Ameriška Domovina f% HO/W1E AHCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING NGWSPAP6R CLEVELAND 3. O., THURSDAY MORNING. JANUARY 6, 1955 ŠTEV- LTV— VOL. LTY Mlado Patricijo Spears je umoril njen 17 let stari bral Dejal je, da sta se stepla zaradi blazine in da jo je pri tem zadavil, ne da bi se zavedal, kaj dela. BUCYRUS, O. — Frederick Spears, 17 let stari brat Patricije, katere golo truplo so našli v grmovju nedaleč od njenega doma, je v torek priznal, da je sestro on doma zadavil. S se-stro se je stepel v njeni spalnici zaradi neke blazine, radi česar jo je zadavil, potem pa njeno truplo odpeljal z avtom na mesto, kjer je bilo pozneje najdeno. Šerif Jacobs je povedal, da je mladenič kazal znake duševnega zloma, ko je v ponedeljek zvečer govoril ž njim v ječi. Ob- ZAPRISEGA NOVEGA KONGRESA Včeraj je prešla kontrola kongresa iz rok republikancev v roke demokratov. WASHINGTON. — Demokrati so včeraj prevzeli kontrolo nad kongresom ter potrdili obljubo novega voditelja večine v senatu, Lyndona Johnsona iz Texasa, da “ne bodo nudili Mr. Eisenhowerju niti slepe podpore niti slepe opozicije.” Obe zbornici kongresa sta šli včeraj skozi formalnosti trans-feriranja kontrole od republikancev k demokratom, zaprisegli’sta nove člane, nato pa ča- lasti so ga namreč 'kmalu osu- kali na poročilo o Stanju Unije, mile in zaprle. Ko ga je po- ki ga bo predsednik Eisenho-tem drugi dan pripeljal k se- wer osebno prebral danes, strinemu pogrebu, mu je fant v Ponovno izvoljen kot demo-pogrebnikavi kapeli, kjer sta bi- kratski “floor leader” je John-la sama ob truplu mladenke, 90n dejal, da on in njegovi ko-priznal umor. Rekel mu je, da legi odklanjajo teorijo, da je — se je s sesto stepel zaradi neke “dolžnost opozicije, da naspro-blazine in da jo je pri tem za- tuje zgolj opoziciji na ljubo.” davil ne da bi vedel, kaj dela. “Zato mi ne bomo nudili pred-Ko je videl, da je mrtva, ji jeI sodnikovemu programu ne slepe slekel pajamo, da bi jo oblekel I podpore ne slepe opozicije,” je v njeno obleko, česar pa ni mo- dejal. “Mi smo stranka odgo-gel storiti, zato je kar golo trup- yQj.HQgt^ zat0 ne bomo trpeli lo odnesel v avtomobil ter ga nobenih poizkusov namernega odpeljal tja, kjer je bilo pozne-1 nasprotovanja administraciji.” je najdeno. Njune matere, Mrs. J Senator William Knowland, John Spears ob tem času ni i-1 repUblikanski voditelj v senatu, lo doma, 'ker je zaposlena v ban- je izjavil) da pričakuje “kcn-ki First Federal Savings and struktivnih zasedanj Loan Co. Prav tako je zaposlen njegov oče, ki ga ob tem ^ Času tudi ni bilo doma. SOYjetSKO delaVSfVO se pritožuje Državna administracija je za pomoč mestu Clevelandu Splošno se uvideva, da je treba mestu odvzeti del njegovih bremen in odgovornosti za pomoč potrebnim. CLEVELAND. — župan Anthony Celebrezze je izjavi, da mu je bilo sporočeno, da bo državna administracija dala mestu nekoliko pomoči za kritje mestnega relifnega primanjkljaja. Henry Robison, direktor za državno dobrodelnost, je obljubil županu, da bo deloval za dve spremembi v tozadevnih ohijs-kih zakonih, ki naj povzročita — PREKLIC omejitve vsote do 200 dolarjev mesečno za ostarele ljudi. Mesto mora zdaj nositi za ostarele vse stroške, ki so višji od $200, kar stane mesto $10,000 mesečno. DOLGOROČNO podporo nezaposlenim, ki naj bi trajala več kot 26 tednov, s čemer bi dobili brezposelni več časa za iskanje dela. Dalje se direktor Robison vnema za idejo, da bi postal relif povsem državna odgovornost, ne pa mestna, kakor je zdaj. Mesto Cleveland bi rado dobilo od države večji delež za financiranje javne podpore ali relifa. Država naj bi prispevala za to 75, mesto pa 25 odstotkov, ne pa 50-50 kakor zdaj. ----------------o----- Niio Bell Tel. CoM avlja nove telefone n novo telefoniranje CLEVELAND. — Pričenši z 20. marcem bodo lahko naročni-t telefonov sami poklicali osebe na razdaljo v večini krajev se-vernovzhodne Ohio. Tako je povedal v torek zv v Statler hotelu John Greene, predsednik Ohio Bell Tel.. Co. Dalje je dejal, da bodo vpe-jani tudi telefoni, pri katerih ne bo treba rabiti slušalk ter bo imel oni, ki telefonira ali posluša, obe roki prosti za morebitno pisanje beležk. Telefoni bodo opremljeni z mikrofoni in govorjenje bodo lahko poslušale tudi druge osebe v sobi. — Če pa bi kdo želel, da drugi ne slišijo, mu ne bo treba storiti drugega kot dvigniti slušalo k ušesu, kakor delamo zdaj, in govorjenje skozi mikrofon bo avtomatično prekinjeno. Diplomatova žena mora znati brzdati svoj jezik! I število brezposelnih v Italiji RIM. — Na podlagi statistike, ki je bila nedavno objavljena, je v Italiji poldrugi milijon brezposelnih, kar pomeni, da se je WASHINGTON. — Delavski število brezposelnih zmanjšalo . I department je naznanil, da se;v ^e^-u ne^aj mesecev za štiri-BONN, Nemčija. — Poslujoči tovarniški delavci v Sovjetski. sto tisoč oseb. K zmanjšanju zapadnonemški ambasador v zvezi pritožujejo, ker ne m,ore-, brezPoselnosti 30 prispevala iz- ambasador . iz. v cia pi ui.wz.ujcj v/, xvv.j. ***.v*«- ( Londonu je bil razrešen svojega . dobiti delovne obleke , redna javna dela. Kljub temu v svojem go'om na nek,_Pnre- Len.S ^ je objavil ------------------------- ditvi Britanijo kot ‘sovražno si- ^ Trud ^Odpravnik poslov O. Schlit- V pismu je rečeno, da delavci ter je bil suspendiran, nakar je sprasujejOue bi mogli kupiti sam resigniral, ko je bil pokli- delovno obbleko, pa jim ne miv domov, da pojasni opazke, re nihče odgovoriti. PONOVNO ZASLIŠEVANJE M. DJILASA IN V. DEDIJERA .. ,600 dinarjev za 1 dolar— Oba “deviacionista” bosta tekoči teden spet poku- August Koiiander sporoča, da cana pred preiskovalnega sodnika. — Opazo- je dobil od Jugoslovanske nar. valci položaja sodijo, da je bil Tito vse od po- banke obvestilo, da je bila 28 četka poučen o točnem stanju stvari. - Prav j«'mbra ,s^e,a ur«lba “ ~ tako ni dvoma, da ne bi potrdil m odobril po- nja]ni natečaj dinarja. — V ko-stopka vlade proti svojima bivšima tovarišema. | ukor nam je znano bo ta nagrada izplačana v bndih in ne Joseph S. Petersen obsojen na sedem lei zapora Kot član federalne agencije je dajal drugim zaupne tajnosti. ALEXANDRIA, Va. — Joseph S. Petersen, bivši: analist National Security agency, je bil v torek obsojen na ;-odlagi zakona o špionaži na -n.let ječe, ker je izdajal tajnosti vladnih dokumentov. Sodbo je proglasil federalni sodnik Albert V. Bryan, ki je ob tej priliki dejal, da je “Petersen zlorabljal zaupanje, ki ga je je stavila vanj ameriška vlada” Dokazano mu je bilo, da je dal nekatere informacije nizozemski vladi, ki je prijateljska napram vladi Združenih držav. Petersen, (ki je star 40 let, jel ' Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice r.'i 'Poroča Jack Raymond, poročevalec lista The N. Y. Times). BEOGRAD. — Tukaj priča-uijejo, da bosta Milovan Dji-las in Vladimir Dedijer poklicana še ta teden ponovno pred preiskovalnega sodnika, ki preiskuje njun slučaj. Djilas, bivši jugoslovanski podpredsednik, je bil lani izključen iz vodstva komunistične partije. M. Dedijer, ki je napisal življenjepis predsednika Tita, pa je bil pretekli teden suspendiran iz centralnega komun. odbora. Oba sta obtožena, da sta delala sovražno propagando, za kar jima grozi verjetno ječa. Izjave inozemskim časnikarjem Njune obtožbe temeljijo na iz-tervjuvih, ki sta jih dajala inozemskim časnikarjem. Dedijer je v svojem razgovoru s časnikarji potrdil, da je bil poklican na odgovdr zaradi svoje obrambe Djlilasa lansko leto. Djilas pa je izjavil inozemrkim časnikarjem, da kontrolirkjo jugoslov. komun, partijo nedemokratski elementi. Te izjave so razjarile komunistično hierarhijo posebno zaradi tega, ker smatrajo, da škodu jejo uspehu Titovega državnega obiska v Indiji. V kolikor se tiče komun, stranke na splošno, ni dvoma, da slednja smatra Djilasa in Dedijera za kriva. — Vendar niso ne enega ne drugega še zaprli in so dali razu- Pozicija maršala Tita Pozicija maršala Tita v tej v gotovni. zadevi je bila predmet mnogih Nov odbor— Društvo Ribnica št. 12 SDZ je kontroverz. Med opazovalci ob- . ”, j -JM tu . i • izvolilo za leto 1955 sledeči od-stojata dva vidika. Eden teh je, L , . v , rp., v , bor: predsednik Andy Sadar, — da je bil maršal Tito ze od vse- , v, . , j j i J v ,, .v v 6811 Bonna Ave., podpredsednik ga pocetka natančno poučen po- L k wirant , ^ Jos Ban_ torn kablja o poteku stVan. 1 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O. IV 1-2246, zapisnikar Tony Tav- Drugi vidik pa je, da so Ed- carda Kardelja - poslujofega ,e Antse , ,. ... .. v, . Šimenc. Seje so vsako prvo nelojalnost m disciplino članstva. , ,, Opazivalci so tudi prepričani, deljo v mesecu popoldne po ne moremo pripisati na rovaš sedanje vlade, ampak pomanjkanju naravnih bogastev in veliki obljudenosti Italije. —o------ can ki jih je naredila njegova žena, bivša kraljica lepote J Nemčiji in filmska igralka. General mora umreti I J£™kL°^e2 VprST vo- na ža ne neki božičnici, ob kate-. . . v . ri priliki ie rekla: “Jas in moj Jask.m sodečem obsojen mož sva že neštetokrat ugoto- sm?' SIMzn“ ,e, bl*,?a kr'T vila, kako izdajalska tla so v 8“ korupcije in zlorabljanja ob-Londonu ter se zavedava, da ži- * as 1 viva med sovražniki.” nosil domov klasificirane do- meti> da bosta imela polno pri-kumente, ki jih je jemal v ura- ložnost obrambe, du Security Agency. Spellman v Hongkongu HONGKONG. — Kardinal F. Spellman, newyorski nadškof, je prispel 3. januarja v Hongkong. Štiri smrti vsled ognja NORTH BATTLEFORD, Sas. V ognju, ki je uničil njih dom, je umrlo y torek četvero otrok Petersen se je priznal krivega obtožb. Ko je izrekel sodnik njegovo obsodbo, ni kazal obsojenec najmanjše emocije. — Vlada ni nikoli trdila, da bi bil v zvezi s komunisti ali da bi prejemal denar za to, kar je delal. Zračna nesreča GALLUP, N. M. — V velikem snežnem viharju je treščilo v gorah na zemlpo lahko letalo, v katerem sta bili dve osebi, ki sta bili obe ubiti. da bosta dobila Djilas in Dedijer I cerbven' pobožnosti Za vnete popotnike— V ponedeljek, 10. januarja vso priliko obrambe pod jugoslovanskimi zakoni. Noben od njiju ni bil še odveden v zapor, v čemer je velika razlika v primeri z drugimi, ki so bili v preteklosti obtoženi de- , , v , , . . , , viacije ali okreta na'stranpota. d™«1™ h*10 f bodo odprli pri Halle razstavo, | ki bo zanimala one, ki radi potujejo. Udeležilo se je bo pred-I vidoma 50 različnih ustanov in Predvidevanje Titove odobritve Tukajšnji opazovalci menijo, da bo vlada, ki je doslej delovala naglo in učinkovito, šla poslej boljj počasi naprej (z obtožbami). Smatrajo tudi za možno, da se utegnejo preiskave in zaslišanja vleči do povratka maršala Tita iz Indije. Vendar ni nikjer nobenega dvoma, da ne bi Tito javno Odobril akcije, ki so jo zavzeli za časa njegove odsotnosti proti njegovima bivšima prijateljema in tovariše- NAJNOVEJŠE VESTI delovali konzulat, letalske, železniške in paroplovne družbe. Za otvoritev v ponedeljek zve- WASHINGTON. — Demokrati- čer je pripravljen poseben spo-čni 84. kongres, ki je pričel red s pevskimi točkami in ple-včeraj opoldne z zasedanjem, I sk Razstava bo 'Odprta do 15. je obljubil predsedniku Eisen- januarja. •howerju svoje polno sodelo- o—— vanje. Novoizvoljeni demo- Putka brez glave kratski speaker Sam Ray-1 SAN ANTONIO, Tex. — Mrs. ma. Papežu se spet kolca VATIKAN. — V noči na 4.1 Ljudstva nočejo biti več tovorna živinčeta tuje gospode s, iijrts = je, od katerega si je komaj ma- L" pokrajme opozarjajo svet, da J I hočejo same krojiti svojo usodo in da njihova ljudstva nočejo biti več tovorna živinčeta tuje INDONEZIJA, Indokina, Ma- , čoln. Ob oglušujočem zvoku cimbal, pozavn in drugih bizarnih godal se maharadža spusti lo opomogel. Sprememba politike . de, PHILADLPHIA. The Phi-1 Robert Trumbull je objavil v ladelphia Daily News, ki je bil „The New York Times Maga-vse doslej republikanski časopis, zine„ članek “After Seven Years je zdaj presedlal k demokra-1 Report on India”, kjer uvo- tom. CLOUDY bremenski prerok pran: doma pripoveduje, kako je bilo tam še pred sedmimi leti, ko je bil on tam in ko sol deželi vladali Angleži ter domači poten-tati — pravljično bogati maharadže. Evo: V bivši kneževini Manipur [pomagajo maharadži ogromne I telesne postave, oblečenemu v zeleno svileno obleko in pokritemu z ogrmnim turbanom, ki Danes naletavanje snega; bolj I se je lesketal od zlata, draguljev mrzlo podnevi in ponoči. |in pavovih peres, v dolg vojni v veliko “pomorsko bitko”, ki se odigrava vsako leto na umetnem jezercu pred njegovo palačo. To je bitka med hindustan-skim bogom, čigar reinkarnacija ali vtelešenje je on, maharadža, — in vodnim demonom. Maharadža seveda vsako leto zmaga, s čemer je simbolizirana zmaga dobrega nad zlim. na polju. Zdaj mu je mogoče kupiti svoji družini hrane samo vsake štiri dni Skoraj popolnoma gol človek iz kaste “nedotaknjivih”, opa-Ijen od žgočih žarkov sonca južnega Madrasa, pripoveduje, kako ves dan v vročini, ki znaša 110 stopinj, koplje jame za vod' njake, za kar zasluži po 10 cen tov na dan. Sedemletna suša je pokončala vse pridelke njegovega okraja, kjer ni za take, kakršen je on, več dovolj dela . . . Obed v napol razpadli palači, ki je bila stara že, ko je Kolumb odkril Ameriko. — Za vsakim sedežem, na katerih sede gostje, stoji služabnik, pahljajoč s pahljača iz pavovega perja, ki je posuta z dragulji. .. . Iz grmovja plane napol udomačen tiger ter se vrže na kos praženih ovčjih reber. . . Te in druge stvari mi prihajajo na misel. Vse so del Indije, tiste Indije, ki gre zdaj skozi svoje politične, gospodarske in socialne izpremembe. • • * Velika Britanija, Francija in Ttatljo so si večinoma s slo utirale pot v kolonije, češ da morajo širiti omiko in divjim plemenom pomagati do samostojnega burn iz Texasa je izjavil v W. T. Gilcrasse je povedala, da zbornici poslancev, da bodo ena izmed njenih kokoši teka že demokrat je z razumevanjem štiri dni brez glave okoli. Deja-sprejemali priporočila pred- J 3e> da ie v soboto njen mož sednika, ker “on je voditelj trem kokošim odsekal glave; -in predsednik Združenih dr-1dve s^a P°gindL kakor se spodo-«av » ‘ bi, ta pa noče in noče v smrt in PANAMA. - Panamske oblasti d^e Prednost življenju brez so zadržale dva Amerikanca I §lave> in neodvisnega državnega življenja. V resnici pa so v veliki meri, in ne z malimi izjemami, iskale le svojo gmotno korist, zemljo in udobnost. In namesto, da' bi tista plemena in narode učile omike, samostojnega upravljanja svoje zemlje in kulturnega ter gospodarskega napredka, so jim kratile najosnovnejše človečanske pravice! Danes se tudi te krivice maščujejo in plemena in narodi v klonijah se s silo upirajo in iščejo pot v svobodo, ki se vselej in povsod izkazuje kot najdragocenejša blaginja človeškega rodu! Najzgovornejši primer popravljanja takih krivic nam nudi zgodovina Italije same, ki je v zadnji vojni morala popraviti bližnje in daljne krivice. (Konec jutri) za zaslišanje v zvezi z ume-J Tajnik ZN V Kitajski rom predsednika Jose Anto- TOKIO. — Dag Hammars-nio Rfemona, čigar morilcev j kjold, tajnik Združenih naro-niso odkrili in prijeli. dov, je včeraj