LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cina inseratom: cela «Iran Din 1400*—, pol strani Din 700-—, četrt strani Din 330-—. Mali oglasi beseda Din 1'-, stalnim popust
Izhaja vsak četrtek. Cena: Letno Din 32'—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8-—, inozemstvo Din 64'—
Opozicija in vlada po
Vsi poiskusi Radiča in Pribičeviča, da bi omajala stališča stališče vlade med pro računsko razpravo, so se razblinili v nič. Kljub srditim napadom obeh voditeljev seljačke demokracije med proračunom na posamezne ministre je pokazala vlada na pram opoziciji toliko obzirnosti, da je več njenih pametnih in res nujnih predlogov sprejela. Popustljivost vlade pa voditelje opozicije med proračunom ni spametovala toliko, da bi se bila vsaj na eni seji izkazala kot stvarna kritika vladnega početja, ampak sta igrala nelepo vlogo navadnih krioačev. S svojimi izjavami, katere sta podala na javnih zborovanjih glede krivde Srbije na izbruhu svetovne vojne, sta škodovala ugledu države na zunaj in si odbila naklonjenost srbskega naroda za nedogleden čas.
Proračun je pod streho. Po sprejetju proračuna stoji vlada še trdnejše in voditelja opozicije stojita pred težavnim vprašanjem: Kako po proračunu v vlado?
Pribičevič že kaže toliko teka po vladni moči, da je na skupščinski seji dne 24. t.
Ljubljanska oblastna skupščina.
Ljubljanska oblastna skupščina je zborovala od 14. do 17. marca. Na dnevnem redu je bilo več uredb. V prvi seji je podal izčrpno poročilo predsednik oblastne skupščine dr. Marko Natlačen o delovanju oblastnega odbora v preteklem letu. Sprejele so se uredbe o agrarnih operacijah, o zdraviliščih, o oblastni strežniški šoli, o prejemkih zdravniškega osobja v oblastnih zdravstvenih zavodih, o samoupravni zdravstveni službi, o okrožnih zdravnikih, o ustanovitvi sklada za zgrad bo malih stanovanj in slednjič 13 načrtov glede zgradbe novih cest, preložitve klancev, zgradbe mostov itd. Vloženih je bilo tudi več predlogov od strani poslancev. — Odsek za kmetijstvo je sklenil: Oblast nemu odboru se naroča, da podpira zidanje hlevov in gnojničnih jam z denarnimi sredstvi, ker je to ena najbolj perečih vprašanj našega kmeta. Oblastna skupščina je odgodena na nedoločen čas.
sprejetju proračuna.
m. naravnost zahteval sprejem v vladno večino z besedami: »Mi hočemo vladati!«
Pribičevič sili pod plašč vlade v Beogradu, Radič daje po Zagrebu časnikarjem izjave, v katerih napoveduje po proračunu koncentracijsko vlado vseh večjih strank. To od Radiča zasanjano vlado bi naj ne sestavil več general, ampak parlamentarna oseba, ki je lahko vsakdo drugi, samo Vukičevič ne! Nekaj tednov sta se posluževala Radič in Pribičevič slepila med narodom: Nastop seljačke demokracije pri proračunu bo zlomil vladi vrat in po proračunu bova midva pri vladnem krmilu! Nastopilo je pa ravno nasprotno od napovedi voditeljev opozicije in kam — sedaj?
Dejstvo je, da bo Radič po vse obsodbe vrednih napadih na Srbe med proračunsko razpravo veliko težje sprejet v vlado, nego kedaj poprej. Z gotovostjo tudi lah ko trdimo, da dokler bo komandiral Hrvate v pobratimstvu z Radičem Pribičevič, se hrvaški narod ne bo povspel do uglednejšega zastopstva v vladi.
25QOvcri
s Kaj misliš«, je dejal gospodar sosedu, »ali ni to sramota za ves kulturni svet, kar počenja tisti Calles v Mehiki?«
»Pa tega jaz ne razumem, kako da je ta človek prišel do moči in da mu nihče ne more blizu!«
»To si lahko razložim.«
Tretji sosed je prišel s prijateljem blizu in dejal:
»■Torej danes smo slišali v cerkvi, kak -šen krvoločen tiger je znani Calles v Mehiki. Je pa to res grda reč, tako nemoteno preganjanje kristjanov v dvajsetem stoletju!«
»Stopimo malo k nam, pa se razgovo-rimo o tem, kako je sploh do tega prišlo. Danes je nedelja, pa mrzlo je še tudi, da se malo pogrejemo!«
Stopili so v gostoljubno gospodarjevo hišo in so posedli.
»Glejte«, je začel gospodar. »V naši vasi smo imeli ljubi mir do onega časa, ko je prišel oni mladi liberalni učitelj. Sam je prinesel »Jutro« s seboj, pa je kmalu začel stikati po vasi, koga bi še speljaval v omrežje liberalizma. Poglejte našega
soseda Jurja! On je iz same trme, ker hoče biti drugače kot smo mi drugi, šel na njegovo stran. »Domovina« je začela prihajati v hišo. Iz hiše pa je šel rožnivenec, molitvena knjiga. Kadar je bila nedelja, saj veste, fant je vzel puško in šel v gozd, dekle pa kratko krilce, pa v mesto! Mati ni imela poguma ugovarjati, prosila je moža- a ta jo je s kletvijo zavrnil. Ni čuda, da je od žalosti — umrla!«
»Vemo to, vemo«, so pritrdili možje.
»Kako je zdaj v tej hiši, če se pride za kako cerkveno reč, veš itak ti, ki si cerkveni ključar! Za sveče? Nič! Za zvonove? Nič! Za biro? Se manj! Le grobo besedo dobiš! Pa če rečeš, da so še vedno vpisani v krstni knjigi kot katoličani, se nič ne zmenijo!«
»To so suhe veje, kot pravi Kristus!«
»Takih suhih vej je bilo polno drevo katoliške Cerkve v Mehiki! Ni se pazilo tedaj, ko so škodljivci nemoteno zastrup-» ljali vrste katoličanov, ki jih je v Mehiki od 100 — petindevetdeset! Pa so ti katoli ■ čani postali mlačni, brezbrižni, kmalu pa celo sovražni. Po teh nezavednih in mlačnih so prišli do moči Calles in njegovi kompanjoni. Zdaj, ko imajo moč, divjajo svobodno. Zdaj katoličani izpregledujejo. Bog, ki je pravičen in neskončno moder, je pripustil ta vihar, ki naj otrese suhe veje, da celo drevo ne sprhni!«
»No, pri nas, hvala Bogu, ne more prili do takih razmer!«
»Ne more priti? Glej na Hrvaško! Kako ti je Hrvat bil znan kot pobožen! Radič ga je zaslepil, na videz se je delal pobožnega, nosil gorečo svečo v procesiji pred-poldne, popoldne pa napadal katoliško Cerkev na svojem shodu. Ko je Radič politično usužnjil Hrvate, jim je polagoma omajal tudi vero. In zdaj ti katoliški Hrvati dajejo moč Radiču in Pribičeviča, ki sta znana svobodomisleca. Za nas Slovence so pa nastavili domačo vabo, Pue-lja in Žerjava. Žerjav nič ne taji, da služi svobodomiselstvu, Pucelj pa je dozdaj, no, ono nedeljo pred Jožefovim pa je v Ljubljani javno povedal, da je v bodoče s svobodomisleci eno!«
»Meni se zdi, da so liberalni časopisi za naše hiše, kar je trtna uš za trto. Nevidno se zaje in kmalu je trta suha«, je pripomnil sosed-vinogradnik.
»Je tako, je«, je dejal gospodar. »Ne govorijo zastonj, da je dandanes glavna naloga, celo bolj važna kot zidati cerkve, da razširimo katoliško časopisje in iztrebimo liberalno časopisje vse do zadnjega!«
»Plevel znamo pa me ženske dobro ple-ti in ruvati, bomo šle me na to delo«, je pripomnila gospodinja.
»Le dajte«, se je okorajžil sosed, »naša bo tudi pomagala! Zdaj za Velikonoč, ko


Stermecki, Celje
Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te cene ni vrfed-o. Prodajam zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze z tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in v podstrešnih skladiščih cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobra-ženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov.
Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Mannfakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nožarski, jekleni in kosmetični predmeti, traki, čipke, vezenine in mu-zikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode, otroke, in klobuki. Čeveljski
oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni razpošiljalni oddelek in engros oddelek.
299
■PttMflBliiK *
čevlji za dame, gospode
in in
otroke. Poito-
Stermecki, Celje

bo »Slovenski Gospodar« imel celo 32 strani, ga bo lahko celo v take hiše spra viti, kjer ga dozdaj niso imeli! Videli bo- ' do, da je ta naš pravi in dobri časopis!«
»Torej, za pisamko na delo za »Sloven skega Gospodarja«, da tudi mi njemu n? -kaj damo za pisanko, ko nam jo letos tudi on prinaša!«
KL
V NAŠI DRŽAVI.
Opozicija je onemogla! S takim krikom se je zagnala opozicija v vlado, da je že vsakdo pričakoval, da je bo konec takoj. Zgodilo se ni ničesar. Vlada dela dalje, opozicija pa se je utrdila. Tudi nima več predlogov, s katerimi bi še delo opirala.
Vse uspehe dosegla — opozicija! Ta je pa dobra, če hoče kdo verjeti, seveda, da je vse ugodnosti glede dohodnine, glede drugih olajšav finančnega zakona itd. do segla opozicija. Ako je temu res tako, potem bi bilo najbolje, da Radič in Pribiče-vič vedno ostaneta v opoziciji, bosta itak — vse dosegla!
Zunanji minister dr. Marinkovič je o-zdravil in bode v bodoče sam vodil posle svojega ministrstva.
Važne avdijence. Kralj je sprejel v av-dijenco predsednika vlade Vukičeviča in našega voditelja dr. Korošca ter Darvido-viča. Za temi je sprejel kralj tudi Pavle Radiča. O svojih avdijencah nihče ni povedal ničesar.
Preiskava korupcije, ki so jo uganjale prejšnje vlade posebno v ministrstvu za šume in rude, se vrši z vso natančnostjo. Da se v bodoče ne bodo mogle korupcije nadaljevati, bo poseben odbor stalno nad ziral gozdarske fonde. V tem ministrstvu se gospodari s težkimi milijoni. Svoj čas je bil minister v tem ministrstvu tudi dr. Žerjav, dosedaj edini Slovenec. Za njim so ga enkrait imeli tudi radičevci.
Organizacija radikalne stranke se vrši potom glavnega odbora, ki ga vodi radikalni prvak Aca Stanojevič, ki bo najbrže tudi načelnik radikalne stranke. To organizacijsko delo so nekateri iz opozicije smatrali kot delo proti Vukičeviču, kar pa je Stanojevič tudi pred kraljem odločno zanikal.
Radič zopet klical generale na vlado! Radič hoče res na vsak način spraviti državo do tega, da bi ji vladal general. Pretekli teden je ponovno stavil zahtevo, naj prevzame vlado general, ki naj vso vlado pobesi!
Po proračunu veliko dela! Ko bo vlada dobila odobrenje proračuna, jo čaka veliko dela. Naš dinar mora postati denar, ki ima stalno vrednost, rešiti ga je treba iz špekulacijskih rok raznih težkih bankirjev na denarnem trgu. Sprejeti je treba posojilo, ki ga je finančni minister dobil v Angliji. Pogodbo z Italijo je treba napraviti, ker se je le za pol leta podaljšala. To delo bode vlada izvršila sama, ako se radičevci pravočasno ne spametujejo. Ker je letos desetletnica, kar obstoja država, se mnogo dela na to, da bi se političen boj omilil in da bi se izvršilo — kraljevo kronanje.
V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija in naši rojaki v Avstriji. V Av
striji, posebno na Koroškem, prebiva se veliko Slovencev, saj so vsi ti kraji preko Celovca na Gospo Sveto in do Lavanla slovenski od začetka. Našim na Koroškem se pa ne godi tako dobro recimo gle -de šolstva in slovenske službe božje, kot se godi Nemcem pri nas. Avstrija naj se zaveda svojih dolžnosti do Slovencev, če hoče, da bo Jugoslavija z Nemci ostala tako dobra. Prav bi bilo, da se te stvari pravično uredijo in da bode meja odprta potem tudi na gospodarskem polju v obo jestransko korist!
Italijanski apetit je velik, ne le napram naši zemlji, diši mu tudi turška in afriška. Na Francoskem pa, kjer je le malo družin, ki bi ohranile kmetsko posest od roda do roda, kupujejo Italijani zemljo, in naseljujejo svoje ljudi, da je Francoze začelo skrbeti, kam bo to privedlo Francijo.
Vse je nezadovoljno! Ne le Rumuni, tudi Madžari so nezadovoljni. Bodo tudi ugovarjali. Seveda ti bolj z uspehom kot Rumuni.
Rumunija in Grčija sta napravili posebno pogodbo. Prvotno domnevanje, da bi Italijan imel tu roke vmes, se je izkazalo kot neresnično. Je ravno narobe res!
Volilni boj v Nemčiji se stopnjuje vedno bolj. Prvo odločilno moč ima svetovno načelo — krščansko, ali socijalistično ali liberalno-svobodomiselno. V drugi vrsti načelo centralizma in avtonomije, še le v tretji vrsti načelo oblike vladavine, ali ce sarstvo ali republika, in čisto v zadnji vrsti stanovsko-politično, ki se izživlja.
Španija vstopi v Društvo narodov, ako-prav je svoj čas izstopila, ker so se ji zagotovile zahtevane pravice.
Rusija — osamljena! Radi svojih preveč boljševiških predlogov, ki jih Rusija iznaša v svet, je vedno bolj osamljena. Stališče naše vlade je povedal zastopnik zunanjega ministra, ki je rekel, da Jugo-
slavija želi čimpreje stopiti v stik z ruskim narodom, žal pa, da ji v tem oziru sedanja ruska vlada ne more posredovati.
Krvavi kmetski punti v Rusiji. Kmetje morajo v Rusiji oddajati žito državi. Pri tem pa se jim mnogokje, skoroda povsod, godijo od strani boljševikov krivice, zoper katere so se kmetje z orožjem uprli. Iz mnogih okrajev prihajajo sporočila o velikih krvavih kmetskih puntih.
^žjz&MHElJO Žalostna mati.
Srečno, zadovoljno so živeli v svoji mali hišici na koncu vasi. Mož je bil zidar in je dobro zaslužil, žena je bila šivilja, a je znala prijeti tudi za delo na polju. Solnce v hiši pa je bil petletni sinček, ki je razveseljeval očeta in mater, za katerega sta oba z veseljem skrbela in delala.
Nekega dne pa ji prinesejo moža nezavestnega v hišo. Z vrtelo se mu je pri da-lu in je padel iz visokega odra. Še se je zavedel, tri dni se je boril s smrtjo, a notranje poškodbe so bile prehude, podlegel jim je v najlepših letih. Neizrečeno jo je potrlo, samo misel na sinčka, kateremu bo sedaj morala biti mati in oče, jo je držala, da ni obnemogla. Začelo se je, težavno življenje. Po dnevu je delala na polju, velikokrat je pozno v noč sedela pri šivanju, samo da je sinček imel vse potrebno. Ko je imel 12 let, je zbolel na nevarni otroški bolezni škrlatici. Skoraj celi teden je visel med življenjem in smr tjo. Ves ta čais se ni ganila od njegove postelje, pazila je na vsak njegov dih, jokala je, molila in vila roke, dokler ni minila nevarnost in se mu je začelo obračati na bolje. Kakor da bi ga še enkrat dobila, je začela zanj skrbeti z novo, podvojeno ljubeznijo. Ko je dorastel, ga je dala v uk, črez nekaj let je bil izvrsten ključavničar. Kar pa je bilo še več, bil je pošten, trezen fant, ljubeč sin, k! je vračal materi prav po sinovsko njeno veliko ljubezen. Bil je pravo solnce za njeno življenje, ki se je začelo nagibati k — zatonu.
V to njeno veliko srečo pa se je oglasila grozna beseda: vojska. Kakor meč jo je presunila ta beseda, njeno materino srce je zaslutilo neogibno nesrečo. Ob slo vesu se je moral sin izviti s silo iz njenih rok in začeli so se za njo tedni in me seci neizrečene skrbi in strahu. Koliko je premolila in izročala sina božjemu in Ma rijinemu varstvu! Kako je čakala na ka-
ko pismo od njega, kako je bila nemirna, ako dalje časa ni bilo nobenega poročila. Nekaj časa ji je sin redno pisal in javljal, da je zdrav in brez vsake nesreče. Nato so pisma izostala. Po daljšem presledku pa je prišlo pismo pisano od tuje roke, ki ji je sporočilo, da je sin težkora-njen v bolnici. Kakor nekoč, ko je ležal kot otrok bolan, se krči njeno materino srce, zopet prebedi cele noči in je v duhu pri ljubljenem sinu, zopet moli in vije svoje roke — a čez nekaj dni pride drugo pismo, ki sporoča, da je njen sin umrl.
