Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 1 Zalotil ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTE-K SAZU Z¡mj Oio LUTIIAR Uredil Janez DULAR Jezikovni pregled slovenskega besedilo Zvon k h tEDER M AN C] NT Prevod Marija JAVOR BRIŠKI Risbe Dragica KN1FIC LUNDER Ti mara KOROŠEC Sncža TECCO E [VALA Pomoč pri redakciji Andreja DOLENC VIČIČ Breda JUSTIN-PAVČIČ Sncža TECCO HVALA Oblikovanje Milojka ŽALI K UUZJAN Tisk Tiskarna 1'lanprinl Ljubljana 1995 1 E nšl itnt ¡ui afhMtogijti ZnanstvenCnu! «kovalnega centra SA/U, SL-MDOli Ljutiljaim, (¡(lspimka M CIP K.UhIluiii zapis o publikaciji Narodna iti univerzitetna knjižnica. Ljubljana 903/W4<4^,12 Pndzemdj) DULAR. Juncz KuOiii : ¿eli:/mdohno naselje tu /podnje krajinski itavbni kiimplckv ilil KiiL.Lrju pc i 1'od/enl Ij ii « Eiscrticitlicbc Sitdlutlji ttntl IriihdiriMlielicr Geb3udcki)aipicX auf dem Ručiir h d Podzemelj i Jane/. Dular. Slavko Ciglcnečki, Anja Dular; s prispevkom M t tke Culiberg in Alojza Serclja ; [prevod Marija Javor iiriski ; risbe Dragica Knifit: Lu|t(lcr, "liimiitli Korošce, Snciu feeeo IlvLtbi|. ! ]iihlj:m:i : Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 1995. - (Opfira instituti archacologicl Slovcniac ; I) ISllN 6152.03-1 l. Ciglcncčki, Slavko 2. Dukir. Arija S4K(J7tM(l Izid publikacije je omogočilo MINISTRSTVO ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Po mnenju Ministrstvi! r.n ¿■nandi.t in tehnologijo s lev. +15-111-1 13/95 sodi knjiga med proizvode k al ure se plačuje 5% d uv t' k od prometa proizvodov. Janez Dular Slavko C i gl c n ečk i Anja Dular KUČAR Zeleznodobno naselje in zgodnje krščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju Eisenzeit lieh e Sied lang und früh eh risi l ich er Gebä u de kom -p lex auf dem Kučar bei Podzemelj v S prispevkom Metke Cuhberg in Alojza Serclja ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU Ljubljana 1995 | l IftOiaU || 470724 Vsebina UVOD {Janez Dular).........................................................................................................................................7 Zgodovina raziskovanj............................................................................................................................... M Merski sistem....................................................................................................................,.,..,....,................ 19 SONDE (Janez Dular).....................................................................................................................................21 Sonda 2..........................................................................................................................................................23 Sond« 3U.iy.......................................................,„........................................................................................25 Sonda ^^■^-¿.-■■^■■■š............................................................................................................................... 26 Sonda 5,.....................,......................................................................................................................26 Sonda 7...,........................................................................................................................27 Sonda R..........................................................................................................................................................28 Povzetek rezultatov sondiranj.„„„..........................„...,......................................................................31 ŽELEZN0DOBN0 NASELJE (Janez Dular>..........................................................................................33 Hiša A............................................„......„..,...,„„„..,„„„...„„........................................................................33 Hiša D...........................................................................................................................................................48 Hiša E............................................................................................................................................................51 Jama 2..........................................................................................................58 ZeJeznodobne najdbe z območij p ozn o antičnih stavb ............................................61 Časovni razpon naselja...........,....,.......„...„,.„.....„„.„„.......................................................................62 O gradnji hiš...........................................................................¡t,............................. 63 O kučarskem železarstvu......................................................................................................................69 O strukturi naselju.........................^....i..^,,«..,^«^...........„,....................................................7(1 ZGODNJEKRŠČANSK1 STAV O NI KOMPLEKS...................................................................................71 Zgornja cerkev (Anja in Janez Dular) ,.,..,„....,.„„.,.,...„.,....„.......„..„..,.,..............................................71 Spodnja cerkev (Slavko Ciglenečki)........................................................................................................7K Baptlsterij (Stavko. Ciglenečki) ,„„,.„,„.„„.„„„,„...................................................................................94 Mala stavba (Anja Dular),........„..,„„.„...„„.„„,„„„„.„.„„„................................................................... 102 Velika stavba (Slavko Ciglenečki) .......................................................................................................104 Peči za žganje apna (Slavko Ciglenečki)............................................... 125 Obrambni zid (Slavko Ciglenečki in Anja Dular)..,.,.,......,.,.........,....................................................129 Obrambni stolp J (Anja Dularja..............................„........................................................................... 131 Obrambni stolp 2 (Slavku Ciglenečki)...........„,„.„.„„,..„.................................................................... 133 Izvrednotenje (Slavko Ciglenečki).......................................................................................... 134 Opredelitev izkopanih objektov......................................................................................................134 Opredelitev drobnega gradiv,! ..„„„,............„..................................................................................144 Časovna opredelitev postojanke ..................................................................................................151 Podoba poznoantičae poselitve v Beli krajini in na Dolenjskem...........................................155 Zgodnjekrfičanske čerkvo v Sloveniji.............................................................................................165 Umestitev in poskus interpretacije zgodnjekr£čanskega središča........................................... 172 DODATEK.......................................................................................................................................................191 Zidani objekt jugovzhodno od poznoanličnega obzidja (Slavko Ciglenečki)........................... 191 Antrakotomske in karpološke raziskave rastlinskih ostankov s Kučarja (Metka Culiberg in Alojz Šercelj).................................................................................................. 195 SEZNAM LITERATURE............................................................................................................................201 KATALOG (Anja in Janez Dular)............................................................................................................., 207 TABLE 1-85.....................................................................................................................................................243 PRILOGE 1-9 2 0 -02- 1996 ' {OJ Inhaltsverzeichnis EINLEITUNG (Janez Dular)..........................................................................................................................7 Ftirschungsgeschichte..............................g^........ ¿s»................................................................................11 Vermessun gssys tem.....................................................................................................................................19 SCHNITTE {Janez Duhr)..............................................................................................................................21 Schnitt I........................................................................................................................................................2 t Schnitt 2........................................................................................................................................................23 Schnitt 3.........................................................................................................................................................25 Schnitt 4........................................................................................................................................................26 Schnitt 5........................................................................................................................................................26 Schnitt g........................................................................................................................................................27 Schnitt N.........................................................................................................................................................28 Zusammenfassung der Scmdicrungsergebnisse ........................................................31 EISEN ZEITLICHE SIEDLUNG {Janez Dular).......................................................................................33 J tiius A..........................................................................................................................................................33 Hüus B...........................................................................................................................................................39 H;ius C..........-...............................................................................................................................................45 HaiSš D..........................................................................................................................................................48 i Luis ti..........................................................................................................................................................51 Gmhe I ......................,,„................ .............................................................................................................55 Grabe 2.......................................................................................................................................................... 58 Funde aus dem Bereich spiitiuHiker Gebäude^.................................................................................. 61 Schlußwort ......................................................................................................61 Zeitspanne der Siedlung.....................................................................................................................02 Uber den Häuserbau............................................................................................................................63 Üher das Eisenhüttenwesen auf dem Kučur..................................................................................69 Zur Siedlungsstruktur.........................................................................................„....„....,..„„„,.„„„.,„ 69 FRÜHCHRISTLICHER GEBÄUDEKOMPLEX...................................................................................7 i Obere Kirche (Anja und Janez Dular).................................................................................................. 71 Untere Kirche (Slavko CigteneČki)...................................................................................................... 78 Ba ptišter ium (Sla i -ko (Igten ečk i)............................................................................................................'34 Kleines Gebiiude (Anja Dular)................................................................v,.,,...,..................................... 1U2 Großes Gebäude (Stavko Cigtenečti)..............................„„.„.,.,..,......................................................11)4 Kalkbrennöfcn (Stavko Cigtenečki)......................................................................................................125 Befestigungsmauer (Slavko Cigtenečki und Anja butar).................................................................129 Turm 1 (Anja Dular)................................................................................................................................131 Turm 2 (S&wti) Cigtenečki )....................................................................................................................133 Auswertung {Slavko Ciglengčki)...............,.,„..„„.„...............................................................................134 Bestimmung der ausgegrabenen Gebäude...................................................................................134 Bestimmung der Klcinfunde ...........................................................................................................145 Zeitbestimmung der Anlage.......................................................................................................................................154 S pat antikes Siedlungsbild in der Bela krajina und Dolenjsko.........................................................................160 Frühchristliche Ki^henanlagen in Slowenien.................................................................171 Einordnung und Versuch einer Irilerpretation des frühchristlichen Gebäude komplexes....... 17V ANHANG.........................................................................................................................................................191 Gemauertes Objekt südöstlich der spätantiken Befestigung*; m a utr (Slavka Čtglenečki).......I(>l AnrhrakutOmischc und karpologische Untersuchungen der Pflanze nreste vom Kuhn (Metka Cutfberg und Alojz .....■«B.MtaiM.&fias..«».....ets................................................... 199 LITERATURVERZEICHNIS.....................................................................................................................201 KATALOG {Anja und Janez Dular)............................................................................................................207 TAFELN 1-K5.................................................................................................................................................243 BEILAGEN 1-9 UVOD EINLEITUNG Če se popotnik odpravi z Dolenjske proti Ueli krajini, mora prečkati Gorjance. Na izbiro itna dve poli. Prva ga vodi iz novomeške kotline mimo Težke Vode, Koroške vasi in starodavnega mebovskega gradu na prelaz Vahta. Druga smer j C zln/nejša. speljana pa je po dolini Slarih Žl ig na Brezje, od koder se nato strmo spusti proti Semiču in Črnomlju. Zobeh naravnih prehodov, ki ležita okoli fi(IO metrov nad morjem, je ob lepem vremenu čudovit pogled na prostrani belokranjski ravnik s Poljansko goro in hrvaškimi hribi v ozadju. Iz le blage pokrajine se tik oh mejni reki Kolpi dviga osameli hrib, ki kar nehote pritegne pozornost popotnika, in je Kučar pri Podzemlju, najpomembnejše belokranjsko arheološko najdišče (¿¡L /). St. ! Okqfit.il PtuJ/.cmlj.i. Abb. 1: Di« Umgebung V(jn PiHf/i'inclj Wenn sieh der Wanderer von Dolenjsko in die Bela krajina begibt, muß er die Gorjanci überqueren. Zur Auswahl hat er zwei Wege, Dur erste führt ihn aus dem "lalhecken von Novo mesto am Fluß Težka voda vorbei, über die Ortschaft Koroška vas und die uralte Burji M eh ovo auf den Vahta-P;tfl. Hie andere Route ist bequemer, sie geht durch das Tal Stare žage nach Brezje, wo sie dann nach Semič mul Črnomelj steil ablädt, Von heiden natürlichen Pässen, die ca. (iUO Meter über dem Meeresspiegel liegen, hat man bei schönem Wetter einen wundervollen Ausblick auf die weite tibene von fiel a krajina mit der Poljanska gora und den kroatischen Hügeln im Hintergrund. In dieser sanften Landschaft erhebt sich unmittelbar am Grenzfluß Kolpa ein einsamer Hügel, der die Aufmerksamkeit des Wanderers unwillkürlich auf sich zieht. Das ist der Kučar hei Podzemelj, die bedeutendste archäologische Fundstätte von Bela krajina (Abb. /). 7 UvíJl) Sfodaficeva KMA pn PocKempu V* 4 *o * 9§a Steípi* pri Gimi Jurí5|ev0ít)ws njivíi peí Zmnljj K/È f*l PüdZEfTTliu Sv Helena pri Zwrtfu Gontbca pfi SkripK Vi prt Brinrtnva gcimÉCG un ¿kripah St 2: ArbeoloSfca najdišča v hlíinji oLnlící Podzemlja. M. 1: lariWl-Abh. 2: ArC˧ôlogiSchc Fundstellen in lier Umgebung viwi Podzemelj. k Einleitung Loga Kučarja ¡c strateško ugodna, saj odlično obvladuje Vhod v dolino potoka Ribnika, po kateri lahko vi Bele krajine najhitreje dosežemo reko Dobro in ob njej Karlovac s prvimi obronki Panonske ravnine. Edinstvena je tu tli njegova naravna utrjenost. Kučarje namreč osamelec, ki se k;ikih 80 metrov visoko dviga iz prostrane obkolpske ravnice, s svojo lepo pa prisili bližnjo Kolpo, da prav poti njegovim vznožjem spremeni smer in se skoraj V pravem kotu zasuče proti vzhodu. Dominantna lega, bližina reke in Širna polja so liste geografske /iliifilnnsti, ki SO prav gotovo že v prazgodovini nudile odlične možnosti za naselitev, Tako ni čudno, d» se je v železni dobi razvil Kuč.ir v enega najpomembnejših centrov ne le v Beli krajini, ampak tudi na širšem prostoru jugovzhodnih Alp. Ker je bila topografija Kučarja in njegove okolice že večkrat predstavljena (Barih 1%'': Dular 1978 a; Dular 1985), je na tem mestu ne kaže znova ponavljati. Zato se lahko zadovoljimo le s seznamom najdišč bližnje okolice, kijih navaja nto po abecednem vrstnem redu (si. 2): 1, Brinčeva goni i lica pri Skriljah (gomila, starejša železna doba). 2, Brini ari ¡Seva loža pri Podzemlju (gomilno grobiSČe in naknadni žgani pokopi v gomili, starejša in mlajša železna doba). Gomiliea pri Šk riljah (gomilno grobišče, s ta rej Sa železna doba). 4 JurajevČiČeva njiva pri Zemlju (piano grobišče, mlajša železna doba). 5, Krč pri Podzemlju (pianogrobišče, pozna bronasta doba). (i. Kučar pri Podzemlju (naselje, starejša in mlajša železna doba, poznoantična doba). 7. Steljoik pri Grmu (gomilno grobiSče, starejša železna doba). S. Sv. Helena pri Zemlju (gomila, starejša železna doba). 9, Vir pri Skriljah (gomilnogrobi£če, starejša železna doba). TU it as zanima le naselje na kočarju pri Podzemlju. 11 rib ima dva vrhova, ki st;i inetl seboj lbčena z raztegnjenim sedlom. Ker je severni, z gozdom poraščeni del Kučarja 20 metrov nižji od južnega vrha (kola 220 m), se od daleč dobro vidi njuna višinska razlika (si. .i), Hrib je zakrasel, zato jc na območju sedla več giobjib vrtač. Sicer pa je plast humusa oziroma prsti na obeh vrhovih zelo tenka, zalo šlrlc na nekaterih mestih i/ tal tudi večje naravne skale. Prazgodovinsko naselje se je raztezalo čez oba vrhova Kučarja (pril. 1). Osrednji del je bil Die Lage des Kuear ist strategisch günstig, denn sie beherrscht vorzüglich den Eingang in das Tal des Ribnik-Baches, durch das wir ant schnellsten aus der Bela krajina zum Flui! Dobra und nach Karlovac mit den Randgebieten der Pannonischen Tiefebene gelangen. Einzigartig isi auch seine natürliche Befestigung. Her kuear ist nämlich ein Umlaufberg, der an die SO Meier in der weiten Kol pa-Ebene emporragt und durch seine l äge die nahe Kolpa zwingt, an seinem Fuße die Richtung zu ändern und sieh nahezu im rechten Winkel nach Osten zu wenden. Die dominante Lage, die Nähe des Flusses und die wetten l eider sind die geographischen Charakteristika, die gewiß schon in der Vorgeschichte ausgezeichnete Siedlungsmöglich keilen boten, So isi es nicht verwunderlich, daß sich in der Eisenzeit der Kufarzu einem der wiehl igsten Zentren nicht nur in der Bela krajina, sondern auch im weiteren Bereich der Südostalpen entwickelte. Da die Topographie des Kuiar und seiner Umgebung schon des öfteren voTgeslclli worden isi (Barth t%9; Dglar I97S a; Dular 1985), werden wir sie an dieser Stelle nicht wiederholen. Des-halli können wir uns mit einem Verzeichnis der Fundorte in der näheren Umgebung, die wir alphabetisch anführen, begnügen (Abh. 2): 1. BrinCeva gomilica bei Skrilje (Grabhügel, ältere Eisenzeit); 2. Brodariöeva loza liei Podzemelj (Grab-hügel-Nekropole und nachträgliche Brandbestattungen im Grabhügel, ältere und jüngere Eisenzeit); .1. Gomilica bei Skrilje (Grabhügel, ältere Eisenzeit); 4. Jurajeväiceva njiva bei Zemelj (Flachgräberfeld, jüngere Eisenzeit); 5. Kre bei Podzemelj (Naehgräberfeld, späte Bronzezeit); 6. Kuiarbei Podzemelj (Siedlung, ältere und jüngere Eisenzeit, Spätantike); 7. Steljnik bei Grm (Grabhügel-Nekrupo-le, ältere Eisenzeil); 8. Sv, I lelena bei Zemelj {Grabhügel-Ne-kropole, ältere Eisenzeit); Vit bei Skrilje (Grabhügel-Nekropole, filtere Eisenzeit). Hier interessiert uns nur diu Siedlung auf dem Kuüar bei Podzemelj, Der Hügel hai zwei Gipfel, die durch einen langgestreckten Sattel voneinander getrennt sind. Da der nördliche, mil Wald bewachsene leil des KuCar 20 Meter niedriger ist als der Südgipfel (Kote 220 m), ist von weitem ihr I löhcmmlerschied deutlich zu erkennen 9 Uvod postavljen na južni, višji del hriba, ki pa danes prekriva j» vi nog rad i. Čeprav so v preteklosti precej preoblikovali podobo vrha, pa so ostanki obod m na nekaterih mestih še dobro vidni. To velja Se posebej 2$ severovzhodni in severozahodni del naselja, saj doseže na teh mestih ježa tudi do iri metre višine. Nekoliko slabše sta ohranjeni severna in vzhodna stranica gradišča, sa j jima je mogoče slediti po rcccntni kamniti škarpi, ki nad potjo obroblja vinograde. Sodeč po oblikovanosti tal, sloji škarpa na le moljih prazgodovinskega zidu. Skoraj povsem pa je uničen obod na ju/m strani naselja. Na lem predelu je hiln namreč obdelovanje vinogradov laku inienzivno, da so sledovi foriifikacij v celoti izginili. Z natančnim opazovanjem je na pobočju, kije zasajeno z vinsko 1110, sicer moč zaznati rahel prelom, vendar pa je konfiguracija terena premalo izrazita, da bi lalikt) i/ nje izluščili kolikor tulikn jasen pntek nekdanjega zidu. SI. 3t K h čil r pri Pbtfzvntlju. i1»;:!«! ii;l naselje s wsvemv/hudn-Abb..!: Kučur bei Podzemelj. Blick auf die S ¡ud I uns! vrni Norduistcn. {Abb.Der I lügel isi verkarstet, deswegen gibt es im Bereich des Sattels mehrere tiefere Dolinen, Ferner isl die Humus- bzw. Erdschicht auf beiden Gipfeln sehr dünn, weshalb an einigen Stellen auch mehrere größere natürliche Felsen aus dem BodeQ ragen. Die ctsenzeilliche Siedlung erstreckte sich iiber beide Katar-Gipfel {Bei!. /). Der Haupt -teil wurde auf dem südlichen, höher gelegenen leil des Hügels errichtet, den heute Weingarten bedecken. Obwohl man in der Vergangenheil die Erscheinungsform des Gipfels erhchlicli umgestaltet hat, sind die Um fassungs teste an einigen Stellen noch gut erkennbar. Das trifft insbesondere für den nordöstlichen Lind nordwestlichen leil des RingWalls zu, denn an diesen Stellen erreicht die Böschung eine Höhe bis zu drei Meiern, Etwas schlechter erhalten sind seine Nortl-und Ostseite, weil man sie nur a,yl einer rezenten steinernen Stützmauer, die oberhalb des Weges die Weingärten umrandet, verfolgen kann. Der Bodengestaltung nach w urteilen, siehl die Stützmauer auf dem Fundament einer cisenzeitlielhen Mauer. Nahezu völlig zersiüri ist die Umfassung auf der Südseite des Ringwalls. In diesem Bereich war der Weingarten an hau nämlich so intensiv. 10 Einleitung Kot že rečeno. jo bil v naselje vključen tudi severni, nižji vrii Kučarja, N;i tem predelu hriba sc namreč razprostira ovalen plato, ki se na južni in zahodni strani zaključuje z jasnim robom. Na vzhodu pa rob terase ni več ohranjen. Po vsej verjetnosti je nasip na ioni mestu zdrknil po pobočju, medlem ko ga je na severni strani uničil kamnolom. Na platoju so bili pred izkopavanjem vidni ostanki ruševin /_ malto zidanih stavb. /. natančnim opazovanjem se je dalo ugotoviti, tla sla bila oba vrhova Kučarja povezana v eno samo zaključeno naselje. Na zahodni strani ie okop. ki je tekel preko sedla od severnega proii južnemu vrhu. še dobro viden, vendar pa njegov potek ni več v celoti ohranjen. Manjka predvsem stik z obzidjem na južnem vrhu. uničen pa je tudi ves odsek severno od kolovoza, ki pelje na Kučar, Nekoliko drugačna je situacija na vzhodu. Tu se je obod naselja ohranil kot rob izredno lepo oblikovane terase, ki se od platoja na severnem vrhu vleče čez celo dolžino sedla, terasa je prostrana iti zelo primerna /.a poselitev, ¿al se njen potek na pobočju južnega vrha postopoma izgubi, tako da tudi na tej strani spoj t. obzidjem ni več ohranjen. daÜ die Fortißkationsspurcn zur Gänze verschwunden sind. Durch genaue Beobachtung ist am I lang, der mit Weinreben bepflanzt ist, ein sanfter Bruch zu erkennen, doch ist die Konfiguration des Geländes zu wenig ausgeprägt, um daraus einen annähernd deutlichen Verlauf der ehemaligen Mauer entnehmen zu können. Die Siedlung umschloß, wie gesagt, auch den nördlichen,niedrigeren Gipfel iIl-s Kiicar In diesem He reich des Hügels erstreckt sich nämlich ein ovales Plateau, das an der Süd- und Westseite durch einen deutlichen R;md abgeschlossen wird. Im Osten ist der Ttrrassenrand dagegen rieht mehr erhalten. Aller Wahrscheinlichkeit nach lutschte die Aufschüttung an dieser Stellt: den Hang hinunter, während sie an der Nordseiie durch den Steinbruch zerstört wurde. Auf dem Plateau waren vor den Ausgrabungen Trümmerreste mit Mörtel errichteter Gebäude zu erkennen. Beide Kucar-Gipfei bilden, wie man durch genaue Beobachtungen feststellen konnte, eine einzige geschlossene Siedlung. An der Westseite war der Wall, der über den Sattel vom Nord-zum Südgipfel vorlief, noch gut erkennbar, jedoch ist er nichl mehr gänzlich erhalten. Iis fehlt vor allem die Kontaktstelle mit der Befestigungsanlage auf dem Südgipfel, zerstört ist auch der ganze Abschnitt nördlich des Feldweges, der auf den Kucar führt. Hl was anders isl die Situation im Osten. Iiier ist die Siediungsumwallung als Rand einer sehr schön gestalteten Terrasse erhalten. die sich vom Plateau auf dem Nordgipfel über die ganze Sattel lange hinzieht. Die Terrasse isl groß und für eine Besiedlung sehr geeignet. Leider verliert sieh allmählich ihr Verlauf itin Hang des Südgipfels, so daß auch auf dieser .Seite die Kontaktstelle mit dem Befestigungswerk nicht mehr erhallen ist. Zgodovina raziskovanj Kolikor je mogoče izvedeti iz starih poročil in zapiskov, segajo prva raziskovanja na Kučarju v leto 1888, ko je na njegovem južnem vrhu kopal Josef Szombathy. Čeprav je raziskoval le on dan (25. maja}, pa je tik ob robu na severozahodni strani gradišča odkril hO cm široko, s kamni obdano ognjišče, ob katerem je legalo fiTecej fragmentov prazgodovinske keramike (Szombathv, Tagebueh, Buchlein 30, 52 ss). Forsci iungsgeschichte Soweit aus alten Berichten und Aufzeichnungen zu ersehen ist, reichen die ersten Erforschungen auf dem Kucar in das Jahr 1888, als auf dessen Südgipfel Josef Szombathy Ausgrabungen durchführte. Obgleich erden Bereich nur einen Tag (^5. Mai) erforschte, entdeckte er dicht am Rand der Südwest-Seite des Ringwalls eine 60 cm breite, mit Steinen umgebene Herdstelle, neben der ziemlich viel Fragmente prähistori- 11 Uvod Večji raziskovalni poseg je Szombalhy opravil spomladi ISV1 lh lelo so ga zanimale ruševine na severnem vrhu Kočarja, ki jih je raziskoval sedem dni (med 27. majem in 3. junijem) (Szom-bathy, Tbgebuch, Buchlein 74 ss: Biichlein 31. 1 ss). Najprej sc je lotil velike stavbe, ki ji jc izluSči! celoten tloris (si, ■/). Kol smo lahko ugotovili na terenu, je kopal predvsem oh zidovih, med- SI. 4: h/omkiilivjcvji skica velike poznouiuienc stavbe i/, k in 1801, Abb. 4: Swuiibnltiys S L ¡//o des groBcn spiilantiken Gebuudes ¡lus dem Jahr IML>1, tem ko je puščal notranjost stavbe večinoma nodo-taknjeno. Najdeno lončen in 0 in opeko je opredelil za rimsko. Drugi objekt, ki ga je raziskal, je bil slolp 2. Odprl ga je v celoti in ugotovil, da nima več ohranjene južne Stranice. Nazadnje je Szom-hathy izkopal Se prezbiterij spodnje cerkve. Zaradi pol krožne apside [si. .5) jo je imel za rtimansko. Cc jc kopal tudi v naTteksu in ladji, ni mogoče zanesljivo trdili. V svojem dnevniku Szombathy lega izrecno ne navaja, res pa je, da smo povsod ob zidovih naleteli na globoke v kope. Kot zanimivost naj omenimo se to, da je Szornbaihv pri izkopavanju prezbiterija v prečnem zidu levo tu! apside našel vzidano rimsko aro, ki je bila posvečena Si Ivanu (AIJ 4H(>). Po izkopavanju je bila dolgo Časa v podzemeljski osnovni soli, danes pa jo hrani Belokranjski muzej v Metliki. seher Keramik lagen (Szombuthy, rage buch, Büchlein 30, 52 IT.). Eine größere Forschungsarbeit führte Szom-bathy im Frühjahr 1891 durch. In diesem Jahr interessierte er sich für die Trümmer auf dem Kucar-Nonigipfcl, die er sieben Tage (vom 27. Mai bis 3, Juni) erforschte (Szombatliy, lägebuch. Büchlein 30, 74 ff.; Büchlein 31,1 ff.). Zunächst untersuchte er das große Gebäude, dessen gesamten Grundriß er freilegte {Abb, 4). Wie wir an Ort und Stelle feststellen konnten, grub er vor allem an Mauern entlang, während ei das Innere des Gebäudes größtenteils unberührt Meli. Die gefundene Keramik und die Ziegel klassifizierte er als römisch. Das zweite Gebäude, das er untersuchte, war Turm 2. Er legte ihn gänzlich frei und stellte fest, daß dessen Südseite nicht mehr erhalten isi. Zuletzt legte Szömböthy noch das Presbyter ¡um der unteren Kirelie frei. Wegen der halbrunden Apsis (Abb. 5) hielt eres für romanisch. Ober auch im Narthex und im Kirchenräum gegraben hat, läßt sieh nicht mit Sicherheit sagen. Iti seinem Tagebuch führt Szombaihy dies nicht ausdrücklieh an, allerdings stießen wir überall an den Mauern auf tiefe Eingrabungen. Szombathy hat interessanterweise bei der Ausgrabung des Prcsbytcriums in der Querwand links von der Apsis eine eingeniau-erte römische Ära entdeckt, die Silvanas geweiht 12 EtNI.RlTUNO SL 5: Szombathjjcva skica pr«bitcifja ¡.podnje ierkvc 1c Li 169t, Abb, .i: Szombathys Skizze Jtp, Presbyter iums der unteren Küche ;nis dem lulii 1891, war (A [J 486). Nueli der Ausgrabung befand sie sich lange Zeit in der Grundschule von Ptidzemelj, heule wird sie im Museum von Bela krajina in Metlika aufbewahrt. Auf dem Kuciar hielt sieh um das Jahr 19011 auch Alfons Müllner auf, Cr führte dort zwar keine Ausgrabungen durch, aber fertigte eine kurze Beschreibung der Siedlung an (Mülhicr 1909, 78 ff.). Bei dieser Gelegenheit veröffentlichte er als erster auch die Skizze des Fundortes (Abb, b). Hie folgenden größeren Ausgrabungen ;iuf dem Kucar führte in den 30er Jahren W<cr Schmid durch. Sein Hauptinteresse galt dem KuCur-Süd-gipfel, wo er mehrere Jahre Ausgrabungen durchführte, Leider besitzen wir von Sctimids Erforschungen mit Ausnahme des geodätischen Plans (Abb. 7) und einiger Aufzeichnungen, die das Grazcr Joanncum aufbewahrt, keinerlei genauere Angaben. So können wir von seiner Arbeit nur durch die kurzen Berichte, die Niko ZupaniC veröffentlicht bat. in Kenntnis gesetzt werden. Da sie populärwissenschaftlich geschrieben ,siud, kann man sie nur unter Vorbehalt berücksichtigen. .SV, 6; Mtillneijev» skicu nasetja nn Kiiiurju pri PiMJasmiju 17 1CM 1909. Abb, 6: M ullrcrs Skizze der Siedlung auf dem Kuc.n hei Podzemclj ¡susitcm Jahr 1909. 13 Uvod Nii Kočarju seje okoli leta 1900 mudil ludi Alfons Miillner, N;i njem sicer 11 i kopa), je pa naselje na kratko opisal (Miillner 1909, 78 ss). Ob loj priložnosti jo ko: prvi objavil tudi skico najdišču (si. 0). Naslednja večja raziskovanja kučarske nn-sclhitic je v tridesetih lotili opravil Walter Sehmid. Svoj inieres je usmeril predvsem na južni vrli Ku-čarja, na katerem je izkopaval več let. Žal nimamo O Schrtiidovih raziskavah razen geodetskega načrta (si, 7) in nekaj zapiskov, ki jih hrani graški Joanneum, nobenih točnejših podatkov, lako se lahko o njegovem delu seznanimo le iz kratkih poročil, ki jih je pTiohčil Niko Žtipanič. Ker so Sehmid hat, wie wir aus der Zeitschrift Etnolog und der Zeitung Jutro entnehmen können. 1932 und 1933 auf dem Südgipfel des Ringwalls mehrere vorgeschichtliche Eisenschmelzhütten von ziemlich einfacher Form freigelegt. Eigentlich waren es nur natürliche runde oder ovale Felbecke n. einige hatten einen vertieften Boden, der m it ei lier dicken Schicht gebrannten Lehms ausgeglichen war. In den Öfen fand man Reste von Schlacke, Hisen. Keramik und Tierknochen (Županič 1933). Im Jahre 1934 entdeckte Schmie! im Wertteil des Südgipfcls der Kučar-S i editing in der Nähe iles Be fest ig ungswerkes d as Fundament eines 4,25 SI. 7: Schill idiiv niiin nusclja na Kučanu pri Podzemlju t/ Ifta 1934. Abb. 7: Scbmids lJlnn der Siedlung auf dphi KuCiir hei Podzemelj aus dem Jahr 1934. KUCEH - PODZENELD -lu o n ID 'ti sa so ta itiiiwwvffluiiui _!_!_:_!_I_1_i -I—< M Etni i m ung pisana poljudno, jili je potrebno upoštevati z dobršno mero previdnosti. Iz Etnologa in Jutra lahko povzamemo, da je Schmid leta l(J32 in 1933 odkopa! na južnem vrhu gradišča več prazgodovinskih topilnic za železo, dokaj preprostih oblik. Pravzaprav so bile lole naravne okrogle ali ovalne skalnate ko t Sinje, nekatere pa so imele Se posebej poglobljena dna, ki so bi l;i nato zravnana z debelim slojem p r j peče ne ilovice. V pečeh so našli ostanke žlindre, železa pa tudi keramike in živalskih kosi i (Županič 1933). Leta 1934 je Schmid odkril na zahodnem predelu južnega vrha kučarske naselbine v bližini obzidja temelje 4,25 m dolge in 4.2(1 m Široke hiše. ki jc bila obrnjena pron jugovzhodu. Sredi hiše je biLo 1,90 m dolgo in 1.7Q m široko z drobnim kamenjem tlakovano ognjišču in nekoliko vstran [1,71) m široka jama za pepel. Na zahodni strani hiše je bil 3. Mi x 2,45 m velik prizidek, na severozahodu pa 2,60 x 1.85 m velika čumnata (Županič 1936 a). fcto leto (1934) je Schmid kopal tudi ob vznožju severnega vrha Knčarja nasproti vasi Grm, torej na kraju, kjer je danes kamnolom. Iz /.tipa niče vega poročila j L- moč i/vedet t, da je ili stala 6,15 m dolga in 3,85 m široka delavnica (kovačnlca), ki je imela lepo tlakovana tla in veliko ognjišče (1,80 x 11,85 m). i'uleg ognjišča je bila jama za pepel, v njej pa so našli dobro ohranjeno skledo z ročajem. V skled: je bilo več fibul iz halštatske in late tiske dobe. Poleg le stavb® je stala še ena 7.11 m dolga in 2.5 m široka hiša (Županič 1936 b). .vi, a izkopavanje poinpsretlnjtvl-skt: stavbe letu ivfts. Abb. S: Ausgrabung des spätniinciRliL'rlkhcn (iobSmles im Jährt: IMS. vrh- Z i w ? '1 jgmh fi W m langen Lind 4.2l> m hielten Hauses, das nach Südosten gerichtet war. In der Mitte des Hauses befanden sieh eine 1,90 m lange and 1,71) m breite, mit kleinen Steinen gepflasterte Herdstelle und etwas abseits eine 11,70 m breite Aschengrube, An der Westseite des Hauses stand ein 3,10 m x 2,45 m großer Anbau und im Nordwesten eine 2,60 m x 1,85 m große Kammer (Zupanic 1936 a). Im selben Jahr (1934) führte Schmid Ausgrabungen durch auch am 1-uße des Kufar-Nord-giplels gegenüber dem Dorf Grm, also an dem Ort, wo stell heute ein Steinbruch befindet. Aus dem Bericht von ¿upame gehl hervor, daß liier eine 6,15 m lange und 3.85 m hreile Werkstatt (Schmiede) stand, die einen schön gepflasterten Boden und eine große Herdstelle (1,80x0,85 m) halte. Neben der Herdstelle befand sich eine Aschengrube, worin man eine gut erhaltene Schüssel mit Henkel fand. In der Schüssel lagen mehrere Fibeln aus der Hallstatt- und Latenezeii. Neben dem Gebäude Stand noch ein 7,0 m langes und 2.5 m breites Haus (Zupanifi 1936 h). Nach dem Zweiten Weltkrieg wurde am i'ulie des Kuiar-Nordgipfels, gegenüber deni Dorf Grm, ein kleinerer Steinbruch errichtet. Zunächst wurde dort das Gestein nur von den anliegenden hauen! abgebaut, als man aber in den 60er Jahren in der Bela krajina die Straßen auszubessern und zu asphaltieren begann, hatte sich der Steinbruch sehr schnell vergrößert und sieh liei in den I Iii gel hin eingebohrt. Haid waren auch die archäologischen Ubereste auf dem Nordgipfel gefährdet, deswegen entschied sieh das Museum von Bela krajina in Metlika, wenigstens (.las am meisten gefährdete Gebäude durch Rettungsgrabungen freizulegen. Da die Einrichtung keinen eigenen Archäologen halte, wurden die Arbeiten vom Nationalmuseum aus Ljubljams Linter der Leitung von Vinko Sri bar übernommen. Das Team begab sich an den Fundort mit der Absieht, die Liiseuschmelzhüite aus der HaHstaitzeil zu erforschen, also das Gebäude, worauf in den 30er Jahren schon Walter Schmid gestoßen sein soll. Die Ergehnisse der Ausgrabungen entsprachen nicht den Erwartungen. In einer.kleineren Mulde. in die von der Westseite ein natürlicher Graben führte, wurde nämlich das mit Mörtel gebaute Fundament eines quadratischen Gebäudes eindeckt. das 4 m lange Seiten wände hatte (Abb. 8). Nach der Bauweise und den Keramikfunden datierte Srihar das Gebäude zu Recht in das Spätmittelalter. Unbegründet übertrug er allerdings diese Datierung auch auf die übrigen Trümmer auf dem Nordgipfel, obwohl er die anderen 15 Uvod Po drugi svetovni vojni so oh vznožju se vernega vrha Kučarja. prav nasproti vasi Grm, odprli manjši kamnolom. Najprej so v njem lomili kamen bližnji kmetje, ko pa so pričeli v Šestdesetih le lili po Beli krajini obnavljali in asfaltirati ceste, se je kamnolom zelo hitro povečal in se grobo zažrly hrib. Kaj kmalu so bile neposredno ogrožene LLidi arheoložke ostaline na severnem vrlin, zato se je leta I9fi8 Belokranjski muzej iz Metlike odločil, da zaščitno izkoplje vsaj najbolj izpostavljen objekt. Ker ustanova ni imela svojega arheologa, je dela prevzel Narodni muzej iz Ljubljane pod vodstvom Vinka Š riba rja. Ekipa je odšla na teren z namenom, da raziičc "halStatskb topilnico železa", torej objekt, na kakršne naj bi v tridesetih letih na Kučarju naletel 2e NMdter Schmid. Rezultati izkopavanj pa so bili drugačni od pričakovanih, V manj i i kotanji, v katero je /. zahodne strani vodil naraven jarek, so namreč odkrili z malto zidane temelje kvadratasie stavbe, ki je imela 4 m dolge stranice (si. S). Po načinu gradnje in s pomočjo keramičnih najdb je Šrihar stav ho upravičeno postavil v pozni srednji vek. Neutemeljeno pa je to d a Lacijo prenesel tudi na ostale ruševine na severnem vrhu, čeprav dlrugih Stavb ni sondiral (Srihar !%X). Tako je ostala vse do leta 1975 v veljavi njegova ugotovitev, da imamo na Severnem vrhu Kučarja ostanke poznosrednje-veškftga naselja. Ker tlel v kamnolomu kljub prizadevanjem Belokranjskega muzeja iz Metlike in Regionalnega zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane ni uspelo ustaviti, je bila poznosrednjeveška stavba uničena. In ne le to. Kamnolom seje v nekaj letih približal tu d i ruševinam na samem platoju, zato je bilo potrebno z zaščitnimi deli nadaljevati. Tokrat je izkopavanja financiral lastnik kamnoloma, dela pa je prevzel Belokranjski muzej iz Metlike pod vodstvom kustosa Janeza Dularja in dipl. arheo-logjnje An je Dular. Poleti 1975 so bile najprej raziskatic ruševine na najvišjem delu platoja. Izkazalo seje, daje tu stala zgodnje krščanska cerkev, s čimer je dobilo naselje na severnem vrhu Kučarja povsem novo dimenzijo (Dular 1478 b). Ker je Dular odšel v Ljubl jano, je naslednje Scto raziskovanje prevzel InStitut za arheologijo SAZU. Ekipi se je pridružil Slavko Ciglenečki, ki je poslej vodil izkop poznoantičnih objektov, medtem ko sla se Anja in Janez Dular posvetila predvsem prazgodovinskim ost ali nam. Pri Izkopavanjih so sodelovali ludi študentje arheologije s Filozofske fakultete v Ljubljani: Polona iJitcnc. Pavle 13 račko, Majda Česnik, Andreja Dolenc, Eva Kocuvan, ivan Š p raje in Alfred Tren/. Raziskovanja so trajala vso do leta 1979, torej 16 Gebäude nicht sondiert hatte (íribar 196K). So blieb bis zum Jahr 1975 seine Feststellung bestehen, da LI es auf dem Ku£ar-Nordgipfel Reste einer spät mittel alterlichen Siedlung gäbe. Da der Steinbruch trotz Bestrebungen des Museums von líela krajina aus Metlika und des Regionalamtes für Denkmalschutz aus Ljubljana nicht stillzulegen war, wurde das späLmit tela Iterl ¡che Gebäude zerstört. Nicht nur das. Der Steinbruch breitete sich iti einigen Jahren auch bis zur Nähe der Hümmer auf dem Plateau aus, deswegen galt es mit den Rettungsgrabungen fortzufahren. Diesmal wurden die Ausgrabungen vom Besitzer des Steinbruchs finanziert, die Arbeiten übernahm das Museum von Bela krajina unter d^i Leitung «.les Kustoden Janez Dular und der Archäologin Anja Dular. Im Sommer 1975 wurden zunächst die Trümmer im höchsten Tbil des Plateaus erforscht, liier stand, wie sich herausstellte, eine frühchristliche kiTche. wodurch die Siedlung auf dem Nordgipfel des KuOat durchaus neue Dimensionen annahm (Dular 1978 b). Da Dular nach Ljubljana ging, wurden die Ausgrabungen vom Institut für Archäologie der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste übernommen. Zum Team gesellte sich noch Slavko Ciglenecki, der künitig die Ausgrabungen spät antiker Gebäude leitete, während sich Anja und Janez Dular vor allem den prähistorischen Überresten widmeten. Hei den Ausgrabungen wirkten mit auch zahlreiche Studenten der Philosophischen Fakultät Ljubljana: Pol o na Bitcnc, Pavle Braöko, Majda (^esnik, Andrejs Dolenc, Lva Kocuvan. Ivan Sprajc und Alfred Ircnz. Die Forschungsarbeiten dauerten bis 1979, also insgesamt fünf Sa i sí) ns (Juli und August). In den einzelnen Jahren verliefen die Ausgrabungen wie folgt: (Abb. 9) ' L975 obere Kirche; 1976 untere Kirche, Schnitt 1; 1977 untere Kirche, kleines spätantikes Gebäude, Schnitte 2-7; 1978 vorgeschichtliches 1 laus A, großes spätantikes Gebäude. Turm 1, Schnitt H; 1979 vorgeschichtliche Häuser B-E, großes spät antikes Gebäude. Baptist er ¡um, Turin 2, Kaikbrciinöfen 1-4, spätmittelalterliches Gebäude. Nach abgeschlossenen Untersuchungen stellte sich natürlich erneut mit aller Schärfe die Frage, wie die Arbeiten im Steinbruch einzustellen seien. Die Verhandlungen waren nicht einfach, denn die lokalen Interessen hatten stets Vorrang vor den Argumenten, daß durch die Ex pial- I-JTUNG sku p:i j pL'i sc^on (julij in avgust). Po posameznih ta tion d es Gest einseift erstklassiges Kulturdenkmal letih so izkopavanja potekala takole: (.v/. 9). zeralört werde. Der Beschluß au$dein Jahre 1978, 1975 zgornja ccrkov, der die Grenzen des Steinbruch®® festsetzte, wurde 1976 spodnja ecTkcv. sonda I. nicht befolgt. Bis zum Jahr 1982 nähe rte sich dessen .Vf. 9: riiirir- severnega vrha Kučarjn / vrisanimi izkopnlmi površinami M. I: ItKMi, A hb. v-11 hi n ik's KiiL"ir-ND 1977 spodnja cerkev^ mala poznoantičoa stavba, sonde 2-7. 1978 prazgodovinska hiša A, velika pozno-anlična stavba, sto t p 1, sonda M, SI. I(k Koordinatni sistem M. 1:1000 Abb. 10: kiHirdin:«cnsysicin- Raitd den spätantiken Gebäuden bis auf einige Meter, Zum Ici! winde auch die obere Kirche beschädigt. I )as Maü schien überschritten, so daß die zuständige Aufsichtsbehörde endlich aus ihrer Teilt! ahmslosigkeit erwachte. Nach langwierigen Bestrebungen des Amics für Denkmai- und Naturschutz aus Novo mesio und dessen Konser 18 ElNLhlTU NO 1979 prazgodovinske Hiše f i-I i, velika pozno-antična stavba, baptisterij, stolp 2, apnenice 1-4, poznosrednjevcška stavba. Po končanih raziskavah se je seveda znova / vso ostrino zastavilo vprašanje, kako zavreli dela v kamnolomu. Pogajanja niso bila lahka, s;ij so lokalni interesi vseskozi prevladovali nad argumentiranim dokazovanjem, da se z eksploa-ltičijo kamna uničuje prvorazredni kulturni spomenik. Kljub temu, d^je bilo že leia 197K določeno, do kod se sme kamnolom širili, la sklep ni bil spoštovan. Do leta 1982 seje njegov rob približal poznoantičnim objektom na vsega nekaj metrov. De¡fifto je hila poškodovana tudi /gornja cerkev, ib je bilo, kol kaže, dovolj, da so se končno zganile tudi ustrezne inšpekcijske službe. Pa dolgotrajnem prizadevanju Zavodu za varstva naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta in njegovega konser-vatorja Danila Itrešeakaje bila leta 1983 izdana odločba o prepovedi eksploatiranja kamna v kamnolomu nasproti vasi Grm. Dela so bila ustavljena, cena za to pa je bila razmeroma visoka: grda rana v pobočju Kučarja in deloma uničene arheološke ostali ne na njegovem severnem vrhu. vators Danilo BreäCak wurde 1983 ein ErlafJ herausgegeben über das Verbot des Gesteinabbaus im Steinbruch gegenüber dem Dorf Grm. Die Arbeilen wurden zwar eingestellt, alter der Preis dafür war ziem lieh hoch: eine häßliche Wunde am KuOar-l lang und teils zerstörte archäologische Überreste auf seinem Nordgipfel. Merski sistem pred zaščitnim izkopavanjem je bil severni vrh Kučarja geodetsko ¡/merjen, postavljenih pa je bilo tudi pet fiksnih merskih točk. Skozi merski točki I in 2 je bila najprej poiegnjena linija, s katero smo plato razdelili na dva dela. Za prostor severno od te linije smo postavili izhodišče koordinatnega sistema na mersko točko i. za prostor južno od linije pa na mersko točko 2. Tako smo dobili sicer dva diametralno postavljena koordi natna sistema, ki pu sta imela kjnh temu x os na isii liniji (.v/. 10). Posamezni kvadranti so bili veliki 4 x 4 m. Vse višine na platoju so hiie merjene od merske točke 2, ki leži 203,32 m nad morje ni. Objekt na sedlu je imel zaradi oddaljenosti ločen koordinatni sistem, vendar prav t ji k o s kvadra nI no mrežo 4 x 4 m (v/, 10). Višine so bile merjene od merske točke 5 1193,3X m nad morjem). V e r m es sungssyst t m Vörden Re(ftingsgrabungeriwurde der Kuear-Nordgipfel geodätisch vermessen, es wurden auch fünf Meßpunkie fixiert. Durehdie Punkte l und 2 wurde zunächst eine Linie gezogen, womit wir (.las Plateau in zwei Teile teilten. Für den Be-reieli nördlich dieser I ¡nie legten wir den Ausgangspunkt des Koordinatensystems auf Punkt 1. für den Bereich südlich der Linie auf l'unkt 2. So erhielten wir zwar zwei diametral gegenübergestellte Koordi na Lensysteme. die allerdings die x-Achsc dennoch auf derselben Linie hatten {Abb. 10). Die ein/einen Quadrate waren 4 m x I m groti. Alle Höhen auf dem i'lateau wurden von Punkt 2 gemessen, der 203,32 m über dem Meeresspiegel liegt. Das Gebäude auf dem Sattel hatte aufgrund seiner Entfernung ein eigenes Koordinatensystem, jedoch desgleichen mit einem (Jtiad rat netz von 4 m x 4 m (Abb. 10), Die Höhen wurden von Punkt 5 gemessen (193,38 m über dem Meeresspiegel). 19 SONDE SCHNITTE Let? 1976, 1977 in 1978 smo na več predelih platoja izkopali tf sond (¿7. ')), S tem raziskovalnim posegom sinu namreč želeli doseči ctvoje: prvič, morali sifto preverili, če so vmesni prostori med poznoantičriimi stavbami resnično hrcz arhitekturnih ostalin; in drugič, ugotoviti stihi želeli strukturo plasti na robu platoja. In den Jahren im. 1^77 und 1978 wurden in mehreren Plateau-AbsehiiiIten N Schnitte gelegt {Abb, 9). Mil diesem Forschungscingriff suchten wir nämlich zweierlei zu erreichen; erstens, wir mußten überprüfen, ob die Zwischenräume zwischen den spatantiken Gebäuden in der iin keine architektonischen Überreste bargen; Lind zweitens, wir wollten die Struktur der Schichten am Rande lies Plateaus feststellen. Sonda 1 Lega: Da bi spoznali, kakšna je struktura platoja, na katerem se širi poznoantični stavbni kompleks, smo sondo postavili tako, daje pravokotno sekala nasip. V notranjost platoja je segala III m in po pobočju 9 m. Široka je bila 2 m (sL V). Vrednosti x naraščajo proti zahodu, vrednosti y pa proti severu. Vse višine so bi Je merjene od merske tueke 2, ki ima izračunano absolutno nadmorsko višino (203,32 nt), Terenski izvidi: Z, a ponazoritev dogajanj na tem predelu naselja smo uporabiti severni p ruti 1 (prti. J), izkop sonde je pokazal, da so plasti na platoju jasne in maloStevilne. Ker je Kučar iz apnenca, smo na dnu sonde skoraj po vsej njeni dpižini naleteli na naravno skalo. Nad njo se vleče plast rumene ilovice, ki je ponekod debela tudi do 7t) cm in v kateri m bilo nobeni ti kulturnih osi al in. Gre torej za sterilno ilovico, kije nastala s prepercvnnjcm skal. Na In prvotno osnovo hriba je naložena plast rdeče rjave zemlje (kulturna plast I). Pričenja se pri x==6,8, nato pa ji lahko sledimo vse do zahodnega roba sonde pri x= 19. V povprečju je debela 40 cm V njej je bilo razmeroma malo najdb, vendar pa drobci hišnega ometa in oglja ter fragmenti keramike nedvomno govore, da je Oastala v prazgodovinskem času. Struktura plasti jc skozi vso debelino enotna, saj nismo v njej odkrili nobenih sledov hodnih oziroma bivalnih površin, l/jema sta pravzaprav le dve luknji za Schnitt 1 Lage: Um die Struktur «.fes Plateaus zu ermitteln, auf dem sieh der spätantike Gebäudokomplex erstreckt, wurde der Schnitt so gelegt, daß er rechtwinklig die Aufschüttung durchschnitt. In den Innen bei eich des Plateaus reichte er 10 in und an der Böschung entlang 9 m. Lr war 2 in Ii reit (Abb. 9). Die x-Werte wachsen gegen Westen an, die y-Werte gegen Norden. Alle Höhen wurden von Punkt 2 vermessen, dessen absolute Höhe über dem Meeresspiegel (203,32 m) he-reehnet isl. Befunde: Die Befunde in diesem Siedlungs-hereich veranschaulicht das Nordprofil (Heil. 2). Die Sehnittlegung hat ergeben, daß die Schichten auf dem Plateau deutlich hervortreten, ihre Zahl aber gering isl. Da der Kucaraus Kalk besteht, sind wir auf dem Grund des Schnittes nahezu in seiner ganzen Lange auf natürlichen Felsen gestoßen. Darüber erstreckt sieh eine gelbe Lehmschicht, die mancherorts auch bis zu 70 cm dick ist und die keine Fundstücke enthält, tis handelt sich also um sterilen Lehm, der durch den Verwitterungsprozeß der l eisen entstanden ist. Auf dieser ursprünglichen Grundlage des 11ügels liegi eine rotbraune Erdschicht (Kuliur-schichl I). Sie beginnt bei x - 6,S, dann können wir sie Iiis ztiin Westrand des Schnittes bei * -19 verfolgen. Im Durchschnitt isi sie 40 cm dick. Sie enthielt verhältnismäßig wenig Funde, doch 21 siojki. ki sla segali tez 20 cm globoko in katerih okrogla obrisa smo registrirali tako v plasti rde-čerjave zemlje kot uidi v sterilni ilovici pod njo (pri!. 2 H). Kronološki odnos teh dveh gradbenih elementov in plasti rdeče rjave zemlje ni povsem jasen. Morebiti so sočasni, vendar pa moramo dopustiti možnost, da sla biti dbc bruni zabiti v tla Ladi v eni od kasnejših poselitvenih faz. Pri x= 1 Ismo s sondo presekali SO cm širok kamnit zid. katerega temelj je hil vkopan v plast rde čer j a ve zemlje (¿dej pri i. 2A). Za njegovo grad* njo so uporabili kamne različnih velikosti. Večje so vgradili v obe frOfiti zidu, medtem ko jc bila njegova notranjost zapolnjena z manjšimi lomljen-t i in drobirjem (prit. 2 C). Izkop sonde je pokazal, daje bil na ta, lahki: bi rekli obodni zid. pravokotno pri si on je ii še en prečen, ki pa jc hil dolg le en meter. Zgrajen je bil enako in je očitno služil kot podpornik glavnemu zidu, da ne bi ie-la zdrsnil po pobočju. Zid je imel v vertikalni smeri ohranjene le tri vrste kamnov (,v/. //). Ko smo j;a presekali, smo ugotovili, da je bil /grajen v stihi tehniki, torej brez maline vezave. Vendar pa smo našli drobce malte v zemlje ne ni polnilii, prav tako pa se je kos malte (premer 5 cm) držal Uidi enega od Vrhnjih kamnov. Zid je zanesljivo najmlajši gradbeni element, ki smo ga raziskali s sondo. V profilu se zelo dobro vidi, da jc hil vkopan v plast rdeče rjave zemlje. Kose je podrl, so se njegove ruševini večidel ustavile pred naravnimi skalami na skrajnem zahodnem koncu sonde (med x= 16 m x=19). Nad ruševinami in med temeljnimi kamni zidu je v profilu dobro vidna še ena kulturna plast (kulturna plast 2), v kateri smo našli največ keramičnih najdb. Ležale so razpršene, nekoliko več jih je bilo opaziti lev kotanji na skrajnem zahodnem deuten die I kmsverputz- und Holzkohlen-Bruchstücke und die Keramikfragmenle auf deren Entstehung in der Eisenzeit. Die Struktur der Schicht ist in ihrer ganzen Dicke einheitlich* denn wir haben darin keine Spuren von Geh- bzw. Wohnniveaus entdeckt, Eine Ausnahme bilden eigentlich nur zwei Pfostenlöcher, die über 20 Cm tief eingegraben waren und deren runde 1 Jmrisse wir sowohl in der rotbraunen Erdschicht als auch in der darunterliegenden slerilen Lehm-schieht erkennen konnten (Beil. 2 Ii). Die chronologische Beziehung zwischen diesen zwei Bauelementen und der rötbraunen Erdschicht ist nicht Völlig klar. Vielleicht sind sie zur seihen Zeil entstanden, doch müssen wir die Möglichkeit einräumen, daß beide Balken auch in einer der späteren eisen zeit liehen Besiedlungsphasen in den Hoden eingeschlagen wurden. iiei x = II ,5 haben wir mit dem Schnitt eine SO cm breite Steinmauer durchschnitten, deren Fundament in der rothraunen Erdschicht eingegraben war (siehe Beil. 2 A). l:ür dessen Errichtung wurden Steine verschiedenster Größe gebraucht. Die größeren wurden in beide Mauerfronten eingemauert, während das Innere mit kleineren Hru eh steinen und Splittern aufgefüllt war (Beil. 2 C). Rechtwinklig an diese Mauer, die höchstwahrscheinlich eine liefest igungsm au er darstellt, war, wie die Schnitt legung ergeben hat, noch eine Quermauer angelehnt, die allerdings nur einen Vieler lang war. Sie wurde auf dieselbe Weise errichtet und diente offensichtlich als Stütze der Hauptmauer; damit sie uielii die Böschung hinuntergleiten würde. Von der Hauptmauer waren in vertikaler Richtung nur drei Sie in reihen (Abb. II) erhallen. Ein Schnitt durch die Mauer ergab, daß sie in Trockentechnik errichtet war, also ohne Mörtel als Bindemittel. Allerdings haben wir Mörtelbrocken in der Erdfüllung gefunden, ebenso haftele ein Mörtelstück (Durchmesser 5 cm) an einem der oberen Steine. Die Mauer ist zweifellos das jüngste Bauelement, das wir mit diesem Schnitt untersuqbt haben. Wie wir aus dem Profil ersehen können, war sie in die rotbraune Erdschicht eingegraben. Als sie zerfiel, blieb ihr VciMurz größtenteils vor natürlichen Felsen am äußersten westlichen Hnde des Schnittes (zwischen x = if> und x = 19} stehen. Oberhalb des Verslurzes und zwischen den Fiindamentsteincn isi im Profil noch eine Kultur-schichl deutlich zu erkennen (Kulturschicht 2). worin wir die meisten Keramikfunde entdeckt haben, Sie lagen verstreut, eiw;is mehr davon gab es nui im Becken am äußersten westlichen Ende ,S/. !!: Sonda I, Noli .inja fronm pozn&iiiuiČnegiizidu. .-Ibb, Ii; Schnitt t. InrtertffflfltiJersp;i(antikcn MLiuer. SCHNMTI: koncu sonde, kjer so sl- č rep i nje prav takn kot ruSe^me zidu zaustavile pred tamkajšnjimi skalami. časovna opredelitev; I i! kop sonde 1 je pokazal, da lahko na platoju razlikujemo le dve kulturni plasti. Prvo predstavlja rdeče rjava zemlja, kije bila naložena na raščena tla hriba. Razteza se med linijama x=6,$ in x = 19. Nad njo leži druga plast. Ta je nastala šele potem, ko je bilo železno-dobno naselje že opuščeno, Najdbe iz plasti rdečerjave zemlje (kulturna plast 1) so bile skromne in ne tipi ene (i. I: 1-3), zato je časovno ožje ne moremo opredeliti. Gotovo je le to. da je plast nastala v železni dobi. Vsebina kulturne plasti 2, to je lemnorjave zemlje, pa je heterogena (/. 1: <1-18; 2: ¡-17), V njej se pojavljajo tako prazgodovinske kot tudi poznoafltične najdbe (npr. i. 2:8-10, 16,17). Med prazgodovinskim gradivom so nekateri kosi stari (npr./. 1: J 6,18), saj sodijo na začetek halštatskega obdobja (Dular 1982, 7h: Ter/an 1990,41 s). Vendar pase vmes pojavljajo tudi mlajše ohlike. Kol primer naj navedemo le fragment ustja reoksiducijsko žganega ciborija (f. 2: .i), ki (Odi v zvrst postjdja, kakršno je bilo v uporabi predvsem V kaeastem in ccrtoškem horizontu (Dular 1982, 50 ss). Na koncu nam ostane šl' kronološka opredelitev zidu. Glede na to, da je liil vkopan v plast rdeče rjave zemlje, je zanesljivo mlajši od železne dobe, kar potrjujejo tudi ostanki malte na enem od njegovih kamnov. Ker smo nanj naleteli tudi ob stolpu I in oh narteksu spodnje cerkve, kjer se spaja s tamkajšnjimi zidovi, ga smemo z vso Upravičenostjo označiti kot temelj obodne konstrukcije, ki je v pozni antiki obdajala naselje. des Schnittes, wo die Scherben ebenso wie der Versttirz vor den dortigen Felsen stehengeblieben sind. Zeitbestiirtmimg: Auf dem Plateau können wir, wie der Aushub von Schnitt 1 gezeigt hat. nur zwei Kulturschlichten unterscheiden. Die erste bildet eine rotbraune Erdschicht, die sich auf gewachsenem Boden des Hügels befindet. Sie erstreckt sich zwischen den Linien x = 6,8 und * = 19. Darüber liegt die zweite Schicht. Diese entstand erst, nachdem die eisenzeitliche Sied long schon zerfallen war. Die Funde aus der rotbraunen Erdschicht (Kulturschicht I) waren bescheiden und nicht typisch (Taf. I. 1-3), deswegen sind sie zeitlich nicht näher zu bestimmen. Gewiß ist nur, daß die Schicht in der Eisenzeit entstanden ist. Der Inhalt von Kulturschicht 2, der dunkelbraunen E.-irde, ist indes heterogen ( Iiif. /. 4/8; 2: ¡-¡7). Darin befinden sich sowohl eisen-zeititche als auch spätantike Funde (r./i Taf 2: 8-10, 16-17). Unter dem eisen zeit liehen Material sind einige Suiekc alt (z.B. Taf. I: 18). denn sie stammen vom Beginn der HsUstattzelit (Dular I9K2. 7b; Terzan 199(1, 41 f.). Doch treten darunter auch jüngere Formen auf, wie z.U. das Randfragment eines reoxydiert gebrannten Ziboriums (Taf. 2: ,?)■ das zu den Gefiiß-arten zählt, wie sie vor allem im Schlangen-und Certosafifeeln-Horizont in Gebrauch waren (Dular I9R2, 50 if.). '/mx chronologischen Bestimmung der Mauer ist zu sagen, daß sie aufgrund iliTer Eingrabung in die rotbraune Erdschicht zweifellos jünger ist als die Eisenzeit, was auch die Mörtel reste auf einem ihrer Steine bestätigen. Da wir auch an Turnt i und am Narlhex der unteren Kirche, wo ct sieh mit der dortigen Mauer verbindet, darauf gestoßen sind, dürfen wir ihn mit Recht als Fundament der Umfassungsanlage bezeichnen, die in der Spätaniike die Siedlung umgab. Sonda 2 Lega: Sonda jl- potekala prečno čez naselbinski plato in sicer tako, da je sekala prostor med obema cerkvama in stanovanjskim predelom, Dolga je bila 46 nt in široka I m (sl. V). Vrednosti x naraščajo od severovzhoda proti jugozahodu. Schnitt 2 Lage; Der Schnitt verlief tjuer durch das SiedUmgspIateau. und zwar so, daß er den Bereich zwischen den beiden Kirchen und dem Wohnviertel durchschnitt. Er war 4). Die x-Werie steigen von Nordost nach Südwest. ¿j Sonde Terenski izvidi: Izkop so it de je pokazal, ti a je na sredini platoja le ena kulturna plast. Pod tankim slojem gozdnega humusa se namreč vleče tem no rjava zemlja, ki je v povprečju debela 2t) Cm, Pod to kulturno plastjo (vsebovala je v glavnem fragmente keramike), se nadaljuje rumena ilovica, kije že sterilna, V skrajnem severovzhodnem koncu sonde smu lici I i na razmetano kamenje, ki ju očitno ostanek ruševin tamkajšn jih po/noanttčnih stavb (male stavbe in baptistei ija), Sieer pa smo po celi dolžini sonde na več mestih zadeli tudi na naravno skalo, ki je nekajkrat segala skoraj do površine. Na jugozahodnem koncu sonde smo pri x=34 odkrili kuppolkrožno zloženih kamnov. Kasneje se je izkazalo, da je to zid apneniee 1. Njena notranjost jc bila zapolnjena s peskom, temnorjavo zemljo in večjimi kosi apna. Še nekoliko južneje (pr! x=41,5) se je v sondi pojavil še en zid. Da hi ugotovili njegov potek, smo sondo nekoliko razširili. Izkop.je pokazal, da smo na robu naselbinskega platoja zadeli na temelje pravokotne Stavbe, ki je imela 65 cm debele, /. malto vezane zidove. Stavbo smo poimenovali stolp 2. Natančneje sta oba objekta opisana v okviru poznoantične-ga naselbinskega kompleksa (glej str. 125 in 133). Časovna opredelitev: Kol že rečeno, so bile naj(.llie v sondi 2 redke. To velja še posebej za odsek med x=0 in xS24, ki je bil pravzaprav prazen, medtem ko je bil prostor okoli apneniee in stolpa z najdbami izdatnejši. To dejstvo ne preseneča, saj ležita oba objekta na robu platoja, kjer je hiLa tudi plast temnorjave zemlje debelejša. Vsebina edine kulturne plasti kronološko ni enotna. V njej sicer prevladuje žele/nodohna lonce it i na, vendar pa so vmes tudi poznoantični {t. 4: 1416) in celo recentni kosi (r. 4: 17). Befunde: In der Mitte des Plateaus befand sich, wie der Aushub des Schnittes ergehen hat, nur eine Kulturschicht. Unter einer dünnen Waidlui müsse hiebt liegt nämlich dunkelbraune Erde, die im Durchschnitt 2H cm dick ist. Unter dieser Kulnirsehicht {sie enthielt hauptsächlich Keramikfiinde) erstreckt siel: gelber Lehm, der schon steril ist. Am äußersten Nordost rand des Schnittes stieben wir auf durcheinander liegende Steine, die offensichtlich die VerSturzreste der dortigen spätantiken Gebäude darstellen (kleines Gebäude und Bapt ¡Stenum). Sonst sind wir auf der ganzen Schnittlängt an mehreren Stellen auch auf natürlichen Felsen gestoßen, der einige Male fast bis zur Oberfläche reichte. Am Südwestrand des Schnittes entdeckten wir bei x = .14 einen Haufen halbkreisförmig angeordneter Steine. Ks handelt sich, wie sich später herausstellte, um die Mauer des Kalkbrennofens 1. Das Innere des Ofens war angefüllt mit Sand, dunkelbrauner Krde und größeren Kalkhroeken, Noch etwas südlicher davon (bei x = 41,5) trat in dem Schnitt noch eine Mauer zum Vorschein. Um ihren Verla ut zu bestimmen, Würde der Schnitt ein wenig erweitert, Die Ausgrabung hat ergehen, daß wir am Rand des Siedlungsplateaus auf das Fundament eines rechteckigen Gebäudes gestoßen sind, das 65 cm starke, mit Mörtel gebundene Mauern hatte. Das (ie-häude wurde als Turm 2 bezeichnet. Genauer werden beide Objekte im Rahmen des spätanöken Siedltmgskoniplexes (siehe S. 125 und 133) beschrieben. Zeitbestimmung: Wie gesagt, kamen Funde in Schnitt 2 nur selten vor. Das gilt insbesondere für den Abschnitt x = 0 und x = 24, der eigentlich leer war, während der Bereich um den Kalkbrennofen und den Turm reicher an Funden war. Diese Tatsache ist keineswegs überraschend, denn beide Objekte liegen am Rand des Plateaus, wo auch die dunkelbraune Erdschicht dicker war. Der Inhalt der einzigen Kulturseh iept ist chronologisch nicht einheitlich. Darin rst zwar die eisen zeitliche Keramik vorherrschend, doch befinden sieh darunter auch spätantike (Taf. 4: 14-16) und sogar rezente Stücke {Taf, 4: 17). 24 S< hm i ii Sonda 3 Lega: TU d i sonda 3 je bila zakoličena čez naselbinski plato. in sicer tako, da je presekala prostor med obema cerkvama i it stanovanjskim predelom. Dolga je bila .12 m in Široka I m ( v/. 9). Vrednosti x naraščajo od severovzhoda proti jugozahodu; Terenski izvidi: Struktura plasti v sondi 3 je enaka tisti, ki smo jo ugotovili v sondi 2. Na prostoru med x=0 in x=l2 se je namreč takoj p površine, sicer pa jih je prekrival le gozdni humus. Med x—2! in \=32 pit je situacija zopet takšna, kol je bila na začetku spnde. Pod humusom seje namreč vlekla plast te m riti rjave zemlje, pod njo pa je bila sterilna rumena ilovica. Prehod med obema plastema je bi! i mi i lu brez ostre meje. Pri x=30.5, torej na skrajnem jugozahodnem koncu sonde, smo zadeli na kup manjših kamnov (velikost do 15 cm), ki so ležali v eni vrsti tesno drug ob drugem. Glede na njihovo lego na samem robu naselbinskega platoja, jih lahko/dokajšnjo verjetnostjo označimo k:vi ostanek temeljev zidu. ki je v pozni antiki obdajal naselje. Časovna opredelitev: V sondi smo našli zelo malo najdb- V glavnem su ležale v temnorjavi zemlji med \-24 in x = 32, torej rta prostoru, ki je najbližje robu naselbinskega platoja. Datira-nje L* 11 i 11 l1 kulturne plasti (temino rjave zemlje) je težko, saj smo v njej našli le take najdbe, ki imajo daljši časovni razpon (L 5: /-5). Sodeč po podatkih iz sonde 2. ki je bila t. najdbami izdatnejša, je plast temnorjave zemlje nastala še te potem, ko je bilo železnodobno naselje na Kučarju že zapuščeno. Schnitt 3 Lage: Auch Sehn in 3 verlief durch das Siedlungsplateau. und zwar so, daß er den Bereich zwischen den beiden Kirchen und dem Wohnviertel durchschnitt. Iii war 32 m lang und 1 m breit (Abb. V). Die x-Werte wachsen an von Nordosten nach Südwesten. ficfti/idp: Die Seh ich (struktur in Schnitt 3 gleicht derjenigen, die in Schnitt 2 festgestellt wurde. Im Bereich zwischen x = II und x — 12 lag nämlich gleich unter einer dünnen Humusschicht, die im Durchschnitt 5 cm dick war, dunkelbraune Erde, die dann ohne ausgeprägten Übergang in harten gelben Lehm über-ging_ Zwischen x = 12 und x = 21 traten im Schmu natürliche Felsen in Erscheinung. Mancherorts reichten sie bis zur Oberfläche, sonst waren sie nur mit Waldhumus bedeckt. Zwischen \ - 21 und x = 32 ist die Situation vergleichbar mit der am Anfang des Schnittes. Unter dem 1 lumus zog sich nämlich eine dunkelbraune Erdschicht und darunter lag sterileT gelber Lehm. Der Ubergang zwischen beiden Schichten wies auch hier keine scharfe Grenze auf. Bei n - 30,5, also am äußersten Süd Westrand des Schnittes, stießen wir auf einen Haufen kleinerer Sieine (Größe bis 15 cm), die in einer Reihe dicht nebeneinandorlagen. Im Hinblick .ml ihre 1 ¿ige am Rand des Siedlungspiateaus können wir sie mit ziemlicher Gewißheit als Fundamentreste der Mauer bezeichnen, die in der Spül antike die Siedlung umgab. Zeitbestimmung: In dem Schnitt wurden nur sehr wenige Funde entdeckt. Sie befanden sich hauptsächlich in der dunkelbraunen Erde zwischen x = 24 und x = 32, also in einem dem Rand des Siedl ungsplateaus näejjstgelegenen Bereich, Die Datierung der einzigen Kult ursch ¡cht (dunkelbraune l itte) isi s^-hr schwer, weil wir darin nur auf solche Funde gesSoßeri sind, die eine längere Zeitspanne haben (7a/ 5:1-5). Den Angaben aus Schnitt 2 nach zu urteilen, der ertragreicher an Funden war, entstand die dunkelbraune Erdschicht erst, als die eisenzeitliche Siedlung auf dem Ku£ar schon verfallen war. 25 Sondi Sonda 4 Lega: Sonda 4 je potekala poíevno čez pru-stQr, k i ga na vzhodu omejuje zgornja cerkev, ria jugu spodnja cerkev, na zahodu pa sonda I. Dolga je bila 15 m in široka 1 m (si, 9). Vretlodšli x naraščajo od severovzhoda proti jugoza-h od it Terenski izvidi: Son daje dala boren rezultat. Med x=0 in x=5.7 smo namreč takoj pod lanko plastjo gozdnega humusa /ad^li iia naravno skalo, ki seje pojavljala tudi med x = l> in x = 12. Na ostalih meslih se je pod humusom pokazala najprej temnorjava zemlja (debelina plasti je znašala v povprečju 3(1 em), njej paje sledila rumena sterilna ilovica. Najdbe: Sonda je bila pravzaprav brez najdb. Omenimo lahko le nekaj netipičnih fragmentov prazgodovinske in poznoanlične keramike, ki so ležali v humusü i it v plasti lemnorjave zemlje. Schnitt 4 Lage: Schnitt 4 verlief schräg durch den He reich, der im Osten durch die obere Kirche, im Süden durch die untere Kirche und im Westen durch Schnitt I abgegrenzt wird. Er war 15 in lang und I m breit (Abb. 9). Die x Weite slei gen von Nordosten nach Südwesten. Befurufe Der Schnitt erbrachte ein kärgliches Ergebnis. Zwischen x = II und x — slic Hen wir nämlich gleich unter der dünnen Wald-humusschieht auf natui liehen Felsen, der auch zwischen x = 9 and x = 12 zutage trat. An den übrigen Stellen kam unter dem I Itimus zunächst dunkelbraune Erde (die Dicke der Schicht betrug durchschnittlich 3(1 cm) zum Vorschein, darunter lag indes steriler gelber Lehm. Funde: Der Schnitt war eigentlich fundJeer. Zu erwähnen sind nur einige untypische Fragmente eisenzeitlicher und spätanliker Keramik, die im Humus Und in der dunkelbraunen Erdschicht lagen. Sonda 5 Lega: Sonda 5 je bila postavljena severovzhodno od poznoantienciia stanovanjskega predela, iti sicer taku. da je njen del segal tudi čez rob naselbinskega platoja. Dolga je bila 2CJ m in široka l m (sL 'J). Vrednosti \ naraSčajo od jugozahoda proti severovzhodu. Terenski iividti Izkop sonde ni pokazat pomembnejših rezultatov^ V profilu seje namreč v celoti ponovila situacija, ki smo jo ugotovili tudi na drugih predelih platoja. Pod površino je bila namreč na jprej tenka plast gozdnega humusu, ki jc brez izrazitega prehoda prešla v temnorjavo zemljo. Pod to edino kulturno plastjo seje vlekla sterilna rumena ilovica. Naravnih skal v sondi, razen na enem mestu (pri x = yj. nismo odkrili. Kot ze rečeno, smo sondo zakoličili tako, daje segla tudi na pobočje platoja. Na njenem skrajnem severovzhodnem koncu smo pri x = 26 zadeli na temelj I m širokega obodnega zidu po/noa uličnega naselja, ki je bil zgrajen na enak način, kot v sondah I m 3. Za njegovo gradnjo so uporabili manjše kamne (velikost do 20 x 35 cm), ki med seboj niso bili vezani z mililo Od temeljnega zidu sia se ohranili druga nad drugo 26 Schnitt 5 Tage: Schnitt 5 wurde nordöstlich des spätantiken Wohnviertels angelegt, und zwar so. daß ein iL'il davon auch über den Rand des Siedlungs-platcaus reichte. Er war 2<> m lang und I m breit (Abb. 9). Die \-Werte stiegen von Südwesten nach Nordosten, ßifttnde: Der Au shub des Seh n i 11 e s e rbr ach te keine nennenswerten Resultate. Im Profil wiederhohe steh nämlich gänzlich die Situation, die wir auch in anderen Bereichen des Plateaus feststellten, linier der Oberfläche lag nämlich eine dünne Wäldhumusschicht, die ohne ausgeprägten Übergang in dunkelbraune Erde überging, Unter dieser einzigen Kulturschicht zog sich steriler gelber Lehm. Natürliche ] eisen, außer an einer Stelle (bei x - 9), wurden nicht entdeckt. Der Schnitt wurde bekanntlich s» angelegt, daß er auch in den Hang des Plateaus reichte. An seinem äußersten Nordost raiid stießen wir bei V — auf das l undamenl der I m starken Hefestigungsinauer der spiitantiken Siedlung, das auf dieselbe Weise gebaut war wie in den Schnitten l und 3. Zu dessen Errichtung dienten kleinere Steine (Größe bis 20 s 35 cm), die nicht inil Mörtel St uni I i i le ti v l vrsti kamnov. Tičali sov temnorjavi zemlji, prekrivala pa jih je 2(1 cm debeli! plast gozdnega humusu. Časovna opredelitev; Vsebina edine kulturne plasti (te m no rjave zemlje) je heterogena, V njej je sicer prevladovala železnodobna keramika, vendar pa so se vmes pojavljali tudi poznoantični kosi. Med njimi velja omeniti opeko in dva kovinska predmeta, to je železno kladivo in železen obroč (i. J: ¡6.17). verbunden waren. Von der FundamcntmaueT sind übereinanderliegend hur zwei Steinreihen erhallen. Sie steckteii in dunkelbrauner Erde und waren von einer 20 cm dicken V^ldhumussehicht bedeck!. Zeitbestimmung: Der Inhalt der ein/igen Kulturschicht (der dunkelbraunen Erde) war Heterogen. Darin war die eisen zeit liehe Keramik zwar vorherrschend, jedoch kamen darunter auch spatami ke Stücke vor, wovon Ziegel und zwei Melallgegeustaudc, ein ! isenhainnrer und ein Eisenring (Tuf. 5:16.17). erwähnenswert sind. Sonda 6 Lega: S sondo (i smo raziskali prostor v/hodno od poznoamične hiše A, Dolga je bila 10 m in široka ! m (si. Vrednosti x naraščajo od vzhoda proti zahodu. Terenski izvidi: Izkop sonde ni prinesel zadovoljivih rezultatov, saj se je v njeni vzhodni polovici takoj pod humusom pojavila rumena sterilna ilovica. Preostali del sonde so prekrivale rušeene skale. Globina izkopa v povprečju ni presegala 41) cm. Naj tihe: V sondi ni bilo nobenih najdb. Schnitt 6 Luge: Mit Schnitt f> wurde der Hereich östlich des kleinen spätantiken Gebäudes erforscht. Er war 10 m lang und I m breit (Abb. 9). Die x-Wertc stiegen von Oslen nach Westen, Befunde: Die Scihnittlcgung ergab keine zufriedenstellenden Resultate, weil in der östlichen SchntUhalfte gleich unter dem Humus steriler gelber l.ehm zum Vorschein trat. Der übrige Teil (.les Schnittes wurde von gewachsenen Felsen bedeckt. Die Schnittiefc war durchschnittlich nicht größer als 4(1 em. Fundei Im Schnitt gab es keine Funde. Sonda 7 Lega: Sonda 7 je sekala plato, ki se širi severno od spodnje cerkve Zakoličena je h i I :l blizu roba kamnoloma, saj smo želeli raziskati prostor, ki je bil najbolj ogromen. Dnlgaje bila 20 na in Široka 1 m (si, Vrednosti x naraščajo od severozahoda proti jugovzhod& Terenski i$vldi: Izkop je pokazal, da imamo tudi na tem predelu naselja enako stratigrafsko situacijo, kol smo jo ugotovili v drugih sondah. Ped gozdnim humusom seje namreč pojavila le ena kulturna plast. To je bila icmnorjava zemlja, debela v povprečju 40 cm, ki je ležala na rumeni sterilni ilovici. Na skrajnem zahod nem koncu sonde smo ze tik pod površino naleteli na raičene skale. Schnitt 7 t.uge: Selinitt 7 durchschnitt das Plateau, diis sich nördlich der unteren Kirche erstreckt. Er wurde in der Nähe des Sieinbi uehrandes angelegt, denn wir wollten den Bereich untere suchen, der am meisten gefährdet war. Er war 20 tu lang und 1 m h reit (Abb. 9). Die x-Werte wachsen von Nordwesten nach Südosten, Befunde: Der Schnitt hat gezeigt, daß auch in diesem Siedl ungsbe reich dieselbe Slratigra-phischc Situation vorliegt, wie sie ¡11 den anderen Schnitten festgestellt wurde. Unter dem Waldhumus befand sieh nämlich unreine Kultur-schichl. Das war dunkelbraune, im Durchschnitt 40 cm dicke Erde, die auf sterilem gelbeil Lehm lag. Am äußersten Westrand des Schnittes stie- 27 Si »Mil Pri x— IS. torej na skrajnem jugov/hodne ift koncu sonde, smo presekali 45 cm širok suh /iti. kije bil /grajen i/, dveh vrst različno velikih kamnov. Ko smo prostor raziskali v celoti, se je pokazalo, da so kamni del vzhodne stene prazgodovinske hiše A. ki jo obravnavamo v posebnem poglavju (glej str- 33). Časovna opredelitev: Najdbe v plasti temno-rjavezemlje (kulturna plast 2)časovno niso enotne. Večina jih res pripada železni dobi, vendar pa se vmes pojavljajo tudi pozno antični kosi (i, 6: 7, !X 14). Lleu wir setopn dicht unter der Oberfläche auf gewachsene Felsen. Bei s = IK. also am äußersten Südostrand des Schnittes, wurde eine 45 em Starke Trocken-maucr durchschnitten, die aus zwei Reiben verschieden großer Steine bestand. Als wir den Bereich vollständig untersucht hatten, stellte sich heraus, daß die Steine einen leil der Ostwand des eisen/eil lieheil Hauses A bilden, das wir in einem gesonderten Kapitel behandeln (siehe S, 33), Zeitbextimmunt;: l>ie Funde in der dunkel braunen Erdschicht (Kulturscbichl 2) sind zeitlich nicht einheitlich. Die Mehrzahl davon gehört zwar in der Tat zur Eisenzeit, doch befinden sich darunter auch spätantike Stücke (Taf. 6: 7.13./4). Sonda 8 Lega: Sondo S smo zakoličili na severnem delu naselbinskega plaloja. in sicer ob robu kvadrantov 3-5. torej vzporedno z linijoy=24. Dolga je bila tu in Široka 2 m (.s/. 9). 7. njo Smo želeli ponovno prerezati plasti na robu platoja, da bi tako preverili podatke, ki smo jih dobili / i/kopom sonde I. Vrednosti x naraščajo od zahoda proti vzhodu. Terenski izvidi: Za ponazOri le v dogajanj bomo uporabili južni prolil [si. 12 A). Na dnu sonde se po njeni celi dolžini vleče plast sterilne rumene ilovice. Tej prvotni osnovi brtha sledi prva kulturna plast. To je rdečerjava zemlja, ki smo jo ugotovili v celi dolžini sonde. V povprečju je bila debela 50 cm, v njej pa je hilo precej fragmentov železno-dobne keramike in hišnega ometa, Najdbe v plasti so ležale razpršeno, nekoliko večjo koncentracijo smo opazili le nad mejo s sterilno ilovico. Površina plasti ni bila ravna, saj se je skladno s padcem terena postopoma spuščala od vzhoda proti zahodu. Pri x=3 je sonda presekala ostanek suhega zidu (si. 12 A in H). Ohranjen je bil v skromnih ostankih, vendar pa je na risbi južnega profila jasno ra/vidno, da so kamni tičali \ plasti rdeče rjave zemlje. Sočasnost najstarejše kulturne plasti in zidu je torej zanesljiva, žal pa s sondo nismo uspeli odgovorili na vprašanje ali pred slavij njo kamni ostanek konstrukcije, ki jc obdajala naselje, ¡ili pa so le temelj zidu neke prazgodovinske gradnje, Zadnja možnost je vsekakor verjetnejša, 28 Schnitt 8 Luge: Schnitt N wurde im West teil des Siedlungsjpilateaus angelegt, und zwar am Rand der Quadranten 3-5, also parallel zur Linie y-24. Er war 9 m lang und 2 m breit (Abb, 9), Mit diesem Schnitt wollten wir die Schichten am Plateaurand erneut durchschneiden, um die mit Hilfe von Schnitt I ermittelten Angaben zu überprüfen, nie x-Werte wachsen von Westen mich Osten. Rl/iitiue; Die Befunde veranschaulicht das Südprofil {/IM. 12 A), Am Grund des Schnittes erstreckt sieh auf dessen ganzer Länge eine sterile gelbe LehmseJiichl. Auf «.fieser primären Grundlage liegt die erste Kulturschlicht. Das isi rotbraune Erde, die auf der ganzen Sehn in länge festgestellt wurde. Im Durchschnitt war sie 50 cm dick, darin befanden sich ziemlich viele Fragmente von eisen zeit lieber Keramik und Ilaus-verputz. I >ic Funde in der Schicht lagen verstreut, eine etwas größere Konzentration war nur oberhalb der Grenzlinie zum sterilen Lehm zu erkennen. Die Seh ¡cht Oberfläche war nicht eben, denn sie senkte sich dem Gefälle des lerrains entsprechend Allmählich von Osten gegen Westen. Bei \ = 3 durchschnitt der Schnitt die Reste einer Irockeömauer {Abb. 12 A und Ii). Es waren bescheidene Reste davon erhalten, doch ist auf der Zeichnung des Südproftls deutlich zu erkennen, daß die Steine in der rotbraunen IrdsLhielu steck ton. Die Gleichzeitigkeit der ältesten Kulturschiclit und der Mauer ist demnach gewiß, leider konnte der Schnitt keine Si HNlTTti SL 12: ÜondaS, A* iu/ni pmfil. H: planum5, OnrisirleZTUKfcibnLga ¿idu. C: planum (i, 11uris pivnoaiilifnvg;! zitt^ M. 1:50. Ahh. 12: Schnitt H, SÜdprniil. B; Planum S, (Irundrifi ik-r eisenzcitlichcn M;iucr. C: Planum fr, tlrun Jriti Jor spÄinntikcii Mnucr. 29 St iN lil Rdeče rjav i zemlji sledi se ena kulturna plast. To je te ni no rjava zemlja, ki se prav tako vleče po celi dolžini sonde in ki se na vrhu zaključuje z 10 cm debeln plastjo gozdnega humusa, Itidi v tej plasti je bilo precej fragmentov keramike, hišnega ometa in oglju, Ležali so razpršeno, večjih koncentracij nismo opazili. Pri [nitji x= I smo s sondo presekali ostanke Se enega /.idu (v/. 12 A m C). Ohranjeni so bili le skromSi ostanki, vendar pa je iz ju/ncga profila jasno razvidno, da so njegovo ležišče vkopali v plast rdeče rjave /etnlje, Zgrajen je bil iz manjših kamnov brez malte, tako da je bil po obliki in tiačinu gradnje povsem enak /idu. ki smo ga odkrili \ sondi I. Gre torej za ostanek obodne konstrukcije, ki je v poznoantičnem času obdajala kiičarsko napelje. Tu ugotovitev potrjuje I udi njegova lega, saj se kamni jasno navezujejo ha zid v kvadrantih 5 in 10. za katerega pa je bilo nedvomno ugotovljeno, da predstavlja poznoantično obodno konstrukcijo (glej str. 131}. Časovna opredelitev: Kot že rečeno, so se najdbe pojavljale enako intenzivno \ obeh kulturnih plasteh. Ležale so razprScno, nekoliko večjo koncem racijo smo opazili le pri dnu prve kulturne plast i (rdečerjavi zemlji). Zal nismo s sondo odkrili nobenih sledov bivalnih površin, vaj je hi ki struktura sedimenlov v obeh plasteh vseskozi enaka. Čeprav je dala sonda razmeroma veliko najdb, pa med njimi ni takšnih, ki bi imele za kronologijo izpovedno vrednost. Med gradivom se namreč pojavljajo le oblike, ki so imele daljši časovni razpon. Izjema je pravzaprav le fragment ostenja, ki je okrašen z visečo volu to (r. (>: 19), torej z okrasom, za katerega je znano, da se pojavlja na začetku železne dobe (Dular 1^73, 551, I. K: 2-4). Žul pa je bil omenjeni fragment najden v plasti temnorjavc zemlje ob poznoantičnem obodnem zidu, zato /a datiranje plasti, v kateri se sicer pojavljajo tudi kosi poznoantične opeke, nima izpovedne vrednosti, Časovna opredelitev kulturnih plasti, k! smo ju prerezali v sondo K. je torej taka: prva kulturna pkist (rdečeijava zemlja) sodi zanesljivo v železno dobo, pri čemer pa nam najdbe ne dopuščajo natančnejše časovne opredelite ve. Zeleznodobni si» tudi ostanki suhega zidu. ki smo ga prerezali pri liniji x=3, saj je mogoče iz profila razbrati, tla tiče kamni prav v rdečerjavi zemlji. Druga kulturna plast (tem no rjava zemlja) je seveda mlajša. Glede na najdbe, med katerimi se mešajo tako prazgodovinske či epi nje kut tudi ko-.i poznoanttičnc opeke,je na dlani, daje nastala šele potem, ko je bilo železnodobno naselje na Kučarju že opuščeno. Auskunft darüber geben, oh die Steine die Peste einer Konstruktion darstellen, die die Siedlung umgab, oder ob sie nur das Mauerf uildamenI eines eisen/eilliehen Gebäudes bilden. Die letzte Möglichkeit Kl jedenfalls wahrscheinlicher. 1 í¿r rotbraunen Lide folgt noch cinc Kulturschicht: dunkelbraune I .nie, «.lie sich ebenso aul der ganzen Sehniilliinge erstreckt und die oben abgeschlossen wird mit einer 10 cm dicken Wald-humusscliichl. Auch in dieser Schicht gab es ziemlich viel í ragmeme von Keramik, I ehmverputz uiiii Holzkohle. Sie lagen verstreut, größere Konzentrationen wurden nicht beobachtet. Hei der Liniex = 1 verlief der Schnitt durch die Reste einer anderen Mauer {Abb, 12 A und O, Erhalten waren nur einige bescheidene Reste. doch isi aus dem Südproftl deutlich zu erkennen. daß das Fundament in die rotbraune Erdschicht eingegraben war. tis war errichtct aus kleineren Steinen ohne Mörtel, so daß (.las Fundament und die Mauer, die in Schnitt I entdeckt wurde, nach Form und Bauweise durchaus identisch waren. Ls handelt sich also um die Reste einer UmFassungsanlage, die in der Spätantike die Siedlung auf dem Kuear umgab. Diese Feststellung wird auch durch ihre Lage hestärkl, denn die Steine setzen die Mauer in den Quadranten 5 und Ii) fort, die zweifellos eine spatantike BefestigungskonStruklion darstellt (siehe S. 131). Zeitbestimmung: Wie schon erwähnt, wären die Funde in beiden Kultursehichien in gleicher Weise intensiv vertreten. Sie lagen verstreut, eine größere Konzentral ion wurde nur aul dem Grund dci ersten Kulturschicht endeckl (in rotbrauner Erde). I eitler legte der Schnitt keine Wohnniveaureste frei, denn die Struktur der Sedimente war in beiden Schichten slels die gleiche. Obgleich der Schnitt relativ viel Funde ergeben hat, gibt es darunter nicht solche, die liir die Chronologie aufschlußreich waren. Im Material kommen ausschließlich Formen vor, die eine längere Zeitspanne hatten. Line Ausnahme bildet nur das Wandungsfragment, das mit einer herabhängenden Volute verziert ist (Taf. (>: IV), also mit einem Ornament, das bekannterweise zu Beginn der Eisenzeit auftrat (Dular llJ73. 551; laf. N; 2-4). Leidei würde das Fragment in der dunkelbraunen Erdschicht an der spatantiken Betestigungsmauer entdeckt, deswegen ist es für die l iaticrung der Schicht, in der sonst auch Stücke spätantiker Ziegel vorkommen, nicht relevant. Die ¿eilbestimmungder Kulturschichtcn, die wir tu i i Schnitt S durchschnitten haben, ist demnach die folgende: die erste Kullunschichl (roibraune M1 SCHNITTI Erde) gehört mit Sicherheit in die Kiscijzcjt, wobei allerdings die Funde keine genauere Datierung zulassen. Eisenzeit lieh sind auch die Reste der Troekenmauer, die hei der ünie v = 3 durchschnitten wurde» denn aus dem Profil Est zu ersehen, daß die Steine in rotbrauner Erde stecken. Die zweite kul Hirsch ¡cht (dunkelbraune Erde) ist natürlich jünger, Hinsichtlich der Funde, worunter sowohl eisenzebliche Scherben als auch Stücke spät antiker Ziegel vermischt sind, entstand sie zweifellos erst, nachdem die eisenzeilliehe Siedlung auf dem Kuöar schon verfallen war. Povzetek rezultat ov SONDIRANJ ko smo se odloČili, da plato raziščemo s sondami, smo imeli pred seboj dva cilja. Najprej smo želeli s sondiranji raziskati vmesne prostore med posameznimi poznoantičnimi stavbami in titko ugotoviti, če so 111 stale stavbe, katerih ostankov ni bilo videti na površini. Poskus je bit v pretežni meri negativen, t/je m a je bila le sonda 2. s kiltero smo zadeti na temelje stolpa 2 m apne-niče I. Prav tako smo s sondo 7 odkrili zid prazgodovinske hiše A. ki je stala na skrajnem severozahodnem prede Ju platoja, torej že zunaj strogega centra poznoantičnega stavbnega kompleksa. I>i agi namen sondiranj pa je bil ugotavljanje nasut i j na samem robu platoja. Zalo smo izkopali sondi i in S, ki sta bili postavljeni tako, da smo z njima prerezali plasti v notranjosti in na pobočju platoja. Oba raziskovalna posega sla dala v bistvu enak rezultat, Na robu naselbinskega platoja smo namreč ugotovili le dve kulturni plasti, od katerih je spodnja (rdečerjava zemlja) prav gotovo nastala v železni dobi. Prav tako smo v obeh sondah naleteli tudi na železnodobne gradbene ostali»e; v sondi 1 sin bili to dve luknji za stoj k i. v sondi S pa del močno poškodovanega suhega zidu. Za kakšno vrsto gradctlj gre, seveda nismo mogli ugotovili, vendar pa siEt najdbi jasen dokaz, da je bil v tem času pozidan tudi rob platoja. Sondiranja so prav tako jasno pokazala, da ta del naselja v železni dobi ni imel kamni lega obzidja. Ce je bila podobna Situacija tudi na drugih mestih platoja, je na osnovi naših raziskav sicer težko trditi, vsekakor pa je Zusammenfassung der SoNDÍERUNGSEKGEBNlSSE Beider Entscheidung, das Plateau mit Schnitten zu erforschen, hatten wir zwei Ziele vor Augen. Zunächst wollten wir durch Sondierungen die Zwischenräume /.wischen den einzelnen spätantiken Gebäuden uniersuchen und auf diese Weise feststellen, ob hier Gebäude gestanden hatten, deren Reste an der Oberfläche nicht zu sehen waren. Der Versuch war vorwiegend negativ. Eine Ausnahme bildete nur Schnitt 2, womit wir auf (.las Fundament von Turm 2 und des Kalkbrennofens stießeö; Ebenso entdeckten wir mit Schnitt 1 die Mauer des eisenzeillichen Nauses A, das im äußersten Nordweslleil des Plateaus gestanden hatte, also schon außerhalb des strengen Zentrums des spätantiken Gcbäudekomplexes. Zweitens bezweckten die Sondierungen die Feststellung von Aufschüttungen am Rand des Plateaus. Deswegen wurden Schnitt I und 8 ausgehoben, die so gelegt wurden, daß sie die Schichten im Plateauinneren und am -hang durch-Schnuten. Beide Forschungseingriffe ergaben ttn wesentlichen dasselbe Resultat, Am Rand des Siediitngsplaleaus entdeckten wir niimlteb nur yuei Kultursehichten, wovon die untere (rotbraune Erde) sicherlich in der Eisenzeit entstanden war. Ebenso stießen wir in beiden Schnitten au eh auf eisenzeilliehe Baureste: in Schnitt 1 wären dies zwei Pfostenlöcher, in Schnitt K dagegen ein Teil einer siark zerstörten Troekenmauer, Um was für eine Art von Gebäuden es sich handelte. konnte nicht festgestellt werden, doch sind die Funde ein klarer Beweis dafür, daß in dieser Zeit auch der Plateaurand bebaut war. Auch .11 S(l\l>¡ treba upoStevati možnost, daje hii v železni dobi z obzidjem utrjen le južni, dominantnejši vrh Kučarja. Tu omenjamo Zgolj zato, ker je bil na primer tudi na Lih rti spodnji del naselja brez kamnitega obzidja (Guštin IS>7f>a, 14). Kot že rečeno, pa so to le domneve., Dokončen odgovor na to vprašanje bi dalo seveda le nadal jn je načrtno raziskova nje. Poznoant&no poselitev na Kučarju predstavlja druga ku Iturna plast (lemnorjava zemlja). Ugotovili smo ji) v vseli sondah, kar je dokaz, da se je v tem času naselje širilo preko celega severnega vrha Kučarja. Žal pa \/. profilov ni bilo mogoče razbrati, kda) je ločno nastala. Njena struktura je bila namreč vseskozi enaka, zato je nismo mogli razdeliti na fazo, ko je poznoanltčno naselje obstajalo. in na č:is, ko je bilo že zapuščeno. Naslednja pomembna ugotovitev naših sondiranj pa je ta. da smo s sondami I. 5 in S presekali temelje zidu. ki je v času pozne antike obdajal naselje. Podrobneje ga obravnavamo na drugem mestu (glej st, 121'), haben die Sondagcn deutlich gezeigt, daß dieser'leil der Siedlung in der Eisenzeit kein steinernes Befestigung:;werk hatte. Ob auch an anderen Stellen des Plateaus eine ähnliche Situation vorherrschte, ist auf der ör und läge unserer Erforschungen zwar schwer zu behaupten, auf jeden [ all muß man die Möglichkeit in Betracht ziehen, daß in der Eisenzeit nur der südliche, dominantere Kuiar-Gipfel mit einer Verteidigungsanlage befestigt war. Dies erwähnen wir nur deshalb, weil beispielsweise auch auf der Libna der untere Teil der Siedlung keine steinerne Befestigungsanlage hatte {Güstin 1976a, 14). Allerdings sind das nur Vermutungen. Eine endgültige Antwort auf diese Frage würden natürlich nur wei te re pl ange mäße Erforschu nge n gebe n. Die spätiinlikL' Besiedlung auf dem Ku£ar bildet die zweite Kuhurschicht (dunkelbraune Erde). Wir haben sie in allen Schnitten lest gestellt. wus ein Beweis dafür ist. daß Steh in dieser Zeit die Siedlung über den gesamten nördlichen Kuiar-Gipfcl ausbreitete*. Leider war aus den Profilen nicht zu ersehen, wann genau sie entstanden war Ihre Struktur war nämlich stets gleich, deswegen konnten wir sie nicht in eine Phase einteilen, ¡n der die .spätantiku Siedlung bestand, und in eine Zeit, da sie schon verfallen war. Die nächste bedeutende Erkenntnis unse-ilt Sondierungen ist die, daß wirmit den Schnitten 1. 3. 5 und K die Fundamente der Mauer durchschnitten haben, die in der Spätantike die Siedlung umgab. Wir werden sie an anderer Stelle ausführlicher behandeln (siehe S, Í2M), ZELEZNODOBNO EISENZEITLICHE NASEUE SIEDLUNG Hiša A Teren s k i iz \ id i: I lisa A je stala na severozahodnem robu platoja (j/j 13). Bila je kvadra taste oblike s stranicami, dolgimi po 7,5 m (si, M). Najbolje so bili ohranjeni temelji vzhodnega zidu, kjer smo lahko ugotovili tudi njegovo strukturo. Zid je bil zgrajen v suhi tehniki, sestavljali pa sta ga le dve vzporedno ležeči vrsti kamnov, tako tla je njegova debelina znašala v povprečju 40 cm (priL .i). Kamni so bili ohranjeni večinoma v eni plasti, v vzhodni stranici, ki jc bila najmanj poškodovana, pa sla bili na nekaj mestih ena nad drugo po dve vrsti kamnov. Med njimi je prevladovala lemnorjava, s humusom pomešana zeml ja, v kateri so se lu in tam pojavljali drobci hišnega ometa in posamični fragmenti prazgodovinske keramike. Km že rečeno, je bil najbolje ohranjen vzhodni temeljni zid stavbe, ki ima tudi oba vogala, Nasprotno pa so se od severnega zidu ohranili je skromni ostanki, tako daje možno njegov potek spremljati le po nekaj kamnih, ki suše ostati na svojih prvotnih mestih. Podobno smo lahko ugotovili C udi /a /ahodni temeljni zid, V glavnem jc hi] uničen, izjemo predstavljata le dva krajša segmenta, i/ katerih pa je kljub skromni ohranjenosti še mogoče razbrati njegovo debelino, strukturo in smer. Na južni strani poteka temeljni /iti od spoja / v/,hndnim pO pni noma ravno, Nekako po dveh metrih pa se njegova ravna smer prekine, saj so ga na tem mestu močno poškodovale korenine dveh dreves, ki so potisnile kamne v notranjost Stavbe. Po 1.1 m Široki vrzeli se južni temeljni zid nadaljuje proti zahodu, vendar pa tamkajšnjega vogala ne doseže. Spoj južnega in zahodnega zidu je bil namreč že v preteklosti odnesen oziroma uničen. Izkop prostora okoli hiše je pokazal, da temeljni zidovi niso bili postavljeni na sterilna ilovnata tla. Kamni so namreč ležali na temnorjavi zemlji, ki vsebuje kulturne ostal i ne (fragmente keramike), lo pa je doka/, da stavba ni bila zgrajena na samem začetku življenja (ia naselju, ampak šele v eni od kasnejših faz. Haus A Befunde: Maus A stand am Nordwestrand tics Plateaus (Abb, /.?). Es hatte die Nirm eines QuadraLes, dessen Seilen 7,5 m lang waren (Abb. 14 j. Am besten war das Fundament der Ostmaucr erhalten, wo wir auch seine Struktur feststellen konnten. Die Mauer wurde in Trockentechnik errichtet und sie war zusammengesetzt aus tum zwei parallel liegenden Sieinreihen, so daß ihre Stärke im Durchschnitt 4M cm betrug (Beil, Die Steine waren größtenleils in einer Schicht erhalten, in der Ostseite, die am wenigsten beschädigt war. lagen dagegen an einigen Stellen zwei Steinreihürt übereinander. Dazwischen wai dunkelbraune, mit Humus vermischte Erde vorherrschend, in der hie und da 1 lausvcrputzbrocken Und einzelne Fragmente eisenzeit liehen Keramik auftraten. Wie schon erwähnt, war das östliche Fundament der Gebäudemauer* deren beide Ecken auch vorhanden waren, am besten erhalten, Im Gegensatz dazu sind von der Nordmauer nur bescheidene Reste erhallen, so daß man ihren Verlauf nur nach einigen, an ihrer ursprünglichen Stelle verbliebenen Steinen verfolgen kann. Ein ähnliehet Sachverhalt war auch bei der westlichen Fundumeütmauer festeustellen, Sie war größtenteils zerstört, eine Ausnahme bilden nur zwei kürzere Segmente, woraus man trotz schlechten Erhaltungszustandes noch ihre Stärke, Struktur und Richtung ersehen kann. An der Sudseitü verlauft die Fundamentmauer von der Verbindungsstelle mit der Ostmauer völlig gerade. Etwa nach zwei Metern wird ihre gerade Richtung unterbrochen, weil sie an dieser Stelle von den Wurzeln zweier Räume, die die Steine in tlas Innere des Gebäudes drängten, stark beschädigt wurde. Nach einer 1,1 m breiten l ücke setzl sich die südliche Fundamentmauer gegen Westen fort, erreicht aber die dortige Eckt nicht. Die Kontaktstelle der Sud- und Westmaucr wurde nämlich schon in der Vergangenheit abgetragen oder zerstört. 33 Žl:l.l-./MilW)IINO NASI U1 () zgomji konstrukciji hiše imamo /l-Io malt) podatkov. Zanesljivo lahko i rdimo te to, da so SI. /.f: Tloris stvenmga vrlui Kuč.irja / vrisanimi ŽeJcinu-dobnirni nbji'ltli. M, 1:51)0. . 1 /i/j. t}: Plan (Jus Kufiiir-Nortljjipfcls mil Juji übi-'nzcil liehen Objekten. Die Fundamentmauern wurden, wie die Ausgrabung des um das Haus liegenden He reiches ergeben hat, nicht auf sterilem Lehmboden errichtet. Die Steine lagen nämlich auf dunkelbrauner Crde, die Kulturreste (Keramik-fragnienlc) enthält. Das ist Ire i lieb ein Beweis dafür, daß das I Inns nicht gleich v.u Beginn der O ja in a 2/G r u be 2 Haus C O jama 1/Grubo 1 34 I ISt \/F rn K HI' Slf-iji t. NO bite slonu ha d temeljnim zidom lesene, kar dokazujejo /Listi ostanki hišnega ometa, v katc-rem so odtisi brun. Glede na velik razpon bi smeli predvidevati, da so streho podpirali vertikalni stebri, vendar pav notranjosLi stavbe nismo naleteli na sledove lukenj za stoike. Notranjost hiše ni bila vodoravna, um ¡vik se je skladno z nagibom platoja spuščala od vzhoda proti zahodu, Čeprav z izkopom nismo uspeli odkrili ostankov tlaka, pa lahko bivalni nivo določimo predvsem pomočjo lege keramičnih fragmentov iti ostankov podi lili sten. ki so se zrušile na nekdanjo hodno površino. Razlika v nivoju tal med vzhodno in zahodno steno / naša v povprečju 30 em, kar glede na velikost stavbe ni kdove kaki» velik naklon (4 cm na vsak meter}. Ostanke podrtih sien sni o odkrili na treh mestih. Prvi je ležal v severovzhodnem kulu htSe in je bil Kfl liti dolg in 5(1 cm širok. Na drugi kup močno zdrobljenega hišnega ometa smo zadeli v jugozahodnem vogalu izkopa, vendar pa je ležal zunaj tlorisi« stavbe. Najbolje je h!I ohranjen del stene ob zahodnem zidu, Plast ometa jc bila v povprečja debela 7 cm. merila pa je 1.8 in v dolžino SI. N: 11 ¡vi A, Ibnidjni ¿itiovi pn korliancni i/kupu Abh. 14:1 Litin V iJic FundameiUitmuorn n;Kh ikr Ausgmhuiiti, Siedlnngsgründung gebaut wurde, sondern erst in einer der späteren Phastm. Von der oberen Konstruktion des Hauses besitzen wir nur wenig Angaben. Fest stellt nur. daß die Wände oberhalb der Fundameitimauer aus Holz waren, was insbesondere diu Wand-verpulZTCSie, wo Halkcneind]üeke zu sehen sind, bestätigen. Im Hinblick aiif die grolle Entfernung zwischen den Mauern ist anzunehmen, daß tlas Dach durch vertikale Pfosten gestützt wurde, jedoch sind wir im Inneren des Gebäudes nicht auf Pfosieinlöcher gestoßen. Der Innenbereich des Gebäudes war nicht chen. sondern fiel sanft ab entsprechend der Neigung lies Plateaus von Osten gegen Westen. Obwohl es uns nicht gelungen ist» mit dem Schnitt Pflasterreste zu entdecken, können wir das Wohnniveau vor allein mit Hilfe der Lage von Keramikfunden und Resten zerfallener Wände bestimmen, die auf die ehemalige Gchoberfläche eingestürzt sind, Der Unterschied im Bodenniveau zwischen Ost- und Weslwand beträgt durchschnittlich 311 eni, vv;is hinsichtlich der Gebäudcgröße keine besonders große Neigung darstellt (4 em pro Meier). Reste eingestürzter Wände haben wir an drei Stellen entdeckt. Der erste lag in der Nordost - 35 ži l e7.wodobno nam ! ii in i m v Širino (si /J.). Tudi tu jc bil omet precej zdrobljen, vendar p;i so bili vmes tudi večji kosi. ki imajo ohranjene odtise okroglih brun. Odtisi kažejo, dn je bil premer brun približno 15 cm. Med ometom smo ti a nekaj mestih odkrili tudi ostanke Zgorelega lesa. Žal so bili fragmenti preskromno ohranjeni, da hi si lahko o leseni konstrukciji ustvarili jasnejšo sliko. Ko se je ste na ob požaru zrušila v notra njost hiše, je pod sabo pokopala večji) skledo 14: 14). Prav tako smo pod plastjo ometa odkrili fragment bronaste zapestnice, kije bila okrašena z drobnimi vozli (i. 14: 15), Na /ahodni strani seje pred kupom hišnega ometa pokazal obris 90 cm dolgega p re pere lega bruna (pril.i}. Prečni profil je pokazal, da je imelo bruno pol k rožen prerez s premerom 17 cm. Ker sega kup hišnega ometa preko linije zahodnega zidu, ki je bil na tem predelu sicer uničen, se seveda postavlja vprašanje stratigrafskegu odnosa med zahodnim temeljnim zidom in kupom hišnega ometa. Ce bi namreč zid na tem mestu obstajal, potem bi se morala stena zrušili preko temeljnih kamnov. Le-te h pa pod ometom nismo odkrili, zato je še najbolj sprejemljiva razlaga, da je hit prav na mestu, kjer leže ostanki glinastega hišnega ometa, vhod v stavbo. To misel namreč podpira tudi lega preperelega bruna, ki bi bilo lahko v tem primeru lesen prag hišnih vrat. Tik ob južnem zidu je bila v notranjosti hiše vkopana 1,5 m široka in 1.9 m dolga ovalna jama. SI, 15: Hiäa A. Kup hünclepa nb /Jihodncm zidu hiše Ibfr. 15: Haus A, LiihmvcrpulztunifCit uri der WeStnliiucr des Hauses, ecke des Hauses und war 80 cm lang und 50 cm breit- Aul lieil zweiten I lauten Stärk /eilnOekellen l.chmverputzes stießen wir in der Südwestccke des Schnittes, doch lag er außerhalb des (febäude-grundrisses. Am besten erhalten war ein leil der Wand an der Wesimatier. Die Vorputzschic hl war durchschnittlich 7 ein tliek und hatte eine Lange von I m und eine Breite von I tu (Abb. 15). Auch hier war der l.elimverputz ziemlich zerbröckelt, jedoch befanden sich dazwischen auch gröUere Brocken, die Eindrücke von runden Balken erkennen lassen. Den 1 i ml rücken zufolge betrug der Balkendurchmcsser ungefähr 15 cm. Unter den Verputzbrocken entdeckten wir an einigen Slelleu auch Reste von verbranntem Holz. Leider waren die Fragmente zu beseheitlen, als daß wir uns von der Holzkpnstruktion ein genaueres liild hätten machen können. Als die Wand heim Brand in den [nnenbereich des Hauses eingestürzt war. vergrub sie unter sieh eine größere Schüssel (Taf. ¡4: 14), libenso entdeckten wir unter der Verpulzschicht das Fragment eines Bronzearmrings, der mit winzigen Knoien verziert war [Ttif. 14: ¡5). Aul der Westseite war vor dem Haufen des Lehmverputzes der Umriß eines 90 cm langen vermoderten Balkens zu erkennen (Beil. .?). Der Balken hatte einen ha 11)kreisförmigen Durchschnitl mit einem Durchmesser von 17cm, Da der Lehmverputz hau feil über die Linie der Westmauer hin aus reicht, die in diesem Abschnitt zwar zerstör! war, erhebt sieh natürlich die I rnge der si rat ¡graphisch en Beziehung zwischen der westlichen Fundamentmauer und dem Lehmverpuiz-hali ten, Hätte nämlich die Mauer an dieser Stelle gestanden, dann hatte die Wand über die Fund;* nie lüsterne einstürzen müssen. Diese wurden allerdings unter dem Verputz nicht entdeckt, deswe-geil isi die Erklärung am wahrscheinlichsten, daß sieh gerade an der Stelle, wo die Reste des HüttenlehniVerputücs lagen, der Hauscinga.ng befand. Diese Vermutung wird auch durch die [ age des vermoderten Balkens untermauert, der in diesem lall die hölzerne Tiirsc Ii welle sein könnte. Unmittelbar an der Südmauer war im Innenbereich des Hauses eine 1,5 m bretie und 1,9 m lange ovale Grube ausgehoben, Sie war 1.3 m lief nni! ihre Wände verengten sich in Form eines Trichters in Richtung Sohle. Die Grube war bis oben angefüllt mit braunschwarzer fettiger Erde, worin sich ziemlich viele Kerarttikfragflnente, Hüttenlehmbrocken und Mahlsteintcile (Taf. II: 10-17. 