Št. 41.
J^PP
V Trstu, v sredo 12. oktobra 1881.
Tečaj
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
•V ejlno.tl J* moji
•EDINOST« izlitja vsak > iredo; cena za vse leto jđ 4 gld. 40 kr., za pola lota 2 gld. 30 kr., za četrt lota I gld. 20 kr. — Posamezne številki wri upravnlštvu m po trafikah v Trstu so dobivajo po 8 kr. — Saroitine, reklamacije in in/erate prejema Upravnlitv« »vi« Zont« 5«.
Vsi topiti se poSlljajo Uredništvu »vlaS.Uu*ro< Tip. II tala; v<ak in »rabiti frankiran RokopUl brez r istliiie vrednosti se ne vračalo. - Uitriti (razne vrsti naznanila in p »slani.te, ») /.araiuniio po pogodbi -pr>v ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi crkimi »s pluČuje za vsako besedo 2 kr.
Svobodna delitev zemljišč.
(Konec.)
Zakaj Jelimo In zahtevamo, da sc svobodna delitev zemljišč odpravi ali omeji in dotična po-Btavapreustvari? Prvi razlog: Mnogo lepih kmetij, katere Iti še lehko trdno stale, razdrobilo in pokončalo se je po tej poti, tisočero samostalnih družin je preminolo. Na vsem Primorskem je ta svoboda uže iz davne dobe podedovana; tukaj je zemlja u Že od pamtiveka na drobno razkosana, in v nekaterih krajih so iz najplodovi-tejSih kosov tujci izpodrinoli domačine. Pa v drugih slov. i u sosednih deželah se nastopki 13letne svobode dado pregledati in preceniti, tukaj govorite dve priči: naš spomin in — zemljiške knjige. Žal, da nismo dobili v roke dotičnih statističnih dokazov. Naj bi nam jih sestavil kateri rodoljub vsaj za eden ali drug okraj* Danes par izgledov iz naše lastne skušnje. V rojstnej vasi pisatelja teh vrstic je letu 1868 gospodarilo 36 kmetov, imejočih lepo število goved in tudi konj. Letos je uže 7 kmetij manj in mej ostalimi so se nekatere za tretjino gruntov skrčile. V drugej sosednej občini je iz števila 29 zginolo 5 kmetov. Njih zemljišča so nakupili srečnejši sosedje, ali pa »začetniki«, kateri so i silo in nadlogo še toliko zmogli, da so si postavili na pridobljenem polju v meri 1—2 oralov revne koče. Da, kočarji se mnoŽe, kder kmetje pojemajo. Nekdanji kmet zdaj v lastnej hiši glad pase in blapčuje drugomu — ali se mora izseliti. Veliko gospodarsko poslopje, ker se ne rabi več, prepuščeno je razpadu. — Razmere so v naših in drugih deželah enake. V nekem časniku smo čitali, da se je v političnem okraju solnogralkem od leta 1868 pokončalo 96 kmetij. Časnik »Tribune« pa poroča, da je v nekem okraju na Češkem, kateri obsega 24.000 stano« valcev, v istej dobi nad SOO kmetij šlo po zlu. Eni so jih razdelili mej svoje otroke, drugi so jih zgubili po — eksekutivnih dražbah. Tudi pri nas, in vzlusti v Istri ima ljudstvo sploh navado, grunte do drobnega cepiti in vsakemu dediču majhen kos sporočiti, češ: živi se, kakor se moreš. In nastopki so: grozna revščina, beraštvo, glad in — demoralizacija. — Čujmo, kar piše o tem odličen veliki posestnik na Štajerskem: »Četrt ure od mo-
jega posestva živi kočar s '/« orala zemljišča — prav dobro! Lansko leto ni vsejal ni zrna pšenice, prosa, ovsa, a naŽćl je dovolj za svojo potrebo. Nema ni enega sadnega drevesa, a napravil je mošta; nema travnika, pa hrani dvo debeli kravi; ne raste mu na lastnem lesii za poleno drv, pa sedi po zimi v dobro zakurjenej sobi I To so gospodarstva skrivnosti, katere so ne dadć po naravnej poti razjasniti, — pač pa morebiti po pravljici od »divjega lovca*-, kajti ko je nastopila trda noč, začne se Čudno gibanje na polju — na senožeti — in v gozdul
Take nenaravne prikazni v kmetijstvu so le dotle mogoče, dokler še ni vsa zemlja raztrgana »v cunje«, dokler je še »divjemu lovcu« odprto veliko polje. Če pa bo kdaj vse razkosano, če mu bo zmanjkalo tukaj lovišča in plena, potem bo pa lovil in plenil, grabil in napadal po cestah in v hiiah, iz tatu postane razbojniki Nekateri gospodje pravijo, naj bi se delitev dovolila do dveh oralov zemlje. Prašam jih, kako je po Človeški razsoditi mogoče s pridelki na dveh oralih družino pošteno živiti in dve kravi rediti? Dozdeva se mi, da se te umetnosti še nikdo ni naučil, in tudi Živinorejci, ako se nočejo uvrstiti mej »divje lovce«, morajo vsaj pet oralov plodno zemlje imeti.«
Tako piše zveden mož, in mi njegove besede podpisujemo. Svobodna delitev zemljišč rodi proletarijat, katerega je itak uŽe po mestih odveč, pa tudi na kmetih; odgoji v vasi mnogo tako imenovanih »hudih sosedov«; daje priliko malopridnežem in pijancem (katerih nikder ne maujlca), vse imetje zapraviti, da jih potem mora živiti soseska; podjeda korenine zdravemu kmečkemu stanu, kateri Ima naloženih največ bremen v državi. Država pa je vendar dolžna, njega hraniti, varovati, krepčati, podpirati I
Pa še v drugem oziru so nastopki svobodne delitve zemljišč zelo neugodni. Tu pa tam, in vzlasti v goratih pokrajinah nakupi kmečki bogatin ali »privandran« tujec več kmetij, katere obdeluje potem z mnogimi posli, ali jih daje v najem. V slednjem slučaju najemniki takih pristav zemljišča k malu izmolzejo in oškodujejo; v prvem slučaju pa novi veleposestnik navadno ni zmožen, obširnih (in včasih tudi oddaljenih) gruntov pregledati, ter delalcev nadzorovati, ni
podučen, obilno zemlje Intenzivno obdelovati, torej se po\ja zanemarjajo in manj rode, nego bi mogla. Če zemljiščna renta, kakor skušnja uči, daje poprek le 3—4 odstotKOV dobička, pade v takih okolnostlh dobiček na dva ali eden odstotek. — Vsakdo pa tudi ve, koliko nereda, koliko nadloge in jeze je dandenes pri gospodarstvu z mnogimi posli — obojega spola. In pomislimo zopet, da združenje dveh ali treh kmetij v eitej roki pomenja pad samostalnosti in eksistence dveh ali treh družin, katere so poprej tam živele I
Slednjič še en žalosten nastopek. Po raznih obče znnnih uzrokih (slabih letinah, požarih, visocih davkih, zapravljivosti posestnikov) se je sedanja leta mnogo kmetij globoko v dolgove zakopalo. Kamor pogledamo, vidimo vršiti se posilne dražbe, in mnogo takih kmetij nakupijo pri tretjej dražbi pod ceno (uin Spottpreise) upniki, t. j. banke, hranilnice, ali pa krščeni in nekrščeni ipekulanti. Takim nI mar, kmetijo obdelovati in pridržati, nogo iščejo najvišjega dobička (hdchste Frukt\ficirung\) v tem, da jo kakor Žid platno, na drobno razdele in v majhnih koscih brž ko mogoče razprodajo. Poznamo osobno nekoliko takih barantačev z grunti, ki pri tej svojej »trgovini« nalovć po 3—400 odstotkov plena. In ti ljudje so hujši od oderuhov. Kajti zanašajoč se na nevednost ljudstva, ne zahtevajo od kupcev hipoma vsega plačila, ampak slavijo jim plačilne obroke-, samo da jim za to debele obresti zaračunijo. Marsikateri, ki ima denarja samo za prvi obrok, sede jim na llma-nice, nadjaje se, da druge obroke iz zemlji Snih pridelkov poravna; a k malu sprevidi, da jo zemljišče precenil in predrapo kupil; še kruha mu dovolj ne daje. Torej ga brezsrčni špekulant, ki tirja svoj denar, k malu na nič spravi. Po tem takem je neomenjena delitev zemljišč v nekaterih krajih povod hudim zlorabam in spravlja ljudi naglo na beraŠko palico. Da se pri takem parceliranju na drobno morajo goidi, vsakej deželi sploh, in kmetijstvu posebno potrebni, k malu pokončati, to vsakdo sprevidi. Gozde vzdrževati in ohraniti je mogoče le v velikih plošnjavah. Na Primorskem so do malega uže davno preminoll — deželi v veliko škodo.
To so tedaj poglaviti razlogi, po katerih smemo odločno povdarjati, naj se pri nas drugej
neomejena svobodna delitev zemljišč odpravi. Ako ima država nalogo, za blagostanje svojih pndložnikov skrbeti, kako bi mogla mirno gledati in dopuščati, da peša in gine v njej po napačnih naredbah oni važni stan, kateri jej je prva zaslombal Poslanci, kateri so zastopniki kmetov v državnem zboru, imajo vse razmere in skušnje in statistično dokaze v svojih volilnih okrajih preiskovati, in potem krepko svoj glas povzdignoti. Naj se postava od leta 1868 tako preustvari, da se zabrani zlaganje prevelicih posestev, in goljufivo barantanje z zemljišči, ter da se določi gotova mera, do katere se smejo kmetije deliti!	N.
Deželni zbori.
Triaiki.
