UVODNA BESEDA
¡gigif
BLAQOBLO¥UEN
BOBmMT m NMPABTm
VELIKODUŠNI BOG Stopamo v sredo jubilejnega svetega leta, v njegovo samo srce. In kje je srce, če ne tam, kjer je mati, Mati: upanje mladih, zavetje družin, pomoč kristjanov ...To leto, »kije ljubo Gospodu«, kakor pravi Jezus v Nazaretu, tako postaja nadvse ljubo tudi nam. Bog, ki se ne da prekositi v velikodušnosti, nam je vzbudil silno radost in naredil veliko veselje (prim. Iz 9,2). Če smelo nadaljujem in zatrdim, da je Gospod posebno milo pogledal na salezijansko družino pri nas, ker je njenega predstojnika določil za novo izredno poslanstvo, za Kristusovega velikega duhovnika in ga izbral za novega beograjskega nadškofa, bodo nekateri majali z glavo. Slišim jih govoriti: gospod inšpektor mag. Stanislav Hočevar bi nam po dvanajstletnem predstojnikovanju sedaj lahko služil na najbolj izpostavljenih mestih in v najtežavnejših službah, tako pa ga bomo izgubili.
Zakaj smo njegovega imenovanja lahko veseli? Zato, ker nam ga je Bog vzel kot sobrata, a nam ga vrnil kot škofa vesoljne Cerkve. Odkar svet stoji, se namreč pri nas kaj takega ni zgodilo, bi lahko rekli. Pred sto leti so se prvi salezijanci naselili v rakovniškem gradiču (1901). Na dvorišču so v tlak po latinsko izpisali svetopisemske besede: Služite Gospodu z veseljem. Celo stoletje dela in truda, da, krvi mladih in naših sobratov je bilo potrebno: mučeništvo tolikih Grozdetov in Šerjakov, pričevanje tolikih Kmetičev in Selakov, oznanjevanje tolikih Kerecov in Majcnov je bilo potrebno, da se je tisti napis iz prahu dvignil v nadškofovski grb. Novoimenovanega
nadškofa črnogledost ne bega in mu težave celo krepijo srčnost, zato sredi tistih, ki opozarjajo na težavnosti, izbira psalmistovo, don Boskovo in naše skupno geslo. Veselje v Gospodu namreč je naša moč.
ZNAMENJE BOŽJE LJUBEZNI
Inšpektor in nadškof (že to je enkratno!) je en sam nezaslužen dar. Pove nam, da nas ima Bog rad, ker nam ga je dal. Ta dar poslej pa ni namenjen samo nam, članom salezijanske družine, dan je cerkvenim občestvom, narodom ter mnogim drugim skupinam in posameznikom, za katere se je pripravljen razdajati. In nikakor nam ni za vselej odvzet, ampak bomo še naprej lahko deležni bogatih sadov tega daru. Vir duhovne radosti in tolažbe so nam - družno z nadškofom - naslednje tri misli.
•	Prva je misel sv. Janeza Boska, ki jo je rad ponavljal: »Vsak trud je majhen, ko gre za Cerkev in papeža.« To nadškofu vzklikamo z željo, naj svojo življenjsko daritev Bogu in v blagor ljudi napravlja z vsakim dnem prijetnejšo Gospodu.
•	Druga misel temelji na pomenljivem dejstvu. Novi nadškof se pridružuje skoraj stotim salezijanskim škofom po svetu,
ki so v misijonskih krajih in najzahtevnejših službah prinašalci odrešenja ter branilci človeškega dostojanstva in pravic: v Indiji in na Kitajskem, v Kongu in Nikaragvi, zdaj pa tudi v Baru in Beogradu.
•	Tretja misel pa raste iz domače izkušnje. Salezijanci v novoimenovanem nadškofu zremo tisto dopolnitev našega vzgojnega

in pastoralnega poslanstva, ki ga more dati le polnost svetega reda in najvišja stopnja duhovništva. Škof med člani - udi Cerkve predstavlja njeno glavo, ki je Kristus sam.
HVALA ZA VSE
\/se to nas razveseljuje pa tudi zavezuje! Do novoimenovanega nadškofa Stanislava nas najprej navdajajo globoka čustva občudovanja in hvaležnosti za vse njegovo delo v dvanajstletnem vodenju naše inšpektorije, katere člani delajo na vzgojnem in pastoralnem področju daleč prek slovenskih meja: v zamejstvu in izseljenstvu, v diaspori in misijonih, kot duhovniki in laiki, vzgojitelji in šolniki, pri izdajateljski dejavnosti in na papeških univerzah ter kot solidarni zavezniki najbolj ubogih doma in po svetu. Srečni čas demokratizacije in samostojnosti Slovenije je terjal prenovo in omogočil nov razvoj nekaterih najbolj tipičnih salezijanskih ustanov, kot so oratoriji -mladinski centri, vzgojno-izobraževalna dejavnost, založništvo ... Predstojnikove zasluge za navduševanje in vodenje pa so šle še dalje: na celotno salezijansko družino, na skupnosti drugih redovnic in redovnikov na Slovenskem, na misijonsko oznanjevanje Cerkve ... Ni moč v prgišče zajeti bogatih mavričnih barv, zato je toliko revnejša samo ena beseda, ki jo v takih trenutkih premoremo: HVALA za vse - pa naj jo zapišemo s še tako velikimi črkami.
Našo hvaležnost spremljajo iskrene ČESTITKE nadškofu Stanislavu za srčnost in za ljubezen, s katero je tako velikodušno odgovoril na Gospodovo vprašanje: »Ali me ljubiš bolj kakor tile?« Čestitkam pridružujemo tudi prisrčna VOŠČILA, ki prekipevajo v molitven vzklik: Dragi sobrat in nadpastir, blagoslovljen, ki prihajaš v Gospodovem imenu!
A. Slavko Snoj, inšpektorjev vikar
ŠKOFOVSKO POSVECENJE: msgr. Stanislav Hočevar bo posvečen v škofa na praznik Marije Pomočnice 24. maja 2000 v romarskem svetišču na Rakovniku. Vabljeni._

Nadškof msgr. Hočevar med mladimi vželimljem. Nagradno vprašanje:
Kako se glasi geslo nadškofa Hočevarja?
Rešitev pošljite na uredništvo SI/
Nagrajenec 2. številkeSV: Ivanka Mrzel, Gabrovka
msgr. StomslavHočevar
SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM	4
s.IvankaBerčanins.MojcaSimenc
OBNOV LJ ENI DA ZVESTOB E	8
MiranSajovic
SPOZNAJ SAMEGA SEBE	10
SvJanczBosko
KRISTJANOVO DOSTOJANSTVO	12
Reportaža: Dejan, Simon, Anita in Sabina
NAREDITI KORAK ZA JUTRI	14
MartinLiscc
MLADI V OBJEMU SMRTI	18
Družina Kozina
OTROCI, ATKA NI VEČ	20
TIMOR - DA NE BI BILI POZABLJENI 22
Alojzij Slavko Snoj
TA LEPA ZARJA TEGA VEČNEGA SONCA 24
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNISKA 6
p.p.2404 1001 Ljubljana telefon: 01/427 30 28
dvomesečnik 3/2000, letnik 73 (štev. 505) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor . Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava in založba: Založba Salve, Ljubljana Lektorira: Mateja Hočevar Gregorič Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477
DAROVE za vzdrževanje Salezijanskega vestnika lahko nakažete na žiro račun: Sal. inšpektorat, Rakovniška 6,1000 Ljubljana, št. ž.r.: 51800-620-336 05 1200119-15059, pripis: "SV"
Na podlagi 25. člena Zakona o DDV se za tisk revij obračunava in plačuje DDV po stopnji 8%.
o
DOMA IN PO SVETU
SLUŽITE Z VESELJEM
Na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji 25. marca je Gospod po svojem vrhovnem pastirju papežu Janez Pavlu II. sporočil veliko novico tudisalezijanskemu duhovniku Stanislavu Hočevarju, kije v letih prehoda za mlado slovensko drža vo dvanajst let vodil inšpektorijo sv. Cirila in Metoda: imenoval ga jeza nadškofa v Beogradu. Med mnogimi obveznostmi zadnjih dni jez veseljem zapisal o sebi tudi za Salezijanski vestnik tolikim uvodnikom zadnjih dvanajst let je tokrat dodal razmišljanje o svojem življenju in svoji poklicanosti.
Gospodu nadškofu se v imenu vseh bralcev Vestnika iskreno zahvaljujemo za vse, kar je storili za širno salezijansko družino in vso Cerkev na Slovenskem, obenem pa mu iskrenoželimo Božjega blagoslova v njegovi škofovski službi.
Za potrebe krajevne Cerkve v beograjski nadškofiji se ustanavlja sklad SERVITE DOMINO. Kdor želi prispevati vanj, lahko darove nakaže na ŽIRO RAČUN: 51800-620-336 11 200-647-42.
GOSPODME JE VODIL PO SVOJIH POTEH!
Kadarkoli se spomnim svojega doma in domačega kraja, uzrem najprej tiste idilične in zrele bregove 7 obilno pašo. dimse na teh bregovih, obdan z domačimi živalmi insknjigovrokah. Po ozki stezi gre moja mat i, ki s prisrčno zaskrbljenostjo spremlja moje življenje. Vedno mi je bolj v spominu iz starejših let, ko je bil njen obraz že bolj naguban, njene roke zaradi pravega garaškega življenja hrapave in razpokane. Vidim jo, čeprav je vedno delala, predvsem ob skupni mizi. Ko je delila hrano, ko je moli la, ko smo se pogovarjali, ko smo načrtovali ... Prav tako jo rad vidim na zapeč-ku, v dolgih zimskih večerih, ko smo si pripovedovali, peli, molili ... in tolikokrat je govorila o naši preteklosti in še posebej o svojem možu i n našem očetu. Jaz očeta nisem nikdarvidel. Invendarsemga vedno videl, še posebej na paši in gledal, po kateri poti se bo vrnil. Šele za mojo novo mašo je bilo tudi uradno potrjeno, daje mrtev. Iz družine ga je iztrgala nam tuja sila povojnega sovraštva. Vendar je bila moč moje, zdaj že pokoj-
Škocjan, rojstna župnija novega nadškofa
3 • 2000 maj - junij
Tako se mi je zdelo docela naravno in samoumevno, da pod-prem v času velikega jubileja po svojih skromnih močeh ustanovitev in delo Aninega sklada, ki naj tudi danes podpira te zemeljske celice nebeške topline.
katoliške škofije. Tam sem srečeval tudi - za mene takrat pravo poja-vo - bodočega beograjskega nadškofa dr. Gabrijela Bukatka. Njegov optimistični in nasmejani pogled, njegova žlahtno bela brada, njegov srebrni glas, ki se je z lahkoto sprehajal iz višine v nižino, njegova bogata I iturgija, vse to mi je govorilo o bogastvu krščan-skihcerkva.Tedaj se jevmeni rodi loto, kar bi smel imenovati eku-menizem: različnostvedinosti in edinostv različnosti. Ko nam je na veliki četrtek umival noge in jih poljubil, sem zaslutil vso vsebino krščanskega služenja. Tako mi ni bilotežko pred Marijinim oltarjem zaprositi za v noviciat in kljub različnim težavam z veseljem vztrajati skozi nadaljnjaletaoblikova-nja za redovniški in duhovniški poklic. Čas mojega študija filozofije in teologije je bi I zaznamovan z močnim pokoncilskim vrenjem. Moram sejavnozahvaliti vodstvu Svetega Duha, da me je med toliko različnimi pogledi, usmeritvami, protesti vodil tako, da sem šel lahkoz veseljem naprej.Zvedno večjim veseljem sem tudi odkrival veličino svojega rojaka, misijonar-jadr. IgnacijaKnobleharja.
Tako ni nič čudnega, če se je tudi v meni vnela želja, da bi odšel v misijone. Vtem misijonskem ozračju sem obhajal svojo novo mašo I. 1 973 v domači župniji Škocjan.
POT VSMERI
DUHOVNEGA POKLICA
V to ozračje je nekega d ne stopi la prava salezijanska duša: gospod Mirko Žerjav in gospod Evsta-hij Kristane. V župnijo sta pri nesla resnično pomlad. Ministranti smo postali prava skupina, ki ima svojo notranjo moč, čut pripadnosti in živo poslanstvo. Z dušnimi pastirji smo bili kot ena duša in eno telo. Kako me je presenetilo, ko sem nekega počitniškega dneva odhitel v Skocjan po nakupih, pa sem na tovornjaku odkril s krvjo oblito osebo. Voznik je spraševal, kdo neki bi pa bil ta človek, ki ga je pobral ob cesti, ko se je ponesrečil. Spoznal sem ga. Bil je to kaplan Evstahij Kristane. Takrat se je v meni prebudil nov svet. Župniku Mirku Žerjavu je bi lo poslej veliko lažje usmerjati moje korake. Brez dvoma, brez njegove dobrote in širine ne bi mogel vširni svet. Za to sem v zadnjem letu osnovne šole dobil še eno spodbudo. Odhitel sem po duhovnika, ko je umiral moj sosed, in sem videl, kako je novi »gospod« Jože Zrim kljub dežju in blatu, kljub več padcem v blato, prinesel zakramente temu umirajočemu sosedu. Zame se je tedaj nebo jasno odprlo. Tako sem leta 1 960 odšel v Križevce na Hrvaškem, kjer so salezijanci odprli malo semenišče v škofijski palači grko-
ne mame tako velika, daje z molitvijo in odpuščanjem in z zelo močno vzgojo spreminjala ne le nas, svojeotroke, ampak tudi okolico. S to izredno krščansko ljubeznijo je prispevala, da popolnoma verjamem v moč in novost sprave.