prispel v Peiping, CLEVELAND. — V nekaterih kakor je naznanil ondotni radio, clevelandskih CIO unijah so I Kakor znano, si bo prizadeval bile odkrite nerednosti v zve- izposlovati oprostitev ameriških zi z njihovimi denarnimi skla- letalcev in drugih ujetnikov, ki di, v katerih je nad $93,000 so pripadali četam Združenih premalo dtenarja. narodov ter so še vedno v ki- WASHINGTON. — Predsednik tajskem ujetništvu. Eisenhower je včeraj indorsi- Sneg na Japonskem ral okrnitev ameriških oho- TAKADA, Japonska. - Tu- roženih sil z motivacijo, da kaj je zapadlo v snežnem metežu imajo Združene države dovolj 31 palcev snega, radi česar je orožja in industrije, da osta- j bil ustavljen ves promet, nejo tudi z okrnjenimi oboroženimi silami lahko dovolj močne proti agresiji PARIZ. — Francoski kabinet je odobril načrte premierja Men-des-France-a, ki hoče vzpostaviti močnejše vezi in tes- včeraj ob dobrem zdravju dosegel 79. leto svoje starosti. POPRAVEK V včerajšnjem poročilu glede predlaganega bonusa ohijskim nejše sodelovanje z Nemčijo I vojakom, bi se moralo pravilno in Italijo. glasiti, da je bila predlagana BONN, Nemčija. — Nemški vsota $100,000,000, ne $100,000. kancler Konrad Adenauer je (Manjkale so tri ničle. * AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1955 Ameriška Domovina *117 St Clmlr A ve. m v* ■ v HEndcraon 1-0*28 Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. ‘ SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 lor t months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. ^^^>83 No. 4 Thurs., Jan. 6, 1955 “Zdresirana katoličanka” in še kaj Slovenski “naprednj'aki” v Ameriki se radi postavljajo s svojo razgledanostjo, širokogrudnostjo in strpnostjo. Nekako zviška bi hoteli gledati na one svoje rojake, ki so vdani “verskemu fanatizmu.” Zmerjajo jih z nazadnjaki in še s celo vrsto drugih nelepih priimkov. Ti ljudje so po veliki večini vžili doma kot tu le malo vzgoje, vzgajalo jih je življfenje samo. Kot je bila včasih surova sredina, v kateri so živeli, taki so postali tudi oni. Poštenemu razumevajočemu človeku se bodo zaradi tega bolj smilili, kot bi jim njihovo grobost zameril. V eni zadnjih številk “Enakopravnosti” je L. Č. iznašel novo psovko “zdresirani katoličani.” Neka “zdresirana katoličanka” je namreč baje dejala, da je “škoda, da se je dal ‘Slovenski božič,’ v bistvu verska zadeva, na oder, ki je komunističen.” Mi doslej o kakem komunističnem odru na Recher Ave. nismo nič slišali in prepuščamo L. Č. in AJC naj to zadevo med sabo razčistita in po potrebi pritegneta še “zdresirano katoličanko.” V družbi navadnih poštenih ljudi govorimo o dresira-nju psov, konj in drugih živali, nikdar pa o dresiranju ljudi, pa naj bodo ti že katoličani ali brezverci. Celo o vojakih pravimo, da jih vežbajo. Edino o komunistih smo čuli, da pri svojem “prevzgojevanju” uporabljajo skušnje iz drer sure živali, torej1 bi mogli samo pri njih govoriti o dresuri. Vera korenini v duši človeka, spada sama po sebi v duhovni svet, pa se vendar izraža v življenju in delu vsakega vernega človeka. G. L. Č., ki se je z izrazom “dresirana katoličanka” hotel ponorčevati iz verne katoliške žene, je v svoji mladosti sodeloval v katoliških organizacijah, vihtel svoje pero v uredništvu slovenskega katoliškega dnevnika “Slovenec” v Ljubljani in se šel menda tudi na njegov račun izpopolnjevat v Berlin na Nemško, pa se kasneje posvetil drugemu poslu. Po vojni jo je preko Trsta s pomočjo Lige slovenskih katoliških Amerikancev primahal v Ameriko, se prišel ponujat v uredništvo AD, pa odšel nato med “naprednjake,” kot tu ni našel mesta. — Te kratke podatke smo navedli samo zato, da bo slovenska javnosti v Ameriki vedela, kdo je tisti, ki je verne slovenske žene in dekleta tako lepo počastil ! O omenjeni članku je še precej drugih zanimivosti, naj omenimo le še tile dve; “Da tfi trdili, da so delničarji slovenskih narodnih domov komunisti, ne pravi Amerikanci, je več kot zloba.” — “Tisti, ki noče razumeti pomena slovenskih narodnih domov v Clevelandu in ki vidi v njih komunizem, uganja verski bigotizem!” Zanimivo ali ne? Če se prav spominjamo, je svoj čas g. A. Grdina St. napisal, da večina delničarjev SND pripada slovenskim katoliškim vrstam, o komunistih v tej smeri ni govoril nihče, razen g. L. Č., — čeprav ni izključeno, da bi med vsemi delničarji bil tudi kak komunist. Še debelejša je seveda zadnja trditev, da kdor vidi v narodnih domovih komunizem, uganja verski bigotizem. Če nekdo opozori na kako komunistično ali sopotniško zborovanje v slovenskih narodnih domovih, je po mnenju g. L . Č. bigot ali morda “zdresirani katoličan.” Če kak odbor ali kaka skupina vabi za svoje častne goste komunistične morilce v slovenski narodni hram, je oni, ki dvigne proti temu svoj glas, verski bigot ali “zdresirani katoličan” ali kratko, “če kdo noče razumeti pomena slovenskih narodnih domov, uganja verski bigotizem!” To je toliko opevana široka razgledanost, strpnost in amerikanizem slovenskih “naprednjakov” v Ameriki! — Senator McCarthy, ki ga ti ljudje tako radi napadajo, je v primeri z njimi naravnost tenkovesten in rahločuten gentleman. Če je kdo strpen med Slovenci v Ameriki, smo to gotovo katoličani. Nikdar in nikjer nismo skušali izrabljati splošno narodnih nastopov in svečanosti v svoje namene. Mi gledamo v svojih rojakih ne samo brate po krvi, ampak tudi brate v Kristusu, soljudi z neumrljivo dušo, ki jih je treba ljubiti kot samega sebe in jim pomagati na pravo pot, — ne pa dresirane živali, ki danes so, jutri jih pa ni! Pravi verni katoličan svojega bližnjega ne bo nikoli sovražil, pa naj je ta še tako propadel, sovražil bo samo njegove napake in mu jih pomagal odpraviti. Kot ne sme sovražiti posameznika, tako ne bo sovražil kake skupine, opozarjal bo le na njeno napačno pot in skušal odpreti zapeljanim oči. Ker je komunizem danes največji zapeljivec človeštva in največji sovražnik človekove duhovne in telesne svobode, se mora vsak resen katoličan — pa tudi vsak iskren Amerikanec — proti njemu boriti, boriti z resnico in pravico, pa naj je to komu všeč ali ne! « NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE* V AMERIKI Berečna roža (Nadele) Tak na Maričinom kak na Pi-štijovom domi so od sobote na nedeljo skoro celo noč svetili. Okoli edenajseti večer je švelja odišla domov i obljubila Mariči, ka pride zajtra zaran, ka jo pomaga obleči. Mati so Mariči veleli iti spat. — Kakša pa boš zutra, če se ne naspiš?! Mariča je mislila, ka ne de mogla spati. Skrbi pa veselje so' jo zavsema prevzele. Ali kda se pokrila v postelji z mehkov blazinov i štela sedečki zmoliti nekaj očanašov, jo je že pri tret-joj Zdravimariji prijao taksi spanec, ka je več ne znala za sebe. — Ve sam znala, ka je trudna, so pripomnili mati i jo zadelali z blazinov. Deca so že itak spala. Strina Manka pa sosedova Bara sta okoli ponoči prišle s Pištijovoga doma, ka sta tam pomagale kuharicam. Donko ji-vi je pripelo. Povedale sta, ka de zajtra trbelo včasi zakuriti, ka do nekše reči tu pekle. Edna, peč ne zadosta, čeravno je v soboto celi den in celo noč posploj gorelo pri Pištijovih tak v peči kak v šporhati. Na fanjščekovo nedeljoi je bilo izda mrzlp. Nikaj ne dosta pomagalo, ka se je sunce jako lepo prikazalo, de je gorički sever posploj malo vlekeo. Držao je nebo čisto kak ribje oko, eli mogeo si se dobro obleči, če si stopo iz hiše, ka te je mrzlina zato itak ščipala v obraz. Okoli osme so že cinglali prvi koleslini z okinčanimi kobilami po bistričkij vulicaj. šernek so dobro pripravili vse voznike. Polovica je