NOVI TEDNIK Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 48 - LETO XLVII - CELJE, 2. 12. '93 CENA 125 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stome|čič Zimska pravljica nel(olil(o drugače Bo t3m, l^ierje 13 zares nesrečna številka, starca ubil mraz? Reportaža na strani 20. Igra lobljev ukinja Štore W W Stranž. P IZ VSEBINE: Vroča tema športniki še naprej na Golovcu Stran 8. Reportaža Adam Bicskey v službi njenega veličanstva. Strani20,21. Kronika Krutemetodezahodažeprinas- prijeli nevarno četverico. Stran 15. Fotolife še zadnjič: doslej prezrte fotografije. Stran 15. Šola v bolnišnici Otroci,kipotrebujejoveč. Stran 18. Ne hitite, ne mečlcajte H^agister Tone Rop v intervjuju napoveduje, da bo leto 1994 res privatizacijsko leto. Stran 5. Zlo našega stoletja Na celjskem območju registrirani trije bolniki. Aids grozi-kaj še čakamo? Tema tedna na strani 7. Miklavževanje na Celjskem Stran 9. 2 Igra lohiiev ukinja Store ¥ Štorah, Celju, ŠenUunu In Šmariu zahtevajo. Ha o usodi železarskih družb ¥ Štorah odloča stroka, ne politika __ »Iz treh slovenskih družb metalurgije: Acroni Jesenice, Jeklo Štore in Metal Ravne je smiselno ohraniti samo dve podjetji, od katerih bo Acroni proizvajal pločevino. Jeklo in Metal pa se združita v podjetje za proizvodnjo profilnih iz- delkov.« Takšna naj bi bila odločitev Upravnega odbora Slovenskih železarn, ki so jo sprejeli na svoji zadnji seji, 22. novembra. V zaupnih materialih, ki ga je za razpravo o sanaciji sloven- skih železarn pripravilo Mini- strstvo za gospodarske dejav- nosti (in so jih v Štorah dobili po neuradni poti) pa je prihod- nost štorske lokacije definira- na takole> Lokacija v Štorah bo postala obrat pod vodstvom lokacije Ravne. «V prvem pri- meru bi podjetji ohranili ena- kopraven status in tudi v Što- rah večino doslej zaposlenih, v drugem bi v Jeklu ostalo le še nekaj delavcev. Praktično bi to potem, ko je livarna že v stečaju, pomenilo dokončno ukinitev železarstva v Štorah. Ali se potemtakem uresni- čuje scenarij, na katerega so v preteklih mesecih večkrat opozarjali predvsem sindikati in po katerem naj bi vse raču- ne dosedanje neuspele sanaci- je slovenskega železarstva pla- čali delavci v Štorah? In pred- vsem: čigav je ta scenarij? Simi, da o prihodnosti železar- stva v Sloveniji odloča vpliv in moč posameznih lobijev na- mesto strokovnih argumentov, postaja vse boli oprijemljiv. Pred kratkim končana študija, ki jo je v okviru programa Phare izdelala pariška firma Sofres Conseil namreč nikjer ne govori o ukinitvi lokacije Štore. Nasprotno: ugotavlja, da so doslej najbolj uspešno zniževali stroške prav v Jeklu. F>roizvodnja tone končnih iz- delkov je denimo v Jeklu za 240 mark cenejša kot na Rav- nah. Z drugimi besedami to pomeni, da so v Štorah najbolj dosledno izvajali načrtovano sanacijo. V treh letih so prepo- lovili število delavcev, medtem ko v ostalih dveh železarnah sanacije niso niti še dobro za- čeli. »Ugotovitve študije Phare p>otrjujejo pravilnost našega dela,« pravi Boris Marolt, di- rektor programa Livarstvo in strojegradnja in se hkrati sprašuje, komu so takšne štu- dije sploh namenjene, če nji- hovih ugotovitev nihče ne upošteva. Študija Phare je na- mreč v zadnjih štirih letih že tretja tuja študija, ki z vrsto strokovnih argumentov ute- meljuje nadaljevanje proiz- vodnje v Štorah. Predstavniki štorskih žele- zarskih družb, tamkajšnjih delavcev ter prizadetih občin Celje, Šentjur in Šmarje so prepričani, da imajo z zadnjo študijo v rokah trdne argu- mente, s katerimi bodo podprli svoje zahteve, da o nadaljnji sanaciji odloča stroka, ne poli- tika. V začetku tedna so na to temo sklicali dva izredna se- stanka in pristojnim vladnim ter parlamentarnim organom poslali protest z omenjenimi zahtevami. Kljub vsemu obstaja boja- zen, da se »celjski lobi« v igro vključuje prepozno. Vedno več dejstev kaže na to, da sloven- ski gospodarski prostor vse bolj obvladujejo neformalni dogovori in scenariji namesto odprtih, argumentiranih raz- prav, in da tisti, ki se držijo določenih pravil igre na koncu potegnejo krajši konec. Zadnje razprave, ki se okrog železarn v vladnih in parlamentarnih organih vrstijo v teh dneh bo- do pokazali ali s političnimi intrigami zasičenemu sloven- skemu prostoru pošteni name- ni sploh še pridejo do živega. Ali ne bi bilo žalostno, če bi morali na koncu ugotoviti, da so nam na lokalnem nivoju preveč pošteni politiki in go- spodarstveniki bolj v škodo kot v korist? NADA KUMER Franc Ban, državni svetnik in podpredsednik gospodarskega odbora pri Državnem svetu: »Bojim se, da je eden od razlo- gov za takšno obravnavanje železarskih družb v Štorah tu- di v naši neenotnosti, v tem, da ne znamo udariti po mizi, pri- tegniti republiških poslancev in ljudi v ključnih organih. S tf^šnim obnašanjem bomo izgubili še marsikatero bitko, zato je skrajni čas da spreme- nimo svoje ravnanje.« Stojan Stojanovič, Izvršni od- bor svobodnega sindikata Je- klo d.o.o.: »Delavci ne bomo dovolili nobene selitve progra- mov, tehnologije in opreme na katerokoli drugo lokacijo, niti ne bomo pristali v kakršnokoli združitev na škodo naše loka- cije. Zahtevali bomo enako- pravno obravnavo in upošte- vanje strokovnih ugotovitev iz študije Phare. Ker sumimo, da podatki o poslovanju v devet- mesečnem obdobju, ki postav- ljajo Jeklo v podrejen položaj, niso pravi, bomo zahtevali tu- di ponovno revizijo poslova- nja, ki naj jo opravi neodvisna firma.« Poleg celjske občine, bi ukini- tev železarne v Štorah najbolj prizadela šentjursko in šmar- sko občino. V štorskih druž- bah je ta čas zaposlenih 970 delavcev iz Šentjurja in okoli- ce. Če bi izgubili delo, bi se nezaposlenost v občini dvigni- la na 30 odstotkov. Iz šmarske občine prihaja na delo v Štore 352 ljudi, njihova odpustitev pa bi povzročila najmanj 20 odstotno brezposelnost v ob- čini. Ena od v zadnjem času večkrat slišanih zahtev je tudi ta, da se v sanacijo vključijo banke, ki so se na račun železarskih ob- veznic izognile lastni sanaciji. Na torkovi seji je direktor Bo- ris Marolt povedal, da so druž- be v Štorah v zadnjih letih po- slovale praktično brez sodelo- vanja banke, zato so se bili prisiljeni zadolževati na sivem trgu, s posojili pa so jim poma- gali tudi tuji partnerji. Boris Marolt, direktor progra- ma Livarstvo in strojegradnja v Slovenskih železarnah ter hkrati koordinator poslovanja družb na lokaciji Štore: »Brez pametnih argumentov doslej nismo mogli uveljavljati svojih zahtev. Študija Phare te argu- mente prinaša. Upam, da čas še ni zamujen. Dokler so stvari samo napisane in ne narejene, dokler so okrog njih samo tako in drugače pogovarjamo ali celo prepiramo, je še vedno čas, da se dogovorimo, ker naš namen ni stvari rušiti, ampak graditi. Zdaj, ko imamo ven- darle neko strokovno gradivo je čas, da odločno in hitro na- stopimo. Kajti jutri bi se lahko zgodilo, da bi bile stvari že sklenjene in potem bi bilo, se- veda, prepozno. Po toliko stvareh, ki smo jih na lokaciji Štore v procesu prestrukturi- ranja naredili, po toliko posle- dicah, ki so jih ti ukrepi imeli, ne moremo zdaj mimo gledati, da bi karavana šla mimo na- prej.« Odločno proti trasi Javne razprave o avtocesti Prihodnjo sredo, 8. decem- bra, bo v žalski občini zaklju- čena enomesečna javna raz- prava o predlagani trasi avto- ceste. Na štirih razpravah v minulem tednu so Savinjčani odločno rekli ne za tako ime- novano J4 varianto. Razen tega, da so po krajev- nih skupnostih razgrnili načr- te, kje naj bi gradili avtocesto, so minuli teden v skupščinski dvorani in v petek še na Vran- skem vsak dan organizirali javne razprave, na pogovor pa povabili ljudi iz vseh krajev- nih skupnosti v žalski občini. Vse javne razprave so bile izredno dobro obiskane, traja- le so po nekaj ur, v glavnem pa so se vse končale z enotnim mnenjem: »nismo proti avto- cesti, gradnje ne nameravamo zavlačevati, ne pristajamo pa na J4 varianto, ki bi močno prizadela dolino.« Še najbolj so J4 varianti na- klonjeni na Polzeli, kjer bi jih sicer prizadela gradnja po drugi, daljnovodni trasi. Sicer pa so v razpravah Savinjčani najpogosteje zahtevali osnov- no traso, ne glede na rimski tabor, saj so ta zemljišča v do- lini varovali za cesto kar dve desetletji. Del razpravi]alcev je podprl tudi daljnovodno traso, spet tretji so se zavzeli za gradnjo po obrobju doline, ki jo predlaga Slovensko eko- loško gibanje. Precej pripomb so imeli tudi ljudje na Vran- skem. Po pripravljenih načrtih naj bi avtocesto gradili po se- danji magistralki, temu pa Vranšani odločno nasprotuje- jo, saj se bojijo, da bo lokalni in avtobusni promet ponovno speljan skozi trg. Prihodnjo sredo bo torej javna razprava zaključena. O predlagani trasi bodo zatem razpravljali v žalskem izvrš- nem svetu, še pred koncem le- ta pa predvidoma tudi po- slanci. IB Brezdomci še brez doma še pred tedni je vse kazalo, da bo okoli 20 celjskih brez- domcev zimo lahko preživelo na toplem in suhem, a z načr- tovano ureditvijo zavetišča ter javne kuhinje v hiši na Stari Dečkovi cesti 4 se je zataknilo. Ureditvi zatočišča najbolj na- sprotujejo v bližnjem vrtcu Tončke Čečeve ter Celjskem sejmu, o problematiki pa bo v kratkem spregovoril tudi celjski IS. Direktor celjskega Centra za socialno delo Brane But po- jasnjuje, da so tri najbolj kri- tične primere celjskih brez- domcev rešili pretekli teden. A z iskanjem namestitve zanje v domovih oziroma zavetiščih za brezdomce drugod po Slo- veniji v Celju problema kakš- nih 20 ljudi ne bo mogoče reše- vati. Iskanje primerne lokacije za zavetišče pa v Celju počasi že »dobiva brado,« saj so v preteklih letih govorili o kar nekaj primernih stavbah, ven- dar do ureditve še zdaj ni prišlo. Ureditvi zatočišča na Stari Dečkovi cesti 4 nasprotujejo v bližnjem vrtcu Tončke Čeče- ve zaradi tega, ker imajo že zdaj kar nekaj slabih izkušenj. V lepo urejenem parku ob vrt- cu, ki je odprt do 20. ure, na- mreč že zdaj predvsem ob po- nedeljkih najprej odstranjuje- jo razbito steklovino ter injek- cijske igle, večkrat pa je bilo treba popravljati tudi polom- ljene klopi. V vrtcu se bojijo, da bi se stanje še poslabšalo, zato menijo, da bi bilo treba lokacijo za zavetišče iskati kje drugje. Prav o tem, ali je v Celju na hitro mogoče najti nadomest- no lokacijo, bodo spregovorili že na sestanku v teh dneh, čez štirinajst dni pa naj bi o pro- blematiki zavetišča za brez- domce razpravljali člani IS. Če ne bodo dotlej našli primer- nejše rešitve, bodo v Celju ver- jetno razpravljali o možnosti, da v sicer prazni stavbi na Stari Dečkovi cesti 4 uredijo začasno zavetišče le za to zi- mo, saj se zaradi snega in vse nižjih temperatur zdaj resnič- no že mudi. IS Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za sredo, 8. decembra 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9 nadaljevanje 36. skupne seje zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obrav- navali predlog Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve za imenovanje treh poslancev v skupino za ugotovitev statusa Zdravilišča Dobrna. Po zaključeni seji bo 37. skupna seja zborov občinske .skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali predloge Komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve in sicer soglasje k imenovanju ravnateljice OŠ F. Roša Celje, imeno- vanje nadzornega odbora Stanovanjskega sklada občine Celje, imenovanje Sveta za varstvo pravic najemnikov stano- vanj občine Celje in predlog za razrešitev in imenovanje komandirja Policijske postaje Celje; predlog sklepa o ustanovi- tvi Tehnološkega centra orodjarstva Slovenije-TECOS; strate- gijo za ravnanje z odpadki na območju občine Celje; predlog odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter drugih zaščitnih objektov v občini Celje; predlog odloka o prostorskih ureditve- nih pogojih za del ureditvenega območja Gaberje in za območje na sotočju Voglajne s Savinjo; predlog odloka o spre- membah in dopolnitvah odloka o ZN Glazija; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ZN Otok lll-S po hitrem postopku; predlog odloka o lokacijskem načrtu za daljnovod in trafopostajo šentjungert ter trafopostajo Reher po hitrem postopku; predlog odlokov o spremembah in dopolnitvah odlo- kov o prostorskih izvedbenih aktih - tolerancah za stanovanj-' ske in stanovanjsko-poslovne soseske po hitrem postopku; predlog odloka o spremembi območja ulice Podgorje in Popo- vičeve ulice ter vprašanja in pobude poslancev. Dopolnila zakona o državljanstvu LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) - Državni zbor je nadaljeval razpravo o spremembah zakona o državljanstvu. Sprejel je vrsto dodatnih sklepov k stališčem matičnega od- bora. Tudi tokrat so se na- daljevale polemike o od- pravi dvojnega državljan- stva, ki ga ima po podatkih skoraj 9 odstotkov ljudi. Preiskave pri nekdanjih oficirjih JA LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) — Pri 34 nek- danjih oficirjih JA, ki živi- jo na območju UNZ Ljub- ljana, so ljubljanski polici- sti in kriminalisti opravili hišno preiskavo in našli 7 pištol, 2 plinski pištoli, 641 nabojev in dele orožja. Oficirji so že pred tem za- pustili našo državo. Kršitve TV vodstva LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) - »Incident, ki je povzročil stavko na italijanskem programu TV Koper-Capodistria, je sa- mo pika na i v vrsti hudih kršitev vodstva RTV Slove- nije,« je povedal Jure Pen- gov, koordinator novinar- skih sindikatov na RTVS. Sindikat meni, da je stavka na TV Koper-Capodistria upravičena in v skladu z novinarskimi stavkovni- mi pravili. Deseti Podarim - dobim LJUBLJANA, 30. no- vembra (Delo) - Letos bo akcija Podarim - dobim že desetič zapored, pripravili pa so 2194 na^ad v vred- nosti 116 milijonov tolar- jev. Kartice po 250 tolarjev so že na prodaj v kioskih Tobaka in Dela, na bencin- skih črpalkah in poštah. Iz- kupiček akcije bo tudi letos namenjen napredku in raz- voju vrhunskega športa. Več porabljenega »zelenega« bencina LJUBLJANA, 30. no- vembra (Večer) - V Slove- niji narašča poraba neo- svinčenega bencina. Petrol je v celotni prodaji dosegel 30-odstotni delež »zelene- ga« bencina. Samo oktobra je na primer prodal 137 ti- soč ton naftnih derivatov, kar pomeni, da se je poraba glede na lani povečala za 16 odstotkov. ■NOVI'TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Želj ko Zule. Tehnični urednik: Franjo Bogadi. Obli- kovanje: Minja Bajagič. Tajni- ca uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, fax 441-032. Št. 48 - 2. december 1993 31 Celje želi svojo televizijo Po oceni predsednika celjskega IS Jožeta Zimska naj bi se v občini v kratkem razrešili zapleti, ki so se v zvezi z izgradnjo omrežja kabelske televizije vlekli zadnja leta. V bližnji pri- hodnosti si v mestu ob Sa- xinji želijo tudi ustanoviti tudi lasten televizijski cen- ter, kar je glede na velikost in ne nazadnje tudi po- membnost mesta v sloven- skem prostoru že nujno. Celjski IS je pred krat- kim na sodišču sprožil po- stopek za likvidacijo Skup- nosti za izgradnjo objektov posebnega družbenega po- mena (SIOPP), s tem pa bo- do razčistili tudi vse skle- njene, a neizpeljane posle v zvezi z izgradnjo omrež- ja. Že pred časom je celjska občina nadaljevanje del na tem področju zaupala po- djetju Elektro Turašek, ki se je vzpostavitve kabel- sko-razdelilnega sistema uspešno lotilo v Novi vasi in Dečkovem naselju, kma- lu pa naj bi sledila tudi de- la na Lavi in na Hudinji. V Elektru Tumšek so prev- zeli tudi skrb za vzdrževa- nje omrežja. Predsediiik občinskega IS Jože Zimšek je napove- dal, da naj bi se do konca leta dogovorili, kako v ob- čini zastaviti izgradnjo in- formacijskega sistema v bodočnosti. Nadgradnjo v občinski vladi vsekakor vidijo v oblikovanju last- nega televizijskega centra, ki bi skrbel za kakovostno lokalno oziroma regional- no obveščanje. IS Stanovanjski sklad je pred oživitvijo S sprejemom odloka o usta- novitvi občinskega stanovanj- skega sklada so v Celju prižga- li zeleno luč za izvajanje poli- tike stanovanjskega gospodar- stva, kot jo določa nova zako- nodaja. Minuli teden so člani IS imenovali 9-članski uprav- ni odbor, poslanci pa naj bi že v ponedeljek odločali tudi o imenovanju nadzornega od- bora občinskega stanovanj- skega sklada, ki bo začel delati januarja 1994. V celjski občini je bilo v 2- letnem roku, ki ga je za ugo- den odkup družbenih stano- vanj določil Jazbinškov stano- vanjski zakon, prodanih 2.255 občinskih stanovanj, občini pa je za prenos v stanovanjski sklad ostalo 2.500 stanovanj. Po besedah sekretarja za ure- janje prostora in varstvo oko- lja Damjana Vrečka bo sklad gospodaril s precej več stano- vanji, saj se podjetja precej za- nimajo za brezplačen prenos družbenih stanovanj v sklad. Doslej so sklenili že 7 pogodb, za brezplačen prenos svojih stanovanj v sklad pa so se po- djetja odločala takoj po izteku 2-letnega roka za prodajo. Skupno število sicer še ni zna- no, a ob 60 stanovanjih Kovi- notehne so zdaj pod okriljem novoustanovljenega sklada že bivša stanovanja Ljubljanske banke Splošne banke Celje, podjetja Kovintrade, Mode, Zlatarne, Remonta, Merxa, Teka, Steklarja, Dela,... Poslovanje stanovanjskega sklada bo vodil minuli teden imenovani 9-članski upravni odbor, ki naj bi se v kratkem sestal na konstitutivni seji in določil pogoje za javni razpis, s katerim bodo skladu poiskali tudi direktorja. Sicer pa so v upravni odbor, ki mu pred- seduje Lojze Oset iz Kovino- tehne, imenovani še: Damjan Vrečko, Miro Gradič, Bertold Hartman, Jože Mlinar, Silvan Božič, Jože Jelene, Romana Ilovar in Vlado Šibila. V ponedeljek pa naj bi se poslanci celjske občinske skupščine odločali še o imeno- vanju nadzornega odbora sta- novanjskega sklada (za člane so predlagani: Franc Klinar, Mojca Vrečer in Egon Košto- maj) ter Sveta za varstvo pra- vic najemnikov (predlagani: Ana Poznič, Marija Potočnik, Anton Petek, Darinka Flaj- šman, Oskar Leskovšek, Vik- tor Majerič, Silva Siljan, Su- zana Horvat in Vlado Šibila.) I. STAMEJČIČ Zamašek v Aškerčevi »v svetu je priznan kriterij, ob katerem se začne razmišlja- ti o gradnji avtoceste, dnevni pretok nad 12.000 vozil. V celjskem križišču Maribor- ske ceste z magistralko vzhod- zahod vsak dan naštejemo 30.000 vozil, v nadaljnjem pre- toku po Aškerčevi ulici pa na mostu čez Savinjo 13.000 av- tomobilov, a za ves ta promet nimamo niti poštene mestne ulice,« o nujnosti posodobitve Aškerčeve ulice razmišlja predsednik celjskega IS Jože Zimšek. Različne rešitve, ki so se za posodobitev Aškerčeve ulice iskale v preteklosti, Celju in ureditvi prometa v mestu niso prinesle rezultatov. Ulica je namreč čedalje večji zamašek v prometni ureditvi mesta, re- šitev pa je potrebno najti čim prej že zato, ker je v tem pre- delu prej kot upad pričakovati porast lokalnega prometa. Prav zato so Celjani pri Pro- metno-tehničnem inštitutu iz Ljubljane naročili študijo o ureditvi Aškerčeve, rezultate pa naj bi strokovnjaki tega in- stituta predstavili v prihod- njih dneh. Pri tem pa zadnja leta pripravljajo vse potrebno za ureditev in razširitev cestiš- ča ter izgradnjo garažne hiše, ki je tudi pr^videna v tem predelu mesta. Tako sta od spornih objektov ob Aškerčevi ostali nerešeni stanovanjska in poslovno-stanovanjska stavba s hišnima številkama 2 in 4, za kateri je po Zakonu o denaci- onalizaciji vložila zahtevek za vrnitev družina Rebevšek. Za ostale objekte, ki so bili poru- šeni v zadnjih mesecih, so v občini kljub moratoriju za- radi denacionalizacije zadeve reševali s predpogodbami, za 2 objekta pa čakajo še do 6. de- cembra, ko poteče rok za vlo- žitev zahtevkov za vrnitev odvzetega premoženja. Ob tem pa direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo ob- čine Celje Peter Drozg meni, da so se stvari v zvezi z Ašker- čevo v preteklih letih tudi za- radi pomanjkanja denarja re- ševale prepočasi. »Cesto bi morali posodobiti in urediti že najmanj pred petimi leti, raz- mišljanja, da gre iskati nado- mestne rešitve z gradnjo mest- ne obvoznice sever-jug, pa so nesmiselna,« meni Drozg in zatrjuje, da Celje potrebuje oboje: mestno obvoznico za tranzitni promet in sodobno urejeno mestno ulico za lokal- ni tranzit, ki se šekar naprej povečuje. I. STAMEJČIČ KOMENTIRAMO Kdo bo koga? Lahko bi sicer razpravljali o tem, kolikšno moč odločanja sploh imajo občinski parla- menti v primerjavi z državo. A to bi bila že druga zgodba. Zagotovo pa lahko sklenejo kakšno pametno v dobrobit svoje občine in svojih volilcev. Zadnja seja žalskega parla- menta je bila vse prej kot zgle- den primer. Veliko je stvari, o katerih bi žalski poslanci v tem trenutku lahko razpravljali. Vroča je avtocesta, gospodarska slika je vse prej kot rožnata, z mrtve točke se ne premakne projekt Arnovskega gozda, po reševa- nju težav kliče šolstvo in še bi lahko naštevali. Skratka, cel kup problemov, ki bi sodili v skupščinske klopi. Pa so na zadnjem zasedanju kar lep del časa razpredali o tem, kaj poč- ne župan Milan Dobnik. Po- slanca Franca Tratarja je na- mreč zanimalo, če župan še Vedno poučuje na celjski gim- naziji. Z županovim pojasni- lom, da se ni nič spremenilo oziroma da poučuje zdaj pet ur in ne le tri, se poslanec Tratar Pač ni strinjal. Da ni moralno Sedeti na dveh stolčkih, mu je očital. Dobnik pa: »Če imam delo, je moj delovnik od polno- či do polnoči. Nikoli si ne pi- šem nadur in si ne vzamem dopusta za tisti čas, ko sem opravljal svoje delo preko de- lovnega časa. Kljub poučeva- nju na gimnaziji je moja vest čista in prav nič me ne skrbi mojih 40 ur na teden, ki jih moram opraviti. Zagotovo je teh ur še veliko več.« Pa so se v razpravo vključili še nekateri poslanci in umno predlagali, naj se v občini ustanovi komisija, ki bo vzela pod drobnogled županovo de- lo. Hvala bogu, našel seje nek- do in na glas povedal: »To diši po osebnem obračunavanju in ' tega poslanci pač ne bomo po- slušali.« Pa razpredanje o županu sploh ni bila edina domislica. Tudi takšne umne predloge je bilo slišati, da naj bi občinsko glasilo Savinjčan vendarle izhajalo takoj po zasedanju poslancev. V njem pa naj se vestno zapiše, kaj vse so pa- metnega predlagali ti ali oni poslanci. Da bodo volilci vede- li, kakšni pametni predlogi padajo v skupščinski dvorani. Kdo bi pa, lepo vas prosim, zapravljal čas in sodil po deja- njih ! IRENA BAŠA VelenjčanI o proračunu člani velenjske vlade so že potrdili rebalans prora- čuna za letošnje leto ter ga posredovali skupščinskim poslancem, ki se bodo zbrali na zasedanju v torek. Spremenjen proračun naj bi presegal načrtovane- ga za približno 136 milijo- nov tolarjev. Razdelitev dodatnih sredstev temelji na sklepih, ki jih je velenj- ska skupščina sprejela spo- mladi ob sprejemanju pro- računa. Tako so za kolek- tivno komunalno dejavnost v predlogu rebalansa na- menili 18 milijonov tolar- jev, za socialno skrbstvo in kulturo po 10 milijonov to- larjev, za komunalno de- javnost v KS in kmetijsko dejavnost po 8 milijonov tolarjev. V občini so največ sredstev namenili za pora- čun plač po sklepu Ustav- nega sodišča ter za izobra- ževanje. US Občina naj odlcupi hiše Oistilna naprava še veHno povzroča smrad Poslanec Anton Jurak je na zadnjem Usedanju žalske občinske skupščine po- •»ovno opozoril na nemogoč smrad in •»eznosne življenjske razmere, v katerih prisiljeni živeti ljudje na območju Ka- Petrove in Migojnic. . Že pred časom je Jurak poslancem de- i^l, da bo čistilna naprava šla v zrak, če ^ na občini ne bodo zganili in odpravili neznosnega smradu. Naprava namreč še ni dograjena, zato se ljudje sprašujejo, kdo je sploh dovolil njeno obratovanje. »Bo treba obvestiti strokovnjake v tujini in jim pokazati, kakšni nesposobneži pri nas skrbijo za ekologijo,« se je ogorčeno vprašal Jurak in obenem predlagal, naj občina pač odkupi 25 hiš v okolici čistil- ne naprave, če ne zna poskrbeti za njeno pravilno delovanje. »Ali pa naj se tja preseli kakšen občinski veljak, pa bo problem hitro odpravljen,« je še menil poslanec. Krajanom bo očitno smrdelo še nekaj časa. Občinski možje so namreč pojasni- li, da strokovnjaki pripravljajo projekt za dokončanje čistilne naprave. To pa ni preprosta stvar, kajti v času od začetka gradnje pa do danes so se stvari spreme- nile tudi v tehnologiji. Sicer pa v občini računajo, da bo projekt v kratkem pri- pravljen in da b\7omhni kar RP hn iinnrah- Ijalo kot revalorizacija za de- cember, je ponovno vzpodbu- dila trgovanje na trgu vred- nostnih papirjev. V zadnjem tednu novembra je bilo čutiti pomanjkanje likvidnih sred-' stev, kar je kratkoročno zani- halo celo državne obveznice. Imetnike obveznic pošte Celje bi rad spomnil, da danes zapa- de kupon, ki ga lahko vnovčijo na PTT podjetju Celje. Danes lahko vnovčijo kupon tudi ti- sti, ki imajo republiško obvez- nico 8. emisije. To so tiste, s katerimi država poizkuša zmanjšati prizadetost občanov za njihove devizne vloge. O teh obveznicah smo že pisali. Ku- pon lahko vnovčite na LB SB d.d., Celje, kjer vam bodo iz- plačali v DEM. Tečaji najprometnejših obveznic in delnic so se pretekli teden gibali v naslednjih meiah: VP cena promet RSLl 98,3- 98,7% 5635-18237 lotov RS2V 98,2- 98,5% 73-622 lotov GOR 100,9-101,4% 128-2500 lotov OZG 50,0- 55,0% 100-240 lotov PRE 21416-21790 456-10208 lotov UBKP 36078-36102 238-1223 lotov SKBR 26764-27072 314-1580 lotov SKBP 22107-22088 3361-1203 lotov Na včerajšnjem borznem sestanku je bilo prodanih 80 lotov zlata, kar predstavlja 4 kg. Cena za gram je bila 1750 SIT. Tisti, ki so investirali v to plemenito kovino spomladi, ko je bila cena za čisto unčo na svetovnih trgih pod 330 USD, se sedaj lahko veselijo pozitivnih efektov. Svetovna cena za čisto unčo se je ob koncu novembra vrtela okoli 377 USD. '^^fuHjo'BROKiRjr CELJSKE BORZNE HIŠE Piše Zdenko Podlesnik GOSPO DARSKI [B ca Cs) M ■ T E R IViielcarli ponovno v Arjo vas z začetkom decembra so se pridelovalci mleka iz Šaleške doline preselili v petrovško mlekarno. La- ni so se Velenjčani odločili, da bodo mleko zaradi pre- cejšnjih zamikov pri plači- lu vozili v Mlekarno Vrhni- ka, vendar pa se sedaj Vrh- ničani ne držijo dogovorov. Novo vodstvo Mlekarne v Arji vasi je kmetom ob- ljubilo večjo mero poslov- nosti, tako da so se kmetje odločili za ponovno selitev. Poslej bodo Šaleški kmetij- ci v Arjo Vas vozili 14 tisoč litrov mleka na dan. Referendum o zadrugi Zgomjesavinjčani so se odločili, da bodo 19. de- cembra razpisali referen- dum o preoblikovanju gozdnega gospodarstva. Kot je znano, naj bi se iz GG skladno z novo zako- nodajo izločil javni del, ki bo pod okriljem države, drugi del je izvajalski, tret- ji pa so kmetje lastniki goz- dov, ki se morajo obvezno združiti v zadrugi. Glede bodoče zadruge sta v ospredju dve možnosti, ali združitev v enotno kme- tij sko-gozdarsko zadrugo ali oblikovanje nove goz- darske zadruge. V svetu kmetov lastnikov gozdov pri nekdanjem TOK nazar- skega GG so se odločili, da bodo v prvih decembrskih dneh dokončno izoblikova- li referendumska vpraša- nja, nato pa razpisali refe- rendimi. Jubilel Eieictra Javno podjetje za distri- bucijo električne energije Elektro Celje praznuje le- tos 80-letnico organizira- nega in strokovno vodene- ga distributiranja električ- ne energije v Celju. Na to častitljivo obletnico so opozorili z včerajšnjim sre- čanjem v poslovnih prosto- rih upravne zgradbe v Ce- lju, kamor so med drugimi povabili tudi državnega se- kretarja za energetiko, sve- tovalca vlade v sekretari- atu za energetiko, predsed- nike izvršnih svetov občin na območju javnega po- djetja, direktorja ELES ter direktorje distribucijskih podjetij. Žaisica Liiija v soboto, 4. decembra, bodo v Žalcu pripravili uradno otvoritev novega poslovnega centra med Ža- no, avtobusno postajo in Ljubljansko banko. Gre za kompleks, kjer je približno 25 najrazličnejših lokalov, nekateri med njimi so že odprti, druge bodo lastniki uredili v kratkem. V žal- skem Turističnem društvu so predlagali, da bi poslov- ni center imel enotno ime in sicer Lilija. Predlog izvi- ra iz žalskega grba, obe- nem razmišljajo, da bi se tudi trg namesto Titov po- slej imenoval Trg rdečih li- lij. Za poslovni center na- meravajo izdelati tudi ce- lostno podobo, ga opremiti z večjimi tablami, kjer bo- do označeni vsi lokali, pri- hodnje leto pa nameravajo sredi tega centra zgraditi še fontano. IB, US PO CEM SO DEVIZE? Tečaji deviznih valut na dan 1. 12. 1993 OBVESTILO! Cenjene stranke obvešča- mo, da se bomo preselili in 6.12.1993 pričeli po- slovati v novih prostorih v Vrunčevi ulici 2 a, v pa- saži trgovsko-poslovnega centra Srce v Celju. Delovni čas bo enak, kot je bil doslej! Vabimo vas, da nas obiš- čete in uporabljate naše storitve v novih prosto- rih, ki so namenjeni pred- vsem vam. Št. 48 - 2. december 1993 5 Ne hitite, pa tudi mečlcajte ne Leto 199^ bo res prlvaiizacUsko leto, napovetiuie magister Tone Rop Državni sekretar za privatizacijo v ministr- stvu za ekonomske odnose in razvoj velja za prvega moža slovenske privatizacije. Agencija ima v predalih približno 80 programov last- ninskega preoblikovanja podjetij. Večjo gnečo pričakujejo konec leta oziroma na pomlad. Da se bo samo zaradi privatizacije slovenski go- spodarski voz začel vzpenjati navzgor, pa je čista iluzija, meni Rop. Manjši hitijo, večji še čaicajo Ali doslej poteka lastninjenje tako, kot ste si zamislili v Agenciji za privatizacijo oziroma v vladi? V glavnem se privatizacija odvija po zastav- ljenih načrtih, kar je potrdila tudi anketa, ki smo jo v podjetjih pripravili v sodelovanju s slovensko gospodarsko zbornico. Po odgovo- rih v tej anketi sodimo, da se v dobrih 70 odstotkih slovenskih podjetij intenzivno pri- pravljajo na lastninjenje. Večinoma so v fazi, ko ugotavljajo ceno podjetij. Do konca leta pričakujemo približno 400 lastninskih progra- mov, to bodo seveda oddani, ne pa že potrjeni programi. Sodeč po objavljenem seznamu ste na Agen- ciji doslej potrjevali programe manjših, kako pa se pripravljajo na privatizacijo v večjih podjetjih? Trenutno so med tistimi, ki so predložili privatizacijske programe, res predvsem manj- ša podjetja. Večja imajo bolj zapletene postop- ke lastninjenja, zahtevnejše so cenitve in zah- tevnejša je priprava otvoritvene bilance. Ne glede na to ocenjujemo, da bodo tudi večja podjetja relativno kmalu in hitro prišla s svoji- mi programi, pričakujem jih od začetka pri- hodnjega leta do marca. Vedeti ie treba, da se večja podjetja lastninijo po bolj zapletenih metodah, zlasti v primerih, kjer se odločajo za javno prodajo delnic za lastniške certifikate. To je metoda, pri kateri bomo tudi državljani, ki ne bomo preko notranjega odkupa prišli do lastninjenja, stopili v fazo lastninjenja. Vsi bo- mo nekje od marca do konca prihodnjega leta aktivni igralci privatizacije. Podatki kažejo, da se v večini podjetij odlo- čajo za notranji odkup in interno razdelitev. Vas to preseneča? Ne, mi smo zavestno tudi na teoretičnem nivoju šli v model notranjega lastništva. V ta model smo šli na ta način, da smo povečali popuste pri notranjem odkupu, podprli smo razdelitev vseh lastniških certifikatov na vse upravičence. Zavestno smo se odločili za tak- šen model in tudi rezultati kažejo podobno sliko. Notranji odkup in interna razdelitev se po prvih ocenah kažeta tudi v slabi luči. Nekateri namreč menijo, da bo v takšnih primerih skupščina delničarjev v bistvu sindikat, ki bo zahteval samo višje plače. To bi bil izjemen primer, da bi bile skupšči- ne delničarjev v določenem obsegu instrument pritiska na direktorja za zviševanje plač. No- tranji odkup ima nedvomno veliko prednosti, notranji odkup namreč lahko motivira zapo- slene, da delajo za kolektiv in da so se včasih pripravljeni čemu odpovedati za svoje podjet- je. Lahko pa notranje lastništvo postane pro- blem, posebej če gre za plače, kar se pojavlja vedno takrat, ko je gospodarska kriza in ko so plače nizke. Takrat so pritiski večji. Revizija in denacionalizacija zavirata Anketa je pokazala tudi na nekatere proble- me, s katerimi se pogosto srečujejo v podjetjih, gospodarstveniki opozarjajo na premajhno število cenilcev, tisti, ki imajo licence, pa iz- stavljajo zasoljene račune. Boste kaj ukrenili? To je res ena večjih težav. Dva ključna pro- blema se pojavljata: prvi so dragi cenilci, do- stop do njih pa je precej težak, ker jih je relativno malo. Drug problem je zapletena pri- prava otvoritvene bilance in vseh potrebnih pravnih aktov. Zato se je Agencija že odločila, da bo dodatno pomagala podjetjem s svetova- fijem pri pripravi programov lastninskega pre- oblikovanja. Obenem smo organizirali obsežne Seminarje za cenilce, predvsem za cenilce ne- premičnin in opreme. Nova ponudba delovne sile na tem področju pa bo, vsaj upam, znižala Ceno njihovih storitev. Med prvimi, ki se lastninijo, so predvsem podjetja, kjer niso obremenjeni z revizijo. Kaj Po vaši oceni še zavira hitrejše lastninjenje? Revizije so brez dvoma problem, po podat- kih iz ankete so revizijski postopki na (hxigem mestu med ovirami za hitrejše lastninjenje. SDK je v svojem poročilu ugotovila in navedla številne primere oškodovanja družbenega ka- pitala. Vlada je na to reagirala z določenimi sistemskimi spremembami, ustanovile so se posebne komisije, ki zdaj spremljajo revizijske postopke. To je pač cena tega, da smo toliko časa sprejemali lastninski zakon in da so se v nekaterih podjetjih malo preveč, ponekod pa kar precej preveč znašli. Treba bo položiti ra-- čune in ugotoviti dejansko stanje stvari, pri čemer bo vlada odločno vztrajala. Revizije so torej eno, glavna ovira pa je vsekakor denaci- onalizacija ter zavlačevanje pri reševanju teh postopkov. Med ljudmi je velikokrat slišati mnenja, da bodo podjetja za majhen denar kupili direk- torji, delavci pa bodo ostali praznih rok. Vaš komentar? Prepričan sem, da bodo podjetja v večini primerov kupili zaposleni in direktorji, ne pa samo direktorji, ki v glavnem niti nimajo takš- ne kupne moči. Lahko bodo to storili kvečjemu s certifikati zaposlenih, družinskih članov in lastnimi certifikati. Morda bodo najemali kre- dite in poskušali kaj kupovati, vendar to velja za manjše in srednje firme. V večjih podjetjih pa brez javnih prodaj delnic za lastniške certi- fikate zaradi omejene kupne moči verjetno ne bo šlo. Priprta vrata tujcem Na začetku privatizacijske poti je med Slo- venci obstojala bojazen, da se bomo na hitro in poceni razprodali tujcem. Ta bojazen se je zdaj menda pokazala kot neupravičena. Res je. Prevladuje notranji odkup in interna razdelitev, anketa kaže, da so zaposleni in vodstva stvari vzeli dokaj resno, iz česar izhaja tudi majhen interes, da bi pridobili večinski tuji kapital. Večina je pripravljena za samo- stojno razvojno pot v podjetju. V skoraj polo- vici podjetij sicer razmišljajo, da bi sodelovali s tujci, vendar naj bi bili tujci manjšinski last- niki. Na prodajo večinskega deleža tujcem pa so pripravljeni le v 4 do 5 odstotkih slovenskih podjetij. Tujci pa seveda hočejo vsaj 51 odstotkov... Seveda. Tujci gredo v slovenska podjetja samo takrat, če pridobijo večinske deleže. Me- nim, da tujci ne bodo enostavno prišli do naj- boljših slovenskih podjetij, lahko bodo prišli v podjetja, kjer ni drugega izhoda, kjer so težave, seveda pa takšna podjetja za njih niso zanimiva. Osebno niti ne vidim veliko razlo- gov, zakaj bi tujci morali kupovati najboljša slovenska podjetja, ki dobro poslujejo in imajo zagotovljena tržišča. Če tujci zagotovijo zapo- slitev, tehnologijo in tržišče v tujini, potem je dobro, da pride do tujega prevzema, sicer pa ne. Res je tudi to, da želijo tujci, ki bi prišli v slovenska podjetja, posebno zaščito. Toda slovenski zakoni so jasni, jasni so mednarodni sporazumi, kakšnih dodatnih zaščit pa mi ne bomo zagotavljali. Jaiovi posii Državljani so že dobili obvestila o certifika- tih in se sprašujejo, kaj početi z njimi. Vaš nasvet? Tisti, ki so v podjetjih, kjer se lastninijo, po moje že kar precej vedo, kaj bodo počeli z nji- mi. V podjetjih se je že začel konkurenčni boj za pridobivanje lastniških certifikatov. Vsi ostali moramo počakati na investicijske druž- be in velike javne prodaje delnic. Nasvet je jasen - kdor ne ve kam, naj počaka. Brez skrbi, dovolj bo reklamiranja, pričakujem celo hiper informiranje prebivalstva, ko bodo začele z delom investicijske družbe in ko se bodo pričele javne prodaje. Svetujete, da počakamo na investicijske družbe — večina teh je, na primer na Češkem propadla, ljudje pa so ostali praznih rok. Poznamo njihovo izkušnjo in smo jo upošte- vali pri našem zakonu. V Sloveniji ne bomo dovolili, da bi te družbe nastajale kar povprek, ni govora, da bi vsakomur dovolili ustanovitev družbe za upravljanje. Zagotoviti bo potrebno tudi bistveno večji kapital kot denimo na Če- škem in pričakujem, da bodo v tovrstne posle šli samo resni vlagatelji. Poleg tega imamo druge varovalne mehanizme, ki preprečujejo izkoriščanje investicijske družbe za to, da bi kdorkoli na hitro izčrpal investicijsko družbo, pobral svojo provizijo in odšel. Tisti, ki bodo upravljali družbo, bodo morali počakati toliko časa, da bodo kaj dobili tudi vlagatelji v inve- sticijske družbe, šele potem bodo lahko prišli do svojih provizij. Zagotovo veste, da so nekateri državljani že pohiteli s prodajo certifikatov za 20 ali 30 odstotkov njihove vrednosti. Kaj bodo lahko z njimi počeli tisti, ki sedaj kupujejo certifi- kate? V bistvu ljudje kupujejo obvestila, tisti, ki so kupili papir, so kupili obljubo v prihodnosti, na katero bodo, če bo uresničena, plačali da- vek in to kar precej velik, pa še za negotov posel v bistvu gre. Resnično bi odsvetoval te transakcije, ker so zelo negotove. Certifikati so neprenosljivi, so centralno računovodsko vo- deni in čeprav se prodajo, se s tem niso prene- sli, ker so imenski, z imenskega certifikata pa se lahko dobi samo imenska delnica. Sam lah- ko za svoj certifikat dobim samo delnico, ki se glasi name, certifikata ne morem prodati tako, da bi tisti, ki je kupil certifikat, dobil delnico na svoje ime. Torej bi bilo treba kasneje tran- sakcijo ponoviti, tako da prodava še delnico, to pa bo mogoče le preko centralnega depoja in bo ustrezno obdavčeno. Bi rekel, da so to bolj jalovi posli. Torej kupujejo v bistvu ničvreden papir? Preprodajalci kupujejo obljube v bodočno- sti, ne vedo niti katere delnice kupujejo, niti kdaj jih bodo dobili, še zlasti pa ne vedo, koliko bodo obdavčeni, kar pa zagotovo bodo. Čisto konkretno - do kdaj imajo državljani čas za premislek, kaj početi s certifikati?:« Časa je še leto in pol. Roki bodo začeli teči po tem, ko bo sprejeta uredba po 36. členu Zakona o lastninskem preoblikovanju in ta uredba je zdaj v proceduri na vladi. Ko bodo roki začeli teči, javnost bo o njihovem začetku pravočasno obveščena, bo časa eno leto po zakonu o lastninskem preoblikovanju m še pol leta po posebni uredbi. Časa je dovolj, vendar če bodo nekateri predolgo in preveč razmišlja- li, bodo najbolj ugodne prilike zamudili. Paziti je treba, kdaj bodo večje javne prodaje delnic za lastniške certifikate in kdaj so na voljo ugodna podjetja. Ocenjujem, da bodo te stvari aktualne marca za vse tiste, ki se ne lastninijo v posameznih podjetjih. Leto 1994 bo res pri- vatizacijsko leto. Bo dovolj dobrih podjetij, da bomo vsi prišli zraven, kot se temu reče? Pogovarjal sem se s številnimi gospodarstve- niki, tudi tukaj na celjskem območju. Nekateri še oklevajo, ali bi šli v javne prodaje ali bi odprli stvari javnosti ali ne. Menim, da bodo skorajda prisiljeni v to in da bo tu^ na tem vašem območju kar nekaj podjetij na voljo. Ni pa nujno, da bo to najboljša možnost, morda bo boljša investicijska družba. Torej - ne se preveč zaletavati, po drugi strani pa ne preveč mečkati. Nekje od marca naprej je treba stvari spremljati in ko se ljudje odločijo, naj gredo v lastninjenje. Privatizacija še ni sanacija Koliko nas pravzaprav stane lastninjenje? Stroški na nivoju države so v glavnem jasni, predvideni izdatki v proračunu znašajo 59 mi- lijonov tolarjev. Drugo so stroški v podjetjih, kjer morajo najeti svetovalce, cenilce in vklju- čiti del svojih ljudi. V nekaterih podjetjih od- štejejo za to 5, drugod 10 tisoč mark, v velikih podjetjih so pa številke še bistveno višje. V kolikšni meri bo privatizacija vplivala na sanacijo slovenskega gospodarstva v prihod- njem letu? V pol leta ali letu dni ni treba pričakovati izjemnih rezultatov, neke velike sanacije po- djetij in rasti družbenega proizvoda. Privati- zacija je le eden od pogojev za gospodarski razvoj in prestrukturiranje podjetij. Še največ- ji vpliv bo imela privatizacija pri dobrih in pa manjših podjetjih, kjer so doslej morda čakali z investicijami, razvojem in kjer niso hoteli povečevati cene vrednosti svojega podjetja. Po privatizaciji bodo pravila igre jasna in od teh podjetij tu^ največ pričakujem. Za ta podjetja predvidevamo tudi poseben program in jih bo- mo dodatno spodbujali za nadaljnji razvoj. Narodno gospodarsko gledano pa ni pričako- vati izjemnih rezultatov že prihodnje leto. Sem pa prepričan, da se bodo negativni trendi končno ustavili. IRENA BAŠA Foto: EDI MASNEC Na Agencijo za privatizacijo je do sredine no- vembra prispelo 77 programov lastninskega preoblikovanja podjetij. Sprejetih je 23 pro- gramov, s celjskega območja že imajo potrjen program: Brivnice in česalnice Velenje, M Club Velenje, Trgovsko podjetje Moda ter naša radijska in časopisna hiša NT&RC. Agencija je zavrnila 3 programe. Od prispelih 77 programov je v 71 primerih predvideno preoblikovanje z notranjim odkupom in inter- no razdelitvijo, 2 preoblikovanji s prodajo vseh sredstev podjetja ter 4 preoblikovanja z notranjim odkupom in dokapitalizacijo. Magister Tone Rop se je skupaj z direktorjem inštituta pravne fakultete dr. Jožetom Mencin- gerjem v petek udeležU pogovora celjskih go- spodarstvenikov, članov kluba Zlatorog. V dvorani Zavarovalnice Triglav so razen o privatizaciji govorili še o aktualnih gospo- darskih vprašanjih. Dr. Mencinger je tudi to- krat menil, da je vlada preoptimistična pri svojih napovedih in da se gospodarstvu tudi v prihodnjem letu ne bo godilo nič bolje. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: -češko podjetje Uti Rogas nudi furnir iz mahagonija za pohištveno industrijo. Infor- macije: tel. 067/33-909 in fax 067/33-297 (Jan Svačina). - Češko podjetje Kano Uni- versal Trading nudi opremo za kampiranje in igrače. Infor- macije: tel. 0042/05-452-11- 944 in fax 0042/05-538-126 (Jaromir Kašpar). - Litvansko podjetje Sirijus nudi suhe celice in baterije. Informacije: tel in fax 007/ 012-61-168-33 (Tadas Moti- ejunas). -Bolgarsko podjetje Escos nudi prehrambene izdelke, vi- no, cigarete ipd.. Informacije: tel. in fax 002/810-949. - Češko podjetje Point Eco- nomic Services nudi usluge slovenskim podjetjem pri pro- daji njihovih proizvodov na Češkem. Informacije: tel. 0042/05-521-016 in fax 0042/52-527-006 (Radomir Dočekal). - Angleška izdajateljska družba nudi slovenskim po- djetjem reklamni prostor v svoji publikaciji »Hospitaly in Europe«, ki objavlja vse aspekte gostinstva od notranje in gostinske opreme, informa- cije, tehnologije, prospekte s hrano in pijačo. Informacije: tel. 0044/71-258-0066 in fax 0044/71-402-1468 (B.Skrba). - Italijansko podjetje Nami- con nudi razne instrumente za testiranje kovin. Informacije: tel. 0039/0332-238-272 in fax 0039/0332-238-829 (Franco Antonov). -Angleško podjetje Ayton Equipment Limited nudi opremo za kemično industrijo, petrokemijo, plastiko, farma- cijo in prehrambeno industri- jo. Informacije: tel. 0044/0642/ 711-455 in fax 0044/0642-710- 100 (Yvanne Grant). - Češko podjetje Veress nudi večje količine sladkorja v vre- čah po 50 kg. Informacije: tel. in fax 0042/5-7276-348 (Jiri Peloušek). Povpraševanje: -češko podjetje Impromat Int. išče v Sloveniji zastopnike za prodajo Ricoh kopirnih strojev. Informacije: tel. in fax 0042/67-523-282 (Štepan Jilek). - Italijansko podjetje EIC IT 377 Eurosportello (proizvaja- lec ženskih športnih oblačil) išče kanale za distribucijo ozi- roma prodajo svojih proizvo- dov — grosistična ali drobna prodaja. Informacije: tel. 0039/432-273-285 in fax 0042/432-509-463 (Ruch Ma- nuela). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Skjvenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ali direktno 215-631. Št. 48 - 2. december 1993 »Kaj bom sam počel s certifikatom? V svojem življenju sem delal na inštitutu za makroeko- nomske analize, na inštitutu za ekonomske raziskave in zdaj na ministrstvu. Torej nisem delal v podjetju in v podjetje ne morem odnesti svojega certifikata. Počakal bom na prve večje javne prodaje delnic za lastniške certifikate in na investicijske družbe. Verjetno bom polovico vložil v kakšno večje slovensko podjetje, drugo polovico pa v investicijsko družbo.« 16 Okrogla miza prisilno mobiliziranih čez teden dni, 9. decem- bra ob 10. uri bo v stranski dvorani Narodnega doma v Celju okrogla miza o ude- ležbi tistih prisilno mobili- ziranih Slovencev v nem- ško vojsko, ki so nato sode- lovali v enotah NOVJ, ustanovljenih v ZSSR. Okroglo mizo organizirata Muzej novejše zgodovine v Celju in skupnost teh borcev. Govorili bodo o problemih nekoč prisilno mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, ki so nato na ruski fronti padli v ujet- ništvo ali se sami predali in tvorili kasnejšo mednarod- no brigado s 1630 borci, ki je pomagala pri zaključnih operacijah osvobajanja Ju- goslavije. TC Nova podoba celjske tržnice utesnjenost prodajnih povr- šin, pomanjkanje sMadiščnih prostorov, problematično na- pajanje ter precejšnja nefunk- cionalnost obstoječe tržnice v središču Celja narekujejo čimprejšnjo ureditev tega vprašanja, menijo v celjskem IS. Tako naj bi predvidoma spomladi v Zavodu za izgrad- njo in planiranje občine Celje pripravili osnove za javni raz- pis, s katerim bi poiskali idej- no rešitev za ureditev nove po- dobe tržnice v središču mesta. Že zdaj pa je jasno, da bodo prvenstvene zahteve občine v ureditvi napajanja, zagoto- vitvi manjkajočih skladiščnih prostorov ter zagotovitvi pri- mernega pokritega prodajnega prostora za tržnično prodajo v zimskem času. Sočasno s pripravami na ureditev mestne tržnice pa se v Celju dogovarjajo tudi z mi- nistrstvom za pravosodje, da bi v najkrajšem času preselili zapore iz prostorov Starega piskra nekam na obrobje me- sta. Nadomestna lokacija je že znana, vendar pa zaradi po- stopka denacionalizacije, na katerega je vezan nadomestni objekt, v občini še ne želijo govoriti o predvideni novi lo- kaciji za zapore. IS Ramšak predsednik zveze Pred dnevi je bila v Grižah skupščina zveze društev upo- kojencev žalske občine. Na njej so govorili o svojem delu in načrtih ter izvolili novo vodstvo. Zveza društev združuje 4500 članov, kar pomeni, da je v žalski občini vključenih v društva 61 odstotkov upoko- jencev, medtem ko je ta odsto- tek na ravni republike le 52 odstotkov. V iztekajočem se letu so upokojenci v žalski ob- čini organizirali številna sre- čanja, predvsem pa so se borili za uresničevanje svojih pravic. Da je položaj upokojencev še vedno kritičen, dokazujejo številke: kar 60 odstotkov slo- venskih upokojencev prejema do 30 tisoč tolarjev pokojnine. Zato žalski upokojenci podpi- rajo zamisel o zamrznitvi po- kojnin tistim 1200 upokojen- cem, ki vsak mesec dobijo pre- ko sto tisoč tolarjev, razliko pa naj bi namenili 22 odstotkom ljudi, ki dobivajo le po 20 tisoč tolarjev. Vse svoje dosedanje pravice, so menili na skupšči- ni, pa morajo obdržati inva- lidi. V Grižah so tokrat izvolili tudi novo vodstvo zveze. Me- sto predsednika je prevzel Er- nest Ramšak, najzaslužnejšim pa so podelili še 7 občinskih priznanj društva upokojencev. IB Uspeh prvega tedna Karitas OsreHnil tlogodek le bil koncert Klic Hobrote v Celju Uspeh prvega tedna, posve- čenega Karitas v Sloveniji, je presenetil tudi organizatorje, saj tolikšnega odziva med ljudmi niso pričakovali. Zbrali so namreč več kot 11 milijonov tolarjev prostovoljnih prispev- kov, ki bodo namenjeni pomo- či socialno ogroženim dru- žinam. Teden, ki je minil pod ge- slom Klic dobrote za mir v družini, je bil zapolnjen s prireditvami in medijskimi akcijami, ki naj bi zagotovile kar največ sredstev za dobro- delno dejavnost slovenske Ka- ritas. Osrednja prireditev je bil celjski koncert Klic dobro- te (na fotografiji), ki je v Golo- vec kar dvakrat privabil šte- vilno občinstvo. Sicer pa je bil dovolj zanimiv in pester že seznam nastopajočih, ki so se radi odzvali povabilu na tretji koncert te vrste. Njihova želja in želja organizatorjev je, da bi prire^tev postala tradicional- na, tako kot teden Karitas v celoti. Koncert v Golovcu je prine- sel 1,2 milijona tolarjev izku- pička in bo v celoti namenjen celjski Karitas. S tem denar- jem bodo po besedah vodje celjske pisarne Karitas Irene Malgaj kupili hrano in po možnosti tudi kurjavo. S tem bodo vsaj deloma omilili sti- sko 730 družin in 340 posa- meznikov, ki se pri njih ogla- šajo po pomoč. Na slovenski ravni pa so v tednu Karitas zbrali še 1,9 milijona tolarjev v akciji 14 lo- kalnih radijskih postaj, na se- dežu slovenske Karitas v Ljubljani so zbrali 370 tisoč tolarjev, kabelska TV Medvo- de je zbrala 240 tisoč tolarjev, akcija na TV Slovenija pa je prinesla Karitas 7,6 milijona tolarjev. Eden od pobudnikov in glavnih organizatorjev akcije duhovnik Franci Trstenjak ugotavlja, da je teden uspel nad pričakovanji in da so Ce- ljani lahko ponosni, da imajo v svojem mestu takšno prire- ditev. Mesto bi po njegovem moralo koncert vzeti za svoje- ga in živeti z njim, saj bo tudi v prihodnje središče dogajanja celotedenske akcije. V prihod- nje pa bodo po besedah Fran- cija Trstenjaka dali še več po- udarka vsebini tedna, posve- čenega Karitas, ki naj bi bila čim bolj aktualna v skladu z opredelitvami mednarodne Karitas in Združenih narodov. T.CVIRN Foto: EDI MASNEC KOMENTIRAMO Laško - turizmu tudi neprijazno Božji mlini meljejo počasi, komunalni pa po polžje. Če ne bi bilo tako, bi ne dvignil svoje roke s peresom nad svoj kraj. Kar lepi kupi denarja so bili vloženi v študije za turistični razvoj kraja, še veliko več v urejanje starega trškega je- dra, v objekte javnega stan- darda. Tudi iz zasebnih žepov hišnih lastnikov curljajo cven- ki za ta namen. A kaj, ko je Laško turizmu neprijazno. V mnogih ozirih. Prvi obrambni zid proti turi- stom in domačim pešcem so avtomobili. Na pločnikih, na pasovih označenih za pešce, na primer pri vremenski hišici, kjer peš pot vodi h kulturnemu centru in zdravilišču, pred ob- činsko oblastno graščino, na obeh mestnih trgih, kjer se je peš težko prebiti, po voznem pasu pa smrtno nevarno. Ko bo most v Jagočah, bosta spodnji in zgornji trg zaprta, odlagajo skrb mestni očetje, ki kot Butalci, še niso napotili odposlancev v širni svet. Tam bi lahko videli, da je na takih mestih ukazana hitrost pešho- je tudi za voznike. Enako je zapločevinjena osrednja cesta skozi mesto, spodnja ob Savi- nji pa je tako dirkališče, ki bi ga lahko pametno odpravili z »ležečimi policaji«, prav tako tudi odsek ob pivovarniški polnilnici, vsaj tam kjer je iz- voz za tovorni promet. Turistični delavci svetujejo ogled mesta in lepe okolice. Kdo bo tvegal sprehod v Mari- ja Gradec in naprej, če si cesto lastijo motoma vozila z gostim prometom, kolesarskih stez ni, kaj šele peš poti'. Enako je od zdravilišča v Rečico. Razen novega kulturnega centra in zdravilišča, niti ena stavba nima urejenega dohoda in vhoda za goste na vozičkih v tem zdraviliškem kraju za rehabilitacijo poškodovanih. Da o etiki in estetiki sploh ne govorimo. Ni prostorov za plakatiranje, pa so divjemu pritrjevanju lepakov izpostav- ljeni zidovi, drevesa, hišni portali, na pločnikih pa stojijo plakatni dvokapniki, kot ovire na atletskem stadionu. Neo- kapitalizem na pohodu s skrajno neestetsko reklamo kvari tudi okolico, ko od flo- urescenčno vpijočih plakatov ni videti narave. Na zgodnji kapitalizem in nepismenost večine spominja tudi »esteti- ka« pisave — jezikovna (ne)kul- tura. Lulanje čez cesto, ob ureje- nih WC (kako bi sicer gostilne dobile obratno dovoljenje), je svojstvena oblika »demokra- tičnega« počutja prenekatere- ga gospoda, ki se nacejen od- ceja na cesto ali kar k zidu hiše, ki ga gosti, zraven pa še zmerja zanikrno balkansko svoj at tam spodaj, čez hribe. Da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, jemlje veliko ljudi dobesedno. Neurejena okolica hiš, dvorišč, navlaka, umazanija, iztrebki, nastla- nost z embalažo tobačnih iz- delkov, slaščic, pljuvanje po tleh kot za stavo, bi lahko po- menilo, da sta v Laškem de- mokracija in svoboda posa- meznika — na vrhuncu. In pri vsem tem bi rad vpra- šal dvoje. Kdo bo pripravil, iz- glasoval in razglasil potrebne odloke in predpise (sončna uprava?) in kdo na tem božjem svetu naj tako pisanje tudi udejani? Rad bi enkrat videl »opis in nalog« občinske stra- že, policije in drugih varuhov reda. JURE KRAŠOVEC Vrečku nov mandat Člani celjskega IS so dosedanjega sekretarja Aleša Vrečka imenovali na to funkcijo še za 4 leta. Alešu Vrečku je mandat potekel z novembrom, člani IS pa so ga skladno s pravilnikom o delu občinske vlade na funkcijo sekretarja IS imenovali še za 4 leta, čeprav bo svoje delo opravljal le do reforme lokalne samouprave. IS Nujna zaščita slovenskega medu Minulo sredo so se v dvorani Zavarovalnice Triglav v Celju sestali čebelarji s celjskega ob- močja, združeni v Zvezo čebe- larskih društev. Slovenski in tudi celjski če- belarji imajo v zadnjem času veliko težav, je opozoril tajnik zveze čebelarjev Milan Rotaus. Pojavljajo se predvsem pri prodaji proizvodov, za katere jim Medex ponuja izredno niz- ke cene. Po drugi strani, so bili kritični čebelarji, Slovenija uvaža velike količine nekvali- tetnega medu, ki se na tržišču pojavlja brez potrebnih dekla- racij, domači čebelarji pa ima- jo na zalogi eno- ali celo dve- letni pridelek. Čebelarji so si- cer zahtevali uvedbo zaščitnih carin, vendar na svoje zahteve niso dobili niti odgovora. Po podatkih strokovnega svetovalca Pavla Zdešarja imajo slovenski čebelarji 160 tisoč panjev, lani pa so pride- lali 2400 ton kvalitetnega me- du. Na tokratnem srečanju so čebelarji govorili še o lastni- njenju Medexa, ki je nastal iz njihove čebelarske zadruge, ter o delnicah, ki naj bi jih pri Medexu imeli dosedanji ko- operanti. IB Kako odpraviti prostorsko stisko? Vodstvo žalske osnovne šole že nekaj časa opozarja na veli- ko prostorsko stisko, s to pro- blematiko pa so na zadnjem zasedanju občinskega parla- menta seznanili tudi poslance. Ker je žalska osnovna šola pretesna za sedanje število učencev, so že pred časom pre- stavili tretje in četrte razrede na tako imenovano staro šolo. Na začetku letošnjega šolske- ga leta so v prostore stare šole preselili še učence drugih ra- zredov, za en oddelek drugega razreda pa so našli prostor na osnovni šoli Ljube Mikuš. Če- prav se vodstvo šole trudi, da bi vsem učencem in tudi učite- ljem zagotovilo enake pogoje, pa delo na dveh lokacijah pov- zroča veliko težav. Med dru- gim je potrebno zagotoviti prevoze malic, na kosilo, v varstvo in k različnim izven- šolskim dejavnostim pa odha- jajo učenci po končanem po- uku spet na novo šolo. Na ta način so se v žalski šoli izogni- li večinoma nepriljubljenemu dvoizmenskemu pouku, ven- dar je to po oceni vodstva šole, sveta zavoda in staršev lahko samo začasna rešitev. V imenu sveta zavoda je Henrik Krajnc žalskim po- slancem predlagal, naj se zav- zamejo za hitrejše in učinkovi- tejše reševanje problematike žalske osnovne šole. Dolgoroč- no je namreč predvideno, da bi v Žalcu uredili še eno osnovno šolo ali pa, kar se zdi bolj ver- jetno, dogradili osnovno šolo v Gotovljah. Kot je bilo slišati na zasedanju skupščine, pa se s prostorsko stisko ne srečuje- jo le v osnovni, temveč tudi v žalski glasbeni šoli, kjer so zaradi velikega števila otrok preuredili v učilnico celo gar- derobo. IB Tretia emisija »dvofčica« LJUBLJANA, 30. no- vembra (Večer) - Banka Slovenije je izdala tretjo emisijo »dvojčka«. Prva se- rija tretje emisije se od dvojčka, ki je trenutno v prodaji, razlikuje po roku dospelosti, ki je 10. maj 1994, v obrestni meri, ki znaša po tolarskem delu R+6 odstotkov, pri deviz- nem delu pa 5,250 od- stotka. Obremeniene državne finance LJUBLJANA, 29. no- vembra (Večer) - Poslanci državnega zbora so zvišali državne stroške kar za 24 milijard tolarjev, zato je fi- nančni minister Mitja Ga- spari zagrozil z odstopom. Državni zbor je namreč v zakonodajni postopek sprejel tri zakone, ki za obrambo, zdravstvo in šol- stvo terjajo zajetne de- narje. Gospodarsici forum PORTOROŽ, 28. novem- bra (Delo) - Čarobne for- mvde za gospodarski pre- porod ni, so ugotovili na Gospodarskem forumu De- mokratske stranke na temo Kako z dna. Dr. Jože Men- cinger je menil, da je težko verjeti napovedim o enood- stotni rasti dnižbenega proizvoda prihodnje leto in o 13-odstotni inflaciji. O odpravi dvojnega državljanstva LJUBLJANA, 29. no- vembra (Večer) - V držav- nem zboru se je razvila ostra polemika ob prvi raz- pravi o odpravljanju dvoj- nega državljanstva. Po predlog bi imeli dvojni državljani 6 mesecev časa, da se odločijo ali želijo za- držati le slovensko držav- ljanstvo. Če tega ne storijo, jim slovensko preneha. Ne- kateri poslanci so zakon zagovarjali, drugi pa, da je ustavno sporen. Veto na zaicone državnega zbora LJUBLJANA, 29. no- vembra (Večer) - Državni svet je sprejel kar štirikrat- ni veto na zakone, ki jih je sprejel državni zbor. To ve- lja za zakon o visokem šol- stvu, zakon o davkih za igre na srečo, o stečaju in prisilni poravnavi ter za novelo zakona o državljan- stvu. Doslej še noben odlo- žilni veto v državnem zbo- ru ni uspel. Nove icrivice po denacionalizaciji LJUBLJANA, 29. no- vembra (Večer) - V Sloveni- ji je bilo po zakonu o dena- cionalizaciji vrnjenih več kot 23 tisoč kvadratnih metrov trgovin , v postop- ku pa je nadaljnjih 70 tisoč. V Svobodnih sindikatih opozarjajo, da bo zaradi vračanja propadla vrsta tr- govskih in gostinskih po- djetij in da bo okrog 3 tisoč trgovcev in gostincev osta- lo brez zaposlitve. Zato zahtevajo, da se premože- nje le izjemoma vrača v na- ravi. Št. 48 - 2. december 1993 7 Aids grozi - icaj še čaiiamo? y ceUskI regiH irUe registrirani bolniki Letošnji 1. december - Sve- tovni dan aidsa je bil že šesti od leta 1988, ko so se strokov- njaki v svetu dogovorili, da je potrebna večja izmenjava in- formacij o okužbi z virusom HIV in o aidsu, o načinih pre- nosa in zaščiti. Dan je name- njen tudi ustvarjanju vzdušja strpnosti do tistih, ki so že okuženi. V svetu — in tudi v Sloveniji - so tudi tokrat or- ganizirali številne prireditve, ki naj bi vplivale na zavest lju- di, delili so rdeče pentlje, pro- mocijski material in kondome. Letošnje geslo svetovnega dneva je bilo Aids grozi - kaj še čakamo? V svetu namreč ugo- tavljajo, da se vsak dan na no- vo okuži 5 tisoč ljudi, večina prizadetih je v najbolj aktiv- nem življenjskem obdobju, kar pomeni, da bo bolezen social- no in ekonomsko oropala mnoge predele sveta. Po oceni bodo neposredni stroški za zdravstvo zaradi aidsa znašali 5 milijard dolarjev na leto, po- sredni pa so lahko do deset- krat večji. Število registrira- nih obolenj je najvišje v ZDA, obolelost pa je največja v ne- katerih afriških državah, zla- sti na območju subsaharske regije. Problem aidsa nezadržno narašča. Do leta 2000 bo v sve- tu 20 milijonov novo okuženih odraslih, predvsem v nerazvi- tih državah. V času, ko zdravi- lo in cepivo še nista na obzor- ju, so zato toliko pomembnejša opozorila o nujnosti preventi- ve in to tudi v Sloveniji, kjer je položaj zaenkrat še dokaj ugoden. V regiji trije boiniki v Sloveniji so doslej regi- strirali skupno 30 primerov aidsa, od tega je bilo 28 prime- rov pri moških in dva pri žen- skah. Več kot polovica obole- lih je bila stara med 25. in 34. letom. Med prijavljenimi primeri je bilo največ oseb s stalnim prebivališčem v ljub- ljanski regiji, z našega območ- ja pa so bili trije. Največ bol- nikov je pripadalo skupini moških homoseksualcev ali bi- seksualcev. Dva bolnika sta navedla injiciranje ilegalnih drog izven Slovenije, dva pa sta se predvidoma okužila s heteroseksualnimi stiki, ven- dar nista navedla podatka o spolnih partnerjih, ki bi pri- padali skupinam z višjim tve- ganjem. Dva bolnika sta he- mofilika in sta se okužila pred letom 1986, še preden je bilo uvedeno obvezno testiranje krvi. Obe ženski sta se okužili ob heteroseksualnih spolnih sti- kih. Ena je bila partnerka he- mofilika, druga pa osebe iz dr- žave iz subsaharske Afrike. Prva je zaradi aidsa umrla leta 1987. Lani je bil prijavljen prvi primer aidsa pri otroku, ki še ni dopolnil prvega leta staro- sti. S HIV se je inficiral od matere, ki je imela spolne stike z osebo iz subsaharske Afrike. V Sloveniji je bilo doslej pri- javljenih še dodatnih 47 oku- ženih s povzročiteljem aidsa, pri katerih se bolezenski znaki še niso pojavili. Največ je mo- ških homoseksualcev ali bi- seksualcev, pomembno skupi- no pa predstavljajo tudi hemo- filiki, ki so se okužili pred ob- veznim testiranjem darovane krvi. Vendar gre pri teh podat- kih le za tiste, ki so se odločili za testiranje krvi, medtem ko je verjetno število primerov še precej večje. Kondomate na Javna mesta Povsod v Sloveniji so ob Svetovnem dnevu aidsa pri- pravili aktivnosti, ki so jih or- ganizirali Zavodi za zdrav- stveno varstvo skupaj s sode- lavci po šolah in zdravstvenih zavodih. Predvsem so si priza- devali, da bi sporočilo o grož- nji aidsa prišlo do vsakega po- sameznika. V ta namen so v vseh večjih slovenskih me- stih izobesili velike plakate z letošnjih geslom. Poslanico so prebrali pred gledališko predstavo v vseh slovenskih gledališčih, ministrstvo za šol- stvo pa jo je poslalo vsem šo- lam ter jih prosilo, naj z njo seznanijo učence in učitelje. Tudi v regiji so se lotili ak- tivnosti, zlasti na šolah. Na Zavodu za zdravstveno var- stvo v Celju je potekala učna delavnica za tiste, ki se ukvar- jajo s preprečevanjem širjenja aidsa. S posebnim dopisom pa so se obrnili na direkcije vseh zdravilišč in hotelov v regiji in jih prosili, da sledijo zgledu Zdravilišča v Rogaški Slatini in ponudijo kondome v sobah, na drugih javnih mestih pa na- mestijo kondomate. Občin- skim sekretariatom za družbe- ne dejavnosti so poslali pobu- do za namestitev kondomatov na železniških in avtobusnih postajah, v kinodvoranah in na drugih javnih mestih. Z vsemi temi aktivnostmi naj bi tudi v Sloveniji opozori- li na grozečo nevarnost aidsa. Posebej je treba opozarjati na pomen varnejše spolnosti, kar pomeni stalnega neokuženega partnerja in pa uporabo kon- doma. Na ta način je nevar- nost okužbe z aidsom mini- malna, česar bi se morali zlasti zavedati tisti mladi, ki priče- njajo s prvimi spolnimi stiki. Napake pri tem so namreč lah- ko usodne. TATJANA CVIRN Brezplačno in anonimno testi- ranje krvi je še vedno mogoče tudi na celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo, ki ima svoj sedež v Ipavčevi ulici 18 (bivša stavba Etola). Rdeča pentlja ni simbol tistih, ki so okuženi, pač pa pomeni svetovni simbol boja proti aid- su in simbol varnejše spolno- sti. Kdor nosi rdečo pentljo pove, da se zaveda prisotnosti aidsa in kaže solidarnost z okuženimi. Nekateri jo imajo pripeto ves čas, pogosteje pa se nosi prav na Svetovni dan aidsa. Poslanica za Svetovni dan aidsa 1. december je svetovni dan boja proti aidsu, ki po- trjuje prizadevanja deset tisočev po svetu, da bi šir- jenje te smrtne in neoz- dravljive bolezni ustavili. Na svetu se vsak dan na novo okuži 5000 ljudi. Od začetka epidemije je virus HIV okužil že 14 milijonov moških, žensk in otrok, več kot 2,5 milijona ljudi je že zbolelo za aidsom. Sloveni- ja pri tem ni izvzeta, aids je tudi med nami. Po ocenah je v Sloveniji nekaj sto lju- di, ki so okuženi in virus širijo naprej. Cas je, da se zavemo pri- sotnosti aidsa. Čas je, da prerasemo samozadovolj- stvo in ne čakamo, da bomo postali žrtve sami ali naši najbližji. Aids ne prizana- ša. Varen je le tisti, ki poz- na in upošteva pravila zaš- čite pred to boleznijo. Na vsakem koraku sre- čujemo žrtve neznanja in brezbrižnosti. Posledica takega neznanja in brez- brižnosti je lahko smrt za- radi aidsa, pa tudi mamila, stres, vojne... Medsebojno zaupanje, prijateljstvo in medsebojni stiki nam bodo kazali pot do plemenitosti in lepih stvari v življenju. Ozrimo se okoli sebe! Humanizirajmo naše odno- se. Bodimo razumevajoči do tistih, ki so že okuženi. Imejmo odprte oči in spre- menimo svoje vedenje za bolj varno in kvalitetno življenje. Sedaj in danes. Bogomir Mojsilovič Nada Kneževic Damjana Bradač Janja Cvelbar Roman Avguštin Zlo našega stoletja Kaj o AIDS menilo CeUanI? Bogomir Mojsilovič, dipl- . sociolog iz Celja: To je nevar- na zadeva in mislim, da pri nas, v zdravstvu, premalo upo- števajo opozorila sveta. To je smrtonosna, težka bolezen. Zlo enaindvajsetega stoletja. V Ameriki se razne inštitucije in zavodi dosti ukvarjajo s tem, vendar pa je vse odvisno od denarja. Gre namreč za zelo drage raziskave in strokovnja- ki, ki to področje obvladajo, so redki. Menim, da so ljudje pri nas o tem absolutno premalo obveščeni. Kolikor izvedo, iz- vedo iz javnih medijev, pa še to bolj redko. Strokovne inšti- tucije se obveščajo tudi med seboj, v svojih krogih, sicer pa mislim, da ne. Mladi pa o tem sploh ničesar ne vedo. O tem bi se morali pogovarjati že v šo- lah, otroke obveščati že od malega, vendar mislim, da te- ga ne delajo. Nada Kneževic, upokojenka iz Celja: Mislim, da o AIDS pri nas že dovolj govorijo in da so mladi dovolj osveščeni. Mogo- če je za to, da se AIDS vendar- le razširja, krivo premalo za- upanja med mladimi in med starši. Šola in družba namreč ne moreta dati toliko, kot lah- ko da domača toplina in za- upanje. Mislim, da se AIDS vedno bolj razširja tudi pri nas zaradi slabe gospodarske situ- acije, bližine kriznih območij, slabih medčloveških odno- sov ... Če bi bili časi normalni, bi bilo vse skupaj najbrž bolj ustaljeno. Ljudje ne bi kar na- prej iskali novih partnerjev kot to počenjajo sedaj. Ob tem pa je nevarnost, da naletiš na človeka, ki je okužen, seveda dosti večja. Damjana Bradač, dijakinja iz Kopra: Zdi se mi, da nas o AIDS premalo obveščajo, še posebej v šoli. Mislim, da je tega vedno več zato, ker se lju- dje ne zaščitijo dovolj. In na to, da se lahko v bistvu vsako- mur zgodi, da se okuži, niti ne pomislijo. Sama za zaščito po- skrbim, saj vem, da se lahko AIDS zgodi tudi meni. O tem, kaj bi storila, če bi se v resnici okužila, pa še nisem razmi- šljala. Janja Cvelbar, dijakinja, SKŽŠ Celje: Vem, da se lahko AIDS zgodi takoj in vsako- mur, ampak... še vseeno si ne morem niti predstavljati, da bi se lahko, na primer, zgodilo tudi meni. Mislim, da se AIDS tako razširja predvsem zato, ker ljudje nimajo zadostne zaščite. O AIDS pravzaprav zelo dosti razmišljam, mislim, da se o tem tudi pogovarjamo dovolj. In seveda upam in ver- jamem, da bodo zdravilo proti AIDS odkrih kmalu. Roman Avguštin, dijak iz Ljubljane: Mislim, da ljudje o tem premalo razmišljajo. Za- misliš se šele potem, ko se kaj takšnega zgodi v tvoji nepo- sredni bližini. Sam uporab- ljam zaščito. Sicer je res, da kondomi niso stoodstotna zaš- čita, so pa. Menim, da o AIDS mladi nismo dovolj obveščeni. Sicer smo na TV res že videli nekaj oddaj, vendar pa se o tem ne pogovarjamo veliko. Sicer pa, kot sem slišal, sedaj odkrivajo tudi zdravilo proti AIDS. Znano je, da je za vsako bolezen zdravilo, zato sem prepričan, da ga bodo našli tu- di proti tej grozi. NINA M. SEDLAR 0 obrambi za zaprtimi vrati LJUBLJANA, 26. no- vembra (Delo) - Poslanci so za zaprtimi vrati razprav- ljali o razvojnih programih obrambnih sil do leta 2001. Iz proračuna in delno s tu- jimi posojili naj bi obrambi zagotovili 1,3 milijarde nemških mark. Novembrsica inflacija LJUBLJANA, 26. no- vembra (Delo) — Novembr- sko povečanje cen je bilo nižje kot oktobrsko, ki ga je obremenila podražitev elektrike. Drobnoprodajne cene so se novembra pove- čale za 1,6 odstotka v pri- merjavi z oktobrom, v pri- merjavi z lanskim novem- brom pa za več kot 22 od- stotkov. Za hribovsico traso LJUBLJANA, 26. no- vembra (Delo) - Približno , 60 poslancev je na novinar- ski konferenci predstavilo pobudo, da naj vlada pri gradnji avtocest izbere na- črte, ki bodo ceste speljali po obronkih dolin, hribov, predorih in viaduktih. Predlagatelji menijo, da bi bilo treba prevrednotiti metodologijo izbire tras, saj se doslej ministrstvi za promet in okolje ravnata po merilih kratkoročno najcenejših variant. Slovenslci Pentagon LJUBLJANA, 25. no- vembra (Dnevnik) - V Ljub- ljani za Bežigradom napre- duje gradnja novih prosto- rov slovenskega obramb- nega ministrstva. Do po- mladi naj bi bila stavba pod streho, konec prihod- njega leta pa nared za vse- litev. Imel bo skoraj 16 ti- soč kvadratnih metrov bruto površine. Dovoljenje za novo Igralnico LJUBLJANA, 25. no- vembra (Delo) - Poslanci državnega zbora so po hi- trem postopku sprejeli za- kon o začasni ureditvi iz- dajanja dovoljenj za prire- janje posebnih iger na sre- čo ter za razširitev ali pre- selitev dejavnosti. Ministr- stvo za finance bo odslej moralo dati dovoljenje za vsako novo igralriico ali njeno preselitev. Deset največjih izgubarjev LJUBLJANA, 25. no- vembra (Dnevnik) — Deset največjih izgubarjev je v prvem polletju ustvarilo okoli 36 odstotkov vseh iz- gub (okoli 35 milijard to- larjev). Na lestvici vodijo ELES Ljubljana, Termo- elektrarna Šoštanj, Adria in Rudnik lignita Velenje. Preprečiti beg Icapitaia LJUBLJANA, 24. no- vembra (Delo) - Državni zbor je sprejel spremembo zakona, s katerim bo drža- va omejila odliv kapitala v tujino. Novele zakona uvajajo omejitve pri upora- bi sredstev za naložbe v po- djetja v tujini, za fizične osebe pa obvezno prijavlja- nje ustanovitve podjetja v tujini davkarjem. Št. 48 - 2. december 1993 8 Športniki še naprej na Golovcu Prvi objekti so bili zgrajeni za potrebe športa, ki zdaj predstavlja četrtino prihodka — 11 milijonov tolarjev izgube v bazenu Ljubljana in Celje sta edini slovenski mesti s hvalevTedno akcijo deset urnih plavalnih tečajev za predšolske otroke ter drugo in četrtošolce, a se — vsaj v Celju - v zadnjih dneh pošteno zatika okoli razmer v pokritem bazenu v Golovcu, ki ga je že krepko načel zob časa. Plaz kritik staršev, vrtcev, šol in neka- terih drugih uporabnikov 25-metrskega bazena sta sprožili okvara na sistemu za kloriranje vode in le teden dni zatem znižanje temperature vode in zraka. Te- čaji so bili dvakrat prekinjeni, o zadevi pa so razpravljali tudi na koordinaciji Izvršnega sveta Celje, toda vedno bolj se zdi, da je zimski bazen v Golovcu začara- ni krog. V tečaje, ki bodo trajali vse do junija 1994 je vključenih skoraj 1900 otrok celj- ske občine, ki so razdeljeni v 75 skupin. Vadba se vsak dan začne že ob 8. uri in neprekinjeno traja polnih sedem ur. Za vse skupine so organizirani posebni pre- vozi, v šolah so prilagojeni umiki in zato vsak izpad pomeni porušen ritem dela. Zato tudi takšno ogorčenje učiteljev, vzgojiteljev in staršev, ki so plačali slabo polovico stroškov tečajev. Prva okvara na napravi za kloriranje je bila še razumljiva, saj je bila posredi višja sila, zato pa se je toliko bolj zaplet- lo pri nižjih temperaturah. Celjski sejem se je namreč s pogodbo obvezal, da bo temperatura zraka in vode v malem ba- zenu 30— C, v velikem bazenu pa 26° C. Toda sredi minulega meseca je prišlo do opaznega padca temperatur, revolt pa je sprožil še nekatere pomanjkljivosti. Brez sanitarnega pregleda Na skupnem sestanku v prostorih Ob- činskega sekretariata za družbene dejav- nosti občine Celje je sanitarni inšpektor poudaril, da mora biti z začetkom obra- tovanja v vsakem primeru opravljen in- špekcijski sanitarni pregled. Celjski se- jem ga ni naredil, v prihodnje pa naj bi bili pregledi bazena razširjeni še na osta- le inšpekcijske službe. Tečaji naj bi se začeli že 18. oktobra, toda zaradi zamude pri pripravljalnih delih okoli bazena je prišlo do tritedenskega zamika, a ni vsa krivda samo na strani podjetja Celjski sejem, ki upravlja tudi s pokritim 25- metrskim bazenom v Golovcu. Na istem sestanku je bil namreč spre- jet sklep, da »občina mora preko svojega podjetja Celjski sejem zagotoviti nor- malno delovanje bazena in tudi drugih športnih objektov. Celjski sejem pa mora zagotoviti vse pogoje za plavalne tečaje, dogovorjene s pogodbo ter dosledno re- alizirati zahteve inšpekcij.« Občina je torej prevzela del krivde, po drugi strani pa je Celjski sejem 23. avgu- sta in 21. oktobra na IS Celje naslovil zapis o stanju in stroških za razvoj baze- na, ki so medtem že narasli na več kot 40 milijonov tolarjev. Naslovnik na oba do- pisa sploh ni reagiral, v tem kontekstu pa se odpira tudi vprašanje o drugih šport- nih objektih na Golovcu. Zgrešena investicija? »Bazen je bil v uporabo izročen leta 1981, vgrajena pa je bila tuja tehnologi- ja, ki je bila že tedaj krepko zastarela. Lani smo delno obnovili črpalko, vendar v Angliji pri proizvajalcu nismo dobili rezen'nih delov. Pomagati smo si morali s podobnimi domačimi primerki, kar je posledično pomenilo prirejanje nekate- rih priključkov in tveganje, da bpdo ok- vare vedno pogostejše,« je o najbolj ob- čutljivi problematiki kompleksa Golovec dejal direktor Celjskih sejmov mag- . Franc Pangerl, v pogovoru pa so sodelo- vali še njegov pomočnik za program športa in prireditev Ernest Marguč, vo- dja enote bazen, kegljišče, savna Tone Zdolšek in tehnični vodja Nikolaj Torkar. Bazen si v sedanjih razmerah nemara zasluži celo naziv zgrešene investiciji, kar naj bi ob težavah s tehnologijo pona- zorili še drugi primeri. Objekt je energet- sko zelo potraten, v povprečju ga dnevno obišče do 20 kopalcev, mesečni prihodki od vstopnine in najemnine PK Neptun pa so komaj milijon tolarjev, šest zaposlenih pa nikakor ne more ustvariti dobička. »Celjski sejem ne more iz svojega do- bička živeti neprofitno dejavnost, čeprav se zdaj dogaja prav to. Lani smo imeli na bazenu 6 milijonov prihodkov, a tudi tri- krat večje stroške. Izgubo smo sami po- krili in povrhu v minimalno obnovo ob- jekta dodatno vložili okoli 100.000 DEM. Mesečni stroški ogrevanja so 2,7 milijona tolarjev, porabe električni energije mili- jon, zaposlene pa imamo štiri ljudi s pol- nim delovnim časom in dva s polovičnim. Pokriti bazeni nikjer po svetu ne prina- šajo dobička, marveč so izključno stvar občin,« je spontano razmišljala četverica sogovornikov. Šport ali rel(reacija Zanimanje za uporabo bazena v Go- lovcu je precejšnje, saj podobne plavalne tečaje načrtujejo tudi občine Šentjur, Laško, Žalec in Mozirje. Zdraviliški ba- zeni namreč niso najbolj ustrezni, v celj- skem pa primanjkuje terminov, obenem pa je v velikem bazenu gladina vode 180 cm, kar je popolnoma neustrezno za te- čajniške oblike dela. V predračunu stroškov je največja po- stavka prav montažno dvižno dno (okoli 20 milijonov tolarjev), a še zdaleč ne bi rešilo vseh težav in povečalo zasedenost objekta. V krogu 30 ^lometrov je v regiji namreč šest pokritih bazenov z ogrevano (termalno) vodo, celjski bazen pa je izra- zito športnega pomena in je bil kot tak- šen zamišljen že leta 1975, ko se je začela gradnja. Temperatura vode se giblje med 26 in 28° C, Id še zdaleč ni primerna za »nama- kanja«. Tudi okolje (tribune) je zelo špartansko opremljeno, kot je pač nava- da za športne objekte. Marsikateri Ce- ljan in okoličan se zato odpravi v bližnja Zdravilišča ali Terme, ki seveda nudijo precej boljše razmere za sprostitev: raz- ne vodne vrtince, tobogane, podvodne masaže... Temeljni problem celjskega bazena je potemtakem v opredelitvi sta- tusa; bodisi za športni bodisi za rekre- ativni objekt. Šport ali sejem Celjski sejmi so kot eno možnih rešitev IS Celje predlagali združitev letnega in zimskega bazena, a se zadeva še ni pre- maknila z izhodiščne točke. Pač pa se strategija razvoja športa v Celju, ki je v zadnji fazi nastajanja, dotika tudi »osrednjega športno-rekreacijskega cen- tra na Golovcu (Celjski sejem), kjer bi morali ponovno opredeliti status športne dejavnosti, uskladiti programe športne in sejemske dejavnosti, zagotoviti redno ter kvalitetno vzdrževanje objektov in posodobiti opremljenost objektov, da bo- do sposobni za organizacijo velikih (tudi vrhunskih) športnih prireditev. V prvotnem obsegu (dvorana A, bazen, kegljišče, zunanja igrišča) je bil zgrajen s sredstvi občanov ter na pobudo športne sfere in za potrebe celjskega športa. Ob- jekti, ki služijo za (rekreativno, tekmo- valno ali vzgojno) športno aktivnost širo- kega kroga občanov, se nikjer na svetu ne morejo vzdrževati s prihodki od vstopnic ali najemnin, ampak za to skrbi država. Glede na gospodarsko situacijo je prav gotovo potrebno in pravilno in- tenzivno pospeševanje sejemske dejav- nosti, vendar bi se ob njenem zelo uspeš- nem razvoju morali zagotavljati in tudi izboljšati pogoji za športno dejavnost.« Zasiužeic prinašata rol{omet In tenis Občasno so nezadovoljni tudi nekateri drugi uporabniki športnih objektov Go- lovca, usmeritev Celjskih sejmov pa je v tem primeru jasna: objekti so bili gra- jeni in namenjeni za potrebe športa. A zdaj mora biti finančno pokrit. Po nji- hovih podatkih predstavlja šport četrti- no prihodkov, najbolj donosna (in ob od- bitju stroškov tudi edina pozitivna) pa sta tenis in rokomet. »Lani smo šport, predvsem rokometa- še Pivovarne Laško, še odrinjali na stranski tir, zdaj bo bistveno drugače. S klubom smo za leto 1994 v celoti uskla- dili obojestranske poglede, potrebe in zahteve. Celjski sejem se bo povsem pri- lagajal njihovim terminom lige prvakov, klub pa bo sofinanciral obnovo garde- rob, ki za tekme evropskega pokala zah- tevajo precej strožje kriterije. Pripravlje- ni smo tudi zagotoviti 30 odstotkov sr^- stev za nakup montažnega parketa; športa, vrhunskega športa torej ne ome- jujemo,« zatrjuje Pangerl. ŽELJKO ZULE Foto: EDI MASNEC Sedanji sistem lepljenja teniških igrišč na pod se je med preurejanjem dvoran za sejme pokazal kot neustrezen, zato bodo kmalu kupili preprogo iz gumijevega granulata ali avstralske trave. Po kraj- šem testiranju se bodo odločili za upo- rabnejšo varianto, tako da bi v zimski sezoni 1994/95 na vseh sedmih teniških igriščih zamenjali podlago. Opuščeno nogometno igrišče bo spomla- di dobilo novo namembnost. Prostor bo- do asfaltirali (v sredini bo zeleni križ) ter ga usposobili za male športe. Ideja o te- niškem štadionu še niso opustili, če se bo izkazala potreba, pa bi ga zgradili na prostoru ob zaklonišču, ki ga nalašč niso asfaltirali. »Politike športa ne kreiramo. Smo samo podjetje in seveda v prvi vrsti zasleduje- mo dobiček. Vse je občinsko; jaz sem le upravljalec, drugi zaposleni v Celjskem sejmu pa izvajalci,« pravi mag. Franc Pangerl. Edini celjski pokriti bazen je vse bolj problematičen - zastarel, mrzel in s tem neprimeren za vse številnejše plavalne tečaje mladih. OBČINA CELJE Sekretariat za družbeno-ekonomski razvoj - CE-PIC vabi vse, ki jih zanimajo NOVOSTI V POSLOVANJU S TUJINO na posvet 1. Spremembe zakona in predpisov o zunanji trgovini - bistvene novosti v zakonu in (predvidene) spremembe predpisov in drugih uradnih aktov o gospodarskem sodelo- vanju in trgovini s tujino; - ukrepi za spodbujanje izvoza - novosti v gospodarskih odnosih z drugimi državami oz. gospodarskimi skupnostmi držav, ki so najbolj pomembni partnerji slovenskega gospodarstva Jelka Pfeifer - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj 2. Novosti in spremembe carinskih predpisov in postop- kov carinjenja - poslovanje in carinjenje blaga ob uporabi t. i. carinske garancije in spremembe v I. 1993; - problematika začasnega uvoza in izvoza; - poslovanje konsignacijskih skladišč; - carinske oprostitve ob uvozu blaga in izvajanje pravilnika. Štefka Javornik - Carinska uprava RS s sodelavci Carinar- nice Celje. Seminar bo v petek, dne 10. 