Glasno je kriknila, zdelo se ji je, da ¿e zemlja pogrezuje pod njenimi nogami, lotevala se ji je nezavest. Ko se je zavedla, je začela tarnati: »Ah, ah! Kaj naj si počnem sama, zapuščena? Ni mi več živeti. Ni več Boga!« Sosedje so jo skušali tolažiti, a ona je odgovarjala: »Vse je sedaj proč! Ni mi več živeti!« Šla je kakor izgubljena iz hiše, tavala je brez hrane in brez vsega po travnikih in poljih zunaj vasi, v nekaj dnevih se je postarala za leta, oči so se ji čudno svetile, ljudje so po milovalno govorili: »Sirota, zmedlo se ji bode!«
Ko je tako tavala sem in tje, je slučajno vstopila v kapelico, ki je stala sredi polja. Oči so se ji takoj obrnile na podobo Žalostne matere Marije, ki je visela na prednji steni kapelice. Zazrla se je v Marijo, ki je imela mrtvega Sina v naročju. Srce ji je prebadal sedmeri meč bolečin, na obrazu ji je bila videti globoka žalost, a oči je imela uprte kvišku, k Bogu. Ko je tako zrla v podobo, ji je prišla misel: »Glej, Marija je morala tudi trpeti, kakor ti. Kakor ti je bila celo življenja reva. Tudi ona je morala dati svojega Sina. Gledati ga je morala v neizrečenih mukah. Tudi ona je ostala na svetu sama in zapuščena. A ona ima svoje oči o-brnjene k Bogu, vdaj se Bogu tudi ti!« Dolgo je tako zrla v podobo, nato pa so se ji vlile po dolgem času zopet solze, je dvignila roke k podobi Žalostne matere in je prosila: »O žalostna mati, usmili se me!« Ni prosila zastonj! Kakor da bi se je dotaknila mila roka, se je začela dvigovati iz njene duše temna žalost, ki je nekaj dni tako težko ležala na njej. Vrnila se je domov, zopet je začela delati, po dolgem času je zopet spala. Ven h kapelici Žalostne matere pa je zahajala še vsak dan. Dolgo je tam preklečala in premolila in velikokrat je povedala: »Žalostna mati me je rešila, ona me tolaži, ona me drži, da ne obnemorem.«
Da bi tudi mi vedno našli pot k tej Žalostni materi! Križi in bridkosti so tolikokrat tudi naš delež. Če še nam jih ni treba okušati, Bog ve, kaj nas še čaka! Za te težke in bridke ure si zapomni veliko pomoč: Glej na Žalostno mater!
Glej na Žalostno mater! Mi si tolikokrat mislimo: Toliko kakor mi, ne trpi nihče drugi na svetu. Le glej na Marijo, kaj je ona trpela! Ali ni naša bridkost v primeri z njeno le malenkost? Ali ne pro si ona po pravici: »O vi vsi, ki grete mimo, poglejte, če je katera žalost, kakor je moja? Kakor morje velika je moja bolečina?«
Glej na Žalostno mater! Glej, kako ona prenaša svojo bridkost. Evangelij pravi: »Stala je pod križem.« Da, kako junaško stoji sredi svoje neizmerne žalosti, tako čisto nič ne obupuje, nekaže nepotrpežlji-
vosti, kako govori: »Glej, dekla sem Gospodova.«
Glej na Žalostno mater! V tisti strašni uri, ko je sedmeri meč prebodel njeno srce, ji je njen Sin izročil nas z našimi bridkosti kot materi. Zato pa ima materino sočutje z nami, zato nas, ko pribeži-mo k njej, s tako materino ljubeznijo objame, nas tolaži z milo besedo, nas podpira z materino roko.
Da, glej na Žalostno mater in ona najbolj žalostna bo tvoja najboljša tolažnica.
Tisočletnica sv. Vaclava. Leta 1929 bodo proslavili Čehi tisočletnico mučeniške smrti svojega kralja Vaclava. Nameravani so veliki kongresi raznih katoliških organizacij, med drugimi tudi mednarodni kongres Orlov.
Katoliška mladina pri papežu. Meseca februarja je sprejel papež Pij XI. rimska omladmska društva v svečani avdijenci. Dne 5. marca pa je sprejel katoliške vse-učiliščne dijake. Navduševal jih je za zvestobo svojim organizacijam in za vneto krščansko življenje. Obenem pa so to bile besede mladinskim organizacijam vsega katoliškega sveta!
Organizacija katoliške delavske mladine. V Belgiji obstoji organizacija katoliške delavske mladine, ki šteje že 35.000 članov in izdaja svoj tednik. Pokret je že prešel tudi na Francosko, kjer ima v samem Parizu že 60 krajevnih skupin. Ta mladina se pač zaveda, kje je njena rešitev!
Nasprotniki katoliške Cerkve dobili po prstih! Nek ogrski pisatelj je očital katoliški Cerkvi, posebno še jezuitskemu redu, da uči in dovoljuje razne slab«' in nedovoljene reči. Duhovnik dr. Czapik je zato tega pisatelja v nekem listu javno imenoval obrekovalca. Pa se je čutii razžaljenega in je dr. Czapika tožil. Sodnija pa je po večdnevni razpravi obtoženca o-prostila, češ, da nikakor ni mogel dokazati, da katoliška Cerkev uči stvari, ki jih ji je on predbacival in je zato njegova trditev bila obrekovanje. — Na Danskem pa je ravno isto očitala katoliški Cerkvi neka gospa Steinrik. Zato jo je župnik Riesterer označil za lažnjivko. Tudi tukaj je prišlo do tožbe. Pa tudi tukaj je bil župnik Riesterer oproščen in to od pro-testantovskega sodišča, ki je na izjavo enega protestantskega izvedenca izjavilo, da se gospe j Steinrik ni posrečilo dokazati, kar je trdila. Neresnica ima kratke noge, nekateri se pa še proti katoliški Cerkvi vedno držijo načela: »Le hrabro obrekuj, vedno kaj obvisi.«
NOVICE
Duhovniške spremembe. Prestavljen je g. Andrej Stakne kot kaplan iz Prihove v Središče ob Dravi. — G. kaplan Franc Slana pride iz Št. Ruperta nad Laškim na Prihovo. — Župnija Device Marije v Puščavi je razpisana do 5. maja.
Umrl je na dan sv. Jožefa nekdanji duhovnik lavantinske škofije vlč. g. Franc Kakuška, dekan v Zatonu na Češkem. Bil je kaplan devet let na raznih župnijah v lavantinski škofiji in se vrnil nazaj v svojo domovino. Blag mu spomini
V mlaki je končal življenje. V četrtek, dne 22. t. m., je imel posestnik Iljaš v Bu čerci pri Vidmu najete delavce, med njimi tudi 401etnega Martina Bakiča. Ker so popravljali kolje za vinograd, so dobili delavci pri tem po običaju veliko pijače, in so se zvečer vinjeni vračali na svoje domove. Naslednjega dne zjutraj pa so našli delavca Bakiča v domači mlaki u-topljenega. Ker ne kaže nobenih znakov naslija, je najbrže v vinjenosti zašel v mlako, kjer se je zadušil.
Strašen zločin. V četrtek, dne 22. t. ni., se je v Mostarju izvršil grozen zločin. Ob pol osmih zvečer je zadonela piščal gasilske postaje, znak, da v mestu gori. Požar je nastal v hiši starke, vdove Mare Radu-ličeve. Sosedi so hoteli pogasiti požar, toda vrata v hišo so bila trdno zaklenjena, nakar so morali preskakati zid okoli hiše in vdreti v stanovanje. Tu se jim je nudil strahovit prizor. Starka je ležala mrtva v luži krvi, z razklano lobanjo. Krog nje so gorela s petrolejem polita drva, vendar pa ne s premočnim plamenom, ker so bila mokra. Sprva so mislili, da je starka izvršila samoumor, pozneje pa so ugotovili, da gre za roparski umor. Osumili so nekega Sladoja, delavca v bližnjem rudniku ter ga aretirali skupno z njegovo ljubico, služkinjo Stojo Madičevo. Sladoj je dokazal svoj alibi, pač pa se to ni posrečilo Stoji, ki je priznala, da je ona u-morila starko s sekiro in položila truplo na goreča drva. Pri njej so našli 5000 D.
Zmrznil je v noči na 19. marec ob cesti, ki pelje iz Trojan pri Št. Gotardu, 23-letni Karel Smrkolj iz Učaka pri Trojanah. V nedeljo, dne 18. marca, je popival v Št. Gotardu in ko se je zvečer vračal domov, je obležal ob cesti, kjer je vsled izrednega mraza v tem času zmrznil. Ko so ga naslednje jutro našli, je bil še pri življenju, toda vsaka pomoč je bila izklju čena; čez par ur je umrl. Pokojni je bil gluhonem, toda prav priden in izvrsten mizar.
Pretep. V Guštanju je na Jožefovo brez poselni M. S. z nožem razparal trebuh kmetskemu fantu, p. d. Hrabrovem iz občine Kotlje, tako da so mu deloma izstopila čreva. Ranjenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Slovenjgradec.
Priprost kmečki človek ponarejal 100-dinarske bankovce. V ljubljanski okolici so prijeli in zaprli kmeta Janeza Selana iz Suhega dola, ker je razpečeval po raznih gostilnah in trgovinah ponarejene lOOdinarske bankovce. Prijeti je skraja zvračal kfivdo na nekega Hrvata, češ, da mu je dal ta te bankovce, naj jih spravi v promet. Preiskava na Selanovem domu je dognala, da je priprosti kmet s triraz-redno ljudskošolsko izobrazbo sam ponarejal bankovce. Pri hišni preiskavi so o-rožniki našli razne izredno spretno izdelane risbe, načrte in slike, ki jih je napravil Selan sam. Selan je imel v svojem domačem kraju že dalje časa sloves ne-prekosljivega risarja in slikarja. Dalje so dobili pri preiskavi veliko množino raznih barv, posebnovrstnega papirja in čo-pičev ter raznega slikarskega orodja, iz česar so sklepali, da je moral Selan bankovce sam ponarejati. Dne 22. t. m. je bil Selan ponovno in temeljito zaslišan pred preiskovalnim sodiščem. Mož je na koncu spoznal, da bo vsako izbegavanje resnice le njemu v škodo ter je priznal, da je bankovce res ponarejal. Selan sam
pravi, da je izdelal okoli 80 stotakov, od katerih jih je pa moral še nekaj zavreči radi neuspelega odtiska, dočim je ostale razpečal. V nedeljo, 18. t m., jih je prvič razpečaval v Kamniku, kjer mu je šel posel prav dobro. V torek, dne 20. marca, je nadaljeval razpečavanje v Mostah pri Ljubljani, nato pa v Spodnji Šiški in dalje po Celovški cesti proti Št. Vidu, kjer je nazadnje padel orožništvu v roke. Ponarejevalec priznava, da se je lotil tega posla radi tega, ker je bilo njegovo posestvo precej zadolženo in se je hotel s ponarejanjem le izdolžiti. Selana bo sodila porota.
Letalec — rešitelj. Pilot ponočne letalske družbe med čikagom in Hadleyfiel-dom je nedavno rešil osem oseb gotove smrti. Ob dveh ponoči, ko je letel preko mesta Claerfield, je opazil neko hišo vso v plamenu, okoli in okoli pa ni bilo žive duše. Letalec ni mogel pristati, da bi obvestil sosede o požaru, pač pa mu je prišla srečna misel. Spustil se je zelo nizko in letal dve minuti tesno oh goreči hiši. Ropot motorja je ljudi zbudil iz spanja, da so šli pogledat, kaj pomeni ta šum in ropot. Pri tem so opažih, v kakšni veliki nevarnosti se nahajajo in so še pravočasno zapustili goreči dom. Kasneje so izvedeli, da je njih rešitelj nočni pilot Pavel Gollius, iki je tudi prejel od ameriške vlade pohvalo za rešitev osmero ljudi.
Ptič poškodoval potniško letalo. Letalo, ki vzdržuje zračni promet med Krako • vom in Dunajem, je dne 21. marca med potjo napedel velik orel. Roparica se je s tako silo zagnala proti letalu, da je za hip izgubilo ravnotežje. Orel je padel mrtev v globino. Letalo se je precej poškodovalo.
V	visoki starosti sta se naveličala skup nega zakonskega življenjal V Salt Lake Cityju v Severni Ameriki sta sklenila zakonca van Burenova, da se dasta ločiti. Živela sta že 80 let skupaj, on šteje 105 let, ona 95. Pravita, da hočeta narazen, ker jima zakon v njuni visoki starosti ne de dobro.
V	čolnu v Ameriko. V Londonu sta se vkrcala za potovanje v Ameriko dva Ho-landca. Njih ladja je navaden rešilni čoln, ne daljši od 7 m, ki je dokazal že na več poskusnih vožnjah, da prenese najslabša vremena na morju. Njegov lastnik, 701etni Schuttewaer, je eden izmed obeh pogumnih brodarjev in hoče dokazati, da je ladjica uporabna tudi za tako dolge vožnje.
Požar povzročil škodo 10 mil. dinarjev' V Velikem Bečkereku je pogorela dne 23. t. m. do tal železniška delavnica. Uničeni so vsi stroji, več vagonov in lokomotiv. Celotno škodo so precenili na 10 mili j o-no vdinarjev.
Invalid v ognju. V vasi Duljinah pri Mostarju je nastal v hiši kmeta Čutuko-viča požar, ki je radi silnega vetra uničil vso hišo. čutukovič je klical na pomoč, iz hiše pa ni mogel uteči, ker sta mu obe nogi odrezani. Ko je bila hiša vsa v plamenu, so se kmetje spomnili, da je čutukovič še v hiši. Eden izmed njih se je izpostavil smrtni nevarnosti, planil v gorečo hišo in prinesel ven čutukoviča, ki je bil že napol spečen, toda še vedno pri življenju. Nahaja se sedaj v bolnici.
Velika rudniška nesreča. V dnevnem kopu premogovnika Bubiag, okrožje Lie-:
benwerda v Prusiji, so zgradili v zadnjem času velik železen most za odpravljanje premoga. Most je počival na tračnicah in ni bil še popolnoma gotov, prav posebno pa še zadostno zasidran. Dne 21. marca je bilo na mostu zaposlenih približno 50 delavcev, ko je nenadoma nastal silen vihar, ki je mnogo tisoč ton težak most podrl in pokopal pod seboj delavce in monterje. Takoj je prihitelo na pomoč rudniško delavstvo in gasilstvo, a reševanje je bilo silno otežkočeno, ker je bilo treha težko železo s kisikovimi aparati razrezati, predno so mogli do ponesrečencev. Izpod razvalin so izvlekli prvi dan 11 mrtvih in 7 težko ranjenih. Število žrtev je pa še višje.
Razveseljivo dejstvo. Časopisje poroča, da je na Angleškem število zločinov padlo tako znatno, da so začele oblasti prodajati jetnišnice ter kaznilnice. Žalibog je pri nas ravno narobel
13 smučarjev našlo smrt. Avstrijo je za dela te dni huda nesreča. Ker imajo še tudi avstrijske gore dovolj snega, se mlaj ši ljudje vozijo na smučeh. 17 smučarjev se je smučalo ob vznožju gore Sonnblick. Turiste je objel naenkrat silen vihar in jih zadržal, da niso mogli z mesta. Stisnjeni v kotičku, so se posvetovali, kaj jim je storiti. Naenkrat je pridrvela nad njih navzdol ogromna lavina in odnesla 13 o-seb 500 metrov v globino. Da so se štirje sploh mogli rešiti, je vzrok v tem, ker so ise nahajali na skrajnem robu lavine in so se končno izmotali iz snega. Gorski vodniki, ki so iskali ponesrečence, so o-pazili v globini 500 metrov zlomljene in razbite kose turistovske opreme in smuči. Po peturnem brezplodnem trudu so nadaljnjo iskanje opustili Turisti so imeli ob odhodu najlepše vreme; le lahek sever je pihljal. Že tekom dopoldneva pa se je vreme bliskovito spremenilo; pritisnil je jug. Pa tudi kraj sam na sebi ni brez nevarnosti. Kot poročajo nemški listi, so se celo poleti na tem mestu pripetile pri tu-ristovskih izletih smrtne nesreče.
Prezgodnja smrt našega uglednega pristaša. Pri Sv. Miklavžu na Polju je umrl v starosti komaj 38 let tamošnji posestnik, naš zvesti pristaš in naročnik gospod Viktor Vreča. Bolehnost srca mu je upih-nila luč življenja in zapušča žalujočo ženo in mladoletno hčerkico. Njegovo občo priljubljenost je dokazal pogreb, katerega so se udeležile ljudske množice iz domače župnije, sosednih in iz hrvatskega Zagorja. Pogreb so vodili 4 duhovniki, krsto so nosili gasilci, pevski zbor mu je zapel pri slovesu od doma pod vodstvom domačega gospoda župnika ganljivo pesem. Ob odprtem grobu se je poslovil od blagopo-kojnega v ganljivih, v srce segajočih besedah g. župnik Mlaker. Veliko prerano umrlemu gospodarju bo ostal med sorodniki, prijatelji, znanci in med vsemi, ki so poznali njegovo dobrosrčnost, trajno-hvaležen spomin.
Smrt uglednega moža. V četrtek, dne 22. t. m., je umrl v Št. Lenartu pri Brežicah po daljšem bolehanju župan občine Zakot g. Ivan Šetinc. Pokojni je bil dober gospodar in kot župan delaven ter požrtvovalen. Bil je ves čas zvest pristaš SLS. Mir njegovi blagi duši, žalujoči rodbini pa naše iskreno sožaljel
Slučaj, da se ni pripetila velika nesreča. V, Sarajevu se je v petek, oib štirih" zjutraj
porušila s hriba Trebeviča 1000 kg težka skala in se z velikansko naglico valila v smeri proti naselbini Bistriku. Prebivalci gornjih bistriških ulic so že bežali, ko so slišali strahoviti hrušč. K sreči si je skala izbrala pot ravno med hišami, dokler ni zadela v neki vrtni zid, ga prebila, vdrla v hlev in ubila enega konja. Med prebivalci Gornjega Bistrika je nastala velika bojazen, ker se vsi boje, da se ne bi skale še dalje rušile. Pred leti se je pripetil sli-čen slučaj in je skala ubila nekega bolnega starčka.
Razpis službenih mest cestnih nadzornikov. Oblastni odbor mariborske oblasti bo tekom letošnje poletne sezije rabil ve -čje število delovodij (polirjev) kot pomožne strokovne organe pri izvedbi svojih večjih in manjših gradbenih del. Reflek-tanti na ta mesta naj svoje po predpisih običajno opremljene prošnje, katerim mo rajo biti priložena tudi spričevala o šolski izobrazbi in dosedanji praksi, predložijo oblastnemu odboru v Mariboru najkasneje do 15. aprila 1928. Po uspešni u-porabi v omenjeni poletni dobi lahko pridejo prosilci v poštev za eventuelno postavitev kot stalni cestni nadzorniki v o-krajih mariborske oblasti, ako ob enem z dobrim uspehom absolvirajo strokovni tečaj, ld se bo pri zadostnem številu obiskovalcev v ta namen eventuelno održal v letošnji jeseni v Mariboru. Prednost imajo prosilci s primerno tehnično predizob-razbo v šoli ali v praksi, kar pa morajo dokumentarično dokazati. — Oblastni odbor, predsednik: Dr. Leskovar 1. r.
