Primorski
dnevnik
PETEK, 4. MARCA 2016
št. 53 (21.593) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it
SLOVENIJA - Na 2. strani
Mladi begunci, čustva in obveze
Intervju z Gorazdom Pučnikom
TRST - Na 9. strani
Znanost v Italiji je podhranjena
Pogovor z novim direktorjem Sisse
NOVA GORICA - Na 14. strani
V Hitu zadovoljni s poslovnimi rezultati
Konec meseca čarterski polet iz Barija
šepet ulice
Montecchi
TRST - Cosolini in Russo za naš dnevnik pred primarnimi volitvami leve sredine
Lov na slovenske glasove
GORICA - V okviru projekta Memobus
Slovenski dijaki v taborišču smrti
TRST - V nedeljo bodo primarne volitve, na katerih bo leva sredina izbrala kandidata za tržaškega župana. Za to mesto se potegujeta aktualni župan Roberto Cosolini in senator Demokratske stranke Francesco Russo.
Kandidata v intervjuju za Primorski dnevnik obravnavata tudi odnose s slovensko manjšino. Cosolini je prepričan, da si zasluži zaupanje slovenskih pristašev leve sredine, ker je njegova mestna uprava veliko naredila za uveljavitev pravic Slovencev in za kulturo sožitja in razumevanja v pisanem tržaškem okolju. Russo, ki je dokaj kritičen do delovanja Cosolinijeve občinske uprave, pravi, da si tudi Slovenci želijo preobrata in novih obrazov v levi sredini. V intervjuju tudi utemeljuje zakaj je v resnici zahteval in potem tudi dosegel sklic notranjih volitev v le-vosredinskem zavezništvu.
Na 4. strani
PREBEŽNIKI
D. Tusk:
»Ostanite
doma!«
ATENE - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je med obiskom v Grčiji ekonomske migrante pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo. »Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse je zaman,« je dejal Tusk. Medtem se je v Grčiji nakopičilo že 31 tisoč prebežnikov, tretjina teh pa pritiska na mejo z Makedonijo.
Na 2. strani
TRST - Soočanje z Odborom 5. decembra
Cosolini: Pred junijem odločitev glede železarne
OPČINE - Debata na zaključnem večeru 49. Kraškega pusta
Pustne birokratske ovire
Zaradi varnostnih predpisov več skrbi za dokumente kot za sam sprevod
OPČINE - V domu Brdina je bilo v sredo zvečer sklepno srečanje z uradnim nagrajevanjem vozov in skupin, ki so sodelovale na 49. Kraškem pustu. Govor je bil tudi o novih birokratskih in finančnih preprekah, ki otežujejo delo organizatorjev, saj morajo prostovoljci veliko časa posvečati varnostnemu načrtu, ki ga zahteva pristojna pokrajinska komisija.
Med družabnim večerom so pra-provski pustarji poskrbeli za presenečenje, ko so Igorja Malalana in žirijo obdarili s posebnimi očali, medtem pa je že v teku odštevanje do prihodnje, jubilejne povorke ...
Na 8. strani
Nagrajevanje literarnega natečaja za mlade je urednike naše mladinske strani Šum prejšnji petek navdalo z novim elanom. V današnji številki Šuma, posebni izdaji na dveh straneh, objavljajo vse nagrajene prozne izdelke oziroma pesmi. Vsi zmagovalci oziroma zmagovalke so izbrali izhodiščni naslov »Ljubezen je edina sila, ki se lahko zo-perstavi norosti«, ki se je ob priložnosti visokega življenjskega jubileja Cirila Zlobca navezoval ravno na citat priljubljenega pesnika.
Na 10. in 11. strani
V Siriji in Iraku divja »mini svetovna vojna«
Na 5. strani
Finančna stražnika sta bila v resnici roparja
Na 5. strani
Tihotapili 41 pasjih mladičev
Na 12. strani
Z nami v Planico tudi Loris Manià
Na 18. strani
ŠKOCJAN - Na nadvozu pri Beglianu
V čelnem trčenju umrla mlada ženska

9771124666007
2
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
BEGUNCI
Aljoša Fonda
aljosa.fonda@primorski.eu
Kdo se boji črnega moža?
V	Šenčurju, Kidričevem, Logatcu, Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju - skoraj povsod, kjer naj bi država nastanila begunce, so se množice domačinov tem nameram uprle. V Šenčurju se je zbralo tri tisoč ljudi z različnih koncev in krajev, »v bran domovine« so se postavili tudi z domobranskimi simboli.
V	Sloveniji, tako kot še kje v Evropi, je marsikoga zgrabila panika. Bojijo se črnega moža. Kar je do neke mere razumljivo, vsaj dokler strah ne preraste v odkrit šovinizem. K sreči pa Slovenci nismo samo to. Povsod najdemo veliko solidarnih, sočutnih in predvsem razumnih ljudi (kako krvavo jih potrebujemo) ter pametne lokalne upravitelje, ki vedo, kaj je prav. Pri tem je pomembno, da se človek ne prepusti kse-nofobiji, kakortudi ne ideološkemu sprejemanju vsakogar brez razlik in pravil. Slovenijaje z veliko maso beguncev, ki so predvsem jeseni prečkali njeno ozemlje na poti iz Hrvaške v Avstrijo, konec koncev ravnala učinkovito, če izvzamemo poznejšo postavitev ograje. Zdaj, ko mora (zaenkrat maloštevilnim) azilantom zagotoviti dostojno nastanitev in pomoč, pa se del prebivalstva prepušča histeriji. Sam sem z otrokom vsako jutro zahajal v tržaški dijaški dom in na stopnicah srečeval azijske ter afriške najstnike, pa mi ni bilo nikoli neprijetno.
Nevarnost, da zaide Slovenija na »više-grajsko pot« držav, ki s priseljenci nimajo velikih izkušenj in jih torej zavračajo, je konkretna, še zlasti ko se proti šestim begunskim otrokom postavijo celo profesorji kranjske gimnazije Franceta Prešerna, avtorja verzov »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan« in še »ne vrag, le sosed bo mejak«. Kako nespoštljivo bi bilo do našega velikega pesnika, ko bi himno zgolj prepevali, njeno besedilo pa nam ne bi nič pomenilo.
PREBEŽNIKI - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk
Poziv ekonomskim migrantom, naj ne pridejo v Evropo
BRUSELJ, ATENE - »Če bodo celotne razmere to dovoljevale, se bo lahko schengen decembra vrnil v normalo,« je zapisano v dokumentu, ki ga pripravlja Evropska komisija glede krize v zvezi s prebežniki. Namen dokumenta je preprečiti kolaps schen-genskega območja, katerega značilnost je odprava nadzora na notranjih mejah. Hkrati časovnica predvideva, naj bi bile meje EU in obalna straža »operativne« septembra letos, najkasneje do novembra letos pa »v celoti delujoče«.
Vendar pa je realnost na terenu zaenkrat precej drugačna. Iz Aten so sporočili, da je v Grčiji sedaj že skoraj 32.000 beguncev in migrantov, ki se po balkanski poti le s težavo prebijajo proti severu.
Razmere so izredno resne na meji z Makedonijo, kjer je pri grškem mejnem prehodu Idomeni obtičalo okoli 11.500 migrantov in se nahajajo v težkih razmerah. Združeni narodi opozarjajo na humanitarno katastrofo, saj primanjkuje hrane in šotorov, mrzlo vreme pa vpliva tudi na zdravje ljudi. Po navedbah grške policije so od torka v Makedonijo dovolili le okoli 500 sirskim in iraškim beguncem, drugih praktično ne sprejemajo.
Zato je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk včeraj med obiskom v Grčiji ekonomske migrante pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo.
»Želim pozvati vse potencialne nezakonite ekonomske migrante, od koder že ste: Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse je zaman,« je dejal Tusk na novinarski konferenci z grškim premierjem Aleksi-som Ciprasom v Atenah.
»Grčija ali katerakoli druga evropska države ne bo več tranzitna
Prebežniki so se v Grčiji protestno usedli na tire
ansa
država. Schengenska pravila bodo znova začela veljati. Izključitev Grčije iz schengna ni ne cilj ne sredstvo v tej krizi. Grčija je del schengna, območja evra in Evropske unije in to bo ostala,» je bil odločen Poljak.
Opozoril je še, da so enostranski ukrepi držav članic EU za zajezitev migrantskega toka škodljivi za solidarnost povezave. »Enostranske odločitve brez prehodnega usklajevanja, ne glede na to, kako razumljive so v nacionalnem kontekstu, so dejansko škodljive za evropski duh solidarnosti,« je dejal.
Makedonski predsednik Gjorgej Ivanov, pri katerem je bil v sredo, je Tuska opozoril, da vse več migrantov skuša grško-makedonsko mejo prestopiti s silo, uporabljajo ponarejene
INTERVJU - Ravnatelj dijaškega doma S. Kosovel Gorazd Pučnik o »kranjski aferi«
Obvezna skrb za (vse) mladoletne
V Sloveniji gostijo 42, v FJK pa 400 mladoletnikov brez spremstva (v dijaškem domu 30) - O strahu pred neznanim, čustvenih reakcijah in »balkanski avtocesti«
TRST- V Kranju je prejšnji teden izbruhnila afera o mladoletnih beguncih, ki naj bi jih nastanili v dijaškem domu, a so se temu uprli predstavniki staršev otrok, ki ta dom obiskujejo ter tudi 24 profesorjev tamkajšnje Prešernove gimnazije. Dijaški dom S. Kosovel v Trstu gosti mladoletne begunce že 25 let. Ravnatelj Gorazd Pučnik, ki je pred dnevi govoril z ravnateljico kranjskega dijaškega doma Judito Nahtigal, ima bogate izkušnje.
V	Sloveniji je po navedbah Dela 12 otrok brez spremstva, mlajših od 15 let. Koliko mladoletnih tujcev gostite v tržaškem dijaškem domu?
Okrog 30. Gostimo jih tako v domu kot v naši stanovanjski skupnosti.
V	letu 2015 je v Sloveniji zaprosilo za azil 42 mladoletnikov brez spremstva. Koliko jih je v Furlaniji-Julijski krajini, ki ima 1,2 milijona prebivalcev?
Konec decembra jih je bilo v tej deželi skoraj 400. Sama Občina Trst ima v oskrbi 160 mladoletnikov, ki so sicer razpršeni po različnih centrih v deželi. Trst skrbi tudi za 850 polnoletnih, skupno torej okrog tisoč ljudi.
V	Kranju so hoteli namestiti šest otrok v dijaški dom, in sicer v stavbo, ki je ostali dijaki ne obiskujejo. Tej nameri so se zoperstavili vsi, od staršev dija-
kov do profesorjev na gimnaziji. Kako gledate na to?
Zakon pravi, da ko imaš mladoletnega tujega državljana, ki nima staršev ali skrbnika, moraš zanj poskrbeti. V skladu z vsemi evropskimi ustavami ne smemo delati razlik med mladoletniki, newyor-ška konvencija pa pravi, da morajo biti vse odločitve vedno v skladu z višjim interesom mladostnika.
Slovenija mora torej nekam naseliti teh šest - ali pa 60 ali 600 - mladoletnikov, ker tako veleva ustava. Normalno bi bilo, da bi jih namestili v kako obstoječo stavbo. Smiselno je, da jih ne pošljejo na Pohorje ali v Kočevski rog, temveč
v kako srednje veliko mesto, kakršen je recimo Kranj. Če je v tamkajšnjem dijaškem domu, ki je v javni lasti, nekaj prostora, je ta kraj verjetno primeren.
Potem pa je tu čustvena plat. Nihče noče imeti pred svojo hišo avtoceste, parkirišča in - če hočete - kakega posebno rizičnega socialnega centra (kar dijaški dom, da se razumemo, ni!). Vprašanje pa je, zakaj se je morala ravnateljica braniti sama. Zakaj je ni odločneje zastopala država oziroma razna ministrstva? Starše razumem, za profesorje nisem vedel. Na koncu pa bo treba te otroke nekam namestiti.
Starši se bojijo, da bi mladoletniki iz eksotičnih dežel, ki imajo za sabo verjetno težke izkušnje, lahko ogrozili njihove otroke. Kaj se vam zdi?
Strah pred neznanim je nekaj močno čustvenega. Dovolite mi, da navedem primer: ko smo kot otroci prvič srečali vrstnika s posebnimi potrebami, smo se ga verjetno nekoliko bali. To je seveda neumno, a taka je čustvena reakcija. Potem razumemo, da za to ni razloga. Drugo dejstvo je, da smo imeli v dijaškem domu v Trstu včasih tudi težke izkušnje -in smo jih skupaj premostili.
Da se razumemo: za mlade begunce bi v Kranju skrbeli drugi vzgojitelji v
drugi stavbi, to vem zagotovo. Strahovi obstajajo, saj je tudi nas pred časom neka zaskrbljena mama opozorila, da sta se tuja najstnika stepla na cesti. To se dogaja. Vprašanje je, ali se ne dogaja tudi med tržaškimi najstniki.
Dijaški dom je beguncem odprl vrata pred 25 leti. Ste bili takrat deležni podobnih negativnih odzivov?
Seveda. Dijaški dom je bil itak stig-matiziran in hkrati čaščen, ker je dejaven na socialnem področju. A ponavljam: ko se pretepata temnopolta najstnika, te prizadene, ker tega ne razumeš. Ko pa se te-peta dva naša, je to normalno.
Ali je odpor v Sloveniji potenciran, ker nas je Slovencev malo in se počutimo ogrožene?
Slovenija je bila v zadnjem desetletju samo avtocesta za pribežnike. Najpomembnejši dokument je bila vinjeta. Ocenjujejo, da je do konca leta 2014 hodilo skozi Slovenijo od 100 do 300 pri-bežnikov na dan. Niso pa bili tako opazni. Takrat se je govorilo o sprejemanju 20 do 100 pribežnikov, zdaj pa se je dodala kaka ničla in je prišlo do panike. Poleg tega pa je Avstrija zaprla mejo, kar povečuje strah. Za pribežnike je to še vedno »balkanska avtocesta«, ki pa ima zdaj tudi cestninske postaje. (af)
Ugrabljena Italijana umrla v spopadih

RIM - Zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta dva od štirih v Libiji ugrabljenih italijanskih uslužbencev gradbenega podjetja Bonatti, mrtva. 60-le-tni Fausto Piano in 47-letni Salvatore Failla sta življenje izgubila v spopadu med vojskujočimi se stranmi v Sabra-ti. Identificirali so ju na podlagi fotografij in o tem obvestili družine, vendar do trupel še niso prišli. Kdo ju je ugrabil in katere so bile okoliščine smrti, je še ovito v tančico skrivnosti. Spopadali naj bi se provladni vojaki proti borcem Islamske države. Druga dva italijanska talca naj bi bila živa, ne pa še osvobojena.
Banke in posojila
dokumente ali so nasilni do varnostnih sil na meji. Vse to po njegovih besedah ne bo ogrozilo le varnosti v Makedoniji, temveč postavlja pod vprašaj stabilnost regije.
Skupina beguncev je sicer včeraj zaradi protesta proti prepočasnemu vstopu v Makedonijo v bližini Ido-menija blokirala mednarodno železniško progo. Begunci so se legli na tire, zaradi česar so morali zaustaviti tovorni vlak, ki je bil na poti iz Makedonije v Grčijo.
Tusk se je včeraj mudil tudi v Turčiji. Ankaro je pohvalil zaradi večjega sodelovanja, vključno z okrepitvijo patrulj obalne straže, policijskega nadzora v boju proti trgovini z ljudmi ter zaostritvijo vizumskega
RIM - Na podlagi evropskih direktiv spreminja italijanska vlada zakonodajo na področju bančnih posojil strankam za nakup nepremičnin. Po novem bo banka lahko zasegla nepremičnino, na katero je bila zapisana hipoteka, ko stranka ne bo poravnala 18 obrokov posojila. Pravilo ne velja za pogodbe, ki so že bile sklenjene. Sprva je vlada predvidevala, da se zaseg nepremičnine izvede že po sedmih neplačanih obrokih, kar je izzvalo val ogorčenja med stanovskimi organizacijami in opozicijo. Predsednik poslancev Demokratske stranke Ettore Rosato je poudaril, da vladni dekret povzema smernice evropskih določil v korist porabnikov in varčevalcev. Gibanje petih zvezd pa zahteva umik dekreta, zlasti določila, da lahko banke nepremičnino za-rubijo brez posredovanja sodišča.
V Kairu ne sodelujejo
RIM - Italijanska vlada vnovič poziva egiptovske oblasti k večjemu sodelovanju pri razreševanju umora furlanskega študenta Giulia Regenija. Dokumentacijo, ki so jo iz Kaira doslej poslali v Italijo, označujejo za pomanjkljivo in nepopolno.
Turška policija ubila atentatorki
ISTANBUL - Spet nasilje v Turčiji. Policisti so včeraj v Istanbulu ubili ženski, ki sta s strelnim orožjem in bombo (ta ni eksplodirala) pred policijsko postajo napadli avtobus s policisti. Dva policista sta bila ranjena. Ženski sta se zatekli v neko poslopje, kjer so je pokončali pripadniki posebnega oddelka. Napadalki sta pripadali skrajno levičarski organizaciji, ki je ne prišetavjo ne k islamskim skrajnežem ne h Kurdom.
Romney pozval republikance, naj zavrnejo Trumpa
SALT LAKE CITY - Nekdanji predsedniški kandidat republikancev Mitt Romney je pozval republikance, naj v dobro stranke in celotne države zavrnejo »nastopača in prevaranta« Do-nalda Trumpa. Romney je izrazil prepričanje, da bo Trumpova predsedniška nominacija pomenila zmago demokratke Hillary Clinton, ker Trump nima ne značaja in ne presoje, potrebne za predsednika ZDA.
Srbija vrača Šešlja Haagu
BEOGRAD - Haaški obtoženec, vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Še-šelj je potrdil, da so v Srbiji sprožili postopek za njegovo izročitev haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na haaškem sodišču Šešlju, ki se je prostovoljno predal 24. marca 2003, sodijo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
/
AKTUALNO
Petek, 4. marca 2016
3
LJUBLJANA - Sklic Državnega zbora na zahtevo opozicije
Brez sklepov izredna seja o korupciji v zdravstvu
Na zatožni klopi tudi Mark Medical, KB 1909 in tednik Mladina
DRUGI TIR
V Bruslju išče vlada nove partnerje
BRUSELJ - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na transportno-logistični konferenci v Bruslju predstavil načrte na področju posodobitve infrastrukture v Sloveniji in izpostavil mednarodni pomen Luke Koper za širšo regijo. Pri tem je zaledne države pozval k sodelovanju, zlasti pri izgradnji drugega tira Koper-Di-vača.
Namen konference, ki jo je organizirala Slovenija, je bil predstaviti pomen vzpostavitve projektov posodobitve tako železniške kot ostale infrastrukture v tem delu Evrope, ki povezuje Slovenijo z zaledjem. Želimo povečati mednarodni pomen tega, kar počnemo v Sloveniji na tem področju, je pojasnil minister, ki je ob tem izpostavil pomen Luke Koper in drugega tira za celotno regijo.
Slovenija je za izvedbo finančne investicije izgradnje drugega tira, ki je za zdaj ocenjena na 1,4 milijarde evrov, predvidela ja-vno-zasebno partnerstvo, podporo za projekt pa išče tudi v zalednih državah, med drugim na Madžarskem, kjer so v zameno za finančni vložek pokazali zanimanje za koncesijo v Luki Koper. Po ministrovi oceni razprave v Bruslju so zanimanje za sodelovanje pokazali tudi predstavniki iz Slovaške, Češke ter nemških zveznih dežel Bavarska in Baden-Wurt-temberg. Johnnes Urban s predstavništva Bavarske v Bruslju je dejal, da se po Luki Koper ozirajo tudi podjetja iz Bavarske.
Da je sodobna in zanesljiva železniška infrastruktura bistvenega pomena za Luko Koper, so se strinjali številni slovenski udeleženci konference, ki podpirajo izgradnjo drugega tira. Po besedah člana uprave Luke Koper Andraža Novaka bomo glede na zadnje podatke o prometu za 2015 drugi tir nedvomno kmalu potrebovali. Glede na zastavljene načrte naj bi do leta 2020 dosegli 24 milijonov ton pretovora blaga, vendar kot kažejo zadnji podatki, bo to že bistveno prej, je menil. Zato v Luki upajo, da bo v čim krajšem času prišlo do izgradnje drugega tira.
LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor je včerajšnjo izredno sejo namenil sistemski korupciji v zdravstvu. Sejo so sklicali na zahtevo poslancev SDS, Nove Slovenije in nepovezanih poslancev, med katerimi je tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek. Poslanci so razpravljali o mnogih aktualnih temah v slovenskem zdravstvu, tudi takih, ki niso imeli neposredne povezave s temo izredne seje. Dosti je bilo govora o podjetju Mark Medical, zamejski finančni družbi KB 1909 ter o tedniku Mladina, ki je bil v resnici glavna tarča kritik. Mladina je v lasti KB 1909 in je znana tudi po svojih ostrih kritikah na račun politike SDS. Razprava je trajala skoraj osem ur, izredno sejo so zaključili brez glasovanja, saj so sklepe predlagateljev zavrnili že na parlamentarnem odboru za zdravstvo. Pač so predlagatelji postavili zahtevo po parlamentarni preiskavi o korupciji v zdravstvu.
Poslanka SDS Jelka Godec je opozorila na »kulturo strahu, ki vlada v slovenskem zdravstvu, da zdravniki molčijo, si ne upajo, ne želijo spregovoriti, da medicinske sestre ne želijo govoriti.« Bratuškova je bila kritična do tega, da je vladna koalicija na odboru za zdravstvo zavrnila predlog sklepov, ki so jih predložili predlagatelji izredne seje. Okrcala je tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki da v letu in pol mandata ni naredila še nič. Poslanka vladajoče SMC Erika Dekleva je polemizirala z Bratuškovo glede njenih očitkov ministrici. Izpostavila je, da je bila Bratuškova v preteklosti predsednica vlade in da je nekaj časa vodila tudi zdravstveni resor. Predlagatelji izredne seje so med drugim očitali Mark Medical, da je slovenskim bolnišnicam prodajala žilne opornice po ceni, ki je 4-krat večja kot na primerljivem evropskem trgu.
Poslanka NSi Ljudmila Novak je znova izpostavila nedavne izjave vršilke dolžnosti generalne direktorice UKC Ljubljana in nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za Slovence v zamejstvi in po svetu Brigite Čokl iz stranke Desus o domnevni vpletenosti Slovencev iz Italije v prodajanje predragih medicinskih materialov bolnišnici. Po mnenju Novakove je te trditve treba čim prej razčistiti. »Čoklova ni nevedna ženska. Če pa je govorila kar tako, naj za svoje težke besede odgovarja,« je dejala Novakova.
Trditve Brigite Čokl v parlamentarnem odboru in še bolj pa prvaka SDS Janeza Janše so - kot smo poročali - prizadele prvega moža finančne družbe KB1909 Borisa Perica, ki je preko svojih odvetnikov od Čoklove zahteval preklic trditev in javno opravičilo. Peric je isto zahteval tudi v zvezi s člankom »Kam odteka denar iz slovenskih bolnišnic«, ki je bil v objavljen na spletni strani stranke SDS.
Peric je povedal, da v komisiji navedeni podatki o delokrogu podjetja Mark Medical, ki deluje v okviru KB1909 (povedati gre, da je v tem obdobju v teku postopek za prodajo podjetja), v glavnem držijo. Nikakor pa po njegovem ne držijo natolcevanja o nezakonitem in ne-transparentnem poslovanju. »K sreči poteka vsa nabava zdravstvene opreme za slovenske bolnišnice in tudi za Univerzitetni klinični center v Ljubljani preko javnih razpisov. Podjetje Mark Medical je sodelovalo na teh razpisih. Če je zmagalo, pomeni, da je predstavilo najugodnejšo ponudbo oziroma najnižjo ceno. Vsako podjetje ima pri poslu svojo maržo, očitno pa je naša bila manjša kot pri konkurentih,« je takrat izpostavil Peric v odgovor na namige o previsokih cenah za dobavo zdravstvenih pripomočkov v Sloveniji.
Državni zbor je
včeraj osem ur razpravljal o položaja slovenskega zdravstva
arhiv
Minister Erjavec prestal nezaupnico
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v noči na četrtek uspešno prestal interpelacijo, v kateri sta mu opozicijski NSi in SDS očitali »zgrešeno zunanjo politiko«. Po 16-urni razpravi, ki se je začela v sredo ob 9. uri, je ministra je podprlo 51 poslancev, proti pa jih je glasovalo 20. Da bi interpelacija uspela, bi jo morala podpreti večina od 90 poslancev. A je bilo pravzaprav že pred začetkom razprave jasno, da bodo poslanci koalicijskih strank SMC, DeSUS in SD podprli ministra Erjavca, za katerega razrešitev so glasovali le poslanci NSi in SDS. Poslanci ZL ga sicer niso podprli, a tudi niso podprli interpelacije in so se vzdržali. Glasovanja ob 1.25 se je sicer udeležilo 75 poslancev.
Opozicijski poslanci so ministru v razpravi očitali predvsem odgovornost za zaplete z arbitražo s Hrvaško, pa tudi preveč prorusko in premalo prozahodno politiko, napačno kadrovsko politiko na zunanjem ministrstvu in številne druge napake, zaradi katerih naj bi ugled in položaj Slovenije v mednarodni skupnosti pešal. Erjavcu so očitali, da vodi »improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko«.
Minister je vse očitke zavračal in menil, da gre za osebni napad nanj, da bi se oslabila vlada premierja Mira Cerarja. »Še malo, pa bi bil odgovoren za klimatske spremembe,« je dejal v sklepnem nagovoru poslancem. V NSi so sicer namigovali, da je Erjavec namerno sabotiral arbitražo v korist Hrvaške. Matej Tonin je napovedoval tudi zaupne dokaze, ki naj bi to potrjevali. Poslanci so jih pregledali na zaprtem delu seje ob koncu razprave, a spremembe odločitve na koncu niso prinesli, niti niso vidno vplivali na potek razprave, ki se je po kaki uri znova javno nadaljevala.
Neprevidno smučanje
TRBIŽ - Plaz je včeraj okrog 14.40 na smučišču na Višarjih ogrozil življenje treh mladih furlanskih smučarje. Smučali so zunaj zavarovanih prog, kar je v tem obdobju še posebej nevarno in seveda prepovedano. Dva smučarja je plaz le oplazil, tretjega pa podrl. Drsel je kakih 150 metrov in na pol pokrit obtičal v snegu. Posegli so reševalci. Nihče se ni poškodoval, le prestrašili so se vsi.
Težave na tirih
VIDEM - Zaradi močnih padavin je bil včeraj močno oviran železniški promet na progah Benetke-Videm.-Trst. Strele so poškodovale semaforje, tako da je bila linija dvakrat prekinjena, od 5.30 do 8.30 med Basilianom in Codroipom ter med 8.00 in 9.30 med Ronkami in Nabrežino. Štirje vlaki na dolge proge in 18 krajevnih je »pridelalo« do 130 minut zamude, tri krajevne vožnje so bile ukinjene.
Krka več prodala v Zahodno Evropo
KRKA - Novomeška Krka je na ravni skupine lani ustvarila 158,2 milijona evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot leto prej, prodala pa je za 1,16 milijarde evrov izdelkov in storitev. Na trgih zunaj Slovenije so prodali za 1,08 milijarde evrov izdelkov, kar predstavlja več kot 93 odstotkov prodaje, kažejo nere-vidirani rezultati o poslovanju, ki jih je vodstvo predstavilo na novinarski konferenci v Novem mestu. Največjo absolutno rast prodaje je dosegla regija Zahodna Evropa, kjer so prodali za 306,1 milijona evrov izdelkov. To predstavlja 26,3 odstotka prodaje celotne skupine, skupno prodajo v regiji pa so povečali za 22 odstotkov. Največji delež v prodaji z 28,1 odstotka predstavlja regija Vzhodna Evropa, kjer so prodali za 327,5 milijona evrov izdelkov. Na obeh ključnih trgih, v Rusiji in Ukrajini, prodaja, izražena v evrih, ni dosegla tiste iz leta 2014, zato je bil skupni padec prodaje v tej regiji 20-od-stoten.
H^sSraiSlfllBH
L
I , g®
i Efe
V ittJiiw lai
L

KOROŠKA/ - Neonacistični incident
Državni tožilec vložil tožbo proti nogometašu Golovice
CELOVEC - Igralec nogometnega kluba Golovica (Wölfnitz) pri Celovcu, ki je oktobra lani na prvenstveni tekmi druge deželne lige proti dvojezičnemu nogometnemu klubu DSG Sele nosil dobro vidni številki 88, ki v kodiranem jeziku neonacističnih krogov pomeni pozdrav »Heil Hitler«, bo moral pred sodnika. Državno tožilstvo v Celovcu je namreč te dni vložilo tožbo proti nogometašu zaradi kršitve zakona o širjenju nacistične miselnosti! Slovenski nogometaši iz vasi v Karavankah so na isti prvenstveni tekmi 2. deželni lige bili tudi tarča rasističnega in nacističnega zmerjanja, saj jih je isti igralec Golovice na tekmi s hitlerjevim pozdravom »poslal« v plinsko celico.
Kazenski senat Koroške nogometne zveze (KFV) je proti nogometašu ukrepal že takoj po incidentu in igralca do nadaljnjega suspendiral. Hkrati je sporočil, da bo počakal na odločitev državnega tožilstva, preden bo končno odločal v tej zadevi. Predsednik Koroške nogometne zveze Werner Lippitz je dodal, da je »vsaka oblika rasizma, diskriminacije ali nestrpnosti neodpustljiva in mora imeti posledice«. Lippitz je zato že oktobra zahteval »dosledno preiskavo o dogodku«, v kateri naj bi prišli do besede vsi, ki so bili vključeni v incident.
Na obravnavi so predstavniki Sel kazenskemu senatu predložili fotografsko gradivo, ki potrjuje, da igralec številko 88 ni nosil na vseh tekmah. Obtoženi igralec pa da naj tudi ne bi prvič uporabljal rasistične retorike, kar prikazuje podoben primer iz leta 2012.
Obtoženi nogometaš vse očitke zavrača. (I.L.)
W Bfei. '''V-lu,
I \m _
i iMggj gj*
m*
■ .< . h f'. . _ ■"■"^'"Cfl-i
I ■ > . AL. t*
"v.fH ^ ' 'i W! . .•;
< SK	S I^B ■■■■in
Hi
4 ■ 'M.
Sporna številka 88 na nogavicah
4
4 Četrtek, 3.	marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
PRIMARNE VOLITVE V LEVI SREDINI - Roberto Cosolini
»Moja uprava je veliko naredila za Slovence, zato zasluži zaupanje«
Gospod župan, s kakšnimi občutki ste sprejeli zahtevo senatorja Francesca Russa za sklic primarnih volitev v levi sredini?
Z grenkobo in presenečenjem.
Zakaj pa?
Zahteva po notranjih volitvah v levi sredini je bila postavljena prepozno in tudi mimo vseh pravil ter sklepov levosredinskega zavezništva. Russo je pred časom res izrazil nekaj pomislekov nad mojo ponovno kandidaturo, a ni nikoli namignil na primarne volitve.
Pravi, da se je premislil, ko je dobil v roke vam nenaklonjene predvolilne ankete ...
Russo maha s predvolilnimi anketami kot čarodej, ki je potegnil zajca iz cilindra.
Ankete obstajajo. Tega ne morete zanikati ...
Anketa, na katero se je obesil senator, je precej meglena, ker daje malo jasnih odgovorov. Nekateri odgovori pa so zelo protislovni. Obstajajo tudi ankete, ki nakazujejo druge scenarije, zelo različne od tistih, ki jih prikazuje Russo. Problem pa niso ankete.
Kje torej vidite problem?
Russo je postavil veliko oviro, neke vrste skalo nad mojo župansko kandidaturo in nad ponovno volilno zmago leve sredine. To je srž problema in ne predvolilne raziskave, o katerih vehe-mentno govori senator.
Zakaj ste sploh sprejeli izziv primarnih volitev, ki se bi jim lahko mirno izognil?
Prvič, ker se ne bojim primarnih volitev, in drugič, ker imam na svoji strani argumente, s katerim se lahko brez sramu predstavim pred naše volivce.
Vrnimo se spet k anketam, ki naj bi vse nakazovale zmago Roberta Dipiazze ...
Poglejte. Že nekaj mesecev krožijo raznora-zne predvolilne raziskave. Jaz sem jih tudi naročil, a jih v nasprotju z Russom ne izkoriščam v politične namene. Iz vseh anket izhaja, da je podpisani edini, ki lahko premaga Dipiazzo. Senator je s svojo zahtevo po primarnih volitvah postavil pod vprašaj verodostojnost leve sredine, kar predstavlja hud politični spodrsljaj.
Kako ocenjujete projekt mestne občine, ki je tako pri srcu vašemu nedeljskemu tekmecu?
Zadeva je resna. Škoda, da jo Russo izkorišča le v vidiku primarnih volitev, kot da bi mestna občina čez noč rešila vse probleme in težave Trsta.
Župan Roberto Cosolini
foto damj@n
V resnici pa ni tako.
Kaj vam torej pomeni mestna občina?
Mislim, da je projekt zanimiv in pomemben za vsestranski razvoj Trsta. Mestna občina ne sme biti vsiljena, temveč mora biti sad širše podpore, ki je danes očitno še ni.
Zakaj je še ni?
Ker Trst še ni prepričal vseh dejavnikov, od Tržiča do Milj, da bi mestna občina koristila vsem in ne le Trstu. Russo se z mestno občino spogleduje z ogledalom. To je to.
Zakaj bi morali pristaši leve sredine slovenske narodnosti podpreti Cosolinija in ne Russa?
Zato, ker je mestna uprava, ki jo vodim, v teh petih letih veliko naredila za slovensko identiteto in kulturo v našem mestu. Mislite, da bi lahko z desno sredino na oblasti Slovenec kdaj sploh postal predsednik Stalnega gledališča FJK?
Mislim, da ne...
V odnosu do Slovencev je v Trstu prišlo do velikih premikov. V mislih imam šole, Slofest, priznanja pomembnim slovenskim osebnostim, ne nazadnje tudi problem openskega strelišča, ki je končno na poti rešitve.
Kaj boste naredili v primeru Russove zmage?
Roberto Cosolini je prepričan v zmago. Če bo prevladal Russo, bom brez pomislekov podpiral levo sredino. O tem ni dvomov.
Sandor Tence
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PRIMARNE VOLITVE V LEVI SREDINI - Francesco Russo
»Korenit preobrat bi nedvomno koristil tudi slovenski manjšini«
Senator Russo, se vam ne zdi bizarno, da ste zahtevali primarne volitve, potem ko je leve sredina že javno in uradno predstavila Roberta Cosolinija za svojega kandidata?
Ne, v tem ni nič bizarnega ali nenavadnega. Cosolinijeva občinska uprava je zadnje mesece kazala velike težave, ki so se s časom zaostrile. To velja tudi za levo sredino.
Kakšne težave imate v mislih?
Poraz Demokratske stranke v Miljah je samo konica ledenika. Štiri tisoč Tržačank in Trža-čanov je šlo na ulice proti županu glede železarne. Seznam je žal kar dolg, treba je bilo zato nujno presekati to naraščajočo nelagodje v naši koaliciji.
Vi ste to naredili z objavo predvolilnih anket ...
Anketa, ki sem jo naročil Nandu Pagnon-celliju, nakazuje, da bi Cosolini gladko izgubil proti Robertu Dipiazzi. To napovedujejo vse raziskave. Nekatere, tudi po krivdi moje stranke, so žal ostale skrite. Zahteval sem primarne volitve ne ker imam kaj proti Cosoliniju, ampak ker nočem, da bi v Trstu spet prevladala desnica. Izbral sem pot "pozitivnega šoka", ki bo - verjemite - koristil levi sredini.
Omenjate ankete, ne pa izida morebitnega volilnega spopada med vami in Dipiazzo.
Tega nisem preveril. Vem pa, da tako Di-piazza kot županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis javno navijata, da bi v nedeljo zmagal Co-solini. Očitno sta prepričana, da ga bosta v drugem krogu lažje premagala.
Vse se torej igra na anketah oziroma na njihovem tolmačenju ...
Ne, ni tako.
Za kaj pa gre?
Če se sprehajate po mestu in se pogovarjate z ljudmi, boste opazili, da si ljudje zelo želijo sprememb. Hočejo nove obraze in obenem novo politiko.
Vrnimo se za trenutek k zahtevi po primarnih volitvah. Cosolini in vodilni kader Demokratske stranke vam očitata demagogijo in hkrati kršenje vseh pravil. Kako odgovarjate na te obtožbe?
Že lanskega oktobra sem na pokrajinski skupščini pozval svojo stranko in levo sredino k odkriti razpravi o županovih težavah in stiskah občinske uprave. Ne le, da me niso poslušali, temveč so tu-
Senator Francesco Russo
foto damj@n
di skrili predvolilno anketo, ki jo je naročila in torej plačala DS. Ostanimo pri tem.
Ponavljam. Že takrat bi lahko zahtevali primarne volitve, ampak jih niste...
Jaz nisem nikoli kršil statuta DS, ki jasno določa tudi možnost primarnih volitev za župana, ki lahko še kandidira. Primarne volitve so vendarle praznik demokracije, zato ne razumem vseh teh kritik in napadov na moj račun, ki prihajajo s strani vidnih predstavnikov DS. Kot da bi se marsikdo bal nedeljskih volitev.
Zakaj bi vas morali Slovenci podpreti na primarnih volitvah?
Jaz se obračam na italijanske in slovenske volivce, med katerimi, kot sem omenil, prevladuje velika želja po novostih in spremembah. Tudi Slovencem bi prišel še kako prav "pozitivni šok". Na vrh svojega programa sem vsekakor postavil Trst, ki mora docela izrabiti vse razvojne možnosti.
Navedite dva primera teh razvojnih možnosti...
Mestna občina in staro pristanišče. Deblokada pristanišča, ki sem jo izboril v parlamentu, lahko prinese Trstu pet milijard evrov investicij. To so edinstvene priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi.
Kaj boste naredili v primeru Cosolinijeve zmage?
Delal bom, kot vedno, za dobrobit leve sredine in Trsta. Prizadeval si bom za poraz desnice, ki je toliko škode naredila Trstu in Tržačanom. (st)
TRST - Javno srečanje o železarni med županom Robertom Cosolinijem in predstavniki Odbora 5. decembra
Pred volitvami odločitev o železarni
Tržaški župan Roberto Cosolini bo pred junijskimi občinskimi volitvami zavzel stališče glede morebitnega zaprtja koksarne in plavža škedenjske železarne, v roku nekaj tednov pa bo upravljanje merilnih naprav končno prešlo iz zasebnih rok pod okrilje deželne agencije za okolje Arpa. Znano je namreč, da proizvaja koksarna rakotvorne snovi in bo torej poglavitna ugotovitev, ali so bili ukrepi družbe Arvedi učinkoviti.
Zakaj ni občinska uprava zaprla železarne pred Arvedijevim prihodom? Ob-
Primarne volitve
V uredništvu smo prejeli vrsto pozivov in stališč v zvezi z nedeljskimi primarnimi volitvami v levi sredini. Objavili jih bomo v jutrišnji številki, medtem ko bomo v nedeljo spoštovali volilni molk.
činska uprava tega ni storila, ker ni bilo za to pravne podlage in bi nedvomno izgubila priziv, ki bi ga pripravil lastnik. Zaprtje tovarne bi imelo zato hude posledice: to bi drago stalo davkoplačevalce, zaposleni bi ostali na cesti, pod Škednjem bi bilo namesto železarne hudo onesnaženo območje. Kaj torej storiti? Delati je treba na tem, da bodo v prihodnosti zaščiteni tako delovna mesta kot zdravje občanov.
To so glavne iztočnice s srečanja med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predstavniki Odbora 5. decembra, ki je bilo včeraj popoldne v prostorih nekdanje ribarnice. To je bilo prvo javno soočanje med županom in odborom, ki je pred nedavnim priredil odmevno demonstracijo po mestnih ulicah proti onesnaževanju železarne. Protesta se je udeležilo več tisoč ljudi, pobudniki pa so poudarjali, da niso povezani s strankami in politiki. Na demonstracijo torej stranke niso bile povabljene. To je veljalo tudi včeraj.
Javno srečanje je bilo v prostorih nekdanje ribarnice
fotodamj@n
V dvorani se je zbralo približno sto ljudi. Županu in občinskemu odborniku za okolje Umbertu Laureniju so nekateri predhodno najavljeni občani postavljali vprašanja (na razpolago so imeli vsak dve minuti), na katera sta nato odgovarjala predstav-
nika občinske uprave. Vprašanja je postavilo dvanajst ljudi, v glavnem pa je bilo soočanje umirjeno, čeprav mestoma živahno. Člani odbora in škedenjski prebivalci so zahtevali v glavnem zaprtje koksarne in plavža oziroma takojšnje ukrepe za zmanjšanje
onesnaževanja. Cosolini in Laureni sta razložila, da je treba na učinke zadnjih del v koksarni in plavžu počakati še nekaj mesecev. Marsikdo je opozoril, da so Škedenjci naveličani slišati vedno ene in iste obljube. Cosolini je zato napovedal, da bodo v začetku aprila objavili ažurirane podatke glede onesnaževanja, »pred volitvami« pa bo odločil o usodi koksarne in torej tovarne pod Škednjem.
Sicer je Cosolini predlagal, da se včerajšnjo pobudo ponovi vsak mesec. Na ta način bodo občinska uprava in člani odbora skupaj sledili dogajanju v železarni in preverjali, ali skupina Arvedi upošteva predpise. Člani odbora so nazadnje sporočili, da bodo o izsledkih včerajšnjega srečanja razpravljali v prihodnjih tednih na javni skupščini. Celoten videoposnetek soočanja v bivši ribarnici, ki so ga včeraj predvajali v živo prek spleta, bodo objavili na svojem zidu na socialnem omrežju facebook.
Aljoša Gašperlin
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
5 5
TRST - Srečanje združenja Dialoghi Europei o bližnjevzhodni krizi
V Siriji in Iraku divja »mini svetovna vojna«
Gosta srečanja v dvorani Tessitori sta bila arabist Roberto Iannuzzi in humanitarni delavec Marzio Babille
Na ozemlju Sirije in Iraka se bije neke vrste krajevna »mini svetovna vojna«, o kateri pa ne smemo več razmišljati na zahodni način, ampak je treba razumeti etnične in verske razlike, pa tudi to, da so meje med državama izbrisane. Islamska država je zelo neoprijemljiva tvorba, proti kateri bodo verjetno bolj učinkovite tajne službe, prisotnost IS v Libiji pa predstavlja nevarnost za Italijo. To so le nekatere od ugotovitev, ki sta jih na sredinem dobro obiskanem popoldanskem srečanju združenja Dialoghi Europei v dvorani Tessitori v Trstu podala arabist Roberto Iannuzzi ter zdravnik in humanitarni delavec Marzio Babille, bivši predstavnik organizacije Unicef v Iraku ter pred desetimi leti prejemnik Zlatega sv. Justa, ki sta odgovarjala na vprašanja predsednika združenja Giorgia Rossetti-ja in številnih udeležencev.
Upor proti režimu Bašarja Al Asada v Siriji leta 2011 je bil sprva političnega in socialnega značaja, zaradi vmešavanja številnih zunanjih akterjev (na eni strani Savdske Arabije, Katarja, Turčije, Francije, Velike Britanije in ZDA, na drugi pa Irana, Rusije in gibanja Hezbolah) in prihoda radikalnih islamistov iz Iraka pa se je sprevrgel v versko-ideološko vojno, pravzaprav v nekakšno krajevno »mini svetovno vojno«, je izhajalo iz ugotovitev Ian-nuzzija. Propadel je tudi načrt ZDA, ki so izurile in oborožile približno 10.000 opozicijskih bojevnikov, ki pa so se pridružili islamističnim skupinam. Pri tem je vprašanje, kateri so resnični cilji ZDA v regiji, ali je to boj proti IS ali proti Asadu, gotovo je, da prihaja do tekmovanja med ZDA in Rusijo, ki bosta zato stežka sodelovali, meni Iannuzzi, ki je med drugim opozoril tudi na velike razlike med kurdskimi borci. Iraški Kurdi so na svojem ozemlju ustanovili nekakšno poldržavno tvorbo, a jim iraška osrednja vlada ne nudi finančnih sredstev, odvisni so od Turčije, kljub razpolaganju z nafto pa le-te ne morejo prodati zaradi pravnih zapletov z osrednjo iraško vlado. Iraški Kurdi pripadajo tudi zgodovinskima strankama vplivnih rodbin Barzani in Talabani, medtem ko so sirski Kurdi blizu levo usmerjeni Kurdski delavski stranki (PKK) in zato idejno precej različni. Turčija pa igra zelo dvoumno vlogo, podpira opozicijo proti Asadu, ker si želi, da bi v Siriji zavladal njeni ureditvi soroden režim, ter skuša ovirati dejavnost Kurdov, ker se boji njihovih teženj po avtonomiji oz. samostojnosti.
Med Sirijo in Irakom ni več meje, gre za eno samo ozemlje, sredi katerega je mreža IS, ki skuša oblikovati državo, a je še nima, je dejal Babille, za katerega o tem vprašanju ni mogoče več razmišljati kot zahodnjaki. Babille je opozoril predvsem na spopad med sunitsko in šiitsko vejo islama, do katerega prihaja zlasti v Iraku, kjer je IS v bistvu prevzela vodenje su-nitskega upora proti šiitski prevladi. Neupoštevanje etničnih in verskih oz. sekta-ških razlik je bila velika napaka, je dejal govornik, ki je tudi napovedal razpad državnih tvorb Sirije, Iraka in tudi Jemna na več avtonomnih držav, zato je vrnitev k starim mejam malo verjetna. Problem zase je IS, ki ima odlično strategijo in je še spretnejša v taktiki in pridobivanju konsenza ter je kljub vsemu dobro oborožena. Prioriteta je zdaj ofenziva proti IS pri Mosulu, ki pa bo po Babillejevih besedah pognala v beg kakih 600.000 ljudi, postavlja se tudi vprašanje obnove opustošenih območij: samo za obnovo jazidskega mesta Sindžar na severu Iraka bo po nekaterih ugotovitvah potrebna milijarda in 350 milijonov dolarjev. Kdo bo vse to plačal, se sprašuje Babille, ki tudi opozarja na izrazito ohlapnost in neoprijemljivost IS, zaradi katere je borba proti le-tej zelo te-
Marzio Babille (levo) in Roberto Iannuzzi na srečanju v dvorani Tessitori
fotodamj@n
žavna. To je, bolj kot za klasične vojaške enote, delo za tajne službe, katerih dejavnost bo treba okrepiti. Tako Babille kot Iannuzzi pa sta opozorila na nevarno kre-
h " .', : -t i
■ \JÜ v'	t
¿.ir1	i
/ ■ F'
A i-*
ft I &
WSP
v-
pitev IS v Libiji, v kateri je Natov poseg prispeval k destabilizaciji celotnega območja t.i. Sahela južno od te države, kar je problem za Italijo. Ob vsem tem pa gre be-
ležiti dve pomenljivi odsotnosti, in sicer Združenih narodov in Evropske unije, je bilo še rečeno na srečanju.
Ivan Žerjal
SESLJAN - Bager prerezal kabel, križ v Vižovljah, Mavhinjah in Sesljanu
Brez telefona
V Vižovljah, Mavhinjah in gornjem delu Sesljana so v sredo popoldne utihnili telefoni in tudi povezave s svetovnim spletnim omrežjem so bile in so še prekinjene. Med izvajanjem del za namestitev obcestne ograje na odseku ceste od krožišča v Sesljanu proti Vižovljam je namreč bager med kopanjem presekal podzemski kabel telefonske družbe Telecom, tako je ostal ves predel nad Se-sljanom, ki ga je oskrboval kabel s telefonskimi in spletnimi storitvami, brez povezave.
Novico je sporočil Igor Colja iz Se-sljana. V sredo popoldne je ugotovil, da je ostalo njegovo gospodinjstvo brez telefonske povezave. Pozanimal se je, da bi izvedel za vzrok izpada telefonske zveze. Prvi poskusi pri telefonski številki za javnost družbe Telecom so bili neuspešni, saj mu operater ni vedel povedati, zakaj je prišlo do okvare. Pojasnilo je dobil šele ob ogledu kraja, kjer je bil kabel pretrgan.
Tržaška pokrajina je dala v zakup dela za namestitev drogov za obcestno ograjo ob cesti, ki pelje iz Sesljana pro-
»Nesrečni« izkop ob cesti Sesljan-Vižovlje
fotodamj@n
ti Vižovljam. Delavci očitno niso bili seznanjeni s podzemsko traso kabla družbe Telecom (oziroma: nihče jih ni opozoril, da naj bi se tam nahajal telefonski kabel), zato niso bili pri izkopavanju z majhnim bagrom dovolj pozorni, tako je lopata bagra prerezala kabel s 1200 dvojnih telefonskih žic, kot je Igor Colja iz-
vedel od krajevnega odgovornega pri podjetju Telecom za nujne posege. Ta mu je tudi pojasnil, da okvare ne bo mogoče takoj rešiti. Potrebni bodo štirje dnevi, kar pomeni, da bodo ves ta čas prebivalci iz Vižovelj, Mavhinj in gornjega dela Sesljana brez telefonske povezave Telecom. (mk)
V semenišču v Ul. Besenghi govor o novih verskih vojnah
Jutri bo v konferenčni dvorani škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16 ob 10.30 novinarka in antropologinja Anna Bono predstavila sedmo poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu, ki so ga pripravili pri Mednarodnem observatoriju kardinala Van Thua-na z naslovom »Nove verske vojne«. Kot piše v sporočilu za javnost, letošnje poročilo razkriva neodgovornost Zahoda, ki se ne more zoperstaviti verskim vojnam, ki jih npr. vodijo Islamska država in drugi islamski teroristi, ker je sam preveč zaposlen z lastno vojno proti veri, predvsem katoliški. Ob tej priložnosti bo nadškof Giampaolo Crepaldi odprl novo šolsko leto Šole za družbeni nauk Cerkve, pri tem bo kritično spregovoril o vlogi katoliških senatorjev pri nedavnem glasovanju zakona o istospolnih zvezah.
Dogovor za razvoj ozemlja
Na tržaškem županstvu so včeraj dopoldne predstavniki deželnega združenja občin ANCI, deželnega in pokrajinskega združenja trgovcev Confcommercio in Občine Trst podpisali dogovor, na podlagi katerega želijo pridobiti instrument za podporo določanju skupnih programskih smernic za promocijo primernega vrednotenja, zaščite in razvoja krajevnega teritorija in proizvodnega tkiva le-te-ga. Cilj podpisnikov je priprava dogovorjenih ukrepov za družbeno in gospodarsko preureditev urbanih območij, povečanje splošne privlačnosti proizvodnega sistema teritorija in krepitev storitev za občane.
Družbeno koristno delo
V Uradu za zaposlovanje na Stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo do 16. marca zbirali prijave za dve mesti za družbeno koristno delo v okviru dveh projektov Občine Trst. Prvi projekt, ki ga financira Občina, predvideva podporo dejavnostim v občinski telefonski centrali, traja pa 32 tednov in 4 dni. Drugi projekt, ki ga financira Dežela Furlanija Julijska krajina, pa predvideva 34 tednov dela za implementacijo podatkovne baze o primernosti za bivanje. Prijave bodo zbirali od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45, informacije pa so na voljo v Uradu za delo, telefon 040-369104 (interna številka 3246), naslov elektronske pošte cpi.trieste@regio-ne.fvg.it.
KATINARA - Odnesla sta 3000 evrov
Lažna finančna stražnika oropala avtomobilista
Pri katinarskem predoru na hitri cesti je v sredo popoldne prišlo do res nenavadnega ropa, saj sta se storilca celo oblekla v finančna stražnika in ustavila avtomobil ter na koncu pobegnila z več kot dostojno vsoto denarja.
Zgodilo se je v sredo okrog 16. ure. Dva moška z oprsnikom finančne straže sta z loparčkom pozvala avtomobili-sta, naj ustavi vozilo na zasilnem pasu. V avtomobilu sta bila italijanska državljana iz Vicenze, trgovca, ki preproda-jata predmete. Lažna finančna stražnika sta jima pregledala osebne dokumente, nakar sta vozniku in sopotniku velela, naj izstopita, ter sta preiskala notranjost vozila. Opazila sta torbo, jo odprla in v njej odkrila večjo količino bankovcev. Šlo je za tri tisoč evrov.
Zlikovca sta lastnikoma sporočila,
da jima morata zaseči torbo. Ko sta presenečena in zaskrbljena trgovca od njiju zahtevala pojasnila, pa je storilec udaril enega od njiju s pestjo v obraz. Takoj zatem sta jo roparja ucvrla do svoje temne limuzine in pobegnila.
Dvojico išče policija, državno tožilstvo je uvedlo preiskavo. Glede na to, da sta roparja ustavila ravno vozilo, v katerem je bila večja vsota denarja, obstaja možnost, da je bil rop skrbno načrtovan ter da sta svoji žrtvi zasledovala.
FERNETIČI - Policija »prestregla« obsojenca
Pred leti ropal v Rimu, zdaj v zaporu v Trstu
V sredo dopoldne so tržaški mejni policisti med izvajanjem nadzornih dejavnosti pri Fernetičih naleteli na mladega kriminalca in ga aretirali ter odvedli v koronejski zapor. Zaradi hudih prestopkov mora namreč prestati preostali del zaporne kazni.
24-letni romunski državljan C.P. se je z avtomobilom bolgarske registracije pripeljal iz Slovenije, na italijanski strani meje pa so ga policisti ustavili in pregledali njegove dokumente. Njegove osebne podatke so vnesli v podatkovno bazo in ugotovili, da je državno tožilstvo na sodišču za mladoletne v Rimu aprila 2013 na njegov račun izdalo zaporni nalog, saj mora prestati še tri leta in slaba dva meseca zapora. Ko je bil še mladoleten, so ga v Rimu namreč obsodili zaradi tatvine, ropa in povzročitve telesnih poškodb v oteževalnih okoliščinah.
Nesreča na mokri hitri cesti pri Katinari: tovorno vozilo v ograjo, izliv goriva in zapora
Na tržaški hitri cesti, blizu katinarskega izvoza, je voznik tovornega vozila včeraj ob 12.40 na mokrem cestišču izgubil nadzor nad svojim tovornjakom in treščil ob zaščitno ograjo ter povzročil precejšnjo škodo. Pri tem je prišlo tudi do izliva dizelskega goriva, zaradi česar se je čiščenje ceste zavleklo. Prometna policija je odsek spet odprla za promet malo pred 15. uro.
