
i»n 111 i m 11 n 1111111 nn 11 n 1111 it i n ii m 111»i i m 7
E na vaš naslov.
VAŽNO ZA VSAKOGA
KADAR po&Ujate denar v stari kraj; KADAR ste namenjeni v stari kraj; KADAR želite koga iz starega kraja; se obrnite na nas.
KARTE prodajamo za vse boljfe par-nlke po najnižji ceni in seveda tudi sa vse izlete. Potniki so i našim posredovanjem
vedno zadovoljni. Denarne pošiljk® irrriojemo tate« in zanesljivo po dnevnem karta v n -o-osLkvuo ▼ ITALIJO
Za	S 2.55 1*0	Din
Za	5.00 >00	Dtai
Za	7.20 >00	Din
Za	11.70 500	Dtai
Za	2J.00	1.000	Dia
Za	45.00	S.000	Din
Za * t.00 Za 17.40 Za 4S.00
100 Lir 200 Lir S00 Lir
Z« 81.80 l.OOo Lir 1S4.00 2.000 Lir
S4S.SS S.0SS Lir
Navedene oene so podwifcus pranem-bi, kakor Je kura. PoftOJamo tudi denar brzojavno in isnlujemo izplačila v dolarjih.
V vašem lastnem Interesa Je, da pišete nam. predno se drugje postati te, sa cene in pojasnila.
Slovenic Publishing Co.
(Glas Naroda—Travel Bureau) 21« Wot 18th St. New Yertt, N. *.
naznanil0 in zahvala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt utrga'a nit življenja našemu nepozabnemu očetu in dragemu bratu
JOHN FINK
Umrl je za sušico dne 28. avgusta 1936 v starosti 65 let
Rojen je bil v vasi Grosuplje št. 1, fara Šmarje, po domače FJnkov. v Ameriko Je prišel leta 1904.
Dolžncst nas veže. da se tem potom zahvalimo vsem. ki so pa obiskovali in tolažili v njegovi bolezni, ki so ga prišli kropit ko je ležal na mrtvaškem odru in ki so se udeležili pogreba.
Posebna hvala gre društvenemu blagajniku Mr Prank Pe-terlinu, ker je vse tako lepo skrbel pri umrlem kakor tudi njegovi soprogi ter Mrs. Verhovnik za pomoč, tako tudi hvala vsem drugim za pomoč.
Iskreno se zahvalimo č g. župniku Rev. Father Pirnatu za njegovo požrtvovalnost ko ga Je hodil obiskovat in tolažit v njegovi bolezni.
Lepa hvala društvu sv. Cirila in Metoda št. 59 KSKJ kamor Je pokojnik spadal; bil Je tudi član O. I. M. Co., in drugim za krasne vence v zadnji pozdrav. Lepa hvala tudi onim, ki so naročili sv. maše zadušnice. Vsem skupaj ponovna iskrena hvala!
Ti pa. predragi oče in ljubljeni brat. počivaj v miru božjem v hladni ameriški grudi. Večna luč naj Ti sveti!
Žalujoči ostali:
JOHN, ANGELA, ANA. JOSEPHINE, otroci* MARIJA KRIŽMAN. sestra FRANK FINK, brat.
Eveleth. Minn.. 5 septembra 1936.
GLASILO K. S. K. JEDNOTE, SEPTEMBER 15TH, 1536 -----——----
m- n*
The Spirit of aUcJu-Venated K.SKJ"
OW KSKJ'S	—
March To Progress! Fall In! The Membership Drive Is On!
BOOSTER AVERAGE - $100,000 PER MONTH
CAMPAIGN NETS 947 MEMBERS IN PERIOD OF FIVE MONTHS
extend call to attend united jugoslav picnic
KSKJ Lodges Among 14 Sponsors
Brooklyn, N. Y.—Everybody is invited to the gala picnic and festival given by the United Slovenian and Croatian Benevolent and Cultural Societies, Sunday, Sept. 20, at Feld-mann's Park, Garrison Ave. and Grand St. (54th St.), Mas-peth, Long Island. The admission is only 35 cents. Picnic starts at 10 a. m., rain or shine.
There will be two orchestras for dancing. That means continuous music, if you can take it. Bowling for prizes. You may get tired from dancing and bowling and running around, but you won't be hungry, as 15 lambs will be roasted on the grounds. There also will be on hand 300 pounds of "kranjske klobase" with kraut, fresh and roasted ham and 75 barrels of good beer, so come down and consume some of the eats and drinks, as this will be the first time that 14 societies got together in Greater New York. Be one of the participants whether or not your so-
-r-—	, Frank Erzen ..v... 169
ciety is participating.. .A good	Kotze < ^ - J 208
time is assured to all, young and grownups. Don't forget to be there, because everybody will be there.