12: 1-17. /.?: ¡-16) befanden. Um die stratig raphische Abhängigkeit zwischen der Grube und der südlichen 1 (äusmauer zu ergründen, haben 36 n EVI N/M II.um Sli.IH L Mi Globoka jc bila 1.2 m, njene stene pa so se proti dnu lijakasto /o/evnie. Jama je bita vse do vrha zapolnjena z rjavočrno mastno zemljo, v kateri smo našli precej fragmentov keramike, hišni lep in del žrmelj ti: 10-17, 12: 1-17, /.i: /-M). Da hi ugotovili straligrafsko soodvisnost jame in južnega ztdu hiše,smo preko n je izkopali manjši profil, Le-ta je pokazal, da se jama zaključi pred zidom in torej ni starejša od prazgodovinske hiše. Vse kaže, da gre za večji hrambent objekt, ki je bil oh uničenju stavbe zasut. Najdbe: Prostor, na katerem je stala hiša, smo izkopali po vodoravnih režnjih, saj zaradi slabe ločljivosti plasti stratigrafska metoda ni bila izvedljiva. Profil sonde 7. s katero smo leta 1977 preseku I i ecloten severozahodni del platoja, jc namreč pokazal, da se pod 15 L in debelim gozdnim humusom nadaljuje plast temnorjave zemlje, ki sega vse do Ilovnate osnove hriba. Izjema jc le Bivalni nivo. kjer smo skušali z izkopom kar najbolj slediti nivoju (al v notranjosti hiše, na katerem so ležali številni keramični fragmenti in ostanki podrtih sten. Po končanem izkopu smo najdbe razvrstili v naslednje skupke: 4/1 poglobitev zunaj severnega, vzhodnega in južnega zidu hiše od humusa t!o sterilne ilovice; i. S: 1-24. 4/2 humusna plast v notranjosti hiše: i. 9: 1-14. 4/3 notranjost severne polovice hiše (reženj 1): t. 9: 15-22; 10: 1-4, 4.4 notranjost južne polovico hiše t reženj 1); /. 10: 7-1.1 4/5 bivalni nivo v severni polovici hiše (reženj 2); i. 10: 14-1(). 4/6 bivalni nivo v južni polovici liiše (reženj 2): i. 11: 1-9. 4/7 hrambena jama oh južni steni hiše; t. U: 10-17; 12: 1-17; 13: I 16. 4/8 reženj 3 (pod bivalnim nivojem); i. 14: 1-11. 4/M najdbe pod podrto steno ob zahodnem zidu hiše; /. 14: 12-15. Vsi skupki kronološko niso enako izpovedni; stratigrafske korelaeije med njimi pa so jasne. Skupki 4 1. 4 2. 4/3 in 4/4 sodijo namreč v plast, ki je nastala na platoju šele potem, ko je bila hiša A že uničena. To dokazujejo tudi najdbe, ki ne sodijo le v starejšo železno, ampak tudi v poznoatUično dobo (npr. t. 9;N-llf).Nedvomno p:i moramo k hiši pripisati skupke 4/5, 4/6, 4/7 in 4/4. To mi namreč majdbe, ki so ležale na bivalnem nivoju, v hrambe ni jami in pod podrto steno ob zahodnem zidu stavbe. Ostaite nam še skupek wir durch die Grube ein kleineres Profil ausgegraben, woraus wir entnehmen konnten, daß die Grube vor der Mauer endet und demnach nicht älter ist als das prähistorische Haus, Allem Anschein nach handelt es sieh um ein größeres Vorratsobjekt, das bei der Zerstörung des Nauses zugeschüttet wurde. Funde: Der Bereich, wo das Maus gestanden hatte, wurde nach Plana ausgegraben, weil wegen schlechter Trennbarkeit der Schichten die s trat ¡graphische Methode nicht ausführbar war. Das Profil von Schnitt 7, womit l(>77 der gesamte Nordwest teil des Plateaus durchschnitten wurde, hat nämlich ergeben, daß sich unter dem 15 em dicken Waldhumus die dunkelbraune Erdschicht fortsetzt, die Iiis zur Lehmgrimdlage des 1 lügels reicht. 1 ine Ausnahme bildet nur das Wohnniveau; dort suchten wir mit dem Sehn in so gut als möglich dem Bodemiiveau im Inneren des I Luises zu folgen, wo zahlreiche Keramikfragmenle und Reste eingestürzter Wände lagen. Nach abgeschlossenen Ausgrabungen haben wir die Funde in folgende Komplexe geteilt: 4/1 Vertiefung außerhalb der nördlichen, östlichen und südlichen Mauer vom Humus bis /um sterilen Lehm; 73i/ 8: 1-24; 4/2 Humusschicht im Inneren des Hauses: Taf 9: l-l 4-, 4/3 Innenbereich der Nordhiilfte des Ilauses (Abstich I); Taf <): 15-22; 10: 1-4; 4/4 Innenbereieh der Siidhali'te des Hauses (Abstich I); Taf. /0: 7-1,1. 4/5 Wohn n i vc au in der Nord hallte des Hauses (Abstich 2); Inf. 10; 14-Hr. 4/(i Wohnniveau in der SüdhMftc des Hauses (Abstich 2); Taf. 11 !-<>; 4/7 Voi ratsgi iihe an der Südwand des 1 lauses; Taf 11: 10-17; 12: 1-17: 13; 1-16; 4/S Abstich 3 (unter dem Wohnniveau); Taf 14: 1-11; 4/'J 1 Linde un ler der cingeslürzten Wandan der Wcstoiauer des Hauses; Taf 14: 12-15. Alle Komplexe sind chronologisch nicht gleich wichtig; ihre stral¡graphischen Korrelationen sind allerdings klar. Die Komplexe 4/1. 4/2, 4/3 und 4/4 gehören nämlich in die Schiebt, die auf dem Plateau erst nach der Zerstörung des Hauses A entstanden ist. Das bestätigen auch Funde, die nicht nur in die ältere Eisenzeit, sondern auch in die Spät antike gehören (»,/i, Taf 0; 6,8-10). Zweifellos dem Haus zuzuschreiben sind die Komplexe 4/5, 4/6, 4/7 und 4/S). Das sind nämlich Funde, die auf dem Wöhnniveau, in der 37 ¿Kl I ZNODOISNO NAM. M! 4/K. litje najstarejši, saj združuje najdbe iz plasti, na kateri ju bila zgrajena prazgodovinska hiša A. Hišni inventanrV skupkih, ki smo jih pripisali k hrši, prevladuje keramika. Nekaj kosov jo ležalo na bivalni površini (i. 10: !4-16; ¡1: 1-9), največ fragmentov pa je iz hrambene jame ob Južni steni (/. 11: 10-17, 12; 1-17, 13. 1-16). V glavnem gre za običajno hišno lončeni no. ki ne kaže k Jo ve kako pestrih oblik, Prevladujejo namreč lonci (/. II: 12, 14, 15; 12: 5-8), kitvice (/. II: .i; 12: 1-4) in sklede {t. 13: 1; 14: 12, 14). Skromen je tudi omamen L Posode so namreč največkrat okrašene /. gladkimi in razčlenjenimi nalepljenimi rebri {npr. t. 12:5-8) in nalepkami (i. 12:15-17), medtem ko se pojavlja vrez le na dveh fragmentih {i. 10: 14, 16). Eno od ustij je okrašeno z vtisi (i. 1 i: I). Bolj pogosto kot okras najdemo na posodah nalepljene držaje {n/n: > t: 9-10; 12: 9-12; 13: ,?). Večina je preprostih, le nekatera imajo v sredini rahel vtis {/. 12: 11.12). Poleg posodja smo v hiši našli ludi nekaj drugega inventarja, tako glinasl mote k. vijček, utež, del ognjiščne rešetke in kamnito žrmlje (i. 10: 15; 13: 12-16). Časovna opredelitev: Čeprav je bilo meti inventarjem hiše A razmeroma malo kronološko občutljivih oblik, pa je njena datacija kljub temu zelo jasna, Fragment sklede z nagubanim ost e njem (i. 13: t), ki je bil najden v hrambeni jami. jo namreč opredeljuje v mladohalšiaisko obdobje, saj se tovrstna keramika na Dolenjskem pojavlja od kača ste ga do negovskega horizonta (Dular 1982, 71 s, 74). Še precizneje pa lahko njeno časovno mesto začrtamo s pomočjo fragmenta drobno narehrene zapestnice j/. 14: 15), ki je le/al.i pud kupom hišnega ometa ob zahodni steni hiše. lakšen nakit je na Dolenjskem izrazito mlad. To dokazujejo grobovi z Magdalenske gore (Henukcn hJ?«. s|. 208 b) tn Dolenjskih Toplic (Tcržan 1976, t. 30: 9; 35: 7; f.5: i, 4). pa mdi zapestnice i l nekropole v Val ič it i Vasi (Ičržan IlJ73, 1.7.2, 3; S: 10, 12 itd.), ki sodijo v mlajši del cenoškega in predvsem v negovski horizont. Prazgodovinska hiša A je bila torej uničena ob kontu starejše železne dobe. 38 Vorratsgrube und Linter der eingestürzten Wand an der Westmater des Gebäudes lagen. Bleibt nur nach Komplex 4/8. Dieser ist der älteste, denn er cm hall Funde aus der Schicht, auf welcher das vorgeschichtliche Haus A erriehiet worden war, Haitxinveniar: In den Komplexen, die wir dem Maus zugeschrieben haben, isl Keramik vorherrschend, Einige Stücke lagen auf dem Wohnhoden (Tuf. 10: 14-16: II: 1-9), die meisten Fragmenie stammen indes aus der Vorrats-grübe an der Südwand {Tuf. 11: 10-17; 12: 1-17; 13: 1-16). Es handell sich in erster l inie um gewöhnliche I lauskeramik, die keine sonderlich mannigfaltigen Formen aufweist. Vorherrschend sind nämlich Töpfe (Taf 11: 12, 14. 15; 12: .5-*). Éinzugsschalen (Taf. II: 3; ¡2: 1-4) und Schüsseln ( liif. 13: I; 14: 12, 14). Bescheiden isl auch (.tas Ornament. Die Gefäße sind nämlich größtenteils mit glatten und gerippten angeklebten Tonleisten (z.H. Taf 12: 5-8) und Applikcn {Taf. 12: 15-17) verziert, während Ritzverzierung nur auf zwei Fragmenten zu sehen ist (Taf. 10: 14. 16). Eines der Rander ist mil Abdrücken verziert (Taf. 11: 1). ! läufiger sind an den Gefäßen angeklebte Griffe zu finden (z.H. Taf. 11: 9,10; 12: 9-12; 13: 3). Die Mehrzahl davon isl einfach, nur einige haben in der Mille einen sanften Abdruck (Taf. 12: 11,12). Neben Gefäßen wurde im Haus auch anderes Inven Lar entdeckt: eine Tonspule, ein spinnwirtel, ein Gewicht, ein leü eines Herdgitters und ein Mahlslein (7fr/ 10: 15; 13: 12-16). Zeitbestimmung: Wenngleich unter dem Inventar von I laus A relativ wenig chronologisch interprelierhare Formen anzutreffen waren, ist ihre Datierung durchaus klar. Das Fragment eines Buckelgefäßqs {Taf. 13: I), das in der Vorratsgi übe gefunden wurde, setzt sie nämlich in die Junghal Isl allzeit. denn derartige Keramik Irin in üolenjsko vom Schlangenl ihel-bis zum Negauer Horizont auf fDular 7! f., 74). Noch genauer läßt sich die Zeit mit llilfe des Fragmentes eines gerippten Armreifens (Taf. 14: 15) besiimmen, der unter dum Lehmverputzhaufen an der Westwand des Hauses lag. Ein solcher Schmuck isl in Dolcnjsko ausgesprochen jung. Das beweisen die Gräber von der Magdalenska gora (1 lenckcn PJ7N, Abb. 208 b) und aus Dolcnjske Ibplice ( lerzan 1976. Inf. 30: lJ; 35: 7: 65: 3.4) sowie die Arm reiten aus dcT Nekropole in Vallina vas (Ibrían l<)73. Taf. 1: 2,3; 8: 10,12 usw,}, die in den jüngeren leil (.les t'ertosaflbel- und vor allem in den Negauer l lorizont fallen. Das eisenzeitliche Maus A wurde demnach am Ende der älteren Eisenzeit zerstört. Hsi \/ i n rt m- Sn plung Hiša B Terenski i zviti i: *I\idi hiša [1 je si a hi it a severozahodnem robu platoja, in sicer v neposredni bližini hiše A (si. 13). Njen obris v p] a nuni u sicer ni bil najbolje viden, vendar pa ga je bilo mogoče rekonstruirati iz razprostranjenosti najdb, lege hišnega ometu t ti ostankov zoglenelih brun (priL 4 H). Na tem mestu smo namreč zadeli na močno koncentracijo kultuinih ostalin. ki pa bile zaradi intenzivne gradbene dejavnosti y pozni antiki poškodovane, delno pa tudi uničene. Na severni strani lahko hišo omejimo s pomočjo lege zoglenelega bruna iz graclna. Bruno žal ni bilo v celoti ohranjeno, vendar je hil njegov obris jasen in je meril / manjšimi presledki m, Ker se severno od zoglenelega bruna najdbe niso več pojavljale (izjema so bili le posamezni drobci hišnega ome(a), lahko z veliko verjetnostjo domnevamo, daje prav na tem mestu stala severna slona stavbe. Podobno koi na severu stiki mi ostanek zoglenelega bruna iz gradha zadeli tudi na južni strani izkop nega polja. Bruno je bilo 14 cm debelo in 1,1 m dolgo, na njem pa je ležala kompaktna plast hišnega ometa. Ker južno od bruna oziroma hišnega ometa nad njim najdb ni bilo. je še najbolj sprejemljiva razlaga, da predstavlja bruno ostanek južne stene hiše. Drugih ostalin. ki bi dokazovale, da se je ta stavba zaključila, namreč nismo zasledili. Prav tako je bila tudi površina planuma povsod enake barve in strukture, zato ti i bilo mogoče niti s skrbnim strganjem odkrili kakršnihkoli kontur. Gradbeni elementi, s katerimi smo omejili hišo, so torej skromni. Pri določanju njenega obrisa smo se lahko naslonil,! predvsem na razprostranjenost hišnega ometa, k! se v strnjeni plasti severno in južno od zgoraj omenjenih brun ne pojavlja. Dokaj zgovorna je tudi lega obe it zoglenelih brun, saj ležita vzporedno, torej v liniji, ki je rahlo odklonjena v smeri severozahod-jugovzhod. Ta podatek ni zanemarljiv, saj lahko iz njega razberemo, tla je bila potemtakem tudi hiša H enako Orientirana kot hiša A (glej vrisana tlorisa hiš na si. /-?)- Prav tako kot na severu in jugu je bilo hišo težavno omejiti tudi na vzhodni strani. Tudi tu ni bilo mogoče v strukturi plasti ugotoviti nobenih sprememb. Razmeroma jasna je bila le linija, do katere je segala kompaktna površina hišnega Ometa. ! e-la pa ni bila dobro vidna le v tlorisu, ampak tudi v profilu (pri/. 4 A), /ato je na dlani, da se stavba ni širila vzhodno od linije x=ll. Haus B Befinde: Auch das Haus B stand am Nordwest randdes Plateaus, und zwar in unmittelbarer Nähe von Haus A (Abb. IJ). Seine Umrisse waren im Planum zwar nicht am besten zu erkennen, aber man konnte sie aufgrund der Fundausbrei lung, der Lage des Hausverputzes and der Reste verkohlter Balken (iU-it 4 Ii) rekonstruieren. An dieser Stelle trafen wir nämlich auf eine starke Konzentration von Kulturresten, die allerdings infolge intensiver Bautätigkeit in der Spät antike beschädigt, zum Teil auch zerstört wurden. An der Nordseile können wir das I laus mit I lilfeder Lage eines verkohlten Steineiehenbalkcns begrenzen. Der Balken war leider nicht mehr vollständig erhalten, doch waren seine Umrisse deutlich /u sehen, sie waren mit kleineren Unterbrechungen m lang. Da nördlich des verkohlten Balkens keine f-unde mehr auftraten (eine Ausnahme waren nur einzelne Hüttenlchm-brocken), können wir mit großer Wahrscheinlichkeit annehmen, daß gerade an dieser Stelle die Nordwand des Gebäudes gestanden hatte. Ähnlich wie im Norden stießen wir auf Reste eines verkohlten Balkens auch auf der Südseite der Grabungsfläehe. Der Haiken war 14 cm dick und LI tn lang, darauf lag eine kompakte Lehmverputzschicht. Da südlich des Balkens bzw. des darübe fliegenden Verputzes keine Funde vorkamen, ist der Balken höchstwahrscheinlich ein Rest der Haussüdwand. Andere Reste, die vom linde des | l.ntses an diesei Stelle gezeugt hätten, waren nämlich nicht zu finden. Ebenso hatte die Planu mober fläche überall die gleiche Farbe und Struktur, weshalb nicht einmal mit sorgfältigem Schaben irgendwelche Konturen zu entdecken waren. Die Baue leinen le. womit wir das Haus begrenzten, sind demnach bescheiden. Bei der Bestimmung Von dessen Umrissen konnten wir uns vor allem auf die Verbreitung des Verputzes stützen, der in der geschlossenen Schicht nördlich und südlich der oben erwähnten Balken nicht auftrat. Bedeutungsvoll ist auch die Lage beider verkohlter Balken, denn sie lagen parallel, also in der Linie, die von der Nordwest-SüdostRichtung leicht abweicht. Diese Angabe isi nicht zu vernachlässigen, denn wir können daraus entnehmen, daß Haus B dieselbe Richtung halte wie Haus A {siehe eingezeichnete Grundrisse auf Abb. /.?)■ Genauso wie im Norden und Süden war das HauS auch auf der Ostseite schwer zu begren- 39 /,l:l I ZNODOHNO MASI 1 JI Najslabše so sc hišne oslu line ohranile nn zahodu, "i"u je bil namreč v pozni antiki postavljen stolj). pri njegovi gradnji pa so bile dodobra premešane I udi ži|lcznodobne plasti (glej opis stolpa l na str. 131). Na tem mestu hiše nismo uspeli omejili. Zanesljivo lahko rečemo le to. tla je segala še k;ik meter zahodno od kontrolnega profila, ki smo ga postavili na liniji s = 4,2. Notranjost hiše je imela dva nivoja. Tla zgornjega niso bila vodorav na, ampak so se hladno z nagibom platoja spuščala od vzhoda proii zahodu, Višinska razlika ni bila kdove kako velika, saj je znašala le dobrih H) cm. Razliki v višini je dobro vidna /lasti na risbi profila, ki poteka preko hiše na liniji y= 15.4 {glej pril. 4 /))] Nekako na liniji \ = fo je bilai hiši narejena stopnica, ki je ločevala spodnji bivalni nivo od zgornjega. Tudi ta gradbeni detajl je zelo dobro viden v zgoraj omenjenem prečnem profilu (pril, ■V/l}, i/ katerega lahko razberemo, tla so biLa tla v vzhodni polovici hiši.: za dobrih 411 em višja od tal na zahodu. Notranjost hiše, kot kaze, ni bila pregrajena, saj nismo na mestu, kjer je bila stopnica, odkrili nobenih sledov vodoravnih ali vertikalnih brun. V vzhodni, zgornji polovici hiše smo pri izkopu trčili na kompaktno plast hišnega ometa in keramike. Fragmenti posod so ležali večinoma pod ometom, kar je dokaz, tla se je stena hiše ob uničenju zrušila v notranjost stavbe in da je pokopala pod sabo hišni inventar (priI. 4 H in v/, ¡(i). Plaši prežganega ometje bila mestoma debela čez Ml cm, kar je ¡dobro dokumentirano tudi v prečnem profilu na y=l5.4 {/ml. 4 A). Odtisi v ometu kažejo, da so bile stene hiše grajene i/ oblic in klanih desk ($L 17: 1,2). vendar pa so ostanki preskromni, da bi lahko način gradnje rekonstruirali v celoti. Bistvenih podatkov ni bilo SI ID' F IK.i I). I Mini oihl'1 in kcriimiku v ¡[gornji polovici hiSu. Abb. 16: fl.ini H. t.vhmvvrpulZ und Keramik in durftbvmn I (alfte des i Ibuscs. zen. Auch hier waren in der Schichtstruktur keine Veränderungen festzustellen. Relativ deutlich war nei die Linie, bis zu der die kompakte J.chm-verputzfläbhe reichte. Diese war nicht nur im Grundriß, sondern auch int Profi! klar zu erkennen (Beil. 4 A ): daraus können wir schließen, dal! sieh das Gebäude nicht östlich der Linie x = 11 ausbreitete. Am schlechtesten waren die Hausreste im Westen erhalten, liier wurde in der Spätantike nämlich ein TUrm gebaut, und bei dessen Errichtung wurden auch die eisenzeiiiichen Schichten gänzlich vermischt (siehe Beschreibung von furm I auf S. ]31). An dieser Stelle konnte das II;ms nicht begrenzt werden. Mit Sicherheit können wir nur s;i[>en. daß es noch einen Meter westlich über das Kontrollprofil hinausreichte, das au! der Linie x >c 4,2 gelegt wurde. Der Innenbereich des Hauses hatte zwei Niveaus. Der Boden des oberen war nicht eben, sondern senkte sich der Plateauneigung entsprechend von Osten gegen Westen. Der Höhenunterschied war nicht erheblich, denn er betrug nur Hl cm, Der Höhenunterschied ist vor allem in der Zeichnung Lies Profils gut /:u erkennen, das durch das Haus auf der Linie y ~ 15,4 (siehe Heil. 4 A) verläuft. In etwa auf der Linie \ = 6,5 war im Haus eine Stufe errichiet, die das untere Wohnniveau vom oberen trennte, Auch dieses Hau detail ist gm zu erkennen in dem oben erwähnten Querprofil (Ih'il. 4 i), woraus wir ersehen können, daß der Hoden in der Osthälfic des I l.iuses gut 4ö cm höher war als der Hoden im Westen. Das ]nnere des Hauses wai allem Anschein nach nicht abgeteilt, denn wir haben an der Stelle, wo sieh die Stufe befand, keine Reste horizontaler oder vertikaler Balken enldeekl. In der östlichen, oberen Hälfte des Hauses stießen wir bei den Ausgrabungen auI eine kompakte Letimverputz- und KcramikschiehL Die Gefäßfragmenie; lagen größtenteils unter dem Lehm verputz, was ein Beweis dafür ist, daß die Hauswand bei der Zerstörung in das Innere des Gebäudes eingestürzt war und das 11 ausinventar (Beil. 4 Ii uiiif Abb. ¡6) unter sich vergrub. Die Schicht durchgebrannten Lehmverputzes war stellenweise über III cm dick, was auch Em Quer profil hei y 15.4 (BeiL 4 A) gui dokumentiert ist. Die l laus wände waren, wie die Abdrucke im Verputz zeigen, aus Rundholz und gespaltenen Balken (Abb. 17: 1,2). doch sind die Reste zu bescheiden, um die Bauart vollständig rekonstruieren zu können. Wesentliche Angaben waren nicht einmal aus den Brocken verkohlten llol- 40 C !K I N/.< It LIC Ml Sil 1)1 I Nt! SI. ¡7; H ki H. GUnasi omet / odtisi okroglih tirun in klanih desk. Am. /TrJlnus H. Lchmverputz mit Hatken- umi Kiimilu t]zabdi uckeiv mogoče izluSčiti niti iz drobcev zoglenelega lesa, ki so ležali med hišnim ometom. Gotovo je le in, ti.i so /a gradnjo Sten uporabili graden, jelko, topol, in črn gaber (giej str. 195); V zahodnem, spodnjem delu hišejcbila plast hišnega omela manj kompaktna (pri/. 4 A in /J). Pač pa se je tu že takoj ob stopnici pojavila debela plast žganine, ki se je kasneje, ko smo prostor očistili, izkazala /a ostanek več zgorelih de.sk (jelka, topol, dob. črni gaber). Žai zaradi slabe ohranjenosti nismo mogli rekonstruirati njihovih oblik. Ostanki desk so ležali neposredno na plasti rdeče rjave zemlje, nad njimi pa smo odkrili dele žime I j (i/. IS) in kose skoraj celega lonca (r. 16: I: glej tudi profil na liniji Ji=6,0 -pril. 4.I). Ostankov sežganih desk torej nikakor ne moremo tolmačiti kot del podrte stene, ampak le kot lesena tla, ali kar ho še bolj verjetno, kol ostanek lesene klopi, na kateri je stal zgoraj omenjeni hišni inventar. Ko smo odstranili plast keramike in hišnega ometa, ki je bi! na debelo naložen v zgornji polovici hiše, smo nekako sredi prostora zadeli na dva ovala močno prežgane gline, i'last je bila debela med 9 in 12 cm, od njene gladke površine pa se je zemlja zelo dobro luščila (šL 70)* i odstranjevanju najdb smo opazili, da so okoli ofaeh ovalov prepečene gline ležale piramidalne uteži, sviiki in deli ognji&Čne ko/iee. Vse te najdbe kažejo, da moramo obe povrSini, ki imata nepravilno obliko (mere: 0.9 x i.I m in 0,5 x 0,8 m), tolmačiti kol ostanek ognjišča, kije imelo potemtakem osrednje mesto v stavbi. Da gre res za ognjišče, seje izkazalo tudi potem, ko smo oba kupa ra/.drli. Posamezni kosi prežgane gline so imeli namreč na /gornji Strani gladko površino, medtem ko na spodnji strani niso bili obdelani. Razmeroma dobro se je od okolice razlikovala tudi ilovnata podlaga ognji- zes /li entnehmen, die unter dem Verputz lagen. Gewiß ist nur, daß zur Errichtung der Wände Steineiche-, Pappel- und Tannenholz verwendet wurde (siehe S. 195), Im westlichen, unteren Teil des I lauses war die Lehmverputzsehiehi weniger kompakt (BeiL 4 A und Ii). Hier tritt schon gleich an der Stufe eine dicke Brandschicht auf. die sich später, nachdem wir den Bereich gesäubert hatten, als Rest mehrerer verbrannter Bretter herausstellte. I eider konnten aufgrund der schlechten Erhaltung deren Formen nicht rekonstruiert werden. Die Holzreste lagen unmittelbar aul der rotbraunen Erdschicht, darüber entdeckten wir Mahls!einteile (Abb. 18) und Stücke eines nahezu giin/en Topfes (72if. ¡0: 1: siehe auch das Profil auf der Linie \ - 6,0 ¡h-il. 4A). Die Ii e sie der verbrannten Balken können wir keinesfalls ah 'leil einer eingestürzten Wand auslegen, sondern nur als Holzboden, oder was noch wahrscheinlicher ist. als liest einer Holzbank, auf der das oben erwähnte Hausinventar stand. Als wir die Keramik- und Lehmveipulzschicht entfernt hatten, die in der oberen Haushälfte ziemlich dick war. stießen wir ungefähr in der Mitte des Raumes auf zwei Ovale stark durchgebrannten 'Ions. Die Schicht war zwischen 9 und 12 cm dick, von ihrer glatten Oberfläche ließ sieh die Erde gut abschälen (Abb. ¡9). Beide Ovale durchgebrannten Tins umgaben, wie wir bei der Entfernung der Funde beobachten konnten, pyramidale Gewichte, Spinn wir lel und Teile eines Feuerbocks. Dieser Funde zufolge müssen beide Oberflächen, die eine unregelmäßige Form haben (MalJe: 0.9 mx 1.1 m und 0,5 tu x 0,8 m). als Reste einer Herdsl eile interpretiert werden. SL IS: I IKli lt. Ulli /niielj in lonL'av spodnji polovici h Lil.-, Abb, Haus B. Mali Ist eint eile und Fragmente eines Tlipfes in der unteren I lidfte des Hauses. 41 ŽEI tZNOOOtiisn NAS Fl J P 5ča. Bila je izrazito temno rdeče barve. ki je očitno nastala zaradi stalnega kurjenja na istem mestu. / {¡in j «i ven/dr: Notranjost hiše je bila zatrpana i lončen i n o. saj je znašala skupna teža vseh fragmentov kar 1(13 kg. Najštevilnejši so bili deli loncev in skled. torej ostanki posodja. ki se v železnodobnih naseljih najpogosteje pojavlja (/. J5-28). Lonci so bili različnih velikosti in oblik, od preprostih, z uvihanimi ustji (npr. i. 15,16), do takih, ki so imeli navpične (npr. 25. 4; 27: 6). lijakaste (r 4) in konične vratove (/. 28: 5.6). Raznovrstne so|ule tudi sklede. Prevladovale so preproste oblike (npr,i. 20:6-8; 21:4-7), vmes pa smo našli tudi nekaj boljših in lepo okrašenih primerkov (npr. i. 2'): 12.13). V nasprotju z lonci in skledami je bilo med posodjeni razmeroma malo latvic, Vendar pa so bile nekatere med njimi i /.del a ne iz dobre gline in bogato okrašene (/. 2Q_ 2,-i). O m amen tika na posodah je za hišno lončeni no običajna, V glavnem prevladujejo nalepljena rebra (npr.116: 1,2,- /8: 2-6; i'): 7-(>) iti najrazličnejši držaji (npr. t, 16:3 J: 17: 5; 19; 1-6; 32: 1-13 itd.), pogoste pa so tudi podkvaste nalepkti (npr, r, SI. JO: l liš..i B. Frjipmenli /niitli i/ KpriEnjö£>i delj ti i «.c. Ahh. 20:1 laus !t. Mah lue in k1 i le aus der unteren Hälfte des Hauses. Si. 19:11 ¡Sil H, Ostanki v /gornji polovici hi&c. . lfiJ>. !'): Hliiis H Hordieste ii^lur ohercn H illie Jl11; Ihiuscs, die demnach die zentrale Stelle im Gebäude einnahm. Daß es sich in der lat um eine Herdsteile handelt, bestätigte sich auch dann, als wir beide Haufen ahgetragen hatten. Einzelne Stücke durchgebrannten Lehms hatten nämlich an der oberen Seite eine glatte Oberfläche, fahrend sie auf der Unterseite nicht bearbeitet waren. Relativ gut hob sich von ihrer Umgebung auch die Lehmgrundlage der Herdstelle ab, .Sie war von ausgesprochen dunkelroter I\li be. die offensteht)ich infolge des ständigen Heizens an derselben Stelle entstanden war, Huusinvauur: Das Innere tles Hauses war angefüllt mit Keramik, denn das Gesamtgewicht aller Fragmente betrug tatsächlich 103 kg. Am zahlreichsten waren "lupf- und Schüsse!seherben vertreten, also Reste von GcfäÜcn, die in eisenden liehen Siedlungen am haufigsten vorkommen (inj. 15-28). Die Töpfe halten verschiedene Grollen und Formen, von ein fachen, mit ausladendem Rand (z.li Taf. 15.16). zu solchen, die senkrechte [z.H. Taf. 25: 4; 27; 6). trichterförmige (Tuf. 28: 4) uml kegelförmige Hälse {Tuf. 28: 5,6) halten. Verschiedenartig waren auch die Schüsseln. Vorherrschend waren einlache Formen (z.ll Taf. 20: 6-8: 21: 4-7), darunter fanden wir auch eini ge bessere und schön verzierte Exemplare (z.H. Taf. 29:12,13). Im Gegensatz zu den Töpfen und Schüsseln kamen unter den Gefäßen relativ wenig Einzugs schalen vor. Jedoch waren einige davon 42 [-ISEN7! I H.It lir Sli DI.IJNC; 25: i. 33. !-<>). Redkeje so h i le posode okrašene z bradavicami [t. 23: 1.2:33: ¡2), medtem ko smo nalepke v obliki volute, palmete in svastike zasledili le v posameznih primerih (i. 27: 6; 33: 7,9,10). ResniCuo bogato okrašenih je hilo le nekaj skled in latvic {/, 29: 2-b, 11 -13). V vseh primerih gre /a ornamente, ki so bili narejeni s kombinacijo topega vreza in vboda preti žganjem posode. Poleg posodja srno v hiši naleteli še na dele pekev (i. 34: /-7). ognjiičnih kožic oziroma rešetk (/, 35: t-5; 36: 1-11) ter na pokrove (r. 37: /-3). vijčka (i 37: 4,5). svitke (i. 37: 6-12; 38: ¡-¡2; 39: ¡-¡5) in piramidalne uteži (i. 40-43). Omeniti velja tudi i ri glinastim šobam podobne fragmente (/, 44; S-10) ter nekaj kamnitega orodja, in sicer tolkaŽ{/ 44: več brusov 0. 44: 1,3,5-7) in kose žrmelj (si. 20: 1,2 ) Živalske kosti so bile skromne, kažejo pa ti a prisotnost goveda, divje svinje in jelena. Večina najdb je ležala v zgornji polovici hiše. torej na mestu, kjer smo odkrili tudi ostanke ognjišča. Ostali prostor je bil večinoma prazen, izjema so le najdbe, ki smo jih našli ob kosih razbitih žrmelj stopnici y Spodnji polovici hiše. Ta ugotovitev je dobro dokumentirana /e na risbi S/, 21: Hi&i ¡1. Razporeditev kuntnitegp »iuilj:i, svil kov. uy[]jlS0nih kiniie in piramidalnih uteži v nnlranjosli hil>. 21: i 1:iiik li. VLTtdluftgikr StL'j(i»«''k/cujjic. tonrlngc. Ieui;rb(k:ku uud pyrumidulvnGcwjrfite, n Co , _ C ' A ■ :. "i Oj i 7V B A Škb i f ° 0 o O D P / i § t 1 o °o O / > M N t --J t 1 1 1 h r y - u A TCriVyv wn;lit 0 «vtreh i Tam ing 1 dfuini mm"«" f &cri|fli1t|{ml O prWictiHD o^npičp iriQQjirw Nirö aus gutem (Taf. 29: 2,3). Gefäßorn ame n t ik war für I lauskeramik etwas Gewöhnliches. In der Hauptsache überwiegen angeklebte Ion leisten (z.B. Taf. 10: 1,2; 18: 2 6: 19: 7-9) und die verschiedensten Griffe (z.H. Taf. 1b: 3,4; 17: \ ¡g: /-ö; 32:1-13 itsw.), häufig vertreten sind auch hufeisenförmige Appliken {z.H. Taf. 25: 3; 33: !(>), Sellener waren die Gefäße mit Warzen (Taf. 23: 1,2: 33: 12) geschmückt, auf Applikeä in Voluten-, Palmetten- und Hakenkreuz form stießen wir nur in ein/einen Fällen (Taf. 27: 6; 33: 7,9,10). Wirklich reich verziert waren nur einige Schüsseln und Einzugsschalen (Taf. 2V: 2-6, 11-13). In allen Fällen handelt es sieh um Stich- und Ritzverzierung, die vordem Brennen des Gefäßes ausgeführt wurden. Neben Gefäßen fanden wir im Haus auch leile von Backhauben (Taf. 34: 1-7) und Feucr-böeken bzw. 11erdgittern (Taf. 35: 1-5; 36: /-//). Deckel (Taf 37: 1-3). Spinnwirlel (Taf. 37: 4,5), Ton ringe (Tuf. 37: 6 12: 38: 1.12; 39: 115) und pyramidale Gewichte (Taf. 40-43). Erwähnenswert sind auch drei tondüsenähnliehe Fragmente (Taf. 44: 8-10) sowie einige Sie in Werkzeuge, und zwar ein Klopfstein (Iiif. 44: 2). mehrere Schleifsteine (Taf. 44: 1.3.5-7) und Mahlstein-siticke (Abb. 20: 1,2). Die Tierknochenfiinde waren bescheiden, sie deinen auf die Anwesenheit von Rind. Wildschwein und Hirsch. Die Mehrzahl der Funde lag in der oberen Hansbälfte. also an dern Ort. wo auch die 1 Icrdstellen-reste entdeckt wurden. Der übrige Raum war größtenteils leer, eine Ausnahme bilden nur die Funde, die wir neben den Stücken zerbrochener Mahlsteine an der'Stufe im unteren leil des I lauses vorfanden. Diese Feststellung ist schon auf der Zeichnung des Grundrisses (Beil. 4 H) gut dokumentiert, beitäiligt wird sie allerdings auch durch die Anordnung der Stein Werkzeuge, Umringe, Feuerböcke und pyramidalen Gewichte, die sich tatsächlich gerade um diese heiden Stellen im Inneren des Hauses gruppieren (Abb. 21). Das Haus hatte, wie die Anordnung des Inventars zeigt, eine Inneneinrichtung, wozu sie aber wirklich diente, ist natürlich schwer zu sagen. Überraschend war nämlich schon der Fund dreier ton-düsenähnlichcr Fragmente (Abb. 22) und die Menge an Gefäßen, die hinsichtlich der gegenwärtigen Vorstellungen vom Inventar eines einzigen Hauses äußerst groß isi. Hier fehlen uns freilich entsprechende Vergleiche, Die Untersuchung der Innenstruktur von eisenzeitlichen Siedlungen tind Gebäuden stecki in Dolenjsko nämlich erst in den Anfängen, deswegen wer- 43 /a i i /hudobno nas kij i tlorisa (pni. 4 H)t potrjuje pa jo I ud i razporeditev kamnitega orodja, svitkov\ ognjiščnjh kožic in piramidalnih uteži, ki se dejansko grupirajo prav na teh dveh mestih v notranjosti hiše (si 21), Razporeditev inventarja torej kaže, da je imela hiša neko notranjo ureditev, čemu je dejansko služila pa je seveda težko reči, Presenetljiva je namreč že najdba treh glinastim šobam podobnih fragmentov (si, 22} in količina posodja, ki je glede na sedanje predstave o inventarju ene sanie hiše izredno velika.Tu nam seveda manjkajo ust te/ne primerjave. Proučevanje notranjih struktur že-leznodobnih naselij in stavb je na Dolenjskem namreč šele na začetku, zato bodo dala odgovore na ta vprašanja le bodoča načrtna raziskovanja, Čusovnu opredelitev: Velika količina raznovrstnega keramičnega posodja, kije bila odkrita v hiši H, pa seveda nt pomembna zgolj z vidika hišnega inventarja. Ker gre za zaključeno celoto ima najdba tudi kronološko vrednost, saj je v hiši ležala cela vrsta takih posod, ki jim doslej nismo znali določiti časa, ko so hile v uporabi. Pri tem mislimo predvsem na razne lonce in sklede, torej na posodje, ki se tudi v drugih naseljih na Dolenjskem nuj pogosteje pojavlja. Inventar hiše H lahko namreč razmeroma natančno datiramo. to nam omogočajo nekatere oblike skled in ornamento v. kt imajo odlične paralele /lasii med gradivom i/ ne k ropo le v Dolenjskih tíiplieah, Sicer je res. da poznamo podobne oblike tudi i t podzemeljskega grobišča, žal pa so tu v večini primerov grobne celóle tako skromne, tla jih precizneje ne moremo časovno opredeliti. Katere so torej oblike, ki nam narekujejo datacijo hiše H? Med posodami moramo v prvi vrsti omeniti sklede s koničnim vratom (npr. /. 2V: (j, 12,13). V Dolenjskih toplicah jim najdemo vrsto dobrih paralel, ki so opredeljene veertoški AV. 22: Hiüii H. Fragmenti glinastih Sob? Abh.22: HauslJ. Iraldusenfr.ignliimc? den eine Antwort auf diese Fragen nur zukünftige plangemäße Erforschungen gehen Zeitbestimmung: Die große Menge an verschiedenartigen Keramikgefäßen, die im Maus Ii entdeckt wurde, ist natürlich nicht nur vom Standpunkt des I lausinventars bedeutend. Da es sich um eine geschlossene Einheit handelt, hat der Rind auch chronologischen Wert, denn im Haus lag eine ganze Reihe solcher Gefäße, deren Verwendungszeit wir bislang nicht datieren konnten. Dabei denken wir vor allem an verschiedene fopfe und Schüsseln, also an Gefäße, die auch in anderen Siedlungen Dolenjskos am häufigsten vorkommen; Das Inventar von Maus Ii können wir nämlich ziemlich genau datieren* Das ermöglichen uns einige Sc Iltisse I-und Verziert!ngsforöten, die vorzügliche l'aral teten haben, vor allem unter dem Material aus der Nekropole in Dolenjske Toplice. Wir kennen zwar auch ähnliche vom Gräberfeld in Podzemelj, aber leider sind hier in der Mehrzahl der falle die Grabeinheiten so he sehe ¡den, daß sie zeitlich genauer nicht zu bestimmen sind. Welche Formen sind nuii für die Datierung von Maus Ii ausschlaggebend? Unter den Gefii-ßcn sind an erster Stelle die Schüsseln mit konischem Hals U li, Tuj, 29: (>.12.13) zu erwähnen In Dolenjske Toplice finden wir eine Reihe guter Parallelstüeke, die in den Certosafibel- und den Negauer Horizont gescizi sind (Teržan 197h. tat. tp: 5; 4jg2; 57: 4; 68: hclr. noch Dulat l'>K2, 7(1 f.). In das Hnde der l lallsiattzeit fällt auch der Topf mit abgerundeten Schul lern und aus ladendem Rand (7a/! 25: .?)■ der ebenfalls gute Parallelen in Dolenjske loplice und in Podzemelj hat (Diltat 1982, 32 f.). Wichtige Anhaltspunkte bietet auch die Ornamentik. Genannt seien 44 Eist N/.EiTi k in S11 nt.i \<; in negovstsi horizont (Terž,m 1976* t. 18: 5; 41; 2; 57; 4: (tS: !; cfr.Se Dular 1982, 70 s). Na konec halštatske dobe sodi tudi lonec/ zaobljenimi rameni in izvihanim ustjem (i. 25: 3). ki ima zopet dobre paralele v Dolenjskih Toplicah in v Podzemlju (Dular 1982,32 s). Zelo zgovoren je l udi orna men t. Omenimo naj le podkvaste nalepke (r, 25; 3; J2: I i: .i.i: I-to), svastiko (/. 33: ¡0). vdrte bradavice (/. .i.-f: 12) m okras, ki je narejen s kombinacijo topega vreza in vbodov (i. 29:3-6,12), V Dolenjskih Toplicah je takšna oruamentika zelo pi iljubljenil. pojavlja pa se na gradivu, ki sodi večinoma v negovski horizont (podkvaste nalepke: 'teržan 1976, t. 42: 2: 89: 8; svastika: ib. t, 58: 10; 77; 4; 87; 10; vdrte biadavice: ib, i 19: 3; 34: 8; 42: 2; 43: 4 itd.: kombinacija topega vreza iu vbodov: ib. t. 16: 2:41: 2: 57; 4; 87; 4}. Iz pravkar povedanega lahko zaključimo, da je hiša li doživela podobno usodo kiii severovzhodno od nje stoječa hiša A: pogorela je oh koncu starejše železne dohe. nur die hufeisenförmigen Appliken (Taf. 25: .f. 32: II: 33: 1-0). das Hakenkreuz (Taf, 33: 10). die Warzen mit seitwacher Delle (Taf, ?.f 12) und die Stich- und Ritz, Verzierung ('taf. 2V: 3-6,12), lil Dolenjske Toplice erfreut sich eine solche Ornamentik sehr großer Beliebtheit, sie tritt in Erscheinung auf Material, das hauptsächlich aus dem Negauer Horizont datiert (hufeisenförmige Appliken: Teržan 1976, Taf. 42: 2; 8; ¡lakenkreuz: ib. Taf. 58: III: 77: 4; 87: III: Warzen mit schwacher Delle: ib. lal. 19; 3; 34: S: 42: 2; 43: 4 usw.; Stich- Lind Riizverzierung: ib. Taf. 16: 2; 41: 2; 57: 4; Ä7: 4). Aus dem oben Gesagten geht hervor, daß das Haus H ein ähnliches Schicksal erlebte wie das nordöstlich davon gelegene I laus A: es war niedergebrannt am Ende der älteren Eisenzeit. Hiša c Ikre h s k i izvidi; Hiša C je stala na južnem predelu platoja, in sicer na območju, kjer je bila v poznoairtični dobi zgrajena velika stavba (v/, /.i), la gradbeni poseg je v dobrini me rt uničil prazgodovinske ostalinc, zato smo uspeli od hiše Ugotoviti le osnovni tloris, pa še ta je ostal v nekaterih detajlih nejasen. Severozahodno od velike stavbe se je namreč po odstranitvi humusa in t e m im rjave zemlje pojavila velika lisa e morja ve zemlje, v kateri je ležalo precej drobcev hišnega ometa. Po ponovni poglobitvi prostora so poslali obrisi lise jasnejši (si. 23). Površina črno rja ve zemlje se je namreč zelo dobro razlikovala od rumene ilovice okoliškega prostora, tako tla smo lahko h rez večjih težav ugotovili, da je imel objekt nepravilno pravokotno obliko s stranicami 7x3 m, Severna stranica hiše ni potekala v ravni liniji. Če ji namreč sledimo od vzhoda proti zahodu, potem vidimo, da se že po dve h metrih ostro zalomi proti severu. Kaj pomeni ta nenadna sprememba smeri, je seveda težko reči. res pa je. da smo prav na tem mestu naleleli na ostanke zoglenelega bruna in na kup hišnega ometa, zalo o zamiku stene skoraj ne more bili dvoma. O&lanki bruna so segali vse do večje naravne skale, pri x=2l in y=4(), m pa je stena zopet spremenila smer. saj se je /nova zasukata proti zahodu. Haus C Befurtile; Das Haus C stand im Südteil des Plateaus, und zwar in dem Bereich, wo in der Spiiiantike ein großes Gebäude errichtet wurde (Abb- 13). Diese Bautätigkeit zerstörte in ziemlieh großem Ausmaß die eisenzeiMiellen Reste, deswegen gelang es uns, nur den Grundriß des Hauses festzustellen, und noch dieser blieb in einigen Details unklar. Nordwestlich des großen Gebäudes kam nämlich nach der Entfernung des Humus und der dunkelbraunen Rrde ein großer Heck schwarzbrauner Li de zum Vorschein, worin ziemlich viele 1 lüttenlehmbrocken lagen. Nach erneuter Vertiefung des Bereiches wurden die Flecke n um risse deutlicher (Abb. 23). Die Oberfläche der schwarzbraunen Erde hob sieh nämlich deutlich ab von dem gelben Lehm des uinliegenden Bereiches, so konnten wir ohne größte Schwierigkeiten feststellen, daß das Gebäude eine unregelmäßige rech leckige form mit Seilen von 7x3 in halle. Die Nordseite des Hauses verlief nicht in gerader Linie. Folgen wir ihr von Osten nach Westen, dann sehen wir. daß sie schon nach zwei Meiern scharf nach Norden einknickt. Was diese plötzliche Richtungsänderung zu bedeuten hat, ist schwer zu sagen, doch stießen wir gerade an diesei Slclle auf Ueste eines verkohlten Balkens 45 ŽELCZMOPOBNO N AS! 1J H ■ •a« n-fu y.!5 K-M SI, 2.1: Hiša C. T ki ris. M. 1:50. Ahb. 23: HausC GmDdHB; Na zahodni strani je segala temna povrSina do naravnih skal pri liniji x=24, Meja med Crnorjavo zemljo (notranjostjo hiše) in sterilno rumeno ilovico je bila zelo jasna, zato je bilo v tlorisu dobro videli tudi jugozahodni vogal stavbe. Veliko težje kot na severa in zahodu pa smo hišo omejili na jugu. Na tem predelu namreč linija ernorjave zemlje močno vijuga, kar je najverjetneje und eiiien Lehmverputzhaufen, weswegen eine Verschiebung der Wand nichl bezwdfelt werden kann. Die Kalkenresle reichleii bis /u cincm groBeren natiirlichen Felsen, hei x - 21 und v = 4V, hier a ude rte die Wand w jeder ilire Riehl iiiiji, denn sie drehte sich erneut gegen Westen, Auf der Westseite reichte die dunkle Ohei fliche bis /li den natiirlichen Felsen hei Linie x 4ft EisüNzrm.icjiii Su oi ung posledica neravnih taî.na katerih je bila zgrajena hiša. Drugi vzrok za razmeroma slabo ohranjenost pa moramo iskati v dejstvu, da je bila prav na tem mestu v pozni antiki zgrajena velika stavba, ta poseg je močno poškodovat prazgodovinske arhitekturne ostal i ne, prav tako pa je h il v tem obdobju preko vzhodne polovice hiše postavljen vetji zid (si, 23). Na srečo pa ob tem ni bil uničen vzhodni zaključek prazgodovinske stavbe, ki poteka poševno med obema krakoma po/noantrčnega zidu. Linija črn o rjave zemlje je bila skoraj ravna in se je od sterilne rumene ilovice zelo dobro ločila. Žal nt bila ohranjena v celoti Pri izkopu temeljev za poznoantični zid je hi! namreč odstranjen del Vzhodne stranice, prav tako pa si a bila pri tem gradbenem posegu v celoti uničena tudi oba tamkajšnja vogala. Km že rečeno,je notranjost hiše zapolnjevala čmorjava zemlja. V njej so razpršeno ležali drobci hišnega ometa. Na večjo koncentracijo smo trčili le ob severni stranici h ¡se. in sicer na mestu, kjer so ležali tudi ostanki zoglenelega bruna. Zelo redke so bile tudi keramične ost a ti ne, kar je lahko dokaz, da je hit prostor v pozni antiki zravnan, želcznodobnc ostal i ne pa večinoma odstranjene. Z izkopom smo torej uspeli registrirati le tloris hiše, pa še ta se nam je ohranil v bornih ostankih. Najdbe; V Črno rjav i zemlji, ki je zapolnjevala notranjost hiše, skoraj ni bilo najdb. Našli smo le nekaj netipičnih fragmentov, ki pa za časovno opredelitev stavbe nimajo nobene vrednosti. Več tislalin je ležalo v humusu i it v temnorjavi zemlji pod njim (t. 45 in 46). Ker pa sla to plasti, ki sta nastali že po uničenju objekta, njune vsebine ne moremo povezati s hišo. To dokazujejo tudi najdbe same, saj sodijo tako v železno, kot tudi pozno-antično dobo. Hišni inventar; Notranjost hiše je bila praktično brez najdb, zato ne moremo reči o hišnem inventarju nič določnejšega. V višji It plasteh (lemnorjavi zemlji in v humusu) smo sicer našli nekaj značilnih železnodobnih hišnih predmetov (npr. utež. svilek, ccdilce -1 4(>: 5-.Ï), vendar pa nam \l rat igralska opažanja ne dovoljujejo, da bi jih označili kot ostanek inventarja hiše C, Ne smemo namreč pozabiti, da so bik" v pozni antiki prazgodovinske ostal i ne močno poškodovane in premešane, zato so lahko omenjeni predmeti prišli na območje hiše C tudi s kakega drugega prostora. časovna opredelitev: Zaradi skromnih najdb hišo težko opredelimo. Zanesljivo lahko rečemo le to, da sodi v železno dobo. - 24. Die Grenze zwischen der schwarzbraunen Erde (Innenbereich des Hauses) und dem sterilen gelben Lehm war klar, deshalb konnte man im Grundriß auch die Südwestecke des Gehau des gut erkennen. Erheblich schwieriger als im Norden und Westen war das Haus im Süden zu begrenzen. In diesem Teil verläuft die Linie iler schwarzbraunen Erde in starken Windungen, was höchstwahrscheinlich die Folge unebenen Bodens ist, auf dem das I laus gebaut war. Der andere Grund für die relativ schlechte Erhaltung beruht auf der Tatsache, daß gerade an dieser Stelle in der Spataittike ein großes Gebäude errichtet wurde. Durch diese Bautätigkeit wurden die eisenzeitliehen Funde stark beschädigt, ebenso wurde in dieser Zeit durch die O.sthälfle des Hauses eine größere Matte); errichtet (Abb. 23). Gi ütk Ii eherweise wurde dabei der Ostabschluß des eisendeitliehen Gebäudes nicht zerstört, der schräg zwischen beiden Seiten der spätantiken Mauer verläuft. Die Linie der schwarzbraunen Erde war fast gerade und zeichnete sielt deutlich ab von dem sterilen gelben Lehm. Leider war sie nicht vollständig erhalten. Bei der Fuiidamentlegung der spatanEiken Mauet wurde nämlich ein teil der Ostseite entfernt, desgleichen wurden bei diesen Bauarbeiten auch die beiden dortigen Ecken gänzlich zerstört. Wie schon erwähnt, war der Innenbereich des Hauses mit schwarzbrauner Erde ausgefüllt. Es lagen darin Hüttenlehmbrocken verstreut. Auf eine größere Konzentration stießen wir nur auf der Nordseite des Ilauses, und zwar an der Stelle, wo sich auch die Reste des verkohlten Haikens befänden. Sehr selten waren auch Keramikfunde, was davon zeugen könnte, daß dieser Bereich in der Spät antike eingeebnet wurde und die eisenzeitliehen Reste größtenteils entlernt wurden. Durch die Ausgrabung gelang es uns. lediglieh den Grundriß des i lauses zli registrieren, und auch dieser ist nur in kümmerlichen Resten erhalten. Funde: In der schwarzbraunen Erde, womit der Innenbereich des Hauses angefüllt war, gab es nahezu keine Funde. Wir fanden nur einige nicht typische Fragmente, die allerdings für die Datierung des Gebäudes wertlos sind. Mehrere Funde lagen im Humus und in d^r darunterliegenden dunkelbraunen Erde (Tuf. und 46). I )a es sie Ii aber um Schichten handelt, die schoii nach der Zerstörung des Gebäudes entstanden, können wir deren Inhalt nicht mit dem Haus in Zusammenhang bringen. Das bestätigen auch die Funde selbst, denn sie fallen sowohl in die Eisenzeit als auch in die Spätantike, 47 7. 1 [ i zkouohno \ ,-\s i ■ l il Abb. 24: Bereich dies Huusl-s fJ. Keramik den spätitntiJicn tihigrubuiijjun, Hiša D Terenski izvidi: Hiša 15 je bila o ti vseh žele-znodohnih stavb najslabše ohranjena. Z izkopom smo namreč uspeli ugotovili ¡e njene Ijorne ostanke, saj je ležala neposredno oh veliki stavbi, torej iia prostoru, kjer imamo v pozni antiki izpričano intenzivno, gradbeno dejavnost /.i). Že pri odstranjevanju humusa in temnorjave zemlje smo namreč ugotovili, da se severno od velike stavbe vleče močna prazgodovinska plast, ki pa je bila večkrat prebita t, manjšimi vkopi. v katerih je ležalo gradivo i/ poznoantične dobe (opeka, malta, kamnit drobir in keramika - »/. 24). Ko smo prostor dokončno očistili, se ¡e v tleh pokazala razmeroma jasna lisa črnorjave zemlje, katere robovi so se dobro ločevali od okoliške rumene sterilne ilovice (jL 25). V črnorjavi zemlji je ležalo veliko drobcev hišnega ometa, v severozahodnem predelu lise pa smo zadeli na 1,6 m dolg in I m širok kup keramike, ki je bila naložena do lOcfli na debelo. Tudi med keramiko je bilo veliko hišnega ometa, tu in lam pa so ležali še drobci železova žlindre. Prav v sredini /e tako ali tako slabo ohranjenega prazgodovinskega objekta pa jc bila v pozni antiki vkopana peč za žganje apna. Apnenica je Hauxinventar: Das Innere des Gebäudes war gewissermaßen fundlos, deswegen isi Über das f lausinventar nichts Genaueres zu sagen, in den höheren Schichten, der dunkelbraunen Erde und dem Humus, entdeckten wir zwareinige charakteristische eisenzeitliehe 1 lausgegeostände f z.B. Gewicht, Tonring, Sieb - Taf. 46: 3-J), doch lassen es die stratigraplusehen Beobachtungen nicht /u, sie als Reste des Inventars von Haus C zu bezeichnen. Denn wir dürfen nicht vergessen, daß in der Spätantike die vorgeschichtlichen Funde stark vermischt wurden, deswegen konnten die besagten Gegenstände in den Bereich von Haus C auch aus einem anderen leil gekommen sein. Zeitbestimmung: Wegen geringer Funde isi das I laus nur schwer zu datieren. Fest steht nur, daß es zur Eisenzeit gehört. Haus D Befunde Das Haus D war von allen eisenzeitlichen Gebäuden am schlechtesten erhalten. Durch die Ausgrabungen konnten nur seine kümmerlichen Reste freigelegt werden, denn es stand in unmittelbarer Nahe des großen Gebäudes, also in dem Bereich, der von intensiven Bautätigkeiten in der Spiitantike zeugt (Abb. /.i). Nördlich desgroÜen (iebäudes erstreckt sich, wie wir schon bei der Entfernung von Humus und dunkelbrauner Erde entdeckten, eine starke vorgeschichtliche Schicht, die mehrmals durchkrochen war mit kleineren Fnigrabungeu, wo Material aus der Spätantikc lag (Ziegel. Mörtel. Steinsehotter und Keramik Abb. 24). Nachdem wir den Raum ganz und gar gesäubert hatten, kam im Boden ein relativ klarer Fleck schwarz brauner i irde zum Vorschein, dessen Ränder sich klar vj7.1-1 TUCHR StRDLUNü h i ki okrogle oblike in je merila v premeru 2.3 m (a/, 26). Podrobneje jo obravnavamo na drugem mestu {glej sir, I2S). Ker segajo temelji apneniee vse do sterilne ilovice, je razumljivo, da so pri njeni gradnji odstranili prazgodovinske plasti. Močno poškodovana je bila tudi njena neposredna okolica, zato imamo od hiše D resnično ohranjene le skromne ostanke: tlel tlorisa in kup keramike. Ko smo najdbe s kupa dvignili, se je prav pod njimi izluščila b-K cm debela površina prežgane ilovice, Čeprav je bila zelo razdrobljena, pa jo laliku kljub ¡emu označimo kot ostanek hišnega ognjišča. Hišni inventar: Ker je bila hiša I) močno poškodovana, ji lahko brez zadržkov pripišemo le najdbe, ki izvirajo i/ kupa keramike (t. 47-5?), Velika količina ostankov posod ja nas močno spominja na situacijo, ki smo jo ugotovili že v hiši h, TUdi tokrat so namreč najdbe ležale na kupu nad ognjiščem, bile pa so žal Veliko slabše ohranjene, llišni inventarje bil običajen: našli smo razmeroma veliko loncev raznih velikosti ¡n oblik (/. 47: 1-4: 4S: 1-4; 49: 4-10 itd.), nič manj Gerade in der Mitte des schon ohnehin schlecht erhaltenen eisenzeiilichen I lauses wurde in der Spatantike ein Ofen zum Kalkbrennen eingegraben. Der Kiilkhrennofen war rund und hatte einen Durchmesser von 2,3 m (Abb. 26). Wir werden ihn eingehender au anderer Stelle behandeln (siehe S. 127). Da d.is Fundament des Kalkbrennofens bis zum sterilen Lehm reicht, wurden bei dessen Errichtung verständlicherweise die ciscnzeitlichen Schichten entfernt. Stark beschädigt war auch dessen unmittelbare Umgebung, so sind von Haus D in der Tat nur bescheidene Reste erhalten: ein Teil des Grundrisses und ein Keramikhaufen. Als wir die Funde des Haidens bargen, trat unmittelbar darunter eine G-Hciii dickC (Jberilache durchgebrannten Lehms zutage. Obwohl sie sehr zerbröckelt war. können wir sie als Rest einer I lerdsiellc betrachten. tiuit.sirtvenlar: 13a das I laus D stark beschädigt wurde, können wir ihm vorbehaltlos nur die Funde zlischreiben, die vom Keramikhaufen stammen { Iii/. 47-5.*)). Die große Menge an Gefäßen erinnert uns an die Situation, die wir schon im 1 laus 49 Žil EZNOIKWNO NASE1JE SI. 2b. A]>11 uustni il. 4. A hh. 2f>: Kulkbrea noreti Nr. -1. pogoste pa niso hi i C tudi sklede i npr. I. 52: 1-3. 6-8) in latvice (/. -J1?: 1-3). Posodje je bilo večkrat bogato okrašeno. Pri tem seveda ne mislimo zgolj na različna nalepljena rebra (npr. /. .5J: 7,8; 53: ItS"), ampak zlasti na aplike vol nt (f. 50: 4, 51; I; 53: S), sva Mike (/. 47: 2). '■pahljače" {/. 51: 4) in meandra (/, 53: 15-17). Na nekaj fragmentih se pojavlja tudi vrez oziroma kombinacija vreza in vbodov, ki so bili narejeni pred žganjem posode (/. 49: 3: 53: 13). Kazen posodja smo na kupu našli Se nekaj predmetov, ki sodijo med značilen inventar železpodobnih hiš. 'Jb sta vsekakor dva vijčka. dve uteži in dva svitka {t. 54: 5-10). potem pa še fragmentirana pekva s paralelno postavljenima ročajema (t. 54: I) ter več kosov ognjišču i h kožic oziroma prenosnih peči (/. 5-/: 2-4; .i.i; 1,2). Ce k temu prištejemo še skromne ostanke ognjišča, na katerem so ležali omenjene najdbe, potem lahko rečemo, tla imamo pred seboj ponovno tipičen inventar železnodobne hiše. ki pa jc bil žal močno načet s poznoauličnimi gradbenimi posegi. Časovna opredelitev: /e bežen pogled tla gradivo nam pokaže, da je zelo podobno inventarju, 50 ii vorgefunden haben. Auch diesmal lagen die Funde auf einem Haufen über der HerdsteEle, sie waren aber leider viel schlechter erhalten. Das I lausinventar entsprach dem Üblichen: wir fanden relativ viel Töpfe verschiedener Größe und Formen (Tuf. 47: 1-4; 4H: 1-4; 49: 4-10 usw.), nicht weniger häufig waren auch Schüsseln {z.H. 52: 13. 6-8) und Einzugssehalen (Taf. 49: 1-3). Die Gefäße waren des öfteren reich verziert. Dabei denken wir natürlich nicht nur an verschiedene angeklebte Tonleisten (z.H. Tai. 52: 7.S; 53: IS), sondern vor allem an Volutenappliken ( Iiif. 59: 4: 51: I; 53: S), Hakenkreuze (Taf. 47: 2), "Fächer" (Tafl 51: 4) und Mäander (Taf, 53; 15-17), Auf einigen Fragmenten sind auch vor dem Brennen der Gefäße ausgeführte Stich- und Riizvetzierangen zu sehen (Taf, 49: 3; 53; 13). Neben den tiefäßen wurden auI dein Haufen noch andere Gegenstände entdeckt, die zum charakteristischen lnventaretsenzeidicher Häuser gehören. Das sind auf jeden ball zwei Spinnwirtcl, zwei Gewichte und zwei Ibn ringe ( Tu f. 54: 5-II)), ferner eine fragmentierte Backhaube mit paral tel angesetzten C¡rillen (Taf, 54: I) und mehrere Bruchstücke von Feuerböcken bzw. tragbaren IZlSKNZElTl ICHl StEDU Mi ki je hi I odkril v hiši li. Pri tem seveda ne mislimo le na oblike posod in njihovo laki um, ampak tudi na ornament, /a katerega smo že rekli, da je zelo pester, /.a svastiko (A 47:2;54:4), vdrte bradavice (/. 53: 10-12) lei okras, ki je bi] narejen s kombinacijo topega vreza in vbodov (r. 53: 13), smo že ugotovili, da ima odlične paralele v negovskem horizontu v Dolenjskih lopticah. Tem motivom lahko dodamo še bradavice v parih (j-, ."i/.- 2}, okras treh paralelno nalepljenih reber (f. 47: I) in nalepke v obliki volute (i. 5J: /, ¡S), ki sodijo prav tako med značilno omamen ti ko topliške nekropolc {tri paralelno nalepljena rebra: leržan t. 27: (k K4: H; «6; 7: pari bradavic: tb. i. Ifv 3; 34: -t: 72: 4: nalepke v obliki volute: ib. t. 27: «J: 32: 1: 42: 4 itd.). Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je bila tudi hiSa D uničena ob konca starejše železne dobe, Herden (Tuf. 54: 2-4; 55: 1.2), Diese Kunde und die bescheidenen Reste der I lei d stelle, WO sie gelegen hatten, bilden wieder das charakteristische Inventar eines eisenzeitlichen Hauses, das allerdings durch die spätantiken Bauarbeiten leider stark in Mitleidenschaft gezogen wurde. Zeitbestimmung: Das Material ist, wie uns schon ein Blick darauf zeigt, dem im Haus ijä entdeckten Invehtar sehr ähnlieh, Wir denken dabei nicht nur an die Formen der Gefäße und ihre Faktur, sondern auch an die Ornamentik, die, wie gesagt, sehr vielfähig ist. Das Hakenkreuz { liif. 47: 2: 54: 4). die Warzen mit schwacher Delle {Ulf. 53: n>-!2> lind die Stich- und Rit z veiiierüng (ruf, 53: 13) haben, wie schon erwähnt, vorzügliche Parallelen im Negauer Horizont in Dolenjske Toplice. Zu diesen Motiven können wir noch die paarweise angeklebten Warzen (Tuf 51: 2). den Schmuck dreier parallel angeklebter Tbnleisten (Tu f. 47: I) und die Volutenappliken (70/ 51: I; 53: S) gesellen, die desgleichen zur charakteristischen Ornamentik von Dolenjske Tbplices Nekmpole gehören (drei parallel angeklebte Ton leisten: 'leržan 1976, Ihf. 27: h: M: S: 8<>: 7: paarweise angeklebte Warzen: ih. Till. 16: 3; 34: 4: 72: 4; Volutenappliken: ib. Ulf. 27: 32: I: 42: 4 usw.), Daraus können wir schließen, dali auch das Haus D Ende der älteren Eisenzeit zerstört wurde. Hiša E li-tenski ¡¿vidi: Ko smo odstranjevali ruševine v veliki stavbi, smo pod nivojem tlaka njenega največjega prostora (dvorane) zadeli na skromne ostanke prazgodovinskega objekta, ki smo gii poimenovali hiša I; 13), Če gre v resnici za hišo. je seveda težko reči, saj je bi J prav na tem mestu že v pozni antiki speljan kanal centralne kurjave (si. 27). še večje poškodbe pa je moral prazgodovinski obje ki utrpeli v novejšem času. ko so kučarske ruševine odvažali za gradbeni material. Reccnim vfctipi so namreč segali vse do sterilne ilovice, zalo smo od nekdanje stavbe ugotovili !e nekaj gradbenih elementov: del suhega zidu, šliri luknje za vertikalne Stebre in peč / vkopanim kuriščem (a/, 2h). Suhi zid je bil zgrajen iz velikih neobdelanih kamnitih blokov, ki so bili postavljeni na Merilna ilovnata tla. Kamni so ležali v usločeni liniji, in Haus E Befunde: Als wir den Versiurz in dem großen Gebäude entfernten, stießen wir unter dem i'l lastet ni venu seines giöülen Raumes (Saales) auf bescheidene Reste eines eisenzeitIteile 11 Objektes, das wir Haus I genannt haben (Abb. ¡3). Ob es sich tatsächlich um ein Haus handelt, ist natürlich schwer zu sagen, denn gerade an dieser Stelle war schon in der Spätantike ein Kanal für die Zentralheizung gelegt worden (Abb. 27). noch größeren Schaden mußte das eisenzeitliche Objekt in neuerer Zeit erleiden, als die Trümmer als Baumaterial abtransportiert wurden. Rezente Eingrabuugeri reichten nämlich bis zum sterilen Lehm, weswegen wir von dem ehemaligen Objekt nur einige Bauelemente feststellen konnten: einen Teil einer Trockcnmauer. viel Löcher für vertikale I'lösten Und einen Ofen mit eingetieftem Herd (Abb. 2<1), 51 ¿1 I.] ZNMIliillNO NASI U! so, ee odmislimo manjšo vrzel, segali vse do podolgovate naravne skale na vzhodni strani i/kopnega prostora. Sodeč po polkrožni legi kamnov, hi lahko sklepali, tla je Imela stavba na južni strani neke vrste apsidalni zaključek, žal pa je bil zid preslabo ohranjen, da bi to ugotovitev sprejeli kot stoodstotno dejstvo. Razen zidu smo v planumu odkrili tudi štiri luknje za vertikalne stebre (si. 28). Dve sia bili oh vzhodnem robu podolgovate naravne skale iti sta merili v premeru 2(1 cm. Oba obrisa sla .Vi 27: 11 j šs [E. Abh. 27: Ekius t-. bila v plan umu dubrn vidna, saj sla Se zaradi sivo-rjavc barve jasno ločila od okoliške sterilne rume-nordeče ilovice. Tretja luknja /a slchet je bila odkrita na zahodni strani tik pred tamkajšnjo naravno skalo. Bila je slabše ohranjena, saj jo je deloma načel poznoantični kanal ec nt talne kurjave. Na sled četrte luknje smo zadeli sredi prostora. Tudi ta je bila okrogle oblike (premer 2!I cm) in sivorjave barve, sredi njenega obrisa pa so podobno kot pri prvih treh ležali drobci oglja in hišnega ometa. Preko te luknje smo napravili prečni profil in ugotovili, da je bila na spodnji si rani ravno zaključena. Vertikalni steber torej ni imel koničnega, ampak raven zaključek. Polkrožnega suhega zidu En lukenj za verli-kalne stebre med seboj ne moremo slratigrafsko povezati. Morda so celo deli istegu objekta, vendar Die Trocken tu auer war errichtet aus großen unbearbeiteten Steinblöcken, die auf sterilen Lehmboden gestellt wurden. Die Steine tagen in gebogener Linie und reichten, wenn wir von der kleineren Lücke absehen, bis zum länglichen natürlichen Felsen auf der Ostseite des ausgegrabenen Bereiches. Der halbrunden Lage der Steine nach zu urteilen, hatte wahrscheinlich das Gebäude auf der Südseite eine Art apsidialen Abschluß, aber leider war die Mauer zu schlecht erhalten, um diese Feststellung als unwiderlegbare Tatsache hinzunehmen. Außer der Mauer Wurden im Planum auch vier Löcher für vertikale Pfosten entdeckt (Abb. 28). Zwei davon waren am Ostrand des länglichen Felsens und waren im Durchmesset 20 cm groß. Beide Umrisse konnte man im Planum deutlich sehen, denn sie setzlen sich wegen der graubraunen Farbe klar von dem umliegenden sterilen gelbroten Lehm ab. Das (.Iritte Pfosten loch war auf der Westseite unmittelbar vor dem dortigen Felsen. Es war schlechter erhalten, denn es wurde durch den spütantiken Zentralheizungskanal zum Teil beschädigt. Aul Reste des vierten Loches sticlicn wir in der Mitte Lies Raumes. Auch dieses war rund (Durchmesser 20 cm), in der Milte seines Umrisses lagen ähnlich wie bei den ersten drei I lolzkohle-und Nütienlehmbroeken. Durch dieses Loch leg-len wir ein Querproi'il und stellten fest, daß es am unteren Ende gerade abgeschlossen war. Die vertikale Säufe haue demnach keinen konischen, sondern einen geraden Abschluß. Die halbrunde Trockenmauer und die Löcher für die vertikalen Pfosten können wir stra-tigraphisch nicht miteinander verbinden. Vielleicht bilden sie sogai Teile desselben Objektes, doch fehlen uns fiir einen verläßlichen Schluß stichhaltige Beweise, Wir dürfen mim lieh nicht vergessen, daß die rezenten f.ingralmngen in diesem Hereich bis zum sterilen Lehm reichten, deswegen war es nicht mehr möglieh, si rat ¡graphische Korrelationen durch/u führen. Frotz aufgezählter Schwierigkeiten erscheint es uns am plausibelsten, daß es sich um Reste eines eisen-zcitlichcn Gebäudes handelt, dessen Größe und Form wir aber leider nicht bestimmen können. Genau in der Mitte des oben beschriebenen Raumes, den im Südeneine halbrunde Mauer umgab und der an den anderen drei Seilen durch die Löcher für vertikale Pfosten begrenzt war, stießen wir auf den Umrili eines runden Ofens, der im Durchmesser I m betrug, l>er Umriß war am Rand abgeschlossen durch einen Eil cm breiten Kranz durchgebrannten Lehms, der auf der Innenseite stark angeschwärzt war. Oben auf der 52 ElSI-NTI ITl.ieill SlI.Ul.rNi, s ina »ala gc« n'-Miw»tr Fwi» tcnwfltlWJiu'* frriw |.m wf i^hiri»! jy v h, .i h o**?1 l umi !F7 / tüi/lVi. 'i. tun Si J&Hiäa Ll ! iuris M. 1:50 Abb. 2K Haust. Grundriß. pa nam za zanesljiv sklep manjkajo trdni dokazi. Ne smemo namreč pozabiti, da so reeemni vkopi na tem prostoru segali vse do sterilne iloviee, zato medsebojnih stratigrafskih kofelacij ni bilo več mogoče opraviti. Kljub naštel i m težavam pa se nam zdi še najbolj sprejemljiva misel, da imamo pred seboj ostanke prazgodovinske stavbe, ki pa ji žal ne moremo določiti velikosti in oblike. Prav v sredini pravkar opisanega prostora, ki ga je na jugu obrobij«! polkrožen zid, / drugih treh strani pa je bil zamejen z luknjami za vertikalne stebre, smo zadeti na obris okrogle peči, ki je merila v premem I m. Obris se je na roba zakjučeval / H) cm širokim vencem prežgane ilovice, ki je bila na notranji strani močno počrnela, Na vrhu zasuija je ležalo nekaj drobcev žlindre in velik kamnit blok, najverjetneje del polkrožnegasuhega zidu (v/, 29). Ko smo preko peči naredili prečni prolil. smo ugotovili, daje bilo njeno kurišče vkopano 1 m pod površino plan uma (si. 30). Notranjost je bila zatrpana s čmorjavo zemljo, v kateri so bili kosi močno prežgane ilovice iu drobci oglja (grade n. topol, brest, jelka). Vmes je ležalo tudi Zuschüiiung lagen einige Schlackenbrocken und ein großer St ein Nock, höchstwahrscheinlich ein Teil der halbrunden Trockenmauer (Abb. 2*)), Als wir durch den Ofen ein Ouerprofil legten, stellten wir lest, daß sein Brennraum I ra unter der Flunumoberflache lag (Abb, 30) Der Innenbereich war angefüllt mit schwarzbrauner Erde, worin sich Stücke siark durchgebrannten Lehms und llolzkohlepartikcl (Steineiche. Pappel, Ulme, Tanne) befanden. Dazwischen lagen auch mehrere Sleine, eigens zu erwähnen sind noch ein Sehlackenbrocken, einige Tierknochen (Hirsch. Wildsehwein, Schaf) und Fragmente von keramikgefäßen, wovon vier niii Kammstrichorhamentik ( hi f. 56:5-8) verziert waren, Auf dem Ofengrund lag eine 15 cm dicke Kiesschicht, Die Grube ilWüiide waren, wie man aus dem Profil ersehen kann, vor allem in der oberen Hälfte angebrannt, während die Intensität Lies Durchbrandes /um Boden hin abnahm. Hohe iSmperaturen wurden folglich vor allem im oberen Ofenteil erreicht. Die Oberflächen der großen Stöcke durchgebrannten Lehms, die in der 7m- 53 Žl 1 LZNÜUOBNO N I M yeč k um nov, posebej pa veija omenili še kos žlindre, nl'kaj živalskih kosti (jelen, divja svinja, drobnica) in fragmente keramičnih posod, med katerimi so bili štirje okrašeni z glavnicastim orn:i-mentom (t. 56:5-8). Prav na dnu je bila naložena 15 cm debela plast proti a. Iz profila je bilo mogoče razbrati, da so hile stene jaine ožgane predvsem v zgornji polovici, medtem ko je intenzivnost prežiga proti dnu vidno upadala. To seveda pomeni, da so bile visoke temperature dosežene predvsem v vrhnjem delu peči. Zanimiva je tudi ugotovitev, da veliki kosi prežgane ilovice, ki so ležali v zasutju, niso imeli z obeh strani obdelane površine. Večinoma so bile tO brezoblične grude in le nekaj kosov je imelo na eni strani gladko površino. To seveda pomeni, tla niso tleli jaška, ki bi stal nad spodnjim delom peči. Sodeč po intenzivnosti prežiga, ki je najmočnejši na gladki strani kosov, nato pa postopoma upada, je še najbolj sprejemljiva razlaga, da so kosi prežgane ilovice ostanki oboda jame. Po uničenju peči so se najverjetneje kar sami odluščili od podlage in padli v jamo. Stavba s pečjo sodi ti ud vomito med najzanimivejša kučarska odkritja. Žal pa jo je v vrhnjem delu močno poškodovala poznoantična arhitektura, zaio.je bilo ugotavljanje njene namembnosti zelo ležko, Sodeč po Številnih analogijah i/ srednje fcvrope, lahko rečemo, da gre zu železarski objekt (Pleiner 1964). Vendar pa očitno ne za topilnik. Proti tej interpretaciji govorijo že same dimenzije peči. prav tako pa tudi dejstvo, da v njej ni bilo železove gobe, ki jo običaj no najdemo v opuščenih topilnik i h. Zato je veliko bolj sprejemljiva razlaga. .SV. 29: Hiš,I I-.. Obrih pcCi. Ahh, 29: Hhus I: t Kurili ik>, Ofcns, schiltiLing lagen, waren tnteressanterweise nicht atii beiden Seiten bearbeitet. Großenteils waren es formlose Brocken und nur einige Stücke hatten uul einer Seite eine glatte Oberfläche. Demnach handelt es sich nicht um Teile eines Schachtes, der Ober dem unteren Ofenteii gestanden haue. Der Intensität des Durehbrandes nach zu urteilen, der auf der glatten Seite der Stücke am stärksten ist und allmählich schwächer wird, sind die Fragmente durchgebrannten Lehms Reste einer Gruben Umfassung. Nach der Zerstörung des Ofens schälten sie sich wahrscheinlich von selhsi von der Unterlage ab und fielen in die Grube. Das Ohjeki mit dem Ofen gehört /weileisfrei zu den interessantesten Entdeckungen auf dem kuear. Leider wurde es im oberen Teil von den spätanttken Uauwerken stark zerstört, weswegen seine Zweckbestimmung sehr schwer zu definieren war I Jen zahlreichen Analogien aus Mitteleuropa nach zu urteilen, handelt es sieh um ein Eisenhüttenohjekt (Pleiner 1^64), aber offensichtlich um keinen Rennofen. Gegen eine solche Interpretation sprechen schob die Dimensionen des Ofens und die Tatsache, daß sich darin kein Liscschwamm befand, der gewöhnlich in verfallenen Rennöfen anzutreffen ist. Es handelt sich deshalb eher um einen Ofen zur Luppcn-erhitzung, also um eine Vorrichtung, die zur weiteren ! isenVerarbeitung diente. Ausheizherde sind in Europa nämlich bekannt (Pleiner ll)rf)4. 26; Hingst 1^52, 22f>). der von Ktieur ist ihnen nach Form und Größe sehr ähnlich. Funde: Abgesehen von der Holzkohle, den gebrannten I climktumpcn. dem Steinscholter und den Schlackenbrocken gab es In der Zusehiittung des Aushei/hjSjfdesstehr wenig andere Funde. Auf die vier mit Kammstrich verzierten Gefäß-Iragmente haben wir schon hingewiesen {Taf. 56: 5-8), ferner gab es noch vier Ränder, von denen eines auf der Töpferscheibe angefertigt wurde {'Hif. 56: 2), Die übrigen Fragmente (insgesamt 12 .Stücke) waren nicht typisch, so werden wir kein Wort darüber verlieren. Erwähnenswert sind allerdings zwei kleine Fragmente eines pyramidalen Gewichtes und ein Sandstein mit Loch, der au! einer Seile eine glatt bearbeitete Oberfläche hall Taf 56: Wozu er diente, ist schwer zu sagen. Zcitbesiimmiuif': Für die Datierung tlcs Ofens und damit auch des Objektes sind die verzierten Scherben von Bedeutung ( Inf. 56: 5-8). Diese unterscheiden sich sowohl mich der Faktur als nach der Weise, wie die Kammstrich Verzierung ausgeführt wurde, in keinerlei Hinsicht von den 54 ElSENŽI I II Ulli- SlMDI.UNC da smo na Kučarju odkrili peč za segrevanje železovega volka, torej napravo, kije služila pri nadaljnji predelavi /eleza. Razžarilne pet i so namreč v Evropi znane ( Pleiner I MM. 26; I lingsl i 226). kiičarska pa jim je, tako po obliki koi tudi velikosti, zelo podobna. Najdb?: Če odmislimo o g lj t. kose prežgane iloviee, kamnit drobir in košček Žlindre, lahko rečemo, da je bilo v zasutju razžarilne peči zelo malo drugih najdb. Na šliri z glavničastim omamen lom ii k ra še ne fragmente posod smo že opozorili (i. 56: temu lahko dodamo še štiri UStja, od katerih je bilo eno narejeno na lončarskem vre tenu (i. 56: 2). Ostali fragmenti (skupaj 12 kosov) niso bili tipični, zato o njih ne kaže izgubljati besed. Pač pa velja omenili dva majhna fragmenta piramidalne uteži in kamen i/ peščen ca / luknjo. ki ima na eni strani ravno obdelano površino (i. 56: '>). temu je služil, je težko reči. Časovna opredelitev: /a dataeijo peči in s tem tudi objekta so pomembne okrašene č repi nje (i, 56: 5-S). Le-te se tako po fakturi, kol tudi po načinu, kako je narejen glâvnica s t orna nient, v ničemer ne razlikujejo od podobnega pozno* Imenskega posodja, ki je bilo najdeno v naselju i vinger nad Virom pri Sličm (sonda 11 - neobjavljeno; za terenske ide glej Gabrovec 1994). lo dataeijo potrjuje tudi fragment ustja posode, ki je bila narejena na lončarskem vretenu (/. 56: 2). Hiša E sodi torej v mlajšo železno dobo. a n 1 I 0 I m 51 Ml: I liiii E. Sevem/iiluiLlm proiil prekn Dgftjiiiu. M. ! :S(I. Abb. .10:1 laus E. Nordwest profil durch den Ofen. ahnlichen spätlatfcnezeätlichen Gefäßen, die in der Siedlung t. vinger oberhalb von Vir pri Slicni (Schnitt I I - unveröffentlicht; Befunde siehe Gabrovee 1904) vorkommen. Diese Datierung bestätigt auch das Randfragmeut eines Gefäßes, das auf einer Topferscheibe hergestellt wurde (Taf. 56: 2). Das Haus I! datiert also aus der jüngeren Eisenzeit. Jama 1 Sere tiski izvidi: Na območju velike pozno-antične stavbe smo pri odstranjevanju ruševin v prostoru s prefurnijem zadeti na ostanke močno poškodovanega prazgodovinskega objekta, ki smo ga poimenovali jama I (si. 13). Ko je bil prostor očiščen, se je namreč lik oh prefurniju v tleh pokazala pravokotna lisa črnorjave zemlje s stranicama, dolgima 1.3 x 1,5 m. Obris je bil jasen, saj ga je na vee mestih obrobljal 2-3 cm debel pas zoglenelega lesa, ki se je dobro ločil od okoliške rumen o rdeče ilovice (si JI). Pas zoglenelega lesa se je izkazal za skromen ostanek lesenega zaboja, ki je bil postavljen najverjetneje nad jamo. Morda je bil zaboj vanjo tudi vgrajen, žal pa je moral ostati ta gradbeni detajl zaradi slabe ohranjenosti nhjekla nepojasnjen. Zanesljivo lahko rečemo le lo, da leseni zaboj ni segEil do dna jame. "Tb je Grube ] Befunde: Im Bereich des großen spätantiken Gebäudes stießen wir bei der Entfernung des Vei stur/es im Kaum mit dem Präfurnium auf Reste eines *tark beschädigten eisenzeitlichen Objektes. das wir als Grube I bezeichneten (Abb, 13). Als der Raum gesäubert war, kam nämlich unmittelbar am Präfurniüm im Boden ein rechtek-kiger schwarzbrauner Erdfleck mit 1.3 x 1.5 m langen Seiten zum Vorschein. Der Umritt war deutlich zu sehen, denn er war an mehreren Stellen von einem 2-3 cm dickeii verkohltem Hofesrand umgeben, :1er sieh gui von dem umliegenden gelbroten Lehm absetzte (Abb. .3/). Er erwies sieh als bescheidener ResL einer Holzkiste, die höchstwahrscheinlich über die Grube gesielli worden war. Vielleicht war die Kiste darin auch eingebaut, leider mußte dieses Baudetail wegen 55 zf-i.i /n( idubno nash i i h Si M: Jama I.noriš. M. J:25. Abb. M: Grubc 1. Grm idr rti. bil« mogoče razbrali i/ prečnega profila, saj oh stenah spodnjega dela jame nismo zasledili ostankov oglja (si. .?_>). Največ detajlov o velikosti, obliki in načinu, kako je bil zaboj narejen, je dal planum (.v/. M). V jugozahodnem, in severovzhodnem vogalu se namreč obris jame ne zaključuje v (»strem kotu, temveč se nekoliko razširi oziroma podaljša v okrogli lisi. V teh vogalih sta torej stali pokončni okrogli stihi, ki sta povezovali oziroma nosili siraniei zaboja. V ostalih dveh vogalih obrisa bruna nismo zasledili. Tu je bila namreč v planu mu zelo dobro vidna sled križajoeih se desk, zato je na dlani, da so v Le I) vogalih Za vezavo stranic li porabi i i tehniko sedlaste zveze, Analiza ostankov zoglenelega lesa je pokazala, da je bil zaboj zgrajen izgradn^in doba, medtem ko uporaba kostanjevega lesa zaradi majhnega vzorca ni povsem zanesljiva (glej poročilo na sir. 193). Ko smo preko jame naredili prečni profil, smo ugotovili, daje po gradbenem posegli v pozni antiki ostal resnično nedotaknjen le njen spodnji del. Ohranjena glohina je znašala borih D.4 m. Jama je bila zapolnjena s črnorjavo zemljo. V kateri je bito veliko fragmentov keramičnih posod, pa schlechter Erhaltung des Objektes ungeklärt bleiben. Doch reichte die Kiste gewiß nicht bis zui Grubensohle. Das war aus dem Oucrprofil zu ersehen, weil wir an den Wanden des unteren Gl übenteils keine I lolzkohlenieste vorfanden (Abb. Die meisten Details über Größe, Form und die Weise, wie die Kiste angefertigt war, hat das Planum ergeben (Ahb. .?/). In der Südwest- und der Nor doslecke wird der Grubenumriß nicht in einem scharten Winkel abgeschlossen, sondern durch einen runden ä leck ein wenig erweitert bzw. verlängert, in diesen Ecken standen also zwei aufrechte runde Pfosten, die die beiden Kistenseilen in iie in ander verbanden bzw. trugen. In den beiden anderen fceken fanden wir keine Pfosten umrisse, 1 lier konnte man im Planum Reste sieh kreuzender Haiken sehr gut erkennen; daraus gehl hervor, daß in diesen Ecken zur Verbindung beider Seiten die Vcrkämmungstechnik angewandt wurde. Die Kiste war. wie die Analyse der verkohlten Holzreste ergeben hat. aus Stein- und Stieleiche hergestellt, während die Verwendung von Kastanien holz aufgrund der kleinen Maserung nicht sicher ist (siehe S. 193). Nach den Bauarbeiten in der Spillantike blieb, wie ein Ouerprofil durch die Grube zeigte, tatsächlich nur ihr unterer Teil unangelastet. Die 56 blSENZl ITLK1II: SliOI.L Ntp (■•im - m n — '*y /.U r 1 .M" J «cnwAilürmri I'Mit i^+prt I- SthiJbÄfl ikMiK"« ,jrr_, ,i t-1 ^ l e*-*! ilVA jli.llj i .SV. 32: Jamu I. Jugozahiidni prolil- M. 1:25, Ahh. .TJ/ G rti liti I. SUitoošlpmtil. tudi kiimniL drobir, drobci oglja in kosi prežgane ilovice. Na vrhu zasulja jc ležalo nekaj kosov železove žlindre, V neposredni M i/m i jame se je v p lanu mu pokazal obris okrogle luknje za stoj ko (si M). to pa je hi I ob jami edini gradbeni element, ki se je še ohranil na letu prostoru. Inventar jame: Kol že rečeno, je bila jama zatrpana s keramiko, žal pa nismo iz obilice erepinj uspeli sestaviti niti ene cele posode. Oblike so običajne: lonci (i. 58: J), sklede {t, 59: 1*5) in latviee (i. 59: 6), pa tudi pekve (i. 60: 9,10) in veliki pit os i (r, 57: i. 2). Omeniti velja še kose prenosnih ognjišč (i. 6i: 10.11) in svilkov (r. 62: ¡-to) ter dva kamnita brusa (i. 62: 11.12). Č asovna opredelitev: t e odmislimo tri fragmente posod, ki so ležali na vrhu z asu tja in sodijo v obdobje pozne antike (i. $5: 6-8), potem med tisi ali m inventarjem jame, kljub številnim najdbam, skorajda nimamo knsa, ki hi ga lahko časovno dobro opredelili. Vendar pa moramo poudariti, daje keramika tako po oblikah kol tudi po načinu izdelave zelo podobna posodju i/ hiš ii in IX fo velja tudi za nekatere ornamente (npr, nalepka v obliki razčlenjene volute. vdrla bradavica, razčlenjen:! rebra, ki so nalepljena tik nad dnom sklede -/. 59: 2:61:8; 60: 5). Vse kaže. da moramo tudi inventar jame 1 časovno opredeliti na konec starejše železne dobe, to je v negovski horizont. erhaltene Hefe betrug kärgliche 0.4 m, Die Grube war mil schwarzbrauner Erde angefüllt, in der viele Fragmente von Keramikgefäßen vorkamen, fernerauch Stein schon er. Hqlzkohlcpartikel und durchgebrannte Lehmbrocken, Oben auf der Aufschüttung lagen einige Hisensch lackenbrocken. In unmittelbarer Nähe der Grube zeigte sich im Planum der Umriß eines runden Pfosttm Joches (Abb. M)\ der Pfosten war auch das einzige Baulement neben der Grube, das an diesem Ort erhallen war. Gntberiinventur: Die Grube war bekanntlich mit Keramik angefüllt, doch konnten wir (eider aus der Fülle von Scherben kein einziges vollständiges Gefäß zusammensetzen. Die Formen sind die üblichen: Töpfe (Taf. 58: 5), Schüsseln (Taf 59: ¡-5) und Unzugsschalen (Taf. 59: 6). ferner auch Backhauben (7iif. 60: 9,10) und große Pithosse (Tuf. 57: 1,2). Erwähnenswert sind noch die Hruchstücke tragbbarcr Öfen (Taf. 61: 10.11) und von Tonringen (7af 62: 1-10) sowie zwei Schleifsteine (Taf 62: 11,12). Zeitbestimmung: Abgesehen von den drei Gefäßfragmenien, die oben auf der Zuschüttung lagen und in die Spätanlike fallen (Taf. iS.t: 6-S), besitzen wir von dem übrigen Grubeninventar, trotz zahlreicher Funde, beinahe kein Stück, das wir gul datieren könuicn. Doch müssen wir hervorheben, daß die Keramik nach Form und Hcrstellungswctse den Gefäßen aus den Häusern II und D sehr ähnlich ist. Das tri III auch für einige Ornamente zu (z.li. Applike in Form einer gerippten Volute, Warze mil schwacher Delle, Fingertupfen leiste, die dicht über dem Schüsse l-boden angeklebt wurde Taf. 59: 2; 61:8; 60: 5). Allem Anschein nach müssen wir auch das Inventar von Grube 1 in das Ende der älteren Eisenzeit datieren, und zwar in den Negauer-I lorizont, I in Žf i izsonon^o nam i ii Jama 2 ¡¿renski izvidi: Jama 2 je btla odkrita v severozahodnem vogalu spodnje cerkvi,-1 si /.i). Tli smo namreč pri odstranjevanju ruševin, ki so zapolnjevale večji rečeni ni v kop, zadeli na liso črnorjave zemlje, ki je: bila i. dveh strani omejena s skoraj ravnima linijama. Ker je lisa izginjala pod 11 tik cerkvene ladje, smo morali odstraniti približno 2 mesttiha. Kuje bil prostor očiSeen, se je v planumu izlušči! pravokoten obris jame, ki je imel stranice 1,1 \ 1m (si. Obris se je v vseh štirih vogalih zaključeval v okroglih podaljških, lit detajl je pomemben, saj nam dokazuje, da je hil tudi v jamo 2 postavljen Jesen zaboj, ki je imel v vsakem vogalu vertikalno okroglo bruno. Ko smo odstranili vrhnjih 20 cm zasuija, so se zelo dobro izluščile tudi stene zaboja. Ker je zaboj propadel v požaru, so se \ prežgani ilovici zelo dobro ohranili negativni od lisi njegovih stranic, Najbolje vidna je bila severozahodna stranica, N;i tej strani jame so se namreČv prežgani ilovici drug nad drugim ohranili odtisi kar štirih vodoravno položenih okroglih brun, ki so imela premer med II) in 11 mi (si, f-f). Dobro viden odtis vodoravnega bruna {premetcm) se je ohranil tudi v severo- Grübe 2 Befunde: Grube 2 wurde in der Nordwcsl-ecke der unteren Kirche entdeckt (Abb, I.?) Hier stießen wir nämlich bei der Wegräumung des Ver stiirzc.s, womit eine rezente Eingrabt mg ausgefüllt war, auf einen schwarzbraunen Erd fleck, der voti zwei Seiten durch nahezu gerade Linien begrenzt war. Da der Lieck unter dem Estrich des Laienraumes verschwand, mußten wir ungefähr 2 m1 l strich entfernen. Nachdem der Raum gesäubert konnte man im Planum den rechteckigen Grundriß einer Grube enldeeken. dessen Seiten LI * ],3 m lang waren {Abb, Der Umriß wurde in allein vier Ecken durch runde Verlängerungen abgeschlossen. I )ieses Detail isi bedeutend, denn es ist ein Beweis dafür, daß auch in Grube 2 eine Kiste gestellt worden war, die in jeder Ecke einen vertikalen runden Haiken hatte. Nach Entfernung des oberen 20 cm dicken Versturzes traten auch die Kistenwände deutlich /um Vorschein Da die Kisie bei einem Brand zerstört wurde, waren im durchgebrannten 1 ehm die Ncgattvabd rücke ihrer Seilen wände sehr gut erhallen. Am deutlichsten war die Nordwestseile zu sehen. Auf dieser Seite waren Sl> XI: J am;! 2. Tloris. MU; 25. Abb. 33: Grube 2. Grundriß. 1-15 j-ir 1-M M - ,-J CWHVt I ILM.. id»,iii>h»i> |:i ,j ji., ^ i', ." ™ i yanii .irvimf I ilhin Hont«*. 64 EISFN/I II I ICH C Si F Iii UNG vzhodni stranici jame, medtem ko je bila za jugovzhodno sttumco /a hoj a uporabljena deska. I udi njen odi is je hi! namreč v prežgani ilovici zelo jasen. Na vprašanje, kako je hila narejena jugozahodna si ran i ea zaboja, pa žal ik moremo odgovoriti, ker je jamo na tej strani v vrhnjem delu močno načel reeeruni v ko p. \/ prečnega profila je bilo jasno razvidno, tla lesen zaboj ni segal do dna jame (si. .?5). Zal ne vemo, kako je hi! visok, zanesljivo pa lahko rečemo, tla je bil v jamo vgrajen, iako se nam je znova ponovila konstrukcija, ki smo jo ugotovili že pri izkopu jame I. Inventar jopiči- Kol že rečeno, je bila jima 2 zapolnjena s črnorjavo zemljo, v kateri je bilo precej prežgane ilovice in drobcev oglja. Vmes smo našli precej črepinj. pa tudi ostanke treh skoraj celih posod (j. 63:3,4, 64: J). Med gradivom velja omeniti še bronast obroček (i. i), utež (/. 65: 2), fragment glinastega kalupa ti, 65: I). kamnite bruse (t. 65: 4. 0-1I). kamnit tolkač (f. 65: J), vijček {/. 04: II) ¡n tri kepe prežgane gline, od katerih je ena trikrat prečno preluknjana (i. 64: 12-14). Ob jugozahodni steni jame sta bila tudi dva manjša kupčka zrna ste kaše, ki se je pt> analizah izkazala za proso (glej str. UJ5), Na samem dnu jame je ležalo več zoglenelih kosov lesa (si. nämlich in dein durchgebrannten Lehm vier horizontal übereinanderliegende Balken erhallen. die einen Durchmesser zwischen 10 und II cm hatten (Abb. 34). Ein deutlich sichtbarer Abdruck eines waagTeehten Balkens (I )urchmesser 9 cm) war auch in der Nordost sehe der Grübe erhalten, während für die Südost wand der Kiste ein Brett verwendet wurde. Auch sein Abdruck war in dem durchgebrannten Lehm klar erkennbar. Die Frage, wie die Südwest wand der Kiste konstruiert war, können wir leider ilichl beantworten, da die Grube auf dieser Seite im oberen Bereich durch eine rezente Ling rahmig stark beschädigt wurde. Die Ilolzkiste reichte, wie aus dem Ouer-profil klar zu ersehen ist, nicht bis zur Grubcn-sohle ( Ihb. 35). Leider w issen wir nicht, wie hoch sie war. doch war sie sicherlich in die Grube eingebaut. So fanden wir erneut eine Konstruktion vor, die wir schon bei der Ausgrabung von Grube I festgestellt halten. (rnibeninvcritat: Grube 2 war bekanntlich mii schwarzbrauner Erde gefüllt, worin es ziemlich viel durchgebrannten Lehm und Holzkohlepartikeln gab, Dazwischen fanden wir auch ziemlich viele Scherben und die Reste von drei nahezu ganzen Gefäßen ( Iiif. 63: 3.4: 04: 2). Unter dem St Jnma tXHisi hrun v sl-vltu/.lIiulIii Mr.una jdltlti. IM) i-!: Grube -- I i: t L ke n ItlI r ti c k^.' in ihr Nordwest seile der Grgtle, ŽiilEZNODOBNO NASELJI: SI. J®. Jama 2. Jugozahodni profil. M. 1:25. Abh. .ii: (iruliL- 2. Kiidtvc&lprofil. od katerih je bil eden ob straneh ob tesan in je ime] obliko zagozde. Analize so pokazale. tla gre izključno za listnata drevesa, tako javor, gaber (obsekan kos), bukev, graden, dob. topol, jesen in lesko (glej str. 195}. Časovno opredelitev. Večina keramičnih fragmentov je bila izdelana prostoročno in daje tudi sicer haliiaiski videz. Vendar pa je bil met.! gradivom najden spodnji del lonca, kije bil narejen na hitrem vretenu (/, 64:2), Posoda ima po fakturi in obliki odlično paralelo v loncu iz latenskega grobišča na P un ga rtu v Metliki (Sribar 1974. t. 12; 7). Čc temu dodamo še dva fragmenta, ki sta okrašena z glavni častim ornamenlom (/. 64: 9.10). je več kot jasno, tla sodi jama 2 v mlajšo železno dobo. Material sind noch erwähnenswert ein Bronzering (Taf. 65: 3), ein Gewicht (Taf. 65: 2), das Fragment einer Gußform (Tuf. 65: 1). Schleifsteine (Taf. 65: 4,6-11), ein Klopfstein (Tuf. ö5. 5). ein SpinnWirtel (Taf. 64: Ii) und drei IJrok-ken durchgebrannten Lehms, wovon einer dreimal quer durchlöchert war (Taf 64: 12-14). An der Südwest wand der Grube lagen auch zwei kleinere Häufchen Kornerbrei. das sich nach einer Analyse als Hirse herausstellte (siehe S, 195). Auf der Grubensohle lagen mehrere verkohlte Holzstücke (Abb. 34), wovon eines an den Seilen behauen war und die Form eines Keils halte. Ls gchi, wie Analysen ergeben haben, ausschließlich um Laubbäume, wie Ahorn, Weißbuche (behauenes Stück). Rotbuche, Stein- und Stieleiche, Pappel, Esche und 1 lasel (siehe -S, l'J5). Zeitbestimmung: Hie Mehrzahl der keramischen Fragmente wurde mit freier Hand hergestellt und hat auch ansonsten ein ha 11 statt zeitlich es Aussehen. Doch wurde unter dem Material auch der untere leil eines Gelaßes gefunden, das auf einer "Töpferscheibe hergestellt wurde (Taf 64: 2). Das Gefäß hat nach Faktur und Form eine ausgezeichnete Parallele in den Gefäßen aus dein latenezeitliehen Gräberfeld auf dem Pungart in Mctlika (Sribar 1974, Taf. 12: 7). Wenn wir diesem noch zwei Fragmente hinzufügen, die mit Kammstrich verziert sind (Thf. 64: 9.10), gehört Grube 2 offensichtlich in die jüngere Eisenzeil. fit Ib IS!/S/Ii ITI K "HI-: S T h PIA! Ni i v Zl-leznodobne najdbe z območij poznoantičnih stavb l'ri izkopu poznoantičnih stavb smo v ruševinah naleteli na obilico prazgodovinskega keramičnega gradiva. Ker ure za premet a ne plasti, najdbe za sitratigrafijo železnodobnega naselja niso potne m h ne. Objavljamo jih v izboru in po tipoloSkemprincipu, vendar po posameznih objektih oziroma kvadrantih. Natančnejše določanje lege posamičnih koso\ je omogočeno s pomočjo podatkov v katalogu. Seznam najdbenih skupkov; Sporadiene najdbe na robu kamnoloma (/. 66: 1-6: 67: /-.i). Območje zgornje cerkve (i, f>7: 4*6). Območje spodnje cerkve (/. 68: I-10: M: f-20). Območje stolpa 1 (l, 70: l-!3: 71: 1-12: 72: 1-22). Območje velike stavbe (t. 73: 1-12: 74: 1-12: 75: 1-14; 76: 1-18). Območje stolpa 2 {i. 77: 1-1 S). Funde aus dem Bereich spätantiker Cjebäude Bei der Frcilegung der spät antiker) Gebäude stießen wir in den Trümmern auf eine Monge vorgeschieht liehen keramischen Materials. Da es steh um durcheinandergeworfene Schichten handelt. sind die Funde für die Siraligraphic der e: sc nzeii liehen Siedlung ohne Belang. Wir veröffentlichen sie in Auswahl und nach tvpologischem Prinzip, jedoch nach den einzelnen Objekten bzw. Quadranten. Eine genauere Lagen-hestimniiing der einzelnen Stücke wird ermöglicht mit Hilfe der Angaben im Ruidkalalog. Verzeichnis der Fund komplexe; Sporadische Funde am Rand des Steinbruchs (Tu f. 06:1-6: 76: 1-3). Bereich der oberen Kirche ( in). 67: 4-h). Bereich der unteren Kirche (Tuf. 68: 110: 6V: 1-20). Bercich von Turm I (Tuf. 70: 1-13> 71: 112: 72: 1-22). Bereich des großen Gebäudes (Taf. 73: 1-12; 74: 1-12: 75: 1-14: 70: 1-18). Bereich von Turm 2 (7a/. 77: 1-18), Zaključek Kot je bilo pričakovali, smo z zaščitnim posegom. ki smo ga opravili med len 1975-1979 na severnem vrhu Kučatja zadeli tudi na /eleznodohne ostaline. ¡'o končanem raziskovanju lahko rečemo, da so bile zelo skromne. Za slabo ohranjenost je krivih več vzrokov. Prvi in hkrati najusodnejši je zanesljivo ta. da je bil prav na mestu železno-dob nega naselja v pozni antiki zgrajen velik sla roki ščanski kompleks, ki ni le prekril, ampak v dobršni ineri tudi uničil prazgodovinske ostaline. Najdišče je bilo podvrženo uničevanju tudi v kasnejših obdobjih, saj so na primer Se v icm stoletju okoliški kmetje z njega odvažali kamenje za gradnjo svojih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Če temu prištejemo Se velik kamnolom, ki se je po drugi svetovni vojni grobo zajedel v severni vrh hriba, je na dlani, da je doživelo že-leznodobno naselje na Kučarju precejšnje tip Listóse nje. Schlusswort Erwartungsgemäß stießen wir bei den in den Jahren von 1975-1979 auf dem Kucar-Nordgipfe! durchgeführten Reltungsgraliungen auch auf eisen zeitliche Funde. Nach abgeschlossenen Forschungsarbeiten erwiesen sieh die Funde als äußerst gering. Fiir die schlechte Erhaltung liegen mehrere Gründe vor. Der erste und zugleich verhängnisvollste ist die Errichtung eines großen frühchristlichen Komplexes in der Spätantike gerade an dei Stelle, wo die eisen/eil liehe Siedlung gestanden hatte; dadurch wurden die vorgeschichtlichen Funde nicht nur verdeckt, sondern größtenteils auch zerstört. I )er Fundort war auch in späterer Zeit der Zerstörung preisgegeben. so haben beispielsweise noch in diesem Jahrhundert die anliegenden Hauern von dorl Steine zur Errichtung ihrer Wohn- und Wirtschaftsgebäude abtransportiert. Zählen wir noch den großen Steinbruch hinzu, der sich nach dem M /J I KZNODOBNO V. \KEl JE Zaščitno raziskovanje je bilo v pretežni meri usmerjeno v izkop poznoantičnih stavb. Tako smp dokumentirali predvsem t i sle prazgodovinske objekte. ki so bili znotraj stavb oziroma so ležati v njihovi neposredni okolici. Pri tem vetja poudarili, da tlakov v stavbah nismo odstranjevali, čeprav je verjetno, da leže pod njimi tudi prazgodovinske ostaline. Nedotaknjeni so ostali v pretežni meri tudi prostori nied posameznimi pozno antičnimi objekti. Morda je tako tudi prav. saj nam je leta 1lJ83 po dolgotrajnih prizadevanjih le uspelo ustaviti dela v kamnolomu in je bilo naselje iul severnem vrhu kučarja rešeno pred dokončnim uničenjem; Kakšni so torej rezultati naših raziskav? Skupaj smo ugotovili pet stavbnih tlorisov. Od teh sla bila dva (hiši A in B) bolje ohranjena, dva (hiši C in D) slabše, medlem ki) smo uspeli od zadnjega (hiša b!) dokumentirati le skromne ostanke, lej beri moramo prišteti še odkritje dveh jam in obilico keramičnega gradiva, ki bistveno razširja vedenje o naselbinski lončen i ni halštatske Dolenjske. Časovni razpon naselja Izkopavanja so pokazala, da je bil severni vrh Kučarja zanesljivo poseljen že na začetku starejše železne dobe, \/ lega časa sicer nimamo ohranjenih arhitekturnih ostal in, zato pa obljudeno* i dokazujejo nekatere drobne najdbe. Ib m) /lasii skodelice z izvihanim ustjem (i. 14, 10; 74: I: 77: 1). Easctirana latvica (/. 73; 7) in okras viseče spirale (/, 6 19)^ ki so značilni obli kovni predstavniki horizonta Podzemelj {Dular L9H2, 63 in 76; Dular I1'73. Zelo skromne so tudi najdbe i/ kasnejših faz. Ker si s samimi oblikami posod zaenkrat ne ftioremo fedove kako pomagati, naj omenimo predvsem nekaj kosov reoksidacijsko žgane lončen i ne (t. 2: 3; 70i. 3.4), ki je narejena po postopku, značilnem za mladohalštatsko obdobje {Dular 1 3 ŽliJ.I-ZNOOOUNU NASI Uli .VJ. Mi. ftnkus rikoiMlmkcijc hiüi A. . Ihh lit ki »lil nikliiinsvirisiJcinJL"! H:IUSCSA. zadeli na nobeno luknjo za slo i ko. Ta podatek je pomemben, saj nam posredno omogoča tudi rekonstrukcijo ostrešja. O deLajlih seveda ne moremo gOvoriti, zanesljivo pa lahko i rdimo, da sleme strehe ni počivalo na slojkfth, ki bi stale v si edini hiše. Tu niti ni bilo potrebno, saj je prav blokovna gradnja omogočala, da so konstrukcijo strehe nosile kar stene. Hišna tla so bile iz phane zemlje, vhod vanjo pa je bil najverjetneje \ zahodni steni, kar smo skušali s precejšnjo mero previdnosti nakazali že pri opisu terenskega izvida. an zwei Ecken durch Verkiimmung zusammengefügt (siehe ihk'Ii S. 56). Ats andere Bauarttechnik, die bei llaus A in Frage käme, wäre noch der Sländerbau zu nennen, Leider waren aber die He I n iide so bescheiden, daß wir uns nicht endgültig entscheiden konnten, welche der oben erwähnten Bauarten beim Hausbau tatsächlich angewandt wurde. In einem Rckonslrnklionsversuch haben wir ein Blockhaus dargestellt (Abb. Die Wäpde von Haus A waren mit Lehm verputzt. Dafür sprechen zahlreiche Reste durch- f>4 EtStNZiil l'LK.HL Sil Dl.UWO Zelo zanimiva je bila tudi hiša H. Njena notranjost je bila s stopnico predeljena na dva dela: na zgornjega z ognjiščem in na spodnjega, v katerem je očitno stala lesena klop ' žrmljami in lončeni. Njen tloris je bil veliko slabše viden kot pri hiši A, k Lir pa ne preseneča, saj stavba ni imela kamnitega venca. Stene hiše so si aie neposredno na zemlji. To dokazujejo ostanki brun, ki smo jih odkriii na severni in južni strani tlorisa. Vse torej kaže, da so na komu starejše železne dobe na Kn èa j ju nekatere hiše imele kamnit temelj, gradili pa so tudi take brez njega. Slednje so bile neprimerno bolj izpostavljene vlagi. Kje tiče vzroki za tako različno tehniko gradnje, je seveda težko reči, verjetno p tem, kako je bil narejen lesen zaboj nad jamo 2. Iz negativnih odtisov brun smo namreč lahko ugotovili, da so v vseh šli rili vogalih stale vertikalne soiie. Dve stranici zaboja sla bili narejeni iz vodoravno položenih brun, za eno so uporahili tesan ploh, stena na jugozahodni strani pa žal ni bila več ohranjena, /-golj hipotetično predvidevamo uporabo brun (si. f!) Iz odtisov prežgane zemlje prav tako ni bilo mogoče razbrali, kako so bile v vogalih spojene vertikalne sobe s stranicami zaboja. Zelo verjetno so imele sobe izdolbene reže, vendar pa je to le ena od možnih razlag. errichtet wurden, daß die horizontalen Balken übereinander zwischen zwei senkrecht eingeschlagene Plösten gelegt wurden, die mit Waldreben verbunden waren. Nach der Auffassung von Zippelius stc Iii diese Bauart eine Zwischenphase zwischen dem Pfosten- und dem Blockbau dar (Zippelius li>54, 39 f.). Doch fehlen uns bei Haus Ii vor allem die Pfostenlöcher, weswegen es sieh unserer Ansicht nach in Linse rem Fall um ein anderes Konstriiktionsdctail handelt, das wir aber wegen der spärlichen Angaben noch nicht zu erklären wissen. Eine ähnliche Bauart ist auch bei Haus C und Dzu vermuten, allerdings waren sie schlechter erhalten, weil sie durch die spätantiken Bauten Stark beschädigt wurden. Da wir auch diesmal in den Grundrissen keine Pfostenlöcher entdeckt haben, kommen nur Block* bzw. Ständerbau in Betracht. bl ¿I I.iíZNODOKNO NASF.UE Vi 39¡ lanía 1. Pnüktií rctínrisirukeijc IcKncgazaboja. Abb. CifuHit 1. Bekonstrukiionsveriuch der HobVistu SI. 40. Rekionslnikdjska shema hisc I Abb. 40. RckonstruktionsMhcma Jos I lauses E Interessant war die Konstruktion der Holzkiste, die wir über Grube i vorfanden. Dem Grundriß nach stunden nämlich in zwei Reken vertikale Säulen, die Spalten gehabt haben müssen, in denen die Balken steckten. In den übrigen zwei Ecken waren die Kistenseitenwände sicherlich durch Verkämmung zusammengefügt (Abb. .79). Ein Beweis dafür sind die Beste sieh kreuzender Balken, die im Grubengrundriß vor allem in dessen Südostecke sehr gut erhalten sind (siehe Abb. 31). Soviel zur Konstruktionstechnik vom linde der älteren Eisenzeit. Wie baute man nun auf dem Ku£ar in der Latenezeit? Angaben darüber gibt es nicht viele, denn wir konnten nur zwei Objekte entdecken und noch diese lagen unter antiken Gebäuden. Vom ersten (Haus E) sind nur bescheidene Reste erhalten: eine halbrunde Mauer, ein Ausheizherd und vier Pfosten -lüeher. die auf Pfostenbautechnik hindeuten (Abb. 40). Mehrere Angaben besitzen wir darüber, w ie t.lie Holzkiste über Grube 2 angefertigt war. Aus den Negativabdrücken war nämlich zu ersehen, daß in allen v ier Ecken vertikale Ständer gestanden hatten. Zwei Seitenwände der Kiste waren ans horizontal gelegten Balken konstruiert, für eine wurde ein gezimmertes lireti verwendet, die Wand auf der Südweslseite ist leider nicht mehr erhallen. Nur hypothetisch vermuten wir die Vei wendung von Balken (At?b. 41). Aus den Abdrücken der durchgebrannten Erde war desgleichen nicht zu entnehmen, wie in den Ecken die vertikalen Ständer mit den Seilenwänden der Kiste zusammengefügt waren, Aller Wahrscheinlichkeit nach 6k ElSl NZIÍITLK III SlHHl UNÍ¡ ■«C.- / "■y /K .S7. V/. Juma 2. Pcstus rci.i>nslniki'i|c [eseni;gfl zaboji. Al'fa. v/, Cirube 1. Rfikonsirukiiotisversucli dcr l lol/kisic. Lesenih zabojev iz železne dobe doslej pri ti as Se nismo poznali. Pač pa so jih večkrat odkrili drugod po Evropi, kjer so jih interpretirali kot opaže hrambenih jam oziroma vodnjakov (cfr, npr. Manching; Maier et al. 1992, 4K ss). 0 kuČarskem železarstvu Ugotovitev, da so na KuČarju predelovali železo, seveda nt nova. saj omenjata na hribu topilnice že Müllner in Sohmid (Müllner 19119: Žu pa nič 1933). Obilica železove žlindre, ki smo jo na platoju našli tako v nedotaknjenih prazgodovinskih plasteh knt i udi med premetanimi ruševinami poznoanličnih stavb, namrečponíwito potrjuje, da se je na Kucarju odvijala intenzivna železarska proizvodnja. Zelo pomembno je bilo 1 udi odkritje razžarilne peči, ki ni le neposreden dokaz za obstoj železarstva, ampak nam odkriva i udi nekatere doslej pri nas nepoznane detajle v procesu pridobivanja železa. O predelavi kovine na Kočarju govore tudi nekateri drugi predmeti. Mednje sodijo vsekakor tleli kalupov (/, 65; /. 69: ¡6). livarskih čepov (i. H: I S: 76:1) in glinastih valjev,:ki so očitno ostanki šob i/. 9: ¡4: 44: 8-10; 69: 12:). /.elo zanimiva je hatten die Ständer ausgestemmte Spalten, jedoch ist das nur eine der mögliehen Erklärungen. I lol/kisten aus der Eisenzeit waren bislang in Slowenien noch nicht anzutreffen. Allerdings wurden sie des öfteren anderswo in Mitteleuropa entdeckt, wo man sie als Schalung von Vur-raisgruben bzw. Brunnen interpretierte (cfr, z.li. Manching: Maier ei ah 1992. 4* ff,), Uber das liistmhültenwc'seii aiif dern KnCai■ Die Festellung, daß man auf dem Kufiar l äsen verarbeitet hatte, ist natürlich nicht neu, weil schon Milliper und Sellinid (Müllner 1909; Zupantä 1933) Sehmelzofen erwähnen. Die Fülle an Eisenschlacke, die wir auf dem Plateau sowohl in den unbeschädigten vorgeschichtlichen Schichten als auch zwischen den durcheinandergeworfenen Irümmcn) der spälanliken Gebäude gefunden haben, bestätigt nämlich erneut, daß auf dem Kucar eine intensive Eisenprodukt ton von statten ging. Von größler Bedeutung war nämlich auch die Entdeckung des Ausheizherdes, der nicht nur einen direkten Beweis für die Etsenverarheil ungdarsteIii, sondern auch einige in Slowenien bislang unbekannte Details im Prozeß der Eisengewinnung aufdeckt. Uber die Metallverarbeitung auf dem Kucar sprechen auch einige andere Gegenstände. Dazjj gehören auf jeden Fall Teile von Gußformen (Tu f. 65: 1: 69: 16), Gußkernen {Tuf. S: IS; 76: 1) und [onwaizeii, die offensichtlich die Reste von Düsen (Taf. 9: 14, 44. 