j 70št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana Današnja številka velja 1*60 K V LsjUb) p ČCtrtcK 21« ftllija 1921< Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 30 K. Letno 360 K. Inozemstvo: Mesečno 40 K. Letno 480 K, Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: '-'fova ulica 1/1. Telefon 360. h . 1 lorava: Telefon 44, .čajo. ti znamko r. Senzacionalna razkritja o črnožolti politiki, Habsburžan se še ni vdal v usodo. AVSTRIJA, MADŽARSKA IN BAVARSKA NAJ TVORIJO KATOLIŠKO ZVEZNO DRŽAVO. NELOJALNO POSTOPANJE MADŽARSKE. TAJNE ZVEZE MED BUDIMPEŠTO IN KARLOM. HABSBURŠKA PROPAGANDA. Dunaj, 20. julija. (Izv.) Tukajšnji »Pesti Magyar Uyszag« priobčuje sen-rsacij.onelna odkritja o novi orijentaciji habsburške politike. Habsburžani v zadnjem času niso držali rok navskriž, marveč so si znali pridobiti močnih denarnih sredstev, s pomočjo katerih sedaj snujejo nove naklepe. Pri Karlu •Habsburgu se je slednje dni sestal rodbinski svet, na katerem se je sklenilo, da se Karla tudi še v bodoče pripozna kot glavo rodbine. Ostali nadvojvode, bsoblto Albreht in Jožef sta se odpovedala vsem svojim pravicam v korist Karla. S pomočjo ogrskega finančnega ministra Hegedysa se je posrečilo Karlu prodati angleškim kapitalistom akcije »Donavske paroplovnc družbe« |n si pa ta način pridobiti za izvedbo svojih načrtov potrebnih denarnih sredstev. Tajna posvetovanja se nadaljujejo v Monakovem. Med udeleženci teh posvetovanj se omenja med drugimi tudi grofa Berchtolda, barona Wieserja, kakor tudi bivšega nadvojvode Maksa in Fridricha. Obstoji sledeči načrt. Karl Sa hoče pojaviti zopet v Budimpešti, na Dunaju pa vzamejo Wittelsbani začasno vodstvo v svoje roke. Avstrija naj bi izvedla monarhistični prevrat in Id se nato z Madžarsko in Bavarsko združila v katoliško zvezno državo. Za-jBtovala sta ta načrt grof Appony in knez Windischgraetz. List razkriva dalje Ujajne zveze In stalno zastopstvo madžarske vlade pri Karlu Habsburgu po-kredstvom grofa Borovlcinija. List obdolžuje nadalje tudi francoskega poslanika v Monakovem, da stoji v stalni zvezi z grofom Berchtoldom. Z ozirom b* vse te priprave Karl Habsburg noče zapustiti švice in si je znal izposlovati odklonitev domovinske pravice od strani Španije in Anglije. Tudi se ne W*ll odzvati vabilu svojih sorodnikov na Danskem, da naj se preseli k njim. . Dunaj, 20. julija. (Izv.) Nemško-avstrijski legitimisti so dobili od kneza JVlndischgraetza, ki je dospel iz Budimpešte, znatna denarna sredstva v pro-ldne svrhe. Wlndischgraetz je imel sestanek z vodjo legitimistov pol-com Wolfom In je nato odpotoval dalje v Pariz, da od tam nadaljuje in Dira čmožolto propagando. Nadaljevanje preiskave o atentatu na regenta. vem Sadu, .V Beograd to pripeljali ter nove osumljence, Polgarja Adama, Jankoviča in Atala Jurišiča., Vsi so osumljeni aktivne soudeležbe pri prR pravah za atentat, V ostalem se nadaljujejo aretacije novih oseb, ki so delale na pripravah za revolucijo. Največji del teh oseb se nahaja v mestih ob madžarski meji. V Subotici. je tudi obstojala teroristična komunistična organizacija v zvezi z madžarskimi komunisti. Danes so ves .dan zasliševali nove osebe. Zaslišan je bil uradno dr. Boscuet, uradnik švicarskega poslaništva, ki je bil povodom aten.tata težko ranjen v. levo oko, ,/ > Beograd, 19, julija. Po vsakem hOlvem zaslišanju v preiskavi "radi Atentata na prestolonaslednika re- E pride do novih aretacij in sicer ega. ker vsaki prizadetih navede o drugiih« Upravičenost tega *»tt»topanfa potrjujejo tudi vse izpo-ftdbe Bože Jetnerja, predsednika novosadske teroristične organizacije, ki j* izjavil, da mu je Kovačevič osebno POveril nalogo, naj v, vsakem delu ibtcsta imenuje deset zaupnih oseb, M Se medsebojno ne smejo poznati, [VaaJkdo od teh zaupnikov bi imel sestaviti skupine po 50 oseb, ki bi aktivna 'delale za revolucijo« Jetner je AAvedel tudi mnogo drugih1 oseb, čla-teroristične organizacije ,v. No- Velika nesreča pri Sisku. ŽELEZNIŠKI VLAK USMRTIL DVA IN TEŽKO RANIL ŠEST VOJAKOV. Sisek, 20. julija. (Izv.) Danes popoldne ob 18. uri 30 min. se je na mostu Se* Kolpo med Siskom in Čapragom zgodila velika železniška nezgoda, ki je fel zahtevala več človeških žrtev. Čez imenovani most je marširal oddelek Vojakov v trenutku, ko je privozil do njega orijentni-ekspresni vlak Bukarešta—Pariz. Ker je pred mostom ovinek, zarastel z grmovjem, vlakovodja bi mogel opaziti čez most korakajočega oddelka in je šele na razdaljo 50 me-frov zavrl z vso silo dirjajoči vlak. Vendar nesreče ni bilo več mogoče preprečiti. Lokomotiva je zavozila med vojake, na mestu usmrtila 2 od njih, 6 je Pii težkp ranjenih. Večje število je zadobilo lažje poškodbe. Razdelitev Gornje Slezije. NOVE ANTANTNE ČETE ZA ŠLEZIJO. j prišlo tudi gornješlezko vprašanje na razgovor. Razpravljali so o tej črti z vsemi pridržki. Nemčija naj bi dobila deset severnih in zapadnih okrožij ter Glivvice, Hindenburg, Velike Strelce in Tarnovice, Poljska pa Bytom, Katovice, Krolevvsko Huto, Pštino in Rybnik. To črto označujejo že kot Loucheurjevo črto. »Lokalanzeiger« pa javlja, da so mnenja francoskih ministrov o tem vprašanju deljena. Varšava, 20. jul. Dva Italijaska polka sta na potu v Gornjo Šlezijo. Franposka porenjska armada je do-Mla povelje, naj pripravi dve diviziji lconjenlce in tudi pehote, ker so namenjene za Gornjo Šlezijo. j x ri ’ 20- Jul. Kakor javlja »Uni-1. ...f ?raPh«, sta Rathenau in Lou-iulb črti< v krogih francoske ZDorniSKe opozicije zagotavljajo z vso gotovostjo, da je v Wiesbadnu KOLERA IN GLAD V RUSIJI. Pariz, 20. jul. Moskovska „lzve-Mija“ prinašajo pod naslovom: „Ko-»era ogroža Rusijo vesti o širjenju kolere. Po teh poročilih Se je razširila kolera že po vsej državi. Sanitarni ukrepi ne izdajo nič. Racjj ja_ kote veliko prebivalstva potuje, na milijone ljudi zapušča svojo domovino in širi na ta način bolezen na tisoče kilometrov daleč. Vala preseljevanja ni mogoče zadržati, ker je bič lakote hujši, kakor vladni ukrepi. Pod naslovom ,,Beg pred gladom'1 poroča nEkonomičeskaja Gazeta“: lz petnajstih guvernementov, ki so najbolj Prizadeti po lakoti, beži prebivalstvo V Turkestan, Sibirijo,. na Ural, v Ukrajino, v kubansko ozemlje ter v Moskvo in Petrograd. Radi tega sc kolera vedno bolj širi. Vlada je popolnoma brez moči. ,,lzvestija‘‘ predlagajo, naj vlada naseli stradajoče na kmete na rodovitnih, manj obljudenih delih Sibirije. UPORI PROTI MOBILIZACIJI V RUSIJI. Varšava, 20. jul. Posadka v Psko-vu, ki je nezadovoljna z odrejeno mobilizacijo, 'je prijela boljševiške komisarje in je poslala v Moskvo odposlanstvo z zahtevo po živilih. Slični dogodki se javljajo tudi z drugih garnizij. Moskva, 20. jul. Vsi prebivalci južne Ukrajine od 20. do 5°- Uta brez razlike spola so dobili povelie za delo na polju* DEMARŠA ANTANTE PROTI BOLGARIJI. Beograd, 20. jul. Presbiro doznava iz Pariza: Ker bolgarska vlada ni izvršila nekaterih določil glede razorožitve, ji bodo zastopniki zavezniških vlad v najkrajšem času izročili zavezniške demarše. Ugotovilo se je, da smatrajo zavezniki demarše za ne-obhodno potrebne. Glede druge demarše, ki naj bi opozorila bolgarsko vlado na eventualne posledice bol-garsko-turških intrig, med londonsko pariško in rimsko vlado, še ni došlo do sporazuma, kar se tiče forme demarše. .; , ,p,c• VSTAJA MIRIDITOV. ‘ Beograd, 19. julija? Današnja »Tribuna« poroča iz Skadra: Znatne količine munlcije in drugega materijala prihajajo vsak dan iz Italije v pristanišče Sv. Ivan Medovanski na račun albanske vlade v Tirani. Dosedaj so izkrcali 600 zabojev municije, 6 topov, 14 strojnic, 100 vreč materijala za bolnišnice. V zvezi z vstajo Ml-riditov je v vsej Albaniji odrejena mobilizacija vojaških obveznikov od 18. do 40. leta. Beograd, 19, julija. Današnja „Tribuna“ govori v svojem uvodniku o Albaniji in pravi: Ako bi Albanija predstavljala kulturno državo, bi se moglo reči, da se nas ne tičejo njeni notranji boji, ki se pričenjajo s prelivanjem krvi in se završujejo s prelivanjem krvi« Toda tudi kulturni narod v sličnih' razmerah ne spoštuje proti svoji volji teh svojih sosedpv, Radi tega mora kraljevska vlada, najsi hoče ali noče, mora takoj podvieti najuspešnejše odredbe, da zavaruje naše ozemlje pred vsakim morebitnim napadom pobunjemh albanskih’ plemen. Kadar stoji v ospredju interes naše zemlje se na sentimentalnost ne moremo in ne smemo ojrirati. Spoštovanje demarkacijske črte ni fraza. Pravočasna zaščita svojih mej in miru v državi ni nobena zavojevalna pustolovščina. UDEJSTVITEV TRIANONSKE PO-GODBE V MADŽARSKI. V? Budimpešta, 20. jul. Uradni list objavlja vladne naredbe o delovanju in pravicah medzavezniških kontrolnih komisij. Naredba naglaša, da se bodo ona določila trianonske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na vojsko, mornarico in zračno plovbo, izvršila pod nadzorstvom posebnih medzavezniških kontrolnih komisij. Osrednji urad teh komisij bo