Streznitev
v odnosu do okolja
Prvi del javne razprave o predlaganem programu četrtega samo-prispevka v Ljubljani je pokazal pripravljenost delovnih Ijudi in obča-nov na »ekološki« samoprispevek. Številne pripombe in sugestije iz razprav pa bo potrebno upoštevati pri prjpravi končne vsebine in le to prilagoditi izraženim interesom in zahtevam Ljubljančanov. Naloga pripravljalcev programa je, da na vsa vprašanja, pripombe in pred-ioge strokovno in argumentirano odgovore tako, da bodo odprav-Ijeni dvomi o ustreznosti in ekološki naravnanosti posameznih vse-binskih segmentov. Če tega ne bodo mogli opraviti v vseh prlmerth dovolj prepričljivo, bo pač potrebno posamezne dele programa prila-goditi oziroma korigirati tako, da bodo maksimalno upoštevane pripcmbe in mnenja javne razprave.
Programa četrtega samoprispevka ne moremo ocenjevatl zgolj kot koristen in prepotreben korak v boljše, bolj zdravo in čisto okolje jutrlSnjega dne, temvefi tudi kot streznitev, da vendarte nimamo tolfko naravnih dobrin, da bi jih nenehno uničevali.
Vseh, v desetletju nakopičenih, ekoloških problemov ne bo mofi odpraviti z enim samoprispevkom, ki pa vendarle pomeni začetek procesa spreminjanja našega odnosa do okolja. Nihde nam ne daje pravice, da zanamcem zapustimo uničen, zastrupljen in onesnaien življenjski prostor, za katerega smo odgovorni vsi. Zato moramo zahtevati večjo odgovornost onesnaževalcev, pa naj gre za tiste male, ki nemarno odvržejo plastičo vrečko ali pa tiste velike, ki v naš prostor spuščajo strupene pline, odplake in druge nevarne snovi. V kolikor tega ne bomo naredili, nam tudi več čistilnih naprav ne bo veliko koristilo.
Rezultati dosedanjih treh šamoprispevkov v Ljubljani so pokazali, da na ta način dokaj učinkovito rešujemo odprte probleme našega življenja. Kljub temu, da so bili programi dosedanjih samoprispevkov morda za marsikoga bol) konkretnt in oprijemljivi, pa lahko rečemo, da je sedanji na višjem nivoju, kvalitetno zahtevnejši in zato morda za nekatere bolj abstrakten in odmaknjen od njihovih trenutnih proble-mov in interesov.
To pa še ne pomeni, da med delovnimi Ijudmi in občani ni priprav-Ijenostl za nadaljevanje dosedanje prakse hitrejšega in skladnejšega reševanja pomembnih življenjskih sestavin. Med te pomembne živ-Ijenjske sestavine pa zagotovo sodi tudi reševanje ekoloških proble-mov naSega okolja, ki jih predvideva program IV. samoprispevka.
Branko Omerzu