Ntjftlji almUd dnemik
▼ Združenih drŽavah *
VeUa za m leto - - -	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozenutro celo leto	$7.00
L
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki«
r,IMI .......^^
The largest Slovenian Daily in the United States. '
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
. i—
TELEFON: CORTLAND T 2876. _Entered as Second Class Matt+r, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congreai of March 3, 1879.	TELEFON: COETLANDT 287G.
NO 21. — ŠTEV. 21.	NEW YORK, THURSP A Yk JANUARY 25. 1923. — ČETRTEK, 25. JANUARJA, 1923.	VOLUME XXXI ~ LETNIK XXXI.
AMERIKA NASTOPILA NA KONFERENCI
Ameriški poslanik Child je izročil zaveznikom poslanico, v kateri zahteva prostost za vse v mosulskem sporu. Upa, da ne bodo koncesije "monopolizirane". — Turčija je zavrnila angleški predlog glede posredovanja Lige narodov.	j
Lausanne, Švica, 2:5. januarja. — Ameriški poslanik Child jc naslovil nadaljno poslanico na hitro razkrajajoči) se konfeiviHMi ^Icde Bližnjega iztoka, v kateri je rekel, da se mora politika odprtih vrat tikati vseh petrolejskih koncesij v Mosulu.	j i'nosil naj se vse zahteve, tikajoče se koncesij, "pravično" uravna ter dal tudi izraza upanju, da ne bodo
koncesijo monopol i zi rane iH\ te ali one sile.	|
Lausanne. Švica. januarja, — Splošni evropski ] m »loža j je že itak strašno ra zoran, a se je Janes večer -»* bolj poslabšal vsled kritičnih razvojev na konferenci jjlede Bližnjega iztoka.	.	!
Turčija ni hotela sprejeti an-' jrleškega predloga, naj se izroči | s.fw»rna zadeva (»lede Mosula Li^i j narodov v uravna\o ter končno j rrsit.T. in Anjrlija je odklonila k prejem turških protipredlogov, i naj se uravna vprašanje potom plebiscita v »pornenn okraju.
Ix>rd Curzon je nato izjavil.' da ho prevzel kot angleški minister za zunanje zadeve <xlpovor-j nost naslovljenja pi*em na svet hijrr narodov, v katerih ho obraz- j lo/il položaj, kot se je razvil, — namreč l*»I<»/aj. ki pomenja ve-lik<> crožujo za mednarodni mir. Prosil ho, naj se pri>"ne svet Lipe narodov preati s eelo zadevo •na temelju člena «k>govora. ki do-lo.'a. da lahko Lipa nastopi, kadar je izbruhnila vojna ali kadar preti izbruh vojne ter stori korake, da zopet uveljavi ali pa zagotovi vzdržan je miru.
Va/na took a današnjega dramatičnega sestanka je bila L/, j a -\a oslanika Childa. v kateri je sled j j obrazložil stališče Združenih držav.
AnpleŠki delegat j •• so repri-rani, da so zadnji razvoji skrajno ne ii pod n i za uspeh konference. — Kljub temu pa bo konferenca nadaljevala s svojimi napori in Tur-kntn ho pozneje predložen osnutek pogodbe, v kateretn se ho nahajala klavzula z duloebo. naj st» predloži mosulsko vprašanje Lipi narodov.
Ce so ne bodo Turki premislili, ho to popolnnina zadostovalo za njih odklonitev pod pisanja. V <akem slučaju, kot je izjavil da-riM lord Oirzon, pa hi postalo ob-
novi jen je vojne na Bližnjem vzhodu neizogibno.
Rim, Italija, 24. januarja. — Ministrski predsednik Jlussolini je izjavil, da je sedanji ]>oložaj [h»vsem neprimeren za vmešavanje v položaj v Ruhru. On je rnne nja, da morajo posredovalci čakati nadaljnih razvojev, kajti le v takem slučaju bodo lahko gotovi. da na hodo pogajanja zaman.
Rekel je tudi, tla se bo Italija poslužila prve primerne prilike, ( da skuša pomagati. (£>e sama se^ bi ne more, reva! O. stavca.) — Že je posvarila Nemčijo o nevarnosti odpora ter Francijo o nevarnosti brezobzirne politike. — Italijanski delepatje so dobili naročilo, naj se udeležujejo vseh e-, koiiimiskili in finančnih razprav, tla pa naj se vzdrže vseli voaških korakov.
--i
PREDSEDNIK JE ŠE VEDNO j BOLAN.
Washington, !>..(*.. 24. jan. — Rripadni general Sawyer, osebni zdravnik predsednika llardinga. hoče na vsak način, da ho predsednik deležen toliko počitka kot le mogoče tekom okrevanja od in-fluenee, ki pa je napadla pretekli teden. Izjavil je danes, da ne bo dovolil predsedniku izvrševanja rutinskih poslov.
< '»'prav ko je plašilo, da ho predsednik že včeraj zopet za svojo pisalno mizo. je vendar ostal v svojih sobah in običajna kabinetna seja, ki se vrši v torek, je bila preklicana.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom Mk basks ftsrrivjcjo ran—IJtvo, hitro ta po nizkih
JifotltTlja:
BaspoOnj« na adaja po*C« ta lsplataj« 1r. postal Čekovni and tm "Jadranska banka" v LJubljani. Zagreba. Beograd*. Kranj«. Celja. Marlboro, Dubrovnika, BpUtu. Banjan ali drugod. kjer H pai aa hiti*
tapUCUo naJacodM^
100 Din. .. $ 1.16 .. (K 400) 200 Din. .. $ 2.10 .. (K 800) 500 Din. .. 3*4.95 .. (K 2,000) 1000 Din. .. $ 9.70 .. (K 4,000) 2000 Din. .. $19.20 .. (K 8.000) 5000 Din. .. $47.50 .. (K 20,000) Italija ta ta-d—« —aalja:
■avdUja aa aadaja pate la IglitaJi »Jadru** haaka" v TMa.
Opatm la Sate
50 lir........$ 2.95
100 lir ........$ 5.60
300 lir........$15.90
500 lir ........ $26.00
1000 lir ........$51.00
■a iiUJety. M prw»«J« mak luimmil km al pa tathii m Ibi illaj—■ pa ■!«■!■ nil «• pnU >ip»a
Trate—t kronam. dtearja— ta tlraa ate] al Talna, awaja a* vnOnat IB aeprlCatomaa; Is lap rukgt mmm al Mfote podati aataatea aaaa ▼naprej. Eafnnamo po canl oaapa tea. to w dana poataal denar v roka.
i Iak Buk DeaaL-"11 *****Mmt9 ONm "
miKfliXBIBRATIBAIX
•S Oortlaadt *rwt	*«w Točk, V. T.
OtevM actopntftro Jadraaaka Banka
i	——M———5Si
UlttfMwmi
NOVI PREDSEDNIK POLJSKE REPUBLIKE.
Sedanji predsednik julijske repu blike "NVojczieehovski. Njegov prednik je bil Xarutowiez, katerega so pa umorili.
DOSEDANJA PLAČILNA !
LESTVICA V VELJAVI
- j
Zastopniki United Mine Workers in delodajalcev so sklenili dogovor glede obnovljenja sedaj veljav ne lestvice. — Formalno odobreje skoro zagotovlje-j no.
Poroča John J. Leary, ml.
_
New York, X. V. L>4. jan. —j United Mine Workers of Aaneri- j <*a ter delodajalci v poljili mehkega premoga v i)hi<», Indianf in Illinoisu bndn danes obnovili sedaj veljavno plačilno lestvico za eno leto, pričenši s prvim aprilom. Podkomitej, ki je iiu^l nalogo sestaviti nov mezdni koritrakt je včeraj sklenil priporočiti sprejem stare plačilne lestvice lirez vsake modifikacije.
Politični komitej premoprarjev. ki ima polnomoe, je včeraj zvečer odobril poročilo podkomiteja. in delodajalci so to poročilo že prej odobrili, vslcd česar bo današnja seja le malo več kot formalnost.
Vsled t<-h dogovorov ni le odstranjena vsaka mmžnost f»r>-ki-njenja dela v unijskili poljili m«--hktijra premoga, pač pa je tudi zavarovan položaj v antracitndi poljih, kjer 1m» sedaj veljavni kontrakt ugasnil dne 1. septembra. Edina možnost prekinjenja dela v teli poljih je <»listajala v sinlpatij^ki stavki antracitnih delavcev za slučaj, da bi zastavkali delavci mehkih * premogovniških polj.
Kontrakt, sleije katerega se je dogovoril pi*lkt«uit»*j. odgovarja željam vseh. z izjemo administracije v Washingtoim. Administracija sc je po«lužila vsegra svojepa upliva, da prepreči sklepanje ikv ve pogodbe na predvečer pre<i-sedniakih volitev.
Številni delodajalci niso hoteli riskirati padajočega delavskega trga za več kot eno leto, in John Lewis ter njegovi tovariši so tudi dobro vedeli, da jim nudi leto 1924 boljše prilike kot pa leto 1925. Vsled tega je tudi imela administracija le malo prilike, da Prodre s svojimi željami.
Petje, prihajajoče iz plesne dvorane, v kateri je zboroval pod Jromitej, je predstavljalo včeraj
OBRAVNAVA PROTI ;
KU KLUX KLANCEM!
j —
Država namerava zaključiti ' zaslišanje glede delovanja Klana z velikem presenečenjem. — Nastop glavne
priče.
i _
Bastrop, La., 24. januarja. — ■ Ker ni na seznamu več kot pol ducata prič. ><• se državne oblasti j pripravile, da zaključijo javno zaslišanje triedaktivnosti tolpe | našemljenih ljudi, ki so dosegle svoj višek •/. mučenjem in umorom Watt Daniela in T. Riehard-sa. Tako se je glasilo v neki objavi generalnega pravdnika Coco.
Javno zaslišanje, ki sc je pričelo dne :». januarja, bo zaključeno po pričevanju glavne priče, ki bo nastopila danes popoldne. Pričevanje te osebe bo predstavljajo. kot izjavljajo vladni krogi. tl presenetljivo presenečenje". Noben v štabu generalnega pravdnika ni hotel povedati, v čem bo obstajalo to presenečenje. Kljub temu pa sc jrlasi. da bodo najbrž uveljavljene* važne identifikacije ljudi, ki so se vdeležili mučenja in poznejšega umora.
Se danes hodo dospela semkaj povelja, v katerih se bo glasilo, da se morajo kavalerijske in dru-ire milične čete. nastanjene tukaj, vrniti v svoje garnlzije. kakor-liitro bo odšel f«l tukaj generalni ! pravd n i k.
prvi signal, da je bil dosežen do-gvvor. <• k »tereni je bil slcbemi prepričan, da je neizogiben. _
1'ar minut pozneje sta izjavila *
Lewis" in Pliil Penna. zastopnika delodajalcev, da j«* bil dosežen d»««rovor. a se ni.sta hotela spustiti v |»odrohnosti. dokler ne bo po-r čilo podkomiteja predloženo — plenarni >eji.
Neoficijelno pa se gbusi. fla je bil sprejet stari kontraikt. ki do-loča sjtl.08 za tonažne premogarje ter ^7.r»() na dan za f»stale delavce. Ivel javi jen je bil tudi checkoff sisjem in kontrakt bo ostal pravomoeen za eno leto.
Zapadna Pennsylvania, ki je-bila tekočega leta članica konfe-, renče centralnega kompetitivne-ga polja, bo tu^i podpisala novi dogovor.
MLADA ANARHISTU | UMORILA ROJALISTA I
Klada anarhistinja, po imenu Berthon, je zavratno umorila rojalista ter skušala nato izvršiti samomor.
Paru, Francija. 22. januarja. — Gemainc Berthorj. mlada anarhistinja. je danes zavratno urno- i rila Marins Plateaua. enega glav- s nih pribočnikov poslanca Leona } Daudeta v monarh Lstičnem giba- y nju ter nato skušala izvršiti sa- { m</mor.
Pozneje je povedani poli *iji, j ia je nameravala umoriti Daude-ta, ko je šel danes zjutraj k ma-I ši z otrtalimi monarhisti v spomin ^ na obglavljenje Ludovika XVI., da pa se mu ni mo^la zadostno približati.	t
Nat-o je sla ▼ nredništvo lista i L'Action Francai.se, katerega iz- 1 daja Daudet. kjer je pojasnila i svoj rekord kot aktivna anarhi- j stinja ter izjavila, da hoče razkriti važne monarhistične načrte. \ Sprejel jo je M. Plateau, edea ( glavnih pribočnikov Daudeta in , »rganizator mladiji rojalistov. f Bekla je. da hoče govoriti z , Daudetom, a Plateau ji je poja- ] snil, da to ni mogoče. Mlada žen- j ska se je navidez obotavljala ter . vstala, kot da hoče oditi. Plateau , je stopil proti vratom, da jih od- , pre, in takrat je potegnila revolver ter oddala nanj pet strelov, i in sicer v hrbet. Plateau se je na- j I t osplazil v čakalnico,'kjer je ob-( ležal mrtev pred očmi nekaterih' ■ obiskovalcev.	!
Nato pa je namerila mlada morilka »revolver na samo sebe ter vzkliknila: — Povejte anarhi-' . stični stranki, da sem storila svojo dolžnost. Njena rana ni nevarna in ko jo . je vpra&ala policija.- zakaj je us-
1 trelila Plaiteaua. ko je vendar,
• i
i prišla z namenom, da ustreli Dau-» deta. je odgovorila:	!
— Obotavljala sem se. dokler
•	nisem ^sklenila oditi. Tedaj pa
-	sem se ojunačila ter pričela stre-
-	Ijati. ko mi je pokazal trbet. i
Mlada ženska trdi. da nima ni-. kakih sokrivcev, a Daudet ,ki ni
•	hotel nobenega direktno obdol-
-	žiti, je izjavil, da jc dolžnost vla-, de najti in kaznovati onega, ki je . poslal na krvavo delo to ponorelo
-	morilko.
, Ta za.vra.tni uinor je dovedel
-	do cele serije manjših izgredov in
-	spopadov po ulicah, katere pa je
>	policija hitro zatrla. Skupine ro-) jalistov so se zbrale pred uradom i lisla ter sklenile pobiti šipe soci-; jalističnih in radikalnih listov, i Slrupina rojalistov, močna nekako dvesto mož ter oborožena s pa-
j licami, se je napotila po bulevar-dih v namenu, da osveti Plateaua. . Tedaj pa se je iz stranske ulice k pojavila nadaljna skupina, ki je _ kričala: — Dol s kraljem! i Rojalisti so z veseljem sprejeli poziv na boj, ki je trajal pet-
-	najst minut, nakar so sc demon-strant je razpršili.
j Mlada morilka je izjavila, da je skušala umoriti Daudeta. ker ga smatra odgovornim za bliža-a jočo so vojno ter ker je hotela n osvetki Almereydo in Jauresa. i- —— ———_ — —
>	NEMCI NE SMEJO NASTOPITI
V PARIZU.
e Pariz, Francija. 24. januarja. >- Neka skupina nemških gimnasti-e kov ni mogla nastopiti včefaj zve
-	Čer v m;ki dvorani, vsled demon-stracije nezaposlenih francoskih
il gimna-stikov. ki so navalili na o-der ter informirali občinstvo, da ^ bodo naslednjo točko izvajali nemški igralci. Oddelek policije je bil poklican na lice mesta, ki je izpraznil pozornico. Predstava 1 se je vršila naprej, a Nemci niso nastopili.
ODPOBKOST NEMČIJE PBIJA FRANCIJI
Pariz hoče iti naprej ter izvesti svoj naslednji korak, ki pomenja popolno izoliran je zasedenega ozemlja. — Izgon magnatov ter popustljivost napram delavcem kažeta resnično smer francoske politike. — Francozi ne bodo nikogar več zaprli
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Francija, -4. januarja. — Tukaj .i«1 zavladalo nekako razočaranje vsprif-o dejstva. <la se je izjalovila splošna stavka v Ruhr okraju, katero je odredil Berlin. Ministrski predsednik Poineare je 1 >11 že pripravljen popolnoma odrezati Ruhr in Poronsko od ostale Nenirije. če bi postala ta generalna stavka dejstvo.
Sedaj bo moral zopet čakati, čeprav prevladuj«* na-ziranje, da ne bo čakal ]>red(df(o. Ljudje, ki se razumejo na politični položaj, so mnenja, da namerava frain*oska vlada ta korak kot edini izliod iz težkoe. v katere je zabredla.
Za' Francoze je seveda zelo dobro, če tolčejo dru^ drugega po hrbtu ter si čestirajo vspričo 4<nekrvave in nevidne okupacije" ter ne])retrgane zaposleoiosti lokalnega nemškega prebivalstva. Francija pa ne dobiva več nikakih reparacij, dočim je prejemala dosedaj tudi ml nevoljne nemške države sorazmerno bogato žetev.
Pred enim letom ie dobivala' iz Ruhr okraja zastonj osei^id»*sct odstotkov določene množine premoga. Svdaj j>a ne dobiva ničesar. Plačila v zlatu, naslovljena na enotno antanto. so izostala. — Izostala je tudi reparacija v blagu na temelju Rathenau - Lmi-scheur dogovora, ki jff dosegla vrednost petsto milijonov zlatih mark na leto. Paralizirana jc vsaka mednarodna akcija, ki l>i u-godno upi i vala na reparacijski I problem.
i Skoro vsak list, j»ariški ali pro-( vincijalni, kiLŽe v načinu risanja ' mož, ki so v stalnem stiku z ministri. da se jc pričela vlada ozirati na Ruhr kot na cilj, n** pa sredstvo v dosego tega cilja. Po domače rečeno, sc hoče za vedno polastiti Porenskc in Ruhr ter -ločiti obe provinci od ostale Nemčije.
j Nekateri pl-avijo. da morajo .dobiti francoski izdelovalci žele-( za in jekla v Porenski zadostno množino premoga in da je Francija vsled tega navalila na Rulir. Drugi pa trdijo, da so bili francoski politični in vojaki voditelji nftkdaj prepričani, da je taka se-paj-acija edini način, kako pregnati strah naroda ter zagotoviti politično varnost dežele.
Po mojih mislih je povprečno francosko javno mnenje naslednje:
—	Mi zremo na invazijo Ruhr okraja kot na logično posledico
1 dogodkov dne 11. novembra 1918. ko bi bil moral Focli vo je vat i svojo zadnjo bitko ter iti v Berlin, kjer naj bi ostal, dokler bi Nemci ne plačali, prav kot je storil to Moltkc leta 1871.. v Franciji. — Zopet smo v vojni, a brez orožja! Dvoboj se vrši z Essenora kot središčem, mesto l Verd u no m. Posledice bodo iste.
—	Mi smo se odločili. Ne bomo odšli, in Nemci so bedaki, če mislijo. da blufamo ali da nas bodo vrgli zavezniki ven. Mi hočemo ostati tam. dokler ne bomo dobili plačila v polnem in medtem hočemo upravljati ozemlje kot — francosko provinco. Če bodo hoteli prebivalci ozemlja, ki ne ma-
1 rajo Prusov. v teku let še nadalje živeti pod francoskim režimom kot avtonomna država, ne borno
I
zavrnili njih prošnje.
Da je zgoraj omenjeno javno mnonje precej resnično, je razvid-. no iz dejstva, da sc poslužujejo
-	Francozi največje uljudnosti v p novozasedenih ozemljih in da tu-
-	d i nameravajo biti popustljivi, i Nobenega nc bodo več zaprli in
-	Tysscna in druge magnate bodo i izpustili ter izgnali iz Ruhr ozem-i lja.
e Izgon je dejansko geslo dneva i Bolj kot kako drugo sredstvo poet speauje i zveden je načrta. Je pa d še neko nadaljno dejsrtvo, ki dela kredit Poineare ju, da namreč ži
ii francoska armada sk i > izključno «m1 importiranih /iv.l. Dosedaj s<> rekvirirali Vrane - i le mast. (icneral Degoute je sporočil, da je dosti živil za dva m- • scca, da pa je pričelo prim-u <-vati mesa.
Francozi niso prepustili n« ti«1 stvari slučaju, če bi izbruhnile stavke t»-r bi se \sled tega pojavila lakota. Neka inUij.i .>• / ■ odšla v Antwerpcn in Rotterdam, da nakupi velike zaloge živil.
JAVfiO MNENJE
PROTI FRANCIJI
Gibanje proti Franciji postaja v Angliji vedno večje. — Dogodek, ki se je za-vršil v Kolinu, je napravil kaj mučen vtis.
