51 Didakta | februar 2013 Terensko delo Kreativne raziskovalne učne dejavnosti v vrtcih Anica Ašenberger Vrtci Občine Žalec Predšolski otroci radi raziskujejo, se čudijo vsemu novemu in izražajo zanimive ugoto- vitve, jih delijo z vrstniki in odraslimi. Vse, kar novega opazijo, želijo otipati, povohati, okusiti. Tako s svojimi čutili vsak po svoje zaznava in doživlja sebe, okolje in različne odnose. Z aktivnim raziskovanjem, ki mora biti prilagojeno razvojni stopnji, otroci spo- znavajo tudi možnosti, kako se kaj novega odkrije in nauči. Raziskovanje v spodbudnem učnem okolju Vsakršno raziskovanje je za otroke in vzgojitelje velik izziv, otroci pa se učijo sprejemati pravilne odločitve, sodelovati in razumevati dogodke – predvsem pa z občutljivostjo posegati v naravo. Nepo- sreden stik z okoljem omogoča zaveda- nje vrednosti in ranljivosti okolja, razvija občutek za lepo in vredno, spoštovanje in občudovanje ter željo po ohranjanju (Marjanovič Umek idr. 2001: 160). . Vloga vzgojiteljev v oddelku Otrokom mora biti zagotovljena varnost, sprejetost in prijetna čustvena klima. Tako z vsemi ostalimi pogoji otroku zagotavlja- mo možnost samospoznavanja in samo- izražanja preko aktivne igre. Za dobro izbiro, organizacijo in izvedbo naravoslov- nih dejavnosti so pomembne vzgojiteljeve razvite sposobnosti opazovanja, vodenja in poučevanja, spodbujanja in motiviranja. Z dobro pripravo materialov, pripomočkov, prostorsko ureditvijo in ustrezno izbiro metod otrokom lahko zagotovimo sprošče- no raziskovanje in pridobivanje koristnih izkušenj, znanj in sposobnosti. Pridobivanje naravoslovnega znanja in veščin Dejavnosti morajo biti glede na cilje smisel- no izbrane, postopki pa morajo zagotavljati notranjo motiviranost otrok. Tako otrok razvija in vzpostavlja odnose z ljudmi, žival- mi, rastlinami, predmeti in snovmi. Otrok mora opazovati, primerjati, razvrščati, urejati, meriti, sporočati, napovedovati, ravnati s podatki, rokovati s pripomočki in napravami in iskati informacije. Pomemb- no je tudi preverjanje lastnih ugotovitev in domnev. Mora pa imeti tudi možnost sodelovanja, upoštevanja dogovorov in spo- razumevanja na sebi lasten način. Tako se uči reševati probleme, izražati čustva in doživetja, ter krepi vztrajnost. 52 Didakta | februar 2013 Terensko delo Zemlja okrog nas V vrtcu Trje namenjamo posebno pozor- nost tudi prijetnemu bivanju v naravi in kreativnemu raziskovanju, ki močno vpli- va na oblikovanje otrokovih vrednot. Ob skupnem načrtovanju sajenja in sejanja, smo v oddelku 2-4 let izpostavili vprašanje, kje in kako bomo dobili zemljo, otroci pa so izrazili kar nekaj zanimivih idej. Pred- hodno so nekateri že imeli nekaj izkušenj z zemljo (zasajanje drevesa na igrišču, igra z zemljo doma in v vrtcu). Odšli smo na travnik, kje so otroci razi- skovali in napolnili vedra zemljo iz krtin. Na igrišču so zemljo presipali v različne posode in merili količino. Zemljo smo na- suli v stoječa peskovnika in začeli z razisko- vanjem: tipali smo, brskali in natančneje opazovali z lupami. Vse, kar so našli in poimenovali, sva s sodelavko zapisali, po- samezniki pa so se odločili, da opaženo narišejo. Najdene stvari, ki so jih odkrili, so ločili na kup čudnih zakladov in ugo- tovili, da so našli tudi odpadka (plastičen pokrovček in majhen kos folije), ob tem pa na osnovi odprtih vprašanj vzgojiteljic razmišljali o ravnanju z odpadki in odnosu do zemlje. Naslednji dan smo odšli po zemljo še na rob gozda in ugotovili, da vsebuje več narav- nih primesi. Vzporedno so otroci prinašali tudi zemljo od doma (vrtno ali kupljeno), ter semena in sadike. Sledilo je odkriva- nje razlik med različnimi vrstami zemlje, ter prepoznavanje različnosti semen – vse opaženo s strani otrok sva zapisovali in jim priložnostno prebirali njihove izjave. Informacije o zemlji smo našli v knjigah in enciklopedijah. Sledila je dejavnost sajenja in sejanja v lončke, simbolno pa sva jim pomagali označiti, kaj bo zraslo. Otroci so vsak dan z radovednostjo spremljali rast in svoje rastline zalivali. Z odvečno zemljo so si z najino pomočjo v bližini vrtca uredili še vrtiček. Ogradili smo ga s kamni, posadili sadike rož, pose- jali semena in postavili tablo z napisom. Otrokom je bil v ponos, saj so se ob njem ustavljali tudi drugi otroci naše enote in starši. Spremljali smo rast, ugotavlja- li poškodbe na rastlinah in se veselili pridelkov. Priložnostno so nastajale zabavne izmi- šljarije in uganke, zanimivi utrinki, risbe, slike in izdelki, ki so jih otroci razstavili v enoti. Vzporedno pa sta nastala dva plakata z naslovom Zemlja okrog nas in Na našem vrtu (kot evalvacija ugotovitev, opaženega, rešenih problemov, ter razvi- jajočih se socialnih odnosov in utrinkov). Na vprašanje, kaj bi bilo, če v naravi ne bi bilo zemlje, so štiriletniki odgovarjali: »Ne bi bilo trave; tudi ne dreves; ne bi zrasla zelenjava; metuljev ne bi bilo, ker oni rabijo rože; hrane ne bi imeli mi, pa tudi živali ne; krti bi ne mogli biti skriti, potem pa krtin tudi ne bi bilo.« Kratka evalvacija Otroci so se z navdušenjem vključevali v dejavnosti, se mnogo novega naučili o zemlji in skrbi zanjo. Vse dejavnosti so otroke navdihovale, razvili so sodelovalen odnos, se medsebojno zbližali in se mnogo novega, za življenje koristnega naučili. Aktivno so bili vključeni tudi starši. Otroci so razvijali samostojnost, se učili reševanja problemov, doživljali občutke uspehov in si oblikovali pozitivno sliko o sebi in oko- lju. Raziskovalne dejavnosti s prijaznimi posegi v naravo so otrokom nudile prilo- žnost za učenje, opazovanje razvoja živih bitij, doživljanje presenečenj in estetskih užitkov. S sodelavko sva iskali nove poti in možnosti in se posluževali inovativnih pristopov pri obravnavi teme. S tem je raslo tudi navdušenje in znanje. Literatura Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministr- stvo za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo Lepičnik Vodopivec, J. (2006).Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS, d.o.o. Marjanovič Umek, L. (2001).Otrok v vrtcu- priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja