X. letnik.
V Gorici, dne 18. septembra 1902.
38. Številka.
Izhaja vsaki četrtek ob 11. «'i dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5C Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Hllarija Itev. 7.
slovensko
a.
i'
’ Ih .-k. V -I- j.j-'»
Via vero dom
i	n—	~	•	iTT	a
Naročnino in na znanila sprejema upravništvo v Gorici. Semeniška ulica š. 10 Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi In poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat.12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
 ---
Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Tiska „Narodna tiskarna1* (odgov. J. Marušič) v Gorici.
Kaj	Tuma?
Voditelj narodno-napredne ali liberalne stranke na Goriškem, mislil bode vsakdo. Toda moti se. Kaj je torej dr. Tuma? Na to vprašanje je pač težko točno odgovoriti.
»Edinost1* je nedavno očitala „Soči“, ki je glasilo goriške narodno-napredne stranke, da že tiči v židovskem liberalizmu. Voditelj stranke in načelnik nadzorovalnega odbora strankinega gladila „Soče- pa je dr. Tuma Dosledno je torej tudi dr. Turna židovski liberalec. In o tem7TRT76J"dr. Tuma liberalec, tudi nihče ni dvomil. Toda čujte. Ko je 8. septembra socijalni demokrat Kopač sklical delavski shod v Solkanu, udeležil se je istega tudi dr. Tuma. Dr?~Tfnna je odgovarjal Kopaču in v svojem odgovoru izustil trditev, da uijibcra^gc, ker hoče liberalizem svoEoHno TčFnlurenco. Torej dr. Tuma noče biti več liberalec, dasi njegovo glasilo popolnoma soglaša z liberalno stranko na Kranjskem.
Na istem shodu v Solkanu je dr. Tuma izpovedal, da je socijalno-demo-kratična stranka lepa in dobra, da pa je pri nas zašla na napačna pota. Izrazil je torej svoje notranje sočustvovanje s socijalnimi demokrati. Naš list je opomnil, da je po deželnozborskih volitvah dr. Henrik Tuma nameraval preseliti se v Trst in prevzeti vo čfs Evo so c i jaTn i h demokratov. ToJa'" p'ogaj'anja so se raz-biIar„Soča“ pa nas poživlja, naj dokažemo tako težkaobdolženja? Dr. Tuma torej t udi s o c i j a 1 ni. d e m o k ra t n Q_£-eJ>jJ 17 VfljuITtemu pa osiane^ri-bita resnica, da je dr. Tuma nameraval se preseliti v Trst ter stopiti na čelo ta-mošnji socijalni demokraciji. To je izpovedal sam dr. Tuma v Trstu, za. to imamo tudi veljavne priče, katerim je dr. Tumu to izpovedal. Dr. Tuma je tudi opočital tržaškim narodnim voditeljem, češ da bi bili kmalu ob ves upliv, ako se je on preselil v Trst in prevzel vodstvo soci-jalne demokracije. Zato so ga tudi tržaški krogi prosili, naj tega ne stori.
LISTEK.
Krčmarica v llibjem dolu.
V	Ribjem dolu, divni vasi ob podnožju bavarskega gorovja, živela je ob času kralja Maksimilijana Jožefa krčmarica, ki je slovela po celi deželi. Slovela je kot izborna kuharica rib; nihče ni znal rib tako ukusno pripraviti — pa tudi ni mogel biti tako surov kot ona.
Bogatemu in revnemu, staremu in mlademu jo je krčmarica zasolila. Tako je glas o njej dospel tudi na kraljevi dvor.
Kralj Maksimilijan, ki je ljubil šalo sklenil je obiskati ribjedolsko krčmarico. Bil je krasen poletni dan. — Krčmarica je ravno maslarila. Kar je vstopil njen soprog ves preplašen v kuhinjo. Ravnokar mu je namreč kraljevi sčl donesel poročilo, da čez jedno uro dospe njegovo veličanstvo ter naroča ribe za južino.
..Koliko požeruhov pa pripelje se-boj“, vpraša gospodinja in nadaljuje svoje delo.
„Požeruhov? Kaj je to?-1 vpraša ravnokar vstopli sel.
„No ja, tistih skakačev, ki kakor bolhe skačejo po vozu in okoli voza, pa
Dejstvo je torej, da je dr. Tuma hotel vstopiti v vrste socijalnih demokratov. Ker pa socijalno demokratična stranka ne sprejme tebi nič meni nič vsakogar, morala so se vršiti pogajanja. Ker pa socijalno demokratična stranka svoje ljudi, ki jih sprejme v službo, navadno dobro plačuje, pogajalo se je dosledno ludi o vprašanju: koliko? Dr. Tuma pa ni šel v Trst, ni prevzel vodstva socijalne demokracije, torej so se pogajanja razbila. In sedaj dr. Tuma noče biti socijalni demokrat, kar dokazuje njegovo glasilo, ki se tako zgraža nad tako težkim obdolženjem.
Kaj je torej dr. Tuma ? Liberalec noče biti, socijalni demokrat tudi ne! Kaj ie torej ? Nazadnje bodo še naprednjaki začeli sumničiti, da je prikriti klerikalec. Tako daleč je torej prišel dr. Tuma, da noče biti ne liberalec, ne socijalni demokrat — a nekaj je ostal, ostal je še vedno advokat.
EvHiški sM m Trsata.
Na sv. zemlji, kjer je nekdaj stala sv. hišica nazareška v slavni Marijini božjepotni cerkvi na Trsatu pri hrvaški Reki, zbrali so se duhovni zastopniki bratskih narodov slovenskega in hrvaškega, da se slovesno klanjajo Jezusu Kristusu živemu Bogu, pričujočemu v Najsvetejšem zakramentu. Dne 2. in 3. septembra je bil tam evharistiški shod. Duhovniki in svetni ljudje se na teh shodih navdušujejo in dogovarjajo, kako naj se pospešuje češčenje Najsvetejšega.
Že v torek 2. sept. ob 4. pop. so se duhovniki zbrali v frančiškanskem samostanu poleg romarske cerkve. Znanci so se pozdravljali, Hrvatje in Slovenci so si bratski podajali roke v nova prijateljstva. Videl si tam duhovnikov iz vseh slovenskih in hrvaških škofij blizu 200, na čelu jim knezoškof ljubljanski Jeglič, domači senjski škof Mavrovič, titulami škof iz Zagreba Krapac. Tudi krški škof dični naš Mahnič je bil nazna-
se Bog ve kako imenitno drže. Pa nikar me ne zijaj kakor bik nova vrata, zavpije nad selom, saj imam nos sredi obraza in roke in noge tam, kamor tičejo “.
Sel je bliskoma zginil. Oče in hči ki sta med tem vstopila v hišo, sta preplašena premišljevala, kaj bode, ako bode mati tudi napram kralju tako surova.
Toda že se je oglasil poštni rog, naznanjajoč prihod kralja in njegovega spremstva. Krčmar in hči sta hitela poklonit se vladarju; krčmarica pa je ravnodušno pričela pripravljati ribe. Uljudno je kralj odzdravil; a oči njegove so zaman iskale hišno gospodinjo. Nje od nikoder ni bilo.
„Vaše Veličanstvo ima prvi dokaz o njeni surovosti11, opomnil je general Haler, ki je spremljal kralja.
Kralj je bil nekoliko vznevoljen. Ko je vprašal krčmarja po njegovi ženi, odgovoril mu je v zadregi, da v kuhinji pripravlja ribe za Nj. Veličanstvo. Kralj je ukazal krilnemu pobočniku, krčmarici naznaniti, da jo želi videti.
