SLOVENSKI GLASNIK Izhaja 1. m 15. dne v mescu. Lepoznansko-podučen list. Velja za celo leto 3 gold. Vreduje in na svitlo daje: Anton Janežič. St. 26. V Celovcu 15. decembra 1861. VII. ZV. Na grobu. (Zložil J. Bile.) Bliščele 80 zvezdice zlate, Med njimi je luna svetila: Na gore, na dole, na trate Svitlobo tihotno je lila. Na grobu je dete klečalo, Je dvigalo kviško ročice; Se brillo je revše jokalo: Na grob so kapljale solzice: Mati ljuba , mati mila ! Cerna zemlja je zakrila Vas na vekomaj. Zapuščena sem na sveti — Kaj mi s'roti je pričeti, Ce ne pridete nazaj ? Če ne morem priklicati Vas iz groba, draga mati. Vzemite me k sebi saj. Na nebu so zvezde gasnile. Je zarija dan naznanvala: Na gričiku mamice mile ^ Sirota je mertva ležala. Kralj Dečanski. (Poleg Subotićeve junaške pesmi »Kralj DečanskL") (Konec.) Dušan je bil grozno žaloslen. Zaperl se je v svoji togi in žaloval je v samoli nad nesrečo, ki ga je zadela. Dean pa je delal vse drugače: zbral je gospodo pa jim je govoril: „Ne dajo nam, da se deržava povzdigne; poslali so na kralja vojsko in ubijavca, ubili so nam kraljico: jeli je še česa treba, da se more imenovati čaša naše bede polna? Sreča nas je davno zapustila; ko bi bili srečni, danes bi bili veci. Kakšna prihodnost čaka deržave, ko se tako seme seje? Vsakega čaka ostrupljeno življenje, vsako veselje nam bode strah ožolčeval. Zdaj je kralju sreča blaga bila, eno življenje je bilo usodi dovolj, ali peklenska misel, ko se zbudi, se ne da pred iz glave izgnati, dokler ne postane kervavo delo; ni samo en Baldovin na svetu, našla se bode enaka druga roka in boljša prilika, razdru-žila nas bo(ie od Dušana in Serbijo v cerno odela. Pri tako černem sovražniku ne gre kralju v jutro reči, da večera zdrav učaka. Zato pa, bratje in slavna gospoda, ni druge pomoči, kakor da eden drugemu prisežemo deželo nesreče rešiti. Ko pride kralj v Nerodirnljo, vzdignemo nekoliko drugov, ki se moremo na nje zanašati, udarimo po noči na dvor, ko se nas ne bode nihče nadal, vjamemo starega kralja in Dušana povzdignemo na prestol. Naj on kraljuje nad nami in nad Serbijo, očetu ne bode težavno biti pri sinu, nam pa bode vsem pomagano." Vsa gospoda so bili Deanovih misli, segli so si v roke, poljubili se in Deana poslali, da se z Dušanom dogovori in ga nagne na privoljenje. Dušan je hotel iti iz domovine, da se jej mir poverne, to da Dean ga je umel pregovoriti, da je ostal in privolil na to, da odstavijo očeta od kraljevanja in njega na prestol posade, češ, dolžnost je varovati svojo glavo: sam sebe ubija, kdor se ne varuje in ne dela, liar mu pamet veleva ; sramota je nmikati se zlu, kedar smo dolžni se mu nasproti postaviti. Drugim ljudem je perva dolžnost, očetom poslušnim biti in vso srečo za nje žertvovati, ali kralju se druga zapoved piše : njemu je več deržava kakor oče, sreča dežele je zapoved njegovi volji, pa ne sme ne hoteti in ne delati, kar bi za deželo prav in dobro ne bilo. Če greš iz dežele — mu roče — s tem ne poverneš mira, smert kraljice je vnela serca po vsej deželi, pa ljudje ne bodo mirovali, dokler se za njo nc zmeščujejo; ne bode dolgo, pa se zbere strašna sila, samo še iz dežele pojdi, pa si očetovo glavo zaigral, in ker vidiš, da krona mora pasti, glej saj, da obvaruješ sero glavo : če ti ne bode? z narodom, more se zgoditi, kar tvojim kostem še v grobu mira ne bode dalo." Zakletva je bila gotova in odrejeno, kdaj in kako napasti Nerodimljo. .. Stepan odide kmalu po prihodu v Prizren v Nerodimljo, da si tamkaj odpočije in se mu duša nasladi mira in tihote. Tako sta nekega dne kralj in kraljica sedela za mizo, ko reče on kraljici: „Nikjer ni kneza Baldovina, zdi se mi, da ne hodi po pra"'h potih' Zakaj ni hotel v Skadru ostati, zakaj meni pred oči ne pride? Ali je delal nespametno ali pa hudobno, kedar je navalil nezvestobo nad sinove.'' „Knezu ne moreš zameriti — reče kraljica — „da ni hotel v Skadru ostati, to je lehko umeti; kakor so ga bili popred tam sprejeli, po tem takem so mu yso voljo vzeli za gosti, in da ga za danes še ni bilo pred te, to se tudi lehko razjasni. Velika je serbska kraljevina, naši Serbje imajo dobre gosti, radi pa jih ne puščajo od sebe." , — i40 — Med tem vzdigne Štepan čašo vina, pa je ne more izpiti, kajti prelezel g-a je spanec, pa se mu čaša iz roke zmuzne. To upazi kraljica in se čudi in ko kralja spanec mine, ga popraša: ,,Kaj je tebi, kralj? tudi do zdaj si vino pil, pa te spanec nikoli ni prelezel." „Ljuba moja — odgovori Stepan — to ni bilo spanje, bilo je znamenje! Kakor čašo vzdignem, znajdem se v tisti sveti cerkvi, v kteri mi je božji svetnik znovic oči podelil. Na oltarju so se dverce odperle, skoz nje pride sveti Nikola. Imel je belo brado do pasa, lice se mu je svetilo kakor soince in zvezde so rau migljale okoli glave. Pred me stopivši mi reče: mili sin, jaz sem tebi rekel, ko sem ti slepcu oči prinesel, da se ti še enkrat prikazem, ku ti dojde čas umiranja. Ti si živel Bogu po volji in oslavil njegovo sveto ime. Vsakega človeka si imel za brata, vsakemu si dobro želel, odpuščal si rad in iz vsega serca, nisi preklinjal, le blagoslavljal si, pomagal si slabe nu in ubogemu, bolnemu in nesrečnemu, z obema rokami si sirotam dajul, bil si oče revežem, pravica ti je bila perva želja, v nesreči in nevolji si ohranil dušo greha čisto, pa bodes dobil za to mučeniški venec. Pripravi se toraj za vhod v dom tvojega gospoda, kajti te Bog km;il k sebi pokliče. To izgovorivši mi da blagoslov in se verne poln krasote nazaj v o!tar. Jaz spregledim, in tebe opazim. Prec moram po duhovna poslali, da me izpove in obhaja, in po Du>ana, naj neulegoma pride; še enkrat bi ga rad vidil in mu tebe z detetom izročil. Ti pa, ljuba, ne toži. Derži se pravice in svete resnice, in nikdar se te ne loti nesreča. Poslušaj Boga in njegove besede, pa ne zajdeš s prave poti. Dušan imi pleaienito serce, on vam bode mene nameščal. Spoštujte ga kakor starejšega', dajte mu, kikor se krai/u dije, in on vam bo svojo dušo za vas dal. Sam Bog je njemu prestol odločil in namenil njega osla viti, zato ga je tak j ukrasil, kakor nobenega človečjega sina. Kletva moja in božja pade na tvojo glavo, ako vzdigneš ljudi na Dušana in zatrosiš razperlijo v deržavo. Kedar privede v dvor kraljico, sprejmi jo kakor milo sinaho in spoštuj jo kakor mlajšo sestro. Dekle je lepo in dobro in vajeno starejšega poslušali, ljubilo te bo kakor rojeno m.iter in poslušalo kakor starejšo sestro." Stepan komaj izgovori, kar stopi v sobo vladika Danilo. Kralj mu gre naproti ter ga ogovori : „Dobro mi došel, božji služabnik, prišel si mi tako po volji kakor nikoli ne." „Svetli kralj — odgovori vladika — privedlo me jo čudo. Sedem je bilo m večer in začnem brati sveto evangelije in berem do pol noči. Ko pol noči mine, premaga me spanje, nigne se mi glava na sveto knjigo in v sanjah začujem glas, ki me kliče: vladika, ustani in hitro pojdi v Nerodimljo. Jaz sanj ne poslušam, ali ko se mi drugi in tretji večer ravno tisto sanja in na zadnje /ačujem serdit glas, vzdignem se nemudoma in odpotujem koj po noči, da pred pridem." Na to mu kralj pove, kaj mu je gospod z nebes oznanil in šla sta opravljat to, kar sveta cerkev veleva. Spravivši se kralj z Bogom, pozove zvestega sluga Desislava ter mu ukazuje: »Sedlaj berzega konja in leti k mlademu kralju v Skader, pa mu poroči te besede: oče te pozravlja in ti je rekel precej priti v Nerodimljo; oznanil mu je gospod iz nebes, da ga kmalo k sebi pokliče, pa bi rad pred smertjo tebe še enkrat vidil, da te blagoslovi; ali hiti, da prepozno ne prideš; pri- vodi tudi kraljico s seboj, da jo vidi in blagoslovi. Ako kralja ne najdeš v Skadru, ne pravi nikomur besede, temuč hiti v Zerzevo v grad h knezu Greboslreku, tam ga gotovo najdeš, da mu poveš, kar ti velevam." Kedar sluga odide, gre Stepan h kraljici in malemu sinu Simeonu in se ž njima pogovarja do večerje. Po večerji pusti kraljico s sinčetom, ostane pri Danilu, moli ž njim in se pogovarja o svetih skrivnostih. Ko je kraljica dete spat spravila, začne po sobi gor in dol hoditi in tako s seboj govoriti : „Kje se Bal-dovin tako dolgo mudi? Že je tri nedelje, kar ni glasa ne sluha od njega, kakor bi ga bila zemlja požorla. Ali je zveršil ali ni zveršil, da bi le vedela, kaj je in kako je ; ali da nič ne vem, to mi ne da mira. — Jeli je koli delo srečno opravil? Ako do česa pride, ni ga njemu ravnega. Pa ga saj niso kako vjeli ? Črez Dušana ga ni junaka, pa si ga vedi, jeli ni glave zgubil. Če me je pa Dušanu izdal? Ali čemu si glavejubi-jam, kaj se vznemirujem, ko bi pokojna biti mogla! Kak čudež je to, da knez ne pride, ko ima zgodno priliko čakali? To priča, da modro in varno postopa in da se je srečnemu koncu nadati. Kakšna je to nevarnost ustreliti človeka izza germovja? in Baldovin ne zgreši cilja — —. Med tem so se zarotniki tiho k Nerodimlji primaknili in grad obliali. V dvoru je bil izdajavec, ki jim je vrata odperl. Stražniki so bli berž premagani in povezani in na njih mesto drugi postavljeni. Kraljica zasliši šuuder, pa se razveseli in reče: „Hvala Bogu, prišel je Baldovin, po noči prišel, to je znamenje, da dobre glase nosi, nese mojemu Simeonu krono. Na to hiti k vratom, ali Dean stopi pred njo z golim mečem. Kakor njega ugleda, zavpije in zleti k Simeonu, potegne ga iz postelje in skoz druge vrata ž njim odbeži. Dean teče za njo in za njim nekoliko drugih zarotnikov. Kraljica pruetevši do kralja, zruši se mu pred noge. Stepan jo opazivši in vidivsi, kako je grozno preplašena, zgane se in po vsem životu ga nekaj spreleti. Popraša: Kaj ti je, ljuba? Ona pa ne more besede pregovoriti, ampak oči k dvorim vpre in z roko proti njim kaže. Ta hip pridö Dean na dveri in za njim gredočim reče: »Nikogar noter ne puščajte." Stepan gre brez vsakega straha in groze pred Deana pa ga praša: „Kdo si ti, ki si prišel z golim mečem v dvor Serbskih kraljev?" Dean molči, samo gleda ga. Lice mu je ledeno, v očeh pa mu sam pekel gori. Luč povzdigne k svetemu obrazu in kralju gol meč na persi nastavi govoreč: jaz sem sin osvete z mečem pravosodnim, potegni sabljo, kralj Serbski, da vidiva, komu pravica pomaga." „Mojo glavo — reóe Stepan druga sablja brani. Ti nezvestnež, padi na kolena, spoznaj pregreho, povej prijatelje, obetam ti, odpustim vsem." Dean odgovarja s prosečo besedo: „Brani, kralj, svojo sedo glavo, zarota milosti ne sme poznati, viša volja vodi mojo roko, brez obrane bi te nerad pogubil, brani se, kralj, jaz udarjati moram." „Višnji Bog — reče Stepan — in njegova nepod-kupna pravica je obramba kraljev." Dean spusti meč, tiho zamermravši: „Tezko mi je, gole persi probosti." Levo roko dene na oči, z desno ^pa sune meč kralju v persi kriče: To na za smert Žarka Novakoviča, to za kraljico Angelijo in to za glavo starega Grebostreka. Stepan se zgrudi trikrat 141 — prehoden in kri mu z ran tekoča oskropi kraljico in dete Simeona. Ta hip stopi v sobo Dušan. Kesati se je jel, da je dovolil v zaroto. Nisem — si je rekel — ne na pravem polu, moje mesto je pri mojem očetu, z njim se mi je bramili, ž njim mi je poginiti. Ves narod ga je zapustil, ne bilo bi prav, da ga še sin zapusti. Hiti in popravi, kar si hudega napravil, seje čas, zarotniki še niso na mesto prišli, ena ura pred polnočjo bode otela očeta nesreče tebe pa greha. Tako misle zajaši konja Vilo in dirja v Nerodimljo, toda prepozno je prišel. Ko je ravno skoz vrata stopil, se zgrudi Stepan trikrat prehoden, na tla. „Jeli je moja smert — popraša Stepan umirajoč — volja Dušanova?" „Ni, kralj — reče Dean — tvoja smert je bila moja skrivnost. Ti si dal mojega očeta ubiti, ti si dal mojo sestro unioriti in po tebi je moral moj ded od žalosti pred časom umreti. Trojna smert je tvojo glavo tirjala in zarota je z mečem ravnala." Zavzame se Stepan, s težo se povzdigne in praša: ,Kaj so kralju kraljico ubili?" „Da" — odgovori Dean — ubili so mu kraljico, dopoldne je bila ž njim poročena, popoldne pa grozno ubita. Ustrelil jo je Baldovin. Tudi na kralja je strelico sprožil in z mečem nanj udaril, ali ubranil ga je Bog strt lice, meča pa njegova junaška desnica. Na smerli je Baldovin spoznal, da si mu rekel ti ubiti nevesto, kraljica pa pogubiti kralja. Stepan to slišavši oberne kalne oči v kraljico, potem pa proli nebu in zdihne : „Hvala Bogu, da ni padla kri očetova na sina. Ti, Dean, verjemi, kar ti pravim, umirajoče usta ne lažejo: nisem želel smerli ali k«krga zla ne očetu tvojemu, ne komur drugemu tvojih. Bog bode sodil, kogar gre soditi, tebi pa odpuščam svojo smert." Na to zdihne in reče v preterganih besedah: „Oh Dušan, oh moj sin, kje si, da te oče blagoslovi, svojo diko in. svojo tolažbo!" Ko Dušan očeta v kervi zagleda, obmro mu noge, da se ne more z mesta ganili, ^e le očetove besede in njegov smertni zdih ga predrami in mu poverne moč življenja. Berž slopi k umirajočemu, spusti se pred njim na kolena, dene si v naročje njegovo glavo, poljublja mu roke in govori: „Odpusli, oče, sinu nečisto misel. V tebi je vidil ubijavca in osveto v tvojem blagoslovu, Cerna loga ga je omamila, mislil li je krono sneti, ali spoštoval je glavo. Zdaj je k tebi prihitel, da stoji na tvoji strani in s lebo pogine, toda osveta je bila hitrejša, pa mi je vse življenje oslrupila .. Oče ne da sinu dalje govorili, ampak mu reče: „Čutim, sin, da umiram, za to molči in poslušaj, dokler ti še klero reči morem. Ljubi pravico in resnico, spoštuj svoje "zveste prijatelje, pazi na sovražnike, ali jih ne sovraži. Za Serbijo živi in umiraj. Ljubi brata in spoštuj kraljico; moja kri je krivico oprala." To reče , zdihne in umre .. . Dušan pogleda Deana pa mu reče: »Kaj si naredil , nesrečni Dean?" Dean odgovori: »Troje življenje je tirjalo smert kraljevo : tirjala jo je tvoja draga glava, tirjala jo je sreča kraljevine, moja roka je bila roka sodbe, in zdaj naj pravica glavo sodi. V eno togo sem te pahnil, druge te bom ovaroval. Da ti kakor kralju ne bode pervo delo meču dati prijateljevo glavo, za to bodem sam svoj sodnik. Odpusti drugu, Bog ga bode sodil." To izrekši vbode se v persi, da se precej zruši in umre. Ta hip slopi Relja v sobo. Našli so krono kralja Stepana in jo Dušitnu prinesli. On jo vzame v roko, gledajo s solzami v očeh, pa jej govori: „Svella krona, moja prevelika žalost, troje dobro sem po tebi zgubil: pervo dobro, svojega očeta, pravega božjega svetnikaj drugo dobro, svojo Angelijo, krono mojemu sercu nad vse najmilejšo, tretje dobro, zvestega prijatelja, poslednji cvet slavnega doma. Ne dem si tebe na glavo, kjer si bila, tam tudi ostani. Grešne glave nečem kriti ne z zlato krono ne z bisernim vencem, dokler mi roka nove ne pridobi s kervjo prelito za slavo Serbije. To izreče, dene krono kraj merlvega očeta pa se oberne h kraljici klečeči pri merlvtm kralju rekoč: .Plači, kraljica, ne suši si lic, ali preženi si vsak strah iz serca; kar je bilo, krije krilo tihe zemlje, draga žerlva naju je pomirila. Po tem pokoplje očeta v kloštru v Deranu in odide na prestol v Prizren in prevzame vlado Serbije, Sedajnost, preteklost in prihodnjo st. (Spisal A. Okiški.) (Konec.) Narodi slovanski niso naj manjši, marveč po vsi pravici poje neiimerli pesnik : „Nar več sveta otrokom sliši slave!" — Od daljnega vzhoda daleč sem do zahoda, od globocega juga do visocega severa se razprostira svet slovanski, pod milim, pod nemilim nebom. — Narodi slovanski pa tudi niso naj mlajši. Že starodavna zgodovina jih pozna ter opisuje njihove dela, početja, loje in roje. Kakor drugi narodi, so se jeli tudi slovenski mikati, so likali svoj jezik, živeli po svojih šegah in stavili mesta , uslanovljali lastne d^er-žave. Toraj imajo Slovani sploh slavno, dasi velikrat neveselo preteklost. Slavna mncgim je tudi sedajnost in če Bog hoče še slavnija, srečniša in vcseliša bo jim prihodnjost, ker En zarod poganja Prerojen, ves nov ! — Med Slavjani smo tudi Slovenci. Tudi mi nismo mlečniki, tudi nas mora poznati zgodovina. Imamo svoje šege in svoj jezik. In če ima vsaki narod svoje pravice, svete, nedotakljive pravice, ali jih more in sme nam kdo tajiti in jemali ? Sleherna pamet lahko pove pravi odgovor. Pa žalibog! vendar se nam je že čudna godila! Ali čez nemile osode tožili, lastno zanemarjenje pretresovati, ptuje zatiranje preklinjati, to in še marsikaj bi bilo brez koristi. Raji slušajmo, kar nam veli don domorodnih strun : Hej, rojaki! opasujmo uma svitle meče, Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, Bog nam dal je dobro serce, um in pamet zdravo; Povzdignimo krepke glase domovini v slavo! — Na sedajnosti je naslonjena naša prihodnjost I, iz nje se bo razvijala, ali kako? Dobro, lepo, srečno, veselo in slavno, ali pa ravno narobe. Razglejmo tedaj nekohko sedajnost, da bomo vidili, kakšna prihodnjost more iz nje izvirati. — 142 - Daleč nazaj sega preteklost slovenska in sicer tudi v slovstvenem oziru, ker pred mnogo sto leti se je pelo in pisalo med rodom slovenskim. Ali to Iju-beznjivo, jasno jutro se je bilo nekako stamnilo. Poleg tega se pa vendar Slovenci niso zaterli ; izhajali so izmed njih vsakoverslni slavni možje, še dan danes sloveči. Sčasoma je pa napočil nov dan tudi slovenščini. Našli so se možje, ki so jeli slovenski rod budili, in — da berž preletim k sedajnosti — imamo, hvalo Bogu! že mnogo mož, ki narod budijo, in mu hočejo prisker-beti, kar mu gre po božji in človeški pravici. V raznih stoletjih so zvonec nosili razni narodi. Na obzorji človeške prizadeve je rojila zdaj ta, zdaj una ideja, vzdigovaje se nad druge z večo čudovitostjo, ravno kot repatice med zvezdami. Tudi ideja narodnosti ni nova. To je spoznal učen mož, zato je v neki priliki miril živahno kerv slovensko rekši : ,,Počasi vse pride; vsi narodi so se morali bojevati; kako so se borili tudi Nemci, preden je obveljal njihov jezik." To je res, ali toliko in tako nedoslednega nasprotovanja menda ni bilo nikjer, kakor ravno pri Slovencih. Celo taisti, ki so, povzdignivši se do nekoliko objektivnosti, nam pravični, kmali omahnejo in drugič drugfač govore, naštevaje različne vetrove, ki so kdaj ljudstva gibali, n. gr. verstvo, svoboda, narodnost i. t. d. Res je, da le prepogosto se je zavilo s prave poti. Ali zato pa ni nikdo pooblasten, da, kjer le more, Slovencem podtika rovarstvo! — Prečudno je tudi to, da imamo oserčje, od koder se poganja do nas redivna moč, ali cevke, po kterih se snuje, jo upuščajo in razstresajo, da nam je le malo ali nič ne doide. Blezo marsikdo misli, da narodne prizadeve so upor; ali zgodbe uoé, da kronovine mnogoverstnih kraljestev so bile mirne, dokler se jim ni kratila pravica. Če huje pa jih je tiščal jarm gospodovavni, bolj so ga odrivale, da so se ga iznebile. Resnično je tedaj, kar je bilo pred kratkim rečeno: „Avstrija, ker je edinila mnogo narodov, ni zaničljiva, marveč častitljiva, da le da, kar se spodobi vsim." Sedajnost ima tedaj za nas mnogo over in čudo nasprotnikov. Pa kaj če to; vsega tega bi ne bilo, kobi ne imelo za kaj hiii. Znano je, da skoraj povsod vzde-luje po več moči; in te so si nasprotne. Kakor se kaže, je sedaj ravno slavjanski živelj na versti, da zavihra na obnebji častne veljavnosti, da si omisli boljšo bodočnost. To čuti neprijateljska stran; ali kedar pride čas, bo vse oviranje zastonj, in ne da se tajiti, da reč slovanska si hoče krepko opomoči. Tudi Slovenci krepko napredujejo. Želeli je le, da bi marsiktere nasloge ne bilo. Sedajnost ima nekaj prav čverstih stebrov. Prihodnost, pravijo, se opira na našo nadepolno mladež. — Pač res, med častite mlajšo duhovščino, pri iskrenih gospodičih viših šol, veje hvale vreden domorodcu duh. Pri mladenčih, ki za temi korakajo, je tolika gorečnost in vnétost, da kadar vidiš, kako poskakujejo, kadar velja se za slovenščino poganjati, meniš: serca jim morajo popokati. Tega se nekteri veselijo, drugi temu malo verjamejo; boje imajo prav, ker skušnja jih uči. Bog vari, da bi žalil iskrenih mladenčev, povsod se mora govoriti, pisati in sklepati exceptis excipien-dis. Toliko pa je res, da ni vsa prava iskrenost in gorečnost, kar se pri mladem svetu razodevlje. „Živio" in »slava" klicati ni težko, tudi ni težko nemškutarjem zabavljati, dasiravno je mnogokrat brez potrebe. Koren-; jaška možatost se še ne zmeni za marsikaj, kar je smešno, nedosledno, neumno in hudobno. S tim pa ni rečeno, da Slovenec naj vse voljno terpi; še červiček se brani, pa bi se mi ne! „Kdor se ne brani sam, ni vreden, da ga branijo drugi." — Teže je, slovenščine se dobro naučiti, pa tudi to ni težko, treba je le nekoliko terdne volje. Pa kdor hoče Slovenec biti, mora vsaj slovenski znati. Povejte mi, ljubeznjivi prijatelji! kakšna domorodnost je ta, ako bi upili: Slovenci smo! poleg tega bi pa pisaje v slednji izreki po več kozlow^ nastavljali ! . Pred vsim se moramo tedaj slovenščine naučiti ini po moči tudi sorodnih narečij. Naj teže, pa ravno tako potrebno pa je, da Slovenec ostane verni sin matere Slave. Pogosto se zgodi, da kdo ohriplje, celo odpade' in se izneveri. Vzrokov tu ne bom ugibal, mnogo jih jö> ' bilo sem ter tje povedanih in zapisanih. Ako hoče slo-' venska mladež, da se sedajni možje smejo radostno na njo ozirati, si mora omisliti terdno značajnost, ker zdaj je čas zato. če bojo sedajni mladenci ravno tako vneti in goreči možje, potem, o blagor tebi, draga Slovenija! Hočemo tedaj, da bo iz težavne in resne vašo*-sedajnosli, ki ima nemilo in tamno preteklost v znožji^' < prirasla srečna in slavna prihodjnost, je treba, da po- , snemamo iskrene domoljube. Treba je vednosti, treba * čverste, prave možatosti. Serca se ne smejo domu izneveriti nikdar, ne iz tvarinskih dobičkarij, naj munji'-pa iz hudovoljnosti in sovraštva. Če bomo ravnali tako, nam bo soince če dalje lepše sijalo. Bog daj srečo! - Pripovedka o beli kači. (Zapisal J. Jurčič,) Bela kača je mati in kraljica vseh drugih kač. Šefe le v visoki starosti postane beJa. Glava jej je debela in podobna mačkini. Verh glave pa nosi krono in v njej dragoceni kamen demani, ki se v temi tako sveti, da šivajo štiri krojači pri njem brez druge svečave. Kdor dobi tedaj demant iz njene krone, srečen je za celo življenje, toliko je vreden. Zato so jo pa že od nekdaj zelo zalezovali. Ali tega kamna je težko dobiti, ker je bela kača silo huda, in poveljnica vseh kač, ne stanuje nikoli sama, ampak v večih kačjih gnezdih, iz kterih pride malokdaj na dan. Bil je kačji lovec, ki je gadom mast pobiral. Našel je v velikem skalovju med bukovjem veliko kačje gnezdo, in je hotel tudi tukaj gade poloviti, da bi po svojem opravilu masti dobil. Vzame sebo tovarša, da bi mu pomagal, kar se mu je dozdevalo, da bo kač, več kakor drugod. Na skalovje pridši odbere primeren kraj, odlomi leščevo šibico, ki je zrastla v enem letu, načerta s tako šibico ris, se vstopi v sredo, pripravi svoje orodje in vzame piščal v roke, da bi kače skli- *) V pervem odstavku tega spisa, na 136. str. zadnjega Glasnika, za besedami : ... „bistvenosti neskončnih stvari," naj se dostavljajo té-le, po naključji izostale besede: „Ako pa ne poznam celote, tudi posameznih delov ne bom razločil", dasiravno itd. — 143 cal. Tovarš se je pa bal bele kace in si ni upal pri risu ostati. Zleze torej na deveto bukev od risa, in ko je uni v risu jel na svojo piščalko piskati, vidil je, kako so lezle kače od vseh strani, rujave, pisane, grebenaste in druge proti risu. Vsaka je položila glavo na ris. Naenkrat pride bela kača, položi glavo na ris, udari z repom po tleh in v enem trenutju puhnejo vse kače na lovca v risu in ga opikajo, da je umeri pri priči. Ko bi njegov tovarš ne bil na deveti bukvi, slaba bi se bila tudi njemu godila. Duša. (Narodslsa pesem; zapisal Fr. StrukeL) Oj duša, duša, pojdi Pred vrata nebeške, Poterkaj mi na vrata S tim zlatim perstanom. Prišel ji je odpirat: „0j Peter ti! odpri, Oj Peter! saj si usmiljen, Oj Peter! usmili se." „„0j čakaj, čakaj duša, Grem prašat Jezusa, Ce si častila Marijo, In služila Bogii. — Ti nisi je častila :> In tud' služila ne.**" Oj duša, duša pojdi Pred vrata preklenske, Poterkaj mi na vrata S tim zlatim perstanom. Prišel ji je odpirat * Leta peklenski duh, Nesel jo je na špampet. Na špampet ves ognjen. „0j duša, duša lezi, Ležati vajena." „„Kako bom jez ležala. Ko je špampet ves ognjen."* Nesel jo je na stolič, Na stolič ves ognjen. „0j duša, duša sedi, Sedeti vajena." „„Kako bom jez sedela, K' je stolič ves ognjen."" Nesel jo je na tlakec , Na tlakec ves ognjen. „0j duša, duša pleši, Plesati vajena." „„Kako bom jez plesala, K' je tlakec ves ognjen!"" Prinesel ji je pitja, Oj smole, žvepla skup. „0j duša, duša pij, pij, Piti vajena." „„Kako bom jez pila, K' je smola, žveplo skup."' „0j duša, duša terpi, Će prav ne vajena." Mythologične drobtine. (Po narodnih pripovedkah razglašuje Dav. Terstenjak.) o zobnjaku ali belenu. Zobnjak (hyosciamus, Bilsenkraut) Slovenci kaj čislajo. Rabijo ga zoper zobobol. Ker se sv. A polonij a časti kot vračnica v zoboboli po kerščanski legendi, veli se zobnjak tudi sv. Apolonije trava. Ta zel je bila posvečena slovanskemu Belbogu —• Bel inu; zato se veli tudi belen. Polski Kašubi jo imenujejo beleča, in jo blagosloviti dajajo na praznik „Panne zielne" — velike gospojnice. Madžari so to ime prijeli od Slovencov, in to zel imenujejo bel end. Dioskorides (IV, 69) piše, da so jo tudi slari Galli imenovali bil in unti a. Span-joli jo imenujejo bele no in Porlugizi v e le uho. Po Dioskoridii se je ta zel pri starih Getih in Dakih velela SisXiri inje bila solnčnemu Bogu Appolonu posvečena. V jeziku Škipetarjev (Albanezov) se pa solnce veli diel, toraj zobnjak ni samo dakogetskemu in keltskema temoč tudi slovanskemu solnčnemu Bogu posvečen bil. Stari narodi so zobnjak imeli za važno vračivno zel ; božanstvo solnca pa so častili kol božanstvo zdravja; odtod je razvidno, kako je zobnjak — belen, belec prišel v zavezo s slovenskim Belinom in keltskim Belenom. Nemško ime Bilsen je prijeto od Keltov ali Slovenov. Ploh vlačiti in slamo nositi. V moji rojstni okolici je bila sledeča navada: Če se v kaki vasi nobena deklina ni o pustu omožila, se je na pepelnico eden fant kot deklina oblekel, in je po vasi ploh vlačil. Le pa se ni nobeden fant oženil, se je pa kaka poredna deklina kot fant oblekla, in po vasi nosila v kerplah (ločnih, košari) slamo, v roki pa peh. Ta dražba je napravila smeha in grohota po vasi, da je bilo kaj. Slama je simbol ne rodovitnosti, zato nemško poznamovanje: Strohwilwer, Strohwitwe; primeri še slovensko prislovico: Babaje v slami. Babo v slami imeti — Wöchnerin sein, Wochenbett hüthen. Ploh pa je simbol rodivne moči; zato ploha, genus, Geschlecht, primeri: »svinjo za ploho pustiti": Ploh toraj se ima jemati v onem zmislu, v kterem nemški izraz: Plahi. Tudi aposlel sveta govori o tem plohu v mesu". — „Der Pflock, Pfahl im Fleische." — 144 — Besednik. Pregled slovanskih časnikov. Bliža se novo leto in ž njim čas novega naročila. Podajamo torej našim bravcom v sledečih verstah kratek imenik jugoslovanskih in českili lepoznanskib iu poduČnih listov ž njih polletno ceno vred, kolikor nam je znana. Gotovo se nabaja med nami tu pa tam kak rodoljub, ki si želi kak slovanski list tudi iz druzih narečij naročiti ; tako saj zve, koliko ta in uni list velja in kam naj se ponj «berne. Naj začnemo s slovenskimi listi, kterih sedaj petero štejemo : 1. Novice gospodarske, obertniŠke in narodne, ki nastopijo s prihodnim letom že 20. tečaj. Kmet in gospod, mladi in stari jih z enako radostjo prebira, ker nahaja v njih sladko zabavo in poduk za vse zadeve narodskega življenja. Eazšiijene so po tseh straneh slovenskih in še daleč črez meje slovenske dežele. Nespametno bi bilo, ko bi jih hteli Še dalje pri-poročevati, samo to željo še dostavljamo, da bi se kmalo ne našlo nobene srenje slovenske, kamor bi Novice v več ali vsaj po enem iztisu ne zahajale in razširjale omiko in ljubezen do materinščine. Cena jim je zelo nizka, namreč 2 gld. 10 kr. za pol leta. 2. Zgodnja Danica. Tudi ta katolški časopis si je pridobil med Čast. duhovščino, pa tudi v druzih poštenih družinah dosti prijateljev in prinaša v vsakem listu prav tečno in spodbudivno berilo za kerščanske duše. Polletna cena jej je 1 gld. 50 kr. 3. Slovenski prijatel, katolški duhovščini namenjen, prinaša v lepem izboru pridige za vse nedelje in praznike in marsiktere druge poduČne sestavke v spodbujo pravega keršČanskega in narodskega duha. Naj bi ga ne manjkalo v hiši nobenega dušnega pastirja; največe koristi pa je za starše duhovne, ki v svoji mladosti niso prejeli nobenega nauka v slovenščini, da se iz njega uče čisteje, za sveto mesto spodobne slovenščine. Polletna cena muje2gld. 4. Učiteljski Tovarš, list za šolo in dom. Ta list se je že v pervem letu svojega obstanka skazal pravega mojstra v odreji mile mladine. Želeti bi torej bilo, da bi se našel v roci vsakega Slovenca, ki se s podukom mladine peča. V njem se najde obilo snovi in marsikak zlata vreden svet za praktično rabo. Izhajal ho prihodnje leto dvakrat v mescu in veljal za pol leta 1 gld. 30 "kr. 5. Naš „slovenski Glasnik". — Izm.ed lepoznanskib listov v horvaškem narečju priporočamo sosebno sledeče: 6. Glasonoša, ki dvakrat v tednu v Karlovcu izhaja, se po vsej pravici šteje med najbolje Časnike slovanske; v njem je združeno lepoznanstvo in poduk in vse, kar zadeva narodske življenje in literaturo. Kot dragocene prilogi se mu dodajata vsak teden ^Obče-koristni poslovni list" in vsak mesec „slovo i slika", ki obsega kritike o literarnih in umetnih delih. Cena temu prelepemu listu za pol leta je 4 gld. 50 kr. 7. Naše gore list, zabavno-poduČni list, ki v Zagrebu vsak mesec 3 krat izhaja, prinaša mnogoverstne kaj zanimive pripovesti, razne poezije in druge poduČne sestavke in drobtine. Polletna cena mu je 3 gld. 25 kr. ^ 8. 4ahhua sa saóabj h KHHJKeBHCCT v Novem Sadu t 3 krat v mescu, enacega zanimivega obsega kakor Naše gore list. Polletna cena iznaša 1 gld. 50 kr. — Dalje v ČeŠčini: ^ 9. Lumir, lepoznansk tednik v Pragi, ki prinaša mnogo prelepih povesti, izvirnih in prestavljenih, in prav zanimiv Feuilleton. Za pol leta velja 3 gld. 40 kr. 10. Humoristicke listy s premnozimi podobami in kaj kratkoČasnim berilom. Prijatelj šaljivega berila si ne more najti boljega bumorističnega lista kakor je ta. Izhaja vsak teden v Pragi in velja ' za pol leta le 2 gld. 85 kr. \ 11. Hvezda, zabaven in poduČcn list v Olo-mucu, ki prinaša mnoge lepoznanske reci in druge na- * rodske sestavke. Velja polletno 2 gld. 12. Poutnik od Otavy v Pesku, enacega zapo-padka, kakor Hvezda. Velja za pol leta 2 gld. 13. Boleslavan v Mladi Boleslavi, 3 krat na >• . > mesec, zabavnega zapopadka. velja za pol leta samo # " 1 gld. 18 kr. 14. Obrazy života v Litomišlu, ki bodo v prihodnjem letu 3 krat v mescu izhajali. Veljajo polletno 3 gld. 15. Živa, izversten natoroznansk list, 4 zvezki na leto. velja za celo leto 3 gld. 16. Jičinski obzor vJičinu, 3 krat v mescu, poduČnega in kratkočasnega obsega. Velja 1 gld. 68 kr. Na koncu naj nam bo dovoljeno omeniti še dveh časnikov, ki se z enako krepkostjo v nemškem jeziku poganjata za obveljavo naših narodnih pravic; pervi je: 17. Stimmen aus In n er ös ter rei eh , kijih v Celovcu izdaja naš nevtruđljivi slovenski pisatelj in neustrašljivi bori-s^c za Slovence g. Andr. Einspieler. Toliko lepega in zanimivega je prinesel ta politični časnik že v pervem tečaju, tako možko in neustrašeno se je poganjal za pravice vseh Slovencev, da se je prikupil vsakemu slovenskemu rodoljubu. Naj pride g. vredniku v novem letu še več naročnikov na pomoč, da iz mesečnika v kratkem tednik postane, da bo Slovence pogosteje obiskoval. Njegovi učeni vodilni sestavki obderže svojo ceno za * • vse Čase. Cen^ mu je za pol leta 2 gld. 50 kr. 18. Ost und West, veliki politični list na Dunaju, ki vsak dan v največi obliki izhaja in se krepko poganja in bori za pravice vseh Slovenov. Vsak list prinaša vsaj eden izversten vodilen list in po veČ izvirnih dopisov iz raznih slovanskih krajev. Cena mu je za pol leta Časopisi, posebno politični in lepoznanski, so tako rekoč dušno zercalo narodovo ; v njih se strinjajo dušne moči vsacega naroda. Narod brez časopisov je dušno mer-tev; naj bo nam toraj perva skerb, da se naši časopisi če dalje lepše razvijajo in povečujejo. Svako zrnce na oltaru roda Neostaja bez svojega ploda ! V T er s tu. 30. novembra 1861. — C. 20. novembra je imela tukajšna čitavnica pervo besedo v letošnji zimi. Sosio sé je v krasno dvorano mnogo poslušavcev 145 — in poslušavk, med kterimi smo opazili več imenitnih oseb. pevci pod vodstvom g. legota so se prav verlo obnašali, posebno jenkotov kor „naprej" je obudil gromoviti „živili". več pesem se je moralo ponavljati, vdeležila sta se ' besede tudi glasovita umetnika gg. vilček in lafon, pervi je godei na violončelu, drugi igral na klavilju in donela jima je slava iz vsacega gerla. tudi navdušena govora, slovenski „slovenska mati" in serbski „patnik" sta bila z občno pohvalo sprejeta. odsihdob bomo imeli večkrat besedo in razveseljevali svoja serca v milini krasnih slovanskih pesem. * ravno pred natisom pričujočega lista nam jo došel „nanos" zabavnik za leto 1862, ki gaje izdal naš marljivi pisatelj j. p. vijanski. obsega na 294 straneh mnogo zabavnih reči v vezani in nevezani besedi, ki so jih spisali naši mladi pisatelji. oblika je prav lična; posamesni sestavki večidel prav zanimivi. naj najde g. izdatolj po vseh straneh dosti podpore. cena je zabavniku 1 gld. 10 kr. * ravno kar nam je prišla vesela novica, da so g. gr. krekove pes m e v natisu že doversene. na 7 polab prav prijetne oblike v osmerbi obsegajo okoli 50 pesem, ki so skozi in skozi liričnega zapopadka. zeljno jih pričakujemo. * pod naslovom „pokrok hospodarsky" je začel v pragi 6. t. m. izhajati nov gospodarsk tednik v češkem narečju s podobami. polletna naročnina mu je s poštnino vred 2 gld. 50 kr. naj najde ta koristni časopis tudi med našimi gospodarji podpore! Povabilo na naročbo. z novim letom nastopi „slovenski Glasnik^* svoj peti tečaj. izhajal bo, da večih sestavkov ne bo treba tolikrat tergati, po mnozih željah v začetka vsacega mesca, 2 — 3 pole na enkrat, sopet v stari priročni oblici iu bo prinašal mnogoverstno lepoznansko blago za poduk hi kratek čas. mičue poe^e in pripovedke se bodo verstile s potopisnimi, natoroznanskimi, jezikoslovnimi in druzimi narodskimi sestavki od najboljših slovenskih pisateljev, kterih nam je veliko število za novi tečaj obljubilo svojo posebno pripomoč. za našo nade-polno mladino bo odločen poseben oddelek, ki bo prinašal razno tvarino za njene potrebe in najboljše izdelke mladih pisateljev. „besednik" bo donašal dopise iz raznih slov. strani in pregled vseh imenitniših prikazni na polja slovanske literature in umetno^. namenjeni smo bili glasnika v vezkih po 4 pole na svitlo dajati iu ma zato naročnino povišati; pa zbali smo se, našim gg. podpornikom, ki podpirajo z enako darežljivostjo vse slovenske časopise, in naši večidel nezamožni mladini večih stroškov prizadevati. vendar hočemo pri stari ceni naš list. če se le nekaj naročnikov več oglasi (da jih bo okoli 600) za celo polo pomnožiti in ga na treh polah na svitlo dajati. da pa častiti gg. prejemniki za gotovo zvedo, kdaj morejo 3 pole na mesec pričakovati, se bodo imena vseh narpč-^ nikov po glasniku razglaševale.—naj nam torej ostanejo zvesti vsi stari prijatelji in nam skusijo še tu pa tam kacega novega podpornika pridobiti, da jih bo mogel glasnik vselej v pomnoženi obliki obiskovati. komur je mar razcvet in povzdiga naše lepoznanske literature, naj blagovoli glasniku z obilnimi dopisi in naročbami na pomoč priteci. — cena ostane „glasniku" nespremenjena in znese za celo leto s poštnino vred 3 gld., v celovcu pa 2 gld. 60 kr. ; učenci gimnazijskih ia realnih šol morejo pa za pol leta vsacih 10 iztisov, pod enim naslovom prejemanih, po znižani ceni za 12 gld. dobivati. — naročilni denarji naj se pošiljajo v frankiranib listih pod nadpisom: „vredništvu slov. glasnika v celovec (klagenfurt") ali pa naj se pridevajo naročnini za „slov. prijatla". — ob enem se daje na znanje, da bo v prihodnjem letu tudi izhajalo : cvetje iz domačih in tujih logov, ki bo prinašalo v pervi versti v gladki prestavi najboljša dela slovanskih in druzih narodov, v drugi pa pod naslovom „hellada in roma" prevode gerških in rimskih klasikarjev, da se bo slovenska mladina po domači poti do vira omike vodila, ob enem pa tudi domača literatura z večimi slovstvenimi deli bogatila. i vsacih šest nedelj pride vezek ali snopič po 5 tiskanih. [ pol na svitlo ; cena mu bo po naročilni poti 25 nkr. ' po bukvarnicah 30 kr. (pozneje mu pa za tretjino po- i skoči). naročnina so bo odrajtovala po sprejemi vsacega vezka; samo tisti gg. naročuiki, ki hočejo posamesne 1 knjižice, poštnine proste, po pošti prejemati, naj pošljejo v.a porvp 4- va^.ke 1 gld. 24- nkr. ali za celo leto (t. j, za 8 vezkov) 2 gld. 48 kr. popred. kdor pošlje 10 naročnikov j bo dobival 11. iztis po verhu. naročila prejema „vred-ništvo slov. glasnika". ako bi pa čast. gg. naročniki I kacih 10 ali 12 snopičev na leto želeli, naj nam blagovolijo naznaniti; morebiti se da nj'hovlm željam v kratkem ustreči. začetek stori sloveča fr. schillerjeva drama „viljelm tel", ki jo jo prelepo poslovenil g, fr. cegnar. sledile mu bodo izverstne prestave druzih imenitnih del gerških; ^latinskih, slovanskih, in nemških pisateljev. i v zaupanja na pripomoč vseh čast. rodoljubov nastopi „cvetje" okoli srede mesca januarja pervokrat svojo pot po slovenskih okrajnah. naj najde pov.sod obilo podpore, da more dolgo let na svitlo prihajati iu domače slovstvo bogatiti ! kdor bi hotel tragedijo, „marija stuart", ktera je še nekaj iztisov na prodaj, ali pa „cvet slovenske poezije" poštnine'»proste po pošti dobiti, naj priloži za pervo delo 1 gld., za drugo pa 60 ukr. v celovcu 12. decembra 1861. Vredništvo. Natisnil Janez Leon v Celovcu.; Kazalo. Zabavni del. V vezani besedi, Pot skozi življenje . . . ¦ i Kerske narodne pesme . 8> 11, 27, 51 SreSno novo leto . , ,5 Pesnik .... 9 Čuk in sova . . .' H Miljko . . . .18 Življenje . . .21 Sanje . . . .25 Kaša zgodovina . . .29 Jerica . . . .34 Slovencom . . .37 Soneti . . 39, 61, 85, 110, 127 Kaj i pakal . . .43 Karodna Mihovljanska . . 43 Zora in Ljubin . . .45 Ahilev Skit , . -49 Turški križ . . .63 Slovenija oživljena . . 57 VeHer . . . .65 Protuletje . . .68 Stare pesmi . . .69, 70 Materno oko . . .77 Pokoj serca . . .82 Ajant*) . , 83, 89, 94, 103, 115 Narodna llorvaška . . 89 Trojna ljubezen . . .91 33eva na pomorja . . .97 Prerojenje . . .101 Tolažba . . . .107 Vojaka z volkom in psom . lil, 119 Resnica in laž . . .127 Telov samogovor . . .131 Na grobu , . .139 X)nsa .... 143 V nevezani besedi. Zamorjeni cvet 2, 5, 13, 29, 37, 53, 65, 70 Narodne zagonetke 9," 7, 15, 18, 28, 3 S, 44, 52, 56, 83, 100, 122, 137, Certice iz bankov2evega življenja . 17, 21 Človek toliko velja, kar plaiSa 26, 32, 39, 45, 58, 66, 71 Zakleto mesto . . .42 Pravi prijatel . 77, .85, 107, 112, 419 Kralj DeCanski 79, 87, 91, 97, 102, 109, 114, 123, 127, 132, 139 Pri Šafariku na pomeniji . . 95 Povodnji mož . . • 99, 101 Cela tragedija izide o svojem času t „Cvetgu". Stran Pripovedka v Sembilii . 195 Pripovedka o povodnem možu . Xti MladomaSnik v Dobrinju na Kerku 135,160,134 Pripovedka o beli kaSi . , 142 Podacni del. Ob novem letu . . .1 MjthologiSne drobtine. O lastavici . , .3 O slavißu . . .8 O rožmarinu . . .11 O zimzelenu , , .11 O cepetcu . , . 11 O lanu . . . „. 18 O kokotu . . . " 23 O kokoši . . . ^ST O vranu, gavranu ali kavW . 27 O bedenici „ . . Ö kuko vici . . .38 O Sterku . . . 38 O kraijiSu ... . 39 O pšenici . . .47 O homnljici . . .48 O svetem Jurju . . 60 O gori . . ,61 O žerjavu . . .78 O smreki . . ,78 O bezu . . .88 O leski . . .88 O zobnjaku ali belenu . . 143 Ploh vlačiti in slamo nositi . 143 Zastran rodlvnika . . 6 Venceslav Hanka . , ,9 Ozir na Notrajnsko . 10, 14 Slovanska žurnalistika 11, 15, 20, 24, 36 Beseda o KagiCevi stoletnici . . 19, 22 o vodnem paru . . 31, 41, 47 Vežeme misli I—VI. 34, 50, 56, 62, 82 Slovenski mladini . . .48 Repate zvezde . . 54, 62, 73 Jožef Šubic . . '21 o slovenšEini po deželi . . ^ Slovo od ogerske dežele . . 104 Slovniške opombe . • 116 Čas terja razdeljenje dela . . 116 Kaši mladini o pomenstvu . . 135 Sedajnost, preteklost in prihodnost 136, 141 Besednik. Iz Zagreba Iz Dunaja Stran Iz Varaždina . . . ^ V novem mestu . . . ' Iz Ljubljane . . /A, 63, 130 Iz Gorice . . .12 Iz Celovca 20, 56, 64, 68, 84,96,106, 110, 118 Iz Tersta . . 20, 100, 174 Iz Pešta . . .24 Iz Maribora . ... 28 Iz Gradca . . 44, 75 Na Dolenskem . . .68 Na Poljanah . . _ .118 Slovstvene drobtine. Oglas slovenskih pesem . 7 Slovenski 7ai»~-»»"' . . 15 Bolgarske narodne pesme . 16, 110 Slovanska žurnalistika . . 30, 52 Feskalender aus Böhmen . . 86 Zbirka kamnopisnih obrazov . 44 Cvet slovenske poezije . . 76 Stimmen aus lunerösterreich . 76 Slovenske pesme za ßveterospev itd. . 84 Kratek popis cesarstva avstrijanskega sploh in njegovih dežel posebej . 90 Letopisi ljublj. šol . . .100 Slovenski pravnik . .106 «Tvarosklad jazika slovanskeho . 110 FProsnja do slov. jezikoslovcev . 122 Glasonoša . . 126, 138 Slovenski koledarji . . 138 Zbirka kazališŽuih iger . . 138 Cvetje iz domaSih in tujih logov . 138 Imenik slovenskih časnikov . 144 Narodske drobtine. Družba sv. Mohora . . 16 Poberki . . .16 Jugoslovanska Akademija . . 20 Horvaške službene pisma . . 20 Razpis darila . . . 24, 84 Slovanski bal na Dunaju . . 24 Slovanska beseda . . .44 P. J. Šafarik . . .90 J. Drobnić . . .106 Zastrau Novičnega programa glede Jtjađskih in srednih šol . .138 Beseda v Ljubljani . . 138