Dobrodošli na desnem bregu Mure sv, Fünkefn/ca www.verzej.si|www.centerduo.si|www.marianum.si Leto III, številka 3, september 2010 Spoštovane občanke in občani, Foto: Mirko Rakovnik pred Vami je nova številka Fun-kešnice. V obdobju od izida zadnje številke je bilo v naši občini kar nekaj pomembnih premikov. Začeli smo izvajati investicijo v javno infrastrukturo v Banovcih, pridobili smo pozitivno odločbo o sofinanciranju izgradnje vodovodnega omrežja v naši občini, realiziran je bil projekt novih zvonov, prevzeto je bilo gasilsko vozilo v Veržeju in še bi lahko naštevali. Prav tako je bilo veliko prireditev različnih vsebin, ki so bile dobro obiskane, kar pomeni, da občani dihate z občino, društvi in drugimi našimi organizacijami. Posebej se želim zahvaliti vsem, ki ste pripomogli k odlični izvedbi praznovanja našega občinskega praznika. Prihaja jesenski čas, ko pobiramo plodove našega dela in ocenjujemo letino. Ker s to številko zaključuje delo in mandat ta sestav občinskega sveta in tudi župan je prav, da naredimo obračun našega dela v preteklih štirih letih, ovrednotimo plodove in ugotovimo, kakšna je bila letina. Občinski svet se je sestal na 29 rednih sejah, eni izredni seji in 2 kore-spondenčnih sejah. Delo na občinskih svetih je potekalo konstruktivno, z jasnim namenom razvoja občine in brez vmešavanja politike. Veliko delo so opravili odbori, ki so različne predloge in drugo materijo podrobno predela- Županova beseda li in s tem olajšali odločanje na sejah občinskega sveta. Občina Veržej je kot lokalna skupnost odgovorna za različna področja, v svojem pregledu se bom dotaknil treh ključnih: 1. področje različnih socialnih in drugih transferjev, 2. področje delovanja društev in drugih nevladnih organizacij, 3. področje investicij. Delo na področju občine v prvem sklopu zajema različne oblike sofinanciranja posameznih dejavnosti. Najpomembnejše je sofinanciranje otroškega varstva, potem oskrba starejših v domovih, programi pomoč na domu, skupaj zmoremo in družinski pomočnik, sofinanciranje stanarin občanom, sofinanciranje preventivnega cepljenja deklic proti raku na materničnem vratu in še marsikaj manjšega bi se našlo. V spodnji preglednici je razvidno sofinanciranje po posameznih področjih: Področje Višina v EUR Sofinanciranje otroškega varstva 625.088,52 € Sofinanciranje oskrbe starejših v domovih 65.054,78 € Programi pomoč na domu, skupaj zmoremo in družinski pomočnik 96.406,88 € Sofinanciranje stanarin občanom 8.297,08 € Sofinanciranje preventivnega cepljenja deklic proti raku na materničnem vratu 5.376,94 € Finančne spodbude za novorojence in študente 21.484,41 € Skupaj 821.708,61 € Občina Veržej je bila vseskozi občina z najmanjšim številom registrirane brezposelnosti v Pomurju. Zaradi posledic globalne krize so se razmere na tem področju v zadnjih štirih letih precej poslabšale, še vedno pa smo občina z najmanj registrirane brezposelnosti v Pomurju, kar pa nikakor ne pomeni, da smo s tem zadovoljni. Področje delovanja društev in drugih nevladnih organizacij je v naši občini zelo razgibano. Društva delujejo na različnih področjih, najpomembnejša so področja športa, kulture, turizma, 2 F$nkejn/ča september 2010 gasilstva, kmetijstva, humanitarnih organizacij in drugih nevladnih združenj. Občina je v preteklih štirih letih za delovanje društev iz naštetih področij namenila 185.914,72 EUR. Sofinanciranje društev v prihodnje bo potekalo nekoliko drugače, saj bo višina sofinanciranja odvisna od letnega programa, ki ga bo posamezno društvo prijavilo in izvedlo. Eno najpomembnejših področij delovanja občine pa je vsekakor področje investicij, kjer smo bili zelo aktivni. Pri financiranju investicij smo se v največji možni meri posluževali različnih razpisov, na katerih smo pridobivali državna in evropska investicijska sredstva. V primerih, kjer se določene investicije niso megle sofinancirati, pa smo zagotovili proračunska sredstva. V spodnji preglednici so prikazani investicijski projekti, ki so bili realizirani v preteklih štirih letih: Občina Veržej je tako v preteklih štirih letih za področje investicij namenila 2.449.143,45 EUR, od česar je kar 1.459.775,92 EUR pridobila na javnih razpisih. Vse naštete investicije so, oziroma bodo dokončane v letošnjem letu, le izgradnja vodovoda bo dokončana v letu 2011. Iz podatkov lahko vsak sam oceni delo in razvoj Občine Veržej v preteklih letih. Sam ocenjujem, da je bilo zadovoljivo, vedno pa je lahko še boljše. Za vse opravljeno se želim zahvaliti vsem, ki so v preteklih štirih letih kakorkoli prispevali k realizaciji naštetih projektov. Zahvala občinski upravi za strokovno in profesionalno delo pri pripravi strokovnih podlag, izvajanju nalog občine in odlično timsko delo. Uspešnost dela občinske uprave potrjuje podatek, da je bila Občina Veržej v preteklih štirih leti uspešna na vseh javnih razpisih, na katerih je sodelovala. Posebej pa so k razvoju prispevali tudi članica in člani občinskega sveta. Z veliko mero strpnosti, razumevanja, preudarnosti, odgovornost so v preteklih štirih letih delovali v korist razvoja občine. Na naših sejah ni bilo moč prepoznati politike, ne osebnih interesov, opazen pa je bil interes za skupen in enakomeren razvoj naše občine. Sam rad poudarim, da je lahko biti župan, ko imaš priložnost delati s takšnimi ljudmi. Zato spoštovani svetnica in svetniki iskrena hvala za dobro sodelovanje in pomoč pri opravljenem delu. Želim si, da bi takšno pozitivno energijo in razmišljanje občinskega sveta ohranili tudi v prihodnjem mandatu. Ob koncu se želim zahvaliti še vsem občankam in občanom Občine Veržej so sodelovanje in zaupanje v preteklih štirih letih. Sam sem si prizadeval vključiti kar največ Vaših pobud in idej, seveda v skladu s proračunskimi zmožnostmi. Glede na vložene kandidature za župana Občine Veržej si želim dobrega sodelovanja tudi v naprej, obenem pa se zavedam odgovornosti, ki mi je bila s tem naložena. Hvala vsem, ki ste pomagali soustvarjati razvoj naše občine! Slavko PETOVAR, dipl. inž. agr. župan Občine VERŽEJ Fftnkejn/Ca Dobrodošli na desnem bregu Mure Uredniški odbor: Janez Krnc (glavni in odgovorni urednik), Tatjana Vokic (pomočnica urednika), Alenka Belec, Bojan Ferenc, Damjana Ferenc, Ivan Kuhar, Vito Šadl • Lektoriranje: Ivan Kuhar • Prelom in oblikovanje: Patricija Belak • Založnik: Občina Veržej • Tisk: Grafika Zlatečan d. o. o., september 2010 • Naklada: 500 izvodov • Funkešnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi zainteresirani pa na sedežih Občine Veržej ali TlC-a Veržej. Občina Veržej Ulica bratstva in enotnosti 8 9241 Veržej T: +386 2 58 44 480 F: +386 2 58 44 488 E: obcina.verzej@siol.net S: www.verzej.si TIC Veržej Zavod Marianum Veržej Puščenjakova 1 9241 Veržej T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net S: www.centerduo.si P Zapis s 28. redne seje Občinskega sveta Občine Veržej Člani občinskega sveta so se v času poletnih počitnic sestali na 28. redni seji, ki je bila najdaljša, odkar obstaja Občina Veržej, saj je bilo na dnevnem redu kar 23. točk, seja pa je trajala od 17.00 do 22.20 ure. Prvih 12 točk dnevnega reda je bilo v povezavi z Javnim podjetjem Prleki-ja, d.o.o., Ljutomer, saj so člani občinskega sveta obravnavali spremembe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine Veržej, tehnična pravilnika o javnem vodovodu in javni kanalizaciji, pravilnik o tarifnem sistemu za obračun tarif vodarine, omrežnine, stroškov vodnih povračil, števnine in vzdrževanja priključka, pravilnik o tarifnem sistemu za obračun tarif omre-žnin, stroškov odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, stroškov okoljske dajatve, spremembo in dopolnitev odloka o ustanovitvi Javnega podjetja Prlekija. Med drugim so tudi podali soglasje k ceni vzdrževanja priključka pri ceni storitve oskrbe s pitno vodo ter potrdili cenik storitev Javnega podjetja Prlekija, d.o.o. Pravilnika o tarifnem sistemu ter tehnična pravilnika si lahko preberete na spletnih straneh Občine Veržej na naslovu www.verzej.si v Člani občinskega sveta so po skrajšanem postopku sprejeli spremembo in dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci, d.o.o., Javno podjetje je ustanovilo vseh 27 pomurskih občin. Prvotno sprejeti Odlok o ustanovitvi javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki Puconci, d.o.o. je tako doživel prvo spremembo zaradi spremembe zakonodaje in posledično zaradi novo opredeljene javne službe, ki se bo izvajala v okviru omenjenega podjetja, in sicer obdelava mešanih komunalnih odpadkov. Člani občinskega sveta so v prvi obravnavi sprejeli Odlok o načinu iz- vajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Veržej. Ta odlok opredeljuje način izvajanja obvezne občinske javne službe obdelave odpadkov pred njihovim odlaganjem in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, kakor tudi način prevzemanja odpadkov v okviru Centra za ravnanje z odpadki Puconci ter ravnanja z odloženimi odpadki in ločenimi frakcijami, ki so namenjene za nadaljnjo uporabo oziroma reciklažo. Veliko časa so člani občinskega sveta namenili obravnavi osnutka dokumenta identifikacije investicijskega projekta »Izgradnja nizkoenergetske-ga štirioddelčnega vrtca Veržej«. Cilj omenjenega projekta bi naj bil zgraditi objekt, ki bo trajno predstavljal rešitev otroškega varstva v občini na daljši rok ter bistveno znižal stroške delovanja vrtca z nizkoenergetsko zasnovo, saj je obstoječi vrtec dotrajan, vlaganje vanj bi bilo nesmiselno in neekonomično, zaradi svoje dotrajanosti pa predstavlja velike stroške investicijskega vzdrževanja. Skupna neto površina objekta bi naj bila 893 m2, sam objekt bi naj bil predviden v dveh nadstropjih, pri čemer bi bile v zgornjem nadstropju le upravni prostori s sanitarijami in strojnico, v spodnjih prostorih pa naj bi bilo prostora za 4 igralnice, večnamenski prostor, shrambo za igrala. Vse igralnice bi naj imele izhod na teraso, zagotovljene bi naj bile zunanje sanitarije, na zunanjih igriščih bi naj bila zagotovljena voda. Aktivnosti bodo potekale naprej, pri čemer bo Občina {[J Veržej poskušala omenjeni projekt prijaviti na razpis za pridobitev evropskih sredstev, saj ocenjena vrednost projekta znaša 874.800,00 € (cena z DDV). Vrtec bi naj bil končan leta 2012. Člani občinskega sveta so po skrajšanem postopku sprejeli Odlok razglasitvi nepremičnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Veržej. Srečko Štajnbaher, predstavnik Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, je povedal, da je status kulturnih spomenikov na območju občine Veržej doslej urejen z odlokom iz časov skupne ljutomerske občine. Investitorji v obnovo nepremičnin, ki niso s starim odlokom imeli pridobljenega statusa kulturnih spomenikov, niso mogli črpati državnih sredstev iz razpisov za obnovo kulturnih spomenikov, sedaj pa so tudi za te nepremičnine bile pripravljene strokovne podlage za uvrstitev omenjenih nepremičnin med kulturne spomenike. Tak se bodo lahko na podlagi novega odloka lastniki teh nepremičnin prijavili in črpali državna sredstva z obnovo svojih nepremičnin. Osnovna šola Veržej je Občino Ver-žej zaprosila za financiranje dodatnih ur drugega učitelja v kombiniranem oddelku 3. in 4. razreda. Po normativih in standardih Ministrstva za šolstvo in šport pripada pri skupnem številu 16 učencev v kombiniranem oddelku 4 ure za drugega učitelja, kar bi naj bilo premalo glede na natrpan učni načrt v 3. in 4. razredu. Občina Veržej je tej vlogi ugodila in bo tako financirala dodatnih 6 pedagoških ur tedensko, tako da bo v omenjenem kombiniranem oddelku prisotna poleg prvega tudi drugi učitelj v obsegu 10 ur tedensko. Člani občinskega sveta so se seznanili s poročilom Nadzornega odbora Občine Veržej o pregledu izvrševanja proračuna Občine Veržej za leto 2009, sprejeli spremembo sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Veržej za leto 2010 in sprejeli sklep o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena na nekaterih zemljiščih. Bojan Ferenc september 2010 Ftinkejn/ca 3 Spoznajmo občana / zlata maturanta Anja Kosi in Denis Trstenjak ANJA KOSI V tokratni številki Funkešnice vam predstavljamo Anjo Kosi, simpatično mlado damo iz Veržeja, ki je v letošnjem letu maturirala z odličjem in tako postala prva zlata maturantka Občine Veržej. Anja bo svoje izobraževanje nadaljevala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani - smer kirurgija. Te je kot odličnjakinjo v osnovni šoli zanimala samo gimnazija ali si morda razmišljala o kateri drugi srednji šoli? Ob koncu osnovnega šolanja sem bila trdno prepričana, da želim na ljutomersko gimnazijo, tako da sem se udeležila le tega informativnega dne. Vpis na to šolo mi je predstavljal velik izziv. Si pri katerih predmetih še posebej blestela? Že v osnovni šoli sta mi šli najbolje od rok matematika in kemija. Na tem področju sem takrat dobila tudi visoka priznanja (zlato Vegovo priznanje, zlato Preglovo priznanje). V gimnaziji sem se manj udeleževala tovrstnih tekmovanj, saj je bilo težko usklajevati vsakdanje učenje, ki ga je zahtevala gimnazija, z napornimi pripravami na tekmovanja. Ali si že v otroštvu vedela, da nekoč želiš postati zdravnica? Ne, zmeraj sem si govorila »nikoli medicine, to pa že nen šla«. Sedaj pa na to gledam malo drugače. Videla sem, da je tu prihodnost in se vseeno odločila za študij medicine. Zakaj ravno kirurgija? Za to smer sem se še posebej navdušila, ko smo pri biologiji v 4. letniku gimnazije opazovali obdukcijo človeka. Kirurgija me privlači tudi zato, 4 F&nkejn/ca