6
1 6 Četrtek, 6.	marca 2016
TRŽAŠKA
/
TRST - Stara garda v gledališču Miela
Grenkobna komedija
o treh upokojencih
V okviru abonmajskega programa alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine bo še danes in jutri na sporedu grenkobna komedija La Classe di ferro (Stara garda) priljubljenega italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Režiser predstave je Giovanni Anfuso, v njej nastopajo trije priznani igralci Paolo Bonacelli, Giuseppe Pambieri in Valeria Ciangottini.
Aldo Nicolaj (1920-2004) je bil izredno plodovit in priljubljen gledališki avtor, tudi na tujem in še zlasti v vzhodno-evropskih državah. Več njegovih del je postavilo tudi Slovensko stalno gledališče, med temi v sezoni 1975/1976 prav Staro gardo, ki jo je Aldo Nicolaj spisal leta 1971, a je kljub avtorjevi popularnosti v domovini doživela krstno uprizoritev šele v Budimpešti leta 1974. Kakorkoli že, v Nicolaj evih komedijah je eden najbolj privlačnih elementov lahkotno ironična kritika sodobnega življenjskega
Giuseppe Pambieri
sloga omikanega meščanskega in malomeščanskega razreda.
Protagonisti Stare grade so trije upokojenci, ki hočejo dokazati otrokom in vnukom, a verjetno najprej samim sebi, da v njih še vedno tli življenjska podjetnost, toda resnično jih kruto spet postavi na trda tla. (bov)
TRST - Contrada, Salemmejeva komedija
Ljubosumnost na preizkušnji
Gledališče La Contrada od drevi ponuja svojim abonentom novo postavitev uspešne komedije sodobnega neapeljskega avtorja, režiserja in igralca, ki sicer tokrat ne nastopa, Vincenza Salemmeja z naslovom L'amico del cuore (Srčni prijatelj), po kateri je popularni gledališčnik iz Neaplja posnel tudi uspešen film. Predstava spada v rdeči abonmajski program in bo na sporedu v Bobbiovi dvorani (Ul. Ghirlandaio) do srede 9. marca.
Glavni junak Salemmejeve komedije je Michelino, srečnež, ki mu je v življenju vse šlo gladko, tudi v ljubezni, saj se je poročil s prelepo Švedinjo. Miche-lino je sam o sebi prepričan, da je omikan človek odprte miselnosti in velikodušen: ljubosumnost je zanj primitivno barbarsko čustvo. Michelinov najboljši prijatelj je duhovnik Roberto, ki je bil v življenju veliko manj srečen. Vrh vsega je
Biaggio Izzo
hudo zbolel; pred nevarno operacijo na srcu prosi prijatelja, naj mu uresniči željo, ki je morda zadnja: rad bi preživel noč z Michelinovo ženo Frido. Michelinov svet se zamaje.
Režiser predstave je sam avtor Vin-cenzo Salemme; v glavni vlogi nastopa Biagio Izzo. (bov)
ZGONIK - Razstava Gianfranca Cerija
Fotografije Trsta med morjem in Krasom
Po uspešni prvi razstavi bakrene podobe Krasa Nivee Mislei, bo jutri ob 11. uri, v prostorih občinske hiše v Zgoniku uradno odprtje nove razstave - tokrat fotografske, ki o je avtor Gianfranco Ceri naslovil Trst med morjem in Krasom.
Gianfranco Ceri se je rodil v Trstu. Nad fotografijo se navdušuje od leta 2010 in sploh ni pričakoval, da bo postala njegova prava velika jubezen. Zmagal je na več krajevnih natečajih, razstava v Zgoniku pa je njegova prva samostojna razstava.
O sebi pravi: »Najraje fotografiram naravo, pejsaže, živali v njihovem naravnem okolju, naravne pojave (vsak dan narava nam podarja čudovite utrinke), kulturne in športne dogodke. Barve me napolnijo z emocijami, zato tudi moje fotografije so barvne. V tem kaotičnem svetu s hitrim življenjskim slogom, je treba upočasniti ritem in bolje opazovati, kar nas obdaja; to je tisto, kar me je fotografija naučila: ceniti tisto, kar me obdaja in opazovati na bolj pazljiv ter globok način. Osnovna zamisel te razstave je zelo enostavna: prikazati lepoto našega ozemlja od morja do Krasa in okolice.«
Razstava bo odprta do 26.marca v uradnih urah. (žp)
Bazovski Didaktični naravoslovni center v nedeljo odprt z novo razstavo o kraških rekah
Kot običajno bo tudi v nedeljo, 6.marca, od 9. do 17. ure odprt Didaktični naravoslovni center v Bazovici (Bazovica, 224 - telefon 040 3773677). Tokrat bo ob stalni naravoslovni razstavi, katere oglede vodi osebje deželne gozdne straže, še predstavitev nove občasne razstave, ki je posvečena starodavnim kraškim vodam. Ob 11. uri bo odprtje razstave Reke, ki so oblikovale površje Krasa - I fiumi, che modellarono il Carso, ki si jo je zamislil in izdelal Paolo Sossi. Avtor je v letih dosledno raziskoval celotno območje Krasa, posebno pozoren na udornice, kjer je iskal ostanke proda, peska in gramoza starodavnih rečnih okolij. S to razstavo Sosič prikazuje, kako je voda v času izoblikovala podobo kraške planote. Ob tem bo na ogled tudi film v slovenščini in italijanščini, ki je bil izdelan v okviru čezmejnih italijansko-slovenskih projektov, ki odkriva hidrogeološke raziskave kraških podzemnih voda. Vstop prost.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 4. marca 2016
KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.19 - Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 12.56.
Jutri, SOBOTA, 5. marca 2016
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 995,1 mb ustaljen, vlaga 89-odstotna, veter 40 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 29. februarja, do nedelje, 6. marca 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Son-nino 4 - 040 660438, Oširek Piave 2 -040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giu-lie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 in 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 - 510510 ali 800 -544544, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«.
ARISTON - 16.30 »Il figlio di Saul«; 18.45, 21.00 »Carol«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Amore, furti e altri guai«; 18.15, 21.40 »The nightmare«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Fuocoamma-re«; 18.00, 22.00 »Regali da uno sco-nosciuto«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.00, 21.50 »(Ne) Profesionalec; 16.20, 17.20 »Alvin in veverički: Velika Al-vintura«; 19.00 »Ave, Cezar«; 18.30, 21.00 »Bogovi Egipta«; 18.40, 20.10, 21.10, 22.20 »Deadpool«; 19.15, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 15.30 »Robinson Crusoe«; 16.40 »Robinson Crusoe 3D«; 20.50 »Tumbledown«; 16.30 »Zoolander 2«; 16.50 »Zootropolis«; 15.50, 18.00 »Zootropolis 3D«.
NAZIONALE - 16.15, 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish girl«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 19.40, 22.00 »Legend«; 18.15, 22.10 »Deadpool«; 16.40 »Pedro - Galletto coraggioso«; 18.00 »Tiramisu«; 20.00 »God's not dead«; 21.20 »Revenant - Redivivo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00 »Zootropolis«; 21.20 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Attacco al potere 2«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 21.00 »Gods of Egypt«; 16.20, 19.00, 21.40 »Legend«; 16.40 »Pedro - Galletto coraggioso«; 16.30, 18.45 »Perfetti sconosciuti«; 16.45, 19.10, 21.35 »Regali da uno scono-sciuto«; 21.50 »Tiramisu«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Legend«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »Attacco al pote-re 2«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Room«; Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tira-misu«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«.
S Poslovni oglasi
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC
priredi v soboto, 5. marca, večerjo z glasbo ob dnevu žena.
Igral bo ansambel »Klapa iz Brega«
Za informacije: 040-229168 ali 327-0149957.
NA PROSEKU
dajemo v najem gostilno z vrtom. Tel. 040-225275 ob večernih urah.
RESTAVRACIJA KARIŠ - večer s plesom v soboto 5. marca.
Zabaval bo ansambel Nebojsega!
Prijave na 040-226294.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
obvešča, da ima trgovina nove urnike:
ponedeljek 8.00-12.30,
od torka do petka 8.00-18.30 neprekinjeno,
sobota 8.00-12.30 in 15.30-18.30.
Ob priliki Dneva žena vas obveščamo, da bodo dobile vse ženske, ki bodo prišle na nakupe v soboto, 5.03 in v torek, 8.03, darilce iz naše nove kozmetične linije.
če delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723.
ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah).
H Šolske vesti
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo).
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 13.03
vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790.
Id Osmice
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
Loterija
3. marca 2016
Bari	13	53	29	15	20
Cagliari	56	59	27	76	4
Firence	49	13	61	71	25
Genova	76	46	34	32	25
Milan	79	13	44	7	10
Neapelj	72	17	64	40	60
Palermo	61	35	39	6	80
Rim	25	15	41	75	76
Turin	48	22	75	90	19
Benetke	72	18	53	66	20
Nazionale	40	44	90	64	42
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, iš-
Super Enalotto Št. 27
8 16 29 49 56 62 jolly 44
Nagradni sklad	55.638.739,93 €
Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 501 dobitnikov s 4 točkami 19.352 dobitnikov s 3 točkami 303.267 dobitnikov z 2 točkama
--€ --€
25.959,81 € 313,47 € 24,59 € 5,00 €
Superstar
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	31.347,00 €
133 dobitnikov s 3 točkami	2.459,00 €
2.064 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.954 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
28.820 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
13
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
7 5
13. KONGRES VZPI-ANPI
Narodni dom JUTRI, 5. marca, ob 9.30
s pozdravom DVS Primorsko in ŽVS Barkovlje
zborovodja A. Pertot,
harmonikar M. Zobin
Mamico Jasno in očka Aleša je osrečil prihod male
Maje
Da bi bila v življenju vedno zdrava in srečna ji želijo
bratranca Aron in Alen, nona Nada, nono Stojan in vsi, ki jo imajo radi.
¿1 Čestitke
Mamici v veselje, očku v ponos, pokukal si na svet brez zobkov in bos. Bodi -vedno sonček mali, saj sta te z Nejčkom komaj dočakala. Iskrene čestitke ob rojstvu malega TADEJA vam iz srca voščimo Nicole, Matej, Veronika in Mojmir.
Trikratni zdravo za krepkega TADEJA! Novorojenega Slogaša pozdravljajo in se veselijo s svojim trenerjem Ambrožem, Matejo in Nejcem, vse odbojkarice Under 16 z mamicami Under 46!
V	Štivanu slavi MARIJA 80. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju ji želiva vse najboljše, posebno pa zdravja in da bi še naprej uživala v krogu svojih vnučkov, Anica in Edi z družino.
V	družino Birsa je privekal DANI! Z Andrejem, Roberto in Nino se veselimo Irina in Enrico s Petrom, Neva in Nik z Martino in Danielom, Davorin in Katja z Aljo.
Ljubi ŽENI, ob častitljivem jubileju, želim zdravja, sreče, zadovoljstva in dobre volje ob prenašanju partnerja (ki sem jaz!), ob veseli družinski družbi, seveda ob številnih prijateljih. To so želje tvojega izbranca v davnih letih (mladostne napake pač), ki so se iztekle zelo dobro.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 10. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360070.
KRU.T - še zadnji termin za vpis na velikonočni izlet v Parmo in njeno okolico, od 06. do 08. marca. Info in program na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 0. nadstropje, tel. št. 040-360070, krut.ts@tiscali.it.
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 08. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smu-
čanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 01.53. Info in vpisi na tel. 308-4754180 (Aljoša -Ts) , 309-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 08. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025.
13 Obvestila
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do danes, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV ZA DEVIN - NABREŽINO - KRIŽ, v sodelovanju z občinskimi socialnimi službami in tržaško zdravstveno enoto, prireja danes, 4. marca, ob 15. uri v Domu ostarelih Bratje Stuparich v Se-sljanu predavanje na temo: »Kako krepimo imunski sistem s prehrano«. Predava naturopatinja, iridologinja in refleksologinja Belinda Magello.
AŠD MLADINA organizira v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vabljeni vsi! Vpis na tel. št.: 347-0473606.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR Vse-državnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI prireja 13. Pokrajinski kongres v soboto, 5. marca, ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 00. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-0566134, ali 347-3955109.
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476053.
V	BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja ob 140-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer, bral bo Danjel Švab; glasbena kulisa Florjan Suppani - violina.
V	NEDELJO, 6. MARCA, ob 16. uri, bo v svetem letu Božjega Usmiljenja slovensko postno romanje v Marijino svetišče na Repentabru, s pobožnost-jo Križevega pota. Začetek pri kapelici na Poklonu. V slučaju slabega vremena bodo obredi samo v cerkvi. Prilika tudi za zakrament sprave.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možen vpis na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu, ob ponedeljkih in sredah, v večernih urah. Info na www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. št.: 040566360.
NA POBUDO VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance bomo v ponedeljek, 7. marca, ob 10.30, počastili spomin na Rozalijo Kos Kocjan -Gulič. Svečanost bo na Opčinah v bližini tramvajske postaje, pred spominsko tablo, ki priča o njeni muče-niški smrti. Nastopili bodo otroci 5. razreda OŠ Franceta Bevka.
SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prirejata v ponedeljek, 7.marca, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu praznovanje dneva žena. Sodeluje vokalna skupina Vikra pod umetniškim vodstvom Petre Grassi, sledi družabnost s srečelovom.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi ob priliki 8. marca v občinsko knjižnico v Boljunec v ponedeljek, 7. marca, ob 00. uri na srečanje »Poklon in priznanje ženskam«.
PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 00.30 ter ob petkih od 19.00 do 00.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan
9.	marca, ob 15. uri. Sladki popoldan
10.	marca, razstava in ponudba domačih sladic.
SKD I. GRUDEN vabi v torek, 8. marca, ob 17. uri na predstavitev tečaja »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna, ki bo potekala v obliki vadbene ure v Nabrežini. Redni tečaj bo pričel v torek, 8. marca, ob 19.30. Urniki: ob torkih, od 17. do 18. ure ali od 19.30 do 00.30 ter ob četrtkih, od 17. do 18. ure. Predvpis in pojasnila na tel.: 349-6483800.
DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek, v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemena Zalarja, bo v sredo, 9. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere.
KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanje z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 9. marca, ob 00.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B0, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgonico.ts.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360070, krut.ts@tiscali.it.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 00.00 v prvem in ob 00.30 v drugem sklicanju.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 0010. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 0010 (prijava dohodkov iz leta 0013) ne presega 08.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico.
SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15.
marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6704804.
OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 07. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.re-gione.fvg.it, najkasneje do 17. marca. Več informacij o Malem kraškem maratonu na www.kraškimaraton.si
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635606.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 04. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
0 Prireditve
OŠ A. ČERNIGOJA na Proseku vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 4. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
DSMO K. FERLUGA - MILJE vabi soboto, 5. marca, ob 17.30 v miljski muzej Cara, na predstavitev dvojezične antologije Jolke Milič »Poezija« - bla, bla, bla od A do ...? - Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...? in na vodeni obisk razstave »Vloga podob« s slikarjem Aleksandrom Peco. Delo in avtorico, ki praznuje visoki življenjski jubilej, bo predstavil pesnik in časnikar Jurij Paljk z založnico Miriano Antoni. Razstava A. Pece bo v muzeju Cara do 13. marca. Info: www.benvenutiamuggia.eu.
OBČINA ZGONIK vabi v soboto, 5. marca, ob 11.00 na županstvo na odprtje fotografske razstave Gianfranca Cerija »Trst med morjem in Krasom«. Razstava bo odprta od 7. do 06. marca, med uradnimi urami.
SKD GRAD OD BANOV, v sklopu dneva slovenske kulture, vabi na večer »Od idrijske doline do Krasa in morja«, ki bo v soboto, 5. marca, ob 00. uri v društvenih prostorih. Gosti večera: s pesmijo Claudia Salamant, Alenka Petaros in Aleksander Furlan, katerega bo predstavil Marij Maver. Večer bo povezoval Matej Emili s svojo diatonično harmoniko.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Blagor ženskam v soboto, 5. marca, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavljajo: Martin Marchesich (brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita), Tjaša Škapin (modna oblikovalka) in Marko Civardi (umetniške fotografije). Uvodna misel dr. Miha Jerešek. Gost večera bo vokalna skupina Karina. Urnik razstave (do 11. marca) 10.00 - 10.00.
ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: Starši Ensemble-Ronke in ŽePS Stu ledi-Trst v soboto, 5. marca, ob 00. uri v Kulturnem domu v Šempasu; MoPZ Jezero-Doberdob in MePZ Slovenec-Boršt / Ricmanje v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v osnovni šoli v Podbrdu; MoPZ Vasilij Mirk-Prosek v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v Osnovni šoli v Pivki.
KD KRAŠKI DOM in Razvojno združenje Repentabor vabita na počastitev dneva žena v nedeljo, 6. marca, ob 17.30, v kulturni dom na Colu. Predstavila se nam bo domača dramska skupina z novo veseloigro avtorice in režiserke Anje Škabar »Zabava s tradicijo«.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA
vabita na 04. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom.
1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE, odprtje razstave in predstavitev knjige V. Prinčiča V Brucku
taborišču bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 00. Razstavo, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ustanova Fundacija miru v Posočju in bo do 18. marca na ogled v Gregorčičevi dvorani, bosta predstavili Marta Verginella in Petra Testen, knjigo pa bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. marca, ob 00.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno - zabavni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo ŽVS Barkovlje, »Pupeskrasa«, kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), pevka Laura Budal, ob spremljavi Aljoše Sakside.
KRD DOM BRIŠČIKI prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena. Recital »Melodije poezije« bo na izviren način popeljal v svet intime, ljubezni in lepote. Besedo in glasbo udejanjajo Nadja Roncelli, Marij Čuk in Igor Zobin. V Briščikih, 8. marca, ob 00.00. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek, pijačo in razpoloženje.
SKD PRIMOREC, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja večer ob mednarodnem dnevu žena »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu« v torek, 8. marca, ob 00.30 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Besedila bere Elena Husu, glasbena spremljava Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir).
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: Ob Dnevu žena vabi v torek, 8. marca, ob 17.30 v bar Tabor, na predstavitev knjige Micol Brusaferro »El Pedocin«.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360 vabijo v sredo, 9. marca, na Trg Oberdan 7, ob 10. uri na Kavo s knjigo Vere Vardjan »Med nebom in zemljo. Čudežno preživela udar strele«.
SLOVENSKO NUMIZATIČNO DRUŠTVO VALVAZOR vabi na predstavitev medalje skovane v spomin na naše prednike, ki so se v 1. svetovni vojni bojevali v avstrijskem 97. pešpolku. Predstavitev bo v četrtek, 10. marca, ob 17.30 v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italija 13, v Trstu. Na predstavitvi bosta sodelovala avtor raznih knjig o 1. sv. vojni dr. Vasja Kla-vora in vodja numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Andrej Šemrov.
SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 10. marca, ob 00. uri v Bazov-skem domu.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 10. marca, ob 00. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvoj -nega društva Repentabor.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva.
DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 03. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-00.00.
Prispevki
V spomin na Viktorja Košuto darujeta družini Natural in Zurini 05,00 evrov za SKD Vesna in 05,00 evrov za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Edota daruje Branka, s skupino dolgoletnih zamejskih turistov, 100,00 evrov za Krajevno organizacijo Zveze borcev - Hru-ševje.
8
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
OPČINE - Sklepni večer z nagrajevanjem
Pretirana birokracija ovira organizatorje Kraškega pusta
Praprovci žiriji podarili očala - Že odštevajo dneve (in sekunde) do jubilejnega 50. sprevoda
49. Kraški pust je v sredo zvečer v openskem domu Brdina sklenil svoj krog z uradnim nagrajevanjem. Ob navzočnosti predstavnikov vseh pustnih skupin so predsednik odbora Igor Malalan in odborniki podelili priznanja vsem (ročna dela je izdelala Openka Marisa Dolce) ter seveda nagradili najboljše, na čelu z zmagovitimi Medvejci in Štivanci (v razredu vozov so slavili drugič zapored) ter Padričarji in Gropajci (med skupinami je Luna Puhna dodatno utrdila svojo dolgoletno vladavino).
Za satirični trenutek pa so poskrbeli drugouvrščeni Praprovci, ki so pred Ma-lalana postavili pladenj s pokrovom. Ko je dvignil pokrov, je na pladnju našel posebna očala, s katerimi naj bi člani žirije prihodnjič bolje videli in ocenili vozove ... Malalan je darilo športno sprejel in pojasnil, da sam ni član žirije, v kateri je vsako leto pet članov, vsak od teh pa ima svoje mnenje in lahko tudi kdaj zgreši, »saj smo vsi ljudje«. Pristavil je, da sta prvenstvena cilja organizatorjev zagotoviti zabavo in uspešen niz dogodkov s sprevodom na čelu, tekmovalna plat je torej postranskega pomena.
Pač pa je bil govor tudi o resnejših zadevah. Odbor za Kraški pust je lani prejel od deželne uprave prispevek v višini 17.000 evrov, »protislovno pa je, da moramo nato del tega denarja vračati državi,« je dejal Malalan. Po novem (v Sovod-njah se je to dogajalo že lani) je treba na-
mreč za organizacijo sprevoda pripraviti varnostni načrt. To zahteva pokrajinska komisija za varnost, ki deluje pod okriljem Prefekture. Letos so ta načrt pripravili sami odborniki, kar je terjalo veliko truda, v resnici pa naj bi ga praviloma izdelali strokovnjaki, strošek pa znaša od 2500 do 3000 evrov. »Doslej se na naših sprevodih ni zgodilo nič, vedno skrbimo za varnost in policija nas je večkrat pohvalila. Smo med redkimi, ki med vozovi in gledalci postavimo ograjo, da ne bi kak otrok zlezel pod traktor. Zdaj pa nas po 49 letih učijo, kako organizirati sprevod,« je bil jasen Malalan. Člani pokrajinske komisije med drugim ne upoštevajo dejstva, da so odborniki prostovoljci, ki nimajo ogromno časa za sestanke in birokracijo. Dva odbornika sta se vseskozi ukvarjala samo z varnostjo in nista mogla sodelovati pri ostalih zadevah, tako da je marsikdo vse manj navdušen nad organizacijsko dejavnostjo. Debato je obogatil predsednik so-vodenjskega društva Karnival Luka Pisk, ki je imel z varnostnimi načrti že izkušnje in probleme (toliko bolj, ker imajo v Sovodnjah tudi pustni šotor). Pustarji pozivajo politike, naj jim prisluhnejo in predlagajo sestanek na Prefekturi, mogoče skupaj z organizatorji miljskega in tržaškega pusta. Organizatorji Kraškega pusta se vsekakor zahvaljujejo deželni upravi za finančno podporo, Občini Trst za obsežno tehnično pomoč (posebej odborniku Edi-ju Krausu) in rajonskemu svetu ter pred-
Desno podeljevanje priznanj v domu Brdina, zgoraj Igor Malalan s »praprovskimi« očali
fotodamj@n
sedniku Marcu Miklovicu, ki je vedno zelo pozoren.
Večer je minil ob prijetnem druženju, zdaj bo čas za premor, organizacijsko kolesje pa se bo ponovno aktiviralo septembra. Prihodnja izvedba bo prav posebna, deželni sedež RAI za tisto priložnost že pripravlja DVD z dokumentarcem o Kraškem pustu. Na spletni strani www.kraskipust.org že odštevajo dneve, ure, minute in sekunde do jubilejne petdesete povorke: ko smo sinoči zaključili ta članek, je bilo »samo« še 358 dni, 18 ur, 5 minut in 18 sekund ... (af)
BOLJUNEC - V rezervatu Doline Glinščice
Več kot 200 jam
V knjigi jih je popisal raziskovalec Maurizio Radacich
Maurizio Radacich med predstavitvijo knjige
fotodamj@n
Na območju naravnega rezervata Doline Glinščice obstaja več kot 200 jam. Nekatere so prave, globoke kraške jame, druge, in teh je velika večina, so le nekajmetrske globeli. Dejstvo pa je, da vse predstavljajo veliko naravno bogastvo.
Maurizio Radacich je začel z raziskovanjem jam in globeli v Dolini Glinščici pred nekaj leti. Še pred tem se je lotil raziskovanja mlinov, ki jih je pred sto in več leti poganjala Glinščica in so predstavljali pomembne gospodarske objekte. O njih je nato napisal knjigo.
Pri raziskovanju jam v Dolini Glinščice so mu pomagali nekateri jamarji in nekateri domačini, naposled je ves ta raziskovalni trud prelil na papir, v knjigo, ki predstavlja pravcat kataster jam na območju Doline Glinščice.
Radacich je predstavil knjigo v Sprejemnem centru v Boljuncu konec februarja. Številnemu občinstvu je pojasnil, kako je knjiga nastala, in orisal značilnosti jam in globeli.
slovensko „-iO*
stalno
gledališče
CVETJE V JESENI
izvirni slovenski muzikal
Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it fej Avalon Trieste
v torek, 22. marca, ob 20.30 v sredo, 23. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani
Nagradne vstopnice za abonente SSG bodo na voljo samo do 8. marca!
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
TRST - Projekt
Čivkajoč v vrtu
Združenje Bioest prireja danes ob 17.30 na sedežu Lab 15 v Ul. Valdirivo 15/B drugo tematsko srečanje projekta Čivkajoč v vrtu. Na njem bo Matteo Giraldi, odgovorni pri pokrajinskem vodstvu zveze za zaščito ptic Lipu, spregovoril o poznavanju in spoznavanju ptic na ozemlju tržaške pokrajine. Osredotočil pa se bo tudi na spremenjene razmere in bivanjske pogoje, ki so prizadeli ptice v zadnjih desetletjih, da se je njihovo število močno znižalo, k čemur pa je pripomogel tudi porast ptic roparic, kot je siva vrana.
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
9 5
TRSTENIK - Pogovor z novim direktorjem visoke šole Sissa prof. Štefanom Ruffom
»Znanost v Italiji je podhranjena«
V	znanosti bi potrebovali dolgoročno vizijo in ne površnega dodeljevanja sredstev, zaradi katerega znanost že desetletja hira, je do v znanosti zakoreninjenega sistema financiranja kritičen novi direktor visoke šole Sissa Stefano Ruffo, fizik, ki je predaval na Univerzi v Firencah, in raziskovalec, ki si je uspešno kariero zgradil v Franciji. S toskanskim profesorjem smo se pogovarjali o uspešnosti Sisse in anomalijah na področju financiranja znanosti.
Takoj po izvolitvi ste dejali: »Trudil se bom ohraniti odličnost te šole in ji dati še večjo prepoznavnost.« Kaj konkretno to pomeni?
Raje kot odličnost bi uporabil besedo prestiž, ki temelji na različnih merilih. Eno od glavnih meril prestiža sta objavljanje v priznanih strokovnih revijah in biti vodilni na določenem področju. Želim okrepiti te kriterije prestiža, kar pa nikakor ne pomeni, da jih je bilo v preteklosti premalo. Visoka šola Sissa že leta beleži odlične rezultate. O tem pričajo nagrade za podporo odličnosti evropske znanosti. Samo v zadnjih letih je Sissa prejela 15 prestižnih nagrad Evropskega raziskovanega sveta ERC, ki so bile porazdeljene med tri znanstvene veje; matematiko, fiziko in nevroznanost.
V	zelo kratkem času ste prejeli kar tri prestižne štipendije ERC. Se strinjate, da je to zavidanja vreden dosežek?
Vsekakor. Odkar sem na čelu te šole, se pravi tri mesece, smo prejeli tri
fotodamj@n
štipendije Evropskega raziskovalnega sveta. To je izjemen dosežek. Skoraj eno na mesec. Startne štipendije so prestižne in finančno velikodušne. Perspektivni raziskovalci za svoj projekt, ki traja povprečno pet let, dobijo 1,5 milijona evrov. To, da so med štipendisti ERC tudi Italijani, je samo dokaz, da smo kompetitivni na evropski znanstveni sceni. Problem nastane takrat, ko italijanski znanstveniki dobijo štipendijo in se odločijo, da bodo svoj projekt razvijali v drugih evropskih inštitutih.
Kaj botruje takšni odločitvi?
Pomanjkanje znanstvene infrastrukture in perspektive za delo. Znanost v Italiji se mora dnevno ubadati z nesmiselnim birokratizmom. Kot primer naj navedem, da je pred kratkim pristojno ministrstvo sprejelo predpis, ki določa, da ustanova, kot je naša šola, ne more sprejeti ERC štipendistov za profesorje. Tolaži me dejstvo, da birokracija ni samo naša značilnost, ampak tudi značilnost nekaterih drugih držav.
Manj bleščeča plat znanosti je, kot ste že namignili, beg možganov. Italijanski znanstveniki so bolj cenje-
ni drugje kot doma. Se ti znanstveniki kdaj vrnejo domov?
Redko, a k sreči se to še dogaja. Dva štipendista ERC bosta svoj projekt razvijala v naši ustanovi. Raziskovalci se običajno vrnejo v tiste ustanove, ki slovijo po odličnosti (SISSA, SantAn-na, Sapienza).
Koliko mi cenimo tuje znanstvenike?
Jaz osebno zelo cenim tuje znanstvenike. Že ob prevzemu funkcije sem opozoril, da bi v Sisso morali pritegniti še več tujih raziskovalcev.
Kakšno je v Sissi razmerje med italijanskimi in tujimi raziskovalci?
Tretjino podiplomskih študentov, ki pripravljajo doktorat, sestavljajo tujci, med njimi so dobro zastopane ženske (40%); skupno imamo 250 dok-torantov, približno 80 jih prihaja iz 20 različnih držav. Akademski kader pa je v pretežni meri italijanski. Italija žal ni dovolj privlačna za tuje profesorje.
Po vašem mnenju politiki vidijo znanost kot motor ekonomskega razvoja?
Ja, ampak samo z besedami. V praksi bi namreč to pomenilo upoštevanje ciljev, ki si jih je zadala Evropa. V znanost in razvoj gre trenutno 1,5% BDP, kar je manj od tistega, kar predvideva lizbonska pogodba (3% BDP). Znanost je v zadnjih desetih letih deležna le mačehovske pozornosti. Od leta 2008 je izgubila 20% kadra, finančnih sredstev ... Če parafraziram - Italija je podhranjena, kar pomeni, da bi celoten znanstveni sistem morali nahraniti, a to bi morali storiti postopoma.
Kaj predlagate kot rešitev?
To hiranje bi lahko prekinili s strukturiranim in celovitim financiranjem raziskav. Če bi znanost financirali
Sedež visoke šole Sissa pod Obeliskom
v tisti meri, kot so jo pred desetimi leti, bi to pomenilo kar velik napredek.
Sta kreativnost in znanstveno poslanstvo dovolj za znanost ali so osnovni pogoj za uspešno delo tudi denar, laboratoriji, redne plače?
Glavni sestavini za znanost sta kreativnost in predanost - vsaj jaz to iščem pri mladih raziskovalcih. Za razvoj raziskave pa seveda potrebujemo ustrezno okolje, ki pa stane.
Ali se je prekernost dela udomačila tudi v znanosti?
To je mednarodni problem, na katerega vplivajo terminsko omejeni raziskovalni projekti. Jaz osebno mladim priporočam, naj vztrajajo pri iskanju službe v znanosti do 35. leta, potem pa je bolje, če se preusmerijo kam drugam.
Soneta Čoralič
fotodamj@n
IV* ••	V* V* . II «I •
Divji prašiči tudi v Sissi
Med obiskom visoke šole Sissa smo opazili kar nekaj opozoril o divjih prašičih. Da lomastijo po parku tik pred poslopjem, smo se prepričali na lastne oči, saj smo videli vse prej kot urejene gredice. Na njih so bili jasno vidni odtisi stopal teh živali in razkopana zemlja. Na tem območju je divjih prašičev zelo veliko, dobri bivalni in prehranski pogoji pa bržkone botrujejo k dodatnemu naraščanju teh živali, ki jezijo predvsem kmetovalce, saj jim povzročajo velikansko škodo. Perečo problematiko skušajo pristojni urediti, a kaže, da brez vidnejših rezultatov.
Od danes Stopnišče Cecchelin
Stopnišče med ulicama Teatro Romano in Donota bodo danes ob 11. uri ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija poimenovali po komiku Angelu Cecchelinu. Jutri pa bo v dvorani Tripcovich ob 18. uri predstava v spomin na Cecchelina, ki jo prireja Občina Trst v sodelovanju z vsemi mestnimi gledališči. Vstop je prost.
O beguncih in »regnicolih«
V	okviru razstave »Dve fronti, eno mesto« bo danes v avditoriju Muzeja Revoltella ob 18. uri zgodovinar Franco Cecotti govoril na temo »Begunci, "re-gnicoli', interniranci in politični begunci iz Trsta in Primorske 19151918«.
Knjiga Erna Szepa
V	knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri
Giorgio Pressburger v pogovoru z El-viom Guagninijem predstavil knjigo madžarskega pisatelja Erna Szepa »Lodore umano«. Srečanje bo vodil Dušan Jelinčič.
Podoba vojaka 1870-1935
V	prestolni dvorani Miramarskega gradu bodo danes ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Junaki so vsi mladi in lepi«, ki je posvečena podobi vojaka med retoriko in resničnostjo v obdobju 1870-1935. Razstava bo odprta do 29. marca.
Razstava Uga Borsattija
V	dvorani Veruda v palači Costanzi bodo danes ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija ob 18. uri odprli razstavo fotografij Uga Borsat-tija »Trieste e una donna«, ki bo na ogled do 20. marca vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
Pasolinijev »Calderon«
V	gledališču Verdi v Miljah bo drevi ob 20.30 deželna premiera dela Pier Paola Pasolinija »Calderon« v režiji Francesca Saponara in produkciji združenja Teatri Uniti v sodelovanju z Univerzo v Kalabriji.
TRST - Zdravstveno podjetje
Zdravstvena reforma kaže prve rezultate
Deželna zdravstvena reforma je bila v žarišču včerajšnjega srečanja na sedežu Zdravstvenega podjetja, kjer so o reorganizaciji bolnišnic govorili izredni komisar Nicola Delli Quadri, zdravstvena direktorica Lucia Pelusi, predstavnica medicinskih sester Maila Mi-slej, direktor univerzitetnega kliničnega oddelka za kirurgijo in zdravje Roberto di Lenarda in direktorja združenih oddelkov Nicolo de Manzini in Lui-gi Murena.
S prvim marcem je prišlo do združitve nekdanjega centra I. Chirurgica in centra splošnega kirurškega oddelka, v katerem so zdaj splošna in torakalna kirurgija, na tem oddelku pa bodo opravljali tudi operacije dojk. Oddelek bo še naprej vodil prof. Nicolo de Manzini. Ortopedski oddelek in oddelek za rehabilitacijo ter medicino dela so združili s travmatološkim oddelkom. Združeni oddelek vodi prof. Luigi Murena.
Splošna kirurgija in ortopedska ter travmatološka klinika bosta prevzeli kader, tehnologijo in postelje. V roku dveh mesecev bodo predstavili projekt reorganizacije dejavnosti in dolžnosti novega kompleksa. Cilj projekta je, da bi izboljšali upravljanje z viri, poseben poudarek pa bodo namenili definiciji postopkov, katerih cilj je povezovanje zdravniških in skrbstvenih ekip. Nova ureditev zdravstvenega sistema bo prinesla kar nekaj koristi tako občanom kot
Nicola Delli Quadri
zdravnikom. Občani bodo deležni koordinirane, integrirane zdravniške oskrbe, zdravniki pa se bodo izognili prepolnim ambulantam.
Na včerajšnjem srečanju se je izredni komisar Nicola Delli Quadri dotaknil še ene teme. 1. marca je sodni senat deželnega upravnega sodišča objavil postopek pritožb, ki zadevajo dodelitev koncesij za izvršno projektiranje obnovitvenih del v katinarski bolnišnici, kjer bo po novem domovala tudi bolnišnica Burlo Garofolo. Razpis je bil objavljen decembra 2014, rok za prijave pa je zapadel aprila 2015. Drugo in tret-jeuvrščeno podjetje sta vložila pritožbi, o katerih deželno upravno sodišče mora podati še razsodbo. O tem, kdaj lahko pričakujemo razsodbo, na včerajšnjem srečanju niso govorili
TRST - Pomorska postaja od jutri do torka
Oljčno olje protagonist
prireditve Olio Capitale
Jutri se bo na Pomorski postaji začela jubilejna deseta izdaja salona ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale (letošnji logotip je kapljica olja v obliki srca), na katerem bo sodelovalo 300 razstavljavcev z različnih koncev Italije, Grčije in Hrvaške. Mednarodna prireditev, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju z združenjem Città dell'Olio, bo letos postregla s celim nizom spremljevalnih prireditev, med katerimi velja omeniti tudi dobrodelno prireditev, ki so jo poimenovali Oil Boat.
Jutri med 12. in 14. uro bo pred Pomorsko postajo privezana jadrnica jadralnega združenja Società Triesti-na della vela ASD. Na njej bo mogoče okušati tople kruhke, zabeljene z ekstradeviškim oljčnim oljem, ki ga bodo ob tej priložnosti ponujali nekateri razstavljavci. Posebnost prireditve bo v njeni dobrodelnosti, saj bodo obiskovalci lahko sodelovali pri loteriji, ki bo zmagovalce nagradila s steklenicami ekstradeviškega oljčnega olja. Izkupiček od zbranih sredstev bodo namenili različnim združenjem, ki tako ali drugače pomagajo otrokom s posebnimi potrebami. V primeru slabega vremena bo pokušnja na barki Oil Boat odpadla.
Mednarodna prireditev Olio Capitale bo na Pomorski postaji potekala od jutri do torka, 8. marca. Sejem-
sko dogajanje se bo jutri ob 10.30 začelo s strokovnim posvetom, na katerem bo o novih izzivih pri gojenju in pridelovanju oljk govoril tudi podmi-nister za kmetijstvo Andrea Olivero. Poleg razstavljavcev, ki bodo svoje zeleno zlato prodajali, bodo na prizorišču potekale kuharske delavnice, vodene degustacije, med gosti pa bodo tudi kuharski velemojstri, ki bodo obiskovalcem razlagali, katera jed in vrsta oljčnega olja gresta najbolje skupaj. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos izvedli tekmovanje Olio Capitale, na katerem se bo za naziv najboljšega oljarja in oljkarja potegovalo 300 kandidatov, katerih vzorci prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Španije, Portugalske, Maroka in Izraela. Zmagovalce bodo razglasili v torek ob 12. uri.
Literarni odt
Nagrajevanje šumovega literarnega natečaja za mlade nas je prejšnji petek navdalo z novim elanom, ki nas bo spremljal pri nadaljnjem delu. Vsem bralcem v veselje ponujamo na današnji posebni izdaji na dveh straneh vse nagrajene prozne izdelke oziroma pesmi. Še enkrat se prisrčno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste sodelovali, glavnemu uredniku Aleksandru Korenu in celi redakciji, vsem v stavnici, Založništvu tržaškega tiska za knjižne nagrade in režiserju Igorju Pisonu za sodelovanje pri prijetnem večeru.
Dovolite nam, naj ob zaključku te dogodivščine, podamo nekaj misli:
• Vsi zmagovalci oziroma zmagovalke so izbrali izhodiščni naslov »Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti«, ki se je ob priložnosti visokega življenjskega jubileja Cirila Zlobca navezoval ravno na citat priljubljenega pesnika. Vsak je ljubezensko te-
mo razvil na svoj, čisto lasten način. Ljubezen, kljub svoji kompleksnosti in bolečini, ki jo neizogibno prinaša s sabo, mlade navdihuje in spodbuja njihovo kreativnost. Ljubezenska tematika je torej vidno prekosila naslov Mi v odprtem mestu s poudarkom na razmišljanju o družbeno in kulturno odprtem prostoru, v katerem je danes čas za spoznavanje, sobivanje in sodelovanje med italijansko in slovensko komponento.
•	Poleg ljubezni je zavladal tudi ženski element: kar pet nagrad so prejele punce, Aljo-ša je bil edini fant, ki se je uspel prebiti na zmagovalni oder. Nekaj podobnega se dogaja tudi v šumovi ekipi, kjer sta med številnimi dekleti samo dva predstavnika moškega spola.
•	Kreativnost ne pozna meja in si uspe utreti pot tudi tja, kjer je tradicionalno ne bi vi-
deli. Obe prozi, sta nih predm niku inžen ku medici rej lahko
•	Šumovci ker se je n in dijakinj di osvojili proze.
•	Uspeh, ki škem, je pr fesorice. P vlogo pri s ustvarjajo izven šols liko profe bud, pa ža
l 1. mesto poezija Samantha Gruden
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
Oblekla te bom Oblekla te bom, najlepši moj plašč. Po moji si meri
po tvoji sem jaz si boke ulila le tu ni mi mraz.
Oblekla te bom, najlepši moj plašč. Moja obleka si ti, ki mi dih je ogrela, najbližja najdražja, golote več ni.
Bom s plaščem hodila, na ramah odtise tvojih ustnic nosila. Ni noči brez smeri saj vredna je bitka neskončne bližine.
In zgošča se tvoj ti, in zgošča se moj jaz. Tvoj odmaknjen obraz na lahko poskočil in s prsti dotaknil je dom mojih sanj.
Vse bližje je nocoj, zato sva na svetu, ogrejva drug obstoj. Le pridi, plašč moj. Oblekla bom tebe.
2. mesto poezija Alenka Cossutta
LJUBEZENje edina sila,
ki se lahko zoperstavi NOROSTI.
Ni vedno LEPA in mila,
ampak doprinaša veliko MODROSTI.
Kdo je sploh DEFINIRAL, kaj je normalnost? Nor je kdorkoli si misli, da je NORMALEN. V vsakem od nas se SKRIVA norost in ta problem je STALEN.
Norost ni nekaj GRDEGA ali nujno negativnega. Norost je lahko enostavno ljubiti nekoga, za katerega ne obstajaš, kot POLETI ni videti snega; ampak vseeno ljubimo in tega začaranega KROGA
nikoli ne bo konca. NOROST je lahko raznih vrst ampak kdor ni nikdar noro LJUBIL, naj prvi dvigne prst.
3. mesto poezija Aljoša Poljšak
« >
Ljubim te
Zašepetati sem ti hotel: ljubim te! A nisem mogel. Večkrat sem sanjal o tebi, čeprav so minili mračni dnevi, ko so mi solze močile obraz in je srce jokalo na ves glas
sedaj želim samo malo miru,
da bi se srce oddahnilo, da bi ga misel nate ne mučila ubogo!
V mraku sedim, brez tebe sem izgubljen, joj, kako sem vate zaljubljen. Nič več ne bom šepetal glasno bom svetu dejal: ljubezen v mojem srcu dehti nihče mi ne pomeni toliko kot ti.
1. mesto Belinda T
Strupeni kisi]
Resnica je, da sva midva skupaj nesmiselna. se zavedala, ko sva se poznala že nekaj časa, ko neizbežno potrebo, da preživiva skupaj dan. Zgo kakor se zgodi ponavadi: navezala sem se in zač v simbiozi. Zdelo se je, da se nanj lahko res zane tila sem se.
Zadnjič, ko sem ga videla, je bilo pred mn v zakajenem baru v središču mesta. Mislila sem bo in si nisem ustvarjala utvar. Zbežal je, kako zaznajo nevihto in odjadrajo čim hitreje do kop zumel je, da je treba dejstva postaviti črno na be veti tudi za koga drugega, ne samo zase.
Sedeli smo okrog majhne mize z barvanim pred sabo. Nenadoma sem ga zagledala in v iste on zagledal mene. Nisva povesila pogleda, ker na vsemu povezovala tako močna vez, ena izmed ti ne moreš prerezati, če se še tako zelo trudiš. Ne Njegovo željo po oddaljitvi si razlagam edinole ko ljubeznijo, beg pred edinim bitjem, za katerega v pomeniš vse. Pustil me je samo, ne da bi mi ka ker je hotel, da bi mi kdo drug dal, kar mi on ne surdno, dovolj bi bilo, da bi ostal z mano, ker j smiselno, a čudovito.
Pravijo, da se bolečina manjša. Lažejo se. Z doštudirala, končala medicino. Vse svoje energij trošila za študij. Naučila sem se, da če je srce prena boli, zato je nujno povrniti ravnovesje in natrpa ne. Postavila sem ob stran čustva in začela sen zdravljenje.
Nekega dne pa sem zagledala svojo pretek nenadoma butnila v sedanjost. Vstopila sem v s teri je bilo dekle, ki sem ga morala operirati, in bil on. Obstala sem, onemela. Pogledal me je in ma spustil dekletovo roko. Glava se je izprazni kakor da je moje misli uravnaval jez, srce se je z vsemi čustvi, ki sem jih skrivala. Ne glede na to rok ali trden zid zgradiš okrog sebe, da te drugi gli raniti, če na celem svetu obstaja samo en člo je že enkrat prestopil, se pred njim ne boš nikoli varovati: pozna skrivno pot do tebe in se lahko
I
Petek, 4. marca 2016 1 J
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Če se ti zdi, da nekdo prekomerno ljubi sočloveka, je ta po vsej verjetnosti ateist.
Umberto Eco
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
enki ljubezni
zmagovalki, tako v pesmi kot v univerzitetni študentki znanstve-netov. Samantha je v tretjem let-nirstva, Belinda pa v prvem letni-ne. Znanost in književnost sta to-enkraten binom.
in šumovke smo zelo zadovoljni, ia natečaj odzvalo mnogo dijakov j iz Gorice. Sofia in Alessia sta tu-drugo in tretje mesto na področju
i. ga je naš natečaj imel na Gori-redvsem sad truda tamkajšnje pro-Profesorji imajo namreč ključno spodbujanju dijakov, da kreativno in se udeležujejo aktivnosti tudi ¡kih sten. Na vprašanje, zakaj ve-sorjem ne podpira tovrstnih po-al še iščemo odgovor.
SUMOV FE J S
Šumovo prisluškovanje
Gledališče je prostor navdiha, zabave in seveda druženja. Šu-movci pa se včasih najbolj zabavamo z nabiranjem naših prebliskov in šumovih fejsov. Pred ogledom filma Tihotapci identitete in pogovorom z Ervinom Hladni-kom Milharčičem, smo prisluškovali pogovoru med zvestimi obiskovalci Kulturnega doma pred malo dvorano v SSG-ju:
»Ma kdu so ti dva? So naši?«
»Ma ja ja, so Slovenci.«
»Ah, so naši. Ma ne poznam.«
»Ma ne, niso naši, so forešti! Iz Kopra!«
Šumov portret tedna
Ugleden gost Ervih Hladnik Milharčič se je pred pogovorom z Ireno Urbič kar sam okronal (na uho nam je prišlo, da je venček iz rožic ukradel ustvarjalcem, ki so pripravljali študije za novo predstavo).
proza robec
Tega sem sva čutila dilo se je, čela živeti sem. Mo-
ogimi leti , da ga ne r ladje, ki inega. Ra-lem in ži-
i koktajli m hipu je ju je kljub stih, ki jih smiselno. t beg pred eš, da mu j razložil, daje. Abe bilo ne-
rasla sem, e sem po-polnjeno, ti možga-živeti za
lost, ki je obo, v ka-ob njej je nemudo-la v hipu, napolnilo o, kako šine bi mo-vek, ki ga mogel za-kadarko-
li, nepričakovano, vrne. Ni se mi približal, ni izrekel niti besede, povesil je pogled, kakor, da se sramuje, da se je končalo tako, kot se je.
Vse operacije sem opravila hladnokrvno, tistega dne, pa ni šlo tako zlahka. Anestezist in obenem moški, s katerim sem hodila že nekaj časa, Manuel, je bil z mano med operacijo.
„Bisturi."
Trenutek tišine. Zaprla sem oči, potem sem ga dala stran. Odšla sem iz sobe. Manuel je stekel za mano.
„Viktorija, je vse v redu?"
„Manuel, poslušaj, takoj na začetku sem ti povedala, da ne sprašuj po moji preteklosti, ali me sprejmeš tako kakršna sem, drugače ..."
„Viki, ti oddaljuješ vsakogar, ki se ti približa, ker si nekoč trpela, zato te ne sprašujem, da mi poveš, kaj se je zgodilo. Vem, da me ne ljubiš, ker ne potrebuješ ljubezni od mene. Sprejmem te pogoje, ti pa mi dovoli, da mi ni vseeno do tebe. Zadihaj in potem se vrni in reši življenje tistemu dekletu. Čutim, da je tokrat bolj pomembno kot ponavadi. Ko si pripravljena, se vrni. Počakali te bomo." Odšel je.
Res sem zadihala in se kislo nasmejala. Ironično, leta sem študirala kako zdraviti ljudi in sedaj je moja dolžnost rešiti njo, zaradi katere se mi večajo rane na srcu. Zbrala sem se in opravila dobro delo.
Minilo je dovolj časa, potem sta končno odšla iz moje bolnišnice. Pričakovala sem si, da mi bo po tolikih letih rekel vsaj besedico. Hotela bi ga sovražiti, bilo bi mi lažje. Hotela bi, da bi se vrnil, dokazala bi mu, da bi ga ljubila celo svoje življenje.
Težava je v tem, da zagotovo vem, da sem mu nekoč pomenila veliko. Mislim, da bom večno tisto dekle, v katero se je takrat (nerazumljivo zakaj) zaljubil on. Se je, to sem razumela tudi sama, čeprav se je do drugih vedno obnašal skrivnostno in nihče ga ni zares poznal. Že en sam najin pogled je bil zelo glasen, najina čustva so segla do tistih najbolj temnih globin, do katerih nihče noče spustiti drugih. Poznal je demone, ki sem jih skrivala v sebi, samo on me je razburil, da se mi je naježila koža. Hudo je, ko razumeš, da ne bo moglo trajati 'do konca najinih dni'. Takrat peče v srcu in v pljučih. Nekateri odnosi so kakor kisik, ki se dokoplje do moje notranjosti, da bi me osvežil, mi dal možnost, da se spomnim na vse, kar je bilo. Drug drugemu sva si bila kisik, ne razumeš, da je nujen, dokler ga ni več. Vdihnila sva življenje. Bitje srca se nama je pomirilo, bolj in bolj sva se utopila v drugega. Včasih ti to, kar najbolj ljubiš, koristi, včasih pa ti škoduje. Farmakon je bodisi strup kot zdravilo, zanj sem verjetno bila strup.
Ljubezen, pravijo, je kemijski proces, kar pa sem sama doumela je, da ljubezen ne zarjavi, se ne oksidira, pa čeprav jo pustiš na odprtem, strupena tišina neizrečenih besed pa je v najinem odnosu postavila piko, tam, kjer ne bi smela.
2. mesto proza Sofia Gergolet
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
»Lara, kosilo je na mizi!« Zakriči moj brat. »Takoj pridem!« mu zakri-čim. Želodček mi kruli, a prebrala bom še en odstavek in zaključila poglavje. Zatem pa bom zaprla knjigo in šla jest. Preveč je ganljiva ta knjiga. Le še malce bom nadaljevala z branjem, potem pa konec. »Lara, če ne prideš takoj k mizi bom spravila stran vse tvoje knjige!« me jezno opozori mama. »V redu, že grem, samo še copate si nataknem,« si izmislim in zaropotam z nogami, zato da mama misli, da prihajam. »Bolje bi bilo, če bi si res nataknila copate in se opravila na kosilo,« mi veli moški glas. Odstranim pogled s knjige in pred hišno ograjo zagledam fanta, ki strmi vame.
»Saj bom, želela bi dokončati stran,« mu odvrnem. Zastrmim se vanj in opazim, da je fant zelo čeden, ima modre oči, goste črne lase, nosi kratko belo majico in črne dolge hlače. V eni roki drži usnjeno jopico, v drugi pa cigareto. »Oprosti, kdo pa si ti?« ga vljudno vprašam, ta pa me pozdravi ter izgine. Tedaj zaslišim mamine korake, ki se približujejo, zato hitro stečem v kuhinjo. Ko ležem v posteljo, ne morem zaspati. Mislim na neznanega in fantastičnega fanta. Čeprav sem ga videla le dve minuti, se mi zdi, kot da bi ga poznala od vedno. Končno me zajame spanec in sanjam modre oči.
Drugo jutro se odločim, da se bom odpravila po vaških ulicah z namenom, da bi spet srečala včerajšnjega fanta. Moja vasica je namreč zelo majhna, zato se med prebivalci v glavnem vsi poznamo, vendar skrivnostnega fanta nisem nikoli srečala. Pripravim si torbo z malico, se oblečem ter obvestim mamo, da grem na sprehod. Sprehajam se po ulicah, ne da bi pomislila, kam hodim. Naenkrat se znajdem na ozki stezi, ki se vije v majhen gozdiček. Slutim, da moram tod naprej, zato se napotim v gozd. Pot se zaključi ravno pred obširnim travnikom, na katerem stoji majhna lesena hišica. Od daleč opazim figuro, ki sedi na strehi. Približam se in se zavedam, da na strehi čepi fant, ki sem ga prejšnji dan srečala. Mladenič me opazi in z nasmeškom mi reče: »Končno si me našla, splezaj k meni.« Ne da bi mu odgovorila, splezam na streho in se usedem poleg njega. Ne morem odmakniti pogleda od njega. V sebi čutim, kot da me vedno bolj privlačuje. Opazujem njegovo perfektno figuro, medtem ko kadi. Črne lase ima skuštrane, vendar zgleda še lepši, nosi vedno črne hlače, ki mu zelo lepo pristajajo in enako belo majico, pod katero lahko opazim njegove izredne trebušne mišice.
Takrat, ko se njegove modre oči srečajo z mojimi zeleno-rjavimi, začutim neko toplino v sebi, ki mi daje občutek mehkosti in lahkosti. Njegove oči so kot magnet zame. Gledava se nekaj časa v prijetni tišini, ko fant naenkrat izreče: »Če zaupaš vame, odidi skupaj z mano.« Od osuplosti in zasanjanosti ne uspem izreči niti besedice. Samo pokimam. V trenutku se njegov pogled spremeni. Takoj mi je jasno: noro sva zaljubljena drug v drugega. Primeva se za roko in stečeva po travniku.
3. mesto proza Alessia Zavadlav
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
Gorica, 2.11.2015
Kaj je pravzaprav ljubezen?
Zakaj je na svetu?
Ljubezen do živih bitij, do živali in tudi do čustev. Kako lahko ljubimo čustva, če je sama ljubezen čustvo. Lahko ljubimo ljubezen; in ljubezen ljubi nas?