London, Anglija. J4. januar;a. * Za enkrat ni se znano. • le. :/-premenila angleška vlada sv>je stališče prijateljska nevtralii" 'i napram francosko-belgij^k» niu / «. sedenju Ruhr okraja v^pri<V» / 1-njih razvojev v angleškem ..kn-pacijskem ozemlju, a vedn«. I - - - * t je pričelo prevladovati na/, ra-ije, posebno pa v liberalnih in delavskih krogih, da nc morejo Angleži še nadalje podpirati a! iz pustiti takih di>g<Klk'»\ k-.t • 1» l izgon von I^azenaura. vrli'>viit-_M carin.skega kolcktorja v K-.Tuni.
Ideja. <la naj pomaga Anitl t pri izveden ju kaznilne ^n!r«-dbe, ki je bila izdana v zasledovanju politike, katere ne odobrava Anglija, je nesprejemljiva za v» J !; • mase naroda, ki n»* odobrava sedanje francoske politike.
To točko so odločno povdarjali danes nekateri jutranji listi.
"Times*' izjavlja, da sc mora angleška politika na vsak na-'-in ločiti od francoske politike |> -tnnoženih prisilnih odredb. < <•-•trav .sc zavzema list za polno sodelovanje s Francijo na temelju mirovne pogodbe, zahteva vendar .naj zavzame Anglija stališče, ki bo izključevalo vsako napa- ri i
domnevanje.
I^ist ''Morning Chronicle" pn v -darja dvostročnost in neja>not aii-gleske politike ter izjavlja, da nasprotovalo vladno odobrenje i/.-(i(#na von Lazcnaura željam vsehi angleških oblasti v Kolinu. civilnih in vojaških. — Kakšne (bodo posledice te»ra postopanja za u-gled Anglije.' — vprašuje list.
"Daily News"' zastopa stališče, da jc postal položaj za Angleže naravnost nevzdržljiv.
— Edino, kar moremo storiti, — pravi list. — je to, da takoj umaknemo svoje okupacijske če-.te. Danes je to še mogoče, a jutri bo mogoče že prepozno.
"GLAS NARODA" 1
(SLOVENIAN DAILY)
^ 1 ana D i es D;
BloTcnic Publishing Company
(A Corporation)
RANK IAKIER. — I—i»t	lOUI« »ENEPIK. Trmwfy
PUM o t Bulmtu of thrn Corporation and Addresses of Abovo Officers! at Corti«fMtt SlrMt. iwou«ti f M>nh»tUB. Now Y«rli City, W. V. |
"O LAS NAHOD A"
(Volco of tho *>—»>•)____ j
< iwry Day t*c»pt Sundays »M HoWdsy._
a co i o loto volja I lat xa A mori ko	'Za Now York za colo loto......—
»n Canado .................. tt.00	za pol lota ...........
a pol lota ..........................................W.00 Za Inozsmstvo za colo lato .. ..	17.00
a eotft »ota .............. fl-» «• P®1 ....................................**M
'	Subscription Yearly MOO______
AOwertiserr.ent on Agreement.____
"Olao Naroda" iimji v»*kf dan nvzemfcl nedslj in ^aziilkoo._
•opts) bres podpisa In osebnosti se no priobčujejo. Donor na1 00 MacovoU po-iljatJ po Money Order. 1YI iprrnemb; k raja naročnikov. pri«imo. do OO UB tudi prejAnje bivallUe spsnani. da hitreje najdemo naslovnik*._
"G L A S N A « O D A** certlax« Street, Borough of Manhattan. Now York, N. V.
Telephone- Cortlandt 2876	___
<TRADE?
1 * ' • ___
RAZKOSANJE NEMŠKE REPUBLIKE
—- 11
l\ui>ko časopisje, najbrž pod inspiracijo vlade, govo-j rici ' u radikalni ločitvi porei..-kii prr\: u* od ostale Nem- i Čl jc
Ta liar i-1 jr bil vedno protežirano dete Poincareja ' in For ha, ti r sr ^lasi, da ga podpira tudi francoski jeklarski trust.
» Militarist i si žrle porrnsko republiko, ker domneva*j ji«, da bo na ta način uničena nemška država.
Kovinarski interesi pa si žele ustanovitev take re-j publike, ker so mnenja, da bodo lahko spravili Ruhr in Saar okraj obenem z Lorensko v veliko kombinacijo, s pomočjo katere bodo lahko obvladali gospodarski razvoj Evrope.
Te kalkulacije bi bile povsem pravilne, re bi bilo štirideset milijonom Franeoeov mogoče za vedno obdržati v suženjstvu ali tlačanstvu šestdeset milijonov Nemcev.
Kaj takega ni mogoče na temelju nobene druge teo-l rije. in vsled tega ne more biti ustvarjenje porenske republike nič drugega kot napovd nadaljne vojne.
Vsled gole samo-obrambe in zavarovanja svojih lastnih interesov bi ne smele stati Združene države na strani-ter pustiti, da bi francoska vlada razkosala in raztrgala Nemčijo na tak način.	i
No zadostuje, da ameriška vlada milo protestira.
Z vsemi silami, ki so ji na razpolago, bi morala nas-j protovati poeenjanju Francozov ter preprečiti nekaj, kar1 bo brez dvoma pomeiijalo neizogiben udarec za mir sveta.j
Sedanji francoski načrt ne more proizvesti ničesar drugega kot nadaljno evropsko vojno, in v evropskih vojnah je bolj poceni interveniratrpredno izbruhnejo kot potem, ko so ie izbruhnile.
Ameriška vlada, ki bi ne storila skrajnega, da prepreči tak zločin kot je raznircvarunje civiliziranega naroda.; bi zanemarjala svoje dolžnosti.	!
V sedanjem slučaju bi stavljala v nevarnost tudi svojo čast, kajti ameriški vojaki in ameriški dolarji so onemogočili Nemčiji, — kot je rekel senator Borali, — odpor. proti nezlomljivi volji francoskega imperijalima.
Ameriški predsednik je diktiral jamstva premirja, proti take vrste nasilju napram razoroženemu narodu.
Vsa ta dejstva so ustvarila zgodovinsko obveznost, ki velja prav tako za predsednika Hardinga kot je veljala za predsednika Wilsona.
Iz Slovenije.
Samomor.
V Mariboru j* n*tr<*lil s »a-moknwnm kapitan drue*' klav Taki«'- o«l rnžt*iij^rsk«» jK>dofieirsk«* šole, Vzrok samomora pi znan. Prvjšn ji	je bil me»l pri jate- j
Iji £e pf»jv»ln'>rua d<ibn» volje. ^ * * " |
Tragične posledice hujskanj a.
Orel ubil Sokola.
"Jutro" porota: Mariborska* "Straža" j»» zadnje ca»e ponovno! pruiatiaia hujakajoee dopLse odi Sv. I>»vr»'ni*a na Ptu.iskem polju pr<»ti tanw«snj'*nui Sokolu, ki *»• je, leta	iLstanc»vil in zelo p-ivolj-
no deloval. Klerikalci •*> zaradi t»>t?a i»1otani ustanovili Orla in -Ačlanjene fante na vse mogoče najine Hcuvali proti domačim Sokolom. Pri današnji pusurovelosti mladine v markl>orskem okraju niso mojfle izojitati posledice. Že prod nedavnim je izbruhnil majhen pmpir mod Sokoli in Orli. V p«m<Mjek 11. dee. je prišlo zopet do p reprra. med katerim je neki Orwf Sokola Franka, lina ug-ledne in premožne lcmet»ke rodbine, za-b<kiel z nožem. Frank je na posle-dirah umrl v ptujski bolnici.
Bestijalna žena.
Pred eeljskim okrožnim nodi-hViu me je morula zagovarjati Angela Rihter. 2S let stara najemnica v Skomerju v kanj »krm okraju. Obtožena je bila. da je ponoči 22. septembra 1922 ravnala zoper
svojega spečega mo»a Antona Rih-terja s tem. da pa jo vsekala s sekiro po obrazu s sovražnim namenom, na tak zavra ten način, daj mu jo prizadjala težko telesno po-! škodl»o. kfi je bila združena s smrt- j no nevarnostjo. Kratko ča.sa poročena, je živela Riherjeva s svojim možerrt v urtsre«'nein zakonu. Na
Dopis.
New York, N. Y.
V s<jboto. dne februarja priredi Slovensko Delavsko Samo-1 stojno Po<li>orno Or.ištvo svojo letno veselico, ki obeta biti ena najboljših in najbolj zabavnih v tej seriji. Društvo raste na čla-1 nih blagajni in. kar je velikega uvaževanja vreduo, na svojih prijateljih. Prejšnje prireditve se vršile v dvoranah, ki so bile veliko premajhne za plesa — in za-bave-željne. Letos je pa odbor u-krenil, da se bo temu v vseh ozi-rih odpwimoglo. Zabava se bo namreč vršila v krasni dvorani. So-kolovni na 72. Vzh. ulici, št. 525. Program je obširen in zanimiv. č'e pripomnimo, da bo igrala Jugoslovanska godba na piliala, se društvo lahko* nada nepričakovanega obiska. Začetek je točno ob osmih zvečer. Pridite vsi, ki se . hočete dobro in neprisiljeno zaba-
Irati. , _ ___ _ P. ,
eeer zločina je mož trdno zaspal, jo »na pa je porabila to priliko, da de a je ranila*« sekiro preko obraza si« mrtno nevarno. Zanimiva je bila sai q>ovedba moža, ki se je pri pre- de ikavi odpovedal kot priča, a pri in lavni razpravi naenkrat pojavil la.
.sodni dvorani in pod prisego po- ol rdkL da jo videl, zbudi vsi se. s\*o-lna t> ženo jwi zibeljki otroka, držeč ks ekiro za hrbtom, katero je pu- »k tila nato pasti na tla. V sanjah, bc la nahaja na svoji žagi. je ob- sli -util naenkrat težek udarec pre'xo gi ibraza. Žena se je izgovarjala, da h< e spala ves čas poleg svojega mo- la a. Zbudivši se vsled krika je baje ti ddela odhajati nekega moža, ka- lil er«ga je navedla ec!6 z imenom. | ki jokalni ogiod pa je ugotovil kr-|Oi ave sledove na steni, postelji in, lo ;ibeljki. dočiiii žena ni bila okr-' k1 avl j ena. Xa pmlla^i izpovedbe n, ijenega moža je o!>^odilo ekrož- j 'bi lo s«xiišče v Celju ljubeznivo že- pi
10	na dve leti težke ječe.
Dva velika požara.
V Kresnicah je do tal pogorelo jt r<»sptMiarsko jnuslopje posestnika i ^ JabrHČka, podom an" e Flegarja. Po- {>( ;ar je uničil tudi svinjak, kjer so n igoreli štirje prašiči. Lte z velikim s1 laporom se je posrečilo omejiti p itgenj na omenjena objekta. Kako T1 ie požar nastaJ, ni znano. Gabr- n; iček je tem težje prizadet, ker je n tnel že vse poljske pridelke ppod a itreho. Uničena je tudi vsa krma.; n Posest niku Klemenu, po domač o ^ SrotK-u, v St. Janžu nad Dravčami je ogemj uničil eelo poslopje, ker
11	"bilo nikogar, da bi pomagal ob pravem času gasiti. Ko je prišla :>ožarna 'bramba iz Viizendce, je | 3ilo že propozno. Poisestniik Kle-1 ^
n en je vsled tega v veliki bedi. 1
\h
Sksplorija od špirita.
Gostilničarju Ž. v Petrovčah na! stajerskem je raz^nalo sod.'-to ga I ^ ie zažigal s špiritom. Močni pok j c je prestra^ otroke v prvem raz- L redu v bližnji občinsiki hkši iai ne-' ko staro gospo, kateri je strah i pretresel vse ude ude. Kake dru-. ge nesreče ni bilo.	«
11
Vztrajni ribniški kvartopirci. , ^
Iz Rilwiice poročajo: S tako n vztrajnimi kvartopirci, kakor jih 2 ima, Ribnica, se no ponaša zlepa j c kak drugi "kraj Jugoslavije. Po- j l mislite samo: Družba petih "gav-it željno v"' je prt^^lela v nedeljo1^ celo noč, od 10. zvečer do 6. zju-,1 traj pri "niavšhr', pa ne morda ^ v toplo zakurjeni sol>i, ampak pri^l f) stopinjah	lili" I o na prostem | i
pri .strelinču. S svečami so ni sr\-e- j tčli. z žgaaijem se greli, pa igrali 1 in Igrali... Prepodile sn jih sole i 0 zjutraj stare ženice, ki so* lezle v 1 cerkev in so .se vztrajnih igralcev' i pošteno prestrašile: "Francoz, kij,' je tam pokopan, strani!".. .	•
Aretacija razgrajača.
Xa glavnem kolodvoru v Ljub-Ijani je ponoči razgrajal že neštetokrat predkaznovani Franc Ru-par iz Želeč. Spri se je celo s straž- « nikom, ki ga je končno aretiral. Dobil je 5 dni policijskega zapora. (
Vlomilci in tatovi na deln.
Tvrdki Bunc & Klemenčič v
Čr- :
nomlju so neznani vlomilci odnesli avtoniol>ilski magnet, at eden 45,000 kron, iz stanovanja Jakoba , Pavlov s* a pa raznega blaga. A"red- j n«-gn 16.000 kmn.
Svedrovci so poset.ili stanovanje; tesairskega mojstra Franca Ra\Tii-karja v Linhartovi ulici a* Ljub-j Ijani ter odnesli delavcem obleke' za približno 15,000 kron.
V Litiji je bil Jožefi Bratušai ukraden nahrbtnik z manufaktur-nim blagom V vrednosti 20.000 ( kron.
Izpr«*d Piniatove gostilne v! Gornjem Kaši ju je bil ukraden! voz z vpreženima konjema, last Martina Kogoja. Na vozu je biloj naloženo precej moke. Skoda l 1 zintea nad 18.000 kron.	j
Jugoslovanski vagonarji.
Po statistiki železniške uprave ; stanuje v vagonih v Ljubljani 50.' v Zagrebu 320. v Beogradu pa1 30 železničarskih rodbin. Ne le, j J da je to dejstvo s socialnega sta- j . tfcča žalostno, pomembno je tudi s prometnega stališča, "ker znači. ; da je 400 vagonov odvzetih nji- 1 j hovemu pravemu namenu. Smatra se. da bo voeiaia teh vagonov ne-' rabna za prevažanje.	. i
Avstrijski drisvci v Mariboru.
j "Jutro" piše: Graška "Tages-| post" se v dopisu iz Maribora j {bridko pritožuje, da naše oblasti fisdajo na to, da vpoštevm-
0	razna ix>djetja pri nameščanju j lelovnih moči v pr\"i vrsti jugo-| lovanske kompetente, zaradi če- j ar je že več nemško-avstrijskih • lelarvcev moralo zapustiti Maribor 1 n se vrniti v Avstrijo, kjer ni de- i a. ' * Tagespost' * ftahteva, da se ^ »brile zaradi tega avstrijska vlada ! la beograjsko vlado, da se ta pra-csa odpravi. — Res, zahteva ni;T tkromna. Mi naj skrbimo za* to, da 1 jodo imeli avstrijski delavci za-dužek pri nasi, naši delavci pa naj 7 a^redo po s\ etu s trebuhom za km- « ioni! Pa ko bi se ti avstrijski delavci vsaj primerno vedli na naših s tleh, v naši državi, ki jim daje priliko, da si zaslužijo vsakdanji i kruh! Tega pa mnogi ne znajo, , »ni mislijo, da imajo še drugo nalogo med nami, in se prav radi u-kvarjajo s protidržavnim hujskanjem ! Čjfito pravilno je, da se skr- , bi za to, da pridejo do kruha najprej naši državljani.
1
Nov most čez Krko.
Ministrstvo za šume in rudnike je odboru za zgradbo mostu v Mr-šeči vasi dovolilo potrebni les za polovično ceno iz gozdov kosta- ' nje viške državne domene, ministrstvo za javna dela pa državno podporo v znesku 60,000 K. Gradnja mostu je že v toku. Z novim mostom bo ustreženo'ne le posest-' nikom v Miseoi* vasi in.Zameškem, ampak tudi vsej raški in šentjer-j nejski občini, ki sta vsled nerabne- j broda brez potrebne zveze.
Povečanje mariborskega kolo- ' dvora. •	l
Kakor doznava list " Tabor namerava Južna železnica ' prizi- j dati na mariborskem glavnem ko- ■ lodvoru še eno nadstropje za sta-j novanja uradnikov, ki bi marali ] bifti vedno blizu svojih službenih; me»et, so pa sedaj raztreseni po celem mestu, ali pa stanujejo celo j izven Maribora.
Učiteljska imenovanja.
Pri seji višjega šolskega sveta j •so bili imenovani: za strokovnega učitelja na I. deški mesčanski šoli, v Ljubljani Anton Dragan; za nadučltelja v Novi cerkvi Rudolf Zupanek, v Spitaliču Alojzij Ber-ce, v Stranicah pa Leon Dobnik. Učiteljska mesta so bila podelje- j na: v Šmarjeti Slavi Benedičičevi. v Svibnem Danici Habjanovi. v Krškem Mariji Vutkovič-Povhovi. v f5t. Ruportu Mihaeli Karmen-.Hvali, v Kostanjevici Ivanu Jur-isecu, pri JDevi-ci Mariji v Polju Alojziju Jvresaln, v Cateiu ob Savi Karlu Crnja/m. v Novi cerkvi
1	Pavli Zupanek-KosanČevi, v Spi-taliču Katarini Berce. rojene Plev-nik, a" Ivočak pa Mariji Bezlaj. Za
, učiteljico ženskah ročnih del pri Sa*. Tomažu in na Runcu je ime-| no van a Marija Preskar.
Sokolsko društvo v Šoštanju.
Iz Šoštanja poročajo: Na^e so-koJsko društvo A'stopa a* 15. leto svojega drustrveaiega dtslovanja. Bila je to doba borb in naporoA-do končnega tako lepega razmaha sokolske misli v našem okraju, plod intenziA-uega podrobnega narodnega dela.
Iskrene pozdrave
i pošiljamo atsciu rojakoan z visokih 1 gora. snežnih planin in pustih al-' banskili dolin mi slovenski fantje: j Franc Podboršt-k. Franc Gaš}»er-lin. Anton Traven, Jožef Godec. ! Anton Petlaj, Mihael Okoren, Anton Camernik, SlaA-ko Škrjanc, Jakob Pand ur, Ernest Vrhovec, Tomo VidakoA'ič in-Botško D. Rofa-
I dič.
I Srčne pozdrave pošiljajo vsem i rojakom iz Banata \*ojaki V. art. I |>olka: Franc Meanarič iz Velikega LipOA'ca pri Ajdovcu. Maive-i lin Korelc iz Čateža in Karel Ko-| vačič iz Mirne peči. Dolenjska.
!	Zaroka.
1 Gdč Marica Ferlež. hčerka od-, ličnega rojaka Ivana Ferleža. s*' I je zaročila z ekonomom srbskega (I kmetijskega drUštA a. Mirkom Di-.nutrijevičem iz Beograda. Zaroka ' i je hila sIoAesno proslavljena in so L jej med drugim prisostvovali po-I idanec Drofenik ter Pa jo Todoro. A ič. načelnik a* ministrstvu, in Al Raakovič. ra\Tiatelj državnega
.! veleposestva na Topčideru.
i , i
Pregovarjal ljudi za izselitev.
V ljubljanski okolici je v zad . njem času neki Jakob Trobec pre i gorarjal ljudi za izpite v a- Ame i1 riko. obljubljajoč jim dobre služ be." Orožniki so ga zaprli.
1
Peter Zgaga
^====- i
1 Trocki in Poincare si a dva ve-: lika moža. Sicer se soA*ražita med j s seboj, toda eno stA*ar in željo ima-' ^ ! ta skupno: oba sta za razorože- 0 nje.	c
Med Trocki je vo in Poincarjevo o zahteA-o gletle razoroženja je pa le o ena sama mala razlika.	I
Trocki se zavzema z^ popolno, k splošno razoroženje.	J
Poincare pa hoče, da bi A-si na- s
1 _. , i
rodi SA-eta odložili orožje, — z edino izjemo Franeije.
* • • :
To je resnična zgodba :	j <
Žjd je prišel a* okolico, kjer so žiA*eli sami krlstijani, odprl trgo- j Vino, tmla nihče ni hotel kupoA-a- ^ ti pri njem.	j
PoizA-edoAal je toliko časa po < A-zroku, dokler ni izA'edel, da zato < ne kupujejo pri njem, ker je Žid. < Toda Žid si zna pomagati. Kaj " jen jciuu A*era, da dobi dolar
Nekega lepega jutra se torej ' , odpraA*i h katoliškemu duhovniku. ter mu pravi A'es skesan, da je '
. 1
i prepričan o gdini zveličavnosti . .. katoliške cerkve. , Župnik je pa spoznal njego\*e ' -1 trgoA-inskc načrte ter ga ni hotel > -1 kar pri priči z a-od o politi in s i soljo nasoliti.