september 2010 ker ima kirurg manj stika z ostalimi ljudmi oziroma pacienti kot splošni zdravnik, vendar pa nosi toliko večjo odgovornost. Menim tudi, da ima družba bolj spoštljiv odnos do njih kot nekaterih drugih zdravnikov. Kakšen je tvoj recept za tako visok rezultat na maturi? Predvsem je pomembno sprotno delo. Že če vsak dan narediš domačo nalogo, se veliko naučiš. Potem pa samo ponavljaš in utrjuješ svoje znanje. Najprej je potrebno usvojiti temelje, da lahko kasneje znanje nadgrajuješ. Kako preživljaš svoj prosti čas? Sedaj v počitnicah veliko kolesarim in igram odbojko, drugače pa zelo rada kartam z družino in prijatelji ali pa se kratkočasim za računalnikom. Brez česa si ne moreš predstavljati življenja? Brez računalnika in mobitela. Cilji, katere bi rada v življenju dosegla ... V prvi vrsti bi rada dokončala študij medicine, ki traja 6 let, nato pa še opravila specializacijo, ki prav tako traja 6 let. Misel, ki te vodi v življenju... Tisto, česar nikoli ne začneš, ne bo uspelo. Mateja Rus DENIS TRSTENJAK Denis Trstenjak, bodoči študent Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru je letošnjo maturo opravil z odliko in se okitil z nazivom zlatega maturanta. Kdaj si začel razmišljati o računalništvu, kaj te je pritegnilo in zakaj si se sploh odločil za srednjo računalniško šolo? Že v otroštvu so me računalniki zmeraj mikali in zanimali. Vzrok temu vidim tudi v tem, da sem odraščal ravno v obdobju, ko je računalniška tehnologija doživljala strm vzpon, ki seveda še zmerom traja. Zanimanje mi je vzbujalo predvsem to, da so računalniki izredno hitro postajali nenadomestljivi v vseh aspektih našega življenja, danes si pa seveda skoraj ne moremo predstavljati življenja brez njih. Sprva sem imel zelo užival v elektrotehniki, tudi zaradi očeta in sploh sem že od malega rad sestavljal razno-razne reči, ki so za gonilno silo potrebovale elektriko. Ko pa sem v osnovni šoli obiskal informativne dneve srednjih šol sem takoj ugotovil, da je računalništvo tisto pravo zame. Nato si se torej vpisal na Srednjo poklicno in tehniško šolo Murska Sobota, smer elektrotehnik računalništva in že pred maturo si dosegal lepe rezultate na različnih tekmovanjih. Tako je, 3 leta zapored sem osvojil naslov regijskega prvaka med posamezniki v matematiki v kategoriji srednjih poklicnih šol, kar mi veliko pomeni, saj mi je matematika služila tudi kot osnova za programerstvo, katerega izredno pomembna sestavina je logika. Tako sem tudi na državnem tekmovanju v programerstvu osvojil deveto mesto. Pa se ustaviva še pri maturi. Navdušujoče je predvsem dejstvo, da v prvem roku nisi zbral dovolj točk za naziv zlati maturant, a si se odločil, da greš v drugem roku popravljat slovenščino in uspelo ti je. P Občina Veržej je praznovala svoj 11. praznik Na prvem opravljanju sem zbral vse možne točke, razen pri slovenščini mi je do petice zmanjkal en sam odstotek, kar je bilo žal premalo za zlato maturo. Nato sem se prijavil še na drugi rok, saj sem čutil, da če ne poskusim, bom obžaloval zamujeno priložnost. V drugem roku mi je uspelo, iz 87 % sem popravil na 92 %, kar je zadostovalo. Kam naprej? Odločil sem se za univerzitetni študij Računalniške in informacijske tehnologije v Mariboru. Za univerzitetni program sem moral na maturi opravljati še peti predmet in izbral sem fiziko na Gimnaziji Murska Sobota ter jo uspešno opravil. Kako preživljaš prosti čas? Najraje se družim s prijatelji s katerimi preživim veliko prostega časa, treniram pa tudi pikado v klubu Top Gun na Grlavi. Brez česa si ne moreš predstavljati življenja? Brez družine in prijateljev, ki so mi stali ob strani in me spodbujali, da sem našel dovolj motivacije za popravljanje rezultata na maturi. Kakšne cilje si si zadal v življenju? Izvleči iz študija čim več lepih in koristnih izkušenj, doseči čim višjo izobrazbo nato pa najti primerno zaposlitev. Ostalo, upam, bo prišlo spontano. Misel, ki te vodi v življenju... Daj vsakemu dnevu priložnost, da bo najlepši v tvojem življenju. Vito Radi V Občini Veržej je kot datum praznovanja občinskega praznika določen 29. maj, ki pomeni dan prve omembe imena kraja Veržej s celim datumom in imenom, to je trg Ver-žej. To je bilo leta 1413. Glede na to, da v naši občini s ponosom in z veliko odgovornostjo cenimo zgodovinske, kulturne in gospodarske vrednote in dosežke naših prednikov, si v občini prizadevajo, da tudi pri doseganju teh ne bi zaostajali. Slovesnost ob občinskem prazniku je prav gotovo priložnost, da se občanom ter širšemu občinstvu predstavijo dosežki, ki jih je občina storila v zadnjem obdobju. ci, izdelavi projektnih dokumentacij za bodoče investicije, dotaknil pa se je tudi največjih prihajajočih investicijskih del, to je ureditev javne infrastrukture v Banovcih ter izgradnjo vodovodnega omrežja v občini Veržej. V nadaljevanju slovesnosti so bile podeljena občinska priznanja in nagrade: Alojziji Kozar iz Veržeja je bilo podeljeno priznanje z denarno nagrado 500 € za nesebično pomoč sokraja-nom in za opravljanje del na humanitarnem področju. Svečano praznovanje občinskega praznika je potekalo v soboto, 29. maja 2010 v Domu kulture v Veržeju. Slavko Petovar, župan Občine Veržej, je v svojem slavnostnem nagovoru predstavil najpomembnejše pridobitve občine v minulem letu. Kot najpomembnejšo je izpostavil možnost priključitve gospodinjstev na širokopasovne internetne povezave, ureditev igrišča z umetno travo, rekonstrukcijo povezovalne ceste in kolesarsko-spre-hajalne steze med Veržejem in Banov- Vinku Kapunu iz Veržeja je bilo podeljeno pisno priznanje za požrtvovalno delo v družbenem in društvenem življenju v občini Veržej. Antonu Cimermanu iz Veržeja je bilo podeljeno pisno priznanje za humano dejanje ob reševanju v nesreči. Alojzija Kozar velja na prvi pogled za skromno in neopazno občanko, ki ne nastopa veliko v javnem življenju. Vendar pa se je in se še vedno september 2010 Fvnkejn/ca 5 v svojem življenju z dejanji veliko izpostavlja na humanitarnem področju, predvsem tam, ko je potrebno izkazati sočutje do sočloveka. Tako je s svojim humanim odnosom do bolnikov vložila veliko truda ob njihovih zadnjih urah, ko jim je bilo potrebno pomagati s hrano, z zdravili, pa tudi s tolažbo. Na pomoč je priskočila vedno, če je le izvedela, da bolnik tako pomoč potrebuje. Velikokrat Alojzijo Kozar lahko srečamo tudi na pokopališču, ko ureja in neguje zapuščene in že pozabljene grobove in na ta način skrbi, da pokopališče ohranja lep izgled. Vinko Kapun se je že v rani mladosti zelo angažiral v družbenem in društvenem življenju. Bil je nekaj časa predsednik društva TVD Partizan v 6 Ftinkejn/ca september 2010 Veržeju in to v letih, ko se je pričela gradnja slačilnic ob nogometnem igrišču. Na kulturnem področju se je pojavil najprej kot pevec domačega pevskega zbora in igralec pri dramski skupini. Opazen je bil prav v času, ko so se v Veržeju prirejale prireditve ob Mesecu narcis. Nastopal je v ske-čih, ki so se predvajale na nacionalni televiziji, tako da so njegove igralske sposobnosti imeli priložnost spoznati tudi drugi izven lokalnega območja. Že zelo zgodaj je sodeloval pri folklorni skupini Kulturnega društva Slavko Osterc, kjer pa je letos postal vodja starejše skupine. Vinko Kapun se je v vseh letih delovanja izkazoval kot odličen organizator pri zbiranju denarja po gospodinjstvih za razne humanitarne namene ter za nabavo novih orgel v cerkvi, aktivno pa se je vključil tudi k izgradnji veroučnih učilnic in prenovi domače župnijske cerkve. V sedanjem času ohranja tradicijo Svetih treh kraljev in z zbranimi sredstvi pomaga društvom in posameznikom, ki so pomoči potrebni. Anton Cimerman je bil konec lanskega avgusta huje oškodovan v delovni nezgodi na gradbišču podvoza Lendavske ulice v Murski Soboti. Na gradbišču se je v gradbenem jarku odtrgal del »nabrežine« in zasul njegovega sodelavca. Gospod Cimerman je brez oklevanja skočil v še vedno zelo nevarno in nezavarovano območje in pričel sodelavca odkopavati. Ko ga je še skoraj izvlekel, se je ponovno odtrgal del gradbene jame in zasipal oba. Pri tem je Anton Cimerman utrpel zelo hude telesne poškodbe, zaradi katerih se še vedno zdravi. Po pričanju očividcev in ustreznih strokovnih služb, ki so prispele na kraj nesreče, je bilo nedvomno ugotovljeno, da je s svojim telesom zaščitil sodelavca, ki brez njegove pomoči delovne nesreče ne bi preživel. Za dogodek so se zanimali tudi razni novinarji, ki so o požrtvovalnem dejanju hoteli napisati reportažo, vendar pa se imenovani v svoji skromnosti ni želel izpostavljati. Zaradi že vnaprej načrtovanih obveznosti se Anton Cimerman slovesnosti ni udeležil, pač pa mu je bilo podeljeno priznanje kasneje. V kulturnem programu se je s svojo novo harmoniko predstavil Rihard Zadravec, po končani slovesnosti pa se je pričel tradicionalni Osterčev večer, ki ga Občina Veržej že nekaj let pripravlja skupaj s Pomurskim akademskim centrom iz Murske Sobote. Letos je nastopil srbski pianist svetovnega slovesa Aleksander Serdar. Bojan Ferenc Lokalni energetski koncept Občine Veržej (2. del) Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, ter statističnega letopisa energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2004 Slika 1: Primerjava porabe primarne energije razen prometa na prebivalca Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, ter statističnega letopisa energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2004 Slika 2: Primerjava porabe primarne energije brez industrije in prometa na prebivalca Tabela 1: Poraba energije po vrsti porabnikov za ogrevno in tehnološko toploto Primarna energija Koristna energija MWh/leto MWh/leto Gospodinjstva 14.309 8.647 Pravne osebe 6.340 5.140 Javni objekti 611 489 SKUPAJ 21.260 14.276 Tabela 2: Poraba in deleži posameznih energentov za ogrevno in tehnološko toploto v občini Veržej Energenti za ogrevno in tehnološko toploto enota enot/leto kWh/leto Kurilno olje l 855.371 8.553.710 Les m3 4.468 8.936.000 Premog kg 39.938 175.727 UNP l 43.996 305.771 Električna energija kWh 13.817 13.817 SKUPAJ 17.985.025 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Slika 4: Delež porabe energije po vrsti energentov za ogrevno in tehnološko toploto v občini Veržej Tabela 3: Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto skupaj s porabo električne energije za pogone v občini Veržej Poraba energentov za ogrevno in tehnološko toploto skupaj s porabo električne energije za pogone kWh/leto SKUPAJ 27.535.533 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Tabela 4: Poraba energentov za ogrevno toploto v stanovanjski porabi Energenti v stanovanjski rabi občine Veržej enota enot/leto kWh/leto Kurilno olje l 513.937 5.139.370 Les m3 3.456 6.912.000 Premog kg 30.605 134.662 UNP l 15.688 109.032 Električna energija kWh 13.817 13.817 SKUPAJ 12.308.881 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Slika 3: Delež porabe energije po vrsti porabnikov za ogrevno in tehnološko toploto Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Vir: Izračun na podlagi anket in statističnega urada RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 Slika 5: Delež porabe energije v stanovanjski porabi v občini Veržej september 2010 Fünkejn/ca 7 Tabela 5: Poraba električne energije v letu 2007 v občini Veržej po vrstah uporabnikov Število odjemalcev Letna poraba v kWh Gospodinjstva 585 2.480.694 Pravne osebe 103 3.727.568 Javna razsvetljava 7 63.246 SKUPAJ 695 6.271.508 Vir: Elektro Maribor, 2008 Vir: Prirejeno po Elektro Maribor, 2008 Slika 6: Delež porabe električne energije v občini Veržej Slika 7: Deleži porabe energentov v občini Veržej Rezultati analize rabe primarne energije za ogrevno in tehnološko toploto in strukture energentov v občini Veržej: > največ energije za ogrevno in tehnološko toploto se porabi za ogrevanje stanovanj, in sicer 67,3 %, pravne osebe porabijo 29,8 % vse energije, javni objekti pa 2,9 % energije. > glavni energenti za ogrevno in tehnološko toploto so les z okrog 42 %, kurilno olje 40 %, geotermalna energija z 15,7 %, utekočinjen naftni plin 1,4 %, premog 0,8 % električna energija 0,06 %, ostali energenti so zanemarljivi. V občini Veržej še vedno prevladuje uporaba lesa. > v stanovanjski porabi prevladuje uporaba lesa kot energenta s približno 62,3 % kWh vse primarne energije, sledi kurilno olje s 35,9 %, premog 0,94 %, utekočinjen naftni plin s 0,76 % in ravno toliko 0,1 % kWh uporabljene električne energije za ogrevanje v stanovanjski porabi. Po anketiranju gospodinjstev je kot glavni vir ogrevanja zabeležen energent les s 75 %, sledi kurilno olje z 23 %, premog kot glavni energetski vir pa se pojavlja v 2 % gospodinjstev. > poraba energentov v prometu za vozni park na območju občine Veržej je ocenjen na okoli 10.116.930 kWh. Lokalna energetska agencija za Pomurje Martjanci 8 Fünkejn/ca september 2010 IZGRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA V OBČINI VERŽEJ Občina Veržej je bila z investicijo »Izgradnja vodovodnega omrežja v občini Veržej« uspešna s prijavo na javni razpis za pridobitev sofinancerskih sredstev iz naslova prednostne usmeritve »regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »razvoj regij« operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012. Razlogi za investicijsko namero V naseljih Veržej in Banovci je velik del obstoječega vodovodnega omrežja zgrajen s salonitnimi vodovodnimi cevmi in PVC cevmi. Za te materiale so izkušnje pokazale, da so podvrženi večjim okvaram. Bistvena slabost obstoječega omrežja je, da ne zagotavlja