Lahko bi znoreli od ljubezni?
Ne, zagotovo se ne bi dalo znoreti od ljubezni, saj je ljubezen najbolj veliko čustvo, ki ga človek lahko ima v svojem srcu. Prevladuje nad vsem, dokler se nekega dne srce ne razbije kot kristalen medvedek, ki sem ga imela na polici v sobi, in takrat se ljubezen ulije v telo in se razprši ter spremeni v žalost. V tistem trenutku ostaneš miren, brez besed, upaš, da so bile te samo sanje; ne razmišljaš da je, kar so ti komaj sporočili, resnično, živo oz. mrtvo. Oseba, ki se je zmeraj smejala s teboj, je zdaj mrtva. V tistem trenutku znoriš, tvoje telo je šokirano, ne ve, kako naj bi se spet opogumilo in nadaljevalo dihati, hoditi, zato začne izločati solze iz oči.
-A.
Gorica, 5.11.2015
Res je, umrl je. Zažgali so ga; res je mrtev. Ljudje egoistično jokamo pred njegovo žaro, ker vemo, da mu nismo rekli dovolj pogosto, da ga ljubimo. Moja babica, Zoranova žena, hčerka, moj stric in njegov brat sprejemajo sožalje v neskončni vrsti prijateljev, znancev in sorodnikov. Zdaj sem jaz na vrsti, pogledam njegovo sliko, slikali so ga, kakor se ga spominjam: nasmejan. Sočustvujem s sorodniki, žalostno se posmejem sinu Matjažu, mojemu botru, ki ga že leta ne vidim. Odidem iz kapele. Opazujem. Vsi so žalostni. Nihče ni vesel, da je končno končalo njegovo trpljenje, niti jaz.
Menim, da žalost prihaja iz ljubezni, ki se je ulila po telesu, saj ne vidim nobenega, ki bi znorel od
žalosti, ker Zoran je ljubil in bil ljubljen človek. Zoranova ljubezen, se razpršuje v zraku, ta je edini razlog zaradi katerega ljudje niso še znoreli od žalosti, ker Zoranova ljubezen je kot lepilo, ki lepi postopoma, dan za dnem, srca skupaj.
-A.
12
Petek, 4. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
UNIVERZA
Aleksija Ambrosi
aleksija.ambrosi@primorski.eu
Zbogom, Gorica!
Novogoriška univerza se poslavlja od Gorice. Potem ko se je lani izselila iz stavbe nekdanjega Šolskega doma v Križni ulici, se s prihodnjim študijskim letom umika še iz palače Alvarez v mestnem središču. Vzrok so po rektorjevih besedah zlasti stroški: čemu bi plačevali najemnino goriški pokrajini (in po njeni ukinitvi predvidoma Deželi FJK), če imajo v Rožni Dolini, Ajdovščini in Vipavi dovolj prostora? Tako pač je.
Odhod iz Gorice pa ima tudi drugo utemeljitev, kije za naše mesto veliko bolj boleča kot n-ta prazna stavba: novogoriška univerza se je v Gorico pred desetimi leti preselila tudi zato, ker je verjela v čezmejno povezovanje, skupni potencial sosednjih mest in možnost razvoja univerzitetnega središča na obeh straneh meje, do katerega - vsaj doslej - ni prišlo. Združevanje Goric, pravi Danilo Zavrtanik, je »milijone svetlobnih let daleč«, zato se umikajo.
Kako bo na to novico reagiralo mesto? Ali se bo sploh odzvalo? Pomeni ta odločitev tudi pokop ideje o evropski univerzi, ki se je pred nekaj leti porodila v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje? Ne morem mimo občutka, da italijanska javnost ni docela dojela, kako velika priložnostje bila navzočnost treh univerz (pravzapravštirih, če jim prištejemo tudi Visoko šolo CIELS) v enem samem mestu. Marsikateri Goričan dolgo časa sploh ni vedel za delovanje novogoriške univerze v Križni ulici. Bolj odmeven je bil prihod Visoke šole za umetnost, a nezato, ker je v Gorico pripeljala nove študente: namesto dobrodošlicejoje namreč pričakalo polemično odprto pismo takratnih rektorjev vi-demske in tržaške univerze, ki sta v njej videla konkurenta. Večjo pripravljenostza sodelovanje sta pokazala njuna naslednika, o projektu mednarodne univerze pa kljub temu že dalj časa nihče ne govori. Še ena zamujena priložnost?
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA-NOVA GORICA - Rektor Univerze v Novi Gorici o umiku iz Gorice
»Univerza ni več povezovalno jedro«
V	drugi polovici letošnjega leta se Univerza v Novi Gorici dokončno umika iz Gorice. Po besedah rektorja univerze, Danila Zavrtanika, so se za ta korak odločili v izo-gib stroškom najema prostorov, saj ima univerza po pridobitvi vipavskega dvorca Lant-hieri, prostora za izvajanje svojih programov dovolj. Ob umiku pa je prisotno tudi razočaranje, ker se vizija izpred več kot desetih let o čezmejni univerzi in povezovanju obeh Goric ni uresničila.
Univerza v Novi Gorici je leta 2006, dve leti po vstopu Slovenije v EU, pridobila prostore v Križni ulici, leta 2012 pa še prostore v palači Alvarez v Ulici Diaz. V Križno ulico je umestila Fakulteto za aplikativno naravoslovje in Fakulteto za znanosti o okolju. Slednjo je s študijskim letom 2014/15 preselila v Rožno Dolino, namesto nje pa v Križno ulico preselila Poslovno-tehniško fakulteto, a je nato z letošnjim študijskim letom tudi to preselila v objekt v Rožni Dolini, kjer ima Univerza svoj sedež. V izpraznjene prostore v Križni ulici se je nato preselila slovenska poklicna gostinska šola, ki deluje v okviru socialnega podjetja Ad Formandum.
V	letošnjem študijskem letu je univerza obdržala v najemu še prostore v palači Alvarez v Ulici Diaz, a bo najemno pogodbo kmalu odpovedala tudi tam. V novem študijskem letu, ki se začenja letošnjega oktobra, bodo študentje program Visoke šole za umetnost že obiskovali v Rožni Dolini. V obeh primerih se je vodstvo univerze za selitev iz Gorice odločilo zaradi racionalizacije stroškov. S pridobitvijo obnovljenega dvorca Lanthieri v Vipavi ima namreč univerza prostora dovolj, zato plačevanje najemnine v Gorici ni več smotrno.
»Obe lokaciji v Gorici sta bili ugodni, lokacija na Križni ulici je bila sicer finančno bolj zahtevna, druga v ulici Diaz manj. Umik je bil za nas lažji zato, ker je bil bolj finančne narave. Nismo pa imeli več občutka, da univerza predstavlja neko povezovalno jedro med obema Gori-
GORICA - Finančna straža ovadila tri moške
Tihotapili kužke
V prtljažniku so prevažali 41 pasjih mladičev - Z njimi bi zaslužili 15.000 evrov
videoposnetek na www.primorski.eu
Goriška finančna straža je v noči s srede na včerajšnji dan zasegla 41 pasjih mladičev, ki so jih brez ustreznih dovoljenj pripeljali iz Madžarske v Italijo. Avtomobil Fiat multipla, ki je prečkal mejo v Gorici, so finančni stražniki ustavili na avtocestnem postajališču pri Padovi. Ko so odprli prtljažnik, so odkrili 41 psičkov, starih okrog osem tednov. Natlačeni so bili v premajhnih kletkah, bili so lačni in žejni. Pse so trije moški z bivališčem v Kampanji in v Lombardiji prevažali brez ustreznih
Zaseženi psički
dokumentov in zdravstvenih potrdil: finančna straža je tihotapce ovadila zaradi slabega ravnanja z živalmi na podlagi 544. in 727. člena kazenskega zakonika ter 4. člena zakona št. 201 iz leta 2010. Psičke je pregledal živinozdravnik zdravstvenega podjetja iz Padove, ki je ugotovil, da so stari približno dva meseca. Med njimi je največ francoskih buldogov (23), ostali mladiči so maltežani, špici, bulterjerji in angleški buldogi. Če bi jih prodala, bi trojica tihotapcev z njimi zaslužila okrog 15.000 evrov. (ale)
cama, ta naboj se je nekako izgubil. Zato je bila odločitev o odhodu iz Gorice lažja. Nam je sicer zelo žal,« pravi Zavr-tanik in dodaja, da očitno tudi univerzi ni uspelo odigrati vloge središča, ki bi povezovalo obe Gorici, saj so resno računali na to, da se bo na obeh straneh meje razvil čezmejni univerzitetni center. »Upajmo, da se bo to vsaj kdaj v prihodnosti zgodilo,« pravi Zavrtanik in v isti sapi doda, kako je združevanje obeh Goric še milijon svetlobnih letih daleč.
Univerza se je vsaj za nekaj let poslovila tudi od začetka izgradnje univerzitetnega kampusa. Upravni odbor Univerze v Novi Gorici se je na sredini seji v Vipavi odločil, da zapre javni poziv iz leta 2013, s katerim so iskali primerno lokacijo zanj. Ker je bila zamujena priložnost, da bi evropska sredstva za kampus pridobili znotraj perspektive 2014 - 2020, pred letom 2021 rektor Danilo Zavrtanik ne računa na začetek gradnje kampusa, v igri pa še vedno ostajata lokaciji v Novi Gorici in Vipavi. »Obe lokaciji sta po vsebini za univerzo primerni, a na nobeni ni možna gradnja: v Vipavi je še vedno velika težava poplavnost, postopki za reševanje tega problema pa so dolgotrajni. Na novogoriški lokaciji ob Kornu pa je precej zasebnih zemljišč, ki jih bo treba odkupiti. Upam in verjamem, da bodo ljudje, ki so za to odgovorni, na teh dveh lokacijah delali naprej in da ne bomo leta 2019 znova v takem stanju kot smo bili leta 2013,« opozarja rektor.
Dotlej bo Univerza v Novi Gorici delovala na sedanjih štirih lokacijah: v Rožni Dolini, Ajdovščini, Vipavi in v Benetkah. »Sanjam se nisem odrekel, vprašanje pa je, če jih bom dočakal,« z grenkim nasmeškom pristavlja Zavrtanik.
Katja Munih
GORICA - Ovadba
Osemnajstletnik skrival »travo« s spodnjih hlačah
Goriški policisti so prejšnji večer obravnavali osemnajstlet-nega mladeniča, ki se je s svojim dekletom odpravljal na železniško postajo, da bi se z vlakom odpeljal v Videm. Dvojica se je skušala izogniti policistom, na njihova vprašanja sta mladenič in dekle odgovarjala z nejasnimi odgovori, zato so ju odpeljali v policijsko pisarno na železniški postaji. Med osebno preiskavo so ugotovili, da je imel mladenič v spodnjih hlačaj zavojček, v katerem je bilo enajst gramov marihuane. Policisti domnevajo, da sta drogo najverjetneje kupila v Sloveniji. Policisti so mamilo zasegli in mladeniča ovadili sodišču.
Zasežena »trava«
foto k.m.
Zavrtanik (levo); Visoka šola za umetnost v palači Alvarez (zgoraj)
ŠKOCJAN - Na nadvozu pri Beglianu
Čelno trčenje usodno za 28-letno žensko
Skrotovičeni Citroen picasso (desno); prometni policisti in gasilci na prizorišču nesreče (spodaj)
bonaventura
Čelno trčenje med avtomobiloma Ford ka in Citroen picasso je zahtevalo življenje. Na nadvozu pri Beglianu na območju škocjanske občine se je včeraj ob 14.30 pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 28-letna Denise Niemis iz Tržiča. Po pokrajinski cesti št. 20 se je peljala iz smeri iz Pierisa proti Tržiču na avtomobilu tipa Ford ka, ki ga je upravljal 32-letni Manuel Satti iz Škocjana. Niemisova in Satti sta najprej bočno trčila v nasproti vozeče dostavno vozilo znamke Peugeot, za volanom katerega je sedel 61-letni Maurizio Salvan iz Roviga; avtomobil Ford ka je zatem čelno trčil še v avto-
mobil Citroen picasso, s katerim se je peljala 41-letna Caterina Stabile iz Červinjana.
Niemisova je podlegla poškodbam na prizorišču nesreče; hudo poškodovanega Sattija so s helikopterjem odpeljali v Videm, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Stabilejevo so prepeljali na Katinaro pri Trstu, Salvana z lažjimi poškodbami pa v tržiško bolnišnico. Zaradi nesreče je bila pokrajinska cesta št. 20 več časa zaprta za promet. Na prizorišče nesreče so ob prometnih policistih prišli gasilci, ki so pomagali osebju službe 118 pri reševanju poškodovancev iz skrotovičenih vozil.
/
GORIŠKA
Četrtek, 3. marca 2016	85
GORICA - Dijaki slovenskih šol v Auschwitzu
Učna ura zgodovine, ki je ne bodo pozabili
Dijaki med obiskom taborišča Auschwitz
foto m.p.
Tudi v letošnjem letu so bili dijaki četrtih razredov slovenskih višješolskih zavodov povabljeni, da se udeležijo projekta Memobus - Viaggiare per comprendere, malgrado tutto. Potovati, da bolje razumemo, kljub vsemu. Vzgojni projekt temelji na prepričanju, da je za dobro razumevanje in prenašanje spomina na holokavst in na zgodovinski trenutek, ki je Evropo in tudi naše kraje pripeljal do različnih oblik fašizma, treba skozi dolgotrajni proces, ki vključuje analizo, refleksijo, empatijo in razumevanje.
Pred desetimi leti, ko so v deželi Furlaniji Julijski krajini prvič ponudili projekt Vlak spomina, so se dijaki slovenskega višješolskega središča odločili, da pristopijo, saj so takoj razumeli, koliko pomembnejše je odkrivanje zgodovine z izkustvom in pričevanji in ne samo s prebiranjem zgodovinskih knjig. Pred leti je zaradi finančnih težav zmanjkala referenčna oseba, ki je projekt vodila v Furlaniji Julijski krajini. Takrat se je skupina zgodovinarjev Quarantaset-te/zeroquattro, ki je v okviru Vlaka spomina vodila zgodovinske delavnice za goriške šole, odločila, da pod pokroviteljstvom goriške pokrajine ponudi nov projekt Memobus, ki je nadvse podoben svojemu predhodniku, čeprav je namenjen le višjim šolam na Goriškem (in delno drugim šolam v deželi).
Dijaki so pred odhodom imeli pet poučnih in vzgojnih srečanj z delavnicami o zgodovini holokavsta in totalitarizmih (s poudarkom na regionalnem kontekstu) ter o predelovanju javnega in
Glavni vhod v taborišče Auschwitz II Birkenau
foto m.p.
individualnega spomina. Na enem izmed srečanj je bil gost višješolskega središča gospod Moro iz Pordenona, ki je preživel holokavst. Zadnji dve delavnici pred odhodom sta bili fotografski, saj so prireditelji želeli, da dijaki pripravijo po skupinah fotoreportažo, ki bi imela umetniški značaj in ne le dokumentaristi-
GORICA - Pričevanje dijakov
»Strah, bolečina, lakota, mraz, obup, osamljenost«
čnega, tako da bi v naslednjih mesecih lahko predstavili tudi razstavo. Višek projekta je bil obisk t.i. »krajev spomina«, ki so ga izpeljali prejšnji teden. Najprej so obiskali tržaško Rižarno, kjer so si ogledali na novo postavljeni muzejski del in prisluhnili besedam bivšega deporti-ranca Riccarda Goruppija, takoj zatem so
»Strah in bolečina, lakota in mraz, obup in osamljenost. To so le nekateri izmed občutkov, ki so obdajali deportirance, ko so vstopali v koncentracijska in uničevalna taborišča. Taborišča smo videli s svojimi očmi, kljub temu pa vemo, da ne bomo nikoli mogli popolnoma razumeti trpljenja de-portirancev. Med obiskom taborišč Auschwitz in Birkenau so se vse stvari, ki smo jih slišali in se jih učili, vse, kar so nam povedali pričevalci, uresničile: slike, predmeti in resnični kraji. Ljudje, ki so postali le številke, so pridobili obraze in imena. Spet so dobili identitete, ki so jim bile odtrgane ob vstopu v taborišče. To je ena od stvari, ki nas je najbolj prizadela, nekaj, kar ljudje še vedno zlahka spregledajo: za-
se odpravili na Poljsko, kjer je bil na vrsti ogled ne le taborišč Auschwitz in Auschwitz II Birkenau, ampak tudi geta, židovske četrti in Schindlerjevega muzeja v Krakovu.
Pri projektu je sodelovalo šest dijakov s tehničnih zavodov Jurij Vega in Žiga Zois ter deset dijakov z znanstve-
GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž
Ženski obrazi in izrazi
Na ogled bodo postavili 97 likovnih del slovenskih in italijanskih avtorjev - Odprtje bo v torek, 8. marca
Za torek, 8. marca, ob 18. uri goriški Kulturni center Lojze Bratuž pripravlja odprtje skupinske likovne razstave pod naslovom Ženski obrazi in izrazi. Gre za izjemno bogato razstavo, ki jo je Kulturni center pripravljal nekaj let, povabil k sodelovanju današnje slikarje, Slovence in Italijane iz našega prostora, zaprosil dela pri Goriškem muzeju in zasebne zbiratelje. Vabilo k sodelovanju je doživelo neverjeten odziv, tako da se je nabralo 97 likovnih del.
V uvodnem tekstu za katalog, ki bo izdan za to priliko je Jurij Paljk napisal: »Skupinska razstava Ženski obrazi in izrazi je pregled likovnega upodabljanja ženske, predvsem pa je dragocena zato, ker ponuja
ne vsakdajen in samosvoj izbor umetniških del iz našega prostora, ki ni vezan ne na posamezne in izbrane umetnike in ne na slog ali katerokoli zgodovinsko obdobje. Taki dogodki nam pomagajo odkrivati v življenju lepoto, videti jo in nam plemeni-tijo vsakdanjo rutino, v kateri danes ni veliko prostora za lepo, kaj šele za razmislek. Če bo razstava pripomogla k temu, da se bomo zamislili nad vlogo ženske danes, bo dosegla svoj globlji cilj, sicer pa gre tudi za krasen kulturni dogodek, ki mu v našem prostoru ni primerjave, saj je sad sodelovanja naših umetnikov in centra Bratuž, je torej odraz nas vseh. Gre za zaokroženo razstavo, na kateri svoje videnje ženske po-
nujajo tisti umetniki, ki so delovali ali še delujejo v našem prostoru, kot je razstava tudi sad plodnega sodelovanja centra Lojze Bratuž s posamezniki, pa naj gre za umetnike ali za ljubitelje ter zbiratelje likovnih del, ki so svoja dela radi odstopili za razstavo. Prav to tudi kaže na trdno usidra-nost Kulturnega centra Lojze Bratuž v naš prostor, kot je zanimivo tudi dejstvo, da so prireditelji k sodelovanju povabili niz slikarjev, ne glede na njihovo narodnost ali katerokoli drugo pripadnost.«
Na odprtju razstave bo priložnostni nagovor podal časnikar Jurij Paljk; za glasbeni poklon bo poskrbela mladinska ženska vokalna skupina Bodeča Neža.
Mik Simčič, Šepetanja
pornikom niso odvzeli le njihove človečnosti, temveč so jim takoj po vstopu v taborišča odvzeli tudi dostojanstvo in jih poniževali do skrajnosti.
Med obiskom smo pomislili, kako so zaporniki ponoči in v mrazu molili, da bi preživeli in se vrnili domov. Taborišča niso le kup barak in ruševine, ampak resnično pričevanje, nekakšen most med preteklostjo in sedanjostjo. Organizacija Quarantasette-zeroquattro, ki nam je ponudila ta projekt, nam je zaupala jasno sporočilo: nove generacije imamo dolžnost, da se spomnimo na žrtve in na njihove zgodbe, a se moramo tudi truditi, da se napake preteklosti ne bi ponavljale.«
Dijaki slovenskih višjih šol, udeleženci projekta Memobus 2016
nega liceja Simon Gregorčič in klasičnega liceja Primož Trubar. Med obiskom Auschwitza in Krakova so jih spremljali tajnica Maja Peterin ter profesorja Katja Bresciani in Tomaž Susič. V naslednjih dneh bodo dijaki imeli še eno srečanje za razmislek ob koncu potovanja in za pripravo fotografskih izdelkov.
IlilBfr H glasbena vim matica
slovensko stalno gledališče teatra štabi le sloveno
Slavko Grum
ABONMA ZA GORICO
DOGODEK V MESTU GOGI
režiser Igor Pison
v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Gorica z italijanskimi nadnapisi
I Blagajna KC Bratuž tel. 0481 531445 www.teaterssg.com
14
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE

NOVA GORICA - V Hitu zadovoljni s poslovnimi rezultati
Italijani se vračajo, konec marca pričakujejo prvi čarterski polet iz Barija
Glede na lanskoletne dobre poslovne rezultate, ko je novogoriška družba Hit ustvarila 156 milijonov evrov bruto prihodkov, od tega 132 milijonov iz igralniške dejavnosti, 17,4 iz gostinstva in 6,6 milijonov evrov iz drugih dejavnosti, se predsednik uprave družbe, Dimitrij Pici-ga nadeja, da bodo presegli napovedana dva milijona evrov dobička. V igralniško-zabaviščnem centru Park prenavljajo 46 od skupno 82 sob, za kar bodo odšteli 300.000 evrov. Gre za eno od prvih letošnjih investicij, za katere namenjajo skoraj 13 milijonov evrov.
V	Hitu so lani zabeležili dobrega 1,3 milijone obiskov, kar je skoraj za odstotek več kot leta 2014, in 165.600 nočitev oziroma 4 odstotke več kot leto poprej. Tudi prva dva meseca letošnjega leta ponujata razveseljive številke, čeprav v turizmu v tem obdobju na splošno beležijo »mrtvo sezono«: Hit beleži skoraj 11-odstoten dvig prihodkov iger na srečo glede na enako obdobje lani, njihove igralnice je obiskalo 5 odstotkov več gostov, v februarju beležijo tudi rekorden, več kot 4-odstoten porast števila nočitev, za kar je zaslužen predvsem odmeven poker turnir, ki ga so ga gostili. »Gre za daleč najboljši februar v zadnjih desetih letih,« poudarja Piciga in dodaja: »v planu je bilo 21 milijonov evrov igralniške realizacije. Krepko smo jo presegli, za milijon in pol evrov več od planiranega. Kar je za nas najbolj pomembno, da, podobno kot ob koncu leta, destinacija Goriška izjemno raste. Verjetno je to plod naših aktivnosti, pa tudi boljšega stanja na italijanskem trgu.« Po besedah Picige se je »la dolce vita« v Italiji vrnila, vsaj sodeč po tem, koliko so lokali v Milanu in drugih večjih mestih polni. »Ko gre trgu dobro, je treba biti ino-vativen. Ob pravem času smo kot prvi v Evropi postavili obigralniški klub in verjamem, da bomo s tem konkurirali igralnicam, ki so geografsko bliže istim trgom,« pravi Piciga, ki s presenečenjem opaža tudi pozitivne učinke sodelovanja Hita na lanskem sejmu Expo Milano: »Naša pričakovanja so bila izjemno nizka, a se udeležba zelo pozna. Hit je danes lažje predstavljati v Milanu kot pa pred Expom.«
V	Hitu nadaljujejo tudi s promocijo na trgu južne Italije. Skupaj s partnerji so oblikovali serijo čarterskih poletov iz Neaplja, Barija in Palerma. »Konec meseca pričakujemo prvič v zgodovini Hita čarter iz Barija. Po sedanjih informacijah je že razprodan. Naš cilj so dva do trije čarterji mesečno iz juga Italije,« se nadeja Piciga.
V	novogoriških Hitovih igralnicah sicer že 25 odstotkov igralcev, ki igrajo igre na mizah, predstavljajo Kitajci, živeči v Italiji. »Po realizaciji to predstavlja že 10 odstotkov,« pristavlja Piciga.
V	letu 2016 Piciga napoveduje približno 3 milijone evrov več igral-niške realizacije, v načrtu imajo 3 milijone evrov dobička, in dobrih 12 milijonov evrov investicij.
Glede na dobre poslovne rezultate v Hitu tudi znova zaposlujejo, v zadnjih štirih mesecih je pri njih delo dobilo več kot 45 ljudi, večina v gostinstvu in hotelirstvu. »Struktura zaposlitev v Hitu se pomika v nei-gralniške dejavnosti,« pravi Piciga. V Hitu je trenutno 1 566 zaposlenih. V kratkoročnem planu so še nekatere zaposlitve, pravi prvi mož Hita, potrebujejo predvsem kuharje. (km)
Marjan Pulec, vodja razvoja igralcev, in Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita (zgoraj); obnovljene sobe v Parku (desno)
foto k.m.
BRDA - Oljkarji spet uspešni
V Splitu šestnajst medalj, lani natisnili 21 ton olja
Briški oljkarji so na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Splitu, kamor je prispelo preko 450 vzorcev oljčnega olja iz celotnega Jadrana, osvojili 16 zlatih medalj, 4 srebrne in dve bronasti. Jadran Jakončič je postal podprvak, obenem je bila njegova briška črnica izbrana za najboljše sortno oljčno olje, skupaj z Borisom Mariničem pa sta bila uvrščena med najboljših deset za sortno ekstra deviško olje. »Prispevek briškega društva oljkarjev, ki združuje preko 200 članov, od tega 5 odstotkov tudi z druge strani meje, je pri promociji Brd izjemnega pomena,« poudarja predsednik društva Božidar Slivnjak in dodaja: »Oljka je po gostoti zasajenosti takoj za trto, saj v Brdih štejemo kar med 25 in 30 tisoč dreves.«
Čeprav so le v petini oljčnikov zasajene avtohtone briške sorte, Slivnjak obljublja, da se bodo na tekmovanjih promovirali z domačimi sortami, obenem si v društvu želijo, da bi briško olje dobilo svoje mesto tudi v domačih gostilnah in hotelih.
Letošnje rekordne bere medalj olj-karjev se je razveselil tudi župan Franc Mužič, ki je izredno zadovoljen nad razvojem oljkarstva v Brdih: »Občina je veliko prispevala k temu. Bili smo pomemben faktor tudi pri pridobitvi stiskalnice. Brda so področje, kjer je možno pridelati vrhunsko oljčno olje. Tega se zavedamo in zato tudi podpiramo.«
Ravno tako so bili Brici uspešni na drugi splitski Intradi, na kateri so ocenili stoterico prispelih proizvodov iz oljk in oljčnega olja. Oljčni liker Ivana Jenka je bil izbran za najboljšega, poleg tega je Jenko, skupaj z Borisom Mariničem, prejel tudi zlato medaljo. Plaketo za najboljšo penino pa je prejelo Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu, ki se je skupaj s kmetijo
Štanfel razveselilo tudi zlate medalje.
Sicer pa so briški oljkarji v lanskem letu, kljub letini, ki je dosegla slabih 70 odstotkov kapacitete, stisnili 21 ton oljčnega olja. »V naslednjem desetletju pričakujemo podvojitev pridelave olja,« napoveduje predsednik društva Božidar Slivnjak. (km)
PEVMA - Prva medicinska sestra v Sloveniji
Na Jesenicah odkrili tablo v spomin na Angelo Boškin
V Pevmi vsako leto ob prvem novembru položijo venec na grob Angele Boškin (desno); mlada medicinska sestra na Dunaju (spodaj)
foto vip
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je včeraj v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah odkrilo spominsko ploščo prvi skrbstveni oz. medicinski sestri na Slovenskem Angeli Boškin (1885-1977). Ob tem bodo predstavili tudi film o njenem življenju in delu. »Film Poti k ljudem je spoštljiv poklon poklicu, ki ga danes v Sloveniji opravlja skoraj 20.000 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege in več kot 16 milijonov medicinskih sester po svetu« sporočajo iz Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. Film so ustvarili v sodelovanju s Televizijo Slovenija ter vodjo delovne skupine za zgodovino zdravstvene in babiške nege Ireno Keršič.
Angela Boškin iz Pevme pri Gorici je po končani osnovni šoli odšla na Dunaj, kjer se je leta 1912 odločila za poklic medicinske sestre in opravila šolanje. Tako je postala prva šolana medicinska sestra na Slovenskem. Poklicna pot jo je leta 1915 pripeljala v vojaško bolnišnico in v sanitetno ekipo švedske misije v bolnišnici Mednarodnega Rdečega križa, kjer je ostala do leta 1917. Opravila je tudi šolo za socialno-zdravstveno delo in leta 1918 prejela diplomo skrbstvene sestre. Vendar ko je po končanem šolanju prišla v Ljubljano, je zaman iskala tovrstno zaposlitev. Pot jo je pripeljala do Alojzije Štebe, ki se je zavzemala za varstvo mater in otrok, za izobraževanje žensk in za socialno-zdrav-
stveno zaščito delavstva. Štebetova je v Boškinovi prepoznala vrednost šolane zdravstveno-socialne delavke.
Tako je Boškinova leta 1919 nastopila službo skrbstvene sestre na Jesenicah, kjer je izobraževala matere o higienskih določilih ob porodu in negi dojenčka ter otroka. Okrožnega zdravnika je prepričala o nujnosti rednih preventivnih pregledov dojenčkov, uspela je tudi s pobudo za ustanovitev posvetovalnice za matere in dojenčke. Leta 1922 je zapustila Jesenice in s svojim delom nadaljevala v Ljubljani. Po službovanju v Trbovljah, Ljubljani in Škof-ji Loki je zaprosila za upokojitev. Leta 1944 se je vrnila domov v Pevmo, kjer je leta 1977 tudi umrla; takrat je bila stara 92 let.
Spomin na Angelo Boškin hranijo tudi v njeni rodni Pevmi. Leta 2009 so ji posvetili knjigo; vsako leto ob prvem novembru krajevna skupnost položi venec na njen grob na vaškem pokopališču. (sta, vip)
GORICA - Na nedeljskem polmaratonu
Slovenec med favoriti
Mitja Kosovelj se bo za zmago boril z Madžarom in četverico afriških tekačev - Med ženskami maroško-slovenski dvoboj
»Slovenski tekač Mitja Kosovelj je med favoriti; poleg njega imajo zelo dobre osebne rekorde tudi lanski zmagovalec - Madžar Kovacs, Kenijec Edwin Kemboi, Etiopijec Kvashu, Burundijec Nihorimbene in Maročan El Mak-hrout. Med ženskami se bosta najverjetneje za zmago potegovali Maročan-ka Janat Hanane in Slovenka Sonja Roman; v boj za zmago bi se lahko vključili tudi Novogoričanka Aleksandra Fortin in Teresa Montrone, Tržačanka po rodu iz Apulije.« Iz društva Mar-ciatori Gorizia sporočajo, da je vse pripravljeno za nedeljski čezmejni pol-maraton, ki je speljan med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom ter na katerem pričakujejo preko osemsto tekačev. Predstavitev najboljših udeležencev -tako imenovanih »top runnerjev« - bo jutri ob 18.30 v dvorani UGG na Trgu Battisti, kjer bodo namestili tudi nekaj stojnic s športno opremo. Jutri med 16. in 18. uro bo v dvorani UGG tudi posvet o prehrani in treniranju maratonskih tekačev. Start polmaratona bo v
Start na eni izmed preteklih izvedb
foto g. m. g.
nedeljo, 6. marca, ob 9.30 na Korzu Verdi, tekači se bodo zatem odpravili proti Šempetru in Novi Gorici, zadnji del proge bo speljan bo severnem delu Gorice in zatem po središču mesta. Cilj bo na Trgu Battisti.
V nedeljo, 6. marca, bo tudi ne-tekmovalni pohod; dolg bo sedem ki-
lometrov in bo ravno tako speljan med Gorico, Šempetrom in Novo Gorico. Vpisovanja bodo zbirali tako jutri kot v nedeljo med 8.15 in 9.15. Zaradi pol-maratona in pohoda bo v nedeljo promet oviran. Nekaj ulic bo zaprtih, v drugih bodo prostovoljci skrbeli za varnost tekačev. (dr)
/
GORIŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
15
Na obzorju rešitev za Pokrajinske muzeje?
Deželni odbornik Gianni Torrenti in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta sta se včeraj odpravila v Rim. Srečala sta se s funkcionarjem ministrstva za kulturo Ugom Soragnijem, s katerim sta se pogovorila o možnih rešitvah za prenos lastništva premičnega premoženja goriških Pokrajinskih muzejev na občine, ki spadajo pod goriško pokrajino. Gherghetta je bil po srečanju zelo zadovoljen, več pa ni hotel razkriti. O novostih bo poročal v sredo, ko se bo sestala pokrajinska komisija za kulturo. (ale)
Pokrajina v Markah
Goriška pokrajina se bo tudi letos predstavila na festivalu okusov, značilnih proizvodov in identitet »Tipicita«, ki ga že 24 let prirejajo v kraju Fermo v Markah. Festival bo potekal od jutri do 7. marca: udeležilo se ga bo čez 300 razstavljavcev, preko 80 bo degustacij, predavanj in drugih dogodkov. »Festivala se bomo udeležili že petič. Na njem bomo predstavili goriški prostor, njegove lepote, dobrote in proizvajalce,« je dejala podpredsednica pokrajine Mara Černic. Goriška pokrajina bo sodelovala na treh dogodkih, na festivalu pa bo imela tudi svojo stojnico. Upravljalo jo bo društvo Autoktona, v imenu katerega sta včeraj pozdravila predsednik Roberto Gajer in vinar Fabjan Korsič. Černičeva bo v soboto na tečaju za novinarje »Territori da comunicare« spregovorila o meji kot kraju soočanja, v nedeljo pa bo sodelovala na okrogli mizi »Agora delle Piccole Italie: sostenere un futuro fatto di identita«. V sodelovanju z ustanovo Onav bo pokrajina v nedeljo priredila degustacijo refoška in salame, ki so jo poimenovali »Red Passion! Rosso nel bicchiere e rosso nel piatto«. Stojnica, ki jo bo upravljalo društvo Autoktona, bo ponujala vina podjetij Blazic iz Krmina, Korsič iz Šte-verjana in Pizzlin iz Morara. Predstavili bodo tudi kavo podjetja Goriziana Caffe in izdelke iz goriške rože podjetja Biolab. (ale)
Eni preverja račune
»Družba Eni bo preverila pravilnost nadpovprečno visokih računov, ki so bili izračunani na podlagi pavšalne porabe plina.« Tako so včeraj iz družbe Eni zagotovili goriški senatorki Lauri Fasiolo, ki pozorno spremlja zadevo. Razložili so ji, da ravnokar preverjajo 350 računov, medtem ko so že odgovorili 500 občanom, ki so zahtevali pojasnila. Družba Eni je ob tem že pristala na 270 prošenj po plačilu na obroke. Deželni svetnik Rodolfo Ziberna pa poziva deželo, naj da na razpolago svojo odvetniško službo za nudenje pomoči odjemalcem, od katerih družba Eni zahteva visoke vsote denarje.
Sneg in toča
TRŽIČ - Odzivi na študijo o rakastih boleznih
»Če je problem promet,
naj sprostijo avtocesto«
»Če je problem promet, naj sprostijo avtocesto.« Tako se predstavniki skupine San Valentino odzivajo na rezultate raziskave o zračnem onesnaževanju in rakastih obolenjih, ki so jo v sredo predstavili v Tržiču. Po njihovih besedah je v raziskavi več vrzeli, saj raziskovalci niso vzeli v poštev raznih škodljivih snovi, med katerimi je arzen, ampak so večji del svoje pozornosti namenili podatkom o benzenu, drobnih prašnih delcev PM10, dušikovem oksidu in žveplovem dioksidu, iz katerih izhaja, da naj bi bil promet glavni vir onesnaževanja na Tržiškem.
»Župane štirinajstih občin, kjer so izvedli raziskavo - Ajello, Fiumicello, Doberdob, Foljan-Redipulja, Gradež, Tržič, Ronke, Zagraj, Škocjan, San Pier, Sovod-nje, Štarancan, Turjak in Devin-Nabreži-na, pozivamo, naj namenijo maksimalno pozornost povečanju števila rakastih obolenj, zlasti raka na mehurju, ki je pri-
Poletni zastoji pri Moščenicah
zadel trideset žensk v zadnjih petnajstih letih. »Zaskrbljeni smo tudi zaradi petih primerov rakastih obolenj otrok pod petnajstim letom starosti, v kar se raziskovalci niso poglobili,« poudarjajo člani skupine San Valentino in opozarjajo, da
so raziskovalci ugotovili večje tveganje v bližini dimnika termoelektrarne A2A - še zlasti, kar se tiče raka na mehurju.
Glede prometa člani skupine pojasnjujejo, da je bilo leta2009 zbranih 4000 podpisov za sprostitev avtocestnega odseka med Moščenicami in Vilešem. »S sprostitvijo avtoceste bi rešili težave s prometom v tržiškem mestnem središču,« poudarjajo člani skupine in ugotavljajo, da vsi ne razmišljajo kot oni. »Na spletni strani tržiške občine smo našli sklep, s katerim so 14. maja 2014 prižgali zeleno luč za širitev cestninske postaje pri Mošče-nicah, ki jo je zahteval izredni komisar za avtocesto. Dovoljenje za širitev so izdali, čeprav je občini, pokrajini in deželi že leta znano, da je ravno cestninska postaja pri Moščenicah vzrok za kar nekaj okolj-skih težav in gost promet v tržiškem mestnem središču,« poudarjajo člani skupine San Valentino.
Gledališče
U Kino
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE
vabi v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut na ogled gledališke predstave »Po babje« (Ana Facchini), v priredbi dramske skupine Kulturno turističnega društva Zarja Bilje.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-
NU: danes, 4. marca, ob 21. uri »I vi-cini« (nastopajo Iris Fusetti, Davide Lorino, Fausto Paravidino, Sara Puti-gnano in Monica Samassa); informacije po tel. 0481-532317, info@arti-stiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 4. marca, ob 20.45 klavirski koncert dua Tal & Groethuysen. V torek, 15. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Jesus« Valerie Raimondi (igrajo Valeria Raimondi, Enrico Ca-stellani, Vincenzo Todesco); informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; www.tea-tromonfalcone.it.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 3. leta starosti: v soboto, 5. marca, ob 16.30 »La bella addormentata nel bosco« (Gino Balestrino); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 19.45 »Fuocoammare«; 21.40 »II caso Spotlight«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Suffragette«.
Dvorana 3: 17.50 - 22.00 »Seconda primavera«; 19.50 »The Danish Girl«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Legend«.
Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »At-tacco al potere 2«.
Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«.
Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tiramisu«; 22.00 »Perfetti scono-sciuti«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Pesem morja« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Pleme« (Filmsko gledališče).
Koncerti
(Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri).
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.).
fi Razstave
Val slabega vremena je v noči na včerajšnji dan zajel tudi Goriško. Na Lokvah in na Trnovski planoti je močno snežilo, v Tržiču in Gradežu je včeraj zjutraj padala toča.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
V	NOVI GORICI: v Mestni galeriji Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 5 danes, 4. marca, ob 19. uri odprtje razstave »Arhitektura duše, telesa in srca«; na razstavi kuratorja Andreja Medveda sodelujejo umetnice Ira Niero Marušič, Nika Zupančič, Joni Zakonjšek, Suzana Brborovic; na ogled do petka, 25. marca, od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0019.00, ob sobotah 9.00-12.00; informacije po tel. 00386-53354010.
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ul. G.I. Ascoli 8/1 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« odprtje razstave Marine Le-govini. Umetnica se bo predstavila v pogovoru s publiko; na ogled bo do 12. marca 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162).
V	GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 73 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Dan-zando con la vita«. Dela Cesareja De-vetaga ob 10-letnici smrti bosta predstavila Marco Menato in sin umetnika Antonio Devetag; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 4. marca, ob 20.45 koncert kvarteta »Pro musica« (Piero Zanon in Aura D'Orlando-vio-lina, Franco Anth-viola, Andrea Ba-rucca-violončelo); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 7. marca, ob 20.15 koncert Gala Gjurina in Temne godba z gosti Severo Gjurin, Tinkaro Kovač in Dragom Mislejem; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: v sredo, 9. marca, ob 21. uri Giorgio Pacorig Quartet; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861.
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 10. marca, ob 20.30 koncert istrskega kantavtorja Rudija Bučarja, gosta večera pevski zbor KD Danica z Vrha in goriški pevec Luca Brumat; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kultur-nidom.it.
□ Obvestila
S Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608
ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. marca, od 15. do 18. ure v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici mesečno srečanje družinskih postavitev. Prijave: info@silviamiclavez.com, tel. 3347735334.
»20. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«:
mednarodno srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin bo v nedeljo, 6. marca, med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT v Šempetru.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi danes, 4. marca, ob 15.30 zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta).
ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja v nedeljo, 6. marca, in vsako prvo nedeljo v mesecu knjižno tržnico in kulturne delavnice za otroke in odrasle na Placuti v Gorici. Vsako drugo nedeljo v mesecu bo v ljudskem vrtu na Kor-zu Verdi dobrodelna tržnica; informacije in rezervacije tel. 347-2225597 (Giuseppina Cibej), www.tuttinsie-megorizia.it.
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it.
KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
15 Prireditve
»DAN ŽENA - PO BABJE« prireja kulturno društvo Sovodnje v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Po uvodni misli Sonje Pelicon bo gledališka predstava »Po babje« po motivih Mira Gavrana, nastopila bo gledališka skupina Kulturnega turističnega društva »Zarja« iz Bilj. Sledila bo družabnost s presenečenjem.
OBČINA GORICA prireja v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri z odhodom z goriškega Travnika brezplačen vodeni ogled po sledeh oglejske dediščine v Gorici; informacije in najava po tel. 320-6392571, www.visitegorizia.it.
SKRD JEZERO vabi na veselo družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja).
V	DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA na Korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 16. uri posvet »Jeziki prostora - Toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini«. Prirejata Furlansko filo-loško društvo, SLORI in goriška pokrajina.
ZDRUŽENJE PRIJATELJEV GALERIJE SPAZZAPAN prireja danes, 4. marca, ob 18. uro v galeriji Spazzapan v Gradišču projekcijo o umetnikih dežele FJK. Na vrsti sta Cesare Mocchiutti in Ignazio Doliach.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja danes, 4. marca, ob 18. uri v knjigarni Antonini na Korzu Italia 52/a v Gorici predstavitev knjige Paola Caianiella »Ostium Dei«. Knjigo in avtorja bo predstavila Serenella Ferrari.
ZDRUŽENJE LIBERTA' TERRITORIO SOLIDARIETA' prireja danes, 4. marca, ob 18. uri v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) v Gorici predstavitev knjige »Boschi senza confini«. Spregovorili bodo novinar Umberto Sarcinelli, fotograf Lucio Tolar, naravoslovec Fabio Per-co in likovnik Franco Dugo. Odlomke iz knjige bo prebirala Alessandra Marc.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v
sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja danes, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI v Gorici v četrtek, 10. marca, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«: Jože Šušmelj »Andrej baron Winkler 1825 - 1916«. Pogovor z avtorjem bo vodila Petra Ko-lenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica.
Pogrebi
DANES V SOVODNJAH: 14.00, Cornelia Zotti por. Guadagnino (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Emilia Humar vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adal-berta, sledila bo upepelitev.
16
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Lažnivi bralci
Adrijan Pahor
Pred nekaj dnevi sem med poslušanjem priljubljene italijanske radijske oddaje Un giorno da pecora sledil zanimivi diskusiji, seveda malo za šalo in malo zares, o tem, kako so Italijani malo izobraženi, kako malo berejo, pa tudi ko trdijo, da so nekaj prebrali, največkrat to ni res in v zvezi s tem samo špekulirajo in slepomišijo, skratka, pretvarjajo se, da so neko knjigo prebrali, medtem ko so v najboljšem primeru prebrali samo njeno vsebino, največkrat pa tudi te ne, morda kvečjemu samo recenzijo. Ne glede na to, če je nekdo izobražen in ima izrazite govorne sposobnosti, lahko celo uspe dokazati, da je nekaj prebral in to celo brez vsake informacije o knjigi, tako je vsaj trdil neki poslušalec, ki je telefoniral v studio in pripovedoval, kako je opravil maturo, ne da bi prebral cele kopice knjig, predvidenih za ma-turitetni program italijanske literature. Tale možnost se mi zdi kar (pre)drzna, saj ne razpolagaš praktično z ničimer in si moraš pomagati (tako vsaj svetujejo tovrstni priročniki, ki jih je nekaj v prodaji, recimo Pierre Bayard, Come parlare di un libro senza averlo mai let-to) izključno s teoretskimi pojmi iz literarne kritike, literarne teorije, literarne zgodovine, itd. V oddaji so si nato sledili številni poslušalci, ki so se dobesedno zabavali z dokazovanjem, kako so v najrazličnejših situacijah (največkrat na maturi) diskutirali o kaki knjigi, ne da bi jo vzeli v roke. O podobni temi je pisal pred nekaj manj kot desetimi leti tudi (žal, zdaj že pokojni) Umberto Eco v Espressu, v znani »Bu-stini di Minerva«. V tistem prispevku Eco citira nekaj znanih stokovnjakov na tem področju, predvsem že omenjenega P. Bayarda, ki med drugim trdi, da tudi vsebine knjig, ki smo jih prebrali, sproti pozabljamo in si navadno - po določenem času - ustvarimo o njej neko virtualno predstavo, ki je plod naših spoznanj in interpretacij, te pa so nujno različne od bralca do bralca, zato nekomu, ki knjige ni prebral in nam o njej »tvezi« nekaj čisto svojega, zlahka verjamemo, da je knjigo prebral, tudi če nam iz nje citira stvari, ki jih v njej ni. Paradoksalno in hkrati hudomušno je dejstvo, da je Pierre Bayard v svoji (zgoraj omenjeni) knjigi namenoma navedel nekatere napačne vsebinske podatke glede Ecove knjige Ime rože, ki se jih sam Eco ni zavedel, kar potrjuje trditev, da vsebino (tudi svojih) knjig počasi pozabljamo, po drugi strani pa je to dokaz, da je Bayard kljub svojim teorijam o primernosti in neprimernosti branja vendarle natančno prebral Ecovo knjigo, drugače o njej ne bi mogel tako suvereno razpravljati. Vse to dokazuje, da dober poznavalec literarnega dela in njegove vsebine zlahka spravi v zagato nepoznavalca, najlažje z napačnimi trditvami glede same vsebine (katerih izprašanec ne ovrže) ali pa s citiranjem podrobnosti, o katerih naš sogovorec nima pojma. Tako sem se sam znašel v težavah glede (ne)prebrane knjige znane italijanske avtorice Cristine Battocletti. Ko me
je namreč lansko leto mlada, a že uveljavljena časnikarka dnevnika Sole 24 ore vprašala, kaj menim o njeni knjigi La mantella del diavolo, sem ji na podlagi vsega petdeset prebranih strani težko povedal kaj tehtnega, razen tega, da jezik in stil v marsičem ovirata branje in da zaradi tega trpita tudi sama kompozicija teksta in razumljivost celotne zgodbene zasnove. Ker zgodbe literarnega dela nisem komentiral v podrobnosti, je verjetno razumela, da
knjige nisem prebral v celoti....
Tako tudi pri pouku književnosti: v šoli največkrat soočam z dvema tipoma bralcev - nekateri dijaki knjigo res preberejo in poznajo njeno vsebino do najmanjših podrobnosti, vendar ne sežejo onkraj nje. Drugi se lotijo že ponujene literarnokritične analize, brskanja po podatkih po spletu, iščejo dodatno literaturo, recenzije dela in kritike in s tako pridobljenim znanjem ter prepoznavanjem razmerij med teksti znajo povedati o knjigi celo več kot tisti, ki so jo »samo« prebrali. Vendar ostaja kot pribito dejstvo, da knjige niso prebrali, morda so jo samo »prelistali« in prebrali njeno skrajšano obnovo po internetu. In to je v pogovoru o delu, seveda če izpraševalec seže globlje v tekst, možno zlahka dokazati. Branje je zato nujno za uresničitev ciljev književne vzgoje in izobraževanja. Vzporednost, prepletanje in dopolnjevanje branja doma in izobraževalnega dela pri pouku so predpogoj za oblikovanje določene ravni književne izobrazbe, za razvoj kulture branja, za izdelavo celovitega pogleda na svet, v katerem naj bi zavzemale vidno mesto predvsem duhovne vrednote, ki jih posreduje književnost. Kvalitetna knjiga pomeni uživanje pri branju, pomeni vzpostaviti z njo poseben (materialni in duhovni) kontakt, ki ga ni mogoče ustvariti preko »internetne« knjige in podatkov, do katerih se dokopljemo po svetovnem spletu. Žal se dijaki, ki morajo »po dolžnosti« prebrati določen izbor literarnih del, predviden za (šolski) esej, nemara zaradi časovne stiske raje osredotočijo na kritiko, literarno zgodovino, učbenike z že izdelano interpretacijo, priročnike z natančno obnovo romana, novele ali povesti in podobno, kot pa da bi v celoti prebrali literarno delo. Pri preverjanju znanja (izpitu, maturi) oziroma pisanju eseja (na izbran odlomek iz literarnega teksta) se v glavnem opirajo na zgoraj omenjeno literaturo, pridobljeno znanje na področju interpretacije in analize in samo naknadna, poglobljena analiza vsebinskih specifik je mogla recimo pri ustnem razgovoru razgaliti resnico, to je, da npr. romana določenega avtorja sploh niso prebrali ali niso prebrali v celoti. Ima torej Pierre Bayard prav, ko trdi, da lahko di-skutiramo o kakem delu, tudi če ga nismo prebrali? Če smo prebrali vrsto drugih del, ki o tem neposredno poročajo ali so z njim v neposredni zvezi že, vendar smo (in to velja posebno za mlajše generacije) pri tem prikrajšani za vse ostalo ...
TDD predstavlja Iztoka Mirošiča
Na televizijske ekrane se nocoj vrača oddaja TDD predstavlja, ki jo pripravlja časnikarski oddelek pri deželnem sedežu Rai. Ogledali si jo boste lahko ob koncu slovenskega televizijskega dnevnika RAI (približno ob 20.50) v okviru mreže Rai 3 bis. Tokratni gost bo nekdanji veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Pogovor, ki ga bo vodil Andrej Černic, bo osredotočen na tri teme. Prva je migrant-ska kriza in njeni učinki na zdajšnjo situacijo v Sloveniji. Poseben poudarek bo namenjen tudi sodelovanju med Italijo in Slovenijo pri vprašanju reševanja te krize. V drugem delu bo tekla beseda o Mirošičevem mandatu v Rimu od srečanja treh predsednikov leta 2010 do lanskega odhoda po izteku mandata. Zadnji del oddaje bo posvečen pomembnejšim vprašanjem, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji v tem obdobju. Ponovitev oddaje, ki jo je režirala Živa Pahor, bo v sredo, 9. marca pred TV dnevnikom, približno ob 20.05.
»CROWDFUNDING«
Finančni inštrumenti na internetu: primer množičnega financiranja projektov in dogodkov
Mitja Stefancic
Čeprav nisem ravno navdušen nad globalnim kapitalizmom, mu vseeno priznavam nekatere prednosti, ki jih drugi sistemi ne zmorejo. Internet, ki predstavlja jedro sodobne kapitalistične ureditve, spreminja družbo, odnose, navade in običaje; pospešuje tehnologijo; spreminja način razmišljanja, urejanja podatkov, učenja; nenazadnje pogojuje poslovne odnose in gospodarske sisteme nasploh. Številna »start-up« podjetja na primer nastajajo na spletu z uporabo tako imenovanega »množičnega financiranja« (crowdfunding) - to je izraz, ki postaja čedalje bolj uveljavljen med običajnimi uporabniki spleta, še zlasti med mladimi.
Na spletu najdemo platforme za nabiranje denarja za izvedbo novih projektov in podjetniških zamisli, ki se rojevajo širom po svetu. Pred nedavnim je po množičnem financiranju segla tudi slovenska glasbena skupina Laibach, da si je tako pomagala pri kritju stroškov turneje v ZDA. Ameriško turnejo je
PISMA UREDNIŠTVU
Še o Kurdih
Večnemu mladincu Pavlu (uredniku Mladega vala) v tolažbo naj povem, da ponavadi ne vprašam lastnika restavracije ali natakarja, ki dela v njej, kje se je rodil, a po naključju vem, da so lastniki turških restavracij po večini Kurdi in to zato, ker je o tem nekaj mesecev nazaj pisal Primorski dnevnik. Zanimivo je, da so, tako članek, vsi ti Kurdi pristaši Erdoganovega režima, ki se sicer ne odlikuje z naklonjenostjo do kurdskega naroda, kot se nista odlikovala Sadam Hu-sein ali Bašir Asad. Kaj pa je sploh napačnega v tem, da se Kurdi borijo za lastno domovino? V čem vidi Pavel Volk problema? Sicer pa nekaj stotin ali tudi tisočev posameznikov, ki so se izselili iz Turčije v iskanju boljšega življenja, in mnogo pred valom revežev, ki beži iz svoje domovine, ne pomeni, da so strahopetci, kot mi to, dokaj žaljivo, podtika Pavel Volk, še zlasti z neokusno primerjavo z izselitvijo naših rojakov, ki so se izselili v tisto, kar bi morala biti njihova država, ko bi rapalska pogodba naših krajev ne izročila Italiji.
Ivan Fischer
Zanamstvu pustiti nepokvarjeno materinščino
Dirigent Marko Munih, ki mu je Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti nedavno tega podelil zlato plaketo za življenjsko delo, je v dolgem intervjuju za Primorski dnevnik izjavil tudi naslednje: »Če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo na-rodnozabavna glasba, nizke popevke, Slovenija ima talent in podobno, je konec z narodom." S tem čustvenim izlivom bolj svarilne kot napovedne vrednosti popolnoma soglašam, bi pa odgovornost za zanemarjanje kakovostnejše glasbe in zborovstva, ki bremeni "množice«, oziroma krivdo za kvarno udinjanje okusom in zahtevam le-teh še odločneje poudaril.
Kot sicer upokojen novinar se vprašujem, zakaj je treba pri odbiranju vesti upoštevati skoraj venomer le želje in zahteve bralcev, kar neizbežno vodi v kakovostno siromašenje informacije, namesto da bi bralstvo - kolikor le mogoče in v skladu z naravo in poslanstvom posamičnega medija - tudi sami usmerjali. Če lahko množico pregovori že količkaj zgovoren in skromno razgledan tribun, čemu je potlej ne bi časnikar! Skratka, če lahko množice določijo prevlado ene glasbene zvrsti nad drugo, potem
opravila uspešno, in to predvsem s pomočjo resurzov, ki so jih zbrali Laibac-hovi oboževalci.Tudi sami se lahko prijavite na katero izmed takih platform in poiščete ustrezne resurze za projekt, ki ga snujete; ali pa lahko vaš denar investirate v kako podjetniško zamisel (kot pri vsaki stvari bodite sicer pozorni, da je platforma regulirana, sicer vas lahko kdo opehari!).
