66. številka.
Trst, v četrtek 21. marcija 1901.
Tečaj XXVI
„Edinost ' itn enkrat nn dan. ;mur ae<iei» in
aznitoT. oh 4. uri rvećer.
Naročnina znača :
73 celo leto........24 krnn
za pol leta .........12 _
za četrt leta................6
ra en m^^c ........	2 kroni
Naročnino e plačevEti naprej. Na ns-
očbe hr^r prilo£en*> narr ^ninf »f npr»T8 m* 'tir k	_
Po tobakarnah ▼ Tn>tu ne prodajajo po-**aoezxx- številke po 6 stotink (3 : £Tf*n Tr^ta pa po b *T*<unk (4 nvč.
IVIefoa It*. *7U.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko.
T edinosti Jo mod!
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'La več* kratno naroČilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi it<i. «e računajo po pogodbe
Vsi dopisi ti h j se poSiljajo uredništvu Nefrankovaui dopisi se ne sprejemajo Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in otisne sprejema upravništvo. Naročnino in oglasa je plačevati loeo Trst.
1'rediiiAlvu lu tlakama ae uhiihjkIh v ulici Carintia $tv. 12. U praviilfitr«. Id sprejemanje luscrutov v ulici Molin piccolo šiv. 3, M. u hi i* t r.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost'
1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost-4 v Trstn
Naš internacionalizem.
{1 kitprr ,r	<i'>f*K * J ,'trrnoiititt'ih ftn h"'<i
</orr».<L-tm i <i> /*tl\'K.t V Pragi, dne 1majva li»01.
Zvršetek.)
Meni »f narod rudi ti, ki ne spadajo k ?, xv. »1<MJ»»U«, da, jedro nanula mi tvori i j idstvo, To delavsko ljudstvo. < odkrivati tem masam, kje je remija in pravica, dramiti jih, «1» -e zaĆDn zavedati svoje moči in sile, s katero osi<J>ode suženjstva dti^evnega in telesnega, to nam je važna nalila. A tu si -tojita dve -trani nasproti, lahko rečem : novi a stari svet. D«»slej vladaj'iči sloji hočejo vzdržati svojo vlado, ki jo imajo, zato izume-vaj ► razna -red-tva, - katerimi hočejo preslepiti ljudstvo, da ne vidi pravih namenov: Nern**i kriče, da je njih narodnost v nevar-n- -v. Slovani kličejo na pomoč slovansko vzajemnost. V imenu Takih tresel se delajo najveće kriviee ljudstvu. V imenu slovanske vzj* ;emiio-T podpirajo Slovani v dunajskem parlamentu nasilja {»olskih plemiče v, v imenu slovanske vzajemnosti se družijo z reakcionarnimi. vsako slobodo zatirajočimi življi. Nam pa -e ni dovolj, ako je kdo samo rojen Slovan, zahtevamo nekoliko več od njega, nego to, da je slučajno ro«1il iz matere - nva:;-kev • r<»du. Zahtevamo, tla vrši svojo na me-:u. kam<«r sra j»* narava pokli-•ala. na način, ki odgovarja občemu dobru. Pojem Slovana ne sme nasprotovati pojmu človeka. Kdor je dol>er človek, ta i>o tudi doln-f Slovan. Ljul>ši nam je posten Nemec, netro slah Slovan. Zato nam je naravnejša zveza Nem<*a, ki si je rešil vsa važnejša vprašanja v našem zmi-lu, t<»rej tudi narodno vprašanje v zmislu pojnilne enakopravnosti, negro pa zveza takejra Slovana, ki nima z nam n drug*"ga •»kupnega, nejro to, da govori isti jezik.
Nam je narodno vprašanje del soeialnega \j'rašanja. Zato umevamo narodnost glolije. Povzdignimo ljudstvo k većemu blagostanju, dajmo mu pravic, p.>tegujmo se sploh za kar največjo državljansko slol>odo — narodno vprašanje - ljudstvo reši po načelu enakopravnosti, oziroma je ima že rešeni*. Ol ljudstva -e zahteva, da voli narodno, da se poteguje pred uradi za svoj jezik itd., ne da ji mu bili vselej za to dali možnost. Gospodje! Vam je izvečine lahko voliti slo-1» mIiio. vi -te več ali manj neodvisni — kje
PODLISTEK	t
Vlade KriževačkBM pastirski lisi.
(Dalje.*
Sveta l nijaje bila mučenica o d svojega začetka! Mnoge hude ure so jo zalotile. Ali niso jej škodile, ker so jej vzele -aino trhlo, a zdravo so jej učvrstile. Jedro se je ojeklenilo v ognju trpljenja. Na mestu odpadlih vej in izsušencev pognale so sveže mladike na steblu naše škofije, pa je sto vzlic vsem neugodnostim ostalo čvrsto v plodnem tlu sv. < erkve pravoslavno-katoliške ter je vsikdar polno dišečega evetja in zlatega sadu. Temu s > pri|tomogli mnogo njega gojitelji : požrtvovalni in r o d o 1 j u b n i ŠKoije, od katerih bi se z mnogimi dičile tudi daleko veče vladi kovine, a Vsevišnji je -krl»el, da jo obdari žnjimi v vseh stoletjih. Zadošča, ako spominjamo irueu slavnega Zorčiča, Palkovica, lista hrvatskih gora. žum-beraškega a{K>stola jia Božič kov i ča, katerih delu je mnoge hvale dolžna ne samo naša škofija, ampak so jej mnogo obvezane za svoje ustanovljenje : grško-katoliške škofije na Ogrskem.
Vsi so se trudili skupno, da v naših
pa morete zahtevati naravnost heroičnih žrtev od delavca, ki je popolnoma odvisen od svo-jeca delodajalca ali od tujcu zadolženega kmeta, ko sami ne storite nič ali pa jako malo, da fra postavite na trdna tla ? O volitvah v Sleziji so n. pr. t. zv. narodni voditelji pridušali delavce, da morajo voliti znjimi, dočim so se sami odtegnili volitvi iz osebnih razlogov ! 1 To je narodnjaštvo : delavec mora voliti, čeprav je v nevarnosti, da ga tuji delodajalec postavi zato preti vrata, drugače je brezdomovinee, internacionalec itd., ti t. zv. rodoljubi in domoljubi ostajajo doma za pečjo, ker si nočejo pokvariti karijere ali pa izgubiti službe.
Zadnji čas poročajo češki list«, da se v čeških okrajih bolj nego v nemških manjša število kmetiškega prebivalstva. Vzrok? Narodni listi sami priznavajo, da vsled slabih socialnih razmer. Češka buržoazija odira to ljudstvo, a ko ga je privedla na beraško palico, £a podi iz občin, fla mu ni treba dati domovinske pravice. Mi se vedno izgovarjamo: Nemci so vsega krivi ali pa Zidje: nemški buržoazijec zopet z vrača vse na Slovane. Krivi smo v prvi vrsti mi sami, naše plitvo, površno, frazasto narodnjaštvo.
Havliček — a njega menda praški dopisnik ne bo razglašal za intemacionalea — pravi doslovno : »Cas bi že bil, da nam preide končno to naše narodnjaštvo iz ust do r«»k in telesa, da bomo več iz ljul>ezni do svojega naroda delali nego o ti ljubezni govorili. .V na drugem mestu pravi zopet: »Vsak našinec bodi najprej marljiv, delaven, pošten, omikan čl <>-vek, a potem še le narodnjak!« Tako Havliček, politični učitelj češkega naroda. A dandanes je ideal narodnjaštva : nositi narodne od/.nake, krepko udrihati po naših nasprotnikih, dajati za spomenike, e tem pa moreš biti vse drugo nego človek, kakršnega zahteva Havliček. Ljudstvo naj bo veselo, ako mu »gospoda« dovolijo, da jim sine včasih za trenotek gledati v častitljivi obraz in poslušati zatrjevanja, kako ga vsi neizmerno ljubijo.
Praški dopisnik je najbrže pričakoval, da ua pozdrav prof. Chodounskega spustim kanonado proti našim sovragom, da se začnem topiti zavesti, da sem »vejica velicega slovanskega drevesa-, da se začnem ponosa biti po prsih, ker se morem »prištevati k onemu velikanu :td. Ne, to je premagano stališče :
krajih vsikdar ostane živM divna ideja sv. Jedinstva, z ognjeno besedo so jo razširjali in -o -tali vsikdar pripravljeni na braniku škofije, ko jej je šlo za življenje. Povsod i so snovali duhovna pastirstva ter so postavljali župne cerkve in domove. Posebno skrb so posvečali vzgoji dobre duhovščine, kateri so predavali nauk sv. Cerkve katoliške, kakor so ga večinom sami crpili v njenem srcu, v Kimu. Po njihovi skrbi se je osnoval tudi stolni kapitelj v središču škofije.
