(MMoMEII GLAS Uto XLV - št. 31 - CENA 35 SLT Kranj, torek, 21. aprila 1992 Bomo konec oktobra vendarle volili Sporazum pičle dvotretjinske večine Sporazum so v petek zvečer podpisale stranke, ki imajo v parlamentu le pičlo dvotretjinsko večino, proti pa so Slovenska ljudska stranka, Slovenski krščanski demokrati in Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka, ki še naprej vztraja na referendumu o načinu volitev v državni zbor. Dvotretjinska večina, ustavno določena za sprejem volilne zakonodaje, je "kilava", kot je dejal član državnega predsedstva in vodja koordinacije političnih strank, sicer pa predsednik zelenih dr. Dušan Plut, saj ima le dva ali tri glasove plusa. Narodni demokrati so po pričakovanju proti, saj vztrajajo na referendumu o volilnem sistemu za volitve v državni zbor in so za to že zbrali podpise 84 poslancev, če pa to ne bo zadosten razlog, pa bodo zbrali podpise 40.000 državljanov, sporazuma pa tudi niso podpisali krščanski demokrati in Slovenska ljudska stranka. Torej stranke, ki zagovarjajo kombiniran večinski in sorazmerni (proporcionalni sistem), podoben nemškemu sistemu, ko se polovica poslancev izvoli po večinskem, polovica poslancev pa na strankarskih listah. V petek podpisani sporazum predvideva volitve konec oktobra. Slovenija bo razdeljena na osem, po številu prebivalcev približno enakih volilnih enot, v vsaki enoti pa bo 11 volilnih okrajev. Stranke bi se lahko v vsakem okraju potegovale za mandat s po enim kandidatom ali z listo kandidatov. Stranke bodo lahko izbirale prvo ali drugo možnost, pogoj za vstop v parlament pa naj bi bil 4,6 odstotka glasov v vsej državi. Ta medstrankarski dogovor je že krepko razburil slovensko politično srenjo. Tri stranke, ki niso podpisnice dogovora, pravijo, da je to čisti sorazmerni sistem brez elementov večinskega sistema. Drugi, zelo oster ugovor, pa je bil izrečen na petkovi seji ustavne komisije, ki je zadolžena, da do konca maja pripravi volilno zakonodajo in jo predloži skupščini. Na sicer nesklepčni petkovi seji ustavne komisije, ki jo je predsednik dr. France Bučar, ogorčen zaradi vzporednega dogovarjanja strank odpovedal, rekoč, da gre za "balkanske metode in neki vzporedni strankarski organ nad parlamentom", so Člani komisije večinsko pritrdili Bučarjevi oceni in zlili precej žolča na strankarske vodje, ki so po jutranji koordinaciji pri dr. Plutu le prišli na sejo ustavne komisije in povedali, kaj so se dogovorili. Spraševali so se, kakšno vlogo ima sploh ta koordinacija in kje ima ustavno podlago, in menili, da ustavna komisija, kjer bi se morale dogovarjati odločitve, ni zbor, ki posluša in sprejema referate nekega drugega neuradnega foruma. "Strankarskemu elitizmu" kaže pristriči peruti in tudi v volilnem sistemu onemogočiti, da bi bila strankarska smetana ponovno izvoljena v parlament. Volilni dogovor je za zdaj res samo na papirju, nasprotniki predlaganega modela volitev v državni zbor pa so povabljeni k sodelovanju. Model očitno za zdaj še ni popolnoma zaprt in dokončen. Na ustavni komisiji bodo pritiski h kompromisu in spremembam. Tudi zato, ker izpeljava referenduma ni tako enostavna stvar, niti s pravnega, niti vsebinskega vidika. Ali naj državljani odgovarjajo samo na eno vprašanje ali naj izbirajo med dvema inačicama volilnega sistema, ali so podpisi dobre tretjine poslancev že zadosten razlog za referendum ali mora o tem odločati skupščina, ali uporabiti novo ustavo ali stare poslovnike in zakone o referendumu so zanke, v katere se bomo, če bo referendum še naprej v igri, zapletali. Najboljši bi bil res večinski strankarski dogovor, ki je tudi v skregani Sloveniji mogoč. • J. Košnjek /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCinBANI FORMULfrtifRIH CA RANKA Olimpijski cilji: kolajne in finale Tekači in kolesarji "Po poteh spominov" Poraz Nakla doma Slovenija open bo priložnost tudi za domače igralce Zamrzovalne skrinje LTH od 15. do 30. aprila za takojšnje plačilo 15 % ceneje Spet navček za slovo porenja vas, 20. aprila - Farna cerkev župnije Trata - Gorenja vas j* prav na velikonočni ponedeljek spet dobila četrti zvon - Navček. •reden so ga dvignili in namestili v zvonik k dosedanjim trem zvonovom na obnovljen jarem, ga je danes dopoldne svečano blagoslovi ljubljanski pomožni škof Jože Kvas. j*° blagoslovitvi so zvon varno dvignili in ga namestili k dosedanjim lr*m v zvoniku - Foto: P. Kozjek V petek, 24. aprila, bo ob 20. uri v hotelu Creina tretja letošnja GLASOVA PREJA Voditelj Viktor Žakelj jo je tokrat naslovil NOB - OSVOBODILNA VOJNA IN (ALI) REVOLUCIJA Gosta bosta VINKO HAFNER - partizan in dr. BORIS MLAKAR Če želite, da vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite telefonu na številko: 211-860 ali 211-835. Župnijska cerkev Trata -Gorenja vas je pred prvo vojno, ko je bilo na Trati (onkraj, na desnem bregu Sore, tik ob Sori na desnem bregu pa je bila pred Trato Sestranska vas) celo županstvo, imela celo pet zvonov. Štiri "v turnu" in petega, ki je zvonil ob slovesu za umrlimi "v linah". Prva vojna je po cerkvah vzela precej zvonov in v Gorenji vasi (na Trati) je ostal le eden. Šele precej po prvi vojni so dobili potem še dva in vse do zdaj je tretji zvon, posvečen sv. Florjanu, zvonil tudi ob slovesu za umrlim. Dolgo so si v fari že želeli še vsaj četrti zvon. Za to, da so ga zdaj dobili in ga blagoslovili ter posvetili Roženvenski materi božji, so pripomogli farani z župnikom Alojzom Oražmom. Zvon, ki se bo poslej oglašal ob zadnji poti domačinov v župniji Trata - Gorenja vas, so po blagoslovitvi strokovno in varno dvignili v zvonik in ga namestili na jarem k preostalim trem zvonovom. Zvon ima napis: "Ko se poslavljaš, zapojem slovo. Marija pomagaj mi v sveto nebo." Krono zvona pa krasita lipovo listje in cvetje. Glas zvona je za en ton višji od tretjega zvona in je uglašen na slovenski način, kar pomeni, da je zato tudi nekaj težji, kot če bi bil uglašen na nemški način. Zvon tehta 429 kilogramov, vlili pa so ga v Livarni v Žalcu. • A. Žalar . tfOVO NOVO NOVo . w HALO ORLI V pokoj po novem Pokojnina - medgeneracijska pogodba Kranj, 16. aprila - Kdaj in kako se bomo upokojevali in kakšne pravice bomo uživali, potem ko smo več desetletij nalagali denar za svojo pokojnino? Tovrstno zanimanje je neizčrpno, saj je vsakdo med nami prej ali slej pred dejstvom, imenovanim upokojitev. Zato je javni pogovor Gorenjskega glasa na to temo očitno zadel žebljico na glavico. Gostje Marko Strovs, Vinko Šimnovec in Zdravko Gorjanc so bili deležni številnih vprašanj, občinstvo pa po njihovi zaslugi strokovno utemeljenih odgovorov. »Nova pokojninska zakonodaja je nastala iz več razlogov,« je pokojninski zakon utemeljil Marko Strovs, pomočnik ministrice za delo Republike Slovenije. »Samostojna Slovenija je namreč potrebovaia svoj zakon, poprej je namreč to področje skoraj v celoti urejala zvezna zakonodaja. Drugi razlog so bile napake in neusklajenosti stare zakonodaje, ki jih je bilo treba odpraviti, tretji pa vse večje nesorazmerje med številom zavarovancev in upokojencev. Naš pokojninski sistem je namreč zgrajen na tihi medgene-racijski pogodbi: še zaposleni zavarovanci plačujejo prispevke, iz njih pa se vsak mesec sproti izplačujejo pokojnine že upokojenim. Več o tem preberite na straneh 10 in 11. • D. Z. Zlebir Zakon o veterinarski dejavnosti Kmetje bodo sami izbirali veterinarja "Hišni živino/dravniki" bodo boljša rešitev od prakse, ko v hlev prihajajo različni veterinarji. Ljubljana, 17. aprila - Čeprav uradni viri navajajo, da sta bila v času od 1959. leta dalje, ko so povsem odpravili zasebno veterinarsko dejavnost le dva primera "črne prakse", pa ni nobena skrivnost, da so nekateri veterinarji že doslej dobro okusili prve "grenkobe in sladkobe" zasebne veterinarske dejavnosti. Kot kaže, bo zasebna veterinarska praksa v Sloveniji kmalu dovoljena; kdaj natančno se bo to zgodilo, pa je predvsem odvisno od parlamenta, ki je zdaj pred tem, da opravi prvo od treh razprav zakona o veterinarski dejavnosti. stili" ob kravi tudi trije, štirje veterinarji.© C. Zaplotnik 2) *&(2)C° dostava XA]Bou$iH mi Sadom V SI.i 7.80 AU fRIJETSO DR17.B0 VSAKDAN RAZEN NEDELJE od 9 - 21 h POKLIČITE HALO ORLI IN SE PREPRIČAJTE Zakon predvideva, da bo zasebna veterinarska dejavnost dovoljena na vseh področjih, razen na tistih, kjer gre za javne koristi oz. za varstvo življenja in zdravje ljudi. Po zakonu ne bo mogoče podeliti koncesije le za opravljanje specialističnih dejavnosti na področju higiene in epizootiologije. ampak bodo to dejavnost lahko opravljali samo javni veterinarski zavodi. Nekatere veterinarske dejavnosti javnega pomena bodo lahko na podlagi koncesij opravljali tudi zasebniki, sicer pa bo za zasebno veterinarsko prakso potrebno dovoljenje republiškega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V ministrstvu predvidevajo, da bo po razmejitvi med zasebno in državno (javno) veterinarsko dejavnostjo v zasebni praksi delalo okrog 60 odstotkov veterinarjev. Na večjih slovenskih kmetijah zasebno prakso pozdravljajo, saj izkušnje kažejo, da je "hišni živinozdravnik" boljša rešitev od prakse, ko so se, denimo, ob zapleteni telitvi "zvr- ■ KI O — lisi ligi o B 2 ° ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Lov na razbojnike Pisec teh vrstic pripada generaciji, ki se je oh koncu 60-ih in v začetku 70-ih navduševala nad zadnjo veliko generacijo od marksizma navdahnjenih revolucionarjev, generaciji, ki so ji bili pri srcu Che Guevara, Fidel Castro. Mao Ce Tung, Ho Ši Minh in drugi. V primerjavi z navedenimi je bil naš maršal pravi revizio-nist in burzuj, mi, simpatizerji, pa revolucionarji sobnega formata; Chejeve slike so bile za nas svete podobe, Maovi citati pa bre-vir. Ameriko in Zahod nasploh smo črtili; od njega smo jemali le tisto, kar je utrjevalo naš nonkonformistični imidž: kavbojke, spalne vreče Tanker..., predvsem pa ročk and roll in svobodo gibanja, ki nam jo je, resnici na ljubo, naklonil Maršal. Ameriška politika nam je bila odvratna, predsednika Johnson in Nixon pa navadna morilca. V slednjem nas je čas potrdil: J FK, jilm o umoru predsednika Kennedyja, ki ga prav zdaj vrtijo v naših dvoranah, je ameriški in svetovni javnosti na tipično njen način, v govorici filmske uspešnice, odvrtel resnico za nazaj: Kennedvja so dali ubiti njegov najožji sodelavec, podpredsednik Johnson, CIA in vo-jaško-industrijski kompleks. Predsednik je nameraval v svojem prihodnjem mandatu umakniti ameriške čete iz Vietnama, kjer so bife vojne razmere še obvladljive. Prej omenjena naveza bi bila tedaj ob posle (omenimo za primer "le" tistih 5500 helikopterjev, kolikor jih je bdo sestreljenih in kijih je pač moral nekdo izdelati, po naročilu vlade in na račun davkoplačevalcev). Johnson je torej, če ga primerjamo z njegovim predhodnikom ali z njegovimi revolucionarnimi nasprotniki, res pravi razbojnik. Filozof Georg Lu-kacs je enkrat v času njegovega predsednikovanja izjavil, da kljub "deformacijam" po svoje ceni Stalina in Sovjetsko zvezo: ker sta rešila svet pred Hitlerjem in pred amerikanizacijo -- trditev, kije še danes povsem sprejemljiva. Zdaj pa preskočimo 20 let in se vrnimo v naš čas. SZ, njenih generalnih sekretarjev in maršalov ni več, scena svetovne politike pa je spet vsa v znamenju amerikanizacije. Njeni scenariji včasih spominjajo na dobre stare westerne: predsednik Bush je strogi in pravični šerif, ki s svojim neizprosnim pomočnikom Bakerjem preganja preostale razbojnike, na letakih z oznako WANTED pa so najvišji dolarski zneski razpisani na glave Sadama Huseina, Moamerja al Gadafija in — od nedavnih ultimatov naprej — tudi na Slobodana Miloševiča. Žalostno, toda resnično: po zatonu velikih revolucionarjev je na prizorišču ostalo le še nekaj razbojnikov, povzpetnikov, ki so iz "nič" res postali "vse", svoje proletarce pa pahnili v bedo, kakršne prej niso poznali. Sled, ki je za Che Guevaro ostala v Andih, se imenuje Svetla steza (Sendero lumi-noso). To je navadna banda, ki ustrahuje in pobija ljudi, največ pa zasluži s takso, ki ji jo plačujejo trgovci s kokainom, da se lahko prosto gibljejo po težko dostopnih pobočjih Andov v Peruju. Chejev projekt svetovne revolucije se je tako izrodil v navadno cestno razbojništvo, ovito v duhovno sparino, ki spominja na nekdanje marksistične ideologije. Nič boljše se ne godi "Titovi Jugoslaviji": njegovi ponoreli generali ustrahujejo, kradejo in pobijajo civilno prebivalstvo. V Bosni prav zdaj zamujajo zadnjo priložnost za častni umik s prizorišča zgodovine: po 29. aprilu bodo WAN-TED, živi ali mrtvi. Sicer pa te besede niso hvalnica Ameriki. Tudi ta je še zmeraj krvava pod kožo. Ko se je ob srbskem divjanju v Bosni naposled le zganila in postavila Miloševiča pred ultimat, je ni vodilo sočutje. Slobo jo je pač razočaral, ker ni uspel ohraniti Jugoslavije na času primeren način. Ko pa se je začel znašati še nad muslimanskim prebivalstvom in tako dregnil v osir islamskega fundamentalizma, ki je po komunizmu največji sovražnik Amerike, je prestopil mejo šerifove potrpežljivosti; Amerika ne bo dovolila, da bi se fanatični mohamedanci razširili na evropska tla. Zdaj so na potezi Srbi; če premorejo še kaj od tistega "slobodarskega " duha, naj se čimprej odkrižajo Slobodana in generalov -- da bi rešili čast nacije. — Brez Turkov tudi hajduštvo nima več pravega smisla. Problematika zaposlenosti Tržič, 21. aprila - Na današnji seji bo tržiški izvršni svet obravnaval informacijo občinskega oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti o gibanju zaposlenosti oziroma brezposelnosti v občini Tržič. Razen tega se bo seznanil z delovanjem Radia Tržič, možnostmi uporabe stražnic v Medvodju in na Šiji ter sanacijo posledic marčevskega neurja. Sklepal bo tudi o podaljšanju pogodbe za izdelavo lokacijskih dokumentacij ter imenovanju predsednika in članov komisije za stanovanjsko gospodarstvo. • S. Saje KOOP Mojstrana ne gre v stečaj V uvodniku z naslovom Jesenice - od danes do jutri, objavljenem 14. aprila, smo zapisali, da so šle ali pa bodo šle v stečaj firme Izolirka, Iskra na Blejski Dobravi, Elim in tudi KOOP Mojstrana. Trditev, da gre KOOP Mojstrana v stečaj, smo gradili na že objavljenem članku v našem časopisu, v katerem smo zapisali, da se podjetje KOOP deli v dve podjetji, po katerem »zdravi« del podjetja prevzema Kovinar, ostali del s približno 70 zaposlenimi pa gre v stečaj. Namigovali smo celo na možnost kasnejše privatizacije, vendar na članek ni bilo tedaj nikakršnega javnega odmeva. Po uvodniku pa so se oglasili iz KOOPa v Mojstrani in zahtevali, da objavimo naslednje obvestilo: »Ni nobene osnove za trditev, da gre KOOP Mojstrana v stečaj. KOOP Mojstrana začenja s kooperacijskimi delu z italijanskimi partnerji in ostaja realna možnost za pridobivanja dela za vse zaposlene.« • D. S. Gorenjska turistična zveza se pobira • i • V i v Turistična društva naj bodo valilnice Gorenjska turistična zveza sodeluje z vsemi 48 turističnimi društvi na Gorenjskem Kranj, 20. aprila - Le nekaj mesecev je minilo od tedaj, ko so nekatere alarmantne novice o dogodkih na Gorenjski turistični zvezi vzbujale sum, da se tudi ta organizacija divje privatizira. Postopki so končani in pravočasna zunanja intervencija je sumljive poskuse preprečila. GTZ se postopoma vrača k nalogam, za katere je bila ustanovljena. Znano je, da je bila za materialno podporo poslovanja GTZ v preteklosti v tej organizaciji v precejšnji meri razvita prodaja koledarjev, raznih poslovnih daril in naročenega propagandnega materiala, ki je postopoma prerasla v skoraj samostojno organizacijo znano pod imenom Gorenjska biro. Ko so v naših krajih zapihale prve privatizacijske sapice, se je tudi ta dejavnost želela organizirati kot zasebno podjetje in se izločiti iz GTZ. Spor je nastal pri problemu, kolikšen del opreme in ustvarjenega kapitala lahko vodstvo in delavci biroja (vsi, ki so na tem delali, so želeli izločitev in pot zasebnega podjetja) prt tem dobijo. Zunanje intervencije - na pobudo Izvršnega sveta občine Kranj je položaj temeljito proučila tudi SDK - so omogočile, da je bil dosežen dogovor, po katerem so novi podjetniki lahko dobili le do tedaj vloženi lastni kapital in se s 1. januarjem (brez katerekoli opreme in drugega) odselili v Ljubljano. Na GTZ so se odločili, da bodo z dejavnostjo biroja nadaljevali. Po besedah glavnega sekretarja Franca Dolharja so sedanja prizadevanja usmerjena k osnovni dejavnosti GTZ po sprejetem programu na skupščini zveze sredi preteklega meseca. Kot prvi cilj so si zastavili Uprava inšpekcijskih služb ukrepa Crnograditelji na udaru Kranj, 20. aprila - Po številnih zahtevah, naj se na področju črnih gradenj napravi red - take zahteve so bile slišane tudi na zadnjih zasedanjih Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora občinske skupščine - smo v pogovoru z urbanističnim inšpektorjem ing. arch. Grišo Nagvjem ugotovili, da so prizadevanja za uresničitev te zahteve kar precejšnja. V akcijo rušitve oz. odstranitve objektov pa pretekli teden niso bili vključeni stanovanjski objekti. Probleme čmograditeljstva je mogoče reševati na dva načina: z legalizacijo črnih gradenj v urbanističnih delih planskih dokumentov in rušitvijo ter odstranjevanjem na črno postavljenih objektov. Zadnja zasedanja zborov občinske skupščine so pokazala, da se nestrpnost do teh pojavov povečuje, da pa tečeta oz. sta zahtevana oba načina razreševanja. Tako so zadnje sprejete Spremembe in dopolnitve Družbenega plana občine Kranj 1986 -90 pomenile tudi spremembo namembnosti vrste zemljišč (v stavbna zemljišča), ki bodo omogočile legalizacijo vrste črnih gradenj ter smotrno in organizirano dopolnilno gradnjo za boljšo uporabo tako spremenjene namembnosti, kot primer druge "metode" pa je ponedeljkova akcija odstranjevanja črnih gradenj. Pri tem so odstranili nelegalno postavljeni kiosk za prodajo sadja in zelenjave Hamzaja Jetisha na Kokrici (postavljen ob cesto brez možnosti za ustavljanje vozil in v varovalnem pasu plinovoda) ter neuspešno (zaradi znane nasilnosti lastnika so se gradbeni delavci uprli) poskušali odstraniti vrtno lopo na zemljišču blizu asfaltne baze v Naklem. Pri tem je inšpektor Nagy opozoril na vsesplošni problem "ut za orodja", ki se pojavljajo na območjih, kjer so vrtičkarji, in ponovil predlog, da bi bilo z organiziranim pristopom mogoče ta problem, tudi na za okolje sprejemljiv način (s skupnim objektom ali vsaj z enotnimi objekti), rešiti. • Š. Ž. Od ponedeljka dražje cestnine Ministrtvo za promet je sporočilo, da so se cestnine na slovenskih avtocestah od 20. aprila podražile v povprečju za 31 odstotkov. Za osebno vozilo bo potrebno na gorenjski avtoceti plačati 50 tolarjev (doslej 45 tolarjev), na avtocesti Ljubljana - Razdrto pa 110 tolarjev. Po odloku slovenske vlade se cestnina prilagaja menjalniškemu tečaju dolarja in predvideni mesečni rasti višine cestnine, ki naj bi rasla za 0,1 centa na kilometer avtoceste za osebni avto. # Š. Ž. Socialdemokratska stranka Slovenije Tržič Večer o solidarnosti in pomoči V petek, 24. aprila, ob 19. uri v "posebni sobi" restavracije Polžek v Tržiču prireja občinski odbor SDSS Tržič Večer socialdemokra-tinj, katerega tema bo solidarnost med člani in pomoč ljudem v stiski in ostarelim. Na večer vabijo člane in članice, nečlanice in simpatizerke z obljubo, da se bodo dobro počutili. Ml VAM - VI NAM 7- 960 8- 463 5-366 3-163 podporo turističnim društvom in konkretna dejavnost je že vidna na Gorenjskem sejmu, kjer se predstavlja občinska turistična zveza in posamezna društva. Stike so vzpostavili z vsemi 48 turističnimi društvi na Gorenjskem, pri čemer ugotavljajo velik primanjkljaj pri propagandnih materialih, zato bodo organizirano izdajanje leteti še posebej spodbujali. Številne spremembe, ki postopoma s spreminjanjem družbenega sistema prihajajo tudi na področje turizma, zahtevajo številna pojasnila, navodila in konkretne napotke ter nasvete, pri čemer so precejšnji nesporazumi v odnosih med Turistično zvezo Slovenije in Ministrstvom za turizem kaj slaba usluga skupni dejavnosti. Dve do štiriletni premor v resnem delu z društvi ima svoje posledice, novi čas pa prinaša v dejavnost (tudi v organizaciji posameznih društev) podjetništvo, ki se mu tudi GTZ ne bo mogla izogniti. Graditev novih odnosov terja znanje in nove ljudi, pri čemer po zamislih GTZ morajo turisti' čna društva postati valilnice novega turističnega razvoja. Društva, ki tega ne bodo dojela, bo zasebna iniciativa in spontano podjetništvo (s sicer večjimi težavami) povozilo. Posebno pozornost in poudarek ima v programu GTZ turizem odprtih vrat, saj ima Gorenjska s številnimi izletniškimi, pohodniški-mi in planinskimi potmi velike možnosti. Množične prireditve (n.pr. tekmovanja za najlepše urejeni kraj), ki naj v-turistično dejavnost pritegnejo kar največ ljudi, s tem pa v množičnosti na eni strani in učinkovitejšemu podjetništvu na drugi, izoblikujejo nov turistični pristop, od katerega si, po mnenju GTZ, lahko največ obetamo. • Š. Ž. Pred srečanjem mladih raziskovalcev Gorerijske Blizu 80 ponujenih nalog Kranj, 20. aprila - V soboto bo v kranjski gimnaziji prvo gorenjsko srečanje mladih raziskovalcev. Pokrovitelj prireditve je Gorenjski glas, o pripravah nanjo pa smo se pogovarjali s profesorjem Francijem Rozmanom. »Sprva smo nameravali srečanje omejiti na dijake kranjskih srednjih šol, podobno kot lani, prireditev naj bi z leti prerasla v gorenjsko. Ker pa so svoje sodelovanje kot gostje obljubili tudi škofjeloški in jeseniški srednješolci, smo značaj srečanja razširili in ponudili sodelovanje vsem gorenjskim srednjim šolam,« je povedal Franci Rozman. Na prvem srečanju mladih raziskovalcev Go-I renjske pričakujejo blizu 80 "i W raziskovalnih nalog, pri ka- I ■ terih je sodelovalo več kot sto dijakov. Naloge so poslali iz Iskrinega in mlekarskega šolskega centra, iz ekonomske šole in gimnazije Kranj, iz škofjeloške gimnazije in iz jeseniškega šolskega centra. »Raziskovalci bodo naloge zagovarjali pred komisijami, najzanimivejše bodo nagrajene in razstavljene v spodnji dvorani gimnazije, na ogled tudi zunanjim obiskovalcem. Ob srečanju bomo izdali zbornik z naslovi in kratko vsebino vseh nalog,« je dejal Franci Rozman. • H. J., foto: P. Kozjek Višje stanarine Maja in junija akontacija, julija pa poračun Radovljica, 17. aprila - Izvršni svet je na zadnji seji soglašal s pred' logom Alpdoma in uprave za gospodarstvo, da se s 1. aprilom stanovanjske najemnine v občini povečajo za nekaj manj kot 40 odstotkov. V naslednjih dveh mesecih naj bi najemnine vsakič akontati-vno povečali za osem odstotkov, poračunali pa bi jih julija. Ker imajo v AIpdomu precejšnje stroške s pošiljanjem položnic vsak mesec, predlagajo, da bi jih pošiljali za tri mesece vnaprej. V občini zagotavljajo za stanovalce s V radovljiški občini bo po novem treba odšteti za kvadratni meter stanovanja 48,36 tolarja najemnine, medtem ko po podatkih Alpdoma v škofjeloški že od I. marca dalje plačujejo p° 59,02 tolarja in v kranjski po 31,58 tolarja, v jeseniški pa od aprila dalje po 29,52 tolarja za kvadratni meter. Najbolj so stanarine "poskočile" v Ljubljani - januarja za 61 odstotkov, februarja za 22 in marca za 35 odstotkov. Za stanovalce s podpovprečnim' dohodki zagotavljajo v radovljiški občini subvencije, ki znašajo do 80 odstotkov stanovanjske najemnine. • C. Z. Druga svetovna vojna med Julijci in Karavankami Radovljica, 20. aprila - Predstavniki radovljiških političnih strank bodo ob prazniku 27. aprila izmenjali stališča o drugi svetovni vojni na pogovoru, ki bo v četrtek ob 19. uri v hotelu Gol' na Bledu. Pogovor bo vodil Jože Dežman, ki bo v začetku predstavi' tudi rezultate raziskave. • C. Z. GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ LrednlSka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik: Marko Valjavt . ji. Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik. Danica Zavrl'Zleni>-Andrej Zalar, Štefan Žargi / Oblikovanje: Igor Pokom / Tehnično urejanje: Ivo Sekne, Mirjana Drakslcr, Nada Prevc / Lektoriranje: Marjeta Vozlič; Fotografija: Gorazd Sinik / Tisk: Podjetje DF.LO - TČR, Tis* časopisov in revij, Ljubljana / Uredništvo: Moše Pijadeja 1, telefon: 211-860, 211-835, telefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivvcisova 16, telefon: 218-163. telefax: (064) 215-366 / Mali ogl»s'- telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7. -17.00, / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda 35 SLT. Naročnina: trimesečni obračun " naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov, (mnenje RMI 23/27-92). _ ____ 1 Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Javna glasila, sindikati, funkcionarji in zaupnice na jutrišnji in četrtkovi seji slovenske skupščine Država bo funkcionarjem gledala pod prste ^dsednik skupščine dr. France Bučar je za jutri sklical tudi skupno sejo zborov, na kateri bodo glasovali o konstruktivni nezaupnici vladi in obravnavali odgovornost zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla. STRANKARSKE NOVICE bo viub'Jana, 21. aprila - Danes skupščinska komisija za infor-lranje ponovno obravnavala j*iutek zakona o javnih glasilih, Je na dnevnem redu tokratne ieJL ZD°rov skupščine. Pred tem Komisija za informiranje osnu- tek lako ze enkrat obravnavala, prav 7*° Pa tudi skupščinska zakono-jnopravna komisija. Glavne nu'Pi°m^e so b''e naslednje: v os-tku niso zadovoljivo rešena .pašanja delitve frekvenc, pro-j'en>atika delitve RTV naročnine Racionalni RTV program. Mi-j. "Stvo za promet in zveze naj • ^Prej pripravi predlog za izda-'akona o telekomunikacijah z "utkom zakona s posebnim Poudarkom na delitvi frekvenc. . uPščina naj oba zakona, o jav-0!h glasilih in delitvah frekvenc, zravnava sočasno. Glavni ugo-r.zakonodajnopravne komisije ^a Je bil. da osnutek zakona ne [JPošteva v zadostni meri 39. čle-,ja,Ustave. ki zagotavlja svobodo \li m drugih oblik javnega ob-lofua-nJa in izražanja. Vrsta do-rj " je omejevalnih, mnoge stva-f, Pa so prepodrobno obdelane. ako naj se iz zakona črta celot- Ppglavje, ki terja obvezno evi- eitiranje glasila, vsebinsko zas-°v°. soglasje pri imenovanju 0|8°vornega urednika, obvezno '■kovanje časopisnega oziroma |er°8ramskega sveta itd. Osnutek f ludi preoster glede cenzure in-°rrnacij. Po ustavi se smejo člo- vekove pravice in svoboščine razveljaviti ali omejiti le za čas trajanja vojnega ali izrednega stanja, vendar v obsegu, ki ga tako stanje zahteva. Osnutek zakona o reprezentativnosti sindikatov je naslednji pomembni akt, ki vstopa v skupščinsko proceduro. V skupščinskih telesih in sindikatih je bilo na njegov račun izrečenih več pripomb. Na primer: ali je sedaj smiselno tak zakon sploh sprejemati, če med sindikati o njem ni soglasja; ali ni tak zakon hud poseg v svobodo sindikalnega organiziranja, ko naj bi oblast in delodajalci presojali, kateri sindikat je reprezentativen. Proučijo naj se tuje rešitve, država naj vodi le evidenco sindikatov, v primeru spora pa naj sodišče odloča, ali je Interpelacija in nezaupnica Predsednik skupščine dr. France Bučar je za jutri sklical tudi skupno sejo vseh zborov. Poslanci bodo obravnavali interpelacijo skupine poslancev o delu in odgovornosti zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, prav tako pa bo skupščina glasovala o konstruktivni nezaupnici vladi in novem mandatarskem kandidatu dr. Janezu Drnovšku, če ta od kandidature na drevišnji seji sveta Libe-ralnodemokratske stranke ne bo odstopil. 0renjski poslanci bodo ustanovili poslanski klub Gorenjska se v parlamentu premalo sliši Junice, 20. aprila - Na pobudo dr. Božidarja Brudarja so se končno le q *ali gorenjski poslanci in ugotovili, da so se prepozno srečali, kajti ^0renjska gospodarsko nezadržno tone, v republiškem parlamentu pa ^ 0 njenih problemih premalo sliši. Poslanci nastopajo preveč stranic Jt^0' ko' Posame'n'ki- Gorenjska ima veliko problemov: od industri-do cestne infrastrukture. L Predsed nik skupščine občine ^enice dr. Božidar Brudar je 'nuli četrtek sklical skupni se-,i nek gorenjskih poslancev v v"0r.ih skupščine Republike Slo-0i^!Je, predsednike gorenjskih d !n in izvršnih svetov. Od ,lJset vabljenih poslancev se je 1 sPloh prvemu skupnemu se-oj^V gorenjskih poslancev žal Pr'jpa'a 'e tretjina, medtem ko so obj- vs' predsedniki gorenjskih c'n. Po 8i h živahni razpravi o predlo-aktivnosti, ki naj bi se jih lo-j'/1 na Gorenjskem, in ki bi bile d« une 2a vs0 re8'j0' so sklenili, sk'h ustanov'l' k'ub gorenj-Qln Poslancev. Strokovne službe pr°renJske naj bi o problemih hI Pravile strokovna gradiva, ki Po i Poravnavali vsi gorenjski s|anci in bolj koordinirano in l^ptno nastopali v skupščini. vevS.tv? je, da med regije z naj-t'01', razvojnimi problemi, ki SpAa2eJ° skozi zmanjševanje go-'Ud moči, vedno bolj sodi sPol GorenJska' v Sloveniji go-t1UjPar,sko pešajo industrijsko se i izvita območja, krepi pa p0| Jub'jana. Na Gorenjskem se 0 °'aJ dolgoročno poslabšuje. g0"'enJska je bila še leta 1986 v je j| barskem vzponu, potem pa %j° s,rrno navzdol, saj je indu-meJa 2ašla v vedno hujše problemi S' ^°zidar Brudar se je zav-Pri 2LUsklajen nastop Gorenjske ^n'°h avnav' demografsko ogro-•urj • or,rn°čij, cestni infrastruk-skih'n pr' razreševanju gospodar-r;uj vP_ra.šanj. Vladimir Cerne, je n J'ški predsednik skupščine, nu:POudaril, da mora Gorenjska skUn? nastopati enotno in v rese m uveUavIJal' svoje inte-aj' SaJ Gorenjska razvojno ne-r2no tr,nP Peter Havdina, pre) tone. ne i!nik škofjeloške skupšči-s;lrnJ-? deJal. da se je treba tudi v VqrjJ? °Winah poenotiti, se dogo-tt[qa 1 ln 'zdelati razvojno vizijo. ske fm ko je predsednik kranj-dru skuPščtne Vitomir Gros med bq *'m opozoril na to, da bo tre-rdzmišljati o predlagani deli- Na pobudo dr. Božidarja Brudarja, predsednika skupščine Jesenice, so se sestali gorenjski poslanci. Foto: Kozjek tvi sedanjih občin na več občin, saj, denimo, samo delitev mesta Kranja na dva dela pomeni pravo katastrofo. Peter Smuk, predsednik tržiške skupščine, pa je v razpravi o nezadržni rasti brezposelnosti poudaril, da prihaja do nesprejemljivih razlik zaradi premalo dorečenega statusa o brezposelnih. Primer: v Tržiču je 1.150 brezposelnih, od tega jih po pogodbi dela 550 v BPT, ki je v stečaju, od ostalih 600 jih je še polovica, ki se nekako preživlja. In tako prihaja do tega, da delavec v Peku prejema slabši dohodek kot delavec iz BPT, ki ga financira država. Poslanec Peter Stare iz Kranja je menil, da so gorenjski poslanci v skupščini premalo prodorni in morda preveč strankarsko razdeljeni; tudi Tone Kramarič iz Tržiča. Marija Lončar iz Kranja. Stane Eržen iz Mojstrane. Matjaž Peskar z Jesenic in dr. Avgust Mencinger iz Radovljice so se zavzeli za poslanski klub, saj so dveletne parlamentarne i/kušnje pokazale, da s posamičnimi predlogi ne morejo uspeti, prav tako pa bi morali prihajati v slovenski parlament »oboroženi« s podatki in argumenti. • D. Sedej Novi šoli v Ljubljani in Mariboru Skupščina ho tokrat obravnavala predlog za izdajo zakona z osnutkom zakona o ustanovitvi Visoke kmetijske šole v Mariboru in Visoke šole za socialne delavce v Ljubljani V Mariboru, kjer je sedaj Višja agronomska šola, prehajata v visokošolski študij sadjarska in vinogradniška smer in s tem program Biotehniške fakultete v Ljubljani ne bo prizadet. Ljubljanska Univerza pristaja na ustanovitev nove visoke šole v Mariboru le, če bo program mednarodno primerljiv, če bo potreba po diplomantih te šole in če je program šole materialno in kadrovsko izvedljiv. V skupščinsko proceduro pa gre tudi predlog za ustanovitev Visoke šole za socialne delavce v Ljubljani. Višja šola ne zadostuje več, slišati pa je bilo tudi predlog, naj se nova šola imenuje Visoka šola za socialno delo. sindikat reprezentativen ali ne. Sindikalni zakon bi morali sprejeti sočasno z zakonom o soupravljanju. Novost v naši zakonodaji je predlog za izdajo zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo z osnutkom zakona. Smisel predlaganega zakona je razmejitev opravljanje javne funkcije in pridobitne dejavnosti ter vzpostavitev javnega nadzora nad premoženjem javnega funkcionarja. S tem bi bili odstranjeni dvomi, da nosilci javnih funkcij izkoriščajo svoj položaj. Sprejem tega zakona je potreben še pred volitvami, da bodo kandidati vedeli za omejitve pri zasebni pridobitni dejavnosti. Status javnih funkcionarjev po prenehanju funkcije pa bi bilo treba urediti v zakonu o po- slancih. Dosedanja razprava se nagiba tudi k predlogu, da bi vsakemu javnemu funkcionarju pred prevzemom funkcije popisali premoženje, prav tako po tudi po prenehanju opravljanja te funkcije. Seveda pa vseh dejavnosti ne bi smeli zmetati v en koš, saj je razlika med dejavnostjo kmeta ali malega obrtnika in na primer lastnika večjega podjetja. Skupščinski zbori imajo jutri in v četrtek na dnevnem redu še nekatere zaostale zadeve: razpravo o zakonu o naravni in kulturni dediščini, zunanjepolitično problematiko, osnutek zakona o igrah na srečo, osnutek zakona o gozdovih, zakon o uporabi grba, zastave in himne Slovenije, obravnava položaja delavcev v Sloveniji. • J. Košnjek Gorenjski poslanci o konstruktivni nezaupnici Padec Peterleta ■ da ali ne? Vprašali smo nekaj gorenjskih poslancev, kaj mislijo o konstruktivni nezaupnici, o tretjih volitvah novega vladnega mandatarja in o volitvah. Tone Kramarič iz Tržiča, poslanec v zboru občin: »Po mojem mnenju bi bilo najbolj normalno, da bi se tedaj, ko je razpadla koalicija Demos, Peterle častno umaknil. Eno obdobje je minilo, prihaja obdobje ekonomske rasti države, ko se mora po mednarodnem priznanju Slovenija vključiti v vse mednarodne institucije kot enakovredna članica in ne le kot opazovalka. Kandidatura dr. Drnovška je morda zadnji poskus in morebiti bi bilo bolje, da ta poskus uspe, saj bi no vi mandatar lažje oblikoval manjšo vlado od sedanje. O volitvah pa se govori že pol leta in čimprej bi se morali dogovoriti za soglasje o zakonu o volitvah in volitve razpisati.