Pubočnik radoveden spoznati krčmarico. jp odhitel v kuhinjo:
„Sle vi krčmarica•*, vpraša ženo
njen, pa je bil zadržan vsled prihoda cesarjevega v njogovo škofijo na Lošinj, kjer se je udeležil dvornega obeda. Navzoči so bili razni cerkveni dostojanstveniki. Goriško nadškofijo je zastopalo 8 duhovnikov.
Do 5. ure se je cerkev napolnila z vernim narodom od blizu in daleč. Duhovniki v roketih so napolnili odločeni prostor. Senjski kanonik Cvetko je govoril o sreči kristjanov, ki imajo svojega Boga takn blizo. Senjski škof je po nazivaniu sv. Duha imel litanije in blagoslov. Ljudstvo je prav počasi pevalo litanije po goriškem načinu, pa seveda v hrvaškem jeziku.
Na to je bilo slovesno zborovanje v krasni samostanski obednici. Shod so pozdravili: predsednik pripravljalnega odbora senjski kanonik Vučič, oba škofa; došlo je več brzojavnih in pismenih pozdravov. Predsednikom shoda so izbrali ljubljanskega generalnega vikarja Flisa.
Urednik hrvaško-slovenskaga časopisa v čast Najsvetejšemu zakramentu „Euharistia“ Boc i’ačič je poročal o tem časopisu, čegar ustanovitev sta dogovorila ljubljanski in krški škof. Reški župnik dr. Kukanič je predaval o razmerju med- Najsvetejšim, Marijo in duhovnikom.
Med večerjo v hrvaški čitalnici so duhovniki pevci zapeli več domoljubnih slovenskih in hrvaških pesmi. Tudi par navdušenih govorov je podnetilo hrvaško-slovensko vzajemnost.
Dne 3. sept. je ob 8. uri senjski škof pel glagolsko mašo, pri kateri so seveda vsi obredi kakor pri nas, le list in evangelij se pojeta raz prižnice; jezik pa je pri altarju in na koru staroslovenski. Ta od sv. stolice potrjena starodavna navada je v nekaterih hrvaških škofijah, posebno v 3enjski in krški. — Ljubljanski knezoškof je po evangeliju govoril zbranemu narodu v slovenskem in hrvaškem jeziku o Mariji in vrednem prejemanju sv. obhajila. Lepo je donelo ob koncu maše: „ldite misa jest*1. Na to je bilo sv. Rešnje Telo izpostavljeno v javno češčenje do 4. pop.
pri ognjišču.
„Krčmar ne“.
„Njegovo veličanstvo vas želi videti11.
rJaz pa njega ne, dokler ribe niso pripravljene1*.
„Kralj je vaš gospod**, opomni po-bočnik, „on ukazuje in mi moramo slu-šati“.
„To velja zanj, gospod lakaj1*.
,.Jaz sem krilni pobočnik kraljev1*.
„KHj, krilo ali ne, jaz si v moji hiši ne dam ukazovati11.
„Tudi ne od kralja?11
„Ako kaj nespametnega zahteva, ne. Tako neumen pa pač ni, da bode zahteval ribe, potem pa tirjal, da naj grem od ognjišča, ko so ravno pri ognju. Povejte vašemu gospodu, da ne grem, ker bi ob tem trpel moj sloves kot dobre kuharice11.
Pobočnik je povedal kralju. Kralj se je smijal, in da bi šalo dognal do vrhunca, poslal je generala Halerja z ukazom, da ima gospodinja takoj priti v sobo. General je sklenil nastopiti prav po vojaško. Ko je vstopil v kuhinjo, zagrmel je nad krčmarico:
„Nj. kraljevo veličanstvo vam zau-
Po sv. maši je bilo drugo slovesno zborovanje. Škof Mahnič je brzojavno pozdravil shod in obžaloval, da je zadržan. Prišel pa je iz Opatije nadškof iz Lvova v Galiciji armenskega obreda dr. Jcsip Teodorovicz. Na zborovanju so predavali gospodje Bonefačič o društvu duhovnikov čar^ilcev Najsvetejšega, kateri vsaj po eno uro na teden klečijo pred tabernakljem; društvo šteje na celem svetu 68.000 udov, v goriški nadškofiji 94 udov; Flis o družbi ved-nega češčenja v ljubljanski škofiji; dr. J. Pazman iz Zagreba o Najsvet. zakramentu kot dokazu božje ljubezni; Nadrah iz Ljubljane o tem, kako Najsvetejše združuje duhovnike. Izvolil se je tudi odbor
4	udov, ki naj skrbijo za list „Euhari-stija“. Vsi navzoči so pritrdili predlogu, naj bo prihodnji evharistiški shod v Ljubljani.
Pri skupnem obedu v hrvaški čitalnici je bilo več oficijelnih napitnic, edno je spngovori1 nadškof Teodorovicz
v	poljšči:,!.
Popoludne ob 4. so bile večernice, poljudni govor o Najsvetejšem in človeški nehvaležnosti in litanije. Potem se je razvila po mestu slovesna procesija z Najsvetejšim. Duhovnikov in redovnikov je bilo okoli 250, vsi s svečami v rokah, naroda je bilo v procesiji premnogo; še veča množica pa je stala ob strani. Vedenje množice je bilo uzorno, lep dokaz verskega mišljenja reškega ljudstva. Procesija je bila vrhunec in sklep prekrasnega pojava verskega prepričanja na prelepem shodu.
Dal Bog, da bi duhovniki udeleženci vnemali tudi med vernim ljudstvom navdušenje za čast v sv. hostiji pričujočega Odrešenika.
SM lat. plit. Mtva za sodni otraj
(Dalje in konec.)
Devini poslanec g. Berbuč je nadalje govoril: Pivo je na debelo dimlje
kaznje, da morate takoj priti v sobg*1.
Toda njegov naklep se je ponesrečil; bučen smeh se je razlegal v odgovor.
„Kaj se smejate**, zavpije general razkačen, „vi morate v sobo, Nj. veličanstvo hoče z vami govoriti11.
„Ako kralj ne more pričakati11, odgovori mirno krčmarica, „naj pride k meni v kuhinjo11.
„Kaj. Nj. veličanstvo naj pride k vam v kuhinjo?11
„Zakaj pa ne“, začudena vpraša krčmarica. „On ima iz sobe v kuhinjo ravno tako daleč, kakor jaz iz kuhinje
v sobo11. „Kaj! Jeli je vse jedno, greste
vi do kralja, ali kralj do vas?*1
„No seveda, kralj je kralj in jaz sem krčmarica v Ribjemdulu. Jaz pošteno plačujem davke, ne delam krivice, spol-nnjem postave, molim Boga in se ne brigam za hudiča in ves svet. Ste razumeli, gospod korporal?*1
„General lu zavpije nje mož ves prestrašen. „General ali korporal je vse jedno. Marsikateri korporal ima več soli v glavi kot tak general, če tudi mu na prsih binglja polno križcev in zvezd**.
To je bil za generala le prehud
ko vino; na drobno pa se toči ceneje; kar je v veliko škodo vinorejcem in se da poravnati le z zvišanjem naklad na pivo. Ako pregledamo izdatke v deželnem proračuna, vidimo da deželna uprava mora prav stiskati. Uprava je najceneja v Avstriji. Varčnost je taka, da je že skoraj smešna. Na stotine prošenj je treba zavrniti. Dovoljene podpore so le majhne. Dežela ne upa prispevati niti za uravnavo voda, ki je zelo potrebna. Izdatki za šole so primeroma jako nizki, le v 2 kronovinah so učitelji slabše plačani. Predlog poslanca Štreklja, naj se zviša deželni prispevek k brezobrestnim posojilom v prenovljenie od trtne uši vničenih vinogradov je bil odklonjen samo zato, ker ni denarja. Vlada je obljubila da podvoji dosedanji prispevek 20.000 K. Iz navedenih podatkov more vsakdo spoznati, da dežela s sedanjimi denarnimi srodstvi res ne more več storiti, kakor že stori. Zborovalci so z odobravanjem vzeli na znanje zanimivo poročilo.
