157
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
Razprave o proračunu naučnega ministerstva.
Kakor smo uže v zadnji številki poročali o teh razpravah, bile so živahne; boja vdeležili so se v obilni meri tudi slovenski poslanci, in je trajala ta razprava šest dni, katerih bilo je celo nekaj večernih sej. — Položaj slovenskih poslancev v tej razpravi bil je, kakor ves čas Taaffejeve vlade, težaven, ker, akoravno spadajoči k večini, niso imeli nikakoršnega povoda, svojo za-dovoljnost izrekati naučnemu ministru.
Govorila sta pri tem poglavji poslanca Šuklje in Klun; prvi govoril je z splošnega stališča in je imel kot prvi govornik z desnice celo prav neprijetno nalogo, predlagati v imenu desnice, da se v nasprotji s sklepom budgetnega odseka, sprejme za nameščenje druzega sek-cijskega svetovalca potrebna svota. Zelo nehvaležno to nalogo rešil je govornik z veliko spretnostjo.
Poslanec Klun naletel je sicer jako neugoden čas, v torek v večerni seji, toda govor njegov bil je obsežen, dobro sestavljen in tako gladko in krepko govorjen, da mu je sledila vsestranska pohvala. — Ako je Sukije po pravici  šibal povikšanje učni ne na gimnazijah  in
158
pa neutemeljeno odlašanje slovenskih paralelk na Štajerskem in Primorskem, ter temu dodal še nekaj zasluženih udarcev po nekaterih znanih nemških agitatorjih na šolah ljubljanskih, držal se je Klun poglavitno gro-zovitosti pri ljudskem šolstvu na Koroškem in velikih napak, katere imajo ljudske šole na slovenskem štajarskem in na Primorskem, oba govornika šibala sta tudi z zasluženo ojstrostjo naredbo, s katero je učni minister Gautsch dovolil, da bode edina državna obrtna šola na jugu, obrtna šola v Trstu pristopna samo Lahom, ker je vsled pritiska tržaških Lahonov dovolil, da bode na nji italijanščina izključni učni jezik.
V drugi seji, v torek dopoludne, govoril je prvi levičar Proskovetz, za njim naučni minister Gautsch, ki je Šukljeju odgovarjal v resnici nedostojno, dalje Moravan Začek, ki je levičarje in njihove načela šibal z izredno ojstrostjo; dalje Tur k, Tonner, Bendel in poročevalec M a tuš. Stvarne popravke pa so govorili Plener, župnik Weber in Nitsche.
Iz Tiirkovega govora omenjamo samo enega pa pomenljivega stavka. Potem, ko je govoril o požidovanji šol in trdil, da naučni minister bržčas misli, da ni olikan, kdor ni požiden, imenoval je Gautscha „sfingo" in nadaljuje: „Ako pa mi Nemci nismo v stanu rešiti danih nam zastavic, naj bode gospod naučni minister vsaj tako dober, da nas ne požre, temveč požre naj gospoda ministerskega predsednika (veselost), kar sem naravno izrekel kot priliko in ne v pravem pomenu besede. (Nova živa veselost.) — Ta izrek cika na znane namene Gautschove, da bi postal ministerski predsednik. — Enako zanimiv bil je stvarni popravek župnika Weberja, kateremu je v začetku seje minister Gautsch sicer v priliki pa zato ne menj žaljivo očital slabo razumnost. — Weber je rekel: Gospod naučni minister je bil tako ljubeznjiv, meni pokloniti odlomek jutranjozemske poezije,   rekel je (se ve da v nemščini):
„Le mladiki je umljivo, Kar cvetica govori. Marsikdo čitava liste, Toda jih razumel ni".
Na to stvarno konstatujem (potrjujem), da gospod naučni minister ni razumel, mi odgovoriti tudi le na eno samo mojih trditev ter jo ovreči in jaz izrekam, da gospodu naučnemu ministru ne pripoznam ne pravice in ne zmožnosti, o moji razum-no sti so diti.
Omeniti imamo dalje še dogodbe, Katera se je v tej seji pripetila med govorom Bendelnovim.
Kako c. kr. profesor Bendel o sedanji vladi sodi, kaže začetek njegovega govora, ki se glasi: „Vi-soka zbornica! Kakor sem glasoval zoper dispozicijski zaklad, tako bom glasoval tudi zoper vsako drugo točko državnega proračuna. — — Jaz se ne morem odločiti, tej vladi privoliti tudi ne solda ne!