Tretja seja je bila zadnji četrtek zvečer. Prebrala se jo izjava dr. Vidacovicha, da tržaški deželni zbor z veseljem pozdravlja soglasni sklep kranjskega deželnega zbora, naj se priporoči zidanje Železnice iz Loke v Trst« Ta izjavil se glasi tako le: Z ozirom na to, da je mej napravami, ki so nujno potrebne, da se propad zabrani, in tržaška trgovina zopet opomore, v prvej vrati nagla zgradba železnice, ki bi Rudolfovo železnico neposrednje i neodvisno s Trstom zvezala;
z ozirom na to, da je tržaški mestni zastop to potrebo uže razodel državnemu zboru in vladi, če tudi se ni izrekel o tem, kde se Ima zvezali nova Železnica z Kudolfovo, vendar pa povdarjal, da mora biti neposrednja i neodvisna z ozirom na to, da je potreba te žoleznice vedno nujnejSa, ker ogerska država daje reškej luki posebne in izvenredne olajšave;
z ozirom na to, da se inora z veseljem pozdraviti sklep kranjskega deželnega zbora od 1. oktobra t. 1., naj se naglo predloži načrt državnega zakona za Kidanje železnice iz Trsta v Loko, kolikor ta sklep zadeva neposrednjo i neodvisno zvezo Budolfove železnice s tržaško luko;
z ozirom na vse to, pozdravlja tržaški deželni zbor sklep visocega kranjskega deželnega zbora s pohvalo in izreka želje, da bi vslcd tega sklepa pričeto delo k malu tržaško luko z
Podlistek.
Delo Cirila i Metoda,
Y spomin 6. julija 1881.
SpUal J ar o mir Volkov.
II.
(Dalje.)
K sklepu tega poglavja dodajemo lastne besede ruskega brata o sv. Cirilu i Metodu, da se prepričamo o slovanskem uzajemnein mišljenju i češčenju naših narodnih prosvetiteljev. On sklepa životopis sv. Cirila i Metoda tako:
»Trudy sv. Kirilla i Metodija imeli blagotvornoje vlijanie na vsi slavjanskija zemlji; pervym jim i naša pravoslavnaja Rus objazana vs6m, kak duhovnym prosvčščcniem, tak i graž-danskiin. Predki naši, Slavjanje, snačala (začetka) byll jazyč-niki: (pogani) ne verovali v istinnago Boga, i poklanjalis ido-lam. Oni prinjuli Hristianskuju vCru pri Velikom knaze sv. Vladimire Ravnoapostoljnom v 988 godu po Roždestv6 Hristovć. Togda Svjaščennoje Pisanic i Bogoslužebnyja knjigi, pereve-dennyja Kirillom i Metodijem, pereneseny byli i v naše ote-čestvo, i s togo vremeni na slavjanskom jazyke soveršajetse u nas Bogosluženie i čitajetse slovo BoŽie. Hotja plemena Slav-janskie i razd£-leny cudboju; no vs" priznajut obščlj istočnik (vir) svojego d uho v nago prosveščenija (pobožnosti) i blagodamosti proiznosjat Imena svojih velikih pervyh učitelej, Svjatih Kirilla i Metodija.«
III.
Slavjani, Slavjanl!	Nicmcl, uj vi Nlemcl,
VI naroda sluge,	Mudroznanstvujučl I
VI čuvari carstva,	Pohlepni vi gosti
A drugovi tuge.	U slavjanskoj kučl.
Tudjl vi vojaci,	A sad se želite
Tudjl vi robovi,	S nami vi zvezati,
Kde su vaša prava,	Znajte, da se zmijom
Kdo važi barjaci?	Zmija*) samo brati.
Strupeni sovražniki sv. Metoda so Čakali nestrpljivo njegove smrti. Ko zaslišijo vest, da je sv. mož umrl, od njih se umaknil — otdahn6 se veselo ter iz dna svoje duše vskliknć: Zdaj smo oproščeni cerkvenega načelnika, ki nam je vsako dobro reč i napravo podiral ter nam na vse prelege napredek zaviral; zdaj si hočemo v velikej meri nadomestiti, kar nam je odslej izpodletavalo. Osobito pa se je Wiching zaklel, da hoče Metodovo delo do čistega uničiti.
Svatopluk je živel prav v tem času z Arnulfom i Wi-chingom v prijaznosti (?), a k malu po smrti sv. Metoda sta ga ta dva i drugi škofje vsled nekega pisma papeža Štefana VI., v švabske zanke tako zaplela, da njim na voljo z vojaki zapodi uže 1. 886 vse slovanske duhovnike iz svoje dežele.
Hitro i urno se nemški i latinski škofje zbero, ter zauka-žejo poiskati slednjo slovansko knjigo po vsej deželi. Te nabrane knjige potem na grmadi uničijo, meneč, da so s tem činom opravili Bogu prijetno nekrvavo daritev.
Mesto slovanskega jezika uved6 v domaČo našo cerkev latinščino.
Verjetno je, da so Nemci knezu Svatopluku za proguan-stvo narodnih duhovnikov, katerih je utegnilo biti blizu 300, — obečali zlate gradove, a tudi mir i srečo v deželi; nasprotno
') Kača.
Pis.
pa mu pretili z vojno i raztrganjem moravske države; zato se jim je udal.
Rekli smo uže, da je nad delom slovanskih blagovest-nikov sv. Cirila i Metoda čul sam Bog i kriljatci njegovi. Tako je bilo in tako ostane.
Nastopniki sv. bratov, izgnani od svojega rodnega ognjišča iz lastne drage domovine, presele se v sosednjo Bolgarijo, kder jih jc tedanji kralj Mihajil Boris i njegov narod prijazno sprejel v tiho varno zavetje.
Ti izgnani duhovniki so bili po krvi, veri i jeziku pravi slovanski sinovi; zato se jih Bolgari z srčnim veseljem oklenejo, in sčasoma grškim popom v vsej deželi slovo daj6. Mej temi našimi svečeniki so bili najbolj marljivi i učeni, osobito v spisovanju slovanskih knjig: Oorazd (poprej vrhovni vladika panonsko-moravski) Klemeni, Sava, Naum i Angelur. Sv. Cirila i Metoda z imenovanimi petimi učenci Česti vstočua cerkev pod imenom: »Sedmipočetnici«.
Svoje i božje slovansko delo v Bolgariji i Macedoniji prav vspešno nadaljujejo, narodno slovstvo pomnožujejo, ter povsod uvajajo božjo službo v slovanskem obrednem jeziku.
Gorazd, prišedSi v Bolgarijo, postane k malu vrhovni vladika.
Za povračilo, da je Svalopluk prognal slovanske duhovnike i zatrl slovansko liturgijo, vrinejo mu Nemci zloglasnega "VVichinga za vrhovnega cerkvenega upravitelja, ki pa ni bil od rimskega prvostolnika o tej službi niti potrjen. To pa je bila skrivnostna politika zvijačnih Svatoplukovih prijateljev, kajti VVichiug, ta »vveltgescheiter Herr« (tako ga nemški zgodovinarji imenujejo) bil je skoraj gotovo pravi uhoda (Špijon), ki je mej drugim tudi pripravljal tajne načrte za prihodno vojno mej Nemci i Slovani.
Ruđolfovo železnico neposrednje i neodvisno zvezalo.«
Deželni glavar je izrekel, d.i to izjavo postavi na dnevni red prve prihodnje seje.
Totem se A rtel lijeva izjava Je enkrat prebere, In jo vtrjnje Artelli v daljšem govoru. On kaže na nevarnosti, katere prete n;išej trgovini po odprav ljenju svobodno luke in priporoča, naj vlada poskrbi za varstvo pomorske trgovine i naj obrača potrebno skrb na domače ladijestavstvo. Govornik predlaga, naj se storć pri obeli vladah, avstrijske j in ogerskej, potrebni koraki, da se za vse državne lake doleči gotova vsota za ladje>tavstvo in plovite v, to vsoto naj določi posebna komisija izvedencev ter naj Izdela dotični zakon. On se sklicuje o tej zadevi na Francosko, ki v ta namen da vsako leto 8 milijonov frankov, i na Ameriko, ki na leto potrosi 5 milijonov za ladijestavstvo i plo-vitve. Ta izjava se soglasno sprejme.
O tretjej točki, prememba 119 črka d^ mestnega ustava, ni se moglo obravnavati, ker ni bilo dve tretjini poslancev pričujočih.
Potem so se izvolili štiri udje in štiri namestniki v deželno komisijo za reklamacije pri zemljiških cenitvah.
Prošnja podpornega društva dunajskih prav-dosloviev se je izročila občinskemu svetu.
Po obravnavi predloge deželnega odbora, naj se zopet potrdi sklenena resolucija gledć nedotakljivosti zgodovinskih pravic I narodno-političnih želju mesta Trsta, nastal je živ i dolg razgovor, katerega so se vdeležiii poslanci Luz-zatto, Consolo, Dimmer, Machlig in vladni zastopnik, dvorni svetovalec vitez pl. Rlnaldini.
Ta predlog se glasi tako le: »Deželni zbor izreka, z ozirom na sklepe, storjene v zboru dne 113. maja 1875: »zgodovinske pravice mesta Trsta so nedotakljive«, in »potrjuje uže izrečene želje, naj se osnovni državni zakoni napredovalim, svobodno razvijajo, dopolnujejo in izvršujejo.«
Unela se je Živa i precej burna razprava, Dr. Luzzato poudarja, da bo glasoval za drugo točko tega predloga, za prvo pa ne, ker ima le teoretično vrednost, praktične pa nobene ne; tudi Dimmer se ujema s tem; a poslanca Consolo in Machlig se hudo upirata, izrekata, da so zgodovinske pravice svete ter očitata vladi, daje Trstu uže več tacih pravic vzela, zoper kar se vladni komisar, dvorni svetovalec vitez pl. Rinaldini zavaruje.
Pri glasovanju za in proti se poda na vsakej strani 17 glasov in uže Je deželni glavar naznanil, da je predlog padel, ko vstane poslanec Machlig in opazi, da se njegov glas ni štel. Deželni glavar je tedaj izrekel, da je neizkrčeni predlog /. 18 proti 17 glasov potrjen.
