CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, Lavalle 341, Escr. 316_ Leto I. BUENOS AIRES, 23. DECEMBRA 1933. štev 14- NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH Sodelovanje Francije in Male antante Skupno reševanje važnih evropskih vprašanj — Nemške in italijanske zahteve — Franeoski zunanji minister Paul Boncour se pripravlja na pomembno potovanje Pretekli teden je bilo opaziti v Evropi nad vse živahno diplo-matično délpvanje, predvsem v Parizu in Londonu. V ospredju razgovorov med raznimi evropskimi državniki sta v zadnjem času pred vsem dve vprašanji, ki sta v tesni zvezi s splošnim bati večje število za vojaško I močno Poljsko republiko, poleg službo'sposobnih mož. Berlin-'tega pa še sporazumno z Rust-ska vlada je pripravl jena spre-j jo. jeti mednarodno nadzorstvo Da bi se te vezi bolj okrepile, glede vojnega, orožja in napol j je pauj Boncour sklenil obiskali vojaških organizaciji, a pod | Varšavo, Bukarešto, Beograd in pogojem, da se takšnemu nad- prago, sovjeti pa so ga povabili SRECEM BOZIC! "Novi list" želi vsem svojim naročnikom in čitateljem, pa tudi vsem drugim našim rojakom srečne in vesele božične praznike! zorstvu podredijo tudi vse ostale države. Poleg tega bi rada videla, da se Saarska kotlina, kjer se ima vršiti v letu 1935 plebiscit, odstopi oziroma vrne naj ob tej priliki poseti tudi Moskvo. tfi izključeno, da se državniki tekom teh posetov ne bodo pomenili tudi o razširjeni balkanski zvezi, za katero se še političnim položajem v Evropi ter z ohranitvijo miru v onem delu sveta. Ti dve vprašanji sta: Nemške zahteve glede oboroževanja ter italijanski predlogi o preureditvi Družbe narodov. Glede prvega vprašanja so te Nemči ji brez takšnega ljudske- j vedno vodijo živahna pogajanja, ga glasovanja. Če bi se te njene zahteve sprejele, vsaj v glavnem. bi Nemčija sklenila pogod- Francoski zunanji minister Panl Boncour dni prodrle v javnost prve podrobnosti o Hitlerjevih zahtevah. Nemški predlogi na podlagi katerih bi bila hitlerjevska vlada pripravljena obnoviti s Francijo neposredna pogajanja, ki naj bi ugladila pot za povra-tek Nemčije v Družbo narodov, so v glavnem sledeči: Nemška vojska, ki po versail-leski mirovni pogodbi ne more šteti več ko sto tisoč mož, naj bi se ojačila tako, da bi štela tristo tisoč vojakov, poleg tega pa naj bi se skrčila tudi doba vojaškega službovanja, ki znaša sedaj sedem let. Nemci bi tako mogli v krajšem času izvež- be o 10-letnem nenapadanju s Francijo, Poljsko, Češkoslovaško ter z ostalimi sosednimi državami. Francoska vlada prouču je sedaj te nemške zahteve. Važno dejstvo, ki ga treba j podčrtati, ie to, da se je pariška vlada odločila spet ojačiti stike z državami Male antante ter s Poljsko, stike, ki so se bili pre-cei zrahljali zaradi znanega pakta četvorice. Češkoslovaški zunanji mini- j ster dr. Beneš, ki uživa velik u gled v mednarodnih diplomati čnih krogih, je bil povabljen v Pariz, da skupno s Paul Bon-courom, zunanjim ministrom francoske vlade, prerešeta važna evropska politična vprašanja, in sicer ne samo v imenu češkoslovaške republike, marveč kot zastopnik vseh treh držav Male antante. To pomeni v francoski zunanji politiki važen preokret oziroma povratek na preišnio pot tesnega sodelovanja s Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Romunsko. 1 Kakor je znano, je bil pakt četvorice dal povod, da so se tesni prijateljski odnošaji med temi državami in Francijo nekoliko ohladili. Mali sporazum in Poljska nikakor niso mogli pristati na nekakšno vrhovno vodstvo četvero večjih evropskih držav, kot ga je predvidevala Mussolinijeva rimska pogodba, Francija pa tedaj skoro ni mopla drugače postopati, nego je. Okrog rimskega pakta so bili Italijani tako spretno organizirali veliko reklamo, da je izgledalo, ko da se bo svet zrušil, če se oakt ne bo sklenil. Če bi se bila Francija takrat bolj upirala | Mussolinijevim načrtom, nego se je, bi bilo izgledalo, kakor da je ona tista država, ki ne mara miru in onemogoča vsak sporazum za lepo in mirno sožitje narodov v Evropi. Navdušenje za rimski pakt se je med tem samo po sebi poleglo in je položaj danes nekoliko drugačen. Vse kaže, da hoče Francija v evropski politiki složno nastopati z ojačeno Malo antantp in z Mnogi so prepričani, da bi velik blok držav, ki bi složno nastopale v Evropi, še najbolj za- RAZNE VESTI Tardieu gotovil mir in odpravil ono večno negotovost glede nadaljnjega razvoja prilik na evropski celini, negotovost, ki se v zadnjem času/vedno bolj veča. Takšnega mnenja je na primer tudi bivši francoski ministrski predsednik Tardieu, ki je te dni v nekem članku priporočal svoji vladi, naj okrepi zvezo s prijateljskimi državami v Osrednji Evropi in na Balkanu, tako da bo lahko nastopala v imenu 150 milijonov evropskih prebivalcev ter mogla Hitlerju brez posebnih komplikacij sporočiti, "da ni angeljček in tudi ne zlomek". Takšna močna zveza bi bila najboljše jamstvo za mir, PREMIRJE V CHACU Skupnim prizadevanjem komisije Zveze narodov ter delegatov na vseameriški konferenci, ki zboruje v Montevideu, se je končno posrečilo prepričati Parasrvajce in Bolivijce, da so sklenili v torek premirje, ki n.ij bi trajalo vsaj do 30. decembra t. 1. in tekom katerega naj bi se napele vse sile, da se brez nadaljnjega prelivanja krvi reši švicarski, senat je odobril kredit chacovski spor. Zadnjo besedo v zn€sku od 82 milijonov frankov, naj bi izreklo razsodišče v Haa-j ki ga je 'zahtevala vlada v svrho gn. nujne preuredbe državne obrambe. Gotovo sok sklenitvi tega Minister Minger je izjavil, daje premirja pripomogli tudi do-j takšna preuredba nujno potrebna srodki posledn jih tednov na "bojišču v Chacu. kjer so Paragvaj-ci dosegli veliko zmaeo. Ameriška javnost je z velikim zadoščenjem sprejela vest o premirju, ki naj bi bilo uvod v končno sklenitev miru, vendar pa so v zadnjem hipu nastopili zaplet-Ijaii. Bolivijci obdolžuiejo Para0"-vajce, da so premirje prekršili, kér da so zasedli še po uri, ki je bila določena za prenehanje vojnih operacij, nekatere "for-tine". ki so jih bili Bolijvici zapustili. V Montevideu se sedáj vodijo pogajanja, ki naj odstranilo še to zadnjo oviro, ki je nastopila povsem nepričakovano. KOLIKO DUŠ ŠTEJE BUENOS AIRES Glasom najnovejših podatkov Glavne občinske direkcije za statistiko, je štelo glavno mesto Argen-tinije dne 30. septembra t. 1. dva milijona, dvesto osem tisoč štiristo šest in osemdeset prebivalcev. delo za gospodarsko rešitev Evrope iz sedanjih velikih stisk. Tudi glede drueesra aktuelne-ga vprašanja, glede italijanskih predlogov za preureditev Družbe narodov, sta razpravljala dr. Beneš in Paul Boncourt na svojem sestanku v Parizu. Izrazila sta prepričanje, da globokih sprememb v določbe pakta Družbe narodov ni mogoče uvesti, pač pa da bi se lahko poslovanje ženevske organizacije tako preuredilo, da bi Zveza mogla pa bi se tedaj lahko začelo tudi uspešneje delovati. Tudi nemSii fašizem vceplja mladini utilitaristični duh: Ena izmed številnih parad, ki so sedaj v Nemčiji na dnevnem redu za to, da se bodo v slučaju kakšne vojne preprečili vpadi tujih vojsk na švicarska tla. Kakor se bodo či-tatelji še spominjali, so svoj čas krožile vesti o nemških načrtih vpad nemške vojske preko švicarskega ozemlja na nezavarovani del francoske meje. Za novega predsednika švicarske* konfederacije za leto 1934 je bil izvoljen dr. Marcel Pilet-Golas. O napredovanju ruske aeronavti- ke se je zelo laskavo izrazil francoski minister za zrakoplovstvo Pierre Cot. Rekel je, da bodo Rusi črez pet let imeli več letal, nego vse druge evropske države skupaj. Dr. Grau San Martín sedanji predsednik Kube, je izjavil, da bo njegova začasna vlada vodila državne posle do 20. maja prih. leta. Tega dne bo predložila svojo ostavko ustavodajni skupščini. V Havani, na Kubi, je množica pristašev sedanje vlade napadla tiskarno in uredništvo opozicijskega lista "El País" ter za*žgala poslopje. Štiri voditelje irskih fašistov, med njimi gen. O'Duffyja, njihovega "duceja"? je irka policija aretirala: ko so imeli neko javno zborovanje. Kakor smo že poročali, je irska vlada razpustila organizacijo "modrih srajc". Francoski finančni minister je izjavil v senatu, kjer se vrši razprava o državnem proračunu, da vlada nikakor ne misli na inflacijo. Izrazil je prepričanje, da se bosta tekom prihodnjega leta stabilizirala tudi dolar in funt šterling. Skupina 28 francoskih letal, Ki je preletela 25 tisoč kilometrov dolgo pot po francoskem kolonijalnem ozemlju, je v ponedeljek srečno zaključila svoj polet. Vlado so menjali na španskem. Prejšnji kabinet je podal ostavko, ker je smatral, da se je z pričetkom poslovanja nove zbornice končala njegova naloga. Novo vlado vodi Lerroux. Dve miliji dolg predor pod reko Mersey, ki je stal osem milijonov funtov šterlingov, so otvorili pretekle dni na Angleškem. Služil bo prometu med Liverpoolom in Bir-kenhaedom. Veliko vohunsko organizacijo so odkrili na Francoskem. Vodila jo je baje neka ženska, madama Stahl. Policija, ki je ž« več mesecev pazila na osumljene osebe, je izvršila 15 aretacij. Trije aretiranci so Francozi, ostali pa so tuji podaniki. Kakor poročajo listi, je med njimi tudi srbski novinar Dušan Nafandič. Še nekaj besed "Mattimi"1 Don Michele.... Don Michele, Michele Intaglietta, je ravnatelj lista "Mattino d'Italia", in "Mattino d'Italia'' je tukajšnji fašistični dnevnik. Torej: Don Michele si je zavihal rokave in je napisal dolgo reč: dva' stolpiča in še črez. Z obema rokama je zgrabil priliko, ki se mu ne nudi preveč pogostoma: da se, namreč, kateri list peča z njegovimi modrostmi. "Novi list" mu je nare- | Avstrijecev, Nemcev in Bolgarov; I dil "il gusto incomparabile", da je kako so dostojno prehodili svojo Kal- so v septembru 1914 vdrli globoko v notranjost avstrijskega ozemlja; kako so pregnali avstrijsko vojsko, ko je bila vdrla na srbsko ozemlje v decembru istega leta, dasi se je bil general Potiorek po zasedbi Beograda, ki ga je Francu Jožefu "podaril" za god, hvalil, da je Srbije Prva Slovenska Osnovna Šola konec; kako so se pozneje junaško borili za vsako ped svoje zemlje, ko so se morali umikati pred premočjo lahko z novimi modrovanji napolnil skoro pol strani svojega glasila. In to se je zgodilo zaradi našega komentarja k njegovemu zmerjanju povodom obletnice našega narodnega ujedinjenja. Povedal nam je najprej, da je ... izvedenec za jugoslovanska vprašanja, ker je pred leti seznanil svoje noge (!) z "blaženo kraljevino varijo in kako so tudi po oni hudi nesreči spet organizirali svoje od