8-10; 69: 12) darstellen. Höchst interessant isi auch der Fund eines Ingots mit charakteristischer zipfeIförmiger Ausbuchtung (/¿/i 76: JiS),die ausgezeichnete Parallelen in Manching (Maier ei al. 1992, Abb. l,i>) besitzt. Line Produktion in der Latenezeit ist auf dem Kucar mehr ¡ils wahrscheinlich, auszuschließen isi bei der lasenproduktii)n auch nicht die allere Eisenzeit^ wenngleich uns für eine solche Behauptung konkrete Beweise fehlen. Zur Siedlnngsslntktur E Iber die Struktur der Siedlung zu sprechen, von der nur einige bescheidene Fragmente erhallen sind, isi natürlich problematisch, insbesondere deshalb; weil auch anderswo in Dolcnjsko nur kleinere Siedlungsflächen untersucht wurden, die über die Architektur nur wenig Material lieferten. Mil wenigen Angaben und schlechten Vergleichen sind unwiderlegbare Schlüsse natürlich M Zl I I ZNODOBNO NASl Ul: [udi najdba ingota z značilnim rogljičastim izrastkom (i- 76: 18)i ki ima odlični: paralele v Manchingu (Maier et al, IW2, si, l>2: 1,5), Proizvodnja v latenu je torej na k ličarju več kol verjetna, izključili pa ne smemo niti starejše železne dobe, čeprav nam za to trditev manjkajo konkretni dokazi. O strukturi naselju Govoriti o strukturi naselja, od katerega sn ohranjeni le skromni fragmenti, je seveda težko. Zlasti zalo, ker so bile doslej tudi drugod po Dolenjskem raziskane le manjše naselbinske površine, ki so dale ti arhitekturi bolj malo gradiva. S skromnimi podatki in s sluh ¡mi primerjavami pa je seveda nemogoče delati trdnejše zaključke. Kaj lahko lorej na koncu rečemo o kučarskem naselju? Najprej to, da je bi! v železni dobi poseljen ves Kučar. Osrednji del naselja je bil na južnem, višjem vrhu hriba, ki je bil posebej utrjen. Vendar pa se je poselitev širila čez sedlo tudi na njegov severni vrh. ki je imel obliko okroglega platoja zjasnim robom na zahodni strani, Na robu smo pričakovali kamnito obzidje, ki pa ga z našimi raziskavami nismo odkrili. Zakaj severni vrh Kučarja ni bil utrjen, je seveda težko teči. za kolikor toliko jasen odgovor za zdaj manjkajo ustrezne primerjave /. drugimi podobnimi naselji. Zanimiva je tudi ugotovitev, da sodijo vsi objekti, ki smo jih odkrili na platoju, v dve razmeroma kratki časovni obdobji, to je na konec starejše in na konce mlajše železne dobe. Stavhc in jami imajo tudi podobno orientacijo: z izjemo objekta / razžarilno pečjo, ki pa je bil zelo slabo ohranjen, so vse zasukane za približno 1 fi stopinj od severa (glej i/. Ob teh dejstvih sije seveda vredno zastaviti vsaj dve vprašanji. Najprej to, ali se v podobni orientaciji objektov kjnb vsemu ne zrcali neka notranja struktura naselja? Drugo vprašanje se nanaša na ugotovitev, da na Kučarju razen iz konca halštatske in konca latenske dobe nimamo ohranjenih nobenih osiankov arhitekture iz drugih obdobij. Ali to dejstvo morda ne kaže na to, da so imeli kuČarskl prebivalci \ železni dobi nek čisto določen pristop pri urejanju naselja? Da so torej po vsakem propadu stavb prostor najprej temeljito očistili ruševin in šele ilfltO pričeli na novo graditi? Na vsa ta vprašanja v tem trenutku še ne moremo odgovoriti. Velja pa sijih zastaviti, da bomo pri bodočih raziskavah bolje pazili na vse tiste podrobnosti, ki bodo pomagale razjasniti tudi tovrstne probleme. nicht möglich. Was können wir also letzten Hudes über die Siedlung auf dem Ku£ar sagen? In der Eisenzeit war der gesamte Kuöar besiedelt. Der Hauptteil der Siedlung befand sich auf dem südlichen, höheren 1 lügelgiplel, der eigens befestigt war, Doch breitete sieh die Siedlung über den Sattel auch auf dessen Nordgipfel aus, der die Form eines runden Plateaus mit klarem Rand aul der Westseile hatte. Am Rand erwarteten wir ein steinernes Befestigungswerk, das allerdings bei unseren Untersuchungen nicht entdeckt wurde. Warum der Nordteil des Kuear nicht befestigt war, ist freilich schwer zu sagen, für eine annähernd klare Antwort fehlen uns vorerst die entsprechenden Vergleiche mit anderen ähnlichen Siedlungen. Interessant ist auch die Feststellung, daß alle auf dem Plateau entdeckten Objekte in zwei verhältnismäßig kurze Epochen fallen, nämlich in das linde der älteren und das Ende der jüngeren Eisenzeit. Die Gebäude und die beiden Grüben haben auch eine ähnliche Orientierung: außer dem Gebände mit Ausheizherd, das allerdings äußerst schlecht erhalten war, sind alle ca. 15 Grad von Norden abgewendet (siehe Abb. /.-i). Angesichts dieser Tatsache muß man sich mindestens zwei Fragen stellen. Spiegelt sitli nicht in der ähnlichen Orientierung der Gebäude eine gewisse Innenstruktui der Siedlung wider? Die zweite Frage bezieht sich auf die Feststellung, daß auf dem Kuear ausgenommen vom Ende der Hallstattzeit und vom Ende der Latenezeii keine Reste von Bauwerken aus anderen Epochen erhalten sind. Deutet diese Tatsache vielleicht nicht darauf hin, daß die Kuiarbewohrter in der Eisen/.eil eine ganz bestimmte Vorgehensweise bei def Siedlungsgestaltung hatten? Daß sie also nach jedem Gebaudezei lall vom Raum zunächst gründlich die Trümmer beseitigten und erst dann erneut zu bauen begannen? All diese Fragen können wir in diesem Augenblick noch nicht beantworten. Dennoch ist es sinnvoll, sieh diese fragen zu stellen, um bei den zukünftigen Forschungen besser atil die Einzelheiten zu achten, die auch solche Fragen zu beantworten helfen. Ii) ZGODNJEKRSCANSKI FRÜHCHRISTLICHER STAVBNI KOMPLEKS GEBÄUDEKOMPLEX Zgornja cerkev Obere Kirche F-npladjjska cerkev > klopjo Ih prizidkom je stala 113 najvišji točki severnega vrha Kučarja (prti. 5 in v/. 42), Pred izkopavanjem je bil prostor gosto porasel z gabrov i m gozdom, grmovjem in nizko podrastjo, kljub temu pa so bile ruševine dobro vidne. Z njimi je bila zatrpana predvsem Die einschiffige Kirche mit Prieslerhank uruJ N eiien ran m stand auf dem höchsten Punkt des nördlichen Kučar-Gipfeis (Beil, Sund Abb, 42). Vor den Ausgrabungen war der IVreich dicht mit Weißbuchen wa Id. St räuchern und niedriger Bodenvegetation bewachsen, dennoch war der Si. -12; Zpin-nja cerkt-v. Pogled po izkopu z jugozahodu. Abb. 42: Ohcrc Kifclic. HLit:k nach def Au&grubung von Siidwcsirn, I in ZiiOHNJf KUSČANSUl STAVltNI KOMPl \ I*1. vzhodna polovica stavb« (si. 43), medtem ko je biki njena sredina v glavnem prazna1. Celotne mere stavbe znašajo: Dolžina, brez veže 18,25 ni Dolžina z vežo 22,75 m Širina 8.40 m Notranji prostor, dolžina 16,65 m Notranji prostor. Širina 6,95 m Veža, dolžina 8,50 m Veža, širina 3,80 m Prizidek, dolžina 4.70 tu Prizidek; širina 3.70 m Zidovi so bili večinoma postavljeni na ilovnato osnovo hriba brez poprejšnjega temeljenja. Na mestih, kjer so bila tla skalnata, so stali zidovi neposredno na živi skali, Grajeni so bili i/ različno SI. 4-1- Zgdiijja ČBrfcuv, iiuii viiiL1 \ pre/htierijti lfif>. J.;. Obere Kirche. Verstur/ im Fresbyteriujn velikih lomljeneev iz apnenca. Vmes je bilo vzidanih tudi nekaj kosov lehnjaka. Čeprav zidov niso posebej temeljili, so pri gradnji za spodnji tlel zidu uporabili nekoliko večje kamne. Večje lomljenje so odbrali tudi za notranje in zunanje lice zidu (lepše stranice kamnov so bile obrnjene navzven), medtem ko je bila sredina zapolnjena / drobirjem in mali o. Sieer pa pri gradnji zidov ni opaziti kakega pravila, čeprav je res, da so posamezne kamne položili kolikor mogoče v vodoravne sloje (si. 44). Zidovi so bili povprečno debeli 0.65 m, Ko s m t) odstranili ruševine v ce krven i ladji, seje v njenem vzhodnem delu pokazala pol krožna zidana klop za duhovnike, ki je merila v dolžino 4 m nt v širino 4.4 m (si. 45). Klop je bila zgrajena jz različno velikih lomljeneev, vendar so za vogale uporabili večje kainne, Ker je h i I tlak med levim krakom klopi in severno steno prezbiterija uničen in prebit, je bilo na tem mestu zelo dobro videti. Verslurz deutlieh zu erkennen Damit war vor allem die Osthälfte des Gebäudes ausgefüllt (Abb. 43\ während sein zentraler Bereich im wesentlichen leer war. Die Gesatntabmcssungcn des Gebäudes betragen: Länge ohne Na rt Ii ex 18,25 m Länge mit Narthex 22,75 m Hreilc 8,40 m Innenraum, Länge 16,65 m Innenraum, Breite 6,95 m Narthex. Länge 8,50 m Narthex, Breite 3,80 m Nehenraum. Länge 4,70 m Ne heil raunt. Breite .1,70 m Die Wände waren größtenteils aufgewachsenem Lehmboden des Iiiigels errichtet worden ohne vorherige FundamentietOng. An den Stellen. wo der Boden felsig war. standen die Mauern direkt auf natürlichem I-eisen. Sie waren aus verschieden großem KalkbrnChstein gebaut. Dazwischen waren auch einige Hl ffstc instücke eingemauert. Obwohl man die Wände nicht fuildamen (ierl hatte, verwendete man bei der Errichtung des unteren Wand teils etwas nrößere Steine, Größere Bruchsteine wählte man auch für die Innen- und Außenfront der Wand (die schöneren Sleinseiten waren nach außen gekehrt), die Milte war dagegen mit Schotter und Mörtel ausgefüllt. Sonst ist beim Bau der Wände keine Regel zu erkennen, obwohl man einzelne Steine ¡n möglichst horizontale Schichten gelegt hatte (Abb. 44). Die Wände waren im Durchschnitt 0,65 m breit. Nachdem wir den Verslurz in der Kirche weggeräumt hatten, trat in seinem Ost teil eine halbrunde gemauerte Priesterbank zutage, die 4 m lang uml 4,4 m breit war (Abb. 45), Die Bank war aus verschieden großen Bruchsteinen errichtet. doch verwendete man zumindest für die 1 eken größere Steine. I )a der Fußboden zwischen dem linken Bankende und der Nord wand des l'resbyieriums zerstört und durchbrochen war, konnte man an dieser Stelle sehr gut erkennen, daß die Bank auf rötlichem sterilem Lehm errichtet worden war. Überall, wo es möglich war, diente als Fundament natürlicher Felsen. Der Unterbau der Bankwand war bis zu I m breit. Irotz ihres schlechten Erhaltungszustandes war die tilinkform deutlich zu erkennen. Etwas starker beschädigt war ntirdas rechte linde der Hank, wo ziemlich viele Steine fehlten. In der Bogcrt-mi11e befand sieh eine 0.7 m breite Lücke. Da I in FRÜHCIIRISTLK m u Ol II.■U'Df-KOMi'l.l-LX Si 44. Zgornja ctrkev. NuOin jiradnjc zidu v ^'vcrozahodinim vogalu Indjc. Abb. 44: Oburc Kirchc, tiamivise dor Maujr in dur Nordwi;steckc der Kirchc. da so klop zgradili nli rdečkasti sterilni ilovici. Povsod, kjer je bilo mogoče, so uporabili za temelj naravno skalo. Zid klopi je bil v temelju Širok do I m. Čeprav se je slabo ohranili, je bila oblika klopi vseeno jasna. Nekoliko močneje jc bil poškodovan le desni krak, v katerem je manjkalo precej kamnin. V si edini lokaje bila v klopi 0.7 nt široka vrzel. Ker je bil /.iti na tem mestu prekinjen le v zgornjem delu ne pa tudi v temelju in ker sta bila oba robova presledka povsem ravna (st. 46), lahko predvidevamo, da je bil prav v osrednje m delu klopi vzidan večji kamniti blok (sedež), ki so ga v preteklosti odstranili. K polkro/ni klopi je bila z notranje strani prislonjena ll) cm široka pručica zn noge. Njen rob se je za 25 cm dvigal nad tlak med krakoma klopi, Žal pa jc bil zid SI. 46: rnja ce rk o v VrzcIVfc m nu ituhnvniikc kln pi Ihh. -Iti: Obcrc Kirciitv Fchktcllc im SčhuittH dur Prtiistcrbank. $L 45' ZgiirnJ» ci-rkcv. Klup za duhovntke. .■U>!\ 45: Obere Kirclie. Pricsisrtiank. aber die Wand an dieser Stelle nur im oberen leil. aber nicht auch im Fundament unterbrochen war und da beide Ränder des Zwischenraums völlig gerade waren (Abb. 4<>), war vermutlich gerade in dem minieren Teil der Bank ein größerer Steinblock (Sitz} eingemauert gewesen. den man aber in der Vergangen heil entlernt hatte. An die halbrunde Hank war von der Innenseite eine 40 cm breite Fußbank angelehnt. Ihr Rand erhob sich 2i cm über dem Fußboden zwischen den beiden Bankenden, Leider war die Bankwand so schlecht erhalten, daß man den Höhenunterschied zwischen Sit/, und Fußbank nicht mehr feststellen konnte. lieide Bankenden hatten an der Frontseite zwei parallele. 4il cm breite Einschnitte, die in derselben Linie verliefen wie der Ost rund der Reliquiargnlbe. Die Vertiefung, in der die Reliquien aufbewahrt wurden, befand sich nämlich gerade in der Mitte des Raumes vor der Flieste r-bank. Sie war 35 cm breit, 43 cm lang und 3S cm tief (Abb. 47). Ihre Wände waren mit Mörtel verputzt, auch der Boden war mit Estrich überzogen. Der Raum lürdas Reliquiarwar oben von einem cm breiten, M> cm langen und 10 cm tiefen Rand für die Steinplatte umgeben, die nicht erhallen war. Ebenso war auch die Vertiefung leer. Darin lagen zwischen dem Humus nur einige Schneckenhäuser und amorphe Ziege (stücke. Vor der klerusbank stand ein 4 in langes und 3,45 m breites Podest, das 20 cm über dem Futihoden des Kircbensaals aufragte (Abb. 4fi), Seine Seiten waren mit kleineren Bruchsteinen umrandet, für die Südwest ecke verwendete man einen eiwas größeren flachen Stein. Linen ähnlichen Abschluß baue wahrscheinlich auch die Nordwestecke des Podestes, die allerdings nicht mehr erhalten war, denn wir stießen an dieser Stelle schon vor den Forschungsarbeiten auf eine I in Zgodnji: krSčanski stav lini kom i>i i ks k lopi tako slabo ohranjen, da m; višinske razlike nied sedežem in pruČko ni dalo več ugotoviti. Oba kraka klopi sta imela na čelni strani paralelni 40 cm Široki zajedi, ki sta potekali v is L i liniji kol vzhodni rob jamice za relikviarij. Vdolbina, v kateri so hi le Shranjene relikvije, je bila namreč pravy sredini prostora pred duhovni ško klopjo. Bila je 35 cm široka, 43 cm dolga in cm globoka (.vi. 47). Njene stene so ometali z malto, prav tako pa je bilo z estrihom prevlečeno (udi dno, Prostor za relikviarij je na vrhu obrobljal 5li cm širok. Al! cm dolg in 10 cm globok mor za kamnito ploščo, ki se ni ohranila. Prav tako je bita prazna tudi vdolbina. V njej je med humusom ležalo le nekaj polževih hišic in amortnih koščkov opeke. Pred duhovniško klopjo je bil 4 m dolg in 3,45 ni širok podest, ki seje 20 cm visoko dvigal nad tlakom ladje (.v/. 48). Njegove stranice so obrobljali manjši lomljenci. z;i jugozahodni vogal pii so uporabili nekoliko večji ploščat kamen. $1. 4S: Zgornja cerkev. Podcsi pred duhovniško klopjo. . \hh. 48: Oherc kiruiu: Podu>if viirdci l'i iuslL-rhiiiik SI. 47: Zgornj.i torkev JamLcu za rib I ■ t vi ;i ri j. ■\hh. 47- ObcfC Kirch£ Heliju ¡C njirufri; tieferc liingrabung. I)as gesamte Podest war mit Estrich hcdcckt. Bei der Reinigungdes li.striehs konnten wir entdeeken, dati das Podest eigcntlich einen dop pelten Boden halte bzw. daB do Boden in die sem Absdmill erneuert war. liiescs De ta i I war besondors an der Rclicjuiargrube gul zu erken- I in FkWMCHRISTI I¿11 HR Čil U\l/l)l KOMI»! I \ S!. 4'>: /.p i rn j-i ecrkcv. Dvojni l Ink. ob ¡.uniči Zii rclilftiut i j Abb. -I'/: Ohcri kirtrliv. p0ppct[L't tislrich Acbchtler RcliquictiMibc. Podoben zaključek je imel najverjetneje tudi severoma hodni vogal podesia, ki pa ni bil seč ohranjen, saj smo na tem mestu ie pred raziskovanjem naleteli na globlji vkoffi Celoten podest je prekrival esirih. Prt čiščenju estriha mho odkriti; tla je imel podest pravzaprav dvojni tlak oziroma da je hit tlak na tem predelu obnovljen, ta detajl je hi! dobro viden zlasti ob jamici za relikviarij (.s/, 49). Natančen izkop je pokazal, da je bil podest prvotno 10cm ni/ji od estriha v prostoru žnotraj duhovniške klopi. Obit nivoja je lučevala stopnička iz manjših kamnov, ki je imela ometano ludi čelno stran. Potekala je v ravni liniji med skrajnima točkama obeh krakov klopi. Ko so kasneje podest popravljali, so stopničko prekrili z novo plašijo cslrihn. "Tako je bila višinska razlika med pode sto m in tlakom znotraj duhovniške klopi izravnana. Na podestu smo tik pred levim krakom klopi našli srebrn križec (/. 78: /.). Tlak v notranjosti pol krožne klopi je bil zelo slabo ohranjen, in še to večinoma !e ob robovih pručiee in ob jamici za relikviarij. V sredini prostora smo namreč že ob čiščenju ruševin p riši! do sterilne ilovice, listrihje bil poškodovan tudi za obema krakoma polk rožne klopi, To velja /lasti za levo stran, kjer je bil preti vhodom v prizidek že pred našimi raziskovanji globlji vkop. Precejšen kos tlaku in njegove podlage je manjkal tudi na severozahodnem vogalu podest a. saj je bila tudi tu že pred raziskovanji i/kopana večja jama. Nasprotno pa seje estrih v obeh vzhodnih vogalih prezbitet iju zelo dobro ohranil. Imel je gladko površino, ki jO je prekrivala do 2 cm debela plast /ganine. Tlak za temenom klopi ob vvhodni steni je bil zopet uničen in se je ohranila le njegova podlaga. V severovzhodnem vogala prezbiterija je ležalo na fl akti nekaj koščkov stekla, v samem neu (Abb. 49). Das Podest war ursprünglich, wie eine genaue Ausgrabung ergeben hat, 10 ein niedriger als der Estrich im Eicreich innerhalb det Priesterbank. Beide Niveaus waren durch eine kleine Stufe aus kleineres Steinen voneinander getrennt, deren Frontseite auch verputzt war. Sie verlief in einer geraden Linie zwischen den äußersten Punkten beider Batikenden* Hei einer spiiteren Reparatur des Podestes wurde die Stufe mit einer neuen fish iclischichl überzogen. Auf diese Weise war der Höhenunterschied ¿wischen dem Podest und dem Fußboden innerhalb der Klerusbank ausgeglichen worden. Auf dem Podest haben wir Unmittelbar vor dem linken Bankende ein silbernes Kreuz gefunden (laf, 7H: 1). Der Fußboden im Inneren der halbrunden Bank war sehr schlecht erhal ten, größtenteils mir an den Rändern der Fußbank und an der Relitjuicn-grube. In der Mitte des Raumes stießen wir nämlich schon bei der Aufräumung des Versturzes auf sterilen Lehm. Der Estrich war auch hinter beiden Enden der halbrunden Bank beschädigt, vor allem ttufder linken Seite, wo sich vordem Eingang in den Nebenraum schon vor unseren Forschungsarbeiten eine tiefere Eingrabung befand. Ein fehlte auch an der Nordwesten ke des Podestes, denn auch hier war schon vor den Forschungen eine größere (irubc ausgegraben worden. Im Gegensatz dazu war der Estrich in beiden Ostecken des Preshyteriums sehr gul erhalten. Fr hatte eine glatte Oberfläche, die mit einer bis /u J cm dicken Brandschicht bedeckt war. Das Pflaster hinIer dem Scheitel der Hank an der Ost wand war hingegen wieder zerstört, nur seine Rol Ii erung blieb erhalten Inder Nordost ecke des Preshyteriums lagen aut dem Pflaster einige Glasfragmenie, hierwurde auch das Stück einer kleinen Marmorsäule gefunden, wahrscheinlich ein Fußteil der Altarmensa {Abb. .WJ), Der West teil der Kirche war nicht gegliedert der Boden war vollständig mit Estrich bedeck i, dessen Oberfläche größtenteils zerstört war. Unversehrt blieben nur kleinere leiie der Oberfläche an iler Süd-, Nord- und vor allem an der West wand des Kirdicnratimes In der Mitte des Raumes war sogar das Pflaster zerstört. Erhalten blieb nur seine Rollierurtg. Auch in diesem Tblldes Kirchenrnumeserstreckte sich insbesondere an der Süd- und Nord wand eine bis zu 2.5 cm breite Brandschicht. Auf kleinere Holzkohlenstücke sind wir auch in der Mitte des Raumes gestoßenDer Eingang in die Kirche befand sieh in dei Mitleder Wesiwand, seine Breite betrug Lii I in Z( (>]>nj f- k rsč an s k! s1avhm komp! i ks SV. 50; /gnili j-i LL-rkrv l)c| mige oltarne njeitzc. Abb. SO: Obotc Knclit, PuHteil der Aliiirmcnsu. kotu p;i je bil [iiijJv.ii kos marmornega stebrička, najverjetneje tlel noge oltarne menze (si. 50). Zahodni del ladje ni bil razčlenjen. Tla so bila pu celi površini prekrila z estrihom, ki je imel večinoma uničeno površino. Nedotaknjene so ostale le manjše površine oh južni, severni in zlasti zahodni steni ladje. Prav v sredini prostora je it i I uničen celo tlak. Ohranila se je samo njegova podlaga. Tudi v tem delu cerkvene ladje se je zlasti oh južni in severni steni vlekla do 2.5 em debela plast žganine. Na manjše lise oglja smo naleteli tudi v sredini prostora. Vhod v ladjo je bil sredi zahodne stene, njegova šii ina pa je znašala 1.6 m (si, 51). Prvotno je bil prehod v istem nivoju kot tia v cerkveni ladji in veži. Dokaz /a to je tlak, ohranjen v severni SI M; Zgornja cerkev. Prehod med vežo in laUju. Abb, .l/: Ohere Kirehe. I (herging /wischcn Nebenr.iuiJl und kirchu. m (Abb. 51). Ursprünglich hatte der Durchgang dasselbe Niveau wie der Boden im Kirchen räum und im Narthcx. Einen He weis dafür liefert das erhaltene Pflaster in der Nordhälftc des Durchgangs. Spater Wurde an dieser Stelle eine Kl cm hohe Schwelle errichtet, worauf wir in der südlichen I lälfte des Durchgangs gestoßen sind. Allem Anschein nach war sie mit Holz verkleidet, wie wir aus den Resten eines verkohlten Brettes schließen können, das von der Westseite die Steine umrandete. Auf der Westseite wurde die Kirche mit einem Narthcx abgeschlossen, dei an die Kirche angebaut worden war (/ibb. 52). Relativ gut erhallen isi nur dessen Nord- und Westwand, die Südhüllte des Raumes war hingegen völlig zerstört. So stehen uns über die Südwand des Natthex nur wenig Angaben zur Verfügung. Mit Steher-heit können wir nur behaupten, daß sie nicht in derselben Linie verlief wie die Südwand deä Kirche. Der Narthexboden War mit Estrich hedeekl. der sieh infolge der Rollierungssenkung nicht in ebener Oberflache erhalten hat. Besonders stark war die Setzung in der Nordostecke und an der Westwand. Das Pflaster war über den gesamten Raum von einer bis zu 4 cm dicken Brandschicht überzogen, in der Nordostecke fanden wir auch einen 0,9 in langen, 15 cm breiien und S cm dicken verkohlten Balken, I in kleineres (85 cm langes und in cm breites) verkohltes Holzstück lag auch an der West wand des Naithe.v. In der südlichen Hälfte des Narthcx war das Pflaster gänzlich zerstört. Hiersiießcu wir nur auf dessen Rollierung bzw. auf Fe Isenbude n. Aus dem geringen Höhen unterschied zwischen dem natürlichen Fel- Sl 52: /[>on] ja LTirkcv, VcÜU, pi'Kterl /. . Ibh. 52: Oheru Kirchs. N;lrlhex, Oliek von Süden. I in [ki I ICI I RIS 11 Stili K Or:BÂllIÏI:KOMPLI:X polovici prehoda. Kasneje je bi) na tem mestu zgrajen K) cm visok ¿>rag, na katerega smo na lepili v južni polovici prehoda. Kol kaže, je bil obložen z lesom. Mi lahko sklepamo po ostankih zoglenele tleske, ki je i zahodne strani obrobljala kamne. Na zahodni strani se je cerkev zaključevala z vežo, ki je bila prizidana k ladji (si. Razmeroma dobro ve je ohranil le njen severni in zahodni zid, medtem ko je lula južna polovica prostora povsem uničena, lako imamo n južni steni veže zelo malo poti al kov. Zanesljivo lahko rečemo le to, da ni bila v liniji južne stene cerkvene ladje. lia veže je prekrival est rili. ki pa se zaradi posedanja podlage ni ohranil v ravni površini, /.lasti močno se je pose de I v severovzhodnem vogalu in ob zahodni Steni. Nad I lakom seje preko celega prostora vlekla do 4 cm debela plast žgani-ne. v severovzhodnem vogalu pa smo našli lutli 0,4 tn dni g, 15 cm širok in K cm debel zoglenel tram. Manjši (0.85 m dolg in 10 cm širuk) kos zoglenelega lesa je ležal tudi ob zahodni steni narteksu. V južni polovici veže je liii tlak v celoti uničen. Tu smo naleteli le ua njegovo podlago oziroma skalnata tla. Glede na majhno višinsko razliko meti narav no skalo in ohranjenim estrihom, ki je znašala le 10 cm, lahko sklepamo, da je bil i lak v južnem delu veže položen kar na skalnata tla. torej brez kamnite podlage. V južni polovici veže je bila vsekana v živo skalo 2, i m dolga, I m široka in \ povprečju cm globoka grobna jama, kije imela ravno izklesano dno (.v/. 5.i). Usmerjena je bila v podolžni osi cerkve in do vrha zatrpana s humusno zemljo in ruševin ski m i kamni. V njej nismo našli ostankov skelela. .V/. Zgornj.i ccrkcv, Prj/idtk nn stiVLTrii slr:mi ¡nwluliji i|;i. A Ni .H* Obere Kirche. Neben r;< uni mit it^rNordsciic tics l'ri'sbjte ri unis. SI, iî-ï.' Zgornja ccreèy. t iAilmiijmnj v južnem dciu veži. Ihh. 53: OliL iL' Kirchc. ( inih^ruhi: im SiilItl iE (L--. Narihpt seil und dem erhaltenen Estrich, der nur 10 cm betrug, ist /u schließen, daß das Pflaster im südlichen Teil des Narthex direkt auf den Felsboden gcletn worden war, also keine Sieinrollierung hatte, In der Stitiliall'ie des Naithe\ war in natürlichen Felsen ein m langes, ! m breites und im Durchschnitt 35 cm tiefes Utah eingehauen, dessen Boden eben ausgemeißelt war [Abb. Fs lag in der Richtung der Kirehenlängsachse und war bis oben angefüllt mit Humuserde und Veisüii/Siemen. Darin wurden keine Skelettreste entdeckt. Nördlich vi>m Presbytcrium war an der Kirche ein Raum angebaut (Abb. 54), der vor unseren Forschungsarbeiten voller Verstürz war. Nachdem wir die oberen Steine weggeräumt ii allen, kam gleich daruntc| vorwiegend schwarze Humuserde zum Vorschein, Unter dieser bis zu 30 cm dicken Schicht lag eine vornehmlich aus Sand hestehende Schicht, worin noch immer einige Versiurzbroeken steckten. Die Schicht oberhalb tles Pflasters (Dicke i5-2l) cm) bestand im ganzen Nebenraum ausschließlich aus feinem, mit Kalk vermischtem Sand, In der Südosiecke stießen wir direkt unter dem Pflaster auf eine 0,5 cm dicke Brandschicht, die sich auch an tler Südwand tles Nebenraumes erst reckte. Die Wände waren nur im Fundament erhalten. weswegen sie auch nicht hoher als 0,6 m sind. Die Ostwand verläuft auf derselben Linie wie die Osiwantl der Kirche und siel Ii eigentlich nur deren Verlängerung dar. I .eider war die Kontaktstelle mit der Nordoslecke nicht mein I in Zgodnji krščanski stav it ni kmmh.ejks Severno od prezbiterija je bil k Cerkvi ptizidan prosi or {.*/, 54), kije hi! pred našim raziskovalnim posegom poln ruševin. Ko smo odstranili vrhnje kamne, se je takoj pod njimi pokazala pretežno črna humusna zemlja. Pod to, do 30 cm debelo plastjo, seje nato nadaljeval pretežno peščen sluj. v katerem je še vedno tičalo nekaj ruševin. Plast nad tlakom {debelina 15-211 cm) je bila v celem prizidku izključno iz drobnega, i. apnom pomešanega peska. V jugovzhodnem vogalu smo tik nad tlakom zadeti na 0.5 eni debelo plast žganinc. ki se je vlekla tudi ob južni steni prizidka. Zidovi so bili ohranjeni le \ temeljih, zaiti tUdI njihova višina ne presega 0,6 m. Vzhodni zid poteka v i si i liniji kol vzhodna stena cerkve in je pravzaprav le njen podaljšek. Zal pa spoj s severovzhodnim vogalom ni bil več ohranjen, zato I udi ni gotovo, Če je bil zid k prczpjlcriju pri/klan. kol smo lo jasno ugotovili pri zahodni steni prizidka. Se najbolje je bila ohranjena južna stena (severna stena cerkve), skozi katero je bil l ud i prehod iz prizidka v prezbiterij. Otipi lina vrat je bila široka 1.2 m. Žal nismo uspeli ugotoviti. Če je bil na prehodu iz prezbiterija v prizidek prag. Prostor za levim krakom klopi je bil namreč že pred izkopavanji močno poškodovan, zato je la detajl ostal nepojasnjen. Notranjost prizidka je prekrival estrih, a ker so se tla v preteklosti močno posedla, se je le na nekaj mestih ohranila njegova površina. V jugovzhodnem vogalu so estrih položili kar na naravno skalo, v sredini prostora pa se je ob prelomih pokazala tudi njegova podlaga i/ manjših lomljen-eev. Omet na zidovih se je v skromnih površinah (do 3 dm:) ohranil le na nekaj mestih južne in zahodne stene prizidka, erhalten, deswegen ist es nicht gewiß*oh die Wand an das Prcsbyterium angebaut worden war, wie wir es bei der West wand des Neben räum es eindeutig feststellen konnten. Am besten erhalten war die Südwand (die Nordwand der Kirche), wodurch der Durchgang vom Neben räum zum Presbyterium führte. Die Türöffnung war 1.2 m breit. Leider konnten wir nicht feststellen, ob sich am Durchgang vom Presbyterium zum Neben räum eine Sehwelle befunden halle. Der Raum hinter dem linken Hankende war nämlich schon vor den Ausgrabungen stark beschädigt worden, deshalb blieb dieses Detail ungeklärt. Das Innere des Neben räum es war mit Estrich bedeckt. Da sich der Boden in der Vergangenheit stark gesenkt hatte, war die Oberfläche nur an einigen Stellen erhalten. In der Südost-eeke wurde der Estrich auf natürlichen Felsen gelegt, in der Mille des Raumes kam an den Brüchen auch seine Rollierung aus kleineren Bruchsteinen zum Vorschein, Der Wand verputz ist in kleinen Oberflächen [bis 3 dm1) nur an einigen Stellen der Süd- und der Westwand des Nebenraumes erhalten. Spodnja cerkev V letu 1976 smo raziskali največji objekt v naselbini, spodnjo cerkev (pni. 0). Območje spodnje cerkve je bilo pred izkopavanjem gosto poraslo z gozdom, saj je bilo na ruševinah mogoče našteti preko 40 g ali rov i h dreves. Kljub tcnui so bili obrisi pravokotne stavbe že pred sečnjo dobro vidni, čemur je pripomoglo raziskovanje J. N/ombutlivja. kije leta 1891 odkril večino zidov objekta. Untere Kirche Im Jahr 1976 haben wir den größten Ge-bäudekomples in der Anlage erforscht: die untere Kirche {Beil. 6). Der Bereich der untereil Kirche war vor den Ausgrabungen dicht bewaldet, denn man konnte auf dem Verslurz über 40 Weißbuchenbäume zahlen. Dennoch waren die L'm risse des rechteckigen Gebäudes schon vor der Baumfällung deutlich erkennbar, dank der Erforschungen J. 7K SI. i.1» S podnje cerktv. Kupi ruSevhi pred iükop^Vlitljern AM>- SS: I m vrv Kucliv. Verst ur/li.iufcii vin1 dui Ausgrjbuji^n. Oh zidovih so bili veliki kupi ruševin ■ preme lana zemlja Szomhathyjevih izkopavanj ( v/. 55). Ti so potekali zlasti vzdolž severnega, južnega in zahodnega zidu, velik kupje hil tudi v severovzhodnem vogalu stavbe. Notranjost objekta je hila že pred izkopavanjem nekoliko nižja od okolice, zato je bilo mogoče domnevati slabo ohranjenost zidov, V notranjosti vzhodne polovice objekta je bilo opaziti v ilorisu dokaj jasen polkrog, zato smo že pred izkopavanjem sklepali nit pol k rož no klop v cerkvi. Celotne mere stavbe znašajo: Dolžina, brez veže 19,5 m Dolžina z vežo 25,0 m Širina 15,3 m Notranji prostor, dolžina I S,4 m Notranji prostor, širina 9,6 m Veža, dolžina 4,7 ni Veža, Širina 9,5 m Prizidek* dolžina 24,ft ni Prizidek, širina 4,5 m Na zunanji strani zgradbe, približno 50-70 cm od vzhodnega zid nje ležal pas ruševin, sestavljen iz večjih lomljcncc* (velikost pri h I. 25 x 25 cm), vmes pa je bilo tudi manjše kamenje (velikost pri bi. It) x 15 cm). Ruševina, kije bila pomešana s humusom in drobci malte, je ležala na približno lil cm debeli plasti malte in drobnega kamenja. Pod to plastjo je bil sloj rjave ilovice / ostanki prazgodovinskih črepinj. oglju in ožgane zemlje. Pas ruševin. v katerem je bil večinoma le en sloj kamenja, ni bil enako intenziven po vsej dolžini. Ruševina jc manjkata predvsem ob severni in južni Frühchristlicher GiibäudekömpuiX Szomhathys, der im Jahre die Mehrzahl der Gebiiudewande entdeckt hatte. An den Wänden lagen große Verst urzhaufen - umgegrabene Erde von Szomhuthys Ausgrabungen (Abb. 55). Diese erstreckten sieh entlang der Nord-. Süd- und West wand, ein großer Haufen lag auch in der Nordostecke des Gebäudes. Das Gebäude innere war schon vor den Ausgrabungen ein wenig niedriger als die Umgehung, weswegen eine schlechte Erhaltung der Wände zu vermuten war. Im Inneren der Osthälfte des Gebäudes konnte man im Grundriß einen ziemlieh deutlichen Halbkreis erkennen, deshalb haben wir schon vor den Ausgrabungen äjuf eine halbrunde Bank in der Kirche schließen können. Die Gesamtabmessungeti des Gebäudes betragen: Länge ohne Narthex i^.5 m Länge mit Narthex 25,0 m Breite 15,3 m Innenraum, Länge I8.4 m innen räum, Breite 9,(> m Narthex, Länge 4,7 m Na rt be*, Ureite y,5 m Nebenraum, Liingc 24,b m Nebenraum, Breite 4,5 m An der Außenseite des Gebäudes, etwa 50-7G ein von der Ostwand entfernt lag ein Versturzstreifen, zusammengesetzt aus größeren Hruchsteinen (Größe ca. 25 x 25 cm), darunter befanden sich auch kleinere Steine (Größe ca. MI * 15 cm). Der Versturz, der mit Humus und Mörtelbrockeri vermischt war, lag auf einer ca. 10cm dicken Schicht Mörtel {Wandverputz?) und kleiner Sie ine. Unter dieser Schicht befand sich eine braune Lehm schiebt mit vorgeschichtlichen Scherben. Holzkohle und gebrannter Erde, Der Versturzstreifen, worin größtenteils nur eine Steinreb ¡cht lag, war au T der ganzen lange nicht gleich intensiv. Der Verstur/ fehlte vor allem auf der Nord- und Südseite der Wand, denn nach Entfernung des Humus war an den besagten Sl eilen nur natürlicher Felsen zu sehen. An der breitesten Steile erreichte der Versturzgürtei eine Breite von 1,8 m. Auf der Außenseite der Westwand befand sieh vor den Ausgrabungen ein größerer Hauten umgegrabener Erde (Reste von Szombaihys Grabungen). Ungefähr 1,2-1.4 in von der West -wand des Narthex entfernt erstreckie sich auf der Gesamtlänge ein Verst urzst reiten {Mörtel, kleinere Bruchsteine), der sieh auch den Hang I in h KRŠČANSKI S TAVI1N! KOMPLF.KS strani zidu, saj je bilo po odstranitvi humusa videti na omenjenih mestih že živo skalo, Na najširšem mestu je pas ruševin dosegel 1,8 m širine. Na zunanji strani zahodnega zidu seje pred izkopavanjem nahajal večji kup premetane zemlje (ostanek Szombathyjcvih kopanj), Približno 1,21.4 m od zahodnega zidu narteksa se je po celi dolžini raztezal pas ruševin (malta, manjši lomljenji), ki seje nadaljeval tudi navzdol po pobočju. V južni polovici tega pasu jc bila skupina večjih loinljencev (velikost pribl, 20 x 30 cm). Vse kaze, daje bi! to edini del ruševin, ki ni bil žc prej odstranjen. Na zunanji strani severnega zidu so bile ruševine ohranjene le v vzhodni polovici pa se tu je bila vidna ena sama plast kamenja; pod tem slojem jc namreč bila že živa skala, v njenih razpokah pa je bila ilovica s prazgodovinskimi in redkimi poznoantičnimi črepinjann. Pas ruševin je bi! širok I m, v dolžino pa je segal 3 m. Kamni so deloma ležali tudi na premeta ni plasti temno-rjave ilovice, v kateri smo našli prazgodovinske in poznoantične č repi nje, Med ruševinami jc bil 20 x 311 x 50 cm velik kamen, ki je bil na eni strani gladko obdelan. Zahodno od ruševin je vzdolž cerkve prevladovala plast rdečkast orj a ve ilovice, v kateri je bilo precej oglja, prazgodovinskih črepinj in koščkov opeke. Hri \=+ 51 jc bil pravokotno na severno steno cerkve prizidan 0,6 m širok in 2 m dolg zid. Prostor, ki sla ga oklepala oba zidova (velikost cca. 3 k 6 m), je bil tlakovan s slabšim estrihom, na katerem je bilo najdeno nekaj fragmentov poznoantične keramike, fistrih je na zahodni strani segal verjetno vse do obrambnega zidu naselbine, čeprav zadnji meter tlaka pred zidom ni bil več ohranjen. Vzhodno od prečnega zidu sta bili na dveh mestih odkriti KI cm debeli plasti žganega apna (velikost 40 x 50 cm in 41) x 70 cm). Na prostoru zunaj južnega zidu je bil pred izkopavanjem do 1 m visok kup premetane zemlje (humus, drobno in večje kamenje), 130 cm širok pas ruševin, ki se je vlekel ob vsej steni cerkve (manjkal je le ob narieksu), je bil od zidu odmaknjen 50-60 cm, Sestavljali so ga do 2^ x 30 cm veliki lomljenci in med njimi temno rjava ilovica in črnikast humus. Kamni so ležali na 1020 cm debeli plasti malte, ki je bila pomešana s kamnitim drobirjem, Ohranjena ruševina jl- imela eno do tri plasti kamenja (si, 56). Pri x = + 50 so tik ob južnem zidu v obliki 1.2 m dolgega in ll_') m širokega pravokotnika ležale tri spolije: v dva kosa razbit žrtve nik in del plošče s pridvignjenim robom (si. 56). Reže I in hinunter fortsetzte. In der Süd hüllte dieses Streifens befand sich eine Gruppe größerer Bruchsteine (Größe ca. 20 x 30 cm). Allem Anschein nach war dies der einzige 'leil des Versturzes, der nicht schon zuvor entfernt worden war. An der Außenseite der Nordwand war der Versturz nur in der Osthälfte erhalten, aber auch hier war nur eine Steinschicht zu sehen: unter dieser Schicht lag nämlich schon ein natürlicher Felsen, in seinen Spalten war Lehm mit vorgeschichtlichen und seltenen spätantiken Keramikfragmenten zu finden. Der Vorst tilgst reifen war 1 in breit und 3 m lang. Steine lagen zum '¡eil auch auf der umgegrabenen dunkelbraunen Lehmschteilt, worin wir vorgeschichtliche und spätantike Fragmente entdeckten. Im Versturz lag ein 20 x 30 x 511 cm großer Stein, der auf einer Seite glatt bearbeitet war. Westlich tles Versturzes entlang der Kirche war eine rotbraune Lehmschicht vorherrschend, worin es ziemlich viel I lolzkohle, vo rge schiebt -liehe Keramikfragmente und Ziegeliragmeme gab, Bei x = + 51 war im rechten Winkel zur Nordwand der Kirche eine 0,6 m breite und 2 m lange Wand angebaut. Der Kaum, den beide Wände umschlossen [Große ca. 3 x h in), war mit schlechterem Estrich bepflastert, worauf einige Fragmente spät antiker Keramik gefunden wurden. Der Estrich reichte auf der Westseite wahrscheinlich bis zur Befestigungsmauer der Siedlung, obgleich der letzte Meter Pflaster vor der Mauer nicht mehr erhalten war, Östlich der Querwand wurden an zwei Orten zwei 10 cm dicke Schichten Branntkalk entdeckt (Größe 40 x 50 cm und 40 x 7t) cm). Im Bereich außerhalb der Südwand lag vor den Ausgrabungen ein bis zu I m hoher Haufen umgegrabener Ltde (Humus, kleine und größere Steine). Ein 130 cm breiter Versturzstreifen, der sich entlang tler gesamten Kirchenwand erstreckte (er fehlte nur am Narthex), war von der Wand 50-60 ein entfernt, F*r bestand aus bis zu 25 x 3t) cm großen Bruchsteinen und dazwischenliegendem dunkelbraunem Lehm und schwärzlichem Humus, Ole Steine lagen auf einer 10-20 em dicken Mörtelschpjjht, die mit Steinschotter vermischt war. Der erhaltene Versturz hatte eine bis drei St einsc hielt teil (Abb. .Vi), Hei x = + 50 befanden sich gleich an der Südwand in Form eines 1,2 m langen und 0.9 m breiten Rechtecks drei Spolicn: ein in zwei "teile zerbrochener Altar und ein leil einer Platte mit erhöhtem Rand (Abb. .56). Die Spalten zwischen den Spolicn waren mit schlechtem Mörtel, kleinen Steinen und den Resten der abgeschlagenen Altarinschrift ausgefüllt, FR( IJCHRISTLlriM K GEBÄUIJEKÖMPLI X SI. 56: SpoäjijiH cerkvi. Ru Scvitiü ob j ui nem /kIlj. , U>h iö; I Inicrc Kirchc. Vorsiurz ;in ilor Siidmuner. med spolijami so bile zapolnjene s slabo malto, drobnim kamenjem in ostanki odbitega napisa žrtve ni kil. Po odstranjevanju ruševin smo ugotovili, da je pas malte ob ju/ne m zidu v povprečju širok 1,5 ni. Približno 2 m jugozahodno od spolij je bilo med kamni nekaj fragmentov poz.noantične Jieramikc. V bližini je bilo tuili precej stenskega ometa belo-rum eno-rjavkaste barve. V nadaljevanju zahodnega zidu cerkve, ki je bil hkrati vzhodni zid narteksa, seje zunaj cerkve nadaljeval 3 m dolg in 0,75 m širok zid (si. 57). Spoj z južno steno cerkve ni lii! ohranjen, saj je zid na tem mestu v razdalji 11,5 m manjkal. Ali je bil zid spojen s cerkvijo ni mogoče zanesljivo reči, čeprav bi morda nekaj kamnov in malta na tleh govorili /a to domnevo. Po treh metrih se je zid na južni strani izgubil; od tu dalje so bili v tleh le posamezni manjši kamni, ki pa niso bili vezani t. mal|o. Lomljenci so bili manjših dimenzij kol tisti v zidu in so dajali videz ruševin. Na vrhu kratkega zidu so bili ohranjeni kamni razporejeni \ ohliki črke L, vendar ni bilo razv jdno, ali je takšna oblika nastala zaradi Sz.ombathyjcvega posega uli pa je predstavljala del ležišča/a nosilno konstrukcijo. 1'rastoi. ki sla ga oklepala oba kraka Der Mörteist reifen an der Südwand ist, wie wir nach Ausräumung des Vcrsturzcs resistenten, im Durchschnitt 1,5 m breit. Etwa 2 na südwestlich der Spolten waren zwischen den Steinen einige Fragmente spätantiker Keramik zu finden. In der Nahe gab es auch ziemlich Viel Wandverputz von wciß-gelb-bräun lieber Farbe. In der Fortsetzung der Kirchenwesiwand, die zugleich die Ostwand des Narthex bildete, stand außerhalb der Kirche eine 3 m lange und 11,75 m breite Wand (Abb. 57). Die Kontaktstelle mit der Kirchensiidwand war nicht mehr erhalten. denn an dieser Stelle fehlte die Wand in einer Länge von 11,5 m. Ob die Wand tatsächlich mit der Kirche verbunden war, läßt sich nicht mit Sicherheit behaupten, obwohl einige auf dem Boden liegende Steine und der Mörtel für eine solche Vermutung sprechen könnten. Nach drei Metern war die Wand auf der Südseite versehwunden; von dort an lagen im Boden nur einzelne kleine Steine, die aber nicht im Mörtelverband standen. Die Bruchsteine waren kleiner als jene in der Mauer und sahen wie Versturz aus. Oben auf der kurzen Wand waren die Steine in L-Form angeordnet, jedoch war nicht zu ersehen, ob eine solche Form infolge von S/.oni-hathys Grabungen entstanden ist oder einen lcil des Lagers für die Tragwerke darstellte. Der Kaum, den beide Enden der Steinreihe umfaßten, war nämlich ca. 18 cm niedriger und befand sich gerade in der Wandmitte. Z( ioonjikrščansk.1 stav dni komj'i ! ks SV. i.V- Spodnja ccrkcv. Nancks. Affi. 58: l Juki l- Kirche. Nartllcx. kamnov, je bil namreč za približno IS cm nižji in se je bil p ta v na sredini zidu. Južni zid narteksaje bil popolnoma odnesen in so hili v l le h vidni le njegovi temelji ( vi. Nanje se je nekako 2 m od )'/. vogala preddverja pravokotno priključila tudi D.7 m Široka osnova za obrambni /iti naselbine, ki so jo sestavljali malta, droben pesek in manjši lomljcnci. Nekoliko zahodneje je potekal v loku od JZ vogala narteksa še en pas malte in kamnitega drobirja, ki se je že po nekaj metrih približal temeljem obrambnega zidu. Ket ni bil jasno omejen, ampak se je nadaljeval tudi po pobočju platoja, ga lahko s precejšnjo gotovostjo označimo kot sled ruševine obrambnega zidu. Med temelji in ruševino obrambnega zidu je potekat prečno še en v k op. ki je bil prav tako zapolnjen z malto, kamnitim drobirjem in svetlo-rjavo ilovico. Njegov pomen ni bil jasen. Vsi temelji zidov v.o bili vkopani v sloj rdečkasto rjavega ilovnatega prazgodovinskega nasut ja. s katerim so izoblikovali osnovno podobo platoja. Prezbiterialni tlel cerkve se je dobro ohranil neglede ha to. da ga je v grobem izkopal že i. Die Südwand des Narthex war völlig abgetragen. im Boden waren nur noch ihre Fundamente (Abb. 5S)ym sehen. Daran schloß sich etwa 2 m von der Südwest ecke des Marth ex entfernt im rechten Winkel auch eine 0,7 m breite Grundlage für die Befestigungsmauer der Siedlung an, die aus Mörtel, feinem Sand und kleineren Bruchsteinen bestand. Fl was weiter westlich verlief in einem Bogen von der Südwest ecke des Narlhex noch ein Mörtel- und Sic in schon erst reiten, vier sich schon nach einigen Metern dem Fundament der Befestigungsmauer annäherte. Da er nicht klar begrenzt war und sich auch am I lang des Plalöaus fortsetzte, handelt es sich mit ziemlicher Sicherheil um Spuren des Befestigungsmauerversturzes. Zwischen dem Fundament und dem VerStarz der Befestigungsmauer verlief quer noch eine Eingrabung, die desgleichen mit Mörtel. Stcin-scholler und hellbraunem Lehm angefüllt war. Ihre Bedeutung war nicht klar. Alle Wändfundamentc waren in der rotbraunen Lehm Schicht einer vorgeschichtlichen Aufschüttung eingegraben. womit die Form des Plateaus geschaffen wurde. I in F Rt I« HRISTl KHfcK GlUAUDI fMlMFI I \ Szombathy. \fcčinoma je hi I prek ril s tanki m slojem humusa; večja kupa ruScvin sta stala le v severozahodnem in jugozahodnem delu prostora. Prezbitcrij je bil s 51) cm širokim zidom razdeljen v dve polovici, ki sta imeli različno visoki hodni površini (s!. 59, 60). Zgornji ali vzhodni del prezbiterija je bil dolg 4.2 m. njegov osrednji prostor pa je zapolnjevala polkrožna klop za duhovščino, kije bila v temenu spojena / vzhodnim zidom cerkve; lemelj klopi je hi! širok do bil eni in zgrajen iz večjih lomijeneev. med katerimi je bila malta in kamnit drobir; Pred njim je bila dozidana Ml cm Široka pručka. Zgrajena je bila iz manjših lomijeneev. le na zunanjem robu je bilo vzidanih nekaj večjih kamnov. Višina ohranjene osnove je bila le 10 cm. medtem ko je znašala višinska razlika med temeljema klopi in pručke od 10 do 40cm. Sodeč po legi kamenja, (lomljenci vzhodnega zidu cerkve in temena klopi segajo v več plasteh drug čez drugega) je bila klop /«rajena hkrati / zidom cerkve (v/ 6/, 62). Pred klopjo tlak ni bil več ohranjen, tako da je zavzemala večino prostora živa skala; vmesne kotanje so bile zapolnjene / rdečkasto sterilno Der Preshyte riaheil der Kirche ist gut erhalten, ungeachtet dessen, daß er schon von .1. S/ombathv in grobem ausgegraben war. Größtenteils war er mit einer dünnen Humusschicht bedeckt; zwei größere Versturzhaufen lagen nur im nordwestlichen und siidweslliehen UM des Raumes. Das Ppesbyterium war durch eine 50 cm breite Wand in zwei Hälften abgeteilt, die verschieden hohe Geh flächen hatten (Abb. 59, 60). Der obere oder östliche Teil des Preshyteriums war ungefähr 4,2 m lang, sein zentraler Bereich war mit einer halbrunden Priesterbank ausgefüllt, die im Scheitel mit der Kirelienostwand verbunden war. Das Grundwerk der Bank war bis tit) cm breit und atis größeren Bruchsteinen gebaut, darunter befanden sich Mörtel und SteinschoUer, Davor stand eine MI cm breite, vollständig errichtete Fußbank. Sie bestand aus kleineren Bruchsteinen. nur au der Außenkante waren einige größere Steine eingebaut, Die Hohe der erhaltenen Grundlage betrug nur III cm, der Höhen unterschied zwischen den Fundamenten der Bank und der Fußbank betrug dagegen Iii bis 40 cm. SV. 5'): Spwlnjii cerkev, fir/hilcrij. ■ihh 5!>; t Jnterc Kirchs. Prysliyttiriufiiji I in ZGODNJI k.IIŠČAMSKI SI WEN I KOMI1! I KS SI. fit): Spini nj;i cerkev. Prczhiterij. Abb. 6t): Untere Klrchc. Prcsbyicrium. ilovico. Severna stratl klopi je bila v primerjavi 7. j užno slabše ohranjena, saj so bili mestoma od neseni vsi kamni (si. 61), Tako je bilo mogoče njen potek spremljati le po skromnih ostankih malte, ki so se ohranili na živi skali, V sredini prostora med obema krakoma klopi je bila večja kotanja (dolga 5fi cm), ki je dajala vtis, da je bila deloma umetno oblikovana, Na zunanji strani južnega kraka klopi je bila pri temenu vidna vrsta kamnov, ki se je prav tako navezovala na vzhodno steno cerkve (si fi.i). t i lede na slabo ohranjenost zidu je težko reči ali so bili kamni dozidani kot dodatna opora ali pa je bila klop na tem mestu že od začetka /grajena širše. Med obema krakoma klopi je tekel 40 cm širok zid, ki pa ni bil vezan / malto. Sestavljali sta ga ti ve vrsti kamnov, le na mestu, kjer se je stikal z južnim krakom klopi, je leža! lomljcncc. ki je zavzemal širino obeh vrst. Zid je bil po dolžini dvakrat prekinjen. Obe vrzeli sta bili široki 20 cm in odmaknjeni za 71) oziroma HO cm. (emu sta služili, ni mogoče pojasniti (st. 64). V prostoru med klopjo in južnim zidom cerkve je bil esirih le delno ohranjen, pač pa je bila dobro Der Steinlage nach zu urteilen (die Hruehsieine der Kirchenost wand und des Bankscheitels reichen in nie hreren Sehich teil übereinander), wurden Hank und Kirehenwand gleichzeitig errichtet (Abb. 61. 62). Vor der Bank war das Pflaster nicht mehr erhalten, so daß den Großteil des Raumes natürlicher I eisen einnahm: die dazwischenliegenden Mulden waren mit rötlichem sterilem Lehm ausgefüllt. Die Nord ward der Bank war im Vergleich zur südlichen schlechter erhalten, weil stellenweise alle Steine abgetraget! waren ( IM). 61). So konnte man ihren Verlauf nur nach den bescheidenen Miirl el realen verfolgen, die auf dem natürlichen 1 'eisen erhalten sind. In der Mitte des Raumes zwischen den beiden Bankfiihdeh befand sich eine größere Vertiefung (5(1 em lang), die den Anschein hatte, als oh sie zun: 'teil künstlich geformt worden sei. Auf der Außenseite des südlichen Bankendes war am Scheitel eine Steinrcihe zu erkennen, die desgleichen mit der Ostwand der Kirche verknüpft war (Abb, t>J), in Anbetracht des sehlechten I rhaltungs/usiandes der Wand weiß man nicht. «4 frühchrim l u mi k gl uä.üolkomi'1 i \ .Vj1. f>. 62: Unten.- Ki rek-. Priesterhiinfc. IViail, SI. 63: Spod ujii cerkev, Klop/a duhovnike, detajl. ib!> fi.v Untere Ktrclie. Priesicrbank. Detail. ob die Sieine als zusätzliche Stutze angebaut worden waren oder ob die Bank an dieser Stelle schon vtm Anfang an breiter gebaut vvar. Zwischen beiden Bankenden verlief eine 4ii ent breite Wind, die allerdings nicht vennörtelt war. Sie bestand aus zwei Siein reihen. nur an der Kontaktstelle zum südlichen Batikende lag ein Bruchstein, der so breit war wie beide Reihen Die Wand wies in der Länge zwei Lücken auf, die 2t) cm breit und 70 bzw. SU cm voneinander entfernt waren. Wo/u sie dienten, konnte nicht geklärt werden (.-IM, 64). Im Bereich zwischen der Bank und der Südwand der Kirche war vier Estrich nur zum Teil erhalten, seine Rollierung(biszu 10 cm große SL M Spi n.lnj,i i'i'rküv. Kl< i /ji duhovnike. I'oglüd od¡egonij. lkl>. (>J: linicrc Kirche, Prikte rhu nk. Blick von i>tit:äf I in ZfiODNJFKNSfiANSKI STAVUN1 KOMPI I KS SI. fi5: Spodnja cerkiv. Juini del jirczhiterija. Abb. 65: Unit re Kirche, St.j i 11 ^ i t diS Pre sliyieri urns zidom, kar je oiitno poslcdica nagnjenosti tcre.ua, ki visi proti jugozahodu. V seve rovzhodnem vogalu prczhitcrija jc bifa v scvcrnem zidu O.y m Siroka vrzel. zaradi katere jc 2c J. Szomhalliy domneval in vhod (si. 67). Sl. 6f>: S|HiJiij;i cvrkcv. Severn: del pre/.hilerijtl. Abb. 66: Untere Kirchc Nordldl do* Presbytcriiims St. 7: \ fiiluru Ki rt'tic.1. 1 itif.uni', ill tier Nprdosleckc (its PrustyLLriums. Bruclisteine und zum Ted natiirlicher Fclsen) war iplerdings deutlich /.u sehen (Abb. 65). Hie Wand, die den obcrcn Tell dcs Presbyteriums vom uti-teren abtrenme, war eilit in der Siidhalfte erha!-ien (I iinge 1.2 m), unlet tier Pllaslerroilierung wurde vie I vorgeschiehlliehe Kcramik en l deck i. Dagegen war der Esirieh im liereieh zwischcn der Bank und der Nordwand dcr Kirchc sehrgut erhalien, denn er nahm mclir :ds die Halfie ties Kanmes cin (Abb. 66). Das Bpdcnniveau war an dicser Sic lie durchschriiltlich 40 cm holier a Is im Bereieli zVv ischen der Bank und tier Sudwand, was offensichtlich auf die Neigung ties Gelait-des zuniek/Ld Lihren ist,das nach Siidwesten ablallt. In tier Nordostecke des Presbylernrms war in der Nordwand eine 0,9 m breile Liieke /u fioden, weswegen schon J. Szonibathy hier Sen Fingang vermulete (Abb. 67). In tier Ecke zwi sehen der Kirchennordwand m ml der Wand, die den oberen lei I des Pres- fil. fnS: S|hkIiiili oi-ikev. MosUi. kjurj'^hila v/iil;inB riitisku ;irit-ibh. (tS: Umere Kirchl*. Die Stelle, »o die rtimischc Art elngiimaucri w«ir. 8ft I lil IK'lIRtSTI U Ml k Gl líÁUtJl koMPI I \ * t SI. 69: SjHi(iiij;i cerkev. J Krki leseno pr^grad^ % (irczbiteriju. Abb. (¡'J. Urnem Kirchc. I lob-sctiraiikert graben i m ['il'sI! I kS Si. 70. Spudujii ccrkcv. J;irfi¡i ií.i kscmi prt¿:njd[> v ihu/IiíIltíJii. de|»jl. Abb. 71): l Inlurc Kirchu. Zwci Hol^whrantiongríiben mi l'rislnkrluiii. De mil, Dva vzporedna, le 30em razmaknjena jarJta za Icseno pregracio sta potekala v nadaljevanju se ve niega kraka klopi (si. 69, 70). Prvije hil sirok 2(1 cm, drugi 15-18 cm, o Ira pa sta hila globoka po 10 cm. Tlidi v teh ¡arkih je hila na nekaj mestili na ¡den a zganina, v juSnem pa ¡ocaj steklcno po-Süde. S!, 72: Sjnulup cerkL'v. Ohnmjen t-'Mrüi v pnisUhni voTTlikc, dchgl. 1 bb. 72: Unten: Kirchc, i rfialieiKr listricli ¡m üiknraum, I leuiil. V- „ Si. 71r S|iikIii|íi cerke.V, Ohnutii-n ia.trihv prostoru vcrnikt:. Abb 71: Uniere Kirclie I rh¡iltciicr l'siriJi lm Liienríuim. erhahen. Darin Linden wir ein 17 cm tanges und S em breites 1 lolzkohlensiíick, mehrere Broeken Holzkohle waren dagegen auch im andcren Jcil der Verliefung verstreut. Zwei para lie le. nnr 30 cm VOncinander enlfcrnte Holzschrankengrabeii hildelen die Fbrtsetzung des mud lie lien Bartkendes (Ahb. 69. 70). Der erste war 20 cm breit, der ande re 15-lí cm, be i de waren je 10 cm lief. Auch ín diesen Graben wurde an ein ¡gen Si e lien eine Brund schichl enideckt, Em sndliehcn der Henkel cines Glasgel alies. llei FuChoden i ni Laicnraunri war 10-15 cm nicdrigci ais der Bodon im Preshyterium, lerner wurden bcidc Kirchcnteilc dureh den schoii oben eiwahnlen liolzschi ankengrabcn voneinander abgelrennl. Der Estrich war nur am nordliehen. südlichen und westlicfen "leil crhallen. in der Mille des Raumes war er vollkommen zerslorl (/1 bb. 7/, 7.?), Da auch seine Rollierung □bgctragen war, hahen wii diesen le i i bis zur sierilen Erde bzw. bis zum naiiirlidien Fclscn umgegraben, Dabci sielljten wir íest, dufi linter de ni Pflaster eine ta. 20 cm dicke prahisictrische Schichl lagerte, dic vór allcm in der nordwest-iichen Eckc des Raumes siark war, weil wir an I in pRUtKHRISl ¡ IC'Uf lí t J b n.M'DkkOVIH \ \ Tla v prostoru za ve mike so bila za lü-15 cm nižja od tal v prezbiteriju; razen lega je oba dela cerkve ločil že prej omenjeni jarek za leseno pregrado, listrih je bil ohranjen le ob severnem, južnem in zahodnem delu, medtem ko je hi I v sredini prostora popolnoma uničen (si. 71. 72). Ker je bila odnesena tudi njegova podlaga, smo ta predel prekopali do sterilne zemlje oziroma do naravne skale. I'i i tem smo ugotovili, da je poti tlakom ležala okoli 2(1 cm debela prazgodovinska plast, kije bila močna zlasti v SZ vogalu prostora, Vi1-"1' MIU) robu estriha našli sledove pravokotnega prazgodovinskega Objekta (jama 2, glej str. 58). Zahodni zid ladje je bil zaradi starejših i/ kopavanj izredno slabo ohranjen, v severni in južni tretjini paje povsem manjkal {.si. 7. ?). Ker ni segal nad nivo estriha, ni bilo mogoče ugotoviti vhoda \ cerkveno ladjo, čepra\ ga na tem mestu smemo domnevati. Dokaj poškodovana sta bila tudi južni in severni zid ladje, kisla imela večinomS uničeno notranjo fronto (posledica Szombathyjev ih kopanj in erozije). V narteksu je hi I pred izkopavanjem večji kup premetane zemlje, ki je dokazoval, da mi liili SI 74: Spodnja cerkev. Nnnckü in prosim vernike. IW> 7V Uniere Kirchc. Nririhen umi 14iieni"ium SI. 73: K podnja cerkev. Zahodni del prtKUi tu za ve mile. ,-ihh. t; { niere Kirehe. WesiieM des Laicnraums. der Estriehkante Spnren eines rcchtcckigcn vorgeschiehtlichen Objektes (Orube 2, siehe .S. 58) getuuden haben. I)ie Wéstmauer der K i relie war infolgc ¡i It ere t Ausgrabungen iiuBerst schlecht erhalten. tm Nor d- und Siiddritlel war sie iiberhaupt nieht vorhanden (Abb. 7.Í) Da sie nieht üher das Kslrichniveau hinausreiehte. war es nieht mdg-lich, den Itingang in das Kirchenschiff zu bestim- ZGODNJL.KRŠČANSKI S1AVli.NI KO Mri I KS SI. 75- Spodnja cerkev, Nurteküin prostor /.i vernike Ahl}. 75: Untere Kirche. Nurtliex mi J Liiienrüum. tu zidovi ze jodkopani. Tej ugotovil v i je govoril v priti indi izredno slabo ohranjen zahodni žiti cerkvene I udje, ki je sicer delil p retid ve rje od prostora /;i vernike. Večji del prostora je prekrival trden tlak. ki je bil prebil in uničen le ob zidovih in v SV vogalu lu so bili namreč že pred našimi raziskovanji globlji vkopj, ki smo jih kasneje očistili in poglobili vse do sterilne ilovice. Pri tem smo ugotovili pod tlakom močno prazgodovinsko plast (si. 74. 75). I .sirih v naneksu se je po strukturi razlikoval od tlaka v prostoru za vernike ali v prezbiteriju. saj je bil dosti bolj grob. razen tega pa ni vseboval veliko drobcev opeke. Nekako v sredini prostora sta bila v liaku vidna dva vzporedna 5-K cm globoka odtisa. Ker nista imela ostrih robov, lahko domnevamo. da M a bili na oheh mestih na ne povsem strjen tlak položeni deski, ki sla pustili Svojo sled; o morebitni konstrukciji, ki bi stala na tem mestu, nt drugih sledov. Od vseh zidov narleksa je bil najbolje ohranjen severni, pa še taje imel razrušeno notranjo fronto (si. 7(y). Vzrok za to bo treba najbrž iskati v dejstvu, da so bili zidovi že v preteklosti od kopa ni in izpostavljeni eroziji, suj smo na primer puv oh vznožju severnega zidu na dnu starega izkopa našli fragment novejše keramike. Vzhodni zid narteksii, ki je bil hkrati zahodni zid prostora za vernike, je bil ohranjen le v sredini: nekaj temeljnih kamnov je ostalo na mestu tudi pri priključku na severno steno, medtem ko je spoj z južnim zidom v celoti manjkal. Srednja tretjina zidu je bila bolje zidana le v južni polovici. SI. 76: S podaj i i cerkev. Severni üid narleksa. Abb. 76: Uniere Kirche. Nordinuiier des Narthex. rnen, wenngleich wir ihn an dieser Stelle vermu ten dürfen. Relativ slark beschädigt waren auch die Süd- und die Nordwand des Kirchenraumes, deren Innen front größtenteils zerstört war (als Folge von Nzombatiiys Grabungen und Erosion). Im Narlhcx befand sieh ein größerer Haufen umgegrabener Erde, er war ein Beweis dafür, daß hier die Mauern schon ausgegraben worden waren. Diese Feststellung wurde durch die ausgesprochen schlecht erhaltene Wesiwand des Kirchenschiffes erhärtet, dte den N;irihex vom Laien räum abtrennte. Der Großteil des Raumes war mit festem Pflaster bedeckt, das nur an den Wänden und in der nordöstlichen Ecke durchbrochen und zerstört w;ir. Hier gab es schon vor unseren Forschungen Emgrabungen, die wir später ausräumten und bis zum sterilen Lehm vertieften. Dabei wurde unter dem Pflaster eine dicke vorgeschichtliche Schicht entdeckt {.'I/)/). 74. 75). Der Estrich im Narthex unterschied sich der Struktur nach vom Fußhoden im l.aienraum oder im Prcsbyterium, denn er war wesentlich gröber, daneben enthielt er auch nicht viele Ziegel Splitter. Etwa ih der Mitte des Raumes waren im Füßboden zwei parallele 5-8 cm tiefe Abdrücke zu sehen. Da sie keine scharfen Ränder hatten, können wir annehmen1, daß es sich an beiden Stellen um zwei auf nicht völlig gehärteten Boden gelegte Bretter handelt, die ihre Spuren hinterlassen haben; tu: eine eventuelle Konstruktion an dieser Stelle gibt es keine anderen Anhaltspunkte. Von allen Nur I lies wänden war zwar die nördliche am besten erhalten, aber auch sie halle eine zerstörte Innenfront (Abb. 76). Ein Grund dafür ist wohl in der Tatsache zu suchen, daß die Mauern schon früher ausgegraben und der Erosion ausgesetzt worden waren, denn wir haben beispielsweise am Fuß der Nord wand auf dem I in PRI IICHÜIS 11 ICHER C p 1 flÄLlbl M) VI PI J X SI. 77; SpiiJTijii tcrkuv. Icrtlc lj /:ilnnhn.'j;ii zidu nnrleksii I!>h. ??1 UnfeTt; Kitu Iic. I ¿lukimi-nl der Ni>rl}n,'xw<;stTliaucr severni del pa je bil V dolžini dveh metrov zatrpan s kamnito ruševino, tako da se je zid na leni predeJu ohranil le v najnižjem sloju (si. 73). Zahodni zid narteksa je bil v celoti odnesen ($1. 5S), Tako seje približno 50 cm pod nivojem tlaka ohranil le 76 cm širok temeljni jarek, ki je bil zatrpan t, drobnim peskom, malto in manjšimi lomljcnei (velikosti do 15 cm). Jarek je bil vkopan v sloj rdeče rjavega prazgodovinskega nasutja (si. 77). zato so bili njegovi robovi jasnotvidni. Jarek za temelj zahodnega zidu narteksa je potekal v isti smeri kot obrambni zid naselbine iu je predstavljal v nekem smislu le njegovo nadaljevanje (.v/. 78). Približno v osi cerkve se je jarek nekoliko razširil, tako da je dosegel 100 cm širine. Namen te razširitve ni jasen, saj je bilo iz tlorisa nemogoče razbrati, ali je bil jarek le slučajno razširjen ali pa je bil zid na tem mestu dodatno okrepljen. lii ko kot od zahodnega seje tudi od južnega zidu narteksa ohranil le jarek za temelj, ki je bil SI. /isV Spodnja cerkev, spi>i ohr.inihncjjii /idn misetjii s wverno steno Hancksu. Abb. 78: t nlci t KireKe. WrbiildtingssLc]k dci flLicMiiiun^MtiiiiLL i de! Siedlutlg mil dci Nordvvunddus N.irllu;*, SI, 7'): Spodnja ccrkev. Prizidek. I hb. 7l). \ men* Ki ruhe. Netten ran ni. Grund einer alten Eingrubung ein jüngeres Kerami kf ragment entdeckt. Die Ostwand des N an hex, die zugleich die Westwand des Laienraumes darstellte, war nur in der Mitte intakt; einige Fundumentsteine blieben auch beim Anschluß an die Nordwand erhalten, die Verbindung zur Südwind fehlt hingegen gänzlich. Das mittlere Drittel der Mauer war nur in der Südhallte besser gebaut. der Nordieil war in einer Länge von 2 m mit Steinversturz ausge-fLi 1 Ii. SO daß die Wilild an dieser Stelle ULI! in der untersten Schicht erhalten blieb (Abb. 73). Die Westwand des Narthex war vollständig abgetragen (Abb. 5S). So blieb ca. 50 cm unter dem Fußbodenniveau nur ein 70 cm breiter Fundamcntgraben erhalten, der mit!einem Sand. Mörtel und kleineren Bruchsteinen (©röBe bis /.ti 15 cm) ausgefüllt war. Der Graben war in einer Schicht rölhellbrauner vorgeschichtlicher Aufschüttung ausgegraben (Abb, 77). deswegen waren seine Ränder dem!ich zu sehen. Der Fundamcntgraben der Narthexwcstwand verlief in derselben Richtung wie die Befestigungsmauer der Siedlung und stellte in gew issem Sinne nur dessen Fortsetzung dar (Abb. 78). Ungefähr in der Kirehenachse wurde dei Graben etwas breiter. ZoOnNJEKitŠČANSKI S'E'AVUNI KOMf'l I Ks prav lako zapolnjen s peskom, malto in manjšimi Ibmljenci- Jarek je bil širok 51) cm, le v južni polovici se je nekoliko razširil Na severni .sirani je bil cerkvi prizidan ožji prostor, ki gaje krajši zid delil na vzhodni in zahodni del. Na zahodni strani se jc naslanjal na obodni zid naselja. Predelni z.id je bil ohranjen le v dolžini 2 m, ostal i tlel pa je bilo mogoče slediti po ostankih malte it: kamenja v prazgodovinski plasti (najverjetneje prehod) (,v/, 79 in SO), Ta zid je bil širok fill eni. sestavljen iz dveh vrst kamnov, ki so tvorili dve ravni fronti, vmes pa je bilo tudi nekaj manjših kamnov, ki so služili kot polnilo. Pri stiku z zidom cerkvene ladje je bilo razločno videti, tla je bil zid nanjo prislonjen. Ohranjena višina je znašaia 61) cm. Severni zid je bil različno zidan in slaho ohranjen. Na zahodni strani ga je bilo mogoče sledili le po osla n ki h manjših lomljencev, ki so se naslanjali na obrambni zid naselbine (\/, 58). Zid je bil širok 45 cm in zidan z malto, vzdolž vzhodnega prostora pa je h i I širok 50-65 cm in brez malte, /.grajen je bil pretežno iz večjih lomljencev do 411 cm velikosti, na enem delu pa je bilo opaziti podobno strukturo kot pri vzhodnem zidu. Zid je bil sestavljen iz dveh vrst pravilno zloženih lomljencev, ponekod so daß er eine Breite von 100 cm erreichte. Der Zweck dieser Verbreiterung isi nicht klar, denn man konnte aus dem Grundriß nicht ersehen, ob der Graben nur zufällig verbreitert oder ob die Mauer an dieser Stelle zustätzüeh verstärkt worden war. Wie von der Westmauer ist auch von der Südmauer de> Narlhex nur der Fundamentgraben intakt, der ebenfalls mit Sand. Mörtel und kleineren Bruchsteinen angefüllt war. Der Graben war 5(1 cm breit, nur in der südlichen I lälfte war er etwas hreiler. An der Nordseite war an der Kirche ein schmalerer Raum angebaut, den eine kürzere Wand in einen Ost- und Wesiieil glicderie. An der Westseite war er an die Befestigungsmauer der Siedlling angelehnt. Die Trennwand war nur in einer Länge von 2 m erhallen, den übrigen teil konnte man anhand der Mörtel- und Stetnreste in der vorgeschichtlichen Schicht (höchslwahrscheinlich ein Durchgang) verfolgen (Abb. 79und SO). Diese Mauer war 60 cm dick, zusammengesetzt aus zwei Sleinreihen, die zwei gerade Fronlcn bildeten, dazwischen lagen auch einige kleinere Steine, die als Füllung dienten. Bei der Verbindungsstelle mit der Wand des Kirchenschiffes war deutlich zli erkennen, daß die Wand daran angelehnt War. Die erhaltene Höhe betrüg 60 cm. Die Nordmauer war verschieden gebaut und schlecht erhallen. Auf der Westseite konnte man sie nur nach den Resten kleinerer Bruchsteine verfolgen, die an die Befestigungsmauer der Siedlung angelehnt waren (Abb. 58). Die Mauer war 45 cm dick und mit Mörtel errichtet, entlang des östlichen Raumes war sie dagegen 50-65 cm dick und ohne Mörtel. Sie war überwiegend aus Bruchsteinen gebaut, die bis zu 40 cm groß waren, inreinem Abschnitt konnte man eine ähnliche Struktur beobachten wie bei der Oslwand. Die Wand bestand aus zwei Reihen gleichmäßig zusammengesetzter Bruchsteine,an manchen Stellen war zwischen den Reihen auch Schoner zu finden. Die Wand war nicht gerade, wahrscheinlich als Folge der durch Baumwurzeln hervorgerufenen Verschiebung. Ungefähr l m von der Trennwand entfernt hatte die Mauer eine l.uk-ke von l m, jedoch weiß man nicht, ob es sich um den tingang oder eine durch spätere Beschädigung entstandene Öffnung handelt. Eine zweite Öffnung war ungefähr 1.5 m vom Westende entfernt zu sehen, sie war 70cm breit. In Anbetracht dessen, daß natürlicher Felsen als Grundlage diente, handelt es sich vielleicht um den Eingang, ähnlich wie bei der Nordostecke des Kirchenschiffes. Im West räum war an mehreren Stellen die .S7 x/i: s pod nj a cc rkev Prizidek, lIu- ctjl Abb. 80: Umore Kirche. Neben räum; Dciail. I in FKQHCHRIKTL.ICHEÍR ClillÄUPliKUMPU-'X Er rV St. SJ: S]Hitl»j;i ccrkcv, Vzhodni del prizidka. Abb Sl: Dniure Kirche. iltiiL-il dt'ü N^benrflums. ^CQ je bil med vrstami tudi drobir. Zid ni bil raven, kar je verjetno posledica dejstva, da so ga premaknile korenine dreves. Približno I m od predelne stene je bi i zid prekinjen v razdalji I m, vendar sli povsem jasno ali gre za vhod ali zaradi kasnejših poškodb narejeno odprtino. Druga odprtina jc bila vidna približno 1.5 m od vzhodnega konca in je bila Široka 711 cm. Glede na to. da je kot osnova služila živa skala, gre morda za vhod, podobno kol smo to opazili že pri severovzhodnem vogalu cerkvene ladje. V zahodnem prostoru se je na več mesti h razločno videla podlaga zaestrih (manjši kamni v velikosti od 5-1(1 cm), le-ta pa je bil ohranjen samo na nekaterih mestih, Na jugozahodnem robu prostora je estrih prekrival severni zid narteksa in tako kaže. da je bil zahodni prostor najverjetneje samo del razširjenega narteksa. Na vzhodni strani je bil zid zelo skromno ohranjen; navezoval se je na živo skalo, ki se je tu pojavljala na več mestih (si. SI), Zid je bil sestavljen i/ manjših lomljencev (velikost 5-20 cm}. Ohranjena je bila samo ena plast kamenja, Približna Širina je znašala 4(1-45 cm. Zid je bil zelo skromno ve/an / malto. V vzhodnem prostoru so bile približno v dolžini 9 m. gledano z vzhodne strani, do 5(1 cm visoke žive skale (si. 82). Te so nedvomno segale čez nivo tedanje površine. Poznoantični tlak v tem prostoru ni bil najden, skromni ruševinski plasti je takoj sledila prazgodovinska, V bližini jugozahodnega vogala je bil kup apna, velik 30-60 cm, ki je kazal na tedanji nivo prostora. SI, S2: S]Hidnj:i curkcv. Naravne skidc i vzhodnem delu prií¡dk;i, Ahh. S2: Umcrc Kirchu Natürliche Feten im Osi teil des hfebenrauins. Rollierung für den Estrich (kleinere Steine von 5-Hl cm Größe) deutlich zu erkennen, dieser war allerdings nur an einigen Stellen intakt. Am Südwestrand des Raumes bedeckte der Estrich die Nord wand des Narthex. so scheint der westliche Kaum höchst wahrscheinlich nur ein Teil eines erweiterten Narthex gewesen zu sein. Auf der Ostseite war die Wand sehr kümmerlich erhalten, sie stand auf natürlichem Felsen, der hieran mehreren Stellen zum Vorschein kam (Abb- 81). Die Mauer war aus kleineren Bruchsteinen (Größe 5-20 cm) zusammengesetzt Erhalten war nur eine Sie in seh ich t. Die annähernde Breite betrug 4II-J5 cm Die Mauer war nur geringfügig mit Mörtel verbunden. Im Ostia um lagen in einer Länge von ungefähr l> m, von der Ostseite bei rächtet, bis zu 5(1 cm hohe natürliche Felsen (Abb. 82). Diese reichten ohne Zweifel über das Niveau der damaligen Oberfläche hinaus. Spät antiker Füßboden wurde in diesem Raum nicht entdeckt, auf die dünne Versturzscjiicht folgte gleich eine vorgeschicht liehe. In der Nähe der Sildwestecke lag ein I laufen Kalk. 30-60 cm groß, der das damalige Niveau des Raumes anzeigte. I in ZeotlNJEKRÜS/iNSKI STAV EIN I KOMPl [KS Baptisterij Proti začetkom dela so hiii na jugovzhodni si i ¿mi zgornje cerkve vidni ostanki I m globoke, 4,5 m dolge in 3 m Široke jame. Pri i / kopava ti j ti smo ugotovili, da gre za ostanke manjšega zidanega objekta {pril. 7). Ko smo očistili robove jame, smo odkrili ruševine zidu, ki je bil bolj konsistenten le na zahodni strani, slabše viden na severni in južni Strani, na vzhodni pav ruševinah ni bilo mogoče prepoznati zidu Močnejši sledovi ruševine so bili vidni le na severovzhodni strani. Lega objekta je bila izbrana tako. da so ga graditelji umestili v naravno vdolbino med trt večje dele žive skale, na katero se je naslanjal. Glede na z i dovje, ruševine in predvsem globino lahko objekt delimo v dva dela: višji zahodni in nižji vzhodni, ki sla med sabo ločena s 70 cm višinske razlike, Ruševina baptisterijfi je zavzemala prostor 3,80 m v dolžino in 2.70 m v širino (.v/. 8.1 S4). Na zahodni strani je bila zelo skromna, ker je kamenje zidu padlo v globlji del jame. Na vzhodni strani je bila ruševina razsuta v obliki polkroga. Pri odstranjevan ju ruševine smo videli, da so bili to večinoma man jši lomljenci in le posamezni večji Baptisterium Vor Beginn der Forschungsarbeiten waren auf der südöstlichen Seite der oberen Kirche die Reste einer 4,5 m langen und 3 m breiten tiru-be zu erkennen. Es handelt sich, wie wir bei den Ausgrabungen feststellen konnten, um die Reste eines kleineren gemauerten Objektes (Heil. 7). Nachdem wir die Grüben rander gesäubert hatten, entdeckten wir einen Mauerverstürz, der nur auf der Westseite konsistenter war. auf der Nord- und Südseite war er indes weniger gut zu sehen und auf der Ost seile war im Verstürz überhaupt keine Mauer wiederzuerkennen. Deutlichere Verstui/spuren konnte man nur auf der Nordostseite entdecken. Die Lage des Objektes war so ausgewählt, daß es in eine natürliche Vertiefung plaziert wurde, zwischen drei größere Teile eines natürlichen Felsen, woran es sich anlehnte. I linsietili ich des Mauerwerks, des Verstuizes und vor allem der Tiefe können wir das Objekt in zwei Teile gliedern: einen höheren westlichen und einen niedrigeren östlichen, die durch einen Höhenunterschied von 711 cm voneinander geschieden sind. Sl. 83: BuptisiLtij, Huäevjn^, t. faza izkopu. Tloris. M. 1:50. ■ihb. rt.f, Baptisteriiiii®. VctMurz. I. AusgrabtLii^phasi:. Grundriß. M, liStl, I in FllUHCHRISTI ICUEU Gl-Ii \l 'hl-KOMPl rx Sl. K-f: Biiplisicrij. Riiäevirie. Abb. IM: BapttSlcriuni. VcrstUT/. kosi, Dobili sipo samo eno plast ruševinskih kamnov, ki seje od notranjosti jame dovzhodnega roba iz kopnega polja dvigovala za 7tl cm. Po odstranitvi ruševin smo ugotovili velikost objekta: dolžina 2,7(1 m in širina 2,5(1 m ( merjeno na obeh dobro ohranjenih stranicah) (a/. N5, 86). Najbolje je bil ohranjen zahodni zid bapti-sterija. Kolikor je mogoče videti z notranje strani, je bil /iti zgrajen \/ dveh vrst velikih limiljcneev, pri čemer predstavlja spodnja vrsta verjetno tudi že temelj zidu, saj so tam vidni kamni v velikosti čez 40 cm, Na več zgornjih kamnih se poznajo sledovi malte, le na treh, ki naj hi predstavljali prag, je ni videti. Zid je bi! (merjeno z notranje strani) ohranjen Še 75 eni v višino. Malta je bila pomešana / drobnim kamenjem in polžjimi hišicami. Sledov drobcev opeke v lej malti ni bilo opaziti. Struktura zidu je bila povsem podobna gradnji v obeh cerkvah in veliki stanovanjski zgradbi. Za razliko od vzhodnega dela je bi! zid na zahodni strani Zgrajen pretežno i z večjih in ravno obdelanih lomljencev v velikosti 30-50 cm. V ruševini tega zidu, ki je ležala nad Se obstoječo zloženo vrsto kamnov, so bili vidni lomljenci podobnih dimenzij kot v /idu Nekaj smo jih našli Der Vers Hirz des Bapt ¡Sterin ms nahm eine Fläche von 3,80 m x 2.70 m ein (Abb, 83. 84). Auf der Westseite war er sehr bescheiden, weil die Steine der Mauer in den tieferen Teil der Grube gefallen waren, Auf der Ostseile lag der Vcrsturz dagegen in Form eines Halbkreises verstreut. Wie wirbeint Wegräumen des Verslurzes feststellten, handelte es sieh größtenteils am kleinere Bruchsteine und nur einzelne größere Brocken. Wir entdeckten nui eine Schicht von Verstui zslcinen, die vom Inneren der Grübe bis zum Ostrand der Grabungsfläche um 70 cm aufragte. Nach Entfernung des Verslurzes bestimmten wir die Gniße des Objektes: die Lütge betrug 2,70 m und die Breite 2,50 m (gemessen an den beiden gut erhaltenen Seiienwändeu) [Abb. 85, 86), Am besten erhalten war die West wand des Baptisleriüms. Insofern man von der Innenseite sehen konnte, war die Wand aus zwei Reihen großer Bruchsleine errichtet, wobei die untere Reihe wahrscheinlich auch schon die I undierung der Mauer darstellt, weil dort Steine in einer Größe von über 40 cm zu sehen sind. Mehrere Steine der obersten Lage zeigen Spuren von Mörtel, nur au 1 dreien, die die Schwelte darzu stellen scheinen, Sind keine vorhanden. Die Wand war (gemessen von der Innenseite) noch in einer Höhe von 75 cm erhalten. Der Mörtel war mit kleinen Steinen and Schneckenhäusern ver-mischl, Spuren von Ziegelbrocken waren in diesem Mörtel nicht zu beobachten. Die Wandstruktur ahn eile völlig dem Bau beider Kirchen und des großen Wohnhauses. Im Unterschied zum östlichen leil war die Wand auf der Westseite überwiegend aus größeren glatt bearbeiteten. 30-50 cm großen Bruchsteinen errichtet. Im VerSturz dieser Mauer, die über einer noch bestehenden zusammengesetz-icn Stein reihe lag. waren Bruchsteine von ähnlichen Ausmaßen zu sehen wie in der Wand; billige haben wir auch tief im Inneren des Gebäudes entdeckt. Zwischen den Steinen isi der Verband gut erkennbar, der aus solidem Mörtel besteht, ohne Beimengung von ZiegeIbroeken. Besonders schön isi die Wand front auf der Außenseite gearbeitet, die Innenseite ist dagegen schlechter erhalten. Dies ist wahrscheinlich darauf zurückzuführen, daß sich die Wand am Gruben rand befand und sieh infolge des Druckes allmählich nach innen neigte, Sehr schön gearbeit isi der Fckstein in der obersten erhaltenen Reihe, er ist ungefähr 30 x 30 cm groß. I twa 1 m von der Südwand entfernt liegt ein 38 s 28 cm großer kalkhaltiger Bruchstein, der an der Ober- I in Zgodnji krščanski stav um kompi i k.s .SV. Sj: llüplistL rij. 2. fii/ii izVopji, Tloris M. I ¡50. ihh. n.v h,jp[ islL^rnini Z. ;\ui£rLil>ung!S]ilMM'. t f n t [i li n L>. i .^h. tudi še globoko v notranjosti samega objekta. Meti kamrii je dobro vidna vezava, kije iz kvalitetne malte, brez primesi drobcev opeke. Posebno lepo je izdelana frontá zidu na zunanji strani, medtem ko je notranja slabše ohranjena. Verjetno je tu posledica dejsiva, da je bil zid na robu jame, in seje zaradi pritiska sčasoma nagnil proti notranjosti, posebno lepo so izdelani vogelni kamni v zgornji ohranjeni vrsti v velikosti približno 30 s 30 cm. Pribliíno I m od južnega zidu je \ 28 cm velik apnenčast lomljenee. ki je na zgornji strani ravno obdelan. Levo in desno od njega sta v isti višini še dva manjša lomljenca, zalo domneva moji tla so omenjeni kamni predstavljali prag ali vsaj neko podlago za prag. Na teh kamnih na površini ni videti malte, medlem ko je pri ostalih v isti vrsti še dobro vidna (si. 87, 88). Nekako 60 cm od domnevnega praga proti vzhpdu je nekoliko manjši (3? \ 25 cm) podobno obdelan lomljenee, ki bi -v kolikor ni ostanek ruševine zidu- lahko predstavlja! ostanek stopnice proti dnu objekta. Vendar je možno, da gre pri omenjenem kamnu za ruševino, saj je bila pod njim še plast temnorjave ilovice, podobna kol smo jo dobili tudi sicer v notranjosti tega objekta v I in seite glatt bearbeitet isi. Links und rechts davon liegen in derselben Höhe zwei kleinere Bruchsteine, deswegen nehmen wh an, daß die besagten Steine die Schwelle oder zumindest eine Alt Grundlage für die Schwelle darstellten. An der Oberfläche dieser Steine ist kein Mörtel zu sehen, während er fiel den anderen in derselben Reihe noch gut erkennbar isi (Abb. 87, 88). Etwa tili cm von der mutmaßlichen Schwelle entfernt In Richtung Osten befindet sieh ein etwas kleinerer \ 25 cm) ähnlich bearbeitetet Iii uehstein, der - insofern es sich um keinen Rest des Mauerversturzes handelt - den Rest einer Stufe darstellt, die zum Boden des Objektes führt, llei dem besagten Stein kann es sieh auch um Versturz handeln, denn darunter befand sich noch eine dunkelbraune Lehmschicht, die dem sonst im Inneren des Gebäudes, in der Versturzschicht vorgefundenen Lehm ähnelte. Der I löhenunter-seliied zwischen der Schwelle lind diesem Stein betrug 30 cm. Die Südwand bestand aus zwei Reihen etwas kleinerer Bruchsteine, sie hatten eint Dureh-schnittsgröße von ca. 211 x 15 cm. Etwas sorgfälliger waren beide Mauerlmmen bearbeitet, im Frühchristi ich kr Gi bAljdlkompli \ ruicvinski plasti. Višinska razlika med pragom in tem kamnom je znašala 30 cm. Južni zid je hi I grajen \l dveh vrsi nekoliki» manjših lomljencev, povprečne velikosti ca 2(1 x 15 cm. Ne koliko bolj skrbno sla bili obdelani obe fronii zidu; v sredini je bila vidna !c malfa in drobci kamenju. Nit najvi&jcui deluje zid ohranjen v višino Jo iill cm. Povprečna širina zidu je 411 cm, te na vzhodni strani je hi I nekoliko širši (45 cm). Na sredini je bil zid precej izbočen proti notranjosti, kar je posledica pritiska ilovice, saj je stal tik na robu že pred izkopavanji vidne jame. lud i na zgornjih vrstah kamenja smo opazili sledove malte, ki je bila enaka kol pri prejšnjem zidu, le da je bilo na nekaj mestih videti primešano opeko Na vzhodni strani zidu sta gledala proti severu dva večja lomijenea, /a katera ni jasno ali predstavljata temelj zidu ali morda celo nastavek vzhodnega zidu (si. $9), Na mestu vzhodnega zidu je bila v zgornjem delu le neka kompaktnejša ruševina z nekaterimi razmeroma velikimi kam m (ca 25 v 20 cm). Obstaja možnost, da SO prav ti predstavljali ruševino /idu, saj so se razločevali od manjših kamnov ruševine, kije ležala vzhodno od tu (\/, W, 9i). Posebno na severni strani zidu je bila vidna pod kamni rjava ilovica. I udi v profilu je bilo videli, da gre za ruševino. Spoj z južnim zidom je pokazal, da je bila ruševina samo prislonjcna k njenemu južnemu zidu, Višina ruševine je znašala največ 30 cm. SI. Ho. Baprlsterij po odsinmitvi rufievin. i lih. S(>; HaplislL-rjum nach Wt-giiiiimungdes Verstörtes. SI, ,17; Bnpiistcrij, Zu hodni /td Abb 67: n, i pi i st i; ril mu. Wcstmiiucr. Inneren waren nur Mörtel und Steinbrocken zu selten. An tier höchsten Stelle sind davon (ill cm erhallen. Die Pjjrchschnittsbrcite betragt 40 cm, nur auf 4er Ostseite ist sie etwas breiter (45 cm). In der Mitte war die Wand ziemlich nach innen gewölbt, infolge des durch den Lclim bewirkten Druckes, denn sie stand unmittelbar am Rand einer schon vor den Ausgrabungen siehtbarcri Grube, Auch auf den oberen Stein reihen ha hen wir Spuren von Mörtel entdeckt, der dem auf der vorigen Mauer vorgefundenen glich, nur waren an einigen Stellen beigemengte Ziegelbrocken erkennbar. Auf der Ostseile der Wand waren zwei größere Bruchsteine nach Norden gerichtet, es isi nicht klar, ob sie die Mauerfundamente darsteilen oder vielleicht sogar das aufragende Mauerwerk der (Klwand (Abb. XV). Anstelle der Ostwand befand sich im oberen Teil nur etwas kompakterer Verstnrz mit einigen relativ großen Siemen (ca. 25 x 30 cml. Mögli- Sl. M/ Biiptfclerij. Zahodni /nt. Abb: ¡W: Hupt isle riu in. Weitmauel. I in ZGODNJEKUSČANSKI STAVBNI KDMPI t KS .SV Kit Ba|)[isiciij. Južni zitt, Abb. li.ijiiislci iuiii. ¿üdmaucr. -s7' 9i-\ Baplfai^lj. Ruše-vin:! «hodnegalitim Abtk Vi: Baptiflle ri um. Vorst ur/ det Ostmjucr. Severni zidSe bil ohranjen zelo fragmentarno, pretežno v zahodni polovici, pa se tu seje ohranila le spodnja vrsta kamenju. Zidava je bila podobna kot pri južnem zidu, kamni so bili veliki približno 20 \ 15 cm in zloženi v dve vrsli (si 88, 92). Ohranjena višina je znašala 2ll em. Na vzhodni slnmi je bi! zid prekinjen ob veliki, 1,50 m visoki in i, 30 m široki skali, s katere se je pod pritiskom ilovice odlomil, zato smo ga izkopali kol ruševino. Tako je bil zid dolg le 1,20 m. Prej omenjena živa skala, ki se je nadaljevala do samega dna kotanje, je bila na vrhu razcepljena, voda je tu izdolbla dva žlebova, ki Mii 9-' Haptisi^rfiim Niirdmtiuer. vo, da jc bilo kamenje le osnovi (laku, ki je tvoril raven prostor pred vstopom v spodnji vzhodni del objektu. Na severni strani je bila osnova /a tlak močno razbila; vidni so bili nekoliko večji lomljenci. ki so verjetno le preostanek zahodnega ali severnega zidu. Pogled s slr;mi je kazal lako ohjeki. ki se spušča od zahoda proii vzhodu in je na sredini ločen v dva različno visoka dela (si. 95). V vzhodnem delu lega prostora smo ugotovili 50 cm širok in SO em dolg podij, oziroma smo zadeti na približno 10 večjih lomljeneev. ki so dajali vtis. da so bili na tem mestu namenoma zloženi. Skoraj na vseli so se zgoraj poznali sledovi SI, 9.Í,- lliiplistcríj /ivii skiil:i v vl'Vltli\/Iiii(Íiil'iii vng:iJlE, Abb, •>.'. i(.i| i islL-riiiin. N»tiirlichür i eisen in tk-r NitiiluMLiku. dei Nordseite war die Pflasterrollierung stark zertrümmert, sichtbar waren einige größere Bruchsteine, die wahrscheinlich die Überreste der West- oder Nordwand bildeten. Die Seitenansicht zeigt so ein Objekt, das von Westen nach Osten abfällt und in der Mitte in zwei verseil jeden hohe Teile getrennt isi Cibb. 95), Im Ost teil dieses Raumes entdeckten wir ein 50 cm breites und Kt) cm langes Podium und stießen auf ungefähr 10größere Bruchsteine, die absichtlich an diesen Ort gelegt worden zu sein schienen. Nahezu anfallen waren oben MörtelSpuren zu linden, deswegen war nicht auszuschließen, daß es sieh tiQieinen Vcrsturz handelt, Darauf deuteten auch Löcher zwischen den Steinen hin. die vorwiegend mit l.ehm ausgefüllt waren, Das Podium war auf der Westseite an einen natürlichen Felsen angelehnt. I.in großer Fei! im Inneren des östlichen, niedrigeren Raumes war innen mit Vcrsturz bedeckt, der von der Sohle der Bodenvertiefung bis zum oberen leil der Grube reichte, Erkennbar waren nur einige größere Bruchsteine, das übrige Material stellten kleinere, von 5-15 cm große Steine dar, überwiegend mit Lehm vermischt. Größere Bruchsteine (15 \ 15 cm) Halen vor allem im Nord leil in Erscheinung, vor dem Übergang zum halbrund geformten Versturz teil. Die Mörtelspuren waren bescheiden, zwischen den Steinen lag vornehmlich dunkelbrauner I ehm. Auf der Östseite hatte der Vcrsturz einen ha Ibra rulen Abschluß am Hang, der zur Senke relativ steil abfällt. Dieser Versturz war oben vorwiegend aus kleineren Steinen zusammengesetzt, nur zum Gebäude tun ereil hin waren es größere Bruchsteine.die wahrscheinlich den Verslurzrest der Ost wand darstellen, Mörtel war an der Oberfläche niclu feststellbar. Auch aul dem Boden des Gebäudes lagen einige größere Bruchstei- V. 94: Hiiptistcrij. ¡gahuífija pttlüviJ&ibjekiii. A hb. 94: BiiplislL-iiUiil. WeSth-ilÍLii des Gebäudes. 'M Zgodnji krščanski siavdni kompi i ks malte, zalo ni bilo mogoče izključiti možnosti, da gre za ruševino. Na slednje so kazale tudi luknje me J kamni, ki so bile zapolnjene pretežno z ilovico. Podij je bil na zahodni strani naslonjen na živo skalo. Velik del notranjosti vzhodnega nižjega prostora je obsegala ruševina, ki je segala od dna kotanje do zgornjega dela izkopa. Vidnih je bilo le nekaj večjih loniijencev, tisi ali material so predstavljali manjši, (iti 5-15 eni veliki kamni, pretežno pomešani z ilovico. Večji lomljenci (15 x 15 eni) so bili opazni predvsem v severnem predelu, pred prehodom v polkrožno oblikovan ruševinskt (tel. Sledovi malte so bili skromni, med kamni je ležala pretežno temnorjava ilovica. Na vzhodni Strani je bila ruševina zidu pol k rož no zaključena na pobočju, ki razmerama strmo pada do kotanje. Ta ruševina je bila zgoraj sestavljena predvsem i/ manjših kamnov, le proti notranjosti objekta so bili večji lomljenci. ki tvorijo verjetno ostanek ruševine vzhodne stene. Malte na površini kamnov ni bilo Opaziti. Tudi na tleh objekta je bilo nekaj večjih lomljeneev, ki so oblikovali na vzhodni strani neko kotanjo, ki pa je najverjetneje ostanek ruševin (:/. 91). V prostoru med kotanjo in višje ležečim zahodnim delom je bilo videti ca 40 cm dolg prostor, ki je bil zapolnjen s temno rjavo ilovico. V notranjosti smo našli nekaj koščkov stekla, med katerim bi en fragment utegnil biti antičen. Našli smo tudi nekaj manjših kosov opeke, tri fragmenteppznoantične keramike, nekaj kosov prazgodovinske keramike in košček SI. 96: Buplistcrij. ['ogled ici.ahjckt pn kiuuMiiein izkopu. ibb. 96: Bapiisierium. Ulic k aufdns Cehih: dc mieh dčn Ausghihuilgcn. C D SI. 95; Baptistcrlj. Vzdolžni profil. M. 1:50. .Abb VS: lliiptisterium ¡ jngsprdfíl, M |:S0. ne. die auf der Ostscite eine Mulde bildeten, die alter Wallrsehetolklikeit nach einen Versturzrest darstellt (Abb. 91). Im Raum zwischen dieser Mulde Und dem höher gelegenen West teil war ein Ca. 40 em langer Raum zu erkennen, der mit dunkelbraunem Lehm ausgefüllt war, Im Inneren fanden wir einige Glasstüeke, wovon ein Fragment aus der Antike stammen könnte, Wir landen auch einige kleinere Ziege Ist ¿icke, drei Fragmente spät antiker Keramik, einige Stücke vorgeschichtlicher Keramik und einen Brocken Schlacke, Hier lag auch ein rechteckig bearbeiteter Ullstein in einer Größe von 35 x 30 x 12 cm. Höchstwahrscheinlich gelaugten diese l un-dc mit der AufschüttungsSchicht in das Innere. Relativ gleich unter der Oberfläche stießen wir auf einige III x 15 cm große und 4 cm dicke flache Steine, wi> Mörtel spuren erhallten waren. Unklar bleibt, ob es sich um FuUhodenreste handelt, Hinsichtlich der Höhe, wo sie gefunden wurden ■ hoch über dem übrigen Versturz im Inneren des Gebäudes, handelt es sieh ver- Sl. 97: Baptisuartj. Prečni profil. M. 1:50. \bh. 97: B^piistcrium. Quurproíil, M. 1:50, ffl.VtJ Múr IM rLKiwAj Mtica pAftjiff I ntim E3 ra apna Kil* mí» ji um žlindre. Tuje ležal tudi pravo kotno obdelan lehnjak, velik 35 x 30 x 12 um. Najverjetneje so le najdbe prišle v notranjost / i! as ¡pno plašijo. Razmeroma kmalu pod površino smo naleteli na. nekaj lil s 15 cm velikih ter 4 cm debelih ploščatih kamnov, na katerih so bili ohranjeni sledovi malte. Ni jasno ali lire za sledove tlaka, Glede na višino, kjer so bili najdeni - visoko nad ostalo ruševino v notranjosti. bi lahko domnevali, da gre za opremo zgornjega dela objekta. Po odstranitvi ruševin vzhodnega zidu smo ugotovili na dnu kotanje plast kamenja, motno pomešanega ■/ drobci malte in delno z ilovico. Povsem na.dnuje bila tanka plast malte. Gledano v profilu, je spodnja plast dajala vtis manjše, pravilno oblikovane kotanje (.v/. 96, 97). Th plast se je na severni strani navezovalo na živo skalo. Razlika med plastjo malte na dnu in zgornjo mejo plasti s kamenjem, malto in ilovico je znašala 2(1 cm, liiko ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti ali je predstavljala prvoten ilak le tanka plast malte na dnu ali pa površina zgornje, višje ležeče plasti, Pod spodnjo plastjo malte je bila rdečkast orjava, povsem sterilna ilovica. F R \111 CM R IST 1.tCHER Gl HAI OEKOMPLIJC mutlieh um die Ausstattung des oberen Gebäude-iraktes. Nach Entfernung des West wand versturzes entdeckten wir in der Grubensohle eine Stein-schieht, die stark mit Mörtelbrocken und zum léil mit Lehm vermengt war. Ganz auf dem Grund lag eine dünne Mo fleisch i cht. Vom Profil sali die untere Schicht wie eine kleinere, regelmäßig gestaltete Mulde aus (Abb, 96, lJ7). An diese Schicht schloß sieh auf der Nordseile natürlicher Felsen an. Der Höhenunterschied zwischen der Mörtclsehieht auf dem Grund und der oberen Grenze der aus Steinen* Mörtel und Lehm bestehenden Schicht betrug 2(1 cm. So konnte man nicht mehr genau feststellen, ob den ursprünglichen Fußboden nur die dünne Mörtelschicht auf dem Grund bildete oder die Oberfläche der oberen, höher gelegenen Schicht, Unler der unteren Mörtel Schacht befand sieh rotbrauner, völlig steriler Lehm, I in /\.: Müla Stsivha. S pol i j ;i v xtviifllCTn zidu. Abb. <)'>; Ml-hIl-s l ¡uliiiuikv Spujium in iLr Nim]minier. in dieser t iebäudcWand ein halbrunder Kalkstein eingebaut, auf dessen Innenseite eine flache Mulde (Durchmesser ca. 3H cm) ausgemeißelt war. Wozu er ursprünglich diente, isi schwer zu sagen (Abb. 99). Schlechter erhalten waren die anderen drei Wände. Stellenweise blieb davon nur eine SteinSchicht erhalten, an mehreren Orten wurden die Steine auch durch llaumwurzeln aus der ursprünglichen Richtung verdniligt. Auch in der Südwestund Südostecke des Gebäudes waren zwei größere Steinblöcke eingebaut. Der Hingang in das Gebäude befand sich auf der Südseite, Die Öffnung war 11,9 in breit. Das Innere des Hauses war mit Humus, Erde und Steinschotter angefüllt. Dieses Material, worunter auch einige größere Steine zu finden waren, bildete den Versturz eines Hauses, das nach innen eingestürzt war. Sonst erstreckte sich im Großteil des Raumes natürlicher Felsen, den wir auf einem 2 in breiten Streifen nördlich der Tür sowie in der schmalen Kinne durch die Gehäudcmitte eindeckten. Die ursprüngliche Gehfläche konnten wir nur in der nordöstlichen Ecke des Gebäudes herausschälen, wö ein 1,3 m langer und 0,8 m breiter Est riehst reifen intakt war. Die Oberfläche des Fußbodens war beschädigt. Der Bereich in der Umgebung des Gehau■ des war auf der Ost-. Süd- und Westseite leer. Dtirt stießen wir überall unter den FundamentSteinen auf sterilen Lehm bzw. auf natürlichen Felsen. Unmittelbar an der Nordwcstccke des Hauses stießen wir dagegen auf ein Mcnschen-skelctt, wovon nur dürftige Reste erhalten waren: I landknoehcn-, Oberschenkelknochen und Beekenteile sowie einige I lalswirbetknochcn (Abb. 100). Die lim risse des Grabes waren nicht feststellbar, ebenso wurden neben dem Skelett keine Beigaben gefunden. I in ZiiOnNJhkKŠČANSM STAV (iN I KO M PI I Velika stavba Stala je v južnem delu naselbine i n bila povezana z obrambnim obzidjem. Glede na zasnovo je bilo mogoče ločiti tri izrazitejše dele: osrednji del, ki so ga sestavljali večji ogrevan prosior na severni strani (označen kol dvorana), južneje od tod manjši ogrevan stranski prostor in /. njim povezan južni prostor, ki je obsegal območje med stavbo in obrambnim zidom. Na vzhodni strani seje na osrednji del navezoval slabše zidan vzhodni prostor, na zahodni strani pa prostor s pjefurnijem in zahodni prostor (prit. S. si. 101. 102, ¡03). Celotne mere poslopja znašajo: dolžina 24,5 m širina 18.5 m Vzhodni prostor: dolžina 10,8 m širina 4,5 m Grosses Gebäude Es stand im Sudteil der Siedlung und war milder Befestigungsanlage Verbunden. Im Hinblick auf das ßaukonzept konnte man drei deutlicher ausgeprägte Seile unterscheiden: einen zentralen Tfeil, der zusammengesetzt war aus einem beheizten Raum auf der Nordscile (als Saal ge-kennzeiehnet), einen südlicher davon gelegenen kleineren beheizten Neben räum und einen damit verbundenen südlichen Raum, der den Bereich zwischen dem (iebäude und der Befestigungsniauer umfaßte. Auf der Usiseite schloß sieh an den zentralen Teil ein schlechter gebauter Ostraum an. auf der Westseite dagegen ein Kaum mit Präfurniutn und der Westraum (.Beil. Ahh. KU. 102. 103). Die Gesamtabmessungen des Gebäudes betragen: Länge 24.5 tri Breite 18,5 tri Sl. 101: Vdiku staytja, Pi>gled s SüVCiüZiLhoda. Abb. loi: Groß« Gehliude. Bück von Nordwesten. I in i* Rl IK lIRiSTL.lCMI-K Gl BAU UK KOM P l.l i X Dvorana: Oslraum: dolžina m Uiiige I0.K m širina 7,2 m brcite 4,5 111 Stranski prostor: Sani: dolžina 111 Uingc 11; širina 2,6 ni Hreite 7.2 m Južni prostor: Nehenraum: dolžina m Laitge ni širina 5,7 111 li reite 2,6 m Prostor s prclurnijem: Siidran m: dolžina 10-11 m LSnge 9.8 m širina 4,3 111 lireite 5.7 m Zahodni prostor: Raum mit Piii turni 11 m dolžina ea 10 111 Lžnge 10-11 m širina 1,5-3,7 in Hreite 4.3 nt Ruševina zgradbe ni bila dobro ohranjena. Westraum ker jo je s kopami v veliki meri uničil Szomhalhv. Lhnge ea. H» m Še najbolj L- jo je bilo videti na severni stra ni. iim lireite 1,5-3,7 m. je bila na razdalji približno i-2 m od severnega SL lO.l VMika stiivha. Pnglett 7 lahodn. Abh. 103: Grofl« GebiUiik. Blick von Westcn. I in /.{JODMI KUŠČ\VitO SIAVBNI KO M 1*1 I KS St, l<>2: Vehlen slflvbn. Pogled t Sífihodíi, Abb. 11>2: (jroLtei Gebäude. HI is.1 k von Westen. Židu it strnjena ruševinska ppznoantična plast / manjšimi lomljenci v velikosti do IS cm. in zelo skromnimi ostanki opek. V globino je segala do 25 cm. Vzhodni prostor Na vzhodni strani zgrajen prostor je bil osrednjemu delu prizidan (si. 104, 105). Zahodni zid je bil širok iiO-HI) cm. Vezava z malto je bila izredno kompaktna, zid je bil v višino ohranjen še 30-51) cm, Južna stran zidu je imela približno pravokotne ipmljence * spodnji v isti in nanje položene tanke, 20-30 cm dolge kamne. Nekako 3 m od južnega zidu je bila v zidu vidna 70 cm široka odprtina (v/, 106) (\ prvotnem stanju 80-liio cm široka), ki je bila kasneje zapolnjena z velikimi lomljend, od katerih je bil eden (velik 40 \ 411 x 30 cm) še viden v severnem robu odprtine. Odprtina je dajala vtis, da je prvotno služila za vhod. kasneje pa bila zadelana ali vsaj zožena. Pri gradnji zidu ni bilo mogoče govoriti o enotni tehniki; zid je bil po vsej dolžini in na obeli straneh grajen različno. Zid je bil zgrajen i/ dveh vrst Der Gebäudeversturz war nicht gut erhallen. da er durch Szinnbalhys Ausgrabungen in großem Malle zerstört worden war. Am besten war er auf der Nordseite zu sehen. Dort lag 12 m von der Nordmaucr entfernt noch eine geschlossene spat antike Versturzscbichi my kleineren bis /u 15 cm großen Bruchsteinen und sehr geringen Ziegelresten. Sie reichte bis zu 25 cm tief. Ostra um Der im Osten errichtete Raum wurde an den zentralen leil angebaut (Abb. 104, ¡05). Die Westwand war fiO-SO cm dick und die Vermörtelung äußerst kompakt. Erhalts« war die Wand bis zu einer Höhe von 3U-5U cm. Die Wandsüdscite bestand in de t unteren Reibe aus nahezu rechteckigen Bruchsteinen und darauf gelegten Machen. 20-30 cm langen Steinen. Etwa 3 m von der Süd mau er entfernt war in der Wand eine 70 cm breite Öffnung (Abb. 106) zu sehen, die ursprünglich SO-100 cm breit gewesen war, aber spater mit großen Bruchsteinen ausgefüllt wur I in FkÜHCHRISTI K Ml Fi G HBÄUDi-:KOMI'LEX ■ i . > N/. 104; \t.'lik:i stavba. VihiHini prÖSU^f. \bb, /(W: Großes Cehauiie. Osirmim Sl. 105: Velika sttivbü.Vzhodni pmstur. Abb. ¡05. Großes Gcbttuiiu. Oslraum. večjih kamnov, sredico pa so zapolnjevali manjši kamni; Način gradnje je na južni strani spominjal na tehniko opus sp(Gatum. Severni zid prizidka je bil podobno grajen: lomljenci sn bili veliki 20-50 cm. Širina zidu je znašala 311-50 cm; Žid je bil položen na plast temnorjavc ilovice z drobci prazgodovinske keramike in opečene zemlje. V zidu je bilo na nekaterih mestih Opazili tudi ti robce malle, I a je bila opazna ponekod tudi na površini večjih tomljenccv. Stik z vzhodnim delom velike stavbe ni bil povsem jasen: lu je ležala 10 cm široka plast ilovice, v kateri je bil samo manjši lomljencc v velikosti 15 cm. Videti je, daje bil zid naslonjen na osrednji del stavbe. Vzhodni zid je kazal podobno strukturo kot severni zid. ie da je bil nekoliko širši (40-60 cm), večinoma sestavljen iz vrste večjih lomljencev, na severnem delu P11 tudi i/ dveh (si. 107), Mestoma je bilo med kamenjem opaziti drobce malte. Približno 150 eni od severovzhodnega vogala je bila v zidu odprtina, široka 73 cm, ki jo je že Szombathv označil kot vhod. Ob izkopavanju smo opazili k- prazgodovinsko plast in korenine štora, ki je verjetno ta prostor poškodoval, saj Szombathv omenja le širino cm. Večja odprtina je hi I a opa/na tudi pri razdalji 1 hO cm od jugovzhodnega vogala in je znašala SO cm. Tolmačiti jo smemo kot uničeni zid. Tudi nadaljevanje zidu proti jugovzhodnemu vogalu je bilo slabo ohranjeno. Na severovzhodnem Vogalu je bil 411 x 35 cm velik vogalni kamen. Blizu severovzhodnega vogala na de, wovon einer (40 s 40 x 30 cm) noch an der NÖrdkante der Öffnung sichtbar war. Die Öffnungschien ursprünglich als Eingang gedient zu haben, später zugedeckt oder zumindest vereng! worden zu sein. Die Wand wurde nicht in einheil lieher Technik errichtet, sie war auf der gesamten Länge und beiden Seiten verschieden gebaut. Sie bestand aus zwei Reihen größerer Steine und die Mitte war mit kleineren Steinen gefüllt. Die Bauweise erinnerte auf der Südseite an die Opus-spicatuni-Technik. Die Nordmauer des Nebenraumes war ahnlich gebaut, die Bruchsluine waren 20-5(1 ein groß. Die Mau erb reite betrug 30-50 cm, Die Wand sali auf einer Schicht von dunkelbraunem Lehm mit Sl. HX>: Vcliku smvhii. VzbiwJni pnwior; ixJprunn v zalnxtneTn ¿¡du. Abb. 100: Grußis (iefriiucle. Ostrauiti; Öffnung¡n Uer WvsCnnmeJ . I in ZllODNJIiKRŠČANSKI STAVBNI KOMI'l 1KS BStfv * ij J . th-t .SV, /07 Vclikustiivfca.S''hodni zidvztioilncgu prostoru. \hh /07: t i roßt s Giibiiude, Ost ma uit tk-s Ostnmmes notranji strani zidu je bil viden del žive skale, nffilll|ig tur den ZcntBilItcižjingskuiKil in det SUdniaiicr des Sitiils. sieine mit dazwischenliegendem Schotter zu erkennen (Abb. II;f). Die Öffnung lag etwa 31) cm unter dem lleizkaiialniveau und ca. $0-611 cm unter dem I üßbodenniveau. Sie verband den Kanal im Saal mit dem im Neben räum. Eine ähnliche Öffnung mit gleicher Funktion lag ca. 3 m von der West wand entfernt. Im Saalinneren war der Estrich nur auf der Westseite in einer Länge von 4,4 m und einer Breite von 1.5-3,0 m intakt (Abb. 109). Der Estrich war aus Kalk, kleineren Kieselsteinen, teilweise aus St ein sehott er und aus zerbröckelten Ziegeln. Die RoNierung bildeten ca. 10 cm große mit I.eliin yerhnndene Kalk brachste ine. die auf einer vorgeschichtlichen Schicht lagen. Die Wand auf der Westseite ragte über dem Estrich noch 60 cm empor. Auf der Innenseite dieser Wand war der grauweiße Verputz zum leil erhalten. Im übrigen leil des Raumes, wo der Estrich schon zerstört war, entdeckten wir nur Reste von Zentralheizungskanälen (Abb. IN), Der längste war derjenige, der langsam in diagonaler Richtung von der Nordostecke nach Südwesten hinunter führte (Abb. 115). Er war durchschnittlich 50 cm breit, im Inneren dagegen 25 cm. Die Kanalwand war gut gebaut, stellenweise aus Bruch- SA IN. VelikäMavha. Kanali centralne kurjave t dvorani. ihh. III: (¡rofjcN (¡Lhiuidt,'. /^ntnillretzimuskttnäle im Saal, I in Z( to p k j i: k ršča n s kl stavlini k()m1"i i k s SI. I!.1*: Vsltku Stavba. Dvuran;i, kimal eertir;ilne kurjiive. SI. II7: VdikLi Miivhn. IJitinutli, kattal Ccnfmlni: kurjiive, detajl. Abb- 115: Gmßfs (peKimle. Saa), Zentral he i/ungskugpl, Ahh, ÍÍ7: Orrotís (iekinde.$¡ml, /.eiilr;illu:b/inifisk;i[Ki| Detail, ki so ležali na prazgodovinski plasti, Zid na zahodni strani se jc nad ostrih dvigal še 60 cm visoko. Na notranji strani tega zidu je bil de ¡orna ohranjen še omet sivk as to bele barve. Na ostalem delu prostora. kjer je bil esirih že uničen, smo našli le ostanke kanalov za centralno ogrevanje (v/. IN)* Najdaljši jc bil lisi i, ki se je zlagoma spuščal diagonalno od severovzhodnega vogala v smeri proti jugozahodu (si. 115). ISil je povprečno sirnk 50 cm. v notranjosti pa 25 cm. Zid kanala je bil Si. 11Velikii tunini. Dvtuniui, kanal centrali®kuij;ive, detajl. AM>. ll<>: < ¡niBcsGttKlUíJc. Saal, ZentralIheizungsknrinl. Detail steinen, die bis zu 30 cm lang waren; Zwischen den Steinen war viel Mörtel zu finden, der an mehreren Stellen die Unterlage für die Kanalwand bildete und direkt auf der vo ige schieb! liehen Schiebt lag (Ahh, 116). An der Nordostecke betrug die erhaltene Tiefe des Kanals bis zu IS cm, in der Mitte 35 cm und in der Nähe der Kon laksteile beider Kanäle 45 cm, Im Gebäudeinnercn entdeckten wir bei den Ausgrabungen zahlreiche Tierknochen, Schnecken, ei-was Keramik. Hausverputz» einen Ouarzabschlng und einen kleineren Gegenstand aus Bronze, Auf der Ostseite des Kanals befand sich ein 70-100 cm großer Versuirzhäufen, der zwischen dem Kanal ende und der Nord wand lag. er stellte den Rest einer mit dem Kanal in Verbindung stehenden Konstruktion dar (Ahh. 117). Auf der OstS.eitc und in der Mille wurde der Kanal zum Icil in einen natürlichen Felsen eingemeißell bzw. darauf gelegt. Der Kaualboden war 60-80 cm niedriger als der I strich. An der Kontaktstelle dieses Kanals mit den beiden anderen wurden drei größere Tuffsteine entdeckt, wovon der letzte, also :1er Kckstein, auf etwas besser bearbeite lern Kalkslein ruhte (Ahh. 1IX). Die erhaltene Kaualhöhe au dieser Stelle betrug 30 cm. I in FHL Ht'HKtSTl .1CHUR Gi KAL UČKOMPl l \ Sl /IS; Vol)k» slniiiii. Dvorailn, k.injili centrnLhl-kurj.ivt. SI. II"; Vctika sluvfoi. DvorDltii, ctiÄcviiKt k,nl,iki. , i bl> It 8: Crotlcsiicbflvdi.1. S:iliI, Ženini I hcfzunjiskaniile. i bit. It'': Gretes CJehäude. Szial, Kii naive ralu ni. dobro grajen, itittestama i/ lomljenccV itn 30 cm dolžine. Med kamenjem je bila vidna obilica malte, ki je na vet mestih predstavljala osnovo /a zid kanala in je ležala neposredno na prazgodovinski plasli (si. 116). Na severovzhodnem vogalu je znašala ohranjena globina kanala do IN cm, v sredini 35 cm in v bližini stika treh kanalov 45 cm, V notranjosti smo pri izkopavanjih našli številne Živalske kos!i, polže, nekaj keramike, hiSni omet, kremenast odbitek in manjši bronast predmet, Na vzhodni strani kanala je lula 70-100 cm velika ruševina, ki je ležala med zaključkom kanala in severnim zidom in ki predstavlja ostanek konstrukcije v zvezi s kanalom (sl. 117). Na vzhodni strani m v sredini je bil kana! delno vsekan, oziroma postavljen na živo skalo. Dno kanala je bilo 60-K(lcm 11 i ž j L* od estriha. Na stičišču tega kanala z drugima dvema smo ugotovili tri večje lehnjake, od katerih zadnji, vogalni je počival tla nekoliko bolje obdelanem apnencu (sl. I /S). Ohranjena višina kanala na tem mestu je bila 311 cm. Drugi kanal za kurjavo, ki je potekal približno vzporedno z južnim zidom, seje pri izkopavanja najprej kazal kot večja ruševinska plasl v širini do 1.5 m in dolžini 5 m (v/. II1-)). Ruševino so predstavljali pretežno 10cm veliki lomtjenci, med njimi nekaj večjih kosov do 55 cm dolžine in vmes manjši kamni, veliki do 5 cm. Med kamenjem je bilo opaziti precej kosov malte, ki so bili veliki tudi do 15 cm. Ko smo odstranili rušev ino, smo pnd nju ugotovili na severni strani čv rsto kamnito steno, povsem identično s tisto pri diagonalnem kanalu, medtem ko je na južni strani m bilo [sl. 114). Širino kanala, ki je znašala ca 50 cm, smo določili le po jasno vidni temni progi ilovice v sicer sterilni rumenorjavi osnovi. Ko smo jo izkopali. smo v njej nu$l i več drobcev malte, manjših apnencev in nekaj črepinj keramike lii plast je bila debela it) cm, Der andere Heizungskunal, der ungefähr parallel zur Südwand verlief, zeigte sieh während der Ausgrabungen zunächst als größere Versiurzsehiehl in einer Breite von bis zu LS m und einer Länge von 5 m (.