Dr. Vidacovich pozdravi deželni zbor zarad tega glasovanja, rekoč, da je obvaroval sebe samomora.
Na galerijah nastane burno ploskanje.
Sprejme so še predlog deželnega odbora, zastran odpovedbe avstrijsko-italijanske pogodbe o pošiljanju sirot na svoj dom in seja se sklene.
Istrski.
V (etrtej seji 3. septembra, je dr. Constan-tini s tovariši stavil to le predlogo:
1. Naj se učenje italijanskega jezika na c. k. višjej gimnaziji v Pazinu proglasi brezpogojno obligatnim predmetom za vse učence ita-
lijanske narodnosti i naj dotično poduievanjc napreduje stopnjerm od I. do 8. razreda po 3 ure na teden.
2. Naj se naroči deželnemu odboru, da ponovi pri c. k. trgovinskem ministarstvu predlog, da se v spomenici deželnega odbora od 16. avgusta 1880 omenjena železniška občila mej Puljem i notranjo Istro s Trstom zbuljšajo.
Na dnevnem redu je bila razprava o zidanj u ceste iz EržiSči v Kršan., in sprejet je bil predlog z dostavkom, da ima držali cesta od sv. Dominika preko ErŽišča v Kršan.
Nazadnje so bili odobreni nekateri potrošni računi.
Peta seja 5. septembra. Deželni odbornik Canciani poroča v imenu deželnega odbora ob osnovi zakona, naj se napravi nova mestna občina «Dub:išnica.» Predlog se sprejme brez razprave.
Potom dr. Gonstantini vtrjnje v tretjej seji stavljeni predlog ter poudarja, kako slabo napreduje poduk v italijanskem jeziku na pazin-skej gimnaziji, kažo na dolžnosti in pravico, katero Imajo učenci italijanske narodnsoti, da se temeljito podučavajo v materinem jeziku, ter priporoča deželnemu zboru, naj njegov predlog sprejme.
Vladin komisar odgovarja, da je naučni minister priznal pomanjkljivost v podu&vanju deželnih jezikov, in zato ukazal, da se imata odslej hrvatski in italijanski jezik po dve uri na teden v vsakem razredu učiti, da bo hrvatski obligaten za Hrvate in italijanski za Italijane; roditeljem in skrbnikom se prepušča pravica, da izbero hrvatski ali italijanski jezik, kateri se imajo učiti njihovi sinovi, ali varovanci.
Constantinijev predlog je provzročil živo razpravo, katero so se vdeležiii posebno poslanci Strk, Babuder in Dorčič in bil nazadnje z večino glasov sprejet.
Prva točka dnevnega reda je bila priporočilo Šolskega odbora o zakonskej osnovi, naj se šolski troški boljo In pravlčniše razdele, naj se uprava zjedini; odbor nasvetuje, naj se razprava tega važnega predmeta odloži na prihodnje zborovanje, da se bo mogel vsestransko preu-dariti.
Gosp. Strk priporoča, naj se šolski troški razdele na posamezne šolske okraje; dr. Anio-roso pa navaja razloge, zarad katerih se je deželni odbor izrekel za razdelitev šolskih l roško v na posamezne sodnje okraje ter sc ujema z od-borovim predlogom, naj se razprava odloži do prihodnjega zasedanja, kar se je tudi sprejelo«
Pri drugej točki dnevnega reda poroča g. Strk za šolski odbor o proračunu šolskega deželnega zaklada za leto 1882, ki je bil odobren z 144.198 golil, pokriti se ima z 34,052 gl. lastnega dohodka in z 110.141 gld. dodatka iz deželnega zaklada.
Kranjski.
li tretje seje dne /. oktobra priobčujemo Še to le:
Vladna predloga, naj zbor izreče mnenje o državno-pravnem razmerji glede Žumbrskega okraja i u Marindola, izroči se upravnemu odboru; poročilo deželnega odbora o izjavi mnenja zarad nekaterih prememb domovinskega zakona pa tistemu odseku, kateri bo izvoljen za pre-tresovanje praŠanja, kako odstraniti neugod-
nosti dvojne uprave. Poročilo o delovanji deželnega odbora za čas od 1. januarja 1880 do konca junija 1881 se izroči zadevajočim odsekom.
Deželnega odbora poročilo, kako so se izvršili sklepi lanskega deželnega sbora gledć sirotinskih ustanov, potem ono glede nekaterih potrebščin, ki so se za vinarsko in sadjarsko šolo na Slapu za leto 1882 na novo uvrstile ali povikšale, in poročilo, naj bi se na omenjenej šoli uvedel praktični poduk v kmetijstvu za učitelje ljudskih šol, izroče se finančnemu odseku. Poročilo deželnega odbora o potrjenji raznih občinskih priklad izroči sc upravnemu odboru.
Pri razgovoru o prevredbi deželne blagajnice naznani deželni načelnik, da je finančno ministerstvo pripravljeno prevzeti opravila deželne blagajnice.
Dovoli se dalje za napravo mostu čez Kolpo pri Vinici 7000 gld. Most bo stal 39.805 gld. Hrvatska doplati 25.000 gld. in kar še manjka, kranjska dežela in črnomaljski cestni odbor.
Potem se po daljšem razgovoru sprejme predlog finančnega odseka zastran hiralničnih troškov za osobe, ki teh troškov ne morejo plačevati.
Proračun zaklada učiteljskih počitnin za 1882 in računski sklop zemljiško-odveznega zaloga za 1880 se odobrita brez ugovora; enako tudi računski sklep vinarske šole na Slapu, in proračun deželne prisilne delalnice za leto 1882.
Nazadnje so se vršile volitve v odseke, in sicer: pomnožil se je upravni odsek, da poroča o žumbrškem in Marindolskem prašanji; volil se je odsek za Potočnikov železniški predlog; dopolnil se je finančni odsek, ker so stopili iz njega narodni poslanci zarad tega, ker g. Ve-steneck v njem sedi; volil se je odsek za pre-tresovanje vladne predloge o upravnih prena-redbah.
Dopisi.
V Tratil 9. oktobra.
[Odprava »Soči*.) Ogibali smo se vedno vsake polemike, nismo napadali druzih naših listov, vedno smo želeli z vsemi v miru in spravi za narod skupno delati, noben pravičen in razumen človek ne more nam očitati, da smo kedaj prepira iskali; vendar nismo našli mirti: »Soča« nas uže več časa strastno zbada, na vrhunec drznosti pa se je popela v Št. 39 s člankom: »Politika »Edinosti« je Slovencem nevarna.« S tem člankom je razžalila časnikarsko našo čast tako, da smo primorani zavrnoti jo z vso odločnostjo.
Naše stališče je popolnoma neodvisno, mi nemamo nobenega zasebnega, nobenega gospo-skinega patrona, za katerega bi v boj hodili, in akoprav nismo kraških županov tako strastno napadali, kakor »Soča«, vendar še vedno mislimo, da smo neodvisniši, nego naša nasprotnica; naše vodilo je naše prepričanje i naša vest, drugih nagibov ne poznamo.
UŽe drugič ali tretjič nam preti »Soča«, da odkrije, kar se je godilo nabrdžinskem shodu, In vendar ni odkrila. Zato odkrijmo mi, da bodo čestiti naši bralci vedeli, kako črn greh si je »Edinost« na omenjenem shodu na glavo | nakopala.
Nekateri goriški rodoljubi so sprožili misel, naj bi za vse Primorsko en sam tednik izhajal. Po dogovorih s prvimi možaki na Tržaškem in v Istri je bil sklican shod Nabrali no. Velika večina tega zbora je sklenola, naj se »Soča« in •Edinost« združite, ter naj izhaja en sam list v Trstu. Ne moremo i tudi treba ni navajati tehtnih razlogov, zakaj se je dala prednost Trstu, saj vsak v6, da je Trst ne le primorskim, temuč vsem Slovencem stokrat važniši od Gorice. Goap. dr. Tonkli pa s tem sklepom ni bil zadovoljin in rekel je, da Gorica ne more ostati brez svojega lista. Tako je bil sklep mrtev. Ker so pa vsi drugi Nabrćžini pričujoči spoznali, da je tednik v Trstu silno potreben, i ker so prišla od mnogih gospodov na shod pisma, ki so govorila za Trst; zato je bilo skleneno, naj se ustanovi tednik v Trstu, kar se je tudi zgodilo. To je tedaj prvi i neodpustljiv greh »Edinosti«. Naši bralci nam ga odpustć, to vemo, a vemo tudi, da ga nam »Soča« ne odpusti nikoli, dokler bo stala pod patronatom.
• Soča« so zelo naslanja na nekih narodnjakov hvalo, katero daj6 sedanjemu uredniku, da more s toliko težjim kijem biti po »Edinosti« ter jej v oči metati javno obsodbo. Preslastno zopet ponavlja neko neresnično objavo, katero je lansko leto prinesel »Slovenec« — z Dunaja ter je iz tega prišla tudi v »Novice«. Će »Soča« posebno naglaša, da one notice omenjena časnika nista preklicala, vendar ne more trditi, da je bila notica resnična; ko bi resnična bila, s kolikim veseljem bi »Soča« bila dotične besede iz »Edinosti« v bukve naših grehov zapisala ter jih mej svet zatrobila. Tu smo primorani nekaj razodeti, česar bi radi bili zamolčali zato, ker nismo sovražniki — »Soči«. — Kako je tedaj z ono notico? Trosil jo je nekdo (»Soča« utegne vedeti kdo in zakaj) mej slovenskimi državnimi poslanci; z Dunaja je prišla v »Slovenca«, iz »Slovenca« v »Novice«, iz Ljubljane v »Sočo«. Res nekaKo čudna i zelo zakrivljena pot, po katerej ne hodi Čast in poštenje. — Kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade.