šla na Maričin, polovica pa na Pištijov dom. Naci je bio k redi tudi s Pištijovim ko-leslinom i kobilami. Kobile so! bile spočinote. Kakpa, celo zimo nikšega pravoga dela. Prhale so v mrzlino belo soparo i kopale s prednjimi nogami. (Drgoč dele). CLEVELAND Dr. Matjaš Zonay, dojhtor iz Murske Sobote, se je te dneve preselo s farm v Cleveland i se vpisao v faro sv. Margite. On je bio med bojnov i nekaj časal po bojni v Soboti. Dobro so s.e poznali z gospodom Kleklom i vnogimi drugimi našimi ljudmi. On je ne v Soboti domačin, eli se jemi je tam tak prilubilo, kaj jemi je Prekmurje kak prava I BESEDA IZ NARODA f Koncert božičnih pesmi Chicago, 111. — American Friends of At B. N. bo priredil koncert božičnih, pesmi narodov za železno zaveso v nedeljo, 9. jan. ob 4 uri oppoldne v Chopin School Auditorium, Rice St. blizu Western Ave. Nastopijo sledeči pevski zbori: Slovenski -pevski zbor fare sv. Štefana pod vodstvom p. Vendelina, hrvaški, beloruski, estonski, latvijski, litvanski, in ukrajinski. Ljubitelji petja naj tu prilike ne zamude. Iz programa je razvidno, da bomo slišali mnogo lepih božičnih pesmi raznih narodov. Vstopnine ni, za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki. Naš naročnik Anton Medved 2008 W. 21. Pl. je prejel iz domovine žalostno vest, da, mu je v Zagorju umrla mama ga. Ana Medved, roj. Snoj. Dočakala je 84 let. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje! St. Stephen’s Chimes, mesečno glasilo fare sv. Štefana, je pričel s januarjem tedensko izhajati, tako da bodo farani sproti obveščeni v vseh farnih zadevah, kakor tudi prireditvah cerkvenih in drugih društev v fari. Farani, ki žive bolj daleč od sv. Štefana ter ne pridejo vsako nedeljo v cerkev, bodo lahko Chimes prejemali po pošti proti malenkostnemu plačilu. Na bolniški postelji se nahaja Mrs. Ann Reti z 1822 W. 22. Pl. Želimo ji skorajšnega ozdravljenja! L. Jelenc. ------o----- Vabilo na naročbo! Buenos Aires, Argentina.— Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu je spomladi 1954 povabila rojake v svobodnem svetu na naročbo svojih književnih izdaj za 1. 1954. Med publikacijami, ki jih je napovedala, je kot 11. zvezek pisatejevih zbranih spisov Ivana Preglja knjiga “Moj svet in moj čas.” Ta knjiga, ki vsebuje v Pregljevih astnih povestih, črticah, pesmih in zapisnikih pisateljev življenjepis in njegov pogled na svet, bi morala iziti za Pregljevo šestdesetletnico, kar so pa takratne razmere preprečile. Vse gradivo, ki ga je bil uredil dr. Tine Debeljak, je urednik prinesel s seboj v Argentino in ga ponudil Slovenski kulturni akciji. Izmed vsHi publikacij, ki jih je Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu napovedala, je vzbudil takoj ob napovedi Pregljev “Moj svet in\noj čas” največ zanimanja. Poleg imena — za Cankarjem največjega slovenskega (pisatelja — sta na to vplivali pisateljeva sedemdesetletnica in brezbrižnost, s katero je oficielna domovina ta jubilej prešla. Urednik dr. Tine Debeljak je poleg gradiva rešil bogato, še nikjer objavljeno ilustracijsko snov iz Pregljevega življenja in dela. Poleg tega je prispeval tudi obširen izčrpen komentar. Obseg knjige je tako znatno na-rastel, fotografično gradivo naravnost terja razkošnejšo opremo. Da vemo natisniti zadostno število te izredne knjige, vabimo vse rojake v svobodnem svetu, ki niso že naročniki rednih izdaj, da naročijo posebe Pregljev “Moj svet in moj čas” v pred-naročbi pri Slovenski kulturni akciji, Granaderos 61, Buenos Aires, ali pri bližnjih poverjenikih in to do 31.1. 1954. Za Ameriko in Kanado so poverjeniki: Mauser Karl, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, O. — Dr. Ložar Rajko, 2008 W. 21. PL, Chicago 8, II., Kregar Simon, 5902 Catal-gea Ave. Brooklyn 27, New York — Svetlic Dušan, 1015 A So. 10. St., Milwaukee 4, Wis. — Kramolc Božidar, 391, Sher-hourue St. Ap. 302, Toronto, Ont. Canada. Vsi novi naročniki dobijo knjige po isti ceni kot redni naročniki knjižnih izdaj SKA, t. j. broširano za $2.60, v platno vezano za $3.20, v usnje vezano za $3.70, plačljivo ob naročbi, poverjenikom odn. na naslov Ladislav Lenček C. M. Cochabamba 1467, Buenos Aires. Pregljev “Moj svet in moj čas” se že stavi in bo dotiskan do 15. 2. 1955. Slovenska kulturna akcija. ------O------- Moč navade Profesor poljubi svojo nevesto, dolgo jo drži v objemu, potem pa pravi: “Zdaj pa morava ta odstavek ponoviti.” Pridite na letno sejo! Cleveland, O. — Vse člane St. Clair Rifle Cluba vabim naj se za gotovo udeleže klubove letne seje v petek, 7. januarja, zvečer ob osmih v Slov .nar. domu na Holmes Ave. Poleg volitev odbora za tekoče leto je na dnevnem redu tudi več drugih važnih vprašanj, ki jih bo treba rešiti. Po seji bo domača zabava, pri kateri bodo na razpolago tudi okrepčila. Javnost opozarjam na klubov letni banket, ki bo v soboto, 12. februarja, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Posebnost letošnjega banketa bo okusna jelenja pečenka. Klubov predsednik Frank Kramar je bil jeseni na lovu v Wyomingu, kjer je podrl devetsto funtov težkega jelena. Tega bomo na banketu pojedli! Vstopnice za banket dobite lahko pri klubovih članih ali pa se zglasite pri Century Tire Service na 15300 Waterloo Rd., kjer vam bo Joe Dougan prav rad postregel z njimi. Na svidenje 7. januarja na seji, 12. februarja pa na banketu! Vsem skupaj želim obilo sreče in zadovoljstva v letu 1955. A. Bozich. ------o------ Kaj pa je treba bilo? Lemont, 111. — že spet nova knjiga! Kaj — pesmi? O, lepa povest, no poglejmo! Pa spet nov' list! O, misijoni! Kaj, “družinski list”? Pa spet — Koledar! Ave Maria Koledar, no, tega poznamo. Pa še Mohorjev Koledar in štiri druge knjige ž njim. No, za nekaj od teh reči se bomo že odločili, dajte nam časa, da premislimo. . . Zdaj pa — Zbornik iz Argentine! Pa tako drag! Debel je, debel, to verjamemo. Ampak — drag! Ja, prav zares: Kaj pa je tebe treba bild?! Tri dolarje in 25 centov! Zmerom nam kdo moli kaj novega pod nos! Kupi, beri, podpiraj! Zmerom se nam obnavlja v duši — in v žepu — stari vzdih: Kaj pa je tebe treba bilo! Ob tem nesrečnem Zborniku pa še prav posebej! In vendar! Ko premagaš odpor in kupiš in se vsedeš in bereš! Verjemi, kar hitro začneš drugače čutiti. Pa zdaj nekaj drugega. Poslušaj! Saj ni nikjer zapisano, da moraš vsako novo knjigo sam kupiti, da moraš vsak list sam naročiti. Ali pa sama. Saj jih nikoli ne tiskajo toliko, da bi vsak dobil svojo posebno kopijo. To velja za vse knjige in liste. Celo za Ave Maria Koledar, šest tisoč je tiskanih, bralcev in bralk pa na deset in deset tisoče! . Zbornik v Argentini je izšel samo v enem tisoču izvodov. Pa je voljan iti po vsem svetu. Čemu bi zmerom zdihovali: Kaj pa je tebe treba bila?! Torej: Po dva, po trije, po štirji se vzemite skupaj, pa kupite in plačajte enega! Organizirajte se! Saj ne bo eden bral po 24 ur na dan! In boš ti bral ali brala za pičel dolar prav toliko, kot bi za tri dolarje in 25 centov! In ne bo ti žal! Poglej, preberi in premisli samo spis dr. Ahčina: Nauk o razvoju v luči vere in znanosti. Kolika jasnosti ti pride od branja takega spisa! Res je, napisan je bolj za izobražence. Toda kdo od naših ljudi bo dejal, da noče spadati med izobražence? Kdo? Ti? Poglej, preberi in premisli Anice Kraljeve: Pismo katerikoli ženi! Zlate misli, ne preplačaš jih z denarjem! Ne bom posegal v podrobnosti. Beri sama. Možak, beri tudi ti! Toliko rečem: Rad bi videl ta spis ponatisnjen v Ameriški Domovini! Zares rad! In to bi rad, da bi Anica Kraljeva še veliko napisala. Kjerkoli. In da bi ne ostale njene reči “kjerkoli,” am- Karel Mauser: Večna vez Za novo leto 1955. je izšla v Clevelandu knjiga “Večna vez,” delo pisatelja Karla Mauserja. Izdala jo je Slovenska pisarna v obliki in vezavi, kakor je -lani izšel tudi njegov “Pšenični klas” in dramatizirana izdaja njegovega romana “Kaplan Klemen.” Novo Mauserjevo delo obsega 89 strani in velja izvod po dolarju. Naslovna stran, tako ovojna kakor tudi notranja, je delo mojstra Franceta Goršeta; posrečena je zlasti zunanja. “Večna vez” je simbolično poimenovanje zakramenta sv. zakona, svete zveze med možem in ženo, ki se po krščanskem pojmovanju ne more razvezati drugače kakor s smrtjo katerega izmed zakonskih. Če poda katoličan izjavo za zakon samo pred posvetno oblastjo, to je, če sklene civilni zakon, pred Bogom to ni zakon, ni sveta zveza, marveč velik, smrtni greh. Pisatelj Mauser se je v svoi-jem najnovejšem delu lotil zakonske problematike. V novi domovini je namreč kaj hitro spoznal, da tu družinsko življenje naravnost bistveno trpi zaradi nepremišljeno sklenjenih zakonskih zvez odnosno divjih zakonov in še bolj zaradi nepremišljenih zakonskih razvez in “divorsov.” To je problematika, ki ne zanima samo teologa, sociologa, politika itd. marveč tudi literata. Saj je tudi literatura, v večji meri seveda še lažiliteratura tako imenovanih “ooanic-books” veliko pripomogla, da je prišlo da tega. Mauserjeva “Večna vez” je vzeta iz ameriškega slovenskega življenja, vendar bi se mogla goditi koder koli drugod, ni torej čisto “amerikanska,” kakor sem pričakoval. Pisatelj rabi za pak bi se ponatisnile še drugod in brale vsepovsod. Samo dvoje sem omenil iz Zbornika. Koliko je pa še drugega! Pa že samo radi teh dveh spisov — verjemite! —je treba zadušiti v sebi vzklik: Kaj je pa tebe treba bilo! Omenil sem par drugih stvari iz našega katoliškega tiska. Seveda, seveda — za vse “agitiram.” Če hočete, za vse delam — “propagando.” Ampak! Zbornik je po mojih mislih najbolj kočljiva reč. Je pač najbolj drag, morda tudi najbolj “težak.” Zato po mislih mnogih — najmanj potreben . . . Zato: Če bo ta šel med ljudi, tudi vse drugo pojde še in še. Naprodaj ga ima Slovenska Pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio. P. B. A. ------o-----_ Društvo himalajskih vodičev Znani šerpasi, vodiči raznih planinskih odprav, ki proučujejo Himalajo, so pred kratkim v Bengaliji ustanovili društvo, ki mu predseduje zmagovalec Eve-resta Tensing. Društvo bo skrbelo za vodiče in njihove družine, razen tega pa bo vzgajalo naraščaj za težaven poklic vodičev, ki bodo spremljali bodoče tdprave na himalajske gore. Hkrati bo dajalo podpore svojcem ponesrečenih vodičev in nosačev. — Švicarska planinska zveza je podarila društvu kopijo filma, ki ga je posnela švicarska planinska odprava pred dvema letoma na Himalaji, vrteli pa ga bodo v indijskih filmskih dvoranah v korist novega društva vodičev pod Himalajo. , to gotovo še časa. V zgodbi, ki vsebuje gradiva za debel roman, ki je zato na nekaterih mestih kar preveč zgoščena, imamo pretežno samo slovenske ljudi; tiste, ki so prišli semkaj iz starega kraja, in tiste, ki so bili rojeni že tu. Tisti, ki so prišli serti iz starega ktraja, so v zgodbi podani izraziteje. Imamo pa v njej tudi Nemca Stevea Millerja, opisanega izredno simpatično, in njegovo že tu rojeno hčer Dorothy, ki je poročena s Poljakom Bo-boim in ki v drugem delu zgodbe bistveno' poseže v njen razvoj. Večinoma vse dejanje zgodbe se godi v Clevelandu: na našem slovenskem St. Clair ju in ob jezeru, v tovarni, na cesti in v gostilni, končno pa na farmi blizu Madisona, 40 m. od Clevelanda, ter samo mimogrede v nekem rudniku v Pensilvaniji in za krajši čas v stari domovini. Mauser je močan, kadar podaja lastna doživetja, zato se nerad spušča izven teg področja, ker se zaveda, da postane tedaj neprepričljiv. Medtem ko je v svojih koroških povestih najmočnejši v podajanju kmetskega življenja odnosnoi v prikazovanju proletariata v ljubljanski Sibiriji v času po prvi svetovni vojski (“Kaplan Klemen”), sredi katerega se je sam udejstvoval kot karitativni delavec, je danes postal mojster v opisovanju ameriškega tovarniškega delavca in njegove družine, saj si pa mora danes tudi sam kljub svojemu rahlemu zdravju s trdim delo v tovarni služiti dolarje za človeka dostojno življenje svoje družine. To, kako se je Mauser kot literat v svoji “Večni vezi” lotil zakonske problematike, pa zasluži posebno obdelavo. Dodam naj tu le še, da je “Večna vez” napisana v jedrni gorenjščini z nekaj ameriško angleških vložkov, ki pa na splošno ne motijo. V morebitni novi izdaji pa naj bi izginil več kot nedostojni “sanavagan,” ki mu je kar dvakrat ušel pod pero. Cena knjigi je tako skromna, da nihče ne more reči, da si je zaradi tega ne more kupiti. Pokažimo, da smo zdrava kulturna skupnost! J. S. Rastava sodobne Slovenske grafike v Celovcu V zameno za razstavo sodobne koroške grafike v Moderni galeriji v Ljubljani je bila odprta v Modri dvorani “Doma glasbe” v Celovcu 4. t. m. razstava sodobne grafike slovenskih umetnikov. Slavnost se je začela s tercetom, ki je zelo občuteno zaigral Mozartov Trio na klavir v C duru. V imenu prosvet. oddelka koroške dežel, vlade je pozdravil goste dvor. svetnik dr. Otmar Rudan; posebno še goste iz Slovenije. V daljšem govoru je poudaril pomen in uspehe kulturnih izmenjav med Koror ško in Slovenijo. Orisal je dela posameznih umetnikov, ki so verna podoba sloven, življenja. V imenu gostov se je zahvalil minister Milko Gostič. Na koncu je spregovoril dež. glavar Wedenig. Med drugim je poudaril, da je vsa Koroška vesela vedno živahnejših kulturnih stikov s Slovenijo. Na razstavi so dela 14 umetnikov, ki so zastopani s 73 deli. So to: Božidar Jakac, Lojze Spacal, Tone Kralj, Veno Pilon, Maksim Sedej, Riko Debenjak, Avgust Črnigoj, Miha Maleš, France Mihelič, od mlajšega rodu pa: Floris Oblak, Oton Polak, Tinea Stegovec, Marija Pogačnik in Marijan Tršar. Dr. Emilijan Cevc je v katalogu poudaril, da so to umetniki, kate-rim je grafika bistven način izražanja. Pregled 'kaže, da odsevajo tu vsi stili od francoskega impresionizma pa do popolne abstrakcije. Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY Aiirws AO Commuiicatloas U OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Slant, Publisher 8X0 So. 5th St Milwaukee 4, Wia. TeL Mitchell 5-437« Sent in tja po Milwaukee Brzina s katero živimo danes, nam bo pomagala, da bomo že v nekaj dneh pozabili, da smo v noveme letu. Praznik in novoletne dogodivščine že izgubljajo svojo privlačno moč. Pričenja se enolična sedanjost in enakomerno delo, ki mori živce in duha. Pa je že vedno taiko>, «nn»»»»:»:»uiiiiiiinnun»Mmmm IMENIK SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 62f W. National Ave.—Tel.: EV 3-549(X FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So 5th St., tel.: OR 2-2156. GLOJEK F. A., Attorney, 6120 West National Ave., tel. SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728. SANITARY SODA WATER CO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620. CANADA DRY BOTTLING CO.,7nc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152. TTY LIQUOR DISTR.. (Prank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.) GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis. Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5-8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča da božič in tudi luštne urice hitro minejo. Nove potrebe so pred nami, novo delo, ki mora biti opravljeno. Brez dela ni jela in nikomur ne letijo pečeni golobje v usta, če se ni prej zato potrudil. Tu pri nas so nam natrosili sn,ega, da smo mislili da se ne bomo ven videli. Pa je minilo, kakor vsaka druga stvar. >čezi štiristo nesreč se je zgodilo samo v mestu in okolici. Hvala Bogu nobena ni bila nevarnejšega značaja. Le kakšna luč na avtomobilu razbita ali blatniki otoflčeni. To še ni prehudo, če pomislimo, kako hitro se lahko človeku na ledu spodrsne. Tudi avto ne drži. Še niso iznašli tistega sredstva, da bi bil avto tudi snegu in ledu kos. Zadnjič sem hodil okoli svetega Janeza, imeli so žegnanje pa me je pot tja nanesla, da bi zvedel kaj novic. Pa saj veste, da ljudje, ki so vedno skupaj nei vidijo nič novega, mora biti že nekaj posebnega, da se to lahko: imenuje novica. Pa sem še rekel: pogledal bom v njihov nedeljski buletin, tam imajo gotovo kaj zapisanega, kar mene in ljudi zanima. In veste, da sem odkril veliko novico. Farani so> plačali dolg na dvorani. Seveda je veselje, da ne more večje biti. Rekli so, proslaviti moramo to. Odločili so se, da bodo to napravili dne 22. januarja zvečer. Pripravljajo večerjo, ker brez pojedine ne gre, pravijo. Začeli bodo že ob petih popoldne. Da bo vsak imel priliko priti in se poveseliti, so rekli, da bo večerja samo en dolar, šment kaj takega pa ne smem zamuditi. Pa ne samo to. Še druge velike reči so na programu. Dobili bodo goste iz South Chicage, the new TELEPHONE DIRECTORY qae-l ta frneaa SOON! Now is the time to tell us if you need additional listings or if changes are called for in your present listing in the new telephone directory. Please call the Business Office, Exchange 3-9300, and your requirements will be handled promptly. 7* owi ccc&frMt&u: The Classified Telephone Directory (Yellow Pages) closed on Friday, December 17. We are sorry, but we cannot accept additional advertisements or changes in present advertising for this issue. WISCONSIN TELEPHONE COMPANY Working always io sorvo Wiscorwh bailor 4 ki jim bodo delali kratek čas z raznimi šaljivimi prizori. Bili so že enkrat tukaj in so še vsem v živem spominu. Kar ne morejo ljudje pozabiti, kako luštno je bilo. Sedaj, pravijo, bo nekaj podobnega. S to prireditvijo v zvezi je pa tudi zažiganje za-doilžnih listin. Akrabolt to moram pa videti. Kaj takega se ne primerni vsak dan Vstopnice, ki stanejo posebej za to prireditev, le en dolar, so pa tako po nizki ceni, da bi bila sramota, če ne bi bilo: vsakega zraven kdor le more. Že nestrpno čakam tistega dne. Takoj bom stopil k župniku, da bom videl, če ima že vstopnice. ’ V buletinu sem našel tudi zapisano, da so lansko leto imeli pri Svetem Janezu 45 krstov, 5 porok in 28 pogrebov. Pogrebov je nekam veliko. Se ne da pomagati. Tista doba je prišla, ko' slovenski pionirji legajo k večnemu počitku. Težko se od njih poslavljamo, ker vemo, da z njimi lega v grob slovenska zavest in zavst do rodne zmlje . Pa tak j naravni razvoj. Staro se mora umakniti mlajšemu rodu. Zadnja, ki je bila na listi v preteklem letu, je bila Angela Bren-ce. Mirno je zaspala. Skoraj nismo vedeli, ali spi ali je mrtva. Naj ji bo lahka zemlja v kateri počiva in večna luč naj ji sveti. Na West Allisu bodo imeli velike kresove 12. januarja. Zažigali bodo božična drvesca. Kar 74 mest so jim določili, mestna oblast namreč, kje morajo odložiti drevesca, da jih bodo potem sežgali in pri tem ne1 bodo napravili nobene škode. Kar takole na lepem pa imaš kres. Dr. John W. Maxwell, je bil izbran za upravnika bolnice svetega Antona. Imenovani je prvi črnec, ki bo opravljal to službo v državi Wisconsin. Bolnica ima drugače samo belce v službi. Poslopje ni preveč veliko ali kljub temu lahko postavite notri do 130 postelj. Bolnica se nahaja na 1022 North 12. cesti. Nekaj sem vam jih že nadrobil. Pa še drugič kaj, da zadostim vaši radovednosti. — Brazilija zavzema približno polovico vse Južne Amerike. Zenske dobijo delo Dekleta 17 let ali več za zložiti rjuhe, prte in brisače. Stalno delo za dobre delavke. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (5) MALI OGLASI Stanovanje se odda 4 neopremljene sobe, vroča voda, kopalnica in furnez. — Vprašajte na 1191 E. 71 St. Soba se odda Odda se opremljena spalna soba mirnemu moškemu na E. 61 St. Kličite EN 1-1686 po 6. uri. (6) Rc-iVm Auto Body Co. Popravimo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fendarja. gelding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenvill« 1-3830 982 East lS2nd Streat HIŠE NAPRODAJ Blizu Euclid Beach parka, novi 41/2 sobni bungalow, velika klet in podstrešje. Cena samo $14,800. V Wickliffe — bungalow, 4 sobe, 2 leti star, razdeljena klet, na pol zgotovljeno podstrešje, aluminaste zimska okna, garaža 16x22 čev. $14,800. V Perry, Ohio — Middle Ridge Rd., farma 10 akrov, rodovitna zemlja, hiša s tremi sobami, en aker gozda, garaža. Lastnik prevzame vsako zmerno ponudbo. JOHN KNIFIC 820 E. 185 St. IV 1-7540 Kupimo hišo Starejšo hišo s 3 ali 4 spalnicami v bližini E. 185 St. Kličite Wickliffe 3-3583. (257) MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 SL Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro. Za državljansivo potrebujete NEOBHODNO za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černetovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt. DALJE PRIPOROČAMO Angleško-slov. slovar; Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki: August Hollander 6419 St. Clair Ave. ____Cleveland 3, O. ! Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UaUuMTljciut XX. aorembnt 1014. v Zedinjenih Driavah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inker*, v 14. mi 1XU dober okus ZARADI RES DOBREGA RAZLOGA Stroll’s je edino ameriško pivo varjeno nad ognjem 2000 stopinj! Ljudje vprašujejo: “Zakaj ima Stroh’s tako fin, poseben; okus?” Odgovor je enostaven. Stroh’s je edino ameriško pivo varjeno nad direktnim ognjem . .. edino ameriško pivo varjeno nad ognjem 2000 stopinj. Poskusite Stroh’® še danes in prepričajte se o čudoviti razliki piva, varjenega nad direktnim ognjem. Edino amer. pivo varjeno nad ognj. 20(10 st. Nate sealo: "Vte ua vero. Com Id narod: vri h anaga. eden aa vaa." GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois 1. p offered.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, lil. 3. podpredsednik: ANN JERISHA, 668 No. Broadway St.. Joliet, UL Tajnik: FRANK -T. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet. Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR,.Oak St., Rt No. 1, Lockport, lil. Duh. vodja: REV. GEORGIE KUZMA. Wilton Center. Peotone, P. O, EL Vrh. sdravnlk: JOSEPH A. ZALAR. S5X N. Chicago St- Joliet. UL NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 V. 21st PL, Chicago, Illlnola ANNA FRANK, 2843 So. PulasM Rd., Chicago 23. UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St- Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: „OSEPF PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANIČE, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12. 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER. No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačd denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. DruStvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav * ne manj kot 5 člani(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $600.