Društveni tajnik praša g poslanca, kaj je s prošnjo glede olajšave pri dobivanju drv iz trnovskega gozda, katero so podčavenske občine z njegovim posredovanjem odposlale poljedelskemu mi-ni»terstvu. Gosp. poslanec pove, da prošta sicer še ni rešena, pač pa je mi-nisterstvo glede posameznih točk prošnje poizvedovalo pri gozdni upravi in je ve-. liko upanjn, da bodo vsaj glavne želje uslišane. G. Franc Vouk izrazi opravičeno nevoljo, da se mesta, posebno Trst branijo sprejemati v občinsko zvezo ljudi, kakor zahteva zakon glede domovinske pravice.
Poslanec Berbuč pravi, da je v Gorici društvo, ki rojakom gre na roko pri reklamacijah domovinske pravice. V Trstu menda ni lega. Ljudje sami se večkrat ne brigajo za to. G. poslanec Grča opomni, de je to stvar državnih poslancey, ter da bo to sporočil državnemu poslancu dr. Gregorčiču, ki mu je tudi naročil, naj mu sporoči želje ljudstva, ki se tičejo državnega zbora.
Sprejete so bile še naslednje resolucije z naročilom, naj jih skušajo gg. poslanci uveljaviti:
Prodajanje petijota naj se odpravi ali vsaj postavno omeji. Vse občine naj strogo pazijo, da se temu postavnim potom pride v okom.
Občinska cesta od erarske ceste skoz Dobravlje do skladovne ceste v Vel. Žabljah in od skladovne ceste pod Križem do postaje na Cesti naj se uvrstiti med skladovne. Tej resoluciji so ugovarjali Šmarenci, pa so ostali v manjšini.
Za naš okraj naj bi se osnovali 2 podružnici kmetijske ali vinarske zadruge, ki se ima osnovati na podlagi državnega zakona, edna za braniško, druga za vipavsko dolino.
Vlada naj v vsakem okraju napravi, kako kmetijsko nadaljevalno šolo, ki bi odgovarjala potrebam kmetijskega stanu.
Ustanovi naj se deželni bolniški
zalog.
Sodnija naj se iz Ajdovščine premesti bolj v središče okraja. Poslanci naj nikar ne dovolijo, da se občinske naklade na pivo znišajo, ampak raje naj se zvišajo. Vinska klavzula v trgovski pogodbi z Italijo naj se popolnoma odpravi, oziroma naj se uvozni davek zviša na nekdanjo mero.
tobak.
„Ali gre z menoj 1“ zavpije in jo prime za rame.
Toda z jednim smukom se je oprostila, grozeče zavihtela kuhalnico ter iskrečih oči zavpila:
„Ven, stara pokveka, drugače občutite mojo ščibljo. V kuhinji sem jaz gospodar11.
General, mogoče prvikrat v življenju, je urnih korakov zbežal iz kuhinje ter sporočil kralju o ponesrečenem svojem poslanstvu.
Kralj ni vedel kaj odgovoriti. Toda že so se odprla vrata, in vstopila je krčmarica z polno skledo rumeno pečenih rib. Začuden jo je kralj gledal. Mesto starice imel je pred seboj čvrsto ženo, ukusno oblečeno v domačo nošo. In ko je tako prisrčno pogledala kralja ter mu ponudivši desnico rekla: Bog z vami, veličanstvo, segel ji je kralj nehote v desnico.
„Pozno nam donašate vaš pozdrav, ljuba žena“, jo opomnil kralj.
„Boljše pozno, ko nobenkrat, veličanstvo. Ako sem prišla v sobo, predno so bile tibe gotove, poslal bi me kralj k vsem vragom. Kajti čarovati tudi kralj at sna, in ako sem jaz tukaj klepetala,
Kmetom naj se dovoli kuhanje žganja za domačo rabo celih 24 ur neprenehoma, brez prekinjenja po noči.
Napravijo naj se deželne zavarovalnice vseh strok, proti ognju, za živino i. t. d.
Ker jo čas že prehiteval, je g. predsednik zaključil shod, s trikratnim živijo-klicem na presveti, cesarju.
Politični pregled.
Razpuščeni deželni zbori. —
„Wiener Zeitung“ priobčuje ces. patent s katerim se razpuščajo deželni zbori štajerski, nižje- in gorenje avstrijski solnograški, moravski, šleski in predo-relski. Ob enem se razpišejo za te deželne zbore nove volitve.
Avstro-ogerska uagodba v nevarnosti. - V dunajskih političnih krogih se širi trditev, da ni upanja, da pride do ugodne rešitve nagodbenega vprašanja. Pogajanja da se vrše le zaradi lega, ker je to izrečna želja vladarjeva.
Kmetski upor v Italiji. — V
Candeli blizu Loggie se je pred kratkim časom uprlo 400 kmetov svojim mogočnim delodajalcem, ki niso hoteli ugoditi njih zahtevi po zvišanju plače. Vpri-zorili so kmetje najprej starko, potem pa zaprli vhod v kraj, da ne bi dohajali delat zunanji ljudje. Prvi poziv orožnikov je bil brezvspešen. Kmetje so jih napadli z različnim orodjem. Na poziv je potem došlo vojaštvo, ki so je kmetje sprejeli s kamenjem. Dvema vojakoma so iztrgali iz rok orožje in je bilo več ranjenih. Vojaki so jeli streljati na množico in pri tem ubili pet oseb, deset jih pa ranili. Mir je zavladal v kraju šele potem, ko je došla nova vojaška in orožniška pomoč. Bilo je prijetih več upornih kmetov. Tako je poskrbela uprava za zatiranega kmeta I
Kulturni boj v Franciji. —
V	zadnjem času je vihral upor proti nastopu Combesove vlade zlasti po Bre-tagni. Ljudstvo je tu tako od'očno, da nič ne opravijo vsi vladini koraki. Od zaprtih šol se odstranjujejo čez noč pečati in se v zavodih nadaljuje pouk hrez ozira na vladino prepoved. Ljudstvo mej poukom straži zavode z orožjem in zlasti z gorjačami v katerih so nabiti žeblji. Po celi pokrajini pa odstopajo županje in občinski svetniki od svojih mest, da jim ni potreba izvrševati vladnih naredi). Škof v Quimperu je vodil procesijo, katere se je udeležilo 37 župnji. A v posebnem cerkvenem govoru je nadpastir dejal: „Ne maramo ne bojev, ne politiskih demonstracij, zahtevamo le mir za svojo vero ter hočemo krščanske vzgoje za svoje otroke in vero za se. Pripravljeni smo dati raje življenje nego izgubiti svojo vero“. Vlada je sicer dovolila razne privatne šole, a je zankazala, da se ne sme nikjer sprejemati za učiteljice redovnice. Ljudstvo se temu protivi in gospe usta-novljalo zasebne šole ter vsprejemajo le redovnice za učiteljice.
Dopisi.
Iz Dornberga. — Gospod urednik ! Vračam Vam zadnjo številko cenjenega „Prim. Lista“, da vidite, v kakem
niste dobili tako ukusnih rib na mizo“.
In začela je z vso ljubeznivostjo streči; ter tako pokazala, da zna biti tudi ljubezniva. Južina je končala.
Ko je kralj odhajal, opomnila je hči mater, da je kralj pustil na mizi cekine. Hitro je skočila v sobo ter potisnila kralju denar v roko.