Živosrebrno jezero. Mehika ima mnogo živega srebra v cinobrovih rudah, sedaj so pa odkrili jezero samorodnega živega srebra, ki je pa še jako težko dostopno. Nahaja se na vulkanskem ozemlju visoko v gorah državice Vera Cruz. Njegova površina meri tri akre, to je 200 kvadratnih metrov in je 3 do 15 metrov globoko. Dno jezera je tako trdo in gosto, tako da živo srebro ne more pronicati. Jezerska gladi • na pa je tudi večinoma prekrita z drobnim kamenjem, ki se vali navzdol s sosednjih pobočij. Domnevajo, da se je radi vulkanskega delovanja polagoma izločilo vse živo srebro iz rud in se nabralo v dolinici. Ker je kraj sam jako težko dostopen, bodo skušali izvrtati do jezera dolg predor. Čudno je to, da so domačini Indijanci že skozi mnogo generacij vedeli za to jezero, pa niso o njem preje nikoli govorili, četudi ga sami niso izrabljali.
Otrok kot puščavnik. Dvanajstletni osi -roteli finski deček Eino Kunsela je bil v oskrbi pri farmerj-u Mc. Kanghann v On -tario (Severna Amerika). Nekega dne se je deček zbal kazni in ušel v gozdove ob zalivu Goulais, kjer je mnogo zverjadi, še posebno volkov in medvedov. Tam si je deček napravil duplino in si nanosil repe. Ob repi in jagodah je potem živel ob najhujšem mrazu celih 76 dni. Ko so ga našli, je bil popolnoma zdrav.
Stalna zračna zveza med Evropo in Ameriko. Ameriški letalec kapitan Ponck je dne 24. marca dospel v Pariš, kjer namerava ostati več tednov. Pariški listi v tej zvezi že dalje časa pišejo o načrtu za stalno zračno zvezo med Ameriko in Evropo z vmesnimi postajami na morju. Kapitan Ponck je izjavil, da si je za uresničenje tega načrta zagotovil podporo ameriške finančne družbe, ki mu je za to dala
JHnuiin „£ T TA MiJJ?" v Ceifu
dne 1. aprila 1928 ob 4h popoldne v dvorani Celjskega doma. Za Celje m vso hrno okolico velja ta dan: NA KONCEE1!
Prazgodovinsko grobišče. Iz Žetarjeve smo dobili sledeče poročilo: Dne 24. t. m. je našel g. župan Senekovič pri podiranju najmanj 500 let starega hrasta staro grobišče, ki se nahaja tik ob desni strani o-krajne ceste med vasmi Lormanje in Še-tarjeva. Je to 1 m 20 cm globoka čvetero-kotna jama, obdana od treh strani od ka-menitih plošč, debelih 25 cm, širokih 95 cm in dolgih 1.20 cm. Na dnu je plošča, ki ima čveterokotno vdolbino. V tej so se našli 4 piskeroi, napolnjeni s človeškimi kostmi, spoznajo se še tudi deli človeške lobanje. Zraven te posode sta bili 2 skle-dici ter 2 svetilki iz ilovice, prav umelno izdelani, spodaj so videti na vsaki zaporedoma trije G (morda letnica 300). V kotu sta bili postavljeni 2 mali koritci, izklesani iz navadnega kamna, kakor se nahaja v tem kraju. Našla se je tudi zaponka, prevlečena z bakreno rejo. Celo grobišče tvori mal hribček, zraven katerega se nahaja nekaj korakov oddaljen še drugi, v katerem se gotovo najdejo še ostanki grobov. Najdene predmete je vzel v shrambo g. župan Senekovič, da jih izroči muzeju. — Dr. J.
»Pasijon« v mariborskem gledališču. Kakor lani se vprizori tudi letos to krasno delo, potem se pa odstavi za več let s sporeda. Zato priporočamo čim 9bilnejši obisk, ki je zato še prav posebno priporočljiv, ker da gledališče globoko znižane cene (sedeži po 6 do 15 Din), ako se vzame najmanj 50 vstopnic na sedeže skupno do opoldne dotičnega dne. »Pasijon« se vprizori na cvetno in na belo nedeljo popoldne (ti predstavi sta pred vsem namenjeni okoličanom)ter na veliki četrtek in petek popoldne, vedno ob 3. uri.
Revni otroci naših izseljencev. V teku je pomožna akcija za otroke onih družin, katerih očetje se nahajajo v inozemstvu: v Ameriki, Franciji, Nemčiji, Italiji itd. Stolna Vincencijeva konferenca v Mariboru nujno prosi čč. župne urade lavan-tinske škofije, da takoj semkaj sporočijo statistične podatke takih otrok svoje župnije in sicer za vsakega otroka posebej: a) ime in priimek, rojstni kraj, rojstne in družinske podatke otroka! b) v čigar o-skrbi celotni, delni) in kje se nahaja o-trok; c) ime in priimek, stan m bivališče matere; navesti je tudi imena in starost ostalih otrok in družinske razmere sploh v dokaz, da otroci trpe revščino ravno vsled odsotnosti očetove v inozemstvu; d) ime in priimek očeta, ter naslov njegovega bivališča v inozemstvu v kolikor znano. Navedbe naj bodo točne in zanesljive, da se bodo mogle podpore vestno razdeliti, ki jih je ministrstvo za socijal-no politiko obljubilo. Vsi dopisi na: Vii-cencijevo konferenco sv. Janeza Krstnika v Mariboru (Josip Dufek, Marijina ulica št. 24).
Tri težke poškodbe. V nedeljo je bil prepeljan v mariborsko splošno bolnico iz Slivnice pri Celju lSletni Alojz Krajnc, učenec 3. razreda ljudske šole. Na polu v šolo mu je pognal ¿oučenec kamen s tako silo v levo oko, da mu ga bodo morali odstraniti. V Ptuju sta se igračkala
s pištolo na pero 131etni gimnazijec Her-bert Jeglič in njegov llletni brat. Brat je porinil v pištolo leseni klinec, na kojega konec je pritrdil šivanko. Ustrelil je proti Herbertu in ga zadel naravnost v levo oko. Ranjeno oko se je vnelo radi rujave šivanke. Težko poškodovanega fantka so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer bo skoro gotovo ob oko. — Zadnjo nedeljo je bil v Framu med fanti pretep. V pretepu težko poškodovanega Ivana Šlebin-gerja so spravili v mariborsko bolnico.
Petdesetletnica kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru. Mariborsko dijaško semenišče obhaja letos svojo 501etnico. Poslopje je bilo pozidano v jeseni leta 1877, zavod pa je bil slovesno otvorjen spomladi leta 1878. Zadnjo nedeljo se je -vršila proslava te obletnice na slovesen način. Zjutraj je imel presvetli škof dr. Andrej Karlin v sem. kapeli dij. kongregacijo. Popoldne ob petih pa so priredili gojenci slovesno akademijo z izbranim programom. Akademijo so poselili: presvetli g. škof dr. Andrej Karlin, stolni prošt dr. Martin Matek, prelat dr. Ivan Tomažič, prosvetni inšpektor dr. Kotnik, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, stolni kapi-telj, mariborska duhovščina, monsignore Janez Vreže, ki je eden izmed prvih gojencev zavoda ter številni zastopniki star šev. — Dijaškemu semenišču želimo ob njegovi 501efcnici novega razmaha in razvoja ter obilo božjega blagoslova!
Osemdesetletnico svojega rojstva slavi v petek, dne 30. marca, veleugledna učiteljica v pokoju gospa Nina Ivančič-Deu v Ljutomeru. Jubilantka je čila in zdrava, dasiravno je v svojem življenju poskusila marsikatero bridkost. Učiteljeva-la je na ljuotmerski šoli od leta 1876 do leta 1916, torej polnih 40 leti, nepretrgoma brez dopusta ter je vzgojila neštevil-no deklet, žena in gospodinj, ki ji bodo prav hvaležne za vse dobrote. Kot vrlo narodna dama podpira vsako narodno stvar in podjetje še zdaj, zato nji želijo vsi ljutomerski meščani in okoličani, da bi še preživela mnogo let v dosedanjem zdravju in čilosli. Živijo!
801etnica znanega slikarja in podo-bar ja. Na Bučah pri Kozjem živi in dela SOletni slikar in podobar g. Anton Pavlic. Rodil se je leta 1848 in živel kot pastirček pri svoji materi. Kot šolarček je baje ponaredil par papirnatih goldinarjev. Ko je videl kozjanski sodnik tega izredno nadarjenega fantka, ga je spravil k italijanskemu slikarju in umetniku Fanto-niju. Fantoni je slikal tedaj po Slovenskem cerkve na presno. Pozneje se je naselil v Koajicah, kjer je tudi umrl. Pri Fantoniju se je izučil nadarjeni Pavlic podobarstva in slikarstva, izvršuje obe obrti še danes, ko nosi čil ter zdrav že 8. križ. Pavlič je veliko poslikal v Sloveniji cerkev, kapelic in izgotovil za slovenske cerkve in posebno še za Slavonijo bogzna koliko novih podob in oltarjev. Da je pa kljub visoki starosti še dobro pri močeh, nam svedoči dejstvo, da je pred kratkem poslikal župno cerkev sv. Petra pod Sv. gorami. Jubilantu Pavliču želimo še tudi
zanaprej zdravja in čilosti, kakor se ju je veselil dosedaj!
Naš poštni minister umrl. Minister za pošto in brzojav g. Vlajko Kocič je umrl.
Naši fantje vojaki in orožniki, ki služijo po južnih krajih naše države, želijo vsem domačim in posebno še dekletom in fantom prav vesele velikonočne praznike. Ako bi našteli vsa imena teh vrlih naših vojakov in orožnikov, bi nam vzelo to preveč prostora.
Obžalovanja vredna mati. V Murski Soboti je bil pokopan 301etni brivski pomočnik Ludvik Nemeš, kateremu je pretrgala nit življenja neizprosna jetika. Vsi, ki so se udeležili pogreba, so imeli globoko "sočutje do uboge matere vdove, ki je pokopala z umrlim sinom že devetega otroka.
Težka avtomobilska nesreča. V ned>5 ljo, dne 25. marca, je povozil osebni avtomobil na cesti Grobelno—Št. Vid 721etno starko, kateri je zlomilo pri silnem padcu obe nogi. Ponesrečeno so prepeljali v bolnico v Celje.
Smrtna kosa. V pondeljek pop. ob 3. uri je v mariborski bolnici po dolgi bolezni preminula g. Roža Gaišiperič, doma iz Cigonce pri Si. Bistrici Pogreb se je vršil v sredo ob 3. uri popoldne na mestnem pokopališču t Po-brežju pri Mariboru. Bodi ji blag spomin!
Izstrižite!
tako bi se moralo glasiti zadnjič v »Slov. Gospodarju« v onem navodilu naročnikom za nove naročnike. Pa je tiskarski škrat drugo naredil. Ali kljub temu so nekateri vedeli, kaj naj napravijo z naročilnim listom. Mnogi pa so ga kar prezrli. Se je čas! še je v današnji številkil Za pisanko »Slovenskemu Gospodarju« pridobite na naročilnici novega naročnika! Zato
Izstrižite!
Poročila SLS,
Zbor zaupnikov ptujskega okraja se vrši v nedeljo, dne 15. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne v gostilni g. župana Brenčiča v Ptuju. Politično poročilo poda poslanec g. Ivan Vesenjak, o delu mariborske obl. skupščine pa poročajo oblastni poslanci ptujskega okraja. Vsi zaupniki naj se tega zbora zanesljivo udeleži jo!
Krajevna organizacija SLS Dokležovje v Slovenski Krajini je imela v nedeljo, 9. t. m., svoj občni zbor. Do tedaj je bilo o-pažati v naši organizaciji neko mrtvilo, ki bo pa sedaj, upajmo, izgnilo. Saj smo izvolili v novi odbor može, ki bodo koraj-žno prijeli za delo v prid SLS. Po Veliki noči bomo imeli političen tečaj. Natanč-nje bo pravočasno objavljamo v našem časopisju. Bog živi!
Okrajna organizacija Slovenske ljudske stranke v Ljutomeru naznanja, da začne od 1. aprila naprej vsak pondeljek u-radovati v prostorih okrajne posojilnice v Ljutomeru od 8. do 12. ure predpoldne. Pojasnila in vprašanja se dajajo in sprejemajo tudi ob nedeljah in praznikih od pol 8. do 10. ure dopoldne. Naslov je: Tajništvo okrajne organizacije SLS, okrajna posojilnica v Ljutomeru.
Političen shod SLS v Razboru pri SIo-venjgradcu. V nedeljo, dne 25. marca, smo imeli pri nas v Razboru dobro obiskan političen shod. Obiskal nas je namreč naš dični oblastni poslanec g. Ovčar.
Orisal nam je razmere v Belgradu ter delo poslancev Jugoslovanskega kluba, posebno pa še delo oblastnega odbora. Obrazložil nam je pomen živinorejskih zadrug in tudi njih potrebo, ker brez njih bi naša živinoreja nazadovala. Priporočal nam je tudi, da bi se naša dekleta prid -no udeleževala raznih gospodinjskih tečajev, kar bi bilo za nje jako koristno. Za fante je priporočal gospodarske in sad jarske tečaje. Pri nas v Razbora še ne razumemo pomena sadjarstva. Saj je ob tej priliki se izrazil neki kmet, češ, sadje v jeseni bi že znal spraviti, ko bi ga le bilo, pa ni res! Pri nas znamo sadje samo v mošt predelali, drugače pa ne znamo z njim ravnati, da bi se ob dobri letini dal dobiti marsiikak dinar.
DRUŠTVA
Cirkovce pri Pragerskcm. Na cvetno nedeljo, dne 1. aprila t. 1., vprizorijo domači diletamtje v šoli ob treh popoldne dramo »Sili«. Vabimo vse one, ki jim je kulturno delo v Cirkovcah v ¡ponos! Brez drugega posebnega vabila.
Sv. Ana v Slov. gor. Društvo Orel priredi na velikonočni pondeljek dme 9. aprila ob 3. uri popoldne v Društvenem domu igro »Veriga: v treh dejanjih. Ker je igra vzgojnega pomena, zato se že sedaj vabijo vsi prijatelji orlovske mladine in poštenega razvedrila od blizu in daleč na veselo svidenje!
Sv. Bolfenk v Slov. gor. Pri nas se pripravljajo fantje in dekleta na vprizoritev »Mdklove Zale«. Za predstave manjka tu pri nas primernega prostora. Bi že bil čas, da bi domača hranilnica in posojilnica se odločila pri novi zgradbi zase še prosvetnemu druištvu zgraditi prostor, kjer bi se lahko gibala po svoji volji in v dobrobit mladini.
Sv. Rupert v Slov. gor. Na Jožefovo je naše prosvetno društvo priredilo misijonsko ipredstavo. Vsa čast igralkam! Marsikateri je bil ganjen do solz. Občinstva je bila polna dvorana in se je nabralo vstopnine čez 700 Din, katera se je poslala za afriške misijo-ne. Največ zaslug pa ima ugledna družina trgovca g. Lorberja. Bog ji plačaj! Le večkrat priredite kaj enakega!
Ljutomer. Orlovski odisek v Ljutomeru u-ijudno vabi na tombolo, ki se vriši na cvetno nedeljo, dne 1. aprila t. 1., ob štirih popoldne v dvorani Katoliškega doma v Ljutomeru. Krasnih dobitkov bo 250. Tombolske srečke stanejo samo 2 Din komad. Za okrepčala bo zadostno -preskrbljeno. Ne odrečite se sreči, zato se tombole v velikem številu udeležite. Bog živi!
Sv. Jurij ob Šeavnici. Prireditev materinskega dneva dne 25. marca, ki jo je priredila orlovska mladina^ je sijajno uspela. Perger-jeva uta še menda ni imela nikdar toliko obiskovalcev, kakor jih je bilo na tej prireditvi. Z navdušenjem se je stprejela resolucija, ki protestira proti krvavemu zatiranju me-hikansikih katoličanov/ S to prireditvijo si je jurjevšfca orlovska mladina pridobila simpatije cele župnije.
Sv. Jnrij ob Ščavniei. Na veliki pondeljek priredijo Orli dve krasni narodni veseloigri. Prijatelji smeha iskreno vabljeni!
Središče ob Dravi. Kot smo že poročali, bo predstavljal Ljudski oder Središče kot lani tudi letos Kristusovo trpljenje »Pasijon«. In kdor je lani videl to veličastno dramo na našem odru, je pač brezdvomno bil s predstavo zadovoljen kar so pričali mnogobroj-ni obiski vseh šestih lanskih vprizoritev. In ker je letos igra »Vstajenje» spopodnjena in barvana razsvetljava odra, ki je zelo efekti-rala na akademiji dne 25. t. m. in povrh še
smo znižali cene, samo da je bolj omogočen poset vsem slojem, pričakujemo mnogoštevilnega obiska od blizu in daleč. Predstave: 1. aprila ob štirih popoldan (je zelo ugodna zveza z vlaki), dne 9. aprila, to je na velikonočni ipomdeljek. pirvič ob pol štirih popoldan, drugič ob .pol osmih zvečer. Vstopnice se dobijo v prodprodaji ipri g. Rudolfu Lu-kačič v Središču po 8, 6 in 4 Din. Na svidenje! Ne zamudite dane vam prilike!
Polzela. Naša dekleta priredijo v nedeljo, dne 1. aprila It. 1., v dvorani g. Cimpermaua proslavo materinskega dne združeno z dramatično predstavo »Ljubezen Marijinega otroka« in »Kaznovana nečimurnost«. Začetek ob treh popoldne. Na sporedu so tudi de-klamacije in telovdame točke s petjem. Vabimo uljudno! Bog živi!
Materinski dnevi so se vršili v nedeljo, dne 25. t. m., po raznih župnijah in so bili prav dobro obiskani. Prejeli smo obširna poročila o teh materinskih prireditvah, pa jih žalibog ne moremo objaviti vseh, ker bi preveč tratili z njimi prostor. Nad vse lep je bil n. pr. materinski dan v Šmarju pri Jelšah, pri Sv. Duhu in (udi drugod.
Organistovske zadeve.