12. 1993, v zgornji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, s pričetkom ob 9.00 uri. Kotizacijo, 6.000,00 SIT na udeleženca, je potrebno nakazati pred pričetkom seminarja na ŽR 50700-603-31434 z oznako CIS-PS-017. Vse podrobnejše informacije posreduje Podjetniško informa- cijski center, ki deluje v okviru OSDER Občine Celje, tel.: 441-413 ali CIS d.o.o. tel. 21-805. RAZPIS ZA REGIJSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU Medobčinska nogometna zveza Celje organizira dne 18.12.1993 regijsko tekmovanje v malem nogometu. Zmagovalec tega tekmovanja se bo uvrstil na FINALNI turnir za zmagovalca državnega prvenstva Slovenije v malem nogometu, ki ga bo v februarju 1994 organizirala Nogometna zveza Slovenije. Pogoji za prijavo in nastop na regijskem tekmovanju so sledeči: 1. Prijavljen klub ali ekipa malega nogometa mora biti pri pristojnem občinskem organu Ministrstva za notranje zadeve registrirana kot DRUŠTVO. 2. Vsi igralci, ki bodo nastopili za ekipo, morajo biti pri Registracijski komisiji MNZ Celje do 7.12.1993 registrirani v skladu z določili Registracijskega pravilnika. 3. Ob prijavi mora ekipa predložiti na MNZ Celje fotokopijo odločbe o registraciji iz 1. točke tega razpisa. Pogoje za registracijo igralcev in vse ostale informacije lahko vsi zainteresirani dobijo na sedežu MNZ Celje, Kosovelova 2, telefon 063/29-206. ŽELEZARNE ŠTORE inženiring storitve d.o.o. 63220 Štore OBJAVLJA na podlagi sklepa Upravnega odbora Slovenskih železarn JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb nakupa naslednjih objektov: 1. Zahodni trakt pritličnega stanovanjskega provizorija, delavskega naselja Teharje 67, v izmeri 342 m^, pare. št. 1030/3 in 1030/1 k. o. Teharje. 2. Del pritličnega prostostoječega provizorija Štore-Li- pa, v izmeri netto 114m^, pare. št. 1324/2 k. o. Teharje in zemljišče okoli objekta v izmeri 66 m^, na pare. št. 1324/4 k. o. Teharje. 3. Rezervoarski prostor za TNP 4 x 250 m^, s pripadajo- čimi objekti in infrastrukturo ter zemljiščem, v skupni izmeri 4000 m^, na parcelah kjer stojijo navedeni objekti. 4. Samski dom Lipa v skupni izmeri objekta 440 m^ s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, na pare. št. 1339/1 in 1339/2 k. o. Teharje. Pogoji za sodelovanje: - Sodelujejo lahko tuje in domače fizične in pravne osebe. - Vsakemu ponudniku bo omogočen ogled objekta in pogovor z odgovornimi osebami in dostop do potrebnih podatkov za pripravo ponudbe. - Prednost pri nakupu imajo ponudniki, ki bodo ponudili boljše pogoje. - Pisne ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko v roku 8 dni od objave na naslov: Železarna Štore - Ingstor d.o.o., Železarska cesta 3, 63220 Štore, z oznako ponudba na razpis. - Posebna razpisna komisija Ingstor d.o.o. se bo o naj- boljšem ponudniku dokončno odločila v 14 dneh po končanem zbiranju ponudb. - Prodajalec na podlagi tega razpisa ni zavezan skleniti pogodbe o prodaji. - Morebitne dodatne informacije v zvezi s to objavo dobite v ŽŠ - INGSTOR d.o.o., tel. 063/771-411. Št. 48 - 2. december 1993 9 Mjklavževanja na Celjskem v prihodnjih dneh se bo začel značilni de- cembrski živ-žav. Konec tedna bo v znamenju pričakovanja Miklavža ter njegovih angelov ter parkeljev. Na Celjskem bo letos toliko pri- reditev kot še nikoli, zato smo skušali zbrati najodmevnejše. Miklavž na sejmu v Celju bodo otroci pričakali Miklavža na različne načine. Največja prireditev bo na Go- lovcu, kjer bo vse do n^elje Miklavžev sejem, ki ga bo vsak dan obiskal Miklavž in obdaro- val najmlajše. Hkrati pa se bodo vrstile različ- ne zabavne prireditve. Otroci se bodo lahko vsako popoldne zaba- vali v računalniškem kotičku, med 15.30 in 16. uro pa bodo spoznavali borilne veščine. Vsak dan ob 17.30 uri si bodo lahko ogledali lutkovno gledališče, ob 18. uri pa bo v Golovcu gostovala plesna šola Urška. V petek ob 14. uri bodo otroci še posebej veseli nastopa Osnovne šole Frana Kranjca s predstavo Zajčka M in K v težavah, ob 16. uri pa koncerta Hajdi. Malo starejši bodo v petek ob 20. uri videli nastop skupine Parni valjak. V soboto ob 16. uri bo prepevala Sanja Mlinar, v nedeljo ob isti uri pa se bo občinstvu predstavilo Plesno gledališče Igen Studia za ples Celje s predstavo Smeško med črkami ali Plesna abec^a. Pri Občinski zvezi prijateljev mladine Celje pripravljajo v petek, 3. decembra ob 17. uri v Centru interesnih dejavnosti Miklavževanje in čajanko. Vstopnica za prireditev je domače pecivo, tiste, ki bodo prišli, pa bosta obiskala pevec Aleksander Jež in Miklavž. Za otroke na Hudinji bo tudi letos poskrbela zasebna trgovina Leona Lebra v Ulici franko- lovsMh žrtev 15, ki bo pripravila Miklavževa- nje za najmlajše. V soboto ob 15. uri bo pred trgovino prireditev, ki jo bo obiskal Miklavž z osmimi parkelji in obdaril otroke. Dobrodelnost v konjiški občini bo v petek, 3. decembra ob 18. uri v večnamenski dvorani v Zrečah Mi- klavžev dobrodelni koncert. Nastopili bodo znani ansambli, pevski zbori in drugi. Vstop- nina ni določena — vstopnice bodo prostovoljni prispevki. Ker so se vsi nastopajoči že odpove- dali honorarjem, bodo dohodek prireditve v celoti namenili pomoči potrebnim. Mladi krščanski demokrati pa pripravljajo v kulturnem domu v Slovenskih Konjicah v so- boto, 4. decembra, ob 16. in 17. uri miklavževa- nje, namenjeno predvsem otrokom. V Rdeči dvorani v velenjski občini bo podjetje Birt v sodelo- vanju z Rdečo dvorano pripravilo večdnevni Miklavžev sejem, ki se bo začel jutri, v petek 3. decembra in trajal do sobote, 11. decembra. Sejem bo v velenjski Rdeči dvorani. Organiza- torji pripravljajo posebne celodnevne progra- me, med drugimi pa bodo nastopili folklorna in plesna skupine, pevski zbor, pripravili bodo lutkovno igrico in degustacijo raznih sladic... Miklavž bo otroke obiskal samo enkrat, kot se to spodobi, v nedeljo 5. decembra ob 18. uri, spremljala pa ga bo Sanja Mlinar. Skupne prireditve Največja miklavževanja v šmarski občini pripravljajo v Rogaški Slatini ter Šmarju pri Jelšah. Osrednje miklavževanje v Rogaški Slatini bo v soboto, v avli osnovne šole v Ratanski vasi - ob 16. (za predšolske otroke) ter 17. uri (za učence l.in 2. razredov). Slatinsko miklavže- vanje spada v okvir prireditev Veselega de- cembra, s čemer začenjajo jutri, v petek (ob 17. uri), v avli kulturnega doma, kjer bo otvori- tev likovne razstave otrok slatinskih osnovnih šol in vrtcev. Veseli december pripravljajo prav tako v ob- činskem središču, v Šmarju pri Jelšah, kjer bo miklavževanje v nedeljo, v domačem kultur- nem domu (ob 16. in 17. uri). Šmarski Veseli december je nastal v sodelovanju med KS, ZKO in SKD Šmaije, domačim vrtcem ter glasbeno šolo. V soboto, ob 17. uri, bo miklavževanje tudi v hotelu Atomske TopUce, ko pričakujejo na- stop šmarskih igralcev ter obdaritev otrok. Pecivo pečejo v mozirski občini sicer Miklavž obiskuje več krajev, vendar smo uspeli izbrskati le tistega, ki bo obiskal Rečico ob Savinji v nedeljo, 5. ok- tobra ob 17.10. Prireditev bodo pripravili v župnijski cerkvi, organizator pa je Turistično društvo Rečica ob Savinji. Miklavžev prihod bo sila slovesen, na saneh s konji. V Zgornji Savinjski dolini je v teh dneh nebo sila rdečka- sto — po pripovedovanju ljudi to namreč p>ome- ni, da Miklavž peče pecivo za pridne otroke. Z Avsenikom šestič v Žalcu bo osrednja prireditev v čast svete- mu Miklavžu in za veselje otrok v soboto, 4. decembra. Miklavž bo s svojim spremstvom pred Domom II. slovenskega tabora ob osem- najstih. Na ta dan bodo trgovine v Žalcu odpr- te do 20. ure, za popestritev pa bodo f>oleg trgovcev poskrbeli še peki s prodajo parkeljev. V Laško se bo Miklavž pripeljal v nedeljo, iz Šentlenarta, povorka pa bo prišla v mesto ob 16.30. Ustavili se bodo v Zdravilišču, kjer bo prireditev ob 17. uri. V nedeljo bo veselo tudi v Rimskih Toplicah, kjer pripravlja miklavže- vanje Kulturno društvo »Slavko Avsenik«. Gre za šesto, že tradicionalno prireditev, ki bo ob 17.uri in to pred gostilno Lovec. Ob 15.30 pa bo obiskal Miklavž Breze nad Laškim, kjer ga bodo čakali pred gostilno Kocman. Pred cerk- vijo jih bo pričakal otroški pevski zbor ter pevka Nina Jevševar in kitarist Vid Jevševar. Pa še to: v soboto bo iz Kamnika odpeljal Miklavžev vlak Slovenskih železnic, ki se bo (na poti v Posavje) ustavil tudi v Zidanem Mostu. V mestu Šentjur pripravljajo miklavževanje v nedeljo, v sodelovanju m^ Mladimi krščan- skimi demokrati in župnijo. Zbrali se bodo ob 15. uri, pred župnijsko cerkvijo. V šentjurskih vrtcih ter knjižnici pa ne bo posebnih miklav- ževih prireditev. Veseli december v celjskih vrtcih Praznično vzdušje se v vseh treh celjskih vrtcih začenja že v teh dneh. Veselo pričakova- nje bodo malčki skupaj s svoji- mi vzgojiteljicami doživljali ob pripravljanju novoletnih praznovanj, na katera bodo povabili tudi starše, prav nih- če pa ne bo ostal brez skrom- nega darilca. V vrtcu Zarja ugotavljajo, da se je na račun božičnih praznikov precej skrčilo de- cembrsko bivanje otrok v vrt- cu, zato so se obisku dedka Mraza, ki jih je običajno pre- senetil po 25. decembru, letos odpovedali. Staršem pa svetu- jejo, naj otrokom omogočijo srečanja z Miklavžem, Božič- kom in dedkom Mrazom v me- stu ter v okviru prireditev, ki jih pripravlja občinska Zveza prijateljev mladine. Otroci si bodo v vrtcu ogledali lutkovno predstavo in musical, ki ga pripravljajo vzgojiteljice, obi- skali pa bodo tudi koncert Celjskega godalne^ orkestra. V vrtcu Tončke Cečeve skr- bijo v 14 hišah za preko 1.500 otrok, letos pa se za neposre- den obisk enega od treh dobrih mož (Miklavž, Božiček ali de- dek Mraz) niso odločili, saj ugotavljajo, da je izredno tež- ko najti »pravega« dobrega moža, ki bi željam in pričako- vanjem otrok v celoti ustrezal. Menili so, da bo »obisk« s skromnimi darilci še najpri- mernejši v času, ko bodo malč- ki spali ali pa bodo na spreho- du. Otrokom bodo v vrtcu omogočili še ogled lutkovnih in plesnih predstav priznanih mojstrov in obisk Lutkovnega gledališča v Ljubljani, pope- ljali pa jih bodo tudi na kon- cert Celjskega godalnega or- kestra. V celjski občini bo dedek Mraz obiskal le malčke v vrtcu Anice Čemejeve. V pripravah na decembrsko praznično vzdušje so se precej posveto- vali s starši, ki so odločno me- nili, da »svojega« dedka Mraza pač ne dajo. Pri tem velja ome- niti, da malčke v tem vrtcu že 30 let obiskuje isti dedek Mraz, tako da je med zdajšnji- mi starši kar precej takšnih, ki se ga še spominjajo iz svojih vrtčevskih časov. Dedek Mraz bo v vrtcu kar ves teden, otro- ke in njihove starše bo obisko- val po skupinah v večernem času, razdelil jim bo skromna darilca (tudi za vrtčevske igralnice bo primaknil kakšno novo igračo), z malčki in starši pa bo pokramljal ob domačih dobrotah in toplem čaju. Otro- ci si bodo po enotah ogledali še lutkovne igrice, ki jih priprav- ljajo vzgojiteljice, obiskal jih bo čarovnik, v Narodnem do- mu pa bodo tako kot njihovi vrstniki iz Zarje in vrtca Tonč- ke Čečeve prisluhnili koncertu Celjskega godalnega orkestra. IVANA STAMEJČIČ ZE RAZMIŠLJATE O DARILIH? V PREDNOVOLETNEM ČASU VAM POLEG NAŠIH IZDELKOV ŠE POSEBEJ PONUJAMO RAZUČNA DROBNA DARILA, STENSKE IN NAMIZNE KOLEDARJE, ROKOVNIKE, PLANERJE, VOŠČILNICE, OVOJNE IN DARILNE PAPIRJE DARILNE VREČKE, OBEŠANKE, ETIKETE. OB NAKUPU VEČJIH KOLIČIN DOTISKAMO VAŠ ZNAK IN IME PODJETJA. Kje lahko v prazničnem decembru najugodnejše kupujete in kje se lahko najbolje in še celo brezplačno zabavate? Odgovor na to zahtevno vprašanje je: Št. 48 - 2. december 1993 10 Bo Celje ostalo kulturno središče? Sklad kot pomoč pri razvoju celjske kulture »Celje, ki želi biti tudi kul- turno mesto, ima veliko po- membnih programov, vendar so kulturne ustanove v vse tež- jem položaju,« ugotavlja Ne- nad First, samostojni svetova- lec za kulturo na občinskem sekretariatu za družbene de- javnosti. Tudi prihodnje leto ne pričakuje bistvenih premi- kov na bolje, saj so razmere v kulturi odraz splošnega po- ložaja v državi. Ta zaenkrat namenja za kulturo komaj 0,6 odstotka narodnega dohodka, kar je še manj kot prejšnja leta. V Celju je večina kulturnih ustanov sicer financirana iz republike, ki jim zagotavlja sredstva za redno dejavnost in osebne dohodke zaposlenih, za naložbe in določene programe teh ustanov pa mora svoj delež primakniti občina. Osrednja knjižnica. Zveza kulturnih or- ganizacij in Zavod za kulturne prireditve pa so v celoti odvis- ni od občinskih sredstev. Knjižnica, ki je medobčinske- ga značaja, bi morala dobivati sredstva tudi iz drugih občin, vendar te ne prispevajo svoje- ga deleža v tolikšni meri, kot bi morale. Po napovedih naj bi tudi knjižnice v bodoče sodile v republiško financiranje. Zaradi p>omanjkanja denar- ja je že čutiti upadanje dejav- nosti. Prihodnje leto so v ob- činskem proračunu za kulturo predvideli dobre 4 odstotke ali 115 milijonov tolarjev, celotne družbene dejavnosti v občini pa bodo imele na voljo slabih 12 odstotkov proračuna. V takšnih razmerah so v ob- čini že nekajkrat razmišljali o racionalizaciji na tem po- dročju, o združevanju kultur- nih ustanov ali zmanjševanju števila zaposlenih. Po mnenju Nenada Firšta so takšne ideje nesmiselne, saj morajo biti kulturne organizacije samo- stojne glede na različne dejav- nosti, ki jih izvajajo. Po številu zaposlenih pa po Firštovih be- sedah povsod zadoščajo nor- mativom. Zaradi vseh naštetih težav pripravljajo na sekretariatu za družbene dejavnosti strategijo razvoja kulture v občini, ki naj bi opredelila pomen, potrebe in možnosti kulturnih dejav- nosti v daljšem obdobju. Dose- danje ugotovitve kažejo, da ima Celje sicer različne dejav- nosti, da pa mora predvsem opredeliti, kaj je celjski kul- turni interes in v ta namen za- gotoviti sredstva. V ta okvir sodijo tudi prizadevanja za ustanovitev kulturnega skla- da, katerega ustanovitev so načrtovali že te dni, vendar je izvršni svet ocenil, da je gradi- vo treba dopolniti in natanč- neje opredeliti dejavnost skla- da ter odnose med sponzorji in donatorji. Sklad bi bil po pr- votni zamisli namenjen fi- nančni podj>ori večjih kultur- nih akcij, predlagali pa so tudi možnost štipendiranja kultur- nikov. Po mnenju Nenada Fir- šta je tudi to ena od možnosti kulturnega razvoja v Celju, ki si mora prizadevati, da ostane kulturno središče ob razume- vanju kulture kot dejavnika razvoja, ne pa porabnika pro- računskega denarja. T.CVffiN Plešoče In pojoče črke Smeško med črkami premlerno na odru SLG v ra\Tio pravi, predpraznič- ni čas, so za najmlajše v nede- ljo zvečer na oder Slovenskega ljudskega gledališča Celje pri- plesale vesele črke abecede na nogah mladih plesalk Plesne- ga teatra Igen, Studia za ples Celje, ki jih je vodil radovedni Smeško v postavitvi in koreo- grafiji Igorja Jelena. Predstavo ne moremo ozna- čiti za zgolj plesno, saj je v enaki meri tudi glasbena in posrečena kombinacija pripo- vedi na besedilo Branka Zu- panca. Igorju Jelenu pa se je posrečilo k predstavi pritegni- ti znana in uveljavljena imena soustvarjalcev Smeška med črkami in tako je songe posne- la in prepevala Neca Falk, do- bra znanka in prijateljica otrok, uglasbil jih je Jani Go- lob, besedilo je bral igralec Zvone Hribar, pravljične in ži- vopisne kostume si je zamislila Marija Kobi, funkcionalno sceno v obliki pahljač na kate- re Smeško lepi črke, ki pridr- sijo po toboganu, je zasnovala Marija Cene. Škoda le, da ji niso prepustili še oblikovanja gledališkega lističa, ki po obli- kovni plati obeta veliko manj kot v resnici prinaša. Rekvizi- te je oblikoval Franci Lukač, asistentka koreografije je bila Darja Kodrič. Seveda pa je za projektom, ki je nastal v koprodukciji s Televizijo Slovenija in po za- slugi tudi številnih sponzorjev, še veliko drugih tehničnih so- delavcev, ki so prav tako pri- pomogli, da je predstava na veliko zadovoljstvo občinstva, tako mladega kot odraslega, uspela. Največ zaslug zato imajo kajpak mlade plesalke, ki so bile skupaj s Smeškom osrednji plesni dogodek, ko so se s plesnimi gibi stopile v »av- to«, »baletko«, »cvet«, »čarov- nico« ... in si prislužile na koncu dolg aplavz občinstva. Predstava je bila tekoča, dina- mična, za mlade gledalce rav- no prav dolga, da so ji ves čas z zanimanjem sledili in da so o njej prav gotovo pripovedo- vali še doma pred spanjem. Si- cer pa je celotni projekt zami- šljen tako, da ga po celjski premieri posname še sloven- ska televizija, potem pa bo iz- šla tudi kaseta s songi Nece Falk, ki so malčkom že na predstavi v nedeljo popoldne zlezli v ušesa. Uglast^na abe- ceda z izvirnim besedilom pa bo tudi v resnici dobrodošel učno vzgojni pripK)moček, kar lahko trdimo tudi za presta- vo Smeško med črkami, ki jo bodo v prihodnjih dneh in še kasneje plesalci še jwnovili in z njo gostovali po vsej Sloveni- ji. Da bodo vse te nastope ple- salke zmogle, jih je Igor Jelen zasedel v altemaciji, dvojna zasedba pa zagotavlja tudi karseda zgoščeno produkcijo. MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER Utrinek s predstave: Smeško, Aleksandra Vučkovic m Cvet, Sabina Dečman. v* ZAPISOVANJA Zlvlienie brez Havia Pravzaprav je preteklo že kar nekaj časa, odkar je bil na uradnem obisku v Sloveniji predsednik Češke, nekdanji disident, predvsem pa odličen pisatelj, zlasti dramatik, Vac- lav Havel, čigar nekaj del smo imeli priložnost videti tudi na naših odrih, pa lise, ki jih je s svojim obiskom pustil, zari- sal, še vedno niso povsem izgi- nile. Kar bi imelo za svojo po- sledico preprosto dejstvo, da je bil v teh slabih treh letih, koli- kor jih ta čas šteje samostojna slovenska država, ravno Ha- vlov obisk, eden najpomemb- nejših, če ne celo najpomemb- nejši. Zanima nas seveda nje- gova odmevnost. O pomemb- nosti njegovega obiska se naj izrečejo politiki, zlasti pa go- spodarstveniki. Pravzaprav bi tudi obisk če- škega predsednika minil v znaku eno do dvominutnega poročanja v osrednjem televi- zijskem Dnevniku, če se Havel ne bi ob svojem pohtičnem dejstvovanju, ukvarjal tudi s kulturo oziroma literaturo. S pisateljevanjem, skratka; in če ne bi ostal kot politik še vedno in predvsem pisatelj. Seveda to ne pomeni, da bi se predsednik države, ki se je za razliko od naših bližnjih sose- dov od nekaj več kvadratnih kilometrov poslovila precej dostojno, predvsem pa diplo- matsko, obnašal prvinsko pes- niško, se pravi, da bi njegova dejanja in »razmišljanja« vodil navdih, ki bi zamenjeval novo- veški razum. Daleč od tega; Havel preprosto intelektualec dvajsetega stoletja, postnukle- amega obdobja, za katerega je značilno, da svojo držo neneh- no podpira, da nosilce vedno znova menja in obnavlja, da se skratka izreka (kar lahko ra- zumemo v heraklitovskem po- menu te besede) o vsem iti o vsakomur, intelektualec to- rej, ki je ovrgel Platonovo tezo o pesnikih in poeziji iz 10. knjige Države. Pionirstva mu jasno ne moremo pripiso- vati; je pa zato prvi izmed pes- nikov, ki se je uspel zavihteli na predsedniški tron samo in izključno zavoljo svojega pes- niškega delovanja; nenazadnje je bil zaradi svoje literature zaprt, preganjan in »odstre- Ijen« iz javnega življenja. In ravno v tem je vzrok nje- gove odmevnosti. Krivci zanjo so seveda slovenski pisatelji, ki jih je za mizo ob kosilu za- menjal Bojan Križaj. Mimo- grede, povsem jasno je, da seje ta tam znašel izključno zaradi denarja, ki ga je v ta namen prispeval, ne pa zato, ker bi si Havel neznansko želel spozna- ti junake planinskega čaja. Ti so si želeli spregovoriti s Ha- vlom o taktikah in strategijah, ki jih je uporabil, da je ovrgel prej omenjeno Platonovo tezo, da pisatelji oziroma pesniki, zaradi svoje »cmeravosti« in predajanja navdihu, ne morejo vladati. Havel je namreč ures- ničil sanje vseh pisateljev tega sveta. Oziroma drugače; ne gre za Havla, marveč za pesnika, ki vlada. Piše: Tadej Čater Slikarstvo na krožnikih Do 15. decembra bo v raz- stavnem prostoru zdravilišča na Dobrni še razstava likovnih del Anice Tamše, ki se je speci- alizirala za slikanje na krož- nikih. Anico Tamše je mogoče uvr- stiti v tisto skupino likovni- kov, ki značilnost svojih slik grade na vzorcih tradicionalne ljudske umetnosti, ki je v slo- venski kulturi razvila svoje značilne poteze. Umetnost te vrste poznamo iz mnogih po- deželskih slikarij, bodisi da gre za freske ali tudi drugo tehniko, poznamo jo z zname- nitih panjskih končnic, kot tu- di iz kakšne cerkve ali kapeli- ce. Ljudska umetnost sicer ni bila nikoli enoznačna s tako- imenovano »veliko umetnost- jo«. Ne smemo jo prezreti kot del širše kulture, saj je njena vloga nadvse vidna pri obliko- vanju celovitosti kulturnega prostora. Hkrati pa je ljudska umetnost navkljub svoji, p>o- gosto vprašljivi kakovostni ravni, zaradi svoje preprosto- sti in komunikativnosti, ko se neposredno obrača na gledal- ca med najširšimi sloji, izred- no priljubljena. Zato se tudi mnogi sodobni avtorji vračajo k njenim izhodiščem. Slike Anice Tamše niso po- vsem običajne, saj gre za posli- kane krožnike, ki so namenje- ni za dekoracijo sten v bival- nih interierjih. Kot že rečeno, se v estetiki naslanja na izroči- lo poljudnega podobarstva, medtem ko so prikazani moti- vi iz najrazličnejših področij. To so akti, tihožitja s cvetjem, različne živali, krajinski pri- zori, zodialna znamenja in mnogo drugih. Poleg pretežno realistično naravnanega pri- stopa, Anica Tamše ponekod razvija oblike, ki segajo na po- dročje abstrakcije s čimer do- polnjuje širino svojega likov- nega izražanja. BORIS GORUPIČ Foto: T. TAVČAR Načrti Založbe Znamenje Pred Izidom knjige H. Zahrnta Živeti, kakor da Bog je Petrovška Založba Zname- nje d.o.o.,, ki izdaja tudi revijo za teološka, družbena in kul- turna vprašanja Znamenje, načrtuje za prihodnje leto izid štirih dvojnih šte%ilk in svoje prve knjige protestantskega teologa Heinza Zahmta z na- slovom Živeti, kakor da Bog je. Tudi prihodnje leto namera- va založba izdajati revijo Zna- menje, ki izhaja že triindvajset let, uživa pa tudi finančno podporo ministrstva za kultu- ro. Izhaja štirikrat letno v dvojnem obsegu, bralce pa seznanja predvsem s sodobni- mi teološkimi dogajanji v sve- tu, zato objavlja veliko prevo- dov predvsem iz nemške revije Concilium. S tem omogoča slovenskim bralcem, predvsem pa teologom, študentom in sploh humanistični inteligenci vpogled v kritična razmišlja- nja o vlogi in položaju Cerkve v svetu. Na nedavnem sestanku uredniškega odbora so se do- govorili, da bo namesto dose- danjega glavnega urednika Romana Štusa, ki zaradi preo- bremenjenosti z delom v svoji župniji ni želel več opravljati tega dela, bo pa deloval v uredniškem odboru, to fimk- cijo opravljal Srečko Reher, teolog in slavist, ki je hkrati tudi lektor revije. Še naprej pa ostaja odgovorni urednik revi- je Ivan Arzenšek. Založba Znamenje priprav- lja za tisk svojo prvo knjigo, katere izid je predlagal na- slovni škof dr. Vekoslav Gr- mič, ki sicer redno sodeluje z omenjeno revijo in založbo. Gre za delo nemškega prote- stantskega teologa in filozofa Heinza Zahmta z naslovom Živeti, kakor da Bog je, ki je izšla leta 1992 pri založbi Pi- per v Miinchnu. Naslov, ki de- luje provokativno, hkrati na- poveduje vsebino: avtor aktu- alizira temeljne verske posta- ve in jih s tem vpenja v današ- nji čas. Lahko bi celo rekli, da po svoje komentira katekizem in pomaga bralcu razvimevati njegovo vsebino tudi tako, da se ta lažje v življenju sam od- loča in ravna po svoji vesti. Slovenski prevod bo dobrodo- šel tudi družboslovcem kot pripomoček pri študiju zgodo- vine religij, sociologije, filozo- fije in drugih ved. Knjiga, za katero je predgo- vor napisal dr. Grmič, n nemščine pa jo je prevedla Ivana Medved, bo izšla febru- arja prihodnje leto. DRAGO MEDVED Blesk Odmeva v novem hramu Bila sta vredna drug druge- ga, laški kulturni hram in vo- kalni sestav Odmev, ki je mi- nulo soboto s koncertom pred- stavil svojo prvo avdio kaseto. Kljub hudi poledici, je dogo- dek napolnil dvorano do zad- njega sedeža in laško kulturno srenjo utrdil v prepričanju, da dolg premor brez dvorane ni osušil žeje po prireditvah. Zdaj lahko že zanesljivo skle- pamo, da je radovednost o iz- gledu prenovljenega kulturne- ga središča pojenjala in da prevladuje dogajanje na odru. Vokalni sestav Odmev p>od umetniškim vodstvom prof. Vida Marcena kljub menjavam v osmerici in že sedmih letih delovanja, kakovostno še ved- no raste. Ubranost njihovih glasov Vid Marčen neprestano izpostavlja novim, ve^o tež- jim izzivom. Teh v renesanč- nih skladbah in v prirejeni slo- venski narodni in umetni pe- smi ne manjka. Promociji kasete so ustrezno ubrali sobotni koncertni spo- red s slovenskimi domoljubni- mi in ljubezenskimi pesmimi — umetnimi in prirejenimi na- rodnimi. Bilo jih je petnajst, še tri v spletu narodnih ter štiri dodatne, ki jih je priploskalo navdušeno občinstvo. Osmeri- ca: prva tenorja Marjan Rajh in Stanko Razboršek, druga tenorja Franci Knez in Slavko Seitl, prva basa Janko Kovačič in Jože Jančič ter druga basa Matija Kovačič in Vinko Ivšek, je izenačena do tančin. Tudi takrat, ko skladba terja soli- ste: Janko Kovačič, Slavko Se- itl in Stanislav Razboršei! ostanejo umirjeni v sozvočju celote, brez kančka zvezdni- štva nad drugimi. Tej maniri se je tenkočutno prilagodil tu- di povezovalec programa- dramski igralec Branko Grubar. Pet pevcev je ob tej prilož- nosti prejelo srebrna, njihov vodja pa zlato Gallusovo od- ličje. In še eno je treba omeni- ti. Sestav osmih zelo umirjenimi in liričnih glasov je nudilo pri- ložnost, da je izpit položila tu- di dvoranska akustika. Ka^ nekaj presežnikov za en sai" večer JURE KRAŠOVE^^ Št. 48 - 2. december 1993 11 Celje na starih razglednicah Zanimiv zorni kot mesta ob Savinji v teh dneh je izšla še ena nionografija mesta Celje. Iz- šla je pri založbi Epsi, bese- dilo zanjo je napisal dr. Ja- nez Cvim, njen naslov je Bi- ser na Savinji, likovna pred- stavitev mesta pa je zasno- vana na starih poštnih raz- glednicah. Razglednice so iz časa ob koncu prejšnjega stoletja in začetka dvajsetega. Gre za fotografije izdelane v črno beli tehniki, ki so bile kasne- je po tisku v mnogih prime- rih ročno obarvane z name- nom, da bi bili kolorirani motivi tem bolj podobni res- ničnim, hkrati pa so repro- dukcije te vrste precej bolj atraktivne. Posnetki prikazujejo naj- bolj značilne in seveda re- prezentativne predele Celja, pogosti pa so tudi panoram- ski pogledi na mesto iz ra- zličnih perspektiv. Večji del posameznih objektov obsta- ja še v današnjem času, mor- da v nekoliko spremenjeni obliki in z drugačno na- membnostjo, jasno pa je, da so se zamenjali tudi njihovi lastniki. Med izbranimi pri- zori fotografov se najpogo- steje pojavljajo obrežje Savi- nje, Narodni dom, kolodvor, Nemška hiša, ulice in trgi v najožjem središču ter moti- vi iz predmestja in bližnje okolice, prizori z Voglajne, Teharje, stari srednjeveški grad in niz bolj ali manj ide- alistično prikazanih krajin- skih izsekov. Samo mesto Celje je bilo v tistem času pomembno spodnještajersko središče, ki je uspešno sledilo občim po- spešenim tokovom industri- alizacije, napredka, trgovi- ne, bilo pa je tudi upravno središče regije. V teh pogle- dih je bilo obetavno in razvi- jajoče se mesto, katerega so morda še najbolj obremenje- vala nacionalna nasprotja. Namreč nemško ter sloven- sko prebivalstvo je uveljav- ljalo vsako svoje posebnosti. Imeli so ločene cerkve, kul- turne institucije, družabna shajališča kar pa je pravza- prav značilno za vsa podob- no sestavljana okolja. Bil pa je to tudi čas, ko se je lomil stari družbeni red postavljen v Avstro-Ogrski monarhiji in na obzorju so se že kazali prvi nevihtni oblaki, za ka- tere pa še nihče ni slutil v kaj se bodo razvili. A ker je pre- teklost vedno videti lepša in prijetnejša kot je v resnici bila, nam takšno pomagajo ohranjati tudi fotografije zbrane v tej novi monogra- fiji. BORIS GORUPIČ NACEusKiH Platnih Morana, Slovenija, 1993 Grozljivka Režija: Aleš Verbič; scenarij: Samo Kuščer; komponist in izvajalec glasbe: Slavko Avsenik ml.; igrajo: Vojko Zidar, Urška Hlebec, Nataša Ralijan, Branko Završan, Borut Veselko, Zoran More, Tanja Dimitrievska, Pavle Ravno- hrib, Damjana Grašič, Iztok Jereb. Skupina devetih ljudi, treh parov in treh posa- meznikov, se odloči visoke gore osvajati na precej ne- navaden način - z dvema džipoma, kros motorjem in vso ostalo visoko tehnolo- gijo, ki ji zaupajo. So pač proizvod svojega časa, zato se jim zdi, da je s tehnolo- gijo vse mogoče. Tudi tisto nemogoče. Stari so nekaj manj kot trideset, bolj ali manj uspešni. Verjamejo, da ob- vladajo skrivnosti življe- nja, ki jih po svoje celo dol- gočasi, zato pohod na Tri- glav in okolico ni športna ekspedicija, pač pa iskanje dejavnosti, ki bi življenje vsaj malo izvile iz pov- prečja. Nenadoma pa začne teh- nologija odpovedovati, kar jih spravi iz tira. Še bolj pa jih vznemiri to, da začnejo v nesrečah odpovedovati tudi sami. Vedno bolj jim gre za nohte. Vse odpove- duje in vedno več je nesreč. Porušijo se jim vse iluzije, tisti, ki preživijo, pa se ne morejo več zanesti na niko- gar - niti sami nase. Pred njimi je bitka za goli obstanek. Vse bolj ver- jamejo, da jih je njihov vo- dja Rado namerno peljal v hribe prav ta dan. In vse bolj verjamejo, da jih je Rado vzel s seboj le zato, da bi premagal Morano in jo oskrbel z novimi žrtvami. Na koncu preživeli spozna- jo, da je vse odvisno le od njih samih in od narave. Film vseskozi poudarja psihološki in moralni raz- voj oseb od arogantne sa- mozavesti do ponižnega spoznanja o moči narave. Eksplicitni grozljivi prizori služijo zgolj za ilustracijo tega psihološkega razvoja in niso postavljeni v ospre- dje. K temu pripomore tudi mitološko ozadje, ki je spe- cifično za okolje, v katerem se zgodba odvija, hkrati pa dopušča odprto pot tudi vzporedni ideji filma, da zlu ne moremo ubežati, ker je že v naših glavah. Tako ostane odprto vprašanje, kdo ali kaj je zares Morana. Je mogoče to le vsesplošno zlo, ki je v nas samih, ali kaj več, nekdo drug? Vojko Zidar — glavna vloga v filmu Morana. V Velenju razstavlja Zupet Krištof v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Velenju se s svojimi deli predstavlja sli- kar Franc Zupet Krištof. Srečanje s slikarjem Zupe- tom je v meni obudilo spomine na »prave« umetnike, o kate- rih smo brali biografije. V skronmi atelje in dom te sprejme vonj po terpentinu in barvi. Slike se sušijo na poste- lji, na stenah in štafelaju. Na policah so knjige o slikanju in velikih svetovnih slikarjih, vmes pa skicirke Krištofa Zu- peta. Ob natrpanosti prvih vti- sov ti vedno ostane v spominu tisto, kar je najbolj značilno. Na eni steni je visela risba noge, goleni. Ves čas pogovora, ki je bil pravzaprav sprehod skozi prehojeno slikarsko pot tega avtoma in ogled njegovih najnovejših olj, mi je pogled uhajal na to delo. V njem je zgoščena vsa pripoved in vsi teksti o Krištofu Zupetu. Od- hajala sem s slabo vestjo, da o slikarju ne vem veliko, hkra- ti pa sem s seboj nosila vse podatke in vizijo o razstavi. Pokazati je treba risbo - tu je njegova moč. Njegova energična in verzi- rana risba je ob vsakem moti- vu dokument. V njih so reflek- sije notranjih čutenj, so v celo- ti ali samo fragmentarno pred- stavljene v odločnih in jasnih potezah. Nikjer ne okleva. Izhaja iz govorice oči. Njihova pripoved je popolna, zato ne preseneča, kadar se omeji na izpostavljanje samo teh. V njih je veliko omahovanja, hrepe- nenja, žalosti, odločnosti. Ta- ko kot v ljudeh. Tudi v ostalih delih telesa je čutiti ta razp>o- loženja. Najpogostejši motiv so doprsni portreti njegovih znancev in prijateljev. Veliko je tudi ženskih aktov ali samo najbolj značilnih delov telesa. Te z vso natančnostjo izriše in kljub merilom klasične dovr- šenosti ničesar ne pogrešamo. Imajo »dušo«, četudi nimajo telesa. Vsak portret je zapis karakterja in v njem je vred- nota človeka, ki jo zazna ma- lokateri portretist. Včasih risbo »obleče« z bar- vo, ki jo uporabi predvsem na že sicer izpostavljenih delih v izbranih tonskih prehodih ali izrazitih kontrastih. Ozadje in manj pomembni deli telesa so beli. Tako ob vsakem ogle- du Zupetovih del nevede moč- no sodelujemo z njegovo suge- stivnostjo o portretirancih, ki se je zavemo šele, ko odhajamo z razstave. Ob tem spoznanju nismo ponižani, ampak boga- tejši za nova spoznanja in sre- čanja, ki so pred nami. MILENA KOREN BOŽIČEK PRIREDITVE Mledališče v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v nedeljo, 5. decembra ob 16. uri za izven na sporedu Zelena kapica, avtorja Bogomira Verasa in v režiji Katje Pegan. V sredo, 8. decembra ob 11. uri pa bodo za srednjo šolo Borisa Kidriča uprizorili predstavo Kot me ti hočeš. V Domu kulture v Velenju bodo v torek za mladinski abonma 2 in izven uprizorili kabaret Svetlane Makarovič z naslovom Namesto rož. inOMCERTI V Domu upokojencev v Celju bo v torek ob 16. uri tradicionalni božični koncert Moškega pevskega zbora Svoboda iz Zagrada, pod vodstvom Matjaža Železnika. V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19. uri skupni koncert Mešanega pevskega zbora Gk)stinskega podjetja Celje in Mešanega pevskega zbora Antona Aškerca iz Podsrede, ki ju vodi Tone Volasko. IMazstave v Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse do februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov s podo- bami gradov na slovenskem Štajerskem. V hotelu Terme v Čateških Toplicah si lahko ogledate samo- stojno razstavo slik Alice Javšnik, članice Likovne sekcije , Februar DPD Svoboda Celje. V Zdravstvenem domu v Celju samostojno razstavlja likovna dela Vlado Geršak, član likovne sekcije Februar DPD Svoboda. V avli Zdravilišča na Dobrni razstavlja likovna dela Anica Tamše. V Muzeju novejše zgodovine Celje si lahko od jutri, petka do 17. decembra ogledate razstavo umetniških del iz šestih medna- rodnih slikarskih tednov. V jedilnici Cinkarne Celje je na ogled razstava fotografij na temo Razvoj Cinkarne ob njeni 120-letnici. V galerijskih prostorih trgovine Radeče papir v Radečah raz- stavlja akvarele akademska slikarka iz Celja Darinka Lo- renčak-Pavletič. Osrednja knjižnica Celje ima za ogled odprto razstavo z naslo- vom Zgodovina v slovenski prozi, ki jo je pripravila prof. Bo- žena Orožen. Likovni salon predstavlja v Galeriji sodobne umetnosti razstavo Modo, modo, s katero svoja dela predstavlja Lidia Berruk, v lapidariju Pokrajinskega muzeja razstavlja Ema Kugler in v Špitalski kapeli Alan Hranitelj. V laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akvare- lov akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in kiparstva. ni M o Celje: Union 2.12. ob 16.30 Vsi psi gredo v raj - risani film, ob 18.30 Vročica - ameriški film in ob 20.30 premiera ameriškega filma Begimec, od 3.12. dalje pa bodo ameriški film Begunec vrteU ob 15.30, 18. in 20.30 uri; Mali Union do 6.12. ob 19. uri slovenski film Morana, od 7.12 dalje ob 19. uri Nečisti policaj - ameriški film; Metropol do 8.12. ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Zadnja velika avantura. Kino Daji)ma 5.12. ob 17. uri ameriški film Ljubica, otrok je naraste!. ms T A L o V knjižnici v Laškem bo jutri, v petek ob 17. uri predavanje prof. Toneta Strojina o geografu, zgodovinarju in prvem predsedniku Slovenskega planinskega društva prof. Franu Orožnu. V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v soboto ob 20. uri 26. tradicionalni Veseli planinski večer, ki ga ob 100- letnici slovenskega planinstva, prireja domače planinsko dru- štvo Vrelec. Program bo popestril Pohorski Tonč, za razpolože- nje pa bo skrbel ansambel Kristali. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri večer slovenske folklore s folklorno skupino Franceta Prešerna iz Celja. V Knjižnici v Velenju lahko drevi ob 19. uri prisluhnete pogo- voru s pisateljico Berto Golob, ki ga bo vodila Ida Baš. V dvorani na Golovcu bo v ne- - deljo ob 16. uri plesna skupina Igen Studia za ples Celje, upri- zorila najnovejšo predstavo Smeško med črkami. V Domu kulture v Velenju bo- do jutri, v petek ob 19.30 vrteli filme Božidarja Jakca, ki so jih v produkciji A-kanala in pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturo uredili in pripravili za veliko platno. V Zadružnem domu na Lju- bečni bodo Miklavževali v ne- deljo ob 16. uri. S pomočjo plesne skupine Lučka doma- čega kulturnega društva, bodo za otroke uprizorili Žogico no- gico. KINO METROPOL: 16.00,18.15 in 20.30 UNION: 2. decembra ob 20.30 od 3. decembra ob 15.30, 18.00 in 20.30 vcg kot plesna gob Otroci in odrasli, če ste sami ali v dvoje, začetniki ali dobri plesalci, vabljeni v veseli svet plesa. Za več informacij se oglasite v CENTRU INTERESNIH DEJAVNOSTI vsak dan od 15. do 18. ure ali pokličite po telefonu 25-125. Št. 48 - 2. december 1993 12 Vino in lilfovna umetnost Cveikova Art CoUeciion ob 450-letnici Koga Minuli petek je na laškem gradu Tabor eden najbolj zna- nih slovenskih vinogradnikov in vinarjev Franci Cvetko s so- progo Zlatko predstavil umet- niško kolekcijo svojih vin, ki so v steklenicah z nalepkami, ki so jih izdelali znani sloven- ski likovni umetniki. Letos mineva 450 let, odkar so v Veliki Nedelji na griču po imenu Kogl Cvetkovi predniki sadili plemenito trto. Njim v čast in spomin se je Franci Cvetko dogovoril s šestimi slo- venskimi likovnimi umetniki, da so naslikali vsak po eno sli- ko za nalepke za šest odličnih Cvetkovih vin. Prijaznemu, a hkrati tudi častitljivemu va- bilu so se odzvali: Janez Ber- nik in Janez Boljka, Jože Ci- uha in Jože Tisnikar ter Fran- ce Mihelič in France Slana. Da likovni umetniki slikajo posebej za etikete na stekleni- cah z odličnim vinom, ni v sve- tu nič novega. Zlasti v Italiji na veliko gojijo tudi to zvrst, ki terja temeljit pristop in ima čisto svoje zakonitosti, znano pa je, da je oblikovanje vin- skih etiket silno občutljivo po- četje, kjer je spodrsnilo marsi- kateremu sicer dobremu obli- kovalcu. Franci Cvetko si je že z izbo- rom avtorjev zagotovil kako- vost, ki ji nikakor ne gre opo- rekati. Za prihodnje leto pa že razmišlja o likovni koloniji na Kogu, kjer bi likovni umetniki slikali motive za etikete nove letine. Ob tej priložnosti so redki izbrtoci imeli to čast, da so lahko poskusili tudi Cvetkovo mlado vino letošnjega letnika. Tu je treba pripomniti, da ga je ponudil že lansko leto (sorta gamay) pod imenom a la bea- ujolais, kar ni bilo povsem etično do Francozov oziroma do njihovega originala, pa tudi zakaj bi kopirali tuja imena, saj imamo lep slovenski izrciz »rnlado vino«. Sledila so vsa njegova vina letnika 1992, in sicer šipon, laški rizling, ren- ski rizling, muškat otonel, ru- meni muškat in pozne trgatve laškega rizlinga, chardonnaya, kemerja in sauvignona. To ču- dovito simfonijo skladnosti barv, cvetice in polnega vin- skega telesa je zaokrožil in do- rekel žlahtni izbor kemerja, za katerega Franci Cvetko sicer meni, da je izrazita sorta za odUčne predikate. DRAGO MEDVED Franci Cvetko s soprogo Zlatko ob novi kolekciji, ki je pomemben prispevek h kulturi ponudbe slovenskega vina. Srečno novo leto Boruta Kramerja v Cafe galeriji Kljub v Celju so pred dnevi odprli prodajno razstavo reliefnih miniatur Boruta Kramerja (na fotografiji na desni). Razstavljena dela je poimenoval Happy New Year II in bodo na ogled ter naprodaj do konca leta. Foto:EDO EINSPIELER O avtorju našega prvega globusa v okviru razstave ob stoletnici planinstva na Slovenskem, ki je še vedno na ogled v prostorih Laškega dvorca v Laškem, so v laški občinski matični knjižnici pripravili predavanje, ki bo v petek, 3. decembra ob 17. uri v knjižnici (razstavišče) na Aškerčevem trgu 4 v Laškem. O liku in znanstvenih prispevkih zemljepisca in pedagoga, po rodu Laščana, profesorja Frana Orožna, ki je bil tudi prvi predsednik slovenskega planinskega društva in mož, ki je obli- koval prvi slovenski globus, bo govoril dr. Tone Strojin iz Ljub- ljane. M. A. Šolarji o narkomanill Na osnovni šoli Pod goro v Slovenskih Konjicah namenjajo precej pozornosti seznanjanju z boleznimi odvisnosti. Sedmošolci so imeli letos naravoslovni dan o alkoholizmu in kajenju, osmošolci pa o narkomaniji. Naravoslovni dan so zak- ljučili v torek, 30. novembra v domu TE s pogovorom učencev in njihovih staršev s pisateljico in novinarko Marinko Fritz-Kunc. To je bila priložnost za vprašanja učencev in njihovih staršev, ki niso ostala brez odgovorov. Cilj tako naravoslovnega dne kot zaključnega pogovora pa je bil predstavitev problemoxT narko- manije v Sloveniji in seveda njihovo zmanjšanje. Referendum bo v Krajevni skupnosti Rečica, kjer bo decembra končan samoprispevek, so se odločili, da bodo ponovno poskusili. Referendum za uvedbo samoprispevka bodo pripravili 19. decembra, do takrat pa bodo izvedli vse potrebne aktivnosti za uspeh referenduma. Sicer se v krajevni skupnosti zavedajo (vsaj sodeč po izkušnjah drugih KS v mozirski občini), da se bodo ljudje najbrž težko opredelili za samoprispevek, vendar bodo napeli vse sile. Brez teh sredstev bo namreč delo sedanje krajevne skupnosti, v prihodnje pa najbrž občine, sila težavno. Tudi program, v katerem so upoštevali večino želja in pripomb s posameznih zborov krajanov, je zelo obširen in zahteva precej sredstev za uresničenje. US NA KRATKO Milijoni za vzdrževanje v velenjski občini bodo za zimsko vzdrževanje lokalnih cest v sezoni 93/94 potrebovali skoraj 21 milijonov tolarjev. Predračim so pripravili v celj- skem Podjetju za vzdrževanje in varstvo cest, cene pa so pre- račimane na lanski julij. Ponovni dvig teharske zastave Začasno vodstvo krajevne skupnosti Teharje bo jutri, v petek ob 15. uri pripravilo slovesnost ob ponovnem dvigu zgodovinske teharske zastave. Zastava je v času, ko je bilo Teharje občina, že visela, sedaj pa jo bodo z željo po samostoj- ni občini ponovno obesili pr^ tamkajšnjo krajevno skup- nostjo. Obilica snega v konjiški občini je zapadlo še nekaj več snega kot dnigod na Celjskem. V krajevni skup- nosti Slovenske Konjice ceste pluži in posipava Komunalno podjetje. Ker vseh 40 kilome- trov cest in ulic v mestu ni mogoče urediti naenkrat, naj- prej splužijo obvoznico, cesto do pokopališča in v Škalce. Komunalno podjetje čisti ceste po naročilu krajevne skupno- sti, pK)djetij in posameznikov. Za čiščenje imajo en tovornjak in en traktor, posipavajo pa s peskom. TASK Darujte kri! Kri je življenje, vaša daro- vana kri je dragoceno darilo ob pravem času, sporoča Rdeči križ Slovenije. Na Celjskem vas decembra vabijo na krvo- dajalski akciji v Šmarju pri Jelšah ^ četrtek 16. decembra) ter v Žalec (v p>etek, 24. de- cembra). Popravek v prejšnji številki Nove- ga tednika se je v tekst Zla- to za inovatorje prikradlo več neljubih napak. Torej, poleg Toneta Javornika so z letošnje Eureke z odUč- jem odšli še Franc Firšt, di- pl. inž. Peter Kovačič in Zvone Cencelj. Vsem priza- detim se za napake opravi- čujemo. Turni smuk s Šmohorja v Uboje Letošnja zgodnja in s snegom bogata zima je TVD Partizan Liboje omogočila, da bodo lahko že to soboto, 4.12.1993 izpe- ljali tradicionalni turni smuk iz Šmohorja v Liboje. Štart bo izpred cerkve ob 13. uri, prijave pa bodo sprejemali do 11. ure v Planinskem domu Šmohor. Proga bo dolga nekaj več kot 8 km in je primerna skoraj za vse smučarje. Planinska sekcija v Vojniku v soboto, 4. decembra bo ob 19. uri v avli Osnovne šole v Voj- niku ustanovni občni zbor Planinske sekcije Vojnik. Tako bodo tudi v Vojniku prišli na svoj račun ljubitelji gora, ki so seveda tudi vabljeni na občni zbor. Št. 48 - 2. december 1993 13 Razvili so prapor PrUeino srečanje upokojencev v ZIbIkl Dve leti staro Društvo upokojencev Pristava pri Mestinju je v soboto popol- dan razvilo društveni pra- por, družabno srečanje pa je trajalo vse do zgodnjih ju- tranjih ur. Slovesnosti v zibiškem ga- silskem domu, se je udeležilo približno 130 članov iz kra- jevnih skupnosti Zibika, Tinsko, Pristava in Kristan vrh, ki se združujejo v skup- no društvo. Prišli so tudi upokojenski prijatelji iz Podčetrtka ter predsedniki treh krajevnih skupnosti, Srečko Gobec, Marjan Pevec in Franc Namurš. Zbrane je pozdravil predsednik pri- stavškega Društva upoko- jencev Rudi Galuf ki se je vsem posebej zahvalil za po- moč, da so prireditev sploh lahko pripravili. Posebej pa so počastili 90-letno Jožef o Žaler iz Spodnjega Tinske- ga, svojo najstarejšo članico. Društveni prapor z motivo- ma Zibike ter Sv. Eme je bla- goslovil upokojeni župnik Ivan Volk. V kulturnem programu je nastopil zibiški ženski pev- ski zbor, z bogatim progra- mom pa so se izkazali tudi domači šolarji. Številni upo- kojenci so nadaljevali z dru- žabnim srečanjem, z nasto- pom domačih muzikantov. BRANE JERANKO Prva adventna nedelja Zadnje štiri tedne pred božičem imenujemo adventni čas, ki ga razmejujejo štiri adventne nedelje. Za kristjane je to čas priprav na prihod KLristusa. Seveda ne gre pri tem le za zunanje priprave, temveč predvsem za duhovne. Prva adventna nedelja je za nami in mnogi so to nedeljo tudi prižgali svečko na adventnem vencu. Nekateri naredijo venčke sami, drugi jih kupijo. Tudi pri Rakimovih v Založah je venec naredila domača hči Emica, seveda je narejen strokovno, saj je po poklicu cvetli- čarka. T.TAVČAR Rečica na videokaseti V Turističnem društvu Reči- ca ob Savinji so pred približno letom dni začeli uresničevati idejo o snemanju videokasete, ki bo prikazovala delo dru- štva, predvsem pa utrip življe- nja v enem najlepših sloven- skih krajev. Na kaseti, ki je že naprodaj v trgovinah Lipa na Rečici in Mikol v Varpoljah, so prikaza- ni vsi zaselld v krajevni skup- nosti. Posebej so predstavljene kulturne znamenitosti, tako na primer vse farne cerkve, sramotilni kamen (pranger), Tavčarjev dvorec, grad Rude- nek m graščina Lajše. Na vi- deokaseti so posnete tudi re- čičke naravne znamenitosti ter kulturna dediščina (stare žage, mlini, kašče, kozolci). Poleg predstavitve kraja so turistični delavci prikazali tu- di svoje delo, predvsem pos- netke prireditev, ki jih pri- pravljajo. Tako je na videoka- seti zabeleženo lansko Miklav- ževanje v rečički cerkvi, obu- jen je spomin na letošnjo cvet- no nedeljo, veliko pozornost pa so rečički turistični delavci namenili tudi svoji tradici- onalni turistični prireditvi Od lipe do prangerja. Seveda so na videokaseti dokumentirani tudi posnetki z letošnjega iz- bora najboljšega zgomjesa- vinjskega želodca. Zgomjesa- vinjsko specialiteto so posneli od nastajanja, torej od izdela- ve, do končne ocenitve in po- delitve priznanj. Izdelava videokasete je za Turistično društvo Rečica po- menila velik finančni zalogaj. Deloma so stroške snemanja in izdelave pokrili sami, delno so jim pomagali sponzorji, nekaj sredstev pa sta prispevala tudi občinski izvršni svet in krajev- na skupnost Rečica. US Smuka za najmlajše Smučarsko društvo Snežak pripravlja na strminah celjskega Golovca 5-dnevne smučarske tečaje za otroke. V tečaj, ki poteka ta teden od ponedeljka do petka (vsak dan od 15. do 16,30. ure) je vključenih 68 otrok, v Snežaku pa bodo ob koncu tečaja zanje pripravili tudi tekmo. Cena tečaja je 1.500 tolarjev, v smučarskem društvu Snežak pa ga bodo ponavljali tudi v prihodnjih tednih, vse dotlej, dokler bo to dopuščal sneg. Po dolgih letih imamo, po zaslugi zgodnjega snega, torej tudi na Golovcu spet prijetno smuko. ig^ poto: EDO EINSPIELER Trgovinica v Metroju Pred kratkim je podjetje Slatina trade. Cvetke Bohinc v I. nadstropju veleblagovnice Metro odprlo lično trgovinico z zelo zanimivo ponudbo. Kot edini pooblaščeni prodajalci nemških firm Eberhard Faber in Marabu ponujajo njihov proiz- vodni program. Še posebno pa opozarjajo na barve za mode- larje, stiropore in umetniške barve. Televizijski oddajnik za VTV Regionalna televizija, katere program bodo lah- ko spremljali gledalci 12. občin koroškega, zgomjesavinjskega in celjskega območja, posta- ja stvarnost. V petek 3. decembra bodo namreč slovesno predali v upora- bo 10 kilovatni oddajnik na Plešivcu, ki bo oddajal signal na 52. kanalu UHF področja. Oddajnik je last V^, zasebne televi- zijske postaje iz Velenja, ki že dve leti in pol pri- pravlja program za ve- lenjsko kabelsko omrežje. Velenjska televizija, ki je tako postala regional- no televizijsko središče, se bo posebej imenovala Vaša televizija - VTV, po- skusno pa bo začela od- dajati program sredi me- seca decembra. Latkova vas 45b, 63312 PREBOLD, tel.: 063/701-011 EMKOR tovarna elektromehanskih komponent, d.o.o. ROGATEC v Bistrici ob Sotli ustanavljata naše krovno podjetje Gorenje Gospodinjski aparati iz Velenja in dansko podjetje Danfoss International A/S slovensko-dansko družabniško podjetje »BITERM« za proizvodnjo terijiostatov v obliki družbe z omejeno odgovornostjo po slovenskem pravu. K sodelovanju v tem podjetju vabimo delovnega, vestnega in ambicioznega sodelavca za delo: vodja finančno-komercialnega področja - 1 delavec Pogoji: kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, biti državljani Republike Slovenije in izpolnjevati še nasled- nje pogoje: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na finančno- komercialnem področju - aktivno znanje angleškega jezika - vozniški izpit B kategorije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: EMKOR, d.o.o. Rogatec - kadrovska služba. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po preteku razpisnega roka._ Ostanimo prijatelji v nedeljo, 5. decembra, bo v Slovensidh Kbnjicah prire- ditev Ostanimo prijatelji, ki jo ob svoji tretji obletnici pri- pravljajo Konjiške novice. Na njej se bodo predstavili najboljši s slovenske glasbene scene za leto 1993 po izboru bralcev Konjiških novic. Naj- več glasov so med ansambli narodne glasbe dobili Fantje izpod Rogle, med ansambli za- bavne glasbe Agropop, med pevci Alfi Nipič in med pevka- mi Helena Blagne. Bralci so izbrali tudi naj pesem. Ta na- ziv je pripadel pesmi Jaz sem Vodovnik Jurij. Na prireditev, ki bo v šport- ni dvorani v Slovenskih Konji- cah, so organizatorji povabili tudi člane Društva za pomoč duševno prizadetim Slovenske Konjice skupaj z njihovimi družinami. MBP Novi tednik nagrajuje zvestob&h Nagrada 10 tisočemu in vsakemii, 10, novemu naročniku i I: Spoštovani bralci! | Akcija'IŠČEMO 10 tisočega naročnik^še lOŠisoči | naročnik bo dobil barvni TV z videorel^prderjim. 9999. in IOOQ;?? hQfo|ri;k pa bosta Novi tednik prejemala do sm^ti brezplačno. Tisti, ki se boste naročili na Novi tednik, boste^meli, skupaj ^bsfalimi^ naročniki tudi možnost, da pridete v fiiiple žreŠjgnja velike Nhgradne^gre Nissan Micra, ki bo v sredo 8. decembr^^. Kqr fOQ naročnikov bo priš^ v ožji izbor za bogate nagrade, ena od njih je tudi osebni avto Nissan micra. Do zaključka akcije bomo vsakemu desetemu novemu naročniku N0vega tednika podarili majico in kapo NT&RC. I Noben tednik vam ne nudi toliko^godnosti kot NOVI TEDNIK: - mesečno plačevanje naročnine s položalcami, ki jih pošljemp pa dom - letno izide 52 številk No0ga ie0nif^^ ritiročniki ji% piqiajo 1^47 - naročniki brezplačno pr^etHajo mes(^ntk Tednikova pietica, fprej še 12 časopisov, namenjenih donfu, družini, Jirosfkmu času, hokijem^in razvedrilu. - naročniki brezplačno prejmejo vse posebna hdaje Novega tednika, namenjene posebnim akcijam kot so šport, kultura, sejmi, itd.§ kar je v povprečju še 6 dodatnih časopisov letno - naročniki imajo pravico do epegq;brezp]ačnega iricriega oglasa letno in 50% popust za čestitko po želfbh nii Radj^ Celjiim Smo Vas prepričali? Če je tako, izpolnite priloženo naročilnico^in jo pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, naročniški oddelek, 63000 Celje NE POZABITE NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ŽVESTdBO, Št. 48 - 2. december 1993 14 Srečanje po 35 letih v Velenju so pred davnimi leti, točneje 1924, odprli obrtno nadaljevalno šolo. V prvi razred se je vpisalo 64 učencev. V kronikah lahko preberemo, da sta takrat poučevala slovenski šolski upravitelj Vinko Stopar in Mihael Plaš. Med drugo svetovno vojno obrtna šola ni delovala, po vojni pa jo je vodil upravitelj Edmund Kmecl. Pred dnevi so se v Velenju srečali učenci, ki so obrtno šolo obiskovali v letih od 1955 do 1958. V razredu je bilo 23 učencev, srečanja po 35 letih pa se jih je udeležila več kot polovica. Povojna generacija, ki se je šolala na obrtni šoli, je bila med tistimi, ki so zavihali rokave ob gradnji mesta Velenja. Delo od jutra do večera, brez šolskih počitnic, pripadalo jim je le 14 dni dopusta, so se spominjali nekdanji sošolci. Ob obujanju spominov so si zaklicali »na svidenje čez 5 let!«. LOJZE OJSTERŠEK Okrogla miza o zasvojenosti Minuli teden je bila na OŠ Vere Šlander na Polzeli okrogla miza o problematiki zasvojenosti. Pripravili in vodili so jo člani knjižničar- skega krožka z mentorico Valerijo Pukl, sodelovali pa so delegati iz vseh štirih od- delkov osmega razreda. Medse so povabili dr. Janeza Cukjatija in Marijo Jager iz Zdravstvenega centra Celje in komandirja policije Žalec Karola Turica. V uvodijem delu so pred- stavili načrt in izvajaiye projekta, ki nosi naslov Če sovražnika poznaš, se lahko braniš. To pa je hkrati pod- projekt širšega šolskega pro- jekta Zdravju naproti in po- teka ob bralni znački. Skle- nili in predstavili ga bodo 8. februarja, ko bodo podelili tudi bralne značke. V dru- gem delu je potekala živahna in nadvse zanimiva diskusija o tako aktualnih in perečih problemih današnjega časa, kot so droge in druge oblike zasvojenosti. Otroška rado- vednost je bila velika, odgo- vori strokovni. Ves čas se je čutila rdeča nit o pomenu topline in lju- bezni, ki naj bi je bil deležen otrok najprej v družini, nato v šoli, v družbi nasploh. A na žalost jih je premnogo pri- krajšanih in brez pravega zavetja... T.TAVČAR Skupaj v zapor Tik pred Homom, hribom, ki se strmo dvigu- je nad Grižami, že vse življenje domuje Edi Petek. Prvič sem ga srečal na izletu Stranke šaljiv- cev in spomnim se ga kot veselega, nekoliko zadržanega možakarja, ki se mu je redka sreča prikradla prav z Novim tednikom. Zvest mu je skoraj že vse življenje. Ob mojem zadnjem obisku je bil spremenjen, nekoliko prestrašen. »Nikoli nam tukaj gori ni bilo lahko. Mogoče zadnji čas, sedaj bi lahko pričel uživati življe- nje, pa mi je žena hudo zbolela. Sicer pa sem že v rosnih letih-okusil grenko- bo življenja, ko je divjala nesmiselna vojna. Sponmim se, da so bile naša in nekatere okoli- ške domačije še posebej izpostavljene tako partizanom kot Nemcem. Tik pred koncem vojne so partizani ujeli nekega Nemca ter ga vlačili po vasi. Ko so prišli mimo naše hiše, je mati ravnokar prišla s svežim mlekom iz hleva. Nemec se je izmučen zagnal v surovo mleko, kar mu je očitno dalo moči, da je kasneje pobegnil. Pa je prav ta prignal čez kakšen dan močno bando Nemcev in požigali so hišo za hišo. Naše niso, so nam jo pa povsem izropali. Z očetom sva se umaknila v hosto in ko sem prišel pogledat, kako je z materjo, sem sprva misli, da so pred hišo partizani. Veselje pa ni dolgo trajalo, saj se je name vsul rafal. Odnesel sem jo brez prask, mučili pa so mater in odpe- ljali sestro. Pa še nekaj drugih drobcev: elektriko smo dobili leta 1950, ko sem tudi služil vojaški rok v Zagrebu. Oče mi je Savinjski vestnik, zdajš- nji Novi tednik, naročil v kasarno, ukazal pa mi je, da sem mu domov pošiljal izrezane ro- mane. Še sedaj jih hranim nekje v omari. Leta 1954 sem hotel pobegniti čez mejo, za delom v Avstrijo, pa so me dobili in zaprli. Tudi tam mi je družbo delal >naš< časopis. Vodo smo z ogromnimi napori napeljali 1963. leta in spomnim se, da smo morali odšteti toliko de- narja, da bi lahko kupil tri fičke. V tistem času sem bil aktiven, tudi pri postavitvi planinske- ga doma na Homu. S ^avo sem vozil >šuder< in >cigu< tja gor. Tudi članarino sem plačeval vse- skozi in povem vam, da mi ni vseeno, da so planmci dom dali v najem in da ni več tiste zagnanosti. S polno delovno dobo sem šel v penzion 1984. leta. Rodila sta se mi hči in sin, imam štiri vnučke, nekaj malega zemlje in živine, pridelam preko tisoč litrov vina, sedaj se pripravljamo na asfaltiranje ceste. Skratka, prišel je čas, ko bi nam bilo lahko lepo. Pošto dobimo sem gor, pravzaprav nekoliko nižje, trikrat tedensko. Komaj čakam petka, da se srečam z mojim najboljšim prijateljem Novim tednikom. Preberem vse, razen športa. Tudi križanke rad rešujem, pa mi žal nikoli ne >rata<, da bi jo tudi rešil in poslal. Pošiljal sem kupone za izlet 100 kmečkih žensk na morje za ženo, pa ni bilo sreče. Nasmehnila pa se mi je lansko leto, ko sem poslal nekaj šal za mojo najljubšo rubriko. Dva dni smo se imeli zelo lepo. Škoda, da je takšnih dni v življenju tako malo.« Pa smo Edija še enkrat presenetili in mu kot zvestemu naročniku podarili verižico z zlatim znakom NT&RC. 1 »Verižice pa še nikoli nisem imel. Pač. Žena mi jo je pred 73 poroko podarila, ko pa sva se vzela, sva jo pretopila v prstana. Hvala, Novi tednik. eDI MASNEC Tisoča članica žalskih upokojencev žalsko društvo upokojencev je v svoje vrste sprejelo tisočo članico. To je Katica Hlupič iz Vrbja in podpredsednik Društva upokojencev Miha Kerepčič ji je ob tej priložnosti izročil priz- nanje ter skromno darilo. Hlupičeva je delala v Vrfeju v Kmetij- skem kombinatu Hmezad. Priznanje so ji podelili ob praznova; nju krajevnega praznika v Vrbju, ko so hkrati tudi pogostili starejše krajane. I. JURHAB REKLI SO Daniel Kisovar, redar ze- lene straže v Žalcu »Od maja dalje sva v Žalcu dva redarja zelene straže, ki jo je imenovala Mestna skupnost Žalec. V tem času sva napisala več kot dva ti- soč opozoril, seveda je bilo ustnih opominov še veliko več. Mnogi so zalegli, veliko pa je tudi takih, ki se jih nič ne prime, saj vedo, da jih midva ne moreva kaznovati. Kljub vsemu mislim, da je v mestu Žalec sedaj nekoliko več reda, čeprav so še vedno številni vozniki, ki ne morejo drugače, kot da se pripeljejo do vrat trgovine ali lokala, čeprav pri tem motijo in ovi- rajo druge občane.« T. T. Radi bi urejeno križišče Preboldčani in Polzelani se praktično vsak dan srečuje- jo z isto težavo - kako se v konicah prebiti na magistralno cesto med Celjem in Ljubljano. Zato se močno zavzemajo za ureditev križišča v Dobrte- ši vasi in v Šempetru, na odcepu ceste proti Polzeli. Po mnenju krajanov bi bilo najpametneje, če bi križišči semaforizirali, prepričanje tistih, ki zatrjujejo, da bo pro- blem rešila avtocesta, pa zavračajo z dejstvom, da so semafor ne glede na predvideno avtocesto pred časom postavili pri šempetrskem Sipu. V kolikor bodo njihove zahteve po semaforju naletele na gluha ušesa, pa naj bi se žalska občina dogovorila s Postajo milice za poostren nadzor v času, ko ljudje odhajajo na delo oziroma ko se vračajo na svoje domove. IB Specialist ortoped dr. Marko Kotnik dela vsak četrtek v samopiačniški spec, ortopedski ambulanti v Velenju na Stanetovi 45 pri zasebni zdravnici dr. Dušanki Janežič- Blatnik. Naročite se lahko po telefonu (063) 854-739 ali mobitel (0609) 615-459. Čas smučarskih sejmov Na Celjskem so se že pričeli smučarski sejmi nove in rabljene smučarske opreme. Minuli vikend so pripravili smučarski sejem na celjskem Golovcu ter v dvorani Hmezada v Žalcu, od koder je tudi naš posnetek. Več sto obiskovalcev je prodalo ali zamenjalo smučarsko opremo. Lahko rečemo, da je bil letošnji sejem rabljene opreme po številu obiskovalcev in prodane ali zamenjane opreme eden najboljših zadnjih nekaj let. T. T. v Taborsko jamo, na Tišje in na Javorniic Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v zadnjei" mesecu leta tri planinske izlete. Prvi bo že to soboto, 4. decern; bra. Ob 6. uri bo posebni avtobus s parkirišča na Glaziji najpr^l v Taborsko jamo, nato na Goro in Kurešček. Naslednjo nedeljo, 12. decembra, se bodo planinci ob 5.2' z železniške postaje v Celju odpravili na Tišje, v sobotO' 18. decembra, ob 6. uri pa z Glazije s posebnim avtobusom še Javornik. To bo najbrž tudi zadnji izlet v decembru. Za vsf informacije lahko pokličete na telefon 35-359. MOJCA MARO^ Št. 48 - 2. december 1993 15 Foto life Črte pod letošnjo akcijo Foto life smo potegnili. Čaka nas še sklepno dejanje, raz- glasitev najboljših in podelitev nagrad. Najboljše fotografije, ki smo jih objavili V najnovejši Petici, čakajo še zadnji vaš glas, ki bo napovedal, kakšno nagrado ste kateremu avtorju po- delili. V petek ob 9. uri prisluhnite Ra- diu Celje, imejte pred sabo Novi tednik in Petico in morda boste katere od nagrad de- ležni tudi vi. Zaključ- ni Foto happening bo v petek 10. decembra. Ostalo pa je še veli- ko kvalitetnih pos- netkov naših bralcev, vrednih objave. Ne- kaj izbranih, nena- grajenih objavljamo še zadnjič letos. EDI MASNEC »Vmi mi klobuk!« - Marija Žerjav iz Vojnika. »Adijo nevesta« — Irena Krampršek iz Loke pri Žusmu. »Požeruh« - Robert Repas iz Celja. »Skok« — Miro Vrečko iz Šentjurja. »Lep pozdrav z dopusta« — Emest Ivičiz Šmarja pri Jelšah. *Glej tička!« - Jasna Veber iz Griž. OB ZAKLJUČKU ENE NAJUSPEŠNEJŠIH TEKMOVALNIH SEZON V ZGODOVINI CELJSKEGA NOGOMETA SE IGRALCI IN VODSTVO NK PUBLIKUM ISKRENO ZAHVALJUJEMO VSEM ZVESTIM NAVIJAČEM, SPONZORJEM IN PRIJATELJEM, KI STE NAM POMAGALI PRI NAŠIH REZULTATIH. Lestvica po 15. krogih državnega prvenstva: 1. SCTOLIMPIJA 25 točk 2. MURA 23 točk 3. PUBLIKUM Celje 21 točk Hvala za zaupanje: MIROTEKS RAZVOJNI CENTER CELJE AFP SUB SOLE ZAVAROVALNICA TRIGLAV EURODAS ELEGANT CELJSKI SEJEM KOVINOTEHNA LEASING VRTNARSTVO CELJE LIPA AVTOMOTOR MARKUS TRADE INGRAD GOSTINSTVO LJUDSKA BANKA GOSTILNA JURČEK AVTOTEHNIKA Celje RADIO ŠMARJE PRI JELŠAH MENJALNICA PUBLIKUM Celje FIT MEDIA NT & RC KOVIN TRADE GRAFIKA GRACER HOTEL ŽALEC POTROŠNIK Celje PRODAJNI CENTER LAVA IZLETNIK RENAULT SERVIS LEVEČ ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA Trgovsko podjetje SUGROS SLATINA TERME ZREČE GOSTINSKO PODJETJE STUDIO FONDA OJSTRICA KMETIJSKA ZADRUGA LAŠKO GORENJE TOPLOTNE KOROŠKI RADIO ČRPALKE BIROTEHNIKA ŽOLNIR DUŠAN Dobrodošli na Skalni kleti spet spomladi. Št. 48 - 2. december 1993 16 Servis in blok Letošnja okrepitev odbojkarlc Celja Tolmačeva Je z reprezentanco SZ leta 1989 osvojila evropsko prvenstvo - Konec tedna štart v pokalu pokalnih zmagovalk Odbojkarice Celja bodo ko- nec tedna v Carigradu odigra- le obe tekmi 2. kola pokala po- kalnih zmagovalk. Njihove možnosti za prodor med osme- rico proti lanskemu finalistu pokala CEV Eczacibasiju so skromne, na čelu z nekdanjo reprezentantko SZ Olgo Tol- mačovo pa seveda vse po vrsti upajo na najboljše. »Nastopov za reprezentanco Sovjetske zveze nisem štela. V »zbomaji« sem bila tri leta in med drugim v Nemčiji osvo- jila naslov evropskih prvakinj 1989. Nisem veliko igrala; po- večini sem priložnost dobila zaradi dobrega servisa in igre v bloku,« se reprezentančnih dni spominja 30-letna in 178 cm visoka Olga Tolmačova. Kakšna je bila pot do Celja? Leta 1991 sem zaključila re- prezentančno pot in tudi v Uraločki dobila proste roke. Odšla sem v Zagreb, eno leto samo trenirala in za Mladost zaigrala le na svetovnem po- kalu v Braziliji. Naslednjo se- zono sem igrala za Dubrovnik, lani za Pulo, zdaj pa sem v Ce- lju. Bilo je nekaj načrtov, da bi odšla v Italijo, a je trener Kar- polj odločil drugače in nikakor mi ni žal, da sem prišla v Celje. Uraločka je bila evropski klubski prvak, ženska odbojka v Celju pa se šele postavlja na noge. Primerjava? Ekaterinburg, to je nekdanji Sverdlovsk, ima poldrugi mili- jon prebivalcev in šolo odboj- ke z dolgo tradicijo. Redno sem trenirala dvakrat na dan, v Celju le enkrat, a sem zato vsak torek in četrtek v fitnes- su. Prvi vtisi o celjski ekipi? Posamezne igralke ne poznajo taktike na vseh igralnih me- stih, tehnika je pomanjkljiva in preveč je napak pri enostav- nih akcijah. Morda je ocena nekoliko groba, a sem vendar- le precej sezon igrala v vrhun- ski ekipi in s tega stališča tudi opazujem igro sedanjih soi- gralk. V srednjevropski ligi ste vse tri tekme v Celju izgubile z 2:3; v soboto proti Brnu na -13,11, -10,10in -13.Zakaj Prav tesni porazi me bolijo. Lahko bi naredile veliko več, dobile vsaj dve tekmi, a nismo. Malo nam manjka, predvsem igra v napadu šepa. Pozna se odsotnost dobre srednje igral- ke, tudi blok ni najboljši. To je pomanjkanje izkušenj, v od- bojki pa mora sočasno dobro igrati vseh šest igralk. Na prvih tekmah ste se izka- zala predvsem z močnimi udarci. V čem je skrivnost? Servis sem dolga leta treni- rala, potem pa razvila tudi na- padalno igro na mreži. Zaradi teh dveh elementov sem se tu- di prebila v reprezentanco SZ. Trener Jovič me je prepričal, da sem na treningih začela servirati iz skoka, a mi še zda- leč ne gre dobro. Novost bo morala še počakati; če me se- veda prej ne bo izdalo potrp- ljenje in bom opustila servis iz skoka. V soboto in nedeljo dve tek- mi evropskega pokala v Cari- gradu. Napoved? Eczacibasi imajo dve igralki iz Rusije; podajalka je prišla iz moje Uraločke. Lani so pre- magale drugo ekipo Uraločke in se uvrstile v finale pokala CEV. Brez dvoma so favoriti- nje, a je vsaka napoved nehva- ležna. Morda nas bodo zaradi dvojne prednosti domačega igrišča pričakale nekoliko ne- previdne, nam pa se mora po treh porazih z 2:3 končno »od- preti«. Zakaj ne prav na štartu pokala pokalnih zmagovalk? ŽEUKO ZULE Foto: EDI MASNEC NA KRATKO Na velikem kegljaškem tek- movanju v bližini Leipziga je Kardinarjeva v konkurenci najboljše šesterice s SP in ne- katerih državnih prvakinj za- sedla 2. mesto. Rezultati povratnih tekem 1. kola rokometnega pokala - moški: F. Laško-Slovan B 39:11 (skupaj 83:33), Gore- nje-Ivančna Gorica 39:18 (62:42), Jadran-Celje 31:15 (54:36), Prevent-Eadeče 31:19 (53:34); ženske: Krim-Žalec 28:19 (57:39). V povratni tekmi četrtfinala nogometnega pokala je Ste- klar v gosteh proti Krki izgu- bil z 0:1. Zaradi identičnega rezultata s prve tekme v Roga- ški Slatini sta ekipi streljali 11-metrovki. Boljša je bila Kr- ka s 6:5. V nadaljevanju strelskih lig so bili doseženi naslednji izidi: I. liga - pištola: Kopačevina (Š. Loka)-D. Poženel 1641:1683; puška: Celje-Brežice 1643:1095; II. liga - pištola: Ivanuš (Lj)-D. Poženel 1574:1646; puška: Hrastnik- D. Poženel 1641:1579, Večer- Celje 1601:1644, Trbovlje- Šlander 1588:1630. Uvrstitve celjskih drsalcev na pokalu prijateljstva na Je- senicah: mladinke: 10. Pfeifer; pionirji A: 4. Špoljar; pionirke A: 2. Kranjc, 12. Peunik; pi- onirke B: 6. Bratec, 12. Kolar; pionirji C: 1. Vizjak; pionirke C: 14. Soline, 19. Gorišek. A k. Crystai Cup v Rusijo Dvoranski challenger v Rogaški Slatini se je ob nadvse ugodnih ocenah supervizorjev teni- škega združenja ATP, ki so bržkone že zagoto- vilo za ohranitev tekmovanja na vsaj letošnji ravni, končal z zmago prvega nosilca Jevgenija Kafelnikova. Rus se je prav z uspehom v Roga- ški Slatini prebil med najboljših sto in bo neposredni udeleženec Australian Opna. Veči- na udeležencev Crystal Cupa te dni že sodeluje na novih turnirjih, tako da bodo zmagovalcu veliki kristalni pokal organizatorji poslali kar v njegov Soči. Poizeii kadetsko EP Na Polzeli bo od 20. do 24. aprila 1994 kvali- fikacijski turnir kadetov za evropsko prven- stvo. V skupini E bodo poleg naše reprezentan- ce nastopili še Italija, Belorusija, Belgija in Švica, v drugi krog pa se bodo uvrstile tri ekipe. Celju vrnili točke Košarkarska zveza Slovenije je skupaj s predstavniki klubov sprejela sklep, da naj se o vrstnem redu odloča na igriščih, odigrane tekme pa naj se registrirajo z doseženimi re- zultati. Celjanom sta tako vrnjeni zmagi proti Staršam (moški) in Kranju (ženske), ki so ju sprva za zeleno mizo izgubili zaradi neporav- nanih finančnih obveznosti. Četverica za MSP Na Rogli bo v začetku januarja 1994 na mladinskem SP v snowboardu nastopilo 19 reprezentanc, naše vodstvo pa je določilo 29 kandidatov. Med njimi so za mlajšo mladinsko konkurenco do 18 let za paralelni slalom tudi Iris Vuk, Staša Fijavž, Peter Grobelnik in Gre- gor Kranjc, (vsi Rogla Zreče), iz istega kluba pa prihaja reprezentančni trener Vinko Kranjc. Končana nogometna sezona Nogometni tretjeligaši so jesenski del polsezone zaradi slabega vremena končali predčasno (Žalec in Papimičar sta v zaostanku za tekmi 12. in 13. kola), v nedeljo pa so se za dobre tri mesece poslovili še prvo in drugoligaši. Tradicionalni velenjsko-celjski derbi se je končal s prijateljsko delitvijo točk (na sliki zado- voljni igralci obeh ekip neposredno po zaključnem žvižgu), tako da Publikum (še prej seveda Kladivar) že 17 prvenstvenih ali pokalnih tekem ni premagal Rudarja. Pravega odmora za najboljše pa praktično ne bo veliko, saj se že v nedeljo začenja zimski turnir NZS v malem nogometu. V vzhodni skupini so Mura, Publikum, Maribor, Potrošnik, Rudar, Mavrica ter drugoligaša Era Šmartno in Avtobum. Uvodni turnir bo v nedeljo v Murski Soboti, tekme 3. in 4. kola bodo 12. decembra v Velenju, zadnja tri kola pa 18. decembra v Celju. V finalni del se bosta iz vsake skupine uvrstili po dve ekipi. Foto: EDI MASNEC Prava ŠPORTNA TRGOVINA z veliko izbiro je: uf nff f Tftfi-Rxen Oblakova 9, Celje (med bolnišnico in tehniško šolo) tel.: 28-706 - smučarski kombinezoni, bunde. hlače, jakne, rokavice, kape, itd. - vrhunske bunde GORETEX - vse za SNOWBOARD RAN^RAMA Nogomet Slovenska liga 15. kolo: Rudar-Publikum 1:1 (0:1); strelca: Spasojevič (61, 11-m) za domače in Gor- šek (31) za goste. Zaostala tek- ma 13. kola: Optimizem-Pu- blikum 0:0. Vrstni red po je- senskem delu: Olimpija 25, Mura 23, Publikum 21, Mari- bor, Koper, Naklo 20, Gorica 17, Izola 16, Potrošnik 15, Op- timizem 14, Ljubljana 11, Ru- dar 10, Primorje, Istragas 8, Mavrica 7, Krka 5. 11. slovenska liga 15. kolo: Beltrans-Era Šmartno 2:1 (0:1); Malus (21); Domžale-Steklar 3:2 (1:0); Zdovc (58), Vršič (81). Dravi- nja-Tumišče 0:2 (0:0). Vrstni red po jesenskem delu: Avto- bum 24, Korotan 22, Tumišče 20, Piran 19, Nafta, Steklar 17, Era Šmartno 16, Vevče, Za- gorje 14, Domžale, Rudar 14, Dravinja 13, Beltrans 12, Že- lezničar 11, Triglav 6, Medvo- de 3. Košarka Slovenska liga ženske — 10. kolo: Comet- Celje 56:65 (34:31); gostje so v Slovenskih Konjicah zmaga- le prvič po 17. decembru 1984; Virant 18, Novak 15, U. Grole- ger, Baraga 6, Šporar, Temnik 5 za domače; Polutnik, Jurak 17, Obrovnik 13, Vodopivec 9, Hajdinjak 7, Škedelj 2. Roga- ška-Ježica ml. 103:49 (62:24); Čupahin 35, C. Jezovšek 24, Vidakovič 16, A. Jezovšek 11, Kokolj 8, Potočnik 7, Kos 2. Vrstni red: Rogaška (s tekmo manj). Odeja 18, Ježica ml. 17, Celje 14, Ilirija (s tekmo manj). Comet 13, Kranj, Slovan 12. II. slovenska liga Moški - 15. kolo: Pivovarna Laško-Starše 104:68 (52:31); Blagotinšek 26, Prelič 19, Blatnik 14. Elektra-Sl. Gradec 118:87 (62:46); Rizman 30, Tajnik 26, Plešej 15. Slivnica- Celje 97:61 (33:27); Strašek 21, Ki tek 14. MIK Prebold-Rad- gona 62:105 (20:47); Benčan 17. Vrstni red: P. Laško 29, Slivnica 28, Radgona 27, Elek- tra 26, Starše, Ruše 20, Bistri- ca, MIK Prebold 19, SI. Gra- dec 18, Celje 16. m. slovenska liga 10. kolo: BP-Podčetrtek 90:60 (47:35), Comet B-Rudar 52:78 (31:36), Kemoplast- Hrastnik 81:75 (65:65, 37:29), Feniks-Rogla 94:72 (51:26). Vrstni red: Kemoplast 18, Ru- dar, BP 17, Rogla 16, Feniks 15, Hrastnik, Podčetrtek 12, Comet B 10. Rokomet Slovenska liga Moški - 9. kolo: Rudar-Pivo- vama Laško 18:21 (10:11); Šerbec 9, Leve 6, Jeršič 3, Ša- farič, Načinovič, Pungartnik 1. Jadran-Gorenje 21:17 (11:7); Krejan 6, Plaskan, Roz- man 4, Ocvirk, Tome, Cvetko 1. Vrstni red: Pivovarna Laško 16, Slovan 15, Gorenje 11, Pre- sad, Ajdovščina, Drava 10, Prevent, Jadran, Ribnica 8, Rudar 7, V. Nedelja 3, Šešir 2. Ženske: modra skupina - 8. kolo: Olimpija-Velenje 30:14 (15:6); Stevanovič 8, Hu- darin 3, Nojinovič, Kranjc, Ibralič 1. Vrstni red: Kočevje, Krim 12, Olimpija 10, Mlino- test 8, Branik 5, Velenje 0. Be- la skupina - 8. kolo: Žalec- Burja 15:26 (7:13); V. Dolar 5, Šimek 4, Kline 3, Golob 2, Ku- cera 1. Vrstni red: Burja 16, Kranj, Žalec 12, Piran 6, n! mesto 2, Drava 0. Kegljanje Slovenska liga Moški - 10. kolo: Triglav- MDL 7:1 (5418:5044), Žalec- Tekstina 2:6 (5076:5147). 11. kolo: Fužinar-Žalec 6:2 (5208:5021), MDL-Tekstina 6:2 (5172:4981). Vrstni red: Gradiš 19, Konstruktor 18, Tekstina 14, Triglav 12, Fuži- nar 9, Rudar, Donit, MDL 8, Žalec, Brest 6. Ženske - 10. kolo: Triglav- Emo 1:7 (2393:2515); zmagale: Šeško 405, Kardinar 449, Zu- pane 441, Tkalčič 400, Petak 419; izgubila: Grobelnik 401. Vrstni red: Ljubljana 20, Emo (s tekmo manj) 18, Triglav 14, Konstruktor 12, SI. Gradec 11, Adria, Rudar 9, Korotan, Go- rica (s tekmo manj) 6, Fužinar 3. Judo_ Slovenska liga Ljubljana -1. kolo končnice: Ivo Reya-Impol 4:10 (15:47); zmagala: Beltram, Sadžak, iz- gubili: Košir, Rudolf, Imamo- vič, Spasovič, Anderle. Slednji je po dvoboju napadel sodni- ka. Ivo Reya-Olimpija 4:10 (13:42); zmagala: Rudolf, Spa- sovič, izgubili: Košir, Beltram, Sadžak, Imamovič. Vrstni red: Impol 16, Olimpija 10, Ivo Re- ya 12. Squash Slovenska liga Moški - 3. kolo: Vojnik-Vele- nje 3:2 (Bežan-Vihar 3:0, Gu- benšek-Salmič 3:1, Zupanc- Knez 3:1, Žgajner-Gradečak 0:3, Pintar-Pavšek 0:3). Vrstni red: Fittop 8, Squashland, Ko- nex 6, Vojnik 2, Velenje, Hrast, M. Sobota 0. Ženske — 3. kolo: Vojnik-Ve- lenje 0:3 bb. Vrstni red: Squ- ashland, Fittop, Velenje 6, Vojnik, Konex 2, Hrast, M. So- bota 0. Odbojka 11. slovenska liga Moški - 8. kolo: Šempeter- Brezovica 1:3 (-10, -8,2, -13), Braslovče-Beltinci 2:3 (8, 6, -11, -13, -16). Vrstnired:Brezo vica 16, Šempeter, Kovinar 14, Črnuče 12, Izola 10, Braslovče 8, Pionir ml, Beltinci, Maribor 6, Mežica 4, Salonit ml, Misli- nja 0. Hokej Slovenska liga II. del - 3. kolo: Olimpija - Celje 7:3 (4:0, 2:2, 1:1); slaba igra in prvi poraz Celjanov na gostovanju. Strelci: Subinov, Rojšek, Kolar. 4. kolo: Celje - Slavija 12:5 (3:2, 3:3, 6:0); domači trener je iskal najbolj ustrezno nadomestilo za po- škodovanega Hrušova, ki bo v ponedeljek že začel trenirati Po drugi tretjini so maloštevil- ni gledalci izžvižgali Celjane, ki so nato le zaigrali resneje Strelci: Vnuk 4, Mrdženovič 2. Kolar, Rojšek, Frolikov, Ostrožnik, Strašek, Poveče- rovski 1. Vrstni red: Olimpija 10, Celje 9, Jesenice 3, Bled (s tekmo manj) 2. Št. 48 - 2. december 1993 17 Good bye America... Dnevnik deveiilnevne iurneje košarkaric Rogaške po ZDA — Pet zmag In en poraz v domovini košarke Košarkarice Rogaške so se okrepljene s Ce- Ijanko Barbaro Polutnik in reprezentantko Zoro Malacko pred tednom dni vrnile s turneje po ZDA, na kateri so dobile kar pet tekem in le eno izgubile. Doživetja z devetdneve poti je strnila igralka Maja Vidakovic, za objavo pa pripravil Janez Terbovc. Naporna pot 1.dan, 16.11.: Novica o poti v ZDA je bila za vse veliko veselje. Iz Rogaške Slatine smo se na Dunaj odpravile že ob 4. uri zjutraj, z avioni pa preko Amsterdama, Detroita in Cincinnatija potovale polnih 30 ur. Opazovale smo modrino Atlantika, belino Grenlandije in le dočakale luči Detroita, ko se je pri nas že delala noč. Utrujeno zaradi naporne poti in časovne razli- ke smo si v isti sapi zaželele: ČGood evening America, Goord night America.« Help In prva zmaga 2. dan, 17.11: V dvomilijonskem Cincinnati- ju, ki leži v dveh ameriških zveznih državah, smo zarana doživele temno plat Amerike. Sre- di noči so nas prebudile policijske sirene, streli v hotelu in ženski krik: »Help!« Zjutraj nismo ničesar opazile, a je bila nočna epizoda pravo opozorilo, da naj pazimo na dragocenosti in denar. Odpravile smo se na imiverzo Rich- mond, kjer smo odigrale prvo tekmo. Začela se je - po našem času - ob 2. uri zjutraj, dobile pa smo jo z najtesnejšo razliko. Američani so po- skrbeli za spektakel, na univerzi pa so nas najbolj navdušile sijajne razmere za trening. Študentje s cadillacl 3. dan, 18.11.: Med vračanjem v Cincinnati smo si skozi avtomobilska okna ogledovale pokrajino. Prave priložnosti za ogled Amerike ne bo, kajti program potovanj in tekem je zelo natrpan. Mesto je ponoči zelo lepo, hitro zaide- mo v nekaj trgovin, v katerih je razpon cen med 5 in 10 dolarji. A so tudi takšne, ki so namenjene samo bogatašem in ob preračuna- vanju tečajne razlike se nam oči kar obračajo. Rezultati Rogaške: Eastern Kentucky (Rich- mond) 71:70, Xavier (Cincinnati) 102:79, Marshall 74:70, Virginia Commonwealth (Richmond) 77:47, Virginia Tech (Blacksburg) 56:82, Liberty (Lincgburg) 74:60. Popoldne smo visoko zmagale na zasebni uni- verzi Xavier, kjer je letna šolnina 20.000 do- larjev, študenti pa se naokrog vozijo v najbolj modemih modelih avtomobilov. Banana v ušesu 4. dan, 19.11.: Na poti do Virginije nam je manjkal šofer, ključe kombija pa je vzela Zora Malacko. Za volanom se je vztrajno držala vozila, v katerem je bil drugi del naše ekspedi- cije. Če bi ga izgubila izpred oči, bi v nepre- glednih ravninah zašle v hude preglavice. Na- veličale smo se pizz, sendvičev in hamburger- jev ter si že pred polovico turneje zaželele domačo juhico. V Marshallu smo spet zmagale in dobile dve tehnični napaki. Sodnik je nepre- stano govoril, da nič ne sliši. Zori Malacko pa je prekipelo in ga je po angleško nagovorila: »Imate banano v ušesu?« Nova zmaga 5. dan, 20.11.: Bližale smo se morju in tudi klima je bila počasi milejša. Za Virginijo pra- vijo, da je domovina ZDA, saj je bila središče državljanske vojne. Richmond ima še danes vodilno vlogo, a le po številu zločinov in umo- rov. Ob podatku smo se počutile neprijetno in po četrti zaporedni zmagi odšle v varno hotel- sko zavetje. Najboljši zajtric na svetu 6. dan, 21.11.: V restavraciji nas je pozdravil napis: »Pripravljamo najboljši zajtrk na sve- tu!«. Pravzaprav bi ga lahko na steno obesila vsaka naša mama, saj pripravljajo veliko bolj- še obroke. V Blackbourghu smo izgubile prvo tekmo, po njej pa odšle v life. Bila je nedelja in zato večina lokalov zaprtih. Enega smo le na- šle, v Sports Night Clubu pa so se na večih ekranih vrtele tekme NBA lige. Na enem smo gledale Kukoča, na drugem Divca. V hotelu smo zasledili novico o Sloveniji, a je bila stara dva tedna. Domačinom smo nekaj časa še do- povedovali, kje je naša domovina, vendar so nas klub temu gledali zelo zabodeno. Proti koncu turneje smo samo dejale, da smo iz Evrope in Američani so bili z razlago zelo zadovoljni. Kllciriki za smerokaz 7. dan, 22.11.: Prvi prosti dan preživljamo v Linchburgu. V ogromnem shopping centru bi morale za sabo trositi kikiriki, da bi našle izhod. Vseh trgovin ne bi mogle obhoditi niti v dveh dneh. Vsaka je našla nekaj zase, cene pa so bile še kar zmerne in zelo podobne našim. Domov, domov 8. dan, 23.11.: Utrujene in željne vrnitve za slovo zmagamo. V tednu dni je zamrla vsakrš- na želja po raziskovanju Amerike. Med span- cem že sanjamo o domovini in snidenju z naj- bližjimi. K vragu Amerika, želimo si doma. NY Iz aviona 9. dan, 24.11.: New York. Želja vseh, ne sa- mo Američanov. Vidimo ga skozi del okna avi- ona, za obisk velemesta ni časa. Morda ga bo več prihodnjič, kajti že smo dobile vabilo za novo turnejo. Do takrat pa »Good bye Ameri- ca, where ever you are.