!Pa mu je takole odgovarjal: — Kaj bo rekel nebeški oče, ko boš stopil preden j? Rekel ti bo. , da si zatajil svojo vero. -1 Žid pa malo pomisli in odvrne : i -i — Jaz bi mu rekel t ljubi oče -1 nebeški, tudi tvoj sin, ki si ga po-1 j slal na SA-et, je bil Žid, pa se je j 1 i pokristijanil. ?; * . « ' i Ce ga slovenski slamnikarji ne kidajo v Downtownu, ga pa slo-i venski grocer j i.
; * * * . i
5 ; V "ProsA*eti"7 se je dragi rojak '
a takole razčepiril:
M Če ni z monarhijo in republi-1
^ ! ko nič. dajmo denar JRZ za izo-f '
brazbo. Jaz se popolnoma stri-
1	V	1
ujam z zaključkom zadnje se.ie. ' naj se da denar "Proletarcif
L •
Ideja jc dobra, kajti, ce kdo j j potrebuje izobrazbe, jo potrebuje' [m j list "Proletarec". .. ; In slovenski proletarci naj ga u puste toliko ("asa pri miru, dokler ,'i se res nekoliko ne izobrazi. ri\	. • * *
i-i Na prvi strani današnje izdaje j vidite sEko predsednika poljske a j republike.
ri I t?e si bo kdo polomil jezik, ko I bo čital njegovo ime, naj toži j njega za odškodnino, ne pa ured-1 nika.
o-1	Listnica.
-■o A. B., Chicago, 111. — I>osedaj a- so bili še vsi koraki jugosloA-an-ske priseljeniške oblasti, da naj-de svojega priseljeniškega komi-a" I sarja a- Ameriki, brezuspešni. ! Zadnjič so bili agentje že trdno | prepričani, da so mu na sledu. V t newyorško pristanišče je namreč ^ j priplula larlja, ki je tako smrde-j tla. da so jo morali spraviti za par . dni a- karanteno. Smrad pa le ni ]>ojenjal. Ce ga ni na tej ladji — r so si mislili agentje. — se je go-tl. j tovo v zemljo udri. Sli so in za-a-1 čeli sknti. Čimbolj so prodirali v o- notranjost ladje, tembolj je smr-a- i delo. Prav na dnu je bil velik sod.
j — Aha. — so dejali. — Tukaj je m notri! Z levico so tiščali nosove, ■t- j z desnico pa odpirali sod. Toda.
kdo more opisali njihoA*o razoča-e" i ran je. NjegoA*e ekscelence ni bilo v sodu. pač pa le kup gnilih.
J smrdljivih arnikoA-. '-- --
______V
~a:	zarjamo, da IHffltrl Je cena za A"a	"Slovensko-Ameriki	kanski Koledar" i-^	sta za Jugoslavijo y !	kot za Ameriko — ?a;	40 centov.
Pošljite nam svo-to in naslov svojega pnjafteQa v starani ld" kraju ki poslali mu re" bomo knjigo narav-ie- Host" iž- ^
Ifellfca zmaga bolgarskih Ri
kmetov.
—
Se iz časov turškega jarma ob-<stoji a- Bi»lgariji takozvani Mace- ne donski odbor, ki je hotel s ^ilo bo orožja osA_oboditi Macedonijo. Ma- že cedonski odbor je bil zato A'ojaiko organiziran ter je vsled dobro ob- nj oroženUi in ^teA'iliiih četaških čet ^ predstavljal A-eliko silo in bil ta-korekoč država a- držaAi. Priznati1
zo
je, da je imel sA-oje čase ilacetlon-1 ^ aki odbor za bolgarski narod velike zasluge, da pa je danes nje-guA' obstoj le na škodo l>olgarske-mu narodu. ^Iacedonski odbor je m namreč tudi danes duša vseh vpa- S! dov bolgarskih četašeA* na ozemlje ri JugoslaA-ije in gla\mi krivec, da ne ot pride do tako potrebnega sporaz- ni uma med Jugoslavijo in Bolgari- a-j jo. Na eni strani so namreč make- m donstvujušči (izraz za bolgarske te četaše) s svojimi roparskimi a* pad i onemogočali A"sak sporazum meti x j Srbi in Bolgari, na drugi strani pa ubili A-sakega Bolgara, ki j«? bil za zbližanje s ^-bi. V Sofiji so se tako pri belem dnevu ter na najbolj obljudenih krajih izvrševali atentati, ne dfl. bi kdaj ubijala prijeli. Tako je med drugim padel od -1' strel OA- ,makedonst^*ujuščih tudi !> kmetski minister Dimitrev.. Kot j *praA'i z;isto]>nik kmeta zato ni mogel Stambolijski mimo gledati, da | bi A-sled Maeedonskega odbora prišlo do nove in krvave \'ojne'j, meti Srbi in Bolgari in zato nasto-i j pil proti Macedonskemu odboru.1 l ' Matedoaiski odbor se je nato pri- ], družil meščanski opoziciji, in ker v bo bili preA-edeni obtoženi ministri f strožjo ječo. da -se je že govo- v
•	rilo o njiliOA-i nsmrtitA'i. so vprizo- ]
1 rili opozicijonalei m makedonstvu- j jnsči upor. Z veliko silo so nava- t, lili na mesto Čustendil, ga zavzeli. i_ A-peljali svojo upravo in pobili \ vse u«rlc<lnejse pristaše kmetskej, stranke ter oplenili njih hiše. Ker t i B'»lgai*ska nima A-sled mirovne ]»;.'- , godbe redne vojske, je bila vlada ] j v veliiki zadregi, kajti uporniki so bili šteArlni in dobro oboroženi,' saj so imeli eelo topove. Zalo >e je '
vlada obrnila tlo kmetrtkejra* liutl- l
j
stva, ki .s« je njenemu poz:vu v i
i masah odzvalo. Od vseh kraj^- soj prihajali dobrovoljei v tisičih in j, i pod vast vodi vojnega ministra so i skoraj j>opolnoma potolkli uporni-1 i ke in osA-obodili Cnstendil. Raz-! burjenOst kmetov bila velikan-. ska, zlasti k<> so vid<*li trtipl.t ubi-j till in razmesarjenLli kmetoA-. Zato ni nobeno čudo, da uporniki niso! |bili deležni milf-sli. Metltem pa so! j prihajali a* Sofijo š«- Aedno novi' j dtbrovoljc-L in k»-r sf> meščanski j !c=«ti še vedno bil jokali proti vlafli, J | so razjarjeni kmetje naA-alili naj, 1 uredništva meščanskih listov in
•	nekatera popolnoma razdejali. Tudi trgOA-ine nekaterih najbolj 1 znanih A-oditeljcA* opozicije so raz- i dejali. Toda skoraj je zaA'ladal j
j red, in ko je bil upor po|>olnomaj] - udusesn. so se na p<>ziv vlade mirno . A-rnili domov. "Kmetijski l.i«it" a*| . Ljubljani k temu dostaAija: Pri- .
mer bolgarskih kmetov je silno ; , ipoučen tudi za nas. Ni je sil?, ki i
r bi bila moi*ne,isa od kmetske, če 1
'i
. je kmet zaA-eden in organiziran. ' Bolgairski kmet to in zato je do- 1 živel novo in A-eliko zmago. Ne po-
" zabimo na ta vzglnl in t udi na.4a |
t •
j zmaga bo skoraj in sigurno izvo-" | jeA-ana.
SLUŽBO DOBI
t-j ženska brez otrok srednje starosti .•pri dalmatinski družini v Globe, Ariz. Plača $50.00 na mesee. Pi-, .šite jKMlrribnovti. — Frank Kaplan. Box 211. Claypool. Ariz.
; | Brezplačno onim, ki trpe (▼sled mrzlice in naduhe.
1. i Brezplačna potkušnja metode, katero more vsak rabiti brez neprillke in izgube Časa
. j Imamo način, kako kontrolirati naduho
•	! fteUmo, da poskusite na na.A račun. Nlf ' n« de, ako ;e to Se dolga bolezen. aU pa {m )• pojavila ie-le pred kratkkn.ako Je ; senena mrzlica ali pa kronična aaduba, ; naročiti morate brezplačno poskuSnJo ni-| Sega načina. Na to se ne gleda, ▼ kaki \ ktani Širite, ne sleda se r.a vašo starost j ali opravilo, ako vas muči naduha aU • mrslica. nai način vam bo tako] pomacal.
Posebno ielimo poslati onim. ki se na-! bajajo navidez v obupnem stanju, kjer 1 niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, j brizganja, zdravila opija, dimi. "patent.-{rano kajenje"Itd., želimo pokazati vsakomur. da j« ta novi način določen, da vsta-. vi vsako težko dihanje, vse h rope"je ln ' vse straSne napade takoj.
Ta breapla? na ponudba Js prevalom, da bi Jo sanemarilL PiSite sedaj ter Jo taSoJ pričnite. Ka polljits denarja. PoAlJIto kupon Panes. Niti po8tnlne ns plačate.
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON.
FRONTIER ASTHMA CO.. Room 1«0Y
Nkfn ami BmUem Sta.' Buffalo. N. ▼.
PsUjlM grssts twkclio Tilin saCiaa:
••••••••■■•■•■••••a*****"******""
• •••se«sss*«stssssss	••» mm ^B*
Ruski aristokratje v kabaretih.
—
Grof Mihael Tolstoj, sin slav-, nega ruskega pisatelja, knez O-bolen^ki in gospa Spiridovičeva, žena bivšega poAeJjnika osebne straže earjeA'e. so nastopili zadnje dni v kabaretih kot pevci ruskih narodnih pesmi. Predstave so naslednji dan ponovili v navzočnosti velikega kneza Aleksandra itihajloA iča.
NaA-oderci ruski aristokratje so ob prevratu prišli ob A-se imetje m tako so danes primorani. da si služijo kruh po kabaretnih odrih. Crrof Tolstoj, ki ima sedmero otrok, je pripomnil nekemu čas-niškemu poročevalcu: — Spošto-A-anjc m čast do mojega očeta mi ne dopušča, da bi se baA-il s pisateljevanjem. Ker imam nekaj pla.su in igram precej dobro kki-Air, se živim takole.
i'
Himen.
Tvo I^ečnikar. posestnik in go-^tiilničar A' Ša. Jakobu ol> Savi. se [ jf ptn-očil /. gdč. Miei Ivanšičev«i j iz ("undroveft pri Brežicah.
POZDRAVI IZ NEW Y0RKA.
»i Jaz Frank Lončar iz Camden-1! on-(iidley, AV. Va.. pozdraA-ljani 5' pred odhodom v donioA-ino vse ro-jake Sirom Amerike ter se zjihva-• ljujem za prisrčen sprejeiu na ko--: lodvor vsem sodelavcem v Ricli-r \roodu, W. Va. Ko sem prišel v
I	Riclnvocd. sem izvedel za žalostno . a"est. <.la je umrla moja rojakinja
Helena Obreza, kiitera zapušča vi-i- projra in šest otrok v Ameriki *<'i* enojna nI na v starem kraju. Družini umrle izrekam še enkrat moje od-[l kriti srčno so/alje ter ohžalujpiii, e | da mi ni dopuščal čas. <la bi se r: lub-ležil i»'trr< i»a dratje mi rojaki-nje. I*:»z<lravljiun tudi mjaka Fr. a Logarja v KU-hw odu. \V. Va.. ter j mojo sestro in njenejra moža v J» j DuMimi, \V. Va. Ako k-ln roja -i-i°ita te vi>t'ee ter po/.:ia jjvjeija j brata, naj mu :zrc'-i m<>j p zdrav. a* i On je oilpot«»val iz; Hii-lnvouda. . , Va.. pred 4. I• -t i ter mi ni znan
II	j njegov na>'< v. Pozdravljam 1
sestro moje ž«-ne Mariji* Koin ' : j njenega nm/a v ('atiideii-on-<iai:-z , ley. \V. Va.. Camp r>7. Fran j Lončar in družina iz Cerknice, 'i-; * * *
IVt-; 1 fKlhfl-jn a .staro <I<»in<ivi-; n<i jvzdravljam v.-%<» rojake sirom i Amerike, posebno pa mojega l»ra-V1 tratica Johna \aorode v Dui-Mnu, ^ j \V. Va. — Anton Godeša iz Jezvfit l^?! pri Cer'cniei.
ia I ■—--—-----—-
in Varno odpravljanje masti
li. -
lj Hujiatl. hujfiati. hujšati. Je geslo debelih ljudi. Postali tenak in eli»k. je klic Z- mode in družbe. Val debeluh! vijejo rok« aj j v zadregi in stiski. Oni so proti OKabidm
I zdravilom, boje se težkega veibacja. no • 1 a ' proti neprijetni in nezadovoljivi dijeti, dokler ne zadenejo na neškodljiv Marmola | Predpis (Marmola Prescription^ ter A* . nauče potom nj*-ira. da varno s'alno ln lahko huJ3ajo brez lzpremembe način* življenja, toda neSkod'jlvo, hitro in tajno 10 dobivajo Idealno postavo, nežno kožo, bo-, - ljSt tek ln zdravje kot so ga kdaj prej Imeli, in sedaj pridejo Marmola Pre<loIs-pg ne Tablete (Marmola Prescription Tablets) iz iste slavno neSkodlMve formule R- kot J«? Marmola Predpis (Marmola Pre-acriptlon). Zadovoljive dobrotno učinke tepa klavnega varnega zmanjSevalca ma£ »O- Cobe spoznate, če daste viScmu Ickarnar-fju en dolar za .en zavoj al? če po5I'ete 'Isto svoto Marmola Company. <612 AA'ood-0- ward Ave.. Detroit. Mfch . s proSnjo, nnj rn poAljejo zavoj Marmola rTedrl^n'J" TahlAt (Marmola Pr*«<-rintlon Tahl^t«;).
;!! Semena.
V zalogi imam najboljša in . zanesljiva poljska, vrtna in cvet Urna semena.
Pišite po brezplačni cenik.
>e MATH. PEZDIR
Box 772, City Hall New York. N. Y.
lO-
III	Semena indijem po^tuino prosto, iho —
| V LAHOV
oi!	S	ŽELODČNA
iH. gš GRENCICA
na-	K^i .	-
;jcr
Jr^^L	Jo in spravlja
^^^^	»tekle nice v
ko-	ZAORU (Dalmacija*
rta-	IHB^^H
In i HS9B5|	o«l lt-la 18(51
Wf^a romano vlahov
III* Mfefl^H	Naprodaj po vseh
• Hj^H
1	Lekarnah, delikatesah
I.	^-jgž^a	in Orocerijah.
^UHBŠi^V Edini aeenti za Združene države.
^	V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave., New York, N. Y,
frLASNABODA, 2T>. JAN. 1923
. t. ■ ■ ,
Glasilo Jugoslovanske ® Katoliške Jednote
_V stanovi jena leta 1898.	*	Glavni urad Ely, Minnesota.	Inkorporirana leta 1901.
Naznanilo«
Podporno droitvo Slovenski Bratje, št. 130. JSK.T, v De Pue, lil. si je na deeemberski seji izvo-lilo »ledeč« društvene uradnike-. Presednik Ignacij Jane, podpredsednik John Blatnik, tajnik in blagajnik Ignacij Benkše. zapisnikar John Zugich. — V nadzorni odbor «o bili izvoljeni: Prank Grilc. John Slatn-«" in John |Zu*ricb. Vrhovni zdravnik WiUiam fir an ton. Vai v De Pu«, 111. Jscjc se vrse vaako prvo nedeljo v mesecu ob petih popoldne pri aobratn Franka Grilcu.
Poživljam vse člane in članice, da se pol noš fevdno udeleiujejo društvenih sej in da tudi redno plačujejo «Toj asmment, in sicer je zadnji čas za to do 25. v meseen. Jaz ne bom čakal in tudi iz blagajne se ne bo za nikogar zalagalo. Zatorej člani, vpoiterajta to.
Ko je društveni odbor zaključil poslovanje lanskega leta, je pronašel, da se. naša blagajna su-ii m da jc dobila nekako jetiko. VsJnd tega so nekateri odborniki priporočali, da bi se v ta namen priredila rese-lica. da »oprt pomoremo blagajni. — Stavljen je bil predlog in podpi-' ran po ▼urb navročih članih, da ae priredi društveno veselico na poaftni dan. to j* 1!1. februarja, pri bratu predsedniku Ignaciju Jmcu. Veselica se prične omenjenega dne zjutraj in sc konča prihodnje jutro. Naše društvo vabi vse rojake v De Pue in okolici, ila »e udeleže te veselice. — Posebno vabimo cenjena druitva SSPZ št. 3, in dništvo Zavednost at. 59. SNPJ. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.
Z bratskim pozdravom!
Ignacij Benkše, tajnik.
Razne vesti.
O usodi bivših bolgarskih ministrov,
ki jih j»» ljudska, sodba spoznala krivim (»olgwske nesreče v svetovni vojni, d<> sedaj še ni nikakih eamwiljrvili por« »čil. Vesti i/ S< ti je, (la jih je doletela enako tragična u»nia kakor njihove grške tovariš.- in da so bili že ustreljeni, še ni««» potrjene, a na drugi strani tudi ni nikakih znakov, da so še pri življ**:iju. Za njihovo usodo se dan en ne zanima le vsa bolgarska, zlasti, opozkrijonalna javnost, ain-pifck tuili vsa Kvr<ipa, i:i Bolgarija bi si utegnila z njihovo usnrr-titvijo ravno tak o Škodovat i, kot m je škodovala Grčija z nepremi-aleno usmrtitvijo svojih ministrov.
Zanimivi podatki o londonskem prebivalstvu.
I/. stat.Lstie.nih ]><»dalkov ljudskega štetja, ki je vršilo pred «miui lejom v oudonu. je rajr\idno. da znaš;t prebivalstvo sa.m«» mestnega fv«Jroeja 4 Ln pol miljonov; ako pa prištejemo k temu še prebivalstvo predmestij, ima London 7 in ]x>l miljonov prebivalcev. Cc primerjamo izid ljudskega štetja leta 1921. z <>tiiin iz leta 1911., vidimo. da ne j- število prebivalstva na mwtnem področju zmanjšalo, dočim je število predmestnih pre-lnvalcev znatno naraslo. To dokazuje, da se prebivalstvo v znatni meri wli iz centra na periferijo. Statistika pa je zanimiva tudi v pogledu razmerja med ojiebami mrkega in ženskega spola. Danes pride na 1000 molkih 1165 žensk, kar zr.aei, da ima London 341/165 oseb ženskega spola več nego moškega. Prebivalstvo jo razdeljeno v 1.11*0,000 rodbin: vsled vojne je tudi število -\-dov znatno naraslo, kajti vdov je sedaj v Londonu 72 tisfx' vee nego leta 1911.
Madžarsko ščuvanje proti Jugoslaviji in Romuniji
Iz Bukarešte poročajo, da so sc v praznikih vršili na Ogrskem •številni ljudski tabori, na katerih so Bethlenovi emLsarji kruto napadali Jugoslavijo in Romunijo. Sklep za te napade so storili na shoda lige za obrambo pravic za samoodločbo Madžarov. Romunsko časopisje z ogorčenja^ konstatirm, da je budim peš tans ka vlada prežeta maščevalnega duha in da neprestano ruši mir, katerega srednja Evropa tako potrebuj«.
Obvestilo.
--I
New York City.
Tem p»»tom se naznanja, da priredi slov. podporno društvo Orel št. 90JSKJ. ZABAVNI VEČER
v soboto dne 27. januarja ob 8.
uri zvečer v pr storili gostilničarja Mr. Raucha v Brooklynu. Plesna zabava, šaljiva pošta in žrebanje cekina. Za mnoeobrojni obisk s« najvljudneje pripori^čamo ce-jakom k New Yorka in Brookly-na. Za dobro postrežbo l»o izvrst-iif> preskrbijeno.
Z bratskim pozdravom
VaJimtm Orehek, tajnik.
Himen.
V ljub-ljanaki stolnici se je poročil okrajni glavar dr. Rudolf fSteinmctz-S<>rodolski z gdč. Olgo Verbajsovo. Poročil ju je škof dr. Anton Bcmaventura Jeglič.	!
Propadanje Evrope.