svinca, bolezni in lakote razredčene vrste, da so — ojačene s četami jugoslovanski dobrovoljcev in zaveznikov — predrli v septembru 1918 j fronto pri Solunu in v šest tednih osvobodili srbsko in črnogorsko o zemlje od tujcev Na vse to je g. Intaglietta poza IZ VILLA DEVOTO PRIREDI na Božič dne 25. decembra t. 1. prvo "BOŽIČNICO" v društvenih prostorih Sokola "La Paternal", Calle DONATO ALVAREZ 1486 ob 17. uri točno SPORED 1. Govor; , 2. Razne pevske točke in deklamacije; 3. "DOLGOVI", groteska v enem prizoru; 4. "MIKLAVŽ PRIHAJA", igrokaz v enem dejanju; 5. Obdarovanje naših malčkov; 6. Prosta zabava. Jugoslavijo". Vrnil se je v Italijo bil> Pa se tudl ni spomnil na onih ter napisal celo vrsto člankov o I štirinajst ponesrečenih soskih ofen-"Čmi roki' in o "Beli roki" pa so ziv> in tudine na eno samo, a posre-ta njegova odkritja imela, kakor se | ¿eno, kobariško ofenzivo, sam izraža, "una certa risonanza". i Nespametno bi bilo, ko bj hoteli Mi o teh člankih vemo morda več, temu ali onemu narodu očitati, da nego si Don Michele misli; objavil se je v svetovni vojni slabo izkazal. ---- jih je (če nas spomin popolnoma ne Tudi Italijani so naredili kar so pač Vse točke predstavljajo učenke in učenci prve slov. vara) v rimskem "Giornale d'Italia" mogli. A če bi urednik "Mattina' osnovne šole iz Villa Devoto in so jih mnogi drugi listi ponati- hotel ugotoviti, katera vojska beleži, K . an¡ udeležbi vabi vse naie rojak!nje in rojake ter naše malčke I tlika Čepita na tleh, tretji sedi snili. In tudi se spominjamo odme- najmanj uspehov, mu menda ne bo J '«+>-' V/ h I - hI va, ki so ga imeli. Saj so par tednov treba mnogo iskat izven mej svoje čaj cvj ODBOR sojcrju, cerril pa lovi, napol po vsej Italiji govorili o "Mano domovine. ¡sključen, ravnotežje, pa mečka Bianca" in "Mano Nera" ter je bi- A pustimo to! S klobuk med avtomcfbilovo streho lo naravnost nemogoče prepričati Nekaj, o čemer bi bil "Mattino" Italijane, da imajo Jugoslovani prav najbolje storil, ko bi bil molčal, pa ,,, stati vozilu se m doseala naivišic Predvsem treba ugotoviti dejstvo, manj ko 36 francoskih in anleških sklenll> naJ kuPi Z€mlJlsce • «-atóenosti" bo \nior u- IZ ROSARIA Občinski svet v Rosariju i in lastno butico. bil Če iztegneš roko in natrpanosi nekega tamošnjega posestnika, da se bo tam zgradilo tržišče. Brat občinskega načelnika Zannija se jé tedaj obrnil na lastnika zemljišča z zahtevo, naj mu izroči sto tisoč pe-sov "napitnine*", ker se bo sicer njegov brat uprl sklepu občinskih sve- mejo "nasičenosti", bo šofer u-stavil. In če ga boš čudno pogledal, ali pa mu celo rekel, da je vendar "colectivo" natrpan, ti bc odgovoril: Mi, ki imamo slabost, da radi po- da je pomožno akcijo organizirala v brodov kar j€ ¿ovolj zgovorno dej- hvalimo vsako dobro delo, smo "Mat- prvi vrsti Francija potom Mondési- Htv0 -'e pomislimo, da so bile ita- tinu" hvaležni, da je naš članek rove misije, kateri je mnogo pomaga- ] ijanske ladje mnogo bolj pri roki prevedel, več ali manj dobesedno la tudi angleška misija pod vodstvom neg0 one drugih zaveznikov. Hu- (v predzadnjem odstavku je izpustil generala Taylora, dočim se je itali- (jomu-no navajanje gospoda Inta- besedo "porcari" — svinjski pastir- jansko poveljništvo v okupiranem de- ^n^te. da Srbi niso za prevažanje ji — ki smo jo mi citirali iz njegove lu Albanije naravnost "sijajno" iz- svojjh'čet uporabili niti ene lastne "Rose de i Venti" in ki je bila dala I kazalo. pomorske ladje, je pač samo dovtip, povod našemu komentarju) ter tako Ko je general Gojkovič hot;l po- ¿aj bi bil duhovit. Gospodu iz- seznanil tudi svoje čitatelje z dej- vesti svoje čete iz Timoka proti Dra vedencu za jugoslovanske zadeve t0Valcev in bo kupčija šla po vodi. , i----'"v"'"J"- stvom, da so fašistične oblasti uni-lcu, mu je italijanski poveljnik cone mora pa¿ biti znano, da Srbi pred . . . vol] prostora', pa stoi ali cepi nt čile onim Jugoslovanom, ki žive v zabranil, da bi nadaljeval pot v tej n0 nis0 imeli nobenega izhodišča Za zadevo J« izvedel guverner, ki je, s£ • -;f križaj, kakor tise zdi. "Atrás hay sitio. /Itras, zadaj je zmerom do naročju kulturne Italije, vse šole, ves tisk, vse prosvetne organizacije ter da jim jemljejo celo imena. In hočemo podčrtati dejstvo, da ni teh naših ugotovitev skušal zanikati niti z eno samo besedico. smeri. Na nič bolj prijazen sprejem ni naletela konjeniška divizija, ki se je bila namenila v Valono. Italijanski poveljniki niso marali srbskih čet. Pravili so, da bodo prinesle bolezni; nekateri so tudi stra-Rekel je samo, da je v Evropi en šili z "imperialističnimi sanjami" sam narod, ki radi krivičnih miro- kralja Petra, o katerem so trdili, vnih pogodb trpi bolj nego Jugoslo- da hoče iz Valone nared'ti srbuko vani pod Italijo. In ta narod je po prestolnico; glavni vzrok pa je men-njegovem... hrvatski narod v Ju-i da bil, da so se bali Avstrijcev, o goslaviji. I katerih so slutili, da bodo prilezli za Ta trditev je zelo zabavna. Ko bi srbsko vojgko, kakor so to pozneje Don Michele hotel seznaniti svoje res naredili ter v januarju 1916 pre- noge tudi z Julijsko krajino, bi brez Podili Italijane iz Albance. ______ posebnih težav ugotovil, da so ne Kakšne prizkušnje in kakšna ra- [0> da bi jih za vedno pokopali. A samo vsi tamošnji Hrvati in Sloven-' —r----»» r>«.i>jfa»-i I, • • j.—«<•»*■„nSí+a ci, marveč tudi prav mnogi ni, ki so pod Avstrijo čakali, bodo odrešili njihovi "fratelli", ta- i ¿alo, ko bodo prišli do obale k ita- j so vendar Italijani takrat pomagali, ¡ l-ni nrinravl i^iti m/in ia f * frnannH tirif) 1 r»«Tm^n JVnm rta iih pfl. ___j? _11 «««..»«Ji ««rAÍívn laafním tq. na morje. In še marsikaj bi lahko navedli. Neki naš človek, ki je tudi bil na nekem takšnem italijanskem transportu nam je pravil, kako so Srbv tekom vožnje v Brindisi trpeli ne samo radi lakote, marveč tudi radi žeje, ker jim na ladji niso dali niti pitne vode. V Brindisiju pa so jih obkolili z žično oviro. Mednje so metali bel kruh in slikali prizore, ki so se jim nudili---- Brez hinavščine hočemo tu zatrditi, da prav neradi obujamo te žalostne spomine. Mnogo boljše bi bi- naročil šefu policije, naj na previden način uvede preiskavo. Posledica je bila, da je moral intendant Zanni odstopiti. Vodstvo občine je prevzel predsednik občinskega sveta Diego Adelardo. IZ AVELLANEDE Za novega občinskega načelnika i v Avellanedi je bil iz voljen Don Alberto Barceló. ^^ " * .. ----- > v— L^iu, AU uuuu fi«" "" —--- so veuuai Italijani cnhnfn QH Hoc koj pripravljerti menjati gospodarja lijanskim zaveznikom, pa jih je ča- ra(j¡ a]i neradi, svojim lastnim za- in v SODOTO» ou" ueL>' ter priti izpod režima kulturnih in kal takšen sprejem! veznikom, ki so se na njihovi strani radi praznikov do 8. civiliziranih italijanskih fašistov vi položaj je bil obupen: živež je bil kremplje krvoločne in barbarske Ju- pošel, preko bližnjih pristanišč ga goslavije. ni bilo mogoče dobiti, ker so bila * preveč pod nadzorstvom avstrijske Glede Dalmacije pravi, da pričajo o italijanskem gospostvu ne samo kameni, marveč tudi jezik. Mi prav dobro vemo, da poznajo mnogi Dal-matinci tudi Dantejevo govorico. Saj govori večina Jugoslovanov poleg materinščine še vsaj po en tuj jezik. vojne mornarice, vgnezdene v Boki Kotorski, italijanski zavezniki pa srbskim poveljnikom niso hoteli dovoliti, da bi svoje izmučene in sestradane ljudi privedli v manj neprijazne kraje. Francoski general Mondésir je; ostati odprte ure zvečer vse borili proti tedanjemu skupnemu na- one trgovine, ki morajo sicer zapi-^rtt^rSihovfttaTjuÍoslÍ- -ti radi "angleške sobote» ob 1. uri vanski bratje že neštetokrat izrazili popoldne. svojo zahvalo Italiji radi njene, po- -- moči v tisti nesreči. Beseda da besedo. Vendar pa pošteno mislimo, da je prerekanje P^AŠE URADNE URE. Naš urad je odprt vsak delavnik dopolcttie, pa tudi — izvzemši sobote — popoldne: od 9. do 12. in od Mnogim preprostim Jugoslovanom imel radi tega mnogo preglavic, se pač ne godi tako, kakor se je zgo- Moral je posredovati celo pri ltali-dilo učenemu gospodu izvedencu, | janskem kralju, ki ga je sprejel v kateremu se (kakor sam pravi) I Brindisiju. In šele po tem razgovo-vkljub njegovim hudim naporom ni ru je italijansko vrhovno poveljni-posrečilo, da b¡ razumel eno samo i štvo odredilo, da morajo itiliianske besedico one "rezke in suhe govori-i čete dovoliti srbski armadi vstop v ce, ki zveni kakor rezgetahje stroj- oni obrežni pas Albanije, ki je bi! ne puške." | tedaj v njihovih rokah. Stvar je povsem razumljiva: Ker Srbi so končno smeli v Valono in se Jugoslovani z lahkoto naučijo ita- Drač, a njihovega trpljenj »i s tem lijanščine je italijanski narod kul- še ni bilo konec. Živeža je o-lo mno-turen: ker se pa gospod Intaglietta ¡ go, a ne za srbske vojake. Tudi v ni mogel naučiti hrvaščine, so Jugo- Argentini ji je nekaj Jugoslovanov, slovani barbarsko ljudstvo. To je ki vedo marsikaj z_animivega pove-povsem preprosto in razumljivo dati o tem, kar so tedaj doživeli, sklepanje, mar ne? Na primer: Ali naj navedemo še drug dokaz ¡ V Draču so bila velika skladisca o fašistični kulturi in o jugoslovan-! živil za italijanske čete, srbski vo-skem barbarstvu? jaki so pa omedlevali od lakot* Pri Evo ga: skladiščih je bila straža, ki je pa V Jugoslaviji se nihče ne bo raz- redno pobrala šila in kopita, ko so burjal, če bo slišal govoriti italijan- se prikazala avstrijska letala ki so sko ali katerikoli drug jezik. Med bombardirala Drač. Letal je bi'c po Gorico in Ajdovščino pa, torej sko- navadi pet do šest in nad mesto so zi kraje, ki so popolnoma slovenski, prihajala okrog 11. predpoldne. Sr-vozijo korijere, v katerih so napi- bi, utaborjeni v nekaj kilometrov si: "Parlare sloveno proibito" ... oddaljenem Šijaku, so čakali na ta * letala kakor na odrešenje. Ko se je "Mattino" se je dotaknil še dru- bližala ura, so krenili proti Draču, ge kočljive točke. Kočljive, ne za ker so vedeli, da bodo prišli do kru-nas, marveč zanj. Piše namreč: ha, ko se bo prikazal prvi avstrijski "Avstrija, dasi je bila v stoletnem areoplan. Pot do skladišč je bila ta- razpadanju, je znala odgovoriti na ; krat prosta--------, srbska izzivanja s takšno lekcijo, da Tega ne pripovedujemo "Mattinu'' ji je morala (Srbiji) Tiiteti z veliko zato, da bo jezen, marveč samo za nevarnostjo in z veliko naglico na to, da ne bo na eno stran po ne-pomoč vprav Italija, da jo je rešila, potrebnem zmerjal, na drugo pa ne- To je ravnatelj "Mattina" gotovo upravičeno hvalil. Aapisal v veliki jezi. In se radi te- In tudi tista