Podatki kažejo, da je fenomen crowdfunding v velikem porastu. Zadeva malodane vsa kulturna področja in podjetniške panoge. Če so leta 2011 skupne transakcije iz množičnega financiranja na spletu znašale le milijardo evrov, so lani skupaj veljale za kar 30 milijard evrov. Skratka, pojav množičnega financiranja briše meje med državljani-donatorji širom po svetu. Svoja finančna sredtsva lahko določenemu projektu ali dogodku namenijo ljudje iz kateregakoli dela sveta. Kdor daruje denar izbrani pobudi ali poslovnemu projektu, se zanima za končni
lahko vsilijo tudi takšno ali drugačno uredniško politiko.
Ker pa je maestro Munih omenil pogojno izumrtje naroda, kateremu pripadam, četudi kot italijanski državljan, tudi sam, saj mi pomeni Slovenija rodno domovino, naj se takoj navežem na materinščino, ki me z njo poistoveti. Munihove množice, katerih enakopraven sestavni del bi morali biti Slovenci, ki jih je zgodovina odrezala od matične države, odločilno vplivajo tudi na jezik in njegove krajevne inačice in različice, ker je pač živ in se še prenaglo prilagaja vsakdanji pogovorni praksi. Tudi usoda materinščine je torej pod vprašajem: naj jo prepustimo na milost in nemilost množicam in gorje mu, kdor jo obravnava konservativno ali, kakor bi dejal kdo, puristično, ali pa naj jo pred vul-garizacijo in potujčevalnim revizioniz-mom zaščitimo s še strožjim nadzorom nad pravilno rabo nekaterih naših pristnih jezikovnih prvin, kakor so recimo dvojina, srednji spol in zanikani rodilnik, ki jih je vse redkeje slišati zaradi nemarnosti mnogih piscev, govorcev in celo pedagogov.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu maternega jezika je zaslužni prevajalec Boštjan Gorenc-Pižama izrazil iskreno upanje, da bi zanikani rodilnik še dalje ostal norma. Mojster besede je upravičeno zaskrbljen in mislim, da bi se bilo treba še odločneje zoperstaviti nadaljnjemu obubožanju materinščine. To še toliko bolj, ker je zanjo v Sloveniji zdaj bržčas manj posluha, kot ga je bilo pred t. i. osamosvojitvijo, in morda tudi manj, kakor ga imamo medvojne generacije na slovenskih in italijanskih tleh vzdolž Primorske. Koliko ga imajo povojni rodovi, bo razsodilo zanamstvo.
Drago Gašperlin
I« ••	v v» •
Knjigo o Glinščici umakniti iz javnosti!
Spoštovano uredništvo
v soboto 27. februarja 2016 sem v Sprejemnem centru Doline Glinščice prisostvoval predstavitvi knjige LE CA-VITA' NATURALI DEL COMUNE DI SAN DROLIGO DELLA VALLE/OB-ČINA DOLINA. Prejel sem jo tudi v dar za knjižnico NSŠ Simona Gregročiča v Dolini. Knjiga je res bogato opremljena in dragocen prispevek k poznavanju naravnih znamenitosti Doline Glinščice.
Vendar, ko sem jo pregledal, sem z ogorčenjem ugotovil, da je v besedilih izpričan tako nemaren, neodgovoren, površen, nespoštljiv in omalovažujoč od-
proizvod. Tudi sam prispeva k ustvarjalnemu procesu, ki vodi do končnega proizvoda oziroma dogodka. Včasih dobi v zameno simbolno nagrado; drugič ima prednost pri nakupu proizvoda; če se mu posreči, lahko celo postane delničar podjetja nastalega s pomočjo crowdfundinga.
Medtem ko je bila prejšnja generacija podjetnikov odvisna v dobri meri od odnosov z bankami, mladi podjetniki danes sežejo po novih, alternativnih inštrumentih, ki so na voljo na spletu. Novosti in spremembe zadevajo zato tudi standardne finančne posrednike in banke, saj jim predstavljajo ostro konkurenco. Na spletu obstajajo številne platforme za usmerjanje mno-zičnih investicij v nove projekte in ravno tako številni modeli množičnega financiranja. Morda ni napačno, če v pojavu množičnega financiranja zasledimo nekatere elemente sodobnega socializma - seveda smiselno prilagojenega globalnim kapitalističnim trendom.

nos do slovenskega jezika, da sem se odločil, da ne bo romala na knjižno polico, temveč, da jo vrnem gospodu županu Sandyju Klunu, saj je Občina Dolina skupaj z Deželo Furlanijo Julijsko krajino pokrovitelj publikacije.
Gospodu županu sem se tudi ponudil, da pregledam slovensko besedilo, a pod pogojem, da se knjiga, taka kot je, nemudoma umakne iz javnosti in se jo popravljeno dotiska na novo.
Prof. Boris Pangerc
Obrazci
Spoštovana gospa Barbara Borsi!
Splošni arhiv Občine Trst predvideva uporabo obrazcev za razne prošnje, toda, v nasprotju s pravnim redom Italijanske republike, nima obrazcev v slovenskem jeziku. Zato sem dne 17. januarja 2016 zaprosil za obrazec v slovenskem jeziku in dne 11. februarja 2016 za drugi obrazec v slovenskem jeziku. Do danes (3. marca 2016) nisem še prejel nobenega obrazca v slovenskem jeziku, niti kakršnegakoli odgovora na navedeni dve prošnji. Zato sem se spomnil, da je bilo med letom 2007 in 2011 na spletu Občine Trst na razpolago nekaj desetin obrazcev v slovenskem jeziku, ki jih sedaj ni več (vsaj jaz jih ne uspem najti). Zapisal sem "med letom 2007 in 2011", ker se dobro spominjam, da so tisti obrazci imeli v glavi napis "Občina Trieste". Zdaj vljudno prosim, da bi mi sporočili, od katerega dne do katerega de so bili na spletu navedeni slovenski obrazci in kdo je odločil, da se jih izloči. Zelo vam bom hvaležen, ako mi boste mogli sporočiti, kdaj približno bosta na razpolago obrazca v slovenskem jeziku, za katera sem zaprosil 17. januarja in 11. februarja 2016. To prošnjo dostavljam tudi gospodu županu, da vam bo nemudoma posredoval navedeni dve prošnji z vsemi ukrepi, ki so bili že sprejeti na osnovi teh prošenj. Prošnjo dostavljam tudi uredništvu Primorskega dnevnika, da bo z njeno objavo obvestil tiste, ki tarnajo, da se državljani ne zavzemamo za uveljavitev z zakonom št. 38 z dne 23. februarja 2001 priznanih in zajamčenih pravic. Z odličnim spoštovanjem
Samo Pahor
Petek, 4. marca 2016 1 J
Danes Roma - Fiorentina
RIM - Po torkovi in sredini tekmi polfinala italijanskega pokala je že napočil čas za 28. krog državnega prvenstva. Ker bo Roma v torek, 8. marca, igrala povratno srečanje osmine finala lige prvakov proti Realu iz Madrida, bodo nogometaši trenerja Spalletti-ja igrali že danes ob 20.45. Na Olimpico prihaja tretjeuvrščena Fiorentina, ki je v ponedeljek izenačila z Napolijem. Med gosti ne bo diskvalificiranega Zarateja, medtem ko bo Spalletti v napadu zaupal nekdanjemu nogometašu Fiorentine Salahu.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Kimi najhitrejši doslej
BARCELONA - Ferrarijev dirkač Kimi Raikkonen je na včerajšnjih predsezonskih testiranjih v F1 vpisal najhitrejši čas letošnje zime na dirkališču Montmelo. Kimi je z najmehkejšo različico pnevmatik do cilja privozil s časom 1:22.765, za njim pa sta se uvrstila Felipe Massa (Williams, mehka različica) in Nico Hulkenberg (Force India, najmehkejša različica). Novost včerajšnjih testiranj je bila preizkušnja t.i. Halo naprave, s katero naj bi v sezoni 2017 dodatno zaščitili glavo dirkačev.
ALPSKO SMUČANJE - Od danes do nedelje v Kranjski Gori
»Snežni« pokal Vitranc
ROKOMET - Od danes
Tržačani za pokalni naslov
Prvi del sezone so tržaški rokometaši Principeja zaključili na tretjem mestu. Zmaga, a le po streljanju 7-metrovk, na zadnji domači tekmi proti Pres-sanu jim zaradi slabšega izkupička v medsebojnih srečanjih ni zadoščala za drugo stopničko, tako da bodo Ovegliovi varovanci drugi del - skupino za prvaka - začeli s tremi točkami (Bocen z devetimi, Pressano s šestimi in Forst iz Brixna brez točk). Vendar zmaga je bila dovolj za uvrstitev na finalni turnir osmerice državnega pokala (Final Eight), ki bo od danes na sporedu v Palavisu v kraju Lavis, nekaj kilometrov severno od Trenta. Vse tekme boste lahko spremljali po internetu na spletni televiziji www.pal-lamano.tv. V ponedeljek so žrebali četrtfinalne pare in Tržačani so naleteli na dokaj neugoden žreb, saj jih danes ob 14. uri čaka dvoboj proti vodilnemu v južni skupini A1-lige Fasanu, ki je ob Bocnu in Ro-magni kandidat za naslov. Trener Giorgio Oveglia tako ocenjuje žreb in posledično današnjega nasprotnika: »Žreb bi nam lahko namenil Carpi, Ro-magno ali Fasano. Odkrito vam povem, da sem si po-tihem zaželel ravno Fasano, ker ima moja ekipa take značilnosti, ki bi lahko spravile v težavo nasprotnika. Fasano je v svoji skupini še nepremagan.«
Glede možnosti Tržačanov pa ...»Mislim, da smo na tekmo pripravljeni. Nimam dvomov, da bomo v obrambi pokazali vse naše značilnosti, moramo pa biti nekoliko bolj učinkoviti v napadu. Če nam bo to uspelo, potem bi le lahko prišlo do presenečenja, čeprav ostaja Fasano favorit za zmago.«
Danes so na sporedu četrtfinalni obračuni (ob 14. uri, tekma A) Junior Fasano - Principe Trieste, (ob 16. uri, B) Terraquilia Carpi - Conversano, (ob 18. uri, C) Bocen - Teamnetwork Albatro, (ob 20. uri, D) Romagna - Pressano. Jutri ob 14. in 16. uri pol-finalni tekmi poražencev za uvrstitev od 5. do 8. mesta, ob 18. uri polfinale zmagovalcev tekem A in B, ob 20. uri polfinale zmagovalcev tekem C - D. V nedeljo, 6. marca, ob 9.30 tekma za 7. mesto, ob 11.30 tekma za 5. mesto, ob 16. uri tekma za 3. mesto, ob 18. uri finale. (if)
Srbski rokometaš tržaškega kluba Dalibor Dordevič
Vodilni v svetovnem pokalu Marcel Hirscher
ansa
KRANJSKA GORA - Od danes do nedelje bo na podko-renskem smučarskem »poligonu« 55. pokal Vitranc. Kranjska Gora bo letos prizorišče kar trojnega tekmovalnega sporeda, saj so prevzeli tudi odpovedani veleslalom iz Garmisch-Partenkirchna.
Prirediteljem že 55. po vrsti tekmovanja za pokal Vitranc je tik pred začetkom tekmovanja znova ponagajalo vreme. Ena najbolj toplih zim v zadnjih sto letih, ki je bila radodarna s temperaturami visoko nad lediščem, sila pa je bila skopa s snegom, je v svojih izdihljajih postregla z radodarno pošiljko snega. Čeprav so si prireditelji pokala Vitranc dolgo želeli snega, je ta prišel takrat, ko je bilo najmanj potrebno in še to v precejšnji obilici. A gorenjski gostitelji pred letos zelo muhasto naravo ne nameravajo poklekniti in so že izbojevali pomembno bitko.
Na poligon, na že skrbno pripravljeno progo, je v noči s srede na četrtek zapadlo od 30 centimetrov tudi celo do pol metra snega. Tega je bilo seveda treba čim prej odstraniti in spraviti s proge. Na terenu so tako že od zgodnjega jutra okrepljene ekipe, ki odstranjujejo debelo snežno odejo. Generalni sekretar organizacijskega komiteja pokala Vitranc Srečko Medven ni izgubil dobre volje ter z optimizmom pričakuje konec tedna. V Kranjski Gori so navajeni že številnih preizkušenj vsakoletnih bojevanj z vremenom, z razmerami pa se spopadajo izkušene in prekaljene ekipe. Tekmovanje ni ogroženo, tako da se obeta veliko tekmovalnih užitkov na progi in ob njej v ciljnem poligonu, ob navijanju za domače slovenske adute ter ob gledanju trenutno najboljših alpskih smučarjev, ki se bodo prav v Kranjski Gori borili za še zadnje točke svetovnega pokala alpskih smučarjev v veleslalomu in slalomu pred zaključkom sezone in finalom v St. Mortizu.
Dan pred začetkom domačega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev se je v hotelu Kompas v Kranjski Gori predstavila številčna slovenska zasedba. Glavna slovenska aduta sta na današnjem (prva vožnja ob 9.30, druga ob 12.30) in jutrišnjem veleslalomu Žan Kranjec in v nedeljo na slalomu Matic Skube. Na zmagovalni oder želijo stopiti tudi »azzurri«, ki so za svojo bazo pred pokalom Vitranc izbrali Trbiž. Italijanska železa v ognju so Roberto Nani, Florian Esath in Luca Alpirandini. V nedeljskem slalomu pa bodo vse oči uprte v Moelgga, Thalerja in Grossa. V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Avstrijec Marcel Hirscher 283 točk prednosti pred Norvežanom Kristoffersenom.
Ženski del svetovnega smučarskega pokala se medtem jutri in v nedeljo seli v Jasno na Slovaško. Jutri bo na sporedu veleslalom, v nedeljo pa slalom. Na skupni lestvici še vedno vodi Vonnova (1235 točk), ki pa je zaradi poškodbe že predčasno končala sezono. Lara Gut je druga s 1207 točk. Kristalni globus ji bržkone ne more več uiti iz rok.
NAVIJAŠKI HUMOR
V Trst jim ni bilo treba s potnim listom
Rivalstvo med navijači Trsta in Trevisa sega v zadnja desetletja prejšnjega stoletja, ko sta ekipi nastopali na odmevnejših košarkarskih prizoriščih, na »stare čase« pa niso pozabili niti navijači, ki so v nedeljo napolnili tržaško športno dvorano za tekmo košarkarske A2-lige med domačo Almo in Trevisom.
Navijaška skupina iz Trevi-sa je organizirala avtobusni prevoz za tržaško gostovanje, v oglaševalnem letaku pa ni zmanjkalo ironije. Organizatorji so zapisali, da prirejajo avtobusni izlet za prvo mednarodno gostovanje v Trst (»In occasione della nostra prima gara internazionale«), dodali pa so tudi, da udeležencem izleta ni treba skrbeti, saj ni treba imeti s seboj potnega lista. Po mnenju navijačev iz Trevisa je Trst torej vse prej kot 100% italijanski ... (av)
APrimorski
~	dnevnik
KOŠARKA
albert.voncina@primorski.eu
Trst zasluži
A-ligo
5.660. Toliko gledalcev se je v nedeljo zbralo na tekmi košarkarske A2-lige med domačo Almo in Trevisom v tržaški športni palači. Že res, da sta se spopadli ekipi, ki imata za seboj izredno bogato zgodovino in računata na veliko rivalstvo med navijaškima skupinama, navedeno število pa je za italijanske razmere izredno. Če se osredotočimo na minuli konec tedna, lahko ugotovimo, da si je tekmo A-lige (to se pravi najelitnejšega prvenstva) med moštvom Capo D'Orlando in Ju-ve Caserto ogledalo 3.200 navijačev, na der-biju kroga v »košarkarski« Reggio Emilii med prvouvrščenim domačim moštvom in dru-gouvrščeno Cremono je bilo3.460gledalcev, v Benetkah 3.303, v Turinu4.000, v še bolj košarkarski Bolognipa si je srečanje z uglednim Milanom ogledalo 6.120 gledalcev. Vsi torej zaostajajo za Trstom, razen Bologne, kjer sije srečanje ogledalo le 500 gledalcev več.
Omenjene številke jasno pričajo o tem, da si Trst in tržaška publika zaslužita krepko več kot košarkarsko A2-ligo, v kateri nastopa Alma. Košarkarska tradicija in navdušenje občinstva žal v današnjem svetu ne zadoščajo za igranje v najbolj elitni konkurenci, nastopanje v A-ligi pa bi zagotovo privabilo v tržaško športno palačo še več gledalcev. O tem priča tudi povprečna gledanost domačih tekem tržaških rokometašev in vaterpolistov, ki zberejo okrog sebe veliko publike, vaterpolisti v tem elementu celoprednjačijo vsem drugim v Italiji. Košarkarska elita pa zahteva nekoliko večje naložbe v primerjavi z rokometom in vaterpolom, znatno manjše pa v primerjavi z nogometom. Razmerje kakovosti in cene oz. vidljivosti pa je v košarki optimalno. Temelji že stojijo: košarkarska tradicija, delo na mladinski ravni (Tonut, Ruzzier in Spanghe-ro so najmlajši Tržačani, ki so se morali odseliti), navijači in še bi lahko naštevali. Odkar ima klub novega pokrovitelja, velja med drugim splošna ugotovitev, da se stvari dodatno pomikajo na bolje. Pallacanestro Trieste pa potrebuje še kakega sponzorja, kakega mecena, ki bi verjel v potencial košarkarskega gibanja in ki bi v košarko vlagal. Tako osebo ali podjetje si Trst zasluži, zaslužijo si ga njegovi prebivalci in zasluži si ga tržaška športna palača, ki jo Trstu zavidajo številni vrhunski klubi, trenutno pa gosti »le« moštva druge italijanske košarkarske lige.
NOGOMET - Lestvica FIFA
Slovenija in Italija »napredovali«
ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca je na lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) kljub temu, da že nekaj časa ni odigrala tekme, pridobila pet mest in skočila na 52. mesto. Na vrhu sprememb ni, v vodstvu je še naprej Belgija pred Argentino in Španijo. Prvo spremembo najdemo na 14. mestu, na katerem je Italija prehitela Nizozemsko. Nemčija je na četrtem mestu pred Čilejem (5.) in Brazilijo (6.). Sledijo jim: Portugalska, Kolumbija, Anglija in Avstrija.
Pistorius se ne bo pritožil
JOHANNESBURG - Južnoafriško ustavno sodišče je paraolimpij-skemu atletu Oscarju Pistoriusu zavrnilo pravico do pritožbe na obsodbo zaradi umora njegovega dekleta Reeve Steenkamp leta 2013.
EVROLIGA - Sinoči: Khimki -Barcelona 75:61, Cedevita - Da-russafaka 77:83, Unicaja Malaga -Panathinaikos 58:76, Efes - Lokomotiv Kuban 61:76.
18
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE

Tokrat dve sobotni tekmi
Potem ko so prejšnjo nedeljo zaradi slabih vremenskih razmer preložili vse deželne nedeljske nogometne tekme, bodo nekateri nogometaši v amaterskih ligah stopili na igrišče že jutri. V Štandrežu bo ob 15. uri tretjeuvrščena Juven-tina igrala goriški derbi proti Ronkam, ki se borijo za obstanek v ligi. Že jutri ob 15. uri bodo v Terzu nastopili tudi nogometaši Sovodenj. Obeta se izenačeno srečanje, saj ima domača ekipa prav toliko točk kot četa trenerja Samba (28).
V sredo zaostala srečanja
Deželna nogometna zveza je včeraj sporočila, da bodo nedeljske zaostale tekme v deželnih prvenstvih od elitne do 2. amaterske lige odigrali v sredo, 9. marca. V elitni ligi bo Kras ob 20.30 v Repnu igral proti Cjarlinsu. V promocijski ligi bosta na sporedu tekmi Primorec - San Giovanni in Ol3 - Juventina, v 1. AL Breg - Isontina in Aquileia - Mladost, v 2. AL pa derbi med Primor-jem in Gajo. Vesna bo isti dan igrala pokalni četrtfinale v San-remu. Proti Cornu bodo igrali v sredo, 23. marca ob 20.30.
Slovenski »orel« Peter Prevc (desno). Na fotografiji spodaj avtobus ZSŠDI, levo pa Loris Mania
ansa, fotodamj@n
SMUČARSKI SKOKI - Izlet Primorskega dnevnika in ZSŠDI
V	Planico tudi Loris
En avtobus smo že napolnili - Na drugem je prostih še dvajset mest... pohitite!
»Poleti z nami,« ... v Planico seveda. Na facebook strani Skupaj zmoremo se je za naš odhod na enodnevni izlet na ogled finalne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokoih v dolino pod Poncami angažiral tudi nekdanji italijanski reprezen-tant in odbojkar prvoligaša Lpr Piacenza Loris Mania. Na enem izmed dveh avtobusov, ki bosta iz Trsta v Planico odpotovala v nedeljo, 20. marca, zgodaj zjutraj, bo tudi 37-letni Števerjanec, ki je zaradi poškodbe ramenskega sklepa in operacije že predčasno končal letošnjo sezono. Loris sicer ne miruje. »Stoodstotno bom nared konec maja. Na začetku prihodnje sezone pa bom znova na razpolago Piacenzi, s katero mi zapade pogodba junija 2017,« je še dodal števerjanski libero. Na avtobusu za Planico bodo tudi drugi ambasadorji ZSŠDI. Kdo, boste izvedeli v nedeljo, 20. marca, če se nam boste pridružili tudi vi. En avtobus smo organizatorji (ZSŠDI, športna redakcija Primorskega dnevnika, potovalna agencija Aurora Viaggi in Zadruga Primorski dnevnik) že napolnili. Na drugem pa je še dvajset prostih mest. Prijavite se lahko kar
HOCKEY IN LINE
Polet Kwins z zmago v play-offu
Do konca rednega dela A1-lige v hokeju na rolerjih so še trije krogi. Jutri bodo hokejisti open-skega Poleta ZKB Kwins na domačem Pikelcu ob 20.30 gostili Molinese, ki je skupaj z Vicenzo četrti na lestvici. Polet bi se še z eno zmago izognil play-outu. Pravzaprav bi se kot osmi na lestvici uvrstil v play-off. Devetou-vrščena Padova ima točko manj.
V	prihodnjem krogu pa bo Pado-va igrala v gosteh proti zadnjeu-vrščenemu Asiagu. Oranžno-be-le čaka nato še tekma v gosteh proti Vicenzi in zadnja domača tekma proti Forliju.
na spletni strani Združenja slovenskih športnih društev v Italiji www.zssdi.it (spletna prijavnica) ali pa pokličete na telefonsko številko 040635627. Mladoletni morajo ob prijavi priložiti dovolilnico staršev. Avtobus bo v nedeljo odpeljal s trga Oberdan, pred Tržaškim knjižnim središčem, v Trstu ob 4. uri zjutraj. V Sesljanu (center, bencinska črpalka) se bo ustavil ob 4.20. V parkirišču Tiare v Vilešu pa ob 4.40. Prihod domov je previden okrog 17. ure. Na velikanki v Planici bomo videli na delu zmagovalca letošnjega velikega kristalnega globusa Petra Prevca, ki bo isti dan skušal osvojiti še mali kristalni globus.
KARATE - Tekmovanje zveze Libertas v Čedadu
Vsi karateisti zgoniškega kluba na zmagovalnem odru in na DP
□ Obvestila
AŠD MLADINA organizira jutri, v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vpis na tel. št.: 3470473606.
SK DEVIN vabi člane, da se množično udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSŠDI 2016 v Sappadi: v soboto, 5. marca, smučarski tek; v nedeljo, 6. marca, alpsko smučanje. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali pa na 3402232538 -3358416657.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 s parkirišča pred črpalko Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina).
OBČINA DEVIN NABREŽINA ponuja možnost brezplačne udeležbe za 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, na 16. Malem kraškem maratonu (21 ali 10 km) v nedeljo, 27. marca 2016, v občini Sežana. Zainteresirane osebe naj se prijavijo z elektronskim sporočilom na naslov urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do danes, petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
Karateisti zgoniškega Shinkai clu-ba (na fotografiji) so bili znova uspešni. Večje število tekmovalcev zgoniškega kluba je nastopilo na tekmovanju v Čedadu, ki ga je organizirala zveza Libertas. Tekma je bila pravzaprav razdeljena na dva dela, saj so se v nedeljo v tradicionalnem karateju pomerili atleti iz severne in srednje Italije. V kratkem pa bo še tekma za karateiste iz južne in prav tako srednje Italije. Nedeljska tekma je spadala v sklop pomembnejših, saj tisti, ki so stopili na stopničke, imajo pravico, da se udeležijo še združenega absolutnega državnega prvenstva, ki naj bi bilo aprila v Riminiju. Vsi shinkajevci so si izborili vozovnico za državno prvenstvo.
Jutranji nastop je bil namenjen najmlajšim atletom do štirinajstega leta starosti. V katah, prostih likih, sta Luka Lončar in Patrick Zidarič stopila na najvišjo stopničko, Martina Gruden in Matej Terčon sta bila druga, Adam Hammoussi pa je bil tretji. Popoldne so se pomerili še starejši atleti. V katah so bili prvi Marika Farinelli, Alexa Gher-bassi, Mija Ukmar in Goran Ham-
moussi, na drugo mesto so se uvrstili Matteo Blocar, Marko Lončar in Martina Budin, tretja pa sta bila Amina Hammoussi in Andrej Milič.
Dva shinkajevca sta se pomerila tudi v kumiteju, borbi, in sicer G oran Hammoussi in Matteo Blocar. Oba sta bila na koncu tretja. Treba je omeniti, da se je G oran Hammoussi na tej tekmi prvič pomeril v prosti borbi.
Poleg atletov je za Shinkai nastopal tudi mojster Sergij Štoka, ki je bil na tekmi kot sodnik in hkrati vodja sodniške komisije, poleg tega pa je tudi deželni referent za tradicionalni karate. Predsednica društva Erica Košuta in odbor-nica Vida Košuta sta bili zamizni sodnici. V sojenju pa se je prvič pomerila tudi atletinja Shinkaia Ivana Saražin.
Druga dva karateista zgoniškega kluba sta se v nedeljo pomerila na Trofeji mesta Porcia. Tekma je bila namenjena športnemu karateju. V katah sta tu tekmovala Igor Štoka, ki je bil končno prvi, in modri pas Dennis Švab, ki je nastopal v kategoriji črnih pasov in bil končno tretji.
primorski_sport
facebook ^
KOŠARKA
Breg in Bor v gosteh, Kontovel in Sokol doma
Tudi ta konec tedna bo košarkarski spored tekem nekoliko ohromljen, saj bodo košarkarji Jadrana v državni C-Ii-gi goId počivali. Nadaljuje pa se povratni del prvenstva C-Iige silver, medtem ko se v deželni D-Iigi za Kontovel in Sokol začenja drugi prvenstva, med katerim bodo košarkarji trenerja Švaba nastopili v play-outu, četa trenerja Vatov-ca pa v play-offu.
Prvi bodo stopili na igrišče že danes košarkarji Bora Radenske. Ti se bodo ob 21. uri v Romjanu spopadli z moštvom Geoclima Fogliano, ki je nastalo med poletjem, potem ko sta se združili ekipi iz Ronk in iz Foljana. Tokratni nasprotniki imajo prav toliko točk na lestvici kot Bor (18 točk, a z odigrano tekmo več), računajo pa lahko na solidne košarkarje, ki so nastopali tudi v višjih ligah, medtem ko bosta med gosti, poleg Marchesana, odsotna tudi Marusic in Mozina. Po visoki zmagi v Romansu čaka košarkarske igralce Brega (32 točk) novo gostovanje, saj bodo jutri ob 20.30 igrali v telovadnici Don Milani proti Ser-volani (14 točk).
Sokol bo igral že danes
fotodamj@n
V D-ligi bo SokoI svojo pot v končnici za napredovanje začel danes ob 21.15, ko bo v telovadnici v Nabrežini gostil Casarso. Nasprotniki so sklenili prvi del sezone v videmsko-pordenonski skupini na tretjem mestu, drugi del prvenstva pa začenjajo s 6 točkami, medtem ko jih ima Sokol 8. Čimprejšnji obstanek bodo od jutrišnjega dne naskakovali košarkarji KontoveIa, ki bodo prav tako na domačih tleh v telovadnici na Rouni ob 20. uri igrali proti moštvu Cestistica Basket Udinese. Videmčani so prvi del sklenili na predzadnjem mestu, pot v končnici za obstanek pa začenjajo z 8 točkami na lestvici, prav tako kot košarkarji trenerja Švaba.
Svojo pot v drugem delu prvenstva bodo začeli danes tudi košarkarji Doma. V Kulturnem domu bodo ob 21.15 igrali proti Ronkam, s katerimi so med regularnim delom sezone prvič zmagali, drugič pa izgubili. (av)
NAMIZNI TENIS
Na državno prvenstvo tri igralke Krasa
Državna namiznoteniška zveza Fi-tet je objavila zadnjo lestvico državne ja-kostne lestvice, ki odloča, kdo ima pravico za nastop na absolutnem državnem prvenstvu v Castel Goffredu od 18. do 20. marca. Na absolutnem članskem ženskem DP bo nastopilo najboljših 32 namiznote-niških igralk. Med njimi so tudi vse tri članice zgoniškega Krasa: 18. mesto Katja Milič, 21. Eva Carli, 30. Martina Milič (na fotografiji), ki je bila na predzadnji lestvici 33. »Ker sem napredovala za tri mesta, sem si tako izborila nastop na DP,« je potrdila Miličeva. Tržaška Slovenka Ana Bržan, ki letos igra za Molfetto, je na lestvici 15. Lisa Ridolfi, ki sicer miruje, pa je 21. Na lestvici vodi Kitajka z italijanskim potnim listom Wang Yu.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 4. marca 2016 1 Q
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.25 TV7
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.00 Nad.: Il tocco di un angelo 7.45 Serija: Un ciclone in convento 9.15 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Made in Sud
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Serija: Code Black 23.00 Serija: Chiedi a papa
RAI4
RAI5
sta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Piccoli giganti 0.00 Supercinema
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Nan.: Due uomini e 1/2 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 21.10 Serija: The Flash 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100
_IRS_
13.10 Film: La liceale al mare con l'amica di papa (kom., It., '80) 15.00 Film: Impie-gati (dram., It., '85, r. P. Avati) 17.00 Film: Rimini, Rimini (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: I 3 dell'Opera-zione Drago (akc., '73, i. B. Lee)
12.55 Rookie Blue 14.25 Fairy Tail 15.35 Streghe 17.45 23.55 Novice 17.50 Reign 19.20 Rai Player 19.25 Teen Wolf 20.10 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016
14.25 Capolavori della natura 15.201 due oceani del Sudafrica 16.20 Strinarte 17.05 Simon Schama - Il potere dell'arte 18.00 Novice 18.05 Emporio Daverio 18.55 Bassani e... la Resurrezione di Lazzaro 19.20 Giorgio Bassani e la Certosa di Padula 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Giorgio Bassani di Giulio Fer-roni 21.15 Una storia ferrarese
21.50 Film: La lunga notte del '43 (voj., It., '60) 23.40 Terza pagina
RAI MOVIE
13.40 Film: Happy Endings (kom.) 15.55 Film: Benvenuta (dram.) 17.45 Novice 17.50 Rai Player 18.00 Film: Il conte di Montecristo (pust.) 19.45 Film: Urlatori alla sbarra (kom., It., '60, i. A. Celentano) 21.15 Film: Mississippi Burning - Le radi-ci dell'odio (triler, '88, i. G. Hackman) 23.25 Film: La rivincita del campione (dram.)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.3519.25 Rai Player 12.45 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.35 Serija: Nero Wolfe 14.25 23.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.10 Anica -Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Cuo-ri rubati 15.45 Nad.: Un medico in famiglia 17.40 Novice 17.45 Serija: Il commissario Rex 18.35 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Il segreto di Arian-na (dram.)
_RETE4_
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.50 Film: I quattro cavalieri dell'Apocalisse (dram., '62, i. G. Ford) 19.30 Nad.: Tempe-
23.00 Film: Il sesto giorno (akc., '00, i. A. Schwarzenegger)
_laz_
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: La libreria del mistero 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.45, 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
_CIELO_
12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Brother vs. Brother 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
21.10 Film: Blackjack (akc.)
_DMAX_
12.30 Affari in valigia 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-
falto 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro tra i ghiacci 23.00 Wild Frank: Messico
SLOVENIJA1
6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Nan.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Dok. film: Od Caligarija do Hitlerja - Kinematografija v Weimarski republiki
SLOVENIJA2
7.0018.45 Risanke in otroške odd. 8.20 Prisluhnimo tišini 9.00 Bleščica 9.45 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 1. vožnja 11.30 Na vrtu 12.00 O živalih in ljudeh 12.45 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 2. vožnja 14.00 Smučanje prostega sloga: smučarski kros 15.05 Posebna ponudba 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Nad.: Zavod za zaposlovanje 19.45 Inf-odrom 20.00 Smučarjev dnevnik 20.25 Smučanje: smučarski skoki (m) 22.20 Smučanje: smučarski teki, sprint 23.15 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 City Folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: Caseyeva senca (dram.) 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert: Til-li Forlani in prijatelji 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Kratki film: Giulia
_POP TV_
7.00 Risanke 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.30 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5516.50 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.3018.55, 23.05 Novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni
21.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom., '08, i. K. Heigl) 23.00 Eurojackpot 23.40 Film: Eden (dram.)
_KANAL A_
7.00 18.00 Svet 7.55 11.55 Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 8.50 Risanke 9.4015.20 Serija: Blažen med ženami 10.05 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.3011.40, 13.50 Tv prodaja 10.45 14.20 Serija: Puščica 12.5518.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Naključno srečanje (kom.) 20.00 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: 007 - Dr. No (akc., '62, i. S. Connery)
PLANETTV
11.00 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 12.55 Nan.: Talenti v belem 13.50 Ellen 14.45 Zdravnik svetuje 15.50 20.00, 22.05 Bilo je nekoč 17.00 Nad.:
HM Petek, 4. marca Lm Rai movie, ob 21.15
Mississippi burning -Le radici dellbdio
ZDA 1988 Režija: Alan Parker Igrajo: Gene Hackman, Willem Dafoe in Frances McDormand
Filmsko dogajanje je postavljeno v državo Mississippi leta 1964. Takrat je dvema agentoma Fbi-ja zaupana težka naloga, ker morata priti na sled trem izginulim mladim aktivistom za človekove pravice. Poizvedovanje agentov pa ni posebno enostavno tudi zato, ker so njune metode povsem različne ...
VREDNO OGLEDA
Ena žlahtna štorija 18.05 Glej, kdo kuha 19.00 22.45 Danes 19.40 Vreme in šport 23.10 Film: Ameriški ninja 4 (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihotera-pevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V okviru petkovega Studia D po 11.00 bo na sporedu nova rubrika Psihoaktualno in kot že sam naslov namiguje, bodo v teh radijskih srečanjih v ospredju aktualne teme, s katerimi se soočamo v teh kriznih časih, se o njih pogovarjamo na cesti, slišimo in beremo v medijih, zadevajo našo družbo, pa tudi nas same oz. našo notranjo psihološko dimenzijo. Aktualnost bomo povezovali s psihološkimi pogledi in razlagami, ki nam jih bo iz tedna v teden ponujala v razmislek klinična psihologinja in psihoterapevtka Martina Flego. Ob 18.00 Kulturni dogodki s prispevki o knjigi Vilija Prinčiča V Brucku v taborišču, o romanu Jakube Katalpa Nemci, o prvem romanu Georga Orwella Burmanski dnevi, o videmski razstavi ob Unescovem letu luči in o dunajski predstavitvi znanstvene monografije Zinke Zorko Rojena v narečje.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 4. marca 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Kanin - Na Zlebeh . . .370	Piancavallo....... . . .210
Vogel..................33	Forni di Sopra .......200
Kranjska Gora.........30	Zoncolan............230
Krvavec...............40	Trbiž .................210
Cerkno................../	Osojščica............100
Rogla..................40	Mokrine .............260
V San Franciscu predor po Robinu Williamsu
SAN FRANCISCO - V spomin na priljubljenega ameriškega igralca Robina Williamsa (na sliki) so v San Franciscu po njem imenovali enega od predorov. Predor Waldo, kot se je imenoval doslej, krasi v mavrico obarvan uvoz, nahaja pa se v okrožju Marin, kjer je oskarjevec živel pred smrtjo (avgusta 2014 so mu diagnosticirali zgodnjo fazo Par-kinsonove bolezni in težko depresijo in je naredil samomor). Za preimenovanje predora so se zavzeli njegovi privrženci, stroške pa bodo pokrili zasebni donatorji.
SYDNEY - Pričevanje kardinala Pella o pedofilskih duhovnikih
»Lahko bi naredil več«
V Avstraliji so za dejanja v 70-letih našteli 5000 žrtev - Pellu mnogi ne verjamejo
Švedska princesa Victoria rodila sina
SYDNEY - Avstralski kardinal in šef vatikanskih financ George Pell je četrti in zadnji dan zaslišanja pred kraljevo komisijo za institucionalne odzive na spolne zlorabe otrok v Syd-neyju, priznal, da bi lahko naredil več, ko je izvedel za spolne zlorabe dečkov s strani nekega duhovnika. Ob tem je Pell, ki priča prek videopovezave iz Vatikana, hkrati priznal, da ni ničesar storil, ko mu je eden od učencev omenil «neprimerno obnašanje duhovnika do otrok». Dodal je, da se je kasneje glede tega pozanimal pri šolskemu kaplanu.
»S 40-letnimi izkušnjami, ki jih imam sedaj, lahko samo rečem, da bi lahko naredil več,« je še dejal Pell.
Avstralska preiskava se trenutno osredotoča na mesti Ballarat in Melbourne v avstralski zvezni državi Viktorija, kjer je Pell odraščal in delal, tam pa so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja duhovniki zlorabili na desetine otrok.
74-letni Pell je še dejal, da je grozljivo, da je bilo na območju Ballarada v 70. letih minulega stoletja več duhovnikov pedofilov.
Žrtve spolnih zlorab, ki so poslušale Pellovo pričanje v Rimu, so že izrazile dvom, da je kardinal iskren. »Učenci iz
Avstralski kardinal in šef vatikanskih financ George Pell
ansa
Ballarata so v Rim prišli, da bi od Georgea slišali resnico. Počutimo se prevarane... Čutimo, da nam lažejo. George bo moral še naprej živeti s tem bremenom,«» je novinarjem dejal Philip Nagle, ki je bil sam žrtev pedofilije.
Pell je po pričanju novinarjem dejal, da upa, da bo njegovo pričanje »vsaj malo pripomoglo, da se bodo zacelile rane in da se bodo razmere izboljšale«. Napovedal je, da se bo v petek sestal z nekaterimi žrtvami pedofilije.
Avstralija je kraljevo komisijo oblikovala leta 2012, po desetletju pritiskov, da se preiščejo očitki o pedofilskih zlorabah po državi.
Komisija preučuje zlorabe otrok, v katere so bile vpletene cerkve, sirotišnice, mladinske in športne organizacije ter šole. Člani komisije so doslej govorili s skoraj 5000 žrtvami. Kardinal Pell je vedno zanikal, da je vedel za sistematične zlorabe otrok, ki so se dogajale v Ballaratu in jih je izvajal tudi Gerald Risdale, eden najhujših pedofilskih duhovnikov v Avstraliji, ki je zlorabil več deset otrok. Pell in Risdale sta si nekaj časa delila dom, a kardinal je zanikal, da mu je pomagal pri selitvi v drugo župnijo ali da je poskušal kupovati tišino.
STOCKHOLM - Švedska princesa Victoria je v sredo zvečer rodila sina, je sporočil njen mož princ Daniel. 52 centimetrov velikemu in 3,65 kilograma težkemu dečku je ime princ Oscar Carl Olof, vojvoda Skanski, je sporočil švedski kralj Carl XVI. Gustaf. Novorojenček je tretji v vrsti za švedski prestol za mamo Victorio in starejšo sestro princeso Estelle, ki se je rodila leta 2012. 36-letna Victoria in 42-letni Daniel sta se poročila junija 2010. Spoznala sta se leta 2002, zaročila pa sta se februarja 2009. Daniel je bil princesin trener fit-nesa. Švedska je leta 1980 spremenila pravila glede nasledstva, tako da krono nasledi najstarejši potomec, ne glede na spol.
DUBROVNIK - Osmo nadaljevanje sage
Vojna zvezd na znamenitem Stradunu
V hrvaške blagajne se bo steklo pet milijonov evrov
DUBROVNIK/ZAGREB - Najbolj znana ulica v starem mestnem jedru v Dubrovniku, Stradun, je bila v sredo zvečer prvič zaprta za domačine, saj so tam potekale vaje za snemanje novega nadaljevanja Vojne zvezd. Župan Dubrovnika Andro Vlahušic je pojasnil, da bodo snemanja potekala večinoma v nočnih urah ter da bodo zaprta za javnost. V Dubrovniku bodo med 9. in 16. marcem snemali prizore osmega filma vesoljske sage Space Bear. Svetovna premiera je napovedana za december 2017.
Med snemanjem Igre prestolov so bili v Dubrovniku zaprti nekateri drugi deli v starem mestnem jedru, ne pa Stradun, ki so ga za potrebe Vojne zvezd nekoliko spremenili. Zaradi snemanja filma med drugim ne bo ovirano posredovanje rešilcev, gasilcev in drugih nujnih služb. Če bo potrebno, bodo snemanje tudi prekinili. Britanski producenti iz Space Bear Industries so napovedali, da bodo poleg Straduna in na okoliških trgih snemali tudi na mestnem ozidju, v starem mestnem pristanišču in na plaži Banj.
V hrvaškem avdio-vizualnem centru so minuli mesec sporočili, da bodo med snemanjem v Dubrovniku zaslužili približno pet milijonov evrov.
Pentagon izziva hekerje
WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Ashton Carter je povabil računalniške vlomilce oziroma hekerje, naj jim skušajo vdreti v sistem in tisti, ki bodo odkrili varnostne pomanjkljivosti, bodo potem nagrajeni. Carter je prepričan, da bodo s tem utrdili digitalno obrambo in izboljšali nacionalno varnost ZDA.
Program vabljenja hekerjev, naj vdirajo v Pentagonov sistem ima sicer eno veliko pomanjkljivost. Vabljeni so le hekerji, ki so državljani ZDA in bodo pred tem uspešno prestali preverjanje morebitne kriminalne preteklosti. »Najboljših« tako ne bo med njimi.
Izsiljevalska policista
ATLANTA - Preiskovalni urad Georgije je spravil za zapahe šefa lokalne policije majhnega mesta White na severovzhodu te ameriške zvezne države in njegovega podrejenega, ker sta zapirala ljudi z lažnimi obtožbami in jim potem zaračunavala za izpustitev iz zapora. 58-letni šef David King in 26-letni Black Scheff sta od decembra 2011 in aprila 2015 zaprla več ljudi, od katerih sta potem izsilila denar. Brittny Brown je prijavila, da sta jo spravila za zapahe marca 2012 z izmišljeno obtožbo poneverjanja računov. Potem sta ji prijazno ponudila, da bo vse pozabljeno, če jima plača 1000 dolarjev kazni.
Časopis Atlanta Journal Constitution poroča, da se je preiskovalni urad Georgije premaknil šele, ko je dobil številne prijave, januarja opravil preiskavo policijskega urada in oba malopridneža spravil v isti lokalni zapor, kamor sta sama zapirala nedolžne.
Primorski
dnevnik
PETEK, 4. MARCA 2016
št. 53 (21.593) leto LXXII.
1,20 €
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Poste Italiane sp.a. - Spedizone in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art 1,
comma 1, NE/TS	9 , , , , ^ ooouu ,
Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it
SLOVENIJA - Na 2. strani
Mladi begunci, čustva in obveze
Intervju z Gorazdom Pučnikom
TRST - Na 9. strani
Znanost v Italiji je podhranjena
Pogovor z novim direktorjem Sisse
NOVA GORICA - Na 14. strani
V Hitu zadovoljni s poslovnimi rezultati
Konec meseca čarterski polet iz Barija
šepet ulice
Montecchi
TRST - Cosolini in Russo za naš dnevnik pred primarnimi volitvami leve sredine
Lov na slovenske glasove
GORICA - V okviru projekta Memobus
Slovenski dijaki v taborišču smrti
TRST - V nedeljo bodo primarne volitve, na katerih bo leva sredina izbrala kandidata za tržaškega župana. Za to mesto se potegujeta aktualni župan Roberto Cosolini in senator Demokratske stranke Francesco Russo.
Kandidata v intervjuju za Primorski dnevnik obravnavata tudi odnose s slovensko manjšino. Cosolini je prepričan, da si zasluži zaupanje slovenskih pristašev leve sredine, ker je njegova mestna uprava veliko naredila za uveljavitev pravic Slovencev in za kulturo sožitja in razumevanja v pisanem tržaškem okolju. Russo, ki je dokaj kritičen do delovanja Cosolinijeve občinske uprave, pravi, da si tudi Slovenci želijo preobrata in novih obrazov v levi sredini. V intervjuju tudi utemeljuje zakaj je v resnici zahteval in potem tudi dosegel sklic notranjih volitev v le-vosredinskem zavezništvu.
Na 4. strani
PREBEŽNIKI
D. Tusk:
»Ostanite
doma!«
ATENE - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je med obiskom v Grčiji ekonomske migrante pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo. »Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse je zaman,« je dejal Tusk. Medtem se je v Grčiji nakopičilo že 31 tisoč prebežnikov, tretjina teh pa pritiska na mejo z Makedonijo.
Na 2. strani
TRST - Soočanje z Odborom 5. decembra
Cosolini: Pred junijem odločitev glede železarne
OPČINE - Debata na zaključnem večeru 49. Kraškega pusta
Pustne birokratske ovire
Zaradi varnostnih predpisov več skrbi za dokumente kot za sam sprevod
OPČINE - V domu Brdina je bilo v sredo zvečer sklepno srečanje z uradnim nagrajevanjem vozov in skupin, ki so sodelovale na 49. Kraškem pustu. Govor je bil tudi o novih birokratskih in finančnih preprekah, ki otežujejo delo organizatorjev, saj morajo prostovoljci veliko časa posvečati varnostnemu načrtu, ki ga zahteva pristojna pokrajinska komisija.
Med družabnim večerom so pra-provski pustarji poskrbeli za presenečenje, ko so Igorja Malalana in žirijo obdarili s posebnimi očali, medtem pa je že v teku odštevanje do prihodnje, jubilejne povorke ...
Na 8. strani
Nagrajevanje literarnega natečaja za mlade je urednike naše mladinske strani Šum prejšnji petek navdalo z novim elanom. V današnji številki Šuma, posebni izdaji na dveh straneh, objavljajo vse nagrajene prozne izdelke oziroma pesmi. Vsi zmagovalci oziroma zmagovalke so izbrali izhodiščni naslov »Ljubezen je edina sila, ki se lahko zo-perstavi norosti«, ki se je ob priložnosti visokega življenjskega jubileja Cirila Zlobca navezoval ravno na citat priljubljenega pesnika.
Na 10. in 11. strani
V Siriji in Iraku divja »mini svetovna vojna«
Na 5. strani
Finančna stražnika sta bila v resnici roparja
Na 5. strani
Tihotapili 41 pasjih mladičev
Na 12. strani
Z nami v Planico tudi Loris Manià
Na 18. strani
ŠKOCJAN - Na nadvozu pri Beglianu
V čelnem trčenju umrla mlada ženska

9771124666007
2
Petek, 4. marca 2016
AKTUALNO
BEGUNCI
Aljoša Fonda
aljosa.fonda@primorski.eu
Kdo se boji črnega moža?
V	Šenčurju, Kidričevem, Logatcu, Ljubljani, na Vrhniki, v Kranju - skoraj povsod, kjer naj bi država nastanila begunce, so se množice domačinov tem nameram uprle. V Šenčurju se je zbralo tri tisoč ljudi z različnih koncev in krajev, »v bran domovine« so se postavili tudi z domobranskimi simboli.
V	Sloveniji, tako kot še kje v Evropi, je marsikoga zgrabila panika. Bojijo se črnega moža. Kar je do neke mere razumljivo, vsaj dokler strah ne preraste v odkrit šovinizem. K sreči pa Slovenci nismo samo to. Povsod najdemo veliko solidarnih, sočutnih in predvsem razumnih ljudi (kako krvavo jih potrebujemo) ter pametne lokalne upravitelje, ki vedo, kaj je prav. Pri tem je pomembno, da se človek ne prepusti kse-nofobiji, kakortudi ne ideološkemu sprejemanju vsakogar brez razlik in pravil. Slovenijaje z veliko maso beguncev, ki so predvsem jeseni prečkali njeno ozemlje na poti iz Hrvaške v Avstrijo, konec koncev ravnala učinkovito, če izvzamemo poznejšo postavitev ograje. Zdaj, ko mora (zaenkrat maloštevilnim) azilantom zagotoviti dostojno nastanitev in pomoč, pa se del prebivalstva prepušča histeriji. Sam sem z otrokom vsako jutro zahajal v tržaški dijaški dom in na stopnicah srečeval azijske ter afriške najstnike, pa mi ni bilo nikoli neprijetno.
Nevarnost, da zaide Slovenija na »više-grajsko pot« držav, ki s priseljenci nimajo velikih izkušenj in jih torej zavračajo, je konkretna, še zlasti ko se proti šestim begunskim otrokom postavijo celo profesorji kranjske gimnazije Franceta Prešerna, avtorja verzov »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi prepir iz sveta bo pregnan« in še »ne vrag, le sosed bo mejak«. Kako nespoštljivo bi bilo do našega velikega pesnika, ko bi himno zgolj prepevali, njeno besedilo pa nam ne bi nič pomenilo.
PREBEŽNIKI - Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk
Poziv ekonomskim migrantom, naj ne pridejo v Evropo
BRUSELJ, ATENE - »Če bodo celotne razmere to dovoljevale, se bo lahko schengen decembra vrnil v normalo,« je zapisano v dokumentu, ki ga pripravlja Evropska komisija glede krize v zvezi s prebežniki. Namen dokumenta je preprečiti kolaps schen-genskega območja, katerega značilnost je odprava nadzora na notranjih mejah. Hkrati časovnica predvideva, naj bi bile meje EU in obalna straža »operativne« septembra letos, najkasneje do novembra letos pa »v celoti delujoče«.
Vendar pa je realnost na terenu zaenkrat precej drugačna. Iz Aten so sporočili, da je v Grčiji sedaj že skoraj 32.000 beguncev in migrantov, ki se po balkanski poti le s težavo prebijajo proti severu.
Razmere so izredno resne na meji z Makedonijo, kjer je pri grškem mejnem prehodu Idomeni obtičalo okoli 11.500 migrantov in se nahajajo v težkih razmerah. Združeni narodi opozarjajo na humanitarno katastrofo, saj primanjkuje hrane in šotorov, mrzlo vreme pa vpliva tudi na zdravje ljudi. Po navedbah grške policije so od torka v Makedonijo dovolili le okoli 500 sirskim in iraškim beguncem, drugih praktično ne sprejemajo.
Zato je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk včeraj med obiskom v Grčiji ekonomske migrante pozval, naj ne tvegajo svojih življenj in naj ne prihajajo v Evropo.
»Želim pozvati vse potencialne nezakonite ekonomske migrante, od koder že ste: Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Vse je zaman,« je dejal Tusk na novinarski konferenci z grškim premierjem Aleksi-som Ciprasom v Atenah.
»Grčija ali katerakoli druga evropska države ne bo več tranzitna
Prebežniki so se v Grčiji protestno usedli na tire
ansa
država. Schengenska pravila bodo znova začela veljati. Izključitev Grčije iz schengna ni ne cilj ne sredstvo v tej krizi. Grčija je del schengna, območja evra in Evropske unije in to bo ostala,» je bil odločen Poljak.
Opozoril je še, da so enostranski ukrepi držav članic EU za zajezitev migrantskega toka škodljivi za solidarnost povezave. »Enostranske odločitve brez prehodnega usklajevanja, ne glede na to, kako razumljive so v nacionalnem kontekstu, so dejansko škodljive za evropski duh solidarnosti,« je dejal.
Makedonski predsednik Gjorgej Ivanov, pri katerem je bil v sredo, je Tuska opozoril, da vse več migrantov skuša grško-makedonsko mejo prestopiti s silo, uporabljajo ponarejene
INTERVJU - Ravnatelj dijaškega doma S. Kosovel Gorazd Pučnik o »kranjski aferi«
Obvezna skrb za (vse) mladoletne
V Sloveniji gostijo 42, v FJK pa 400 mladoletnikov brez spremstva (v dijaškem domu 30) - O strahu pred neznanim, čustvenih reakcijah in »balkanski avtocesti«
TRST- V Kranju je prejšnji teden izbruhnila afera o mladoletnih beguncih, ki naj bi jih nastanili v dijaškem domu, a so se temu uprli predstavniki staršev otrok, ki ta dom obiskujejo ter tudi 24 profesorjev tamkajšnje Prešernove gimnazije. Dijaški dom S. Kosovel v Trstu gosti mladoletne begunce že 25 let. Ravnatelj Gorazd Pučnik, ki je pred dnevi govoril z ravnateljico kranjskega dijaškega doma Judito Nahtigal, ima bogate izkušnje.
V	Sloveniji je po navedbah Dela 12 otrok brez spremstva, mlajših od 15 let. Koliko mladoletnih tujcev gostite v tržaškem dijaškem domu?
Okrog 30. Gostimo jih tako v domu kot v naši stanovanjski skupnosti.
V	letu 2015 je v Sloveniji zaprosilo za azil 42 mladoletnikov brez spremstva. Koliko jih je v Furlaniji-Julijski krajini, ki ima 1,2 milijona prebivalcev?
Konec decembra jih je bilo v tej deželi skoraj 400. Sama Občina Trst ima v oskrbi 160 mladoletnikov, ki so sicer razpršeni po različnih centrih v deželi. Trst skrbi tudi za 850 polnoletnih, skupno torej okrog tisoč ljudi.
V	Kranju so hoteli namestiti šest otrok v dijaški dom, in sicer v stavbo, ki je ostali dijaki ne obiskujejo. Tej nameri so se zoperstavili vsi, od staršev dija-
kov do profesorjev na gimnaziji. Kako gledate na to?