»Soča« se z svojo politiko toliko babi i pripoveduje, kako jo drugi hvalijo, nas pa grajajo; a tudi to ni vse tako. »Slovenski Narod« št. 232 piše namreč tako le: »Goriškej »Soči« bodi prijateljsko povedano, naj molči o kranjskih deželnih volitvah in se rajša bavi z goriškimi, ker ima na tem polji toliko smeti pred svojim pragom, da bode dosti dela, če jih hoče pomesti do čistega. Ves slovenski svet ve, kdor hoče na Goriškem kandidirati in — propasti, priporočati naj se d& po »Soči«, pa mu propad ne uide.« Tako »Narod«, Kdor pa hoče o političnej modrosti »Soče« še kaj več vedeti, naj bere to, kar je ona pisala o volitvi »umazanega izvržka« (za take psovke ima »Soča« uže lastno literaturo, na katero se pa nečemo dalje ozirati) in o volitvi dr. Bizjaka v Št. 39 naših »Novic« in v druzih Slovencem prijaznih listih raznih jezikov.
Mi se nikoli nismo bahuli, da smo v politiki nezmotljivi in v zobe bi se smijali vsacemu listu, kdor bi hotel kaj tacega trditi; saj je sama »Soča« prišla do enacega prepričanja še le nedavno, ko so jo drugi slov enski časniki podučili in podučili so se tudi oni gospodje, ki so vlival, strup v prav to rano zato]pa tudi ne otidejo Terzi-tejevej osodi, Kdor je pravičen in dobro misli
Uže 1. 892 vsplameni huda vojna med Arnulfom i knezom Svatoplukom. Nemci pridero na Moravsko ter deželo strašno stiskajo i pustošijo, vendar Svatopluka ne premagajo. L. 893—894 se vojna nadaljuje in zmaga je zdaj na jednej, zdaj na drugoj strani. V poslednjem letu (894) pa umre knez Svatopluk, mogočni vladar moravske države. Ž njim je ugasnila svetla zvezda omenjene velike kneževine.
Svatopluku se vendar še prod smrtjo pretrže debela mrena raz dušnega očesa; malo časa pred mrzlim grobom je spoznal nemško prevaro in nemške politiko pogubne namere. Pokazalo se mu je v čistem zrcalu njegovo živenje v tako resničnej podobi, kakoršne ni videl še nikdar poprej. Spoznal je krivice, ki so zadele njega i narod njegove države; srce se mu je od žalosti i bolečine trgalo v spominu, da je on zakrivil britko smrt svojega sorodnika kneza Rastislava; bolelo ga je, ko je gledal v duhu, kako gine oslepljeni blagi Rastislav v ječi na tujej zorniji mej sovražniki, katerim je on na gladko besedo vse prelehkomišljeno verjel. Stopila mu je pred oči pregreha, katero je storil nad sv. Metodom i osobito nad njegovimi učenci, ki jih je po nedolžnem iztiral iz lastne domovine; srčno rad bi stvor-jene velike napake vsaj nekoliko popravil, a žalibože, prepozno je bilo — prekasno se je skesal.
Žalosten pokliče k smrtnej postelji svoje tri sinove: Moj-mira, Svatopluka i Svatoboja. Tu vzame v roke butarico paličic ter jo da vsacemu sinu posebe, naj jo prelomi; a tega nobeden ne vzmore. Potem razveže butarico in ukaže, naj vsak posamezne paličiče prelomi, in to so z lahka storili. S tem izgledom jih opominja k zlogi, kajti v zlogi bodo nepremagljivi. Svari jih pred razprtijo, ker ona moč slabi i sovražniku meč v roko stiska; ozbiljno jih svari pred krivimi nemškimi prijatelji, ter živo jim na srce govori, naj svoje i narodove sreče iščejo le v bra-tovskej zlogi i ljubezni; temu načelu naj zvesti ostanejo vse žive dni.
Sinovi očetov poduk verno poslušajo, ter zatrdć, da se bodo zvesto po njem ravnali. S tem očetu oslade živenja zadnje tre-notke. Da ne bode po njegovoj smrti mej brati nevoščljivosti, sovraštva i prepira, zato UŽe zdaj razdeli svojo obširno zemljo mej svoje tri sinove.
Po smrti Svatoplukovej konča Mojmir, najpriletniši izmej treh bratov, krvavo vojno z Arnulfom 1. 894; pod kakimi pogoji, o tem zgodovina molči. Mir pa je bil le navidezen.
Svatoplukovi sinovi so bili grdi prepirljive!, i te nesrečne napake se poprime sovražnik v dosego svojega namena. Nemci se sporazumć ter Svatoplukoviče, druzega proti druzemu naščujć, da se uname mej njimi sovraštvo, prepir i poslednjič krvav boj. V to krvavo delo mej brali pa Nemci od strani sami posežejo, da sovraštva ogenj še bolj podnetć i razpihajo.
Nezložni SvatoplukoviČi so bili popolnoma nesrečni. Vojevali so potem z Nemci v prenehljajih leto za letom, a konečno je bila velika moravska država raztrgana, ker je Arnulf poklical Madjare na pomoč i so ti, združeni z Nemci, v žalostnej bitvl pri Požunu (Bretislavi) Slovane odločno pobili.
Tu Imamo Slovani grenek nauk iz lastne zgodovine, da lehko vidimo, kam pripravi velik narod i mogočno državo strupena nezloga mej brati i zaupanje v tuje prijatelje. Jednako zmoto so tudi bratje Poljaci v vellkej meri okusili, a vse prepozno spoznali. Še vefi! Nahajajo se še dandenes nekateri Poljaci, ki v slepej strasti ne spoznajo resničnega uzroka, ki je kriv vse njihove nesreče, ampak zvračajo ga na ruski narod.
Vrnimo se zopet proti Jugu.
Na Bolgarskem se je slovansko delo vrlo razcvetalo. Na-stopniki sv. Cirila i Metoda so s posebno marljivostjo spisovali slovanske knjige. K temu delu pa se pridružijo še drugI mogočni spisovatelji n. pr.: bolgarski kralj Mihajil, kralj Simeon, srbski Štefan »Pervovenčani«, njegov brat sv. Sava, ruski knez Vla-
dimir i njegov sin Jaroslav 1. dr. Osobito je kralj Mihajil za časa vrhovnega vladikovanja Gorazdovega obračal vso pozornost na razvitek narodne cerkve, i prav s to pomočjo je Metodov duh toliko več dobrega i koristnega sadu obrodil na južno-slovan-skem cerkvenem polji. To dobo lehko po vsej pravici imenujemo: »zlati vek slovanske književnosti.«
Tukaj omenimo še nekaj druzega.
Bolgarski car Boris je dobil za svojo državo posebno pravico i sicer to, da je bila bolgarska cerkev zajedno v zvezi z Rimom i Carigradom, a neodvisna od obeh. Bolgarskega vrhovnega vladiko je volilo domače duhovstvo i ljudstvo, a ne rimski papež, ali pa carigraški patrijarh. Držala seje tedaj ta slovanska metropolija mej dvema strankama — neutralna. Rim i Carigrad sta se takrat zaradi cerkvenega prvenstva uže močno prič-kala. Stolica bolgarske vrhovne vladikovine pa je bila v istoj dobi v Ohridi. Tukaj je bilo zajedno tudi ognjišče i središče slovanskega književnega dela In odličnega napredka, kajti opovir ni bilo niti od Rima niti od Carigrada, zato se je slovstvo tudi lehko srečno razvijalo. Pa tudi pozneje pod carjem Samuelom Ašenom I., ki jo vladal od leta 981 do 1014, bila je Ohrida Slovanom v vsakem oziru pravo narodno središče. V Ohridi je bilo prvo učilišče za bogoslovce, i teh je bilo za časa vrhovnega vladike sv. Kleinenta (rodom Bolgar umrl 27. julija 1. 916 v Ohridi. Pis.) nič manj od 3500, katere je poblagoslovil v svečenike i dijakone. Vsi ti začetniki so služili liturgijo jedino v slovanskem jeziku. Tu v Ohridi je bilo osnovanih tudi mnogo druzih učilišč popolnoma na narodnem temelju. To /nesto je bilo tudi stolno mesto i središče slovanske prosvete, iz njega se je veda razprostranjevala ne le mej Bolgare, nego tudi mej Srbe, Hrvate i Ruse. Tukaj je bila akademija, društvo spisova-teljev slovanskih, kder so se najboljše knjige spisavale i mej narod širile.	(Dalje prihodnjič.)
z ljudstvom, ne bo delal z dražb i napadal delalnih ljudi, katerim na tem polji tako neraste nič druzega, nego trud in trpenje. Morile se ne damo učiti od tacih ljudi, ki so v privatnoj uredniškej službi. Nesramnosti ločite drugod, ne pri nas. Najslabšega uda »Edinosti« bi bilo sram do ušes, ako bi si smel po pravici očitati: Ti se sam postavljaš narodu na čelo, kar se je godilo drugod v takej meri i tako kovarno, da je bilo studno. Mi nismo brez slabosti, nočemo biti nezmotljivi, toliko zavesti pa vendar imamo, da nečemo na kolena padati pred nobenim samo zato, ker je — svojo dolžnost storil.
(Konec prihodnjič.)
Z Notranjskega 2. oktobra.
Zopet moramo tožiti zoper vodstvo južne železnice. Imeli smo dve leti vrlega domačina, g. Fr. Podkrajška, ko uradniki na železniške) postaji v Prestranku. Bil je po vsej prestran-skej okolici najprlljubnejša osoba mej prostim ljudstvom, katero je pri vsakej priliki podučeval, izpodbujal ter bodril; vsi omikani krogi so ga Čislali; duhovenstvo v Slavini, sv. Petru, v Tenji, Postojni in Hrenovicah, vsi učitelji in trgovci po okolici so ga vabili k sebi, vedno je bil ž njimi v dotiki in v njihovem društvu, povsod priljubljen in spoštovan. A kar naglo je dobil dekret, daje premeščen v Maribor; sumi se, da ga je tožila črna domača duša in dokazov za to ne manjka. Prišel je namreč od vodstva nek komisar v Postojno ter zelo natančno po-praševal pri raznih osobah, kak človek je g. Podkrajšek. Vsi so bili o njem polni hvale, le porenegateni V.... gaje morda črnil, ker Be je sam hvalil: »Dem babe ich es eingebrockt; der wird entlassen, oder mindestens strafvveise versetzt.« In drugod seje ta mož izjavil: »Vprašal me je komisar, kako zadoSčenje zahtevam, a jaz sem dejal, saino premestite ga.« — To menda dosti jasno kaže, da g. V. pri tej stvari ni nedolžen, zato ga Ima vse ljudstvo za judeža.