< )b toliki požrtvovalni skrbi je moglo stebelce naše škofije lepo vspevati ; a da je ne zlomi veter, skrbela dva močna stebra: sv. rimska stolica in previšnja vladajoča hiša. Ali znamo, da tudi oni, ki sadi, ne more nič, in niti oni, ki zaliva, ako nima pomoči od Onega, ki za{x»veduje solneu, da sveti, in oblakom, da spuščajo dež iu da tako dozoreva sad.
A tako je Višnja sila vsikdar čuvala našo škofijo in dajala njenemu steblu, da bujno raste in donaša obilo dobrega sadu.
S sv. Stolico in previsnjo našo dinastijo ustvarjena, a z budnim očesom in veščo roko upravljana ladjica naše škofije je vztrajala čvrsto ob rešitelju ladij i sv. Petra, vršeča neumorno vzvišeno poslanstvo svoje: a ni jej škodoval noben vihar, ker je je vsikdar
moj narodnostni čut je etični čut, ki m-ira biti pravičen ne le proti drugim, ampak trudi nasproti samemu sebi — Slovanom in meriti njim z isto mero kakor drugin.
Praški dopisnik pripisuje idejo interna-nacionalizma prof. Masarvku. Kaj pa poreče, ako mu povem, da najde internacionalizem v tem pomenu, kakor ga umevamo mi ia tudi prof. Masa r v k, pri Palackem. Gotovo ve praški dopisnik za izrek Palackega, da ob vsej ljubezni do svojega naroda vendar više ceni občečloveško dobro. Kaj je to druzega nego to, kar trdi prof. Masarvk in kar trdimo mi ? Resnica in pravica nam je 1 j ti b š a nego n a r o <1 n o dobro, pridobljeno z lažjo in krivico. To je naš internacionalizem, katerega se ne sramujemo.
Praški dopisnik pretirano piše, da se !ves češki narod protivi tej novi veri in ! proklinja prof. Masarvka. S tem je seveda Masarvka pokopal ! Sam mora vedeti, da to ni res, kar trdi, in ako pazno zasleduje če-| ško duševno gibanje, mora mi odkrito priznati, kako korak za korakom Masa ry ko vi nasprotniki vzprejemajo njegove misli, seveda ne priznavajo in tudi dosledno nc izvajajo, ker jim nedostaja moralne sile. Sicer Vas pa prosim, praški dopisnik, s takim dokazom mi drugič nikar ne prihajajte: čeprav bi se v resnici protivil ves češki narod, je-li to dokaz, tla njegove ideje ne prodro ? Ves stari in srednji vek je veroval, da se okrog zemljo sučejo vsa druga nebeška telesa, a ! vendar se ne sučejo !
Nimam najmanjšega povoda, da bi dvomil o »prepričanosti«, s katero mislite, da nas prof. Masarvk »ostruplja«. Pritrditi Vam moram, da imajo na moj duševni razvoj njegove ideje velik vpliv, in ne bi me mogla kaka stvar britkeje zadeti, nego to, akt) ; bi mi dokazali, da sem hotel kdaj ta vpliv tajiti ali da sem ga tajil. Pritrditi Vam moram dalje, da nisem osamljen, da se imajo tudi drugi mojih tovarišev mnogo zahvaliti prof. Masarvku. Morda Vam bo tudi znano, da poleg precejšnje množice čeških dijakov delujejo v tem zmislu za p.>globljenje vsega j narodnega življenja slovaški dijaki, ki izdajajo svoj časopis »Hlas<: dalje so se navzeli tega duha tudi nekateri Hrvatje in Srbi in i nečuveno! cel<5 nemški dijaki (n. pr. v Curihu v Švici) pozdravljajo v Misarvku neustrašenega zagovornika resnice... Vidite,
čuvala in branila vse m očna roka večnega Gospodarja vetrov in viharjev.
Vsemogočni Bog je bdel budnim očesom nad nami ! Jezus Krist, pastir te čede, ni je dal raztrgati.
Duh sveti je utrdil vero v njej. Iz te vere sta se rodila zaupanje in hrabrost, ki sta se protivila vsem nevarnostim in odbila i vse navale. In naša škofija je ostala živa in krepka dok Jziiiiirosa iščušći dušu otročate'. Ni nas mogla zlomiti nezgoda časov. Evo, tu smo! Živimo; in ne umrjemo ! Ker imamo živo vero, ki nas oživlja. Živimo, ker čutimo, da nam glava živi — glava sv. Petra ! In ne udamo se, ne bojimo se, ker: <Z nami je Bog! » Kajti, imajoči takega Zaveznika in Pomočnika moremo vsikdar vsklikati vedrim duhom: »Gospod prosvješ<5enije moje in spas moj, koga ubojusja!»
In res ob taki pomoči in obrambi, česa naj bi se plašili J Kajti hram božji smo mi in Duh Božji živi v nas. Ako kdo poruši hram Božji, poruši njega Bog.
Pa če smo v dosedanjem življenju svojem imeli mnogo borbe in žalosti, nam Bog daje tudi mnogih vedrih dnij radosti in tolažbe !
Spominjajmo se tolikih milosti, izkazanih nam od Gospoda v prošlih vekih; pa radi
poguba je najbrže slej ali prej gotova; rešimo, kar se še rešiti tla !
Vi, praški dopisnik, deklamujte dalje o »velikem slovanskem drevesu in o slovanskem velikanu« — mi smatramo svojo poslanico med slovenskim narodom premišljeneje in globlje. Drug drugega ne prepričamo, preostaja torej satno tekmovanje v d e 1 u, duševni boj, pri tem imam ta pogoj, da se obadva boriva z istim orožjem : o ti k r i t o in z resnieo! Zgodovina kaže, na kak način moremo več koristiti narodu, ista zgodovina, pomnite, bo sodila najino delo, a ne najinih b e s e d !
Na konec Vam izrekam svojo zahvalo, ker ste mi s svojim dopisom dali priliko pojasniti nekatere pojme, ki se mečejo semintja brez zadostnega umevanja.
J> rairoti 11 Lončar.
0 obnovljenju financijeine naiodbe mefl Hrvatsko jn Oiersko.
V Zagrebu, 19. marca lt>01.
Ni treba, da je človek ni prerok ni sin proroka, a da vendar že predvidja, kako se-izvrše dogovori med hrvatskim in madjar-skim kraljevinskim odborom (regnikularnima deputacijama) o obnovljenju financijeine nagodbe. Ogrska privoli, da se bodo nekatere pojedine točke v pogledu na hrvatske prihodke izračunavale drugače, nego-li so se sedaj, da se bodo namreč izračunavale po predlogih hrvatskega kraljevinskega odbora. To bo vse. Drugo se, na žalost, ne spremeni, niti ne zboljša, ako vzamemo v obzir stališče, na katero se je postavila večina Kraljevinskega odbora h: vatskega. To je isto ono stališče, na katerem stojimo že tri in trideset let. Kakega sadu nam prinaša dosedanje financi-jelno razmerje med Hrvatsko in Ogersko, to nam najbolje črta sam nuncij hrvatskega kraljevinskega odbora. Vendar, vzlic vsemu temu, hočejo obnoviti dosedanje razmerje, hočejo namreč obnoviti navadno taugentiranje hrvatskih dohodkov, po katerem Ogerska od hrvatskih prihodkov izročuje Hrvatski gotovo tangento za avtonomne potrebe, ostalo pa si pridržuje kakor prinos Hrvatske za skupne stvari. A ta tangenta, ali bolje: odstotek te tangente se — na žalost — ne spremeni, am-
nj'h pozabljajmo vse zlo in odpuščajmo vse krivice, storjene od kjer-si bodi !
Duša naša naj radostno kliče Pomočniku in Pokrovitelju, našemil Gospodu Jezusu Kristu ; in zahvaljajoči ga na vsem «j a ž e v o z d a 1 j e s t n a m», kliče mit oduševljeno se svetimi našimi knjigami : Kolesnici Faraonovi i silu jego vrže vo more, pojem Gospodevi: slavno bo proslavisja.
Bedni izseljenec iz našega kraja, stopajoči v Novi svet, rad pomišlja : kaj mu donese, da-li srečo ? ali se mu sreča izneveri, ali ga dočaka in obvzame žalost? Ali povoljno rešenje tega vprašanja je po dobrem delu v njegovi roki, na kar morda tudi sam ne misli. Glej no ; predno pripluje v pristanišče, že daleč ga pozdravlja kip slobode in z visoko povzdigneno lučjo mu kaže : kam mu je obrniti ladijo, ako hoče srečno dospeti do kraja !