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe In Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto Poleg smrtnlne izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnine. Mesečna plačila (assessments) se urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo Izvedenci (actuaries). Uradni Jezik Je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo 1 Za vsa morebitna pojasnila In navodila se obrnite pismeno ah ustmeno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC. $01 Ume 8t- JoUet UL MALI OGLASI NAPRODAJ 2 leti star bungalow z 2 spalnicami, kopalnica, z lesom obita zasebna sobica, karpeti-ran; oddelek s kuhinjo, spalnico, umivalnico ter štedilnikom in hladilnikom. Cena samo $17,500. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (257) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. rVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNT-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Stanovanja Odda se 3-sobno stanovanje na 1190 E. 61 St. Kličite IV 1-5624 po 7. uri. (7) Stanovanjte V najem se odda 3 sobe na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (5) Moškim, kateri želijo fino in trpežno obuvalo priporočamo FLORSHEIM mere od A do 4E in od 5E do 13 LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6408-6410 St. Clair Ave. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonds in mamke. je lažje! Sedaj po lokalnih cenah ... in vaši prihranki pričnejo služiti od 1. januarja. Zaslužek prične 1. januarja na denar dodan do 10. januarja. Izplača se hraniti zdaj! Ugodna vsota začne vašo konto in vaši prihranki so avtomatično zavarovani do $10,000. Vrednostni dobiček, ki ga iplačamo na prihrankih, pomaga, da vaša konta RASTE! HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO $10,000 ST.CLAIR Savings-Loan Co* koil E.J85th ST. IV I-T800 8235 ST. OLAIR HE MIT« AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 6, 1955 Sax Rohm«r I SKRIVNOST DR. FU MANCUJA “Smith, to je tvoja zmaga,” j sem rekel. Brnenje Fu-Mančujevega avtomobila je bilo že čisto rahlo in se je slednjič izgubilo v nočno tišino. “Le polovična zmaga,” je odvrnil. “Vendar imamo še vedno eno sredstvo — napad na hišo. Kdaj prispe vest od Karamane-he?” Southery je govoril s šibkim j glasom. “Gospodje,” je dejal, “zdi se mi, da sem vstal od mrtvih.” Bil je najbolj čuden trenutek noči, ko smo začuli pravkar zakopanega človeka, ki je govoril ob vratih svoje grobnice. “Da,” je odgovoril Smith počasi, “in prihranjena vam je bila usoda, ki jo je doživelo Bog ve koliko mož razuma. Rumena družba pogreša nekega Southeryja, ali zato imam skorajda vzrok misliti, da je bil Fu-Manču pred tremi leti v Nemčiji; tako si skoraj upam trditi, ne da bi obiskal grob vašega velikega nemškega tekmeca, ki je tedaj nenadoma u-mrl, da imajo zato nekega von Homberja. In združenje ljudi bodoče Kitajske ve, kako spraviti ljudi k delu!” Aziz Od rešitve lorda Southeryja me moja povest brez usmiljenja nese k drugim rečem. Strašna tragedija (ali vrsta tragedij), ki je spremljala naskok na tisto hišo, bo v mojem spominu vedno zbudila brezprimer-no grozo. Naj vam pripovedujem, kaj se je zgodilo. S pomočjo Karamanehe smo našli tisto Fu-Mančujevo bivališče, kjer sem že bil svoj čas s Karamaneho in ki je .bilo od zunaj tako pusto, rumenkasto-sivo, a znotraj kraj naj čudo vi tej šega bogastva. Ob času, ki ga je določila naša lepa zaveznica, so nadzornik Weymouth in tropa detektivov popolnoma obkolili hišo; velik policijski motorni čoln je čakal ob pristanišču. Bila je nenavadno tem na noč, da si je boljše za naš namen ne bi mogli želeti. “Ali boste izpolnili obljubo, ki ste mi jo dali?” je rekla Ka-ramaneh in me pogledala v lice. Bila je ogrnjena z velikim ohlapnim plaščem in iz sence njene oglavnice so se ji svetile čudovite oči, podobne zvezdam “Kaj želite, da storimo za vas?” je vprašal Nayland Smith. “Vi — in dr. Petrie,” je hitro nadaljevala, “morata itd prva noter in prinesti ven Aziza. Dokler on ni na varnem — dokler on ni nazaj — ne smete napraviti napada na . . “Na Fu-Mančuja?” ji je posegel v besedo Weymouth, ko se je Karamaneh kakor navadno obotavljala izgovoriti strašno ime. “Toda, kako moremo biti prepričani, da ni znotraj za nas nastavljena past?” Ta mož iz Scotland Yarda ni imel mojega zaupanja v poštenost tega dekleta, za katerega je vedel, da je bila Kitajčeva sužnja. “Aziz leži v posebni sobi,” je z vnemo razlagala, da se ji je njen tuji naglas opazil ko navadno/ “Samo en Burmanec je v hiši, a ta — ta ne sme vstopiti brez povelja v tisto sobo.” “A Fu-Manču?” “Njega se nam ni bati. On bo po destih minutah vaš jetnik! Zdaj vam ne utegnem govoričiti — morate verjeti!” Nestrpno je udarila z nogo ob tla. “Pa dakoit^” je prhnil Smith. “Tudi on.” “Menim, da bi bilo morda bolje, da grem tudi jaz noter,” je xxrrxxxrrx) dejal Weymouth počasi. Karamaneh je polna neučakanosti skomignila z rameni in odklenila vrata visokega zidu, ki je ločil temačno smrdljivo dvorišče od razkošnih soban Fu-Mančuja. “Ne delajte nikakega šuma,” je svarila. In Smith in jaz sva šla po hodniku za njo. Nadzornik Meymouth je dal še poslednja navodila svojemu namestniku in odšel za nami. Vrata smo spet zaprli, čez nekaj korakov pa je Karamaneh odklenila druga. Šli smo skozi malo, neopremljeno sobo in potem po nekem hodniku, ki nas je privedel na balkon. Ta prehod je bil presenetljiv. Tema in tišina sta bili okoli nas: dehteča, uspavajoča tema in tišina, polna skrivnosti. Zakaj onstran zidov sobane, na katero smo zrli, je neprenehoma zvenel šum dela, ki je potekalo na veliki prometni Teki. Iz močnega, a človeškega hrupa pristaniškega življenja, iz neprijetnih, toda domačih vzdu-hov, ki vlada povsod, kjer ladje požirajo in bruhajo trgovske zaklade, smo prišli v to s kadili prepojeno tišino, kjer je zasenčena luč slikala nejasne povečave kitajskih okraskov, ki so bili na senčniku, na najbližje stene in pustila večji del sobane v zato temibolj opazni temi. Nič življenja ni bilo v temnolasem dečku, čez katerega seje sklanjala Karamanehina zavita postava. “Končno stojim v hiši doktorja Fu-Mančuja!” je zašepetal Smith. Vkljub dekletovemu zagotovilu smo se zavedali, da je bližina zločinskega Kitajca nasičena z nevarnostjo. Stali nismo v levjem brlogu, marveč na kačjem ležišču. Od tistega časa dalje, ko je Nayland Smith pripotoval iz Burme, da je zasledoval to prednjo stražo rumene nevarnosti, sem v svojih sanjah ponoči ali podnevi le red-kokkdaj pogrešal lice Fu-Mančuja. Milijoni ljudi, za katere smo bili na delu, so ta čas počivali — mi pa smo se zavedali krute nevarnosti, ki jo je povzročal pravcati polip, ki se je zasesal v Anglijo — polip, čigar glava je bil dr. Fu-Manču, čigar tipalnice so bili dakoiti, davitelji in hitro učinkujoča in skrivnostna sredstva, ki so v temi spravljala ljudi brez sledov s sveta. “Karamaneh!” sem rahlo zaklical. Zavita postava pod svetilko se je obrnila, da je mila svetloba padala na temno, ljubko obličje sužnje. Ona, ki je bila voljno orodje v rokah Fu-Man-čuja, je zdaj postala sredstvo, s katerim naj bi se ga človeška družba osvobodila. Svareče je vzdignila prst in mi pomignila, naj grem bliže. Noge so se mi pogrezale v bogati preprogi, ko sem prišel iz mraka v svetlobni krog, kjer je Karamaneh stala zraven mene in zrla na dečka. Bil je mrtev, kolikor je zapadna veda mogla soditi, toda pošastno znanje kitajskega doktorja ga je ohranilo živega v tistem smrti sličnem stanju. “Bodite hitri,” je dejala, “bodite hitri! Obudite ga! Mene je strah.” Iz škatle, ki sem jo imel s seboj, sem vzel iglasto vbrizgalko MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE TH E MAY C0:i 3Al EM E NI Januarska BELA RAZPRODAJA SPLOŠNO ZNANE PEQUOT RJUHE Pequot “One Thirty” Muslin Rjuhe Običajno po 2.59 72x108 in 81x99 inč vel. # k 1 Q Pequot rjuhe in prevleke za blazine z Pequot etiketo . . . ki jamči I ^ za vrednost . . . trpežnost ... in najboljšo rabo. Veseli boste, da " ® ste kupili PEQUOT rjuhe. Običajno 2.49 vel. 72x99 ...........2.09 Običajno 2.79 vel. 81x108 ..........2.39 Običajno 3.09 vel. 90x108 ..........2.69 Običajno 69c vel. 42x36 ............59c Običajno 74c vel. 45x36 ............64c Pequot “On. Thirty” prikrojen, rjuh« , “P"« ™rt>r’’ »“‘p"' P"'1' , * Modre * Zelene * Rumene Lilaste * Rožnate Običajno 2.59 ožje prikrojene rjuhe .2.19 2.98 vel. 72x108 2.59 2.98 ožje prikrojene..2.59 Običajno 2.79 širše prikrojene rjuhe.2.39 3.19 vel. 81x108 2.89 3.19 širše prikrojene..2.89 Reg. 89c 42x36 .69c Pequot "Plus Service" močne muslinaste rjuhe Običajno po 2.79 72x108 inč vel. Močne muslinaste rjuhe, najbolj praktične kakovosti za udobnost in trpežnost. 