„Ki čmarica ribjedolska noče plačila, ker je imela čast, pogostiti svojega kralja. Radi tega ne bomo ubožali".
,,Jaz pa tudi ne morem zastonj jesti ribe in piti pivo pri vas“, menil je kralj.
„Zakaj ne? Saj kralj celo leto živi od našega truda, naših žuljev".
„Za božjo voljo, naprej", zavpije kralj v smehu, „drugače še kaj zvemo. Ako ni drugače, naj bodo ti cekini za doto vaši hčeri, in ako hoče priti k nam v mesto".
„Še tega manjka, da bom jaz svojo hčer pošiljala v vašo Sodomo in Gomoro, kjer vaši pohajači letajo za vsakim krilom in..“
„Naprej! raprej!“ zavpije kralj, in vozovi so oddrdrali proti mestu.
Ali pa je krnlj Maksimilijan še ke-daj obiskal krčmarico ribjedolsko, o tem molči zgodovina.
stanu mi ga dornberška pošta dostavlja. Letos sem že kakih 12 Številk tako povaljanih in razmesarjenih prejel. Ker so številke drugih naročnikov, katerih dohaja v Dornberg nad 64, nepokvarjene, slutim, da je liberalni dihur, ki žre moj „Prim. List" v Dornbergu in ga iz golega sovraštva do mene tako mrcvari. Liberalna jezica, kaj vsega ne počneI Toda naj pazi, da ne bo „sfrčal“, ker Žakelj zna biti kmalu poln tudi pri c. kr. pošti. Praskati pa se vtegne pri tej zadevi tudi še neka druga oseba.
Naročnik.
Op. ur od n. Doposlani list je res tako raztrgan, da je nemogoče, da bi se to slučajno zgodilo. Ako si morajo ljudje hladiti svojo liberalno jezico, nnj si jo ne hlade na poštah nad listom, ker jih tako ohlajonje utegne drago stati.
Iz Kobarida. — „Soča“, oziroma nje lastnik Gabršček se je zopet obregnil ob „kobariško kaplanče11, a samo obregnil, ker stvarnega odgovora na zadnji dopis iz Kobarida ne more prinesti. Sicer pa razumemo „Sočino“ jezico. Njo boli, ker se ljudem odpirajo oči, in ker ve, da ko bodo ljudem oči jasno odprte, bodo njegove delavnice zaprte. In prišel bo dan !
Namesto, da bi „Soča‘‘ podkrepila svoje v zadnjem „Primorskem Listu1, tako temeljito razkrinkano slepilno orodje: „Vse za omiko, svobodo in napredek", prinaša v oklepajih razne dvoumne opazke, ki delajo čast k večjemu kakemu liberalnemu časnikarju.
,.Soča“ pravi, da je že navajena take pisave iz peresa Ciril-Metoda, kakršna je v zadnjem dopisu iz Kobarida v „Prim. Listu". Ne čudi se nič, čudi se le, da kaplan tako previdno molči o tistih 500 goldinarjih.
.V tej zadevi o 500 gld, ki se kobariškega kaplana kar čisto nič ne tičejo, je ta Gabrščeka že lani pozval, naj ga toži, ako ima kaj opraviti z njegovo osebo. Mož tega ni storil. Da se pa mož nadalje ne bo več čudil, zakaj kaplan „o tistih 600 gld ničesar ne črhne", b Ddi mu povedano, da se bosta o tem še čisto jasno pomenila na pristojnem mestu, kjer se bo njega poučilo, da je treba ločiti med Ciril-Metodom in kako drugo osebo in da ni zdravo spuščati se na polje podlega obrekovanja in lopovske častikraje!
Iz kobariške okolice. — „Soča“ in ..Primorec" se zopet zaganjata v č. g. kaplana kobariškega. Naši liberalci pihajo jeze, ker je ustanovil izobraževalno društvo. Znani pisec pravi, da bodo kobariški naprednjaki člane izobraževalnega društva pošiljali v k a p I a n i j o, kedar bodo kaj potrebovali. Nič hudega! Saj tudi do sedaj nam ničesar niso dali brez denarja. Vprašam pa dopisuna, ali ne žive kobariški naprednjaki le od kmeta in delavca — okoličana. Okoličani naj jim obrnejo hrbet, pa si bodo naprednjaki gasili žejo z vodo, ki z obraza sama teče v usta. Kobariški naprednjaki pa naj kar napravijo kitajski zid okoli trga, če smo jim okoličanski klerikalci prenadležni, saj imamo dosti trgovcev po okolici. — Potem bodo pa naprednjaki res gledali kakor kinezarji po praznih krčmah in botegah. Imeli smo v Kobaridu dalje časa znano .,burjo“, a škode ni napravila Ako nam Bog da še nadalje lepo vreme, imeli bodemo dovolj sirka za polento čez zimo. Greli so bomo doma 7a pečjo, ob nedeljah pa shajali v salonu pri ,.Nemcu" in nikdar ne pri naprednjakih, ki naj si le zapomnijo, da kdor se z „burjo“-druži, ga burja vniči.
Okoličan.
S	Cerkljanskega. — V št. 37. „Prim. Lista" zgraža se neki dopisnik radi zgradbe železniške postaje na Grahovem. Oziroma grahovskih razmer ima lahko prav, ne pa ozir drugih; recimo: Cerkljanskih. Nam se zdi, da bode veliko bolje za celo Cerkljansko, ako napravijo pot na Hudojužno, ker je svet veliko bolj položen, kakor pa na Grahovo. Ako pa ne napravijo poti, potem pa postaja na Grahovem sploh nima za Cerkljansko nobenega pomena, ker bodo ljudje rajši hodili na postajo v Hudojužno, kamor je bližje in lepše kakor na Grahovo.
Prvotni načrt glede postaj po baški grapi najbrže ostane, kakor kažejo razmere. Sicer pa gotovega noben človek še ne ve, tudi sam železniški minister najbrže ne!
Iz Brkinov. — Dne 1. t. m. ko je imel priti naš presvitli cesar na postajo v Divačo, »brala se je tam ogromna
množica ljudstva, da izkaže svojo udanost do premilega nam vladarja. Toda vsled povelja iz Trsta prišlo bi kmalu do demonstracij. In zakaj? Na Barki, v županiji nakelski so dne 27 julija t. I. blagoslovili novo šolsko poslopje !n ob onem tudi šolsko zastavo. Pri tej slovesnosti je bila šolska mladina ndičena s slovenskimi Lrakovi. Tudi ol) pozdravu presvit-lega (esarja v Divači je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Sežani dovolilo, da pride mladina iz Barko ednako odičena k narodnimi znaki. Toda ko se mladina s preč. g. dušnim pastirjem in z g. učiteljem približa postaji, na enkrat pristopi g. okrajni glavar Rebek, ter ukaže narodne znake sneti. Toda proč. g. ka-pelan in g učitelj so nista še prestrašila. Korakala sla z mladino na postajo, češ mi smo tu podaniki vladarja kakor Nemci v nemških deželah Toda ko pa pridejo na postajo, je g okrajni glavar takoj strogo zHvkazal, sneti slovi-nske trakove ter jih pospraviti v žep. h slovenske trobojnice so zginile po žepih. Ljudstvo pa je bilo razburjeno in težko se je dalo pomiriti.
Op. ured. Po našem mnenju tu ne zadene krivda g. glavarja. On je pač moral ravnati po vknzu. 0 l^ovorn ist zadene gospodo v Trslu, ki bi rada zatrla vsako sled Slovencev na Primorskem.
Novice.