Tudi mi smo že v novem svetu, v novem stoletju; pa bi radi vedeli: kam naj krenemo; katero pot naj uberemo; kateremu voditelju naj se zaupamo, da dospemo srečno do cilja. Ali glejte, tu nam je vodja ! Pa ni to samo kip slobode, ampak to nam je Božanstveni nam Odrešitelj sam, ki je sam prinesel slovenskemu rodu pravo slobodo; niti mu ne treba luči v roki, ker On sam je
pak ostane oni isti, kakor je bil do sedaj. Ali ker vsled no* epa izrazu na vanj a nekaterih pojedinih toček hrvatskih prihodkov ti prihodki po nekoliko porastejo, t<► l>odo slavili vel:ko zmago, ker l>o [res Hrvatski stavljen na razpolago kak tisočak več, da ga porazdeli med on«* tri retorte, v katerih je avtonomna. No, to lx> malo, vele malo.
Pred vsem nastaje vprašanje: ali bo ta j*»višek zadosten, da pride v okom vsem prazninam, k: > > se pokazale v našem avtonomnem proračunu : bodo z istim premagane vse težave, s katerimi se je proračun moral boriti v zadnjih dobah ? Nu, tudi če * »i jih premagal za dve, za tri leta, treba pomisliti, da se tinaneijelna nagodba ob novija za dobo 10 let. V desetih letih pa nastajajo nove potrebe, a -tare ; otrebe tudi rastejo. Kajti življenje se razvija, a žnjim se razvijajo tudi jx»trel»e.
Drugo vprašanje, ki >e usiljuje, ni manje važno od prvega. Znano je, kako < >grska že od tistega lela, ko je nagodba nastala, vedno pravi, da ona mora vsako leto plačevati za Hrvatsko znaten primanjkljaj, ker da -vola. ki preostaje potem, ko je ona (Ogrska} izročila Hrvatski tangento za avtonomne jh»-trel»e. ne zadošča, da bi pokrila oni prispevek. ki ga je Hrvatska dolžna doprinašati za sk.iprje -tvari. Renuncij kraljevi nskega odbora o^er-kega omenja tudi to ta primanjkljaj ter pravi, da je zadnjih de^et let Ogrska izplačala za Hrvatsko preko triintrideset milijonov goldinarjev. In tako je tudi res po — oger-eki:i obračunih.
Ti obračuni >e sestavljajo v Budim|»ešt!, hrvatskemu salntrn pa »e predlagajo, da jih odobri. Vsako leto, ko so ti obračuni predloženi salntru, hrvatska oj>ozieija ponavlja svoje pritožite. Ista dokazuje sosebno štiri stvari : 1°. Da mnogi od onih stroškov, ki eo v obračunih izkazani kakor skupni, niso skupni, ampak čisto ogrski: 2". da mnog od onih prihodkov, ki se v obračunih izkazujejo kakor skupni, niso skupni, ampak čisto hrvatski: .'»y. da mnogi hrvatski prihodki uiti niso izkazani; 44'. da Hrvatska niti v stanu ni, da bi kontrolirala vrn- račune, ker jej ne predlagajo vsega, ker nima v to posebnih organov, ker se v Budimpešti tako vodijo računi, da se hrvatski dohodki ne morejo uiti točno izkazati niti izračunati.
i Pride še.j
stro-( )grsl:a prevzela posredovanje med An-
glijo in južnoafriškima republikama. Poel. {Brzo rad je zopet protestiral prot: postopanju z nenemškimi interpelacijami.
chowski spregovoril preko Pariza, da bi ga
čuli tudi v Herolinu, ker se naravnost na adreso v Berolin — ne upa govoriti. Ni nemogoče to, saj to bi bilo le naravna konse-Zbornica je potem prešla v razpravo o' kvei:ca naše vnanje in — notranje politike Hrubvjevem nujnem predlogu, da se o ljud-jtoli nezmiselne, ako je presojamo s stališča skem štetju vzame za podlago narodnost, j resnične koristi naše države!! Posl. H i a d k i n i e pričel svoj govor hr- Dogodki na Kitajskem. Anglija si vatski in je nadaljeval potem nemški. Rekel i skuša pridobiti odločilen upliv na vso dolino napravljeno falsifika je, da hoče v imenu pravice podpirati brate re^e Vangtse, čemur pa nasprotujejo vse; krivil hišni lastnik!
druge vlasti, v prvi vrsti Rusija, Japan in Amerika, ki zahtevajo, da celokupnost Ki-
sina, kateremu so uradniki predložili popisno polo, k i p a n i b i 1 a tista, katero je bil izpolnil njegov oče, kajti ta nova pola je bila izpolnjena v laškem jeziku l Izpolnjeno je bilo vse. kakor v originalu in tudi 13. rubrika je odgovarjala resnici, samo p o d p i s j e b i 1 — falsificiran!! Na vprašanje stranke so uradniki izjavili, da oni ne odgovarjajo za napravljeno falsifikacijo, ampak, da je to za-
Cehe v njih stremljenju. Navajal je potem neštevilne krivice, ki so se dogodile ob priliki ljudskega štetja njegovim rojakom v Dalmaciji.
Stranka se je podala do hišnega gospodarja ter ga vprašala, je-li on res prepisal
taja ostane nedotaknjena, posebno pa glede g(>ri omenjeno polo ? In gospodar je pri-dol'ne Vangtse. Rusija je baje pripravljena J n a l ta — zločin, opravičuje se, češ:
Mi
Nemški rad i kaleč Sehreiner je trdil, odpovedati se onim točkam rusko-k i tajskega sm<>	storiti, ker
J
b i 1
zapovedano t ako! !
pa vprašamo: Kdo more in sme
da Nemei delujejo le v zniislu zakonite sa- dogovora, ki jej zagotavljajo posebne privi moobrane (Kaj pa!), čemur so Mladočehi legije v Mongoliji in Turkestanu in da se burno oporekali.	1 spremenijo tudi nekatere druge točke. Do-1 uničevati in ponarejati lastnoročne podpise
Posl. Silen v je navajal slu&ije krivice, |o5l,a pa, ki dovoljuje Rusiji privilegije glede j državljanov ?! Kedo je tako mogočen --d so se ob priliki ljudskega štetja dogajali železnic, rudnikov in trgovine, ostane ne- I brezvesten da ukazuje kaj takega?!
spremenjena. Nemčija ne misli delati Rusiji i Gospod Jakob Brttner naj nam odgovori, v vprašanju Mandžurije nikakih zaprek, kar j ker on, kakor lastnik gori ome nje hiše, mora
kina Moravskem Cehom na škodo. Nestevilno Cehov je bilo upisanih za Nemce, če tudi so se priznali Cehe.
Na to se je razprava zaključila in sta bila izvoljena glavnima govornikoma : I^ueger »eontra« in Kramar »pro«.
Posl. Lnege r je, kakor žnpan dunajski, protestiral proti napadom na občinsko upravo radi krivičnega postopanja ob priliki ljudskega štetja in je čital vrsto naredeb, s
je tudi označila v ueinško-angležkem dogo-j vedeti to ! Kaj si vse upajo na sekcijah za voru s tem, daje izločila Mandžurijo iK | ljudsko štetje ! Celo našega Miloša so mislili onega teritorija, katerega skupnost seje ob- | »pohrustati! c Povabili so ga, naj prinese iz-vezala braniti. - Vse ruske vojne ladije, ki kaz o pristojnosti, kar je tudi storil takoj, so se nahajale v japonskih lokah, so odplule i Ker je pa govoril slovensko, je imel kratek v Korejo, ker hoče Rusija zabraniti, da bi proces! Neki Mladič je sicer vprašal pred-si Japan osvojil Korejo. Japonska vlada je ! stojnika, kaj naj stori z občevalnim jezikom odredila vse potrebno, da se v slučaju po- j stranke, ali vprašanec, je takoj odgovoril :
najstrožje zaukazano, naj postopajo popolnoma nepristransko. Trdil je, da je med Cehi in Nemci izključeno vsako zbližanje, dokler se oba naroda ne počneta spoštovati medsebojno.
Mladočeh Kramar je dokazoval, da je princip ljudskega štetja na podlagi obče-
K o rej o.
Vojna
nik Transv
Tržaške vesti.
Politični pregled.
V TRSTU -h»e žl. marca 1901.
Državni zbor. (ZU.rnica poslancev.) S.nočna seja |H'slanske zbornice nam je zopet enkrat v jasni luči j>okazaia pra vicoljnbje giosfiodovalnih narodov v Avstriji.
Nujn predlog mlad< »češkega poslanca Hrubv-ja. da ^e za podlago ljudskega štetja vzame nar« »d nos t in ne občevalni jezik, je • 1 ikmjeri. Seve-ia bi pr -leparjeno števil a trosjHHlovalnih narodov znatno skrčilo, ako bi -e ljudstvo štelo tako, kakor bi bilo jedino prav: |m> narodnosti.
Evo poročilce !