vJBudimpešti. Razen tega imajo komisije pravico ustanavljati podkomisije v raznih krajih. Stroške z komisije in izdatke, ki nastanejo vsled delovanja teh medzavezniških kontornlh komisij, nosi Madžarska, Pariz, 20. jul. Poslaniška konferenca je imela danes svojo sejo, katere se je udeležil tudi ameriški poslanik Herrick. Na seji se je določilo, da bo postala trianonska pogodba veljavna drugi teden, izmenjava ratifikacijskih listin pa se vrši 26. julija. Beograd, 20. jul. Jutri se sestane poslaniška konferenca k razpravljanju o vprašanju izvedbe trianonske pogodbe. Mogoče je, da je konferenca že prejela poročilo zavezniške komisije v Budimpešti, kateri je bilo naročeno, naj se izjavi, kako naj se izvede trianonska mirovna pogodba. Če je to poročilo že prišlo, je mogoče, da bo poslaniška konferenca že danes odločala, kdaj sc izmenjajo ratifikacijske listine ter kdaj postane trianonska pogodba polnoveljavna. VOJNA KONVENCIJA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Praga, 20. julija. (Izv.) Danes je prispela v Prago jugoslovanska vojaška misija radi pogajanj o detajlih vojaške konvencije med Jugoslavijo in Češkoslovaško. ČEŠKOSLOVAŠKA ZAHTEVA OD AVSTRIJE IZROČITEV ČEŠKIH UMETNIN. Praga, 20, j ulja. (Izv.) Češkoslovaška vlada 'je zahtevala od vrhovnega sveta’izročitev čeških umetnin, ki r,e nahajajo v dunajskem muzeju in privatni posesti. (Kaj pa mi?! Op. ur.) STAVKA BANČNIH URADNIKOV NA ČEŠKEM KONČANA. Praga, 20. julija. (Izv.) Stavka bančnih uradnikov se je danes končala. Sklenjen je bil s posredovanjem vlade kompromis med češkim bančnim sindikatom in bančnimi uradniki. Politika simpatij. Eden voditeljev, skoro bi rekli duševni voditelj slovenske demokratske sekcije je izspregovoril predvčerajšnjem besede, ki nanje moramo odgovoriti. Popolnoma pravilno pravi, da se delijo Slovenci na dva taborja: na enega, »ki z neizčrpno ljubeznijo motri in sodeluje na vsem, kar mora državo ojačiti in razkosani narod čim bolj ujediniti« in na drugega, »ki gradi visok zid ob Kolpi in z nezaupanjem motri vsakega Srba in Hrvata, kakor, da nam hočeta kaj odnesti«. »Ta drugi tabor je reakcijonaren« pravi duševni voditelj naših mladino-demokratov — in tudi tu se strinjamo z njim. Sedaj pa nastane vprašanje: kdo spada v prvi in kdo v drugi tabor in kdo spada k strankam, ki »kolebajo« med tema dvema taboroma. Da spadajo v drugega klerikalci po vsej svoji preteklosti, svoji vzgoji, svojih sedanjih strankarskih interesih in svoji politični taktiki, o tem tudi za nas ni dvoma. Toda kot so klerikalci v svojem mentaliteta cvetka avstrijske vzgoje, ravnotako so tudi naši demokrati, s svojim duševnim voditeljem vred krasno razvita cvetka iste avstrijske vzgoje. Morda se bo kdo začudil, da primerjamo klerikalce z njihovim diametralnim nasprotjem, z našimi liberalci. In vendar ni ničesar naravnejšega. Če se sodi človeka, se mora gledati ne samo na njegova dejanja, temveč tudi na njegove besede, v kolikor so odkrit izraz njegovih misli. Ker volja je dobra, toda meso je slabo. Drugače pri političnih strankah: tukaj se morajo soditi le dejanja in njih posledice, ker slabost mesa posameznika v pošteni stranki ne sme priti vpoštev. In v svojih dejanjih so si demokrati enaki s klerikalci — vsi škodujejo kolikor največ mogoče naši državi in narodnemu edinstvu. Samo da so po našem mnenju demokrati toliko bolj obsojanja vredni, ker oni dobro vedo, in bi že po svojem imenu vedeti morali za pravo pot, ki bi mogel »razkosani narod čim bolj ujediniti«, medtem ko klerikalci delajo slabo za našo državo vsaj po veliki večini v zavesti, da mu koristijo. Demokrati pa so ravno vsled tega, ker je ljudstvo v njih spočetkoma videlo predstavnike narodnega edinstva in državne misli, s svojim strankarsko- in osebno-koristolovskim ravnanjem našemu narodnemu edinstvu in državni misli neprimerno več škodovali, kot bi klerikalci to kdaj zmogli v vsej svoji reakcijonarnosti. V vsem delovanju demokratov ni niti ene prave točke, kjer bi v resnici storili kaj omembe vrednega za državo in narodno edinsivo, medtem ko je dejanj, s katerimi so narodno edinstvo zanikali in rušili v dveletni politični zgodovini njihove stranke več kot dovelj. PovdarjUnje državotvornosti je bila le krinka, ki je več škodovala kot pa koristila. So pa ljudje, ki so za državo in narodno edinstvo brez ozira na strankarske in osebne koristi — in to so ljudje, ki ostajajo zvesti svojim načelom, ki ne kupčujejo s programom,msypie stranke in ki drže obljube, dane svojim vo-Ulcem. Med demokratskimi voditelji jih ne najdemo, takih ljudi. Značilno za politično logiko in doslednost demokratskih voditeljev je, da v istem govoru, .ki v njem povdarjajo potrebo čim večjega ujedinjenja našega naroda, zanikajo pravoveljavno izvolitev ljubljanskega župana, ki je za jugoslovansko stvar najmanj toliko storil, kot vsak izmed voditeljev današnjih demokratov. Ali mar duševni voditelj mladodemokratov misli, da se na tej poti vstvarja narodno edinstvo?! Ali mar misli g. dr. Žerjav, da si bo Beograd pridobil simpatijo Ljubljane, če bo delal napram njej politiko antipatije in negiral zakonsko priznane ji pravice. Ali g. doktor misli, da bo pridobil za Jugoslovanstvo naše ljudstvo, če bo on, ki je s svojimi tovariši Jugoslovanstvo izdal in glasoval proti njemu, sedaj v Beogradu toliko časa pljuval na osebo ljubljanskega župana, da bi Beograd vodil »politiko simpatije«? Gg. demokratski voditelji naj bodo prepričani, da ljudstvo dobro ve, da je njihova »politika simpatije« le politiku korupcije in da je naše ljudstvo preveč zdravo v svojem jedru;da bi korupcijo smatralo za državotvornost. Memento sit! Preko potrditve ljubljanskega župana bodo naše mase ostale zveste svojemu jugoslovanskemu prepričanju in narodnemu edinstvu. Toda kakšen dojm zbujate o narodnem edinstvu v onih, ki še ne stoje popolnoma v okrilju tega edinstva, ki še tavajo in kolebajo, vi, ki se proglašate za nositelje državne misli?! Ne rušite, za česar nosilce se proglašate! RAZDELBA VOJNOODŠKODNIN-SKE ŽIVINE. Beograd, 20. jul. Živina, ki pride v nekaj dneh iz držav, ki morajo plačati vojno odškodnino, se bo za našo državo razdeljevala v Skoplju, Nišu, Gornjem Milanovcu, Kosovski Mitroviči, Beogradu, Prištini, Negotinu, Čačaku in Velebu. SEJA VRHOVNEGA SVETA SE vrši Koncem avgusta. Pariz, 20. julija. (Izv.) V diplomatskih krogih se govori, da se bo vršila seja vrhovnega sveta vkljub prizadevanju Brianda, da se isto odgodi na nedosleden Čas, zanesljivo koncem meseca avgusta t. 1. MASARYK PRI ITALIJANSKEM KRALJU. Rim, 20. jul. Predsednik češkoslovaške republike M?.saryk je dospel v Rim, kjer ga je sprejel kralj. BRIAND IN FOCH V PRAGI. Praga, 20. julija. (Izv.) Po poročilih iz Pariza pride Foch sredi avgusta v Prago. Kakor znano namerava tudi Briand posetil Pragol »JADRAN« V BEOGRADU. Beograd, 19. julija. Akademsko napredno dijaško društvo > Jadran« iz Ljubljane je došlo v Beograd. Dijaki prirede zvečer predstavo Cankarjeve komedije »Škandal«. OBSEDNO STANJE V PETROGRADU - POSLEDICA LAKOTE. London, 20. julija. Glasom poročil »l}aily Mailla« iz Kodanja je sovjetska vlada proglasila nad Petrogradom obsedno stanje. Poslednje dni so v mestu izbruhnili resni nemiri stradajočih mas, katere je mogla vlada zadušiti le z močnimi četami. Zagreb: Devize. Dunaj 19.55—19.60, Berlin 209.50—210.50, Budimpešta 51—51.50, Bukarešta 0—225, Italija 721—723, London 575 —576, New York 159.50—161, Pariz 1242.50 —1245. Praga 206.75—207.50, Švica 2622.50 —2630. Valute. Dolarji 157—158.25, avstrijske 'krone 20—20.75, carski rublji 27—28.50, funti 0—565, napoleondori 520.20—525, marke 213 —215, švic. franki 2625—0, souvereigni 0— 230, lire 0—715. Curih: Devize: Berlin 7.95, Holandija 192.50, New York 607, London 21.86, Pariz 47.25, Milan 27.45, Bruselj 46, Kodanj 91.75, Stockholm 127.50, Kristianija 78.30, Madrid 78.15, Buenos Aires 175, Praga 7.90, Budimpešta 1.90, Zagreb 3.90, Bukarešta 8.375, Varšava 0.32, Dunaj 0.80, avstrijske žig. krone 0.81. Dunaj: Devize: Amsterdam 26.825— 26.925, Zagreb 508.50—512.50, Beograd 2031 —2051, Berlin 1101—1107, Budimpešta 263.50 —266.50. Bukarešta 1137.50—1147.50, London 3030—3050, Milan 3802.50—3822.50, New York 843—847, Pariz 6555—6595, Praga 1983 —1087, Sofija 737.50—747.50, Varšava 43— 45, Curih 13.900—13.950. Valute: dolarji 836 —840, levi 720—730, marke 1103—1109, funti 3010—3030, franc, franki 6535—6575, lire 3775—3795, jugoslovenski dinarji tisočaki 2018-2038, marke 42—44, leji 1125—1135, švic. franki 13.850—13.900, češkoslovaške krone 1092—1098 madžarske krone 201.50—i 264.50, Naš valutni problem. i. S spfdetjem usfave stopa zopet v Ospredje definitivna rešitev valutnega vprašanja. Akoravno so mnogi mnenja, da je to vprašanje z ustvarjenjem relacijo 1 : 4 že definitivno rešeno, moramo oporekati takemu naziranju in to sicer iz formalnih in iz meritornih razlogov . Formalno je namreč »reguliranje« naše valute v smislu gornje relacije