Velecenjeni m naročnikom „Pri-morskega Lis(a“. — O^mi mesec tekočega leta je dokončan. Kdor ni še plačal naročnine, nai takoj pošljo. Priporočamo zaupnim možem, da storijo v tem oziru potrebne korako. List stane od zdaj do novega leta 1 K.
Prem. knez-nadfikof se je povrnil z birmovanja. V nedeljo in torek bode birmoval v Rihembergu in Dornbergu.
Odlični gostje v Gorici. — Nj. kraljeve Visokosti Karol Bourbonski in Marija Berta prišla sla v soboto v Gorico. Obisk;)t sta prišls svojo mater nadvoj^odinjo Beatnco Auslria d’Este.
Pogreb Ivana vit. Nabergoja. —
V	petek dopoludne so položili k večnemu počitku na pokopališču v Proseku telesne ostanke Ivana Nabergoja. Udeležba pri pogrebu je bila uprav ogromna. Ljudstva je prišlo od blizu in dule<5 vse polno, da izkaže zadnjo ljubav možu, katerega celo življenje je bilo posvečeno boju za obstanek in prosve‘o slovenstva ob Adriji.
K pogrebu so prišli tudi drž. in dež poslanci: Po v še, dr. Ži tn i k, dr. Ferjančič, Spinčič, dr. Trinajstič, Mandič in drugi, nadalje vsi tržaški slovenski mestni svetovalci in veliko drugih slovenskih odličnjakov od blizu in daleč ter več društev z zastavami. Krsto in velike vence sorodnikov in društev so nosili člani pevskega društva ,.Hajdrih“ s Proseka in jeden član tega društva je nosil pred krsto blazinico z vitežkim križcem, ki ga je pokojniku podelil Nj. Velič. cesar. Pred hišo in ob grobu so zapeli pevci društva „Hajdrih“ žalostinko „Nad zvez-damiu. Na grobu sta govorila predsednik političnega društva „Edinost“ prof. Mandič in državni poslanec dr. Ferjančič. Ob govoru Mandičevem udeleženci niso mogli vzdrževati se solz in z govornikom vred je vse glasno jokalo. In zdaj krije lahka domača zemlja moža, ki si je pridobil za naš narod in našo politično stvar ob Adriji toliko zaslug, kakor morda ne kmalu kateri. Zato mu vsi Slovenci ohranimo hvaležen spomin!
Preč. g. dr. Josipu Pavlici se je bolezen zopet shujšala. Zdravi se na Dunaju pri usmiljenih bratih. Priporočamo ga sobratom in vsem prijateljem in znancem v molitev.
Tržaški namestnik grof (ioess je šel na dopust za dobo 12 tednov ; nadomestuje ga dvorni svetnik na namestništvu vitez Schvvarz
Umrl je te dni v Komnu g nadučitelj v pokoju France Bunc v 72 letu svoje dobe. Pokojnik jo učiteljeval dolgo ■ vrsto let v Kamnjah; potem v Nabrežini, v Komnu in nazadnje v Škrbini. V pokoju živel je v Komnu. Pokojnik je bil oče c. kr. okr šol. nadzornika v Pazinu, nadučitelja v Dolini in c. kr. sod. pisarniškega olicijala v Komnu.
N. p. v m.!
Za zastavo „kat. slov. del. društva": — P. n. gg. A. Gerbec 1 K, Fr. Kos 2 K, Ivan Dermastia 2 K, Josipina Fon 1 K, Jožef Vimpolšek 1 K, Iv. Kenda 40 v, Ana Gustinčič 50 v, Leopolaina i
Keranik-Rott 1 K, Avgusta bantel 1 K, Ant. Šantel 1 K, Marija Blažič 1 K, Marija Dominko 2 K, Štefan Kodrič 1 K, Blokar 90 v. Zadnji izkaz 113 K 78 v. Skupaj 129 K 58 v.
Slovensko sirotišče v Gorici.—
V delavskem društvu se je sprožila misel naj bi se v Gorici ustanovilo slovensko sirotišče. To je zdaj nujna potreba ! Gela slovenska goriška dežela nima niti enega sirol.šča. Sklenilo se je naprositi društvo ,.Katoliških detoljubov“, katero ima tudi za Goriško svojega poverjenika, naj bi to zadevo vzelo v roke. Poverjenik dr. A. Pavlica se je obrnil na vodstvo v Solnograd, katero je drage volje dalo dovoljenje, da se ves denar ki se nabere na Goriškem, ne pošilja več drugam, ampak da se ga porabi v to svrho. Do danes nabrani denar v znesku 140 K bodi prvi temeljni ka-menza slovensko sirotiščev Gorici.
Toliko na znanje milim slovenskim rojakom na Goriškem.
Napredovanje kuhinjske šole v Gorici. — Od 1. julija do 15. septembra t. I. obiskovalo je šolo že 20 gojenk. V drugi polovici tekočega meseca se sprejmejo nove gojenke. Prošnje za sprejem je obračati na kuhinjsko šolo v Gorici, v ulici Vetturini št. 9.
Za razvoj in napredek šole je nujno potrebno, da slavno občinstvo obiskuje tudi o b e d n i c o !
Vpisovanje na tukajšni srednjih šolah. — Čudili smo se odredbi gimnazijskega ravnateljstva, ki določa da se vpisujejo dečki hoteči stopiti v I gimn. razred, že 10. in 11. sept., a istotako tudi oni, ki žele stopiti v pripravnico, dočim je določen začetek šolskega leta še le z 18. septembrom. To se natn zdi toliko bolj čudno, ker je na realki v tem pogledu drugače vrejeno in se tam vpisovanje v I. razred vrši še le 16. t. m Vprašamo: zakaj na gimnaziji tako a na realki drugače? Vprašamo: kaj naj delajo otroci od 10. pa do 18. sept. v Gorici?! Ali naj se potepajo, ali pa naj se vrnejo domov, posebno oni, ki bivajo daleč gori v naših hribovskih vaseh, in kateri potrebujejo več ko celi dan za to potovanje? Ali se hoče s tem naše ljudstvo šikanirati ka-li? Ali je to obzirnost bodisi do starišev, ki morajo za otroke brez potrebe toliko več trositi ali je pa to obzirnost do otrok, katere se prikrajša za te dni na čistem svežem zraka, katerega bi od 10. do 15. sept. kakor oni ki se vpišejo na realko, uživali na deželi, katerega pa v Gorici v t a k o zaprašenem mesta zastonj iščejo.
Na c. kr. vadnici so nujno potrebne vsporednice. Te dni se je za vpis v c. kr. vadnico oglasilo toliko učencev z dežele, da so jih morali skoraj polovico zavrnili. Zakaj se ne otvorijo vsporednice. Šole so pač za izobrazbo ljudstva in dolžnost države je skrbeti za izobrazbo. Torej je tudi nje dolžnost, skrbeti za zadostno število šol. Zakaj bi morali biti ravno slov. otroci izključeni od izobrazbe. Je pač vedno isti Slovencem neprijazni sistem.
Shod slovenskih katoliških ue-politiških društev. — V nedeljo 7. in v pondeljek 8. t. m. se je vršil v Ljubljani v „Kat. Domu“ shod katoliških ne-politiških društev. Zastopanih je bilo 77 društev z okolu 500 delegati. Več društev je prišlo z zastavo, bilo je vmes tudi več hrvatskih društev. Ob 7 uri je bila sv. maša v Križevnikih, kjer je g. dr. E. L a m p e v svečanostnem cerkvenem govoru poudarjal, da katoliška društvena organizacija temelji na višji izobrazbi duha in srca ter na resnici in pravici in ima baš zaradi tega neminljivo življenjsko silo.