hvala zaradi prega ni spomnil, kako so se Srbi več: važanja srbskih čet ni tako zelo krat izkazali v poslednji vojni, kako utemeljena, kakor bi "Mattinor' rad zadevah, ki spadajo v preteklost, povsem nepotrebno in mnogokrat ško- dlAVli'ne bi bilo bolj pametno, ko bi! 15- do 18. ure. Vendar pa prosimo "Mattino" načel mnogo važnejše one rojake, ki bi radi dobili kakšne vprašanje: Kje so vzroki sedanjega inf0rmacije ali pojasnila, da izbe-n e raz vesel j i vega stanja odnosajev . ..... med Italijo in Jugoslavijo in kako za svoje obiske, ce jim je le bi se ti odnošaji mogli izboljšati? ! mogoč«, prve dni v tednu. Nisem še celo večnost v Argen-tiniji, pa sem že neštetokrat slišal in čital, da bodo eoleetive "reglamentirali". Vkljub temu pa hočem upati, da se bo to vsekakor zgodilo prej, nego bom kje pustil kakšen kos kože ali kosti. Saj se človek ne more vedno zanašati na takšno srečo, kakršno smo imeli pred nekaj dne-j vi. Bili smo v treh: colectivo, šo-I fer in moja malenkost. Zgodil se je pravi čudež, da nismo zavozili v "Lacróse". Mož je v zadnjem hipu tako urno zaokrenil vozilo, da sem z enim licem pobožal najprej levo takoj na to, z drugim, pa še de sno steno vozila. Pa mi je šofer potem razla-gal: "... v vo que nO tengo en mi coche ni una rayita. ..." Je že prav, a ponavljhm: na takšno srečo se človek ne more vedno zanašati. Pa bi torej bile dobro, ko bi tiste eoleetive vendar enkrat "reglamentirali". m™ m Clínica Médica "SLAVIS" Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovič Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zsupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in spreje mamo od 10. — 12. uro ter od 3. — 7. popoldne ZMERNE SAN MARTIN 522, II. nadstropje CENE U. T. 31 Retiro —1619 m NOVI LIST Stran 3. v, 'S f/, •V ARGENTINSKE VESTI Dlajšave za nakazovanje denarja Pristojbina na nakazila odpravljena PROSLAVA KRALJEVEGA ROJSTNEGA DNE i Povodom rojstnega dne kralja; Aleksandra se je vršil slavnosten obred v tukajšnji rusko-pravoslavni DRUŠTVENIVESTNIK cerkvi, kateremu je sledilo spreje- Argentinska vlada je spet naredi- j la nov korak na poti do vedno večje , .» . , , , . , , , . manje na tukajšnjem kr. poslanstvu, j . t svobode v trgovanju z devizami. . .„ . P» ve siovensite SAJ NISTE POZABILI d¿ se bomo v ponedeljek, na žic, našli na božičnici naše osnovne šole. „ , .... , .. Veliko število članov nase tukajšnje Kakor je znano, so izvozniki dol- , ^ „ .... , . .. A . .... , "kolonije je pnslo izročat čestitke zni prodajati tuja plačilna sred- J ^ . , odpravniku poslov dr. Dragutino- stva, ki jih dobijo za eksportirano T ** • . , . . blago od svojih kupcev. Finančni í ki Je ob tej prillkl, imel ^ ¡ 56 Ze nekaj mese«v marljtvo minister je sedaj odredil, da se de- Priložnosten govor, za katerega j< ueijo tudi materinskega jezi Prireditev, pri kateri bodo vse točke izvajali naši malčki, ki vize, izvirajoče od takšnih pošiljatev žel mnogo odobravanja. ika, se bo vršila v prostorih so- blaga, ki ne predstavljajo rednega Beležiti moramo tudi razveseljivo šolskega društva "La Pater-izvoza, lahko svobodno prodajajo na dejstvo, da so se letos, povodom ¡ aj'> uj £)onato Alvarez 1486 trgu s posredovanjem bank in po- kraljevega rojstnega dne, pozanimali I . ' oblaščenih agentov. Na takšen način za Jugoslavijo tudi drugojezični listi. se smejo odslej svobodno prodajati "La Nación", veliki buenosaireški j^jqoSLOVANSKI HPATRONAT ZA tudi tuji bankovci. dnevnik, je objavila zanimiv članek. Nakazila zasebnikov niso več pod- izpod peresa ge. Milice D. Hočevar AL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retiro 2005¡6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO Obojno romanje v Lujan je izpadlo v splošno zadovoljnost in je bilo obojno številno obiskano. Drugega hrvat- CERKVENI VESTN1K CERKVENI KOLEDAR 24. december — četrta adventni, sko slovenskega romanja pod vodstvom gospoda odvetnika dr. I. A. BREZPOSELNE vržena omejitvam. Dovoljenje ni več potrebno. Kontrolna komisija bo jeve, o našem narodu, o njegovih, Dasi deluje komaj mesec dni, jej ti dan, spomin rojstva Gospoda na- jemala še nadalje v obzir samo mivostih, pa so ta članek spremljale takšne prošnje, ki se nanašajo na tudi zanimive slike. šegah in navadah ter o drugih zani- j Jugoslovanski patronat. kakor po roča zadnja številka "Jugoslavije \ Celo vrsto drugih, priložnostnih člankov, ki jih je spisal predsednik Jugoslovanske izseljeniške zaščite g. T. Milič, so pa objavili naslednji listi: argentinski dnevnik "El Diario", avstrijski tednik "Austria Presse", poljski tednik "Pobudka" in "Jugoslavija". nakazila, katera ne presegajo mesečnih 200 pesov, pa bo za takšna nakazila od časa do časa «določala tečaj v skladu s prilikami na tukaj šnjem denarnem trgu. Torej: Izseljenec lahko pošlje denar v domače kraje na dva načina: brez dovoljenja, ali pa z dovoljenjem. V prvem slučaju mu banka določi tečaj in izvrši takoj nakazilo. V drugem slučaju pa mora vložiti potom banke prošnjo na kontrolno jugoslovansko kr. poslaništvo v komisijo in je komisija ona, ki izdaj ]juen0s Airesu, ul. Charcas 1705., dovoljenje in odloči, po kakšnem te- naslednje osebe: • čaju se mora nakazilo izvršiti. Po -tem tečaju, ki je gotovo ugodnejši j Luko Sušnica, ki je svoj cas nego oni "prosti", katerega zaraču-l v mestu Santa Coloma; najo banke, ni mogoče poslati več kol Viktorja Alago iz Dubrovnika; kvatrna nedelja posebej posvečena Martinoliča (okrog 800 romarjev) ye je udeležil tudi celoten slovenski cerkveni pevski zbor in nam lepo prepeval, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. ^ Bratovščina živega rožnega venca ima svoje ustanovno zborovanje, kakor je bilo že javljeno, v nedeljo dne 24. decembra po deseti maši in po po- rnolitvam za dobre duhovnike — slovenske božje službe po navadi dopoldne ob desetih in popoldne ob ¡ štirih. Današnji večer je sveti večer g polnočno božjo službo. 25. december — pondeljek — sve- šega Jezusa Kristusa. 26. december — torek prvega mucenca. Štefana. 27. december — sreda zaposlil do sedaj že preko 80 brezposelnih naših izseljencev, razdelil 290 obedov, več prenočišč, nekaterim pa dal tudi obleko in obutev, Da tudi nekaj denarja takšnim, ki niso imeli za vožnjo, da bi se lahko od- dovega. 28. december praznik svetega dijakona spomin ! ; poldanskih večernicah. Vsi vpisani bratje in sestre (doslej 79 bratov in 193 sestre, torej skupno svetega Janeza Evangelista, učenca, apostola in ljubljenca Gospo-1 POIZVEDOVANJA 200 pesov na mesec. Opozoriti moramo še naše čitate-lje, da je vlada objavila v petek zvečer dekret, .s katerim se ukinja 5-oziroma lO-^odstotna pristojbina na denarna nakazila zasebnikov, ki je bila uvedena s posebnim zakonom, objavljenim pred par meseci. Milovana Goluboviča iz Oraha, pred časom živečega v Bella Vista (Urugvaj); Blaža (Vlaha) Viteziča iz Splita. Kdorkoli bi kaj vedel o teh osebah, je naprošen, da to javi Konzularnemu oddelku tukajšnjega poslaništva. peljali na delo. Na predlog predsednika g. T. Milica; je upravni odbor Jugoslovanske izseljeniške zaščite sklenil, da bo razdelil za božič 1000 kosil med brezposelne delavce, in sicer v počastitev rojstnega dne kralja Aleksandra. Kosila se bodo delila v naslednjih krajih: Comedor Económico, ul. Tucumčn živel' Comedor Económico ul. Neco-I chea, esquina Lamadrid, na Boki: v almacenu "Siete Idiomas*' v ul. Ing. Huergo na Dock Sudu ter v restavraciji gda. Živca v ul. Osorio 5085, na Paternalu. Boni za ta kosila se dobe v uradu Jugoslovanskega patronata, ki ima svoj sedež v uL Reconquista 268, pisarna štev. 182 priglašencev) so vljudno vablje ni,da se tega ustanovnega zborovanja udeleže. Ponavljamo, da se morejo priglasiti bratovščini tudi Slovenci izven Buenos Airesa, čeprav j se ne bodo mogli udeleževati no- . , . .............benih skupnih pobožnosti in bodo z vsej okolici, da bi se iznebil novo 1 , , ... bratovščino četrtek — spomin svetih nedolžnih otrok, ki jih je dal poklatf kralj Herod v Betlehemu in Instituto Médico Moderno Ta zavod je edini v Jíueens Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi naptavami m zdravljenje bolnikov, marveč jih itu-di pregledu 7. X-žarki ter jim analizira ikri in seč KAPA VIČA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS — 606-914. Periodične Wassermarmove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenja po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO — NOS — UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO od 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 29. rojenega Odrešenika, ki ga je na pačno smatral za svojega kraljevskega tekmeca. 29. december — petek — spomin j svetega angleškega škofa Tomaža j ki se je češče in odločno uprl brezbožnim postavam kralja Henrika II. Nekateri kraljevi dvorjani so mislili, da se bodo posebej prikupili kralja, če svetega škofa napadejo in umore, kar so res izvršili, ko je svetnik dne 29. decembra 1171 ravno opravljal večerno molitev v svoji škofijski stolnici Kentska stolna cerkev je bila daleč na okrog oškropljena z možgani svetega moža. 30. december — sobota — spomin svetega škofa Liberija. 