Zakon pravi, da ko imaš mladoletnega tujega državljana, ki nima staršev ali skrbnika, moraš zanj poskrbeti. V skladu z vsemi evropskimi ustavami ne smemo delati razlik med mladoletniki, newyor-ška konvencija pa pravi, da morajo biti vse odločitve vedno v skladu z višjim interesom mladostnika.
Slovenija mora torej nekam naseliti teh šest - ali pa 60 ali 600 - mladoletnikov, ker tako veleva ustava. Normalno bi bilo, da bi jih namestili v kako obstoječo stavbo. Smiselno je, da jih ne pošljejo na Pohorje ali v Kočevski rog, temveč
v kako srednje veliko mesto, kakršen je recimo Kranj. Če je v tamkajšnjem dijaškem domu, ki je v javni lasti, nekaj prostora, je ta kraj verjetno primeren.
Potem pa je tu čustvena plat. Nihče noče imeti pred svojo hišo avtoceste, parkirišča in - če hočete - kakega posebno rizičnega socialnega centra (kar dijaški dom, da se razumemo, ni!). Vprašanje pa je, zakaj se je morala ravnateljica braniti sama. Zakaj je ni odločneje zastopala država oziroma razna ministrstva? Starše razumem, za profesorje nisem vedel. Na koncu pa bo treba te otroke nekam namestiti.
Starši se bojijo, da bi mladoletniki iz eksotičnih dežel, ki imajo za sabo verjetno težke izkušnje, lahko ogrozili njihove otroke. Kaj se vam zdi?
Strah pred neznanim je nekaj močno čustvenega. Dovolite mi, da navedem primer: ko smo kot otroci prvič srečali vrstnika s posebnimi potrebami, smo se ga verjetno nekoliko bali. To je seveda neumno, a taka je čustvena reakcija. Potem razumemo, da za to ni razloga. Drugo dejstvo je, da smo imeli v dijaškem domu v Trstu včasih tudi težke izkušnje -in smo jih skupaj premostili.
Da se razumemo: za mlade begunce bi v Kranju skrbeli drugi vzgojitelji v
drugi stavbi, to vem zagotovo. Strahovi obstajajo, saj je tudi nas pred časom neka zaskrbljena mama opozorila, da sta se tuja najstnika stepla na cesti. To se dogaja. Vprašanje je, ali se ne dogaja tudi med tržaškimi najstniki.
Dijaški dom je beguncem odprl vrata pred 25 leti. Ste bili takrat deležni podobnih negativnih odzivov?
Seveda. Dijaški dom je bil itak stig-matiziran in hkrati čaščen, ker je dejaven na socialnem področju. A ponavljam: ko se pretepata temnopolta najstnika, te prizadene, ker tega ne razumeš. Ko pa se te-peta dva naša, je to normalno.
Ali je odpor v Sloveniji potenciran, ker nas je Slovencev malo in se počutimo ogrožene?
Slovenija je bila v zadnjem desetletju samo avtocesta za pribežnike. Najpomembnejši dokument je bila vinjeta. Ocenjujejo, da je do konca leta 2014 hodilo skozi Slovenijo od 100 do 300 pri-bežnikov na dan. Niso pa bili tako opazni. Takrat se je govorilo o sprejemanju 20 do 100 pribežnikov, zdaj pa se je dodala kaka ničla in je prišlo do panike. Poleg tega pa je Avstrija zaprla mejo, kar povečuje strah. Za pribežnike je to še vedno »balkanska avtocesta«, ki pa ima zdaj tudi cestninske postaje. (af)
Ugrabljena Italijana umrla v spopadih
/
RIM - Zunanje ministrstvo je sporočilo, da sta dva od štirih v Libiji ugrabljenih italijanskih uslužbencev gradbenega podjetja Bonatti, mrtva. 60-le-tni Fausto Piano in 47-letni Salvatore Failla sta življenje izgubila v spopadu med vojskujočimi se stranmi v Sabra-ti. Identificirali so ju na podlagi fotografij in o tem obvestili družine, vendar do trupel še niso prišli. Kdo ju je ugrabil in katere so bile okoliščine smrti, je še ovito v tančico skrivnosti. Spopadali naj bi se provladni vojaki proti borcem Islamske države. Druga dva italijanska talca naj bi bila živa, ne pa še osvobojena.
Banke in posojila
dokumente ali so nasilni do varnostnih sil na meji. Vse to po njegovih besedah ne bo ogrozilo le varnosti v Makedoniji, temveč postavlja pod vprašaj stabilnost regije.
Skupina beguncev je sicer včeraj zaradi protesta proti prepočasnemu vstopu v Makedonijo v bližini Ido-menija blokirala mednarodno železniško progo. Begunci so se legli na tire, zaradi česar so morali zaustaviti tovorni vlak, ki je bil na poti iz Makedonije v Grčijo.
Tusk se je včeraj mudil tudi v Turčiji. Ankaro je pohvalil zaradi večjega sodelovanja, vključno z okrepitvijo patrulj obalne straže, policijskega nadzora v boju proti trgovini z ljudmi ter zaostritvijo vizumskega
RIM - Na podlagi evropskih direktiv spreminja italijanska vlada zakonodajo na področju bančnih posojil strankam za nakup nepremičnin. Po novem bo banka lahko zasegla nepremičnino, na katero je bila zapisana hipoteka, ko stranka ne bo poravnala 18 obrokov posojila. Pravilo ne velja za pogodbe, ki so že bile sklenjene. Sprva je vlada predvidevala, da se zaseg nepremičnine izvede že po sedmih neplačanih obrokih, kar je izzvalo val ogorčenja med stanovskimi organizacijami in opozicijo. Predsednik poslancev Demokratske stranke Ettore Rosato je poudaril, da vladni dekret povzema smernice evropskih določil v korist porabnikov in varčevalcev. Gibanje petih zvezd pa zahteva umik dekreta, zlasti določila, da lahko banke nepremičnino za-rubijo brez posredovanja sodišča.
V Kairu ne sodelujejo
RIM - Italijanska vlada vnovič poziva egiptovske oblasti k večjemu sodelovanju pri razreševanju umora furlanskega študenta Giulia Regenija. Dokumentacijo, ki so jo iz Kaira doslej poslali v Italijo, označujejo za pomanjkljivo in nepopolno.
Turška policija ubila atentatorki
ISTANBUL - Spet nasilje v Turčiji. Policisti so včeraj v Istanbulu ubili ženski, ki sta s strelnim orožjem in bombo (ta ni eksplodirala) pred policijsko postajo napadli avtobus s policisti. Dva policista sta bila ranjena. Ženski sta se zatekli v neko poslopje, kjer so je pokončali pripadniki posebnega oddelka. Napadalki sta pripadali skrajno levičarski organizaciji, ki je ne prišetavjo ne k islamskim skrajnežem ne h Kurdom.
Romney pozval republikance, naj zavrnejo Trumpa
SALT LAKE CITY - Nekdanji predsedniški kandidat republikancev Mitt Romney je pozval republikance, naj v dobro stranke in celotne države zavrnejo »nastopača in prevaranta« Do-nalda Trumpa. Romney je izrazil prepričanje, da bo Trumpova predsedniška nominacija pomenila zmago demokratke Hillary Clinton, ker Trump nima ne značaja in ne presoje, potrebne za predsednika ZDA.
Srbija vrača Šešlja Haagu
BEOGRAD - Haaški obtoženec, vodja Srbske radikalne stranke Vojislav Še-šelj je potrdil, da so v Srbiji sprožili postopek za njegovo izročitev haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na haaškem sodišču Šešlju, ki se je prostovoljno predal 24. marca 2003, sodijo zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti nad Hrvati in Bošnjaki na Hrvaškem, v BiH ter Vojvodini med letoma 1991 in 1993.
/
AKTUALNO
Petek, 4. marca 2016
3
LJUBLJANA - Sklic Državnega zbora na zahtevo opozicije
Brez sklepov izredna seja o korupciji v zdravstvu
Na zatožni klopi tudi Mark Medical, KB 1909 in tednik Mladina
DRUGI TIR
V Bruslju išče vlada nove partnerje
BRUSELJ - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je na transportno-logistični konferenci v Bruslju predstavil načrte na področju posodobitve infrastrukture v Sloveniji in izpostavil mednarodni pomen Luke Koper za širšo regijo. Pri tem je zaledne države pozval k sodelovanju, zlasti pri izgradnji drugega tira Koper-Di-vača.
Namen konference, ki jo je organizirala Slovenija, je bil predstaviti pomen vzpostavitve projektov posodobitve tako železniške kot ostale infrastrukture v tem delu Evrope, ki povezuje Slovenijo z zaledjem. Želimo povečati mednarodni pomen tega, kar počnemo v Sloveniji na tem področju, je pojasnil minister, ki je ob tem izpostavil pomen Luke Koper in drugega tira za celotno regijo.
Slovenija je za izvedbo finančne investicije izgradnje drugega tira, ki je za zdaj ocenjena na 1,4 milijarde evrov, predvidela ja-vno-zasebno partnerstvo, podporo za projekt pa išče tudi v zalednih državah, med drugim na Madžarskem, kjer so v zameno za finančni vložek pokazali zanimanje za koncesijo v Luki Koper. Po ministrovi oceni razprave v Bruslju so zanimanje za sodelovanje pokazali tudi predstavniki iz Slovaške, Češke ter nemških zveznih dežel Bavarska in Baden-Wurt-temberg. Johnnes Urban s predstavništva Bavarske v Bruslju je dejal, da se po Luki Koper ozirajo tudi podjetja iz Bavarske.
Da je sodobna in zanesljiva železniška infrastruktura bistvenega pomena za Luko Koper, so se strinjali številni slovenski udeleženci konference, ki podpirajo izgradnjo drugega tira. Po besedah člana uprave Luke Koper Andraža Novaka bomo glede na zadnje podatke o prometu za 2015 drugi tir nedvomno kmalu potrebovali. Glede na zastavljene načrte naj bi do leta 2020 dosegli 24 milijonov ton pretovora blaga, vendar kot kažejo zadnji podatki, bo to že bistveno prej, je menil. Zato v Luki upajo, da bo v čim krajšem času prišlo do izgradnje drugega tira.
LJUBLJANA - Slovenski Državni zbor je včerajšnjo izredno sejo namenil sistemski korupciji v zdravstvu. Sejo so sklicali na zahtevo poslancev SDS, Nove Slovenije in nepovezanih poslancev, med katerimi je tudi nekdanja premierka Alenka Bratušek. Poslanci so razpravljali o mnogih aktualnih temah v slovenskem zdravstvu, tudi takih, ki niso imeli neposredne povezave s temo izredne seje. Dosti je bilo govora o podjetju Mark Medical, zamejski finančni družbi KB 1909 ter o tedniku Mladina, ki je bil v resnici glavna tarča kritik. Mladina je v lasti KB 1909 in je znana tudi po svojih ostrih kritikah na račun politike SDS. Razprava je trajala skoraj osem ur, izredno sejo so zaključili brez glasovanja, saj so sklepe predlagateljev zavrnili že na parlamentarnem odboru za zdravstvo. Pač so predlagatelji postavili zahtevo po parlamentarni preiskavi o korupciji v zdravstvu.
Poslanka SDS Jelka Godec je opozorila na »kulturo strahu, ki vlada v slovenskem zdravstvu, da zdravniki molčijo, si ne upajo, ne želijo spregovoriti, da medicinske sestre ne želijo govoriti.« Bratuškova je bila kritična do tega, da je vladna koalicija na odboru za zdravstvo zavrnila predlog sklepov, ki so jih predložili predlagatelji izredne seje. Okrcala je tudi ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, ki da v letu in pol mandata ni naredila še nič. Poslanka vladajoče SMC Erika Dekleva je polemizirala z Bratuškovo glede njenih očitkov ministrici. Izpostavila je, da je bila Bratuškova v preteklosti predsednica vlade in da je nekaj časa vodila tudi zdravstveni resor. Predlagatelji izredne seje so med drugim očitali Mark Medical, da je slovenskim bolnišnicam prodajala žilne opornice po ceni, ki je 4-krat večja kot na primerljivem evropskem trgu.
Poslanka NSi Ljudmila Novak je znova izpostavila nedavne izjave vršilke dolžnosti generalne direktorice UKC Ljubljana in nekdanje državne sekretarke na ministrstvu za Slovence v zamejstvi in po svetu Brigite Čokl iz stranke Desus o domnevni vpletenosti Slovencev iz Italije v prodajanje predragih medicinskih materialov bolnišnici. Po mnenju Novakove je te trditve treba čim prej razčistiti. »Čoklova ni nevedna ženska. Če pa je govorila kar tako, naj za svoje težke besede odgovarja,« je dejala Novakova.
Trditve Brigite Čokl v parlamentarnem odboru in še bolj pa prvaka SDS Janeza Janše so - kot smo poročali - prizadele prvega moža finančne družbe KB1909 Borisa Perica, ki je preko svojih odvetnikov od Čoklove zahteval preklic trditev in javno opravičilo. Peric je isto zahteval tudi v zvezi s člankom »Kam odteka denar iz slovenskih bolnišnic«, ki je bil v objavljen na spletni strani stranke SDS.
Peric je povedal, da v komisiji navedeni podatki o delokrogu podjetja Mark Medical, ki deluje v okviru KB1909 (povedati gre, da je v tem obdobju v teku postopek za prodajo podjetja), v glavnem držijo. Nikakor pa po njegovem ne držijo natolcevanja o nezakonitem in ne-transparentnem poslovanju. »K sreči poteka vsa nabava zdravstvene opreme za slovenske bolnišnice in tudi za Univerzitetni klinični center v Ljubljani preko javnih razpisov. Podjetje Mark Medical je sodelovalo na teh razpisih. Če je zmagalo, pomeni, da je predstavilo najugodnejšo ponudbo oziroma najnižjo ceno. Vsako podjetje ima pri poslu svojo maržo, očitno pa je naša bila manjša kot pri konkurentih,« je takrat izpostavil Peric v odgovor na namige o previsokih cenah za dobavo zdravstvenih pripomočkov v Sloveniji.
Državni zbor je
včeraj osem ur razpravljal o položaja slovenskega zdravstva
arhiv
Minister Erjavec prestal nezaupnico
LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v noči na četrtek uspešno prestal interpelacijo, v kateri sta mu opozicijski NSi in SDS očitali »zgrešeno zunanjo politiko«. Po 16-urni razpravi, ki se je začela v sredo ob 9. uri, je ministra je podprlo 51 poslancev, proti pa jih je glasovalo 20. Da bi interpelacija uspela, bi jo morala podpreti večina od 90 poslancev. A je bilo pravzaprav že pred začetkom razprave jasno, da bodo poslanci koalicijskih strank SMC, DeSUS in SD podprli ministra Erjavca, za katerega razrešitev so glasovali le poslanci NSi in SDS. Poslanci ZL ga sicer niso podprli, a tudi niso podprli interpelacije in so se vzdržali. Glasovanja ob 1.25 se je sicer udeležilo 75 poslancev.
Opozicijski poslanci so ministru v razpravi očitali predvsem odgovornost za zaplete z arbitražo s Hrvaško, pa tudi preveč prorusko in premalo prozahodno politiko, napačno kadrovsko politiko na zunanjem ministrstvu in številne druge napake, zaradi katerih naj bi ugled in položaj Slovenije v mednarodni skupnosti pešal. Erjavcu so očitali, da vodi »improvizirano, nedosledno, nejasno, nenačelno, neodločno, nerazumljivo in statično zunanjo politiko«.
Minister je vse očitke zavračal in menil, da gre za osebni napad nanj, da bi se oslabila vlada premierja Mira Cerarja. »Še malo, pa bi bil odgovoren za klimatske spremembe,« je dejal v sklepnem nagovoru poslancem. V NSi so sicer namigovali, da je Erjavec namerno sabotiral arbitražo v korist Hrvaške. Matej Tonin je napovedoval tudi zaupne dokaze, ki naj bi to potrjevali. Poslanci so jih pregledali na zaprtem delu seje ob koncu razprave, a spremembe odločitve na koncu niso prinesli, niti niso vidno vplivali na potek razprave, ki se je po kaki uri znova javno nadaljevala.
Neprevidno smučanje
TRBIŽ - Plaz je včeraj okrog 14.40 na smučišču na Višarjih ogrozil življenje treh mladih furlanskih smučarje. Smučali so zunaj zavarovanih prog, kar je v tem obdobju še posebej nevarno in seveda prepovedano. Dva smučarja je plaz le oplazil, tretjega pa podrl. Drsel je kakih 150 metrov in na pol pokrit obtičal v snegu. Posegli so reševalci. Nihče se ni poškodoval, le prestrašili so se vsi.
Težave na tirih
VIDEM - Zaradi močnih padavin je bil včeraj močno oviran železniški promet na progah Benetke-Videm.-Trst. Strele so poškodovale semaforje, tako da je bila linija dvakrat prekinjena, od 5.30 do 8.30 med Basilianom in Codroipom ter med 8.00 in 9.30 med Ronkami in Nabrežino. Štirje vlaki na dolge proge in 18 krajevnih je »pridelalo« do 130 minut zamude, tri krajevne vožnje so bile ukinjene.
Krka več prodala v Zahodno Evropo
KRKA - Novomeška Krka je na ravni skupine lani ustvarila 158,2 milijona evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot leto prej, prodala pa je za 1,16 milijarde evrov izdelkov in storitev. Na trgih zunaj Slovenije so prodali za 1,08 milijarde evrov izdelkov, kar predstavlja več kot 93 odstotkov prodaje, kažejo nere-vidirani rezultati o poslovanju, ki jih je vodstvo predstavilo na novinarski konferenci v Novem mestu. Največjo absolutno rast prodaje je dosegla regija Zahodna Evropa, kjer so prodali za 306,1 milijona evrov izdelkov. To predstavlja 26,3 odstotka prodaje celotne skupine, skupno prodajo v regiji pa so povečali za 22 odstotkov. Največji delež v prodaji z 28,1 odstotka predstavlja regija Vzhodna Evropa, kjer so prodali za 327,5 milijona evrov izdelkov. Na obeh ključnih trgih, v Rusiji in Ukrajini, prodaja, izražena v evrih, ni dosegla tiste iz leta 2014, zato je bil skupni padec prodaje v tej regiji 20-od-stoten.
H^sSraiSlfllBH
L
I , g®
i Efe
V ittiMw lai
L

KOROŠKA/ - Neonacistični incident
Državni tožilec vložil tožbo proti nogometašu Golovice
CELOVEC - Igralec nogometnega kluba Golovica (Wölfnitz) pri Celovcu, ki je oktobra lani na prvenstveni tekmi druge deželne lige proti dvojezičnemu nogometnemu klubu DSG Sele nosil dobro vidni številki 88, ki v kodiranem jeziku neonacističnih krogov pomeni pozdrav »Heil Hitler«, bo moral pred sodnika. Državno tožilstvo v Celovcu je namreč te dni vložilo tožbo proti nogometašu zaradi kršitve zakona o širjenju nacistične miselnosti! Slovenski nogometaši iz vasi v Karavankah so na isti prvenstveni tekmi 2. deželni lige bili tudi tarča rasističnega in nacističnega zmerjanja, saj jih je isti igralec Golovice na tekmi s hitlerjevim pozdravom »poslal« v plinsko celico.
Kazenski senat Koroške nogometne zveze (KFV) je proti nogometašu ukrepal že takoj po incidentu in igralca do nadaljnjega suspendiral. Hkrati je sporočil, da bo počakal na odločitev državnega tožilstva, preden bo končno odločal v tej zadevi. Predsednik Koroške nogometne zveze Werner Lippitz je dodal, da je »vsaka oblika rasizma, diskriminacije ali nestrpnosti neodpustljiva in mora imeti posledice«. Lippitz je zato že oktobra zahteval »dosledno preiskavo o dogodku«, v kateri naj bi prišli do besede vsi, ki so bili vključeni v incident.
Na obravnavi so predstavniki Sel kazenskemu senatu predložili fotografsko gradivo, ki potrjuje, da igralec številko 88 ni nosil na vseh tekmah. Obtoženi igralec pa da naj tudi ne bi prvič uporabljal rasistične retorike, kar prikazuje podoben primer iz leta 2012.
Obtoženi nogometaš vse očitke zavrača. (I.L.)
W Bfei. '''V-lu,
I \m _
i iMggj gj*
m*
■ .< . h f'. . _ ■"■"^'"Cfl-i KJ > . AL. T*
V- W ^ ' 'i W! . .•;
< SK	S I^B ■■■■in
Hi
4 ■ 'M.
Sporna številka 88 na nogavicah
4
Petek, 4. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
PRIMARNE VOLITVE V LEVI SREDINI - Roberto Cosolini
»Moja uprava je veliko naredila za Slovence, zato zasluži zaupanje«
Gospod župan, s kakšnimi občutki ste sprejeli zahtevo senatorja Francesca Russa za sklic primarnih volitev v levi sredini?
Z grenkobo in presenečenjem.
Zakaj pa?
Zahteva po notranjih volitvah v levi sredini je bila postavljena prepozno in tudi mimo vseh pravil ter sklepov levosredinskega zavezništva. Russo je pred časom res izrazil nekaj pomislekov nad mojo ponovno kandidaturo, a ni nikoli namignil na primarne volitve.
Pravi, da se je premislil, ko je dobil v roke vam nenaklonjene predvolilne ankete ...
Russo maha s predvolilnimi anketami kot čarodej, ki je potegnil zajca iz cilindra.
Ankete obstajajo. Tega ne morete zanikati ...
Anketa, na katero se je obesil senator, je precej meglena, ker daje malo jasnih odgovorov. Nekateri odgovori pa so zelo protislovni. Obstajajo tudi ankete, ki nakazujejo druge scenarije, zelo različne od tistih, ki jih prikazuje Russo. Problem pa niso ankete.
Kje torej vidite problem?
Russo je postavil veliko oviro, neke vrste skalo nad mojo župansko kandidaturo in nad ponovno volilno zmago leve sredine. To je srž problema in ne predvolilne raziskave, o katerih vehe-mentno govori senator.
Zakaj ste sploh sprejeli izziv primarnih volitev, ki se bi jim lahko mirno izognil?
Prvič, ker se ne bojim primarnih volitev, in drugič, ker imam na svoji strani argumente, s katerim se lahko brez sramu predstavim pred naše volivce.
Vrnimo se spet k anketam, ki naj bi vse nakazovale zmago Roberta Dipiazze ...
Poglejte. Ze nekaj mesecev krožijo raznora-zne predvolilne raziskave. Jaz sem jih tudi naročil, a jih v nasprotju z Russom ne izkoriščam v politične namene. Iz vseh anket izhaja, da je podpisani edini, ki lahko premaga Dipiazzo. Senator je s svojo zahtevo po primarnih volitvah postavil pod vprašaj verodostojnost leve sredine, kar predstavlja hud politični spodrsljaj.
Kako ocenjujete projekt mestne občine, ki je tako pri srcu vašemu nedeljskemu tekmecu?
Zadeva je resna. Škoda, da jo Russo izkorišča le v vidiku primarnih volitev, kot da bi mestna občina čez noč rešila vse probleme in težave Trsta.
Župan Roberto Cosolini
foto damj@n
V resnici pa ni tako.
Kaj vam torej pomeni mestna občina?
Mislim, da je projekt zanimiv in pomemben za vsestranski razvoj Trsta. Mestna občina ne sme biti vsiljena, temveč mora biti sad širše podpore, ki je danes očitno še ni.
Zakaj je še ni?
Ker Trst še ni prepričal vseh dejavnikov, od Tržiča do Milj, da bi mestna občina koristila vsem in ne le Trstu. Russo se z mestno občino spogleduje z ogledalom. To je to.
Zakaj bi morali pristaši leve sredine slovenske narodnosti podpreti Cosolinija in ne Russa?
Zato, ker je mestna uprava, ki jo vodim, v teh petih letih veliko naredila za slovensko identiteto in kulturo v našem mestu. Mislite, da bi lahko z desno sredino na oblasti Slovenec kdaj sploh postal predsednik Stalnega gledališča FJK?
Mislim, da ne...
V odnosu do Slovencev je v Trstu prišlo do velikih premikov. V mislih imam šole, Slofest, priznanja pomembnim slovenskim osebnostim, ne nazadnje tudi problem openskega strelišča, ki je končno na poti rešitve.
Kaj boste naredili v primeru Russove zmage?
Roberto Cosolini je prepričan v zmago. Če bo prevladal Russo, bom brez pomislekov podpiral levo sredino. O tem ni dvomov.
Sandor Tence
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
PRIMARNE VOLITVE V LEVI SREDINI - Francesco Russo
»Korenit preobrat bi nedvomno koristil tudi slovenski manjšini«
Senator Russo, se vam ne zdi bizarno, da ste zahtevali primarne volitve, potem ko je leve sredina že javno in uradno predstavila Roberta Cosolinija za svojega kandidata?
Ne, v tem ni nič bizarnega ali nenavadnega. Cosolinijeva občinska uprava je zadnje mesece kazala velike težave, ki so se s časom zaostrile. To velja tudi za levo sredino.
Kakšne težave imate v mislih?
Poraz Demokratske stranke v Miljah je samo konica ledenika. Štiri tisoč Tržačank in Trža-čanov je šlo na ulice proti županu glede železarne. Seznam je žal kar dolg, treba je bilo zato nujno presekati to naraščajočo nelagodje v naši koaliciji.
Vi ste to naredili z objavo predvolilnih anket ...
Anketa, ki sem jo naročil Nandu Pagnon-celliju, nakazuje, da bi Cosolini gladko izgubil proti Robertu Dipiazzi. To napovedujejo vse raziskave. Nekatere, tudi po krivdi moje stranke, so žal ostale skrite. Zahteval sem primarne volitve ne ker imam kaj proti Cosoliniju, ampak ker nočem, da bi v Trstu spet prevladala desnica. Izbral sem pot "pozitivnega šoka", ki bo - verjemite - koristil levi sredini.
Omenjate ankete, ne pa izida morebitnega volilnega spopada med vami in Dipiazzo.
Tega nisem preveril. Vem pa, da tako Di-piazza kot županski kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Menis javno navijata, da bi v nedeljo zmagal Co-solini. Očitno sta prepričana, da ga bosta v drugem krogu lažje premagala.
Vse se torej igra na anketah oziroma na njihovem tolmačenju ...
Ne, ni tako.
Za kaj pa gre?
Če se sprehajate po mestu in se pogovarjate z ljudmi, boste opazili, da si ljudje zelo želijo sprememb. Hočejo nove obraze in obenem novo politiko.
Vrnimo se za trenutek k zahtevi po primarnih volitvah. Cosolini in vodilni kader Demokratske stranke vam očitata demagogijo in hkrati kršenje vseh pravil. Kako odgovarjate na te obtožbe?
Ze lanskega oktobra sem na pokrajinski skupščini pozval svojo stranko in levo sredino k odkriti razpravi o županovih težavah in stiskah občinske uprave. Ne le, da me niso poslušali, temveč so tu-
Senator Francesco Russo
foto damj@n
di skrili predvolilno anketo, ki jo je naročila in torej plačala DS. Ostanimo pri tem.
Ponavljam. Že takrat bi lahko zahtevali primarne volitve, ampak jih niste...
Jaz nisem nikoli kršil statuta DS, ki jasno določa tudi možnost primarnih volitev za župana, ki lahko še kandidira. Primarne volitve so vendarle praznik demokracije, zato ne razumem vseh teh kritik in napadov na moj račun, ki prihajajo s strani vidnih predstavnikov DS. Kot da bi se marsikdo bal nedeljskih volitev.
Zakaj bi vas morali Slovenci podpreti na primarnih volitvah?
Jaz se obračam na italijanske in slovenske volivce, med katerimi, kot sem omenil, prevladuje velika želja po novostih in spremembah. Tudi Slovencem bi prišel še kako prav "pozitivni šok". Na vrh svojega programa sem vsekakor postavil Trst, ki mora docela izrabiti vse razvojne možnosti.
Navedite dva primera teh razvojnih možnosti...
Mestna občina in staro pristanišče. Deblokada pristanišča, ki sem jo izboril v parlamentu, lahko prinese Trstu pet milijard evrov investicij. To so edinstvene priložnosti, ki jih ne smemo zamuditi.
Kaj boste naredili v primeru Cosolinijeve zmage?
Delal bom, kot vedno, za dobrobit leve sredine in Trsta. Prizadeval si bom za poraz desnice, ki je toliko škode naredila Trstu in Tržačanom. (st)
TRST - Javno srečanje o železarni med županom Robertom Cosolinijem in predstavniki Odbora 5. decembra
Pred volitvami odločitev o železarni
Tržaški župan Roberto Cosolini bo pred junijskimi občinskimi volitvami zavzel stališče glede morebitnega zaprtja koksarne in plavža škedenjske železarne, v roku nekaj tednov pa bo upravljanje merilnih naprav končno prešlo iz zasebnih rok pod okrilje deželne agencije za okolje Arpa. Znano je namreč, da proizvaja koksarna rakotvorne snovi in bo torej poglavitna ugotovitev, ali so bili ukrepi družbe Arvedi učinkoviti.
Zakaj ni občinska uprava zaprla železarne pred Arvedijevim prihodom? Ob-
Primarne volitve
V uredništvu smo prejeli vrsto pozivov in stališč v zvezi z nedeljskimi primarnimi volitvami v levi sredini. Objavili jih bomo v jutrišnji številki, medtem ko bomo v nedeljo spoštovali volilni molk.
činska uprava tega ni storila, ker ni bilo za to pravne podlage in bi nedvomno izgubila priziv, ki bi ga pripravil lastnik. Zaprtje tovarne bi imelo zato hude posledice: to bi drago stalo davkoplačevalce, zaposleni bi ostali na cesti, pod Škednjem bi bilo namesto železarne hudo onesnaženo območje. Kaj torej storiti? Delati je treba na tem, da bodo v prihodnosti zaščiteni tako delovna mesta kot zdravje občanov.
To so glavne iztočnice s srečanja med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predstavniki Odbora 5. decembra, ki je bilo včeraj popoldne v prostorih nekdanje ribarnice. To je bilo prvo javno soočanje med županom in odborom, ki je pred nedavnim priredil odmevno demonstracijo po mestnih ulicah proti onesnaževanju železarne. Protesta se je udeležilo več tisoč ljudi, pobudniki pa so poudarjali, da niso povezani s strankami in politiki. Na demonstracijo torej stranke niso bile povabljene. To je veljalo tudi včeraj.
Javno srečanje je bilo v prostorih nekdanje ribarnice
fotodamj@n
V dvorani se je zbralo približno sto ljudi. Zupanu in občinskemu odborniku za okolje Umbertu Laureniju so nekateri predhodno najavljeni občani postavljali vprašanja (na razpolago so imeli vsak dve minuti), na katera sta nato odgovarjala predstav-
nika občinske uprave. Vprašanja je postavilo dvanajst ljudi, v glavnem pa je bilo soočanje umirjeno, čeprav mestoma živahno. Člani odbora in škedenjski prebivalci so zahtevali v glavnem zaprtje koksarne in plavža oziroma takojšnje ukrepe za zmanjšanje
onesnaževanja. Cosolini in Laureni sta razložila, da je treba na učinke zadnjih del v koksarni in plavžu počakati še nekaj mesecev. Marsikdo je opozoril, da so Škedenjci naveličani slišati vedno ene in iste obljube. Cosolini je zato napovedal, da bodo v začetku aprila objavili ažurirane podatke glede onesnaževanja, »pred volitvami« pa bo odločil o usodi koksarne in torej tovarne pod Škednjem.
Sicer je Cosolini predlagal, da se včerajšnjo pobudo ponovi vsak mesec. Na ta način bodo občinska uprava in člani odbora skupaj sledili dogajanju v železarni in preverjali, ali skupina Arvedi upošteva predpise. Člani odbora so nazadnje sporočili, da bodo o izsledkih včerajšnjega srečanja razpravljali v prihodnjih tednih na javni skupščini. Celoten videoposnetek soočanja v bivši ribarnici, ki so ga včeraj predvajali v živo prek spleta, bodo objavili na svojem zidu na socialnem omrežju facebook.
Aljoša Gašperlin
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
5 5
TRST - Srečanje združenja Dialoghi Europei o bližnjevzhodni krizi
V Siriji in Iraku divja »mini svetovna vojna«
Gosta srečanja v dvorani Tessitori sta bila arabist Roberto Iannuzzi in humanitarni delavec Marzio Babille
Na ozemlju Sirije in Iraka se bije neke vrste krajevna »mini svetovna vojna«, o kateri pa ne smemo več razmišljati na zahodni način, ampak je treba razumeti etnične in verske razlike, pa tudi to, da so meje med državama izbrisane. Islamska država je zelo neoprijemljiva tvorba, proti kateri bodo verjetno bolj učinkovite tajne službe, prisotnost IS v Libiji pa predstavlja nevarnost za Italijo. To so le nekatere od ugotovitev, ki sta jih na sredinem dobro obiskanem popoldanskem srečanju združenja Dialoghi Europei v dvorani Tessitori v Trstu podala arabist Roberto Iannuzzi ter zdravnik in humanitarni delavec Marzio Babille, bivši predstavnik organizacije Unicef v Iraku ter pred desetimi leti prejemnik Zlatega sv. Justa, ki sta odgovarjala na vprašanja predsednika združenja Giorgia Rossetti-ja in številnih udeležencev.
Upor proti režimu Bašarja Al Asada v Siriji leta 2011 je bil sprva političnega in socialnega značaja, zaradi vmešavanja številnih zunanjih akterjev (na eni strani Savdske Arabije, Katarja, Turčije, Francije, Velike Britanije in ZDA, na drugi pa Irana, Rusije in gibanja Hezbolah) in prihoda radikalnih islamistov iz Iraka pa se je sprevrgel v versko-ideološko vojno, pravzaprav v nekakšno krajevno »mini svetovno vojno«, je izhajalo iz ugotovitev Ian-nuzzija. Propadel je tudi načrt ZDA, ki so izurile in oborožile približno 10.000 opozicijskih bojevnikov, ki pa so se pridružili islamističnim skupinam. Pri tem je vprašanje, kateri so resnični cilji ZDA v regiji, ali je to boj proti IS ali proti Asadu, gotovo je, da prihaja do tekmovanja med ZDA in Rusijo, ki bosta zato stežka sodelovali, meni Iannuzzi, ki je med drugim opozoril tudi na velike razlike med kurdskimi borci. Iraški Kurdi so na svojem ozemlju ustanovili nekakšno poldržavno tvorbo, a jim iraška osrednja vlada ne nudi finančnih sredstev, odvisni so od Turčije, kljub razpolaganju z nafto pa le-te ne morejo prodati zaradi pravnih zapletov z osrednjo iraško vlado. Iraški Kurdi pripadajo tudi zgodovinskima strankama vplivnih rodbin Barzani in Talabani, medtem ko so sirski Kurdi blizu levo usmerjeni Kurdski delavski stranki (PKK) in zato idejno precej različni. Turčija pa igra zelo dvoumno vlogo, podpira opozicijo proti Asadu, ker si želi, da bi v Siriji zavladal njeni ureditvi soroden režim, ter skuša ovirati dejavnost Kurdov, ker se boji njihovih teženj po avtonomiji oz. samostojnosti.
Med Sirijo in Irakom ni več meje, gre za eno samo ozemlje, sredi katerega je mreža IS, ki skuša oblikovati državo, a je še nima, je dejal Babille, za katerega o tem vprašanju ni mogoče več razmišljati kot zahodnjaki. Babille je opozoril predvsem na spopad med sunitsko in šiitsko vejo islama, do katerega prihaja zlasti v Iraku, kjer je IS v bistvu prevzela vodenje su-nitskega upora proti šiitski prevladi. Neupoštevanje etničnih in verskih oz. sekta-ških razlik je bila velika napaka, je dejal govornik, ki je tudi napovedal razpad državnih tvorb Sirije, Iraka in tudi Jemna na več avtonomnih držav, zato je vrnitev k starim mejam malo verjetna. Problem zase je IS, ki ima odlično strategijo in je še spretnejša v taktiki in pridobivanju konsenza ter je kljub vsemu dobro oborožena. Prioriteta je zdaj ofenziva proti IS pri Mosulu, ki pa bo po Babillejevih besedah pognala v beg kakih 600.000 ljudi, postavlja se tudi vprašanje obnove opustošenih območij: samo za obnovo jazidskega mesta Sindžar na severu Iraka bo po nekaterih ugotovitvah potrebna milijarda in 350 milijonov dolarjev. Kdo bo vse to plačal, se sprašuje Babille, ki tudi opozarja na izrazito ohlapnost in neoprijemljivost IS, zaradi katere je borba proti le-tej zelo te-
Marzio Babille (levo) in Roberto Iannuzzi na srečanju v dvorani Tessitori
fotodamj@n
žavna. To je, bolj kot za klasične vojaške enote, delo za tajne službe, katerih dejavnost bo treba okrepiti. Tako Babille kot Iannuzzi pa sta opozorila na nevarno kre-
H " i : t'V I
■ \JÜ v'	t
¿.ir1	i
/ ■ F'
A i-*
ft I &
WSP
v-
pitev IS v Libiji, v kateri je Natov poseg prispeval k destabilizaciji celotnega območja t.i. Sahela južno od te države, kar je problem za Italijo. Ob vsem tem pa gre be-
ležiti dve pomenljivi odsotnosti, in sicer Združenih narodov in Evropske unije, je bilo še rečeno na srečanju.
Ivan Žerjal
SESLJAN - Bager prerezal kabel, križ v Vižovljah, Mavhinjah in Sesljanu
Brez telefona
V Vižovljah, Mavhinjah in gornjem delu Sesljana so v sredo popoldne utihnili telefoni in tudi povezave s svetovnim spletnim omrežjem so bile in so še prekinjene. Med izvajanjem del za namestitev obcestne ograje na odseku ceste od krožišča v Sesljanu proti Vižovljam je namreč bager med kopanjem presekal podzemski kabel telefonske družbe Telecom, tako je ostal ves predel nad Se-sljanom, ki ga je oskrboval kabel s telefonskimi in spletnimi storitvami, brez povezave.
Novico je sporočil Igor Colja iz Se-sljana. V sredo popoldne je ugotovil, da je ostalo njegovo gospodinjstvo brez telefonske povezave. Pozanimal se je, da bi izvedel za vzrok izpada telefonske zveze. Prvi poskusi pri telefonski številki za javnost družbe Telecom so bili neuspešni, saj mu operater ni vedel povedati, zakaj je prišlo do okvare. Pojasnilo je dobil šele ob ogledu kraja, kjer je bil kabel pretrgan.
Tržaška pokrajina je dala v zakup dela za namestitev drogov za obcestno ograjo ob cesti, ki pelje iz Sesljana pro-
»Nesrečni« izkop ob cesti Sesljan-Vižovlje
fotodamj@n
ti Vižovljam. Delavci očitno niso bili seznanjeni s podzemsko traso kabla družbe Telecom (oziroma: nihče jih ni opozoril, da naj bi se tam nahajal telefonski kabel), zato niso bili pri izkopavanju z majhnim bagrom dovolj pozorni, tako je lopata bagra prerezala kabel s 1200 dvojnih telefonskih žic, kot je Igor Colja iz-
vedel od krajevnega odgovornega pri podjetju Telecom za nujne posege. Ta mu je tudi pojasnil, da okvare ne bo mogoče takoj rešiti. Potrebni bodo štirje dnevi, kar pomeni, da bodo ves ta čas prebivalci iz Vižovelj, Mavhinj in gornjega dela Sesljana brez telefonske povezave Telecom. (mk)
V semenišču v Ul. Besenghi govor o novih verskih vojnah
Jutri bo v konferenčni dvorani škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16 ob 10.30 novinarka in antropologinja Anna Bono predstavila sedmo poročilo o družbenem nauku Cerkve v svetu, ki so ga pripravili pri Mednarodnem observatoriju kardinala Van Thua-na z naslovom »Nove verske vojne«. Kot piše v sporočilu za javnost, letošnje poročilo razkriva neodgovornost Zahoda, ki se ne more zoperstaviti verskim vojnam, ki jih npr. vodijo Islamska država in drugi islamski teroristi, ker je sam preveč zaposlen z lastno vojno proti veri, predvsem katoliški. Ob tej priložnosti bo nadškof Giampaolo Crepaldi odprl novo šolsko leto Šole za družbeni nauk Cerkve, pri tem bo kritično spregovoril o vlogi katoliških senatorjev pri nedavnem glasovanju zakona o istospolnih zvezah.
Dogovor za razvoj ozemlja
Na tržaškem županstvu so včeraj dopoldne predstavniki deželnega združenja občin ANCI, deželnega in pokrajinskega združenja trgovcev Confcommercio in Občine Trst podpisali dogovor, na podlagi katerega želijo pridobiti instrument za podporo določanju skupnih programskih smernic za promocijo primernega vrednotenja, zaščite in razvoja krajevnega teritorija in proizvodnega tkiva le-te-ga. Cilj podpisnikov je priprava dogovorjenih ukrepov za družbeno in gospodarsko preureditev urbanih območij, povečanje splošne privlačnosti proizvodnega sistema teritorija in krepitev storitev za občane.
Družbeno koristno delo
V Uradu za zaposlovanje na Stopnišču Scala dei Cappuccini 1 bodo do 16. marca zbirali prijave za dve mesti za družbeno koristno delo v okviru dveh projektov Občine Trst. Prvi projekt, ki ga financira Občina, predvideva podporo dejavnostim v občinski telefonski centrali, traja pa 32 tednov in 4 dni. Drugi projekt, ki ga financira Dežela Furlanija Julijska krajina, pa predvideva 34 tednov dela za implementacijo podatkovne baze o primernosti za bivanje. Prijave bodo zbirali od ponedeljka do petka med 9.15 in 12.45, informacije pa so na voljo v Uradu za delo, telefon 040-369104 (interna številka 3246), naslov elektronske pošte cpi.trieste@regio-ne.fvg.it.
KATINARA - Odnesla sta 3000 evrov
Lažna finančna stražnika oropala avtomobilista
Pri katinarskem predoru na hitri cesti je v sredo popoldne prišlo do res nenavadnega ropa, saj sta se storilca celo oblekla v finančna stražnika in ustavila avtomobil ter na koncu pobegnila z več kot dostojno vsoto denarja.
Zgodilo se je v sredo okrog 16. ure. Dva moška z oprsnikom finančne straže sta z loparčkom pozvala avtomobili-sta, naj ustavi vozilo na zasilnem pasu. V avtomobilu sta bila italijanska državljana iz Vicenze, trgovca, ki preproda-jata predmete. Lažna finančna stražnika sta jima pregledala osebne dokumente, nakar sta vozniku in sopotniku velela, naj izstopita, ter sta preiskala notranjost vozila. Opazila sta torbo, jo odprla in v njej odkrila večjo količino bankovcev. Šlo je za tri tisoč evrov.
Zlikovca sta lastnikoma sporočila,
da jima morata zaseči torbo. Ko sta presenečena in zaskrbljena trgovca od njiju zahtevala pojasnila, pa je storilec udaril enega od njiju s pestjo v obraz. Takoj zatem sta jo roparja ucvrla do svoje temne limuzine in pobegnila.
Dvojico išče policija, državno tožilstvo je uvedlo preiskavo. Glede na to, da sta roparja ustavila ravno vozilo, v katerem je bila večja vsota denarja, obstaja možnost, da je bil rop skrbno načrtovan ter da sta svoji žrtvi zasledovala.
FERNETIČI - Policija »prestregla« obsojenca
Pred leti ropal v Rimu, zdaj v zaporu v Trstu
V sredo dopoldne so tržaški mejni policisti med izvajanjem nadzornih dejavnosti pri Fernetičih naleteli na mladega kriminalca in ga aretirali ter odvedli v koronejski zapor. Zaradi hudih prestopkov mora namreč prestati preostali del zaporne kazni.
24-letni romunski državljan C.P. se je z avtomobilom bolgarske registracije pripeljal iz Slovenije, na italijanski strani meje pa so ga policisti ustavili in pregledali njegove dokumente. Njegove osebne podatke so vnesli v podatkovno bazo in ugotovili, da je državno tožilstvo na sodišču za mladoletne v Rimu aprila 2013 na njegov račun izdalo zaporni nalog, saj mora prestati še tri leta in slaba dva meseca zapora. Ko je bil še mladoleten, so ga v Rimu namreč obsodili zaradi tatvine, ropa in povzročitve telesnih poškodb v oteževalnih okoliščinah.
Nesreča na mokri hitri cesti pri Katinari: tovorno vozilo v ograjo, izliv goriva in zapora
Na tržaški hitri cesti, blizu katinarskega izvoza, je voznik tovornega vozila včeraj ob 12.40 na mokrem cestišču izgubil nadzor nad svojim tovornjakom in treščil ob zaščitno ograjo ter povzročil precejšnjo škodo. Pri tem je prišlo tudi do izliva dizelskega goriva, zaradi česar se je čiščenje ceste zavleklo. Prometna policija je odsek spet odprla za promet malo pred 15. uro.
e
Petek, 4. marca 201e
TRŽAŠKA
/
TRST - Stara garda v gledališču Miela
Grenkobna komedija
o treh upokojencih
V okviru abonmajskega programa alternativne scene Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine bo še danes in jutri na sporedu grenkobna komedija La Classe di ferro (Stara garda) priljubljenega italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Režiser predstave je Giovanni Anfuso, v njej nastopajo trije priznani igralci Paolo Bonacelli, Giuseppe Pambieri in Valeria Ciangottini.
Aldo Nicolaj (1920-2004) je bil izredno plodovit in priljubljen gledališki avtor, tudi na tujem in še zlasti v vzhodno-evropskih državah. Več njegovih del je postavilo tudi Slovensko stalno gledališče, med temi v sezoni 1975/1976 prav Staro gardo, ki jo je Aldo Nicolaj spisal leta 1971, a je kljub avtorjevi popularnosti v domovini doživela krstno uprizoritev šele v Budimpešti leta 1974. Kakorkoli že, v Nicolaj evih komedijah je eden najbolj privlačnih elementov lahkotno ironična kritika sodobnega življenjskega
Giuseppe Pambieri
sloga omikanega meščanskega in malomeščanskega razreda.
Protagonisti Stare grade so trije upokojenci, ki hočejo dokazati otrokom in vnukom, a verjetno najprej samim sebi, da v njih še vedno tli življenjska podjetnost, toda resnično jih kruto spet postavi na trda tla. (bov)
TRST - Contrada, Salemmejeva komedija
Ljubosumnost na preizkušnji
Gledališče La Contrada od drevi ponuja svojim abonentom novo postavitev uspešne komedije sodobnega neapeljskega avtorja, režiserja in igralca, ki sicer tokrat ne nastopa, Vincenza Salemmeja z naslovom L'amico del cuore (Srčni prijatelj), po kateri je popularni gledališčnik iz Neaplja posnel tudi uspešen film. Predstava spada v rdeči abonmajski program in bo na sporedu v Bobbiovi dvorani (Ul. Ghirlandaio) do srede 9. marca.
Glavni junak Salemmejeve komedije je Michelino, srečnež, ki mu je v življenju vse šlo gladko, tudi v ljubezni, saj se je poročil s prelepo Švedinjo. Miche-lino je sam o sebi prepričan, da je omikan človek odprte miselnosti in velikodušen: ljubosumnost je zanj primitivno barbarsko čustvo. Michelinov najboljši prijatelj je duhovnik Roberto, ki je bil v življenju veliko manj srečen. Vrh vsega je
Biaggio Izzo
hudo zbolel; pred nevarno operacijo na srcu prosi prijatelja, naj mu uresniči željo, ki je morda zadnja: rad bi preživel noč z Michelinovo ženo Frido. Michelinov svet se zamaje.
Režiser predstave je sam avtor Vin-cenzo Salemme; v glavni vlogi nastopa Biagio Izzo. (bov)
ZGONIK - Razstava Gianfranca Cerija
Fotografije Trsta med morjem in Krasom
Po uspešni prvi razstavi bakrene podobe Krasa Nivee Mislei, bo jutri ob 11. uri, v prostorih občinske hiše v Zgoniku uradno odprtje nove razstave - tokrat fotografske, ki o je avtor Gianfranco Ceri naslovil Trst med morjem in Krasom.
Gianfranco Ceri se je rodil v Trstu. Nad fotografijo se navdušuje od leta 2010 in sploh ni pričakoval, da bo postala njegova prava velika jubezen. Zmagal je na več krajevnih natečajih, razstava v Zgoniku pa je njegova prva samostojna razstava.
O sebi pravi: »Najraje fotografiram naravo, pejsaže, živali v njihovem naravnem okolju, naravne pojave (vsak dan narava nam podarja čudovite utrinke), kulturne in športne dogodke. Barve me napolnijo z emocijami, zato tudi moje fotografije so barvne. V tem kaotičnem svetu s hitrim življenjskim slogom, je treba upočasniti ritem in bolje opazovati, kar nas obdaja; to je tisto, kar me je fotografija naučila: ceniti tisto, kar me obdaja in opazovati na bolj pazljiv ter globok način. Osnovna zamisel te razstave je zelo enostavna: prikazati lepoto našega ozemlja od morja do Krasa in okolice.«
Razstava bo odprta do 26.marca v uradnih urah. (žp)
Bazovski Didaktični naravoslovni center v nedeljo odprt z novo razstavo o kraških rekah
Kot običajno bo tudi v nedeljo, 6.marca, od 9. do 17. ure odprt Didaktični naravoslovni center v Bazovici (Bazovica, 224 - telefon 040 3773677). Tokrat bo ob stalni naravoslovni razstavi, katere oglede vodi osebje deželne gozdne straže, še predstavitev nove občasne razstave, ki je posvečena starodavnim kraškim vodam. Ob 11. uri bo odprtje razstave Reke, ki so oblikovale površje Krasa - I fiumi, che modellarono il Carso, ki si jo je zamislil in izdelal Paolo Sossi. Avtor je v letih dosledno raziskoval celotno območje Krasa, posebno pozoren na udornice, kjer je iskal ostanke proda, peska in gramoza starodavnih rečnih okolij. S to razstavo Sosič prikazuje, kako je voda v času izoblikovala podobo kraške planote. Ob tem bo na ogled tudi film v slovenščini in italijanščini, ki je bil izdelan v okviru čezmejnih italijansko-slovenskih projektov, ki odkriva hidrogeološke raziskave kraških podzemnih voda. Vstop prost.
Včeraj danes
Danes, PETEK, 4. marca 2016
KAZIMIR
Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.19 - Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 12.56.
Jutri, SOBOTA, 5. marca 2016
JANEZ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10 stopinj C, zračni tlak 995,1 mb ustaljen, vlaga 89-odstotna, veter 40 km na uro vzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,3 stopinje C.
[I] Lekarne
Od ponedeljka, 29. februarja, do nedelje, 6. marca 2016:
Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Oro-logio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Son-nino 4 - 040 660438, Oširek Piave 2 -040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6
-	040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Stock 9
-	040 414304, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka)
Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264.
Lekarne odprte v soboto
(tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30)
Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Alpi Giu-lie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 299197 in 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30).
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30)
Trg Liberta 6 - 040 421125.
www.ordinefarmacistitrieste.gov.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE in bolnišnic tel.: (zelena številka) 800 - 510510 ali 800 -544544, od ponedeljka do petka od 8. do 11.30. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah in o združenih tržaških bolnišnicah.
U Kino
AMBASCIATORI - 16.40, 18.50, 21.00 »Zootropolis«.
ARISTON - 16.30 »Il figlio di Saul«; 18.45, 21.00 »Carol«.
CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »Amore, furti e altri guai«; 18.15, 21.40 »The nightmare«.
FELLINI - 16.00, 20.00 »Fuocoamma-re«; 18.00, 22.00 »Regali da uno sco-nosciuto«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »Il caso Spotlight«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Room«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Suffragette«.
KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 20.00, 21.50 »(Ne) Profesionalec; 16.20, 17.20 »Alvin in veverički: Velika Al-vintura«; 19.00 »Ave, Cezar«; 18.30, 21.00 »Bogovi Egipta«; 18.40, 20.10, 21.10, 22.20 »Deadpool«; 19.15, 21.20 »Dedek uide z vajeti«; 15.30 »Robinson Crusoe«; 16.40 »Robinson Crusoe 3D«; 20.50 »Tumbledown«; 16.30 »Zoolander 2«; 16.50 »Zootropolis«; 15.50, 18.00 »Zootropolis 3D«.
NAZIONALE - 16.15, 18.20, 20.10, 22.00 »Attacco al potere 2«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »The Danish girl«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.10 »Perfetti sconosciuti«; 16.00, 19.40, 22.00 »Legend«; 18.15, 22.10 »Deadpool«; 16.40 »Pedro - Galletto coraggioso«; 18.00 »Tiramisu«; 20.00 »God's not dead«; 21.20 »Revenant - Redivivo«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.00 »Zootropolis«; 21.20 »Il caso Spotlight«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Attacco al potere 2«; 16.45, 19.10, 21.35 »Deadpool«; 21.00 »Gods of Egypt«; 16.20, 19.00, 21.40 »Legend«; 16.40 »Pedro - Galletto coraggioso«; 16.30, 18.45 »Perfetti sconosciuti«; 16.45, 19.10, 21.35 »Regali da uno scono-sciuto«; 21.50 »Tiramisu«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Legend«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »Attacco al pote-re 2«; Dvorana 3: 17.15, 19.50, 22.10 »Il caso Spotlight«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Room«; Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tira-misu«; 22.00 »Perfetti sconosciuti«.
S Poslovni oglasi
DRUŠTVENA GOSTILNA GABROVEC
priredi v soboto, 5. marca, večerjo z glasbo ob dnevu žena.
Igral bo ansambel »Klapa iz Brega«
Za informacije: 040-229168 ali 327-0149957.
NA PROSEKU
dajemo v najem gostilno z vrtom. Tel. 040-225275 ob večernih urah.
RESTAVRACIJA KARIŠ - večer s plesom v soboto 5. marca.
Zabaval bo ansambel Nebojsega!
Prijave na 040-226294.
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
obvešča, da ima trgovina nove urnike:
ponedeljek 8.00-12.30,
od torka do petka 8.00-18.30 neprekinjeno,
sobota 8.00-12.30 in 15.30-18.30.
Ob priliki Dneva žena vas obveščamo, da bodo dobile vse ženske, ki bodo prišle na nakupe v soboto, 5.03 in v torek, 8.03, darilce iz naše nove kozmetične linije.
če delo v dnevnih urah. Tel.: 3452420325.
NEZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4.000 kv.m., med Opčinami in Repnom, dostop z avtom, prodam za 14.500,00 evrov. Tel. 380-3017723.