2 .49 vsaka Reg. 3.09| 81x108 ..........................2.79 Reg. 3.49 90x108 ...........................3.09 Reg. 79c 42x36 ..............................69c Reg. 89c 45x36 ...............................74c Pequot Combed Percale rjuhe Običajno po 2.98 72x108 inč vel. Fine, kvalitetne, razkošne Pequot combed percale rjuhe, ki so izredno močne in trpežne . , . Vse prvovrstne, ker so pač PEQUOT rjuhe. 3.29 vel. 81x108 ..2.89 98c vel. 42x38 ......79c 3.59 vel. 90x108 ..3.19 1.09 vel. 45x38 ....89c 2 59 vsaka 49c čisto platneno blago za brisače 28 c jard Tako vipojljivo, da je perfektno za kuhinjske vrteče ali navadne brisače. Pestre progaste bordu-re. 17 inč široke. 7.98 znana JACQUARD PREGRINJALA a.98 39c 80 v kv. FINI MUSLIN 28c Reg. 3.98 prešite Žimnične podloge 2.59 Reg. 2.98 52x70 PISANI PRTI J.99 ■t Križasti vzorci, močna kakovost. Lahkotno pranj«. Barvasti vzorci. jard Snežno beli muslin, najfinejše kakovosti, 36 inč šir. Za posteljnino, otro-ška oblačilca in drugo. Fine obojestranske žimnične podloge, zajamčeno pralne in trpežne! Za široko ali ozko posteljo. Vse kvalitetne, drugovrstne. Izbrani pisani namizni prti v barvastih vzorcih. O-prani za takojšnjo uporabo. Izredno nizka cena za tako velikost. The May Co.’s Basement Gospodinjski oddelek in stekleničko, v kateri je bilo malo motno rumene tekočine. O sestavi te tekočine mi ni bilo nič znanega. Čeprav sem imel stekleničko že nekaj dni, si nisem drznil uporabiti niti malega delca dragocene vsebine za znanstveno raziskavo. Te motno rumene kapljice so pomenile življenje za dečka Aziza, pomenile uspeh za poslanstvo Naylanda Smitha in pomenile pogin okrutnega Kitajca. Dvignil sem odejo. Deček je bil ves oblečen in je ležal z rokami, prekrižanimi čez prsi. Zapazil sem znamenja prejšnjih vbrizgov, ko sem napolnil vbrizgalko in potem storil, kakor sem upal, poslednji tak poskus na njem. Dal bi pol svojega premoženja, če bi zvedel pravo sestavo sredstva, ki je zdaj plalo skozi žile Aziza — ter polagoma pobarvalo osivelo obličje z olivnim odtenkom življenja življenja, ki se je, kakor mi je zdravniško znanje izdajalo, spet mrtvecu povračalo. Toda to ni bil namen mojega obiska. Prišel sem, da odnesem iz hiše Fu-Mančuja živo verigo, ki je vezala Karamaneho na njega. Čim bo Aziz zdrav in svoboden, se bodo doktorjeve spone, ki vežejo sužnjo, pretrgale. Moja očarljiva družica je pokleknila, krčevito stisnila roke in z očmi požirala obličje dečka, ki je doživljalo tako čudežno spremembo. Tisti nenadni vonj, ki jo je vedno spremljal, se je dal komaj zaznati. Kara- maneh je hitro dihala. “Ničesar se vam ni bati,” sem zašepetal; “glejte, vrača se mu življenje. Čez nekoliko trenutkov bo z njim vse dobro.” (Dalje orihodnjič) -----o------- Usmiljenje —Gospod doktor, zakaj pa postavite kavo vedno na stol? —Gospa, kava je tako slaba, da ji moram ponuditi stol. U*e Our Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE-EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road STORE HOURS: Monday, Thursday Friday—9 A.M. to 9 P.M. ruesday-Scturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimuimiiiiimimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiii. «Jo&. Zelo in Sinovi POGREBNI ZAVOD •M2 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdlcott 1-IMI OOLLINWOODSKE URAD «62 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3111 avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. ll•lHl||||ml||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||•l|||||||||||||||||||||,7 NORTH AMERICAN BANK ANTON GRDINA, predsednik Sredstva North American Bank so v letu 1954 narasla za $1,019,027.53 in dosegla ob zaključku leta 31. decembra 1954 skupno vsoto $17,230,045.24, od katere odpade na hranilne in druge vloge $16,347,933.39, ostanek $1,123,966.58 pa predstavlja vrednost delnic in jamstvo za vlagatelje. Ta zadnja številka obsega kapital, preostanek, nerazdeljen dobiček in rezerve banke. Vpoštevajoč 'pogoje zaposlitve v letu 1954, ki so prizadeli prenekaterega naših vlagateljev, moremo smatrati porast banke za zelo zadovoljiv. Denar vlagateljev bomo tudi v bodoče investirali prav tako previdno, kot je to delal direktorij banke v pretečenih letih in banka bo ostala v likvidnem stanju in bo vzdrževala močne rezerve. V skladu z gornjimi podatki so skladi vlagateljev vloženi zaradi varnosti na sledeči različen način: Vloženi znesek $ 2,041,868.31 7,368,765.09 1,005,787.58 293,343.75 125,000.00 1,258,762.69 501,024.10 264,393.96 310,830.34 1,428,565.82 2,605,946.29 1.00 0. $17,230,045.24 Vrsta vloge Gotovina .......................... U. S. vladne obveznice ............ Državni, okrajni in mestni bondi .... (čisto po rezervah) Bondi federalnih (U.S.) agencij .... (Uradna vrednost $300,000.00) Certifikati Commodity Credit Carp. Posojila na nepremičnine zavarovana po Federal Housing Adm........... Posojila na nepremičnine veteranom (Zajamčena po GJ. zakonu) Druga posojila — pokrita z bondi, delnicami in življenjskimi policami ........................ Posojila in disconti podjetjem na 30, 60 in 90-dnevni rok ......... Posojila v Oddelku za osebna posojila (čisto po rezervah) v rokih od 12 do 24 mesecev. Vključena so posojila za osebne potrebe, za popravila domov, za avtomobile, nakup pohištva in ipotrebščin za dom ter posebna vrsta posojil industriji .................... Navadna bančna posojila na stanovanjske zgradbe ................... Vrednost bančnega urada v Collin-woodu Oprema, oprava in orodje, odpisano po predpisu Odstotek vlog in drugih obveznosti 11.85 % 42.768 5.837 7.306 2.908 100.00% Zaslužek banke v preteklem letu je bil zelo zadvoljiv. V skladu z običajno konservativno politiko v pogledu dividend je vodstvo banke poskrbelo za trdne bančne rezerve. V resnici smo zadovoljni z doseženim uspehom in želimo omeniti vnemo vlagateljev za redni prihranek od vsake plače. Banka plačuje tudi nadalje 2 odstotka obresti na leto od hranilnih vlog in to vključno od vsakega dolarja navzgor. Prepričani smo, da bo to opogumilo mlajši rod k varčevanju in veseli jih bomo nagradili za njihov napor. Načrtno varčevanje neoziraje se na vsoto ustvari kmalu trdno jamstvo za slabe dni in za čas, ko je potreba večja. Želimo izreči dobrodošlico vsem oni hi, ki prihajajo iz Evrope in si Ustvarjajo inov dom v Združenih državah, v deželi, kjer vsi lahko svobodno živimo svoje lastno življenje po svoji volji v miru in lahko častimo Boga brez vsake ovire. Želimo se tem ljudem zahvaliti za sodelovanje, jih pozdravljamo kot stranke in jih vabimo, naj se o svojih finančnih potrebah pridejo k nam posvetovat. Sredstva banke so jim na razpolago in mi smo jim pripravljeni pomagati pri nakupu in opremi njihovih domov kbt tudi drugih osebnih potreb. Želimo jim srečo v tej deželi, ki jo sami tako visoko cenimo!