Ob 9. uri zjutraj je pričelo zborovanje, katero je otvoril predsednik „Zve-zinega“ odborač.g. Luka Smolnikar.
V svojem otvoritvenem govoru je dejal, da je neresnična trditev nasprotnikov, da bi „Zveza“ delala za poneumnevanje ljudstva, dočim baš ta shod znova kaže nasprotno, namreč, da hoče duševni kapital slovenskega naroda plodonosno naložit!, kar bo pripomoglo v to, da bode o Slovencih mogel vsak narod s spoštovanjem govoriti.
Predsednikom shoda je bil soglasno izbran g. dr. Jan. Ev. K r e k.
Na to je zbor prešel na razpravljanje posameznih točk, kakor o notranjem poslovanju „Zveze“, o snovanju in vodstvu kat. nepolitiških društev, o organizaciji shodov, o izbiranju govornikov,
o potrebi strokovne organizacije, o hrvaško slovenski zajednici, o dunajski osrednji zvezi, časnikarstvu itd. Sprejele so se razne resolucije glede nalog „Zveze“ mej katerimi je jako važna ona iz strokovne organizacije in ki se tako - le glasi:
a) po posarnnih krajih naj se ust i navijajo strokovna društva, ki naj sprejemajo delavce ene stroke brez vsakega drugega ozira, da branijo njihove zadeve, pa tudi zvršujejo vse druge posle socialnega društva;
b) kjer to ni mogoče, naj se v naših strokovnih društvih uvedo strokovni oddelki;
c) vsako strokovno društvo in vsak strokovni oddelek naj ima svoj poseben strokovni zaklad, ki ga strokovno društvo odloči od navadne udnine, strokovnega oddelka rlani pa plačujejo posebej;
č) strokovna društva oziroma strokovni oddelki naj se združijo v vefjih. najboljše — državnih strokovnih zvezah
V	pondeljek se je vršil vspored po istem redu.
K sklepu so se volili pokrajinski pomožni odbori. Za Primorsko je izvoljen sledeči:
Za mesto Gorica gg.: Dr. Andrej Pavlica, stolni vikarij in predsednik „Ka-toliškega delavskega društva; Svitoslav Premrou, vodja centralne posojilnice; za Trst gg.: Jakob Ukmar, kapelan v Rojanu pri Trstu; Urh Tul, duhovnik pri Trstu; za ostalo Primorsko gg.: Ciril Vuga, kapelan v Kobaridn na Tolminskem; Ant. Kosmač, župan v Cerknem na Tolminskem; Jožef Mrevlje, posestnik na Vipavskem; Ivan Rejec, kapelan v Dorn-bergu.
Večerni trgovski tečaj. — Da se vsaj nekoliko odpomore v Gorici vedno več se oglašujoči potrebi po strokovno izobraženem trgovskem osobju in da se ob enem tudi trgovskemu osobju ponudi prilika^razširiti svoje strokovno obzorje, sklenil je ,.Šolski Dom“ otvoriti letos z dnem 2 0. septembra večerni trgovski te.a j. Za učno moč se je posrečilo pridobiti gosp. Svetoslava Premrou, čegar resnost in strokovna izobraženost je v 'Gorici dovolj poznana, da jamči za uspeh tečaja.
Priglasiti s e s m e j o to 1 i k o gospodje, kolikor gospodične. Če se otrlasi večje število gospodičen, se tečaj loči in bodo imele gospodične pouk v popoldnevnih urah. Za pokritje stroškov se bode pobirala zmerna šolnina, katera se ubožnejšim obiskovalcem tečaja zniža.
Pouk bode obsegal trgovsko računstvo, trgovsko dopisovanje, menično in trgovsko pravo, jednovito in dvojno knjigovodstvo. Natančni učni načrt je mogoče videti toliko pri g. Premrou v „Centralni posojilnici11 kolikor v „Šol-skem Domu“ kjer se sprejemajo priglasitve k tečaju od danes dalje do 20. septembra. Poučevalo se bo po trikrat na teden, vsaki krat po dve uri.
200 letnica nastropne slike v stolpi cerkvi. — Včeraj je preteklo 200 let odkar je dovršil slikar Gualio na-stropno fresko sliko v stolni cervi, predstavljajočo „Nebeško slavo11.
„Soča“ in romanje kat. narodne stranke na Sv. Goro. — Odkar je dr. Šušteršič v Vipavi povedal, da Kranjci po manifestacijskcm shodu poromajo na Sv. Goro obiskat kardinala Missie grob, „Soča“ ne najde več miru. V prvoje klicala vlado na pomoč, potem je grozila da se nekaj zgodi, nazadnje pa se je zatekla v knezonadškofijski ordinarijat, da isti za-brani skrnnjenje groba katoliškega kardinala. Kako katoliška je postala nakrat „Soča“, kako skrbna za blagor cerkve. „Soča“ naj se le potolaži. Vse se bode vršilo, in sicer v postavnih mejah, brez in preko nje. Nje bevskanje pa nas prav nič ne pla«i. Saj nam le dokazuje, da se boji trenutka, ko bode ljudstvo konečno spoznalo razne sleparje in varalice ter se jih otreslo in zapodilo. Avete capito?
„Soča“ In pokojni kardinal. — Radi romanja kranjskih Slovencev na Sv. Goro zagnaia se je „Soča“ tudi v pokojnega kardinala. „Soča“ pravi, da je pokojni kardinal „navzgor“ zaničljivo govoril o svojem materinem jeziku, je imenoval vsa naša narodna stremljenja, naš boj za pravice slovenskega naroda utopije, da so bila narodna prizadevanja, naša stremljenja po jezikovni jednako-pravnosti, ves naš boj za druge politične pravice, pokojnemu kardinalu greh. — Tako se drzne vzornega kardinala blatiti
glasilo onih, ki tako ljubijo slovenski narod, da naj raje vso hudič vzame, ako njihova ne velja. Mi pa pozivljemo te budi: Dokažite kedaj je pok. kardinal „navzgor“ zaničljivo govoril o svojem materinem jeziku, kedaj je vse naše narodno prizadevanj«! imenoval utopije itd. Dokler tega ne dokažete, ste in ostanete — že veste kaj!
Vele važen sklep. — Duhovščina dekanije Šempeterske, zbrana pri pastoralni konferenci dne 11. t. in. v Biljah, se je razgovarjala tudi n pomanjkanju duhovščine v naši nadškotiji.
Žalostna prihodnost je pred nami, ako pojde tako naprej. Vse žrtve duhovščine in drugih dobrotnikov za naraščaj duhovščine so zaman, ako šolske mladine ne odtrgamo pogubnemu vplivu cerkvi in veri sovražnih elementov.
Dejstvo je, da naši politični in verski nasprotniki ali „naprednjaki“ naše dijake na vse mogoče načine odvračajo od duhovskega stanu. Zato mora biti pa tudi naša skrb, da jim učečo se mladino izvijemo iz rok. In ker smo slišali, da namerava naš premilostljivi knezonadškof prej ko mogoče oživotvoriti lastno gimnazijo v malem semenišču, zato je konferenca z navdušenjem sprejela nastopno resolucijo:
„Dekanjiska konferenca je enoglasno in z velikim veseljem vzela na znanje odločno voljo premilostljivega gospoda knezo-nadškofa gledč ustanovitve notranje gimnazije v malem semenišču, ter je sklenila po svojih močeh podpirati le-ta velevažen načrt, da se brž ko mogoče vresniči.
