Največji slovenski dnevnik I v Združenih državah | VeUa za vse leto - . - $6.00 | g Za pol leta.....$3.00 r Za New York celo leto - $7.00 | H Za inozemstvo-čelo leto ,7.00 J GLAS NARODA v List slovenskih .delavcev v Ameriki. ^"The largest Slovenian I the United States. G Issued every day except Sundays p lil and legal Holidays. 1 75,000 Readers. - J TELEFON: CORTLANDT 2S76. Entered as Second Class Matt«, September 21, 1903, at the Port Office aj New York, N. Y.f under tbe Act cf Congress of March 3. 187i TELEFON: COBTLANDT 287«. No7l39~ ŠTEV139. _NEW YORK, FRIDAY, JUNE 1 3, 1924. — PETEK. 13. JUNIJA, li-?4. _VOLUME XXXII. — LETNIK XXXIL COOLIDGE KANDIDAT REPUBLIKANCEV Narodna republikanska konvencija v Clevelandu je imenovala Calvina Coolidge-a predsedniškim kandidatom republikanske stranke. — Za podpredsednika bo kandidiral general Dawes, ki je finančni izvedenec. — Proti kampanjski platformi so glasovali delegati iz Wisconsina. — Bivši čikaški župan izstopil iz republikanske stranke. Cleveland, Ohio, 12. junija. — Danes zvečer je bil na republikanski narodni konvenciji imenovan pod predsedniškim kandidatom general Dawes, ki je znan finančni iz-denec. Popoldne je 1 > i 1 imenovan predsednik Cool i dge predsedniškim kandidatom. Proti njegovi nominaciji je glasovalo 26 delegatov iz Wisconsina in (i delegatov iz Delaware. Wisconsinci so bili tudi odločno proti kampanjski platformi, ki j<* bila pa kljub njegovemu protestu sprejeta. Bivši čikaški župan W. H. Thompson je izstopil iz republikanske stranke. Neka prejšnja brzojavka se je glasila: — Washington, D. C., 12. junija. — Predsednik Coolidge vztraja še vedno pri svoji prvotni politiki, da se ne bo vmešaval v izbiro kandidata za mesto podpredsednika. Neko poročilo iz Clevelanda, katero je ugotavljalo, da bodo voditelji stranke najbrž naprosili predsednika, naj da izraza svojemu mnenju glede podpredsedniške nominacije, je imelo za posledico ugotovilo iz Bele hiše, da ni dobil predsednik nobene take prošnje in da je njegovo prvotno stališče glede tega vprašanja lieizpremenjeno. "Kar se tiče poziva na predsednika, naj namigne, koga bi imel rajše," je rekel neki prijatelj predsednika. < V pa bi izpremenil svoje stališče ter dal izraza svojemu osebnemu mnenju glede tega, bi moral prevzeti tudi vso odgovornost za izločen je drugih kandidatov od strani konvencije. Predsednik je prepričan, da je konvencija v polni meri usposobljena nominirati kandidata za mesto pod pre(lse< 1 ni ka. Tajnik Hoover je po konferenci s predsednikom odločno ponovil svoje prejšne izjave, da ni kandidat za podpredsedniško mesto. Rekel je, da ni dal nikomur pooblastila, naj predlaga njegovo ime in da nima nobenega namena postati kandidat. Na vprašanje, če je čul o gibanjih v Clevelandu v njegov prid, je odvrnil, da mu je to znano ter liadlajeval s povdarkom. •'Hočem izjaviti prav tukaj, da se ni moje stališče iz-premenilo niti za en las," Na vprašanje, če bi sprejel v slučaju, da 1»i l»il nomi-niran, je odvrnil: —"Stavi jate mi isto vprašanje kot ste ga stavili senatorju Borahu. Odgovoril bom kot j«* storil senator Borah. Ni mi bila ponudena. Pomišljal hi se odkloniti nekaj, kar mi ni bilo ponudeno." VPLIV AMERIŠKIH - : ČRNCEV JAKO RASTE Ameriški črnci rapidno napredujejo na vseh poljih. — Priseljevanje iz južnih držav proti severu. — Političen vpliv v južnih državah. Washington, D. ('., 12. junija. Predsednik Coolidge je dal izraza svojemu zaupanju v bodočnost ameriškega ernca ter navedel tudi dejstva, na katerih temelji to zaupanje. Napredek ern-eev iz^a emancipacije v literaturi ' in višji vzgoji, v pridobivanju lastnine, v razvoju vodstva lastne lcrvi je ob L 20,000 črncev, iz Missfcippija [ 82.000 in tako dalje. V severnih državah je opaziti posledice tega seljenja na sever v statistikah velikih industrijalnih - mest. Glavni vzrok preseljevanja črncev na sever je lahko ugotoviti, j Bile so visoke plače v vojnem ča-su, ki so privabile južne črnce v velika in majhna severna indu-strialna mesta. Delo črncev je stopilo na mesto dela belih v je-| klarski in železni industriji, v J veleklavnicah in drugih industrijah. Vojna je prekinila vsako pri-? seljevanje iz Evrope. Naša nova t priseljeniška politika pa je uveljavila za nedoločen čas to sta-^ nje. Inžinirji izjavljajo, da bo j treba izumiti nove stroje, ki bodo stopili na mesto navadnega ročnega dela. Južni črnec pa bo lirez dvoma na mestu, ko bo treba izpolniti vrzel, katere je po-^ vzročila priseljeniška politika. a Oe bi bil Booker Washington [- danes že živ, bi se ne veselil po. i, sebno tega preseljevanja črncev proti severu. Pomenja namreč, da i- hoče črnec zamenjati vlogo neodvisnega poljedelca z vlogo indu-a strijalnega delavca, odvisnega od >, plače ter nestalnega delavskega r. trga. Neposredno finančno izbolj-t* šanje je sicer mogoče, vendar pa z pomenja to izgubo stalnega eko-a nomskega statusa ter družabne umerjenosti in napredka. T Tudi bi ne bil vesel novih raz-^ mer, ki so se pojavile vspričo preseljevanja črncev v severna Ln-dustrijalna mesta. i- * Podcenjevati tudi ne smemo po-f, litiČnega vpliva tega preseljeva-sr. nja na sever. Politični vpliv črn-j- cev, ki je nevtraliziran v južnih a državah, postaja vedno močnejši " severno od Mason ki Dixon črte. MORILCA MLADEGA FRANKS-A STA MIRNA Izjavila sta, da nista kriva. — Proces proti obema, se bo pričel dne 4. avgusta. — Obrambi se je posrečijo dobiti odlog za pričetek procesa. Chicago, 111., 12. junija. — Nathan Leopold mlajši iti njegov prijatelj, Richard Leeb sta izjavila, da nista kriva obdolžbe, da M a odvedla in umorila štirinajst let starejra Roberta Franksa. ko sta bila včeraj predstavljena sodniku i'averly-ju v kriminalnem sodišču. Sodnik Caverly je nato določil dan 4. avgusta tekočega le4a kot datum, ko se bo pričela obravnava proti obema morilcema in dan 2. julija kot datum, ko se bo sprejelo predloge za potla-četije kazenskega postopanja ali katerekoli druge predloge. Oba mladiča sta bila mirna in povsem ležerna, ko so ju povedli skozi gosto množico radovednih gledalcev, ki so se prerivali po hodnikih in po sodni dvorani. Ko »e jima je prečitaJo obtožbe ter ju je uradnik Scherer vprašal, če hočeta kaj izjaviti, sta oba odgovorila z močnim glasom: — Not guilty, sir. Oba mladiča sta stopila odločno k odru sodnika v spremstvu svojih zagovornikov. Tem nasproti je stal državni pravdnik Crowe s svojimi pomočniki. Sodišče je ugodilo predlogu državnega pravdnika, naj se zasliši oba ločeno. iScherer je stavil vprašanje naj-prvo Leopoldu. Skrbno je poslušal. ko uradnik «"it;il (»be obtožbi radi od veden ja v namenu, da se izsili odkupnino ter radi umora ter. odgovoril na vsaka stavljeno vprašanje brez obotavljanja. Isto postopanje je bilo izvedeno tudi z Loebom. i Nato je stavil državni pravdnik ' predlog, naj se prične proces pro-1 ti obema dne 15. julija, prvi po postavi mogoči datum. Temu pa je ugovarjal zagovornik z izjavo, da nima obramba dosti časa za priprave, nakar je sodnik določil dan 4. avgusta za pričetek obravnave. Takoj nato je bilo sodišče raz-puŠčeno. Pazniki so pričeli potiskati ljudj na stran ter odšli s svojima varovancema iz šestega nadstropja navzdol v tretje, odkoder so odšli preko "mostu vzdihov" v okrajno jetnišnico. Vsi navzoči so skušali videti obtožena. Konečno je pričela ljudska množica odhajati ven na cesto, osvetljeno od solnčnih žarkov. 1 Ostal je le še Jakob Franks, oč* 1 umorjenega dečka. Njegov obraz ' je bil miren in izgledal je, kot da ' ga cela stvar ne zanima dosti. — Mislim, da je sodnik Caverly i zelo, zelo pravičen, — je rekel. — Lahko si mislim, da sta morilca ■ želela priti pred njega. Če bi pro-i sila za kakega drugega sodnika, - bi bila zadeva najbrž izročena ka-' kemu okrajnemu sodišču in fa*- merji so odločni pristaši postav. - V splošnem sem uverjen, da bo-t sta morMca v Chicagu deležna , dosti milejšega postopanja. 12 LETNI FANT SE JE ! OBESIL PRI IGRIj Otroka sta ponovila prizor, ki sta ga videla v kino-gledišču. Napravila sta vislice, in starejši se je obesil. Philadelphia, Pa., 12. junija. —= Dvanajst let stari Harold Allen. sin zakonskih Allen z zapadne -Mi. : ceste, se je zadušil, ko se je igral obešanje. Harold in njegov šest let stari brat John sta odšla po stopnjicah navzgor v tretje nadstropje, po! povratku iz kino-gledišča. Sta rej- | ši deček je predlagal, naj napra- 1 vita vlsliee kot sla .jih videla v gledišču. Harold je jipiskal vrv ter pa j lice metel j. Medtem, ko je gledal' .i šest let .stari John z občudovanjem j na te priprave, je vzel starejši brat majhen stolček, ne vee koT.' en čevelj visok ter «ra postavil na pra». Harold je pritrdil vrv na palico, splezal na stol. pritrdil pali-j co preko oboda vrat ter vtaknil glavo v zanjko. V istem Irenur-' . i ku pa je pozvonil zvonec in John 1 je pohitel po stopnjicah navzdoi; v domnevi, da mu bo brat sledil, j Domneva se. da je izgubil sta-i rejši deček ravnotežje, ko se jt-. skušal rešiti zanjke. da lahko str.-, pi s stola ter se pridruži ostalim v pritličju. John ga ni čul pasti ali zakričati. Odšel po stopnjicah navzdol ter pozdravil mater, ki ■je bila v drugem nadstropju. Obed ni bil še popolnoma pripravljen. in družina je čakala Ila-rolda. Ker ga pa ni bilo. je poslala mati John navzgor, da ga pokliče. John je našel svojega brat visečega nr. vislicah .že napol zadu-j šenega. Zrl je nanj presenečen j nekaj časa in medtem se je brat zadušil. PREMOŽENJE HARRYJA THAWA. ' • ___ Philadelphia, Pa., 12. junija. — Premoženje park rat zdravega in . parkrat ponorelega milijonarja . Thaw a znaša poldrugi milijon do-. larjev. Vsako leto ima C0.000 d<»-i larjev dohodkov. Nekaj tetga de-i narja mu n^se očetova dedeščina, . nekaj pa Thaw Coke Trust Co. (JAPONSKI PROTESTI ! | PROTI AMERIKI1 - ( V New Yorku se jc vršilo velika 3 japonsko zborovanje, na kate- < rem je bila sprejeta resolucija, ^ ki odločno obsoja sklep ameriškega kongresa. __v Washington, 1). C.. 12. junija. 1 i Wko poro.-ilo ameriškega posla* "ništva v Tokio je Informiralo dr- * I žavni department, da je bil stvor-j»-;i ijaV.m-t barona Kato, obstoječ iz zastopnikov treh stranic, j Newyorski -laponei. zbrani v Nippon klubu na zapadni ce-jsti, so sprejeli resolucijo, v ka- . Jteri obsojajo akcijo kongresa, ki I je izključil Japonce od nadaljne- ! j ga priseljevanja v Združene dr- , I zave. Obenem pa je zborovanj« j tudi ob:-.4iJilo akeiio. ki so razbili i i j | amer:AIii ples v Tokio. | — Odkritosrčno obžalujemo. — i izjavlja resolucija. — metodo, i sprejeto, od ;i!W'rišk''LM kongresa. ' ko j<- razveljavil "dogovor med gcntleinani" s tem, da je stavil II v priseljeniško predlogo klavzulo, ; ki določa izključitev Japoncev. i j To je pioti duhu \variliki ob-1 I iskal Ameriko in sicer v zvezi s 1 težavnim položajem, ki je nastal radi proti-japonskili nemirov le-~ t ta 1907. 11 Kot podmini.ster za zunanje za^ ideve in leta 1916 in 1917 kot minister je prišel večkrat v stik z j ameriškimi državniki. V svojih i j objavljenih izjavah glede odnoša-f i jev med Japr>nsko in Združenimi dežavami se je vedno posluževal *«ptimističnega. tona. LASKI SOCUAUSTIČNI POSLANEC JE IZGINIL. Rim, Italija, 13. junija. — Soil eijalistični poslanec ^Iatteoti je ^ neznanokam izginil. Vsa prizade-- vanja policijskih oblasti, da bi ga i- našli so ostala brezuspešna. Njegova žena je rekla, da yz l, imel pri sebi vsepolno dokumentov, ko je odšel z doma. DENARNA IZPLAČILA JV JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene ale£e5«: JUGOSLAVIJA: 10G0 Din. = $13.00 2000 Din. = $25.80 5000 Din. = $64.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tisoč dinarjev rafnna— posebej U centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izpiatnje "Poštni čekovni aval", ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 Kr .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 _ 500 lir.......... $23.50 1000 lir..........$46.00 Pri naročilih, ki znašajo manj kot 2M Ur računamo posebej po IS centov ta poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuje Jadranska Banka v Trst«. Opatiji in Zadrti. Za poMlJatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVATISOfl IjIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Uram sedaj ni stalna, menja Be večkrat ta ^prt-< čaknvano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne cene vnaprej, računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJAT VE PO BRZO.T A VNEM PISMTJ IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TF.R RAČUNAMO ZA STROŠKE #1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas ▼ tem listo. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Postal Money Order ail pa New York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BANK 12 Cortlandt Street, Hew York, H. T. Tel. Cortlandt 44HT. Glavno zastopstvo Tsifiisk« KITAJSKA TRGOVSKA BANKA ZAPRTA. Šanghaj, Kitajska, 12. junija. Danes je zaprla Chinese Mt-r- chants Bank svoja vrata. To se je zgodilo ]>o naročilu glavne pisarne v Hoo&kongu. Banka je hila kapitaJizirana s 4^>.0()0.000. Ko bodo dospeli v Xew York de mokratski delegati na narodno konvencijo, jih bo pozdravil posebni žer.ski odbor, sestojee iz uglednih Newyoreank. Z leve na desno sta (sedeči): žena newyorskega župana Hvlana in žena easoplsnega kralja Ran-dolpfa Hearsta; zadaj stoje: 3Irs. Xelsoy JI. Henry, ^Irs. Adolf Liindenburg IVIrs. Oliver llarriman. ŽENSKI ODBOR, KI BO POZDRAVIL DELEGATE IZBOR MILLERANDOVEGA NASLEDNIKA Trinajsti francoski parlament bo izvolil trinajstega predsednika francoske republike. — Izvoljen bo danes v petek, dne 13. junija. — Vse kaže, da bo nasledil Painleve Milleranda. — Cerimonije volitve so izvan-redno priproste. — Volitev bo vodil predsednik senata Doumergue. > Pariz, Fraiirija, junija. — Predsednik Milleraiul. ki je bil poražen v obeh zbornicah parlamenta, je v«\*raj odstopil, kot. je obljubil, da bo storil. Sledil mu bo Paul Painleve, predsednik poslanske zbornice ali pa iJastou Doumergue, predsednik senata. Radikalna skupina v poslanski] zbornici in senatu, ki je izsilila resignacijo predsednika, bo danes izbrala svojega kandidata in narodna skupščina, sestojema iz obeh zbornic, bo v petek izvolila predsednika. V petek je trinajstega, in parlament, ki bo izvršil volitev, je trinajsti v zgodovini republike in izvoljen bo tri-li jas t i predsednik. Vsletl tega so hoteli praznoverni, naj se vrše volitev danes, da se ugodi splošno razširjenemu praznoverju. Zbornica, kateri je bila predložena ta stvar ne neformalen način, pa ni hotela razpravljati o tem ter jemati vpoštev praznoverij. Poleg formalne resignacije je izdal Millerand odprto pismo na deželo, v katerem trdi, da je bila njegova prisiljena akcija neustavna. Sklenil je osvetiti se ter pričakuje, da bo zopet v zbornici v teku par mesecev, s pomočjo posebnih volitev. V zbornici bo vodil opozicijo proti vladi Edvarda Herriota, ki bo stvorjena v soboto ali nedeljo. Herriot se hoče takoj lotiti dela ter namerava v ponedeljek predložiti poslanski zbornici svoj program. Pariz, Francija, 12. junija. — M. Painleve, o katerem se domneva sedaj, da je edini priznani kandidat za mesto predsednika, in da bo najbrž njega izvolila koalicija levice, ki se bo sestala danes, bo moral računati z opozicijo številnih senator jev in tudi nekaterih članov poslanske I zbornice, ki so se izjavili za Doumergue-a. * Voditelji levičje koalicije bodo skušali zadušiti kandidaturo Doumergue-a s pozivom na strankarsko discipli-' no in s tem, da bodo poklicali na posvetovanje le one poslance in senatorje, ki so glasovali za odstranjenje Mille-' randa. Na ta način organizirani kavkus bi obsegal 340 po-slaneevin skupnega števila 580. ('e bi se vsi odzvali pova-. bilom, bi ostalo še 240 poslancev ter 71 senatorjev. Voditelji koalicije so vsled tega prepričani, da bo " Painleve nominiran v kavkusu in da bo izvoljen pri prvem glasovanju. (Jlasovanje je tajno, a strankarska disciplina je man j uspešna. Nekateri poltični proroki izjavljajo, da dela Dougmergue-a njegova priljubljenost nevarnim nasprotnikom, neglede na sklep levičje večine. Volitev predsednika se bo vršila v petek popoldne, na i tančno ob dveh, stari poslanski zbornici, zgrajeni izrecno - za parlament »love republike leta 187o, na dvorišču gradu - Versailles, kjer so se sestajali poslanci od leta 187"* do - 1870. f To bo izvanredno priprosta cerimonija. kaferi bo predsedoval predsednik senata, Doumergue. Sejo bo dvoril z objavo, kaj je namen tega sestanka. Glasovanje bo v alfa-betičnem redu ter se bo pričelo s črko, določeno z žrebom. •GLAS NARODA" JMW MKV| ari PukilabM to tak ninn M bfHmtail _ WAW i>1—___i«WlW< TlIliTl Mm« •* mrn*mm «• H» C*ry»rttoW ari AMnnn «* Altu •ff1««**l M CartlaiHt Mu* iwugh if Manhattan. Vm _ ■•LAS NARODA« (ValM — «N P—»■)_______________ _Imiii Ifcgy Pay txwpt Sunday« and ■•»Kay._ :- I« iM M MU M M Amsrttta Za New Yor* aa late HH « " K to MMii ja K-M Za pM lata ..»o......... mn u J" ■a Mi laia aa . .---HUM Za Inesamatva Ha aBa MM ■ I« SMM lata •■»■■^nnaiintii« ti .M i Za »ol lata ....................j __—fcaart»Mow Vaarty --.-- A—wiaw*._ »M^ Kara^a^ lafcaja v—hI <«» Ixvxafnil nadajl la pratifc—. _ ^yift ar«M podplaa ta aabanoatl aa na prlobdujajo. Donar aaj aa Na«*vtfl W M-g || Hamay Oilir M minamM kraja ■aroenikav, ftaMM. M tf «a» tadl »raftmja MHallHa nwf"*"1, Mltraja najd— aaaiarmm._ »««LAt NARODA" _ & RHM 0orav«h tf fanhatttan, MM Mh K Ri Talaal>an»» Cwtlandt SSTS___ PRAZNO PREDSEDNIŠKO MESTO V kratki pušk.niči predsedniku senata in posla-iske zboi iii«*<* je |«r spraviUi na jrorko go^podar-i;o uničenega Frm.eel jaa. Vlomi in tatvine. Neznani vlomilci so poskusili 1 svojr. srečo v skladišču špedicij->kc tvrdke Ranzhigcr poleg gliv-! nega kolodvora v Ljubljani. 1'bili! c4ii)c zadaj v skladišču, izrezali1 močno omrežje hi pobrali iz kupa j P"!cg okna s kavcljei na drogu 14! >av:tl'"v žeii>ke'ja manufakturnc-■j;t olaga, lasi: raznih trgovcev, v vicdnosli 27.000 Din. Za predrz-l.imi vlomile a ni nikakega sledu. 1*1-azue vreče je ukradel i>«i.st.-st-:.;ku -Jakobu Dergiinu ;z Staiiiša no1-:i človeK, katerega je Derglin poprosil, naj pazi na konje toliko e:glinu vreče. l'ra z verižico je bil t ukradena tobačni delavki Mariji Dobrlet, ki stanuje v Šiški. Tat se je pripla-l /M do nezaprte omare v stanovanje in jo oškodoval za 250 Din. j j Velika toča pri Maribora. 1 Sv. Kri./ nad Mariborom in okolico je zadeU huda vremenska katastrofa. ki je pokončala skoro \:ku'>ihr drevje. Nastala je nenadna nevihta in vsul se je dež kakor iz škafa, vmes pa toča, ki je bila deloma velika kakor kurja i lica v premeru 4 do 5 centimetr. sUeda je zelo velika in so Sveto-križani ob ves letošnji -pridelek. f Vinko Majaič. V čet 1 tek 20. maja popoMne jc preminul v Kranju Širom domovine in tndi izven mej znani vele-industrijalec Vinko Majdie, ne-dv ormio ima najmarkantnejsih 0-1 s«>bnoati v slovenskih gospodar-krogili. Neprecenljive 96 zasluge, kd » jih je pridobil za raz- voj narodnega gospodarstva v Slcveniji. Zla.sti .slovenska industrija je izgubila z njim svojega prvega !< prezentanta, Kranj p i t nega svojih nado s\i>j» smrti. Grozna nesreča na šolskem teletu. Kak iy poročajo iz Sevnice, je tamkajšnje učiteljstvo 'priredilo n.Mjnisk: izlet za ^ .!ske r.'Voke na •Iia.ško guro pri lilanci, kjer se j nahaja znana romarska cerkev. J Urez vednosti svojih uc:t«*ljev j'* nel>ol'.ko ilečkr»v --plezalo v zvo-i«i!:, dva pa sta se vs*»dla pok-er v.vor.ika in gledala p.ičetje svojih If varišev. Nenadmna se je z line odkrušil kameniti i:kvir, ki je pa-l de! na spodaj sedeča dečka s t .»ko •silo, da je enemu zctrubilo lobanjo i iii je r.ble/al na me. ummil nekdaj :. Ijaka in njegovo ter jima j u«»rabil lUHMM) Din. Bil pa j.- p.«-j s -111 :«neeii na dosmrtno ,jt*i-. i nt <> l ica denuiieiral li:li<"a. In ta je i/ o^vete v kaznilnici zaklal K-t-:•!•■<) ter sku.vd umoiiti tudi ia zdravnika. Te dni je KI |>i!;«'- obsr.jt-n v smrt na veša-ilh. Star je L'8 lei in poklicu pekarski pomočnik. Kož ubil ženo. V r])ct usla in Vulovič se je nad tem l-.iko razji-zil :Ia jc (alhitel za njo. I)o-l ;i'.I ju je na koncu sola njenih roditelji v In jo tol-ko čas?! pretepal da je obležala mrtva. Nato se je javil orožnikom. Družinska tragedija V iianatskem selu Oi.lv.aci se je odigrala te dni krvava rod b in s!-: a j žaloigra. Posestn.k Stefan ("Jei«-| l«-r je ž,ivc! v vednem i»repiru s v'vr jim 1:«m- s.- jc sl.'ilnji jji-oti nj- -irt'Vi volji i-i-n č:I z neko sirom.»š-n»> div-jk». Prepiri v hiši s«, bili na dnevnem :>-da lliie 1 {. maja zv.čtr j* stari 'lo-lster nenadoma ! l)rez v -a!.e.r;! , v * da napadel svu-jju >n.ih'». Stn je medt« m jirlhitel I v ladiinj'. In med obema je na si a -j la li. ri»a lla Življenje in MUit. j s'1 ar: 'Je *■.'••! j.* tn.tegn.l Vt lik ku- i)iin|.-jki in./, in prerezal Josipu vrat. Sin I. I takoj mrtev, -tari 'ie:sl»T pa je bil aretiran. Tuicvi so ukradli umrlo dekle. neki vasi pri ^abotic": je neki S4-1 jak pred d:!e\i Id.al prašiče. Pri |c; j •;•';! i k i je prirctl l i j-». h kater: ji povabil j j i ijatelje in znan--c. Kavno ko je bila zabava na vi-šk i. je umrki domača hčerka. Ali kmetu ni tolikn prestrašila smrt hčerke, kakor p:» bojazen, da b > prekinjena zabava. Odločil se je zato da nesrečo zatriji prcil gosji. Km je vevela flružba jedla pila ter pr« pevala in plesala t»1 > zvokih ei-ganske godbe, je skril kmet trnp-hčerke v veliko kad ill je jjokial plahto. Zjutraj, ko si> gosti <>d-šii, je oče In.jtel truplo h'-erlre vzeti iz kadi in je imložiti na mrtvaški oder. \a svoje veliko prcsenc-je je zap i/.il, da ni bilo kadi Vič v lu^i. V noči so neznani tatovi ukradli kad. misleč, da je v kad i nasoljena svinjetina. Kmet je vso zadevo prijavil orožirštvu, ! 1:1 pa dosetlaj še ni moglo dognati j tat« ve. ki so mesio nasoljene svi-n.ietine • dnesli truplo dekleta. Novice iz Slovenije. POMNITE Ena izmed največjih prednosti* uporabe Bordenovega Evapori-ranega Mleka je, da ga lahko kupiti v količini in ga imate, kadarkoli ga rabite. V zaprtih konvah se ne bo skisalo pa naj bo vreme tako ali tako. Če hočete vedeti, kako kuhati z Borde-novim Evaporiranim Mlekom, nam pošljite ta oglas s svojim imenom in naslovom. No. 1. THE BORDEN COMPANY aoanu inn new youk ^APORATEf MILK Ol.A^ NARODA 13 jr>:i.T\ 1Q24 _ ilttgcHluutUiiRka KatoL SeSnxrts Ustanovljena L 1898 ^CailZ^Or ink or port rana i. GLAVNI URAD v ELY, MINN. OUvnl odborniki i rreeednlk: RUDOLF PKRDAN. »u m. 1U st, C2*mIm4. (X Podpi edseUnik: LoUlS BALANT, l&us E. 32iiil St., Lurain, O. YajnlJt: JoaKPli 1'ISHL.F.K. Kij, Mina. BUsaJnlk: LUUI9 CHAMPA, Box Ml, Ely. Mina. ^iM—jittt' »tlzplačanlh uortnla: JOHN MOVXJLK. US — IW Stft Wtaia. Mlmm. VrMvnl Mrmlki B», BOB. T. Q»*m, KM AmiImb Utaxm But SUM., tU Wk M mtli At«., pltubwrffh, Pft. Nituril itttri 1KTOR K3BASNTK. Boom Ml B«k«v*U lMg^ fOL «U»M U| Mm Straeta, PttUburfh. Fa. MOEOl MLADIC, U14 W. It StrM«, CklttfO, DL VKiNK »JEJLUBSC. Oil WuUnctoa StrMt. Dut«, ML PcMtnl UK>KAJED HJIBODNTE. BOB «••, MTy. BOBS. QKIGOR J. PORENTA, S10 Stevenaoa Bid«., PvymUvy, Silt VAAKK KOKJCH, »17 St Clair At«.. C1«t«UmS, ft. Zlrulivilnl Mbiri TALINTTN PTItC, TM ZX>BAob Rd.. N. M.. CIITtfUl, PAULINE ERMENC, US Park Str.. MUwauk««. Wla JO01P BTGRLB, 404 F!. Men Avenue. Pueblo, Col*. AKVON CKLAAC. SM Market Street, Wuk^u. OL »« Jadnotlbo Krade« flaall«: MQiaa Wtm»\ ■ . Tm 0trnr* UkaJoC« m uradnih iad«T kakor tadl imrai »oSKlam maj M pošiljajo M tajnika. V»t prltotb« naj aa po«UJa m Mdclka porotnega odbora. ProSnJ* ma sprejem aorlk UaaoT la »fn •»rlCeTala naj m poftUJa. na. vrho»nei» adraTnlkm. Jvcorioranaka KatollSka Jed nota a« pri poroda ma Jncoalo-raao« sa «Mlen pri atop. "C d or Cell poa tit ti član te orga.nlM.clJe, naj aa eg Lasi tajnik* Mlinjeffa druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drultev ae p« obralM na gL tajnika. Novo drufitvo se la.hko valanovl a t i lani all WiniMyi Iz Jugoslavije, Zagonetno, toda resnično. Pet doživljajev. Pise Michael Crowley, policijski načelnik iz Bostona. * Moj najbolj zanimivi slnčaj. p V Sommervjlle je živela 3eta- < lfKJ.'l družina po imenu .Jordan, ki(' si je pridobila v teku časa slo-,' vts »kroničnih prepiri j i vee v. So- J setlje so se večkrat pritožili pri 1 policistih, ki so patrulirali tam na-j okrog ter izjavljali, da jim povzro-( »"■a ta družina številne noči brez( spanea. Več kot enkrat so oblasti posvarile zakonska in oba sta ob-j ljubila, da bosta mirna. Dne 3. septembra leta 1908 je dobila policija od sosedov obvestilo da so prepričani, da mora biti narobe na domu Jordanovih, na številki 502 Med fort Street. Ker sem bil prideljen temu