nezakonito, ker je izvedeno na podlagi naredbe brez sodelovanja narodnega zastopstva, Ta naredba ima, kakor vse druge zakonske naredbe izdane od zedinjenja sem, le provizoričen značaj ter se ima podvreči reviziji zakonodajne skupščine, ki je stopila na mesto ustavotvorne skupščine. V meritornem obziru je izmena kron v relaciji 1 : 4 skrajno nepravična, ker je temeljila na krivi predpostavi in je bila tudi škodljiva ne le imcjitcljem krone, nego tudi imcjiteljem dinarjev, ki je vsied padca brez potrebe diskreditirane krone, razmerno moral istotako padati, ker je bil vezan na krono s ilksno relacijo. Diskreditiranje krone je v prvi vrsti zahvaliti dejstvu, da se je iz poklicanega in nepoklicanega mesta po vsem svetu raztrobilo, da znaša množina kron v prometu 10 do 12 milijard, dočim je žigosanje dokazalo, da je bil po odtegnjenju 20 odstotkov v prometu le 3 milijarde 688 milijonov kron; po stavljenju v promet omenjeni 'i 20 odstotkov je torej znašala sv ob krožečih kronskih bankovcev komaj 922 milijonov več, torej skupno 4610 milijonov. Devalvacija kronskih bankovcev v relaciji 1 : 4 torej ni bila ekonomsko utemeljena, niti potrebna ter tudi ne za naš finančni položaj, kar si pridržimo obširneje razpravljati v enem prihodnjih gospodarskih člankov. Za danes le omenjamo, da je kupovna moč krone še danes, vkljub za isto katastrofalni devalvaciji višja, nego ona dinarja ter da davčna moč dežel kronskega področja daleč nadkriljuje ono stare Srbije ter da je eden glavnih razlogov padanja kurza naših bankovcev dejstvo, da se mora naša država zadolževati pri »Narodni banki« radi deficita budžeta povzročenega po znatnem primanjkljaju, ki ga izkazuje v proračunu Srbija, torej dinarsko področje naše države, kakor to omenjamo v današnji notici o našem državnem proračunu za leto 1920-21’. Dolžnost naših poslancev je, da store vse mogoče korake, da se krivica storjena kroni, kolikor mogoče popravi! Mi s svoje strani, bomo posvečali vso pažnjo temu življenskeniu vprašanju yečine pripadnikov; paše države,_________________________________ Iz naših letovišč. r* naših letoviščnih’ krajev, oso-* bito z Bleda, prihajajo glasovi, da se poletna bivališča kar nočejo napolniti. Tujcev ni v zadostnem številu, kljub temu, da bi bila s^cer, sezona že v polnem razmahu, saj se nahajamo že v drugi polovici julija in vročina je že nekaj tednov neznosna. Nedvomno se položaj letošnje sezone bistveno ne bo izboljšal, O tej zadevi pa se bo treba resno pečati, kajti nikakor nam ne more biti vseeno, ali so naša letovišča polna ali oe, — Vojna in osvobojenje sta stanje fiaših letovišč popolnoma spremenila, Pred vojno je sestojala večina na pr, blejskih letoviščarjev iz Dunajčanov, precejšnji del tudi iz Madžarov iz Pešte. Blejčani so jih imeli čisto radi, plačevali so brez ugovora cene, ki so jih domačini zahtevali, in že takrat je bil Bled na glasu, da rad dobro in hitro zasluži. Zato so ua pr. Ljubljančani bolj malo zahajali tjakaj, oni pa, ki so prišli, niso mogli tako zlahka razpolagati z zadostnim denarjem, zato pri Blejcih' niso imeli posebnega ugleda, gotovo pa ne tolikega, ko bogati Dunajčani. Ljubljančani so ostali skromno v okolici, Žirovnici in drugod, ali pa so< šli v Kraljevico, Cirkvenico, kjer se je raz-, meroma lažje izhajalo. Bled pa je v sezoni’ izgledal napol nemško. Danes Dunajčanov ni več. Z njihovo valuto bi se pač na Bledu ne dalo več izhajati kakor nekdaj, zato lahko napravimo čeznje križ, če ne za vedno, pa gotovo vsaj za precej dolgo vrsto let. Namesto njih so prišli gostje iz Jugoslavije. Ljubljančanov nekoliko več ko prejšnja leta, saj smo ta čas srečno in uspešno verižili, Zagrebčanov obilo In poleg tega še dokaj gostov iz ostalih hrvatskih in srbskih’ pokrajin, A letos jih’ ni več, vsaj ne v oni množini ko lani. Pravijo, da so jih' odgnale previsoke blejske cene. Jeze se, da 'se ne dado odirati in odhajajo_ k morju v kvarnerska kopališča, kjer se da izhajati cenejše nego na Bledu. Toda pri taki situaciji slvf>rne ftm. ofitnti. V naši Hubi Slovenili ti moramo pomagati s postranskim zaslužkom, ker nas njiva, travnik in gozd sami ne bodo redili. Treba je obrti in industrije. Ravno v tako-imenovani tujski industriji pa imamo lahko enega nemalo izdatnih vitov narodnim dohodkom, fljeba je tedaj priti do dna vzrokom poslabšane sezone, jih odpraviti in našim letoviščem ter goram vrniti popolno proipevajo-če stanje. Treba je dognati, koliko je resnice na očitkih odiranja. Priznati moramo j,ač, da so mnogi naši podjetniki tako slabi trgovci, da res mislijo, že ena sezona jinl bo vrnila investicijske stroške in še 'dala lep zaslužek povrhu., Tu je treba vsekakor večjega trgovskega preudarka in previdnejšega postopanja*. Nahajamo sc v začetku normaliziranja gospodarsk, od-nošajev, prosta konkurenca se znova uveljavlja in tudi letovišča sc morajo usposobiti zanjo, tako glede Cen ko glede vsakovrstnih' ugodnosti. Naj bo letošnja sezona, če ostane tudi v preostalem delu tako nepopolno razvita, primeren nauk za prihodnje leto* Dr. S^ybar brez stanovanja Nedavno je zagrebška „Slobodua Tribuna" opozorila na škandal, da bivši predsednik jugoslovenskega odbora in naš prvi minister za zunanje stvari, dr. Trumbič, ni dobil stanovanja v Zagrebu. Enako in še Kuje se godi drugemu jugoslovanskemu delavcu, našemu dr. Rybaru, Kakor je znana, je dr. Rybar o Božiču 1, nyi8, na zahtevo tržaškiH Slovencev in Hrvatov in na poziv takratne jugoslovanske vlade, zapustil brez dovoljenja laške okupacijske oblasti Trst in je prišel po noči skozi laške obmejne »traže v Jugoslavijo, Ua se kot jugoslovanski delegat udeleži mirovne konference. Rybareva soproga je takrat ostala v Trstu in je vkljub 'žalostnim razmeram tam .vztrajala do poletja' 1. 1920. Dne 13. !‘ulija 'i 920 I, pa so fašistovske Bru-iali ne samo zažgale Narodni 'dom, temveč so uničile tudi pisarno dr, Rybara in sporočili njegovi soprogi, da pridejo tudi stanovanje razdejat. Vso noč, ko je v najbližji bližini gorel Narodni dom in so sfanatizirane fašistovske tolpe iskale in uničeval« pi-sarne in stanovanja uglednejši!! tržaških Jugoslovanov, je Rybareva soproga bedela v svojem stanovanju, Y strahu, da vderejo vsak hip Tasisti in opravijo tudi tam svoje vandalsko delo. Po čel) dogo&kTH ni Hotel dr. ^Ry“ bar več izpostavljati svojo družino fašistovski nevarnosti. Poklical jo je v Jugoslavijo. Toda kam? V Ljubljani ni bilo niti ene sobe proste. Pustil je torej pohištvo v Trstu in spravil družino na Bled, v edini kraj na Slovenskem, kjer, so biJa Sc praina stanovanja, * Upal je Seveda, da to le za malo časa in da se zanj Vendar najde kako stanovanje v Ljubljani, in to tertl bolj, ker se je med tem dal vpisati v ljubljansko odvetniško listo. Bilo je namreč jasno,’ da bi laške oblasti, zlasti pa fašisti onemogočili nadaljnjo bivanje v Trstu možu, ki je ravno proti Italiji zastopal jugoslovanske interese na pariški konferenci skozi več nego poldrugo leto. Ni mu preostalo drugega nego ostati v 'državi, kateri je žrtvoval svojo ekzistencijo v Trstu in ji posvetil takoj od njenega postanka vse svoje moči. No v Ljubljani, v kateri se odpirajo vsak mesec nove banke in agencije in najdejo ne samo poslovne prostore, temveč tudi stanovanja za mnogoštevilne uradnike, ni za dr. Rybara niti toliko prostora, da bi mogel odpreti svojo pisarno in si služiti kruli. Skoraj že/ eno leto prosi on zaman za take prostore. Ves ta čas mora s svoj družino živeti na Bledu, kar je samoobsebi združeno .z velikimi stroški; ves čas mora plačevati v lirah skladišČnino v Trstu in se bati, da mu je fašisti ne iztaknejo in sežgejo; ves čas mora zunaj družine vzdrževati tri sinove na visokih šolah (in sicer na Dunaju, ker je življenje v žita in živine polni Jugoslaviji neprimerno dražje nego v revni Avstriji!) Kar je pa najhujše, je to, da dr. Rybar ne pride do stanovanja, ne morda radi tega, ker ga ni, temveč za to, ker mu ga veleplemeniti poverjenik z aocijalno skrb, g. Ribnikar, noče dati! In to g. Ribnikar z znano svojo ljubeznjivo brutalnostjo tudi vsakemu pove. Tako je nekemu prijatelju dr. Rybara, ki je zanj interveniral, odgovoril, naj gre dr. Rybar v Trst, a ko ga je prijatelj opozoril, da riskira ta v tem slučaju svojo glavo, izraail se je Ribnikar tako ljubez-njivo, da dotični prijatelj dr. Rybara tega niti reči ni hotel. Tudi drugim osebam, ki so zanj intervenirali, je Ribnikar kratko malo izjavil, . da za dr. Rybara v Ljubljani stanovanja ni in ne bo. Za časa Rybareve odstot-nosti v RiiV.u ic njegova soproga iz- vedela za primerno stanovanje. Prišfa je v Ljubljano, se sporazumela s hišnim lastnikom in se obrnila na stanovanjski urad. Tam so jo sicer vljudno sprejeli in obljubili svojo podporo a ob enem opoziroli, naj si še drugič preskrbi protekcijo, ker se ne ve, kako bo ukrenila višja instanca. Drs Rybar da ima v Ljubljani „sovraž-nike“, Notabene nima višja instanca pri prvem reševanju ničesar