Meil uioi^.-.mi je b'la tudi Schonerer-ieva intcrj»elacija, s katero se |»ozivlja vlada, naj -e dog <vor: z »»grško vlado, da bi Av-
katerimi je bilo komisarjem za lju Isko štetje tre|)e Vse japonsko vojno ladijevje odpošlje v ,laS3a la !<
* - -*	1	*	*	■	Obče poznane narodnjake puščajo seveda
ojna v južni Afriki. Podpredsed- na miru g1«^ občevalnega jezika - gorjč ansvaala, Schalkburger, je baje o mi- Pa nepoznanim! Te kar nadlegujejo brez mirovnih pogajanjih zahteval popolno avtonomijo l°sti i v jih »hrustajo«, če se le da!
južno-afriških republik in pa, da bi guver-	S Prošeka nam pišejo: Ali bi verjeli
nerja kapske kolonije, Millnerja, Angleži Vi, gospod urednik, da na našem — našem ! odpoklicali. Buri bi priznali potem angležko — Prošeku ne dobiš slovenske razglednice, valnega jezika krivičen. Ker se toliko Cehi, na(lvladje v vseh vnanjih zadevah in oclsto-, tudi če bi hotel dati cekin zanjo. Koliko-kolikor Nemci pritožujejo radi načina ljud- pilj Angliji pokrajine, kjer se nahajajo zlati i krat sem se že razjezil, ko sem hotel pisati skega štetja, bila bi najboljša rešitev ta, da rudniki bi se sprejel Hrubvjev predlog, ker bi na ta način zadovoljili vseh.
Češki posl. Se h na 1 je predlagal, da se seja zaključi. Predlog je bil odbit, ker so zanj glasovali simo Cehi vatje.
Po neštevilnih stvarem popravmn so svojo sej< prešli na gla*o vanje in je bil Hrubvjev noj ni ' Xudi zna(Mlen slučaj. Te dni je prišel jozbi^u- To ni vc6 uedosta*k' to je škan-p red log - kakor že rečeno - odklonjen. neki ff0S.)0(lič v stanovanje Frana Bajca via dal' a mi Pr08e5am bl mora1' en.krat	~
Sejo so zaključili od 2% uri zjutraj. s> Mlchele št. 14> pri tiell. Prišel je - re- zati dotični P^aJalkb ne	takega
* ..	i ,	,v • u-i i-	preziranja našeera jezika. Ce že hoee proda-
Farlamentarne vesti. \	včerajšnji	Vidirat ljudsko štetje. Doma je bila gospodi-	»	J	T . ,	. i •
, . ,, , , .	. , .	. r, •.» • ■ i , , •	jati samo nemške in laške razglednice, pa naj
seji odseka za plovbene kanale je	rekel mi-	nja sama. Crospodic je hotel izvedeti ou nje	J	^	^
nister>ki predsednik pl. Korber, <la vlada	to in ono, ona pa se je trdovratno branila 1 LH
priznava važnost gradbe novih kanalov, ven-	»lati pojasnila, sklicuje se na to, da brez moža	Predrzen tat. \ čeraj zjutraj je oglja:
dar da je treba skrbeti za to, da se v dr-	„e stori ničesar. V tem je strel naznanil po- . Ivan B. v kavarni »Al fedele triestioo« Jo-
žavnih Hnancah ohrani ravnotežje. Odgovar-	ludne in žena je zaprosila gospoda, uaj malce sip11 Zabrešavniku, ki je bil zaspal pri mizi,
jaje na razna vprašanja je dejal, da bo do- počaka, ker nje mož pride vsaki hip. A glej :	16 kron in se I>otem odstraIuI
zagrabil klobuk, zagrozil ženi, da ^ kavarne. Ko se je Zabrešavnik zbudil, opa-
kakemu prijatelju razglednico in nisem mogel. Svojemu prijatelju, Slovencu, narodnjaku, vendar ne bora jaz — sam Slovenec, narodnjak — pošiljal laške razglednice. Lepe pojme bi dobili potem izventržaški Slevenci o naši za-
l"ehi, Slovenci in lir-	Odbor političnega društva »Edinost« j vednosti! In o našem Prošeku! \ tako iz-
bo imel jutri, v petek, zvečer ob navadni uii ključni slovenski vasi, pa je ne dobiš sloven-tvarnih popravkih so SVojo sejo.	ske razglednice, pač pa laških^ in nemških v
»luč od lučic, ki sveti v tmini in tmiua ga ne p -temneje; luč. ki j>«»»večuje vsakega človeka. k: irre v svet: »Bog resnici, od Boga resnica«.
Biau«»r njemu, ki <ra spoznava. Njemu se zaupa in Njemu sledi : kakor je beden in sučutstva vreden ooi, ki Ca ne spozna nikdar. Ali tfor onemu, ki ga je jMiznal, ali prezrl n zavrgel! >Jezu-a ne spoznati v nol»enem ča-u in na nol^n način, to je naj veča nesreča ; al tu vendar ni trdovratnosti, ni ne-hvaležneg-.i -rf,a : ali, čim si Ca že spoznal, a Ca odbil in {»ozabil. to je zloein, in tako grt«zen in neumljiv, <la se zdi, da ga človek komaj more storit;. Kajti On je |>o«"'etek in izvor v.-akemu dobru, in ljudski rod, kakor -ie n moijel rešiti brez blag<»slova Kristovega, tako ^e ne more tudi obdržati b*ez Njegove m^^i! Kakor lepo pravi sv. Oče naš v omenjeni j* -laniei Svoji). N" ničemer drugem ni odrešenia. Ker ljudem ni dano pod nebom drusro ime. v katerem bi -e mogli rešiti. (Del. ap. 4. 1-?.»
Kaj m<»re biti tožnejega. usod ne jega, nego se odreči jedinepa Osloboditelja, jedi nega Prt veti tei j a in Osrečitelja r«>da človeškega?
»Pride še.i
tični zakonski na<"-rt predložen zbornici gospodin je zagrabil kioimk, zagr neposredno po velikonočnih praznikih. V seji bo kaznovana in od frčal ! Ali ni zna- ^ je, da mu manjka 16 tron in da je nje-soci j a 1 n o- pol i t i čnega pododseka so sprejeli Čil no to?! Z možem ni hotel govoriti! Zakaj g°v mizni sosed izginil. Nekoliko pozneje pa Schoisvohlov predlog, da se določi 9-urn i j ne ?! Je-li se je morda bal, da pri možu Z* je srečal v slobodni luki in ga dal delavni ča> za vse delavce v rudnikih, in da naleti slabo, ako bi zahteval, kar je — hotel zapreti.
se v teku treh let skrči isti na 8 ur. Vladni doseči.	k>r ,li ubo?ala Kneippa. Včeraj zju-
za sto pni k je pobijal ta predlog.	Se to! Predno je gospodič odšel, mu je traj je prijel redar v slobodni luki ^o-letno
Na nepravo adreso. Mi smo te dni pripomnila žena, da so vse to, kar se hoče Terezo V. iz ulice Olmo, ker je v neki za-omenili nekega članka v parižkem »Figaru«, »zvedeti sedaj, že enkrat povedali! Gospodič	»kradla ;> kg kave. Ako bi vsi ljudje po-
ki je jako nespoštljivo govoril o naši državi pa je rekel, da ono ni bilo nič, sedaj pa da slušali Kneippa in b. ne pil. kave, temveč jec-in jej prorokoval razpad. Takih člankov pri- so poslani od magistrata! Torej poprej ni bilo men, l'a »e b, vsaki dan kak nesrečne/, ali našajo nekatere novine francozke, a naše mi- "ič. Pa ne za božjo voljo, da so spoznali se- nesrečnica zgubila svoje slobode v - slo-nisterstvo za vnanje stvari pa je smatralo za daj v svoje presenečenje, da so vzlic vsem j bodni Iuki.
potrebno, da je v visok(H>Hcijozni »\Viener mahinacijam, zapisali preveč Slovencev in da	Emancipacija i Predsinoči so našli na
Abendpostc strogo zavrnilo tako žaljivo pi- hočejo sedaj — skrbeti za primerno korek- »rudečem trgu< tia tleh kakor mrtvo ležati šarjenje. — Ta zavrnitev daje praški »Poli- turo?! Skoro bi morali misliti tako, kajti 40-letno Lucijo P. Mislili so, da se je morda tik« povod, da opozarja grofa Golucho\vskega, drugače si je težko tolmačiti dejstvo, da se- umorila, no, došla redarja sta kmalu spoznala, kako je — zgrešil adreso. Dotični francozki daj kar zaporedoma kličejo na sekcije one, j da je bila tako — pijana, da se m mogla listi — pravi - niso vsi kdar naj resneje fran- ki so zapisali slovenski občevalni jezik!! Je niti gibati. Redarja sta jo dvignila in od vedla cozke novine, resnica pa je. da najugledneji pač težak boj proti temu, kar je in dokazo- v ulico Tigor, kjer so jo obdržali, dokler se in najresneji — nemški listi kaj radi prina- vati, da ni, kar — je!!	jej je —izkadilo.