ZARADI SELITVE prodam trojno garderobno omaro v zelo dobrem stanju (3,10 dolžina, 2,63 višina, 0,62 globina, 4 predali). Tel.: 388-9261105 (v popoldanskih urah).
H Šolske vesti
POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu Srečko Kosovel: sporočamo, da so se začeli vpisi za š.l. 2016/17. Info in vpisi v tajništvu Dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00. Tel. št. 040-573141, urad@dijaski.it ali www.dijaski.it.
OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da prošnje za vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Seslja-nu za š.l. 2016/17, morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25, najkasneje do četrtka, 31. marca, do 12. ure. Obrazci za vpis v Uradu za šolstvo v Nabrežini št. 102 in na spletni strani. Info na tel. 040-2017375 (Urad za šolstvo).
Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 13.03
vsak dan od 10. do 22. ure. Ul. Ventura 31/1. Tel. 040-391790.
Id Osmice
IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154.
JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748.
OSMICO je odprl Andrej Antonič, Ce-rovlje 34. Vabljeni! Tel.: 040-299800.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444.
V	ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211.
Loterija
B. marca 201 e
Bari	1B	53	29	15	20
Cagliari	5e	59	27	7e	4
Firence	49	1B	e1	71	25
Genova	7e	4e	34	32	25
Milan	79	1B	44	7	10
Neapelj	72	17	e4	40	e0
Palermo	e1	35	39	e	80
Rim	25	15	41	75	7e
Turin	48	22	75	90	19
Benetke	72	18	53	ee	20
Nazionale	40	44	90	e4	42
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM v predmestju Trsta mali prostor primeren za pisarno. Najemnina po dogovoru. Tel. št.: 3922225821.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125.
GOSPA z dolgoletno delovno izkušnjo kot negovalka starejših in bolnih, iš-
Super Enalotto Št. 27
8 16 29 49 56 62 jolly 44
Nagradni sklad	55.638.739,93 €
Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 501 dobitnikov s 4 točkami 19.352 dobitnikov s 3 točkami 303.267 dobitnikov z 2 točkama
--€ --€
25.959,81 € 313,47 € 24,S9 € 5,00 €
Superstar
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
1 dobitnik s 4 točkami	31.347,00 €
133 dobitnikov s 3 točkami	2.459,00 €
2.064 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
12.954 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
28.820 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
13
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
7 5
13. KONGRES VZPI-ANPI
Narodni dom JUTRI, 5. marca, ob 9.30
s pozdravom DVS Primorsko in ŽVS Barkovlje
zborovodja A. Pertot,
harmonikar M. Zobin
Mamico Jasno in očka Aleša je osrečil prihod male
Maje
Da bi bila v življenju vedno zdrava in srečna ji želijo
bratranca Aron in Alen, nona Nada, nono Stojan in vsi, ki jo imajo radi.
¿1 Čestitke
Mamici v veselje, očku v ponos, pokukal si na svet brez zobkov in bos. Bodi -vedno sonček mali, saj sta te z Nejčkom komaj dočakala. Iskrene čestitke ob rojstvu malega TADEJA vam iz srca voščimo Nicole, Matej, Veronika in Mojmir.
Trikratni zdravo za krepkega TADEJA! Novorojenega Slogaša pozdravljajo in se veselijo s svojim trenerjem Ambrožem, Matejo in Nejcem, vse odbojkarice Under 16 z mamicami Under 46!
V	Štivanu slavi MARIJA 80. rojstni dan. Ob tem častitljivem jubileju ji želiva vse najboljše, posebno pa zdravja in da bi še naprej uživala v krogu svojih vnučkov, Anica in Edi z družino.
V	družino Birsa je privekal DANI! Z Andrejem, Roberto in Nino se veselimo Irina in Enrico s Petrom, Neva in Nik z Martino in Danielom, Davorin in Katja z Aljo.
Ljubi ŽENI, ob častitljivem jubileju, želim zdravja, sreče, zadovoljstva in dobre volje ob prenašanju partnerja (ki sem jaz!), ob veseli družinski družbi, seveda ob številnih prijateljih. To so želje tvojega izbranca v davnih letih (mladostne napake pač), ki so se iztekle zelo dobro.
S Izleti
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu, v sodelovanju s Kru.tom, vabi v soboto, 10. marca, na izlet »V pričakovanju pomladi« z obiskom taborišča v Viscu in ogledom Sejma cvetja in vrtnarstva v Porde-nonu. Vpis in info v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št. 040-360070.
KRU.T - še zadnji termin za vpis na velikonočni izlet v Parmo in njeno okolico, od 06. do 08. marca. Info in program na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 0. nadstropje, tel. št. 040-360070, krut.ts@tiscali.it.
GLASBENI IZLET na velikonočni ponedeljek, 08. marca, na Višarje in v Žabnice, v družbi 3 Prašičkov: odhod 8.03 Nabrežina pred občino, 8.33 Dol - Palkišče (cesta za Gorico), smu-
čanje na Višarjih ali dopoldanski izlet na tržnico v Trbiž, kosilo z glasbo na Višarjih, po 16.30 zaključek smuke, ogled zabavnih spustov z Višarij, večerja v Žabnicah, koncert 3 prašičkov; odhod iz Žabnic ob 01.53. Info in vpisi na tel. 308-4754180 (Aljoša -Ts) , 309-4015568 (Manuel - GO), 388-8408834 (Kristjan); Fb 3 prašički - 3 porcellini.
SPDT vabi na velikonočni ponedeljek, 08. marca, na avtobusni izlet na Še-breljsko planoto in k jami Divje babe. Predvidene 3 do 4 ure hoje, nujna po-hodniška obutev in pohodniške palice. Odhod avtobusa ob 7.30 iz Trsta (Trg Oberdan) in ob 7.45 s trga v Se-sljanu. Vpisovanje do sobote, 19. marca. Vpis in info na tel. št. 040413025.
13 Obvestila
OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, da se brezplačno udeležijo 16. Malega kraškega maratona (21 ali 10 km), ki bo v nedeljo, 27. marca, v občini Sežana. Prijave na urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do danes, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
SKUPINA PROSTOVOLJCEV ZA DEVIN - NABREŽINO - KRIŽ, v sodelovanju z občinskimi socialnimi službami in tržaško zdravstveno enoto, prireja danes, 4. marca, ob 15. uri v Domu ostarelih Bratje Stuparich v Se-sljanu predavanje na temo: »Kako krepimo imunski sistem s prehrano«. Predava naturopatinja, iridologinja in refleksologinja Belinda Magello.
AŠD MLADINA organizira v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vabljeni vsi! Vpis na tel. št.: 347-0473606.
TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR Vse-državnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI prireja 13. Pokrajinski kongres v soboto, 5. marca, ob 9.30 v prostorih Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14). Vabljeni.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Prosimo za točnost. Info in prijave na tel. št.: 340-5814566 (Valentina).
SHINKAI KARATE CLUB iz Zgonika organizira tečaj samoobrambe v prostorih OŠ Salež ob ponedeljkih in četrtkih, od 19. do 00. ure. Brezplačno mesto je namenjeno brezposelni občanki zgoniške občine. Prijave na pro-tocollo@com-sgonico.regione.fvg.it. Info: 349-0566134, ali 347-3955109.
UNINT - ŠOLA UMETNOSTI (MFU -Kulturni dom Ferriz Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Esher« z Leo-nardom Calvom v nedeljo, 6. marca, v Treviso. Info na tel. št. 338-3476053.
V	BARKOVLJAH, v nedeljo, 6. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Škabarja ob 140-letnici njegovega rojstva in 50-letnici njegove smrti. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in je ob portiču. Na sporedu polaganje cvetja, blagoslov obeležja; priložnostna misel Eva Scheimer, bral bo Danjel Švab; glasbena kulisa Florjan Suppani - violina.
V	NEDELJO, 6. MARCA, ob 16. uri, bo v svetem letu Božjega Usmiljenja slovensko postno romanje v Marijino svetišče na Repentabru, s pobožnost-jo Križevega pota. Začetek pri kapelici na Poklonu. V slučaju slabega vremena bodo obredi samo v cerkvi. Prilika tudi za zakrament sprave.
AD FORMANDUM sporoča, da je še možen vpis na tečaj Splošnega kmetijstva, ki bo potekal v Trstu, ob ponedeljkih in sredah, v večernih urah. Info na www.adformandum.org, in-fo@adformandum.org, tel. št.: 040566360.
NA POBUDO VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferluge in Piščance bomo v ponedeljek, 7. marca, ob 10.30, počastili spomin na Rozalijo Kos Kocjan -Gulič. Svečanost bo na Opčinah v bližini tramvajske postaje, pred spominsko tablo, ki priča o njeni muče-niški smrti. Nastopili bodo otroci 5. razreda OŠ Franceta Bevka.
SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI E. Antončič prirejata v ponedeljek, 7.marca, ob 19.30 v Sirkovem domu v Križu praznovanje dneva žena. Sodeluje vokalna skupina Vikra pod umetniškim vodstvom Petre Grassi, sledi družabnost s srečelovom.
ZDRUŽENJE TERRA SOPHIA vabi ob priliki 8. marca v občinsko knjižnico v Boljunec v ponedeljek, 7. marca, ob 00. uri na srečanje »Poklon in priznanje ženskam«.
PILATES - Vaditeljica Sandra in članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporočajo, da se vadba vrši dvakrat tedensko v telovadnici NSŠ v Dolini: ob torkih od 19.30 do 00.30 ter ob petkih od 19.00 do 00.00.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja ob Dnevu žena pomladanski razstavni sejem. Otvoritev v torek, 8. marca, ob 19.30. Glasbena kulisa DVS Primorsko -Mačkolje, vodi Aleksandra Pertot. Urnik: sreda, četrtek, petek 15.0019.00, sobota in nedelja 10.00-13.00. V sklopu razstave pravljični popoldan
9.	marca, ob 15. uri. Sladki popoldan
10.	marca, razstava in ponudba domačih sladic.
SKD I. GRUDEN vabi v torek, 8. marca, ob 17. uri na predstavitev tečaja »Vadba somatskih gibov« pod vodstvom Mateje Šajna, ki bo potekala v obliki vadbene ure v Nabrežini. Redni tečaj bo pričel v torek, 8. marca, ob 19.30. Urniki: ob torkih, od 17. do 18. ure ali od 19.30 do 00.30 ter ob četrtkih, od 17. do 18. ure. Predvpis in pojasnila na tel.: 349-6483800.
DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč (pavza za oddih in razmislek, v vrtincu vsakdanjih opravil) pod vodstvom g. Klemena Zalarja, bo v sredo, 9. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: ob 16. uri sv. maša, nato postna misel - Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po globljem doživljanju svoje vere.
KZ TINA MODOTTI vabi v Ljudski dom na Pončani, Ul. Ponziana 14, na srečanje z Giorgiom Sternom o Palestini: v sredo, 9. marca, ob 00.00 (1987-danes) Mirovna pogajanja - Arafat in Rabin - Apartheid.
KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da se je začel postopek za sprejetje nove delne variante k Splošnemu regulacijskemu načrtu Občine Zgonik, ki bo zadevala območja: B0, E3, E4, E5 ter območja vojašnic in plinovoda. Uprava vabi občane, da predstavijo morebitne predloge do 10. marca, v pisni obliki. Več na www.comune.sgonico.ts.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 10. marca, prične spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpis na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360070, krut.ts@tiscali.it.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v petek, 11. marca, v dvorani ZKB na Opčinah, ob 00.00 v prvem in ob 00.30 v drugem sklicanju.
OBČINA REPENTABOR sporoča, da je tržaška pokrajina odobrila razpis za subvencijo za gorivo za stanovanjsko gretje na goratih področjih, med katera spada območje občine Repentabor, za leto 0010. Vlogo lahko predložijo stalni prebivalci občine Repentabor, katerih skupni dohodek za leto 0010 (prijava dohodkov iz leta 0013) ne presega 08.000 evrov. Rok za predstavitev vloge zapade 15. marca. Info na www.provincia.trieste.it, Agricoltura, Flora e fauna / Sostegni alle zone Mon-tane/Riscaldamento domestico.
SDGZ prireja v mesecu marcu 16-ur-ni tečaj Usposabljanja delodajalcev, odgovornih za zaščito in varnost pri delu - Nizko tveganje (RSPP): 4 srečanja po 4 ure ob torkih in četrtkih, na sedežu SDGZ (TS), pričetek 15.
marca. Info in prijave info@sdgz.it, tel.: 040-6704804.
OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 07. marca, udeležijo 16. Malega kraškega maratona (začetek ob 11.00). Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.re-gione.fvg.it, najkasneje do 17. marca. Več informacij o Malem kraškem maratonu na www.kraškimaraton.si
ZSKD prireja tečaj za mentorje otroških in mladinskih gledaliških skupin ter učitelje z dramatičarko Kim Komlja-nec, 3.-4. in 10.-11. septembra, 10.0017.00. Prijava do 31. marca. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu ali 040635606.
JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se vsako prvo nedeljo v mesecu do nedelje, 04. aprila, udeležijo čiščenja na poljski poti od Zavado do Župance. V slučaju grdega vremena se rabuta premakne na drugo nedeljo v mesecu. Zbirališče pri Zavadih ob 8.30.
0 Prireditve
OŠ A. ČERNIGOJA na Proseku vabi na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 4. marca, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku.
DSMO K. FERLUGA - MILJE vabi soboto, 5. marca, ob 17.30 v miljski muzej Cara, na predstavitev dvojezične antologije Jolke Milič »Poezija« - bla, bla, bla od A do ...? - Poesia - bla, bla, bla dalla A alla ...? in na vodeni obisk razstave »Vloga podob« s slikarjem Aleksandrom Peco. Delo in avtorico, ki praznuje visoki življenjski jubilej, bo predstavil pesnik in časnikar Jurij Paljk z založnico Miriano Antoni. Razstava A. Pece bo v muzeju Cara do 13. marca. Info: www.benvenutiamuggia.eu.
OBČINA ZGONIK vabi v soboto, 5. marca, ob 11.00 na županstvo na odprtje fotografske razstave Gianfranca Cerija »Trst med morjem in Krasom«. Razstava bo odprta od 7. do 06. marca, med uradnimi urami.
SKD GRAD OD BANOV, v sklopu dneva slovenske kulture, vabi na večer »Od idrijske doline do Krasa in morja«, ki bo v soboto, 5. marca, ob 00. uri v društvenih prostorih. Gosti večera: s pesmijo Claudia Salamant, Alenka Petaros in Aleksander Furlan, katerega bo predstavil Marij Maver. Večer bo povezoval Matej Emili s svojo diatonično harmoniko.
SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev razstave Blagor ženskam v soboto, 5. marca, ob 18. uri v Bambičevi galeriji na Opčinah. Razstavljajo: Martin Marchesich (brušeni dragi in okrasni kamni, v sodelovanju z zlatarji in oblikovalci nakita), Tjaša Škapin (modna oblikovalka) in Marko Civardi (umetniške fotografije). Uvodna misel dr. Miha Jerešek. Gost večera bo vokalna skupina Karina. Urnik razstave (do 11. marca) 10.00 - 10.00.
ZBORI ZSKD NA REVIJI PRIMORSKA POJE: Starši Ensemble-Ronke in ŽePS Stu ledi-Trst v soboto, 5. marca, ob 00. uri v Kulturnem domu v Šempasu; MoPZ Jezero-Doberdob in MePZ Slovenec-Boršt / Ricmanje v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v osnovni šoli v Podbrdu; MoPZ Vasilij Mirk-Prosek v nedeljo, 6. marca, ob 17. uri v Osnovni šoli v Pivki.
KD KRAŠKI DOM in Razvojno združenje Repentabor vabita na počastitev dneva žena v nedeljo, 6. marca, ob 17.30, v kulturni dom na Colu. Predstavila se nam bo domača dramska skupina z novo veseloigro avtorice in režiserke Anje Škabar »Zabava s tradicijo«.
SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA
vabita na 04. dobrodelno revijo otrok in mladih »Vsi smo prijatelji« v nedeljo, 6. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za AGMEN - združenje, ki pomaga otrokom z rakom.
1915 - ŽENSKE V ZALEDJU SOŠKE FRONTE, odprtje razstave in predstavitev knjige V. Prinčiča V Brucku
taborišču bo v ponedeljek, 7. marca, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 00. Razstavo, ki sta jo pripravila Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani ter ustanova Fundacija miru v Posočju in bo do 18. marca na ogled v Gregorčičevi dvorani, bosta predstavili Marta Verginella in Petra Testen, knjigo pa bo ob prisotnosti avtorja predstavil Štefan Čok.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 7. marca, ob 00.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno - zabavni večer ob Mednarodnem dnevu žena. Sodelujejo ŽVS Barkovlje, »Pupeskrasa«, kabaret (Tatjana Malalan in Irene Pahor), pevka Laura Budal, ob spremljavi Aljoše Sakside.
KRD DOM BRIŠČIKI prireja pod pokroviteljstvom Občine Zgonik počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena. Recital »Melodije poezije« bo na izviren način popeljal v svet intime, ljubezni in lepote. Besedo in glasbo udejanjajo Nadja Roncelli, Marij Čuk in Igor Zobin. V Briščikih, 8. marca, ob 00.00. Poskrbljeno bo tudi za prigrizek, pijačo in razpoloženje.
SKD PRIMOREC, s pokroviteljstvom ZSKD, prireja večer ob mednarodnem dnevu žena »Nevidne sledi - o Tržačankah in ostalih Slovenkah v Trstu« v torek, 8. marca, ob 00.30 v Hiški u'd Ljenčkice v Trebčah. Besedila bere Elena Husu, glasbena spremljava Vera Sturman (violina) in Beatrice Zonta (klavir).
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: Ob Dnevu žena vabi v torek, 8. marca, ob 17.30 v bar Tabor, na predstavitev knjige Micol Brusaferro »El Pedocin«.
ZALOŽBI ZTT IN MLADIKA TER TS360 vabijo v sredo, 9. marca, na Trg Oberdan 7, ob 10. uri na Kavo s knjigo Vere Vardjan »Med nebom in zemljo. Čudežno preživela udar strele«.
SLOVENSKO NUMIZATIČNO DRUŠTVO VALVAZOR vabi na predstavitev medalje skovane v spomin na naše prednike, ki so se v 1. svetovni vojni bojevali v avstrijskem 97. pešpolku. Predstavitev bo v četrtek, 10. marca, ob 17.30 v prostorih novinarskega krožka na Korzu Italija 13, v Trstu. Na predstavitvi bosta sodelovala avtor raznih knjig o 1. sv. vojni dr. Vasja Kla-vora in vodja numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Andrej Šemrov.
SKD LIPA iz Bazovice vabi na srečanje ob dnevu žena. Sodelujejo učenci osnovne šole Trubar-Kajuh, modna oblikovalka Ivana Arduini z razstavo ANIMUS ter Anica in Loredana. Sobota, 10. marca, ob 00. uri v Bazov-skem domu.
SKD RDEČA ZVEZDA vabi v soboto, 10. marca, ob 00. uri v društvene prostore v Salež, ob priliki praznovanja Dneva žena, na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine KD Kraški dom in Razvoj -nega društva Repentabor.
SKD TABOR - Prosvetni dom - Opči-ne: gledališka predstava v nedeljo, 13. marca, ob 18.00: Družinske štorje od Zmagota in Vitorje. Gostuje KD gledališka skupina Dekani.
SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled fotografske razstave »Prešeren - kultura srca«: Borut Mežan -Vrba ter fotografije iz društvenega arhiva.
DRUŠTVO RETE D.P.I. vabi na ogled fotografske literarne razstave »Ženske iz našega zornega kota, ki bo na ogled do srede, 03. marca, na Opčinah, Pro-seška ul. 35 (nasproti cerkve). Urnik: 9.00-15.00 in 18.00-00.00.
Prispevki
V spomin na Viktorja Košuto darujeta družini Natural in Zurini 05,00 evrov za SKD Vesna in 05,00 evrov za ŠD Mladina.
Namesto cvetja na grob Edota daruje Branka, s skupino dolgoletnih zamejskih turistov, 100,00 evrov za Krajevno organizacijo Zveze borcev - Hru-ševje.
8
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
OPČINE - Sklepni večer z nagrajevanjem
Pretirana birokracija ovira organizatorje Kraškega pusta
Praprovci žiriji podari očala - Že odštevajo dneve (in sekunde) do jubilejnega 50. sprevoda
49. Kraški pust je v sredo zvečer v openskem domu Brdina sklenil svoj krog z uradnim nagrajevanjem. Ob navzočnosti predstavnikov vseh pustnih skupin so predsednik odbora Igor Malalan in odborniki podelili priznanja vsem (ročna dela je izdelala Openka Marisa Dolce) ter seveda nagradili najboljše, na čelu z zmagovitimi Medvejci in Štivanci (v razredu vozov so slavili drugič zapored) ter Padričarji in Gropajci (med skupinami je Luna Puhna dodatno utrdila svojo dolgoletno vladavino).
Za satirični trenutek pa so poskrbeli drugouvrščeni Praprovci, ki so pred Ma-lalana postavili pladenj s pokrovom. Ko je dvignil pokrov, je na pladnju našel posebna očala, s katerimi naj bi člani žirije prihodnjič bolje videli in ocenili vozove ... Malalan je darilo športno sprejel in pojasnil, da sam ni član žirije, v kateri je vsako leto pet članov, vsak od teh pa ima svoje mnenje in lahko tudi kdaj zgreši, »saj smo vsi ljudje«. Pristavil je, da sta prvenstvena cilja organizatorjev zagotoviti zabavo in uspešen niz dogodkov s sprevodom na čelu, tekmovalna plat je torej postranskega pomena.
Pač pa je bil govor tudi o resnejših zadevah. Odbor za Kraški pust je lani prejel od deželne uprave prispevek v višini 17.000 evrov, »protislovno pa je, da moramo nato del tega denarja vračati državi,« je dejal Malalan. Po novem (v Sovod-njah se je to dogajalo že lani) je treba na-
mreč za organizacijo sprevoda pripraviti varnostni načrt. To zahteva pokrajinska komisija za varnost, ki deluje pod okriljem Prefekture. Letos so ta načrt pripravili sami odborniki, kar je terjalo veliko truda, v resnici pa naj bi ga praviloma izdelali strokovnjaki, strošek pa znaša od 2500 do 3000 evrov. »Doslej se na naših sprevodih ni zgodilo nič, vedno skrbimo za varnost in policija nas je večkrat pohvalila. Smo med redkimi, ki med vozovi in gledalci postavimo ograjo, da ne bi kak otrok zlezel pod traktor. Zdaj pa nas po 49 letih učijo, kako organizirati sprevod,« je bil jasen Malalan. Člani pokrajinske komisije med drugim ne upoštevajo dejstva, da so odborniki prostovoljci, ki nimajo ogromno časa za sestanke in birokracijo. Dva odbornika sta se vseskozi ukvarjala samo z varnostjo in nista mogla sodelovati pri ostalih zadevah, tako da je marsikdo vse manj navdušen nad organizacijsko dejavnostjo. Debato je obogatil predsednik so-vodenjskega društva Karnival Luka Pisk, ki je imel z varnostnimi načrti že izkušnje in probleme (toliko bolj, ker imajo v Sovodnjah tudi pustni šotor). Pustarji pozivajo politike, naj jim prisluhnejo in predlagajo sestanek na Prefekturi, mogoče skupaj z organizatorji miljskega in tržaškega pusta. Organizatorji Kraškega pusta se vsekakor zahvaljujejo deželni upravi za finančno podporo, Občini Trst za obsežno tehnično pomoč (posebej odborniku Edi-ju Krausu) in rajonskemu svetu ter pred-
Desno podeljevanje priznanj v domu Brdina, zgoraj Igor Malalan s »praprovskimi« očali
fotodamj@n
sedniku Marcu Miklovicu, ki je vedno zelo pozoren.
Večer je minil ob prijetnem druženju, zdaj bo čas za premor, organizacijsko kolesje pa se bo ponovno aktiviralo septembra. Prihodnja izvedba bo prav posebna, deželni sedež RAI za tisto priložnost že pripravlja DVD z dokumentarcem o Kraškem pustu. Na spletni strani www.kraskipust.org že odštevajo dneve, ure, minute in sekunde do jubilejne petdesete povorke: ko smo sinoči zaključili ta članek, je bilo »samo« še 358 dni, 18 ur, 5 minut in 18 sekund ... (af)
BOLJUNEC - V rezervatu Doline Glinščice
Več kot 200 jam
V knjigi jih je popisal raziskovalec Maurizio Radacich
Maurizio Radacich med predstavitvijo knjige
fotodamj@n
Na območju naravnega rezervata Doline Glinščice obstaja več kot 200 jam. Nekatere so prave, globoke kraške jame, druge, in teh je velika večina, so le nekajmetrske globeli. Dejstvo pa je, da vse predstavljajo veliko naravno bogastvo.
Maurizio Radacich je začel z raziskovanjem jam in globeli v Dolini Glinščici pred nekaj leti. Še pred tem se je lotil raziskovanja mlinov, ki jih je pred sto in več leti poganjala Glinščica in so predstavljali pomembne gospodarske objekte. O njih je nato napisal knjigo.
Pri raziskovanju jam v Dolini Glinščice so mu pomagali nekateri jamarji in nekateri domačini, naposled je ves ta raziskovalni trud prelil na papir, v knjigo, ki predstavlja pravcat kataster jam na območju Doline Glinščice.
Radacich je predstavil knjigo v Sprejemnem centru v Boljuncu konec februarja. Številnemu občinstvu je pojasnil, kako je knjiga nastala, in orisal značilnosti jam in globeli.
slovensko „-iO*
stalno
gledališče
CVETJE V JESENI
izvirni slovenski muzikal
Zgonik - Briščiki 42/b - Tel. 040 2028094 www.avalonwellness.it fej Avalon Trieste
v torek, 22. marca, ob 20.30 v sredo, 23. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani
Nagradne vstopnice za abonente SSG bodo na voljo samo do 8. marca!
Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com
TRST - Projekt
Čivkajoč v vrtu
Združenje Bioest prireja danes ob 17.30 na sedežu Lab 15 v Ul. Valdirivo 15/B drugo tematsko srečanje projekta Čivkajoč v vrtu. Na njem bo Matteo Giraldi, odgovorni pri pokrajinskem vodstvu zveze za zaščito ptic Lipu, spregovoril o poznavanju in spoznavanju ptic na ozemlju tržaške pokrajine. Osredotočil pa se bo tudi na spremenjene razmere in bivanjske pogoje, ki so prizadeli ptice v zadnjih desetletjih, da se je njihovo število močno znižalo, k čemur pa je pripomogel tudi porast ptic roparic, kot je siva vrana.
/
TRŽAŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
9 5
TRSTENIK - Pogovor z novim direktorjem visoke šole Sissa prof. Štefanom Ruffom
»Znanost v Italiji je podhranjena«
V	znanosti bi potrebovali dolgoročno vizijo in ne površnega dodeljevanja sredstev, zaradi katerega znanost že desetletja hira, je do v znanosti zakoreninjenega sistema financiranja kritičen novi direktor visoke šole Sissa Stefano Ruffo, fizik, ki je predaval na Univerzi v Firencah, in raziskovalec, ki si je uspešno kariero zgradil v Franciji. S toskanskim profesorjem smo se pogovarjali o uspešnosti Sisse in anomalijah na področju financiranja znanosti.
Takoj po izvolitvi ste dejali: »Trudil se bom ohraniti odličnost te šole in ji dati še večjo prepoznavnost.« Kaj konkretno to pomeni?
Raje kot odličnost bi uporabil besedo prestiž, ki temelji na različnih merilih. Eno od glavnih meril prestiža sta objavljanje v priznanih strokovnih revijah in biti vodilni na določenem področju. Želim okrepiti te kriterije prestiža, kar pa nikakor ne pomeni, da jih je bilo v preteklosti premalo. Visoka šola Sissa že leta beleži odlične rezultate. O tem pričajo nagrade za podporo odličnosti evropske znanosti. Samo v zadnjih letih je Sissa prejela 15 prestižnih nagrad Evropskega raziskovanega sveta ERC, ki so bile porazdeljene med tri znanstvene veje; matematiko, fiziko in nevroznanost.
V	zelo kratkem času ste prejeli kar tri prestižne štipendije ERC. Se strinjate, da je to zavidanja vreden dosežek?
Vsekakor. Odkar sem na čelu te šole, se pravi tri mesece, smo prejeli tri
fotodamj@n
štipendije Evropskega raziskovalnega sveta. To je izjemen dosežek. Skoraj eno na mesec. Startne štipendije so prestižne in finančno velikodušne. Perspektivni raziskovalci za svoj projekt, ki traja povprečno pet let, dobijo 1,5 milijona evrov. To, da so med štipendisti ERC tudi Italijani, je samo dokaz, da smo kompetitivni na evropski znanstveni sceni. Problem nastane takrat, ko italijanski znanstveniki dobijo štipendijo in se odločijo, da bodo svoj projekt razvijali v drugih evropskih inštitutih.
Kaj botruje takšni odločitvi?
Pomanjkanje znanstvene infrastrukture in perspektive za delo. Znanost v Italiji se mora dnevno ubadati z nesmiselnim birokratizmom. Kot primer naj navedem, da je pred kratkim pristojno ministrstvo sprejelo predpis, ki določa, da ustanova, kot je naša šola, ne more sprejeti ERC štipendistov za profesorje. Tolaži me dejstvo, da birokracija ni samo naša značilnost, ampak tudi značilnost nekaterih drugih držav.
Manj bleščeča plat znanosti je, kot ste že namignili, beg možganov. Italijanski znanstveniki so bolj cenje-
ni drugje kot doma. Se ti znanstveniki kdaj vrnejo domov?
Redko, a k sreči se to še dogaja. Dva štipendista ERC bosta svoj projekt razvijala v naši ustanovi. Raziskovalci se običajno vrnejo v tiste ustanove, ki slovijo po odličnosti (SISSA, SantAn-na, Sapienza).
Koliko mi cenimo tuje znanstvenike?
Jaz osebno zelo cenim tuje znanstvenike. Že ob prevzemu funkcije sem opozoril, da bi v Sisso morali pritegniti še več tujih raziskovalcev.
Kakšno je v Sissi razmerje med italijanskimi in tujimi raziskovalci?
Tretjino podiplomskih študentov, ki pripravljajo doktorat, sestavljajo tujci, med njimi so dobro zastopane ženske (40%); skupno imamo 250 dok-torantov, približno 80 jih prihaja iz 20 različnih držav. Akademski kader pa je v pretežni meri italijanski. Italija žal ni dovolj privlačna za tuje profesorje.
Po vašem mnenju politiki vidijo znanost kot motor ekonomskega razvoja?
Ja, ampak samo z besedami. V praksi bi namreč to pomenilo upoštevanje ciljev, ki si jih je zadala Evropa. V znanost in razvoj gre trenutno 1,5% BDP, kar je manj od tistega, kar predvideva lizbonska pogodba (3% BDP). Znanost je v zadnjih desetih letih deležna le mačehovske pozornosti. Od leta 2008 je izgubila 20% kadra, finančnih sredstev ... Če parafraziram - Italija je podhranjena, kar pomeni, da bi celoten znanstveni sistem morali nahraniti, a to bi morali storiti postopoma.
Kaj predlagate kot rešitev?
To hiranje bi lahko prekinili s strukturiranim in celovitim financiranjem raziskav. Če bi znanost financirali
Sedež visoke šole Sissa pod Obeliskom
v tisti meri, kot so jo pred desetimi leti, bi to pomenilo kar velik napredek.
Sta kreativnost in znanstveno poslanstvo dovolj za znanost ali so osnovni pogoj za uspešno delo tudi denar, laboratoriji, redne plače?
Glavni sestavini za znanost sta kreativnost in predanost - vsaj jaz to iščem pri mladih raziskovalcih. Za razvoj raziskave pa seveda potrebujemo ustrezno okolje, ki pa stane.
Ali se je prekernost dela udomačila tudi v znanosti?
To je mednarodni problem, na katerega vplivajo terminsko omejeni raziskovalni projekti. Jaz osebno mladim priporočam, naj vztrajajo pri iskanju službe v znanosti do 35. leta, potem pa je bolje, če se preusmerijo kam drugam.
Soneta Čoralič
fotodamj@n
IV* ••	V* V* . II «I •
Divji prašiči tudi v Sissi
Med obiskom visoke šole Sissa smo opazili kar nekaj opozoril o divjih prašičih. Da lomastijo po parku tik pred poslopjem, smo se prepričali na lastne oči, saj smo videli vse prej kot urejene gredice. Na njih so bili jasno vidni odtisi stopal teh živali in razkopana zemlja. Na tem območju je divjih prašičev zelo veliko, dobri bivalni in prehranski pogoji pa bržkone botrujejo k dodatnemu naraščanju teh živali, ki jezijo predvsem kmetovalce, saj jim povzročajo velikansko škodo. Perečo problematiko skušajo pristojni urediti, a kaže, da brez vidnejših rezultatov.
Od danes Stopnišče Cecchelin
Stopnišče med ulicama Teatro Romano in Donota bodo danes ob 11. uri ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija poimenovali po komiku Angelu Cecchelinu. Jutri pa bo v dvorani Tripcovich ob 18. uri predstava v spomin na Cecchelina, ki jo prireja Občina Trst v sodelovanju z vsemi mestnimi gledališči. Vstop je prost.
O beguncih in »regnicolih«
V	okviru razstave »Dve fronti, eno mesto« bo danes v avditoriju Muzeja Revoltella ob 18. uri zgodovinar Franco Cecotti govoril na temo »Begunci, "re-gnicoli', interniranci in politični begunci iz Trsta in Primorske 19151918«.
Knjiga Erna Szepa
V	knjigarni Lovat bo danes ob 18. uri
Giorgio Pressburger v pogovoru z El-viom Guagninijem predstavil knjigo madžarskega pisatelja Erna Szepa »L'odore umano«. Srečanje bo vodil Dušan Jelinčič.
Podoba vojaka 1870-1935
V	prestolni dvorani Miramarskega gradu bodo danes ob 17. uri odprli razstavo z naslovom »Junaki so vsi mladi in lepi«, ki je posvečena podobi vojaka med retoriko in resničnostjo v obdobju 1870-1935. Razstava bo odprta do 29. marca.
Razstava Uga Borsattija
V	dvorani Veruda v palači Costanzi bodo danes ob prisotnosti tržaškega župana Roberta Cosolinija ob 18. uri odprli razstavo fotografij Uga Borsat-tija »Trieste e una donna«, ki bo na ogled do 20. marca vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro.
Pasolinijev »Calderon«
V	gledališču Verdi v Miljah bo drevi ob 20.30 deželna premiera dela Pier Paola Pasolinija »Calderon« v režiji Francesca Saponara in produkciji združenja Teatri Uniti v sodelovanju z Univerzo v Kalabriji.
TRST - Zdravstveno podjetje
Zdravstvena reforma kaže prve rezultate
Deželna zdravstvena reforma je bila v žarišču včerajšnjega srečanja na sedežu Zdravstvenega podjetja, kjer so o reorganizaciji bolnišnic govorili izredni komisar Nicola Delli Quadri, zdravstvena direktorica Lucia Pelusi, predstavnica medicinskih sester Maila Mi-slej, direktor univerzitetnega kliničnega oddelka za kirurgijo in zdravje Roberto di Lenarda in direktorja združenih oddelkov Nicolo de Manzini in Lui-gi Murena.
S prvim marcem je prišlo do združitve nekdanjega centra I. Chirurgica in centra splošnega kirurškega oddelka, v katerem so zdaj splošna in torakalna kirurgija, na tem oddelku pa bodo opravljali tudi operacije dojk. Oddelek bo še naprej vodil prof. Nicolo de Manzini. Ortopedski oddelek in oddelek za rehabilitacijo ter medicino dela so združili s travmatološkim oddelkom. Združeni oddelek vodi prof. Luigi Murena.
Splošna kirurgija in ortopedska ter travmatološka klinika bosta prevzeli kader, tehnologijo in postelje. V roku dveh mesecev bodo predstavili projekt reorganizacije dejavnosti in dolžnosti novega kompleksa. Cilj projekta je, da bi izboljšali upravljanje z viri, poseben poudarek pa bodo namenili definiciji postopkov, katerih cilj je povezovanje zdravniških in skrbstvenih ekip. Nova ureditev zdravstvenega sistema bo prinesla kar nekaj koristi tako občanom kot
Nicola Delli Quadri
zdravnikom. Občani bodo deležni koordinirane, integrirane zdravniške oskrbe, zdravniki pa se bodo izognili prepolnim ambulantam.
Na včerajšnjem srečanju se je izredni komisar Nicola Delli Quadri dotaknil še ene teme. 1. marca je sodni senat deželnega upravnega sodišča objavil postopek pritožb, ki zadevajo dodelitev koncesij za izvršno projektiranje obnovitvenih del v katinarski bolnišnici, kjer bo po novem domovala tudi bolnišnica Burlo Garofolo. Razpis je bil objavljen decembra 2014, rok za prijave pa je zapadel aprila 2015. Drugo in tret-jeuvrščeno podjetje sta vložila pritožbi, o katerih deželno upravno sodišče mora podati še razsodbo. O tem, kdaj lahko pričakujemo razsodbo, na včerajšnjem srečanju niso govorili
TRST - Pomorska postaja od jutri do torka
Oljčno olje protagonist
prireditve Olio Capitale
Jutri se bo na Pomorski postaji začela jubilejna deseta izdaja salona ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale (letošnji logotip je kapljica olja v obliki srca), na katerem bo sodelovalo 300 razstavljavcev z različnih koncev Italije, Grčije in Hrvaške. Mednarodna prireditev, ki jo prireja tržaška Trgovinska zbornica v sodelovanju z združenjem Città dell'Olio, bo letos postregla s celim nizom spremljevalnih prireditev, med katerimi velja omeniti tudi dobrodelno prireditev, ki so jo poimenovali Oil Boat.
Jutri med 12. in 14. uro bo pred Pomorsko postajo privezana jadrnica jadralnega združenja Società Triesti-na della vela ASD. Na njej bo mogoče okušati tople kruhke, zabeljene z ekstradeviškim oljčnim oljem, ki ga bodo ob tej priložnosti ponujali nekateri razstavljavci. Posebnost prireditve bo v njeni dobrodelnosti, saj bodo obiskovalci lahko sodelovali pri loteriji, ki bo zmagovalce nagradila s steklenicami ekstradeviškega oljčnega olja. Izkupiček od zbranih sredstev bodo namenili različnim združenjem, ki tako ali drugače pomagajo otrokom s posebnimi potrebami. V primeru slabega vremena bo pokušnja na barki Oil Boat odpadla.
Mednarodna prireditev Olio Capitale bo na Pomorski postaji potekala od jutri do torka, 8. marca. Sejem-
sko dogajanje se bo jutri ob 10.30 začelo s strokovnim posvetom, na katerem bo o novih izzivih pri gojenju in pridelovanju oljk govoril tudi podmi-nister za kmetijstvo Andrea Olivero. Poleg razstavljavcev, ki bodo svoje zeleno zlato prodajali, bodo na prizorišču potekale kuharske delavnice, vodene degustacije, med gosti pa bodo tudi kuharski velemojstri, ki bodo obiskovalcem razlagali, katera jed in vrsta oljčnega olja gresta najbolje skupaj. Tako kot vsako leto, bodo tudi letos izvedli tekmovanje Olio Capitale, na katerem se bo za naziv najboljšega oljarja in oljkarja potegovalo 300 kandidatov, katerih vzorci prihajajo iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Španije, Portugalske, Maroka in Izraela. Zmagovalce bodo razglasili v torek ob 12. uri.
Literarni odt
Nagrajevanje šumovega literarnega natečaja za mlade nas je prejšnji petek navdalo z novim elanom, ki nas bo spremljal pri nadaljnjem delu. Vsem bralcem v veselje ponujamo na današnji posebni izdaji na dveh straneh vse nagrajene prozne izdelke oziroma pesmi. Še enkrat se prisrčno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste sodelovali, glavnemu uredniku Aleksandru Korenu in celi redakciji, vsem v stavnici, Založništvu tržaškega tiska za knjižne nagrade in režiserju Igorju Pisonu za sodelovanje pri prijetnem večeru.
Dovolite nam, naj ob zaključku te dogodivščine, podamo nekaj misli:
• Vsi zmagovalci oziroma zmagovalke so izbrali izhodiščni naslov »Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti«, ki se je ob priložnosti visokega življenjskega jubileja Cirila Zlobca navezoval ravno na citat priljubljenega pesnika. Vsak je ljubezensko te-
mo razvil na svoj, čisto lasten način. Ljubezen, kljub svoji kompleksnosti in bolečini, ki jo neizogibno prinaša s sabo, mlade navdihuje in spodbuja njihovo kreativnost. Ljubezenska tematika je torej vidno prekosila naslov Mi v odprtem mestu s poudarkom na razmišljanju o družbeno in kulturno odprtem prostoru, v katerem je danes čas za spoznavanje, sobivanje in sodelovanje med italijansko in slovensko komponento.
•	Poleg ljubezni je zavladal tudi ženski element: kar pet nagrad so prejele punce, Aljo-ša je bil edini fant, ki se je uspel prebiti na zmagovalni oder. Nekaj podobnega se dogaja tudi v šumovi ekipi, kjer sta med številnimi dekleti samo dva predstavnika moškega spola.
•	Kreativnost ne pozna meja in si uspe utreti pot tudi tja, kjer je tradicionalno ne bi vi-
deli. Obe prozi, sta nih predm niku inžen ku medici rej lahko
•	Šumovci ker se je n in dijakinj di osvojili proze.
•	Uspeh, ki škem, je pr fesorice. P vlogo pri s ustvarjajo izven šols liko profe bud, pa ža
l 1. mesto poezija Samantha Gruden
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
Oblekla te bom Oblekla te bom, najlepši moj plašč. Po moji si meri
po tvoji sem jaz si boke ulila le tu ni mi mraz.
Oblekla te bom, najlepši moj plašč. Moja obleka si ti, ki mi dih je ogrela, najbližja najdražja, golote več ni.
Bom s plaščem hodila, na ramah odtise tvojih ustnic nosila. Ni noči brez smeri saj vredna je bitka neskončne bližine.
In zgošča se tvoj ti, in zgošča se moj jaz. Tvoj odmaknjen obraz na lahko poskočil in s prsti dotaknil je dom mojih sanj.
Vse bližje je nocoj, zato sva na svetu, ogrejva drug obstoj. Le pridi, plašč moj. Oblekla bom tebe.
2. mesto poezija Alenka Cossutta
LJUBEZENje edina sila,
ki se lahko zoperstavi NOROSTI.
Ni vedno LEPA in mila,
ampak doprinaša veliko MODROSTI.
Kdo je sploh DEFINIRAL, kaj je normalnost? Nor je kdorkoli si misli, da je NORMALEN. V vsakem od nas se SKRIVA norost in ta problem je STALEN.
Norost ni nekaj GRDEGA ali nujno negativnega. Norost je lahko enostavno ljubiti nekoga, za katerega ne obstajaš, kot POLETI ni videti snega; ampak vseeno ljubimo in tega začaranega KROGA
nikoli ne bo konca. NOROST je lahko raznih vrst ampak kdor ni nikdar noro LJUBIL, naj prvi dvigne prst.
3. mesto poezija Aljoša Poljšak
« >
Ljubim te
Zašepetati sem ti hotel: ljubim te! A nisem mogel. Večkrat sem sanjal o tebi, čeprav so minili mračni dnevi, ko so mi solze močile obraz in je srce jokalo na ves glas
sedaj želim samo malo miru,
da bi se srce oddahnilo, da bi ga misel nate ne mučila ubogo!
V mraku sedim, brez tebe sem izgubljen, joj, kako sem vate zaljubljen. Nič več ne bom šepetal glasno bom svetu dejal: ljubezen v mojem srcu dehti nihče mi ne pomeni toliko kot ti.
1. mesto Belinda T
Strupeni kisi]
Resnica je, da sva midva skupaj nesmiselna. se zavedala, ko sva se poznala že nekaj časa, ko neizbežno potrebo, da preživiva skupaj dan. Zgo kakor se zgodi ponavadi: navezala sem se in zač v simbiozi. Zdelo se je, da se nanj lahko res zane tila sem se.
Zadnjič, ko sem ga videla, je bilo pred mn v zakajenem baru v središču mesta. Mislila sem bo in si nisem ustvarjala utvar. Zbežal je, kako zaznajo nevihto in odjadrajo čim hitreje do kop zumel je, da je treba dejstva postaviti črno na be veti tudi za koga drugega, ne samo zase.
Sedeli smo okrog majhne mize z barvanim pred sabo. Nenadoma sem ga zagledala in v iste on zagledal mene. Nisva povesila pogleda, ker na vsemu povezovala tako močna vez, ena izmed ti ne moreš prerezati, če se še tako zelo trudiš. Ne Njegovo željo po oddaljitvi si razlagam edinole ko ljubeznijo, beg pred edinim bitjem, za katerega v pomeniš vse. Pustil me je samo, ne da bi mi ka ker je hotel, da bi mi kdo drug dal, kar mi on ne surdno, dovolj bi bilo, da bi ostal z mano, ker j smiselno, a čudovito.
Pravijo, da se bolečina manjša. Lažejo se. Z doštudirala, končala medicino. Vse svoje energij trošila za študij. Naučila sem se, da če je srce prena boli, zato je nujno povrniti ravnovesje in natrpa ne. Postavila sem ob stran čustva in začela sen zdravljenje.
Nekega dne pa sem zagledala svojo pretek nenadoma butnila v sedanjost. Vstopila sem v s teri je bilo dekle, ki sem ga morala operirati, in bil on. Obstala sem, onemela. Pogledal me je in ma spustil dekletovo roko. Glava se je izprazni kakor da je moje misli uravnaval jez, srce se je z vsemi čustvi, ki sem jih skrivala. Ne glede na to rok ali trden zid zgradiš okrog sebe, da te drugi gli raniti, če na celem svetu obstaja samo en člo je že enkrat prestopil, se pred njim ne boš nikoli varovati: pozna skrivno pot do tebe in se lahko
I
Petek, 4. marca 2016
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
Če se ti zdi, da nekdo prekomerno ljubi sočloveka, je ta po vsej verjetnosti ateist.
Umberto Eco
Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna
enki ljubezni
zmagovalki, tako v pesmi kot v univerzitetni študentki znanstve-netov. Samantha je v tretjem let-nirstva, Belinda pa v prvem letni-ne. Znanost in književnost sta to-enkraten binom.
in šumovke smo zelo zadovoljni, ia natečaj odzvalo mnogo dijakov j iz Gorice. Sofia in Alessia sta tu-drugo in tretje mesto na področju
i. ga je naš natečaj imel na Gori-redvsem sad truda tamkajšnje pro-Profesorji imajo namreč ključno spodbujanju dijakov, da kreativno in se udeležujejo aktivnosti tudi ¡kih sten. Na vprašanje, zakaj ve-sorjem ne podpira tovrstnih po-al še iščemo odgovor.
SUMOV FE J S
Šumovo prisluškovanje
Gledališče je prostor navdiha, zabave in seveda druženja. Šu-movci pa se včasih najbolj zabavamo z nabiranjem naših prebliskov in šumovih fejsov. Pred ogledom filma Tihotapci identitete in pogovorom z Ervinom Hladni-kom Milharčičem, smo prisluškovali pogovoru med zvestimi obiskovalci Kulturnega doma pred malo dvorano v SSG-ju:
»Ma kdu so ti dva? So naši?«
»Ma ja ja, so Slovenci.«
»Ah, so naši. Ma ne poznam.«
»Ma ne, niso naši, so forešti! Iz Kopra!«
Šumov portret tedna
Ugleden gost Ervih Hladnik Milharčič se je pred pogovorom z Ireno Urbič kar sam okronal (na uho nam je prišlo, da je venček iz rožic ukradel ustvarjalcem, ki so pripravljali študije za novo predstavo).
proza robec
Tega sem sva čutila dilo se je, čela živeti sem. Mo-
ogimi leti , da ga ne r ladje, ki inega. Ra-lem in ži-
i koktajli m hipu je ju je kljub stih, ki jih smiselno. t beg pred eš, da mu j razložil, daje. Abe bilo ne-
rasla sem, e sem po-polnjeno, ti možga-živeti za
lost, ki je obo, v ka-ob njej je nemudo-la v hipu, napolnilo o, kako šine bi mo-vek, ki ga mogel za-kadarko-
li, nepričakovano, vrne. Ni se mi približal, ni izrekel niti besede, povesil je pogled, kakor, da se sramuje, da se je končalo tako, kot se je.
Vse operacije sem opravila hladnokrvno, tistega dne, pa ni šlo tako zlahka. Anestezist in obenem moški, s katerim sem hodila že nekaj časa, Manuel, je bil z mano med operacijo.
„Bisturi."
Trenutek tišine. Zaprla sem oči, potem sem ga dala stran. Odšla sem iz sobe. Manuel je stekel za mano.
„Viktorija, je vse v redu?"
„Manuel, poslušaj, takoj na začetku sem ti povedala, da ne sprašuj po moji preteklosti, ali me sprejmeš tako kakršna sem, drugače ..."
„Viki, ti oddaljuješ vsakogar, ki se ti približa, ker si nekoč trpela, zato te ne sprašujem, da mi poveš, kaj se je zgodilo. Vem, da me ne ljubiš, ker ne potrebuješ ljubezni od mene. Sprejmem te pogoje, ti pa mi dovoli, da mi ni vseeno do tebe. Zadihaj in potem se vrni in reši življenje tistemu dekletu. Čutim, da je tokrat bolj pomembno kot ponavadi. Ko si pripravljena, se vrni. Počakali te bomo." Odšel je.
Res sem zadihala in se kislo nasmejala. Ironično, leta sem študirala kako zdraviti ljudi in sedaj je moja dolžnost rešiti njo, zaradi katere se mi večajo rane na srcu. Zbrala sem se in opravila dobro delo.
Minilo je dovolj časa, potem sta končno odšla iz moje bolnišnice. Pričakovala sem si, da mi bo po tolikih letih rekel vsaj besedico. Hotela bi ga sovražiti, bilo bi mi lažje. Hotela bi, da bi se vrnil, dokazala bi mu, da bi ga ljubila celo svoje življenje.
Težava je v tem, da zagotovo vem, da sem mu nekoč pomenila veliko. Mislim, da bom večno tisto dekle, v katero se je takrat (nerazumljivo zakaj) zaljubil on. Se je, to sem razumela tudi sama, čeprav se je do drugih vedno obnašal skrivnostno in nihče ga ni zares poznal. Že en sam najin pogled je bil zelo glasen, najina čustva so segla do tistih najbolj temnih globin, do katerih nihče noče spustiti drugih. Poznal je demone, ki sem jih skrivala v sebi, samo on me je razburil, da se mi je naježila koža. Hudo je, ko razumeš, da ne bo moglo trajati 'do konca najinih dni'. Takrat peče v srcu in v pljučih. Nekateri odnosi so kakor kisik, ki se dokoplje do moje notranjosti, da bi me osvežil, mi dal možnost, da se spomnim na vse, kar je bilo. Drug drugemu sva si bila kisik, ne razumeš, da je nujen, dokler ga ni več. Vdihnila sva življenje. Bitje srca se nama je pomirilo, bolj in bolj sva se utopila v drugega. Včasih ti to, kar najbolj ljubiš, koristi, včasih pa ti škoduje. Farmakon je bodisi strup kot zdravilo, zanj sem verjetno bila strup.
Ljubezen, pravijo, je kemijski proces, kar pa sem sama doumela je, da ljubezen ne zarjavi, se ne oksidira, pa čeprav jo pustiš na odprtem, strupena tišina neizrečenih besed pa je v najinem odnosu postavila piko, tam, kjer ne bi smela.
2. mesto proza Sofia Gergolet
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
»Lara, kosilo je na mizi!« Zakriči moj brat. »Takoj pridem!« mu zakri-čim. Želodček mi kruli, a prebrala bom še en odstavek in zaključila poglavje. Zatem pa bom zaprla knjigo in šla jest. Preveč je ganljiva ta knjiga. Le še malce bom nadaljevala z branjem, potem pa konec. »Lara, če ne prideš takoj k mizi bom spravila stran vse tvoje knjige!« me jezno opozori mama. »V redu, že grem, samo še copate si nataknem,« si izmislim in zaropotam z nogami, zato da mama misli, da prihajam. »Bolje bi bilo, če bi si res nataknila copate in se opravila na kosilo,« mi veli moški glas. Odstranim pogled s knjige in pred hišno ograjo zagledam fanta, ki strmi vame.
»Saj bom, želela bi dokončati stran,« mu odvrnem. Zastrmim se vanj in opazim, da je fant zelo čeden, ima modre oči, goste črne lase, nosi kratko belo majico in črne dolge hlače. V eni roki drži usnjeno jopico, v drugi pa cigareto. »Oprosti, kdo pa si ti?« ga vljudno vprašam, ta pa me pozdravi ter izgine. Tedaj zaslišim mamine korake, ki se približujejo, zato hitro stečem v kuhinjo. Ko ležem v posteljo, ne morem zaspati. Mislim na neznanega in fantastičnega fanta. Čeprav sem ga videla le dve minuti, se mi zdi, kot da bi ga poznala od vedno. Končno me zajame spanec in sanjam modre oči.
Drugo jutro se odločim, da se bom odpravila po vaških ulicah z namenom, da bi spet srečala včerajšnjega fanta. Moja vasica je namreč zelo majhna, zato se med prebivalci v glavnem vsi poznamo, vendar skrivnostnega fanta nisem nikoli srečala. Pripravim si torbo z malico, se oblečem ter obvestim mamo, da grem na sprehod. Sprehajam se po ulicah, ne da bi pomislila, kam hodim. Naenkrat se znajdem na ozki stezi, ki se vije v majhen gozdiček. Slutim, da moram tod naprej, zato se napotim v gozd. Pot se zaključi ravno pred obširnim travnikom, na katerem stoji majhna lesena hišica. Od daleč opazim figuro, ki sedi na strehi. Približam se in se zavedam, da na strehi čepi fant, ki sem ga prejšnji dan srečala. Mladenič me opazi in z nasmeškom mi reče: »Končno si me našla, splezaj k meni.« Ne da bi mu odgovorila, splezam na streho in se usedem poleg njega. Ne morem odmakniti pogleda od njega. V sebi čutim, kot da me vedno bolj privlačuje. Opazujem njegovo perfektno figuro, medtem ko kadi. Črne lase ima skuštrane, vendar zgleda še lepši, nosi vedno črne hlače, ki mu zelo lepo pristajajo in enako belo majico, pod katero lahko opazim njegove izredne trebušne mišice.