The following societies are sponsoring the event:
Sloga, No. 4320 IWO; Slovenija, No. 56 SNPJ; Istra, No. 4273 IWO; Sv. Peter, No. 50 JSKJ; Sloboda, No. 4270 IWO; Marija Pomagaj, No. 184 KSKJ; Singing and Dramatic Club Domovina; All-American, No. 580 SNPJ; Bratska Zveza, No. 140 SNPJ; Slovensko samostojno podporno društvo; Sv. Jožef, No. 57 KSK; Jadran, No. 4270 IWO; Franina-Jurina podporno in zabavno društvo; podporno društvo Orel, No.' 90 JSKJ.
Reporter.
ThereV Ttoomfor 68 More
To date 68 societies have not been listed as workers in the current KSKJ Golden Booster Campaign, which evidently means that they have not aligned themselves with workers in this great drive.
It is possible, though not very probable, that some of the 68 have tried their hand at getting new members but were unsuccessful. It is also possible, and perhaps probable, that some of the 68 have chosen to dismiss the idea of recruiting new members.	*
Whatever is keeping the 68 societies from getting at least one new member is a mystery. It is known, how-
ever, that several societies have never had any juvenile members. These lodges would do well to remember that their adult department would would not need to canvass for new members if they had a growing juvenile department.
One thing is known: If the 68 societies now in the dormant stage would lend their efforts, the current campaign would receive one of its biggest boosts. A boost at this stage of the race would send the drive to new heights and stamp the campaign as another successful KSKJ promotion, wherein all are united in one purpose—to reach the goal.
HONOR ROLL
Golden Boosters
Anton Kordan ...... 63
Mary Jerman ........ 193
Mary Petrich ........ 165
Mrs. A. Mahovlich 206
Cecilia Bradač ...... 219
Mary Rogel .......... 219
Anton Fugger ...... 220
Silver Boosters
John Skoda Sr....... 52
John Pezdirtz........ 169
Soc. No. No. Mem.
Theresa Zdesar .... 219 Mrs. A. Borkovich 81
Anton J. Skoff........ 70
Helen Spelich........ 108
Ludwig Perushek.. 136
Joseph Nosse ........ 219
Robert L. Kosmerl 2 Mrs. F. Lindic........ 150
35 28 24 20 20 20 20
18 17 17 17 17 16 15 15 15 15 14 14 -o
55 81 162 219 41
Matt Zakrajsek .... Mrs. Anna Solomon Mrs. M. Hochevar.. Frances Kosten .... Louis Heinricher....
John Golobic Jr..... 50
Theresa Zupančič.. 119 Frances Tercek .... 127 Rudolph F. Kenik.. 146
Mary Lukanc ........ 169
Frank Kosten........ 219
Victor Mladic —..... 1
Catherine Majerle 115 Mary Zeleznak .... 128
Bertha Slovak ...... 165
Rose Dezelan ........ 173
Frank Perko.......... 207
Louis Skul ,............. 29
Louis Simoncic ...... 63
Mrs. Johanna Artac 174
Anna Pavelis ........ 181
John Bradač.......... 219
13 13 13 13 12 12 12 12 12 12 12 11 11 11 11 11 11 10 10 10 10 10
ALUMNI RESPOND TO WAUKEGAN CALL
UGHTING AND EYESIGHT
The important things to remember about lighting are these:
Have all lights shaded.
Never read or work with a strong light shining directly into the eyes.
Whenever possible, have the light fall on what you are reading or on your work from above and behind you or from one side.
If you are not able to read easily with the printed page 12 to 15 inches from the eye, there is something wrong either programs with the light or with your " sight.
Remember that sight is the
Waukegan, 111.—When the call was issued for the annual meeting of the Mother of God School Alumni Association, the large group of graduates that responded was most gratifying. The enthusiasm with which they greeted the announcement cf the coming fall dance was overshadowed only by their zeal and willingness to work for the event which is the most important on the club's calendar.
Saturday, Oct. 10, was the date chosen for this year's dance. Those who have attended in the past few years are only too well aware of the huge crowds that have come to this affair, always the first to usher in the fall season.