« Stane Eržen iz Mojstrane, poslanec v zboru združenega dela: »Če govorim kot član socialdemokratske stranke, pogovori o podpori novemu kandidatu za mandatarja še potekajo. Zavzemam pa se za čim-prejšen dogovor strank o volitvah, kajti po mojem mnenju nobena predhodna menjava v vladi ne bi prinesla bistvene izboljšave. Obljube novih mandatarjev, da bi bili uspešnejši, so dvomljive. Edini izhod je soglasje med strankami o volitvah in razpis volitev.« Vitomir Gros iz Kranja, poslanec v zboru občin: »O katerem novem mandatarju pii govorite? Prvem, petem ali desetem? Saj sem že vse povedal: pojavljajo se razni čudni mandatarji, brezposelni in policijski ministri, ki pa nas v Liberalni stranki ne zanimajo in si s tem sploh ne belimo glave. Kdorkoli bi morebiti prišel, ima tak parlament, skozi katerega tako ali tako ne bo mogel ničesar uveljaviti. Glede volitev pa smo liberalci kot edina stranka dali pismen predlog: smo za korigiran proporcionalni sistem.« ^^^^ Matjaž Pe-Jgk skar z Jese- Bk nic, poslanec ^^T^^^^m \ zboru ob-*m čin: »Glede ^ ' na to, da pri- W\ H hajam iz Li- beralno demokratske stranke, ki predlaga naslednjega mandatarja, dr. Janeza Drnovška, dajem podporo novemu kandidatu za mandatarja. Ne le zato, ket prihaja iz naše stranke, ampak zato, ker je vlada tako nesposobna, da niti skupaj ne more sesti, kaj šele, da bi se kaj dogovorila in v parlamentu uveljavila najbolj pomembne zadeve. Vse je povezano s prepiri in razdori med strankami in skupščinsko blokado. Mislim, da bi nova vlada do volitev lahko marsikaj napravila.« Peter Stare iz Kranja, poslanec v zboru združenega dela: »Preprosto: ne razumem! Ne razumem predsednika Peterleta, da toliko časa vztraja. Vsak drug bi pri vseh teh nezaupnicah in kritikah odstopil in pustil ljudem, ki znajo bolje delati, predvsem koordinirati delo v vladi. Lahko, daje Peterle drugače v redu, ampak kot predsednik vlade je slab. Lahko, da se gredo neko »višjo« strankarsko politiko, ampak v tem času bi nujno morali upoštevati interese Slovenije. Pod krinko ne vem česa se nekaj gredo, kar je do kraja neodgovorno. Človek tega enostavno ne razume več...«# D. Sedej Liberalnodemokratska stranka Mile Šetinc predsednik sveta Ljubljana, 17. aprila - Za predsednika sveta Liberalnodemokratske stranke je bil izvoljen Mile Šetinc, ki je dobil 28 glasov, drugi kandidat dr. Ivan Kristan pa 17 glasov. Za podpredsednico sveta pa je bila izvoljena Milica Antič - Gaber. Na seji sveta so tudi ugotovili, da večinska podpora dr. Janezu Drnovšku še ni zagotovljena, vendar se ta večina približuje. Kljub izvolitvi dr. Drnovška za mandatarja bo stranka še naprej vztrajala pri čimprejšnjih volitvah. • J. Slovenska ljudska stranka Zaščita lastnine upravičencev Ljubljana, 17. aprila - Odbor razlaščencev pri Slovenski ljudski stranki ugotavlja, da se vse pogosteje krši zakon o denacionalizaciji. V izjavi, ki jo je za odbor razlaščencev podpisal Franci Feltrin, ugotavljajo najpogostejše kršitve pri trgovskih, poslovnih in stanovanjskih prostorih. Dosedanji zavezanci ali najemniki dajejo mimo upravnih organov v najem te prostore tretji osebi, investicije, ponavadi samo pleskanje, se prikazujejo kot velika investicijska dela, kar naj bi kot končni zavezanec plačala država. Odbor terja od vlade zagotovitev spoštovanja zakona, kršitelje pa naj se kaznuje. Vlada je to dolžna narediti že po ustavi, ki ščiti premoženje slehernega državljana. • J. K. Ob zahtevi za ukinitev Slovenske nacionalne stranke Potrkajmo na vest Jesenice, 17. aprila - Vprašajmo se, iz kakšnega testa so naše vlade. Tako občinske kot državne odkrito dopuščajo delovanje protislovenskih strank, raznih gibanj za Jugoslavijo in podobnih, piše Bojan Ličof z Jesenic. V okvirnem programu Slovenske nacionalne stranke lahko točno preberemo, kakšno je njeno osnovno načelo. Zavzema se za dobrobit slovenskega naroda. Kakšna je to politika, ki dopušča tuje nacionalne stranke, svojo Slovensko nacionalno stranko pa hoče prepovedati. Slovenska nacionalna stranka ne ogroža nikogar, pač pa drugi ogrožajo njo. Kaj ni naša država država svobodno mislečih Slovencev? Mar bomo dopustili, da program rdeče jugoslovanizacije teče naprej? Slovenci! Poglejte globoko v svojo vest. V vseh zahodnih državah, ki bi se jim Slovenci tako radi pridružili, so dobro organizirane nacionalne stranke. Tudi precej močne so, saj so vsi ponosni na svoj narod, na nacijo, kateri pripadajo. Tujce odkrito zavračajo, Slovenci pa smo "humani". Za vso škodo, ki so nam jo povzročili in nam jo povzročajo, povrhu še plačujemo. Rotim Slovence, potrkajte na svojo vest. Nihč'e ne daje drugemu, če še zase nima. Poskrbimo najprej za dobrobit svojega naroda, poziva Bojan Ličof. • J. K. Demokratska in Liberalnodemokratska stranka Radovljica Kakšna pravila ima slovenska vojska Radovljica, 14. aprila - Stranki pišeta, da sta bili presenečeni, ko sta prebrali izjavo predstavnika slovenskega obrambnega ministrstva, da so se obnovitvena dela v vojašnici Bohinjska Bela začela na osnovi zveznega predpisa, ki še vedno velja in da so bila dela priglašena. Stranki se sprašujeta, ali se slovenska vojska namerava ravnati po navadah bivše jugoslovanske vojske v primerih, ko ji to ustreza. Kako je mogoče, daje predstavnik ministrstva 6. aprila izjavil, da se dela izvajajo po vseh predpisih, upravni postopek za pridobitev potrebnih dovoljenj po naši veljavni zakonodaji pa sploh še ni bil sprožen. Bojimo se, da bo ministrstvo za obrambo s tako samovoljo ravnalo tudi pri dogovorih o ostalih vojaških objektih v občini Radovljica. Stranki predlagata izvršnemu svetu in radovljiški skupščini, da zahtevata trdna jamstva, da se bo vojska odrekla objektom na Bledu, vključno s streliščem vojašnice na Bohinjski Beli, da bo opustila vojašnico v Radovljici in da bodo vojaški objekti na Pokljuki izkoriščeni skladno z načrti Triglavskega narodnega parka in za razvoj ustrezne turistične ponudbe. Predvsem pa pričakujemo, da bo obrambno ministrstvo spoštovalo postopke, ki veljajo v Republiki Sloveniji in pri dogovarjanju o usodi vojaških objektov prisluhnilo željam lokalnih skupnosti, pravi sporočilo, ki sta ga podpisala dr. Andrej Tratnjek (Demokratska stranka) in Jože Dezman (Liberalno-demokratska stranka). • J. K. Ciril Zlobec na obletnici OF Škofja Loka - V počastitev 51. obletnice ustanovitve OF prirejata SDP in LDS Škofja Loka srečanje občanov, in sicer v četrtek, 23. aprila, ob 19. uri v hotelu Transturist. Slavnostni govornik bo član slovenskega predsedstva Ciril Zlobec. • H. J. Zmago Jelinčič je šel predaleč Jesenice, 20. aprila - Družbenopolitični zbor skupščine občine Jesenice je sprejel pobudo delegata Antona Mikliča. s katero obsoja vse šovinistične izpade slovenske nacionalne stranke in njenega predsednika Zmaga Jelinčiča, saj izpadi temeljijo na nacionalnih, verskih in drugih nestrpnostih. Družbenopolitični zbor se od le stranke ograjuje, saj način delovanja te stranke presega vse normalne okvire. Zato je družbenopolitični zbor predlagal zboru združenega dela in zboru krajevne skupnosti, da na naslednji seji v /vezi s tem vsi trije zbori sprejmejo skupno izjavo.• D. S. Vojaške objekte tudi za "srednješolsko šolo v naravi" Ljubljana, 20. aprila - Na prošnjo Ministrstva za šolstvo in šport je v petek slovenska vlada dodelila brezplačno nekatere nekdanje vojaške objekte za izvedbo projekta srednješolskih taborjenj. Kot je znano, naj bi se z novim šolskim letom tudi v srednjih šolah organizirala taborjenja, na katerih naj bi si dijaki pridobili nekaj osnov iz življenja in gibanja v naravi, zaščite in reševanja, kakor tudi praktičnih izkušenj o načinih preživetja v različnih razmerah. Za upravljanje s temi objekti (poleg njih so pridobili tudi vso infastrukturo - zemljišča, igrišča in spremljajoče objekte) bo ustanovljen Center srednješolskih taborov, če pa ne bodo zasedeni, pa bo v njih mogoča tudi osnovnošolska šola v naravi. Na Gorenjskem sta bila dodeljena v brezplačno uporabo dva objekta: stražnici Javorniški Rovt in Planina pod Golico. • S. 2. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Za in proti Zakaj se sploh toliko in vsake toliko časa pogovarjamo in polemiziramo na primer o merlih za dodeljevanje denarja krajevnim skupnostim za različne dejavnosti oziroma akcije. Komu so pravzaprav namenjena takšna in drugačna merila, če vemo, da je denarja premalo oziroma, če že ves čas ugotavljamo, da hi krajevnim skupnostim morali odmeriti večji kos. Ti dve vprašanji sta bili v načelu že večkrat zastavljeni tudi v skupščinskih klopeh zborov krajevnih skupnosti. Kljub pravilni ugotovitvi, da je denarja premalo, je pred odgovorom na obe vprašanji treba najprej priznati, da je še kako prav, da neka merila so. V razmerah, ko je denarja za vse (potrebe in želje) premalo, še celo toliko bolj. Medtem ko je odgovor na vprašanje, zakaj se sploh toliko pogovarjamo o merlih, morda lažji, saj gre prav za to, daje potreb več kot pa je denarja, pa se velja malo bolj zamisliti nad drugim vprašanjem in sicer, komu so pravzaprav namenjena merila. Poznam krajevne skupnosti, ki so prav na podlagi uveljavljenih meril za dodeljevanje denarja že uspele uresničiti pre-nekatero akcijo in z njo rešiti bolj ali manj pereč problem oziroma probleme. Zaradi primerne organiziranosti, skrbno načrtovane akcije in predvsem pripravljenosti ljudi, so pri ocenjevanju pustile za sabo krajevne skupnosti, ki so na podoben način želele razrešiti morda celo večje probleme, vendar je bil zalogaj pač prevelik. Zdaj pa se dogaja, da krajevne skupnosti s precej manj problematičnimi potrebami oziroma problemi spet nastopajo v vrsti za dodelitev denarja. In prav tu se začenja zahtevnost odgovora na drugo vprašanje. • A. Žalar Ureditev TV pretvornika - Radovna, aprila - Prebivalci Radovne imajo stalne težave s pretvornikom in ne morejo redno spremljati prvega in drugega programa TV Slovenija. Na delegatsko vprašanje Mira Eržena iz Mojstrane, kaj bo z ureditvijo pretvornika, je jeseniški izvršni svet odgovoril, da so že posredovali predlog za razrešitev problematike ureditve pretvornika za prvi in drugi program v Radovni. Izvršni svet je seznanil RTV Slovenija - oddajniki in zveze, da je v Zgornji Radovni po zadnjem popisu 65 stanovanj, 26 gospodinjstev in 11 kmečkih gospodarstev, kar je znatno več kot pred desetimi leti. • D. S. S prostorom naj upravlja Obranca - Jesenice - Zveza svobodnih sindikatov Jesenice, pripravljalni odbor za prvomajsko proslavo na Poljanah, je predlagal izvršnemu svetu skupščine občine Jesenice, naj se pravica za upravljanje s prireditvenim prostorom na Poljanah prenese na Športno društvo Obranca z Blejske Dobrave. Zemljišče na prireditvenem prostoru je last občine Jesenice. Zaradi tradicije, ki jo ima v zgodovini ta prireditveni prostor, so ga vzdrževali večinoma s prostovoljnim delom. V zadnjih desetih letih pa je bilo vzdrževanje zaradi pomanjkanja denarja vse težje, zato že prihaja do propadanja objektov in zgrajene infrastrukture. V zadnjih štirih letih pa nekateri prostor tudi namerno uničujejo in kradejo opremo. Da bi preprečili nadaljnje propadanje prireditvenega prostora in poskušali ponovno spodbuditi krajane k gospodarjenju s prostorom in objekti, je nujno, da se ustvari pravna podlaga za prenos upravljalskih pravic na Športno društvo Obranca, ki je od ustanovitve dalje zelo aktivno sodelovalo. V tem društvu, ki ga sestavljajo večinoma krajani Kočne, je edina možnost in priložnost, da se objekti prireditvenega prostora ohranijo. • D. S. Ustanovitev področne enote - Kranj - V Sloveniji že nekaj časa deluje Društvo turističnih vodnikov Slovenije. V četrtek, 23. aprila, ob 16. uri pa bo v kranjski skupščinski dvorani številka 16 ustanovni občni zbor področne enote Društva turističnih vodnikov Slovenije. Enota bo delovala pri Gorenjski turistični zvezi. Na ustanovnem zboru bodo ob pobudah izvršnega sveta Kranj (področje turizma) sprejeli program enote in turističnih vodnikov ter izvolili predsednika in tajnika enote. • (až) Gasilci pred kongresom - Kranj - Na 12. kongres slovenskih gasilcev, ki bo prihodnje leto, se že pripravljajo tudi gorenjska gasilska društva. Pripravila bodo različna tekmovanja, srečanja in tudi veselice. Sicer pa bodo na kongresu prihodnje leto uveljavili tudi nekatere spremembe na področju izobraževanja, nedvomno pa tudi potrdili dolgoletno trdnost delovanja in organiziranja, ki se danes kaže'v opremi, usposobljenosti, pevskih zborih, gasilskih godbah in številnih drugih dejavnostih, predvsem pa v preventivni dejavnosti preprečevanja požarov in nenazadnje reševanja, kadar zagori.* (ip) Denar sklada stavbnih zemljišč naj ostane KS V Železnikih letos prednost kanalizaciji Svet krajevne skupnosti je sprejel poročilo o uresničevanju krajevnega samoprispevka, ki so ga v krajevni skupnosti zbirali do konca marca letos. Vsako drugo soboto med 9.20 in 9.50 uro bo na Radiu Kranj gost po izbiri radijskih poslušalcev ter Bralcev Goreniskega glasa Najpopularnejšo Gorenjko oziroma najbolj priljubljenega Gorenjca pomagate izbrati tako, da na kupon vpišete svoj predlog ter ga na dopisnici pošljete na RADIO KRANJ. Izmed prispelih predlogov bo v vsaki oddati izžrebanih nekai nagrad. In koga predlagati7 Kogarkoli, ki si iz gospodarstva, kulture, športa, podjetništva, politike itd. po Vašem mneniu zasluži klepet ob kavi kot popularni GORENJEC/GORENJKA. Za klepet "Dobro jutro ob kavi" predlagam: Pošilja: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 64000 KRANJ. 3 F DROGA PORTOROŽ Železniki, 20. aprila - "Podjetja v Železnikih ne bodo več prispevala še dodatnega denarja za posamezne akcije oziroma program v krajevni skupnosti. Izvajanje programa naj se zato zagotovi na podlagi plačanih prispevkov podjetij." Takšen, na pogled precej odločen, da ne rečemo oster sklep, so sprejeli predstavniki vodstev podjetij'v Železnikih pred nedavnim, podprl pa ga je tudi svet krajevne skupnosti. Za kaj pravzaprav gre? Krajevna skupnost oziroma mg/gm/m ^s^mcm**. krajani Dašnice so zaprosili za dodatna sredstva za sofinanciranje asfalta v Dašnici. Vendar pa je po izteku krajevnega samoprispevka marca letos v krajevni skupnosti nasploh prevladalo stališče, naj za naprej prispevki, predvsem prispevek za stavbno zemljišče, ki ga plačujejo v Železnikih, ostanejo oziroma se vračajo nazaj v krajevno skupnost. Sicer pa naj bi se o reševanju različnih krajevnih problemov oziroma problemov in želja posameznih naselij v krajevni skupnosti odločali krajani sami in sicer na podlagi dela in dodatnih prispevkov. Drugače povedano: želje naj se uresničujejo, če jih v kraju in na območju, kjer jih želijo uresničevati, zmorejo. Zato se tu in tam že slišijo razmišljanja, da bi morda kazalo nekdanji samoprispevek vendarle še na- S samoprispevkom začrtanega programa, za katerega so se v krajevni skupnosti na referendumu odločili z veliko večino v začetku leta 1986 zaradi izredno obsežnega programa in po drugi strani zaradi premajh- Prednost v letošnjem programu krajevne skupnosti Železniki naj bi imela kanalizacija, vendar pa upajo, da bo končno prišlo na vrsto tudi postopno urejanje trga. prej obdržati kot pomemben vir reševanja posameznih problemov in urejanja ter reševanja potreb. nega "finančnega posluha" nekaterih (takratna skupnost za izobraževanje in telesnokultur-na skupnost) sicer niso uspeli uresničiti. Izpadla je namreč gradnja telovadnice ob osnovni šoli. Vendar pa so s samop?' spevkom v petih letih uredili tn. asfaltirali skoraj 17 kilometrov krajevnih cest, z izgradnjo štj; rih TV pretvornikov omogočil" sprejem prvega in drugega JI programa, odkupili in uredi" prostore na Zalem Logu i" zgradili mrliške vežice. Pr** gram so pravzaprav uresničeval* tri vodstva krajevne skupnosti * minulem obdobju, ocena sed«' njega vodstva pa je bila, da Jc bil denar, kljub izpadu telovadnice, dobro naložen, saj, če n< drugega, so že samo ceste na ob močju celotne krajevne skup"0' sti, zelo izboljšale življenjsk* pogoje ljudi v posameznih kr*' jih. Letos posebnih akcij v kraj*-vni skupnosti ne načrtujejo Denarja za kaj več kot za redno vzdrževanje namreč ni. Ti' ko vodstva podjetij kot *v'el krajevne skupnosti pa so skle; nili, da se je treba čimprej odločno lotiti kanalizacija Vodstva podjetja so se cel" zavzela, da se zaradi neodlo/ žljive izgradnje fekalne kanalizacije v krajevni skupnosti vs» razpoložljiva sredstva vložijo v izgradnjo le-te pri Tehtnici, v naselju Log in Trnje. Za kart*] lizacijo naj bi potem imelJ prednost vrtina v Plenšaku, 1,3 tretjem mestu pa je potem vo-dohram v Planšaku. Takšn za ples igral ansambel Nage1-1 iz Kamnika, da ne bo nihče žejen in lačen, bodo skrbeli dO' mači gasilci, za spomin fli obisk v Gorjah pa domačini prodajo različnih izdelkov lj stojnicah. Pripravljajo pa tud1 bogat srečelov. "Želimo, da bi Gorje, kj'J imamo danes tri hiše s kmečki1" turizmom približno 40 lastnik0 ima že zdaj okrog 150 turi^'j čnih postelj, in z zanimivosti" j ter lepotami, kot so Vintg*''i Pokljuška luknja, Poglejsk*| cerkev, izvir Lipnika, Šimn<>v j jama, dolina Radovne, Napol^; nov kamen... in nenazadnje 1° in robolov, od tega nekaj imel« Že do zdaj so vse te danosti prl' vabljale turiste, vendar je den» | odhajal drugam. Jurijev sej*y smo si zato zamislili tudi k" nekakšno promocijo kraja, * ima številne možnosti, da od ff" stre in bogate ponudbe lah* prijetno živi."# A. Žalar Poučna ekskurzija - Kranj - Gasilci v Industrijskem društvu Sava v Kranju nadaljujejo tradicijo vzgoje in izobraževanja 'f1 čimboljše usposobljenosti za reševanje pri požarih. Tako je f"' Jo 23 članov društva pred nedavnim na strokovni ekskurziji v. sosednji Avstriji. Takšne strokovne izlete pa so v Savi prireja" že včasih, ko so obiskali gasilske brigade v Zagrebu, Celovcu-Varaždinu, Mariboru, Celju, Novem mestu. Novi Gorici, K0' pru... • (ip) GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Del avcem v KOP gre hudo za nohte Živeli smo od direktorjevega optimizma ^šitev iz težavnih razmer vidijo le v stečaju. j^r,|)j, aprila - Brali smo že o hudih razmerah, ki jih doživlja |. a"Jsko podjetje KOP. Zadolženi so do grla, samo lani so pridela-skoraj za 15 milijonov tolarjev izgube. Od novembra delavci niso eJeli plač, zaradi neplačanih prispevkov pa jim ne teče niti delo-ii3 a- delavci hodijo na delo tako rekoč na svoje stroške, saj koV*6 pla*-'aJ° mti prevoza niti malice, namesto plače pa vsake toli-^ casa prejmejo nekaj tolažilnega denarja kot nadomestila za presno. Prejšnji teden je bilo tega 5.000 tolarjev. Rešitev: stečaj? Kam vse so se KOP-ovci obračali po pomoč za svoje podjetje! Obiskali so predsednika kranjskega izvršnega sveta, pa ministrstvo za delo, napovedali so se na ministrstvu za industrijo, za svoje delavske pravice pa so iskali pomoč Sveta kranjskih sindikatov, ki jo po besedah treh naših sobesed-nikov krvavo potrebujejo. »Že lani smo opozarjali na probleme, ki so letos z vso ostrino prišli na dan,« so nam povedali. »Direktor nam ni skrival številk, ki so kazale na propad, toda verjel je, da se bomo izvlekli. Ta čas smo živeli tako rekoč od direktorjevega optimizma. O tem priča že dejstvo, da nam je za februar obljubil dve plači, navsezadnje pa ni bilo nič, zato je tedaj tudi izbruhnil štrajk. Podjetje nam dolguje še plačo za lanski december, za letos smo prejeli dve, blizu zajamčenih. Vodstvo se očitno ne zaveda, da so tudi plače strošek poslovanja podjetja, saj nam stalno odlaga izplačilo, vrh vsega pa od lanskega novembra niso plačani prispevki za naše pokojninsko zavarovanje.« * Podjetje je močno zadolženo. Po podatkih, ki so jih zapisali v predlog za začetek stečajnega postopka, ima KOP za okoli 36 milijonov tolarjev obveznosti, od tega tretjino dol- čet^a delavskem svetu so v za-^ aprila sklenili, da zaradi ^nosnih razmer v podjetju j^dlagajo takojšnji stečaj. Ujetje je namreč nezmožno Ugotoviti bruto plače in s tem c'alno varnost delavcev, ne "a Pridobiti dovolj dela, da bi ■ "jetje pozitivno poslovalo in e'o prihodnost, zaradi pomikanja materialov in ener-tan nezrn°žn° celo sprotne-j>o dela. Vodstvo sicer ni dobi-Uradne nezaupnice, vendar po vsem sodeč ni daleč od te- »a- Stavkovni odbor, ki so ga ,.elavci osnovali, da vzamejo ^ ri v svoje roke, je nekaj ča-tj Celo fizično varoval podje-h dol(|er niso zamenjali kljukice na tovarniških vratih in Premenili šifre alarmnih na- ^rav- Glede na dejstvo, da so avci že od novembra lani J?re* plač in celo pokojninske-Jj. 2avarovanja, vlada med nji-J k precejšnje potrpljenje. |lj?ra'° drži stavkovni odbor, noče stvari urediti na korek-lan način, so nam zatrdili Mi-d!| Miklavčič, predsednik sin-: kata v KOP, Bogdan Perdan, £|edsednik, in Tone Ječnik, ..ari stavkovnega odbora. V mi- so imeli zlasti pogodbe, j-^njene s poslovnimi partner-r 'e so tudi razlog, da delavci J vedno delajo (v tovarni in na D.rer|u), čeprav imajo namesto Plače z delom le stroške. °djetniška kolektivna pogodba v Iskri Otoče zgodba je temelj medsebojnega ^delovanja 0t°»e' aPri,a " Svobodni sindikati so v imenu 400 zaposlenih v Iskri kot P°dpisali podjetniško kolektivno pogodbo z upravnim odborom l^j zastopnikom delodajalca. Čimprej do 80 odstotkov plače po kole-Vn' pogodbi, boni pa le izjemoma. ra Iskra Otoče je lani doživljala hude čase, saj so naročila zaradi Ifgpada jugoslovanskega trga nezadržno usihala in je bila prihodnost hod ^"članskega kolektiva popolnoma negotova. V tedanji breziz-^, n°sti ni bilo denarja za plače, zato so maja delavci štrajkali in ev'ali, da upravni odbor zamenja direktorja. k\ novo poslovodno strukturo se je položaj Iskre Otoče počasi za-/habilitirati, čeprav se danes seveda še vedno srečujejo z velikimi vami. V Iskri Otoče se tako kot povsod drugod »borijo« za naro- ' °b tem pa želijo poskrbeti tudi za ustrezno delavsko zakonodajo, izadevanju svobodnih sindikatov, ki imajo v tem kolekti-p0 Večino članstva, so minuli teden podpisali podjetniško kolektivno njj°°doo. Podpisali sojo predstavniki svobodnih sindikatov z uprav-Upr, °dborom kol zastopnikom delodajalca. Sindikat je s podpisom av'čeno lahko zadovoljen, saj pogajanja niso bila lahka. tnj», *V pogajanjih je bilo seveda največ govora o tarifnem delu podjetja0 kolektivne pogodbe,« pravi predsednica sindikatov Mojca Pela. *lskra Otoče je v sanaciji in zatorej v težkem položaju, česar sta se *i» 0De P°SaJa'ski strani. Vendar je bila na koncu z malo popuščalo vna 0.Deh straneh kolektivna pogodba le podpisana, česar smo bili ze-|g es kolektivni pogodbi si bosta obe strani prizadevali, da bi v naj-hjfj m času prešli na 80 odstotkov plače po kolektivni pogodbi in da {(v J^&nj izplačevali v bonih. Če pa bodo dobili bone, naj bi zanje pla- ' 'udi vse prispevke.« s'r"lft r* ^to^e le ,orei e^en ,zme& kolektivov, kjer je poslovodna v*Po .a d0Jela, da je kolektivna pogodba pomembna, saj se z njo laVcj av' red in uveljavi medsebojno komuniciranje med vodstvom in detlih m skupaj pa vodi k boljšemu gospodarjenju, saj temelji na ureje-edsebojnih odnosih in sodelovanju. • D. Sedej ^ad dva tisoč krvodajalcev var*0n!' aP"'a - 2294 ljudi je daro-- ..kri v 12-dnevni krvodajalski <čaneJ° r8ani ki io je za Kranjčane in organizirala občinska Ha a Racija Rdečega križa. Kot •Jala Katjuša Trampuš, sekre-il^o ^ v branju, so z akcijo Itevii'0 saJ s0 se z 'eto^nJ'm n;,C|! 0rn krvodajalcev približali V , ^zavoda za transfuzijo krvi činJ,Ur,1Jani, ki ga predpisuje ob- JieVr organizacijam. Z eno- gus. n° krvodajalsko akcijo v av-jo j 1*6. avgusta) pa namerava-lreh° 0nca izpolniti načrte. Po-v e Po ar je Zavod za transfuzijo krvi Slovenije letos zmanjšal dnevni načrt odvzemov krvi. V Kranju so veseli humanega odziva. Med krvodajalci je tudi razveseljivo število mladih. Sto krvodajalcev je letos dala kranjska gimnazija, pa tudi med krvodajalci, ki jih pripeljejo krajevne organizacije RK; je desetina mladih. Manj zadovoljni so pri kranjskem Rdečem križu svojih finančnih razmer. Za krvodajalstvo namreč letos še niso prejeli niti tolarja. Zdaj čakajo na povračilo stroškov, ki so jih imeli s krvodajalsko akcijo -ki je bila od 23. marca do 7. aprila. • D. Ž. Milan Miklavčič guje dobaviteljem, tretjina gre na račun kreditov »in raznih obresti, tretjina pa so neizplačane bruto plače za štiri mesece, regres za lani, prevozi in drugi stroški v zvezi z delom. Delavski svet je predlagal stečaj, ker za podjetje ne vidi druge možnosti. Toda dvomov je veliko. »Podjetje KOP ne bi smelo v propad. S pametnim gospodarjem bi imelo možnost preživeti,« so prepričani Miklavčič, Perdan in Ječnik, z njimi pa še mnogo drugih delavcev, ki ne zaupajo več sedanjemu vodstvu, novega pa ne najde. Celo z zavodom za zaposlovanje so se namreč dogovarjali, da jim pomaga iskati sposobnejše vodstvo. »Tudi delavci s stečajem ne pridobimo. Za nekatere to pomeni dve leti na zavodu za zaposlovanje, za druge manj, zatem pa borne možnosti za novo zaposlitev. Zato se na vse kriplje oklepamo dela. Po drugi strani pa stečaj pomeni izterjavo dolgov iz stečajne mase - če je bo ob sedanjih okoliščinah sploh kaj.« Kako delavci sploh preživijo, ko namesto plače dobijo le tolažilnih nekaj tisočakov? Prejšnji teden so prejeli 5.000 tolarjev kot nadomestilo za dotlej neizplačane stroške prehrane. »S tem in z ženino plačo za 4 ure dela v Eliti moram preživeti tri otroke,« je dejal Perđan. »Živimo z upokojeno teto, tako da nam pomaga s svojo Bogdan Perdan Tone Ječnik skromno pokojnino. Edinole otroške doklade za otroke, stare pet in dva po dve leti, še redno dobim.« »Nisem mislil, da bom na socialni službi kdaj prosil za enkratno socialno pomoč,zdaj pa sem moral,« je povedal Ječnik. »Žena dela v I BI, oba starša sta upokojena in nam pomagata kljub nizkim pokojninam. Dva otroka imam še v šoli, starejšega v osmem, mlajšega v četrtem razredu.« »Tudi moja dva otroka sta še v šoli, preživimo pa predvsem po zaslugi ženine plače, ki je v primerjavi z mojo sorazmerno visoka. Toda stroški življenja so v bloku visoki, drago pa je tudi vsakodnevno prevažanje na delo. Z ženo, ki dela v Škof-ji Loki, se iz Preddvora voziva z osebnim avtom, to pa znese poln tank bencina na teden,« je dodal Miklavčič. • D. Z. Žlebir ZADETEK V PETEK GORENJSKI GLAS IN RADIO ŽIRI Petek, 17. aprila - dan za ZADETEK V PETEK na valovih Radia Žiri. Ob 16 uri naravnajte svoje radijske sprejemnike na frekvence žirovskega radia, kjer bosta Nataša Bešter in Domen Ponikvar "mučila" tekmovalce v studiu ter sodelujoče doma pri telefonih z vprašanji A + B + C in še za "VSE ALI NIČ". Ker vsak pravilen odgovor prinese nagrado v vrednosti 1 000 tolarjev, z "vse ali nič" pa je dobitek možno podvojiti, se ZADETEK V PETEK preprosto - splača! ZADETEK V PETEK pa ni le to - v njem je priložnost za lepe nagrade tudi za bralce Gorenjskega glasa in za poslušalce Radia Žiri. Poslušalcem bodo nagradna vprašanja zastavljena med oddajo, za bralce pa tokrat objavljamo kar dve vprašanji in s tem dajemo dvema izžrebancema možnost nagrade. KUPON "OREHEK V PETEK" za oddajo 1. maja 1992 /FOTO AKI/: V kvizu "Zadetek v petek" sodeluje tudi FOTO AKI z Mestnega trga 24 v ŠkofJI Loki. FOTO AKI ŠKOFJA LOKA bo s kompletom fotografij za osebne dokumente nagradil bralca Gorenjskega glasa, ki pozna odgovor na vprašanje: KDO, KDAJ IN KJE JE BIL PRVI FOTOGRAF V SKOFJI LOKI? Moj odgovor:_ Pošiljam: Kupon z odgovorom pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. KUPON "OREHEK V PETEK" za oddajo 1. maja 1992 /OPTIKA SEVER/: Tudi v OPTIKI SEVER na Mestnem trgu 42 v Škofji Loki so pripravili nagradno vprašanje za Vas, spoštovani bralci Gorenjskega glasa KAKŠNA JE CENA KOMPLETA OČAL (STEKLO, OKVIR IN DELO) V OPTIKI SEVER NA MESTNEM TRGU 42 V ŠKOFJI LOKI? Nagrada bo za pravilni odgovor kar pravšnja: velika povečevalna lupa. Moj odgovor:__________________^^^__>____ Pošiljam:________ Kupon pošljite na dopisnici na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Edo Kavčič iz Železarne Izgubo dela ljudje doživljajo kot tragedijo Jesenice, aprila - Podjetja z odvečnimi delavci se skušajo kadrovskega presežka največkrat znebiti z najmanj bolečim naravnim odlivom, z upokojitvami in dokupi let, v jeseniški Železarni pa so šli pred letom dni v neizprosno ugotavljanje tehnoloških presežkov. O tem EDO KAVČIČ, ki v Železarni vodi Center za prestrukturiranje kadrov. »Najprej je Železarna ugotovila, da je odveč 1200 delavcev, kasneje pa je to številko na račun izločilnih kriterijev več kot razpolovila,« je povedal vodja omenjenega centra, ki se je razvil iz tovarniškega sindikata s ciljem poskrbeti za odvečne delavce na poti od kadrovske službe do zavoda za zaposlovanje. »Najprej smo za te delavce skušali izkoristiti možnosti, ki jih daje zakonodaja. Osnovali smo odbor za pritožbe, kamor se je na odločitev, da so ugotovljeni kot kadrovski presežek, pritožilo 299 od 500 delavcev, 50 pa jih išče pravico na sodišču združenega dela. Veliko ljudi je bilo ob ugotavljanju presežkov prepričanih, da se jim godi krivica. Sprašujejo, zakaj je doletelo ravno njih, izgubo dela občutijo kot veliko osebno tragedijo. Sicer pa naš center skuša kar največ storiti za delavce tistih šest mesecev, ko v tovarni čakajo na odpust. Večina jih nima šol, zato jim ponujamo možnost došolanja, kvalifikacije, tečaje, čemur se odzivajo zlasti mlajši. Seveda pa izobraževanje samo po sebi še ne pomeni garancije, da bodo dobili delo. Za mnoge smo iskali priložnostna dela v Železarni in zunaj nje. 129 delavcev se je začasno zaposlilo spet v tovarni, zaenkrat imajo odločbe za šest mesecev. 52 delavcem smo poiskali delo drugod. Vrsti ljudi smo svetovali tudi samozaposlitev, toda za kaj takega potrebujemo širšo občinsko podporo.« Center je od ministrstva za delo pridobil koncesijo za posredovanje dela in zaposlovanje. Zdaj dajejo pobude za osamosvajanje nekaterih delov tovarne, kar naj bi ohranilo več delovnih mest. Ena takih pobud je tudi iskanje zaposlitvenih možnosti za več kot 300 delovnih invalidov, ki so zdaj obsojeni na prisilne dopuste, odpustiti pa jih po zakonu ni mogoče. Sicer pa z že odpuščenimi delavci (230 je že poteklo čakanje v tovarni in so na zavodu za zaposlovanje) ohranjajo trajni stik, kakih sto jih prihaja na center po nasvet in pomoč. Rešitev zanje pa je samo delo, je prepričan Edo Kavčič, bivši sindikalist. • D. Z. Žlebir Val beguncev iz Bosne Ljubljana, 17. aprila - Potem ko se je večina beguncev s Hrvaškega že vrnila domov (kdor se je pač imel kam vrniti), zdaj v Slovenijo pljuska nov val razseljenih oseb. Prihajajo namreč begunci iz BiH, kjer se je razplamenela vojna, v Sloveniji pa ti ljudje vidijo obljubljeno deželo. Slovensko notranje ministrstvo je sicer napovedalo, da bo omejilo priliv tujcev čez naše meje, toda obupanih in pred nasiljem bežečih ljudi očitno ni mogoče zaustaviti. Konec tedna so z Rdečega križa Slovenije prihajale informacije o šest tisoč pribežnikih iz Bosne'. Opozarjali so, da je njihova socialna struktura precej slabša kot pri beguncih s Hrvaške, ki smo jih gostili pol leta, in prosili za pomoč. Ustanovljen je odbor za pomoč beguncem iz BiH, na posebnem računu Rdečega križa pa zbirajo denar. Sprejemajo tudi oblačila in opremo za dojenčke in majhne otroke, kajti med begunci so večinoma matere z otroki. Beguncem, ki večinoma prebivajo v sedmih zbirnih centrih v Sloveniji, ni več mogoče zagotoviti namestitve in preživetja, zato je naša država za pomoč zaprosila visoki komisariat za begunce pri Združenih narodih. Tudi na Gorenjskem so že sprejeli begunce z vojnih žarišč BiH. V Kranju jih je bilo minuli četrtek že 61, medtem ko so jih še enkrat toliko napotili v zbirne centre. Na Jesenicah jih je bilo tedaj že sto, nastanili pa so se pri svojcih, medtem ko še vedno gostijo okoli 40 ljudi s Hrvaškega, ki se očitno nimajo kam vrniti. Tudi v Škofji Loki so pred koncem tedna že sprejeli 54 beguncev iz BiH. Pričakujejo, da bodo v tem tednu odprli lokalni zbirni center, kjer bodo pribežniki našli zatočišče. V radovljiški občini, kjer še vedno prebiva 40 beguncev s Hrvaškega, pa še niso občutili množičnega navala iz Bosne. • D. Ž. Trata pri Škofji Loki, 16. aprila - Vzgojiteljice v traškem vrtcu Pe-denjped so minuli četrtek pripravile zanimivo popoldne, ko so pokazale, kako se v vrtcu igrajo z otroki. S prikazom igre ob slikanju s čopičem, striženju, v telovadnici, ob igrici in pravljicah, so staršem otroci in "tršice" pokazali, kako je lahko prijetno ob skupnem "delu". Foto: V. Stanovnik Z javnega pogovora Gorenjskega glasa Pokoj kot stabilno in zaupanja vredno podjetje Na javnem pogovoru Gorenjskega glasa s tremi strokovnjaki, ki imajo tako ali drugače opraviti z upokojevanjem, smo skušali zadostiti radovednosti, ki jo zbuja nova pokojninska zakonodaja. Kranj, 16. aprila - Vsa generacija odraslih zdaj po tihi medgenera-cijski pogodbi skrbi za ostarele, vendar je zadnja leta razmerje med aktivno in že upokojeno generacijo izrazito neskladno. V Sloveniji je že okoli 430 tisoč upokojencev, aktivnih zavarovancev pa je le še okoli 600 tisoč. Novi pokojninski zakon skuša z višanjem starostne meje za upokojitev in še nekaterimi drugimi prijemi obnoviti razmerje v prid slednjih in napolniti pokojninske sklade. Ob uveljavitvi novih predpisov pa potegne kratko tista struktura ljudi, ki jim delovni števec kaže zadnje kilometre in še bolj tisti, ki bi jih predčasna upokojitev lahko rešila brezposelnosti. Tudi o tem je bila beseda na javnem pogovoru, kjer sta poleg Marka Štrovsa z Ministrstva za delo Republike Slovenije sodelovala še VINKO ŠIMNO-VEC, direktor Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v Kranju, in ZDRAVKO GORJANC, pomočnik vodje kadrovskega sektorja v Iskri Tel. Manj kot dva delavca skrbita za enega upokojenca »Razmerje, ko manj kot dva delavca skrbita za enega upokojenca (okoli leta 1960 je prišlo pet zavarovancev na upokojenca), novi zakon popravlja z višjim starostnim pogojem za upokojitev,« je dejal Marko Strovs. »Moški z nepolno delovno dobo (nad 20 let) se bo lahko upokojil, ko bo dopolnil 63 let. Kdor bo delal polnih 40 let, pa bo šel z naslednjim letom v pokoj pri starosti 55 let in pol, ko bo zakon dokončno zaživel, pa z 58. letom. Za ženske pa sta starostni in delovni pogoj pet let manj. Da ta novost ne bi prehudo udarila upokojencev v prehodnem obdobju, gre starostna meja postopno navzgor po pol leta. Po drugi strani pa se nesorazmerje popravlja tako, da se širijo možnosti za pokojninsko zavarovanje. Poleg obveznega prihaja tudi možnost prostovoljnega zavarovanja, bodisi v pokojninskem zavodu bodisi v drugih zavarovalnih organizacijah bodisi v podjetjih. Delavci bi se lahko dodatno zavarovali v podjetjih, in sicer tako, da bi podjetje pobiralo od njih denar (tako kot včasih za Čebelico), ga nalagalo pod obrestmi v določenem fondu, ob upokojitvi pa bi jim ta denar izplačali bodisi kot odpravnino bodisi kot dodatno rento poleg pokojnine iz obveznega zavarovanja. Druga oblika prostovoljnega zavarovanja pa je namenjena ljudem, ki niso zaposleni ali ne opravljajo dejavnosti, ki pride v poštev za obvezno zavarovanje. Kdorkoli služi denar, se bo v prihodnje lahko zavaroval pod pogojem, da se bo prijavil na zavodu za zaposlovanje in plačeval prispevke (po sedanjih cenah na zavodu za zaposlovanje znaša prispevek najmanj 5.000 tolarjev). Lahko se bodo zavarovale matere z otroki do 7. leta, tisti, ki skrbijo za invalidno osebo (del zavarovanja zanje bo lahko plačevala tudi občina), pa v času študija ali vojaščine. Dodatno zavarovanje bo možno tudi v samem pokojninskem zavodu. Kdor bo imel željo po večji pokojnini, bo lahko poleg obvezne plačeval dodatno premijo. Te stvari bomo še dodelali z dodatnimi predpisi. To je pomembno tudi zato, ker bo treba zavarovancem zagotoviti, da so njiho- vi prihranki v zavarovalnih organizacijah (zunaj pokojninskega zavoda) varni.