požarne varnosti. Omrežje je zelo dotrajano, saj je bilo zgrajeno večinoma pred štiridesetimi leti. Zaradi dotrajanosti so velike izgube vode. Naselji Veržej in Banovci sta povezani v sistem vodovodnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega zajetja (črpališča) v Lukavcih. Naselje Bunčani se napaja iz vaškega črpališča v Bun-čanih. Tudi v naselju Bunčani je bilo obstoječe omrežje zgrajeno s salonitnimi vodovodnimi cevmi in PVC cevmi. Tudi to omrežje je zelo dotrajano, saj je bilo zgrajeno pred štiridesetimi leti. Vsakomesečni rezultati laboratorijskih preizkušanj za odvzete vzorce pitne vode na različnih lokacijah vodovodnega omrežja v Bunčanih izkazujejo neskladnost vzorcev pitne vode s predpisi in okužbo vode predvsem s koliformnimi bakterijami. Zaradi dotrajanosti sistema prihaja na omrežju do pogostih okvar, ki vplivajo na izpade v dobavi pitne vode, velikim vodovodnim izgubam ter visokim stroškom vzdrževanja. Pogosti sanacijski posegi ne izboljšujejo stanja, ampak težave premoščajo zgolj na kasnejši čas. Pri odločitvi za investicijo je v ospredju pomembnost kakovostne in zdrave pitne vode, ker je to pomembni pogoj za življenje ter tudi za gospodarski razvoj. Ohranjanje obstoječega stanja pomeni tudi veliko izgubo pitne vode, nezanesljivo vodooskrbo, visoke stroške vzdrževanja vodovodnega omrežja. Zaradi rizičnosti oskrbe z zdravo pitno vodo je bilo nujno pristopiti k iskanju načina oskrbe, ki bo zagotavljal zadostne količine zdrave pitne vode ter požarne vode. Predvideva se investicija v izgradnjo novega vodovodnega omrežja v občini Veržej, in sicer v vseh treh naseljih, ter vključitev le-tega v enotni sistem vodovodnega omrežja, pri čemer se obstojoče vodovodno omrežje popolnoma opusti in se zgradi povsem novo vodovodno omrežje P Razpis/ /n projekti TURISTIČNI PONUDNIKI OBČINE VERŽEJ SE PREDSTAVLJAJO Hiša za oddih v omenjenih naseljih. Ohranitev obstoječega stanja bi pomenila nadaljnje velike izgube pitne vode, nezanesljivo vodooskrbo, ter visoke stroške vzdrževanja vodovodnega omrežja. Sanacija obstoječega vodovodnega omrežja zaradi večjih stroškov ne bi bila smiselna. Občina Veržej je v mesecih marec, april in maj 2010 izvedla javno naročilo za izvedbo gradbenih del. Na podlagi javnega naročila je bil za izvedbo gradbenih del izbran kot najugodnejši ponudnik podjetje NO-GRAD GRADNJE, gradbeno podjetje, d.o.o., Ulica Prekmurske čete 43, 9232 Črenšovci s ponudbeno ceno 484.674,05 EUR (znesek brez DDV) oz. 576.300,71 EUR (znesek z DDV). Terminski plan izvedbe investicije Leto 2010: september: izgradnja vodovodnega omrežja v naselju Banovci Leto 2011: maj, junij 2011: izgradnja vodovodnega omrežja v naseljih Veržej in Bunčani Občina Veržej za omenjeno investicijo prejela 360.626,28 EUR evropskih in državnih sredstev, kar predstavlja 85 % upravičenih stroškov brez DDV. Med upravičene stroške je vštet tudi nadzor investicije. 31. avgusta 2010 je v sejni sobi Občine Veržej potekal slavnostni podpis pogodbe o izvajanju gradbenih del. Pogodbo sta podpisala Slavko Peto-var, župan Občine Veržej, ter Drago Novak, direktor podjetja NOGRAD GRADNJE Črenšovci, d.o.o. Bojan Ferenc Ob reki Muri, na obrobju Prlekije in le most stran od Prekmurja. Za ljubitelje podeželja, narave, kolesarjenja, fotografije, kulinarike in dobrega vina. Odlična lokacija za raziskovanje Prekmurja ali Prlekije. V bližini Term Banovci. Le 13 km do Moravskih Toplic. Velika, dvonadstropna hiša se nahaja v mirnem okolišu Veržeja. Spodaj vas čaka opremljena kuhinja z jedilnim kotom. V zgornjem nadstropju sta dve sobi - ena z zakonsko posteljo, druga z dvema enoposteljnima posteljama - in dnevna soba s še eno posteljo ter dodatnim ležiščem, balkonom in televizijo. Kopalnica in WC sta ločena. Hiša ima tudi veliko teraso. Pogovarjali smo se z Barbaro Ko-lenc, ki skupaj z drugimi družinskimi člani vodi Hišo za oddih na Mladinski ulici 11 v Veržeju. Ste med „mlajšimi" ponudniki nastanitvenih kapacitet v Občini Veržej, saj je vaša Hiša za oddih odprla svoja vrata turistom minulo leto. Kako bi ovrednotili prvo leto delovanja? Ravno zato, ker smo med mlajšimi, se šele prebijamo na trg ponudnikov. Verjetno bi bilo bolj racionalno, če bi se v to podali nekaj let prej, saj so se razmere na trgu prav pri našem začetku spremenile. Vsak začetek je težak, ampak z izidom smo zadovoljni. Res je, da bi lahko bilo boljše, ampak prihajajoče bo sigurno uspešnejše, saj se bo s promocijskega vidika ubrala druga pot. Pri vodenju hiše sodelujete vsi družinski člani, ali je to bolj tvoja „zadolžitev"? Priprava hiše je bil družinski projekt in je vsak prispeval k temu, da je sedaj pripravljena na goste. Vodenje hiše pa si {[J deliva z očetom, jaz poskrbim za goste in čistočo hiše, on se spopada s »papi-rologijo«, saj se tako breme razporedi, kajti hiša ni naš glavni vir dohodka. Se gostje v povprečju odločajo večinoma za najem celotne hiše ali posameznih sob? Kakšen je profil vaših gostov? Hišo oddajamo v celoti, torej možnost najema posamezne sobe ni mogoč. Gostje so različni, od mladih parov do družin. Mi ciljamo predvsem na slednje, saj menimo, da je hiša dovolj prostorna in opremljena tako, da družine tudi na dopustu občutijo domačnost. Postavili ste tudi lastno spletno stran, na kateri se predstavljate z vašo ponudbo. Kako bi na splošno ocenili podporno infrastrukturo (promocijski, informacijski in trženjski kanali), ki je na razpolago turističnim ponudnikom v Občini Veržej in širše v Pomurju? Prav spletna stran je tista, ki je do nas pripeljala vse goste, ki so bivali v hiši. Torej druga podpora, ki je na voljo, ni bila učinkovita (letaki v prleških in prekmurskih turistično-informacijskih centrih, predstavitev v katalogu ljutomerskega TlC-a). Četudi je zaznati, da se posamezniki, ki promovirajo naše kraje trudijo se zdi, kot da jim ne uspeva najbolje. Problem je tudi v tem, da ljudje dojemajo Prekmurje kot bolj privlačno za dopustovanje v primerjavi s Prlekijo, ki ni nič manj lepa, a je po pogovoru s posamezniki iz Slovenije razvidno, da jim je še dokaj neznana. Kontaktni podatki Hiša za oddih Mladinska ulica 11 9241 Veržej T: +386 31 342 163 E: info@apartma-pomurje.com S: http://www.apartma-pomurje.com Tatjana Vokič september 2010 Ftinkejn/ca 9 Kulturni in jo^ki utr/p ku/tura Založba kaset in plošč RTV Slovenija izbrala Riki & Boogie Band Kulturni klub A propos Veržej letos obeležuje 10 let delovanja in ob jubileju je Riki Zadravec spisal deset skladb, ki predstavljajo tudi njegov avtorski debi. Zgoščenko bo izdala Založba kaset in plošč RTV Slovenija in bo na voljo v petek 24. septembra v ljubljanskih Križankah, kjer bo Riki kot gost nastopal s slovensko legendo rockNnNrolla Perom Lovšinom. Riki & Boogie Band igrajo pretežno avtorsko glasbo z vložki raznovrstnih jazzovskih prijemov, motive pa črpajo iz ljudskega izročila, prvin jazza in nekaterih sorodnih sodobnih glasbenih oblik. Plošča Zgubi Boogie je mešanica različnih zvrsti in stilov, ki jih izražata v prvi vrsti harmonika in kitara. Besedila črpa Riki iz resničnega življenja in jih na pretkan način vpne v zvrst, ki jo predstavlja melodija. Devet aranžmajev in remiks so plod prleškega glasbenega ustvarjanja v Ljubljani, kjer Riki živi in igra že 10 let. Riki & Boogie Band izvaja glasbo primerno za špil na klubskih odrih in v domovih kulture. Na zgoščenki igrajo: Riki Zadravec (harmonika, glas), Andraž Mazi (električna - akustična kitara, tres), Jani Vigec (bas) ter Jože Zadravec (bobni, tolkala). Kot vsako leto tudi letos Kulturni klub A propos Veržej že tradicionalno na 30. oktober pripravlja koncert v Domu kulture Veržej. Ob deseti obletnici se bodo Riki & Boogie Ban-du pridružili še drugi glasbeni gostje, med katerimi zagotovo najbolj izstopata znana glasbena mačka Pero Lovšin ter Magnifico. Se vidimo v soboto 30. oktobra v Veržeju! Več o nas na: www.rikibb.com (spletna stran bo na voljo 24.9. ob izidu zgoščenke) Balboa 10 Ftinkejn/ca september 2010 Leščečki vstopili v novo sezono Po vročem poletju in zasluženem počitku se Folklorna skupina Leščeček spet podaja novim izzivom naproti. Člani skupine smo četrto sezono delovanja otvorili s številnimi Verženci v Kamniku nastopi. Prav v lepem spominu nam bo ostal sprehod mimo predsednika države, dr. Danila Turka, ki se je zgodil 12. septembra na 40. Dnevih narodnih noš v Kamniku, kamor smo bili že drugič zapored povabljeni s strani organizatorja. Gre za enega izmed največjih etnoloških festivalov v Sloveniji, ki svoj vrhunec doživi prav s povorko pisanih kostumov, kateri predstavljajo oblačilno dediščino našega naroda. Preko 2500 noš se je na prelepo nedeljsko popoldne predstavilo v različnih delih povorke: podoba časa, podoba prostora, podoba celotne folklorne skupine. Družbo nam je delal nepogrešljivi član naše skupine - Leščeček, ki je varoval svoje narcise - članice skupine. Septembrski popoldan se je hitro prevesil v večer, ko smo spoznali, da je za nami še en uspešno opravljen nastop. Da Leščeč-ki ostajamo v dobri kondiciji, smo se v nedeljo, 19. septembra odpravili na naslednje gostovanje, v Lepoglavo na Hrvaškem, kjer smo nastopili na 14. mednarodnem festivalu čipk. S svojimi gostovanji vsekakor pripomoremo k promociji Slovenije, še posebej pa Občine Veržej, kar nam daje še več elana za naše delovanje. Mateja Rus Prvi koraki Leščečkov v tujini Pravijo, da dober glas, seže v deveto vas. Nas pa je ponesel na naši prvi dve gostovanji v tujini. Člani Folklorne skupine Leščeček, Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej, smo se letos prvič podali preko slovenskih meja. Najprej smo obiskali sosednjo Avstrijo nato pa še Nemčijo. 14. maja 2010 nas je Slovenska turistična organizacija z njenim predstavništvom na Dunaju povabila v Zgornjo Avstrijo. Na prireditvi Slovenski dnevi smo v nakupovalnem središču Max Center v mestu Wels popestrili promocijo Slovenije v Avstriji. Pod umetniškim vodstvom Alenke Belec, se je skupina predstavila s spleti vzho-dnoštajerskih plesov in slovenskimi ljudskimi pesmimi. O Ku/turn/ /n Jezik/ utr/p Prvi nastopi tamburaške skupine Tamburaška skupina iz Veržeja, ki se je ustanovila marca letošnjega leta pri Kulturnem društvu "Slavko Osterc" Veržej in jo od meseca julija vodi Aljaž Ferenc, se je prvič predstavila javnosti v sredo, 8.9.2010, s sodelovanjem na spominskem Slavičevem večeru. Mladi tamburaši so zaigrali u štiri ljudske skladbe in lepo popestri- £ li slovesnost, v kateri so sodelovali še i > | veržejski in križevski recitatorji. ° Dva dni pozneje, v soboto, 10. 9. 2010, pa so gostovali v Križevcih pri Od 18.-20. junija pa smo se podali vse do bavarskega mesta Erlangen v Nemčiji. Tukaj smo popestrili 14. kre-sovanje ob občinskem prazniku mesta Erlangen. Na pobudo domačinke Ma-nice Šerbinek nas je g. Lindner, kulturni referent mesta Erlangen, povabil da pod temo »Sončna Slovenija« predstavimo našo lepo deželo. Že v petek zvečer smo se udeležili skupnega plesnega večera s plesnim društvom »Erlanger Tanzhaus«, kjer smo se lahko poizkusili v učenju frankovskih in drugih plesov. Mi pa smo jih v zameno naučili tudi kak prleški folklorni korak. V soboto, 19.6. smo organizirali celovečerni program s plesom in glasbo. Na naši poti nas je spremljal ansambel Zadnji moment s pevko Matejo Strnad, ki je marsikaterega obiskovalca vzdignil na plesišče. Kot dodatno ponudbo smo pripravili stojnice za nemške obiskovalce. Na info stojnici so obiskovalci lahko izvedeli vse o Sloveniji in še posebej Prleki-ji. Nikakor pa ni manjkala tudi žlahtna prleška kapljica. Na stojnici z vinom so obiskovalci lahko degustirali prleška vina, medico ter unikatno veržejsko »Leščečkovo črešjovico«. Obiskovalci so se lahko prav tako okrepčali z domačim pajanim kruhom. V veliko pomoč so nam bili pomočniki, ki so nas spremljali na gostovanju in brez katerih izvedba ne bi bila možna. Prireditev se je z vriskanjem zavlekla vse do noči. Gostoljubje nam bo za vedno ostalo v lepem spominu in prepričani smo, da slovo ni bilo za vedno. Klara Jerbic Za Leščečeke dve uvrstitvi na regijska srečanja Ob koncu maja so se člani Folklorne in Vokalne skupine Leščeček udeležili dveh pomembnih srečanj -regijskega srečanja folklornih skupin, ki je potekalo 21. maja v Gornji Radgoni in 30. maja regijskega srečanja pevcev ljudskih pesmi v Črenšovcih. Srečanja, ki jih Javni sklad za kulturne dejavnosti organizira na različnih stopnjah (medobčinska, regijska, državna) so redke priložnosti, da se tisti, ki ohranjamo ljudski ples in pesem srečamo, hkrati pa dobimo potrdilo strokovnjakov za svoje delo. FS Le-ščeček se je tako s ponosom že drugič zapored predstavila na regijskem srečanju. Glede na zagnanost plesalcev in strokovnost ter kreativnost naše vodje Alenke Belec, pa vsekakor ostaja naš največji cilj in želja hkrati, uvrstiti se kdaj še stopničko više - na državno srečanje. Letošnje leto je pod vodstvom Mateje Rus kontinuirano čez celo leto delovala tudi Vokalna skupina Leščeček, kar je prineslo že prve rezultate - udeležba na regijskem srečanju v Črenšovcih. V sekciji FS Le-ščeček se namreč dobro zavedamo, da je poleg plesa še kako pomembno, da se dobro predstavimo tudi s pevskim delom, zato načrtujemo še več aktivnosti tudi na tem področju. Ivan Kuhar {[J Ljutomeru na 5. območnem srečanju lovskih rogistov "Ko zapoje lovski rog", v organizaciji Kulturnega društva "Rogisti lovske družine Križevci". Tamburaši so se odlično predstavili s tremi skladbami in bili nagrajeni z močnim aplavzom, kar je vsekakor tudi spodbuda za nadaljnje delo. Damjana Ferenc Moška vokalna skupina zopet zapela na Hrvaškem Z Moško vokalno skupino KD Slavko Osterc smo leta 2008 navezali stike z Žensko vokalno skupino Ftiči-ce KUD »Mura« iz Murskega Središča. Do sedaj smo večkrat sodelovali na različnih kulturnih prireditvah ter na letnih koncertih v obeh krajih. Letos pa nas je župan njihove mestne občine povabil k sodelovanju na tradicionalni kulturno-zabavno-špor-tni manifestaciji »Ljeto uz Muru«. Različne prireditve so se vrstile vse od 5. pa do 8. avgusta, ko smo na zaključni zapeli tudi s pevci Moške vokalne september 2010 Ftinkejn/ca 11 Kulturni in Jezik/ utrip skupine. Poslušalci, ki so napolnili prostor mestnega trga, so nas zelo lepo sprejeli in prisluhnili našemu programu. Sledilo je prijetno in sproščeno druženje, ko smo si obljubili nadaljnje sodelovanje obeh društev. Tatjana Rozmarič-Poštrak Podoknice v naši občini Pevci Moške vokalne skupine KD Slavko Osterc smo se na letošnjem zaključnem koncertu, ki smo ga priredili v mesecu maju, poslovili z naslednjimi besedami: »V toplejših večerih pa naj bodo okenca kamric le malo odprta. Kdo ve, če ne pridejo ob luninem siju vasovalci prepevat...