Prav tako nikakor ne smem pozabiti praznikov v naši družini. Se posebej ne božiča in velike noči, pa preprostega, atako v srce se-gajočega romanja v podružnično Marijino cerkev na Stopno. Pa postnega križevega pota pri naši domači podružnici sv. Križa. Se zdaj mi odmevajo v ušesih praznične melodije pritrkavanja zvonov vseh sosednjih cerkva. Mislim, dami ne more nihče in ničesar iztrgati tega blagoglasnega pritrkavanja, ki mi bo vedno govorilo, da je mogoče ustvarjati svetsoglasja, sodelovanja in upanja. Četudi smo trije bratje in sestra seveda skupaj z mamo živeli v revščini, tega nisem nikdartako okušal, saj meje bolj hranil kruh ljubezni ka-korpazemeljski kruh.
3 • 2000 maj - junij
DUHOVNIŠKO POSLANSTVO
Močna doživetja, ki mi jih je ves čas podarjal Gospod, so me tudi nagibala k pisanju. Tako sem že v času študija vsaj delno sodeloval pri Družini, Mavrici in ponovnem nastajanju Salezijanske-ga vestnika. Tako me je tudi »zagrabilo«, da sem si želel študirati tudi novinarstvo. Vendar me je božji načrtusmeril vnašsalezijan-ski zavod v Želimlje, kjer so bili mladi kandidati za salezijansko življenje ter novinci in mladi so-bratje. V tej skupnosti sem imel posebno skrb za aspirante, poučeval sem verouk, v noviciatu pa liturgiko in Sv. pismo. Sobratje so me spodbujali, da bi še dopolnjeval svoj študij naTeološki fakulteti, kar mi je prinašalo posebno veselje. Spominjam se toliko lepih trenutkov, gotovo pa mi je ostalo neizbrisno v spominu, kosem lahko prav v trenutku, ko je novoizvoljeni papež Janez Pavel II. poletel prvič v svojo domovino na Poljsko, opravljal magistrski izpit. Ob njegovi izvolitvi se mi je utrnila globoka želja, da bi to novost v katoliški Cerkvi tudi pisno predstavil. Svežina njegovega pontifi-katajevmeni prebujala posebno povezanostz vesoljno Cerkvijo in ljubezen dote Cerkve. Mogoče je prav to prispevalo, da so me še mladega imenovali za ravnatelja te velike ustanove v Želimljem, potem dve leti za inšpektorjevega namestnika, in ko je bilo potrebno hitro zapolniti mesto ravnatelja novoustanovljenega Modesto-vega doma v Celovcu, so me poslali tja.
Brez dvoma predstavlja zame ta koroška izkušnja posebno obdobje mojega življenja. Če se smem izraziti slikovito, sem iz zakristije stopi I na glavni trg pred cer-
kev. Na Koroškem sem na nov način doživel, kaj pomeni biti sredi dejavne Cerkve, sredi naroda, ki hoče živeti svojo identiteto. Tu je bilo mogoče sodelovanje med duhovniki, redovniki, redovnicami, laiki in vsemi drugimi civilnimi in cerkvenimi organizacijami. Ta intenzivnost odnosov in življenja meje gotovo zelo napolnjeva-lasposebnimobčutjem. Intakose je zgodilo, da sem ob koncu štiriletnega bivanja na Koroškem vo-dilšetri ljudskemisijone med Slovenci v Kanadi ter se sredi pisanja šmarnic ob stoletnici don Bosko-ve smrti pripravljal na službo inšpektorja.
ČAS SPREMEMB
Ko sem se leta 1988 iz Koroške vrni I v Ljubljano, je še trdno vladala povojna ideologija. Vendar so začele poganjati prve pomladanske cvetlice. In zatem sejeza-čel čas naglih sprememb in prehoda. Toliko novih možnosti in izzivov. V tem času sem lahko na poseben način doživljal bogastvo sa-lezijanske karizme. Moja večkratna udeležba na vrhovnih zborih naše družbe me je navdihovala za hitro prilagajanje novim razmeram. Silno sem hvaležen sobra-tom, da so mi tako močno stali ob strani in me pri delu tako močno
podpirali. Nikdar se jim ne bom znal prav zahvaliti in oddolžiti. Mladi, hvala, ker ste me nenehno izzivali in navdihovali. Vse tisto malo, kar sem premogel, je vaša zasluga.
HvalaBogu,jeprišlotudi leto iztekanja moje i nšpektorjeve službe. Nisem se ukvarjal z mislijo, kaj bo sledilo po tem. Vedno sem bil rad tam, kjer je bilo v korist skupnosti, ki meje vedno tako močno podpirala. Kotčloveksem se sicer oziral v dve smeri: al i je še primerno, da bi šel v misijone, in drugič ali ne bi bilo potrebno našemu delu na Rakovniku in v Zelimljem dati še večji zanos značilne duhovnosti in kulture. Težko bi se sam odločal. Toliko težje, ker me je vrhovni predstojnik že leta 1 999 vabil, da bi odšel na pomoč drugam. A sočasno se je vedno bolj čutila neka druga roka ... roka vesoljne Cerkve. Tedaj sem spoznal, kako resnične so Jezusove besede: ko si bil mlad, si hodil, kamor si sam hotel, ko se postaraš, te bo vodila druga roka ...
DEŽELA UPANJA
Ta roka me zdaj vodi v Beograd. Spominjam se dneva, ko me je v začetku moje inšpektorjeve službe naš sobrat Ciril Zajec, ki dela v Beogradu, postavil na tisti
3 • 2000 maj - junij
KRATKE NOVICE
kraj, od koder se lepo vidi mogočna reka Donava. Govoril mi je o don Boskovih sanjah. V tem trenutku ni toliko pomembno, daje tedaj naš sobrat nekoliko pretiraval o don Boskovih videnjih. Brez dvomajetareka Duha, ki deli različne karizme, veliko širša kot Do-navainvsebi imavečživljenjaka-kortaveletok. Prav zaradi tega bogastva Duhajetežkogovoriti o prihodnosti. Tolaži me jasno učenje Božje besede, ki pravi, da Bog izbira najmanjše in najbolj ubožne za svoje poslanstvo. In ker Bog izbira prav najslabotnejše, zato lahko grem z zaupanjem na pot. V teh dneh sem dobil toliko zagotovil molitev in vsestranske bližine, daje moje zaupanje še močnejše. Vem, da me Bog s tem pripravlja nato, da bi lažje nosil križe življenja. Vem pa tudi, da brez križa ni vstajenja. Vem tudi, daje Marija v
ca povzema vse moje dosedanje izkušnje in ves moj načrt za prihodnost. V grbu je harfa, čudovito glasbilo, ki povezuje nebo in zemljo, s svojimi sedmimi strunami govori o občestvu, o polnosti, o harmoniji, o zbiranju in ubira-nju. Zvezda, ki je v zgornjem delu ščita na modri podlagi, jetistave-likamorskazvezda, zvezda nove evangelizacije, Marija, ki je na začetku nove zaveze. Ona vedno vsem kaže pot. Ona govori, da je vera resnični blagor, ki odpira nove svetove. Moja pastirska palica imaoljčne vejice in križ. To je jasno sporočilo, ki sem ga izrazil že v pobudi MIR TEBI, BALKAN. Mislim, da je dar, ki ga smem darovati drugim, mir srca, mir krščanskega občestva, mir sožitja, mir upanja ...
Sam sem večkratzapisal, da je rakovniško svetišče Marije Pomoč-
trenutkih trpljenja in smrti žeuzi-rala vstajenjsko moč ljubezni. Zato tudi sam negledamtolikona kopico konkretnosti, ampak predvsem na veličino reke Božjega Duha, ki bo pojila tudi Balkan ...
SPREGOVORIJO NAJ ZNAMENJA
Zato sem si izbral za geslo svoje nove službe drugo vrstico psal-ma 100, ki pravi SLUŽITE GOSPODU Z VESELJEM. Ta vrsti-
nice duša in srce našega inšpekto-rialnega življenja in poslanstva. Prav tu želim biti posvečen v škofa. Naj mi dobra Pomočnica izprosi, da bi potem velikem daru pos-večenja, ki ga nikakor nisem vreden, postal vsaj malo bolj »nov človek«, podoben dobremu pastirju.
Se enkrat prosim vse, bodimo enega srca in enega duha.
msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof koadjutor
LJUBLJANA Dom med
resničnostjoin prispodobo
V dneh od 5. do 7. aprila 2000 je potekal na Teološki fakulteti v Ljubljani mednarodni seminar Mladi-ulica - prihodnost, ki ga je že tretje leto zapored pripravila SKALA. Na letošnjem seminarju, ki je nosil naslov Dom med resničnostjo in prispodobo, so razmišljali o vzgojni vlogi družine v kritičnih trenutkih mladostnikovega odraščanja. Ob seminarju je izšel zajeten zbornik predavanj in tudi zbornik literarnega in likovnega natečaja Srce noče biti potepuh. Oba zbornika lahko naročite pri založbi Salve, več o seminarju in o dejavnosti Skale pa si lahko preberete tudi na spletni strani www.skala.salve.si.	LMc
DIM Kitajski mučenci bodo razglašeni za svete.
Papež Janez Pavel II. je 10. marca letos sklical sejo posebne komisije, ki odloča o zadevah svetnikov. Sklenjeno je bilo, da bodo omenjeni kitajski mučenci med svete razglašeni 1. oktobra 2000. Med 120 kitajskimi mučenci sta tudi naša dva blažena mučenca škof Alojzij Verslglia In duhovnik kalist Cara-vario. Tudi to je razlog za veliko veselje v salezljanski družini.
DI|U| Med blaženimi salezijanci kmalu prvi sobrat pomočnik.
Na spominski dan smrti sv. Dominika Savia 9. marca letos se je sestala t. i. »zdravniška« komisija, da bi preverila čudež, ki je potreben v razglasitvi za blaženega. Njena odločitev je bila soglasna: primer čudežnega ozdravljenja salezijanskega inšpektorja Carla Bosia ni mogoče razložiti z medicinskega stališča. Tako se bliža datum, ko bo med blažene prištet prvi salezijanec pomočnik - Artemide Zattl.
TimiM Sv.JanezBosko lunm na internetu. Naslov: http://web.tiscalinet.it/ donbosco 0 don Boskovem rojstnem kraju, baziliki Marije Pomočnice, Valdoccu ... o najpomembnejšem iz don Boskovega življenja lahko pobrskate na internetu. Besedila so v štirih jezikih: italijanščini, angleščini, španščini in francoščini. Zasluži si, da obiščete to stran.
3 • 2000 maj - junij
SALEZIJANSKA DRUŽINA
PONOVNI NOVICIAT
Jubilejno leto 2000 nas spodbuja, naj poglobimo svojo vero v Kristusa, naj vstopamo skozi »sveta vrata« ter sepribližamo Bogu. K temu nam pomagajo najrazličnejša praznovanja v okviru tega svetega leta. Tudi naša vrhovna Mati, s. AntonijaColombo, nasjepova-bila, naj to leto vse HMP preživi-mo kot neke vrste ponovni »novi-ciat«; naj poglobimo svoj odnos do Boga, naj z novo svežino prebiramo naša Pravilaterobnovimo svojo zvestobo Bogu.
Tudi v naši inšpektoriji smo se rade odzvale temu povabilu in vsaka skupnost se je na svoj način pripravljala na dan obnovitve svojega DA in vsaka je ta prazni k obhajala na svoj način. Na Gornjem trgu, na primer, so sestre in dekleta ta dan povezale s praznikom skupnosti, medse pa so povabile novega beograjskega nadškofa msgr. Stanislava Hočevarja. V kateri od manjših in bolj »skritih« skupnosti je praznik doživel svoj višek z romanjem v bližnjo cerkev, osebnim in zaupljivim pogovorom z Jezusom in obnovitvijo zaobljub.
VELIČINA BOŽJE LJUBEZNI
Sestre z Bleda pa so se nam ob tej priložnosti oglasile s podrobnejšim opisom priprave in praznika. Prisluhnimo jim: »Na Bledu smo se na ta dan pripravljale skupaj z vzgojno skupnostjo, ki jo sestavljajo predstavniki staršev iz župnij, kjer delujemo, župnik iz Gorij, predstavnik animatorjevter naša skupnost. Natreh pripravljal-
nih srečanjih smo razmišljali o tem, kakšen je pomen krsta v našem življenju. Ponovno smo se začudili nad veličino Božje ljubezni in zvestobe, saj »do neba sega njegova dobrota in njegova zvestoba celo nad oblake«. Kot Božji otroci smo vsi poklicani, da vtem letu še na poseben način poglobimo svojo vero, da nenehno »romamo, potujemo ne samo iz kraja v kraj, ampak iz spoznanja v spoznanje, iz zrelosti v večjo zrelost, romamo proti končnemu cilju«.: Poleg pomena romanja smo spoznavali tudi milost svetih odpustkov, ki nam je letos dana. Iz
zakladnice Cerkve lahko črpamo neizmerne duhovne zaklade milosti zase in za druge, za pokojne. Vsi smo povezani med seboj in poklicani smo, da vedno bolj poglabljamo to občestvo.