ukrepati, temveč šele v drugi instanci reševati pritožbe; proti vsakemu zakonskemu predpisu pa nastopa g. Ribnikar, vže v prvi instanci in razpolaga s stanovanji, kakor da je to njegova pravica. Stanovanjski urad je pognal tvojega poverenika. Te dni je dr« Rybar, dobil odlok, s katerim se mu naznanja, da se oddaja stanovanja ne odobruje. Ob enem pa se mu žuga t globo 50.000 K oz. 6 mesecev, zapora, ako bi se brez dovoljenja vselil, — (Brez „obznan“ sc v Jugoslaviji ne more vladati). Naposled se mu sporoča, da bo s stanovanjem razpolagala nova stanovanjska oblast, ki pa, kakor znano, niti eš ni ustrojena. Ko je pa vsled smrti dr. Orožma njegovo iz pet sob obstoječe stanovanje stalo ' na razpolaganje, in se je dr, Rybar že drugi dan zanje potegoval, odgovoril je stanovanjski urad, da je poverjeništvo isto že oddalo. Takrat je to»ej g. poverjenik brez sosveta in brez terna pretiloga vže ponoči razpolagal čez prazno stanovanje in se požvižgal na vse uredbe in predpise, Strankarska strast je našega lju-beznjivega poverjenika tako zaslepila, da vporablja svojo uradno oblas't v to, da dr. Rybar, ki je danes vrhu vsega tudi pripadnik občine ljubljanske in odvetnik v Ljubljani, onemogoči naselitev v našem mestu in izvrševanje odvetniškega poklica, kateremu se mora ta primorski politik zopet posvetiti, ako hoče vzdrževati sebe in svojo mnogoštevilno družino. Da ne bi dr. Rybar gojil nado, da mu bo morda prihodnja stanovanjska oblast dodelila od njega najeto stanovanje, opozarja ga omenjeni odlok, da v zmislu člena 20 a stanovanjske uredbe pridejo pred vsem v poštev državni nameščenci. Stanovanjski urad si dovoljuje tu Celo nepravilno citiranje one uredbe, samo da zamore dr. Rybara izključiti. Navedeni člen ne govori namreč o državnih nameščencih, temveč o osebah, katerih bivanje v 'dotičnem kraju je v državnem interesu (torej tudi nenameščenci)', Zdi se nam, da je delovanje dr. Ry-bara, ki zastopa našo državo v vele-važnih vprašanjih na mednarodnih’ konferencah in ki si more za te konference potrebni materijal preskrbeti pač v mestih in ne v našili, sicer tako krasnih planinah, vsaj toliko v državnem interesu, kakor poslovanje marsi-kakega našega državnega nameščenca, četudi v IV, činovnem razredu, Tudi je zelo čudno, da se je oglasila socijalna skrb za državne nameščence baš, sedaj, ko želi to stanovanje imeti dr. Rybar, da je trdovratno molčala, dokler je tam stanoval Nemec. Res grozna ironija usode! Možu, ki je celo svoje življenje posvetil borbi za slovensko in jugoslovansko idejo, ki je tej ideji naposled žrtvoval svojo dotedanjo dobro pozicijo in riskiral, da ga Lahi, če bi ga bili zasačili pri prekoračenju demarkacijske črte, odpeljejo v Sardinijo, ki je potem mladi jugoslovanski državi posvetil vse svoje sile in jo zastopal pred inozemstvom, temu možu odreka primeren prostor v glavnem mestu Slovenije jugoslovanska vlada po človeku, žalibog slovenskego rojstva, ki ima edino to zaslugo, da se je, brez vsake predizobrazbe, edino le z brezobzir nim rabljenjem* svojih komolcev, znal preriniti od štantov ljubljanskih branjevk v prve vrste državnih futikcijo-narjev in zasesti mesto, ki je po njegovi osebi diskreditirano in profa nirano. Dolgo smo se obotavljali objaviti ta nečuveni škandal, posebno tudi iz skrbi, da ne bi Lahi izvedeli, kako postopa Jugoslavija z možem, ki jim je veljal za enega najizraziLejših pred-staviteljev slovenskega odpora proti njihovi pohlepnosti in ki je ra^no sedaj zopet v Rimu nastopal kot voditelj naše delegacije na prcvažnih mednarodnih posvetovanjih; 110 videči, da so, kakor smo izvedeli, celo pritožbe na ministrstvo za so:, skrb (prijatelj dr. Kukovec!■ ostale brezuspešne, odločilj smo se obvestili slov. javnost, d,a se 'vsaj izve,^ kako socijalna skrb postopa z možem, ki mu je radi delovanja v pi''d Jugoslavije zaprta pot v ožjo njegovo primorsko domovino. Stvar slovenske javnosti je sedaj, da najodločnejše protestira proti takemu postopanju in s svojo odločno obsodbo napravi končno red v tej zaj devi, ki meče tako žalostno inč na našo strankarsko politično moralo^ Politične vesti. Regent Aleksander pretendent za ruski prestol? .Včerajšnje »Jutro« pravi v članku »Svetovno politično ozadje atentata« med drugim tudi, da so ruski monarhisti glede vprašanja nasledstva ruskega prestola razdeljeni v dva tabora. Eni hočejo, da zasede ruski prestol jugoslovanski regent Aleksander, drugi se pa zavzemajo za velikega kneza Dimitrija Pavloviča Romanova. Zato se pa baje ruska aristokracija zavzema za poroko regenta Aleksandra s hčerko angleškega kralja Mary. Da bi preprečili, da zasede Aleksander ruski prestol so baje ruski komunisti aranžirali zadnji atentat na Aleksandra. Zanimivo je, da je Radič v nekem in-tervivu nekemu češkemu žurnalistu že že pred 2 mesecema povedal, da obstoja med Rusi struja, ki želi, da postane naš Aleksander ruski car. Takrat so se češki listi norca delali iz Radiča, sedaj pa poročajo o tem celo vladni listi jugoslovanski. »Vedetie« in vedeta. Križarko »Vedette« nam je poklonila Francija v spomin na neuspeh atentata na regenta Aleksandra, poroča »Jutro«. O italijanskih strahovih piše »Jutro«, o križarki »Veriti« s 24 topovi, o diplo-matičnih korakih, o ogrožanju italijanskih interesov na Adriji. »Temps« pa piše o leseni vedeti (ladja izvidnica), ki se nahaja že 2 leti na Donavi pred Beogradom. In 9 mož ima »križarka«, 20 metrov je dolga, 25 ton je pa težka. Živeli francoski da^ rovi! • Pašlč odide v Karlove Vare. Min. preds. Pašič ne odpotuje v Marian-ske Lažni, kakor se je poročalo, temveč v Karlove Vare. Zanimivo je, da je sklenila češkoslovaška vlada, da se za čas, ko se bo ministrski predsednik PaŠič mudil v Karlovih varih, otvori tamkaj podružnica praškega dopisnega urada. Korianty v Parizu. Korfanty je 18. tm. prispel v Pariz, kjer se namerava muditi dalje časa. Glede gornje-šlezijskega vprašanja je izjavil Kor-fanty, da pričakuje, da bo vrhovni svet znal popolnoma vpoštevati voljo naroda in stvar pravično rešiti po izidu ljudskega^lasovanja Program italijanske vlade. V zbornici je prečital min. preds. Bonomi program vlade. Izvajal je, da se v zunanji politiki ničesar ne izpremeni, Italija, ki je že znižala svojo obstoječo vojsko in pristopila k vsem pogodbam, katere se tičejo razorožitve, se je nemudoma in navdušeno odzvala ameriškemu vabilu. Glede jadranskega vprašanja je dejal ministrski predsednik, da je to vprašanje rešeno v svojih temeljnih potezah z rapallsko pogodbo, katere obveznosti bo Italija iskreno držala. Največje težkoče tvori izvedba pogodbe v reškem vprašanju. Vlada meni. da se to vprašanje v glavnem reši z gospodarskega stališča, in sicer na tak način, ki zagotavlja mestu gospodarsko bodočnost. Vlada natiflS-rava^s splošnimi odredbami zboljšat; finančni in gospodarski položaj države,. Bonomi je zaključil svoja izvajanja, da hoče vlada urediti še nerešena vprašanja zunanje politike in je pripravljena v notranji politiki nastopiti zoper gospodarsko krizo. Vlada bo vzdrževala absolutno avtoriteto države in zahteva zaupljivo sodelo.-« vanje parlamenta, države in kolonij. Nova mobilizacija na Ruskem. Iz Helsingforsa poročajo: Rusija je mobilizirala sedem letnikov,; Domneva se, da je naperjena mobilizacija ali proti vzhodni zvezi ali pa proti Poljski. Mogoče je tudi, da se del nove; sovjetske armade stavi kemalistonj na razpolago. Ureditev bulgarskiH finančnih zahtev. Sofijski list »Novo Vreme« od 16. julija poroča, da je \z* javil bulgarski finančni minister Turla-i kov pred svojim odhodom v Evropo sofijskim novinarjem nastopno: Zakasnili smo se s plačevanjem sklenjenih posojil v inozemstvu. Odhajam, da uredim vprašanje plačil. Razen tega poteče tudi rok trgovinskih pogodb, ki smo jih skle* nili s posameznimi državami. Odhajam, da uredim tudi to vprašanje obnovitve trgovinskih pogodb. Ako se posreči, bom sklenil v inozemstvu posojilo, ki bo brez dvoma pomagalo, da se tečaj leva dvigne, kakor tudi da se gospodarsko stanje Bulgarske zboljša. Madžarska bo izročila zapadna Ogrsko. Madžarska delegacija! v Parizu odločno dementira vesti, češ da se nekatere militaristične ali monarhistične skupine na Madžarskem branijo izročiti Zapadno Ogrsko Av* striji in zahtevajo določitev roka za novo pogodbo z Avstrijo. Italijanska zbornica se je sestala 19. julija t. 1. — Predsednik De Nicola, ki je na prošnjo ministrskega predsednika Bonomija umaknil svojo ostavko, je bil pri vstopu v dvorani živahno pozdravljen. Poslanci so pOi slušali izvajanja ministrskega prečk sednika o zunanji politiki, ne da bi ga prekinjali. Šele napoved izpremembe davka na vojne dobičke z ozirom na industrijski položaj, je vzbudila hrup pr komunistih in protivzklike pri fa-i šistih. Napoved preskrbe vojnikov so; sprejeli nacionalisti z odobravanjem, Angleško-irska pogajanja. De Va« lera je imel 18. t, m. popoldne v Dep-* ning Street tretji porazgovor z TTo)j$ Georgem. Obsodba madžarskih