« Na turneji po ZDA se je izkazala tudi Jolanda Kokolj. Četrtek, 2,12, Hokej na ledu Maribor: Maribor-Celje (5. kolo SHL, 18). Petek, 3,12, Košarka Zreče: Rogla-Kemoplast (11. kolo III. moške SKL, 19). Sobota, 4,12, Hokej Celje: Celje-Bled (6.kolo SHL, 18). Kegljanje Žalec: Žalec-MDL (12. kolo moške SKL, 16); Prevalje: Ko- rotan-Emo (12. kolo ženske SKL); Kamnik: Kamnik-Emo n (11. kolo ženske SKL, 13.30). Košarka Rogaška Slatina: Rogaška- Ježica (19), Polzela: Polzela- Comet (14. kolo moške SKL, 19.30); Celje: Celje-Ježica mlade (17), Ljubljana: Slovan- Rogaška, Kranj: Kranj-Comet (11. kolo ženske SKL, obe 19); Celje: Celje-Elektra (19.45), Slovenska Bistrica: Bistrica- Pivovama Laško, Starše: Starše-MIK Prebold (16. kolo n. moške SKL, obe 18); Trbov- lje: Rudar-Podčetrtek (11. ko- lo III. moške SKL, 19). Odbojka Carigrad: Eczacibasi-Celje (prva tekma 2. kola pokala po- kalnih zmagovalk, 17). Rokomet Celje: Pivovarna Laško-Ja- dran (19), Škofja Loka: Šešir- Gk)renje (10. kolo moške SRL, 20); Velenje: Velenje-Krim (17), Žalec: Žalec-Drava (8. kolo ženske SRL, 18). Squash Novo mesto: Hrast-Vojnik, Ljubljana: Squashland-Vele- nje (5. kolo moške in ženske lige, obe 10); Squashland-Voj- nik. Novo mesto: Hrast-Vele- nje (6. kolo moške in ženske lige, obe 16). Nedelja, 5,12, Kegljanje Celje: Emo-Gorica (11. kolo ženske SKL, 12). Košarka Hrastnik: Hrastnik-Comet B (11. kolo III. moške SKL, 17). Mali nogomet Murska Sobota: Era Šmart- no-Publikum, Avtobum-Ru- dar (1. kolo); Publikum-Avto- bum, Rudar-Mavrica, Potroš- nik-Era Šmartno (2. kolo zim- ske lige NZS). Odbojka Carigrad: Eczacibasi-Celje (druga tekma 2. kola pokala pokalnih zmagovalk, 11). Torek, 7,12, Hokej na ledu Jesenice: Jesenice-Celje (7. kolo SHL, 18). Sreda, 8,12, Rokomet Celje: Pivovarna Laško-Ko- deljevo, Velenje: Gorenje-Se- žana (povratni tekmi 2. kola pokala za moške, obe 19). IN DENAR Donosen nogomet Evropska nogometna zveza UEFA bo moštvom, ki so sodelovala v klubskih pokalih 1993/94 razdelila dobrih 61 milijonov švicar- skih frankov. Nogomet je tako najbolj donosen in tu- di gledan evropski šport z žogo: v lanski sezoni si je tekme evropskih pokalov skupaj ogledalo 1,275 mili- jarde ljudi, na štadionih pa jih je bilo 686 milijonov. UEFA bo denar razdelila šele jimija 1994, številke za vse tri slovenske klube pa so znane: Maribor bo dobil 128.000 frankov, Olimpija 84.000, Publikum pa 64.000 frankov. »Samo ureditev štadiona za tekmo z Odensejem — gradnja tri- bune, namestitev stolov in obnova slačilnic — nas je stala več kot 100.000 mark, pot na Dansko pa dodatno tretjino. Od vstopnic smo zaslužili komaj 15.000 mark, tako da nam je po odbitju stroškov za organi- zacijo tekme ostala skrom- na vsota,« je projekt Evro- pa razložil direktor NK Publikum Tomaž Am- brožič. Po njegovih besedah je letni proračun kluba (vključno z mlajšimi selek- cijami) okoli pol milijona mark, igralci pa imajo pre- mije vezane na tri cikluse petih tekem. Za uvrstitev pod 8. mestom (jeseni se to ni zgodilo) ne dobijo pre- mij, vsaka osvojena točka pa prinaša 150 DEM. Uvr- stitev med najboljše tri klube pomeni dodaten za- služek, kar se je celjskim nogometašem zgodilo prav ob koncu jesenskega dela prvenstva. Edina profesionalca (za- poslena v klubu) sta Blat- nik in Pevnik, usmeritev kluba pa je na enak način na Skalni kleti zadržati še druge mlade in obetavne igralce. V kratkem naj bi podobno zaposlitev dobil še Sešlar, ki naj ne bi bil osamljen primer. Precej obsežnejši profe- sionalni pogon pa imajo hokejisti Celja. Rojšek, Vnuk, Simšič, Zaje, Pajič, Povečerovski, Frolikov, Šubinov, Hrušov in trener Krikunov so profesionalci, doslej pa so povečini igrali le za golo plačo. Ekipa ima premije le za tekme z Olim- pijo, Jesenicami in Bledom; za zmago je skupni fond 2000 mark, za remi polovi- co manj, predlog izplačila pa glede na prikazano igro pripravi trener. Hokej je eden najdražjih športov, saj kompletna oprema stane okoli 100.000 mark. Dober igralec letno potrebuje najmanj trideset palic; s tujimi (vsaka stane po 50 DEM) igra le četveri- ca, ostali pa z domačimi, ki so nekoliko cenejše, a tudi slabše kvalitete. Celjski klub naj bi za normalno delovanje potreboval okoli 650.000 mark, že precej ča- sa pa je na robu bankrota. Od vstopnine lahko pokri- jejo le tekoče stroške (sod- niki, organizacija tekme, prevozi, premije), druge obveznosti pa poravnavajo z zamudo. Zato je bilo pred petkovim derbijem z Olim- pijo precej negotovosti gle- de sestave ekipe, igralci pa so se za pot v Ljubljano od- ločili šele, ko so dobili del denarja. Ob večnih in povečini neizpolnjenih obljub obči- ne, bi celjske hokejisti te- žav lahko rešil le ugleden pokrovitelj. Pogovori z Mo- bitelom so na čuden način zašli v slepo ulico: klub je za 100.000 DEM ponujal ime, nekaj ur zatem pa jim je možnega pokrovitelja speljala Olimpija. Za ena- ko vsoto je bila protiusluga napisi na ogradi, v buliju in na hlačkah igralcev... ŽELJKO ZULE Prihodnjič: invidualni sponzorji Specialist za vratarje »Z Anderluhom sva kot os- novnošolca ogromno časa pre- živela na igrišču na Skalni kleti. Bil je izrazit strelec, zato sem stopil med vratnice, kas- neje pa po povabilu tudi na klubske treninge«, je začel po- govor 33-letni Herman Wirth. Pred dobrim desetletjem je bil v senci vrhunskih vratarjev Zorka, Tomiča in Pušnika, za- to mu je takratni trener Čile Miškovič predlagal, da bi za- čel delati z mladimi. »Največ sem se naučil od Zorka, ki je bil vratar in kasneje tudi tre- ner v Golovcu: Njegove meto- de uporabljam pri vadbi s Puš- nikom, Straškom in Anžičem ter mlajšimi, med katerimi največ obeta Podpečan,« pravi Wirth, ki je bil dve leti pomoč- nik Tisi ju, sedaj pa drugo se- zono pomaga Šojatu. »Od nje- ga sem se naučil največ skriv- nosti glede vodenja prve ekipe, rokometne osnove pa sem do- bil od Toneta Gtoršiča.« Wirthow največji trenerski uspeh je naslov prvaka druge lige z Eurodasom (1991/92) in v isti sezoni z večino igralcev te ekipe zmaga na mladinskem DP. »Z vratarji Pivovarne La- ško dvakrat na teden izvajamo posebno vadbo, sicer pa se jim posvečam na vsakem treningu. Najbolj sta mi ostala v spomi- nu Arslanagič in Romun Penu, od Slovencev pa je daleč pred vsemi >Puška<. Nekoč si želim postati prvi trener, če to ne bo možno v Celju, bom poskusil drugod.« D.Š. Brez nagrad Prehud oreh je bilo 15. kolo Golding lota, v katerem so se presenečenja vrstila na vseh koncih. Celotne pravilne napovedi ni bilo, zato bo v naslednjem kolu nagradni sklad bogatejši (20.000 tolarjev), pri prvem paru Eczacibasi- Celje pa boste napovedovali tip prve (sobotne) tekme. Pravilna napoved 15. kola: Jadran-Gorenje 1, Žalec-Burja 2, Comet-Celje 2, Rudar-Publi- kum O, Dravinja-Tumišče 2. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom sobote, 4. decembra, ali če bodo v soboto najkasneje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. 1. Odbojka (Ž): Eczacibasi-Celje 1 O 2 2. Košarka (m): Polzela-Comet 1 O 2 3. Kegljanje (m): Žalec-MDL 1 O 2 4. Hokej: Celje-Bled 1 O 2 5. Hokej: Jesenice-Celie 1 O 2 Ime in priimek: Naslov:_ Št. 48 - 2. december 1993 18 • Malce pretirano zimsko veseljačenje so si v sredo, 24. novembra zvečer, pri- voščili mulci iz Ronkove ulice, ki so hišne balkone in okna obmetavali s snežni- mi kepami. Ker to ni bilo prav nič dopadljivo tam- kajšnjim stanovalcem, so se le-ti obrnili na policijo. Policisti pa, kot je bilo pri- čakovati, tam niso nikogar videli. Te vrste korenjaki imajo navado, da po izvrše- nih podvigih izginejo kot kafre. • Na Bezenškovi ulici sta se prejšnji četrtek grdo gle- dala dva Marjana. Prvi Marjan je grdo govoril o ženi Marjana drugega, to pa je bilo čisto dovolj, da je Marjan drugi mahnil Mar- jana prvega in s tem ubra- nil svojo moško čast in že- nino dobro ime. K sodniku za prekrške bo šel Marjan drugi. • Policisti so bili v četrtek zvečer obveščeni, da se v lokalu Friderik ravsajo. Pa so tam našli le užaljeno Marijo, ki se je zatekla k Frideriku in tam peljala pravi halo zato, ker jo je v njenem stanovanju grdo žalil njen prijatelj, ki mu je pred kratkim povedala, da ga nima več rada. Policisti so Marički dopovedali, da se žaljive zadeve, če res ne gre po bolj pametni poti, rešujejo na sodniji. • V petek okoli enajstih ponoči so pri cestnoželez- niškem prehodu na Tehar- ski cesti trije neznani mo- ški osebki obdelovali Fran- ca in Tomaža ter po konča- nem opravilu izginili v noč. Po neuradnih informacijah so imena treh nočnih tujcev zdaj že znana. • Andrej iz Celja je bil v soboto okoli treh zjutraj res slabe sreče. Ko je pred Bar-flyem obdeloval enega ponočnjaka, ga je zadelo policistovo oko, ki je potem videlo še to, da se je jezni Andrej lotil še treh nočnih tičev. Čaka ga srečanje s sodnikom za prekrške. • Dobrota je zares sirota. V soboto popoldne je v piz- zeriji Limbo nekdo udaril Andreja in nato pobegnil. Ko so prišli policisti, pa je pretepeni Andrej zanikal, da bi ga bil kdo tepel. Mo- žem postave se je celo zla- gal, da je bil le neroden in je zato padel po stopnicah. Policisti so odšli, a so se vrnili že čez slabo uro. Isti prej pobegli pretepač se je namreč v pizzeriji spet po- javil, bil spet gostom so- vražen in spet dovolj hiter, da jo je še pravi čas pobri- sal. Očividci so potem po- vedali, da gre za Roberta, mladeniča iz bližnje okoli- ce doma. M. A. Udarec za petardo Na kotalkališču v Velenju sta bila v nedeljo, 21. novem- bra popoldne, tudi 13-letni Milan in 14-letni Edin. Pozor- nost občinstva pa sta vzbudila potem, ko je Edin udaril Mila- na, ki je moral k zdravniku, ta pa je ugotovil, da gre za zlom nosne kosti oziroma za hudo telesno poškodbo. Kot je Edin pozneje v razgovoru s policisti povedal, je Milana udaril zato, ker mu je ta vrgel pod nogo petardo. Prijeli nevarno četverico Po enomesečni skrbno načr- tovani policijski akciji iskanja storilcev, ki so 27. oktobra po- noči razstrelili pizzerijo Lim- bo v Trnovljah in potem 21. novembra ponoči nastavili eksploziv na steber daljnovo- da v Začretu, so imena osum- ljenih storilcev znana. Pri tret- jem poskusu hudega kaznive- ga dejanja so jih ustavili in prijeli. Gre za 25-letnega Srečka G., 22-letnega Romana R., 20-letnega Roberta K. in 17-letnega M.L. Vsi štirje so s celjskega območja, vsi slo- venski državljani in vsi brez zaposlitve. Kaj bi se še zgodilo, če bi akcija iskanja, ki se je končala 23. novembra okoli 22. ure, ne bila tako uspešna, si lahko le predstavljamo. Brez dvoma gre za nevarne ljudi, ki so se odločili premožnejše Celjane izsiljevati z grozilnimi pismi in telefonskimi klici in na tak način od njih prejeti večje vso- te denarja. Da bi svoje grožnje oziroma resne namere ustrez- no podkrepili z zastraševalni- mi dejanji, so se lotevali pra- vih terorističnih akcij, ki so jih izvedli z eksplozivnimi sred- stvi. Poleg dveh omenjenih in izvršenih, so imeli v načrtu še več podobnih, vse s ciljem, da svoje »tarče« najprej držijo ne- kaj časa v šahu in strahu, vse dokler se ne vdajo in na dolo- čen kraj prinesejo zahtevane vsote denarja. V tretje jim je spodletelo, ko so od nekega lastnika lokala na območju Teharij zahtevali, da jim izroči 15 tisoč mark. Če se bo temu upiral, mu bodo ženo in otroke pobili, lokal pa razstrelili, so mu grozili po te- lefonu. Razstrelitev daljno- vodnega stebra v Začretu je bilo le zadnje opozorilo žrtvi, da bodo grožnje tudi uresniči- li, če se ne bo točno držal nji- hovih navodil ali si celo drznil obvestiti policijo. Le kdo bi, po vsem tem, ne klonil. Ogro- ženi je moral pod hudimi priti- ski tehtati med zahtevano vso- to denarja in svojim življenjem ter življenji svojih najdražjih. Odločil se je, da nese denar na dogovorjeno mesto, in to v sa- nitarije pred slabim mesecem dni z bombo razstreljenega lo- kala Limbo. Tam pa se tudi končalo zadnje dejanje zgod- be, ko so policisti, skupaj s kriminalisti, še pred prevze- mom denarja, storilce prijeli in jih predali v postopek prei- skovalnemu sodiiiku, ki je zo- per četverico odredil pripor. Pri hišnih preiskavah po prijetju je bilo policistom po- vsem jasno, da gre za ljudi, ki so bili za takšne akcije in deja- nja zelo dobro usposobljeni ter izurjeni in tudi temeljito opremljeni. Med drugim so na- šli kar 19 bomb, 11 tromblon- skih min, precej različnega orožja, nekaj mamila in raznih vrst »literaturo« ter filme, iz katerih so se učili hudodelskih dejanj. Torej je šlo za skupino, ki bi bila, brez vsakršnih po- mislekov ali predsodkov, pri- pravljena storiti najbolj knita dejanja, da bi prišla do edine- ga cilja - denarja. Organiziran kriminal, takšen po ameri- škem vzorcu, je torej že med nami, tudi na Celjskem. Je bila skupina, ki so ji policisti z uspešno akcijo onemogočili nadaljnje hudodelske pohode, prva in edina takšne vrste? Zadnja zagotovo ne. MARJELA AGREŽ Razdejanje v pizzeriji Limbo Najdeno orožje in oprema Veselica pri Sveti Ani v soboto okoli 23. ure so celjske policiste obvestili, da je v gostilni na Sveti Ani z javnim redom in mirom nekaj hudo narobe. Ob prihodu v lokal so takoj ugotovili, da je večina (okoli trideset gostov) močno pijana, pri ogledu prostorov pa so ugoto- vili, da je v prostorih za sanitarije pravo razdejanje: razbiti pisoar, školjka, dve ogledali, dve stropni svetilki, posodica za milo, stikalo idr. Med veseljaško druščino so policisti opazili tudi mladenniča, 22-letnega Antona iz Gaberk, ki je bil precej okrvavljen. Ker se je Anton legitimiral kot vojaška oseba, so bili o tem obveščeni tudi vojaški policisti, ki so prav tako prišli na kraj dogajanja, Anton pa se je do obojih vedel nesramno in jim ves čas grozil. Sledi kazenska ovadba. M. A. Zimsica obutev za avtomobile Eden glavnih pogojev za varno vožnjo je pravilna obutev naših jeklenih konjičkov. Na to nas dan za dnem opozarjajo prometni strokovnjaki, zlasti pa v tem času, ko nas je presene- tila zgodnja zima z razmeroma visoko snežno odejo. Da imajo zdaj največ dela monterji avtogum, se ni čuditi, na posnetku pa je Jože Medved iz Šempetra, ki je svojo obrt predal vnuku Marku, sam pa še vedno rad stopi v delavnico in priskoči na pomoč. Se pa v tem času pogosto srečuje s strankami, ki tekajo od trgovine do trgovine in iščejo zimske pnevmatike. Da je te v teh dneh zelo težko dobiti, je povedal tudi Jože Medved. T. TAVČAR Posilstvo in potem... v zgodnjih jutranjih urah minule nedelje se je v nekem stanovanju v Celju zgodilo posilstvo, dejanja pa je osumljen 33-letni E.K. iz Celja. Da bi uresničil svojo na- mero, je osumljeni E.K. svojo žrtev, 18-letno žen- sko, na silo pripeljal v svoje stanovanje. Med upiranjem ji je večkrat zagrozil, da jo bo ubil, če ga ne bo uboga- la. Takoj po prihodu v sta- novanje je žensko spolno zlorabil, a ji po tem ni do- volil, da bi odšla. Po nekaj urah ustrahovanja je posil- stvo ponovil, žensko izpu- stil in pozneje tudi sam od- šel iz stanovanja in se v po- nedeljek sam javil policiji. Ko so v nedeljo dopoldne policisti in kriminalisti opravljali naloge pri ogle- du kraja dogodka, sta opoldne prišla k osumlje- nemu na obisk 29-letni Mi- lan in 55-letna Karolina- Dragica, oba iz Celja, ki sta hotela preiskovalcem z uporabo fizične sile pre- prečiti nadaljevanje ogle- da. Tudi Dragica se je s pestmi lotila policista in ga hotela z udarcem potis- niti po stopnicah navzdol. Po upiranju in napadanju obeh, so policisti Milana s strokovnim prijemom le obvladali in ga uklenili ter ga s kazensko ovadbo pri- vedli k preiskovalni sodni- ci, ta pa ga je po zaslišanju izpustila. M. A. Našli dvoje trupel živeti sam pomeni tudi umreti v samoti. V enem od stanovanj na Aškerčevi ulici št. 2 v Celju so stanovalci, zgolj po naključju, našli mrtvega, 55 let starega Belo Rogača, upokojenca, ki je živel sam. Truplo so odkrili potem, ko so bili sosedje prisiljeni vstopiti v stanovanje pokojnega, saj se je voda, ki se je iztekala iz vodotokov, začela širiti tudi izven stanovanja. Kaže, da je truplo ležalo v stano- vanju že dlje časa. v Ponikvi pri Žalcu pa so v leseni uti našli mrtvega 70-letnega Jožefa Slapšaka iz Ponikve. Tudi v tem primeru na truplu ni biJo znakov nasilja, zdravnikovo mnenje pa je, da je smrt nastopila zaradi podhladitve. Smrt v mrazu Minulo nedeljo okoli štirih zjutraj se je Dušan Djordjevič (43) iz Ljubljane s svojim osebnim avtomobilom odpeljal iz Osredka in krenil proti Pečici. Med vožnjo pa je zapeljal v obcestni jarek, se nekaj časa trudil, da bi vozilo spravil nazaj na cesto, in slednjič v snegu pod zadnjim delom vozila omagal. Šele ob 13. uri sta vozilo, katerega motor je bil še vedno v pogonu, opazila dva domačina, ki sta Djordjeviča peljala v brežiško bolnišnico, tam pa je, zaradi podhladitve, ob 17.30 uri, umrl. Pogrešanega našli mrtvega Policijsko postajo Žalec so minulo nedeljo zvečer obvestili, da v Preboldu pogrešajo 63-letnega Edvarda Nemevška iz Dolenje vasi. Povedali so, da se je pogrešani tega dne okoli 13. ure odpravil od doma s kolesom in se še vedno ni vrnil. Policisti in svojci, ki so brez uspeha pregledali vse kraje, kamor je Nemevšek pogosto zahajal, so se napotili tudi na planinsko pot, ki vodi na Zvajgo, saj je iskani tudi tja rad hodil. Tam so ob vznožju hriba najprej zagledali Nemcvškovo kolo potem pa so nadaljevali iskanje po zasneženi gozdni poti. Po slabem kilometru hoje so v gozdu našli pogrešanega, ki je ležal na tleh, zdravnik pa je ugotovil le še smrt in vzrok smrti - odpovedalo je srce. Nezgoda pri delu Do delovne nezgode, v kateri je bil hudo telesno poškodovan delavec Juteksa v Žalcu, je prišlo v ponedeljek, 29. novembra ob 12.50 uri. Takrat je 46-letni Vinko Herman iz Prebolda delal na trgalnern stroju, na tekočem traku pa se je zamašil del linije. Zaradi te okvare se je Herman povzpel na tekoči trak, da bi odstranil plastično zaščito. Pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel na tekoči trak, ki je bil v pogonu. Med valji mu je zmečkalo stopalo leve noge, stroj pa je ustavil delavec v bližini, ko ie zaslišal Vinkov kiik. Št. 48 - 2. december 1993 19 Telefonirajte, 8. decembra Vsako drugo sredo odprti telefon na UNZ Celje, ko poli- cijski strokovnjaki s pozamez- nih področij odgovarjajo na vprašanja in pripombe obča- nov, bo tokrat 8. decembra med 9. in 10. uro. Tokrat bodo imeli prednost občani iz občin Celje, Šmarje pri Jelšah in Ve- lenje. Telefonska številka UNZ je 29-411. Vice svetovni prvalc - Slovenec v Kopenhagenu na Danskem je bilo, pod okriljem med- narodne zveze IJJF, minuli konec tedna prvo svetovno prvenstvo v ju-jutsu. Sodelovalo je trinajst držav s skupno 190 tekmovalci, med nastopajočimi pa je bila tudi državna reprezentanca Slovenije. Slovenijo je zastopala štiričlanska ekipa Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, ki jo je vodil Celjan Miroslav Žaberl. Tekmovalca, Ljubljančana Martin Jazbec in Gorazd Toplak sta se v prikazovanju tehnik uvrstila na 5. do 8. mesto, Željko Pavlica, prav tako Ljubljančan, pa je v absolutni kategoriji v borbah ju-jutsa postal vice sve- tovni prvak. mini KRIMICI Tat si je oill(ienii Da se brez muje še čevelj ne obuje, v nekaterih primerih ne drži. V ponedeljek, 22. novem- bra, je neznani storilec, čisto brez težav, vstopil v stanova- nje, ko se mu je Mjuč od vhod- nih vrat kar sam ponujal na dovolj vidnem mestu. V spal- nici je potem pregledal vsebi- no predalov v nočnih omari- cah in se odločil za zlatnino in denar, nekaj v zahodni kon- vertibili in nekaj v domačih bankovcih. Lastnik Franc P. je oškodovan za okoli 90 tisoč to- larjev. Strati pred iedom Celjan Alojz V. je v ponede- ljek, 22. novembra parkiral svoje osebno vozilo pred di- skoteko Jimgle v Celju in sto- pil noter, da bi se med plesno telovadbo razvedril in ogrel. Ni pa vedel, da ga tam ztmaj opazuje nekdo, ki je tudi opa- zil, da Alojz svojega avtomobi- la ni zaklenil. Bal se je namreč, da mu bo ključavnica zamrz- nila in bodo proti jutru težave z odklepanjem. Zdaj se zave- da, da ga je ta strah stal šopka nemških mark in tolarjev v skupni vrednosti 25 tisoč to- larjev, ostal pa je tudi brez do- kumentov, osebnih in avtomo- bilskih. Ni se ženii Neznanec je v torek, 23. no- vembra, najprej preplezal ko- vinska vrata gradu Vrbovec pri Nazarjah in nato na sUo vstopil v tamkajšnjo poročno dvorano. Zdaj se že ve, da se tja ni šel ženit, ker v gradu pogrešajo 6 tisoč tolarjev goto- vine, nekaj cigaret in svečnik, v skupni vrednosti okoli 15 ti- soč tolarjev. Laicota nepremagijiva Dušan T. iz Kompol je v po- nedeljek zvečer parkiral svoj kombi na parkirišču v LFlici 14. divizije v Celju. Ko se je naslednje jutro vrnil k vozilu in hotel na pot, je tam našel praznino. Manjkalo je za okoli 200 tisoč tolarjev raznih pre- hrambenih proizvodov, ki so jih neznanci ponoči raztovorili in odpeljali neznano kam. Draga šoia Aleš J. iz Konjskega vrha bo odslej dvakrat preveril, ali je vrata svojega stanovanja pred odhodom zaklenil. Ker takšne navade očitno nima, ali pa ga včasih napade pozabljivost, je zdaj ob 326 tisoč tolarjev de- narja, ki mu ga je, v sredo, 24. novembra, ukradel nezna- nec, ki je izkoristil Aleševe slabosti. Čelci v avtomobilu Nenehna opozorUa polici- stov, da v avtomobilih ni var- no puščati vrednejših predme- tov ali denarja, ne zaležejo kaj dosti. Ena izmed tistih, ki še vedno naivno mislijo, da po tej naši deželi hodijo sami pošte- njaki, je tudi Dragica L. iz Ce- lja, ki ji je neznani storilec iz njenega jugeca ukradel 16 če- kovnih lističev Ljubljanske banke. Upajmo, da je Dragica prej stopila v stik s svojo ban- ko, kot pa neznani tat v trgo- vino. Ropar šestnajstletnega Celjana Roberta je v soboto dopoldne na Prešernovi ulici v Celju presenetil leto dni starejši Du- šan, prav tako Celjan. Med opravki po mestu mu je Dušan kar iz rok izpulil šop tolarskih bankovcev v skupni vrednosti 6 tisočakov. Zoper osvunljene- ga storilca so policisti sestavili kazensko ovadbo. M. A. PROMETNE NfIGODE S tovorom v pešca Na lokalni cesti izven nase- lja Bukovje v Babni gori se je, v četrtek, 25. novembra po- poldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno po- škodovan pešec. Jožef Bračko (38) iz Primoža pri Šentjiuju, je vozil tovor- njak, naložen s hlodovino, po lokalni cesti iz smeri Babne gore proti Grobelcam. Ko je pripeljal do odcepa dovozne ceste k stanovanjski hiši Bu- kovje 7, je s tovorom zadel v hrbet ob cesti stoječ^a peš- ca, 86-letnega Alojza Šešerka iz Bukovja, ki je padel po cesti in utrpel hude poškodbe. Smrtno trčenje Na magistralni cesti v Vele- nju se je, v petek, 26. novem- bra popoldne, pripetila smrtna nezgoda. Jurij Isak (32) iz Pameč pri Slovenj Gradcu, je vozU tovor- ni avtomobil po regionalni ce- sti iz smeri Polzele proti Vele- nju. V semaforiziranem križiš- ču s Šaleško in Celjsko cesto v Velenju se je pri rdeči luči ustavil in pri zeleni zapeljal naravnost proti Šaleški cesti. V tem trenutku je iz smeri Šo- štanja pripeljal voznik tovor- nega avtomobila, 20-letni Da- vorin Vinko iz Lendave, ki je z nezmanjšano hitrostjo zape- ljal v križišče pri rdeči luči in pri tem s sprednjim delom trčil v levi bok kabine Isakovega tovornjaka. Po trčenju sta obe vozUi drseli v smeri Celjske ceste, tam pa je pred križiščem stal voznik osebnega avtomo- bila, 41-letni Franc Praprot- nik iz Pirešice. Vanj sta trčUa oba tovornjaka in ga potiskala okoli 20 metrov proti robu ce- ste, pri trčenju z osebnim av- tomobilom pa je voznik Isak padel iz vozila in utrpel tako hude poškodbe, da je med pre- vozom v bolnišnico lunrl. Poškodovana sopotnica v križišču Prijatljeve in Be- zenškove ulice v Celju se je, v petek, 26. novembra popold- ne, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 300 tisoč to- larjev. Franc Hojnik (49) iz Vojnika je vozil tovorni avtomobil po Bezenškovi ulici. Ko je pripe- ljal v križišče s prednostno ^^jatljevo ulico, je zapeljal naravnost proti cesti za La- honmo. Takrat je z njegove desne strani po prednostni ce- sti pripeljal voznik osebnega avtomobila, 56-letni Bogomil Bratina iz Zgornje Hudinje. Vozili sta trčili, hude poškod- be pa je utrpela sopotnica v osebnem vozilu, 21-letna Lucija Bratina. Nezgoda v Vrhovem Na magistralni cesti v Vrho- vem se je, v soboto, 27. novem- bra popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena lažje, na vozilih pa je ško- de za okoli 700 tisoč tolarjev. Helena Džordževič (36) iz Velenja je vozila osebni avto- mobil iz smeri Sevnice proti Celju. V blagem desnem ovin- ku jo je zaneslo na levo polovi- co vozišča v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila, 41-letna Milena Molan iz Bre- žic. V trčenju, ki je sledilo, je Džordževičeva utrpela hude telesne poškodbe, Molanova pa je bila lažje poškodovana. Vozilo zadelo pešca Na Mariborski cesti v Celju se je, minuli petek popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan pešec. Alenka Ratej (39) iz Celja je vozila osebni avtomobil po Mariborski cesti v smeri Voj- nika. V križišču z Ulico Črno- gorske brigade je po prehodu za pešce z njene leve strani prečkal cesto 63-letm Ciril Ve- hovar iz Celja, ki ga je vozilo, kljub zaviranju voznice, zade- lo v deisno nogo. Trčenje v Latkovi vasi Na magistralni cesti v Lat- kovi vasi se je, v ponedeljek, 29. novembra zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri so bile tri udeleženke hudo telesno po- škodovane. Gordana Petkovič (18) iz Avstrije je vozila osebni avto- mobil iz smeri Šentruperta proti Celju. V blagem levem nepreglednem ovinku v Lat- kovi vasi je vozilo zaneslo na levo stran vozišča, in to v tre- nutku, ko je iz celjske smeri pripeljal voznik osebnega av- tomobila, 35-letni Simeun Du- jič iz Žalca. V trčenju so hude telesne poškodbe utrpele voz- nica Petkovičeva in njeni so- potnici, 19-letna Biljana Beča- revič iz Velenja in 24-letna Luca Kostič iz Avstrije. M. A. Gorela gostilna Minuli petek zgodaj zjutraj je zagorelo v gostinskem loka- lu Grudnik v Šoštanju. Kaj je povzročilo požar, strokovnjaki še ugotavljajo, znana pa je škoda. Ta znaša okoli 3 r^ijo- ne tolarjev, saj je iiničena vsa oprema v kvihinji in v točilnici. Št. 48 - 2. december 1993 Zimska pravljica nelcolilfo drugače Bosta starca umrla od mraza? — Tam, kjer le 13 zares nesrečna številka »Pridite pogledat. Pri nas bosta stara človeka zmrznila,« so nas opozorili iz Buč v šmar- ski občini. Preteklo sneženo nedeljo, ko ni bilo zadosti to- plote niti v centralno ogreva- nih stanovanjih, smo se odpra- vili na pot. V Zečah pri Bučah, nedaleč iz industrijskega Koz- jega, smo naleteli na strašen prizor. Ali je pri nas kaj takš- nega sploh še mogoče? Niti v Indiji nisem \'idel veliko po- dobnega! Najstrašnejše pa je gotovo to, da ima nesreča po- gosto mlade. Priletni par, ki živi od nizke denarne podpore, je namreč mladi nepridiprav pred krat- kim pretepel, oropal ter razbil šipe na njimem s^omnem do- mu. O tem dogodku ste lahko prebrali že v črni kroniki. Takšne revščine na Kozjan- skem ne poznajo več. K hiški dobrodušne 82-letne Ane Re- kar nas je pripeljala gaz v sne- gu. »Zeče 13«, piše na vhodu. Potrkali smo in odprla je Re- karjeva, oblečena v zimski plašč. Povabila nas je v pro- stor, ki meri približno deset kvadratnih metrov, tam pa je ležal bolnik, njen sostanovalec Janez Žaberl. Komaj 60 let ima, pa je v njem ostalo le ma- lo življenjskega poleta. V po- stelji je ležal p>ol^t s kapo, ki mu jo je sešila Ana Rekar. Ne- močen je, zato ima dolgo bra- do. »Pomagam mu, da lahko gre na nočno posodo. Sama sem pomoči potrebna, pa pa- zim nanj, da ne omahne,« so se ji rosile oči. »Res je tako,« po- trdi Janez Žaberl. Branje ob sveči »Kar 28 let sem delal v Što- rah, star sem 60 let, pa ne do- bim zato ničesar,« je bil ogor- čen. Na komisiji, kjer je bil ncizadnje pred f>etimi leti, so ugotovili, da je zdrav, sposo- ben za delo. V domači šmarski občini prejema le občasno de- narno pomoč, Ana Rehar pa dobi deset tisoč tolarjev na mesec, izvemo od njiju. »Kako naj s tem živiva oba?« se vpra- šujeta. Pa čeprav ne plačujeta, reci- mo, položnic za elektriko, saj v tej hiški ni nikoli posvetila. Še vedno si svetita s petrolej- ko, gospa Ana, ki je načitana ženska, pa bere ob sveči. Tudi do polnoči, v dolgih zimskih večerih, ko ne more zaspati od skrbi ali od mraza. S kurjavo varčujeta, kolikor je najbolj mogoče, zato se 82-letna ženi- ca odpravi v posteljo že v mra- ku. Podnevi pa rada šiva. Naj- lepše je seveda poleti, ko ni mraza, takrat lahko pri kme- tih opravlja priložnostna dela. Tudi na svoji majhni krpi zem- lje je marljiva. Dokler je Janez lahko delal, sta imela kravo, zdaj pa sta od vsega ostali le dve kokoši in mački. »Ostale kokoši je nesreča vzela,« je ža- lostna Ana Rekar. »Morda ja- streb, lisica...« Nesreča Ima mlade Letos f)oleti, ko je poštar prinesel p>odporo, sta doživela posebno nesrečen dan. Mladi nepridiprav, ki je za denar ve- del, je tisto podporo nato zah- teval zase. Rekarjeva in Žaberl sta se branila, zato ju je pre- mlatil ter razbil njim hišni in- ventar. Tako sta ostala celo brez šip. Policija je prispela zelo hi- tro, se spominjata. »Vse so preslikali.« Tudi od zdravnika nazaj so jima pomagali s poli- cijskim avtomobilom. Prav ta- ko so se izkazali sosedi, ki so okna znova zasteklili. »Zelo dobre sosede imava,« se rada p>ohvalita, nekatere imenujeta. »Romihov Željko mi je prine- sel vedro vode!« tudi pove go- spa Ana. Res je, sosedi na Ze- čah so složni in nobene črne ovce ni v bližini. Res pa je, da bi se morali bolj izkazati tisti, ki jih davkoplačevalci zato do- bro in na veliko plačujemo. »F*rišli sta dve s šmarskega socialnega, pa nista niti v hišo stopili,« je povedal Janez Ža- berl, nemočen mož v postelji. Obe je zanimalo le, če sta pri- pravljena iti v šmarski dom onemoglih, izvemo. O tem pa Zečana seveda nočeta niti sli- šati. To je končno tudi njima pravica, tako kot je dolžnost drugih, da jima omogočij^o člo- veka vredno življenje. Zal pa veliko slovenskih psov živi precej bolje kot nemočna šmarska občana... »Kakršno koli je že, le da si na svojem,« je zadovoljen Ja- nez Žaberl, ki se je v Zeče pri- selil z Vinskega Vrha. »Od so- cialne pa dobijo takšni, ki sploh niso potrebni,« je pre- pričan. Kdo bo pomagal? v mrzli, dotrajani, dobrih sto let stari hiši sem bil oble- čen v puhovko, pa me je vse- eno zeblo. Niti toliko prostora ni bilo, da bi lahko sedel. Le kam bi postavila pralni stroj, hladilnik, televizijo, radio, vse to, tudi če bi elektriko imela? Kako likata? Od »sodobne« tehnike opazim le starinski ši- valni stroj. »Ali kaj potrebujeta?« sem vprašal. »Obleke in pohištva imava dovolj,« je brž odgovo- rila Ana Rekar. Odkritosrčno, pa čeprav sploh ni res - vse je povsem dotrajano. Potem sem uspel izvrtati to, da bi bila mo- goče vesela boljšega štedilnika na trdo gorivo. Kurjave nista omenila, pa čeprav je zaradi pomanjkanja krušna peč hladna. »Bo kaj pomagalo, če bo v časopi- su?« dvomi Ana Rekar, ki občuti pr^- vsem pomanjkanje denarja. »Z deset tisoč tolarji dva zares ne moreva žive- ti.« Niti za avtobus ne premore, da bi odšla v oddaljeno občinsko središče, v Šmarje pri Jelšah, ter tam povedala. To je sicer ženska z veliko življenjske energije, ki pa se za svoj boljši socialni položaj ne more boriti. Le delo ji ni tuje, saj ji ostaja veliko moči. V trgovino, na Buče, zmore pol ure peš hoje, pred kratkim pa je bila tudi v Kozjem. Tja so jo povabili na upoko- jensko srečsinje, pešačila pa je le uro in četrt. V nebo vpijoče Nesrečno hišo na številki 13 sem zapustil ogorčen. Ali je ta družba zares tako neučin- kovita, gnila, da lahkoi takšne v nebo vpijoče j (ter plačujemo) celo vij vejanih organizacij, inj štev ter njihove o^ Imamo odgovorne Ijm priimki, pa ni od vsej sem razmišljal ter še i kaj počnejo v centru zi v občini, krajevni skt^ upokojencev, v Rdečei su... Ali so Zeče pri T tuji državi ali pa so skih Toplic, v turističa ski občini? Pomagamo žavam in tujim nesreči pa včasih kar preveč p In kdo bo odgovarja ca iz šmarske občine a bo z odgovornostjo taa priimki? j BRi Foto: EDa Bolni sostanovalec je prosil za cigareto. Odprla je Ana Rekar, odeta v zimski plašč... To ni Indija, to so ljudje na turističnem Kozjanskem. Veliko slovenskih psov živi boljše... V službi njeneg Adam BIcskey, Madžar Iz Šmarja pri Jelšah, Je povsem predal^ »Kaj mi pomeni glasba? Brez nje sploh ne bi mogel živeti!« Šmarski Madžar, Adam Bicskey, pravi, da mu morda pomeni največ na svetu. Zares, z glasbo živi podnevi ter pogosto tu- di ponoči. Pretekli petek je iz službe, torej iz slatinske glasbene šole, odšel v hotel, kjer igra gostom, v soboto je vadil z godbo na pihala in nato nastopil v Šentvi- du... Dan za dnem, teden za tednom, v istem tempu. S svojim Orkestrom Bic- skey, šmarsko godbo na pi- hala ter njenim zabavnim orkestrom, z učenci, ki jih uči harmoniko, ter občin- stvom, ki ga posluša. V petek zvečer sva se srečala v restavraciji ime- nitnega hotela Donat v Ro- gaški Slatini. Tam so ve- čerjali ljudje iz različnih dežel, ob tem pa jim je igral Adamov ansambel. Orke- ster Bicskey - pravzaprav podobna mednarodna druščina kot njihovo po- slušalstvo. Adam Bicskey je igral na harmoniko in na skrivnostne cimbale. Igral je za staro in mlado, za ra- zlične okuse, za pripadnike različnih narodov — Sloven- ce, Italijane, Avstrijce, Nemce, Hrvate... Pravi, da najrajši igra madžarsko glasbo ter ruske romance. In njegove cimbale so, ob svečah in v posebnem za- nosu, zares pričarale svet panonske pušče. Igral je za druge, zato me je zanimalo, kaj posluša za svojo dušo. »Klasično glas- bo in jazz,« sem izvedel, in to v slovenščini, seveda z izrazito madžarsko melo- dijo in poudarki. Najrajši ima Chopina, Haydna ter Debussyja, med jazzom pa Ellingtona. Za klasiko ga je navdušil njegov profesor v Budimpešti Aladar Rac, mož, ki je imel največje cimbale na svetu. Ta mu je razkril tudi vse skrivnosti »cimbalom«, kot se jim pravi v madžarskem jezi- ku. Skladbe Duka Elling- tona pa igrajo tudi v Bic- skeyevem šmarskem »Big Bandu«, ki ga sestavljajo večinoma njegovi nekdanji učenci iz slatinske glasbe- ne šole. Najrajši Ima cimbale Med številnimi instru- menti, ki jih obvlada, ima seveda najrajši cimbale. Spominja se, da jih je igral že pri svojih šestih letih, v Lisztovi drugi rapsodiji, ko so ga odkrili kot čudež- nega otroka. To je bilo v domačem Sarvarju, pri Szombathelyju, blizu av- strijske in n^aleč od naše meje, kjer je dobro znana vsa Bicskeyeva družina. »V naši družini so sami glas- beniki,« se spominja svojih domačih. Oče je igral kon- trabas, brat pa je predvsem odličen čelist. Adam Bicskey je dolgo igral cimbale v madžar- skem vojaškem orkestru, in to po Nizozemski, Nemčiji, Poljski, Kitajski... Ko je za vedno zapustil domovi- no, je igral tudi v londonski madžarski čardi. V Veliki Britaniji ima dve sestri. nje^ Ijeni Then s ski poltil, je naj stopi zn^ Igrali fon, 11 jazz, i poslu jo vd skali letjia dalj sprd tansi jetna dobri Vi 1969. vmS vŠifi sedeD ah je slove saj d Vm« vaščii slovel ŠmaS veda! logaj. vorijo no v lju,«) izkus® Jaz2 vT si z 2 doni' glasb« v Ork! izvili tale"', BicsK' pode^ Kaja' ter z« žlic"' ume^ ka. ^ Madžar iz Šmarja pri Jelšah najrajši igra na cimbale. Št. 48 - 2. december 1993 20,21 Otroci, Ifi potrebujejo več šola v bolnišnici Je zaživela - Posluh matične šole, staršev In osebja bolnišnice »Tušica! Tušica! Kako se re- če lisičkinemu domu?« Eden izmed treh Rokov, ki se tre- nutno zdravijo na pediatrič- nem oddelku celjske bolnišni- ce, kjer obiskujejo tudi bolniš- nično šolo, je v stiski. »Tušica« mu odgovori, potem pa se po- sveti ostalim otrokom iz sku- pinice. Bolnišnično šolo vodita Alenka Laptoš in Ljubica Pi- sanec, sicer učiteljici s I. os- novne šole, ki je za bolnišnično šolo tudi matična. Vsi otroci so zelo zavzeti. Ko »vdrem« k po- uku, imajo ravno spoznavanje narave in družbe in s pomočjo učiteljice med igro rešujejo teste. Učitelji L osnovne šole iz Celja so decembra 1990 začeli poučevati na otroškem oddel- ku in oddelku otroške kirurgi- je celjske bolnišnice. Najprej je učila ena sama učiteljica, vendar je bilo to premalo, zato sta sedaj dve samo v bolnišni- ci, učiteljice za predmetno stopnjo pa v bolnišnici učijo ob rednem pouku na matični šoli. Za šolo v bolnišnici marsik- do še ne ve, čeprav so od ta- krat, ko so jo ustanovili, mini- la že skoraj štiri leta. Otrokom je v bolnišnici, če imajo kaj delati, se s čim ukvarjati in učiti, prav gotovo lepše, kot bi jim bilo sicer. Čustveno so manj obremenjeni, s čimer je namen bolnišnične šole prav gotovo dosežen. Pouk Mali bolniki, učenci razred- ne stopnje, imajo pouk v bol- nišnici vsak dan. Štiri šolske ure traja, začenjajo pa ob osmi uri. Umik ni strogo določen - prilagajajo ga željam in po- trebam otrok. Otroci predmet- ne stopnje pa obiskujejo pouk po dve šolski uri, in sicer imajo slovenski jezik, matematiko, fiziko, angleščino, nemščino in kemijo. Skupine otrok, ki obiskujejo šolo v bolnišnici, so različne; število se vsak dan spreminja. Delo Alenke Laptoš in Ljubice Pisanec, učiteljic, ki poučujeta v oddelkih bolnišnice, pa je se- veda kar pestro. 73 Obe učiteljici poučujeta samo v bolnišnici, saj je njima delovna obveznost po obsegu tolikšna, da drugega dela ne moreta opravljati. Šola v bolnišnici se ne razli- kuje bistveno od »prave« šole. Alenka Laptoš meni, da je ra- zlika samo ena. »Ti otroci so bolni. In zato, ker so bolni, so čustveno zelo obremenjeni. Njihove potrebe in odzivanja so drugačna in prav zaradi te- ga je pristop k tem otrokom tisti, Id je tako drugačen kot pri otrocih v >normalni< šoli. Treba jih je raziuneti; njihovo razpoloženje se iz dneva v dan spreminja. Tu pa je še ena veli- ka ovira: ti otroci so ločeni od doma. Kot vemo, pa vsaka lo- čitev od doma pomeni nek po- seben pretres, drugačno ču- stveno stanje.« In kakšen je namen šole v bolnišnici? Kako se pouk ra- zlikuje od pouka v »normalni« šoli? Alenka Laptoš pravi: »Pri pouku skušamo slediti vsem ciljem normalne osnovne šole in zadovoljevati tiste smotre, ki bi jih otrok zadovoljeval v svoji šoli. Vendar vemo, da to zaradi njihovih psihičnih stanj ni mogoče. Slovenski jezik, matematika in SND so tudi predmeti, iz katerih otroke ocenimo, če ležijo v bolnišnici dolgo. Poleg teh predmetov iz- vajamo tudi vzgojne predmete, pri katerih pa otrok ne ocenju- jemo. Težnja naše šole je, da bi bili otroci, ko se vrnejo v matično šolo, kar najbolj na tekočem s snovjo, skratka, da bi snov osvojili, da bi bU njihov povra- tek manj boleč in da bi ob ne- koliko zmanjšanih telesnih sposobnostih nanje čakalo manj dela. Zato je prav, da otroci, ki bodo v bolnišnici ne- kaj časa ostali, s seboj prinese- jo vse šolske potrebščine. Naša šola namreč ima to pristojnost, da lahko učenci rešujejo nalo- ge tudi v svoje zvezke. O tem, kaj in koliko, pa se sproti do- govarjamo tudi z učiteljicami, ki te otroke poučujejo v matič- ni šoli.« Alenka Laptoš in Ljubica Pisanec sta prej delali kot uči- teljici na I. osnovni šoli. Se de- lo v bolnišnični šoli zelo razli- kuje od dela v normalni šoli? »Delo v matični šoli mi je dalo dosti izkušenj in dosti rutine. Delo tukaj pa je drugačno, specifično. Tu je otrok vedno v središču pozornosti. Pri delu v šoli se učitelj pripravi in je po pouku dostikrat razočaran, če ne uspe realizirati vseh vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki si jih je za tisti dan zadal. V bolnišnični šoli pa so mode- ratorji vsakega dne, vsake ure, otroci. In svoje uspešnosti ne merimo po tem, ali so se nauči- li to ali ono; uspešnost in za- dovoljstvo tistega dne sta po- plačana, če vidimo, da so bili otroci radi v šoli, da so bili sproščeni in da so v tem času pozabili na svoje težave in na to, kako bo bolelo, ko bodo dobili >pikico<. In vsaka takšna malenkost je za nas velik uspeh,« pravi gospa Laptoše- va, ki je povedala tudi, da ima matična, torej I. osnovna šola, velik posluh za šolo v bolnišni- ci, zaradi česar je do te oblike dela tudi prišlo. »Ne obstajajo nobene ovire; kolegi z mano lepo sodelujejo, kar želim, mi povedo. Tudi materialno nas na matični šoli poskušajo oskrbeti, saj se zavedajo, da otroci tu potrebujejo veliko in še več.