Dalje reče govornik: Moja nezaupnost zoper to vlado — tega nikakor ne prikrivam — zadeva vsakega njenih členov."
No, in ta Bendel omenja proti koncu govora tudi Samhaberjevih pesmi, ki so bile prepovedane v vseh šolskih knjižnicah Kranjske, kakor je memogrede omenjal prejšnji dan poslanec Šuklje in pri tej priliki izreče Bendel: ravno danes došlo je poročilo, da je deželni šolski svet razsodil  to stvar za Samhaberja povoljno.
Preden je Bendel to omenjal, migbil je minister Gautsch dr. Weitlofu (ki je prejšnji dan izrekel, da on in stranka njegova nima nikakoršnega političnega interesa na osebi naučnega ministra) ter mu pokazal eno listino izmed svojih aKtov, potem bližal se je Weit-lof po ovinkih Bendelu in mu tam med govorom predložil listek, tako, da so poslušalci, ki so tudi opazovali dogodbe v dvorani, imeli ministra po pravici na sumu, da je ta sam opoziciji preskrboval gradivo zoper ono,, kar se je očitalo nemškim profesorskim agitatorjem v Ljubljani. — Te dogodbe bile so povod h konečni opazki Klunovega govora istega dne zvečer, v katerih omenja, da mu je sicer znano, da je poslanec Bendel, c. kr. profesor v Pragi, da mu je dalje znan(5. da je tako hud nasprotnik sedanje vlade, pa to mu ni bilo znano, da bi on vodil tudi vložni zapisnik pri c. kr. naučnem mi-nisterstvu, da bi tako mogel vedeti, kakošne poročila tje dohajajo. Konečno misli, da bode morebiti naučni minister, ki je pri svojem nastopu javil, kako strogo bo pazil na uradno tajnost, ali pa oni poslanec z levice (Weitlof), ki je včeraj trdil, da je njegova stranka zgubila politični interes za osebo naučnega ministra, vedel o tem kaj povedati. — Daljne razprave te seje in pa one druzega dneva podajale so odgovore na pritožbo slovenskih poslancev: tako je zagovarjal Fuss znano trojico ljubljanskih velikonemških profesorjev, Korošec Gohn gonil je staro pesem, kako potrebna je nemščina koroškim Slovencem in kako jo zahtevajo vedno sami, ako dohajajo nasprotne prošnje, povzročujejo jih taki ščuvači, kakor današnji govornik (Klun).
Približno tako govorili so primorski Lahoni Lu-zatto, Burgstaller in Hohenlohe. Ako bi človek samo te govore čital, moral bi soditi, da je vse obrekovanje, kar se govori in piše o lahonski irredenti na Primorskem, in da so vsi znani čini njeni, počenši o po-skušenem napadu Oberdankovem in vse slednje tožbe zarad vel eizdaj stva, da je vse to izmišljeno.
Slovenci pač nismo tako pozabi j ivi, kakor taki gospodiči mislijo in kakor je pozabljiv videti tudi naš naučni minister, akoravno je nekaj ljudi, ki ne neha hvalisati »fenomenalno nadarjenost" njegovo.
V dopoldanski seji 11. maja govorili so Lueger s hudem osebnem napadom na poslanca Exnerja „dra-zega" dvornega svetovalca za lesno obrt. V obrambo zoper ta napad oglasili so se Matscheko, Vrabec in Exner sam. Dalje sta govorila Fuss in Siegel in dalje nemec s Ceske O. Pollak s predlogom: naj se Anastaziju Grlin-u v Ljubljani napravi spominek na državne stroške, in naš poslanec Hren s predlogom: naj se v prihodnji državni proračun postavi podpora 400 gld. za Glasbeno matico, za letos pa naj se ji  da  primerna  podpora.   Dalje  so govorili k po-
159
glavji bogočastja: Pichler, Pscheiden, ta v izvršitev postave o dopolnenji kongrue, dalje minister Gautsch,  Lorenzoni,  KopicinskiinWaibel.
Pri naslovu 11. »Ustanove in doneski za namene katoliškega bogočastja" pa K o val s ki in Lueger.
V večerni seji tega dneva govorili so pri naslovu »Visoke šole": Luža to, Pscheiden, Menger, Gautsch in Beer.