teroristov'« Madžarski dopisni urad poroča iz Se* gedina: V kazenski razpravi proti te« roristom, ki so umorili bivšega pred« sednika madžarske zbornice Natayjai se je danes razglasila sodba. Obtože« ni Engi je bil zaradi umora obsojen na smrt, Anovskaj-Toth zaradi ude-c ležbe pri umoru obsojen na 15 let ječe, 28 obtožencev je bilo obsojenih v ječo na 6 mesecev do 5 let. Osen? jih je bilo oproščenih. Gospodarstvo. Naše fužine. Neki Savič opisuje v beograjskem »Trgovskem Glasniku« Fužine v Sloveniji. Sava—Jesenice, Guštanj in Štore), letne proizvode ter prihaja do čudnih zaključkov, naj bi se fužini Sava in Guštanj enostavno preselile v notranjost države, kakor se prestavi kakšna vojaška posadka. Glede fužin na Savi piše, da se je moglo pri vsej kapaciteti izrabiti komaj petina proizvajalne zmožnosti, ker prve čase ni bilo mogoče dobavljati dovolj premoga in od časa do časa tudi. ne surovega železa. Potem izvaja: »To podjetje je popolnoma odrezano od dobavljajoče baze glede surovega železa, je odvisno od tuje produkcije in vsled bližine avstrijsko-nemške in italijanske meje ne more ve-| ljati kot baza za izgradbo obrambene industrije, temveč bi bilo le v napotje razvoju take industrije. V interesu deželne obrambe se mora to podjetje odkupiti, prenesti v bližino Ljubljane s priučenim delavstvom vred, ki je važno narodno dobro. Na Jesenicah pa se naj ustanove tovarne za papir, celuloze, lepenko in druge podobne. Glede jeklarne v Guštanju pa piše: »Surovo železo je dobivala jeklarna iz Nemčije, Nemške Avstrije in Čehoslovaške. Škoda, da je to, za narodno obrambo važno podjetje slučajno neposredno ob meji, zato ga mora država odkupiti in premestiti v bližino Prijedora (Bosna), obenem z vsemi strokovnimi delavci. Delavcem se mora dati prilika, da se v deželi stalno naselijo, da si zgrade hiše, da dobe zemljišča in druge ugodnosti, da se bodo počutili srečne v novi deželi.« Piscu pač naše razmere niso znane, sicer bi ne prihajal s takimi nasveti. Delavci na Jesenicah, posebno pa v Guštanju imajo večinoma svoje domove v bližini, strokovni .delavci pa so po večini še vedno .tujci, J Izplačevanje zadolžnic trbovelj« ske premogokopne družbe. Premogq- kopna družba v Trbovljah namerava izplačati vse zadolžnice od 1. decembra 1907. Za vsak kupon se izplača '476 av* strijskih kron in 6.34 odstotkov obrestlj Posojilo, fadi katerega so izdane za* dolžnice, je bilo svojčas izračunano y, frankih, ali možnost izplačila v kronali1 bo družbi prinesla precej milijonov, rF Socijallzacija rudnikov na Ce* škem. Anketa čeških in nemških učenjakov ekonomov, se je izjavila proti socijalizaciji rudnikov. Profesor neon ške univerze Ammon je dodal svo« jemu mnenju pripombo in predlog, nai) se vseeno poskuša socijalizirati e« rudnik in naj se na istem opazuje, akfl more konkurirati z drugimi. Delay« stvo zahteva, da vse rudnike prevzame zarod, ki bi dajal vladi odškod« nino z obligacijami in ,vso stvar X0djf v interesu delavstva. rf Brezposelnost v Češkoslovaški republiki. V drugi polovici Junija je yži* valo državno podporo 29.000 brezposelnih in sicer :• 18.000 možkih, 1.1.000 žensk in 23.000 družinskih članov. Odi teh spada 50°/0 h tekstilni industriji* 10°/0 h kovinski in 5°/0 h stavbinskt, Poleg tega je vživalo podporo pri pod« jetjih 13.000 deloma zaposlenih In 5500 družinskih članov. Število brezposelni^ pada, ker v marcu jih je bilo 41.000, S aprilu 32.000 in v ‘maju 30.000. [-f- Belgija poteguje iz prometa pa* pirnati denar. V drugi polovici pretek čenega meseca je vzela belgijska .vlad«! iz denarnega prometa papirnih nov« čanic v nominalni vrednosti 100 mili* Jonov frankov. Na pariške finančne kroge je naredila ta vest zelo dobet! utis. Metalni belgijski denar dobiva D{! dne do .dne. yečjo vrednost« Dnevne vesti, 'Jugoslavija* 'Izide na dva-uajstui straneh In opozarjamo že. danes vse nase at atelje in naročnike na njeno vse* stransko in interesantno vsebino. V zadoščenje vsem čitatcljem našega novega, vele-zanimivega romana »Nostradamus«, mu bo- V ucdcljo posvetili celo stran, kakor bo-v"J ‘l,di v vseh drugih panogah dosegli popolnoma dovršenost svetovnih listov. »v. Klavrn shod so imeli gg. dr. Rybar, orandner in Fakin v nedeljo na Jesenicah,« popiše včerajšnje »Jutro«. Mimo tega, da S,«, na sbodl‘ do nlalega preko tisoč vp7ašamo mi gg. demokrate: Zakaj za OOZjo voljo se pa vaši poslanci, ki so vendar tako »državotvorni« in ki so glasovali za niti ne upajo napovedati javnega Shoda, temveč za zaprtimi vrati poročajo le svojim strankarskim zaupnikom, medtem ko iJi j e. ^odl NSS po celi Sloveniji in je Povsod, kjer so se vršili shodi N5S (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Za-Jprje, Hrastnik, Novomesto, Kočevje, Jesenice, Bled itd.) od vseh navzočih soglasno sprejeta zaupnica NSS poslancema za nji-Mvo »protidržavno« delovanje in glasovanje z nstavotvorni skupščini Kaj je gg. demokratske poslance strah stopiti pred narod Jn opravičiti pred svojimi volilci svoje delovanje? Ali jih je mar celo sram?! E, časi se spreminjajo in naše ljudstvo je začelo pogasi, toda gotovo ločiti pravo državotvornost od lažne državotvornosti, ki naj služi J® kot krinka za osebno-strankarslce koristi, vi *• pomagajo nobena zavijanja! — Izselitev v Ameriko. Ministrstvo za socialno politiko objavlja prizadetemu občinstvu, da se morejo v Ameriko izseliti samo one osebe, za katere so bili vozni listki pla-lanl pred 16. julijem t. L v Ameriki ali pa, da so bili ti listki že deponirani do omenjenega dne pri zastopnikih parobrodnlh družb. Prodaja novih izseljeniških voznih listkov je prepovedana vsem agenturam in njihovim zastopnikom po vsej kraljevini. Izseljenci, ki imajo do 16. julija kupljene .vozne listke, '™raJ° odpotovati najkasneje do 15. sep-tembra t l. Oni, ki do tega joka ne morejo odpotovati. Imajo pravico do povračila vpla- SVvozneeifstkeZaStOPStVlh- m katerih S° ~,i^uf*alerr!sl‘im potnikom. Ministrstvo « Stvari objavlja, da so v zadnjem »ovani. no ateri naši državljani na po-žmir* t,-" . ?v' lnesta v Jeruzalem brez vi-ri-iii i, ? o n.EB angleškega poslaništva v ■lrienro i fvmL Oni, ki žele potovati v lfraje *?’ *“ s.c naliajajo pod angleško upravo, vTonrn .Ja^0’. naI pred odpotovanjem dobe v uJ-t« • Pristojnem angleškem konzulatu kraljevini. — Mi bi pa vsem, ki natnera-' ! Potovati v Jeruzalem svetovali, da tr Sni po doma ter denar, ki bi ga po-• ,i?. ,za t0 Potovanje raje naklonijo naši • ugoslovanski Matici« ali kakemu drugemu narodnoobrambnemu društvu. — Važno za poljedelce in invalide. Ministrstvo za poljedelstvo in vode deluje za to, da bi se otvorilo večje število čebelarskih In mlekarskih šol v državi ter da bi se otvorilo več nižjih poljedelskih šol za zenske. Ministrstvo za socialno politiko iz-dcuje načrt zakona o invalidih, ki bo izdelan na podlagi zadnjih uaredb istega ministrstva. Invalidske podpore bodo regulirane po sistemu procentualne klasifikacije sposobnosti od 20 do 100 odsttokov. . Kraljevi namestnik Ivan Urbar je ..na posla,dštvu v Pragi dne 18. t. m. Poslovilni banket. AUiioJ, *3oIjšcvIžka družba za eksploatacijo Osnm,1nVeR?,^ad“- V marCU leta 1919 se Je Bnlf!,,, •'! 'L bližini gradu barona Miillerja na sr> i? ,01,,1 družba različnih preobratnikov, ki ni» i ,na vsak nadm zenačiti premože-j tcrn ^enačenju seveda toliko za-tuziti, da ne bi bilo treba delati. Nazvali so so kranjski, bollšcviki, ki se ne ubijajo in ne more, pač samo zagroze, še rajše pa ukra-oejo skrivaj. Puščati malo na premoženju Mulierja se jim ni zdelo samo popolnoma opravičljivo in pravično marveč so smatrali to še celo kot nekako dolžnost, da bogatega barona za njegovo udobno prejšnje življenje malo kaznujejo. Ta družba je pokradla res Jako veliko stvari v gradu. Večino po-V»* J?eRa b'aRa so na^i po raznih hišah. S m , ov te družbe je bilo obsojenih po vč«J • *2 mesecev Kot zadnji se je Fran« zJ?,°Yar!al’ Ključ, pomočnik Nov^6 9 ’ ** seda1 pri vojakih v neV Sadu' Tudl ta ie oku?pn od takrat-ris«? "evamega duha in zapeljan od tova-rtrntii el v Srad hi ukradel ter odnesel v la i svcIcev ve2 različnega blaga. Oblak zn i °cZadevo Ias110 °P'sa* in tatvino pri-zn i ®°di52e je upoštevalo njegovov.pri-vanVI®' up°5tevalo pa tudi razburljivo valo-Fntm w.1ieo})ratneEa življenja, katero so obleče ječe In obsodi,° Oblaka na 3 me- nekPm° nn°r«iCi ftll° sester rdečega križa. Po •lužilo onnnn YdeCeRa križa ie med voino Služilo 90.000 žensk kot bolničarke. tulnnm r i i>rptl oddaj! dvorskih dobav JSSiJZ dn* ie deputacija dekorativnih na hm * moJst[ov Posetlla ministra za jav- deknri« r p™tcstl,rala proti nameri, da se novem u!13 mizar?,ca instalacijska dela v novem dvoru oddajo tujcem. m!n!strstv1fa!!0V!teV*”I?e‘i'skesa sveta. Pri novi kmetiisk? km,eblS« in vode se usta-organ ministv! najvišji posvetovalni iz 30’ SR*«*« svet je sestavljen članov, ki Pa'ne srn?0 iSJf”11*® minister J2 njegovega ministrstva nLLio^fo “radnik?v volijo kmečke stroko'™«,h ■ eia.nov UC države, med temi sola, ?r™acii? ca,e % Ljubljani, ZadružnatU*dv' ‘J^ka dru.