slučaju, sem obiskal stanovanje, kjer sem našel takoj dosti dokazov izvršenega zločina. Vsepovsod je bilo o-j paziti madeže krvi in vse je bilo j preobrnjeno. Prišel sem povsem, naravno do sklepa, da je bil izvršen umor in takoj sem uvedel potrebno preiskavo. Zasledi sem konečno, po preteku par dni, Chester S. Jordana Vj nekem boarding-housu na Hancock Street v Bostonu. Rekel je,' da ni zakrivil ničesar zlega, a ko sem preiskal njegovo sobo, sem našel v velikem kovčegu razkosano truplo njegove žene, Honorije Jordan. j Aretiral sem ga seveda na mestu in oblasti so ga stavile pod obtožbo radi umora po prvem redu. V policijskem glavnem stanu je iz-' javil, da je bila smrt žene povsem slučajen dogodek in da je sklenil iznehiti se njenega trupla, ker se je bal posledic. Povest, katero je navedel, je bila polna nedostatkov in vrzeli, a bila je tako skrbno spletena, da bi se mu najbrž posrečilo izogniti se kazni, če bi policija ne dobila pomoči v osebi dr. (ieorge Magratha. zdravniškega preiskovalca. Povest Jordana se je glasila, da je dospel onega večera pozno domov in da ga je žena ostro vprašala, kje se je tako dolgo časa zamudil. Pričel se je prepirati žnjo, a ona je drezala še naprej in v napadu jeze jo je udaril po glavi, j Ona se baje umaknila, izgubila pri tem ravnotežje ter padla pri tern po stopnjicah navzdol. Ta padec je baje povzročil njeno smrt. To je bila povsem logično zamišljena povest, ki je pozneje povzročala po-lieiji dosti zadrege in zmešnjav. , Vrnil sem se v stanovanje na M cd ford Street ter našel tam li-kalnik, ki je bil pokrit s krvjo in lasmi. Poklical sem dr. Magratha in skupno žnjim sem natančno pre-' iskal stanovanje. Bil sem tudi navzoč, ko je bila izvršena avtopsija. , Ko je prišla zadeva pred sodišče je bil Jordan obdolžen umora po prvem redu. Več dni je izgledalo, kot da ne bo jetnik spoznan krivim. Dr. Magrath je bil poklican,» naj nastopi kot priča. Neki odvetniki, eden najbolj odličnih v Združenih državah, ga je izpostavi mučnemu križnemu zaslišanju. Zdravnik pa je tekom celega zaslišanja ohranil samozavest ter predložir v dokaz svojih trditev črepinjo in jezik umorjene, da dokaže preko vsakega dvoma, da je bila ženska umorjena s tremi u-darei z likalnikom in da jo je morilec nato se zadavil, ker je še vedno kazala znake življenja. Po-J rota je odšla na posvetovanje ter) se kmalu nato vrnila s pravore-kom, da je obtoženi kriv umora po prvem redu. j Ta slučaj je povzročil veliko sen-| zaeijo in Jordan se je odločno boril proti pravoreku. Večkrat je dobil odlog od governerja države in šele štiri leta pozneje, dne 24. septem- -bra leta 1S12, je plačal v električnem stolu za svoj zločin. Moj najbolj nevarni slnčaj. Izkušnje kažejo, da ni najbolj : cbupni oni, ki izvrši najbolj resne J zločine in ki je najbolj nevaren, ( kar je razvidno iz naslednjega slu- i čaja: ] Bil sem navaden policist ob o-.i jnem času ter patruliral po svojejn okraju, ko sem zapazil velikega črnca, ki se je ustavil pred pro-'dajalno sadja, vzel par jabolk ter 'odšel, ne da bi plačal. Stopil sem k njemu ter ga opumnil. da je naj-jbrž pozabil plačati. Takoj me je nahrulil in blesk v njegovih očeh 'mi je kazal, da išče doživljajev 'take ali take vrste. Vsled tega sem ^instinktivno čutil, da moram biti previden. Obrnil se je proti meni ter me vprašal, kaj da hočem in povedal sem mu. da ga bom aretiral, če ne bo plačal jabolk, katera je vzel. Kakorhitro sem rekel to, je posegel v svoj hlačni žep ter potegnil iz njega .38 kaliberski revolver. IV trenutku sem se sklonil ter ga (prijel za roko. Pričela sva se o jbupno boriti za posest revolverja, j Črnec je očividno sklenil streljati in jaz sem se boril z vsemi mo^nri, ki sem jih imel na razpolago, da I mu preprečim to nakano. Kone-. čno, po naporih, ki so se mi zdeli . cela večnost, se mi je posrečilo .'zaviti njegovo roko tako. da je 'bil revolver namer jen na njegov , lastni trebuh kajti v slučaju, da . bi pritisnil na petelina, bi zadel , samega sebe. Celih deset minut i sva se inikastila-sem in tja in ves j ta čas sem imel v mislih le eno t stvar. — kako ohraniti revolver . v poziciji, ki bi mogla škodovati r le njemu samemu. .1 Človek pogosto ne ve. k;iko mo-t čan je. kadar pritisne sila in te-I kom borbe se mi je posrečilo po-„ seči v žep ter izvleči iz njih okove, , v katere sem ga takoj vklenil. Nn-. to je bila lahka stvar razorožiti ) ga ter aretirati. .1 Na policijski postaji je prišlo r.a . dan, da je bil ta črnec kočijaž ne-i kega uglednega zdravnika v BosL-. onn in vsled velikega upliva. katerega so izvedli njegovi znanci. x bila opuščena kazenska obtoS-_ ba proti njemu. Spoznan je bil le . krivim motenja javnega miru in _ plačati je moral globo v znesku stotih dolarjev. 'j "Moj najbolj hudomušni slučaj. j! V senci policijskega glavnega i stana, in direktno nasproti začas-, «ega zapora se je nahajala znana , igralnica, ki se je znala dolgo časa izogniti vsem poskusom policije,da jo zalotijo pri kršenju pristave. Nikdar nam ni bilo mogoč? L dobiti potrebnih dokazov, kajti čuječi stražniki so posvarili igral-( ce, kadarkoli se je približala kaka L sumljva oseba. . I Več kot enkrat smo prišli v po-slop je ter našli le miren dom, kjer je sedelo naokrog par moŽkih. ki . .so bili zatopljeni v politične pogo-, vore. Nikjer ni bilo nikakih igral-> nib miz ali priprav za igro, nikjer nobenega dokaza nepostavnih stav (in hiša je izgledala popolnoma ■mirna. Kljub temu pa nam ie bilo znano, da je tam nekaj napačno. Kot člana policijskega oddelka, ko.iega posebna naloga je nadzo-j revati igralnice, me jje jezilo, ko sem slišal ljudi govoriti, da ni po-tlieija zmožna dobiti dokazov prot; notoričnim igralcem, ki uganjajo svoj nečedni^ posel direktno pred nosom policije. Skrival sem se za-rekel. da jih bom zasledil, tudi če J bi porabil v ta namen celo svoje jostalo življenje. ! j Vprizorili smo več pogonov, a v vsakem slučaju smo bili prisiljeni oditi praznih roTt, ter javiti. !da nam ni bilo mogoče dobiti ni-' kakih dokazov. V policijskem glav( nem stanu so se nam pričeli sme-! jati. Številni moji tovariši so me' vpraševali, kedaj nameravam vpril zoriti prihodnji "pogon" na dotie-no hišo. iKer sem ust rajal pr*i tvojem ji sklepu, se nisem brigal za norčije ter postal še bolj odločen kot sem 1 bil preje. < V onem času sem bil precej ner- i ! vozen, kajti vdeel sem, da bi ne J mogel še nadalje prenašati zbad- ] ljivih opask svojih tovarišev v slu- i .Čaju, da bi se pogon izjalovil. I Postavil sem svoje ljudi krog poslopja ter jim povedal, da si s silo pridobe vstop v hišo, kakor-1 hitro bodo slišal moj signal. | Zato sem odšel v ozadje poslopja ter splezal po steni navzgor kot' delajo sedaj takozvane "človeške muue". Priplezal sem do prvega nadstropja, nato do drugega in tretjega in ko sem ozrl nazaj navzdol. sem spoznal, da bi pomenjal vsak napačni korak trenutno smrt. Ker sem prišel že tako visoko, je bilo povsem nemogoče vrniti se in plezal sem vsledtega naprej. | Ko sem dospel do okna v tretjem nadstropju, sem videl, da sedi za mizo nekako" ducat moških, pri hazardni igri. Okno je blo napol odprto in zagrinjala potegnjena navzdol. Kljub etmu pa sem v trenutku spoznal položaj, j Na mizi je bil denar in možje . niso skoro ničesar govorili. Kdor . 'je izgubil, je plačal ter izročil igro drugemu. i Konečno sem imel pred seboj : potrebni dokaz, a sem stal na zu-! (nanji strani okna ter vedel, da mi ' (t> dokazi ne bodo prav nič koristi- ' jli. V trenutku, ko bi se pojavil ; (policist pri zunanjih vratih, bi iz- < ginal vsi dokazi. Straža bi dala i dogovorjeni signal, denar bi iz- 1 ginil z mize in vse naše delo bd ] bilo izgubljeno. ! Velika ideja se je takrat poja-j1 vila v moji glavi in napel sem vse 1 svoje sile. da jo tudi izven. Mislil 1 sem si, da moram svoje življenje i jriskirati. Kot že omenjeno, je bi- < (lo okno odprto zgorej. Splezal sem ] na okno ter planil kot potapljač 1 I med skupino mož, na kmizo. Name- č ril sem nanje revolver ter pričel žvižgati na policijsko piščal. ! Ko >cm se pobral, sem čul zvoniti zvonec 11 stražnika, a bilo je že j prepozno. Imel sem potrebne dokaze ter aretiral navzoče. Par minut pozneje so prišli tudi moji ljudje ter odvedli potrte jetnike na policijski glavni stan. Moj najbolj skrivnostni slučaj. Proti večeru nekega dne je razburjena množica ljudi prilet-la proti meni na Shnwrnut Avenue ter mi povedala, da je bil neki moški umorjen par blokov nižje. Pohitel sem rta poz^rišče zločina Icr našel tam malega židovskega krošnjarja, ležečega v luži i:rvi. Ljudje so mi vsi razburjeni pripovedovali. da se je velik zamorec približal krošnja'-.i u te;* vzel nekaj njegove robe. Mladi Zidek -;e je pričel prepirati in zamorec gaj je udaril ter pobil na tla. V n?-padu svoje strasti je nato velik; . amoree ubil nasprotnika ter zbe ^ žal s pozorišča dejanja. Vrnil sem se na policijsko postajo in ker se je pripetila afera ;v_jnojem lastnem okraju, sem bil j prideljen slučaju kot detektiv v civilni obleki. Dobil sem opis zamorca od priče ter takoj odšel na lov. Spomnil sem se. da se par dni pred tem dogodkom zapazil n-^ke-J | ga sličnega zamorca, ki je potikal po mojem revirju in da je hitro iz«rinil, ko me je zasrledal. Dogodek je napravil velik mis na mojega duha in sklenil sem trdno, da moram dobiti dotičneg.i črnca. Konečno sem ga našel ter ga aretiral. Trdil^je odločno, da je nedolžen. Poklicali smo -priče aa po- licijsko postajo, a te ga niso m o g-1 le identificirati in vsled tega smoj' bili primorani izpustiti zamorca. C ele tri tedne sva bila jaz in j John Lynch zaposlena s tem slučajem, noč in dan, ter konečno zbrala toliko novih dokazov proti njemu, tla sva ga vnovič aretirala. Ob času, ko sva imela nai licu mesta nove priče, se je že mračilo. prav kot takrat, ko je bil izvršen umor in v tem slučaju so priče ^ poaitivfcio indentifierale morilca] ki je bil takoj stavljen pod obtožbo. Obravnava je bila preeei dolga IV 1 - • 1 in t rn je v?; za državno pravdmstvo, a na temelju par novih dokazov se je posrečilo dostei nrpvorek. Zamorec je bil obsop n na ječo od petnajstih do dvajsetih let. Ko se je nahaial v j<>«'-! je študiral zamorec teologijo te>* porabil ves svoj prosti čas z?> t."), da obvlada Sveto pismo. Ko je bi' izpuščen, je bil je bil posvečal v duhovnika ter je danes eden vodilnih zamorskih duhovnikov v deželi. dober državljan, ki porabi skoro ves svoj čas za to, tla spravlja mlajšo generacijo na pravo pot ter ji pojasni, da se le pošteno in smotreuo življenje dejanski izplača. Postal je velika pomoč za občino in njegov slučaj nam dokazuje, da je dosti kaznjencev, ki se temeljito izpreobrnejo, ko so enkrat spoznali krivičnost svojih potov. Moj najbolj patetični slučaj. V življenju policijskih uradnikov pridejo časi, ko vodita dolžnost in simpatija v povsem različno smer; ko pride človeški instinkt v uradniku v ospredje ter prične omahovati med svojo prisego ter svojim boljšim prepričanjem. Prepričan sem. da spoznava to vsak policijski uradnik in da je vedno pripravljen izvršiti svojo dolžnost. Pred več leti stm bil prideljen oddelku, kojega naloga je bila paziti nato, da niso hodila ljudje preko železniških tračnic in dobil sem povelje, naj aretiram vsakega. katerega bi našel na tračnicah. Stal sem v majhni koči poleg železnice, ko sem zapazil nekega možkega, prihajajočega po tračnicah navzdol. Stopil sem ven. ga poklical in povedal mi je, da se nahaja na poti v majhno mesto nedaleč od Chicaga. Povedal sem mu. da je proti postavi hoditi po železniških tračnicah. On mi je odvrnil, da mu je to znano, da pa je dobil sporočilo, da sta njegova žena in otrok zelo bolna in da se nahaja na poti proti domu. Ker je bil njegov dom ^ oddaljen več kot sto in petdeset milj od kraja, kjer je bil zaposlen in ker ni imel potrebnega denarja. je sklenil napotiti se peš domov. Ko sem «ja ustavil jaz, je prehodil že več kot sto milj svo-i je poti. Sovražil sem misel, da ga moram aretirati, a nisem imel nobe- i ne drage alternative. Prosil me je j ter izjavljal, da je vsaki trenutek - dragocen, a moje roke so bile vezane in vedel sem. da bo vsekakor ' aretiran, ko bo prišel po tračnicah naprej. Vsledtega sem ga od-vedel na sodišče ter osebno informiral sodnika glede tega slučaja. Sodnik mi je nato prečital postavo. ki je jasno določala, da ni nobenega izgovora za kršenje določbe in rekel je .da je prisiljen obsoditi kršitelja na globo, čeprav ne stori tega rad. j Jetnik, če ga smem imenovati tako. je ali moral plačati globo ali pa iti v ječo za odnosno število j dni. Mož se je hudo prestrašil. Stopil sem k njemu ter ga pomiril z zagotovilom, da bom jaz plajčal globo. | To sem storil ter mu dal tudi dosti denarja, da se je mogel odpeljati domov. Se nikdar v svojem življenju nisem videl bolj hvaležnega človeka. J Par tednov pozneje sem dobil denarno nakaznico in žnjo vred krasno vezene robce in pismo, najlepše kar sem jih dobil od kake ženske. Se sedaj imam robce in pismo in nikdar ne pogledam nanje brez občutka, da sem vsaj enkrat v svojem življenju storil pravo. Izvršil sem^svojo dolžnost, a jo spojil z malo človeljubnosti. | Iz kraljestva podgan. Mesto Gradec ima vsega premalo razen podgan. — V kratkem času so jih polovili nad dvesto. Mestno upravo pa čaka še velika in težavna naloga. — Čudna ženska. Mestna policija v Gradcu je bila pred kratkim obveščena, da živi v Buergergasse neka ženska, ki goji v svojem stanovanju podgane. Podgan ima toliko, da o-grožajo že vse sosednje stranke. Policija je izvršila poizvedbe in dognala, tla so vesti «» veliki prijateljici podgan resnične. Dotič-niea je po poklicu trgovka. P«v-licijsko ravnateljstvo je poslalo v hišo Buergergasse nekega detektiva. tla tložene, če ima doti?1-na ženska v svojem stanovanju res toliko podgan, kakor se govori. Detektiv se je napotil v liišo v stanovanje trgovke v II. nad stropju. Trgovka mu je odprla. 