Vrhunec naše poti je bilo praznovanje 25. marca na Brezjah. Tja smo poromali z Bleda, peš, skupaj z animatorji, ki so se nam z veseljem pridružili. Del poti smo prehodili v tišini, molili smo in se Bogu zahvaljevali, predvsem pa smogaprosili, naj nam pomaga živeti v zvestobi. Na Brezjah smo lahko pristopili k zakramentu sv. spovedi, nato pa smo sodelovali pri sv. maši, med katero smoobno-vili svojo zvestobo: vsi krstne obljube, zakonci zakonsko zvestobo, me sestre pa smo obnovi le svoje zaobljube. Po maši je sledila »agape« - prigrizek v veselem in radostnem vzdušju.
Ta slovesnost bo gotovo še dolgo odmevala v naših srcih in vživ-Ijenju slehernega od nas. Vedno znova nas bo navdajala z radostjo, saj smo svoj DA izročili v Marijine roke: »Marija, ki si ssvojim DA spremenila svet, zavzemi se tudi
HMP V JUBILEJNEM LETU
maj-junij
za moj DA, ki ga za vedno izročam vtvoje roke! Ti poznaš vred-nostte besede i n veš, kol i ko stane, da jo izvršujemo; daj, da se ne bi izmikali temu, kar bo ta beseda zahtevala od nas. Uči nas, da jo bomo izgovarjali tako, kotsi joti: v ponižnosti, v čistosti, v preprostosti, v popolni predanosti volji nebeškega Očeta.«
IZOBNOVITVE KRSTNIH OBLJUB
»Verujem vate,troedini Bog. Ti si Bog živih, ti si Stvarnik širnega vesolja. Ti si mi podari I življenje in hočeš, da bi bil večno srečen. Ti si moj Oče. Vse ljudi imaš rad in vsi smo tvoji otroci.
Verujem vate, Jezus. Očete je poslal na našo zemljo. Marija je tvoja Mati. Živel si življenje preprostega človeka. Ti si prijatelj otrok, grešnikov, ubogih in bolnih. Trpel si zame. Premagal si greh i n vstal iz groba. Sedaj živiš z menoj in se mi daješ v hrano pod podobo preprostega kruha.
Verujem vate, Sveti Duh. Ti si Kristusov Duh. Ti mi daješ Božje življenje. Ti mi pomagaš, da se odločam za dobro. Ti si Bog ljubezni.
Verujem Kristusovi Cerkvi, ki me uči in vodi. Hočem ji biti zvest in graditi edinost med vsemi kristjani. Bog, daj mi pogumno vero.
IZOBNOVITVE REDOVNIH ZAOBLJUB
Bog Oče, s krstom si me posvetil, z močjo svojega Duha si me poklical, da bolj od blizu sledim Jezusu Kristusu. V odgovor na tvojo ljubezen se zavezujem, da bom z vso predanostjo živela blagre tvojega kraljestva in v občestvu s sestrami oznanjevalamladini Kristusa. V zaupanju v tvojo milost, v priprošnjoMarije Pomočnice in naših svetnikovobnavljam zaobljubo čistosti, uboštva in pokorščine. Tebi v slavo hočem zvesto živeti obveznosti, ki sem jih prejela zzaobljubami.
IZOBNOVITVE ZAKONSKE ZVESTOBE
Gospod, blagoslovi naju in naju vzemi v svoje varstvo. Daj, da si bova v skupnosti, posvečeni po zakramentu svetega zakona, med seboj deliladarovetvoje ljubezni. Naj bova drug drugemu znamenje tvoje navzočnosti in tako eno srce in ena duša.
Žena: Podeli mi polnost svojega blagoslova, da bom izpolnjevala nalogo žene in matere, da bom s čisto ljubeznijo ogrevala svoj dom in ga krasilaz milino.
Mož: Tudi mene spremljaj z nebeškim blagoslovom, da bom dobro opravljal dolžnost zvestega moža in skrbnega očeta.
Pripravili: s. Ivanka Berčan in s.
Mojca Šimenc
STARŠEVSKI DAN V VRTCU LAVRA
Kot vedno so bili živahni tudi zadnji marčevski dnevi. 25. marec za nas ni bil le materinski dan, ampak praznik staršev. V vrtcu Lavra smopraznovaliževpetek24. marca. Otroci so s pesmimi in recitacijami izrazili staršem hvaležnost in ljubezen. Z učiteljem plesa so pokazal i nekaj tega, kar so se nauči li v plesnem tečaju. Vrhunec praznovanja pa so bile čestitke Bregarjevi družini za petega otroka. V soboto 25.
marca pa smo praznovali z družinami nekdanjih gojencev našega vrtca. Dve soboti zapored so se zbrali otroci in ob igri in medsebojnem druženju pripravili animacijo večerne sv. maše. Ob igrici, petju in drugih besedilih so ob Gospodo-
vem oltarju molili za in s starši. Hkrati smo z drugo skupino otrok in mladih sodelovali v kulturnem programu ob materinskem dnevu v rakičanski srednji kmetijski šoli. Bog nam daj še veliko dobrih staršev in otrok. s. Marija Imperl
Pod mogočnim Parnasom, goro pesnikov, kakor so menili stari Grki, je v Delfih ležalo slavno preročišče, kamor so se zatekali mnogi Grki, da bi zvedeli za svojo prihodnost, da bi si razvozlali nenavadna znamenja ali sanje, ki so jih srečali v svojem življenju. Tja se je zatekel mladi Ojdip, ko je zvedel, da je posvojenec ... Svetišče je bilo posvečeno Apolonu, bogu prerokovanja In zavetniku vseh umetnosti. Na pročelju tega svetišča pa sta vsakega prišleka lepo pozdravila dva napisa, ki so ju najverjetneje povzeli po sedmerici modrih mož: »Spoznaj samega sebe« in »Ničesar preveč«.
POZNAJ AMEGASEBE
V prejšnji številki smo nekoliko več pozornosti usmerili k znamenjem, ki spremljajo našeživlje-nje. To so dogodki, besede, dejanja,zgledi, ki nas v danem trenutku tako nagovorijo, da se v nas nekaj premakne, vznemiri, gane. Danes pa se bomo ustavili pri največjem znamenju, ki ga je Bog postavi I kot vrhu nec svojega stvar-jenja. To je človek.
Človek v vsej svoji veličini, pa tudi krhkosti.
ODKRIVAJ SVOJE SPOSOBNOSTI
Vemo, da človeka ne zazna-mujesamoživalska narava, ampak da ga zaznamujejo tudi čustveni, razumski in duševni svet. Pravimo, daje usklajen človek tisti, kateremu uspelo vse te svetove med seboj
Ko se odločamo za poklicno pot, ni dovolj, da upoštevamo samo znamenja, ki jih sprejemamo od zunaj, iz svojega okolja, v katerem živimo, ampak se je potrebno ozreti tudi na lastno življenje i n v njem odkriti sposobnosti, ki so za določen poklic potrebne.
Kljub temu je težko vedno izpolniti zahteve, ki so potrebne za določen poklic. Včasih se nam zdi, da ne bomo zmogli napornega študija, drugič se čutimo preveč okorne, preveč čustvene ali pa preveč razumarske, imamo strah pred javnim nastopom ali pasmo preveč klepetavi.
DOVOLJ TI JE MOJA MILOST
Gotovo se nič samo od sebe ne naredi, niti ne postane. Zeleni poklic lahko dosežemo le v »potu svojega lastnega obraza«, v mnogih umiranjih sebi (... če pšenič-zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane samo ...). Ravno v tem lastnem osebnem trudu moremo računati tudi na Božjo pomoč. Vedno znova nas presenečajo Apostoli — Galilejski ribiči, ki so s pomočjo trdnega prijateljstva z Jezusom in njegove »šole« postali Apostoli narodov, prvi množični oznanjevalci. Nad saboobu-pavajoči apostol Pavel je zaslišal klic: »Dovoljti jemojamilost.«
Zato še kako prav pride poznavanje sebe, svojih zmožnosti in
svojih lastnihtalentov. Levtem jasnem poznanju sebe, v upoštevanju znamenj, ki nas nagovarjajo, i n z zaupanjem v Božjo pomoč, je mogoče narediti tudi takšne korake, ki se človekovemu razumu zdijo nemogoči.
ODKRIJ SVOJE TALENTE
Ne občuduj samo tega, kakšne darove imajo drugi. Bogjedal
tudi tebi tiste darove in sposobnosti, ki so zate najprimernejši. Pomisli, vzemi svinčnik in si jih zapiši, priznaj sebi in drugim, da je Bog tudi tebe obdaroval-razveseli se tega in sodeluj s temi darovi.
Miran
SVETO LETO 2000
SPRAVITE SE Z BOGOM
Ko otrok zavrne ljubezen očeta ali matere, čuti v svojem srcu neko bolečino, notranji nemir. Da bi se tega nemira rešil, išče priložnosti, da bi izrekel besedico: oprosti z obljubo po poboljša-nju. Podobno čuti kristjan, ki je zavrnil Božjo ljubezen. Zato ježe apostol Pavel spodbujal Korinčane k spravi: Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom! (2 Kor5,21).
Prednostna priložnost za spravo z Bogom je zakrament sprave - spovedi. Sprava je več kot le izpoved grehov. To je proces: spoznanje svojih slabosti in grehov, obžalovanje, trdni sklep, da si bomo prizadevali živeti v prijateljstvu z Bogom in z bližnjim, potem pride izpoved grehov in končno sledi tisto najlepše: odpuščanje, Očetov objem - praznovanje! Ta proces čudovito opisuje zgodba o izgubljenem sinu ali bolje zgodba o dobrem očetu (Lk 15,11-32).
Sv. Janez Bosko je bil velik apostol spovedi. Zapisal je: Izkušnja potrjuje, da sta najmočnejša podpora mladini zakrament spovedi in obhajilo. Pokažite mi fanta, ki pogosto prejema ta dva zakramenta, in videli boste, kako raste v mladostni dobi... S pomočjo sv. spovedi je don Bosko oblikoval duše mladih fantov, da so zoreli v svetnike. Pri spovedi je poklicanim pomagal odkriti duhovni poklic. Slika, ki predstavlja don Boska, ko spoveduje svoje fante, nam veliko pove.
Dragi prijatelji! Vsi smo povabljeni, da znova ovrednotimo dar, ki nam ga Bog podarja po zakramentu sprave. Tudi to je delo za duhovne poklice.
Ivan Turk
MOLITVENI DAN ZA DUHOVNE POKLICE
Lepo vabimo molitvene skupine, da v letošnjem svetem letu še bolj organizirano (z avtobusi) poromate na vsakoletno molitveno srečanje za duhovne poklice, ki bo na Rakovniku v Ljubljani v soboto 27. maja z začetkom ob 9. uri. Možno bo prejeti tudi svetoletni odpustek. Popoldne možnost romanja še na Kurešček. Z radostjo vas pričakujemo. _________Salezijanci
MOLITVENI NAMENI
♦ MAJ
Marija Pomočnica, Kraljica miru, je polna vere neustrašeno stala pod križem, na katerem je Sin za naše odrešenje s svojo krvjo spravil med seboj nebo in zemljo. Prosimo Marijo Kraljico miru, da bi po njeni priprošnji šmarnične pobožnosti prispevale k spravi med farani po slovenskih župnijah.
♦ JUNIJ
0 Bog, vir vsega dobrega. V srcu tvojega Sina, ki so ga ranili naši grehi, si nam odprl neizčrpne zaklade ljubezni.
* Naj iz teh zakladov Božje ljubezni črpajo moč tudi letošnji novomašniki pri oznanjevanju miru in sprave.
♦ JULIJ To je dan, ki ga je naredil Gospod. Veselimo in radujmo se ga.
* Naj bodo novomašna slavja tako uglašena, da bodo nov navdušujoč klic za duhovniško in redovniško življenje.
SI V SVOJEM MLADOSTNEM ISKANJU ZASLUTIL/A POSEBEN KLIC?
Informacije o raznih oblikah odgovora na Gospodov klic dobiš osebno, po pošti ali po telefonu.
Janez Potočnik Rudnik 1/13,1108 Ljubljana tel.:01 /420-21-33 e-mail: ¡anez.potocnik@salve.si
3 • 2000 maj - junij
SV. JANEZ BOSKO
KRISTJANOVO_
DOSTOJANSTVO
V jubilejnem letu odrešenja in v letu priprave na stoto obletnico prihoda salezijancev v Slovenijo nam kot katehet govori sam sv. Janez Bosko -tako, kot je govoril svojim fantom v raznih nagovorih, šmarnicah, pridigah ipd.