Bivši it^rjanski ministrski pred-I se<lnik. Prancesco tlavero Nitti je I Kvojeas napisal knjigo 4'Evropa brez miru" ("L'Europa senza j pace", ki je pobudila splošno po-' ; zornost in tako rokoč vsootoče o-I dob ravan je. Te dni pa je izšlo nadaljevanje tega spisa, in sicer pod naslovom "La d ©cadenza dell' Europa*' — "Propadanje Evro-pe'\
Nitti jc hotel v tem spisu po- • kazati predvsem po&ledice dejstva. da Evrnpa po končani vojni vkljuh vsem mirovnim potyod-bam še vedno ni dosepla pravega biru, in daje potem tudi nasvete, kako naj bi sc ustavila z doslej uporabljenimi sredstvi neustavlji-j vo njeno propadanje.
V zunanji politiki in mednarodnih odnošajih vladata največje na-" sil je in največji nered. Zmagovalci zagre.šajo sedaj sami. kar so prej grajali, iu sami zvršujejo največje "krutosti, ki so jih prej očitali sedanjim premagancem. Iz-premenilo se jc le to, da se vsa ta grozodejstva sedaj vrše v ime-i nu zmagovite demokracije. Med- i tem pa Evropa propada v gospo-1 darskem in umstvenem pogledu.!
Premag^uici so na tleh. Avstri-j ja ne more več živeti. Madžarska, ( okrnjena in razžaljena se zvija v j silnih mukah. Turška in ves islam "ta po tolikih krivicah v plamenih, j Rusija se po vseh blaznih zmotah, komunizma vrača h kapitalističnemu režimu, ali postaja vedno srditejša v svoji mržnji proti ti-! slini, ki so ji kot prijateljskemu j narodu hoteli nariniti najhujši; absolutizem z reakcijonarnimi vojskami in kapitulacijskim reži-1 mnm hotec si prisvojiti njena na-( ravna bogastva in izsiliti od nje plačilo dolgov stare vladavine. < e je krivda boljševiška, da je vr-1 j;lo Rusijo v največjo bedo, je j njegova največja zasluga, da je j znalo obraniti neodvisnost ruske- j pa naroda in se rajši odpovedati i vsem posojilom, kot pa pogubiti j ali zmanjšati svobodo naroda na-' pram tujcu. Rusija jc zavrnila j odijozno kontrolo ki so ji jo pred-1 lagali, ko so jo prej izkušali u- j krotiti z orožjem in lahkoto. "Mr-1 žita sc nam boljševiška gospodar-; ska uredba in krutost ali občudu-j jemo njihovega globokega naci- j jonalnega duha".
Kako bi tudi Rusija mogla za-! upati zapadu po vsem onem. kar j se je zgodilo z Nemčijo, ki je iz-1 mučena po lakoti, ne pa vojaških naporih, odložila orožje, zaupajoč j slovesnim obvezam antante in! svečanim Wilsonovim izjavam o i pravičnem miru in enakosti med j zmagovalci in premaganci a je \ bila potem razkosana in mučena, kakor nobena druga država v vsej moderni zgodovini. Nemško ozemlje se je svojevoljno • zavzelo čisto nemške zemlje so se razdelile čisto svojevoljno med narode, ki sami sebe ne znajo vladati in sedaj vladajo najamika-nejšemu evropskemu ljudstvu. Ustvarile so ae naravnost nezmi-
(selne carinske zveze, vzela so se Nemčiji največja naravna bogastva. kolonije, trgovinske ladje, i kolikor le mogoče sirovin. Proti ! vsem mednarodnim pravilom se je nemškim državljanom v deželah zmagovalcev zaplenila njiho-. va zasebna lastnina. Vsa promet-1 na sredstva v Nemčiji so pod nadzorstvom. Nemčija je razde-« Ijena v dva dela, ki nista v stiku rued seljoj. Okupacijske čete sto-, jc na Renu kot jamstvo za izpla- . I čilo odškodnine, ki je tako preti-
i
rana in nesmiselna, da ne bo nik-j lar plačana, in te čete stanejo več i kot je stala vsa nemška vojna! mornarica pred vojno. Zmagoval-] •i so najprej hoteli Nemčiji uni-i •"iti z mirovnimi pogodbami go--sj>odarsko življenje, potem pa zahtevajo, da naj jim plača višjo odškodnino kot so pa njihovi dol-! govi. za katere ne vedo, kako bi: jih plačali. Slo se je celo tako daleč, da si zmagoslavei hočejo prisvajati nemško ums*venono lastnino in so prepovedali Nemcem i ponarejanje tujih proizvodov. Ta pravica ostaja torej samo zmago-! valcem. Največja nasilja so se i zgodila po mirovnih pogodbah, j Gornjo Slezijo je vkljub Nemčiji ! ugodnega plebiscita po večini zasedla Poljska, ne toliko zase kot za francosko železno industrijo. | Poljska, ki v svojem velikem ne-, redu ne zna upravljati teh slučajno ji pripadlih ozemelj in izkoriščati njihovih bogastev, uničuje tako temelje prospeha nemške. industrije in gospodarskega življenja Evrope.
Prancoska s svojimi davščinami ne krije niti polovico svojih i izdatkov in ima najmanj 30 milijard dolga, ki vedno raste. Fran- \ coskemu narodu sc je vteplo v [ glavo, da mora Nemčija plačati. vsaj polovico izdatkov. Tako se izdatki ne zmanjšujejo, pač pa se bo nemška odškodnina, ko so ■ Nemčiji odvzeti vsi viri dohodkov, znižala ne na 18 ali 15 ali 12 milijard, ki naj bi se izplačale ( Francoski, temveč morda niti ne na znesek, ki je potreben za vzdr-! žanjc okupacijskih čet.
Italija, ki ima daleč manj go-1 spodarskih virov kot pa Franci- j ja, je dolgo izkušala urediti svoje finance, ali tudi v Italiji sej ena četrtina ali ena tretjina iz-' d at kov pokriva z novimi dolgo-1 vi. Promet je zaprt, industrija se! nahaja v velikih težavah, kredit j je zelo pičel, izseljevanja je ko- j nec. Leta 1918 jc Italija 872 tisoč svojih ljudi poslala v svet za za- j služkom: 376 tisoč v Združene države, 111 tisoč v Argentino, 90 tisoč v Švico, 83 tisoč na Francosko, 82 v Nemčijo, 39 v Avstro-Ogrsko. 32 v Brazilijo itd., danes j jih nima pošiljati kam. Če bi mogla poslati toliko svojih ljudi v svet, kot pred vojno, bi se mnogo olajšale njene notranje težave in neredov bi bil konec. Tako pa ni dela in zaslužka za laškega delavca.	i' *
In Evropa se sama ne zaveda
nevarnosti, Jci ji preti, ker to propadanje prihaja počasi. Dan je dnevu enak, ali z vsakim dnevom Evropa propada hitreje, in sicer gospodarsko, umstveno, in kar je najhujše, tudi moralno. Dve tre-! tjini univerz ali nc posluje ali nima sredstev ali pa je skrčilo svo-1 je poslovanje.
| Rešitev Evrope vidi Nitti edi- f no le izven Evrope, v Ameriki ' i Angleška bi s svojimi ogromnimi gospodarskimi problemi mogla pustiti na cedilu ostalo Evro-' po in živeti sama zase, ali to bi ji i ' silno škodovalo, ker bi brez An-' | gleške nc bilo več političnega rav-notežja v življenju na evropski ! celini, kar bi le šc pospešilo po-j polno pogubo. Njeno sodclova-I nje jc torej nujno potrebno, ali • edina sila. ki bi mogla ukazujoče napraviti konec sedanjemu polo-' žaju nasilja v Evropi, so le Zdru-1 žene države ameriške. Če se le-te ■ prepričajo, da je enako, kakor se i je naložila zmaga, treba tudi naložiti mir s činom odločne energije, se življenje sveta obnovi v kratkem času.
Intervencija Amerike pa sc mora presojati z izključno ameriškega stališča, ne pa evropskega. Ali to kaže Ameriki v političnem in gosj?<>darskem pogledu? Nitti si ne prisoja pravice dajati svetov Ameriki, ali meni, da ameri-j ška demokracija razume, da vse demokracije Evrope, ki hrani v se[ bi bakcile nasilja in trosi okoli sebe mikrobe imperijaliama, pričakujejo od Washingtonove in Lincolnovc Amerike veliko besedo demokracije in miru. Amerika, ki je bila odločilni činitelj zmage, ne more dopuščati, tla bi zmaga služila nasilju, da se je Evropa po krivdi ali brezbrižnosti ameriških zastopnikov razdelila kar najsvojcvoljncjc proti , vsem načelom narodnosti in samo-določbe, da so zmagovalci, ki nikdar nisoegovorili o povračilu škode, uvedli v formulo, ki skriva v sebi odškodnino, da ta odškodnina, ki je ogromna in naj bi se odplačevala skoraj brez konca, ni nie drugega kot sredstev zatiranja, ki odvzema Nemčiji in vsem premaganim deželam njihovo suverenost. Amerika ne more dopuščati, da bi. Frači ja razkosala Nemčijo. Nitti vprašuje, ali nc smatra Amerika, da ju enako, ka-' kor je bila zmaga skupna stvar zaveznikov, ne pa samo Francoske, tudi odgovornost za posledi-| cc zmage in miru skupna, ali smatra Amerika za pravično in pošteno, da je reparacijska komisija nad nemško vlacTo, da se uganjajo razni zločini v Porenje in vzhodni Neančiji, ila Francoska okupira nemška mesta in uporablja za okupacijo kolonijalne čete? ki zahtevajo, da se jim prost ituira jo nemške žene, da si je vkljub plebiscitu v prid Nemčiji Poljska prisvojila Gornjo Šlezi-jo, da se saarska kotlina, ki je že toliko stoletij popolnoma nemška, izpostavlja nasilnemu nadzorovanju T
Glede bivše Ayst^o-Ogrske pra-
Koruza je cisto ameriški pridelek v pravem pomenu besede, kajti svet pred odkritjem Amerike ni poznal koruze. Dandanes pa jc koruza velevaien del letine mnogih dežel in pridelek koruze po vsem svetu je enak pridelku vsakega žrta. V Združenih državah je koruza prvi in najvažnejši poljedelski pridelek. Združene države pridelujejo nič manj kot tri četrtine vse koruzne letine celega sveta. Koruza raste v vsaki državi Unije, ali, da jc ista tako izredno važen in značilen ameriški izdelek, jc pripisati žetvi v ta-kozvani koruzni progi (corn belt), onemu podolgastemu pasu rodovitne zemlje ,ki se razteza iz države Ohio proti zapadu do reke Missouri in še čez.
Koruza je najvažnejša letina v Združenih državah, toliko kar se tiče posejane površine, kolikor denarne vrednosti. Več kot tri četrtine posejane površine, kolikor denarne vrednosti. Več kot tri četrtine vseh farm v Združenih državah prideluje koruzo; koruzna letina od leta 19.20. ki je bila največja žetev v zgodovini, se je cenila na 2150 miljonov dolarjev. Največji konsument koruze je prašič; prašičjereja uporablja 40 odstotkov vse koruzne letine. Konji uporabljajo 20 odsto in goveja živina 15 odsto koruznega pridelka. Potem šc le prihaja uporaba koruze za človeško hrano, okolo 10 odsto letine. Koruza, po-vžita bodisi neposredno kot človeška hrana, ali posredno v obliki mesa in drugih živinskih pro-
vi Nitti, da bi se vre države-na-slednice in sicer Italija, Avstrija, Madžarska, Čehoslovaška, Poljska in Jugoslavija morale združiti v carinski uniji, ki bi obsegala okoli 120 miljonov prebivalcev, ker bi se le na ta način mogla dvigniti njihova velika industrija in trgovina. Da se pa doseže ta carinska unija, je seveda pred vsem treba drugačne ori-jentaeije splošne politike.
" Mir in vojna pomenjat-a dve duševni stanji. Doslej je bila mirovna politika, kakor je rekel Clemenceau usmerjena le na nadaljevanje vojne. Ali jc mogoče določiti duševno stanje pravega miru? Ni mogoče, dokler velja sedanji sistem reparacij, kontrole, dolgov, dokler se trdovratno hoče odvzemati vsaka suverenost Nemčiji, potem ko so jo uničili, odvzevši ji vkljub vsem obvezam tudi šc zadnje vire dohodkov. Evropa se nahaja v težkem duševnem protislovju, ki ga jc pohuj-^šala. politika ropa, omahuje med željo po odrešenju in bojaznijo pred novimi nevarnostmi, ne upa se več voditi niti politike obnove niti politike pogube. Misel uničenja premagancev se kaže sedaj kot največja nevarnost za zmagovalce in nered v vsem gospodarskem življenju poraja po vseh iluzijah vtisk, da bo bodočnost za še bolj obubožano in bolj razro-vano Evropo še strašnejša".
Koruza — največji ameriški poljedelski pridelek
; i duktov je najvažnejši vir prehra-!
ne ameriškega ljudstva, i _. ,
Dasi je pridelovanje koruze v Združenih državah znatno raslo j v zAdnjih tridesetih letih vendar J večja .zaloga koruze ni imela za posledico povečanega izvoza. I*re- j bivalstvo Združenih držav je stalo raslo in. več živine se krmi! od leta do leta. Povečana potreba je na tak način izčrpala povi-še.k na pridelku. V dobi pred vojno. ?k1 leta 1905 do 1!>14, je Anglija prejemala približno tretino našega izvoza koruze. Okolo šestine je šlo v Nemčijo, in postopno manjše količine v Kanado, Ni-J zozemsko. Dansko, Belgijo, Kubo in Mehiko. Argentina je sama po-' stala važna dežela za pridelovanje koruze; svetovna važnost Argentine kot pridelovateljicc koruze obstoja v njenem velikem izvozu. V dvajsetih letih, od 1900 do 1920. je Argentina izvozila skoraj dvakrat toliko koruze kot Združene države. Večina argentinske koruze gre v Evropo, kjer tekmuje s koruzo Združenih držav. Poročila vladnih preiskovalcev kažejo, da se argentinski koruzi daje prednost v Evropi in se kupuje mesto ameriške koruze, vsaj v mnogih evropskih državah. Razlog za prednost, ki sc daje argentinski koruzi na Francoskem iu v Belgiji, je' pripisati bržkone dejstvu, da so zrna argentinske koruze drobnejša in za to bolj primerna za krmo koko-! ši nadalje okolščini, da je argentinska koruza bolj sladka, vsled česar je bolj ugodna za konjsko krmo in da vsebuje manj vlage, vsled česar se boljše prevaža in ostane dalje v dobrem stanju. Cene baje ne igrajo nikakc vloge, kajti se argentinska koruza pro-i daje danes 8 do 10 centov dražje za bušel kot ameriška koruza. Od konca vojne je prevoznina po morju padla ali naše železniške prevoznine so še vedno visoke, kar seveda stavlja argentinske poljedelce v boljši položaj nasproti konkurenci Združenih držav.
Sploh koruza ne igra tako važne uloge v mednarodni trgovini kot pšenica. Chicago je najvažnejše tržišče koruze na svetu. V istem zmixlu bi se lahko reklo, da se cena pšenice določa v Liver-poolu, a cena koruze v Chieagu. . Cena koruze je jako različna. V koruzni progi je bila cena na, farmi od 26 do 30 centov za bu- j šel. Izven pasme pa jc znatno vi- j šja; v Wisconsin se je plačalo cc-lo 60 centov za bušel. Treba pa jc pripomniti, da se v pokrajinah. ki pridelujejo več koruze, kot jih same potrebujejo, računa cena na podlagi tržne cene manj prevoznine. d očim se v onih. ki imajo nedostateJc koruze prišteva prevoznina k tržni ceni. Cena koruze je najnižja v državah na pr. South Dakota, neb ras k a in Iowa, ki imajo ogromen prebitek koruze in so najdalje od prostorov, kjer se koruza potrebuje. Na dru-
gi strani jc cena koruze najvišja | v takih državah, ki potrebujejo | več koruze, kot je pridelujejo in so najdalje ml virov zaloge, na ' pr. Rhode Island, Nevada in Arizona.
<'ene so navadno najnižje xa. I časa žetve. Od najnižje točke na-I vadno v decembru, cena postop-I no raste, dokler pride nova letina na trg. Tedaj cene naenkrat ; zopet padejo na minimum. Iz tega pa sc nc sme sklepati, da sc veti no izplača držati koruzo v zalogi. dokler cene dosežejo svoj vrhunec. Nasproti kasnejši višji ceni treba jemarti v j m »štev stroške shranitve obresti in skrčenja vsled izgube na vlagi in škode od j strani insektov in miši."* | Kar določa cene koruze in do-, biček iH>ljedelea, sta seveda dve , činjenici: zaloga in potreba. Zaloga je odvisna od preostanka prejšnje letine in količine tekoče letine. In tekoča letina jc odvisna od posejane jnjvršinc, od jm^v-prečne radovidnosti zemlje in od vremenskih razmer. Suša in mraz povzročata velike razlike v letini od leta do leta. Bolezni in žuželke zahtevajo tudi svoj del. Kar se tiče potrebe smo že omenili, da . se skoraj G0 odstotkov koruzne letine uporablja za produkcijci mesa in mleka; radi tega že ma-J lenkostna odstotna razlika v tej smeri utegne znatno povišati potrebo po koruzi.
Koruzna letina je v veliki meri imela upi i v na zgodovino Združenih držav. Nikaka slika o našem narodnem življenju nc bi bila popolna, ki bi ne predstavljala koruze kot naj važnejšega faktorja našega narodnega razvoja in bl;i post an ja. Dolgo, predno jc bc-j lokožec stopil na ta tla je bil Indijance odvisen od koruze kot najvažnejšega vira svoje hrane. Bolokožec sc je od njega naučil obdelovapja koruze, čim jc prišel v novi svet, in prvi kolonisti bi bili poginili, da niso takoj po svojem prihodu srečali koruzo, ki jih je hranila in vzdrževala.
Skupno življenje gliste in polj-skega slinarja.
Obe živalici sta dobro znani, toda marotkorou ne njih tesna, medsebojna zveza. Življenska navada gliste stoji v tem, da vlači odpadlo listje naših kulturnih rastlin v svoje jKKizemc.ljske rove. Poljski slinar, posebno opasen zemeljskim vrstam ji zelo olajšuje početje. Plazeč se po tleh, doseže stebelce zelišča, ga tako spretno I obližc, da rastlina omahne na tla, J odkoder jo spravi brez posebne težave glista v svojo luknjo. Bogato nagrajen pa jc slinar za to u-slugo kadar suha, razpokaua ze-meljsska skorja, ogroža njegovo življenje. Z občutljivo sluznato kožico je ta čas zelo nevarna doba. Toda odprti šo mu rovi gliste. Dobro se počuti v njih, dokler ga prihodnji dež zopet ne izvabi na svefrlo. Pogosto so že opazovali, kako leže sdinar v te luknje in pri kopanju so že večkrat naleteli nanje, globoko skrite v zemlji.
Naznanilo.
Žensko društvo Severna Zvezda, št. 1J9, — JSKJ, je na svoji redni seji dne 7. januarja sklenilo, da bo šest mesecev prosta vstopnina za pristop v društvo, in sicer za mesece januar, februar. marc. april, maj in juni.
One rojakinje', ki še niso dozdaj v nobenem podpornem društvu, imajo zdaj lepo priliko za pristop. Zato priporočam vsem. da pristopijo v naše društvo.
Hkrati prosim tudi vse članice, da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, ker njih dolžnost je, da so navzoče pri sejah.
Nadalje naznanjam, da bo naše društvo Severna Zvezda priredilo dne 13. februarja, t. j. na pustni večer veselico. Veselica bo vprizurjena t korist društvene blagajne.
Vljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje na Ely in v okoliei. da nas dotičnega večera po set i jo.
Za izbomo zabavo bo v vseh ozirili preskrbljeno.	„ Frances Vider, tajnica.
V a b i 1 o.
Društvo sv. Jožefa št. 5o JSKJ. v liittie Palls. N. V., priredi PLESNO VESELICO v soboto 27.
januarja v svoji dvorani na 36 Danube Kt. Tem potom vljudno vabimo člane in članice tukajšnjih slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slo-vemke. da nas izvolite poseliti pri tej prireditvi. Začetek veselice,ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi se priporoča Odbor. _(24-25—1)
Senzacij onalen samomor. __
V Pragi se je ustrelil ravnatelj Fskomptnc Ivanke Robert Blum. Samomor je vzbudil veliko senzacijo v Pragi, zlasti, ker sta se nekoliko prej tudi usmrtila dva bančna uradnika. Blum je bil ravnatelj deviznega oddelka.
Glavni odborniki.
T cdwdnlk: RCDQLP rERDAN, 933 E. 165th St., Cleveland. O Fedfredsednik. LOUIS BALANT. Hox 10« I'earl Ave.. Lorain. O Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, M.nn. BlajHLjnlk: GEO. L. BKOZICH. Ely. .VKnn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Av«. East. Duluth. Minn.
