List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpoVedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Ža inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratno oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Naša kmetijska šola. Prav ste imeli zadnjič, ko ste poročali o nenaravnem načinu ustanavljanja obljubljene nam kmetijske šole; toda govorili ste gluhim. Dotična komisija, obstoječa iz treh gospodov, je kmalu po priobčenju označenega spisa prehodila ter si ogledala par krajev na Spodnjem Štajerskem. No, upamo, da to ni bila zadnja komisija, ki določi usodo naši kmetijski šoli. Ne vem, če Vaš prvi poročevalec o bodoči šoli lepše ali slabše misli, nego jaz, a toliko je resnice, ki jo danes pribijemo javno, da od te šole na podlagi, kakoršno ji dajejo, ni pričakovati mnogo haska na korist našim kme-tijsko-gospodarskim stremljenjem. Ali jo nemara celo namenoma zidajo na pesek ? I V deželi neverjetnostij je pač vse mogoče. Govorimo le čisto jasno! Od tistih, kojim bi bila kmetijska šola v prvi vrsti namenjena, je največ odvisno, kakšna bo ta šola. Ni še vse zamujeno, torej rešujmo, kar se še rešiti dá, da nam tako potrebni zavod ne bo na — sramoto. Nikdo nam ne more odreči pravice, da zahtevamo, kar je prav in kar nam pritiče. Obžalovati bi torej bilo, če bi se svojih potreb in pravic ne zavedali v odločilnem trenutku, zroČ slepo in molčeč v bodočnost brez jasnih ciljev, ne da bi zahtevali odločno to, kar bi se nam bilo že zdavna dati moralo: dobro vzgajališče za čvrst, mlad naraščaj našega kmetijskega stanu, od kojega zavisi naše „biti" ali „nebiti". — Kakšna naj bo naša kmetijska šola? Ugibajo razno, in nekdo je celo kategorično izjavil: kmetijska šola za Spodnje Štajersko naj se osnuje po vzorcu one živinorejske in mlekarske šole na — Zgornjem Štajerskem. Dobro, sem si mislil; absolventi naše šole se pač preselijo LISTEK. ~ Spomini na zadnji solnčni mrk. Piše Videčov. Poleg bogoslovja, ki se peča z neposrednim božjim razodetjem, kako se je Bog v svoji neizmernosti razodeval v starem zakonu po prerokih, in v novem po svojem Sinu,' more zvezdoslovje posredno najbolj pričati o božji vsemogočnosti in modrosti. Le k nebu nam je treba pogledati, naj si storimo to po dnevu, ko kraljuje soluce gori, ali po noči, kadar plava luna z neštetimi zvezdami kakor pastir med ovcami na nebu, nehote se nam poraja čut hvaležnosti do ljubega Stvarnika, ki je razprostrl to krasno nebo. Kako prevzeti in presunjeni od modrosti božje še le morajo biti tisti učenjaki, ki poznajo zvezde, njih gibanja in pota še vse bolj nego mi, oni, ki so si izbrali kot svoj stan in nalogo svojega življenja, da proučujejo nebesna telesa, ki tako-rekoč vedno gledajo v nebo, t. j. zvezdoslovci ali astronomi. In res! Nekaj čudnega je, da v nobenem posvetnem stanu med učenimi krogi ni najti ravno toliko pobožnih in boga-boječih mož, kakor ravno med zvezdoslovci. So že tudi slavni učenjaki drugih strok prepričani zagovorniki katoliške cerkve ali vsaj v severnoštajerske planine, pa bo! Tamkajšnji kmetovalci naj se pa šolajo v Grottenhofu in Mariboru pa pridejo k nam — „celino orat". Ni treba, da je presojevalec štajerskih gospodarskih razmer ravno strokovnjak v kmetijstvu, ampak zadostuje, če zna brati zemljevid naše dežele, in če je nikoli niti videl ni na lastne oči, da spozna po zgorajšnji izjavi človeka, ki je tako naiven ali je pa velik hudobnež, ki se našim zahtevam le roga ali nam pa hoče oČividno škodovati, želeč nam smrtni udarec po našem krepila potrebnem, zmučenem gospodarskem telesu z našim lastnim orožjem. če