« Otroci Medtem ko se pogovarjam z njihovo »tušico«, otroci mol- če rišejo oziroma delajo lep- ljenko. Najprej se sprejo, ker se ne morejo odločiti, kdo naj bi kaj naredi (učiteljica je pri- nesla 73 samo dve srnici, dva zajčka in dva medveda, vsi pa bi radi delali lepljenko iz srni- ce). Potem se s pomočjo tovari- šice odločijo za majhen sejem in risbice zamenjajo. Spet je vse v redu in veselje jih je vi- deti, kako zavzeto trgajo, lepi- jo, barvajo... Tudi z njimi se zapletem v pogovor. Vojka Kreuh iz Celja, ki sicer hodi na osnovno šolo Hudinja, pripo- veduje: »V bolnišnico sem pri- šla v ponedeljek. Ko je prišla tovarišica, da bi zbrala otroke za v šolo, sva se spoznali. Se- stra me je hotela odpeljati na pregled, jaz pa sem ji hotela kar uiti k tovarišici in v šolo. V šoli se lepo razvunem s prija- telji. Igramo se, pišemo, raču- namo. Tukaj ne dobivamo ocen, pa tudi, če bi jih dobiva- li, bi bilo čisto vseeno, saj je tukaj zelo >fajn<.« Rok Korošec iz Zreč, ki je potožil, da je v bolnišnici že devet dni, pa je pripovedoval: »V šoli mi je všeč, saj ni tako težka kot prava šola. Sicer ho- dim v tretji razred. Tukaj mi je najbolj všeč likovni pouk. Rad rišem in delam z vodenimi barvicami. Za pravo šolo mi ni dolgčas - dolgčas pa mi je po prijateljih.« In medtem ko so imeli učen- ci nižje stopnje likovni pouk, je učence predmetne stopnje obiskala učiteljica kemije Mojca Gajšek. V šoli v bolniš- nici ob re^em pouku na I. os- novni šoli uči že četrto leto. »Delo v bolnišnici je popolno- ma drugačno od dela v razre- du. Najti moraš stik z otroki, saj se nekateri mogoče skrije- jo, že ko prvič slišijo izraz >šola v bolnišnici<. Pozneje pa v šolo zelo radi prihajajo. Marsikaj sprašujejo, potrebujejo pa ve- liko topline in ljubezni. Tu je namreč popolnoma drugačen način dela, pa tudi okolje je drugačno.« In kaj o šoli v bolnišnici me- nijo učenci predmetne stopnje? Brigita Mastnak iz OŠ Šent- jur meni, da je bolnišnična šo- la v redu. »Zdi se mi, da razlo- žijo bolje kot v osnovni šoli, saj nas je manj in imajo čas za vsakega posebej. Najraje imam kemijo in angleščino. Za šolo v bolnišnici mislim, da je prav, da jo imajo, saj tako tisti, ki so bolni, ne zamudijo toliko pouka.« Tomaž Četina iz Šempetra pa je bolnik z najdaljšim »sta- žem« na pediatričnem oddel- ku: »V bolnišnici sem že dve leti in ves čas obiskujem šolo. Najraje imam slovenščino. Ne učim se preveč; delam samo takrat, ko sem v šoli. Najraje pišem spise. Tu sem že zelo dolgo in moji prijatelji priha- jajo, pa spet odhajajo. Sicer pa se jih kar spominjam; dosti jih je, ki me pridejo obiskat tudi potem, ko sami niso več v bol- nišnici. Sedaj hodim v osmi razred, ko bom prišel ven, pa se bom vpisal na kmetijsko šo- lo,« pravi. Ko jih zapuščam, je ura enajst. Še pol ure in pouka bo konec. Popoldne bodo otroke obiskali starši, sestre, brati... Med čakanjem na vizito ne bo- do gledali v zrak ali jokali, temveč se bodo pogovarjali, kakšno srnico so narisali in kam jo bodo drugi dan, ko bo prišla njihova tovarišica, obe- sili. S pomočjo šole in prijaznih tovarišic jim je bivanje v bol- nišnici prav gotovo dosti pri- jetnejše in manj grozno. NINA M. SEDLAR Foto: EDO EINSPIELER »Vojka, poišči najvišjo točko Slovenije!« pravi »tušica« Alenka. »Če ne bo šlo, ti bom pomagala!« »Le kako se reče lisičkinemu domu? Rok, a ti veš?« veličanstva ¥ Wlndsorju Je Igral tudi kraljičini družbi ^eljav- sander znanil emno- l njimi lev na- kjer je idenca. sakso- ubil še je tudi ju smo je br- deset- Pove- aj krat Jone- 5ebri- V pri- idi po el leta ' igral i Orel, •a je že ^ ga, ienjem »Da, omnil. ko hr- učenje »težilo, je se- "li za- ca go- 'enšči- V Ce- (»sebne sta 'Varila e svet >. ki je ^vka. iJsbeni Metke ' meri ^tletna ^izator Veliko Mika ■^n oč- in Monika, sta se navdušili za drugačne poklice: prva obiskuje turistično šolo, druga pa se je odločila za vzgojiteljski poklic. Bic- skeyevi živijo v bloku, sta- novanje pa so pred kratkim odkupili. Na Šmarskem, v deželi petja, igranja ter vina, je Adam Bicskey naletel na glasbi prijazno okolje. Pred meseci so ga domači kul- turniki prosili za pomoč pri ustanovitvi krajevne godbe na pihala. »Pa ne zaradi konkurence godbenikom v Rogaški Slatini,« poudar- ja, saj mu je očitno znana medkrajevna prestižna bitka. Godba na pihala, ki de- luje kot posebna sekcija KUD Antona Aškerca, je začela vaditi februarja. Zbralo se je 26 godbenikov, večinoma iz Šmarja pri Jel- šah ter iz Šentvida, Kristan Vrha, Rogatca in Rogaške Slatine, vsi pa delajo z veli- kim navdušenjem. Danda- našnji je takšno skupino težko sestaviti, saj si mladi večinoma želijo igrati v svmih, manjših ansam- blih. Šmarski godbeniki pa vneto igrajo ob najrazlič- nejših priložnostih, včasih tudi na pogrebih. V krat- kem času so že gostovali v Bicskeyevem Sarvarju na Madžarskem ter v bavar- skem Regensburgu. V obeh krajih so bili deležni tople- ga sprejema ter ugodnih časopisnih odmevov. V Šmarju pri Jelšah pa so z godbo na pihala prido- bili še 21-članski zabavni orkester (Bicskey govori o »Big Bandu«), ki ga se- stavljajo večinoma isti glasl^niki. Bigbandovci se posvečajo predvsem zabav- ni glasbi, večno zelenim melodijam ter jazzu. Za aranžmaje skrbi vodja ter dirigent obeh skupin Adam Bicskey. Z mariborsko opero »Ste slišali, kako smo igrali jazz?« me je v hotelu Donat p)ozdravil gospod Bicskey. Tokrat je igral jazz njegov osemčlanski Orkester Bicskey, ki ga se- stavljajo glasbeniki iz Ma- ribora, Gornje Radgone, Šmarja pri Jelšah, Šentvi- da pri Grobelnem, iz Hrva- škega Zagorja ter Bolgar Andželo Vačev, violinist mariborske opere. Z mari- borsko opero je precej na- stopal tudi Adam Bicskey, saj je igral cimbale v Kne- ginji čardaša - tudi na go- stovanjih v tujini. Povsod v službi njenega veličan- stva - glasbe. Marsikod po svetu ga je zanesla življenjska pot, zdaj pa bo ostal v Šmarju pri Jelšah, kjer si je ustva- ril dom. V Sloveniji mu je všeč, tu se počuti doma. Domotožje je minilo, če- prav je bilo prva leta zares hudo. V rojstni kraj se je prvič vrnil šele pred p)etimi leti, v času velikih politič- nih sprememb. Sicer pa ga ljudje v naših krajih po svoji radoživosti spominjajo na njegove ko- renine. BRANE JERANKO Metka Bicskey izvira iz Poljčan. Z Adamom ju je zbližal svet glasbe. Št. 48 - 2. december 1993 22 ODMElli Kdo bo predpisal zdravilo? V zvezi s člankom Kdo bo predpisal zdravilo, objavlje- nem v NT dne 25. novembra, sem kot direktorica Javnega zavoda Celjske lekarne dolžna odgovoriti na obdolžitve Ga- briele Stemad, vodje lekarne Žalec, nato pa dodati nekaj in- formacij o njenem delu, pred- vsem pa o njeni viziji bodoče- ga poslovanja Celjsl^ lekarn. Že uvodoma moram pouda- riti, da Celjskim lekarnam Od- lok o ustanovitvi Javnega za- voda Celjske lekarne, ki ga je sprejela večina občin — ustano- viteljic, z 19. členom zagotav- lja zakonitost dela direktorja in ostalih organov zavoda. Gabriela Stemad, sicer vo- dja lekarne Žalec, je vzposta- vila poseben odnos nedotaklji- vosti, kjer prevladujeta ne- sramnost in gospodovalnost. Najljubša so ji s^pinska se- stankovanja, kjer brezkom- promisno zahteva uveljavlja- nje svojih predlogov in zahtev, pa če so ti še tako nesprejem- ljivi. Dejstvo je, da ni sposob- na ločiti odgovornosti vodje lekarne od odgovornosti di- rektorja zavoda. Prekoračitve pooblastil so ji v poseben uži- tek, saj je že pred več kot le- tom dni brez predhodnega so- glasja vodstva zavoda samo- stojno pristopila k uveljavlja- nju svojega koncepta organizi- ranja lekarn v žalski občini. Tako je vznemirila celoten za- vod v želji pridobiti somišlje- nike in zavirati pravno for- malno uskladitev že 25 let ob- stoječega zavoda z zakonoda- jo. Seveda je jadikovanje o sa- movolji direlrtorice samo izgo- vor, da bi čim bolj nemoteno izvedla divjo privatizacijo le- karne Žalec. I^edlog o nasta- vitvi novega začasnega direk- torja je v skladu z idejo doseči zastavljeni cilj. Strokovni nasveti Gabriele Stemad delavkama v lekami Prebold in Vransko niso bili nikakršni. Čeprav je strokovni vodja obeh enot, je svoje ob- veznosti sama prekinila, kar je seveda prekršek. V kolikor vodstvo zavoda ne bi prevzelo skrbi za nadomeščanje odsot- nih delavk v obeh omenjenih enotah, bi bUi občasno zaprti. Stemadova odločno odklanja nadomeščanja, s čimer ustvar- ja načrtovani kaos. Skrb Gabriele Stemad za vodjo lekame Polzela je odveč. Kandidatka je bila izjemoma imenovana, saj sploh ne bi smela kandidirati glede na dejstvo, da se je že prijavila na razpis za pridobitev koncesije za opravljanje privatne lekar- niške prakse. Posebni kolegiji zaradi ugodnih poslovnih re- zultatov zavoda niso bili j>o- trebni. Strokovnemu delu ni kaj oporekati, saj se delavci konstantno izobražujejo na vrsti predavanj in simpozijev. Pomembne poslovne in druge informacije so podane pisno. Še posebej je bilo zaželeno, da specifično problematiko posa- meznih lekarn rešujemo v di- alogu z vodjo. Nekatere zade- ve nanu-eč zadevajo le ožji de- lokrog in določeno območje. O pomembnih naložbah so delavci obvezno obveščeni in o njih soodločajo. Manjše na- bave pa se realizirajo v skladu z utemeljeno vlogo vodje eno- te, finančnim stanjem zavoda, ponudbe na tržišču ter nujno- sti nabave. Stemadova je podala netoč- no izjavo glede neinformiranja o lekami Zreče. Poročilo o ak- tivnostih v Zrečah je bUo na- pišemo, prav tako obvestilo o začetku poslovanja in pravo- časno odposlano v enote. Prav tako so tudi nepravilne obtožbe glede odgovora o na- bavi osnovnih sredstev za ve- rifikacijo lekame Žalec. Od- govor je bil vsebinsko obliko- van tako, da je zajemal vse le- kame celjske regije in ne le izbrane. Sicer pa Javni zavod ni socialna ustanova, ki bi z novimi naložbami p)odpirala interes ene same ali nekaj oseb. Predvsem je to instituci- ja, kjer se mora voditi poslov- na politika, ki daje najboljše rezultate, ki so izključno v prid uporabnikov na območ- ju vseh 6 občin. Rezultati pa so tu. Založenost z zdravih je op- timalna, strokovnost izdaje zagotovljena, standard zapo- slenih primeren. Zavod ne po- sluje z izgubo in ne obreme- njuje občinskih proračimov. Zato je dolžnost vseh zaposle- nih, da se ravnajo v skladu s pooblastili in navodiU vod- stva in se ne prepuščajo ide- jam posameznikov. Dejstvo je, da smo Stema- dovi njeno izjemno samovoljo oproščali in se izogibaU kon- fliktnim situacijam predvsem iz razloga, ker je gospa pred skorajšnjo upokojitvijo. S tem je polemika glede članka z moje strani dokončno zaključena. dipl. farm. HERTA KNAUS, direktorica Celjskih lekam Umiramo, mar ne? Pod tem naslovom je izšel v Delu, 23. novembra 1993, v mbriki Pisma bralcev, čla- nek izpod peresa gospe Sonje Lokar, v katerem zgroženo ugotavlja, da nam bo pri tej nataliteti pričelo primanjko- vati mladih delavcev že v pr- vem desetletju prihodnjega stoletja, ugotavlja, da so razvi- te evropske države prisiljene uvažati mlade delavce in z nji- mi zagotavljati narodnemu te- lesu svežo kri, ne pove pa, da ima naše, slovensko narodno telo že nekajkrat večji odme- rek uvožene sveže krvi, kot je to normalno prav v teh razvi- tih evropskih državah. Predlaga tudi dodaten re- cept proti izvimiranju Sloven- cev (citiram): »In od vseh naj- manj boleča bi bila politika, ki bi namesto doseljevanja po- polnih tujcev, ki se ji prav kmalu ne bo mogoče več izog- niti, omogočila integracijo otrok bosanskih beguncev. Za tako neobremenjeno razmi- šljanje pa je seveda treba gle- dati daleč naprej in se ne smeš bati vika in krika, ki ga bodo zagnali zlonamerni politikanti ob takih bogokletnih pred- logih.« Vsi se še zagotovo spominja- mo peščice žensk z gospo So- njo Lokar v prvem planu, pred stavbo slovenskega parlamen- ta, v demonstracijah zoper prepoved, odnosno omejitev splava. V stavbo parlamenta, v katerem je drugače sedela gospa Lokarjeva kot poslanka, so metala jajca, slišati je pa bilo dosti sočnih parol, npr. Splav je pravica, država pa prašiča itd... Razumem in verjamem, da je gospa Lokar sposobna gledati daleč naprej, saj je sedaj razvuneti takratno demonstracijo, v kontekstu te- ga pisma, kot dolgoročno na- črtovanje jalovih slovenskih družin in z zvijačnostjo izpe- ljano predpripravo za Integra- cijo otrok bosanskih beguncev v osamele slovenske domove. Svoj predlog tudi visoko ce- ni, če pričakuje da bo ocenjen, kot bogokleten. Kvečjemu je ponižujoč in žaljiv. Takšno razmišljanje je tudi lahko posledica sprevržene in pohabljene narodne zavesti, ki se je predolgo vlačugala z bal- kanskim levantizmom. Še bolj sprevrženo in moral- no pohabljeno pa je pozabljati, kdo je zadnja desetletja pri- pravljal in ustvarjal neprijaz- ne pogoje za porast natalitete Slovencev in istočasno izvajal tiho raznarodovalno politiko proti lastnemu narodu. Solze v Beogradu so kasnile za nekaj desetletij. JANEZ NOVAK, Teharje Hiša terorja, straiiu in petelinjega petja Vse to lažno pričanje oseb, fotografiranih v 47. številki Novega tednika na straneh 20 in 21, v reportaži Hiša terorja, strahu in petelinjega petja, nas je prizadelo, vendar ne prese- netilo, ker smo z njihove strani doživeU marsikaj hudega. Ta- ko z neprestanimi psihološki- mi kot tudi fizičnimi napadi. Sprašujejo se, zakaj do sedaj za to pristojni organi še niso nič konkretnega storili. Odgovor je preprost. Saj tu- di niso mogli storiti, saj se jim, kot sami navajajo, ni zgodilo nič, da bi tu bilo potrebno po- sredovati. Resnični oškodo- vanci smo v resnici mi — tako fizično kot materialno oškodo- vani — za kar imamo tudi vsa ustrezna dokazila. Soseda, ki zahteva našo izselitev, je sama podnajemnica in že dolgo časa sodeluje pri neprestanih fizič- nih napadih na nas in je že pred nekaj leti uspešno risala s čmo lakasto barvo smrtne glave po naših vratih. Sosed, ki se zgraža nad te- rorjem svoje žene in otrok, je bil zaradi tega istega terorja, ki ga je on sam izvajal nad sosedom, obsojen na leto dni p>ogojne kazni. Strinjamo se z njegovo izjavo, da se njegovi hčerld nimata kje igrati. Seve- da se ne moreta, če pa prij)elje na hišno dvorišče po dva do tri avtomobile in jih pere s skup- no vodo, na skupne stroške stanovalcev Razlagove 7, in to v vseh letnih časih, kljub opo- zorilom (stranke) stanovalke iz sosednje hiše tudi v najbolj sušnem obdobju. Ženska, ki je redno obisko- vana s strani svojega moškega živi v podstrešnem stanovanju kot podnajemnica. Dne 23. septembra 1993 je ta žen- ska pritekla s sekiro v roki ter začela močno udarjati po vra- tih in vpijoče groziti sosedi: »Pridi ven, da te ubijem, pridi ven, če si upaš, da ubijem tebe in psa.« Vse to pa je storila zato, ker je pes zalajal v svo- jem stanovanju, ker je ona na podstrešju povzročala močan hmp. Ta ženska preživi precej časa na stopnišču in opazuje, kdaj sosed <^ide in kdaj pride sam, da je tako ugodna prilika za fizični obračun brez prič. Najbolj napadalno aktiven v Razlagovi 7 pa je moški, ki se predstavlja, da je samo redni obiskovalec, v resnici pa tu ži- vi in prav tako veliko časa, predvsem popoldanskega in večemega, preživi na stopniš- ču in vsakega družinskega čla- na posebej obsipa z najrazlič- nejšimi žalitvami: klošar, kra- pinski človek, greš spet feh- tat... Ko se pojavi ustrezna prilika, ki jih je na žalost veli- ko, ga fizično obdela. Kot na primer 31. januarja 1993, ko je soseda s palico udarjal po ro- kah in trebuhu, 22. septembra 1993, ko ga je pričakal na stopnišču, ter zaprl vsa vhod- na vrata hiše in ga pljvmil, br- cal z nogami in udarjal s pest- mi po glavi, nakar je moral sosed poiskati pomoč pri zdravniku. Sosed pa je že tako bolan in invalidsko upokojen, da se ne more niti braniti, kaj šele napadati. Moški se je že^ tudi hvalil po soseski, da bo soseda ubil. Za vse to obstaja- jo tudi dokazi. Prav tako je fizično obračvmaval s sosedo- vima mladoletnima otrokoma, starima osem in enajst let v ki- nu Metropol, kar je bilo posla- no sodniku za prekrške. Poleg fizičnih napadov tudi namemo povzroča materialno škodo. Dne 15. decembra 1992 je ob dvakratnem udarcu pri spustu težkega bremena na podstrešju povzročil, da je na sosedovem stropu nastala raz- poka, omet pa je v celoti odpa- del od podlage na površini pri- bližno dva kvadratna metra. Vso nastalo škodo si je ogleda- la komisija SZ Atrij in sodni izvedenec. Poraja se tudi svun, da je na podstrešju namemo polival vodo, tako da je strop sedaj vlažen, na njem pa se razvija plesen. Prav tako je na strehi presekal antenske ka- ble, vstavljal v ključavnico vžigaUco in 9.febmarja 1993 razbil skupno balkonsko okno tako, da je z dvorišča vrgel ka- men, po dejanju pa je pobeg- nil. 12. februarja je razbil še naše okno na verandi. Ob vi- kendih pa zasleduje sosedo in psa z motorjem ali kolesom in vpije najrazličnejše žalitve (klošarka, kurba, lajaš, zmlel bom tebe in psa kot pšenico). V nočnih urah je bila odvržena težka kocka (za tlakovanje ce- ste, ki je bila na cesti, ko so jo popravljali), ki je prebila dve okni, raztrgala zaveso in pri- stala na postelji, vendar na srečo ne na vzglavje, kar bi se lahko tragično končalo. Nejasen je naslov - Petelinje petje: ali nas imajo za peteli- ne? Postavlja se tudi vpraša- nje, ali je igranje harmonike v beU Ljubljani in v mestu pod Pohorjem kaznivo dejanje? Prav gotovo ne. Saj nas širom po Sloveniji razveseljujejo glasbeniki z vseh koncev sve- ta. Če pa je to že tako grozljivo dejanje, ali je potem to opravi- čilo za vso to hudodelstvo in nasilje. Osebe, naslikane v sedemin- štirideseti številki Novega ted- nika, kot je iz članka razvidno, iščejo za morebitno tragedijo (kot se navaja, da bo v tej vojni živcev nekdo prestopil mejo) opravičilo v sredstvih javnega obveščanja. Na koncu pa se še zahvalju- jemo za to pristojnim orga- nom, ki ne nasedajo lažnemu pričevanju teh oseb. SOSEDOVI Naslov v uredništvu PREJELI SMO Pobuda - ne samo za avtoceste Zgodila se bo huda napaka. Slovenija se pospešeno loteva gradnje avtocest, predvsem — žal — tranzitnih. To, da je na- črtovalcem bolj malo mar plodne zemlje, je posebno vprašanje. Vse premalo pa te- čejo razprave o regionalnih ce- stah, ki so za Slovenijo živ- ljenjskega pomena, še manj pa o tem, kako urediti promet v mestih (tramvaji), kako po- skrbeti za kolesarje, pešce... Kar zadeva regionalne po- vezave, ni moč prezreti smeri Koroška (Avstrija)-Dramlje- Posavje-Dolenjska-Hrvaška. (S to povezavo bi bil podaljšek phymske avtoceste, kot je predlagan, odveč.) Pomembna je povezava Tol- mina preko Logatca do bele Krajine. Še najbolj zaskrblju- joče pa je, da gradnja avtocest ni soočena z gradnjo in obnovo železniških povezav. Slišati je zgolj o posodabljanju železnic. Železnice so zagotovo rešitev za tranzitni tovorni promet skozi državo. Tak tranzit naj gre torej na vlake, ne na avto- ceste! Seveda pa bi morali po- skrbeti tudi za nove železniške povezave in obnoviti tudi ne- katere opuščene. Znano je, da bo prišlo do ponovne gradnje železnice od Miirske Sobote na Madžarsko. Razmisliti pa je treba tudi o železniški poveza- vi Posavja z Obsoteljem in na- prej proti Ormožu. Ni si težko prestavljati, kaj bi se zgodilo, če bi bil promet na železnici pri Zidanem mostu povsem ustavljen. Nihče ne govori o potrebni povezavi Savinjske doline z Ljubljansko kotlino, vse tiho je o obnovitvi povezave Vele- nja z Dravogradom. Posebno vprašanje je po- morski promet. Pri tem bo od- ločilna delitev dela med Ko- prom, Rijeko in Trstom, v vsa- kem primem pa mora postati Koper tudi sodobno pristaniš- če za p>otniški promet. Naj to- rej poudarimo: čeprav so avto- ceste nujne, ne delajmo napa- ke in ne pozabimo na železni- ce, pomorski promet... Za lO SEG Tajnik: KAREL LIPIČ Sporočilo za javnost Slovenska desnica (Liberal- na stranka. Narodna stranka Slovenije, Slovenska naci- onalna desnica) izraža ob spremembah zakona o držav- ljanstvu in ob parlamentarni razpravi o predlogu zakona o odpravi dvojnega državljan- stva prepričanje, da je treba določila o podeljevanju slo- venskega državljanstva zao- striti. Naša javnost se premalo za- veda, da je bila Slovenija v mi- nulih desetletjih žrtev načrt- nega raznarodovanja zaradi sistematičnega priseljevanja iz južnih republik nekdanje Ju- goslavije, o čemer priča zmanjšani delež Slovencev v narodnostnem sestavu drža- ve. Demografski in ekonomski razlogi nam narekujejo, da znatno omejimo priseljevanje po zgledu večine evropskih dr- žav. Svarilni zgled nam naj bo Estonija, kjer je domače prebi- valstvo že skoraj postalo manjšina. Številna priseljen- ska p>opulacija s področij nek- danje Jugoslavije, od katere si nekateri obetajo podporo na volitvah, utegne biti vir social- nih in civilizacijskih konflik- tov, ne nazadnje podpora mo- rebitnim težnjam in pritiskom, da bi se Slovenija kakorkoli včlanila v kakšno novo jugo- slovansko skupnost. IZVOZ - uvoz P.O. UUBLJANA, GOSPOSVETSKA 5, SLOVENIJA objavlja RAZPIS za zbiranje ponudb o odpiranju novih maloprodajnih lokalov po sistemu FRANCHISINGA Pogoji za lokal so sledeči: prostor mora ustrezati pravilniku o minimalnih tehničnih in drugih pogojih (Ur. list št. 28/93 in 57/93) velikost prodajnega prostora vsaj 40 m^ velikost skladiščnega prostora vsaj 30 m^ sanitarni prostori možnost ureditve prostora za promet s sredstvi za varstvo rastlin če je skladiščni del v prodajnem prostoru, mora biti ločen od prodajnega pred prodajalno mora biti vsaj 5 do 10 parkirnih prostorov možnost dovoza blaga s kamionom. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni od te objave na sedež podjetja Gosposvetska c. 5 v Ljubljani s pripi- som »za razpis«. Morebitne predhodne informacije lahko interesenti dobijo po telefonih: 061/127-14-40 in 063/21-118. Št. 48 - 2. december 1993 23 Kot priča pariamentama razprava in nastopi nekaterih dejavnikov, nas še vedno bolj skrbijo interesi tujcev kot pa naši lastni. Pogosto se postav- ljamo v pasiven in obramben položaj, kot da se opravičuje- mo za svojo samostojnost. Z zakonodajo o državljanstvu in s smotrno politiko priselje- vanja, si moramo Slovenci za- varovati svojo prihodnost. Premočan pritisk za ohrani- tev ali pridobitev slovenskega državljanstva je treba zavreti tudi z omejitvijo možnosti dvojnega državljanstva. To naj bo omogočeno predvsem za Slovence, ki so tuji državljani, izjemoma pa za tujce s po- membnimi zaslugami za naš narod, za katere smo zaintere- sirani, da so tudi naši držav- ljani. Skrajšati je treba čas, v katerem se bodo morali dvojni državljani odločiti za naše ali drugo državljanstvo, kandidati za naše pa morajo dokazati lojalnost do našega naroda in države, nekaznova- nost ter znanje slovenščine oziroma pripadnost sloven- skemu jezikovnemu in kultur- nemu krogu. JANEZ STANEK, za koordinacijski odbor Slovenske desnice Samovolja predsednika KS Ponikva Dne, 26.4.1993 sem prvič pisno zahteval, da me tajnik sveta KS povabi na sejo sveta (delo sveta KS je javno g. taj- nik in g. predsednik). 11.6. je svet KS imel sejo, žal nisem bil povabljen in na seji nisem pri- sostvoval. 14.6. sem svetu KS Ponikva napisal drugo pismo z naslo- vom Zahteva. V pismu sem za- pisal: Dne 8. 6.1993 so bile uradne ure na krajevnem ura- du Ponikva. Ob 9.50 sem se zglasil pri tajniku KS Ponikva g. Silvu Gradišniku in ga pro- sil za: seznam članov sveta KS Ponikva iz leta 1989 in statut krajevne skupnosti. Za sez- nam članov sveta KS mi je od- govoril, da ga ne morem dobi- ti. Za statut pa je sledil odgo- vor »Statuta ni, če pa je ta ne velja.« Začudil sem se, kako lahko krajevna skupnost, kot pravna oseba deluje, če nima statuta. F>rosil sem ga, da mi pove, kje lahko dobim spisek in statut. Odgovor: »Zahtevaj- te pismeno, pa boste dobili pi- smeni odgovor v roku enega meseca«, (to pismo sem poslal v vednost predsedniku občine Šentjur in predsedniku KS Ponikva). Gospod tajnik, ki dela honorarno se mi je zopet zlagal, kajti danes, ko pišem to pismo je 21.11. in odgovora še nisem prejel. Kolikor je meni znano, so mu leta 1990 podalj- šali honorarno delo za tri me- sece. Vprašam se, kako dolgo še bo na Ponikvi delal kar bo hotel in za svoja dejanja niko- mur odgovarjal? Dne, 28.7. je predsednik ob- čine Šentjur Jurij Malovrh po- slal pismo predsedniku Sveta KS Ponikva, v katerem piše: V vednost nam je bila posredo- vana zahteva Antona Kukovi- ča, Hotunje 37a, Ponikva, v kateri zahteva od Sveta KS, uvrstitev točke dnevnega reda na sejo Sveta KS ter da prido- bi Statut KS. Prosimo, da z omenjenim občanom skušate razčistiti sporno zadevo ter v smislu javnosti dela organov krajevne skupnosti upoštevate njegove zahteve ter nas prosi- mo o tem obvestite. Gospod predsednik Vili Zatler javno vas vprašam, kdo vam daje pravico, da mi one- mogočate: pridobitev statuta, prisostvovanje na seji (po izja- vi g. Jožeta Koržeta, zastopni- ka za vas Hotunje, kateremu ste prepovedali, da me obvesti o datumu seje sveta KS). G. Vili Zatler javno vas vpra- šam, kako lahko ignorirate predsednika občine Šentjur g. Jurija Malovrha? G. pred- sednik Vili Zatler javno vas vprašam, kdaj ste vaščane in krajane zadnjič obvestili (na zboru vaščanov ali na zboru krajanov), o vseh pomembnih dogajanjih v KS, o delu komi- sij, o sklepih sej KS, o finanč- nem poslovanju (poraba de- narja zbranega z samoprispev- kom in denarja, ki ga sofinan- cira občina Šentjur... Gospod predsednik Vili Zatler z ozirom na to, da sem že dvakrat pisno zahteval pri- sostvovanje na seji sveta KS in mi to osebno s svojo diktaturo niste omogočili, vas javno po- zivam: - da mi dokazno dostavite sta- tut KS Ponikva, - da mi dokazno dostavite po- slovnik KS Ponikva, - da me dokazno povabite na prvo sejo sveta KS, -da na sejo uvrstite točko dnevnega reda. Inž. ANTON KUKOVIČ, Ponikva Takojšnja in popolna prepoved uporabe petard Minister za notranje zadeve je v soglasju z ministrom za obrambo in ministrom za in- dustrijo in gradbeništvo dne 2. decembra 1992 (Ur.list RS, 58/92) izdal Pravilnik o kate- gorizaciji in preizkusu piro- tehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplo- zivnega polnjenja. V 17. členu je določeno, kdo in kako sme uporabljati posamezno kate- gorijo izdelkov. Med ostalim 1. odstavek tega člena določa, da lahko te izdelke otroci upo- rabljajo izrecno le pod nadzor- stvom staršev oziroma skrbni- kov. Prekrški iz tega Pravilni- ka pa se še vedno sankcionira- jo po 4. tč. 11. člena Zakona o javnem redu in miru (Ur.l. SRS, 16/74). Ob sprejetju tega Pravilnika smo se nadejali večjega reda na tem področju, a smo ugoto- vili, da se to še zdaleč ni zgodi- lo. Ponekod so tako mladolet- niki kot tudi odrasli začeli razstreljevati petarde že v drugi polovici oktobra. Zato smo tokrat dolžni o tem pere- čem problemu javno izraziti naše skupno stališče, ki se gla- si: Odločno nasprotujemo vsa- kršni uporabi pirotehničnih izdelkov, saj aktiviranje le-teh predstavlja posebno zvrst na- silja nad vsemi živimi bitji. Zategadelj zahtevamo takojš- njo in popolno prepoved raz- streljevanja vsakršnih piro- tehničnih izdelkov. V obstoječih zakonskih predpisih občutno pogrešamo še določila o prepovedi aktivi- ranja petard z oken, balkonov, teras in streh stavb v strnjenih naseljih, v bližini stacionarjev z živalmi (vključno pasjih ut), metanje petard v bližino in v živali, privezovanje petard na telo živali ter vtikanje in aktiviranje petard v gobcu ali rektalni odprtini živali itn. Predvsem ne smemo pozabi- ti na to, da razstreljevanje pe- tard nikoli ni spadalo med slo- venske šege in lepe običaje praznovanja nekega praznika. Poleg tega pa je splošno znano in občuteno dejstvo, da ta po- jav nima sila motečih učinkov zgolj na ljudi, temveč zbuja grozo in paničen strah tudi ži- valim. Torej gre za mučenje ži- vali, pravico varstva le-teh pred mučenjem pa zagotavlja 72. člen Ustave RS. Aktivira- nje petard smo tako opredelili tudi v določilu 2. člena osnut- ka Zakona o varstvu živali pred mučenjem RS. Društva hranijo v svojih arhivih urad- ne zaznamke o ustnih prijavah in pisne prijave o grozodej- stvih, ki jih počne odraščajoča mladina na živalih s petarda- mi (žal, velikokrat po vzoru odraslih). Vsi (posebno organi javne varnosti) lahko le ugotavlja- mo, da je problem aktiviranja petard ter sankcioniranje krši- tev, ki jo predpisuje veljavna, vendar neživljenjska, zatega- delj neustrezna zakonodaja, docela neobvladljiv. Z goto- vostjo lahko trdimo, da bomo hude, nepopravljive posledice, tako na človeku kot na živalih, kljub določilom zadevnega Pravilnika, občutili tudi letos. Pričakujemo, da bodo vsi, državniki in državni organi, na katere bomo naslovili našo zahtevo z utemeljitvijo, po svojih močeh prispevali k ob- jektivni obravnavi predstav- ljenega problema in v svoji pristojnosti tudi odgovarjajo- če ukrepali. DRUŠTVA PROTI MUCENJU ŽIVALI Ljubljana, Slovenj Gradec, Koper, Celje, Maribor Turistični vodniki so se zbrali Da v Celju že štiri leta delu- je sekcija Društva turističnih vodnikov Slovenije, je prema- lo znan podatek. Združuje ak- tivne vodnike, profesionalne in honorarne, zaposlene pri različnih turističnih organiza- cijah celjske regije. Večkrat letno se srečujejo na različnih sestankih in tudi akcijah. Mednje sodi tudi skrb za pod- mladek. Tako so v dneh od 11. do 14. novembra letos v prostorih Plesnega foruma Celje organizirali štiridnevni Uvajalni seminar za turistične spremljevalce in vodnike. 24- umega seminarja pod vod- stvom starejših mentorjev se je udeležilo 44 kandidatov, ki so poslušali predvajanja iz osnov turizma, tehnik vodenja, iz psihologije turizma, komuni- kologije in govorništva ter ostalih spremljajočih znanj. Med zanimivimi temami so spoznavali tudi vodniški bon- ton in kodeks vodniškega po- klica. Zlasti zanimiv je bil prak- tični prikaz vodenja, ki so ga seminaristi pod vodstvom iz- kušenejših kolegov izvedli v nedeljo, zadnji dan seminar- ja. Najprej so pripravili ogled mesta Celja s poudarkom na tehniki vodenja skupine v me- stu; zatem pa so se podali na celodnevni avtobusni izlet na Koroško. Vožnja do mejnega prehoda Holmec in nazaj je služila predvsem za praktičen prikaz dela turističnega vod- nika na celodnevnem avtobus- nem izletu in seveda za preiz- kus ne samo praktičnega zna- nja, ampak tudi glasovnih kvalitet seminaristov. Vsesplošno prepričanje ude- ležencev letošnjega seminarja, ki je bil že tretji po vrsti, je potrdilo mnenje organizatorja, da so taki seminarji zanimivi in še kako potrebni, tako za začetnike kot za delno že usposobljene turistične spremljevalce in vodnike. Po- novno je bila izrečena želja po nadaljevalnem seminarju. Vsem, ki bi se želeli seznani- ti z osnovami dela turističnega vodnika. Društvo sporoča, da bo ponovni Uvajalni seminar predvidoma v mesecu februar- ju 1994. Vsi zainteresirani kandidati naj se zglase v pro- storih društva, v turistični agenciji Popotnik, Kocenova 2 v Celju pri gospe Tatjani Ko- štomaj oziroma naj jo pokliče- jo po telefonu 24-019. Pogoj za udeležbo je polnoletnost in do- končana najmanj osnovna šo- la. Zaželeno je aktivno znanje enega ali dveh tujih jezikov. Vodniki celjske regije Vas vabimo v svoje vrste! ROK VIDEČ, DTV Celje Javno pismo ministru za pravosodje M. Kozincu Sem mladoletnik na presta- janju zaporne kazni v celjskem Starem piskru. Pišem Vam, ker me v zaporu uradne osebe žalijo in nepravilno ravnajo z mano. Po izjavi g.Janija Kovačiča v intervjuju za Nedeljski dnevnik, sem 17 letni tujec in po prestani kazni naj bi me izgnali iz Slovenije. So mi zato ukinili izhode domov k očetu? Prvič slišim, da državljane Slovenije izganjajo iz Sloveni- je, kakršnikoli so že. V celjskih Zaporih so še druge nepravil- nosti, saj je uprava in prevz- gojna služba neenaka in ne- pravična do obsojencev. Na primer: nekdo pride z izhoda in napiha v alkotest več kot 0,5 promile in ima še naprej vse ugodnosti, drugi, ki napiha le 0,2 promile pa je brez ugodno- sti cel mesec. Ali to pomeni, da se moraš vrniti z izhoda mrtvo pijan, da imaš lahko še kakšen izhod? Uprava je tu samo zato, da se nad nami psihično izživlja in da daje razne intervjuje, nas v njih žali in širi laži. Vse to pa samo zato, da bi svoje riti umaknili na varno in ne bi od- govarjali za stvari, ki so jih sami povzročili, npr. da bi se vsaj začeli pogovarjati o reno- viranju tal na košarkaškem igrišču, kjer se je v slabih petih mesecih poškodovalo več kot 15 obsojencev. G. upravnik grobo krši Za- konik o izvrševanju kazenskih sankcij ZIKS, ker je mene in še dva mladoletnika prestavil med polnoletne obsojence, saj v 19. členu pod III. točko iz drugega poglavja o kazensko poboljševalnih zavodih piše: V zaporih so med seboj ločeni pripomiki, obsojenci in osebe, kaznovane za prekršek. Mla- doletne osebe morajo biti loče- ne od polnoletnih, prav tako moški od žensk. G. upravnik je uredil stvari tako, da Kazen- sko poboljševalni dom KPD za mladoletnike v Celju sploh ne obstaja več, ampak samo še Zapori Celje. Čeprav v ZIKS 2. poglavju o kazensko poboljševalnih za- vodih v 21. členu piše: V repu- bliki Sloveniji so naslectoji Kazensko poboljševalni zavo- di... poleg ostalih pa je naštet tudi KPD za mladoletnike v Celju. Če si je g. upravnik privoščil, da je ukinil KPD za mladoletnike, naj še sname ploščo s stene zapora pred vhodom, kjer piše tudi KPD za mladoletnike Celje. Delavci v prevzgojni službi nas ne zna- Nadaljevanje na 24 strani 2 vikend vrtni hišici in še vrsta lepili nagrad Našo veliko nagradno akcijo smo pripeljali do konca. Še zadnjič objavljamo kupon in tudi vse zadnje manjkajoče črke, da boste lahko sestavili zahtevano sporočilo: NISSAN - AVTOHISA KOS. Izpoljnjene kupone nam pošljite do vključno 6. 12. 1993. V Novem tedniku, ki izide 16. 12. bomo objavili imena vseh 200 finalistov, ki se bodo potegovali za lepe nagrade in tudi dali informacijo o finalnem žrebanju. Veliko sreče pri žrebanju vam želimo! Št. 48 - 2. december 1993 24 Nadaljevanje s 23 strani jo pravilno vzgajati in prevz- gajati. Zakaj jih imenujemo vzgojitelji? Da sedijo v pisar- nah in pijejo kavico? Mislim, da bi morali najprej njih prevzgojiti, da bi lahko potem oni nam pomagali premagova- ti ovire, ki jih sami ne zmore- mo. Vsakogar, ki si to vsaj ma- lo želi, se da prevzgojiti, le najti je treba pravi pristop. Zato pa Vas sprašujem, ko- ga boste zamenjali, gospod mi- nister? Gospoda upravnika ali celo prevzgojno službo? Ali pa bodo morali zamenjati Vas, ki vse to dopuščate? Lep pozdrav od vašega zve- stega nasprotnika. SEBASTIAN LETIČ, Celje Skrb za socialno varnost o sociali in socialni varnosti se zadnje čase v političnih in vladnih krogih precej govori. So pač ugotovih, da so obljube o socialni varnosti uspešne va- be in limance za socialno ogro- žene sloje, brez katerih se jim račun na prihodnjih volitvah ne izide. Prvi pogoj socialne varnosti je gotovo gospodarska uspeš- nost, ki pa sama po sebi še ne zagotavlja tudi socialne pra- vičnosti, o kateri govorita že papež Pij XI. v znameniti okrožnici Quadragesimo anno in Pij XII. v okrožnici Summi pontificatus. Obe okrožnici sta še kako pomembni tudi za na- še razmere in čase. Tam, kjer pojmi, kot so: morala, pravica, poštenje, resnica v politiki, ni- majo domovinske pravice, ali pa so razvimljeni kot relativni pojmi, ki jih lahko vsak razla- ga v svojo korist in kjer je to, kar je po občečloveških meri- lih in sodbah sramotno, ali ce- lo kriminalno dejanje - za dru- ge, na višjih in visokih položa- jih uspešnost, ali celo odlika, tam za socialno pravičnost ni prostora. To zagotovo ni poli- tika socialne pravičnosti, da prejemajo tisti, ki so ali naj bi bili zasluženi za izvedbo in zmago komunistične revoluci- je in še nekateri, do desetkrat višje pokojnine od tistih, ki jih prejemajo delavski upokojen- ci, da o prevelikih razlikah med plačami, tako v gospodar- stu kot v negospodarstvu sploh ne govorim. A glej zlomka, da ljudje teh tako krivičnih razlik ne bi vi- deli, se pojavljajo propagand- ni plakati s parolami: nočemo obrožene revščine. Tisti, ki so to potegavščino, ki je le ena izmed monogih, izumili, niso socialno ogroženi, ampak živi- jo v razkošnem izobilju, zato hočejo obrniti pozornost jav- nosti stran od krivičnih razlik; obenem pa obrniti slovensko javno mnenje proti naši lastni obrambi in proti našemu obrambnemu ministru gospo- du Janezu Janši. Namesto osveščanja, neka- teri zavajajo javnost z dema- goško utopijo: ali orožje, ali maslo, in potem v javnomenej- skih raziskavah preverijo svo- jo zavajalno uspešnost. Zdaj je povsem očitno, da nekatere stranke in poslanci ne želijo socialne pravičnosti; skrb za socialno ogrožene jim je zgolj pretveza, da bi mogli sredstva določena obrambi, odnosno, nacionalni in državni varnosti, preusmeriti drugam. Kdor je spremljal razprave v parla- mentu pred in po vojni za Slo- venijo, kot tudi zdaj v držav- nem zboru, bo z lahkoto ugo- tovil, katere so te stranke in poslanci, tudi če ni bral knjige g. Danila Slivnika Sto osamo- svojitvenih dni. Ali res nimajo taki ljudje nič narodne zavesti in ponosa, da nočejo na račun ogoljufanih in ukradenih in zato socialno ogroženih delov- nih množic, za prgišče Judeže- vih cekinov, zaigrati s krvjo plačano slovensko samostoj- nost? Ne morem verjeti, da bi bil kdo tako naiven, da ne bi vedel, da bo tisti dan, ko bi zamenjali obrambo z maslom, konec slovenske samostojnosti in namesto masla bodo odvis- nost, solze in kri. Scenaristi in režiserji so znani, taktika pa tudi; večino delovnih občanov napraviti socialno ogroženih, potem pa dati na izbiro: ali za obrambo, ki jamči samostojnost in svo- bodo, ali za kos kruha? To je mojstrovina hudičeve prevare! Da ne bo pomote - sovražim orožje, ker prinaša uničenje, trpljenje in smrt, zato sem za demilitarizacijo toliko in ta- krat, ko bodo to storile tudi druge države evropske celine, ko ne bo nihče več ogrožal mi- ru in varnosti. Do takrat pa je potrebno in nujno, da skrbno čuvamo svojo nacionalno in državno varnost, če nočemo spet postati lahek plen kogar- IVAN GLUSiC, Mozirje Krivica bo rodila nasilje Pišem vam v zvezi z zapo- slovanjem kmetov in polkme- tov. Imamo namreč cele arma- de brezposelnih, med katerimi so takšni, ki nimajo zemlje niti za lonček za rože, po drugi strani pa je še ogromna večina zaposlenih, kateri imajo doma kmetije, polne hleve živine ter vse dobrine, ki so potrebne za življenje. Kot mi je znano, je takšnih kmečkih delavcev veliko tudi v štorski železarni. Tam na- mreč že mečejo na cesto od- večne delavce, vendar je med temi največ takšnih, ki jim je edini vir dohodka za preživlja- nje osebni dohodek. Zato bi se morale takšne zadeve bolj na- tančno obravnavati. Kmet naj dela na kmetiji, delavec pa v tovarni. Če ne bo to pravilo zaživelo, bo vsak dan več kri- minala. Drugače pač ne CTe!!! STANKO GRACNER, Šentjur ZAHVALE, POHVALE Izlet mamic- rejnic na Štajersko Na deževno petkovo jutro, smo se začele zbirati rej nice otrok na velikem parkirišču. Prihajale smo z vseh strani. Ustvarjale smo majhne skupi- nice, saj se že dolgo nismo vi- dele. Pripeljal je avtobus in vstopile smo. Prijetno povabi- lo voditeljice in vodstva rejni- štva, nas je ogrelo v zanimiv klepet. Pričeli smo potovanje proti Mariboru. Tam smo obi- skale večji nakupovalni cen- ter, akvarij in terarij. Mnogo zanimivega in nenavadnega smo videle. Kar nekoliko utru- jene in lačne smo prišle v pri- jetno domače gostišče, Wer smo se dobro okrepčale. Čas nas je venomer preganjal. Tre- ba je bilo naprej. Pot nas je peljala proti Ptuju. Povzpele smo se na ptujski grad. Ogle- dale smo si prelepe rajske so- bane. Za ogled ptujskih toplic pa je zmanjkalo časa. V dežev- nem večeru smo se vračale vse zadovoljne, saj nam bo ostal v spominu nepozaben dan. Starejše so povedale, da je to prvi izlet brezplačen in brez drugih obveznosti v njihovi zgodovini rejništva. Kajti po- klic rejnica je odgovorno in zahtevno delo. Tudi zame je bil lep in prijeten dan, saj sem slišala veliko dobrih izkušenj. Ob slovesu smo si zaželele še kakšnega podobnega srečanja. Vsem organizatorjem, vodstvu Centra za socialno delo Celje in Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti Celje, pa iskrena hvala. Še večkrat na- svidenje. LEBER MARJETKA, Celje Z roko v roki Društvo za pomoč duševno prizadetim Šentjur je v petek, 19. novembra 1993 ob 17. uri v Kulturnem domu Šentjur or- ganiziralo humanitarno prire- ditev pod naslovom »Z roko v roki«. Podobno prireditev smo izvedli že pred dvema le- toma, letos pa smo se zanjo odločili predvsem zato, da zberemo nekaj sredstev za od- prtje varstveno-delovnega centra v Šentjurju. Le-ta bo namenjen odraslim duševno prizadetim osebam, ki bodo v njem lahko opravljali lažja, preprostejša dela in se uspo- sabljali za vsakdanje življenje. V ta namen smo od občine že dobili prostore v Zgornjem tr- gu, ki pa so potrebni temeljite adaptacije. Z obnovitvenimi deli bomo pričeli spomladi prihodnje leto. Prireditev je uspela po naših pričakovanjih in željah, za kar gre zahvala mnogim, ki so pri tem kakorkoli pomagali. Vsi nastopajoči, ki smo jih povabi- li k sodelovanju, so se odzvali brez obotavljanja in so nasto- pili popolnoma brezplačno. Za dobro voljo so poskrbeli: Haj- di, Vinko Šimek, Ansambel Vinka Cverleta, Celjski instru- mentalni kvintet. Oktet Trta iz Dolge gore. Duo gold, Ansam- bel 7. raj, ansambel in člani KUD Dobje. Program sta po- vezovali Anita Koleša in Petra Debelak. Prireditev je omogočilo pre- ko 80 sponzorjev, ki se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Za pogostitev nastopajočih in sponzorjev velja posebna zah- vala Yurmesu Šentjur, pekami Jager Šentjur, Vitalu Mestinje in hotelu Alpos Šentjur, ki so nam pomagali v obliki svojih proizvodov ali uslug. Le-ti nam nesebično pomagajo že od ustanovitve dništva v letu 1988. Še enkrat vsem najlepša hvala! Z roko v roki ste doka- zali, da ste pripravljeni poma- gati sočloveku, ki sam tega ne zmore. Sreča res ni le v spreje- manju, ampak tudi v dajanju. 