Vrhovni tdravnik •
Dr. J08. V. GRAHEK. 84S E Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni, odbor:
ANTON ZBaSnTK, Room tM Bakowoll Bid«., cor. Diamond and Grant
Streets. Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIČ". 1334 W. IS Street. Chicago. nL FRANK 6KKABEC, 4822 Washington Street. L-enver. Colo.
Porotni odbor.
LEONARD 6LABODNIK. Box 480, Ely, Minn. GREGOR J. POREXTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Zdruievalni odbor.
VALENTIN *PIRC. 7M London Rd., S. E., Cleveland. O. PAULINE ERMENC. 639 —' 3rd Street. La Salle, III. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa A ven v e. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukefran. 111.
--JednoUno uradno glasilo: "Glas Naroda'*.	-
V s« stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarno poSiljatve naj a« pobijajo na glavnega tajnika. Vm pritožbe naj se poSUjs. na predsednika porotnega, odbora. Profinje za sprejem novih Clanor la bolniška spifev^la naj se pošilja na vrhovnega, sdravnlka
Jugoslovanska Katoliška. Jednota se priporoča, vsem Jugoslovanom *a.
obilen pristop. Kdor 'eli postati član te or?aniz;icije. naj 56 zglasi tajniku.
bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dru«tev se pa obrnite na rL tajnika. Novo druitvo «e lahko vstannvi Z 8 člani ali članicami.
Zagonetno, toda resnično.
Skrivnost pokopališča.
Prvikrat, odkar je prevzel Avgust Finnigan . nadzorstvo nad Mount Arabat pokopališčem, je motilo tulenje njegova psa nje-; gov nočni j*;čitek. Neprestano je i lajala in tulila žival, dokler se nj' mogel Finnipan konečno ubraniti domneve, da se je pripetilo nekaj izvanrednega. Mrmraje je zapu-> spi svojo gor k o |>osteljo, se oblekel, prižgal svojo svetilko ter odšel na pokopališče. Več kot eno uro je iskal sledove kakepa iz-vanredn<-ga dogodka. a ničesar ni mogel zaslediti.
Ko se je vrnil v svojo hišico, je zoj>et čul tulenje psa. Poklical pa je k .sebi ter videl, da ima na, tacah rdečkasto ilovico. Pričel je pladiti žival in posrečila se mu' je pomiriti j«>, vsled česar je imel
m*r za preostali del noči. • ♦
*
V isti noči, malo pred prihodom dneva. je pričela poreti lesena garaža ter r»*paratuma delavnica Ilarrv I., Pinna na deželni cesti, oddaljeni n«-kako pet milj od pokopališča. Mrs. Finn je j»o-klieaia sos«*le na p«»moe. Poslopje pa je bilo takrat ž* neprodir-no ognjeno morje. Mr«. hSnn je izjavila, da je bila še pred dvajsetimi minutami v garaži da poišče svoj epa moža. ki se ni še vrnil domor.
K « j«- prišla p»»žarna hramba, je ostal od garaže le še kup kade-eih se razvalin.
Opnjepasei so se lotili dela. da razm^eejo te razvaline in kmalu nato se je plašilo, da so našli v razvalinah obžpane preostanke Finna. Te preostanke so prenesli v zavod arkega p .grebnika, in Mrs. Finn j<* odredUa vse potrebno za popreb,
* *
•
Tekom popoldneva Litega dne je našel vrtnar pokopališča v grmovju rarbrto krsto. Kmalu nato in nedaleč enega mesta, je našel odprt prob. Cpotovilo se je. da sta vsebovala prob in krsta truplo neke Alice Shuster. mlade steno-prafke, katero so jx»k<>pali pred par tedni.
Tekoj uvedena preiskava je dognala da je bila krsta oproščena zunanjega lesenega omota, nakar je bila za vlečena v grmovje. Tulenje psa je očividno napotilo skrunilce groba k največji napli-ci. Skrundci so razbili zapahe krste z lopato, vzeli iz nje truplo ter pa hitro odnesli. Vse ostalo so pustili na licu mesta v velikem neredu.
Policija, ki je bila takoj obveščena. j* stala pred uganko. Ni bilo mogoče domnevati, da je bilo truplo ukradeno v medieLnske ali kirurgien* svrhe. Tudi osvHe-ze.ljnost ni prišla v pošte v, kajti Alice Shuster je bila stare šele osemnajst let ter ni imela nobenih sovražnikov.
Kmalu nato pa spravili v stik skrivnost pokopališka z ob/gani-ini kostmi, katere so našli v {pogoreli paraii. Odrejena je bila obdukcija in dognalo se je. da niso zemeljski preostanki, katere so našli med razvalinami paraže; oni Fina. temveč preostanki Alice Schuster. Čeprav so oblasti cele dežele LskaJe Harrv L. Finna ni
nikdo rnopel najti pogrešanega.
*
Policija je najprvo uveljavila teorijo da je Finn ukradel truplo, pa odnesel v garažo ter nato slednjo zažpal z vsem. kar je bilo v njej. da vzbudi s tem vtis, da je našel sam wurt v razvalinah.
Detektivi so tudi domnevali, da so našli motiv za to dejanje. Dognali so baje da je zavaroval Finn svoje življenje za $15,000 in da je šele pred kratkim zvišal zavarovalnino za pet tisoč ter stavil pri tem pogoj, da se izplača dvojno svoto, če bi bila njegova smrt posledica nezgode. Tudi so baje izvedeli, da je bil Fmn v finančnih težkočah in da ni njegovi neenaki vojni nevesti ugajalo v tej deželi. Ona je baje že pospravila vse svoje nt vari in iz tega so sklepali da je kotel Finn dvigniti zavaro-
valnino ter zapus-titi nato z ženo in malim otrokom deželo.
Teorija oblasti je izgledala povsem prepričevalno, in treba bi bilo priznati jo kot pojasnilo cele skrivnosti, če bi se ne bili po-javUi novi dokazi, katerih ni bilo j mogoče spraviti v soglasje z za- ' ključki. do katerih je dovedla ta , teorija.
Oropan je groba .se je izvršilo j par mimit pred enajsto uro. Ob
enajstih p& se je pojavil Finn na neki železniški postaji, od da l je- j ni dvajset milj od pokopališča j ter sporočil več tam nahajajočim j se ljudem, ki so ga poznali, da je ! bil napaden od štirih našemljenih banditov, ki so pa oropali za 80 j dolarjev. Nemogoče je. da bi bil! ob istem času na pokopališču ter' na železniški postaji.
Nadalje se jc izvedelo, da je kupil Finn par dni predno je izgi- j nil, mrvo pumjK> za gazolin. ki je i stala petsto dolarjev in da je plačal že več kot polovieo. To jc izgledalo k<»t pi>utopanje človeka, ki namerava pobegniti iz dežele. Tudi govorice o njegovih finančnih težkočah so se Izkazale kot j brez podlage. Njegov plavni upnik je bil hišni gospodar, a tudi temu ni bil dolžan nobene ome- ; nitve vredne s vote .Nadalje se je ; izvedelo .da je nameraval povečati svoj biznes in da se je pogajal radi nakupa nove hiše. v kateri je stanoval.
Dognalo se je tudi. da je bilo njegovo življenje zavarovano le ; za tisoč dolarjev.
Imel je vladno polico za 10 tisoč dolarjev, ko je služil pri vo-jtfkih. a ta polica je zapadla in dal je zapasti tudi dodatno polico za pet tisoč dolarjev, ki bi bila podvojena če bi se ponesrečil, kajti njegova zaposlenost v trgovini z avtomobili je izključevala uživanja dvojne odškodnine.
Vspričo vseh teh dejstev je bila strmoglavi jena teorija, da je nameraval pobegniti Finn z zavarovalnino.
Finn je 4>{»oznal svojo ženo v Koblenzu kjer se je mudil v prvih me>eeih po premirju kot član ameriške okupacijske armade. Pisala se je Gertruda Breuer ter je bila hči navadnih rokodelcev, na kojih domu je bil Finn nastanjen. Sele ko je bil poslan domov s prvim oddelkom, se je dal poročit: v Gertrudo v vojaški kapeli v Koblenzu in ona mu je sledila v novo domovin«. Ona je staso-vita. let stara blondinka in dobra hišna gospodinja. Svojemu možu je dobro pomagala ter prodajala avtomobilistom, ki so se oglasili pri para/i. pazoJin ter mehke pijače. Dete. ki je bilo sad t epa zakona .je staro sedaj nekako eno leto.
Gertruda je priznala brez vseh pomislekov, da bi se rada vrnila v Nemčijo.
— Ce bi brli oni. katera ljubite, onstran morja, ali bi ne hrepeneli včasih jK> njih? — je vprašala detektive. Odločno pa zanikuje. da j • imela svoje stvari pospravljene. da bi bila pripravljena za potovanje. Rekla je. da so vsebovali kovčepi le poletno obleko družine.
Ko je postala prva teorija glede domn^'anoga motiva ničeva, je iztuhtala policija no»vo pojasnilo. Sedaj je mnenja, da je hotel Finn varati svojo ženo ter utrditi v njej prepričanje, da je mrtev, da se je na ta način iznebi.
Da zapusti ženo in otroka bi ne bilo treba Finnu poshižiti se takih skrajnih korakov. Vsled tega pe more Mrs. Finn tega vrjeti. j Ona trdi. da je bil Harrv vedno dober z njo in da je preveč ljubil dete, da bi ga mogel kar tako zapustiti.	f
Preiskovalni uradniki morajo priznat i. da ima nova teorija malo vr jeinosti na sebi, kajti kot že j omenjeno, bi mu ne bilo treba post užit i se takih skrajnih sredstev i kot je nadomeščenje trupla za svoje lastno telo. Vse to bi lahko j dosegel na bolj enostaven način. (Konec jutri).
GLAS NARODA. 25. JAN. 1923 NAMERAVANE POROKE V KRALJEVSKIH DRUŽINAH.
Z. leve na desiTb: belgijski kron-princ Leopold, laška princezt-nja Jolanda in Lady Elisabeth Boews Lyon o kateri pravijo, i da se bo poročila z valeškim j princem. Spodaj je belgijska princesa Marija Josee ki se bo v kratkem poročila s sinom la-| skopa kralja. Istočasno ali pa malo pozneje se bo vršila poroka med belgijskim princem1 Leopoldom in princeso Jolando.
Zadnji čas se tudi širijo govorice. da se bo poročil angleški prestolonaslednik, toda ime njegove neveste je zaenkrat še ] skrivnost. Nekateri domnevajo, i da ne bo vzel žene iz vladarskih krogov, ampak se bo poročil s č«to navadno angleško pleme-1 nitašinjo.	j
Znamenite najdbe v Egiptu.
V dolini kraljevih grobov na-i sproti Luksorju v Zgornjem E-giptu je izkopavanje dolgo let počivalo. V zadnjih tridesetih letih se je pa lotil tega posla izno-va angleški lord Carnavon. Dal je oil skalnate stene odmetati ka-meniti drobiž, nastal ob dolbenjn grobov, ki pokriva dolino mnogo metrov visoko. Imel je bogat uspeh : Odkril je nov. še nedotaknjen kraljevi prob.
Vhod v grob je bil še zaprt, da-si se je poznalo, da so bile nekoč v davnini zapore že vlomljene. — Ko so grob odprli, se jim je nudil čudovit pogled: vse je nakopičeno najrazličnejših predmetov ki so jih <lajali kraljem v grob. Tu so stala tri izrezljane, pozlačene razkošne jnistelje. vrhu njih zopet postelje z vložki iz ebeno-vine, slonove ko-sti in poldragu-Ijev. številne omare z vložki in s pozlačenimi napisi. V eni izmed omar. ki je bila ftoslikana z lovskimi prizori, so bila bogato vezena kraljeva oblačila in pozlačene sandale. Tu je bil pfestol Tut - aneh - ainuna, s težkim zlatom obiti stoli, štirje vozovi, zloženi na panterjevi koži, kakršne so nosdi vozniki, vsakovrstna žez-la. čudna plasbena orodja, posode iz alabastra nenavadne oblike, lepe stvari -in fajansovine, velike množine darov za žrtve, stegna gazel, gosja in račja pečenka, —: vse balzamirano in shranjeno v skrinjicah enake oblike, dalje cvetlični šopki in venci, ki so še v&i ohranili svoje barve, omara polna papirusovih zavitkov itd. itd. — Sploh vse, kar so dajali kraljem v grob, kakor nam je to znano s stenskih slik groba kralja Raznzesa III.
Vse to. kar smo doslej našteli, je stalo v prvem prostoru. Drugi prostor je bil s podobnimi predmeti tako založen, da niso mogli dospeti do t reft je ga oddelka groba, dokler stvari niso spravili iz • groba. Kaj so našli v tretjem prostoru, dosed a j še ni znano, ker je dospelo dosedaj šele prvo veselo poročilo lorda .Carnavona. Toliko je še naznanil, da stojita i pred vhodom v tretji oddelek kot j dva stražnika dva kraljeva lesena kipa v življenski velikosti, — prevlečena s črno, asfaltu podobno snovjo
V nesrečnem zakonu, j
1 -
Na božični dan se je v Dalju; i v Slavoniji zgodila krvava rodbinska drama. Milan Grčič, izseljenec. ki je živel v Ameriki in bil 1 pozneje dobrovoljec na solunski ifronti je dobil leta 1919 od jug. i vlade 9 jut rov zemlje nakar se je 1 poročil s pošteno in dobro devoj-ko, Vukico Jokičevo. Toda Milan je bii velik delamrznež in se je i kmalu vdal alkoholu. Zemljo je j oddal v zakup, denar zapravljal i po krčmah, ženo pa ponii na de-' lo po drugih hišah. Ko* je zapil že ves denar, je zahteval fld žene, : naj mu izroči še ono malo denar-j ja. kar ira je ta s težkim trudom zaslužila po tujih hišah.
Po pet mcseeili je Milan pognal ženo od hiše. Ona se je vrnila k staršem in vzela s seboj tudi dveletno hčerko. Vukica je bila v blagoslovljenem stanju in je tri {mesece po povratku k staršem po-i vila moško dete. Ker pa Mjlan sedaj ni imel nikogar, ki bi ga j vzdrževal, se je kmalu premislil in j pozval ženo. naj se vrne. Toda že-j na se ni odzvala, ker je vedela, da | jo čakajo pri možu samo batine I in beda. Razkačen, je nato Milan začel groziti, da bo zaklal ženo in njeno mater. Na božični srečer se je nenadoma pojavil pri stariših svoje žene. oborožen z močno mo-t i ko. Vukičina maj k a in srnaha sta se silno prestrašili in se zaklenili v hišo. Vukica pa je šla ■ na dvorišče in počakala tamkaj moža. ki je bil pijan, kakor vedno. Milan je takoj pozval ženo. naj se vrne. kar pa je ta odklonila. Nato je potegnil iz žepa odlok kotarske oblasti iz Osijeka, po katerem se žena mora vrniti v hišo pijanca, sicer jo odvedejo orožniki s silo. Vukica je nato izjavila. da jo morejo samo mrtvo odvesti k njemu V odgovor je zamahnil Milan z motiko. a žena je pobegnila v Icuhinjo in potem v skrajnem silobranu pograbila za1 kuhinjski nož in se pričela z njim braniti. Zabodla mu je najprej nož parkrat v roko" da je izpustil motiko potem pa mu z enim u-darcem prerezala grlo. Mož se je, ves ohlit s krvjo, zgrudil na tla in padel tik pred svinjak. V strahu, da bi ranjeni mož morda še vstal, je Vukica pozneje še s kolom ki je ležal pred svinjakom, pijanemu možu razbila lobanjo, tako-da so se mn možgani razlili po zemlji.
Kibic pred sodiščem.
Kibiei so pri vseh igrah najbolj nezaželjeni sogledalci. Veči-j noma so preveč nadležni in ne-, strpni bolj kakor igralci sami. i Včasih celo dejanski posegajo v I tgro in se je zato že večkrat zgodilo, da so se prvotni igralci do-| menjeno odstranili in pričeli no-j vo partijo, kibiei pa so nadalje-] vali staro. Nekateri kibiei se za-i pičijo v tebe kakor klop. prina-j šajoč s seboj smolo ali pa srečo.! V slučaju sreče se igralec seveda ne zmeni za kibica. pač pa posta-j ne nanj pozoren, ako ima smolo., Takrat je seveda vsega kriv ki-1 bic, slab kibic. Pri takih prilikah pride večkrat celo do ostrih konfliktov med igralcem in kibicenn in mora kibic marsikatero slišati ali pa preslišati.
Pred dunajskim kazenskim sodiščem se je vršila te dni razprava radi razželjenja časti, ki jo je vložil odvetniški koncipijent dr. i Wilheim proti trgovcu Kaempfu. j Tožitelj je pred kratkim v kavarni Bauernfeld kibiciral taroku, ki ga j«, igral Kaempf. Ker je imel ta veliko snfcolo je pozval kibica. naj se strani. Seveda brez uspeha. Kibic se nO umakne kar tako zlepa. Kaempf je postajal 1 zato vedno bolj nervozen in se je | v razburjenosti spozabil tako da-Ječ. da je imenovati svojega kibi-, ca ogabnega človeka in končno : izrazil celo dvom. da je res dok-to. Dr. Wilheim se kot trdovraten kibic sicer še vedno ni odstranil, pač pa si je hotel razne izgovorjene žaljivke zapisati nakar se je Kaempf zadri nad njim: "Da boste imeli kak vzrok za tožbo, me lahko..." Dr. Wilheim je nato vložil tožbo.
Obdolženec Kaempf je pred sodiščem izjavil, da je tožitelj z neprestanimi opazkami motil igro in kljub ponovnemu pozivu da naj se odstrani, kibiciral ie naprej. V svoji razburjenosti je nato citiral izrek iz drame "Gotz von Berlichfhgen" in izrazil tudi dvom o doktorskem naslovu to-žitelja. Sodnik je obsodil Kaeanp-fa na 200,000 kron globe. Varujte se kibicev!
Po izvršenem činu se je nesreč* na žena sama takoj javila orožnikom, ki m jo odpeljaK v Osijek, a bo nedvomno od porotnikov oproščena
Največji geniji so poleg vše sv^je slave in hvale našli pravo 6rečo samo v zakonu, v družinskem zatišju. Da mnogi duševni velikani različnih narodov *so do; svoje slave prišli le s pomočjo" svojih soprog. Pa tudi oni, ki so • ostali neoženjeni, so bili po veči-1 ni ljubitelji krasnega spola in bi brez tega impulza bržčas ne bili ustvarili toliko. Duhoviti ljudje! potrebujejo več ljubezni kakor povprečneži. k£r ^ih ljubezen dviga nad sedanjost ter jim opla- j ja in olepšava življenje.	i
"Walter Scott je v svojem de-; vetnajstem letu ponudil mladi, lepi devojki, ki jo je zajel dež. | svoj dežnik. Dekle ni odklonilo I ljubeznive ponudbe. Scott se je I takoj do ušes zaljubil v mlado i i damo. ki je bila hčerka sita Stu-j arta. Med obema s& je utrdiLa pri- j srčna prijateljska zveza, ki je trajala šest let. Margareta je i mladega Scotta vedno hrabrila k' visokim ciljem, svoje roke pa vendar ni poklonila njemu, marveč drugemu. Šest me.secev po poroki svoje prve izvoljenke. se Scott zaroči s Charloto Carpentierovo, hčerko francoskega emiirranta. ki j« poleg visoke dote premogla veliko notranje vrednosti in je bila izredno bistroumna. Orifri-naJna so prva pisma njune lju-bavne • korespondence. V enem piše Charlota: — Predno končam to pismo, vam hočem svetovati še to«, da ne uporabljajte prečesto besede "morate". S tem pričenjate prerano. Jaz ostanem tako •▼obodna, da je ne jemljem v o-lir. Vi pa morate paziti na mene. f morate name misliti, morate mi pisati, često, po gostoma. . . —
O lordu Tennysonm. dvorskem j pesniku kraljice »Viktorije pripovedujejo, da je bil eden izaned' najsrečnejših zakoncev na svetu. O francoskem satiriku Scarronu kroži anekdota, da se je od srca ; nasmejal, ko ga 'je notar pri pisanju ženirtnega pisma vprašal kako doto bo imela njegova neve- j sta. Dobrodušni ženin je odvrnil | — Dvoje velikih oči, vitek stas,1 , dve gizdavi ročici, bistro glavi-1 eo in Še kaj. . .