žl]a ?adružna zveza v Celju. l%Vh * 1 Pnetijskem svetu je časten posoi n™ ? «V j* ministrstvo jim določi za vsako ««• ?’ g^rno nagrado. Izven beogradski člani do Judi dnevnico za čas Potovanja m f ‘ letu potnih stroškov. Mandat traja dye |n ^ Slovenska dijaška zadruga v Pfnai „a|Uni!i. člane obeh zadrug obveščamo, da nej- Ppoakajo glede vlaganja prošenj za’šti-On! Le do nadalinega obvestila v časopisih. Če..’ Ki nameravajo v prihodnjem letu pri. ha, 0z- nadaljevati študij v Pragi ali Brnu, bo«S? tavii0 Pismeno pri počitniškem od-IngJ" sicer za SDZ v Pragi pri tov. cand. ce« nIui Petriču> Ljubljana, Gosposvetska ljem~7 Siarl grehi. Na kolodvoru v Grosup- • Plsom t vedno v‘dnl cesarski orel z na- 1 hačeinii k- Postamt«. Ali nimata postaje-lniK in poštar nič kolomaza? j jm.'" Za III. letošnje porotno zasedanje so Droa°v.ani za predsednike; v Ljubljani dsednik deželnega sodišča dr. O. Papdž, j V Celju dvorni svetnik irf predsčdnik okrož. sodnika dr. Jos. Kotnik, v Mariboru dvorni svetnik In predsednik okrož. sodišča Tomaž Cajnkar, v Novem mestu predsednik okrož. sodišča dr. Jurij Polenšek. — V sosvet železničarsko zavarovalnice zoper nezgode je imenoval minister za soc. politiko sledeče gg: viš. gradb. komisarja inž. Al. Hrovata, viš. revidenta Iv. Varl central nadzornika dr. Faturja, revidenta L. Vencajza, progov. nadzornika Val. Poženela in poduradnika drž. žel. Vdovča. — V Šmarju pri Jelšah je Izvoljen za župana Ivan Anderluh, pristaš SKS. — Obesila Se je na Vrtičah blizu Zg. Kungote nad Mariborom nekoliko slaboumna kmetica Mar. Tačer. V Šmartnem pri Slovenjgradcu ima neki Mikolič v najemu hišo, v kateri je gostilna in trgovina. Kmalu pa mu je okrajno glavarstvo dovolilo še koncesijo za mesarijo in pekarijo, dasiravno se ni izučil nobene teh obrti. Treba je imeti le denar. Izučenim obrtnikom se s tem dela očitna krivica. — Velika tatvina na Jesenicah. Fotografu Dimitrijeviču iz Niša ie ukradel neznan železniški tat 10.000 dinarjev. — Velika tatvina v Sisku. Neznani tatovi so ukradli pri gostilničarju Venčeslavu Mlekužu v Sisku 100.000 K denarja v bankovcih po 400 K in sledeče dragocenosti: moško' črno uro, 2 zlati damski uri, žensko uro iz platina, krasno žensko brošo, naprsno iglo s kamnom, zlate uhane in moški zlat prstan z monogramom. Z bogatim plenom so tatovi neznano kam pobegnili. Ni izključeno, da nameravajo preko Slovenije v Nemško Avstrijo. — Razpisana je služba okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Lož. Tntere-sentje se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. — Za Jugoslovensko Matico so darovali: G. Bavcon Makso zbirko K 144.—, g. Jerala svoto K 344, nabrano na svatbi pri Štajercu v Mostah, Telefonska in brzojavna centrala K 23, g. dr. Puc, odvetnik, preplačilo članarine K 352.—, garda rdečih na-geljčkov K 20.—. Otroci igrali in deklamirali na domači prireditvi v Pražakovi ulici štev. 10 ter zbrali 120 kron. Iskrena hvala! Posnemajte! — Na Bledu je preteklo nedeljo kon-certriral tamburaški odsek »Bratstva«. Pod vodstvom g. Mikoliča je izvajal 20 mož bro-ječi zbor več težjih koncertnih točk, ki so bile brez izjeme sprejete z aplavzom. To je bil prav vesel pojav in želeti moramo, da se zbor okrepuje in uglaja, kar tudi gotovo ne izostane pod marljivim vodstvom g. ka-pehiika Mikoliča. — Marija Lebanova. V nedeljo se je vršil v Stični pogreb g. Marije Lebanove, soproge- upok. ravnatelja Ant. Lebana. Biaga gospa je komaj 59 let stara preminula vsled kapi zapustivši obupanega soproga in bčerko Mimico, gojenko učiteljišča. Ranjka je prišla pred petimi Jeti v Stično z družino kot begunska obitelj. Povsod je bila jako priljubljena in seveda kot izredno pridna, razumna in blaga gospa, ki je uživala splošno spoštovanje. Naj v miru počiva blaga duša! — Soba št. 26 in 32 pri sodišču v Radovljici. Bivši poverjenik za kmetijstvo Jakob Jarc, posestnik v Podholmu pri Gorjah, je bil povabljen na 12: januarja h radovljiškemu preiskovalnemu sodniku kot priča v zadevi Urevc radi tatvine divjačine. Priča je prišel pravočasno na sodišče, čakal pa je pred sobo št. 32, kjer je od nekdaj posloval preiskovalni sodnik. Prezrl pa je, da je vabljen na sobo štev. 26. 'V zadnjem času se je namreč premestilo poslovanje iz sobe št. 32 na sobo 26, dasi so številke sob in napisi ostali neizpremenjeni. Rriča ni bil klican, ali je morda klic preslišal, videl pa tudi ni obtožencev in je odšel Na ponovno povabilo je odgovoril Jan sodišču pismeno približno sledeče: Povabilo vračam, ker sem že bil na sodišču in čakal zastonj celo uro O zadevi ne vem ničesar. Naj se eventu-elno poklice Zupana Antona. Prav vljudno pa prosim, da sodišče stranke pravočasno zasliši in jih ne pusti brez potrebe čakati, kot se je to zgodilo meni. Radovljiško sodišče je odstopilo vse spise državnemu pravd-ništvu, ki je dvignilo proti Janu obtožbo po § 104. Pri včerajšnji obravnavi, ki se je vršila v odsotnosti obtoženca, je bil Jakob Jan oproščen. — — Umrla je v Prevojah pri Lukovici Antonija Mazuran, soproga vpok. davčnega upravitelja in posestnika v starosti 72 let. Bila je blaga žena usmiljenega srca. Rodbini iskreno sožalje, pokojni Večni mir! — Poroka. Dne 12. t. m. se je vršila v Zatecu na Češkem poroka gosp. Fran Ukerja, šefa špcdicijske tvrdke F. et A. Uher v Ljubljani z gosjx>dično Martičko Wcine-rovo iz Zateca. Obilo sreče! m V Kranju je umrl stavbeni nadsvetnik Bloudek. — Pobegli kaznjenec. Iz zaporov okrajnega sodišča v Ložu je pobegnil Anton Hočevar, ki je bil zaprt radi tatvine. Vlomil je dvojna vrata s silo. Ljubljana. a niso krščeni niti niso vpisani v kaki drugi rojstni knjigi (n. pr. pri rabinatu v Zagrebu). Zato opozarjamo take starše, da morajo rojstvo svojih otrok s posebno vlogo nemudoma naznaniti ob priložitvi poročnega lista staršev, oziroma rojstnega iista nezakonske matere ter z navedbo, katera babica je pri porodu poslovala, mestnemu magistratu, da vpiše otroka v magistratno rojstno knjigo. Malomarnost v tem cziru more pozneje škoditi le otroku samemu, če ne bo mogel nikje dobiti rojstnega lista, ko ga bo potreboval za šolo, za službo, za vojaščino itd. =- Nada Rogady, 13 letna hčerka ravnatelja Slov. eskomptne banke v Ljubljani, je umrla v Krapinskih Toplicah, kjer se je mudila na počitnicah. Truplo so prepeljali v Zagreb, kjer se položi 21. t. m. v rodbinsko rakev. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! «= Pozor na jedila. V Zg. Šiški si je priredila rodbina železniškega čuvaja Čebulja cvrtje iz jajec, katera so baš preje kupili v neki prodajalni. Rodbinski oče, ki je bil y službi In ni bil jedi deležen, je ostal zdrav, drugi so pa opasno oboleli in bili oddani v bolnico. Prvotno se je mislilo celo na kolero. Vzrok so pokvarjena jajca. Vsled tega se občinstvo opozarja, naj poleti zelo pazi na jedila, zlasti še na beljakovine (meso. mleko, jajca), ki se v vročini razkrajajo in nastajajo v njih nevarni strupi. Kdor nima ledu ali mrzle kleti na razpolago, naj bo posebno pozoren. Proti brezvestni prodajalni se je uvedla kazenska preiskava.. = Mačke pred vsklicnim sodiščem. Neka stara gospa v Ljubljani ima v svojo zabavo 6 mačk. Te mačke pa so s svojim mijavkanjem _ kolikortoliko nadlegovale so-strauke. Ljubiteljici1 mačk so pisale vljudno pismo, da naj mačke odstrani. Globoko užaljena gospa je tarnala in tožila neki dekli rekoč pridne in lepe so moje mucke, oni pa so žlebi žleht, tako žleht. Več gospe, ki so se čutile radi besede »žleht« užaljene, so gospo tožile radi žaljenja časti. Okrajno sodišče jo je oprostilo, užaljene gospe pa so se pritožile. Vsklicni senat je potrdil oprostilno razsodbo. = Pevci »Merkurja«! Na veselici povodom ljubljanskega velesejma nastopimo s štirimi jresmi. Dolžnost vsakega pevca na-šqga stanu je, da ob tej priliki pomore našemu zboru do častnega nastopa. Prihodnja pevska vaja bo v četrtek ob 8. zvečer v društvenih prostorih Gradišče 17, I. nadstr. Pridite brez izjeme vsi! Pevski odsek »Merkurja«. = Popravljamo. V poročilu glede tatvine drv v invalidskem domu se je vrinila neljuba pomota. Upraviteljstvo se ne obsodi na povračilo 200 kron, jasno, ker je bilo upraviteljstvo samo okradeno, pač pa se zavrne glfcde te škodo na civilno pravno pot = Kap je zadela v Šiški pristava državne železnice Franca Carnellija na stanovanju. Carnelli je hitro umrl, doma je bil iz Kanala na Primorskem. = Tovarniška tatvina. Hlapcu Orož Al. na Mirju je ukradel znan tovariš iz kovčka v zaklenjeni sobi eno obleko in srebrno orodje za briti, vredno skupaj 2400 K. = Christofov učni zavod v Ljubljani je priredil povodom šolskega sklepa 14. t. m. pod vodstvom g. prof. Robide javno tekmovalno brzopisje, katerega se je udeležilo lepo število gojenk in gojencev. Narekovalo se je iz »Idrijski rudnik« skozi pet minut z brzino 100 besedi v minuti. Mlade brzopiske so z veliko in občudovanja vredno