-IM. 119). Den Verslurz bildeten überwiegend Hl cm große Bruchsteine, darunter befanden sieh einige größere. Ins zu 55 cm lange Stücke und dazwischen kleinere, bis zu 5 cm große Steine. Zwischen den Steinen waren ziemlich viel Morl elbrocken zu erkennen, die auch bis zu 15 ein groß waren. Nach Wegräumung des Verstur/.es entdeckten wir darunter auf der Nordseile eine feste Steinwand, die mit jener bei dem diagonalen Kanal durchaus identisch war, auf der Südseite gab es dagegen keine Wand (Abb. 1/41. Die Kanalbreite, die ea. 50 cm betrug. Sl. iy>; Vdikü xtavha. Dvorana,preCni kanal ceniratne kurjavo, . l/r/t /_VJ Grußes (iebäudt-, S:ial, OuerLinal der Zentralheizung. I in ZoODNJI KRŠČANSKI STAV I iN I K( JM!'] 1 KS SI. 121: Vl-Iik;i MiI Jvoi mna, ¡¿tzvod kanalogi fcnt r:iIilf kurjave. Ahh. 121: Grofici Gchiituje. Sa.il. Kont;iklslelk(Jer Zcnirathcfamp kiirnilc, Krajši, prečni kanal je imel ohranjeni obe kamniti steni, širok pa je hil 3(1 cm (,s7. 120), Pod ruševino smo v južnem zidu dvorane odkrili odprtino, široko (i(> cm, in povsem slično listi na vzhodni strani istega zidu (si. 1/3). Višina odprtine ju bila 51) cm. Na leni mestu je bil kanal povezan s kanalom v stranskem prostoru. Obe steni kanala sta bili grajeni / malto. Prib1if.no 2.5 m pred zahodnim zidom so se vsi trije kanali združili in odtod je vodil do pre-furnija širši dovodni kanal (si. 121). la je bil zelo slabo ohranjen, Na vzhodni polovici severne stene je bilo vidno še 60 cm zidu, ki je bil v bistvu podaljšek diagonal nega kanala. Na južni strani pa je bila stena kanala že razrušena, tako tla smo dobili le manjše kamne ruševine. Možno te tudi, daje hil kanal na tem mestu podoben osrednjemu in ni Imel južne stene. Po vsej dolžini dovodnega kanala je bil odkrit tlak i/ zbile pečene ilovice. Prehod kanala pod zahodnim zidom dvorane ni bi i jasen, ker so bile o stal me tu močno poškodovane (v/. II/. 112). Nejasen je ostal de! zidu v jugovzhodnem kotu dvorane, ki je potekal vzporedno z vzhod-n i ni tlelo m južnega zidu v dolžini 151) cm in širini 35 cm (si. 122). Prostor meti njim in južnim zidom bi utegnil predstavljati ostanek kanala za k ti rjavo. Stranski prostor Zgrajen je bil hkrati z dvorano in je bil prav tako centralno ogrevan (si. 122. 123). Južni zid je bil širok 55-60cm, grajen iz dveh vrst kamenja, sredica pa zapolnjena s kamnitim drobirjem. Severna stran zidu je bila grajena pretežno iz Vi ¡22: Vtika slavju. Strunski prostor, Abb. 122: (imltesflchiiutlc Nclicnraiiin konnten wir nur anhand des dunklen Lehm streife ns in der sonst sterilen gelbbraunen Unterlage bestimmen. Nachdem wir -vie ausgegraben halten. etil tieeklen wir tiarin mehrere Mörtelbrocken, kleinere Kalksteine und einige Kcraniikliagmcnie. Diese Schicht war Iii cm dick. Von einem kürzeren. t|uei verlaufenden Kanal waren beide Sieinwände erhallen, er war 31) cm breit (Ahh. 120). Unter dem Vcrsturz entdeckten wir in der Saalsüdwand eine 60 cm breite Öffnung, die jener auf der Östseile derselben Wand durchaus ähnlich war (Ahh. 113). Die 1 löhe der Öffnung betrug 50 cm. An dieser Stelle war der Kanal mit dem im Nebe um lim befindlichen Kanal verbünden. Meide Kanalwände waren mit Möriel errichte 1. Etwa 2,5 m vor der Westwand vereinigten Steh alle drei Kanäle und Villi dort führte zum Präfurnium ein breiterer Zuleitungskanal (Abb. 121). Dieser war sehr schlecht erhalten. Aul der Osthälfleider Nordwand waren noch 60 cm Mauer zu sehen, die eigentlich die Fortsetzung des diagonalen Kanals bildete, Aul der Südseite war die Kanalwand allerdings schon zerstört, so daß wir nur kleinere Steiöversturzhaufen vorfinden konnten. Möglicherweise älinelie der Kanal an dieser Stelle dem zentralen und hatte keine Stiel -wand. Auf der Gesamtlänge des Zuleitungskanals wurde ein Fußboden aus gestampftem gebranntem Lehm entdeckt. Der Kanaldurchgang unter der Saalwestwnnd war nicht klar zu bestimmen, weil die Reste liier stark beschädigt waren (Abb. III. 112). I in FKÜHCHRISTI K Hiai GBHÄUDI-KOMPLI-X S/ ¡23: Velika suiha, Strunski in južni prostni tl.'b. 123: (jrüÜL'sCiL'biiudc. Neben- und StiJmuin, velikih lomljenccv, južna pa i/ manjših, Zid je bil vezan s kompaktno malto, katei i je liila pridana zdrobljena opeka. Kamni so bili večinoma položeni postrani, ta ko daje bil in viclen najdaljši del zidu, ki je bil grajen v tehniki opus spicatum. (si. ¡24. 125). Z južne strani je bilo v višino vidnih pet vrst kamenja, Povsem pri dnu je bila okoli 7 cm debela |ilasi malte. Približno 1,5 m od jugovzhodnega vogala je bila v zidu vidna I, lil m široka odprtina, ki je označevala vhod v i a prostor. Ob njenem robu sta bila položena dva nalašč za ta namen prirejena kamna, ki sta bila na zunanji strani ravno obdelana. Med njima je bil nekdaj položen prag, na kar kaže enakomerno visoka vrsta kamnov spodaj; Na južni strani pred tO odprtino je bila vidna skupina večjih lomljenccv, dolga 120 cm in široka 60 cm. V grobem se ujema z odprtino v zidu in predstavlja ostanek stopnice iz nekoliko nižjega južnega prostora (si. 126, ¡27). Zahodni zid je bil Širok 60 cm, zgrajen iz dveh vrst velikih lomtjencev, in delno na sredini zapolnjen s kamnitim drobirjem (si. 112). Jugozahodni vogal je bil poškodovan pri prejšnjih kopanjih. Ungeklärt blieb au eh ein Tfcil der Wand in der Südostecke des Saales, der parallel zum Ostieil der Südwand in einer Länge von 151) cm und einer lireite Von 35 em verlief (Ahh. 122). Der zwischen diesem und der Südwand liegende Raum konnte den Resl eines I leizungskanals darstellen, Nebettraum Er wurde zur selben Zeit errichtet wie der Saal und hatte desgleichen eine Zentralheizung (Abb. ¡22. 123). Die Südwand war 55-60 cm breit und aus zwei St ein reihen errichtet, das Innere war dagegen mit Sleinsehotter gefüllt. Die Nordseile der Wand bestand überwiegend aus großen Bruchsteinen, die Südwand indes aus kleineren. Die Wand war mit kompaktem Mörtel verbunden, worin zerbröckelte Ziegel beigemengt waren. Die Steine waten größtenteils schräg angeordnet, so daß hier der längste Teil der Wand zu sehen war. der in Opus-spiealum-leehmk errichtet worden war (Abl>. 124. 125). Von der Südseite konnte man fünf aufragende Steinreihen erkennen. Ganz am Boden lag eine ca. 7 cm dicke Mörtelschicht. Etwa 1,5 m von der Südostecke I in ZGODNJI; KRŠČANSKI STAV BN t KOMP] I Ks SI. 124! Vel i kil stavki, Stranski prostor, zunanja fnitita. juiiiogn »tJu. M. 1:50. Abb. 12-1 ijr»llcs Ocbiiudc. Nitjema um, Autkjrifront tke SUdmaucr M. 1:50, V notranjosti stranskega prostora je bil v zhhodni polovici dobro ohranjen estrih, medtem ko je biia na vzltodni strani ugotovljena le podlaga zanj. Struktura estriha in njegova osnova sta bili enaki kot V dvorani. I.tstrih so močno poškodovale korenine Štorov, Na zahodm strani so se dvigali nad I lak šc 30 cm visoko ostanki zidu, na katerih je bil deloma še viden omet bele barve, narejen iz apna in drobnih rečnih kamenčkov. Kanal je bil viden na sredini prostora. Širina celotnega kanala je bila od 5060 cm. notranja Širina 20-25 cm. V višino so bile ohranjene večidel tri vrste lomljencev, ki so bili vezani z močno malto. Zaključek kanala na jugovzhodni strani ni bil povsem jasen (.vi. 122). Tudi v kanalu je bilo precej manjših lomljencev - ostanek ruševine. Širina sten kanalov je bila od I <1-15 cm. Kanal je bil vkopan v prazgodovinsko plast. SI. I2t: Velika sla v tu. Pr^luHl med južnim iit m rimskim prostornin, Abb. 120: tirntJes GeMudu. Durehgungvom Siiil- /nni Ndveniaum. SI. ¡25: Velik» .stavki. Stranski prostor, ju/ni ?i(J, Abb. 125: tinilVs (¡ubiimk' Nuhun ni um, Siidtnaner, entfernt war in der Mauer eine 1.10 m breite IjjDffnung erkennbar die den Eingang in diesen Raum Kennzeichnete, An ihre Kante waren zwei eigens zu diesem Zweck bearbeitete Steine gelegt worden, die an der Außenseite eine glatte Oberfläche hatten. Dazwischen lag einst die Türschwelle, worauf die gleichmäßig hohe unten liegende Steinreihe hindeuiei. Auf der Südseite vor dieser Öffnung fand sich eine Gruppe von größeren Bruchsteinen, die 120 cm lang und fiO cm breit waren. In großem und ganzem stimmt sie mit der Öffnung in der Mauer tiberein und stellt den Rest eiiier Stute von dem etwas niedriger gelegenen südlichen Raum dar (.4M. 126. 127). Die Westwand war fil) em breit und aus zwei Reihen von großen Uruchsteinen errichtet und teilweise in der Mitte mit Steinschotter gefüllt (Abb, /12). Die Südwest ecke wurde bei früheren Grabungen beschädigt. Im Inneren des Neben ran mes war in der Wesihälfte der Estrich gut erhalten, auf dcrOstseite XL 127: Veliku stavki. iVotlöd un:d ju/riini in stfiinskim prostorom, tlelujl Abb. 127: t irolics Gebäude, 1 >urchgtin^ vom Siid- /um Nebcnraum. Detail. I in Fftí HČHKISTI tCMl íí íi¡-HAL'IJI KÜMPL í \ Južni prostor Sega i je deloma že na pobočje hriba, zato smo dobili skromne ostanke kulturne plasti (si. I2 3, 128. 129). Povsod smo kmalu zadeli na prazgodovinsko plast in nato na sterilno ilovico, "t ik ob severnem zidu jiužnega prostora je bila razmeroma močna ruševinska plast, neposredno ob južnem zidu pa so bile najdene črepi-iijl-. ključavnica in žeblji. Južneje so bile najdbe izredno redke. Tudi t tak, katerega smo prvotno domnevali ob južnem zidu, se je izkazal le za osla nek ruševine / mnogo malte, opečene zemlje in oglja, Pod ruševinami jc bila skromna prazgodovinska plast, Približno 2 m od vzhodnega zidu so bili najdeni kamni velikosti od 15-35 cm, ki so služili kot stopnica Bred vrati v stranski prostor. Na kamnih so bili vidni ostanki malte, za katero ni jasno ali je služita kot vezava ali pa je bila le ostanek ometa južnega zidu. Zahodni ziii je kazal zelo različno strukturo; bolje ga je bilo mogoče slediti le I m na severni strani i it zadnje 3 m na južni strani (xl. 123, 128. 130). Na teh mestih je hjl grajen iz velikih lomljencev v velikosti do 50 cm. Vmes med tema dvema ohranjenima deloma je bil sporen potek 3 m zidu, ki ga je bito težko opredeliti. Čeprav je bila njegova smer jasna pa je bila njegova struktura precej drugačna. Videti je bilo manjše lomljence v velikosti ca 15 cm, vmes nekaj malte pa tudi ilovico. I;i del zidu ni bil konsistenten. Njegova širina je znašala f)5 cm, medtem ko si a oha bolje grajena dela ob straneh bila široka 70911 cm. 'lam. kjer je bil zid še dobro ohranjen, je bila vidna le ena vrsta kamenja. Zdi se. daje bil na vmesnem delu prag, ali pa je bil povsem odprt. Možno jc tudi. da so zid ti ni čile korenine dreves. Na južni strani se je ca I m pred notranjo stranjo SI. 12S: Veitkii stavb«. Južni pro^Uir. IM, ¡28: Großes Gubüude. Smlraum. konnte nur dessen Unterlage festgestellt werden. Die Estrichstruktur und seine Rollierung waren ähnlich wie itn Saal, Der Estrich wurde von den Baum wuseln stark beschädigt. Auf der Westseite ragten über dem Fußboden noch 30 cm hohe Mauer reste empor, worauf zum Teil noch weißer, aus Kalk und kleinen Kieselsieinen hergestellter Matter-\erputzzu sehen war. Der Kanal kam in der Mitte des Raumes zum Vorschein. Die Breite des gesamten Kanals betrug 5(l-fiO cm, die Innen Ii reite dagegen 211-25 cm. Von der Höhe waren größtenteils drei Bruchsleijireiheil erhalten, die untereinander stark veniiörteli waren. Das Kanalende auf der Siidostseite war nicht eindeutig feststellbar (Abb. 122). Auch im Kanal befanden sieh ziemlich viel kleinere Bruchsteine - ein VerstuTzrest, Die Breite der Kanalwände betrug 1(1-2(1 cm. Der Kanaä war in der vorgeschichtlichen Schicht eingegraben. Süäraum Et reichte zum Teil schon auf den Berghang, deswegen waren die Rcsie der Kultur.schicht bescheiden (Abb. 123. 128. 129). Überall stießen wir bald auf die vorgeschichtliche Schicht und anschließend auf sterilen Lehm. Unmittelbar an der Nordwand des Südraums war die Versturzschicht verhältnismäßig stark und gleich neben der Südwand wurden Scherben, ein Schloß und Nägel entdeckt, südlich davon w;t-ren die Funde äußerst selten. Auch der Fußboden, den w ii ursprünglich an der Südwand vermutet hatten, erwies sich nur als Verstundest mit viel Mörtel, Branderde und Holzkohle. Unter dem Versturz lag eine bescheidene prähistorische Schicht. Ungefähr 2 m von der Ost wand entfernt Wurden Steine von 15-35 cm Größe entdeckt, sie dienten als Smie vor der für zum Nebenraum Die Steine trugen Spuren von Mörtel, wovon mim nicht eindeutig weiß, ob er als Verband diente oder nur Vcrsttirzreste der Südwand darstellte. Die Weslwand ließ eine sehr verschiedene Struktur erkennen, besser konnte man sie nur I in auf der Nordseite und die letzten 3 m auf der Südseite verfolgen (Abb. /23. 128. 130). An diesen Stellen war sie aus bis zu 50 cm großen Bruchsteinen errichtet. Zwischen diesen beiden erhaltenen Teilen war der Verlauf von 3 m Mauer nicht einwandfrei geklärt. Obwohl ihre Richtung klar war, war ihre Struktur ziemlich anders. Erkennbar waren kleinere Bruchsteine von ca. I in ZOODNJI KRŠČANSKI STAV HNJ KUMI'I l KS SI. ¡2'): VnHkn sluvba. iuini prostor. Abb, /-": Orofles Cichiuilt1. Sudraiiim. vogala priključil pravokotno Se en krajši zid {si. /.i/). Spoj ni c ti njima iti ¡>il dobro viden, ker je bil vmesni /iti na tem mesiu močno poškodovan in tako ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti ali se je naslanjal na zahodni zid ali pa gaje zahodni zid morda samo presekal. Verjetnejša je prva varianta, saj na drugi strani zahodnega zidu nismo mogli ugotoviti nikakršnih znakov nadaljevanja vmesnega zidu. Na južni strani sla. kot smo že omenili, ležala dva zidoVtt. Vmesni, kije bil tik preti južno steno, je bil širok od 50-70 cm, v dolžino pa je segal 6,5 m (si. I2S, 131, 132). Ohranjena je bila le se ena lega kamenja. Zgrajen je bil i z lomijencev v velikosti do 40 cm. ki so bili na zahodni strani položeni v tehniki ribje kosti. Zanimivo je. da so bili zadnji 3 m zidu na vzhodni strani močno obloženi z do 4 cm debelo plastjo malte. Na enem izmed .V/, l.iO; vellk;i s(jvti;i. Jugivjlmdni vodili ju/nega prostora ,-ibb. 130: i ¡TO Bes (lebiiuUc. SudiveMe^kc des SiiilriniTiiLS. 15 cm ( Sröße, da/wischen etwas Mortel und I clun. Dieser Jeil der Mauer war nicht konsistent. Itirc Breite betrug 65 cm. während die beiden besser gebauten leile an den Seiten 70-90 cm breit waren. Dort, wo die Wand noch gut erhalten war, war nur eine St ein reihe erkennbar. Allem Anschein nach lug auf dem Zwischenstück die Türschwelle oder es war ganz offen, Möglicherweise wurde die Mauer auch durch Bau m war/ein zerstört. Auf der Südselle schloß sich ca. 1 m Vor der Innenseite der Ecke im rechten Winkel noch eine kürzere Wand an (Abb. 131). Die Verbindungsstelle zwischen den beiden Wanden war nicht deutlich sichtbar, weil die dazwischenliegende Mauer an dieset Stelle stark beschädigt war. so konnte man nicht feststellen, ob sie an die Westwand angelehnt war tider Ob sie von ihr vielleicht nur durchschnitten wurde. Wahrscheinlicher ist die erste Variante, denn auf der anderen Seite der West wand konnten wir keine Anzeichen einer Fortsetzung der Zwischenwand feststellen. Au! der Südseite lagen - wie wir schon erwähnt haben - zwei Wände. Die ¿wischenwand, (.lie unmittelbar vor der Südwand stand, war 50-7()cm breit uiidio m lang {Abb. 12$. 131. 132). In la kl war nur noch eine S le iu läge, sie bestand aus bis /u 4ü cm großen Bruchsteinen, die aul der Westseite in Qpus-spical um-Technik gefügt waren. Interessanterweise waren die letzten 3 m der Wand auf der Ostseiic mit einer bis zu 4 cm dicken M ort cl seh ich t bedeckt. Auf einem der größeren Bruchsleine war der Mörtel vollkommen geglättet (Oberfläche 30 x 20 ein), so tlaLi W. IM: V'L-Iik.i stuvhii J(igo/iihiKlnlvodili juînega prosior:i. 1 hl>. IM C imlk's 1 k'tiûuiÎL'. ViiâwL-'.krki- des Suilr iiliihuv I in FliÜHi llltlSM It HEK (i!UAL LH KMMl'l I \ SI. 132: Velika stnvbü. Južni pronlnr, vmesni/id. Abb, ¡32: f imllcs (id>:]uik. Suilr.nun, ircnriu :3inL večjih lomljenccv je bila milita na vrhu popolnoma zravnana (površina 30 \ 20 cm), tako da je dajala vtis, daje bilo in nekaj položeno. Na zahodni strani je bil zid bistveno slabše grajen: med kamni sploh ni bilo opazili malte, razen nekaj drobcev. Ali je bilo krivo temu ti revo, k s je In raslo in med kamenjem zidu prepletlo svoje korenine, ali pa gre za povsem drugačno strukturo zidu, ni bilo razvidno. Glede na podobno uničen zunanji južni zid. kije predstavljal (ju d i del obrambnega zidu naselbine, se zdi, tla gre za poznejše poškodbe zidu in daje bil tudi. ta zid prej trdneje grajen. Zunanji /iti je bil v nasprotju / vmesnim grajen bistveno močneje, širina pa je dosegala po vsej dolžini K(J# cm (si. IJS. 133). Grajen je bi i i/ dveh lepo obdelanih vrsi kamenja \ velikosti Ji) 45 Cm in vmesnega polnjenja z veliko malte. Na nekaj mestih je bil /id deformiran zaradi dreves, ki so rasla na zidu in ob njem, toda zaradi svoje čvrstosti je še obdržal svojo linijo. Zid je bil \ višino pretežno ohranjen še v dveh vrstah kamenja, Ca 3 tn od zahod nega vogalu je bil majhen kontrafor, širok 65 cm; dolžina ni bila ugoto^ Ijiva, ker je bil premaknjen zaradi drevesa, ki je raslo ob njem (.v/, I2iS). Sestavljen je 3nI i/ štirih do 40 em velikih loniljencev, vmesne špranje pa so bile zapolnjene z nekaj manjšimi apnenci. Približno 2.5 m proti Vzhodu jc bil naslednji kontrafor. ki je bil širok prav tako to cm, dolg 35 em in podobno zgrajen. Vzhodni zid je bil v nasprotju z zahodnim zelo kvalitetno grajen, širok NO em, torej nekoliko širši otl svojega nadaljevanja vzhodnega zidu dvorane (si. 134). Ohranjene so bile še n i lege kamenja. Vse so bile vezane z tlebelimi plastmi malte. Na zunanji strani je bila vidna tehnika gradnje v obliki ribje ki isti. es den An sehe in hatte, als ob hier etwas gelegen hatte. Auf der Westseite war die Wand wesentlich sehlechter gebaut, zwischen den Steinen war überhaupt kein Mörtel zu erkennen, mit Ausnahme einiger Brocken, t )b daran der Baum schuld hatte, der hier wuchs und seine Wurzeln zwischen die Wandsleine geftochlcn hatte, oder ob es sieh um eine ganz andere Wandstruktur handelt, war nicht ersichtlich. Im Hinblick auf die in ähnlicher Weise zerstörte Au Bensüd wand, die auch einen leil der Bcfesiigungsmauer dei Siedlung bildete, scheint es sieh um spätere Beschädigungen der Wand zu handeln, demnach war auch diese Wand zuvor stabiler gebaut. Die Außenwand war im Gegensatz /u der Zwischenwand wesentlich fester gebaut, die Breite erreichte auf ganzer Länge 80-90 Cm (Abb. 128, 133). Errichtet war sie aus zwei schön bearbeiteten Reihen von Steinen, tiie bis zu 45 em groß waren, und einer dazwischenliegenden Füllung, die viel Mörtel enthielt. An einigen Stellen war dic Wand de Formiert aufgrund der Bäume, die darauf oder darunter gewachsen waren, doch dank ihrer Festigkeit konnte sie ihre Linie aufrechterhalten. Die Wand war noch drei Stein reihen hoch intakt. Etwa 3 in von der Westecke entfernt befand sich ein kleiner, 65 cm breiler Außen Stützpfeiler, dessen Länge nicht festgestellt werden konnte, weil er wegen des Baumes, der daneben gewachsen war. verschoben war {Abb. 12S). Hr war aus v¡er bis zu 4() cm großen Bt uch-steinen zusammengesetzt, die dazwischen liegenden Spalten waren mit einigen kleineren Kalksteinen ausgefüllt. Ungefähr 2.5 m in Richtung Osten Sl. /.vi' Vcliku stflvbx Jugovzhodni v. 13, r Großes Gebiijdk: Siidnsfeckc des Sftdrtüimcs. I in /(¡ni5N N MiŠČA\Skl M WH\| KOMI1! I kS SI. I.i-I; Vl I i Ll Stiivba, Juiill |)íOSlÜf> v¿hüüni iid. Abb. 134: (iroßus Oíbiiude. Südrnum, CKtmauL'i Prostor s prcfurntjcm Na v/hodni strarti je ta prostor načel že Szutn-bathy, ko je sledil zahodni zid dvorane. Na severnem in južnem delu je bil omejen z zidovoma, vezanima / malto, zahodna stena pa je bila brez nje, (.<7. 135). V prosi oró smo odkril i močno plast ruševine, ki je dokazovala, tla je bil prostor v celoti /.¡dan. Višino tlaka je bilo mogoče ugotoviti le po debelini ruševine, pod katero je bila močna prazgodovinska plast. Pod nivojem tlaka je bil na sredini odkrit prefurnij. Na vzhodni zid se je navezov al prefurnij (si. 136). Sicer neposredne povezave z vzhodnim zidom nismo naši i. vendar jo je najverjetneje pri svojem kopanju ob zidovih uničil Szombathy, saj sla zidova prefurnija uničena v razdalji 51) cm od vzhodnega zidu. Le pri severni stranici prefurnija so ležali lomljenci, ki so bili najverjetneje ostanek ruševine nekdanjega zida. Prefurnij je bil pravokotne oblike in je bil vkopan globoko v prazgodovinsko plast, Od obodnega zidu se je ^hranila ena vrsta kamenja iti le na zahodni strani dve, Ta zid je bil širt>k 20-45 cm, seveda pa so bile na zunanji strani še ruševine zidu in posebno na severni strani do 11J cm debela plast malte s primešano zdrobljeno opeku. Prefurnij jc bil zidan zelo skrbno in zid obilno vezan z malto (si. /.i7). Severna in južna stranica sta hilj ea HI eni globlji kol zahodna, Tudi gradnja sten ni bila povsem enaka. Severna Stand der nächste Strebepfeiler, der ebenso 65 cm breit, 35 cm lang und ähnlich gebaut war. Die Ostwand war im Gegensatz zur West-vvand sehr solide gebaut, sie war N(! cm breit, also etwas breiter als ihre Fortsetzung, die Ostwand des Saales (Abb. /-?-/). Frhallen waren noch drei St ein läge n. Alle waren durch dicke Mörtel schichten miteinander verbunden, Auf der Außenseite war sie in Opus-spicalum-Techfitk errichtet. Riutm mit Präfurnium Auf der OsisL'iiL' wurde dieser Ii.111111 seh011 von Szombathy in Mitleidenschaft gezogen, als er die West wand des Saales verfolgte. Im Nord-und Süd teil war er durch zwei vcrmörtelte Wände begrenzt, die West wund hatte keinen Mörtelverband (Abb. 135). In diesem Raum eindeckten wir eine dicke Versturzschicht, die für die vollständige Errichtung des Raumes sprach. Die J-ußbodenhöhe konnte nur nach der Vershi r/dicke festgestellt werden, worunter eme dicke prähistorische Schicht lag. Unter dem I üLihodcnniveau wurde in de 1 Mitte ein Präturnium entdeckt. An die Ost wand schlol.t sich der Präfurnium an (Abb. 136). Eine direkte Verbindung mit der Ostwand haben wir allerdings nicht entdeckt, höchstwahrscheinlich wurde sie von Szombathy bei seinen Ausgrabungen entlang der Mauern zerstör!, denn die Präl'urniumwände sind in einem Abstand von 51) cm zur Ostwand zerstört. Nur bei der nördlichen Seitenwand des Prä l'urni ums waren einige Bruchsteine erkennbar, die aller Wahrscheinlichkeit nach die Vcrsturzreste der ehemaligen Mauer bildeten. Der Präfurnium halte eine rechteckige Form und war tief eingegraben in die vorgeschichtliche Schicht. Von dei Befestigvmgs-mauer blieb nur eine Steinreihe erhalt en und nur auf der Westseite zwei. Diese Wand war 20-45 cm breit, natürlich befand sich auf der Außenseite noch Maucrvcrsturz und vor allem auf der Nordseite eine bis zu lt) cm dicke Mörtelschicht mit beigemengten, zerbröckelten Ziegeln. Der Präfurnium war sehr sorgfältig gebaut und die Wand stark vermörteil (Abb. /.i7). Die Nord - und Südwand lagen ea. 10 cm tiefer als die Westwand. Auch die Bauweise der Wände war nicht völlig dieselbe, Die Nord' und die West wand waren im unteren Tfeil aus kleineren. 10-20 cm großen Bruchsteinen errichtet und ersi in den oberen zwei Reihen aus größteren Steinen, bis 35 cm, auf der Südseite waren dagegen die erhaltenen Steine der unteren auch bis zu 411 cm groß (Abb. ¡21) FllUHGH(ilSTLICHF,R Gl-HAUDEiäÖMPt I X S L / i 5: Velika Stavbi), 1'mslnr s preiti m ijctTI. Ihh 1.i v t ptuLIl', i PL't).Miili-. Raum mil Pf&funituro- in zahodna stranica Mu bili grajeni \ spodnjem dehi iz manjših, 10-2(1 cm velikih lomljencev in šele v zgornjih dveh vrstah z večjimi kamni v velikosti do cm, medtem ko so bili na južni strani ohranjeni kamni spodnje vrste veliki tudi do 40 cm (si. 138a in b). Ohranjena višina severnega zidu je bila ca 60 cm, zahodnega 50 cm. Zahodni /iti je imel na notranji strani izoblikovano 22 cm široko polico, ki je bila skrbno izdelana (si. 139). Nad n jo se je zid dvigal še 22 cm visoko. Pri vseh treh zidovih so najprej na prazgodovinsko plast položili debel sloj malte in šele nanjo kamne. Tudi na nekaterih kamnih vseh ireh zidov se na vrhu poznajo še sledovi malte, kar dokazuje, tla je bil zid nekoliko višji, čeprav je dajala zadnja vrsta v zahodni steni vi i s poravnave in je bila verjetno lik nad tem peč zaključena, V delu no-iranjosii prefurnija je bila najdena II) cm debela SI. 137: \felifca stuvhi! Preiurnij. /Ihh. 137: Gmlks t iebiiude. IViiturnlimi. SI. 136: Velika stiivha. Preturmj. I Nr. 13(>: Großes Goba tule, Prafurnium. 13H ii und h). Die erhaltene I lohe der Nordwand betrug ca. 60 cm. die der Westwand 50 cm. Die West wand hatte auf der Innenseite einen 22 cm breiten Sims, der sorgfältig gearbeitet war (Abb, 139). Darüber ragte die Wand noch 22 cm empor. Bei allen drei Wänden wurde zunächst auf die prähistorische Schicht eine dicke MörtcIschicht gelegt und erst darauf die Steine. Auch tragen einige Steine aller drei Mauern auf der Oberkante noch Mörlelspuren, was darauf hindeutet, daß die Wände etwas höher waren, obgleich die letzte Reihe in der West wand geglättet zu sein schien und der Ofen wahrscheinlich unmittelbar darüber abgeschlossen war. In einem Teil des Prüfurniuro inneren wurde eine 10 cm dicke schwarze Lehm- und Holzkohlen sc hic hl entdeckt, darin befanden sieh mehrere spätantike Keramik-fragmeme und ein Eisenmesser. Unter dieser Schicht lugen Mörtelbrocken lind roigebrannter Lch Iii. Die Nordwand des Raumes mit Präfurnium w;ir etwas schmaler als die Nordwand des Stiles (Breite 40-45 cm) (Abb. 140). Sie war ähnlich wie die übrigen stark ver mörtc lt. von der Höbe waren noch drei St ein lagen erhalten. Die 1711 ZGODNJI^KRŠČANSKI M I A\ BN I KI1MP1 l KS E ® SI. 138: Velika slavim. Prelum^. A: Udiranje licu zaliudneg.i vidu; B: ruilr;il> I,IS; GroUcs Gehiiudc Prafuinium. A: Innmvieiic dir Wcsunaucr; B: Innenseitc efer Nurdniaitcr. M, 1; 50. črna plast ilovice in oglja in v njej več poznoantič-nih fragmentov keramike in železen nož. Pod to plastjo so bili drobci malte in rdeča ožgana ilovica. Severni zid prostora s prcfuriiijcm je liil ne* koliko ožji od severnega zidu dvorane (širina 4045 cm) (st. 140). Grajenje bil podobna kot ostali z veliko malte, v višino pa so bile ohranjene se tri vrste kamenja. Spodnja vrsta, kije predstavljala temelj zidu, je bila precej neenakomerna, sestavljali pa sojo 5-30 cm veliki lomljenci. in šele nad njo je bila prva plast malte, v katero so hi5i položeni kamni zidu. V temelju kamenje ni bilo vezano z malto. Ma zunanji strani zidu je bil temelj za 5 cm širši in je ležal v isti črti kot temelj severnega zidu dvorane, Zid je bil močno vezan z malto. Na vzhodni strani zidu je bila 90 cm široka odprtina, Zastavlja sc vprašanje ali jo je mogoče označiti kot vhod ali pa jo le posledica Szombalhvjevega kopanja ob zidovih, Poslednja varianta so zdi prepričljivejša. Zahodni zid je bil bistveno drugače grajen kol severni (si. 141, i42). Širok je bil od 55-fi0 cm in nekoliko nagnjen proti notranjosti. Zid ni bil vežah z malto. Grajen je bil iz velikih lomljenji ¡-tU Velika stavba, I'nwlur spre (urnijejn, severni t id, Abb. 140: Grolks Gcbtludc, Raum mit Prcifurnium. Nordmiiuer. SI. J M Vclifcii siiivba. Htcfumffi A bl>. 1.1''; Qfußes Gebäude, i'riiliimiulli. untere Reihe, die das Mauerfundament darstellte, war ziemlich unregelmäßig, sie bestand ans 530 ein großen Bruchsteinen, und erst darüber lag die erste Mörtel seil äcllt, worauf die Mauersteine gelegt worden waren. Im Fundament standen die Steine nicht im Mörtelverband. Auf der Au Ii eil seile war (.las Fundament 5 ein breitet und lag auf derselben Linie wie das Fundament der Saaluordwand. Die Wand war stark vermörtelt. Auf der Ostscite der Wand befand sich eine lJ0 eni breite Fehlstelle. Es erhebt sich die Frage, ob sie möglicherweise als Eingang bezeichnet werden kann oder nur eine l olge von Szombathys an den Wänden durchgeführten Grabungen ist. Die letztere Erwägung erscheint überzeugender. Die Westwand war wesentlich anders gebaut als die Nordwand {Ahh. 14/, /42). Sie war ungefähr 55-bl lern breit und etwas nach innen geneigt. Die Wand war nicht vermörtelt. Sie war aus großen Bruchsleincnerrichtet (bis45 cm). Wie die anderen war auch sie sorgfältig gebaut, doch war sie stärker zerstört, da sie keinen Mörtelverband hatte. Von der Höhe waren noch drei bis fünf Sieinreihen erhalten (h5 cm), insbesondere auf der Südsei te. Iiier reichte die Wand nicht bis zur Ecke, die Si, 141: Vclikaslavbii, Prostors prefumljcm; zunanjc lice zahodiitega zidu. Abb. Hl; Groüe.l Gebäude. Rattin Hflil l'mlurniuiii; Außenseite der West minier. cev (do 45 cm). HM je podobno skrbno zidati kot ostali, vendar je bil močneje uničen, ker m imel vezave. V višino jc bilo ohranjenih še tri do pel vrst kamenja (fi5 cm), pose hej na južni strani. Tu zid ni segal do vogala, ki so ga najverjetneje poškodovala drevesa (si. 143). Južni zid jc bil ohranjen le na dveh odsekih, od katerih jc bil daljši dolg ca 2 m. Najverjetneje gre le še /a temelj zid ti. ki jc bil položen v tehniki rihjc kosti, nanj pa je bila obilno nametana malta, na kateri je bil poslavljen /iti. Lomljenei so bili veliki od HI-15 cm. le na vzhodni strani Židu jc bilo nekaj večjih, ki so bili prav tako položeni na prazgodovinsko jiiasi. Med njimi ¡it nad njimi je bilo nekaj koščkov malte. Zid je močno odstopal od smeri južnega zidu v dvorani, iti sicer na zahodni strani tudi d» 1 m v dolžino. Za h (nI ni prostor Prostor na zahodni strani ni bil povsem enovit (si. 144. 145). V notranjosti nismo našli kamnitih ruševin, za t o je verjetno, daje bila stena \ zgornjem delu zgrajena iz lesa ali pa gre za povsem odprto lopo. Severni zid je bil podoben severnemu zidu prostora s prcfurnijem; bil je enako širok ¡it na vzhodni strani se v dolžino 0,7 ni vezan z malto, medtem ko je bil v nadaljevanju proti zahodu brez nje (.si. /45). Podobno kot v severnem zidu si 14.t: Vet!■ k;i M:n hn. Pro^Lor \ prefurmjdm, ¿shodili /.iti. Abb. f43: Groftcs.GchiludL' krnim mil Pnilumlum, Wc?stm;iuiM Put IK I líos J E I CHER C j J UÄUDEfvOMn I V .SV. 142 Velika stavha. lViistorü pruliirnijcm,/nhudcii zid, |M> N2 Großes i lebiiude. k:inmniit Priirumiunt. Weslinauer. höchstwahrscheinlich von den Bäumen beschädigt worden war (/1 bb. 143). Die Süilmauer war ntir in zwei Abschnitten intakt, wovon der längere ca. 2 m lang war. Aller Wahrscheinlichkeit nach handelt es sich noch um das Mauerfun dame nt, das in Opusspicatum-technik eu iehtei wurde. Darauf lau eine dicke Mörtelschicht, auf der die Wand errichtet wurde, Die Bruchsteine waren HM5 cm groß, nur auf der Ostseite der Wand fanden sieh einige grölie re, die desgleichen au f p räh ist o rise her Schicht aufsaßen. Dazwischen und darüber lagen einige Mörtel brocken. Die Wand wich von der Flucht der Südwand im Saal stark ab. auf der Westseile auch bis zu 1 nj Länge. IVeslrauin Der Raum auf der Westseite war nicht völlig einheitlich (Abb. 144, 145). Im inneren fanden wir keinen Steinversiurz, deswegen ist anzunehmen. daß'die Wand im oberen lüil aus Holz gebaut worden war oder daß es -.ich iirn einen offenen Schuppen handelt. Die Nordwaiul ähnelte der Nordwand des Raumes mit Prniurutum, sie war ebenso breit und auf der Ostseite in einer Lange von 0,7 m vermörtelt, dagegen wies sie in der Fortsetzung gegoii Wesien keinen Mörtelverband auf (Abb, 145). Ähnlich wie in dei Nord wand lies Westraums war auch hier stellenweise noch das Fundament zu sehen. Die Wand war auf der Innenseite in Opus-spicaiuni-'lechitik errichtet. Auf der Westseite der Wand war von der Holte tun eine Sieinteihe mit zwei ausgeprägten Fronten intakt. Die Westwand schloß sich an die Nord wand an. w urde tiber in einer ganz, anderen Technik errichtet (Abb. 145). Es handelt sich um kleinc- 12:1 zciodn.ii kubanski siav um komp! i ks zahodnega prostora se je tudi tu deloma poznal šc temelj. Z.id je bil na notranji strani grajen v tehniki ribje kosti. Na zahodni strani zidu je bila v višino ohranjena le ena vrsta kamenja z dvema izrazitima frontama. Zahodni zid seje navezoval na severni zid, a je bil grajen v povsem drugačni tehniki (si, 145). Gre za manjše tomljence v velikosti 5-25 cm, ki so bili položeni v zemljo, le tu in tam so bili vmes sledovi malte. Razločno sta bili vidni dve fronti in vmesno polnilo, Ohranjena višina zidu je bila 1 5 etia. Na nekaterih mestih je spominjala gradnja na tehniko ribje kosti. Zid je bil širok 4(1-45 cm. 2 m južno od severozahodnega vogala se je naslanjal na živo skalo. V južnem delu /id ni imel nadaljevanja, pač pa Se je v višini, kjer se je I j a končal, začenjal dllf g i zid. ki je bil ea 2 m bližje zahodnemu zidu prostora s prel ui nijem. V dolžino je bil ohranjen 3 m, povsem na južni strani je bil še ca 3 m dolg in 1,30 m širok ostanek ruševine (st. M.?). Tehnika zidu je bila podobna kol v severnem delu, le da je bil ta /iti nekoliko širši, (ea 50 cm). V spodnji vrsti je bil grajen v tehniki opus spicatum, deloma re Bruchsleine von 5-25 cm Größe, die auI die Erde gesetzt worden waren, nur hier und da fanden sieh dazwischen Möt|§lspuren. Iis waren deutlich zwei Fronten zu sehen und die Zwisehen-füllung. Die erhaltene Wandhöhe betrug 15 ein. An einigen Stellen erinnerte die Bauweise an Opus spieaiiim-'lechnik. Die Mauer war 40-45 cm breit. 2 m südlich von der Nordwestecke lehnte sie sich an natürlichen Felsen an. Im Südleil halle diese Wand keine Fortsetzung. Dagegen begann in der Höhe, wo diese endete, eine andere Wand, die ca. 2 m näher an der Westwand des Raumes mit IJi älurnium stand; Sie war in einer Länge von 3 m ol halten, ganz auf der Südseite befand sich noch ein ca. 3 m langer und 1,30 m breiter Versäumest (Abb. ¡43). Die Bauweise der Wand war ähnlich wie im nördlichen Teil, nur war diese Wand etwas breiter (ca. 50 cm). In der untersten Reihe wurde sie in Opus-spicatum-leehnik errichtet, stellen weise waren Mörtelspuren zu erkennen. Auf diesen Steinen big eine zweite St einschiebt aus Bruch*-steinen von einer Größe bis zu 25 cm. In leres santerweise war die Füllung hier gleichmäßiger J/, 144: Vol tka s t vi ).i. Zahodni prostor. Abb, 144: Großes Gebiiutle, Wcssumm. 1711 Hl, N5; Vclikil slavlig, Zahodni proiteir. Abb, ¡45: (¡rolles GctaiiMk'. Weitrniirti. sn bili vidni sledovi malte. Na kamne je bila položena druga plast kamenja i/ lomljencev v velikosti do cm. Zanimivo jo. da je bilo tu polnjenje enakomernejše in močnejše kol pri osia-lih zidovih. Ruševina na južnem zaključku zidu je bila najverjetneje oslanek istega zidu. saj so bili kamni enakih dimenzij. Južni zid zahodnega prostora je manjkal, oziroma je bil uničen. Ostanek zidu v smeri vzhod - zahod, zahodno od zahodnega prostora, je bil zgrajen podobno kot pravkar opisana zidova (vi. ¡46). Ohranjena je bila le ena vrsta kamenja. Tu in tam so bili ilrobci mahe. Razločno sla biti vidni dve fronti v tehniki ribje kosi i in vmes kamnit drobiti. Zid je bil širok 5(1 cm in dolg 180 cm. Peči za žganje apna Med obrambnim stolpom 2 in veliko stavbo so bile in peči za žganje apna, četrta pa je ležala na severni strani velike stavbe (j>rit, 9). S £t. I smo označili peč ob severovzhodnem vogalu stolpa 2. Tri slabo ohranjene vrste kamenja so bile vidne na severni si rani, drugod le ena (si. 1-17). Na najvišjem dciu je bil objekt visok 70 cm, sicer pa le 21) cm. Peč je bila skoraj pravilne, elipsaste oblike, dolga 2.211 m. široka 2 m, obod je bil zgra- FRlIltClIRtSTLK HEU Gl:BÄUDnKOMPI.I:X SI. No. Whk;! stiivhn. Ostanek$du zahod m> ud Velike stavbe. . Ibb. No: Grußes Gekiude. Mauer reste v-esilieh desgroüen GCyÜudts. und stärker als bei den übrigen Wänden. Der Versturz am südlichen Mauereiide war wahrscheinlich ein Rest derselben Wand, denn die Sie ine hatten dieselben Dimensionen. Die Südwand des Westraumes war nicht vorhanden bzw. war zerstört. Der Mauerrest in Osl-West-Richtung. westlich des Westraums war ähnlich gebaut wie die beiden West mauern des Westraumes (Abb. 146), Ks war nur eine Sie in reihe intakt. Hier und da fanden sich Mörtelbrocken. Deutlich zu selten waren zwei I muten in Opus-,spicalum3fcchnik mit dazwischenliegendem St ei Tischott er Die Wand war 50 em breit und ISO ein lang. Kalkbrennöfen Zwischen Türm Nr. 2 und dem großen Gebäude befanden sich drei kalkbrcuuöten. der vierte lag auf der Nordseite des großen Gebäudes (Beil. 9). Mit Nr. I bezeichneten wir den Ofen an der Nordost ecke von Turm Nr. 2. Drei schlecht erhaltene Steinreihen waren auf der Nordseite erkennbar, ansonsten nur eine (Abb. 147). hu höher gelegenen Teil war das Objekt 70 cm hoch, sonst nur 211 cm. Der Ofen hatte eine nahezu 1711 ZoonMI.MtŠČANSkl STAVBNI KOM KL 1 KS jen i j. ene vrsie ca 30 em širokih in 20 cm dvigih apnencev (si, 148), l e na jugovzhodni strani sta bila d v» večja lomljenea, z. dimenzijami do 60 cni, pri čemer je hit spodnji ohrnjen tako, da je predstavljal dohod k peči. Na dnu je bit močan tlak iz ožgane zemlje, opečnate barve, na sredini katerega so bili vidni sledm i ognjišča s premerom 50 cm. Hi je bila opazna predvsem temna opečnata zemlja i ji ostanki oglja, Ves obje ki je stal na bogatem prazgodovinskem sloju, zato smo poleg žganega apna (nekateri kosi težki tudi do 1 kg) našli veliko prazgodovinskih predmetov. Apno je bilo najbolje ohranjeno ob robu peči Večji del apna je ležal na vzhodni si rani, na zahodni strani in v sredini pa smo našli le manjše kose, prav lakov sredini. Na severovzhodni strani smo našli v tlaku nekaj manjših lukenj, zapolnjenih s temno zemljo, ki bi utegnile predstavljati tlel lesene konstrukcije. Kamni zidu so hiti vezani t, ilovico in skrbno položeni eden poleg drugega. Peč št. 2 je bila povsem podobna peči št, 1. Zid je bil prav tako vezan z ilovico, tehnika gradnje je bila identična, le tla so bile lu o ti ranjene dve ali ponekod celo tri vrste obodnega zidu. Na dnu so bili opazni deli žive skale, ki so segali nad itak do 25 cm visoko (si. 147). Tlak je bil povsem Si J47: Apncnicc 1-1. Abb. 147: KalkbrciH&fsn 1-3. regelmäßige Ellipsenform, .sie war 2,20 m lang, 2 m breit, die Umfassungbesland aus einer Reihe ca. 30 cm breiter und 211 cm langer Kalksteine (Abb. 148). Nut auf der Südostseite befanden sich zwei größere Bruchsteine mit Aus m a Lien bis zu (>0 cm. wobei der untere so gewendet war, daß er den Oi'e nie u gang bildete. Er hatte einen festen Boden aus gebrannter ziegelroter Erde, dessen Milte Spuren einer Herd stelle von 50 cm Durchmesser aufwies. Hier waren vor allem dunkclziegelrote Erde und HolzkohlenTestc zu sehen. Das gesamte Objekt stand auf reicher vorgeschichtlicher Schicht, deswegen fanden wir neben Branntkalk {einige Stücke auch bis zu i kg schwer) viele prähistorische Gegenstände, Der Kalk war am Ofenrand am besten erhalten. Der Großteil des Kalkes lag aui der Ostseitc, auf der Westseite und in der Mine fanden wir nur kleinere Stücke. Auf der Nurdostscilc enldeeklen wir im Boden einige kleinere Löcher, die mit Erde angefüllt waren, sie könnten einen Teil einer 1 lolzktHisirukiiun darstellen; Die Wandsleine standen im LelimvCrband und waren sorgfältig übereinander geiegl worden. Der Ofen Nr, 2 war dem Ufen Nr. I ganz ähnlich. Die Wand stand ebenso im Lelmiverband, die Bauweise war identisch, nur waren hier stellenweise sirgar drei Reihen der Umfassungswand erhallen. Auf dem Boden waren Teile eines natürlichen Felsen erkennbar, die bis zu 25 cm über dem Boden aufragten (Abb, 147). Der Boden stimmte mit dem im eisten Ofen völlig überein. lnteressanterweisc war die oberste Steinreihe nicht nach innen geneigt, sondern überwiegend nach St. /4H: Apneiiicu I Abb. l-i.S: Kiilktirennen I. n -N, 1 ■ 12í1 Früucmiiisti rrm ii Gi^riäudiikompi i \ .SV, 149: Afmcilica 2. Abb, IM Kugftircnnoferi2. cnak kot v pcfii st, 1. Zanimivo je. da zgornja vcsta kainnov ni bila nagnjena v notranjost.ampak preleino proti zunaiiji slrani (sl. 149. 150). Tbdi in je bilo v sredini ognjiSCe, ki pa ni bilo tako dobroohranjeno kot pri peeist. !, pa tudi zgunega apna je bilo mnogo ntianj. Sl. 151: Apncnioa .1. Abb. 151. Kalkbrcnnofon .V St 150: Apncnica 2. Abb. 150: K.ilkbronimlcn 2. außen (Abb. 149, 150). Auch Iiier befand sich tu der Mine die Merdstclle, die aber nicht so gut erhalten war wie beim Ofen Nr. L auch war viel weniger Branntkalk vorhanden. Der OFen Nr. 3 wurde zum '[eil schon im Jahre 1977ausgegraben, als seine Reste im Schnitt eindeckt worden waren. 1 ir war ähnlich gebaut wie die beiden vorigen. Auch hier waren im mittleren leil des Bodens Holzkbhlenresle erkennbar (Abb. 151. 152). Auf der Südost seile berührte diesen Ofen ein Teil von größeren Bruchsteinen, die in Form einer cm breiten und 12U cm langen Wand angeordnet waren. Auch bei diesem war wie heim Ofen Nr, 2 in der Wand keine Öffnung zu finden. Ebenso glich der Ofen Nr. 4 den vorigen. Er stand nahezu in der Mitte des vorgeschichtlichen Hauses D, von der Nordwand des großen Gebäudes war er nur 2 tu entfernt [Heil. S. Abb. 153). An einigen Stellen waren drei Steinreihen erhalten, im übrigen nur zwei (Abb. 2b, 154). Wir fanden, was bei diesem Ofen höchst interessant SA 152: ApnL'niLii ,1, Abb. 152: Ksilkbrennofcn 3. 1711 ZOOIINJI KKŠČANSM S I.W UM KOMI'l I KS m SV I 53: Apin.'nic:i 4. ihh /.TJ, K.ilklirL'nniitVn -I Peč Si. 3 je bila deloma izkopana že I 1977, ko so bili njeni ostanki odkriti v sondi. Zgrajena je bila podobno kot obe prejšnji. Tudi lu so brli v osrednjem delti Maka vidni ostanki oglja (si. 151, 152). Na jugovzhodni strani seje peti dotikal del večjih zloženih lomljeneev v oh liki zidu, Širokih 55 cm in dolgih 120 cm. Tli d i pri tej, kot pri peči št. 2, v zidu ni bilo opaziti odprtine. PcčSt. 4 je bila prav tako podobna prejšnjim. Postavljena je bila skoraj v sredino prazgodovinske hiše D, od severnega zidu velike stavbe pa je bila oddaljena le 2 m (priL 8, si. 153). Na nekaj mestih so bile ohranjene tri vrste kamenja, sicer pa le dve ( v/. 2f>, 154). Zanimivo pri tej peči je, da nismo našli ostankov ognjišča in žganega apna. ampak je bila vsa notranjost zapolnjena z ruševino, z lomijenci, ki so bili nekoliko manjši od kamnov v obodnem zidu /55). Kontrolni jarek, izkopan čez peč. je pokazal, da sega plast žgane zemlje pod Makom v globino 11) cm. Tlak je bil i/ steptane, pečene ilovice. Na dveh mestih, lik oh notranjem robu, smo našli ostanke žganega a pilit, Zdi se. da je bila peč preti ponovnim polnjenjem temeljito očiščena in nato opuščena. Nekaj ostankov oglja je bilo Vidnih ob severnem notranjem robu. Ohranjena višina zidu na najvišjem delu je bila hO cm. SI. 15-t; Apne niçfi 4, detajl. Abb. !5-f: Kalkbrcnjg|fcii 4. Ualait ist, keine Herdstellen- und Branntkalkreste, der gesamte Innen räum war angefüllt mit Versturz, mit Bruchsteinen, die etwas kleiner waren als die Steine in der Befesligungsfljauer (Abb. 155). Oie Branderdschicht reicht, svie ein durch den Ot'en gelegter Konirollsehnid ergeben hat, 10 ein tiefer als der Boden. Der Boden bestand aus gestampftem gebranntem Lehm. An zwei Siel len, unmittelbar an der Innenkante, entdeckten wir Branntkalkreste. Der Ofen scheint vor erneuter Füllung gründlich gereinigt und nicht mehr benutzt worden zu sein. I m ige Holzkohlen reste waren an der nördlichen Innen kau le erkennbar. Die erhaltene Wandluilie betrug an höchster Stelle 60 cm. Sl. 155; Apbcnica 4, zasutje. . \bl<. !5S: Kiilkhiçnilufcr: I. 7.uSCliüt(UI1g, 1711 Obrambni zid Obrambni zid, ki je v pozni antiki obdajat naselje. Smo odkrili na več mestih. Zelo dobro je bil ohranjen ha vzhodni strani velike stavbe, kjer je bil pretežno širok 711 cm; lc povsem na vzhodni strani, fcjcfsc je zid 2-aokrcnil proti severu, je dosegel širino 100 cm (prit. 8, s/. 156, 157. 158). Grajen je bil vi. locnljencev v velikosti do 35 cm. V višini» sla bili ohranjeni še dve vrsti kamenja. Zid sla podpirala dva opornika, od katerih je bil prvi širok 65 cm. dolg 50 cm. drugega pa so v veliki men uničile korenine drevesa na njem, tako da dimenzije niso bile razvidne (si. ¡59), Med kamni je bilo veliko malte. Nadaljevanja obrambnega zidu proti severu nismo dobili, kljub temu da smo raziskali večji okolni prostor. Znova seje pojavil že skoraj povsem na vrhu (sonda 5). vendar je bil ograjen drugače kot opisani. Nanj smo naleteli tudi v sondah 1, 3 in S. ob severni steni spodnje cerkve ter končno i udi ob stolpu I na severozahodnem robu platoja, iu smo ga odkrili v dolžini skoraj šestih metrov (si. 160, ¡01). Zgrajen jc bil iz manjših lomljeneev, ki so tičali lik pod humusom v rjavi zemlji. Kamni so ležali le veni plasti in med seboj niso bil i vezani z malto. Dobro ohranjena je ostala zlasti notranja fronta zidu. me ti le m ko je bila zunanja na več mestih poškodovana. Širina zidu je nihala med 0.7 in 0.S m, kar po dimenzijah povsem odgovarja segmentom zidov, ki smo jih odkrili na ostalih mestih na robu platoja. SI, 15&- Obrambni /iti v/h mirni mi velike sliivhi:, Abb. Befest igungsmnut r iisllich des großen Gcbiiutics. Knüll CHRISTI ICKER Gi HAV 151 KOMH HN Befestigung sm außr Die Befestigungsmauer, die in der Spül antike die Anlage umgab, eindeckten wir an mehreren Stellen. Sehr gut war ihr Erhaltungszustand auf der Ostseite des großen Gebäudes, wo sie vorwiegend 7tI cm breit war; nur auf der Ostseite, wo sieh die Wand nach Norden krümmte, erreichte sie eine Breite von 100 cm (BeiL 8, Abb. 156, 157. 158). Sie war aus Bruchsteinen errichtet, die bis zu 35 ein groß waren. Von der l lohe waren noch zwei St einreihen erhalten, Die Mauer wurde durch zwei Außenstützpfeiler gestützt, wovon der erste 65 cm breit und 50 em lang war. Der zweite wurde ¡u hohem Maße von darauf wachsenden Biwmwurzeln zerstört, so daß die Dimensionen nicht ersichtlich waren (Abb. ¡59). Zwischen den Steinen lag viel Mörtel. Die Fortsetzung det Befestigungsmauer nach Norden haben wir nicht entdecki, obwohl wir einen größeren umliegenden Bereich untersuchten. Erneut kam sie schon beinahe auf dem Gipfel zum Vorschein (Schnitt 5) und war ganz anders gebaut als die beschriebene. Daraufstießen wir auch in den Schnitten 1, 3, K. an der Nordwand der unteren Kirche und schließlich auch an Turin I am nordwestlichen Plateaurand. Hier entdeckten wir sie in einer Länge von gast sechs Metern (Abb. 160. 161). Sie war errichtet aus kleineren Bruch- ,SV. 157: Obrambni /id vzhodno od v«like siavhc. Abb. 157: Bclcstigungsmauer östlich dcsgrCilkit Uchäudrs. 1711 /,[ i(JI iN II KRŠČANSKI S'I.W UNI KOMt'l I K S V^W t .Si, J.ÍN. Obrambni /kl wbodno ixl vcttkc stavbe. \bb ItS- Berusti^ungsmuuci rtsllich Jus großen (tobando. SI. Util: Obrambni sinlp 1, Abb. I&): Tlirni J. 159; Opornik nhiLimimcga zidu thb. /.ÏV; SiûtïpffiÎL'r dci Btftslijîijrifisiiiàuc r. steigen, die gleich unter dem Humus in brauner l i de steckten. I )ie Steine lagen nur in einer Schicht und waren untereinander nicht vermörtelt. Gut erhalten warvur allem die Innenfront der Mauer, die Außen iront war hingegen an mehreren S le Ile Ii beschädigt. Die M¿ lu erh reite schwankte zwischen 0,7 m und o.K m. was den Dimensionen nach den Mauersegmenten, die wir an den anderen Stellen am Plateaurand entdeckten, vollkommen entspricht. 13(J R(l IICMKIS I I Kill h ( ¡J Ii M DI HIMI'I I \ Obrambni stolp 1 Ko smo na severozahodnem platoju severnega vrha K Ličarja raziskovali prazgodovinske stavbe (hiši A ¡11 U), smo na njegovem zahodnem robu zadeli na temelje pravokotnega objekta, ki smo ga poimenovati stolp ] . od siavbe smo odkrili le temelje severnega in vzhodnega zidu, medtem ko je moral ostati južni neraziskan, ker je Čezenj vodila dovozna pot na severni vrh Kučarja, Izkop na južni strani je zato segal le do roba omenjenega kolovoza. Vzhodni zjd stolpa je bil odkrit v dolžini i> m (si. i M) m !(>/), Njegova širina je znašala 0,7 m. Zunanje in notranje lice zidu je bilo narejeno iz večjih neobdelanih lom [jen cev. vmesni prostor pa je bil zapoln jen t. drobnejijm kamnejem. Zid je bil vezan / malto, Višina ohranjenih temeljev vzhodne si ranice objekta je segala do 0,7 m visoko. Na enak način je bila zgrajena severna sie-ii;i Stolpa. Dolga je bila 5 m in visoka do l)Ji m. S strani smo lahko videli, da so bili kamni \ zidu položeni v skoraj ravnih vrstah, med vrstami pa so bile I udi do KI em debele plasti malte. Zahodna stranica stolpa je bila v glavnem uničena. Potekala je v isti liniji kot obodni zid naselja. Za slabo ohranjenost je bil kriv predvsem nagib terena, kije za približno 1,5 m padal proti zahodu. Vse kaže, da smo prav zaradi strmine na tem mestu odkrili le ostanke najnižje plasti kamnov zahodnega zidu; na nekaterih so se še držali koščki m al le. V notranjosti stolpa je ležalo nekaj ruševin. Ostankov estriha nismo zasledili, i/, česar hi lah ko sklepali, da (la v stolpu niso hila tlakovana. Vendar je to le ena od možnih razlag. Morda je bil tlak tudi uničen, Sicer pa so oh gradnji poznoantičnega stolpa presekali in uničili tudi starejše, železno dob ne plasti. Ob njegovem severovzhodnem vogalu smo namreč odkrili prazgodovinsko hodno površino, na kateri je ležalo precej fragmentov keramike in kosov hišnega ometa, Ugotovili smo. da je sodila hodna površina z najdbami vred k poznohalšiatski hiši H. ki so ji prav ob gradnji poznoantičnega stolpa I uničili zahodno steno (glej še str. 40). Turm 1 Als wir auf dem nordw estlichen Plateau des kuea r-NordgipfeIs die vorgeseh ich (liehen Gebäude untersuchten (Häuser A und B), stießen wir an dessen Westrand auf das Fundament eines rechteckigen Gebäudes, das wir als Turm I bezeichneten, Von dem Gebäude entdeckten wir nur das Fundament der Nord- und der Ostmauer, die Südwand mußte dagegen unerforscht bleiben, weil darüber der Zufall rlsweg auf den Kuea r-Nord -gipfel hinaufführte. Die Ausgrabungen auf der Südseite reichten deshalb nur bis zum Rand des besagten Fahrweges, Die Ost wand des Turmes wurde in einer Länge von 6 m entdeckt (,-1/j/j. 160und }<>}). Ihre Breite betrug 0.7 m Die Außen- und die Innenfron i wir aus größeren nicht bearbeiteten Bruchsteinen errichtet, der Zwischenraum war mit kleineren Steinen gefüllt. Die Wand war vermörtelt, Die Höhe des erhaltenen Fundaments der westlichen Seilenwand des Objektes war bis zu (1,7 m hoch. Aul dieselbe Weise war die Nordwand des Turmes gebaut. Sic war 5 m lang und bis zu 0,0 m hoch. Die Steine in der Mauer waren, wie wir von der Seile erkennen konnten, in nahezu geraden Reihen angeordnet, zwischen den Reihen lagen auch bis zu II) cm dicke Mörtel seil ich len. Die Westseilenwand des Turmes war im wesentlichen zerslörl. Sie verlief in derselben Linie wie die Befestigungsmauer der Siedlung. An der schlechten Erhaltung hatte vor allem das Gel alle des (Je Iii ndes schuld, das ungefähr 1.5 m nach Westen abfiel. Aufgrund der Steile entdeckten wir an dieser Stelle nur Reste der niedrigsten Steinschicht der West wand. An einigen hafteten noch MÖrtclklumpen. Im Inneren des Turmes lag etwas Versturz, Auf Estrichreste sind wir nicht gestoßen, was zu der Vermutung führt, daß der Boden im Türm nicht gepflastert war. Jedoch ist das nur eine der mögliehen Erklärungen. Vieheicht war das Pflaster auch zerstört. Übrigens wurden beim Bau des spät antiken Turmes auch die älteren eisenzei(liehen Schichten durchschnitten und zerstört. An seiner Nordostecke entdeckten wir nämlich eitle vorgeschichtliche Geh fläche, worauf ziemlich viele keramik-fragmenle und Hüitenlehmbroeken lagen, Wie wir feststellten, stammt die Gefläche mit den Funden aus dem späthallstattzeitlichcn Haus Ii. dessen Westwand gerade beim Bau des spätantiken Turmes 1 zerstört wurde (siehe S, -II)) 1711 ZtiODNJfcKHŠČANSSi.) SÏAVUM KU MPI 1 KS SI. Jftt-jDbrumbniStolp 1 l'Ion*. M. J;UtO. Abb. m■ Ibrm 1. Grundriß. M. l:MU 1711 F|!ÜH< HU IM I II HER Gl HAI Df KOMPU'X Obrambni stolp 2 Del zidu stolpa 2 je hil ugotovljen že leta ll>77 pri poizkusnem sondiranju, Dokončno smo ga izkopati in očistili leta ll)79. Od stolpa so se ohranile tri Stranice z dolžinami 6,2 m, 4.') m in 4.5 m, medtem ko je bila južna uničena (si. 162). Zahodni z.id je bil širok 60 cm in grajen iz večjih lomljencev v velikosti do 35 cm. Na vrhu je bil grajen v dveh vrstah, ki sin predstavljali na zunaj in znotraj kpo oblikovani fronti, vnfesiii prostor pa je bil zapolnjen z. manjšimi kamni in malto. Zid se je razmeroma dobro ohranil in je bil skoraj povsem raven. Na severni strani je segal v višino še do 70 eni, medtem ko je na južni strani zadnja vrsta kamenja že popolnoma izginila. Na najvišje ohranjenem delu so bile vidne štiri vrste kamenja. Spodnja vrsta je bila deloma grajena v tehniki ribje kosi i in sestavljena iz manjših Idrft-Ijencev kol naslednji dve vrati. Ostale so bik- zgrajene v običajnem načinu gradnje poznoiintičnih zgradb, le nekaj vmesnih kamnov je bilo položenih v tehniki ribje kosti. Pri severnem zidu je znašala širina prav tako 60cm, v višino pa je bil ohranjen približno povsod enako, to je 70 cm. Kamni so bili podobnih dimenzij kot v zahodnem zidu, v malti je bila opazna močnejša primes rečnega peska En opeke, Na vzhodni struni zidu, ca 2 m od vogala, jc bil viden večji ploščat kamen z dimenzijami 40 s 2.š cm, ki bi utegnil predstavljati ostanek praga. Vzhodni ziil je Ml ohranjen podobno kot zahodni in zgrajen prav tako iz dveh front in vmesne polnitve. Na južnem delu je bila opazim pri spodnji vrsti kamnov gradnja v tehniki opus spi-catu.ni. si 102: Obrambni slolp 2. Ahh !Cf2: Turni 2- Turm 2 Ein Teil der Wand von Turm 2 wurde schon 1977 hei den Probcsondagen entdeckt. Ganz freigelegt und gereinigt wurde er im Jahre 1979. Vom Iiinn sind drei Seilenwände von 6.2 m, 4,9 m und 4,5 m Länge erhalten. Die Südwand war zerstört (Abb. 162). Die West wand war 60 cm breit und aus mehreren Bruchsteinen errichtet, die bis zu 35 cm groß waren. Oben bestand sie aus zwei Reihen. die außen und innen schon bearbeitete Fronten bildeten, der Zwischenraum war mit kleineren Steinen und Mörtel gefüllt. Die Wand war verhältnismäßig gut erhalten und voll kommen gerade. Auf der Nordseile reichte sie mich 70 cm hoch, auf der Südseite war die letzte S le iure ihe indes schon völlig versehwunden, Auf dem höchsten erhaltenen Tbil waren vier Steinreihen erkennbar. Die untere war zum Teil in Opus-spicatum-Teelinik errichtet und atis kleineren Bruchsteinen zusammengesetzt als die zwei folgenden Reiben. Die übrigen wurden in der für die spätantiken Gebäude üblichen Bauweise errichtet, nur einige dazwischen liegende wiesen auf Opus-spicat um-Tc chn i k, (Die Beschreibung trifft für die Innenseite der Wand zu.) Auf der Außenseite war die Bauweise der Wand ähnlich. Bei der Nordwand betrug die Breite ebenso 60 cm, die Höhe war überall annähernd die-?,elhe, nämlich 7t) cm. Die Steine hatten ähnliche Dimensionen wie in der Westwand, im Mörtel war eine größere Beimengung von Flußsand und Ziegelsplittern erkennbar. Auf der Ostseite der Wand, ca. 2 in von der Ecke entfernt, fand sich ein größerer, flacher Stein in einem Ausmaß von 40 \ 25 cm. der einen Schwel leinest darstellen könnte. Die Ostwand war ähnlich wie die Westwand erhalten und ebenso aus zwei front eu und einer dazwischenliegenden Füllung errichtet. Im südlichen Teil war bei der unteren Steinreihe als Bauweise die Opus-spieainm-leehnik zu erkennen, Die Südwand konnten ir nicht feststellen, ähnlich wie die fehlende Seitenwand bei Turm I am nordwestlichen Plateauirand. Höchstwahrscheinlich war die Wand durch Erosion zerstört worden, denn die Wand höhe fällt gleich mäßig von Norden nach Süden. Ebenso konnten wir auf der Südseite nicht die Befestigt] ngsm au er der Siedlung entdecken, womit (.Sie Wand einst verbunden war. 1711 /iitJUNIJ KRŠČANSKI sl'AVUNI KUMI'I h KS južnega zidu nismo ugotoviti, podobno kol je manjkala stranica pri stolpu I na severozahodnem robu platoja. Najverjetneje je bil zid uničen zaradi erozije, saj višina /idov od severa proti jugu enakomerno pada, Prav tako nismo na južni strani ugotovili obrambnega zidu naselbine. s katerim je bil nekoč spojen. V notranjosti tlaka nismo ugotovili, Kmalu pod površino smo n.ileleli na prazgodovinsko plast. Poznoantienih najdb ni bilo veliko in še te so bite atipične. Na zunanji strani zaključka vzhodnega zidu je bila najdena močna prazgodovinska plast s Številnimi črepinjami. izvrednotenje Opredelitev izkopanih objektov Obe kučarski cerkvi s svojima izrazito preprostima tlorisoma predstavljala značilne zgodnje krščanske kultne zgradbe, kakršne so pogoste v vzhodnoalpskem svetu. Tako zlasti zgornja dvoranska cerkev / dobro ohranjeno klopjo za duhovnike, na rte k som in manjšim prizidkom na severni strani predstavlja eno izmed osnovnih oblik cerkva, ki je posebej značilna za prostor akvilcjske metropolije (Egger 110-113; Meniš 1976, 392-401; LJIben 1975, 60-ii2; Bierbraucr lMK7b, 46-5(1; G lase t 1991, 61-65). Največ pozornosti so doslej raziskovalci posvetili prostostoječi klopi z;i duhovnike, predstavlja temeljni» značilnost cerkva v akvilej-ski metropoli ji (Meniš 1976, 399-400). V. Hierbrauer je napravil karto razprostranjenosti cerkva s prostostojeSo klopjo, ki odlično ponazarja vplivno območje akvilcjske cerkve in zaobsega vzhodni in osrednji del alpskega prostora (Bierbrauer 19N7h. 47. Abh. 7). lej karti (.v/. ¡63) bo zelo verjetno mogoče v kratkem pridružiti še eno najdiS-če dvoranskega tipa s prostostoječo klopjo za duhovnike. Izoblikovanost terena na lonovcovem gradu pri Kobaridu daje že okvirno podobo tlorisne zasnove in velikosti tamkajšnje dvojne cerkve. V njenem stranskem prostoru je bila z divjim izkopom deloma odkrita rahlo ukrivljena in z. vzhodno steno cerkve spojena klop za duhovščino s tremi sedeži. Gotovo bodo raziskovanja dvojne cerkve na Tonoveovem gradu prispevala dodatne Im Inneren des Turmes war kein Pflaster zu finden, Gleich unter der Oberfläche stießen wir auf eine vorgeschichtliche Schicht. Es gab nicht viel spiitantike Rinde, diese waren zudem noch atypisch. Auf der Außenseite des Ost wanderndes wurde eine starke vorgeschichtliche Schicht mit zahlreichen Fragmenten gefunden. Auswertung Bestimmung der ausgegrabenen Gebäude Beide auf dem Kucar stehenden Kirchen inii den ausgesprochen einfachen Grundrissen sind charakteristische frühchristliche Kultgebäude, wie sie in den Ostalpen häufig waren. So stellt vor allem die obere Saalkirche niii der gut erhaltenen Klerusbank, dem Narlhex und dem kleineren Neben räum auf der Nordseite eine der elementaren Kirchenlormeu dar. die besonders charakteristisch ist für den Kaum der Diözese Aquilcia (Egger 1916, 11(1-113; Menis 1976, 3924111; Ulbert 1975, 60-62; Bierbrauer 19K7b, 4650; Glaser 1991, 61-65). Die größte Aufmerksamkeit bekundeten diu 1 orseher bislang für die freistehende Priesterbank. Diese ist ein Hauptcharakteristikum der Kirchen in der Diözese Aquileia (Menis 1976, 399-400). V Bierbrauer zeichnete eine Karle der Verbreitung von Kirchen mit freistehender Bank, die den Einflußbereich der Kirche von Aquileia veranschaulicht und den östlichen und den zentralen Teil des Alpenlandes umfaßt (Bierbrauer 19K7b. 47. Abb. 7). In diese Karle [Abb, 163) w ird man sehr wahrscheinlich in Kürze noch eine Anlage des Saaltyps mit freistehender l'riestcr-bank eintragen können. Die Cieländekonliguraiion auf dem Tonovcov grad bei Kobarid lättl schon iti groben Zügen das Grundrißkonzept und die Größe der dortigen Doppelkirche erkennen. In ihrem Nebenraum wurde durch Rauhgrabung die sanft gekrümmte und mit der Ostwand der Kirche verbundene Klerusbank mit drei Sitzen 1711 FrI Ml IlklSTUCIII k (il HÀU1H Kl)MPI l \ .V/. ¡63; Ra/pnisLratijemisl /.godnjckršCJiLskih coikv.i sprosliwlojeCo klopjo duhovniki: (po DiuiinaLiL-iju) Ah h. 163: ViThrfiiunji triilichriMlicIiLT Kirchon mit Frftlsiehemlt'r I'iksil-iiIuuiL {nach Bicrhraiur) elemente k problematiki prostostoječe klopi za duhovnike. KuČar leži povsem na vzhodnem robu območju razprostranjenosti cerkva s prostost oje-Čii klopjo za duhovnike. Njegova datacija potrjuje mnenje G, C. Menisa, da so hi le meje akvilcjskc metropol ijje i/oh I i kovane že v 5. st., čeprav so sporočene Šele za drugo polovico 6. si. (Meniš 197.1. 2M2). Klop. ki je vgrajena v vzhodno steno spodnje kučarske cerkve, ima dobre analogije p red vse ni na Ajdni (v/. 164: .T) (Leben, Vnlič 1978, 538) in v (Iradežu-Piazza Vinoria (Bierbrauer 1987b, 611. Abb. 17), sicer pa jo redko srečamo v vzhodno-atpskem območju, V zgornji cerkvi je bil dvignjen samo osrednji del prezbiterija s klopjo, v spodnji pa je bil zahodni del enako visok kol ladja, izhodni pa je bil znatno dvignjen. Ograja prezbiterija. od katere so Inli ohranjeni le jnrki z zoglenelimi ostanki lesa, je bila ugotovljena na primer v cerkvah na stellenweise frcigelegl. Sieheilieh werden die Erforschungen der Doppctkirche in tier Anlage Tonovcov grad zusiitzliche Elemente zn det trei-stehenden Priesterbankbeitragen. Uei Kučar liegt gan/ am Osi rand des Verbreitungsgebtetes der Kitchen mit Ireistchcnder Pries te rbank. Seine Dalierung bestâtigt die Auffassung von G. C\ Men is, dati «.lie Co en/en dei Didzese Àqujteîa schtin im 5. Jh, festgesetzt gewesen seien, obwohl sie ersl fur die zweite Hâlfte des 6. J h s, tibeiliefert soi en (Menis 1973, Die Bank, die in die Ostwand der unteren Kirche des Kučat eingebaut ist, liai gute l'ai aile len vor all cm a III' der Ajdna [Abb, 164: .f) (Leben, Vfclič 1978.538) and in G rado - Piazza Vitloria (Hierbrauei 1987b, 60, Abb. 17), sonsl isi sie im Osialpenbercieh nui se I ten anzutreffen. In derobereri Kirelie war nur der zentrale Te il des Pre shy t eri unis mit der Bank erhoht, in der tinteren war der westliche Ici! ebenso hocb 1711 ZiiOTlNjJ kKŠČAKSKI STAVBNI KOMPI I KS .SV. /, tU FrOhchrisIlichc Kirelien- I Vranje (nach Ulberi) 2. lonoveov grad V Ajdon (nath V.ilie) 4. Rifnik (nach Boitaji. Rifnik (i Korinjski hrih 7. Velike Malcnce (nach S.inii)N Zidiuii ^.itiei M. Gradec t>ci Mihovo (nac h Bresti k) 1711 FrIJI-ICHRIST) fCHEH (jMUI DI kllMI'l i X Collo di Zuca (si. 165) (Bierbrauer, 1987b, 57-58), V ran ju (s!. 164: /) (Ulbert 1975, 2b m 41) in v Laubendorfu (Pičcottini 1971,28-29). Posebnost je dvojni jarek na severni si rani osrednjega delu nimamo analogij in ga tudi z najdiSf.no situacijo ni mogoče razložili, posebej zaradi lega, ker manjka odgovarjajoči južni tlel prezbilerija. Poudarili pa je treba, da ležita oba vzporedna jarka /a pregrado natanko v podaljšku levega kraka klopi. Proslor na severni strani zgornje cerkve, ležeč ob prezbiteriju, označuje večina raziskovalcev kol zakristijo, medtem ko V. Bierbrauer podčrluje problematičnost takšne rešitve in pušča vprašanje odprlo I llierbrauer t987b, 55). kjer je ta stranski proslor prav tako povezan s prcz.bitenalniut delom, ugotavlja, da "je bil na neznani način pov ezan s kultnimi opravili v prezbileriju" (Bierbrauer 1987h, 5^), Podobno lahko označimo tudi stranski prostor pri kučarski zgornji cerkvi, ki so ga vrata prav tako povezovala s prczbilerijem. SI. 165: Cerkev mt Celic d i Zuca (pn Bfeibnucrju). Ahb. /rtJ." Kircheaut dom Colle di Zuca (titieli Bierbrauer). wie der Laien räum, der östliche war dagegen erheblieh höher. Eine Presbyieri um seh ranke, wovon nur die Gräben mit verkohlten Holzresien erhalten waren, wurde beispielsweise in den Kirchen auf dem Cülle dt Zuea (Abb. 165) (Bierbrauer 1987b, 57-58), in Vranje (Abb, I6-J: I) (Ulbert 1475, 26 und 41) und in Laubendorf (PtecoUini 1971, 28-29) festgestellt. Eine Besonderheit stellt der Doppelgraben auf der Nordseite des mittleren 'leils der unteren Kuöar-Kij -elie dar. wofür es keine Analogien gibt und der sich auch aus der Fundorlsituation nicht erklären lä Llt. vor allem deshalb nicht, weil der entsprechende Südlei I des Presbyieri ums fehlt. Allerdings ist zu betonen, daß beide parallelen Schrankengräben in der Fortsetzung des linken Bankendes liegen. Der neben dem Presbyterium liegende Raum auf der Nordseite der oberen Kirche wird von den meisten Forschern als Sakristei bezeichne!. V. Bierbrauer hebt dagegen die Bedenklichkcit einer solchen Lösung hervor und läßt die Frage offen (Bierbrauer 1987b, 59), Bei der Kirche auf dem t olle di Zuca (Abb. 165), wo ein solcher Nebenraum ebenso mit dem prcsbyterialert Teil verbunden ist, stellt er lest, daß er auf unbekannte Weise mit den Kulthandlungen im Presbyterium in Verbindung gestanden halte (Bierbrauer 1987b* 5l>). Ähnlich könnten wir auch den Nebenraum der oberen Kucar-Kirehe charakterisieren, der durch eine Tür ebenso mit dem Presbyterium verbunden war. Bei der unteren Kirche ist die Frage, was das kleinere Podium aus Spolien auf der Südseite der Kirche zu bedeuten hatte, nicht zuverlässig zu beaiuuorten. Anfangs vermuteten wir an dieser Stelle einen Eingang, was aber durch die Forschungen nicht bestätigt wurde, dehn es gab keine Spuren von eingemauerten 1 üren. Für das Podtuni wurde ein zertrümmerter JupiterAltar (Abb. 166) benutzt (Sasel IM77). Zusammen mit der Ära des Silva 11 us, die schon von J. Szombalhy entdeckt wurde, deutet er auf ein älteres Kultobjcki in der Nähe. Auf dem Nordgipfel waren keine Spuren davon zu entdecken, nicht ausgeschlossen isi allerdings die Lage auf dem höheren Südgipfel oder in einem der nahegelegene 11 römischen Weiler. Den langen Nebenraum neben der unteren Kirche können wir nicht genauer bestimmen. Die bescheidenere Bauweise (besonders im östlichen, größeren leil) und das Nichtvorhandensein von Estrich deuten auf provisorische Räume, die man nicht mit dem Kult in Verbindung bringen kann. 1711 ZGODNJI KRŠČANSKI SI WH\| KUHI'! 1 KS, .SV, i Mj: Jupitrov ¡1 It lir Abb. 166: Jupiter-Altar. Pri spodnji cerkvi ni mogoče zanesljivo odgovoriti na vprašanje, kaj je pomenil manjši podij i/ spolij na južni strani cerkve. V začetku smo domnevali na tem mestu vhod, kar pa raziskave niso potrdile, saj ni bilo nikakršnih sledov zazidanih vrat. Za podij je bil uporabljen ra/bil Jupi-irov oltar (.v/. 166) (SašeI 1977). Skupaj /. aro Silvami, ki jo je odkril že .1. Szoinbaihy. kaže na nek kultni objekt v bližini. Na severnem vrhu njegovih sledov nismo odkrili, ni pa izključena lega na višjem južnem vrhu ali v katerem od bližnjih rimskodobnih zaselkov. In Slowenien sind die vollständig freigelegten Kirchen auf dem Kuear bislang die grollten, wobei hervorzuheben ist, daß die Kirchen in Poetövio und Emona nicht genauer bekannt sind. Die Kirche von C'eleia, die wahrscheinlich großer war (man vermutet eine Lange von 29 m), wurde tiichl vollständig ausgegraben. Im Vergleich zu den anderen Kirchen im Üstalpenraum gehören die beiden Kirchen auf dem Kuear eher zu den mittelgroßen und sogar kleineren Kirchen. Den Dimensionen nach ähneln ihnen vor allem die Kirchen der Anlagen Lavant, Grazerkogel und 1 lern innberg. Der oberen Kirche auf dem Kuear ähneln den Grundriß nach die Kirche in Lorch, die annähernd frühestens in das ausgehende 4. ,1h, datiert wurde {Noll 1954, 85), und in Siribach bei Lienz (Aguntum) mit größeren Ausmaßen, einem größeren Narrhex, aber ebenso mit einem auf der Nordseite gelegenen Nebenraum. R. Noll datierte sie in dieselbe Zeit wie die 1 oreher Kirche (Noll 1954, 92). Ähnlieh waren auch beide in Längsrichtung verbundene Kirchen in Lavart (Abb. /67), die aus dem fi ühen 5. Jh. stammen sollen (Noll 1454. 93; Alzinger 1977, 40Ö-410), Es isi hervorzuheben, daß diese Kirchen (insofern die Rekonstruktionen der ¡illeren, Min Miltner durchgeführten Ausgrabungen zutreffen) denen auf dem Kuear sehr ähnlich sind. Sie liegen, was ebenfalls bedeutsam isi. innerhalb der spätantiken befestigten Siedlung, die nicht im 5, Jh. zu bestehen aufhörte, sondern bis Ende des 6. Jhs. fortdauerte und vielleicht sogar noch länger. Da tu der Ii auweise der Kirchen mehrere Phasen, Ausbesserungen und Modifikationen zu beobachten sind, wurden sie längere Zeit benutzt. I )ie KuCur-Kirche wurde allerdings nicht umgebaut (mit Ausnahme der Estriehausbesserung im presbylerialert [eil der oberen Kirche). Das wäre ein indirekter lieweis für ihre kürzere Oenutzungsdauer. Wenn man sieh auf den rekonstruierten Grundriß der südlichen beider Kirchen auf dem (ir izerkogel in unmittelbarer Nähe von Virunum (Abb. 168) stützen kann, isi auch dieses Gebtiu-de der oberen Kucar-Kirehe ähnlich, denn es hat Innen maße von 22 x II m und einen vergleichbaren Neben räum auf der Nordseile (Egger 191b, I Ort; Null 1954, IIIS), hin zeillicher Anhaltspunkt dafür fehlt, im Hinblick auf die Nähe Virunums könnte es aus dessen Schlußphase stammen, die wir nach den Analogien aus dem slowenischen Raum (Emona, Celeia, Poctovio, Ncviodununi) und der stein sehen Flavia So Iva in die zweite Hälfte des 4. oder, was noch wahrscheinlicher 1711 FrÜ HCH RlSTLECHE Ii G F,B All DEKÖMP LEX Dolgega stranskega prostora pri spodnji cerkvi natančneje ne moremo opredeliti. Glede na skromnejšo gradnjo (posebej v vzhodnem, večjem delu) in odsotnost estriha lahko domnevamo, da gre /a neke /asi I ne prostore, ki jili ni mogoče povezovati s kultom. V Sloveniji sta celovito izkopani kuharski cerkvi doslej največji, pri čemer pa je treba pripomniti. da cerkve v Petovioni in Limoni niso podrobneje znane, Celejanska cerkev, ki je bila verjetno večja (domnevajo dolžino 29 m), ni bila izkopana v celoti. V primerjavi / drugimi v vzhod-notdpskcm prostoru sodita kuearski cerkvi bolj med srednje velike ali celo manjše. Po dimenzijah so jima podobne predvsem cerkve z Lavanta, Grazerkogla in Sv, Herne. Zgornji cerkvi na Kučarju sta tlorisno podobni cerkvi v Lorchu. ki sojo posredriqibhlaptio datirali nHjzgodneje v čas izteka st. (Noll 1954, S5), in Stribachu pri I ienzu (Aguntum) z večjimi dimenzijami. večjo vežo a prav tako na severni strani ležečim prizidkom. R. Noll jo je datiral enako kol tisto iz I.oreh a (Noll I <>54. 92). Podobni sta tudi obe vzdolžno povezani cerkvi na I avantu (si. 167), ki naj hi sodili v začetek 5. st. (Noll j954, 93; Alzinger 1977. 4116-410}. Poudariti je treba, da sla li cerkvi (v kolikor so rekonstrukcije starejših Miltnerjevih izkopavanj pravilne) zelo podobni kucarskim. Pomembno je tudi, da ležita znotraj poznoantične utrjene naselbine, kini prenehala v 5, si., ampak je vztrajala vse do konca si. in morda še čez. Ker je vgradnji cerkve vidnih več faz, popravkov in modifikacij, lahko sklepamo, da je bila dalj časa v uporabi. Kučurska cerkev pa prezidav nima (z izjemo popravka estriha v prezbiterialnem delu zgornje cerkve). Tb hi posredni) dokazovalo njuno kratko-trajnejšo uporabo. Ce seje mogoče opreti na rekonstruiran tloris južne izmed obeh cerkva na Grazerkoglu v neposredni bližini Virunuma (si 168), je tudi ta objekt podoben kučarski zgornji cerkvi, saj ima notranje mere 22 \ II m in soroden prizidek na severni strani (Egger 1916. 106; Noll 1954, 105j. Časovni oslun zanjo manjka, glede na bližino Virunuma pa bi lahko sodila v njegovo zaključno fazo, ki bi jo po analogijah iz slovenskega prostora (Emona, Celcjn, Peloviona, Ncviodunutn), a tudi štajerske Fl a vi je Sol ve. smeli datirati v drugo polovico 4, ali še verjetneje v prvo polovico 5. si., vsekakor pa ne pozneje. Kol najboljšo analogijo moramo omeniti prvoodkriti cerkvi na Sv. Hcmi (si. I(>V) (Glaser L99I). Posebej zgornja ima v osnovi enak tloris pravokotne cerkvene zgradbe s prostostoječo k!o- 0 st I /> 7: i Hoj n :i ccrkcv na Lavuntu (pt? AI nngcrju). 'Ibh. Iii7: DoppeltireheM LiiViini (nacli Abingcr). ist, in die I . Hälfte des 5. .ihs. datieren könnten, auf alle Fälle aber nicht spater. Als beste Hntsprechung müssen wir die zuerst entdeckten Kirchen auf dem Hemmaberg erwähnen (Ahh. IM) (Glaser 1991). Besonders die Nordkirche iiai im Grunde den gleichen Grundriß eines rechteckigen Kirchengebüudcs in Ii freistehender Klerusbank, die Siidkirche unterscheidet sich dagegen in höherem Maße von der KuCar-Kirche durch die apsidale Form des Gebäudeost-Iraktes. 1711 Zgodnjekrščanski stavhn( kompi eks __. ^ n r> \ . 0 10 m | O llllp d. SI I6X: Cerkvi na Grazerfcoglu i po EggfrjuJ. Abb. IM: Die beiden Kirchen Huf dcnt.Grazerkogcl (nach Eggcf), pjo za duhovščino, medtem kose spodnja zaradi apsidalne oblike vzhodnega dela zgradbe od ku-Čarske bolj razlikuje. Kakšna je bila funkcija posameznih cerkva, kljub obsežni diskusiji šc vedno ni pojasnjeno. V preliminarnem poročilu smo v zgornji cerkvi zaradi bližine baptisterija videli konsignatorij (Ciglenečki l'JMi). 144), kar pa sczdi danes zaradi preskromnih podatkov preuranjen sklep. Ob izkopavanju majhnega objekta na jugovzhodni strani zgornje cerkve, sc nam je ves čas zastavljalo vprašanje, čemu je služil. Zaradi majhnih dimenzij, globine objekta in izredno skromnih najdb smo imeli pred seboj predvsem dve možnosti: vodni zbiralnik ali baptisterij. Prva odpade, saj kažejo poznoantični vodni zbiralniki, ki jih v Sloveniji dovolj dobro poznamo (RifnEk, Vranje, Ajdna, Korinjski hrib, Sv. Pavel nad Vrio-vinom), drugačne dimenzije, enostavnejšo notranjost. predvsem pa močnejše zidovje. Objekt je bil nedvomno povezan s cerkvama, saj je bil oil zgornje oddaljen le 2 m. Njegova zahodna stena je potekala v isti liniji kot vzhodna stena cerkve, Tako smo ga interpretirali kot baptisterij, ki ga moramo tudi sicer pričakovati pri tako velikem cerkvenem kompleksu. Ker ga v Welche Funktionen die einzelnen Kirchen hatten, ist trotz umfangreicher Diskussionen noch immer nicht geklärt. Im vorläufigen Bericht betrachteten wir die obere Kirche wegen der Nähe des Baptistcriums als Konsignatorium (Ciglenefki 1986, 144). was aber vöm heutigen Standpunkt aus aufgrund des zu bescheidenen Ueweismatc-rials als voreiliger Schluß erscheint. Während der Ausgrabung des kleinen Objektes auf der Südostseite der oberen Kirche beschäftigte uns allzeit die Frage, wozu es gedient haben möge. Wegen der kleinen Dimensionen, der Tiefe des Objektes und der ausgesprochen spärlichen Ftinde gab os zwei Möglichkeiten: ein Wasserbecken oder ein Baptisten um, Die erste Möglichkeit kommt nicht in Präge, denn die spat antiken Zisternen, die wir in Slowenien hinreichend kennen (Rifnik. V ran je, Ajdna, Korinjski In ib. Sv. Pavel oberhalb von Vrtovin), haben andere Dimensionen, einen einfacheren Innen räum und vor allem ein stärkeres Mauerwerk. Das Objekt war zweifelsohne mit beiden Kirchen verbunden, denn es war von der oberen nur 2 m entfernt. Seine Westwand verlief auf derselben Linie wie die Kirchcnostwand. So 141) FW K ¡[KtSä E I CHI.K Gt:U/UJDliKOMl'L.l:X severnem prizidku spodnje cerkve nismo našli, je njegov obstoj v icm območju razumljiv. Čeprav nenavaden, /a razliko od večine ostalih bapti-sterijev v Sloveniji, pa tudi v širšem območju, je bil postavljen na južni strani cerkve. Najgloblji del na vzhodni struni nesporno predstavlja pisei-no baptisterija, pri čemer pa ni povsem jasno, do koti je segalo njeno dno. Dohod do piseitie je predstavIjal zahodni del objekta, kjer sta živa skala z ostanki močne plasti malte na vrhu in zapolnjen prostor zadaj za njo dokazovala, da je bil na tej strani manjši padij. Kot kaže nekaj poravnanih kamnov na vzhodni strani južnega zida. bi smeli tam videli podlago za morebitni prag. lit ko je možno, da gre na tej strani za dodal nt vhod, oziroma dostop do pisane. Med vrhom podt-ju in piscino bi pričakoviili vsaj še eno slopnieo, če predstavlja dno pisci ne res samo tanka plast malic. Obstoja tudi možnost, da je sestop v piscino potekal preko žive skale na severni strani, ki je lahko nudila dobro oporo za nogo, V nasprotnem haben wir es als liapt isLerium. interpretiert, das bei einem solch großen Kirchen komplex auch zu erwarten ist. Da wir es im nördlichen Nebenräum der unteren Kirche nicht finden konnten, ist sein Bestehen in diesem Bereich verständlich, wenn auch ungewöhnlich. Im Unterschied zur Mehrzahl der übrigen Baptisterien in Slowenien wie auch im weiteren Bereich wurde es auf der Südseite der Kirche errichtet. Der tiefste leil auf der Ostseite stellt unbestreitbar die Piscina des Baptisteriunis dar, wobei nicht eindeutig geklärt wurde, Wie tief sein Boden reichte, Den Zugang zur Piscina stellte der West leil des Objektes dar. wo der natürliche Felsen mit den Kesten einer dicken Mörtelschicht an der Oberkante und der dahinter gelegene, ausgefüllte Raum ein Beweis dafür waren, daß sich auf dieser Seite ein kleineres Podium befand. Einige geradege rückte Steine aut der Ostseile der Südwand lassen dort die Unterlage für eine eventuelle Schwelle vermuten, Möglicherweise handelt es sich auf dieser MI /„oodn11 krščanski stavbni kom!'! 1 ks primeru, če je bila tanka plast malte samo osnova 7.ii izravnalno plaši pot! i lakom in je hilo dno piseine mnogo višje, pa stopnica ni bila potrebna. Zanimivo analogijo predstavlja baptist erij iz Vrhe na Glamočkent polju, ki so ga našli v severnem stranskem prostoru cerkve (JJojanov.ski 1980-1981, 197 in 2(17). Omejen je h i I s tremi zidovi, v nekoliko nad zemljo dvignjeni notranjosti pa je ležala ovalna piscina velikosti 1,60 x 1.20 m, izdelana i/ rdeče vodotesne malte, Zanimivo je, da i udi tu (sodeč po načrtu) niso našli na severni strani zidu, ki bi obdajal písenlo, podobno kot smo lo ugotovili na vzhodni strani kučarskega baptisterija. Gre za slučaj, pomanjkljivo izkopavanje. ali poznejšo destrtikcijo? Podobno oblikovano pise i no je F, Glase i odkril v peti cerkvi na Sv. Hemi (velikost 1,8 \ 1.7 m). Stopnice so bile le na eni strani. Tlak v notranjost i je hil velik 1,1 x 1,1 ni. (Glaser 1993)0, 170-171). Geografsko oddaljen, a v več pogledih podoben baptisterij jc mogoče zaslediti pri memorial -ni baziliki zgodnje krščanske nekropole Fábrica de Tabacos v 'larragoni (Selilunk. Hauschild 1978, 131-132). Objekt je iz druge polovice 4. do prve polovice 5. si. Izkopan je hil ze pred mnogimi leti in kasneje uničen, zato ni mogoče dohiti zanesljive slike. Po rekonstrukciji ki jo je opravil J. Puig y t'adalalcli, je pri troladijski baziliki s približnimi dimenzijami 2? v 19 m na južni strani nekako paralelno t zaključkom apside ležal kvadratni bapiislerif s stranicami po 4 m. ki je imel v notranjosti piscino pravokotne oblike s stopnicami širokimi 1 m. Rekonstrukcija je v detajlih sieer vprašljiva, nedvomno pa je objekl ležal na J V strani bazilike in je imel zanesljivo piscino. Pri pregledu baptiste rije v / iber.sk eg;t polotoka je mogoče zaslediti kar nekaj takšnih, ki po dimenzijah in obliki spominjajo na kučarskega (Selilunk. I lauselnld 1978. 50), Baptisterij na južni strani je mogoče najti tudi pri nekaterih cerkvah Bližnjega vzhoda in rimske Afrike (efr. Khal-chalfiini 1962, s!. 12. 21. 45. 66, 216. 257. 297 in 29H). Med baptisteriji iz bližnje Dalmacije ima takšno lego krstilnice lc cerkev \ Pridragi (Chevalier 1988, 129). Z oz i rom na lo. kje so hil i baptisteriji na drugih poznoantičnih utrdbah vzhodnoalpskegn območja, lahko rečemo, da je lega kučarskega baptisterija nenavadna. Razlago zanjo bo ireba iskali v več smereh. Ob današnji slabi raziskanosli cerkva iz prve polovice 5. si. (posebej v mestih) bo potrebno počakati na usireztie analogije. Zelo preprosto tlorisno zasnovo ima manjša stavba v hližini zgornje cerkve in baptisterija. Najdbe v notranjosti so bile skromne, zato o njeni Seite um einen zusätzlichen Eingang bzw. um den Zugang zur Piscina. Zwischen der Oberkante des Podiums und der Piscina wäre wenigstens noch eine Stufe zu erwarten, ihsntern den Piscinaboden tatsächlich nur eine dünne Mört tisch ¡cht bildei. Es besteht auch die Möglichkeit, daß der Abstieg in die Piscina auch über den natürlichen Felsen auf der Nordseite geführt haue, der eine gute Stütze fiir den Fuß bieten konnte, im entgegengesetzten Fall, wenn die dünne Moit eise hie In nur die Unterlage für die Planicrschicht unter dem Fußboden darstellte und der Boden demnach viel höher war, dann war eine Stufe nicht erforderlich. Eine interessante Analogie stellt das Bäp-tisterium aus Vrba auf dem Glamoeko pol je dar, das im nördlichen Neben räum der Kirche entdeckt wurde(Bojanovski 198U-1981, 197und207), £s war durch drei Wände begrenzt, in dem ein wenig über der Erdoberfläche liegenden Innen-ra.ilm befand sich die ovale Piscina von 1,60 x 1,20 m Größe, hergestellt aus rotem wasserdichtem Mörtel. Interessanterweise wurde auch hier (dem Plan nach zu urteilen) auf der Nordseile keine Mauer entdeckt, die die Piscina umgehen hätte, eine ähnliehe Situation fanden wir auch auf der Ost seile des Kuiar-Baptisteriums vor. Handelt es sich nun um einen Zufall, um mangelhafte Ausgrabungen oder um eine spätere Destruktion? Eine ähnlich gestaltete Piscina entdeckte F Glaser in der fünften Kirche auf dem I lemmaberg (Größe KS x 1,7 m), Stufen befanden sich nur auf einer Seile. Der Fußboden im Inneren war 1,1 x 1,1 m groll (Glaser 1993b, 170-171). Ein geographisch weil entferntes, aber in vielerlei Hinsicht ähnliches Baptisteriimi findet sich hei der Memurialhasilika der frühchristlichen Nekropole Fahrica de Tabacos in tttrragona (Sehlunk, Hauschild 1978, 131-132). Das Objekt stammt aus der zweiten Hälfte des 4. .1 Iis. hzw. aus der I. Hälfte des 5, Jhs. Ausgegraben wurde es schon vor etlichen Jahren und später zerstör!, deshalb isl es nicht möglich, ein genaues Bild zu bekommen. Nach der Rekonstruktion, die J. Pu ig y Cadafalch angefertigt hat. lag liehen der die ¡schilfigen Basilika mit den ungefähren Maßen 25 x 19 m auf der Südseite, etwa parallel zum Apsisende ein quadratförmiges Bapiisteri-um mit drei 4 m langen Seilen wänden, in dessen Inneren sich eine rechteckige Piscina mit I m bretien Stufen befand. Die Rekonstruktion ist in den Details zwar bedenklich, aber das Objekt lag zweifelsohne auf der Südost seile der Basilika und hatte mit Sicherheit eine Piscina. Bei der 1711 F;m HCtftaSTLICHlšR C■ ■ HAUDEKOW'l I:X nameijibnpsli ni mogoče z gotovostjo povedati ničesar. Posebej zanimiv je skelet, kije bil najden na zunanji strani ob severozahodnem vogalu, torej ob delu>tavbe, kije bil najbližje preZbiteriju zgornje cerkve, v katerem je bita odkrita jama za relikvije, Zato bi pokop na tem mestu smeli tolmačiti najverjetneje s prisotnostjo relikvij, blizu kaie-rih je hotel bili pokopan pokojnik (pokop ad sanetos) in ne z obleganjem postojanke, ob katerem bi utegnili pokojnika pokopati za zid bivalne zgradbe. Nedvomno pa je bila zgradba v ozki zvezi s cerkvenim kompleksom na kar kaže njena lega, Zalo smo že v preliminarnem poročilu domnevali bivalni prostor za tistega, ki je vzdrževal stavbe (Ciglencčkt L9N6, 142), V tem smislu ji je dovolj podobna sicer večja zgradba na Sv. i le mi (zgradba G), v kateri Glaser domneva bivališče enega ali več mežnarjev (.v/, i M) (Glaser 1991, 71). Zahtevna je interpretacija prostorov velike stavbe. Glede na delno uničenosl objekta {Szom-bathy) in skromne najdbe v notranjosti je težko podati zanesljivo opredelitev posameznih prostorov, Osrednjemu ogrevanemu prostoru lahko glede na lego in velikost pripišemo reprczeniali ven značaj. Prav tako neznana je namembnost manjšega sosednjega ogrevanega prostora, v katerem pa bi še najlažje videli spalnico. I lipokavsti v vzhodnoalpskih poznoantičnih naselbinah so redki. Tako imamo na slovenskih najdiščih, ki so datirana v 5. in b. si., znane le primere stavb / Vranja in Rifnika. Podčrtali je potrebno, da gre največkrat za eno zgradbo z enim ali dvema Ogrevanima prostoroma. Na Koroškem in vzhodnem Tirolskem so takšne zgradbe /nam: še s Sv. lleme. jšchellscbnikkogla. Ulrichsberga, Lavanta in Duela, V prostoru s prefurnijem smemo domnevati kuhinjski del in morda tudi obednico. Vzhodni in zahodni prostor sla bila grajena manj kvalitetno in bi ju smeli interpretirati kol gospodarski del zgradbe. Pri južnem prostoru ni povsem jasno ali gre za pokril prostor ali odprto dvorišče. Najdeni predmeti nakazujejo gospodarsko namembnost ali morda celo kolnieo, Zadnji domnevi bi pritrjeval širok vhod n.i zahodni strani in iu odkrito železno pesto. Dvojni zid bi v sem prostoru lahko interpretirali kol osnovo za stopnišče, ki je vodilo na vrh obrambnega /idu ta je hkrati predstavljal južni zid južnega; prostora. Redko najdbo znotraj poznoantičnih postojank predstavljajo štiri peči /a žganje apna. V Sloveniji je bila podobna (datirana prav lak o v poznem ulično obdobje) na jdena na Ptuju (Hišek l'JS4a). v Nemčiji pa predstavlja odlično analogijo sklop peči iz Iversheima (Sdller llJ74, 1M-I72). Durchsicht der Baplislerien von der iberischen Halbinsel findet man einige, die den Dimensionen and der Form nach dem Baptiste du m auf dem KuCar ähneln (Schluuk. Hauschild 1978,50). b in Buplisterium auf der Südseite kann mau auch bei einigen Kirchen des Nahen Ostens und des römischen Afrika finden (cfr. Khatchatrian 1962, Abb 12, 21,45, 66, 21h. 257. 2l)7 und Unter den Baptisterien aus dem nahen Dalmatien hat eine solche Lage nur das Haptisierinm der Kirche in Pridraga (Chevalier PJSX, 129), In Anbetracht dessen, wo sich die Baptisterien in anderen spätantiken Festungen des < Kialpenrautns befanden, war die i age des KuÉar-Bapiisleriuins ungewöhnlich. Eine Erklärung dafüi wird man in mehrere Richtungen suchen müssen. Angesichts des heutigen schlechten Standes der Erforschung von Kirchen aus der ersten I liilfte (.les 5. Jhs. (besonders in Stadien), wird man auf entsprechende Analogien noch warten müssen. Linen sehr einfachen Grundriß zeigi ein kleineres Gebäude in der Nähe der oberen Kirche und des Baptisten ums. Die Funde im Gebäudeinneren waren bescheiden, deswegen la lit sich über seine /Zweckbestimmung mit ( iewjßheit nichts Näheres sagen. Höchst interessant ist das Skelett, das auf der Außenseite an der NordweSiecke gefunden wurde, also an dem Teil des Gebäudes, das dem l'resbylerium der oberen Kirche am nächsten war, worin die Reliquien-grmbe gefunden wurde. Deshalb wäre ein Grab an dieser Stelle höchstwahrscheinlich durch das Vorhandensein von Reliquien zu erklären, in deren Nähe der Verstorbene besUUtcl sein wollte (Grab ad sanetos), und nicht durch eine Belagerung der Siedlung, währenddessen man den Verstorbenen Itintei der Mauer des Wohngebäudes begraben haben dürfte. Ohne Zweifel stand das kleine Gebäude in enger Verbindung mit dem Kirchenkomplex, worauf seine Lage hindeutet- Deshalb haben wir schon im vorlaufigen Bericht den Wohnbereich für denjenigen vermutet, der das Gebäude instand hielt (Ciglenecki im. 142), In diesem Sinn ähnelt ihm ein zwar größeres Gebäude auf dem I leiiwnaherg (Gebäude Ci), das Glaserais Wohnhaus eines oder mehrerer Mesner betrachtet (Abb. ¡69) (Glaser 1991, 71). Schwierig ist die Auswertung der in dem großen Gebäude befindlichen Räume Im Hinblick auf die partielle Zerstörung des Objektes (Szombathy) und die bescheidenen Funde im Gebäudeinneren i^i eine zuverlässige Zweckbestimmung der einzelnen Räume nur schwer anzugeben. Dem zentralen, beheizten Raum können wir angesichts seiner Lage und Größe ei 1711 ZI>NJi KRŠČANSKI STAVUNJ KOglPI 1 KS Dobro raziskanih obzidij poznoan ličnih postojank ni veliko. Po širini /.idu (0.7 m) se kuČarski obrambni zid uvršča med tipične predi stavni k t: poznejših poznoantičnih utrdh (Zidani gaber 0,7 in 1.11 m; 'lonovcov grad O.S m; šumenje 0,8 m; R i fn i k I m). V primerjavi z. obrambnim zidom utrdbe v Velikih Malencah (1,9 do 2.1 m), kije nastal morda le nekoliko prej, kaže na veliko razliko v značaju postojanke^ Morda je bil prav tanek zid v kombinaciji z ne ravno ugodno naravno obrambno lego eden izmed tehlnejŠih razlogov, da je bil Kučar zgodaj opuščen, lakih opornikov, koi so bili najdeni v južnem delu obrambnega zidji>v ostnlih slovenskih postojankah ne poznamo. Podobni so bili odkrili na Duclu (Pctrikovits 1MS(>. 22lJ}. kjer so služili kot opora mlajšemu zidu na i/postavljenem mestu. Doslop na obzidje je bil na Kučarju najverjetneje v južnem prostoru velike zgradbe, kjer se je le-1 a naslanjala na obrambno obzidje. Ibje bilo posebej pomembno, ker je bil na ta način dostop mnogo bolje zavarovan kot na kakšnem drugem mestu. Prav tako so na zahodni strani naselja v obrambo spretno vključili zahodno steno veže spodnje cerkve. Morda je zahodni, bolje zgrajen del stranskega prostora spodnje cerkve, res služil za obrambo. Odkrili smo dva le deloma o lira nje na obrambna stolpa, vendar Se glede na celoten obseg postojanke in večji uničeni del zastavIja vprašanje, kolikšno jc bilo njihovo prvotno štev i!o. Po velikosti so jima nekoliko podobni stolpi s Kortnjskega hriba. Dotakniti seje potrebno tudi vprašanja, kako jc bila postojanka opuščena. Intenzivni sledovi žgani ne v zgornji cerkvi kažejo na požar, ki je uničil cerkveno zgradbo, V spodnji cerkvi in veliki Stavbi smo našli ostanke žganine le na nekaj mestih, ni pa bilo drugih elementov, na osnovi katerih bi lahko sklepali, daje bila utrdba uničena s požarom, Opredelitev drobnega gradiva Drobnega gradiva glede na velikost sistematično raziskane površine ni bilo veliko. Posebej notranjščina zgradb je dajala vtis, da so ob Opustitvi naselbino temeljito počistili za sabo, Tako so ostali le poškodovani predmeti (keramika), založeni ali izgubljeni predmeti (srebrn obesek) in železni predmeti, ki so pripadali konstrukciji zgradbe (žeblji, spone, ključavnica). Med kovinskim gradivom je le malo elementov, ki bi jih bilo mogoče zanesljivo datirati. Izstopa srebrn križ (i. 78: !). kije služil kol obesek in je bil naj- nen repräsentativen Charakter zuschreiben; Ebenso wenig bekannt kl die Bestimmung des kleineren benachbarten beheizten Raumes, der am plausibelsten als Schlafraum angesehen werden könnte. I lypokausten in spätantiken Siedlungen des Ostalpenraums sind selten. So sind aus den slowenischen Fundorten, i-lie in das .S. und 6. Jh. datiert sind, nur Gebäude von Vranje und Rilnik bekannt. Es bandelt stell hierbei, was eigens hervorgehoben werden muß, meistens um ein Gebäude mit einem oder zwei beheizten Räumen. in Kärnten und Osttirol sind solche Gebäude noch von folgenden Anlagen bekannt: Hemmaberg, Tschcltschnikkogel, Ulrichsberg, l.avant und Duel. Der Raum mit Präfurnium stell! wahrsehe inlieh die Küche und vielleicht auch den Speisesaal dar. Der Ost' und der West räum waren weniger solide gebaut, wir dürfen sie als Wirlschat'lsbe-reich des Gebäudes betrachten. Beim Süd räum ist es nicht ganz eindeutig, ob es sich um einen überdachten Raum oder einen offenen Hof handelt. Die entdeckten Gegenstände deuten auf wirtschaftliche Nutzung oder sogar auf einen Wagen schuppe n. Für die letztere Vermutung spräche der breite Eingang auf der Westseite und der hier entdeckte Stockring. Die Doppclwand könnten wir in diesem Raum als Grundlage für den Aufgang interpretieren, der hinauf auf die Spitze der Uefesijgungsmauer führte Diese stellte zugleich die Südwand des Südraumes dar. Ein seltener Fund innerhalb spätanltker Siedlungen sind die vier Kalkbrennöfen. in Slowenien wurde ein ähnlicher (ebenso in die Spälantikc datiert) in Ptujentdeckt [ lusek l'JN4a). in Deutschland stellt eine Gruppe von Ofen aus Iversheim eine vorzügliche Analogie dar (Söller l<)74. lfiy-172). Gut erforschte Befestigung sin auern spät antikei Anlagen gibt es nicht viele. Nach der Mauelbreite (0.7 m) gehört die liefestignngsmaucr vom Kuiar zu den typischen Vertretern der jüngeren spätantiken Belustigungen (Zidani gaber 0.7 m und 1,0 m: Tonovcov grad 0,8 m: Sumenje 0,8m; Rifnik I m). Im Vergleich zur Verteidigungsanlage der Festung in Vclike Male nee (1 ,LJ m bis 2.1 m), die vielleicht etwas früher entstanden ist. deutet sie auf einen großen Unterschied im Charakter der Anlage. Vielleicht war gerade die dünne Mauet zusammen mit der nicht günstigen natürlichen Verteidigungslage einer der triftigen Gründe, warum der Kucar früh verlassen wurde, Solche Stützpfeiler, wie sie im Südteil der liefest ignngsmaucr gefunden wurden, sind 1711 Fr( flCHKIMl !< III H < ¡MlALDI KtlMPI f:X deu v prczbiteriju zgornje cerkve. Okrasje v obliki kri/a in posebej fibulo sta sintetično obravnavala že Z. Vinski in V. Blerbraucr. Po primerjavah z gradivom, ki ga je objavil /„ Vinski, je kazalo, tla je razmeroma pozen (Vinski 1968; 148-149). Ib se odrazilo tudi v prvi objavi obeska v katalogu k razstavi Pismo brez pisave, kjer je pripisan 6. st. (Bitene el al. 1991, 50). V. Bierbrauer ga je uvrstil med poklonile, čeprav omenja tudi možnost, ila so bili takšni križi posvečeni svetnikom in cerkvam (Bierbrauer 1992, 10-17). Pomembno se zdi, da Hierbrauer v svoji razpravi o fibulah v obliki križa pri srednjealpski romanski ženski noši 5,-7. St. \ Trenlinu in južni Tirolski razširja daiaeijo te oblike fibul navzdol. Pri le m se je oprl na grobno celoto iz najdišča O nore v Italiji, ki sodi v čas okoli leta 400 oziroma na začetek 5. st. in vsebuje srebrno fibulo \ obliki križa {Bierbrauer 1992, JO-1 1). Primerjava knearskega križa s podobnimi, ki so bili odkrili na najdišču Crkvina v Galovcu, kjer jih je Bclošcvie okvirno datiral v 5,-ii, st.. pa nakazuje funkcijo obeska pri viseči svetilki (Bclošcvie 1993, 13K-1.V)). Tovrstno namembnost na Kučarju poudarja predvsem mesto najdbe obeska v območju duhovniške klopi, kjer bi si ga smeli predstavljati kol okras poiik uidela nad oltarjem ali v njegovi neposredni bližini- Po funkciji je morda soroden obesek rombiene oblike s križem na sredini, ki je bil najden v zakristiji četrte cerkve na Sv. Ho m i ((¡laser 1992, 3l_ Abb. 13), Po okrasu je kučarskemu zelo podoben tudi k^s iz neznanega najdišča v Istri (Vinski l%8. t. VI: _S). K sicer redkim najdbam lovrst nega okrasja v Sloveniji lahko poleg objavljenih navedemo še Fibulo v obliki križa, ki jo bila odkrila pri izkopavanjih stanovanjske zgradbe na Tonovcovem gradu pri Kobaridu | naselbinska plast, V kateri je bila fibula najdena, sodi v konec 5. in v 6. si.: neobjavljeno). Iz analogij je razvidno, da kučarskega obeska ni mogoče povsem natanko datirali znotraj razpona 5.-6. st,. nedvomno pa se ujema i. daiaeijo ostalih predmetov in arhitekturnih ostalin in bi zato sodil med sla rej še primerke tovrstnega okrasja. Močno korodiran železni prednici (/. 5; !<>) kaže najverjetneje obliko obročaste fibule z nazaj zavitimi konci, ki jo lahko opredelimo \ 3. in predvsem v celotno 4. si. {Keller 1971, 55-56; Saga din 1979, 305-305; Koščevič 190 L, ii5). Ostalo kovinsko gradivo časovno ni izpovedno. Ib so predvsem različni železni žebijt, noži, veriga, pesto, okovi, deli zapaha idr, Meti njimi izstopajo tri orodja (rovriica, kladivo, pila), ki imajo dobre analogije na več sosednjih slovenskih poznoantičnih najdiščih in jili pogosto najdemo aus den anderen slowenischen Fundorten nicht bekannt. Ähnliche wurden auf dem Duel entdeckt (IVtrikovils 1986, 229), wo sie einer jüngeren Mauer an exponierter Stelle als Stütze dienten. Der Zugang auf die Befesi igungsmauer befand sich auf dem Kucar höchstwahrscheinlich im Südraum des großen Gebäudes, wo sich dieses an die Be fest igungsmauer anlehnte. Das war sehr wichtig, weil auf diese Weise der Zugang viel besser gesichert war als an irgendeinem anderen Ort. Ebenso wurde auf der Westseite der Siedlung die N arl hex wo st wand der unteren Kirche geschickt in das Befesligungswerk miteinbezogen. Vielleicht diente der westliche, solider gebaute feil des Nebenraums der unteren Kirche tatsächlich der Verteidigung. Wir entdeckten zwei, nur teilweise erhaltene Türme, jedoch erhcbl sich angesichts des Ges.imtumfangs der Siedlung und des größeren zersIOrlen leih die Frage, wie groß ihre Zahl ursprünglich war. Der Größe nach gleichen ihnen die rürme vom Korinjski hrih. Auch muß die Frage, wie die Fundstätte verlassen wurde, noch angeschnitten werden. Intensive Brandspuren in der oberen Kirche deuten auf einen Brand, der das Kirchengebäude zerstörte. In der unteren Kirche und im großen Gebäude entdeckten wir Brandresie nur an einigen Stellen, es gab aber keine anderen Anhaltspunkte, die auf eine durch Brand verursachte Zerstörung der Festung hindeuten würden. Bestimmung der Kleinfunde Klein fluide gab es angesichts tles Ausmaßes der systematisch erforschten Oberfläche nicht viel. Insbesondere das Innere der Gebäude vermittelt den Eindruck, als hätte man beim Verlassen der Siedlung gründlich aufgeräumt. So blieben zurück nur Beselin d igle Gegenstände (Keramik), verlegte oder verlorene Gegenstände (silberner Anhänger) und Eisengegenstände, die zur Konstruktion tles Gebäudes gehörten (Nfigclj Haken, Schloß). Unter dem Metallniaterial gab es nur wenig Elemente j die man hätte zusei bissig datieren können. Aul fallend ist ein silbernes Kreuz (Ulf. 7S: /}, das als Anhänger diente und im Presbyterium der oberen Kirche gefunden wurde. Der Schmuck in Kreuzform und besonders die Fibeln wurden ui einer Synthese schon von Z, Vinski und V. Bierbrauer erörtert. Im Vergleich zu dem Material, das von Z. Vinski veröffentlicht wurde, isi es ziemlich spä! (Vinski 1968, 14M -149). Das spiegelte sieh auch in der 1711 Zc.ímrtfjtKuSČANSKt STAVBNI KOMPI I KS prav na višinskih poz no antični M utrdbah (Ci-gleneeki ! 