Jlalirtha, angleškega slikarja.; ' je naprosil znani umetnostni kri-! , tik Eiuskin, naj mu portretira soprogo. Model in slikar se zaljubi-; i ta drug v drugega. Prikrajšani j soprog Buskin, ki se je divil gr-1 i iki lepoti svoje žene spoznal se je ž njo na nekem plesu in se | kmalu nato ž njo poročil — a je ni ljubil, je ne le oprostil njeno nezvestobo, temveč se celo požjj-ril M ločitvijo zakona ter bil sta-reiina na svatbi svoje bivše soproge in slikarja Mjlitha.
Žal, da tudi med geniji mnogi delajo izjemo in se v zakonu čutijo prav nesrečne. Toda vsega često niso krive žene. Je dvoje vrst moških, s katerimi je težko izha- t jati: duševni velikani in — bedaki. Ampak še prej je menda zakonska sreča mogoča z duševnimi Ubožci kakor z geniji, ki so ne-preračunljivi in površni. Posebno mnogo potrpljenja in popuščanja morajo navadno imeti soproge učenjakov. (To je dobro, da se naš slovenski avtor v Ameriki ni oženil! Stavec.) Žena znanega prirodoslovca Agassitza je! nekoč pri obuvanj učevljev vzklik i
nila kakor blazna. Profesor se
i ;
prebudi in jo vpraša po vzroku. — Poglej, kača je v mojem čevlju, — drhti prestrašena žena. — Samo ena draga moja? — se začudi profesor in leže nazaj. — Tri bi morale biti; snoči sem jih položil v tvoj čevelj, da bi jim bilo toplo.
Stephenson, izumitelj lokom o-: tive, je bil trikrat o žen jen. Čeprav je vse svoje življenje vtaknil v študij. Ni mu še bilo dvajset let, ko se je zagledal v hčerko nekega farmer ja. Z lepim dekletom se je sestajal v sadovniku njenega i očeta. Kmalu so ju izsledili in raztrgali ljubavno vez. Po daljšem presledku se je Stephensonovega area polastila Ana Hendersonova istotako farmerjeva hčerka. Na nakan izprebodn je Stephenson opazil, da ima njegov ideal preluknjane čeveljčke, M bi* potre. bavaM temeljitega krpanja. Ta-ae ponudi, da opravi tak lju-
Nekaj o ljubezni velikih mož.
bavni posel, in bilo mu je milostno ugodeno. Ponosen prinese Stephenson njene zakrpane čevlje nazaj in ob tej priliki poprosi za njeno roko. Ponosna Ana pa je odločno odbila njegovo prošnjo. Njena starejša sestra je bila modre jša. Ko ji je Stephenson razložil svojo bol, mu je izpovedal?, svojo ljubezen — in kmalu nato sta se vzela
Nevarnost priseljeniške službe.
Federalni zakon o prokibieiji je neizmerno otežkočil nalogo priseljeniških uradnikov ob mehiški meji. Vtihotapljanje alkoholič-nih pijač iz Mehike stalno nara-šea. dokler je sedaj zavzelo prav resen obseg. To tihotapstvo je dvojne vrste: ono drobne vrste pri ljudeh, ki uvažajo steklenice v ze.iih — ta vrsta tihotapstva se navadno ne tiče priseljniških o-blasti in — ono na debelo. Za vti-hotapljanja na debelo rabijo se prevozna sredstva raznih vrst — splavi, čolni, vozovi, avtomobili in nosači; ti zadnji navadno nosijo pijačo v žakljih." dva ali tri tueate steklenic za vsak žekelj. To vtihotapljanje se seveda vrši navadno po noči. in se meja prestopi tam. kjer tihotajei mislijo, da ne bodo srečali vladnih organov. Tihotapci so skoraj vedno Mehikanci, tako da stvar postane ravno tako vprašanje priseljeniških oblasti, kakor vprašanje nrohiljici.ie. Ker so tihotapci ino-emei in prihajajo skrivno v zemljo brez dovoljenja priseljeniških oblasti, oni kršijo ob enem priseljeniške postave. Priseljeniški uradniki imajo radi tega sedaj mnogo bolj nevaren posel v svo-iem prizadevanju, da preprečijo -krivno in proti posta vn o priha-:anje inozemcev. V nasprotju s ihotapcem Kitajcev ali narkotičnih drog je tihotapec alkohola navadno sam direktno interesiran v svoj kontrebant in je vložil anj svoj lastni denar, ki dostikrat znaša na tisoče dolarjev. Ra-ii tega on se ne da zlepa aretirati. ne da bi se obupno uprl. da prepreči zaplembo svojega blaga. On strelja, strelja prvi in strelja z namenom, da ubije, čira ga zasačijo. Skoraj ne mine teden brez >irke med tihotapci alkohola in priseljeniškimi uradniki na mehi-kanski meji. Dosedaj je bilo 6 ubitih in ranjenih. Radi nevarnosti. ki obstoji v srečanju pijač-nili tihotapcev, morajo priseljeniški uradniki patrulirati vsaj po dva.
fi ozirom na nialo število priseljeniških uradnikov ob meji je razmerje ubitih in ranjenih veliko večje kot normalno razmerje padlih v vojni.
Busko carsko poslaništvo v Ko-danju odpravljeno.
Iz Kodanja poročajo, da se je vzdrževalo tam kljub nastopu in trajanju sovjetskega režima dosedaj rusko carsko poslaništvo, katero pa je prenehalo z novim letom. V uradnem diplomatskem seznamu to poslaništvo ni več navedeno. Vodja dosedanjega poslaništva bo vzdrževal sedaj v Kod an ju samo še pi&arno ža ruske begunske potrebe.
Sovjeti in Lauianna.
Iz Moskve poročajo, da se je vršila na Ljeninovem stanovanju izredna seja sovjeta narodnih komisarjev, posvečena lausannski konferenci. Udeležili so se je u-gledni člani revolucionarnega ! vojnega sovjota, rdečega generalnega štaba in predsedništva —-VCIK. Razpravljali so o brzojavkah Čičerina o položaju na konferenci in sumljivem ponašanju turške delegacije. Sovjetski delegaciji je bilo poslano navodilo, da podpre tudi ona Čičerinove zahteve. Poleg tega je bile sklenjeno mobilizirati čimprej nekaj ko* rov na Kavkazu.	|
Prosper Merimee:
Karmen.
(Nadaljevanj e.)
--\ x
Lokala je, pospod; ona je ved-|g
jo lejjala. Ne vem, aii je zinilo to: s lekle a* vsesn svojem življenju ^
>esedi«*o resnice; toda kadar je ; »ovorila, sem ji verjel; ni<em sc , r nnpel upirati. Lomila je bašeino n n mislil sem. da je Navarka; le r >oi, usta in i>olt so kazale, da je, t •ijranka. Hlaznel sem. ničesar mi j, ii bilo več mar. Pomislil sem, da j bi tudi jaz razrezal šjmneu obraz y t k.» hi se drznil grditi našo deže- jj o. prav kakor je storila ona s\»- ( i to variš ic i. Z eno besedo, bil r. >em kakor |>ijati; govoril sem ne-! ^ imnosti in bil sem tik na tem. i -la jib začntiiu uganjati.	i j
—	Ako bi vas jaz pehnila, ro- f jak, — je povzela po baško, —• t in bi vi padli, se prav gotovo ne j bojim. da bi me zadržala ta dva j j kastiljska rekruta. . .	y
Rogme. pozabil sem jnivtlje in ^ \ se <lrupo ter sein ji dejal:	^
—	Dobro. prijateljica iz našega j kraja, poizkusite in sveta Mati ^ božja •/ (loro na.i vam pomore!
Baš tisti hip *>mo stopali mimo . tesne uličice, kakršnih je toliko • \ Sevilji. Karmen se je mahoma j obrnila in me udarila s j>cst.jo v pisi. Nalašč sem se zvrnil vznak. Ona >koči preko mene kot# košu " ta in stcee. kaix' nam v begu ] dvoje nop — dvoje	. . Ba-
sk e no<je so znane, ali njene so bile še v*,e drugačne. . . ne samo urne. ampak tudi lepih oblik. Jaz . vstanem takoj, a kopje t španska , konjenica je oborožena s kopji) dr/iin počez, tako <la je zagradilo ulico in v prvem hipu zadržalo moja tovari&a. ko sta hotela planiti za njo. Nato seru stekel tudi , . * , i jaz m ona dva za menoj; tona u-
lovi jo, če moreš! Kaj smo hotel: mi s svojimi ostrogami, sabljam: in kopji! Prej nego vam morem po\ edari. je izginila jet niča iz pred naših oči. Sicer pa so ji pomagale bežati vse babnice v tistem koncu in so ».e norčevale I2 nas ter nam kazale krivo pot. — Po dolgem dirjanju snu Ln tja ' «mo se morali vrniti v stražnico brez potrdila jetniškega gover-nerja
Iz strahu pred kaznijo sta povedala moja moža, da je Karmen govorila z menoj po baško; in da bi bila peščica drobne dekline tako izlahka podrla dedca.moj* rasti, se pravzaprav res ni zdelo verjetno. Vse to je bilo sumljivo, sc pravi, jasno kakor beli dan Ob premeni straže so me degradirali in vteknili v ječo za mesec dni. To je bila m<'ja prva kazen odkar sem bil pri vojakih. Zbogom naredniški naši v i. ki sem jih v duhu že gledal na svojem rokavu!
Prvi dnevi mojega zapora so bi li kaj žalostni. Ko s«-m se zapisal \ vojnike. sem upal. da postanejn vsaj oficir, če lic več. Longa it Mina, moja rojaka, sta generala; ( apalangarra, ki je črnec z Mi-norn vred in je takisto pobegnil \ vašo deželo, je bil j»olkovnik. in več nego dvajsetkrat sem bil žogo ž njegovim bratom, ki je bil siromak kakor jaz. Zdaj pa s«n moral reči: ves oas. kar si ga pre-hlu/. i 1 brez kazni, je izgubljen. Začrnjen si. da si spest pridobiš predstojnike, bo« moral delati de- i setkrat huje nego takrat, ko si| prišel novinec! In počemu s»m si nakopal kazen? Zaradi lnaloprid-niee ciganske, ki se je norčevala i/ mene in v tem hipu gotovo kradla kje v kakem koncu mesta A vendar se nisetu mogel pr«*m.v gati. da ne bi mi»lil nanjo. Ali \erjan«ete. j?»»'.jwk1. «la <.0 mi ne-pr»*>tano lel>dele pred očmi njene preluknjane svilene nogavice, ki jih je kazal* na begu? Skozi svoje zamreženo c.kno >»-m gledal na ulico, toda med vsemi ženskami, kar jih je hodilo mimo, nisem videl nobene, ki bi bila vredna te hudičeve dekline. In zraven mi je dišal nehote tisti kasijev cvet. ki mi ga je bila vrgla; še *ub je ohranjal svoj prijetni vonj. . 9 Ako so na svetu čarovnice, ta /cn*ka je bila gotovo!
Nekega dne stopi v eelico jecar in mi da alkalski kruhek.
— Nate, — pravi, — to van polja !ri|pMii.
Vzel sem ga ves za&uden, zakaj | v Sevilji seveda nisem imel se-strične. Morda je pomota, sem mislil, gledaje kruh; toda bil je tako slasten in dišal tako prijetno, da sem ga sklenil pojesti, ne meneč se, odkod prihaja in komu je namenjen. Ko pa ga hočem prerezati, mi zadene nož ob nekaj trdega. Pogledam in najdem maj-j hno angleško pilico, ki jc bila zapečena v kruh. Našel sem tudi še zlatnik za dva pijastra. Zdaj ni bilo več dvoma, da mi je poslala darilo Karmen. Ljudem njenega rodu je svoboda vse; zažgali bi mesto, tla m prihranijo dan jetni-Ktva. Sicer pa je l>ila babnica pre brisana in se je s tem kruhkom ponorčevala iz ječarjev. V eni u-ri bi bil lehko prepilil najdebelej-ši drog: iu zlatnik je zadoščal, da bi bil zamenjal pri najbližja sta-rinarju svoj uniformni plašč za navadno .suknjo. Lehko si mislite, da človek, ki je marsikateri-krat j »obiral v naših skalah orlice iz gnezda, ni mogel biti v za-irejri. kako bi splezal na ulico — z okna, ki jc bilo največ trideset čevljev od tal! Toda jaz nisem hotel uiti. Imel sem še vedno svojo vojaško čast in ]>obegniti se mi ^ je zdelo največji zločin. Ali vendar me je genil ta dokaz, da se me ženska spominja. O-loveku v j ječi je prijetno misliti, da ima _ zunaj prijatelja, ki se zanima zanj. Zaradi zlatnika mi je bilo malce nerodno, in rad bi ga bil vrnil; toda kje najdem upnico? Ni se mi zdelo lehko.
0
Mislil sem, da bo z obredom de- f gradacije moje trpljenje konča- 0 no; toda čakalo me je novo poni- 1 žanje, ko so mc izpustili iz ječe. a naznačili me v službo in me po- j; slali na stražo kakor navadnega \ vojnika. Ne morete si misliti, kaj 1 čuti ponosen človek v takem po- > ložaju. Zdi se mi, da bi se bil dal 1 rajši na mestu ustreliti. Desetnik 1 stopa vsaj sam na čelu svoje če- * te; zaveda se, da je nekaj, in ljud- 1 je ga gledajo.
Postavili so me stražit * pre< polkorvnikova vrata. Bil je št mlad, bogat in dobrodušen člo j vek, ki se je rad zabaval. Vsi mla-j1 di oficirji so bili pri njem in mno ! i go meščanov, vmes tudi žensk. 1 1 gledaliških igralk, kakor sem sli- 1 šal. Meni je bilo tako." kakor bi M si bilo napovedalo vse mesto se- J stanek pred njegovimi vrati, daj bi se zgledovalo nad menoj. In
1
t i stik rat se pripeJje polkovniko- , va kočija ž njegovim sobarjem . na kozlu. Koga vidim stopiti ž 1 nje?. . . Cigančicol Bila je'nali- ^ špana kakor skrinjica za svete . ostanke, nagizdana in našarjena. ; vsa v zlatu in trakovih. Imela je ! bješčično obleko, sinje šolničkc ] z bleščečimi zaponkami in vsepo- 1 vsod p<«lno cvetja in našitkov. V rokah je držala baški bobnič, tzv. t&mburin. Spremljalo jo je še ( dvoje cigank, prva mlada, druga 1 stara. Take imajo vedno starko '
s seboj, da jih vodi. in pa starca 1
i
Z gitaro. ki je tudi cigan, da jim , igra na ples. Saj veste, da radi |. zabave pogosto kličejo ciganke v | družbo: plešejo jim njihov ciganski ples in poredko še marsikaj j drugega.
j Karmen me je spoznala; spo-j j gledala sva se. Ne vem kako. a 1 tisti hip sem zaželel, da bi bil sto ^ sežnjev pod zemljo.
— Dober dan tovariš, — je de-, jala. — Gospod oficir, ki straži; kakor rek rut!
In preden sem našel besedo, da t bi ji bil odgovoril, jc smuknila v hišo.
Vsa družba je bila 11a vrtu in j vzlie gneči sem videl skozi mrežo| - malone vse. kar se je godilo tam..
Slišal sem kast an jote. bobnič. —j . smeh in pohvalne klice; nekaj-kratov som. ugledal njeno glavo. | ■ kadar je poskočila z bobničem v i roki. Slišal sem tudi. kako so ji . klatili oficirji marsikaj, kar mi t je poganjalo rdečico v obraz. Kaj! , jim je odgovarjala, ne vem. Tisti t dan sem se menda šele prav zaljubil vanjo; zakaj trikrat ali j r štirikrat me je pograbilo da bi stopil na vrt in zaporedoma pre-! 1 iaknail svojo sabljo na trebuhih j vseh fiadaJinov, ki sose ji dobri-
NAJLEPŠA NEMŠKA IGRALKA.
Slika nam kaže Alice Heehy, ki jc edina igralka v Nemčiji katera ima svoje gledališče. Oni, ki jo poznajo, pravijo, da je naj-krasnejša ženska 11a nemškem odru. Večkrat je že dobila ponudbe, naj pride v Ameriko igrat, pa se je vselej premislila.
Pravljici o stvsrjen u na otoku Javi.
Java jc velik ot<*k v Malajskem ■ otočju, južno Sumatre, severoza-padno Avstralije, v Indijskem ooeajiu. Odlikuje »e po sov jem bujnem rastlinstvu, nad ;SOOO vi šokih vulkanih, katerih sc vleč« po sredini podolgovatega otoka kar cel paternoster. Leži v tropič-nem pasu južno ekvatorja. Prebivalci so povečini Malajei. Otok jt precej gosto naseljen, predvsem 11a obrežju. Dandanes jc Java ho-landska trgovska kolonija in nud preti v>»eiii kavo.
Kako pripovedujejo oboževatelj prirodnih sil.
Ko je ustvaril Rldjalu "l Oliahil nebo, sobice, mesec in zemljo in je poteklo mncjgo časa za vse pripra ve. tedaj je sklenil, pobrigati st tudi za živa bitja; namenil se jt ustvariti človeka.
Vzel je ilovico ter zgntitel iz njt človeško postavo. Nato je poklica! enega izmed ustvarjenih duhov, ga vgnezdil novemu bitju v gla vo, da bi obudil v njem življenje T«»da ilovična postava je bila pre-ttv.kai n duh je ni mogel nositi: prevrnila se je in razletela na ti kosov; ker pa je bila oblika že oduševljena, je živela tudi vs;i-ka č tip ima. Spr< vitrle s<j m» te če pine po zemlji ni so jx»stale gnus ni. zlobni duhovi, ki »j jih ljudje krstili za hudiče.
Stvarnik je preudaril in sprevi del. da je dal ustvarjenemu bitju premalo moči. ki bi bila potrebna za določanje in življenje resničnega človeka. S«i enkrat je zgradil novo obliko iz ilovice, ki pa je bila !>oljša od prejšnje: bila je na zunaj mož. vsebovala pa je moč trojice. namreč; življenje in čustvo, vol ju in značaj, raziun in dušo. Ko je stvoru podelil te lastnosti, je ta oživel in l*il je ustvarjen človek.
ZojK't je premišljal stvarnik in menil: 4'Moža sem torej ustvainJ. tenia (-n ne 4>o mogel sam obljuditi zemlje. Dati mu hočem Djod<x ženo. katere posest ga bo razveseljevala."
Ko pa je hotel stvarnik oblikovati podobo, ki naj bi postala žena. je zapazil, da je že porabil vso snov za stvarstvo prvega ponesrečenega bitja. Po resnem premišlje-
I—-
kali. Moje trpljenje je trajala 1 dobršno uro; nato so se cigani vrnili in kočija jih je odpeljala domov. Gredoč me je Karmen izno-I va pomerila z očmi — saj sem vam povedal, kakšne je imela! — in rekla čisto tiho:
— Rojak, kdor je prijatelj do-1 bre cvrtine, gre nanjo v Triano, k Lil j i Past i ju,
j Lahno kakor srna je skočila v vor, kočijaž je udaril po mezgih in vsa vesela jata je zdrdrala kaj i Tam kaa.
I —
(Dalje( prihodnjič.)
vanju si je znal stvarnik poina-| gati iii ustvarit: možu lei»o polo- J vico.	1
Vzel je okrtagiiuo meseca, vitje I kače, objemanje rož plezalk, tre-1 }>et trave, vit kost šibe, vonj cvet-1 lic," I al Lk ost iu gibljivost peres, po-1 glt;tl sme. prijaznost in radost | soliLČnega žarka, hitrost vetra. I •»►Ize oblakov, nežnost puha. bo-1 ječnost pti.ee. siaidkost medu, ne-1 čimurnost pava, vit kost lastovice. | lepi »to demaaita in golk grlice, j Vsii ta svo jstA a je zvaril in iz njih I ustvaril žensko bitje, kateremu j<'| vdihnil vse Imenovane lastnosti.I Ko je bitje oživelo, je prekašalo I vsa st varstva po ljubkosti, milini I ter lepoti. Stvarnik .je dal novo j bitje možu za ženo, da se obljudi I zemlja.	I
C*ez nekaj dni pride mož k Rid-1 .jalu *1 Ghahibu in pravi:	I
**Go?»pod, žena, ki si mi jo dal. I mi zastruplja življenje. Brez pre-1 stanka čeblja, le ž njo se moram I pečati, joka za vsako stvarco in jej vedno bolna."'	I
Stvarnik jc nato vzel ženo k se-1 bi, da bi kaznoval moža. Ni minu-| k> tede^n 1L11 i in zoj>et pride uiož:| A'Go«l>od, osamel sem, odkar sil ini jo vzel. Plesala in pela mi je. j Vedno premišljam, kako srčkano I me je znala pogledati in kako 1 ju-1 biti. kako lepo se je z nn-noj igrala in kako sc je zatekala k menil po pomoč."