« Jo/a Željo obuditi stari običaj »vasovanja« in ga približati mlajšim rodovom smo uresničili v mesecu juniju, ko smo ob mraku začeli s petjem podo-knic v vseh krajih naše občine, in sicer: 9. 6. v Veržeju, 16. 6. v Banovcih in 20. 6. v Bunčanih. Kjer so »okenca kamric ostala priprta«, so vaščani z navdušenjem prisluhnili nežnim melodijam zapetih podoknic. Pogostili so nas s kapljico domačega ter prigrizkom in urice prepevanja so se hitro pomaknile v čas, ko nočnega miru ni primerno kaliti. Lepo je bilo, zato bomo običaj vsekakor obdržali! Tatjana Rozmarič-Poštrak Svenšek, Nejc Brunec, Rene Brunec in Jure Jureš) je s torbami na ramah in v spremstvu svojih staršev prvič vstopilo v prvi razred. Tam sva jih pričakali učiteljici Tina in Ksenija. Ob skupnih igrah z razrednim Švigazajčkom, ki jih bo spremljal skozi celo šolsko leto in prebiranju pravljice Maček Ferdo gre v šolo, smo skupaj preživeli prijeten prvi šolski dopoldan. Ker so prvošolčki že prvi šolski dan zavzeto sodelovali, so prejeli tudi vsak svojega manjšega Švigazajčka ter pohvalo »Postal sem učenec«. Da pa bi bila pot v šolo varna, so dobili rumene rutice in kapice. V upanju, da bodo vsi dnevi, ki jih bomo preživeli skupaj tako zabavni in zanimivi, kakor je bil prvi šolski dan, smo se poslovili in se že veselili naslednjega dne. Učiteljici Ksenija in Tina. Prvi šolski dan V sredo, 1. septembra 2010, so šole zopet odprle svoja vrata. Po prijetnih in brezskrbnih počitnicah je v šolskih klopeh znova zaživelo. Polni doživetij in nepozabnih zgodb so se učenci ponovno vrnili v šolski vsakdanjik. Tudi učenci in učitelji Osnovne šole Veržej smo se 1. septembra zbrali pred našo šolo. Za nekatere šolarje je bil to komaj pričakovani dan, za druge morda nekoliko manj, zagotovo pa je bil to prav poseben dan za naše prvošolčke. Kar 17 malih radovednežev (Zala Belec, Niko Kuzma, David Škrjanec, Timotej Prelog, Ambrož Prašiček, Melissa Božič, Amadej Vršič, Katja Poštrak, Laura Gregorinčič, Lukas Vidnar, Živa Grantaša, Neja Mladenovič, Tamara Svatina, Lara Naša zaključna veselica Učenci, starši , učitelji, vzgojitelji in ostali strokovni sodelavci Osnovne šole Veržej smo junija prav nestrpno pričakovali konec šolskega leta. Letos smo celo za en dan prehiteli tradicionalni datum 23.6. in smo se s smehom poslovili od šolskega leta 2009/2010, že 22.06.2010 ob 16. uri. Zbrali smo se na dvorišču Marjanišča. 12 Ftinkejn/ca september 2010 O Kulturni in Šolski utr/p naše spretne kuharice. Sledila je nogometna tekma med učenci in starši ter učitelji in starši. Maja Majer Rdeči noski - klovni zdravniki so»ntt"Kl ZBIRALNA ŠKATLA Na odru so se zvrstili nastopi nekaterih učencev, program pa sta s svojimi domislicami popestrila ustvarjalca oddaje Ko zori bezeg. Da je vse potekalo v najlepšem redu pa je nadzoroval učitelj Zoran Repija. Učenci 6.a razreda so nas zabavali s kratkim skečem o dogajanju v šolskih klopeh in po pouku, nastopali so pod vodstvom učiteljice Vande Novak. Za ples se je opogumila naša osmošolka Nastja Radulovič. Miran Camplin in Primož Dani sta na odru prikazala nastop nenavadnega, pravzaprav komičnega, telovadca na konju, z žogo in obročih. Nato sta nas popeljala na dolgo pot izobraževanja za miličnika v nekdanji Jugoslaviji, ker pa se vsaka šola zaključi z zabavo sta se spremenila v baletke in nekaj naših učencev, učiteljev in staršev naučila osnovnih korakov miličniškega plesa. Vsekakor pa ni šlo brez tekmovanja in tako so se nekateri od gledalcev preizkusili v plesanju polke in hitrem oblačenju moških spodnjih hlač. Nato se je pred gledalci izkazal naš prvošolec Timo Kosi, ki je zaigral na bobne. Sledil je glavni del našega druženja, podelitev priznanj za dosežke na državnih tekmovanjih, podelitev priznanj našim devetošolcem in razglasitev naj športnika (Nik Škrjanec) in naj športnice (Ana Šterman) v šolskem letu 2009/2010. Kot vsaka dobra zabava se je tudi naša Otroška veselica končala z okusnimi hamburgerji, ki so jih pripravile O snovna šola Veržej in vrtec Ver-žej se bosta priključila humanitarni akciji Rdečih noskov. V avli šole in v garderobi vrtca bo potekalo zbiranje odpadnih kartuš. Za vsako zbrano kartušo podarimo 1 EUR humanitarni akciji Rdeči noski. Klovni zdravniki obiščejo bolnišnice in druge zdravstvene ustanove in s smehom krepijo zdravje preko 8.500 bolnikov. Hvala vsem, ki boste sodelovali v naši akciji. Maja Majer Sprejem pri županu: v Ze vrsto let je v navadi, da župan ob koncu šolskega leta priredi sprejem za najuspešnejše učence in njihove mentorje. Povabilo si zaslužijo vsi učenci, ki so bili vsa leta šolanja v osnovni šoli odlični in tisti, ki so na regijskih in državnih tekmovanjih dosegli odmevne rezultate med posamezniki ali v tekmovanju ekip. Seveda so bili vabljeni tudi njihovi mentorji, ki so k uspehom naših učencev nedvomno veliko pripomogli, saj so za P september 2010 Ftinkejnica 13 Kulturni in jo/tki utrip uspehe svojih varovancev žrtvovali veliko ur svojega prostega časa. Učenci vsako leto proti koncu šolskega leta komaj čakajo, kdaj bo prišlo povabilo iz občine. Srečanje z županom, njegova pohvala, spominsko darilo in kratko druženje ob prigrizku, je vsakemu za njih neizmerna čast. Seveda je ta sprejem v čast tudi naši šoli, saj smo vsi delavci šole na dosežke naših učencev zelo ponosni. Veržejski župan Slavko Petovar se tudi letos ni izneveril dolgoletni tra- diciji in je ob zaključku šolskega leta sprejel najbolj uspešne učence Osnovne šole Veržej. Vodstvo šole je vsako leto v dilemi, kdo si je v preteklem šolskem letu »zaslužil«, da se udeleži sprejema. V preteklem šolskem letu je bila dilema še toliko večja, saj učencev v tem šolskem letu nismo več ocenjevali s splošnim učnim uspehom. Učiteljski zbor se je kljub temu odločil, da se bodo sprejema udeležili vsi tisti učenci, ki bi po prejšnjem načinu ocenjevanja tudi v devetem razredu dosegli odličen uspeh. To so bili štirje učenci - Nika Kučuk, Nuša Lašič, Damir Skuhala in Boštjan Lubi. Tem učencem se je na sprejemu pridružilo še štirideset učencev, ki so bili uspešni na tekmovanjih iz znanja, na likovnih natečajih, pri izdelovanju raziskovalnih nalog in na športnih tekmovanjih posameznikov in ekip. Učence je na sprejemu spremljal ravnatelj Borut Casar in deset mentorjev. Ivan Poljanec, uni. dipl. ped. vrtec Policist med nami Med vsemi udeleženci v prometu so prav otroci tisti, ki jih je potrebno že od majhnih nog seznanjati s prometno varnostjo. Zato smo ob pričetku novega šolskega leta v našo skupino povabili policista. Otroke je preko pogovora seznanil z varno ter redno uporabo otroškega varnostnega sedeža in varnostnega pasu. Spomnil jih je na »Pasavčka«, katerega otroci že dobro poznajo, saj jih le-ta opominja: »Red je vedno pas pripet!« Nekaj besed smo prav tako namenili uporabi varnostnih čelad pri vožnji s kolesom in pri vožnji na rolerjih ali skirojih. Otroke je preko reklamnih brošur in pobarvank seznanil s prepoznavanjem nevarnih situacij v prometu, in 14 Ftinkejn/ča september 2010 jim predstavil varno uporabo rumenih rutic, odsevnikov ter kresničk. Med krajšim sprehodom po kraju so otroci imeli možnost spoznati pomen nekaterih prometnih znakov ter različne situacije, ki jim zagotavljajo oz. omogočajo varno udeležbo v prometu. Še posebej so se otroci seznanili z varno hojo v urejeni koloni in z var- nim prečkanjem ceste preko prehodov za pešce. Želeli smo doseči, da bi bila otroška prometna pot čim bolj varna, predvsem pa vplivati na osveščenost otrok ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost posameznega otroka v prometu. Gabrijela Kuhar, dipl.vzg. iz vrtca Veržej P Utrip ja/ezi/anjkega zavoda in župnj/e ■Pregled dogodkov v naši župniji- 6. 6. 2010 TELOVSKA PROCESIJA IN IZPOVED VERE ZA UČENCE DEVETEGA RAZREDA Pri sveti maši ob 9.30 uri so se veroučenci devetega razreda zahvalili za vsa pretekla veroučna šolska leta in svečano izpovedali svojo vero. Po maši je bila slovesna telovska procesija v čast Praznika Svetega Rešnjega Telesa. Potekala je po ulicah Veržeja, prisotni verniki pa so s pesmijo in molitvijo prosili Boga, da nas obvaruje naravnih nesreč ter vodi in blagoslovi naše delo. 13. 6. 2010 SLOVENSKI EVHARISTIČNI KONGRES V CELJU Okoli 32 tisoč vernikov, med njimi so bili tudi verniki iz naše župnije, se je zbralo na Slovenskem evharističnem kongresu, ki je potekal na nogometnem stadionu Arena Petrol v Celju, v športnem parku pod Golovcem. Na njem so izpričali svojo vero v Jezusa Kristusa, navzočega v svetem Rešnjem Telesu in Krvi. Prisostvovali so tudi beatifikaciji Alojza Grozdeta, ki je tako postal prvi slovenski mučenec za sveto vero. 18. 6. 2010 VLIVANJE DVEH NOVIH ZVONOV V PASSAU V livarni Perner v Passau (Nemčija) so ulili dva naša nova zvonova, ki bosta uglašena v C duru. Velik zvon Marije Pomočnice bo tehtal okoli 950 kg, mali zvon sv. Janeza Boska pa 310 kg. Slovesnosti so prisostvovali tudi župljani naše župnije in g. župnik, ki je blagoslovil začetek del. Lastnik livarne pa je prisotnim razložil celoten postopek izdelave zvonov od začetka do konca. Zvonove bo blagoslovil mursko-soboški škof msgr. dr. Peter Štumpf na župnijski praznik - Miholovo, v nedeljo 26.9.2010. 25. 6. 2010 IZLET ZA SKUPINE, KI UREJAJO CERKEV Članice skupin, ki skrbijo za urejanje cerkve in župnišča so se skupaj z g. župnikom podale na Gorenjsko. Najprej so se ustavile v romarskem središču na Brezjah, kjer so z drugimi romarji prisostvovale pri sveti maši. Po ogledu cerkve in Marijinega oltarja so pot nadaljevale proti našemu turističnemu biseru Bledu. Z znamenito »blejsko pletno« so se po jezeru zapeljale na Blejsko otok, kjer so si ogledale cerkev in pozvonile na »zvon želja«. Po dobrem kosilu so si ogledale še blejsko cerkev in druge znamenitosti Bleda. Po ogledu so pot nadaljevale proti soteski Vintgar. Blejski Vintgar je soteska dolga 1,6 km, skozi njo katero teče reka Radovna. Soteska ja vsekana v strme stene, konča pa se s 16-metrskim slapom Šumi. Zadovoljne in polne prijetnih vtisov so se v večernih urah vrnile domov. 27.6.2009 ZAKONSKI JUBILEJI Letošnjega tradicionalnega srečanja zakonskih jubilantov se je udeležilo 12 parov, ki so se poročili v naši župniji in letos praznovali 10, 20, 30, 40, 50 let sklenjenega zakona. Pri sveti maši ob 9.30 uri so se Bogu zahvalili za skupno prehojeno pot, v družabnem delu, ki je bilo v župnijski dvorani pa so se poveselili in nazdravili novim letom, ki so pred njimi. 18.8. 2010 SEJA ŽPS, GOSPODARSKEGA SVETA IN PRITRKOVALCEV Novoizvoljeni člani ŽPS so se skupaj s člani gospodarskega sveta in pritrkovalci zbrali na svoji redni seji. Po kratki uvodni molitvi je g. župnik prisotne seznanil z aktivnostmi, ki so povezane z nabavo dveh novih zvonov in ureditvijo zvonika in zvonjenja. Podal je finančni del investicije, to je koliko denarnih sredstev je potrebno, koliko je bilo že zbranih in koliko je potrebno, da se projekt zaključi. Nato je pogovor stekel o organizaciji in pripravi na slovesni blagoslov, ki bo na župnijski praznik. Septembra se prične tudi novo pastoralno leto 2010/2011, ki bo leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti in bo potekalo pod geslom: »Nosite bremena drug drugemu«. Prisotni so pregledali načrt planiranih dogodkov v novem pastoralnem letu in podali svoje pripombe. 29.8.2010 DEKANIJSKO ROMANJE NA PTUJSKO GORO Tudi letos so se mnogi naši župljani podali na tradicionalno romanje ljutomerske dekanije na Ptujsko goro. Organiziran je bil avtobusni prevoz, mnogi pa so poromali na priljubljeno božjo pot s svojimi osebnimi vozili. Romarji, ki so potovali z avtobusom so nadaljevali svojo pot in si po opravljenem kosilu ogledali tudi jamo Pekel ter se v poznih popoldanskih urah vrnili nazaj. Napovednik dogodkov 16. oktober 2010 Ritem duha Maribor 22.