bode učni načrt naše kmetijske šole enostranski, potem jo je res že zdaj primerjati z mrtvim novorojenčkom, kakor omenja Vaš dopisnik. Izgovor, da po novi kmetijski šoli no sme nastati konkurenca že obstoječim deželnim učnim zavodom, zlasti kmetijski soli v Grottenhofu in vinarski ter sadjarski šoli v Mariboru, je ničev ter le dokazuje, da nam je naš zavod že davno bil potreben; kajti ravno omenjeni šoli ste polni pridnih učencev s Spodnjega Štajerskega, da — prenapoljeni ste, in še dolgo ne bo preveč popolnih in dobrih kmetijskih šol v naši deželi. Saj se vendar tudi nas kmetovalec zaveda, da mu je primerna strokovna izobrazba prepotrebna, in od leta do leta priglaša se več mladeničev za sprejem na kmetijske šole; to zdravo gibanje je pospeševati ter omogočiti, da se ugodi uka-želnosti teh naših mladih, delavnih, gospodarskih močij, ki so temelj za obstanek in razvoj naše ožje domovine in podlaga naše boljše bodočnosti. Zdravo tekmovanje mej učnimi zavodi je pa gotovo kaj koristno, celo potrebno. Kako velika konkurenca mora biti med kmetijskimi šolami še-le na Češkem^ kjer jih imajo dvajsetkrat toliko ko na Štajerskem! krščanstva, pa med zvezdoslovci jih je posebno veliko. In učeni so ti možje! Čuditi se moramo njihovemu znanju, s kako lahkoto nam n. pr. zračunajo, kje bo kateri dan hodila kaka zvezda, ob kateri uri se bo nocoj prikazala luna, kdaj bo mlaj, kdaj stopi soluce v znamenje škorpijona, t. j. med zvezde, ki tvorijo med seboj na nebu podobo škorpijona. Celo sv. Cerkev se ravna po izreku zvezdo-slovcev ter določi velikonočni praznik se le tedaj, ko so zvezdoslovci napovedali, kdaj bo prva polna luna v spomladi. Tudi kmet mora biti zvezdoslovcem hvaležen, ker oni ga opozorijo, kdaj mora saditi grah, da se preveč ne mladi, kdaj k jesihu prilivati vode, da mu dobro stori. Le repatice ali kometi delajo včasih zvezdoslovcem preglavice, ker nočejo vselej priti tedaj, kadar bi oni radi imeli. Tako so 1. 1899. meseca novembra pričakovali nekega kometa in so se celo bali, da ne bi treščil ob zemljo. Pomnili so namreč, da se je prikazal 33 let pred 1899. t. j. 1866. leta in 33 let' pred 1866. t. j. 1833. leta tudi; zdaj so pa dosledno sklepali, da se mora 1899. leta zopet pripeljati; pripravili so si tudi že velikanske daljnoglede, da bi lahko opazovali repatico, pa je ni hotelo biti. Zdaj so postali zvezdoslovci nevoljni, da jih je vodila za nos in v nekem časopisu so dali tej svoji nevolji duška Da, posledica te nesrečne (?) konkurence je, da dobijo čehi svojo državno kmetijsko visoko šolo v Pragi, kakoršna je sedaj v našem cesarstvu le ena, in sicer na Dunaju. Strinjam se zelo z zahtevo Vašega dopisnika, da morajo na naši kmetijski šoli biti zastopane vse panoge spodnještajerskega kmetijstva v pravem, naravnem razmerju. Res je, da šolo v Mariboru imenujemo kratko „vinarsko" (Weinbauschule), ono v Grottenhofu pri Gradcu pa „ kmetijsko " ali „ poljedelsko " (Ackerbauschule), toda ni res, da bi se na prvem zavodu gojilo le vinstvo, na drugem pa samo poljedelstvo, nasprotno: na obeh šolah se vadijo in učijo gojenci v vseh panogah kmetijstva v obče, kar je edino umestno in pametno za naše razmere, sicer bi bila omenjena naša zavoda prav neznatne, celo dvomljive vrednosti za naše kmetijsko-gospodarske odnošaje. Umevno, da vsaka taka šola mora imeti precejšnjo število strokovnih učiteljev, ki naj je vsak res strokovnjak in na svojem mestu brez izjeme; iz tega pa sledi, da se ravnatelj šoli nastavlja in imenuje po osebnih zmožnostih ali njegovih zaslugah za splošnost, ne oziraje se na specijelno