1 Vstopil je v kuhinjo, katero stt- ' klena stena loči od ostalega stanovanja. V kuhinji je gomazelo 1 podgan in je moral paziti, da ni ■ katero pomandral. V predsobi je hil ob steni napravljen neke vr- - ste hlev za podgane. "Ril je od- - prt in je bilo v njeni videti samo - par živali. Po predsobi, kuhinji t in očividno tudi v stanovanju pn se je podilo na stotine belih in sivih podgan. Ko je detektiv vstopil, se je cela podganska čreda zagnala proti njemu. Da bi do-šleca obvarovala preti poganskimi ljubeznjivostmi^ je trgovka jela podgane krmiti in jim natrosila na tla 8 kg koruze. V tem trenutku so priletele podgane ilz vseh kotov, iz kuhinje, iz predsobe. iz sobe. Na mah jih je bilo na stotine, ki so z največjo požreš-nostjo žrle koruzo. Ker so podgane pregrizle tudi vsa lesena vrata, imajo izhodišča na vse strani. Sprehajale so se torej svobodno tinti po vseh hodnikih. Ker ima ženska odprto tudi okno. so lahko hodile na sprehod tudi preko streh. Cudakinja ima svojo prodajalno v neki drugi ulici. Lokal obstoja iz prodajalnice in sta novanjske sobe. Tudi v tej sobi je vse živo podgan. Policijski or gan jih je naštel 60. Tu jim .Te prirejena stara tičnica za udobno ležišče. 4'Ljubke" žival ice se svobodno sprehajajo tudi po prodajalni. Ce so bili tudi odjemalci ljubitelji podgan, ni znano. Posebno očarani o tej podganski menaarin.ji gotovo niso bili, zlasti ako so se tu prodajala živila. Detektiv je o svojih izvidih poročal policijski oblasti, ki j;1 z n žirom na to. da so podgane nadloga za ljudi in da so tudi nosite-ljiee raznih nalezljivih bolezni, odredila, da se mora nemudoma z vso energij-o napraviti koner podganski republiki v Buergergasse. Akcija proti podganam je bila poverjna mestnemu fizikatu. Te dni je odšla posebna komisija k ljubiteljici podgan, da ji odvzame njene 'ljubljenke. Cudakinja se .je sprva zaklenila v svoje stanovanje in ni hotela odpreti vrat. Šele ko je stražnik zagm zil. da nastopi s silo proti nji, Jc odprla. Komisija je obstojala iz nameščeneev mestnega desinfek-eijskega zavoda, ki so imeli nalogo poloviti podgane, jih spraviti s sabo pripeljanim vozičkom v živalski azil, kjer bi jih nato zastrupili. Lov podgan je bil silno težaven, ker so se podgane, videč. toliko število tujcev, poskrile. Sele ko so možje pregovorili trgovko, da jim je pomagala pri lovu, je šla stvar urno izpod rok. Postavila je kuhan riž sredi sobe nakar so podgane jadrno pritekle iz svojih skrivališč ter se vrgle na .jed. ki jim je očividno izredno prijala. Žroč rrž so se podgane dale mirno poloviti. Nameščenci so jih grabili za repe in jih metali v zato pripravljene zaboje. Ta lov se je trajal par dni. V stanovanju dotične ženske, katere ime pa policija ni izdala, je bil tak šen smrad, da se je eden izmed poslujočih organov desinfekeij-skega zavoda onesvestil. Do zvs čer so v celem polovili 253 podgan, računajo pa. da jih je v stanovanju še najmanj 100. V to število pa niso vračunjene podga- ne v prodajalni iu stanovanjski sobi. Meti polovljenimi podganami m) bile tako velike kakor domača mačka. \ i _ Mož v razburjenju ustrelil ljubimca svoje žene. Pri Agenu. francoskem mestu, se je zgodil pred kratkim jako tragičen slučaj. 3~>-letni železniški čuvaj Delpeeh je dobil anonimno pismo, da ga njegova žena vara. Sel je k svoji tašči iskat sveta. Ko pride nazaj, je našel pri ženi nekega trgovca z živino, ki je bil tudi oženjem in oče treli otrok. Pri moževem prihodu je skočil skozi okno. za njim pa Del-( peehova žena. Zvečer je prišla nezvesta žena nazaj. Ker so otroci jokali, ji je mož odpustil. ( Ze se je zdelo, da bo vse pozabljeno. zgrabi čuvaja za roko , in ga vrže iz sobe. Ty pa razkačt tega tako. tla sname lovsko puško raz stene in ustreli na tekmeca. ki sm zgrudi v čelo zadet mrtev na tla. Moža, ki ima sploš-( ne simpatije na svoji strani so j aretirali in zaprli. ADVERTISE in GLAS NARODA t : ! NAZNANILO IN ZAHVALA. i Tužnega srca in potrti v nepopisni žalosti naznanjamo sorodni-,, kom, prijateljem in znancem ši-rom Amerike in stare domovino j pretužno vest, da nain je. dne 9. maja 1924 preminul po hudi. en teden trajajoči bolezni previden s sv. zakramenti za umirajoč« 7 nad vse ljubljeni in nikdar po-u zabni oče oziroma mož JOHN VAJDA. Pokojnik je bil rojen leta 18fil v vasi Radovica na Belokranj-, skem. po domače Brglančt v. V „ Ameriki je bival 35 let po različnih državah, največ pa tudi v - Soudan. Minil., kjer zapušča me.-, ne žalujočo soprogo in sedem o- trok v starosti od 17 do 31 let. r, Ob tej prežalostni uri se naj-prisrčnejše zahvaljujemo .vsem sorodnikom, zna netim in prijafe-j ljem za mnogobrojne obiske zav časa bolezni pokojnika, kakor tu-p tli vsem onim. ki so prišli ob ča-_ su smrti pokojnika kropit ter nam e na ta način izkazali iskrena so-K čutja in sožalje. ; Hvala tudi društvu sv. Cirila in Metoda, št v. 4 IC. S. K. J., j katerega član je bil rajnki. Društvo ga je korporativno spremilo , kakor svojega zvestega sob rata k večnemu počitku. Pri tem gre tudi srčna hvala našemu g. župniku, Rev. Joseph Ferjantriču za krasen govor ob krsti. Dolžnost me veže, da se tem potom zahvalim tudi vsem oniiu. ki >o kaj darovali v prid ranjkega, na pr.: John Bajuk, zet, $5.00, Frank Mausar, zet, $5.00, Matt Bajuk, svak, $6.00, CicUija Kral, $2.00, društvo Kolumbosovi Vite-zi $3.00, Marija Brine $5.00, Marko Liu-šič $2.00 in Mrs. August Fridy $1.00. Slednjič hvala tudi vsem onim, kateri so darovali vence, n. pr.: Mihe Mušič z družino, John Golob, Brine z družino, Marko Pašie in Oliver Club. Naj bo moja srčna hvala tudi vsem onim, kateri so mi pomagali pri pogrebu z avtomobili, z eno besedo, Hvala vsem, in ljubi Bog vam stotero poplačaj! Tebi nepozabni mi mož oziroma naš oče, bodi lahka ameriška gruda, v kateri spavaj spanje pravičnega, ter prosi za nas ljubega nebeškega Očeta, da se še enkrat snidemo tam gori v večnem veselju. Zatoraj ti ponovno kličemo: Na veselo svidenje nad zvezdami! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spoTiiin. Večna luč naj mu sveti in naj počiva v miru! Tebi pa, dragi in nepoaabni moj soprog, oziroma naš oče: Ker prestal si vse težave, Vse trpljenje in skrbi; Lepše naj ti sol ne e sije, Lepša zarja rumeni! Žalujoči ostali: Marija Vajda, soproga. Marija omožena Bajuk, Barbara omožena Mausar, Katarina in Ro-zalija, hčere. John, Joseph in Matt, sinovi." Soudan, Minn., 5. junija 1924. Ničesar podobnega, I I prijatelji! II "Moji prijatelji so me večkrat na- II govarjali, da bi ne kadil HELMAR, 11 pač pa druge cigarete. Čimbolj jih II pa poslušam in pokušam druge ci- I garete, temveč cenim HELMARS." jI Kakorhitro pokusite enkrat tobak, jI ki je v HELMARS, ne boste nikdar 11 več kadili cigaret iz mešanega to- il baka. j HELMARS t so popolnoma čiste 11 HELMARS so v lepenkastih i J škatljah, da se ne lomijo. B // I/. 11-I ova le i prvovrstnih turških ■ XPtTKL Umi OA ill e^i|H":iiiskih efcatvt na I - svetu. I BOXES oflOorlOJ <: T. A 3 y A TU T> A 11 JFNT J \ 1924 Senzacionalno priznanje milijonarja Leopolda-morilca mladega Robert franksa I ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI i CTorelg« Uogu«« Informatta« In >1—. —i JotMIit trnu.) I fl 18 POZOR DAVKOPLAČEVALCI! O T, A £ NARODA ^^ JHNITA ts?4 Morilec Leopold je podal naslednje priznanje:, — Rojen sem bil 19. novembra leta 1904 terl imam dva brata, Foremana in Samuela Leopolda.) Moj oče je Nathan F. Leopold. Njegov hiznes je! Morris Paper Mili*. — Ko sva zasnovala i/vršenje preteklega no-! veuibra. sva pričela razmišljati, kuiko bi dobila de-j nar in to je predstavljalo najBolj težavni problem. Imela sva več različnih načrtov, a vse sva opustila i z tegta ali onega razloga. Koneeno sva se oprijela na<*rta, da nam mora dot ioni vreči denar iz vlaka na natančno določenem mest«. — Izbrala sva si natotvornieo Champion Manufacturing Company na 74. cesti, južno od Hyde parka. Naslednji problem je bil sistem obveščenja očeta. Najprvo sva nameravala številne postojanke, s pomočjo katerih naj bi dobil mož special delivery pismo, v katerem bi se ga obvestilo, da bo njegov sin odveden ter da jc pridržan dokler se ne plača odku-liine v znesku -flO.UOO. — Dobiti sva hotela .$10.000 v naslednjih bankovcih: — *HKjO v bankovcih po $.">0; .f2000 v bankovcih po -Y-0. Dohiti sva hotela stare, nemarkirane bankovce, ko jih številke hi si ne sledile. Te bankovce i>;ij bi spravilo v zapečaten zavoj. — Vzrok tega je bil, da vzbudi vtis, da bo paket izročen osehno odposlancu kakega eksektutivne-ga uradnika naprave. Oče dotičnega naj bi dobil nato telefonsko sporočilo v času mod dvanajsto in eno liro z navodilom, naj pride na določeno mesto. — Tam bi našel nadaljne obvestilo, naj se napoti v neko lekarno ler stopi v p" telefonsko kamrico. Tam hi dobil po tel«*- fci- ^if-^ii ionu sporočilo, nrij pohiti na železnišk-o postajo ter sko«'-i nci vlak, ne tran ter pazi na veliko k(&L ^ii rdečo tvornieo poleg tračnic, z velikim stolpom ter belim napisom ••Champion*', fc^ /j&SL Ko ho dospel do onega mesta, naj šteje do tri ter vrže nato zavoj z denarjem tako da- B*iJggjH leč proti iztoku kot le mogofe. F HjJjBpiS — Naslednji problem je bil dobiti žr- tev. To vprašanje je ostalo nerešeno do ^gySfr dneve,, ko sva sklenila polastiti se prvega primernega človeka, ki nam bi prišel na r pol. Ta človek je bil slučajno Robert^ ' U 11,1 ,, , . bert- ( r ranks. — Rieliard je pozval Franks.a ter ga pozval, naj 1 pride k najini kari za trenutek. Ta kara je stala v i bližini 49. ceste in Ellis Avenue. Robert je prišel > ^k kari in Loeb mi ga je predstavil. Richard ga je » vprašal, če se hoče peljati z avtomobilom in ko je rekel Robert, da ne, mu je rekel: — Stopi z trenutek v avtomobil. Hočem te nekaj vprašati glede i nekega tennis-raket a. Ko je vstopil, sem pritisnil jaz na gas in šli smo navzdol po Ellis Avenue C.r> f>0. ceste. — Medtem je vprašal Richard Roberta, če se > hoče peljali krog bloka in slednji mu je odgovoril, da mu je vseeno. Kukorhitro smo zavili krog vogala, je položil Richard eno roko na usta Roberta. 