983 i Nakazujejo podobo op remije nosi i zgradb in osvetljujejo ekonomske vidike življenja v postojanki. Strehe zgradb so bile najverjetneje krile s skodlami, morda tudi s slamo, saj sledov sirešne opeke ni hilo, pač pa zgolj posamezni drobci tu-bulature. Golovo so jih sem prinesli s kake starejše rimske naselbine v nižini. Skromni so ostanki slekla. Ročaj in del usija 79: l) ima dobre analogije v primerkih i/ cerkve na Co I le di Zuca, za katera Bierbrauer ugotavlja, da utegneta pripadati steklen im čašam ali kozarcem z nogo, še ve rje I neje pa steklenim svetilkam / ročaji (Bierbrauer 19K7b. čil,:Abb. 23: 1.4), Razen omenjenih ima kučnrski fragment dobre analogije tudi v Crkvini v Galoveu (Heloševič 1993; i. 36; 5). Steklena čiiša (r. .v.?, ¡8) ima dobre primerjave v gradivu /. Invillina (Bierbrauer l'JSTa, 2K2), kjer jih avtor uvršča v ohliko Isings 106c in morda še Iti1'. Označujejo prvo polovico in sredino -l. st. Najdene so bile tudi v več skeletnih grobovih severnega emonskega grobišča (Piesničar-Gcc 1972. t. 57: 1; 60: 9: 63! 9). V grobu 214 jo pridalki datirajo v drugo polovico 4. st. (ih. 47-4S). Pojavljajo se tudi ^ drugih panonskih grobiščih (cfr. Erdélyi. Sala mon 19NIM9S1, t. fi: 9; ti 9,1 5.1 S), kjer sodijo v drugo polovico 4. st. Fragment (i. 84:3) sodi morda k tipu lijaka-si ili steklenih čaš, ki so značilne za drugo polovico 4. in prvo polovico 5. st, (Bierbrauer 1987a, 2N2). Podobna časa je bila najdena v liiši A na Vranja (Knific 1979, 743. št. 35). Kljub lemu, tla je fragmentarno ohranjena, jo glede na ohliko lahko uvrščamo k čašam gubankam. Podobni so primerki iz Karnunta, ki jih je M. Grunewald na podlagi analogij iz Porenja datirala v drugo polovico 4. oziroma v pozno 4. si. (Grunewald 19N1). Fragment ustja (f. 83: i2) ima prav tako dobre analogije v Karnuntu, kjer jih stavijo v drugo polovico 4. in prvo polovico 5. si. Najdene so bile skupaj s poznorimsko glaziraiio in g]ajeno keramiko (Grunewald ]98l, 18-19,1. 13: 14), PodobnečaSe so odkrili v Ljubljani, kjer sodijo v 3. gradbeno fazp (druga polovica 4. si,} zgodnjekrščanskega središča (Plesničar-Gec 1Í983, 72). Kljub majhnemu Številu izkopanih fragmentov keramike je med njimi nekaj lakih, ki omogočajo natančnejšo časovno opredelitev. Ib je predvsem nekaj primerov afriške in en fragment vzhodnomediteranske sigílate. Poglejmo jih pobi izje. Fragment ustja (i, 79: 28) je mogoče uvrstiti v tip H MD H, ki ga je H ay es ap rok si mat ivno postavil v sred lijo oziroma v pozno 5. st. {1 layes 1^72, ersten Publikation des Anhängers im Katalog zur Ausstellung Brief ohne Schrift wieder, wo er iu das 6. -Ib. datiert wird (Bitenc et al. 1991. 50). V Bierbrauer ordnete ihn zu den Rektoraten, obgleich er die Möglichkeit erwähnt, daß solche Kreuze Heiligen und Kirchen geweiht wurden (Bierbrauer 11>L>2. Iii -17). Wichtig erscheint, daß Bierbrauer in seiner Abhandlung über die Kreuzfibeln in der romanischen Fraiienträcht der Zentralalpcn des 5.-7. Jhs. in Trentino und Südtirol die Datierung dieser Fibelfomt na eh unten erweitert, Dabei slüizle er sich auf die Gräbeln heil der Fundstätte Onore in Italien, die aus der Zeil um 4) stellt höchst wahrscheinlich die Form einer Ringfibel mit nach hinten eingerollten Enden dar, die wir iu das 3. und vor allem iu das gesamte 4. Jh. datieren können (KerlJer 1971.55 56; Saga diu 1979, 305-306; Koscevic IWI, 65). Das übrige Metallmaieiiai ist zeitlich nicht näher zu bestimmen. Es handelt sich hierbei vor 1711 Fhihcnristuchi K fjl ft audi kompm \ 12N). la tip posod jc Mackensen pri objavi lončarskih delavnic i z El Mahi i ne označil s 1LI-3 in domnevat njihov začetek v teku ali konec prve četrtine 5. si. (okoli 420). proizvajali pa naj bi ga domnevno do 470/480 (Mackensen 1992,406). Fragment ustja (/, 79: 16) sodi v tip i I 73 A. ki ga I layes datira 420.-475. s tem tla poudarja zgodnejšo dataeijo primerkov, ki imajo okras vrezov na robu (I laves 1972,123-124). Mackensen dopušča začetek pojavljanja tega tipa na osnovi dobro datiranih primerov že v čas okoli 390/400 (Mackensen 1992, 407). Fragmenta ustij (/, 79; 9 in 80: ¡4) sodita v skupino li 61 H. ki jo Haves datira v ifins 380-450 (Hayes 1472.106-107 in Stipl, 516). Fragment (l 85: /0)je uvrščen v tip H 67, 11 ayes predlaga dataeijo od 360-47(1 (llayes 1972, 116), medtem kt> Mackensen zgornjo mejo znižuje na 450 (Mackensen 19[J2, 4115). Posebej pomemben se /di fragment ustja krožnika ('. 80: 15), ki sodi v skupino 11 3 (Late Roman C) in predstavlja najpoznejši zanesljivo datiran element s kuearja. Zato je njegova uvrstitev Še posebno pomembna, Okras ni dobro viden, vendar se zdi. tla je obstajal v obliki poševnih resie. lakSen bi sodil v tip ?E. Hayes je primerek lega tipa. označen s št. 14. ki je soroden našemu, datiral v zadnjo četrtino v si, oziroma v čas okoli 500. Ob tem je dodal, da je plastično rebro pod robom ustja že značilnost gradiva i/ 6.st, (Hayes 1972,337-338). Mackensen združuje lipa E in F in ju uvršča v zadnjo četrtino 5. st. in prvo polovico 6. st, (Mackensen 1987, 239). Glede na slabo ohranjenost fragmenta in ne povsem zanesljivo dataeijo analognih primerkov v & si. moramo biti zato pri njegovi opredelitvi posebej previdni. Poizkusimo podrobneje določili se fragmente »laz i rane keramike (;. 46: 1,2: 80: 3: 83: 17: 84: 16; 85: 1-3). Za zdaj ne obstajajo kriteriji, na osnovi katerih bi bilo mogoče zanesljivo določiti čas nastanka posameznih lipov. V preglednem članku ob objavi gradiva iz poznoantične trdnjave Tbkod je to z vi si podrobneje analizirala , Bonis. Ugotovila je, da jo je mogoče okvirno datirati v pozno 4. inzgodpjeS. st, (Bonis 1991, 145), Različna najdišča kažejo, da se ta keramika pojavlja še 5, si., vendar je zelo težko natančneje določiti konec njene uporabe. "Etkose Se pojavlja v grobišču Szabadbattyan, kjer je v rabi vse do druge četrtine 5. st. (Bonis 1991, 14f>). M. Pollak je na grobišču v Mautcrnu ugotovila, da se pojavi glazirana keramik;! v lazi B, katere začele k opredeljuje v iztekajoče se 4. st. in v začetek 5. st. (Pollak 1992, 25B). Za čas ob koncu 4. in začetku 5. st. je značilen okras / vaiovnicami in vrstami vhokiiuic. ki pa ju na kučarskih fragmentih nismo zasledili. Zalo allem um verschiedene iiiscnnägel. Messer, eine Keile, einen Stockring, Beschläge, Riegelstucke u.a. Davon irelen drei Geräte (Haue, Hammer, Feile) hervor, wozu es gute Analogien an mehreren benachbarten slowenischen spätanliken Fundstellen gibt und die häufig gerade in den befestigten spätantiken Höhensiedlungen zu finden sind (Cigleneiki 19X3). Sie deuien auf die Ausstattung der Gebäude hm und erhellen die wirtschaftlichen Aspe kl c des Lebens in der Siedlung. Die Dächer der Gebäude waren mit Schindel bedcckt, vielleicht auch mit Stroh, denn Dachziegelspuren waren nicht zu finden, sondern nur einzelne lubulaturbrocken. Sicherlich stammen sie aus irgendeiner alleren römischen Siedlung im Tal. Bescheiden sind die Glasreste. Ein Henkel Und Randteil {Iiif. 79; I) haben gute Parallelen in den Exemplaren aus der Kirche auf dem Colle di Zuea. die nach Feststellung Bierbrauers zu Glasbechern oder Stengelgläsern gehören könnten, noch wahrscheinlicher aber zu Ginslampen mit Griffen (Bierbrauer 1987b,Kl, Abb;23: 1,4). Neben tlen erwähnten Parallelst ticken hat das Fragment vom Kucar gute Entsprechungen in t'rkvina in Galovae (lielosevic 1993, Taf. 36: 5). Ein Glasbecher {lhf.83:18) hat gute Vergleichsstücke im Material von Invilümi {Bierbrauer 1987a, 2N2). wo sie der Autor der Form Isings 106c und vielleicht noch 109 zuordnet, Sie sind bezeichnend für die erste Hälfte und die Mille des 4, Iiis. Sie wurden auch in mehreren Skelettgrabern des nördlichen (iräbcrfeldes von Emona (Plcsniiar-Gec 1972. Taf. 57: 1: 6t): 9; 63: 9) gefunden. Im Grab 214 werden sie durch die Beiuaben in die zweite Hälfte des 4. Jhs, datiert (ib, 47-48). Sie treten auch in anderen pannonischen Gräberfeldern in Erscheinung(efr, Frdelyi, Salamon 19801981, Täf. 6: 9: 7: 9, ].\ IS), wo sie in die zweite Hälfte des 4. .Iiis, dalierl werden. Ein Fragment {Tu f. 84: 3) gehört vielleicht zum Typ der trichterförmigen Glasbecher, die liir die zweite Hälfte des 4. und die ersie Hälfte des5. .Iiis, charakteristisch sind (Bierbrauer 1987a, 282). Ein ähnlicher Becher wurde auch in Haus A in Vranje entdeckt (Knific 1979, 743, Nr. 35). Obwohl er fragmentarisch erhalten ist, können wir ihn im Hinblick auf die Form den Falteri-bechern zuordnen. Ähnlich sind Exemplare aus Carnuntum, die M. Grünewald auf der Grundlage von Entsprechungen aus dem Rheinland in die zweite Hälfte des 4. bzw. in das späte 4. Jh. datiert (Grünewald 1981). Ein Kandlragmcnl (7n/ 83:12) hat ebenso gute l'aruHeistiicke in i arnunlum, 1711 ZoQfr>MUKRŠČANSKI STAVBNI KOHPI l'KS jl1 značilno, da glazirane keramike nismo odkrili v zaključeni plasti ob prefurniju, kje r je bilo sicer največ poznoamienih čreplnj, Na višinskih utrdbah so ostanki glaziranih posod redki. Več jih je V vojaških utrdbah t/ 4. si. kol npr. na Hrušiei. kjer se posamezne forme pojavljajo v vsem 4. si. (Giesler 1981,92-93). Nekaj jih poznamo s Tinja nad Loko pri Žusmu. kjer so bile odkrite le v enem delu najdišča, v jami pod kasneje zgrajeno hišo in označujejo začetno fazo naselbine (Ci-glcncčki 1^84, 315. Abh. 3J. Groba kuhinjska lončenina / izkopavanj na Kučarju je /a poglobljen i indij količinsko nezadostna in tipološko skromna. Sistematično jo bo mogoče obdelali šele takrat, ko bo objavljenega več tovrstnega gradiva, ki je bilo v Sloveniji in v sosedstvu že izkopano ( Polhograjska gora, Vranje, Hrušiea, Ajdovščina, Ti nje, Rodik. Korinjski hrib, Ibnovcov grad. Ajdna. Lavam, Dne II. Ulriehs-berg. Iburnia, Sv, llema, Udine), Pri t i po loški razvrstitvi in časovni določitvi grobe poznoaiuične keramike v vzhodnoalpskem območju se je mogoče opreti na temeljno delo V. Bierbrauerja o opredelitvi grobe kuhinjske lončen i ne s pozno antične naselbine Invillino in na posamezne članke H. Rodriguez. ki seje posebej posvetila študiju okrasa na tovrstnem posodju. Na osnovi teh del bomo okvirno opredeljeno keramično gradivo kol celoto primerjali s sorodnim gradivom /. nekaj naselbin, ki so Kuearju geografsko in časovno blizu. V Bierhraucrje uspel podrobneje definirati posamezne forme loncev in pokazati na njihovo da tac ¡j o znotraj z drugimi najdbami opredeljenih straligralskih enot (Bierbrauer I987a. 1K7-224), Svoji obdelavi keramike z Invillma je dodal pri merjavo s sočasnimi bolje poznanimi najdišči drugod v vzhodnoalpskem območju in z njihovo pomočjo verificiral tipologijo in kronologijo tovrstne keramike. Primerjava z gradivom s Kučarja pokaže, d.i, kar nekaj loncev sodi v najbolj razširjeno skupino lila. posamezni pa tudi v skupino 11 hI I ( n-43) in lil 1 (l9-8§ Pretežni del kučarskega gradiva sodi v fazo 3, ki je datirana v 5.-7_ si., podrobnejša datacija znotraj te skupine pa ni mogoča. 11. Rodriguez je pripravila celovito obravnavo gradiva z vzhod not i nilske poznoantične naselbine Lavam, prav tako pa je sistematično pregledala vso dosegljivo lončenimi v analognih najdiščih (Rodriguez 1984;ead, 1986; ead. 1990;,«ad. I9'J2). TipoloSko se je naslonila na razdelitev V. Bierbrauerja, dodala pa je mnoga opažanja, ki nakazujejo trende okra Sevanj a in izdelave pozno-antične grobe lončenine, Natančneje je določila wo sie in die zweite Hälfte des 4. und die ersie Hallte des 5. Jhs. datiert werden. Sie wurden zusammen mit spat römischer glasierter und geglätteter Keramik gefunden (Grünewald 1981. 18-19. Tut 13: 14). Ähnliche Becher wurden in I jubljana entdeckt, wo sie zur 3. Bauphase (zweite Hälfte des 4. Jhs.) der frühchristlichen Anlage gehören (PlesniCar-Gec 1983, 72). Trotz der kleinen Zahl der ausgegrabenen Kcramikfragmente gibt es darunter einige, die eine genauere Zeilbestimmung ermöglichen. Das sind vor allem einige Exemplare afrikanisch er und ein Fragment o st mediterraner Terta sigillata, Ein Randfragmenl (Taf. 79: 18) kann man dem Typ II 80 B zuordnen, den I layes approximativ in die Mitte bzw. in das späte 5. Jh. datierte (Hayes 1972, 128). Diesen Gefäß lyp kennzeichnete Mackensen bei der Veröffentlichung der Töpferwerkstätten aus 1:1 Mahrine mit 11.1-3 und vermutete seinen Beginn im Laufe oder Ende des ersten Viertels des 5. Jhs. (um 4211), er soll angeblich bis 470/48(1 hergestellt worden sein (Mackensen 1992, 406). Ein Randfragment (Taf 79: lo) gehört zum 'lyp 11 73 A, den Hayes in die Zeil von 4211-475 datiert, dabei hebt er eine frühere Datierung der Exemplare hervor, die eine Ritzverzierutig am Rand haben (Hayes 1972, 123124). Mackensen läßl als Erscheinungsbcginn dieses Typs auf der Grundlage gut datierter Exemplare schon die Zeit um 390/400 zu (Mackensen 1992, 4117) Zwei Randfragmenle (Tuf. 79: 9 und 80: N) gehören zur Gruppe 1161 B, die I layes in die Zeit von 380-450 datiert (Hayes 1972, II 16107 und Suppl. 516). Ein Fragment (Taf SS: 10) gehört zum Typ II 67, liayes schlägt eine Datierung von 360-470 vor (Hayes 1972. I 16). Mackensen reduziert dagegen die obere Grenze auf 4511 f Mackensen 1992. 405). Besonders wichtig erscheint das Tellerrandfragmcnt (Taf. SO: /5), das zur Gruppe 11 3 ( Laie Roman (') gehört und das späteste sicher datierte Element vom Kuiar darstellt. Deswegen isi seine Kinordnung sehr bedeutend. Der Schmuck ist nicht gui erkennbar, doch .seheint es einen in Form schräger Fransen gegeben zu haben. Ein solcher würde zum lyp 3E gehören, Hayes datierte ein Exemplar dieses mit Nr. 14 bezeichnelen lyps, das unserem ähnelt, in das letzte Viertel des 5. Jhs. bzw. in die Zeit um 5011, Dabei fügte er hinzu, daß die plastische Tonleiste unterhalb des Rundes allerdings schon ein Charakteristikum des Materials aus dem ö. Jh. darstellt (Hayes 1972. 337-338). Mackensen verbindet die 'typen Eund F Und setzt sie in das letzte Viertel des 5. Jhs. und die erste Hälfte des 6. Jhs. (Mackensen 1987. 239), Im 1711 tudi pojav enojne valovntce v kombinaciji s finim glavničenjem. Kot časovni kriterij je omenila pfi poznejšem gradivu večjo grobost glav niča s tega okrasa in vzporedno|tem večanje drobcev pustila y glini (ead. 1992, 170 j. Podrobneje je opredelila tudi pojav večvrstne valovniee in kombinacije tega okrasa z vodoravnimi črtami in glavničenjem. Seveda so to zelo ohlapni kriteriji, ki ne dopuščajo natančnejših opredelitev. Vendar nekaj takšnih značilnosti zarisuje okvirno podobo. Treba je podčrtati, du imamo pri kučaiski keramiki zelo kvalitetno in fino g lavni če nje in večidel droben primešan kremenast pesek. Če ga primerjamo npr. z najdišči Tinje in Korinjski hrib, je v delu keramike razlika očitna. H. Rodriguez datira pojav finega glavničenja z enojno valovnieo na ramenu v zadnjo četrtino 4. si., v povaleiltinijanski čas in ga povezuje s prihodom tujih etničnih elementov (ib. 166), Kot primera zgodnjih pojavov vLdovnice v poznoanltčnem gradivu navaja lonček iz groba iz Dan pri Ložu in le en z valovnieo okrašen fragment s Hrušice (ib. K>7). Oh upoštevanju navedenih trendov pri izdelavi in okrasitvi keramike ter primerjavi z najdišči Vranje, Prapretno, Tinje, Korinjski hrib in Rifnik (ahko ugotovimo, da kuCarska groba keramika z njimi ni povsem sočasna in tla se ujema le s starejšim delom njihovega keramičnega spektra. Prav tako se na drugi strani ne ujema povsem z gradivom s I lru£ice, Rodika in Brinjeve gore, torej z najdišči starejše skupine, kL prenehajo okvirno na začetku aii v prvi polovici 5. st. Tako lipološka analiza ko t omament kažeta torej na tipe posod, ki jih smemo okvirno datirati med konec 4. st. in začetek 6. st. Kakor danes nt mogoče z gotovostjo trdili, tla enojne valovnice in sploh enostavnejše oblike okrasa z valovnieami niso uporabljali pozneje, p:i je vsekakor treba poudariti v kučarskem gradivu majhen odstotek večkratnih ali prepletajočih valovnic (/. 6: 14). ki sti značilne za razvilo 6. st. in trajajo marsikje še v 7, st. Pri skledah in skodclah so na Kučarju zastopane izredno skromne forme (t, 83: 4; 84: ie grobe Gebrauchskeramik von den Ausgrabungen auf dem Kučar isi für ein vertieftes Studium mengenmäßig unzureichend und tv pologi seh bescheiden. Systematisch wird sie ersl dann zu behandeln sein, wenn es mehr Veröffentlichungen derartiger Funde geben wird, die in Slowenien und den Nachbarländern schon ausgegraben worden sind (Polliograjska gora. Vranje, HruSica, Ajdovščina, Tinje, Rodik. Korinjski hrib. Jbnovcov grad. Ajdna, Lavant, Dud, Ulrichsberg, 'fturnia, I lemmaberg. Udinc). 1711 z( iofwji:krščanski stavbni komfi ! ks poznoantični utrdbi Duet, kjer večina gradiva sodi v h. st. (Steiukiuuber 1990, 1 I (v I 17, A£b. 13 in 16-18). Podoben Znak je bil najden pri izkopavanju episkopske cerkve vTeurniji (Rodriguez 1992. T.4: 7) in na Sv. Hemi (Glaser 1992. 33. Abb. 14). V slovenskem prostoru jih poznamo z najdi« Tinje, Kbrinjski hrib (Ciglenečki 1984. Abb. 7: 79 in S: 88) in Rlfnijc i lini ta 1981. 17. t. 27: 9). Najdbe, ki so bile ob prefurniju velike zgradbe (f. 82 in 83:1-8), označujejo nedvomno najpoznej-šo obliko keramike na Kučarju. O tem priča velikost nekaterih ohranjenih fragmentov, posredno pa tudi okras, ki kaže razvitejše oblike in večkratno uporabo motiva valovniee. Pozno dataeijo potrjuje tudi dejstvo, da tu nismo najli fragmentov g] az i rane keramike ali Zgodnejše sigillate ebiare. Oglejmo si nekaj bližnjih najdišč, ki se z izkopano keramiko uvrščajo časovno podobno kot Kučar, da bi na podlagi značaja celote pridobiti relevanincjša izhodišča za opredelitev kučarske keramike. Pri tem primerjamo med sabo le osnovne značilnosti celotne keramike, da bi tako vsaj okvirno poiskali časovno mesto kučarske grobe keramike znotraj gradiva ostalih poznoantičnih postojank. Primerjava z gradivom s Hrušice kaže. da je na Kutarju valovniea proeentualno mnogo bolje zastopana. Tako bi ta podatek posredno dokazoval mlajši značaj kučarskega gradiva v celoti. Dragocena bi bila primerjava s keramiko z Brin je Ve gore. Tam je S. Pa bič napravil že prvo razčlenitev poznoantične lončen i ne. a se je pri tem opiral zgolj na izoblikovanost ustij (Pahič 1980. 92-93). Objavil je le nekaj kosov grobe poz nosni lične keramike i ornamentom oziroma sledovi izdelave (na pregledni tabeli so prikazani le profili ustij posod), zato nimamo pri roki kriterijev. po katerih bi različne posode med seboj lahko primerjali (Pahič 1981, t. 1.2). Nedvomno je Pahič glede lipoloških raziskav grobe poznoantične lončen i ne opravil pionirsko delo, vendar zaradi pomanjkanja stratigrafskih podatkov in bolje opredeljenih najdb posameznih skupin ni uspel podrobneje določiti in datirati. Tudi zaključki, ki jih je s tipologijo ustij dobil, se ne ujemajo povsem z izsledki drugih avtorjev (npr, ustja 5, skupine označuje za lokalna, vendar so - kol kažejo posode drugod - razširjene v celotnem vzhodno-alpskem prostoru in ne sodijo samo v 3, in 4. st., ampak npr. v Invillinu v r>. in 6. st.) Pri doslej objavljenih keramičnih fragmentih Brinjcve gore ni videti valovniee ampak pretežno finoglavni-čenje. Datacija z upoštevanjem novcev iz in 4. st,. ki so bili na višinskih utrdbah velikokrat uporabljeni pozneje, je premalo zanesljiva. Hei der lypologischen Einordnung und der Zeitbestimmung der groben Gebrauchskeramik im Ostalpcnhereich kann man sieh auf das grundlegende Werk V. Bierbrauers über die Datierung grober Gebrauchskeramik der spatantiken Siedlung Invillino stützen sowie auf einzelne Artikel von II. Rodriguez, die sich vor allem dem Studium der Ornamentik auf derartigen Gefäßen widmete. Ali! der Grundlage dieser Arbeiten werden wir das annähernd datierte keramische Material als Gesamtheit mit ähnlichen Funden einiger Siedlungen vergleichen, die dem Kucar geographisch und zeitlich entsprechen. V. Iii erb lau er gelang es, die einzelnen Top f-lornien genauer zu definieren und auf deren Datierung innerhalb anderer Funde bestimmter strat¡graphischer Einheiten hinzuweisen (Bierbrauer I9S7a, 187-224). Seiner Bearbeitung der Keramik von Invillino fügte er einen Vergleich mit gleichzeitigen besser bekannten Fundorten im Ostaipenbcreich hinzu und verifizierte mit deren Hilfe die Typologie und Chronologie derartiger Keramik. Ein Vergleich mit dem Material vom Kucar zeigt, daß einige Töpfe zur meist-vcj breiteten Gruppe lila gehören, einzelne auch zur Gruppe III dl (13-43) und III I (19-8). Der überwiegende 'feil des Materials vom Kucar fallt in Phase 3, die in das 5.-7, Jh. datiert ist, eine genauere Datierung innerhalb dieser Gruppe ist aber nicht möglich. H. Rodriguez hat eine Gesamtdarstellung der Funde von der Osttiroler spätantiken Siedlung Lavani vorbereitet, ebenso überprüfte sie systematisch die gesamte erreichbare Keramik in analogen Fundstätten (Rodriguez ¡984: ead. 1986; ead. 1990; ead. 1992). TypOiogisch lehnte sie sich an die Aufteilung V. Bierbrauers an. sie fügte allerdings viele Beobachtungen hinzu, die die Dekorierungs- und I lerstellungstremis spätantiker grober Keramik andeuten. Genauer bestimmte sie auch das Vorkommen der einlachen Wellenlinie in Verbindung mit feiner Kammstrichverzierung, Als zeitliches Kriterium I ii In te sie beim späteren Material die zunehmende Grobheit der KainmstridiVerzierung an und parallel dazu die Vergrößerung der Magerungspartikeln im Ion (ead, 1992, 1711), Näher bestimmte sie auch das Aufkommen der mehrzelligen Wellenlinie und die Kombination dieses Ornaments mit horizontalen I inieii und Kamm st rieh Verzierung. Natürlich sind das nur sehr dehnbare Kriterien, die eine genauere Bestimmung niehl zulassen. Dennoch geben einige solcher Charakteristika ein ungefähres Bild. Beider Kucar-Keramik finden wir. was eigens hervorgehoben werden muß, eine 1711 Upoštevati bi bilo treba tudi možnost, da je bila naselbina le občasno poseljena. Primerjava /. gradivom s Tinja pokaže, da je tam okras z valovnieami mnogo bolj nepravilen, precej manj pa je (gledano v odstotkih} glavnififenja. Podobnoje tudi z delno poznanimi najdišči Korinj->ki h tih in Gradec pri Prapretnem, kiju je v večjem delu mogoče datirati v 6. st. (Cigienečki 1984). Veliki.) posodja je bil« izkopanega na Ajdovskem grude ti nad Vranjem, a je le delno objavljeno; [Jo^iej poznani del keramičnega spektra kaze predvsem cnostavnejSc oblike loncev / zelo skromnim okrasom (Knific, 1979, npr. št. 50,51, 76-85, 13«-142). Pomemben moment pri dataciji se zdi na Kiieaiju pomanjkanje amlor, kijih sicer poznamo na Korinjskcm hribu, Vranju. Rifniku in Tonov-Covem gradu (med njimi prevladujejo male amfore - sppthei#). l~o dejstvo podpira misel, da Kučar ni dočakal druge polovice 6. s t., kamor sodijo večidel v omenjenih naseli) i na h celovito oli ranjene in s konteksti datirane amfore (Knific, 1994, 220). Gradivo z Ajdne in Tonovcovcga gradu je še najmanj sorodno. Kaže, da je na raznolikost /e vplivala večja oddaljenost, še verjetneje pa tudi zgodnejši nastanek kučnrja glede na obe naselbini (Leben, Valič I97S, t. 2; Cigienečki I994b, t. 2-4). Glede na podane analogije se pri primerjavi grobe keramike nakazuje slika, ki smo jo deloma ugotovili že pri boljšem posodju in steklu. Ibko se nakazuje začetek uporabe grobega posodja konec 4, st, Skromno Število najdb opozarja na kratek čas obiskano postojanko. Navzgot pa trajanja ni mogoče Tako natančno omejili. Vsekakor okras in tehnika izdelave ne segata več v razvito 6. si, (morda /. izjemo kosa r. 6: 14). Tako bi lahko rekli, da bolje opredeljene najdbe postavljajo kučarski kompleks v časovni razpon med konec 4. st. iu začetek 6. st. s pomislekom, da morda kateri keramični fragment pripada tudi kasnejšemu obdobju. Časovna opredelitev postojanke Kronologija cerkva na Kučarju je ozko povezana s kronologijo celotne postojanke, saj je le-ta nastala kot utrjeno zgodnje k r&Cans ko središče. Zato zanjo niso važrlie le najdbe v cerkvenih objektih, ampak v celotnem raziskanem aren I ti. Tako mora datum nastanka celote posredovati tudi datum izgradnje in opustitve ccrkva. ki so bile njen osrednji integralni tlel. FrUHCHKISI I ICH ER Gl liAl 101 !\ll*l 1 \ höchst qua Mint volle und leine Kammstrich-ver/ierting vor und größtenteils leinen beigemischten Quarzsand. Wenn wir ihn beispielsweise mit den Fundstätten Tinje und Korinjski hrib vergleichen, besteht in der Keramikhcrstellung ein augenfälliger Unterschied. H. Rodriguez datiert das Aufkommen der feinen Kumnistrichvet/ierutig mit einfacher Wellenlinie auf der Schulter in das letzte Vieriel des4,Jhs„ in die nachvaicntinianisehe Zeit Und verbindet sie mit der Ankunft fremder ethnischer Elemente (ib. 166), Als Beispiele früher Erscheinungen der Wellenlinie in spätantikem Material führt sie an einen kleinen Ibpl aus einem Grab von der Fundstelle Dane bei Loä und nur ein mit Wellenlinie geschmücktes Fragment von Hrusiea (ib, lb7). Unter Berücksichtigung der angeführten Trends bei der Keramik he rstellung und -dekorierung sowie anhand des Vergleichs mit den l-undorten Vranje, Praprelno, Tinje, Korinjski hrib und Rifnik können wir feststellen, daß die grobe Keramik vom Kucar nicht ganz in dieselbe /.eit fällt und nur mit dem älteren 'fei! ihres keramischen Spektrums übereinstimmt. Desgleichen stimmt sie auch nicht völlig mit dem Material det Fundorte l IruSica. Rodik und Brinjeva gora überein. also mit den I undsiiiiten der älteren Gruppe, die ungefähr zu Beginn bzw. in der ersten Hälfte des 5, Jhs. zu bestehen aufhören. Sowohl die typologische Analyse als das Ornament deuten auf Gefäliiypen hin. die wir annähernd in die Zeit vom Ende des 4. Jhs. und den Anfang des 6. jIis. datieren dürfen. Obwohl man heute nicht mit Gewißheil behaupten kann, daß die einfache Wellenlinie und überhaupt die schlichteren Schmuekformen mit Wellen Milien nie hl später Verwendung gefunden hätten, ist bei den auf dem Kucar entdeckten Funden der geringe Prozentsatz mehrzelliger oder ineinander-ge flocht euer Wellenlinien hervorzuheben (Taf. 6: 14), die für das entwickelte 6. Jh. charakteristisch sind und an manchen Orten noch im 7. Jh. fortdauern. Hei den Schüsseln und Schalen sind auf dem kucar äußerst einfache Formen vertreten (Tuf. N3: 4; H4: S). Eine Schüssel (Tat: 2: 9) erinnert an ein schmuckloses Exemplar von Vranje (Knific 1979, Nr. 63-67, 177, 197}, Urichsberg ( Rodriguez 1992, laf. 3: 3) und leurnia (ib. Taf, 5: 1.3). Auch die Zeichen auf dem Gefäßboden haben gute Parallelen iu den Funden von Invillino, die, wie V. Bierbrauer feststellt, schon im 4. Jh. wie auch im 5. und 6, Jh. auftreten (Bierbrauer 1987a, 223, Taf. 93: Ib; 117: Kl, 15. 16; 128; 2). Ähnlieh wurden derartige Zeichen in Oberösterreich datiert 1711 /.CnODNU KRŠČANSKI STAV KM KOM PI ! KS Pregled drobnih hajdb Je podal naslednjo okvirno kronološko shemo. Prvi številnejši znaki življenja v poz norim ste m obdobju sodijo v drugo polovico 4, in prvo polovico 5. st. Glede na to. tla ni prepričljivejših elementov, ki hi težišče premikali navzdol, prihaja v pošle v predvsem mlajši del prej nakazanega obdobja (prva polovica 5. st.), v katerem paje bilo uporabljeno še nekaj starejSih predmetov. Fazi izgradnje stavb hi smeli zato pripisali bolje datirane fragmente stekla, ki sodijo tipološko še na začetek i. st.. večji del podrobneje datiranih kosov afriške sigi i late chia-re in del glaziranih posod. Drugo, mlajšo skupino predstavljajo fragmenti posod, ki so obležali na kraju samem ob opustitvi postojanke in kažejo že razvitejše oblike grobe keramiku. Toda večina teh najdb je datirana tako ohlapno, da natančneje ni mogoče označiti opustitve postojanke, čeprav se zdi. da je do te moralo priti že pred začetkom 6. st. Med ti dve ostreje očrtani skupini predmetov se uvrščajo ostale najdbe, ki pa jih ni mogoče podrobneje opredeliti. Le sklepati smemo, da je srebrni obesek v obliki križa padel s cerkvene svetilke, ki so jo ob opustitvi cerkva odnesli drugam. V postojanki najdeni rimski novci k daiaciji ne prispevajo veliko, Večinoma kažejo sledove dolgotrajne uporabe. Podobno kol smo to ugotovili že večkrat na poznoantičnih postojankah, so hili uporabljeni pozneje (Ciglencčki I987a, 123. op, 105: Ciglencčki 1994a, 251-252, op. I). Glede na pomanjkanje stratigrafije na najdišču je njihova izpoved nos t močno omejena in večidel v nasprotju z bolje datiranimi drugimi predmeti. Za datacijo postojanke hi eventualno prišli v pošte v le novci ši. 'L, 10. in ! L če niso bili prineseni na najdišče pozneje od drugod (cfr. Kos 1988, 420-421) Arheološko pridobljeni rezultati, podani v približnih absolutnih številkah, tako nakazujejo najverjetnejši časovni razpon trajanja postojanke na Kučarju med leti 380 in 500 s pripombo, da obstojajo tudi nekoliko starejše najdbe (v katerih Vidimo p rež i tke) pa tudi, tla je morda kakšna posamezna najdba prišla v zemljo pozneje, ko je bila postojanka že opuščena. Primerjava obeh cerkvenih stavb z drugimi sorodnimi ne daje veliko opornih točk za datacijo. Podobne zgradbe s podobnimi elementi notranje ureditve zaobjemajo časovni razpon od 4. do 6. st. (Lorch, Aguntum. Grazcrkogel, Lavant, Grado? Piazza Vittoria, Ajdna, Uozen. Zuglio-lulium Carnicum, NesaCtíüm, Iulia Concordia pri Por-togruaru. Aquileia-Monastero). Pri ohjavt cerkve na Colle di Znea je te primerjave sintetično zajel in kritično ovrednotil V. Bierbraiier, zato temu danes ni mogoče dodati nič novega (Bierbratier (Friesinger, Kerchler l'Jffl, Abb. 57). Mehrere wurden auf der starken spät antiken Festung Ducl entdeckt, wo die Mehrzahl der Funde aus dem 6. Jh. stammt (Sleinklauher 1990, I lft-117, Abb. 13 und Iii-IN). Ein ähnliches Zeichen wurde auch bei den Ausgrabungen der episkopalen Kirche in leurnia entdeckt (Rodriguez 1992, Iii f. 4: 7) und auf dem Hemmaberg (Glaser 1992, 33. Abb. 14). Int slowenischen Kaum kennen wir sie von den Fundorten Tinje. Korinjski hrih (Gig Jen eck i 1984, Abb. 7: 79 und 8: SS) und Rifuik (Holta 1981. 17. Iii f. 27: 9). Die Funde, die am Präfurnium des grollen Gebäudes lagen (Tafi S2 ti/ul S3:1 -. Cerov Ing 17 v t>rHi|u nad Mtnvtn rii Giiniiic nad Mihovim i!) Zidani qabar n,nJ Miha vini 20 fjiaiiiSCe not) Dunajem uri Mftclevrtan '¿\ Lav a ko v a jftrna |fi Sulm '¿2 Ciadiii-s v Uftlifcili Malflncah 23.irnonwl| ZA Zidovor nad MiKiarji 25 Veliki Kolefiaj riail Zapudjem Slan grad v f>.-l|u SI. 170: l'oinoantiin;i iiajdiiiana Dnlunjskcm.v BcK krajini Ln v hltžnjcm delu I b vaški-. Abh. I7i/: Spiiianiiku l'iindi>rtc in Dolenjcu, in dur Ekla kraj ni a umi ¡m ticnachhiiitijn ll'tl Klitalious. 1711 Frühchristlich™GebAlidskompi i \ Značaj in razvrstitev zgradb na 72X m visokem hribu z imenitnim razgledom kažeta na zasnovo postojanke, kak rine so v času Teodori ka in Justinijana gradili vzdolž važnejših prometnic, i o potrjujejo tudi številne drobne najdbe. Lit.: Pečnik 1X94. i i; ANSl 1975, 235-23fi: Ciglenečki 1985. 255-2X4: Slabe I4K5. 67-6,k Ciglenečki 1990a, 11)7-110; Ciglenečki I994a. 245-24b, Tat'. 9. „?. \Y. I .a m hi-rt pod Pristavo na d Stično Na manjšem ca 101) x 21) m velikem platoju so skromni ostanki poznoanlične postojanke. Sledov arhitekture ni opaziti. Izkopavanj Se ni bilo. Lil.: Ciglenečki I4S5. 260-262; Ciglenečki 19X7a, 98- Sl. 171, UlTdha na KurinjskL-m hrilut. Abb. 171:Rstung uuf dem Kiiririjs-ki hrib. summenhang mit den Funden aul dem Kucar. Nach dem typolog Ischen Ansatz, den K. Egger entwickelt hat und der von K, Noll. G,C. Mcnis und G. Piecottim ergänzt wurde (Egger llJlfi_ 1101 32: Noll 1954, 130; Mcnis 1958. 1K2-I9fi; Piecottini 1471, 9-31), wären die Kirchen atif jeden l all den älteren Gebäuden zuzuordnen. So datierte G.C. Mcnis die obere Kirche in das5, Jh, (Meuis 1476. 3S8). nach Kccottinis Schema fielen die beiden Kirchengebäude in den Anfang der ty-[iologischen Entwicklung (Piceottini 1971, 9). Tatsache ist, dali unsere Forschungsergebnisse der frühen Datierung nicht widersprechen. In Anbetracht der berechtigten Kritik des ivpolo-gischen Ansatzes, die von T. Ulbert (Ulbert IW5. 71. An m. III)) und besonders umfangreich und begründet von F, Glaser her vorgebracht wurden 1711 ZoOllNJl: KRŠČANSKI STAVBNI KOMP1 ! ISS 4. Roje nad Moravčami i>ri Gabrovki Na zgodnjesrednjeveški nekropolije bil odkril grob ženske z dplihokefalno lobanjo^ v katerem sta bila koščen glavnik in lonček z okrasom horizontal niti kane I ur. Z največjo verjetnostjo lii ga smeli pripisali 5,-7. si Ibvrsino dataeijo potrjuje uhan s kocko, ki ga omenja Vinski. Lit.: Vinski 19fi0-1 % 1. 2.11: Vuga 1973, 6364; ANS1 1975, 178: Vuga 1977, 290-295. 5. J uric pri i Ipmu nad Sertimpertom ManjSa, 71) x 5Um velika pozrtoantična utrdba. J. Pečnik omenja ostanke poslopja iz. 5. in i). st„ D. Vuga pa je pri sondiranjih ugotovil 2 m širok obrambni zid. jarek in okop. Izsledki njegovega sondiranja kažejo, da je utrdba nastala verjetno koncem 4. si. Lit.: AN SI 1975, 219; figlenečki 1987a, 9495: Vuga 1993. ¡25*128. 6. Kincelj nad Trhincem Na manjšem hribu s strmimi pobočji so znotraj prazgodovinskega gradišča, velikega 90 x 70 tu, našli sledove poznoantične plasti. Nekateri značilni predmeti, posebej novec Anastazija i. uvrščajo postojanko v čas druge polovice 5. in i. 6, si. Posamezni sledovi kažejo, da je bila občasno uporabljena že prej. Na Severozahodnem robu naselja je bil odkrit lemelj suhega zidu. Lit t ANSl 1975, 215; Ciglenečki 1987a,99; leceo I Iva I a 1990a, 29-30; Dular ei al. 1991, 9{l-93. 7. Kaplja vai Od m sta znana dva srebrna uhanu s poli-edrom, okrašena s pitnciranimi k rože i. Izkopana sta bila že pred drugo svetovno vojno, natančnejši podatki niso znani. Lit.: AN SI 1975. 258: Josipovič 1988. 259- 2f)4. 8. Kunkel pod Vrhtrebnjem Na dobro ohranjenem prazgodovinskem gradišču, ki je s ireli strani obdano z visokimi kamnitimi okopi, na severni pa zavarovano s str m iti o so pri sondiranju let» 1988 ugotovili skromne poznoantične naselbinske ost a line. Kaže, da je bilo za obrambo izkoriščeno lakral že podrto h.ilštatsko obzidje, ločncjše daiacije poznoantične uporabe ni mogoče podali. Najdena je le tipična groba poznoantiJhn keramika in nekaj železnih predmetov, med katerimi je izrazitejša le sulična ost. Lil.: Križ 1990, 75-7h; Dular el al. 1991,6976; (Glaser 1991,95-96), ist eine Datierung der Kirchen nur auf der Grundlage einer hypothetischen typologischen Entwicklung nicht angebracht. Sehr ähnlich sind die beiden erstentdeckten Kirchen auf dem Hemmaberg (besonders die obere). F. Glaser datierte die Errichtung dieser beiden Kirchen vor allem auf der Grundlage einer Stilanalyse des Mosaiks und der zeitlichen Aufeinanderfolge des Kirchenhaus auf dem Hemmaberg in den Beginn des 6. Jhs. (tilaser 1991, 80). Insofern die beiden vor kurzem entdeckten Kirchen Nr. 4 und 5 aus derselben Epoche stammen, würden diese Zeitbestimmung die Funde aus der Schicht unter der vierten Kirche untermauern, die in das Ende des 5. Jhs. datiert wurden (Seh reiler 1993,195). Zeitlich würde allerdings mit der Kirche auf dem Kucar nur die ursprüngliche, älteste Kirche auf dem Gipfel des Berges übereinstimmen, die F. Glaser in die ersle Hälfte des 5. Jhs. setzte und die spater aufgegeben worden war. Nach einem Vergleich mit den Doppelkirchen auf dem Hemmaberg und in Vi an je lii Ml sich nur sagen, daß der Kirchen komplex auf dem Kucar der älteste ist. Ein lypologisehcr Vergleich der Fundstätte ieh ganzen ergihl keine besonderen Resultate, denn diese ist als ganz eigenständig zu betrachten. aile ähnlichen Komplexe wurden dagegen in der Anlage von Siedlungen entdeckt und in eine spätere Zeit datiert (Hemmaherg, Ajdovski gradee oberhalb von Vi an je. Tonovcov gräd hei Koharid) (Ciglenciki 1987a, IK>: ders. 1994a, 245). Die genaueste Datierung des Fundortes mit den beiden Kirchen erhalten wir am zuverlässigsten, wenn wir sie mit den anderen Fundstätten in Slowenien vergleichen (f igleneOki 1994a). Eine Übersieh! über die aufschlußreicheren Metallrunde im Inneren,von Kasiellen läßt schon bei der Mehrzahl der Fuodorie zwei spiitanlike Perioden erkennen: die frühe fällt in das ausgehende 4. und den Beginn des 5. Iiis., die späte dagegen in das Ende des 5. und in das 6. Jh. Die Siedlung atlfdem Kucar schließt sich mit einem leil der Funde noch der ersten Periode an: einzelne Elemente deuten dagegen darauf hin. daß sie noch bis zum Beginn der zweiten fortdauert. Doch isi diese spätere Phase auf dem Kucar nicht vertreten. So handelt es sich um einen der seltenen Fundorte, die den überwiegenden leil des 5. .Iiis, überdauerte, ein solches chronologisches Bild hat sich hingegen bei den anderen bislang nicht gezeigt. An anderen Orten isi häufig die erste Phase vertreten (z.B, Dunaj bei Mladevine; Zbclovska gora), späteres Material isi indes nicht 1711 Sv. Ana nnd Vrhpečjo Na prazgodovinskem, z okopi obda nem gradišču so nagli posamezne sledove poznoait-lične poselitve. V izkopani sondi so zadeli na dve jami, ki bi utegnili hiti prav tako iz poznO-antičnega obdobja. V eni je bil najden novec Vale nsa. Lil.: ANSI Il>75. 232; Teeeo Hvala 1990b, 65-66: Dular ét al. 1991, 76-81. 10. Šumenje pri Podturnu Ostanki 160x100m velike poz no an t ¡¿ne postojanke, ki je bila postavljena na prazgodovinskem gradišču, deloma utrjena t obrambnim zidom (deb, 0,8 m) in jarkom. D, Breščak je pri sondiranjih izkopal dobro utrjen, 2.4 m širok vhod v utrdbo. Skromne najdbe datirajo objekt v pozno-rimsko obdohje in kažejo na pribežališčni značaj postojanke. Lil.: ANSI 1975, 230; Breščak 1990b, Mili:; //. Gradec pri Veliki Strmiei Majhna. (J5 x 45 m velika utrdba z nekaj stavbami, od katerih smemo večino interpretirali kol stolpe. V zgornjem delu je z god nje krščanska cerkev, kije najverjetneje prisión jena na obrambni zid. V literaturi omenjeni najdbi dveh zlatnikov (eden Zenonov), površinske najdba in tlorisna zasnova stavijo utrdbo v konec 5. in fi. si. Lit.: Božič, Ciglenečki 1995. 12. Kicelj pri Gorenji vasi pri Š m Ulje! i Tu so leta IW83 izkopali ose ni skeletnih grobov. ki so vsebovali bronaste uhane, steklene ogrlice in železne uožičke. Najdbo je kasneje Glo-bočnik pod oznako "merovinško najdišče" napačno lociral v prostor Dolenjskih Toplic in za njim ostali. [Ji.; De se h m arih 1S8S. 50, lih: D. Božič, (Topografski zapisnik v arhivu Inštituta za arheologijo ZRC SAZU), /.?. Veliki Vin j i vrh nad Belo Cerkvijo Leta IS'JS je Pečnik izkopal na južni slrani gradišča in znotraj halštatskega okopa šest skeletnih grobov, Med ohranjenimi najdbami izstopata pozlačena srebrna ptičja fibula in pozlačen bronast pašni okov / razvito živalsko ornamenti-ko. Po Werner ju dokazujejo le najdbe prodor Lan-gobardov po 547/548 v sedanji slovenski prostor, Lii.r Werner 1962. 124-125, 159; ANSI 1975; 22K: Pirkovič 1970-1971, 179-180; A. Dular 1990, 71-72. fm in umsn h in u Gehauurkomfi i \ vorhanden. ZweilelsohnS handelt es sich hierbei um einen Wegzug der Bevölkerung. War die kontinuierliche Besiedlung des Kuear durch einen anderen (nur kirchlichen) Charakter der Fundstätte bedingt, durch die Lage in einer entlegenen Landschaft oder durch etwas anderes? Bezeichnenderweise sind Funde, die von einer folgenden Besiedlung der späimitiken Phase auf den Bergen Ende des 5. und im 6- J Ii. (wie z.B. Tinje. Vranje. Ajdna, Korinjski hrib, Gradec hei Velika Sirmiea u.a.) zeugen würden, hier nicht bekannt. In Anbetracht der großen, systematisch freigelegten Oberfläche kann dies kein Zufall sein, sondern es isl mit Sicherheit mit einem Wegzug der Bevölkerung zu rechnen, Wohin sie sich zurückzogen, bleibt Gegenstand weiterer Forschungen. Im Hinblick auf den Umfang des Fundortes und der Funde, die den Zeitraum vom 4. bis zum Beginn des 7. .Iiis, umfassen, dürften wir an die vor kurzem entdeckte Siedlung in Črnomelj denken, die zwar ebenso in der Ebene liegt, doch verleiht ihr die lerrasse oberhalb des Zusammenflusses eine größere Sicherheit, Für die Aufgabe von Kučar scheint nämlich die Lage auf einem nicht hinreichend natürlich befestigten Berg entscheidend gewesen /a sein, der besonders von der Südseite leicht eingenommen werden konnte. Wenn wir den auf der Grundlage des archäologischen Materials erhaltenen Zeitraum (3SD-500), der durch die Datierung der Kirchenanlagen ergänzt worden ist. in den Kähmen der damaligen geschichtlichen Ereignisse zu stellen versuchen, kann die Zeitspanne hypothetisch noch etwas verkürzt werden. Das Anfangsdatum erscheint wahrscheinlicher nach dem Jahr 4(1(1 bzw. in den 2l!er und 30er Jahren des 5. Jhs. Für eine solche Vermutung sprechen vor allem die gesamte politisch-militärische Situation im Ostalpenraum und die Tatsache, daß die Mehrzahl der römischen Sliidte im jetzigen Slowenien bis zur ersten Hälfte des 5. Iiis, fortdauerte (Emona, Poelovio. Celteta, Neviodunum). Zu ihrer Aufgabe kam es erst um das Jahr 430, wie es die l umlorlsiluation in Emoha besonders anschaulich beweist (PlesniČar-Gec 1983, 31). Den Untergang des frühchristlichen Gebäudekomplexes auf dein Kuear dürften wir in die Zeit des Einzugs der Ostgoten im heutigen slowenischen Gebiet Selzen. Wir behaupten zwar nicht, ihre Ankunft hätte einen unmittelbaren Untergang der Stätte bewirkt, wir machen lediglich auf die Tatsache aufmerksam, daß es in der Zeit der Durchsetzung der ostgotischen Macht zu einer partiellen Umstrukturierung des Siedlungsbildes ge- 1711 ZfiOJWJI KRŠČANSKI STAV UN I K0MPLÜKS ¡4. Veliki Orehe k Pri rigolanju vinograda so Zadeli na vet skeletnih grobov. Njihovo točno število ni znano in vari i tu med 26 in 35. V Narodnem muzeju v Ljubljani hranijo te tri predmete (bronasto utež in bronasti pašni sponi) iz druge polovice 6. st. Omenjajo še bronaste zaponke in lončke, ki pa niso ohranjeni. Liti S. Petru 1967, 441-442; Pirkovie 197(1-1971, 175-176; ANS! 1975, 214. 15. Gorenje I 'rhpotje Ugotovljeno je grobišče iz 6, st., o ti katerega so znane slučajne omembe grobov. Strokovno je bil izkopan le eden. deloma pa bolje poznani trije. Grobišče naj bi merilo 251) x X() m, V edinem strokovno izkopanem grobu so ugotovili znake masa k riranj a zgornjega tlela telesa, od pridatkov pa koščen dvovrsten glavnik, fragmentirano okroglo ploščico i 11 ostanke tkanine. Stare opredeljuje grobišče v langohardski časovni horizont. Mesto pripadajoče naselbine ni znano, Lit.: Stare I977b. 285-287; R. Božič 19X4. 267-268: Slabe 1985, 67. /rt. Čarov Log Glede na omembo odkritja skeletov, poleg katerih naj bi bili najdeni nekateri danes pogrešani predmeti (zapestnica, broša in prstan), domneva V, Stare grobišče iz časa preseljevanja ljudstev z redkimi pokopi, podobno kot na grobišču v Gorenjem Vrh po I ju. Lit.: Stare I977a. 282-283; Slabe 1985, 66, 17. V brc;ju um! Mihovim Omenjajo več grobov. Gradivo, ki ga hrani Naravoslovni muzej na Dunaju, je pnznorimsko (zapestnice, pasne spone, jagode). Ni jasno, kje je pripadajoča naselbina. Lit.: ANS! 1975, 223. V iS'. Gradec nad Mihovim Na 150 m dolgem in 51 m širokem, deloma z okopi obdanem prazgodovinskem gradišču so odkrili 13,5 \ $.4 m veliko cerkev z apsido. Okoli cerkve je bi loveč skeletnih grobov, V njih najdeni predmeti so preskromni /a zanesljivo datacijo, širše gledano, sodijo v antično obdobje. Glede na bližino že ugotovljene utrdbe s cerkvijo iz 6. st, na /¡danem gabru domneva hivščak v njej pripadajočo pokopališko cerkev. Lil.: Hreščak 19911 a, 105-106; Jireščak 1990$ 111-112. kommen war, die im Qstalpenraum durch die Errichtung bzw. den Wiederaufbau einiger spätantiker Siedlungen (vornehmlich Korinjski hrib. Gradec bei Velika Stimica. lonovcov grad bei Kobarid, Zidani gaber oberhalb von Mihovo und Rifpik) wiedergespiegelt wirä.L Spätanükes Siedlungsbild "f der Heia krajina und in Dolenjsko Um die Entstehung und die Rolle des frühchristlichen Gebäudekomplexes auf dein KuOar leichter zu verstehen, haben wir alle bisherigen Angaben von Landesaufnahmen und den übrigen Forschungen gesammelt, die das Siedlungs-hild itn engeren Bereich der lieln krajina veranschaulichen und es sinngemäß erweitern mit vergleichbaren I undorten Dolenjskos und des östlichen Randgebietes der Heia krajina. List in diesem Koni ext ermöglicht das gesammelte Material ein besseres Verständnis der Spezifik der spätantiken Anlage auf dem Kutar. Dabei begrenzen wir uns atrf die wesentlichen Angaben und führen die einschlägige weit erführe n-de Literatur an. Die topographische Ubersicht über die Fundorte wird durch die Tatsache erleichtert, d;tß im Bereich der Bela krajina eine systematische Topographie schon durehgeführt wurde, deswegen befinden wir uns im Vergleich zum Großteil des übrigen Slowenien bei der Analyse des Sicdlungsbildes in einer besseren Lage (Duiar 1985). Zu dieser Arbeit kommen noch die Kar-ticrungen und Sondierungen der vorgeschichtlichen Ringwalle im Gebiet von Dolenjsko hinzu, wogerade auf prähistorischen Ringwallen in den oberen Schichten oft Reste spälauiiker Befestigungen zu finden sind (Dular et dl. 1991). Fundorte (Abb, 170): !. Linibcrk oberhalb von Velika Raena Auf einer natürlich gut gesicherten vorgeschichtlichen Siedlung gibt es Spuren einer spätantiken Anlage. Eine Befestigtingsmauer ist nicht erkennbar, im Inneren zeichnen sich Reste einer frühchristlichen ca. 15 m laugen Kirche mit Apsis ab. die ganz und gar an die des Korinjski hrib erinnert. Auch sonst isi die Anlage mit dem Fundspektrum und der I ttge an einem strategisch wichtigen Ori dem viel besser erforschten nahegelegenen Korinjski hrib sein- ähnlieh. LU.: Saria 1939. 147-140; Ctgleneikl 1985. 261-263; CigleneCki 1987a, 99; Ciglenecki 1994a. 24b. Tb f. tOa, 1711 FnÜliCHttlVl I It 111 K Gl HAL D! KI IMI'I i X 19. /Adan i gaber nod Mihoyjm Utrdba leži na ozkem iii dolgem grebenu na pobočju Gorjaricev in je bij^ v celoti podrejena terenskim danostim. Dolžina znaša ca 300 in. Širina pa od 10-3(5 m. Na seryernt strani zapira utrdbo daljši prečni /id. debel 0,7 m, ki je bil na najbolj izpostavljenem delu dodamo zavarovan z.jarkom. Na južni strani, kjer je bil le krajši I m debel prečni zid, je osredotočena večina deloma že v površini vidnih poznoanličnih zgradb. Sondiranja v leta 1987 iti ll)88 so dokazala na zgornjem platoju obstoj zgodnjekrščanske cerkve z apsido. lii je dolga ca 22 m, na južni strani pa ima večji stranski prostor z. izpraznjeno grobnico. Peč n i k lii Kušljan s tega območja omenjata več grobov, iz katerih so deloma ohranjeni pridatki, ki sodijo v drugo polovico 6, st, Blizu cerkve so vidni sledovi šestih stanovanjskih zgradb oziroma prostorov v vrsti. Keramika s pečatnim oma-mentom kaže na prisotnost Langobardovv utrdbi. Lii,: S. Petru ll>fi7, 435-451; Pjrkovič I9ft8, 36-38, 112-113; ANSI 1975.222; Ciglciiečki 1987a, 'J5: Cigicnečki llJ87t\ 207. Ciglencčki 199tlb, 113116; Ciglenečki 1994a, 246, Abb. 12. lat". 12; Knifie 1994, 217. 221. 20. i irmtišče pad Dunajem pri Mladevinah Na obsežnem prazgodovinskem gradišču so odkrili poznorimske sledove. Rutar Omenja celo kopališče. Novejših raziskav ni bilo. Najdbe potrjujejo močno postojanko i/ časa 4. iu z.ačeika 5, sl„ ko je prišla do izraza njena važna strateška lega ob rimski cesti in prehodu čez Savo. Lit.; Pečnik 1894* 12; ANSI 1(l; Ciglenečki 1992, 24-27. 2!. Levakovu jtinni pri Štirni V jami so našli sledove rimske kulturne plasti. ki iz p r L&ij ejO" pose 1 j e nos t (najverjetneje občasno} vse do 4, si. Poleg tega OsteoloSki ostanki kažejo na majhno grobišče (najmanj 7 osebkov, dvLi odrasla in pet otrokki bi glede na deformirano lobanjo najverjetneje sodilo v čas preseljevanja ljudstev. Lit.; Guštin I976b, 260-282; Slabe |97d.2S3-2KS; Slabe 1985, 66. 22. GradiSče pri t 'elikih Ma temah Na prostrani terasi nad Krko v bližini njene ga izliva v Savo ležijo ostanki 430 v 270 ni velike poznorimske trdnjave. V letih 1929 in 1 y30 opravljena izkopavanja kažejo močno obzidje s stolpi in dobro utrjenimi vhodi, v notranjosti so bili odkrili skromni sledovi žgodnjekršeanske cerkve, kije imela proti zahodu obrnjeno apsido. 2, Karinjski hrib oberhalb von Vctiki Korinj (Abb.! 7H Auf dem vorgeschichtlichen Ringwall wurde in der Spätantike eine große Festung errichtet, die durch fünf massive fürme und eine zentralgelegene frühchristliche Kirche gekennzeichnet ist. Die 180 x Uli) m große Anlage war nur am Rand intensiver besiedelt, einen Wohncharakter hatten auch die an leren Teile dreier Türme. In den beiden anderen befanden sieh im im leren Teil zwei Zisternen. An die einfache, 15 m lange Kirche mit Apsis wurden in späterer Phase ein Na rill ex und ein Neben räum mit Taufhecken angebaut. Der Charakter und die Anordnung der Gebäude auf dem 728 m hohen Berg mit herrlichem Ausblick deuten auf d:is Konzept der Siedlungen, wie sie zur Zeil Theuderichs und Justinians entlang bedeutenderer Verkehrsadern gebaut wurden. Das bestätigen auch zahlreiche Kleinfunde. I.M.: Peenik 1894, II; ANSI 1975. 235-236: Ciglenecki 1985, 255-284: Slabe 1985, 67-68; Ciglenecki 1990a, 107-1 10; Ciglenecki 1994a, 245-24b. Taf. <). .'. .Vi; Lambert imUrhidb vcyi Piixtavu nad Sticno Auf einem kleineren 10Ö x 20 m großen Plateau bescheidene Reste einer späianiiken Anlage. Spuren von Hauten sind nicht erkennbar, Ausgrabungen haben noch niclii stattgefunden, Lii.: Ciglenecki 1985, 260-262; Ciglenecki 1987a, 98, 4. Raje Oberhalb voit Moruvfe pri Gabrovki Aul der friihmiltelalierlichen Nckropole wurde ein Frauengrab mit dolichokephalem Schädel entdeckt, worin sich ein Knochenkamm und ein k>pf mit einem Schmuck horizontaler Kanne Iii ren befanden. Aller Wahrscheinlichkeit nach stammt ei aus der Zeil vom 5.-7. Jh. Eine solche Datierung wird durch den Würfcloln ring, den Vinski erwähnt, bestätigt. Lii.: Vinski 1960-1961, 231; Vuga 1973,6364; ANSI 1975, 178; Vuga 1977. 290-2955. J/iriö hei Horn oberhalb von ¿erttrupfrt Eine kleinere, 7t) x 50 m große spätantike Festung. .1. Peenik erwähnt Gcbiiudercsic aus dem 5, und 6, Jh.. D. Vuga entdeckte bei Sondagen eine 2 in hreite Fortifikaiionsmalier, einen Graben und einen Wall. Wie seine I i loischungscrgcbnissc zeigen, ist die Festung höchstwahrscheinlich Luide des 4, Jhs. entstanden. Lit.: ANSI 1975, 2 19; Ciglenecki 1987.®, 9495; Vuga i 993, 125-128. 1711 Zü n ¿1NJI: K K SČ A ns k | STAV t) NI kuMI't I ks Saria je ugotovil dve fazi poselitve, jo sicer prvo i/ 3. in drugo iz 4. si. Ostanki domnevno lango-bardskega vrču naj bi pričali o poselitvi trdnjave se v drugi polovici 6. st. Lit.: Saria 1929. 11-17 ; Saria 1930, 5-12: Werner 1962,123-124; ANSI 1975,25«); Ciglenečki 1987a, 99-100; GuStin 1990, 69-70. 2 J. Cmomrlj Pred nedavnim odkrile ost a li ne obrambnega zidovja. stavb in stolpa v tla naš nje m mestnem jedru, na naravno odlično zavarovanem območju, ki ga oblivata Lahinja in Dobličica, Naselbina je morala biti zelo ve3 tka. saj dimenzije z obema rekama zavarovanega proslora znašajo ca 200 x SO m. Ostanki mozaika v cerkvi Sv. Duha kažejo najverjetneje na sakralni objekt, ki domnevno sodi v sredino ali drugo polovico 5. st. Odkrite najdbe datirajo naselbino vse od konca 3. ali začetka 4. st. do 6. s!., nekatere (predvsem pozna terra sigillata ehiara) pa kažejo celo v prvo polovico 7. st. Lit.: Mason 199 I a, 216-2 I S: Mason 199Jb, 44-49; Mason 1992, 203-2114. 24. /Arfovci nad Miktarji Odkrile so skromne najdbe poznoaiitičnega obdobja na sicer močnem prazgodovinskem gradišču. Vse kaže, da je imela utrdba zgolj pri-bežališčni značaj. Novci, fibule in keramika dokazujejo predvsem fazo druge polovice 4, st, Natančni pregledi terena in sonda, izvedena v notranjosti, niso pokazali močnejše poznoantične plasti. Lit.: Rutar 1901,170; AMSI 1975, 241; Dular 19K5, 61-62; Ciglenečki 1987at 95. 25. Veliki Kolečaj nad Zaptidjem Manjša, z zidom obdana postojanka, V SV vogalu je videli ostanke stolpa, sicer rii ruševin zgradb. Najdbe ga uvrščajo v 4. st., predvsem v njegovo drugo polovico, nekatere pa kažejo celo v l). st. V notranjosti bi smeli domnevati eventualno manjše lesene zgradbe, prostora za cerkev pa v 70 >; 30m velikem gradišču pravzaprav ni. Lit.: Dular IW5.70-71; Ciglenečki 19fS7a, 104. 26. Stari grad i- Ozlju Izkopavanja na starem gradu Zrinjskih so pokazala močno poznoamično plast, ki jo opredeljuje predvsem številna groba kuhinjska lončenimi, srebrna fibula v obliki križa in rimski novci. Izkopani predmeti dovoljujejo domnevo, da je najdišče vztrajalo ludi v 7. in 8. st. Lil.: Čučkovič 1992, 49-51. 6. Kinccij oberhalb von Trhinti Auf einem kleineren Berg mit Steilhängen Wurden innerhalb des '>0 x 711 m großen vorgeschieh i liehen Ringwalls Spuren einer spül antiken Schicht entdeckt. Einige charakteristische Gegenstände, insbesondere die Münze des Anastasius L, datieren die Anlage in die zweite Hälflc des 5. und in das 6. Jh. Einzelne Anhaltspunkte deuten darauf hin, daß die Befestigung vöii Zeit zu Zeil schon zuvor benutzt worden war. Am Nordwestrand der Anlage wurde das Fundament einer Trocken-mauer entdeckt i .it.: ANSI 1975. 215: ( iglenecki 1987a, 99; Tecco Hvala 1990a. 29-30; Dular et al. 1991, 9093. 7. Kapijü vas Von hier sind bekannt zwei silberne Polv-etl e roh rringe, die mit punzierlen Kreisen verziert sind. Sic wurden schon vor dem Zweiten Well krieg ausgegraben, genauere Angaben sind nicht bekannt. Lit.: ANSI 1975. 25K: JnsipoviC 19KK, 259264. 8. Ku/ikc! unterhalb von Vrhtrcbnjc Aufeiner gut erhaltenen vorgeseh ¡cht liehen Siedlung, die auf drei Seiten mit Steinwällen umgeben und im Norden durch einen Steilhang abgesichert ist, wurden bei Sondierungen im Jahre 1988 bescheidene spätantike Siedlungsreste entdeckt. Zur Befestigung scheint das damals schon zerstörte häl Istati zeith ehe Fortil ikaiionswerk geiiuizl worden zu sein. Eine genauere Datierung der spätantiken Benutzung ist nicht möglich. Es wurden nur typische grobe spätantike Keramik und einige Eisengegenstäitde gefunden. Wovon nur eine LaUZCnspitze ausgeprägter ist, Lit.: Kriz 1990, 75-76; Dular et al. 1991. 69-76. 9. ÄV. Ana oberhalb von Vrhpei Auf einer vorgeschichtlichen, mit Wällen umgebenen Siedlung fanden sich einzelne Spuren spätantiker Besiedlung. In dem ausgehobenen Schnitt stieLl man auf zwei Gruben, die ebenfalls aus der Spätantike stammen könnten. In einer wurde eine Münze des Valens entdeckt. I ii,: ANSI 1975, 232; Tecco Hvala 1990b, 65-66; Dular et al. 1991, 76-81. 10. turnen je bei /'od tum Reste einer 160 v 100 m großen späuntikon Anlage, die aul einer vorgeschichtlichen Siedlung errichtet wurde und zum feil mit einer Befestigungsmaucr (0,8 m Dicke) und einem 1711 RtrunuíM L K HEIÍ GeeÄuni KÜMI*LE S, Tem arheološkim postojankam se pridružuje še nekaj točk. ki so bile že uvrščene v to obdobje, vendar so kritična preverjanja na terenu, v literaturi in a rii i vi it pokazala, da sem ne sodijo, ali da so podatki netočni. Med najdišči, ki sem jih navedel v preliminarnem poročilu o Kučaiju (Ciglenečki 1986, I4X) sem namreč domneval poznoantično poselitev še na Straži nad Radenci. Gradišču nad Gorico v južnem delu Bele krajine in Gracu poti Seli pri Zajčjem Vrhu. Sondiranja in poznejši pregledi pridobljene grobe lončenine so pokazali, da na njih doslej ni zanesljivih ele men lov. ki hi potrjevali uvrstitev v poznoantično obdobje, zato jih v km pregledu ne upoštevam več (Dular 1985, 98-99, ION; sondiranja Inštituta za arhhcologtjo leta 1993), V vas Hrib (Kuzelna vas) pri Uršnih Selili je 1. Pirkovič lociral merovinško najdišče, omenjeno pri K. Dežntanu in A. Globočniku. (Pirkovič 1971, 177), D. Božič:je s temeljito analizo virov ugotovil, da se podatki nanašajo na Kieeij pri Šmarje ti (glej str. 154). Prav tako je D. Božič pravilno ugotovil, da se najdišče, navedeno v Glohočnikovi karti pod Tolsti vrl:, nanaša na Zidani gaber nad Mihovim, ki je bil edino do takrat znano poznoantično (merovinško) najdišče na tem območju (D. Božič, pisno poročilo z dne 26, 1. 1993 v arhivu InStituta za arheologijo), Isto je ugotovil za I h a sije (S. Petru 1967. 441; ANSI 1975, 224 pod geslom Ore liovica). Povsem nezanesljiv je Pir kovice v podatek o bizantinski trdnjavi na pobočju Vi njega vrha (Pirkovič 1985, S2-S3). Pojasniti je potrebno tudi različne označitve trdnjave Zidani gaber v Gorjancih, ki se velikokrat pojavljajo V literaturi in dajejo vtis, da gre za več najdišč (npr. Wemer 1962, 159; S Petru Slabe 1985, 65). Zato se zdi smiselno opozoriti, da gre za eno postojanko, ki pa sojo starejši pisci označeval: z več imeni. Poleg Zidanega gabra, s katerim je bila označena "trdnjava" oziroma zgodnje krščanska cerkev, se pojavlja še ledina Vralolom (na mestu kjer "hrvaška" pol predre poznoantično obzidje), prav tako pa pa so najdbe označevali tudi po bližnji dolini Pendirjevki, ki se vije pod Zidanim gabrom. Zaradi pomembnosti zidanih zgradb na mestu nekdanje "trdnjave" m siavli pod njo sinemo sprejeti oznako Zidani gaber kol relevantno za poimenovanje celotne naselbine, ledino Vralolom pa je smotrno uporabiti le takrat, kadar hočemo posebej označiti najdbe s severnega notranjega dela utrdbe. Najnovejša izkopavanja kažejo, da ne more mo govoriti o poznoanličnt Utrdbi niti na Starem Graben befestigt war. I). lireseak legte bei den Sondagen einen gut befestigten, 2,9 m breiten Eingang in die Festung frei. Die bescheidenen Funde datieren das übjeki in die spät römische Zeit und deuten auf den Zufluehtscharakler des hu ndorles. Lit.: ANSI 1975. 2311: Dreseak 1990h, U1-112. iL Gniilcc bei Veliku Strmica Eine kleine, 95 x 45 m große Festung mit einigen Gebäuden, wovon wir die meisten als Türme interpretieren dürfen. Im oberen feil Stellt eine frühchristliehe Kirche, die höchstwahrscheinlich an die Befeätigungsmauer angelehnt ist. Der in der Literatur erwähnte Kind zweier Goldmünzen (eine Zenos), die Oberflächenfunde und das Grundrißkonzept datieren die Festung in das Ende des 5. Lind in das 6. Jh. Hinsichtlich der an der Oberfläche erkennbaren Gebäude stimmt sie mit der Festung aut dem Korinjski lirib völlig uberein. Lit.; Bozii. Ciglenecki 1995. 12. Kni'lj bei Goren ja \>a$ prt Smttijeti Hier wurden 1883 acht Skelettgräber freigelegt, die Bronzeohi ringe. Glasperlen keilen und kleine Eisenmcsser enthielten. Der Fundort wurde später von Globoinik unter der Bezeichnung "Merowinger Fundstätte" fälschlich in Dolenjskc Ibplice iozieri und nach ihm von den anderen. Lit.: peä(;hmann 1S88. 50, 11$ D. Boiiö (Topographisches Protokoll im Archiv des Instituts für Archäologie des Wissenschaftlichen Forschungszentrums der Slowenischen Akademie der Wissenschaften und Künste), Vt'hki Vinjivrh oberhalb von Beb Cerkev Im Jahre 1898 legte Peinik auf der Südseite der Siedlung, auf der Innenseite des hallstatt-zcitlichen Walls sechs Skelettgräber frei. Unter den erhaltenen Funden stechen hervor eine vergoldete silberne Vogelfibel und ein vergoldeter bronzener Cüirleäbesehlag mit entwickelte r Ti e ro r n a m e n t i k, N a c h We r 11 e r b e w e i se n d i e sc l utnle das Vordringen der I angobartien nach 547. 54« in den heutigen slowenischen Raum. Lit.; Werner 1962, 124-125, 159; ANSI 1975, 228: PirkoviC 1970-1971. 179-ISO: A. Dular 1990. 71-72. 14. Veliki Orehek Beim Rigolen des Weinberges stieß man auf mehrere Skeleugraber. Ihre genaue Zahl ist nicht bekannt und variiert zwischen 26 und 35. Im Nationalmuseum in Ljubljjana werden nur drei 1711 ZiiOUNJliKUŠČANSKI STAVERN I KOMI'I I KS gradu nad Podbočjem (Slabe 1985,65-66). Nekaj elementov (plastika kamnitega leva, novca, nekaj keramičnih odlomkov) je govorilo v prid takšni interpretacij t. novejša obsežnejša raziskovanja pa tega niso potrdila (Güstin, Cunja, Predovnik 1993j 33, 98). Morda bi smeli pomisliti na pribežališče iz 3. iu 4. st., ki je bilo uporabljeno le kratek čas. Glede na novejša spoznanja ne sodi v poznoantično obdobje primerek fibule v obliki škržata, ki je bil odkrit v Urno ve m in je dolgo veljal kot dokaz za obstoj mesta Nev¡odurnim v 5. s t. (Vinski 17, 140; ANSI 1975, 254: S. Petru. P, Petru PJ7.S, 4K). Po analogijah iz avstrijskega prostora ga ¡e mogoče datirati v zgodnejše rimsko obdobje (Knific 1993, 530-532). Prav t:iko bo i / naših st m kovni h diskusij potrebno izvzeti oljen ko. najdeno v bližini Šentjerneja, z napisom Lux mundi. (AN S i 1975, 224; Petru 1982, 31)0) Pri ogledu le te leta 1989 v samostanu Pleteijc, kjer jo hranijo, je M. Mackensen ugotovil, da gre najverjetneje za izdelek, kot jih izdelujejo \ turističnih deželah Bližnjega vzhoda, da bi potešili turistično slo po spominkih, nikakor pa ne za avtentičen produkt poznoautičuega časa. Ob pregledu doslej pridobljenih arheoloških podatkov se znotraj poznoantičnega obdobja nakazujejo že nekatere poselitvene tendence. V poznorimskem obdobju opažamo razčlenjeno naselbinsko sliko. Poleg edinega rimskega mestu v tem območju, Neviodunuma, ki doživlja takrat zadnji razcvet, je mogoče predvidevati Se večje število podeželskih naselbin in vil rustik, ki pn so slabo raziskane, zato o njih ne vemo veliko, Poznorimsko vilo, ki je bila zgrajena sredi 4. st,.je izkopal D. BreSčak v Zlogaitju (IJreščak l990e), Kol začasna pribežališča so bila uporabl jena stara prazgodovinska gradišča (Šumenje, Kun kel. Sv. Ana. Zid ovce. verjetno tudi Črnomelj in Veliki Kolečaj). Pri nekaterih je mogoče potrditi ¡tli samo slutiti poznorimsko vojaško posadko (Velike Malenee, i lom pri .laršču, Dunaj pri Mla-devinah. Korinjski hrib, Limbcrk). V drugi polovici 5. in v 6. st. se naselbinska slika spremeni. Mesto Neviodununi je opuščeno, naselbin v ravninskem svetu ne poznamo več. Glede na oblikovanost višinskih utrdb, ki ostanejo edina oblika poselitve in najdb v njih je mogoče regionalno ločiti območje severno od Gorjancev in [istega južneje (Bela krajina). V prvem se nakazuje predvsem nekaj postojank, ki jih je mogoče glede na tlorisno zasnovo uvrstiti k tistim, ki so imele kontrolno f unkcijo ob važnih poteh [ Korinjski hrib, Limberk, Zidani gaber, Velika Stnnica, Velike Malenee), ali pa izkopano gradivo nakazuje 1711 Gegenstände aufbewahrt (ein Bronzegewicht und zwei bronzene Gürtelschnallen) aus der zweiten Hälfte des 6.. Jhs. Es werden noch bronzene Schnallen Und kleine Töpfe erwähnt, die aber nicht mehr erhalten sind, I is.: S. Pelru 1967,441-442; PirkoviC 19701971. 175-17(>; ANS! 1975, 214. /5, (!< neu je Vrhpolje Entdecktes Gräberfeld aus dem 6. .1 Ii,, wovon nur zufällige Irwä Inningen von Gräbern bekannt sind. Das Gräberfeld soll angeblich 25ti \ Sti m groß sein. In dem einzigen fachmännisch freigelegten Grab entdeckte man Anzeichen einer Massakrierung des Körperoberleils, von den Beigaben dagegen einen zwei reih igen Knochenkamm, eine fragmentierte runde Seheibe und Stoffreste. Stare set/1 das Gräberfeld in den langobardenzeitlichen I lorizont. Die Lage der dazugehörigen Siedlung isl nicht bekannt. I.it,: Stare 1977b. 2K5-2K7; R. Bozic 1984, 267*268; Slabc I9S5. 67. /6. Cemv Log Im I linblick auf die Erwähnung der Skelette-eiitdeckting, neben denen angeblich einige, heute vermißte Gegenstände (Armring, Brosche und Ring) gefunden wurden, vermutei V, Stare, daß das Gräberfeld aus der Volkerwanderungszeit mit seltenen Bestattungen stamme, ähnlich wie aul dem Gräberfeld in Gorenje Vrhpolje. [.it.: Stare 1977a, 282-2K3; Slabc l<)85. 66. ¡7. V htvzju oberhalb von Mihovo Es werden mehrere Gräber erwähnt. Das Material, (.las im Natui historischen Museum in Wien aufbewahrt wird, ist spätrömisch (Armringe, Gürtelschnallen, Perlen). Ungeklärt ist. wo sich die dazugehörige Siedlung befindet. Lit.; ANSI 1975. 223. Iii. (irürfec oberhalb von Mihovo Auf einer 150 m langen und 51 m breiten, zum Teil mit Wällen umgebenen vorgeschichtlichen Siedlung wurde eine 13,5 \ 9,4 m große Kirche mit Apsis entdeckt. In der Umgebung der Kirche lagen mehrere Skelettgräber, Die dann gefundenen Gegenstände sind l ür eilte zuverlässige Datierung zu bescheiden, doch gehören sie ohne Zweifel zur Antike. Im Hinblick aui die nahegelegene, schon festgestellte Festung mit Kirche aus dem 6. Jh. auf dem Zidartl gaber betrachtet >,ie Hrescak als zugehörige Fried Ii ofskirche. Lit.: Hrescak 1990a, lon Duntij bei Mladevirw Alifeiner umfangreichen vorgeschichtlichen Siedlung fanden sich^pät römische Spuren. Rutar erwähnt sogar eine Badeanstalt. Neuere Forschungen hat es nicht gegeben, Die Funde bestätigen einen starken Stützpunkt aus dem 4. und dem Beginn des 5. Jhs., als seine wichtige strategi sehe Lage au tler Römerstraße beim Ubergang über den Savafluß zum Ausdruck kam, Lit.: Peenik 1894, 12; ANSI 1975, 2MI; Cigleneeki 1992, 24-27. 21. l.evakovo jama bei Sitttta In der I h>hle fand man Spuren einer römischen Kultursehieht, die von einer Besiedlung (wahrscheinlich gelegentlichen) bis zum 4, Jh. zeugen. Daneben deuten die osleologtschen Reste auf ein kleineres Gräberfeld (mindestens 7 Personen. zwei Erwachsene und fünf Kinder), die hinsichtlich der Schädeldeformal ioii höchstwahrscheinlich aus der Völkerwandcruiigszeit stammen. l.it.: Güstin 1976b, 260-282; Stabe 1976,2K3-2KK; Stabe 1985, 66. 1711 ZfifüiMI KRŠČANSKI STAVBNI KOMI'I I Ks 1967; Ulbert 197% 62-64; Bratož 1981; Bratož 19«7; Cigienečki 1987a, 135-139; Bratož J989; Knific 1991. II-2H). Smiselno bomo omejili po strnjenih skupinah cerkve, ki so bolje po/na ne. Najprej je po neb no razlikovati med velikimi in kvalitetno okrašenimi Zgradbami iz konca 4. in prve polovice 5. si. in preprostejšimi zgradbami i / druge polovice 5. in 6. st, V prvi skupini je najbolje poznana tista iz rimske Cele je, velika okoli 35 m. v kateri so bili ohranjeni številni barvni mozaiki, ki polog arhitekture dobro datirajo celoto v začetek 5, st. (Ca i I le t 1993,369-370). Prej so kot del dvojne cerkve tolmačili tudi ostanek bližnje apside. za katerega pa je V. Kolsck pred nedavnim upravičeno pokazala, da gre za ostanke starejšega kopališkega ohjekta (KolSek 19S4. 342-345). Vendar je prohlcm obstoja dvojnih cerkva v Celju še vedno odprl, saj je bil leta I9'J| odkrit ha pt i stenj, ki je od že prej raziskane cerkvene zgradbe nekoliko oddaljen in bi utegnil pripadati temu kompleksu (Vogrin 1991). Značilna oblika oktogonalne piscine ima dobro primerjavo v Emoni (Plesničar Gee 1983, 29-32), poznana pa je tudi drugod (Rismw 1993, 303-304). SI. 172 Lp.\ J nji; kr& tinslcc stavili; 11 ;l S Iiivl- list Abb. P2: Fruhi.hfisilichiiCklijudL' ln.Sloi\unšen. 22. (intil¡sie bei Velike Male nee Auf einer weiten ierrasse über dem Flu Ii Krka in der Nähe von dessen Mündung in die Sava liegen die Reste einer 430 jt 27(1 ni großen spat römischen Festung. Die in den Jahren 1929 und 1930 durchgeführten Ausgrabungen zeigen eine starke Befestigungsmaucr mit Türmen und gut befestigten Eingangen. Im Inneren wurden bescheidene Spnren einer frühchristlichen Kit che entdeckt, deren Apsts nach Westen gekehrl war. Sarta stellte zwei Besiedlungsphasen fest, und zwar die erste aus dem 3. und die zweite aus dem 4. Jh. Die Reste eines vermutlich lan-gobardisehen Kruges sollen von einer Besiedlung der Festung noch in der zweiten Hälfte des 6. .Ihs, zeugen. Ut.: Saiia 1929. Ii-17: Sana 1930, 5-12: Wernei 1462,123-124; ANSI 1975,250; Cigleneiki ¡9K7a, 99-1011; (instin 1990. (.9-7(1. 2.?. ( riwmclj Vor kurzem entdeckte Reste von eine Befestigungsmauer, Gebäuden und einem Turm im heutigen Stadtzentrum in einem natürlich hervorragend befestigten Bereich, den die Flüsse Ef>6 Frühchristliche k Gimäudiskumpli \ V Ljuhljarii je situacij a nekoliko drugačna, saj je zanesljivo poznan le baptislerij ^ portikoiil, v zgradbah zahodno od tu pa ni mogoče / gotovostjo razločiti eferkve oziroma pripadajočega episkopija (Plesničar-Gcc 1983,29-30). Najverjetneje bo treba cerkev šele izkopali v predelu zahodno od bapiisterija. Po domnevi I . Plesničarje mogoče sklepati celo na obstoj dveh cerkvenih zgradb, vendar se /tli brez drugih dokazov ta interpretacija vprašljivi (Plesničar-Gcc 1983, )■ Cerkveni kompleks je bilo mogoče zanesljivo datirati v čas kmalu poletu 42.1 in njegovo opustitev v čas pred prihodom Hunov leta 452. Številne mi omembe cerkvenih ostalirt na področju Peiovione, vendar iz skromne dokumentacije starejših izkopavanj ni mogoče izluščiti oprijemljive podobe nekdanjih cerkva. Najzanesljivejša se zdi lista na Panorami, kjer so /c vcčkfat našli dele cerkvene opreme, pri kontrol* nib kopanjih leta 1983 pa so odkrili ostanke mozaika, dele oltarne pregrade ter oltarno ploščo, medtem ko tlorisa zgradbe ni bilo več mogoče rekonstruirati (Klemene i Mfi7,122-123; íl»3c k 19154 b, 246; Krti fíe 1991, 15-17). Prav tako vprašljiva se zdi zgradba na I lajdini, ki jo je W. Kehmid interpretiral kot zgodnjekrščanskoeorkev (Schmid 1935, 142-14(i). Njena orientacija ni pravilna, dimenzije so zelo nenavadne, manjka večina zidov, ki naj bi stavbo opredeljevali, ni drobnih na jdb in kamnite opreme, ki bi takšno namembnost potrjevale. POvsem nezanesljivi so ostanki v Nevio-dunnmn. Petru jeva (S. Petru. P. IVtru 197S, 14. 25. 35-36) sta domnevala na osnovi mozaičnih tal \ bližini skladišč v osrednjem dolu mesta cerkveno stavbo, ki naj bi jo zgradili že \ Konstant ¡novem času. Vendar sta interpretacija in daiacija v mnogočem vprašljivi (cfr. Djurič, 1976, 566). Pred nedavnim je I). Božič opozoril na ostanke značilnega donaiorskega zapisa na mozaiku iz Lesc, ki hi ga bilo zanesljivo mogoče povezati / obstojem cerkve (I) Božič (995) V arhivskih zapisih jc našel risbo ostankov zgodnje krščanskega mozaika iz Šmarinega v Tuhinju, za katerega je že L, t evc dopustil možnost, da je pripadal cerkveni zgradbi (Cevc 196(1, 35). Zelo sorodni t eni so ostanki mozaika v Križevski vasi. kjer bi glede na bližino najdenega sarkofaga in od poti odmaknjeno lego smeli sklepati na zgodnje krščanski objekt (D. Božič 1995: cfr. še Djurič 1976, 5955%). V to skupino bi smel i uvrstili dele arhitekture / mozaikom, ki jih je pri zaščitnih izkopavanjih cerkve sv. Duha v Črnomlju odkril i! M a son (Masón 1991; Masón 1992). Vendar bo tu šele natančno poročilo pokazalo v kakšnem odnosu je mozaik Lahinja und Dobliiica jinispülen. Die Siedlung muß sehr groß gewesen sein, denn die Dimensionen des durch die beiden Flusse geschützten Bereiches betragen ca. 2tKl x Sil m, Die Reste des Mosaiks in der I leiliggeislkirelie deuten höchstwahrscheinlich auf ein sakrales Objekt hin. das vermutlich aus der Milte oder der zweiten Hälfte des 5. Jhs. stammt. Die entdeckten Funde datieren die Siedlung in die Zeil vom Ende des 3. oder Beginn des 4. jhs. bis zum 6. Jh.. einige (vornehmlich die späte Terra sigillata chiara) deulen sogar auf die erste Hälfte des 7. Jhs. Lit.: Mason 1991a. 2lb-2IK: Mason 1991b, 44-49; Mason 1992. 2(13-2114. 24. ¿idoyi'c oberhalb von Miklarji Bescheidene Funde aus der Spülantikc. entdeckt auf einer zwar gewaltigen vorgeschichtlichen Siedlung. Allem Anschein nach hatte die Festung nur den Charakter einer Zufluchtsstätte. Line Miijhze, Fibeln und Keramik weisen vor allem die Phase der zweiten Hälfte des 4. Jhs. nach. Genaue Landesaufnahmen und ein tn den Innenbereich gelegter Versuchschnitt ließen keine stärkere spät antike Schicht erkennen, Lit.: Rutar 1901, I 70; ANSI 1975. 24 I; Dular 1985, 61-62; Cigleneckt 19S7a, 95. 25. li'likt Koleöaj oberhalb von Zapudje Eine kleinere, mit Befestigungsmaucr umgebene Anlage. In der Nordost ecke sind Reste eines Turmes erkennbar, sonst gibt es keinen Gcbuudevetstürz. Die Funde ordnen ihn dem 4. Jh. zu, vor allem in dessen zweite Hälfte, einige deuten sogar auf das 6. Jh. Im Inneren dürften wii eventuell kleinere I lolzhütten vermuten. Platz für eine Kirche auf einer 7tI x 311 in großen Anlage gibt es eigentlich nicht. Lit.: Dular 19S5,70-71 ;Ciglenecki PJS7a. 104. 2(j. St ¡tri grad in Ozafj Die Ausgrabungen auf der Lilien Burg der Feudalherren von Zrinj brachten eine starke spätantike Schicht zutage, die vor allem durch grobe Gebrauchskeramik, eine silberne Fibel in Kreuzform und römische Münzen charakterisiert wild Die ausgegrabenen Gegenstände führen zu lIl-i Annahme, daß die Anlage bis in das 7. und S, Jh. fortdauerte. Lit.: Öuikövie 1992. 49-35. Zu diesen Fundstätten wurden noch einige andere gezählt, die in dieselbe Epoche eingeordnet wurden, doch stellte sieh nach kritischen Überprüfungen auf dem Gelände, in der Ii leih? ZGODNJI KUŠČANSM STAV (i Nt KOMPl.lKS do bi ¡/nji.- ^pside, ki glede na velikost in gradnjo prej spominja na ostanke rimske kopališke zgradbe, Morda gre podobno kot drugod za predelavo starejSih term v ¿godnjekrščanski oratorij, Vse naštete ostaline je mogoče datirati okvirno v konec 4. si. in deloma še v pno polovico š. si /. morebitno izjetno mozaika v Črnomlju ni nikjer drugje zanesljivih znakov, da hi zgoraj navedeni objekti / nio/niki vztrajali tudi v drugo polovico 5. ali celo v 6. si, Skupina cerkvenih zgradb, znanih manj po zanesljivih tlorisih kut po nedvoumnih ostankih muzivnega gradiva, se modno razlikuje od tistih cerkvenih objektov, ki so bili zgrajeni pozneje na višinskih utrjenih postojankah Njihova pretežno nižinska lega. predvsem pa dejstvo, da ostanki niso bdi najdeni znotraj zidov višinskih utrjenih postojank, dokazujejo večjo starost, Edina izjema je domnevana cerkev v Črnomlju, ki leži sicer v ravnini, a je bila za obrambo naselbine izkoriščena ugodna naravna lega nad sotočjem dveh rek Pri cerkvah v višinskih utrdbah pretežno tz druge polovice in celotnega 6. st. doslej nismo odkrili sledov kamnite notranje opreme, kot jih je mogoče zaslediti v starejših cerkvah (npr, v Ptuju), pretežno mestnega značaja. Prav tako ni bil nikjer odkni mozaik. Poznejše cerkve imajo obliko preprostih cerkveni?} ladij s skromnimi stranskimi prostori in so le izjemoma okrašene s stenskimi slikarijami (Ajdna, Zidani gaber). Cerkvi ti a ku carju predstavljata nekakšno vez med obema skupinama Po velikosti še spominjata na starejše, glede na skromen okras pa sodita že med poznejše cerkve. Oglejmo si zdaj podrobneje še skupino cerkva. ki so bile odkrite znotraj višinskih utrjenih postojank, kjer jih je mogoče glede na značaj utrdb v katerih težijo, razdeliti v nekaj man jših podskupin. Najbolj enotno podobo kažejo cerkve v postojankah v bližini pomembnejših komunikacij in na strateško važnih mestih (Ciglencčki |994a, 245-247), Med njimi izstopa utrdba Korinjski hrib. kjer ni bila izkopana le cerkev ampak tudi vsi najvažnejši elementi utrdbe, predvsem obrambni stolpi in v njih odkriti bivalni sledovi (.v/, 1&4: ft in sL 171) (Ciglencčki. 19K5). Glede na dejstvo, da je bila odkrita kot prva, in da je bila v celoti ¡/kopana, ji pripada znotraj te skupine paradigmaličcn značaj. Tiiko je bilo mogoče nekaj kilometrov od tod, na Limberku, v reliefu površine zaslediti identičen cerkveni tloris, obrambo pa je najverjetneje nadomeščal kar star prazgodovinski okop (Ciglencčki 1985, 2h2), Najdišče je sicer poznano le po površinskih najdbah in obrisu tlorisa cerkve, vendar v celoti kaže presenetljivo podobnost s 141) rat ur und in Archiven heraus, dali sie nicht hierher gehören oder daß die Angaben ungenau sind. Unter den Eundorten, die ich im Vorbericht (Iber den Kučar (Ciglencčki 198fi, 148) aufgeführt habe, vermutete ich eine spälantike Besiedlung noch auf der Straža oberhalb von Radenci, dem Gradišče oberhalb von Gorica im südlichen leil der Bela krajina und auf dem G rac unterhalb von Sein pri Zajčjem Vrhu. Sonda gen und spätere Überprüfungen der entdeckten groben Keramik ergaben; daß sich dort bislang keine zuverlässigen Elemente finden, die eine Einordnung in die Spälantike bestätigen würden, deswegen werden sie in dieser Übersicht nicht mehr berücksichtigt (Dular 1985,98-99, 11)8; Sondagen des Instituts für Archäologie von 1993). in das Dorf Hrib (Kuzelna vas) bei Uršna sela lozierlc ! Pir kovic die bei K. EJe/man Und A. Globočnik erwähnte Mcrowinger Fundstätte (Pirkovie 1971. 177), D. Božič stellte anhand einer gründlichen Quellenanalyse fest, daß sieh die Angaben auf den Kicelj bei Šmarjela beziehen (siehe S. 163), I benso stellte D, Božič richtig lest, daß sich der in Globočniks Karte unter Toi sli vrh aufgeführte Fundort auf den Zidani gaber oberhalb von Mihovo bezieht, das der einzige bis dahin bekannte spätantike (merowingische) Fundort in diesem Bereich war (I). Božič, Bcrichi vom 26.1.1993 im Archiv des Instituts für Archäologie), Dieselbe Feststellung machte er für H rastje (S. Pelm l%7. 441; ANSI 1975, 224 unter dem Stichwort Orehovica). (ianz und gar unzuverlässig isl Pirkovičs Angabe von einer byzantinischen Festung am I lang des Vi nji vrh (PirkovSČ 19N5, S2-N3), Zu klären sind noch die verschiedenen Bezeichnungen der Festung Zidani gäbet in den Gorjanci, die oft in der l iteratur erscheinen und den Eindruck erwecken, als handle es sich um mehrere I undorte (z.B, Werner 1%2. 159; S. Petru 1967; Slabe 19H5,65). Deshalb ist es sinnvoll darauf hinzuweisen, daü es sich um nur einen Fundort handelt, den die alteren Autoren mit mehreren Namen bezeichneten. Neben Zidani gaber, womit die "Festung" bzw. die frühchristliche Kirche bezeichnet wurde, triii noch in Erscheinung der Flurname Vrätolom (an der Stelle, wo der "kroatische" Weg die spätanlike Befesligungs-muuer durchbricht), ebenso wurden die Funde nach dem nahegelegenen Nil Pendii jevka benannt, das sich unterhalb von Zidani gaber windet. Aufgrund der Bedeutung der gemauerten Gebäude an der Stelle der ehemaligen "Festung" und der d a runtergelegenen Gebäude dürfen wii die Be- Fr( Ik lllllsTl Ii Ul li GlUAUDI KOMPLI \ Korinjskim hribom, kurje nedvomno pogojevala sočasna izgradnja ob domnevani bližnji vpadnici v Italijo. Da gre nedvomno za poseben tip pozno-antične utrdbe je pred kratkim dokazalo odkritje postojanke Gradec pri Veliki Si rutici, ki v miniaturni obliki ponavlja tloris izkopane utrdbe na Korinjskem hribu, njena lega v senčni soteski pa jasno kaže, da je bila njena primarna funkcija najverjetneje kontrola prehod» čez reko. oziroma kontrola neke pomembnejše ceste in ni imela zgolj naselbinski/uačaj (Božič,Ciglenečki 1995). Utrdba še ni bila izkopava na, vendar izrazili sledovi na površini ter že pred stoletjem pridobljene najdbe potrjujejo našo datacijo in opredelitev. Kolikor je mogoče videli na površini, se povsem enostavna majhna cerkev z eno stranico naslanja na obzidje utrdbe, oziroma leži \ njegovi neposredni bližini, podobno kot pri nekaterih kastelih v Dierdapu, ki poleg dalmatinskih kastelov na otokih kažejo največjo podobnost s tem tipom utrdb (cfr. Popovič 1982-1983, si, I: Vasič 19$2 1983, si. 9). Kljub drugačni tlorisni zasnovi utrdbe, ki je bila v celoti pogojena s svojsko izoblikovanim terenom na vrhu grebena, sodi sem i tuli značilen tloris cerkve na Zidanem gabru nad Mihovim (,v/. ¡64; -S) (Cigleuečki I987c; Ciglenečki l'J90b, CigleneČki |W4a. Abb. 12). Z manjšimi sondiranji, ki smo jih opravili leta 19K7, smo ugotovili tloris, ki sovpada s tistim s Korinjskega hriba, le da leži tu stranski prostor na južni strani cerkve, lit ko je bito mogoče tudi povsem drugače razumeti stare podatke o grobovih, ki naj bi bili nekoč najdeni ua tem mestu in jih ohranjeni predmeti datirajo v drugo polovico 6, st. (ANSI 1975. 223). Izkazalo seje, da gre zaostanke grobnic, od katerih smo eno prazno izkopali v iugozahodnem vogalu stranskega prostora cerkve. Zdi se. daje bila pod utrdbo na ledini Gradec pokopališka cerkev z enostavnim tlorisom, a psi do iti nekaj grobovi (s!. 164; V) (BreSčak I990a). Poseben problem predstavlja interpretacija cerkve, ki jo je odkril Sarin \ kaslelt: Gradišče pri Velikih Malencah (j/. ¡64: 7)(Saria 1929, 16). Preliminarna poročila ne dajejo dovolj opore za razumevanje proti zahodu obrnjene enostavne apsidalne cerkve, vrč, ki so ga prej pripisovali 6. st. pa se zdi oh novejših študijah langobardske Ion če ii ute vprašljiv (Werner 19G2, 124; Simoni 1977-1978, 221, op. 85; Knific 1994, 217-224). Glede na dej sivo, da je vsa dokumentacija ti izkopavanjih izgubljena, si o fazi h. st. (kolikor je bil kasteI v tem času res obljuden) ne moremo ustvariti prave poti o be. Vse cerkve te skupine označuje preprosta cnoptusioi na zgradba z apsido* večkrat prizidanim Zeichnung /.idani gaher als relevant für die Benennung der gesamten Siedlung anerkennen, der Flurname Vratolom ist nur dann sinnvoll zu gebrauchen, wenn wir die Funde vom nördlichsten Innenbereich der Festung gesondert bezeichnen wollen. Die neuesten Ausgrabungen haben ergeben, daß wir von einer spätantiken Festung nicht einmal auf dem Slari grad oberhalb von Ptidboije sprechen können (Slabc 1985. 65-6A). I in ige Elemente (die Plastik des Slcinlöwen. zwei Münzen, einige Keramikfragmente) sprachen für eine solche Interpretation, neuere, umfangreichere Forschungen haben dies aber nicht bestätigt (Gustin. Cunja, PredoVUik 1993. 33, 98). Vielleicht dürften wir nur eine für kurze /.eil aufgesuchte Zufluchtsstätte aus dem 3. und 4. Jh. in Erwägung ziehen, Angesichts der neueren Erkenntnisse gehört nicht in die Spätanlike das Exemplar einer /.ikadenl ihel, das in Drnovo entdeckt wurde und lange Zeit als Nachweis für das Bestellen der Stadl Neviodunum im 5. Jh. galt (Vinski 1957, I4«l; ANSI 1975, 254: S. Pelm. P. Petru 1978. 48). Den Analogien aus dem österreichischen Raum zufolge kann man es in die frühere römische /.eil datieren (knific 1993, 530-532), Ebenso wird man aus unseren Fachdiskussionen die in der Nähe von Sentjernej gefundene Öl lampe mit der Inschrift Lux mundi ausschliefen müssen (ANSI 1975, 224; Petru 1982. 300), Bei ihrer Besichtigung im Jahre 1989 im Kloster Pletcrje, wo sie aufbewahrt wird, stellte M. Mackensen lest.es handle sieh aller Wahrscheinlichkeit nach um ein Fabrikat, wie sie in den touristischen Ländern des Nahen Osiens hergestellt werden, um das Verlangen der löurisien nach Andenken zu befriedigen, auf keinen Fall aber um ein aiithenlischcs Produkt der Spätantike, Bei der Uberprüfung der bislang gewonnene n archäologischen Ergebnisse zeichnen sich innerhalb der Spätantike schon einige Bcsicdlungs-tendenzen ah. In der Spälantike ist ein gegliedertes Sicdlimgs-bildzu beobachten. Neben der einzigen römischen Siadt in diesem Gebiet. Neviodunum. das damals den letzten Aufschwung erlebt, sind noch eine größere Zahl von Siedlungen auf dem Lande und Villen rusliken vorauszusehen, die aber schlecht erforscht sind, deshalb wissen wit darüber nicht viel. Line späl römische Villa, die Mitte des 4, Jhs. errichtet wurde, wurde von D. Ute senk in Zloganjc freigelegt (Breäeak 1990c). Als gelegen Iii eile Zufluchtställcit wurden alle prähistorische Siedlungen benutzt (Stintenie. Kunkel. Sv. Ana, Zidovec. wahrscheinlich auch C'rnomelj und 1711 Ziii o I )N J ]• K KŠČA N s k 1 STAVBNI KOMPI \ KS stranskim prostorom in vežo. Na Korinjskem hribu je bil v stranskem prostoru odkril baptisterij. Podobno zasnovane in glede na velikost utrdbe proporcionalno dimei«fioni rane cerkve poznamo na šle-vilnih utrdbah ob vzhodni jadranski obali (Gunjača 1986; Tomicic 1988-1989) in džerdapskih kastelih (Kondič 1984), v utrdbah torej, ki so bile postavljene za varovanje limesa ali vainth prometnih poli. V naslednjo skupino bi smeli postavili cerkve, ki ležijoznotraj dobro hranjenih višinskih naselbin, katerih izgled najbolje ponazarjala postojanki Ajdna nad Pbtoki in Gradec pri Prapretnem. Glede na dosedanja izkopavanja in dobro vidljivost ruševin v notranjosti, ki zapolnjujejo celoten prostor naselbin, je povsem razviden njihov značaj, ki se močno loči od prej navedene skupine. Cerkev na Ajdni ima značilno enotadijsko dvorano, kiji je bil na severni strani dodan ožji. enkrat po širini predel jen prostor (si. ¡64: .f) (Valič !Sf85, 2f)5-261 in si. 931 Saga din 1987. 123-124), V njem bi. podobno kol na Korinjskem hribu in Ribniku, smeli domnevati baptisicrij. Nedvomno gre za i si i tip cerkvene zgradbe, ki je posebno pogost v notranjosti rimske province Dalmacije in sta ga Sergejevski ter Basler označila kot "bosanski lip" zgodnje krščanski h cerkva (Sergejevski 1960, 563-5f)8; Basler 1972, 139). Zanimivo je. da so bili v cerk\i na Ajdni najdeni številni grobovi (!!l). v južnem delu pa so se nanjo navezovale stanovanjske zgradbe. Obliko cerkve na Gradcu pri Prapretncm lahko samo slutimo, saj še ni bila izkopana. Določuje jo lega znotraj naselbine, orientacija iti odlična ohranjenost, ki daje slutiti najvišjo zgradbo v naselbini (Ciglcnečki 1992, 37) Vsekakor je glede na ohranjenost tc in sosednjih stavb, ki so v reliefu dobro vidne, mogoče reči. da gre le /a eno cerkveno zgradbo. V neposredni bitimi cerkve je bihi najdeno svinčeno vreteno z vpraskano podobo oransa. ki posredno opredeljuje namembnost zgradbe. Glede na obliko naselbine bi v lo skupino lahko uvrstili tudi Ajdovski gradeč nad Vranjem in lonovcov grad pri Kobaridu, kjer pa se v njuni notranjosti dvigala dvojni cerkvi, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju. Shematična razdelitev poznoantičnih utrdb Otežkoča zanesljivo uvrstitev cerkve na Rifniku (si ¡64: 4). Prvotno smo naselbino uvrstili med višinska naselja, ki niso bila v celoti poseljena (Ciglcnečki l9S7a, 115). Ker pa so novejša raziskovanja pokazala, da naselje ob obzidju ni imelo Se enega obrambnega stolpa ampak tudi druge (Pirkmajer 1994. 47). je že mogoče govoriti t) večji podobnosti Rtfnika s skupino postojank, Veliki Kolefaj). Bei einigen ist eine spät römische Militärbesatzung nachzuweisen oder nur zu vermuten (Velike Male nee, Horn bei Jarse, Dunaj hei Mladevine, Korinjski hrib, Liniberk). In der zweiten Hälfte des 5. und im 6. Jh. verändert sich das Siedlungsbild. Die Stadl Neviodunum isi verlassen. Siedlungen in der Ebene gibt es nicht mehr. Hinsichtlich der Gestallung der befestigten Höhensiedlungen, die die einzige Sicdlungsform bleiben, und der darin entdeckten Funde kann man den Bereich nördlich des (torjanci-f lebirgszuges von dein südlichen (Heia krajina) regional voneinander trennen, Im er sieii zeichnen sich vor allem einige Fundorte ab. die man angesichts des Immdrißkonzeptes denjenigen zuordnen kann, die eine Kontrollfunktion an wichtigen Wegen hatten (Korinjski hrib. Limberk, Eidani gaber, Velika Slrmica, Velike Male nee), im anderen weist dagenen das ausgegrabene Material aul die Präscnzvon Langobarden (Veliki Vinji vrh, Zidani gaber). All diese Fundstätten wurden an den w ich tigeren strategischen Stellen errichtet und in der Nähe von bedeutenden Wegen, Das waren he seh eitlen eingerichtete befestigte Siedlungen mit einer kleinen Kirche und Wohnslätten in den Türmen (Korinjski hrib -Abb. 171 und wahrscheinlich Velike Matence) oder in einfachen Gebäuden (Zidani gaber). Auch sind ! lolzbaracken an der Befestigungsanlage zu vermuten (Korinjski hrib). Aufgrund der gefährlichen Lage dieses Bereic&ps, der überwiegend ein Iransi ige biet darstellt, entstehen keine gröberen Siedlungen, Anders ist es in der heia krajina. Von hier sind keine Fundorte bekannt, die man nach dem (¡rundrißkon/epl mil denen vom Bereich nördlich der Gorjanci vergleichen könnte, aber dafür zwei andere SiedEungsformen. Die erste ist (.las hier vorgestellte frühchristliche Zentrum Kuiar, die andere ers! in Umrissen bekannte - große Siedlung ist (rnonielj. Die Region war. worauf beide hindeuten, von den willigeren Straßen entfernt und weniger gefährdet, deshalb konnte man hier größere Siedlungen in der Ebene errichten. So dürfte die liela krajina einen von den wichtigen Einfallstraßen nach Italien entfernten Zu fluch tshereich darstellen, ähnlich wie das Hinterland von Celein im Bereich zwischen der Suva. Savinja und Solla, Nicht zufällig hat auf diese Tatsache in einer flüchtigen Erwähnung schon F. Iruhlai bei der Aufzählung der ständigen Zufluchisgebiele hingewiesen (TYuhlar 1976. 291), auch mir drängte sich bei der F'rörterung dieser Problematik im Zusammenhang mit der späiantiken Besiedlung eine solche Kennzeichnung auf (Cigleneeki ll>87a, 742, 173). Sehr 1711 Fkl li( MIUS LT.KHI H GhhAl m KOMI'1 h \ ki so stale na važnejših strateških mestih. V njej lahko vidimo komhinacijo utrdb Lipa Korinjski hrib 7. naselbino, Glede na lego, arhitektura in cerkveno slavho v notranjosti je torej nekak hibriQ v že lako pestri paleti poznoantičnih višinskih Utrdb. Najprej je bila zgrajena osrednja cerkvena ladja, najverjetneje na mestu poganskega templja; kasneje pa soji dodali stranski prostor in pozidali vežo (Bolta 1981, podobno kot smo to ugotovil za Korinjski hrib (CigleneOki 19N5,257). Razen tega je bila na Rifniku /grajena še ena manjša cerkev, ki pa je I lil I m oddaljena od prve in ni / njo v nikakršni povezavi (.vi. ib-f: 5) (Pirkmajer 1994, 4S), Pomisliti hi smeli na arijansko pripadnost objekta, za kar bi govorila njena odmaknjena lega in majhne dimenzije (Ciglenečki 19936,40). Med zgodnje krščanske cerkve bi smeli uvrstili tudi osrednjo zgradbo na poznoantični postojanki ( jmenica pri leru v bližini Radmirja, V nenavadno oblikovani in naravno odlično zavarovani utrdbi so med dvema skalnima čokoma vidni sledovi zidane zgradbe. Očitno so opravili v preteklosti več posegov vanjo, saj je v večjem delu že uničena (prim, poročilo o starejših izkopavanjih v ANS! 1075, Leta 1896 so tam našli osem skeletov (Kicdl 1896, 119), Ti podatki in dejstvo, da so zidovi usmerjeni proti vzhodu, opredeljuje zgradbo kol zgodnjekrščansko cerkev. V tlorisu se nakazuje osrednji širši in eden (ali celo dva) vzporedna ožja prostora. Osi a le zgradbe v naselbini so bile najverjetneje lesene. Kot smo omenili že prej. imamo v Sloveniji poleg Klica rja še dve utrjeni višinski naselbini, kjer se pojavljala dvojni cerkvi: to sta Ajdovski gradeč nad Vranjem ¡ri 'lonoveovgrad pri Kobaridu. Ker je vranjski kompleks dobro poznan in v literaturi velikokrat prikazan (Ulbert 1975: Ulbert 1979; Knilic 1994) ali Citiran (Bierbrauer 19S4, ?2Ô4: Bierbrauer I987b; Glaser 1991). ponovni prikn/ ni potreben (si, 164: /) Presenečajo majhne dimenzije cerkva, ki predstavljajo doslej najmanjši, a najcelovilejc poznan primer dvojne cerkve. Na Ibnovcovem gradu pri Kobaridu smo v ruševiuskih osi ankih na površini skalnega platoja, ki se nekaj metrov visoko dviguje nad stanovanjski tlel naselbine, prepoznali dve vzporedni cerkveni zgradbi, dolgi okoli 14 m, ki imata obe ti a zahodni strani nakazani približno 3 m široki veži (v/. ¡64: 2) (Ciglenečki 1994b). Med njima je v višini prezir i te rije v obeh cerkva manjši pravokoten prostor, dimenzij 5 x 4 m. Na severni strani največje cerkvene zgradbe (širina približno 7 m) je ožji stranski prostor, kjer je bilo po manjšem divjem izkopu mogoče opazili osianke klopi za duhovnike s tremi sedeži. Cerkvi sta povsem enostavnega dvoranskega interessant wäre in diesem Zusammenhang eine genaue topographische Erforschung der Bela-krajina-Ebene, die vielleicht auch kleinere Weiler oder Bauernhöfe an den Tag brächte. Besonders hervorzuheben ist die Rolle des Bereiches im Hinterland von Sentjernej bzw. Mihovo auf der Nordseite der Gorjanci, wo eine außerordentlich große Dichte spätantiker Fundorte seine Bedeutung betont, Ob sich dies durch einen wichtigen Weg erklären läßt, der hier vorbei in die Bola krajina führte (der sog. "kroatische Weg"), durch bedeutendes Eisenerzvorkommen, das schon in der Vorgeschichte bekannt war. oder ob es noch einen anderen (¡rund gibt, muß vorerst offen bleiben, Frühchristliche Kirchenanlagen in Slowenien Versuchen wir nun auf der Grundlage der bisher erbrachten Forschungsergebnisse die beiden Kitchen auf dem Kucar in Zusammenhang zu bringen mit den bekannten frühchristlichen Bauten in Slowenien und in diesem Rahmen ihre Rolle und Bedeutung zu bestimmen (.-IM), /72), Da einige Abrisse über frühchristliche Bauwerke schon verfaßt wurden, werden wir an dieser Stelle nur kurz die besser bekannten Funde anführen, ausführlicher werden wir die neueren beschreiben und zusätzlich jene Aspekte erhellen, die bislang nicht hinreichend hervorgehoben wurden (Kleinene 1967; Ulbert 1975, b2-64: BratOz 1981; Bratoi 19H7; Ciglcne£ki 1987a, 135-139; Bratoä 1989; Knilic 1991, 11-28). Sinngemäß werden wir die Kirchen, die besser bekannt sind, in geschlossene Gruppen zusammenfassen, Zunächst muß mau zwischen den großen und kostbar geschmückten Gebäuden vom Ende des -l. und aus der ersten I iälfle des 5, Iiis, und den einfacheren Gebäuden aus der zweiten Hälfte des 5. und dem 6. ,1h. unterscheiden. In der ersten Gruppe isl die des römischen Ccleia am bekanntesten, eine ca. 35 m große Kirche, worin zahlreiche Farhmosaike erhalten sind, die neben den Hauten den Gesamtkomplex gut in den Beginn des i. Jhs, datieren (Caillet 1993. 3fi9-370)- Früher wurde als Teil einer Dpppel-kireite auch der Rest der nahen Apsis iniei pre-lierl. wofür V Koläekzu Recht nachweisen konnte, daß es sich um Reste einer älteren Badeanstalt handelt (Kolsek ll)S4, 342-345). Dennoch ist das Problem der Existenz von Doppelkirchen inCelje noch immer offen, denn 1991 wurde ein Hapti-sterium entdeckt, das von dem schon zuvot er- 1711 Zgodnji krščanski stavuni kom p i e ^s tipa, klop, ki je biki slučajno razkrita, pa ima le nakazano pol krožno obliko. Poi/feusna sonda, ki smo jo leta 1993 izkopali na vmesnem prosioru med obema osrednjima stavbama, je pokazala, tla so bile cerkvene strehe pokrile z opeko, kar je doslej edini znani primer med cerkvami v jugo-v/hodnolpskcm prostoru. Po pregledu postojank s cerkvami v Sloveniji je razvidno, da Kučar ne sodtv nobeno prej naStetih kategoriji Glede dvojnih cerkva se pridružuje Vranja in Tonov co ve mu gradu, vendar se od njiju v zasnovi loči, saj nima pripadajoče naselbine. Njegovo vlogo je mogoče razumet! kol sakralno središče manjše ozemeljske enote, ki je ležala stran od važnejših cest. Umestitev i/i poskus interpretacije zg<> d 11je k rščd 11 s k ega središč a Po pregledu naselij s cerkvenimi objekti v Sloveniji je smisel no, da si zastavimo še vprašanje, kakšna je bila funkcija teli postojank. V analizo bomo pritegnili predvsem stavbe, ki so umeščene v neposredno bližino cerkva in so z njimi povezane, V vzhodnoalpskem prostoru je namreč Kuear edini primer, ko cerkvi nimata pripadajoče naselbine (si. /73). Zanimiva je že primerjava Kučarja s postojanko na Grazcrkoglu (si. 174). ki je žal slabo poznana (Egger 1916. 106-109; Glaser 1991,76» op. 249). Naselje ima podobno izpostavljeno lego sredi doline, zgra jeno pa je bilo na manjšem hribu. Na postojanki doslej razen cerkva prav tako niso zasledili drugih zgradh, G laser pa tudi dvomi, da je bila severna cerkev sploh zgodil jekrščaitska, saj so v njeni bližini našli romanska svečnika (t ¡laser ib.). Soroden značaj (vendar samo ena cerkev) kaže najdišče Gradac pri l.epeniei, zahodno od Sarajeva (Skarič 1932; Basler 1972. 89). Tu so na manjšem hribu odkrili le obzidje, stolp in cerkev (si. 175). V cerkvi, veliki 18 x 15 m, so našli lepo okrašene dele notranje opreme (kapiteli, septum). Baptisterij je bil v posebnem prostoru zahodno od narteksa. Kljub objavljenemu načrtu velikost postojanke ni povsem ugotovljiva, prav tako pa nj jasno, če so bile morda v notranjosti še druge stavbe. V. Skarič in D. Basler sta postojanko označila kot refugij, vendar pa je takšna opredelitev glede na lepo okra Se no cerkveno stavbo vpraSljiva. nitji odnos do bližnje naselbine ni jasen, zalo zaenkrat drugačna interpretacija ni smiselna. Podobno obzidan sakralni kompleks /. dvojno cerkvijo in baptisterijem v notranjosti ter veliko forschten Kirchengebäude etwas weiter entfernt liegt und zu diesem Komplex gehören könnte (Vogrin 1991). Die cliaraklerisiische Form der oklogonalen Piscina hat gute Entsprechungen i'1 Fmonli (PlesniCar-Gec 1983, 29-32), sie ist auch von anderen Orlen bekannt (Ristow 1993.303-304). In Ljubljana ist die Situation etwas anders, denn mit Gewißheit bekannt ist nur ein Baptisten um mit Portikus, die westlich davon gelegenen Gebäude können nicht ohne weiteres als Kirchen bzw. als da zugehöriges Fpiskopitim angesehen werden (Plcsni£ar-Gec 1983, 29-30). Aller Wahrscheinlichkeit nach wird man die Kirche erst im Bereich westlich des Baptisteriums frei legen müssen. Nach Annahme F. Plesnifiars isi sogar aut das Bestehen zweier Kirchengebäude zu schließen, doch erscheint ohne andere Fe weismitiel eine solche Interpretation als fragwürdig iPIcsuicar-Gcc 1983, 30). Der Kirchenkomplex konnte zuverlässig in die Zeit bald nach 423 datiert werden und dessen Aufgabe in die Zeit vordem Ivitidringen der I lunnen im Jahre 452. Zahlreich sind die Anführungen von Kirchenresten im Bereich Poetovios, doch kann man aus der bescheidenen Dokumentation älterer Ausgrabungen kein konkretes Bild von den ehemaligen Kirchen gewinnen. Am zuverlässigsten erscheint die auf dem J lüge! Panorama, wo schon mehrmals leile einer Kircheniiusstaltunggefunden wurden, bei Kontrollgrabungen im Jahre 1983 wurden Reste eines Mosaiks, leite einer Altarschranke nan Jage sowie eine Altarplaite entdeckt, der Grundriß des Gebäudes war dagegen nicht mehr /u rekonstruieren (Kiemenc 1967, 122 -123: liiÄek I9S4b, 24b: Knifie 1991, 15-57). Ebenso fragwürdig erscheint das Gebäude im Dorf llajdina, das W„ Schmid als frühchristliche Kirche interpretierte (Sclimid 1935, 142-146). Ihre Orientierung ist nicht richtig, die Dimensionen sind sehr ungewöhnlich, es fehlen die Mehrzahl der Mauern, die (.las Gebäude bestimmen konnten, dessen Kleinfundc und steinerne Ausstattung, die eine solche Bestimmung bekräftigen würden. Ganz unzuverlässig sind diu Reste in Nevio-dunum. S. und P. Petra (S. Petru, P. Pelm I97S, 14. 25. 35-36) vermuteten auf der Grundlage des Mosaikbodens in der Nähe der Lagerhallen im zentralen 'ILM der Stadt ein Kircliengebäude, das schon zur Zeil Konstantins errichtet worden sein soll. Doch sind diese Interpretation und Datierung in vielem bedenk lieh (cfr. Djurie 1976, 566). Vor kurzem wies D. Boztiauf die Reste einer eharakterist¡selten Doualoreninschrill im Mosaik aus l.csce hin, die man gewiß mit dem Vorhandensein einer Kirche in Zusammenhang bringen 1711 FjiÜIECHRISTLKTiriR 0EÜÄUDtKOMPLI \ stavbo zunaj obzidja jo NI raziskan v Žitomisličih južno od Mosta i ja (.v/. 176) (Andjelifi I97N), Vendar obdaja lu obzidje, ki je brez stolpov, le cerkveni tlel. kompleks pa leži v ravnini, v dolini reke Ne-reive, ob važni poli. D. Basler je doihneval v notranjosti obzidanega areala episkopij in cerkev, zunaj pa hospic (Basier 1986. f>8). Vendar za t<> könnte (D. Božič 1995). In den Archivauf-zcichnungcsji lätid er eine Zeichnung vom liest eines Mosaiks a lis Šmartno v Tuhinju, bei dem schon E, Cevc die Möglichkeit einer sakralen Interpretationzuließ (Cevc i960,35). Sehr ähnlich sehen diesem die Mosaikresle in Križevska vas. wo wir im Hinblick aui die Nähe des gefunde- Sl, 17,t: Poznoiinliinc zgr;iühc na KuCarju. AM* fö: Spiit;imite Gebäude ¡lufdcm Kufitr. 