Na zadnji poziv, da se naj zglasijo pri tajništvu Društva organistov tisti organi-sti, ki službujejo že čez 25 let nepretrgoma na eni župniji, se je oglasilo že precej organistov. Eden od teh služi že 51 let nepretrgoma na enem mestu. Nekateri opisujejo, kakšno boro plačo dobivajo za to. Kljub slabim plačam pa le vztrajajo dolga leta na enem mestu. To so res požrtvovalni možje, katerim gre vsa čast! Kateri se še niso priglasili, naj to takoj storijo. Priglase pošljite na tajnika Franca Klančnik, organist, Šmartno ob Paki.
Pokojni Božidar Drolc, organist v Št. Jurju ob Taboru, je bil zavarovan pri Pokojninskemu zavodu v Ljubljani. Po njegovi smrti je vdova vložila prošnjo za po -kojnino. Pokojninski urad je prošnjo hitro rešil ter imenovana že dobiva pokojnino za sebe in dva otroka. Ker je bil zavarovan v nizkem razredu, ni pokojnina zelo visoka, je pa le lepa pomoč, katere bi seveda ne bilo, ako bi ne bil zavarovan. Organisti, ki še niste zavarovani, pobrigajte se, ker nihče ne ve, kje in kedaj ga čaka smrt!
Že lansko leto je prevzvišeni knezoškof dr. Andrej KarlAn priporočil vsem žup-nim uradom, naj ti za svoje organiste naročijo in iz cerkvene blagajne plačajo stro kovni in prepotrebni list »Cerkveni glasbenik«. Ko je letos dne 20. februarja na občnem zboru organistov, katerih je bilo zbranih 40, vprašal, koliko od teh dobiva »Cerkveni glasbenik« na cerkveni račun, so vzdignili roke — trije organisti! Prav žalostno! List stane letno komaj 40 Din, in so same glasbene priloge (pesmi) več vredne. Upamo, da se to sčasoma uredi.
Lister za ženske obleke in predpasnike kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. 446
'iminniiiiiiinrHTiTrrTTniiiiiiinttiiiUMiiriifTrniniininiftTnmiTniniiiTiiiiiTiiuniiuriiiiiniiiiiir Pri hemorhoidih težki stolioi, bolezni v čre vesih in straneh, težkem dihanju, omotici, se pri uporabi naravne Framz Jožefove gren-čice ima prijetno olajševanje delovanja a mnogokrat popolno okrevanje. Strokovnjaki za interne bolezni priporočajo v mnogih slučajih, da se pije zjutraj in zvečer pol kupice Franz Jožefove vode Dobi se ista povsod. iiniiniiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
„Naš dom".
Pirhi in pisanke za »Naš dom«! Nabe-rite. jih! Posebno pa: plačajte naročnino tisti, ki je še vedno niste!
Prihodnji mesec bomo razposlali opomine tistim, ki so pozabili plačati naročnino. Opomini vam bodo stroške le pove -čali; zato še zadnjič lepo prosimo vse pozabljivce in pozabljivke, da pošljejo naročnino.
Slomškove slike, pol metra visoke, lepo barvane, misli »Naš dom« izdati v za četku maja. Bile bi najlepši kras društvenih dvoran in vseh slovenskih hiš in obenem najlepši spomin za 7001etnico na še škofije.
Naši dobrotniki. Rudolf Legvart, Dobr na, 10 Din; Hranilnica in posojilnica Št. Janž 100 D. Skupaj 1965 Din. Bog povrni!
Od aprila si »Naš dom« še lahko naročite za 9 Din (oziroma 15 Din). V aprilski številki je »Posvetitev mladine Slomšku«; konec dr. Jerajevega članka o stari in no vi kmečki prosveti; članek o srbskih narodnih pesmih s sliko); članek o slovenskih pisateljih Jurčiču, Gregorčiču in o Mešku (s 4 slikami); »Mlada šivilja« (? sliko); nadaljevanje »Roparskega poglavarja«; uganke in okoli 60 mladinskih pisem.
Listnica uredništva.
Š m a r j e pri Jelšah: Opis orlovske po-božnosti je nekaj vsakdanjega in bi spadal v kak nabožen list. — Ključarov-c i: Pustimo ubogega ženina na miru in ne dražimo mu razburkanega srca. — Z a ko t pri Brežicah: Poročilo o smrti našega zvestega pristaša g. Šetinca prejeli od drugod. — Večje število dopisov in gospodarskih poročil smo odložili radi pomanjkanja prostora za velikonočno številko.
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje dni se je na zagrebški borzi dobilo v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50 Din.
Dne 27. marca pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 799.50—801. 100 nemških mark za 1359—1360. 100 madžarskih pengov za 993.31—995.31.
1 ameriški dolar za 56.80. 100 francoskih frankov za 223.83. . 100 čehoslovaških kron za 168.50—169.
SEJMI;
2.	aprila: Videm ob Savi, Dramlje, Sevnica.
3.	aprila: Sv. Pavel pri Preboldu, Zabukovje, Sv. Barbara, Podčetrtek, Šoštanj, Luče, Muta, Nova Štifta, Sv. Duh pri Ločah.
4.	aiprila: Sv. Primož pri Blagovni.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. marca je bilo pripeljanih 87 svinj in so bile cene sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 125 do 150 Din, 7—0 tednov stari 250 do 300 Din, 3 do 4 meseca stari 380 do 450 Din, 5 do 7 mesecev stari 450 do 550 Din, 8 do 10 mesecev stari 580 do 650 Din, 1 leto stari 1000 do 1200 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din„l kg mrtve teže 16 do 17 Din. Prodalo se je 56 komadov.
Mariborsko sejmsko poročilo z dne 27. III. 1928. Prignalo se j«: 24 konj, 16 bikov, 344 volov, 513 krav in 12 telet, skupaj 909 komadov. Povprečne con« za različne živalske vrste so hile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.75 Din, poldebeli voli od 7.75 do 8 Din, biki za klanje od 7.50 do 8.50 Din, plemenski voli od 6.80 do 7 Din, klavne krave debele od 7.50 do 8 Diin, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 5 Dim, molzne krave od 5.50 do 6.50 Din, breje krave od 7 do 8 Din, teletal3.50 Din. Prodalo se je 422 komadov, od teh za izvoz v Italijo 89 komadov, v Avstrijo 87 komadov.
Mariborski trg dne 24. marca 1928. To pot je bil trg srednje založen, toda dobro obiskan. Slaninarjev je bilo samo 60. Cene so bile primeroma visoke, to je po 17.50 do 22 D, gnjat pa po 19 do 22.50 Din za 1 kg. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo le komaj 100 komadov. Cene so se gibale med 15 do 100 Din za komad. Domači zajci so se prodajali po 20 do 35 Din komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in sadike: Kmetje so pripeljali samo 3 voze krompirja in 1 voz sadja na trg. Cene so bile krompirju 1.50 do 2 Dim, solati italijanski 12 do 14 Din, kislemu zelju 4 Din (po trgovinah 3 Din), kisli repi 2 Din, hrenu 8 do 10 Din, čebuli 4 do 4.50 Din, česnu 10 do 16 Din, grahu v stročju 18 Din za 1 kg. Motovilcu, berivku, regratu, špinačd 1 Dim za kupček, karfiotlu 5 do 14 D za komad Sadju: jabolkom 5 do 12 Din, posušenim slivam 10 do 12 Din, dateljem 24 do 30 Din, mandeljcm 65 Din, figam 8 do 10 Din, medu 25 do 35 Din kg, limonam 0.75 do 1.50 Dim, pomarančam 1.50 do 3 Din za komad. Maislu surovemu 36 do 40 Dim, kuhanemu 46 do 48 Dim, čajnemu 50 do 60 Din kg; olivnemu im bučnemu Olju 20 Din (v trgovinah 18 Din) za liter. Mleku 2.50 do 3 Din, smetani 10 do 12 Din liter, Cvetlicam 3 do 25 Din, z lonci vred 15 do 75 Din za komad. Sadikam (hruškam, jablamom, breskvam, marelicam, riibežu 6 do 25 Din komad, raznovrstnim trtam 1.50 do 2 Dim za komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 50 para do 100 Dim, brezovim metlam je bila cena 2.25 do 5 D, lesenim grabi jam 6 do 8 Din za komad Koruzni slami vreča 25 do 30 Din. — Seno im slama: V sredo je bilo 14 vozov sena, 6 slame, v soboto pa 8 vozov sena in 1 voe slame na trgu. Cene so se gibale za seno po 87.50 do 100 Din, za slamo pa po 45 do 50 Dim za 100 kg. Kakor kmetje mislijo, bo cena senu im slami v telku spomladi še poskočila vsled slabega vremena.
Gospodarska obvestila.
Štajerski vinski trg. Vse zaloge lanskega izbornega vinskega letnika so skoraj izčrpane. Lansko jesen je pokupila vin-sika trgovina vinski pridelek povečini že kot mošt. Sedaj koncem marca ima še nekaj lanske vinske zaloge veletrgovina, večje zadruge in nekaj največjih vinogradnikov. Celo v Banatu in po Dalmaciji je v zadnjem času oživela vinska trgovina in je na trg znatno vplivala izčrp nost štajerskih vinskih zalog. Štajerski vinogradniki so izvozili lanski pridelek največ v Avstrijo ter čehoslovaško. V Avstriji bi se razvijala trgovina z našimi vini veliko boljše ter živahnejše, ako bi imeli mi kje v Gradcu večje založniške kleti, kamor bi lahko zahajali avstrijski krčmarji tudi po manjše količine. Treba tudi povdariti dejstvo, da se avstrijskim gostilničarjem ne izplača, da bi hodili v naše kraje po par hektov radi prevelikih stroškov in to predvsem prevoznine. Gene lanskemu vinskemu pridelku v mariborski oblasti so sledeče: srednja vrsta 8
—9 Din, boljše blago 6—10 Din, sortirano pa po 12—14 Din.
Kolje in vsake ~ vrste rezan les
prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica št. 25.
Dvodnevni kletarski tečaj se vrši na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru dne 30. in 31. marca t. 1. (petek in sobota). Začetek vsak dan ob 9. uri zjutraj. Tečaja se lahko udeleže zanimanci obojega spola. Prijava z dopisnico zadostuje, ali pa tudi samo osebna prijava prvega dne ob 9. uri dopoldne. Siromašni udeleženci dobe denarne podpore za stroške potovanja, nočenja in prehrane v Mariboru. To svojo siromašnost pa morajo dokazati s spričevalom ubožnosti pristojne občine, katero naj prineso s seboj. — Direktor Andrej Žmavc.
Sadjerejci ormoškega okraja, pozor! Odbor Sadjarske in vrtnarske podružnice v Ormožu priredi v nedeljo, dne 1. aprila, po rani sv. maši praktično predavanje o sajenju in obrezovanju sadnega drevja. V vašo korist je, da se udeležite predavanja v obilnem številu 1 Zbrali se bodemo pred gostilno g. Vipavca (Kletarsko). V slučaju slabega vremena se predavanje opusti.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo^ dne 25. t. m.,
se je vršil pri nas ustanovni občni zbor Sad-jerejske podružnice. Govoril je g. Levstik iz Celja, kateri je s svojim govorom, kakor zna le samo on, pridobil in navdušil Smarčane za sadjerejo, talko da je pristopilo takoj 50 članov, kateri so si izvolili za predsednika za vse dobro delujočega moža g. Janeza Novak, posestnika iz Ješovec, za tajnika Frana Petaver, blagajnik pa je Štefan Cujiiš. Podružnica obeta dober razvoj, želeti je le, da bi pristopili vsi posestniki v Šmarju in vsi, kateri imajo zanimanje v okraju za povzdigo sadjereje. Udnina znaša 25 Din in se dobi tudi za ta denar mesečnik >Sadjerejec«.
Pri okrožnem sodišču v Celju se bode dne 4. aprila 1928, ob 9. uri dopoldne, prodalo krasno posestvo, ki leži 20 minut oddaljeno od Celja. Obseg cirka 10 ha. Enonadstropna vila z 8 sobami, kletmi in gospodarskim poslopjem. Dva vinograda, sadovnjak z cirka 800 žlahtnimi drevesi. Skrajno lepa lega. — Sodna cenitev 194.966 Dim. Najnižji ponudek 130.000 Din. Posestvo je vpisano pod vi št. 61 in 283 k. o. Zagrad.	428
Kmečka hranilnica in posojilnica v Konjicah uljudno naznanja p. n. občinstvu, da izpolnjuje s tem vsestransko željo in začne s 1. aprilom t 1. v svojih dosedanjih prostorih dnevno uradovati. Uradne ure so vsak dan razem nedelj im praznikov od 8. do 12. pred-poldne. — Vloge obrestuje po 6% ali po do govoru. Posojila daje po nizki obrestni meri ali na poroke ali na vknjižbo ali na menice. Sprejema vloge im daje kredite tudi v tekočem računu. Vse davike ¡plačuje sama. 429
Precepljanje sadnih dreves.
Večkrat dobimo med drevesi v sadovnjakih nekaj takih, ki ne rodijo vkljub stalni negi. Vzrok temu je neredko ta, da nismo dobili pravih sort, ko smo naročali sadne sadike. Dobili smo mogoče sorte, ki za naše klimatske razmere ne odgovarjajo. V vsakem takem slučaju je edina pomoč, da tako drevo precepimo. Ako imamo več sort sadnega drevja, je med njimi gotovo nekaj takih, ki se niso
izkazale; hočemo imeti v sortah tudi več enotnosti. Zopet si pomagamo s precep-ljanjem. Kakor hitro spoznamo, da ena ali druga sorta ni za naše razmere, da ne rodi dosti, da se ne izplača delo in da še imamo druge sorte, ki so boljše, ne smemo več odlašati in bomo taka drevesa čimpreje popravili s tem, da jih pfecepi-mo. Ako čakamo, izgubimo s tem samo mnogo časa, drevo nam pa od leta do leta manj rodi.
Znano je, da vsa drevesa iste sorte, ki uspevajo pod istimi razmerami, ne rodijo enako. Nekatera drevesa nam dajejo vedno velike količine sadja, druga drevesa iste sorte pa kar nočejo poplačati našega truda. Ako vzamemo cepiče od takih neplodnih dreves, smo prenesli na novo pre cepljeno drevo novo sorto, ki nam pa zopet ne rodi, ker smo prenesli s cepičem tudi neplodnost. Zato maramo vzeti cepiče samo od dreves, ki se odlikujejo po veliki plodnosti in pri katerih so posamezni sadi vedno dobro razviti.
Najboljše je, ako pri precepljanju precepimo vse veje naenkrat. Veje pa odžagamo pri tem precej blizu pri deblu. Tudi veje, ki so debele 10 do 20 cm, se še dajo čisto dobro precepiiti. Najboljši način cepljenja v tem slučaju je cepljenje v žleb, malo slabše, pa lažje, je cepljenje za kožo.
Drevesa, ki smo jih precepili, nam poplačajo naš trud že v 3. in 4. letu, ker takrat že začnejo roditi. Ako nato še z gnojenjem dovajamo drevesom zadostne nove hrane, bomo od leta do leta bolj spoznavali važnost in vel iko korist precep-ljanja sadnega drevja.
Hmelj
in trgovina s hmeljem.
Kakšne važnosti je hmelj za našo državo, pa tudi za Slovenijo, se vidi iz tega, da je 8650 ha površine zasajene s hmeljem. Od tega odpade na Slovenijo 2027 ha. Kultura hmelja se je pri nas v zadnjih povojnih letih izredno razširila. Slovenija ima trikrat, Vojvodina pa že celo štirikrat toliko hmelja kot pred svetovno vojno. S hmeljem zasajena površina je rastla sledeče: leto 1920 Slovenija 749 ha, Bačka 404 ha; leto 1924 Slovenija 850 ha, Bačka 2000 ha; leto 1925 Slovenija 930 ha Bačka 3430 ha; leto 1926 Slovenija 1200 ha, Bačka 3330 ha; leto 1927 Slovenija 2027 ha, Bačka 6677 ha.
Ker je padec cen v preteklem letu po • vzročil hmeljsko krizo, se bo gotovo kultura hmelja nekoliko zmanjšala.
Naš hmelj igra tudi v svetovni proizvodnji hmelja veliko vlogo, ker stojimo z ozirom na to, kolika površina je pri nas zasajena s kvalitetnim hmeljem, na tretjem mestu, s 16.4% svetovne produkcije. Pred nami je Nemčija s 30.8% in Češkoslovaška s 28.8%, za nami pa Francija (8.7%), Poljska (7.4), Belgija (3.9) in Rusija (3%). Če vzamemo za podlago količino hmelja, ki ga posamezne države pro izvajajo, je na prvem mestu Češkoslovaška.
Sami porabimo le zelo malo hmelja od cele naše produkcije, ker ga 98% izvažamo. Največ izvažamo v Nemčijo in čehoslovaško. Porabi se hmelja na vsem svetu 1,141.950 q, od tega odpade na Evropo le 907.650 q.	_ ^
V	naši državi produciramo 900.000 hI piva, vendar pa pivovarne kupijo samo približno polovico potrebnega hmelja doma, drugo polovico pa uvažajo iz inozemstva.
Ministrstvo za kmetijstvo je pred kratkem izdalo knjigo, kjer so izračunani proizvodni stroški za 100 kg suhega hmelja. Ti stroški znašajo povprečno 2800 Din. Vendar je to svota, ki je zelo različna, od visna od zelo mnogovrstnih okolnosti. Tako znašajo v Vojvodini proizvodni po-Iroški za 1 kg 40 do 64 Din, pa tudi mnogo več, če se pojavijo hmeljske bolezni in škodljivci. Povprečno se računa, da obrodi 20% hmeljskih nasadov zelo dobro, 40% manj dobro, 40% pa slabo.
V	prejšnjih letih so bile včasih cene za 100% in več nad proizvodnimi stroški. V preteklem letu pa so padle cene tako nizko, da pokrivajo hmeljarji s prodajno ceno večkrat samo polovico proizvodnih stroškov.
Rešitev ugank. Bile so tri gosi, ena za drugo gredo, za to ena pred dvema, ena za dvema in ena med dvema! — Čevljar prinese trinožno stolico v sobo, pod mizo je pa pes, naprej pa sami veste! — Rešitev o ptičjem gnezdu pride drugokrat, ka dar bo zopet »za deco«.
Nove uganke: Kaj je, kadar dimnikar po snegu gre? — Zakaj ima gos dolgi vrat? — Dva časa sta v ledu, se skupaj držita in samo v eni črki ločita. (Poslal Oto Srabotnik.)
