408
Idrijska koralna ruda,
mineralno gnojilo našemu polju.
Spisal Ernst Kramar, asistent c. kr. agrikulturno-keinienega
poskuševališča na Dunaji.
K neobhodno potrebnim rastlinskim življejem prištevamo tudi fosfor ovo kislino. Sploh je znano, da v rastlinah brez nje in brez kali-a ne morejo nastajati protejinove tvarine. Akoravno je pa fosforova kislina tako važna za rastlinsko rast, se je vendar jako malo nahaja v zemlji. Zel6 rodovitna Banaška prst ima cel6 malo (le 0114-0123%) fosforne kisline. V dilu-vijalni  zemlji  gorenjske  planjave   sem   našel   največjo
množino (005 %)>   a le malo  sledu tega  jako važnega rastlinskega življeja.
Z žetvijo vsako leto precejšnjo množino tega življeja^ zemlji vzamemo; zaradi tega je razvidno, če ga z gnojilom popolnem ne povraćamo, mora zemlja preje ali pozneje opešati in postati popolno nerodovitna.
Umni kmetovalec poslužuje se zaradi tega tacih gnojil, v katerih se nahaja fosfor ova kislina, na prv gvana, superfosfanov itd. Žalostna resnica je, da se intensivno kmetijstvo ne more več vzdržavati brez teh gnojil. V dokaz temu navedem samo to, da se od leta 1841. do 1879. ni nič manj kot 150 milijonov metričnih centov g van a vpeljalo v Evropo. Celi po 50 in več metrov z gvanom — tako imenujemo ptičjek, to je, gnoj morskih ptičev — pokriti otoki so uže prazni in gotovo bo — morebiti še ce!6 kmalu -— prišel čas, da bodo ti gnojni kupi izpraznjeni, z izjemo onih, pri katerih se zaradi slabega gvana izplačalo ne bo, vva-žati jih v Evropo.
Gnojila s fosforovo kislino si bomo potem pripravljati morali le iz kosti*) in pa iz tacih rudnin in kamenjev , ki imajo fosforovo kislino v sebi. Take rudnine so, na primer, fosfor i t, apat i t, osteol i t itd. Precejšnja množina tacega kamenja nahaja se v Po doli j i, v Nemčiji (Nasavi), naSpanjskem in Francoskem. Tudi v Avstriji dobivamo jih na Ceske m in Gališkem, vLavantinski dolini na Koroškem, a žalibog, da ne v veliki  množini.
In kaj je z našo Kranj s ko domovino? Se li mar ne nahajajo take rudnine pri nas? Odgovor na to vprašanje gotovo je velike važaosti.
Bliža se čas — ne trdil bi , da ne čaka uže pred durmi — ko bode naša zemlja donaševala le takrat dobiček, kedar jo boino obilno pi-eakrbeli s fosforovo kislino. Bi ne bilo morda dobro, ako bi imeli taka gnojila v deželi in bi jih zamogli našemu kmetovalcu podajati za primerno plačilo?
Taka tvarina za pripravljanje superfosfanov je pa koralna ruda v Idriji.
Koralna ruda (Korallenerz) , katera ima navadno nekaj odstotkov cinobra v sebi, je peščeno kamenje zvezano z ilovnato tvarino, temno barvano z živalskimi ostanki. Ne nahaja se pa zmerom v skladih z živosreberno rudo skupaj in tudi ne v posebnih skladih, ampak navadno v ležiščih. Vsako leto pridobiva se okoli 8000 do 9000 kilogramov te rude, iz katere se tudi živo srebro prežiga. Sežgane ostanke so prej z drugimi sežganimi tvarinami nametavali na kup , dandanes jih nasipajo posebej. Koralne rude je v teh kupih gotovo okoli 400.000 do 500.000 kilogramov. Uže leta 1870. se je v laboratoriji c. kr. agrikul-turno-kemičnega poskuševališča na Dunaji preis&avalo marsikaj v tem obziru. V teku lanskega leta razkrojil sem devet različnih kosov koralne rude in našel v njih fosforove kisline: 7*90 - 10-10 — 1090 - 16-08 — 19-70 - 23-70 — 29-32 — 29-50 — 33-03 odstotkov.
Povprečno ima tedaj ta ruda okoli 30 odstotkov fosforove kisline. Ce vzamemo to številko v podlago, imamo v tej rudi, katera zdaj popolno neporabljena na kupih leži, nič manj ko 120.000 do 150.000 kilogramov fosforove kisline. Kdo bi mislil, da je v teh zamečkih taka vrednost zakopana za naše polje! En kilogram fosforove kisline v gnojilih velja 50 kr.; torej so ti nasuti kupi rude vredni okoli 60.000 do 75.000 gold. **)
*) Kosti človeške in živinske obstajajo iz apna in fosforove kisline.                                                       Vred.
**) Naj bi ta zanimivi članek opozoril vodstvo idrijskega rudnika, da bi se toliko vredni gnojilni zakladi obračati zaceli na prid domačemu kmetijstvu.                               Vred.
409
Iz te koralne rude dali bi se pripravljati super-fosfani, ki bi imeli povprečno 15 odstotkov fosforove kisline, od te pa bi bilo 10 do 12 odstotkov raztopljive kisline. To bi pa popolnem zadostovalo, ker tudi drugi superfosfani navagno nimajo več ko 10 do 20 odstotkov fosforove kisline.