31. december — nedelja božične osmine, zadnji dan leta 1933 — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi ob desetih dopoldne in ob štirih popoldne. CERKVENA KRONIKA Slovenska pridiga in slovensko samo v pismeni zvezi. Zakrament svetega zakona sta sklenila Marija Krkoč in Jožef Ko goj pred pričama Petrom Mozetič in Angelom Krkoč. Zakrament svetega zakona sta sklenila Marija Smajla in Franc Tomšič pred pričama Jošefom In Antonijem Simčič. V župniji Villa Urquiza sta sklenila zakrament svetega zakona Frančiška Kodarin in Angel Kavre-čič pred pričama Justom in Jožefom Kavrečič. NOVI ODBOR JUGOSLOVANSKEGA KLUBA Jugoslovanski klub je imel ta teden občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo naslednji gospodje: Predsednik dr. Est. Buljevič; I. podpreds. Simon Gjurkovič; II. pod predsednik M. Vukasovič; glavni petje pri deseti maši, kakor tudi tajnik inž. L. D. Vukasovič; pod ; popoldanska božja služba je morala tajnik dr. V. Buljevič; zapisnikar ¡ izjemoma zadnji dve nedelji odpa-A. Kolungija; blagajnik dr. N. Per ció; podblagajnik arh. A. Pascual; odborniki: A. Gobic, N. Laghi, A. Huljič, J. Ostojič Toškovič. dr. A. Cosulič, inž. F. Bosnič; namestniki: J. Lončarica, P. Bule, E. E. Lučic in R. Mikuličic. sti zaradi romanja v Luján. Za na-1 prej bomo spet. imeli ob navadnem i času redno vsako nedeljo bodisi dopoldansko bodisi popoldansko božjo službo. Vsako nedeljo je posebno pred sveto mašo in po maši prilika za spoved. PRIHODNJA ŠTEVILKA "NOVEGA LISTA" bo izšla za novo leto v povečanem obsegu in bo prinesla mnogo zanimivega gradiva. Že sedaj opozarjamo nanjo vse naše rojake. NOV POKRAJINSKI MINISTER Za novega notranjega ministra pokrajine Buenos Aires je bil imenovan, na podlagi sklepa pokrajinskega senata dr. Raúl Díaz. DEPORTIRANI "CAPO" Giovannija Galiffija, zloglasnega poglavarja Mafije iz Rosaria, ki je zadnje čase bil v Montevideu, • so urugvajske oblasti deportirale v Italijo, od koder je bil prišel. BANCO DE LAS AMERICAS San Martin 429 - Buenos Aires Denarna nakazila za Jugoslavijo, Italijo in vse evropske države izvršujemo brez davka, najceneje in najhitreje Zahtevajte pojasnila v Jugoslovanskem oddelku Postrežem boste v našem jeziku Odd. "DEUfšCHE SCHIFFSAGENTUR" ¡j SLOVENCI DOMA IN DRUGOD s r VESTI IZ DOMOVINE UREDBA O ZAŠČITI ZADOLŽENIH KMETOV Na seji kluba Jugoslovanske nacionalne stranke, ki se je vršila 22. novembra v Beogradu, je predsednik ministrskega sveta dr. Srškič poročal obširno o gospodarskem programu vlade. Pojasnil je razne u-redbe, katere je vlada pripravila. Najvažnejša med njimi je uredba o zaščiti zadolženih poljedelcev, ki je stopila v veljavo že naslednjega dne, in ki določa v glavnem naslednje: Za dolgove, kateri znašajo več kakor 1200 Din, je določeno v uredbi, da se morajo plačati v natančno ugotovljenih obrokih v teku dvanajstih let, seveda če se se kmet-dolž-nik s svojim upnikom ni pogodil za kako daljšo dobo, kar bi bilo dolžniku v prid. Če imata torej kmet in njegov upnik med seboj za dolžnika ugodnejši dogovor, potem to določilo za tega dolžnika ne velja. Ako pa takega ugodnejšega dogovora med njima ni, se bo moral od sedaj naprej kmet-dolžnik ravnati po tehle zakonskih določilih: Ti dolgovi so razdeljeni v dve vrsti: ali kmet dolguje kakemu denarnemu zavodu (n. pr. domači hranilnici) ali pa kakemu zasebniku (svojemu sosedu). Ako je dolžan denarnemu zavodu, bo moral plačati prvi obrok dolga do 15. novembra j je prevzel tudi vodstvo in organiza-i cijo radikalno socialne stranke za Bosno in Hercegovino. VESTI S PRIMORSKEGA kor je znižana obrestna' mera in v kolikor so bili obroki odplačevanja poprej za nje neugodnejši. Resna pa je stvar, kakor smo že rekli, če se dolžnik ne bo držal določenih o-brokov. Pri tej zaščiti so pa na drugi strani neugodno prizadeti tisti kmetje, ki so svojim sosedom ali sami posodili denar ali pa ga vložili v hranilnico, ta pa kmetu. Za te kmete-upnike in za denarne zavode pomeni nova uredba znižanje obrestne mere. Pa tudi glavnice ne bodo dobili nazaj tako hitro, če staj se z dolžnikom pogodila za prajšo dobo. Ce bo upnik prišel v težave in od svojega soseda, kateri mu je A ■' D t " , '*. j t u a u-i j • u i ui Orlovcem pri Brodu. Delavci so po dolžan, ne bo dobil denarja, bo lahko; . y upnik na ta svoj dolg dobil posojilo i Povijali zelezniške prage. Vedeli v znesku 50 o|o. ¡ so> da bosta kmalu privozila dva vla- ka in sicer eden iz Broda, drugi pa Trije tički so v Mariboru in drugih mestih prodajali navadne praške za kokain. Sodišče jih je obsodilo na kazen od 14 do 28 mesecev, a so vložili priziv. Ponarejeni tisočaki so se pojavili v Ljubljani. Policija je uvedla preiskavo in baje ugotovila, da so ponarejeni bankovci prišli v Jugoslavijo iz inozemstva. • Huda železniška nesreča se je dogodila med postajama Kapelo in Bolgarski novinarji v Beogradu. Na povratku iz Nemčije v domovino, se je mudila 20. preteklega meseca v Beogradu skupina bolgarskih novinarjev pod vodstvom predsednika bolgarske novinarske organizacije Taneva. Sprejeti so bili prav lepo. V raznih govorih in izjavah so naglašali potrebo tesnega sodelovanja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Ko so se naslednjega dne vrnili v domovino, jih je radi teh izjav na-1934. Prvi obrok bo pa znašal 6 o|o j padlo glasilo Makedoncev, list "Ma-dolžne vsote. Dne 15. novembra ¡ kedonija", in se je radi tega vnela polemika med tem listom in "Mi- 1935 bo moral plačati drugi obrok, ki bo pa že večji, ker bo znašal 6.75 o|o dolžne vsote. Dne 15. novembra 1936 bo moral plačati tretji obrok, ki bo znašal že 7.65 o|o vsega dolga. Četrto leto bo znašal znesek, ki ga bo moral plačati, že 8.94 o|o, peti obrok bo znašal 10.76 o|o, šesti o-brok 12.68 o|o, tako da bo dvanajsti obrok že 18.78 o|o. S tem bo kmet dolg v takih obrokih v teku dvanajsti let pri hranilnici poplačal. Ako pa je kmet dolžan kakemu zasebniku (n. pr. sosedu), bo moral plačevati tudi v dvanajstih obrokih, ki pa so nekoliko manjši. Prvi obrok bo znašal 6 o|o, drugi 6.60 o|o, tretji 7.28 ojo, četrti 8.06 o|o, peti 8.84 o|o, šesti 9.75 o|o itd., tako da dvanajsti znaša 17.55 o|o. V te obroke so vračunane že obresti, katere bodo kmetje plačavali svojim upnikom. Kmet-dolžnik, ki je dolžan kakemu denarnemu zavodu, bo plačal 6.02 ojo obresti, kmet pa, ki je n. pr. dolžan le svojemu soseduš bo plačal le 3.54 o|o. To so za kmeta nove določbe, po katerih se bo moral ravnati in bo brezpogojno moral svoj dolg v teh o-brokih plačati. Važno je, da opozorimo vse kmete na novo določilo, ki se glasi: Če kmet ne bo plačal treh že zapadlih obrokov, mu bo upnik smel njegovo premoženje pognati na dražbo. Kmečki dolžnik namreč, ki se teh določil ne bo strogo držal, bo izgubil ugodnosti zaščite, katera je sedaj v tem, da kmeta za njegove dolgove' ni mogoče zarubiti. Drftga določila pa veljajo za manjše kmetove dolgove pod 1200 Din. Ta dolg pa mora kmet poplačati v treh enakih obrokih. Obrestna mera za te vrste dolgove sme znašati največ 7 o|o. Kdor pa ima take manjše dolgove (pod 1200 Din.) pri oajveč treh upnikih, plača te dolgove, ker ne presegajo 3600 Din. v petih enakih obrokih. Kdor je n. pr. dolžan sosedu A. 1000 Din, trgovcu B. 700 Din. obrtniku C. 800 Din, bo moral vsako leto plačati od skupnega dolga po 500 Din, poleg tega pa tudi 7 o|o obresti. Od te zaščite so izvzeti dolgovi, ki izvirajo iz javnih dajatev, pristojbin, ter dolgovi do 500 Din. Nadalje so izvzeti iz te zaščite vsi dolgovi, ki jih je napravil kmet, ko je na upanje kupoval živež, obleko, obutev pred 20. oktobrom 1931. Iz te zaščite so izvzeti tudi vsi dolgovi, ki jih je kmet napravil po 20. aprilu 1932, če se je zadolžil ali je dolžan plačati terjatev za vzdrževanje, kako kazen, poljsko škodo, plače poslom, obrtnikom itd. Ta nova ureditev kmetskih dolgov pomeni za kmeta olajšavo, v koli- rom", "Pobedo" ter "Utrom". Zadnji trije so odločno začeli zagovarjati potrebo sporazuma med Bolgari in Jugoslovani, naglašali pa so pri tem, da so za takšen sporazum potrebne mnogo žrtve na eni in na drugi strani. Nove stranke se snujejo v Jugoslaviji. V Novem Sadu se je koncem preteklega meseca vršilo pripravljalno zborovanje snujoče se Jugoslovanske socialistične stranke. Vodja bo najbrž glavni tajnik delavskih zbornic v Beogradu dr. Živko Topalovič. — Tajništvo dr. Janjičeve radikalno-socialne stranke je izdalo poročilo, v katrem pravi, da se je dosegel v Zagrebu sporazum med predstavniki radikalno-socialne stranke in skupino ljudi, ki je nameravala ustanoviti jugoslovansko delavsko socialno stranko, po kateri bodo vsi ti ljudje stopili v Janjičevo stranko 14. pr. m. pa je napravil dr. Janjič sporazum tudi z Milenkom Vidovičem iz Sarajeva, ki je nameraval ustanoviti svojo "etično stranko". Po tem sporazumu bo tudi Vidovič z vsemi svojimi lju-dni stopil v Janjičevo stranko. On od Kapele. Ker je bila gosta megla, niso mogli videti vlakov, znano jim je pa bilo, da privozi prej vlak ,z Broda. Začuli so ropotanje vlaka in so se vsi trije umaknili na tir, po katerem bi moral po voznem redu pozneje priti vlak od Kapele. Po nesrečnem slučaju pa so s postaje Kapele prej spustili vlak, imenovan "Lastavica", in ropotanje, ki so ga čuli, je bilo od tega vlaka. Zaradi goste megle niso zapazili, da so v nevarnosti; v tem hipu pa je že pridrvel vlak. Lokomotiva je vrgla Dokiča in Devetaka s proge in sta obležala hudo poškodovana, Mokro-viča so pa kolesa razmesarila in je bil takoj mrtev. Oba hudo ranjena delavca so prepeljali v banovinsko bolnišnico v Brod, kjer je Devetak podlegel poškodbam, medtem ko se Dokič bori s smrtjo. Medvedi raztrgali tri krave. V vasi Bjelašnici blizu Sarajeva so napadli trije medvedi krave kmeta Rista Subotičeva, ki jih je pasla njegova 12 letna hči. Na paši so se naenkrat pojavili trije medvedi, ki so skočili na krave. Prestrašena pasti-rica je pobegnila. Med begom se je obrnila nazaj in je videla, kako medvedi trgajo vsak po eno kravo. Deklica je poklicala starše, ki so pritekli, toda so se morali prav tako umakniti, ker niso imeli orožja. Otrok padel v vodnjak. V sarajevskem predmestju Hrasni se je igral na dvorišču 18 mesecev stari Vlaj-ko, sin železniškega sprevodnika Zdravka Tomiča, ki je med igro padel v vodnjak. Ljudje so sicer pritekli na pomoč in otroka izvlekli iz vodnjaka ter ga nesli k zdravniku. Toda bilo je že prepozno, kér je o-trok kmalu zatem umrl. GOSPODARSKI POLOŽAJ V ISTRI Na seji Zveze fašističnih industrijskih sindikatov, ki se je vršila pretekli mesec v Puli, je glavni tajnik zveze Bruno Carneletti poročal o stanju istrske industrije. Iz njegovih besed je razvidno, da je to stanje zelo slabo in da se kriza prav posebno močno čuti v tvornicah kon-serv, v ribolovu, v industriji bauk-sita in kamenja. Razen gradnje vodovoda, s katerim se je nekoliko zmanjšala brezposelnost, ni mogoče zabeležiti v Istri nobenega važnejšega javnega dela. Po njegovih navedbah je v Istri samo na polju industrije brezposelnih približno še3t tisoč delavcev: dva tisoč petsto v Puli, sto v Labinju, šeststo v Izoli, ostali pa odpadejo na druga mesteca. Naglašal je, da se morajo podpore brezposelnim zvišati ter je poročal, da je bil sprejet sklep, glasom katerega mora vsak zaposleni delavec odstopiti 0.30 od sto od svo- V prvih dneh novembra so prišli karabinerji ter odgnali Gaberšnika Antona, Martina Rupeno in Ivana Juriševiča. Sumijo jih, da so oni to naredili. Aretirance so odvedli v tržaški Coroneo, kjer čakajo na proces. Juriševič je še mlad fant in neoženjen, ostala dva aretiranca pa imata ženo in deco. Vojaške ceste Novo vojaško cesto, ki se odcepi od one, katera pelje iz Šembij na Tr novo ter gre po pobočju Tabora nad vasmi Podstenje, Mereče, Ratečevo brdo in dalje do Št. Petra, so že dogradili. To cesto, ki gre od Št. Petra dalje do naprav na Dulah in od tam do vojaškega letališča pod Gaberkom, bodo zvezali z ono, ki pelje s Trnovega do vznožja Snežnika. Tako bosta Kras in Snežnik neposredno