Dne 12. maja pričela se je seja s tem, da je predsednik Smolka na zahtevanje Klunovo, kije govoril tudi po naročilu Šukljejevem „k redu pozval" Lu-zatto-a, ki je govornikoma očital „sumičenje" in „ob rek o vanje", predsednik je utemeljeval svoje ka-ranje s tem, da se niti v Klunovem niti v Šukljejevem govoru ne nahaja ničesar, kar bi utemeljevalo tako očitanje. Na zahtevanje Luzattovo pa se je potem k redu pozval tudi Klim, ker je zahtevajoč „klic k redu", memogrede rekel: ;;morebiti, daje tako (kot Luzattovo) govorjenje navaduo v tržaškem mestnem zboru. — Dalje je predsednik še k redu pozval Pichlerja, kije povodom jezikovne razprave v gosposki zbornici očital škofom, da so iz daj i ce svojega naroda.
Pri razpravi sami govorili so: Derschatta, Nitsche, Coronini, Gautsch, Kovalski, Sturm in poročevalec Matuš.
Dne 13. maja, postavilo se je pred budgetno razpravo, poročilo odseka za pogodbo z Ogersko
o novi kvotini postavi.
Ker je to poročilo tako nenadoma hitro prišlo na dnevni red, bila je razprava v primeri z važnostjo predmeta zelo kratka.
Poročevalec bil je Javorski in govornika bila sta P lene r in Poklukar. — Plener razpravljal je cele kope številk, s katerimi se je računalo in kako bi se dalo v prihodnje računati, in je tako temeljito obdelal denarsko-tehniško stran vprašanja v dve uri trajajočem zanimivem govoru.
Za njim govoril je dr. Poklukar blizo eno uro. On je marsikaj tega na kratko dopolnil, kar jo obširno Plener razpravljal. V svojem govoru omenjal je, da bi se razmera kvote zračunala v razmeri 45:55% ako bi se za podlago vzela narodnost vojakov, katere uno- in tostranske dežele dajejo k skupni vojni, in vojna z mornarico prizadeva ravno veliko večino vseh skupnih potrebščin. — Dalje kazal je govornik, kako od leta do leta postaja bolj negotovo računanje kvote, ako se za podlago jemljejo dohodki iz posrednih in neposrednih davkov. Zato bo treba seči po drugačem načinu računanja. Tu se ponuja v prvi vrsti računanje na podlagi vseh dohodkov ali pa vseh stroškov, kakor se kažejo v obe-stranskih državnih proračunih oziroma računskih sklepih. Računanje pokazalo je govorniku, da bi na tej podlagi kazala razmera 38—40% proti 62-600/°.
Kar je izraženo v prvem naznalu (nunciju) naše kvotne deputacije, to je ozir na vse te faktore in se ne da ometavati.   Ker pa se nikakor ni dalo  doseči
boljšega, sprejelo se je nespremenjeno do se daj no stanje. Govornik omenjal je potem tako zvan pre-cipuum 2% za vojaško pokrajno, omenjal pri tej priliki zopet vtelesenja Marijindola in Šum-berka k deželi Kranjski. Jedro vsega pa je bilo v drugi polovici govora, ko je govornik odgovarjal na vprašanje: Kaj nam treba storiti, da sedaj v resnici previsoka kvota v prihodnje postane za nas znosna. — Odgovor se je glasil: Glejmo, da ne zaostajamo za Ogersko tudi v prihodnje, glejmo, daojačimo našo gospodarsko in s to tudi davčno moč. Kot sredstva v to svrho priporočal je:
a)  povzdigo splošne omike,
b)  izrekoma obrtni poduk,
c)  povzdigo   obrtnij  in trgovine pri izdelava nji novih cest in železnic,
A) povzdigo kmetijstva potom meloracij, osuševanja močvirje v, vredjenja rek in potokov. Konečno zaklical je govornik levičarjem: poprimite se enkrat pravičnosti, pustite take narodne zdražbe, kakor je bil boj zoper zadnjo Pražakovo jezikovno naredbo, poprimimo se vsi složno dela za povzdigo našega gospodarstva in tako nam bo vsaj v 10 letih, ako ne prej, mogoče izreči, toliko kvoto imamo, imamo pa tudi moč plačevati jo. (Krogi desniški sprejeli so govor z glasno pohvalo.)