Natančna brzojavka: Mesar je kupil na sejmu bika in ga je hotel po železnici spraviti v mesto. Na kolodvoru pa je izvedel, da bode vlak šele drugi dan mogel vzeti žival seboj. Da bi pa njegova žena ne bila v skrbeh, je dobri mož domov br -zojavil: »Ker danes vlak ne vzame bika seboj, pridem jutri!«
Dobra budiljka. Gost v hotelu: »Ali budil jka natančno in dobro kliče?« — Sluga: »O, seveda, le malo potresti jo morate preje!«
Tonček-kujonček je bil poreden, pa mu je dejal oče: »Če boš priden, ti bom dal 10 para!« — Tonček: »O, tako poceni rre pa ne dobite! Najmanj dinar!«
Vojaški sanitejci. Častnik sanitejcu: »Kaj ste najpreje dali ranjencu, ko ste ga našli!« — Sanitejec: »Požirek žganja sem mu — obljubil!«
Navihan Pepček. Učitelj: »Kdo ve, česa pred 50 leti še ni bilo?« — Janezek: »Avto, telegraf, telefon, električna luč, zrakoplov.« — »No, Jožek, veš ti tudi kaj?« — Jožek: »Mene še tudi ni bilo!«
Naš dober Franček-pijanček! Franček-pijanček je prikolovratil iz gostilne. Dobi ga njegova žena: »Ali mi že prihajaš iz gostilne?« — Franček-pijanček: »Veš, da moram malo domov, kaj bom vedno sedel v gostilni!«
Pri izpitu. Profesor: »Kdo je vladal v Rusiji, ko je prišel tja Napoleon?« — Dijak: »Tedaj je vladal v Rusiji hud mraz.«
Dober lovec. Soseda gospe j: »Vaš gospod soprog mora pa biti dober lovec. Vedno imate kaj!« —■ Gospa: »Tako-le je,
gre s puško na lov, ničesar ne prinese, če pa se odpelje kam z avtomobilom, pa je vedno raca ali gos, bil je že celo praši ček!«
Tako bo najbolje! Mlad berač je prosil kmeta denarja. Kmet mu je rekel: »Dena rja vam ne dam, ali ta-le vrt mi boste skopali, pa vam dam 25 Din, drugemu bi dal le 15 Din!« — Potepuh: »Veste kaj, dajte mi 10 dinarjev, pa naj vam oni dru gi vrt skoplje, bo najbolje!«
Lahek dobiček: K bogatemu kmetu je prišel potepuh: »Ali bi vi radi zaslužili 50.000 Din v trenutku?« — Kmet: »Seve da bi!« — Potepuh: »Vi možite svojo hčer in ji dajte 100.000 Din dote. Dajte hčer meni in le 50.000 Din dote, evo ste 50.000 Din zaslužili!«
Da ne bi pozabila. Žena urednika nekega lista je peljala s seboj na koncert trinajstletno hčerko. Naenkrat je opazila, da dekletce, ki je nepremično poslušalo, drži v roki žepni robec in zveze na oglu vozel. Ko je godba utihnila, jo je mati vprašala »Zakaj si zvezala vozel na robcu?« — »Da ne bi pozabila te čudovite melodije«, je resno odvrnilo dekle.
^Neposlušna, a pametna. Šestletna Mimika je bila zelo svojeglava in materini opomini niso izdali pri njej ničesar. — »Ako tudi od sedaj naprej ne boš bolj pridna, te zamenjamo z drugo poslušno deklico. — Dekletce pa se ni ustrašilo: »Toda mamika, kako misliš, da bi bil kdo tako neumen, da bi dal pridnega o-troka za neposlušno deklico!«
Jaz ravno tako. Nekemu kmetu je postalo ponoči slabo. O polnoči je telefonič-no poklical zdravnika. Ko je ta nekako čez poldrugo uro prišel, je bolnik vzdih-ml: »V tako pozni nočni uri prihajate k meni, gospod doktor! Verujte mi, da bo-dem to dobro vedel ceniti!« — »Jaz ravno tako!« je odvrnil zdravnik.
Ni prepovedano. Na vratih je stal napis: »Beračenje je prepovedano!« Berač je prišel in pozvonil. Gospodar: »Ali ne berete, da je beračenje prepovedano?« — »Gospod, nič nisem beračil, samo to vam moram povedati, da dajati vbogajme ni prepovedano in vi to lahko storite!«
Družinska pratika za leto 1928 s podobo Svete Družine se še dobi v vseh večjih trgovinah pa-pdrja itd Segajte le po naši!
Kamnica. Dan veselja je bila minula nedelja za vso župnijo, ko se je vršilo blagoslovi jen je nove k apele presv. Srca Jezusovega na Bresternici. Popoldne po večernicah se je vila iz župnijske cerkve velika procesija, v kateri so fantje nosili kip Srca Jezu-vega. Vas Brestemica je bila praznično okrašena in v slavolokih. Ob blagoslovljenju je bila zbrana pred krasno novo kapelo tisoč-glava množica. Ganljiv je bil prizor, ko so vaščani, ki so zjutraj v velikem številu pristopili k mizii Gospodovi, molili posvetilno molitev, s (katero se je cela vas posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Rosne so postajale oči, ko je gospod župnik v govoru razglašal, da bo vladal mir, blagoslov, ljubezen in zadovoljno» t v vasi, kjer so postavili prestol presv. Srcu. Blagoslovljen je bil tudi zvon za kapelo, ki ga j« daroval stavbenik Nassim-
beni iiz Maribora. Nova kapela v sredi vasi je v kras im čast Bresternici.
Ruše. Na Jožefovo smo imeli skioplično predavanje. Predaval je g. profesor Jehart o starem in novem Jeruzalemu. Četudi je praz nik razkropil Rušane na vse strani — saj je v Rušah v vsaki drugi hiši kak Joško ali kaka Pepca — je bila dvorana vendar polna pazljivih poslušalcev. — Dolgo časa je neznan tat kradel po Rušah jajca iz gnezd. Priklatil se je v hišo kar pri belem dnevu, ko so bili domači ah od doma, ali pri kosilu. Nazadnje je vendar padel v roke pravice: zasačila ga je domača gospodinja, ko je prinesel ravno njena jajca v trgovino na prodaj. Bil je to malopriden vajenec pri kolarju gospodu Gičeku. Seveda ga je gospodar takoj napodil iz hiše. — V nižavah pada neprestano dež, na Smolniku pa imajo pol me tra visok sneg. — Po Rušah zopet razsaja influença, zlasti otrok se je lotila močno.
Št. Ilj v Slov. gor. Proslavili smo v nedeljo materinski praznik Ljubke so bile dekla-macije 3- in 41etnih malčkov, govoril je vlč. g. svetnik Vračko o duhovnem materinstvu in g. kaplan je zbranemu občinstvu prečital resolucijo, kjer soglasno obsojamo grozna početja nad mehikanskimi katoličani. Za raz vedrilo so tukajšnje gdč. dijakinje vprizo-rile majhno igrico. — Umrla je v Štrihovcu Požganova Cila, rojena leta 1848. Poznala je 6 šentiljiskih župnikov in o vsakem je vedela povedati njegove Vrline in posebnosti, ki v kroniki ¡niso zapisane. Pokojna je dolga leta oskrbovala lepšanje oltarjev in cerkve, ter imela v tem izredno fin okus. Nikdar ni o nikomur slabo govorila in za najmanjšo uslugo je bila izredno hvaležna. Pokoj njeni duši!
Fram. Pri nas že ima ubog invalid trafiko in ta zadostuje za naš kraj. Govori se nekaj ô podelitvi še ene trafike trgovki, a upamo, da bodo oblasti upoštevale bedno stanje invalida in ga ne bodo oškodovale s podelitvijo koncesije za drugo — nepotrebno trafiko.
Ključarovci pri Ormožu. V našo vas se je priitepla svinjska kuga in Ključairovčani simo dolžni dla se zahvalimo za odstranitev te nevarne svinjske morilke višjemu živinozdrav niku iz Ptuja. — Vse se pri nas huduje radi skrajno slabega vremena in blatnih cest.
Sv. Urban pri Ptuju. Ko so se ljudje v četrtek, dne 22. marca, spravljali k počitku, je svit ognja zdramil celo okolico daleč na okoli. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje K. Beleča, kmeta v Ločiču. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Sumi se, da je to storila hudobna roka, posebno ker je to že drugi požar v tej vasi v teku par mesecev. Ko so o-genj zapazili, je bilo že vse v plamenu, da so le s težavo rešili živino in voze. Hvala gre požarni brarnbi iz Biša, ki je že drugič s svo jo briizgalno prihitela v noči po slabih potih in omejila, da se požar ni razširil. Ker pa je bil ponesrečeni le za malo svoto zavarovan, in je s tem hujše v tej draginji prizadet, mu bodlo gotovo dobra sroa priskočila z lesom in drugim v pomoč, da si 'postavi zopet gospodarsko poslopje. Zopelt opomin, naj se nam ne smili, akoravno težko, plačati višjo zavarovalnino, ker nesreča pride, ko se nje najbolj nihče ne nadeja, še manj pa želi!
Zreče. V dve hiši, kamor >Slov. Gospodar« zahaja, je te dni prišel neusmiljeni gost, ki mu pravimo: smrt! V večnost se je preselil bivši posestnik in zidar Ignacij Ostruh, p. d. Pušnik, star 74 let, v javnem življenju prav zanesljiva osebnost. Skoro istočasno so pa v hladni grob položili tudi potrpežljivo Mimiko Vodenik Požnjakovo, v mladih letih nautrud-Ijivo oerkveno pevko.
Teharje pri Celju. Število Mohorjamov pri nas narašča z vsakiim letom. Leta 1925 jih je bilo 68, leta 1926 164, leta 1927 191, letos pa 250. Župnija je po pretežni večini delavska in je zato tembolj razveseljivo dejstvo, da rast® med delavci zanimanje za dobre knjige. Vsa
Narocilni Ust
; Znamka i
i 25 Par ;
j |
P. n.	[........................
Uprava „SLOV. GOSPODARJA"
MARIBOR
Koroška cesta 5
čast vrlim dekletom, ki so hodile od hiše do hiše in pobirale udnino. Nabrale so tudi Din 1580 za Družbo za širjenje vere. Bog povrni!
Sv. Andraž pri Velenju. Na visokem hribu Sevčnilcu je postavljena nova »vila«. Mnogo je bilo truda, predno so nam topioi naznanili, da'je stavba dokončana in to je bilo 7. marca t. 1. Kdor si hoče ogledati Savinjsko dolino, naj pride na Sevčnik, kjer mu bode »vila«, Iti pa še nima imena, nudila streho in iz nje bo lahko opazoval kraje daleč naokoli.
Marija Gradec pri Laškem. »Domovina« je pred kratkim objavila dopis od Sv. Miklavža, kjer se dopisnik krega nad merodajno klerikalno gospodo, ker mu ne popravi cest. Naj hi nam gospod politični zgodovinar zraven še zapisal, kdaj v občini Marija Gradcc ni, kakor pravi, »regiral klerikalni režim«, in je bila cesta v dobrem stanju. Torej nekaj dejstev kot odgovor na objavljeno kolobo-oijo v »Domovini«. Prvič: v Občini Marija Gradec so vedno od leta 1873, odikar občina obstoji, zmagovale pri vseh volitvah stranke katoliškega ali če hočete klerikalnega svetovnega naziranja. Tudi občinski odbor je bil skozinskoz v naših rokah, v rokah mož, kateri se niso nikdar sramovali vere svojih očetov in besede materine, in jim »Domovina« dela krivico, ako jih hoče drugače označiti. Drugič: cesta, o kateri piše »Domovina«, to je občinska oesta od Sv. Miklavža proti Rimskim toplicam, se je pričela graditi leta 1903 in sicer na pobudo in prizadevanje duhovnika. Kmetje so na cesti delali večinoma zastonj in prostovoljno, le okrajni zastap laški, ki je bil v nemških rokah, je včasih kaj malega prispeval. Leta 1911 je pričela občina Marija Gradec cesto graditi in poisipovati, v kolikor še cesta ni bila dograjena, in je bila cesta leta 1914 že v precej dobrem stanju. Med vojno se seveda ceste ni veliko popravljalo, pač pa po vojni in je sedaj cesta tudi, ako jo primerjamo z občinskimi cestami dragih magari tudi takozva-niih naprednih občin, v precej dobrem stanju. Mogoče je dopisnik »Domovine« letos zopet slišal, da se bode cesto posipavalo, kar se tu-
di bode, in je mislil, naredimo strankarski kšeft, hajd, pa je napisal'omenjeno kolobo-cijo v »Domovino«, da bodo ljudje mislili: klerikalci so se ustrašili nas demokratov in so cesto popravili. Tako za zrele pa tudi nimamo naših demokratov. Sicer pa poje znana pesem: »Vidjela žaba, kako potkivajo konja, pa i ona podigla nogu.«
Pišece. Staršem hvaležna pižečka mladina je tudi letos lepo obhajala očetov in materin dan. Že dne 19. marca se je zbralo mnogo občinstva v verandi g. Kostevca, kjer je bilo ubrano petje, mične deklamacije in govon. Se lepše pa smo proslavili materinski dan dne 25. marca, ko smo vprizorili igro »Sv. Neža in Fabiola«. Vse igralke so svoje vloge zares dovršeno rešile. Po igri se je pre-čitala resolucija, ki ilzraža sočutje materi sv. Cerkvi, ker njeni otroci v Mehiki, naši bra-
tje in sestre v Kristusu, prenašajo krvopt e-litje in muke tako grozne, da presegajo trpljenje prvih kristjanov. Resolucija je bila sprejeta z viharnim navdušenjem.
ISIBSBBeaaBBBBBHaHHBaBB
Pomladansko in letno najnovejše blago za ženske in moške obleke, perilo, sešite moške in otročje obleke, vse druge potrebščine, špecerijsko blago ter vsakovrstna semena kupite najugodneje v trgovini Franc Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. — Nakup jajc, masla, putra in vseh poljskih pridelkov vedno po najvišjih dnevnih cenah.	392 aBBliaBIBBilillllllllll
Ljudje, ki radi nosijo ¿BL ILa JBL U kaučuk pete !!
Prednosti: Cenejše in trajnejše so kakor izusnja, ugodnn hoja ki Vam ohranja živce
tnuiiniuuiiiiiiüiüiiiiiiiitiiiiüiitiiiiiiiiiiuuuiuiiii1
#
MALA OZNANILA
Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Vitanju, r. z. z n. z., ki se vrši na velikonočni pondeljek po jutra-nem sv. opravilu v zadružnih prostorih s sledečim vzporedom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelst-va in nadzorstva. 3. Predložitev in odobrenje računa za leto 1927. 4. Citanje zapisnika in poročila o izvršeni reviziji. 5. Prosti predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor.	423
Pozor kova&it Proda se iz proste roke radi opustitve kovaške obrti, kompletno kovaško orodje po ugodni ceni. Vprašanja na upravo lista pod iime »Kovač«.
455
Klarniet »Es«, skoraj nov in izvrsten fotografični aparat 13X18 za prodati. Objektiv »Goerz Doppel-anastigmat«. Ferdo Meš-ko, Velika Nedelja 13. 450
Cepljeno treje ima Anton Turin, Modrače, p. Stude-denice pri Poljčanah. 281
Kupim dobro ohranjeno hrastovo prešo z vso opre mo vred, srednje velikosti, cena se naj pošlje na naslov: Franc Klemenčič, Vulkovje 56, poŠta Sv. Marjeta od Pesnici.	415
Čevljarskega pomočnika,
vestnega, za močna zbita dela, se sprejme takoj, tudi vajenca, ki se je že nekaj učti-L Štefančič Anton, čevljar, Staravas, Videm pri Krškem.	418
Kolarski pomočnik išče stalnega dela in zanesljivega mojstra. Franc Mat-jašič, Gabernik, pošta Jur-šiinci.	416
Sprejmem učenca za mli-narsko obrt, pridnega in poštenega s popolno oskrbo ali plačo. Alojz Kupec, umetni mlin, Sv. Pavel pri Preboldu.	448
Učenca iz poštene hiše sprejme Schrott, mesar, Koroška cesta 56, Maribor.	439
Učenec se sprejme: Ivan Dežman, steklar, Maribor, Vrbanova X	457
Stavb, tesarski polir srednjih let, kateri ima že najmanj eno obrtno šolo za seboj, se išče za eno podružnico, s kavcijo 10.000 Dim, kateri bi imel znanost, mojstra samega na-domestovati, več osebno pri g. Franjo Spes v Mariboru, Linhartova 18. 460
Motike in drugo poljsko orodje, najboljše zajamčene kakovosti, trsne ška-je, okove za pohištvo in stavbe, pocinkana in cin-kovo pločevino, kuhinjsko posodo, zanesljivo kaljiva semena detelje, pese itd. priporoča po zmernih cenah J os. Jagodic, žeiezni-na iin »pečenja, Celje. 458
Sodarske pomočnike spri j me pri prosti hrani, stani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo.	459
Veliki gramofon, 50 pl.,
kompl. kino z dinamo, avto NAG, kompL motor L. iin KI. in druge avto-dele, magnete itd. prodaja se j ako poceni Pobrezj« pri Mariboru, Zrkovška cesta 24.	461
Breja kobila, srednjetežka brez pogreška, se proda ali zamenja. Vpraša se med 11. in 12. uro pri Jas. Fries, Pobrežje pri Mariboru, Cankarjeva 4, 466
r
s i
) j
(
; >
( %
?
(
s ?
t
s >
?
C 5
i <
i >
(
c <
s >
>
l (
Uprava „Slov. Gospodarja"!
Naroiam „Slov. Gospodar" za Četrtleta, za pol leta, za celo leto (kar m velja prevrtajte).
Naročnino Din..........................
pošljem po položnici.
Moj naslov:
Ime in priimek.................................................................................................—
Kraj -----------------------------------------------------------..............................—.....................
Pošta —..................................................................................................................