Takrat, ko se njegove modre oči srečajo z mojimi zeleno-rjavimi, začutim neko toplino v sebi, ki mi daje občutek mehkosti in lahkosti. Njegove oči so kot magnet zame. Gledava se nekaj časa v prijetni tišini, ko fant naenkrat izreče: »Če zaupaš vame, odidi skupaj z mano.« Od osuplosti in zasanjanosti ne uspem izreči niti besedice. Samo pokimam. V trenutku se njegov pogled spremeni. Takoj mi je jasno: noro sva zaljubljena drug v drugega. Primeva se za roko in stečeva po travniku.
3. mesto proza Alessia Zavadlav
Ljubezen je edina sila, ki se lahko zoperstavi norosti
Gorica, 2.11.2015
Kaj je pravzaprav ljubezen?
Zakaj je na svetu?
Ljubezen do živih bitij, do živali in tudi do čustev. Kako lahko ljubimo čustva, če je sama ljubezen čustvo. Lahko ljubimo ljubezen; in ljubezen ljubi nas?
Lahko bi znoreli od ljubezni?
Ne, zagotovo se ne bi dalo znoreti od ljubezni, saj je ljubezen najbolj veliko čustvo, ki ga človek lahko ima v svojem srcu. Prevladuje nad vsem, dokler se nekega dne srce ne razbije kot kristalen medvedek, ki sem ga imela na polici v sobi, in takrat se ljubezen ulije v telo in se razprši ter spremeni v žalost. V tistem trenutku ostaneš miren, brez besed, upaš, da so bile te samo sanje; ne razmišljaš da je, kar so ti komaj sporočili, resnično, živo oz. mrtvo. Oseba, ki se je zmeraj smejala s teboj, je zdaj mrtva. V tistem trenutku znoriš, tvoje telo je šokirano, ne ve, kako naj bi se spet opogumilo in nadaljevalo dihati, hoditi, zato začne izločati solze iz oči.
-A.
Gorica, 5.11.2015
Res je, umrl je. Zažgali so ga; res je mrtev. Ljudje egoistično jokamo pred njegovo žaro, ker vemo, da mu nismo rekli dovolj pogosto, da ga ljubimo. Moja babica, Zoranova žena, hčerka, moj stric in njegov brat sprejemajo sožalje v neskončni vrsti prijateljev, znancev in sorodnikov. Zdaj sem jaz na vrsti, pogledam njegovo sliko, slikali so ga, kakor se ga spominjam: nasmejan. Sočustvujem s sorodniki, žalostno se posmejem sinu Matjažu, mojemu botru, ki ga že leta ne vidim. Odidem iz kapele. Opazujem. Vsi so žalostni. Nihče ni vesel, da je končno končalo njegovo trpljenje, niti jaz.
Menim, da žalost prihaja iz ljubezni, ki se je ulila po telesu, saj ne vidim nobenega, ki bi znorel od
žalosti, ker Zoran je ljubil in bil ljubljen človek. Zoranova ljubezen, se razpršuje v zraku, ta je edini razlog zaradi katerega ljudje niso še znoreli od žalosti, ker Zoranova ljubezen je kot lepilo, ki lepi postopoma, dan za dnem, srca skupaj.
-A.
12
Petek, 4. marca 2016
APrimorski
r	dnevnik
O w
UNIVERZA
Aleksija Ambrosi
aleksija.ambrosi@primorski.eu
Zbogom, Gorica!
Novogoriška univerza se poslavlja od Gorice. Potem ko se je lani izselila iz stavbe nekdanjega Šolskega doma v Križni ulici, se s prihodnjim študijskim letom umika še iz palače Alvarez v mestnem središču. Vzrok so po rektorjevih besedah zlasti stroški: čemu bi plačevali najemnino goriški pokrajini (in po njeni ukinitvi predvidoma Deželi FJK), če imajo v Rožni Dolini, Ajdovščini in Vipavi dovolj prostora? Tako pač je.
Odhod iz Gorice pa ima tudi drugo utemeljitev, kije za naše mesto veliko bolj boleča kot n-ta prazna stavba: novogoriška univerza se je v Gorico pred desetimi leti preselila tudi zato, ker je verjela v čezmejno povezovanje, skupni potencial sosednjih mest in možnost razvoja univerzitetnega središča na obeh straneh meje, do katerega - vsaj doslej - ni prišlo. Združevanje Goric, pravi Danilo Zavrtanik, je »milijone svetlobnih let daleč«, zato se umikajo.
Kako bo na to novico reagiralo mesto? Ali se bo sploh odzvalo? Pomeni ta odločitev tudi pokop ideje o evropski univerzi, ki se je pred nekaj leti porodila v okviru Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje? Ne morem mimo občutka, da italijanska javnost ni docela dojela, kako velika priložnostje bila navzočnost treh univerz (pravzapravštirih, če jim prištejemo tudi Visoko šolo CIELS) v enem samem mestu. Marsikateri Goričan dolgo časa sploh ni vedel za delovanje novogoriške univerze v Križni ulici. Bolj odmeven je bil prihod Visoke šole za umetnost, a nezato, ker je v Gorico pripeljala nove študente: namesto dobrodošlicejoje namreč pričakalo polemično odprto pismo takratnih rektorjev vi-demske in tržaške univerze, ki sta v njej videla konkurenta. Večjo pripravljenostza sodelovanje sta pokazala njuna naslednika, o projektu mednarodne univerze pa kljub temu že dalj časa nihče ne govori. Še ena zamujena priložnost?
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
GORICA-NOVA GORICA - Rektor Univerze v Novi Gorici o umiku iz Gorice
»Univerza ni več povezovalno jedro«
V	drugi polovici letošnjega leta se Univerza v Novi Gorici dokončno umika iz Gorice. Po besedah rektorja univerze, Danila Zavrtanika, so se za ta korak odločili v izo-gib stroškom najema prostorov, saj ima univerza po pridobitvi vipavskega dvorca Lant-hieri, prostora za izvajanje svojih programov dovolj. Ob umiku pa je prisotno tudi razočaranje, ker se vizija izpred več kot desetih let o čezmejni univerzi in povezovanju obeh Goric ni uresničila.
Univerza v Novi Gorici je leta 2006, dve leti po vstopu Slovenije v EU, pridobila prostore v Križni ulici, leta 2012 pa še prostore v palači Alvarez v Ulici Diaz. V Križno ulico je umestila Fakulteto za aplikativno naravoslovje in Fakulteto za znanosti o okolju. Slednjo je s študijskim letom 2014/15 preselila v Rožno Dolino, namesto nje pa v Križno ulico preselila Poslovno-tehniško fakulteto, a je nato z letošnjim študijskim letom tudi to preselila v objekt v Rožni Dolini, kjer ima Univerza svoj sedež. V izpraznjene prostore v Križni ulici se je nato preselila slovenska poklicna gostinska šola, ki deluje v okviru socialnega podjetja Ad Formandum.
V	letošnjem študijskem letu je univerza obdržala v najemu še prostore v palači Alvarez v Ulici Diaz, a bo najemno pogodbo kmalu odpovedala tudi tam. V novem študijskem letu, ki se začenja letošnjega oktobra, bodo študentje program Visoke šole za umetnost že obiskovali v Rožni Dolini. V obeh primerih se je vodstvo univerze za selitev iz Gorice odločilo zaradi racionalizacije stroškov. S pridobitvijo obnovljenega dvorca Lanthieri v Vipavi ima namreč univerza prostora dovolj, zato plačevanje najemnine v Gorici ni več smotrno.
»Obe lokaciji v Gorici sta bili ugodni, lokacija na Križni ulici je bila sicer finančno bolj zahtevna, druga v ulici Diaz manj. Umik je bil za nas lažji zato, ker je bil bolj finančne narave. Nismo pa imeli več občutka, da univerza predstavlja neko povezovalno jedro med obema Gori-
GORICA - Finančna straža ovadila tri moške
Tihotapili kužke
V prtljažniku so prevažali 41 pasjih mladičev - Z njimi bi zaslužili 15.000 evrov
videoposnetek na www.primorski.eu
Goriška finančna straža je v noči s srede na včerajšnji dan zasegla 41 pasjih mladičev, ki so jih brez ustreznih dovoljenj pripeljali iz Madžarske v Italijo. Avtomobil Fiat multipla, ki je prečkal mejo v Gorici, so finančni stražniki ustavili na avtocestnem postajališču pri Padovi. Ko so odprli prtljažnik, so odkrili 41 psičkov, starih okrog osem tednov. Natlačeni so bili v premajhnih kletkah, bili so lačni in žejni. Pse so trije moški z bivališčem v Kampanji in v Lombardiji prevažali brez ustreznih
Zaseženi psički
dokumentov in zdravstvenih potrdil: finančna straža je tihotapce ovadila zaradi slabega ravnanja z živalmi na podlagi 544. in 727. člena kazenskega zakonika ter 4. člena zakona št. 201 iz leta 2010. Psičke je pregledal živinozdravnik zdravstvenega podjetja iz Padove, ki je ugotovil, da so stari približno dva meseca. Med njimi je največ francoskih buldogov (23), ostali mladiči so maltežani, špici, bulterjerji in angleški buldogi. Če bi jih prodala, bi trojica tihotapcev z njimi zaslužila okrog 15.000 evrov. (ale)
cama, ta naboj se je nekako izgubil. Zato je bila odločitev o odhodu iz Gorice lažja. Nam je sicer zelo žal,« pravi Zavr-tanik in dodaja, da očitno tudi univerzi ni uspelo odigrati vloge središča, ki bi povezovalo obe Gorici, saj so resno računali na to, da se bo na obeh straneh meje razvil čezmejni univerzitetni center. »Upajmo, da se bo to vsaj kdaj v prihodnosti zgodilo,« pravi Zavrtanik in v isti sapi doda, kako je združevanje obeh Goric še milijon svetlobnih letih daleč.
Univerza se je vsaj za nekaj let poslovila tudi od začetka izgradnje univerzitetnega kampusa. Upravni odbor Univerze v Novi Gorici se je na sredini seji v Vipavi odločil, da zapre javni poziv iz leta 2013, s katerim so iskali primerno lokacijo zanj. Ker je bila zamujena priložnost, da bi evropska sredstva za kampus pridobili znotraj perspektive 2014 - 2020, pred letom 2021 rektor Danilo Zavrtanik ne računa na začetek gradnje kampusa, v igri pa še vedno ostajata lokaciji v Novi Gorici in Vipavi. »Obe lokaciji sta po vsebini za univerzo primerni, a na nobeni ni možna gradnja: v Vipavi je še vedno velika težava poplavnost, postopki za reševanje tega problema pa so dolgotrajni. Na novogoriški lokaciji ob Kornu pa je precej zasebnih zemljišč, ki jih bo treba odkupiti. Upam in verjamem, da bodo ljudje, ki so za to odgovorni, na teh dveh lokacijah delali naprej in da ne bomo leta 2019 znova v takem stanju kot smo bili leta 2013,« opozarja rektor.
Dotlej bo Univerza v Novi Gorici delovala na sedanjih štirih lokacijah: v Rožni Dolini, Ajdovščini, Vipavi in v Benetkah. »Sanjam se nisem odrekel, vprašanje pa je, če jih bom dočakal,« z grenkim nasmeškom pristavlja Zavrtanik.
Katja Munih
GORICA - Ovadba
Osemnajstletnik skrival »travo« s spodnjih hlačah
Goriški policisti so prejšnji večer obravnavali osemnajstlet-nega mladeniča, ki se je s svojim dekletom odpravljal na železniško postajo, da bi se z vlakom odpeljal v Videm. Dvojica se je skušala izogniti policistom, na njihova vprašanja sta mladenič in dekle odgovarjala z nejasnimi odgovori, zato so ju odpeljali v policijsko pisarno na železniški postaji. Med osebno preiskavo so ugotovili, da je imel mladenič v spodnjih hlačaj zavojček, v katerem je bilo enajst gramov marihuane. Policisti domnevajo, da sta drogo najverjetneje kupila v Sloveniji. Policisti so mamilo zasegli in mladeniča ovadili sodišču.
Zasežena »trava«
foto k.m.
Zavrtanik (levo); Visoka šola za umetnost v palači Alvarez (zgoraj)
ŠKOCJAN - Na nadvozu pri Beglianu
Čelno trčenje usodno za 28-letno žensko
Skrotovičeni Citroen picasso (desno); prometni policisti in gasilci na prizorišču nesreče (spodaj)
bonaventura
Čelno trčenje med avtomobiloma Ford ka in Citroen picasso je zahtevalo življenje. Na nadvozu pri Beglianu na območju škocjanske občine se je včeraj ob 14.30 pripetila tragična prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje 28-letna Denise Niemis iz Tržiča. Po pokrajinski cesti št. 20 se je peljala iz smeri iz Pierisa proti Tržiču na avtomobilu tipa Ford ka, ki ga je upravljal 32-letni Manuel Satti iz Škocjana. Niemisova in Satti sta najprej bočno trčila v nasproti vozeče dostavno vozilo znamke Peugeot, za volanom katerega je sedel 61-letni Maurizio Salvan iz Roviga; avtomobil Ford ka je zatem čelno trčil še v avto-
mobil Citroen picasso, s katerim se je peljala 41-letna Caterina Stabile iz Červinjana.
Niemisova je podlegla poškodbam na prizorišču nesreče; hudo poškodovanega Sattija so s helikopterjem odpeljali v Videm, kjer so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za intenzivno nego. Stabilejevo so prepeljali na Katinaro pri Trstu, Salvana z lažjimi poškodbami pa v tržiško bolnišnico. Zaradi nesreče je bila pokrajinska cesta št. 20 več časa zaprta za promet. Na prizorišče nesreče so ob prometnih policistih prišli gasilci, ki so pomagali osebju službe 118 pri reševanju poškodovancev iz skrotovičenih vozil.
/
GORIŠKA
Četrtek, 3. marca 2016	105
GORICA - Dijaki slovenskih šol v Auschwitzu
Učna ura zgodovine, ki je ne bodo pozabili
Dijaki med obiskom taborišča Auschwitz
foto m.p.
Tudi v letošnjem letu so bili dijaki četrtih razredov slovenskih višješolskih zavodov povabljeni, da se udeležijo projekta Memobus - Viaggiare per comprendere, malgrado tutto. Potovati, da bolje razumemo, kljub vsemu. Vzgojni projekt temelji na prepričanju, da je za dobro razumevanje in prenašanje spomina na holokavst in na zgodovinski trenutek, ki je Evropo in tudi naše kraje pripeljal do različnih oblik fašizma, treba skozi dolgotrajni proces, ki vključuje analizo, refleksijo, empatijo in razumevanje.
Pred desetimi leti, ko so v deželi Furlaniji Julijski krajini prvič ponudili projekt Vlak spomina, so se dijaki slovenskega višješolskega središča odločili, da pristopijo, saj so takoj razumeli, koliko pomembnejše je odkrivanje zgodovine z izkustvom in pričevanji in ne samo s prebiranjem zgodovinskih knjig. Pred leti je zaradi finančnih težav zmanjkala referenčna oseba, ki je projekt vodila v Furlaniji Julijski krajini. Takrat se je skupina zgodovinarjev Quarantaset-te/zeroquattro, ki je v okviru Vlaka spomina vodila zgodovinske delavnice za goriške šole, odločila, da pod pokroviteljstvom goriške pokrajine ponudi nov projekt Memobus, ki je nadvse podoben svojemu predhodniku, čeprav je namenjen le višjim šolam na Goriškem (in delno drugim šolam v deželi).
Dijaki so pred odhodom imeli pet poučnih in vzgojnih srečanj z delavnicami o zgodovini holokavsta in totalitarizmih (s poudarkom na regionalnem kontekstu) ter o predelovanju javnega in
Glavni vhod v taborišče Auschwitz II Birkenau
foto m.p.
individualnega spomina. Na enem izmed srečanj je bil gost višješolskega središča gospod Moro iz Pordenona, ki je preživel holokavst. Zadnji dve delavnici pred odhodom sta bili fotografski, saj so prireditelji želeli, da dijaki pripravijo po skupinah fotoreportažo, ki bi imela umetniški značaj in ne le dokumentaristi-
GORICA - Pričevanje dijakov
»Strah, bolečina, lakota, mraz, obup, osamljenost«
čnega, tako da bi v naslednjih mesecih lahko predstavili tudi razstavo. Višek projekta je bil obisk t.i. »krajev spomina«, ki so ga izpeljali prejšnji teden. Najprej so obiskali tržaško Rižarno, kjer so si ogledali na novo postavljeni muzejski del in prisluhnili besedam bivšega deporti-ranca Riccarda Goruppija, takoj zatem so
»Strah in bolečina, lakota in mraz, obup in osamljenost. To so le nekateri izmed občutkov, ki so obdajali deportirance, ko so vstopali v koncentracijska in uničevalna taborišča. Taborišča smo videli s svojimi očmi, kljub temu pa vemo, da ne bomo nikoli mogli popolnoma razumeti trpljenja de-portirancev. Med obiskom taborišč Auschwitz in Birkenau so se vse stvari, ki smo jih slišali in se jih učili, vse, kar so nam povedali pričevalci, uresničile: slike, predmeti in resnični kraji. Ljudje, ki so postali le številke, so pridobili obraze in imena. Spet so dobili identitete, ki so jim bile odtrgane ob vstopu v taborišče. To je ena od stvari, ki nas je najbolj prizadela, nekaj, kar ljudje še vedno zlahka spregledajo: za-
se odpravili na Poljsko, kjer je bil na vrsti ogled ne le taborišč Auschwitz in Auschwitz II Birkenau, ampak tudi geta, židovske četrti in Schindlerjevega muzeja v Krakovu.
Pri projektu je sodelovalo šest dijakov s tehničnih zavodov Jurij Vega in Žiga Zois ter deset dijakov z znanstve-
GORICA - V Kulturnem centru Lojze Bratuž
Ženski obrazi in izrazi
Na ogled bodo postavili 97 likovnih del slovenskih in italijanskih avtorjev - Odprtje bo v torek, 8. marca
Za torek, 8. marca, ob 18. uri goriški Kulturni center Lojze Bratuž pripravlja odprtje skupinske likovne razstave pod naslovom Ženski obrazi in izrazi. Gre za izjemno bogato razstavo, ki jo je Kulturni center pripravljal nekaj let, povabil k sodelovanju današnje slikarje, Slovence in Italijane iz našega prostora, zaprosil dela pri Goriškem muzeju in zasebne zbiratelje. Vabilo k sodelovanju je doživelo neverjeten odziv, tako da se je nabralo 97 likovnih del.
V uvodnem tekstu za katalog, ki bo izdan za to priliko je Jurij Paljk napisal: »Skupinska razstava Ženski obrazi in izrazi je pregled likovnega upodabljanja ženske, predvsem pa je dragocena zato, ker ponuja
ne vsakdajen in samosvoj izbor umetniških del iz našega prostora, ki ni vezan ne na posamezne in izbrane umetnike in ne na slog ali katerokoli zgodovinsko obdobje. Taki dogodki nam pomagajo odkrivati v življenju lepoto, videti jo in nam plemeni-tijo vsakdanjo rutino, v kateri danes ni veliko prostora za lepo, kaj šele za razmislek. Če bo razstava pripomogla k temu, da se bomo zamislili nad vlogo ženske danes, bo dosegla svoj globlji cilj, sicer pa gre tudi za krasen kulturni dogodek, ki mu v našem prostoru ni primerjave, saj je sad sodelovanja naših umetnikov in centra Bratuž, je torej odraz nas vseh. Gre za zaokroženo razstavo, na kateri svoje videnje ženske po-
nujajo tisti umetniki, ki so delovali ali še delujejo v našem prostoru, kot je razstava tudi sad plodnega sodelovanja centra Lojze Bratuž s posamezniki, pa naj gre za umetnike ali za ljubitelje ter zbiratelje likovnih del, ki so svoja dela radi odstopili za razstavo. Prav to tudi kaže na trdno usidra-nost Kulturnega centra Lojze Bratuž v naš prostor, kot je zanimivo tudi dejstvo, da so prireditelji k sodelovanju povabili niz slikarjev, ne glede na njihovo narodnost ali katerokoli drugo pripadnost.«
Na odprtju razstave bo priložnostni nagovor podal časnikar Jurij Paljk; za glasbeni poklon bo poskrbela mladinska ženska vokalna skupina Bodeča Neža.
Mik Simčič, Šepetanja
pornikom niso odvzeli le njihove človečnosti, temveč so jim takoj po vstopu v taborišča odvzeli tudi dostojanstvo in jih poniževali do skrajnosti.
Med obiskom smo pomislili, kako so zaporniki ponoči in v mrazu molili, da bi preživeli in se vrnili domov. Taborišča niso le kup barak in ruševine, ampak resnično pričevanje, nekakšen most med preteklostjo in sedanjostjo. Organizacija Quarantasette-zeroquattro, ki nam je ponudila ta projekt, nam je zaupala jasno sporočilo: nove generacije imamo dolžnost, da se spomnimo na žrtve in na njihove zgodbe, a se moramo tudi truditi, da se napake preteklosti ne bi ponavljale.«
Dijaki slovenskih višjih šol, udeleženci projekta Memobus 2016
nega liceja Simon Gregorčič in klasičnega liceja Primož Trubar. Med obiskom Auschwitza in Krakova so jih spremljali tajnica Maja Peterin ter profesorja Katja Bresciani in Tomaž Susič. V naslednjih dneh bodo dijaki imeli še eno srečanje za razmislek ob koncu potovanja in za pripravo fotografskih izdelkov.
IlilBfr H glasbena vim matica
slovensko stalno gledališče teatra štabi le sloveno
Slavko Grum
ABONMA ZA GORICO
DOGODEK V MESTU GOGI
režiser Igor Pison
v ponedeljek, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, Gorica z italijanskimi nadnapisi
I Blagajna KC Bratuž tel. 0481 531445 www.teaterssg.com
14
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE

NOVA GORICA - V Hitu zadovoljni s poslovnimi rezultati
Italijani se vračajo, konec marca pričakujejo prvi čarterski polet iz Barija
Glede na lanskoletne dobre poslovne rezultate, ko je novogoriška družba Hit ustvarila 156 milijonov evrov bruto prihodkov, od tega 132 milijonov iz igralniške dejavnosti, 17,4 iz gostinstva in 6,6 milijonov evrov iz drugih dejavnosti, se predsednik uprave družbe, Dimitrij Pici-ga nadeja, da bodo presegli napovedana dva milijona evrov dobička. V igralniško-zabaviščnem centru Park prenavljajo 46 od skupno 82 sob, za kar bodo odšteli 300.000 evrov. Gre za eno od prvih letošnjih investicij, za katere namenjajo skoraj 13 milijonov evrov.
V	Hitu so lani zabeležili dobrega 1,3 milijone obiskov, kar je skoraj za odstotek več kot leta 2014, in 165.600 nočitev oziroma 4 odstotke več kot leto poprej. Tudi prva dva meseca letošnjega leta ponujata razveseljive številke, čeprav v turizmu v tem obdobju na splošno beležijo »mrtvo sezono«: Hit beleži skoraj 11-odstoten dvig prihodkov iger na srečo glede na enako obdobje lani, njihove igralnice je obiskalo 5 odstotkov več gostov, v februarju beležijo tudi rekorden, več kot 4-odstoten porast števila nočitev, za kar je zaslužen predvsem odmeven poker turnir, ki ga so ga gostili. »Gre za daleč najboljši februar v zadnjih desetih letih,« poudarja Piciga in dodaja: »v planu je bilo 21 milijonov evrov igralniške realizacije. Krepko smo jo presegli, za milijon in pol evrov več od planiranega. Kar je za nas najbolj pomembno, da, podobno kot ob koncu leta, destinacija Goriška izjemno raste. Verjetno je to plod naših aktivnosti, pa tudi boljšega stanja na italijanskem trgu.« Po besedah Picige se je »la dolce vita« v Italiji vrnila, vsaj sodeč po tem, koliko so lokali v Milanu in drugih večjih mestih polni. »Ko gre trgu dobro, je treba biti ino-vativen. Ob pravem času smo kot prvi v Evropi postavili obigralniški klub in verjamem, da bomo s tem konkurirali igralnicam, ki so geografsko bliže istim trgom,« pravi Piciga, ki s presenečenjem opaža tudi pozitivne učinke sodelovanja Hita na lanskem sejmu Expo Milano: »Naša pričakovanja so bila izjemno nizka, a se udeležba zelo pozna. Hit je danes lažje predstavljati v Milanu kot pa pred Expom.«
V	Hitu nadaljujejo tudi s promocijo na trgu južne Italije. Skupaj s partnerji so oblikovali serijo čarterskih poletov iz Neaplja, Barija in Palerma. »Konec meseca pričakujemo prvič v zgodovini Hita čarter iz Barija. Po sedanjih informacijah je že razprodan. Naš cilj so dva do trije čarterji mesečno iz juga Italije,« se nadeja Piciga.
V	novogoriških Hitovih igralnicah sicer že 25 odstotkov igralcev, ki igrajo igre na mizah, predstavljajo Kitajci, živeči v Italiji. »Po realizaciji to predstavlja že 10 odstotkov,« pristavlja Piciga.
V	letu 2016 Piciga napoveduje približno 3 milijone evrov več igral-niške realizacije, v načrtu imajo 3 milijone evrov dobička, in dobrih 12 milijonov evrov investicij.
Glede na dobre poslovne rezultate v Hitu tudi znova zaposlujejo, v zadnjih štirih mesecih je pri njih delo dobilo več kot 45 ljudi, večina v gostinstvu in hotelirstvu. »Struktura zaposlitev v Hitu se pomika v nei-gralniške dejavnosti,« pravi Piciga. V Hitu je trenutno 1 566 zaposlenih. V kratkoročnem planu so še nekatere zaposlitve, pravi prvi mož Hita, potrebujejo predvsem kuharje. (km)
Marjan Pulec, vodja razvoja igralcev, in Dimitrij Piciga, predsednik uprave Hita (zgoraj); obnovljene sobe v Parku (desno)
foto k.m.
BRDA - Oljkarji spet uspešni
V Splitu šestnajst medalj, lani natisnili 21 ton olja
Briški oljkarji so na nedavnem mednarodnem tekmovanju v Splitu, kamor je prispelo preko 450 vzorcev oljčnega olja iz celotnega Jadrana, osvojili 16 zlatih medalj, 4 srebrne in dve bronasti. Jadran Jakončič je postal podprvak, obenem je bila njegova briška črnica izbrana za najboljše sortno oljčno olje, skupaj z Borisom Mariničem pa sta bila uvrščena med najboljših deset za sortno ekstra deviško olje. »Prispevek briškega društva oljkarjev, ki združuje preko 200 članov, od tega 5 odstotkov tudi z druge strani meje, je pri promociji Brd izjemnega pomena,« poudarja predsednik društva Božidar Slivnjak in dodaja: »Oljka je po gostoti zasajenosti takoj za trto, saj v Brdih štejemo kar med 25 in 30 tisoč dreves.«
Čeprav so le v petini oljčnikov zasajene avtohtone briške sorte, Slivnjak obljublja, da se bodo na tekmovanjih promovirali z domačimi sortami, obenem si v društvu želijo, da bi briško olje dobilo svoje mesto tudi v domačih gostilnah in hotelih.
Letošnje rekordne bere medalj olj-karjev se je razveselil tudi župan Franc Mužič, ki je izredno zadovoljen nad razvojem oljkarstva v Brdih: »Občina je veliko prispevala k temu. Bili smo pomemben faktor tudi pri pridobitvi stiskalnice. Brda so področje, kjer je možno pridelati vrhunsko oljčno olje. Tega se zavedamo in zato tudi podpiramo.«
Ravno tako so bili Brici uspešni na drugi splitski Intradi, na kateri so ocenili stoterico prispelih proizvodov iz oljk in oljčnega olja. Oljčni liker Ivana Jenka je bil izbran za najboljšega, poleg tega je Jenko, skupaj z Borisom Mariničem, prejel tudi zlato medaljo. Plaketo za najboljšo penino pa je prejelo Vinarstvo in sadjarstvo Na Bregu, ki se je skupaj s kmetijo
Štanfel razveselilo tudi zlate medalje.
Sicer pa so briški oljkarji v lanskem letu, kljub letini, ki je dosegla slabih 70 odstotkov kapacitete, stisnili 21 ton oljčnega olja. »V naslednjem desetletju pričakujemo podvojitev pridelave olja,« napoveduje predsednik društva Božidar Slivnjak. (km)
PEVMA - Prva medicinska sestra v Sloveniji
Na Jesenicah odkrili tablo v spomin na Angelo Boškin
V Pevmi vsako leto ob prvem novembru položijo venec na grob Angele Boškin (desno); mlada medicinska sestra na Dunaju (spodaj)
foto vip
Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske je včeraj v Gornjesavskem muzeju na Jesenicah odkrilo spominsko ploščo prvi skrbstveni oz. medicinski sestri na Slovenskem Angeli Boškin (1885-1977). Ob tem bodo predstavili tudi film o njenem življenju in delu. »Film Poti k ljudem je spoštljiv poklon poklicu, ki ga danes v Sloveniji opravlja skoraj 20.000 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege in več kot 16 milijonov medicinskih sester po svetu« sporočajo iz Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Gorenjske. Film so ustvarili v sodelovanju s Televizijo Slovenija ter vodjo delovne skupine za zgodovino zdravstvene in babiške nege Ireno Keršič.
Angela Boškin iz Pevme pri Gorici je po končani osnovni šoli odšla na Dunaj, kjer se je leta 1912 odločila za poklic medicinske sestre in opravila šolanje. Tako je postala prva šolana medicinska sestra na Slovenskem. Poklicna pot jo je leta 1915 pripeljala v vojaško bolnišnico in v sanitetno ekipo švedske misije v bolnišnici Mednarodnega Rdečega križa, kjer je ostala do leta 1917. Opravila je tudi šolo za socialno-zdravstveno delo in leta 1918 prejela diplomo skrbstvene sestre. Vendar ko je po končanem šolanju prišla v Ljubljano, je zaman iskala tovrstno zaposlitev. Pot jo je pripeljala do Alojzije Štebe, ki se je zavzemala za varstvo mater in otrok, za izobraževanje žensk in za socialno-zdrav-
stveno zaščito delavstva. Štebetova je v Boškinovi prepoznala vrednost šolane zdravstveno-socialne delavke.
Tako je Boškinova leta 1919 nastopila službo skrbstvene sestre na Jesenicah, kjer je izobraževala matere o higienskih določilih ob porodu in negi dojenčka ter otroka. Okrožnega zdravnika je prepričala o nujnosti rednih preventivnih pregledov dojenčkov, uspela je tudi s pobudo za ustanovitev posvetovalnice za matere in dojenčke. Leta 1922 je zapustila Jesenice in s svojim delom nadaljevala v Ljubljani. Po službovanju v Trbovljah, Ljubljani in Škof-ji Loki je zaprosila za upokojitev. Leta 1944 se je vrnila domov v Pevmo, kjer je leta 1977 tudi umrla; takrat je bila stara 92 let.
Spomin na Angelo Boškin hranijo tudi v njeni rodni Pevmi. Leta 2009 so ji posvetili knjigo; vsako leto ob prvem novembru krajevna skupnost položi venec na njen grob na vaškem pokopališču. (sta, vip)
GORICA - Na nedeljskem polmaratonu
Slovenec med favoriti
Mitja Kosovelj se bo za zmago boril z Madžarom in četverico afriških tekačev - Med ženskami maroško-slovenski dvoboj
»Slovenski tekač Mitja Kosovelj je med favoriti; poleg njega imajo zelo dobre osebne rekorde tudi lanski zmagovalec - Madžar Kovacs, Kenijec Edwin Kemboi, Etiopijec Kvashu, Burundijec Nihorimbene in Maročan El Mak-hrout. Med ženskami se bosta najverjetneje za zmago potegovali Maročan-ka Janat Hanane in Slovenka Sonja Roman; v boj za zmago bi se lahko vključili tudi Novogoričanka Aleksandra Fortin in Teresa Montrone, Tržačanka po rodu iz Apulije.« Iz društva Mar-ciatori Gorizia sporočajo, da je vse pripravljeno za nedeljski čezmejni pol-maraton, ki je speljan med Gorico, Novo Gorico in Šempetrom ter na katerem pričakujejo preko osemsto tekačev. Predstavitev najboljših udeležencev -tako imenovanih »top runnerjev« - bo jutri ob 18.30 v dvorani UGG na Trgu Battisti, kjer bodo namestili tudi nekaj stojnic s športno opremo. Jutri med 16. in 18. uro bo v dvorani UGG tudi posvet o prehrani in treniranju maratonskih tekačev. Start polmaratona bo v
Start na eni izmed preteklih izvedb
foto g. m. g.
nedeljo, 6. marca, ob 9.30 na Korzu Verdi, tekači se bodo zatem odpravili proti Šempetru in Novi Gorici, zadnji del proge bo speljan bo severnem delu Gorice in zatem po središču mesta. Cilj bo na Trgu Battisti.
V nedeljo, 6. marca, bo tudi ne-tekmovalni pohod; dolg bo sedem ki-
lometrov in bo ravno tako speljan med Gorico, Šempetrom in Novo Gorico. Vpisovanja bodo zbirali tako jutri kot v nedeljo med 8.15 in 9.15. Zaradi pol-maratona in pohoda bo v nedeljo promet oviran. Nekaj ulic bo zaprtih, v drugih bodo prostovoljci skrbeli za varnost tekačev. (dr)
/
GORIŠKA
Četrtek, 3. marca 2016
15
Na obzorju rešitev za Pokrajinske muzeje?
Deželni odbornik Gianni Torrenti in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta sta se včeraj odpravila v Rim. Srečala sta se s funkcionarjem ministrstva za kulturo Ugom Soragnijem, s katerim sta se pogovorila o možnih rešitvah za prenos lastništva premičnega premoženja goriških Pokrajinskih muzejev na občine, ki spadajo pod goriško pokrajino. Gherghetta je bil po srečanju zelo zadovoljen, več pa ni hotel razkriti. O novostih bo poročal v sredo, ko se bo sestala pokrajinska komisija za kulturo. (ale)
Pokrajina v Markah
Goriška pokrajina se bo tudi letos predstavila na festivalu okusov, značilnih proizvodov in identitet »Tipicita«, ki ga že 24 let prirejajo v kraju Fermo v Markah. Festival bo potekal od jutri do 7. marca: udeležilo se ga bo čez 300 razstavljavcev, preko 80 bo degustacij, predavanj in drugih dogodkov. »Festivala se bomo udeležili že petič. Na njem bomo predstavili goriški prostor, njegove lepote, dobrote in proizvajalce,« je dejala podpredsednica pokrajine Mara Černic. Goriška pokrajina bo sodelovala na treh dogodkih, na festivalu pa bo imela tudi svojo stojnico. Upravljalo jo bo društvo Autoktona, v imenu katerega sta včeraj pozdravila predsednik Roberto Gajer in vinar Fabjan Korsič. Černičeva bo v soboto na tečaju za novinarje »Territori da comunicare« spregovorila o meji kot kraju soočanja, v nedeljo pa bo sodelovala na okrogli mizi »Agora delle Piccole Italie: sostenere un futuro fatto di identita«. V sodelovanju z ustanovo Onav bo pokrajina v nedeljo priredila degustacijo refoška in salame, ki so jo poimenovali »Red Passion! Rosso nel bicchiere e rosso nel piatto«. Stojnica, ki jo bo upravljalo društvo Autoktona, bo ponujala vina podjetij Blazic iz Krmina, Korsič iz Šte-verjana in Pizzlin iz Morara. Predstavili bodo tudi kavo podjetja Goriziana Caffe in izdelke iz goriške rože podjetja Biolab. (ale)
Eni preverja račune
»Družba Eni bo preverila pravilnost nadpovprečno visokih računov, ki so bili izračunani na podlagi pavšalne porabe plina.« Tako so včeraj iz družbe Eni zagotovili goriški senatorki Lauri Fasiolo, ki pozorno spremlja zadevo. Razložili so ji, da ravnokar preverjajo 350 računov, medtem ko so že odgovorili 500 občanom, ki so zahtevali pojasnila. Družba Eni je ob tem že pristala na 270 prošenj po plačilu na obroke. Deželni svetnik Rodolfo Ziberna pa poziva deželo, naj da na razpolago svojo odvetniško službo za nudenje pomoči odjemalcem, od katerih družba Eni zahteva visoke vsote denarje.
Sneg in toča
TRŽIČ - Odzivi na študijo o rakastih boleznih
»Če je problem promet,
naj sprostijo avtocesto«
»Če je problem promet, naj sprostijo avtocesto.« Tako se predstavniki skupine San Valentino odzivajo na rezultate raziskave o zračnem onesnaževanju in rakastih obolenjih, ki so jo v sredo predstavili v Tržiču. Po njihovih besedah je v raziskavi več vrzeli, saj raziskovalci niso vzeli v poštev raznih škodljivih snovi, med katerimi je arzen, ampak so večji del svoje pozornosti namenili podatkom o benzenu, drobnih prašnih delcev PM10, dušikovem oksidu in žveplovem dioksidu, iz katerih izhaja, da naj bi bil promet glavni vir onesnaževanja na Tržiškem.
»Župane štirinajstih občin, kjer so izvedli raziskavo - Ajello, Fiumicello, Doberdob, Foljan-Redipulja, Gradež, Tržič, Ronke, Zagraj, Škocjan, San Pier, Sovod-nje, Štarancan, Turjak in Devin-Nabreži-na, pozivamo, naj namenijo maksimalno pozornost povečanju števila rakastih obolenj, zlasti raka na mehurju, ki je pri-
Poletni zastoji pri Moščenicah
zadel trideset žensk v zadnjih petnajstih letih. »Zaskrbljeni smo tudi zaradi petih primerov rakastih obolenj otrok pod petnajstim letom starosti, v kar se raziskovalci niso poglobili,« poudarjajo člani skupine San Valentino in opozarjajo, da
so raziskovalci ugotovili večje tveganje v bližini dimnika termoelektrarne A2A - še zlasti, kar se tiče raka na mehurju.
Glede prometa člani skupine pojasnjujejo, da je bilo leta2009 zbranih 4000 podpisov za sprostitev avtocestnega odseka med Moščenicami in Vilešem. »S sprostitvijo avtoceste bi rešili težave s prometom v tržiškem mestnem središču,« poudarjajo člani skupine in ugotavljajo, da vsi ne razmišljajo kot oni. »Na spletni strani tržiške občine smo našli sklep, s katerim so 14. maja 2014 prižgali zeleno luč za širitev cestninske postaje pri Mošče-nicah, ki jo je zahteval izredni komisar za avtocesto. Dovoljenje za širitev so izdali, čeprav je občini, pokrajini in deželi že leta znano, da je ravno cestninska postaja pri Moščenicah vzrok za kar nekaj okolj-skih težav in gost promet v tržiškem mestnem središču,« poudarjajo člani skupine San Valentino.
Gledališče
U Kino
KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE
vabi v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturni dom Jožef Češčut na ogled gledališke predstave »Po babje« (Ana Facchini), v priredbi dramske skupine Kulturno turističnega društva Zarja Bilje.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-
NU: danes, 4. marca, ob 21. uri »I vi-cini« (nastopajo Iris Fusetti, Davide Lorino, Fausto Paravidino, Sara Puti-gnano in Monica Samassa); informacije po tel. 0481-532317, info@arti-stiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: danes, 4. marca, ob 20.45 klavirski koncert dua Tal & Groethuysen. V torek, 15. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Jesus« Valerie Raimondi (igrajo Valeria Raimondi, Enrico Ca-stellani, Vincenzo Todesco); informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.0019.00), tel. 0481-494664; www.tea-tromonfalcone.it.
ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici za otroke od 3. leta starosti: v soboto, 5. marca, ob 16.30 »La bella addormentata nel bosco« (Gino Balestrino); informacije v uradih CTA, Drevored 20. septembra 14 v Gorici (tel. 0481537280, 335-1753049, info@ctagori-zia.it, www.ctagorizia.it).
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 »Zootro-polis«; 19.45 »Fuocoammare«; 21.40 »II caso Spotlight«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Suffragette«.
Dvorana 3: 17.50 - 22.00 »Seconda primavera«; 19.50 »The Danish Girl«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Legend«.
Dvorana 2: 18.10 - 20.10 - 22.10 »At-tacco al potere 2«.
Dvorana 3: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Il caso Spotlight«.
Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Ro-om«.
Dvorana 5: 17.30 »Zootropolis«; 20.00 »Tiramisu«; 22.00 »Perfetti scono-sciuti«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 18.00 »Pesem morja« (Filmski vrtiljak); 20.15 »Pleme« (Filmsko gledališče).
Koncerti
(Mario po 18. uri), tel. 347-9748704 (Vanja po 20. uri).
UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Istro v soboto, 5. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.10 iz Gabrij (na Tržaški cesti) s postanki ob 7.30 v Doberdobu, ob 7.40 v Ronkah (picerija Al Gambero) in ob 8. uri v Štivanu; informacije tel. 3804203829 (Miloš).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja na dan žena v torek, 8. marca, tradicionalno srečanje z izletom v Pordenon z ogledom vrtnarskega sejma. Prvi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Gorice z Goriščka (s trga Medaglie d'oro), s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Drugi avtobus bo odpeljal ob 12. uri iz Jamelj, s postanki v Doberdobu, na Poljanah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni ter v Štandrežu na Pilošču. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481882183 (Dragica V.) in 0481-78138 (Sonja Š.).
fi Razstave
Val slabega vremena je v noči na včerajšnji dan zajel tudi Goriško. Na Lokvah in na Trnovski planoti je močno snežilo, v Tržiču in Gradežu je včeraj zjutraj padala toča.
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU
ZANARDI, Ul. Trieste 31, tel. 0481481252.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU
CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019.
V	NOVI GORICI: v Mestni galeriji Nova Gorica na Trgu Edvarda Kardelja 5 danes, 4. marca, ob 19. uri odprtje razstave »Arhitektura duše, telesa in srca«; na razstavi kuratorja Andreja Medveda sodelujejo umetnice Ira Niero Marušič, Nika Zupančič, Joni Zakonjšek, Suzana Brborovic; na ogled do petka, 25. marca, od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.0019.00, ob sobotah 9.00-12.00; informacije po tel. 00386-53354010.
V	GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ul. G.I. Ascoli 8/1 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri v sklopu niza »Al fine lo spirito fa quello che vuole« odprtje razstave Marine Le-govini. Umetnica se bo predstavila v pogovoru s publiko; na ogled bo do 12. marca 17.00-19.30 ali po dogovoru (tel. 366-2440162).
V	GORICI: v galeriji Leg Antiqua na Korzu Verdi 73 bo v soboto, 5. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Dan-zando con la vita«. Dela Cesareja De-vetaga ob 10-letnici smrti bosta predstavila Marco Menato in sin umetnika Antonio Devetag; na ogled bo do 3. aprila od ponedeljka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30; vstop prost.
»VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: danes, 4. marca, ob 20.45 koncert kvarteta »Pro musica« (Piero Zanon in Aura D'Orlando-vio-lina, Franco Anth-viola, Andrea Ba-rucca-violončelo); informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); www.lipizer.it.
V	KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: v ponedeljek, 7. marca, ob 20.15 koncert Gala Gjurina in Temne godba z gosti Severo Gjurin, Tinkaro Kovač in Dragom Mislejem; informacije po tel. 00386-53354010, blagaj-na@kulturnidom-ng.si.
V	TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 niz koncertov »Jazz in Progress«: v sredo, 9. marca, ob 21. uri Giorgio Pacorig Quartet; informacije in rezervacije po tel. 0481-46861.
»KOMIGO 2016« V GORICI: v Kulturnem domu v četrtek, 10. marca, ob 20.30 koncert istrskega kantavtorja Rudija Bučarja, gosta večera pevski zbor KD Danica z Vrha in goriški pevec Luca Brumat; vstopnice pri blagajni Kulturnega doma, www.kultur-nidom.it.
□ Obvestila
S Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja štiridnevni izlet v Umbrijo od 23. do 26. aprila; informacije in vpisovanje do 13. marca, tel. 0481-20678 (Božo), tel. 0481-21608
ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. marca, od 15. do 18. ure v Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici mesečno srečanje družinskih postavitev. Prijave: info@silviamiclavez.com, tel. 3347735334.
»20. SREČANJE S PRETEKLOSTJO«:
mednarodno srečanje zbiralcev stare vojaške opreme in drugih starin bo v nedeljo, 6. marca, med 9. in 14. uro v Športnem centru HIT v Šempetru.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL občinska zveza Doberdob priredi danes, 4. marca, ob 15.30 zborovanje ob dnevu včlanjevanja v turistični kmetiji Kovač v Doberdobu. Sledila bo družabnost.
KD OTON ŽUPANČIČ IZ ŠTANDREŽA prireja v domu A. Budala družabnost ob dnevu žena v soboto, 5. marca, ob 19. uri; prijave po tel. 347-2420204 (Marta).
ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja v nedeljo, 6. marca, in vsako prvo nedeljo v mesecu knjižno tržnico in kulturne delavnice za otroke in odrasle na Placuti v Gorici. Vsako drugo nedeljo v mesecu bo v ljudskem vrtu na Kor-zu Verdi dobrodelna tržnica; informacije in rezervacije tel. 347-2225597 (Giuseppina Cibej), www.tuttinsie-megorizia.it.
SDGZ prireja izobraževalni tečaj za delavce na temo varnosti pri delu »Specifična izobrazba-Nizko tveganje«. Tečaj bo potekal v ponedeljek, 7., in v sredo, 9. marca, na sedežu SDGZ v Trstu (Ul. Cicerone 8). Prijave v tajništvu, info@sdgz.it.
KRUT obvešča, da v četrtek, 10. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu (Ul. Cicerone 8), tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
15 Prireditve
»DAN ŽENA - PO BABJE« prireja kulturno društvo Sovodnje v nedeljo, 6. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah. Po uvodni misli Sonje Pelicon bo gledališka predstava »Po babje« po motivih Mira Gavrana, nastopila bo gledališka skupina Kulturnega turističnega društva »Zarja« iz Bilj. Sledila bo družabnost s presenečenjem.
OBČINA GORICA prireja v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri z odhodom z goriškega Travnika brezplačen vodeni ogled po sledeh oglejske dediščine v Gorici; informacije in najava po tel. 320-6392571, www.visitegorizia.it.
SKRD JEZERO vabi na veselo družabnost ob prazniku dneva žena v soboto, 12. marca, ob 20. uri na sedežu društva v Doberdobu; informacije in vpisovanje tel. 338-2127942 (Katja).
V	DVORANI POKRAJINSKEGA SVETA na Korzu Italia 55 v Gorici bo v četrtek, 10. marca, ob 16. uri posvet »Jeziki prostora - Toponomastika in jezikovne skupnosti v Furlaniji-Julij-ski krajini«. Prirejata Furlansko filo-loško društvo, SLORI in goriška pokrajina.
ZDRUŽENJE PRIJATELJEV GALERIJE SPAZZAPAN prireja danes, 4. marca, ob 18. uro v galeriji Spazzapan v Gradišču projekcijo o umetnikih dežele FJK. Na vrsti sta Cesare Mocchiutti in Ignazio Doliach.
ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE prireja danes, 4. marca, ob 18. uri v knjigarni Antonini na Korzu Italia 52/a v Gorici predstavitev knjige Paola Caianiella »Ostium Dei«. Knjigo in avtorja bo predstavila Serenella Ferrari.
ZDRUŽENJE LIBERTA' TERRITORIO SOLIDARIETA' prireja danes, 4. marca, ob 18. uri v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Carduccijevi) v Gorici predstavitev knjige »Boschi senza confini«. Spregovorili bodo novinar Umberto Sarcinelli, fotograf Lucio Tolar, naravoslovec Fabio Per-co in likovnik Franco Dugo. Odlomke iz knjige bo prebirala Alessandra Marc.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA v
sodelovanju z Zadružno banko Doberdob in Sovodnje, civilno zaščito iz Doberdoba in prostovoljnim društvom La Salute iz Ločnika prireja danes, 4. marca, ob 20. uri v prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu predavanje »Klopi na našem teritoriju, tveganja, preventiva in poznavanje pojava«, gost večera bo Franco Popazzi.
SREČANJA Z AVTORJI V SOVO-DENJSKI KNJIŽNICI v torek, 8. marca, ob 18. uri bo Barbara Žetko, avtorica knjige »Sedem mostov po prstih« (ZTT), predstavila svoje izkušnje s tapkanjem; v torek, 15. marca, ob 18.30 bo v sodelovanju s centrom Gasparini predstavitev knjige Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia«.
V	KATOLIŠKI KNJIGARNI v Gorici v četrtek, 10. marca, ob 10. uri srečanje »Na kavi s knjigo«: Jože Šušmelj »Andrej baron Winkler 1825 - 1916«. Pogovor z avtorjem bo vodila Petra Ko-lenc iz Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica.
Pogrebi
DANES V SOVODNJAH: 14.00, Cornelia Zotti por. Guadagnino (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 14.00, Emilia Humar vd. Mauri (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.30) v stolnici Sv. Adal-berta, sledila bo upepelitev.
16
Petek, 4. marca 2016
MNENJA, RUBRIKE
ŽARIŠČE
Lažnivi bralci
Adrijan Pahor
Pred nekaj dnevi sem med poslušanjem priljubljene italijanske radijske oddaje Un giorno da pecora sledil zanimivi diskusiji, seveda malo za šalo in malo zares, o tem, kako so Italijani malo izobraženi, kako malo berejo, pa tudi ko trdijo, da so nekaj prebrali, največkrat to ni res in v zvezi s tem samo špekulirajo in slepomišijo, skratka, pretvarjajo se, da so neko knjigo prebrali, medtem ko so v najboljšem primeru prebrali samo njeno vsebino, največkrat pa tudi te ne, morda kvečjemu samo recenzijo. Ne glede na to, če je nekdo izobražen in ima izrazite govorne sposobnosti, lahko celo uspe dokazati, da je nekaj prebral in to celo brez vsake informacije o knjigi, tako je vsaj trdil neki poslušalec, ki je telefoniral v studio in pripovedoval, kako je opravil maturo, ne da bi prebral cele kopice knjig, predvidenih za ma-turitetni program italijanske literature. Tale možnost se mi zdi kar (pre)drzna, saj ne razpolagaš praktično z ničimer in si moraš pomagati (tako vsaj svetujejo tovrstni priročniki, ki jih je nekaj v prodaji, recimo Pierre Bayard, Come parlare di un libro senza averlo mai let-to) izključno s teoretskimi pojmi iz literarne kritike, literarne teorije, literarne zgodovine, itd. V oddaji so si nato sledili številni poslušalci, ki so se dobesedno zabavali z dokazovanjem, kako so v najrazličnejših situacijah (največkrat na maturi) diskutirali o kaki knjigi, ne da bi jo vzeli v roke. O podobni temi je pisal pred nekaj manj kot desetimi leti tudi (žal, zdaj že pokojni) Umberto Eco v Espressu, v znani »Bu-stini di Minerva«. V tistem prispevku Eco citira nekaj znanih stokovnjakov na tem področju, predvsem že omenjenega P. Bayarda, ki med drugim trdi, da tudi vsebine knjig, ki smo jih prebrali, sproti pozabljamo in si navadno - po določenem času - ustvarimo o njej neko virtualno predstavo, ki je plod naših spoznanj in interpretacij, te pa so nujno različne od bralca do bralca, zato nekomu, ki knjige ni prebral in nam o njej »tvezi« nekaj čisto svojega, zlahka verjamemo, da je knjigo prebral, tudi če nam iz nje citira stvari, ki jih v njej ni. Paradoksalno in hkrati hudomušno je dejstvo, da je Pierre Bayard v svoji (zgoraj omenjeni) knjigi namenoma navedel nekatere napačne vsebinske podatke glede Ecove knjige Ime rože, ki se jih sam Eco ni zavedel, kar potrjuje trditev, da vsebino (tudi svojih) knjig počasi pozabljamo, po drugi strani pa je to dokaz, da je Bayard kljub svojim teorijam o primernosti in neprimernosti branja vendarle natančno prebral Ecovo knjigo, drugače o njej ne bi mogel tako suvereno razpravljati. Vse to dokazuje, da dober poznavalec literarnega dela in njegove vsebine zlahka spravi v zagato nepoznavalca, najlažje z napačnimi trditvami glede same vsebine (katerih izprašanec ne ovrže) ali pa s citiranjem podrobnosti, o katerih naš sogovorec nima pojma. Tako sem se sam znašel v težavah glede (ne)prebrane knjige znane italijanske avtorice Cristine Battocletti. Ko me
je namreč lansko leto mlada, a že uveljavljena časnikarka dnevnika Sole 24 ore vprašala, kaj menim o njeni knjigi La mantella del diavolo, sem ji na podlagi vsega petdeset prebranih strani težko povedal kaj tehtnega, razen tega, da jezik in stil v marsičem ovirata branje in da zaradi tega trpita tudi sama kompozicija teksta in razumljivost celotne zgodbene zasnove. Ker zgodbe literarnega dela nisem komentiral v podrobnosti, je verjetno razumela, da
knjige nisem prebral v celoti....
Tako tudi pri pouku književnosti: v šoli največkrat soočam z dvema tipoma bralcev - nekateri dijaki knjigo res preberejo in poznajo njeno vsebino do najmanjših podrobnosti, vendar ne sežejo onkraj nje. Drugi se lotijo že ponujene literarnokritične analize, brskanja po podatkih po spletu, iščejo dodatno literaturo, recenzije dela in kritike in s tako pridobljenim znanjem ter prepoznavanjem razmerij med teksti znajo povedati o knjigi celo več kot tisti, ki so jo »samo« prebrali. Vendar ostaja kot pribito dejstvo, da knjige niso prebrali, morda so jo samo »prelistali« in prebrali njeno skrajšano obnovo po internetu. In to je v pogovoru o delu, seveda če izpraševalec seže globlje v tekst, možno zlahka dokazati. Branje je zato nujno za uresničitev ciljev književne vzgoje in izobraževanja. Vzporednost, prepletanje in dopolnjevanje branja doma in izobraževalnega dela pri pouku so predpogoj za oblikovanje določene ravni književne izobrazbe, za razvoj kulture branja, za izdelavo celovitega pogleda na svet, v katerem naj bi zavzemale vidno mesto predvsem duhovne vrednote, ki jih posreduje književnost. Kvalitetna knjiga pomeni uživanje pri branju, pomeni vzpostaviti z njo poseben (materialni in duhovni) kontakt, ki ga ni mogoče ustvariti preko »internetne« knjige in podatkov, do katerih se dokopljemo po svetovnem spletu. Žal se dijaki, ki morajo »po dolžnosti« prebrati določen izbor literarnih del, predviden za (šolski) esej, nemara zaradi časovne stiske raje osredotočijo na kritiko, literarno zgodovino, učbenike z že izdelano interpretacijo, priročnike z natančno obnovo romana, novele ali povesti in podobno, kot pa da bi v celoti prebrali literarno delo. Pri preverjanju znanja (izpitu, maturi) oziroma pisanju eseja (na izbran odlomek iz literarnega teksta) se v glavnem opirajo na zgoraj omenjeno literaturo, pridobljeno znanje na področju interpretacije in analize in samo naknadna, poglobljena analiza vsebinskih specifik je mogla recimo pri ustnem razgovoru razgaliti resnico, to je, da npr. romana določenega avtorja sploh niso prebrali ali niso prebrali v celoti. Ima torej Pierre Bayard prav, ko trdi, da lahko di-skutiramo o kakem delu, tudi če ga nismo prebrali? Če smo prebrali vrsto drugih del, ki o tem neposredno poročajo ali so z njim v neposredni zvezi že, vendar smo (in to velja posebno za mlajše generacije) pri tem prikrajšani za vse ostalo ...