1 da zaduši krike. Nato pa ga je večkrat udaril po j glavi z dletom, ki je bilo pripravljeno izrecno v ta ntamen. — Fant ni podlegel tako naglo kot sva mi- _ dva domnevala. Richard ga je zagrabil ter poteg-] nil na sedež v ozadju, kjer mu je zamašil usta s! cunjo. Oeividno je flant na mestu umrl vsled za- i dušenja. I — Ktniilii nato svh se odpeljala na Calumet i Boulevard in Indiana ter naprej po cesti, ki vodi proti Gary. To je precej zapuščen prostor. Tam sva se ustavila ter snedla par sandwiehev. — Truplo je bilo pokrito z avtomobilskim plaščem, katerega sva prinesla s seboj izrecno v ta namen. Truplo sva deloma slekla v kari ter se napotila naprej po cesti, ki vodi iz warda H, od 108. ceste do Avenue F. Odstranila sva čevlje, nogavice in hlače ter pustila čevlje in pas ob cesti, med travo. — Ko sva dospela na \doloceni prostor, sva dvignila, truplo, ativito v plahto, ter ga odnesla k jarku, kjer so pozneje truplo našli. Do otež- kočiva indentitikacijo, sva zlila po obrazu žrtve hidroklorično kislino. Nato sva} potisnila truplo v cev kanala, tako daleč kot le mogoč?. — Pobrala sva nato obleko, jo zavila v plahto ill lia tem mestu so morala pasti očala iz mojega žepa. Odnesla sva plahto z obleko nazaj lc avtomobilu, ki je stal približno 300 korakov 11:1 strani in medtem so morale nogavice pasti iz svežnja. — Nato sva se odpeljala proti 104. cesti in Ev:-ing Avenue, odkoder sem telefoniral svojim ljudem, da se bom nekoliko zakasnil, rakr.* sva se odpeljala ca 147. cesto iti Woodlawu. odkoder sem telefoniral na dom Franksa. if — Govoril sem z Mrs. Franks ter ji povedal. , da je moje ime George Johnson. Rekel sem ji. da je bil deček odveden in da je ni varnem in da naj * čaka nadaljnih navodil — Ko sva se peljala mimo 55. ceste, sem oddal na pošti special delivery pismo, ki je bilo dogofvolje-no z izjemo naslova, katerega sem dobil pozneje. Vr- I nil sem se domov in ko je prišel tudi moj oče, sva odšla z Richardom na njegov dom, kjer sva zažgala bpreostalo obleko. Zvila sva skupaj avtomobilsko plah to ter odstranila madeže kfcvi iz avtomobila, katerega sva nato spravila v bližini mojega doma. Naslednjega dne. ob potreli Central time, sva se odpeljala na ! j Illinois Central postajo. Tam je kupil Richard ti-za Michigan City, stopil v vlak ter deponiral ■pismo v baksi za brzojave. — Med tem časom se telefoniral na dom j .Franksa ter povedal Mr. Franksu. naj se napoti ] takoj v lekarno na iztočni G3. cesti in naj čaka v } javni telefonski stojnici na klic. Rekel sem mu, da bo prišel mimo lekarne taksi rmene barve, ki ga , bo odvedel k lekarni. Dvakrat sem mu ponovil , številko in on me je vprašal, če bi ne mogel ime- ^ ti malo več časa za odgovor. — Ne,-sem odgovoril. — to je treba storiti , takoj. j — Ob času. ko sem telefoniral, se je vrnil Ri- ; ohard z vlaka in napotila sva se proti jugu v namenu da s e ust ti viva v lekarni na tJ7. in Stoney Island. ] Na stojnici pred h-karno sva zapazila časopis in ] par trenutkov sva se pomišljala. da ukreneva, kaj , storiti in Richard*je bil mnenja, da sva izgubljena. : ♦Jaz pa seiii trdil, da ne more škodovati, če se o_ glasiva v lekarni. . — To sem storil in v lekarni sem izvedel, da ni prišel noben človek po imenu Franks. Oglasila } sva s.- v nadaljni lekarni, na (58. cesti in Stonev Island. Dobila sva isti odgovor ter se vrnila k avtomobilu. v kaierem sva se odpeljala v garažo, kjer sva g;i vzela v najem. — V četrtek, neposredno po kosilu, sera od- p—g. rt^ iJi HI BH Lm BH ^ uHHK^V j^U m mJM Wr% ~ '^l^HHK^' ' ■' "• JmM" ■ y®| ■ M - Kr >--•» Sf/^Sl v IHHHBp^ ^fMMBBiM^J^I 1 , < > -^iT^^^H®^^®« I 1 - l^p^Hflr -: - ^- v:. ^ iffiHHHi^' % aasw .... _ _ __'... t (.optni«mx>wnocnwooo.* undikwuod, nl_v. .**:.'. i desno; Nathan F. I^eopold, državni pravdnik Ro- i Crowe, Richard Loeb in kapitan Wm. Shoemaker. 1 . . ii peljal karo v našo garažo, kjer sem pričel odstra-' j njati za« 1 nje sledove krvi. Pri tem mi je pomagal's naš šofer, Sveu Eniglaml. in Richard mu je rekel.'j, da je jiovzročilo madeže prelito rdeče vino z CJ Nato se je pričelo zaslišavanje. Državni pravdnik je vprašal: — Kdo je čistil? j — Dick in jaz sem pomagal. , j — Ali je še kaj, na kar se morete spomniti, da ■ se je zgodilo ob dotičnem času? , — Ne. i — Ali ni-.te imeli v svojem prvotnem načrtu, o j katerem ste razmišljali že novembra meseca, nobene , l posebne ali določene žrtve v mislih/ j — Nobene določene. — Koda j ste pričeli razmišljati o mladem 1 :Franksu J — Ko sva g;, zagledala na cesti. , ] — Ali niste <>b tem času čakali na koga dru- ] ' se«a t i XT ] I — Ne, nama je bilo vseeno. Vozila sva se ne- 3 osrog ter iskala primernega človeka med skupina- . mi dečkov, ki so s<* vračali iz šole. t — Kako dolgo sta čakala? — Od trcli do petih, i — Ali sta delala to vsak petek ored tem dne-l; r vom ' — Xe. I — Torej sta ju-av na ta dan sklenila dobiti svo- - je žrtev ? — Da. — Ked;ij ste se sestali z Richard Loebom do-i tičnega dne? i — V sredo, 21. ob enajsti uri. — Kje ste se sestali žnjim? - ' — Na vseučilišču. " — Kje se nahaja to? — Na številki 1408 East Michigan Avenue. J — Kaj ste storili nato? » — Najel sem Willvs-Knight karo. — Pod kakšnim imenom? i — A. Morton Ballard. — Ali ste že kedtij preje najeli kako karo? — Da. i — Pod kakšnim imenom? i — Tstim. 1 — Kakšna kare dajejo v najem, le Willvs-Knight in Ford? — Da. izključno le Willys-Knight in Forde, s — Koliko ste plačali? j — 17 centov na miljo za Willys-Knight in 15 centov za Forda. 1 — In karo ste imeli preko noči? Da. gospod. Vzela sve jo v najem v sredo. H — Kedaj ste dobili karo oni dan ? — Malo po enajsti uri. a — Ali se spominjate, s kom ste govorili tam? h — Ne, bilo je krog dveh zjutraj ter se ne spo-a min jam več. — Ali se spomnite imena? — Ne. — Ali bi poznali dotienega, ee bi ga videli? — Da. — Če bi prišel po tako loaro, ali bi zahtevali varščino? — Da, gospod. Prvikrat morate postaViti kavcijo v znesku $50. Zahteva se od vaš identifikacijsko karto te ali one vrste. — Kakšne reference ste navedli vi? — Morrison hotel. Vzela sva v najem sobo ter pustila tam kovčeg. Obenem pa sva dala naročilo, - ■----- naj sprejmejo najino pošto. Nato pa sva zapustila oni hotel ter se nastanila v Oaklaiid hotelu. — Ali ste obvestili lastnika avtomobila, da imate no,v naslov? — Da. — Ali ste vzeli »svoj- kovčeg iz Morrison hotela? — Ne. / S tem je bilo končano zaslišanje obtoženega, takoj po izročitvi pisanega priznanja, ki predstavlja eno najtemenjših poglavij v kriminalni zgodovini Združenih držav. •-ikega vinskega trgovca Fiirsta. I* ri; radeno je bilo perilo in druge stvari v vrednosti H'00 dinar jev. Kdo je tatvino izvršil, se še j danes ne ve. Sedaj sta se morala I zagovarjat i p *ed okrožnim sodi-(ščem •!. Snekler in I. ivatiuš s sVu-1 jima soprogama, ker sta pok.ipib: pri Fiirstu ukradene stvari od nekega neznanega m< /a z .Jeru/ale-j til'1. Vi oblo/-lici so b:!i obsuje!'! r..di nakupa ukrenili predmetov v.srk na iiumtc težke ječ*. Marija Zntagent. /.a**adi tatvine t udi sieer že večkrat pn-dkazno-Vana. se je speeijalizlrn!a za v tatvini premoga. Sedaj >> je •zagovarjala že tretjikrat radi t.i-kega delikta. I'kratila je iz kupa ]w*i kuriJnici južne železnice zopet ->."» kg premoga. Tatvino prizna. Si -tlnik: Ker vidim da male kazni | vas ne pomagajo, boino da •■.♦•s I malo več naredili: 14 dni -trojega zapora. 1 post, 1 trdo ležišče. Če pa pridete še enkrat, dobite 1 in»'-I see, poieni 2, potem vas pošljemo . pa v Pegunje. Matija Fajier. kaznjenec, je u-' kradel v skladišču maribor-ke jelnišiiic.* srajco in jo je poda'/i 1 , j Antonu Lešniku, rekoč, tla m i bo ^ za srajco ž' kaj naUlonil, kadar pride na prosto. Ko je Lešnik I. j.naja prestal svojo kazen in je bolel zapustiti jetiii.Šnico, je nadpaz-, I ni k Franc Vidic opazil, da ima 1 pod sv« jo srajco tudi erarično srajco in poleg tega še erarične t voje na nogah. V tatvino zapleteni kaznjenca sta dobila pri okr. sidišču vsa po 10 dni strogega zapora. D. J., mesarski pomočnik, je ob-I d-Jžen, da je izruval in ukradel . gostilničarju Jesihu na njivi dve vredni 2UU Din. Obdolžence ! trdovratno taji. Tutli njegova se-i.^lra, kot priča zaslišana, ga ener-J glčno biaui. toda ostale priče "ga pokopl jejo". Radi prestopa tatvi-; ne je dobil 4 dni zapora Odšked-; nine ima plačati Jesihu 200 Din. Pretepači. Alojzij Virant in Frane Skrjaue s»ta se nekaj sprla. Zato je vrgel V-r»ut par kamnov proti Skrjan-cu. Z enim je Škrjanea zadel v glavo, na kateri pa je imel Škr-^ janc klobuk, tako da ni bilo ni kake pe&kodbe, asmo malo zabolelo i ;*c. Zato je obsojen Virant ny 100 JJ dinarjev globe, v slučaju neizterljivosti pa na dva dni zapora. Razne tatvine. A. R., posestnik v Topolu. Čigar posestvo je vredno !?"».(H M.) Din, je t« žen. da je okradel tovariša, s( katerim je prej celi dan pil. Ckra-j «lel mu je v spanju uro. eenjeno na 20!Ml Din. in denarnico z vse- i i>i'io Din. Obtoženec se sprva zagoviirji prav nerodno s tem. da j«: ii» tel te reči samo shranit;, dar 1)1 jii pijani lovariš ne zgubil. I'o-1 zi eje pa je priznal z izgovorom,! tla .->e je hotel s temi rečmi samo odskodovat i za neko t ir iatev, k i jo ima proti oškodovancu. Sot.ib;1 : lladi hudodelstva tatvine se kaz nuje s štirlmescčno težko in po - < ostreno ječo. Fraiič.Ška Šimenc, delavčeva žena. v Preserju, je izmaknila iz zaklenjene sobe svoji svakinji, pri kateri je uila uslužbena kot delila, i a7'Vi vrstno perilo v skupni vrednosti 200 Din, neki drugi ženski I»a kokoš, vredno 130 Din. Kar sc-ttče ukiadenega perila, se z-t^"-varja s tem, da je izvršila tat v i-: ne na Mas vet svoje tašče, ker se i je hotela odŠJcodovati za neke tn~ j Ove nap rani svaku in svakinji. Se-boli originalno pa se zagovarja glede ukradene ki koši: Kck.:š je imela piko. Hotela sem piko od ret i, ker pa ni šlo. sem odsekala kokoši glavo. Predsednik: Ali ste dali potem kokoš nazaj? 01»-t .ženka: -Ja. tisto pa ne. Škodo je no ovadbi poravnala. Sodišče je ne cbs.nli radi hudodelstva, tem-več samo radi prestopka tatvine, vid razlogov bodi omenjeno dejstvo, da sodišče ni smatralo sobe za zaklenjeno. keV je imela obdol-z- nk;i kot. služkinja svakinje vstop v to sobo. Obsojena je bila na 5 dni strogega zapora. Drž ivni pravnik j)a s to niilo sodbo ni bil zadovoljen . zalo je prijavil ničnostno pritožbo Lansko leto je bila v Jeruzalemu pri Ptuju ok rad en a hiša ptuj- Izpred sodišča. Kongres je sprejel in predsednik podpisal novi davčni zakon, ki pome n ja precejšnjo razbremenitev za davkoplačevalce. Novi zakon določa ne le razne važne olajšave za dohodninski' davek, (income tax),-ki zapade prihodnje leto v plačilo, marveč1 sega tudi nazaj v leto 1923. Davek namreč, ki je 15. marca tega leta zapadel v plačilo, se zniža za' 25 odstotkov. I O davčnih olajšavah, ki naj ve-' Ijajo, ko dohodninski davek za te-' koče leto zapade v plačilo, bomo I govorili tedaj, ko bo treba misliti' ma plačilo, t. j. pred 15. marfteinl prihodnjega, leta. Ker nas letos' najbolj zanima je dejstvo, da je novi zakon znižal za 2y>c*c dohod-1 niski davek za lansko leto, torej i oni davek, ki so ga davkoplače-j valei vsaj deloma že plačali do 15. marca 1924. Kakor znano, se dohodninski davek za predhodno leto moja pri-} javiti in plačati vsaj do 15. marca. Laliko se plača ves dolžni davek naenkrat, sme se pa tudi plačevati 1 < v obrokih. Najmanjši obrok znas.i četrtino vsega dolžnega davka, in ^ li obroki zapadejo dne 15. marca, j 15. junija. 15. septembra in 15. decembra. Se predno je bil no\^i davčni zn kon sklenjen, jc davčni urad — J (Collector of Internal Revenue)-1 razposlal vsem davkoplačevalcem.|f ki plačujejo na obroke, opomin, si1 katerim jih opozarja, da dne 15 junija zapade drugi obrok v pin-jI čilo. Ker ta opomin tirja obrok, kakoršnjega je davkoplačevalec ^ dolgoval pred novim zakonom, ni ' treba plačati vso svoto. navedeno/ v opomin, marveč naj se on rav- 1 na po spodaj navedenih navodilih. ( Ivo so davkoplačevalci dne 15. j marca ali poprej izračunali svoj i 'jdavek za leto 1923, so seveda po- ? ' I stavil i v svojo prijavo ves davek, i ki so ga tedaj izračunali. Sedanji < zakon pa jim zniža davek, ki so ga tedaj dolgovali, za četrtino. Kdor je meseca marca ali po-l1 prej plačal četrtino prijavljenega davka kot prvi obrok, naj pa ni-P kar ne misli, da mu ni treba ni-' česar plačati, ko zapade drugi o-brok. Kajti novi zakon pravi izrecno, da je treba 25-odstotni od-'jbitek enakomerno razdeliti ^-vse štiri obroke. Nar t imer, ako je kdo prijavil v s^ jem "return", tla je dolžan -flOf) davka, naj sma-1 tra, da je -da dolžan le $75. Ako je ob pri >iv" plačal četrtino daviva kot prvi obrok, t. j. $'25, je po - novem zakonu plačal tedaj 25% preveč. Drugi obrok bi po prejš- - nem zakonu znašal zopet. $25; no- - vi zakon mu zniža ta obrok tudi za 25%. Od bivši 25% za prvi že plačani obrok in 25% za obrok, ki zapade ta mesec, bo dotičnik plačal - sedaj kot drugi obrok le 50% — t. j .polovico — one svote. ki bi jo drugače moral sedaj plačati; v - zgornjem slučaju torej $12.50. Najlažji način za davkoplaeeval- ^ ca je ta, da si zapomni, da naj - plača 15. junija kot drugi obrok ravno polovico svote, ki jo je plačal 15. marc pomnite, da do 15. Junija mora i biti plačana vsaj polovica dohod-. ninskega davka, ki ga dolgujete , za 1. 