Chairmen were appointed for the various committees in charge of the program. John Cankar again is chairman of the decorations committee, Joe Slana music, Frances Lesnak ticket sales, Millie Gerchar and Marie Grom publicity. Once a week these committees are to meet to see what progress is being made
Marie Grom, vice president; Frances Lesnak and Joe Slana re-elected secretary and treasurer, respectively, and Walter Grom, sergeant-at-arms.
Chiseler.
joliet's fall bill promised as season's best
Meeting Billed for Monday, Sept. 28
Joliet, 111.—The Joliet KSKJ Booster Club will open its fall program with a card party and dance that promises to be one of the season's biggest events.
All arrangements have been made to conform with the policy of the club to assure all a good time. The event will be held Oct. 6 in the KSKJ Hall, 1004 N. Chicago St. Cards will be dealt at 8 p. m. sharp.
Members are urged to sell as many tickets as possible, and if possible .to donate a prize. Tickets can be obtained from the following committee: John Churnovich, chairman; Marty Vedetich, William G lava n, Frank Terlep, Julius Skedel, Vincent Chinderle, Mary Heintz, chairlady, Helen Ro-zich, Helen Skrinar, Bernice Skrinar, Margaret Terlep, Ann Shray, Mary Shiltz, Josephine Ramuta and Rose Dernulc.
The next meeting will be held Monday, Sept. 28, at 7 :30 p. m. C. S. T. All members are urged to attend.
R. D.
Request Ticket Return, Early Payment of Dues
Wwt Alii« Society Note* Lack of Young People at Monthly Meetings
West Allis, Wis.—Members of the St. Mary's Help of Christians Society, No. 165, are reminded to return the tickets now out between Sept. 15 and 21. Members are also requested to pay their dues on those dates, as the secretary will go cn a two weeks' vacation and would like to forward the money to headquarters office before she leaves. Co-operation in this matter will be greatly appreciated.
It has been noticed that members of the younger set have not attended meetings regularly, but that perhaps was due to the warm weather and their preference for the lakes, etc. But now that it is gettting cooler, young members, please attend the meetings.
Preparations for the "domača zabava" Oct. 3 in Labor Hall are complete. Mark the date and be sure to be there.
Mary Petriclu Sec'y.
-o-
MODEL OF INTERNATIONALISM. "The Church is the most perfect model of a universal society."
St. Christine's Adds 111 To Lead Field of Societies Drive Averages 230 Monthly
Boosters Start With 55, Then Spurt to Set June as Peak Month; Slump in August
CHICAGO'S NO. 220 NEARS QUOTA
John Fugger Leads Chicago Society to Top of
Illinois List
Five months of energetic in the present campaign is St.
HERE'S BOOSTER CAMPAIGN
Issued by Golden Booster Secretary
work on the part of 118 societies has resulted in the enlistment of 947 new members for the juvenile department through the current KSKJ Golden Booster Campaign.
The membership represents a total cf $528,550 in new insurance written, an average of $100,000 per month.
June was the peak month to date with 287 members being admitted. After a slow start in enlisting 55 members the first month, KSKJ workers set out to average about 230 new members per month in the three successive months. August which will go down in weather history as being a month of intense heat slowed down the campaign workers and sent the month's total down to 162.
The banner society thus far
RECORD
Zalar
Urges Members to Join In Mammoth Picnic
, u, * 11 „„r ^nsesiand to see that every minor de-most valuable of ^	^ taken care of.
and that once lost it can never iiau «
be regained at any price.— Lewis H. Carris.
-o
Brooklyn, N. Y.—All the members of Blessed Virgin of Help Society, No. 184, are hereby reminded and invited to the gala picnic and festival given by the United Slovenian and Croatian Benevolent and Cultural Societies, Sunday, Sept. 20, at Felmann's Park, Garrison Ave. and Grand St. (54th St.), Maspeth, Long Island. Picnic starts at 10 a. m. Admission is 35 cents.
Our society is also participating in this great affair, therefore all members are asked to attend this picnic 100 per cent. You are also asked to be on time, as a lot of help will be needed. Let us lend a helping hand and do our part.
Anna Klun, Sec'y.
GIVE THEM A REASON. "If children have learned no reason for being good other than blind obedience to their parents, their good habits^ will have no permanent force.
The patron and patroness list of last season was worked out to such advantage that this year a similar idea is to be carried out.