-28. november 2010 Teden Karitas 5. december 2010 Miklavževanje 26. december 2010 Blagoslov konj Darja Makoter {[J september 2010 Ftinkejn/ca 15 Utrip ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e Animatorji v Španiji Kot vsi, smo tudi animatorji iz Veržeja, nestrpno pričakovali počitnice, tudi zaradi potovanja v Španijo, ki nas je čakalo kot nagrada za naše pridno delo v SMC-ju čez celo leto. Na pot smo se odpravili 16. avgusta, vrnili smo se 21. avgusta. Da nismo bili ta glavni, so nam delali družbo drugi animatorji - iz Ankarana, Celja, Šentruperta, Maribora, Sevnice, Kodeljevega ter Črne Gore. Dokaj hitro smo se spoznali in spletli prijateljske vezi, takšne in drugačne. Pot do cilja je bila dolga, zato smo si dolgčas na avtobusu krajšali s filmi, z družabno igro Activity, nekateri pa kar s spanjem. Ko smo prispeli v Barcelono je bil na seznamu ogled akvarija, kjer smo odšli čisto v notranjost morskega sveta. Sledil je ogled Sagrade Famillie, ter parka Guell. Tisti, ki pa imajo v sebi kaj športnega duha, so si ogledali Camp Nou ter Olimpijski park. Ob gledanju čudovitih fontan nas je pral hladen dež. H kopanju v morju so nas vabili valovi in vroče sonce, ki je močno pripekalo. Sledil je kratek izlet na Mon-serat, kjer smo imeli mašo. Naši glasovi in strune kitar so kar privabljali obiskovalce. Nekateri izmed teh so se nam tudi pridružili, ter zapeli z nami. Še preden smo se res napotili proti domu, smo se ustavili v Torinu, ki je rojstni kraj don Boska. Tam je iz tuša tekla hladna voda, mi pa smo se odpočili na vojaških posteljah, kar je bila ena izmed lepih izkušenj. Španija nam bo za vedno ostala v lepem spominu ... Melani Korošec Pazi čas Oratorij 2010 Na letošnjem oratoriju v Veržeju, ki se je odvijal že trinajsto leto zapored, so animatorji SMC Veržej skupaj z vodjem Janezom Krncem zopet pripravili nepozaben teden za otroke. Letošnji oratorij je bil še posebej zanimiv, saj so se naši domači skupini animatorjev pridružili še kri-ževski animatorji in otroci, svoje pa je dodala tudi pomoč sestre Zalike. Oratorij se odvija vsako leto v poletnih počitnicah po veliki večini župnij v Sloveniji. Vsak oratorij vodijo animatorji, ki animirajo otroke. V Veržeju se je letos v oratorijsko dogajanje vključilo nekaj čez 80 otrok. Nas animatorjev je bilo 16. Animatorji se razdelimo v skupine z otroki in jih nato spremljamo čez cel teden. V tem kratkem času se med animatorji in otroki vzpostavi posebna prijateljska vez. V dnevno dogajanje nas uvede zgodba, ki je eno leto verska naslednje leto pa spet poljudna. Letos je bil naslov zgodbe Momo in sivi možje. Zgodbo je napisal nemški pisatelj Michael Ende že leta 1973. Primerna je tako za mlade kot starejše in jo priporočam vsakemu, ki rad bere in uživa v dobri zgodbi. Otroci so v zgodbi uživali tako kot mi, animatorji, ki smo jo vsak dan z novim nabojem uprizarjali. Vsak dan imamo tudi kateheze, ki so navezane na zgodbo. Vedno, ko smo imeli kaj časa, smo ga porabili za igre, banse ali pa smo kakšno zapeli. Po katekezah so vsak dan sledile delavnice. Otroci so se v delavnicah dnevno menjavali, tako da so tekom oratorija obšli vse delavnice. Imeli smo steklarsko, plesno, arheološko in astronomsko delavnico ter delavnico, kjer so otroci izdelovali želve. Na oratoriju se ob popoldnevih odvija vedno kaj zanimivega: imeli smo velike igre, vodno/blatne igre, kopali smo se v Banovcih, kar je seveda bilo po mnenju otrok najboljše. Izpeljali smo tudi celodnevni izlet z vlakom v Ormož. Za konec oratori-ja smo pripravili mašo, katere so se 16 F$nkejn/ča september 2010 P (Jfr/p ja/ezj/anjkega zavoda in župnj/e udeležili tudi starši, ki se nam zadnji dan oratorija zmeraj pridružijo. Svoje tedensko dogajanje smo jim predstavili na zaključni prireditvi, ki smo jo kronali z igrami in piknikom. Na koncu smo se vsi strinjali, da se oratorij nikoli ne konča in ostane z nami v srcu, kar dokazuje tudi moje naključno srečanje z nekaj otroki po koncu oratorija na sladoledu. Zaključil bom z letošnjo mislijo oratorija, ki ni namenjena le otrokom, pač pa vsakemu izmed nas - Pazite čas! Tine Stajnko Pripravljalni vikend animatorjev oratorija v Lukoranu Komaj smo zadihali počitniški zrak, že smo se animatorji iz Veržeja in Križevcev odpravili na zadnje priprave pred našim največjim projektom - oratorijem. V četrtek, 8.7.2010 smo se po končanem oratoriju za družine natovorili v naš najljubši rumeni kombi in za 4 dni krenili na pot na Hrvaško. Ko smo srečno prečkali mejo, brez da bi Hrvatom morali podariti naše bogate zaloge sira in kumar, smo se psihično pripravili na delaven vikend. Na Ugljanu smo pripravljali še zadnje kateheze in delavnice, pa tudi urnik Oratorija 2010, ni pa manjkalo tudi urejanja okolice, kuhanja, poležavanja, igranja Activity, kopanja v morju in še kaj bi se našlo. Priprave smo zaključili z mašo in se polni energije in pričakovanj odpravili v našo domovino ter nestrpno pričakovali prve obiskovalce oratorija. In tu je še utrinek iz ene izmed večernih molitev, ki je potekala na plaži : Jutro s čakanjem Mateje se začne in takoj zatem z naporno telovadbo prebudimo vse. Obilen zajtrk smo imeli, da bi lažje dan preživeli. Skupaj pod razpadajočim stropom smo se zbrali, kjer Ivana pridno smo poslušali in prijatelje obdarovali. Ker okoli nas umazano je bilo, prijeli lopate smo v roko. Kmalu je iz kuhinje zadišalo, zato pregrešno ljudstvo pri polni mizi se je zbralo. Po kosilu smo zmolili in se z rumeno savno na plažo napotili. Tam v vodi smo čofotali, se tunkali, z žogo igrali, a nekateri so - kot po navadi - spali. Nato domov smo prišli in se spet Ivanu posvečali. Kmalu po palačinkah zadišalo je in mi vedeli smo, da še en krasen dan skoraj pri koncu je. Zato dragi Bog hvala ti, za vse kar smo danes doživeli in prosimo te, da bi se še naprej tako lepo imeli! Sandra Prelog in Nastja Belak {[J september 2010 Ftinkejn/ca 17 Ufr/p ja/ezi/anjkega zavoda in župa^/e Puščenjakov večer 27. avgusta, na predvečer svetovnega košarkarskega prvenstva v Turčiji, je bila vsa naša pozornost usmerjena v nepozabni lik Antona Puščenjaka. Spet smo namreč obhajali Puščenjakov večer, ko obudimo spomin nanj in na vse plemenite dobrotnike Marijanišča. Po večerni maši za pokojnega Antona Puščenjaka in vse dobrotnike Marijanišča in veseloigri kulturnega društva Dole pri Litiji »Zakonci stavkajo«, smo se že v poznih večernih urah (22.00!) zbrali v Marijanišču, da dodamo vsemu temu še piko na i! Ta pika sta bila dva mlada in veliko obetajoča umetnika, ki sta vzklila iz preprostih brazd našega vsakdana. V skrivnostno osvetljeni hodnik, med neprepoznavne obraze in osebe, so nalahno med nas priplavali, kot večerno zvonjenje od oddaljene podružnice, blagi zvoki violine in nas hipoma uglasili na doživljanje tistih razsežnosti življenja, ki jih zaznavajo samo čuteče poetovo srce in budno oko fotografa. Ivan Kuhar je igrivo pa hkrati umetniško resno orisal osebnostne poteze umetnice verzov in fotografa neponovljivih trenutkov. Kot prva se nam je predstavila Janja Žalik iz Lipovcev, ki je kar tako iz zgolj prepolnega doživljanja življenja začela vse tisto, kar je pljuskalo čez rob njenega poetičnega srca (da se ne bi kam izgubilo!) skrbno beležiti v svoje osebne zapiske. Pa naj bodo taki zapiski še tako osebni in skriti, nekomu jih moraš pokazati. Tako so na videz skromni in preprosti verzi opozorili nase in potrebno je bilo samo nekaj prijateljske spodbude in skriti zapiski so se pojavili na naši razstavi. Drug obraz umetnosti se je rodil na lahno gričevnati Dolenjski, porasli s plemenitimi in samorodnimi trtami, kjer iz slikovitih hramov prepeva in vriska iskrivi cviček. Simon Krnc s fotografskim objektivom gleda na življenje, zato poleg gozda vidi tudi skrite podrobnosti, ki gozdu pravzaprav dajejo čar in lepoto. Tudi njegovo zalogo umetniških fotografij je opazil prijatelj in avtorju tudi pomagal, da jih je kot umetniške tudi sam prepoznal. Po prijetnem kulturnem programu so si številni udeleženci prireditve z velikim zanimanjem ogledovali Simonove fotografije in prebirali Janjino poezijo. V tem preprostem a pristnem umetniškem izražanju so prepoznavali tudi sami sebe in mnoge, premnoge talente, ki so jih v življenju pustili zakopane. Zadovoljna druščina, ki je ob tako pozni in hudo deževni uri prihitela v Marijanišče, se kar ni mogla ločiti iz tega iskrivega in s plemenito umetnostjo nabitega večera. Mirko Rakovnik 18 Ftinkejn/ča september 2010 Verženske »Mladenke« odkrivale skrite lepote Slovenije Zverženskimi »Mladenkami« smo doživeli že marsikatero pohodni-ško pustolovščino, tokrat smo »zašli« pod Karavanke, kjer se pod travnato obraslimi strmalmi skalnate Košute skriva idilična planina Kofce. Pot do Tržiča ni bila ne kratka ne zanimiva. Začelo se je šele za zaspanim Tržičem, ko smo se po ozki in vijugasti cesti prebijali skozi znamenito Dolžanovo sotesko, v doslej nam popolnoma neznani kraj Jelendol, ki se je vse do leta 1955, po graščini grofa Karla Borna, imenoval Puterhof. Grof Karel Born je skozi to dolino prav do Tržiča speljal atraktivno ozkotirno železnico, ki so jo po vojni prestavili v Hudo Luknjo pri Mislinji, nazadnje pa je končala nekje v Bosni. Pri graščini Puterhof smo zavili levo, na ozko in kamnito gozdno cesto, ki nas je po strmih serpentinah popeljala nekam visoko, v povsem nepoznani planinski svet. Ko smo ob cesti ugledali planinsko znamenje, smo kombi hitro postavili ob rob ceste, natovorili dragocene nahrbtnike ter lepo v vrsti, ena za drugo, pogumno zakoračili po strmi gozdni stezi proti neznanemu cilju naproti. Lagodno izpeljana steza nas je pripeljala do idilične kapele pod Kofca-mi, posvečeni spominu na trpljenje ljubljanskega škofa Antona Vovka in na letos, na evharističnem kongresu v Celju razglašenega mučenca, Lojzeta Grozdeta. Tu smo si privoščili kratek počitek ter tih in hvaležen spomin na velike osebnosti našega časa. Po strmem travnatem pobočju, bogatim s planinskim cvetjem, smo Utrip ja/ezi/anjkega zavoda in župnije se približali pastirskemu stanu visoko nad nami. Tam nas je pričakal prijazen gospodar Uroš, ki nam je najprej dal pokusiti korenino čudovitega en-cijana, potem pa nas nahranil s pravim pastirskim ričetom. Po obilnem kosilu smo se odpravili občudovat naravo. Najprej so nas očarali lepi črni konji, ki so se mirno pasli nad planšarijo, potem smo se navduševali nad lepimi in čistimi kravami, in lenimi kozami, nazadnje pa nas je očaralo še nepopisno lepo gorsko cvetje. Nazaj smo spet drveli po že znanih ovinkih in soteskah. Sladko utrujeni smo nepričakovano pristali pred mogočno baziliko Marije Pomagaj na Brezjah. Tiho in pobožno smo stopili v prazno svetišče in Mariji Pomagaj izrekli svoje najbolj osebne prošnje. Potem smo kar zdrveli skozi trojanske predore in skozi dolgo ter zeleno Savinjsko dolino. Seveda, greh bi bil, če se ne bi ustavili še na našem priljubljenem počivališču v Tepanjah. Tam se je sonce že počasi nagibalo k zatonu. Njegovi poslednji žarki so se mešali z našim zavzetim pogovorom in končno smo tudi mi uvideli, da je dan pri kraju. Mirko Rakovnik Spet trte obrodile ... Takoj po katastrofalnih poplavah v Sloveniji, so se po naših goricah oglasili veseli in živahni brači in brači-ce. Tudi pri nas v Cerovcu je bilo tako. Po dolgem hladnem in deževnem tednu je bil to dan, kot bi si ga lahko samo želeli. Zato so tudi trte pokazale vso svojo lepoto. Pa ne samo lepoto, tudi bogat in plemenit pridelek. Plemeniti sivi pinot je bogato poplačal celoletno Andrejevo in župnikovo skrb in nego. Trte so bile težko obložene, grozdje zdravo, seveda se je nanje že marsikje »vsedla« tudi plemenita ali pa tudi neplemenita plesen. Nekoliko več časa za vse to je imel samo hišni fotograf in dopisnik, vse druge sta g. Janez in g. župnik takoj poslala delat. Prisotna je bila vsa salezijanska skupnost, še g. Maroša je zagotavljal, da bo ves dan v duhu z nami. Gospod Turk, ki tudi tedaj, ko je bil ravnatelj na Trste-niku, ni zamudil nobene bratve, je bil seveda z nami z vsem navdušenjem in elanom. Angažirani so bili tudi vsi zaposleni. Kuharici Bernarda in Angelca sta morali zamenjati lonce in ponve z lepljivimi škarjicami, prav tako Klavdija in Silva, ki sta na pomoč poklicali še Janjo. Najbolj trpela sta putaša Marko in Andrej, ki sta imela polne roke dela, preden sta vso grozdje spravila na prikolico. Čisto »družinskemu« krogu bračev so se, kot vsako leto, pridružili tudi prijatelji s Kolodvorske in Mladinske. Te vedre in nasmejane obraze sicer vedno srečujete, če spremljate podvige naših verženskih Mladenk, tokrat je bil njihov podvig v naših goricah. Zelo so se izkazali! Navajeni so težkega dela, s seboj pa vedno prinesejo zvrhano mero glasne in prešerne veselosti, brez katere bi našim bratvam nekaj veliko manjkalo. Vsekakor nam je bilo nadvse lepo. Delo je šlo hitro od rok in prikolica je bila vedno bolj polna. Vedno bolj poln skrbi pa je bil tudi Andrej, ki je bil zadolžen to prikolico po razmočenih vinogradniških poteh spraviti do preše. Tudi tokrat sta se oba, traktorist in traktor izvrstno izkazala in v siju skoraj polne lune sta z Markotom domov pripeljala že sladek vinski mošt. Hvalabogu, spet ga bomo lahko pili! Mirko Rakovnik O september 2010 FtinkeJn/ca 19 Društveni utrip 130 let prostovoljnega gasilskega društva Veržej Prostovoljno gasilsko društvo Veržej je letos praznovalo visok jubilej, 130 let delovanja. Na ta dogodek se je društvo pripravljalo skoraj celo leto, saj smo želeli ta praznik kar najlepše proslaviti. Tako smo gasilci pripravili v tem letu dve večji prireditvi. Prvo soboto v mesecu juniju smo pripravili, skupaj z Gasilsko zvezo Ljutomer, 3. dan gasilcev GZ Ljutomer, ki smo ga združili skupaj z našim tradicionalnim Narci-snim večerom. V sklopu te prireditve smo v popoldanskem času v Banov-cih, na športnem igrišču, pripravili gasilsko tekmovanje, pozno popoldan pa še osrednjo proslavo ob 3. dnevu gasilcev GZ Ljutomer. V mesecu juliju pa smo pripravili osrednjo proslavo ob 130. obletnici društva. Tako smo že 1. julija pripravili svečano sejo društva, katere sta se ude- ležila predsednik GZ Slovenije tovariš Anton Koren in poveljnik GZ Ljutomer tovariš Andrej Trstenjak. Pred samim pričetkom seje smo v spomin in zahvalo vsem pokojnim gasilcem in gasilkam položili venec na domačem pokopališču in jim prižgali sveče. Na sami seji pa smo pregledali delovanje društva skozi čas in najzaslužnejšim podelili zahvale in priznanja. V soboto 3. julija smo izvedli osrednjo proslavo. Same proslave so se udeležili številni gostje in gasilci, ki so prišli iz 36 društev, tako da je bilo blizu 200 uniformiranih gasilcev. Prišli so tudi gasilci iz pobratenega društva Vodice, gostje iz Erlangena v Nemčiji in gasilci iz Klenovnika iz sosednje Hrvaške . Na sami proslavi smo svojemu namenu predali tudi našo novo skupno pridobitev, to je gasilsko vozilo GVC 16/25. Ključe novega vozila je domačemu poveljniku predal župan Občine Veržej gospod Slavko Petovar, ki je bil tudi osrednji govornik na prireditvi. Na koncu smo vsem tistim, ki so še posebej finančno pomagali pri nabavi vozila (botrom) in pri sami izpeljavi prireditve, podelili skromne spominske zahvale, prav tako smo podelili tudi državna priznanja nekaterim gasilcem, tudi naše društvo pa je prejelo nekaj odlikovanj in priznanj. Na koncu bi se člani domačega gasilskega društva še enkrat radi prav posebej zahvalili vsem krajankam in krajanom, ki ste pomagali pri sami izpeljavi omenjenih prireditev, še posebej na osrednji proslavi, kjer smo dokazali, da se s skupnimi močmi lahko izpelje še tako veliko prireditev. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Do prihodnje številke časopisa pa upamo, da bomo že dobili tudi odgovor s strani države, glede sofinanciranja gasilskega vozila, tako da vam bomo lahko tedaj predstavili tudi dokončno finančno poročilo o poteku nabave vozila. Za PGD Veržej, Mihael Kolbl, predsednik Društveni utri 110 Let prostovoljnega gasilskega društva Banovci Prostovoljno gasilsko društvo Banovci je 26.06.2010 praznovalo svojo 110. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so gasilke in gasilci Bano-vec priredili zabavo, ki se je odvijala pred gasilskim domom v Banovcih. Na prireditvi je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo, goste pa je zabaval ansambel Vesele Štajerke. Že na začetku proslave je navzoče pozdravil predsednik PGD Banovci, Milan Seršen, nato so se mu z nekaj besedami pred mikrofonom pridružili: župan občine Veržej Slavko Pe-tovar, častni predsednik GZS gospod Ernest ory, predsednik GZ Ljutomer Branko Novak, predstavnik CZS gospod Senčar ter predsednik pobratenega društva iz Oplotnice, gospod Jože Črešnjar. Podeljena so bila tudi številna priznanja in pohvale najzaslužnejšim članicam in članom PGD Banovci. Največje presenečenje pa je nastopilo ob koncu proslave, ko je pobrateno gasilsko društvo iz Oplotnice podarilo PGD Banovci dobro ohranjeno gasilsko vozilo za prevoz moštva na vaje, tekmovanja in večje intervencije. Vozilo je predal predsednik PDG Oplotnica, gospod Jože Črešnjar. Ob koncu je sledil blagoslov vozila in gasilskega doma, ki ju je opravil gospod župnik Jože Krnc. Slavje se je nato nadaljevalo do zgodnjih jutranjih ur. Petra Seršen Obisk Banovskih gasilcev in vaščanov Banovec pri pobratenem društvu v Oplotnici Tretja sobota v avgustu je bila še posebej vesela in pestra za gasilke in gasilce ter ostale vaščane Banovec, saj smo se že v jutranjih urah odpravili s svojima muzikantoma na srečanje k pobratenemu društvu v Oplotnico, s katerim organiziramo taka srečanja vsako drugo leto. Avtobus je bil napolnjen do zadnjega sedeža. Ob tej priložnosti smo se jim gasilci iz Banovec zahvalili za podarjeno vozilo ob praznovanju 110. obletnice delovanja PGD Banovci. V zahvalo smo jim podarili sliko vseh gasilcev ob podarjenem vozilu in kip svetega Florjana, zaščitnika gasilcev. Gasilci iz Oplotnice so nas nato zapeljali še na kratek izlet, kjer smo si med drugim lahko ogledali tudi Kartu-zijski samostan. Po končanem izletu je sledilo družabno srečanje z igrami, ki so trajale do poznih večernih ur in ob katerih smo se vsi dodobra nasmejali. Ob vrnitvi domov so bili vsi udeleženci navdušeni nad potekom celotnega dne, saj so že na avtobusu izrazili željo, da bi se naslednji teden kar vrnili in ponovili celotno srečanje še enkrat. Žal bo pa treba počakati dve leti na ponovno snidenje z gasilci iz Oplotnice in takrat bomo gasilci iz Banovec prevzeli vlogo gostiteljev, saj bo srečanje potekalo pri nas. Milan Seršen september 2010 FtinkeJn/ca 21 DruJ/ven/ u/r/ Diši po žgancih 4. septembra je pri Babičevam mlinu spet dišalo po žgancih. Članice TD Veržej so kuhale žgance in pripravljale razne prelive. Obisk je bil, kljub muhastemu vremenu, več kot zadovoljiv. B. Kosi Puharjeva domačija Priznanje za najlepše urejeno domačijo družini Puhar iz Starega trga v Veržeju je bilo podeljeno 10 .7. 2010. Takrat je bila »palačinkjada« na otroškem igrišču Starega trga. Prisotni člani TD so si takrat tudi domačijo ogledali, kjer je nastala tudi priložena fotografija Puharjevega vrta. Čestitamo ... za TD, Franc Kosi Pohod na Veliko planino Zadnja sobota v juniju 2010 - izlet TD na Veliko planino. Najprej smo se podali na izvir Kamniške Bistrice. Ker je bilo treba nadaljevati pot na Veliko Planino je malica še kako teknila. Najzahtevnejši del poti smo premagali z nihalko,ki lahko odpelje naenkrat 25 oseb. Večina nas je na vrh nadaljevala v planinske duhu,ostali so presedli na sedežnico, ki pripelje do samega vrha. Odpre se prečudoviti razgled na okoliške Kamniške planine. Na Veliki planini se še pasejo krave. Pastirji izdelujejo mlečne sire in kislo mleko. Sami smo se okrepčali s svežim kislim mlekom in kupili mlečne izdelke. Nadaljevali smo z ogledom po planini, nato je sledila planinska malica v planinski koči. Večina se nas je vračala v dolino prek Male planine, kjer je nastala skupinska slika, ostali so se v dolino pripeljali z žičnico. Dobre volje ni manjkalo, pa tudi vreme nam je služilo. F. Kosi Bunčki mlekarji V Bunčanih je še zmeraj precej rejcev govedi in prašičev. Tako imamo vaško zbiralnico, v katero vsak dan prinese mleko 13 rejcev. Skrb zbiralnice smo zaupali Ireni Magdič. Domači mlekarji se radi ustavimo in poklepetamo o minulih in tekočih zadevah. Pred časom je prišla ideja o praznovanju rojstnega dne z okroglo obletnico. Zadnja slavljenka je bila Anica Osterc, še prej pa Antona Peto-var in Lubi. Tako je nastala fotografija z zadnje fešte. Slavljencem želimo vse dobro, mlekarjem pa veliko zdrave kmečke pameti. Janja Petovar in Lidija Jelen Podoknica Nedeljskega v Bunčanih Na pobudo Draga Frasa iz Veržeja je Prostovoljno gasilsko društvo Bunčani stopilo skupaj in z vaščani 22 FtinkeJn/ca september 2010 IG Društveni utrip KLAGENFURT-SEE pripravilo Podoknico Nedeljskega, Damijani Petovar. Sledile so obširne priprave in iskanje sponzorjev za to prireditev. Največjo skrb in odgovornost nad celotno prireditvijo je prevzel blagajnik PGD Branko Vršič. V vasi ni bilo hiše, katera ne bi priskočila na pomoč ali kako drugače sodelovala pri sami prireditvi. Podokničar Franc Pestotnik je Da-mijano Petovar obiskal v petek, 20. avgusta ob 17. uri. V vas ga je pripeljal bunčki kasač Jože Osterc, na dvose-dežnem sulkiju. Domači fantje pa so nepovabljenega svata pričakali tako kot v preteklosti vse fante, ki so prišli po nevesto. Preden pa je dobil nevesto, se je moral izkazati v znanju in ročnih spretnostih. Vse naloge je strokovno opravil, zato se je lahko podal po leseni lestvi do svoje izvoljenke. Tudi tu ga je čakalo presenečenje. Najprej se mu je prikazala starejša prikupna dama s klobukom. V naročju je držala košarico z majhnim kužkom, ob sebi pa deklico, katere oče bi naj bil po njenih izračunih sam podokničar Franc. Ko sta ugotovila, da ti podatki ne držijo, ga je presenetila mlada gospodična. Tudi ona ni bila izvoljenka njegovega srca. Končno se je le prikazalo ljubko, plaho dekle, nežno po duši, Damijana Peto-var. Podokničar Franc in Damijana sta si izmenjala nekaj sladkih in nežnih besed in že so zaplesale domačinke in domačini oblečeni v narodne noše, katere je s harmoniko spremljal Aleš Lubi. Za veselo razpoloženje na tej prireditvi je poskrbel prekmursko-štajerski ansambel Pajdaši, ki so peli in igrali celo noč. V sklopu prireditve je bilo tudi tekmovanje za pokal Tropic caffeja. Pomerili so se trije tekmovalci in sicer: Majda Gaberc iz Veržeja, Darko Štampfer iz Bunčan in Nada Ilješ iz Radenec. Zmagovalka je bila Nada Ilješ, ki je s svojim petjem prepričala občinstvo ter se uvrstila v finale, ki bo v mesecu oktobru. Na letošnji finalni prireditvi se bodo vsi zmagovalci pomerili za 50 kg kave in veliki pokal žalske pražarne Tropic caffe. Slavje na Podoknici Nedeljskega je trajalo do jutranjih ur in ni manjkalo dobrot iz krušne peči, ki so jih spekle pridne gospodinje, ribjih specialitet, ki so bile pripravljene na »bunčki način«, saj so bunčanci znani tudi po tem, da so v vasi »črni ribiči, rujne kapljice in prijaznih ljudje«. Složno in z velikim sodelovanjem smo znova dokazali, da znamo in zmoremo vsako prireditev dobro izpeljati in se med seboj močno povezati. Danica Gregorinčič Izlet po avstrijski Koroški Na pobudo vaščank iz Bunčan je bil podan predlog, da se organizira izlet po avstrijski Koroški. Organizacijo je prevzela nepogrešljiva Anica Osterc in z avtobusnim prevoznikom Dvoršak iz Lomanoš pripravila načrt naše poti. Na izlet smo se podali tretjo soboto v mesecu maju. Prijetno jutranje vzdušje sredi naše male vasice, ko smo čakali na avtobus, je že kazalo, da bo izlet zanimiv. Pot nas je peljala najprej v Maribor, kjer se nam je pridružil še vodič. Po krajši vožnji proti avstrijski Koroški, so nas že pozdravile prve deževne kaplje. Nismo se dali motiti, zato smo imeli prvi postanek za malico, katero so pripravile pridne udeleženke izleta. Mize so se kar šibile od naloženih dobrot. Po programu smo si najprej ogledali knežji kamen na Gosposvetskem polju, kateri predstavlja enotnost dežele Koroške. Nato smo se odpravili v romarsko središče Gospa Sveta (Maria Saal), kjer je veličastna gotsko istoimenska cerkev. Od časa postavitve je bila cerkev sedež pokrajinskega škofa za Karantanijo ter izhodišče za pokristjanjevanje Slovencev. Po vtisih, ki so nas obogatili, smo pot nadaljevali v Celovec (Klagenfurt), ki je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške. Navdušeni smo bili nad starim delom mesta s središčem »Alter Platz«, zmajevim vodnjakom »Lindwurmbrunnen« in mestno hišo. Občutili smo kako utripa življenje med sprehodom skozi mestno središče in prisluhnili bogati vsebini razlage našega vodiča. Pot smo nadaljevali do parka Mini-mundus. Gre za park, pogosto označen kot svet v malem, kjer so razstavljene miniaturne replike svetovno znanih zgradb, pa tudi prevoznih sredstev. Trenutno je razstavljenih okoli 140 IO september 2010 Fvnkejn/ca 23 Društveni u/r/t 3 u objektov. Vsi smo bili navdušeni nad lepotami, ki smo si jih ogledali. Na zahodu se mesto Celovec razteza skoraj do Vrbskega jezera, enega od najtoplejših alpskih jezer. Tudi nas je pritegnilo jezersko področje. Zdi se, kot da bi prišli nekam v mediteransko okolje, saj se arhitektura hiš in nasadi popolnoma preobrazijo. Pogled na jezersko širino, kjer ne manjka številnih jadrnic, pa z lahkoto zamešamo s pogledom na morje. Pogled bi bil še lepši, če nam ne bi nagajal dež. Pot do doma je hitro minila, saj nas je vozil izkušeni šofer Feliks, veliko znanja in bogate razlage pa nam je pričaral njegov čudoviti vodič. Kljub temu, da je deževalo, pa je izlet po avstrijski Koroški pustil v naših srcih toplino, lepoto, prijaznost druženja ljudi, ki so po srcu bogati. Danica Gregorinčič Najstarejši pisci Komisija za kulturo pri Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev, ki jo kot predsednica vodi Ema Tibaut, je za 9. september razpisala letošnje srečanje literatov Pomur-ja. Tako so se pisci daljših in krajših proznih besedil ter pesmi zbrali v prostorih Društva upokojencev Ljutomer, ki ga kot predsednica vodi Slavica Sunčič. Gostitelj srečanja je namreč bilo to društvo in njegova literarna sekcija, ki jo vodi Julija Stojko. Po 10. uri je pod vodstvom zbo-rovodkinje Ljube Laba zapel ženski pevski zbor Društva upokojencev Ljutomer, ki deluje že 27 let. Na tokratnem srečanju je sodelovalo 21 ustvarjalcev iz sedmih društev upokojencev. Nekateri so sami predstavili odlomke iz svojih del, ostalim pa jih je predstavila recitatorska skupina. Družabno srečanje upokojenk in upokojencev Pomurja, ki pisateljsko in pesniško ustvarjajo v svojih poznih letih, je v obliki okrogle mize potekalo do 13. ure. Iz Likusa, Literarnega kluba upokojencev Maribor, jih je pozdravil podpredsednik Dejan Čegov-nik, v imenu Komisije za kulturo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije Erika Jovanovski, s svojimi pesmimi pa se je kot posebni gost predstavil še Janko Potočnik iz Slovenske Bistrice. Iz Društva upokojencev Veržej je na srečanju sodeloval Ludvik Brunec, ki piše pesmi in jih tudi zapoje, kar je za vrhunec druženja v Ljutomeru storil tudi tokrat. Filip Matko Tomaž Rozmarič postavil državni rekord 18-letni Banovčan Tomaž Rozmarič je februarja letošnjega leta v Budimpešti na dvoranskem mitingu iztekel nov državni rekord za mlajše mladince v teku na 800 m. Najboljšo znamko je premaknil na 1.55,69. V začetku leta je v avstrijskem Linzu zmagal na 1500 m s časom 4:02,34 ter se okitil z naslovom državnega prvaka Slovenije v dvorani v krožnih tekih. V zadnjem času Tomaž dosega odlične rezultate tudi na tekmovanjih po Sloveniji. Tako je letos na državnem prvenstvu mlajših mladincev osvojil bronasti kolajni v tekih na 800 m in 1500 m ter na državnem prvenstvu starejših mladincev srebrno kolajno na 1500 m in bronasto na 800 m. Na Atletskem pokalu Slovenije je v začetku septembra na Ptuju pometel z vso konkurenco ter v kategoriji mlajših mladincev slavil na 1500 m s časom 4:17,32. Nastopa tudi za slovensko reprezentanco, večinoma v teku na 800 m. Tako je letos na tekmovanjih v tujini osvojil že četrto, peto ter dve šesti mesti. Vito Šadl Tina Jureš tekla na evropskem prvenstvu v Barceloni! Tina Jureš, članica Atletskega kluba Panvita iz Murske Sobote je nastopila na letošnjem članskem evropskem atletskem prvenstvu, ki je potekalo od 27. julija do 1. avgusta v španski Barceloni. Tina je nastopila v teku na 200 m in žal obstala v kvalifikacijah, a je na rezultat 24,42 ob močnem vetru v prsi zelo ponosna, sploh zaradi dejstva, da gre za njeno prvo veliko člansko tekmovanje. 