šajo članke, krvavo žaljive za avstrijsko voj-	Redka slavnost Od prijateljske strani j Cenena vožnja. Včeraj zjutraj so za-
r-ko, v katerih govore o gotovem razpadu doznajemo, da se pevsko društvo »Kolo« pri- prli 34-letnega Kormina C. iz Italije, kateri se Avstrije. > Politik« imenuje n. pr. velike in pravlja na veliko slavnost, ki jo priredi o je utihotapil na ogerski parnik »"J is/.ac in se uplivne novine »Hamburger Nachrichten , priliki razvitja društvene zastave. Dan in zastonj pripeljal semkaj.
»Berliner Tageblatt«, *Gegen\vart« itd. Ti mesto slavnosti še nista določena, gotovo pa	Tatvine. V stanovanje Ivana Zubona v
listi niso prizanašali tudi pokojnemu prestolo- je, <la se slavnost izvrši tekom prih. poletja, ulici Med i a št.	so predsinoči udrli ne-
nasledniku Rudolfu, niso prizanašali seda (Žal, da v Trstu nimamo ni enega primer- ZQani tatovi in ukradli dva zlata prstana in njemu prestolonasledniku o njega poroki in nega prostora za slavnosti v ve če m stilu !) zlato verižico.
govorijo često jako nespoštljivo o drugih čle- »Kolo« se torej vrti dalje in dalje v čast	Ivanu Selcu, vratarju hiše štev. 7 na
sebi in narodu.	Korzu, so ukradli neznani tatovi iz njegove
V ponedeljek dne 2H. t. m. nastopi vratarske sobice en par novih čevljev, vrednih »Kolo« pri »Ogerskera kralju«, kjer priredi 12 kron.
svoj koncert v korist društvenega fonda. Mi	Trgovcu jestvin, K. Rivo, na lesnem
priporočamo našim narodnjakom, naj se vde- trgu so ukradli včeraj popoludne 10 polenovk leže te zabave v velikem številu — zadnji- j v vrednosti 4 kron.
krat! Da, zadnjikrat pri »Ogerskem kralju«,} Sinoči so zaprli 33-letno Filomeno Z., ker tja pridejo v malo dneh — kakor ču- i ker je na sumu, da je kovaču Angelu C. jemo — nemški siidmarkovci !	ukradla srebrno uro, zlat prstan in zlato ve-
In tako dalje! Gosp. A. R. iz ulice ] rižico v skupni vrednosti 160 kron. Armeni št. 1. je spisal polo za ljudsko štetje	Pretep v temi. Minolo noč ob 2. v jutro
v slovenskem jeziku in jo podpisal lastno- sta prišla domov dva brata, stanujoča v ulici ročno. Te dni je bil pozvan na sekcijo z na- Donota št. Jeden izmed njiju je stopil v logom, naj prinese seboj izkaz o pristojnosti. | veži na nekaj mehkega, na kar je bilo slišati G. A. R. je poslal tjakaj svojega odraslega bolesten stok. Prižgal je potem žigico, da se
nih cesarske hiše. Da, lahko rečemo, d a ravno ti nemški listi <s u g e r i-r a j o francozkim nespoštovanje do naše države. A nikoli se ne dogaja, da bi glasila naše vlade našla ostro besedo zavrnitve nasproti nemškim listom. Za odpošiljanje graje grof Goluchowski ne pozna te adrese! Sedaj pa, ko so v Parizu le kopirali nemške originale, je grof Goluchoveski hitro našel adreso j — v Pariz! Povsem prav nna praški list, ko pravi: ako naš urad za vnanje stvari smatra tako pisarjenje o naši državi kakor nepristojno, potem pa naj zagrabi zlo pri ko-reniki, to je, v tleli nemške države in ne francozke! — Ali pa je morda grof Golu-
prepriča, kaj je neki v veži in zapazil dva individua. Brata sta pozvala neznanca, naj se r*l-tranita, na kar sta ona dva začela pretep. Redarji so slišali ta ropot, stopili v vežo in odvedli vse štiri na inspektorat ** ul. Tigor, kjer so jih vzeli na zapisnik.
med predorom Matulje-Jurdani ter je z groznim bučenjem prigrmela tik železničnega tiru. Železniški čuva*' je pravočasno opazil pretečo nevarnost in je v zadnjem trenotku ustavil reški brzoviak, kateri bi v par tre-notkah priluičal v josedepMno skalovje. — e še
Ponererjenje. Mesar Gvido Pastori iz , Pretila pa je še iiuja nevarnost ; visoko v ulice l"arnet«i je naznanil predvčerajšnjim po- skalovju seje utrgala druga velikanska skala, liciji -vojega delavca, 20-letnega Jurija A. iz ki je pretila da se pogrezne na tir. — Brzo-ul ice >ettf Fontane, kateri je za Pastorija javno poklicani železniški delavci iz Št. Petra, prejel kron, a jih potem sam porabil, i Ilirske Bistrice in Matulj spravili so s težavo Radi tega so predsinoči redarji ulovili R.a in skalo s tira, velikansko skalo so pa jw>dložili ga odvedli v ulico Tigor. z drogi. Se le potem je zamogel brzoviak po Nesreča. 2.'i-letna perica Anlonija Fili- 3l/3urn\ zamudi voziti dalje. Sedaj razstre-pič iz sv. M. Magdalene spodnje št. 244 je ljujejo skalo, ker drugače je ni mogoče brez o zapiranju okna zadela z roko v šijw>. katera škode v nižino spraviti, se je razbila in jej močno j>ore,.aia roko. An- i	_
tingent. Najviše vojaško dostojanstvo »ras« je jednako našemu feldmaršallajtnantu. Vsi možki Abesmci so vojaki. Trgovci so večinoma Grki, Amenci in Francozi. Duhovniki sestavljajo posebno kasto, katerim stoji na čelu škof Albunas, imenovan od patrijarha v Aleksandriji. Tudi sužnjev je. Istih sicer ne smejo ne kupovati, ne prodajati, ali pomagajo si s tem. da jih — »darujejo«. Abe-sinci so krščani obreda ortodoksnih koptov, to je monofizitov. Oni pripoznavajo le človeško naravo Kristovo. Sveto Marijo časte posebno.
Obsojen častnik. V Inoinostuje bil častnik Stanislav Albinster, ki je bil v neki kavarni v Tridentu tnarkerja s sabljo ranil na
Državni zbor.
DUNAJ 21. (B.) (Zbornica poslancev.) Seja je začela ob 11. uri in 25 minut. Mej došlimi spisi je dopis miuisterskega predsednika s pozivom na izvedenje volitev v delegacije. Predsednik je izjavil, da ukrene potrebno. Nadalje je med došlimi spisi tudi interpelacija poslanca Breiterja radi odlikovanja posl. Javvorskega. Po prečitanju došli 11 spisov je bilo stavljenih veo vprašanj do predsednika.
Seja traja dalje.
Hudournik stopil iz struge.
VERONA 21. (B.) Nasip ob hudourniku »Qua« je notri sredi mesta Coltnpia Veneta predrt v dolgosti 50 metrov. Mesto
jut vsprejeu v
mestno
bol-
glavi, obsojen na šest let težke ječe in de- ;je poplavljeno. Čuje so, da je 50 oseb o i.ei gradacijo.
toni jo Filipic __	. ______ ____ ,	m m
nišnieo.	Vesti iz Kranjske.
Dražbe premičnin. V petek, dne 22.. ' Na mesec zapora je bil obsojen vce-marca oh 10. uri predpoludne se bodo vsled raj na ljubljanskem deželnem sodišču Josip glavni dobitek loterije »Invaliden dank», kjer I Število vojaštva, ki je naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci- Oven, ki jo je hotel popihati v Ameriko, da ****** Z	^dbitkom v gotovini L,^ 3(j0
zgubilo življenje. Mnogo oseb je ranjenih : i prenesli so jih bolnišnico Carabinieri in ga-Keklama : Vsakokrat 60.000 kron je i silci se pridno udeležujejo rešilnega delovanja.
došlo na pomoč
vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin:	bi se odtegnil vojaški službi. Ravno toliko
na V rdeli 357. hišna oprava: v ulici Nuova	časa pa je sedel v preiskovalnem zaporu, ker I
št. in v ulici Scuole Nuove, vozički, sve-	je lagal, da ni imel tega nemena. Sodišče mu
tiijke in aparati na plin : v ulici S. Lazzaro	je krivdo dokazalo. Prijet je bil po Ijubljan-
št. 15, oprema v zalogi, j» -arniški predmeti,	*ki policiji. Njegov denar je imel neki drugi j
molitvene knjige in igrače: v ulici Mol in	izseljenec, kateri gaje sedaj poslal Ovnovi1
Grande s, hišna oprava: v ulici Barriera	materi nazaj iz Amerike, vecehia št. 21, hišna oprava.