Election of officers for the ensuing year was held with results as follows:
Millie Gerchar, president;
OPERATED
State Juvenile Points
Missouri ........................10,450
Ohio .........................3,367'
Montana ................................................3,153
Wisconsin ...._................................2,374
Indiana ....................................................1,809
Colorado ...........................................1,335
Illinois.................................1.289
Pennsylvania ................................1,051
Michigan..................4..........814
Kansas ...............................808
Connecticut .......................801
Wyoming ...........................799
Minnesota............................................744
California ..........................600
New York............................................593
Booster Points According to States and Standings of Societies
Joliet, 111. —Albert Skull, member of St Francis' Society, No. 29, underwent an emergency operation Sept. 6 in St Joseph's Hoapital.
California
Society No. Colorado Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Connecticut
Society No. Illinois
Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No.
236.
600
56....................3,332
55....................3,200
213....................2,400
190....................1,080
180....................667
104...............599
113....................544
148.
801
220...............9,000
119....................5,701
206....................4,280
143....................2,968
127....................2,498
139....................2,700
29....................2,310
47....................2,250
108....................1,932
	1....................1,649
78....................1,266
	2....................1,260
8....................1,175
44....................1,000
170....................900
98....................675
3....................450
87......:...	450
189....................450
Society No. 211......	.... 450
Society No. 5......	300
Societv No. 166.....	300
Society No. 53......	286
Society No. 79	... 225
Society No. 80	225
Society No. 152	180
Indiana	
Society No. 52......	3,889
Kansas	
Society No. 115	... 3,301
Society Nc. 83......	550
Society No. 132	450
Society No. 38......	225
Society No. 160	225
Michigrfh	
Society No. 30......	.... 2,025
Societv No. 249......	. . 2,000
Society No. 176	.... 1,334
Society No. 20	600
Minnesota	
~ Society No. 4......	.... 2,725
Society No. 203......	.... 1,934
Society No. 59......	... 1.480
Society No. 72......	... 1,266
Society No. 198......	... 1,000
Society No. 221	... 1,000
Society No. 156......	950
Society No. 196......	900
Society No. 40......	667
Society No. 202......	450
Society No. 93......	300
Society No. 112......	300
Society No. 164......	30C
Society No. 131......	225
Missouri	
Society No. '70......	10,450
Montana	.... 7,302
Society No. 14.....	
Society No. 208.....	.. 5,050
Society No. 45.....	667
New York	
Society No. 184......	... 1,800
Society No. 46.....	.... 1,000
Society No. 57.....	900
Society No. 105.....	450
Ohio	. 33,549
Society No. 219.....	
Society No. 63.....	.... 7,363
Society No. 169.....	.... 7,198
Society	No. 193......	... 5.580
Society	No. 207......	... 5,225
Society	No. 101......	... 3,568
Society	No. 85......	... 2,401
Society	No. 150......	... 2,117
Society	No. 146......	... 2,032
Society	No. 162......	... 1,738
Society	No. 226......	... 1,675
Society	No. 191......	... 1,175
Society	No. 251......	... 1,000
Society	No. 243......	967
Society	No. 25......	... 900
Society-	No. 224......	900
Society	No. 123......	800
Society	No. 61......	667
Society	No. 23......	300
Society	No. Ill	300
Pennsylvania		
Society No. 81....................5,848
Society No. 128....................4,950
Society No. 41....................2,975
Society No. 246....................2.800
Society No. 168....................2,701
Society No. 181....................2,090
Society No. 187....................2,025
Society No. 242....................1,500
Society No. 114.......... 1.450
Society No. 232....................1,350
Society No. 50....................1,322
64....................1,2G0
91...................1.125
109....................1,125
194....................1,125
185....................1,000
163....................901
Society No. 216....................667
Society No. 120....................385!
Society No. Society No. Society No. Society No. Society No. Society No.
Christine's Society, which made three times its quota and recruited 111 members in the five-month period. Considering that it is a Cleveland society, where competition for new members is keen among all fraternal organizations, the record presents itself as almost being fantastic. Reports from that active society state that the group intends to continue with its work.
Though the figures are gratifying, members of the KSKJ could well prepare to take a bow if the 68 societies not yet listed would get into the field.
Campaigns are KSKJ promotions and every KSKJ promotion is guaranteed success only when all co-operate. The KSKJ believes in participation for all. There are no .member rooters or fans; they all participate. If you, reader, are a member of one of the 68 societies now on the dead list, see that your society gets into the race.
In last week's activity, Society No. 220 of Chicago made the outstanding gain in the entire field. Of the 40 societies in Illinois, the Chicagoans, led by John Fugger, gained 3,299 points to set up a total of 9,000 for the state lead. Being within striking distance of their quota, the society is expected to be the first over the top in Illinois, unless a surprise is registered by some group farther down in the state standings.
