SMO DELAVCI IN KRAJANI HKRATI Tudi XXIII. konferenca delegarij za zbor združenega dela naše ob-činske skupščine, katere nosilec je tiskarna Jože Moškrič, jc ena izmed tistih, ki ni sestavljena po nobenem od ustaljenih načinov; v njeni se-stavi so grafična in uslužnostna podjetja, prgdajalne, celo kinemato-graf. Tozdov in poslovnih enot ne povezujejo ne proslor ne proi-zvodna dejavnosf ne karkoli drugega. Po eni strani taka sestava konfc-rence otežuje sklice scj. po drugi strani pa vsebinsko bogati njihovo delo, saj na obravnavanu zadcvo ne glcdajo enostransko. To je potrdil tudi predsednik XXIII. konference delegacij Armand Kopitar, zapo-slen v tiskarni Jože Moškrič kut vudja korektorjev in revizorjev, s ka-terim smo se pogovarjali o delu te konference. Armand Kopitar je XXIII. konterenco delegacij predstavil takole: »Sestavljajo jo: tiskarna Jožc Moškrič. Obloga Slikopla-stika,- Jugotekstil Ona-On, Na-mina trgovina v Štepanjskem na-selju, Mercatorjeva mesnica na Kavčičevi ulici, Mercatorjeva samopostrežna trgovina v Zad-voru, Mercatorjeva prodajalna sadja in zelenjave na Povšctovi ulici, vse trafike Tobačne to-varne v Mostah, ABC Manufak-tura v Rojčevi ulici, IPK Takovo, Mizarstvo in tesarstvo Zadobro-va, POMIZ na Litijski cesti, Mi-zarstvo Moste, ZITUS pralnica, ¦ brivsko frizersko podjetje na Pokopališki ulici, Vesna film v Novih Jaršah in kinematograf Triglav.« Ali sestava konference vpliva na sklepčnost sestankov? Delegata iz Triglava in trafik Tobačne tovarne nista šc nikoli prišla na sestanek, malokrat pa prihajata tudi delegata iz Zitusa in brivsko frizerskega podjctja, drugi pa večinoma hodijo. Devet do dvanajst nas je vedno. Enkrat samkrat v tem mandatu se nam je zgodilo, da nismo bili sklepčni. Moti pa me to, da moram dele- , gate za vsak sestanek skliccvati po tclefonu, čeprav smo dome-njeni, da se konferenca sestane tisti ponedejjek v tednu, ko je seja občinske skupščine. Pisnih vabil ne pošiljamo. Omenili ste, da do težav pri-haja predvsem zaradi sestave konference, različnega delov-nega časa, izmenskega in teren-skega dela... V preteklem mandatu, kosem bil tudi predsednik te konferen- ce, smo predlagali, da bi se te-meljne delegacije povezovale v občini. kjer jc sedež podjetja, ne pa tam, kjer je lokal. Pa nismo uspeli. Delo konference nasploh pa cnežuje tudi kadrovska se-stava delegacij, saj zakon one-mogoča vodilnim delavcem, da bi bili člani delegacij, čeprav so le-ti običajno najbolj izobraženi in najbolje poznajo naš sistem. Mo-rali bi tudi gledati na to, da bi vsaj polovico delegacije sestavljali delegati, ki so hkrati delavci in prebivalci naše občine. Ohraniti bi bilo treba tudi ne-prekinjenost dela med posamez-nimi mandati. kar bi dosegli s tem, da bi vsaj nekaj delegatov svoj mandat ponovilo in tako prenašalo izkušnje naprej, ne pa da vsakikrat začenjamo znova. V naši konferenci delegacij smo štirje od sedemnajstih delegatov še iz prejšnjega mandata. Ome-nil bi še to dvojnost, s katero se srečujemo v delegatskem siste-mu. Kot krajani imarno veliko-krat želje, katerih uresnidtev je povezana z velikimi denarnimi sredstvi, kot delavci pa gledamo na vsak dinar in včasih glasu jemo proti samoupravnim sporazu- Armand kopitar, predsednik XXIII. konference delegacij za* zbor združenega dela našc občin-ske skupščine mom, s katerimibi te želje lahko uresničili. Kaj pa vaša konferenca dele-gadj meni o gradivu? V nasproiju 7 večino drugih mislimo, da gradivo ni slabo; ce!o obratno, menimo, da je dobro sestavljeno. Po našcm ninenju se ga ne da dosti več skrajševati, saj bi to šlo na račun kakovosti. Mi-slim, da mora biti vsakdo, ki je sprejel funkcijo delegata, pri-pravljen za to nalogo potrošiti dve ali tri ure na teden. Ce pa za la namen ne more porabiti toliko časa, ne bi smet sprejeti te dolž-nosti. To seveda velja le za naše občinsko gradivo, medtem ko je gradivo za mestno skupščino slabše. Je imela v tem mandatu tudi vaša konferenca že kakšno dele-gatsko vprašanje? Na prvi seji naše konference smo se dogovorili, da z vprašanji, k.' zanimajo le ožji krog, ne bomo obremenjevali delcgatov občin-ske skupščine. Zato taka dele-gatska vprašanja pošljemo pisno na sckretariat skupščine in veli-kokrat dobimo odgovor nanje na seji sami ali pa že prej. Ugotav-Ijanje uspešnosti dda neke kon-ference po številu delegatskih. vprašanj .ni najholjšc. Lahko dobro dela tudi konferenca, ki vprašanj sploh nima. Mislim, da se je treba na skupščini obrniti šele takrat. ko zadeve ni moč re-šiti v domačcm okolju in po redni poti pri uprnvnih organih. V prcjšnjem mandatu je bil Armand Kopitar tudi delegat za zbor združenega dela republiške skupščine. Tako je lahko svoji konferenci redno poročal, kaj se je dogajalo na tem samou-pravnem organu. »Zdaj pa smo za to prikrajšani. Nimamo nobe-nega pogleda v delo skupine de-legatov za ta zbor republiške skupščine. Vem pa. da imajo ne-katere konference kar po dva de-legata,« pravi. Ob koncu je Armand Kopitar opozoril še na pogovore, Iti jih objavljamo s predsedfiiki konfe-rence delegadj v Naši skupnosti. »Mislim, da postajajo ti pogovori dolgočasni. Povsod naletiš na iste probleme, ugolovitve se po-navljajo. Dobiš ubčutek enolič-nosti, kar pa delegatski sistem ni. Ali ne bi bilo bolje, če bi raje ob-javljali /apise s sej konferenc. To bi bilo bolj živahno.« DARJA JUVAN