stroko; kajti v kmetijski šoli, kakoršna je nam potrebna v dobi „delitve dela", so vse glavne kmetijske panoge naše dežele jednake važnosti in jednako veliko vredne. To načelo se uvažuje po vseh naprednih deželah; kdor ne verjame, mora se o tem še-le prepričati, če hoče imeti besedo. Zahtevamo tudi, da se svoječasno vsa službena mesta brez izjeme javno razpišejo; ta naša zahteva je gotovo dpravičena, in le taka pot za nastavljanje učnih močij na javnih zavodih je tudi poštena. Ker bomo o naši kmetijski šoli še kako besedo spregovorili, sklepamo za zdaj z željo, z besedami: „33 let smo morali čakati, da b videli repatico, pa ni prišla, zdaj bomo naj-brže morali čakati še enkrat 33 let, da je zopet ne bomo videli." Najbrže je v svetovnem prostoru trčila ob kako drugo telo in se po-rušila.Na repatice se torej zvezdoslovci ne zanesejo preveč mi pa ne na zvezdoslovce, kadar kaj napovedujejo o repaticah. Drugače so pa zanesljivi. Mi jim smemo verjeti, kadar napovedujejo kak solnčni ali lunin mrk. O priliki zadnjega solnčnega mrka, katerega smo namenili opisati v našem „Slov. Gospodarju" obširneje, kar tukaj izvršujemo, se je vse izpolnilo, kar so nam napovedali. Zamislimo se torej še enkrat v zadnji solnčni mrk in njega okoliščine! Kakor zadnjič, dne 30. vel. srpana, tako je solnčni mrk ali mrak vedno mladega ali o mlaju; zato pa je se bolj temno, kjer je popolni mrk, ker če bi bil o polni luni, bi vsaj mesec svetil. Pa o polni luni mesec po dnevi na nebu, bi torej solnca ne mogel zakriti. Mladega pa izhaja on takrat, kadar je solncc na izhodu in se mota okoli solnca, kakor po-nočni metulj okoli svetilke, zato pa mu lahko pride včasih na pot, da ne more sijati na vso zemljo; ko pa mine mladega, kmalu zastane za solncem, ker je bolj počasen. V resnici se seveda solnce nič ne premika, ampak mesec in zemlja hodita okoli njega. Pa o da se smatra navedeno kot dober nasvet dobri stvari, ki se je moramo vsi še mnogo bolj in resno poprijeti ter se za njo bolj zanimati v bodoče, dokler je še čas. Pokažimo, da nismo le potrebni, ampak da smo tudi vredni vzorne kmetijske šole za Spodnje Štajersko. Politični ogled. Novi ministri. Minister za uk in bogo-častje dr. Viljem vitez Hartel in trgovinski minister Gvido baron Call sta podala svojo ostavko. Na njuno mesto sta imenovana: za ministra za uk in bogočastje dr. Rihard baron Bienertb, dosedaj podpredsednik deželnega šolskega sveta na Nižjem Avstrijskem, in za trgovinskega ministra Leopold grof Auersperg, dosedaj sekcijski šef v ministrstvu za notranje zadeve. Bienert je rojen 1. 1863 v Veroni in je v avstrijski državni službi od 1. 1884. Grof Auersperg je rojen 1. 1855 in je v avstrijski državni službi od 1. 1877. Svojo ostavko sta podala ministra radi tega, ker sta se sporekla z ministrskim predsednikom Gaučom, s katerim se sploh nista mogla razumevati. Upor na Japonskem. Na Japonskem je po razglašenju pogojev, pod katerimi seje sklenil mir, zavladalo veliko nezadovoljstvo, ki si je dalo dne 4. t. mes. duška v javnem uporu. Vlada si ni upala razglasiti mirovnih pogojev, ker je vedela, da isti zelo vznemirijo prebivalstvo. Da bi pa zabranila vsak nemir, zaprla je pet ljudskih voditeljev, ki so priredili v ponedeljek, dne 4. sept. v Tokio protestni shod. Urngi dan, v torek, se je zbralo na tisoče občinstva, ki si je s silo pribojevalo vhod v Hibiga vrt, v katerem so hoteli imeti zopet shod. Policija je bila vhod zaprla, da zabrani zborovanje. Vnel se je hud boj, v katerem je obležalo 84 mrtvih. Koliko je pa ranjenih, se seveda ne da dognati, ker se do-tični