Stvarnik mu je. dal nato ženo nazaj.
Niso še minuli tiije dnevi, že zopet je prišel in<£ pred stvarnika s svojimi pritožbami:
"Gospod, ne razumem več, kaj s«' godi; čim bolj premišljam, tem l>olj čutim, da mi jc za pokoro, a ne x veselje. I^rosiiU ti, odreši me!"
Toda stvarnik je dejal:	|
"Stori, kar moreš. Da b<*š pa °Jlajal s svojo ženo ter jo mogel prenašati, ti mora biti pokorna.'" Ves obupan je odgovoril mož: "Nič več ne morem živeti ž 11 jo.	j
"Kako pa brez nje?" je vprašal stvarnik.	j
Žalosten je povesil mož glavo na prsi in dejal:
"Gorje nfeni! Niti brez nje. niti ž njo ne morem živeti.'"
Kako pripovedujejo budhisti.
Ljudje treh vrst so bili že' j ustvarjeni, a zopet uničeni, ker so I bili vsi nepopolni: nato je zapo-' vedal Braiima Višni. ustvariti če-I trto vnsto. Bog »»je podal na svet, j ognete! iz ilovice bitje po svoji podobi. Ko je dovršil svoje delo, je polomil v telo dušo in od Brih-me ust varjenega duha. da bi pt>-dobl vdihnil življenje. Zapovedal 1 je duhu. toliko ča&a ostati v te-' i kisu. dokler ga ne odreši smrt. Tedaj pa ho moral da.t,i Brahmi račune o vKom svojem počet ju za ča-aa bivanja na zemlji.
Višiiu je p'4ožil sicer duh v te-. toda to »e ni moglo dihati ter ■ razpadlo na tisoč koščkov. Cene ponesrečenega poizkusa, ka-•re je pa duh že oživel, so poza- IiŠ ile temmo noč, da so se raz bežale or % vse'plati iii se vzdignile zoper vj rahmo.	lit
Višnu pa je hotel izvršiti lirah- M Lino nan »čilo. Sprevidel pa je, da tora svogemu stvoru poleg razu- ^ ia in duše podeliti še druge last-
osti, da bo duh lahko vladal te-	.
kc
Zopet je zgnetel iz ilovice člo-
eško pod t-bo, boljš') od pn e, in	01
ii	je postala živo bitje, ko ji je .►leg ,različnih drugih la>?tin>st!	M
iii	tudi dulia. Imenoval je bitje	t* Ldina.	^
Vunu je postavil Adino v velik,	ki
irekrasen vrt in odšel nato na	d
no rje, da premišlja o svojem	jc
tvarstvu. Zatopljen v svoje mi-	k
ii. je spregledal, da ni dovolj.	5]
Lstvariti iu<iža: dati bi mu fnoral	^
ud.i ženo. da se svet obljudi. Ko	t|
e je iprebudil iz svojih uiisli, je	v
ogledal nad seboj vzhajajoči	^ olnce ln čudovito lep lotosov!
vet. ,	q
"Možu, ki st m ga ustvaril", je	^ >remišljal Višnu, "st-tm dal med "semi l>titjt najlepšfk jiostavo. tody
oU .s v cvet jc najkrasnejši. Kal|< ^ >rekaša a^i stvaa^stvo! Kako pre- s est.no odpira žarkom vzhajajoče- ^ ra solnca svoj kelih! Ne, iti jt d stvari na zemlji enake njemu pt t^poti ln ljubkosti."	1.
Zopet je premišljal Vwnu. Ko s K? je nato dvignil, je dejal:	S
"Še eno bitje moram ustvariti j kakor j« kresov cvet meti rožami. z la se bo mož razveseljeval nad 2 posestjo svoje lepe družice." , g Govoril je Višuu lotosovemu n evetu:	^
4 • Spremen i se v lepo ženo!" Na povelje je valnhtela gladma morja in pred njim je stal loto- J f50v t-.vet v podobi lepe žene. Tako 1 je biLa ustvarjena žena.	1
V/iŠiiu se je radoval svojega
I J
at varstva, toda veselje je hilo ka- £ ljeno, kajti nepremično je stal 1 pred njim lotosov cvet.
]
Sprevidel je, da mora žena ime- < ti vse lastnosti popolnega bitja in rekel je ustvarjeni ženi:	]
4"Do sedaj si bil cvet na vodi. od sedaj boš cvet človeškega ro- ■ du. Ileva naj ti bo ime. Razmnoži , se ter postani mati človeštva. Go- , vor i, lepa cvetka, česa še žoliš in vse ti dam!"
Iji odgovorila je Ileva z glasom lahno sepetajocega vetra:
"Gospod, v,življenje si me poklical. povej uri torej, kje naj prebivam. Ne pozabi, da me pretrese najmanjši dihljaj vetra. Bojim se viharjev, dežja, strele, groma, da. celo pred soinčnmii žar k j trepe- . čem. Tesno mi je pred divjimi ži-valimi, da me požro. Katero bivališče .-i mi yamenil. gospotl?" Višnu je premišljal in dejal: "Hočeš prebivali vrh gora?" "Gospod, pre mraz je tam, ne mor «111."
"No, potem ti sezidam grad v globoeini morja."
"Tam bulaj<» valovi in polno j»-ka-- in strahot. kat«vih se l»ojim."
"Ho-'€š prebivali v puščavi, daleč prt«'- od divjih živali?*'
"No. gospod! Tam uauosijo oblaki peska, ki me pokoplje pod seboj!"
"A kje ti nuj sezidam dom? V iiot.ruujosti zemlje.' v osrčju skal., kamor ne pride zemeljski vihar."! "Gospod, tam je pretemno!" | Višnu je sedel na skalo in se) gl<4>oko zamislil. Polna pričakovanja je stala Ileva pred njim: i Medtem je .solnee vzslo, žarek je j dihnil čez gfadino in drevesa; vse« | je zale^ketalo. Tiče so pele jutra--"nji co..
Adina se je ob jutranji zori budil; s|>rehajal se je po vrtu in ko je prišel na obalo morja, je zagledal ženo, ki jo je ustvaril Višnu.
Ves zamaknjen je bil njegov pogled na" živo bitje, stoječe pred njim.	i
i Višuu. zapazivši začudeni po-i gled Adlna. je izgubil vso potr- j pežljivcst in je rekel Ilevi:
"Lepo stvarstvo, sedaj sem na-! šel zate prebivališče, ki te je vred-j no. V sreu moža bo« domovila." i Istočasaio ji je storil Bog, da je | pogledala Aduiu v srce.
Komaj se je s pogledom potopila v njegovo srce. je trepetala in drhtela, vsa se je zbala in po-bledela je.
Višnu se jc še čudil ter vprašal:	' I "Ti evetka v eJovewki podobi, kaj se bojiš tndi srca tega moža," "O, gospod! Kakim dom ■ mi
Boljševiški parlament. ■
V moskovskem Velikem gledališču je bilo i;t vor j eno 28. deem-bra IO. vserusko zborovanje so-vjetov. O notranji in zunanji politiki je poročal Kamenev. ki je naglaaal, da je glavna naloga tega zborovanja združiti vse sovjetske republike v močno, Centrali- » zirano državo, kar bi pomenilo konec državljanske vojne.
Glede zunanje politike je omenil da je čas. ko je morala Rusija sklepati nepovoljne pogodbe, že minil. Sedaj ona sklepa samo take pogodbe, ki odgovarjajo njenšm državnim Ln gospodarskim interesom. Kot primer lahko služi rapalLska pogodba. Rusija je odklonila pogodim z Italijo. — ker ta ni hotela priznati sovjet- H ske vlade. Konferenca v Genovi B in Haagu ni da.la nobenrh rezul- _ tatov, kajti cena. ki so jo zahte- I? vale velesile za priznanje, je bila malo pretirana. Radi tega po-] raza pa Rusija ni ostala osamljena, kar potrjuje rapallska pogodba.
Lausannska konfereuea je dvo-, boj med Anglijo in federacijo sovjetskih republik. in dvoboj, ki se vrši na račun turškega naro da. Turški narod je prišel v položaj, radi katerega je bil prisi-' ljen sprejeti mirovne pogoje, ki so uničili plodove njegove zmage. Sovjetska Rusija, ki je ostala prijateljica Turčije tudi v njenih najtežji^ trenutkih njene borbe z zapadnim imperializmom, bo j ščitila v Lausanni suverenost 1: Turčije v vseh ozirih. ker turška vlada tega ne bo mogla storiti.
Sovjetski črnomorski program popolnoma nasprotuje programu Miljtikova, ki je hotel skupno 7 • Anglijo zasesti Carigrad. Naš i i program zahteva popolno svobo- j _ do v Črnem morju in Dardanelali
I	v svrho gospodarskega razvoja Rusije in izročitev Dardanel in
- Carigrada v turške roke. ! Zdi se, da je Turčija priprav- j ljena v mnogih ozirih popustiti i i- zapadnim imperialistom, Rusija. pa tega ne bo storila, kajti oua se dobro zaveda, da zahteva Our- J zina glede svobodne vožnje sko-
II	zi Dardanele za zavezniške bojne ladje pomeni razširjenje sfere bodoče vojne. Mi zahtevamo, da bo Črno morje izolirano od vsake možnosti nove vojne. K temu ci-iju vodi samo ena pot: svobo<lno
e črnomorsko obrežje za trgovino j , in zaprte Dardanele za bojne lad-
š i«.	j aitff
i- Trockij je nastopil z govorom, 1- ki je trajal tri ure. Ostro je napadal Združene države. Ameriški meščani, je dejal, so sc hranili s krvjo in zlatom Evrope in si gre-v li roke nad evropskim požarom.
Toda pride čas, ko tudi njim od-^ bije zadnja ura. C'e izbruhne socialna revolucija v Evropi, se bo .. razširila tudi na Ameriko. Rusi ja bo z veseljem pošiljala živež v vse revolucionarne dežele. — } Amerika je izsesala bogastvo vse-a ga sveta, in sedaj ne ve, kam bi ž njim. Evropa pa propada. V y evropski revoluciji bo zmagal ko-I ^ munizem. Ce j*a se revolucija v **jEvropi zadrži še deset let. odpa-; de ona kulturna siia in tedaj bi se morala revolucija začeti v A-1 meriki. Svetovna revolucija se 11:) začne najbrž že v letif 1923.. in je j požar iz zapadne Evrope bo obte ' jel tudi Ameriko. Ameriško bur-j 1- žuazijo bo zadelo maščevanje ev- J ropskega proletarijata. Naše me- j ^ je pa so strelni jarki, ki jih ne more zavzetfi nobena protirevo-;
^ lucija. —
il--------
pr'pravil"! V tem srcu čutim mra-D- izove gora, vali. .e morja, orkane ■d. pušča ve. temo globin, strast div-I jih živa!i. Zato se b<»jini!"
0-	\ Sj>regovoril je nato veliki, mo-, r-jdri Višnu:
"Ne boj se, cvet v človeški po- j a-1 dobi! Če je srce njegovo mrzlo, ga j
1-j	ogreje tvoj dih. Če sc ti zdi voda' j globoka, najdeš v njej bisere. Če.
je j se bliža vihar, ga preženeš z 1 ju- j ! beznijo. Ce ugledaš gole pečine, i o- vedi, da na njih rastejo rože sre-j la če. Če misliš na temne globine. | o- vedi, da solnčni žaj-ki razsvetlijo; teme."
a- Ko je Adina videl, da sc Ileva
še vedno boji, ji je rekel: »i. "Ljubko bitje, stori tako! Na-" s«li se v mojem srcu in postani
ni mati oloreškega rodu!"
Hripavost
in kašelj sta reio p.epr.etra s:rrpto-
ma. Da preprečiie težje pos .eajce vzemite
Several Cough Balsam,
ki prinaša zaželjeno m hitro pomoč. Imajte ga pri roki v fcis. za z.rr.ske mesece.
Cera 25 irt 50 centov. VpraSajte pc leitarr.ah. »
Severov Almanah za leto 1923
je natisnjen. Dcce se po vseh '.e-
karnah laclorj. ai: pi5/.o nain
ia3lt *iAi^tTlglH^^&CMŽrl
mMJ^ »7-1: M: TA\i I'r»V.7-SilH
Lati bi izvetlel. kje sta m« ja prijatelja anton rot AR in frank. zadel. j> ki uiuu'-c lu-keN>v. d<Miia iz -iur- - j>ri šent Petru. .Ja/. bum v kratkem • d-fpotoval v staro domovin", /.at » prosim, tla se mi javita. ;ili pa v-e kilo ve za njo. naj mi naznani na.-.!ov. - Alo> Rot ar. K. F. I). 4. I'.ox oL'. Smithp >rf. !'a. (2;"i-26—1 ^
■ ■ i. ————— ' "^
Domača zdravila.
Začimbe In zeliiina zdravila, katera priporoča mgra- Kneipp v knjigi
; "DOMAČI ZDRAVNIK"
i Imam vedno v zalogi.
; PlSlte pc brezplačni cenik, v kate i rem Je nakratko popisana vsaka j rastlina za kaj te rabi.
m t h . pezdir
Box 772, City Hall Sta New York, N. Y.
Suho grozdje in drugo.
Ravnokar smo sprejeli sledeče vrste blaga:
Črno grško grozdje malo. 50 t. box.— !•<> IGe funt
Črno afriško grozdje velik«.. Z~> i. !><■>..
j>n 16e funt
Mu&katel »nato grozdje, 23 f. box, — po 12c funt
Fige. \><<y 110 t . —	funt
Češplje vt-likf. 25 f. box. po 12t- funt
Rožici................... po funt
Olivno olje ............ po $2.75 salona
Pri vVjrm naročil*] »l;i rno popust. Jamčimo, <!:) bo vse vrste t::ijlH.;je k i-kovosti.
Z naročilom pofiljito vedno nel:aj na rafun.
Balkan Importing Co. 51 Cherry St., ' New York
Kaj vam koristi vaše dnevno delo, ako vas dnevno ne prinese nekoliko bližje onemu času, j ko boste lahko uživali ^
udobnost neodvisnosti? ®
Pričnite št edit i sedaj • da bos- I te neodvisni po dolgih letih teikega dela.
Vasi prihranki so najsigurne-je naloženi pri nas, ter se obrestujejo po
4° o •
i
Frank Sakser State Benk
82 Cortlandt Street ' New York City !
_ i
Glav— mtoyatt« Jidraniln Banke. ;
Knjiga za dol-ge zimske večere.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1923
192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, stik, sale in raznoterosti.
Cena samo 40 centov. Naročite £& te danes.
"SLOVENIC PUBLISHING CO. S3 Ccrtlandt St.. New York
gW Dob« .M tudi pri saatopnlkfh tr blma Naroda.
ADVKRTIM IN «QLA« NARO O A*.
SKARAMUŠ
• Spisal Bafsel Sabatini. Za "Glas Naroda" poslovenil O. P.
7	(Nadaljevanje.) "
—	Ce bi se malo manj zanimal za lo kar si čenčal, bi bil lah- j k*» zapazil to že preje ter si prihranil nekaj sape. Dejanski si mej ra/.ocaral, AmVe. 00 i v id no si pozabil, kara da sva. nasnenjena. Jaz | imam sestanek tukaj z gospodom mark i jem: On me želi čuti še na-, dalje v oni zadevi. Gori v GavriLlacu nisem mogel doseči ničesar. C as je bd dab<> izbran. Imam pa upanje.
—	Kakšno upanje T
—	Da bo markij popravil krivico kar je le v njegovi moči, da bo skrbel /.a udovo in sirote. V kakšnem drugem namenu bi hotel še nadalje govoriti z menoj?
—	Neobičajna popustljivost, — je rekel Andre — ter dostavil: — Timeo Danaos et dona ferentes. (1 Jo jim se Danajeev tudi če j prinašajo darove.)
—	Zakaj ' — je vprašal Filip.	I
—	Pojdiva ter iznajdiva, kaj hoče, — razven če misliš, da sem j ti na jKfti.
V sobo na desni strani, katero je markij reserviral zase, je po- [ 1i>nil gostilničar oba mlada človeka. V. ognjišču je prasketal vesel j ogenj in j>oleg ognjišča j»' seilel M. de la Tour d'Azyr, v družbi j svojega nečaka, Chevalier de Chabrillane. Oba sta se dvignila, ko i je vstopil M. de Vilmorin. Anil re^ Louis mu je siedil ter se ustavil, j da /apre vrata za seljoj.
—	Veseli me, tla ste se tako točno odzvali mojomu povabilu, }
—	je rekel markij, a s tako ledenim povdankujn, da jc bila takoj j stavljena na laž uljudnost njegovih besed. — Sedite, prosim. O, j gos|w«d Moreau. — Glas marki ja je postal sarkastičen. — Ali vat- | spremlja, M. de Vilmorin?
—	Ce vam je ušeč, g<*.po<l markij.	i
—	Zakaj ne? Poiščite si stol, JLoreau. — Govoril jc preko ra- | men, kot s kairn lakajem.
—	Dobro ste storili, gosjtod, — je rekel'Filip, — ko ste mi nudili to priliko, da razpravljam še nadalje o predmetu, ki me jc pri- • vedel brezuspešno v Gavrillac.
.Markij je zopet sedel na st«;l ter si pričel greti svoji fini roki 1 ognjem. Odgovoril je, ne da bi se obrnil proti mlademu možu, ! ki je stal direktno za njim.
—	Pustuno za enkrat na strani dolrroliotnost mojega sklepa, I
—	je rekel s temnim glasom, dočira se je M. de Chabrillane na glas ' zasmejal. Andre-l/ouis je Inl takoj prepričan, da jc ta človek sposoben smejati se ob vsaki najmanjši priliki ter ga skoro zavidal ža j to zmožnost.
—	Hvaležen sent vam, — je ust rajal Filip. — ker ste tako dobri, da me hočejo poslušati, ko se zavzema za njih stvar.
Markij se je ozrl nanj preko ramena.	I
—	Za katero stvar? — je vprašal.
—	Za stvar udove ter sirot ubogega Mabej--a.	. .
Markij se je ozrl najprvo na Vilmorina in nato na Chevalier-.i
ja. ki je zopet bušknil v smeli ter se pričel pri tem tolči po kolenih, i
—	Domnevam, — je rekel tie la Tour d'Azyr počasi, — da se' ne strinjava v tem -oziru. Prosil sem vas, da pridete semkaj, ker; -»•ni smatral grad CiavriLlae komaj primernemu prostoru za razpravo take vr>tc ter vas tudi nisem hotel inkomodira-ti s prošnjo, da pridete v mojo lastno hišo. Moji nameni so v tesni zvezi z gotovimi izrazi, katerih ste se blagovolili poslužiti tam. V tem o<ziru bi vas rad slišal še nadalje. — seveda, če vam je všeč.
Andre Louis je pričel takoj domnevati, da je nekaj zlokobne-ga v ozračju. Iii.1 je človek hilre intuicije, hitrejše kot jc bila in- ; tuicija M. de Vilmorina, ki ni kazal ničesar drugega kot lahno presenečenje.
—	Zdi se mi, gosp«»d. da moram osvežiti vaš spomin. — Mar-■
j*'	prekrižal sv*»ji nogi ter obrnil svoj stol tako, da. je se-
ilel direktno proti M. de Vihnorinu. — Govorili sle, gospod, — in čeprav st*- v zmoti, ste govorili preveč zgovorno, kot se dozdeva meni, — o infamiji sumarične pravice, ki je bila izvršena nad onim Mabev-em ali kakim drugim in naj je njegovo ime tako ali tako.' "Infamija " je bila bi-sfvla, katere ste se poslužili. Ali hočete umakniti lo besedo, če vam podelim čast informacije, da je lovski čuvaj lie-net postopal soglasno z odločnimi ukazi, katere je dobil od mene ?
—	Ce je bilo dejanje iufamno, — je rekel M. de Vilmorin. — ne more ublažiti infamije čin o-ebe, ki jo je povzročila in naj bo še tako vzvišena. Infamija jxxstane s tem le še večja.
—	Alia, —- je rekel markij ter potegnil iz svojega žepa zlato škatljico najtolnjeno z duhalnlm tobakom. — Vi pravite, gospod, i da je bilo to' dejanje infamno. Ali naj razumem, da niste še nada-' lje tako prepričani o tej infamiji kot ste bili preje!
Fini obraz M. de Vilmorina je kazal zbeganost, kajti mladi in i naivni človek ni razumel smeri celega ]>ogovora.	I
—	Zdi s«- mi. got»pod markij, da morate verovati v kako opra- : vičdo za to dejanje, ki ni jasno meni samemu, ker jte s tako pripravljenostjo prevzeli odgovornost za ta čin.