V	ta namen in spodbujo drugim je zložila 88 K.“ —
Bog daj teriiU avo] blagoslov 1
Italijanski lepak v avstrijski Gorici. Se vedno stoji na istem mestu na vratih hiše štv. 22—24 italijanski lepak, kakor smo bili omenili v 35. štv. „Pr. L “ C. kr. policija se torej nič ne zmeni za naše opomine, akoravno žali zgoraj imenovani lepak nas, zveste državljane Torej poživljamo slavno c. kr. policijo še enkrat, da odstrani to izzivajoče znamenje. Kako bi se mi pregrešili, ako bi razobesili v mestu našo, od države priznano slovensko zastavol Takoj bi bila c kr. policija na licu mesta in zahtevala, da se naša trobojnica odstrani. Zahtevamo torej c. kr. policije, da odstrani ta lepak, ako ne, razobesili bodemo tudi mi na imendan našega presvitlega cesarja slovensko zastavo.
Več državljanov v Gorici.
Vipavska železnica. — Govori se, da se je morala odgoditi otvoritev te železnice od 15. t. m. na kasnejo dobo tega meseca zaradi tega, ker niso še vsa. dela popolnoma dovršena in pa ker se v teh dneh otvorč štiri druge železnice, na Predarelskem, na Koroškem in dve na Češkem.
Samomor. — V nedeljo predpo-Iudne okolo devete ure pogrešali so pri „Treh kronah” hlapca Petra Graunerja, ki je imel posla v hlevih. Ker ga niso mogli koj najti, šli so ga iskat na senik. Tam so ga v resnici našli, ali — obešenega. Ko so prišli do njega, bil je že mrtev. Pravijo, da je bila uzrok samomoru srčna hiba, ki ga je močno nadlegovala in vsled katere je veliko trpel.
Konstituiranje kupčijske zbornice v Gorici. — V soboto dne 20. t. m. se konstituira novi odbor kupčijske zbornice v Gorici, pri kateri priliki se bode izbral predsednik, podpredsednik ter se volili nekateri drugi odseki.
Voz drvi se je v Gorici prevrnil na kmeta Miho Berlot. Mo?, je podpiral voz, ki pa ga je poveznil. Ljudje so mu takoj prihiteli na pomoč. Mož je tožil o notranjih bolečinah.
Pri Mrzleku, kjer mesto goriško išče vode, so skopali že 79 metrov dolg predor. A do vira še niso prišli. Kopali bodo še 20 metrov, a kakor vse kaže, l brezvspešno. Mesto ostane še nadalje brez dobrega vodovoda.
Nesreča. — Posestnik France Pečenko iz Rihemberga je peljal opeko. Pri tej priliki je padel tako nesrečno z voza, da si je zlomil levo nogo in se močno ranil na roki in na obrazu. Prenesti so ga morali v bolnišnico.
Poštni sel za celo podgorsko županijo. — Od dne. 16 t. m. naprej začne dostavljati po celi podgorski županiji poseben poštni sel poštne pošiljatve in sicer bode odhajal vsaki dan razun nedelje: iz Podgore ob 9. uri 30 min. predpoludne in bo prihajal v Pevmo ob 10.05 dop. ter se tam mudil 15 minut.
Iz Pevme bo odhajal v Št. Maver ob 10.20 in bo prihajal v Št. Maver ob 11.20, kjer se bo mudil 10 minut. Iz Št. Mavra bo odhajal ob 11.30 dop. v Podsabotin, kamor dojde ob 12.20 min. Tam se mudi lO minut. Iz Podsabotina odide ob 12.30 pop. v Podsenico, kamor dojde ob 1. uri in ostane 10 min. Iz Podsenice se vrne v Podgoro ob 1.10 min. pop. in dospe v Podgoro ob 3. popoldan.
O naših poštah. — 0 dornberški pošti govori današnji dopisnik. Prejeli pa smo pritožbo tudi o drugi pošti iz goriške okolice. Poštni sel, ki raznaša pisma, ima posebno jezico na „Primorski List11. Sporoča se nam, da ga noče nositi v hiše naslovljencev, marveč ga pušča tu in tam, in tako pogostokrat naročnik ne dobi lista. Nekoč ga je v neki hiši vrgel na žrjavico, da je zgorel. Na isti pošti tudi drugače ni vse v redu, in so mnoge pritožbe. Zato se obračamo do slav. vodstva v Trstu, da pouči poštne urade po deželi, da bodo pravilno postopali. Ako se ne zboljša, romale bodo pritožbe v Trst.
Konstutuiraujc obč. starešinstva v Rlhembergu seje vršila dne 16 t. m. Za župana je bil z vzklikom izvoljen dosedanji župan g. Jože Pavlica. Podžupani pa so: Andrej Kerševan, Jože Robič, Franc Pegan, Franc Čibron, Jože Birsa, Andrej Kodrič, Fran Ličan.
V Šmartnem v Brdih padel je z drevesa kmet Jožef Musič. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov.
Manifestacljski shod za slovenske šole v Trstu v nedeljo je bil nepričakovano sijajen. Vkljub deževnem vrememu se je zbralo preko 6000 zborovalcev. Udeležili so se shoda tudi zastopniki slovenskih in italijanskih socijalistov. Ti so se sicer načelno izjavili za slovenske šole, a napadali vodstvo narodne stranke. Posebno neokretno je govoril Linhart, ki, po njegovem govoričenju soditi, prav nič ne pozna tržaških razmer. Zborovalci so burno ugovarjali napadom socijalnih demokratov. Med viharnim odobravanjem je odgovarjal dr. Rybar. Vsi govorniki so živo grajali postopanje vlade, zahtevajoč rešitev pred tremi leti vloženega rekurza. Odposlane so bile resolucije cesarja, ministroma notranjih zadev in pouka ter slovanskim klabom v državnem zbora.
„Slovenec“ pred porotniki. — Dr. Ferjančič je tožil „Slovenca“, ker je isti objavil popravek dr. Šušteršiča, kaj je govoril v dež. zbora o dr. Ferjančiča. Očital mu je da si je nadsvetniško službo priberačil. Isti popravek je priobčila tudi „Reichswehr“ na Dunaju, a dr. Ferjančič je dosedaj še ni tožil. Zagovornik dr. Brejc je zahteval, da se dopusti dokaz resnice, a zastopnik dr. Ferjančiča se je temu vprl. Dr. Ferjančič ima gotove azroke, da ni dopustil o sebi dokaza resnice in se niso zaslišale priče v tej zadevi. Umevno je torej da sta bila pred ljubljansko poroto obsojena odgov. urednik „Slovenca“ Rakovec na jeden mesec, izdajatelj dr. Lampe pa na šest mesecev zapora. Zagovornik dr. Brejc je vložil ničnostno pritožbo.
Izjava. — Podpisani preklicujem kar sem čez gosp. našega podžupana in krčmarja, Alojzija Kosovela govoril. Hotel sem namreč, svojo krivdo zmanjšati s tem, da sem s sleparstvom katero sem jaz v družbi z nekim sodrugom pri javnem plesu 24. pretečenega m. pro-vzročil, tudi g. A. Kosovelu podtikal. Zatorej vse to prekličem in slovesno izjavljam, da kar sem v tem oziru čez g. A. Kosovela govoril, je sama laž in golo obrekovanje.
V Vel. Žabljah, 16. sept. 1902.
Kristjan Štokelj.
K začetku šolskega leta se priporoča domača knjigoveznica I. Bednarik Via Vetturini.
Neka odlična družina sprejme na stanovanje in hrano 2 gospoda blizu okrožne sodnije v Gorici. Več se poizve pri upravi ^Primorskega Lista“.
Priporočamo brivnici g. Antona Pucelj-na. Več pove oglas na četrti strani.
Peter Cotič čevljarski mojster v Gorici v Gosposki ulici št. 14. priporoča s voj o delavnico.
Za kratek Sas.