Cepljeno trs je na Rip. Por tališ, Göthe št 9, V. rizling, Ranfol, Silvaner, Izabela in Ko-renjakof Göthe 9. Jakob Verbnjak, trtničar, Pobrežje 156, pošta Sv. Vid niže Ptuja. 408
Čevljarski Singer-Hohl stroj se ugodno proda: Skof, Pobrežka cesta 9, Maribor. 407
Od 15. marca tega leta prevzamem naprej vsako količino dobrih svežih jajc po ceni od 80 do 90 para za komad in če ie dnevna cena višje tudi reč, spodaj navedeno ceno jajca za mesec marc, april in pol majnika za vsak slučaj ne plačam in je zategadel za cel ta čas 80 parna najmanjša cena zagotovljena za ne predrobna jajca. Ivan Göttlich veletrgovina sadja, jajc in deželnih pridelkov Maribor, Koroška cesta 126-128a.
401
Za Velikonoč si nabavite najcenejše in dobro
. sledeče blago: Gotove moške obleke cajga-ste in štofaste, obleke za fante v vseh velikostih, moške hlače cajgaste in štofaste, moško in žensko perilo, predpasnike klo-taste in tiskane ter otročje oblekce v veliki izbiri, svilene rute in šerpe in vseh vrst drugo manufakturno blago pri Fr. Starčič, Maribor, Vetrinjska ulica št 15. 433
Hajer b 3—4 del. močmi se sprejme. Oskrbništvo Twickel, Grajski marof, Maribor.	454
Viničar s petimi delavskimi močmi, ki lahko redi 2 svoji kravi, se sprejme Gradiška 18, Pesnica. 441
M jl je rja «a živino se išče, prednost imajo oženjeni Drea otrok. Stanovanje, luč, kurjavo, plačilo po dogovoru. Oskrb. Wars kerg-ove graščine, Smart ho ob PakL	427
□□□□□□□□□□□□□□□□on
Pridna dekla 16 — 20 let stara, ki bi spravljala mleko t mesto, se sprejme v dobro hišo blizu Maribora. Naslov v upravi. 444
Sprejme se takoj pridno in pošteno deklo, ki se razume na vsa kmetska dela. Ponudbe na upravo pod »Zanesljiva«.	425
Dekla k trem kravam in 3 svinjam in za drugo gospodarsko delo se sprejme takoj. Plača 200 Din mesečno in letno 1 obleka, 1 ni par čevljev. Maribor, Bad--nriova ulica 16.	434
o ■■■rrrr
weitie.ne pod 25 let, ki zna ¡.¡.ttob^. kuhati, se sprejme o > tgkoj ^.dopro placo Mari--inW ff», 135
•'in pošteno dc
ddliji
L;>" ieli1 iktžbe kje na deželi. ¿«ENaslw v upravi. 443
AfclU «t
.i- Bmeljska sušilnica za 8-4
GStstotov hmelja «p pirota.
..icjčde, Btasioviče. i
-Vi; ,t filiali!!
.J to: ¿>hfPi
troda se v zelo pro-eni kraju žaga in mlin — Eventuelno
í^slovT upravi tista. 449
litt
V nedeljo, (Tne"Tl. afftila^ r'; prod-tje g. Rafh v Bistrici pri Limmišu lepo posest-tv6, obstoječe h. žage, mli-2 stanovanjskih hiš z S6dtao*nik««t ter 8<y> n ji^amYP'PrAtafe
skupaj ali parcel irano.
Cerkveni leseni luster z 10 luči se proda. Naslov v upravi. 440	Malo posesvo se vzame ▼ najem tudi s prevžitkar-jem v okolici Maribora ali Ptuja. Ponudbe na upravo lista.
Stanovanje z eno sobo in kuhinjo išče do 15. aprila t. L samski upokojenec proti dobri plači. Ponudbe na »Upokojenec« v Slov. 'Bistrici, poštno ležeče. 424	
	Malo posestvo 5 oralov se proda. Cugl Ivana, Selnica, Sv. Ilj v Slov. gor. 432
V najem trgovina ali gostilna se vzame. Eventuelno oboje v okraju Ptuj. Imam osebno pravico. Ponudbe na upravo lista. 452	Posestvo, 3 orali vinograda, velik sadonosnik, njive, travniki, 3 hiše, lepa lega, vsa zemlja rodovitna, eno uro od Maribora oddaljeno, na prodaj. Naslov v upravi lista. 437
Na prodaj ima Hran. in posoj. pri Sv. Jurju ob j. ž. lepo posestvo 7 oralov, obstoječe iz njiv, travnikov, vinograda, gozda, z lepim sadonosnikom z novo zidano hišo in gotsp. poslopjem, oddaljeno četrt ure od kolodvora Sv. Jurij. Kupni pogoji zelo ugodni. 445	
	Posestvo, obstoječe iz dobro idoče pekarije na prometnem, v centrumu ležečem kraju, se proda. Zraven spadajo: lep vrt, dva skladišča, dva hleva, ena klet, katero je pripravljeno za vsako večje podjetje. Vpraša se pri: Karol Sima, Poljčane. 35-4
din*
iriRX ::
Ii onßi bIžcmt
BS fií fijjanfxh so onkx ijH sí. Í9VR<T
erra
„ —tegovmo, kjer J|] si ß-tti se boljše in ee- ^ .....
r J * nejše kupilo kakor pri "
1	J v	vnT .»Jcm^jj
•V '' fll "!'> V
To olje se dobi samo pri
M. TEŽAK, ZAGREB, Gunduličcva 13
ft
UKOfc^HOČETE BITI ZORavi IN DE tf EU . K UKOR. SMO Ml,TER VEDNO OOIRE VOIJE.PROSITE «OSroOlNiO.DH Vnn VSBKO JED OSLBDI S
.TEZflKOVIM MW=1N!LNIM IN ZDRRVILNIM
*	oy_E>r'
v ročkah po 5 kg za Din 125.— za ročko s poštnim povzetjem.
431
------ ,t..muMvj 1UUJO JJ	jtrurr 1
Dnevno pnMjaJd! mrtfcHrfe ftöletnega blaga v najnovejši in najlepši izpeljavi.
Kmetje in posestniki pozor!
Vljudno Vam naznanjam, da se od danes naiprej pri meni izmenjava pšenica za grisnico, OOgg. 0. in št. II. molka. Ako kdo želi samo Ogg moto, isto tudi dobi v vsaki množini, rž, ječmen, koruza, ajda se tudi izmenjava.
Upam in želim, da bode moja postrežba točna in da bode vsaki kmet z kvaliteto zadovoljen.
Se priporoča in želi vesele Vel. praznike
Anton Lah,
430	umet mlin, Zg. Polskava.
FRANC NEMEC,
Sv. Duh, Sv. Jurij ob ščavnici
priporoča slavnemu občinstvu podobe Kristusa in Marije žalostne, poljske križe, lepo iz lesa izdelane. Odlikovan z veliko srebrno kolajno.
Izdeluje po sledečih cenah: Kristuse velikost 60 cm Din 380, 70 cm Din 570, 80 cm Din 760, 90 cm Din 820,100 cm Din 980,110 cm Din 1150,
120 cm Dim 1250, 130—140 cm Din 1350. Žalostne Marije pod križem 50 om Din 225, 60 cm Din 320, 70 cm Din 500, 80 cm Din 580, 90 cm Din 690, 100 cm Din 750. Se jamči hitro in trpežno delo!	453
Za velikonoč
najfinejša banatska moka sveže žgana kava. rozine, vajperle, civebe, rožičevo moko, raan-"delne in drugo priporoča cenj. odjemalcem vse po najnižji ceni
Josip Wels, Maribor
Afeksandrova cesta 29
ViS R f zalogi ; vseh vrst '¿feajav.kih in polj-s kili semen.	438

Zahvala.
Za innogostransko izkazano nam sočutje ob priliki izgube predrage, ljubljen« soproge, odnosno sestre, gospe
Terezije Škraber roj. Bobisut
trgovke in posestnice v Grižah,
si dovoljujemo tem potom iskreno zahvaliti.	■
Posebno se zahvaljujemo za potklonjeno mnogobrojno cvetje in vence, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu.
Iskreno se zahvaljujemo cenjeni domači duhovščini za vso izkazano naklonjenost in duhovno pomoč med dolgotrajno boleznijo, kakor časluo spremstvo na zadnji poti. Iskrena zahvala preč. g. župniku Krančiču za
skupno spremljalo pevovodji od drage
oleznijo gg. Pavli in Karlu Naipruidnik in gdč. Igri, poštariei, da je zamogla blaga pokojnica lažje prenašati posvetne muke trpljenja.
Vsem skupaj še enkrat iskrena zahvala.
Griže, dne 22. marca 1928.
Roza Bobisut,
sestra.
Jakob Škraber,
posestnik in bivši mnogoletni organiist v Grižah.

e«
cs
t=* «
ed
S
o -t-?
o
Uh
<33
bC O
s_ «
"C
«LS
S
ed
eu
eo
V)
rt
>
O u
•a
c
«
V} ¿X
O)
u
o
JO
*C
c«
>o
cd
s o a
.s s * . ôijl ^ N .i « "3 ®
„ a > « ® S ^ ® c S ® > ÎS 5 i •§
rt «1 r
S >§,5«
•S'S 2
•a Í-® g,
2S«8 S © M h
~ ÎA *
S.2 s-a
„ ^ o ta
II fc
sij
jjgg
Q>3 •r? " »o •bi! -0
ll í I «
M)
3
C
«r^s
X» fi
xd r
S. ^r^;
pfl O s
"3 =4 • s Js
g go.S
" O 2 Û
5-Sno
CB ^ C
o s; o H fe S&H
Posestvo se proda, obstoječe iz dobrega stanovanj skega poslopja, vse novo zidano, z opeko krito, vsi hlevi obokani, kakor tudi svinjski, zraven velika hu-ta, kjer je prostora za 10 vozov. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozdov v skupni izmeri okroglo 40 oralov, leži pri okrajni cesti, 2 minuti od cerkve. Posestvo se proda pod prosto roko. Zraven se pa proda lahko tudi nekaj inventarja. Kupni pogoji s« izvejo na licu mesta: Dra-gučeva št. 2, pošta ,uršinci pri Ptuju.	412
Novo zidana dvostanovanj ska hiša, davka prosta, pod hišo klet, gospodarsko poslopje, dva vrta za ze-elnjavo studenec, pri kolodvoru in blizu šole, zelo na lepem solnčnem prosto ru, K ure iz mesta Maribora, je tudi avtobus zveza, takojšnja vselitev, za zadno ceno 110.000 D, plača se 60.000 Din, drugo po dogovoru. Samo resni naj vprašajo pri Franjo Spes, Linhartove 18, Maribor.
422
aoazsesnaaa
Sreski poglavar G. br. 7761/1.
Gornjigrad, 21. III. 1928.
V letu 1928 se v s rezu gotrnjegrajskem izdražbajo sledeča občinska lovišča :
1.	Lov občine Solčava v Solčavi dne 24. maja 1928,
ob 8. uri.
2.	Lov občine Nova Štifta v Gornjem gradu dne 31.
maja 1928, ob 9. uri.
3.	Lov občine trg Gornjigrad v Garnjemgradu dne 31.
maja' 1928, oib M10. uri.
4.	Lov občine Bočna v Gornjemgradu dne 31. maja
1928, ob 10. uri. 6. Lov občine Kokarje v Mozirju dne 15. maja 1928, ob Mil. uri.
6.	Lov občine okolica Mozirje v Mozirju dne 15. maja
1928, ob 11. uri.
7.	Lov občine trg Mozirje v Mozirju dne 15. maja 1928
ob % 12. uri.
8.	Lov občine trg Rečica v Rečici dne i. junija 1928,
ob 9. uri.
419
Sreski poglavar.
Kaj je
„Ljudska samopomoč"
»LJUDSKA SAMOPOMOČ» je podporno društvo za Slovenijo s sedežem v Mariboru. To društvo izplača po smrti člana zakonitim dedičem ali drugim
upravičencem do največ 1000, 2000, 40000 ali 10.000 dinarjev podpore. Za to podporo plača vsak član v slučaju smrti posameznika 25 para, 1, 2 ozir. 5 dinarjev posmrtnih prispevkov. — Vpisnina iznaša od 12 do 86 dinarjev enkrat za vselej. — — — Sprejmejo se do preklica vse zdrave osebe brez razlike stanu in spola do 65. leta. Zahtevajte zastonj pristopno izjavo od »LJUDSKE SAMOPOMOČI« v Mariboru, Aleksandrova cesta 45 II.
Društvo šteje danes že nad 4000 članov!	442
Artur Sills:
13
Smrtna past.
Ameriški roman.
Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
—	In — je nadaljeval Diibell — v Elini mogoče lahko tudi več izvemo.
Gregor se je protivil.
—	Imejte pameti Sala je lepa in dobra . . . toda jaz ne maram vohuniti za človekom, ki mi je takore-koč prijatelj . . .
—	Kakor vem — si je prizadeval Dubell, da bi pomiril razgretega prijatelja — si tvoj prednik prilastuje najdeni zaklad in močno se mi dozdeva, da je bil tvoj praded prevaran in umorjen.
—	Tega ne morem presoditi. Pismo si videl, zato lahko presodiš, ali ima pravico do prisvajanja ali ne, — je menil Gregor.
—	Iz pisma na vsak način uvidim, da je njegova zahteva upravičena. In po vsem tem, kar smo doživeli, sem prepričan, da zaklad eksistira.
—	V tem slučaju — je izjavil Govers — osebno ob-iščem Raoula in upam, da stvar ugodno urediva.
—	Misliš? — se je prezirljivo smejal Dubell. — Včasih te ne morem razumeti.
—	Povedal sem ti svoje mnenje — se je vedno bolj razburjal Gregor. — Las Casasu popolnoma zaupam!
—	Gregor! — je stopila Betka pred brata. — Ali veš, odkod imam to? — Pokazala je roko: velik modro-rdeč sled je bil na njej.
Gregor je debelo gledal.
—	In to? — Odrinila je s čela lase in mu pokazala prasko. — Te sledove so zapustili prsti tvojega prijatelja Raoula. — Na kratko je povedala, kaj se je zgodilo pri reki.
—	To seveda predrugači položaj — je škripal Gregor z zobmi. — Še danes zvečer grem v Elino.
Načrt je bil kmalu gotov. Ker Betka ni hotela ostati, sta se morala Gregor in Dubell udati.
X.
Drugo jutro so se podali na pot. Dubell je bil vodnik. Kakih 50 km od Eline so se ustavili v neki ribiški koči. Diibellov načrt je bil, da pusti Betko in Gregorja tukaj in se sam poda v Elino. "Na ta način se je hotel prepričati, ali je Casas še tam. Ker je bil obrit, se ni bal, da bi Raoul prepoznal v njem svojega bivšega laži-pastirja. Ako pa bi zagledal Betko in Gregorja, ki sta

cd
O I ^si
o ¡i i
« 11 i S HI
v
O


■ ■'ilBli'*
Denar
naložite najboljša In najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
regiatr. zadrugi z neomejeno zavezo
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
na trimesečno odpoved
po 7-8%
□nnnnnnnnr ^gjjoggj^gggjjjjD
KS
V vsakem petem paketu i po pol kg zdravstvene sladne kave Viktor Jarc, ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Kupim staro zlato, srebro, srebrne krone in goldinarje po najvišjih cenah: C. Ackermann, urar v Ptuju, Glavni trg.	19
Kupujem po najvišji dnevni ceni kosti, staro in lito železo, cunje, ščetine, vinski kamen in vse deželne pridelke. Imam veliko zalogo manufakture, specerije m vse v železno stroko spadajoče stvari, cement, cementne cevi, zidno in strešno opeko po najnižji ceni. — Kari Sima, Poljčane. 355
Modna trgovina
F.Kuder nasled. Drago Cerlini
Celje, Glavni trg 14
priporoča svojo veliko zalogo nogavic, rokavic, žepnih robcev, moških in damskih srajc kombinež, predpasnikov, bluz, moških in ženskih pletenih jopic, otroške oblekce, kapice, krstne opreme itd, vse po izredno znižanih cenah. Svilene rute in karavate v vseh oblikah, najmodernejši vzorci lastnega izdelka.
898
Za Velikonoč — lepo hišo.
Za Velikonoč osnažimo hiše, jih pobelimo na novo ovenčamo slike. Marsikdo hi rad namesto začrnele slike novo, pa ne ve, da se dobijo različne slike in kipi v
v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru
kar najceneje.
Podobe Srca Jezusovega in Marijinega, kakor tudi druge stanejo: Velikost v cm: 19X26 34X54 26X38 8IX4S 39X11 17X63 64X79
13'—
18-
Din 2-— 3— 450 6"— 9 —
Kipi Srca Jezusovega in Marijinega, LurSke Marije in Brezmadežne
stanejo brez poštnine: Visokost t cm: 30 37 42 50 65 85 100 Din 57'— 80'— 90'-~ 150— 240-— 600— 1050 — Kipi sv. Antona Padovanskega, sv. Alojzija, sv. Jožefa stanejo:
Visokost t cm : 28_32_42____60____65___110
Din — 72 — . 106"— 210-— 380— 1250-— Kipi sv. Terezije Deteta Jez. stanejo: Visokost t cm: 12 18 22 31 42 60 65 Din 36-- 44— 46 — 80"— 116-— 210 — 420 — Podobe Križanega, iz lesa za poljske križe stanejo: Visokost t cm: 40 60 60 70
Klobuki o Klobuki
Najboljše kupite možke in otročje klobuke lastnih izdelkov že od 30 dinarjev naprej. Tudi se • vzamejo vsakovrstna popravila točno in hitro in najbolj poceni v delo pri	411
Antonu Auer, klobučar
Maribor, Vetrinjska ulica 14
Sreski poglavar. Šmarje pri Jelšah, 20. III. 1928. Br. 3710.
Dražba obč. lovišč.