10 dioištva Dober glas gre v deveto vas Celjski Novi tednik je zelo aktualen, lepo oblikovan in prijazen tednik. Svoje bralce obvešča o dogodkih iz vseh ve- trov, ki se dogajajo v naši do- movini, kakor tudi drugod po svetu. Piše o vsem dobrem in sla- bem, toda žal več slabega kot dobrega. V tej številki tednika pa pišimo o dobrem. O ljudeh, dobrih in pridnih, in krajih, kjer ti ljudje živijo in delajo. Delo je osnova življenja in bla- gostanja, ki človeka opleme- njuje. No, in če ima človek dar pridnosti, lepih medsebojnih odnosov z ljudmi v svoji okoli- ci, še posebno pa, če je obdar- jen z organizacijskimi sposob- nostmi, lahko v življenju dose- že lepe uspehe in napredek. Takšna uspešneža v življe- nju sta prav gotovo gospod Štefan Strašek in njegov sin, avtomehanika v Podplatu v neposredni bližini evropsko in svetovno znanega letoviške- ga zdravilišča Rogaška Sla- tina. V mladih letih se je Štefan izučil za avtomehanika in se zaposlil v Steklarni Boris Ki- drič v Rogaški Slatini. Pridno je delal v službi, po službi pa doma v svoji avtomehanični delavnici. Danes stoji v Pod- platu ena najmodemejših firm »Strašek in Sin«. Poleg vsega, kar v delavnici in prodajalni ponuja, sta po- membni predvsem prijazna postrežba in strokovni nasveti. Cene vseh uslug so nizke, za opravljeno delo dajo garanci- jo. Posebne usluge nudi firma »Strašek in Sin« vsem turistič- nim obiskovalcem bližnjega zdraviliškega turističnega centra Rogaška Slatina. Obiskovalci zdravilišča Ro- gaška Slatina, izkoristite svoje bonitete pri firmi »Strašek in Sin« v Podplatu, če drugega ne, se boste o vsem tem osebno prepričali in priporočili dru- gim, posebno pa še svojim pri- jateljem. Sam sem se o dobrem delu in stalni pripravljenosti za pomoč že prepričal. Takih prispevkov je v slo- venskem časopisju malo, a vendarle nastajajo. Zato, ker so med nami ljudje, vredni pohvale. FRANC VENIŠNIK, Rogaška Slatina Izlet rejnic v Maribor in Ptuj v občini Celje imamo tre- nutno 114 otrok, ki zaradi ra- zličnih razlogov ne morejo ži- veti v matični družini. Ti otro- ci so našli »svoj dom« pri na- domestnih starših - rejniških družinah; teh je v sami celjski občini 55, izven nje pa 22. Zavedamo se, da rejniki opravljajo izredno zahtevno, pomembno in odgovomo delo, katero bi težko ocenili z višino nagrade, ki jo za to delo dobi- jo, zato smo bili nadvse veseli, da smo se jim lahko v mesecu novembm za njihov tmd vsaj nekoliko oddolžili. Zahvala za to gre pomočnici občinskega sekretarja za družbene dejav- nosti občine Celje ga. Bojani Mazil, ki je s finančnimi sred- stvi omogočila izpeljavo izleta. Rej nice so izlet izkoristile za to, da so si izmenjale bogate izkušnje, ki jih imajo na po- dročju vzgoje in oskrbe otrok. Centra za socialno delo Ce- lje, Vzgojne posvetovalnice ter Občinskega sekretariata za družbene dejavnosti občine Celje. Z izleta smo se vrnili dobro razpoloženi in polni vtisov. Vse rejnice, ki so se tega izleta udeležile, so izražale že- ljo po nadaljevanju podobnih srečanj. ROMANA TOMINŠEK, Center za socialno delo Celje PRITOŽNA KNJIGA Protestirava! Protestirava proti delitvi sredstev za razvoj malega go- spodarstva pri občini Šentjur za leto 1993. Po govoricah in informaci- jah je sredstva delila posebna komisija na podlagi vez in po »posebnih« zaslugah za člane komisije. Komisija se ni držala pravilnika in dejanskih potreb prosilcev za kredit iz tega na- slova. Občutek imava, da se sedaj dela ravno tako kot včasih in samo eni, ki so na liniji, lahko pridejo zraven. Zahtevava, da občina Šent- jur javno objavi seznam dobit- nikov kreditov in višino iz tega naslova za leto 1993 in kate- rim je bil odobren moratorij za vračanje. Objavi naj se tudi seznam članov komisije. Ustrezne organe za nadzor pa pozivava, da raziščejo, če so bila sredstva iz tega naslova podeljena v skladu s pravilni- ki, razpisi in zakonito. Naslov v uredništvu Št. 48 - 2. december 1993 25 Znova »naj radio« Spremembe ¥ delovanju Združenja radUskIh postaj Slovenije Na včerajšnji skupščini Združenja radijskih postaj Slovenije, v Ribnem pri Bledu, so članice Združenja sprejele nekatere spremembe v pravil- niku Festivala radijskih postaj (ki je osnovna dejavnost Zdru- ženja) in še nekatere druge no- vosti v skupnih projektih. Najpomembnejša spremem- ba je gotovo odločitev, da se na prihodnjem petem festivalu Radijskih postaj, konec okto- bra 1994 (ki bo morda v Celju), znova proglasi »najuspešnej- ša« med regionalnimi in lokal- nimi radijskimi postajami (znano je namreč, da nacional- ni Radio Slovenija, s svojo ko- prsko in mariborsko podruž- nico, na festivalu noče sodelo- vati). Skupščina je sprejela nov način ocenjevanja najuspeš- nejših radijskih postaj: poleg dveh tročlanskih komisij iz »zunanjih predstavnikov« bo odslej izdelke radijskih postaj ocenjevale tudi same radijske postaje po »evrovizijški meto- di«, seštevek ocen komisije in radijskih postaj pa bo dal končnega zmagovalca oziroma »naj« radijsko postajo. Sicer pa se v posamezni ka- tegorijah proglašajo prve tri radijske postaje, tekmovalnim kategorijam (informativni, glasbeni, kontaktni oddaji, re- portaži, komentarju, EPP spo- tu in imidž spotu) pa je zdru- ženje dodalo še novo, tekmo- vanje v otroških oziroma mla- dinskih oddajah (do 30 minut). Radikalno spremembo pri oce- njevanju pa pomeni odločitev, da se razen informativne od- daje (ki se še zmeraj izbira v določenem časovnem pasu), na tekmovanje lahko prijavijo vsi izdelki, ki so narejeni v letu 1994, za katere radijska posta- ja meni, da so najboljši. Kar zadeva organizacijo fe- stivala, še naprej ostaja v ve- ljavi pravilo, da se ta vsako leto priredi v drugem kraju. Radijske postaje bodo kandi- dirale na podlagi javnega raz- pisa, skupščina Združenja pa mora odločitev o prireditelju festivala sprejeti najkasneje do 15. februarja leta 1994. Tre- nutno je resno kandidaturo iz- kazal samo Radio Celje, ki drugo leto praznuje 40-letnico delovanja, na Bledu pa smo lahko izvedeli, da imajo resne ambicije tudi gorenjske radij- ske postaje. Odločitev bo torej padla v začetku prihodnjega leta, na Radiu Celje pa vendarle upa- mo, da bomo uspeli prepričati članice Združenja, da nam za- upajo pripravo festivala. ROBERT GORJANC Skupni projekti Združenja še naprej ostajajo pogovori z naj- višjimi predstavniki slovenske države (ki jih prenašajo vse re- gionalne in lokalne radijske postaje, članice Združenja), poleg predsednika države lana Kučana in predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, pa bo gost prenosov Združenja ob začetku vsakega meseca tudi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik. Radio Celje pa je še predlagal, da bi poleg njih, glede na aktualnost do- gajanja, vključevali tudi dru- ge, npr. obrambnega, notra- njega ministra itn. SILVESTERSKI PROGRAM - V uredništvu se še nismo odločili, ali bomo na Radiu Celje pripravili silvesterski program in z njim v redakciji skupaj s poslušalci dočakali novo leto. Letos smo to odlo- čitev prepustili mlademu va- lu v uredništvu. V primeru, da bodo pripravili privlačen koncept, se bo uredniški ko- legij odločil, da jim prepusti programski čas. NOVA REDAKCUA - V de- cembru naj bi pričeli z deli za ureditev prostorov novega uredništva Radia Celje, ki bodo narejeni po sodobnih zahodnih standardih, v obli- ki desk sistema, ki odpravlja pisarniški model samostoj- nih sob. Desk sistem zahte- va, da so vsi novinarji skupaj v enem, velikem prostoru, kar sprošča bolj intenzivno delovno energijo in komiini- kacijo v timskem delu, kot ga zahteva radijski medij. Temu projektu bo sledila prenova in dodelava raču- nalniške mreže, z uporabo sodobnih programskih pa- ketov. GORJUPOVI DNEVI - Kom- pletna novinarska redakcija Radia Celje, razen Toneta Vrabla, ki je trenutno v bol- niški, se je udeležila Dnevov novinarstva Mitje Gorjupa v Bovcu, na katerih so novi- narji med drugim razprav- ljali tudi o aferah in afera- štvu v slovenski politiki, pa tudi v novinarstvu. Kaže da bo slednjega vedno več, ko- legi niso prinesli prav nič spodbudne vesti o stanovski klimi v Društvu novinarjev Slovenije. Zato pa komorno vzdušje v novinarski organi- zaciji radijcev ni oviralo, da ne bi ohranili dobre volje in se tako kot zmeraj zabavali na svoj način. ZAČARANA - Boris Kopitar in Niko Zaje, kot da sta za- čarana za oddajo Vrtiljak valčkov in polk. Najprej ju je radijskih škrat povabil en teden prej, potem so jima je v ponedeljek gostovanje v studiu Radia Celje prepre- čile zasnežene ceste. Upaj- mo, da bodo prihodnji pone- deljek zimske čarovnice in škrati mirovali. Akcija Karitas tudi na RC Prejšnji četrtek smo dva programska pasova tudi na Radiu Celje namenili akciji oziroma Tednu Karitas v Slo- veniji.. V dopoldanskem delu programa se je glavni in odgo- vorni urednik RC Mitja Unmik pogovarjal s tremi gosti in si- cer g. Marijo Kovačič, vodite- ljico celjske dekanijske Kari- tas, z g. Mojco Koren, socialno delavko in Radom Palirjem, dipl. psihologom ter sodelav- cem Vzgojne posvetovalnice pri Centru za socialno delo Ce- lje. Tema pogovora: Slovenska družina danes med material- nimi možnostmi in iskanjem pravih vrednost. V popoldanskem delu je bil glavni gost g. Franci Trste- njak, (na fotografiji Eda Ein- spielerja), glavni organizator Tedna Karitas v Sloveniji in tudi sicer idejni oče koncertov Klic dobrote, ki so postali že celjska novemberska tradicija. po svoje pa so zaznamovali vso mlado državo Slovenijo. Med njunim pogovorom pa smo lahko slišali še razmišlja- nje g. Marinke Muck, direkto- rice Doma upokojencev v Ce- lju o ustanovitvi posebnega koordinacijskega centra za pomoč na domu, ki naj bi z le- tom 1994 zaživel tudi v Celju. Radio Celje - 24 ur na dan Na Radiu Celje smo se odločili, da čas od 1. de- cembra do vključno 31. decembra, mogoče pa tudi še v januarju novega leta 1994, program še po- sebej glasbeno obogati- mo. In smo rekli, zakaj ne bi poskusili s programom 24 ur na dan in to s po- močjo satelitskega pro- grama Star sat. Glasbeni urednik Stane Špegel in vodja tehnike Bojan Pi- šek garantirata dober prevzem satelitske glasbe vsak dan in vso noč - od konca normalnega pro- grama RC do začetka normalnega oziroma obi- čajnega programa Radia Celje se bo »rolala« samo glasba. Nestrpno čakamo na odmev poslušalcev in skromno upamo tudi na kakšno pohvalo! RADIJSKI SPORED od 2.do 38 decembra RADIO CELJE četrtek, 2.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropsk^a tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS). 19.25 Deutsche Welle. 19.30 Satelitski program Star Sat. Petek, 3.12.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika (RaS),6.00 Poročilo OKO Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo- skop. 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 Filmski spre- hodi. 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Satelitski program Star Sat. Sobota, 4.12.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika (RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.45 Horoskop. 7.00 Doiga jutranja kronika (prenos RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska. 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novfce. 10.15 Študentski sen/is, 12.00 Novtee, 12.10 Teen-vai, 13.00 Danes do 13h. 14.00 Jack pot. 14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Vročih 20. 19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Satelitski program Star Sat. Nedelja, 5.2.: 8.00 Začetek programa. 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost. 12.00 Time out za šport. 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi. Pribl. 18.00 Satelitski program Star Sat. Ponedeljek, 6.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika (RaS). 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop. 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila. 8.25 Poročilo OKC Celje. 8.45 Kam danes. 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 Za lepše okolje. 10.30 Športno dopoldne. 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13h. 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i. 18.00 Lestvica 3. tri. III. & AS. 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.25 Deutsche Welle. 19.30 Večerni program. 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Satelitski program Star Sat. Torek, 7.12.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice, 12.00 Novice. 12.10 Tečajnica. 13.00 Danes do 13h. 13.30 Teko vabi k nakupu. 14.00 Jack Pot. 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije. 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle. 19.30 Satelitski program Star Sat. Sreda, 8.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre- gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice. 10.15 S knjiž- nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13h. 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 17.00 Kronika, osmrtnice. 17.30 Pika na i. 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Satelitski program Star Sat. Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 od torka do petka, ob ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Mozart Moped showa - Martin Žvelc Wolfgang Amadeus Mo- zart je skladatelj, ki s svojim obsežnim opusom še vedno polni koncertne dvorane, operne hiše, diskoteke... V zadnjem času pa se je nje- gov sloves še razširil, ne le med ljubitelji glasbe, ampak tudi med sladokusci. Le kdo še ni poskusil imenitnih čo- koladnih Mozart kugeln, li- kerja ... Naš sobotni gost ne bo ravno W.A. Mozart, bo pa Martin Žvelc, ki mu Tof pra- vi tudi Martinez della Žveljo in je pravi Mozart Moped showa. En gospod - ena god- ba. Martin je namreč izredni mojster na kompjuterskih klaviaturah oz. sintetizator- jih, nepogrešljiv pa je seveda tudi s svojo harmoniko. Nagradna igra Sola je zo- pet prinesla nagrade in sicer: uro dobi Petra Lango iz Hru- šice, po dve majici pa Martin Gorenc iz Novega mesta, Ti- ne Razboršek iz Vojnika in Manica Gomboši iz Gornje Radgone. Čestitamo! M. Conley pravi, da je žena najlepša napaka narave. Vas zanimajo izjave oz. definicije svetovno znanih žensk o mo- škem svetu? Ana Magnani: »Idealen mož je človek, o kakršnem vse ženske sanjajo, da ga imejo, v resnici ga nima no- bena.« Marlen Dietrich: »Idealen mož je tisti, ki ne pije, ne kvarta, se ne ozira za drugi- mi ženskami, se ne prepira in - ga ni!« Marlen Dietrich: »Moški so kot stranišča. Ali so uma- zani, ali smrdijo, ali so pa zasedeni!« Se strinjate, drage dame? SIMONA H2O Petek, 3. decembra, 17.45 Rumeni CE Po krajšem premoru se bo voditelj Bojan Kranjc znova lotil žgočega aktualnega družbenega problema in v stilu Hyde parka izmeril »javno mnenje« poslušalcev na Celjskem, ki jih politično dogajanje ne pusti neprizadete. Nedelja, 5. decembra, 10.30 Nedeljski gost: Janez Janša Slovenski obrambni minister se bo tokrat predstavil na dru- gačen način, kot ste ga vajeni. Brez visoke politike, o stvareh, ki so nam pri znanih Slovencih manj na očeh, se bo v tabloidnem stilu, z enim od najbolj zgodovinskih jvmakov slovenske pomladi, pogovarjala Nataša Gerkeš. Ponedeljek, 6. decembra, 9.05 Dopoidne po iVIilavževo Kako danes praznujemo Miklavža? Ali še sploh ima svoje prvotno poslanstvo in ali je Miklavž še ohranil kaj od svoje tradicije? To bo, tudi s sogovorniki, ugotavljala Nataša Gerkeš. Ponedeljek, 6. decembra, 13.30 Nagradna igra December je mesec prazničnih nakupov... in nagradnih iger. Zato, dobro napnite možgane in bodite spretni, kajpak, tudi srečni, pri telefoniranju. Najhitrejše in najbistrejše čakajo lepe nagrade. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310, 441-510 Št. 48 - 2. december 1993 26 Sanja Mlinar, nova kaseta in dinozaver Dino Da, prav ste prebrali, ven- dar o kaseti in dinoza\Tih ne- koliko kasneje, saj imajo da- me, čeprav mlade, prednost. Tisti, ki spremljamo otroško glasbeno sceno, o Sanji vemo že veliko, saj je nekaj zadnjih let ena najbolj obetaN'nih mla- dih slovenskih popevkaric. Da je to res, je dokazala še zlasti v letošnjem festivalskem letu, saj je prihajala na oder kot najmlajša debitantka ali odhajala z odra kot zmagoval- ka. Vse festivalske nastope je popestrila s plesno skupino Marionetke, v kateri plešejo njene prijateljice Mojca, Tjaša, Katja in Špela. Serija tovrst- nih nastopov se je zvrstila po letošnjem Zlatem srčku, kjer je Sanja prvič zapela kot gost- ja pesem Le za nas. Sanja je namreč že dopolnila 13 let in tako za leto prekoračila sta- rostno omejitev. V tem času sem Sanjo in nje- no mentorico, mamo Darjo Mlinar, tudi pobliže spoznal, saj smo Čudežniki sodelovali pri snemanju skladbe Moj novi avto, ki jo je na festivalu pre- peval njen brat Urban. Tudi on počasi a zanesljivo, z violi- no v roki, stopa po sestrinih stopinjah. Po Srčku je Sanja nastopila na finalni prireditvi Marjanca 93 s skladbo Moj fant je odštekan. Sledil je njen največji letošnji uspeh — abso- lutna zmaga na Mladem MMS s pesmico Na morju vse lepše je, s katero je kmalu za tem zmagala v akciji Hit poletja 93 ter se uvrstila v finale Urškine Hit parade. Kot najmlajša de- bitantka vseh časov je v mese- cu oktobru nastopila na festi- valu Narečna popevka 93 v Mariboru in s svojo skupino požela enega največjih aplav- zov za izvedbo skladbe Prem- vada s'm še. Vse našteto je kar precej odmevalo v medijih, manj znano pa je Sanjino delo na področju glasbenega izo- braževanja. Kot sedmošolka že obiskuje prvi letnik srednje glasbene šole. V aprilu letos je s prijateljico Mojco Jegrišnik pod pedagoškim vodstvom Marije Skomšek osvojila prvo mesto na državnem tekmova- nju mladih pianistov. Skratka, trikrat bravo za mlado Sanjo Mlinar, ki v teh dneh pri ZOM Helidon kot krono uspehov izdaja novo ka- seto. To je njena druga kaseta, ki je razdeljena na izrazito najstniško, mladostno in vese- lo A stran, in glasbeno nekoli- ko drugačno, primemo za vse generacije, B stran. Poleg že omenjenih skladb s festivalov in zmagovalne Na morju vse lepše je, bo nedvomno med mladino kot bomba vsekala skladbica Moj Dino. To je prva obdelava ta trenutek pri nas tako populamih dinozavrov. Gre za živahno skladbico, ki jo v ozadju spremlja lomastenje in godmjanje dinozavra, ki sem mu čisto slučajno jaz po- sodil glas, ker je bil na snema- nju prehlajen. Na kaseti sta tudi dve priredbi znanih valč- kov Očku za rojstni dan, v ka- teri s trobento nastopa Sanjin očka Boris, ter Zimski večer. Ta pesem nam pričara družin- sko vzdušje ob toplem ognjiš- ču in svečkah, medtem ko zu- naj stiska mraz. Nenazadnje je treba omeniti še Božični ven- ček, v katerem poleg Sanje m brata Urbana zapojejo še Haj- di, Vinko in Jernej Šimek. Venček je splet božično-novo- letnih melodij, primernih za praznike, ki prihajajo. Avtorsko so na kaseti zasto- pani Edvin Fliser, ki je tudi producent, S. Zupane, M. Hor- vat in S. Greif, aranžersko pa Mišo Vučkovic in Aljaž Šimek. Materiali so nastali v studiih Megamix in Radia Maribor. Sanji želim še eno takšno žetev v prihodnjem letu, uspešno promocije nove kasete in vzdržljive glasilke v tem mesecu, ko bo morala kot vsi prebroditi z nastopi nabit de- cember. SLAVC L. KOVAČIČ Kranjski rockerji CALI- FORNIA so v septembru in no- vembru posneli enajst skladb za svoj tretji album »Vdihni globoko«. Kaseta naj bi pri za- ložbi Pan izšla te dni, CD pa nekoliko kasneje. Vse pesmi so delo članov skupine, le eno be- sedilo je prispeval Adi Smolar. Še pred novim letom bo iz- šla tudi kaseta »Zanzibar«, trenutno najpopularnejše slo- venske pop zasedbe ČUKI. Na njej bo osem skladb; »Črne oči« poznamo že z letošnjih Melodij morja in sonca, »Ta vlak« se je dalo videti in slišati v zadnjem novembrskem Bo- benčku, ostalih šest pesmi pa bodo Čuki promovirali posto- poma. Prva predstavitev novih skladb bo 18. decembra v športni dvorani na Vrhniki, kot gost pa bo nastopil Andrej Šifrer. Novi album mariborskih LAČNIH FRANZOV »Zadnja večerja« je pod streho. Zoran Predin in koproducent in sne- malec Janez Križaj sta mu sre- di novembra dala končno po- dobo v Studiu 26, skupina pa sedaj skupaj z založbo Helidon pripravlja strategijo predsta- vitve tega projekta. Glasba na albumu je baje precej bolj roc- kerska, kot bi lahko sodili po letnikih članov skupine, če- prav osnovni ton ostaja značil- no »lačnofranzovski«. Še ne- kaj naslovov z Zadnje večerje: »Vedno iste face«, »Mlade podnajemnice«, »Škrbaste hi- jene«, »Ambasadorji užitka«... Več kot pol leta po izidu od- lične kompaktne plošče »Li- berta Bloo« ljubljanske skupi- ne MILADOJKA YOUNEED, je vokalistu Miretu Lovriču in saxofonistu Mariu Lovriču le uspelo zbrati spremljevalno skupino. Z že omenjeno dvoji- co bodo na tridesetih nastopih po vsej Sloveniji nastopili še: Barbara Šinigoj klaviature in spremljevalni vokal, Alice Ca- mara spremljevalni vokal, Ne- nad Krsmanovič kitara, Joško Sečnik bas in Aleš Rendla bobni. Prva velika promocija bo 12. decembra v Festivalni dvorani v Ljubljani. Skupina je posnela tudi videospot za komad »Jungle«, premierno se ga bo dalo videti v eni izmed decembrskih Sobotnih noči. kasneje pa najbrž tudi na MTV. Skupina VETER je polno zaposlena s pripravami na 20- letnico dela, ki jo bo prazno- vala prihodnje leto. Za jubilej pripravlja štiri projekte, prvi, kaseta z naslovom »Ona me ljubi kot ti« pa bo pri založbi ZKP RTVS izšla še ta teden. Večino skladb za to kaseto, še- sto po vrsti, jim je napisal Saša Lošič-Loša (ex-Plavi orke- star). Januarja bo izšla kompi- lacijska kompaktna plošča z njihovimi največjimi uspeš- nicami, nekaj kasneje pa še vi- deokaseta, ki jo pripravljajo v studiu TV Velenje. Do prve kasete se je končno dokopal tudi ROBERTO MAGNIFICO, ki je posnel eno izmed najbolj simpatičnih in nenarejeno odštekanih skladb slovenskega popa zadnjih ne- kaj let. Kaseta »Od srca do sr- ca« je ločena na dva dela; lju- bezenskega in domovinskega, devet skladb pa je Robertu po- magalo posneti nekaj najbolj znanih slovenskih glasbenikov (Anja Rupel, Sašo Bole, Jani Hace, Mario Marolt, Jonas Ž., Irena Jalšovec...). TOMAŽ DOMICELJ je v okviru tria Projekt Triglav pri svoji založbi DOTS records izdal kaseto in CD ploščo »3 x 5, Ljudski ročk«. Gre za pet To- maževih skladb, ki so jih v preteklosti uspešno izvajali nekateri znani slovenski pevci in pevke. STANE ŠPEGEL Postaven ljubitelj kač in glasbe Dominik Kozarič - '»Edino kar znam doijro deiati ie giasba*' Dominik Kozarič ima nadv- se rad živali, še najraje kače. Ne vem, ali ima glasbo in petje še raje, prav gotovo pa sta naj- pomembnejši del njegovega življenja. Sam nanu-eč pravi, da je edino kar zna dobro, de- lanje glasbe in petje. To, da še ni dolgo na naši glasbeni sceni drži le delno; pri štirinajstih je namreč pel v heavy metal skupini Brezno zla, z njo leta '82 nastopil na Novem rocku in se potem po- slovil. Hotel je več in dmgače, želel je živeti od glasbe. Še vedno je prepeval v skupinah, nazadnje skupaj s štirimi Hr- vati v Coloseumu. Z njimi je v vlogi funky pevca prekrižaril vso Evropo, tudi Kanado, na- stopal je po diskotekah, la- djah ... Pri svojih 27 letih se je, sicer Trzinčan, tega naveličal in se vmil domov. Da dokaže sebi in nam, da lahko tudi Slo- venci delamo dobro pop glas- bo in da pri tem ni nujno zlo zajadrati v povsem komercial- ne vode. Sam pravi, da sloven- ska publika ni dosti dmgačna kot drugje po svetu. Gre le za začaran krog; glasbeniki pod- cenjujejo publiko, publika pa glasbenike. Bo Dominiku Kozariču uspelo, da ta krog preseka? Priložnost je vsekakor tu, saj je pred dnevi izšla njegova pr- va samostojna kaseta z naslo- vom »Ti imaš vse«. Na njej je 10 skladb, nekatere od njih že poznamo iz treh festivalov, ki se jih je letos udeležil. Na Evrosongu, kjer je prvič opo- zoril nase, je zapel »Tino«, na festivalu Melodije morja in sonca skladbo »Reka luči« in na Pop delavnici »Vsaj nekaj«. Če vzamemo le te tri skladbe, so si po stUu precej različne. Njemu najljubša je zadnja, si- cer pa pravi, da posluša več glasbenih stilov in temu pri- mema je tudi njegova glasba. Na kaseti se ne pojavlja le kot pevec; je avtor vseh besedil, v večini skladb odigra tudi in- štrumente. Pri tem je imel ne- kaj pomoči znanih slovenskih glasbenikov, kot so Sašo Fa- jon, ki mu piše aranžmaje, pa Peter Ogrin in Slavko Le- bar... Vseh 10 skladb je pos- nel v studiu Metro, do spomla- di se jim bodo pridružile še štiri, vse skupaj na CD-ju. Dominik Kozarič bo seveda v naslednjih tednih svoj prve- nec tudi promoviral na števil- nih nastopih v živo. Potem, ko ga bo spoznalo (čim) več ljudi, bo šel naprej. Z enostavno glasbo, ki jo enostavno začu- tiš. Takšno ima rad. Pa vi? STANE ŠPEGEL V mesecti decembru VAS NAGRAJUJE * vsak teden 5 ročnih šivalnih strojev ♦ 28.12. '93 žrebai^e 5 javnih nagrad (pomivalni stroj, glasbeni stolp, kompresor, električna peč, brusilni stroj). BOGATA PREDPRAZNIČNA PONUDBA buteljčnih vin, igrač, kozmetike^ božični- novoletnih okraskov ter daril. ŠE VEDNO AKCIJSKA PRODAJA ŽML PO IZREDNO NIZKIH CENAH. Vabljeni v poslovalnice TP Izbira Laško Vzgojno varstvena organizacija Šentjur pri Celju razpisuje 2 štipendiji za šolanje na GIMNAZIJI CENTER CELJE v programu vzgojitelj pred- šolskih otrok Vloge sprejemamo do 17.12. 1993 na naslov: Vzgdno varstvena organiza- cija Šentjur, Dušana Kvedra 25, Šentjur pri Celju, telefon 741-279. Št. 48 - 2. december 1993 27 Najlepša leta našega življenja Vlado Kreslln v spomin MIšku Baranjl Koncertni album »Najlepša leta na- šega življenja«, s posnetki nastopa Vlada Kreslina in Beltinške bande na lanskih Borštnikovih srečanjih, posve- čen spominu na letos poleti umrlega cimbalista Miška Baranjo, prihaja te dni v trgovine. Najlepša leta našega življenja je obenem tudi naslov kon- certa Vlada Kreslina in nekoliko pre- novljene Beltinške bande, ki bo danes, v četrtek, 2. decembra, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. V prvem delu koncerta bo Kreslin nastopil ob spremljavi prijateljev (Mi- ro Tomassini, Jure Huscher, Žiga in Urban Golob) v bolj rockerskem stilu, z nekaterimi novimi pesmimi in neka- terimi na novo obdelanimi temami iz časov zasedbe Martin Krpan. V dru- gem delu pa bo Vlado nastopal z de- kleti iz Dekliškega pevskega zbora Razkrižje in pa seveda z Beltinško bando. Največja slovenska atrakcija na po- dročju etno-popa in najstarejša »ročk zasedba« na svetu, Beltinška banda, bo godla v postavi: Jože Kociper (rojen leta 1905) kontrabas, Janez Kociper (1909), Jože Kardoš (1925) cimbale, Viktor Marič (1942) harmonika, Kata- rina (1934) in Milan (1928) Kreslin vo- kal ter Vlado Kreslin (1953) akustična kitara in vokal. Ker izid in promocija »Najlepših let našega življenja« sovpadata s 40. rojst- nim dnevom \^ada Kreslina, je prav, da pogledamo nazaj in na kratko pred- stavimo njegovo glasbeno pot. Že kot študent germanistike je Vla- do nastopal, z rockovskimi skupinami (Avantura, Horizont), živel pravo živ- ljenje rock & roll pevca, potoval po Evropi in vsrkaval vtise. Je otrok šest- desetih, vendar danes, na višku svoje ustvarjalnosti, ni nekakšen stari hip- py, ampak glasbena osebnost, vsajena v ta čas in prostor. Njegova besedila zvenijo iz pesmi v pesem zrelejše, in- terpretacija je vedno bolj prepričljiva, v dveh desetletjih trdega glasbenega življenja pa je tudi edini Slovenec, ki je znal združiti prvine ljudskega melo- sa s popularno glasbo. Prvi znaki zore- nja v enega naših najboljših rock pev- cev so se pokazali v času sodelovanja s skupino Martin Krpan sredi osemde- setih. Iz tega časa sta tudi dve veliki plošči »Od višine se zvrti« in »Mali bogovi« ter samostojna kaseta »Črna kitara«. Ko je na začetku tega deset- letja začutil, kako ga korenine vlečejo v rodno Prekmurje, je našel skupni jezik s prekaljenimi glasbeniki iz Bel- tinške i)ande in večina Slovencev je šele z njegovo pomočjo začela odkriva- ti specifični melos glasbe iz ravnic ob Muri. Tako sta nastali plošči »Name- sto koga roža cveti« in »Spominčice«. Slednja je pred kratkim dosegla tudi »zlato« naklado. »Muzika ima začetek, samo končet- ka nema« je rad pravil preminuli Mi- ško Baranja, ta rek pa vedno bolj po- staja tudi Kreslinov življenjski moto. Ne, to zanj ni fraza, sicer pa vsak, ki je kdaj živel z glasbo ve, kako težko je to nit pretrgati. Vladu tudi mi želimo, da je še dolgo ne bi. Pred desetimi leti je prepeval z Avanturo tisto znano »...zdaj počutim se dobro za svojih trideset let...«. Verjamem, da se tako počuti tudi po desetih letih, ko to dru- gače izpoveduje sam ali z Beltinško bando. To se enostavno čuti. SŠ Nič zato, če že veste! Sploh ni treba globoko ko- pati, natančno petdeset let, da bi prišli do temeljev sedaj že bivše, takrat pa nove anti- fašistične južnoslovanske zveze in bogve, če kje še živi kakšen od udeležencev usta- novnega zasedanja v Jajcu. Se pa zato številni še spom- nijo 2. svetovne vojrle, neka- teri so v njej celo aktivno de- lovali v uničevanju tega ali onega sovražnika in prežive- li. V opomin na takratne po- gubne strahote so bile potem generacije in generacije fru- strirane z enoumnostjo ide- ologij, ideologij zmagoval- cev, ki so pisali zgodovino. Skoraj polovico stoletja je mednarodno klanje služilo kot dramaturška rdeča nit in dežurno svarilo nacionalnim kulturam, da se kaj podob- nega ne sme nikoli več zgo- diti, ker bo takrat res zadnjič in taka jajca. Pa se je narod nažrl stalnega pogrevanja te mizerije in tistih bebavih nemških uniform, ki so ska- kale pred mitraljez Bate Ži- vojinoviča in cepale kot mu- he. Sporočilnost se je izgubi- la v žolči holivudskega spek- takla in samo toliko je traja- lo, pa si ljudje po svetu želijo sveže krvi. Neverjetno! Pa ne mislim na nesrečnike, ki so ujeti v to ali ono vojaško uniformo danes obtičali v katerem od vojnih žarišč, pač pa na publiko podvrženo medijski preparaciji, ki ji je edino pomembno to, da je rit na varnem, vse ostalo pa je televizija. Pa saj je prav, da se vrti vse skupaj od vzhoda proti zahodu, le pozabiti bi ne smeli. Ja, seveda vas zanima glasba, kaj pa drugega. Oprostite, ker me je zazibalo nekam v preteklost, prihod- nost ali karkoli je že, samo da mi ne zamerite, pa sem že miren. In kako je kaj z vašo mirnostjo, ha? Ja, ja že razu- mem. Poglejte, v Celju ta te- / den ni bilo glasbenega do- godka, ki bi ga lahko imeli za pomembnega ali vsaj kon- struktivnega v smislu upor- ništva proti obstoječemu sranju. Tudi v bližini nisem zaznal drugega kot drgeta- nje prezeblih ptic, zato vas pozivam, da poskrbite za kr- milnice in ne trosite jim kru- ha, to so nas že v vrtcu učili. V Hali je sicer bil dobrodelni koncert in moja dobrodel- nost bo v tem, da se ne bom tokrat spotikal obenj ali Ka- ritas ante portas. Prebudili pa so se v Gornji Radgoni in nekega lepega dne jih bomo obiskali, obljubim. Za tiste, ki pa še vedno ni- ste izgubili upanja naj napo- vem festival Primavera, ki ga enajstega decembra v ko- prskem MKC prirejata tam- kajšnje DPZN in ilirskobi- striški MKNŽ. Prireditev posvečena boju zoper zoper Aids bo zbrala pod streho odkritja letošnje sezone kot so Why stakla, Kvaka 22, Jars, Pat ambulance. Dikta- tura decibela. Morda Polka band, Fancy Lazy in bogve kaj še. Torej Pohorje ekspres vozi vsak dan tja in nazaj. Bajbaj! Piše Aleš Jošt Pop loto Nihče ni napovedal pravil- nega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo podarja spon- zor oddaja Oris MASH se podvoji in znaša sedaj 9000 SIT. Za skladbe, ki jih je iz- bral glasbeni urednik Radia Celje, lahko glasujete v sre- do, 8. decembra. Kupone po- šljite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Št. 48 - 2. december 1993 28 Z ali brez... Zima je in narava umira. AIDS je in tudi ljudje umira- mo. Počasi, ampak zanesljivo. Nekoč (morda res čez mili- jone let) nas ne bo več. In kljub temu, da smo na tem planetu (ki, mimogrede, sploh ni naš) pustili pečat, ki ne bo izbrisan tako kmalu, kljub temu, da smo si, na primer, bratsko razdelili vsaj Luno (do katere imajo enake pravice lastništva vse države sveta, kot je ugotovila skupina ame- riških pravnikov), verjamem, da bo na Zemlji za nami ostalo vsaj še eno drevo in vsaj še ena ribica. In potem bo drevo rodilo novo drevo, riba novo ribo... in življenje se bo tudi na tem planetu začelo znova. Sicer res brez nas, ampak le kdo nas bo pogrešal ali zato, ker ne bo več ljudi, trpel? Narava? NINA M. Strelcih Oa 22. novembra Ho 21. decembra Ljudi, rojene v tem zna- menju, odlikujejo mnoge lepe lastnosti. Poleg resni- coljubnosti so to še pošte- nje, vdana privrženost svojcem in prijateljem, op- timizem, zaupljivost in de- lavnost. To so zelo samo- stojni ljudje, ki pa se ne izogibajo družbe. Strelci so ljudje uspeha, ki se ne počutijo dobro na podrejenih mestih in na manj vidnih položajih. Na- gonsko najdejo pravo pot in zdi se, da je sreča njiho- va večna spremljevalka. Neuspehi v življenju jih ne podro, optimizem jim po- maga, da se spet postavijo na noge. Naklonjeni so filozofiji in pros veti. Zelo radi pre- davajo in pojasnjujejo, pri čemer se poslužujejo znan- stvenih odkritij in dognanj. Besedo držijo in zvesto iz- polnijo, kar so obljubili. To so ljudje močne volje in od- lični organizatorji. Strelec strelec je idealist, ven- dar soljudje njegovih ide- alov morda ne bodo opazili takoj. Najbrž zato, ker svo- ja hotenja prikriva s sar- kazmom. Sicer pa je strelec zelo priljubljen in ima dosti pri- jateljev, ki mu zelo zaupa- jo. V majhnem krogu izUe- peta intimna doživetja, ne da bi dobro premislil. In takšna zaupljivost je često deležna slabega plačila. Strelec je zelo impulzi- ven. Njegove reakcije so hi- tre in trde. Toda če spozna, da se je zmotil, je priprav- ljen na spravo ali razumno spremembo stališča. Vča- sih pove kaj tudi ostreje, kot misli v resnici. Nepo- štenja ne prenaša in zato priznava tudi lastne na- pake. Strelec ne mara čvrstih vezi, ker ljubi neodvisnost. V nobenem znamenju ni to- liko samcev kot pri strelcu - čeprav so ljubezenske pu- stolovščine zelo pogoste. Rad tudi potuje. Poroko odlaga in včasih dolga leta živi z žensko, ne da bi odšla na matični urad. V poklic- nem življenju se strelec ne zna prav podrejati in ker se tega zaveda, išče zaposli- tev, ki mu zagotavlja neod- visnost. Zato zabrede tudi v poklice, ki mu sploh ne ustrezajo. Mnogi strelci se dokopljejo do vodilnih mest. Na prvem mestu je vedno podjetje, zato znajo dobre delavce tudi nagra- jevati. Podrejene delavce pa večkrat zmedejo s sar- kastičnimi pripombami in impulzivni sodbami, kar dokazuje, da obzirnost strelcem ni ravno dobra stran. Strelka Njena dobra volja je na- lezljiva. Strpna je in pri- jazna, elegantna in prava dama. Je mnogostransko nadarjena in ljubi vse, kar je lepo. Te lastnosti bi nav- dušile vsakogar, vendar pa ima strelka seveda tudi sla- be strani. Rada govori od- krito in pove svoje mnenje. Ničesar ne ohrani zase in mnogi mislijo, da je neote- sana. Dolgočasja ne trpi in vedno je rada v družbi. Vselej išče spremembe. Do- sti znancev ima in pogosto menjuje družbo - ravno ta- ko pa ravna tudi z moški- mi. Vendar strelka hrepeni po domu, kjer bi se umirila, po moškem, ki bi mu bila vdana. Tisti, s katerim bo šla na matični urad, ne bo imel lahkega življenja. Strelka si želi srečo, har- monijo in tudi nekaj raz- košja. Toda njen soprog se mora zavedati, da je dobil ženo, s katero se lahko po- stavlja. Dobro gospodinji, čudovito vzgaja otroke. Ni- kar ne mislite, da potrebuje vedno moškega zaščitnika. Zelo dobro se zna postaviti na lastne noge. In zaradi tega mnoge ženske, rojene v tem znamenju, ostanejo samske. Vemo, kaj se zgodi z ljudmi, ki stojijo sredi ceste. Povozi jih. (Avtor neznan) Življenje je dedna bo- lezen. Razočaranje Zakaj je življenje tako kru- to? Ali pa... Je to usoda? Ne vem, morda sem predolgo živela v svetu sanj. Ničesar več ni. Nobenega upanja, nobene prihodnosti. Le tista grozna bolečina in ra- zočaranje. Nekoč sem se spra- ševala, kakšni ljudje delajo sa- momor. Strahopetci? Junaki? Ali (preprosto) obupanci? Gle- dam ljudi okoli sebe, ta grdi svet. hi gnusi se mi. Zaprem oči, toda bolečina ostaja. Po- časi se je vtihotapila in sedaj je tu. Za vedno? Zakaj? Zakaj si mi lagal? »Vse imaš!« si mi nekoč rekel. Ja, vse imam, a v bistvu ni- mam ničesar. Ničesar ni tu no- tri, razen razočaranja, obupa in bolečega spoznanja. Spoz- nanja, da nimam ničesar, da sem te izgubila. Ničesar ni, za kar bi se splačalo živeti in tr- peti. Moja ljubezen do tebe je bila kot droben, nežen popek, poln moči in svežega vonja. Kako prekleto sem ti verjela in kako prekleto sem te imela rada! Kaj pa zdaj? Ti si s staro prijateljico, na katero si nave- zan, mene pa, praviš, imaš rad? Je to to? Oprosti, am- pak ... vseskozi si bil tako presneto dober igralec, da sem ti verjela. Tega pa ti ne morem verjeti! V meni pa še vedno gori ljubezen in ostaja upanje! Veš, ljubezen ni igra. Zato se ne igraj, ali pa se igraj tako, da v tej igri ne bo nihče prizadet! KLAVDIJA Mreža za... Gost sobotne oddaje je bil Zoran, ki je med poletnimi po- čitnicami mesec dni preživel na Metelkovi, za katero smo v oddaji ugotovili, da je še edi- na stvar v Sloveniji, kjer se kaj dogaja. Na Metelkovi se pravzaprav dogaja veliko. Razne skupine (takšne in drugačne) so jo za- sedle zato, da je vlada ne bi porušila. Organizirajo koncer- te, predstave, razstave, vabijo goste... Kot je povedal Zoki, je glavna naloga ljudi, ki živijo na Metelkovi, to, da jo branijo. Ker je ne sme nihče porušiti. Marsikaj pa se na Metelkovi ne dogaja. Ne dogaja se elek- trika, ki so jo odklopili, ne do- gaja se voda, ki je ni. Ne doga- ja se denar in v končni fazi se ne dogajajo (kot kar naprej prikazujejo v raznih medijih) mamila. Ljudem iz Mreže za Metel- kovo gre zato, da bi imeli pro- stor, kjer bi lahko ustvarjali. Pravzaprav je Metelkova po- stala simbol alternativne kul- ture Slovencev. Čeprav so mnenja slednjih v zvezi z Metelkovo zelo ra- zlična. V sobotni Teen-val je najprej poklicala poslušalka, ki ji (kot smo ugotovili med pogovorom) sicer ni bilo jasno, za kaj gre, ampak... »kaj se pa gre ta pokvarjena, zdrogirana mladina???«. Poslušalec sred- nje generacije se z njo ni stri- njal (»Če so ljudje pripravljeni pustiti udobje in tam preživeti več mesecev, se najbrž borijo za nekaj, kar ima smisel! Jaz držim z njimi!