Four states gained in their total pointage: Ohio, Montana, Wisconsin and Illinois.
HEALTH NOTES
Strong sunlight disinfectant.
is the best
Summer is the time to reduce the meat bill.
Summer clothing should be light and porous.
A diet largely composed of meats leads to constipation.
Skin eruptions may result from eating too many berries.
Fruits and vegetables constitute the ideal hot weather diet:
Going without a hat in hot weather may result in eye trouble, if nothing else.
Itching of the body may be
Society No. 241.......... 360 caused by "nerves" or by dis-
Society No. 42.......... 258'turbance in the digestive or-
Society No. 15.......... 225|gans.
Blackheads will gradually disappear if one cuts down the quantities of sugar, starches and coffee used.—Grit. -o
Wisconsin
Society No. 165....................4,932
Society No. 136....................3,375
Society No. 173....................2,475
Society No. 174....................2,250
Society No. 65....................1,850
STUDY THE ISSUES. "It is true that most people do not
Society No. 103.......... 1,225 i desire war for themselves; but
Society No. 157.......... 1,200 the inarticulate will to peace
Society No. 144.......... 900 0f individuals, uninformed a3
Wyoming	to practical issues, is helpless
Society No. 94...-....... 1,800 before the organized fcrces of
Society No. 86.......... 450 pride and greed."
the confident-courageous life
in
Having Confidence One's Source Is Often Aid to Gaining
an
pushes back darkness. Having Confidence in One's! gained an inner confidence a
man may still lack the force to express it outwardly, courageously.
In similar mental mood a man may be confident in his own mind that he can lift two hundred pounds of sand. How ever, when he has actually done it he isn't afraid to tackle any two hundred-pound sack of sand, no matter who is look ing. Then he has confirmec
But do it?
Easy! By practicing at every opportunity on twenty-five pounds of sand and then fifty and then an hundred and then an hundred and fifty and finally on the two hundred. If he never masters the two hun dred he will come much nearer doing so than as though he had not followed this method.
The same method will do much in the matter of develop ing untried confidence into con firmed courageous-confidence One should begin the develop ing process by doing and say ing things of which he is only a little bit timid. When he has accustomed himself to that he should tackle with a greater appreciation of his own ability something of which he has al ways been quite afraid and so on up the climb to mastery
in
Powers. — The Confident-Courageous Attitude, Like Muscle Power, Develops Through Use.
Every day the news dispatches convey the stories of men and women who have lost j courageous-confidence their grip. These suicides have j how can he get to not been confident of their ability to eventually overcome their handicaps or difficulties.
One ef our readers recently wrote and asked how he could attain the confident-courageous attitude toward life. He also wished to know how he could gain more personal power.
The recipe is simple, although a thousand pages would not exhaust a detailed elaboration. The difficulty comes in following it.
Having confidence in one's source is often an aid to gaining confidence in one's powers. The finest flowering of many religious systems of thought is the idea that the soul of man is of the same essence as the Infinite Creator. Those who need to gain confidence in their inherent powers would do well
avoid trouble! keep your "eyes front!"
to think of this several times.when he will easily address
a day. They should read all they can supporting this idea.
When they have firmly fixed in the mind who and what they are they will very often find that the cringing, fearful attitude has been crowded out in' much the same rrfanner as light1
himself and his abilities to things and conditions of which he was once positively fearful The confident-courageous at titude, like muscle power, de velops through use.
—John Edwin Price, in the Royal Neighbor
EDUCATING FOR CHARACTER
A significant development in tion of social adaptation, for it education within recent years is compelled to exclude from
has been the renewed emphasis on character training. Educational authorities have somewhat belatedly acknowledged that one of the primary duties of the school is to develop and foster the acquisition of those traits that make for moral worth.
The program at present, however, is suffering from the lack of fundamental principles to which specific activities may be anchored. Succumbing largely to demands, courses in character education have been included in the program of university schools, and some institutions have featured numerous courses of this type. Some good will undoubtedly be derived from these courses, but there is also the danger that any deficiency will lead to the collapse of the whole program, founded as it is on little more than training in social adaptability rather than character training in the proper sense of the term.