skrivajo. Razjarjeno ljudstvo je nato napadlo hišo ministra notranjih zadev, katero je popolnoma porušilo. Tudi na hiše drugih ministrov so hoteli vdariti, toda te so bile med tem že zastražene od močnih vojaških oddelkov. Zvečer so zažgali razgrajači nekaj hiš, medtem se je pa boj po ulicah nadaljeval. Vojaštvo je komaj ubranilo, da niso umorili ruskih vjetnikov. Ljudstvo ogorčeno ugovarja, da bi bilo to 18 mesečno bojevanje brezuspešno, ker ni prineslo Japonski drugega, nego velikanske dolgove, katere bo moralo plačati z visokimi davki. Vrhovnemu poveljniku Ojama so poslali na bojišče brzojavko, v kateri ga poživljajo, naj nadaljuje bojevanje, na mikada pa spomenico, v kateri ga svarijo, naj ne vsakem mlaju ni mrka. In to je ravno zasluga zvezdoslovcev, da nam povejo, katerega mladega bo mrk in kje ga bodo videli. Sploh se lahko reče, da je v 18 letih 42 solnčnih mrkov, torej približno dva na leto, seveda se povsod vsak ne vidi. Tudi nam povejo zvezdo-slovci, kakšen bo mrk, ali popoln ali nepopoln. Popoln je bil zadnji mrak, pa za naše kraje ne, ampak za Špansko, nekaj Laškega in drage kraje, pri nas sicer tudi ni veliko manjkalo, da bi bil popoln, pa pri popolnem bi naše oči se gledale druge čudne reči, dočim zdaj ui bilo drugega opaziti, nego lunino ploskvo, ki je zakrivala žareče solnce, precejšnje pojemanje svetlobe, ki je naravo naredilo nekam bolj otožno; dnevna belina je prešla čisto v voščeno rumeno barvo. Včasih je mesto popolnega obročast mrk, tako da pride mesec v sredo solnca, pa ga ne zakrije vsega, ampak puati svetel obod okoli iu okoli ; tak mrk je redka prikazen. Navadno imamo nepopolni mrk. Če pride koledar družbe sv. Mohorja, gre pisec teh vrstic vselej najprej gledat, koliko vidnih mrkov bo prihodnje leto, potem šele, kateri dan v tednu bo v prihodnjem letu pust. Le pomislimo, da je luna v primeri s solncem tako majhna, kakor proseno zrno v primeru s krogljo, ki gre v dečkov klobuk, se moramo močno čuditi, kako more luna podpiše te za Japonsko tako sramotne mirovne pogodbe. — Vlada je z vojaško silo udušila upor. Vsak list, ki je hujskal, moral je takoj prenehati z izhajanjem, vsak shod je prepovedan. Čez glavno mesto Tokio je zapovedano obsedno stanje. Vsled upora je nastala v mestu strahovita beda. Ljudstvo se je ustrašilo odredbe vlade in postalo na videz mirno, toda pod pepelom še tli naprej in voditelji tega gibanja vedno naprej podpihujejo itak razjarjeno ljudstvo. Japonski mirovni odposlanci si ne upajo domov, ker se govori, da jih bo ljudstvo ubilo. Še sedaj jih mora v Ameriki stražiti policija, ker se bojijo, da bi jih kak fanatičen Japonec ne umoril. Mir med Rusko in Japonsko je sklenjen, kakor smo v predzadnji številki poročali. Japonci so sicer precej pridobili, vendar vojne odškodnine, katero bi bili krvavo potrebovali, niso dobili. Polotok Liaotun z Port Arturjem, katerega je imela dosedaj Ruska od Kitajske v najemu, preide pod istimi pogoji na Japonce. Vendar se morajo tam zajamčiti lastninske in druge pravice ruskih podanikov. Ob mandžurski železnici obdržita obe državi vse, kar sta izposlovali od Kitajske potom pogodb. Železnica, ki teče skozi Mandžurijo do Vladivostoka, ostane v ruskih rokah, vendar Ruska ne sme imeti ob nji več vojakov kakor je za vzdrževanje miru potrebno, računi se na vsak kilometer 15 mož. Železnica od Har-bina do Port Arturja preide v Japonske roke, če je ne odkupi Kitajska nazaj. To železnico straži Japonska. V posebno nevarnih časih smeta odposlati obe državi pomnožene straže, ki se pa morajo takoj vrniti, ko mine nevarnost. V preteku 18 