BOŽJI SIN
Dragi moj prijatelj! Lahko bi ti govoril o dostojanstvu, ki izhaja iz polnosti tvojega telesa in tvojega uma, ali o tistem, ki izhaja iz dragocenih lastnosti tvoje duše, ustvarjene po Božji podobi.
Hočem ti pa spregovoriti samo o dostojanstvu, ki ga imaš kot kristjan, o dostojanstvu, ki si ga prejel po zakramentu sv. Krsta in ki ti je odprl vhod v Cerkev, se pravi, med Božje ljudstvo.
Preden si se ti znova rodil (kot pravi Jezus) iz krst-
ne vode, si bil le preprosto človeško bitje, omadeževano z izvirnim grehom. Ta je bil posredovan tudi tebi. Takrat nisi imel pravice do Nebes.
Ko pa si prejel zakrament sv. krsta, si bil namreč pokopan skupaj z njim, v njem si bil tudi obujen (Kol 2,12). Zares si se znova rodil: izvirni greh je bil izbrisan s tvoje duše in zate so se odprla nebesa. Bog te je ljubil, ti pa si lahko obrnil oči v nebo in rekel: Bog, Stvarnik neba in zemlje, zdaj si moj Oče in jaz sem tvoj Sin. Ti sam mi zapoveduješ, naj takole molim: Oče naš, ki si v nebesih ...
JEZUSOV BRAT
Jezus, Odrešenik sveta, te je hotel za svojega brata. Kot brat, ti pripadaš Njemu in On pripada tebi. Podaril ti je svoje zasluge, svoje trpljenje, svojo smrt, svoje zmagoslavno vstajenje, svoje dostojanstvo.
Zakramente, ki jih je Jezus postavil v Cerkvi, je dal zate, da ti tako da svojo moč in odpuščanje. Nebesa, ki jih je Jezus odprl s svojo smrtjo in vstajenjem, je odprl zate, in ima zate v njih posebno mesto.
Dragi moj prijatelj, upam, da razumeš svoje dostojans-
IZVIRIH
MOLITEV
MOJ BOG, USMILJENI OČE, Z VSEM SRCEM SE
KESAM, KER SEM TE RAZŽALIL. OBLJUBLJAM TI, DA BOM OD DANES NAPREJ BOLJŠI IN DA BOM
STORIL VSE, DA BOM VREDEN DOSTOJANSTVA, KI Ml GAJE PODARILA TVOJA DOBROTA. PRESVETA DEVICA MARIJA, JEZUSOVA MATI! OZIRAM SE K TEBI S PROŠNJO, DA Ml POMAGAŠ OHRANITI DOSTOJANSTVO BOŽJEGA OTROKA ZAVEDNO.
NALOGA
Pogosto se bom spraševal: Živim kot Božji otrok?
tvo. Medtem pa, ko te vabim, da se v srcu veseliš tega velikega dostojanstva, ki ti ga je podaril Bog, ko te je vzel za sina in te dal Jezusu za bra-
sovo krvjo, a živijo kot sovražniki Boga. Zavrgli so dostojanstvo Božjih sinov, pozabili so na ljubezen, ki jo ima zanje Bog. Na dan smrti bodo prišli pred Njega, ne da bi kdaj pomislili Nanj. Le kaj bo z njimi?
ŽIVIM DOSTOJANSTVO BOŽJEGASINA?
Dragi brat!
Medtem ko mislimo na druge, moramo misliti tudi nase. Ali živimo dostojanstvo Božjih otrok? Ali pa smo oskrunili to dostojanstvo z načinom življenja, ki Boga žalosti in ki nam pripravlja nesrečno življenje po smrti?
Če je tako, so moramo zakriti obraz od sramu in si ponavljati grajo Boga iz Svetega Pisma: človek je bil povz-dignjen na najvišje mesto, a je na to pozabil! Ponižal se je tako močno, da živi kot zveri, ki ne razmišljajo, obnaša se kot nečiste živali.
Dragi prijatelj, obrnimo se vase. Odločno sklenimo, da bomo bolj odgovarjali dostojanstvu, ki nam ga je podaril Bog.
(Giovanni Bosco, II Mese d i maggio... str. 60-64)
ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO IN USTANOVE?
Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah:
•	nakažete denarna sredstva na naš žiro račun:
51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov:
Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana
•	odstopite svoj certifikat ali delnice
•	zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine
(oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju)
Svoje darove lahko namenite:
•	za pomoč dijakom na naših šolah
•	za novince in bogoslovce
•	za misijone (Kerečev sklad)
•	za maše (navadne in gregorijanske)
•	za Salezijanski vestnik
•	za izvedbe posameznih projektov
•	za vzdrževanje salezijanskih ustanov
•	in za novogradnje
0 vsem se lahko dogovorite z Blažem Cudermanom, inšpektorialnim ekonomom, tel, 01/427-41-50.
Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov.
Don Boskovi salezijanci
3 • 2000 maj - junij
NAREDITI KORAK
V prejšnji številki vestnika smo poročali o tem, da se je ob začetku novega tisočletja v Celju na Kidričevi v okviru SKALE začela posebna dejavnost, t.i. Projektno učenje za mlade - PUM.
SKALA-PUM VCELJU
Združuje mlade iz celjske regije, ki želijo nadaljevali prekinjeno šolanje, si najti zaposlitev ali razmisliti, kam bi radi usmerili svoje korake.
Dan pozdravimo z jutranjo animacijo, nadaljujemo z učenjem ali delom v manjših skupinah, skupaj se zopet zberemo ob malici in zaključku dneva, ko si povemo, kako nam je šlo čez dan, kaj nasjezmotiloali razveselilo.
Skupaj smo že četrti mesec in v tem času se je dogajalo veliko stvari: urejali smo prostore, se pripravljali na slovesnost uvodnega odprtja programa, sodelovali smo
pri SKALINEM mednarodnem seminarju, urejanju igralnice...
Nekateri mladi so se vtem času vpisali v šolo in lakoj začeli pridno brskati po knjigah in zvezkih, nekaj jih je začelo služiti ljubi kruhek. Pridejo, odidejo.
Delček vsakega pa ostane v naših srcih.
MNENJA UDELEŽENCEV O PROGRAMU SKALA-PUM
PUM jeodlična zamisel. Mladim, ki so izstopili iz sistema izobraževanja daje možnost, da se nekam vključijo in nekaj počnejo. Na ta način niso prepuščeni samim sebi ulici. Imajo razlog, da zjutraj vstanejo. Imajo odgovornost.
Menim, da je program dobro zasnovan. Vsak posameznik, ki si lo resnično želi, lahko najde nekaj zase; morda nov interes ali pa odkrije v sebi še neznane sposobnosti.
Gre tudi za pripadnost skupini, kar se mi zdi pomembno, saj vemo, kako zelo so pomembne
vrstniškeskupine. Tu pridetudi do izraza timsko delo-zmožnost dogovarjanja, usklajevanja 24- različnih mnenj, strpnosti in priznavanja različnosti, kar ni zmeraj lahko.
Na PUM-u je izrednega pomena tudi dejstvo, da ima posameznik možnost »delati« na sebi. Začeti tam, kjer je končal. Možnost, da se ponovno vključi v izobraževanje, najde nov cilj, novo pot. Najde v sebi VOL|Q za lo. Če potrebuje pomoč, nasvet, se lahko obrne na mentorje, ki so za to strokovno usposobljeni, /meraj pripravljeni vzeti si čas za klepet.
Pomembno je narediti korak, potem se stopnice tudi pokažejo!
Vsak ima svojo odgovornost: pa naj bo to iskanje sponzorjev, fotografiranje, snemanje, koordinacija kuhinje ... in je potem tudi odgovoren za to.
Učimo se, kako se obnašati drugdodrugega intudi upoštevati mnenja drugih.
Za vas, dragi bralci, smo sv potrudili: Dejan (fotografija), Simon, Anita in Sabina (besedilo)
3 • 2000 maj - junij
Salezijanec Janez Krnc kot mentor sodeluje na PUM-u.
Svečarstvo - spoznavanje z novim poklicem nudi mnogo zabave.
Družine, zakonci! ENODNEVNO SREČANJE DRUŽIN - ŽELIMUE
Povsem običajen dan v kuhinji
Mladi!
MOLITVENO BDENJE Ni LADIH - RAKOVNIK
Salezijanci vas vabimo na tradicionalno enodnevno srečanje družin, ki bo v nedeljo, 4. junija v Želimljem. Začetek ob 9.00, sklep popoldne ob 17.00. Predaval bo jezuit p. VitalVider. Poskrbljeno bo tudi za otroke.
Vabljeni
Salezijanska mladinska pastorala vas vabi MOLITVENO BDENJE MLADIH, ki bo v petek, 26. maja na Rakovniku.
Začetek ob 20. uri, sklep opolnoči.
V molitvi nas bo spremljalo letošnje vodilo: Da bi imeli življenje.	Uahlipi
POSTNE
J / letošnjem postnem času se je i/ vorganizacljesalezijanske 5 lf mladinske pastoralezbralo na duhovne vaje vpetihskupinah (na Mirenskem gradu dve skupini) blizu 250 mladih, ki so razmišljal i na temo Da bi imeli življenje. V pripravi in izvedbiduhovnihvaj je sodelovalo kakih 50 mladih animatorjev, ki soz nekaterimi salezijanci in salezijankami pripravili tudi ves program za delo v skupinah in za molitve. Med najbolj doživetimi trenulki so bila sobotna pričevanja (zakoncev in nekaterih, ki so odgovorili na Božji klic),spokornobogoslužjes spovedjo in nedeljsko bogoslužje.
Blagor nam, mladim,
če bomo znali živeti v prijateljstvu in zavračati vsako sebičnost. Blagor nam, mladim,
če bomo v različnih položajih življenja znali resnično ljubiti. Blagor nam, mladim,
če bomo znali živeti v veselju kljub najrazličnejšim težavam in nei Blagor nam, zakaj tedaj bo ž rta m i sreča,	,
tedaj bomo svoje življenje živeli v .obilju, ^^¡¡¡¡^¡¡^MŠSL^. tedaj bo z nami Bor.	, SH
•	Zakaj je bilo včasih "enostav-	je na obal i in v Ljubljani skoraj to-neje" biti mlad?!	I i ko narkomanije kot v mesti h za-Tako težko, kot je mladim	hodne Evrope. Dejstvo je, da
odraščati v današnji dobi, jim ni	opravijo pri nas okrog 20.000
bilo še nikoli. Ker se strokovnjaki	splavov na leto. Dejstvo je, da so
in mladi sami strinjajo o tem, ni	iz šol prisiljeni vsako leto vreči
dvoma, daje v resnici tako. Svet ni	več učencev. Dejstvo je, da alko-
bilšenikolitakoobilnozasutzdo-	hol, tobak in trava prehajajo v
brinami in nikoli niso imeli ljudje	vedno nižje razrede; padase ved-
na razpolago toliko pripomočkov	no več mladih odloča za ulico; da
za lažježivljenje. Lestvica temelj-	sta mladostniško nasilje in krimi-
nih vrednot je stalatrdno. Smisel	nal v razcvetu ... Takih dejstev je
življenja je bil jasen. Se naši ded-	veliko, preveč! Ta dejstvaodraža-
je so se v svoji mladosti - kakor	jostanjeduhamladih.Sotudi nji-
nam pripovedujejo - pogosto bo-	hov krik. rili zagoloživljenje in preživetje.
Našim očetom je bilo jasno, da	• Navajeni smo kriviti šolo in
morajo čim prej priti do kruha in	družbo, todaotroci so zaupa-
se postaviti na lastne noge. Kaj pa	ni v vzgojo staršem
je tisto, kar je danes jasno mlade-	Enkrat si bomo morali to priz-
iihi človeku? Katere so neizpod-	nati. Vsaka družina posebej, vsak
bitne oporne točke v življenju	od staršev. Ne vem, kako poteka
mladostnika, ki mu dajejo goto-	razporejanje duš v nebesih, ko jih
vost in trdnost?	Bog pošilja na zemljo. Mislim pa,
da ne razmišlja o tem, v kateri
•	Dejstva pripovedujejo, mi pa	podnebni pas jo bo poslal ali v velikokrat ostajamo nemi...	kakšno družbeno ureditev ali na Mladih velikokrat ne slišimo	katero osnovno šolo jo bo vpisal.
in ne razumemo; nekatera dejs-	Bog izbira starše. Starši so tisti, ki
tva o mladih pa so zgovorna,	otroka sprejmejo, rodijo, ob njem
jstvo je, da smo Slovenci še	so, ko shodi, od njih se nauči go-
vedno na prvem mestu svetovne	voriti. Starši mu prvi slikajo svet v
lestvice po številu samomorov	barvah. Tolažijo ga, ko joče, negu-
med mladoletniki (v skupnem	jejo, ko je bolan, poslušajo, ko pri-
številu samomorov nihamo med	poveduje, kaj se mu je zgodilo ...
drugim in tretjim mestom: vsak	Šola in družba stopita v življenje
dan si v naši domovini vzameta	mladih veliko kasneje. Toda ne na
življenje dveosebi). Dejstvo je, da	mesto staršev!