1711 zoodnji krščanski stavbm komn 1 ks .SV. / 74: (i nize t kuge I (pil t: (^ug u 1 . I iiii. ¡74: (irazi;r|tqgcl (nath E^r) i rti i le v ni argumentov, Glede na dejstvo, da v neposredni bližini ni naselbine, bi smeli pomisliti prej na samostan ali romarski značaj postojanke (Andjelič I97K, Kiii ustrezne analogije ne moremo v analizo pritegniti postojank tipu Korinjski hrib, kjer je arhitektura cerkva v notranjosti evidenlno enostavnejša, bivališča pa so osredotočena ob obzidju in v stolpih {si. 171). Gre za utrdbe, ki so bile SI 175; iirwJ:i(-pn Lcpenid |pn Sk:iriOu|. Abb. 175: Gradac bei Lupeiiicu (nuth Skurič). neu Sarkophags und die vom Weg eilt lernte Lage ebenso ¡ml" ein fr iih christliches Objekt seh ließen dürften (D. Ikv.ie 1995; elr. Djuriö 1976, 595-59(i). Zu dieser Gruppe dürften wir die Teile des Bauwerks mit Mosaik zuordnen, die bei den Reitnngsgrabungen tler Heiliggeislkirche in Cniomelj von P. Mason entdeckt wurden (Mason 1991: Mason !l>92). Jedoch wird hier erst ein genauer Bericht /eigen, in welcher Beziehung das Mosaik zur nahegelegenen Apsis steht, die hinsichtlich der Gr^le und Bauweise eher an Reste eines römischen Badehauseserinnert. Vielleicht handelt es sich wie an anderen Orten um einen Umbau älterer Thermen m ein frühchristliches Oratorium, Alle aufgeführten Funde kann man ungefähr ins Ende des 4, Jhs, und teilweise in die erste Hälfte des 5, Jhs, datieren. Mit eventueller Ausnahme des Mosaiks in Cmomelj gibt es nirgendwo anders sichere Anzeichen, daß die oben aufgeführten Objekte mit Mosaik auch Ins zur /weiten Hälfte des oder sogar in das (i. Jh. fortdauern würden. Die Gruppe der Kirchengebaude, die weniger nach zuverlässigen Grundrissen als nach z weil eisfreien Resten von Musivfundcn bekannt sind, unterscheidet sich deutlich von den Kirchenanlagen, die später in Höhenbefestigungen errichtet wurden. Ihre überwiegend im Tiefland lozicrte Lage und vor allem die Tatsache, daß die Resie nicht innerhalb der Hefestigungsmaucrn der 1 Iflhenanlagen entdeckt wurden, bilden den Nachweis für das höhere Alter. Die einzige Ausnahme bildet die mutmaßliche Kirche in Crnomelj; sie befindet sieh zwar in tler Ebene, aber für die Befestigung der Siedlung wurde die natürliche Lage oberhalb des Zusammenflusses von I ahinja und Dohlicica genutzt. Bei den Kirchen in den befestigten Höhensiedlungen, die überwiegend aus der zweiten Hälfte des und des gesamten 6, Jh. stammen, haben wir bislang keine Spuren einer steinernen Innenausstattung entdeckt, wie man sie in den älteren, vor allem in Städten sieh enden Kirchen {/.B. Poetovio) linden kann. Ebenso wurde nirgends ein Mosaik entdeckt. Die späteren Kirchen haben die Form einfacher Kirchenschiffe mit kleinen Nebenräumen und sind nur ausnahmsweise mEI Wandmalereien geschmückt (Ajdna, Zidani gaber). Die beiden Kirchen auf dem Kuear stellen eine Art Verbindung zwischen den beiden Gruppen dar. Der Größe nach ähneln sie noch den älteren, hinsichtlich des schlichten Schmuckes gehören sie dagegen zu den späteren Kirchen. Betrachten wir jetzt genauer noch die (r nippe jener Kirchen, die innerhalb det l löhcnhefesiigungen 1711 Flu ii! MltLSIl U lli K Gl i1äudi tkOMfl I \ SI. I ?(i; /¡Inmtshci (pip Andjcliču). m. / >t>; Ži com ist iči (nach A ndjclW) postavljene na strateških mestih in večinoma sod i ju v poznejše obdobju (6. si.) (C igleneČki I 994a, 245-246). Tkko ugotavljamo, da navedene analogije v celoti ne pojasnjujejo kučarskega kompleksa, saj so tudi najdišča, ki smo jih uporabili za primerjavo, slabo poznana in največkrat brez elementov, ki bi omogočali njihovo zanesljivo interpretacijo. Glede na razmerje med velikostjo cerkva ter pri padajočim bivalnim delom na Kočarju odpade možnost, da hi naselje interpretirali kot samostan. Velika stavba na Kučarju zaradi k ra kot raj ne uporabe ali pa morda tudi dejstva, daje bila opuščena v miru. ni nudila dovolj drobnih najdb, ki bi zadovoljivo pojasnile njeno namembnost. Zato je potrebno v analizo pritegniti ostale postojanke z dvojnimi cerkvami in pozorneje osvetlili strukturo in značaj sorodnih zgradb v bližini cerkva. Glede na raziskanost in obilico najdb izsio-fia skupina treh hiš (A. C, I)}, v neposredni bližini dvojne cerkve na Ajdovskem gradcu nad Vranjem, ki jih je zaradi usmeritve ter majhnega razmaka med njimi ((1,5 m in 3 m) mogoče presojali kol celoto. Glede na bližino cerkva smemo sklepati na tesnejšo povezavo s cerkvenim kompleksom. Tako kot Velika stavba na Kučarju in poslopji II in L na Sv, I iemi so bile tudi te tri \ izualno najbolj izpostavljene in je bil že nazunaj poudarjen njihov pomen v sklopu naselbine. I liso so v celoti raziskane in večidel objavljene (Peiru 1979: Knilie 1979; Vičič 19H3, 71; Mirni k-Prežel j 1984; Knilie 1987; Knilie 1994, 21 2, 214-216). Osrednje mesto med njimi je /a\zcmala IS m dolga in 9 m široka zgradba A s tremi prostori (.s/. /77). Analiza v njej iz- entdeckl wurden. Man kann sie nach dem Charakter der Anlagen, in denen sie sieh he linden, in einige kleinere Untergruppen einteilen. Am einheitlichsten sehen Kirchen in I löhenbefestigungen aus, tlie in der Nahe bedeutender Verkehrsverbindungen und an strategisch wichtigen Orten liegen (Ciglenciki 1994a, 245-247). Von ihnen sticht die Festung Korinjski hrib hervor, wo nicht nur eine Kirche ausgegraben w urde, sondern auch alle wichtigeren Bestandteile der Festung, vor allem tlie Türme und die darin vorgefundenen Wohnspuren (Abi'. 164:6 und Abb. ¡71) (Ctgleneiki 1985). Da sie als erste entdeckt und gänzlich freigelegt wurde. Iii Ilt ihr innerhalb dieser Gruppe ein paiadij:mat¡scher Charakter zu. So war es möglich, einige Kilometer davon entfernt, auf dem l.imberk. im Obcrflächenrelief eitlen identischen Kirchengrundriß zu entdecken, tlie Befestigung ersetzte höchstwahrscheinlich der vorgeschichtliche Wall (C igle neck i 1985, 262). Der Fundort isi zwar nur von Oberflächen fluiden und den Konturen des Kireheiigi unili isses hei bekannt, aber er zeigt im ganzen eine überraschende Ähnlichkeit mit dem Korinjski hrib, was ohne Zweifel durch die gleichzeitige Errichtung an der mutmaßlichen nahen Einfallstraße nach Italien bedingt war. Daß es sich zweifelsohne um einen besonderen Typ spätantiker Festung handelt, bewies unlängst tlie Entdeckung der Siedlung Gradec bei Velika Sirmica, die m Miniaturform den Grundriß der freigelegten Festung auf dem Korinjski hrib wiederholt, Ihre primäre Funktion war, worauf ihre Lage in einer schattigen Schlucht klar hindeutet, höchstwahrscheinlich tlie Kontrolle des Übergangs über den Fluß bzw. die Kontrolle einer bedeutenderen Straße und halte nicht lediglich einen Siedlungscharakter (Boi.iC, Ciglenecki 1995). Die Festung wurde noch nicht ausgegraben, doch bestätigen deutliche Sparen an der Oberfläche und die schon vor einem Jahrhundert entdeckten Funde unsere Datierung und Bestimmung. Insofern man schon Ein der Oberfläche sehen kann, lehnt sich die ganz schlichte, kleine Kirche mit einer Seiten wand an die Befestigungsmauer an. bzw. liegt in deren unmittelbarer Nähe, ähnlich wie bei einigen Kastellen in Dzerdap, tlie neben den dalmatinischen Kastellen auf den Inseln diesem Festungstyp am ähnlichsten sind (efr, Popovic I9K2.1983, Abb, I; Vasie I9S2-19S3, Abb. 9). Trotz anderem (1 rund riß konzept der Festung, das durch das eigentümlich gestaltete Gelände oben auf dem Kamm bedingt war, gehört hierhin auch der charakteristische Grundriß der Kirche auf dem Zidani gaber oberhalb von Mihovo (Abb. 1711 ZGODNJI KRŠČANSKI STAVUNI KOMPI I^KS kopa ni h predmetov, ki jo je opravi) T. Kurile, odlično kaže na namembnost posameznih prostorov (Knific 1979. 751). V poštev pride predvsem gospodinjstvo za potrebe stanovalcev: shranjevanje živil, priprava hrane in izdelovanje ali krpanje oblek. Kili lic opozarja še na neko posebno dejavnost. namreč na opravila v zvezi s tehtnico. Prostori, kjer so bili najdeni kvalitetnejši predmeti, je bil bivalni, osrednji del hiše z vrati proti cerkvenemu kompleksu. Prostor II je Inl s pregradno steno razdeljen na dva dela: v enem je bil gospodinjski delovni koi in shramba, značaj drugega pa po K ni licu ni ugotovljiv; Petru domneva spalnico (Petru 1979, 731), Prostor 1U je označen koi senčna lopa. Posebej zanimivo je dejstvo, da so tudi v stavbi B pod vrhom naselbine odkrili poleg drugih predmetov ti i tehtnice. Knific se upravičeno sprašuje ali smemo pomisliti na obsežno trgovanje ali pa so tu merili neke obvezne dajatve (Knific 1979, 751-752). Tako deloma pritrjuje Petrujevi tezi o prisotnosti višjega cerkvenega dostojanstvenika, najverjetneje Škofa, ki jo je argumentiral s prisotnostjo uteži in drugih preverjenih meril v stavbi A (Petru 1979, 731). Glede na cesarske odloke so morali namreč hranili uteži ni preverjena merila cerkveni veljaki, Tri metre zahodno od zgradbe A je bila raziskana 6 \ 7 m velika hiša D, katere vhod je bil prav tako 164: 8) (Cigäenecki 1987c; Cigleneckl 19911b; Cigleneeki 1994a, 24b, Abb, 12). Durch kleinere Sondagen, die wir im Jahre 1987 durchführen, stellten wir den Grundriß fest, der mit dem vom Korinjski hrib übereinstimmt, nur daß hier der Ne bin ran in auf diir Südseite der Kirche liegt. So konnte man auch die alten Daten von Gräbern, die angeblich an dieser Stelle gefunden wurden und die die erhaltenen Gegenstände in die zweite Hälfte des fi, Jhs. datieren, ganz anders verstehen (ANSI 1975, 223). Wie sieh herausstellte, ha mich es sich um lieste von Grabgruben. wovon wir eine leere in der Küdvvest-eeke des Kirchennebenraums freilegten. Unterhalb der Festung, auf der Flur Gradect scheint eine Friedhofskirche mit einfachem Grundriß, einer Apsis und einigen Gräbern gestanden zu haben (Abb, 164: <>) (Breä£ak 1990a). Ein besonderes Problem stellt die Interpretation der Kirche dar, die Saria im Kastell (iradiMie bei Vclikc Male nee entdeckt hat (Abb. 104: 7) (Saria 1929, 16). Die Vorberichte bieten keinen genügenden Anhaltspunkt für (.las Verständnis der nach Westen gerichteten einlachen apsidalen Kirche; der Krug, der zuvor dem 6. Jh, zugeschrieben wurde, schein! angesichts neuerer Studien der latigohardisehen Keramik als fragwürdig (Werner 1962, ¡24: Simoni 1977-1978, 221, Anm. 85; Knific 1994, 217-224). Da die gesamte Dokumentation über die Grabungen verlorengegangen isi, können wir uns von der Phase des fr, .Iiis, (insofern das Kastell in dieser Zeit tatsächlich bevölkert war) kein rechtes Bild machen, Alle Kirchen dieser Gruppe kennzeichnet ein schlichtes, aus einem Raum bestehendes Gebäude mit einer Apsis, einem mehrmals angebaut cn Neben räum und einem Narthex. Auf dem Korinjski hrib wurde im Nebenraum ein Baplisierium entdeckt. Ähnlich konzipierte und im Hinblick auf die Größe der Festung proportional dimensionierte Kirchen kennen wir von zahlreichen befestigten Siedlungen entlang det adriatischen Ostküste (Gunjaca i986;'lonucic 19H8-I9S9) und den Kastellen von Dierdap (Kondie I9H4). also von Festungen, die /m Sicherung des Limes oder wichtiger Verkehrswege errichtet wurden. Der Iolgenden Gruppe wären die Kirchen zuzuordnen, die innerhalb gut befestigter Höhensiedlungen stehen, deren Aussehen die Fundorte Ajdna oberhalb von l'otoki und Gradec bei Prapretno am besten veranschaulichen. Anhand der bisherigen Ausgrabungen und der Sichtbarkeit des Vt iSturzes im 1 mieten der Siedlung, det den gesamten Siedlungsbereich ausfüllet, i>i ihr .Vi 177: povuiriiv slnvhi; t) im VraitjU ' bližnjimi zgradbnnii. .TW». 177: Durftellung der Verbindung von t ichimdc 1 > in Vranje mit den ¡u'nachWlun i pellenden 141) Fiu m MkiMi.u iH K Gi;uAui)i K< tut'i i \ obrnjen prati zgornji cerkvi (Vičič 1983, 71: Mimik-Preže Ij I9fri4). Ti) je edina med doslej raziskanimi zgradbami, ki je bila centralno ogrevana. Izko pavalka I, Mirnik-Prezelj podčrtuje skromno število najdb v njeni notranjosti v primerjavi z drugimi stavbami na Ajdovskem gradcu ali drugod. Knitic zato domneva, tla so tu hranili posebne vrednosti kol nianuskuple ni oblačila (krnite 1994, 216), Stavba na vzhodni strani osrednje zgradbe (C) kaže enostaven enoproslomi tloris z majhnim prizidkom na južni strani in meri lil \ K.5 nt. Od hiše A je oddaljena Se pol metra. Glede na ugotovljene najdbe je manj reprezentančna kol stavba A ni ima tako bivalni kol tudi gospodarski značaj (Vičič 1983, 71: Knific I94: f) (ValiC 1985, 265-267 und Abb. 93; Sagadin 1987. 123-124). Wir könnten ihn wie auf dem Koririjski hrib oder Rifnik als Baptisterium betrachten. Zweifelsohne handelt es sich um denselben typ von Kirchongebäude, dei im HinnenIand der römischen Provinz Dnhnatien besonders häufig isi und den Sergejevski und Basier als "bosnischen Typ" der frühchristlichen Kirchen bezeichneten (Sergejevski i960, 563-568: Basier 1972. 139). Interessanterweise wurden in der Kirche auf der Ajdna zahlreiche Graber ( Iii) gefunden, im Südleil schlössen sich daran Wohngebäude an. Die Form der Kirche auf dem Gradec bei Prapretno können wir nur erahnen, weil sie noch nicht ausgegraben ist. Sie wird bestimmt durch die Lage innerhalb der Siedlung, die Orientierung und den hervorragenden F.rhahungszustund, was auf das höchste Gebäude in der Siedlung hindeutet (CigJcneeki 1992,3% Jedenfalls handelt es sich im Hinblick auf den Erhaltungszustand dieses und der benachbarten Gebäude, die im Relief gut erkennbar sind, nur um ein Kirchen-gehäude. In unmittelbarer Nähe der Kirche wurde ein Bleispinnwirtcl mit eingeritztem Oransbild gefunden, das indirekt die Zweckbestimmung des Gebäudes andeutet. Angesichts der Siedlungsform könnten wir in diese Gruppe auch die Fundorte Ajdovski gradec oberhalb von Vranje und Tonovcov grad bei Kobarid einordnen, wo im Inneren allerdings Doppelkirchen emporragen, die wir in der Fortsetzung vorstellen werden. Die schematische Au Heilung der spataniiken befestigten Siedlungen wird durch die Einordnung der Kirche auf dem Rifnik gewiß erschwerl (Abb. 164: 4). Ursprünglich ordneten wir die Siedlung den Höhensiedtu ¡igen zu. die nicht vollständig besiedelt waren (Ciglcnecki 1987a, 115). Da aber neuere Forschungen ergeben haben. daß die Siedlung an der Befestigungsmauer nicht nur einen, sondern noch andere Türme halte (Pirkmajer 1994, 47). kann man schon von einer größeren Ähnlichkeit des Rifniksmit der Gruppe von Fundstätten sprechen, die au wichtigeren strategischen Orlen standen. Wir können sie als Kombination einer Festung des lyps Korinjski hrib mit einer Siedlung betrachten. Im Hinblick auf Lage. Architektur und Kirclicngebüude im Inneren stell! sie eine Art Hybrid dar auf der 1711 ZgODNJ r-KliSČANSKI S"ia\ UM kOMI'1 IkS (Glaser 1991, 71). Analiza omenjenih prostorov je močno otežena, ker nisi; objavljene drobne najdbe, zato lahko primerjamo ic tlorisne zasnove in Glaserjeve bežne omembe najdb v njih Stavba H na Sv. Hemi povsem spominja na ogrevano dvorano velike stavbe na Kučarju. V sosednji hiši [. pa gre holj za stanovanjski značaj zgi adbe (manjše dimenzije prostora, ognjišče). Zato hi glede na bližino obeh zgradb (loči ju le razdalja 3 m) smeli podobno kal na V ran ju videti v njih stavbno kombinacij» bivalnega In reprezentančnega značaja. Zgradbi M in L na Sv. Hemi tvorita torej podobno celoto kot jo na Kučarju predstavlja velika slav ha, vendar je najverjetneje drugačna ob! i kova nosi tal pogojevala ločitev posameznih prostorov. kol je to moiSopoziti na Vranju. Hidi osnovna razporeditev prostorov spominja na bivalni kompleks na Vranju, kjer so dimenzije ogrevanega; ločenega prostora povsem v razmerju / manjšo površino naselbine in manjšimi cerkvami. Da prostor 11 I na Sv. Hemi ni bil jedilnica, posredno nakazuje ogrevani prostor D na Vranju, ki ni bil direktno povezan s kuhinjo. Stavbo G, ki leži na Sv. Hemi blizu baptist erij a, bi lahko primerjali / malo stavbo na Kučarju. Tako se v stanovanjski strukturi, dimenzijah in v razporedu zgradb na Sv. Nemi dejansko kaže velika podobnost s Kučarjem En Vranjem, /.gradha H na Sv, ! [c lil i ima reprezentančni značaj, njeno pomembnost pa podčrtuje še lega na izpostavljenem delu hriba z lepim razgledom. Nekoč, ko ni bilo v okolici drevja, je bila ob ti ve h cerkvah vidna daleč po dolini i Znotraj stanovanjske arhitekture ji zato pripada najpomembnejše mesto. Glede na dimenzije posameznih zgradb, arhitektnmo zasnovo, izpostavljeno mesto v naselbini in bližino cerkva smo torej upravičeni na Kučarju, Vranju in Sv. Hemi domnevati, da so imeli centralno ogrevani prostori poseben značaj. Na Vranju, kje rje h tla arhitektura najbolj funkcionalno zasnovan», je mogoče videti, kateri prostori so bil i z njim najtesneje povezani (si, 177), Najkrajša je razdalja od stavbe D z ogrevanim prostorom do zgornje cerkve. Sledi hiša A in nato spodnja cerkev. Prostor D ima dejansko osrednje mesto. Kol episkopij označen skupek zgradb in zidov na Lavantu je premalo poznan, da bi ga lahko primerjali s prej omenjenimi, čeprav obstoj dvojne cerkve, velikost celotne naselbine in bližina v dolini ležečega škofovskega mesta Agumupi govorita v prid domnevi o pribežališču škofa. Dodatno u> tezo potrjuje opustitev mesta \ rav ni ni in sočasni nastanek zgradb v odlično naravno zavarovani naselbini na hribu (Alzinger 1977. 406-410). schon so bunten Palette spätantiker Hölten-befestigungen. Zunächst wurde der zentrale Kirchenraum errichtet, höchstwahrscheinlich an der Stelle eines heidnischen "Itmpcls, später wurden ein Neben räum und ein Nai ihex angebaut (Bolta 1981, 8-9), ähnlich wie wir es schon auf dem Korinjski hrib festgestellt haben (Ciglcnecki I9K5. 257), Außerdem wurde auf dem Ril'nik noch eine kleinere Kirche gebaut, die allerdings 11)0 rn von der ersten entfernt ist und mit ihr in keinerlei Verbindung steht (Abb. IM: .5) ( Pirktnajei 1994, 48). Die abseitige Lage und die kleinen Dimensionen sprechen Ihr arianischc Zugehörigkeit (Ciglcnecki 1993c, 40). Zu den frühchristlichen Kirchen wäre auch tlas zentrale Gebäude in der spätantiken Siedlung Grafinica bei Ter in der Nahe von Rad mir je zu zählen. In der ungewöhnlich gestalteten und natürlich hervorragend gesicherten Festung sind zwischen zwei Felsblöcken Spuren eines gemau ei len Gebäudes zu erkennen. Offensichtlich gab es in der Vergangenheit viele Störungen, denn -.ie isl größtenteils schon zerstört (vgl. Bericht über die älteren Ausgrabungen in ANSI 1975, 2<>9). Im Jahre I89fi wurden dort acht Skelette gefunden (Riedl I89(i, I 19). Aufgrund dieser Daten und der Orientierung der Wände nach Osten ist ilas Gebäude als frühchristliche Kirche zu bestimmen. Im Grundriß zeichnen sich der zentrale breitere Teil ab sowie ein oder sogar zwei parallele schmalere Räume. Die übrigen Gebäude in der Siedlung waren höchstwahrscheinlich aus I lolz, Wie schon erwähnt, gibt es in Slowenien neben Kncai noch zwei befestigte I lohen Siedlungen, wo Doppelkirchen auftreten: das sind Ajdovski gradec oberhalb von Vränjc und lönoveov grad bei Kobarid Da der Komplex von Vranje gut bekannt ist und in der Literatur Vielmals dargestellt (Ulbert 1975: Ulbert 1979; Knitie l994)oder zitieri wurde (Bierbrauer 1984,52-54; Bierbrauer 1987b; Glaser 1991). isi eine wiederholte Darstellung nicht nötig (Abb. 164: I). Es überraschen die kleinen Dimensionen der Kirchen, die das bisher kleinste, am vollständigsten bekannte Exemplar einer Doppelkirche bilden. In der Anlage lönoveov grad bei Kobarid haben wir in den Versturzresten an :1er Ober-Ii äelie des I elsenplaieaus, das sich einige Meier hoch über dem Wohn he reich der Siedlung erhebt, zwei parallele, ca. !4 m lange Gebäude erkannt, auf deren Westseite zwei ungefähr 3 m breite Narlhices (Abb. IM: 2) angedeutet sind (Ciglcnecki 1994h), Dazwischen befindet sich in der Höhe der Prcsbytcrien heider Kireheu ein kleinerer rechleckigcr Kaum mit Dimensionen I7S FtttlllCHRISTLK ÜIH GjLR U 151 .k<)M!-[ l \ Pri dvojni cerkvi na Dosslrcntu ne jajiznamo pripadajočih zgnidb, čeprav bogata kulturna plast na vrhu hriba dlje slutiti številne objekie (O-glenečki 1987a, KK). Za 11Enjiva je primerjava s sicer oddaljenim, a dobro ohranjenim arhitektonskim sklopom na Čaričinem grailui/domnev ni Justinijani primi. Na posebej izpostavljenem mestu znotraj obsežne utrjene naselbine, ležeče na nižjem hribu, so ostanki episkopalne cerkve in palače (Kondič, Popovič I ')77. 25-41). Episknpij, ki po velikost i in upre m i prekaša vse prej naštete, kaže členitev na tri dele {.v/. 178), Osrednji del zavzema 25 x 20 m velika, gotovi) vsaj emniadslmpna Zgradba s proslnrno, centralno ogrevano slavnostno dvorano in / nekaj manjšimi stranskimi prostori. Okrašena je bila z mozaiki in freskami. Osrednja in vzhodna zgradba sta bili spojeni,zahodna pa nekoliko odmaknjena. Vzhodna je imela dva prostora in je merila 15 s [ 5 m. Namembnost slednje ni povsem jasna; glede na veliko količino stopljenega svinca v njej so nekateri domnevali delavnico. Vendar se zdi verjetneje, da gre le za del v požaru uničene svinčene strehe. Zahodna zgradba je imela več prostorov, katerih namembnost pa ni podrobne je opredeljena: domnevajo stanovanja za duhovnike in goste. Episkopska rezidenca naj bi bila v zgornjem nadstropju osrednje stavbe. Podobno kol na Ajdovskem gradett so bile stavbe episkopija razvrščene v/poredno s cerkvijo, nasproti nje po dolžini. Prav tako je bil stranski vhod v cerkev povsem blizu vhoda v osrednjo zgradbo, von 5x4 m. Auf der Nortiseile des größten Kirchengebiiudes (Breite ea. 7 m) befindet sieh ein schmalerer Raum, Wo nach einer kleineren Raubgrabung die Reste einer Klerusbank mit drei Sitzen zu erkennen sind. Die beiden Kirchen stellen einen schlichten Saal typ dar, die Bank, die nur zufällig freigelegt wurde, hat nut eine angedeutete halbrunde Form. Wie ein Kontrollschnilt. den wir 1993 in dem zwischen den beiden zentralen Gebäuden liegenden Bcrcich leglen, ergehen hat. waren die Kirchendächer mit Ziegeln bedeckt, was bislang der einzige bekannte Fall unter den Kirchen im Südostalpenbereich ist. Wie aus dem Überblick der Anlagen mit Kirchen in Slowenien hervorgeht, gehört kuear zu keiner der oben aufgeführten Kategorien. Angesichts der Doppelkirchen gehört es zu Vranje und Tünovcov grad, doch unterscheidet es sieh von ihnen durch das Konzept, denn es hat keine zugehörige Siedlung. Seine Rolle ist als sakrales Zentrum einer kleineren Gehietse in heil zu verstehen, die abseits wichtigerer Straßen lag. Einordnung und Versuch einer Interpretation des frühchristlichen Ciebiiitdekomplexes Nach einer Übersicht über die Anlagen mit Kirchenhauten in Slowenien ist es sinnvoll, sieh noch mit der Frage zu beschäftigen, welche Funktion diese Fundorte hatten, lu der Analyse werden wir vor allem die Gebäude einbeziehen, St. t "S lipijltipij !iaGftriitncmgr:idu (po Kundieu in Popov il-u ) Abb. I "v l :pi skopni ni aut dem t ¡¡iričlti yrad (nach Koiulit und Pnpuv it ). 1711 ZCiOiJNJI KRŠČANSKI STAVBNI KOMM i KS Po lem pregledu je treba na kratko spregovoriti £e o funkciji dvojnih cerkva navzhodno-alpskem območju in posredno i ud i o značaju postojank, v katerih so bile ugotovljene. Sprva je hila večina zgodnje krščanskih cerkva zaradi v/v: še nega sedeža v klopi za duhovnike označena za Škofovske, Pri nekaterih sl- je takšna razlaga vsiljevala kar sama posebj (npr. pri Lavantu zaradi bližine Aguntuma in časovnega sovpadanja propada mesta / nastankom višinske postojanke ( Alzinger 1977, 406-4 K)). K Egger je pokazal tudi na določene podobnosti Škofovske utrdbe Medióla nuni škiila Nieelija v opisu Venantija Fortunata s poznoantifinimi postojankami na Koroškem (posebej Duclom) (Egger 19411. «7-93), Me da hi se posebej s p li Seal i v komentiranje teksta o utrjefii rezidenci škofa Nice tija. smemo reči, da se opis le-tega odlično ujema z opisom Kuearja in tako posredno pritrjuje misli o sorodni označitvi. Zaradi velikega števila pozneje odkritih manjših cerkva, ki so I niele prav tako vzvišen osrednji sedež, se je izkazalo, da je taka razlaga preohlapna in da vzvišen sedež ne pomeni nujno tudi stalne prisotnosti škofa v postojanki (Noli 1974-1975, 1$; Ulbert 1975, 63; t i laser 1991, 63). T. Ulbert je v objavi cerkva / Vranja leta 1975 sklenil svojo interpretacijo z mislijo, da namembnosti še ni mogoče zadovoljivo pojasniti (Ulbert 1975. 67). Zaradi majhnega grobišča in razmeroma velikih prostorov v cerkvah je zalo med drugim omenil ludi možnost pribežališča za Škofa in nekakšne "pražupnije" na tem področju (Ulbert 1975. 68). M Petru je leta 1979. kot smo omenili že zgoraj, glede na odkritje uteži in amlor v cerkvam najbližji stavbi sklepal na prisotnost škofa, in sicer zaradi kompetenc. ki so jih le-ti imeli po odloku cesarja (Petru 1979, 731). Tudi sjim sem pri prvi interpretaciji oslalin s Kucarja zaradi značaja raziskanih bivalnih prostorov in izjemnosti dvojnih cerkva v slovenskem in avstrijskem prostoru domneval sedež škofa (Ciglenečki 1986, 14. 179: J ti'SicnsIcülung ;nif iIl-hi Hemmabirg (nach Ghist;r). 1711 FR U HC HR] SILK HER G EBÄ D HL-KOMM I \ cerkvenih zgradbah iz lega časa vendarle skušamo odgovoriti, se kot potencialni škofovski sedež kljub vsemu zarisuje Vranje, saj doslej v celotnem celcjunskeiu agru ni bila odkrita nobena poslo-janka, ki bi kazala bolje organizirano cerkveno srediSče (cfr. Ciglenečld 1992). Večini novejših raziskovalcev, ki so problem dvojnih cerkva zajeli sintetično, je mogoče oči i al i, da so ga obravnavali ločeno od vsakokratne naselbinske slike. Za razumevanje funkcije dvojnih cerkva bo potrebno zato analizirati posamezne manjše pokrajinske enote z vsemi njihovimi posebnostmi, prav tako pa bomo morali ugotovit® v kakšnem razmerju so bile postojanke z dvojnimi cerkvami do ostalih sočasnih naselij. Poglejmo si zato enega najbolje raziskanih območij v vzhodnih Alpah, to je skrajni južni predel nekdanje province Norik. ki je spadal v cc-lejanski in deloma petovionski ager (Ciglenečki l1)*)!). Ker je bila \ velikem delu lega območja že opravljena sistematična arheološka topografija ter manjSe sonde in sistematična izkopavanja, imamo dovolj zanesljivo predstavo o intenziteti in značaju poznoantične poselitve, V zaledju prej imenovanih noriSkih mest poznamo danes postojank, ki sodijo v drugo polovico 5. in \ h, st. Vendar je velika večina le-teh osredotočena v hribovitem svetu med Savinjo, Savo in Sotlo v skrajnem južnem vogalu province Norik med obema najvažnejšima vpadnicama proti Italiji i Ciglenečki hJ')2, 11-12). Med temi postojankami se le pri Vranju pojavlja dvojna cerkev. Celo Rifnik kot ena najpomembnejših in največjih naselbin nima dvojne cerkve. Nll Rifniku je bila pred nedavnim sicer odkrila še ena manjia cerkev, vendar je zaradi prevelike oddaljenosti od prve ne moremo tolmačiti kot del d vojne cerkve (Pirkmajer 1994, 48). Na Gradcu pri Prapretnem je bilo mogoče že na površini zaznati večino tlorisov zgradb te sicer izredno pomembno naselbine z veliko hišami. Vendar se na osredn jem nekoliko vzvišenem delu razločno vidi le ena stavba, ki jo je mogoče opredeliti kol cerkev, /a to hi vsaj za južni del Nori k a smeli upravičeno predvidevati na V ranju cerkveno središče, ki mu je, če ni z drugimi odšel v Italijo, načeloval skol ali kak drug višji duhovnik. Ali je v naselju Stalno prebival ali pa se je zadrževal tudi na drugih postojankah svoje močno okrnjene škofije, ni mogoče reči. Nedvomno pa sakralni objekti in / njimi povezan pripadajoči sianovanjsko-reprezentančni del na Vranju kažejo na pomembno vlogo klerikov. Kot je pokazal pregled zgodnje-krščanske arhitekture v Sloveniji, je pojav dvojnih cerkva v utrjenih naselbinah izjemen in so le te der Funde im Gebäude inneren hervor im Vergleich mit anderen tiebäuden auf dem Ajdovski gradee oder anderswo, Knific ist deshalb der Annahme, daß man hier besondere We rt gegen -stände wie Manuskripte und Kleider ¡iulbewiihrte (Knific 1994, 216). Das Gebäude auf der Ost-seiie des mittleren Gebäudes (C) läßt einen schlichlen ein räum igen Grundriß mit einem kleinen Anbau auf der Südseite erkennen und ist 10 x 8,5 m groß, Von I laus A ist es nur einen halben Meter entfernt. Angesichts der entdeckten Funde ist es weniger repräsentativ als das Gebäude A und hat sowohl einen Wohn- als auch liaushalts-charakter (Vicie 19N3, 71; Knific F>94, 215). Dei mittlere Wohnbereich in Vranje zeigt also eine abgeschlossene Wohneinheit mit einem abgetrennten, repräsentativem Irakt, wobei kein Raum überdimensioniert ist. so daß wir die Anwesenheit einer größeren Anzahl von 1.etile ii vermuten könnten, im Gegenteil: die in den kleinen Räumen gefundenen Gegenstände sind funktional verschieden, aber von hoher Qualität und ausgewählt, sie deuten eher auf den Wohnsitz eines Vornehmen hin ais auf die Präsenz einer Menschenmenge, Auch die übrigen in Vranje erforschten (Sebäude (Ii. F. KG} haben gleichmäßig aufgeteilte Tätigkeitsbereiche für die alltägliche Versorgung der Bewohner in den einzelnen Häusern; sie dienten sowohl zum Wohnen als zur haus wirtschaftlichen Nutzung (Meie 1983, 71-7b; K o i fie IW4. 215-217). I in Vergleich Kticars mit Gebäuden in der Nähe der Doppelkirche im Fundort Tbnovcov grad hei Kobarid ist vorerst nicht sinnvoll, weil wir über zu wenige Daten verfügen (vgl. den Plan bei (igle neck i 1994b. Fig. 3). Doch muß erwähnt werden, daß etwas unterhalb der Kirchen in deren Nähe ein größeres Gebäude mit fünf oder viel leicht sogar sechs Räumen erkennbar isi, seine Zweckbestimmung ist allerdings vollends unbekannt. Interessanierweise wurden in der Nähe von Tonovcov grad zwei gleichzeitige Fliehburgen bzw. Siedlungen entdeckt, deren kleine Ober-Ilache und bescheidene Funde keine gemauerten Gebäude vermuten lassen, geschweige denn Kirchen {Gradee hei l.ogje und Gradee bei Hie/nica). So bestätigen diese Fundstätten die Besiedlung des Hinterlandes von Tonovcov grad. Diese umwohnende Bevölkerung besuchte vermutlich dort von Zeil zu Zeit die Kirchen, ähnlich wie wir es für den Kucar und sein Hinterland annehmen. Eine ähnliche Strukturierung zeigen auch die Wohnräume in der Nahe der oberen Doppel-kirche auf dem Hemmaberg (Abb. 169), die von 183 ZtlODNl LKRŠČAMSKI STAV LIN I KuMt'1 1 KS med seboj pravi loma precej oddaljene (sL 172) ( )b luni je lreba omeniti ludi preiîïalo upoštevano dejstvo, da v Ce le j i in Petovioni doslej niso bili odkrili zanesljivi znaki poselitve v 6. si, in da zato lam ni mogoče iskali takratnih cerkvenih središč (Ciglenečki 1993«, 513-514). Podobno bi smeli reči za Emono in Viru na m, kjer so dosedanje najdbe preskromne, da bi smeli dokazovali nemoten obstoj škofij v t a kp izpostavljenih mestih vse do konca 6, si. (cit. Plesničar~Gec 1983, 29.12; Null 1954. 105). Zaio bo treba tudi na Koroškem pojasniti vprašanje, kje je v času zatona antike rezi d irai v i rimski škof. Za Grazerkogel se nam namreč zdi, daje bil zaradi lahko dostopne lege, podobno kot Kučar. uporabljen le krajši čas. Kar zadeva postojanko na Sv. Hcmijc Glase rjev poskus, kako opredeliti namembnost dvojne cerkve dovolj prepričljiv, čeprav ne dokončen, [h velja še posebej za problema!iko nastanka novih cerkva. Domnevi, daje bil cerkveni kompleks v 6. st. povečan zaradi večjega obiska romarjev (i ¡laser 1991. 80-82). bi smeli upravičeno postaviti ob bok vprašanje, ali širitev m morda povezana s premiki prebivalstva, ki se je koncem 5, st. ali na začetku 6. st. iz ravnin, v katerih je do takrat še vztrajalo, umaknilo na hribovske postojanke (Ciglenečki 1987a, 126-127: Ciglenečki 1994a, 245-24K). Potrebno je tudi poudariti, da Koroška topografsko ni tako dobro raziskana kol območje v zaledju CcÊeje in Beta krajina. M istim, da bo potrehno pred dokončno interpretacijo objektov na Sv. I temi počakati Se na raziskavo ostalih stavb in objavo drobnih najdb, saj bo le lako možno ugotoviti značaj poselitve iti funkcijo bivalnih prostorov. Hkrati bi sistematična topografija poznoantičnih postojank na Koroškem, ki jo je nekoč velikopotezno a žal nekritično iastavil že F. Jantsch (.lan t seli 1938), pripomogla v veliki meri k razjasnitvi naselbinske slike v pozno-antičnem obdobju. Dosedanje najdbe ne dokazujejo obstoja Vi run uma v 6. si. in s tem Škofovskega sedeža v njem (Noti 1954. 1(15). Po drugi strani pa nova odkritja, kot npr. Kathreinkogel (Fuchs 1988). K appelé (Felgenhauer-Schmiedt 1993), izpričujejo večje šle vilo stalno poseljenih postojank prav v (t. st. Tako se nakazuje podobna naselbinska struktura kol v večjem delu slovenskega prostora, kjer arheološke najdbe kažejo popolen premik prebivalstva 11 udi l/ mest ) v odmaknjena hribovska področja (Ciglenečki 1987b. 272: Ciglenečki 1993a, 513-514). ©laserje po primerjavi s Sv. Hemo označil tudi Vranje in Kučar koi romarski srediSči i ( i laser 1991 i 76, 83, 84). Zadnjega posebej zato, ker sta 184 den Kirchen etwa so weil enilernt sind wie (.las große Gebäude aul dem Kucar. Auf dem 1 lemmaberg steht an exponierter Stelle das 14 \ 13.7 m große Gebäude II. Finen größeren beheizten Raum (II 1) bezeichnete F. Glaser als Speisesaal, in einem der beiden kleineren (112) vermutete er die Küche (Glaser 1991, 69), Das benachbarte einräumige Gebäude I. bezeichnete er als Wohnraum (Glaser 19Ö1, 71) Die Analyse der besag-icn Räume wird sehr erschwert, weil die Klein funde nicht veröffentlicht sind, deswegen können wir nur die Grund riß konzeple mit Glasers flüchtigen Erwähnungen darin entdeckter Funde vergleichen. Das( iebäude 11 auf dem 1 lemmiiherg ähnelt dem zentralen Teil des großen Gebäudes auf dem Kucar. Das Nachbarhaus Lhat ehereinen Wohncharakter (kleinere Dimensionen des Raumes. He rtlstelle). Deshalb dürften wir sie im Hinblick auf die Nähe boider Gebäude (sie sind nur durch einen Abstand von 3 m voneinander entfernt) ähnlich wie in Vranje als G c bände-komhination von Wohn- und Rept äsenlanz-charaktcr betrachten. Die Gebäude H und 1. aul dem 1 lemmaberg bilden also eine ähnliche Ein hftlt wie sie das große Gebäude auf dem Kucar darstellt, jedix.ii bewirkte die (¡ciändekonl'iguralion eine Iren innig der einzelnen Räume, wie man es in Vranje beobachten kann. Auch die Grundaufteilung der Räume ähnelt dem Baukomplex in Vranje, wo die Dimensionen des beheizten, getrennten Raums in Proportion zu der kleineren Oberfläche der Siedlung und den kleineren Kirchen stehen. Daß Raum 11 I aufdem I lemmaberg keinen Speisesaal darstellt, zeigt indirekt auch dei beheizte Raum II in Vranje,dermil der Küche nicht unmittelbar verbunden war. Das Gebäude G, das auf dem Hemmaberg in der Nähe des liaplisleriitms steht, könnten wir mit dem kleinen Gebäude auf dem Kuiar vergleichen. So lassen Wohnst!uktur, Dimensionen und Anordnung der Gebäude aufdem 1 lemmaberg tatsächlich eine große Ähnlichkeit mit den I und' orten Kuiar und Vranje erkennen. Das Gebäude 11 aufdem Hemmaberg hat repräsentativen Charakter, seine Bedeutung wird noch hervorgehoben durch die Lage an exponierter Stelle des Herges mil schöner Aussicht. Früher, als in der Umgebung keine Bäume wuchsen, war es neben den beiden Kirchen weit im Tal zu sehen. Von den Wcihnhaulen gcbührl ihm der wichtigste Rang, Unter Berücksichtigung der Dimensionen einzelner Gebäude, des Baukonzeptes, der exponierten Lage in der Siedlung und der Nähe der Kirchen dürfen wir in dort Anlagen Kucar, Vranje und Hemmaberg tlie zentra 1 lieheizten Räume als FrOhciiristi iciirr Gi;uAup[ komm i x bili odkriti ie dve stanovanjski zgradbi. Vendar je treba poudariti, tla soverniki na Kučar prihajali i/ bližnjih zaselkov, do katerih so se lahko vrnili se isti dan. Podobno mnenje izraža tudi Brmož, ko se vprašuje, kdaj lahko govorimo o romarskem središču (Bralo/ 1996), Kol smo že omenili, predstavlja Bela krajina značilno pribeztdiSčno področje, odmaknjeno od važnejših cest. Tudi dvojne cerkve na Vranju zaradi izredno majhnih dimenzij ni mogoče i te t j za romarsko destmaciip. Zadoščala je komaj peščici vernikov, ki so najverjetneje prebivali kai v pripadajočem naselbinskem sklopu, ob posebnih priložnostih pa je morda služila tudi prebivalcem iz okolice. Ker je bilo življenje na Vranju prekinjeno nenadoma in v celoti (Knjfie 1979, 752). bi morali v stavbi I) (v kolikor je Glaserjeva teza pravilna) najti številno posodje in kuhinjski pribor. Vendar prav keramika tam povsem manjka. 1. Mirnik-Prezelj onicnja le štiri nekoliko večje in bolje določljive fragmente fMirnik-Prezelj 19X4, 16), Nesporno gre za reprezentančni prostor, ki pa ni bil namenjen množici ljudi, ampak prej ožjemu krogu i men it -nikov, podobno kol na Sv. Hemi in Kučarju;. Tudi podatek pri Sykeonu o razširitvi cerkvenega središča zaradi dotoka romarjev, kije G laserja spodbudil k romarski označitvi cerkva na Sv. I le m i. dobro sovpada Ic s situacijo na tem najdišču, ne pa tudi s t i siti na Kučarju in Vranju (G laser 1991, 79), Na obeh zadnjih namreč ni sledov kake starejše cerkve, Oba cerkvena kompleksa sta, kot smo ti) poudarili ze večkrat, zasnovana kot celota in zgrajena v enem zamahu iu taki) tudi po lej plati izpodbijata teorijo o njuni romarski namembnosti. Na Kučarju so dimenzije odprtine za relikvije takn majhne in cerkv ena oprema tako skromna, da v teh objektih le stežka vidimo romarsko središče. Prav tako si a bila tu odkrita le dva grobova: prvi v veži zgornji'cerkve in drugi ob manjši stavbi v bližini prezbilerija zgornje cerkve. Očitno relikvije niso bile takti pomembne, da bi ob njih pokopali večje število ljudi. Primerjava med doslej raziskanimi dvojnimi cerkvami na višinskih utrjenih poznoauličnih postojankah v vzhodnih Alpah nakazuje več možnih rešitev, kako označiti funkcijo posameznega najdišča, Pri nekaterih izpostavljen® postojankah bi si smeli predstavljati celo kopičenje funkcij {cerkveno-upravne, kuha relik\ ij. grobnega kuha, romarske destinacije itd.). Na osnovi povedanega lahko na Kučarju in Vranju nedvomno predvidevamo prisotnost kake višje osehe v cerkveni hierarhiji; morda tudi škofa, čeprav za lako trditev iti argumentov. Prav tako je mogoče reči. da je Statten mit besonderem Gharakier betrachten. In V ran je, wo die Bauten am funktionalsten konzipiert waren, kann man erkennen, welche Räume damit am engsten verbunden waren (Abb, 177). Am kürzesten ist die Entfernung von Gebäude l> mit dem beheizten Raum bis zur oberen Kirche. Es folgt Hans A und anschließend die liniere Kirche. Raum I) njmmt in der lat den zen-lraten Platz ein. Der als Episkopium bezeichnete Komplex von Gebäuden und Mauern in I avam isi zuwenig bekannt, als daß man ihn mit den oben erwähnten vergleichen könnte, obgleich die Existenz einer Doppelkirche. die Größe der gesamten Siedlung und die Nähe der im IUI tiegenden Bischofsstadl Aguntum für die Annahme einer Fluchist alte des Bischofs sprechen. Zusätzlich wird diese These durch die Aufgabe der Stadt in der Ebene und die gleichzeitige Errichtungdei Gebäude in einer hervorragend natürlich befestigten Siedlung auf dem Berg bestätigt (Alzinger 1977, 4U6-41U). Bei der Doppelkirche auf dem Doss Irenio sind keine zugehörigen Gebäude bekannt, obwohl die reiche Kulturschicht auf dem Berggipfel zahlreiche Objekte erahnen läßt (Ciglenecki 1987a, SS). Interessant ist ein Vergleich mit dem zwar weit enilernten, aber gut erhaltenen Gebäudekomplex im Fundort Caricingrad. dem mutmaßlichen lusiiniana prima, An besonders exponierter Stelle innerhalb der umfangreichen, auf einem niedrigeren Hügel liegenden befestigten Siedlung finden sich Reste einer episkopalen Kirche und eines Bischofspalasies (Kondic, Popovic 1977, 25-41 j, Das Episkopium, das an Größe und Ausstattung alle oben angeführten Bauten über-irillt, ist in drei'teile gegliedert [Abb, I7S), Den zentralen Teil nimmt ein 25 \ 2li m großes, gewiß mindestens einstöckiges Gebäude mit einem geräumigen, zentralbeheizten Festsaal und einigen kleineren Nebeniäumen ein. Geschmückt war er mit Mosaiken und Fresken. Das miniere und östliche Gebäude waren miteinander verbunden. das westliche lag dagegen ein wenig abseits. Das ösiJiche hatte zwei Räume und war 15 x 15 m groß. Seine Bestimmung ist nicht geklärt, hinsichtlich der/darin enthaltenen großen Menge geschmolzenen Bleis vermutete man eine Welkställe. Jedoch scheint es sielt eher um den Teil eines im Brand zerstörten Bleidaches zu handeln, Das Westgebäude hatte mehrere Räume. deren Zweckbestimmung nicht genauer lesige legi werden kann; man vermutet Wohnungen liir (reistliehe und Gäste, Die Bischofsresidenz soll sich in der oberen Flage des zentralen 185 Zgodnji k riše *nsk;i m w um kumpi t ks cerkvfcno središče združevalo več Funkcij: bivališče klerika ali klcrikov višjega r a riga, dušebrižni-Sivo nad širšim prostorom, kol tudi prisotnost relikvij in z njimi povezano pokopališko funkcija». Ni pa osnov za trditev, da so relikvije imele na Vranju in Kučarju pomembni) vlogo. Na Sv. I iemi, kjer nekateri elementi kažejo na možnost romarske postojanke, bo dokončen odgovor mogoče podati šele takrat, ko bo izkopan ali vsaj sondirati ludi ostali del postojanke in ko bodo objavljene drobne najdbe iz doslej odkritih posvetilih zgradb. Ob današnjem stanju raziskanosti vzhodno-aipskega območja smemo torej pričakovati še marsikatera nova najdišča (dober primer sta do pred nedavnim povsem neznana lonoveov grad in Črnomelj), ki bodo dopolnila naše vedenje o tej problematiki. Zato se nam ne zdi smiselno postavljati dokončnih trditev o tej ali oni namembnosti, To kar je danes mogoče storiti je. da opozorimo na različnost posameznih najdišč, pri čemer mora interpretacija sloneti na dokaza nih dejstvih. Prostor za spekttlativna izvajanja je namreč še preširoko odprt, posamezne trditve pa zavajajoče in zato predestinirajo raziskovanje le kompleksne problematike, Gebäudes befinden. Ähnlieh wie auf dem Ajdovski gradee waren die Gebäude des F.piskopiams parallel zur Kirche angeordnet, der Länge nach auf der gegenüberliegenden Seile. Ebenso lag dcT Seiteneingang in die Kirche ganz in der Nähe des Eingangs in das zentrale Gebäude. Nach dieser Übersieht müssen wir noch kurz auf die Funktion der I )oppelkirchen im Ostalpen-raitni zu sprechen kommen und indirekt auch auf den Charakter der Anlagen, wo sie entdeckt wurden. Zunächst wurde die Mehrzahl der frühchristlichen Kirchen aufgrund des erhöhten Sitzes in der Priesterbank als Bischofskirche bezeichnet. liei einigen drängle sieh eine solche Erklärung von selbst auf (z.B. bei l.avant wegen der Nähe Aguntums und der Gleichzeitigkeit des Verfalls der Stadl mit der Etriebtung einet Höhenäiedlung) (Alzinger 1977.40fi-410). R. Egger wies auch auf bestimm® Ähnlichkeiten hin zwischen der Bischofsfestung Medio! an um des Bischofs Nicetfus in der Schilderung des Ve natu ins I orlunalus mit spätahtiken Siedlungen in Kärnten (besonders Duel) (Egger t94Q. K7-93)- Ohne den Text über die befestigte Residenz des Bischofs Nicetius näher zu kommentieren, müssen wir bemerken, daß dessen Schilderung mit der Beschreibung Kucars völlig übereinstimmt und so dem Gedanken von seiner gleichartigen Zweckbestimmung indirekt beipflichtet. Wegen der großen Zahl später entdeck!er kleinerer Kirchen, die ebenfalls einen erhöhten Mittelsitz hauen, stellte sich heraus, daß diese Erklärung zu vage isl und daß ein erhöhter Sitz nicht unbedingt die ständige Anwesenheit eines Bischolsin der Siedlung bedeuten muß (Noll 197475. 199; Ulbert 1975, 63; Glaser 1991, 63), T. Ulbert schloß in der Publikation der Kirchen von Vranje im .fahre 1975 seine Interpretation mit dem Gedanken ab, die Zweckbestimmung könne noch nicht beft iedigend geklärt werden (Ulbert 1975, 67). Aufgrund des kleinen Gräberfelds und der verhältnismäßig großen Räume in den Kirchen erwähnte er unier anderem auch die Möglichkeit einer Fl ach Iburg für den Bischof und eine An von "Ui pfarrcien" in diesem Bereich (Ulbert 1975, 68). P, Pelm schloß im Jahre 1979, wie schon erwähnt, angesichts der Entdeck ung von Gewichten und Amphoren in dem der Kirche am nächsten stehenden Gebäude auf die Anwesenheit eines Bischofs, und zwar aufgrund der Kompetenz, die er nach dem I i laß des Kaisets hatte (Petru 1979, 731). Auch ich habe bei der ersten Interpretation der Funde vom KuCat aufgrund der Eigenart 1k6 I"Kl Hi HktSll.lllttiR C > t ÖÄUDiTKfJiiiPl I X der erforschten Wohnräume und des Ausnahmecharakters der Doppel kircheil im slowenischen und österreichischen Raum einen Bischofssitz angenommen (( igleneeki l'JNb, ¡46). Angesichts der Gleichzeitigkeil der Aufgabe Jet nahen Stadl Neviodunum (in der ersten Hälfte des 5. Jhs.) und der Errichtung des Kuiar-Kompiexes vermutete ich eine Verlegung der Kirchengewalt in die Heia krajina. auf den Kuear. Diese These kann heute weder bejaht noch ganzlieh abgelehnt werden. R. Bratoi iial seine Bedenken, der Bischof von Neviodunum sei von den Quellen nicht bezeugt worden, selbst relalivisiert mit der Erklärung, da Li auch sonst die Quellen nicht über alle damals wirkenden Bischolc berichteten (Bratoz 1996). Doch kann die These von der Verlegung des Bischofssitzes aus Neviodunum auf den Kuear heute nur bedingt aufrechterhalten weiden. Vorsieht wird vor allem durch die Entdeckung der großen, noch ganz und gar unbekannten spatuTitikcn Siedlung in Crnomelj geboten, wo wit auch Kirchen vermuten dürfen (siehe S. Uifi). J. R Sodini stellte die bisher umfangreichste Synthese des Doppelkirchenpliänomens dar, wo er sich mit besonderer Aufmerksamkeit auch dem Problem der Zweckbestimmung widmete (Sodini 1 lJN4, 255-326). Wie aus seiner Übersicht zu erkennen ist, stand die Mehrzahl der Doppelkirchen bis zur Mitte des 5. Jhs. in Städten, wo später diese Funktion nur eine Kirche erfüllte (z.B. Aquileta, Porei). Folglich muß man die älteren Doppelkirchen in den Städten und die spätere geschlossene Gruppe von Doppelkirchen innerhalb einer stark veränderten Siedlungsstruktur in der zweiten Hälfte des 5. Jhs. und im 6. Jh. getrennt behandeln. Ebenso wies er auf die Verhältnisse zwischen den verschiedenen Bestimmungen der Doppel kirchen. So gehören 41' < /ti Bischofssitzen, 4i'f zu Pfarr- oder Siedlungskirehen, 1'< zu Klöstern. 4'v zu Fried hofskomplexen und 5,5'r zu Wallfahrtsorten i ib. 306). So sind nach seiner Feststellung die Doppelkirchen nicht Ausdruck desselben Programms, das für alle gälte. Er hebt insbesondere die lätsachc hervor, daß nicht alle Doppelkirchen Bischofskirchen seien, und umgekehrt die Bisehofskirchen nicht immer Doppclkirehen (ib. 306). In der Anmerkung vermutet er eine Kombination von Märtyrer- und laufkull bei der Doppclkit ehe in V ran je (ib. 312). Aufgrund älterer Daten zählte er auch die Kirche vom Ril'nik zu den Doppelkirchen, wo aber spätere Ausgrabungen diese Ansicht widerlegten. denn im Neben™um wurde ein Bapt¡Stedum entdeckt (ib. 27f>-277), I )er letzte, der sieh aus archäologischer Sicht mit dieser Problematik im Ostalpenraum intensiver befaßte, ist F. Glaser (Glaser 1991, 74-N5), So kam er nach einer genauen Analyse der Bauwerke und des Schmuckes in den Kirchen /.u dem Schluß, daß sich auf dem I lemmaberg ein Walltährlszenirum befand. Die umtangrei eben und vortrefflichen Analysen konzentrierte F Glaser allerdings nur auf die Erörterung der Kirchenproblematik auf dem Hemmaberg (Rc Iiquien, Liturgie. Kirche nba uteri). zu wenig berücksichtigte er aber (.las gesamte Sicdlüfigsbild und ziig seine Schlüsse schon vor der endgültigen Bearbeitung von Bauwerken und Kleinfunden, Bevor wir nicht wissen, ob es aut dem i lemmaberg (wo der Großteil des Niedlungsbereiches noch unerforscht ist) eine große Siedlung oder nur Wohnungen für Klerus und Pilger gegeben hat, ist es natürlich nicht möglich; ein endgültiges Urteil über den Siedlungscharakter zu fällen {Abb. 179). R. Bratoz suchte in seiner Abhandlung über die Doppel kirchen im heutigen slowenischen Gebiet neben den archäologischen auch die sein ili-lichen Quellen mit eittzu beziehen {Bratoz 1996). Die Doppelkirchen finden, wie er feststellte, in keiner Quelle vom östalpen-, Nordadtifl- oder Westbalkanbereich Erwähnung. Er wog alle bisherigen Auffassungen gegeneinander ab und kam im Fall von V ran je zu dem Schluß, daß es dort wahrscheinlich ein größeres regionales kirchliches Zentrum gegeben hat, das von Zeit zu Zeit vom Bischof aufgesucht wurde. Dieses Zentrum umfaßte nicht, wie er ferner feststellte, den gesamten Bereich des ehemaligen Agcrs von Celeia. Ebenso konnte er sich aufgrund der Schlichtheit der Kirchen keinen größeren Pilgerzustrom vorstellen, Er wies aber auf eine mögliehe Anwesenheit von Mönchen hin. Hinsichtlich des Bestehens yon Bischofssitzen erwähnt Brätoä mehrmalige Verbote der Gründungen von Bischofssitzen in kleineren Orlen, woraus er indirekt schließt, daß es dazu den noch gekommen sei. linier Berufung auf die Quelle, die in dem salonitaniischcn Bistum trotz Verbot die Gründung dreier neuer Diözesen erwähnt, schließt er nicht die Möglich keil aus, daß auch im Bereich derOstalpen Bischofssitze existierten. Dabei stellt ei lest, daß das Epitaph des Bischofs Gaudentius aus Prebold die These von Vrauje als bischöflicher Flucht bürg in der Diözese Celeia widerlegt, denn sie ist von diesem weit entfernt. Sein Argument ist zwar völlig angebracht, doch basiert es auf einer Datierung der Grabinschrift ins 6. Jh., die auch er selbst in I rage stellte, Titsache ist. daß es 1929, als R. Fgger den Artikel verof- IH7 ZiiODNIl kflá6\nski sta\ us] komi't.^ks leu! lichte, sein schwer war (unti es noch heute ¡sil-, das Denkmal zuverlässig zli datieren. Auch in der Literatur schwanken die Datierungen dieses Denkmals, obwohl die Mehrzahl liggers Ansicht akzeptierte. Dem Gedanken von Ii. Hiato/, das frühChristliche Zentrum Vranje habe nicht den Gesamtbereich des Agers von Celcia gedeckt, kann man zustimmen, aber noch immer bieibl die Präge ungeklärt, wo in der zweiten Hälfte des 5. .Iiis., im 6. Jh. und vielleicht sogar im 7, der Bisehof von Celeia residierte., Wollten wir diese Frage unter Berücksichtigung der bislang zuverlässig festgestellten Kirchenbauten Eins dieser Zeit dennoch beantworten, kante als potentieller Bischofssitz trotz allem Vranje in Frage, denn es wurde in dem gesamten Ager von < ele i a bisher keine Anlage entdeckt, die auf ein besser organisiertes kirchliches Zentrum deuten würde (elr, CigtencCki 1992), Den meisten Forschern, die das Problem der Doppelkirchen synthetisch zu erlassen suchten, isi vorzuwerfen, daß sie es getrennt von dem jeweiligen Siedlüngsbild erörtert haben. Zum Verständnis der Funktion von Doppel k i rehén wird man deshalb die einzelnen kleineren regionalen Einheilen mil all ihren Besonderheilen analysieren müssen, auch werden wir feststellen müssen, in welchem Verhältnis die Anlagen mit Doppelkirchen zu den übrigen gleichzeitigen Siedlungen standen. Betrachten wir deshalb einen der besterforschten Bereiche in den Ostalpen. Lind zwar den äußersten südlichen Teil der ehemaligen Provinz Morienm. der zum Ager von t'clcia und I eil weise zu dem von Poetovio gehörte (( igle nee ki 1992). Da im Großteil dieses Gebietes eine systematische archäologische Topographie, kleinere Schnitte und planmäßige Ausgrabungen schon durchgeführt wurden, können wir uns ein gutes Bild machen von der Intensität und dem (. ha-rakier der spätantiken Besiedlung, im Hinterland der oben aufgeführten Städte Noricums kennen wir heute neun Siedlungen, die in die zweite I lall te des und in das 6, Jh, lallen. Jedoch isi die Mehrzahl davon im Bergland zwischen den Flüssen Savinja, Sava und Sotht, am äußersten südlichen linde der Provinz Norieum. zwischen den beiden wichtigsten Einfallstraßen nach Italien konzentriert (C iglencCkt 1992,11-12). Unter diesen Siedlungen tritt nur bei Vranje eine Doppelkirche in Erscheinung. Sogar Rifnik als eine der wiehligsten und größten Siedlungen hat keine Doppelkirehe. Auf dem Rifnik wurde zwai unlängst noch eine kleinere Kirche entdeckt, jedoch IMS isi sie aufgrund des großen Abslandes zur ersten nicht als Teil einer Doppelanlage ZU interpretieren (Pirkmajcr 1994, 48). Im Fundort Gradcc bei Prapretno konnte man schon an der Oberfläche den Großteil der Gebäudegrundrisse dieser sehr bedeutenden Siedlung mit viel Häusern erkennen. Jedoch ist im zentralen, etwas erhöhten "leil deutlich nur ein Gebäude zu sehen, das man als Kirche bc-stimmen kann. Deshalb dürften wii wenigstens für den Sud teil Noricums Vranje zu Recht als kirchlichen Mittelpunkt bei rächten, dem, in sofern er nicht mii den anderen nach Italien gezogen isi, der Bischof oder ein anderer höherer Würdenträger vorstand. Ob er in der Siedlung lebte oder sich auch in anderen Siedlungen seiner stark verkleinerten i )iözcse aufhielt, läßt sich nicht schlüssig beantworten. Doch deuten die sakralen (Ibjekle und der damit verbundene Wohn-und Repräsentanzbereich in Vranje zweifelsoh ne aut die bedeutende Rolle der Kleriker hin. Wie man aus der Übersicht über die frühchristlichen Bauwerke in Slowenien ersehen kann, treten Doppelkirchen in befestigten Siedlungen nur in Ausnahmefällen auf und sind voneinander ziemlich weit entfernt (Abb. 172). An dieser Stelle muß auch die zu wenig berücksichtigte Tatsache erwähnt werden, da Li in Celeia und PoutOVio bisher keine sicheren Anzeichen von einer Besiedlung im f). Jh. entdeckt wurden und deshalb dori keine kirchlichen GebäudekOmplexe jener Zeit zu suchen sind (CigleneCki 1993a, 513514). Ahnlieh verhält es sieh bei Fmona und Virunum, wo die bisherigen Funde zu bescheiden sind, als daß sie ein ungestörtes Bestehen der Bistümer in solch exponierten Städten bis Ende des 6. Jhs. nachweisen dürften (ehr, Plcsnicar-Gec 1983.29-32; Noll 1954. !l)5). Deswegen wird man auch in Kärnten die Frage klären müssen, wo in der Zeit des Untergangs der Antike dei Bischof von Virunum residierte. DerGrazcrkogcJ scheint wegen der leicht zugänglichen Lage, ähnlich wie der Klient, nur kürzere Zeil benutzt worden zu sein. Was die Siedlung auf dem l lemmaberg betritt t, ist Glasers Versuch, die Zweckbestimmung der Doppelkirehe /u definieren, überzeugend genug, wenn auch nicht endgültig. Das trifft insbesondere Im die Problematik der Errichtung neuer Kirchen zu. Die Annahme, daß der Kirchenkomplex im h. Jh. wegen zunchmendet l'tlger-be suche vergrößert wurde (Glaser 1991, 8H-S2), durften wir zu Recht mit der Frage gleichsetzen, ob die Erweiterung nicht eventuell mit einem leil der Bevöikerungsmigralion in Zusam ! 1-LI IR IIKISh H Hl h! Gl !lÄLJ!U:KOMPLI X menhang sie ho, die sich Ende des 5. Jhs. oder zli Beginn des (•>. Jhs. von dem Tiefland, ^o sie bis dahin gelebt hatte, in die I löhenbcfesiigungen zurückzog (CigleneCki 1987a, 12b-127: Ciglenecki 1994a, 245-24N), Hervorgehoben Werden muß allerdings, daß Kärnten topographisch nicht so gut erforscht ist wie der Bereich im Hinterland von Ccleia und die Bein krajinä. Vor einer endgültigen Interpretation der Objekte auf dem Hemmaberg wird man noch die Erforschungen der übrigen Gebäude und die Veröffentlichung der Kleinfunde abwarten müssen, denn um so w ird es möglich sein, den Sicdlungscharakier und die Funktion der Wohnräume zu de linieren. Zugleich würde eine syst einmische Topographie der spätantiken Anlagen in Kärnten, die einst schon F, Jantseh (Jantseh P>38) großangelegt, aber leider unkritisch begonnen hat, in großem Maße zu einer Aufklärung des Siedlungsbildes in der Spätaniike beitragen, Die bisherigen Funde können das Bestehen Virunums im ft, Iii. nicht nachweisen und damit auch nicht den dortigen Bischofssitz (Noll 1954, Uli). Auf der anderen Seite zeigen aber neue Fntdeckungen wie Z.B. kuthreinkogel (luchs I98K) und Kappelc (!-e Ige n haue r-Schmiedt 1993) von einer größeren Anzahl ständig besiedelter Siedlungen gerade im 6. Jh. So zeichnet sich eine ähnliche Siedhingsstruklur ab wi| Im größeren Teil des slowenischen Gebietes, wo die archäologischen Funde eine vollständige Migration der Bevölkerung (auch aus den Städten) in entlegene gebirgige Bereiche erkennen lassen (Ciglö-necki l(JK7h, 272; l igle neck i 1993a, 513-514). F. Glaser bezeichnete nach einem Vergleich mit dem I lein n iahe ig au eh die Fundstätten Vranje und Kutar als Wall iah ris/entren (Glaser 199 l(i. 83, 84). Die letztere vor allem deshalb, weil dort nur zwei Wohngebäude entdeckt wurden. Hervorzuheben ist allerdings, daß die Gläubigen auf den KuCar aus den nahen Weilern gekommen waren, wohin sie schon am selben lag zurückkehren konnten. Eine ähnliche Ansicht vertritt auch R. Bratoz. als er die Frage aulwiifi. wann man überhaupt von einem WaHfahrtszenlrum sprechen könne (Bratoz 19%). Wie schon erwäh nt. stellt die Bela krajlna, abseits der wichtigeren Straßen gelegen, einen charakteristischen Zu-fluehtsbe reich dar. Auch die Doppelkirche in V ran je kann wegen der äußerst kleinen Dimensionen nicht als Wallfahrtskirche betrachtet werderi. Sie hol nur einer Handvoll Gläubigen Platz, die wahrscheinlich im zugehörigen Siedlungskomplex lebten, zu besonderen Anlässen diente sie auch den am liegenden Einwohnern. Da das Leben in Vranje plötzlich und v ollkommen erlosch (Knific I97'J, 752), müßten wir in Gebäude D (insofern Glasers l hese richtig ist) zahlreiche Gefäße und Küchengeräte linden. Doch ist gerade Keramik dort überhaupt nicht vorhanden, I. Mirnik-Prezelj erwähnt nur vier etwas größere und besser bestimmbare I ragmente (Mimik-Prezelj I9S4, !(i) Zweifelsohne handelt es sieh um einen repräsentativen Raum, der aber nicht für eine Menschen menge gedacht war, sondern eher für einen engeren Kreis von Würdenträgern, ähnlich wie auf dem Hemmaberg und dem Ktidar, Auch die Angabe bei Svkeon über die F.r-weiterung des kirchlichen Zentrums wegen PilgerZustroms, die F. Glaser zur Definition von Bilge r-kirchen auI dem 1 lemmaberg anregte, stimmt nur (hit der Situation an diesem Fundort gul üherein, nicht aber mit der auf dem KuOar oder in Vranje (Glaser 1991, 79). in den beiden letztgenannten Fundorten gibt es nämlich keine Spuren einer älteren Kirche, Beide Kirchenkomlexe sind, wie schon öfters hervorgehoben, als Hinheil konzipiert und in einem Zug errichtet worden, so wird auch von diesem Standpunkt die Theorie von einer unbedingten Wallfah rsi best immun® widerlegt. Auf dem Kutar sind die Dimensionen der Relk[uiengrube so klein und dite Kirche na uss tat tung derart schlicht, da Li hier ein Walllährtszentrum kaum angenommen werden kann. Auch wurden Iiier nur zwei Gräber entdeckt; das erste liegt in dem Marl hex der oberen Kirche und das ¿weile an dem kleineren Gebäude in der Nähe des Presbyteriums der oberen Kirche. Offensichtlich waren die Reliquien nicht bedeutsam genug, um daneben eine größere Anzahl von Menschen Zu bestatten. Ein Vergleich zwischen den bislang erforschten DüppeIkirclieu in spätantiken Höhenbefestigungen in den Ostalpen deutet mehrere mögliche Lösungen an. wie die Funktion des einzelnen Fundortes /u de linieren ist Bei einigen exponierten Anlagen wäre sogar eine Häufung von Funktionen (Kirchenverwaltung, Reliquienkult, Grabkult, WnllfahrtsdestiiUttion usw.) in Erwägung zu ziehen. Auf der Grundlage der obigen Darstellung können wir in Vranje und auf dem KuCttr die Präsenz einer höher gestellten Person in der kirchlichen Hierarchie ohne Zweifel annehmen, vielleicht auch des Bischofs, obwohl eine solche Behauptung jeglicher Argumente entbehrt. Der kirchliche Gebäude komplex vereinigte sicherlich mehrere Funktionen; Wohnsitz eines oder mehrerer Kleriker höheren Ranges. Seelsorge für einen größeren Bereich wie auch die Anwesenheit von Reliquien und die damit 189 ZGOUNJ) KUSCANSKl SIAVHN1 KOMM i KS in Zusammenhang stehende Friedhofsfunkiian. Allerdings gibt es keine Grundlagen für die Behauptung, die Reliquien in Vranje oder auf Je 111 Kuäar hätten eine bedeutende Rolle gespielt. Auf dem Hemmaberg, wo einige Elemente auf die Möglichkeit eines Wallfahrtsortes hindeuten, wird man erst dann eine endgültige Antwort gehen können, wenn auch die anderen Teile der Siedlung freigelegt oder zumindest sondiert und die Kleintunde aus den bisher entdeckten Gebäuden veröffentlicht sind, Bei dem heutigen Forschungsstand des Ostalpenraums sind also noch manche neue Fündstätten zu erwarten (ein gutes Beispiel dafür sind die bis vor kurzem völlig unbekannten Anlagen 'lönoveovgrad und Crnomelj), die unsere Kenntnisse dieser Problematik vervollständigen werden. Deswegen erscheinen uns definitive Feststellungen von dieser oder jener Zweckbestimmung nicht sinnvoll. I leute kann man lediglich auf die Verschiedenheit der einzelnen Fundorte hinweisen, wobei sieh die Interpretation auf erwiesene l'atsaeben stützen muß. Es gibt nämlich noch zu viel Raum für spekulative Ausführungen, sind doch einige Behauptungen so irreführend, daß die Forschungen dieser komplexen Problematik dadurch prädestiniert werden. i'jo DODATEK ANHANG Zidani objekt jugovzhodno od poznoantičnega obzidja Približno 511 m jugovzhodno od obrambnega zidu poznoantične naselbine so ruševine nekega poznejšega objekta. Njegove lege ui bilo le ¿ko določili. s;ij je vzhodno in deloma južno fronto preti letiodkopal že Vinko Šribar. Ko smo objekt očistili, smo ugotovi li, da gre v bistvu zu dva dela, ki se stojita iz kvadratne zgradbe na severni strani in nižjega prostora na južni strani pred njo (.si ISO), Gemauertes Objekt südöstlich der spätantiken Befestigungsmauer Etwa Ml m südlieh der Befesligungsmauei vier spätantikeii Siedlung Jag der Versturz eines späteren Gebäudes. Seine 1,age war nicht schwor zu bestimmen, denn die Ost- und zum Teil die Süd fron t wurden vor Jahren schon von Vinko Sribar beigelegt. Nachdem wir das Objekt gereinigt hatten, stellten wir fest, daß es sich eigentlich um zwei leile handelt, die aus einem sv WO: Zidani objela jugov?hodno od pozrtajituičneguol^idja. Tloriv M. htlKI. ■¡lib, ¡SO. f.lc mau crlcs Objc kt siiditstlieli durspiilan Ii ken [k-kstigungimauir G rund rill. M. I: IIKI. 197 ! )< Jj >M J k Kvadratna zgradba, velika 4.h \ 4,.S m, je bila zgrajena iz izredna masivnih kamnov, ki so bili z malto vezani v čvrst zid. Lomljenci so dosegali velikost tudi do 7l) cm v dolžino. Širina zidu je znašala ca 65 cm. Zid je bil dobro o liro njen na zahodni in južni strani. vzhodna in severna stran pa sla bili močno porušeni, kar je razumljivo glede na lego terena. Zid je hit grajen zelo solidno, saj so bili stiki med posameznimi kamni natančni, tako da dajejo ironie videz enotne površine. Gre torej za tehniko gradnje, ki se mučno luči od gradnje poznoantiČnih objektov na Kučarju. Ma južni strani je bil zid ohranjen še ea I II! cm v višino, drugod pa močno uničen in je meril ea 3(1 eni v višino. Lomljenci i iz katerih je bil zid narejen, so bili dolgi in o/ki, debelina je znašala od 20 do 30 cm. Posebno lepi in skrbno obdelani so bili vogalni kamni, dolgi do SO cm. Zid je bil Vezati z malto, kateri je bilo primešano precej mivke, večkrat tudi drobni koščki opeke in manjši kremenci. Na več mestih je bila ohranjena malta tudi ua površini kamna. Večinoma so bile vidne Štiri vrste kamenja zid ti. Na južni strani je kot osnova zidu služilo drobno kamenje, pomešano z močno plastjo malte. ( a 90 cm visoko nad teme Iji je bil najden llak stavbe. Osnovo zanj je predstavljata steptana ilovica s prazgodovinskimi ostanki in na njej močna plaši malte, v kateri so bili vidni sledovi kvadratnih opek s stranico 20 eni. h i izkopavanja smo našli še veliko število drugačnih opek, predvsem takih, ki so bile široke 13 cm ¡11 pli kal e l'i h je bila dolžina ne/na na Med najdbami je treba omeniti dva koščka loSčene srednjeveške ali novoveške keramike, ki okvirno darirata objekt. Precej je k razrušitvi pripomoglo prejšnje sondiranje. Pod tlakom smo našli tudi nekaj kosov prazgodovinske keramike. Pri prostoru na južni strani kvadratne stavbe nimamo opravka z zaključenim prostorom, pač pa verjetneje z nekako teraso ali škarpo. Zid je bil širok večinoma ok. 50 cm in ni bil tako skrbno zid an kot pn zgradbi- Prishinjen te bil ua ujeno vzhodno sicno in je nato omejeval 3 tu širok prostor ob južni strani, Vzhodni zid je bil grajen izsrednjc-velikih, do 50 cm velikih lomjjencev. med katerimi so bile špranje zapolnjene / manjšimi kamni, medtem ko je bil na južni si ran i zid podoben, včasih grajen tudi iz dveh vrsi kamenja. Zid se je končal jugozahodno od stolpa, lik pri začetku okroglega prostora, ki se nahaja za stavbo. Na tem zidu m mogoče videti odprtine, ki bi kazala na vhod Predproslor se je naslanjal na okroglo oblikovano površino, ki teži na zahodni strani stavbe. Nedvomno sta prostora nastala istočasno. [piad ra ifö im igen Gebäude auf der Nordseite und aus einem niedriger, davor gelegenen Bereich bestehen {Abb, 180). Das quadrat förmige. 4,6 k 4.5 m große Gebäude war aus äußerst massiven Steinen errichtet, die mit Mörtel zu einer festen Mauer verbunden waren. Die Bruchsteine waren bis zu 715 cm lang. Die Wandln eile betrug ca. 65 cm. Die Wand wai auf der West- und Südseite gut erhalten, die Ost- und Nordseile waren dage gen stark beschädigt, was im Hinblick auf die Lage des Geländes verständlich ist. Die Wand war sehr solide gebaut, denn die Kontakt st eilen zwischen den einzelnen Steinen waren genau, so daß die Fronten eine einheil liehe Oberfläche erkennen lassen. Efe handelt sieh also um eine Bauweise; die sich von den spätantiken Objekten auf dein Kuear stark unterscheidet. Aul der Südseite waren von der Wand höhe noch ca. 110 cm erhallen, au anderen Stellen war sie dagegen sehr zerstört und betrug ca. 30 ein. Die Hi neilst eine, aus denen die W.uul zusammengesetzt war, waren lang und schmal, die Dicke betrug 20-30 cm. Besonders schön und sorgfältig bearbeitet waren die bis zu SO cm langen Ecksteine. Die Wand hatte einen Mörtelverband, dem ziemlich viel Sand, vielerorts auch kleine Ziegelbroeken und kleinere Ouarzstfine beigemengt worden waren. An mehreren Stellen war dci Mörtel auch an der Steinoher!lache erhalten. Größtenteils waren vier Steinreihen der Mauer zu erkennen. Auf der Südseile dienten als Mauergrundläge kleine Steine, die mil einer dicken Mörtelschicht vermischi waren. Ca. 'Kl cm über dein Fundament wurde der Fußboden des Gebäudes entdeckt, Die Kol lie rung dafür bildete festgestampfter Lehm mil vorgeschichtlichen Resten und darauf eine dicke Mörtelschicht, in der Spuren quadraiförmiger Ziegel mit 20 cm langen Seilen /u erkennen waren, lie i den Ausgrabungen fanden wir noch eine große Anzahl anderer Ziegel, vor allem solcher, die 13 cm bren waren und deren Länge unbekannt war. Von den Funden sind zwei Slucke emaillierter mittelalterlicher oder neuzeitlicher Keramik erwähnenswert, die das Gebäude annähernd datieren. Erheblich trugen zur Zerstörung die vorigen Sonda gen hei. Unter dem Fußboden fanden wir auch einige Stücke vorgeschichtlicher Keramik. Beim Raum auf der Südseite des quadrat form igen Gebäudes haben wir es mit keinem geschlossenen Raum zu ttiii, sondern wahrscheinlich mil einer Art Terrasse oder Stützmauer. Die Wind war größtenteils ca. 50 cm breit und war nicht so sorgfältig gebaut wie beim Gebiiu- lL>2 An hano 'lli krožna površina v o$Jiki manjšega platoja ima premer 10 m in je na južni strani umetno nasuta (višina nasutja do l m), medtem ko je na severni strani vkopana v pobočje. Da bi ugotovili in preverili nastanek in funkcijo platoja, smo na njegovem robu izkopali dve manjši sondi Prva, ki ga je presekala na severnem delu. na mestu, kje rje vkopan v pobočje, ni dala nobenih rezultatov, sij smo / izkopom zadeli na živo skalo, BoljSi rezultat je dala sonda na južnem robu platoja, kjer smo le očistili i/knp i/ L l'J7h. ki ga je na tem mestu opravil Vinko Šrlbar. Sonda je biLa dolga 6,5 m m je segala na najnižjem mestu 100 cm pod sedanjo površino. Struktura profila jc kazala tri plasti. Najnižja plast je bila iz rjavordeče sterilne ilovice, ki se je pričenjala na severnem delu ptpfila in tekla potem v debelini 30 cm do južnega zaključka sonde, kjer je postopoma izginila v dno izkopa, Nad plastjo sterilne ilovice je sledila do 411 cm debela plast temno rjave in črne zemlje, v kateri je bilo najti šievilne drobce prazgodovinske keramike. Prav tako smo našli ponekod v tem sloju manjše lomljenee oziroma kamnite drobce; lli plast se je v profilu začenjala na severni strani iti nato končala na mestu, kjer se rob platoja ostro prevesi proti jugu. Iz profila jc bilo ii>re j razvidno, da so prav s to plastjo črnorjave ilovice oblikovali plalo. Tretja, zadnja plast je ležala prav na vrhu iu je že temnorjava humusna zemlja, v kateri ni bilo nobenih najdb. de. Sie war an seine Ostwand angelehnt und begrenzte einen 3 m breiten Raum auf der Siid-seiie, Die Ost wand war aus mittelgroßen Hrue liste inen (Iiis zu 5(1 ein:) ei richtet, die dazwischenliegenden Spalten waren mit kleineren Steinen ausgefüllt, die Wand auf der Südseite war zwar ähnlich, aher stellenweise auch aus zwei Sleinreihen errichtet. Die Mauer endete südwestlich des Turmes, gleich zu Beginn des runden Raumes, der sich hinter dem Gebäude befindel. Auf dieser Mauer war keine Öffnung zu erkennen, die auf einen Ii ingang hindeuten würde. Der Vorraum lehpte sich an die rund gestaltete Fläche an, die sich auf der Westseite des Gebäudes befindet. Die Räume sind ohne Zweifel gleichzeitig entstanden. Die Kreisfläche in Form eines kleineren Plateaus hat einen Durchmesser von 10 tu und isi auf der Südseite künstlich aufgeschüttet (AufschüLIungshöhc bis zu I m), auf der Nordseile ist sie indes in den Hang eingegraben. Um Entstehung und Funktion des Plateaus fest zu -sleileu und zu überprüfen, leglen w ir an seinem Rand zwei kleinere Schnitte. Der erste, der das Plateau im Not dieil durchschnitt, erbrachte an der Stelle, wo es m den Hang eingegraben isl. keine Resultate, denn wir stießen auf natürlichen Felsen. Ein besseres Resultat ergab der Schnitt am Südrand des Plateaus, wo wir nur die Ausschachtung aus dem Jahre I97(i säuberten, die Vinko Sribar vorgenommen halle, Der Schnitt war (i,5 m lang und reichte an der niedrigsten Stelle IUI) cm unter die jetzige Oberfläche; Die ProfiIstrukUir zeigte drei Schichten. Die niedrigste Schicht bestand aus rotbraunem sterilem Lehm, der im nördlichen Teil des Profils begann Und in einer Dicke von 30 cm bis zum südliehen Ende des Schnittes verlief, wo er allmählich im Grund des Schnittes verschwand. Auf die sterile Fe hinschiebt folgte eine bis zu 40 cm dicke dunkelbraune und schwarze Erdschicht, worin zahlreiche Stücke vorgeschieht liehe r Keramik gefunden wurden. Ebenso landen wir in dieser Schicht vereinzelt kleinere Brüchsteine bzw. Steinhrocken. Diese Schicht begann im Profil auf der Nordseite und endete an der Stelle, wo der Plnteaurand steil nach Süden abfällt. Aus dem Profil war demnach zu sehen, daß gerade mii dieser schwarzbraunen Erdschicht das Plateau gestalte! wurde. Die dritte bzw. letzte Schicht lag oben und stellte dunkelbraune I lumuserde dar. worin es keine Funde gab. 193 Ani uní; Antrakotomskc in karpološke raziskave rastlinskih ostankov s kljčarja Me!ka Čuliberg in Alojz Š erceli Za preiskavo vzorcev oglja, žita in keramike, nahranili pri arheoloških izkopavanjih na Kučaiju, smo uporabljali stereomikroskop I I VAR z optiko zootn, za natančnejšo določitev oglja pa smo si pomagali t mikroskopom O RTI! O LUX z optiko za vpadno svetlobo sestava ULTROPAK- Anatomski opisi vzorcev zoglenelega lesa sii podani /a vse m i orientirane prelome: transverzalnega (ii\), tangencialnega (Tg.) in radialnega (Rad). Posamezne vrste in ta m i lije smo razvrstili po sistemu kot velja v "Mali flori Slovenije" (Martindič, Sušnik, l%')j. Rezultati so prikazani po najdiščnili skupkih: Jamu I, skupek K/l 2 V večji kepi prsti so bili drobci oglja, Da hi se oglje utrdilo {v zemlji je mehko in mazavo), je bilo treba zemljo osušiti in šele potem izluščili nsušene in utrjene drobce oglja. Preiskanih jo bilo 17 primerkov. Qttercus c/ petrava, graden - I-I koščkov Quercus cf. rohiir. dob - 2 koščka Casta nea sat i\% domači kostanj (?) -1 košček Jama 2. skupek 2/14 a) Paiiictim miliaccunt - prosti, Izkopana je hila precejšnja količina (ca II) zoglenelega prosa v luskinah. Zrnje je bilo zlepljeno v večje ali manjše kepe. po čemer bi mogli sklepali, da je bilo predhodno kuhano in potem zoglenelo. Lahko pa je hilo tudi v depoju ter v požaru nabuhlo in zoglenelo, staljena masa pa je zrnje zlepila. h) V kepi žgan i ne na drugem mestu smo z izpiranjem dobili tudi ca 50 ml zoglenelega prosa (kaše). Zrnje je bilo brez luskin, brc/, kal ¿kov in z izrazitim kalčkovim kanalom, Le malo zrnje bilo v luskini. Zrna so bila delno sprijeta zaradi žganja, kajti na ognju se vsebina zrnja (endosperm) stali in nabuhlo nabrekne, po ohladitvi pa zlepi zrnje. c) Braxsica .v/t, - ogrščica. Meti prosom je bilo najdenih tudi nekaj /me rodu lirassica (zelje, repa, koleraba). Zrnca so kroglasta, celovita, velikosti manj kot I mm. Prav po velikosti zrnc pod Imm se da sklepati, da gre za zelje, repo ali podobne prednike današnjih številnih kultiviranih vrst. d) Chenuppdium sp. _ met lika. Med prosom je bilo tudi nekaj s plošč enih zrnc z gladko svetlečo se površino, velikosti manj kol Imm. Metlike {iohoitike) so splošno razširjene ruderalne rastline in pleveli. e) Kos keramike: fragment lonca. Stene se je držala Sprijeta siva prst s kremenovimi zrnci in lističi sljude (muskovita). lo so navad no sestavine peščenjakov, kar pomeni, da je tu v bližini poleg apnenca t tuli peščenjak. I ) Lesno oglje pripada številnim drevesnim vrstam. Verjetno je bil to les za kurjavo. (Jiieni iv cf. pet rac a, grade n - 1 košček Qtu>ivm cf. rtihitr, dob - I košček /vi^u.v .vi' Iva lica, bukev - I košček Carpihits bentlus. gaber - 1 košček C(Hylu$ ti vel I a n leska - I košček Fraxinus sp.f jesen - 3 koščki Populus sp., topi i I - 2 koščku Icer psi'ud opititanu.i, beli javor - 2 koščka g) Vsebina trebušastega lončenega lonca. Po izpiranju je ostalo le nekaj drobirja lesnega oglja in prsti: zrnja žita ni bilo. h) Vsebina lonca z otlebeleltm robom. Po izpiranju so ostati le drobci kreme novega peska in ožgane gline; žilnega zrnja ni bilo. lliša I), bruno na x= y=L7 l esno oglje: Betula sp„ breza - 1 košček Querctts cf. petraea, graden - 3 koščki Juniperus sp., brin - I kos (količek S cm premera; morda zatič) llišu It, skupek ii/7 Lesno oglje; Querctis cf. pciraea, graden - 16 koščkov Abies a Ihti, jelka - t košček Poputus sp„ topol - I košček Ostrva carpinifttlia. črni gabei - I košček Niš» II, skupek 6/26 Lesno oglje (bilo je impregnirano z glinastimi koloidi, zalo je bilo slabše določljivo): 195 Dodatek Aiñi's u!hii, jelka - 2 koščka Oítrya carpinifolia, Orni gaber - 1 košček (pomešan v blatu je še en podoben, močno deformira» košček) Popuius sp., topol - 2 koščka (Juercits cf, robur, dob - 4 koščki Hiša K. skupek 8/1 I Lesno oglje: Quercus cf. petnica, graden - 9 koščkov Popuius sp., topol - 6 koščkov UlmiiS sp,. brest - 3 koščki A bies alba, jelka * 2 koščka Pri ostankih hiš je videti, da gre vsaj delno za gradbeni !es. ki se pogosto uporablja v razne namene (ostrešje, ogrodje, stene, pohištvo, orodje). Le v primeru f v jami 2, skupek 2/14 gre verjetno v glavnem za les za kurjavo, ker je zelo pestre sestave - porabili so, kar je pač bilo najbliže na Voljo. Anatomija ugotovljenih drevesnih vrst: Tam.: Pinaeeae - borovke Abies - jelka Tr.: Lesno maso sestavljajo izključno traheidc. V spomlad nem lesu so kva d nitastega prereza, s tankimi Stenami, prehod v poletni les je oster. Traheidc v poletnem lesu imajo debele stene. Smolnih kanalov ni. Tg.: Žarki so enoplastni. v dolžino pa štejejo 15-25 celic. Rad.: Na križiščih t ra h cid in žarkov se vidijo 2-3-4 manjši okrogli pori. Vsi vzorci oglja jelke so se razlistali po meji spomladnega lesa in v te Špranje seje vrinila zemlja. To se je zgodilo zato. ker so stene traheid spomladnega lesa zelp tenke in krhke ter se hitro strejo. Fam.: Betulaeeae - brezov ke lietula - breza Tr.: Trahejc so difuzno razporejene po vsem lesu, posamezno ali v manjših, radialno potekajočih skupin ah. Tg.: Lesni žarki so 2 do 4 plastni in visoki do 20 celic. Rad.: Na stičiščih t ra hej je lestvičasta perforaeija. Na križiščih žarkov so drobne pik nje. 1% Fam.; Corylaceae - leskovke Corylus aveltana • lesk ei Tr.: Trahejc so razporejene v radialnih nizih. Opazni so kanili I irani Žarki, Tg.: Stržcnovi žarki so enoplastni. Rad.: Stičišča irahej so IcsMčasio perforirana. Letvice so debelejše in jih je največ 10 do 12 na perfOracijo. Carpinus bi tulus - navadni gaber Tr.: Traheje so v skupinah, ki sov radialnih ali nepravilnih nizih razvrščene po Iclniei, Opazni so kjimulirani žarki. Tg.: Lesni žarki so enoplastni do večplastni in precej visoki. Rad.: Perforacijc na stičiščih trahej so popolne. Os t rja carplnifnlia črni gaber Tr.: Po vsem lesu so raztresene radialno potekajoče serije trahej - do j!) Irahej v nizu. Meja letnice je slabo opazna. I .esnt parenhim sestavljajo lesna vlakna t. debelimi stenami. Tg.: l.esni žarki so I-2-.l-plastni, številni. Rad.: Perforaeija na stičiščih trahej je popolna. Na križiščih žarkov so precej široke piknje. Fam.: Aceraceae - javorovke Acer cf. pseudoplatanus - beli javor Tr.: Traheje so največkrat dvojčic ne, lahko jih je tudi več v radialnem nizu, Tg.: Lesni žarki so dvoplastni do tripLisini. Rad.: Perforaeija na stičiščih irahej je popolna, stene trahej so Spiralno odebeljene, Fam.: Fagaceae - hnkvovke Fagus sy|vatica bukev Tr.: Razpored i lev Irahej po letnici je bolj ali manj enakomerna. Na začetku letnice so traheje gostejše, v poletnem delu pa se lumen in tudi število trahej nekoliko zmanjšata. Tg.: Slrženovi žarki so dvoje vrste* enoplastni do šiiriplaslni ter znamo širši z 10 do 30 celic po širini in so vidni s prostim očesom. Rad.: Stičišča trahej so popolnoma perforirana . le delno se še dobijo rildimenti lestvičastih perfo racij. Qmrcm cf. petraea - gratlen, Q, rob ur - dob Tr.: Za prečni prerez hrastovega lesa so značilne zelo široke traheje v spomladnem lesu, tako da so vidne s prostim očesom. V poletnem lesu pa se vlečejo skupine ožjih trahej, seveda le, če je ta del dobro razvit. Posebna značilnost za ločitev od sicer podobnega lesa jesena in kostanja A\|UNt. so posamezni zelo Široki žarki. Lesna vlakna z debelimi stenami su v skupinah. I p.: Dobro se vidijo široki žarki / neurejeno razvrščenim paren h i um m s celicami okroglega prereza in navadno izpuhi j enimi s temno snovjo tantnskega izvora. Rad.: Na stičiščih t ca hoj je vidna popolna perforacija. Zanesljiva anatomska ločitev med vrstami hrastov: doba. cera in griadna. ni mogoča, Castanea sativa - kostanj (?) Ir.: Pori trahej z velikim tumenom so zbrani na začetku letnice, v poletni les pa segajo le prameni trahej z ožjim lumenom. Traheje spomjadnega lesa so deloma pregrajenc s tenkimi membranskimi tilami. Tg.: Strženovi ž;irki so vsi enoplastni. le redko sta dve p I ¡isti parenhimskih celic. Žarki Štejejo v višino lil do 30 celic. Rad.: Perforacija na stičiščih trahej je popolna. Op.: Potrebno je omeniti, da ta določitev kostanja ni popolnoma zanesljiva, kajti košček oglja ki smo ga preiskovali je bil zeio majhen, komaj 2 mm širok, Zalo bi bilo mogoče, da smo dobili prav delček hrastovega oglja med dvema širokima žarkoma. Samo enoplastni lesni žarki pa so bistveni ločilni znak kostanja od hrastovega lesa. Fam.: Ulmnceae - breslovke lllmus - brest Tr.: V prečnem prerezu so na začetku letnice široke traheje, 40(1 do 500 ¿1. V poletnem lesu pa so tangencialno razvrščene v več pasovih skupine veliko ožjih trahej (do 5(1 fi). Lesna vlakna z debelimi stenami sov skupinah ob začetku letnice in med skupinami ožjih trahej. Tg.: Lesni žarki so večplastni, 5 do S ali tudi več eelie. Rad.: Perforacija stičišč trahej je popolna. Spiralne od bel i t ve so le še slabo ohranjene. Fam.: Salicaccac - vrhovke 1'upuhis - topol Tr.: Ththeje so posamič ali v rad i lan i h nizih pO Vsem lesa in SO vse enakega I ume 11 a. Meje letnic so slabo opazne, zaznamuje jih le terminalni parenhim. Ig.: Lesni Žarki so enoplastni, visoki 5 do S ali več celic. Rad.: Perforacija stičišč trahej jc popolna. I esni žarki so heteioeelularni, z ležečimi robnimi parenhimskimi celicami in z velikimi pjknjami na križiščih, Številnih vrst topolov in njih hibridov pa les no anatomsko ni mogoče razločevati. Fam.: Oleaceae - oljkovke Kra\iuus sp. - jesen Tr.: Široke traheje so v nekaj plasteh razporejene ob začetku spomlad nega lesa, to je ob robu letnice. Ožje traheje pa se posamič ali v nizu zvmijo proii sredini letnice, v poletnem lesu. Tg.: Strženovi žarki so enoplastni do tu plaši ni, Kad.: Perforacija na stičiščih trahej je popolna. Po stenah trahej so goste obokane pik nje. ki se slikajo kot na satov niči. Paleoekološkv razmere Na podlagi relativne številčnosti (zoglenelih) lesnih in drugih rastlinskih ostankov lahko približno ocenimo naravno okolje nekega kraja ali regije v kateremkoli arheološkem obdobju, Ib je primerljivo z nastankom današnjih toponimov in regijskih imen, poimenovanih po (tedaj) prevladujoči gozdni vegetaciji, geomorloloških. hidrič-nih, pedoloških in drugih posebnostih. Tli d i pokrajinsko ime Bela krajina verjetno izhaja iz. časov, ko je bila zaradi gostejše naselje nosi i in dolgotrajne preobremenjenosti (paše. ekstenzivne izrabe tal) zemlja že do kraja izčrpana. Na njej so mogli preživeli le še brezovi gozdiči z brinjem in orlovo praprotjo -' steljuiki". Praprot so namreč uporabljali za naslilj živini, Toda lo je danes že preteklost. Zaradi občutne redukcije ovčje reje in govedoreje ier racionalnejšega kmetij siva si je zemlja "opomogla" in gozd je regeneriral v smeri mešanih hrastovih gozdov, ki se vedno bolj širijo, brezovi pa krčijo, a ime jc ostalo, Zeleznodobna gozdna vegetacija v okolici Kučarja, ki jo na podlagi ostankov oglja rekonstruiramo ( lab. 1). je bila približno takale: najbolj razširjeni so bili hrastovi gozdovi z hreslom,gabrom in javorjem, torej mešani hrastov gozd. To je bil svetal, zračen gozd. v katerem jc bila tudi mogoča paša. Vsekakor pa ni bil khmaksni (vrhunski) gozd. temveč regresivna sekundarna faza. že kot posledica aiilropozoogenega vpliva. Ker je bilo med ostanki gradbenega materiala za hiše najdeno 111 tli precej jelovega oglja, lahko iz. tega sklepamo, da vsaj manjši ostanki jelovega-bukovega, to je klimaksnega gozda, niso bili daleč. Med ogljem je namreč tudi bukovo oglje, čeprav so uporabljali bukov les predvsem kol kurivo, delno morda tudi za orodje. Prvotni gozdovi so se verjetno ohranili tam. kjer človek ni imel 197 Dodati-k ugodnega d os m p ti ali interesa. Za pašo pa !i gozdovi niso. ker so pregosti in preveč senčnati, zato niso btli toliko obremenjeni oziroma prizadeli. Toda poleg teh, vsekakor sporadičnih ostankov vrhunskega gozda, kaže druga skupina drevja indi na hujše degradacije gozda. Črni gaber i 0.vtrya) je kot helioiilna vrsta pionir izrazito suhih, že ogolelih povrSin na plitvih kamnitih, predvsem dolomilnih tleh. Podobne ekološke razmere kaže tudi jesen (fhuv/iiii), ki navadno raste v družbi s črnim gabrom. Ibpol (Populus), navadno je to trepetlika, je prav tako pionir na globljih in manj suhih degradiranih tleh ali gozdnih posekah, Vsekakor gre za pionirski element vegetacije. Leska in delno gaber pa so elementi vmesnih degradacijskih stopenj pašniških, vendar ne skrajno degradiranih površin, Vprašljiva pa je prisotnost kostanja. O prvot-nosti (indigenosti) kostanja pri nas še ni izrečena zadnja beseda. Firbas (1949) postavlja njegovo "severno mejo" čez štajersko vinorodno območje. Vendar pa so nekateri kasnejši titogeografi mnenja, da so kostanj prinesli šele Rimljani ne le v Nemčijo, temveč tudi v severno Italijo in k nam. Res je. da smo v izkopu gradbene jame za blagovni center M ari marke t na nekdanjem Liršulinskem vrtu v Ljubljani našli tudi plodove pravega kostanja, toda 10 je pač bila že rimska doba. TU pa smo imeli le 2 mm širok košček lesnega oglja, ki sicer kaže anatomske značilnosti kostanja: široke trahejc v sponiladnem lesu. V poletjem lesu se vedno bolj ožijo in se v poševnih pramenih raztezajo do roha letnice, ludi enoplast-ni lesni žarki so anatomska značilnost kostanjeve- ga lesa. tnda podobno anatomijo ima tudi les hrasta gradua, le z bistveno razliko, da ima ta v večjih ali manjših presledkih tudi večplastne, s prostim očesom vidne lesne žarke. Ti ko je ta primerek sicer lahko kostanj, lahko pa bi bil le delček hrastovega oglja med dvema širokima žarkoma. Zanesljiva določitev bi bila vsaj na It) mm širokem koščku. Vendar pa m nikakršnega klimaiološkega razloga, da bi izključevali možnost indigenosti kostanja prav tu, v najtoplejšem kontinentalnem delu Slovenije - in še ob za kostanj bistvenem pedološkem pogoju - kislih tleh. Da so se tedanji prebivalci Kučarja ukvarjali tudi s poljedelstvom, priča izluSceno proso (kaša). Značilni njivski plevel pa so metlikovke (Cheno-podiacene). katerih nekaj semen smo našli. Pa tudi te so morda že bile z.a prehrano, kakor so lui.lt danes. Posebna zanimivost pa so najdbe zoglenelih semen ogrščiec (Brassica). To pomeni, da ta rastlinska skupina morda le ni bila navaden plevel, kot je danes piv vseh nasipa! išči h, Če je se me nje zoglenelo, pomeni, daje človek le imel opravka z njim. Po drugih srednjeevropskih in zahodnoevropskih arheoloških najdiščih je ta skupina precej redka, Pogostna "kulturna rastlina" iz družine križnic je bil v srednjeevropskih najdiščih le riček (Camelina), ki jc bil oljna rastlina severnejših delov Evrope, saj je pogosta v tamkajšnjih arheoloških najdiščih, pri nas pa je doslej še nismo našli. Tudi v jugovzhodni Evropi je bila v časti od mezolitika do železne dobe najdena '.e Camelina, kot edina kulturna rastlina iz družine križnic. tlilv !. Ftegled ugotovljenih ïiijjfcniHili riLstlitKkih hm miku v po objektih. hiti. 1 Oberstdn flbei liit; f^Lyesldlten vcrkohltcn i'tlatizcii reste uach dffn Objekten. Kučar i i fX vt a u 3 O -t : r> 3 u u 3 O 3 CA £ C" nt n G ej VI M U C v £ •JI s B 3 cl a Eii v v C o. C p y « j.. VI O |A a n it ■T UB o tfl 3 "3 Or £ u 13 < un ¥ Cl "g s <3 3 'j ffi E 3 v a £ n •j s c £ f. 1 cl a = t? d u ril m j l,sk.H/l2 14 ■y - 1 ■ - - - - - - • - - ....... 2, sk. H14 t i I - .1 2 - 1 1 2 - - - + + + + + Hita 11, J" |7 - - - - ■ - - - - i 1 - - - Hiia 11, sli U!1 16 - - - ■ - t • ■ 1 1 - - - ■ - HliS Ll- sk. ft/26 4 - • - - - I • 2 2 • • - - • Hiia r. sk g/lft <) - ■ _1 - - - (> 2 - - - - - 198 Anhang Rodu Brassica tic najdemo na seznamu iz arheoloških najdišč (K rol I, liti). Opravil v svojih številnih arheobotaničnih publikacijah lo enkrat omenja lam. Brassicaceae, toda brez navedbe rodu. (Opravil, 1979). Celo v mediteranskem delu južne Evrope su le redkc najdhe semen iz druíine Cruel le rae. Tiikn ( timchiiti, kol Brassica so omenjene le nckajkrat (Hopf, 1991). A botan i ki dormí e va jo prvotno domovinó rodu Braxxica prav V Mediterailu, kar pa ni tako dalec od mis. AnTIIRAKOTO MISCHE UND KARPOLOGISCHE Untersuchungen der Pflanzenreste vom Kucar Ztixunwi e? jfassi i) ig Pa lei f h) k ologisciic Verheil in r.v.v c Auf der Grundlage der relativen Menge (verkohlter) llolz- und anderer Pflanzenresle können wir die natürliche Umwelt eines Ortes oder einer Region in jeder beliebigen archäologischen Epoche annähernd einschätzen. Das ist vergleichbar mit der Entstehung der heutigen Toponyme und regionalen Namen, die nach der (Jamals) vorherrschenden Wald Vegetation, nach geomorphol ugi sehen, hydrologischen, pedotogischen und anderen Besonderheiten benannt wurden, Auch der Regionalname Beia krajina stammt wahrscheinlich aus den Zeiten, als aufgrund der dichteren Bevölkerung und langanhaltender Überbelastung (Weide, extensive Bodennutzung) die Erde schon vollends erschöpft war. Dort konnten nur noch Birkenwälder mit Wae hohler und Adlerfarn gedeihen, das als Streu für das Vieh verwendet wurde. Doch das isl heute schon Vergangenheit. Wegen spürbarer Reduktion der Schaf- und Rinderzucht sowie rationalerer Landwirtschaft hat sieh der Erdboden "erholt" und der Wald hat sich regeneriert zu Eichen mischwaldern. die sich immer mehr ausbreiten, die Birkenwälder schrumpfen dagegen, aber der Name ist geblieben. Die eisen zeit liehe Waklvegetal ioil in der Umgebung des Kucar. die wir auf der Grundlage von Holzkohle nieste n re konstruieren (Tab. \). sah etwa folgendermaIien aus: am meisten verbreitet waren Eichenwälder mit Ulme, Weißbuche und Ahorn, also ein gemischter Eichenwald. Das war ein heller, luftiger Wald, wo auch Weide möglich war. Auf jeden Fall handelte es sich um keinen Klimaxwald, sondern um eine regressive sekundäre Phase schon als Folge des a n t h ropozooge neu Ein flu sses. Unter den Resten des Baumaterials für die I läuser wurde auch ziemlich viel Tinnen holz kohle gefunden, daraus können wir schließen, daß zumindest Reste eines Tannen-Buchenwald es, d. h. des Klimaxwaldes, nicht weit davon entfernt waren. Unter der Holzkohle findet sich auch Buchenholzkdhle, obwohl man Buchenholz hauptsächlich als Brennmaterial, vielleicht auch für ( ieräle benutzte. Die ursprünglichen Wälder sind wahrscheinlich dort erhalten geblieben, wo der Mensch keinen leichten Zugang halle oder wofür er kein Interesse zeigte. Zur Weide sind diese Wälder nicht geeignet, weil sie zu dichi und zu schattig sind, deswegen wurden sie nicht derart belastet bzw, in Mitleidenschaft gezogen, Doch neben diesen, auf jeden Fall sporadischen Resten eines Klimaxwaldes läßt die andere Baumgruppe auch größere Walddegradalion erkennen. Die Hopfenbuche (Ostrya) ist als heliophile Arl ein 'Pionier" auf ausgesprochen trockenen, schon kahlen Oberflächen und flachen Steinböden, vor allem Dolomilhöden. Auf ähnliche ökologische Verhältnisse deutet auch die Esche {Fraxinus), die gewöhnlich in Gesellschaft mit der 1 lopfenbuche wächst. Die Pappel (Fopulus), gewöhnlich ist es die Zitterpappel, ist ebenso eine Pionicrart auf tieferem und weniger trockenem degradiertem Boden oder auf Kahlschlagflächen. Auf jeden Fall handelt es sich um ein "Pionier^ dement" der Vegetation. Der llasehiußstraueh und zum Heil auch die Weißbuche sind Elemente dazwischenliegender Degradatiönsstufcn von Weidenoberflächen, die jedoch nicht völlig degradiert sind. Fragwürdig ist die Präsenz des Kastanienbaunis. Uber die Bodensiändigkeit des KasLanien-baums in Slowenien ist noch nicht das letzte Wort gesprochen worden. Fi.rbas (1949) setzt seine 199 DDISAI \ K "Nordgrenze " über das sibirische Weinanbaugebiet. [JoeIi sind einige spätere Phytogengraphtm ticr Ansicht, daß den Kastanienbaum erst die Römer nicht nur nach Deutschland, sondern auch nach Norditalien und Slowenien eingeführt haben. Tatsächlich haben wir beim Aushub der Baugrube für das Warenhaus Maximarket im ehemaligen l Irsulinengarten in Ljubljana Früchte der Edelkastanie gefunden, aber das war schon die römische Epoche. liier fand sich nur ein 2 mm breites Stück Holzkohle, das anatomische Merkmale des Ka-slanienbatitns zeigt: breite Tracheen im Frühholz; Im Späthnlz werden sie immer enger und erstrecken sich in schrägen Streifen Iiis zum Rand des Jahresringes. Auch die ei nseh ich (igen Markstrahlen sind ein anatomisches Merkmal des Kastanienbolzes. Aber eine ähnliche Anatomie hat auch die Traubeneiche, nur mit einem wesentlichen Unterschied: sie hat in größeren oder kleineren Abständen auch mehrschichtige, mit dem bloßen Auge erkennbare Marks Hahlen. So kann (.las vorliegende Exemplar zwar von einem Kasianien-baum stammen oder nur einen Teil von Eichenholzkohle zwischen zwei breiten Strahlen darstellen. Eine zuverlässige Bestimmung wäre bei einem mindestens Hl mm breiten Sliiek möglich. Jedoch liegt kein klimatischer Grund vor, die Möglichkeit der Bodenständigkeit flndigenität) des Kastanienbau ms gerade hier im wärmsten kontinentalen leil Sloweniens auszuschließen - und dazu noch bei wesentlicher pedologischer Bedingung für den Kastanienhauiii - bei saurem Boden. Die damaligen Bewohner des Kuiars betrieben auch Landwirtschaft, davon zeugt die geschälte Hirse (Brei). Ein charakteristisches Fe Ulli nkraut sind die Gänsefüße (Chenopodiaceae), wovon wir einige Samen gefunden haben. Vielleicht wurden auch sie schon zur Ernährung verwendet, wie auch heutzutage. Line ausgesprochene Besonderheit stellen die Funde verkohlter Kohlsamen [Brassica) dar. Demnach war diese Pllanzengruppe vielleicht doch nicht gewöhnliches Unkraut wie heute auf allen AulsehüllungssieMen, Wenn die Samen verkohlt sind, muß der Mensch damit zu tun gehabt ha ben. Iii anderen mittel- und westeuropäischen archäologischen Ftiiidorten ist diese Gruppe ziemlich sehen. Eint; häufige "Kulturpflanze" aus der Familie der Kreuzhlütler war in den mitteleuropäischen Fundstätten nur das Leindotter (Camclmd), das die Ölpflanze der nördlichen Teile Europas bildete, denn es ist in den dortigen Fundorten häufig anzutreffen, in Slowenien wurde es dagegen noch nicht gefunden, 2(1(1 Auch in Sudasteuropa wurde aus der Zeit vom Mesolithikum bis zur Eisenzeit nur die Camelina gefunden als einzige Kulturpflanze aus det Familie der Kreuzblütler. Die Gattung der Brassica stellt nicht auf dem Verzeichnis tler archäologischen Fundorte (Kroll 1991). Opravil erwähnt in seinen zahlreichen archäohotan¡sehen Publikationen nur einmal die Familie der Brassicaceae. doch ohne Anführung der Gailling ((Jpravil 1979). Sogar im mediterranen Teil Südeuropas sind Samenfunde der Familie der Griiciferae selten. Sowohl Camelina als Brassica werden nur einige Mal® erwähnt {Hopf l'XJI). Aber die Botaniker vermuten die ursprüngliche Heimat der Gattung der Brassica gerade im Mittelmeerraum, was allerdings von Slowenien nicht so weil entfernt ist. Liti'tatura: FIRBAS. F 1949, Waldgeschiehle Mitteleuropas. - Jena. MEGL G. 1963, Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Bd. 4/1, 435. - München. HOPF, M,, 199 L South and Southwesteunipe. - V: Pmgn'si in Oh! WorldFalaenethnobotany. Van Zeist, Wasylikova & Rehre eds. 241-277. Rotterdam. KROLL. H, und 1991, Südosteuropa, - V: FmgKxs in (HiI World Palat-ncihnohottiny Van Zeist, Wawsylikova & Behre eds., 161-177, Rotterdam. KROLL, II. in K. BOROJEVIC 1991, Botanische Untersuchungen zu pflanzlichen Grund-nahrungsmilLein. ■ V: B. 1 Hinsel und P Medovic, Vorbericht über die jugoslaviseh-deutchen Ausgrabungen in der Siedlung von Feudvar bei Mosorin (Gem. Titel, Vojvodina) von (986-1990 - Bronzezeit - Vorrömischc Eisenzeit. Her. Rom. Germ. Komm. 72, Hi6-I77. OPRAVIL, E. 1979, Rostlinne zbytky z Mohelnice 1. - fas. siez. Mtiz, Opava (A) 2K, I-13, VAN ZEIST W. 1975. Preliminary Report on ihe Botany of Gomolava, - Journal ofArchaeohgical Science 2.315-325. Seznam literature Literaturverzeichnis ALZ INGER, W 1977, Das Municipium Claudium Aguntum. Vom keltischen Oppidum zum frühchristlichen Bischofssitz. - V: A NRW ! 1/6, 380-413. ANDJELICT 1978, Kasnoantičke bazilikeuCimu i Zitomisličima kod Ma s tara. - Ark. vest. 29, 629-640, ANSI 197,'\ Arheološka najdišča Sloveniji'. -Ljubljana. BARI 11. F. E. 1969, Die halls ta t (zeitlich en Grabil iigt 'I im Hi' rt riche d es Ai 11 sc h er bei t 'udsi 'i n el (Slowenien). - Aliquitas: 3/5. BASI .ER, t); Wli^Arhitektura kasnoantičkog doba i/ Bosni i Hercegovini. - S : i r n j e vi ). BASLER, D. WH6, Krščanska arheologija. - Mösl ar. BBLOŠE&IČ, J. 1993, Ishodi pele, z a vršne kampanje istrazivanja lokaliteta Crkvina u se lu G a lovcu kod Zadra, Radovi filozof skog fakulteta u Zatira 31/18, 121-142. lilERBRAUER, V, 1984. Jugoslawien seit dem Beginn der Völkerwanderung his zur slawischen Landnahme: die Synthese auf dem I lintergrundvon Migrations- und l.nnduahme-vorgängen. - V: Jugoslawien. Integradons-problenie in Geschichte und Gegenwart. Beiträge des Südosteuropa-Arbeitskreises der Deutschen Forschungsgemeinschaft zum V. Internationalen Südosten ropu - Kongreß der Association Internationale d'Études dit Sud-Est Européen, 49-97, Göttingen. B1E R BRAU ER, V. 1987a, Invdtino-Ibligo m I i und 1, Die römische Siedlung und das spätantik-frühmittelalterliche Castrum. - M mich. Beitr. /.. Vor- u. Frühgeseh. 33. BIERBRAUËR. V 1987b, Inviflino-lbligo in Friaul 2. Die Spätantiken und friihmittelaiterlichen Kirchen. - Münch, Beitr. l. Vor- u. Frühgeseh 34. BIERBRAUER, V. 1992, Kreuzfibeln in der mittelalpinen romanischen Fraucntracht des 5.-7. Jahrhunderls: Trcntino und Südtirol. - Archivio per l'Alto Adige. Rivista tli studi (dpini 86, i-26. BITE NC. R et aL 1991, Katalog razstavljenega gradiva, - V: T. K ni l ic in M. Saga d in. Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem t47-95, Ljubljana. HO.ÏA NO V.S K !, I. 19811-1L Kasnoant ička bazilika u Vrbi na Glamočkom polju, ■ Glas. Zetn. muz. 35-36, 195-211. BOL'1 A. !.. 1973-1974, Si aro krščanski baziliki v poz non nt ič ni naselbini na Kifniku. - Ce (j. zbor., 309-324. BOLTA, L. i 9SI, Rifnik pri Šentjurju Poznoanti-čna naselbinä in grobišče. - Kat, in monogr. 19. BONIS. I.B. 1991, Glasierte Keramik der Spät-rö merze i t aus To kod. - Acta Aich. Acad. Sc. Hang. 43, 87-15(1. BOŽIČ, I). 1995, O zakladu poznorimskih novcev \ Slami pod Dob reo in o zgodnje krščanski h mozaikih v Lescah. - V: Radovljiški zbornik, Radovljica (v tisku). BOŽIČ, D. in S. CIGl.ENEČKI 1995. Zenonov I remis in poz n nantie na utrdba Gradec pri Veliki Strm i ci. - Arh. vest. 46 (v t i skuj. BOŽIČ, R. 1984, Gorenje Vrhpolje. - Var. spom. 26, 2(i 7-268. BRATOŽ. R. 198 L Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki. - Zgod. čas. 35, 205-221. BRATOŽ, R. ¡987. Razvoj zgod nje krščanski h raziskav v Sloveniji in Istri v letih 19761986. - Zgod. čas. 41, h81-097. BRATOŽ, K. 1989. The development of t lic earlv Christian researeh in SI oven i a and Istri a between 1976 and 1986. - V: Actes du XI' congrès iniernativiial d'archéologie chrétienne 3, Coll. de l'Éc. fran. de Rome 123» 23452388, BRATOŽ, R. 1996. Doppelkirchen auf dem östlichen EinlIuïBgebïet der aquileiensischen Kirche und die Frage des Einflusses Aquleias. - Anlit]itil tardive 4 (v lisku). BREŠČAK. D. 1990a, Gradec nad Mihovim. Novo mesto. V: Arheološka najdišča Dolenjske, 105-106, Novo mesto. BREŠČAK, D. I990b, Šumeje, Trebnje. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 111-112, Novo mesto. BREŠČAK, D. 1990c, Z loga nje pri àkoçjanu, Novo mesto. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 103-104, Novo mesto, C AILL EX J ■ 11 1993, L'c vergé t is me monumental chrétien en Italie et a ses marges. D'après 2til seznam i i ih<\m ri 1'épigraphie des pavements de mosaque (IV'-VII' s.). - Coli, de I Tic. lian, de Rome ¡75. CHVC, H. i960, Poznoantični mozaik iz Tuhinjske doline. - Kam, zbor. 6. 35-48. CHEVALIER, P. 1988, Les baptist eres pal ¿o chrétíensdc la province romaint de Dnlmntie. - Diadora 10, 111-163. CIGLENEČKI, S. 1983, D ie Eisen Werkzeuge aus den befestigten Höhen Siedlungen Sloweniens aus der Völkerwanderilngszeit. -fíttlcwioslavicd 10. 45-54, CIGLENEČKL S, 1984. Die Keramik des 4,-6. Jahrhunderts von Gradee, Tinje und Korinjski hrib. Slowenien, - Arch, Austr. OS, 313-328. CIGLENEČKl, S. 1985, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru Zahodne Dolenjske in Notranjske v času 4, do 6. stoletja preliminacho poročilo o raziskovanjih Ko l itijskega hriba in rekognosciianjih zahodne Dolenjske. - Arh vest. 36, 255-284, t :iGl-ENECKI, S. 1986, Zgodnjekrščansko središče na Kučarju v líe I i krajini. - V: Arheološka isiraživanjii na karlovučkom i sisačkom podntčiu, Izd, Hi v. arh. dr. 10. 