zvezana po novih vojaških cestah, ki so (razen one, ki gre s Trnovega pod Snežnik) namenjene izključno voja- je plače za podpiranje nezaposlenih -kemu prometu in je vsak drug¡ pr0_ Prilike v Biljah Kakor pišejo iz Bij, so letos pridelali precej krompirja in koruze, dočim je bil pa vinski pridelek zelo pičel in ga računajo približno na eno met po njih strogo prepovedan. Kazensko premeščenje Na občini v Jelšanah, kjer žive sami Hrvatje, ki ne poznajo italijanskega jezika, je bil nameščen ne- četrtino lanskega. Letošnje vino je ki človek, ki je ljudem v njihovem tudi slabše. Vinogradniki, ki imajo jeziku tolmačil naredbe in jim dajal še velike zaloge lanskega pridelka, upajo, da jih bodo sedaj prodali. Denarja je malo in občutijo ljudje radi tega' pomanjkanje takšnih jest-vin, ki jih morajo kupovati, kakor kavo, sladkor, sol in mast. V Biljah so večinoma vinogradniki, pravih kmetov je samo kakšnih deset, dasi živi v vasi okoli sto oseb. Splošni položaj se je v zadnjih letih močno poslabšal in je morala mladina v tujino služit kruha. Mnogo deklet je šlo v Aleksandrijo, nekatere med njimi še prav mlade, drugi pa so krenili proti Ameriki. Včasih so ljudje našli nekaj zaslužka v opekarnah, ki so pred vojno izvažale svojo proizvodnjo večinoma v Ljubljano, a radi konkurence počiva dela v treh velikih opekarnah že mnogo let. pojasnila v zadevah, radi katerih so se obračali na občinski urad. To pa ni bilo prav podeštatu. Uradnika je zatožil pri prefektu na Reki, ds govori z ljudmi hrvatsko. Sedaj so ga za kazen premestili nekam v Južno Italijo. Aretacije radi Arnaldovih drevesc Pisali smo že, kako se je bilo zgodilo z Arnaldovimi drevesci v Vodicah. Oblasti so bile dale vsakemu kmetu po deset drevesc, da jih zasadijo, četvorici kmetov pa so neznanci črez nekaj dni vse posekali. |JIIIUHIUIIII1IIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||...................................................I.........Illllllllllllllllll!..........................................................................................................Illllll.....IIIK Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATEČETE [ ZASEBNO KLINIKO I Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires g Y VSAKEM SLUČAJU [ KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V 1 NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODERNEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIČ NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO j OSKRBO, IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH. IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE 1 i POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO Sprejemamo od 14. do 20. ure. .niiuMiiiMiiiiiiiiii(iiiiiaiitiitiiit«iti*iiiiiitiitiiiiiaiiiiiti(iiinnii«iiiiaiiiiiiiiiiiiifiiiii]iiiiiiitiiiitiiiiitiita iniiifititiiifiiiiiuiiitiitiiiiitiniiiitiitiitiiituiiiitniiiiiiiiititiitittiiitiifiiiiiiniiiitiiiiiiiniiiiiiiimiitiir^^ Kako se godi našim ljudem pri vojaških delih Znano je, da pri onih vojaških napravah, ki so večje važnosti, ni zaposlen niti en sam domač delavec, ker jim italijanske oblasti ne zaupajo. Vse delo opravljajo samo Italijani. Pač pa so nekaj naših ljudi zaposlili pri gradnji cest in pri dragih manj "tajnih" delih. Med domačinom in med delavcem iz Italije pa je velika razlika. Domačin dobi le po L 1.30 na uro, italijanski delavec pa povprečno 2.30. Poleg tega pa so domačini pod stalnim nadzorstvom delovodij, ki jih zaposlijo pri najtežjem in «najslabšem delu. šem delu. Prav pristransko so postopali tekom poletja, ko ni bjlo pitne vode. Italijanski delavce je je imel, kolikor je hotel, domačini so pa dobili samo po en liter za ves dan. Domače voznike, ki so s Trnovega prevažali gramoz in pesek za vojaške naprave, so prav slabo plačevali, da so komaj izhajali. Sedaj, ko se je delo končalo, so pa občine poslale voznikom plačilne naloge za takse, ki gredo od 150 lir naprej. Smrtna kosa ' V Skednju pri Trstu je umrl 75-letni Anton Lavrenčič. Pokojnik je bil mnogo let nameščen v škedenj-skih plavžih^ doma pa je bil iž Štandreža pri Gorici. V Svečini pri Mariboru je umrl, v starosti 45 let, šolski upravitelj Josip Berce, doma iz Dornberga na Vipavskem. Od leta 1914. pa do 1928., ko je moral bežati črez mejo, je služboval v Oseku pri Šempasu, kjer so ga ohranili v spominu kot dobrega učitelja, občinskega tajnika, svetovalca in pevovodjo. N. v m. P.! 02020001532301000001000102010200010100000001000000020023532348235323480000235353485348535323535348234823232353535323535353484823232323482323482353234891532348484848234853235323230102 020201010102010201000200060410313153535323534848234853482348539023235323532353235353532353484823485323010002020102010001234848532353234853534823485323485323484801020201020000482353 ZDRAVIMO SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, pc profesorju Glassner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. "Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. > Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas x LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. . . Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. Pregled SAMO $ 3.- Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /AR MIENTO 1017 «¡RDINIRA»10cpI2 i 1«.»2» SATI Zapomnite si naš novi naslov U' NOVI LIST" Buenos Aires Lavalle 341, Escr.316 «•UIIHIUtllMHMINIIMIMIIIIMIIIlItKMHIMIMIMIIIIIMIIUIHtlltlMIlt»^ I Krojačnica in trgovina j = z vsemi moškimi potrebščinami. Na | = izbero Vam nudi po zmernih cenah i 1 vsakovrstno angleško blago, kakor | tudi vsake vrste vzorce. Sebastjan Mozetič | Calla OSORIO 5025 - PATERNAL E ÍIIHIHIIIMMIIIIIMIIMMIIMIHMIMMIMMIMIIIIMMIIMIMIMMMMMIWIM? PODLISTEK •«IHIIIIIIIIIIPUlIlIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIia MRKUN ("Nadaljevanje) (12) / Dvoje velikih vrat je bilo v tej zgradbi in na obeh je bila pritrjena srebrno bliščeča ploščica. Naletel je na šoferja, ki je snažil svoje vozilo, poizvedoval nekaj in se nato vrnil v svoj urad, ne popolnoma zadovoljem, pač pa s prijetno zavestjo, da je na poti do zelo važnega odkritja. Mr. Reeder je bil prava nadloga za uradnike v pisarni državnega pravdnika. Prihajal je ob neuradnih urah, povzročil, da so morali ostaja-it v uradu še preko urnika in več krat je tudi prekinil posel delavcev, ki so čistili urade. V trenotku ga je skrbela misel, da je morda naredli kakšen napačen korak tekom svojih preisko vanj ter da bi ga ta pomota mogla dovesti do mrtve točke. Da se bo pamiril, je razposlal na vse strani sveta kup brzojavk, pa je sedaj v uradu sede čakal na odgovore. Komaj je bil odprl svojo knjigo pravljic, ko je začel zvoniti telefon „Zelo nujno sporočilo, gospod Reeder", je dejal mož pri centrali „Imate zvezo z New Scotland Yar-dom". Reeder j a je čakalo presenečenje Bil je komisar, ki je govoril. „Našli smo Hallatyja. Ali hočete ' priti?" Črez tri minute je bil Mr. Reeder že v Scotland Yardu in v komisarjevem uradu. „Živ?" je bilo, prvo vprašanje. Komisar je odkimal. •,.Ne. Mrtev". Mr. Reeder je globoko vzdihnil. „Jaz sem se tega bal. Hallatyjeva spretnost mi je povzročala skrbi. Pa seveda, ni imel pižame, kaj ne?" Komisar ga je debelo pogledal. „Pa so nekam čudne te Vaše be sede. Ne, na sebi je imel nekakšno uniformo; izgledal je kakor kakšen sluga pri dvigalih." TEORIJA GDA. REEDERJA Tistega popoldne je drvel neki človek, na velikem in močnem mo-tociklju, po poti iz Colchesterja proti Clactonu. Ustavil se je za hip, da je vprašal za pot proti Harvi-chu, ker se je bil, kakor je izgledalo, zgubil. Ko se je odpeljal dalje, je po isti poti privozil svetlo pobarvan in popolnoma zaprt kamijon, ki je ubral isto pot, kakor motoci-klist. Nekega kmeta je presenetilo pokanje, a se je bil prav tako varal, kakor nekoč Mr. Reeder. Mislil je, da prihaja to pokanje od moto-ciklja. Kamijon se je za nekaj časa ustavil, nakar je spet nadaljeval svojo pot. Kmet ni več mislil na to, dokler ni krenil proti domu. Videl je tedaj truplo nekega človeka, ki je ležalo na pol* v jarku, na pol pa na travi ter bilo oblečeno v temnomo-dro uniformo. Mrtev je bil in strele je bil dobil v hrbet. Motocikelj je bil izginil, a videli so se sledovi koles na poti in v travi. Potem pa se je sled izgubila. Detektivi, ki so prihiteli iz Colchesterja, so naši na cesti steklene drobce, pripadajoče razbiti svetilki. Našli so tudi vrečico, ki je akoro gotovo pripadala žrtvi, a bila je prazna. Hallaty je imel lase popolnoma ostrižene in brke obrite, poznalo pa se je, da si je bil pred kratkim pustil rasti lasi tudi na sencih. Ko so pregledali obleko, niso našli nobe nega imena ali drugega znaka, ki bi bil omogočil ugotovitev istovetnosti, a ko so mu slekli uniformo, so videli, da je imel na prav takšen sebi pižama iz svile, karšnega je nosil nesrečni Reigate. Mr. Reeder se je brž peljal do Essexa, na kraj nesreče. Pregledal je truplo in okrog polnoči se je vrnil v London. Petorica "višjih" se je bila sp?t zbrala na posvetovanje in Mr. Reeder je razlagal svoje mnenje: „Hallaty je bil preveč spreten. .Oni so sumili, da ima načrt, kako jih bo prevaril. Ne smete pozabiti, da je bil letalec in da je imel svoje letalo na axfordskem letališču. Ko je šel tja z namenom, da bo aparat uporabil, je ugotovil, da je bilo letalo tako poškodovano, da mu ni moglo služiti. To so bili naredili možakarji iz previdnosti. Hallaty je moral korati z njimi, ali pa poginiti. ge v zadnjem hipu je upal, da jih bo ukanil. Ta-le torbica, je bila najbrž napolnjena s plenom iz Har-wicha. Jasno j(?, da je nameraval v Harwich. Tam je imel kovčeg in potni list. Drugega je imel v Brighto-nu. Ali veste, da se človek pelje la- hko iz Brigtona v Boulogne na luk-susnih izletniških ladjah". "In Vi ste to vedeli V\ je vprašal šef z občudovanjem. Mr. Reeder je naredil obraz človeka, ki se zaveda svoje krivde. "Sumil sem nekaj, da je kaj takšnega možno", je odgovoril. "Dejstvo je, da znam misliti tako, kakor mislijo zločinci. Jaz se zamislim v njihovo kožo, pa postopam tako, kakor bi oni postopali, in po navadi zadenem v pravo. Ni ga na Angleškem nobenega zaliva, ki bi ga moji agentje ne bili temeljito pregledali in prtljaga gospoda Hallatyja je bila že celih petnjast dni v mojem varstvu." Bil je zelo truden, pa je rad stopil v vozilo, ki mu ga je policija ponudila, da se popelje domov. A Masi je bil zelo izmučen, se je pa le pobrigal, da je poskrbel za svojo lastno varnost tako temeljito, kakor ni bil do tedaj še nikoli storil. V družbi nekega agenta je pregledal svojo hišo od zemlje pa do strehe. Pregledal je vrt in šel celo v klet, ker se je zavedal, da je bil tega dne naredil napačen korak, ko je bil šel obiskat hišo v Lincoln's Inn Fieldsu ter izpraševat onega umazanega in razcapanega človeka. Naslednjega jutra, ob šestih, je še trdno spal, ko ga je zbudil telefon, postavljen poleg njegove postelje. Vstal je in se je močno začudil, ko ¡ je slišal in spoznal glas, in tresel se je. | "Ali Vas lahko danes vidim, Mr. ¡ Reeder____ čim prej? Nekaj straš- I nega sem doživela". Mr. Reeder je bil sedaj že popolnoma čvrst. Na njegovo željo, je policijski avto čakal nanj celo noč. Ustavljen je bil pred hišo ne zato, ker bi se — kakor je Reeder sam razlagal — bal smrti, marveč zato, ker bi bilo zelo neugodno za vse prizadete, če bi bil vprav tisto noč umrl. Sedel je poleg šoferja ter mu tekom vožnje po praznih ulicah razlagal svoj sistem, dasi se njegov spremljevalec na to ni mnogo razumel in ga tudi ni prav posebno zanimalo. "Mislim, da je moja hiba ta, da imam preveč rad vse ono, kar je dramatičnega. Vse svoje tajnosti rad skrivam do konca, da jih lahko potem vse na en krat povem. Vi mi boste rekli, da je ta slabost povsem razumljiva pri policaju ali pri človeku, ki ima čast, da je samo kot a-mater prideljen policiji; a je tako. To je moj način, in meni dopade." "Šofer je mislil, da mora tudi ob katero ziniti, pa je dejal: „To je bil res čuden slučaj..."