VZGAJAJMO KOT DON BOSKO
Vzgojitelj se pri svojem delu z mladimi prej ali slej sreča tudi s trenutkom bolečine in smrti: nesreča, poskus samomora, sodobne, na smrt naravnane bolezni - od anoreksije, bulimije pa do aidsa - grožnja samomora ... Razmišljali bomo o objemih smrti skozi prizmo Gospodovega vstajenja.
• Ljudje smo bitja odnosov-po njih se zveličujemo in zaradi njih trpimo
Se posebej mladi: odnosi jim dajejo živ I jenje ali pa jih porivajo v objem smrti. Mladostnik ne želi nikoli postati odvisnik od droge. Tudi brez izobrazbe ne želi ostati ali zamenjati družino z životarje-
njem na ulici. Vsak si želi odnosov, ki jih bo prežemala ljubezen, toplina, sprejemanje, spoštovanje. Če ima mlad človek to, potem ima življenje.
• Življenje ni samo evrovizija,
kjer se poje samo o ljubezni;
je tudi križ.
Mladostnik mora udomačiti tudi navzočnost in razsežnost križa, preden ga življenje pribije na križ. Križ je preprosto del človekovega življenja. Vsak sam se odloča, kako bo živel trpljenje, s katerim se srečuje v življenju. Zagotovo pa drži, da tisti, ki ve, da je sprejet, daje od nekoga ljubljen, tudi trpljenje lažje sprejme. Človeka brez izkušnje ljubezni odnese križ s seboj. Težava gazlomi, potolče. Za ljubljenega pa je obdobje trpljenja čas posebne milosti. Čas preobrazbe, utrjevanja odnosov, prečiščevanja vrednot in predvsem čas osebne rasti.
Martin Lisec
Razmišljanja za vzgojitelja
Beg ne reši stiske, ampak podaljša njeno trpljenje.
Iz stiske, v kateri se znajde mladostnik, ne beži le on sam. Bežijotudi starši, vzgojitelji, družba. Stisko je potrebno zaznati, jo prepoznati in priznati.
Vzgajati za smisel. Prav je, da spomnimo na osnovno načelo logoterapije: smisel ni nekaj, kar lahko dobimo, ampak nekaj, kar lahkoodkrijemo. Smisel je v nas. Mladi - pa tudi odrasli - prevečkrat pričakujemo, da nam bodo zunanji dogodki napolnili življenje s smislom. Taka pričakovanja so nevarna, kerostajamo vednoznova razočarani. Vzgajati za smisel pomeni torej vzgajati mlade, da se bodo znali zazreti vase, se ustaviti ob bogastvu lastnega srca, lastnega življenja. Samovduši so vzvodi preživetja. Vzgoja naj jih ovrednoti, jim da življenjsko moč.
Smisel znotraj nesmisla. Človek postane resnično moder šele takrat, ko se nauči odkrivati smisel tudi znotraj nesmiselnih situacij. In te se nam, človeškim otrokom, nič kolikokrat dogajajo. Pot dote modrosti vodi prekoaskeze in neskončne ljubezni doživlje-nja.
Rešitev se začne dogajati v trenutku, ko se odzovemo na problem. Doklerse sprenevedamo, mižimo ali bežimo, smo znotraj problema in problem je v nas. Soočenje s problemom pomeni začetek reševanja le-tega.
Ljubezen je čas, ki smo ga pripravljeni nameniti drugemu. Dragi starši: vzemite si čas za svoje otroke! Podarite si čas, podarite si ljubezen - kot bi rekel don Bosko: naj mladi začuti jo, da jih imate radi! Smisel se rojeva iz navzočnosti.
»Nihče ne ubeži udarcu življenja. Pritisni na človeško srce, kadar hočeš, vedno iztisneš solzo.«
Tako pravi gospa Milka iz Ribnice, ki je pred petimi leti izgubila ljubljenega moža, njuni trije otroci - Simona, Maja in Jani - pa skrbnega očeta. Kljub težki preizkušnji pa živijo v globoki predanosti Božji volji. Vse kar Bog stori, prav stori.
OTROCI, ATKA NI VEC!
PREIZKUŠANE DRUŽINE
Tudi moja družina ni mogla ubežati bolečini, ki jo je zadejala izguba ljubljene osebe. Do moževe bolezni smoživeli lepo, mirno družinsko življenje. Povezovala nas je medsebojna ljubezen in zelo smo bili navezani drug na drugega. Z možem sva trdo delala, da sva otrokom nudila skromen, a ljubeč dom. Bili smosreč-nadruZina,doklerni med nas posegla bolezen in od nas kruto odtrgala moža in očeta.
• Moževa bolezen se je pojavila povsem nenadoma.
Težave z moževim zdravjem so se začele tik pred njegovo upokojitvijo. Predčasna in skoraj nasilna upokojitev gaje hudo prizadela in njegovo zdravstveno stanje se je v pol leta tako poslabšalo, daje bila pri drugem pregledu potrebna takojšnja operacija. Vse težave so se začele pri hranjenju. Opažal je, da težje požira hrano in da ga pri tem duši. Pričel je hujšati. Sprva smo si razlagalitozne-primerno zobno protezo, češ da ne more hrane dobro prežvečiti. Vendar se stanje ni izboljšalo, tudi ko je dobil primerno zobno protezo. Zdravniki najprej niso niče-
sar ugotovili. On pa je vse hitreje hujšal, vedno težje požiral hrano in bil telesno povsem izčrpan. Maja 1 993 je šel ponovno na pregled in takrat so takoj opazili za pest veliko gmoto med požiralnikom in želodcem. Biljenemudo-ma operiran. Seletakratsmose prvič zavedli, kaj to lahko pomeni. Predtem smotolikokratslišali besedo rak in z njo je bila vedno po-vezanatudi smrt. Ne, tudi mi tega nismo mogli razumeti in se s tem sprijazniti. Saj to se nam ne more zgoditi, to se do gaj a samo drugim. Ponavljalasemtemisli,agloboko v srcu so me obhajale temne slutnje. Prva razlaga zdravnikov je bila, daje šlo za benigno gmoto, ki so jo v celoti odstranili... Tako smo si oddahnili in upali na popolno ozdravitev. A tega sna je bilo hitro konec. Izvidi so dokončno potrdili diagnozo: rak.
• Novica o moževi bolezni -rak
- vas je močno prizadela.
Čas seje ustavil, svet je obstal in zdelo se nam je, da smo ostali samo mi na vsem širnem svetu. To je pomota, to ne more biti res, je vpilovmeni. Najtežjepasejebilo pretvarjati, kot da je vse v najlep-
šem redu, saj njemu tega ni nihče direktno povedal. A kljub temu sem prepričana, daje vedel, kaj se dogajaz njim, a nasje hotel obvarovati. Tako nam je on ves čas do zadnjegadihavlival upanje,dase bo vse srečno izteklo. S svojo močno voljo do življenja nam je vrnil upanje. Začel seje naš boj z zahrbtno boleznijo. Storili smo vse, karjebilovnaši moči, vse drugo pa položili v Božje roke. Čutili smo Božjo navzočnost in spoznali vrednost Gospodovih besed: Čuj-te in molite! V molitvi smo črpali moč in upanje, ki nasjegnalo naprej. Kljub hudi izčrpanosti jetud: mož večer za večerom klečal pred Križanim in ga s komaj slišnim glasom prosil za milost ozdravljenja. Trudili smo se živeti naprej po najboljših močeh. Starejša hčerka je študirala v Ljubljani, mlajša je končevala gimnazijo, sin Jani je komaj dobro začel obiskovati osnovno šolo, jaz pa sem nadaljevala z delom na pošti, kjer delam še danes. Dnevi sotekli, izboljšanja pa ni bilo. Močna vera nam je bila v oporo in popolnoma smo se vdali Božji volji. Mož je moral slutiti, dase čas izteka, a nas je še kar naprej bodril in se nam
3 • 2000 maj - junij
ni križ, ki ga nosim še danes.
Vest o moževi smrti se je kot blisk razširila med ljudi. Mnogi niso mogli verjeti, da jeza vedno odšel od nas. Mi pa smo prestajali ure, ko nas zemeljske besede niso mogle potolažiti, ko se nam je
zahvaljeval za najmanjšo stvar, ki smo mu jo storili.
• Otroci, atka ni več!
Prvi petek marca 1 995 smo se tako kot vsak večer odpravljali k počitku. Sin Jani je na vsak način hotel spati poleg atka, a sem ga prepričevala, da naj gre raje v svojo posteljo, da bo imel ati več prostora. Ko je mož slišal, za kaj se pregovarjava, je rekel, da Jani lahko spi poleg njega in gaobjel. Bila sem tako utrujena, da sem zaspa-latakoj, ko sem legla. Okrog štirih zjutraj pa me je nenadoma nekaj zbudilo, kot bi me hotel nekdo prebuditi. Obšla me je zla slutnja. V hipu sem skočila pokonci in začela klicati moža. A tokrat odgovora ni bilo. Ko sem prišla do njega, se njegove oči niso več odprle. Negibno je ležal inzdesnicoše vedno objema! Janija. Zajokala sem in zaklicala: Otroci, atka ni več/Jani sejetakoj prebudil in ga začel klicati: Ati moj, zakaj si me zapustil. Bolečina otrok je bila zame še hujše trpljenje, saj sem vedela, da jim ne morem pomagati. Tako sem si morala naložiti dvoj-
zdelo, da je sreča za vedno usahnila. Obup in bridkost sta se naselila v naših srcih: kam obrniti oči? Kje iskati tolažbo? Katera prijazna roka ti bo obvezala skelečo rano in ublažila neznosno bolečino?
• V trpljenju ste spoznali vso
Božjo ljubezen
Gospod nam je prihajal naproti po srčnih ljudeh, ki jih dotakrat niti poznali nismo. Ponudili so nam svojo roko v pomoč in nam nesebično stali ob strani. Tako rekoč tujci so nam odprli vrata svojega doma, nas bili pripravljeni sprejeti in molče prisluhniti naši bolečini. Vtrpljenju semsezaved-lamodrosti in resničnosti reka, ki pravi: »Sorodnikov si ne moremo izbirati, hvala Bogu, da si lahko prijatelje!« Vem, da ji nikoli ne bom mogla poplačati za vse dobro, ki so ga storili moji družini, a prepričana sem, da bo Bog moj plačnik. S smrtjo je nastopil čas žalovanja in čas minevanja. Toda kar izgine izpred naših oči, stopi v večnost. To pa nikdar ne mine. Trdno verujemo, da gaje Gospod poklical v lepšo večnost in na prvo
soboto poslal ponj svojo Mater. Ta vera nam je pomagala, da smo po dolgem času lahko ponovno zaživeli polnostživljenja. Prepričani smo, da kar Bog stori, vse prav stori. Zakaj nasje moral mož in ati tako zgodaj zapustiti, bomo izvedeli šele, ko bodo tudi naše oči uzrle zarjo večnosti. Čutimo, daje ati še z nami in nam pomaga iz večnosti. Hvala Bogu, smo zdravi in se s trdim delom prebijamo naprej. Otroci so tudi pridni. Najstarejša hčerka je v tem času konča-laštudij in postalazdravnica, druga hčerka končuje študij na filozofski fakulteti, sin Jani, ki je moral že v rani mladosti toliko pretrpeti, pa se tudi pridno uči na Gimnaziji Zelimlje. Jaz se po najboljših močeh trudim otrokom ohranjati varen in topel očetov dom. Trpljenje smo sprejeli kot blagoslov, saj vemo, da do nebes pelje le ozka in trnova pot.
Milka Kozina
3 • 2000 maj - junij
V zadnjih mesecih smo večkrat slišali tudi o težkih razmerah na Timorju blizu Indonezije. 60 % porušenih stavb. Vsega primanjkuje. Tudi Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1998 salezijanski škofmsgr. Belo prihaja iz te preizkušane države.
Štiriindvajset let je bil Timor pod indonezijsko oblastjo, ki pa ni prinesla nič dobrega. Indonezijci so prinesli samo uničenje, tako materialno kotčloveško. Njihova politika je temeljila na izkorišča-
nju in podreditvi Timorja. Sedaj oni odhajajo zaradi notranje ekonomske in politične krize, za seboj pa puščajo uničenje in grozo. Po dolgoletni nadvladi tujih gospodarjev nad timorskim prebivalstvom se je sedaj začelo povsem novo obdobje za to ljudstvo. Prebudile so se nove demokratične sile, ki pa se morajo naučiti demokracije. Nastal je povsem nov politični položaj, ki bo moral postaviti na noge demokracijo in na novo usposobiti delovanje ustanov, ki so nujne za delovanje države.
Cerkev je pri vseh teh spremembah v Timorju imela veliko vlogo. Toda to, da je prišlo do sprememb, je zasluga ljudstva samega. Cerkev je bila samo glas in notranja moč tega ljudstva. Cerkev je vedno govorilo o človeških vrednotah, o spošto-
vanju človeškega dostojanstva, o človekovih pravicah. Prav zaradi tega se je ljudstvo vedno bolj zavedalo, da si bo samo krojilo usodo, da ne sme biti odvisno od drugih in da se mora postaviti na lastne noge.