Vremenski veatnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 12.2, ob 2. uri popoludne 15.0 C°. — Tlakomer ob T. uri zjutraj 744.2. — Danes plima ob 9.4H predp. in ob 10.0 pop. ; oseka ob ."».2*.' predpoludne. in ob 4.2 pojtol mine.
Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da t i bo vršilo srečka nje n e p r e k 1 j i c 1 i i v o dne 23. marca 1901.
Književnost in umetnost.
Soeijalistiški poslanec izključen iz Šolske službe.
DUNAJ 21. (P>.) Nekateri listi javljajo v določeni, drugi v negotovi obliki, tla je učitelj Kari Seitz o Ipuščen iz službe.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 21. (B.) Jutranji listi poročajo iz Kapstadta, da je Botha le radi vedenja nespravljivih pretrgal pogajanja, da pa
Zatodu sv. Nikolaja so poslale vrle "vovenke mesta Kranj 190 kron. Ker so poslale pred poldrugim letom 113 kron, postale so sadaj 3-kratne |»okroviteljice zavoda. Dotično nabiralno okrožnico z imeni darovalk objavimo doslovno v cenjeni »Edinosti«. Slava vrlim Slovenkam v Kranju! Srčna hvalit in Bog naj jih poživi
Blagajništvo.
Za možko podružnico dražbe >v. < i-rila in Metoda. Potom uprave Edinosti« je doposlai g. J. Jajčič iz Ustij pri Ajdovščini ^2 stotink, katere je nabral v veseli družbi v kavarni v Ajdovščini.
Za mo:ko podružnico družbe < i-rila i u .Hetoda na Greti se je nabralo v »Narodnem domu« v Barkovljah, slaveči mendan osmero Jožefov, 3 K .»O st.
Vesti iz ostale Primorske.
«Pregršt susnja». Iz Zagreba nam pišejo : Pod tem naslovom je izišla v Zagrebu, tiskom «dioničke tiskare», knjiga 189 strani,
Vesti iz Štajerske. ! obsezajoča osemdeset krasnih in prekrasnih	deluje na svoje vojaštvo v tem smislu, da
" Pesmi clra- Vicka Mih al je vica, rala-	Be uda po oddelkih. — (Kdor se smeje, — Zopet nov slovenski obrt- dega odvetnika v Sp,itu> si je kakor 0h- 1 pla6a groš ,}
nik je nastanil v Celju, namreč klepar ; ^ ^^ pridoba neprecen|jivill zaglug	PRETORIJA 20. (B.) Reuterjeva pi-
encelj Koban >z Idrije. To je bdo potrebno, za hrvatski pre,>orod v mestu Zvoni mi rovem,	sarna javlja, da so se ukrenile potrebne pre-
ker so vsi drugi kleparji v Celju strastni yM hrvaU|ko novin8tvo brez razlike strank , vidnostne odredbe proti kugi.
nemskutarji. in to toliko politična kolikor književna, kuje	.T j. i vsi i i
-Potovalnega učitelja z a v 7ve/(,e tQ f/hirko J J	UstaJ» kitajskem.
čebelo reio r-, SI,odnie Štaiersko ie ime-' v- • . ,- • .	LONDON 21. (B.) Reuterjeva pisarna
r ej o za spotinje štajersko je ime , Njene pesmi je možno razde iti na troje :	• ■ • p . • , , » .-
, i . - - i - i i i i ji j	je j/.vedela iz rekin^a, da so odposlali v
novalo osrednje avstrijsko čebelarsko društvo satirične, osmrtnice, druge prigodnice. Sati-	V - i , • , , •
j . »v i - j w i -	1 lenem vec vojaštva, ker se boje, da In
s sedežem na Dunaju v osebi g. nadue.telja rične go tak iJa se gJ ^	, • • , • • . ,
<t- . t» i /1 . •___- • - ___i___x1	prišlo meti ruskimi in anglezkimi voiaki o<»
Tomaža Karbusa. < ebelorejci naj se obračajo od srea AU zabava j|rQ ni jedini nameri> Q
do njeira za vsa pojasnila.
Razne vesti.
Slovenski klub akad. Čitalnice v Pragi
se je za II. tečaj konstituiral tako-le : predsednik Jenčič France, tel.ni k : tajnik Kenda Robert, modroslovec: blagajnik Pifko Ljudevit, mod rosi o vec : knjižničar Gregorie Ve-koslav, pravnik: odb. namestnik Gorišek Milan, pravnik.
Smrt ruskega naucnega ministra Bogo-
Ijepeva. Pred par dnevi je umrl ruski naučni minister Bogoljepov vsled atentata, izvršenega nanj, o katerem smo bili sporočili
• adejajo se, tla bo s tem stvar po-
ravnana.
»popada, sosobno, ker se francoski vojaki
Mihajlo vicu se more reči z vso pravico : Ri- „„,1 • ^ 1 1 1	•
J	t	1 vetiejo tako, kakor da hočejo izzvati spopad.
dendo costigat moreš. Mihalievi^ se smeje, / ^ - 1 1 -i • 1* -i • •
B	J 1 Zato zele anglezki poveljniki imeti na razpo-
ali s smehom šil>a vse, kar je slabesra, kar ie 1	1 » • 1 1	•	c \
v, « jc a	ivai jc .	za(|ostno in dobrega vojaštva. General
pokvarjenega, kar je žalostnega, kar ie ne- 1 p,;u„ • ,..1: „j. 1 . t- - 1 1 „ J. ^	J	6	J	Jiailout )e tudi odšel v 1 iencin, da preišče
patrijotičnega. Smeje se, ali izpod njegovega stvar smeha je videti plemenito srce, ki krvavi, videti je užaljeno rodoljubno čutstvo.
Med osmrtnimi pesmami, ki so vse ganljive, ki vse govorijo srcu in do srca, hočemo omeniti — v oceno pesnika — o.-ie za Mihovilom Pavlinovićem. Take so, da bi jih podpisal vsaki tudi veči pesnik sve- : tovnega imena. Istotako st> vse ostale prigodnice polne globokih misli in plemenitih čutstev. Mihaljevič je pesnik, duhovit in
Gospod Fran S k a b er ne, c. kr.	brezupno. S 111 rt je bila grozna — aainestnišk: praktikant na okrajnem glavar-	m u f n a pt> straini iurzliei s<» nastopili posivil v Tolminu je bil te dni na vseučilišču	javi mertudnosti. Kroglja se je poglobila v v Gradcu promoviran doktorjem prava.	vratu. Odstraniti je ni bilo možno, ker je bil B rezo br a z nost prve vrste,	požiralnik ranjen in bi se, ako bi hoteli od-Mi smo že primerno odgovorili na krik ita-	praviti krogljo, onesnažila rana. K mrtudu lijanskih listov ra.li imenovanja župnika	^ je pri,lružilo zastrupljenje krvi. Po težkem Zamliča členom dež. šolskega sveta istrskega.	gnirtQem boju je minister preminol v rokah
. , .	. .	nadarjen, ra-sežne kulture, bujne fantazije,
tudi mi. Zadnjih l.S ur je bilo stanje ranjenca - ,	. ., ...
J	J	J J	izbranega jezika, laiikega in milozvonecnega
stiha. Knjiga st?.n^- tri krone.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-
nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v škatljicah v Prendiuijcvi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Skafljica stane 6 O stotink.
Iz 1 »oreške > Istrie« je posneti, da je bil kan- svoje soproge <l:<Jat italijanske stranke kanonik Pesante. čet^ar politično n naroiln<» mišljenje se prav ni'" ne razlikuje o<l onega, s katerim se c»<I-likuje, reeimo. kakov veliki resnicoljub a la Bennati. Ali da l»o jasna vsa brezobraznost la^tce klike, ni ~e kaž»* o Zam liče vem Imeno-vanju, naj povemo, da je bil v *leželnein št»it<kem svetu Istre, t<»rej dežele z veliko 4ovansko večino, tloslej jeden jedini Istra n našega jezika! In ker se je sedaj k temu jed i nem u priuružil še jeden — naj bi biio to tako prozna krivit-a za Italijane !!!
»Naša Sloga« pa opozarja še na neko zanimivo okolnoft. Sedaj. ko je prednik Zamličev v deželnem šolskem svetu, župnik
Trgovina in promet.
Živnostcnska banka.
Dne IS. t. m. obdržani občni zbor, ka-\ terega se je udeležilo 128 delničarjev z 20.414 ' delnicami, je jednoglasno odobril letno poro- '
Hrvatje pri Meneliku. >Agramer Tag-	5n0 in ra6uaski aklep, kateri izkazuje 2,551.340
blatu je tlol.il te dni pismo od bratov Ste-	K ^^ (lobi6kjlf in je sklenilf po raznil,
tana in Mirka Seljana iz - Abesinije. Prv.	^^ ju dotacijah rezervnim fondom, raz- ^ ilpVQQll|1pP IpVl 1IIN H 71 šl
je viceguven.er in drugi guverner v ekvaU»-	^^ 50^ dividendo in 30^ SUperdividendo, ^ illuNDailUOI LO »1 IVI 111L 1
rijalnil. ^.krajinah Afrike. V tem pismu je	kar ZQaAa jr> krQn 0(, (]elniee> v gku|)nj
poleg poztlrava rojakom tudi zagotovilo, tla	gyoti 1 .tiOG.OOU K.
se v Afriki pripravljajo stvari, ki v	£radDje pU^^ kanalov IIA Ruskem.