* Ker je Mr. Reeder videl, da so njegovega spremljevalca prav malo zanimale njegove razlage, je obmolknil in ni tekom nadaljnje vožnje spregovoril niti besedic© več. Vratar je ob detektivovem priho-t du odprl glavna vrata in je izrazil | svoje začudenje nad tako zgodnjim i obiskom. "Jaz mislim, da gospodična še ni vstala, gospod." ¡ "Jaz Vam pa povem ne samo, da je že pokonci, marveč, da je tudi že oblečena", je odgovoril Reeder. (Nadaljev. sledi) Radi hude eksplozije v neki rotterdamski pralnici je mnogo delavcev m delavk izgubilo življenje Rapallski dan v Jugoslaviji Po vseh krajih Jugoslavije, pred vsem pa po Sloveniji in tam, kjer imajo primorski eaiigrantje svoja društva, so se vršile prireditve, manifestacije in predavanja povodom rapallskega dne. Potekle so dostojno in mirno. V veliki dvorani beograjske univerze se Je vršilo veličastno zborovanje, na katerem je govoril tudi dr. Čok, predsednik Saveza jugoslovanskih emigrantskih udruženj v Jugoslaviji. Govoril je o prilikah v Julijski krajini ter naglašal, da bi se še moglo misliti na to, da naj Italija obdrži one kraje, ko bi bila postopala s prebivalstvom pravično in pošteno. A tega ni storila. Njeno 13-letno vladanje dokazuje, da je Italija zgubila sleherno moralno pravo, da obdrži one pokrajine v svoji oblasti. Primorski emigranti zahtevajo revizijo rapallske pogodbe, ker je krivična in ker jo je jugoslovanska vlada morala spre j ti pod pritiskom, jugoslovanski narod pa je nikoli ni sprejel. Dr. Čok je izrazil prepričanje, da bo pravica prišla v danem momentu in mirnim potom do veljave, a da je za to potrebna bratska sloga vseh Jugoslovanov. * * I Zobozdravnika t z * Dra. Dora Samojlovich de | * Falicov * * ¥ * * Dr. Félix Falicov * Dentista * Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 ^ * U. T. 59 La Paternal 1T23 * X Nizka cena za posestva Ker so ljudje na Primorskem močno zadolženi in je sploh veliko pomanjkanje denarja, gredo posestva prav po zelo nizkih cenah. V Ajbi pri Kanalu je bilo pred nedavnim prodano za pet tisoč lir obsežno posestvo, obstoječe iz sedem njiv, več travnikov, stanovanjske hiše ter drugih gospodarskih poslopij. Spremembe ob meji Sredi preteklega meseca so dobile vse obmejne miličarske postaje v Julijski krajini, razen onih, ki se nahajajo v neposredni bližini meje, brzojavno sporočilo, da so ukinjene. Tako bodo miličarji iz Barke, Ribnice, Čepna, Volč, Kala in iz drugih vasi odšli. Govorijo, da so menda premeščeni na francosko mejo. Hudi davki na prašiče V Vipavi imajo tako visoke občinske davke, zlasti na živino, da imajo v tem pogledu menda prvenstvo v Italiji. Tako morajo na pr. za vsakega prašiča, ki ga zakoljejo, plačati 100 lir pristojbine ter še 40 lir užitnine. Če bo šlo to tako naprej, bo težko najti kmeta, ki bo redil prašiča. ZA POUK IN ZABAVO S á K KOLIKO ČASA BO MOGLA ZEMLJA REDITI PREBIVALSTVO Pariška akademija znanosti se je pečala s predavanjem vseučiliške-ga profesorja Matignona, ki je skušal odgovoriti na vprašanje, koliko časa bo zemlja še mogla svoje prebivalstvo preživljati. Matignon je *na podlagi statistike iz 1. 1929 ugotovil, da ima zemlja sedaj kaki dve milijardi prebivalcev. Ti dve milijardi porabite vsako leto za 20 milijard frankov živeža. 60 odst. tega ogromnega konzuma pride na Evropo, čeprav ima Evro |p pa samo 500 milijonov ljudi. Ker pa i | število prebivalstva vsako leto ra | ste — samo v Evropi znaša prira- I stek 3 milijone ljudi na leto — bi iz tega sledilo, da bo na svetu kma lu zmanjkalo živeža za vse. To se j pravi, da zemlja ne bo mogla več | preživljati svojega prebivalstva. Prohibicije ni ve¿. Francoske de- Če pa vpoštevamo ogromna o javke pripravljajo steklenice stare-zemlja Rusije, Mehike, Brazilije in ga vina, namenjenega v Ameriko drugih južnoameriških držav ter Avstralije, katera doslej takorekoč niti obdelana niso, je jasno, da bo ^ je ta karta v zvezi s Kolumbo-zemlja še dolgo let mogla pre vim zemljevidom, ki ga je uporabljal življati svoje prebivalstvo, najsi še ! Kolumb, ko je odkril novi svet. Tur-tako narašča. V Evropi je posebno I ki zemljevid je najbrže neposredno Španija tista dežela, kjer je še zelo previsan s Kolumbovega originala, mnogo neobdelanih zemljišč. 1 k> Pa se Je medtem iz«ubiL Zem]Je" Na podlagi teh podatkov in ra- v'd ie risan na Planem pergamen-čunov je izračunano, da bi zemlja ™ v velikosti 86 x 60 cm ter je le-lahko še 20.000 let redila svoje pre- v Serajlu že več sto let. V upa-bivalstvo, četudi bi se to v tej meri «ju, da bo morda vendarle še mo množilo, kakor se je doslej. Uvaža- iioče dobiti Kolumbov original, ki vati pa je še treba, da bo kemija, ' morda tudi leži še kje v turških ar prihodnjih stoletjih brez dvoma na j hivih, so turške oblasti organizirale šla še sredstev, kako bi materi ze l iskanje za tem dokumentom. Iščejo mlji to njeno nalogo olajšala. MLAD JUNAK V Trsteniku na polotoku Pelješcu j v Dalmaciji se je v pristanišču pri-Í petil dogodek, kakršnega more kronika le redko zabeležiti in ki zasluži, da ga omenimo, ker v resnici predstavlja junaški čin malega dečka. Na mestnem pomol ju so se igrali trije sinčki Avgusta Dominisa, šoferja na finančnem motornem čolnu. Najstarejši 8 letni Srečko se je oddaljil od svojih bratcev, od kate-i-ih je eden star 4, drugi pa 6 let. Zadnja dva sta gledala morje, ki je pljuskalo ob pomolj. Bila sta vsa zaverovana v morske pene. Naenkrat jima je spodrsnilo in oba sta padla v peneče se morje. Z oken precej oddaljenih hiš so ljudje opazili strašen prizor in hiteli k morju. Njihova pomoč pa bi bila zaman, če ne bi v tem trenutku 8 letni bratec utopljencev pokazal pravega junaštva. Na klice ljudi: „Na pomoč!" se je Srečko obrnil in ko je videl, da bratcev ni več na pomolj u, je stekel proti označenemu mestu. Bratca sta se že potapljala. Srečko je brez premišlja-nja in obotavljanja kar oblečen skočil v hladno morje, zgrabil bratca za lase in ju vlekel do stopnic po-molja. Med tem so bili na pomolj u že drugi ljudje, ki so vsi prestrašeni prihiteli ter vzeli onemogla bratca iz rok drznega osemletnega junaka. Vse tri bratce so hitro nesli domov in jih preoblekli in okrepčali. Vsi prebivalci Pelješca občudujejo junaškega malega rešitelja. Mamice demonstrirajo v Dublinu: priporočajo bojkot proti angleškim vojnim filmom Velik požar v Ensenadi stilnici le malo oseb. Inž. Alberto Cespuy in neki delavce sta se reši-Sedem de'lavcev umrlo med plameni ! la, sedem delavcev je pa našlo stra V nedeljo okrog 9. ure je prišlo šno smrt med plameni. Ponesrecen-v Ensenadi, v čistilnici nafte, ki je1 ci so sami argentinski državljanu last Državnih petrolejskih vrelcev,! Ta grozna nesreča je naredila vedo hude eksplozije, ki je povzročila1 lik vtis v vsej deželi. General Ju-velik požar, kateri je naredil preko 'sto si je dal natančno poročati o pol milijona pesov škode. Prihiteli katastrofi pa tudi o položaju pn- so ognjegasci iz Berissa, Ensenade in La Plate in po treh urah napornega dela se jim je posrečilo obvladati ogenj. Ker je bila nedelja, je bilo v či- zadetih družin. Pogreb ubogih žrtev se je izvršil v ponedeljek ob velikanski udeležbi ljudstva iz Ensenade, La Plate ter bližnjih krajev. ga člani muzeja in razni svetovni učenjaki. ŽALOSTEN KONEC DVEH LETALCEV Pariški list "Petit Journal'' po roča iz Dakara, da sta meseca junija dva francoska vojaška letalca zašla v hud vihar, ki ju je zanesel nad portugalsko Gvinejo. Tam sta bila prisiljena pristati. Domačini, ki so še udani ljudožrstvu, so ju u morili in požrli. NENAVADNA POMOTA Mr. Alien Sparling, 22 letni učenec letalske šole, je moral napraviti zadnji pilotski izpit, in sicer je moral leteti z angleškega letališča Lympne. Odletel je torej v Croydo-nu. Kmalu je izginil izpred oči letaliških uslužbencev. Letel je, kolikor so ti mogli videti, proti Lym- SOKOLSKO DRUŠTVO "LA PATERNAL", priredi dne 31. t. m. svoj prvi SILVESTROV VEČER. druge obletnice samostojnega obstoja s sledečim v proslavo sporedom: Francoski častnik je v zvezi s por- Pnu- Sredi vožnje pa je v gosti me-tugalskimi oblastmi natančno pre gH izgubil orientacijo. Ker pa ni iskoval sled za obema pogrešanima vedel, kje naj pristane, je letel na-letalcema. Preiskava je ugovila, .la P^j. Med tem je nastopila že noč sta oba letalca še živela, ko sta pri- in ni videl ničesar. Končno je pa stala na močvirnih tleh portugalske vendarle zagledal pod seboj luči Gvineje ob izlivu reke Rio Cacheo, j večjega mesta. Čudno se mu je zde-Nato so zaslišali tam prebivajoče lo le to, da letališče ni razsvetljeno, domačine, -ki pa niso hoteli o obeh To mesto pa ni bil Lympne, ampak letalcih dati nobenih pojasnil. Za-j francski Calais, tostran morskega to je skoro gotovo, da so ju kani- preliva, ki loči Anglijo od Francije, bali res požrli. Skoraj celo uro je revež krožil nad mestom, da bi našel primeren pro-KOLUMBOV ZEMLJEVID stor xa pristanek. Komaj se je toliko Iz Newyorka poročajo: V reviji ognil, da ni podrl hišnih dimnikov "Geographical Rewiew" poroča Pa in pristal na — bulvarju. V svoje vel Kahle, da so pred kratkim'v Sta- največje začudenje je šele od straž-rem Serajlu v Carigradu našli redek nika zvedel, da je preletel Rokav-turški zemljevid sveta. Kahle pravi, ski preliv in da je v Calaisu. ti * ti * ti * ★ ti ★ ti ★ KAKO RASTEJO RUSKA MESTA Ruska mesta so po vojni hudo narasla. Qb 16. obletnici revolucije so objavili statistiko o ruskih mestih. Mestnega prebivalstva je 1. 