V Timorju je 95 % ljudi katoličanov, kar je v močnem nasprotju z Indonezijo, kjer prevladujejo muslimani. Zaradi tega so mnogi govorili o verski vojni, vendar pa gre predvsem za kulturno identiteto in željo timorskega ljudstva, da postanejo to, kar so. Upajo in računajo na mednarodno pomoč, ki bi lahko prinesla izboljšanje razmer predvsem na področju poljedelstva. Upajo pa tudi, da se bodo našli ljudje, ki bodo zares s srcem pomagali mladini in prebivalcem Timorja.
Povzeto po Bollettino Salesia-no, 4/2000.
NOVA MISIJONSKA OBZORJA
Vrhov n i svetsa lezijanske družbe je odobril začetek salezijanskega delovanja v petih državah, kjer doslej salezijanci še niso bili navzoči, in sicer: v Azerbajdžanu, Iraku, Kuvajtu, Mavri ti usu in v Mongoliji.
AZERBAJDŽAN
Ta bivša sovjetska republika se je osamosvojila v letu 1991. Zaradi novih razmer v Azerbajdžanu se bodo, po temeljitem načrtovanju, tjaodpravili tudi salezijanci. Njihova prvenstvena naloga bo prvo oznanilo (evangelizacija) in ustanavljanje Cerkve ter pomoč na vzgojnem in socialnem področju.
IRAK
V	Iraku živijo majhne katoliške skupnosti. Z odprtim srcem pričakujejo pomoč predvsem za potrebe mladih, odpirajo pa se tudi različne možnosti glede poklicev. Zato bodo salezijanci tam začeli delovati voratoriju in v mladinskem centru. Začeli pa bodo tudi s poklicno pastoralo.
KUVAJT
V	tej mezopotamski deželi potrebujejo šolo za otroke iz obrobnih azijskih družin. Nato prošnjo apostolskega vikarja v Kuvajtu so se odzvali salezijanci. Zaradi tega kmalu nameravajo tam ustanoviti šolo za otroke iz obrobnih družin in začeti pastoralno delovati med priseljenimi katoličani v Kuvajtu.
OTOKI MAURITIUS
Salezijanci odhajajo tudi na otoke Mauritius blizu
Madagaskarja. Njihova prva skrb bo vzgoja ter pedagoška izobrazba profesorjev in učiteljev. Zavzeli se bodo tudi za delo z otroki z ulice.
MONGOLIJA
Velika potreba za vzgojo mladine je v Mongoliji eden ključnih
pastoralnih izzivov. Zaradi tega je korejsko-mongolski nuncij vztrajno prosil za pomoč salezijansko družbo. Po premisleku in preučitvi razmer se bodo kmalu tudi tjaodpravili salezijanci. Njihova naloga bo oznanjevanje in vzgoja mladih za različne poklice.
ALI JE BOS OČE IN MATI?
rasa
ALI JE BOG OČE IN MATI?
Ob izidu knjige dr. Zvoneta Štrublja SDB
Naužil sem se ne njene teologije, ker je v njej ni, čeprav najdeš citiranega tudi Urša von Balthasarja, ampak nekaj dragocenejšega: naužil sem se njene miline. Ali je Bog oče in mati? Na enem od svojih maloštevi Inih javnih nastopov v času svojega enomesečnega papeževanja je Janez Pavel I. izrekel znameniti stavek, ki je tudi zbudil živahen odmev v časopisih: »Bog je bolj mati oce.< .
Bog je brezmejna skrivnost... Vendar pa v to strašno skrivnost vdira Kristus. Ne reče ji skrivnost. Reče ji nekaj nepojmljivega: Oče. Nekaj še bolj nepojmljivega: abba, očka, tata. Za njim vdira v to skrivnost njegov najljubši učenec, apostol lanez z znamenito definicijo: »Bog je ljubezen.«
O takšnem Bogu se je s privlačno živahnostjo in pastirsko prisrčnostjo razgovori I g. Štrubelj. Torej neostarozaveznem Bogu, ki izgrmeva svoj dekalog v noči Sinaja, ki pokončuje s potopom in ognjem. Ampak o novozaveznem Bogu, o Kristusovem Bogu, ki ga je sama milina, dobrota in odpuščanje. Tega svojega Boga vidi najbolj verodostojno upodobljenega na znameniti Rembrandtovi sliki Vrnitev izgubljenega sina, ki krasi tudi to knjigo. Pri pisanju te knjige je hotel avtor videti Boga predvsem kot očeta iz Jezusovih prilik, Boga kot prijatelja in gostitelja, Boga kot uteho duha inopoj srca, Boga kot svetlobo življenja. Recimo kar: kot tolažitelja naših raztrganih modernih duš, kot Samarijana, ki se z oljem in vinom svoje ljubezni sklanja nad vsakega izmed nas. Zato tudi v tej knjigi tako rekoč ni zla. Vse je v zarji Božjega. Vse je blagost in mi r... Knjiga iz srca za srce ... Knjiga, vsa pretkana z najlepšimi navedki iz obeh Zavez: od Visoke pesmi do Psalmov in evangeljskih odlomkov ... Avtor v svetu vidi tudi zlo, tudi tragiko. A v svoji veliki veri še rajši vidi dobro. Verjame namreč, da Bog-Ljubezen vse pelje k nekemu dobremu koncu. Takšen optimizem pa je obvezen tudi za rojenega pesimista, če hoče biti kristjan.
Izgovora Alojzija Rebule na predstavitvi knjige v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu.
Knjigo lahko dobite na naslovu založbe Salve (zadnja stran).
3 • 2000 maj - junij
BODO BLAGROVAU VSI RODOVI
Tako vzklika o Mariji Janez Svetokriški (1645-1714), kise je rodil v vipavskem Svetem Križu in se zato po njem imenuje. Stopil je v kapucinski red, kije zelo zaslužen za katoliško obnovo v naših deželah. Postal je znameniti baročni pridigar in član ljubljanskih akademikov-operozov. Služboval in pridigal je v Trstu, rojstnem kraju, Ljubljani, Novem mestu in Gorici, kjer je tudi umrl. Napisal je Sveti priročnik - pet zajetnih zvezkov pridig v sočni slovenski govorici svojega časa. Predzadnji je izšel 1700 v Ljubljani. Ob tristoletnici tega dogodka smo dobili faksimilirano izdajo vseh 233 pridig na 2896 straneh. Svoje poslušalce je vabil k zaupnemu češčenju Marije Pomočnice. Naj tudi nas nagovoriš svojo žlahtno besedo.
Njegove pridige so vsebinsko zanimive, slogovno bleščeče in veselo oznanjevalne. Pozornost in radovednost poslušalcev zna vzbuditi včasih z resničnim življenjskim dogodkom, včasih s kakšno zanimivostjo iz starih zgodb; včasih z žalostnimi izkušnjami, ki jih v življenju ne manjka, včasih pa z iskrivostjo, ki je vse preveč redka spremljevalka slovenskih pridig. V božični osmini, ko prebere evangelij o prerokinji Ani, celotno pridigo nameni vlogi žene v družini, družbi in cerkvi. Nič kaj zastarela tema torej, ki
pa jo zna še popestriti z življenjsko vsebino, živahno govorico in mikavno obli ko. Začne jo takole: Jaz ne vem zakaj danes so meni le-tefirbčne (radovedne) misli noter padle, da bi hotel rad vedet, če je boljše za človeka, daje mož ali pažena rojen?... Odgovore nato vprašanje išče pri ženah in možeh, filozofih in teologih. Odgovori so navzkrižni in premeteni, dramatični in šaljivi. ASvetokriš-kega povsem ne prepričajo in z njimi noče zbegati poslušalcev. S Svetim pismom zavrača ugovore in postreže z dokazi, kakršno je tudi življenje prerokinje Ane, da ima namreč žena pomembno poslanstvo pri Božjem odrešenj-skem načrtu.
PRAZNI K ROJSTVA DEVICE IN MATERE MARIJE
Prav posebno mesto v zgodovini odrešenja pa ima žena in mati Marija. Za kristjana in vsake-gačlovekaje rojstvo te izvoljene hčerke človeškega rodu in Božje neveste vir posebne tolažbe in pristnega veselja. Pridigo na praznik rojstva device in matere Marije začne takole: Tiho, tiho, o moj potrpežljivi Job, in nikar več se ne toži s svoj i m nedolžnim jezikom čez dan svojega rojstva ... Tiho, tiho, zakaj danes se je prikazala ta lepa zarja tega večnega sonca, katera bo razveselila in razsvetlila to žalostno temo tvojega nesrečnega rojstva ... Nikar več se
tolikajn ne plakaj in grimaj (hu-duj), o ti moj sveti David, in obriši svoje objokane oči, iz katerih grenke solze teko, da tvoja mati je tebe v grehu spočela in porodila. Zakaj danes je rojenataista, katera bode porodilato nebeško čistost, katera bo tebe in vse druge grešnike očistila ... Držite za zobmi vaš jezik vi zašpotljivi satiriki (posmehljivi zbadljivci) in nikdar več ne pustite slišat z vaših nesramnih ust, da kadar ena hči se porodi, vesoljni svet se joka in plaka, zakaj le-to ni res, dokler danes se je porodila devica Marija, nad katerim svetim rojstvom se ne joka, temveč posebno se veseli vesoljni svet... (78).
PRAZNIK MARIJINEGA VNEBOVZETJA
V istem drugem delu prvega zvezka svojega Svetega pri ročni-ka (Benetke 1 691, 28) začne pridigo za ta veliki sanmarni (šmarni) praznik Marijinega v nebo povzdignjenjatakole: Tedaj seje od nas ločilata najljubša in naju-smiljenejša Gospa in Pomočnica naša ter je s svetlobo nebeško og-vantana (oblečena); tako visoko se je povzdignila, da naše oči je ne morejo več videti ... Marijo večkrat imenuje Pomočnica. Ta vzklik je v času turških bojev proti koncu 1 6. stoletja prišel v lavre-tanske litanije. Rabavpridigahpa bržkone pomeni, da jo je naše ljudstvo rado častilo pod tem imenom. V nekaterih pridigah odkri-
ja in Pomočnica naša, si srd Božji potolažila. Ti si kugo, bolezni in smrt od nas odgnala... Veliko re-sničnejše mi moremo spoznati, kadarbi nebilapomočinprošnja Marije Device, mi bi ne bili več živi ... (IV, 21 0). Pridigo na praznik Marijinega vnebovzetja sklene z besedami: Pomagaj nam tedaj, o kraljica nebeška, tjakaj gori k tebi priti. In ako vse matere imajo to lastnost, da svoje otroke uče hodit, te prosimo, uči nas tjakaj gori leteti...(36).
POBOŽNOST DO MARIJE POMOČNICE
Redovni bratje Janeza Sveto-kriškega so pobožnost do Marije Pomočnice pri nas razširili med ljudstvo. Tako so leta 1 750 meščani Škofje Loke izbrali Marijo Pomočnico, ki ji je bilaže posvečena ena kapela v kapucinski cerkvi, za zavetnico mesta. Njo so prosili, naj jih obvaruje vseh nevarnosti in nezgod, še posebej požara. Slovesna razglasitev je bila drugo nedeljo v oktobru. Po pridigi sta bili dve maši: prva v kapeli Marije Pomočnice, druga pa pri glavnem oltarju. V ta namen so v vogal obzidja pred cerkvijo postavili še eno sliko Marije Pomočnice (Beatae Virginis Auxi-liatricis). Tako je zapisano v Kroniki Arhiva kapucinskega samostana v Skofji Loki davnega leta 1 750.
Dragi pridigarji in poslušalci! Ali se še znamo zatekati k Mariji Pomočnici v naših osebnih, družinskih in družbenih stiskah, da nas bo varovala pred smrtonosno kugo, ki preti slovenskemu narodu, veri in Cerkvi? Ali nam naš napuh tega ne brani? Po tej novi ženi nam je bil dan človekov Odre-šenik.Obdaril nasje s svojim odrešenjem, vabi nas tudi k našemu prerojenju.
ASS
va Svetokriški podrobnejše razloge za to. V sklepu prve pridige ob času kuge pravi: Zatorej naj-poprej greha se imamo varovat... Če bomo tako storili, se troštam (upam), da Gospod Bog se bo čez nas usmilil in od kuge nas bo rešil; da bi to gnado (milost) mogli doseči, hočemo za Pomočnico Devico Marijo vzeti in jutri s procesijo taisto na pomoč klicat ... (IV, 1 93). V drugi pridigi ob času kuge pa nadaljuje: Ah nimamo tedaj cviblat (dvomit), da Marija Devica bo tudi našo deželo ozdravila od kuge, ker mi tako pohlevno in andohtljivo (pobožno) jo prosimo, ker le-ta naša sveta Pomočnica je en pravi studenec tega zdravja (IV, 1 99). V pridigi ob premagani kugi spet ne pozabi na Marijo: In spoznajmo, da le-to milost Božjo smo skozi prošnjo naše Pomočnice Marije Device dosegli, zatorej očitno spoznamo in tebi hvalo damo, o Kraljica nebeška! ...Ti omati Bož-
VSAK DRUGI MESEC DON 80SK0 PRI TEBI DOMA!
Salezijanski vestnik podarjamo tistim, ki ga želijo.
Leta 1877 gaje ustanovil sv.Janez Bosko. v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904.
Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pasmo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov.
Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo nasiova.
Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 LJUBLJANA
tel.: 01/427-3028 faks: 01/427-3040 e-mail: vestnik@salve.si
3 • 2000 maj - junij
• Marija mi pomeni vse. Vesela sem, da me vedno posluša in mi pomaga odkrivali Bo/ji načrt. Z menoj je in bedi nad menoj vsak dan. Ne vem, kakšno bi bilo življenje brez nje.	Nastja Strelec
Marija je zame nekaj posebnega, jo spoštujem in jo imam rada, saj je nenazadnje moja in vaša Mati. To najbrž veste. Mogoče pa vsi otroci ne vedo, kdaj je Marija postala naša Mati ... Pod križem, ko je Jezus rekel apostolu: Glej, tvoja mati. Tudi molitve o Mariji so zelo lepe in jih rada molim. Marija je nekaj posebnega ...	Anila Tegelj
Marija je kot naša mati, skrbi za nas kakor mati za svoje otroke. Kot mati, ki hoče svojim otrokom le najboljše. Marija je zavelnica vseh mater.	Karmen Pucihar
Te besede so se mi že v rani mladosti zasidrale v spomin in srce. Kajti moja zemeljska matije nas otroke vedno rada priporočala nebeški Materi Mariji. Tako sem si jo tudi jaz vzela za Mater in pobožnost do nje je vedno bolj rasla v mojem srcu. Pogosto jo imam v mislih, še prav posebno v težavah se rada zatekam in poromam k Njej. Kot njena hčerka velikokrat spregovorim tudi otrokom in mladim, naj se ji priporočajo za varstvo in pomoč. Tudi skupno se ji radi posvetimo in jo obiščemo. Vesela sem, da jo tako otroci in mladi imajo radi. Kaj jim Marija pomeni osebno, pa naj sami povedo.
3 * 2000 maj-junij
MARIJA,
TI MATI SI MOJA,
PRI TEBI JE SREČA DOMA...
GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVIl
• Marija mi pomeni vse, saj je vedno ob meni in v mojih mislih v vsakem trenutku. Vsak dan se ji zahvalim za dan, ki je minil, za vsa dobra dela in pomoč. Tudi kadar se slabo obnašam, se zamislim, kajti vem, da je Marija ob meni.	Manca Tjaša I fostnik
• Marija mi je kot druga Mati. Zanjo je vredno jokati. Ona me ima rada kakor jaz njo, vedno in povsod.
Neža Dolinšek
•	Kadar slišim besedo Marija, se mi v mislih prikaže podoba Jezusove matere. V času Božiča si jo predstavljam kot srečno mamico, ki je rodila otroka, za katerega je vedela, da je poslan na svet, da bi odrešil ljudi. V postnem času pa se mi prikazuje v podobi trpeče matere, ki pod križem žalostno strmi v svojega Sina, ki je svoje življenje daroval za odrešitev človeštva. Vsako jutro in večer se v molitvi zdravamarija spomnim nanjo in na njeno vlogo v Jezusovem življenju, tudi na raznih podobicah in kipcih je Marija upodobljena kot nežna žena, polna dobrote. Tako si jo tudi jaz predstavljam. Želim si, da bi me nebeška Mati Marija vedno spremljala in mi stala ob strani tudi ob zadnji uri. Mateja Čuden
•	Marija mi pomeni nekaj več, kot le nekaj: v koga verujem. Pomeni mi pomoč, tolažbo ... Pomaga mi, da opustim veliko skušnjav in slabih del. Se veliko več mi pomeni, vendar se tega ne da napisati. To je v duši.	MarcelPodržaj
Marija igra veliko vlogo v mojem življenju. Ko sem bila majhna, sem o njej slišala pri verouku, v cerkvi in doma. Zdaj ko odraščam, Marijo spoznavam sama. Zaupam ji vse, kar me mori, in pogovarjam se z njo v molitvi. Rada ji prepevam pesmi, vesela sem, da jo poznam, da se ji lahko zaupam. Žal bi mi bilo, če je ne bi poznala. Spoznajte Marijo, molite in ji prepevajte pesmi, verjemite, ne bo vam Žal!	Katja Kupe rt
S sodelovanjem ižanskih veroukarjev pripravila s. Cilka Hozjan
Liturgični praznik Marije Pomočnice.
17.00 - Škofovsko posvečenje msgr. Stanislava Hočevarja.
Vabljeni, tudi v narodnih nošah.

Molitveni dan za duhovne poklice
9.00 molitve za duhovne poklice, med molitvijo bo spregovoril novi višji predstojnik slovenskih salezijancev Lojze Dobravec
11.00 - sv. maša, ki jo bo vodil barski nadškof msgr. Zet Gashi.
Med njo prejem služb salezijanskih bogoslovcev
Vigilija
•	20.00 - sv. maša pri lurški kapeli, ki jo bo vodil rektor ljubljanskega semenišča Anton Slabe;
po maši procesija s svečkami v cerkev.
•	22.00 začetek celonočnega bedenja v cerkvi.
Osrednja romarska slovesnost Maše: 5.00, 7.00, 8.00, 9.15, 10.30
• 14.30 - Osrednja romarska slovesnost:
procesija s kipom Marije Pomočnice ob prepevanju lavretanskih litanij, maša v lurški votlini, ki jo bo vodil novi beograjski nadškof koadjutor msgr. Stanislav Hočevar; procesija nazaj v cerkev. Vabljeni v narodnih nošah.
Možnost za prejem svetoletnega odpustka. Ves čas priložnost za zakrament spovedi.
3 • 2000 maj - junij
S. MARJETA SRAKA
* 30.3.1937 +29.2.2000
Ob začetku zadnjega februarskega dneva je Bog po hudi bolezni odkrllvečnostno razsežnostživlje-nja redovnici iz družbe hčera Marije Pomočnice, s. Marjetki Sraka.
Stvarnikživ-Ijenjajojepoklo-ni I kot prvorojenko (med devetimi otroki) ple-menitimazakoncemaTereziji (roj. Kovač) in Andreju Sraka, 30. marca 1937 naMelincih v Prekmurju. Takoj naslednjega dne je prejela zakrament sv. krsta. V otroštvu je bi I a razigrana in marljiva, velikodušno je pomagala materi pri vzgoji mlajših bratov in sesterob prerani očetovi smrti. Po končani osemletki je nared i la kmeti jsko šo lo, leta 1960 pa jo je Gospod poklicalnadelov svoj vi nograd: kot kandidatinjajevstopilav Družbo HMP na Reki. Že takrat se je odlikovala po svoji pre-močrtnosti, odgovornosti, vztrajnosti, natančnosti. Njenatrdnapobožnostsejevča-suoblikovanjašebolj poglobila; tej se je pridružila vedno bolj razsvetljena ljubezen do redovnegaživljenjainsalezijanskekarizme. Zato sojipredstojnicezaupaleodgovorne službe. Kmalu pozaobljubah(Lovran, 1963) jepostalaspremljevalkanovihkandidatinjin nato novink. Vmes je uspešno končalagim-nazijoinbilanatood 1.1976 do 1980 magistra novink in ravnateljicaskupnosti na Bledu. Potem jebilaposlanav Rim naštudij sa-lezijanskeduhovnosti. Po vrnitvi ješe naprej vodilaskupnostnaBledu... indalavelikdo-prinos pri organiziranju in vodenju duhovnih vaj za dekleta. Posebno skrb in ljubezen je posvečaladelu za duhovne poklice. Ko je bi la leta 1987 ustanovljena samostojna provinca, jebila izbranaza njeno prvo pred stojnico. Vse svoje moči jezastaviiazadobroor-ganiziranost, učinkovito dejavnost, zlasti pa še za duhovno globoko življenje sester. Po šestletnem služenju celotni provinci jevodi-la naprej skupnosti na Bledu, potem pa, do zadnjega diha, v Murski Soboti. Tukaj seje šenaposeben načinžrtvovalazačim lepši razcvetpastoralnih dejavnosti in je navdušeno podpirala tako delo vžupniji kot tudi širjenježupnijskegavrtcaLavraVicuna. Ljubila je Cerkev. Radase je poglabljala vgovo-resv. očeta in dokumentecerkvenega uči-teljstva ter skrbelaza povezanost in širjenje salezijanskedružine. Skrivnost njenezvesto-
be in ljubezni je tudi v močni povezanosti z Marijo, našo Materjo in Pomočnico.
KarjeBoguobljubilazizpovedjozaob-ijub,je On vzel zares. Prečistil jo je v ognju svoje ljubezni, prekoval vtrpljenju in hotel, da mu postanev vsem podobna, tudi v smrti. Kdor jo je spremljal vtem zadnjem času, lahko reče, da je s Kristusom prehodila potkri-ževega pota. Z Njim jetiho, vdano, zavestno vse sprejemala-kotseme, ki mora umreti v zemlji, davzklijenovoživljenje.
Pogrebnaslovesnostjezgovornopripo-vedovalao tem, kako radi sojo imeli ljudje. Sveto mašo v župnijski cerkvi v Murski Soboti jevodi I inšpektor Stanislav Hočevar; ob njem stabilabrataduhovnikapokojnes. Mar-jetkesalezijanecjožeinjezuitjanezzvečkot 30 duhovniki. Velika soboška cerkev je bila polna. So rodniki, veliko število sester izvseh skupnosti, nekaj provincialk, starši in otroci izvrtca Lavra,sovaščani,župljaniMurskeSo-bote... Evharistično slavje je bi lo izraz hvaležnosti s. Marjetki za njeno požrtvovalno darovanjedo konca; hvaležnost Bogu zadar njenegaživljenja; prošnja, dabi mnogi mladi ljudje stopi li napotdarovanjaza Božjekra-Ijestvo.
s. M. P.
s. MARIJA NOVAK
* 14.8.1920 19.12.1999
Dan po prazniku Brezmadežne jevbolnišniciv Padovi (Italija) umrla slovenska redovnica iz družbe HMP s. Marija Novak. Rodila se jevštevilni družini vžupniji Bogo-jinav Prekmurju. Posebej mamaji je nudilanežno ljubezen in zdravo vzgojo. Ko je s. Marija razmišljala o svoji mladosti, jeodkrivala posamezne prvine, ki sojo delale podobno sv. Janezu Bosku: ker je biladružina revna, je morala iti kmalu od doma v službo, da je na tak način pomagala svojim domačim. Tako je prišla v Ljubljano, kjer je spoznala sestre HMP i n razumela, dajo Bog kliče, naj mu sledi. Po prvem spoznavanju sester so jo te poslale v Italijo, kjer se je pripravljala na poklic redovnice-vzgojiteljice. Zaobljube je naredi lav Cornedu (Italija) leta 1947. Vse svoje redovno življenje je preživela med najm laj-šimikotvzgojiteljicaotroškegavrtcav raznih krajih italijanske Benečije.
Pri svojem delu je izražala tisto veselje, ki gajejezusobčutil obotrocih, saj je bila polna materinskega čuta ter zmožnavelikodu-šnega darovanja in žrtve. Izražala je preprosto, atrdno duhovno življenje in je bi lasreč-navsvojem poklicu. Bilajepriljubljenatako pri mladih kot pri starejših, ker jebilavesele-gaznačaja in vedno nasmejana. Ni seveliko vračala v domovi no- ko pa se je, je bi la vsa srečna, če je lahko pripovedovala o svojih
otrocih izvrtca. Ko smo ji sestre ob njenem odhajanju nazaj v Italijo zagotovile, da mislimo nanjo, je imela navado reči: »Oh, na mene ni potrebno misliti; molite paza moje otroke, da se jim nezgodi kaj hudega!«
Kosejezaradi let morala upokojiti, jeza-čelavidno pešati. Včasusvojezadnjebolezni je pogosto izražala svojo hvaležnost Bogu za dar izvolitve, ki gajeprejelassalezijanskim poklicem. Prepričane smo, da tudi iznebess simpatijo gleda navseotroke, morda prav na tiste, h katerim smo poslani člani velikesale-zijanskedružine.
s. I. N.
CIRILA DERLINK
Rodila se je 18. junija 1940 kot prvi otrok na precej samotni kmetiji v Martinj VrhuvSelški dolini.Ževotroštvu je morala poprijeti za težko kmečko delo, še bolj pa po smrti očeta, ko je na veliki kmetiji ostala sama z mamo in malo sestro. Na njene rameje padlo tudi delo v gozdu, košnja in spravilo sena, oranje in žetev... Polegtega je pomagala pri gradnji novežupnijskecerkvesv. Lenarta. Z vozom in konjem je po gozdu pobirala kamenje in ga vozila uro in pol daleč za novo cerkev. Ob tem pa je v svojem srcu priprav-Ijalaše lepše svetiščeza svojega Boga. Poroči la je poštenega i n delavnega fanta Jožeta. Prvo hčerko je Bog poklical k sebi, potem pa sta hvaležno sprejelatri otroke... Vosebni in skupni družinski molitvi jevednoznova našla moč za nove preizkušnje, s katerimi jo je Bog prečiščeval, tako v hudi bolezni, s katero se j e bo r i I a več I et, kot tu d i tak rat, ko se j e njen mož pred tremi leti smrtno ponesrečil pri delu v gozdu. Po njegovi smrti jeostalas si nom sama na kmetiji; ena hčerka seje poročila, druga pa postala redovnica HMP. Vse je sprejemalazelo potrpežljivo in z vdanostjo v Božjo voljo... Njenoživljenje se je izteklo 9. novembra 1999 v bolnišnici v Ljubljani. Zvečer pred smrtjo je izjavila hčerki s. Mileni: »Kakorje Božjavolja!« MamaCirilaje bila zelo preprosta, pa vendar velika v svoji veri in zaupanju v Boga, velika v svoji nesebični ljubezni, ki jo zmore le prava mati, saj ievedno videla lepotrebedrueih.
s. M. D.