Zelo čudno se nam zdi, da južne železnice vodstvo tacim ljudem uho nastavlja, brez vsake preiskave najboljšim i ljudstvu najpri-Ijubnejim uradnikom krivico dela ter mej prebivalstvom nevoljo budi. V tem prlmerljaju gotovo ni imelo nobenega vzroka premestiti omenjenega uradnika, a prav bi bilo storilo in hvaležni bi mu bili, da je od nas poslalo njegovega tovariša, ki je uže 18 ali 19 let v Prestranku načelnik, pa je zelo nevešč i nepriljubljen i niti Štirih besed slovenščine še ne zna. Koliko pritožb, koliko zmešnjav, koliko sitnosti je rodilo uže tol Vzlasti, ker opravlja tudi poŠto, a on ne umeje naroda, i narod njega ne I Navaden delalec, domačin, ki za silo lomi nekoliko nemščine, služi mu tolmačem, i zarad tega i njegovega osornega vedenja i plitve izobraženosti ga ne more trpeti ni kmet ni gospod.
Mislimo vendar, da imamo pravico zahte« vati od južne železnice vodstva, da nastavlja na postajah naše dežele take uradnike, ki znajo govoriti z našim ljudstvom, i da nikakor ni pametno in opravičeno, da na gole neutrjene in elobne denuncijacije premešča od nas dobre, vestne i ljudstvu priljubljene domačine.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Baron Haytnerlt, minister zunanjih zadev, umrl je nanaglomo zadnji ponedeljek; zadela ga je kaplja. — Umrl je tudi general Wetzlar, ki je v Trstu še v dobrem spominu iz časa, ko je bil tukaj vojafiki poveljnik.
Zastran železnic na balkanskem poluotoku bo meseca novembra na Dunajl konferenca, katere se vdeležć avstrijski, srbski, bolgarski in turški poslanci.
Tirolski deželni tbor je sklenol zakon, vsled katerega dobć kaplani v mestih volilno pravico. To je pravično i nadejamo se, da se bodo po tem sklepu ravnali tudi drugI deželni zbori, v katerih so v večini avtonomisti, ker kaplanom nobeden ne more odrekati izobraženosti i zelo važne službe v človeškej družbi.
V	galilktm deželnem zboru so se razpravljale razmere judovskega prebivalstva i poudarjalo se, da imajo judje mnogo predpravic, katerih drugo ljudstvo nema; da se pa tudi znajo otte-Eati splošnim državljanskim dolžnostim, tako je po statističnih podatkih dokazano, da bi imelo v vojaškej Blužbi biti 14.763 Izraelitov, pa jih je le 7000.
V	hrvatskem deielnem zboru je bila sprejeta adresa na cesarja, le Starčevičeva stranka se je tomu upirala. 8. t. m. je vstal v zboru hrup. Ko je namreč vladni komisar odgovoril na interpelacijo, zakaj so župnika Jorga zaprli in o njem slabo govoril, vstal je poslanec Starčevič In vskliknol: «Hrvatska je katoliška, ne žalite nas!», postal je tak hrup, da se je moralo zborovanje brez sklepa odložiti.
Vnanje države.
O Gdansktm shodu se vedno še mnogo piše. Zelo je osupnola Evropo vest, katero je priobčil angleški časnik •Times«, da Avstrija vzame Macedonijo i da se zagozdi mej Grško, Serbijo i Bolgarijo kakor nadzornica malih teli držav. To se pač ne ujema z Oladstonovimi bese lami, ki je Avstriji zapretil: Hands olTl
Ruska vlada zahteva od turške, naj zagotovi vojno odškodnino, katero ima platili Rusiji po določbah berolinske pogodbo. Ali turška vlada nema prav nič volje, ustreči temu zah-tevanj u, pač pa turške dolgove vali na inale balkanske države. Rusija zahteva, naj se vsaj tribut, kateri plačuje bolgarska kneževina Turčiji, obrne za vojno odškodnino, a tudi temu se Turčija brani in zato so razmere mej Rusijo in Turčijo zopet zelo napete.
Ruska vojska v Evropi se ima prevredlii, vsa armada razdeliti v štiri vojne oddelke in pomnožiti konjica.
Na Ruskem se judovsko praianje naglo razvija. Mnogo judov se v Ameriko seli. Zbori, ki imajo poročati v tem prašanji, tudi marljivo delajo. Odeški dotični zbor je to-le nasvetoval. Naj se judom prepovć po deželi žganje prodajati, državna posestva v zakup jemati in posestva kupovati. Naj se jim prepovć v večem Številu obiskovati gimnazijo, nego v razmeri, v katerej je njihovo ljudstvo po številu s krščanskim prebivalstvom. Naj se ne volijo v javne urede, posebno ne v mirovna sodišča; naj se jim prepove jemati v službo krščanske posle. Naj se jim pre-povć bivanje na kmetih, ako nemajo gotovega dela. Naj se judovskim odvetnikom vzaine pravica zagovarjanja v mirovnih sodiščih.
Judom preti v vsej severnej in vstočnej Evropi nevarnost; proganjajo jih na Ruskem, v NemČji se tudi uže vzdiguje ljudstvo zoper nje, na Rumunskem dobivajo od necega izvr-Ševalnega odbora piBma, v katerih se opominajo, naj v osmih dneh svoje prodajalnice zapr6, ker se potem začno proganjati. Tudi na Ogerskem se kažejo jmlom huda znamenja,
Na Bolgarskem se politične stvari dobro razvijajo. Knez dela pravično, modro I neumor-Ijivo. Državni svet je dobil nalogo, da izdela službeno pragmatlko za uradnike in tiskovni zakon po vzoru francoskega, kolikor se ujemajo bolgarske razmere s francoskimi. Sodniški uradniki morajo biti vsi juristi, in kolikor pomanjka domačih, toliko se jih sprejme iz Rusije.
Nemiki kanelar Bitmark, ki je nekdaj ulekel z liberalci, zelo jih zdaj pritiska, ker je sprevidel, da so ti ljudje zgoli državo-kvarci. Prizadeva se zelo za gospodarske reforme; državnemu zboru predloži načrt zakona o monopolu tabaka, o skrbi za ostarele vojake in mnogo druzih reform.
Španski in portugalski kralj sta se seŠla v Caceresu. Mej Špansko in Portugalskim se snuje prav tesna zveza, ki bo v veliko korist obema državama.
Na Irskem se razburjenje neče poleči, če tudi angleška vlada zelo skrbi, da se duhovi vtolaže. Irska liga prebivalce draži in samo-silstva so na dnevnem redu. Zelo dvomljivo je, da olajšave, ki so se dalo Ircem, tem neredom konec store.
Francozi to posedli mtsto Tunis, vojna zoper ustaše v Afriki se je na vseh krajih ozbiljvo pričela.
domaČe stvari.
Častno občanstvo. G. minister baron Pino je bil v prvej seji novega starešinstva v Bolcu soglasno izvoljen častnim občanom. Čestitamo volilcem.
Ciosp. minister Pino se je lepo zahvalil kanalskemu občinskemu starešnistvu za podeljeno Častno občanstvo ter zagotovil, da se za kanalski okraj zanima prav tako, kakor takrat, ko je bival v njegovem obližji, 1 da se bo po moči trudil za njegov razvoj.
Imenovanje. G. minister nauka je Imenoval duh. pomočn. pri stolnej cerkvi, č. g. J. Maituja kateheta na c. k. nemški meščanski šoli v Trstu.
O tržagkej razstavi piše tržaški dopisnik »Novicam« mej drugim te le posnemanja vredne besede: Bojimo se sicer, da ne bi skušali razstavi dati popolnem laški obraz, a vkljub temu je želeti, naj se jo Slovenci iz vseh dežel obilno udeležijo. Pripravljajte se zato obrtniki in kmetovalci uže o pravem času, da boste sebi in domovini na čast pokazali svetu izdelke in pridelke slovenskega uma in dlani! Takrat pa tudi zahtevajte odločno, da, se vam na razstavi enakopravnost jezika prisodi. Tržaški Slovenci bodemo gotovo z vso vnetostjo patriotizma petstoletnico praznovali z raznimi slovesnostmi.
V Meji tržaškega mestnega zastopstva dne 4. t. m. je bilo skleneno, naj
se trg pred bolnišnico zagradi in podaljša via della Pieta. za kar so jo dovolilo 13.000 gld. Da se obrani rast na griču za Hocolom, določilo se je 1030 gld. Prošnji Skedončanov, naj se odstavi župan i nastavi plačan uradnik, odbila se je soglasno, ker je v nasprotji z določili deželnega ustava.
t llarun Latterman, poprejšnji načelnik višje deželne sodnije v Gradcu, blag mož i Slovencem velik prijatelj, umrl je predzadnji teden v Gradcu. Njegov oče je bil svoje dni guverner v Ljubljani ter jo zasadil po njegovem imenu imenovani drevored, kije dika LJubljani i ga tujci toliko hvalijo.
I<a2njlta novica. Mej ljudstvo v trža-škrj okolici je nek kvantač raztrosil novico, da se sv. OČe iz Rima preseli v grad Afiramar. To se ve, da je to lal.