mesecev morata zapustiti obe armadi Mandžurijo, ki preide v kitajsko oskrbo nazaj. Na Koreji sme Japonska v sporazumu s korejsko vlado storiti vse, kar smatra za vladanje, varstvo in nadzorstvo Koreje za potrebno. Tu so japonske predpravice neomejene. Južni del otoka Sahalina dobi Japonska. Iz tega se vidi, kako majhen del svojih zahtev so Japonci dobili od Rusov. Dopisi. Fram. (Lepa slavnost.) Tako veselo še ni bilo na Planici, kakor na angeljsko nedeljo. Vsako leto je na angeljsko nedeljo drugo opravilo v dve uri od Frama oddaljeni podružnici sv. Križa na Planici. Letos se je ob tej priliki blagoslovil kip sv. Antona Pa-dovanskega, mojstersko delo slavnega mojstra iz Slovenskih goric, L. Perko. Kip ste kupili solnce sploh kaj zaslanjati in kako ta senca pade ravno na zemljo, ki je tako mala, in ne v svetovni prostor! To je le zato mogoče, ker je lana dosti bližje zemlje nego soiace. Luna naredi tem razločnejšo senco ali mrak, čim bližje je zemlji; pa zmiraj ni enako blizu zemlje, kakor tudi zemlja z luno nista vedno enako blizu solnca. Če bi se luna kje dotikala zemlje, bi jo pokrila, bi vladala tam gotovo huda tema. Ce bi bila lunina pot okoli zemlje v krogu in bi bila zemlja v sredi tega kroga, bi bila luua zmiraj enako daleč od nje; pa temu ni tako; pot, po kateri se pre-miče luna okoli zemje, je nategnjen ali podolgovat krog, takozvana elipsa, ki ima dve središči in v enem teh dveh ali v bližnjem ali oddaljenem je zemlja; taka je tudi Zemljina pot okoli solnca. Da more sploh nastati mrk, se morata lunina pot okoli zemlje in zemljina pot okoli solnca sekati, križati, ker le tedaj stojijo solnce, mesec in zemlja res uavštric. Torej često potemni solnce samo nepo-polnoma, če luua ne zakrije vsega solnca. Redkeji je popoln mrk, pa tudi takrat ni za vse kraje popoln, ampak le za mali del zemlje, drugje imajo ob istem času napopoln mrk, pa tudi tam, kjer je bil popoln, se kmalu prikaže del solnca, tako da imajo nepopoln mrk, kakor so ga imeli v začetku dve vrli pohorski družini. Stane 120 K. Blagoslovil se je pa tudi novi lestenec za 120 K, lično delo spretnega mojstra g. Tratnika iz Maribora. V naše največje veselje so imeli službo božjo in izvršili blagoslovljenje hočki g. dekan Adam Grušovnik, ki so popoldne imeli tudi skušnjo iz krščanskega nauka za planičke šolarje. Otroci in stariši so bili veseli ljubeznivega gospoda dekana, ki so si s tem svojim trudapolnim delom mahoma pridobili srca vseh naših vrlih Pohorcev. Vrh tega so nas pa tudi počastili slivuiški gospod župnik in svetovalec Hirti. Ljudstva je bilo izredno veliko in vse je bilo veselo. Naša vrla pohorska dekleta so cerkvico tako lepo zunaj in znotraj okrasila, da je bila podobna rožnemu vrtu. Mlaji, zastave in zastavice, gromenje topičev itd., vse je pomnoževalo veselje, povzdigovalo slovesnost. In otroci, ti dobri, nepokvarjeni pohorski otročiči, kako veselo, glasno in jasno ter gladko so odgovarjali na vsa vprašanja katehetova in dekanova. Stariši so veselja jokali. In to dobro ljudstvo, vrlo pohorsko ljudstvo! Kaj vse je že storilo za svojo cerkvico! Lani so jo prenovili zunaj in znotraj : križ pobarvali, jabolko pozlatili, zvonik ometali in pobelili, cerkev preslikali, spravili novo, drago prižnico, podobe in kipe prenovili, omislili svetilko za večno luč in mnogo drugega Po cerkvenem opravilu pa 8i se lahko poživil in okrepčal z izvrstno Jozlovo kapljico in potolažil glad z okusno pečenko iz Svete-jeve kuhinje, kjer se je urno sukala spretna Vauharjeva žena iu stregla gostom. In privoščili so si naši Pohorci in videti jih