One of the fundamental considerations should be whether or not there is any possibility of teaching character. It is well established that the most important condition affecting the development of character is the home. There is little evidence to indicate that the school exerts any substantial influence on the development of character. It can supply information, it can present principles of conduct and an intellectual appreciation of the desirability of certain forms of behavior, but it only indirectly strengthens those tendencies that are to be fostered and sublimates those that are undesirable. In the case of the public schools, there is no criterion for choosing what tendencies are to be
consideration those religious principles on which morality is founded and Christian charafc ter is based.
Probably the only real influ ence that the school can exert is through the adaptation of the learning task to the capacities of the pupils so that discouragement and false sense of pride are alike suppressed. A student's reaction "to success and to failure are the situations to which adequate and inadequate adjustments are made, and these through repetition are the immediate sources of the trends which are loosely considered as character forming.
Many of the recent trends are actually countenancing the development of selfish tendencies that character education is supposed to counteract. The distortion cannot be remedied by the means suggested, and it is not minimizing either the function of the school nor the importance of character training to say that some of what passes for character education is very likely to prove to be a fad that will be quickly given up when something new appears.
-o-
CAMPAIGN MANAGERS!
If you would drive an automobile without mishap you must keep "eyes front." You can't do "sightseeing" and drive a car at the same time, unless you want to get into a whole peck of trouble—and suddenly.
Many are poor judges of distance and are absolutely ignorant of the amount of ground an auto covers, going at average driving speed, in one second's time. An accident in traffic is the price of just a moment's carelessness, and the driver is absolutely negligent. Bent bumpers, dented fenders and smashed headlights are usually due to the driver's failure to gauge his distance or "look where he is going."
The driver has had his attention distracted from the wheel for just a moment. In that split second another car has crossed his path, either coming out from a parking station or from a side street. Each driver will blame the other and there will again be brought up the old traffic bromide as to which had the "right of way." The net results: damage to cars, damage to tempers and court costs. This is just another instance of where it would be far better to think first—and avoid that hazard.—Fraternal Monitor.
-o-
fall social
Brooklyinites Plan First Event of Season
Brothers Set for Jugo University Club Concert by attending the Knights'
Brooklyn, N. Y.—Preparations are in full swing and no stones unturned to make the coming fall dance of the Knights of Trinity a successful affair.
The night set aside for this event is Saturday evening, Oct. 17.
The dance will be held at the American Slovenian Auditorium, 263 Irving Ave., Brooklyn.	» ,
This will be the Knights' initial affair at the Dom since the new directors have taken hold, and from all indications a large crowd is expected.
Music will be furnished by Jerry's Starlight Orchestra under the direction of Jerry Ko-privsek, one of the Knights.
The price of admsision has been set at 40 cents, a price within everyone's reach.
Now that differences have straightened themselves out with the smooth and harmonizing way the Dom is being operated under the new deal, we can all expect fairer and better treatment at the Dom at all future affairs, so come on, all you dance and merriment lovers, and show the Knights and also the executives of the auditorium how much you appreciate their hard and successful work. Start off the fall season right
You represent an organization that's built on a solid financial and spiritual foundation.
Your work for the Union is work for yourself, for every member is a part owner, and has a voice in the management of the organization.
Your friends should be informed.
-o-
Your society should play a part in making your commu-
encouraged except the concep- nity a better place to live inl
Cleveland, O.—Interest is | gaining momentum for the i concert which will be given by the Maksimovich Brothers, under the auspices of the Jugo-1 slav University Club of Cleveland, on Wednesday, Sept. 23, i at 8:30 p. m. at the Slovenian National Home, St. Clair Ave. and E. 65th St. The club's portion of the proceeds will go toward the scholarship fund.
The four brothers are of Serbian extraction; students at the University of Belgrade, who under the leadership of Mr. Popovic have made concert tours through almost all the larger cities in Europe and have now come to the United States to do likewise. They are also known as the International Quartet, for they sing not only Jugoslav folk and classic songs but also sing in several other foreign languages. The boys have made few appearances at the International Circle of the Great Lakes Exposition.
You are all strongly urged to attend this concert, for by so doing you will not only treat yourself to a very lovely evening, but at the same time will help to put some deserving young man or woman through college by being donators toward the scholarship fund. This point alone is, and should be, enough to induce everyone to attend, for who knows, but maybe some day your children, or perhaps thei»- children will benefit through this fund. Is it not true that by giving the boys and girls an opportunity to better themselves by further education that we are laying down the foundation for better young men and women; young men and women who will be a pride to the American-Jugoslav people?
You'll not be sorry for keeping this date, but will remember it for the nice time you have enjoyed and for the good cause you have helped along. -o-
dance.
John P. Staudohar.