«), nakar je po- klicala še mlajša poslušalka Petra, ki je povedala, da bi se borcem za Metelkovo pridru- žila, če bi ji to dopuščale mož- nosti. In s seboj bi vzela še starše. Nekateri se očitno kljub vsemu še vedno spominjajo, da so bili tudi oni nekoč nUadi, in razumejo, da je Metelkova edi- na stvar, za katero se današnji »mladi generaciji v naši ljubi domovini« trenutno sploh splača boriti. Edina stvar, v kateri še vidijo smisel in v katero verjamejo. NINA M. With Or Without You See the stone set in your eyes See the thorn twist in your side I wait for you Sleight of hand and twist on fate On a bed of nails she makes me wait And I v/ait... without you With or without you With or without you Through the storm we reach the shore You give it all but I want more And I'm waiting for you With or without you With or without out you I can't live With or without you And you give yourself away And you give yourself away And you give And you give And you give yourself away My hands are tied My body bruised, she's got me with Nothing left to win And nothing else to lose With or without you With or without you I can't live With or without you Maria TVeben Nasveti in izkušnje z zdravilnimi zelišči Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so navdušene tudi premnoge bralke in bralci po vsej Sloveniji. Sicer je ta ^dpvita knjiga prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj: želodca, prostate, Črevesja, artroze, artritisa, revme, mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina, migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij, nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav, sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil, različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega. V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna, lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico, drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. Št. 48 - 2. december 1993 29 Dr. Janez Cvim in prof. Tone Šepetavc 9 Homo copulator speculans Seveda pa se za pijane goste bistveno manj ali sploh ne zmeni krčmar nižje vrste ali Homo copulator speculans, katerega »brlog je ...že ves na nižji stopnji. Mize niso pogrnjene, ali če so, vselej le z umaza- nim ali raztrganim perilom; stoli so okorni, duh neprijeten. Postrežba je ženska. Nata- karici se vidi na obrazu in na vsi postavi burna preteklost. Kadar ni gostov, se po- stavi tako ženšče na prag, ali pa gleda skozi okno — oblečena s kako jopo oguljenega bla- ga, a vendar žive, rdeče, višnjeve ali zelene barve, da se lahko razloči od drugih žensk«. »Samo zaradi lakote in žeje gre Slovenec malokedaj v krčmo, žene ga tje hrepene- nje po zabavi, po društvu in kar je z dru- štvom v zavezi. Krčmar in krčmarica morata se pogovorov vedno udeleževati in pivce kratkočasiti. Če to razumeta, sreča zanju, s tem pripomočkom se naj- pred obogati, kratkočasnemu krčmarju odpusti se vsaka surovost in napaka, pu- stemu pa se graja še vino in ko bi bilo najbolje«. (Janez Trdina) V takšnem zanikrnem brlogu je tudi po- nudba na izredno nizki ravni: »Pijača in jed v taki gostilni ni za razvajene ljudi; še celo za kmeta ne, kvečjemu za kakšnega mest- nega postopača najnižje vrste. Kleti ni, sod- ček vina se pa že kje spravi, in več kot vedro ga tak gostilničar navadno tudi ne premo- re«. Hrana je običajno pokvarjena, »kajti se nahajajo v jedi pogostoma čudne baže ocvirki, tudi ščurki, ne le muhe ali črvi... Krčmarice prinašajo stare, usmrajene reči, zeleno svinjino, po dvakrat in večkrat pre- greto pečenko, ali pa oslinke in ostanke...« Zaradi tega podnevi v takšnem lokalu sko- rajda ni gostov. »Zato krčmarju tudi ni treba skrbeti ne za kuhinjo, ne za klet, pač pa za take ženske, ki so z vsakim >prijazne<. Preveč obnošene pa ne smejo biti, da gostu ne jemljejo apetita, sicer gre, še preden je izpraznil prvi četrt liter godlje, narejene iz vina in vode, in — ni ga več«. »Kar se tiče snage so nekatere vaške krč- me pač bolj podobne svinjaku kot člove- škemu bivališču. Nagnusno pljuvanje je takorekoč na dnevnem redu; ko zapuste gosti prostore, se tla mnogokrat kar sve- tijo - seveda malo okusno - od pljunkov raznih tobakarjev, da čikarjev še posebej ne omenim. Nekateri ljudje imajo nava- do, da vsakikrat, predno dvignejo koza- rec k ustom, prej debelo pljunejo - seveda na tla. Če vprašaš po vzroku te grde razvade, se ti odreže kak očanec: >Sline ne maram požirati, kedar pijem, te imam vedno dovolj in se moram mnogokrat sa- mo ž njo zadovoljiti<.« (Higiena na kmetih, Krško 1910) Vendar pa tudi takšen krčmar vestno skrbi, da gost ni žejen in lačen. Če sam ne použije zadosti, »mu pomaga tudi on in natakarica ali pa še njegova žena, kuharica ali kar je živega pri hiši. Vse to je tako žejno in lačno, kakor bi ves dan ne bili nič jedli in pili«. Ko pa gosta popolnoma oskubijo, mu diskretno naznanijo, da je bila v gostilni že dvakrat policija in je lokal treba zapreti. Prav zara- di tega je po mnenju Alešovca te vrste krč- mar »škodljiva zver«, ki pa ji policija na žalost ne more prav do kože. Homo veneno vivens še veliko hujši in nevarnejši od krčmarja nižje vrste pa je Homo veneno vivens ali žganjar, v katerega lokalu se »prične člove- ška revščina najnižje vrste«. »Brlog tega moža — pravijo mu tudi šnopsarija — je neče- den, temen, zrak v njem zaduhel, prekajen s špiritom, s smrdljivim tobeikom, pa še z drugimi dišavami; mize so težke in tesane površno; stolov je malo, večidel klopi, {)o mizah ni kruha, žveplenk, soli in popra itd. Če se tega prostora drži kuhinja, ni za go- ste, ampak le za >birta< in za njegovo druži- no. Gosti tudi ne hodijo k njemu jest, am- pak le pit, in to ne iz žeje, ampak iz navade ali obupnosti. »Stopil sem v temno gostinsko sobo, da sprva v njej nisem mogel ničesar razpoz- nati. v nosnice mi je udaril gost vonj po žganju, po moškem znoju, po zanikrni in neprezračeni žganjarni. Za eno od miz so sedeli štirje možje, zaviti v oblake tobač- nega dima in glasno metali karte... Poz- nal sem praške in nemške pivnice, tudi v kakšno predmestno luknjo sem kdaj zabredel, a nikjer ni bilo tako temno sre- di belega dne in nikjer ni tako strahotno zaudarjalo po žganju, po slabem žganju, vrag si ga vedi iz česa žganem žganju«. (Drago Jančar, Severni sij, Ljubljana 1984) Pijača, ki se jim daje, ima različna imena, pa je le voda in špirit; morda je še kaj kakega cveta v nji, ki ji da duh, po katerem se razloči«. Seveda je popolnoma jasno, da so glavni obiskovalci šnopsarij najnižji slo- ji: delavci, lenuhi in berači, ki za šankom spuščajo po grlu težko prislužene ali nabe- račene krajcarje. »Vsak obiskovavec takega >hotela< se odlikuje po raztrgani, oguljeni in umazani obleki, po raznu^nih laseh in po zabuhlem obrazu. Na kredo nobeden nič ne dobi; nasprotno je še celo navada, da se položi denar na mizo, še preden je naUt mali kozarec. Kadar pa ni nič več okroglega v žepu, krčmar še vode ne da, gluh je za vse prošnje in ne gjmejo ga obljube, ne kletev, ne žuganje, pač pa se pomaga prošnjiku, če je preveč siten, čez prag prej, nego je njego- va volja«. Kljub zadrtemu gostilničarju pa je v šnopsarijah vedno velika gneča, zlasti ob petkih in sobotah. »Žganje požre ljudem premoženje ter ce- le rodovine oslabi. Ubogi ljudje se lahko za nekaj krajcarjev napijejo; navadijo se žganja in poslednjič goldinarjev ni zado- sti. Doma se kregajo, tepejo in preklinja- jo, otroci so bledi raztrgani. Pijanec nese poslednji prt za žganje, omaga, ne more delati in za kakim plotom umrje. Oče pijanec, mati pijanka, otroci pa sirote in siromaki, ki pregrehe svojih staršev nosi- jo. Tako cele dežele obubožajo in člove- ški zarod se poživini. Kjer se veliko žga- nja pije, tam je veliko boja in morije...« (Anton Martin Slomšek) »Takrat vidiš te goste, moške in ženske, kako iz zakristij, kjer so dobili miloščino, kar vprocesijah — kakor mravlje—naravnost marširajo v žganjarijo. Iz te je potem slišati že dopoldne vriskanje in popevanje poulič- nih pesmi«. Med gosti prevladujejo stalne stranke, gneča v žganjarni pa nikoh ne po- jenja, saj tu pijanost ni tako draga, kot v krčmah, kjer točijo vino in pivo. »Za 10 do 15 kr one grdobije v životu se bolj pozna kakor za 50 do 80 kr piva ali vina. Zato tak gostilničar tudi nikoh ne bo izgubil svojih gostov, dokler bodo ljudje pili iz tega na- mena, da se upijanijo. Nasprotno: čim manj bo denarja, tem več bo dobil tak oštir go- stov«. Št. 48 - 2. december 1993 130 Št. 48 - 2. december 1993 31 Št. 48 - 2. december 1993 32 MODNI KLEPET Pripravlja VLASTA CAH'ŽEROVNIK Mesec je naokoli in če drugega ne, se bomo v teh dneh že začeli spraševati, kako in kje preživeti najdaljšo noč v letu. Nikar ne skrbite — o tem, kako v zadnjem trenutku pričarati slovesnejše oblačilo za silvestro- vo in izdelati kakšen unikaten modni dodatek, bo naša modna sodelavka Vlasta Cah-Žerovnik še pravočasno svetovala tam sre- di meseca, za začetek pa v raz- 'mislek le vprašanje, v kakšnih oblačilih nameravate preživeti konec letošnjega in začetek pri- hajajočega 1994. leta. Sicer pa je današnji Modni klepet bolj v znamenju moških. Tudi nagrajenec meseca novem- bra, ki bo prejel unikaten, ročno pleten pulover, je moški - Boris Berločnik, Cankarjeva la, iz Ve- lenja. Med tistimi, ki ste odgo- varjali na radijsko anketno vprašanje, pa je naša modna sve- tovalka izžrebala Petro Stvar- nik, Škapinova 2, iz Celja, ki bo prejela unikatno, ročno poslika- no ovratno ruto oziroma šal. O tem, kakšne so letošnje zim- ske moške modne novosti pa ne- kaj za pokušino že danes, po- drobneje pa še v prihodnji števil- ki Novega tednika. Uredništvo Poigravanje s tradicijo »En moški, eno krilo...« bi lahko naslovila novico o najbolj vznemirljivih moških modnih novostih iz belega sveta. Sleher- na prestižna mrav gotovo pa velja, da gredo bolje skozi življenje tisti, ki M držijo v svojem gledanju na svet tako imenovane »zlate sredine«, se pravi da ne zapa- dajo v skrajnosti. Imate dokaj harmoničen natalni horoskop, vendar pa je za vas značilno da se bolje počutite v času po no- vem letu, torej v prvi polovici leta. S slovesom poletja pa va- ša kondicija nekoliko pada, v jesensko-zimskem obdobju pa kdaj zapadete v slabše po- čutje in depresijo. Zato si je dobro zavestno razdeliti čas kreativnosti in obdobje miro- vanja in nabiranje novih ener- gij. Leto, ki je pred vami, vam bo prineslo veliko sprememb, tako delovnih kot zdravstve- nih. Morda boste povsem spre- menili način življenja in neka- tere navade ali razvade. To bo- do spremembe na bolje, ven- dar pa ne govorite preveč o njih - vse dokler jih ne boste tudi res udejanUi. Ob koncu leta 94 boste izjemno zado- voljni nad doseženimi rezulta- ti in boste nekako povsem na novo zaživeli. F>rav vse kar si boste želeli boste tudi realizi- rali ! Sreča v ljubezni bo prišla že takoj za temi sprememba- mi, leta 95. Do takrat pa s« veselite majhnih a pomembnih zmag! Št. 48 - 2. december 1993 331 Z novo sonato in drugačno lantro v priiiodnle leto Južnokorejski H>aindai za- 0esljivo na slovenskem avto- mobilskem prizorišču ni nez- nano ime. Čeprav so najugod- nejši tržni časi že skoraj minili (v nekdanji Jugoslaviji je Hy- undai leta 1990 prodal več kot 6000 avtomobilov, kar je bil izjemno dober rezultat tudi v e%Topskem merilu), pa so pri Hyundai Avto Trade, uradnem zastopniku te tovarne pri nas, prepričani, da se jim utegne v prihodnje goditi vendarle nekaj bolje kot doslej in sedaj. Letos so v Sloveniji prodali nekaj več kot 700 avtomobilov in so med avtomobilskimi to- varnami z Daljnega vzhoda najuspešnejši. V letu, ki je pred nami, naj bi prodajo pre- cej povečali, saj računajo, da se jim bo za hyundaije posreči- lo najti vsaj 2000 kupcev. To naj ne bi dosegli le s ponyjem, najbolje prodajanim hyunda- ijem pri nas, pač pa tudi s po- vsem novo sonato, obnovljeno srednjerazredno lantro in kombi jem H-100 grace (na sliki). Sonata, največji Hyundaijev avtomobil, je evropsko premi- ero doživela na letošnji frank- furtski avtomobilski predsta- vi, sedaj pa je naprodaj tudi pri nas. Avto se navzven doka- zuje s sodobno oblo karoserij- sko linijo, poleg tega pa je no- va sonata od prejšnje izveden- ke za dobrih 20 milimetrov daljša (skupaj 4700 milime- trov), za 19 milimetrov širša, medosna razdalja pa je večja za skoraj 50 milimetrov (2700 milimetrov). Slovenskim kupcem Hyun- dai Avto Trade ponuja dve motorni izvedenki, in sicer z 1,8-litrskim bencinskim šti- rivaljnikom (98 KM, navor 147 Nm pri 4400 vrtljajih v minuti) in 2,0-litrskim bencinskim agregatom (102 KM in navor 180 Nm pri 4000 vrtljajih), medtem ko vsaj za sedaj ne bo na voljo avtomobila s 3,0-litr- skim motorjem in šestimi valji. Serijsko je nova sonata opremljena z zavornim siste- mom ABS, za doplačilo si je moč omisliti še zračno var- nostno blazino za voznika. Precej drugačna je tudi lan- tra. Ima drugačno masko, dru- gačne so prednje luči, bolj ro- bustna sta oba odbijača, na novo so oblikovali tudi zadnje luči ipd. Ozaljšana je tudi no- tranjost (nov sredinski del, na novo oblikovan volan s prosto- rom za zračno varnostno bla- zino ipd.), za doplačilo pa po- nudijo tudi ABS, za voznika zračno varnostno blazino, kli- matsko napravo ipd. Z vsemi temi dodatki je lantra udob- nejša, tudi varnejša, ima bolj- šo lego na cesti. Nov v ponudbi Hyundai Av- to Trade je tudi kombi H-100 grace. Južnokorejska tovarna izdeluje šest izvedenk, vendar je Slovencem za sedaj napro- daj le različica s tremi ali še- stimi sedeži in brez stekel v stranskih oknih, pač pa z za- prtim prostorom za voznikom in sovoznikom. H-100 grace poganja 2,5-litrski dizelski agregat z močjo 73 KM pri 3500 vrtljajih, pri Hyimdaiju pa izdelujejo tudi različico s turbodizelskim motorjem, vendar ljubljanski zastopnik vsaj za sedaj o tem motorju še ne razmišlja. Hyxmdai Avto Trade raču- na, da si bo svoj tržni položaj izboljšal še z najcenejšo izve- denko ponyja. Ta bo na voljo v karoserijsW izvedenki kombi limuzine s tremi ali petimi vrati, 1,3-litrskim bencinskim motorjem, nekaj skromnejšo opremo in za domnevno malo- prodajno ceno 16 tisoč mark. Sami oziroma ob pomoči slo- venskega predelovalca avto- mobilov bodo čez dobra dva meseca predstavili tudi kabri- oletsko različico scoupeja, ob- ljubljajo še gostejšo mrežo ser- viserjev in prodajalcev in upa- jo, da ameriški dolar — vse cene so v tej valuti — v prihodnje svoje vrednosti v odnosu do drugih konvertibilnih valut ne bo prav bistveno povečal. To je namreč eden pomembnejših pogojev za uresničitev zapisa- nih načrtov. Novoletni popusti za nova vozila VW in renault: VWgolf 1.4 CL-23.200 DEM, VWvento1.8 GL-30.000 DEM, renault olio 16 V-30.520 DEM. R 19 16 V-32.270 DEM. Telefon (068) 28-274, od 15. do 19. ure BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je tudi tokrat bil deležen velikega zanimanja. Na prodaj je bilo 650 vozil, prodalo pa se jih je blizu 30, povečini srednjega razreda. Opoi, corsa in combo Opel IZ nemškega Riissels- heima je eden tistih izdeloval- cev avtomobilov, ki mu seda- nja avtomobilska recesija pov- zroča malo manj težav kot drugim. Njegov evTopski tržni delež se je v primerja\'i z lan- skim celo povečal (v obdobju januar - september na 13,2 od- stotka, lani pa v tem času 12,4 odstotka), čeprav je prodaja avtomobilov skromnejša, kot je bila lani v tem času. Zelo dobro gre v promet le- tos obnovljena in predstavlje- na corsa. Doslej so namreč prodali že 320 tisoč cors, tako da spada med tri najbolje pro- dajane avtomobile v svojem, razredu na evropskih trgih. V Franciji je bila corsa sep- tembra celo najbolje prodajcini tuji avtomobil, v Nemčiji pa se je za to najmanjše vozilo Opla doslej odločilo več kot 40 tisoč ljudi. Dnevna proizvodnja corse po novem dosega števil- ko 2100 vozil (corsa nastaja v španski Saragosi in nem- škem Eisenachu), s combom (na sliki), dostavnim avtomo- bilom na osnovi nove in pet- vratne corse, pa so razširili še ponudbo različnih izvedenk. Combo nastaja v Oplovi por- tugalski tovarni (Azambudi- ja), ponuja pa 3.130-litrski to- vorni prostor z dimenzijami: 1,80 metra dolžine, 1,50 metra širine in 1,21 metra višine. No- silnost je v razponu od 516 do največ 700 kilogramov, poleg tega je moč na streho naložiti še dodatnih 100 kilogramov. Combo je naprodaj s štirimi motorji (tremi bencinskimi z gibnimi prostorninami od 1,2 do 1,4 litra ter močjo 45,60 in 82 KM) ter 1,7-litrskim dizel- skim agregatom (60 KM), ki ga je japonski Isuzu, nekdaj tudi pri General Motorsu, razvil posebej za combo oziroma Opel. Po napovedih ljubljan- ske VIS Avtotehne, uradnega prodajalca oplov pri nas, naj bi bil combo naprodaj pred uradnim začetkom pomladi. Št. 48 - 2. december 1993 34 DEŽURSTVA TRGOVIN Celje Potrošnikova samopostrež- na trgovina Soča v Stanetovi 14 in diskont na Cankarjevi 1 sta ob sobotah odprta do 17. ure, diskont je odprt tudi ob nedeljah od 8. do 12. ure. Ob nedeljah so od Potrošniko- vih trgovin od 7.30 do 11. ure odprte naslednje prodajalne: živilski oddelek v blagovnici Nova vas, marketi na Ljub- ljanski cesti. Dolgem polju, Zgornji Hudinji, Vojniku, Što- rah in na Ostrožnem, samopo- strežne trgovine v Gaberjah, Pod gradom, v Trnovljah, na Teharjah, Frankolovem, Sve- tini, Ljubečni, Polulah, v Šmartnem v Rožni dolini, Škofji vasi in Novi Cerkvi ter stojnica na celjski tržnici. Ob nedeljah je odprt tudi kiosk pri celjski bolnišnici, in sicer od 12. do 15. ure. Klasje Celje ima odprte pro- dajalne kruha Štručko, Ado in pri pekami v Štorah ob sobo- tah od 7. do 13. ure, Stručka je odprta tudi od nedeljah od 7. do 11. ure, kiosk na Hudinji pa ob sobotah od 6. do 15. ure. Dežurna je tudi trgovina Gala trade na Mariborski 128, ki je odprta ob sobotah od 7. do 15. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Od Centrovih prodajaln so ob sobotah odprte samopo- strežne trgovine Center od 7. do 13. ure, Voglajna in Lo- garska od 7. do 13. ure, Rio od 7. do 14. ure, Sedmica od 7. do 15. ure. Otok, Solidarnost in Ložnica od 7.30 do 15. ure, Adut pa od 8. do 12. ure. Na- kupni center Lava je odprt od 7. do 13. ure. Samopostrežna trgovina Savica je odprta od 7. do 17. ure. Ob nedeljah pa je delovni čas Centrovih proda- jaln naslednji: od 8. do 11.30 so odprte samopostrežne trgo- vine: Otok, Sedmica in Soli- darnost, medtem ko je proda- jalna v Ložnici odprta od 8.30 do 11.30. Ob nedeljah od 7. do 11. ure vam je na voljo celjska tržnica. V Rimljanki na Savi- novi 3 sta vsako soboto od 6. do 13. ure in v nedeljo od 7. do 11. ure odprti Pekama in Mesnica Prekoršek iz Vojnika. V Vojniku pa je njihova Mes- nica odprta od 7. do 12.ure. Vsak dan je od 7.3do 23.ure odprta trgovina Dragstor na Mariborski 119, mini market Gaj v Ozki ulici vsak dan od 8.30 do 22. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 22. ure, tr- govina Plemič Teharje — ob so- botah od 7. do 14. ure in nede- ljah od 8. do 11. ure, trgovina Figec Štore pa ob sobotah od 7.30 do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12., trgovina Mini shop Jereb Teharje ob sobotah od 7. do 19.ure, ob nedeljah od 8. do 11. ure, mini market Če- belica v Novi vasi ob sobotah in nedeljah od 8. do 21. ure, Skan market na Mariborski 181 v Celju ob sobotah od 7. do 22. in ob nedeljah od 8. do 22. ure, trgovina Nadi v Šmar- jeti pri Celju vsak dan od 8. do 20. ure, odprta pa je tudi trgo- vina Sneja v Kocenovi 6, od ponedeljka do petka od 6.30 do 21. ure, ob sobotah od 7.30 do 19., ob nedeljah in prazni- kih pa od 7.30 do 16. ure. Od 7.30 do 15. ure je ob so- botah odprta tudi Mercatorje- va trgovina na Hudinji, kupu- jete pa lahko tudi v trgovskem podjetju Ponudba na Dobojski cesti v Celju, in sicer ob sobo- tah od 7. do 20. ure, ob nede- ljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Laško Odprti sta trgovini Trgov- skega podjetja Izbira: samo- postrežna v Debm in Market Živila v Rimskih Toplicah, in sicer ob sobotah od 7.30 do 14. ure in ob nedeljah od 7.30 do 11.30 ure. Trgovina Rogač pri železniški postaji je odprta ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure. Market Zlatorog ob sobotah od 7. do 15. ure in ob nedeljah od 7.do 12. ure ter prodajalna Ježek ob sobotah od 7.do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Na Brezah nad Laškim je ob sobotah od 7.30 do 13.30 in ob nedeljah od 8. do 11. ure odprta trgovina z mešanim blagom Kocman, na Vrhu tr- govina Deželak ob sobotah od 8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa od 9.doli. ure, v Rimskih To- plicah trgovina Marjeta, in si- cer ob sobotah od 7. do 19., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure, ter Market Brez- nica na Breznem pri Laškem ob sobotah od 7. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 13. ure. Šentjur Ob sobotah od 7. do 12. ure in ob nedeljah od 7. do 10.30 je odprta Delikatesa Klanjšek Mesarstva Jurij v Efenkovi ulici, ob nedeljah od 8. do 11. ure je odprt živilski odde- lek Blagovnice Resevna, pro- dajalne Lipe Šentjur so ob so- botah odprte od 7. do 12. ure, ob nedeljah pa prodajalne v Gorici pri Slivnici, Prevorju in Loki pri Žusmu od 9. do 12. ure, na Planini pri Sevnici od 8. do 13. ure in na Ponikvi od 8.30 do 11.30. Delovni čas prodajalne Močnik v Vrbnem pri Šentjurju je v soboto od 8. do 17. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.30. Žalec Trgovska družba Savinjski magazin Žalec ima ob n^e- 1 j ah od 8. do 12. ure odprte na- slednje trgovine: blagovnice Savinjka Žalec, Šempeter, Polzela in Prebold ter samopo- strežbe Cankarjeva Žalec, Vransko, Pirešica, Liboje in Tabor. Trgovina RR je ob so- botah in nedeljah odprta non- stop od 7. do 22. ure, market Eni ob sobotah od,8. do 17., ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure, Potrošnikova po- slovalnica Marelica v Prebol- du ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. Minimarket Špela v ulici Florjana Pohlina 3 v Žalcu ob sobotah od 7. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12., prodajalna Gala v Šempe- tru v Savinjski dolini ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ob sobotah od 7.30 do 16. in ob nedeljah od 8. do 12. ure sta odprta tudi samopostrežna trgovina in bi- fe Kmetijske zadruge Pe- trovče. Mozirje Ob sobotah od 7. do 14.ure in ob nedeljah od 8. do 10. ure je dežurna Blagovnica Savinja na Trgu osvobodilne fronte 3. Velenje v tem mesecu je odprta tr- govina Ere Prehrana, in sicer ob sobotah od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Odprta je tudi samopostrežna trgovina KK Ptuj na velenjski tržnici, ob sobotah od 7. do 14., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Slovenske Konjice v Slovenskih Konjicah sta odprta Mencov Market ob so- botah od 7. do 15., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure, ter Diskont Dravinjskega doma ob sobo- tah od 8. do 13., ob nedeljah pa od 8. do 11. ure. Isti delovni čas imata tudi samopostrežni tr- govini Pohorje v Zrečah in Dravinja v Ločah pri Sloven- skih Konjicah, odprt pa je tudi živilski oddelek v blagovnici Vitanje, in sicer ob nedeljah od 7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od 7. do 12. ure odprt diskont Tornado, na Rogli pa Market Tornado, in to ob so- botah in nedeljah od 7. do 19. ure. Šmarje pri Jelšah Ob sobotah so vse posloval- nice Jelše Šmarje odprte do 12. ure, ob nedeljah pa so de- žurne naslednje: Oskrba Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar- ket Podčetrtek od 8. do 11. ure in Atomska vas od 8. do 12. ure. Market Lipa Šmarje je ob sobotah odprt od 7. do 19. ure, ob nedeljah pa od 8. do 12.. V Rogaški Slatini sta vsa- ko nedeljo od 8. do 11. ure iz- menično odprta Market Ra- tanska vas ali Prehrana, prav tako pa so odprti gostinski obrati Grad Rogatec in Hram v Šmarju pri Jelšah. ROJSTVA Celje V preteklih štirinajstih dneh se je v celjski porodnišnici ro- dilo 40 dečkov in 37 deklic. Celje Poročili so se štirje pari, od teh: Roman ŽAGAR in Petra ARNŠEK oba iz Gorice pri Šmartnem, Branko PANT- NAR in Elizabeta DELČNJAK oba iz Šentjungerta in Bojan BLAZINŠEK in Bernarda PLEVNIK oba iz Socke. Laško Poročilo se je 17 parov od teh: Joško NOVAK in Tatjana PIVEC oba iz Počakovega pri Radečah, Jurij BANTAN iz Hrastnika in Marjeta JANC iz Trbovelj, Vid PALČNIK iz Po- lane pri Jurkloštru in Ana GRACNAR iz Blatnega vrha. Drago KRAJNC iz Brstnika in Nives MAČEK iz Laškega, Damjan STOPAR iz Rimskih Toplic in Brigita SAŠEK iz Radeč, Beno REZEC iz Pre- korja pri Celju in Petra PLEV- ČAK iz Celja, Roman REBOV iz Hrastnika in Mateja BOH- NEC iz Dola pri Hrastniku, Janez BRGLEZ in Mojca KO- RUN oba iz Žalca, Jože CE- SAR iz Raznega pri Šentjurju in Danica JURKOŠEK iz Ka- njuc pri Celju, Franc GORJUP iz Ostrožnika pri Mokronogu in Ivica VALENČAK iz Šem- petra v Savinjski dolini, Peter ZAJC in Matejka KOVAČ oba iz Tovstega pri Laškem ter Anton PLAZAR in Dolore VAVTAR, oba iz Hrastnika. Šentjur pri Celju Poročili so se trije pari, od teh tudi Martin ŠOLINC in Marjana LAVBIČ oba iz Dra- melj ter Božidar UDUČ iz Pre- sečnega in Silvestra ČEPIN iz Podpeči pri Šentvidu. Šmarje pri Jelšah Zakonsko zvezo so sklenili: Branko BAČ iz Preloge pri Šmarju in Sonja SAJNKAR iz Sp. Ponkvice, Igor KOLAR iz Rogaške Slatine in Mirjana KROG iz Kostel, Vili ŠOLINC iz Rakovca in Tanja HLUPIČ iz Zibiške vasi ter Jožef KO- STANJŠEK iz Vrenske gorce in Ana LUSKAR iz Podpeči pri Šentvidu. Velenje Poročila sta se dva para in sicer: Srečko ZORMAN iz Go- lavabuka in Marija BRECL iz Čmove ter Peter ARISTOV- NIK iz Škal in Tatjana RAZ- GORŠEK iz Mislinje. Žalec Poročili so se: Stanko RO- MIH in Doroteja GRAČNER oba iz Dobrteše vasi, Anton PIKL iz Gotovelj in Vesna BRANIŠA iz Šempetra v Sav. dolini, Vinko PEKLIČ in Kle- mentina KRAJNC oba iz Pol- zele ter Marko JOVAN iz Čr- nove in Helena MEKE iz Vin- ske gore. Celje Umrli so: Ivan PIRŠ, 80 let iz Celja, Aleksander ZDOVC, 57 let iz Gorice pri Šmartnem, Anton KOBOLA, 78 let iz Ce- lja, Marija KOLAR, 81 let iz Sp. Ponkvice, Marija CVEK, 93 let iz Podčetrtka, Frančiška AŠKERC, 88 let iz Celja, Frančiška NOVAK, 81 let iz Šentanža nad Štorami, Marija RADIČ, 70 let iz Lindeka, Ju- lijana FOŠT, 80 let iz Sloven- skih Konjic, Karel VREČKO, 49 let iz Ponikve, Angela PO- JAVNIK, 79 let iz Celja, Jože HRIBAR, 67 let iz Sevnice, Edvard KOLENC, 56 let iz Šmartnega ob Paki, Franc HLADIN, 87 let iz Bukovžla- ka, Apolonija JANKOVIČ, 85 let iz Levca, Mirko FAJDIGA, 62 let iz Polzele, Franc OBER- ŽAN, 78 let iz Laške vasi pri Štorah, Franc NOVINŠEK, 46 let iz Pake pri Velenju, Ferdo BRUSNJAK, 75 let iz Celja, Perina ŠKORJANEC, 55 let iz Rogaške Slatine, Zvonko MEDVEŠEK, 32 let iz Marija Gradca pri Laškem, Fanika GAČNIK, 62 let iz Celja, Neža POVALEJ, 77 let iz Prožinske vasi, Oskar SCHMIDT, 69 let iz Celja, Damijan SKUTNIK, 15 let iz Klanca, Amalija APO- TEKAR, 71 let iz Rožnega vr- ha, Anton HROVATIN, 81 let iz Sevnice, Ivan ŠTRUC, 76 let iz Zreč, Marija LES, 83 let iz Celja, Jože MLAKAR, 57 let iz Rogaške Slatine, Štefanija TERČE, 80 let iz Celja, Franc CVIKL, 59 let iz Levca, Jožica GLOBOČNIK, 62 let iz Celja, Artur LESKOVŠEK, 85 let iz Celja, Ljudmila PRAH, 63 let iz Rogaške Slatine, Ljudmila KIŠEK, 71 let iz Radeč, Neža ŽAGAR, 79 let iz Teharij, Kri- stina UMEK, 78 let iz Celja, Justina HLADNIK, 83 let iz Trnovca pri Dramljah, Anato- lija DEMETROVIC, 74 let iz Celja, Jožica KOŠTOMAJ, 60 let iz Šmiklavža pri Škofji va- si, Jože DEDIČ, 75 let iz Vele- nja, Fikret ALATIČ, 41 let iz Celja, Alojz GMAJNER, 69 let iz Vojnika, Leopold KERNER, 84 let iz Zlateč, Stanislav CE- ROVŠEK, 60 let iz Završ pri Grobehiem, Ana ZUPAN, 85 let iz Petrovč in Vlado CE- RAR, 69 let iz Celja. Laško Umrli so: Stanko HRENAR, 56 let iz Radeč, Alojzij POV- HE, 81 let iz Radeč, Jože PAJ, 66 let iz Laškega, Stanislava JERANKO, 80 let iz Laškega, Franc ULAGA, 92 let iz Mari- ja Gradca pri Laškem, Ivan VORINA, 87 let iz Laškega, Franc TRBOVC, 56 let iz La- homnega pri Laškem, Marija KOŠAR, 77 let iz Laškega in Jurij LIPOVŠEK, 74 let iz Brez nad Laškim. Šentjur pri Celju Umrli so: Julijana GAJŠEK, 63 let iz Šentjurja, Frančiška SALOBIR, 83 let iz Kranjčice, Peter KLADNIK, 63 let iz Šentjurja, Gorinka Olga ČU- ŠIN, 79 let iz Šentjurja in Amalija ZAPUŠEK, 90 let iz Prapretna. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ana ZVONAR, 81 let iz Vreuske gorce, Julijana AMONA, 78 let iz Prožinske vasi, Anton GROSEK, 82 let iz Sp. Kostrivnice, Jožefa ZU- PANČIČ, 70 let iz Ljubljane, Ana ČRETNIK, 84 let iz Gor- nje vasi, Vinko IMENŠEK, 60 let iz Pirana, Maijan AUDIČ, 35 let iz Loga pri Hrastniku, Vjekoslava KOREZ, 95 let iz Rogatca, Marija ZAKOVŠEK, 80 let iz Virštanja, Ljudmila HLUPIČ, 51 let iz Šmarja pri Jelšah, Frančišek ZVONAR, 82 let iz Vrenske gorce, Marija ČANŽEK, 86 let iz Vrha in Marija PREBIL, 85 let iz Sed- larjevega. Velenje Umrli so: Antonija TRNOV- ŠEK, 83 let iz Bovš, Ivan ZA- VOLOVŠEK, 82 let iz Bočne, Marija LOVREC, 81 let iz Gave, Alojz OSET, 85 let iz Trnovca pri Dramljah, Ivana MEH, 84 let iz Velikega vrha, Justina GOLAVŠEK, 81 let iz Lokrovca, Roza MRAVLJAK, 82 let iz Velenja, Fatime KU- JUNDŽIČ, 90 let iz Ključa, Marija MATKO, 67 let iz Letu- ša, Josip VIDMAR, 71 let iz Velenja, Marijan KRAJNC, 73 let iz Celja, Ljubojka ILIN- ČIČ, 32 let iz Šoštanja in An- ton VIDNER, 84 let iz Lipo- glava. Žalec Umrli so: Neža BIZJAK, 89 let iz Andraža nad Polzelo, Angela LAPORNIK, 82 let iz Celja, Hasiba DŽAFIČ, 86 iz Hozičev, sedaj v Žalcu, žef FEDRAN, 82 let iz Mozif, ja, Stanislav POLŠAK, 57 iz Ložnice, Andrej RIBIČ, 5 let iz Šentruperta, Zdrav^ RATEJ, 38 let iz Latkove vas, Jožef SLAPŠAK, 70 let iz P^ nikve, Štefan VERK, 58 let ^ Brega pri Polzeli in Edvat, NEMEVŠEK, 63 let iz Dolenj vasi. Tudi pozimi pestro če je kdo mislil, da na tržnj, ci pozimi ni živahno, naj | o nasprotnem prepriča saq Stojnice so dokaj dobro zalo žene za zimski čas, prav tak pa je vedno dovolj kupcev. K« že dolgo nismo ničesar relt o cenah, ki se seveda tu in ta: tudi kaj spremenijo, omeriiui le tiste, ki so trenutno najvišjf Najbolj zasoljeno ceno i® hren, saj boste za kilogram oi šteh od 500 do 600 tolarjev, o sadja pa so najdražje limoni ki stanejo od 150 do 170 tolai jev. Je pa zato kivi že znatn cenejši in stane od 130 do 15 tolarjev, prav tako je velika k hira mandarin po ceni od 5 do 150 tolarjev za kilogran Ostale cene so razvidne iz ta bele: VETERINARSKA DEŽURSTVA VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji: 714-144. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje, 5. decembra bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410, od 6. decembra dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon 841-769. VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Danes, v četrtek, 2. decembra še dežura dr. vet. med. Gregor Bezenšek, telefon 741-264. Od petka 3. decembra dalje pa bo dežural dr. vet. med. mag. Janez Hrovat, telefon 27-695. Št. 48 - 2. december 1993 35 Št. 48 - 2. december 1993 36 Št. 48 - 2. december 1993 37| Št. 48 - 2. december 1993 138 Št. 48 - 2. december 1993 391 Št. 48 - 2. december 1993 140 TRAG^ice Nova spoznanja Včeraj, po zaključku re- dakcije, so se v Velenju se- stali župani občin celjske in koroške regije. Glede na to, da je beseda »tekla« o lokal- ni samoupravi in poznavajoč razmere ter poroke po sili, si lahko obetamo marsikakšno novo spoznanje iz prete- klosti. Teharčani preti volitvami Začasno vodstvo krajevne skupnosti Teharje želi pred lokalnimi volitvami kraja- nom pokazati, kako je delav- no. Zato bodo jutri zavihali rokave in ponovno dvignili staro teharsko zastavo. Še sreča, da ima samo dve zvez- di, sicer bi bil napor prehud. Samouprava in preteklost Socialdemokrati v Celju so prepričani, da sta lokalna samouprava in odnos, ki ga imamo do preteklosti, pove- zana. Očitno gre za blago- dejni vpliv, ki ga ima na svo- je strankarske sodruge znani zgodovinar dr. Janko Prunk. Ta namreč vselej najde pove- zave, o katerih se drugim še sanjalo ni. Zbor pa nič Nekateri z nestrpnostjo pričakujejo, kakšne bodo nove različice zakonov po šti- rih odložilnih vetih državnega sveta. Morda gre odgovor iskati kar v naslednjem citatu »zborca« Cirila Ribičiča: »Razmerje sil v parlamentu je, če državni svet zastopa eno stališče, bo državni zbor zagotovo zagovar- jal drugačnega.« Torej ostajajo zakoni takš- ni kot so. Nov pokrovitelj? Sodeč po težavah, ki jih ima slovenski obrambni mi- nister Janez Janša z zbira- njem obrambnega tolarja, si je pred časom začel iskati sponzorja kar na lastno pest. Po napisu na majici bi lahko sklepali, da mu gre tovrstno delo kar dobro od rok. Za vsak slučaj Celjski izvršnik Jože Zimšek se je za iska- nje nadomestne lokacije za celjske zapore kar dobro opremil. Čelada, ki jo stiska v ro- kah, je zaenkrat pripravljena le za vsak slučaj, saj kraja domnevne selitve zaporni- kov še ni izdal. Ko pa bo le-ta prišel v jav- nost, se bo najbrž moral kar dvakratno bra- niti. Pred krajani-sosedi in najbrž tudi pred zaporniki... »Zakaj pa imaš take črne pege po telesu?« vpraša inkasant. »Malo prej je bil dimnikar tu, pa tudi nisva imela drobiža.« Milo za tjrago »Ne razumem vas moških. Stalno pijete, čeprav niste žejni?« »To je tako kot pri ženskah. Vsakih pet minut se gledaš v ogledalo, čeprav nisi lepa.« Na zelniku Lovec gleda kmeta kako ubija zajca. Vpraša ga, kako lahko kaj takega počne, ker ni član lovske družine. Pa mu kmet odvrne: »Zato, ker je jedel moje zelje pa ni član moje družine.« Od kod konji? v visoki stolpnici so v enajstem nadstrop- ju vso noč divje proslavljali. Drugi dan se pride gornji stanovalec k spodnjemu opra- vičevati. »Veste, jaz sem član jahalnega kluba pa sem imel svoje jahalne prijatelje za goste, zato je bilo tako glasno. No vi že veste kako je to.« »Nič hudega, mu prijazno odvrne spodnji stanovalec. To se lahko povsod ob takšnem jahalnem proslavljanju zgodi. Samo nekaj me pa zanima. Kako ste lahko vse konje po visokem stopnišču gor dobili?« Šale so prispevali: Viktorija TOVORNIK iz Dobja pri Planini, Irena KRAMPRŠEK iz Lo- ke pri Žusmu, Albert REGULJ iz Celja, Justi- na GOSTEČNIK iz Braslovč, Alojz OBLAK iz Šentjurja in Rudi STEPISCHNIK iz Dort- munda. Veliko kuponov smo ta teden prejeli za najboljšo šalo in očitno so vam bile kar vse všeč, saj so dobile po nekaj glasov. Kakšen glas več je dobila šala Na vasi, ki jo je spisala Nevenka Jelen, Kale 17, Šempeter. Izžrebali pa smo še Andreja Korberja s Pol- zele. Šala tedna Na vasi Na vasi se otroci pogovar- jajo o sposobnostih svojih staršev, pa pravi prvi: »Moj ata je naredil en hec. Križal je svinjo s poštnim nabiral- nikom in je dobil špa- rovček.« Pa se oglasi drugi: »Moj ata je pa križal deževnika z ježem in dobil bodečo žico.« »Pa se pohvali še tretji: »Moj ata je pa križal noja z gramofonsko ploščo in rodil se je politik.« Morska Ko se je ladja potapljala je kapitan zakli- cal: »Kdo od vas zna moliti?« »Jaz!« se je oglasil moški glas. »Dobro, začnite« pravi kapitan. »Drugi si bomo medtem nadeli rešilne pasove. Eden je namreč premalo.« Izletniki »Kako ste se imeli v nedeljo na izletu?« »Slabo! Ko smo odšli s postaje nismo mo- gli najti gostilne, ko pa smo jo vendarle našli in smo kasneje odšli iz nje, nismo našli postaje.« Dogovor Inkasant pride kasirat elektriko. Ne on in ne gospodinja nimata drobiža, zato se dogo- vorita da bosta odslužila. Zakaj se nam je vsilila mi- sel, da velenjska občina spet juriša? Poleg vseh sestankov in sej pripravljajo v Velenju celo skupščino Konjeniške zveze Slovenije. Kdo bo poskrbel za ščite, meče in podobno, še ni znano. Zakaj so v hotelu Dravinja v Slovenskih Konjicah od- prli nočni klub Venera s plesno-erotičnim pro- gramom? Tako si lahko obubožani Konjičani v domačem kra- ju ogledajo, kako se bodo lahko preživljali, ko bodo povsem goli in bosi. Zakaj je letošnja (še ne) zi- ma tako bogata s snegom? Zato, ker bi na nebu radi ustregli Celjanom, ki so le- tos prvič poskrbeli za ure- jeno odlagališče snega. A kljub temu, da ga komu- nalcem ni treba več na čmo odlagati pod Gričkom, menda urejeno odlagališče na avtoportu ob Kidričevi zaenkrat še sameva. DrŽava se je ločila od cerkve. Križi in težave pa ostajajo. Cestno omrežje v Sloveniji je pripravljeno za prehod na konjsko vprego. Dajejo nam možnost, da se razveselimo. Lahko postanemo RTV naročniki. Ponujajo nam vse vrste zavarovanj. Kdo bo zavaroval družbeno lastnino? Zakaj bi verjeli v obstoj posmrtnega življenja, ko pa imamo že tega do vrha glave. Prvoaprilska lažje izgubila svoj smisel. Lažejo nam vsak dan. FRANCI ČEČ Kupon Najbolj sem se nasmejal šali:. Moj naslov:. NAJ MUZIKANTI POVEDO Na mladih svet stoji Ali mladi muzikanti sploh še poznajo obi- čaje, ki so jih morali včasih zelo dobro ob- vladati, če so hoteli igrati na kakšni ohceti? Takšno vprašanje smo si postavili in se odločili, da tokrat v naši rubriki predstavi- mo enega iz te generacije. Stanko Mikola, ki je menda letos igral kar na dvajsetih ohcetih se nam je zdel kar pravšnji sogovornik. Har- moniko je dobil za odličen uspeh v prvem razredu osnovne šole in potem so se odlični uspehi nadaljevali samo še na glasbenem področju, šola pa je bila bolj ob strani. Kar desetkrat je sodeloval na Zlati harmoniki Ljubečne, kjer je dobil več zlatih in srebrnih plaket, med mladimi harmonikarji je zma- gal na mednarodnem tekmovanju v Vidmu, še kot osnovnošolec je že imel svoj an- sambel. »Ohceti >po starem< se na podeželju še ohranjajo. Predvsem gre za postavljanje >šrange< domačih fantov, ki jim pač ni po godu, da gre nevesta v drugo vas. Kolikor vem, gredo šrangarji prejšnji večer starše vprašat, če lahko postavijo >šrango<, okvirno se tudi zmenijo za ceno. Prva cena je sicer astronomska in od starešine je odvisno, za koliko bodo nevesto lahko dobili. Star de- nar, križ, >patenošter<, to so obvezni pred- meti, ki jih morajo imeti starešine, seveda morajo imeti vse, kar imajo priče tudi šran- garji. Od vprašanj in odgovorov pa je odvis- no, za koUko se bodo >zglihali<. Vprašanja so zavita. Na primer: Koliko klinov ima nebe- ška lojtra? Odgovor: 10 (deset božjih zapo- vedi). Ali pa: Kol'k je nevesta stara? Odgo- vor: Tol'k kol'kor je preteklo časa od oklica v cerkvi. Kdaj nevesta cveti? Nikoli, ker ima vedno popek---- Vsak pravilen odgovor starešine pomeni 100 DEM manj. Zgodilo se je pred kratkim, da sva s starešino bila bolj pripravljena kot >šrangarji< in ob koncu bi skoraj morali oni še nekaj doplačati. Če se ne morejo drugače zmeniti pa nevesto stehtajo in kolikor kilo- gramov ima toliko >kil< morajo pač plačati. Običajno se odšteje od 1000-2000 mark, po- gajanja pa tečejo tudi dve uri. Zelo se je >razpasla< tudi kraja neveste in pred kratkim sta nevesto ukradla kar njena strica. Ženin in priča sta jo pogrešila šele takrat, ko bi morala razrezati torto. Veliko denarja bi bilo potrebno zato odšteti, ven- dar sta bila korektna in sta samo opozorila, da je treba na nevesto gledati. Starejši so nas naučili veliko igric, da lahko pripravimo zelo zabaven program. Med drugim je recimo zanimivo žensko oce- njevanje moških nog. Najprej potegnejo eno Ena iz Stankovega rokava Priletna gospa se odpravi do svojega dok- torja, češ da je v svojem brezdelju opazila na sebi tri živalske bolezni. Takole mu je potožila: »Zjutraj sem kar naprej lačna kot volk, opoldne sem žejna kot krava, zvečer pa nora kot levinja Zdravnik ji prijazno odgovori: »To je hu- da bolezen. Kar slecite se da vas pregle- dam . Oho, saj imate še eno živalsko bole- zen. Umazani ste kot svinja.« hlačnico gor, potem drugo, pa še malo višje in na koncu morajo posamezno plesati še na >labodjem jezeru<. Vem, da muzikantje nimajo nikoli časa, da bi se poročih. Jaz sem zato pravočasno poskrbel in da ženi ni dolg čas doma, jo običajno vzamem s sabo, da mi pomaga s petjem. Naj vidi, kako muzikanti >trpimo<. Za novo leto bomo s prijatelji verjetno za- bavali domačo družbo v gostišču Erjavec na Kalobju. Vas povabim, da se skupaj povese- limo!« EDI MASNEC Št. 48 - 2. december 1993