spretnostjo izvršile svoje delo ter je navzoče občinstvo z zanimanjem sledilo tekmi in sc' čudilo lepim uspehom, ki jih je dosegel zavod na polju stenografije. Prva izmed tekmovalk je bila Ankon Rozalija, druga Za-horik Antonija, tretja Anka Burdych in četrta Hafner Marija. Vse te so bile obdarovane z denarnimi nagradami. = Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi Od 10. do 17. t. m. je bilo v Ljubljani rojenih 28 otrok (13 dečkov in 15 deklic), med temi so bili 3 mrtvorojeni (2 dečka in 1 deklica). Umrlo je v istem času 19 oseb (10 moških in 9 žensk), med temi 12 domačinov iu 7 tujcev. Smrtni vzroki so bili: 6 jetika, 1 griža, 1 možganska kap, 1 srčna hiba, 3 rak, 2. slučajne smrtne poškodbe in 5 drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je bil naznanjen le 1 slučaj davice. = Vojuški koncert na vrtu hotela »Union« v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 21. t. m. od pol 8. do pol 11. ure zvečer. Maribor. = Škandalozno postopanje stanovanjskega urada— ubijanje eksistenc. Vsem je še v spominu škandalozni slučaj, ko je upokojeni kapetan Šušteršič v največji razburjenosti s streljanjem priklical ljudi, da se je tako ubranil nasilni deložaciji. Veliko prahu in veliko ogorčenje je vzbudila ta žalostna afera v javnosti in ostro se je obsojalo nc-socijalno postopanje onih, ki jim je poverjena socijalna skrb. G. Šušteršič pa kljub trudu, letanju od Poncija do Pilata, nešte-vilnih prošenj ni mogel preprečiti deložacije. Včeraj ob 2. pop. so pobrali pohištvo iz stanovanja, ga postavili na dvorišče in g. Šušteršič je na cesti s 5 družinskimi člani. Stanovanjska komisija mu je sicer tfakazala neko podstrešno stanovanje, dobil ga je pa drugi. Nakazali so mu drugo stanovanje, stari stanovalec je pa še v njem... 1 o je prekleto žalostna slika naših razmer, ko človek, ki je v Ljubljani uslužben in preživlja s poštenim delom rodbino, ne ve, kam da bi položil svojo glavo, To je ubijanje eksistenc, ubijanje družinskega življenja! — Naj 5e ne izgovarjajo merodajni krogi, da b! stanovanj, samo poglejte malo natančneje in bolje, Ljubljana je narasla samo za 7 tisoč prebivalstva! Zadevo bomo pazno zasledovali ter se še povrnemo nanjo. Dolž-nost stanovanjskega urada pa ie, da g. Šušteršiču nujno nakaže stanovanjc, da se mu njegovo pohištvo ne pokvari popolnoma. — Otroci brezkonfesijonalnih staršev ali takih, ki so nepriznanega veroizpoveda-nja. Izključeno ni, da je v Ljubljani danda- - nes Kaj takih otrok, ki so rojeni v Ljubljani. Zdravniško društvo za mariborski okoliš. Deželna vlada je potrdila pravila novoustanovljenega zdravniškega društva za mariborski okoliš. Ob priliki ustanovitve izvoljeni odbor se je konstituira) nastopno: Predsednik: dr. R. Bergman (Žalec), podpredsednik dr. Fr. Jankovič, tajnik dr. Janko Dernovšek, blagajnik dr. Vilko Marin, knjižničar docent dr. Iv. Matko. Odborniki: dr. H. Robič, dr. Iv. Schvvab (Celje), dr. B. Štuhec (Ptuj), dr. Iv. Rajšp (Celje), dr. J. Tavčar (Središče); namestniki: dr. Lj. Jenko, dr. V. Železnikar (Slov. Gradec); preglednika računov: dr. Iv. Jurečko, dr. Klasinc (Pragersko). Ker ja Avstrija ustavila naš tranzitni promet na progi Maribor—Špiljc—Radgona, je sedaj tudi naša vlada odredila, da preneha kompenzacijski tranzitni promet na progi Gradec—Maribor—Celovec. Na tej progi morajo avstrijski potniki imeti odslej zopet predpisane potne liste. Razen tega so naše oblasti v znak protesta proti ukinjenju ■tranzitnega prometa med Št. Ujem in Radgono zaprle- most preko Mure med Gor. Radgono in mestom Radgono. Posojilo mestne občine. Deželna vlada je dovolila mestni občini najeti pri mestni hranilnici posoiilo 3 in pol milijona kron za izpopolnitev elektriškega omrežja in za preuredim mestne plinarne. Do imenovanja novega vodje stanovanjskega urada imenovani urad ne posluje. Interesenti nai sporočajo svoje želje pismeno po pošti. Višji bibliotekar javne in vseučiliške knjižnice v Pragi dr, Ivan Žmavc bo od 25. t. m. naprej priredil v Mariboru javnosti pristopen počitniški tečaj o znanstveni organizaciji narodnega gospodarstva in narodne prosvete. Predavanja se bodo vršila 25.. 26., 27. in 28. i. m. ob 20.'uri v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. Ministrstvo za notranje zadeve je zavrnilo pritožbo radi razpusta nemškega »Berg-vereina« v Mariboru ter potrdilo odlok deželne vlade. Zavrnitev se opira na mnenje dravske divizijske oblasti, ker delovanje nemškega planinskega društva v bližini državne meje ni priporočljivo in je tudi iz vojaškega stališča nedopustno. Razentcga se ministrstvo Še do danes ni moglo prepričati o lojalnosti Nemcev, zlasti onih iz mariborskega okraja. .1. mariborski bioskop, ki je last gospe Guštinove iu se je nahajal doslej y ozadju restavracije pri Dunaju na Aleksandrovi cesti, se preseli sedaj v dvorano gostilne Maribor, ki jo je kupila gospa Guštinova. Samomorilka. V bližini Gorenje Sv. Kungote so našli 17. t. m. v gozdu obešeno truplo žene posestnika Tacerja. Izgubila se je bila pred 4 dnevi neznano kam in so jo šele sedaj našli. Vzrok samomora so družinske razmere in slaboumnost. Nogometna tekma med slov. športnim klubom Maribor in Cakovsklm klubom 24. t. m. v Mariboru. Ko je 26 letni dninar v mestni klavnici Anton Koronik čistil parne kotle ter se pri tem posluževal prenesljive električne svetilke, je po neprevidnosti prijel za električne žice. Pri tem je začutil silen električen sunek, ki ga je vrgel na razgreti parni kotel. Dasiravno so njegovi tovariši hitro priskočili na pomoč, je vendar dobil tako težke opekline, da so ga morali z vozom rešilne postaje prepeljati v bolnico. Ker je nastopila doba, ko se pričenja ukuhavanje sadja ter je vsled tega tudi pričakovati večjega konsuma sladkorja, nameravajo tuk. trgovci izkoristiti ta čas ter povišati ceno sladkorju. Proti takemu izkoriščanju ljudstva bi pač morala najti oblast primerna sredstva, da ga prepreči. Celje. Kaj to pomeni? Poročali smo že, da je pri nas v Celju minule dni zginila vsa pšenična moka po trgovinah. Za moko je prišel na vrsto tudi sladkor. V soboto popoldne so ga bile polne še vse trgovine, v ponedeljek in torek pa ga ni nikjer več dobiti. Ne verjamemo, da so celjski trgovci čez nedeljo ves sladkor prodali, ko so bile trgovine zaprte. Gotovo za vsem tem tiči špe-kulantska lumparija, kar sklepamo iz tega, ker nas trgovci tolažijo s tem, da se bo sladkor r zopet dobil, vendar bo nekoliko dražji. Čudimo se, da se danes lahko počenja razne nečedne stvari, ne da bi se merodajni krogi za take zadeve brigali, pustili preiskati trgovine in kjer bi sc našlo skrito blago, krivce strogo kaznovali. Imenovanje. Carinik Branko Čatič V Celju je imenova« revizorjem tretjega razreda. Policijske pse uporablja celjski policijski oddelek. Psi so že v toliko dresirani, da sc lahko uporabljajo za izsledenje zločinov. Občinstvo sc opozarja, da vsak slučaj, tatvine, ropa, ali kaj podobnega takoj naznani policiji, pusti vse predmete na mestu dejanja nedotaknjene' in ne pusti nobenega ne-poznanca na kraj, doldcr ne pridejo policijski organi, da psi lahko najdejo sled. Določite posebne kraje za vojaška kopališča. Vojaštvo se koplje v Savinji na raznih krajih, kjer se koplje tudi civilno prebivalstvo ženske in otroci. Vojaki se navadno kopljejo nagi, nimajo niti plavalnih hlač niti česa drugega, da bi se zakrili in se sploh obnašajo nespodobno. Tako so v nedeljo na kopalnem mestu na Bregu letali nagi pred otroci za ženskami in jih lovili. To vendar ne gre. Včasih je bil običaj, da so.se hodili vojaki skupno kopat pod nadzorstvom v posebne prostore, zakaj bi tudi danes tega ne bilo!? Neko rusko kolonijo imamo v Celju.nastanjeno. Ti ljudje, ki cele dneve nič ne delajo, ne stanujejo v mestu pod milim nebom, ampak so jim gotovo dodeljena stanovanja. .Nimamo nic proti temu, če med nami stanujejo tudi Rusi, ugovarjamo pa, da bi isti zasedali stanovanja, pa naj si bodo tudi me-blovana, na škodo domačinov, kateri se tlačijo po raznih luknjah. Najprvo preskrbite stanovanja domačinom potem Sete raznim brezdelnim tujcem! Krvava nedelja rw Cikavi., Boj med vaščani in orožniki. I wb!t. 2 težko obstreljena. V nedeljo ponoči se je odigrala pred »Tončkovo« gostilno v Cikavi žalostna in usodna drama, posledica sejmskega plesa in pitja, posledica fantovskega nepremišljenega odpora proti javnim organom v izvrševanju svoje službe. — V prijazni vasici Cikavi — približno 20 minut od Grosuplja — so se zbrali v nedeljo zvečer vaščani — osobito so bili številno zastopani fantje . plesalci in dekleta — v Tončkovi gostilni k običajnemu plesu. Naš poročevalec je dobil na licu mesta o žalostnem dogodku sledeče podatke; Med 10. in pol 11. uro je stopil med pivce in vesele plesalce orožniški narednik iz Grosuplja g. Ogrizek in pozval goste, da naj za-puste gostilno. Po kratkem obotavljanju — padale pa so že takrat sumljive opazke — so se fantje počasi odstranili iz gostilne. Zbrali