1914. bilo v Rusiji 25.milijonov, 1. 1933. ga je bilo pa že 39 milijonov. Moskva šteje danes 3,572.000 prebivalcev, Harkov, glavno mesto Ukrajine, 646.000 (1. 1914. le 313.000). Tudi nova mesta v Sibiriji so naglo narasla. Magnitogorsk ima že 230.000, Kibinogorsk 40.000 prebivalcev, Sta-linsk v, Kavznecovu, ki je 1. 1914. imel le 2000 duš, jih ima danes 249.000. 1. Vinko Vodopivec: "VENČEK", orkester 2. Dr. Ant. Dolinar: "VENČEK SLOVENSKIH NARODNIH", mešan zbor 3. V. V "KAKRŠEN GOSPOD TAK SLUGA", burka iz vojaškega življenja v 1 dej. 4. "SLOVO STAREGA IN PRIHOD NOVEGA LETA", živa slika. Po končanem sporedu pa se bomo zabavali s plesom do zore, pri katerem svira društveni orkester. Buffet bo v društvenih rokah in po Hudi zločini mlade ženske Pred več leti se je v portugalskem mestu Castello Branco mlado in čedno dekle poročilo z revnim mladeničem, ki je bil navaden knjigovodja pri listu "Patria Nova". Mladi mož se je pisal Dagist. Ker ¡e mlada žena imela dobre zveze, je svojega moža kmalu spravila k podružnici neke lizabonske banke. Nekaj mesecev kesneje je mladi Dagist že bil prokurist. Banka je vedela, da ima mlada žena v banki naloženo veliko, denarja, zato je rada ustregla njenemu priporočilu. Ko je preteklo od tega 10 mesecev, je bilo neko noč v bančno podružnico vlomljeno in iz depoja ukradenih 17.000 dolarjev, katere je tam shranil neki tujec. Banka je morala škodo poravnati. Najprvo so osumili, da je denar ukradel knjigovodja Ko ref, pozneje p« so začeli sumiti mladega prokurista Dagista. Nihče pa ni slutil, da je prava povzročiteljica vloma, katerega je res izvršil Dagist, njegova mlada in lepa žena. Ker so Dagista vedno zasledovali in zasliševali, je to strlo njegove živ- , riti čudne govorice Minilo je eno leto, dve leti, ko je v Lizaboni nenadno umrla premožna zdravnikova sestra, katera ni bila poročena. Ker je njen brat dr. Abrantes "slučajno" tedaj bival v glavnem mestu, je lahko sam ugotovil, da je sestro zadela kap. "Iz previdnosti" je poklical na posvet še nekega drugega lizabonskega zdravnika, ki je potrdil Abrantesovo diagnozo. Pred nekaj tedni pa je gospa dr. j Abrantes odpotovala v Lizabono. Med tem pa so doma njenega moža, zdravnika dr. Abrantesa, našli mrtvega. Poleg njega je ležala prazna posodica, iz katere je izpil strup, j in pa poslovilno pismo ženi. To pot¡ je dr. Abrantes bil res previden in j je posebej pisal enako pismo še slo- ¡ večemu odvetniku in policiji. Ta pisma so obenem testament in izpoved. Na podlagi teh pisem so gospo dr. Abrantes aretirali, ko se je vrnila iz Lizabone. Zdravnik je nam | reč v pismih priznal, da je na pri- j govarjanje žene zastrupil svojo se-1 stro ter zastrupil tudi drugega mo- j ža svoje žene. Ker se je bal, da bo žena, ki tako hlepi po denarju, da se ne plaši nobenega zločina, nekega dne tudi njega umorila, zato je j naredil konec sam. Sedaj v LizaBoni pričakujejo veli- j ke sodne obravnave, ki bo sodila to j satansko žensko. Migljaji za hišne gospodinje Mleko se ne bo tako hitro zagrizlo v vročini, če ga malo osladiš in potem zavreš. (Na en liter mleka eno žličko sladkorja). Salicila ali drugih sredstev, ki jih uporabljamo za konzerviranje sadja nesmemo nik'dar kuhati, nego jih vmešamo šele nazadnje. Pri mezgah ne lupi sadja in ga tudi čim manj pretlači, kajti sadje ima najmočnejše sestavine baš tik pod olupkom. Da porcelanaste sklede v pečici ne počijo, kadar pečeš kipnike, posuj prej pečico s soljo. Sol vleče nase I IZ BUENOSAIREŠKE KRONIKE TEŽKA NESREČA NA DELU KRVAVA TRAGEDIJA V ul. Santa Fe 205Í se je zgodila y ponedeljek zjutraj se je odigra- v petek popoldne velika nesreča, ki ia težka drama v Ciudadeli, v ul. Ing. .... . ^ , „ _ je zahtevala tudi eno človeško žr- Almorati. vročino, kipnik se. pri tem lepo spe • i • , . oo i * ! tev. Pri stavbi je bilo zaposlenm Neki Fermín Couscicao, star 32 let, 1 „ .. , . . . \ kakšnih petnajst delavcev. • Streha ¡ se je bil zagledal v Marijo Pardici, Prerezamo limono obvaruješ ples- r , , . v. „.,.,. ... „ v . , . . , i se je nenadoma vdrla in so ruševine staro 18 let. Tej ljubezni pa se je nobe, ce jo denes v caso, ki je do c J . . ,, . I mnnirn T7TV10H 7annslpT1lh I n.nCml polovice napolnjena s kisom. S/J Prerezana čebula ne splesni, če ?o obesiš na žebelj: skozi nenarezano pokopale mnogo izmed zaposlenih protivil Marijin stric Nuncio Par-mož. Nekateri so se sami rešili iz-; dici, ker je imel za dekle že izbra-pod lesa in materiala, priti pa so nega drugega ženina. Nečakinjo je morali tudi ognjegasci, da so začeli rad{ tega vedno nadzoroval, da se brž odkopavati one, ki so bili močno n¡ mogla sestajati z zaljubljenim zasuti. Posrečilo se jim je odkopati Ferminom. To je bilo vzrok, da je tri še žive, dasi težko ranjene zi- mladenič izvršil žalostno tragedijo, i darje, četrti, neki Nicolčs Moligani. Qb 6.30 zjutraj je v označeni ulici pa je bil že mrtev. počakal na svojo izvoljenko in nje- Druga nesreča na delu se je iste-j nega strica; ko sta prišla mimo, je ga dne dogodila tudi na "Mercada skočil pred njiju ter več krat ustre-de Abasto". Glavni capataz je tam jjj jz samokresa, nato pa planil na padel z višine 18 metrov ter se ta- ranjenca še z nožem. Ko so prihiteli ko pobil, da je črez nekaj ur izdihnil j ljudje, je bilo dekle že mrtvo, njen v bolnišnici. . strjc pa se je zvijal v mlaki krvi. j Napadalec,-ki je zločin izvšil naj-POD AVTO STA PRIŠLA brž v trenotku hipne blaznosti, je V torek popoldne sta se dogodili j teda-¡ prišel spet k zavesti, vrgel na Boki dve težki prometni nesre- pr0£. orožje ter začel bežati. Poči. V ul Pedro Mendoza je neki av- zn€je s0 ga naji¡ mrtvega v neki to povozil 9-letnega dečka Alberta drugi ulici Zastrupil se je bil. C. Troisija, v ul. Brandzen pa je prišla pod vozilo 5-letna deklica Kozu za evropsko modo 1933 ! Nélida Echevarría. Oba otroka sta ! kmalu po nezgodi izdihnila radi za-dobljenih težkih poškodb. Šoferja | sta pod ključem. Z NOŽEM GA JE Brata Juan in Oscar Palacios sta se prepirala v stanovanju v ul. J. B. Alberdi 5191. Po daljšem prerekanju je Oskar zgrabil za nož in brata težko ranil v trebuh. Ranjenca so spravili v bolnišnico, napadalca pa za zamrežena okna. SMRTEN PADEC S KOLESA V ponedeljek popoldne se je peljal po ul. Marmol z veliko brzino neki Jaime Uthurrald na svojem kolesu; s sabo je vozil tudi 12-letnega dečka Vincenteja Amosa. Na višini ul. México je kolesar tako naglo okrenil kolo, da je dečka vrglo na tla. Prebil si je lobanjo in je revček med vožnjo v bolnišnico izdihnil. stran pretakni nitko in jo obesi tako, da bo odrezana stran obrnjena navzdol. Črez prerez se napravi tenka mrenica, ki obvaruje čebulo plesni. OLGA VASILENKO * * sH * * * * * * * * * * * * sp * * * * * * Modistka * ¡fe Buenos Aires, San Martin 522 J II. nadstr. Zimska moda v Evropi: razkošety kožuh iz hermelina ce, da je obolel. Mlada žena je syo-jega moža odpeljala v sanatorij. Naenkrat pa je v banko prišla vest, da se je Dagistu-na poti v sanatorij tako omračil um, da je skočil z drvečega vlaka in se ubil. Danes vemo, da je satanska ženska, ki je nad možem imela vso oblast, reveža prisilila, da si je končal življenje. Točno ob letu nato je žalujoča vdova odložila žalno obleko ter «e začela sprehajati s svojim novim zaročencem, ravnateljem tovarne sardin. Teden dni nato je postarni gospod sporočil javnosti svojo zaroko z gospo Dagist. Kmalu je bila poroka. Meščani Castella Branco so | strmeli. Stari mož je prodal svojo hi- i šo ter odpotoval s svojo 32 let mlajšo ženo po svetu. Bolan se je vrnil čez nekaj mesecev in iskal zdravniške pomoči dr. Abrantesa. Po 2 in pol letnem hudem trpljenju je nekdanji veseljak, stari ravnatelj, umrl. Ob njegovi smrtni postelji sta mu stala ob strani njegova mlada žena in zdravnik dr. Abrantes. L. 1931 se je zdravnik po/očil z vdovo. Po mestu so se pa začele ši- Ena izmed najbolj razširjenih modnih revij v New Yorku je priobčila ta le model poročne obleke iz črne svile kot najnovejšo modno idejo. Največja klinika v Buenos Aires 10 ZDRAVNIKOV - SPECIALISTOV. 12 KONZULTORIJEV. POSEBEN ODDELEK ZA SPOLNE BOLEZNI. Zdravljenje na obroke po 10.— $ na mesec ŽENSKI ODDELEK. Načelujeta mu zdravnica in zdravnik, ki sta specializirana v porodništvu in v vseh ženskih boleznih SPLOŠNA KLINIKA. Jetika, bolezni srca, želodca, jeter, obisti, črevesja itd. ODDELEK ZA X ŽARKE. Radioskopija. Radiografije po 10. — $ vsaka. ODDELEK ZA ELEKTRIČNO ZDRAVLJENJE. Višinska svet loba, ultravioletni in infrardeči žarki. Najmodernejši stroji. POSEBEN ODDELEK ZA OTROKE. LABORATORIJSKI ODDELEK. Vsakovrstne analize. SANATORIJSKI ODDELEK. Sprejemamo po nizkih cenah in v popolno oskrbo bolnike, ki so pod stalnim zdravniškim m kirurškim nadzorstvom. ZOBOZDRAVNIŠKI ODDELEK Izdiranje zob brez bolečin. Nizke cene. Umetna zobovja. Ko čutite, da niste zdravi, pridite k nam, kjer vas bodo pregledali strokovnjaki, ki prav tako postopajo z revežem kakor z bogatinom. KONZULTACIJE SO BREZPLAČNE ZDRAVIMO TUDI NA MAJHNE MESEČNE OBROKE GOVORIMO SLOVENSKO Sprejemanje strank od 9.—12. in od 15.