137-150. C1GLLNLČK J, S. 1987a.Höhenbefestigungenaus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. im Osiatpenraum. - Deta L razr. SA ZU 31. CIGLENEČKI, S. 1987b, Das Weiterleben der Spätantike his zum Auftauchen der Slawen in Slowenien- - V: Die l'idker Sit dos t vitro-pas im h. bis 8. Jahrhundert, Südosten!opa-Jahrbuch 17, 265-28i>. CIGLENEČKI, S. 1987c, Zidani gaber nad Mihovim. Poznoantična utrdba. - Arh. p reg. 28, 143. ClGLLNEČkl. S. 1990a, Korinjski hrib nad Velikim korinjem. Grosuplje. - V:, [rheološka najdišča Dolenjske, 107-HO, Novo mesto. CIGLLNEČKL S. 1990b, Zidani gaber. Novo mesto. - V: Arheološka najdišča Dolenjske. 113-116. Novo mesto. CIGLENEČKI; S. 1992, Polis Norikóti. Pozno-antične višinske utrdbe med Celjem in Brežicami. - Podsreda. CIGLENEČKI, S. 1993a, Arheološki sledovi zatona antične Pelovione. - V: Ptujski arheolt >šk i :b> >rnik. 505-520. PI ti j CIGLENEČKL S. 1993b, Zgodnjekričanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom. - Arh. vest. 44. 213-22L ClGLHNEČKtjS, 1993c, V znamenju dveh veroizpovedi. - Cea 3, avgust, 38-411, CIGLENEČKI, S. I994a, Hohenbcfestigujigen als Siedlungsgritndetnheit der Spätantike in Slowenien. - Arh. Vest. 45. 239-266. 202 ( Kil ENEČKLS. 1994b, Seavi nelPabitato tardo-antico d i Tonovcov Grad presso Caporetto (Kobarid) Slovenia. Rapport o preinninare. - Aquil. Nos. 65. 185-208. ČUČkOVIČ. L. 1992, Ozalj - zaštitna arheološka iskopavanja 1992. godi ne. - Ohav. Hrv. arh. dr. 24/3. 49-51. D ESCH MANN, K. 1 W&,Führerdurvh dos Kmmische Landes-Museum Rudolfinum in Laibach. -Laibach. DJURIČ, Ii. 1976, Antični mozaiki na ozemlju Sli Slovenije, - Arh. vest. 27, 537-625. DULAR, A. 1990. Vi nji Vrli - Š m a rje t a. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 71-72, Novo mesto. DULAR, J. 1973, Bela krajina vstarohalštatskem obdobju. - Arh. vest. 24, 544-591. DULAR,L 1978a,Podzemelj. Kat. monogr. Ki, DULAR. J. lf§8b, Early ChristianChurch on Ku-čar near Podzemelj. - Arh. vest. 29, 528532. DULAR, J. 19S2,Ifalštaiska keramika r Sloveniji. - Dela L razr. SAZU 23. DUI AR, I 1985. Topografsko področje XI (Bela krajina). - Arheološka topografija Slovenije. Ljubljana. DULAR, J. 1990, kuearnad Podzemljem, Mellika. - V: Arheološka najdišča Dolenjske, 31-34, Novo mesto. DULAR, J., iS. KRIŽ. D. SVOI..IŠAK in S. TE( -CO HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v M ¡renski in Temeniškt dolini. -Arh. vest. 42. 65-198. EG( i ER, R. 19| f>. Frühchristliche Kirchenbauten itn südlichen Noricum, - Sonderselir. ti. Osterr. arch. Inst, in Wien 9. EpGER, R. 194(1. Vom Ursprung der romanische n Chorturm ki rehe, - Wiener Jahreshefte 32, 85-99. ERDLYI, I. in A, SALAMÖN 198(1-1981, Bericht über die Ausgrabungen in Pilismaröt, Öregek-dülö (1973-1974). - Mut. An h. inst <7,4fi' 10-11. I47-16L FELGENI IAUER-St I IM I LDT. S, 1993. Das Kuppele ( "die Ktipile") ob Jadersdorf, Line spätanlik-friihimttelalterliche Höhensiedlung in Oberkärnten. - Aus Forschung und Kunst 27. FRIESINGER, IL in II. KERCHLER 1981, Töpferöfen der Völkerwanderungszeit in Niederösterreich. Ein Beitrag zur völkerwanderungszeit liehen Keramik (2.1 lallte 4. 6. Jaht hu nde ri n. Chr.) in Niederns tet reich, Ohe rö s t orreich und dem Burgenland.-Arch. Austr. 65, 193-266. i 11 i ii vit, wkr/.( |i i [nis FUCHS. M, I9XK, J)k- Ausgrabungen auf dem Kathreinkogel. i lemcindu Schiefling am See, in Kärnten. -Archaologie Alpen Adria I, I(19■ 119. GAB ROV EC. s. 1994, St, inn I. Naselbinska izkopavanja. - Kat, in munog, 28. {iil■ si_i■ K, i!. )9til, Die Kleinlunde. -tyAdPimm (HruSica), Munch Beitr. /., Vor- u. Frühgesch. 31, 53-127, GLASER, F. 1991. Das frühchristliche Pilger* heiugtuhi im f dem Hentmaberg. - Aus Forschung und Kuusi 2h, GLASER, F. 1992, Die Ausgrabung der vierten und Entdeckung der fünften Kirche auf dem Hemmaberg. - Carinlfiia I 1X2, 19-45. GIPSER, F. 1993a, Über das Christentum im Alpen-Adria-Raam nach archäologischen Zeugnissen. - V: Karantanien und der .41-pen-Adria-ltaüin im Friihmittelalter. 235-25 X, Wien. Köln. Weimar. GLASEK. F. J993b, Eine weitere I)oppe!kirchcn-anlage auf dem Hemmaberg und die Frage ihrer Interpretation,-Carinthia 1 1X3, Ifi.v 186. GRÜNEWALD, M. I9,si. nie Kleinfunde des Legionslagers von Carntmtum (Grabungen MS-1974). - Rom. Limes in Oster r. 31. G1JNJAČA, Z. 1 986, Kasnoantiika fortifikaeijska arhitektura na istočnojadi anskujiii priobalju i o toe im a. - V: Odhmmbeni sistemi it praistoiiji i trii/i<7 na ilu Jugoslaviji', Materija! i 22, ! 24136. GUSTIN, M. 1976a, l.tbna. - Pos. muz.. H rež. 3. GÜS TIN. M. 1976b, Poročilo o izkopu kulturnih slojev v Lcvakovi jami. ■ Arh.vest. 27. 2f>0-2X2. GÜSTIN. M, 1990, Vehke Malcnee. Brežicc. V: AriteilicSka najdiMu i)ol<•>rjske, 69-JM). Novo mesto, GtlSTlN, M.. R. CUNJÄ in K. k.PREDOVNIK 1993j Podbočje fStari gradj - Pos. mu/. H rež. 9. HAYES. J. W. 1972. Late Roman Putten - London. HENCKEN, H. I97S, The Iron /Ige Cemetery of Magdalenska gora in Slovenia, - BulLAmer. Seh. of Prehist. Res. 32. HINGST IT ¡958, Vor.- und frühgesch teh t lie he Eisenverhüttung in Schleswig ! Idstein. Nette Ausgrabungen in Deutschland, 25M -26 7. JANTSCH, F. 1938, Hie spätantiken und lango-Kard ¡sehen Hingen in Kärnten. - Mm. Anthr. Ges. Wien 6X. 337-390. JÖSIPOVlC. D. 1988, Kaplja vas. - Vor. sporn, 30, 259-2f>4, KELLER, 1*;. 1971. Diespätrömiseken Grabfunde in Südbayern. - Münch. lieitT. z. Vor- u. FruligesL-h. 14. K11A FC H AT RIA N, A. 1962, Les ba pri s i eres paleoehreiiens. - Paris. KLEMENC, J. 1967, Slarokrščanska svetišča v Sloveniji. - Ar h. vest, 18, lil 135, KNI FIG, T 1979, Vranje pri Sevnici. Drobne najdbe z Ajdovskega grad ca {leto 1974). -Arh. vest. 30,.'732-785. KM1 K '. 'i: 19Sb. Ajdovski gradeč pri Sevnici. Po znoantična naselbina. -Arh. preg. 27, ¡1)5-107. KN1FIC, T. 1991, Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem. - V: T Kniftc in M. Sagadin, PtstflO brez pisave. Arheologija o /mi h stoletjih krščanstva na Slovenskem, 11-32, Ljubljana. KNIF1C, T. 1993, llunski sledovi v Sloveniji? -V: Ptujski arheološki zbornik, 521-542, Ptuj. KNIF1C, T 1994, Vranje near Sevnica: A Late Roman Settlement in the Light of Certain Potterv Finds. - Arh, ves/. 45. 211-237. KOLŠEK, V. 19^4, Nekaj podatkov o zgodnjem krščanstvu v Cclejt. - Arh. vest. 35, 342-345. KONDIC. V, 19X4. Les formes des lortifications protohyzantiaes dans I a region des Portes i.lc fei. V: I 7 i le s et peuplement dans l'H h ri -cum protobyzantin, Coli, de TEc. I ranq. de Rome 77. 131-161. KONDIČ, V in V POPOVIČ 1977, Caričin grad, Utvrdeno naselje u vizantijskom i liriku, -Galerija Srpske akademije nauka i umetnosti 33. KOS, P I9iS8. Die Fundmünzen der römischen Zeit in Slowenien I, - Berlin. KOŠČEVIČ, K. 199], Antit ka bronca iz Siska. Umjetničko-obrtna metalna produkcija iz razdobij a rimskog varstva, - Zagreb. KRI/.. B. 1990. Vrlltrebnje, Trebnje. - V:Arheološka najdišča Dolenjske, 75-76, Novo mesto, I EBEN, F, in A. VAL It' I97X, Ajdna. -Arh vest. 29, 532-545- I OKAR, J. PJ12, Belokranjska hiša. - Carniolu 3, 1-27. MACKENSEN, M. I9K7. Mediterrane Sigillaia. Lampen und Amphoren. - V: V. Bierbrauer, Jttvillino-Ibligo in Friaul L Die römische Siedlung und das spätantik-frühtnittelalterliche Castrum, Münch. Beitr. t. Vor- u, Frühgesch. 33, 229-265. MACKENSEN, M, 1992, Die spätantiken Sigillata-und Lampentöpfereien von LI Mahrine (Nord-tu netten). Studien zur nordäfr s kä n ischen Feinkeramik des 4. bis 7. Jahrhunderts. -Münch. Beitr. z. Vor- u. Frühgesch. 50. 203 si znam ln gjlaturj MAIER, F., GEILEN BRÜGGE, U„ HAHN, E,l, KÖHLER, H,-J., SIEV1-RS, S. 1992, Er-t,'i'bnissv der Ausgrabungen 1984-1987 in Munching, - Ausgrabungen in Munching 15. MASON, Ph. 1991 ù, Črnomelj - Sv. Duh. Ii ti: sporn. 33, 21 6-21 8. MASON. Ph. 1991b, Od steklenic radenske do severno afriške amfore (Sv. Duh - kompleksno urbano najdišče). - Arheo 12, 44-49, MASON. Ph. 1992, Črnomelj, Črnomelj, Sv. Duh. - Var. upom. 34, 203-204. M AU ČE C, M. 1939. Pod s ten j in pri k I et v prekmurski hiši, - Čas. zgod. narod. 34. 176-188. M EN IS, ti. C. 1958, La basilica palleocristiana nelle diocesi seltentrionali della Metropolt d'Aquileia. - Si nth di Antichil Crisliana 24. MENIŠ, G. C. 1973, Le giurisdizioni mciropoli-tiehe d i Aquilcia e d i M i lami nelFantiehit. - V: Acjiiilcia v M i la no. Am. Alioadi. 4. 27 1 ■ 294. MENIŠ, G. C. 1976, La basilica paleQçristiana nelle regionidelle Alpi Oricntali, - V: Atjttileia el'arco alpino orientait', Ant. Altoadr. 9, 375420. MIRNI K P REZELJ,1.1 ^m. Ajdovski gradeč nad Vranjem pri Sevnici. Arheološka izkopavanja 1980-1982. - Ljubljana (diplomska naloga na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani). MÜLLNER. A. 1909. Geschichte des Eisens in Krain, Götz und 1 Strien. - Wien und Leipzig. NOLL, R. 1954, Frühes Christentum in Österreich von den Anfängen bis um 600 nach Chr. ■ Wien. NOLL, R 1974-1975. Neuere Funde und Forschungen zum frühen Christentum in Österreich (1954). - Mitt. Öster. Arbeitsgem. Ur-Frühgesch. 25. 195-21 f.. PAH1Č, S. 1980, Ptyi podatki o grobi hišni lončenini z Brinjeve gore. - Arft, vest. 31, 89-132. PAHIČ, S. 1981, Brinje Vil gora 1953, -Arh. vest, 32, 71-143, PLČNIK. J. 1894, Pogled tla kranjska gradišča. - Izv. Muz. dr Kr. 6-12 . PET RIKO VITS, ll.v. 1986. Duel. - V; Reallexikon der Germanischen Atfernimskiiiide h. 226238, PETRU, P. 1979, Stavba A (episkopij?) na Ajdovskem gradeu nad Vranjem pri Sevnici. - Arh. vest. 30. 726-731. PETRU. P. 1982. Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije, - /.god. čas. 36, 295-310, PETRU, S. 1967. Nekaj zgod nje srednjeveških najdb iz Gorjancev. - Arh. vest. 18, 435-451 PETRU, S, in P PETRU 1978, Neviodunnm (Ornovo pri Krškenf)i - Kal in monogr. 15. PiCCOTTINt, G. 1971, ItuIics Chrisientum in KarnSen, - Carinthia 1 161, 3-33. P1RKMA.II .R, D. 1994.Rtfnik. Arheološko najdišče. Vodnik, - Celje. PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium. - Situla 10. PIR KOVIC, L 1970-1971, Langobardi v panonski fazi. - Arh. vest. 21-22. 173-194. PIRKOVI.Č, I. 1985, Ne/nana zgodovina slovenskih Orehovnikov - Graearjev. - Dolenj. zhor. 75-95. PLL1NER. R. 1964. Die Eisenvei biiltung in der "Germania Magna" zur romisehen Kaiserzeil. Ber. Rom. Germ. Komm. 45, 11-86. PLESN1ČAR-GEC, L. 1972. Severno emonsko grobišče, - Kal. in monogr. 8. PI LSNIČAR-GEC, I . 1983,StarokršCanskicenter v Emoni. - Kal. in monogr,, 21. POLLAK. M. 1992. /.ur chronologisehen Eut-vvicklung der Grabcrfelder Ufernoricumsim 4. und 5. Jahrhundert. - V: Probleme der relativen umi absoluten Chronologte ah Latčnezeit hi s z um Iruli/nitlchiller. 249-262, Krakow, POPOVIČ, V 1982-1983. Donji Milanovac - Veliki Gradac (T&liata), rimsko i ranovizantijsko utvrdenje. - Starina^ 33-34, 265-282. RIEDL. E. 1896.- Mil t. Zenl. Komm. 22. 119. šl. 88. RIS l"OW, S. 1993, Dus Baptiste riu m i m Os len s des Ko l ne r Domes. ■ Kolner Domblatt 58. 291-312. RODRIGUEZ, H. 1984, Voi bemerkungen zur spatanttken Keramik vom Lava mer Kirchbichl in Ostlirol. - Arch. Austr. 68, 339-343. RODRIGUEZ, H. 1986, Die vor- und fruh-geschichtlichen Kleinfutul$ vom Lavanter Kirchbichl in Ostlirol. - Innsbruck (neobjavljena disertacija). RODRIGUEZ, II. 1990, Keramtkheispiele aus der Grabungskampagnc 1989 in Teurnia im Are a I der Bischofskirchc und ihrer Nehen-gebaude. - Carinthia I 180, 95-1117. RODR1GULZ, H, 1992, Bemerkungen zurrelativ-ehronologisehen Gliederung der sndosl-alpinen spatrornisch-spaiuniiken (lebrauchs-keramik. ■ V: II teifiiorio r™ tardoantiev e altontedloevo. Metodi th indagine c risulfati, Bihliotccti tli Archcologia Medievale 9,159178, Firenze. RUTAR, S. 190 L - Mitt. /nit. Komm. 21, 171!. št. 87. SAGAD1N, M, 1979, Antične pašne spone in garniture v Sloveniji. - Arh. vest. 311, 29433«, 204 1.ITI lî,Vl tlUVI.K/.l li'MMs SAGA ti IN, M. I'J,s 7. AjJna nad Poioki, Pozno-antiČno naselje, Arh. pri'g 123-124. SAR) A, B. 1929, Začasno poročilo o jz kopa v a nji h na Gradišču pri Vel. M ale ne i. - Glas. Muz. dr. Slov. Ml. I M 7. SARI A. B. 11>30, Drugo začasno poročilo o izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenci, - Glas. Muz. Ptuju jeseni 1935. ■ Čas. ¿god, narod 311, 129-157. SCHR1 ril R, S, 1993, Fibelnvom Hem maberg: Ausg rab un geti 1990-1992, jkarinthia I 183, 187-203, SERGEJEVSKI, I >. i960, Plander liuhchrist lichen Basil i ken Bosnicns. - V; Aklcit des XI. in-U trn a tiortit len Byzant yn istenko/i^n 'Ss cs, \ lii n -chen /958, 563-S68, Milnehen, SIMONI. K. 1977-1978,Dva priloga istraživahju germanskih nalaza seobenaroda u Jugoslaviji. - VjeI. Arh. muz. Zag. 10-11, 209-233. SKARIC. V. 1932. Aliertumer von Gradac in der Le pen (¿a (Bosnicn). Glas. /cm, muz. 44. 1 ¿¿i SLABE, M. I97(i. Arheološke najdbe iz zbirke Jamarskega kluba Kostanjevica na Krki. -Arh. vest. 27. 2K3-2SK. SI.Alti-, M. llJN5, ln šele milo se naselijo Slovani. - Dojenj:, zbor., 61-73. SODI NI. j,-P, 1984, Eglises Doubles. - V: J.-P. Sodini in K Kolokotsas, i ¡i k i 2.1 abasilique double, Etudes Thasiennes HI. 255-326. SOLTER, W. 1974, Iversheim. - V: Nordostliehes Eifelvorltindl Ffthrcr zu vor- und friih-geschichtlichen De n k male m 26, 169-177. STARE, V. 1977a, Cerov log pri Mihovem, lio: spom. 21, 282-283. STARE. V. I977b, Gorenje Vrhpoljc pri Šentjerneju. - lin: spom. 21. 285-2N7. STEINKLAUBEK. i". 19911, Der Duel urid seine Klein fun de. - Catinthia I I KO. 109-136. ŠAŠEL, .1. 1977. Vi lie a s s Kučarja pri Podzemlju v Beli krajini. - Arh. ves/. 2S. 114-1 l(>. Š RIB AR, V. 1968, Srednjeveško mesto na Ku-eaijn? - Dolenjski razgledi, 21. oktobra, 78. ŠR] BAR, V. 1974, Žgano sredjelatensko grobišče v Metliki. - Arh, vest. 25, 319-352. TECCO HVALA, S. 199lla, Kineelj nadTrbincem, 1 r c b nj e. - V ; J rh eoh>Sk o > r ajd,i i C a IXiletik ršč u > taki ■ cerkve mi Ajdovskem gruden. Kat, in monogi, 12. 21-77. Ul BERT, T. 1979, Zlu Siedlungskontiauîtât im sudôstlichcn Alpenraum (vom 2. bis 6. Jalir-hundert n. t In.), Darge'stellt am Beispicl von Vranje (ehem. Untersteiermark). - l 'or. Forst-h. 25, 141-157, VALIČ, A. 1985, Ajdna nad Potoki. Jesenice. - lin: spom. 27. 265-272. VASIC, M. 1982-1983, Čezava - Častnim Novae. - Stari mir 33-34, 91-122. VIČlC. B. 1983, Die Gcriitcvon Ajdovski gradeč oberhalh Vranje be i Sevnica, - Bdfcanoslavica 10, 71-77. VINSKI. Z. 1957, Zikadenschmuck nus Jngoshi-vvieii- -Jh, Rom. (ioni. Zetttmtis. 4. 136-160. VINSKI, 7.. 1960-1961. J ova n Kovače v i č, Arheologija i isioriju varvarske kolonizacije južno-jlovenskih oblasti od IV do počel k a VI ! veka. - Arh. vest. IÎ-I2. 225-238. VINSKI. Z. 1968, Krstoliki nakit epohe seobe it a rod a u Jugoslaviji. - I jcs. Arh, muz. Zag. 3, 103-168.; VOGR1N, A. 1991, Arheološko najdišče Krenil. - V Celeia au tiqua. 15 51. Celje. VUGA, D. 1973, I lie early mediaeval necropolis al Roje pri Moravčah ( Moravče pri Gab rovk i) in Dolenjska, in ihe light of archaeological explorations up to the present lime. -Balcanoshtvka 2. 59-72, 205 Si ZNAM 1 I I liRATURI. VU(iA, D. PJ77, Roje pri Moravčah pri Gabrovki. - Var. sporn. 21, 290-295; VUGA. D. I c'lJ3. JarSč pri I ioniu nad Sent-rupertom. - V; Župnija Semrupert. Zgodovinski- osnove 1393-1993, 125-128. Šentrupert. WERNER. .1, I 962, Die l*angobardcri in Pannonicn. Beiträge zrn Kenntnis tter tangobardischen Bodetiftinde vor 568. - Abhandlungen der Bayerischen Akademie der Wissenschaften, Phil, -hisi. Klasse N, K 55. ZIPPELIUS, A. 1954, Voi mit idaltei liehe Zimme- rungstechnik in Mitteleuropa. -Jh. für Volkskunde 5, 7-52. ZU PANK . N. 1933, Prazgodovinske topil mcc nji hrtbu Kočarju na Belokranjskem1. - Etnolog 5-6, 360. ZUPANU'. N. 1936ä, Arhcolofiko pismo iz Belokranjskega. - Etnolog 8*9, 129-131. ŽU PA NIČ, N. t936h. Poslednja prazgodovinska Odkritja na holntu Kučarju oh Kolpi. -Jutro, 11. marca, 3. 206 KATALOG Tabla I 1, Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, /nol raj svetlorjava; površina gladka: sestava giohozrnaia: pr. ustja 21 em; lega: sonda I, kulturna plast l; skupek: S1/5-1. 2, Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: iuilup1jeno razčlenjeno rebro; vel. 6,5 em: lega: sonda l. kulturna plaši I; skupek: SI/8-K. 3, Frag, ročaja: (zdelan prostoročno; bana: zunaj črna, znotraj Črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; vel. f).7 eni; lega: sortda I, kulturna plast I. skupek: SI/K-7. •1 Frag ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj tcrrinosiva, znotraj temnosiva: površina gladka: sestava drobnozrnata: pr. ustja 15 eni, največji pr. Ifi,7 cm; lega: sonda I, kulturna plast 2: skupek: SI/19-10, 5. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: dve hradavieasli nalepki; pr, iisIjli i7,5 cm; lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek: SI/ 17-1. 6. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivtičrna, znotraj temnosiva; ppvrSina gladka: sestavu d robno«; mata; pf, usija 21,5 cm, največji pr. 26 cm; v ognju; lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek; SI 2-2 7. t-rLig. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava: poviiina gladka; sestava drobnozniaiftj pr, ustja 26 eni: lega: sonda l, kulturna plast 2; skupek: SI/IS-7. M. Frag, ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivočrn.i. znotraj sivočrna; po v rit na gladka; sestava drobno/mata: pr. u^tja 2H cm, največji pr. 31 cm; lega: sonda 1, kulturna plast 2: skupek: S!/16-1, Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva; zunaj opečnato rjava, znotraj svellu rjava; površina hrapava; sestava grobo/mata; pf. ustja 2N cm: lega: sonda I. kulturna plast 2; skupek: S1/2-5. I i). Frag; pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj stvp rjava, znotraj opečna to rjava; površina gladka; sestava grobozrnata: pr. ustju 2*1,5 cm; tega: sonda 1, kulturna plast 2: skupek; S3/16-2. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj rjavočrns; površina hrapava; sestava drobnozrnata: okras: razčlenjeno ustje in nalepka; vet. 5.3 cm; lega: sonda I. kulturna plast 2: skupek: SI 11-1. 12. Frag. ustja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavoopečnata. znotraj opečnato rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; vel. 7.7 cm; tega: sonda J, kulturna plast 2; skupek: S1/17-2. 13. Frag, oslenja z držajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj sivorjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro: vel. S,S cm; ; lega: sonda 1- kuiturna plast 2: skupek: SI/3-6. I-t. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: /u h a j rjavočrn», znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; vel. M.2 cm; lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek: SI: IK-26. 15, Frag. ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivoi java, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; vel. 7 cm: lega: sonda I. kulturna plast 2; skupek: Sl/Ki-II. iti Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj Srna, znotraj črna; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: poševno ilebijenje; vel 4 cm; lega: sonda l, kulturni plasti I in 2; skupek: S1/2-2(1. 17, Frag. ostenja: i/delan prostoročno: barva: ztlttaj Črna, znotraj upečnalorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrezi po žganju; vd. h cm: lega: sonda I. kulturna plast 2: skupek: S1/6-2. 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: /mlaj rjavoopečnata. Ztlotraj opečnata: površina gladka; sestava drobnozrnata; oklas; vrez pred žganjem: vcl. 6 cm; lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek: Sl^-I1). Tabla 2 I Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj opečnatorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 26 cm; lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek: S1/18-2. 2. Frag. ustja / nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj stvočrna, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 14 cm; lega: sonda I. kulturna plast 2: skupek: SI/ 18-1. 3. Frag, ustja; izdelan prostoročne; barva: zunaj rjavoopečnata, znotraj rjavoopečnata; površina gladka; sestava drobno/mata; pr. Listja ¿0.5 cm; reoksidacijsko žgano; iegn: sonda I, kulturna plast 2: skupek: SI/ 19-12. 4. I rag. ustja t držajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj opečn a to rja v a, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja 23 cm; lega: sonda t. kulturna plast 2: skupek: S l/l-23. 5. I tag, ustja; i/delan prostoročno; barva; zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava 207 Ka i ai og drobnozrnala; okras: žle bije nje; pr. ustja INt.ni; lega: sondi J, kulturna plast 2: skupek: Sl/l'J-14. fi. Frag. dna; izdelan prostoročno; barv«: zunaj črna, znotraj čniotiavp; površino gladka; sestava drobnozrnala; pr. dn;i 14 cm; lega: sond s 1, kulturna plast 2; skupek: Sl/19-23. 7. l-rag. dna; izdelan p rosi o nič no: barva: zunaj črna, znotraj črna; povriina gladka; sestava drobn o-zrnata: pr. dna (> eni: lega: sonda 1. kulturna plast 2; skupek: S I/17-1 K, S, Frag, ustja; ¡zdelan na počasnem vre len a ? barva: zunaj rumenoopečnata. znotraj rumenoopečnatii; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. Li-iljit lil cm; lega: sonda 1. kulturna plaši 1: skupek: S t/LS-,v opomba: pozna antika. *J. Frag. ustja; ¡zdejan n» počasnem vrctciui: barva: zunaj rjavočrriii,/iinir:ij ini;i; površina hrapava; seslava drobnozrnala. ponfitna; okras: Vfcz pred žganjem: pr. ustja 18,7 cm; lega: sonda 1, kulturna plast 2; skupek: Si llJ-7; opomba: pozna antika. III. Frag, ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjavima, znotraj rjavočrna; povrSina gladka, seslava drobnozrnala. porozna; pr ustja 2(1 cm; lega: sonda F kulturna plast 2; skupek: SI "I'J-K: opomba: pozni antika. 11. Frag, uteži; izdelan prostoročno: barva: zunaj te m nosiva; površina hrapava; sestavu grohozrnata; vel. 4,5 em: lega: sonda I. kulturna plaši 2: skupek: SI 1-3. 12. Frag. uteži: izdelan prostoročno; barva: zunaj opučnatorjava: pov ršiu;i hrapava; sestava grobozrnata; vet. 5.7 cm; lega: sonda I. kulturna plaši 2: skupek: S1/7-5. 13. Vijček, cel: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavoopceniim. površina gladka: viSina: 2.3 cm, največji pr. 2,2 c(Ji; lega: sonda i. kiillnrna plast 2: skupek: SI/19-6. 14. Frag. brusnega kamna; vel. K an; lega: sonda 1. kulturna plast 2: skupek: SI/7 1. 15. Sekirica iz serpentina; vel. 4 eni; lega: sonda I. kulturna plast 2: skupek; Si/19-F 16. Železna Spona; vel. 5 cm: lega: sonda I. kulturna plast 2; skupek: S M19-3. 17. Železen nož? vel, I3.fi em: lega: sonda 1, kulturna plast 2: skupek: S t/l 9-2. Tabla 3 1. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj Opefinuiorjava, znotraj črn o rjava; površina gladka: seslava drobno/mala: pr. ustja IK em; lega: sonda I, kulturni plasli I in 2; skupek: Si 2(1-12, 2, Frag; ustja; i/delan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjavu.znotraj tipečnatorjuva; površina gladka: sestava drobnnzrnata: pr. ustja 14 cm, največji pr. Ift em; lega: sonda I, kulturni plasli 1 m 2; skupek: S1/211 1. 3, Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva; zunaj sivo rjava, znotraj sivorjava: površina gladka: sestaVa d robnozrnata; pr. ušija 22,5 cm; lega: sonda 1. kulturni plitsti t in 2; skupek: St/2(i-(i. 4. Frag. ročaja pekve; izdelan prostoročno', barva: zunaj rjavo rumena; površina hrapava; seslava groho-zrnata: vel. 1(1 eni: lega: sonda I. kulturni plasti I in 2: skupek: S 1/2(1-.11. š. f-r:ig. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj irnosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnala: pr, ustja 24 cm; v ognju; lega: sonda !. kulturni plasti ] in 2: skupek: St/20-4. f>. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavo rumena, znotraj i javorumena. površina gladka; sestava drobnozrnala; okras; plitev /Itd) na ustju; pr, ustju 23 cm; lega; Sonda 1. kulturni plasti 1 in 2; skupek: SI/2(1- Iti. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj -.¡vodna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava grohozi nata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 27 cm; lega: sonda I kulturni plasli 1 in 2: skupek: S 1/2(1-29. 8. Frag, a sij a; izdelan prostoročno: barva: zunaj Črnorjava, znotraj črnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnaia: pr. ustja 2N. em, največji pr. 33 cm; lega: sonda 1. kulturni plasti i in 2, skupek: S1/211-14. 9„ Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj siva. znotraj sivorjava; površina bnipava; seslava grtibozrriata: največji pr 37 em; v ognju: lega: sonda F kulturni plasti I jn 2; skupek: S t/20-36. tabla 4 t, Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočina. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja 14 em: lega: sonda 2, kulturna plitst 2: skupek: S2./2-22. 2, Frag. ustja; izdelan prositi ročno; barva; zunaj črnorjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja 17,5 cm; lega: sonda 2, kulturna plast 2: skupek: S2/2-K. .1 Frag. ustja; izdelan pros m ročno; barva: Zunaj rjavočrna, znotraj rjavoOrna; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja I*'cm; lega: sonda 2. kulturna plast 2; skupek: S2/2-2H. J. Frag. ustja; izdelan prostoročno; bana: zunaj rjavordeča, znotraj tero no rjava: površina hrapava; sestava drobnozrnala; pr ustja 13 em; lega: sonda 2, kgjluma plast 2; skupek: S2/2-4. 5. Frag. ustja; izdclšn prostoročno; barva; zunaj rjavordeča, znotraj rjavoopečnata; površina hrapava; sesiava grobozrnata; pT. ustja 1(1 em; lega: sonda 2. kulturna plast 2: skupek: S2/2-6. t*. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnala; pr, ustju iWcm; lega: sonda 2. kulturna plast 2: skupek: S2/2-12. 7. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča. Znotraj rjavordeča; povriina lira pav a; sestava grobozrnata; pr. ustja 2(1 cm: lega: sonda 2, kulturna plast 2; skupek: S2/2-I5. H, l-'rag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja 20 em; lega: sonda 2, kulturna plast 2: skupek S2/2-14. 21 IS Katalí h j 4. Frag, uteži: izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjavs; površina gladka; sestava drohnozrnata; vel, 5,8 cm: lega; sonda 2, kulturna plast 2; skupek: S 2/1-1. 10. Vijček. ccl; izdelan prostoročno: barva: zunaj temnnrjava; povrSina glad kuj višina 2.1 cm; lega: sonda 2, kulturna plast 2: skupek; S2/2-1. 11. Frag- ©stenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj rjava; površina gladka; sesiava drobnoirnataj okras: vhodi pred žganjem: vel. S eni: lega: sonda 2, kulturna plast 2; skupek: S2/2-49. 12. Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavordeia, znotraj rjavordeča; povrSina hrapava; sestava drobnozriiata; okras: rogljičasia nalepka; vel. 5.2 eni: lega: sonda 2. kulturna plast 2: skupek: 32/243. I V Frag rnčaja: izdelan prostoročno; barva; zunaj črna, znotraj £rn;>; površina gladka; sestava drohnozrnata; okras: nalepljena bradivieti in rcbfO; viSina iS,2 em: tega: sonda 2. kulturna plast 2: skupek; S2/ 2-36. 14. Frag. dna; izdelan na počasnem vretenu; barva: zuniij rjavo siv a, znotraj stvočrna; površina hrapava; sestava drobnO?rnata, porozna; okras; znak na dnu; pr. dna 9.5 cm; lega: sonda 2. kulturna plast 2; skupek; S2 2-23: opomba: pozna antika, 15. Fr;ig. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črnosiva; površina hrapava; sestava dmhnozrnata. porozna; pr. dna *),5 em: lega: sonda 2, kulturna p i asi 2; skupek: S2/1-5; opomba: pozna antika. 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavoErna. znotraj rjavočrna; površina hrapava: sesUiva drohnozrnata, porozna; okras: metličenje: vel. 13 em; legti: sonda 2, kulturna plast 2; skupek: S2/2-4h; opomba: pozna antika. 17. Frag. oslenja; izdelan na počasnem vretenu; barva; zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnofcrnatu; največji pr. 16 cm; rtCeIHDO; lega; sonda 2, kulturna plast 2; skupek: S2'' 2-44. Tabla 5 1. Frag. ustja; izdelan prostoročne; barva; zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobo-zrnata; okras: razčlenjeno ustje; pr. ustja 3il cm; lega: sonda 3, kulturna plast 2; skupek: S3/I-3. 2. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna tO rjava, znotraj sivo rjava; površina hrapava; sestava d robno zrnata; okras: razčlenjeno ustje; pr. ustja 2(! em; lega: sonda 3, kulturna plast 2: skupek; S3/I-1. 3. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava drobno/mala, porozna; pr, dna 12.5 cm; lega; sonda 3. kulturna plast 2; skupek: S3/1-7; opombi: pozna ant i kn. 4. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; povrSina hrapava: sestava drohnozrnnni: vel. 5,7 eni; lega: sonda 3, kulturna plast 2; skupek: $3/Ml- 5, Frag, dna: izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr, dna Iti.5 cm; lega: sonda 3, kulturna plast 2; skupek: S3/1-H. 6. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva; zunaj črnorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava dmhnozrnata; pr. ustja 27 cm; lega: sonda 5, kulturna plast 2; skupek: SS/l-13, 7 Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj lomnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava drobnezmatu; pr. ustja 27 cm; lega: sonda 5. kulturna plast 2; skupek: S5/1-I2. 8. Frug. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj rjavočrna; povrSina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 20,5 em; lega: sonda 5, kulturna plast 2; skupek; SS/J-16. Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava: sestava drohnozrnata, porozna; okras: razčlenjeno ustje; pr. ustja 11 em: lega: sonda 5; skupek: S5/1-4. tU, Frag. dnu; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; povrSina hrapava: sestava grobozrnata, porozna; pr. dna 5.5 em: lega: sonda 5, kulturna plast 2; skupek: S5/1-36. [1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sesiava drohnozrnata; okras: razčlenjena nalepka: vel, .t,(i em; leg:i: sonda 5, kulturna ptast 2; skupek: S5/J-29. 12. Ftag.ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna terjava, znotraj opečnat o rjava; povrSina hrapava; sestava drohnozrnata; okras: nalepka: vel. 5.5 em. lega: sonda 5. kulturna plast 2; skupek: S5/I-33. IV Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj sivorjava; povrSina gladka; sestava drohnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: vel. i) cm: lega: sonda 5. kulturna plast 2; skupek: S5/1-31. 14. Frag. oslenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znot raj svetlorjava; povrSina gladka; susla va drobnozrnala; okras: top vrez preti žganjem; vel. 4,5 eni; lega: sonda X kulturna plast 2; hknpek: S5/ 1 -35. 15. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj opečnalorjava: povrSina gladka: sestava drobnozrnala; okras: vrez po žganju; vel. 4.5 cm; lega: sonda i. kulturna plast 2: skupek: S5/1-34. 16. Frag. železen obroč; pr. 9,5 Cm; lega: sonda 5. kulturna plast 2; skupek: S5/I-1 17. Železnq kladivo; ve!. 14 em; lega: sonda 5. kulturna plast 2; skupek: 35/1-2. Tabla 6 i. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavočrna. znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drohnozrnata: okras: top vrez pred žganjem; pr. ustja 7 eni, največji pr, 9 eni; lega: sonda 7. kulturna plast 2; skupek; S7/2-5. 209 Kaj \i ot; 2. Frng. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr„ ustju 11 cm, največji pr. 14 cm; lepa: sonda 7, kulturna plast 2; skupek: S7/2-5D. Prag, ustja; ¡/delan prostoročno; barv«: zunaj svetlo rjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestavil drobnozniaia: pr. ustja 15 cm, največji pr. 16 cm; lega: sonda 7: skupek: S7/2-51. 4, Frag. ustiii; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna t o rjava, znotraj opečnato rjava; površina hrapava; sestava grobo/mala: okras: nalepljena rebra: vel. 7 cm; lega: sonda 7. kulturna plast 2: skupek: S7/2-04, 5. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva; zunaj temnorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: razčlenjeno ustje in nalepljeni) razčlenjeno rebro; ve!. 6 em: lega sonda 7, kulturna plast 2; skupek: S7/2-6. (i I-rag. ostenja; izdelan prostoročno, barvi: /unaj črna, znotraj opečna torjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. ii cm: lega: sonda 7. kulturna plast 2; skupek: S7/ 2-81. 7, Frag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj črn0rjava, znotraj i javnima; površina hfapava; sestava grobozmala, porozna; okras: melličenje; vel. 4.5 cm; lega: sonda 7, kulturna plast 2: skupek: S7/2-85; opomba: pozna antika. S, Frag, ostenja: izdelan prostoročno;barva: zunaj rjavočma, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez po žganju: vel. 4.5 cm: lega: sonda 7: skupek: S7/2-29. 9, Vijček, ccl; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; viv 2.5 cm, največji pr, 2,5 cm; lega: sonda 7, kulturua plast 2; skupek: S7/2-2. 10. Frag, molka: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo rjava: površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. 4 cm; lega: sonda 7. kulturna plaši 2: skupek: S7/2-4. ! t. Frag, ostenja z ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj rjava: površina gladka; sestava drohnozrnata; vel. 4,5 eni: lega: sonda 7, kulturna plast 2: skupek: S7/2-27, 12. Frag. brusnega kamna; vel. 5 cm; lega: sonda 7. kulturna plast 2: skupek: S7/2-42. 13. Frag. dna posode iz belega slekla; pr, dna 4.5 tm; lega: sonda 7, kulturna pkua 2: skupek; S 7/2-37, 14. Frag. listja; izdelan ti a počasnem vretenu: barva: zunaj črna, znotraj sivočriia: površina hrapava: sestava grobozrnata, porozna: okras: vrez pred žganjem; pr. ustja 14 C»; lega: sonda 7, kulturna plast 2: skupek: S7/2-43: opomba: pozna antika. 15. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalorjava, znotraj opečnato rjava: površina gladka; sestava d robno zrn a ta; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr, ustja IN cm; lega: sonda 7, kulturna plast 2; skupek: S7/2-44. Ki. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečtičma, znotraj okerrjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: iz vlečen o rebro; pr. ustja 30 cm; lega: sond:i 7, kulturna plast 2; skupek: S7.2-7. 17, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalorjava. /notraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr, ustju 15,5 cm; lega; sonda K, kulturna plast 2; skupek: SN/M. !K, Frag. ustja / ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj siva: površina hrapava; sestava drobnozrnata: pr, ustja l7,U cm; lega: sonda H, kulturna plast 2: skupek: S«/l -3. ll), Frag. ostenjn; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnnrjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: lop vrez pred žganjem; vel. S cm; lega: sonda kulturna plast 2; skupek: ,StV5-2. 20. Frag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj temnorjava. znotraj temno rjava; površina gladka; sestava drohnozrnata; okras: i zvleče ni rebri; vel fi eni: lega: sonda kulturna plast 2: skupek: S8/5-1. 21 Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črno rjava; površina gladka: sestava drohnozrnata: okras: rogljjčasta nalepka: vel. 5 cm; lega: sonJa n. kulturna plast 2: skupek: S8/1-5. 22. l;rag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj črnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. dna 2,0eni; lega: sonda K, kulturna plast 2: skupek; SK/l-(ir 23. Glinast predmet: izdelan prostoročno: barva: zunaj siva: površina gladka; sesiava drobnozrnata; vel, 3,5 cm; tega: sonda K, kulturna plast 2; skupek: S«/ 1-1. 24. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalorjava, znotraj opečnalorjava: površina hrapava: sestava drobnozrnata; pr. ustja 29 cm; lega: sonda S, kulturna plast 2: skupek: SM/l-2. labla 7 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja I1).5 cm, največji pr. 21 em: lega: Sonda S, kulturna plast I: skupek: S8/7-4. 2. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj črna; površina gladka; sesiava drobnozrnata; pr, ustja 17.? cm; lega: sonda 8, kulturna plast I: skupek: S8/4-3. 3. Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, Miniraj Črnorjava: površina gladka; sestava drobno/mala: pr. ustja 21 em, največji pr. 2 l em: lega: sonda H, kulturna phisi 1: skupek: SH/3-jJi 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno, barva; /unaj opečna to rja v j. znotraj opečnalorjava; površina gladka: sesiava drobnozrnata; pr. ustja cm: lega: sonda K. kulturna plast 1: skupek: SK/7-2. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj Črnorjava, znotraj rj«vučrna; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 33 em; lega: sonda K, kulturna plaši I: skupek: SS,'ii-2. fi. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva; zunaj temnorjava, znotraj čmosiva: površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. dna H cm; lega: sonda K, kulturna plaši I: skupek: Sit/3-4. 210 Katalí h j 7. Frag. dna; izdelan prostoročno: barva! zunaj črna, znotraj rjiiva; površina hm pavu; sestavu grobozmata: pr, dna 12 cm¡ lega: sonda 8, kulturna plast I; skupek: SS/3-2, S. Frag. ilna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočma, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozmata; pr. dna 13,S cm; lega: sonda K, kulturna plast 1; skupek; S8/3-5. l). Frag. dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj črnorjava. znotraj temnorjava; površina hrapava: sestava grobozmata: pr. dna 1.1,5 em; lega: suneta k, kulturna plaši 1: skupek: S8/3-3. 10, Frag. dna: izdelan prostoročno: barva: zunaj opeenatorjava. znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozmata; pr, dna 15 eni; lega: sonda 8, kulturna plast t; skupek: S8/3-6. U, Frag. osle nja; lede San prostoročno; barva; zunaj siva, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grohozrnaia: okras: nalepljeno razčlenjeno rebra; vet. 7 cm; lesa: sonda S, kulturna plast I : skupek: 58/4-2. 12. Frag- ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotrajčrnorjava; površina hrapava; sestava grpbózrnata; okras: nalepka: vel, 5,4 cm; legat sonda fi, kulturna plast l; skupek: SK/i)-l. 13. Frag, ostenja: Izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava di oh no/mata; okras; nalepljena bradavica na notranji strani; vel. 9,5 cm: leta; sonda S, kulturna plast 1: skupek: S8/7-h. 14. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj čr nor java, znotraj sivorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: piilvi ilebiči; vel 6,5 cm: lega: sonda X. kulturna plast 1; skupek; 5H/4-1, 15. Frag, uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna terjava; površina hrapava; sestava grobozmata; vel. i cm; lega: sonda K. kulturna plast I: skupek: S8/3-1. Tabla K J. Frag. ročaja: izdelan prostoročno: barva: zunaj te ni no rjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras; nalepka m top vrez pred žganjem; vel. 4,5 cm; lega; območje hiše A; skupek: 4/1-20. 2, Frag, ostenja z držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava: površina hrapava; sestava drobno/mat a; črn premaz (zunaj); vel. S cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/1-3. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivo rjava, znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepljena bradavica; vel. 3,S cm; lega: območje hiše A: skupek: 4 I-£4. 4, Frag. osienja z držajem: izdelan prostoročno: barva: /mlaj S i VO rjava, znotraj sivorjava: površina hrapava: sestava gíohozi nata; vel. 7 Cm; lega; območje hiše A: skupek; 4/1-25. 5. i1ra g. ostenja: ¡zde lah prostoročno; barva: zunaj sivorjava. znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grohozmala; okras; nalepljeno razčlenjeno rebro; vel, 9 Cm; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-26. 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj opečna terjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: gubanje; op,: v ognju; vel. 5,5 eni: lega: območje hiše A; skupek: 4/1-17. 7. frag, ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivo rjava; površina gladka; sestava g robo zrna ta; pr. ustja i 7.5 eni: lega: območje hiše A; skupek: 4/1-16. s, Prag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj ernosiva, Znotraj siva; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 15 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/1-7. 9. Frag. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjav osi va, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; op.: v ognju; pr. ustja lfi,5 cm; lega: območje hiše Al skupek; 4/1-18. It). Frag, ustja; izdelan prostoročno;barva: zunaj rjavočma, znotraj rjavočma; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras; frag, nalepljena bradavica; črn premaz (zunaj); pr. ustja 21 em. največji pr. 22 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/1-11. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 29 em; tega: območje hiše A: skupek; 4/1-2. 12. Frag. ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temno rjava, znotraj črno rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; vel. 5.2 em; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-K. 13. Frag. dna; jzdelan prostoročno; barva: zunaj rjava znotraj te m no rjava; površina hrapava; sestava grobozmata: pr, dna 'Jcm; lega:območje htše A: skupek: 4/1-24. 14. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črno rjava; površina hrapava; sestava grobozmata; pr, dna Sem; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-23, 15. Frag. dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočma, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozmata; pr. dna 13 cm; lega; območje hiše A; skupek; 4/1 -o. U>. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj tem no rjava: površina hrapava; sestava grohozruata; pr. dua 15,5 citr, lega: območje hiše A: skupek: 4/1-9. 17. Frag. dna; Izdelan prostoročno; barva: zunaj Črna, znotraj čmorjava; površina hrapava; sestava grobozmata; pr, dna 13,5 cm; lega: območje luše A; skupek: 4/1-1, 18. Frag. čep: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; vel. 5,3 cm; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-Iti. 19 Frag. vijček: izdelan prostoročno: barva: zunaj opeč n a t osi vo rj ava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras; vbodi pred žganjem; viš, .1,1 em. največji pr, 3,5 cm; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-22. 211. Frag. vijček: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavočma; površina gladka: sestava drobnozrnata; viS. 2.3 cm, največji pi 2,5 em; lega: območje hiše A; skupek: 4/1-15. 211 Katalí h j 21. vijček.cel; i/delan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; vis. 3,5 cm, največji pr 3,3 cm; lega: območje hiše A: skupek: 4/1-21. 22. Prag. železen okov; vel- 3 cm; lega: območje iiiše A; skupek: 4/1*5, 23. Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: /.unaj opeČnatorjava; površina hrapava; sestavagrobozrnau; največji pr. 9 cjni; lepa: območje hiše A: skupek: 4/14. 24. Frag, sv i tka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 9,5 em: lega: območje hiše A; skupek: 4/ 1-iy. Ta ti ¡¡i 9 1, Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina hrapava; sestava grobozrnala; okras: nalepljena bradavica; vel. 5,2 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-2. 2. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva: površina hrapava: sestava grobozrnatB; vcL 5,7cm; lega: ohmoeje hiše A, skupek: i/2-1 3. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna: površina gludka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. 7 em: lega: območje hiše A; skupek: 4/2-3, 4, Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: /unaj čmosiva, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava g robo zrnata; okras: nalepljeno rebro; vel. 5,6 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-ti. Frag. S vitka; ¡¿delan prostoročno; harva: zunaj opečnatosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr, 12 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/ 2-8. 6. Frag.opeke; izdelan prostoročno; barva; zunaj opečnata, znotraj opečnat»; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez preti žganjem; vel. '> cm: lega: območje hiše A: skupek: 4/2-10, 7. Frag. ostenja z držajem; iz.delan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava: sestava grobozrnala; okras: nalepljeno rehro; vel. 8.5 eni; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-9. 8. ® 10. 3 frag, ostenja; izdelani prostoročno; harva: zunaj rjavosiva. znotraj rjavosiva: površina lira pava: sestava d rob no/rn at a, porozna; okras; g lavni Če nje; Vel. 4,8 eni, 2,4 cm, 3,5 em; lega: območje iiiše A; skupek; 4/2- 4, 5> 7. 11. Frag. ustja: izdelan prostoročno; harva: zunaj sveti o rjava, znotraj svet lorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras; nalepljeno rebro; pr. ustja IS,5 em; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-1 i, 12. Vijček. cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjavaj površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitvi vbodi: viš. 3.2 cm, največji pr. 3.5 em; lepa: območje hiSe A: skupek: 4/2-14. 13. vijček, eel; izdelan prostoročno; harva: zunaj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez preo Žganjem, viš. 3,'J em. največji pr. 4 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-1.1. 14. Frag šobe; izdelan prostoročno; barva: zumij opečnata, znotraj opečnata; površina hrapava; sestava grobo/mata; vel. 7,5 eni. največji pr. ,1.7 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/2-12. 15. I rug. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobu/mata; vel. 7 cm; liga; območje hiše A; skupek: 4/3-4. tfv Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj ru me nosiva, znotraj ru-menosiva; površina hrapava; sestavagrobozrnata; vel, 6,5 cm; lega; območje hiše A; skupek: 4/3-7. [7, Frag, ustja; izdelan prostoročno; harva; zunaj rjava, znotraj rjava; površin li hrapava; sestava g robo-zrnata; pr. ustja 21,5 cm: lega: območje hifie A: skupek: 4/3-2. 18. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj sivorumena: površina hrapava; sestava grohozrnau; pr. ustja 19.5 em; lega: območje hiše A; skupek; 4/3-9. I1). Frag. ostema; izdelati prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozrnata; največji pr. lft,5 eni; lega: območje hiše A: skupek: 4/3-1. 2(f. Frag. ustja: Izdelan prostoročno; barva: zunaj črno rjava, znotraj ernorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja I h eni: lepa; območje hiše A: skupek: 4/3-11. 21. v i ¡ček. cel; izdelan prostoročno; barva: / ti naj sivočma; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; viš. 2,8 em, največji pr, 5 cm; lega: ohmoeje h ¡še A; skupek; 4/3-k, 22. vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vbodi pred žganjem; viš, cm, največji pr. 3,7 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/3-12. Tkbla ki 1. Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. [J cm; lega: območje hiše A; sknjiek; 4/3-10, 2. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava g robo-zrnata; pr. dna 12 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/3-5. 3. Frag, dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava znotraj svellorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna lil cm; lega: območje hiše A: skupek: 4/3-3. 4. Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna t o rjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; okras: vtis pred žganjem: največji pr. 12 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/3-6. 5. glinasi predmet; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenost v a; površina hrapava; sestava grobozrnata; op.; v ognju; vel. 9 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/4-Iti. 212 Katalí h j 6. Frag, ročaja pc k ve; izdelan prostoročno: hirva: zunaj temnorjava: površina hrapava; sestava grobo-zrnata; vel. ft ein; lega; območje hiše A; skupek: 4/4-3. 7, Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj sivnrjava; povriina hrapava; sestava grohozrnata; okras: z vtisi razčlenjeno ustje; pr. ustja 30 cm: lega: območje hiše A; skupek: 4/4-2. K. Frag. ostenja in dna; izdelan prostoročno; burva: zunaj opečnatorjava* znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestavu grohozrnata; okras: nalepljena rebra; temnorjuv premaz (zunaj); pr. dna 11 cm; lega: območje hiše A; skupek; 4/4-1. 9. Frag, dna: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava drohnozrnata; pr. dna 111 cm: lega: območje hiše A: skupek; 4/4-R, lil. Frag, dna; izdelan prostoročno; barva: Zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drob-nozrnata; pr. dna S,5 cm; lega: območje hiše A; skupek: 4/4-7, 11. trag, pst erija; izdelan prostoročno; harta: zunaj opečnato rjava, znotraj sivorumena; površina hrapava; sestava grabozrnata; okras: nalepljene rebro; vel, 6 cm; lega: območje hiše A; skupek: 44-M. 12. Frag, brusni kamen; vel. 6,2 em; lega: območje hiše A; skupek; 4/4-5, 13. brusni kamen, cel; vel. 10,5 em; lega; območje hiše A: skupek: 4/4-4. 14. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj črnorjava; površina gladka; sestava ¡drobnozrnata; okras; vrez pred žganjem; vel. 5.5 cm: lega: notranjost hiše A; skupek: 4/5-1, 15. Frag, molek; izdelan prostoročno;barva: zunaj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozmata; največji pr. 4.N cm; lega: notranjost hiše A: skupek: 4/5-3. L6. Frag, oslenja; izdelaú prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; vel. 4,2 em; lega: notratijosi hiše A; skupek: 4/5-2. Tabla M I Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras; vtisi na ustju; pr. ustja iS cm; lega: notranjost hiše A; skupek: 4/ii-S, 2. Frag. Ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato rjav a, znotraj le m nosiva; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 17 cm: lega: notranjost hiše A; skupek; 4/6 3, Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče tj ava. znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava d robno z mala; pr. ustja 21. največji pr. 24 cm; lega: notranjost hiše A; skupek; 4/Í1-2. 4 Frag, dna; i/de lan prostoročno, barva: zunaj Črn Olja va, znotraj opečnatorjava; površina hrapava) sestava grohozrnata; pr, dna 15,5 em; leg;o notranjost hiše A: skupek: 4/6-7. 5. Frag, tina: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj rumenorjav«; povrSina hrapava; sestavagrohozrnata; pr, dna 12.5 cm; lega: notranjost hiše A: skupek: 4/6-4, Frag. ti ti a: izdelan prostoročno: barva: zunaj oran/nosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobo?.mata; pr. dna ttl cm; lega: notranjost hiše A; skupek: 4/6-1. 7, Frag. ulez: izdelana prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; vel. I 1,5 eni: lega: notranjost hiše A: skupek: 4/6-6. S. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; harya: zunaj Črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobilo-zrnata; okras; nalepljeno razčlenjeno rebro; vel 4.5 eni: lega: notranjost hiše A: skupek: 4/6-5. 9, Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; harva: zunaj sivorumena, znotraj sivorumena; površina hrapava; sestava grohozrnata; op.; v ognjn; vel, 7,5 em; lega; notranjost hiŠc A; skupek: 4/fi-V KI. f rag. nslja z držajem: izdelan prostoročno; barva: zunaj rumu no rjav a, znotraj rja voiumen a; površina hrapava; sestavi grobozrnata; op.: v ognju; pr. ustja 20 cm; lega: hiia A. iz hranibene jame: skupek: 4/7-14. I i, Frag. ustja; izdelan prostoročno; harva: zunaj rjavorumena, znotraj njavoruntena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; op.; v ognju: pr, ustja i*S cm; lega: hiša A, iz. hrambene jeme; skupek: 4/7-11). II. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnata, znotraj opečnate; površina gladka; sestava drobnozrnaia; črn premaz (zunaj); pr. ustja em: lega: hiša A. iz, hrambe ne jeme; skupek: 4/7-35, 13. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj o peč na to rumen a, znotraj rumenosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja K cm; lega: luša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-3314. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj lemnorjava: površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 12.7 cm; lega: hiša A, iz hrambene jeme; skupek; 4/ 7-1 K. 15. Frag. uslja; izdelan prostoročno; harva: zunaj oranžnorjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 15,5 cm; lega: hiša A. iz hrambene jcmc; skupek: 4/7-47. 16. Frag. ustja; izdelan prostoročno;barva; zunaj sivorumena. znotraj sivorumena; površtna glatlka: sestava di nhnozriiata: vel. 4 eni; lega: hiša A. iz hrambene jeme; skupek: 4/7-46, 17. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepljena bradavica; vel, 5 cm: lega: hiša A, iz hrambene jeme: skupek: 4/7-36. Tabla 12 1. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: ziiinij črn o rjava, znotraj črnorjava; površina gladka: sestavo drohnoz.maia; pr. usija 13 eni. največji 213 Katalí h j pr. 19 cm; lega: hiša A. i/ hrambene jeme; skupek: 47-39. 2. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj tc mn u rjava, znotraj tem no rjava; površina gladka; sestava drobnozmala; pr. ustja 18,5 cm, največji pr. 21 eni; le¡>a: hiSa A. iz hrambene jeme; skupek: 4/ 7-25. 3. Frag, ustja in ostenja: izdelan prosiOročno; barva: zunaj rjavočrtta,, znotraj icmnorjava: površina gladka; sestavadrùbflfiwmata; pr. ustja 2t cm, največji pr. 24,5 cm; lena: ]iisa A. iz hrambene jeme: skupek: 4/7-3H, i. Frag, ustja In ostenja; izdelan prostoročno: barvil, zunaj le m nor java, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 21 cm, največji pr, 26 cm: lega. hiša A. iz hramhene jeme; skupek: 4/ 7-44. 5. Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj rjavoSrnaj površina gladka; sestava drobno/mata; okras: nalepljeno razčlenjena rebro; največji pr. 25 cm: lega: hiša A. iz hramhene jeme; skupek: 4/7-42, 6. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj sivorumena. / nd.tr aj sivo rumena; površina hrapava; sestava grobo^rnata; okras; nalepljeno razčlenjend rebro; op.: v ognju: vel. 7 eni; lega: hiša A, i/ hrambene jeme; skupek: 4/7-2, 7. Frag, ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rumeno rjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnala; (»kras: nalepljeno rebro; op.; v ognju; vel. 7,5 cm; lega: hiša A. iz hrambene jeme: skujiek: 4/7-4, K. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rja vorn metu: površina hrapava; sestava grohozrnata: okras: nalepljeno rebro; op.: v ognju; pr. 23 cm; lega; hiša A. iz hrambene jeme: skupek: 4/7 5. 9. Frag. Osten j a z držajem: izdelan prostoročno: barva: /mlaj upečnaiosiva, znotraj opečna to rjav a: površina hrapava; sestava grobozrnata; Okras: nalepi ¡eno razčlenjeno rebro: op.; v ognju, ve!. 7,5 cm; lega: hiša A. iz hrambene jeme; skupek: 4.7-13. M). Frag, ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj temnorjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava dnibnOzruala; vel. it cm; lepa: hiša A, iz hrambene jeme: skupek: 4/7-10. 11. Frag, oslenja / razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavo rumena, znotraj rjavorumena: površina hrapava; sestava grobozrnata: op.: v ognju; ve i. 6,3 cm; lega: hifia A. iz hrambene jeme; skupek; 4/7-3. 12. Frag, ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavo rti me na. znotraj rjavo rumena; površina hrapava: sestava g robozmn ta; op.: v ognju: vel. 6 eni: lega: hiša A. iz hrambene jeme; skupek; 4/7-15. 13. Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj opeinatnrjava: površina hrapava; sestava grobozrnatäj okras: nalepljeno razčlenjeni i rebro: vel. 5,7 cm: lega; hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-23. 14. Prag. Ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj siva, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava drohnnzmala; okras; razčlenjeno nalepljeno rebro; vel. 6,7 Cm; lepa: hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-43. 15. Frag- nalepke; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; povriina gladka; sestava drobnozrnata; vel. 2.7 cm; lega: hiša A. w hrambene jeme: skupek: 4/7-2J. 16. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: /u na j m me nosiva, znotraj ru ni e nosiva; površina hrapava; sestava grobozmata; okras: nalepljeni rebri; op.: v ognju; vil, 8 cm; lega: hiš;i A, i/ hrambene jeme; skupek: 4/7-34. J 7. Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva; zunaj rjavo rdeča, znotraj rjavo rdeča; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro; vel. 5,5 cm; lega: hiša A, i/ hrambene jeme; skupek: 4/740, Tabla 13 1. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatosiva, znotraj sivoopečnata; površina gladka; sestava d rob no/m ala; okras; g u banje in nalepljena bradavica; največji pr. IS cm. lega; hiš j A, i/ hrambene jenio; skupek: 4/7-37. 2. Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavo rumena, znotraj rjavoramena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; op,; v Ognju; vel. 5 cm; lega: llisa A, iz llramhene jeme; skupek: 4/7-11. 3. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj siva, znotraj rumenkastosiva; površina hrapava: sestava d robnozrnata; največji pr, cm; lega: hiša A. t/ hramhene jeme; skupek: 4/7-31. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavorumena, znotraj sivorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; op,: v ognju; vel. 5,5 cm; lega: hiša A. iz hrambene jeme; skupek: 4/7-17. 5. Frag. dna: izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavorumena,znotraj rjavorumena: površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, dna 22.5 cm; lega: hiša A. iz hrambene jeme; skupek: 4/7-tt, 6. Frag. dna: i/delan prostoročno; barva: zunaj le m nosiva, znotraj temnosivn; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. dna 4 cm; lega: hiša A. t/ hrambene jeme; skupek: 4/7-1. 7. Frag. pladnja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rume nosiva, znotraj ru me nos iva: površina gladka: sestava drohno/i nata; op.: v Ognju; največji pr, 15,7 cm, pr. dna 15,5 cm; lega: hiša A, l/ hrambene ¡eme; skupek: 4/7-2(1. it. Frag. dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavoruiflena; površina gladka: sestavu d robnozrnata; pr, dna 10,5 cm; lega; hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-26 [J, Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj sivočrna: površina hrapava; 214 KATAIOG sestava drobnozrnala, porozna: črn premaz (zunaj); pr, dna lJ cm; lega: hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-12. 10. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj upe 6 nato rjava, znotraj rjavosiva: površina hrapava; sestava gmboz.rnata; pr. dna Ki em: lega: hiša A. iz hrambene jeme: skupek: 4/7-9, 11. Frag. pladnju; izdelati prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; vel. Sem; lega: hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-28. 12. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava g robo zrn al a; vel. 6,5 um; toga: hiša A. i/ hrambene jeme; skupek; 4/7-32. 13. vijček, eei; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva: površina gladka; sestava drobnozrnala: okras: dva itebiča; viš. 2,5, cm, največji pr. 3,3 cm; lega! hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-45. 14. Frag. svukii; izdelan prostoročno; ban a: zunaj opečna los iva. znotraj Opečna t ušiva; površina hrapava; Sestava grohozrnata: največji pr. 10 cm; lega: hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-6. 15. Frag. ognjiščne rešeLke; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; vel, 1(1,3 em; legal hiša A, i/ hrambene jeme; skupek: 4/7-7. 16. Frag. žrmclj} vel, 3*1 cm; lega: hiša A, iz hrambene jeme; skupek: 4/7-27. Tabla 14 1 Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj črn o rjava; površina gladka; sestava drobnozrnaca; okras; nalepljeno rebro; pr, ustja 17,5 cm; lega: plaši pod hišo A: skupek: 4/8-7. 2. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; pr, ustja 22,5 cm; lega: plast pod hišo A: skupek: 4/K-3. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj slvorjava; površina gladka; sestava drobnozrniua; pr. usija 24 em; lega: plast poti hišo A: skupek: 4/tM. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj svet lorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; pr. ustja 23 cm; lega: plast pod hišo A: skupek: 4/X-I. 5. Frag. oslenja z držajem. Izdelan prostoročno; barva: zunaj sivoopečnata. znotraj sivoopečnata; površina gladka: sestava drobnozrnata; vel.7cm; lega: plaši pod hišo A; skupek: 4/K-f). 6. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temno rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; vel. 6,5 cm; lega: plast poti hišo A: skupek: 4/8-tU. 7. Frag. ostenjü, izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobno z m ala: okras; nalepljena bradavica; vel. -1.2 cm; lega: plast pod hišo A: skupek: 4/8-3, 8. Frag. ostenja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 5 cm; lega: plast pod hišo A; skupek: 4/K-I2. 9. glinast predmet, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivefrjava, znotraj sivorjava: površina hrapava: sestava dmbnozrnata; viš. 1,4 em, največji pr. 3,2 em; lega: plast pod hišo A; skupek: 4/fi-5r i m, Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja cm. največji pr. 9,3 em; lega: plast pod hišo A: skupek: 4/8-2. 11. Frag, dna; izdelan prostoročno;barva: zunaj opečna t oei na, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; pr. dna 7 cm; lega: plasl pod hišo A: skupek: 4/K-JJ. 12. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj Opečna to rjava, znotraj opečna t o rjava: površina gladka: sestava drohnozrnata; okras: nalepka; pr, usij» 2t cm; lega: hiša A. i/pod podrte stene ob zah. zidu; skupek: 4/9-2. 13. Frag. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. Listja 26 cm, največji pr. 2ficm; lega: liiša A. izpod podrte stene ob zah. zidu: skupek: 4/ 9-3. 14. skleda. Cela; izdelana prostoročno; barva: zunaj črnorjava. znotraj črnorjava; površina gladka; sestava d robno zrn a ta; okras; nalepljeni držaji (zunaj in znotraj); viš. 18.5 cm. pr. usija 36 cm. pr. dna 20.5 cm; lega: hiša A. izpod podrte stene ob zah. zidu; skupek: 4/9-1. 15. Frag. br, zapestnice; pr. 6,6 cm; lega; hiša A, izpod podrte stene ob zah. zidu; skupek: 4/9-u, 'tabla 15 1. f rag ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj opečna t o rjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnala: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja !Si em; lega: hiša U; sknpek: 6/20-35. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj ijavo rumena, znotraj rjavo rumena; površina hrapava; sestava grobozrnala: okras; nalepljeno rebro: pr, ustja 24 cm; lega: hiša D: skupek: 6/10-66. 3. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava, sestava grobozrnala; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro in driaj; pr. usijei 2K cm; lega: hiša li; skupek: '>/5-1 16. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barvo: zunaj rjavosiva. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnala; okras: nalepljen razčlenjen držaj; pr. ustja 26 em; lega: hiša 11; skupek: fi/12-7, 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnala; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 20 cm: lega: hiša H: skupek: 6/17-25. fi. Frag, ustja, izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena. znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnala: okras: nalepljeno rebro: pr, usija 23,5 cm; lega: hiša 1): skupek: 6/24-52. 215 k a ! \i.oc; liihla 16 t. Frag. usljLi in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj irnosiva, znotraj sivorjava; površina jjtapava; sestava grohuzrnaia; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držaji, pr usija 21 tm, največji pr. 24,5 cm; lega: hj*a B; skupek: 06-98. 2. Frag. ustja: izdelati prost o točno; I>ji i veh zunaj svetlorjava, znotraj rjavočrna; povrSina hrapava; sestava probozmata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držaji; pr, ustja cm, največji pr. 29.5 oni; lega: hiša K; skupek: 6/26-96. 3. Frag; ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svotlorjava, znotraj svetlorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljen držaj; pr. asija 23 cm: lepa: hiša B; skupek; 6/3-25. 4. Prag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; harva: zunaj svotlorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: n:ilepljen držaj; pr, ustja 27 cm, največji pr. 32cm; lega: hiša B; skupek: 6/17-46. Tabla 17 1. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato rjava, znotraj tem nosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja 20 cm; lepa; hiša B; skupek: 6/7-6, 2. Frag. ustja; izdelati prostoročno; barva: zunaj rja vosi vsi, znotraj rja vosi vn; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm; lega: hiša B; skupek: 6/ 23-16. 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj rdeče rjava: površina gladka; sestava drobnozmata; pr ustja 22 cm, največji pr, 24,5 cm: lega: hiša B; skupek: 6/26-9® 4. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr ustja 23 cm; lega: hiša B; skupek: 6/17-29. 5. Frag. uslja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava: površina hrapava; sestava grcibozrnnta; okras nalepljen držaj: pr, usija 211. največji pr. 22 cm: lega: hiša H; skupek: 6/25-115. fi. Frag. usija; izdelan prostoročno; barva: zunaj sveti ušiva, znotraj svetlorjava: površina hrapava; sestava grobozmaia; pr. ustja IS cm: lega: hiša B; skupek: N 25-65. 7. Frag. ustja: izdelan prostoročno; harva; zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina hrapava; sestava drohnozrnata. porozna; pr. usija 13.5 em; tega: hiša B; skupek: 6/10-K5. M. Frag ustja; izdelan prostoročno; harva: zunaj svet losi va, znotraj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 16.5 em. največji pr, Itf emi lega: hiša 1): skupek: 6/25-76. 9. Frag ustja; izdelan prostoročno; harva; zunaj sivo rumena, znotraj siva; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 19.5 cm. največji pr. 21 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-112. 216 It). Frag. ostenja in dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj svotlorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; največji pr 22 em, pr dna 13 cm: lega: hiša B; skupek: 6/15-7, Tabla 1« 1, Frag. uslja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina gladka: sestava drohnozrnata; opomba: odtis nalepljenega držaja; pr, ustja 22,5 cm, največji pr. 24,5 em; lega: hiša B; skupek: 6/25-213. 2, Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svotlorjava; površina hrapava; sestava grobozmaia: okras: nalepljeno rebro z razčlenjenim držajem; vel. 14 em; lega: hiša H; skupek: 6/16-ff; 3, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sve 11 osiva, znotraj rjavčirna; površina hrapava; sestava grobozrnata: okras: nalepljeno rebro: pr. uslja 23. največji pr, 25 em; lega: hiša H; skupek: 6/5-34. 4, Frag. ustja; Izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavosiva; površina gladka, sestava gtohozmala; okras: nalepljeno rebro; pr uslja 311 cm, največji pt, 31,5 eni; lega: hiša B; skupek: 6/26-84 5, Frag, usija in ostenja; izdelan prostoročno; harva: zunaj siva. znotraj svetlorjava: površina gladka: sestava drohnozrnata; okra.s: nalepljeno rebro z držajem; pr. ustja 16,5 cm. največji pr. 17 cm; lega: hiša B, skupek: 6/26-95. Frag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj svet terjava, znotraj svetlorjava; površina gladka: sestava drobnozmata; okras: nalepljeno rebro Z držajem, največji pr, 21 em; lega; hiša B; skupek: 6/15-9. Tabla 19 1 Frag, ustja in ostenja z držaji; izdelan prostoročno: harva: zunaj svetlorjava. znotraj sivorjava: površina gladka: sestava drohnozmata: pr. ustja 2i.5 cm. največji pr, 22,5 cm; lega: hiša M; skupek: 6/21-57. 2. Frag, ustja in ostenja z dr Žil ji; i/delan prostoročno; barva: zunaj črnosiva, znotraj črna; površina hrapava;sestava grobozrnata: pT, ustja 21,5cm, največji pr, 21,5 cm; lega: hiša It; skupek: 6/21-58. 3, Frag, ustja in ostenja z držajema; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava: površina hrapava; sestava drohnozrnata; pr. ustja 211.5 cm;, lega: hiša 11: skupek: 6/25-219. 4, Frag. ustja z nalepljenim držajem; izdelat» prostoročno; barva: zunaj rjavo siva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozmaia: pr. ustja 21.5 cm, največji pr. 23 em; lega: hiša 11: skupek: 6/21-19, 5. Frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva; zunaj rdeeesiva. znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drohnozmata; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja 15.5 cm. največji pr. 15,k em, pr, dna 12 cm: lega: hiša H; skupek: 6/15-S, fi. Frag. ustja in ostenja z razčlenjenima držajema; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj Katalí h j sivorjava; povriina gladka; sestava drnbnozrnata; pr, ustja 20 cm: lega: hiša B: Skupek: 6/26-94; 7. Frag. ustja; izdelan p m sin ročno; barva: zunaj siva, znotraj svetlorjava: površini hrapava: veslava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr, ustja l¡í cm; lega: hiSa B; skupek: 6/21-16. S, Prag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj te 111 nosiva; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebrn; pr. listin 21 eni, največji pr. 22.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/17-48. K). Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročne; barva: zunaj svellorjava. znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držajem; pr. ustja I1),5 cm, največji pr, 20,5 cm; lega: hiša B; skupek: (j/17-24. Tabla 2U 1. Rrag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj siva: površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepljeno rebro; pr. ustja 27 eni; lega: Iliša IÍ: skupek: 6/24-3] 2. Frag. Listja in ostenja; izdelan p ros t uročil o; barva: zunaj svetim java, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebrn in držaj: pr. Listja 13,5 cm; lega: luša B; skupek: 6/1227. 3. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava: površina hrapava; sestava grübozíflala; okras: nalepljeno rebro / držajem; pr, ustja 1M cm; lega: hiša IJ: skupek: 6/26-N5. 4. Frag; ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj siva, znotraj ru rije nos iva; površina hrapava; sestava grohozrnata: okras: nalepljeno rebro: pr. ustja 14 cm; lega: hiía B; skupek; 5/16-7. 5. Frag. ustja: i/.delan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj svellorjava; površina gladka; sestava drohnozrnata; okras: nalepljeno retiro: pr. ustja I h cm, največji pr. 16 cm; lega: hiša !i. skupek: 6/26-82. 6. Prag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnat osi va, znotraj rjavosiva; površina hrapava: sestava drobnozrnata; okras: nalepljena rebra; pr. usija t1) em; tega: hiša H: skupek: 6/7-30. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drohnozrnata: okras: nalepljeni rebri z bradavico; pr. usija 36 cm; lega: hiša H: skupek: 6/21-60. K. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svellorjava, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras; nalepljeni rebri; pr. ustja 45 eni: lega: hiša B; skupek: 6/3-3. labia 21 1, i-rag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj svctlosiva, znotraj siva; površina gladka: sestava drobnozmaia: okras: nalepka; viš. 10,5 em, pr. ustja 17 cm, pr, dna H> cm; lega: hiša H: skupek 6/21S56. 2. Prag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivorjava, znotraj lemnorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepka: pr. ustja 20 cm; lega; hiša H; skupek: 6/24-18. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo rjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava grohozrnata; okras: nalepka; pr. Listja 14,5 cm; lega: hiša U: skupek: 6/26-lJ3. 4, !:rag, ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svellorjava, znotraj svctlorjava; površina gladka; sesku a drohnozrnata; okras: nalepljeno rebro iti podkvasta nalepka: pr, ustja 21 em; tega: hiša B: skupek: 6/25-2211. 5, Pragi ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj svctlosiva, znotraj opeenatosiva: površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 33 cm; nalepljen držaj; lega: hiSa B; skupek: 6/10-70. 6, Frag, usija; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva, znotraj rjavosiva; povriina gladka; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro in držaj; pr. ustja 34 eni; lega: hiša B: skupek: 6/23-1. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj ssvorjava, znotraj sivorjava; povriina hrapava; sestava grobozruala: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 31 em: lega: hiša B; skupek: 6/24-2 em; lega: hiša B; skupek: 5/16-9. 217 Katalí h j S. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 17 cm: lega: hiša H, skupek: 6/17-23. 9. Frag; ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjava: površina gladka: sestava drobnozrnala; pr. ustja 23 cm; lega: hiša B; skupek: 6/21 -2li. II). Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva. znotraj svetlo rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 21 cm; lega: lliša li: skupek: 6/ 24-41. 11. Frag. ustja: izdelan prostoročno; lian a: zunaj stvoru mena, znotraj sivoruipcna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. usija 4S cm; lega: hiša B; skupek: 6/10-58. Tabla 23 1. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava dn>b-nozruata; okrasi nalepljena bradavica; pr. ustju 15 cm: lega: hiša B; skupek: 6/3 6. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj svftlorjava, znotraj siva; površina hrapava; sestava drobnozrnala: okras: nalepljeni bradavici; pr, usija Iti cm; iega: hiša B; skupek: 6/5-60, 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj šiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 17.5 Cm, največji pr. 21.5 Cm; lega; hiša li; skupek: 6/20-43, 4. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnala: pr. ustja 16 cm; leg i: hiša H; skupek; 6/5-54. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj svet I o rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja 21 cm, največji pr, 26 em; loga: hiša B; skupek: 6/23-4!). 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj te m nosiva, znotraj rjava: površini? hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 19,5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/7-27, 7. lrag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva^ znotraj rjavosiva; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 12,5 eni; lega: hiša B; skupek: 6/24-22, H. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 21,5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/7-28, lJ. Frag. UStjd; i/delan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opeenatnrjavii: površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja l*>,5 cm: lega: hiš» B; skupek: 6/14-3. HI. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj opečnato rjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 30 eni, lega: hiša ii; skupek: 6/ 17-28, I I. I rag. ustja: izdelati prostoročne); barva: zunaj svctlorjava, znotraj svetlo rjava; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 31 cm: Sega: hiša li; skupek: 6/18-1. 12.1 rag, ustja; izdelan prostoročno; barva;zunaj siva, znotraj rjavo črn a; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustju 33 em; lega: hiša H: skupek: 6/ 22-4, Tabla 24 1. I rag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svctlorjava, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja 1K em; lega: hiša ¡1; skupek: 6/26-63. 2. I rag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva. znotraj Svctlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnala; pr. ustja 23 em; lega: hiša li: skupek: 6/23-10. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj tem no rjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava drobnozrnala; pr. ustja 16 cm: lega: hiša li; skupek: 6/24-8. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava tlrob-nozmnla; pr, ustja 16 cm; lega: hiša H: skupek: 6/3-24. 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja 24,5 Cm; iega: lušči li; skupek: 6/3-2. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; pr. ustja 30 cm; lega: hiša H. skupek: 6/ 17-26, 7. Frag, ustja in ost e nja /. d ría jem; izdelan prostoročno; barva: zunaj svctlosiva, znotraj svetlosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 24 em. največji pr. 25,5 eni: lega; hiša It; skupek: 6/2692. S. Frag. usija in tiste nja z ročajem: izdelan prostoročno: barva: zunaj rdcčerjava, znotraj svetlo-rjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 34 cm. največji pr. 37 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25215. Tabla 25 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja eni; lega: hiša B; skupek: 6/ 23-9. 2. I rag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svtllorumeiia. znotraj sveiloruniena: površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 51,5 em, največji pr. 62 cm; lega: hiša B; skupek: 6/252233. IVag, ustja in ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rdeče s iva, znotraj rjavosiva; površina gladka; sestava grobozrnata; okras; nalepljeni razčlenjeni bradavici in podkvasti nalepki; pr. ustja 27 cm, največji pr. 2íí,5 etn; lega; hiša B; skupek; 6/2063. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barya: zunaj rumenorjava, znotraj rutñciiorjavu; pdyrSina hrapava; 224 Katalog sestava grobost mu t a; okiAfc: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 43 cm; lega: hiša B; skupek: 5/16-1. Tkbla 26 1, irag, ustja; izdelan prostoročna; barva; zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 17 cm; lega; hiša ti; skupek: 6/25-78. 2. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj temnorjuvn, znotraj sivorjava; povrSina gladka; sestava drabnozrnaia; pr. ustja IN cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-11)2. .1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siVi, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr ustja 21.5 eni: lega: hiša II: skupek: 6/20-44. 4.. brag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava gmhozrnatn; pr, ustja I a eni: lega: hiša H; skupek: i' 2(1-41, 5, Prag. ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj sivorjava, znotraj siva: površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. ustja 23 cm; lega: hiša li. skupek: fi/ 25-fi7. 6, Frag, ustja; izdelan prostoročno", barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva: površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 30 cm; lega: IliSa li; skupek; ii/ 25-73, 7, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavorumena. znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 38 em; lega: hiša It: skupek: 6/10-64, Tabla 27 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj SVellorjava, znotraj svellorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr, uslja 25 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-211. 2. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rjava; povrSina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 32 em: lega; hiša H; skupek: 6/3-28. 3. Frag. osienja z držajem; izdelan prostornino; barva: zunaj siva. znotraj siva: povrSina hrapava; sestava grobozrnata; vel, 9 em; deformirana v ognju; lega: hiša B; skupek: 6/211-53. 4. Frag, osteuja z držaje ni; i/delan prostoročno; barva: zunaj oranžtiosiva, znotraj siva: povrihla hrapava; sestava grobo/mata; največji pr. 22.5 em: lega: hiša LS; skupek: 6/23-24. 5. Frag. osteuja z ročajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavosiva, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras; plitvo žlebljcnje na ročaju; največji pr. 34 cm; lega: hiša I J: skupek: 6/21-35. 6. Frag. ustja in osienja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj temnorjava; povrSina hrapava; seslava grobozrnata; okras: valovila nalepka: pr, ustja 29,5 cm, največji pr, 36 cm: lega: hiša B; skupek: 6/20-62. Tabla 28 1. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svellorjava. Itn o t raj svetlorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; pr. uslja 17 cm; lega; hiša B; skupek; 6/10-83. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: /tinaj rjavorumena, znotraj rjavosiva: po vri i na gladka: se stava grobozrnata; pr, ustja 25 em; lega; hiša B; skupek: 6/ 10-60. 3. Frag. ustja; Izdelali prostoročno: barva; zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; povrSina hrapava; sestava grobozrnata; pr, uslja 28 em; lega: hiša B; skupek: h/in-82. 4. ITag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj rjava; povrSina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 2f) cm; lega: htša H; skupek; 6/22-2. 5. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 1^.5 em: lega: hiša B; skupek: 6/25-71. (i. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina hrapava; seslava grobozrnata; pr ustja 26,5 em; lega: hiša B: skupek: fi/3-9i 7. Skleda, cela; izdelana prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, zuolraj rjava; površina gladka: seslava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica na ustju; viS. 5 em. pr. ustja 14 cm, pr. dna (J,5 em; lega: hiša B: skupek: 6/26-47. S. Frag, ustja; izdelati prostoročno; barva: zunaj siva, znolraj siva; povrSina hrapava: sestava grobozrnata; okras: dv« nalepljeni bradavici; pr. ustja 5,5 cm; lega: hiša B: skupek: 6/24-48. l>. Frag. dna in osienja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj siva; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras; rahlo gubanje: tiajvučji pr. 7,5 cm, pr. dna 5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/21-14. lil. Frag; ustja in osienja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, ?notraj siva; površina gladka: sestava drohimzinata; okras: vrez pred Žganjem; pr, ustja 5 em, največji pr. 7,5 cm; nastavek za ročaj: lega: hiSa B: skupek: 6/7-24. 11. Lonček, cel; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna: povrSina gladka: sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; viš. 7 em, pr ustja g em, največji pr. 1(1,7 cm, pr. dna 4 cm; lega: hiša B; skupek: 6/24-151. 12. Frag. ustja in osienja / ročajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva: površina hrapava; seslava drobnozmala; pr. ustja 7,5 cm, največji pr. 'i,5 cm; lega: hisa Bj skupek: 6/ 25-Hh. 13. ITag. osienja: izdelan prostoročno; barva; zunaj sivorjava, znotraj črna; površina gladka; sestava drobnozmala; okras: vrez po pečenju; največji pr. 8,5 Cm; lega: hiša li; skupek: 6/25-209. 21*) Katalog Tkbla 29 1. i;rag. ustjal izdelan prostoročno; barva: zunaj o peč nato rjava, znotraj tem nosiva; površina hrapava; sesiava grobozmaia; okras: nalepljeni rebri: pr. ustja 21) cm, največji pr. 22 eni: lega: hiša B; skupek: 6/25210. 2. Frag, ustja in ostenja t, ročajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavo siva, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; pr. ustja 14 cm, največji pr. 15.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/17-47. 3. prag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalosivfi znotraj opečnatosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez. in vbod pred žganjem; pr. ustja I i),5 cm. največji pr. 17 cm; lega: hiša H; skupek: 6/25-212. 4.Frag, ost raja; izdelan prostoročno: barva: zunaj opečnaturjava, znotraj opečmitorjava; povrSina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez in vbod pred žganjem; vel, 7.5 cm: lega: hiša B; skupek: 6/25-214. 5. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barvaj zunaj rjavimi mena, znotraj rjavorumena; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: vrez in vbod pred žganjem: pr ustja *),5 em; lega: hiša H: skupek: 6/13-3. 6. Frag. ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva znotraj: siva; povrSina gladka; sestava g robuzrnata; okras; vrez in vbod preti žganjem; največji pr, cm; lega: tilSu 1): skupek: 6/HI-S6. 7. Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj icmnorjava, znotraj sVetlorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vtisi na ustju: pr, ustja 20 cm; lega: hiša ti: skupek: 6/24-6, S, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj svetlorjava: povrSina hrapava; sestava grohozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr, ustja 19 cm; lega: hiša ti; skupek; 6/23-2, 9. Frag. ustja in OStenja; izdelan prostoročno; harva: zunaj črnurjEtva, znotraj lemnorj ava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: top plitev vrez pred žganjem in nalepljena bradavica; pr. llsljii 14,5 cm, največji pr. iS cm; lega: hiša H: skupek; 6/24149. It). Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj či nosiva, znotraj te......¡rjava; povrSina hrapava; sestava grobozrnata: nkras: nalepljena tira davita (otllis); največji pr. H> cm; lega: hiSa B; skupek: 6/17-50, 11, Frag, ustja: izdelan prostoročno;barva: zunaj sivočrna. znotraj črna: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez preti žganjem: pr, ustja 13,5 em: lega: lliša B: skupek: 6/5-115, 12, Frag, usija Iti ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj rjavoilva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: vrez in vbodi pred žganjem; pr. ustja iS eni. največji pr. 20,5 cm; lega: luša II; skupek: (»/25-217. 13, Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj siva. znotraj siva: površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem; pr. ustja IS cm. največji pr, 2ll em; lega: hiša B; skupek: 6/3-114. 14. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetLirjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 12,5 cm, največji pr. 2(1,5 eni; nastavek za trakasti rtiča j; lega: hiša I J: skupek: 6/ 25-K3. 15. Frag; ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj sve Menjava, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobo/mata; pr. ustja 23 cm; lega: hiša H: skupek: 6/ 25-6fi. Tabla 30 1. Frag, dna; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rjava; povrSina hrapava; sestava drObno-zrnala; pr. dna i V cm; lega: liiš.i H; skupek: 6/3-91, 2. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozmaia: pr. dna 2XK. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj svctlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: gubanje; vel, 4 em: lega: hiša li; skupek: 6/2-5. 14. Frag. ročaja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena rogljiča; vel. 4 cm; lega: hiša B; skupek; 6/7-71. 15. Frag, ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svctlosiva; površina gladka; sestava grobozmata; vel, ti cm; lega: hiša li; skupek: 6/25-22). tii, i rag. ročaja: izdelan prostoročno; barva; zunaj tem nosiva, znotraj temnosh a: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena rogljiča; vel. 7 em: lega: hiša \i: skupek: 6/5-43, 17. Frag, ostenja z ročajem: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj rjavočma: površina hrapava; sestava grnhozmaia; vel. 10 em: lega: hiša B: skupek: Cp59. IS, Ftag. ostenja z nastavkom za ročaj; izdelan prostoročno; harva: zunaj svetlorjava, znotraj svetlo- 711 rjava: površina hrapava; sestava grobozmata: vel. 9,5 cm; lega: hiša H: skupek: 6/23-53. Tabla 34 1. Frag, ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava: površna gladka: sestava grobozmata: vel, I (s,5 eni; lega: hiša h; skupek; 6/26-62. 2. Prag. ročaja pekve; izdelati prostoročno: barva: zunaj svet losi va; površina hrapava; sestava zelo grobozmata; vel. 11 em; lega: hiša li; skupek: 6/10108. 3. Frag, ročaja pekve; izdelan prostoročno; barva: z u ii a j te m nosiva; površina hrapava: sestava grobozmata; ve! 9,5 em: tega: hiša li: skupek: 6/25-212. 4. Frag. pekve; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavorum en a, znotraj rjavo rumena; površina hrapava; sestava grobozmata; "kras; nalepljena rebra; vel. li) em; lega: hiša li; skupek: 6/2-1. 5 Frag. pekve; izdelan prostoročno; barva: zunaj o peč n a lorj ava. znotraj opečna lorj ava; površina hrapava; sestava grobozniala: okras: vzdolžni žlebiči na ročaju; pr. ustja 32 cm: lega: hiša II, skupek: IV23-4N. Frag, pekve: Izdelan prostoročno; barva; zunaj sivurumena, znotraj stvorumena: površina hrapava; sestava erobozrnata; pr. ustja 31 em; lega: hiša II; skupek: 6/10-63. 1. Frag. pekve; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjavorumiena; površina hrapava: sestava groho/i nala; pr, ustja 36 em; h;ga: hiša II; skupek: 6/5-()(). Tabla 35 1. Frag. ognjišč ne kožice; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj opcčnatuijava: površina hrapava; sestava zeh> grobozmata; okras: vrez pred žganjem.nalepljena rebra: pr. ustja 16,5 cm; lega: hiša B; skupek: fi/21 -24. 2. Frag. ifgnjiščuc kožice; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj svetlorjava: površina hrapava: sestava grobozmata: okras: nalepljena rebra: vel. 13 em; lega: hita H; skupek: 6/17-14. 3. Frag. ognjiščne kožice; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj Svetlorjava; površina hrapava; sestava grohozmata; okras: nalepljena rebra; pr, ustja 2() em; tega: hiša B: skupek: 6/20-64. 4. Frag. ognjiščne kožice z držaji; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, ztuuraj svetlorjava; površina hrapava: sestava grobozmata; okras; vtis prud /ganjeni: pr, 35 em: lega; hiša B; skupek: 6/ 23-51. 5. Frag. ognjiščne kožice z držajem; izdelan prostoročno; harva: zunaj rdečesiva, znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobu/mata; viš, II),5 em. pr. ustja 54 em; lega: hiša U: skupek: 6/17-53, 6/2162. i > Katalog Tkbla 29 L Frag, ognji Si ne rešetke; ¡zdelan prostoročno; barva: zunaj opečnat o rjav a; površina hrapava; seslava grobozrnata; voi. 12.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/2-Iti, 2, Frag. ognjiščne rešelke; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečnaiorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel, 1 (i,5 eill; lega: hila Ji: skupek: 6/24-144. 3. Frag, ognjiščne rešetke: iztlelan prostoročno; barva: zunaj opečnato rumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 9 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-8. 4. Frag. ognjiščne rešetke: iz.delan prostoročno; ban a; zunaj opečnatorumena; površina hrapava; sestava grohoznurla: vel. S eni; lega; hiša B; skupek: 6/25-29, 5, Frag. ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalorumcna; površina hrapava; sestava grobivmata; vel. 8 cm; lega; hiša 11; skupek: 6/25-30. 6. Frag. ognjiščne rešetke: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava: površina hrapava: sestava zelo grobozrnata; vet- 11 cm: lega: hifia II: skupek: 6/ 14-H. 7, Frag, ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva; zunaj opečnalorumcna; površina hrapava; sestava grobozrnata: vel. i..1! eni: lega: hiša H: skupek: 6/25-13. S. Frag. ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnaun tunena; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 8 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-26, Frag. ognjiščne rešetke; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavorumena; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 13,5 cm; lega: hiša li: skupek; 6/3-III IU. Frag. ognjiščne kožice; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: plitev vrez pred žganjem; vel. 12 cm: lega: hiša 11: skupek: 6/25-23, I!. Frag. ognjiščne kožice: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva: površina hrapava; sestava grobozrnata: okras: plitev vrez pred žganjem; vet. 13.5 eni: lega: hiša H; skupek: 6/5-3, Tabla 37 1. Frag. pokrova; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; pr. 17,5 cm; lega: hiša B: skupek: 6/25216. 2. Frag, pokrova; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva: površina hrapava: sestava grobozrnatu: največji pr. 21 cm; lega: hiša B: skupek: 6/12-12. 3. Frag. pokrova; izdelan prostoročno; bana; zunaj sveliorjava: površina hrapava: Sestava grobozrnata; največji pr. 27,5 cm; lega: hiša H: skupek: 6/12-1. 4. Vijčck. cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnala; okras: plitvi vbodi pred žganjem; viš, 2,7 cm, največji pr. 3,2 cm; lega: hiša II: skupek: 6/25-62. 5. Vijčck. cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva; površina gladka; sestava drobnozrnala; viš. 3 cm, največji pr. 3,5 eni: lega: hiša 1!; skupek: 6/5-31. 6. Svite k, cel: izdelati prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka: sestava drohno-zmata; viš. 4,7 C lil, največji pr lil cm; lega: hiša B; skupek: 6/26-17. 7. Frag, svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata: največji pr. It) cm; lega: hiia B: skupek: iv'24-l3li. N. Frag. sv i tka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 12 cm; lega: hiša U: skupek: 6/12-19, 9. Frag.svitka; izdelan prostoročno';barva: zunaj črnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; viš. 4.fi cm, naj večji pr. I! cm: lega: hiša li, skupek: 6/25211). Iti. Svile k, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; viš. (i cm, največji pr. 11,5 cm: lega: hiša B; skupek: 6/1226, 11. Frag, svitka: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva: površina hrapava: sestava grobozrnata; viš. 4,7 cm. največji pr. 11,5 cm; lega: hiša 1): skupek: 6/25-209. 12. Svite k, cct; izdelan prosti n očno; haiva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr, 11.5 cm; lega: hiša U; skupek: 6/25-35, labln 3 K ]. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava: površina h rti pav a: sestava grobozrnata; največji pr. 8.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/25-54. 2, Frag, svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava: površina hrapava: sestava grobozrnata; največji pr i I cm: lega: hiša B; skupek: 6/25-51, 3, Frag. svitka: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobojrnata: največji pr. 10,5 cm; lega: hiša B; \knpek: 5/16-3. 4, Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava: sestava grobozrnala; največji pr 12 cm: lega: hiša B: skupek: 6/20-56. 5, Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata: največji pr. 10 cm: lega: hiša B: skupek: 6/7-11)2. (i, Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. II eni: lega: hiša B; skupek; 6/5-14. 7. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnat o rjava; povritna hrapava; sestava grobozrnata; največji pr 12 ¿m; lega: hiša B: skupek: 6/25-52, 8, Frag. svilka: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 13 cm: lega; hiša B; skupek: 6/5-8. V, Frag. svitka, izdelan prostoročno; barva; zunaj opečnalostva. površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 9,5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/7-89. K*. Frag. svilka; izdelan prositi ročno; barva: zunaj opečnaiorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. II cm; lega; hiša B: skupek; 6/25-41. I I, Frag. svitkai izdelan prosi m očno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 10,5 cm: lega: hiša B: skupek: 6/20-55. 223 Katalí h j 12 Frag. s vitka; izdelan pros lil roí n[Q; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava gfOhozrnata; največji pr. 12 cin; lega: hiša B: skupek: 6/2-16. Tabla 39 1, Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: zunaj opceflátnrjava; po v ríina hrapava; sestava grobozniata; največji pr, Cmj lega: hiša H: skupek: 6/5 19. 2, Frag.sviika; i/delan prostoročno; barva: zunaj opečnalorjava; površina hrapava: sestavagrohozrnata; največji pr. 9,5 eni; lega: hiša B; skupek: 6/20-58. 3, Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva; zunaj tem nosiva; površina hrapava; seslava grnho/ruala; največji pr, '>,5 eni: lega; hiša B; skupek: 6/25-3K, -1. Frag. sviika; izdelan p ros l o ročno: barvaj zunaj o peč natorjava: površina hrapava; sestava grah oz rnata; največji pr. Iti cm; lega: hiša B; skupek: 5/16-2. 5, Frag. sviika; izdehm prosioročno: barva: zunaj opečnalorjavLi; površina hrapava; Sestava groboz rnata; vis. 4,1 cm, največji pr, I 1,7 eni: lega: hiša B; skupek: 6/24-13«. 6, Frag. sv i tka; izdelan proslgiročiio; barva: zunaj opečna terjava: površina hrapava: sestava grohozrnata; največji pr. S.5 em: lega: hiša li: skupek: ív 12-1 H. 7, Frag, sviika: Izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva: površina hrapava; sestava grobozniata; največji pr, 9 em; lega: hiša B; skupek: 6/3-97. S. Frag.sviika: izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava; površina gladka; sl-siliVli grobozrnaia: največji pr, 9,5 em; lepa: lliša 11; skupek: 6/3*93. y, Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava: površina hrapava; sestava grObozmataí največji pr. II cm; lega: Itiša li: skupek; 6/7-91. 10. Frag. sviika; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava: površina hrapava: sestava grpbozrnaia; največji pr. ¡2.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6/5-20. 11, Frag.svitka: izdelan prostoročno: barva; zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobo/rnata; največji pr, 4 cm; lega: hiša B; skupek: ti 7-IU3. 12 Frag. sviika. izdelan prostoročno}parva: zunaj rjava; površina hrapava: seslava grobo/mata: največji pr, 9.5 cm; lega: hiša B; skupek: 6 17-44. 13. Frag. sviika: i/delan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava gmbozrnata; največji pr. III em; lepa: hiša H; skupek: 6'7-W. 14. Frag. SV i tka; izdelan prostoročno; barva: zunaj opeenalnrjava; površina hrapava: sestava grobuzniala: okras: plitvi vtisi: največji pr, 10.5 em; lega: hiša B; skupek: 6/5-21. 15. Frag. sviika; i/delan prostoročno; barva: Zunaj opečnatorjava; površina hrapava: sestava grohozrnata; največji pr, 11,5 Cm; lega: hiša B: skupek: 6/7-95. Tabla 4(1 I. Frag, uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj npečuatorjava; površina hrapava; sestava grohozrnata: vel, 10 cm; lega: hiša B: skupek: 6/24-127. 2. Frag. ntezi: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava zelo grobozrnaia; vel. 14 em; lega: hiša B; skupek: 6/21-41. 3. Frag. uteži: izdelan prosioročno: barva: zunaj opečnato rjav ;i: površina hrapava; seslava zelo grobozrnaia; vel. 12 cm; lega; hiša B; skupek: 6/21-43. 4. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva; zunaj opeenatOt [ava; po\ ršina hrapava; sestava grobo/mata; vel, Hi em; lega: hiša B: skupek: 6/17-38, llihia 4 I 1. Frag. uteži: izdelan prosioročno; barva: zunaj rjavosiva: površina hrapava; sestava zelo g robo zrnata; vel. II cm: lega: hiša B; skupek: 6/21-38, 2. J i ag. uteži: izdelan prosioročno; barva: zunaj opečnat orjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; okras: trije globoki vtisi in širok žleb; vel. 13.5 cm; legii: hiša B: skupek; ft/2t-4(). 