1923; 5) Ako ste v mareu plačali - ves prijavljeni davek, počakajte, - dokler se vam ne povrne prepla-i čama četrtina. NAJVEČJA RAZPRODAJA PRISTNIH in NOVIH COLUMBIA REKORDOV ZA MANJ KOT y3 CENE Samo za omejen čas nudimo te svetovno znane fonografske rekorde po senzacijonal-uo nizki eeni. čudovitih navadnih _ _ A ft ubranih velikih "0 T« pesmi tU 10 inčnih davnih umetnikov rekordov Te Columbia rekorde prodajajo v trgovinah po 75c vsakega in več; re kupite SEDAJ prištedite nad $10.00. Na stotine dobro znanih rekordov slavnih slovenskih umetnikov—pesmi, godbe, narodnih pesmi; vsak posamezni je mojstersko delo. Rekorde lahko igrate na vsakem fouografti. ZtilKKH NAS1.KHN.I11I I MKTNIKoV: Danilova T. Trošt Šubelova R Trošt Kmečki orkester Columbia orkester Avgusta Danilova Narodne pesmi Landler Svete pesmi Danilova in Plesni orkester Polančeva Orkester na lok, Te nifcke eene s« veljavo«« 1«- za kratt-k C-as-Izk iiristite t<»sijemo rebr>rde. vi plat-ale poštarju. BROADWAY TRSOING CO., Dept. 42 * 2G-28 Washington Place _New York BROADWAY TRADING CO., Dept. 42 2C-2E Washington Place. N. Y. tT»jcp«»dje:- I'rosini |.t.šlj|t^ n.i nf.i zbirko -«J oi igiiiuliiih m prist mh r. kord«.v s 40 za kar hum jila< at poštarju ;E. iiU r«rr par centov za poštnino. Moje ime je .................................. Prebivam v .................................. Mesto ......................................... IPiš.te jasno.) ji jjxiai ^ . ' n ju '.■ .^ajkai^,^ P) Pod krivo jelko. **** Boh«**. q (Povest i* časov rokovnjačev na Kranjskem.) OT VAT? O PA T* .TTXT-TA 1Q24 (Nadaljevanje.) "Lah se tako zmirom upira. Ne bo dolgo, da mu bo treba napovedati vojsko," nadaljuje Geeelj. K j, se ni zastonj 1. septembra naš eesar Ferdinand peljal skozi Kranj v Ljubljano. Nekaj se -se kuha,"' pristavi sodni sluga. "Moj oče so dejali: Kdor ima za soseda Laha. nima nikoli gmaha!" izusti Cver. Geeelj in More st a plačala in odšla. Cula sta grede mimo hleva besede: "luhto ne vn»maj*'* — pa jih nista razumela. Kmeta v kotu pa sta dobila novega pivea, ki je vstopil. prU"del in govoril: " Vse bi vama lahko pokradli z voza :n še konja povrhu. A ne bojte se. vidva sta poštenjaka in nihče vama ne bo skrivil lasu." Voznikoma se je čelo pomračilo in nevoljno sta otresala glavo. Plačala sta in odšla. Novi prišlee pa se obrne proti peči in maja je i z glavo govori: "Kako ste brez skrbi! Ali ne veste, da je podoba r odšel?"' " E. Kundez. i i imaš preveč skrbi! Ne boj se tega človeka, da bi komu lase skrivil. Ker je bil danes nekaj objesten, mu bomo že poskroeli nedolžno šalu. Toliko, da ne ho pozabil, s kom je govoril," odvrne Travnov in pokliče krčmarja. "Kaj Geeelj? Ali More, ta je Pajkov pajae." pristavi Taeman in plača račun vstopi vsemu krčma r ju. Odrinili so v jasno noč. Zvezde ko sijale na nebu in lahek veter je pihal čez polje. t i V. Tam pod Pečmi nad Pivko so se zbirali ponoč-ni gostje. Šunkariea je držala v roki peti aržetov, ki jih je odrezali kmeticam, na sejmu, Mejačev Štefa n je nosil pod pazduho velik kos usnja, Mali Jožek j^ oprtal zaklanega koštruna, Mrčanova Mica je imela za pasom velik lanee slanine. Tudi kapitan Taeman kmalu pripelje svojo to-varišjo. G rogova Miea je mogočno- rožljala s srebrnim denarjem in Travnova Jera je objemala lep kos merljana. "Dobro ste opravili. Vsi gremo v Spodnje Dup-Ije. Pri Mokarju bomo tehtali in delili. Le ti se pripravi, Travnov Janez, da odrineš v Šenčur. Splazi se kako v cerkev in potisni podobo sv. Jurja niže, da s»- zmaj ne bo videl po cerkvi. Napis zgoraj izbrisi in namesto sv. Jurij, nariši: "Sv. Martin". Če imaš kaj zlata pri rokah, tudi pozlati črke in jih povečaj, da bodo pač vsakemu prišle na vid. Zdolaj v kotu pa povečaj in pobarvaj ime Geeeljevo. Tvoja hči Jera naj gre s tabo." Tako je ukazoval Taeman. "Težka nalogo, kapitan! Ali poskusil bom," odvrne Travnov. "Dve leti mi ne boš spregledal ječe, kakor cesarica, ki sem ji iztcsal na Gradiški lepo zibelko za malega Francka, pač pa boš prihranil pri -Mokarjevi tehtnici moj delež." "Ti dobiš od vsake reči dva deleža, Janez!" odgovori Taeman. "^»mo da izpelješ moj načrt." In Taeman odrine s svojo četo. Nekaj jih je šlo čez 1'dni boršt, nekaj po poljskih stezah, nekaj po cesti. Mokar je že spal, ko ga pokličejo ponočni vasovalci. Hitro napravi luč in hiti odpirat vrata. Veselil se je tudi on svojega deleža. Kokomavhi porinejo leseno topori^če burkel.j v luknjo v zidu ni nalagajo na železne rogovile nakradeno blago, dokler se toporišee ne prelomi. In ko se prelomi, zaliče Taeman: "Renk—renk", to je : stoj ali cent. Mok ar nasaja burki je, kapitan pa šteje v ro-' kovnjaškem jeziku: On. don tron. sipe, lipe, bele, baše, kupe, grude, renk. Ko so več toporiše od burkelj polomili, so si stote porazdelili. Odšli so v temno noč, da užijejo,j kar so nakradli in naropali. Le Taeman izbere nekaj Kprctnejših in odrine proti Naklu. "Nocoj moramo še pobrati sv. Petru v nakelski cerkvi nekoliko prihrankov, župniku pa preskrbeti nekaj jeze. To je izrecna volja našega harambaša. "reče spotoma Taeman svojim tovarišem. "Furidež ima premalo orodja pri seb;. samo vi-terhe," reče Polonjek. "Nič ne dene. Nakelski kovač je tako napol naš iu nam da, kar hočemo. Sicer pa bomo rabili samo vite rhe. Drugo orodje ni varno, ker je cerkev preblizu hiš," odvrne kapitan. Mesec je izginil na nebu in tema je zavladala, ko Fuudežkin Tomaž porine vitreh skozi ključavnico stranskih cerkvih vrat. Lahkoma odpre vrata in Taeman takoj zapazi hrastov štor, v katerega so ljudje spouščaii novce. Kakor bi mignil, odtrga železni nakov in pobere novce iz pušice. Fundež odpre tudi zakristijska vrata, Polonjek odpira pre-dh 1 e pri omari za paramente, Mejačev Stefan pa B>obira kelihe iz omare. Kar se začuje zunaj na ulicah: "Tatje so v cerkvi!" Ponočni stražniki, Karpucelj, Crnilec in Kenda bo se približali in ko zapazijo odprta vrata, začno vpiti. Na jim"prišla na um, da bo molčali in zaprli cerkev. Rokovnjači so postali pozorni in so jo hitro pobrisali z malim plenom čez vrtove v gozd. Naklanei ^so se vzbudili in se shajali na vasi. teas-— •Nikdar ne kradli Nabrala se' je velika množica, ali kelihov ni bilo več in ne rokovnjačev. Župnik je žalosten hodil z lučjo po cerkvi in se jezil nad stražniki, ki so bil itako uerodui ali plačljivi : "Kozjek je vendar le poštenjak, kakor vidim," je godmj al sam pri sebi in izginil v župnišče. VI. Po Naklem je hodila straža ponoči in podnevi. Straža pa je obstajala iz kmetov in brieev. Stražni-' ki so postopali strogo in vsakega pohajkovalca so' prijeli in odpeljali. Tudi vlačugariea Prosenka je! morala iti v Kranj in komisar Pajk jo je udinjal pri Poličarju za deklo. Mali Jožek je moral v ječo, odtod pa k posestniku Strupi ju, da je gramoz kopal za eesto. Kožuhov iz Strahinja je premišljeval v ječi! minljivost vsega posvetnega. ' Bilo je v adventu 1854. Pri Poglajenu na' Pivki so se shajali fantini, zvečine vojaški beguni,' kakor Mejačev. Palovčev. Galetov. Florjančkov,' Pretnarjev, Mutee iz Cegelniee in Kantov z Okro-j gleda. Vodja jim je bil Kozjek, ki mu ni bila všeč. nova straža. "Kaj bomo res trpeli, da bo ta straža hodila po-vasi, kakor bi biii vsi Naklanei največji roparji.', Srčnost, fantje, in udarimo po bričih." navdušuje Kozjek mlade ljudi. "Prav ima Kozjek. Napadimo stražo!" se ogla-1 se posamezni. "Kaj nam pa morejo? Tako jih naklestimo, da se ne bodo ti briči nikoli več pokazali v naših va-! .seli. Kar je ta Pajk priromal v Kranj, ni miru in I ga ne bo," modruje vojaški invalid. "Poglejte, t a m-1 e gre straža!" zakliče Mutee. J gledaje skozi okno. Nas je deset, onih je pa tudi i deset. Kavna prav, vsak naj pograbi enega!" "Kmete pustite," reče Kozjek, "briee pa le na-1 mlatite." Kakor bi trenil, skoči Mutee izza vogla hiše in' začne izzivati: 1 "Kaj pa hodite, kranjski briči, po naši vasi? Mi vas ne potrebujemo. Sfražite svojega Pajka, da! mu kdo črev na zmeša, nas pa pustite pri miru." j "V imenu postave!" zakliče eden izmed bričev s cesarskim orlom na prsih in z rdečo kapo na glavi. "Kaj postava, fantje, ud rite!" In začne se boj. Straža je podlegla. Z raztrgano obleko in krvavimi obrazi odidejo briči proti, Kranju, kmetje pa domov. Kozjeka ni bilo nikoder. Izmuzal se je počasi po vrtu proti Udnemu borštu. Gori na Pečeh je gledali poboj na Pivki in se smejal: "Zdaj pa se ne vidimo več, Naklanei!" Ko pa je mrak šinil na zemljo, so se že kazali po nakelski okolici možje s sabljami in puškami. ^Patmljirali so vso noč. Ko pa se zdani, pripelje se sam komisar Pajk s svojim pisarjem Baskarom, Dolgi škrici višnjega fraka so opelatali okrog tankih nog in črni cilinder je mogočno čepel na drobni1 glavi. Že so prihajali briči in stražniki, vodeč sabo včerajšnje krivce. Pajk stoji med durmi županove hiše in preti s svojim kazalcem desne roke, da so ujetniki glave pobešali. "Povežite jim roke!" zapove komisar. "Kdor , se bo branil, mu povežite tudi noge in ga stisnite tako trdo. da mu bo kri brizgala izza nohtov. Vas bom že jaz naučil, kako s£ javna straža napada!" Matere so prihajale in prosile za svoje siuove r "Našega izpustite, gospod komisar! Naš je nedolžen !" "Vam bom že jaz pokazal nedolžnost vaših sinov, pa tudi potuho, ki jo dajete svojim otrokom. Kaj ste kmetje kaj boljši kakor rokovnjači'-" kriči komisar. Možje začno godrnjati. -Pajk pa dvigne spet i svoj mogočni prst in molk nastane, j "Župan, vsaj ti se kaj potegni za nas! Zakaj smo te pa volili?" se oglasi Rantovka z Okroglega. "Mati, tiho, drugače dam še tebe zapreti," zapreti komisar. "Jaz ne morem nič pomagati, matere, postava je postava, župan je pa župan," odgovarja župan Fišter. "Čemu pa si potlej, če ne moreš nič pomaga-1 ti?" zavpije Pa lovka. Ali spet se vzdigne Pajkov prst in molk na-i stane. "Mi nočemo straže, ker je ne potrebujemo!" i zakliče Mutee v železju. "Baskar, temu možieku petindvajset na zad-1 njo plat, po takoj!" » Tn pristopi brie s palico, Mutee se mora uleei ■ na stol. Možje so začeli godrnjati. "Ujemite Kozjeka! Ta je zapeljal naše fante!" 1 zakliče MejaČ med možmi. "Dobro. Ali ste šele zdaj spoznali za potrebo, da izdate Kozjeka. ki je po vaši sodbi glavni krivec? Zadnji čas je, da napravimo konte tem potegovsom. 1 Mejač. stopite semkaj!" » "Našega že ne boste tepli. Jaz ne pustim," se po-' tegne Mejaška za svojega moža. * "Baskar. škarje sem! Mejaško naj pa precej eden ostriže do golega!" ukazuje spet komisar. Vaščani so se pomirili. i ... cDaij« prittpdnji.) & Težavno vprašanje. ■ __s Berlinski lekarnar se je sagovar- 2 j al pred sodiščem, ker je od- I pravljal plod. — Mnenja izve- s dencev. — Lekarnar je dobil I dve leti, njegova žena pa osem * mesecev zapora. 1 _:__l V povojnih letih splošne refor- s mac i je je pričel tu