K patru Abrahamu a Santa Glara, znamenitemu pridigarju na dunajskem cesarskem dvoru, prišla je nekoč stara mamica, da ga vpraša, ali spada med izvoljence Gospodove ali ne. Ženica je
namreč mislila, da tako učen mož, kakor je pater Abraham a Santa Clara, jo bodo že mogel poučiti o tem. In ni se motila Seveda si je učeni pater izgovoril osem dni odloga, da bode mogel v svetem pismu poiskati sveta. Ni pa dvomil niti trenutek da mora ženici iz glave pregnati to mi-el, da on mora vse vedeli. Ko je ženica čez osem dni zopet priShi in vprašanje ponovil«, z:ipove ji pater, usta kar mogoče široko odpret1. Po dolgem obotavljanju je ženica storila, kav ji je bilo zapovedano. Ko je ženica odprtih nst in utripajočega srca stala pred njim in pričakovala odgovora, rekel je pa ter Abraham s povzdignjenim glasom : „V svetem pismu je zapisano: V peklu bo jok in škripanje z zobmi11. Polem se se je ozrl v odprta usta prašalke ir. ji odgovoril, češ, da pride gotovo v nebesa, ■ ker nima več zob in torej tudi z zobmi J ne more več škripati. In bila je ozdravljena.
Sprejme so takoj
urarski učenec,
ki je dovršil ljudsko šolo. — Kje, pove upravništvo „Prim. Lista".
*
i
Naznanilo.
Podpisanec večletni hotelier v Pulju, naznanjam sl. občinstvu, da sem otvoril svojo, po najnovejših zahtevah urejeno in o-premljeno
kavarno ,.Central14
na Travniku. V njej bo p. n. gg.J gostom na razpolago poleg treh biljardov tudi okoli 100 časopisov najrazličnejše vrste. Zagotavljajo najskrbnejšo postrežbo v vsakem obzira, prosim blagohotne podpore z obiskovanjem ter se beležim z vsem spoštovanjem odani
JRIip Pečenko.
P. S. Ako kdo Izmed gospodov ni prejel naznanila, katera sem razpošiljal te dni, prosim da mi blagohotno oprosti.
i
J
iz najugodnejših krajev.
Jedilno . . kr.	40	Corfu	.
„ boljše	„	44	Bari	.
dalmatinsko	„	48	Lucca	.
istrijansko . „	48	Nizza	•
Priporoča se preč. duhovščini za naročbo olja za. cerkv. svetilke.
			/CV,	
m			$	1
Anton Pucelj
priporoča svojo
brivnico v (gorici
na Travniku, in
brivsko podružnico
v ulici Tre Rč, 16.
Zaloga Inpp liana Štef. Cleri,
Gorica, v Raštelu štev. 18.
Prodaja raznovrslno blago po znižani ceni 20 do 50%. Krojno blago za možke na izbiro. Prekupčevalcem znižane cene po pogodbi. Ob nedeljah in praznikih je prodajalnica zaprta.
Viktor Toffoli
v Gorici, via Teatro št. 90
(na stari pošti)
velika zaloga
oljkinega olja
F—*
eodor Slabanja, $
Lnj	srebra	r,	ft
^ v Gorici, ulica Moreli 12.	^
■ I priporoča prečust. duhovščini za fs pl izdelovanje cerkvenih posod in |a
IH orodju. Pripravo cerkvenega o- ^Ii |f rodja olajšuje revnim cerkvam ?i s tem, da daje tudi na obroke. 25 Obroki1 si pa preč. p n. eospod U iWl naročevalec sam lahko določi,
um trn i
kr. 56 „ 60 7o .. 80
jfazton JFok,
klobučiir in gostilničar v Seineniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
oooooooooooooooooooooooooooooooo o
)r
v Gorici,
M
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
sprejema hranilne vloge, katero o-brestnje po 4'/« polumesečno; nevzdignene obresti pripisuje konec lota h glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Daje posojila udom na osebni kredit po 6% in na vknjižbo po 5'/j.
Sprejema člane z gl a v ni mi d e-leii po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K.
Otvarja članom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nalaganje in vračanje so na razpolago položnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poStnih ■troikov.
Uradne ure so vsak delavnik od 8— 12. ure zjutraj In ob pondeljklh In četrtkih tudi popoludne od 2—4 v ulici Vetturlnl 9.
oocooooooooo 0000000000000000000 °
Odlikovana krojaška delavnica
Ant. Krušič.
V Gorici, Vrtna ulica.
Priporoča se slavnemu občinstvu, posebej še prečastiti duhovščini v mestu in na deželi za izdelovanje oblek za vsaki stan. Ima bogato zalogo avstrijskega in angležkega blaga vsake vrste.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoli).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno 1 in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, ! različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne , tapecarije. Reči, katere se ne naha-jajoi v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
V zalogi ima najelegatuejšo sobno opravo, na katero sc še ponebej opozarja p. n. občinstvo!
Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma“.
Špedicijska poslovnica
I
GašparHvalič
v Gorici,
v ulici Hordii st. 12.
Priporoma «(> toplo Slovencem v imsin in rojakom na (li'/,(ili za prevažanje vsakovr-lneira Majra in po-hi-ha v v«« k m je. Ker ima
tri nove zaprte vozove za prevažanje,
zagotavlja, da se blago nepoškodovano dostavlja.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kUpovališče nirnberškega in drolmega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
| Najboljše šivanke in šivalne stroje.
Potrebščine za krojače in čevljarje.
Svetinjico, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vsa letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
r
i
ju
)
Imam na razpolago veliko žepnih zlatili in srebrnih ur za dečke in deklice po najnižjili cenah in sicer srebrne od 5 gl. naprej in z dvoma pokrovčkoma pa od 6 gl. 50 kr. naprej'in zlate od 12 gld. naprej, z dvema pokrovčkoma pa od Ki gl.-50 kr. naprej. Potem zlate za gospodo od 25 gl. naprej. Od popravljene ure jamčim 1 loto. Ob enem priporočam šivalne stroje najboljših zistemov, najnižje cone od 22 gl. naprej. Jamčim od 5 do 10 let.
Jak. Šuligoj, urar
Gorica, Gosposka ulica 25. J
mn
Največja trgovina krojnega blaga
„Krojaška zadruga"
Gorica, Gosposka ulica št. 7
PriporoCa se v to stroko spadajoče kakovosti blaga za bližajočo se letno dobo, kakor: volne, por kal, satin, batist. zephir svile, svile za prati, Volile de Lanie, Tennis, Oksford. piquč luknjasti. Možka sukna po vsaki ceni v veliki izberi. Nadalje inta bogato zalogo preprog, pregrinjal, zaves, blaga za mobllje, platna, Cliiffona, ruskega platna, Kneippovega platna, hlačevine, volnenih odej, kovtrov, sraje, bombaževln, žepnih rut itd.
Gospode opozarjana izborno perilo, katero bo razprodaja 16% pod ceno, dokler je še zaloge.
Pod perilo spada sledeče: bele srajco z barvanimi oprsnikl, ovratniki, zapestnice, nogavice, srajco za hribolazce Itd.
Vse po najnižjih in stalnih cenah!
Na željo se razpošiljajo uzorci poStnine prosti.
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806.
Tvorniška zaloga usnja >0000000 Tvornica nad plato v (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galoše OOOOOOOOO
Sruiovlsek, Gorica
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 00000< Gorica, Raste! 3 >0000 00000< Komen >00000000
00000< Sežana >00000000
...	. m m.^1	fif flO <Ii (X) OCl A (ti AR Jft A rift ® $
®®©®®®®®®® ®®® Telefon St. 02 ® ® ® i