TDD predstavlja Iztoka Mirošiča
Na televizijske ekrane se nocoj vrača oddaja TDD predstavlja, ki jo pripravlja časnikarski oddelek pri deželnem sedežu Rai. Ogledali si jo boste lahko ob koncu slovenskega televizijskega dnevnika RAI (približno ob 20.50) v okviru mreže Rai 3 bis. Tokratni gost bo nekdanji veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič. Pogovor, ki ga bo vodil Andrej Černic, bo osredotočen na tri teme. Prva je migrant-ska kriza in njeni učinki na zdajšnjo situacijo v Sloveniji. Poseben poudarek bo namenjen tudi sodelovanju med Italijo in Slovenijo pri vprašanju reševanja te krize. V drugem delu bo tekla beseda o Mirošičevem mandatu v Rimu od srečanja treh predsednikov leta 2010 do lanskega odhoda po izteku mandata. Zadnji del oddaje bo posvečen pomembnejšim vprašanjem, s katerimi se sooča slovenska narodna skupnost v Italiji v tem obdobju. Ponovitev oddaje, ki jo je režirala Živa Pahor, bo v sredo, 9. marca pred TV dnevnikom, približno ob 20.05.
»CROWDFUNDING«
Finančni inštrumenti na internetu: primer množičnega financiranja projektov in dogodkov
Mitja Stefancic
Čeprav nisem ravno navdušen nad globalnim kapitalizmom, mu vseeno priznavam nekatere prednosti, ki jih drugi sistemi ne zmorejo. Internet, ki predstavlja jedro sodobne kapitalistične ureditve, spreminja družbo, odnose, navade in običaje; pospešuje tehnologijo; spreminja način razmišljanja, urejanja podatkov, učenja; nenazadnje pogojuje poslovne odnose in gospodarske sisteme nasploh. Številna »start-up« podjetja na primer nastajajo na spletu z uporabo tako imenovanega »množičnega financiranja« (crowdfunding) - to je izraz, ki postaja čedalje bolj uveljavljen med običajnimi uporabniki spleta, še zlasti med mladimi.
Na spletu najdemo platforme za nabiranje denarja za izvedbo novih projektov in podjetniških zamisli, ki se rojevajo širom po svetu. Pred nedavnim je po množičnem financiranju segla tudi slovenska glasbena skupina Laibach, da si je tako pomagala pri kritju stroškov turneje v ZDA. Ameriško turnejo je
PISMA UREDNIŠTVU
Še o Kurdih
Večnemu mladincu Pavlu (uredniku Mladega vala) v tolažbo naj povem, da ponavadi ne vprašam lastnika restavracije ali natakarja, ki dela v njej, kje se je rodil, a po naključju vem, da so lastniki turških restavracij po večini Kurdi in to zato, ker je o tem nekaj mesecev nazaj pisal Primorski dnevnik. Zanimivo je, da so, tako članek, vsi ti Kurdi pristaši Erdoganovega režima, ki se sicer ne odlikuje z naklonjenostjo do kurdskega naroda, kot se nista odlikovala Sadam Hu-sein ali Bašir Asad. Kaj pa je sploh napačnega v tem, da se Kurdi borijo za lastno domovino? V čem vidi Pavel Volk problema? Sicer pa nekaj stotin ali tudi tisočev posameznikov, ki so se izselili iz Turčije v iskanju boljšega življenja, in mnogo pred valom revežev, ki beži iz svoje domovine, ne pomeni, da so strahopetci, kot mi to, dokaj žaljivo, podtika Pavel Volk, še zlasti z neokusno primerjavo z izselitvijo naših rojakov, ki so se izselili v tisto, kar bi morala biti njihova država, ko bi rapalska pogodba naših krajev ne izročila Italiji.
Ivan Fischer
Zanamstvu pustiti nepokvarjeno materinščino
Dirigent Marko Munih, ki mu je Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti nedavno tega podelil zlato plaketo za življenjsko delo, je v dolgem intervjuju za Primorski dnevnik izjavil tudi naslednje: »Če se bomo udinjali množicam, ki so jim všeč samo na-rodnozabavna glasba, nizke popevke, Slovenija ima talent in podobno, je konec z narodom." S tem čustvenim izlivom bolj svarilne kot napovedne vrednosti popolnoma soglašam, bi pa odgovornost za zanemarjanje kakovostnejše glasbe in zborovstva, ki bremeni "množice«, oziroma krivdo za kvarno udinjanje okusom in zahtevam le-teh še odločneje poudaril.
Kot sicer upokojen novinar se vprašujem, zakaj je treba pri odbiranju vesti upoštevati skoraj venomer le želje in zahteve bralcev, kar neizbežno vodi v kakovostno siromašenje informacije, namesto da bi bralstvo - kolikor le mogoče in v skladu z naravo in poslanstvom posamičnega medija - tudi sami usmerjali. Če lahko množico pregovori že količkaj zgovoren in skromno razgledan tribun, čemu je potlej ne bi časnikar! Skratka, če lahko množice določijo prevlado ene glasbene zvrsti nad drugo, potem
opravila uspešno, in to predvsem s pomočjo resurzov, ki so jih zbrali Laibac-hovi oboževalci.Tudi sami se lahko prijavite na katero izmed takih platform in poiščete ustrezne resurze za projekt, ki ga snujete; ali pa lahko vaš denar investirate v kako podjetniško zamisel (kot pri vsaki stvari bodite sicer pozorni, da je platforma regulirana, sicer vas lahko kdo opehari!).
Podatki kažejo, da je fenomen crowdfunding v velikem porastu. Zadeva malodane vsa kulturna področja in podjetniške panoge. Če so leta 2011 skupne transakcije iz množičnega financiranja na spletu znašale le milijardo evrov, so lani skupaj veljale za kar 30 milijard evrov. Skratka, pojav množičnega financiranja briše meje med državljani-donatorji širom po svetu. Svoja finančna sredtsva lahko določenemu projektu ali dogodku namenijo ljudje iz kateregakoli dela sveta. Kdor daruje denar izbrani pobudi ali poslovnemu projektu, se zanima za končni
lahko vsilijo tudi takšno ali drugačno uredniško politiko.
Ker pa je maestro Munih omenil pogojno izumrtje naroda, kateremu pripadam, četudi kot italijanski državljan, tudi sam, saj mi pomeni Slovenija rodno domovino, naj se takoj navežem na materinščino, ki me z njo poistoveti. Munihove množice, katerih enakopraven sestavni del bi morali biti Slovenci, ki jih je zgodovina odrezala od matične države, odločilno vplivajo tudi na jezik in njegove krajevne inačice in različice, ker je pač živ in se še prenaglo prilagaja vsakdanji pogovorni praksi. Tudi usoda materinščine je torej pod vprašajem: naj jo prepustimo na milost in nemilost množicam in gorje mu, kdor jo obravnava konservativno ali, kakor bi dejal kdo, puristično, ali pa naj jo pred vul-garizacijo in potujčevalnim revizioniz-mom zaščitimo s še strožjim nadzorom nad pravilno rabo nekaterih naših pristnih jezikovnih prvin, kakor so recimo dvojina, srednji spol in zanikani rodilnik, ki jih je vse redkeje slišati zaradi nemarnosti mnogih piscev, govorcev in celo pedagogov.
Ob nedavnem mednarodnem dnevu maternega jezika je zaslužni prevajalec Boštjan Gorenc-Pižama izrazil iskreno upanje, da bi zanikani rodilnik še dalje ostal norma. Mojster besede je upravičeno zaskrbljen in mislim, da bi se bilo treba še odločneje zoperstaviti nadaljnjemu obubožanju materinščine. To še toliko bolj, ker je zanjo v Sloveniji zdaj bržčas manj posluha, kot ga je bilo pred t. i. osamosvojitvijo, in morda tudi manj, kakor ga imamo medvojne generacije na slovenskih in italijanskih tleh vzdolž Primorske. Koliko ga imajo povojni rodovi, bo razsodilo zanamstvo.
Drago Gašperlin
I« ••	v v» •
Knjigo o Glinščici umakniti iz javnosti!
Spoštovano uredništvo
v soboto 27. februarja 2016 sem v Sprejemnem centru Doline Glinščice prisostvoval predstavitvi knjige LE CA-VITA' NATURALI DEL COMUNE DI SAN DROLIGO DELLA VALLE/OB-ČINA DOLINA. Prejel sem jo tudi v dar za knjižnico NSŠ Simona Gregročiča v Dolini. Knjiga je res bogato opremljena in dragocen prispevek k poznavanju naravnih znamenitosti Doline Glinščice.
Vendar, ko sem jo pregledal, sem z ogorčenjem ugotovil, da je v besedilih izpričan tako nemaren, neodgovoren, površen, nespoštljiv in omalovažujoč od-
proizvod. Tudi sam prispeva k ustvarjalnemu procesu, ki vodi do končnega proizvoda oziroma dogodka. Včasih dobi v zameno simbolno nagrado; drugič ima prednost pri nakupu proizvoda; če se mu posreči, lahko celo postane delničar podjetja nastalega s pomočjo crowdfundinga.
Medtem ko je bila prejšnja generacija podjetnikov odvisna v dobri meri od odnosov z bankami, mladi podjetniki danes sežejo po novih, alternativnih inštrumentih, ki so na voljo na spletu. Novosti in spremembe zadevajo zato tudi standardne finančne posrednike in banke, saj jim predstavljajo ostro konkurenco. Na spletu obstajajo številne platforme za usmerjanje mno-zičnih investicij v nove projekte in ravno tako številni modeli množičnega financiranja. Morda ni napačno, če v pojavu množičnega financiranja zasledimo nekatere elemente sodobnega socializma - seveda smiselno prilagojenega globalnim kapitalističnim trendom.

nos do slovenskega jezika, da sem se odločil, da ne bo romala na knjižno polico, temveč, da jo vrnem gospodu županu Sandyju Klunu, saj je Občina Dolina skupaj z Deželo Furlanijo Julijsko krajino pokrovitelj publikacije.
Gospodu županu sem se tudi ponudil, da pregledam slovensko besedilo, a pod pogojem, da se knjiga, taka kot je, nemudoma umakne iz javnosti in se jo popravljeno dotiska na novo.
Prof. Boris Pangerc
Obrazci
Spoštovana gospa Barbara Borsi!
Splošni arhiv Občine Trst predvideva uporabo obrazcev za razne prošnje, toda, v nasprotju s pravnim redom Italijanske republike, nima obrazcev v slovenskem jeziku. Zato sem dne 17. januarja 2016 zaprosil za obrazec v slovenskem jeziku in dne 11. februarja 2016 za drugi obrazec v slovenskem jeziku. Do danes (3. marca 2016) nisem še prejel nobenega obrazca v slovenskem jeziku, niti kakršnegakoli odgovora na navedeni dve prošnji. Zato sem se spomnil, da je bilo med letom 2007 in 2011 na spletu Občine Trst na razpolago nekaj desetin obrazcev v slovenskem jeziku, ki jih sedaj ni več (vsaj jaz jih ne uspem najti). Zapisal sem "med letom 2007 in 2011", ker se dobro spominjam, da so tisti obrazci imeli v glavi napis "Občina Trieste". Zdaj vljudno prosim, da bi mi sporočili, od katerega dne do katerega de so bili na spletu navedeni slovenski obrazci in kdo je odločil, da se jih izloči. Zelo vam bom hvaležen, ako mi boste mogli sporočiti, kdaj približno bosta na razpolago obrazca v slovenskem jeziku, za katera sem zaprosil 17. januarja in 11. februarja 2016. To prošnjo dostavljam tudi gospodu županu, da vam bo nemudoma posredoval navedeni dve prošnji z vsemi ukrepi, ki so bili že sprejeti na osnovi teh prošenj. Prošnjo dostavljam tudi uredništvu Primorskega dnevnika, da bo z njeno objavo obvestil tiste, ki tarnajo, da se državljani ne zavzemamo za uveljavitev z zakonom št. 38 z dne 23. februarja 2001 priznanih in zajamčenih pravic. Z odličnim spoštovanjem
Samo Pahor
Petek, 4. marca 2016 1 J
Danes Roma - Fiorentina
RIM - Po torkovi in sredini tekmi polfinala italijanskega pokala je že napočil čas za 28. krog državnega prvenstva. Ker bo Roma v torek, 8. marca, igrala povratno srečanje osmine finala lige prvakov proti Realu iz Madrida, bodo nogometaši trenerja Spalletti-ja igrali že danes ob 20.45. Na Olimpico prihaja tretjeuvrščena Fiorentina, ki je v ponedeljek izenačila z Napolijem. Med gosti ne bo diskvalificiranega Zarateja, medtem ko bo Spalletti v napadu zaupal nekdanjemu nogometašu Fiorentine Salahu.
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Kimi najhitrejši doslej
BARCELONA - Ferrarijev dirkač Kimi Raikkonen je na včerajšnjih predsezonskih testiranjih v F1 vpisal najhitrejši čas letošnje zime na dirkališču Montmelo. Kimi je z najmehkejšo različico pnevmatik do cilja privozil s časom 1:22.765, za njim pa sta se uvrstila Felipe Massa (Williams, mehka različica) in Nico Hulkenberg (Force India, najmehkejša različica). Novost včerajšnjih testiranj je bila preizkušnja t.i. Halo naprave, s katero naj bi v sezoni 2017 dodatno zaščitili glavo dirkačev.
ALPSKO SMUČANJE - Od danes do nedelje v Kranjski Gori
»Snežni« pokal Vitranc
ROKOMET - Od danes
Tržačani za pokalni naslov
Prvi del sezone so tržaški rokometaši Principeja zaključili na tretjem mestu. Zmaga, a le po streljanju 7-metrovk, na zadnji domači tekmi proti Pres-sanu jim zaradi slabšega izkupička v medsebojnih srečanjih ni zadoščala za drugo stopničko, tako da bodo Ovegliovi varovanci drugi del - skupino za prvaka - začeli s tremi točkami (Bocen z devetimi, Pressano s šestimi in Forst iz Brixna brez točk). Vendar zmaga je bila dovolj za uvrstitev na finalni turnir osmerice državnega pokala (Final Eight), ki bo od danes na sporedu v Palavisu v kraju Lavis, nekaj kilometrov severno od Trenta. Vse tekme boste lahko spremljali po internetu na spletni televiziji www.pal-lamano.tv. V ponedeljek so žrebali četrtfinalne pare in Tržačani so naleteli na dokaj neugoden žreb, saj jih danes ob 14. uri čaka dvoboj proti vodilnemu v južni skupini A1-lige Fasanu, ki je ob Bocnu in Ro-magni kandidat za naslov. Trener Giorgio Oveglia tako ocenjuje žreb in posledično današnjega nasprotnika: »Žreb bi nam lahko namenil Carpi, Ro-magno ali Fasano. Odkrito vam povem, da sem si po-tihem zaželel ravno Fasano, ker ima moja ekipa take značilnosti, ki bi lahko spravile v težavo nasprotnika. Fasano je v svoji skupini še nepremagan.«
Glede možnosti Tržačanov pa ...»Mislim, da smo na tekmo pripravljeni. Nimam dvomov, da bomo v obrambi pokazali vse naše značilnosti, moramo pa biti nekoliko bolj učinkoviti v napadu. Če nam bo to uspelo, potem bi le lahko prišlo do presenečenja, čeprav ostaja Fasano favorit za zmago.«
Danes so na sporedu četrtfinalni obračuni (ob 14. uri, tekma A) Junior Fasano - Principe Trieste, (ob 16. uri, B) Terraquilia Carpi - Conversano, (ob 18. uri, C) Bocen - Teamnetwork Albatro, (ob 20. uri, D) Romagna - Pressano. Jutri ob 14. in 16. uri pol-finalni tekmi poražencev za uvrstitev od 5. do 8. mesta, ob 18. uri polfinale zmagovalcev tekem A in B, ob 20. uri polfinale zmagovalcev tekem C - D. V nedeljo, 6. marca, ob 9.30 tekma za 7. mesto, ob 11.30 tekma za 5. mesto, ob 16. uri tekma za 3. mesto, ob 18. uri finale. (if)
Srbski rokometaš tržaškega kluba Dalibor Dordevič
Vodilni v svetovnem pokalu Marcel Hirscher
ansa
KRANJSKA GORA - Od danes do nedelje bo na podko-renskem smučarskem »poligonu« 55. pokal Vitranc. Kranjska Gora bo letos prizorišče kar trojnega tekmovalnega sporeda, saj so prevzeli tudi odpovedani veleslalom iz Garmisch-Partenkirchna.
Prirediteljem že 55. po vrsti tekmovanja za pokal Vitranc je tik pred začetkom tekmovanja znova ponagajalo vreme. Ena najbolj toplih zim v zadnjih sto letih, ki je bila radodarna s temperaturami visoko nad lediščem, sila pa je bila skopa s snegom, je v svojih izdihljajih postregla z radodarno pošiljko snega. Čeprav so si prireditelji pokala Vitranc dolgo želeli snega, je ta prišel takrat, ko je bilo najmanj potrebno in še to v precejšnji obilici. A gorenjski gostitelji pred letos zelo muhasto naravo ne nameravajo poklekniti in so že izbojevali pomembno bitko.
Na poligon, na že skrbno pripravljeno progo, je v noči s srede na četrtek zapadlo od 30 centimetrov tudi celo do pol metra snega. Tega je bilo seveda treba čim prej odstraniti in spraviti s proge. Na terenu so tako že od zgodnjega jutra okrepljene ekipe, ki odstranjujejo debelo snežno odejo. Generalni sekretar organizacijskega komiteja pokala Vitranc Srečko Medven ni izgubil dobre volje ter z optimizmom pričakuje konec tedna. V Kranjski Gori so navajeni že številnih preizkušenj vsakoletnih bojevanj z vremenom, z razmerami pa se spopadajo izkušene in prekaljene ekipe. Tekmovanje ni ogroženo, tako da se obeta veliko tekmovalnih užitkov na progi in ob njej v ciljnem poligonu, ob navijanju za domače slovenske adute ter ob gledanju trenutno najboljših alpskih smučarjev, ki se bodo prav v Kranjski Gori borili za še zadnje točke svetovnega pokala alpskih smučarjev v veleslalomu in slalomu pred zaključkom sezone in finalom v St. Mortizu.
Dan pred začetkom domačega tekmovanja za svetovni pokal alpskih smučarjev se je v hotelu Kompas v Kranjski Gori predstavila številčna slovenska zasedba. Glavna slovenska aduta sta na današnjem (prva vožnja ob 9.30, druga ob 12.30) in jutrišnjem veleslalomu Žan Kranjec in v nedeljo na slalomu Matic Skube. Na zmagovalni oder želijo stopiti tudi »azzurri«, ki so za svojo bazo pred pokalom Vitranc izbrali Trbiž. Italijanska železa v ognju so Roberto Nani, Florian Esath in Luca Alpirandini. V nedeljskem slalomu pa bodo vse oči uprte v Moelgga, Thalerja in Grossa. V skupnem seštevku svetovnega pokala ima Avstrijec Marcel Hirscher 283 točk prednosti pred Norvežanom Kristoffersenom.
Ženski del svetovnega smučarskega pokala se medtem jutri in v nedeljo seli v Jasno na Slovaško. Jutri bo na sporedu veleslalom, v nedeljo pa slalom. Na skupni lestvici še vedno vodi Vonnova (1235 točk), ki pa je zaradi poškodbe že predčasno končala sezono. Lara Gut je druga s 1207 točk. Kristalni globus ji bržkone ne more več uiti iz rok.
NAVIJAŠKI HUMOR
V Trst jim ni bilo treba s potnim listom
Rivalstvo med navijači Trsta in Trevisa sega v zadnja desetletja prejšnjega stoletja, ko sta ekipi nastopali na odmevnejših košarkarskih prizoriščih, na »stare čase« pa niso pozabili niti navijači, ki so v nedeljo napolnili tržaško športno dvorano za tekmo košarkarske A2-lige med domačo Almo in Trevisom.
Navijaška skupina iz Trevi-sa je organizirala avtobusni prevoz za tržaško gostovanje, v oglaševalnem letaku pa ni zmanjkalo ironije. Organizatorji so zapisali, da prirejajo avtobusni izlet za prvo mednarodno gostovanje v Trst (»In occasione della nostra prima gara internazionale«), dodali pa so tudi, da udeležencem izleta ni treba skrbeti, saj ni treba imeti s seboj potnega lista. Po mnenju navijačev iz Trevisa je Trst torej vse prej kot 100% italijanski ... (av)
APrimorski
~	dnevnik
KOŠARKA
albert.voncina@primorski.eu
Trst zasluži
A-ligo
5.660. Toliko gledalcev se je v nedeljo zbralo na tekmi košarkarske A2-lige med domačo Almo in Trevisom v tržaški športni palači. Že res, da sta se spopadli ekipi, ki imata za seboj izredno bogato zgodovino in računata na veliko rivalstvo med navijaškima skupinama, navedeno število pa je za italijanske razmere izredno. Če se osredotočimo na minuli konec tedna, lahko ugotovimo, da si je tekmo A-lige (to se pravi najelitnejšega prvenstva) med moštvom Capo D'Orlando in Ju-ve Caserto ogledalo 3.200 navijačev, na der-biju kroga v »košarkarski« Reggio Emilii med prvouvrščenim domačim moštvom in dru-gouvrščeno Cremono je bilo3.460gledalcev, v Benetkah 3.303, v Turinu4.000, v še bolj košarkarski Bolognipa si je srečanje z uglednim Milanom ogledalo 6.120 gledalcev. Vsi torej zaostajajo za Trstom, razen Bologne, kjer sije srečanje ogledalo le 500 gledalcev več.
Omenjene številke jasno pričajo o tem, da si Trst in tržaška publika zaslužita krepko več kot košarkarsko A2-ligo, v kateri nastopa Alma. Košarkarska tradicija in navdušenje občinstva žal v današnjem svetu ne zadoščajo za igranje v najbolj elitni konkurenci, nastopanje v A-ligi pa bi zagotovo privabilo v tržaško športno palačo še več gledalcev. O tem priča tudi povprečna gledanost domačih tekem tržaških rokometašev in vaterpolistov, ki zberejo okrog sebe veliko publike, vaterpolisti v tem elementu celoprednjačijo vsem drugim v Italiji. Košarkarska elita pa zahteva nekoliko večje naložbe v primerjavi z rokometom in vaterpolom, znatno manjše pa v primerjavi z nogometom. Razmerje kakovosti in cene oz. vidljivosti pa je v košarki optimalno. Temelji že stojijo: košarkarska tradicija, delo na mladinski ravni (Tonut, Ruzzier in Spanghe-ro so najmlajši Tržačani, ki so se morali odseliti), navijači in še bi lahko naštevali. Odkar ima klub novega pokrovitelja, velja med drugim splošna ugotovitev, da se stvari dodatno pomikajo na bolje. Pallacanestro Trieste pa potrebuje še kakega sponzorja, kakega mecena, ki bi verjel v potencial košarkarskega gibanja in ki bi v košarko vlagal. Tako osebo ali podjetje si Trst zasluži, zaslužijo si ga njegovi prebivalci in zasluži si ga tržaška športna palača, ki jo Trstu zavidajo številni vrhunski klubi, trenutno pa gosti »le« moštva druge italijanske košarkarske lige.
NOGOMET - Lestvica FIFA
Slovenija in Italija »napredovali«
ZÜRICH - Slovenska nogometna reprezentanca je na lestvici Mednarodne nogometne zveze (Fifa) kljub temu, da že nekaj časa ni odigrala tekme, pridobila pet mest in skočila na 52. mesto. Na vrhu sprememb ni, v vodstvu je še naprej Belgija pred Argentino in Španijo. Prvo spremembo najdemo na 14. mestu, na katerem je Italija prehitela Nizozemsko. Nemčija je na četrtem mestu pred Čilejem (5.) in Brazilijo (6.). Sledijo jim: Portugalska, Kolumbija, Anglija in Avstrija.
Pistorius se ne bo pritožil
JOHANNESBURG - Južnoafriško ustavno sodišče je paraolimpij-skemu atletu Oscarju Pistoriusu zavrnilo pravico do pritožbe na obsodbo zaradi umora njegovega dekleta Reeve Steenkamp leta 2013.
EVROLIGA - Sinoči: Khimki -Barcelona 75:61, Cedevita - Da-russafaka 77:83, Unicaja Malaga -Panathinaikos 58:76, Efes - Lokomotiv Kuban 61:76.
18
Petek, 4. marca 2016
ŠPORT
/
Tokrat dve sobotni tekmi
Potem ko so prejšnjo nedeljo zaradi slabih vremenskih razmer preložili vse deželne nedeljske nogometne tekme, bodo nekateri nogometaši v amaterskih ligah stopili na igrišče že jutri. V Štandrežu bo ob 15. uri tretjeuvrščena Juven-tina igrala goriški derbi proti Ronkam, ki se borijo za obstanek v ligi. Že jutri ob 15. uri bodo v Terzu nastopili tudi nogometaši Sovodenj. Obeta se izenačeno srečanje, saj ima domača ekipa prav toliko točk kot četa trenerja Samba (28).
V sredo zaostala srečanja
Deželna nogometna zveza je včeraj sporočila, da bodo nedeljske zaostale tekme v deželnih prvenstvih od elitne do 2. amaterske lige odigrali v sredo, 9. marca. V elitni ligi bo Kras ob 20.30 v Repnu igral proti Cjarlinsu. V promocijski ligi bosta na sporedu tekmi Primorec - San Giovanni in Ol3 - Juventina, v 1. AL Breg - Isontina in Aquileia - Mladost, v 2. AL pa derbi med Primor-jem in Gajo. Vesna bo isti dan igrala pokalni četrtfinale v San-remu. Proti Cornu bodo igrali v sredo, 23. marca ob 20.30.
Slovenski »orel« Peter Prevc (desno). Na fotografiji spodaj avtobus ZSŠDI, levo pa Loris Mania
ansa, fotodamj@n
SMUČARSKI SKOKI - Izlet Primorskega dnevnika in ZSŠDI
V	Planico tudi Loris
En avtobus smo že napolnili - Na drugem je prostih še dvajset mest... pohitite!
»Poleti z nami,« ... v Planico seveda. Na facebook strani Skupaj zmoremo se je za naš odhod na enodnevni izlet na ogled finalne tekme svetovnega pokala v smučarskih skokoih v dolino pod Poncami angažiral tudi nekdanji italijanski reprezen-tant in odbojkar prvoligaša Lpr Piacenza Loris Mania. Na enem izmed dveh avtobusov, ki bosta iz Trsta v Planico odpotovala v nedeljo, 20. marca, zgodaj zjutraj, bo tudi 37-letni Števerjanec, ki je zaradi poškodbe ramenskega sklepa in operacije že predčasno končal letošnjo sezono. Loris sicer ne miruje. »Stoodstotno bom nared konec maja. Na začetku prihodnje sezone pa bom znova na razpolago Piacenzi, s katero mi zapade pogodba junija 2017,« je še dodal števerjanski libero. Na avtobusu za Planico bodo tudi drugi ambasadorji ZSŠDI. Kdo, boste izvedeli v nedeljo, 20. marca, če se nam boste pridružili tudi vi. En avtobus smo organizatorji (ZSŠDI, športna redakcija Primorskega dnevnika, potovalna agencija Aurora Viaggi in Zadruga Primorski dnevnik) že napolnili. Na drugem pa je še dvajset prostih mest. Prijavite se lahko kar
HOCKEY IN LINE
Polet Kwins z zmago v play-offu
Do konca rednega dela A1-lige v hokeju na rolerjih so še trije krogi. Jutri bodo hokejisti open-skega Poleta ZKB Kwins na domačem Pikelcu ob 20.30 gostili Molinese, ki je skupaj z Vicenzo četrti na lestvici. Polet bi se še z eno zmago izognil play-outu. Pravzaprav bi se kot osmi na lestvici uvrstil v play-off. Devetou-vrščena Padova ima točko manj.
V	prihodnjem krogu pa bo Pado-va igrala v gosteh proti zadnjeu-vrščenemu Asiagu. Oranžno-be-le čaka nato še tekma v gosteh proti Vicenzi in zadnja domača tekma proti Forliju.
na spletni strani Združenja slovenskih športnih društev v Italiji www.zssdi.it (spletna prijavnica) ali pa pokličete na telefonsko številko 040635627. Mladoletni morajo ob prijavi priložiti dovolilnico staršev. Avtobus bo v nedeljo odpeljal s trga Oberdan, pred Tržaškim knjižnim središčem, v Trstu ob 4. uri zjutraj. V Sesljanu (center, bencinska črpalka) se bo ustavil ob 4.20. V parkirišču Tiare v Vilešu pa ob 4.40. Prihod domov je previden okrog 17. ure. Na velikanki v Planici bomo videli na delu zmagovalca letošnjega velikega kristalnega globusa Petra Prevca, ki bo isti dan skušal osvojiti še mali kristalni globus.
KARATE - Tekmovanje zveze Libertas v Čedadu
Vsi karateisti zgoniškega kluba na zmagovalnem odru in na DP
□ Obvestila
AŠD MLADINA organizira jutri, v soboto, 5. marca, v Sappadi, zamejsko prvenstvo v teku na smučeh. Vabimo vse člane in simpatizerje, da se množično udeležijo tekme. V nedeljo, 6. marca, pa organizira zamejsko smučarsko prvenstvo. Vpis na tel. št.: 3470473606.
SK DEVIN vabi člane, da se množično udeležijo 34. Zamejskega smučarskega prvenstva - Pokal ZSŠDI 2016 v Sappadi: v soboto, 5. marca, smučarski tek; v nedeljo, 6. marca, alpsko smučanje. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it, ali pa na 3402232538 -3358416657.
AŠD SK BRDINA obvešča, da bo v nedeljo, 6. marca, ob priliki zamejskega smučarskega prvenstva na razpolago avtobusni prevoz za člane društva v Sappado. Odhod avtobusa ob 6.30 s parkirišča pred črpalko Esso na Opčinah. Prosimo za točnost. Informacije in prijave na tel. št.: 3405814566 (Valentina).
OBČINA DEVIN NABREŽINA ponuja možnost brezplačne udeležbe za 3 tekače, bivajoče na občinskem ozemlju, na 16. Malem kraškem maratonu (21 ali 10 km) v nedeljo, 27. marca 2016, v občini Sežana. Zainteresirane osebe naj se prijavijo z elektronskim sporočilom na naslov urp@comune.duino-aurisina.ts.it najkasneje do danes, petka, 4. marca. Trije predstavniki bodo izbrani na podlagi datuma prijave.
Karateisti zgoniškega Shinkai clu-ba (na fotografiji) so bili znova uspešni. Večje število tekmovalcev zgoniškega kluba je nastopilo na tekmovanju v Čedadu, ki ga je organizirala zveza Libertas. Tekma je bila pravzaprav razdeljena na dva dela, saj so se v nedeljo v tradicionalnem karateju pomerili atleti iz severne in srednje Italije. V kratkem pa bo še tekma za karateiste iz južne in prav tako srednje Italije. Nedeljska tekma je spadala v sklop pomembnejših, saj tisti, ki so stopili na stopničke, imajo pravico, da se udeležijo še združenega absolutnega državnega prvenstva, ki naj bi bilo aprila v Riminiju. Vsi shinkajevci so si izborili vozovnico za državno prvenstvo.
Jutranji nastop je bil namenjen najmlajšim atletom do štirinajstega leta starosti. V katah, prostih likih, sta Luka Lončar in Patrick Zidarič stopila na najvišjo stopničko, Martina Gruden in Matej Terčon sta bila druga, Adam Hammoussi pa je bil tretji. Popoldne so se pomerili še starejši atleti. V katah so bili prvi Marika Farinelli, Alexa Gher-bassi, Mija Ukmar in Goran Ham-
moussi, na drugo mesto so se uvrstili Matteo Blocar, Marko Lončar in Martina Budin, tretja pa sta bila Amina Hammoussi in Andrej Milič.
Dva shinkajevca sta se pomerila tudi v kumiteju, borbi, in sicer G oran Hammoussi in Matteo Blocar. Oba sta bila na koncu tretja. Treba je omeniti, da se je G oran Hammoussi na tej tekmi prvič pomeril v prosti borbi.
Poleg atletov je za Shinkai nastopal tudi mojster Sergij Štoka, ki je bil na tekmi kot sodnik in hkrati vodja sodniške komisije, poleg tega pa je tudi deželni referent za tradicionalni karate. Predsednica društva Erica Košuta in odbor-nica Vida Košuta sta bili zamizni sodnici. V sojenju pa se je prvič pomerila tudi atletinja Shinkaia Ivana Saražin.
Druga dva karateista zgoniškega kluba sta se v nedeljo pomerila na Trofeji mesta Porcia. Tekma je bila namenjena športnemu karateju. V katah sta tu tekmovala Igor Štoka, ki je bil končno prvi, in modri pas Dennis Švab, ki je nastopal v kategoriji črnih pasov in bil končno tretji.
primorski_sport
facebook ^
KOŠARKA
Breg in Bor v gosteh, Kontovel in Sokol doma
Tudi ta konec tedna bo košarkarski spored tekem nekoliko ohromljen, saj bodo košarkarji Jadrana v državni C-Ii-gi goId počivali. Nadaljuje pa se povratni del prvenstva C-Iige silver, medtem ko se v deželni D-Iigi za Kontovel in Sokol začenja drugi prvenstva, med katerim bodo košarkarji trenerja Švaba nastopili v play-outu, četa trenerja Vatov-ca pa v play-offu.
Prvi bodo stopili na igrišče že danes košarkarji Bora Radenske. Ti se bodo ob 21. uri v Romjanu spopadli z moštvom Geoclima Fogliano, ki je nastalo med poletjem, potem ko sta se združili ekipi iz Ronk in iz Foljana. Tokratni nasprotniki imajo prav toliko točk na lestvici kot Bor (18 točk, a z odigrano tekmo več), računajo pa lahko na solidne košarkarje, ki so nastopali tudi v višjih ligah, medtem ko bosta med gosti, poleg Marchesana, odsotna tudi Marusic in Mozina. Po visoki zmagi v Romansu čaka košarkarske igralce Brega (32 točk) novo gostovanje, saj bodo jutri ob 20.30 igrali v telovadnici Don Milani proti Ser-volani (14 točk).
Sokol bo igral že danes
fotodamj@n
V D-ligi bo SokoI svojo pot v končnici za napredovanje začel danes ob 21.15, ko bo v telovadnici v Nabrežini gostil Casarso. Nasprotniki so sklenili prvi del sezone v videmsko-pordenonski skupini na tretjem mestu, drugi del prvenstva pa začenjajo s 6 točkami, medtem ko jih ima Sokol 8. Čimprejšnji obstanek bodo od jutrišnjega dne naskakovali košarkarji KontoveIa, ki bodo prav tako na domačih tleh v telovadnici na Rouni ob 20. uri igrali proti moštvu Cestistica Basket Udinese. Videmčani so prvi del sklenili na predzadnjem mestu, pot v končnici za obstanek pa začenjajo z 8 točkami na lestvici, prav tako kot košarkarji trenerja Švaba.
Svojo pot v drugem delu prvenstva bodo začeli danes tudi košarkarji Doma. V Kulturnem domu bodo ob 21.15 igrali proti Ronkam, s katerimi so med regularnim delom sezone prvič zmagali, drugič pa izgubili. (av)
NAMIZNI TENIS
Na državno prvenstvo tri igralke Krasa
Državna namiznoteniška zveza Fi-tet je objavila zadnjo lestvico državne ja-kostne lestvice, ki odloča, kdo ima pravico za nastop na absolutnem državnem prvenstvu v Castel Goffredu od 18. do 20. marca. Na absolutnem članskem ženskem DP bo nastopilo najboljših 32 namiznote-niških igralk. Med njimi so tudi vse tri članice zgoniškega Krasa: 18. mesto Katja Milič, 21. Eva Carli, 30. Martina Milič (na fotografiji), ki je bila na predzadnji lestvici 33. »Ker sem napredovala za tri mesta, sem si tako izborila nastop na DP,« je potrdila Miličeva. Tržaška Slovenka Ana Bržan, ki letos igra za Molfetto, je na lestvici 15. Lisa Ridolfi, ki sicer miruje, pa je 21. Na lestvici vodi Kitajka z italijanskim potnim listom Wang Yu.
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 4. marca 2016 1 Q
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 TDD predstavlja, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.25 TV7
RAI2
6.0014.00 Detto fatto 7.00 Nad.: Il tocco di un angelo 7.45 Serija: Un ciclone in convento 9.15 13.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 0.15 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Made in Sud
RAI3
6.30 Rassegna stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella pra-teria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.05 Sconosciuti 20.30 Risc-hiatutto 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Serija: Code Black 23.00 Serija: Chiedi a papa
RAI4
RAI5
sta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici Day Time 16.20 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Piccoli giganti 0.00 Supercinema
_ITALIA1_
6.45 Risanke in otoške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Športna rubrika 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: Mom 16.00 Nan.: Due uomini e 1/2 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Nan.: Mike & Molly 18.10 21.10 Serija: The Flash 18.20 Snooze 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 22.00 Serija: Arrow 23.05 Serija: The 100
_IRS_
13.10 Film: La liceale al mare con l'amica di papa (kom., It., '80) 15.00 Film: Impie-gati (dram., It., '85, r. P. Avati) 17.00 Film: Rimini, Rimini (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 19.20 Serija: Supercar 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: I 3 dell'Opera-zione Drago (akc., '73, i. B. Lee)
12.55 Rookie Blue 14.25 Fairy Tail 15.35 Streghe 17.45 23.55 Novice 17.50 Reign 19.20 Rai Player 19.25 Teen Wolf 20.10 Ghost Whisperer 21.10 The Voice of Italy 2016
14.25 Capolavori della natura 15.201 due oceani del Sudafrica 16.20 Strinarte 17.05 Simon Schama - Il potere dell'arte 18.00 Novice 18.05 Emporio Daverio 18.55 Bassani e... la Resurrezione di Lazzaro 19.20 Giorgio Bassani e la Certosa di Padula 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Giorgio Bassani di Giulio Fer-roni 21.15 Una storia ferrarese
21.50 Film: La lunga notte del '43 (voj., It., '60) 23.40 Terza pagina
RAI MOVIE
13.40 Film: Happy Endings (kom.) 15.55 Film: Benvenuta (dram.) 17.45 Novice 17.50 Rai Player 18.00 Film: Il conte di Montecristo (pust.) 19.45 Film: Urlatori alla sbarra (kom., It., '60, i. A. Celentano) 21.15 Film: Mississippi Burning - Le radi-ci dell'odio (triler, '88, i. G. Hackman) 23.25 Film: La rivincita del campione (dram.)
RAI PREMIUM
11.35 Nad.: Un posto al sole 12.3519.25 Rai Player 12.45 Nad.: Il maresciallo Rocca 13.35 Serija: Nero Wolfe 14.25 23.15 Serija: Squadra Speciale Vienna 15.10 Anica -Appuntamento al cinema 15.15 Nad.: Cuo-ri rubati 15.45 Nad.: Un medico in famiglia 17.40 Novice 17.45 Serija: Il commissario Rex 18.35 Nad.: Pasion prohibida 19.35 Nad.: Terra Nostra 20.20 Nad.: Un caso di coscienza 21.20 Film: Il segreto di Arian-na (dram.)
_RETE4_
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Hunter 8.50 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabi-nieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportel-lo di Forum 15.30 Ieri e oggi in Tv 15.50 Film: I quattro cavalieri dell'Apocalisse (dram., '62, i. G. Ford) 19.30 Nad.: Tempe-
23.00 Film: Il sesto giorno (akc., '00, i. A. Schwarzenegger)
_laz_
7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: La libreria del mistero 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Crozza nel Paese delle Meraviglie 22.40 Bersaglio Mobile
_lazd_
6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 16.45 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Nad.: Sex and the City 23.30 La mala educaxxxion
TELEQUATTRO
7.00 Sveglia Trieste! 10.30 21.00 Ring 13.00 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.45, 19.00, 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour
_CIELO_
12.15 13.15 Junior MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia: The Professionals 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Brother vs. Brother 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia
21.10 Film: Blackjack (akc.)
_DMAX_
12.30 Affari in valigia 13.20 Storage Wars Canada 14.10 Affare fatto! 15.05 19.30 Te l'avevo detto 15.55 Cattivissimi amici 16.50 Affari a quattro ruote 18.35 Gli eroi dell'as-
falto 20.20 Banco dei pugni 21.10 Ultima fermata: Alaska 22.00 Oro tra i ghiacci 23.00 Wild Frank: Messico
SLOVENIJA1
6.00 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.40 Ugriznimo znanost 12.20 Nan.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.40 18.10 Otroški program: OP! 16.30 Duhovni utrip 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 23.05 Dok. film: Od Caligarija do Hitlerja - Kinematografija v Weimarski republiki
SLOVENIJA2
7.0018.45 Risanke in otroške odd. 8.20 Prisluhnimo tišini 9.00 Bleščica 9.45 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 1. vožnja 11.30 Na vrtu 12.00 O živalih in ljudeh 12.45 Alpsko smučanje: SP (m), veleslalom, 2. vožnja 14.00 Smučanje prostega sloga: smučarski kros 15.05 Posebna ponudba 16.05 Dober dan 17.00 Halo TV 18.00 Nad.: Zavod za zaposlovanje 19.45 Inf-odrom 20.00 Smučarjev dnevnik 20.25 Smučanje: smučarski skoki (m) 22.20 Smučanje: smučarski teki, sprint 23.15 Polnočni klub
_KOPER_
13.45 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.25 City Folk 14.50 Vesolje je... 15.20 Film: Caseyeva senca (dram.) 16.55 TG dogodki 17.10 Glasba zdaj 17.25 Sredozemlje 18.00 To bo moj poklic 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Aktualnost 20.00 Dok.: K2 20.30 Najlepše besede 21.00 Koncert: Til-li Forlani in prijatelji 22.15 Arhivski posnetki 23.00 Kratki film: Giulia
_POP TV_
7.00 Risanke 8.15 9.25, 10.55, 12.05 Tv prodaja 8.30 15.30 Nad.: Italijanska nevesta 9.5516.50 Serija: Komisar Rex 11.10 Nan.: Zdravnica malega mesta 12.20 17.55 Moja mama kuha bolje! 13.25 20.00 Nad.: Usodno vino 14.30 Nad.: Plamen v očeh 16.3018.55, 23.05 Novice 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni
21.00 Film: Vedno priča, nikoli nevesta (kom., '08, i. K. Heigl) 23.00 Eurojackpot 23.40 Film: Eden (dram.)
_KANAL A_
7.00 18.00 Svet 7.55 11.55 Hitri tečaj Ric-harda Hammonda 8.50 Risanke 9.4015.20 Serija: Blažen med ženami 10.05 15.45 Nan.: Vice v predmestju 10.3011.40, 13.50 Tv prodaja 10.45 14.20 Serija: Puščica 12.5518.55 Serija: Kar bo, pa bo 16.15 Film: Naključno srečanje (kom.) 20.00 21.30 V živo iz hiše Big Brother 22.00 Film: 007 - Dr. No (akc., '62, i. S. Connery)
PLANETTV
11.00 Nad.: Esperanza 11.55 Tv prodaja 12.30 Nan.: Prijatelji 12.55 Nan.: Talenti v belem 13.50 Ellen 14.45 Zdravnik svetuje 15.50 20.00, 22.05 Bilo je nekoč 17.00 Nad.:
HM Petek, 4. marca Lm Rai movie, ob 21.15
Mississippi burning -Le radici dellbdio
ZDA 1988 Režija: Alan Parker Igrajo: Gene Hackman, Willem Dafoe in Frances McDormand
Filmsko dogajanje je postavljeno v državo Mississippi leta 1964. Takrat je dvema agentoma Fbi-ja zaupana težka naloga, ker morata priti na sled trem izginulim mladim aktivistom za človekove pravice. Poizvedovanje agentov pa ni posebno enostavno tudi zato, ker so njune metode povsem različne ...
VREDNO OGLEDA
Ena žlahtna štorija 18.05 Glej, kdo kuha 19.00 22.45 Danes 19.40 Vreme in šport 23.10 Film: Ameriški ninja 4 (akc.)
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Prva izmena: Kulturne diagonale - Pisani svet podobe; 11.00 Studio D; 11.15 Psihoaktualno: radijska srečanja s psihologinjo in psihotera-pevtko Martino Flego; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10, 14.35, 17.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 18.45 Postni pogovori; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Botrstvo; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Ap-puntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.00 Pairapappa; 13.35 Ora musica; 14.00, 14.35, 19.00, 23.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 0.00 Nottetempo.
DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A
V okviru petkovega Studia D po 11.00 bo na sporedu nova rubrika Psihoaktualno in kot že sam naslov namiguje, bodo v teh radijskih srečanjih v ospredju aktualne teme, s katerimi se soočamo v teh kriznih časih, se o njih pogovarjamo na cesti, slišimo in beremo v medijih, zadevajo našo družbo, pa tudi nas same oz. našo notranjo psihološko dimenzijo. Aktualnost bomo povezovali s psihološkimi pogledi in razlagami, ki nam jih bo iz tedna v teden ponujala v razmislek klinična psihologinja in psihoterapevtka Martina Flego. Ob 18.00 Kulturni dogodki s prispevki o knjigi Vilija Prinčiča V Brucku v taborišču, o romanu Jakube Katalpa Nemci, o prvem romanu Georga Orwella Burmanski dnevi, o videmski razstavi ob Unescovem letu luči in o dunajski predstavitvi znanstvene monografije Zinke Zorko Rojena v narečje.
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasits@primorski.eu - oglasigo@primorski.eu Brezplačna tel.št. 800912775 Faks (TS) +39 040 7786339 Faks (GO) +39 0481 356329 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Petek, 4. marca 2016
VREME, ZANIMIVOSTI
Kanin - Na Zlebeh . . .370	Piancavallo....... . . .210
Vogel..................33	Forni di Sopra.......200
Kranjska Gora.........30	Zoncolan............230
Krvavec...............40	Trbiž .................210
Cerkno................../	Osojščica............100
Rogla..................40	Mokrine .............260
V San Franciscu predor po Robinu Williamsu
SAN FRANCISCO - V spomin na priljubljenega ameriškega igralca Robina Williamsa (na sliki) so v San Franciscu po njem imenovali enega od predorov. Predor Waldo, kot se je imenoval doslej, krasi v mavrico obarvan uvoz, nahaja pa se v okrožju Marin, kjer je oskarjevec živel pred smrtjo (avgusta 2014 so mu diagnosticirali zgodnjo fazo Par-kinsonove bolezni in težko depresijo in je naredil samomor). Za preimenovanje predora so se zavzeli njegovi privrženci, stroške pa bodo pokrili zasebni donatorji.
SYDNEY - Pričevanje kardinala Pella o pedofilskih duhovnikih
»Lahko bi naredil več«
V Avstraliji so za dejanja v 70-letih našteli 5000 žrtev - Pellu mnogi ne verjamejo
Švedska princesa Victoria rodila sina
SYDNEY - Avstralski kardinal in šef vatikanskih financ George Pell je četrti in zadnji dan zaslišanja pred kraljevo komisijo za institucionalne odzive na spolne zlorabe otrok v Syd-neyju, priznal, da bi lahko naredil več, ko je izvedel za spolne zlorabe dečkov s strani nekega duhovnika. Ob tem je Pell, ki priča prek videopovezave iz Vatikana, hkrati priznal, da ni ničesar storil, ko mu je eden od učencev omenil «neprimerno obnašanje duhovnika do otrok». Dodal je, da se je kasneje glede tega pozanimal pri šolskemu kaplanu.
»S 40-letnimi izkušnjami, ki jih imam sedaj, lahko samo rečem, da bi lahko naredil več,« je še dejal Pell.
Avstralska preiskava se trenutno osredotoča na mesti Ballarat in Melbourne v avstralski zvezni državi Viktorija, kjer je Pell odraščal in delal, tam pa so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja duhovniki zlorabili na desetine otrok.
74-letni Pell je še dejal, da je grozljivo, da je bilo na območju Ballarada v 70. letih minulega stoletja več duhovnikov pedofilov.
Žrtve spolnih zlorab, ki so poslušale Pellovo pričanje v Rimu, so že izrazile dvom, da je kardinal iskren. »Učenci iz
Avstralski kardinal in šef vatikanskih financ George Pell
ansa
Ballarata so v Rim prišli, da bi od Georgea slišali resnico. Počutimo se prevarane... Čutimo, da nam lažejo. George bo moral še naprej živeti s tem bremenom,«» je novinarjem dejal Philip Nagle, ki je bil sam žrtev pedofilije.
Pell je po pričanju novinarjem dejal, da upa, da bo njegovo pričanje »vsaj malo pripomoglo, da se bodo zacelile rane in da se bodo razmere izboljšale«. Napovedal je, da se bo v petek sestal z nekaterimi žrtvami pedofilije.
Avstralija je kraljevo komisijo oblikovala leta 2012, po desetletju pritiskov, da se preiščejo očitki o pedofilskih zlorabah po državi.
Komisija preučuje zlorabe otrok, v katere so bile vpletene cerkve, sirotišnice, mladinske in športne organizacije ter šole. Člani komisije so doslej govorili s skoraj 5000 žrtvami. Kardinal Pell je vedno zanikal, da je vedel za sistematične zlorabe otrok, ki so se dogajale v Ballaratu in jih je izvajal tudi Gerald Risdale, eden najhujših pedofilskih duhovnikov v Avstraliji, ki je zlorabil več deset otrok. Pell in Risdale sta si nekaj časa delila dom, a kardinal je zanikal, da mu je pomagal pri selitvi v drugo župnijo ali da je poskušal kupovati tišino.
STOCKHOLM - Švedska princesa Victoria je v sredo zvečer rodila sina, je sporočil njen mož princ Daniel. 52 centimetrov velikemu in 3,65 kilograma težkemu dečku je ime princ Oscar Carl Olof, vojvoda Skanski, je sporočil švedski kralj Carl XVI. Gustaf. Novorojenček je tretji v vrsti za švedski prestol za mamo Victorio in starejšo sestro princeso Estelle, ki se je rodila leta 2012. 36-letna Victoria in 42-letni Daniel sta se poročila junija 2010. Spoznala sta se leta 2002, zaročila pa sta se februarja 2009. Daniel je bil princesin trener fit-nesa. Švedska je leta 1980 spremenila pravila glede nasledstva, tako da krono nasledi najstarejši potomec, ne glede na spol.
DUBROVNIK - Osmo nadaljevanje sage
Vojna zvezd na znamenitem Stradunu
V hrvaške blagajne se bo steklo pet milijonov evrov
DUBROVNIK/ZAGREB - Najbolj znana ulica v starem mestnem jedru v Dubrovniku, Stradun, je bila v sredo zvečer prvič zaprta za domačine, saj so tam potekale vaje za snemanje novega nadaljevanja Vojne zvezd. Župan Dubrovnika Andro Vlahušic je pojasnil, da bodo snemanja potekala večinoma v nočnih urah ter da bodo zaprta za javnost. V Dubrovniku bodo med 9. in 16. marcem snemali prizore osmega filma vesoljske sage Space Bear. Svetovna premiera je napovedana za december 2017.
Med snemanjem Igre prestolov so bili v Dubrovniku zaprti nekateri drugi deli v starem mestnem jedru, ne pa Stradun, ki so ga za potrebe Vojne zvezd nekoliko spremenili. Zaradi snemanja filma med drugim ne bo ovirano posredovanje rešilcev, gasilcev in drugih nujnih služb. Če bo potrebno, bodo snemanje tudi prekinili. Britanski producenti iz Space Bear Industries so napovedali, da bodo poleg Straduna in na okoliških trgih snemali tudi na mestnem ozidju, v starem mestnem pristanišču in na plaži Banj.
V hrvaškem avdio-vizualnem centru so minuli mesec sporočili, da bodo med snemanjem v Dubrovniku zaslužili približno pet milijonov evrov.
Pentagon izziva hekerje
WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Ashton Carter je povabil računalniške vlomilce oziroma hekerje, naj jim skušajo vdreti v sistem in tisti, ki bodo odkrili varnostne pomanjkljivosti, bodo potem nagrajeni. Carter je prepričan, da bodo s tem utrdili digitalno obrambo in izboljšali nacionalno varnost ZDA.
Program vabljenja hekerjev, naj vdirajo v Pentagonov sistem ima sicer eno veliko pomanjkljivost. Vabljeni so le hekerji, ki so državljani ZDA in bodo pred tem uspešno prestali preverjanje morebitne kriminalne preteklosti. »Najboljših« tako ne bo med njimi.
Izsiljevalska policista
ATLANTA - Preiskovalni urad Georgije je spravil za zapahe šefa lokalne policije majhnega mesta White na severovzhodu te ameriške zvezne države in njegovega podrejenega, ker sta zapirala ljudi z lažnimi obtožbami in jim potem zaračunavala za izpustitev iz zapora. 58-letni šef David King in 26-letni Black Scheff sta od decembra 2011 in aprila 2015 zaprla več ljudi, od katerih sta potem izsilila denar. Brittny Brown je prijavila, da sta jo spravila za zapahe marca 2012 z izmišljeno obtožbo poneverjanja računov. Potem sta ji prijazno ponudila, da bo vse pozabljeno, če jima plača 1000 dolarjev kazni.
Časopis Atlanta Journal Constitution poroča, da se je preiskovalni urad Georgije premaknil šele, ko je dobil številne prijave, januarja opravil preiskavo policijskega urada in oba malopridneža spravil v isti lokalni zapor, kamor sta sama zapirala nedolžne.