V pisarni sreskega poglavarja v Šmarju pri Jelšah se vršijo dražbe sledečih občinskih lovišč: Dne 12. aprila 1.1. Šmarje trg, Šmarje okolica, Zihika, Nez-biše, Slivnica, Sladka gora; dne 30. aprila t. 1.: Ro-ginska gorca, Tin sik o, Sv. Vid pri Grobelnem, Sv. Ema. — V Rogaški Slatini v občinski pisarni dne 16. aiprila t. 1.: občine Rajnkovec, Tekačevo, Spod. Sečevo, Brestovec, Sv. Katarina in Nimno. — Dne 18. aprila istotam: občine Slatina Okolica, Plat, Kostrivnica, Sv. Trojica pri Slatini in Slatina zdravilišče. — V Rogat-
80
90
110
120
Din 300"— 480'— 690— 830 — 936"— 1200— 1560"— 1800"— Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vprašati
po dopisnici.
cu v pisarni okrajnega zastopa dne 24. aprila t. 1.:
" ......e, Rogatec trg, Sv. Florijan, Dobrina in
Donačka gora. — Dne 26. aprila istotam občine: Slo-
perce, Kočice, Žetale in Cermožiše.
V občinski pisarni v Lembergu pa dne 13. aprila t. 1. ob 3. uri popoldne dražba občinskega lova za občino Lemberg trg.
Natančnejši pogoji na vpogled pri sreskem poglavarju v Šmarju pri Jelšah in sicer teden dni pred dražbo.	417
Sreski poglavar: Kartin, s. r.
se s tem poslovila da gresta v Buenos Aires, bi se mu , vzbudil sum.
—	Temu pa — je razlagal Dubell — se moramo na vsak način izogniti. Ker ako začne sumiti, da vohunimo za njim, ne bo miroval, dokler nas ne pošlje na drugi svet.
—	Tega bi vendar ne storil! — je dejal preplašeno Gregor.
Diibell se je nasmehnil.
—	Le verjemi, Gregor, da bi ti v prvem trenutku prerezal vrat. Ti ne poznaš tega človeka. Sploh pa je v tej deželi zelo lahko, iznebiti se kakega nasprotnika. Ako se nas hoče Raoul rešiti, zadostuje, da pove željo dvema ali trem služabnikom in v nekaj dneh nas ni več na svetu.
—	Dva pa se ga vendar lahko mirno lotiva — je menil Gregor.
—	Da, v odprtem boju. Toda tu igra zaseda glavno vlogo . . . Toda čas je, da grem. Vidva me poča-kajta. Kako dolgo ostanem, ne vem . . . mogoče nekaj dni . . .
V zadnjem trenutku je potegnil Gregorja na stran:
—	Ako se čez en teden ne vrnem — je rekel tiho — lahko veš, da me več ne boš videl. V tem slučaju takoj sedi na vlak in odpotuj s sestro.
—	Niti na misel mi ne pride! Ne bom miroval, dokler ne izsledim, kaj se ti je zgodilo!
—	Gregor! — mu je močno zrl v oči Diibell. — Prosim te, ne delaj tega! Samo na to glej, da rešiš sestro. Si razumel?
Gregor je majal z glavo.
—	Ne morem odobravati, da se ti sam podajaš v nevarnosti, jaz pa naj prekrižanih rok lenarim.
—	Mnogo hujše bi bilo, ako bi ti prišel v nesrečo, sestra pa v Raoulovo oblast! — je resno odgovoril Diibell. Ko je videl, da se je dal Gregor pregovoriti, je rekel še:
—	Nič ne skrbi! Vse bo šlo v redu!
Mračilo se je že, ko je dospel Dubell v Elino. Pred »Turistovskim hotelom« se je ustavil. Stopil je z mule, jo izročil hlapcu in se podal v sobo.
Ker je bil ravno čas večerje, so peljali Dubella enostavno k skupni mizi, ne da bi kaj vprašali.
Gostje so razpravljali o dnevnih dogodkih. Beseda je padla tudi o Gato Oru. Dubell je na vso moč napel ušesa, da bi bolj slišal, kaj so govorili.
Po večerji je večina gostov odšla v sosedno kavarno. Pridružil se jim je tudi Dubell.
Vsedel se je k dvema trgovcema, ki sta se glasno prepirala o neki kupčiji. Naročil je piva.

O
(S
C6
► s
® t®
a I i
" f š 's » 8 a 8 ►
t -9 « ■3 5
a s <s
't I
© ra
>n c a
£ jI * "8
|t * c *
w 2

Ruše. Občinskih volitev v Rušah ne bo že dne 25, marca, ampak so vnovič preložene, in sicer na cvetno nedeljo, dne 1. aprila t. I. Na tiho nedeljo je namreč v Rušah cerkveni shod in pride tudi nekaj tujcev v Ruše. Ako pa M bile ravno ta dan volitve, bi morale biti gostilne zaprte. Kakšno žegnanje pa bo to, so se gostilničarji vprašali, če nas ne bo zraven? Zato so prosili' gospoda okrajnega glavarja, da preloži volitve, in gospod glavar je uslišal to prošnjo. Hudomušneži zdaj govorijo, da bomo šli po prvega aprila, ker je cvetna nedelja ravno na dan 1. aprila. Mogoče !bo res, kar govorijo, vprašanje pa je, kdo ga bo ujel? Tri stranke se bojujejo za •čast občinskega odborništva, vsaka bo izdala oklic na volilce. Naj se nikdo ne da zmotiti po praznili besedah ali penastih obljubah. Vsak volilec naj resno pregleda može, ki se mu ¡predstavljajo kot kandidatje za občinski odbor, naj dobro presodi njihovo dosedanje delovanje in bode kmalu spoznal, kdo je njegov prijatelj, kdo samo volk v ovčji obleki. Talko bo zdrava pamet brez hrupne agitacije našla pravo Skrinjico in tej naj vsak na dan volitev zaupa svojo krogljiico. Glavno bo, da vsak stori svojo volilno dolžnost, nobeden naj ne ostane doma. Naš klic bodi: Prijatelj naj voli le prijatelja, somišljenik somišljenika, bodisi da je mlad ali pa star, bogat ali reven.
Sv. Mesto, Koroško. Ker se vršijo dne 22. aprila na Koroškem Občinske volitve, bode cerkveni shod na Sv. Mestu ne drugo nedeljo po Veliki noči, ampak na belo nedeljo, dne 15. aprila.
Sv. Barbara v Slov. gor. V nedeljo, dne 11. marca, so imeli tukajšnji samostojni svoj shod in občni zbor 'krajevne organizacije. Prazno slamo sta prišla mlatit Kirbiš in pa Skraber. Udeležba je bila sijajna. 6 samostoj nih, 2 demokrata in 8 naših. Najbolj intere-santno je bilo, da niso uipali izvoliti novega odbora, zato so lepo tiho ostali. Predsednik je zopet župan iz Zimnioe. Pred kratkim so tudi zborovali naši demokratje pri Šabedru ter delali razne sklepe. Menda mislijo, da jih bodb naši možje pri oikrajnem zastolpu in pri oblastnem odboru 'poslušali? Gospodje na-■prednjafci, bodite prepričani, da bode naša stranka dovolj storila za naše zahteve! Najhujše se demokratje zaganjajo proti cesti, katera se bo gradila skozi občino Korena in to zato, ker so pri volitvah tukaj pogoreli. Gospod šabeder, le delajte sklepe in rova-rite, kolikor vam je drago, a mi bomo naredili cesto skozi Ker eno, vas pa si bodo naši
občani prav dobro zapomnili! — Letošnjo zimo naša mladima v društvih izbama deluje ter prireja igre. Tako je prav! Tudi knjižnca bralnega društva je pridno oblegana. Sedaj se vidi, kako je bil ¡krvavo potreben društveni dom. V cerkvi se pridno prenavljajo oltarji, da bo sedaj nanovo preslikana cerkev, nova božja miza in sedaj še prenovljeni oltarji vsa čast g. župniku in požrtvovalnm far a nam.
Sv. Ana v Slov. gor. Dne 14. marca je po dolgi mučni bolezni preminul posestnik Al. Simoniič. Pokojnik je dvakrat prejel zakramente za umira joče in je popolnoma bogu-dano zaspal večno spanje. Da je bil zelo priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo veliko število sorodnikov, znancev in prijateljev. Njegovi ženi in trem otrokom izrekamo iskreno sožalje, pokojnemu Alojzu pa bodi žemljica lahka!
Velika nedelja. V naši občini je veliko zemljišče, ikatero je skupna last vseh onih posestnikov, kateri so imeli deležne pravice pri graščini nemško-Viteškega reda pri Veliki nedelji. Večkrat se je poskušalo doseči sporazum v svrho razdelitve zgoraj omenjenega zemljišča. Največja zapreka glede razdelitve je seveda to, 'ker so soposest-nliki razdeljeni takorekoe v tri kategorije; namreč v velike, srednje in male. Soposest-niki velikih deležnih pravic se sklicujejo na iste, a manjši pa zahtevajo, da se deli na enake dele. Pri zadnjem sestanku je gospod krajni komisar stavil tako'pametne predloge, da sta obe stranki zelo popustiil in le nekaj trdih buč j'e preprečilo, da ni prišlo dO sporazuma. Nekateri se sklicujejo na to, da potem nimajo svoje živine kj'e pasti. Ali je vendar to pašnik, kateri bi odgovarjal'sedanjim razmeram, na ¡katerem raiste le trnje, divje grmovje 'in pa tudi talka trava, katera živini le bolj škodi, kakor pa hasne. Ako si pogledamo dotično živino po leti na paši, ko stoji lačna med grmovjem in žalostno muka, se nehote spomnimo na tistih sedem suhih krav v svetem pismu, katere sO prerokovale sedem let lakote. Kako velike koristi bi dalo zemljišče in to prvorazredno, obsegajoče 54 ha, 41 a, ako bi se kultiviralo, ni treba posebej povdarjati. Alko bi se tam, kjer zdaj raste le trnje naredili lepi travniki, koliko več in pa lepše živine bi se lahko redilo, od katere bi imeli res dofoičeik. Za vzgled si vzamimo n. pr. sosedne Trgovčane. Tudi oni so imeli tako skupno posestvo, a so si pred dvema letoma sporazumno posestvo med seboj razdelili in sedaj si naravnost presenečen, ako prideš na dotično zemljišče. Tam,
kjer je prej rastlo edinole divje grmovje in bodeče trnje, so zdaj lepe njive, kjer krasno
uspeva krompir in koruza. Torej možje so-| posestniki, ne butjamo s trmasto glavo v zid, kar nam le škoduje, naj že vendar pride v tej zadevi kakor najhitreje do sporazuma, kar bo najbolj koristno za nas. Najbolje bi pa seveda bilo, ako bi vmes posegla tozadevna oblast ter naredila v tem oziru že enkrat red in konec, ker kakor povsod je tudi med nami nekaj takih, kateri ne morejo živeti, ako ne delajo zgage in ovir, čeravno so prepričani, da s tem sami sebi škodujejo in še celo mislijo, da s tem svojo bistroumnost kažejo.
Loče pri Poljčanah. Dne 2G. t. m., to je v
pondeljek po tihi nedelji, je v Ločah veliki živinski in kramarski sejm. Vabijo se Okoličani in tudi tujci k veliki udeležbi!
Majšperg. Ne bodem vais, gospod urednik, nadlegoval z nepotrebnim poročanjem v naši župniji rojenih;, umrlih ali poročenih. Pač pa bi Vam na uho povedal, da je naš Majšperg sličen Beogradu. Pa ne mislite si, da je Majš perg tako veliko mesto kot Beograd, ali mu je v terenu podobno. Vi bi to brž mislili, če še Majšperga niste videli. Ah ne! Le občinska vlada se še bolj pogosto menja, kakor vlada v Beogradu. Glejte! Dne 8. septembra 1927 je prevzel od Jan. Turkuža g. švaršnik kot prvi svetovalec uradovanje; dne 16. septembra je prevzel zopet g. Leopold Leskovar od občine izvoljen. Po redni občinski volitvi je bil izvoljen Zdravko Sagadin, ta je prosil, ker je že čez 60 let star, pri sreskem poglavarstvu za oprostitev te službe, ker je to postavni vzrok, je bil oproščen in mesto njega zopet izvoljen nam priljubljeni g. Janez Tur-kuž, kateri je županova! že itak približno od prevrata naši občini. Vse ga spoštuje, samo tistim, kateri bi radi na njegovem stolcu sedeli, nekako ni po volji. Mi pa g. Turkuža poznamo, da občino dobro vlada, kakor prej njegov oče, kateri je nam županoval celih 34 let nepretrgano. Jasno Vam kaže župnijsko gospodarsko poslopje, šola, pokopališče, orgije, stolpna ura itd., kar se je vse storilo po njegovi zaslugi in tako, da nihče nič ni občutil na plačilu. Celi Majšperg ima sedaj drugo lice, odkar ga je ta preobrazil. Za to njegovo marljivo in dolgotrajno županova-njie, katero se je potezalo še čez vojni čas, mu je bila namenjena neka dekoracija, a žal jo je vojna požrla. Slava in čast torej njemu! Ti pa, dragi župan, vedi da smo te hoteli mi imeti, bodi tudi zanaprej naš dobri Oče, da boš tako vreden naslednik svojemu dragemu in od vseh čislanemu starčku očetu! —
Krog desete ure se je začela v lopi za kavarno plesna veselica. Ker je godba Diibella vlekla, je izpil pivo in šel. V lopi so plesali ljudje vseh stanov. Henrik je obstal pri vratih in se ozrl po prostoru. Pozornost mu je vzbudil zlasti en par; mož v pastirski obleki je plesal s črnim dekletom. Obraza plesalcu Dübell ni mogel videti, vendar pa se mu je dozdevalo, da Miguela vidi pred seboj. Godba je utihnila in plesalca sta se ravno pred Dübellom ustavila. Henrik je sedaj videl, da je bila njegova domneva pravilna.
Dasi se Dübell ni bal, da bi ga Miguel spoznal, je radi večje varnosti vseeno zapustil lopo. Vrnil se je v kavarno, ker je bil prepričan, da tudi Miguel pride tje pit.
Zgodilo se je, kakor je mislil: čez par trenutkov se je v spremstvu glasne družbe pojavil v kavarni Miguel. Šel je k točilni mizi, vrgel na njo pest denarja in naročil žganje. Potem se je vrnil k prijateljem.
Dübell je opazil, da pri Miguelovi mizi o njem govorijo. Potem je videl, kako je privlekel Miguel ná dan velik nož in se je na njega ozrl.
Henrik je vedel, kaj pomeni, ako kdo izvleče nož in pogleda na drugega, zato mu je že začelo postajati vroče.	v v.Ci
Kaj naj stori? Ker je videl, da je Miguel precej pijan, se mu je zdelo najbolje, da ostane miren. Argen-
tinec ga je dolgo ogledoval in se mu režal, nazadnje pa se je dvignil in šel proti njemu. Nož mu je nastavil na trebuh. Holandincu so se jezili lasje, vkljub temu pa se ni zganil.
Od Miguela ni pričakoval usmiljenja, pač pa je imel zaupanje do njegovih tovarišev. Zdelo se mu je nemogoče, da bi ga ti ne branili, ako se za Miguelovo izzivanje ne zmeni.
Zato je storil, kar je bilo v tem slučaju edino pametno: na ves glas se je začel smejati.
Njegova navidezna hladnokrvnost je vzbudila v navzočih občudovanje. Miguelovi tovariši so se res zganili.
—	Pusti ga pri miru! — se je oglasil eden izmed njih. — Ne pozna naših navad. V njegovi domovini se s pestmi borijo.
Miguel je jezno odložil nož in se vrnil k svoji mizi. Ko je Henrik videl, da je nevarnost minila, se je podal k Miguelu in tovarišem in jih povabil, da z njim pijejo.
Vabilo so vsi sprejeli. Miguel je spremenil načrt. Kakor je prej skušal tujca preplašiti, tako si je sedaj prizadeval, da bi ga pridobil na svojo stran.
Ko se je ponudila prilika, je potegnil Evropejca na stran.
—	Potem bodeva sama pila. Povabim vas na koza-
Ml j i f «á s ja s«
rf.s
«Ctl-SQ
aR-«
TÍW« S
§ sSaE¡
m g
m mamm m
"w®"	c«
|BMB	P.
ra	|
* P	XI
HHHB	©
■*>!
Sv. misijon smo obhajali od 26. februarja do 4. marca. Pri vsakem opravilu vedno natlačena cerkev. Akoravno se ga še niso hoteli vsi udeležiti. Hvala gg. kapucinoan, kakor tudi gosipodu župniku. Naj hi nam bil vsem v veliko dušno korist!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Umrla sta mla deniča Avgust Lužnik in član orlovskega od seka Anton Slemonik. Bila sta dika naših fantov. Ob njunem pogrebu se je zgrnil ves mladinski svet, da se poslovi od nepozabnih tovarišev. Dne 20. t. m. je spremljalo hvaležno ljudstvo Antonijo Krevh k zadnjemu počitku. — Pustni čas je imel znamenito novost v našem kraju. Ko je vse rajalo- in norelo v Mislinjski dolini, je bilo Šmartno brez plesnih veselic. Le naprej, Smareani, po tej začrtani poti — Naš trgovec Miholič je kupil tovarno v Slovenjgradcu. — Ivan Sušnik, znani milijonar, je prodal svojo žago in hišo g. Ferdinandu Korenu, veleposestniku v Smartnem. — G. Ziegler je prodal v Turiški vasi g. Joštu svojo hišo, ki hoče svoja stara leta preživeti v domačem kraju.
Sv. Rok na Sclah. Nov zvon in nove klopi v cerkvi. S pomočjo blagih dobrotnikov v domači in sosedinih župnijah, zlasti po dobroti veleposestnika in lesnega trgovca ter cerkvenega ključarja g. Jožefa Hovnika, p. d. Zaborenika na Gornjih Selah in njegove soproge smo dobili tretji zvon za našo lepo cerkvico. Vlile so ga zelo posrečeno Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, Da bi pel s svojim srebrnim glasom dolgo Bogu in sv. Roku na čast! Obenem smo dobili nove moške klopi v cerkvi, zelo lepo in okusno delo g. mizarskega mojstra Fr. Filača v Kotljah. Po leti dobimo še ženske. Tako bode polagoma vsa cerkvica prenovljena.
Sele pri Slovenjgradcu. V nedeljo, dne 18. marca, je blagoslovil domači gospod župnik Fr. Ks. Meško nov bronasti zvon, ki tehta 265 kg. V mesecu maju preteklega leta smo praznovali isto slovesnost. Takrat je bil blagoslovljen zvon, ki tehta 752 kg. Da so zvonovi mnogo stali, vsakdo ve. Da pa smo ta denar spravili skupaj, gre pred vsem hvala gospodu župniku. Komaj šest let deluje med nami, pa je dosegel, da smo celo cerkev prenovili. Ves ta veliki trud naj mu dobri Bog poplača, ki mu naj tudi nakloni še dolgo let delovati med nami za lepoto hiše božje ter za blagor faranov.