—21. Ob nedeljah in praznikih od 9—12. U. T. 35, Libertad 5410 28 SUIPACHA 28 GOSPODARSKE VESTI Trgovinske pogodbe Še pred par leti je bilo upravičeno upanje na boljše razmere tudi v trgovinskih pogodbah, še vedno je bilo veliko držav interesiranih na razmahu svobodne trgovine. Toda vsi poskusi teh držav za liberal-nejše trgovinske pogodbe in carinske tarife so ostali brezuspešni. V dobi kaosa tudi na trgovinsko-političnem polju so metode trgovinske politike dobile druge oblike, ideja prednostnih carin je zadobila vedno več pristašev. Vsa trgovinska politika sploh- je postala samo ponižna dekla v službi zunanjepolitičnih ciljev posameznih držav. Prišle so zraven še uvozne prepovedi, uvozna dovoljenja, kompenzacijski promet, klirinške pogodbe, devizne omejitve itd. Pregled za preteklo leto je vse prej kot razveseljiv: 26 držav je vpeljalo lani devizne omejitve, 25 držav je lani svoje carine zvišalo v večji ali manjši meri, 6 držav je uvedlo kontingentiranje uvoza (v tekočem letu še tri zraven), 7 držav je uvedlo znatne uvozne prepovedi in v zvezi s tem uvozna dovoljenja. Kakšenu je položaj glede trgovinskih pogodb, pa povedo tele številke: Danes je v veljavi 313 trgovinskih pogodb, toda od teh je 171 samo splošnega značaja, to se pravi, da dovoljujejo pogodbenim državam u-porabo minimalnega tarifa (brez kakšnih tarifnih izprememb). Tarifna določila so vsebovana samo v 130 pogodbah, pa še od teh so tarifna določila v 38 pogodbah tako neznatna, oziroma se omejujejo na minimalno število predmetov, da se ne izplača govoriti o tarifnem delu. Tako žalostno sliko nam podaja g. Jellinek v zadnjem "Volkswirtu". LJUDI JE SLEPARIL Neki Jorge Dy Kos, o katerem policija še ni ugotovila, ali je romunski ali grški podanik, je imel v ul. Florida 259 urad, kjer je prodajal obveznice nekega francoskega de narnega zavoda. Sprejemal je denar "na račun'', obveznic pa svojim kli-jentom nikoli ni izročil, marveč jim ¡ je s spretnimi izgovori vedno znova vžigal zaupanje, kar mu je omogočilo, da je cela tri leta nadaljeval Danes ni nobene stabilnosti več v i posel, ki je moral biti ze precej dobičkanosen, saj je, kakor računa- trgovinskih odnošajih. Od 313 ve ljavnih trgovinskih pogodb je nehajo veljati. Toda tudi te pogodbe se lahko odpovedo v teku leta 1934. Samo dve pogodbi od teh veljati do leta 1935, ena pa velja do konca leta 1937. Večinoma prevladujejo kratkoročne pogodbe, ki se lahko odpovedo na 14 dni, največ pa v treh mesecih. Ob takih razmerah ni čudno, če je leta 1932 obsegala svetovna trgovina samo 68 o|o prometa leta 1930. Ves sistem trgovinskih pogodb je v veliki meri slonel do zadnjega na nemško-francoski pogodbi iz leta 1927. Toda v avgustu je odpovedala Francija svojo trgovinsko pogodbo z Nemčijo, kajti francoska zbornica je sklenila do konca leta 1933 odpo- jo, nabral v tem času okrog 200.000 pesov. Ker so kupci v zadnjem ča su začeli le preveč pritiskati, je Kos j sklenil, da jo "pobriše" v Evropo. Uradnici Schifferjevi, ki je bila pri njem zaposlena, je dejal, da mora na nujno poslovno potovanje. Ko so klijenti zvedeli, da je kos odletel, so tekli na policijo, ki je ugotovila, da ima ta tiček pisano preteklost. Tekom svetovne vojne je vohunil na škodo Romunije in ga je vojno sodišče obsodilo na smrt. Par ur pred eksekucijo pa se mu je bilo posrečilo zbežati iz ječe, v kateri je ča-1 kal na izvršitev smrtne kazni. Policija je dognala, da se je Kos odpeljal na "Cap Arconi'' in je za- PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V decembru: 23. — Zeelandia 25. — Monte Olivia 27. — Southern Cross 29. — Highland Brigade 30. — Groix 31. — Massilia V januarju 1. — Neptunia 2. — Gral. Artigas — Pssa. Ma- ría — Nothern Prince Proti Evropi bodo odpluli: V decembru: 23. — East. Prince — Asturiano 24. — Kerguelen 27. — Almazora 28. — C. San Antonio — H. Prin-cess — Delvalle 29. — Zeelandia — Madrid 30. — South. Cross V januarju 3. — Massilia — Buenos Aires 1. — Duquesa 5. — Monte Olivia — Neptuniá 6. — Groix — North. Prinze llISHIlllMlllllMJllIilISi: vedati vse obstoječe pogodbe. Fran to brzojavno naprosila brazilsko po-cija hoče namreč popolnoma obdr- licijo, naj kosa ujame in naj ga po-žati vodstvo trgovinske politike š ta- šlje v Buenos Aires, da ga bodo rifami in uvoznim kontingentom, spravili v varno kletko. Vsekakor bodo nove trgovinske po- m^mmm^mmmm____-godbe s Francijo v velki meri od- ■v ločevale o bodočem stanju svetovne; KRATEK CAS LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar dipl. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugih listin. Provodi so pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucumán 586. U. T. 31 R^lro 8168 ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče. obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MARKO R A D A L J Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud llllllllllllll!llllllllllllllllllllllinilll!IIIIl!lllllllllllllllllllllllllllllll< PRVOVRSTNA KROJAČNICA Ako želite biti dobro in moderno oblečeni, obrnite se na Andreja Benčino Calle Cnel. Niceto Vega 6014. Izstopite na ul. Rivera in Dorrego. Nahajamo se med Dorrego in Arévalo. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimHiiiii trgovine. Slaba vedeževalka Vedeževalka: "Lansko leto sem prerokovala vaši hčerki bogatega ženina in dvojčke. Ali se je prerokovanje izpolnilo?" Ahac (jezen): "Seveda, dvojčke že ima le ženina še nima..." Preveč zahtevano. Na spiritistični seji je voditelj krožka klical pred kratkim umrlega prijatelja: "Duh našega umrlega prijatelja ali si tukaj? Če si tu, udari po tleh z mizico enkrat, če te ni, pa dvakrat!'' Velike poplave so imeli pri Bilbau, na španskem Misli se krešejo Šoferka v prodajalni: „Rada bi rokavice take barve, kakor je moj av-to." „Katera številka — prosim lepo." „AU 98-947 " Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. .Prvovrstna postrežba in zmerne cene -: o: Restavracija v prvem nadstropju o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt Gvidon Jug: BOŽIČNA NOČ Milica in Majdica gledata skozi zamrnjene šipe na bele snežinke, ki padajo tiho, skoro božajoče na zasneženo naravo, pocivajočo svoj globok zimski sen pod debelo in toplo odejo. V šipah so zarisane čudežne zimske rože in zvezdice. Milica in Majdica dihata vanje, da zgubljajo polagoma svoje ostre zariše in postajajo bolj medle, brez izrazitih črt. Milica ima modre oči in svetle lase; nosek je nekoliko zavihan navzgor, kot da se je pored-než nekoliko spuntal. Tudi njena narava je podobna temu nosku: nemirna, nestalna, lahko razburjiva, nezadovoljna z enoličnostjo, ki jo obdaja. Zelo misli na očeta, ki se je izselil tja daleč v Argentino, pod ono toplo, svobodno solnce, kjer cvete kaktus z rumenimi eksotičnimi cveti in kjer se male opice podé v prožnih vejah palm. Majdica je temnooka, mirna, strpljiva, brez nepotrebnega fantaziranja; je v precejšnjo oporo mamici. Mamica je bolehna. Kašlja že en čas in posebno ob vlažnem vremenu. Odkar ni očeta, sama obdeluje posestvo. Ni obširno, ali žena ne zmore težkih del, ki so utrudljiva celo za krepke moške. Hlev je snažen, polje dobro obdelano, ali mamica hira. V prsih nekaj ni v redu. Kadar je nosila domov poljske pridelke, jo je peklo in skelelo v plečih, kot da bi gomazile mravlje. Posestvo je v redu, ker ;e majhno, ali z mamico gre navzdol. Sneg pada neslišno na tiho pokrajino. Že par dni zanletuje. S streh vise debele zmrznjene sveče. Zgle-dajo kot orjaški glavniki, s katerimi se češejo velikani. Včasih zatuli veter in tedaj zaplešejo snežinke divji ples. Nebo je sivo, žalostno in čemerno, ker mora pošiljati na zemljo toliko lepih, belih "in blestečih snežink. Ljudje stopajo po zametenih stezah. Kučme so preko ušes, roke v volnenih rokovicah, na podplate se je prilepila debela snežena skorja. Vse hiti. Na polico je priletel vrabec in začivkal. Škatlja, v katero so polagali drobtinice, je zasnežena. Milica zavzdihne in pogleda Maj-dico. Potem pogleda mamico, ki sedi ob mizi. Mamica podpira glavo s komolci; gleda pred se, morda v šibak plamen, ki prasketa v ognjišču. Nepremična je, da se zdi, da spi. Ali ne spi. Kje so sedaj njene misli? Kaj se dogaja pod onim čelom, ki je nagubano predčasno od skrbi in trpljenja? Milica zaplaka. Skrije obraz v dla- ni in tišči v sebi bol, da plak ne bi bil tako glasen. Vse njeno telo trepeta; izpod prstov, ki so tako drobni in nežni, silijo solze, sblze otrok, ki so tako čiste in kristalne kot biseri. Mama se dvigne izza mize; bolj trudna in sključena je kot navadna. Lepe in temne oči ima, ali oči leže globoko; med črnimi kitami je mnogo sivih štren. In vendar je mlada; ni še dosegla tridesetih. "Kaj ti je vendar otrok", šepeče in gladi Milico po mehkih, svetlih kodrih. Kako mehko in nežno znajo gladiti materine roke. Komaj se dotaknejo in vendar izkrajajo ono mehko blažečo toploto, ki je toplota mater. "Kaj ti je", ponavlja in poljublja otroka na nedolžna usteca in na mokre oči. Tudi sama ima solze v očeh, vse krog nje je tako nejasno, kot bi tavala v mokri megli, v katero je zašla naenkrat. "Papana bi rada", krikne Milic3. "Zakaj ga imajo lahko Slavica, Sil-vija in Elvira in zakaj ga jaz ne morem imeti? Ali nimam tako rada bogca kot one? Ali ne molim vsako noč tudi za papančka? In zakaj torej ne pride?'' Milica cepeta z nogami, da ja mati komaj drži. Njene oči so široko odprte in rdeče radi solz, ki silijo iz njih. V njenih prsih je vihar, tuga in žalost. Majdica sedi pri oknu. Pogled ji je plah in žalosten, obrnjen nekam v notranjost. One vrste ljudi je, ki trpé tiho, brez joka in brez vzdihovanja. Morda trpé huje nego oni drugi, ki se lahko zjokajo. "Saj papa kmalu pride", pravi Majdica in pogleda pametno in razumljivo na mamico, ki je ujčkala sestrico. Imela je komaj osem let ali njen razum je bil preko njene starosti. "Včeraj sem sanjala, da je prišel papaček. Klobuk je imel nagnjen na ušesa in v nagumbnici kamižole je imel veliko rdečo rožo. Ko je stopil na prag, je zavriskal, da se je slišalo po celi vasi. Prišli so tudi Slavica, Silvija in Elvira, vsaka s svojim papančkom. Sedeli edini v vasi je, ki ne pošlje domov niti vrstice. Majdica in Milica sta veliki in bi radi tudi čitali. Poštar hodi že celo večnost mimo hiše, ne da bi vstopil vanjo. To vedó tudi v vasi. Nekateri govoré to, drugi ono. Ali te govorice njo ne brigajo, ker ima zaupanje v njega. Vedno je bil dober z njo in otroki. Argentina je vendar daleč. Pogostoma se zgubijo pisma in morda se je to zgodilo tudi z njegovimi. Svet je velik in obširen, ali ljubezen je neomajena. On bo pisal in tedaj bo zopet dobro. Božična noč je danes. Tema je padla na vas in na griče. Okna v malih zasneženih kočah so razsvetljena. Božična drevesa bleste v stoterih plamenčkih sveč. Na vejicah so obešeni srebrni orehi, kolači in rdeča jabolka. Na vrhu drevesca je smo vsi za mizo in jedli oranže, ki so angelj s papirnato srebrno zvezdo. dišale lepo. Potem je papanček povedal zgodbo o Argentini, v kateri | živijo. Indijanci in čarovniki. Zato vem, da papa kmalu pride." Štiri leta so, odkar je šel oče od doma. Prvo leto je pisal pogostoma, drugo redkeje in četrto sploh ni pisal več. Ne bi bilo treba, da bi vsakokrat priložil denar, ali pisal bi lahko. Da je zdrav in da malo zasluži. Ali pa da je bolan in da bi Nekatera okna so pa temna. Pri Milici in Majdici ni drevesca, ne lučk, ne kolačev. Slaboten plamenček u-gašuje v ognjišču. Tri uboge dušice čakajo na papančka, ki je tam daleč v Ameriki. V Ameriki je svoboda, ali pri njih je žalost. Sneži. V cerkvici bije zvon. Zvoki so mehki, vabljivi. Po belem snegu hodijo postaVe z bakljami. In snežinke padajo nemoteno, tako rad pomoči. Že eno leto ne piše več, nežno in riiehko, kot da bi božale. IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kiuder.