24 FtinkeJn/ca september 2010 Društveni utrip Kombinacija talenta ter trdega dela je Tini v preteklosti prinesla že veliko uspehov. Pohvali se lahko z neverjetnimi devetimi državnimi naslovi. Lani, ko je še zadnje leto tekmovala v kategoriji mlajših članic, je suvereno ubranila naslova v šprintu na 100 m ter na 200 m, obenem pa na evropskem prvenstvu mlajših članic za pičlih 13 stotink zgrešila finale in kljub temu osvojila odlično deveto mesto. Letos je prestopila v člansko kategorijo in poleg nastopa na evropskem prvenstvu osvojila še bronasto kolajno na državnem prvenstvu v teku na 200 m ter dokazala, da lahko tudi v družbi najmočnejših posega po samem vrhu. Za uspešnost njene članske športne poti se nam torej ni treba bati. Vito Šadl Zoran Repija zastopal naše barve na svetovnem prvenstvu Od 22. do 29. avgusta 2010 je v nemškem Kolnu potekalo 10. svetovno seniorsko prvenstvo v squa-shu. Nastopil je tudi Zoran Repija, ki je po uspehu na lanskem evropskem prvenstvu in osvojenem odličnem 12. mestu v kategoriji od 45 do 50 let upravičeno pričakoval dober rezultat. Letos mu žal ni bil naklonjen niti sistem niti žreb turnirja. Tako se je po uspešnem predkolu že v prvem krogu moral pomeriti s četrtim nosilcem vm m - ^ »spy J» * mM * T B h in ■ «M turnirja. Poraz proti Angležu je žal pomenil le še boje v tolažilni skupini, kjer pa je Repija igral izvrstno in zasedel končno četrto mesto. To je sicer pomenilo, da je med 157 tekmovalci osvojil skupno 68. mesto, a je sam dejal, da je z igro zelo zadovoljen, ter da mu žal sistem ni dopustil borb za višja mesta. Kot pravi, si pred vsakim tekmovanjem zabiča, da bo to pa res zadnje, a na koncu ga prizori in izkušnje teh tekmovanj vedno znova ženejo naprej. Letos je recimo v kategoriji nad 75 let nastopila tudi 82-letnica, ki prav vsakemu gledalcu sporoča, da za squash in šport nasploh nikoli ni prepozno. Na turnir se je pripravljal z vsakodnevnimi intenzivnimi treningi, še vedno pa tudi drugače zavihti lopar, vsaj 3-4 krat tedensko na veržejskem igrišču, kamor z veseljem povabi vsakega, ki je pripravljen z njim odigrati partijo squasha. Vito Šadl Boom Efekt - odbojka na mivki A len Repija, še lanskoletni odboj-kar soboškega Odbojkarskega kluba Panvita Galex, v letošnji sezoni pa igralec Odbojkarskega kluba Beltinci, je pred dobrima dvema letoma začel igrati tudi odbojko na mivki, večinoma v mešanih trojkah. Ustanovil je svojo ekipo Boom Efekt, v kateri je za potrebe posameznih turnirjev iskal zasedbo za nastope po raznoraznih športnih prireditvah. Letos julija so najprej igrali v Radencih, kjer se mu je v ekipi pridružila tudi sovaščanka Sara Rojnik in pomagala k skupni zmagi na turnirju. V juliju so zmagali še na turnirju v Beltincih in kasneje še na tekmovanju v Vadarcih. Tem rezultatom so dodali še drugo mesto iz ljutomerskega turnirja in tretje mesto iz močnega odbojkarskega tekmovanja na mivki, ki je potekal avgusta v Dobravi. Vito Šadl Renata Zrinski nastopila na Kitajskem Renata Zrinski, članica namiznote-niške sekcije TVD Partizan Ljutomer je od 7. do 12. junija 2010 nastopila na 15. svetovnem veteranskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je potekalo v mestu Hohhot v pokrajini Inner Mongolia na daljnem Kitajskem. Nastopilo je 2053 tekmovalcev, ki so bili razporejeni v različne starostne kategorije, začenši s kategorijo od 40 do 49 let, v kateri je nastopila tudi naša občanka. Kot zanimivost lahko povemo, da je bila zadnja kategorija nad 85 let, najstarejša tekmovalka pa je prihajala iz Avstralije in je štela čez 100 let! Renata je med posameznicami v svoji skupini premagala Kitajko ter izgubila proti izredno močnima nasprotnicama, Indijki ter še eni Kitajki. P september 2010 Ftintejn/ča 25 Društven/ utrip V tolažilni skupini, kjer nastopi sistem na izpadanje, je spet dobila za nasprotnico Indijko in tam tudi zaključila tekmovanje. V dvojicah je v paru s Poljakinjo dosegla enak rezultat ob tem pa povedala, da je bila z igro, rezultatom ter nasploh s prvenstvom zelo zadovoljna. Dolgoletna prvopostavljena na Veteranski računalniški lestvici Slovenije se v zadnjem času več ne udeležuje toliko tekmovanj, kar je prineslo tudi izgubo statusa vodilne, še vedno pa trenira enkrat do dvakrat tedensko ter z veseljem sodeluje tudi na evropskih in svetovnih tekmovanjih, s katerih kot pravi sama, prinese veliko novih poznanstev in pozitivnih izkušenj, kar ji pomeni največ. Vito Šadl Odlični rezultati Mihaele Čirič Triindvajsetletna rokoborka iz Ver-žeja, se tudi letos lahko pohvali z izvrstnimi rezultati. Februarja letos je med članicami zmagala v kategoriji do 51 kg na zelo močnem Fila tekmovanju v Wolfurtu v Avstriji. S tem rezultatom je Mihaela dosegla tudi mejnik v klubu, saj je kot prva osvojila zlato medaljo na Fila tekmovanju, obenem pa dosegla kategorizacijo pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Že meseca marca je vknjižila novo zmago. V Budimpešti je na spet zelo močnem turnirju za ženske vseh kategorij, ki je za Madžarke služil tudi kot selekcijsko tekmovanje za državno reprezentanco, v svoji kategoriji zlahka slavila. Aprila je zmagala še v Sudingu 26 Ftinkejn/ca september 2010 v Avstriji in tako zaključila izjemen pomladni niz. Junija je v avstrijskem Gotzisu spet sodelovala na Fila tekmovanju, kjer je po napetem boju izpadla proti svetovni in evropski prvakinji. Kljub temu je, kot pravi sama, zelo zadovoljna z doseženim osmim mestom. Poleti se je pridružila pripravam na katerih so sodelovale najmočnejše reprezentance na svetu, med njimi kanadska, francoska, španska, švicarska in druge. Žal pa je doživela razočaranje, ko je zaradi nesoglasij in pomanjkanja podpore na zvezi nastop na Svetovnem študentskem prvenstvu letošnjega oktobra padel v vodo. Letos si je obetala kolajno, ki jo je bilo po predlanskem petem mestu na svetovnem prvenstvu in letošnjih odličnih rezultatih, tudi realno pričakovati. »Težko je trenirati in tekmovati, če za šport s katerim se ukvarjaš ni posluha, če pa ni podpore celo pri lastni krovni organizaciji je pa to skoraj nemogoče,« pravi Mihaela ter v isti sapi dodaja, da zaradi takih in podobnih zapletov počasi zaključuje svojo športno pot. Upamo, da se zadeve uredijo v tolikšni meri, da športniki takega kalibra kot je Čiričeva ne bodo primorani prehitro postaviti športne kariere na stranski tir. Vito Šadl Arisi Mediteranski pokal, Princu pokal Pomurskega sejma Tudi letošnjo sezono, naši kasači tečejo odlično, zato se je dobrih rezultatov nabralo malo morje. Arisa, lastnika in voznika Mirka Šonaje je v Mariboru 11. julija dobila prestižno dirko za Mediteranski pokal (MEDITERRANEAN DRIVERS CHAMPIONSHIP CARRUS-SNAI TROPHY), kjer je slavila v obeh tekih, v prvem pod taktirko malteškega voznika, v drugem pa pod vajetmi Francoza. Njen uspeh je dopolnila Lady Luna iz Hanžekovičevega hleva, ki je v obeh tekih zasedla drugo mesto. Arisa je k temu rezultatu letos dodala še eno zmago , kar 4 druga mesta ter eno tretje, Lady Luna pa 2 zmagi, 3 druga ter eno tretje mesto. Prince November iz hleva Jožeta Osterca iz Bunčan je z odličnim tekom ter izvrstnim kilometrskim časom prikasal v nedeljo, 22. avgusta že do svoje četrte letošnje zmage in osme v karieri. S svojim neverjetnim nizom že počasi trka na vrata skupini najboljših slovenskih kasačev in glede na njegovo mladost ni razloga za dvom v uspešnost njegove nadaljnje kariere. Rambo, z voznikom Branetom Ser-šenom, tudi v letošnji sezoni navdušuje, saj je zbral že neverjetne 4 zmage, drugo ter štiri tretja mesta in je bil upravičeno naš največji adut v letošnjem 20. slovenskem kasaškem der-biju. Žal se ni izšlo po njegovih željah in pričakovanjih, a je kljub temu zasedel odlično 6. mesto. Tudi od njega si lahko obetamo še bleščečih rezultatov. Po dve zmagi je letos zbrala še dveletna Inerra, Mirka Šonaje, ki velja za prvo favoritinjo prvenstva dveletnih kasačev, ki bo oktobra v Ljubljani in stari lisjak Roki, ki pa je žal v zadnjem času spet staknil poškodbo in se počasi vrača na steze. V državnem prvenstvu triletnih kasačev v Ljubljani sta naše barve zastopala konja iz hleva Galundrovih, Fedex in Perry Joe, ki pa žal zaradi težkih pogojev ter pomanjkanja sreče nista zasedla nagrajenih mest. Če na kratko povzamemo, so ver-žejski kasači v letošnji sezoni dosegli že 21 zmag, 19 drugih ter 18 tretjih mest, skupno pa osvojili 83 uvrstitev na nagrajena mesta. Vito Šadl Obiskali smo 24. Festival ljudske umetnosti v Budimpešti Center DUO Veržej se je tudi letos odzval vabilu Goričkega drujštva za lepše vutro na ogled mednarodno znamenitega sejma ljudske umetnosti, ki poteka vsako leto avgusta v Budimpešti, okoli dneva sv. Štefana, največjega madžarskega državnega praznika. ve svetovne dediščine, vsako leto privabi cele množice domačih in tujih obiskovalcev. Na festivalu se s svojimi ročnimi spretnostmi predstavlja sam vrh madžarskih mojstrov, od rezbarjev, pletarjev, lončarjev, tkalcev, vezilj, vse do medičarjev, kovačev, izdeloval- Ob organizacijski in promocijski podpori Centra DUO - TlC-a Veržej ter v sodelovanju z Društvom upokojencev Veržej je že na začetni postaji v Veržeju avtobus napolnilo več kot 30 udeležencev, preostalih 20 se nam je pridružilo na poti do Dobrovnika in mejnega prehoda Pince. Ekskurzija je potekala pod strokovnim vodstvom Zmaga Uriska, podpredsednika Goričkega drujštva za lepše vutro in odličnega poznavalca madžarske kulture in zgodovine. Nadvse živahen rokodelski sejem na prostrano dvorišče Budimskega gradu, vpisanega na seznam Unesco- cev instrumentov, kolarjev, čevljarjev in drugih rokodelcev. Za pridobitev naziva mojstra oz. mojstrice ljudske umetnosti je potrebno na Madžarskem opraviti intenzivno, več kot 1.000-urno praktično in teoretično usposabljanje v izbrani rokodelski panogi pod nadzorom mentorjev in strokovne komisije. Na letošnjem festivalu so kot gostujoči rokodelci sodelovali tudi rezbarji, keramičarji, lončarji in izdelovalci pirhov iz Romunije in Bolgarije, na posebni razstavi pirhov znotraj Bu-dimskega gradu pa smo si lahko ogledali tudi mojstrske izdelke Elizabete Urisk iz Dobrovnika, ki nosijo tako i) rt.'-173 slovenski kot tudi madžarski certifikat vrhunske kakovosti. Pot domov smo nadaljevali vzdolž severnega obrežja Balatonskega jezera, se zaustavili na slikovitem polotoku Ti-hany, kjer smo na razgledni točki poleg Benediktinskega samostana občudovali panoramo Balatonskega jezera, ter se proti večeru okrepčali še s krompirjevim langošom v letovišču Badacsony. Za več podrobnosti o madžarskem in slovenskem rokodelstvu, usposabljanjih za rokodelske poklice in o prostočasnih aktivnostih, povezanih z rokodelskim ustvarjanjem, smo vam na razpolago osebno v Centru DUO Veržej (Zavod Marianum Veržej, Puščenjakova ulica 1), pokličete nas lahko na 051 654 778 ali nam pišete na center.duo@siol.net in rokodelska. akademija@siol.net ter spremljate naše aktivnosti na www.centerduo.si in www.rokodelska-akademija.si. Tatjana Vokic P september 2010 Ftinkejo/ca 27 o center duo. Družine ob lončarskem vretenu Spoštuj preteklost, ustvarjaj prihodnost - medgeneracijska druženja ob lončarskem vretenu (projekt sofinancira Evropska unija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, pristop LEADER), je svež projekt, ki je zaživel v poletnih mesecih in se izvaja v okviru letnega izvedbenega načrta LAS Prlekija 2010. Skupaj s tem projektom je vzpostavljena tudi lončarska delavnica, kjer vedoželjni spoznavajo skrivnosti lončarskega poklica. Čez poletje se je tako izvedlo deset delavnic, ki so jih vodili rokodelci Lončarstva Zel-ko iz Pečarovec. S svojo tradicionalno izdelavo in strokovnim pristopom so tako seznanjali turiste, ki so preživljali svoj del dopusta v pokrajini ob Muri, s postopki dela na vretenu. Kakšne delavnice so se udeležili od najmanjših otrok, ki so si po napornem delu oddahnili kar v otroškem vozičku, do dedkov in babic, ki so s punčico v očeh opazovali hitro dojemanje svojih vnukov. Tako so vsi zadovoljni, čeprav do komolcem blatni, zapuščali delavnico, polni novih vtisov in prijetnega druženja, starih in mladih, ob tradicionalni obrti - lončarstvu. Kratka izobraževanja Rokodelske akademije Zavod Marianum Veržej - Center DUO kot partner v projektu Rokodelska akademija (projekt sofinancira Evropska unija, Evropski sklad za regionalni razvoj) izvaja različna izobraževanja za različne ciljne skupine. Tako smo v juliju izvedli kratke (3-dnev-ne) delavnice, ki so se jih udeležili otroci iz Veržeja in okolice. Tako so si počitniške dni popestrili s spoznavanjem rokodelskih veščin (modelirali so glino, pletli iz slame in šibja ter filcali) in tako spoznavali bogato kulturno dediščino, ki jo ponuja