—	To je boljše, odločno boljše. — Markij je ponuhal tobak ter otrcsel drobce, ki so se oprijeli finih čipk za njegovim vratom. — Vi spoznavate, da ste prišli do povsem neupravičenih zaključkov, ker ne razumete dobro teh zadev, kajti vi sam niste posestnik. To jc golo dejstvo ter bo mogoče svarilo za vas. Ce vam povem, da so m" v preteklih mesecih vznemirjale slične tatvine, boste najbrž ■ razumeli, da je bilo treba poslužiti se dosti močnega sredstva, da-napravim konec temu stanju stvari. Sedaj, ko je postalo znano, i kakšni nevarnosti je izpostavljen vsak. ki »e drzne v moje gozdo-v e. bo najbrž prišel konec vsem tem tatvinam. Je pa še nekaj več ; kot to M. de Vilmorin. Mene ne žali toliko divje lovstvo kot pa zaničevanje mojih absolutnili in nekrsljivili pravic. Brez dvoma ste morali opaziti, gospod, obžalovanja vredno razpoloženje upornosti in insurbordinaeije, ki je prevzelo eelo ozračje Francije in le en način je, kako nastopiti proti temu razpoloženju. Trpeti ga, tudi v najmanjši meri, bi imelo za posledico, da bi se bilo treba poslužiti drugi dan Se ostrejših odredb. Vi me brez dvoma razumete ter boste najbrž tudi znali črniti popustljivost od moje strani, ker sem se lotil pojasnjevanja zadeve, ki ne potrebuje* nikakega pojasnjenja. Ce vam kaka stvar še ni jasna, vas opozorjam na lovske postave katere vam bo brez dvoma obrazložil vaš odvetniški prijatelj, č* je ksj takega sploh treba.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenski fašizem.
Kaj — fašizem slovenski faši-i zem — ali je to mogoče 1 Žalibog ; prav res mogoče, njegovo dušev-! no ognjišče jc Goriea, Njegov ! krušni oče jc fašistovska organi-j zacija Julijske Benečije, njegov ; slovenski zastopnik — g. Bandcl j.
S pojavom Bandlja bi se nc pe-; o ali, če bi ne bil v službi stranke, ! ki s svojim sedanjim početjettn ! naš narod v Julijski Benečiji de-1 moralizira. Tako pa se na žalost i moramo baviti z njim. Da pa nam bo lažje oceniti Bandlja načela, delo in posledice njegovega pojava v teh raztrganih časih, bomo možu čisto na kratko preiskali ob isti.
Kdo je Bandelj? Mož jc po rodu Vipavec. Hodil je v ljudsko j šolo in se potem izuril za kova-1 ča. Pozneje je šel k vojakom, I kjer se je c. kr. oficirskim hlap-1 cem ponižno udinjal, za kar so ! mu na ovratnik našili korporal-ske zvezde.
i
Od vojakov vrnivšega se Band-j Ija je poželjalo po poklicu delav-j ca na polju vzgojeslovja. Šel je j na učiteljišče in postal učitelj, j Med vojno se je mudil v Italiji. J po vojni se jc vrnil v okupirane i kraje, spisal (bolje: prepisal) ita-: Ijansko zgodovino za nove itali-| janske državljane ter bil nastav-I ljen za šolskega nadzornika v Po-' stojni. Iz Postojne jc bil preme-i *een v T<j!min. kjer je bil tudi i član izpraševalne komisije za u-čiteljc. Sedaj je mož pri upravni centrali za goriško deželo. Ko je prišla na površje Mussolinijeva vlada, je Bandelj brž skrivil hrbtenico in se šel klanjat novian
•	vlastodržccm. Za to svoje dejanje so ga koj potrdili v službi in sc-
| daj ga jo eelo doletela čast, da je postal vodja " slovenske" vladne. Mussolinijcve stranke.
Mislimo, da nam je zgornja kratka biografija Bdndljeva že dovolj za presojo moževega zna-' čaja in njegove doslednosti. Pojav Bandlja bi naš narod, kljub janičarski črti njegovega karakterja prav lahko prebolel, ako bi bil osamljen. Toda v tem tiči zlo. Bandelj danes pri nas ni sani, i temveč ima za seboj že nekaj pristašev, izdaja svoje glasilo (izpr-va "Glas Julijske Benečije") — "Nova Doba" in s svojim početjem demoralizira še one naše ljudi, ki so jih posledice svetovne vojne pustile nedotaknjene.
Na tak način živi in se razvija v Julijski Benečiji slovenski fašizem. Seveda se mu naši ljudje ne udajajo zaporedoma: ali, navajeni na politični optimizem duhovnika-poslanca Ščeka se odteza-jo delu in propagandi za načela, ' ki so nam bila in nam ostanejo sveta. Tako polagoma bolj in bolj i padajo v kremplje — slovenskega fašizma.
Toda slovenski fašizem je nenormalen pojav, dokaz, da korupcije in dcmoralizacije pri nas še ni konec. Tem večja dolžnost jo zato vseh, ki imajo pri narodu vpliv na mišljenje in udejstvo-vanje na polju politike, da mu povedo, kdo jc Bandelj, od koga i je plačan in kako dalekosežne ; posledice bi izzvalo razširjenje slovenskega fašizma na našo pri-j hodnjost .Fašizem lovi kaline z različnimi sredstvi: z ognjem in mečem, z osebnimi Bandlji in z njegovim glasilom ' »Novo Dobo", i Kdor pa ima oči, da vidi, ušesa, da čujc ih jezik, da govori, bo zavrnil Bandlju "Noa-o Dobo", in , slovenski fašizem ter bo s tem dokazal, da fašizem in Bandelj še i nista vse. Mnogo, neizmerno več mi slovenskega fašizma sa narodnostna načela, katerim edinim ino-I ramo ost'ati zvesti ter jim služiti. ) Fašizem pa. tudi v obleki in noši Bandlja. ostane za nas isto, kar je bil doslej: pojav bolezni, ki se mora med nami čimprej izgubiti, ako nam je do življenja - in i bodočnosti.
i -
i
Fraaoosko odlikovanje nsisgm _	rojaka.
i Julij Url ep, ž edem liki uradnik
•	v Sarajervu in predsednik '' Orju-jne", je bil xa svoje izredne zaslu-I ge aa - časa vojne odlikovan od i franomko- viarie z zlatim redom
'' Foramaiasance frantaiae".
Jugoslavia irredenta.
Pašistovsko nasilje v Julijski Krajini
traja kljub Mussottaiijevim obljubam ee naprej. Tako sta morala dva nana duhovnika izpiti po četrt litra riehuivega olja.
Nov brzojavni vod Zagreb-Ljubljana.
Ministrstvo pošte in brzojava je določilo, da naj itna novi brzojavni vod Zagreb—Ljubljana, ki vodi preko Trebnjega, Št. Janža in tSevnice, številko 3. Novi vod ima 3 milimetre debelo bronasto aleo in je zgrajen za mednaroni promet, .porablja pa se sedaj za hughesov promet med Zagrebom in Ljubljano. Dolg je 152.8 km.
Novo podjetje v Bohinju.
Speedjaluo podjetje za izdelovanje vseh Fiportnih in turističnih potrebščin se osnuje te dni v Bohinju. To bo veQik korak naprej v razvoju slovenskega športa, ker močno občutijo vsi športniki pomanjkanje športne opreme. Podjetje* bo z izdeLki zalagalo posamezne športne organizacije in tako ugodno, da bo vsak naš športnik in turist si lahko nabavil potrebno opremo. Kakor.se čuje, sodelujejo tudi zagrebški nportni in industHjski krogi ter nekaj slov. industrijalcev in športnikov. Zel6 dobra ideja, da bodo večino v podjetju tvorili športni krogi.
Izgubljena deklica.
Iz Gorice poročajo: Orožniki so prepeljali na magistrat neko 11-letno deklico, da naj tam poiščejo njen dom. To je hči Antona Do-mika in Štefanije Rebule iz Ijisr j a kov. V Gorico je prigLa s svojim dedom- Ta je šol ž njo v neko gost ibio, detkiica ni vedela, v katero, a okoli poldne se je ded odstranil m ga ni bilo. Lahko*ai mislite, kako jc bilo deklici, ko je ostala osamljena sredi mesta. Ni znano, zakaj so jo tako pustili, ali so se jo hoteli iznebiti. ali pa se je ded nasrkal preoibilo vina. da je čisto pozab?! na «*vojo Vnukinjo in od-išel prazen domov. Pač bi bilo zanimivo dognati vzroke, kako se more otrok kar tako pozabiti.
Bujne fantazije; dva Bobinsona.
Dva neizkušena šolarčka, polna bujnih fantazij in hrepenenja jpo aventurah. Karel Maimič in njegov najboljši prijatelj Ivan Tara-boeehia sta zelo rada čitala knjigo
0	Robiusonu Crusoe in njegovih fantastičnih aventurah. Poleg te knjige sta pa čitala še druge take ulične knjige, v katerih se ne govori o drugem nego o pomorskih rudarjih, zakletih lad j ali, skrivnostnih otokih, romantičnih krajih itd. Zgodilo se je, da so te knjige popolnoma zmešale oba dečka, in tako sta prišla oba do -sklepa, da hočeta tudi ona dva uživati nekoliko teh fantastičnih afveutur. Tako sta tudi storila. Nekega lepega večera sta skočila v čoinilč v kanalu v Trstu ter odve-
1	lala na odprto morje. Veslala sta vmo noč. V želodcu jima je že krulilo. Spanec jima je legel na oči. Toda radi tega nista obupala: veslala sta datlje proti neznanemu cidju. Toda ni fima bilo namenjeno, da lai uživala še nadalje tiste aventure, o katerih sta dolgo sanjala. V bližini Gradeža ju je zapazil neki kapitan obrežnega par-nika ter ju vzel na krov. In tako i ta bila mlada pustolovca vrnjena obupanim stariaem.
Spalna bolezen
je zopet začela razsajati v Afriki. V portugalski Afriki se je namreč pojavila v veliki množini muha "tšc-tse", katere pik povzroči močno .spanje, iz katerega se pičeni običajno sploh več ne zbudi. Vsi dosedanji slučaji so končali s smrtjo vpičenih oseb.
Ako želite dobiti
sorodnike ali znance iz stare domovine,
pišite nam prej sa pojasnila, ker
Število priseljence* Je omejeno.
Ako nameravate patavall v slari
kraj« pišite nam sa pojasnila, to bo
v Ttio lastno korist.
- ■»
KDOR NI AMERIŠKI DRŽAVLJAN,
PA ai NAD ftCL NA OBISK V STARO DOMOVINO IN Dl SE ZOPET
RAD VRNIL V AMERIKO. NAJ Rl-
fE-TER MU BOMO DALI VSA TO-
_ZADEVNA POJASNILA_
Frank Salner State Bank
8S CwflMlt fliitd Ntw T«rk
ROYAL MAIL
VNAPREJ PLAČANE* VOŽNJE t* Mdaj se pobrigajte, da dobite svoje sorodnike v Zdr. dri. potom ROYAL MAIL
Posebna postrežba slovenskim potnikom. 1 zborna, hrana in čiste kabine zsl vsakega.
OKDUNA	ORBITA
Kabinski parni ki z enim razredom.
ORCA	OHIO
Prvi. drusi in tretji razred.
Vpis u potovanja it evropskih dežela. Pteiio po k nj 1*1 co. VprmSajto sa nmdaJjn« podrobnosti pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
SANDERSON A SON. Inc. AGENTJE 117 W. Washington St.. Chicaoo 26 Broadway	New York
ril pri kateremkoli potnllkem tgentn.
Kje je moj brat FRANK ZAJC? Doma je iz vasi Mleiievn, ol>čina Gorenja vas. sodni okraj Višnja gora. Pred 10. leti je prišel v Ameriko in kot se mi dozdeva, je pisal svoj i ženi dve pismi iz. | Cleveland a, Ohio. Že 9 let ni : nolx^ietg'a f*las.u o njem. Žena;
mu je umrla in zdaj sem ja.z va-[ ruli n.>e*rovih otrok in njegove j domačije. Prosim* cenjene rojake, ako je. kateremu kaj znano o njem. da mi sporoči, za kar se že vnaprej zahvaljujem; ako pa živi ter sam bere te vrstice, naj se takoj oglasi svojemu bratu :| Vinko Zaje, Stična, Slovenija. Jugoslavia.	(24-25—1)'
i NAZNANILO IN P&TPOBOČILO
, Cenjenim naročnikom "Glasi 'tfaroda" v državi Ohio narnanja I mo, da jih bo obiskal nai potoval ' m sastapnik
Mr. ANTON Undo, kateri je pooblaUen nabirati na m^nino ta nai list, zatoraj preei mo rojake, da mu bodo koliko> I •nogo^e naklonjeni.
Slnvpnie Pnblishinff Co
Suho grozdje 'm drugi sadeži.
Cipar, najboljše groedje. zelo debela
japHle, baksa funtov	4.00|
Muškate!, sladke, debele jagode
baksa aO funtov............$ 6.25
Fige v kraneelnih, zelo lepe, baksa
110 funtov ................$10^0
Crinjeve Jagode, vreča 132 funtov $8Jt Čeiplje. zelo debele, baksa
25 funtov..................$ 3;2o
& naroČilu priložite Money Order.
MATH. PEZDIR
Bex 772, City Had Sta. _New York, N. Y._
VELIKI
Kompletni svetovni
Atlas
Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in
kazalom. *
Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka.
t— Ceno ■ poitnino =====
4M §2
y^te
I *
"GLAS NARODA"
|	82 Cortlandt Street
NEW Y ORK CITY • ^—^
t -—-———-----—- --
I SftAAAAAAAAAflA
&AVNOKAS JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA
! SANJSKA KNJIGA
-
j Najnovejša ilustrovana izdaja
Vsebuje 308 stranL | tSP" Cena a poštnino $2.— 8L0VENI0 PUBUBHDVO 004 92 Cortlandt BtrasI, Hnr York Ottj, M. T.
Veliki Blaznikova
Pratika
(s trni Blatiti.)
Časa s poitnino ..... 90s
38 pratik......98.70
60 pratik.....9JBO
100 pratik ...... 1X00
! SbmkihMisbhK Co.
fi' Csrlla^SImt S MiYiit
aar ook« n tam pri —tnpmam AOVCMTiaa IN "OLAI NARODA*
Kretanje parnikov - Shipping News
ar. januarja:
President Harding. Cherbourg In Bro- ' men; Krooiond. Ctaerboura In Antwerp;'
IVesident Wilson. Trst; La Lorraine. ■ .lavre.
a. januarja:
Torek. Hamburg:
IS. januarja:
Chicago, Havre; Berengaria, Cherbourg.
31. januarja: Preeldent Polk. Cherbuorg; Orbita.
Cherbourg In Hamburg; Antoni«. Chor-
bpurg ln Hamburg. 1. februarja:
Mount Clay, Cherbourg ln Hamburg, a februarja:
George Washington. Cbernourg 1n Bremen; Zeeland. Cherbourg; Thj-renia. Cherbourg in Hamburg.
-7. februarja:
President Garfield, Cherbourg; America. Genoa.
8. februarja:
Colombo. Genoa; Manchuria. Cherbourg n Hamburg: Wuertemburg. Cherbourg In Hamburg; Thuringia. Hamburg.
10. februarja:
Olympic. Cherbourg: Pres. Hoosevelt. Cherbourg in Bremen: Finland. Cherbourg in Antwerp; Noordam. Boulogne in Rot-'erdam.
13. februarja.
Canopie. Cherbourg In Bremen.
Ivje jo moj brat ANTON KAV-XEK? Doma je iz Vrhpolja. oblina Radofhma vaa. sodni okraj Višnja gora. Pred 11. leti je odpotoval v Ameriko in enikrat je pisal iz nevelajida. Ohio. Že 10 let ni nobenega glasu o njem. Prosim cenjene rojake, ako je kateremu kaj znano o njem, da mi sporoči, za kar se že v naprej zali valju jem; ako pa se živi ter aam bere ta oglas, naj se oglasi svojemu bratu: Ignacij Kavšek, Vrhpolje, pošta Stična. Sbne-nija, Jugoslavia. (24-25—1)
14.	februarja:
Pres. .AUdiiis, Cherbourg; Hannover. Brtnnifit/
15.	fobruarja:	.
Mount Can oil. Cherbourg iu Hamburg;
RothamWau, Havre.
17. februarja:
Pres. Arttur, Cherbourg In Bremen; Glullo Cesare. Genoa: Niew Amsterdam. Boulogne in Rotterdam; 9amand, Cherbourg
10. februarja:
RouaiUon, Havre; Berengarla, Cherbourg.
21.	februarja:
France. Havre; Saxonla, Cherbourg ln Hamburg: Orduna. Cherbourg In Hamburg; Pres. Monroe. Cherbourg.
22.	februarja.
Mongolia. Cherbourg in Hamburg: Han-sa. Cherbourg in Hamburg; Rousillun, Havre.
24. februarja:
- Volendam. Boulogne In Rotterdam: Upland. Cherbourg; Pres. Fillmore, Cherbourg In Bremen. 29. februarja«
Conte Rosso. Oenoa: Pres. Van Buren.
'""herbourp: Seidlilz. Bremen.
! 1 marca:
' Mlnnekahdii, Cherbourg ln Hamburg, i 3. marca:
i Kroonland. Cherbourg In Antwerp; Pres. Harding. Cherbourg in Bremen, j 7. marca: ' Paris, Havre.
Harmonike
Ako želite Imeti res dobro in trpežno slovensko. nemSko ali krorrwatiino harmoniko, obrnite ae na znano tvrdko za pojasnilo aii pa pridite osebno.
LUBASOVE
■laimon.k« vseh vrst imam tudi v za-. . ......	rd,n. zastopnik teh
P.fiMe po cenik.
Se vam uljudno priporočam.
Anton Mervar
St- C»air A ven oe Cleveland. O-
ADVERTItC IN "O L A a M A O O n » -' ADVSATIAS IN "OIAI NARODA"
NOVI CENIKI GOTOVI!
■iMHHaMaai ■HaassaHMHi	iNMHBaaaMv^BHB
~ ako želite najnovejšo moško ali n,*mkko pravo elgin ali hampden uro. pišite po cenik. s»tane vas dopisnica en cent, pa si prihranite dolarje.
[VAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA.
ANTON ZBAŠNIK
JAVNI NOTAR-
Room 206 Bakewell Bldg.,	Pittsburgh, Pa.
(Xasproti sodnlje.)
S« priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduje v toibenih zadevah med strankami tu in v starem kraju. Preiskuje stan)e zemijiie tukaj in v domovini. Posreduje pri Izterjanju denarja v starem kraju živetih dedičev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Washlngtonu. Izvršuje prevode
• in tolmači na sodnijl in daje vsakovrstne informacile zastonj. _____ Cene nizke, delo točno in pravilno! -
POZOR! !
Slovenci, Hrvati in Srbi, j
ki potujejo skozi New York.
I
Ne pozabite aa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postreženl
Cista sobe s eno ali dvema posteljima. Prutor sa 350 oseb. Domača knhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH, «3 Greenwich St, New York
DR. LORENZ SI
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. fjTf
■DINI Sl-OVBNSKO •OVORSČI ZDRAVNIK
SpsciJALier mo4kih bolizni.	^jA
Meja strelce Ja zdravljenje akuUtfti In kronMnlh beMnl. Jae eam te zdravim ned St let ter Unam akutnje v weed boleznih	>
In ker znam sloveneka,, eat o vaa mor »m popolnoma razumeti In epognetl vade boleaen, da vae ezdrevlm In vrnem moč In zdravja. rk#fl tS lat aem prMebll peeebne akuinje pri eadravljenju medklh feUml. Zaco ee morete popolnoma zanaatl ne mene, meja akrto pa je. Sa vae popolnoma ozdravim. Ne edtaftajta. empek pridlta čim pre Je.
Ja« esdravlm zastrupljena kri. ma^utje In Hee pe teleeu. Poleenl v grlu. Is. pedanje laa. bslsčlne v feeteh, stare rana; osiaba«e«t • ttvčna in beteml v mahu« J« led I ceh, letrah. želodcu, rmenlco revmatlzam, katar; stat« tile« naduha Itd Uradne urei ▼ ponedeljek: ar s in In potato od dopoldne So ». popold&ej v torek. Setrtak la oobota od S dopoldne So •* mtori v aedeQsl la praantkth od ie. dopoldne Se a »epsltee.
Praktični
j
Računar
!
Priročna iepna knjižica, U Ima m kar je ▼ kupčiji potrebno, ie natančno isračtmjeno, kakor tudi m IzraČunjenje obresti,
Kniiiica je trdo Tesana, stane
7Sc
•
BLOYENIO PUBZaI8HINQ CO. 82 Gortlandt Street ; New York