3. Frag. uteži; izdelan prostoročno; harva: Zunaj opeenalorjiva; površina hrapava; sestava grohozrnata; vel 12 em: lega: hiša B; skupek: 6/25-61. Hib ta 42 1. Frag. ulezi: izdelan prostoročno; harva: zunaj sivorjava; površina hrapava; seslava grohozrnata; vel. II) cm; lepa: hiša li: skupek; 6/25-60. 2. Frag. uteži; izdelan prostoročno: harva: zunaj Opečna to rjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; Okras: lup vrez. pred žganjem; vel. 7 trn; lega: Hiša B; skupek; 6/5-30, 3. Frag, uteži; izdelan prostoročno; barva; zunaj rdeče siva; površina hrapava: seslava grobozrnata: vel. S cm: lega: hiša I!: skupek: 6/3-113. 4. Frag. uteži; izdelan prostoročno; harva; zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 7 cm: lega: hiša B: skupek: 6/5-6. 5. Frag. tile/i; izdelan prostoročno: barva; zunaj jjiva; površina hrapava: sestava grohozrnata; vel; K.7 cm; lega: hiša li; skupek: 6/12-23. It. Frag. uteži; izdelan prostoročno; harva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globok žleb: vel, 7 cm; lega; hiša B; skupek: 6/24129. 7. Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavosiva; površimi hrapava; sestava grohozrnata: vel. fj,5 cm: lepa: hiša |l: skupek: 6/3-1(10. s. Frag. uteži: izdelan prostoročno; barva: zunaj opeČnaiorjava; površina hrapava; sesiavn grobozrnata; vel 12 em; lega hiša B; skupek: 6/5-1 '). Frag. uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna to rjava; površina hrapava; sestava grohozrnata; vel. 16.5 em: lega: hiša B: skupek: 6/26-1. It). Frag. uteži; izdelan prostoročno: barva: zunaj črna; površina hrapava; sestava gmbo/rnata; vel. 12,5 cm; lega; hiša B; skupek: 6/15-4. 224 K ATA 1.i lil "Hitita 43 1. Uiti, cela; izdelan»prostoročno; barva! zunaj rdeče rjava: površina hrapava: sestava ¡frobozrnaik; vel. 23,5 eni; lega: hiša li: skupek: 6/23-46. 2. prag. uteži: izdelali prostoročno; barva: zunaj opečnato rjava; površina hra pava; sestava grobozrnata; vel. 14.5 tm; lega: hiša li; ¿kupek: 6/26-3. 3. Prag. Uteži; t/delan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava: sestava grohozrnala; vel- 24,5 cm: lega: hija K: skupek: (i/2ii-2. 4. Frag, uteži: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnato rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. 16 cm; lega: htSa H: skupek: 6/26-4. Tabla 44 L Brusni kamen iz peščenea: vel, 9,5 cm; lega: hiša B; skupek: ||25-63, 2. tblkae i/ pešeenea: vel. 9,2 cm; lega: hiša B; skupek: 6/23-64. 3. Brusni kamen i/ peščeiiea; vol. 16,5 em; lega: hiša B; skupek: 6/5, 4. Frag. glinastega valja; izdelan prostoročno; barva: zunaj iivočrna; vel. tf cm: lega: hiSa li: skupek: 6/20-63. 5. Brusni kamen iz peitenea; vel. 6,3 cm; lega: hiša B; skupek: 6/12-25. 6. Brusni kamen iz peščenea: vet. 7 eni: lega: hiša B: skupek: 6/5, 7. Frag. brusnega kamna iz peščenea; vel. 5 em; lega: hiša li: skupek: 6/24-125. S. Frag. šobe iz gline ('?); izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva: po v ršina lira pava: sestava grobozrnata: pr. ustja K em; lega: hiSa li: skupek: 6/ 3-110. Frag. Sobe i/ gline (','}: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavočrna: površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. ustja H.8 cm: lega: hiša H: skupek: 6/26-1 (i. 11). Frag. šobe iz gline t?); izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavočrna: površina hrapava: sestava grobozrnata: pr. ustja X cm; lega: hiša B; skupek: 6/26-15. Tabla 45 1. Frag. bronaste zapestnice; vel. 5 cm: lega: območje hiše {.': skupek: 7/1. 2, Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata;okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. 6,5 em; lega: območje hiše C: skupek,: 7.1-IN. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna. znotraj rjavosiva; površina gladka; Sestava drobno/mala: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: vel. 6,5 em; lega: območje hiše t': skupek: 7/1-4'J. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj ■javoru mu na, /not raj rjavorunicna; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras; vrezi in vbodi pred žganjem: vel. 5,5 em: lega: območje hiše C: skupek: 7/1 -62. 5. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj temnorjava. znotraj temnorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica; pr, ustja: 27 cm. največji pr. ¡29 em; lega: območje hiše C; skupek: 7/1-10. fi. Frag, ostenja: izdelan prost o ročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepljena bradavica: največji pr. 20,5 eni; lega; območje hiše C.'; skupek: 7/1-26, 7, Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata. porozna; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. ustju: 2.1 em: lega: območje hiše C; skupek: 7/1-46. S, Frag. ustja in ostenja; izdehin prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava, znotraj opečna t orjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr, ustja: l'f cm: lega: območje hiše t': skupek: 7/]-'). l>. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva, znotraj temno.siv»; površina gladka; sestava druhuozruala: pr. Ustja; 17 em; lega! območje hiše C; skupek: 7/1-20, 10, Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zttiliij temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja: 111.5 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/1-43, 11 Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znolraj opečnatosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna; pr. ustja: 7.5 em; lega: območje hiše C; skupek: 7/1-39. 12. Frag. dna in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava: površina hrapava: sestava drobnozrnata; pr. dna: 7.5 em; lega: območje hiše i.'; skupek: 7/1-81: opomba; nastavek za ročaj. 13. Frag, ročaja; izdelan prostoročno: barv a: zunaj temnorjava; površina gladita; sestava drobnozrnata; vel, 4,S em; lega: območje hiše C: skupek: 7/1-85. i 4. Frag. ročaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitvo žlehljenje; vel. 6 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/l-i!lJ; opomba: pozna antika. Tabla 46 1. Frag. ustja meluice: izdelan na vretenu: barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pj. ustja; 26 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/1-S; opomba: pozna antika. 2. Frag. ustja melniee: izdelan na vretenu: barva: zunaj opečna torjuva, znotraj opečnatorjava; površina gladka: sestava drohilozrnata: pr. uslja: 26 em; lega: območje hiše C: skupek: 7/1-11: opomba: pozna antika. 3, Frag. cedila: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: vel. ti.3 em, največji pr. 9 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/I-K3. 4, Fiiag. svitka: i/delan prostoročno; barva: zunaj 225 Katalí h j temnOTjava; površina ti ra pava; su s lava grobozrnata; višina: 5 cm, največji pr. 1(1 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/1-90. 5. Utež, cela: izdelana prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; seslava grohozriialn; okras: pliiev žleb na temenu in vrez preti žganjem na osnovni ploskvi; vel. 13.5 cm; lega: območje hiše C; skupek: 7/1 -98. (i. Frag, tina; i/tlelan prostoročno; barva: zunaj sivo rjav a znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: met tice nje; pr, dna: S,S ein: lega: območje hiše C; skupek: 7/2-14; opomba; pozna antika. 7. E-"rag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj te m no rjava, znotraj temnosivsí; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. dna: 13 ein: lega: območje hiše C: skupek: 7/2*10; opomba: sled čada na zunanji strani. M. Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siv oč m a. znotraj svctlorjava; površina hrapava; sestava drobnoz-niaia, porodna; okra?; gl&vničenje; vel. H em; lega: območje hiše C; skupek: 7/2-2«: opomba: pozna antika. I). Frag, ostenja; izdelan prostoročno; harva: zunaj črna, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. 6 cm; lega; območje hiše C: skupek: 7/2-21. II). Frag, uslja; izdelan na vrelcu ti; barva: zunaj rdeča, znotraj rdeča; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja: 26 cm; lega: območje hiše C: skupek: 7/2-3; opomba; pozna antika. Tabla 47 1. Frag, ustja; izdelan prostoročno: harva: zunaj rjavosiva, znotraj sivorumeua; površina hrapava; sestava drohnozruala: okras: nalepljena rebra; pr. ustja: 2Í cm; lega: hiša 1>: skupek: 11/1-205. 2, Frag, ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava. znotraj opečnatorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepka; pr. uslja: 23 eni, največji pr. 32em; lega: hiša l>; skupek: H/1-1. 3, Frag, uslja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava. znotraj sivo rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja: 34 em. največji pr, 40 em: lega: hiša D: skupek: 111-472: opomba: zunaj in. znotraj sledovi čada. 4. Frag, ustja; izdelan prostoročno; harva: zunaj svetlo rjava, znotraj Svel Jo rjuva; površina hrapava; sestava grohozrnala: pr. uslja: 36 em, največji pr. 38 em; lega: hiša D: skupek: 11/1-263. Tabla 4M I. Frag, ustja, ¡zdelan prostoročno; barva; zunaj sivoerna, znotraj črna: površina gladka; seslava grohozrnala: pr. ustja: 3fi cm; lega: hiša I): skupek: 11/J-2R6. 2. I rag. uslja; izdelan prosioročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj svctlorjava: površina hrapava; sestava grohozmaia; pr. ustja; 2lJ cm; lega: hiša D; skupek: IF 1-202. 3. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj svctlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okrás: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr, ustja: 26 eni: lega: hiša O: skupek; I J/1-255. 4. Frag. ustja m trag, dna; izdelana prostoročno; harva: zunaj Mvoijava, znotraj rumenorjava; površina hrapata; sestava gruhozrnala; ukras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr, ustja; ¿6 cm, pr. dna: 21 cm; lega: hiša l>: skupek: 11/112, Tabla 41 1. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjava, znotraj svellorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr, ustja; 16,5 cm: lega: hiša D; skupek: I l/l 24*. 2. Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava drohno-zrnata; okras: nalepljena I irada vi ta; pr. ustja: l h cm, največji pr. 17 cm; lega: hiša II; skupek; 11/1-465. 3. Frag, ostenja: izdelan prostoročno: barva; zunaj črna znotraj temno rjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: vruz. preti pečenjem; največji pr, 21 em: lega: hiša !>; skupek; 1 1/1-3%. 4. Frag. uslja; izdelan prostoročno; harva: zunaj črnosiva. zinit raj čma; površina gladka; sestava drohnozrnata; pr, ustja: IK em: lega: hiša H; skupek: 1 jI/1-208, 5. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj svetlorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava: seslava grobozrnata; pr ustja: IX.5 em; lega: hiša D; skupek; 11 /1 -230, 6. Prag, ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. usija: 15 cm; lega: hiša D; skupek: ll/l-265. 7. Frag. ustja iu ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sveltosiva, znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras; nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. Uslja: 17,5 em, največji pr 18,5 cm; lega; hiša II; skupek: 11/1-2, H, Frag, ustja: Izdelan prostoročno; harva: zunaj rdečečrna, znotraj rjavnčma; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. uslja: 24 eni; lega: hiša l>; skupek: 11/1-273. l). Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rt leče rjava, zuolraj rde čer java; površina hrapava; sestava grobo/mata, porozna; pr, ustja; 26 cm; lega: hiša l>: skupek: 11/1-290; 10. Frag. usija; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče rjava, znotraj teiinrtorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja: 28 em; lega: hiša D; skupek: 11/1-292. 232 lahlii 50 1. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetl&rumcna, znotraj svedorunieu.i: površina hrapava; sent liv!i drobnozrnata; pr. ustja: 3] cm; lega: hiša D; skupek: 11/1-243. 2. F*'rag; uslja; i/delan prostoročno; barva; zunaj rja vosi vaj znotraj sivo rjava; povriina gladka; sestava grobozrnfcta; pr. ustja: 25.5 cm: lega: hiša D; skupek: 1 1/1-466. 3. Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj svctlosiva, znotraj siva; površina gladka: Sestava drobnozrnata; pr listja: eni, največji pr. 24,5 cm; lega: hiša 1): skupek: 11/1-473. 4. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdcee rjava,/noiruj rdeče rjava: površina hrapava; sestava grobozrhata; okras: nalepka; največji pr, 25,5 cm; lega; hiša 1): skupek: 11/1-412; opomba: v ognju. 5. Frag. ustja in oslenja: i/delan prostoročno; barva: zunaj svellosiva, znotraj svctlosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras; nalepljeno rebro; pr. ustja: 26 cm, največji pr, 27 eni; lega: hiša D: skupek: 11/1-173, (j. Frag. jflslja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdočerjava; površina hrapavu; sestava grob oz ni a ta; pr, ustja: 22 eni; lega; hiša L>; skupek; i 1/1-460. Tabla 51 1. Srag, oslenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj svellnrjitvii; površina hrapava; slslav drobnozrnata; «kras: nalepka: največji pr. 31 cm; lega: hiša 1): skupek: 1 i/1-407, 2. Frag. oslenja; izdelan prostoročno;harva: zunaj rn me nosiva, znotraj ru me nosi v:t; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeni bradavici; največji pr. 27 cm; lega: hiša I); skupek: U/J-323. 3, IVatt, ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barvi: zunaj rjavorumena, znotraj sivonnnena; povrSina hrapava: sestava grobozrnata; največji pr. 34 em: lepa: hiša 15; skupek: ] 1/1-455. 4, 1 iiig. oslenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj svetlorjava, znotraj rjavosiva; površina gladka: sestava grobozrnata; okTas: nalepka; največji pr. 43 cm; lega: h ¡¿a D; skupek: ] 1/1-4(18, Tabla 52 1. Prag. oslenja; izdelan prosloručnn; barva: ztinaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; seslaVa grnho-zrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr 37 cm; lega: hiša l>; skupek: I l/L-476. 1. Frag. ustja in ostenja! izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeni razčlenjeni rebri; pr. ustja: 25 cm; lega: hiša D; skupek: 11.-1 470, 3. Frag. ustja z držajem; izdelan prostoročno: harva: zunaj svet I oni me na, znotraj svet lor um ena: Katalog površina hrapava; sestava grobozrnaia; pr. ustj;*: 26 ent; lega: hiša D; skupek: 11/1 102. 4. Frag, dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; fiovršmn hrapava; sestava grobozrnata; pr. dna: 13 cm; lega: hiša D; skupek; 11/1-21)11. 5. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna znotraj temnasiva: površina hrapava: sestava grobozrnam: pr. dna: 13 eni; lega: hiša D; skupek: 11/1-24. 6. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj črnorjava; površina hrapava; Sestava gmho/maia; okras: nalepljeno rebro; pr. usija: 14 em; luga: hiš» 15: skupek: 11/1-214. 7. Frag j ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorumena. znotraj svetlorumena: površina hrapava: sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. ustja: 1H.5 cm: lega: hiša D; skupek: 11/1198. S. Skleda, cela; izdelana prostoročno, barva: zunaj sivorjava, Znotraj sivočrna: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena razčlenjena rebra; v iS. 10,2 cm, pr. usija: 16 em, največji pr. 16 cm, pr. dna: 9.5 cm; lega; hiSa D: skupek; 11/1-471 9. Frag, dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: plilvi vtisi; pr. dna: 9.5 em: lega: hiša D; skupek: 11/1-30. läbla 53 1. Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svethirjava. znotraj svetlorjava; površina hrapava; sestava grobozrnaia; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držajem; vel, 14 em; lega: hiša D; skupek: 11/ I -459. 2. Frag, ostenja z razčlenjenim držajem: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka: sestava grobozrnata: vel. 10,5 cm; lega: hiša D; skupek: 11/1-44.3. 3. Frag, razčlenjen držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: vel, 6,7 em: tega: hiša l>: skupek: 11/1-426. 4. Frag, ostenja; izdelati prostoročno; barva: zunaj te m no rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: okras: nalepljena razčlenjena bradavica: vel. 5 em: lega: hiša D; skupek: 11/1-359. 5. Frag, oslenja; izdelan prostoročno; harva: zunaj svet I USSVa, znotraj svellosiva: površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: nalepka: vel. 6,6 eni: lega: hiša I>: skupek: 11/1-367. 6. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj svellosiva, znotraj i ume nosiva: ppvrSina gladka: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno rebro z držajem; vel. KI,5 em: lega: hiša D; skupek: 11/1-355. 7. Frag,oslenja: izdelan prostoročno;barva:zunaj siva. znotraj svetlorjava: površina hrapava: sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro; vel. 6,5 em: lega: hiša D; skupek: 11/1-390. 227 K ata [nt, H. Frag. osicnja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno rebro: vel. H cm: lega; hi i a D; skupek: 11/1-311. *)_ Prag. tjulenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svet losi vn. znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobno/rnata; okras: nalepka; vol, i),5 eni: lega; hiša li; skupek: 11/1-319. 10. Frag. o stenj a: izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rdeče rjav a: površina hrapava: sestava grobozrnata: okras; nalepljena bradavica z vtisom; vel. 8,2 cm; lega: Iliša 1); skupek; l!/I-392. 11. Frag, »stenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rj [i vonj m ena, znotraj rjavosiva; površina hrapava; sestava drohnozi nato; okras: nalepljena bradavica z vtisom; vel. eni; lega; hiša D; skupek; 11/1-3(11. 12. Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: z.unaj tdečerjava, znotraj te m no rjava; površina gladka; sestavit drobnozrnata; okras: nalepljena bradavica t vtisom; vel. 7,2 eni: lepa: hiša I); skupek: 11/1-274. 13. Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: plitev vrez in vbodi pred žganjem; vel. 5 cm; lega: hiša D; skupek; 11/1-397. 14. Krag. ostenja: izdelan prostoročno; barva; zunaj svetlosiva, znotraj svetlosiva: povrSina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. 5.5 cm; lega: hiša D: skupek: 11/1-352. 15. Frag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj javorja v a, znotraj črnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepka in nalepljeno razčlenjeno rebro; vel, 8 cm; lega: hiša L); skupek: 11/1-382. lit. Frag. tistenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj svetlorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras: nalepka; vel, 7 cm; lega; hiša D; skupek: 11/1-380. 17. Frag. ostenja; ¡/delan prostoročno: barva: zunaj svetlosiva, znotraj črriostva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepka; vel. 7 eni: lega: hiša D; skupek: 11/1-381. 18. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, /not r:ij svetlorjava; pov ršina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena razčlenjena rebra; vel. II) cm: lega: hiša D: skupek: 11/1-34(1. "labla 54 I. Frag. pekve z dvema ročajema; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivo rjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; vlS. I I cm, pr. u$tja: 44 cm; lega: hiša 1): skupek; I I/l-5, opombo: pritrdilni čep ročaja šoli iz osleuja. 2. Frag, ognjiščne kožice; izdelan prostoročno; barva; zunaj svetlorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: največji pr, 26 cm; lega: hiša D; skupek: I l/i -176). 3. Frag. ogfljišČnc ko/ice; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava, znotraj svetlorjava: površina hrapava: sestava grobozrnata; vel, 1(1.7 eni; lega: hiša 15; skupek: 11/1-254; opomba: luknja v ostCOjll. 4, Frag; ognjiščne kožice: izdelati prostoročno; barva: zunaj rjavorumena, znotraj rjuvorumena; površina hrapava: sest aya grobozrnata: okras: nalepka: vel. Iti em; lega: hiša 15: skupek: I 1/1-152. 5, Vijček, cel; izdelan prosioročno; barva: zunaj sivoiruu; površina gladka; sestava drobno/mala; viš, 2.5 cm, največji pr, 2,1 em; lega; hiša l>; skupek; I I/ 1-21. (>. Frag. vijeka; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; viš. 2,K em, največji ¡ir. 3,2 em; lega; hiša I J; skupek: 11/ 1-22. 7, 1-rag. uleži: izdelan prostoročno; barva; zunaj svetlorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; vi.š, 6,ÍJ em; lega: hiša D; skupek: I 1/1-13. k, Utež, cela: izdelana prostoročno; barva: zunaj opečna to rum en a; površina hrapava: sestava grobozrnata: vel. M em: lega: hiša l>: skupek: ll/l-ft. Frag. svit ko; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava. površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr, 'J,5 em: lega; hiša I); skupek: ll/l-ll, Iti, I rag.svilka; izdelan prostoročno;barva: zunaj črna: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: globok vtis: največji pr. lil cm; lega: hiša D; skupek: 11/1-16, 'labia 55 I Frag. prenosne peči; izdelan prostoročno; barva: zunaj rum eno rjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata: vel, 25 cm; lega: hiša D: skupek: 11/1-2. 2. Frag. prenosne peči: izdelan prostoročno: barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; vel, 23,5 cm; lega; luša 15; skupek: I 1/1-3. Tabla 56 1, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znolraj siva, površina hrapava; sestava tirohno-zrnata: pr, ustja: 23.5 cm; lega: peč v hiši E; skupek: 8/11-3. 2, FTag. ustja; izdelan na vreu-nu: barva: z a naj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestavu drobno-zrnata: pr, ustja; 16,5 cm; lega; peč v hiši ii; skupek: K/11 ■ I, 3, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj i em nosiva, znotraj črna: površina hrapava; sestava grObozrnata; pr. ustja: 17 em; lega: peč v hiši I:: skupek: S/l 1-5. 4, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj stvorjava, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata, porozna: pr, ustja: 12.5 cm. največji pr. 18.5 cm; lega: peč v hiši E; skupek: 8/11-2. 5, Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva; Zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava drohno- 228 Katalí h j zrnat n: okras; glavni če nje; vel,: 3,5 cm; lega: peč v hiši L; skupek: H/11-10. (j. Frag- ostenja; izdelan p rosi o ročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; površina hrapava; sestava grobo-zrnata; okras: glavniiénjc; vel.; 4,5 cm; lega; peč v hiši E; Skupek: 8/11-21. 7. Frag. ostenja: i zde tan prostoročno; barva: zunaj runic nosiva, znotraj siva; površina hrapava; sestava grobo/rnata; okras: glavničenje; vel.: ft em: lega; peč v hiši 0: skupek: S/11 -23. K. I rag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. znotraj rjavo s iva; površina hrapava; sestava grobo/mala; okras: glavriičenje; vel,: 13 eni: lega: peč v hiši [-,; skupek: H/11-22; opomba: čvrsto /gana. v. Frag. kamen / luknjo; vel,: 12,5 cm; lega: peč v hiši i;: skupek: K 11 -20; Opomba: sledovi površinske obdelave. III. Frag, ostenja z držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivorujbijena, znotraj sivprumcua; povrima hrapava; Sestava grobo/mala; Vel.: 7,5 eni; tega: jama 1; skupek: «/12-172, 1 L Frag. ostenja z držajem: izdelan prostoročno: barva: zunaj črna, znotraj črnosiva; površina gladka; sestava drohnozmaia: vel.: 7 cm; lega: jama 1: skupek: 8/12-173. 12. Frag. ostenja t deržajem: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavo rdeča, /nolraj sivorjava; površina gladka; sestava grobozrnata; vel.: '1.5 era; lega: jama 1: skupek; 8/l2*lii2. 13. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rumeilordeča, znotraj sveliosiva; površina gladka; sestava dmbnozritata; vel,; 7 eni: lega: jama 1: skupek: S,T2-l(iH. 14. Frag. ostenja z držajem; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivorjava, znotraj sivordeča: površina hrapava: sestava grobozrnaia; vel,: 8 cm; lega: jama 1; skupek: K/12-175, 15. Frag, ostenja: izdelan prostoročno: barva; zunaj siva, znotraj sivočrna; površina hrapav a: sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica; vel.: h,2 cm; lega: jama t; skupek: 8/12-147, labia 57 1. Frag. ustja in osienja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava./nolraj sivorjava: površina gladka: sestava grobozt nala; itki as: plitvo zle hI je nje; pr. uslja: 2lJ,5 cm, največji pr,: 45 eni; lega: jama I: skupek: 8/ 12-48, 2. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlo rjav a, znotraj svel lot java; površina hrapava, sestava grobo/mata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr, uslja: 32 cm; lega: jama l; skupek: 8/12-49, labia 58 I Frag. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj rjavorn me ti a: površina hrapava; sestava grobozrnaia: pr. ustja: 32 cm; lega: jama I; skupek: 8/12-UI7, 2, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rum eno rjava, znotraj ru me no rjava: površina gladka: sestava drohnozmaia; pr. uslja: 35 cm; lega: jama 1: skupek: K/12-111. 3, Frag. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj rja vos i va, /nolraj rumenorjava; površina hrapava: sestava drohnozmaia: pr. uslja: 31 cm; lega: jama I; skupek: «/J2 -133. 4. Frag. ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjava, znotraj rumenorjava; površina hrapava: sestava grobozrnaia: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; največji pr.: 36 cm; lega: jama I; skupek: 8/12157. 5. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj nuneuosiva, znotraj rumenosiva; površina hrapava; seslava grobozrnaia; okras: nalepljeno rebru; največji pr.: 35 cm; lega: jama 1; skupek: 8/12-11)5. Tabla 54 L Frag, uslja iu ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj rumenorjava, znotraj sivorjava; površina gjadka; sestava drohnozmaia; okras: nalepka; pr. ustja: 26 cm; lega: jama !; skupek: rt/12-123. 2, Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; bana: zunaj rumenorjava. znolraj črno rjava; površina hrapava; sestava grobozrnaia; okras: razčlenjena nalepka; pr. ustja: 26 cm, največji pr.: 27.5 cm: lega: jama l; skupek: 8/12-10'). 3, Frag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj sivočrna. znolraj rjavosiva; površina hrapava; seslava grobozrnaia; okras: nalepljena bradavica; pr. ustja: 23.5 cm; lega: jama I: skupek: 8/12-108. 4, Frag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj i javosiva. znotraj sivorjava: površina gladka: sestava grobozrnaia; pr. uslja: 22 em, največji pr.: 25 cm; lega: jama J; skupek: 8/12-120, 5, Frag. uslja in ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svel los i va. znotraj svet losi va; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja; 24 em, največji pr.; 32 cm: lega: jama 1; skupek: 8/12-113. 6, Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeee rjava, znotraj rdeče rjava; površina gladka; sestava drohnozmaia: pr. ustja: 22,5 em. največji pr.: 25 cm; lega: jama t; skupek: 8.I2-I3U. 7, Frag. usija; izdelali pi®storočno; barva: zunaj tem nosiva, znolraj le m nosiva; površina hrapava; sestava grobozrnaia: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. uslja: 14 cm; lega; jama i; skupek: 8/12-148. Tkbla hO t. Frag. dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj rdeče rjava; površina hrapava; sestava grobozrnaia; pr. dna: 23 em; lega: jama I; skupek: 8/ 12-56. 2. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj siva: površina hrapava; sestava grobozrnaia; pr, dna: 21 em; lega: jama 1; skupek: 8/12-60. 229 Katalí h j 3. Frag. tina: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava. znotraj črna; površina hrapava: sestava grobo/rn a ta; pr. dna: 16 cm; lega: jama 1; skupek: 8/ 12-82. 4. I Va g, dna; izdelan prosioroČno; barva: zunaj ru me nu rjava. znotraj rdeče rjava; površina hrapava: Sestava grohozi nata; pr. dna: IM cm; lega: ]ama 1; skupek: 8/12-71. 5. Frag, dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj rja vos iva. znotraj sivoErna; površina hrapava: sestava grobozmata; okras- nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. dna: 9.5 cm; lega: jama !: skupek: 8/12-94. 6. Frag, dna: izdelati prostoročno; barva: zunaj rumen o rjava, znotraj svet lorjava; površina hrapava; sestavagrobozmata; pr. dna; 9 cm; lega: jama J; skupek; 8/12-65. 7. Frag. dna; izdelan prostoročno; barva; zunaj rja vosi va. znotraj siva: površina hrapava: sestava grobo/m a i a: pr, dna: 'J cm; lega: jama 1; skupek: 8/ 12-84. 8. Irag, dna; izdelan prosto ročno; barva; zunaj črnosiva. znotraj črna: površina gladka; sestava grobo-zrnata: pr. dna: 13 cm; lega: jama 1: skupek: 8/12-92. 9. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zuna t sivorjava, znotraj sivorjava: povriina hrapava: sestava grobo/mala: pr ustja: 2lJ cm; lega; jama 1: skupek: «/12-119. in, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva: površina hrapava: sestava grobozmata; pr. usija: 44 cm; lega: jama 1; skupek: 8/12-127. Tabla 61 1. Frag, držaj; izdelan prostoročno; barva: zunaj ru me nosiva: površina hrapava; sestava grobozmata; vel.: 9,5 cm; lega: jama I: skupek: 8/12-17(1. 2. Frag. držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerumena. znotraj rdečesiva; površina hrapava; sestava grobozmata; vel.: h,5 cm; lega: jama I: skupek: 8/12-169, Frag, ostenja z držajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj rumen o rjava, znotraj rum en o rjava; površina hrapava: sestava grobozmata; vel.: 8.5 cm; lega: jama 1: skupek: A/12-166. 4, Frag. ostenja z. razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivurjava, znotraj siva: površina hrapava: sestava grobo/mata; okras: nalepljeno rebro; vel.: Ki cm; lega: jama l; skupek: 8/12-117. 5, Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj sivorjava: površina hrapava: sestava grobozmata; okras: nalepljena bradavica; vel.: 8.5 em: lega: jama 1; skupek; H/12-167. 6. Fiag, ostenja; izdelati prostoročno; barva: zunaj sivorumena, znotraj ¡Šiva; površina hrapava; sestava grobozrnala: okras: podkvasta nalepka: vel.: 12 em: lega: jama I; skupek: 8/12-114 H. 7. Frag, ostenja: izdelan pro s Ui roí no; barva; zunaj sivorumena. znotraj siva; površina hrapava: sestava grobozmata; okras: podkvasta nalepka; vel.: 12.5 cm: lega; jama I; skupek: K,'12-114 A. S. Frcig, ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj rdeeerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozmata; okras: nalepljena vdrta bradavici; vel.: 9 eni; lega: jama 1; skuj>ek: 8/12-163; opomba: na zunanji strani sled čada. 9. Frag. pokrova / držajem: izdelan prostoročno; barva; ?li n a j sveliorjava, znotraj svetlorjava: površina hrapava; sestava grobozmata; vel.: 8 cm; lega: jama l; skupek: 8/12-11)3. Hi. 1 rag. prenosnega ognjišča: Izdelati prostoročno: barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozmata: vel.: 11,5 mi: lega: jama I: skupek: 8/ 12-36; 11 Frag, prenosnega ogniiča; izdelan prostji^no; barva; zunaj Črno rjava; površina hrapava; sestava grobozEiiala; vek; 11.5 cm; lega: jama I: skupek: 8/ 1 2 29. lalllii 62 t. Svitek. cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava: sestava grobozmata; okras; plitva vtisa; največji pr.: 10,2 cm; lega: jama I: skupek: K/12-1. 2. Frag. svitek; izdelan prostoročno; barva: /uuaj siva; površina hrapava; sestava grobo/mata; okras: globoka viisa; največji pr.; 10eni; lega: jama I;skupek: 8/12-2, 3. Frag. sviiek; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava: sestava drobnozrnata; največji pr,: 10,5 em; lega: jama 1; skupek: 8/12-4. 4. Frag. svit k a; izdelan prostoročno; barva: zunaj lemnorjava: površina gladka; sestava grobozrnala; največji pr.: 10 cm; lega; jama I; skupek: 8/12-7. 5. Frag. svitka: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva: površina gladka: sestava drobnoznlata; največji pr.: II etll; lega: jama I; skupek: 8/12-25, 6. Frag, svit kit; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivordeča; površina gladka; sestava drobno/mata; največji pr.: II),5 em; lega: jama 1; skupek: 8,12-22, 7. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj lemnorjava; površina hrapava; sestava grobozmata; največji pr.: ID cm: lega: jama 1: skupek: 8/12-9. S. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozmata; največji pr.; II em: lega: jama I; skupek: 8/12-21. 9. Frag. svitka: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnaia: največji pr.: 10,5 cm; lega: jama I; skupek: H/12-11. in. Frag. sviiek; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča: površina gladka; sestava drobnozmata; največji pr,; 9 cm; lega; jama I; skupek: 8/12-3, 11. Kamnit brus, cel: vel.: 12,5 cm; lega: ¡uma l: skupek: k/12-38. 12. Kamnit brus, eel; vel.: 11,8 cm; lega: jama I: skupek: 8/12-40. 230 Katai.oo Tabla M I Frag. ustja in ostunja / ročajem; izdelan prostoročno; barva: zuriaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestavagrobozrnala; okras; plastični nalepki rtu ročaju: največji pr.: 14,5 cm; lega: jama 2: skupek; 2/14-22. 2. Frag. usij;i z ročajem: izdelan prostoročno; barva: zunaj rumentorjava, znotraj opečnatorjava; površina gladka; sestava drnbito/mata; pr. ustja; l*).S cm; lega: jama skupek: 2/14-39; opomba: na ročaju sn trije vertikalni ijcbiči. 3, Lonce, cel; ¡/Jelan prostoročni); barva; zunaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata: višina: 18 cm, pr. ustja: 13,5 cm, največji pr,: 2() cm: legaj jama 2: skupek: 2/144. Frag. ustja in omenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava drohnozmaia; pr, ustja: I? cm, največji pr,: 15.5 eni; lega: jama 2; skupek; 2/14-23. Tabla 64 1, f rag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rja vora mena, znotraj rjavem me na; površina hrapava; sestava drobnozrnata. porozna; okras: plastična nalepka; pr, ustja: IM cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-47. 2, Frag. ostenja in dna; izdelan na \ retenu; barva: zunaj opečna los i va. znotraj opečnaiosiva; površina gladka; sestava drubnojtruata; največji pr.: lii cm. pr. dna: l) Cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-17. 3, Frag, dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj i javni ma. znotraj i j.lViičrna; površina hrapava; sestava grobozrnala; okras: plastična nalepka; pr, dna: 11 cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-21, 4, Frag. dnai izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatočrna, znotraj opečiiatočrna; površin« hrapava; sestava grobuzrnata, porozna; pr, tlna: 18 cm; lega: jama 2: skupek: 2 14-31. 5, prag. dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva; površina hrapava: sestava gmbgzrnata; pr. dna: 9 cm: lega: jauiEi 2: skupek: 2/ 14-20. (v Frag, dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivorjava, /notraj Stv0fjav.ii; površina hrapava; sestava grobozrnala: pr. dna: 12,5 cm; lega: jama 2; skupek; 2/14-19. 7 Frag. dna; izdelan prostoročno: barva: zunaj upečnatorjava, znotraj opečnato tjava; površina hrapava; sestavu grobozrnala: pr. dna; 14,5 cm; lega: jama 2; skupek: 2/N-32. 8. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva zunaj sivorjava. znotraj rjavoirna: povriina hrapava: sestava drobnozrnata; okras: razčlenjena bradavica; ve!.: 12 cm; lega: jama 2; skupek; 2/14-45. si J:rag. ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavosiva, znotraj črna; površina hrapava: sestaja grobozrnala, porozna: okras: gluvničcnje; vel.: 6,5 cm: lega: jama 2; skupek: 2/14-42. 10, I rag. osi eni ¡i: izdelan prostoročno; barva: zudaj rjavosiva. znotraj o peč na t ušiva; površina hrapava; sestava grobozrnala: okras; glavničenje: vel,: K.5 cm; lega: jama 2: skupek: 2/14-43, 11. Frag. vijčka; izdelan prostoročne; barva: zunaj črna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; višina: .1,5 eni, največji pr,: -I em; lega: jama 2; skupek: 2/14 5. 12. Kepa prežgane ilovice; barva; zunaj rjava; površina hrapava: sestava drobnozrnata; največji pr.: 3,8 etn: lega: jama 2: skupek: 2/14-(i: opomba: prečno trikrat prevrtana. 13. Kepa prežgane ilovice; barva; zunaj Opečip tešiva; površina hrapava: sestava grobozrnala; največji pr.: 3.(1 cm; legs: jama 2; skupek: 3/14-8; opomba; sledi prstnih odtisov. 14. Kepa prežgane Uoviee; barva: zunaj opečnaiosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr.: 3.4 cm; lega; jama 2; skupek: 2/14-7; opomba; sledi prstnih odtisov in vrezi. Tabla 65 1. Frag, glinastega kalupa; izdelan prostoročno; bar v Li: zunaj črna; površina gladka: sestava drobnozrnata; vel.: S cm; lega: jama 2; skupek; 2/14 3. 2. Frag, utež; izdelana prostoročno; barva; zunaj opečnatorjava: površin :i ItTapava; sestava grobozrnata; vel,: Ml.5 em: lega: jama 2: skupek: 2/14-4. 3. Bron. obroček; največji pr,: 3 cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-1, ■J. Kamnit brus: vel.; 7,6 em: lega: jama 2: skupek; 2/14-1 I, 5. Kamnit tolkač: vel.: (>,5 cm: lega: jama 2: skupek: 2/l4-y. 6. Kariuui brus; vel.: 10,8cm; lega:jama 2;skupek: 2/14-14. 7. Kamnit brus; vel.: 8.5 em; lega: jama 2; skupek: 2/14-15. N. Kamnit brus: vel,: 10 cm; lega: jama 2: skupek: 2/14-13. 'J. Kamnit brus: vel:: 13,5,cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-16. H). Kamnit brus: vel.: v.5cm: lega: jama 2; skupek; 2/14 10. 11. Kamnit brus: vel.: 10,5 cm; lega: jama 2; skupek: 2/14-12. labla 66 t Frag. iisija; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna. znotraj čmosiva; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 18 um, največji pr. 22em; lega: rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek: 0-5. 2. I rag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj rumenočrna, znotraj svetkirjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 20 trn. največji pr. 23 cm; lega: rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek: (1-4. 3. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj čmosiva, znotraj siva; površina gladka; sestava 231 Katalí h j drobnozrnata; pr. ustju JI, največji pr. 25 cm; Lepi: rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek: 0-6. 4. prag. usija; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva znotraj siva; povr šina gladka; sestava grohozrnata; pr. ustja 26cm, Objvečji pr, Ultni; lega; roh kamnoloma, sporadična najdba: skupek; 0-3; opomba; v ognju. 5. l-rag. ustja; izdelali prostoročno; barva: zunaj upečiiala. /notraj opečnatočrna; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepka; pr. ustja 2() eni: lega; rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek: 0-16. 6. Frag. ustja z ročajem; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavočrna. znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. ustja 18 on. največji pr, P) eni; lega: rob kamnoloma, spnradična najdba; skupek: (1-2. Tabla 67 1. Frag, ustja; izdelan prostoročno; bai"va: zunaj sivorjavu, znotraj sivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr, ustja 3(1 cin; lega; rob kamnoloma, sporadična najdba: skupek: 11-18. 2. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj te ni nosiva, znotraj te mnoštva; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 32 cm; lega; rob kamnoloma, sporadična najdba: skupek: 0-2U. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: ziuiEtj te m nosiva, znotraj rjavosivn; površina gladka: sestava drobnozrnata; okras; Vodoravni žlebiei; največji pr 28 eni: lega: rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek; 0-39. 4. Prag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna t o rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr ustja 23.5 eni; lega: /gornja cerkev, humusna plast med krakoma pblkrožne klopi; skupek: 1/10-2. 5. Frag. ostenja z držajelH; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; lega: zgornja eerkev. humusna plast v ladji; skupek: 1/12-4. fi. Frag. kamn itega brusa; vel. 6,3 cm; lega: zgornja eerkev. humusna plast v prizidku; skupek: 1/2-11. Tabla 68 1. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črna; površina hrapava; sestava drohuo-zrnata, porozna; pr. usija 2N eni; lega: spodnja cerkev; skupek: 2/17-32. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenosiva. znotraj rjavorumena; površina hrapava; sestava drobnozrnata; pr. ustja 30 eni: lega: spodnja eerkev; skupek: 2/17-33. 3. Frag. ustja; Izdelan prostoročno; barva; zunaj opečnata, znotraj opečnata: površina hrapava; sestava grohozrnata; pr. Listja 27 cm; 3eg;i: spodnja eerkev; skupek: 2/17-22. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj t c m no rdeča, z n i it raj rjavordeča; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr. ustja 35 cm: lega: spodnja eerkev: skupek: 2/17-25. 5. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj l ročajem; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava, znotraj sivoijava; površina hrapava; sestava drohnozrnata; pr, ustja 17 cm. največji pr. 17.5 cm; lega: notranjost stolpa 1; skupek: 5/ltl-IZ, 6. Frag. Lisija: izdelan prostoročno; barva: zunaj tem nosiva, znotraj temnosiva; površina gladka, porozna; sestava drobnozrnata; pr, ustja )7,5cm; lega: notranjost stolpa I; skupek: 5/10-15, 7. Frag, usija; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivorjava. znotraj opečnaiorjavLi: površina gladka; sestava drohnozrnata; pr, ustja 23 cm, največji pr. 2ii cm; lega: okolica stolpa I: skupek: 5/6-5. «S, Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna; povriina gladka; sestava drohno-zrnata; pr. ustja 19,5 cm, največji pr. 22 cm; lega: okoliča stolpa I; skupek: 5/8-4, 9. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj činosiva, znotraj fmosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: vre? po žganju; pr. ustja 2i),5 cm; lega; notranjost stolpa 1: skupek: 5/11*5. 10. Prag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rdeče rjava, znotraj lemnorjava: površina gladka; sestava drohnozrnata; pr. ttsija Iti cm; lega: notranjost stolpa I; skupek: 5/14-7, 11 Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj lemnorjava, znoiraj rdečerjava: površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. ustja 15,5 em: lega: okolica stolpa I; skupek: 5/15-13. 12. Frag. usija: izdelan prostoročno; barva: zunaj rdečerjava, znotraj rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. usija 15 cm; lega: notranjost stolpa I; skupek: 5/10-6, 13, Frag. ustja; izdelan prostoročne^barva: zunaj rdeča, znotraj rdečerjava; površina hrapava: sestava drohnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr, ustja .lii eni; lega; notranjost stolpa t; skupek: 5/ 10-11. Tabla 71 1. Frag. ustja: Izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drohnozmala, porozna: okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr, ustja 2lJ.5 ein; lega: notranjost stolpa 1; skupek: 5/11)-14. 2. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj Čr nosiva, z not raj rjavosiva; površina hrapava: sestava drohnozrnata; okras; nalepljeno razčlenjeno rebro; pr. ustja 22 cm; lega: notranjost stolpa I; skupek: 5/1(1-1. 233 Katalí h j 3. Frttg. ustja; jzdelaa prostoročno; barva: zunaj oranžnosiva, znotraj oraninosiva; površina hrapava; sestava grobu zrnata; okras; vrez pred žganjem; pr. ustja 2-1 cm; lega: notranjost stolpa 1; skupek: 5/143. 4. Prag. ustja z razčlenjenim držajem; izdelan prostoročno; barva; zimaj rjava, znotraj rjavosivu; površina hrapava: sestava gmbozrnata; okras; nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. ustja 23 cm; lega: notranjost stolpa i: .skupek: 5/12-4; opomba: ostanki zoglenele vsebine t znotraj). 5. Irag, ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečna t Grume na, znotraj ij a vu siva; površina hrapava; sestav» grobozi nala; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro z držajem; pr. ustja 24,5 cm; lega: okolica stolpa I; skupek: 5/t5>10. (i, ! raj:, sklede; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnalosiva, znotraj opečnatusivu; površina hrapava; sestava grobozrnšta; okras: nalepljena bradavica; viš, 6 cm, pr. ustja 17 em. pr. dna 11 eni. lega: notranjost stolpa I: skupek: S/12-7. 7, Frag. sklede: izdelan prostoročno; barva: zunaj tem nosiva, znotraj le ni no si va: površina hrapava; sestava drobnozmala: viš. 4 em, pr. ustja l) em, pr. dna S em: lega: notranjost Stolpa Î L skupek: 5/12-5- S, Frag, lonček; izdelan prostoročno; barva; zunaj siva, znotraj siva: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradavica: viš. 4,1 cm. pr, ustja i>,7 cm, pr. dna 4 eni: lega: notranjost stolpa i: skupek: 5/14-2. 4 LodČek,eel: izdelan prostoročno; barva: zunaj rja vos i va. znotraj rja vosi va: površina hrapava; sestava grobozrnata: okras: nalepljeno rebro; viš. 7 em, pr. ustja 6.5 cm; lega: okolica stolpa I: skupek: 5/15-21. 1U, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna. znotraj lemnorjava; površina gladka, sestava grobozrnata; okras: plitva vreza na ustju; pr. Lislja 38 cm; lega: okolica stolpa 1; skupek: 5/7-4. 11. Frag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava: površina gladka; sestava grobozmala; okras: vrez in vhod pred zganjeni: največji pr, 18 cm: lega: okolica stolpa 1: skupek: S/ 15-14. 12. Frag. ostenjà; izdelan prostoročno; barva: zunaj črilorjavu, znotra j rjava; površina gladka; sestava drobnozmala; okras: vrez in vbod pred žganjem: največji pr. 16 cm; lega: okolica stolpa I; skupek: 5/6-8. Tabla 72 1. Irag. ustja ; izdelan prostoročno; harva: zunaj sjvorjava, znotraj sivo rjava; površina gladka; sestava drobnozmata; okras: vrez in vbod pred žganjem; vol. 4.3 cm; lega: okolica stolpa I; skupek: 5/15-31. 2. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj Črtla, znotraj črna: površina gladka; sestava drobnozmala: okras: vrez in vbod pred žganjem: vel. 5.ti cm; lega: okolica stolpa 3: skupek: 5/6-V. 3. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sveilorjava, znotraj svetlorjava; površina gladka; sestava drohnozmata; okras; gubanje; vel. 5,K cm: lega: okolica stolpa I; skupek; 5/15-32. 4, I rag. Ostenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj idečerjava. znotraj rdeče rjava: površina hrapava; sestava grohozrnaia; oki Lis: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel, 'J cm; lega: notranjost stolpa 1; skupek; 5/13-4. 5. I>ržaj pokrova; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj nunenorjava; površina hrapava; sestava drobnozmata; pr. 4.2 em: lega: okolica stolpa I; skupek: 5/6-6. ti, Vijček, cel: izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna; površina gladka; sestava drobnozmata; viš, 2.5 erti, največji pr. 3,5 cm: lega: notranjost stolpa I; skupek: S/13-6. 7. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; viš. 2,2 eni, največji pr, 3,3 em; lega: okolica stolpa 1; skupek: 5/4-1. S. Vijček. cel: izdelan prostoročno; harva: zunaj rjava; površina gladka: viš. 2,7 cm, največji pr. 3.3 em: lega: okolica stolpa F skupek: 5/1-S, 9. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva; zunaj MVOrumona; površina gladka: Viš. .1 cm. največji pr. 4 em: lega: notranjost stolpa 1; skupek: 5/1 I X. Ml. Frag. vijček; izilehniprostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina gladka; sestava drobnozmata; viš, 3.4 em, največji pr. 4.5 cm; lega: okolica stolpa 1: skupek: 5/5-2. 11. Frag. vijček: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava; površina hrapava; sestava drobnozmata; viš. 2.N cm, največji pr. 4 em; lega; notranjost stolpa I; skupek: 5/12-3. 12. Frag. vijčka; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava: površina gladka; sestava drobnozmata; okras: vrez pred žganjem; viš. 4,1 em: lega: noiranjosi stolpa 1: skupek: 5/1 $40. 13. I rag. svilka; izdelan prostoročno; barva: zunaj Opečnalosiva, znotraj opečnalosiva; površina hrapava; sestava drobnozmata; okras: plitvi vtisi; največji pr. 8,5 cm; lega: okolica stolpa 1; skupek: 5/2-1. 14. I rag. svilka; izdelan prostoročno: barva: zunaj sivo rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr, 11,3 cm; lega: okoliša stolpa I; skupek: 5/1-5. 15. Frag. svitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj ijavočma; površina gladka; sestava grobozrnata; največji pr, tU cm; lega: okolica stolpa I: skupek: 5/15-6. 1(>. Frag. svilka: izdelan prostoročno; barva: zunaj opečnatorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. 12 eni; lega: okolica stolpa t; skupek: 5/ 15-22. 17- Frag. svilka; izdelan prostoročno;barva: zunaj opečnato rjava; površina hrapava: sestavu grobozrnata: največji pT. 12 em; lega: okolica stolpa I: skupek: 5/ 15-29. 1K. Frag. cedila; izdelan prostoročno; barva: zunaj tem nosiva, znotraj temnusiva; površina gladka; sestava drobnozmata; največji pr. 12eni: lega: notranjost stolpa I; skupek: 5/13-1. 19. Frag, uteži; izdelan prostoročno; barva: zunaj 234 K ata i . o g črnosiva; površina gladka; sestava grobozmata; okras: vre/ pred žganjem; vel. 7,5 cm; lega: okolica stolpa 1; skupek: 5/15-33. 20. Fibula, Cela; vel. 4,2 cm; lega: okolica stolpa I: skupek: 5/6-ft; 21. Železen okov: vet. 'J cm; lega: okoljem stolpa I: skupek: 5/6-3 22. Obdelan rog; vel. 11.2 cm; lega: notranjost stolpa 1; skupek: 5/14-4. Tabla 73 1. frag. ustja, ostenja in dna; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj temnorjava: površina gladka; sestava drohno/rnata: pr. uslja llJ,5 cm.največji ju, 211 cm. pr. dna 8 cm; lega: velika stavba, dvorana; skupek; K/4-17. 2. Irag. ustja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: /unaj črno rjava, znotraj črnOrjava; površina gladka; sestava grobo/mata: pr, ustju I S.5 cm. največji pr. 2(1,5 cm; lega: velika stavba, zahodno dvoriiče; skupek: 8/1-9. 3. Frag. uslja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj (cumorjava; površina gladka; Se slava drobno/mala; pr. uslja 17,5 um, največji pr. 211 cm: lega: velik« stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1-4. J. i rag. ustja; izdelan prostoročno: barva: /unaj tem no rjava, znotraj lemnorjtivu; povrSinh gladka; sestava drobno/man; pr. ustja 23cm, največji pr. 25 cm; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek; 8/13-2. 5. I rag. uslja; ¡zdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava: površina hrapava: se slava drobno/mata: pr. uslja 23 cm, največji pr. 25 cm; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek; S/13-3. 6. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava. znotraj temnorjava: po vrši rta gladka; seslava drobno/mata; pr. ustja 21 cm. največji pr. 25 cm; lega: velika stavba, prostor s preturnijem: skupek: H/3-8. 7. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobno-zrnala; okras: faselit anje: vel. 4.5 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek; 8/1-14, s, 1 rag. ustja; izdelan prostoročno: barva; zunaj rdeče rjava, znotraj rjava l površina gladka; sestava grobo/mata; pr. ustja 27.5 em, največji pr. 30 em; lega: velika stavba, Vzhodni prostor; skupek: 8/13-6. 9. Frag. uslja; izdelan prostoročno; barva: zunaj firnosiva, znotraj temnosiva: površina gladka; sestava ilrobno/iiiaia, okras; poševno žlebi jenjc; vel. 3,5 cm; lega: velika slavba, vzhodni prostor; skupek: K/13-27, 10. Frag. uslja: izdelan prostoročno: barva: zunaj temnorjava. znotraj rjava: površina hrapava: seslava grobozrnata; okras; globoki vti-a na ustju: pr. uslja 34 em; lega: velika stavba, jugozahodni) dvorišče; skupek: 8/9-2; opomba: sledovi čada. 11. I rag. uslja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivo rjava: površina hrapava; sestava grobozrnati; okras: nalepljeni rehii; pr. uslja 17,5 em; lega: velika stavba, /aluidiiu dvorišče: skupek: K/! -13, 12.1'rag, uslja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj svetlo rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. ustja 22.5 cm; lega: velika stavba, dvorana; skupek: 8/4-3. tabla 74 ! Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; povriina gladka; seslava drobno/mata; pr. uslja K em; lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: K/l-7, 2. Frag, uslja skifosa; barva: zunaj rjavorumena. znotraj rjavorumena; površina gladka; sestava drohno-zrnata; pr, ustja 9.2 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: S/l-a. 3. Frag. uslja in ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj črna, znotraj črna: površina gladka: sestava drobno z m at a; okras: vrez po Žganju; pr. uslja 11 cm, največji pr. 11,2 eni; lega: velika stavba, jugovzhodno dvorišče: skupek: 8/1 (I-12. 4. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; seslava drobno/rnant, porozna: pr. ustja 12 em: lega: velika stavba, dvorana; skupek: 8/4-15. 5. Frag. uslja: izdelan prostoročno; barva: zunaj svetlorjava, znotraj svellorjava: površina gladka: seslava drobnozrnata; pr. ustja 16 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-3. 6. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnorjava, znotraj temnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; pr, ustja 21 em; lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: 8/1-10. 7. I rag. uslja; i/delan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj črnorjava; površina hrapava; sestava grobo/mata: okras: vtisi na ustju: pr, ustja 21 cm: lega: velika stavba, dvorana; skupek: H/4-14. s, l;rag, uslja; i/delan na počasnem vretenu; barva: /unaj sivorjava, znotraj sivorjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 19,5 cm; lega: velika stavba, jui.ni prostor; skupek: 8/6-6. 'i, Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: /unaj rufiienorjava, znotraj rumenorjaVa; površina hrapava; seslava grobo/mata; pr. ustja 17 cm; lega: velika slavba. jugozahodno dvorišče; skupek: K/9-3. It). Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rde če rjav a, znotraj rjava; površina hrapava; seslava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; pr ustja 17.5 em; lega: velika stavba, /ahodni prostor; skupek: 8/2-3(1. 11. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča. znotraj rjava rdeča: površina gladka; sestava grobozinata: pr. uslja 22.5 eni; lega; velika slavba, dvorana: skupek: 8/4-11. 12. Frag. uslja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: pr UStja 28 em; lega: velika slavba, dvorana; skupek: 8/4-1. 235 K, MALO G Tkbla 75 1. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavn, z run raj rjava; površina gladka; sestava drobno-zrnata; okras: plitev žleb; pr. ustja 30cm; lega: velika stavba, zahodni prostor; skupek: 8/2-1, 2. Prag. ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj gjvorunjena,znotraj rjavosiva; površina hrapava: sestava grohozmata; pr. ustja 24,5 cm; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek: K/13-4. 3. Frag. ostenja; i/delan prostoročno; barva: zunaj rdeeerjava, znotraj rdeeerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena bradaviea: največji pr. 21 eni; lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1 -60. 4. Prag. «stenja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavočrna, znotraj temnoijava; površina gladka: sestavit drobnozrnata; okras: v rez po žgan ju: največji pr. 22.5 em; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek; K/13-21. 5. Fi ag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj črnosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata; ras: plitev vrez preti žganjem: največji pr. 13.5 cm; lega: velika stavba, jugovzhodno dvorišče: skupek: 8/1 [1-25. 6. Prag. tina; izdelan prostoročno; harva: zunaj črntt. znotraj črna; površina gladka: sestava drobnozrnata: pr. dna: 5 nn: lega: velika stavba, zahod no dvorišče: skupek: 8/1-100. 7. Prag, dna: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina hrapava; sestava grob o -zrnata; pr. dna: 18 eni: lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1-101. K. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnoijava. znotraj rjava; površina gladk;i: sestava drobnozrnata; okras: vrez po žganju; vel, 3,5 eni; lega; velika stavba, zahodni prostor: skupek: 8/2-27. v. Frag- ostenja; izdelan prost ojfljjčno; barva: zunaj temuorjava, zimi raj rdeče rjava; površina glait!;a: sestava grobozrnata; okras: vrezi po žganju: vel, 'J cm; lega: velika stavba, jugozahodno dvorišče; skupek: K/9-5. 1(1. Prag, Ostenja; izdelan prostoročno; barva; zunaj itjjavordeča, zuolraj rjavo rdeč a: površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; s el. 4,5 cm: lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-23. 11. Prag. ostenja: izdelan prostoročno: barva: zunaj sivo rjava, znotraj črnosiva: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljena h rad a vi ca; vel. 7 cm; lega; velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-22, 12. Frag. osi en j a: izdelan p rosi o ročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena vdrta bradavica; vel, 5 cm: lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: 8/1-65. 13. Frag. ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rdečesiva; površina gladka; sestava drobnozrnata: okras: kolobarjasta nalepka: vet. 4,2 cm: lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek: 8/ 13-24. 14. Prag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj siva. zuolraj rumenorjava: površina gladka: sestava grobozrnata: okras: nalepljeni bradavici; vel. 8 cm; lega: velika siavba, zahodno dvorišče; skupek: S/l-71. lahla 76 1. l-rag. glinastega čepa; Izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; vel. (> eni; lega: velika Stavba, vzhodni prostor, skupek: 8.13-48. 2. Prag. rogtjičaslega držaja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina gladka; sestava drobnozrnata: vel, 6,5 cm; lega: velika stavba,dvorana: skupek: 8/4-41?. 3. Prag. ostenja z dnkem; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina hrapava: sestava drobnozrnata; vet, 7 cm; lega; velika stavba, /hodno dvorišče; skupek; 8/1-63, 4. Prag. vijček: izdelan prostoročno; barva: zun:ij črnosiva; površina gladka: sestava grobozrnata; okras: vrez po žganju: viš. 4,1 eni: U?ga: velika stavba, zahodni prostor; skupek: 8/2-3, 5. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj črnorjava; površina gladka: viš. 3.8 cm. največji pr. 4 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/ >-135. 6. Vijček. cel; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjava; površina gladka; sestavil drohno/rnaln: vis. 2.1 Cm, največji pr. 2.5 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: 8/1-138. 7. Vijček, eel; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavorumena; površina gladka; viš. 3,4 cm, največji pr. 4 cm; lega: velika stavba, zahodni prostor; skupek: 8/2-35. 8. Prag. vijček; izdelan prostoročno: barva: zunaj rdečesiva; površina gladka; sestava grobozrnata: viš. 4 cm. največji pr. 4 cm: lega: velika stavba, jugovzhodno dvorišče; skupek: 8/10-33. Vijček, eel; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava; površina gladka; sestava drobnozruala; viš. 3.2 cm. največji pr. 3,5 cm: lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: 8/1-137. tO, Vijček,ceh izdelan prostoročno; bana; zunaj rdečesiva; površina gladka: vi.š. 2,1 cm. največji pr, 2,t> cm: lega: velika stavba, dvorana: skupek: 8/4-51, 1!. Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnil rjava; površina gladka; viš. Qj9 cm, največji pr, 3,5 cm; lega; velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1-130. I 2 Vijček, cel; izdelan prostoročno; barva: zunaj temnosiva; površina hrapava: sestava grobozrnata: viš. 14 cm, največji pr. 6 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1-134; Opomba: narejen iz erepinje 1.1. Frag, svitka: izdelan prostoročno;.barva:zunaj temnosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; pr. 8,5 cm; lega: velika stavba, vzhodni prosior; skupek: 8/13-50. I I. Frag. svitka: izdelan prostoročno; barva: zunaj 236 Katalí h j rdečerjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: največji ju . H) eni: lega; velika stavba,, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-31. 15, Frag. s vitka; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavordeča: površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. lil eni; lega: velika stavba, dvorana: skupek: 8/4-47. L6. Svitek, eel: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata; največji pr. Ill eni: lega: velika stavba, prostor s prcfumijcm; skupek: K/3-3317. Bronast gumb. eel: največji pr. 1.4 cm; lega; velika stavba, vzhodni prostor; skupek: 8/13-a. 1 S, Železen ingot: vel. !3,5 cm; lega: velika stavba, južni prostor: skupek: 8/6-a. Tabla 77 ! brag, o stenja: izde la ftprost or< ično; h a rv; i: ¡tu naj temnoijava, znotraj lemnorjava; površina gladka; sestava Llrobiio/niniLi; največji pr. cm; lega: stolp 2: skupek: 9/1 -66; 2 Frag, ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rumenorjavii. znotraj rumenorjava: površina gladka; sestava drohnozrnala: okras: nalepljena bradavica: največji pr. 14,5 cm: lega: stolp 2: skupek: 9/1-70. 3. Frig, ustja: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina gladka; sestava drohno-/Tnal a; pr. Listja 13 cm; lega: stolp 2; skupek: 4/1-7. 4. Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: plitev žig: pr. ustja 17 cm; lega: stolp 2; skupek: 9 !-! I 5. Frag, ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj rdeče rjava, znotraj rjavosivajj površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro: pr. ustja 2(1 cm; lega: stolp 2: skLipek: 9/1-13. 6. Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; sestava drobno/mata; okras: plitev vrez pred /ganjeni: pr, uslja 11 cm; lega: Stolp 2: skupek: 9/t-l0. 7. Frag, ostenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj čl nosiva; površina gladka: sestava drohnozrnala: okras: vrez pred žganjem: največji pr, 15,5 cm; lega: stolp 2; skupek: 9/1-78. K. Frag: ustja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina hrapava; sestava grobozrnata: pr. listja; 21,5 eni: lega: stolp 2; skupek: 9/117, '). Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka; sestava grohozmata: okras: vrez po žganju; pr. Listja 24 cm; lega: stolp 2; skupek: 9/1-5, 10. Frag, uslja; izdelan pros I o ročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. ustja: 21 cm; lega: stolp 2: skupek: 9/1-8, I \, Frag. ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna: povriinagladka; sestava drobnozrnata: pr, ustja !"> cm; lega: stolp 2: skupek: 9/l-ii. 12. Frag, lonček: izdelan prostoročno; barva: zunaj rjavosiva, znotraj rjavosiva: površina hrapava; sestava drnbnozrnaia; okras: vrez pred žganjem; viš. 3 eni, pr, ustja 4,5 cm, pr. dna 2,3 em; lega: stolp 2; skupek: 9/1-14. 13. Frag, ustja: izdelan prosloročno; barva: zunaj rjava, znotraj rjava: površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: nalepljeno razčlenjeno rebro; vel. 10 cm; lega; stolp 2; skupek: 9/1-IH. 14. I rag. ostenja: izdelan prostoročno; barva: zunaj rum en o rjava, znotraj rumenorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: nalepljena vdrla bnidaviea; vel. fi em; lega: stolp 2: skupek: 9/1-73. 15. Frag, držaja; izdelan prostoročno; barva: Zunaj temnorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; vel. i> cm: lega: stolp 2: skupek: 9/1-65. 16. Frag, vijček: izdelan prostoročno: barva: zunaj rjaVOČma; površina gladka; sestava drobnozrnata; ; viš 2,8 Cm, največji pr, 4,1 cm; lega: stolp 2: skupek: lJ, I -60, 17. Frag, vijček; izdelan prostoročno; barva: zunaj i java; površina gladka; sestava drobnozrnata; viš. 2,7 em, največji pr, 2,9 cill; lega: Stolp 2; skupek; 9/1-59, IS. Frag, ročaja; izdelan prostoročno; barva: rjava; površina hrapava; sestava grobozrnata: vel. 7 cm: lega: stolp 2: skupek: 9/1-51. labla 78 1. Srebrn križec, cel: izdelan iz pločevine; vel, 5,3*5.8 eni; lega: zgornja cerkev, na (laku pred levim krakom klopi: skupek: 1/346. 2. Železen žehelj; kovan; Vel. 13.7 em: lega: zgornja cerkev, severna polovica uarleksa, v ruševin i; skupek: 1/24-F 3. železen žehelj. cel; kovan; vel. 12 cm; lega: zgornja cerkev, zunaj zahodnega zidu; v humusu: skupek: 1/7-1. 4. Železen žehelj, eel; kovan; vel. 12,5 em; lega: zgornja cerkev, zunaj severnega z idil; v humusu; skupek; 1/5-1. 5. Frag, opeke; barva: zunaj sivoopeenata. znotraj opečnalorjaVa; površina hrapava: sestava grobozrnata; vel, S\7 eni: lega: zgornja cerkev, prizidek, v humusu: skupek: 1/2-6. (i. Frag, dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj opečnata, znotraj opečna lo rumen a; površina hrapava: sestava grobozrnata, posamezna zelo groha zrna; sledi rumenega I niča v notranjosti: pr. dna (> cm; lega: zgornja cerkev, zunaj vzhodnega zidu. pod ruševino; skupek: 1/16-1, 7. Frag, že i. noža: kovan: vel. 11,3 cm; lega: spodnja Cerkev, zunaj južnega zidu, nad ruševino; skupek: 2/ 3-4, N. Železna spojka: kovana: vel. 7 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj vzhodnega zidu. nad ruševino; skupek: 2/1-1. 9. Frag, železne zanke brez krakov; kovan; vel, S.5 cm: lega: spodnja cerkev, severovzhodni vogal spodnjega dela presbiterija. \ ruševini; skupek: 2.10-1. 237 Katalí h j 10. Železen zebe! j, cel; kovan; vel. 17 cm; loga! spodnja cerkev, zunaj severnega zidu, v humusu; skupek: 2/4-2. 11. Železna spojka, cela; kovana; vel. 15,5 eni: lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu, v humusu: skupek: 2/3-3. 12. Železen tečaj vrat, eel; kovan; vel. !0,2 cm; lega: spodnja cerkes7, ob ju/ncni zidu, v humuSU; Skupek: 2/3-5. 13. Železen tečaj vrat. cel: kovan: vel. 9 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu. v humusu; skupek: 2/2-1. 14. železen tečaj, eel; kovan: vel, 8 1.111: lega: spodnja cerkev, ladja, iz skalnih razpok; skupek: 2/ 13-1. 15. Železen okov. cel: kovan; vel- 5,K cm; lega: spodnja cerkev, narteks, v ruScvini; skupek: 2/15-2. I fi. Železen obroč, cel; kovan; največji pr. 5 cm; lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu. v humusu; skupek: 2/3-2. 17. Frag,železnega obroča: vel. 9eni: lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu, v humusu; skupek: 2/3-1. IS. Frag. železnega tečaja vrat; kovan; vel. 11.5 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj severnega zidu. v humusu; skupek: 2/4-1. 19. Železen tečaj vrni (os ¡11 gibljivi del), cel; dolž, krakov 9,4 cm in 9.5 cm: lega: spe do j a cerkev, narteks, v ruievini. skupek: 2/15-1. Tabla 79 1. Frag. ročaja 1. ustjem in osle njem steklene viseče svetilke: barva: s ve t loru me nože I en a: vel. 4x2,5 cm; lega: spodnja cerkev, jarek ob klopi; skupek; 2/ 10-2. %. Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjava, lemnosiva, znotraj svetlofjava; po vri i na gladka; sestava drohnozmata; vel. 4x5 eni; lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu, v humusu: skupek; 2/3-15. 3. Frag. ostenja; izdelan n:i počasnem vre jenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobno/mata; okras; glavničenje; vsi. 3,5*4 cm; lega: spodnja cerkev, zunaj severnega zidu. v ruševini; skupek: 2/5-100. J Frag. ustja; izdelan na počasnem vrelenu; barva: zunaj rjavoerna, znotraj lemnorjava; površina hrapava: sestava drobnozrnala: okras: glavničenje: pr. ustja 19 eni; lega: spodnja cerkev: skupek: 2/17-12. 5, Frag, ustja; izdelan na počasnem vrelenu; barva: zunaj rjavučrua, znotraj temnorjavii; površina gladka; sestava drobnozrnaia; pr. ustja 13 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj severnega zidu, v ruševini; skupek: iS 5-19. 6. Frag. usija: izdelan na počasnem vretenu: barva: zunaj rjavnČrna, znotraj lemnorjava; površina gladka; seslava drobnozrnaia; okras: vaiovniea; pr, uslja In cm; lega: spodnja cerkev, narteks, v ruševini; skupek: 2/15-12. 7. Frag. uslja; izdelan na počasnem vretenu; barvi: zunaj ernosiva, znotraj črnorjava: površina gladka; sestava drobnozrnaia: okras: vaiovniea; pr. ustja 14,5 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj južnega zidu, v humusu; skupek: 2/3-43. X. Frag. ustja; izdelan na počasnem vrelenu; barva; zunaj rjava, lemnorjava. znotraj rjava. Črno rjava: površina gladka: sestava drobnoarnata; okras: vaiovniea in vrezi: pr. ustja 27 cm: lega: spodnja cerkev, z.unaj severnega zidu. v ruševini; skupek: 2/5-17. 9. Frag. ustja; afriška sigilata; barva: zunaj orailžimopečnala, znotraj oran/noopcčnal:i: brez premaza; pr. uslja 34 cm lega: spodnja cerkev, presbilerij. severovzhodni vog:il spodnje polovice, v ruševini: skupek: 2/1(1-3, Hi, Frag. dna; izdelan na počasnem vretenu: barva: zu 11 a j svetlorjava, ^iva. znotraj svetlo rjava, sivorjava; površina gladka: sestava grobozrnata; pr. dna 12,5 cm: lega: spodnja cerkev, zunaj severnega zidu. v ruševini; skupek: 2/5-41. 11. Fr;ig. dna; izdelati na vretenu; barva: zunaj svclIorjavEi. znotraj svetlorjava; površina gladka: sestava drobnozrnaia, posamezna zelo groba zrna; pr. dna 9 cm; lega: spodnja cerkev, preshik rij, severovzhodni vogal spodnje polovice, v ruševini; skupek: 2/10-4. 12. I rag, ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj siva. svet lorjava, znotraj svetlo rjava; površina hrapava: sestava drohnOzrnata; pr. ustja 21 cm: lega: hapiisierij: skupek: 10/1 -t 13. I rag. dna; izdelan na vrelenu; barva: zunaj teinuosiva, znotraj lemnosiva; površina hrapava; sestava drobnozrnaia: pr.dna 15.8Cm: lega: hapiisierij; skupek: tO/1-2. 14. Frag. rezila železnega noia; vel. 11,1 cm; lega: mula Stavba j skupek: 3/1-1, 15. Frag. dna; i/delan na vrelenu; barva: zunaj svetloopeenaia, znotraj svctloopcčnata; sestava: dobro prečiščena glina: rumen lošč: pr. dna 12.5 cm; lega: mala stavba, skupek: 3/1-29. lil. Frag. ustja; posnetek afriške sigi late; barv:i: zunaj opečnata, znotraj opečnala, prelom 5 YR 7/6; sledi rja vi: rdečega premaza 2,5 YR 5/8; okras: odiisi kolesa; pr. ustja I7cni: lega: severozahodni rob platoja, sporadična ntajdba; skupek: 06/25-7® 17, Frag. ustja; izdelan na počasnem vrelenu: barva; zunaj siva. sivočrna, znotraj siva, sivočma; površina hrapava: sestava grohozrnata; okras: glavni čenje; pr. ustja 1.1 cm; lega: severozahodni rob platoja, sporadična najdba; skupek: 06/4-20. IS, Frag, ustja: posnetek ;il'riike sigiEate; barva: zunaj opečnata, znotraj opečnala, prelom 5 YR &/K: sledi rjavo rdečega premaza 2,5 YR 5/8; pr. ustja 19 eni; lega: severozahodni rob platoja, sporadična najdba: ti: skupek; 1)6/4-26. 1'J. Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavosiva, znotraj ¿¡moštva; površina hrapava; sestava drobiiozruata; pr. dna 15.5 cm. lega: severozahodni roti platoja, sporadična najdba; skupek: llf>/4-47. 238 Uibla SO L Železen žebelj s ploščato glavico, cel; kovan; vel. IU cm; lega: velika stavba, vzhodni prostor: skupek: S/13-A. 2. Frag opeke; barva: romenoopečnata. vel. 12x1.i cm; lega; velika stavba, vzhodni prostor; skupek: K/ 13-57. 3. Frag, ustja: izdelan na vre len u: barva: zunaj Opečnata, znotraj opečnata; površina gladka: sestava drobnozrnata; rumenozelen lošč v notranjosti; pr. usija 29 cm: lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek: K/13-1. 4. Frag, ustja; izdelala prostoročno; barva: zunaj sivočrna, /noiraj sivočrna; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja IK em; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek: 8/13*9. 5. Frag. ustja: izdelan na vreteuu: barva: zunaj sivorjava, znotraj sivorjava.črnorjssva: površina gladka: sestava Cinozi Hala; pr. ustja 14 cm: lega: velika stavba, v/hodni prostor; skupek: 8/13-10. 6. Frag. dna: izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava, siva, znotraj rjava, Le m nosiva: površina gladka; sestava drobno in grobozrnata; pr. dna cm; lega: velika stavba, vzhodni prostor; skupek: 8/ 13-36. 7. Frag. bronastega predmeta; vel. 3,2 cm: lega: velika stavba, diagonalni kanal v dvorani; skupek: 8/5-A, M. Železen obroček, cel; kovan; največji pr. 3.5 cm. lega: velika Stavba, iz zasutja prazgodovinske razžarilue peči v dvorani: skupek: 8/J1-A. 9. Frag. ostenja; izdelan prostoročno ali na počasnem vrelenu: : barva; zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: vrez pred žganjem, vel. 4x2.5 eni: lega: veh k a stavba, dvorana; skupek: K/4-3LV. K). Frag, ustja; izdelan prostoročno ali na počasnem vretenu; barva: zunaj ijavu, črnorjava, znotraj rjavočrna: površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje: pr. ustja 15,5 em. največji pri 16,5 cm; lega; velika Stavba, dvorana; skupek: 8/4-13. 11. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva: zunaj t c um osi vorjava. znotraj temnosivorjava; površina gladka; sestava drobnozrnata: pr. ustja 12 cm; lega: velika stavba, dvorana; skupek: 8/4-15. 12. Frag; ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava. siva. črna. znotraj rjava, črna; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 20,8 cm; lega: velika stavba, dvorana; skupek: 8/4-8. 13. Frag. ustja: izdelan na vretenu; barva: zunaj rdeča, znotraj svetlo!java; površina gladka; sestava finozrnala; pr ustja 21 em; lega: velika stavba, dvorana: skupek: 8/4-16. 14. Frag. ustja; afnškasigilata ali posnetek: barva: zunaj siva. opečnata, znotraj siva, opečnata, prelom 5 YR 5/6; sleil oranžnega premaza: pr, ustja 3!) cm, največji pr. 32 em; lega: velika stavba, dvorana; skupek: K/4-6. 15. Frag. ustja: afriška sigi lata aLi posnetek; barva: zunaj svetloopečnata, znotraj svct|oope£naiu, prelom Katalí h j 2,5 YR 5/4; sled rjavoopečnatega premaza; pr, ustja 33 em. največji pr 34 em; lega: velika stavba, dvorana; skupek: 8/4-12. Tabla KI 1, Okov ključavnice iz železne pločevine {plošča in trije pripadajoči železni žeblji s piramidalnimi glavicami); vel. 11.5x1(1.5 em: lega: velika stavba, južni prostor: skupek: 8/6-F, 2, Železen žebelj, cel: kovan; vel, 4,S cm; lega: velika stavba, južni prostor: skupek: 8/6-N. 3 Konica železnega žeblja; kovana: vel 4,5 em; lega: velika stavba, južni prostor; skupek: 8/ii-M. 4, Železen zapah ključavnice s frag, železnega kjuča na tri zobe; vel, 9,8 cm; lega: velika stavba, južni prostor; skupek: 8/fi-L. 5, Železen žebelj. cel: kovan: vel. 11 eni: lega: velika stavba, južni prostor; skupek: 8/6-1. 6. Železen žebelj s ploščato glavico, cel; kovan; vel. 11,5 cm; lega: velika stavba, južni prostor; skupek: 8/6-L. 7. Železen žebelj s plošča i o glavico, cel; kovan; vel 12 cm; lega: velika slavij?, južni prostor; skupek: R/6-J. S. Železen žebelj s ploščato glavico, cel; kovan; vel, 11 em; lega: velika stavba, južni prostor: skupek: 8/6-K. v. Železen tečaj vral (os in gibljivi tlel); vel. 14,5 cm (gibljivi del) m 12.5 cm (os); lega: velika stavba, južni proStOr; skupek: K/6-D. Iti. Železen tečaj vrat (os); vel. 11,5 em; lega: velika stavba, južni prostor; skupek: fi/fi-H. 11. Železen okov, cel; vel, lil cm; lega: velika Stavba, južni prostor: skupek; 8/6-B. 12. Železen srp. Cel; dolžina rezila 30 cm; lega: velika stavba, južni prostor; skupek: 8/6-C. 13. Dva člena železne verige; kovana; vet. 5x2 em: lega: velika stavba, južni prostor; skupek: K/6-G. Tihla 82 1. Frag. rezila; vel. i 1,5 cm; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: K/3-35, 2. Kamnit ploščat vijček, cel; največji pr, 2,4 em, deh. 0.7 cm; lega: velika stavba, prosior s prefurnijem; skupek: K/3-34. 3. Frag. ustja: izdelan na vretenn: barva: zunaj tem nosiva, znotraj tem nosiva, površina gladka; sestava drobno in grohozrnata: pr. ustja I !,5 em; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-10. 4. Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu: barva: zunaj rja vosi va. znotraj rjavo siva: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje v notranjosti; pr. ustja 19 cm; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: K/3-5- 5. Frag, ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj svetktrjava, znotraj svetlorjava: površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja 20,5 em; lega: velika siavba, prostor s prefurnijem; skupek; 8/3-6, 239 KaiAI iKi 6. Frag. ustja; izdelan na počasnem vrstenji; barva: zunaj črnosiv a, znotraj čmosiva; površina gladka; sostava d robno zrnata; okras; nieihéenje: pr. ustja 16 cm; lega: velika slavba. prostor s prefurnijem; skupek: S/3-7. 7, Prag. ostema; izdelan rta počasnem vretcmi; barva: zunaj rja vosi va, znotraj i jams i vu, sivočrna: površina hrapava; sestava grohozrnala; okras: glavni-Čenje in \ a I ovni ca: največji pr, 14 cm; lega: velika stavba, prostor s pre fur ni je m; skupek: 8/3-,15. 1 rag. ustja; izdelan na počasnem vretenu: barva: zunaj rjava, sivočrna, zilOtraj rjavočrna; površina gladka: scst^ya drobno in grobozrnata; okras; valovnica in žlebovi, glavničenjti; pr. ustja l!6,5 cm; lega: velika stavba, prosçor S pre lu rn i ju ni: skupek: ti/3-12, Frag. ustja; izdelan na počasnem v retenu; barva: zunaj rjavo s i va, znotraj rjuvosiva; površina hrapava; sestava grobozrnata, posamezna zelo grobu zrna; okras: valovnica: pr, ustja 18.5 em. največji pr. 21,K cm: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-13. HI. Frag. ustja: izdelan prostoročno ali na počasnem v retenu; barva: zunaj sivo rjava, znotraj sivorjava: poi ršiua hrapava: sestava grobozrnata; okras: glav niču nje: pr. uslja 33 trn; lega; velika Stavba, prostor s prefurnijem: skupek: 8/3-3. 1 I. I rag. OStenja; izdelan na počasnem vre le n u", barva: zunaj sivočrna, znotraj stvarna; površina gladka; sestava drobno in grobozrnatii: okras: valovnica in glavničeuje; vel, 4x2,5 em; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: H/3-21. 12. Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu. barva: zunaj s i voč rua. znotraj sivočrna; površina gladka; sestava drobno in grobo zrna t a; okras: valovnica in glavničeuje; vel. 4x1,5 cm; lega: velika stavba, prostor s pre I m ni je m: skupek: 8/3-27. 13. I rag. OStènja; izdelan nn počasnem vretenu: barv a: zunaj sivočrna. znotraj sivoči na: površina gladka; sestava grobozrnata, posamezna zelo groba zrua: okras: žlebovi in valovnica; vel, iis4 cm; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8.3-17. 14. frag. ostenja; izdelan na počasnem yretenu; barva: zunaj sivočrna. znotraj rjavočrna: površina gladka; sestava grobo/.rnaia, posamezna zelo groba zrna: okras: Žlebovi in valovnica: vel. 5x3,5 em: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek; 8/3-l'J. 15. Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna: površina gladka: sestava lino itt drobno/mala; okras: široki vrezi pred pečenjem; vel. 5x4,5 em, lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-14. 16. Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva; zunaj oranz.norjava. rjava, znotraj lemnorjava, unuižnorjava ; površina hrapava: sestava grobo/mata: okras: glavničeuje: vel -4.5\4,5 em; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-22. 17. Frag. ostenja; izdelan na počasnem vreienirj barva: zunaj rdečerjava, temnosiva. znotraj svellorjava; površina hrapava: sestava grobozrnata; okras; metli-Čenje; vel 3,5x4.5 Cm; lega: velika Stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-24. 18, i-rag. ostenja: izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna; površina gladka; sestava grobozrnata; okras: glavničeuje: vel 4,5x4 em: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem: skupek: 8/ 3-2h. IV. Frag. ostenja: izdelan na počasnem vretenu: barva; zunaj svellorjava, znotraj sivočrna; površina hrapava, sestava grobozrnata: okras- me! liée nje; vel. 4s.i cm; lega; velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-25. Ikbta 83 1. Frag. ustja in dna; izdelan na vretenu; fina nanïfclta lončenimi: barva: zunaj siva, znotraj siva: površina gladka; sestava; dobro prečiščena glina, drobnozmata; pr. uslja 13,& em, pr. dna 13,6cm, največji pr. 14 cm: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-311. 2. Frag, ostenja in dna; izdelan na počasnem vretenu: barva: zunaj runieuorjava, znotraj siva, i urnemu java: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras; glavničeuje; pr, dna 10.5 cm: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-20; 3. Frag. ostenja z dnom; izdelan na počasnem vretenu: barva; zunaj siva. znotraj čl nosiva; površina gladka; sestav a grohozi nala; okras; glaviličenji u) vrezi: lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: 8/ 3-16. 4. Frag. ustja: izdelan prostoročno al i na počasnem vretenu; barva: zunaj siva. temnosiva, znotraj črnosiva; pu vrstna gladka: sestava di obnoziiiata: okras: glavni-čenje; pr. ustja 18 em, pr. dna II em; lega: velika stavba, prostor s prefurnijem; skupek: H/3-2. 5. Frag. dna; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj sivočrna, znotraj sivočrna: površina hrapava: sestava grobozrnata; okras: glavničeuje: pr. dna 16.3 em: lega: velika stavba prostor s prefurnijem; skupek: 8/3-2'). (i. Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj temnosivorjava, znotraj lemnosivorjava: površina hrapava; sestava grobozrnata; "kras; glavniČenje; pr. ustja 17 cm, največji pr, 17 em; lega: velika stavba, prostor s pre turni je ni. zasuljc prazgodovinske jame I; skupek: H/I2-I2K. 7. Frag. dna: izdelan na počasnem vrelemu barva; zunaj siva, znotraj siva; površina gladka; Sestava drobnozrnata; pr, dna 14,5 cm; lega: velika stavha, prostor s prefurnijem, zasutje prazgodovinske jame l; skupek; H/12-81). 8. Frag. dna; izdelan na vretenu: barva: zunaj sivorjava. znotraj sivočrna; površina hrapava: sestava d rob ti oznanjaj okras; glavnice nje; znak na dnu; pr. dna 1.5 cm; lega: velika stavba, prostor * prefurnijem, zasutje prazgodovinske jame I: skupek: 8/12-78. '). Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj lemnorjava, znotraj lemnorjava, sivočrna: površina gladka; sestava drobno/mala: pr. ustja 11 cm; lega: velika stavba, jugovzhodno dvorišče; skupek: 8/10-7, 241J 10. Frag. tubula; barva: temnorjava; okras: vre/i prod /ga njo m; vl1!. 8x6 pm; lega: velika stavba, jugovzhodno dvorišče: skupek: &/I0-39. i I. Prag. železne konice; vel. 15cm; lega; velika stavba, jugozahodno dvorišče; skupek; ti/9-18. 12. I rag, oslenja: izdelan na poč a sne m. vre tonu; barva; zunaj črnosiva, znotraj rjava, Craosiva; površina gl.idka; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; pr. dna 11,5 cm; lega: velika stavba, jugozahod no dvorišče; skupek: «/9-8. 13. Frag, o stenj a; izdelan na vretenu; barva; zunaj čmosiva, znotraj Črn o s iva; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras: glavničenje; vel. 3x2,5 cm; lega; velika stavba, jugozahodno dvorišče; skupek: 8/9-6. 14. Frag. os ten ja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata; okras: gla\ničenje in valovniea; vel, 4x4 cm; lega: velika slavha, jugozahodno dvorišče; skupek: 8/9-7, 15. Frag, ustja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj črno rjava, znotraj temnorjava; površina hrapava; sestava grobozrnata; okras; glavničenje; vel. 4x5 cm; lega: velika Stavba, zahodni prostor; skupek; 8/2-5. 16. Frag. oslenja: izdelan prostoročno ali na počasnem vretenu; barva: zunaj siva, znotraj siva, sivnčrna: površina hrapava; sestava grobozrnata; okras: glavničenje: vel. S\<>,5 enr. lega: velika stavba, zahodni prostor: skupek: 8/2-2«. 17- Frag, ustja; izdelan tla vretenu; barva; zunaj Tj a vos iva, znotraj rjava: površina gladka; sestava drobnozrnata; zelen lošč v notranjosti; pr, ustja 31,5 eni; lega: velika stav ha, zahodni prostor: skupek: H/ 2-4. I«, Frag. ustja steklene posodice; barva; svetlo-zelena; pr, ustja h.5 cm; lega: velika stavba, zunaj južnega zidu: skupek: 8/8-7. 19. Prag. dna: izdelan na vretenu; barva: zunaj tenlnosivorjava, znotraj Orna: površina gladka; sestava drobno/mala: okras; glavničenje; pr, dna 1.3 cm; lega: velika stavba, zunaj južnega zidu: skupek: 8/8-1. Tabla 84 1, Železen nož s trnom, cel: vel, 13 eni; lega: velika slavha, zahodno dvorišče; skupek: 8/1*160, 2, Železen /uhelj. cel; kovan: vel. I 1 em; lega: velika stavha, zahodno dvorišče; skupek: S/l-161, 3, Frag, ustja.slcklcnc skled ice; barva: svctlozclena; pr. ustja i 2,5 eni; lega: velika stavba, z.ahodno dvorišče skupek: 8/1-158. 4, Frag. opeke; barva: rjavoopečtiata: vel. 5x5,5 Cm; lega: velika stavha, zahodno dvorišče; skupek: K/ 1 -1 St4- 5, Frag. ostenja; izdelan na počasnem vretenu: harva: zunaj svetlosivorjava. znotraj svet los i voi java; površina gladka; sestava drobnozrnata; okras; medice nje; vel. 4,5x4 em: lega: velika stavba, zahodno dvorišče; skupek: 8/1-59. (>. Frag. ostenja; izdelan prostoročno ali na Katalí h j počasnem vretenu: barva: zunaj temnosieorjava, znotraj Črna; površina ghidk;]; sestava drobnozrnata; okras: melličenje; vel. 4,5s4 em; lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: H/1-7(1. 7. Frag. ustja; izdelan prostoročno: barva: zunaj siva. znotraj oraninosiva; površina gladka; sesiava linozmata; pr. usija S,5 em, največji pr. 9,9 cm; lega: velika stavba, zahodno dvorišCe; skupek: 8/1-5. K. Frag, uslja: izdelan na počasnem vrelenu: barva: zunaj sivoerna. znotraj sivočma; površina gladka; sestava grobo/mata; pr. ustja 2(i cm: lega: velika stavba, zahodno dvorišče: skupek: 8/1-8. 9. Železno dleto, celo: vel. 16.5 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu: skupek: 8/7-41). HI. Frag. železa: vel. 11,5 cm; lega: velika stavba, zunaj Severnega zidu; skupek: 8/7-42. I I. Frag, Zelez.a; vel. 17 em; lega; velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-41. 12. Frag. ustja steklene posodice: barva: brezbarvno steklo; pr. ustja 7,5 em, pr. vrniti 3.5 em: lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek; 8/7-39. 1.1. Frag. oslenja; izdelan prostoročno; barva: zunaj oranžnorjava, znotraj rjava; površina hrapava; sestava drobnozrnata: okras: glavničenje: vel. 5x4.5 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-24. 14. Frag, ustja; izdelan prostoročno; barva; zunaj rjavočrna. znotraj temnorjava; površina hrapav;!; sestava drobnozrnata: okras: mctličenje; pr. ustja 14,5 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/ 7-5. 15. Frag. ustja; izdelan na vretenu: barva: zunaj opečnata, znotraj opečnata; površina gladka; sestava drobnozrnata; zelen iošč; pr. ustja 18,5 cm, največji pr, 15,5 em; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek; 8/7-2, 16. Frag. ustja; Izdelan na vretenu: barva: zunaj opečnata, znotraj opečnata; povrSina hrapavi;sestava drobnozrnata; pr. ustja 27 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-6. 17. Frag. tubula z odprtino; barva: rjavuopečnata; vel. 7*5 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-36. 18. Frag. opeke; barva: oraninoopečrala: vel. 7\5 eni; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu; skupek: 8/7-37. 14, Frag. opeke; barva: oranžnoopeenata; vel. 7x4,5 cm; lega: velika slavha, zli naj severnega zidu; skupek: K/7-38. 2(i. Frag. tubula z odprtino; barva: svetldoranžna; širina 8 cm; lega: velika stavba, zunaj severnega zidu: skupek: 8/7-35. Uibta 85 1. Frag. ustja z izlivom; izdelan na vretenu, barva: ZUnaj opečna ta. znotraj Stva, Opečnata; površina gladka; sestava: dobro prečiščena glina, drobnozrnata: pr. uslja 30,9 cm: lega: sporadična najdba; skupek: 12/8. 2. Frag. ustja; izdelan na vretenu; barva: zunaj 241 Katalí h j opečnata, znotraj opečnata: površina gladka; sestava: dobro prečiščena glina, drobno/mata; pr. ustja 29 eni: lega: sporadična najdba: skupek; I 21111, Frflg. ustja: ijdclan na vretenu: barva: zunaj siva in opečnata, znotraj siva in opečnata: površina gladka; sestava: dobro prečiščena glina, drobnozrniia; največji pr, 33,9cm; lega: sporadična najdba; skupek: 12/5; 4, Frag, opeko; barva: zunaj mmenoopečnata, znotraj rumenoopečnata: okras: rebra; vel. 7.5x5 cm; lega: sporadična najdba: skupek: 12/2. 5. Frag. opeke: barva: zunaj rumeiioopečmua, znotraj rumenoopečnata; vel. 4\4,5 cm; lega: sporadična najdba: skupek: 12/1. 6: Frag. ustja: izdelan prostoročno; barva; zunaj temnorjava. znotraj temu o rjava; površina gladka: sestava drobnozrnata; pr. ustja I I .K cm, največji pr. 13.5 cm; lega: okolica stolpa I: skupek: S5/I4-5. 7, Frag.osi enj a; izdelan prostoročno;barva:zunaj črna. znotraj črna; površina hrapava; sestava drobno-/rnata; okras: valovniea; vel. 4,.1x2,S Cm; lega: okolica siolpa 1; skupek: S5/2-.V k, Frag, ostenja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj rdeče rjava, znotraj temnorjava; površina gladka: sestava finbzitriata; okras: metličenje: vel. 3x4.5 cm; lega: okolica Stolpa 1; skupek: S5 10-17. ■J. Frag. ust ja; izdelan na počasnem vretenu; barva: zunaj opečnata, znotraj opečiiatosiva: povrSina hrapava; sestava grobozrnata; pr, ustja 17,5 cm; lega: okolica stolpa 1; skupek; S5/4-2. 10. Frag. ustja: posnetek afriške sigilate: barva; zunaj opečnata, znotraj opečnata, prelom 2,5 Yk h/ (i; verjetno brez premaza; pr. astja 19,5 cm, največji pr. 35 em; lega: okoliea stolpa 1; skupek; S5/4-3, 11. Železna kopača, cela; vel, 24,5 cm; lega; rob kamnoloma, sporadična najdba; skupek: U/l-A. 12. Frag. ustja; izdelan na počasnem vretenu"; barva: zunaj rdečerjava, znotraj temnorjava, sivočrna; povr šina gladka; sestava drobno/mata: pr. ustja 13,2 em; lega; stolp 2; skupek: 9/1-15. 13. 1 rag. ustju; izdelan na vretenu; barva: zunaj rjavočrna, znotraj rjavočrna; površina gladka: sestava drobno in grobozrnata; okras: glavničenje; vel. 5x3 em; lega: stolp 2; skupek: 9/1-1. t4. Frag. ostenja: izdelan na kolesu: barva: zunaj rdeča, znotraj temnosiva; površina gladka; sestava drobno in grobo zrnata; vel. 3,53(3,4 em; lega: slnlp 2; skupek: 9/1-79, 15. Frag. dna; izdelan na vretenu; barva: zunaj črnorjava. znotraj črnorjavu; površina gladka; sestava drobno in grobo zrnata; okras; glavničenje; pr. dna 15,3 em; stolp 2; skupek: 9/1-92. 242 '/.' I: Sonda I: 1-3 kulturna plast I; 4-1S kulturna plast 2. Vse keramika. M. = 1:3. Inf. I: Schnitt 1: 1-3 Kulturschicht I; 4-IS Kullurschicht 2. Alies Ion. Ta f. 2: Schnitt I: Kulturschicht 2. 14-15 Stein: 16-17 Eisen; sonst 'Ion. / L ». -V- T .f. Sonda Ir kulturni plasti 1 in 2. Vse keramika. M, Taf -f.' Schnitt I: Kuilursehichlen I in 2. Alles Ion. = 1:3. \ T. 4: Sonda 2\ kulturna plast 2. Vse keramika. M. = 1:3. Ulf. 4: Schnitt 2: Kulturschicht 2. Alles Ton. Iii f. 5: 1-5 Schnitt 3; Kulturschicht 2. 6-17 Schnitt 5: Kulturschicht 2. IU-17 Eisen; snnst Ihn. '/.' b: i-Iii sonda 7: kuituma plast 2. 17-24 sonda S: kulturna plast 2, 12 kamen; 13 steklo; ostalo keramika. M, = t:3, Taf. 6' 6 Schnitt 7: Kutlurschieht 2. 17-24 Schnitt M: Kullurschicht 2. 12 SLein; 13 (das; sonst Ion. T. 7: Sonda K: kulturna plast I, Vse keramika. M. = 13. Taf, 7: Schnitt 8: Kulturschicht í. Alles Ihn. Taf. 8: Bereich «.les Hauses A. 22 Eisen; sonst Ton. T. 9: Območje hiíe A. Vse keramika, M = 1:3. Tuf. 9; îïereich des Hauses A, Alles Toit u I í £3 u I.' /. 10: 1-13 območje Iiístr A: 14-16 hiSii A. 3 2.13 kamen; ostalo keramika, M. = 1:3, Taf. 10: 1-13 Bereich tics Hanses A: N-16 I latís A. 12,13 Stein; sonst loti. /; 11: Hiša A. Vse keramika. M. = 1:3. Taf 11: Maus A. Alles Ton. T. 12: Hiša A. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 12: Haus A. Allcs Ton. T. !■!: 1-11 ob nuji je hiïc A: 12-15 hiša A. 15 bron: ostalo keramika. M. 1-14 ^ 1:3: 15 = 1:2. Inf. /■/. MI Bereich des Hauses A: 12-15 t tails A 15 Bronze: sonst Inn. /; 15: Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf 15: Haus B. Alles Ton. /. 16: Hiša Ii. Vse keramika. M. - 1:3. Tuj. Hr. Maus II. Alles Ton. T. 17. Hiša tt. Vse keramika. M. = 1:3. Tuf. 17: Haus B. Ailes Ihn, T. IH; Hiša H Vsl- keramika. M. = 1:3. Inj Itf: ! l.ius H. AIIl's "]¡>n. T. 19: Hiša B, Vse keramika. M. = 1:3. Tàf. 19: Haus B, Alles Um. Tu f. 20: I laus Ii. Alles Ton. i: 21: Niša H Vse keramika. M = 1:3, Tuj: 21: \ laus B. Alles Ihn, To f. 22: Haus B. Alles Ton. Taf. 2.1: H a us®: AI les Inn. 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 24; Haus Li. Alles Tbn. /. 25: Hiša B. Vse keramika. M. I. 3-4 1:3: 2 = 1:6. Tuj: 25: I laus B. Alles Ion. n / T. 26: Hi& D. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 2f>: I laus U. Alles Ton. / J / p /: J7; lliša B. Vsi: keramika. M. - 1:3: /ii/: J 7; I laus B. M les lini. 6 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 28; Haus Li. Alles Tbn. T 2'): Hiss H. Vse keramika. M = 1:3. Taf. 29: Maus H. Alles Ton. T 30: I [¡su Ii. VsL keramika. M. " 1:3. Tuf. M \ laus Ii. Alles Ton. '/: 31: I lisa B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 31: Haus B. Alles Ion. 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 32; Haus Li. Alles Tbn. /: IliSa Ii. Vse keramika. M = 1:3. Thf. .f.i; Haus Ii. Alles ihn. 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 34; Haus Li. Alles Tbn. '/: 31: I lisa B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 35: Haus B. Alles Ion. 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 36; Haus Li. Alles Tbn. '/: 31: I lisa B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 37: Haus B. Alles Ion. I. 38: HISa It. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 3H: Haus U. Alles Tan. N I. 39: \ i iša li. Vse keramika. M. « 1:3. Taf. 39: Haus Ii. Alles Tön. T 40: HiŠ? Ii. Vse keramika, M. = 1:3. Taf 40: ! laus H. Alius Hm. 7.' 24; Hiša B. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 41; Haus Li. Alles Tbn. Ta f. 42: \ [:iu,s B. Alles "Ion. /: 43: Hiša Ji. Vse keramika. M. = 1:3. Hif, 43: I laus Ii. Alles Tbn; T. 44: Hiša B. 1-3.5-7 kamen: ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 44: Haus B. 1-3,5-7 Stein; sonst Ton. '/: 45: Območje hiše C. I bron; ostalo keramika. M. I = 1:2; 2-14 = 1:3. Taf 45: Bereich des Hauses C. I Bronze; sonst Ion. '/: 46: Območje hiše C. Vse keramika. M. = 1:3. Tof. 46: Bereich des Hauses C. Alles Ion. T 47: Hiša I). Vse keramika. M. = 1:3. Taf 47: llaus I). Alles Ton. T. 48: Hiša D. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 48: I (aus D. Alles Ton. '/; 49: Hiša D. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 49: Haus D. AIlcsTon. '/: 50: Hiša D. Vso keramika. M. = 1:3. Taf. 50: Haus I). Alles Ton. T SI: Hiša IX Vse keramika, M. = 1:3. Ta/. 51: Haus i J. Al k s Ton. T 52: i I ¡Su D. Vse keramika, M. 1:3, 7àf, 52: I lau-, D. Alles 'Inn, Taf 53: Haus D. Alles Ton. T. 54: HiSa D. Vse keramika. M = 1:3. Tuf. 54; Ilaus l>. Alles Tön. /: 55: Hiša I). Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 55: Haus I). Alles Ton. T. 56: 1-9 peč v hiši L. 10-15 jama 1. 9 kamen; ostalo keramika. M. = 1:3. Taf. 56: 1-9 Haus H, Ofen. 10-15 Gruhe 1. 9 Stein; sonsl Ton. /.' 57: Jama I. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 57: Grube 1. Alles Ion. T58: Jama t, Vse keramika. VI - 1:3. laf. 58: Grulje I Altes Ton. T. 59: Jama 1. Vse keramika. M. = 1:3, M 59: Grube 1. Alks Tbn. T. 60: Jama 1. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 60: Grube I. Alles Ion. T. 61: Jama I. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 61: Grube 1. Alies Ton. i. <>2: Jama I. 1 l-l» kaiqcn; ostulü keramiku. M. = ¡:3. Hif. 62: Cii»Iv L 11-12 Stein: sonst "Sin. Taf. 63: Grube 2. Alles Ion. v / sv \ / 2 . r • 13 '/. 64: Jama 2. Vse keramika. M. = 1:3. Taf. 64: Gruhe 2. Alles Ton. □ '/.' 65: Jama 2. 3 bron; 4-11 kamen; ostalo keramika. M. 1-2.4-11 = 1:3; 3 = 1:2. Taf. 65: Gruhc 2. 3 Bronze; 4-11 Slein; sonst Ion. T, (i(> Sporaiii i ne najdbe na robu kamnoloma. Vse keramika. M. lat. (itf Sporadische Riiidc am Rand des Steinbruchs. Alles Um. T. 67: 1-3 sporadičnc najdbe na robu kamnoloma. 4-6 območje zgornje cerkve. 6 kamen; ostalo keramika. M. = 1:3. Ta/. 67: 1-3 sporadische Funde am Rand des Steinbruchs. 4-6 Bereich der oberen Kirche. 6 Stein: sonst Ton. V II -t 1 \ 1 1 / r \ ' i i 1 \ \ U < ii i i \ - 1 1 \ \ \ y > ) /8 / \. / J) C 4 V. 1 \ X ^ 1 Ii 1 \ 1 > / Ii ' 1. Q T. 68: ObmoCje spodnjc ccrkvc. Vsc kcramika. M. = 1:3. Taf. 68: Bercich der unteren Kirche. Alles Ton. T. 69: Območje spodnje cerkve. 17-18 bron. 19 sleklo, 20 kamen; ostalo keramika. M. 1-16.20 = 1:3; 17-19 = 1:2. Taf. 69: Bereich der (interen Kirche. 17-IS Bronze. 19 Glas, 2(1 Stein: sonst Ion. Hit. 70: Bereich von Turm I. Alles lim. i. 71: Obnunijc stolpa I. Vse keramika. M. = 1:3. laf. 71: Bereich von Turm l. Alles Ion. /.' 72: Območje stolpa I. 20 bron, 21 železo. 22 roževina: ostalo keramika. M. M<),2l-22 = 1:3; 20 = 1:2, Tuf. 72: Bereich von Turm I. 20 Bronze, 21 Eisen, 22 Geweih; sonst Ion. t. 73: ObmoÈje velike siavhe. Vse keramika. M = 13 Ta). 7,v Uftfeich des großen (j eb iludes. Alles "lL>n, /. 74: Območje velike stavbe. Vse keramika. M. = 1:3. fiif. 74: Rercich dcs groBen Gebiiudes. Alles Ton. T. 76: Območje velike stavbe. 17 bron. IS železo; ostalo keramika. M. 1-16,18 = 1:3; 17 = 1:2. liif. 76: Bereich des großen Gebäudes. 17 Bronze. 18 Eiisen; sonst Ton. Taf. 77: ßcrcich von Turm 2. Alles Ton. T. 78: 1-6 zgornja ccrkcv; 7-19 spodnja cerkcv. I srebro; 2-4,7-19 železo; ostalo keramika. M. 1 = 1:2; 2-19 = 1:3. Taf. 78: 1-6 ubere Kirche; 7-19 unlcre Kirchc. I Silber; 2-4.7-19 lisen: sonsl Ion. I. 79. i-l L spodnju cerkev; 12-13 taptistcrij; M-15 mula stavba; 16-19 scveroaahodni rob platoja, l sleklo; 14 železo: ostalo keramika. M, = 1:3. Taf. 79: Ml untere Kirelie; 12-13 liaplistoriuiti; 14-15 kleines üehiíude; líi-l1» Nordwest rand des Plateaus. ! Glas; 14 Eisen; sonst Ion. T. 80: Velika stavba: !-(> vzhodni prostor: 7-15 dvorana. 1,8 železo, 7 bron. ostalo keramika. M. = 1:3. Ulf. SO: Großes Gebäude: l-i> Ostraum; 7-15 Saal. 1,8 Eisen, 7 Bronze, sonst Ion. ! SI: VoJikii stavba: južni prtisior. Vse icJczn. M. = 1:3; Tuf. 81: Großes ( lebüutíe, Siidrauni. Alks Bisen, Taf. S2: CiroBcs Gebaude, Raum mit Prafurnium. I Hišen; 2 Stcin; sonst Ion. I \ \\ / t/ 9 \ r o / 12 // 13 14 \ 15 I I 1) \ X 17 ia Cr i i 19 J / S3: Velika siavhu: 1-8 pnisiur prefurnijem; *>-10 jugovzhodno dvorile; 11-14 jugozahodno dvorile; 15-17 zahodni prostor; 18-19 zunaj južnega zidu. II železo; tS sleklo; osudo keramika. M, = 1:3. Tuf S3: Großes Gchi&ide: 1-8 Raum mil Priilumium; 9-iO Südosthof; 11-14 Sadwesthof; 15-17 Wesiräum; IK-19 an der SüdmaLier. 11 lii.wu: 18 Glas: sonsi Ton. T tU: Velika stavba: I-K zahodno dvorišče; 'I-2II zurfaij severnega zidu. 1-2,'J I i žele/0; 3,12 sleklo; ostalo keramika. M. = 1:3. Tuf 84: Großes Qëhâude: 1-8 Westhof: » FrtH ÜT1 Fk*iU4 f^l r&irwW s, kéSChi oQHú I I Jlr.irp:d inri MoMcoM*pa r t ick neieiü'irtf I ™ 3yl L«tvntM»wur4 tíunit««j*0LMO Im» pruJynra rirrd}j ___ííeQrirrít cQ M-I'VSIbmv íropnjfl Príl. 4HÜa B- A; proíil na iínijiy = 15,4. B: tlori*. M. 1:50. Beii 4: Haus Ü. A: Profil auf ücr l.inlc \ = 15,4. It: Grutidrili, 1 o is »1. nulla Moi Ivl ' Holiionlo □ □ Hirfl i 0nrai1|«fiû puvr£it> tiiiir.h CtoWlHGlHI arlMllMt i-sir hi g P'jikodiVdilU uuviiinn Eiiiicfr. Odh: linens tMachadgl ooduifja esu Éîllr.n j&uliSt"Atiunl IkaU Fais j) x-32 Ï * X 2fl Y A X -2« y 1 X 20 V A K 16 y 4 * ■ 12 Y 4 Ï-A y 4 K-3 Y-S y ] ï *. 9 t t i- is * ■ e Y .is I'dt \ Zgornja ccrkcv. Tlwris. M. l:ltH). Beil, 5; Obtrc Kirehe. GrundriB, Pri!. (>. Spodnju cerkev. Tloris. M. i Hlll. Beit. (>: l1 mere Kirche. GnlfliJfiB. I'nI, 7: Baplistiirij in muhi stavba, Tloris. M. 1:100. Heil 7: liapiiskTium und kJcincs Gcbiiu(.lc. Grundritf. ¡'ni S: Velika síavhu. Tlom, M. t:llH). Beit, ti: CnoUcs Ciçbiuiilc. trrundfiÙ; Prit. 9: Stolp 2 in peči /» /giiujL' apna 1-3. Tloris. M. I; 10I>, Bril. '>: Turni 2 un ti kuiklirt'iinnlf il 1-1. Grundriß. nflRODHfl ir: UNIVERZITETNA KNJlïHICfl Na rad na In unlvenhtatn» knjiinlca v LJubljani 470724 -02-1 9789616182027