CALENDAR KSKJ LODGE EVENTS
Picnics, Anniversary Cel« brati on, Jubilee Events
Campaign Managers!
Quota societies and their manager« make the headlines and the first page.. — When will you make it?
SEPT. 13 Sheboygan, Wis.—25th anniversary celebration of St Cyril and Methodius Society No. 144.
SEPT. 20 Greater New York—Allied societies, picnic at Feldman's Park, Maspeth, L. I.
OCT. 3 West Allis, Wis.—Entertainment and dance, Mary Help of Christians Society, No. 165, in Labor Hall.
OCT. 10 • Girard, O.—Play and dance, St. Patrick's Society, No. 250
OCT. 15 Joliet, III.—Card party, St. Genevieve's Society, No. 108, Slovenia Hall.
OCT. 17 Brooklyn, N. Y.—Knights of Trinity, fall dance, Slovenian Auditorium, 263 Irving Ave. OCT. 18 New York, N. Y.—30th anniversary celebration of St. Ann's Society No. 105.
Lorain, O.—30th anniversary celebration of St. Cyril and Methodius Society No. 101.
OCT. 25 Joliet, III.—25th anniversary and blessing of the new flag of John the Baptist Society, No. 143.
Chicago, III.—Play and amateur program sponsored by Mary Help Society, No. 78.
OCT. 31 Pittsburgh, Pa.—Halowe'en party of St. Mary's Society, No. 50.
NOV. 7 Brooklyn, N. Y.—Entertainment and dance, St. Joseph's Society, No. 57, at Slovenian Auditorium.
commandments
for safe drivers
WISE UNLEARNING
The latest decalogue for the driver comes from Bishop George Craig Stewart of the Episcopal Church. The bishop's ten commandments of safe driving bring the old biblical moral law strictly up-to-date. Here is how he commdhds the driver of the automobile:
1.	Thou shalt keep "safety first" ever before thee.
2.	Thou shalt not make of thyself a dangerous nuisance, nor the likeness of anyone that grabbeth the road beside and road ahead and cutteth in and out of line. Thou shalt beware of such and slow up for him and look out for him, for he is a wild and zealous fellow visiting the inquity of his follies upon the children in school zones from generation to generation and showing off unto thousands of his betters who are trying to keep the commandments.
3.	Thou shalt not take the laws of the state in vain, for the cop and the judge will not hold him guiltless that taketh the laws in vain.
4.	Remember thy brakes and tires, and take ciurves slowly.
5.	Honor the red lights and the green lights, that thy days may be long in the land which the Lord thy God giveth thee.
6.	Thou shalt not kill.
7.	Thou shalt not stop abruptly.
8.	Thou shalt not steal—past a street car, loading and unloading.
9.	Thou shalt not flash big lights against thy neighbor.
10.	Thou shalt not shove it —thy neighbor's car, nor his fenders, nor his bumpers, nor his locks, nor his glass, nor anything that is thy neighbor's. -"—Public Safety.
The memory plays a significant role in the educative process. There are those who are not in agreement as to how prominent a part it should exercise, but none can doubt that its training is very important. Before we can reason about facts, a certain amount of data is required and the memory supplies these. While this consideration holds true also in the education of the moral man, we must recognize the limitations of a prodigious memory and so in the spiritual life we have the mortification of the memory as an important factor in the formation of character. The secret of this memorial self-denial consists in a studied effort at times to forget. While teachers aim generally at teaching you how to learn, it is within the scope of every effective teaching to show how to unlearn and how to be oblivious
SOCIAL ACTION
Excerpts Issued by N. C. W. C. Social Action Department, Washington, D. C.
STUDY CLUBS. "Certain methods of intellectual training have been tried and proved. One, the best, is the discussion method. A group meets together regularly and learns by reading and by discussing together an account of Catholic social teaching. They follow an outline. . . . There is a leader of the discussion. They talk the points over."
MEETING NOTICE
DEADLINE NOTICE
The regular Our Page dead, line is 8 a. m. Wda^. - ~
South Chicago, Ill.-^The regular monthly meeting of the St. Mary's Immaculate Conception Society, No. 80, will take place Sunday, Sept. 20, at 2 p, m., in St. George's Hall.
All members are urged to attend.
Louise Likovich, Sec'y. -o-
THE PARISH UNIT
PIUS XI'S "AMPLE SUFFICIENCY." The laborer's wages must be sufficient 'for the support of himself and his family'; 'to meet adequately ordinary domestic needs'; to enable him 'to bear the family burden with greater ease and security'; to free him from 'hand to mouth uncertainty'; 'to support life's changing fortunes'; to make 'some little provision for those who remain after him'; to 'acquire a certain moderate ownership.'"— The Message of the Encyclicals for America Today.