  • J naj bi dokazal ne vzdržnost zako na, ki spravi toliko nedolžnih žrtev v kaznilnico, druge pa v obup I in smrt. 1 j Iieider je imel v Berlinu od 1 , deklic in žensk dobro obiskan za 1 (vod "Mulaibor". Svojo idejo od-j prave plodu je zagovarjal v govo ; ru in pisavi. Ko je bil zaprt, je I prostovoljno navedel imena 40 < [ žen, ki 11,000 slučajih odprave plodu. To ' 1 Število se je sicer dozdevalo dr- j žnevnemu pravd ni ku nezmiselno. .; V svojem govoru je zatrjeval Heider, ki je sicer dobival za svojo .pomoč zelo nizke honorarje, da izbira njegov boj za odpravo plo-. du zgoJj iz idealnih in socijaJiiih 1J razlogov. Naglašal je, da. je neob-' hodno potrebna reforma pravo-| j sodstva, ki se nanaša na odpravo plodu. Sebe smatra Hieder za rešitelja srednjega stanu, ki si nt more privoščiti velikega števila 1 ot.rok, predvsem pa za rešitelja • žen in deklet, ki so prišle k njemu z rotečimi prošnjami. Ako " jim ne bi pomagal, bi zašle neka 1 tere na kriva pota. druge pa v ' smrt. Med razpravo je prišlo če- > sto do burnih scen. "Moj zaroče-" • iief se je hotel ustreliti", je rekla > ena, "in jaz bi Imela otroka, ne pa tudi očeta". "Stariši so me ho- " teli spoduti z doma", je pripove • dovala druga. "Drugače bi mo-i .vala skočiti v vodo", je zatrjevala tretja. "Heider je .bil moj re- r šitelj in danes sem previdna žen- - ska". .. Težišče razprave pa je bilo pri : izvedencih. ^Zanimivo bo torej vt- • deti, kaj je rekla zdiravnica dr. ■ Wagse heider, ki je obenem poslanec v deželnem zboru. Heidei t je bil česito pri njej, ji prinesel obilo materijala, in jo rotil, naj j stavi predlog za reformo zakono--, daje v pogledu odpra ve plodu. Heider je po njenem mnenju fa- - natičen idealist, ki hoče s tem procesom prepričati svet o nujni po i trebi zokonodajne reforme v tej j smeri. Njegovo početje izvira iz človekoljubja in sočutja. Ker pa . mara tudi živeti, je dobiva] sorazmerno nizke honorarje. Tudi mnenje izvedenca profesorja Duehrssena je bilo zelo za. j nimivo. Znameniti ginekolog je govonil dalj časa o prisiljenem materinstvu in je menil, da ni postopal obtoženec strok ovnjaško. . čeprav niso znane posledice njegovih operacij. Kako nevarfio pa je odpravljeije plodu po raznih , zakotnih mazačih dokazuje dejstvo, da umrje 10 do 20 odstotkov "operiranih" žensk. Nagibi, ki so srilili ženske k Heiderju, so izvirali povečini iz strahu in bo-jazni pred starši, zaročenci, predvsem pa iz sfctrahu pred sramoto " in revščino. Marsikatera mladenka se sploh ni zavedala, da je nje-^ no početje kaznivo. Čestokrot so seveda glavni krivci moški. Obtoženec je čutil v sebi dolžnost pomagati. Ravnal je idealno. Po njegovem mnenju je dotični pa- ra^rraf brez pomena, kajrti proti njemu se greši dne\no. V tem sc strinjajo znameniti juri v potoku. Hud upnik je tii-'stni dela vee I. F. GSletna branjevka um dolguje na posojilu znesek 2»M)l) dinarjev. Ker mu p<>-.■s -j.la ni nn lie. ne t'.st o pa ne."" nik ropl'eira : "Osemkrat, pravijo na p 'lieijl " (Ibdolželiec t dgo," >-!!• ' -Ja pa ne v .Jugoslaviji'" j Seduik mu pojasni: "Ravno tako vel ja. " Na sodnikovo vprašan je. !;.ik«. je linig. ! t iko st-.iro žensko' pret<*pati. meni: "Ja. to ni !;ar ta k"; mislim, da v takem sbič-tju še vi ae '.siali inb'ii." Uobil je JI i u*- s prist a vk um, da naj bo prihodnjič pripravljen na mesec dni ai-o svoje dejanje ponovi. l£tro je moral zapustiti j tudi župnik don Franjo l.ivič v . Fdipanih, -'goreč rodoljub in na- - :'cdm s'.c'enik. Keznosno mučen.' 1 ' ma po fašistih « ropan. v^ " vednem suutnem strahu je varo-i" _ 1 t! val '.stisko ljudstvo in vstrajai p;'" i..i^m, dokler ni bila izrečena nad njim odsonffka sr-az9r'dbn. Rji je k-_t naroden duhovnik trn v peti faiistom, ubogo ljudstvo pa. za Katerega je v« dal. bo ostalo o rez voditelja. Fašizem poplemenituje duha in srce! Hvo d-.kozi: V Mirnu na Goriškem je vpisan v "snop" (fašioj tudi neki Frane Lipovec in je kot i>.šist seveda tudi redno oborožen /. ^orjačo iu sainckresoni. Orožje k- seveda nujno potrebno, da se orani dvmovina pred prevratnikl n ju£os!ovrnsi:;mi iredentisti. foda Franc l.ipovee s svojim o-ražjem Ui mu \ žiga pogum in samozavest. kakor mu i'aš:zom sam p. s. bi pi plenu nituje duhu in sr-ce. ne brani samo domovine, tem--eč liuii nap.,da njene "sovražni-''.»* . seveda slovenske. Za takega " sovražnika" je imel tudi svoje-Li-: Listnega očeta, nad katerega e je sp» a»il najpivj z gorjačo, a , >t* mu to preprečili, pa ee',6 s sa-I nio!:!esi m. iz katerega je jiarkrat usirejii nanj, pa k sreei ga ui za-d*-L Orožniki mi ga zaprli. Sokolstvo v Primcrju I v.-udari-1 še :ii popolnoma zatrto, za k.ir je najlio||.;i znak dejstvo, je šen*jakohtki <•!;•■! v Trstu 'sklical svoj redni občni zbor. Železniške nesreče. Pri iVnit-svaru ji- vlak povozil n«-ke-ja n.-znanca, čegar identitet« do-ed.sj niso ugotovili. Pri o-a ieku je vlak povozil že-i« uslužbenea lv Stanip- lerja. Odrezana mu je bila desna n i. Nn pr. ni Mostar-llruž sta trčila ;;;>:-*: n'^tai": Velja-Medju pntnill'.i ( in tov ..»ni vlak. Poškodovani sta ,b.r '-lic l"koiii'tivi in precej tie jc utrpelo tudi S vagonov. Ve": P"l!ii!ev je liilo lažje ranjenih ■ ■ i um.. ■ ■■ —^ Jugoslavia irredenta. Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1.50 Nova velika sanjska knjiga.......................90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod .......................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost............................. .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................ 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angležki slovar in kako se postane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. — 1. in 2. zvezek..............................1.— Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918.............................. 1.25 Robinson, povest.................................65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman............ .80 Rinaldo Rinaldini................................50 Sveta Genovefa..................................50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu...........................25 Hitri računar ali Praktični računar................75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 6G8 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................ 3.— Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ......................................90 Pesmarica G-lazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.) Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. 4 Slovenje Publishing Company 82 Cortlandt Street : : : New York, N. T. f: LAS NARODA 1:1 J FN TJA 19*4 O ŽENSKI, KI JE BILA ... # Soman. — Spisal O. Soy k*. Poilovenil J. T. 25 (Nadaljevanje.) Kot«-l je bil zgrajen za osemnajst atmosfer. Pritiska je bilo pa tride.set atmosfer. Bilo je toiej trideset kilogramov pritiska na kvadratni centimeter. X. vseh strani so pribrzele male ladjiee na pomoč. Uradnikov ni bilo mojif.ee rešiti. V čolnih se je rešila samo posadka, doeirn je poveljnik policistov brez vsake tuje pomoči priplaval na breg. Gondola, na kateri se je nahajala Eva Morsini, je pa mirno, kot da bi >e nič ne zgodilo, jilula na prej ter se bližala Lidu. Mlatii policijski poročnik si je s pestmi pribori pot skozi množico radovednežev. Se nocoj zven t — je kričal — še nocoj zveeer bom tam in jo bom aretiral. • Njegova neuklonljiva volja ni zadostovala. Pol ure pozneje »e jra je lotila lagunska mrzlica in sicer s tako silo. da je bil vsak odpor nemogoč. Fantaziral je o aretaciji. Ko so mu polagali ledene obkladke na celo, jt dajal s liropečim glasom povelja: — Zvežite jo, zver! Ukle-nite jo! Oči ji zavežite! Njene oči so pogreznile mojo ladjo. Zaprite jo — je šepetal proti večeru. — Ne postavite pred celico nobene straže. .laz >ani jo bom straži!. Ce jo bom jaz stražil, lir bo ušla. Nihče ne bo prišel do nje. nihče je ne bo mogel rešiti. V tisti uri se je pa nudil v hotelu Excelsior nenavaden prizor. Velika obednica bila skoraj prazna. Ponavadi je bilo navzočih jako dosti uglednih oseb. topot. pa rti imel vsled posebne odredbe nihee prislopa. Sredi pri mizi je sedela Eva Morsini sama in večerjala. /a\ njenim stolom sta stala oba njena spremljevalca ter čakala njunih povelj. Natakarji »o skakali naokoli ter stregli edinemu gostu. Njim ni bilo pi* povnh.no. Tudi godbi ni nihče branil igrati in zato je ala. Pred obednieo in pred hotelom je pa patruliralo brezštevila policistov m detektivov. Imeli so povelje vtražiti Evo Morsini. niso pa imeli več povelja za njeno aretacijo. Med mestnim poveljstvom in ministrstvom se je vršil telefonski jogovor o katastrofi na parniku. Sklenili so. da to zaenkrat še ni državna zadeva in da jt* treoa na* vsak način počakati, da bo izdano izročilno povelje. Čakati--? To pa ni odgovarjalo mišljenju i;i temperamentu Ila-rry j a IIul-la. dopisnika lista "v*hiiago News", ki je bil telegrafieuo pozvan i/. Pariza v Benetke, da ho pošiljal natančna j>oročiJa. Harry Hull sicer ni ime; več eneržije kot jo je imel mladi policijski poročnik, pa je imel zdravejše nazore in bolj trdo črepinjo. In llartv Hull je brzojavil: — ' Chicago News'*. Chicago. Potrebujem denarja, da tiom mogel sporočiti vse podrobnosti senzaei-jonalne aretacije Eve Morsini. * Uredništvo je brzojavno odgovorilo: ■— Milijon dolarjev je nakazanih pri Banca Venezia. Kinematograf irajte aretaeijo. IIarr\ Hull jt- ponovno prečital brzojavko, se parkrat j>oglad:l po ineli k i bradi in rekel: AH right! Parnik (ieorgina. kaerem i je poveljeval kapitan Woolbridge. je čakal v zunanjem pristanišču. To je bila nova ladja od dna do dimnika, na nji ni bilo nobenih starih kotlov. Harry Hull jc najel Georglno. Najel jo je. ne da bi povedal zakaj. To je pa tudi kapltna Woolbridgea presneto malo brigalo. Pol ure pozneje se je pogodil Harry Hull z Lou i som le Baronom, znanim kinematografskim operaterjem. Nato je brzojavil v Chicago: -- V najkrajšem času pošljem deset člankov. Vsak bo imel po sto vrst. Odgovor je takoj dospel in je bil zadovoljiv: -- Raztegnite aretacijo na pe1ii>jst števik. Procenti od filma dovoljeni. Istočasno je list ''Chicago News" objavil z velikimi črkami, da bo prinesel izvirno poročilo svojim čitateljem. Eva Morsini j«' stala sredi Markovega trga in kot vsak dan trosila žito golobom. K nji je pristopil širokopleč mož siovkastih oči in močne brade. Ona ni opazila, tla je istočasno namenil nanjo operater svoj aparat* Morda je oila tega že vajena, morda je pa v onem trenutku manj opažala kot običajno. Možak se je priklonil rekoč: — .Jaz sem Ilull, poročevalec Chicago News. Več ni rekel. Eva Morsini jo vprla vanj svoje oči. Hull je posvetil trideset vrst svojega prvega poročila temu pogledu. Slika je bila brzojavno sporočena in pod sliko je bil v listu podpis: Harry Hull zastopnik Chicago News pripoveduje Evi Morsini, tla bo kmalu aretirana". Nadalje piše Harry Ilull: "Vtis. ki ga proizvaja njena osobnost. je čudovit. Nobena voditeljic^ naših največjih trgovin ne more biti bolj samozavestna kot je ona". (ilede lepote pravi: — Njena lepota je nekaj izvanrednega. Na videz se zdi. da se ničesar na >vetu ne boji t"r da se ne zaveda nobene krivde. Vse. kar je poročalo časopisje da je na nji nekaj odbijajočega, je neresnično. Ce bi ne bilo ničesar slabega poročanega o njenem prejšnem. življenju. bi jo vsakdo smatral za pošteno bogato Amerikanko. Vse obdolžit ve glede nemoralnega razmerja z oziroima na njena dva spre mlrjvalca so neutemeljene. Mene je sprejela formalno, kljub temu pa precej zadovoljivo. Povabil sem ja na parnik Georgino. Brez vsakega pomisleka je izjavila, d a. sprejme mojo ponudbo. Pogovor je bil prekinjen, ker je začelo slabo vreme ovirati k i no fotografa. Parnik Georgina je pripravljen. Naslednjega jutra — diplomatična pogajanja glede izročitvenega povelja še niso bila zakjljučena. je prišla Eva Morsini na parnik Georgino. Ko je stopila na krov. so jo fotografirali. Istotako tedaj, ko jo je pozdravil kapitan Woolbridge, ki pa ni niti slutil, s kom ima opravka. SISLER SE JE VRNIL Prtljaga abesinskega regenta. (BETIMnT.MVKTONK.viaia t». MW.»o«t Oeorge Sisler, znani baseman-manager igralne skupine St. Louis Browns, se je po dolgotrajni očesni bolezni zopet lotil svojega starega posla. Slika nam ga kaže (na desni) ko pozdravlja zna nega baseball-igralea Babe Rutha. Proces proti hajduku Carugi. (Nadaljevanje.) Vse zadnje thieve so se v raz-pravni dvorani odigravali tudi zelo dramatični prizori, ki nudijo sliko duševnega razj>oloženja po-samnih obtoženih razbojnikov. Nekateri so popolnoma mirni in udani v svojo .sodo. Prpič '' Veliki" je že. sklenil račune in na pravil križ čez svoje itak po njegovem m a lov red n o življenje. Ta je najbolj miren m odkrit. Ca-ruga pa še vedno računa, da bt» s svojo pretkanostjo in sugestijo oziroma z grožnjami srečno pre-lezel skozi nevarne skaline in tla se izognil na kak način "vrvi"'. Lep je bil prizor med Čarugo in Prpičem Velikim. V dvorani se vedno vrši temeljita konfrontacija glede vsakega zločina me 1 pr, samniki. Ko je Ca.ruga zopet za čel tajiti roparski umor v Toin-pojeveih. ga je prijel Prpič za rokav in mu začel milo govoriti: "Jovo, priznaj! Priznaj, nva-gari. če živiš samo še dve uri. Ti. smo in izogniti se ne moremo u>.r, tli. Priznaj, .lavo, magari če t:» koj dobiš vrv za vrat!" V tem momentu je Prpič napravil z roko okoli vrata primarno simbolično znamenje, predstavljajoč Carugi. kaj ga čaka v vsakem oziru. če prizna ali ne prizna. Nadaljeval je: "Raje priznaj! Odjadraš na drugi svet vsaj čiste vesti. Ce si mogel mirno gledati smrt drugih, nedolžnih, glej mirno tudi svojemu lastnemu koncu". 