« Denar za pokojninsko zavarovanje se še vedno steka iz prispevne stopnje. Po novem pa naj bi dodali tudi vire kapitalskega sklada: od lastninjenja naj bi pokojninski sklad dobil od 10 do 20 odstotkov delnic. V pokojninskem zavodu bo osnovan odbor, zadolžen za gospodarno ravnanje s skladom. Če bi imel pokojninski sklad dobiček, ga ne bi delili upokojencem povrh pokojnin, pač pa bi na ta račun znižali prispevke. Danes so prispevne stopnje izredno visoke. Marko Strovs je dejal, da gre za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsak mesec 46 odstotkov čiste plače vsakega delavca, in če bi ljudem puščali ta denar po svoje nalagati, bi nedvomno bolje prišli skozi. Ob dejstvu, da na vsakega upokojenca prideta danes komaj dva zavarovanca, morajo biti tudi prispevki večji. Na izkušnji preteklega leta, ko je bila pokojninska skupnost pred bankrotom, so osnovali rezervni sklad, v katerem mora biti najmanj toliko denarja, kot ga je potrebnega za mesečno izplačilo pokojnin. Zdaj izplačilo ni več ogroženo, je zatrdil sogovornik, ko je postregel z novico, da se je pokojnina prav ta dan povečala za 12,7 odstotka in da bodo upokojenci deležni še poračuna za dva meseca nazaj. Trije gostje na udaru vprašanj iz občinstva. varovanja (od 1. julija dalje zavoda) v Kranju, pa je dodal še nekaj razlogov, ki so zakrivili pospešen beg v pokoj. Slabe ekonomske razmere so silile ljudi v upokojitev, podjetja pa so se na ta način rešila mnogih odvečnih delavcev. Kandidati za pokoj so zadnji dve leti tudi strahoma čakali novega zakona in strožjih- pogojev, zato so z Se vajeniška doba všteva v pokojninsko dobo, če so bili za tisto obdobje plačani vsi prispevki? Kako je z možnostjo dokupa vajeniške dobe? Marko Strovs je odgovoril, da ne drži, da bi se vajeniška doba pred letom 1957 brezpogojno štela v delovno dobo. To velja le za nekaj izjemnim primerov, če so bili seveda plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Potrdila o vplačanih prispevkih so zbrana na sedežu SPIZ v Ljubljani. Vendar Vinko Šimnovec opozarja, da najbrž v večini primerov ne gre za plačane polne pokojninske prispevke. Pač pa so v podjetjih delavcem plačevali za vajeniško dobo prispevke za primer nesreče pri delu, ne pa za poln obseg pokojninskih pravic. Sicer pa je to mogoče preveriti na sedežu SPIZ, Ljubljana, Kolodvorska 15, kjer so zbrani podatki od leta 1936 dalje. Dejstvo, da ni mogoče dokupiti vajeniške dobe, pa Marko Strovs razlaga takole: načeloma je moč kupiti le študijsko dobo po dopolnjenem 18. letu starosti. To pa zato, ker postavke pokojninskega zakona predvidevajo, da bo nekdo, ki se je zaposlil pri 18. letu in odslužil 40 let delovne dobe, pri odhodu v pokoj star 58 let. S tem ima normalen pogoj za upokojitev in leta pred 18. letom starosti mu tako ali tako pridejo odveč. Kdor pa je zadosti star in nima dovolj delovnih let, pa lahko po zakonu dokupi do pet let "abstraktne" dobe, ne da bi moral dokazovati, kaj je tistih pet let počel. Na Gorenjskem, denimo, imamo marca že 41.319 upokojencev, od tega 26.469 starostnih, 8.289 invalidskih in 6.561 družinskih. V kranjski občini pa je upokojenih 15.123 ljudi, 10.268 starostno, 2.786 invalidsko in 2.069 družinsko. To je pomemben segment bitja in žitja v mladi državi in prav je, da imamo to v zakonu enotno urejeno. Kaže, da ljudje pokojninskemu zavarovanju zaupajo, celo v tolikšni meri, da so pripravljeni več vlagati vanj in v svoje večje pravice.« Dokup delovne dobe kot stava Del tistega, kar naj bi ljudje več investirali v pokojninsko zavarovanje, prinaša novi zakon z večjimi možnostmi dokupa zavarovalne dobe. Že doslej smo poznali dokup kmečkih let, ki so jih lahko uveljavljali vsi tisti, ki so pred letom 1983 delali na domačih kmetijah. Enako je veljalo za tiste doma pri obrtnikih. Cena tega dokupa je bila v preteklosti precej nizka, je povedal Marko Strovs, saj se ni upoštevala valorizacija. In kako priti do cene za kmečko dobo: vzame se konkretna plača zavarovanca v lanskem letu, se valorizira na današnji dan, na to pa se nabije splošna prispevna stopnja (46 odstotkov na čisto ali nekaj nad 28 odstotkov na bruto plačo). Drugo že znano možnost dokupa poznajo v podjetjih, kjer so dokupovali delovno dobo odvečnim delavcem, ki jim je manjkalo pet let do izpolnitve pogojev za starostno ali predčasno upokojitev. Ceno so določili tako, da so vzeli pokojninsko osnovo, nato pa za vsa- ko dodatno leto pokojninske dobe pribijejo dva odstotka po lestvici, ki določa pokojnino glede na pokojninsko dobo. To pomnožijo s številom mesecev, ki jih statistika obeta konkretnemu zavarovancu, da bo še živel. Za ženske je« to število precej višje kot za moške, saj dlje živijo in s tem predvidoma tudi dlje uživajo pokojnino. Dokup te dobe je zelo drag, saj je pet let dokupa za zavarovanca s povprečno visoko pokojnino stalo tudi do 20 tisoč nemških mark. Znan je še en dokup, namreč za tiste, ki so izpolnili starost za upokojitev, ne pa tudi delovne dobe. Ti lahko kupijo do pet let dobe, da si popravijo pokojnino. Ceno dobijo takole: vsako leto dokupljene pokojninske dobe pomeni 2 odstotka povprečne plače več v pokojnini. To razliko spet množimo s številom mesecev, ki jih statistika predvideva, da bo zavarovanec še živel. Tudi tu so moški (v nasprotju s siceršnjimi pokojninskimi pravicami) na boljšem od žensk, to pa zavoljo statističnih predvidevanj, da živijo sedem let manj od žensk in da se pet let kasneje upokojijo. Marko Strovs je dokup delovne dobe primerjal s stavo. Če bo človek živel še dolgo, se mu dokup splača, Če ne, potem se splača pokojninskemu zavodu! Največ pa se zdaj govori o dokupih vojaške in študijske dobe, kar bi po sedanjih cenah stalo okoli 57 tisoč tolarjev, se pravi tisoč mark za leto. Zavarovanci bodo lahko kupili toliko vojaške dobe, kolikor so pač služili (v mornarici, Titovi gardi in KNOJ tudi tri leta) in kolikor je vpisano v vojaško knjižico. Studijske dobe pa bo Na javnem pogovoru so so-besedniki večkrat poudarili-da po novem redne predčasne upokojitve ne pridejo vet v poštev. Pač pa se bodo ob upoštevanju višje starosti it1 delovne dobe (oba pogoja) lahko predčasno upokojili samo tisti, ki izpolnjujejo naslednje štiri pogoje: ki jim je delo prenehalo zaradi stečaja ali likvidacije podjetja; ki so zaradi operativnih razlogov tehnološki presežek; ki so invalidi II. ali III. kategorije; ki so v zadnjih 24 mesecih 12 mesecev prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. moč za dokončan višješolski študij kupiti dve leti in pol, z* visokošolski pa pet let, vštevŠ' tudi absolventski staž. »Tisti, ki imajo denar, ga lahko naložijo tudi na ta način v svojo pokojnino,« je deja' Marko Strovs. »Bolj se bo ta poteza splačala tistemu, ki ne; posredno odhaja v pokoj-Kdor namreč kupuje dobo vna-prej, za čez 20 let, mu bo dena' ležal brez obresti in to je izgu/ ba. Kdor pa se upokojuje jutri, bo imel na ta račun takoj naslednji mesec višjo pokojnino-Najbolj pa se bo splačalo tistemu, ki se bo zaradi dokupa let lahko prej upokojil in mu n* bo treba čakati polne dobe al' starosti. Kdor bo torej šel v odkup, bo šel preračunano in z upanjem, da bo dovolj dolgo živel, da bo lahko užil vplačano.« Novi pokojninski zakon p* poleg prihodnjih zajema tudi sedanje upokojence. Ti so bi'1 sprva nezaupljivi do nove iK konodaje. misleč, da jim bo kaj odvzela. Zdaj pa je že jasno, da so po novem na boljšem, saj $e njihove pokojnine brez dodatnih pogojev mesečno povečujejo tako kot plače, seveda z zamudo, za katero je kriva statistika. »Ker je zavod za statist'' ko danes objavil, da so se februarja povečale za 12,7 od' stotka, se bodo pokojnine za te liko povečale od 1. februarja naprej, dobili pa bodo še razlik0 za februar in marec,« je v četf' tek povedal Marko Strovs. DO' dal je sicer, da sprotne valorizacije hitreje praznijo sklad> vendar zaradi polnega rezervnega sklada ni bojazni za izp'a; čilo. Pač pa se pokojninsk' skladi praznijo hitreje kot prej' nekaj "zaslug" pri tem pa ima tudi novost iz zdravstvenega zavarovanja, ki je po novem zajelo tudi upokojence. Naložba.v socialni mir Pokoj je očitno dokaj štabi'' no in likvidno podjetje, zato s< ljudje z zaupanjem vključujej0 Gorenjska se stara: 41.319 upokojencev Zahvaljujoč liberalnim pogojem upokojevanja se je iz aktivnega dela prebivalstva med upokojence zadnja leta preselila cela generacija ljudi. Kot je dejal Marko Strovs, se jih je le zadnje tri mesece upokojilo 18 tisoč, to pa zaradi novega nesorazmerja, ki ga je povzročila veljavnost novega zakona s 1. aprilom 1992 in ne že 1. januarja letos. Tem upokojencem so namreč pokojnine odmerjene za 7,6 odstotka ugodneje kot onim po I. aprilu. Vinko Simnovec, direktor območne enote Skupnosti pokojninskega in invalidskega za- dokupi let in drugimi možnostmi starega zakona pohiteli med upokojence. »Vsa ta gibanja so se odrazila v velikem številu vlog za upokojitev in lahko rečemo, da smo zadnji dve leti upokojili za generacijo več ljudi kot prej,« je ocenil Vinko Simnovec. »Upamo, da bomo aktivni ljudje lahko zbrali čimveč sredstev za vse uživalce pokojnin. Za gospodarstvo pa bo to težak zalogaj. Razmerje med aktivnimi in upokojenimi prebivalci se je konec minulega leta zmanjšalo na 1,82 proti 1, medtem ko je bila prejšnja leta še 1 proti 3 ali 4. Zaradi tega je po-rastel prispevek za pokojninsko zavarovanje, zato obremenitev in težave v gospodarstvu. Bojni posvet: kdaj v pokoji JAVNI POGOVOR 7. STRAN + GORENJSKI GLAS Moški so na boljšem sa Vanj. Mnoga podjetja v stiski so upokojevanje v preteklih le-l'n izkoristila kot način reševala kadrovskih presežkov, med nJ'rni tudi nekdanja Isk"a Tele-^atika. Te izkušnje je na jav-nern pogovoru nanizal Zdravko Gorjanc, pomočnik vodje kadrovskega sektorja v Iskri Tel, ^aslednici nekdanje Telemati-*e: »Telematika je ena prvih to-j^rn, kjer smo orali ledino v kadrovskem pogledu in se 0Q,ločiii, da gremo v razreševale odvečnih delavcev in ne {Morebiti v stečaj. V sedanji 'skri Tel smo znižali nezaposle-n°st za okoli 400 delavcev, od tega sta menda le dva ostala na Cesti. Tak način je dobra eko-n°rnska naložba za firmo, za s°cialni mir, tudi za družbo, *'asti pa za človeka. S tem smo 2ačeli leta 1988. Ker zakon Predvideva, da gre lahko delale v predčasni pokoj le ob nJegovem soglasju, smo uvedli °°čutne stimulacije dveh vrst: *a zmanjšano pokojnino in na ^anjkajočo pokojninsko dobo. ^er je učinkovalo, so nas pos-nernali tudi drugi. Ko je firmo v letu 1990 prevzel polovično uJj partner, so se zadeve zaostrile, mi pa nestrpno čakali na n°vo zakonodajo. Prešli smo na sistem pomoči za delavce, ki ?° predčasno odšli. Kasneje, 0 je zakon dajal možnost odpravnin in dokupov, pa smo se Poslužili tega, spet z izjemno dobrimi izkušnjami. Že tedaj s? nas ovirali neusklajeni zako-*y» vendar je razumno sodelo-Vanje s SPIZ omogočilo, da j*01«) ljudi formalno deklarirali ot presežke in dokupovali de-Ovno dobo, v svoje akte pa dr- n° zapisali, da je vsak, ki izpolnjuje pogoje za pokoj, lah-Ko Presežek.« s°cialni kodeks Kot je dejal sogovornik, se je °yi pokojninski zakon precej Prmli2a| njihovim dosedanjim esitvam, le da mora delavec Poslej biti dejanski, ne več for-a'ni presežek. To že predvi- deva obvezno izplačilo odpravnine. To je sicer prav in v Iskri Tel bodo uvedli dodatne stimulacije, da bodo ljudje hoteli biti presežki, v mnogih firmah pa bo ta pogoj verjetno precej zmanjšal predčasne upokojitve, namesto tega pa bo več stečajev, vzporednih firm in podobnega. Še manj spodbudno pa je povečevanje starosti, kar praktično izloča možnost pravnih institutov, kot so dokupi in predčasne upokojitve. V Iskri Tel so se jih posluževali zlasti pri mlajših delavcih, z višanjem starostne meje pa se je bati, da bi ostalo na cesti več starejših delavcev. Dokupi zanje pa so izredno dragi in monopolistični. Zato je Zdravko Gorjanc predlagal sprejem nekakšnega socialnega kodeksa, ki bi uravnaval različne neusklajene zakone in bi ljudje z določeno starostjo in delovno dobo, ki izpadejo iz zakonskih rešitev, vendarle nekako dospeli v pokoj. »Za ljudi, ki na zavodu za zaposlovanje čakajo na upoko- časa, da bi potem na zavodu za zaposlovanje čakali upokojitev.« Upokojevanje ni rešitev za brezposelnost Predčasno upokojevanje je v minulih letih elegantno in neboleče rešilo brezposelnosti mnoge ljudi. Toda države ni mogoče rešiti tako, da upokojujemo še sorazmerno mlade ljudi, je na naše vprašanje o smiselnosti uvajanja 'strožjih zakonskih pogojev v času največje brezposelnosti odgovoril Marko Strovs. V svetu so starostni pogoji za upokojitev celo višji kot 63 in 58 let, je dodal. Sicer pa vidi rešitev brezposelnosti v iskanju dela in uvajanju novih delovnih mest. Že zdaj je razmerje med aktivnimi in upokojenimi 1,8 proti I, zaradi tega zlepa ne moremo napolniti skladov. Ob večjem upokojevanju bi morali bodisi znižati pokojnine bodisi zvišati prispevno stopnjo. Tako pa je bolje, da isti denar istih davkoplačevalcev namenimo gospodarskemu razvoju in novim delovnim mestom. Brezposelnost je treba reševati aktivno, pomagati podjetjem, da ne bodo šla v stečaj, pomagati delavcem, da si poiščejo samostojno delo, ne pa jih še mlade nasilno riniti v pokoj. Seveda je ta problem videti drugačen z makro ravni kot z vidika nekega podjetja v stiski. Zato je Zdravko Gorjanc k temu pripomnil, da je zakon vendarle neskladen, ker z večanjem starostne meje praktično opušča možnost dokupa let do predčasne pokojnine, poprej pa so se te možnosti velikokrat posluževali. Kaj potem, ko nekomu preteče obdobje na zavodu za zaposlovanje, je zanimalo nekaj ljudi iz občinstva. Po zakonu o zavarovanju za primer brezposelnosti ima človek, ki je izgubil delo, najprej pravico do nadomestila, je odgovoril Marko Štrovs. Ko pretečeta dve leti na zavodu za zaposlovanje in človeku manjkajo manj kot tri leta do upokojitve, se na zavodu dogovori, da mu podaljšajo pravico do nadomestila. Slednje naj bi prejemal toliko časa, da doseže pogoje za upokojitev po starem zakonu, če je bil na zavodu za zaposlovanje pred sprejetjem novega zakona. V pokoj z zavoda za zaposlovanje. jitev, bi kazalo sprejeti neko rešitev, da bi po izteku dveh (ne petih) let ne ostali na cesti, pač pa bi potem res imeli možnost upokojitve,« je predlagal Zdravko Gorjanc. »Zavod za zaposlovanje pa nam zmanjšuje tudi sofinanciranje dokupa let za dve tretjini. Prej je zavod izjemno visoko financiral dokupe in odpravnine, lani do treh let, zdaj pa eno samo leto do polovice. Predlagal bi tudi, da bi se lestvica, koliko časa je lahko kdo na zavodu za zaposlovanje, ne ustavila pri dveh letih. Naj bo odprta, da ne bodo udarjene kategorije težje za-posljivih starejših ljudi. Imamo denimo žensko z 29 leti delovne dobe staro 45 let, za katero po zakonodaji ni druge možnosti, kot da se znajde na cesti. Predlagam tudi, da bi uvedli nekakšno interno upokojevanje. Firma bi lahko prek internih ali zunanjih skladov "upokojila" delavce, ki so odveč in jim manjka nekaj mesecev delovne dobe ali starosti za pokoj. Da ne bi tri leta (ali za vselej) ostali na cesti, jih firma upokoji in jim šteje leta toliko Večino obiskovalcev je zanimalo, kaj zakon predvideva za njihov osebni primer, kdaj naj se upokojijo, kakšna usoda jih čaka, ko jim preteče doba brezposelnosti na zavodu za zaposlovanje, kako si lahko približajo pokoj z dokupi, kako jim bo odmerjena pokojnina, koliko jim bo odtegnjeno od pokojnine v primeru predčasne upokojitve, kako je z odpravninami, pa vštevanjem nadur v pokojninsko dobo, dokupom vajeniške dobe in podobno. Vinko Šimnovec, ki je v četrtek odgovoril na večino zastavljenih vprašanj, opozarja, da so rešitve zelo individualne in je zato najbolje, da se kandidati za v pokoj, ki so v dvomih glede upokojitve, oglasijo na ob-močri enoti SPIZ. Tam bodo natanko pregledali vse predpise in okoliščine ter našli najboljšo možnost. Sicer pa bomo odgovore na vprašanja, zastavljena v četrtek, v prihodnjih številkah Gorenjskega glasa tudi objavili in bodo obiskovalci javnega pogovora vnovič prišli na svoj račun. • D. Z. Žlebir, foto: P. Kozjek NOVO - NOVO - NOVO v II. nadstropju na Titovem trgu 7, v Kranju (pri cerkvi) VSI TEKSTILNI IZDELKI NA ENEM MESTU (metrsko blago, brisače, otroško, žensko in moško perilo, pletenine, trenirke, kopalni plašči, nogavice, bluze, srajce in še mnogo drugih tekstilnih izdelkov) ZELO UGODNO • ZELO UGODNO AVTOHIŠA MAGISTER Avtoservlsno In trgovsko podjetje d.o.o. Radovljica, Prešernova 21 Telefon: 064/75-256 TRGOVINA Z AVTO DELI ZA OSEBNA VOZILA IN KOMBIJE /lff£f ZAVORNE PLOŠČICE IN OBLOGE AMORTIZERJI "MONROE" (plinski in oljni) KLINASTA JERMENA MOTORNA TESNILA VŽIGALNE SVEClCE "CHAMPION" in "NGK" MOTORNA IN HIDRAVLIČNA OLJA 64228 Železniki, tel : 064/66-155, fax: 66-154,66-380 Odprto vsak dan od 8. do IV. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure center alples MESEC APRIL - MESEC UGODNEGA NAKUPA V NAŠI TRGOVINI ZELO UGODNI - AKCIJSKI POPUSTI ZA PLAČILO Z GOTOVINO. POHIŠTVO ZA DNEVNE SOBE, PREDSOBE, SPALNICE, KUHINJE, SEDEŽNE GARNITURE, KOPALNIŠKE GARNITURE: 30 - 45 % POPUST BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, TELEVIZORJI, ROČNO ORODJE, GOSPODINJSKI APARATI 10 % POPUST. VSE NA ENEM MESTU! OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! 64228 Železniki, tel . 064/66-155, fax: 66-154,66-380 *r Odprlo vsak dan od 8. do 1 V. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure center KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja modne fotografije Dean Dubokovič. V stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava tekstilnega oblikovanja avtorice Matičke Rako-vec. V galeriji Mestne hiše pa je na ogled pregledna razstava slikarja Poldeta Miheliča, v mali galeriji Mestne hiše pa razstavlja akad. slikar Darko Slavec. V galeriji Pungrat razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V razstavnem salonu DOLI K razstavlja barvne fotografije Adi Fink, kandidat mojstra fotografije. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku razstavlja slike Janez Ambrožu; član Dotika. V bistorju Želva na Čufarjevem trgu se z grafičnim oblikovanjem predstavlja Janja Ošlajiz kra-nja. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja Klemen Čebuljs kolekcijo fotografij V mreži. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, ob ponedeljkih zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah med 12. do 16. uro, ob sobotah zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova hiša je odprta vsak dan od 10. do 17. ure, v ob ponedeljkih zaprto. RADOVLJICA - V Sivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del Uljema Jakopina. V avli radovljiške občine je na ogled razstava osnutkov in prototipov za Linhartove spominke. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled pregledna razstava slikarskih del akad. slikarja Jake Torkarja. SKOFJA LOKA - V galeriji I. Groharja je na ogled razstava slik kitajske slikarke Wang Huiqin. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava slik prof. Borisa Zuliana iz Trsta. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan od 9. do 17. ure, razen ponedeljka. V galeriji Loškega gradu razstavlja Andrej Pibernik V okroglem stolpu je na ogled razstav fotografij uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1936. V knjižnici I. Tavčarja bo v četrtek, 23. aprila, ob 18. uri FKK A. Ažbe predvajal diapozitive na temo SMEH. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja plastike na temo Popotovanja akad. kipar Cene Ribnikar. KAMNIK - V kavarni Veronika razstavlja slike akad. kipar Jože Vrščaj. LJUBLJANA - V Narodnem muzeju, Prešernova 20 bosta do septembra letos na ogled razstavi Gradovi umirajo, fabrike nastajajo - Industrijsko oblikovanje v 19. stoletju ter razstava Denarništvo v antiki na Slovenskem. Razstavi sta odprti vsak dan, razen ponedeljka, med 10. in 18. uro, ob nedeljah od 10. do 13. ure. PRIREDITVE TEGA TEDNA RADOVLJICA: RECITAL - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 dramska skupina iz Boh. Bistrice predstavila poezijo Marije Mencinger v recitalu z naslovom Moj svet v pesem ujet. Sodeluje tudi moški kvartet z Jereke. JESENICE: GOSTOVANJE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA - V petek, 24. aprila, ob 19.30 gostuje v Gledališču Tone Čufar kranjsko Prešernovo gledališča z uspešnico Edvvarda Albeeja KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF. RAZSTAVA MODNE FOTOGRAFIJE V galeriji Prešernove hiše se s samostojno razstavo predstavlja fotograf Dean Dubokovič, ki se poklicno ukvarja z modno fotografijo. Javne funkcije fotografskega medija so se v polni meri zavedeli reklamni in modni fotografi, vsaj tisti z izrazitejšimi poklicnimi in ustvarjalnimi ambicijami. Mednje bi namreč lahko uvrstili tudi Deana Dubokoviča. Fotografije so v modnih revijah in journalih sicer pisani, atraktivni, a vendarle nemi pravo-kotniki, zato mora biti njihovo sporočilo, če hočejo učinkovati na prvi hip, dinamično in privlačno ter vabljivo formulirano. Malce presenetljiva, a zato nadvse učinkovita je odločitev Deana Dubokoviča za "promocijski" in za naše razmere skorajda monumentalen format barvnih fotografskih povečav, izdelanih posebej v razstavne namene. Je že res, tega se Dean Dubokovič tudi dobro zaveda, da sodobni marketing pri nas vse bolj stimulira samo še oblike reprezentativnega značaja, ki praviloma niso poglaviten namen zgolj same sebi, temveč so namenjene predvsem potencialnemu kupcu. Čeprav je modna fotografija v interpretativnem smislu manj ambiciozna, kot večina drugih vej fotografskega ustvarjanja, ki najdejo svoje mesto tudi na galerijskih stenali (pogrešan je skorajda vsak pripovedni element), pa ji nikakor ni tuja sposobnost likovne izraznosti. Za profesionalno obvladovanje svojega poklica morata biti modnemu fotografu lastna tudi likovna kultura in poznavanje veljavnih estetskih in izvenestet-skih kriterijev. Obvladovati občutek za formalno dognanost posnetka in znati organizirati motiv v neko vabljivo oblikovano celoto - v primeru večine fotografij Deana Dubokoviča torej v dinamično reklamno sporočilo. Napak bi bilo dela Deana Dubokoviča, predstavljena na njegovi samostojni razstavi, označiti zgolj za modne fotografije, kajti enake pozornosti, kot jo avtor namenja reklamiranim elegantnim oblačilom in modnim dodatkom, so deležni tudi manekeni, ali, bolje rečeno, protagonisti njegovih fotografij. Med njimi in fotografom se je ustvaril dialog. Dean Dubokovič ni samo preprost zapisovalec, temveč tudi iniciator kompozicijske in likovne zgradbe fotografskega posnetka, v katerem se spontanost skorajda vedno izkaže za skrbno naštudirano držo. V takih posnetkih je vedno dovolj prostora tudi za vizualno identiteto manekena in za izgrajevanje njegovega imagea, tako da sta na koncu zadovoljna oba - fotograf in maneken, zraven pa tudi naročnik, saj se prezentacija (registracija) neke modne kolekcij na fotografijah Deana Dubokoviča zlahka spremeni v njeno reprezentacijo (govorico) v najboljšem pomenu besede. Damir Glohočnik Sveže ideje mladih radovljiških oblikovalcev LINHART KOT SIMBOL MESTA Radovljica, 18. aprila - V avli občinske skupščine Radovljičanom že ves teden na ogled izredno zanimiva razstava; predstavljeni so namreč osnutki in prototipi izdelkov pod skupnim naslovajm Linhart tako ali drugače. Devet mladih radovljiških oblikovalcev prikazuje obilico izvirnih idej za spominke, dokumente in druge promocijske predmete, ki bi lahko čim bolj pristno prikazali oziroma predstavili Radovljico, še najbolj znano prav kot rojstno mesto znanega zgodovinarja in dramatika Antona Tomaža Linharta. Petra in Primož Čeme, oba študenta Akademije za likovno umetnost, pravita, da sta se prijavila na natečaj ravno zaradi tega, ker ju je kot Radovljičana problematika izredno zanimala. Petra Čeme pravi: "Radovljica nima nobenega svojega predmeta, spominka ali česa podobnega, kar bi lahko ponudila svojim obiskovalcem, turistom in tudi domačinom, niti lepe razglednice ne. Zato se mi je vse skupaj zdelo celo bolj potreba kot izziv. Mislim, daje že skrajni čas, da je končno sproženo tudi to vprašanje in sicer na način, ki omogoča spodobno raven rešitve problema. Predvsem glede na to, da gre pri Linhartu za osebnost mednarodnih razsežnosti." Mnenju se pridružuje tudi njen brat in sooblikovalec izdelkov, ki sta jih predstavila, ki je prepričan, da celo Radovljičani Linharta premalo poznajo. Zato sta se na začetku dela lotila z obsežno analizo vsega dostopnega gradiva, povezanega z Linhartom. "In ko se enkrat v stvar zagrizeš, se ne ustaviš več - kar samo te žene naprej." Kljub temu da so imeli mladi ustvarjalci časa le dober mesec, se je na razstavi nabralo zelo veliko število najrazličnejših izdelkov; šatulje, svinčniki, ovojni in pisemski papir, osnutki za plakete in druge dokumente, pečatni material, vzorci za blago in priponke iz žlahtnih kovin. Vse seveda na temo in v smislu Linharta. Primož in Petra Čeme sta Linhartov lik postavila korak nazaj, v njunih izdelkih se Lin- Petra Čeme: Faza zbiranja gradiva je zelo pomembna in najbolj naporna. Šele ko zbrane podatke o človeku, času in prostoru, v katerem je živel, analiziraš, lahko gradiš naprej. V projektu so sodelovali: Polona Čeh. Petra in Primož Čeme. Andrej Čufer mL. Tanja Egart, Sonja Eržen. Ma-riza Monti, Barbara Kokalj in Meta Petriček. hartova glava dejansko ne pojavlja." Silhueta sama se nama ni zdela toliko zanimiva, da bi morala striktno vztrajati na njej," pravita. "Šlo nama je za širši prikaz časa, v katerem je Linhart živel." Polona Čeh se je odločila za pisemski in ovojni material. Primož Čeme: Tema Linhart tako in drugače je izredno zanimiva, marsikaj bi se v tem smislu še dalo narediti. Seveda pa čakamo, kako bodo stvari tekle naprej. Pravi, da zato, ker se že ves čas šolanja ukvarja z designom, pa tudi zato, ker jo moti, da je pri nas vse, kar kupiš, ponavadi zavito v zares neestetski papir. "Všeč mi je, če nekaj kupim in mi je tudi na zunaj všeč," pravi, zato se je tudi odločila za izdelke, na katerih je Linhartov lik v kombinaciji z nežno rumeno barvo: "Želela sem nekaj nežnega, nevsiljivega in nekaj časa nihala med zeleno in rumeno, toda ker se mi je na koncu zelena zdela še vedno zelo agresivna, sem se odločila za rumeno." Polona Čeh upa, da bodo ponujene izdelke sprejeli Polona Čeh: Mislim, da so Radovljičani kar sprejemljivi za projekte, kakršen je tale. Sicer pa se mi zdi, da je lik Linharta edini simbol, po katerem Radovljico poznajo tudi drugod. tako Radovljičani kot tudi tujci. Prav tako vsi ostali obliko; valci, ki so s svojimi osnutki ponudili mestu priložnost za kvalitetno promocijo v svet, kajti uspeha ne prinaša samo tisto, kar konkretno ponujamo, važno je namreč, kako ponuja; mo, posebej v Radovljici, ki naj bi bila turistično mesto. In ne le turisti in obiskovalci, tudi domačini naj imajo možnost in priložnost, da se na vsakem koraku srečujejo z lepim: s tistim, kar nam je dal Linhart in s ti; stim, kar so nam dali mladi oblikovalci zaradi njega in po njem. • Marjana Ahačič, foto: Polona Kragelj NASA PESEM - MEDNARODNI IZZIV Ljubezen do petja preveva malodane slehernega Slovenca. Množice ljubiteljev zborovske pesmi prepevajo v številnih pevskih zborih širom po domovini, kar nekaj tistoč se jih vsako leto zbere v Šentvidu na Taboru, vsaki dve leti pa se cvet slovenskega zborovstva zbere v Mariboru, kjer na tekmovanju Naša pesem preskuša svoje sposobnosti in kvalitete. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Maribora ter Slovenska pevska zveza so 12. zborovsko tekmovanje, ki je potekalo pod motom "Musica, noster amor! - Glasba, naša ljubezen, naj pevcem bo spremnica zvesta" , pripravili z resnično ljubeznijo, saj je bilo vzdušje na tekmovalnih koncertih nadvse prijazno. Tekmovali so zbori, pevci, absolutni zmagovalec pa je bila glasba. Če smo morda pred dvema letoma mislili, da prihaja slovensko zborovsko petje v krizo, pa je pet letošnjih tekmovalnih koncertov pokazalo, da smo se vendar sposobni meriti v mednarodni konkurenci, čeprav sta manjkala dva pomembnejša zbora: APZ Tone Tomšič in Consortium musicum iz Ljubljane. Tuji zbori so bili dobri, vendar je bil boljši od naših le Mešani zbor iz Nižjega Novgoroda (Ruska federacija) v ljudski pesmi. Svežina, ki so jo prinesli tuji zbori na mariborski oder, pa sicer ni resneje ogrozila naših zborov. Petčlanska mednarodna žirija, ki ji je predsedoval dirigent Marko Munih iz Ljubljane, je ocenjevala prepričljivost izvedbe, tehnično pripravljenost zbora in zahtevnost tekmovalnega programa. Kljub visoki kakovosti in pripravljenosti vseh zborov, ki so se udeležili tekmovanja, pa sta daleč daleč pred vsemi izstopala mlada dirigenta Matjaž Sček z Ljubljanskimi madrigalisti in Andraž Hauptman z vokalno skupino Ave. V konkurenci med tema dvema je imela žirija nedvomno težko delo, pa vendar so na koncu Ljubljanski madrigalisti - upravičeno - pobrali skoraj vse lovorike: 1. nagrado za izvirno zborovsko pesem, 1. nagrado za najboljši mešani zbor, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe Jakoba Gallusa in za prepričljiv nastop zbora, ki je prvič na Naši pesmi. Maribor je pokazal še nekaj: v prihodnosti lahko računamo na dve strukturi zborovskih ljubiteljev - na številne, ki ob vsakdanjem delu najdejo sprostitev v zborovskem petju pod vodstvom strokovne roke in na (predvsem mlade) redkejše vokalne skupine, v katerih se zbirajo glasbeno izobraženi pevci, marsikdaj profesionalci, ki pa jim je seveda muziciranje v zboru tudi višja oblika osebnega izpovedovanja. Maribor '94 bo torej velik izziv in odgovor na vsa današnja vprašanja. Tomaž Bole fM Agromehanika Hrastje 52 a & 064/324-033, 324-034 POLETNI IDRIART Bled - Letošnji mednarodni kulturni festival IDRIART se bo julija že osmič ustavil na Bledu. Tokrat so festivalska dogajanja od 10. do 17. julija vpeta v tako imenovano Kulturno karavano, s katero tokrat festivalski dogodki povezujejo svet od vzhoda do zahoda. Letošnji festivalski dogodki se začenjajo v Peruju in Braziliji, nadaljujejo pa v Romunijj, se preselijo na Bled in čez Koroško, Češko Slovaško, Nemčijo in Rusijo potujejo od Moskve do Mongolije in s.e iztečejo na Kitajskem v Tibetu. Blejski festival bo torej člen v tej verigi prireditev, ki jih zdaj že več kot desetletje pripravlja Inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov iz Ženeve. Prve tri dni so v programu letošnjega dogajanja na Bledu seminarji; o vvaldorfski pedagogiki, euritmiji, biodinamičnem,poljedelstvu, duhovni zgodovini in uresničevanju notranjega in zunanjega miru, meditaciji in njenih tehničnih nasprotkih, antropo-zofskem aspektu družbene ureditve, o antropozofski medicini za zdravnike, predavanja o kulturi in drugo. Drugi del festivala, ki se bo uradno odprl 13. julija zvečer s koncertom Komornega orkestra RTV Slovenije, se bo dogajal na popotovanju po pokrajini - en dan od Jošta do Crngroba in Škofje Loke z vmesnimi koncerti (na Joštu violonist Miha Pogačnik, čembalistka Marija Namitscheva, ter orgelski koncert v Crngro-bu in koncert v loški kapucinski cerkvi) in predavanji. Drugi izlet bo pod Soriško planino in Ratitovec s postanki v Sp. Sorici (koncert budimpeštanskega kvarteta Kodalv in v Sp. Danjah (koncert Tria Tutamora Slovenica). En vmesni dan se bo dogajal na Bledu s predavanji o ekologiji poslušanja glasbe in spoznavanje umet; nosti in narave ter koncerti na Blejskem otoku in v Festivalni dvorani. Tretji popotovalni dan obsega Koroško s spoznavanjem njene kulturne zgodovine, koncerti in predavanji. Podrobnejše informacije in programe ima na voljo Odbor festivala Idriart, 64000 Kranj, p.p. 80.