naša pokrajina. Z zadovoljstvom so po koncu tega kratkega usposabljanja odnesli domov tudi izdelke, ki so jih ob pomoči izkušenih rokodelcev, ki so delavnice vodili, tudi izdelali. Počitniški čas - čas turistov V poletnih mesecih našo občino obišče največ turistov. V sklopu Centra DUO deluje tudi TIC Veržej, kjer obiskovalci dobijo informacije o turistični ponudbi našega kraja in regije. Dobra založenost TIC-a in zanimiva ponudba Centra DUO vsekakor pritegne obiskovalca, vedno več pa je tudi strokovnih ekskurzij z ogledom dobre prakse. S slednjim namenom so se v teh dneh ustavili pri nas z društva kmečkih žena iz Cerknice. Tako je Center DUO s TIC-em v času svojega delovanja pridobil dober glas tako med turisti, kot tudi strokovnjaki s tega področja. Ivan Kuhar 28 Ftinkejn/ca september 2010 O Stora šola Učenci in dijaki so že pošteno zakorakali v novo šolsko leto, kjer jih spet čaka veliko zanimivih in poučnih dogodivščin. O svojih, izpred kar nekaj let, pa nam je spregovorila Mirka Topolovec, roj. Auer. Mirka je rojena 1925. leta in je obiskovala osnovno šolo v Veržeju, ko še je le-ta stala na mestu današnje gostilne Kasač. Dere sen jas deca bila, sen zaron pol šesteh, pret kak sen šla f šolo, mogla krave na pašo gnate. Knigo sen soboj vzela, pa se zaron tan fčila. Tak je nekda bilo. Kdo sen čula, ka je seden zvonilo, sen še malo posla, tepa šla hitro domu. Pa bosa f šolo. Tak je nekda bilo, smo bose f šolo hodile, ne tak kak zej. F šole pa je bija pot s totin teron namozane. Veš ka je to, ter? To je toto črno olje, zgoreto. S ten se tudi železniške tire možejo. Tepa si tak črne potplate meja. Pa ne samo f šolo, nekda smo skos bosi hodile, taka si tak debele podplate meja. Kak je Marija zemlo odklenila, že smo bili fsi bose. To smo skos nejbole čakale, rade smo bose bili. Šola je nekda bila tan, kak je zej Hanžekoveč, Kasač. Te še je f šole tude lepo veronauk bija, ka je bija gospod Klemenšek tu. Hut pa je bija. Sen ednok nekej ne znola, pa sen mogla palco držati, pa sen cuknila, pa sen po glovi že tudi dobila. Negda je dosta bol strogo bilo f šoli, deca se gnes več niko-ga ne bojijo. Negda smo se bojali uči-telof, to pa zej samo tak. Ne bojijo se jih, pa ne spoštuvlejo jih. Vači pa smo deca tudi negda nemarni bili. Čehi so se zbile, tudi z upravitela, te je Kozor bija upravitel, so se znali norca delate. Hible, hable, Kozorove žnable, tak so mo gučale. Tepa je opet šiba popeva-la. Mo je ednok to Korošof Janko prava, pa ga je upravitelj napre med noge zgraba, ovi pa je toblo prevrga, pa vun vujša. Potle je cele tjeden več ne vupa f šolo prite. Čehe so skos nekej začijale. F šolo sen šla s šestime lete. Zacejta sen šla. Te kdo sen f šolo šla, sen potle namenela ite dale f kmetijsko, te bla tista vojska, pa smo enčas hodili, še cilo v Avstrijo, tepa več ne. Fseh osen let osnovne šole pa sen hodla v Veržeh. Še mon zej iskas. Sen skos odlična bila. Kdo si začna, f pr-ven razrede si meja f šolo samo tobli-co pa gobico, nič druga. Tak smo se fčili. Nekej si napisa, tepa po dol zbrisa. Pisa si s kamenčkon, to je takšo bilo, podugovoto. Zej pa glejan, kak tota deca hodijo f šolo gnesden, ka so taške, skoro večje od jih. Za jeste smo si tudi soboj nesle, ka je te f šole ne bilo malce. Nesa si si, ka si pač duma meja, nejvečkrot jaboko. F cele šole so bile tri učilnice. Kozor, upravitelj, je meja po štiri odelke naenkrat. Na cele šole so štirje učitele bili, samo petje je zvunski priša fčit. Tak je to bilo. Pa smo tudi ne nori bili. Kozor je bija zlo dober učitel, to pa tudi lehko rečen. Ka bi ga moga iskate. Lepo je bilo. cukniti - potegniti; s sunkovitim gibom spraviti bližje k sebi ednok - nekoč; izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj zgodi v preteklosti ali prihodnosti fčite se - učiti se; s sprejemanjem znanja se usposabljati za opravljanje določenega dela, dejavnosti gučate - govoriti; oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi jaboka - jabolko; sad jablane tobla - tabla; navadno temna plošča, na katero se piše s kredo veronauk - verouk; pouk o verskih resnicah, namenjen zlasti šolski mladini vujte - uiti; s tekom se umakniti pred kom, izmakniti se komu začijate - zganjati; izraža dejanje, kot ga določa samostalnik zacejta - zgodaj; izraža čas na začetku jutra zaron - zjutraj; v času od svita do do- {[J zvunski - zunanji; ki ni iz določene skupnosti, organizacije Ivan Kuhar september 2010 Ftinkejn/ca 29 Velika politika v naši majhni vasi BUNCKE CVRLE SO VERŽENCOM PLOT PODRLE Po storoj navodi je tudi v Veržeh v cerkvi večkrot na den zvonilo. Oča Rihtar je posluša toto zvojeje, pa mu nikak neje šlo vuho. Bole je posluša, bole so se mu zvonovi čuli razglašeni. Misla si je: »A, zato so Verženci tak slabe vole, ka morejo poslušati tote razglašene zvone. Pozva je store dede vkup in jin naroča, ka morejo po Veržeji in v Bunčanih pobrati teko penez, ka mo si Verženci v svojen turni lehko privoščili nove zvone, kere de se na daleč čulo, tudi to do Bun-čan. Bunčanci pa tudi niso bili od muh. Ko je Fanček po Bunčanih peneze zbira, so mu Bunčanci rekli, ka do uni tudi nekda meli svoj zvun, keri, de jin oznanja, kdo je treba iti jest, pa kdo v postelo spot. Ko je verženski oča Rihtar to zveda, je po pozva vkup store dede in jin reka: »Ko mo meli nove zvone, še narete okoli turna plot, ka Bunčanci nedo mogli naših zvunov poslušati. Dedi so prijeli za flosarke in drvjače in resen okolo turna naredili močen ne-rodov plot z gostimi špricli, ka se resen nede glos zvunov v Bunčane čuja. Oči Rihtari so se pogruntavčine posrečile. V Bunčanih se verženskih zvonov nije več čulo. Bunčanci so poslali očo župojnovega s peciklon v Verže, naj pogledne, kaj se je zgodilo, ka se v Bunčane več nič Ver-ženski zvonovi ne čujejo. Oča Župojnov si je v veržeh pogledna, ka so mu verženci zašpilali in se brž s peciklon odpela nazoj v Bunčane. Zbra je svoje lidi vkup in jih pita: »Čute čehi, kaj je za narediti? Ver-ženci so si okoli svojega turna plot postavili, zato mi v Bunčane več ne čujemo jihovih zvonov.« Pa so čehi malo glove vkup podrža-li, oča župojnov pa je na pipo vdara en štrjoh dobrega vina in v bunčkih glovah se je včasik pojovila rešitev. Pa je Lujzek, ki je bija že zelo korajžen od župojno-vega vina reka: »Čehi, spustmo mi naše bunčke cvrle pa naj Veržencon tisti plot poderejo.« Vsi so se s ten strinaji, hitro šli domu, spustili svoje cvrle, kere so naravnost v verži priletele, se vsele na močen ver-ženski plot, ki se je pod težo cvrl kar dol vlega. Od tistega časa po v Bunčanih poluša-jo verženske zvone. Med tistin cejton pa so si tudi v Bunčanih na jihovi kapeli kupili svoj zvun, samo Verženskega je itak lepše poslušati, ki bolj glasno poje. MICKA ŠE DANES NE RAZUME Micka in Franček sta bila velika prijatelja. Delala sta oba v isti tovarni in si med malico imela veliko za povedati. Franček je Micki pripovedoval svoje dogodivčine, Micka pa njemu tudi svoje. Micka pa je bila tudi taka, da se je rada pohvalila. Če je le mogla je rada pripovedovala, kako sta se s fantom iz Ljubljane rada imela, kako sta bila prejšnjo nedeljo na veselici, kaj vse ji je njen fant kupil in podaril, skratka Mickinega hva-lisanja ni bilo ne kraja in ne konca. Pa se nekega ponedeljka Franček spomni, da bi bilo zanimivo spet Micko vprašati, kako je kaj z njenim fantom. Med odmorom si je vsedel k njej in pričel z razgovorom. »Micka, kako je že ime tistemu tvojemu fantu iz Ljubljane?« »Tone!«, mu je odvrnila Micka in se rahlo nasmehnila. Franček je opazil Mickin nasmeh, ki se mu je zdel kar bolj bahav, kot pa nasmeh od radosti in od sreče. »Pa sta včeraj, ko je bila nedelja spet skupaj?« je drezal vanjo Franček. »Bila, bila!« mu je odvrnila, ga nezanesljivo pogledala in se spet bahavo nasmejala. »Veš, prišel je že v soboto popoldan in sva šla v Janešperg na veselico, plesala do jutranjih ur, v nedeljo pa spet na žurko v Hrašenski vrh, skratka imela sva se zelo lepo.« Frančku je Mickina zgodba o žurira-nju in ljubezni postajala sumljiva. Malice je bilo konec in Franček je spet moral na svoje delovno mesto. Delal je in se trudil, da bo dosegel svojo normo, ob delu pa premišljeval: »Da bi lahko kar oba večera žurirala na veselici, ta pa mora biti iz trte zvita.« Čez kako uro Frančku šine v glavo ideja, da bi bilo dobro vedeti, če mu ta punca ne laže. Vstal je iz svojega delovnega mesta in šel v pisarno in od tam po telefonu pozval Micko. Ko se mu je Micka oglasila, si je na telefonsko slušalko dal žepni robček in pristni ljubljanščini spraševal Micko: »Micka, a sem jaz slučajen pr teb poza-bu denarnico z denarjem in dokumenti?« »Ne!« mu je zaskrbljeno odgovorila Micka. » Kdaj pa bi pozabil?« » Dans zjutraj, ko sn pršu v Ljubljan nisem imel več denarnice.« »Ja, kje si pa bil? Pri meni te že tri tedne ni bilo.« »Ja, saj res čist sem pozabu, da včeraj nisn bil pr teb.« »Kdaj pa boš prišel? Ga je spraševala Micka. »Ja, kuj ko bom našel denarnico in dokumente. Moram ti povedati, da nimam prebite pare«, se je izgovarjal Franček, ki je takoj opazil, da ga je Micka naplahtala. Franček je zaključil pogovor in odšel na svoje delovno mesto. Naslednji dan ob odmoru Micke ni bilo na delovnem mestu, a se je pred iztekom odmora vrnila. Franček jo je vprašal: »Kje pa si bila?« »Veš, na pošto sem hodila. Moj fant Tone, o katerem sem ti včeraj pripovedovala je nekje pozabil denarnico in sem mu poslala denar«. »Oh, ubogi reveš! Veš koliko je to poti, da dobiš nove dokumente in če ostaneš še brez denarja, je pa še toliko hujše,« jo je tolažil Franček. Teden je hitro minil in spet je bil ponedeljek. Franček je spet med odmorom obiskal svojo sodelavko Micko, ki je zelo zamišljena sedela ne svojem delovnem mestu. »Kaj pa si tako zamišljena, Micka«, je bil radoveden. »Veš, nekaj ne morem razumeti. Prejšnji ponedeljek me je poklical moj fant Tone po telefonu in mi rekel, da je nekje pozabil denarnico z denarjem in dokumenti, naslednji dan sem mu poslala denar, v petek pa me je spet poklical po telefonu in me vprašal, zakaj sem mu poslala denar. Sedaj pa res več ničesar ne razumem«, je zamišljeno govorila Micka. Frančku, je šlo malce na smeh, vstal je in potolažil Micko: »Morda pa je bil kak nesporazum.« Janez Ferenc 30 Ftinkejn/ca september 2010 O r/û^ûdAûi/1y Obc/W l/eržč/ DATUM URA DOGODEK VSEBINA LOKACIJA ORGANIZATOR 30. 10. 19.00 Tradicionalni koncert Kulturnega kluba a propos Veržej z gosti nastopajo Riki & Boogie Band, gostje Pero Lovšin in Magnifico Dom kulture v Veržeju Kulturni klub a propos 5. - 7. 11. Pevski vikend za otroke OŠ / 1. del Marijanišče SMC Veržej 7. 11. Slovesnost ob 120-letnici KD Slavko Osterc Veržej Dom kulture v Veržeju KD Slavko Osterc Veržej 27. 11. 19.00 4. večer folklore letni koncert FS Leščeček z gosti Dom kulture v Veržeju FS Leščeček (KD Slavko Osterc Veržej) december Koncert Tamburaške skupine iz Veržej a Dom kulture v Veržeju KD Slavko Osterc Veržej 3 .- 4. 12. Pevski vikend za otroke OŠ / 2. del Marijanišče SMC Veržej 5. 12. 15.00 Miklavževanje Dom kulture v Veržeju Župnijska Karitas 10. 12. 11.00 Odprtje 3. Razstave slovenskih jaslic v Veržeju s kulturnim programom tradicionalna razstava jaslic iz cele Slovenije ter izdelkov pomurskih vrtcev in šol Marijanišče Salezijanski zavod Veržej 18. 12. Božični koncert v cerkvi sv. Mihaela tradicionalni božični koncert župnijska cerkev Župnija Veržej 26. 12. Blagoslov konj maša in nato blagoslov konj pred župnijsko cerkvijo Župnija Veržej Vse spremembe in dopolnitve dogodkov bodo objavljene na spletni strani www.centerduo.si, za vse podrobnejše informacije pa nas lahko obiščete tudi na sedežu TIC-a Veržej, od ponedeljka do sobote med 9.00 in 15.00. TIC Veržej Puščenjakova 1 T: +386 51 654 778 E: center.duo@siol.net SI - 9241 Veržej F: +386 2 588 90 61 W: www.centerduo.si september 2010 Ftinkejn/ca 31 {[J Novi zvonovi v zvoniku farne cerkve V nedeljo, 26. septembra je bil za župnijo Veržej pomemben dan. Ob praznovanju zavetnika cerkve - sv. nadangela Mihaela, je slovesnost zaokrožila blagoslovitev novih zvonov. Pot do cerkve je novim zvonovom tlakoval kratek kulturni program v katerem so se predstavili tamburaši KD Slavko Osterc Veržej, Janez Ferenc je dogodek povzel v kratki, humorni zgodbi, Ciril Belec pa s pesmijo posvečeno farnemu zavetniku. Zazvenele so fanfare in zvonovi so se zableščali v vsej svoji lepoti. ... brez botrov, ki so ob tej priliki prejeli simbolična kladiva, bi bil cilj težje uresničljiv. Kladiva je podelil župan Občine Veržej, Slavko Petovar. Sledil je blagoslov zvonov. Posvetil jih je škof, monsinjor, dr. Peter Štumpf, ki je pozneje tudi daroval sveto mašo. Z globokimi besedami, zbranih na slovesnosti, ni pustil ravnodušne. Prvi preizkus so uspešno prestali. Najprej so manjši, don Boskov zvon, v zvonik dvignili animatorji in mladi iz župnije Veržej. Pesem otroškega in mladinskega pevskega zbora jim je dajal moči, da so ga varno pripeljali v novo domovanje. Večjega, zvon Marije Pomočnice, so dvignili člani župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta, gasilci in botri. Ker je bil vseeno kar velik zalogaj, je priskočil na pomoč še kakšen vernik. Tudi Marijin zvon je v zvonik pospremila pesem, tokrat mešanega in moškega pevskega zbora. V cerkvi so svoje glasove omenjenim zborom pridružili še banovski pevc Po zaključku slovesnosti so zakusko ob dobri kapljici popestrili še starejši folklorniki KD Slavko Osterc Veržej. Zvonovi se tako že oglašajo in vabijo ljudi v Božji hram. Naj njihova pesem pride tudi v vaše srce. 32 Ftinkejn/ča september 2010 P