"Credit unions will not achieve the best of which they are capable in the United States until they are organized along parish lines as they are to such a great extent in Europe and Canada."—Purpose of Credit Union as Related to Unemployment (N. C. W. C., Washington, D. C.).
o-
A new KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means better KSKJ. A better KSKJ should be the aim of every member 1
A PROVED SUCCESS. "There is nothing new, strange or experimental about the parish credit union either in the United States or in Europe."— Parish Credit Unions.
CONTRIBUTORS
In submitting oontrtbuttoaa to Our Page, please oonatdsr the following:
1. Use one side of pep« only.
a. Manuscripts wilUsn in pencil will not be oonsldsred.
S. If possible typewrite material, using double-spacer.
4.	AH contributions mast be signed by author. Name win be withheld from pnMtoatlon by request.
5.	Material must be neetved by
Our Page not later than • a. m. Friday prior to Intended publication.
7. Address mmmunteatlons to Our Page, «117 St Clair Ave* Cleveland. Ohio.
REPORTERS
John Btrte John A Cankar Mary Daloat Roae C. Darn ale Sal* Baaiah Joaaph Krehnll Frances Erven Maria Grom FVaaeee Janaer
Joaeph J. Klan Mvard Kompara Milton Kara« Victoria Krai) PrutM Lobar
Rudy Lokar Valaatna Malaekar Vie Kalian Anthony Pika Miehaal Polntnik Frank Bihleh Jr. Alphonaa Sajorao John P. Staudohar Staph« Strong Franci* Snmie Petar Svecal Jb Mmry Traahoah Own Vvtta Mra. AaUjay Yapai Prank ZaBkar
Idi tor: Stanley P." Znpan
INSTEAD OF WAGES. "In 1929, fifteen billion dollars were saved, but only five of these fifteen billions were able to find a profitable place in new instruments of production. The other ten billion dollars were wasted in worthless securities and various other forms of speculation."—The Message of the Encyclicals for America.
betimes. In teaching we have
to consider the content and the question is logically asked what makes up the content of a blessed fcrgetfulness.
Experience is an interesting teacher and for those who are not endowed ^vith a great deal of wisdom, an expensive one. Among the things taught by experience, there are valuable lessons to be assimilated and there are some that must not be absorbed. This teacher is not always so easy to dismiss once found. In fact, the lore meted out by this pedagog often compulsory in so far as circumstances beyond our control sometimes force attendance at the schooling. A great boon in this educational process is the art of knowing how to forget. Then again all the courses are not compulsory, many being elective. In regard to those latter, the chief art consists in knowing how to avcid filling the memory with facts that serve no useful purpose. Some of this memory education will consist in selecting what is useful to retain and seme of it will have to be concerned about unlearning things foisted upon our attention. For-getfulness then becomes a valuable achievement that in this case at least would do credit to a learner of long experience.
Among the things we must learn to forget are the injuries we receive from others. This belongs to the pardoning power we can exercise perhaps oftener than we think. This is very necessary and the more proficient we become the better will be our condition for a favorable answer to the prayer "forgive us our trespasses as we forgive those who trespass against us." Coming to a more personal application, we must learn to forget to a certain extent our own failures, keeping mindful of that which caused the failure only to serve as an antidote against repetition. This must not be done in such a fashion as to hinder one from renewed effort due to lack of courage. Very important is the lesson of spiritual masters that we should learn to banish from the mind the remembrance of past sins after they have been confessed, except in a general way to keep us humbly mindful of our condition when future difficulties along similar lines might arise. In this connection, it is interesting to note that we even ask God to forget. A beautiful example of this is the prayer of Tobias: "And now, O Lord, think of me, and take not revenge on my sins, neither remember my offences" (Tob. 111,3). From all of this we can gather what a blessed thing it can be to know how and when to forget.
3tt JRmnriam
IN LOVINO TRIBUTE TO OUR DEAR SON AND BROTHER
Anton 3. 3Pall?
who passed away one year ago, September 17th, 1935.
We are sad within our memory,
Lonely are our hearts today. Por the one we loved so dearly, Has forever been called away!
We think of him in silence, No eye may see us weep; But many silent tears are shed When others are asleep.
Sheboygan, Wisconsin, September 15, 193«.