« L. M. Škofja Loka - V galeriji ZKO-Knjižnica te dni razstavlja tržaški slikar Boris Zulian. Njegovo likovno govorico so v nekaterih si«' venskih razstaviščih pred časom že spoznali, tokrat pa se prvič predstavlja v enem od gorenjskih razstavišč. - Foto: Polona Kragelj GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK direktorji poročali vladi Bo zdravilo z občinskimi obveznicami prijelo? Med štirimi radovljiškimi podjetji, ki so lani prejela denar od Prodanih občinskih obveznic, je le Iskra Otoče minulo leto končala brez izgube. Radovljica, 17. aprila - Trije direktorji in direktorjev poslanec štirih radovljiških podjetij, ki so pod določenimi pogoji dobila denar °d prodanih občinskih obveznic, so na zadnji seji izvršnega sveta Poročali o tem, kako podjetja izpolnjujejo pogoje in kako se prebijajo v gospodarskih razmerah, ko so ostala brez vzhodnega oz. dobršnega dela jugoslovanskega trga. Da direktorji niso prišli samo P°ročat, ampak da so sedli na nekakšno "zatožno klop", se je pose-"ej pokazalo pri razpravi enega od članov izvršnega sveta, ki jim je P° profesorsko svetoval, kaj vse morajo storiti. Da je bila njegova razprava malce neokusna, je kasneje, po odhodu direktorjev, pri-*nal tudi eden od članov občinske vlade. . Naj bo tako ali drugače! Od štirih podjetij, ki so dobila denar od prodanih občinskih obveznic, je v minulem letu le Iskra Otoče prigospodarila nekaj dobička, vsa ostala (Almira* Sukno in Veriga) pa so leto plenila z izgubo. Največ jo je •rnela Almira, kar 104 milijone tolarjev oz. domala osemnajst-krat več kot leto prej. Izguba ne bi bila tolikšna ali je sploh ne bi bilo, če bi v poslovnem rezultatu upoštevali kupnino 2a grad Grimšče in če bi odšteli trajne razlike za mednarodno JFC posojilo. Almira je v najhujši krizi za pokritje starih ob-Veznosti potrebovala pet milijonov mark, doslej ji je uspelo Pokriti 3,5 milijona dolarjev; °-a pa bi prišla na zeleno vejo, °i potrebovala še vsaj toliko, kolikor naj bi morebiti na dražbi dobila za modno hišo Prista-ya na Bledu. V podjetju so že Pred časom odpustili 130 de- lavcev, v kratkem pa bodo okrog petdeset delavcev iz režije premestili na produktivna delovna mesta. Podjetje bodo preoblikovali v kapitalsko družbo, pri tem pa računajo, da bodo z javnim razpisom deležev pridobili tudi nekaj zasebnega kapitala. Kako donosen posel je izvoz, pa največ pove podatek, da na tuje trge prodajo 65 do 70 odstotkov blaga, iztržek od izvoza pa v skupnem dohodku predstavlja le nekaj več kot trideset odstotkov. V Suknu so minulo poslovno leto sklenili z 19,7 milijona Radovljiška industrija je lani naredila 17 odstotkov manj kot predlani in 38 odstotkov manj kot 1986. leta. Odkup kmetijskih pridelkov je. razen pri mleku, zaostal za predlanskim. Gozdno gospodarstvo se je pri poseku lesa v družbenih gozdovih približalo predlanskim rezultatom, v zasebnih gozdovih pa je bil posek za 13 odstotkov manjši. Turizem je lani zaradi vojne preživljal hude čase: nočitev tujih gostov je bilo le petino toliko kot predlani, nočitev domačih pa je bilo za šest odstotkov več. Izvoz je bil lani za petino manjši kot leto prej. Na to so najbolj vplivali enomesečna blokada Evropske gospodarske skupnosti, zmanjšanje izvoza v Elanu za petino, izpad deviznega priliva v turizmu ter izguba vzhodnih trgov. Največje likvidnostne težave so bile v gostinstvu in turizmu. Gospodarstvo je leto sklenilo s 484 milijoni tolarjev izgube, k temu znesku pa je treba prišteti še 166 milijonov tolarjev nepokrite izgube iz prejšnjih let. V podjetjih, ki poslujejo z izgubo, dela že več kot polovica vseh zaposlenih. Skupno število zaposlenih v občini se je zmanjšalo za 1.069 delavcev, od tega 1.048 v gospodarstvu in 21 v družbenih dejavnostih. Število nezaposlenih, ki so prijavljeni na zavodu, pa se je v tem času povečalo s 1.068 na 1.542. tolarjev izgube. Rezultat v letošnjem prvem četrtletju verjetno še ne bo pozitiven; kakšen bo na koncu leta, pa je predvsem odvisno od tega, kolikšen delež proizvodnje bodo prodali na tuje trge. Direktor Alojz Ferbežar pravi, da bi lahko izvozili vse, kar naredijo, vendar si takšne poslovne poteze ne upajo privoščiti, ker na domačem trgu dosegajo precej boljše cene kot na tujem. Izračuni so pokazali, da bi za pozitivni poslovni rezultat morali doma prodati najmanj četrtino izdelkov. V leski Verigi so lani "prigo-spodarili" 79,7 milijona tolarjev izgube. Glavni problem je pomanjkanje naročil in dela, posledica tega pa slaba izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti. Na leto bi lahko naredili 13 tisoč tori izdelkov, pa jih le 6 do 7 tisoč ton. V preteklosti so bili močno odvisni od vzhodnoevropskega in jugoslovanskega trga, zdaj pa ne morejo na hitro teh trgov nadomestiti s prodajo na zahod. Iskra Otoče je edino od štirih podjetij, kije lani poslovalo brez izgube. Še več: uspelo ji je pokriti predlansko izgubo (16 milijonov tolarjev) in ob tem ustvariti še 380 tisoč tolarjev dobička. Kot je na seji dejal direktor Franc Sifkovič, bo letos za Iskro Otoče precej težje kot lani, saj se bo lanski nekajmesečni "izpad" z jugoslovanskega trga letos raztegnil na vse leto; odplačati pa bo treba tudi tuje posojilo. Letos so na južne trge prodali le za 70 tisoč mark blaga, razliko pa skušajo nadomestiti z večjim izvozom. Na tuje trge prodajo 85 odstotkov proizvodnje, izvoz pa jim prinese okrog 70 odstotkov dohodka. Plače delavcev so se v prvih treh letošnjih mesecih realno povečevale, še vedno pa so bile nizke - marca, na primer, povprečno 15.300 tolarjev. • C. Zaplotnik Upniški odbor BPT Tržič Zahteva za zamenjavo vodstva Stečajni upravitelj Matija Roblek - Majcen zagovarja podjetniške interese. Tržič, 17. aprila - Upniški odbor je predlagal sodišču zamenjavo stečajnega upravitelja BPT Tržič, stečajni senat pa zahteva dodatna pojasnila. O teh so se dogovarjali na včerajšnji seji upniškega odbora, ki še vedno vztraja pri zamenjavi vodstva. Kot je v pogovoru za Gorenjski glas povedal Matija Roblek - Majcen, njegovemu programu reorganizacije podjetja verjetno nasprotujejo zaradi bojazni za večanje premoženja. Med upniškim odborom in stečajnim upraviteljem BPT je prišlo do bistvenih razhajanj v pogledih na vodenje podjetja v stečaju, je še pred četrtkovim sestankom upniškega odbora povedal Matija Roblek * Majcen. On namreč daje prednost podjetniškim ciljem, ki so usmerjeni v takojš- njo reorganizacijo. Upniški odbor ni dal niti zanjo niti za oživitev firme Voje zelene luči, kar je po Roblekovi oceni velika škoda. Vsak dan brez uresničenih načrtov namreč pomeni izgubljeno možnost za zaslužek. In prav tega, povečevanja premoženja BPT, se najbrž boje v upniškem odboru zaradi možnega zmanjševanja upniških deležev, je ugotovil stečajni upravi-telj. Zaradi blokiranja programa dela je Matija Roblek - Majcen v pismu od upniškega odbora zahteval, da prevzame svoj del odgovornosti za nastalo škodo. Upniški odbor je reagiral tako, da je sklenil predlagati stečajnemu senatu zamenjavo sedanjega vodstva. Ne glede na to zaostri- tev je stečajni upravitelj prepričan v uspeh predloga za prisilno poravnavo z upniki, za katero je sodišče določilo narok maja letos. Sam predlog je dobro pripravljen, poravnavo pa si želijo tudi upniki. Bolj skeptičen pa je zaradi možnosti pretrganja kontinuitete v vodenju podjetja, ki bi lahko povzročila dodatne zastoje pri poslpvanju. Kot se je izkazalo na sestanku upniškega odbora v četrtek popoldne, bo odbor vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Dogovoril seje namreč /a dodatna pojasnila o svojem predlogu za revizijo poslovanja in zamenjavo stečajnega upravitelja, kar je od odbora zahteval stečajni senat kranjskega sodišča za nadaljevanje postopka. • Stojan Saje demonstracijski projekt za obnovo hotela Transturist Klavrno ogledalo betonski arhitekturi ^kofja Loka, 18. aprila - Dvajsetletni hotel Transturist v Škofji •oki je le eden od žalostnih podob minule "betonske arhitekture". Razgibano načrtovan siv in mrzel orjak s slabo izkoriščenimi pro-,0r'' razkošnimi okenskimi površinami (kot bi bil grajen za trop-*e kraje) propada, račun za popravilo spomenika arhitektu in še e tako davnemu času pa kajpak ostaja na plečih lastnika, Turisti- c«o-hotelskega podjetja (THP) Škofja Loka. Lh Direktorica THP Irena an je škofjeloški vladi predstavila projekt prenove hotela Tra nsturist, saj od nje pričaku- ^e ?Iasti moralno podporo, po-j^0c pri iskanju denarja za pre-novo. Ne nazadnje hotel ni le »Var THP, pač pa tudi vse kofje Loke, ki ji ne more in ne biti vseeno, ali bo hotel Postal njena sramota ali ponos. Kot je povedala Irena Uhan, Podjetju namreč pripravljajo emonstracijski projekt obno- e hotela, s katerim se bodo pri eePubliškem ministrstvu za nergetiko potegovali za denar. \)inov projekt naj bi ministr-' y° sprejelo kot vzorec, kako Enoviti dotrajan betonski ho- tel, kakršnih v Sloveniji, žal, ni malo. Obeti, da bodo nepovratni denar dobili, so dobri, beseda podpore z občinskega vrha b'i jim pri tem tudi prišla prav. Kot tudi pri kandidiranju za denar iz sklada za drobno gospodarstvo in pri pridobivanju raznih soglasij. Hotel Transturist je res pomilovanja vreden; od treh dela samo še en kotel za ogrevanje, dveh ni več mogoče popraviti, okna dobesedno trohnijo, četrto nadstropje sploh ni več uporabno, v njem so podstavljena vedra, beton se lušči, okruški so lahko nevarni /a mimoidoče, bazen je zaprt,-kleti nedo-nosno izkoriščene, skratka, ho- tel, kakršen je, bo naslednjo zimo bržkone moral zapreti vrata. Projekt, za katerega so se odločili v THP, ne vsebuje le nujne obnove stavbe, zaščite pred propadom, pač pa tudi drugačno zunanjo podobo, nekatere dograditve in predvsem oživitev (tudi kleti) ter preskok iz B kategorije v višjo poslovno kategorijo. Projekt, delan za uresničitev še v tem letu, je ovrednoten z devetimi milijoni mark. Denar nameravajo v THP - razen že omenjenih virov - pridobiti še s krediti, soinvestitorji, delnicami in s sovla-ganji drugih škofjeloških podjetij. Škofjeloški izvršni svet je podprl prizadevanja vodstva THP Škofja Loka za obnovo hotela, soodgovornosti za projekt in poslovno usmeritev kot tudi za pridobivanje investitorjev, pa se je odrekel. • H. Je-lovčan STARI PRIJATELJ SE VRAČA DISKOTEKA OD 22. APRILA TEDEN GLASBE V ŽIVO V četrtek popoldne so bili gostje kranjske Čopove šole švicarski strokovnjaki za pouk gospodinjstva in za izobraževanje učiteljev tega predmeta. Srečali so se z gorenjskimi kolegi, primerjali vsebino predmetnikov pouka gospodinjstva v osnovnih šolah dveh dežel ter izkušnje. V švicarskih šolah gospodinjstvu namenjajo precejšnjo pozornost, pouk ni osredotočen zgolj na kuhanje in pospravljanje, pač pa je dan močan poudarek tudi ekologiji (kako ravnati z živili, odpadki), družini, povezavi družine z narodovim gospodarstvom. Gostje so obisk v Kranju izkoristili še za ogled mesta, srečanje pa sklenili v prijetnem vzdušju kmečkega turizma v Žejah, kjer so jim postregli z gorenjskimi kuharskimi specialitetami. H. J., foto: P. Kozjek Nove osnove za izračun plač Ljubljana, 20. aprila - Vlada Republike Slovenije je na seji konec preteklega tedna določila nove izhodiščne zneske za izračun plač v državni upravi in zavodih družbenih dejavnosti, ki se ravnajo po ugotovljenih povprečjih v gospodarstvu. Za delavce zavodov na področjih družbenih dejavnosti naj bi se za izračun plač za mesec april upošteval znesek 16.383 tolarjev (izhodiščna bruto plača za prvi tarifni razred), kar je 52 odstotkov povprečne februarske plače v gospodarstvu, za delavce državne uprave in funkcionarje pa je novo izhodišče 15.753 SLT bruto, kar je 50 odstotkov februarskega povprečja v gospodarstvu. • S. Ž. TEI Industrija termičnih izolacij Trata 32, Škofja Loka razpisuje delovno mesto za delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandat 4 let DIRKKTORJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati pogoje: - višja ali visokošolska izobrazba ekonomske, komercialne ali tehnične smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih - organizacijske ali vodstvene sposobnosti, ki jih dokaže z dosedanjim delom. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev in vaših osebnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa z oznako "prijava za.razpis". Podrobneje informacije lahko dobite v kadrovski službi podjetja (telefon: 064/631-151). C A T C H THE CASH Sestanki investicijskega sistema Catch the Cash so: LJUBLJANA - pivnica Jama (ponedeljek in sreda ob 18h), restavracija študentskega naselja v Rožni dolini (torek in četrtek ob 18h), hotel Ilirija (pon. in sreda ob 17h), nastanitveni center Šiška (tor. in čet. ob 18h); U. OKOLICA: Vir - dvorana KS (pon., sr./18h); Ribnica - gostišče Dallas (tor., čet./19h); Logatec - gos. Krpan (pon.,sr./ 18h); Hrastnik - hotel Jelka (tor.,čet./18h); Grosuplje - motel (tor., čet./18h); Kranj - hotel Creina (pon., sr./16h); Radovljica - hotel Grajski dvor (po. sr./19h); Maribor - Birostroj, Gl. trg 17 (pon., sr./ 18h); SI.Gradec - kult. dom Stari trg (tor., čet./19h); Ruj - hotel Super U (tor.,čet./18h); Murska Sobota - hotel Diana (tor., čet./18h); Celje - Golovec (pon., sr./18h); Koper - hotel Žusterna (tor., čet./ 18h), Postojna - rest. Letališče (po.,sr./19h); Ilirska Bistrica - hotel Turist (pon., sr./18h); Nova gorica - gas. dom Šempeter (tor., čet./ 19h); Krško - kult. dom (tor., čet./19h); Hotel Otočec (tor., čet./ 19h).V kratkem bo odprtih še nekaj lokacij. VAŠ VELIKI KORAK V LEPŠO PRIHODNOST. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Nove honde civic BMVV v letu 92 Lani so pri BMW-ju so naredili 553.000 avtomobilov, kar je pomenilo 10-odstotno povečanje prometa na 29,8 milijarde mark. Lansko leto je bilo za BMVV in s tem tudi za generalnega zastopnika ljubljanski Tehnounion doslej izredno uspešno tudi na območju Slovenije in nekdanje Jugoslavije. Tudi letošnje številke kažejo, da bo prodaja dobra, če ne bo prišlo do pomembnejših gospodarskih sprememb ali zaostrenih predpisov. V letošnjem prvem trimesečju so pri Tehnounionu prodali okoli 250 vozil (lani skupaj 2300, kar je približno toliko, kolikor znaša prodaja na Portugalskem), sicer pa načrtujejo širitev prodajne in servisne mreže po Sloveniji. Ljubljanski Autocommerce, ki je od leta 1987 generalni zastopnik Honde v Sloveniji, je v tem obdobju proda! okoli 4000 teh vozil. V teh dneh bo tudi pri nas stekla prodaja novih modelov, ki so v novi podobi nekoliko oblejši, glede tehničnih rešitev pa so Japonci tudi naredili korak naprej, čeprav so Hondini agregati že precej časa opremljeni s štiriventilsko tehniko. Tudi novi modeli so na voljo v dveh karoserijskih oblikah, kot limuzina oziroma kot ji pravijo sedan in oblika s 'hitrim' zadkom, ki mu rečemo hatchback. Slednji je že iz prejšnjega modela znan kot specifično vozilo, tako da se bodo tudi na novega kupci hitro navadili, limuzina pa je zasnovana povsem na novo in je za oko bistveno prijetnejši kot stari model. Cene za nove civice so naslednje: sedan 1.5 DXi bo stal okvirno 18.950 DEM, sedan 1.6 ESi 20.600 DEM, hatchback z enako opremo in motorjem pa bo 150 DEM cenejši. Cene so seveda tovarniške, potrebno je prišteti še 16-od-stotni davek (vsa vozila bodo imela katalizatorje) in 27 odstotkov carinskih dajatev. Vozila, ki bodo trenutno na voljo (Autocommerce naj bi uvažal vse modele civicov in kasneje tudi CRX), so serijsko opremljena s centralnim zaklepanjem, elektrificiranimi stekli, servo volanom, modeli ESi pa tudi s pomično streho. • M. Gregorič BMVV je letos predstavil tudi nekaj novosti, ki smo jih pred kratkim videli tudi pri nas. Tako so naredili nov 2,5-litrski turbo-dizelski agregat s šestimi valji in 143 konjskimi močmi in dizelskim katalizatorjem. Motorje izredno prožen, saj navor 260 Nm doseže že pri 2200 vrtljajih. Na nedavni predstavitvi smo videli tudi touring serije 5 in dolgo pričakovani coupe serije 3. Pri BMW-ju pripravljajo tudi model 525 s pogonom na vsa štiri kolesa. Sicer pa je recept bavarske avtomobilske industrije očitno še naprej uspešen, saj že vseh trideset let posluje z dobičkom, hkrati pa računajo na povečano prodajo. Na sliki: coupe serije • M. Gregorič, Združenje za računalniško izmenjavo podatkov Slovenija se počasi tudi prek računalniške izmenjave podatkov vključuje v svet. Pri GZS so pred kratkim podpisali sporazum o ustanovitvi slovenskega združenja za računalniško izmenjavo podatkov SLODETTE, ki bo kot deseti član vključeno v ODETTE-Italia in prek njega v Evropo. Ta organizira računalniško izmenjavo podatkov na področju avtomobilske industrije v Evropi, našim proizvajalcem rezervnih delov in avtomobilov bo omogočila neposreden dostop do vseh standardov in priporočil ter prenos izkušenj in povezovanje z vodilnimi svetovnimi proizvajalci avtomobilov, sestavnih delov in opreme. Sporazum so podpisali predstavniki Iskre-Avtoelektrike, Donita, Kolektorja, Saturnusa, Tama in Tovarne opreme Mirna. Japonski Mitsubishi je pred kratkim dobil svojega zastopnika tudi v Sloveniji. Za prodajne in poprodajne aktivnosti bo skrbela slovenska podružnica, ki je nastala kot mešano podjetje angleške podružnice in koprskega podjetja Impuls. Ob široki ponudbi osebnih vozil, terencev pajero in kombijev L 300 namerava Impuls ponuditi tudi lahke Mitsubishijeve tovornjake do nosilnosti 950 kilogramov. Zanimive so tudi cene: za colta je potrebno odšteti od 13.500 do 14.600 DEM, lancer stane od 15.450 do 18.500 DEM, še večji g*' lant pa od 23.700 do 25.500 DEM. Med terenci in dostavnimi vozili omenimo pajera od 32.900 do 42.500 DEM in kombije L 300 od 23.600 do 27.500 DEM. Takoj po prvomajskih praznikih bo tudi slovenska predstavitev luksuzne limuzine sigma, ki bo v izvedbi s trilitrskim V 6 motorjem s 24 ventili stala 56.000 DEM. Vse cene so seveda brez davkov in carinskih dajatev. Trenutno čaka na kupce več kot 360 mitsubishijev. Na sliki: terenec pajero V6. M. G., slika J. Cigler Začenjajo se akcije ob letu turizma Znak turizma bo golob z lipovim listom Ljubljana, 16. aprila - Turistična zveza Slovenije in Studio Marketing sta konec prejšnjega tedna v ljubljanski Mestni galeriji predstavila nov znak slovenskega turizma, ki bo označeval leto turizma 1993. To bo ptica (golob) z lipovim listom v kljunu. Golob je simbol miru, pomenil pa bo porajanje nečesa novega v novi državi, zato, po besedah predstavnikov Studia Marketing, kjer so znak izdelali, ni bil izbran naključno. Leto turizma pri nas pa naj bi najprej pomenilo turizem bolj približati Slovencem, "vplesti" vanj vsakogar. S tem naj bi se nadaljevale tudi akcije, ki jih je že leta 1983 s sloganom Slovenija, moja dežela, načrtno začel Studio Marketing, ter jih kasneje nadaljeval z akcijami Turizem nas bogati in Iščemo dobrega gospodarja. LOKA KAVA CC >r\i >co cd ca E o cd co ZD O okus in aroma vaših želja o cz co Ž5 CD —T o CD < CD CO< CD DOBER NAKUP JE PRI LOKI NAKUP ^ Želite kaj sporočiti #Goren|kam in Gorenicem9^ Izberite # •NAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO § v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-36^^^ Slovenija Slovenija Ob tej priložnosti je predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič povedal, da njihova pobuda o letu turizma 1993 postaja resničnost in da so se akcije za leto turizma že začele. Vanje so se med drugimi že vključili Idrijci s svojo 500 let staro čipko, Počitniška zveza Slovenije, pa tudi nekatera podjetja. Kot je ob predstavitvi tako imenovanega "Slovenskega pohištva" povedal Tone Simnončič iz tržiškega ZLIT-a so se v podjetju odločili, da z izdelovanjem tega pohištva skušajo ohranjati slovensko kulturno dediščino. Njihova izvedba tega pohištva je že naletela na priznanja in odobravanja doma in v tujini. • V. Stanovnik PRIDNE ROKE, BISTRA GLAVA BOLJŠA JE OBNOVA IN ZIDAVA samo do 30. aprila od cementa do kritine, oken in vrat, vse za kopalnice in centralno ogrevanje, tesnila, lepila... marmorne police, stopnice... 35% o popusta PRODAJNI CENTRI LJUBLJANA, VIŽMARJE, ČRNUČE, DOMŽALE, ROGATEC, MEDLOG pri Celju, SLOVENJ GRADEC, MARIBOR, HOČE p. i Mariboru, KOPER NISSAN NISSAN AVT0HIŠA MAGISTER d.o.o. RADOVLJICA - Telefon 064/75-256 DOBAVA TAKOJ! PRODAJA NOVIH VOZIL REZERVNI DELI IN OPREMA SERVIS POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Evidentiranje poslovnih enot ^er vsa prizadevanja za izdelavo natančnega pregleda stanja po-°vnih enot slovenskih podjetij v drugih republikah (podatke in Poglede tega sta doslej pripravljala Gospodarska zbornica Slo-en'je in Služba družbenega knjigovodstva) niso bila uspešna -?• zbrani podatki so bili pomanjkljivi, seje vlada Slovenije odlo-"a> da z odlokom predpiše evidentiranje premoženja poslovnih n°l pravnih oseb v drugih republikah nekdanje Jugoslavije ter P°slovnih enotah v Sloveniji, katerih ustanovitelji so od drugod. >.a obrazcih, ki bodo z odlokom objavljeni v Uradnem listu, naj 1 yse pravne osebe in poslovalnice sporočile svoje podatke pri-,t0Jni enoti SDK do 15. maja, SDK pa je dolžna izdelati poročilo ,° 15. junija. Kako pomembno je nadaljnje urejanje odnosov n i 1 Je k''0 že večkrat očitano, da je pri tem premalo storila) v £e*danji Jugoslaviji, seveda ni potrebno posebej poudarjati. • Cene plina še pod državno kontrolo y'ada Republike Slovenije je konec preteklega tedna obravnava-a zahtevek Petrola Zemeljski plin, d.o.o., da se cene zemeljskega plina izvzamejo iz sistema določitve cen s soglasjem vlade. Petrol Je svoj zahtevek utemeljil z dejstvom, da je cena zemeljskega pli-av95 odstotkih odvisna od svetovnih cen in tečajev tujih valut, ,er dejstvi, da se družba upravlja s sodelovanjem kupcev, pogodbi.6 sklepajo z znanimi kupci in možnostjo vpliva države na odloge družbe, kar vse preprečuje monopolno oblikovanje cen ter ^oriščanje s konkurenčno prednostjo plina pred ostalimi viri nergije Ministrstvo za trgovino je predlagalo vladi, da zahteve •e sprejme, saj cene tako ekološko pomembnega goriva ne more-J? biti prepuščene družbi brez bistvenega vpliva države. Ugotovi-1 so, vlada pa je ta stališča tudi sprejela, da obstaja resna nevar-Jj°st nadgrajevanja stroškov in monopolnega dogovarjanja, in °kler država ne dobi pomembnega deleža vpliva na odločitve ružbe Petrol Zemeljski plin, sistem določanja cen za plin ostaja J° Zakonu o cenah.« Š. Ž. intervencije za j~akon o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in po-Udbo hrane in program intervencij v osnovni preskrbi za leto i 92, ki je bii sprejet z republiškim proračunom za letos, zahteva-a> da vlada z odloki določi nosilce, pridelke oz. proizvode ter P?8oje in merila, po katerih se bodo intervencije izvajale. V pe-e.K Je bil zato sprejet odlok o nadomestilih in regresih za ohra-Janje kmetijske proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov, regresi-»anju blaga iz rezerv ob naravnih nesrečah ter regresiranju dolo-er>jh proizvodov. Upravičenci so fizične osebe, ki se ukvarjajo s pr°izvodnjo in ponudbo hrane, podjetja, zadruge in druge orga-n,2acije v lastnem imenu in po pooblastilu. Ukrepi po omenje-ne,n odloku naj bi omogočili izplačevanje nadomestil pri odkup-J11 ceni mleka, pospeševali prodajo trajnih mlečnih izdelkov ter egresiranje občasno povečanih zalog (za naštete namene je v re-PUrJliškem proračunu predvideno skoraj 99 milijonov tolarjev), na področju rezerv za primere naravnih nesreč - podpore, nadomestila, regresi in pomoči v krmilih in naftnih derivatih (skupno ^Sotovljenih 76 milijonov tolarjev), pri uravnoteževanju ponudba trgu pa regresiranje obresti za odkup osnovnih živil (pšeni-a. surovo olje, sladkor) v tržne rezerve in njih sproščanje, po ce-,ah> nižjih od tržnih, z namenom blažitve cenovnih pritiskov r*uPno predvidenih 436 milijonov tolarjev). Hkrati s sprejemom ?'oka je minister za trgovino izdal navodilo o načinu uveljavlja-Ja teh finančnih intervencij, na tiskovni konferenci po seji vlade Pa Poudaril, da denarja žal ni zadosti za tržni položaj, v katerem •^0- Povedal je tudi, da akcija cenejšega odkupa trajnih mlečnih jelkov za vrtce, šole, dijaške domove, domove upokojencev, °'nišnice in teritorialno obrambo dobro poteka, saj je odziv pri-i^jalce ugodno presenetil. • Š. Z. gorenjski glas in radio triglav Jesenice NEKAJ - VSE (ali nič) Poslušalci Radia Triglav že veste vse, večina bralcev Gorenjskega glasa pa še ne: 2. maja bo na sporedu kviz "NEKAJ -ySE (ali nič)". javila so podobna kot za oddajo Zadetek v petek, o kateri pijemo v Gorenjskem glasu, pripravlja pa jo vsak drugi petek ^adio Ziri. Za "NEKAJ - VSE (ali nič)" se lahko prijavite na ku-P°nu iz Gorenjskega glasa - izpolnjeno prijavnico NA DOPIS-£pl pošljite na RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 Jesenice. ^tlrJe prijavljeni (morali bomo žrebati, saj se je že med posku- no oddajo prejšnjo soboto prijavilo kar 30 kandidatov) bodo °delovali v studiu Radia Triglav, štirje pa preko telefona. Zato I pačite, kako želite sodelovati - možno je oboje. Ker pa je ve- *o bralcev Gorenjskega glasa oz. poslušalcev Radia Triglav ■ez telefona, omogočamo dva načina sodelovanja v kvizu. v'z ne bo zahteven - vprašanje v seriji A, zatem v B in še v C. « novo vprašanje bo treba pravilno odgovoriti na prejšnje. S £ravilnim odogovorom C je dana možnost za "VSE ALI NIC" = ^Podvojitev nagrade ali pa za izgubo prisluženega. Vsak odgovor je vreden 1.000 SLT, torej je možno z znanjem in kanč- vm sreče prislužiti nagrado v vrednosti 6.000 SLT. GENERALNI P0KR0VITEU: *~ KMETIJSKA TRGOVINA Titova 68, Jesenice °'S0OO RAOOVUICA 0lS°°0 RADOVLJICA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM lancovo 7/c Prijavnica ■ 'nekaj - vse (ali nič)" 'av|jam se za sodelovanje v kvizu Radia Triglav Jesenice: ^ifnek m ime .naslov s°delovati želim: v studiu preko telefona (obkrožite) (mo|a telet, številka).............................. lite na: RADIO TRIGLAV JESENICE, 64270 JESENICE Združenje SQ Slovenije Kranj, 20. marca - Kljub vsem polemikam, različnim pogledom in mnenjem o podeljevanju znaka Slovenski proizvod - Slovenska kakovost v Kranju potekajo intenzivne priprave na letošnjo drugo sejemsko prireditev s tem imenom. Tako je na primer sejemska prireditev z imenom Slovenski proizvod - Slovenska kakovost "SQ" že zaščitena pri Patentni pisarni v Ljubljani, izbran pa je tudi znak Slovenska kakovost "SQ", ki ga bodo podeljevali na sejemskih prireditvah. Proizvodi se bodo lahko potegovali za tri vrste znakov z imenom Slovenska kakovost. V prvem, da tako rečemo, najširšem razredu bodo lahko vsi proizvodi slovenskega porekla, imeti pa bodo morali najmanj polovico domačega vložka. Izdelki bodo morali imeti tudi predpisano dokumentacijo, pogoj pa bo tudi, da bodo leto dni v redni proizvodnji. V drugem "razredu" imenovanem Preizkus kakovosti bodo lahko izdelki, ki bodo poleg izpolnjevanja predpisov in standardov uspešno prestali tudi preizkus in preverjanje na posebnih preizkusnih mestih pod strokovnim nadzorom. Za uvrstitev v tretji oziroma pridobitev znaka Slovenska kakovost ISO 9000 pa se bodo lahko potegovali tisti, ki bodo ustrezali tudi vsem mednarodnim zahtevam in določilom primerljivosti. Programsko razvojni svet Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Kranj pod predsedstvom podpredsednika izvršnega sveta občine Kranj Petra Oreharja je na seji minuli teden podprl opredelitve in hkrati tudi priprave na letošnjo sejemsko prireditev Slovenski proizvod - Slovenska kakovost. Hkrati pa je podprl tudi ustanovitev društva Združenje slovenske kakovosti za zagotavljanje in popularizacijo kvalitetnih slovenskih proizvodov in storitev. • A. Ž. Manjša izvoz in zlasti uvoz Iz pregleda ekonomskih odnosov s tujino za januar in februar, ki gaje pripravila GZS območna zbornica Kranj, je razvidno, da se je izvoz gorenjskega gospodarstva v primerjavi z enakima mesecema lani zmanjšal za desetino, uvoz v enaki primerjavi pa več kot razpolovil. Skupno ustvarjeni dvomesečni izvoz je na Gorenjskem dosegel 71 milijonov dolarjev in je bil glede na lansko leto najbolj (za skoraj petino) povečan v Radovljici, najslabše pa so . se izkazale Jesenice, ki so uspele izvoziti le za 55 odstotkov vrednosti dosežene lani. V Sloveniji (storitve niso upoštevane) v tem obdobju beležimo padec izvoza za skoraj petino. Veliko večji so padci uvoza: v dveh mesecih je bilo na Gorenjskem uvoženega za skoraj 38 milijonov dolarjev, kar je le 53 odstotkov lanskega izvoza, pri čemer se je izvoz v občini Kranj več kot razpolovil. V Sloveniji je izvoz manjši za 57 odstotkov. Od celotnega uvoza je več kot 90 odstotkov pomenil izvoz repro-materialov, po približno 4 odstotke pa predstavljata uvoz opreme in blaga široke potrošnje. Taka gibanja seveda pomenijo bistveno izboljšanje pokritosti uvoza z izvozom, ki je tako na Gorenjskem skoraj dvakratna, prednjačita pa občini Radovljica in Škofja Loka. Ustvarjenega je bilo za dobrih 33 milijonov konvertibilnega presežka.© Š. Ž. zavarovalnica trialav, d. d . Ijubljana OBMOČNA ENOTA KRANJ S4O01 KRANJ, Oldhamska 2 tel»fon (064) 22 8S3, — p. p. 14« telelm 064 24482 objavlja prosto delovno mesto CISTLIKE na POSLOVNI ENOTI JESENICE Delovno razmerje bo sklenjeno s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 4 mesece. Za opravljanje navedenih del mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima popolno osnovno šolo in - eno leto delovnih izkušenj Kandidati za opravljanje navedenih del naj svoje prošnje pošljejo na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Kranj, sektor za splošne in kadrovski zadeve, Oldhamska 2, Kranj. K prošnji je treba predložiti šolsko spričevalo, kratek življenjepis in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Zanimivo m pestro branje; nasveti in poslovni namigi; poslovne priložnosti v komercialnih ter malih oglasih; Odprte strani, Snovanja, Panorama, Glasova Stotinka; Glasove preje; Novinarski večeri - vse to m še več ie Gorenjski glas, vsak torek m petek v Va-šemjjoštnem nabiralniku oziroma pri Vašem prodajalcu časopisov. Nas predlog za dobro naložbo: naročite Gorenjski glas ZA NAROČNIKE GORENJSKEGA GLASA: 20 % IN 25 % CENEJE (20 % popusta pri plačilu četrtletne naročnine; 25 % cenejši mali oglas do 10 besed, 25 % popusta pri določenih oglasnih storitvah). Vaš denar je z Gorenjskim glasom vreden veliko več. Pošl|ite nam izpolnjeno naročilnico - skupaj z njo nam lahko pošljete besedilo malega oglasa in prva objava bo brezplačna. Možnost brezplačnega malega oglasa za nove naročnike izkoristite tudi kasneje s kuponom, ki Vam ga pošliemo. Ce se boste na Gorenjski glas naročili v aprilu, boste skupai z drugimi naročniki ugotovili, da je MAJ NAJLEPŠI MESEC. NAROČILNICA m. Gorenjski glas mi pošljite na naslov: (ime in priimek, ulica oz naselje, hišna št , pošta) Izrežite in pošljite na: ĆP GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ Koliko {e vreden tolar Uradni tečaj: Na tečajni listi Banke Slovenije veljajo od 18. aprila (zaradi praznika aktualnejše liste ne moremo objaviti) naprej:________ nakupni srednji prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA Jugoslavija R. Hrvaška 100 ATS 100 DEM 100 LIT 100 CHF I USD 100 DIN 100 HRD 721,7002 5.079,1763 6,7528 5.495,6688 84,2737 723,8718 726,0434 5.094,4597 5.109,7431 6,7731 6,7934 5.512,2054 5.528,7420 84,5273 84,7809 15,0000 50,0000 Podjetniški tečaj: Na tečajni listi Ljublja nske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij veljajo od 18. aprila naprej: nakupni prodajni Avstrija Nemčija Italija Švica ZDA 100 ATS 100 DEM 100 ITL 100 CHF 1 USD 728,8680 5.200,0000 6,9134 5.626.4000 86,2784 750.2352 5.280,0000 7,0198 5.712,9600 87,6058 V menjalnicah so bili v soboto, 18. aprila, naslednj me- n jalni tečaji: marke šilingi nakupni prodajni nakupni prodajni Gorenjska banka 58,20 64,50 8,30 9,20 Abanka 61,20 65,00 8,60 9,50 SKB 60,50 65,00 8,60 9,24 Hida, lj. tržnica 62,00 63,00 8,30 8,85 Aval Bled, Ljubljanska i 60,60 65,00 8,60 9,50 Slovenska hranilnica 58,50 62,00 8,25 8,60 in posojilnica Kranj 60,50 65,00 8,60 9,24 Ljubljanska borza: Za četrtkovo dražbo je bila značilna občutna rast tečajev in prometa, ki je dosegel pri vrednostnih papirjih 3,5 milijona DEM, dve tretjini v aplikacijah. Strokovnjaki ocenjujejo, da je na taka gibanja vplivalo povečanje menjalniški tečajev in hkratno razočaranje nad dejstvom, da ni bilo devalvacije tolarja, kar vse povzroča nervozo in negotovost. Največ prometa je bilo z državnimi obveznicami prve in druge izdaje (nad 3,3 milijona DEM), ki so se podražile za 1 oz. 2,4 odstotka, opazno povečanje pa je bilo tudi pri prometu z obveznicami Gorenja, Rogaške 2 in PTT Ljubljana. Vrednost obveznic Gorenja je v enem tednu poskočila za desetino. Na prostem trgu so šle v promet delnice Mladinske knjige (cena višja za 90 SLT) in SKB banke (dražje za 250 SLT). Banka Slovenije je na tem borznem sestanku sodelovala z odkupom lastnih blagajniških zapisov v vrednosti milijona DEM in ji s tem uspelo obvarovati tečaj tolarja na borzi. Tako se je tečaj nemške marke povečal le za 0,6 ostotka in je znašal 52,90 tolarja. Na dražbi plemenitih kovin se je zlato podražilo za 128 tolarjev in je bil gram vreden 1.183 SLT, unča pa 36.802 SLT. Celotni promet je znašal 197.000 tolarjev. Povpraševanje je močno preseglo ponudbo, prodali pa so le tri lote nepredelanega čistega zlata in en lot zlate lipe. « AVTOSOLA Begunjska 10, Kranj r TEČAJ-VSAK PONEDELJEK «Sf 216-245 AKCIJSKA PRODAJA TRAKTORSKE GUME Zunanje: 12,2/10 x 28/6 - 13.485 SLT 12,4/11 x28/6 - 17.325 SLT Zračnice: 11,2/10-28 - 2.514 SLT 12,4/11-28 - 2.864 SLT HRASTOV PARKET Lamelni EKSTRA - 1.320 SLT/m2 Klasični EKSTRA - 2.120 SLT/m2 Cene so brez davka. POHITITE KOLIČINE SO OMEJENE! M JELOVICA lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58, 64220 Škofja Loka tel.: (064) 631-241, 632-270, telefax (064) 632-261 10^3 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prosta prodaja lesa Čeprav hi gozdni posestniki po veljavnem zakonu morali ves posekani les prodati gozdnim gospodarstvom, pa se je v praksi že pred več kot enim letom neuradno uveljavila prosta prodaja lesa, ki jo ho (o tem ni nobenega dvoma več) uzakonil tudi novi zakon o gozdovih. Nekateri so od proste prodaje veliko pričakovali; zdi se, da celo preveč, in so zato po prvih izkušnjah malce razočarani. Gozdni posestniki so po tihem upali, da bodo v razmerah proste prodaje za les iztržili več kot prej, ko so ga morali oddati gozdnemu gospodarstvu in od vsakega kubičnega metra prispevati približno tretjino za obnovo, varstvo in nego gozdov, za gradnjo gozdnih cest in traktorskih vlak ter za stroške poslovanja. Posestniki so se tega predpisanega bremena (in avtomatizma) v novih okoliščinah sicer znebili, vendar jim država z novim gozdarskim zakonom, ki ga bo parlament verjetno sprejel še do poletja, nalaga nova bremena, predvsem večje delovne in finančne obveznosti v svojem gozdu. Če so, na primer, še pred nedavnim gozdna gospodarstva gradila traktorske vlake v težko dostopnih zasebnih gozdovih (in je pri tem prihajalo do velike solidarnosti med posestniki ter tudi med zasebnim in družbenim sektorjem), jih bodo po novem morali posestniki sami. To je le ena njihova obveznost, je pa še več drugih. Ko gozdarski (in gospodarski) strokovnjaki na podlagi dosedanjih izkušenj analizirajo prodajo lesa v razmerah prostega trga, ugotavljajo, da prosta prodaja poleg številnih prednosti prinaša tudi pasti in neznanke. Če bodo lastniki gozdov prodajali les neorganizirano in nepovezano, bodo (tudi zaradi njihove medsebojne konkurence) mnogi padli v pasti, ki jim jih bodo nastavili trgovci. Ker večina posestnikov prodaja les le enkrat ali dvakrat na leto, bodo pri prodaji v neenakovrednem položaju s trgovci, ki jim je to posel in trg z lesom dobro poznajo. Za gozdarstvo in za gozdne posestnike bo slabo tudi v primeru, če se bodo med odkupovale! lesa na slovenskem trgu pojavile tuje družbe ali neposredno lesna industrija. Izkušnje kažejo, da bo za večino gozdnih posestnikov, predvsem pa za tiste, ki so prodajno in poslovno manj spretni in iznajdljivi, najbolje, če bodo v razmerah proste prodaje lesa nastopali povezano in organizirano. S tem bodo po eni strani izločili posrednike, po drugi pa "razbili" notranjo konkurenco, ki znižuje ceno in slabša ostale kupne pogoje. Takšno organiziranost pri prodaji zagotavljajo že gozdarske zadruge, kmetijsko-gozdarske zadruge ali pa gozdnogospodarske skupnosti, kakršne poznajo v Avstriji.