23. maja je bil dvanajsti dan razprave proti Carugi in njegovim tovarišem. Razprava je bila zela vesela in polna humorja. Dopoldne ob 10. se je nadaljevalo zasliševanje devetega ob t <<- dali "sto forinti". I'a, slavni su de, nisem znal. tla so bili ti žan darji razbojniki . . Predsednik: "Čaruga je povedal, da ste dobro znali, kdo so in da -ste jim dajali navodila, koga Uiij oropajo". Obtoženi Jure .Turkovič se je začel na to vprašanje globoko do tai priklanjati, neprestano vikajo?: "Slavni sude! Slavni sude! Ni tako !" Predsednik; "Čaruga! Ali je to res, kar pravi Jurkovič ''' Ca ruga : "Ni res! Ta je vse dobro vedel". Dvanajsti obtoženec Nikola Prpič Mali je vse ravnodušno priznal, samo pravi, da ni vedel, zakaj je šlo pri razbojništvu v Gu-ii ju. Na popoldanski razpravi je bil zaslišan trinajsti obtoženec. V dvorano je vkorakal pravi divjak Mile Lončar ki je bil Carugin pvo-niagač ter je skrival razbojnike, in njih plen. Leta 19±> in ^923 je ponovnokrat sprejel Čarugo in njegovo družbo v Starem Mika novcu in v RetJtovcih. Večkrat s» ^e žnjdini sestajal, shranjeval .ft. orožniško obleko in munieijo, dn-jal jim je streho in hrano, ne da Njegova visokost ras Taffari, abesinski regent, ki je prišel po nalogu cesarice ^euditu na potse-te v Pariz. London in Rimi. bo sprejet povsod z velikimi častmi, i V njegovem spremstvu je 300 abe-sinskih rasen*, knezov, ki vladajo v velikih pokrajinah obširnega cesarstva. Med prinčevo prtljago nahajajo zanimive reči. ki so določene za darove. Poleg drugega be) imel s seboj tudi šest mladih levov, tri sanice in tri sami-ee. ki jih bo daroval angleškemu kralju, italijanskemu kralju in predsedniku francoske republike. Med darovi bo tudi elvanajst ze-ber, ki bodo razdeljene v enakem številu med vse tri države. i' v-| Kretanje parnikov - Shipping News bi jih prijavil oblastem. Je pravi tip hinavskega požeruha. Lončai je med tlrugim dejal : "Nisem kriv! . . . Priznam sa in o. da me je Ratle Došen vpo-znal s Carugo. Vedel sem, da je Carujra razbojnik. Pri njem je bil Čaruga enkrat sam, drugič z obeana Prpičema, bili so oblečeni v orožniško uniformo, oboroženi s puškami. Pogostil sem jih ter jim prinesel kosilo in večerjo. Za nagrado sem dobil 100 Din. in po 20 Din .za posteljo. Moral sem jih [sprejeti pod streho, ker bi dru- ( Dalje prihodnji*.) ženea Nikole Mihajloviča, ki je pripovedoval : "Hotel isem večkrat Čarufco ubiti. Se mi ni posrečilo, ker mi Čaruga ni zaupal in sem bil 710 tem sam v nevarnosti za svoje živ-Ij^nje. vsled tega sem pobegni! in zapustil gorskega ptiča Carugo. Nekoč sem poslal prošnjo ministrstvu notranjih del. naj mi da orožje in ljudi, da po iščem Čaru go in ga pripeljem oblastem v ro ke. ali ga pa ubijem. Na to prošnjo nisem dobil odgovora". Obtoženec Ivan SeMhofer, je izjavil, da je razumel obtožnice obenem trdeč : "Vsemu temu je kriv Caruga. Ko sem se spoznal ž njim. mi je pravil, da dela v sporazumu z ministri, Čaruga me je nagovarjal na roparski čin". Predsednik: "Čaruga, ali poznate tega moža? Ali je res?" Cpruga: "Nikdar nisem videl tega človeka!" Za tem je počasno vkorakal bolj prikrevsal v dvorano enajsti obtoženec Jure Jurkovič. pravi tip siromaka. Čim je vstopi! \ dvorano, se je globoko priklonil s pozdravom: "Slavni sude!" Govoril je ve«; čas zelo bojazljivo. Na prva vprašanja je boječe in ves se tresoč izjavljal: "Slavni sude! Sem kriv, sem kriv ... A vse sem storil pod pritiskom. Velika sila je bila . . Pri meni so Čaruga in drugo v i v Brloški Dubravi prenočili. O raz bojništvu nisem imel pojma . . Žandarji (Čaruga in tovariši e*» I bili preoblečeni v orožnike) so mi peljem v Vinko ve e, kjer dobim o stanek. Svinje jnisem mogel pe- 200,000 Din za dekliško čast. Pr-d prvoinsranenim sodiščem v Beogradu se vrši razprava proti nekemu be: grajskemu trgovcu, ki je onečastil praktikantinjo na sod I ču gdč. R. Trgovec je zahajal v hišo omenjene devojke. jo rekoč opijanil in jo v takem stanju zapeljal. Da bi devojka molčala, .j: je obljubil da jo vzame v raki.n. vendar se je medtem oženil k drugo. R zahteva 200 000 Din odškodnine za svojo čast. 14. junija: Leviathan, Cherbourg: Olympic, Cherbourg. 1«. Junija: America. Hiihh. IF. junija: DulUo. Dano«. 1«. Junija: Franc«, Havra; AQUltanla, Ca*r-bourj-1«. junija: Lapland. Cherbourg; Stuttgart. Br« ■aan. ai. junija: Chicago, Havre; Homeric, Cherbourg B axon la, Cherbourg; Ore*, Cherbourg Hamburg. «4. junija: Pre«. Wilson, Trat; Prw. Harding Sramen; Ckuopic, Cherbourg; Breiu«ii Bremen. «». junija: , Btrcmpula, Cberbolrg; Vaoruiina Genoa. SS. Junija: Zealand. Charboarg. aa. junija: Majestic, Cherbourg; Lafayette, Hav re; Conte Rosso v Geuoa. 1. julija: York. Bremen; Colombo, Genoa. 2. julija: Purls, Havre; Mauretanla, Cherbourg; Republic, Cherbourg. 3. julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Mlnnekahda. Cherbourg. 4. Julija: Geo. Washington. Cherbourg. 5. julija: Leviathan, Cherbourg: Olympic Cherbourg: Rochambeau, Havre; Muen chen, Bremen; Belgenland, Cherbourg 8. julija: Resolute, Cherbourg, Hamburg-; Or- 1 ca. Cherbourg, Hamburg; Derflinger, Bremen; Giulio Cesare, Genoa. 9. julija: _ France, Havre; Aoorg; Rotterdam, Bolougne, America. Cheibourg; Alartha With-ltigton. Trst. 14. Julija: America, Genoa. 15. Julija: Pittsburgh, Cherbourg; Luerzow, Bremen. 17. Julija: Westphalia, Hamburg. 19. julija: Majestic, Cherbourg; La Savole, Havre; Lapland, Cherbourg; Mount Clay, Hamburg; Stuttgart, Bremen; Dulllo, Genua. 22. Julija: Reliance, Hamburg; Seldlltz, Bremen. 23. julija: Parla, Havre. 26. julija: Leviathan, Cherbourg; Veendam. Boulogne; Albert Balhn, Hamburg; Orca, Cherbourg. 29. julija: Canopic, Cherbourg; Bremen, Bremen. 30. julija: Mauretanla, Cherbourg; France, Havre. 31. Julija: Zealand. Cherbourg. gače zgubil glavo ..." Lončar .je dalje prizual, da je nasvetoval, naj Čaruga oropa bogatina Prpiča v Švici, pozneje ža-libog je slišal, da je bil ororpan njegov krstni boter Slavkovič. Dejal je ^lalje; <;Priznam, da so večkrat prenočevali pri meni. Koliko'krat nisem zapisal. Ko smo šli v Švico, nam je Caruga plačal vse potne stroške, na povratku pa sem moral prodati kapo, da sem plačal za vlak". Predsednik; "Kaj je -Tovo de-'al pri Vas?" Obtoženec: "Kupoval je živino. Tudi meni je enkrat dal 100 Din. za enr> svinjo. Dejal mi je. naj jo t*m v iflt. £ ljati." Predsednik: "Caruga navaja, da je bil vedno pri vas in da jt vas smatral za skrivača tatov oziroima njegovih razbojnikov. Vi sto jo potem tekem znali in pomagali ter ste od tega imeli koristi!" Lončar se je pri tem prijel za brado in glavo ter povzdignil oči proti stropu: "Slaba mi bogme korist, ker sedaj stojim pred vajni. Jo j meni!" Predsednik: "Ali ste bili res njegov pomagač in skrivač?" Lončar: "Res . . . res . . . prav je tako!" (Nadaljevaaije sledi.) ADVERTISE in GLAS NAHODA CornBUl^ f§F| "j j__^^ |, ^ ^JM_ 1 Potujte "FRENCH UIINE" potom. EKSPRESNA SLUŽBA — NEW YORK — HAVRE — PARIS V ŠESTIH DNEH PREKO BELGRAD—LJUBLJANA—ZAGREB FRANCE PARIS 18. junija; 9. julija; 30. julija 2. julija; 23. julija; 20. avg. ----21. junija; 24. sept. ----28. junija, 16. avgusta ----28. junija, 12. avg. ----5. juliju; (». avg. ----19. julija; 3. sept. CHICAGO .......... LAFAYETTE ....... SUFFREN .......... ROCHAMBEAU ____ LA S A VOIE ...... Na na>ih posebnih vlakih so tolmači, ki govore augleSko in slovensko in ki t»odo i»t>lt>viili z vami vso pot. Evropski agetnje Freneh Line btnlo pomagali vaši tJriižini in sorodnikom, preskrbeli jiiu btnlo j>otne liste in vizeje ter nrt-tlili vse prevozne zadeve brezplačno. Prostori drugega in tretjega razretla s«» j:ikt» utlol»ni, opremljeni z vsemi modernimi potrebščinami, umivalniki. tektK'a votla v vsakem prostoru. ptH-ivališea, kadilnica, hrivniea in pokriti prumenadni krov Hrez tlvt>ma boste zadovoljni s splošno znano francosko kuhinjo lahko pa tlt»hile tudi svoja priljubljena jedila zaeno s pijačo, ki ste je vajeni. Cndba. ples, radio iu druge vrste zabave. Za nadaljne informacije vprašajte svojega lokalnega zastopnika ali FRENCH LI IN E 19 STATE ST. NEW YORK Zastopniki "Glas Naroda" Zastopniki kateri so pooblaščeni na* bii nt i naročnino za dnevnik "Ulaa Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, kaiero -je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" je: Za eno le. o $G.OO; za pol leta $3.00; ca štiri mesce $1!.(KJ; za četrt leta 1.50. Naročnina za Evropo je $7. za eno leto. California: San Franeisco, Jacob Lausln.. Colorado: Penver, Frank Skrabec; LeadvUle, M. Yamnik; Pueblo, Peter Culig. John (5erm, Frank Janesh: Salida, TjouIb Costello: Walsenburg, M. J. Bayuk. Indiana: Indanapois, Louis Rudman. Illinois: Aurora, J. Verbich; Chicago, Joseph HI is h; Cicero. J. Fabian; Joliet, Fr. Bumbicb, T. Zaletel in John Kren; La Kalle, J. SpeUeb ; Mascoutah, Frank Augustin ; North Chicago, Anton Kobal, Math Ogrin;Springfield. Matija Bar-borich; Waukegan, Frank PetkovSek. Kansas: Franklin in okolico, Anton Seljak. Maryland: KitziniUer, Fr. Yodopivec. Minnesota: Chisholm, Frank OouSe; Ely, Job. J. Peshel; Eveleth, Louis Gouže; GU-hert, Louis Vessel; Hibbing, John Pov-5e; Virginia, Frank Hrvatich. Missouri: St. Louis, Mike Grabrijan. Montana: East Helena. Frank Hrella; Klein, Greogr Zobec. New York: Gowanda, Karl Sternisha,; Little Falls, Frank Masle. Ohio: Barberton, A. Okoish in J. Barlch; Cleveland, Anton Simčič, Jakob Bes-nik in Charles Karlinger; Collinwood, Math. Slapnik; Lorain, Louis Baiant in J. Knmše; Niles, Frank KogovSek; Youngstown, Anton Kikelj. Pennsylvania: Acosta, in okolico, Martin Abram; Ambridga. Frank Jaksbe. Bessemer, (.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ; Broughton, Anton Ipavec; Sordine, John Demshar; Conemangh, Vid Ro-vanSek in J. Brezovec; Clarldge. Anton Kozaglor, Fr. Tushar, A. Jerlna: Dunlo, Ant. Tanželj; Export, Lonia SupanSLS, HITRA POTNIŠKA SLUŽBA! od NEW YORKA do TRSTA, (preko Genove) N«j boljša in uajkrajU pot po Srtdozem-»ken> morju z naiimi veličastnimi paraiki, DUILIO ---- 17. junija; ____ 19. Julija; COLOMBO i. julija: 7. avgusta CIULIO CESARE 8 Juli.; 16 avg.! 19 sept.; •Največji ln najhitrejši parnik na olje sa Sredozemsko morje. Udobne kabine tretjega razretla i t t li • posteljami sa druilne ln tenake. Pri okuanlh obedih Je vino brezplačno. Sa podrobnosti vpraSajte nalega agenta t Taiem mestu alf pa naravnost pri mmn kheuie mm Italla-Amerlce Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New York Nail saatopnlkl t JusoslavlJl: Jadranska Banka, Belgrad ln njene fodrulnlca -- f,^ iTiha.j-i ANTON KNAI'S? Dojia je iz Žurij«-, Osilui ra. Z*id:ije čas« je hiv.il v Kane, Pa. Cenjene rojake presinrs. nlco ve kfl<- y.i nj.Mrov naslov, naj mi liu&nuni; t"e pa sam cital, naj -c n;i jnvi na naslov: Valentine Malnnr. 14301 Sylvia Ave, C'K-velajxti, Ohio. (i^ io _6) Velika poneverba. V Wvem Sadu je bil aretiran Pori Stanisavljevič. blagajnik driištva Continental, ki je druStvo i pop,:i j sv več.io svoto denarja. Forest City, Math Kamin ; Farrell. Jerry Okorn; Imperial, Val. Peternel; Greens-burg, Frank Novak; Homer City in okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike Paushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Anton Malovrh. Midway, John Žust; Jloon Run, Fr- Ma-t-hek in Fr. Podmilsek: Pittsburgh. Z. .Takshe, Ig. Mujjister, Vine. Arh in U. .Tsfkobieh; Reading, J. Pezdirc; Rot k-wood, A..Hochevar; Steelton, A. Hren; Turtle Creek in okolico. Fr. Schifrpr: West Newton. Joseph Jovan; White Valley, Jurij Prevlch; Wlllock, J. Peternel. West Virginia: Coketon, Frank Koclan. Wisconsin: Milwaukee. Joseph Tratnik, Racine, in okolico, Frank Jelene; Sbeboygan. H. Svetlin. Washington: Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: Rock Springs, Lonia Taucher. Poleg gorlnavedenlh so pooblaSSeni potdratl naročnino tudi rd tajniki J. S. K. J. / Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. KDOR je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da js natančno poučen o potnih Hitih, prt* ljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih aamoremo dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par« nlke, ki imajo kabine tudi ▼ III. ran-redu. Glasom nove naselniSke postave, ki pride v veljavo s prvim julijem, bo laliko dobil tu