pa so se pred gostilno — bilo je okrog 40 fantov z dekleti,— in so nadaljevali svoje precej živahne razgovore. — Ko sta orožnika izpraznila končno gostilno, sta šla med nočno družbo in pozvala fante spat. Mirnejši fantje so baje prosili orožnika, da jih pustita še malo z dekleti' na vasi, nekateri bolj razgreti in sovražni pa so postajali vedno bolj nasilni. Najbolj je pritiskal na orožnika 24 letni Bogumil Zgonc, katerega je končno rmožnik aretiral. Aretacija je spremenila cel položaj. Postala je usodna. K aretiranemu Zgoncu je pristopil njegov najboljši tovariš podomače Figa r jev Lojze, ga prijel za roko in pozval orožnika, da naj ga pusti pri miru, češ, saj ni ničesar napravil, Med fanti, dekleti in do-Šlimi vaščani je nastal silen trušč, obkolili so orožnika in zahtevali med pretnjami in grožnjami oprostitev Zgonca. Po izpovedbi navzočih je baje Zgonc sam rekel svojemu tovarišu Lojzetu: Lojze, pusti me, naj me aretira, če me ima za kaj. Koliko je na tem resnice, bo dognala sodna preiskava. Pritisk na orožnika je postal vedno hujši; cela vaška družba je grozila in zahtevala Zgonca. In padel je prvi strel — strel v zrak. Temu so sledili strel za strelom namerjeni množici pod noge. V svitli noči med hruščem in truščem so odmevali streli — začuli pa so se žalostni klici zadetih. — Prvi je padel aretirani Zgonce. Težko ranjen v obisti se je zgrudil na tla. Skoro Istočasno sta padla, njegov tovariš Kovač iz Razdrtega, ki je obstreljen na prsih in pa Alojz Glinšek, ki je bil od orožnikov po lastni izjavi kakih 25 korakov oddaljen zadet v desno nogo nad kolenom. Nastala je panika, vse je križem vpilo. Le mirnosti orožnikov in njih pametnemu nastopu se je zahvaliti, da ni bilo še nadaljnih žrtev. Obstreljenega Zgonca so prenesli v Troštovo hišo, kjer so ga za silo obvezali, odtod pa odpeljali v ljubljansko bolnico. Z njim vred so odpeljal! tudi v nogo ranjenega Glinšeka. Kovač pa je ostal y domači oskrbi, , ... To je bil žalosten zaključek sejma. Bogumil Zgonc je umrl v bolnici. Njegov pogreb se je vršil včeraj ob 2. pop. iz mrtvašnice deželne bolnice. Pogreba se je udeležila njegova 65 letna roditeljica, ki ga je sprejela še kot otroka' za svojega', s petimi udeleženci iz Cikave. Bil je žalosten sprevod. Ranjeni Glinšek k sreči nima fežKs rane in bo kmalu okreval Tekom včerajšnjega dneva so se vršila podrobna zasllšavanja* Toliko o dogodku po podatkih navzočih va« ščanov. Uradnega obvestila še nimamo, žalosten dogodek bo imel še težke odmeve pri sodišču in za marsikoga oncutne posledice* o katerih bomo svoječasno poročali. s Sokolstvo. Sokol I vabi na mnogoštevilno udeležbo članov in članic v kroju k siavlju 25 letnice Sokola v Kranju in 10 letnice Gorenjske Sokolske župe, ki se vrši dne 24. t. m. o priliki župnega zleta v Kranju. Vožnja je polovična. Legitimacije se dobe v društveni sobi vsak dan od 16. do 19. pop. Šport in turistika. Lahkoatletičen pouk. S poukom lahke atletike, rokometa in hockey igre prične prihodnji teden »Žensko telovadno društvo« Vpisovanje gojenk se vrši v četrtek 21. t.m. od 7. do 8. ure zvečer na športnem prostoru pod Tivolijem. One gospodične, ki imajo veselje do športa, naj ne zamude te ugodne prilike. Kolesarska dirka Ljubljana—Novo me-sto. Novinci, ki žele tekmovati pri kolesar« skl dirki Ljubljana—Novo mesto, naj se prijavijo na F. Ogrin, Gosposvetska cesta 14, Zadnji termin za prijave le do petka. Prvi brzojav iz Vrhnike. Dne 24. t. ran vozi osebni vlak ob 11. zvečer iz Vrhnike V Ljubljano vse posetnike veselice prostovoljnega gasilnega društva na Vrhniki. Priprave za to velikansko veselica so v najboljšem teku, najlepši prostor na Vrhniki vrt tovariša Jelovška je društvu na razpolago. Društvo bo,dokazalo, da zna tudi nastopati v slučaju povodenj ter bo zgradilo vojni most čez Ljubljanico v teku 20 minut« Na veseličnem prostoru bode zanimal občinstvo amerikanski skakalni ptič. Vsem. ki bi radi vstopili v zakonski jarem, bo nudil zvonec sv. Antona, da si bodo privabili z zvenenjem bodoče zakonske druge ali boljše polovice. Zvečer bengalični ogenj in raketi. Proda se: POZOR! Vsled rodbinskih razmer V lepem' kraju v Savinjski dolini Idealno posestvo z vsem inventarjem, živino itd. Obstoji iz prijazne zidane hiše, sušilnice za hmelj in vsemi gospodarskimi poslopji. Rodovitne njive, travniki, sadni vrt ca vagon sadja, vinska trta, gozd v najlepšem stanju in okrog doma. Le resni kupci nai vprašajo za naslov, V. »pravi tega lista. VEČJO MNOŽINO UKERJA! IN VERMUTHA po najnižji ceni. Poizve se Ivah Šušteršič- Logatec. HIŠA S STAROZNANO GOSTILNO ter gospodarskim poslopjem, nnsproti župne cerkve v Šenčurju pri Kranju v najboljšem stanju. Na željo tudi z zemljiščem. Poizve se pri gospoda Ivan Grazerju. Vinska trgovina, Kranj. 1268 POSESTVA dn 100 oralov, hotel velik promet, trgovska hiša v Mariboru, vilo, hiše, gostilno proda pisarna Zagorski, Maribor, Bavarska ulica 3. 1228 UPRAVA GRAŠČINE ODDA Uprava graščino Planina v Sevnici odda ponud bonim potom 3000 m3 bukovoga lesu na panju, uporabnega za železniško prage in kurjavo. Natančna pojasnila so dobe pri gospodarskem uradu na Planini pri Sevnici kjer so tudi graščinski uslužbenci vedno na razpolago, da re-flcktaptom les pokažejo. Isto odda uprava 20 ‘ vagonov pararolno rozanih smerekovih in jelkovih desk 13 m/ni, 20 m/m, 25 m/m in 30 m/m debline 4 m širino in 8 do 16 cm širine. Les so lahko ogleda na parni žagi graščino Planina v Sovnicl kamor naj se tudi tozadevne oferte do 8. avgusta L 1. do 10 uro dopoldne predloži. 12881 BENCIN: lahek' 720°—725° po K 23,— za kg, srednje-težek 735°—-740° po K 21.50 za kg, strojno olje pO K 15.— za kg, petrolej za snaženje po K 16.— za kg, mast po K 36.— za kg, vžigalne sveče Bosch, tripolske, po K 70.— komad, zračnice Tedeschi 820-120 po K 480 komad, nekaj železnih sodov razne yellkosti po K 700.— do 800.— ter nekal lesenih sodov po K 150.— do 200.— se dobi franco skladišče pri autorcleratu, Ljubljana, Dunajska cesta štev, 50. 1297, 2 STAVBENI PARCELI na prodaj. Poizve sc;. Jeranova' ul, 5« 1297. DVOJE GOSLI _ od Nicola Amalija iz Cremone, Italija, narejene y 16. stoletju najlepšega glasu po 10 tisoč kron ter 6 delnic hotelske delniške družbe Goljan-Miramar pri Trstu po mini«, maini vrednosti 300 lir. Istotam 400 srebrnih kron. Naslov, y upravi J294 VOZIČEK še nov urejen, primeren z3 Malega' konja, oziroma za prvažanje lesa. Polše-Reber 15. 1296 Službe: DVA TRGOVSKA POMOČNIKA manufakturista, dobra prodajalca, se pod zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmeta« Ponudbe na Franc Mastek, Maribor, Razno: PRIPOROČA SE atelje za črkoslikar s tvo Filip Prlstbu, Ljubljana, Aleksandrova cesta i. Hotel Malli. 1223 Zenitne ponudbe: Mladenič, postaven, 25 let staf, Izobražen, z miljonskim premoženjem, Želi tem potom znanja v svrho ženitve z gospico, približno enake starosti, Istotako z tnillon-skim premoženjem. Vdove so Izključene. Tajnost zajamčena. Resne potfiidbe s sliko naj se naslovijo: »Strehi« 'nnonjua pisarna Novo mesto. 1295 iradno prakso za Zagreb, na upravo lista pod b. 807 j V, za vodo; plin, zrak, vino, žganje( spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako av^ei' kosovec rrtftč^ino. Pn ■v** fcilU -------- km %mm mmmBm Potrli neizmerne žalosti' naznanjamo vseh? sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskrenoljiibljena. nepozabna hčerka, sestra, vnukinja,' gospodična NADA BOQADY dijakmja II. liceja nenadoma po kratki in mučni bolezni v nežni starosti 13 lei mimo ih bor:>vdano v Gošpodtt za večno zatisnila svoje oči. 1 raplo predrage pokojnice se je iz Krapinskih Toplic, kjer se je mudila na , počitnicah, prepeljalo v Zagreb, kjer se v četrtek, 21. t m. popoldne polbži v rodbinsko ra^ev v Zagrebu.. Maše zadušriice se bodo brale v različnih cerkvah. Ljubljana, Krapinske — Toplice, dne 20. julija 1921. Miian Bogady. ravnateij Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, oče Ida Bogady, mati, Ivo, brat, Vera, sestrica. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem tužno vest, da je naša iskrenoljubljena, nenadomestljiva soproga, mamica, tašča oziroma stara mamica, gospa ANTONIJA MflZURHN POSESTNICA po dolgi in jako mučni bolezni, previdena s tolažil sv. zakramentov danes, dne 20. t. m. ob 7. uri v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v soboto, dne 23. t. m. ob pol 10. uri iz hiše žalosti, Prevoje št. 3, na pokopališče v Št, Vidu. Maše zadušnice se bodo služile v cerkvi v Št. Vidu. Prevoje pri Lukovici, dne 20. julija 1921. Žalujoče rodbine Mazuran - Terstenjak. Brez posebnega obvestila. Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Michel Zžvaco: »NOSTRADAMUS." ‘.Te čase je princ Henri, kraljev drugi; sin, posečal Marijo v dolgih presledkih. Ostal je po par minut, ne di bi ižpregovoril. Z nekakšno srdito pdzbrnost.io je opazoval Marijo in zasledoval, kako se razvija materinska ljubezen od dne do dne. Peldcn-sk