% C. Za plot ni k Skupščina društva za opazovanje in proučevanje ptic Gramoznice niso samo nekoristne luknje Maribor - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je lani opravilo vrsto raziskovalnih nalog (kartiranje ptic na Ljubljanskem barju, ob Dravi in v Triglavskem narodnem parku), zavzemalo se je za ohranitev življenjskega prostora ptic in za njihovo varstvo, pristojnim organom pa je posredovalo več predlogov za zaščito pomembnih oz. ogroženih vrst (predlog za popolno varstvo kljunača in kozice, ki sta v Sloveniji lovni vrsti, predlog za ohranitev zlatovranke pred izumrtjem itd.) Andrej Bibič je na skupščini v predavanju z diapozitivi še posebej izpostavil varstveno problematiko: spreminjanje in uničevanje obstoječih biotopov ptic in neposredno preganjanje in pobijanje ptic; opozoril pa je tudi na nespoštovanje zakonov, ki varujejo ptice. Zavzel se je za ohranitev predelov, pomembnih za ptice, in končal z mislijo: "V Zahodni Evropi je ohranjena narava še cenjena vrednota, pobude naravovarstve-nikov pa podpirajo tudi oblasti. Naravovarstveni interes na pomembnih naravnih predelih je najbolje zastopan, če je predel v lasti naravovarstvenih organizacij. Finančno pa takšne organizacije na zahodu podpira država z ustrezno davčno zakonodajo - davčne olajšave za naložbe v varstvo naravnih predelov." Milan Ogrin ugotavlja, da so (opuščene) gramoznice za večino ljudi le nekoristne luknje, le malo pa jih ve, da nudijo zavetje pticam, ki so ostale brez osnovnih pogojev bivanja, denimo, na melioriranih zemljiščih. Za čebelarja sta Janez Gregori in Sergej Matvejev že domnevala, da je v Sloveniji izumrl, vendar se je izkazalo, da ponekod še gnezdi v opuščenih peskokopih. Tomaž Jančar je poročal o kartiranju ptic v Triglavskem narodnem parku. Povedal je, da so v prvem letu popisa obdelali osem od skupno 48 kvadrantov, na katerih so "odkrili" 87 vrst ptic. Na skupščini društva so sprejeli kodeks slovenskih ornitologov in sklenili, da društvo izstopi iz jugoslovanske zveze društev.• V. Luskovec Krajevna skupnost Begunje odda v najem poslovni prostor za trgovsko dejavnost z nabožno vsebino (literatura, antikvariat, sveče, cvetje), v objektu starega župnišča v Begunjah, poleg poslovilnih vežic. Interesenti naj svoje vloge pošljejo do 10. 5. 1992 na naslov K S Begunje. MIK d.o.o. BLED Odkupne cene gozdnih sortimentov - fco ZLIT Tržič: smreka v lubju dolžina 4 in 8 m hlodi E kvaliteta cena 6.300 SLT/m3 A 5.700 SLT/m3 B 4.900 SLT/m3 C 4.200 SLT/m3 tehnični les od 016 - 0 20 (dolžine 2,4 in 3,6 m) 3.800 SLT/m3 Davek plača kupec. Odkupujemo tudi bukove, borove in jelove hlode. Za dobave do 25. 4. 92 plačilni rok 15 dni. Informacije po telefonu: (064) 50-440, Meglic od 6.-14. ure. Teze za zakon o veterinarski dejavnosti Po več kot treh desetletjih spet zasebni veterinarji Zasebne veterinarske prakse ne bo mogoče opravljati poleg rednega dela oz. kot popoldansko delo. Ljubljana, 17. aprila - Slovenska skupščina je v nekaj manj kot dveh letih sprejela tri za kmetijstvo pomembne zakone: zakon o denacionalizaciji (kmetijskih zemljišč in gozdov), zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij (in spodbujanju razvoja kmetij in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah) ter zakon o zadrugah, ki zadrugam omogoča, da se organizirajo po klasičnih načelih in da zadružništvu okrepijo materialne temelje. Zakon o gozdovih je v skupščinskem postopku že več kot eno leto in če ne bo novih zapletov, je pričakovati, da ga bo parlament sprejel do počitnic. Kakšna bo usoda zakonskega predloga o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki v bistvu podržavlja vsa družbena kmetijska zemljišča in gozdove, za zdaj še ni jasno. Znano pa je, da je vlada na seji 20. marca že določila besedilo predloga za izdajo zakona o veterinarski dejavnosti s tezami za zakon in da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kljub obilici dela že pripravlja zakon o lovstvu. Veterinarsko dejavnost v Sloveniji ureja sedem let star zakon o zdravstvenem varstvu živali, še vedno pa velja tudi zvezni zakon o varstvu pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so se odločili, da najprej predlagajo nov zakon o veterinarski dejavnosti, ki bo tudi na tem področju omogočil zasebno dejavnost; ko bodo izpolnjeni nekateri pogoji (jasna razmejitev pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, nove meddržavne pogodbe o izvozu in uvozu, zakon o nalezljivih bolezni itd.), pa bo pripravili tudi nov zakon o zdravstvenem varstvu živali. V Sloveniji so zasebno veterinarsko dejavnost ukinili 1959. leta. Uradni viri navajajo, da sta bila odtlej do danes le dva prime- ra "črne prakse", da ni bilo drugih oblik zasebništva in da tudi v stroki oz. v društvu veterinarjev in veterinarskih tehnikov vse do 1989. leta ni bilo pobud za uvedbo zasebnega dela. Prve pobude in delegatska vprašanja so se pojavila pred tremi leti; zastavili pa so jih predvsem mladi veterinarji, ki iščejo zaposlitev, ter razvitejši kmetje, ki si želijo prosto izbiro veterinarja oz. "hišnega živi-nozdravnika". Predlog za izdajo zakona o veterinarski dejavnosti predvideva, da bo "zasebna praksa" dovoljena na vseh področjih, razen v specialistični veterinarski dejavnosti na področju higiene in epi-zodtiologije, ki jo bodo opravljali samo javni veterinarski zavodi. Mrežo javne veterinarske službe bodo sestavljali javni zavodi (sedanji živinorejsko veterinarski zavodi) ter ustanove in zasebniki, ki bodo veterinarsko dejavnost kot javno službo opravljali na podlagi koncesije. Vse druge dejavnosti bo mogoče opravljati na podlagi dovoljenja, ki ga bo izdalo republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Posamezniki in podjetja (ustanove) bodo lahko ustanovili veterinarsko ambulanto, postajo, specialistično ambulanto in kliniko. Zasebniki bodo glede kadrovskih, tehničnih, varstvenih, veterina rsko-sa n i ta m i h, prostors k i h in drugih pogojev povsem izenačeni z javnimi veterinarskimi zavodi, za vse bodo veljali tudi enaki zakoni, predpisi in veterinarsko medicinski kodeks etike. Pomembno je tudi določilo, da zasebne veterinarske dejavnosti ne bo mogoče opravljati poleg redne zaposlitve oz. kot popoldansko delo. Register vseh zasebnih veterinarskih delavcev bo vodila Veterinarska zbornica Slovenije, ki bo kot združenje veterinarskih delavcev in organizacij samostojna poklicna organizacija s predvsem strokovnimi nalogami. Zbornica bo med drugim dajala, podaljševala in odvzemala potrdila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje "zasebne prakse" in sodelovala pri oblikovanju cen. Diplomirani veterinarji bodo morali vsakih deset let dokazovali strokovno usposobljenost za nadaljevanje dela, veterinarski delavci z visoko izobrazbo, ki ne Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, so člani skupščinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo na seji v sredo podprli predlog za izdajo zakona o veterinarski dejavnosti s tezami za zakon. Ker predlagatelj in Slovenska ljudska stranka v nekaterih predlogih nista usklajena, je odbor sklenil, da je v pripravo osnutka zakona treba vključiti predstavnike države, veterinarjev, kmetov in zaposlenih na družbenih farmah. delajo na fakulteti, pa bodo \w ko pridobili naziv svetnik in v išj' svetnik. Ko so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehran" pripravljali zakonske teze. ^ predvidevajo organiziranje veti-'' rinarske dejavnosti od veterinar' ske ambulante, postaje, specia'* stične ambulante, klinike in ob" močnega zavoda do Veterinarske-ga zavoda Slovenije, so se zgled11' vali po nekaterih evropskih državah in deželah, predvsem po Ba; varski. Danski in Italiji. Vse H? države (dežele) so specialistični veterinarsko dejavnost na P0' dročju higiene in epizootiolog'jj organizirale v državni upravi i11 v državnih zavodih: DansM predvsem zaradi velikega izvo» kmetijskih pridelkov, Italija radi uvoza živali in živalskih pftV izvodov. Bavarska pa je dežela/ urejeno veterinarsko zakonodaj" in z velikim vplivom pri sprejo manju normativnih aktov v Bv' ropski gospodarski skupnosti. " vseh omenjenih državah dela \ zasebni veterinarski dejavnost' okrog 60 odstotkov veterinarjev, podobno pa naj bi bilo po razdelitvi na državno in na zasebno prakso tudi v Sloveniji. V zasebn' praksi naj bi delalo 342 veterinarjev, v državnih laboratorij"1 in v javni veterinarski službi 150. ob tem pa naj bi v inšpekcijski službi in upravi imeli še 75 veterinarjev - državnih uslužbencev. • C. Zaplotnik Kmečka zveza o kmetijskih problemih in strankarskih nesoglasjih Predsednik Oman zagrozil z odstopom Ljubljana, 17. aprila - Gospodarski svet Slovenske ljudske stranke in predstavniki podružnic so prejšnji torek obravnavali številne kmetijske probleme: regresiranje obresti in cenovno problematiko v kmetijstvu, priprave na spomladansko setev, uresničevanje zakonov o zadrugah in o denacionalizaciji, zakone o veterini, gozdovih in lovu, sadjarsko vinogradniško problematiko in merila za ugotavljanje kakovosti mleka. Zanimivo je bilo tudi pod točko razno, kjer je Ivan Oman poudaril, da bo odstopil, če v stranki ne sprejmejo njegovega predloga za združitev Slovenske ljudske stranke s Slovenskimi krščanskimi demokrati. Na seji o tem niso odločali, ampak so se dogovorili, da bodo o tem danes, v torek, sklepali na izrednem zboru vseh podružnic. Predsednik Slovenske ljudske stranke Ivan Oman je dejal, da le v združitvi sjerščanskimi demokrati vidi prihodnost stranke. Ker sta izvršni odbor in poslanski klub stranke do njegovega predloga zavzela negativno mnenje, je predlagal, da bi se o tem odločili na seji. Podpredsednik stranke Marjan Podobnik se z Omanovim predlogom ni strinjal in je dejal, da se predstavniki podružnic ne morejo odločati o povezavi strank, ne da bi se prej po- govorili s članstvom. Podobnik je zavrnil pokroviteljski odnos krščanskih demokratov do ljudske stranke in poudaril, da je za sodelovanje z vsemi enakomisleči-mi strankami, vendar le ob oogo-ju. da je to sodelovanje enakovredno in korektno. Dejal je tudi, da nesoglasja v stranki povečujejo možnosti dr. Drnovška v konstruktivni nezaupnici Peterletovi vladi in da slabšajo položaj dr. Ludvika Toplaka. Franc Potočnik, ki je sprejel koordinacijo Slovenske kmečke zveze kot stanovske organizacije, je dejal, da za zdaj ni za nikakršno združevg nje s krščanskimi demokrati- ; razpravi so Omanu očitali, da * trmastim v/trajanjem de';l ogromno škodo vsem slovenski!11 kmetom", in mu svetovali, "tt4 vendarle premisli svoja stališč' in se odloči v prid in korist straij' ke". Ker Oman od svojega predloga ni odstopil, so se dogovori'1: da danes, v torek, skličejo iz red1]1 zbor vseh podružnic z edino iCm ko dnevnega reda - ultimativ'1'1 zahteva predsednika Omana /:i združitev s krščanskimi dem11' krat i. • C. Zaplotnik Na skupni seji gospodarskega sveta in kmečke zveze so sklenili, da bodo skupščini predlagali ustanovitev komisije, ki bo ocenila, koliko škode je bilo v slovenskih gozdovih v zadnjih desetih letih zaradi prekomernega izkoriščanja in koliko je je bilo v zadnjem letu. V komisijo, ki naj hi usklajevala zakon o veterinarski dejavnosti, so imenovali mag. Aniona Dolenca in Marjana Ribiča. Pozvali so službo družbenega knjigovodstva, naj /.udružili zvezi Slovenije predloži podatke o finančnem poslovanju predelovalne industrije, ki je na spisku zakona o zadrugah. Predlagali so. da hi med dencii ioiializacijskc upravičence uvrstili ludi kmetijske šole, društva ter vaške in pašne skupnosti. Dogovorili so se. da bodo organizirali seminar o a k i nalili h vpraša njih iz zadružnega zakona, predvsem o usta novi t vi novih zadruge in o organizacijskem preoblikovanju sedanjih. Zahtevali so, naj pristojni organi zagotovijo za kmetijstvo zadostne količine motornega petroleja in naj vlada čimprej pojasni afero Slovin. Prejeli smo Lov za traktorji po njivah in gozdovih V vsesplošnem pisanju in razmišljanju o slovenskem kmetijstvu in težavah z njim bi bilo za začetek za vse kmete najboljše, da bi jih z zakonom ukinili, nekaj primerkov pa ohranili kot etnografske posebnosti države Slovenije za prihodnje rodove. Po statističnih podatkih je slovenski kmet v primerjavi z zahodnoevropskim (ki ima minimalno 50 odstotkov subvencionirano predelavo) glede na rezultat dela najbolj len, negospodaren in neumen. Zakaj potem sploh obstaja in čemu je potreben? Iz tega razmišljanja je vsekakor izvzeto družbeno kmetijstvo, ki je po istih statističnih podatkih, brez kančka dvoma, primerljivo v vseh pogledih uspešnosti z razvitim svetom. Glede na vse to, ideja skrbnikov (pospeševalna, svetovalna služba, ...), ki živijo od slabega dela nesposobnih kmetov, o lovljenju traktorjev po njivah in gozdovih ni slaba. Za uspešen zaključek akcije se bodo v pogon vključile: trgovine s kmetijsko mehanizacijo, servisi, policija, zavarovalnice in mediji. Uspeh akcije je pa vprašljiv že na začetku, ker našemu kmetu nikakor ne morejo dopovedati, da so za tehnično brezhibnost traktorja potrebni varnostni trikotnik, prva pomoč, rezervne žarnice... V tem stilu pisanja lahko razmišljamo še naprej, vendar pri vsej tej tragikomiki je realnost, da vsako leto ostane toliko kmetij brez dobrih gospodarjev ali naslednikov. Jedro problema reševanja nesreč s traktorji ne moremo iskati v obrobnih problemih. čeprav niso zanemarljivi, vendar mislim, da je problem v tehnični izdelavi traktorjev. V trgovinah s kmetijskimi stroji imamo pestro izbiro traktorjev, vendar nobeden od teh traktorjev ne bi mogel delati v Avstriji, od koder bomo prevzeli predpise o varnem delu s traktorji. Za izdelovalce traktorjev iz vzhodne Evrope in bivše Jugoslavije je zahodna meja države Slovenije zadnja meja, do katere se ti traktorji lahko prodajajo. V sosednjo državo Avstrijo teh traktorjev tudi podariti ne moreš, kaj šele prodati. Enako velja tudi za vse ostale zahodnoevropske države. Zakaj je tako, vemo, ker se potem lahko izvaja zakon, ki lastnika traktorja v vsakem času prisili, da ima traktor usposobljen za vožnjo po javnih cestah, traktor sam pa je grajen tako, da vpliva minimalno na potek nesreče, katere vzrok je največkrat človeški faktor. Traktorji, ki s0 na visoki tehnični ravni, bodo za slovenskega kmeta brez subvencije države še dolgo nedosegljivi. Vpliv vseh služb, ki svetujejo varno delo s traktorji, bi bil, če bi omogočali uvoz kvalitetnih traktorjev brez carine in ostalih dajatev ter uvedli nadzor nad prodajo traktorjev glede kvalitete izdelave in primernosti uporabe. Za realizacijo navedenih smernic b( v daljšem časovnem obdobju zagotovo imel' uspehe pri zmanjšanju nesreč, in sicer brez uvedbe represivnih ukrepov lovljenja kmetov z nepopolnimi traktorji po njivah in gozdovih. Kmet Pavel s Sorskega polja JIAII5 OLJK) KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK Prijetno branje Vam želi GLASOVA ČEVLJARSKO PODJETJE ŽELEZNIKI TEL. 064/67-090 ^ Domžalah se pripravljajo na slovenski teniški dogodek leta Slovenia open bo priložnost tudi za domače igralce ^ žrebanjem parov se bo v petek, 1. maja, začel tretji "Challenger turnir" v Domžalah - Na turnirju bo najmočnejša zasedba igralcev doslej, nagradni sklad pa je 75 tisoč ameriških dolarjev. ■Jubljana, 16. aprila - Po treh velikih prireditvah, Pokalu Vitranc, Pla-.1(1 >n mariborski Zlati lisici, smo v Sloveniji dobili še četrto, ki bo vsa-.0 >cto ponesla ime Slovenije v svet. To je domžalski Slovenija open, ki 0 na teniških igriščih v Domžalah organiziran že tretje leto, z odlično Pripravo in vse močnejšo udeležbo, pa je že postal eden najbolj cenjenih "allenger teniških turnirjev. Kot so povedali organizatorji -' nu četrtkovi tiskovni konferenci J1' hotelu Slon v Ljubljani, seje za el°šnji turnir prijavilo štirideset 'talcev, najmočnejši med njimi ™ Je Belgijec Bart Wuyts, ki je '''stopil že na obeh dosedanjih ^lirjih, vsako leto pa je više na ^Unalniški ATP lestvici. Tako e trenutno na 89. ''teti mestu. Po kva- •>.,....." sledi izraelski igralec ^)Ud Bloom, ki je trenutno 98. i *4vetu. Že uveljavljena teniška • eia med nastopajočimi pa so jJJ Vladimir Gabričhidze, ki je na ATP lestvici in sedaj na- jSa za Gruzijo, Čeh Martin Vaj § ' IS6. na ATP lestvici, pa Hrvai »so Hirzson in še nekateri. Or-n'zatorji pa so poskrbeli tudi u "ločno domačo udeležbo, saj . "° na turnirju nastopili mnogi *di slovenski teniški upi. To so tO SLOVENIA OPEN V2 ^fr* challenger tournament Koprčan Jaka Božič, Mariborčan Iztok Božič in član Partizana iz Medvod Blaž Trupej, ki so dobili tako imenovana povabila "vvild cards" za glavni turnir, "vvild cards" za kvalifikacije na turnirju pa sta dobila igralca Triglava iz Kranja Marko Por in Borut Urh ter Celjan Boštjan Doberšek in član Olimpije Uroš Sever. Po dvodnevnih kvalifikacijah (2. in 3. maja) se bo glavni turnir začel 4. maja. Na njem bo nastopilo 32 igralcev, 24 od njih bo na glavni turnir uvrščenih direktno. Ti igralci prihajajo kar iz 18 držav sveta, zmagovalec turnirja pa bo prejel 60 novih ATP točk in 7.200 ameriških dolarjev. Drugi finalist bo po turnirju bogatejši za 45 točk in 4.240 dolarjev, pol- finalista pa za 30 točk in 2.500 dolarjev. Zmagovalca v igri parov bosta dobila 3.100 dolarjev, finalista 1.820, polfinalista pa 1.070. Točke in denarne nagrade čakajo tudi ostale udeležence, saj je skupni denarni sklad 75 tisoč dolarjev, sam turnir pa je vreden okrog pol milijona mark. Zato so organizatorji seveda morali dobiti tudi sponzorje, generalni pokrovitelj turnirja pa je Zavarovalnica Triglav. Direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič. ki je tudi predsednica organizacijskega odbora pa je na tiskovni konferenci povedala, da je turnir ne le športna prireditev, temveč tudi priložnost za srečanje s poslovnimi partnerji in seveda pomembna promocija Slovenije v svetu. Predsednik častnega odbo- ra turnirja dr. Janez Drnovšek pa je med drugim dejal: "Tenis je moj najljubši šport in vesel sem, da vas lahko pozdravim v imenu Direktor naših teniških reprezentanc Drago Kvas je povedal, da je že določil tri kandidate za nastop na olimpijskih igrah. To so Iztok Božič, Blaž Trupej in Marko Por. Takoj po domžalskem turnirju bodo odpotovali v Lillehammer na Norveško, kjer bo od 11. do 19. maja kvalifikacijski turnir za Barcelono. častnega odbora. Mislim, da je turnir zelo pomemben tudi zato, ker z njegovo organizacijo dokazujemo, da živimo v miru, da nismo več v državi s kriznimi žarišči. S tem si pridobivamo image, kakršnega si želimo." • V. Stanovnik >IMiSM©IMGLAS začela se je sezona množičnih rekreativnih prireditev Tekači in kolesarji "po poteh spominov ' °Ha Loka, 17. aprila - Športna zveza Škofja Loka je v sodelovanju s kcjjo za teke pri društvu Partizan in Lastovka, d.o.o minuli petek prijavila eno prvih letošnjih množičnih rekreativnih tekaških prireditev ■ "Gorenjskem. Tradicionalno 11. prireditev "Po poteh spominov" so 0s popestrili tudi gorski kolesarji. Tako je bilo na startu pri no- (Merida Jezersko) 40,55 - moški petnem igrišču v Gorajtah, od 25 do 35 let: Bojan Debenc ^JUb v petek nekoliko kislemu re"ienu, kar 65 tekačev in 25 j^kih kolesarjev, 15 kolesarjev l tekačev pa je bilo prijavljenih n 1 v kategoriji dvojic. Proga je pekala skozi Moškrin na Kri-zn° goro do vasi Planica ter na-/'■) Proti vasi Crngrob in Goraj- ^ Dolga je bila 14 kilometrov. eu kolesarji, ki so startali prvi, ^'Je bil na njej najhitrejši Dejan o2H**Mc, ki je vozil 40.04 minule. ka i no se -*e '7-kazala ,ut1' M'n* 3« ^ogonder, ki je za pot porabila lej'5 minute. V posameznih kalorijah pa so bili zmagovalci: -0s|d do 25. let: Robi Lamovšek Kljub blatni progi je bila priredile ^ro organizirana, takole pa |e v c''j pritekel domači tekmovati Miran Kolman (Partizan ^ja Loka). (Triatlon klub U) 52,23 - veterani nad 35 let: Lojze Oblak (Alpina) 51,03 - kategorizirani: Dejan Ka-stelic (Fan sport) 40,04 - ženske: Minka Logonder (Janez Peter-nelj) 55,15. Pol ure kasneje so se na isti progi pomerili tudi tekači. Najhitrejši, Roman Hojak, je razgibano pot (ocenjeno kot zahtevna preizkušnja), pretekel v nekaj več kot triinpetdesetih minutah. V posameznih kategorijah pa so zmagali: - ženske do 30 let: Mojca Drempetič (Kranj) 1.20,36 - ženske nad 30 let: Veronika Bohinc (AK Koper) 1.03,34 - moški do 30 let - Roman Hojak (Tirni sport LI) 53,31 - moški od 31 do 40 let: Tomaž Kalan (Alpina) 55,22 - moški nad 40 let: Srečo Pirman (Partizan Škofja Loka) 59,54. V tekmovanju dvojic sta bila najboljša kolesar Dejan Kastelic in tekač Janez Vovk, ki sta skupaj porabila za progo 1.35.52 ure. Najstarejša udeleženka teka je bila triinštiridcsetletna Olga Grm (Klub trmastih Preddvor), najstarejši tekač pa je bil Lado Černilec (Ljubljana Krple) z devetinpetde-setimi leti. Poleg najboljših treh v vsaki kategoriji sta dobila posebne čestitke in nagrado organizatorja, Marjan Kalamar iz škofjeloške Športne zveze je povedal, da so bili s prireditvijo zadovoljni tako organizatorji kot udeleženci, predvsem kolesarji pa so menili, da je lepa in razgibana Po teku - šport je tudi družabnost. Foto: V. Stanovnik proga zelo primerna za gorsko kolesarjenje. Pokrovitelj tekmovanja je bil EGP iz Škofje Loke, organizatorji pa so za tekmovalce in tekmovalke pripravili tudi praktične nagrade, ki so jih prispevali zasebniki in podjetja iz škofjeloške občine. • V. Stanovnik Vabilo na turno smuko Kranj, 21. aprila - Mladinski odsek PD Kranj organizira turni smuk s Kotovega sedla, ki je tehnično razmeroma lahek. Zbor udeležencev bo v soboto. 25. apriia 1992. ob 6. uri na avtobusni postaji v Kranju. Kdor ima možnost, naj pride z. osebnim avtom. Za turo je potrebna popolna zimska planinska oprema. Več informacij je moč dobiti 22. aprila ob 19. uri v prostorih PD Kranj, kjer bo po sestanku mladinskega odseka tudi predavanje z diapozitivi o deželah Benelu- xa.e S. S. V soboto na tek trmastih! Visoko pri Kranju, 20. aprila - To soboto, 25. aprila. Klub trmastih organizira 2. tek trmastih na 3, II in 21-kilometrski progi s startom v športnem parku Rapa. Otroci bodo nastopili v štirih kategorijah na tri kilometre (v dveh kategorijah dečki, v dveh pa deklice). Moški na I l-kilometrskem in 21- kilometrskem teku bodo razdeljeni na štiri kategorije, ženske pa na dve. Tekmovanje se bo začelo s prijavami in dvigi štartnih številk od II. do 13.45 ure. start otroškega teka pa bo ob 13. uri. Start teka na II kilometrov bo ob 14.10, start malega maratona pa bo ob 14. uri. Startnino za tekmovanje, 300 SLT je treba plačati do 21. aprila po poštni nakaznici na naslov: Boris Križnar, Preddvor 68/c. 64205 Preddvor s pripisom "Za tek trmastih", prijaviti pa se bo moč še na dan teka. ko bo znašala štartnimi 350 SLT. Za otroke štartnine ni! Najboljši tekmovalci bodo prejeli pokale, prvi trije po kategorijah pa medalje. Vsak tekmovalec bo prejel praktično darilo, tekači na II in 21 kilometrov pa tudi spominsko majico. Tek bo veljal tudi za Brazde vzdržljivosti. Dodatne informacija o prireditvi dobite po telefonu (43-448 -Marjan Petek) ali (45-659 Boris Križnar). • V. S. MEMORIALNI TEK BORUTA BERGANTA Tržič - Ta četrtek, 23. aprila, z začetkom ob 16. uri se bodo tržiške ulice spet spremenile v množično športno tekmovališče - prizorišče tradicionalnega že 7. memorialnega teka Boruta Berganta, 3. odprtega prvenstva pripadnikov Teritorialne obrambe Gorenjske ter šta-fetnega teka deklic in dečkov. Tekmovanja, ki ga pripravlja poseben Organizacijski.odbor pri Športni zvezi Tržič, ki ga vodi predsednik Janez Kikel, bodo potekala pod pokroviteljstvom Časopisnega podjetja Gorenjski glas, 3. pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko ter zasebnega podjetja TGT, trgovsko, gostinsko in turistično podjetje d.o.o, Tržič, s praktičnimi nagradami pa bodo sodelovala tudi druga gorenjska podjetja in zasebniki. Priprave na to najmnožičnejšo kvalitetno tržiško prireditev so stekle že pred meseci, tako da je danes vse nared za četrtkovo prireditev, na kateri organizatorji pričakujejo več kot 150 tekačev in tekačic iz vse Slovenije, saj je tekmovanje letos vključeno v vseslovensko tekmovanje za I. Maraton pokal 1992, ki vključuje 12 kvalitetnih tekaških prireditev od spomladi do pozne jeseni. Prireditev v Tržiču bo potekala po standardnih progah (po ulicah starega mestnega jedra) in sicer za moške na 10 kilometrov in ženske 5, štafete pa bodo tekle na progah dolgih 3 x 600 metrov (deklice) in 3 x 1000 metrov (dečki). Moški bodo startali v štirih starostnih kategorijah, ženske pa v treh. Svečan začetek tekmovanja bo ob 15.45 uri na startu in cilju (na prostoru obračališča za avtobuse na Cankarjevi cesti), ob 16. uri bo start štafet dečkov, ob 16.20 uri bodo šle na progo štafete deklic, ženske bodo startale skupaj ob 16.35 uri. moški pa ob 17.15 uri. Organizatorji tekmovanja seveda ne morejo izpeljati brez zapore nekaterih ulic v Tržiču, tako da prosijo vse domačine in druge obiskovalce Tržiča in prireditve, da v času prireditve ne gredo na ulice s svojimi vozili, v kolikor to ni nujno potrebno, v nasprotnem primeru pa. da vozijo strpno in upoštevajo navodila policistov in redarjev. Tako kot vsako leto bodo za najboljše tekmovalce tudi letos pripravili pokale in medalje, nekaj nagrad so pripravili za najboljše v absolutni razvrstitvi, nekatere nagrade pa bodo tudi z žrebom razdelili med sodelujoče člane in članice. Zadnji rok, do katerega organizatorji (pri izvedbi jih bo neposredno sodelovalo več kot 60) pričakujejo prijave tekmovalcev in tekmovalk, je četrtek, 23. aprila, do 12. ure na naslovu Športna zveza Tržič, Balos 4, tel. 50-766, za zamudnike pa tudi še v prijavnici v prostorih Centra za socialno delo v atriju SO Tržič do 16. ure. Prijavnina znaša 150 tolarjev in jo je potrebno poravnati ob dvigu startnih številk. Dečki in deklice ne plačajo štartnine. V četrtek, 23. aprila, od 16. ure dalje se nam torej obeta res kvalitetna tekaška prireditev z močno udeležbo naših najboljših tekačev, ki si jo velja ogledati ter pozdraviti že sedmega zmagovalca teka na 10 kilometrov, ki bo osvojil Bernantov memorial. J. Kikel MEGAMILK Prvošprintersko prvenstvo Slovenije v plavanju Vrsta državnih rekordov V Ljubljani je bilo 18. aprila prvo državno šprintersko prvenstvo v plavanju, ki je zato prineslo vrsto državnih rekordov v vseh 50-me-trskih disciplinah za kratke bazene. Prvenstvo je bilo organizirano za kadete, mladince in člane, medtem koje bilo pionirsko organizirano isti dan v Kopru. Rezultati prvouvrščenih in finalnih nastopov plavalcev Triglava in Radovljica: Kadeti: 50 m prsno: Goran Jurak NC 30.54 (d.r.kad.); 50 m kravi: Goran Jurak NC 24,44 (d.r.kad.); 50 m delfin: Goran Jurak NC 28.30; 50 m hrbno: Igor Markovič LL 29,10 (d.r.kad.); 4 x 50 m mešano: Ilirija I 1.56.84, 5. Triglav 2.09.21; 4 x 50 m kravi: Ilirija I 1.45,43. Kadetinje: 50 m prsno: Alenka Kejžar RR 34.60 abs.d.r.; 50 m kravi: Alenka Kejžar RR 28,59 (d.r.kad.); 50 m delfin. Alenka Kejžar RR 31.03 (d.r.kad.); 50 m hrbtno: Alenka Kejžar RR 31.32 (d.r.kad.); 4 x 50 m mešano: Ljubljana 2.22.30: 4 x 50 m kravi: Ljubljana 2.09,87. Mladinci: 50 m prsno: Marko Golob L L 31.35 (d.r.ml.). 2. Jure Kirbiš TK 31,87, 4. Marko Milenkovič TK 32.94, 6. Andrej Studen TK 34,26: 50 m kravi: Jure Kirbiš TK 24.55. 5. Miha Resman TK 25.94; 50 m delfin: Marko Milenkovič TK 27.19 (d.r.ml.); 50 m hrbtno: Marko Milenkovič TK 28,36 abs. drž. r.. 2. Jure Kirbiš TK 28,93; 4 x 50 m mešano: Ljubljana 1.53,33, 2. Triglav 1.58,1 I. Mladinke: 50 m prsno: Petra Štuhec BM 35.18 (d.r.ml.). 5. Meta Suhadolnik TK 38.21: 50 m kravi: Metka Šparovec BM 28.31: 50 m delfin: Tina Pahernik BM 30.83 abs. d. r.; 50 m kravi: Robi Zekano-vič BP 23,80, 2. Stojan Jocič TK 24.36; 50 m delfin: Matjaž Koželj BM 26.29. 4. Stojan Jocič TK 26,85: 50 m hrbtno: Tomaž Torkar LL 28,38; 4 x 50 m mešano: Branik 1.49.06; 4 x 50 m kravi: Branik 1.39.44. Članice: 50 m prsno: Tina Uhelj BP 35,84. 2. Nataša Kejžar RR J3 85, 3. Polona Rob RR 37,32; 50 m kravi: Tanja Drezgič BM 27.91, 3. Sanda Mladenovič TK 28.21. 4. Nataša Kejžar RR 28.49. 5. Tanja Blatnik TK 28,54. 7. Špela Potočnik TK 29.27; 50 m delfin: Sergeja Gradišck CK 30.97. 2. Sanda Mladenovič TK 31.22. 4. Polona Rob RR 31,45. 6. Nataša Kejžar RR 32.01, 8. Alenka Pire TK 33,41; 50 m hrbtno: Tanja Godina BM 30,23 abs. d. r.. 3. Tanja Blatnik TK 32,49, 4. Sanda Mladenovič TK 33.1 I. 5. Špela Potočnik TK 33.73. 6. Polona Rob RR 33.85, 7. Maša Jamnik TK 34.42; 4 \ 50 m mešano: Branik 2.08,37. 2. Triglav 2.15.92; 4 x 50 m kravi: Triglav 1.56.00. R. Mladenovič ft GLASOVA StotinkA Druga slovenska nogometna liga Medla igra v kranju Kranj, 19. aprila - V 5. kolu območne članske slovenske nogometne lige zahod je Triglav iz Kranja premagal Alpino iz Žirov z 1 : 0. Strelec za Triglav Pavlin v 4. minuti. Tekma je veljala za gorenjski derbi, saj sta se srečali moštvi, ki imata v spomladanskem delu približno enak točkovni iztržek. Trigla-vani so se zavedali, da Alpina ni več neuigrano in neučinkovito moštvo iz jesenskega dela, prav tako pa so morali osvojiti dve novi točki in zato igrati zavzeto vseh 90 minut. V napadalnem slogu je Triglav tudi začel in v 4. minuti je po lepem strelu Pavlina povedel. Ko se gostje še niso otresli šoka, so morali žogo drugič pobrati iz svoje mreže, vendar je glavni sodnik zadetek Tušarja zaradi nedovoljenega položaja razveljavil. Triglav je še naprej napadal, gostje so poskušali s protinapadi, vendar je v drugi polovici prvega polčasa tempo precej padel. Triglav je vodstvo z 1 : 0 uspavalo, gostje pa tega niso poskušali izkoristiti, zato smo gledali nezanimivo in dolgočasno igro. Proti koncu tekme je bilo nekaj lepih akcij, vendar brez potrebne zbranosti pri strelu. Alpina je zaradi izključitve igrala zadnjih 15 minut z igralcem manj. Za Triglav je v prihodnjih kolih pomembna vsaka točka, sicer bo definitivno izločen iz boja za prvaka. ■ Za Triglav so igrali Lalič, Kovačič (Rešek), Blagojevič, Sirk, Nov-kovič, Atlija, Kočevar, Pavlin, Jeraj, Kukolj (Brkič). • I. Golob Brez golov na igrišču v podmežakli Jesenice - Jeseniški nogometaši v slovenski območni ligi - zahod nadaljujejo s povprečno igro. V nedeljo so na domačem igrišču igrali neodločeno 0 : 0 proti ekipi Svobode iz Kisovca. Mladinci so bili v tej ligi uspešnejši, saj so doma s 3 : 0 premaga- li Svobodo. J. Rabič Qpr najboljši med mladimi Kranj, aprila - V nedeljo, 19. aprila, se je končalo prvenstvo v malem nogometu za skupino "MLADI". V tej starostni kategoriji je nastopilo 45 ekip. Največ so pokazali nogometaši QPR (Gubčeva ulica), ki so premagali v finalu ekipo Pizzerijo Polana s 6 : 4. REZULTATI: Osmina finala: PIZZERIJA POLANA : Stotinka 3 : 0 bb, PLAVSKO JEZERO : Mercedes Benz 4 : 3, Cafe bar Yasmin : DOLINA TIHA 2 : 4, Zlata riba : GODLARJI 1 : 2, Kava bar Bolero : JUG 92 0 : 3 bb. Vodovodni stolp : QPR 2 : 3, OKREPČEVALNICA ALF . NK Bitnje 4 : 0, PERESTROJKA : Blue Racers 4 : 0; četrtfinale: PIZZERIJA POLANA : Plavsko jezero 4 : I, DOLINA TIHA : Godlarji 5 : 2\ Jug 92 : QPR 2 : 3, Okrepčevalnica Alf : PERESTROJKA 1:2; polfinale: PIZZERIJA POLANA : Dolina 5 : 0, QPR : Perestroj-ka 3 : 0; finale: za 3 - 4 mesto PERESTROJKA : Dolina tiha 1 : 0, za 1. -2. mesto QPR : Pizzerija Polana 6:4. Vsa srečanja polfinala in finala je odlično vodil kranjski sodnik Mustafič, ki je energično posredoval pri grobih prekrških in komentarjih. Po končanem tekmovanju je pokale najboljšim predal vodja tekmovanja Milan Čadež in jih pozval, da nastopijo tudi na naslednjem turnirju. j. Marinček Turnir kranjskih oš v malem nogometu Predoslje, II. aprila - V OŠ Predoslje je bil prvi nogometni turnir predselekcij (učenci do 4. razreda) v malem nogometu. Na turnirju so sodelovale OŠ Jakob Aljaž, OŠ Simon Jenko, OŠ Naklo, OŠ Lucija n Seljak, OŠ Matija Čop in OŠ Predoslje. Vse šole so nastopile z A in B ekipo, igralni čas je bil 2-krat 10 minut. Med A ekipami je slavila OŠ J. Aljaža, ki je v finalu premagala OŠ M. Čopa z 1:0, med B ekipami pa je prav tako OŠ J. Aljaža premagala OS M. Čopa, le višje, s 6:0. V maju in začetku junija sta predvidena še drugi in tretji turnir, na zadnjem četrtem (tudi junija) pa bodo nastopile le štiri najboljše ekipe. \, Gasser Radovljiško prvenstvo v malem nogometu Radovljica, 20. aprila - Komisija za mali nogomet pri Športni zvezi Radovljica je te dni razpisala občinsko prvenstvo v malem nogometu za letošnje leto. Prvenstvo bo odigrano po ligah, ki bodo oblikovane po kvaliteti na osnovi lanskih rezultatov. Na tekmovanje so vabljeni vsi, ki so na prvenstvu lani že sodelovali, pa tudi nove ekipe. Pravico nastopa v ligi imajo izključno ekipe športnih organizacij in klubov, ki so člani Športne zveze Radovljica. V ekipah lahko igrajo igralci rojeni leta 1975 in starejši, registrirani igralci velikega nogometa pa nimajo pravice igranja. Tekmovanje bo ločeno za ekipe, ki igrajo na asfaltnih igriščih, na travnatih igriščih in za veteranske ekipe. Za vsako skupino mora biti prijavljenih najmanj šest ekip. Na Športni zvezi Radovljica, Gorenjska 26, sprejemajo prijave do torka, 28. aprila, tam pa lahko dobite tudi dodatne informacije o pogojih tekmovanja. Sestanek s predstavniki ekip bo 28. aprila ob 19. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Radovljica. Tekmovanje pa se bo začelo 10. maja. • (vs) Občinsko prvenstvo predselekcij V soboto, I 1. aprila, je bil v organizaciji MNZ Gorenjske na OŠ Predoslje prvi izmed štirih turnirjev občinskega prvenstva predselekcij - pionirjev letnik 81 in mlajših, v malem nogometu. Udeležilo se ga je I I ekip. Po prvem turnirju vodi v skupnem seštevku točk OŠ Jakob Aljaž - NK Triglav z 10 točkami pred OŠ Matija Čop - NK Crei-na Primsovo z 8 točkami, OŠ Lucijan Seljak - NK Sava s 3 točkami in PŠ Naklo - NK Živila Naklo, OŠ Simon Jenko - NK Creina Primsko-vo. OŠ Predoslje z I točko. Rezultati A skupine - starejši igralci: OŠ Simon Jenko : OŠ Predoslje" I : 1, OŠ Lucijan Seljak : PŠ Naklo 1 : 0, OŠ Jakob Aljaž : OŠ Predoslje 5 : 0, OŠ Matija Čop : PŠ Naklo 3 : 0. OŠ Simon Jenko : OŠ Jakob Aljaž I : 5, OŠ Matija Čop : OŠ Lucijan Seljak 0:1, OŠ Jakob Aljaž : OŠ Matija Čop I : 0. Rezultati B skupine - mlajši igralci: OŠ Lucijan Seljak : PŠ Naklo 2 : 2. OŠ Jakob Aljaž : OŠ Predoslje 3 : 1. OŠ Lucijan Seljak : OŠ Matija Čop I : 4. OŠ Matija Čop : PŠ Naklo 2 : 0. OŠ Jakob Aljaž : OŠ Matija Čop 6 : 0. Naslednji turnir bo v soboto. 16. maja 92. na OŠ Matija Čop. Klemen Bedekovič Slovenska nogometna liga Živila izgubila doma Naklo, 19. aprila - ŽIVILA NAKLO : SVOBODA LIQU1 MOLLY 0 : 1 (0 : 0), strelec Mitrakovič v 59. minuti, gledalcev 700, sodniki Jam-šek, Jakopiček in Soršak (vsi Maribor), rumeni kartoni Murič in Šimič (Svoboda), A. Jošt in D. Jošt (Živila Naklo). Trener Živil Naklo Bogdan Andrejašič je po tekmi skupaj z igralci razočaran in redkobeseden zapuščal igrišče pod Štucljem. "Nastopili smo oslabljeni, brez Murnika. V prvem polčasu smo imeli priložnosti, pa jih nismo izkoristili. Ponavadi pa se zgodi to, da jih potem izkoristi nasprotnik in tako je bilo na današnji tekmi," je dejal. Tako nogometaši Živil Nakla, ki so v nedeljo nastopili brez Janeza Križaja in Filipa Murnika (kartona) in Lunarja in Naglica (poškodba), kot številno zvesto občinstvo, so v nedeljo po seriji neodločenih izidov na tujem in doma pričakovali zmago. Namesto zmage pa so Na-klanci po dolgem času doma doživeli poraz in na pot v garderobo so jih spremljali neugodni žvižgi in vzkliki razočaranih in jeznih navijačev. Prav neverjetno je že, da doma proti objektivno slabšim nasprotnikom, tudi Svoboda je med njimi, ne uspejo zmagati, na tujem pa po vodstvih dobivajo gole in tako zapravljajo priložnosti za zmage na tujem, ki bi nadomestile zapravljene priložnosti doma. Razpletu ostalih srečanj se imajo zahvaliti, da so še vedno, kljub samo sedmim spomladi osvojenim točkam, na četrtem mestu. Začetek nedeljskega srečanja je bil najboljši, kar srfto letos videli v Naklem. Toda žal je bila dobra in napadalna igra s streli na vrata značilna samo za prvih petnajst minut, potem pa seje začela stara pesem: premajhna napadalnost, pretirano preigravanje, netočne podaje in prehod v obrambno igro, slabo postavljanje in pokrivanje nasprotnih igralcev, predvsem pa Naklanci veliko premalo streljajo na nasprotnikov gol. V 4. minuti je Grašič lepo podal v sredino, Taneski je ustrelil, vendar v prečko. To je spomladi, kljub prepovedi igranja na petih tekmah, že tretji ali četrti strel v vratnico oziroma prečko. V 6. minuti je v začetku izredno agilni Gregor Grašič ponovno podal v sredino, vendar je Pavlin z glavo poslal žogo prek gola gostujočega vratarja Za-virška. Potem je Pihler dobro streljal v U. minuti, v 15. in 16. minuti pa Ahčin in Andrej Jošt. Potem je Svoboda nekajkrat nevarno napadla, posebej nevaren pa je bil Udovič, pohvaliti pa je treba tudi Kapetanovi-Ča. Sploh so gostje igrali enostavno, streljali, če so le dobili priložnosti in v 34. in 36. minuti so dvakrat nevarno ustrelili. V drugem polčasu je bila Svoboda še naprej nevarnejša. V 53. minuti je podal Udovič, Šimič pa streljal prek gola. V 59. minuti pa je Dimitraškovič podal v sredino, kjer je bil nepokrit Mitrakovič. Streljal je v desni spodnji kot Vodana in zadel. Živila Naklo so zaigrala napadalnejše, Taneski je dvakrat nevarno streljal, vendar vsaj izenačenja ni bilo. Tudi menjave Grašiča z Zaplotnikom, Pavlina s Hribarjem in Perhavca z Bohincem niso pomagale. Živila Naklo igrajo v nedeljo s Steklarjem v Rogaški Slatini. • J. Košnjek, foto: J. Cigler xT ROKOMET Ženske - končnica od 1. do 4. mesta Rokometašice Kranja so doma gostile Olimpijo in izgubile z rezultatom 16 : 28. kranj : olimpija 16 : 28 (9 : 12) Kranj. 18. aprila 1992. športna dvorana na Planini, gledalcev 400, sodnika Grame in Štoger iz Maribora. KRANJ: Lenič, Čefarin, Jelenič - Šturm 5, Škofic, Bajrovič I, Valant I, Tkalec, Herlec 2, Jeruc I, Mežek 3, Olič 3 (2), Ropret. OLIMPIJA: Škopelja, Selakovič, Babic 2, Danic 5 (2), Gomilar 1, Šturm 6 (3), Kurent 1, Marton 7, Kapidžič 3, Tomšič 3, Vinič, Šte-fanišin. Izključitve: Kranj 6 minut, Olimpija 8 minut; sedemmetrovke: Kranj 4 - 2, Olimpija 5 - 5. Kranjčanke so srečanje z izkušenimi igralkami Olimpije začele dobro in držale korak vse do 36. minute. Potem so jim pošle moči in srečanje izgubile z razliko 12 zadetkov. Ljubljančanke so se morale potruditi bolj, kot kaže rezultat. Domače igralke čakata dve pomembni srečanji in to z Mlinote-som in Velenjem, ki jih igrajo doma. V primeru, da obe srečanji dobijo domače rokometašice in Velenje izgubi še eno srečanje, lahko osvojijo tretje mesto, ki jih vodi v ligo Alpe - Jadran. J. Marinček Moški - superliga V 20. kolu slovenske super rokometne lige so rokometaši Preddvor Infotrade gostovali pri ekipi Omnikum Rudar in izgubili z rezultatom 27 : 21. Slovenska rokometna liga - moški I Rokometaši Šeširja so doma gostili ekipo Papir Radeče in zmagali z rezultatom 22 : 14 (11 : 8). S tem so se utrdili na 3. mestu lestvice. Slovenska rokometna liga - ženske Rokometašice Kranja so gostile ekipo Izole in igrale izenačeno 22 : 22-, rokometašice Alplesa pa so izgubile z Olimpijo 20 : 26. Ekipa Save je bila prosta. ... ... J. Marinček kranj : izola 22 : 22 (9 : 13) Kranj, 18. aprila 1992, športna dvorana na Planini, gledalcev 50, sodnika Bandur (Radeče) in Ule (Zagorje). KRANJ: Osterman, Nadižar 8, Tkalec 5, Valant 2, Rajgelj, Bra-tož, Lalič 1, Babic 1, Jan, Škofic 5, Majcen. IZOLA: Bubola, Lakošeljac. Tičič 10, Rogič 1, Matarlija, Radoj-kovič 10, Lakošeljac, Škof, Krušvar, Grevič, Gomhac. Izključitve: Kranj 2 minuti, Izola 4 minute; sedemmetrovke: Kranj 10 - 9, Izola 5 - 5. Rezultat v prvem delu je bil izenačen vse do 26. minute, ko so gostje iz Izole pobegnile za štiri zadetke. V drugem delu so vodstvo povečale na 7 zadetkov (II : 18) in ga držale do 50. minute. Nato je nastopilo dobro obdobje igralk Kranja, ki so vodstvo igralk Izole znižale na razliko enega zadetka. 50 sekund pred koncem srečanja so domačinke imele napad, le dve sekundi pred koncem srečanja pa je Judita Tkalec izvajala devetmetrovko in z direktnim strelom na gol izenačila in Kranju prinesla eno točko. tenis Pokal federation brez naših Kranj, 19. aprila - Naša teniška reprezentanca, ki je prejšnji teden igrala na kvalifikacijskem turnirju za pokal Federation, se po porazu z ekipo Južne Afrike, ni uvrstila v finale. Sicer pa sta se Barbara Mu-lej in Tina Križan dobro borili in najprej premagali ekipo Konga, nato pa še ekipo Litve in Norveške. • (vs) BMVV Tenis cup Kranj, 20. aprila Teh noun iona so na BMVV Tenis bo na igriščih T Javnih skladišč), ob 17. uri, prvo iger. ostala kola tekmovalec iz s BMVV Tennis M ki h • (vs) - Vsi lastniki BMVV vozil, pa tudi poslovni partnerji od petka, 24. aprila, do sobote, 25. aprila, vabljeni cup Slovenije, ki ga organizira Tehnounion. Turnir K. Olimpije (v primeru slabega vremena v hali BIT začel pa se bo ob 8. uri. Žrebanje parov bo 23. aprila kolo in finale skupin se igra na podaljšan set do 9 se igrajo na normalen set. Prvo in drugo uvrščeni kupine A se bosta uvrstila na svetovno prvenstvo ;isters. ki bo od 2. do 8. novembra na Kanarskih oto- Domači igralec Darjan Jošt atraktivno zbija žogo iz kazenskeg* prostora. Desno Ahčin, v ozadju pa Pavlin in Taneski (temnep1 dresi). Kaj se dogaja na igrišču? Drugi z leve poškodovani igralec Živi' Naglic, tretji Janez Križaj, ki tokrat zaradi kartonov ni smel igratj< ob njem predsednik naklanskega kluba Janez Zupan in predsednic slovenske nogometne zveze dr. Marko Ilešič. r/ KOŠARKA kranj : jezica 61 : 113 (39 : 45) KRANJ: Brkič 6 (2 - 2). Znidar, Jakšič, Podrekar 10 (4 - 2), Tro-ha 4, Gartner 8, Franko 4, Maljuga, Ciglar 19 (7 - 5), Kump 8, Čan-kovic 2 V prvem delu srečanja so se domačinke še nekoliko upirale izkušenim Ljubljančankam. V domači vrsti je bila razpoložena Mojca m glar. ki je dosegla v tem delu kar 19 točk in je bila najboljša strelK" srečanja. . in V drugem delu so izkušene igralke Jezice začele s pressingom«J onemogočile domačim igralkam razviti igro. V 25. minuti je ign^ zapustila zaradi petih osebnih napak Mojca Ciglar in razlika se je' minule v minulo povečevala. Igralke Jezice so tako še enkrat dokaz* le, da so premočan nasprotnik vsaki ekipi v državi. J. Marinče* oniks jesenice : jezica 67 : 50 (24 : 24) Jesenice - Že nekaj let ni bilo v telovadnici Centra srednjeg11 usmerjenega izobraževanja na Jesenicah takšnega košarkarskega navdušenja kot preteklo soboto. Ženska ekipa Košarkarskega kluba Jesenice, ki v slovenski ligi nastopa za uvrstitev od 7. do 12. mesta, je dosegla šesto zaporedno zmago in to proti favorizirani ekipi Jezice. Ekipa z novim imenom sponzorja Oniks in pod vodstvom trenerjev Bojana Grzetiča in Tonija Čebulja dosega izredni napredek' kar pomeni nov kvalitetni vzpon ženske košarke z odličnimi igralkami J. Rabi* Viktorija občinski prvak Kranj, aprila - V soboto, 11. aprila, seje končalo občinsko prvenstvi: ki seje začelo januarja. Nastopilo je 21 ekip. Največ uspeha so ime" košarkarji Viktorije, ki so osvojili prvo mesto. Za mesta od prvega do šestega so se med seboj pomerili: Viktorja, Triglav (mladinci), Kokrica, Kašča, Sigma in Gringo. Vrstni red: I. Viktorija, 2. Triglav (mladinci), 3. Gringo, 4. Sigma. Kašča, 6. Kokrica. Ker je ekipa Triglava (mladinci) nastopila izve"1 konkurence, je vrstni red naslednji: I. Viktorija, 2. Gringo, 3. Sigi"* 4. Kašča, 5. Kokrica. Poleg finalnih srečanj so se odigrale še tekme Z;1 7. - 9. mesto (Florida, Bexel. Šenčur), 10. - 12. mesto (Naklo - mladinci, Yellow guns, Gotik), 13. - 15. mesto (Video Oskar, Diploma'1, OSA), 16. - 18. mesto (Triglav - kadeti. Videoteka A + D, Naklo - veterani) in 19. - 20. mesto (Silel, Predoslje, Bexel - kadeti). Po končanem tekmovanju je pokale najboljšim predala Suza"8 Fende, ki je tudi vodila celotno tekmovanje. J. Marinče" >f- KEGLJANJE V finalu triglav in jesenice Minulo soboto so se pomerili polfinalisti za pOkal Gorenjske. Ekipa kegljačev Triglava je premagala Savo z rezu ltatorn 5103 : 5036, Lubnik pa je izgubil z ekipo Jesenic 4933 : 4957. f1' nalni obračun bo to soboto, 25. aprila, ob 16. uri na kegljišču v Tržiču. • (vs) ____„ izlet na nanos Kranj, 21. aprila - PD Kranj P/1' reja v soboto, 25. aprila 1992. ]/' let na Nanos. Odhod posebnež avtobusa bo ob 6. uri iz pred hote; la Creina v Kranju. Udeležen^ se bodo pod vodstvom Petra Le' bana in Jožice Muršec povzpeli» Razdrtega do Vojkove koče n' Pleši, obiskali TV-stolp, Era/mlf, Predjamski grad, po želji p;> Postojnsko jamo. Skupne hoje približno 5 ur. vrnitev v Krajv pa je predvidena v večen1' urah. Prijave sprejemajo v pis;,r' ni PD Kranj do 23. aprila o/ir°' ma do zasedbe mest v avtobu>u' • S. S. KONČNA LESTVICA GORENJSKEGA PRVENSTVA V KEGLJANJU 1. Sava 18 15 0 2. Jesenice 18 13 1 3. Triglav 18 110 4. Kranjska Gora 18 K) 0 5. Ljubelj 18 10 0 6. S. Jenko 7/Adergas S. L.ubnik 9. Elan 10. Bled 3+1113 30 4 + 1753 27 7 + 1045 22 8 0 10 + 8 0 10 — 6 111 + 60 12- 553 22 159 20 56 16 553 16 21 13 1239 12 I 0 17 - 2908 2 Primož šoln in martina marič * hotelu Creina v Kranju seje končalo I. absolutno državno prvenstvo v šahu za dečke in deklice. V devetem kolu si je po napaki Mirana Rusjana Primož Šoln (Dragomer) zagotovil zmago na turnirju. Na j^gem mestu je končal Boštjan Vlarkun (ŠS Tomo Zupan Kranj), na lretjem pa Gorazd Lampič (LŠK Iskra Ljubljana). . Končni vrstni red pri dečkih: I. (7.5) Primož Šoln (Dragomer)L2. Jk5) Boštjan Markun (Kranj),3 (6.0) Gorazd Lampič (Ljubljana). 4. iLMatjaž Plajnšek (Ptuj), 5. (5.5) Andrej Janša (Kočevje) 6.-9. (5.0) Nlko Praznik (Dragomer), Peter Kovačič (Kranj), Simon Stanič (Stari lr8 pri Ložu), Robert Lovenjak (Lendava), itd... , Od gorenjskih predstavnikov smo glede na njihove šahovske Kvalifikacije pričakovali več. Blaž Kosmač (4.5/13. mesto), Klemen Mavčič (4/16). Adi Džuzdanovič (3.5/17) in še najmlajši Uroš Kav-č|c (2.5/21). Pri dekletih je v zadnjem kolu Martina Marič iz Murske Sobote Sepovečala prednost pred zasledovalko Ingrid Mihelič iz Starega trga ?b Kolpi, na tretjem mestu pa je zaključila turnir Helena Rižnar s Pluja. Vrstni red po zadnjem kolu pri deklicah: I. (7.5) Martina Marič Murska Sobota), 2. (6.5) Ingrid Mihelič (Stari trg ob Kolpi), 3. (6) "elena Rižnar (Ptuj), 4. (5) Maja Šorli (Kranj), 5. (4.5) Jana Krivec (N °va Gorica), itd. Aleš Drinovec Hitropotezni turnirji Tržič - Člani Šahovske sekcije ŠZ "5. avgust" Tržič so na Ravnah ne-*aj mesecev igrali redne mesečne hitropotezne turnirje, ki se jih je udeleževalo po 19 šahistov. Zmagal je Boris Kogoj pred Igancem Zu-Panom in Janezom Mescem. Organizatorji, med katerimi sta bila najbolj dejavna Herman Kisilak in Boris Kogoj so za vse udeležence pripravili tudi skromna spominska darila, ki so jih prispevale trizovine, tehniki in podjetja iz tržiške in kranjske občine. Janez Kikel SMUČANJE Mladi smučarji za lovoriko pinocchio Abetnoe - aprila - Prejšnji konec tedna je bilo v italijanskem Abeto-peJU tradicionalno tekmovanje v slalomu in veleslalomu za lovoriko ■nocchio. Tega FIS otroškega tekmovanja so se udeležili mladi tekmovalci iz 26 držav, med njimi tudi slovenski smučarji. V slalomu je ?Jed mlajšimi deklicami zmagala Italijanka Planatscher, najboljša . '°vcnka pa je bila Makuceva na sedmem mestu. Med mlajšimi dečki Je zmagal Avstrijec VVolf, naš najboljši pa je bil Kozlar na četrtem Jestu. Med starejšimi deklicami je v slalomu zmagala Eggerjeva iz ^Vl>trije, najboljša Slovenka pa je bila Bračunova na tretjem mestu. r?ed starejšimi dečki je zmagal Gaspoz iz Švice, naš najboljši pa je 'I Smolič na osmem mestu. Mladi tekmovalci so se pomerili tudi v veleslolmu. Med mlajši-J0' deklicami je zmagala Italijanka Karbonova, najboljša naša smu-C;irka pa je bila Gašperlinova na petem mestu. Med mlajšimi dečki je 'Udi v veleslalomu zmagal Avstrijec VVolf, naš Anderlič pa je bil šesti. Med starejšimi deklicami je bila v veleslalomu najboljša Nemka Bachmejerjeva, najboljša naša smučarka pa je bila Maričeva na sed-^em mestu. Med starejšimi dečki je zmagal Švicar Gaspoz, naš Ma-!'»ss pa je bil drugi. Ekipno je Slovenija zasedla tretje mesto, za Itali-toin Avstrijo. • J. Plajbes Končana so tekmovanja zahodne regije friška planina, 20. aprila - Z zaključno tekmo na Soriški planini se je končala smučarska sezona tudi za mlade tekmovalce zahodne regije. V ^stih kategorijah je od prve tekme, ki je bila lani 29. decembra na Vo-8iu, v skoraj štiri mesece trajajoči sezoni, nastopalo 339 tekmovalcev iz W klubov z Gorenjskega in Primorskega. Za cicibane, ki so vso sezono Hmovali v pokalu EDIL - CA-^A, je bilo organiziranih 7 te-*ern, za dečke in deklice pa 8 te-*e,rn. Smučarski delavci ugota-v'Jajo, da se je število tekmoval-Cev v zadnjih dveh letih spet dvignilo, šc daleč pa ne dosega števi-11 izpred šestih let, preden so se Začele s snegom slabe zime. Zal Se v zadnjem letu močno pozna ,udi kriza gospodarstva in s tem Pomanjkanje denarja, saj klubi e*ko pridobivajo potreben de-na.r, vse manj otrok pa si lahko Privošči tekmovalno ukvarjanje alpskim smučanjem. Končna razvrstitev tekmovalcev v Vhodni regiji: PO Cicibanke (na Sedmih tekmah je nastopalo je 57 'e>movalk): l. Lea Dabič (Bo-.h'li) 200 točk. 2. Darja Žnidar Bohinj) 171 točk, 3. Jana Košir Kranjska Go™) 156 točk, 4. Ka-.Ur>na Štravs (Kranjska Gora) točk, 5. Jerca Pokljukar l8led) 137 točk... ^'eibani (na sedmih tekmah je naspalo 76 tekmovalcev): I. Jure [ogačar (Triglav) 200 točk, 2. Marko Znidaršič (Alpetour) 164 ()čk, 3. Leon Pisk (Rudar) 162 f?ck, 4. Andrej Šporn (Kranjska ,'°ra) 162 točk, 5. Jure Šinkovec ,A1Petour) 130 točk...... M'ajše deklice (na osmih tekmah ^nastopalo 37 tekmovalk). 1 kar (Bled) 135 točk, 5. Matjaž Mencinger (Bohinj) 133 točk.... Starejše deklice (na osmih tekmah je nastopilo 29 tekmovalk): 1. Špela Bračun (Alpetour) 200 točk, 2. Linda Benčič (Triglav) 166 točk, 3. Uršula Oitzl (Kranjska Gora) 161 točk, 4. Tina Bogataj (Alpetour) 156 točk, 5. Lidija Bijol (Bled) 146...... Starejši dečki (na osmih tekmah je nastopilo 51 tekmovalcev): I. Rok Smolič (Triglav) 175 točk, 2. Jure Uršič (Alpetour) 174 točk, 3. David Primožič (Tržič) 156 točk, 4. Grega Sredanovič (Jesenice) 150 točk. 5. Boštjan Božič (Alpetour) 131 točk.... Vsi tekmovalci v otroških kategorijah so se zbrali na Soriški planini, kjer so po zanimivem tekmovanju prejeli priznanja za skupno uvrstitev na regijskem tekmovanju. • Janez Šolar STARI PRIJATELJ SE VRAČA v«) (T Gašperlin (Blejska Dobra-'86 točk, 2. Jana Dagarin v'r'g1av) 166 točk, 3. Katja Erji (Jesenice) 164 točk, 4. Katj.. tra'a (Alpetour) 154 točk, 5. Lea ren (Alpetour) 152 točk... u. aJ*' dečki (na osmih tekmah je Rovalo 89 smučarjev): I Peter J;'ksler (Triglav) 195 točk. 2. uirko Zupan (Kranjska Gora) s . loek. 3. Gašper Tarman (Je-"'<*) 136 točk. 4. Janez Poklu- TENIS 0D 8. DO 20. URE NA UMETNI TRAVI Športni praznični utrip Tržič - Komisija za rekreacijo pri Športni zvezi v Tržiču pripravlja v počastitev 1. maja in Dneva OF več športnih prireditev za posameznike in ekipe podjetih iz tržiške občine. Od 20. do 24. aprila bo rta kegljišču pod avtobusno postajo vsak dan med 16. in 20. uro potekal turnir v kegljanju za štiričlanske moške in ženske ekipe v disciplini 50 lučajev mešano. Tekmovanje organizira KK Ljubelj, prijave pa zbirajo na kegljišču, kjer tudi določijo čas nastopa posamezne ekipe. Tekmovanje v streljanju bo v izvedbi Strelske družine "ŠAK" v strelski dvorani na Ravnah. Z zračno puško se bodo merile tričlanske moške in ženske ekipe. Tekmovanje bo 22. aprila med 12. in 18. uro, prijave pa zbirajo na strelišču med tekmovanjem. Hitropotezni šahovski turnir bodo v prostorih Gostilne Pr" Slug pripravili člani Šahovskega društva Tržič v sredo, 22. aprila, ob 17. uri. Prijave posameznikov bodo zbirali do začetka turnirja. Turnir v balinanju se je začel včeraj na balinišču na Ravnah in bo potekal v naslednjih dneh. Nastopajo pa dvojice, moške, ženske in mešane. Igralci namiznega tenisa bodo nastopili v petek, 24. aprila, ob 16. uri v šoli v Križah. Turnir moških in ženskih ekip bodo pripravili člani Namiznoteni.ške sekcije. Prijave ekip bodo zbirali do začetka turnirja. Rezultati ekip in posameznikov se bodo upoštevali tudi za točke v Delavskih športnih igrah. J. Kikel Ponatis planinske točkovne poti Kranjski vrhovi Leta 1975 je bil na pobudo predsednika Planinskega društva Kranj, Franca Ekarja izdelan projekt planinske transverzale, ki zajema 26 kontrolnih točk, od tega 6 planinskih postojank, ostalo pa so žigi na vrhovih v okviru meja občine Kranj. Eden izmed motivov je bil, zanesljivo poseči v "nova" t.i. mejna področja mejnih gora, kot so: Velika Koroška Baba, Goli vrh, Virni-kov Grintavec, kot tudi nekoliko manj znane vrhove: Stegovnik, Rinke, Križ, Koroška Kočna,... Prva naklada v izdaji tri tisoč izvodov je v letu 1991 pošla. Poleg pobudnika, pa ne smemo mimo fizično strokovnih realizatorjev, takratnih markacistov Balda Bizjaka, Karla Bajta, Ivana Eržena, Viktorja Obeda... In seveda akademskega kiparja Toneta Lagondra, ki je upodobil s "perorisbo" vse gore, na katerih vrhove se je potrebno povzpeti. Takratno prvo realizacijo so tudi gmotno materialno podprli: Gorenjski tisk Kranj, Tiskarna Golnik, ZTKO Kranj, Občina Kranj in PD Kranj. Kranjska planinska pot, ki "slovi" tudi s sodobno izoblikovano značko, ki je delo akademskega slikarja Jožeta Trobca, je prehodilo skoraj 1.000 planincev. Nad posebnostjo in neprezahtevnostjo kranjske transverzale so vsi navdušeni, saj je razmeroma kratka za krožni pohod - normalni prehod v štirih dneh. V poti so zajete tudi planinske postojanke: Kališče, Krvavec. Kokrško sedlo. Češka koča. Kranjska koča - Ledine in nova planinska koča na Sv. Jakobu. Dnevnik je v redni prodaji v pisarni Planinskega društva Kranj na Koroški 27, po ceni 3 marke, trentuno je to 150 tolarjev. Planinsko društvo Kranj, ne samo, da informira o ponovni možni nabavi dnevnikov, ampak tudi želi vsem obiskovalcem "kranjskih vrhov" veliko užitkov in srečnih povratkov. Planinsko društvo Kranj motociklizem in m0t0kr0s Po tekmovalnem koledarju bi se morala tekmovalna sezona v moto-krosu začeti že pred 14-imi dnevi. Žal pa sta prvi dve dirki v Lenartu in Šentvidu pri Stični odpadli zaradi finančnih težav prirediteljev, tako da bo prva dirka motokrosistov 1. maja v Dolenjskih Toplicah. Na startu bodo kategorije 80 cem, 125 cem in 250 ccm. Od gorenjskih tekmovalcev bosta nastopila samo člana AMD Kranj Matjaž Perčič iz Kranja na motorju su/uki in Andrej Ahačič iz Most pri Žirovnici na motorju honda. Od gorenjskih tekmovalcev bosta nastopila še v kategoriji podmladka Aleš Rozman in Tomaž Zabreg oba člana AMD Tržič. M. Jenkole 5k smaia; Blejke zapravile priložnost Slovenska supet liga za ženske BLED : KOPER CIMOS 2 : 3 (15:2, 9:15, 14:16, 16:14, 10:15) Bled: Domitrovič, Kraigher. Petrač, Gogala. Arliček, Grahovac, Turk, Repe, Hudovernik. Tekmo, ki je odločala o tretjem mestu v I. državnem prvenstvu Slovenije, so Blejke odlično začele. Z močnimi servisi in odlično igro Repetove m Petračeve v napadu so že po 10 minutah dobile prvi set. Prepričane v gladko zmago so močno popu .tile in dovolile gostjam, da so se zbrale in zaigrale bolje. Poved le so z 2:1 v setih. Nato so domačinke izenačile, v odločilnem setu pa so naredile nekaj nepotrebnih napak, kar so Koprčanke izkoristile in zmagale. V zadnjem kolu, 25. aprila, igrajo Blejke v Mariboru z ekipo Pa-loma Branik. • Š. Udrih Odbojkarski turnir žensk Jesenice, aprila - Tokrat že 8. tradicionalni odbojkarski turnir ženskih rekreativnih ekip se je minulo sredo zaključil v telovadnici CSUI na Jesenicah. (Začel se je v sredo. 1. aprila.) Sodelovalo je 13 ekip. Večina igralk sodeluje že vsako leto. Turnirje odlično izvedla Sprotna zveza občine Jesenice. Posebej pomembno je, da je turnir namenjen ženam, ki prav zaradi tega turnirja večkrat zaidejo v telovadnico, trenirajo vsaj enkrat tedensko. Rezultati zadnjega dne: tekma za 11. mesto TVD Partizan Žirovnica : TVD Partizan Jesenice 2:1, tekma za 9. mesto TVD Partizan Jav. - Kor. Bela: Perspektiva 0:2, tekma za 7. mesto: Iva INN : Šola Žirovnica (sindikat) 2:1, tekma za 5. mesto: Šola Kranjska Gora: CSUI (sindikat) 2:1. Finalna skupina: Šola Tone Čufar (sindikat): Dolina 2:1 v podaljšani igri. Kompas MS : Labirint bar 0:2. tekma za 3. mesto Kompas MS : Dolina 0:2, tekma za pvo mesto Labirint bar : Šola Tone Čufar (sindikat) 2:0. Razvrstitev: I. labirint bar, 2. Š. Tone Čufar. 3. Kompas MS. 4. Dolina, 5. Šola Kranjska Gora. 6. CSUI (sindikat). 7. IVA INN. 8. Šola Žirovnica (sindikat). 9. Perspektiva, 10. TVD Jav. - Kor. Bela II. TVD Žirovnica, 12. TVD Partizan Jesenice. 13. Šola Kor. Bela (sindikat). B. Jeršin Blejske mladinke tretje V Novi Gorici je bilo regijsko prvenstvo v odbojki za mladinke. Sodelovale so ekipe Koper Cimos. HIT Časi nos. Nova Gorica in oslabljena ekipa Bleda, ki nastopa v SOL. Te igralke niso želele pomagati svojim soigralkam na tem tekmovanju. S svojo nepošteno potezo so pokazale odnos do soigralk in športa nasploh ter so bile deležne obsodb soigralk. Tako oslabljena ekipa Bleda ni mogla pričakovati več kot tretje mesto. Zmagala je ekipa Kopra Cimos. Stanko Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled: Olimpijski cilji : kolajna in finale Bled, 10. aprila - Tradicionalna prvomajska veslaška regata na Blejskem jezeru bo letos 25. in 26. aprila. "Udeležba na regati bo bolj skromna. V večini hrvaških klubov zaradi vojnih razmer niso mogli normalno trenirati, za srbske klube je malo verjetno, da se bodo povabilu na regato odzvali, bolj malo ekip pa pričakujemo tudi iz tujine, kjer bodo med prvomajskimi prazniki podobna tekmovanja kot na Bledu. Upamo, da se bodo blejskega tekmovanja udeležile vsaj najkakovostnejše hrvaške ekipe," pravi Stanko Slivnik, predsednik Veslaškega kluba Bled in sekretar Veslaške zveze Slovenije. Kako ste se pripravljali na novo tekmovalno sezono? "Letos smo imeli srečo z vremenom. Ker smo lahko že 28. februarja začeli z vadbo na Blejskem jezeru, nas ni posebej prizadelo, ker nismo mogli na tradicionalne priprave v Skradin pri Šibeniku. Razmišljali smo že o tem. da k ^SK?""* I H hi jih nadomestili s treningom nekje v Italiji, vendar smo se iz finančnih razlogov odločili, da kondicijski trening opravimo kar na Bledu. Naši kandidati za olimpijske igre v Barceloni - Denis Žvegelj, Iztok Čop, Milan Janša, Sadik Mujkič, Sašo Mirjanič in Jani Klemenčič -so letos preveslali že okrog tisoč kilometrov, kar pomeni, da so dolžino jezera "premerili" najmanj petstokrat. Zdaj imajo deset treningov na teden, trikrat ali štirikrat na leden vadijo tudi po dvakrat na dan. Za njimi je tudi že prva tekma v Zagrebu, kjer so dosegli solidne rezultate. Dvojce brez krmarja ter četverec sta zmagala s precejšnjo prednostjo." So posadke že določene? "Za zdaj kaže tako, da bosta v dvojcu brez krmarja veslala Čop in Žvegelj, v četvercu pa Mirjanič, Mujkič, Janša in Klemenčič. Dokončno se bomo o posadkah odločili po nastopih na mednarodnih re-gatah v Essnu in v Parizu; predvidevamo pa, da bi na regati v Luzer-nu. ki bo letos zaradi olimpijskih iger mesec prej kol običajno, že nastopili z istimi posadkami, kot bomo kasneje v Barceloni. Ker so letos olimpijske igre prej. kot so bile ponavadi (veslanje se začne že 27. julija), bomo priprave osredotočili le na en vrhunec sezone." Kakšni so cilji za Barcelono? "Po tem, kar so naši tekmovalci doslej že dosegli na velikih mednarodnih tekmovanjih, je za dvojec cilj olimpijska kolajna, za četverec pa uvrstitev v finale." Kako boste izkoristili čas do olimpiade? "Aprila bomo trenirali na Bledu in morda tudi v Bohinju; kako bodo potekale sklepne priprave, pa se bomo še dogovorili. Ker bo v Barceloni verjetno zelo vroče, bomo morali za zadnje treninge izbrati kraj s podobnimi razmerami." Govorila sva le o članih. Kaj pa mladinci? "Svetovno mladinsko prvenstvo, ki bo letos v Montrealu. bo po dolgem času minilo brez blejskih veslačev. Na Bledu v letošnji sezoni nimamo tekmovalca, ki bi nas lahko dostojno zastopal; imamo pa zelo obetavno ekipo mlajših mladincev, ki bo nastopala predvsem na tekmah v Italiji in Avstriji."* C. Zaplotnik NAMIZNI TENIS Šolsko namiznoteniško prvenstvo Tržič, aprila - Člani Namiznoteniške sekcije TVD Partizan Križe ' so pripravili polfinale prvenstva Slovenija za šolska športna društva za območje Gorenjske. Nastopilo je 62 igralcev in igralk iz vseh petih gorenjskih občin. Med ekipami deklet je zmagala ŠŠD Prežihov Voranc z Jesenic, med dečki Simon Jenko Kranj, med učenkami od I. - 4. razreda Mateja Muzik (Križe), med učenci Marko Starman (Peter Kavčič - Škofja Loka), med učenkami od 5. - 8. razreda Urška Pe-trič (S. Jenko Kranj), med učenci Matej Polanšek (Križe) in med kategoriziranimi igralkami Saša Lavtižar (T. Čufar, Jesenice) in med igralci Boštjan Bernard (S. Jenko, Kranj). Janez Kikel gumar-trenča prvak v sezoni 1991/92 V nadaljevanju gorenjske namiznoteniške rekreacijske lige so bila odigrana še zadnja tri kola. Rezultati: 16. kolo: Predoslje : Gumar-Trenča 1:9, Sava : Šport-Čarman 0:10. Križe : Partizan 7:3. Merkur : Murova 6:4. 17. kolo: Mu rova : Križe 6:4, Partizan : Sava 10:0. Šport-Čarman : Predoslje 7:3. Gumar-'!Venca : Jesenice 5:5. 18. kolo: Jesenice : Šport-Čarman 10:0, Predoslje : Partizan 2:8, Sava : Murova 0:10, Križe : Merkur 5:5. Končni vrstni red: I. Gumar-Trenča 26 točk, 2. Šport-Čarman 23 točk, 3. Jesenice 21 točk, 4. Murova 19 točk. 5. Merkur 18 točk. 6. Križe 14 točk. 7. Partizan 14 točk, 8. Sava 6 točk. 9. Predoslje 3 točke. Najboljši posamezniki: 1. Jauh (Merkur). 2. Sovine (Murova). 3. Bec (Gumar-Trenča). 4. Ahčin (Šport-Čarman), 5. Rant J. (Partizan), 6. Kcršič M, (Križe). 7. Korenjak (Gumar-Trenča). 8. Zore (Jesenice). 9, Bokal (Šport-Čarman). 10. Šranc (Murova), 11. Brenk (Gumar-Trenča). 12. Rant B. (Partizan). V ligi je skupno nastopalo več kot 60 igralcev. Tone Korenjak Najvišji vrh Karavank vabi Tudi v samostojni in svobodni Sloveniji nadaljujemo z organizacijo tradicionalnega pohoda na najvišji vrh Karavank Stol. Ta med planinci zelo priljubljeni pohod bomo letos pripravili že sedemindvajse-lič. Lani je organizacijo pohoda prevzela ZTKO Jesenice, ki se je med tem preimenovala v Športno zvezo občine Jesenice Za dobro pripravo pohoda skrbi organizacijski odbor, ki je tudi letos v organizacijo pohoda vložil veliko truda. Pohod bo v soboto. 30. maja 1992. ter bo trajal samo en dan. Tudi letos je trasa pohoda nespremenjena. Potekala bo od Valvasorjevega doma, preko Žirovniške planine na vrh Stola. Povratek bo po isti poti. Vso traso pohoda bodo varovali izkušeni gorski reševalci z Jesenic. Na Stolu lahko ludi v času pohoda pričakujemo zimske razmere. • zato že sedaj opozarjamo planince, naj bodo primerno opremljeni. Ker je prvi cilj organizatorjev zagotoviti varen pohod, prosijo vse udeležence, da upoštevajo navodila GRS. Vabilo za pohod velja tudi za planince sosednjih držav. Pričakujejo udeležbo planincev iz Avstrije, Italije in Hrvaške. Ob povratku z vrha Stola bo pri Valvasorjevi koči tudi srečanje udeležencev pohoda. Zaradi velikih stroškov pohoda so se organizatorji tudi letos odločili za šlartnino 100 tolarjev - odrasli in 20 tolarjev otroci do 15 let, Vsak pohodnik dobi razglednico, značko in knjižico za vpis pohoda. Desetkratni in dvajsetkratni udeleženci prejmejo plakete oziroma diplome. Organizatorji prosijo tudi planince, ki na lanskem pohodu niso prejeli priznanj, da se ob prihodu oglase v pisarni pohoda v Valvasorjevi koči. Med pohodom bo v Valvasorjevi koči potekal ludi srečelov. za katerega dobitke prispevajo številni ljubitelji planin. Vse informacije lahko dobite na S/OD (/TKO) Jesenice I.cd.irska 4. tel. 064/81-579, fax 064/81-584. Ne pozabite v soboto, 30. maja, je pohod na najvišji vrh Karavank Stol. Pridite! 1 ODMEVI V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas. Maše Pijadeja 1, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. Pravice udeležencev iz nemške vojske Nemški okupator je kmalu po zasedbi razglasil priključitev dela Slovenije k nemškemu rajhu. S tem pa je bila razširjena nemška zakonodaja tudi na priključeno ozemlje, med drugim tudi obveznost služenja delovne službe (RAD) in vojaška obveznost. Nemci so vpoklicali pod orožje na Štajerskem letnike 1908 do 1929, na Gorenjskem ter Koroškem pa letnike 1916 do 1927, skupaj okrog 80.000 mž in fantov oziroma okrog 7 odstotkov do 10 odstotkov tu živečega prebivalstva. Jugoslovanska in sedaj tudi slovenska zakonodaja še ne priznava v pokojninsko dobo čas prebit v nemški vojski, čeprav bi to moralo veljati že od leta 1956, ko so bili sklenjeni meddržavni sporazumi (Ur. list FNRJ 14/56). Jugoslavija je z dopolnilnimi predpisi k sporazumu določila, da jugoslovansko zavarovanje prevzame tuja zavarovalna obdobja po mednarodnih pogodbah. Jugoslovansko zavarovanje bi moralo prevzeti v svoje breme tudi čas služenja v nemški vojski, ker je ta čas priznalo nemško zavarovanje kot svojo dobo. V sklicevanju na 163 čl. temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju iz leta 1964. pa je lastna država te fante ogoljufala in kršila citirane pogodbe iz leta 1956. Z odpravo veljavnosti tega člena pa tudi teh ovir ni več. V Nemčiji kot pri nas obstajajo predpisi za vojne invalide. Te predpise vsebuje nemški zakon o preskrbi vojnih žrtev (BWG), ki sega tudi prek nemških meja. Tako so upravičeni, do polne nemške vojaške invalidnine tudi Slovenci, nekdanji mobiliziranci v nemško vojsko. Višina vojaške invalidnine se ravna po odstotku invalidnosti. Družinske invalidnine pa pripadajo vdovam padlih ali umrlih nemških vojakov. Za pridobitev invalidnine je pogoj, da je bila smrt posledica rane, poškodbe ali bolezni, pridobljene v nemški vojski, kar je potrebno dokazati z ustreznimi strokovno medicinskimi izvidi o vzroku smrti invalida. Pristojni nemški organ, ki odloča o nemških vojaških invalidninah, tudi za Slovenijo je Versorgungsamt Fulda, 6400 Fulda, Marquardstr. 