Kakor smo poročali svoječasuo, sestavil
dveh do treh mesecih prinesejo
Evropi veliko senzacijo. Štefan Se-	]e ruski iužener Timonov načrt plovnega kaljan je d«»poslal tudi reškemu »Novemu	Qala kateri bj vm{ petrograd z Belim listu x pismo, datirano od 11. februvarja, iz	morjein. Pre(i kratkim pa se je doznalo, daje
katerega posnemljemo:	rusko proraetno ministerstvo odobrilo ta na-
Pri nas je v.se ztlravt». Vojsko vežbajo	grt jn (]a He prične 7 grat,njo kanala tak()j>
Prva 111 največja tovarna pohištva vseli vrst
•l T R S T J«
pridno. V pokrajini 1'ba smo ustanovili novo mesto z 2<MJO hišami. Ime mu bo Seljanville.
Druskovic, mrtev, priznavajo Italijani, da je	od Atrani cesarja Menelika smo bili vsprejeti
bil njihov. Na Dunaju pa to je gotovo	jako |>rijazno in z velifeo častjo. Ko sem mu
—	so g« smatrali za kakeea »slavoc in 90 se	predstavil jh» meni izvežbani oddelek za mi-morda še ponašali se svojo dobrohotnostjo do	traljeze? dol>il ^ od nje^a 7Jat(> medaljo in
Slovanov..	pri|H»znalno pismo s cesarskim pečatom. Kra-
Se nekaj v označenje naših nasprotnikov	jine ok(>lo Kudolfovega jezera je okupiral
ia naših razmer. L>o sedaj je bilo dosledno	hnt in jih 1>rogiasii za al.esinske pt»kra-
tako, da -ta škofa p »reški in krški predla-	jiue Menelik je bil jako vzradoščen po tem
zala svojetra skupnega kandidata zastopnikom	{zvečanju njegove držav* in je obljubil, da
cerkve v deželnem šolskem svetu, škof v	upravo teh pokrajin izroči mojemu bratu.
Poreču pa s vojega posebnega. Ali	Xajini vspehi, osobito kar se tiče izvežbanja
zlej: n kdar -e ni d..godilo, da bi bil imeno-	vojske, so vzbudili v Evropejcih, veliko ljui»o-
van kan ! dat škofov v Trstu in Krku, torej	Slllnje. Intrigirajo proti naina, da bi raju
z večine, ampak vsi k tiar oni škofa v Poreču,	očrnili pri Meneliku, ali Abesinei in Menelik
Zakaj [»a takrat niso nikoli kričali o krivici?,	^ Qa najini strani. Menelik nosi oficijelni
—	Italijan so grozili tudi s štrajkom svojih	naslov: Menelik II., zmagovalec, lev iz roda astopoik v v deželnem selškem svetu: no,	Juda, kralj kraljev v Antijopiji. V Abesiniji ia % idimo, laško korajžo	vlada fevdalni zistem. Pokrajinam na čelu
Preteča n e v a r n os t. Pišejo nam :	stoje njeguši, ki so cesaiju dolžni davek in
V nede!;o /večer se je utreaia velika skala	trihut in mt»rajo dajati za vojsko gotov kon-
čim dovoli vreme. Kanal bo dolg 903 kilom., globok metrov in širok na površju vode j 60, na dnu 27 metrov.
Državne železnice.
Iz neke notice v poluradni »\Viener Abendpostt je posneti, da bodo dohodki državnih železnic v minolem letu, vsled različnih neprilik — kakor n. pr. stavke pre-mogarjev, povodnji v Galiciji, podraženje premoga i. tir. veliko manjši, nego so bili proračunjeni. Sodi se, tla bo diferenca znašala kakih 12 do 14 milijonov kron.
Brzojavna poročila.
Dopolnilna deželnozborska volitev.
LEIBNITZ 21. (B) Na današnji dopolnilni deželnozborski volitvi za kmečke občine Leibnitz je dobil župnik Josip Holzer 137 glasov, bauernbundler Ivan Holzer pa 42. Prvi je torej izvoljen.
TOVARNA: Via Tesa. vogal Via Limitanea
ZALOGE:
Piazza Rosario št. 2
(šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 HOM
I
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Iz-vrbuje naročbe tndi po posebnih načrtih.	^
Cene brez konkurence. ^
ILUSTROVASJ CENIK ZASTONJ IN FK iN KO ^ Predmeti postavio se na parobrod šj^ ali železnico franko.	^
IŠSS9
ik %
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEO
pri cerKvi Sv. Pstra (Piazza Rosario pođ IjnflsKo šola)	^
priporoča svojo	-	-
bogato zalogo raznovrstnega obu-	w
vala za gospode, gospe in otroke	^
Poštne naročbe «e izvrše v tistem dnevu.
Odpošiljatev je poštnine prosta.	/
Prevzema vsiiko delo na debelo in drobno	^
ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	tt točnostjo po konkurenčnih cenah.
Z:i mnogobrojne naročl»e se priporoča	P
Josip Stantič	6
čevlj. mojster	^
Dunajska filjalka
▼loge na ksjltlo« m 4%«
o posredovanj«, posojila m vrod-menicni eakompt, vlnkaJirtn}* i« razvlnkuliranje obligacij.
Porofll« ravnateljstva ..Trgovske-1 obrtne resistrovsmr zadruge v lioriri" z neomejen im jamstvom. /a opravilni me^-e februar 1I»01.
1.	Število zadružnikov dn»- 1. tebruarja	1»V.">1 Nint>lo tekom aeseca ui iJ ' Padlo tekom za
Število zadružnikov <ln»- 1. marca
znašalo j«	l»iol j
2.	St«*vilt» <Ht /> v •:••••	li-o'ja	i 1'rira-lo «le leže v tekom rm-*eca TO Odpori!« , tj
ŽivnosienskA banka
na Dunaju, L, Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20JI00.000 K. Reservni zaklad nad 7,000.000 Kk
Centrala v Prag"i.
Podružnica v Brnu, Piznu, Budejevicah, Pardubicafc, Taboru. 8'ensšavi, Iglavi, Moravski Gstravi.
Število dele/ev dne 1. marca znašalo je Svota vplačanih deležev do 1. februarja
kron.. ."H4-7. ,	_	tekom m«^eca
izplačanih _	_	J+97.—
Svota vplačanih deležev 1 marca kron 'is»i<)tS.'».»>T Sv«na podpisanih dele/.ev po ruto K. dne 1. man a	_ 1.016HML—
4. Predujmov j«* bilo izplačanih	_
ilm- 1- februarja Priraslo	tekom mrwca
• M plaćalo -e je _
Stanje predujmov •In*' 1. marca kron	»7.-"».">
f». 1 k<»polnilni zaklad zna^ai je 1. febr. Tekom me~eea doplačalo *e je Stanj*- »lojKilnilnega zakla<ia dne 1
kron 7s;|iH7.3« UMtJK

GHief Office: 48, Braton-M, Lonflon, S. W.
Na košček sladkorja vlijte, kadar treba, 20 <lo 4<>
#	kapljic ter jih zavžijte da povspešite prebavo in omogočite čiščenje života z
A. ThierryJevim balzamom
se zeleno varnostno znamko »nuna« in na kovinski kapici (za mask u) vtisnjeno tvnlko : E d i n o p r i s t n o.
Vdobiva se v lekarnah.	1*«» i»>šti 1*? malih
ali »'» velikih steklenic 4 krone. Steklenico na poskušajo z navodilom uporabe in izkazom zalog celega sveta pošilja po predplačilu 1 krone 10 stotink lekarnarja A.
*	Thierrv-ja tovarna v Pregradi pri Koiratcu <Ko-hitseli-Sanerbrillin). Pred ponarejanjem naj se varuje in pazi pri nakupu edino le v vseh civilizovanih državah registrirano varstveno znamko »nuna«.
Razsežno jamstvo "39®
kron litfltiO.Ol
♦» I »okorn a me-^eea prosilo je
j,- .-Iieljev za predujme v znesku

Srečkanje že pojutranjem!
Dovolilo )• je vzniku	1.
Izplačalo „	_ 1,
7 Hranilne v lope znašale 1. februarja _ Vložilo *eje tekom me-«eea	.
Izplačalo _ _ "~taiii»- hranilnih vlo^dne 1. marca
K.