MELITA PRELOŽNIK
9. januarja smo se poslovili od našedra-geMelitePreložnik. BilajenaročnicaSalezi-janskegavestnikainčIanicaMašnezvezeve-likolet. Bilajedobrosrčna in pridnažena, vedno pripravljena storiti dobro delo, kjer je le mogla. Z veseljem in ljubeznijo jez delom pomagalavcerkvi,vžupnišču in sosedom. Več let je tudi opravljalacerkovniškodelo.
3 • 2000 maj - junij
POGOVOR Z BRALCI
Zadnje leto jez boleznijoveliko trpela. Na praznik Treh kraljev ješe bi lapri maši, ponoči nato pa jo je Bog poklical k sebi, kjer se veseli njegovegaplačila.
ANAZEVNIK
SPOMINI NAG.EGIDIJA DOLINARJA
Zahvaljujem se vam za Vestnik. Veliko zanimivega izvem prav preko Vestnika. Tako sem zvedela (lani) tudi za smrt g. Egidija Dolinarja, ki nam je bil v mojih mladih letih kot kaplan v Preddvoru zelo dober vodnik in vzornik. Spomini nanj so vedri, vzgojni in dobrotni. Dal nam je ljubezen, ki smo jo otroci zelo potrebovali, učil nas je pesmi, ki jih prepevam še danes. Večkrat si rečem: »Gospod, vodnikov nam daj!« Takih, ki so nas z ljubeznijo, dobroto in molitvijo vodili po težki poti življenja. Prosim Gospoda, tudi v imenu mladinskega zbora iz Preddvora, ka-teregačlani smodanesžeded-ki in babice, da bi bili z njim združeni v molitvi.
Nada
PRI TRETJI POSTAJI KRIŽEVEGAPOTA
Z birmanci se pogovarjamo o postnem času. Pripravljamo se na sodelovanje pri križevem potu. Kar težko mi je, ko opazim, da se jih vse skupaj bolj malo dotakne. Potem pa se spomnim, da tudi mene v njihovih letih vsebina postnega časa ni kaj dosti ganila. Ravno nasprotno. Komaj sem čakala, da mine,saj smopri maši prepevali same žalostne pesmi. Vse dokler ..., dokler nisem doživela svojega postnega časa in svojega križevega pota.
Le nekaj dni pred pepelnič-no sredo mi je fant, s katerim sva še pred nekaj dnevi skupaj načrtovala prihodnost, sporočil, da
gre svojo pot. V liturgičnem letu Cerkve seje kot vsako leto prej začenjal post, a v mojem življenju se je postni čas začenjal prvič. Ob nedeljah popoldne smo molili kri-žev pot. To je bil takrat edini kraj in čas, ko sem se počutila vsaj za silo v redu. Vse drugo se mi je zdelo preveč bučno, preveč veselo in preveč nerazumevajoče. V hipu sem razumela in začutila vsebino vsake izmed štirinajstih postaj. Velike noči tisto leto nisem mogla doživeti. Prišla je prehitro. Sama sem b i I a tak rat še ved no p ri t ret j i postaj i križevega pota.
Od takrat naprej postni čas doživljam drugače. Rada imam ozračje tega časa, ki je prilagojeno žalostnim in obupanim. Nekoč sem bila to jaz, letos pa je na mojem mestu gotovo kdo drug. Tudi ne morem več brezbrižno mimo podobe križa, ne da bi se vsaj zahipzamislila.
»Veroučna lekcija«:,, s katero mi je Bog razložil pomen postnega časa in molitve križevega pota, je bila kar težka, a učinkovita. Samo Bog ve, na kakšen način bodo to lekcijo »osvojili« moji birmanci.
D. D.
TUDI V DOMU UPOKOJENCEV JE LEPO
Zelo zadovoljna sem z vašim in našim Vestnikom, ki mi je v lepo oporo, mi je za pravo duševno hrano. Želim, da bi bil še v bodoče tako kvaliteten kot doslej... Po moževi smrti sem se odločila za dom upokojencev, da nisem sama. Sveto mašo imamo vsak petek ter vsako prvo nedeljo. Vsak dan popoldne imamo same oskr-bovanke tudi molitveno uro. Rožni venec in litanije. V postnem času pa križev pot. Gospod župnik vodi bogoslužje in nam prinese tudi Družino, Ognjišče..., kar nam zelo popestri življenje.
Ana, Portorož
♦ K Bogu
so odšli po plačilo
naročn i ki Salez i janskega vestn i ka, člani Mašne zveze in molivci za duhovne poklice
Baje Marija, Postojna _ Berčon Pavla,Javorje/Šmartno Bučar Anton, Šentjernej Derlink Cirila, Sv. Lenart, mati r. HMP Grabnar Gabrijela, Trebelno Gregorič Ivana, Grahovo Gregorič Marija, Zalošče Grom Julka, Horjul Jelen Marija, Šentilj, mati salez. duh. Juterša Marija, Vogričevci Klemenčič Miha, Škofja Loka Kozjek Stana, Horjul Krese Stanislav, Šentjanž ■ Krrnclj Minka, Škofja Loka Lešnik Alojz, Celje Medvešek Marija, Lahovče Novak s. Marija, sestra HMP Perger Frančiška^ Ljubljana Plpp Bogomira, Škofja Loka Preložnik Melita Ramovš Marija, Ljubljana Ravnohrlb Pavla, Horjul Rola Barbara, Sv. Lenart v SI. Goricah Sraka s. Marjetka, sestra HMP Sirk Marija, Veliki Gaber Škeder Zora, Vas-Kočevje Škraban Janez, Dokležovje, ' Šolar Frančiška, Ravne na Kor. Truden Janez, St. trg pri Ložu Verblč Jožefa, Šenvid/Stični Zevnik Ana, Podzemelj
7. februarja smo na pokopališču v Kloštru (župnija Podze-melj)pospremili k večnemu počitku Ano Zevnik, tiho, skromno in požrtvovalno ženo. Zahvaljujemo se Bogu zadarteple-menite matere in požrtvovalne kristjanke, ki jemnogim v stiskah, blizu in daleč, ponudila svoje srce, svojo roko in svojo molitev. Hvala pokojni mami Ani za njeno vztrajno molitev za duhovne poklice in za njeno dolgoletno poverjeniško službo pri Salezijanskem vestniku.
3 • 2000 maj - junij
ČARNO JEZERO ^ LJUBLJANA RAKOVNIK
3. junij, 9.30-16.00
W^k USKOVNIŠKI TEDNI ^^ USKOVNICA
Za srednješolce, študente in mlade v poklicih
1.teden:	16.-22. julij
2.teden:	23.-29 julij
3.teden:	30.julij - 5. avgust
Prijave: Jože Vidic. tel. 01/7093-633
TEDNI SALEZ. MLAD. DUHOVNOSTI ^^ KOPRIVNIK V BOHINJU
Za mlade nad 18 let
1 .teden: 16.-22. julij 2.teden: 30.julij - 5. avgust
Prijave: Miran Sajovic, tel. N.C. 01/4273-028
DUHOVNE VAJE ^^ ZELIMLJE 25.-28.6. za dekleta in fante 7.-8. razreda 28.6.-1.7. za dekleta in fante 4.-6. razreda 2.-5.7. za dekleta in fante 7.-8. razreda 5.-8.7. za fante 4.-8. razreda 9.-13.7. za srednješolce
Informacija in prijave:
Peter Pole. tel. N.C. 01/4702.100.01/4702-115
^^ PROGRAMI PRI SESTRAH HMP ^^ BLED
23.-25.6. duh. vaje za dekleta 5.-6. razreda 26.-28.6. duh vaje za dekleta 7.-8. razreda 29.6.-6.7. počitniški teden za srednješolke/ce 9.-16.7. počitniški teden za otroke Informacija in prijave: s. Ivanka Berčan. tel. 04/5741-075
DUHOVNE VAJE ZA MOLIVCE ZA ^ DUHOVNE POKLICE IN ČLANE MASNEZVEZE
1.	BREZJE. 15.-17. junij. Prijave: s. Marinka Bizovičar, 4243Brezje. tel. 04/5338-893
2.	KUREŠČEK, 21 .-23. julij. Prijave: Ivan Turk. Rakovniška 6.1000Ljubljana, tel. 01/4273-028
3.	VERŽEJ. 28.-30. julij. Prijave: Marijanišče. Ul. br. in en. 1. 9241 Veržej. tel. 02/5871-871
Za vse skupine velja: začetek prvega dne ob 18. uri. sklep zadnjega dne s kosilom. Voditelj bog Ivan Turk.
Nebo, reši zemeljske me bede, molim, kličem in ihtim, da uživala bom luč nebeško, tu na zemlji me je strah živeti. Da bi stopila v tvoj svet, ki ne bi prinašal bolečine, žalosti neizbežne.
V	oblakih temnih tvoja luč ne ugasne, temna noč in dan,
s sijem tvojim se poveča. Ne bojim se smrti.
V	nebeški slavi, v svetlem siju bom živela.
Tebi Glorio bom pela! Le reši zemeljske me bede!
M. T. Ceiser
V letu 2000 vabljeni k
ADORACIJI
vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku.
Salezljanci
VRAG NA PODSTRESJU
Nekega jesenskega večera je bi! Janez z materjo pri sorodnikiji. Nenadoma: sumljiv ropot nad njihovimi glavami. Še dvakrat, trikrat je zaropotalo. Vsem je zastal dih. Nekaj trenutkov je bilo vse tiho, potem spet skrivnosten ropot, zatem dolg pritajen šum, kot bi nekdo nekaj vlekel. Ženske so se pokrižale, otroci so se privili k materam.
kako je bilo že davno poprej slišati zategnjeno ječanje in strahotne krike. »Zgoraj je bil sam vrag, in zdaj spet razgraja,« je zamrmrala in se pokrižala. Janez pa je zmotil tišino in mirno rekel: »Najbrž bo to podlasica, ne pa hudobec.« Utišali so ga kot vsiljivca. Janez pa je skočil na stol in kriknil: »Pojdimo pogledat!« »Si nor! Marjeta, ustavi ga. S hudobcem se ni šaliti.«
Toda pobič je že pograbi svetilko, jo prižgal in vzel še palico. Povzpel se je na podstrešje. Tudi drugi so šli za njim s prižganimi svetilkami. Neka ženska je pridušeno vzkliknila: »Glejte, tam v kotu!« Vsi pogledajo. Obrnjena košara se je premikala sem in tja. Janez zgrabi košaro in izpod nje se zažene prestrašena velika kokoš, ni se mogla znebiti košare, ki se je poveznila nanjo, medtem ko je pobirala koruzo.
Besedilo: T. Bosco, Don Bosko, Ljubljana, 1988.
Risbe: Tina Špendal
2 • 2000 marec-april
„tsits—-
VARUHI SANJ S PRSTOM NA MIŠKI
"Vzgojitelji v dobi informatike" je podnaslov te knjige - intervjuja z vrhovnim predstojnikom don Boskovih salezijancev.
Slog pogovora prispeva k živahnosti in berljivosti: vprašanja, ki jih novinar postavlja, intervjuvanca dražijo, kličejo, spravljajo v zadrego in izzivajo o vzgoji danes.
Obseg: 224 strani, broširano. Cena 2.160 SIT
*****
PO JEZUSOVIH STOPINJAH
Videoserija v 10. poglavjih. Na pragu tretjega tisočletja, dvatisoč let od Njegovega prihoda med nas, se še vedno sprašujemo: KDO JE JEZUS?
Kakovostna slika in zvok pomagata pri iskanju odgovora na to vprašanje. Dve videokaseti, dolžina 160 minut, cena obeh 4.000 SIT. .
1.	del: In tako se je zgodilo, Janez Krstnik, Skrita leta, Iz samote v svet, Samo ljubezen
2.	del: Blagor vam, Ti si Kristus, Kamni bodo vpili, Trpljenje, Križ in dalje
„sovin 1 ;
VIDEOSERIJA DRAGI STARSI
Didaktični pripomoček za vse, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok in mladostnikov.
Izziv za izmenjavo mnenj v skupini staršev, mladinskih debatah, združenjih, terapevtskih pogovorih, roditeljskih sestankih.
Intervjuji z mladimi, pogovori s strokovnjaki; soočenja med odgovori.
1.	Pirsing, diete, prva ljubezen, 30 minut Gena 2,000 SIT.
2.	Generacije širokoustnežev 30 minut Cena 2.000 SIT.
založba, trgovina, priprava za tisk, video • p.p. 2404 • 1001 Ljubljana • tel.: 061 127 7310