23. Pomoč pri uveljavljanju pravic nudi za svoje člane: ZDRUŽENJE MOBILIZIRANIH GORENJCEV V REDNO NEMŠKO VOJSKO V ČASU 1941 DO 1945 v KRANJU, Poštna u/. 3 ali za Štajersko DRUŠTVO MOBILIZIRANIH SLOVENCEV V NEMŠKO VOJSKO S SEDEŽEM V CELJU. Združenje za Gorenjsko ob dežurnem času (sreda -petek) od 9. do 12. ure posreduje informacije, pomaga pa tudi z dogovorjenim pravnikom, zdravnikom in pd. Ing. Alojzij Žibert Catch the cash Gorenjski glas, 31. marca 1992 Zadnji trenutek je, da pokličemo izganjalce hudiča tudi v naše kraje, saj je pohlep zameglil razum še do nedavna mislečim ljudem po vsej deželi Kranjski. Res neverjetno je, kako hitro se ob pomisli na denar pozabi vsa humanost, vsako prijateljstvo in vsaka logika. Lovci na denar naivnih ljudi, ki sebe imenujejo sodelavci igre CATCH-THE-CASH, so eden zadnjih derivatov že dolgo znanih piramidnih iger, ki za sabo puščajo množice opeharjenih, razočaranih, za določen znesek revnejših ljudi. Alarmirajoče pa je dejstvo, da ti ljudje ne obogatijo za novo izkušnjo, ampak se še srditeje vržejo v novo igro, pač zato da bi bili v novi igri čimbolj pri vrhu, saj le to garantira vsaj povrnitev denarja, če ne že dobrega ulova. Če bi uporabili vsaj osnovnošolsko logiko, bi bilo večini jasno, da je pri piramidi, ki se širi s faktorjem 4 (vsak mora dobiti štiri nove žrtve), število tistih, ki izgubijo 2,5-krat (dvainpolkrat) večje od tistih, ki dobijo. Agenti te igre stalno razorožujejo naivne ljudi z lažno predstavo, da je ta piramida neskončna in da bodo vsi v neskončnost dobivali, čeprav sami dobro vedo, da to v realnem svetu ni mogoče - vendar, kdo še da kaj na logiko, danes je pomembna logika dobička za vsako ceno. Osnovna logika te igre je, da se denar pretaka navzgor po piramidi (tako kot v dobi fevdalizma), dokler se piramida širi; ko pa se ustavi, zadnji na njej izgubijo ves vložek in ponavadi še navideznega prijatelja, ki je še pred nekaj tedni posladkano dvoril. Mislim, da je zelo zgovorno tudi dejstvo, da je takih iger vse več pod najrazličnejšimi imeni, kar pomeni, da se te igre vse hitreje končujejo, delno zaradi vse manjšega števila še možnih naivnežev, delno pa zaradi želje iznajdljivejših, da bi bili čimbli-žje vrhu piramide, kar omogoča večji ulov denarja in pri občutljivejših tudi manjšo možnost, da bodo prav njegove neposredne žrtve ostale na suhem, oziroma na dnu. Vendar pa ni "zasluga" nič manjša, če bodo oškodovani le neki drugi ali tretji. Struktura ljudi v zgradbi piramide pa skoraj vedno pokaže, da so na dnu piramide skoraj vedno tisti, ki so tudi na dnu socialne lestvice in zato obljube o hitrem oboga t e-nju na njih delujejo'še bolj magično. Temu se reče tudi, da igra pride do svoje ciljne skupine - in se konča. Sicer pa ne gre le za nekaj tisočkrat po nekaj tisoč mark, gre za širši družbeni vidik tega somraka humanosti in razuma. Taki neobdavčeni pretoki denarja pomenijo osiromašenje nas vseh, še pomembnejši pa je splošen padec praga zavedanja in senzibilnosti, ki ga pogojujejo taki povampirjeni odnosi. Nismo še tako daleč od Balkana, (kjer je človeško življenje vredno le še toliko, kolikor napora vzame pritisk kazalca), da bi govorili o neki boljši perspektivi, saj je tudi tu odnos do sočloveka vse bolj gledan le skozi nekaj ušivih mark. Še zdaleč pa to ni tista bajeslovna Evropa na modri podlagi, saj tam take špekulacije že dolgo nimajo več uspeha, ampak nekaj velja le trdna garancija in analiza na realnih podatkih, medčloveški odnosi pa slonijo, če ne na drugem, pa vsaj na nekem nenapisanem pragu še sprejemljivega, tradicionalnega in splošno priznanega optimalnega sožitja. V Evropo gremo zaradi boljše kvalitete življenja ne pa zaradi podivjanega spakovanja ob kupih mark. Agentom brezmadežnega spočetja kupa mark tipa "catch-the-cash" pa svetujem, da v primeru, ko ne uspejo uporabiti del telesa pred lasmi pri vstopu v igro, uporabijo pri novačenju novih "srečnežev " tisti del, ki se nahaja na levi strani - pa ne v žepu suknjiča, ampak v prsih. Jože Koporec Kranj, L. Hrovata 7 Zakaj tako, gospod Lojze Gorjanc? V sredstvih javnega obveščanja (Radio Kranj, 28. marca 1992) je gospod Lojze Gorjanc, direktor nordijskih smučarskih reprezentanc izjavil, da je dre-surno jahanje v Sloveniji na NIČLI (govorimo o amaterjih, ne lipiških profesionalcih). S tem je storil mladim slovenskim jahačem krivico, saj izničuje njihovo požrtvovalno delo, jim jemlje voljo in smeši njihovo predanost dresurnemu jahanju. V zadnjih letih je prav dresurno jahanje doživelo veliko popularnost med mladino. Dogaja se, da na tekmovanju nastopi kar 40 mladincev, ki resda jahajo na izposojenih konjih, v izposojenih jopičih in kapah, v fraku in cilindru, ki se ves dan ne moreta ohladiti, saj romata od enega tekmovalca do drugega. Tem mladincem pomeni težko pridobljena mala rozeta svetinjo, sendvič in gorenjski krof pa največjo nagrado za vložen trud. Taka tekmovanja prav v ničemer ne bremenijo družbe, saj vse napravimo sami. Rekvizite si izposodimo, za prigrizek pa poskrbimo starši. Kako more gospod Gorjanc trditi, da je vse delo mladih, ki trenirajo v nemogočih razmerah in skrbijo za konje vse leto, v mrazu, snegu, ledu, vročini, ki prevozijo tudi po 15 kilometrov daleč s kolesom, da pridejo h konjem, enako NIČLI! V našem majhnem, skromnem in ravnem klubu je takole: starejši tekmovalci prenašajo svoje znanje na mlajše, na tekmovanjih pa jih vsi skupaj spodbujamo in jim ploskamo ter se veselimo težko prigaranih uspehov. Ne tako, kot na Brdu, kamor naj bi naši mladinci smeli stopiti samo takrat, ko bi plačali, ali pa zato, da bi s tribune ploskali gospodu Gorjancu! Trdimo: če bi vlada namenila mladim slovenskim jahačem po klubih le drobtino tistih sredstev, kijih dobi Kasaški vzrejni center na. Brdu, bi ti lahko tudi kaj kmalu imeli mednarodne uspehe. Dokler pa je tako, da dobi Konjeniški klub Kranj od vseh institucij 123.000 tolarjev LETNE DOTACIJE in iz teh skromnih razmer zasede L, 2., 6. in 8. mesto na državnem mladinskem prvenstvu v dresurnem jahanju, zmaga na mednarodnem prijateljskem turnirju v Lipici, ter ima v sezoni tudi na vseh ostalih prvenstvih tekmovalce med prvimi tremi, nima nihče pravice žaliti, smešiti ip izničevati uspehov njegovih tekmovalcev. Ing. Bloudek, velik ljubitelj konjeništva, je pred desetletji projektiral prvi hipodrom v Kranju. Ob otvoritvi je dejal: "To moje delo naj bo za kranjsko mladino zastonj! Pa veliko uspehov in sreče vam želim, mladi kranjski konjeniki!" Kaj pa danes ponuja gospod Gorjanc z Bloudkovo nagradi v roki kranjski mladini? Starši mladih tekmovalcev KK Kranj Alenka Pegam Še o samoprispevku za brezplačno šolo Ni kaj, pri izračunu je nastala napaka (20 SLT), za kar se staršem naših učencev opravičujemo. Vendar pa to po našem mnenju ni bistvo problema. Bistvo problema s strani staršev je nakazal že bralec, mi pa bi v naslednjem sestavku želeli to prikazati s strani šole. Šola nikoli ni bila brez težav pri ovrednotenju svojega programa. Vendar je nekako šlo do leta 1991. Vse leto smo imeli likvidnostne težave in poslovno le- to 1991 zaključili z 1.558.000 SLT izgube in to kljub temu da nismo v celoti izvedli programa. Izpadla je šola v naravi, skoraj v celoti smo prenehali z nabavo učil, na šoli niso bila opravljena niti najnujnejša vzdrževalna dela. Poslovno leto 1992 se je začelo še z večjimi težavami. Tako nam finančno stanje izkazuje sredi februarja 2 milijona SLT neplačanih računov. Med stroški so se pojavili tudi opomini za plačila zamudnih obresti, kar je še dodatna obremenitev šolskega proračuna. Ob tem pa so bili skorajda prazni tudi rezervoarji za gorivo. Tako vodstvu šole res ni ostalo drugega, kot da za pokrivanje stroškov fotokopiranja s svojimi denarnimi prispevki pokliče na pomoč starše. To ni bilo prvič. Že prej smo pobirali kavcijo za povzročeno škodo na šoli za primere, ko povzročiteljev škode nismo mogli najti. Ne zanikamo, denar pobiramo še za vse kaj drugega. Brez denarja staršev ne bi bilo šole v naravi, ekskurzij, športnih dnevov, kulturnih dnevov ipd. Res je tudi, da ga vsako leto pobiramo več. Zakaj? Šolski programi se ne spreminjajo, zahteve po več znanja so vsako leto večje, denarja pa je iz leta v leto manj. Tako ostanejo zadnji dodatni, a nujni vir financiranja starši. Če bralec iz Škofje Loke misli, da nam je to pobiranje denarja v veselje, se moti. To delamo s težkim srcem, saj se zavedamo, da je denar staršev naših učencev zelo težko zaslužen in da ga marsikdo enostavno nima. Po drugi strani, pa nam ni vseeno kaj naši učenci znajo, koliko se naučijo in kakšne vzgojne programe jim lahko nudimo (ogled gledališke, filmske, lutkovne predstave). Zato kljub težkim razmeram želimo kvalitetno učnovzgojnega dela na naši šoli dvigniti na čim višjo raven. Žal tudi s prispevki staršev. Mislimo, da šola ni najbolj pravi naslov za bralčevo kritiko. Navsezadnje smo proračunska ustanova, ki živi le od tega, kar ji odobri občinski in republiški proračun. Morda bi se bralec lahko oglasil na šoli, vprašal, zakaj prihaja do dodatnega pobiranja denarja. Dobil bi vse zahtevane podatke. Mogoče bi, če je dovolj vpliven, lahko pomagal, da bi se sedanje težke razmere izboljšale v korist učencev in šole. Koliko naših moči smo že porabili za prepričevanje ustreznih forumov glede ureditve materialnega stanja na šolah ? V Evropi, kamor pravimo, da vstopamo, starši res bedijo tudi nad gospodarjenjem šole in prav je tako. Toda istočasno se ljubeči starši povezujejo z njo s svojimi izkušnjami in strokovno pomočjo. Nima smisla, da bi zdaj začeli naštevati, s kakšnim pedagoškim optimizmom smo sprejeli pobude za novo, prijaznejšo šolo in kako smo zagrizli v nove metode in učne poti za dosego le-te. Toda verjemite, da nam bo to uspelo le s skupnimi močmi, z veliko medsebojnega razumevanja. Naj zaključimo. Šola je bila in vedno bo v dvomih, ali krčiti programe in prikrajšati učence za dejavnost oz. znanje ali speljati dejavnost tudi na način, ki ga vsi ne odobravajo. Dobra šola se bo vedno odločala za drugo možnost, pa ne zaradi sebe. ampak zaradi vseh naših učencev. OŠ Cvetko Golar Zobna proteza za 1.200 DEM Gorenjski glas, 24. marca 1992 Pred kratkim je bil objavljen v Vašem listu članek - "Zdravniki v zasebni praksi - dvakrat vet dela za pol višjo plačo" Kako morete objaviti takšno traparijo. Navedbe Jožeta Veter-nika z izračuni hočejo zavajati ljudi od resničnih dejstev. Navedene točke za delo si lahko da sam za klobuk. Kako to, da nič ne omenja cen storitev sedaj v "črni" praksi. Zobozdravniki, ki delajo v črni praksi, so krepko dvignili cene. Tako sedaj računajo za zobno protezo - 1200 mark. Mimogrede ima zagotovljen zaslužek kakršnega omenja pisec. Pisanje Veternika je samo zavajanje ljudi in odvračanje zdravnikov od zasebne prakse. Skrajni čas je, da se pri tem naredi red. Črna praksa bi se morala takoj ukiniti. V zasebni praksi vplivati na kvaliteto dela. konkurenco v storitvah in ne tako kot sedaj, ko dela vsak po svoje. Tržič, 9. aprila 1992 Janez Zmitek, Tržič USLUGA KRANJ Delavska c. 2/b v Stražišču telefon (064) 311-216 Vas obvešča, da lahko od 20. aprila dalje nabavite DESTILIRANO VODO za gospodinjstva, obrt in podjetja - pa tudi za posebno zahtevne namene /laboratorije/. Destilirano vodo Vam nalijemo v Vašo embalažo. Delovni čas: od 7. -14. ure od ponedeljka do petka. 18 Charles Webb DIPLOMIRfiNEC Prevedle kranjske gimnazijke pod mentorstvom prof. Mihe Mohorja Podpisal ga je in ga iztrgal iz knjižice. "Na," je rekel. "Ne." "Vzemi ga." "Ne bom." G. Braddock se je iztegnil čez mizo in ga stlačil v žep Benjaminovega jopiča. Benjamin ga je vzel, prebral vsoto in ga spravil nazaj v svoj žep. "Vnovči ga, če boš potreboval denar," je rekel oče. "Ne bo mi ga treba." "V redu. Ampak Ben?" "Kaj?" "Ne vem, koliko časa bo tole trajalo. Imam občutek, da boš nazaj prej, kot si misliš, da boš." "Ne bom." "Ampak če misliš, da se moraš nekaj časa družiti z resničnimi ljudmi, potem..." Benjamin je vstal. "Zbogom," je rekel in mu ponudil roko. Oče mu jo je stisnil. "Pokliči, če zaideš v kakršnekoli težave." "Ben," je rekla ga. Braddock. "Ali misliš, da bi se utegnil vrniti do sobote?" "Mama!" "Ker sem povabila Robinsonova na večerjo. Bilo bi toliko zabavneje, če bi bil ti tukaj." DRUGI DEL 3 Potovanje je trajalo le nekaj manj kot tri tedne. Bilo je že pozno ponoči, ko se je Benjamin vrnil, in njegova starša sta že spala. Poskusil je vstopiti skozi prednja vrata, toda bila so zaklenjena. Potem je poskusil z druge strani pri kuhinjskih vratih, toda nobena niso bila odprta. Poskušal je odpreti nekaj oken, a so jih večinoma zapirala polkna, ostala pa so bila zapahnjena. Nazadnje se je vrnil pred vhod in toliko časa razbijal po vratih, dokler se v spalnici njegovih staršev ni prižgala luč. Počakal je, da seje prižgala luč še v sprejemnici. Potem je njegov oče, ogrnjen v kopalno haljo, odprl vrata. "Ben," je rekel. Benjamin je odšel mimo njega in v hišo. "Torej si se vrnil." "Vrnil sem se," je rekel Benjamin. Odšel je proti vznožju stopnic. "Hej," je rekel g. Braddock in se prisiljeno smehljal, "izgleda, da ti je začela rasti brada." "Jutri si jo obrijem." "Torej," je rekel njegov oče, "kako si kaj?" "Utrujen." "Popolnoma si izčrpan." "Tako je." "No, kako je bilo na potovanju?" "Ne preveč dobro," je rekel Benjamin. Počasi se je začel vzpenjati po stopnicah. "No, Ben?" Benjamin se je ustavil in glava mu je omahnila med ramena. "Oče," je rekel. "Tako sem utrujen, da ne morem niti misliti." "Mi ne moreš povedati vsaj, kam si šel?" Benjamin je pokleknil na stopnico, nato pa legel na bok. "Na sever," je rekel, medtem ko je zapiral oči. "Kako daleč na sever?" "Ne vem. V Redding. V eno od tamkajšnjih mest." "To je pa tam, kjer je velik požar," je rekel oče. "Prav gotovo si ga videl." Na vrhu stopnic se je pojavila v haljo oblečena ga. Braddock in si odrivala lase z obraza. "Ben!" je zaklicala. "Si to ti?" "Zdravo, mama," je rekel, ne da bi odprl oči. "Je s teboj vse v redu?" "Je." "Kako je bilo na potovanju?" "Mama, še nikoli v življenju nisem bil tako utrujen." "Meni, da je prišel celo tja gor do Reddinga," je rekel g-Braddock. "V eno tamkajšnjih mest." KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN Kaj prinaša osnutek zakona o pravilih cestnega prometa Za volan s šestnajstim letom? £ 12 kazenskimi točkami v dveh letih ponovno na teoretični del vozniškega izpita, s 14 pojavljati ves izpit. Kranj, 20. aprila - Od lanskega novembra je v razpravi osnutek zakona o pravilih cestnega prometa. Prometni inšpektor UNZ Kranj 'van Demšar sodeluje v delovni skupini ministrstva za notranje za-deve, ki bo usklajevala pripombe in predloge na besedilo, usklaje-Va"je poteka tudi prek strokovnjakov iz prava in sodstva. Osnutek Pitona je posnet po zahodni zakonodaji in - čeprav v svetu veljajo Podobna pravila obnašanja v prometu - prinaša k nam nekatere bistvene novosti. Nanje skušamo opozoriti v progovoru z Ivanom Demšarjem. »V Sloveniji se v cestnem prometu še vedno ravnamo po dveh ^konih: zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa, ki ga je sPrejela nekdanja jugoslovanska skupščina, in po zakonu o varnosti cestnega prometa, ki ga je sprejela slovenska skupščina, ko smo bi-še del Jugoslavije. Z osamosvojitvijo slovenske države je treba Popraviti novo zakonodajo. Na tem področju bomo imeli tri zako-"e: prvi bo urejal prometna pravila, drugi vse o voznikih in tretji yse o vozilih. Zakon o pravilih cestnega prometa prihaja prvi, za druga dva niti osnutkov še ni,« je povedal Ivan Demšar. Novi zakon, kot je zamiš-'Jen, ne bo zahajal v pretirane Podrobnosti. Zakonodajalec računa na zrelost Slovencev in Prepušča konkretne odločitve v°zniku in policistu, ki bo vozika nadziral. Tako kot na zahodu. To pa pomeni, da bodo, Vsaj v začetku, vozniki skušali 'skati "luknje", da bo prihajalo fudi do konfliktov med njimi ln policisti, ker si bo pravila ra-*'agal vsak po svoje. Kako in kdaj do vozniških govoljenj_ Otroci, mlajši od osem let, ki bodo sedli na kolo, se bodo srneli voziti samo po peš poteh, ^okler ne bodo opravili kolesarskega izpita, bodo po kolesarski stezi ali cesti lahko pelja-I le, če bodo v spremstvu osebe, starejše od štirinajst let. Še- izpit jim bo dejansko prižgal že'eno luč za samostojno vozilo s kolesom. Z dopolnjenim dvanajstim letom bodo lahko v°zili tudi počasnejše kolo z Motorjem (hitrost do 25 km na Uro), praviloma le po kolesarski stezi, varnostna čelada zanj ne bo obvezna. Moped je že zahtevnejša kalorija. Izpit zanj bodo lahko °Pravili štirinajstletniki, za mo-Pede, ki bodo evidentirani (re-8'strirani) bodo veljala podobna pravila kot za vožnjo z modnimi kolesi. Motorno kolo Je rezervirano za starejše od °semnajst let, izjemoma bodo §• šestnajstletniki smeli voziti Motorno kolo do 125 cem. »Po novem zakonu - če besedilo seveda ostane - bodo mladi s šestnajstim letom že lahko °Pravljali vozniški izpit za vož-"jo motornega kolesa in osebnega avtomobila. Samostojno pa °°do lahko vozili le motorno kolo do 125 cem, močnejše in avtomobile le pod nadzorom °draslega, ki ima vozniško do-v°'jenje že najmanj tri leta,« ra-*'aga Ivan Demšar. »Za krše-Jjje pravila so stroge kazni. Če °o mladoletnik vozil brez nadzorstva, bo izgubil dovoljenje, izpit bo (ponovno) lahko opravljal šele po doseženi polnoletnosti. Enako velja za primer hujše prometne kršitve.« Skozi naselja največ 50 km na uro Osnutek zakona o pravilih cestnega prometa omejuje hitrost vožnje v naseljih na največ 50 km na uro. Lokalne oblasti bodo lahko hitrost še dodatno zniževale (40 km na uro), čeprav je manjša hitrost po mnenju Ivana Demšarja nesmiselna. Posebne, strožje omejitve naj bi veljale le za stanovanjske ulice. »Hitrost je rak rana našega prometa,« pravi Ivan Demšar. »Po drugi strani jo je na odprtih magistralkah in avtocestah nesmiselno omejevati na 80 oziroma 120 km na uro, če je v tujini drugače. Zakon bo skušal pravila prilagoditi tujini, tudi zaradi tujcev, ki bodo nekoč verjetno spet bolj množično vozili po naših cestah. Zgornja omejitev na avstrijskih avtocestah, denimo, je 130 km na uro, na nemških je sploh ni. Tudi definicijo o "prilagojeni" hitrosti bomo prilagodili mednarodni konvenciji. Voznik sme voziti toliko hitro, da vseskozi lahko obvladuje vozilo, se prilagajati zunanjim pogojem, lastnim sposobnostim in značilnostim vozila. Če bo vozil s polovično hitrostjo od dovoljenje, bo moral prižgati vse štiri smerne kazalce.« Zakon konkretneje določa tudi uporabo meglenk, prižgati jih dovoljuje ob najmanjši vidljivosti 50 metrov (zdaj v naselju najmanj 100, zunaj naselja 200 metrov). Za motorna vozila tudi podnevi predvideva obvezno vožnjo z zasenčenimi lučmi. Odredba o omejitvi prometa ob vikendih in praznikih, ki se prilagaja iz leta v leto, bo po novem dobila prostor v zakonu. Omejitev bo fiksna za vse sobote, nedelje in praznike, usklajena s severnimi sosedi. Način zlitja prometa z dveh pasov na enega ho poslej uzakonjen. Predlagana rešitev govori o t.i. vskočnem sistemu, izmeničnem vključevanju vozil na en pas. Doslej to ni bilo predpisano, vključevanje zato povzroča veliko čakanja, nevarnega izsiljevanja in splošne zmede. Koliko alkohola v krvi Statistike kažejo, da pri tretjini prometnih nezgod sodeluje tudi alkohol. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlaga znižanje dovoljene količine alkohola v krvi z 0,5 na največ 0,2 grama na kilogram (promila), vendar osnutek zakona ostaja pri starem. »Niso problematični vozniki z 0,5 alkohola, pač pa tisti nad I,« pravi Ivan Demšar. »Večjo dilemo vidim pri ostalih udeležencih v prometu, ki bodo smeli imeti največ 1,1 grama alkohola. Kolesar, denimo, je s tolikšno količino alkohola bolj nevaren kot voznik motornega vozila z 0,5.« Preveč kazenskih točk -ponovni izpit Osnutek zakona o pravilih cestnega prometa prinaša pomembno novost za tiste, ki ga bodo kršili. Prekršku se, razen denarne kazni, dodajajo še kazenske točke. Če jih bo voznik v dveh letih nabral 12, bo moral ponovno na teoretični del izpita, če bo presegel 14 točk, bo ponavljal ves izpit. »Točke se bodo seštevale na podlagi izrečenih kazni policistov, sodnikov za prekrške ali sodnikov, evidenco bomo vodili na policiji. Če bo voznik kazen za prekršek takoj plačal policistu, bo imel popust pri sami kazni in pri točkah. Neplačilo se bo prav tako spremenilo v točke. Novost je tudi ta, da se vozniško dovoljenje oziroma posamezna kategorija ne bo več jemala le začasno, ampak bo moral, voznik na ponovni izpit.« Najhujši prekrški se bodo šteli po štiri točke. Dobil jih bo voznik, ki bo ogrožal varnost otrok, slepih, invalidov v prometu, ki bo vozil pod vplivom alkohola, po nepravem voznem pasu, ki bo v naselju prekoračil največjo dovoljeno hitrost za več kot 10 km na uro, zunaj naselja pa za več kot 20, ki ne bo pravočasno zasenčil luči, peljal previdno mimo šolskega avtobusa (ki ima prižgane vse štiri smernike), ki bo obračal na avtocesti, ki bo vozil po stanovanjskih ulicah v nasprotju z zakonom, ki ne bo upošteval svetlobnega prometnega znaka, bo izsiljeval prednost, nedovoljeno prehiteval, ne "ubogal" policista. Tudi denarna kazen bo zaradi inflacije po novem izražena v točkah. Torej ne bo več treba spreminjati zakonodaje, spreminjala se bo le vrednost točke. Zakon bo tudi določal, h kakšni (koliko hudi) prometni nezgodi bo moral iti policist. Ob praskah pločevine njegova prisotnost ne bo nujna, če se prizadeti vozniki ne bodo uspeli sporazumeti, bodo policista sicer lahko povabili za razsodnika, vendar ga bodo morali plačati. Vse pogosteje se pojavlja vprašanje, ali policija sme ustaviti in kontrolirati voznika, ki ni zagrešil prometnega prekrška. Po zakonodaji ga sme. I van Demšar se strinja, da ta način ni najbolj simpatičen, .zato v prometni policiji postopno prehajajo na skupinske oblike dela. Civilni policist opazuje promet, nepravilnosti sporoči uniformirani patrulji, ki nato ustavi samo tistega voznika, ki je storil prekršek. Postopno bodo dvignili tudi starostno strukturo prometnih policistov in uveljavili specializacijo- »Vse te novosti seveda še ne veljajo. Na osnutek zakona prihajajo pripombe, predlogi. Pobude so zaželene, ljudje jih lahko naslovijo tudi na UNZ Kranj ali osebno name. Posredoval jih bom v delovni skupini za oblikovanje predloga zakona, kjer jih bomo obravnavali,« dodaja za sklep Ivan Demšar. • H. Je-lovčan, foto: P. Kozjek MGGAMILK Ta nesrečna parkirišča! lol°^a '^k3' Kranj, 20. aprila - Lastniki novih, večidel zasebnih, kalov, ki zadnje čase vznikajo kot gobe po dežju sredi stanovanj- . o-poslovnih sosesk, ob začetnem vzhičenju praviloma doživljajo aden tuš. Pred lokali ni dovolj parkirnih mest in ker vedo, da ranke raje ni blizu, če se ne more pripeljati do vrat, izgubljajo. Če le ?eže pripelje in pusti "konjička" na prepovedanem pločniku, ze-n«ci, tvega, da ga za brisalcem čaka dobro znani listek. O pomanjkanju parkirnih ^est v novem stanovanjsko-po-■'Ovrtem objektu v Frankovem . aselju vedo marsikaj povedati v krajevni skupnosti Trata. Judje res parkirajo na pločni- lH Pred novo izpostavo Lju- 'Janske banke, parkirali so Jr.ed novo trafiko Bla-bla-bla, „ J'h komunalni redar občasno razveseli" s plačilnimi nalogi. ^ kje naj drugje parkirajo? rajevna skupnost je že v polnih soglasjih h gradnji zu- ar>je in komunalne ureditve stanovanjsko-poslovnega centra zahtevala, naj se parkirišča uredijo na mestu na pol podrtih garaž, ob kaosu in nezadovoljstvu "štrafanih" voznikov pa je na neizpolnjeno zahtevo znova opozorila Lokainvest. Primer vsekakor ni edini. Upravni organi dajejo dovoljenja za nove lokale, ne da bi hkrati preverila, kako je z dostopi in parkiranjem. Nedoslednosti potem "kasira" policija, ki mora skrbeti za varen Prepovedi vseokrog promet, in vozniki, ki jih le-ta preganja. Ob tema pa gre spregovoriti še o enem problemu, namreč o parkiriščih pred uradniškimi in poslovnimi stavbami ter lokali, ki jih največkrat zasedejo uslužbenci s svojimi avtomobili, za stranke pa jih zmanjka. Problem so učinkovito rešili prav pred škofjeloško občinsko hišo, kjer se zdaj vedno najde prostor za kratek obisk. Vozila uslužbencev so preprosto preselili na bolj oddaljena parkirišča. Podobno potezo bi lahko potegnili tudi drugje, denimo, pred kranjsko občino, kjer komunalni redar zagnano zatika listke za brisalce avtomobilov strank, pa pred mogočno stavbo Gorenjske Ljubljanske banke pa seveda še marsikje... • H. Jelovčan, foto: P. Kozjek Kaj se pregrešnega (ne) dogaja v Klubu Exklusive Striptizeta ni rečeno tudi prostitutka Preddvor, 20. aprila - O Klubu Exklusive v Preddvoru že nekaj časa krožijo med Kranjčani najrazličnejše govorice: da se v njem da kupiti žensko, da je ena od njih okužila z virusom aidsa že ducat moških, da je bil lokal zaradi tega zaprt, da je policija priprla tudi njegovega gospodarja, skratka, klub je prišel na slab glas, kot temu po domače rečemo. Kriminalisti so se na vprašanje, ali je od tega kaj res, le iskreno zasmejali, pa smo pobarali še zakonca Lidijo in Zorana Šenka, ki klub vodita. Brez obotavljanja sta privolila v pogovor. »Avgusta bo dve leti, kar sva prostore za nočni Klub Exklu-sive vzela v najem,« sta dejala Preddvorčana. »Klub ima pečat erotike, prek agencije sva za program najemala ruska dekleta. Seveda sva slišala za govorice. Ne veva, ali bi se jim smejala ali se jezila. Vsekakor naju jezi, da jih širijo predvsem znani gostje, Kranjčani, ki so večinoma brez vstopnine prihajali v klub. Najemnika priznavata, da sta pri gostih preveč popuščala. V dobrem letu in pol je bila oprema dobesedno demolirana. Zato in ne zaradi virusa aidsa, je bil klub sedem tednov zaprt. Pred okroglo desetimi dnevi so ga, polepšanega, znova odprli, uvedli pa so tudi strožjo selekcijo med gosti. »Pridobiti želimo predvsem boljše goste, urejene poslovneže, Avstrijce, jim ponuditi dober program, da se bodo resnično sprostili in zabavali. Klub sprejme petdeset ljudi, če jih je več, se že gnetejo. Raje imava vsak večer samo po deset gostov, ki bodo večjo kvaliteto pripravljeni bolje plačati in se bodo dobro počutili kot nabito poln lokal,« pravita Šenkova. Ponovno otvoritev kluba so popestrile "slačipunce" iz Italije. »Zal so za nas predrage, zaenkrat smo še prisiljeni obdržati Rusinje, čeprav jih ima praktično že vsak "kafič". Kljub temu je naš cilj boljša kakovost. Pričakujemo Filipinke, erotične programe bomo popestrili tudi z moškim striptizom, nastopom travesti-tov, skratka, s programi, ki naj bi vžgali. Glede Rusinj pa tole: dekleta so mlada, devetnajst, dvajset let, plačana za nastop, ki traja povprečno po dve minuti za vsako, dobivajo tudi odstotke od prodane pijače. Če se dekle za denar slači, sede za šank, prijazno pokramlja z gosti, še ni rečeno, da je prostitutka. Tudi sama bi rada, če bi se za ta posel odločala lepa domača dekleta, vendar dobre raje nastopajo v tujini, kjer jih nihče ne pozna,« sta povedala Lidija in Zoran Šenk. Klub Exklusive zdaj ni več odprt za vsakogar. Treba je plačati vstopnino, taje odvisna od kvalitete erotičnega programa. Klub je bržčas res edini, ki ima na vratih žensko. Ze to odžene marsikateri konflikt, gostje so do nje vljudnejši, ne kregajo se, ko morajo odšteti 200 tolarjev za vstopnico. Šenkova sta prepričana, da je predvsem nevoščljivost tista, ki je razvnela grda natolcevanja. • H. Jelovčan Smrt na Jezerski Kranj - 21-letni Kranjčan Erik Štiherl je četrta letošnja smrtna žrtev na gorenjskih cestah. Malo čez ponoč, 19. aprila, se je s petko peljal iz smeri Britofa proti Kranju. Na Jezerski cesti, na Primskovem, ga je zaradi prehitre vožnje začelo zanašati, po več metrih takšne vožnje je trčil v drevo ob cesti. Ko so ga pripeljali v zdravstveni dom, je bil že mrtev. • H. J. Še enkrat Kar so "zagrešili" elektrikarji, je popravil partner Gorenjski glas je v torek, 24. marca, (str. 22, rubrika Kronika) objavil kratko informacijo pod naslovom Kar so "zagrešili" elektrikarji, je popravil partner. Ker ima dejanje tudi drugo plat, prosim, da v skladu z zakonom objavite tudi moja stališča o tem posegu. Elektro Žirovnica pozna mojo problematiko v bloku 3/b v Kropi, saj sem samo v zadnjih dveh letih vsaj desetkrat osebno posredoval zaradi nenormalno visoke cene elektrike, ki je v povprečju za petdeset odstotkov višja kot pri drugih uporabnikih z enakimi elektriko porabnimi aparati. Ker vse do danes ni bilo nobene reakcije - razen odklopa, ki tudi ni prvi - sem svoj protest izrazil na ta način, da sem elektriko priklopil sam. Vem, da je prostor v časopisu dragocen, zato ne bom su-hoparil z dokumenti in številkami, pač pa bom to storil tam, kamor so me napotili. In upam, da bo problem rešen vsaj tam in takrat. Oglašam se le, ker javnosti želim pokazati, da se včasih za kratko informacijo skriva še en boj Davida z Goljatom. Boris I.eban KRIMINAL Napadel policista Kranj - Kranjski policisti so ovadili tožilstvu 39-letnega Voji-slava A. iz Kranja zaradi poskusa kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Ko so ga prejšnji teden ob pol šestih popoldne policisti zaustavili med vožnjo z avtom beograjske registracije, so ugotovili, da je pod vplivom alkohola vozil tehnično pomanjkljivo vozilo. Postopku policistov se je Vojislav A. odločno uprl. Prvega policista je zgrabil za ovratnik, drugega pa brcnil v nogo in skušal pobegniti. Policista sta ga obvladala, odpeljala na postajo, kjer je odklonil odvzem krvi in urina, ter ga zadržali do streznitve. Podobna usoda je doletela voznikovega sopotnika Momčila V., ki je tudi oviral delo policistov in ju žalil. Vlom v stoenko Kranj - Policisti pozvedujejo za neznancem, ki je v noči na 13. april v ulici Juleta Gabrovška vlomil v stoenko iz iz nje odnesel avtoradio s kasetofonom, vreden okoli 5000 tolarjev. Sladkosnedi tatic Jesenice - Jeseniški policisti poizvedujejo za neznancem, ki je v noči s 13. na 14. april vdrl v stanovanjsico hišo na Koroški Beli. Vzel je dve šatulji z različnimi tujimi bankovci, v kuhinji pokadil nekaj cigaret in pojedel kakšnih pol kilograma piškotov. Lastnik je bil tačas v službi. Tatvina v l kancu Boh. Bistrica - Neznanec je ponoči vlomil v trgovino Mercator v Ukancu in odnesel telefonski aparat, več prehrambenih izdelkov ter elektronsko digitalno tehtnico, iz registrske blagajne pa je vzel še 150 tolarjev. Trgovce je prikrajšal za približno 160 tisoč tolarjev. TTf" ih Pravica do denarnega nadomestila Z zavarovanjem za primer brezposelnosti se zavarovancem delavcem za čas, ko so brez svoje krivde ali proti svoji volji brez zaposlitve in ko postane njihovo delo nepotrebno (tehnološki presežki), med ostalimi pravicami zagotavlja tudi pravica do denarnega nadomestila. Zavarovanec, ki je bil v delovnem razmerju neprekinjeno najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in se kasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi Zavodu za zaposlovanje. Komu ne gre nadomestilo Pravice do denarnega nadomestila nima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo: - na podlagi pisne izjave ali pisnega sporazuma s pooblaščenim organom organizacije oziroma delodajalcem, razen če je do prenehanja prišlo zaradi zaposlitve delavčevega zakonca v drugem kraju ali preselitve zaradi sklenjene zakonske zveze oziroma preselitve k osebi, ki živi z njim v življenjski skupnosti, ki se po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačuje z zakonsko zvezo, - zaradi ugotovitve, da nima zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, na katero je bil razporejen, ali če ni dosegel pričakovanih rezultatov dela in ni sprejel razporeditve na drugo delovno mesto, - zaradi neopravičene odsotnosti z dela pet delovnih dni zaporedoma, - zaradi sklenitve delovnega razmerja v nasprotju z zakonom, splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo, če so okoliščine za tako sklenitev na strani delavca, - zaradi zamolčanja ali dajanja neresničnih podatkov, ki so pomembni za opravljanje del in nalog, zaradi katerih je bila sklenjeno delovno razmerje, - zaradi odklonitve razporeditve na drugo delovno mesto ali v drugo organizacijo, skladno z določili zakona, - ker je v primeru začasnega prenehanja potreb po delu delavca zaradi nujnih operativnih razlogov neupravičeno odklonil eno od pravic iz 30. člena zakona o delovnih razmerjih, - zaradi odklonitve prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije ali dela s krajšanim delovnim časom iz druge ali tretje alineje prvega odstavka 36. a člena zakona o delovnih razmerjih v primerih ugotovitve presežka delavcev, - zaradi odklonitve napotitve na usposabljanje ali na izobraževanje, - zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, - zaradi popolne nezmožnosti za delo, - zaradi izrabe pravice do izplačila denarnega nadomestila v enkratnem znesku, za obdobje, za katerega mu je bilo izplačano, - zaradi odpovedi delodajalca, ker je huje kršil delovne obveznosti, ki so navedene v predpisih oziroma v kolektivni pogodbi, ali ker je s svojim ravnanjem namerno ali iz velike malomarnosti poškodoval premoženje delodajalca ali premoženje drugih oseb, - zaradi odpusta z dela, če je bil zaloten pri storitvi kaznivega dejanja na delu ali v zvezi z delom, ki se preganja po uradni dolžnosti, - delavec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, razne če ne izpolnjuje pogoje za predčasno upokojitev. Višina nadomestila Višina denarnega nadomestila znaša prve tri mesece prejemanja 70 odstotkov, v naslednjih mesecih pa 60 odstotkov od osnove in ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka in ne višje od petkratnega tako zmanjšanega zajamčenega osebnega dohodka. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečni mesečni osebni dohodek, ki ga je delavec - zavarovanec prejel zadnje tri mesece ali pa četrti, peti in šesti mesec pred prenehanjem delovnega razmerja, če je to zanj ugodneje. Ker se dogaja, da delavec zadnje mesece ne prejme osebnega dohodka (v podjetjih pred stečajem) vsaj ne zadnje tri, potem se delavcu pri izračunu osnove za odmero denarnega nadomestila upošteva osebni dohodek v tistih treh mesecih, ko ga je prejel. Tako izračunano povprečje se poveča za rast povprečnih osebnih dohodkov v Republiki Sloveniji od zadnjega meseca, ko je bil osebni dohodek izplačan, do uveljavitve nadomestila. Delavci, ki preživljajo družinske člane, imajo poleg denarnega nadomestila še pravico do denarnega dodatka za vsakega nepreskrbljenega družinskega člana, kadar njegovi dohodki skupaj z vsemi v družini v zadnjih treh mesecih niso presegli 80 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka po članu. Višina denarnega dodatka pa predstavlja 10 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Vendar pa tudi v tem primeru obstaja omejitev, saj skupna višina tega denarnega dodatka ne sme presegati 50 odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Trajanje nadomestila Trajanje pravice do denarnega nadomestila je odvisno od časa, za katerega je bil upravičenec do njega zavarovan za primer brezposelnosti in sicer: - tri mesece, če je bil zavarovan najmanj devet mesecev nepretrgoma ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih, - šest mesecev, če je bil upravičenec zavarovan najmanj 30 mesecev nepretrgoma ali 50 mesecev v zadnjih petih letih - devet mesecev, če je bil zavarovan pet let ali več in manj kot 10 let - 12 mesecev, če je bil upravičenec zavarovan 10 let ali več in manj kot 15 let - 18 mesecev, če je bil upravičenec zavarovan 15 let ali več in manj kot 20 let, - 24 mesecev, če je bil upravičenec zavarovan 20 let ali več. Izplačevanje denarnega nadomestila pa se ne glede na navedeno podaljša tistim upravičencem, ki mu ob izteku zgoraj navedenega roka manjka do upokojitve največ tri leta in sicer do izpolnitve pogojev, če ni dana možnost zaposlitve. Namesto takšnega podaljšanja izplačevanja denarnega nadomestila, Zavod upravičencu lahko dokupi zavarovalno dobo za upokojitev, vendar pa praksa kaže, da se zaradi pomanjkanja sredstev to določilo zakona skoraj ne izvaja, tako kot se ne izvaja ali pa vsaj redko, izplačilo denarnega nadomestila v enkratnem znesku. Izguba nadomestila Upravičenec izgubi pravico do denarnega nadomestila: - če sklene delovno razmerje, - če ustanovi podjetje, začne izvajali obrtno ali drugo dejavnost z zasebnim delom, - če izpolni pogoje za starostno ali invalidsko upokojitev oziroma če uveljavi pravico do predčasne ali družinske pokojnine, - če odkloni zaposlitev s polnim ali krajšim delovnim časom, vendar ne manj kot s polovico polnega delovnega časa, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim, - če neupravičeno odkloni začasno zaposlitev v izjemnih primerih (poplave, potresi, nujna spravila kmetijskih pridelkov, obrambne priprave ipd.), ko je s strani pristojnega organa družbenopolitičnih skupnosti organizirana družbena akcija za odpravo posledic ali za njeno preprečitev, - Če po poteku treh mesecev prejemanja denarnega nadomestila odkloni vključitev v enega izmed programov aktivne politike zaposlovanja, s katerim se mu zagotavlja ustrezno delo, - če odkloni zaposlitev na delovnem mestu z nižjo strokovno izobrazbo od njegove, če je neposredno pred nastopom brezposelnosti s svojim soglasjem delal na takem delovnem mestu, vendar največ za razliko dveh izobrazbenih stopenj, - če odkloni napotitev na usposabljanje ali izobraževanje, - ko nastopi prestajanje zaporne kazni, daljše od šestih mesecev, - če se ne javlja na zahtevo zavoda, - ko dopolni 65 let starosti (moški) oziroma 60 let (ženska). Upravičencu do denarnega nadomestila se preneha izplačevati nadomestilo, če sklene delovno razmerje za določen čas, krajši od devetih mesecev, nastopi porodniški dopust in začne prejemati nadomestilo osebnega dohodka po predpisih s področja otroškega varstva, odide na odslužitev ali doslužitev vojaškega roka, odide v pripor ali na prestajanje zaporne kazni. Delavcu se preostanek denarnega nadomestila izplača do konca, če se v 30 dneh po prenehanju navedenih razlogov javi Zavodu za zaposlovanje. Denarno nadomestilo se usklajuje z gibanjem povprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Lucija Vuga SINDIKALNA LISTA 6.4.1992 Popravek sindikalne liste za marec 1992 (drugi del) Zaradi napačnega izračuna povprečnega čistega osebnega dohodka za trimesečje november 1991 - januar 1992 (tudi spremenjene osnove podatkov), ki pravilno znaša 15.596 tolarjev, objavljamo nove zneske nekaterih osebnih prejemkov. 1. JUBILEJNE NAGRADE - za 10 let delovne dobe 7.798,00 SLT - za 20 let delovne dobe 11.697,00 SLT - za 30 let delovne dobe 15.596,00 SLT 2. NAGRADA OB UPOKOJITVI 3. SOLIDARNOSTNE POMOČI - najmanj 46.788,00 SLT - 15.596,00 Sindikalna lista (prvi del) April 1092 SLT 1.735 915 643 16,60 18.086 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča 2 uri po njem) 2. Kilometrina 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu, če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila prenočišča v višini 620 5. Regres za prehrano 3.679 Skupščinam gorenjskih občin Predsednikom skupščin občin Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič smo poslali Analizo gospodarsko socialnih in zaposlitvenih razmer na Gorenjskem in vključevanja sindikatov v njihovo razreševanje, da bi gradivo uvrstili na dnevne rede skupščinskih zasedanj. Pričakujemo, da bodo naslovniki upoštevali željo sindikatov in na prvem zasedanju zborov skupščin obravnavali omenjeno problematiko. Sandi Bartol Listine za manj izplačane osebne dohodke 33. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo pri izplačevanju osebnih dohodkov dopušča 20-odstotno znižanje, če bi upoštevanje stoodstotnih izhodiščnih zneskov po posameznih tarifnih razredih ogrozilo poslovanje in obstoj organizacije oziroma delodajalca. Teh 20 odstotkov postaja pravilo, pogosto pa gre še za obsežnejša znižanja. Razlika med izplačanimi osebnimi dohodki in izračuni na podlagi veljavnih kolektivnih pogodb je dolg podjetja do delavca. Zato v sindikatu zahtevamo izdajo listin, s katerimi bodo delavci lahko uveljavili svoje pravice v primeru izboljšanja rezultatov poslovanja, kot upniki v morebitnem stečaju ali kot lastniki ustreznih deležev vrednosti podjetja ob lastninjenju. Določbo o uvedbi listin se vnese v pogodbo o zaposlitvi v obliki aneksa, kjer so pogodbe že sklenjene. Kjer pa še niso, je to sestavni del vsebine pogodbe. Pravna služba predlaga besedilo v naslednji obliki: Ce podjetje ne bo moglo delavcu redno izplačevati izhodiščnega OD, ki mu pripada po kolektivni pogodbi, bo delavec ob vsakokratnem plačilu osebnega dohodka prejel potrdilo, v katerem bo naveden znesek, za katerega je bil delavcu OD premalo izplačan. Neizplačani del osebnega dohodka bo podjetje izplačalo delavcu, ko bo ugotovilo ugoden poslovni rezultat. Če pa tega ne bo, bodo zneski, navedeni v potrdilih, predstavljali terjatev delavcev do podjetja v stečaju, otiroma jih bodo delavci uporabili v procesu lastninjenja podjetja. Milena Sitar Z S' s s OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Iz sindikatov podjetij Gozdno gospodarstvo Kranj - Po dolgotrajnem usklajevalnem postopku pogajalskih ekip za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe seje tik pred podpisom zapletlo. Strokovna služba namreč ni spoštovala doložb 31. člena splošne kolektivne pogodbe, ki pravi, da se s prvim razvrščanjem delavcev ne more zmanjšati osebni dohodek. V razreševanje te problematike vključujemo tudi sindikat gozdarstva Slovenije. Gradbinec Kranj - Usklajene so določbe in vsebina podjetniške kolektivne pogodbe in s strani sindikata sprejet sklep za podpis-Glede na bistveno zaostajanje z izplačili po kolektivni pogodbi so se 8. aprila začela pogajanja z vodstvom. Zlit Tržič - Spremembe v vodstvu sindikata. Novi predsednik je Franc Štular. Dogovorili so se za poglobljeno spremljanje organizacijsko lastninskih postopkov v podjetju in za pogajanja v zvezi s kolektivno pogodbo. Avtomehanika Škofja Loka - Končana so uspešna pogajanja z vodstvom. Delavci so prejeli pogodbeno zaposlitvi z vsemi zalcon-sko opredeljenimi elementi. Osebni dohodki bodo izplačani najmanj v višini 80 odstotkov izhodišč v tarifnem delu splošne kolektivne pogodbe. Sprejeto je bilo priporočilo sindikata glede lastninskih sprememb v podjetju. Alples Železniki - Nadaljujejo se pogajanja za podjetniške kolektivne pogodbe v novoustanovljenih podjetjih in izdajanje potrdil za premalo izplačne osebne dohodke. Sindikat predlaga, da se v treh mesecih izplača delavcem najmanj 80-odstotni izhodiščni osebni dohodek po pogodbi. Pogajanja še niso končana. Gidor Gorenja vas - Na članskem sestanku so sindikalisti ugotovili vrsto pomanjkljivosti glede pravic delavcev iz delovnega razmerja in zakona o zajamčenih plačah. Vodstvu so postavili več upravičenih zahtev: izdelava podjetniške kolektivne pogodbe, izdaja pogodb o zaposlitvi, izdaja potrdil o premalo izplačanih OD, zamrznitev reorganizacije podjetja, oziroma registracije vzporednega podjetja. Vodstvo je na zahteve odgovorilo z odstopom. Kmetijska zadruga Škofja Loka - Na delnem članskem sestanku so oblikovali pogajalsko skupino, ki začne z delom 15. aprila. Tema: izvajanje določil kolektivne pogodbe. Zahteve: izdaja pogodb o zaposlitvi delavcem, izplačila po doložilih kolektivne pogodbe, potrdila za neizplačne OD. Pričakujejo naporna pogajanja. Gradiš Jesenice - Za predsednika sindikata je bil izvoljen Stane Simeonov. Pripravili so sestanek s predsednikom območja glede sodelovanja. BPT Tržič - V podjetju v stečaju so se sindikalisti pogovarjali s predsednikom in člani upniškega odbora glede analize stečajnega postopka in njegovega zavlačevanja. Obravnavali so tudi poročilo upniškega odbora. Plamen Kropa - Delavci se pripravljajo na stavko, nameravajo jo organizirati po 20. aprilu. Zahtevajo jasno strategijo razvoja podjetja. Iskra Otoče - So pred podpisom kolektivne pogodbe. Zataknilo seje pri odločitvi upniškega odbora podjetja, ki sklenitev pogodbe pogojuje s pozitivnim poslovnih rezultatom in normalnim poravnavanjem obveznosti. Na te pogoje sindikat ne pristaja. Veriga Lesce - Pogajanja gredo h koncu, dogovarjajo se še o strategiji doseganja izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki zdaj ne dosegajo niti sprejemljivih 80 odstotkov. KOOP Mojstrana - Preživljajo agonijo. Pred vrati je registracija vzporednega podjetja, katerega nosilec bo Kovinar Jesenice. Usoda delavcev je še neznana. Trifvc Tržič- Novi izvršni odbor sindikata se spopada s preverjanjem registracije mešanega podjetja in z uveljavljanem panožne kolektivne pogodbe. Peko Tržič - Po pogajanjih v marcu je doseženo povečanje plače skladno z eskalacijsko klavzulo. Izhodišča dosegajo 80 odstotkov iz splošne kolektivne pogodbe. Vodstvo je pripravilo osnutek podjetniške pogodbe. V sindikatu poteka obravnava, sklenjena naj bi bila predvidoma aprila. Jelovica Škofja Loka - Glede na položaj podjetja in negotovo prihodnost delavcev je bila 15. aprila izredna seja izvršnega odbora sindikata. Govorili so o perspektivi podjetja, o odločbah o začasnem prenehanju potreb po delu delavcev, spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe in kadrovskih spremembah v vodstvu sindikat podjetja. Sandi Bartol Prvomajska srečanja Tradicionalna dobro obiskana prvomajska srečanja, ki jih pripravljajo svobodni sindikati, bodo tudi letos na že znanih mestih. V jeseniški občini se bodo delavci za praznik dela srečali ob 11. uri na Poljanah. Radovljiškim delavcem pripravljajo praznovanje na Šobcu ob 14. uri. Skofjeločani pa se bodo že dopoldne podali na Križno goro, kjer bo ob II. osrednja prireditev. Povsod pripravljajo praznični kulturni program. Pravna pomoč tudi v Kranju Od 1. maja dalje bo tudi v sindikalni pisarni v Kranju, P°' štna 3, organizirana pravna pomoč za člane svobodnih sindikatov. Ponjo se bodo delavci lahko zatekali vsak četrtek od 11, o*0 16. ure. Lahko pa pokličejo tudi na telefonsko številko 218-160- MflLl OGLASI ^%217-960 jjPflgflTI STROJI ^ servis ORBITER, vam nudi 'tLtTEKST GORENJE po ugodni mi 7 „.....h- a 5015 z montažo in garancijo ;Jb-945 šivalna industrijska enoigelni in dvoigelni, '|rJukničarko in gumbničarko. « H59£56-0_KI_5064 !.r?dam pletilni STROJ Singer, « ^0-752 5082 rodam pajka na dve vreteni, "a|o rabljen. Čimžar, Štefanja goli^ 421 -589_5127 gft. material ^r°dam gradbeno BARAKO, pri-H!g[no za vikend, « 621 -857 4982 !^am bukova DRVA. « 695-112 p9odno prodam 300 komadov ^astove stenske OBLOGE, dolži-Qp 2-40 metrov in 300 komadov EKE (Novo Mesto), sive barve. *^j_359 Kuraltova 4, Šenčur ^dam navadni ZIDAK.« 45-334 komadov silikatne OPEKE EOdarn, « 064/84-535 Prodam MOTOR AVTOMATIK, le-po ohranjen, « 241 -648 5120 obvestila Ob dnevu Zemlje ZELENI ŠKOFJE LOKE prirejajo javno tribuno z naslovom "ZEMLJA, ALI JE TVOJE NEBO ŠE MODRO?", ki bo v sredo 22. aprila 1991 ob 20.00 uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Gosta večera bosta hidrometerolog Dušan Hrček ter predstavnik Zdravstvenega doma iz Škofje Loke. Vabljeni so vsi občani in simpatizerji, ki jih zanima kvaliteta našega zraka. Ponujam vam možnost da vaše začetno ročno delo DOKONČAMO NAMESTO VAS, dopletemo pulover ali jopico, nakvačkamo pregrinjalo ali naštikamo namizni prt. Prinesite vaše nedokončane izdelke z materialom, revijami in vzorci na Planino 3 (bivši samski dom). Potrudili se bomo, da bodo vaše ideje ralizirane. Podjetje za storitve in trgovino o.o.9o. « 211-917 Armal PIPE po nizki ceni. « 801 166 _5125 oblačila Prodam modro obhajilno OBLEKO za fanta. Britof 359._5062 Prodam fantovski KOMPLET, za prvo obhajilo. « 51-810 5124 ostalo « 5096 p[odam smrekove COLARICE 403 677 Spodn'a Besnica 137 /°dam bakrtene PLOŠČE primer-!!Sjajlebove. « 421-748 5123 zgubljeno ljubil sem avtomobilske KLJU- 15r 218-134 5039 KUPIM hUP'm MEŠALEC za beton, lahko -^motorja, « 65-491 4877 KuP'm TRAKTOR 18 - 30 KM, sta -Re'S' letnik, ter prodam SLAMO-."NlCO z nizkim koritom in dvo-Drazdni PLUG.-® 061/875-089 jokali_ j^am PROSTORE za mirno obrt ' skladišče ali pisarne. Telefon in i?D'tariie so v hiši. « 213-628 in 4767 Prodam nova "D" vhodna VRATA Variant in KAVČ. « 631 -335_ Prodam suha bukova DRVA. « 45-368_4320 Prodam HARMONIKO VVeltmai-ster, 80 basov za 300 DEM. 5041 Izdelujem pocinkane SMETNAKE. « 324-457_5067 Ugodna prodaja PREMOGA in DRV. Goričnik Anton, Studenčice 15/a, Lesce. « 73-494 po 16. uri. Prodam nova garažna VRATA za 30 odstotkov ceneje. Porenta, Črn-grob 10. 5094 Prodam DEM.« 327-881 5106 Idrije so Kolesa r,r°dam BT 50, let. 9/87, registri-^1900 km. 061/241 -727 4904 J^am VESPO PX 200E, letnik temno modro. « 422-192 c,9°dno prodam CTX 80, nov. « ^652_5068 ^'-O Pony midi, poceni prodam. ^328-062_5092 -Nam MOTOR Tomos E 90, Pi-j^gva 35, Šenčur._5099 le9°dno prodam MOTOR BT 50, 3 Dr» star' potreben manjšega po-aV|'a, « 421-590 5101 Prodam betonske STEBRE za kozolec. Štular, Zg. Radgona 22, Mojstrana. 5110 pridelki ^ Prodam kvalitetno SENO. « 77-781 ali« 725-372_5054 Prodam večjo količino SENA. Pše-nična polica 3, « 422-606 5055 Prodam SENO. Skumavc, Spodnje Gorje 162_5057 Prodam semenski KROMPIR desi-re, prvo množitev in štedilnik Kl-PERBUSH.« 49-026_5063 Prodam semenski KROMPIR desi-re, lanski uvoz. Podvasca 10, Pristava, Tržič 5071 »satex« TV satelitski sistemi super cene - Plačilo na 8 ali 12 obrokov Tel.: 48-570 pMERCOR d.o.o. Hubljana, Miklošičeva 13 ^URANE visokokvalitetna težka pasma, stare 4 tedne, Primerne za nadaljnjo rejo prodamo. Informacije in naročila p0 tel.: 061/133-328 ali 110-275. «3IGLAS NAIVČA-APRILA ^esmi za mesec april '■ Družinski praznik - ansambel Jevšek 231 glasdv % po Sloveniji - ansambel Nika Zajca in Boris Kopitar *) r>i 135 glasov ~- namnski krst - ansambel Nagelj 31 g|aS0v !• Vsi na ples - ansambel Franca Miheliča 46 glasov b- Rada te imam - Stanka Kovačič 32 glasov pokrovitelju naj viže april ^Aj VIŽA je na sporedu vsako nedeljo ob 11. uri v °^daji Po domače na kranj-skem radiu, ponovitev ob Sfedah ob 10. uri! kw»0n š*. 4 ■ april SALON POHIŠTVA ARK - MAJA Skladba _ lrr|e in priimek Naslov _ Predlog za maj Prodam semenski KROMPIR desi-re (lanski uvoz). Zalog 28. « 421-006_5077 Prodam semenski KROMPIR desi-re. Prebačevo 53. « 064/329-598 _5078 Prodam semenski KROMPIR desi-re in drobni KROMPIR z krmo « 631-197_5083 Prodam semenski KROMPIR desi- re.g 41-813_5086 UGODNO PRODAM SENO. « 75-976 5095 Prodam semenski KROMPIR desi-re prva množitev, uvoz, letnik 1991. Trboje 31, Kranj_5098 Prodam semenski KROMPIR Erla, prva množitev. « 45-368 5103 posesti V Radovljii prodamo starejšo HIŠO s funkcionalnim zemljiščem, primerno za razne obrtne dejavno-sti. « 75-632_4820 Ugodno prodamo starejšo HI sol vrtom na Murovi 9, Jesenice. 5047 Manjšo, starejšo HIŠO, potrebno adaptacije v Križah, prodamo za 23.000 DEM. « 061/611-216 5050 Prodam PARCELO z dograjeno hišo do prve plošče, na Jesenicah. Manjše informacije na « 83-520 Prodam HIŠO z vrtom v biližini Škofja Loke (Grenc) ali zamenjam za stanovanje z doplačilom. « 061/737-634_5100 poznanstva Upokojenec - vdovec, 62, iskreno vabi žensko za gospodinjo v svoj mali dom. Šifra: RAZUMEVANJE stan- oprema Prodam ENOSED in reztegljiv ENOSED. « 211-817_5085 storitve J & J, TV, VIDEO, HI-FI servis. Smlednička 80, Kranj, « 329-886. _4439 RTV- servis ORBITER, vam nudi popravilo televizorjev GORENJE, ISKRA na domu, ostale proizvode servisiramo v delavnici, na Opreš-nikovi 82, montaža TELETEKSTOV, SATELITSKIH ANTEN« 216-945 AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža, ter obžago-vanje drevja do 22 m. višine, VAS ČAKA!« 73 120 4293 RAČUNOVODSKE IN KNJIGO-VODSKE STORITVE nudimo obrtnikom ter podjetjem. « /fax: 064/-242-679. 5046 Avto šola JURE v Kranju in Tržiču Organiziramo tečaj CPP A in B kategorije 27.4., ob 18. uri Izkoristite ugodnosti, ki vam jih nudi Avto šola JURE Irrf. po telefonu: 241-480 ali 51-864 M electronic - SERVIS RTV, montaža avtoradio aparatov, obnova ekranov. Smledniška c. 114 Kranj. « 325-742__5093 VODOVODNE INTŠTALACIJE NA HIŠI kot tudi razna popravila, predelave, čiščenje odtokov in boljar-jev vam izdelam hitro in kvalitetno za konkorenčnimi cenami. « 218-427_5114 Posredujemo izjemno ugoden nakup RENAULTOVIH VOZIL. « 061/153-244, int.12, delovnik med 9 in 13 uro ter 14 in 16 uro 5117 ČISTIM itison, sedežne garniture ipd« 311-139 4687 stanovanja V Škofja Loki oddam 1 sobno STANOVANJE. Informacije na « 061/613-228._5044 V Škofja Loki oddam 2,5 sobno STANOVANJE. Šifra: VSILJIVO MAJA_5048 STANOVANJSKO PRAVICO za enosobno stanovanje 40 kvad.m., 5 km. od Podnarta prodam za 18.000 DEM (sta. in nagrada), ter še leto in pol bivanja v nejm. Klevi-šar. Gradnikov 127, Radovljica. __5105 V Lescah, Alpski bloki, prodam STANOVANJE 42 kvad. m., centralna kurjava, nadstrešek za avto. « 76-704_5112 Ugodno prodam STANOVANJE, takoj vseljivo v stari hiši v Tržiču, 49 kvad. m. ter pripadajoči del podstrešja in kleti, cena 16.000 DEM, informacije na « 75-822. _ 5116 Družbeno STANOVANJE v Šorlije-vem naselju menjam za večje lahko nekomfortno. « 213 054 dopoldan, Urša._5122 Oddam GARSONJERO, Planina 8, številka 3, predplačilo 1 leto, ogled od 14 do 16 ure 5122 vozila Prodam Z 101, karambolirano, letnik 1980, ogled v soboto in nedeljo popoldan. 5040 Ugodno prodam R 4, letnik 1986, garažiran, nerigistriran. « 325-692 ( od 15 do 19 ure). 5065 Prodam RENAULT 5 CAmpus, letnik 1991.« 73-064_5066 Prodam ŠKODO 120L, letnik 1977, cena pod dogovoru. « 215-212 _5072 Ugodno prodam Z 750 in Z 750 ka-rambolirano.« 74-804 5102 Prodam R5 Campus, letnik 1988, Luže 43_5108 Ugodno prodam TRAKTOR TV 419.« 66-295_5VM Prodam R 21, letnik 1989, prevoženih 40000km, zelo dobro ohranjen, cena 12.000 DEM, informacije na « 75-882_5115 zaposlitve Iščemo AKVIZITERJE.« 621-157 _4937 Zastopnik, 25 let prakse, PREVZAME ZASTOPSTVO, pisarna, telefon doma. « 75-610 5053 KUHARJA in NATAKARJA ter NA-TAKARICO- strežnika, strežnico, ZAPOSLI rastavravcija na Bledu. Orentirana na specialiteami z ribami. Poskusno delo, možnost redne zaposlitve. Za strežno osebje zaže-Ijeno ( ni obvezno ) znanje nemščine, angleščine, italijanščine. « 061/266-574 5069 ZAHVALA Ob hudi gospodarski nesreči, ki nas je doletela, se lepo zahvaljujemo za humano pomoč in krajanom Sorice, Danj in vsem organizatorjem še enkrat lepa hvala. Pokočarjevi, Podporezen 5 OSMRTNICA Umrla je MARIJA DOBNIKAR Groharjeva Micka Pogreb drage pokojnice bo v torek, 21. aprila 1992, ob 12. uri na Žalah. Na dan pogreba bo pokojnica ležala v dvanajsti mrliški vežici. Sestri Lenka in Lojzka, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Ljubljana, 17. aprila 1992 Iščemo 1 ali 2 NATAKARICI, za delo v CAFFE-LOTTE, v Železni Kaplji, v Avstriji. Izmenični delovni čas (torek - prosto). « 9943 4238/750 ali 9943 4238/8177 5076 Posredujemo DELO v Avstriji. Priložite naslov in kuverto z znamko, cena storitvee je 150 SLT po pov- Pizzerija Orli zaposli dekle za pomoč v kuhinji, vse informacije osebno v pizzeriji. 5118 Pizzerija Orli ZAPOSLI simpatično dekle za delo v strežbi. Vse informacije v Pizzeriji. 5119 zetju. 5081 živali Zaposlim kvalificiranega KUHARJA - KUHARICO z izkušnjami. « 311-291_5084 Ekonomski tehnik išče DELO. « 68-481 5087 Za prodajo jezikovnih tečajev na kasetah, nudimo honorarno ZAPOSLITEV. « 59-159 dopoldan. 5092 Zaposlim KVALIFICIRANEGA "ali POLKVALIFICIRANEGA slikople skarja.« 242-283 5109 Pridružite se pri PRODAJI novega programa za otroke. Odličen zaslužek, tedensko izplačilo. « 064/325-526 5113 Prodam 12 dni starega TELETA, si-mentalca.« 801-559 5043 Prodam (3 brejih OVAC. « 620 398_5049 SIMETNALCA za rejo do 80 kg ku-pim.« 061/611-527 5051 Prodam KOKOŠI za zakol ali na-daljno rejo. Oman, Zmonec 12, Škofja Loka. « 621 -475. 5058 Prodam 7 tednov stare rjave JAR-KICE. Oman, Zminec 12, Škofja Loka,« 621-475_5059 Prodam delovne KOBILE z žrebe-tom in nebrejo delovno KOBILO. Luže 19, Visoko. 5061 V SPOMIN Žalostni so naši dnevi, kar zapustil si nas Ti. V naši hiši je praznina, a v srcih neizmerna bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni Ti v pozdra v gori spomin na tebe ne ugasne in solze se ne posuše. 18. aprila mineva žalostno leto, odkar si odšel od nas, naš ljubljeni mož in oče JOŽE BERGANT Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mi prižigate sveče iskrena hvala! Dvorje, aprila 1992 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so našega ANTONA POGAČNIKA pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Hvala g. nadškofu za lep pogrebni obred in poslovilne besede, pevcem in pevkam za lepo petje, ter gasilcem za zadnje spremstvo. Hvala osebju bolnišnice na Jesenicah za oskrbo po nesreči, še posebej pa se zahvaljujemo dr. Šolarju za dolgoletno zdravstveno nego našega očeta, dedka, brata in strica. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njegovi Brezje, 12. aprila 1992 ZAHVALA Ob smrti našega moža in očeta ANTONA KUŠARJA se zahvaljujemo predvsem Zunovi mami, ki nam je veliko pomagala v težkih mesecih očetove bolezni. Hvala tudi dr. Debeljaku in patronažni sestri ga. Hartmanovi za zdravniško pomoč in nego. Za lep pogrebni obred se zahvaljujemo obema župnikoma, gospodu Bohincu in gospodu Če-rarju, cerkvenemu zboru, tamburašem in gospodu Rautu, za prisrčne poslovilne besede. Vsem sosedom se zahvaljujemo za pomoč. Žena in hčeri z družinama Godešič, 5. aprila 1992 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, starega očeta, brata, strica in tasta JANEZA GRADIŠARJA p.d. Bajželnovega ata iz Dupelj se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Hvala vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke - sodelavcem TT Sava Kranj, Cestnemu podjetju Kra'nj in Elektrotehničnemu podjetju Kranj. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Krumpestarju za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi dr. Šolarju in strežnemu osebju bolnišnice Jesenice. Hvala GD Duplje, ter pevcem iz Dupelj. Iskrena hvala tudi župniku iz Dupelj za lepo opravljen obred, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njegovi SLOVENIJA IN SVET Prva arabska priznanja Slovenijo je konec preteklega tedna priznal Izrael, za uveljavitev v arabskem svetu pa je pomembno priznanje Egipta. Noto o priznanju Slovenije je podpisal izraelski zunanji minister David Levi. Izrael je priznanje Slovenije napovedoval, sedaj pa je napoved tudi uresničil. Slovenijo je ob Hrvaški in Bosni in Hercegovini priznal tudi Egipt, za njim pa Združeni arabski emirati. Prva priznanja arabskih držav so zelo pomembna za uveljavitev Slovenije v tem delu sveta, saj je Egipt zelo pomemben član Arabske lige, v kateri se ponavadi države članice zgledujejo po dejanjih vplivnejših držav, taka država pa Egipt nedvomno je. Da bi Slovenija začela tesneje sodelovati s tem delom sveta, ki je vsaj glede števila v Organizaciji združenih narodov, kamor želimo priti, in v neuvrščenem gibanju, ki nas mora pri prošnji za sprejem v OZN podpreti, bo 29. aprila odšel na obisk v Egipt slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Med drugim se bo sešel tudi z egiptovskim zunanjim ministrom Amr Muso. Slovenija ne zmore bremena beguncev Še nekaj tisoč beguncev s Hrvaške in novi begunci iz Bosne in Hercegovine postajajo za Slovenijo materialno neobvladljivo breme, zato pristojni slovenski organi, če se bo naval nadaljeval in ne bo mednarodne pomoči, razmišljajo o zaprtju Ponudba iz Ohia Guverner ameriške zvezne države Ohio Georg Voinovich, ki je po materi Bernotovi iz Stranj pri Kamniku slovenskega rodu, je poslal predsedniku slovenske vlade Lojzetu Peterletu pismo, v katerem pravi, da Ohio kot prva ameriška zvezna država priznava Slovenijo, in predlaga vzajemno sodelovanje med Ohiom in Slovenijo ter izmenjavo delegacij. meje. To sta posebnemu odposlancu generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Butrosa Galija Cvrusu Vanceu, ki je mirovni posrednik v bivši Jugoslaviji, najprej na Hrvaškem, sedaj pa v Bosni, povedala slovenski predsednik Milan Kučan in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Z njim sta se sešla v Mokri-cah. .Vanceu sta predlagala, da se območje bivše Jugoslavije spremeni v cono omejene oborožitve, da pridejo mirovne sile tudi v Bosno in Hercegovino in da se odnosi med Slovenijo in Organizacijo združenih narodov, dokler Slovenija ne bo polnopravna članica, to pa naj bi se zgodilo konec junija, uredijo s posebno pogodbo. V Ljubljani pa pričakujemo tudi namestnika pomočnika ameriškega zunanjega ministra za evropske in kanadske zadeve Ralpha Johnsona, ki je že v Sarajevu. S seboj je prinesel tudi listino o ameriškem priznanju Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Listino bo med obiskom v Sloveniji izročil slovenskim oblastem. # J. Košnjek Največ Italijanov Bled, Bohinj, Kranjska Gora, 20. aprila - Letošnji velikonočni prazniki so minule dni dokazali, da so napovedi pred turistično sezono zaenkrat še zelo negotove. Najboljši obisk gostov v gorenjskih turističnih središčih so zabeležili v Bohinju, kjer so bili hoteli večina dobro zasedeni, nekaj slabši obisk pa so imeli zasebniki. Med gosti je bilo največ Italijanov, nekaj pa tudi Nemcev in Madžarov. Podobno je bilo na Bledu, kjer je bilo gostov okrog tisoč, od tega okrog osemdeset odsotkov Italijanov. V primerjavi s podatki izpred petih let te številke niso bistveno drugačne, zelo pa se je zmanjšal obisk domačih turistov (gotovo na račun gostov iz bivše Jugoslavije), ki jih je bilo navadno kar polovico, letos pa le dobrih deset odstotkov. Z obiskom turistov pa so bili razočarani v Kranjski Gori, kjer so bili hoteli na pol prazni, nekateri pa celo zaprti, saj so zadnje dni pred praznikih dobili precej odpovedi iz Nemčije, utemeljenih s krizo na Balkanu. Večje bilo domačih gostov, ki pa so bivali v počitniških domovih in vikendih. Tako kot na Bledu in v Bohinju, je bilo tudi v Kranjski Gori največ Italijanov. Ta podatek pa je zanimiv tudi zato, ker so prav gostje Bleda in Bohinja predlagali snemanje oddaje o teh dveh krajih. Tako te dni na Gorenjsko prihaja ekipa RAI 1, ki bo posnela 70-minutno oddajo o Bledu in Bohinju. • V. Stanovnik Črna gradnja, ki ogroža Problem bo tudi rušiti Kranj, 20. aprila - Kako neučinkoviti smo v preganjanju črnih gradenj, kaže primer adaptacije nekdanjega gospodarskega objekta na Kokrškem bregu 1 v stanovanjski objekt in sedanja dogradnja tega objekta, ki tudi popolnemu (gradbenemu) laiku v strahu dvigne lase. Ne samo, da je kar težko verjeti, da se objekt že ob gradnji in vseh posegih ob tem, še ni porušil, povsem očitno je, da hudo ogroža vsaj še dve sosednji hiši. Griša Nagy nam je zagotovil, da bodo za čimprejšnjo sanacijo storili vse. Povezali so se tudi z republiško inšpekcijo, ki naj bi pomagala čimprej razrešiti labirinte upravnega postopka, saj brezhibno, na računalniku izpisana prva pritožba, pri- ča, da je črnograditelj na te p0' stopke dobro pripravljen oz. oa ima pri tem strokovno porno^ Spremstva treh policistov (za' radi nasilnega vedenja lastnika v preteklosti) k sreči nismo rabili, ker tokrat resnično ni bi'0 nikogar doma. • Š. Ž. Začnimo na začetku: Kot edine, ki smo vztrajali do konca pri spremljanju zadnjega zasedanja Zbora krajevnih skupnosti občine Kranj, nas je presenetil sklep tega zbora, da je potrebno takoj in začasno na občinske stroške, porušiti črno gradnjo na Kokrškem bregu 1. Ker ni potrebno posebno znanje za to, da bi vedeli, da občinski zbor takega sklepa (kot pravnomočne osnove za njegovo izvršbo) ne more sprejeti na podlagi delegatske pobude (niti pomisliti si ne upamo, komu vse bi po tako "skrajšanem" postopku lahko porušili hišo -pač tipičen primer mešanja pristojnosti lokalne samouprave z zakonodajo, ki ureja postopke in načine posegov v take primere, in ki jih prisotni pristojni sekretar niti vodstvo zbora ni preprečilo!), smo se odpravili k urbanističnemu inšpektorju na Upravo inšpekcijskih služb Gorenjske, da kaj več izvemo o tem primeru. Urbanistični inšpektor ing. arch. Griša Nagy nam je predstavil "zgodbo", ki smo jo z ogledom na terenu tudi preverili, po kateri bi si skoraj vsak, ki bi to videl, zaželel, da bi bila "bližnjica" sklepa Zbora KS, vsem možnim zlorabam navkljub, lahko uresničljiva oz. izvršljiva. Prva nenavadnost tega primera je, da je bilo mogoče identiteto graditelja Đređa Lju-coviča ugotoviti šele s posredovanjem policije, da nima stalnega niti začasnega prebivališča v Sloveniji (niti ni zaprosil za državljanstvo), pač pa v Ti-togradu oz. sedanji Podgorici. Nekdanji gospodarski objekt je dobil v last preko sodišča in ga je brez kakršnih koli dovoljenj in ob nasprotovanju Zavoda za spomeniško varstvo spremenil v stanovanjski objekt. Izdane pravnomočne odločbe (pri tem je izkoristil vse možne pritožbene postopke in ravni) ga niso prepričale v potrebnost vrnitve v prvotno stanje, pač pa se je sedaj lotil obsežne dozidave, ki jo strokovnjaki ocenjujejo kot nestrokovno in nevarno za sam njegov objekt in sosednje hiše. Slika dovolj zgovorno pove, da je taka dozidava med hišami starega mestnega jedra povsem neprimerna. Prvi poskus izročitve odločbe o ustavitvi vseh del 3. aprila je izigral z zlagano odsotnost- Kranj, 19. aprila - Na velikonočno nedeljo ob 6. uri je bila na šmartinski fari v Stražišču pri Kranju po štiridesetih letih ponovno vstajenska procesija. Vodil jo je /upnik Ciril Berglez, udeležilo pa se je je veliko število vernikov. - Foto: P. Kozjek jo, saj je prav ta (sicer močno deževni) konec tedna izrabil za dvig oz. postavitev nove strehe, takoj nato pa se je po sprejemu odločbe pritožil. Ogled objekta z gradbenim strokovnjakom je pokazal prav strašljivo situacijo: železobetonska konstrukcija stebrov, plošč in velikih ko-zol je brez pravih temeljev, oporni stebri stare hiše so spodkopani (steber, ki nosi blizu 100 ton, je privezan na štor, drugi pa popolnoma spodkopan), pod staro in sosednjima dvema hišama je izkopana klet, ki utegne povzročiti zemeljski udor velikih razsežnosti, streha sloni na provizorično izdelani leseni konstrukciji in ni nikjer trdno sidrana. Največji problem opaženega stanja je, da te hiše stojijo na labori - konglomeratu (sprijeti prod), ki pa ni dovolj trdno vezan in ga, danes vse bolj organsko onesnažene vode, razkarajajo. Kot nam je povedal Janez Studen iz gradbenega podjetja Gradnje, ki je pooblaščeno za rušitve in odstranjevanje takih gradenj, v tem konkretnem primeru kakršnokoli miniranje nikakor ne pride v poštev, saj se lahko "odkruši" precejšen del tega hriba s hišami vred (do odkru-šitve take hribine je prišlo pred približno 10 leti na Skali), pač pa podrtje s kompresorjem, pa še to z veliko mero previdnosti. Urbanistični inšpektor ing. Mogočna konstrukcija na črno dozidane hiše na Kokrškem breg*1 brez pravih temeljev in močno spodkopana. Nove slovenske znamke Kamna Gorica - Na pošti v Kamni Gorici bodo filatelisti lahko danes, v torek, žigosali pisma in znamke s priložnostnim žigom posvečenim obletnici odkritja Amerike. Danes je namreč Ministrstvo za pošto in promet izdalo dve novi znamki: na eni je Krištof Kolumb, odkritelj novega sveta, na drugi pa jezuit misionar Marko Anton Kappus, rojen 1657, doma iz Kamne Gorice pri Kropi. Kappus je bil dokazano prvi Slovenec v Ameriki, bil pa je tudi v ekspediciji, ki je odkrila, da je Kalifornija polotok in ne otok, kot so mislili. To odkritje je Kappus tudi prvi sporočil v Evropo. # M. I. Fock 20% 15 % za elektromaterial TEM Catez, ELEKTROELEMENT Izlake in ELEKTROMATERJAL Lendava za svetila in kopalniško oprerrtf MEBLO - Kovinoplastika za vrtni program MEBLO -Kovinoplastika Z MERKURJEVO KARTICO ZAUPANJA PA VSE CENE SE 5 % NIŽJE!