Ji i j
1252 44
»nus
Glavni dobitek v vrednosti
CtO.OOO kron
v gotovini z
20°/o odbitkom.
Ludovik Borovnik
tovarna in izdelovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlacli) Koroško
priporoča
svoje najboljše iti zanesljive puške vseh zistemov in kalibrov. Znamenite iti ojstroatrelne puške za fiibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-
cevke za cele krojrle i/, dobrega kovanega materijala, najsolidnej£e puškarsko ročno tlelo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj, jih zamenjam ali pa povrnem denar. Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. Pri n a j s o I i d n e j s e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
F I L I J A L K A
kron
^3*'» 7.06
lt;25S»2.75> kron iNJTt.io
b (»otovine v blagajnici 1. i'ebruarja S\ ita prejemkov tekom meseca Svota izdatkov tekom meseca Saldo v blagajnici dne 1. marca i« I »euarne^a prometa l>!:iirajni«-e o<I dne 1. februarja do dne 1. mana	kron
Hranilne vloge se obrestujejo po A1 I^i-tna glavnica v u plačanih deležih K Zaupana glavnica v hranilnih vlogah K 14;JS'J7.Sii
S M. U. Dr. Ant. Zahorsky j
i o
Srečke Jnvalidendank'
po 1 krono.
priporočajo :
•losi p Bolaffio. Mamil vV C.o. Merenrio Triestino. lir. Nen-niann. Henrik Sehiffuiann.
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz '2l
30-
33
30-dnevni odkaz *20o°c 3-mesPČni ., ~U°!a
" n	i	-••■ti o

1
i i i i i
' i
na porodih, aliortth £
pniMHToca svojo jtomoe na po.	^
;n v-eh ženskih boleznih, kakor: ne- ™ rednosti v jierijodi, krvavenje, beli tok, neredna le«;;, maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
Ordiinijf uliea ( arintia *tv. s. od «.»-ll in od "*-4.

S e c e s i j a",
Rllllilljska posoda od Mvega emaj-I i ranega bU/M. ]>rekaš;i vst* druge enake izdelke na trj»e/aio>ti in vztrajnosti ter ie zeb» |m• rt-ni in Urez konkurenee. Za-
kuliinj^kr oprave. N«»-
v«»t t«- vrste je patentovnni stroj /a kuhanje kave ali raja ki deluje sam
«»«1 sebe. ne da In bilo ga treba nadzorovati. Izključilo prodajo ima
Anton Amadeo
zaloga zelezja. kovin in kuhinjskih potrebščin
TRST — uliea IJarriera veeehia — TKST
Važno oznanilo !
Podpisani smatra -i v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA. KA.-TKL«»V pri SPLIT T, iSTRKi n I1KLA VINA i r. VISA ki sm- prodajno v njegovi j analizovara in -ta* Ijetia j>od stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje. ovlascenega od e. kr. avstrijskega ministerstva. Zato stavlja na v-e -ode n -if-iik- kontrolna in garancijska znamka st. 137. To d«»lo« <*» je iziialo vi-(.ko «-. kr. notranje mini--ter«tv<» radi pregostega kvaijanja vina. ki stavlja v rc^no nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, je jutov. da f»»- v njeni nt- nahaja drugih -iiovij. n^go !.t je vino čisto in naravno, da >me z mirno vestjo dajati bolnikom in konvalescentom. ker analizacijski zavo«l stavlja p<nl svoje varstvo «;imo ona vina. ki no čista in imajo v~o potrebno vsebino, ki jo morajo imeti najfinej-a vina.
C K N E:
Istrski teran - .	liter po 32 nove.
Vino iz Ka-telov pri Splitu - 34 -Fino vino iz Viso ... _ 34 Vino <>pollo .... _ 38 I Jelo vino iz Visa ... - 40 Zahtevajte v-clej jamstveno znamko.
Josip Tami
illie:t L«--na št. «» <l>vorišče).
Matija Fatur
v Zagorji pri St. Petri, prodaja
80 ovac
najboljše domače vrste.
Dr. Rosa Balsam
----!■
Praško domače zdravilo i
ii lekarne B. Fraper-ja t Pragi
je že već kakor .">> let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. Z
redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvć. po pošti 20 nvć. već.
Iviirilo! Vsi deli embalaže nosijo /raven stoječo, postavno p<>-loženo varstveno znamko.
je staro, najprej v Pragi rabljeno <lo-maee zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvć. već.
s;
Glavna zaloga:
Lekarna !. Frimr-ji t. ii ti. iimp BlaiatiUa „pri tri» orlu*
St
Praga, Malastran. ogel S]»ornerjeve uliee. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v lekarnah: U. Lueiani. E. Leitenburgr
P. Premi ini. S. herravallo. A. Suttiiia, C. Zanetti, A. Pra\marer.
na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°4, na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
na Dunaj, Prago, Pesto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad, liielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, l»rez troškov.
Kupnja in prodaja
bitku l°ll3 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnej^imi pogoji. Predujmi. Jamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih, kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Na.Ša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati a serebni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi
Krompir za seme.
Hite vrste, pošilja v vsakej možini vedno
A I o j z i.j K a n <*
trgovec
v Ljubljani, Dunajska resta.
Važno za vsakega ! po neverjetno
ceni
Razprodaja!
Po nečuveno nizki ceni se dobi za samo
31S komadov
14T Vajenec
za trgovino /. nianifaktnrniin hladom sprejme se proti primerni plači.
Naslov se izve v uredništvu ..Kdinosti'
krasna garnitura obstoječa iz
14 krasnih dragocenih predmetov
in sieer :
1 ura od niklja, Anker remont, (na željo tud j»osrel»r.) z 1<*j»o razrezi j a m ni pokrovom, točno urejena > H letnim jamstvom in škatljieo. 1 krasna g«»ldin ali nikljusta okropna verižica
s privesoni. 1'arižki .-istem. 1 golclin-igla. za kravate z imitir. briljanti. 1 j»ar gumbov /u mansete, znamka »Garantie«. 1 garnitura <f* komadov) gumbov zst srajee in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srel»ra, uradno puneir.
1 g«il<lin prstan S krasnim kamenon.
1 žepno ogledalo v etviju.
Vseh 14 krasnih iti vrednostnih predmetov z uro Anker-Keinont. vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. S povzetjem ali j»o naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
krakovo - St rad oni 17. - Krakovo
Neodgovnrjajoee sprejmem v > dneh nazaj in povrnem denar, vsled česar nima kupec nikakega rizika.
Bogato ilustrovani cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
Vsak knpee vd«»l»i v dar brezplačno krasen žepni album s !."> razgledni<*ami mesta Krakovo.
za samo 1 gl. 85 kr. -m k**hkxxhxm*kkxxx
Ena elegantna ura s tiiletnim jamstvom
in lMtzlačeno verižico: 1 krasen ustnik za smodke i/ jantarja, 1 krasna kravatna špila se sitnili briljantom, 1 jako kras<n prstan z imit. biseri za gosj>ode ali dame, 1 krasna garnitura gumbov za manšete. ovratnik in sraj<*o s patentovaiin za]mrko, 4 žepne rute iz pristnega platna, 1 krasna žepna pisalna oprava od liklja z angležkim mehanizmom. 1 krasno toletno zrcalo z etvijem in glavnikom, 1 krasna parižka brosji za tlame. najnovejše nnh le, 1 lino vezana beležniea, 20 komadov za do|>isovalne potrebe, 12 nngležkih peres in še	drugih različnih predmetov, ki so v
hiši neobhodno potrebni. Vse te predmete pošilja le še nekoliko časa p<» poštnem povzetju ali p<> predplačilu zneska :
Izvozna tvria H. SPIN&ARN — Krakovo.
Postno predalo
Kdor naroči 2 zavitka, sprejme povrhu V dar lep nožič •/. <lvemi rezili. Kar ne ugaja, denar nazaj.
lOO do 300 goldinarjev
za morejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d.,».njenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti. VIII Deutshsgasse, 8.
Prva kranjska parna mlekarna ill sirarna Narodno -gospodarskega društva v Starem trgu pri Kakeku izdeluje najboljše surovo maslo, centrifugalno sladko smetano, dober sir in niz pošilja fino sveže mleko.
Cene za izdelke in mleko p<» dogovoru, prekupeen zdutno ceneje.
ipeST" Isce se poti ugodnimi pogoji dober zastopnik za Primorsko in mučijo se sedežem v Trstu.
Podpisani si časti naznanjati slavnemu občinstvu v mestu, okolici in na deželi, tla je prevzel
Zalop olja, Kisa, lila itd.
v Trstu, ulica Barriera vecchia 4 ^
Blago pošiljam franko na dom po naročili na debelo in drobno. Pošilja t ve na deželo s poštnim povzetjem.
Za mnogobrojne, naročbe se toplo priporoča	udani
^	Josip Gregorič.