Lakonska večina istrskega deželnega zbora je zavrgla predlog poslanca g. Strk-a, naj se deželne postave razglašajo tudi v hrvaUem, in slovenskem jezikul Laška pravica I
Zavo(J Javnega upora je tržaška deželna sodnlja minoli teden v ječo obsodila 31 kmečkih ljudi iz Oropade, na tri, Štiri, pet tednov, enega pa na tri mesece. Da iti pač naši rojakii ako se jim dozdeva, da krivico trpe, nikoli ne prestopili meje postavnosti in zdrave pameti 1
Zlato mašo. i/. Skopega pri Sežani sc nam poroča: Zadnjo nedeljo je tukaj vis. gosp. Pavel Zlobec, 78 letni starček, obče Častiti in priljubljeni naš duhovni pastir, praznoval zlato sv. mašo. Velika množina ljudstva in lepo število o lličnih gostov se je svečanosti vdeležilo, z Izvrstno je gospod župan Sila pomen svečanosti razložil. Jubilantu v čist je zložil nadarjen pesnik prelep sonet. Tudi uredništvo vrlemu rodoljubu čestita.
V	Tolminu se je 3. t. m. blagoslovilo krasno in veliko novo šolsko poslopje. Na kmetih nismo še enakega videli. Da bi se Tolmlncein tudi Želja izpolnila, dobiti obrtnijsko aH drugo napredovalno šolo 1
M veto leto« ki sejo imelo končati o vseh Svetih, podaljšal je za Rim sv. oče do 8. decembra in dopustil škofom vseh evropskih škollj' da se po svojem preudarku poslužijo tega podaljška.
Dolenjska železnica. V kranjskem deželnem zboru izvoljeni odbor, ki Ima napraviti prošnjo za Železnico iz Trsta v Loko, sklenol je v preudarek vzeti tudi dolenjsko železnico. Tudi ta železnica bi bila zelo potrebna, In prevažna, ako sc napravi želoznloa skoz Bosno do Soluna.
V	ljubljansko učiteljice se je
uvedel slovenski podučiti jezik in stopilo je v to šolo mnogo več učencev in učenk, nego prejšnja leta, ko je bil poduk nemšk. Zdaj naj pa še kdo govori, da slovensko ljudstvo pošilja otroke v šolo zato, da se nemškega jezika naučć.
Bržojavno postajo v Litiji je c. k. minlsterstvo za trgovino dovolilo; združena bo s pošto ter se to dni odpre. Okrajni žlvinozilravnlkl na Kranjskem* Imenovani so: g. Fran Hej bal, mestni živinozdravnik v Prerovu, za Novo mesto; g. Fran Dočkal, mestni Živinozdravnik v Prosnici, za Kranj; g. Pavel Skalć, zasobni živinozdravnik v Ljubljani, za Črnomelj. G. Toma Wirgler, okrajni Živinozdravnik v Novem mestu, prestavljen je v Krško.
Obrtniško društvo se je zadnji teden ustanovilo v Ljubljani; za načelnika inu je bil izvoljen tiskar Anton Klein.
t Dr. Josip Ulaga, dekan v Konjici na Štajarskem in eden izmej najplemenillših slovenskih delalnlh rodoljubov, poprejšnjni urednik »Slov. Gospodarja«, umrl jo 4. t, m, za plučnim unetjem. Blag inu spomin.!
DrU. Fr. Kos pride za suplenta na goriško gimnazijo, kder bo podučeval zgodovino.
Potres v Zagrebu je bil zopet ponoči od 6. na 7. t. m. Bili so trij6 stresi, prvi in zadnji sta bila prccej močna.
Za vrhovnega katoliškega škofa v Bosni je bil imenovan odlični profesor dr. Stadler v Zagrebu.
Tudi solnograški deželni zbor je zadnji teden povdarjal potrebo železnlčne proge, katera bi vezala Trst z Rudolfovo in Giselino železnico. O tej zadevi bomo Še obširno govorili.
Propaganda za preseljevanje V Brazilijo. UŽe lansko leto smo svarili, naj se ljudje ne dajo zapeljati onim, ki jih nagovarjajo, naj se presele v Brazilijo; navedli smo tudi žalostno osodo neke rodovine, ki seje dala preslepiti, Čujeino, da se zopet letos po Krasu dela propaganda za izselitev. GenueŠka družba Gasale pošilja na Kras pozive, v katerih z nesramnim obečanjem vabi KraSevce v nesrečno Brazilijo mej divje zveri, strupene kače, v puščave i mlakuže, kder ljudi mori strašna rumena mrzlica. Naj pametni moŽjć svarć nevedno
ljudstvo, 1 se prikl iti kak zapeljivec, naj ga nainanijo gosposki, da ga ona kaznuje in odpravi.
Tržaška trgovinska zbornica je
v seji 10. t. m. i nogi isno sklenola, k razstavi pripomoči s i0000 gld. Lopa svota! Nadalje je izrazila željo, naj bi si. vlada urno v roke vzela stavbo želežnične Črte, katera bi Trst vezala z Rudolfovo žleznico.
Ptujski okrajni zastop se je proslavil. Zbral se je, da. bi volil okrajni šolski avet, a ko so videli nemčurji, da imajo naši narodnjaci večino, pobegnoli so ti junaki i tako storili, da je bil zbor nesklepčen.
Nežansko - koinensko učiteljsko društvo bode zborovalo dnu i;!, t. m. (četrtek) ob 9. uri zjut. Nabrežini. Spore 1: t. Predsednikov nagovor. 2. Verificiranje zapisnika mi-nolega zborovanja. 3. Društveni sporočila, 4. Jezik in njega važnost v ljud. Šoli, govori g. učitelj Janko Leban. 5. O snnlnostl in disciplini v ljud. šoli in o sredstvih, to doseči, govori g. učitelj. A nt. KorŠIČ. 0. Predlogi. K obilnoj vdeležitvi vljudno vabi
Anion Leban
predsednik.
Poroča se nam« da je lastnik od leta 1874 obstoječe firmo: «ltotter& Cornp., Annon-
ccn-Expedltlon. Wiou.» — g. Maks Dukes dal dosedanji naslov firme izbrisati, in mesto njega svoje lastno ime v trgovinski register zapisati. Ne dvojimo, da bo g. M. Dukes zaupanje, kterojo doslej užival, tudi v prilio Inje opravičeval.
Razne vesti.
Prvi dobitek. Nedavno je prišla k nečemu menjalcu v Brnu siromašno oblečena žena ter podala enemu izmej uradnikov srečko mesta Solnograda i prosila, naj jo zmenja. Uradnik je pogledal v žtehno knjigo in se prepričal, da je srečka dobila 1. januarja t. I. 20.000 gld. »Vaša srečka je dobila prvi dobitek, 20.000 gld.» odgovoril je uradnik ubogej ženi, ki je iz začetku, kakor okainenela stila, potem pa od veselja začela ihtetl. Presrečna, uboga vdova, ki jo sobe i svojo hčer s pranjem siromašno Živila, povedala je potem, da je srečko užu davno kupila i da se ni mogla od njo ločiti, če tudi jo je večkrat reva stiskala. Danes pa, kor je v veli kej bedi, morala jo jo prodati, Če tudi je bila nje edino upanje. Prosila je, naj se jej denar izplača, ali vzela je le 200 gl, po drugo uže pozneje pride, in šla, da svojej hčeri pove veliko srečo.
Borani kralji. Skoraj ves finančni svet se ravna po načelih Rothachildovc hiše. Kako pa dela ta imenitna svetovna hiša? Prav navadno. Dobro plačanih pozve lačev in ogleduhov ima dosti. Ko kedo teh zve, da Ima vlada kak finančen načrt, naznani to Rothpchildu in ta vrže svoje mreže. Tako je zadnjič Rothschild zvedel, da namerja francoska vlada rente konvertirati i takoj jo prodal nevednežem rente za mnogo milijonov. Zvedel je potem, da je vlada odstopila od konvertiranja in takoj je drago prodano rento zopet prav ceno kupil. To mu je neslo par milijonov. Pri konvertiranju ogerske zlate rente se godi prav enako. Od 320 milijonov mark, ki prihajajaio zdaj na borso, vzame Rot-liBchild okoli 9 milijonov, mej tem ko ogerskej državi dovoli 2 milijona zapitnine. V vsem skupaj ima Rothschild pri zamenianju šestper-centne rente v Štiripercentno okoli 30 milijonov dobička. In od kod ta ogromni dobiček? Iz zgube druzih, iz kur/.nih zgub mnogo tisoč ljudi, ki so inalo svoje premožen|e zaupali ogerskej zlatej renti. S tem 30 milijoni bi 100,000 ljudi vse leto lahko živelo. Vela riba malo je, veliki kapital hoče mali popolnoma pojesti. Strmeti mora človek in gnjusi bc mu, da dobičke požr-tovalnega dela za narode borsni kralji i najbolj njih veliki kralj Rothschild, v Žepe spravljajo. Naj se ljudstva v vojnah mesarijo, ali v miru nabirajo marljivosti sadove, ali so dobri, ali slabi ČiiBi — vse enako, borsni kralj je vselej na dobičku, njemu nikoli toča no pobije, nikoli slana ne vzame. Zdaj se pase v masti, zdaj na golili kostćh, on dela 1 spušča točo na druga polja, a njemu nikoli ne pobije. Gospodarstvo, katero posamezniku v par tednih toliko nese, da bi lahko sto tisoč delalcev leto i dan preživel, ni zdravo, ampak poguhljivo. Tako poliranje tujega blaga, tako izsesavane ljudskega blagostanja je državi nevarno.
Zajem mesta Dunaja od leta 1874.
Dne 1. oktobra so bile na Dunaju izžrebane te le serije: 167, 404, 559, 634, 788, 1107, 1480, 1770, 1798, 1858, 1871, 2829.
Dobile so:
Serijo	Štov.	Gold.	Serij«	Štev.	Gold.
165	55	200.000	1770	40	350
404	_	_		09	10.000
559	_	_		89	350
634	76	350	1798	52	850
788	32	350	1858	49	1000
	36	350		75	30.000
	70	350	1871	81	1000
1107	39	350		95	;i50
	41	350	2829	35	1000
1480	32	350		ftl	looo
1770	7	350		98	1000
denili serij so dobile po 130 gld,
Dobitki se bodo izplačevali od 2. januarja 1882 počenši.
Prvo prihodnje srečkanje bo 2. januarj a 1882,
Državni zajem z loterijo od leta 1854.
Izžrebane so bilp na Dunaju 1. oktobra te le serije: U, 120, 172, 203, 229, 250. 312, 559, 819, 946, 1319, 1400, 1439, 1519, 1508, 1834, 1917, 1959, 2(J73, 3863, 2431, 2559, 2568, 2594, 2055< 2866, 2966, 3228 3286, 3376, .'J5US, 3578, 3579' 3688, 3787, 3813, 3972.
Dubile so:
Serije	Štev.	Oold.	j Serije	štev.	Gold	
11	14	tooo	2559	11	5000	
12G	—	_		14	400	
172	4	400		20	400	
	40	400	2508	13	400	
203	—.	_		22	400	
229	11	2000		34	400	
250	40	400		42	400	
m	40	400	2594	18	400	
	48	40.000		48	400	
559	15	400	2655	2	400	
	20	400		33	400	
819	18	400	9869	30	400	
	35	400	2900	22	400	
940	2 22	400 400		34 35	400 1000	
	50	2000	3228	44	400	
1319	43	2000	3286	6	2000	
1400	—	—	:iX70	—	—	
1489	28	400	3508	16	400	
1519	30	400		19	2000	
	38	400		36	400	
1508	27	400	3562	3	400	
	31	400		7	400	
1834	31	400		34	1000	
	33	400	3578	—	—	
	47	400	3579	8	400	
1917	7	1000	3088	7	400	
	32	1000	3787	4	400	
	50	400	3813	10	400	
1959	18	400		42	400	
2073	50	400	3972	0	400	
2303 2434	11	400		35	400	
	3	400		36	400	
2559	4	400				
Vse v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobile po 300 gld.
Dobitki se bodo izplačevali od 31. decembra 1881 počenši.
Prvo prihodnje žrebanje bo 1. januarja 1882
čllulnlca v Štanjelu napravi, kakor se nam uže po končanji listi poroča v nedeljo 16. t. in. veselico. Spored: 1. Govor.2. Petje izvršuje tržaški pevski zbor. 3. Skupna zabava.
Listnica uredništva. Gospodu L.: Mislimo, du je boljše, uko razsodbe ne objavimo, utegnol bi se prepir uneti l bi poleni vsa stvar več Škodovala, nego koristila. — Gospodu J. L : Nikar ne gonimo reči dulj>\ potrplmo, ker slabili nastopkov oni dopis tako ne bode Imel.
Popravek. V zadnjem podlistku seje po nuključbl natisnola pola iz 4. poglavja, namesti da se je pričelo tiskati U. poglavje. DonaŠnji podlistek je tedaj nadaljevanje lista 39. Kam se lina vmostltl gradivo iz lista k), to o svojem Času omenimo.
Drailie.
V Tolminu hiša In posestvo Andreja Illnčlč iz Dolia, cenjonl 5IG0 gl., 21. oktobra, 22. novembra, — V Labinu hiša in posestvo Luize Furlanič, cenjeni 3290 gl., 28. oktobra, 28. novembra. — Pod-gradom posestvo Gregorja Rlbarič-Buda, cenjeno 1021 gld., 20. oktobra, 21. novembra. — V Sežum posestvo Jožefa Flllpčlč Iz Fillpčeberdo, 0530 gld., !JU. oktobra, 21. novembra. — V Sežani posestvo Petru Racman lz Pročura, cenjolOOgl., 31. oktobra, 30. novembra. — V Voloski posestvo Andreja Bablč-Člkada iz gor. Rukavca, cenjeno 513 gld, 23. novembra, 2-1 decembra. — V Sežani posestvo Jožefe Mevle iz Lokve, cenjeno 551 gl., 29. oktobra, 29. novembra. — V Sežani posestvo Andreja Grmek lz Du-brovlj, cenjeno 1017 gl., 3. novembra, 2. decembra. Dražbo so vselej od 9. do 12 uri dopohidne.
Tržno poročilo.
Kava — Rio od gl. 54 do gl. 74, Java od gl. 82 do gl. 88, Costasrica od gl. 88 do gl. 94, Portoricco od gl. 100 do 105, Malabar native od gl. 83 do gl. 88, St. Dominjio od gl. 74 do gl. 80, Jamaika 80 kil. gl. 82, Nelgery lino od gl. 90 do gl. 102, Ceylon nntive od gl. 83 do gl. 86, Geylon plani, od gl. 74 do gl. 130. — Sladka Skorja od gl. 59 do gl. 60, Nageljnovi cvečiči od gl. 155 do gl. 160, Poper Singapore od gl. 72 do gl. 73, Penang fin od gl. 09 do gl. 70, Piment jamaiŠki od gl. 65 do gl. 66. — Cene kave so vedno trdne in je zdaj po kavi več vprašanja.
Olje. — Namizno najfineje francosko gl. 69, (sod posebej) italijansko Monte SI. Angelo najfineji gl. 05, (sod posebej), italijansko Bari gl. 62, (sod posebej). Jedilno in fabrlško s certiflcatom in [oproščeno eolnine) iz Dalmacije ali Istre gl. 44 do gl. 45 (sod posebej), italijansko «Lecce» najfineje gl. 47, fino gl. 45, l/, 6no gl. 4350, bombažno ameriško najfineji gl. 41, se sodom vred, angleško Hull gl. 38, se sodom vred. — Cene olja so poskočile in vlegnejo še poskočili.
Suho sadje levantinsko in italijansko. — Božici pulješki I. vrste gl. 8 50, grški gl. 7, fige v vencih gl. 17.50, fige p ulj. v sodih gl. 18, mandljl I. vrste gl. 90 do gl. 91, II. vrste gl. 85 do gl. 88, pomeranče I. vrste gl. 8 do gl. 8.50. limoni I, vrste gl. 8, rozino Sultan najfinejše gl. 41, srednje gl. 30, cvebe Elem6, popolnoma Čiste gl. 34 do gl. 37, cvebe neočiščene Cisme gl. 26 do gl. 28, opaša Zante I. «1. 25.50. — Cene vsega sadja so trdne z nagibom, da še pora-stejo. Vse sadje je letos veliko lepše od lanskega leta. Cene vsega tega blaga se razumejo za 100 kilogr. v magazinu, plačilo na 3 mesece, ali pa točno z odbitkom 2%-
Rii. — Italijanski glace najfineji gl. 22, fin gl. 22, manj fin gl. 21, srednje baže gl. 20, dober
navaden gl. 18, navaden gl. 16. Bangoon I. vrste gl. 14.75, II. vrste gl. 13,75. Cene so stalne uŽe več časa enake.
Petrolje — Petrolje stane denes gl. 10.65, za november, december gl. II.
§peh in mast. — Špeli ameriški 11 do 13 komadov v zaboju gl. 65 do gl. 67, — 16 do 18 komadov gl. 03 ilo gl. 64, mast Bankroft 78, Wllcox gl. 77. Tega blaga primanjkuje, zato je postalo silno drago in nij misliti na niže cene. Vse to bla^o razumi se za 100 kil. v magazinu proti točnemu plačilu brez odbitka.
Koruza. — Lepa valaška koruza po gl. 8.10 100 kilogr. na ttik. postaji. — To blago bode gotovo še draže postalo; tukaj je občno me-nenie, da bode koruza na spomlad stala 8.75 do 9. — DomaČi pridelki: Maslo I. vrste po gl. 8(1 do gl. 87, češpe suhe lepe gl. 14, fižol koks gl. 14.25, inandolon gl. 13.75, kanarin gl. 14. bohinec gl. 13.50, rudeč svi tli gl. 12.50, temni gl. 11.50, zelen gl. 11.50, bel gl. 11.75, rumen gl. 11, mešan lep Štajerski gl. 10, hrvatski gl. 9 za 100 kil. na tukajšnjem kolodvoru. Te cene niso borzne, ampak cene komisljonarjev. Borzne ceno so z i 2V0 do 4% niže.
Hiinnjska liorza
dne //. oktobra.
Enotni drž. dolg v bankovcih 70	gld.	40 kr.
Enotni drl. dolg v srebru . . 77	«	50 «
Zlata renta.......94	«	20 «
1860 državni zajem .... 131	«	30 «
Delnice narodne banko . . . 830	«	— «
Kreditne delnice..... 367	•	25 «
London 10 lir sterlin .... 118	«	40 »
Napoleoni........ 9	«	36'/,«
C. kr. cekini...... . 5	«	60 »
100 državnih mark.....57	«	80 «
Izžrebanja v oktobru:
15. .Bodenkredit«, 50.000 gld., za 1 gld. 50 kr. 10. Loterija s konji, 500 dobitkov, 1 gld.
m yub]jnn3(k© srscfe® m
za samo BO kr. na teden QQ „1,1 ali tudi S gld. na mesec	^lll.
Ako so platilo na enkrat 55-4 gld. in se morajo vleči vsaj s 30 gld., pošiljajo se tudi proti poitnl nakaznici ali zajemu.
Pri Jo*. Zuldan v Trits, reriftrijski ured za izŽrebovanja in menjavnica, Cassa fu Strattl poleg c. k. namestnlštva.	(14—3)
Novo liukve so prišle ravnokar na svetlo z imenom :
„Lurška mati Božja".
Preloženo so iz francoskega po g. Henriku Lassere. V njih je popisano, kako se je mati Rožja prikazovala v Lur.lu pred nekoliko leti, in kako so se potem godili In so šegodč čudeži. — Veljajo mehko vezane 1 gld., v polplatnu 1 gld. 20 kr , v polnsnju 1 gld. 2"» kr., In vso v platnu 1 gld. tO kr. Po pošti 10 kr. več. Kdor vzame tO iztisov, jih dobi poštnine
f>rosto. — Prodaja jih prulngatelj Franjo Mareilč, aplan v Šentvidu nad Ljubljano in katollika bukvama v Ljubljani. _(3-3).