Sv. Jurij ob Taboru. Na pepelnični dan smo imeli lep in ganljiv pogreb. Pokopali smo splošno dobrotnioo Homotovo mamo iz Kaple, skrbno, neutrudljivo ženo našega j uglednega, po njegovih vztrajnih delih in za i
nimanjih za krščansko misel daleč na okoli znanega g. Antona Rančigaja. Velika množica znancev in prijateljev vrle Homotove hiše od blizu in daleč, ki se je udeležila po-' greba, bila je živa ipriča, kako splošno priljubljena in spoštovana je bila pokojnica. Ta ranjka mamica, kakor smo jo radi nazvali, je bila vzorna soproga, gosipodinja in mati svojih že preskrbljenih, vseskozi uglednih otrok, velika dobrolnica revežem in prava, slovenska, krščanska mati. Naj njena blaga duša nebeški mir uživa! Celi Homotovi obi-telji in njenim sorodnikom naše prisrčno so-žalje!
Gornjigrad. Zelo redko prineseš Ti, naš stari in najboljši prijatelj »Slovenski Gospodar» kakšno novico od nas, dasiravno si tu med nami najbolj razširjen časopis. Prihaja k nam tudi drugo časopisje, ki nam pa ni po volji, posebno se nam vsiljuje »Domovina«. Cele naklade prinaša pošta v naše kraje, četudi se kar celi svežnji vračajo nazaj kot ne-sprejete. Ne dolgo od tega, ko sem srečal dobrega gospodarja, ki je nesel to posiljeno spako nazaj na pošto. Rekel mi je, naj še tako piše, naj se še tako sili, v moji hiši ne bo imela prostora, menda ja ne bom dopustil kvariti svojih domačih, posebno še otrok, s takim časopisom. Pri razhodu mi je namignil in ironično pristavil: »Sliši povsod se ta krepki glas: »Domovina« ni za nas.« Imamo pa žal tudi nekaj zakrknjenih in zvestih naročnikov ter razširjevalcev »Domovine« in te najdeš največ med tistimi, ki ne gredo nikoli v cerkev, ali mesto v cerkev do cerkve, ali tudi mesto v cerkev na lov in na kegljišče. — Zadnji čas so začeli razni politični nasprotniki pri nas s shodi. Ti shodi so pa seveda zelo slabo obiskani. Nič ne pomaga, da so komunisti in kmetijci, socijalisti, demokrati, radičevci, republikanci in sploh vsi opustili svojo strogo razredno politiko in se strnili v skupno fronto. Vse jim je zaman. Naši somišljeniki so značajni in neupogljivi ter kakor vselej bodo tudi v bodoče porazili pisano nasprotno fronto. Sedaj, ko je v njih kolo vstopil tudi Radič sam, so dobili zopet novega poguma. Ti politični revčki in politični veternjaki kar tekmujejo, kdo bo bolj priden, več pridobil, da bo dobil prvi poljub, kadar pride Radič ponujati svojo »človečan-sko« republiko. To bo zopet hrupa, kup pa gotovo prav mali!
Sv. Križ na Slatini. Prvič smo na Jožefovo v cerkvi in v Društvenem domu slovesno počastili naše skrbne očete. Toliko mož je res ; težko kedaj posetilo naše prireditve, kot dne ; 19. marca orlovsko akademijo. Počastili so
nas celo gg. zdraviliški uradniki. Oblastni poslanec g. Turk je prihitel iz Šmarja govorit slavnostni govor našim dobrim očetom. Z navdušenimi besedami je proslavljal naše blage rednike in vzgojitelje. Med drugim je povdarjal, kako važno vzgojno in kulturno delo vrši v križevski nadžupniji OreL Blagor družini, ki je prežeta z orlovskim duhom! — Dne 18. marca je obhajala zgledna Kovačičeva hiša v Dolu ganljiv družinski praznik. Devet članov se je posvetilo Jezusovemu Srcu. Orosila so se očesa navzočih, ko so trije otroci v ljubkih ddklamacijah izražali svojemu novemu Gospodarju ljubezen in udanost. Videlo se je, da jim vrejo besede iz nedolžnih in pobožnih src. Mala družbica je v spomin na pomenljivo slovesnost zložila za Zlato knjigo in spominsko zastavo 110 Din. Kristus Kralj jim bodi plačnik, posebno še hišnemu gospodarju, ki je bil par dni prej okraden! Najbrž se je med večerno molitvijo prebrisanec utihotapil na podstrešje. Ko so vsi trdno zaspali, se je prikradel v spalnico, opdrl omaro in odnesel 2 mošnji z nad 2000 Din. Mošnji so našli prazni v vinogradu, o tatu, ki je moral dobro poznati vsako malenkost v hiši, pa ni duha ne sluha.
Žusem. Dne 1. aprila t. i. se bo potegnil zo pet novi zvon v zvonik župne cerkve na Žus-mu. Zvom bo vlit pri »Zvonoglasu« v Mariboru. Vsem darovalcem iskrena hvala za dobre prispevke in na veselo svidenje na cvetno nedeljo!
Sv. Rupert nad Laškm. Dne 17. marca je tukaj umrl mlinar Jurij Ritovšek v Javorni-ku, star 77 let. Bil je vrl krščanski mož, priden in skrben za svojo družino, zaveden pristaš Slovenske ljudiske stranke. Na1} v miru počiva! — Velika nesreča se je zgodila prejšnji teden v hiši našega vrlega moža Ignaca Novak, p. d. Plavca v Bezgovnicah. Domači sin Ivan, korajžen in nad vse delaven in priden fant, je pri napravi rezi, ker mu je noga spodrknila, ipadel naravnost v kose sla more-žilnega stroja. Strašne in nevarne rane je do bil na obeh rokah in tudi na glavi. Še ponoči so ga spravili po daljni in ledeni poti dobrih 24 km daleč, v celjsko bolnišnico; je upati, da bo mladostna moč zmagala nad boleznijo, kar tudi vsi iz srca želimo fantu in vrli Plavčevi hiši! — Naš občinski odbor se poteguje za upeljavo živinskih sejmov pri Sv. Rupertu, kar bi bilo v vsakem oziru dobro in koristno; a oblast stavi tako težke pogoje, da se jasno vidi, da kmeta gospoda pozna samo pri davkih in kadar mu treba vzeti; dati mu ni treba drugega kakor po hrbtu. Si bomo zapomnili!
rec izvrstnega vina. Gostilničar je moj sorodnik in nama rad da na razpolago svojo sobo.
Diibell se je skrivaj smejal. Saj je ravno to želel.
Poiskala sta gostilničarja. Miguel mu je glasno pripovedoval, da ga je obiskal prijatelj, katerega mora pogostiti, zato mu naj prepusti sobo.
Kmalu sta bila v sobi. Pila sta sladkorno žganje. Miguel je bil zelo zgovoren. Naenkrat je privlekel iz žepa škatljo za vžigalice in jo zagnal na mizo.
—	Gospod, ali veste, kaj je to?
Dubell ni odgovoril.
Miguel je počasi odprl škatljo in potegnil iz nje človeško uho.
Henrik se je stresel.
—	Včeraj sem ga odrezal zdravniku. Jahal je k nekemu bolniku. Vedel sem, da bo šel in sem potegnil čez pot žico. Konj se je spotaknil in ga vrgel iz sedla. Predno je mogel vstati — en bodljaj in konec. Potem sem mu pokleknil na prsi, iz rane izvlekel nož in mu odrezal uho. To uho je vredno sto pesov.
—	In kdo vam izplača nagrado?
—	Gato Oro! To je navadna plača, ako mu kdo izroči desno uho. Se eno uho moram dobiti.
t. — Res?
r— Da, gospodi Toda tega ne bom mogel dobiti tako
lahko. Falot mi je ušel, daleč pa ni mogel iti, ker nima denarja. Od kraja do kraja grem, dokler ga ne najdem.
—	Ali je tudi ta Brazilijanec?
—Ne, Holandinec, a je že tako dolgo tu, da zna samo španjolsko. Nekaj časa je bil za pastirja v Sv. Martinu. Močen fant je, z dolgo brado.
—	Ali tudi ta mora umreti po naročilu Gato Ora? — je vprašal Dubell mirno, dasi ga je spreletavala groza, ko je čutil na sebi Miguelov besni pogled.
Miguel je odkimal.
—	Pravite, da je srednje velikosti in ima dolgo brado? — je izpraševal Dubell. — Pred dvema dnevoma sem videl onstran Parane enega Holandinca, morda ravno tistega iščete.
Miguel se je takoj streznil.
—	Onstran Parane?
—	Ne spominjam se že dobro, kje je bilo — se je delal neumnega Dubel. — Čudno, čudno, da že ne vem, v katero stran je šel.
Miguel je divje skočil pokoncu.
—	Spomnite se. Raoul Las Casas je obljubil tisoč pesov, ako ga najdem.
—	Česa mi ne poveste!? In kdo je ta Raoul Casas?
—	Radi njega moram ubiti Holandinca.
—	Ali je morda razžalil Raoula?
Dalje prihodnjič.
O 2
bfiO M tt
C 3
u vi
rt o M ,Q
0.52 -C >NJ
O
o >
u >
ca
« p^ •*"» 2 «.-Si
¡4
*<-
+2 aS
OJ

Mlado lice

lahko očarate do iaane starosti, ako ste u to sfcr-beli, predno je lic« sačelo reaeti Sfi utoni Sko svežino treba čuvati, dokler ne Bite*. lUbite %& atrgo Vašega telesa, Vašega lic«, Valih rok in Ta
I.	FELLERJBVO PRAVO KAVKA8KO POMADO ZA ZAŠČITO LICA IN KOŽ®, ona Vam i/gladi gube in brazgotine, deta. kožo gibko in nežno, briše sledove staranja, ustvarja mladost ta lepoto. Iznenadilo Vas bo, s kakSno brzino izginjajo solnčne pege, kožne brazde, rndečll© nosa, mozolji, zajsdav-cl in drugi vsakovrstni nedostatki kože.
II.	FELLERJBVO MOČNO POMABO ZA RAST LASI, katera preprečuje izpadaaje las, prerano osivljenje, čisti lasna luškimi, dela lase mehke, gibka, bujne ter potrpet oje njih rasi
Za poskus 3 lemžA&a ene ali po 1 lonfifc od
vsakp Elsapamod« z o-motom i« vred za 38 Din."
ni. HLSA-MIL© ZDRAVJA Ht LEPOTE, katero mi muko le parfimiraao toaletno milo, temveč vsebuje ▼ sebi tudi medicinsko proiskn&ane, dobro delujoče sestavine, katetre prodirajo ▼ VaSo
kože in jo vzdržujejo epok mlado in Vašo zuanjoct ntlade-
zdravo, le
ni i ko sveže.
IV. FELLBRJEVA PRAVA MILA ZDRA-VJA IN LEPOTE so: Elsa liliji no mlečno milo
EIsa rnmenjakovo milo Elsa glicerin milo Elaa boraks milo Elsa katranovo (šam-
poo) milo Elsa milo za brijanje.
Poisfctisite jibl Nikdar se bode te rabili drugega mila!
Za posktts t komadov Elsa-aril* z omotom in poitn&M vred 52 Din.
V Vašem lastnem interesu je, ia poAljete denar vnaprej ker plačate po povzetju radi poštnih atroAkov
10,— Dia več. Naročila na sloviti jasno: Lekarnarja Bogen V. Feller, Stnbica Donja, Bisa trg 841,
ft»-
Hrvatska;
i
Prišla bo spomlad
in potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, suk-no, volneno blago, platno, plavino, robce, nogavice itd. Vse to se dobi najboljše in najcenejše pri tvrdki
v	32°
Mapibop,
Aleksandrova eesta 13
I. N. Soštarič,
% Najvarnejše in najboljše naložite denar pri f
| Ljudski posojilnici v Celja I
«
€
M te
€
1*1
registrovani sadrngi g neomejen« saveso	B^
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije.	^
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker je to soliden	&
kmetski denarni zavod in ker jamčijo poleg hiš in rezerv vsi ¿lani,	& kojih število znaša nad 8000, za varnost vlog z vsem svojim
premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih	&
vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, po-i	^ roštvo in zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
BLftfSO
Za ženine in neveste, svileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d.
se dobijo po naj-84 nižjih cenah pri
I. TRPINU
Maribor, Glavni trg 17
Kupujem seno, otavo in de teljo, prešano v balama, več vagonov. Ponudbe z ceno franko Zagreb glavni kolodvor, na naslov: K. Pfeifer, Zagreb, Maksim. cesta 79.	375
Padavica (božjast). Z zahvalnimi pismi dokazano sigurno sredstvo proti tej bolezni, s katerim se je že več oseb ozdravelo, izpos-luje F. 2., Slovenska Bistrica št 91.	414
Gospodinja s petletnim o-trokom išče službo ali stanovanje na deželi. Ponudbe na J. L., poštoležeče v Račah.	• 413
Denar naložite
Mf najboljše in najvarnejše pri IM
SpodnještajBrsfci ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica 6 r- z-z n«Stolna nlica 6
Boks i
a.
Moški čevlji	Din 182 —
Moški polčevlji	Din 169.—
Ženski čevlji	Din 182,—
Ženski polčevlji	Din 168.—
Otročji 81 — 85	Din 110,—
Otročji 26 — 80	Din 73.—
Otročji 22 — 25	Din 56,—
Damski ievro	Din 185.— Damski v barvaH Din 198 —
Damski lak	Din 199,—
moški is kravino	Din 154.—
Moški ix teletino	Din 163,—
Naročit* tako), doklar ao ta nizka ca-na in pilita tndi po canik > rafi 1000 •likam! aa Talatrgorlno
R. STERMECKI, Celje it. 84
Naročila čas Din 500 poit. prosta. Kar aa nfaja «a zasanja ali' rrua deaar.
Vsaka gospodinja ki zna ceniti dobro ka* kovost
surove iu pražene kave
kakor tudi razne in vedno sveže špecerij-; sko blago, kupuje edino v trgovinah
ANTON FAZARINC in ANTON MOČNIK
Celje
i P Najboljša in dobro kaljiva poljska in vrt-. d	na semena.	377
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°/o
na trimesečno odpoved po
8 °/o
nvvihivmilmmvvhihhmtv
48894848234823482348484848230100010200020002020202020201000000020100020101020102020101010201
2353532353534853535353484823914848234848234848484823230253232300235348534823232323535353534848484823484823530102010100000002020101010001
«b» i*.?.
PATENT „BOHN" 344 ŠTEV. 253
Odlikovana z zlato diplomo!!
. «
Prihranili bodete 40% 11 a stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako po-krijete hišo z glasovito
dvojno zarezno opeko
„BOHN"
jjisr- - .
Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne pekarne
„BOHN" - VINKO VCI
Pazite na znamko „BOHN"!
Zadružna gospodarska banka d.d.
^annrnmriamtiniimimtinTTTTiiTF Podružnica Maribor «iijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mar tboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar ? Mariboru. — Izdajatel j: Konzorcij »Slovenskega Gospodarjac, predstavnik: Janui Goleč, novinar. Maribor.
Karkoli
potrebujete
za sebe, za svojo družino , za svoj dom, za darove, bodete našli v najbolji kvaliteti in najceneje v velikem krasnem ilustriranem ceniku, katerega dobite
popolnoma brezplačno.
V tem cenika dobite ure, zlatnino in srebmino, jedilno orodje, žepne nožice, škarje, raznovrstno drugo orodje, brivske potrebščine, glavnike, krtače, kuhinjske predmete, gladilnike, posodo itd. Posebni oddelek za obleke, perilo, nogavice, rokavice, čevlje za moško ženske xn otroke. Nadalje sukno, tkanine in oddelek za toaletne predmete. Posebni oddelek za instrumente. Zahtevajte cenik brezplačno pri
SVETOVNI GBPOŠJLJALNI TVBDKI H. SDTTNER, LJUBLJANA št. 992.
v -
<3as je zlato!
adno drevje
c
vseh vrst in oblik, okrasno grmovje in drevje, georgine (dalije), perene (trajno cvetje) itd. itd.
Drevesnica: Tržaška cesta 64, telefon št. 301.
vetlice
iz steklenjah v najlepših vrstah, kakor tudi rezano cvetje in zelenje. Vrtnice visoke in nizke, raznovrstni gomolji in čebulčke Ud.
Semena
cvetlična in zelenjadna, kakor tudi gospodarska v vseh vrstah, vrtnarsko, drevesničar-sko in vinogradarsko orodje, umetna gnojila itd itd.	. 421
jgj^i. Cvetlice in semena: Koroščeva 44, telef. 150.
ynT<t Džamonja in drugovi
V JL\ 1. Maribor d.zoz. Maribor
Afl&THH LFČMIflC skaa-zlatah-optik mm b us«	celje, glavni trg 4
kNa]več]a «a-3 loga ar, zlit* fnin« In »r»-Jbralce, očal, _ porodcib prstanov. — Kapnj« «nag» krw P» «alttfU toeval e«at
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	13
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
¡ísmssimiyE^^
ložno-štajersba hranilnica Celje
▼ tasta! MM Cankarjeva »Me* St H, nfteproti — UstaMvf|«BA M* 18»
oprijema hraoaiae " v kolikor mogoče rajviS}! i Za in
«godnimi pogoji,
mk Seiavtiik od 8. do 12. ore ia
po
sama.
obrestni meri. Rentai davek plačuje okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, doMonj, Vransko in vsakovrstni drogi krediti pod položnice m razpolaga
mXSKmaSBmm.

Najvarneje in najegodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
V Cel j IIJ K T e Mo V trg (v lastni palači pri kolodvora)
a poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
l «sea f remeienjjeia in vso d«y.£ao t« o čl o.
¿«wr/u ncdeUinih, (j fa yh^e *o¿S¿a, ter nabil** csrW<e* m Mmtktga iatarj»
Hranilnic* "itft IjiUa p» tKfmxjl	wmi —
Vtt (tfoini*	bra&lak«x
■■mmi