Franjo Jereb, trgovec
z manufakturi m blagom, suknom, tkanino, napravljeno obleko, lu vzlasti s popolno zalogo robe za kočije, z' hordami, trnki, čopi in gumbi, kakor tudi s pristojnimi preprogami vsake vrste.
Trst, via s. Oiacomo [Riborgd) Ghiaccera it. 638-2. (20-2)
Drogerija G. B. ANGELI
plazza del I a Leg na Šl. I. v TrMu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave.
tovarna, šopkov (pinzolnov) nemški, angleški ln francoski lak, itd, kakor tudi velika izbirka
mineralnih vod
naravnost iz prvih virov.
Prodajalec vseh barvlnlh tvarin za c. k. vojno nmrlno.
Zaloga vina,
Josipa Beseg-a	(4-4)
via della Pescheria it. H. [nasproti knrđiie »lšnropa felice«.)
Podpisani Šteje si v čast, p. n. občinstvu naznaniti, daje to dni odprl zalogo:
laikega, belega In rudečega namiznega vina,
katero se prodaja v celili ali poluvedrih.
Chianti vino v steklenicah po zelo znižani ceni. Tudi je v zalogi pristen vinski ocot.
Vsako naročilo na laška vina se točno izvrši. Dobrota in cena vin daje podpisanemu upanje, da ga bo p. n. občinstvo z obilnimi ln stalnimi naročili počastilo.	JoNip Dohok.
| Glavna zaloga
izvrstne
PIVE in pivovarne STEINFELD
(bratov Reiningbs v Gradcu)
pri	(52-41);
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak leden samo eden goldinar-,
dol i i se
Originalni
Singer-jevšivalni stroj,
in to brez povišanja cene Porodi«o Me »laje za pel let, poduk na (lomu brezplačno.
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, plača Modello.
šivanke za Sinijerjeve Hvalne stroje komad 3 kr. in tucat HO kr. (13-0)
Velika razprodaja ur.
Jaz pošiljam ure proti poštnemu povzetju, in če komu ura ni všeč, dam mu denar nazaj, toraj kupo-valec ni v nobeni nevarnosti.
1 Cillnder-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej 12 gl., zdaj 6 gl. 2> kr.
1 anker-ura iz srebrnega nikla z verižico, prej ID gl., zdaj 7 gl. 25 kr.
1 irebrna patent, anker-ura z verižico poprej 25 gl. zdaj 11 gl. 2} kr.
1 irebrna remontoir Wa»hlngton-ur« z verižico prej 30 gl., zdaj 15 gl.
Zlate urice za goipe, prej 40 gl., zdaj 20 gl. z vratnimi verižicami.
Zlate remontolr-ure, prej 100 gl., zdaj 40 gl. Na pet let se jamči. A. Fraiss,
Rothenthurmstrasse Nr 0. Wlen, gegenilber dem erz-bisclioflichon Palais.	(12-1)
EJŽT" Pozora vredno!
E
(12-1)
p i 1 e p s i j a ,
krč in bolne fiutnice I Vsi, ki se zanimajo za to bolezni, ali iičejo gotovo pomoS, naj »i
zaupno omislijo knjižico Da*. Doa«-a, strokovnjaka zakrčinčutnične bolezni. Dobi se brezplačno in frankirana edino pri gosp.
Parlagrby,
Miinchen, 39. Bayerstrasso.
z itn t. ire,THtn*B JM, i
via dogli Arstiti v Trstu..
jI Prodaja v sodcih in boteljah. |
>jj Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra). !jj
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodelna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč, Ce sele rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratnlše že-lodSne bolesti, Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na Jetrih in na vranlol, proti črevesnim boleznim ln proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bozjast, zoper srcopok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodnjejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatvo pa edino v lekarnlcl Crislnfoltlli r Gorici, r Trstu v lekarni C. Zanttti.
Hlua steklenica stane 30 novcev.	(10-3)
TEODOR SLABANJA
■ srebrar v Gorioi ■
ulice Morelli Štev. 17, priporoča vis. častiti duhovščini crkveno orodjo novejšo obliko, ki je ima uže napravljeno ali je napraviti kakor se bo želelo namreč:
2 55
x> o fflKJ
S-1
« C0
'E e
n
'« o i!
■0 2? O O
s«
u
-S
U (O
naj-lioče
"I
<!
< 2-o 2
N 3 » O
P *r
N <
v
S«
>(0 L.
E«
Tudi se pri njem staro cerkveno orodje v ognju posrebrl, pozlati, izčisti ln popravi; zavezuje se tudi, da bo vso po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naibolj mogočo kratkem času in po nizkej coni izgotovll.
Na blagovoljena vprašanja se radovoljno odgovarja ln vsako blago dobro shranjeuo in poštnine prosto pošilja,	(10-8 )
Od r. k. av. namestništva potijeni
bureau za inserate in naznanila Vincencija llnllička,
Dunaj, Wieden, Hauptstrasse 36. I. nadstropje
se priporoča p. n. gospodi, bankam, denarnim zavodom in vsakemu trgovcu ali obrtniku v domačih in tujih deželah sploh za posredovanje pri naznanilih pod strogo tajnostjo!!! Inseratl za vse koledarje in časnike se sprejemajo cenejše, kakor če se neposredno naročajo.
Kup in prodajo
hiš, posestev in blaga vsake vrste, posredovanje pri denarjih in službah, pri Ženitbenskih ponudbah itd. prevzame za inseriranje pod popolno tajnostjo
bureau za inserate in naznanila Vincencija HrdliČka
ia vso časnike na svet«. (24-13)
Vinske sesalke
(pumpe) najboljše sestave, pri shodu vlnorejcev na Dunajl z državnim ln enim zlatim darilom zaradi dobre izdelave odlikovane, s vso pritiklino; prave amerikansko cevi z dveletnim poroštvom, Mousseux, sodci, menjalne in kljunaste pipe, prehodne zaklop-nice in vsi izdelki lz kovine pri Frano S/rom/, Wien, III. Bezirk, Fasangasse Nr. 18. v lastnej hiši.	°	(24—16)
Temeljita pomoč
vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja se večjim delom na SiMenje ln snaženje sokrotice in krči ln na pospeševanje dobrega pre-barljenja. Najboljše za to sredstvo je
dr. Rosa zivljenski balzam.
Žlvljenski balzam dr. Umor odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oŽtri vse preharanje, nareja zilrnrn in tista kri, ln truplo dobi svojo prejšnjo moč ln zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebavanje, osobito g j us tlo jedi, kislo riganje, napetost, bljenanje, kr!1, n ielothi, zaslinjenost, zlat žilo, preobteženje letnika z jedili Itd., je gotovo dokazano domače sredstvo, i so je v kratkem zaradi svojega izvratnega uplivanja obče razširilo, 1 velika sk.lenica 1 gld., pol skle-nice 50 Icr. Na stotine pisem v priznavanje je na razgled pripravljenih. Razpoiilja se na/ranktrane dopise na r se kraje proti postnemu povzetju srote.
Prečastlti gosp. Frngner! Naznanjam Vam, da je od Vas prejeti dr. Ro-zov Žlvljenskl balzam storil pri meni najboljši uspeh; le eno leto ga rabim, in od tega časa je moje zdravje stalno dobro. — Četiri leta som živim v Slavoniji. In poleti vlada tukaj tako huda mrzlica, da se me jo vsako leto lotila; toda leta 1879 sem jo s pomočjo dr. Rozovega Življenskega balzama odvrnil; prej mo je mučila slabost želodca, a zdaj me je ponehala. Valed tega sem ta balzam mnogim nasvetoval, in vsakemu je v korist; bom ga dalje vsem priporočal.
Blagovolite mi zopet tri velike steklenice dr. Rozovega Življenskega balzama poslati.
S spoštovanjem Vam udanl sluga
Štefan Tobi,
mašinski ključar v Egmeseo pošta Koska. H Svarjenje! gg
Da se Izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naročnike, naj povsodi izrecno dr. Rozov iivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kaiti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zivljenski balzam, ln ne lzrečno dr. Rozovega življenskega balzama.
Pravi dr. Rozov zivljenski balzam
dobi se samo v glavnej zalogi Izdelovalca B. Fragner-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Ecke der Sporuergassse Nr. 205-3.
V	Trstu: P, Prendini, lekamlčar; G. Fora-boseki, lekamlčar, Jak. Serracallo, lekarničar.
V	Gorici: G. CristofoleUi, lekarničar; G. B. Pantoni, lekamlčar. V Ogleil: Damaso d' Elia.
V	Zagrebu: Sigm. Mitlbach, lekamlčar.
Vse lekarne in reHje trgovine z materialnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega življenskega balzama.
Tam se tudi dobi:
Pražko domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se Ženam prsa vnamejo, ali atrdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu ln pri nohtanjl, prizlezah, oteklinah, pri IzmaŠčenjl, pri morski (mrtvi) kOBtl zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetja v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne. zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanlh rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka ln vneto kožo nI boljšega zdravila, ko to mazilo.
Raba je priprosta; mazilo (Žavba) se namaže na platneni robec ln se pritisne na bolno stran. Cez 4-C—8—12 ur se naredi nov llašter. — Zaprte bule ln otekline se hitro ozdravijo; !j r pa ven teče, potegne Mazilo r kratkem vso ognojico na-se, ln rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli d.kte' ni vsa bolna ognojica r en potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine lo hladilno mazilno poteši. — Odprto ln tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
Škatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za vila o.
Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost ln po njem se dobi tudi popolno uŽe zgubljeni sluh. 1 skeaica 1 gld. a. v.	(15-9)
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik; JOSIP MILANIĆ.
Tisk. F. Huala v Trstu.