je bilo, kakor bi bila ena družina. To ni bilo vika ne krika, ne surovega obnašanja. Na misel so mi prišle pesnikove besede: „Tu narod biva še krepak, Tu narod biva poštenjak, Ki svet ga še okužil ni, Ki čas ga omebkužil ni!" Vam, prav Vam, veljajo te besede, vrli Pohorci! Iz rogaškega okraja. Naš Izveličar Jezus Kristus je v priliki povedal, kadar so ljudje spali, je prišel sovražen človek ter je ljuliko med pšenico sejal. Tako sedaj tudi Slovenci v rogaškem okraju spijo, nasprotniki slovenskega naroda pa vsakojake pleveli med nevedne kmete trosijo ter jih za luteranstvo in prusko piklhavbo vabijo. Vi Slovenci pa vse to vidite, pa spite, vi Slovenci to vse slišite, pa ne umete, da vam bo ta plevel čez glavo zrastel, ter vam bode še to pšenico zadušil, katera bi vam lepo rastla, če bi jo le lepo opleli, z lepimi nauki osrečevali, s zmračenja. Ko pa se bliža popolni mrk in je viden le srp solnca, beži temni mrak po zemlji k nam, kakor včasih senca oblakova, ki ga podi veter. Vsa pokrajina postane bleda in tudi obličje ljudij obledi od mraka, mogoče marsikomu tudi od strahu. Živali se vznemirjajo, beže k počitku, kokoš gre tudi spat, dasi že ni znesla, misli pri svoji kratki pameti, da je večer; cvetlice, ki so se zjutraj komaj razcvetele, n. pr. lanov cvet, se začno zopet zapirati; nazadnje izgine zadnji solnčni žarek. Lana zakriva celo solnce, čeravno je mnogo manjša. Kdaj pa smo že videli opoldne luno kraljevati na nebu? In vendar se to lahk zgodi, kadar je popolni mrk. Popolnoma tema pa vendar ni; od solnca namreč švigajo radeči plameni, luno pa še obdaja srebru robček; tudi popolnoma temna ni, čeravno je mlaj, ker dobiva nekaj malo svita od zemlje iz tistih krajev, za katere solnce ni mrknilo in ta svit vrača luna zemlji, kjer je temna; ker luna sploh dobiva od zemlje toliko svetlobe, kolikor je mi dobivamo ponoči od lune, če ne več, tudi zvezde migljajo kratko časa na nebu, kakor zvečer. Pa to ne traja dolgo; solnce se začne poslavljati od nas proti izhodu, kmalu nas zopet pozdravi prvi žarek, za njim drugi in več, iz popolnega mrka je postal nepopoln, dokler sčasoma ni celo solnce zopet vidno. Kdor hoče lepo opa- prireditvijo lepih kmetijskih podukov mladili in vabili k skupnemu življenju. Od kralja Samo pa se učimo, da je na smrtni postelji poklical vse svoje sine k sebi, jim pokazal butaro zvezanih palic ter rekel vsakemu posebej, naj to butaro palic na kolenu prelomi. Toda nobeden ni mogel tega storiti. Ko so to butaro razvezah, so lahko vsako posamezno prelomili. Povedal jim je nauk te prilike. Vidite, tako bo z vami, če boste složni, cel svet vam ne more nič, če pa ne boste složni, vas bode lahko vsak sovražnik premagal. Slovenci, ali se nam ne godi tako! Sloga jači, nesloga tlači! Dopisujte radi, kako se kaj v rogaškem okraju godi, kako c. kr. sodnija sodi, kaki šolski svet vašo mladino komandira, kako kaj občinski uradi ukazujejo in uradujejo. Imeli bodete gradiva dovolj, naše težnje med svet spravljati. Hvalite, kar je hvale vredno, grajajte, kar je graje vredno. Vi Slovenci rogački se bodete zbudili iz narodnega spanja ter stopili v kolo drugih slovenskih okrajev. Srce velja, nič se bati — delati! Vse za vero in domovino, to naj bode naše geslo! Videni. (Roparska druhal oproščena.) Večkrat je tekom zadnjih mesecev poročal „Slov. Gospodar" o usodi takoimeno-vanih videmskih tolovajev in požigalcev, katerih je bilo blizu 30 skozi 16 tednov zaprtih v celjski ječi. Njih nedolžnost se je sedaj popolnoma dokazala. V kratkem ponovimo še enkrat celo stvar. Dne 9. majnika t. 1. zvečer ob pol 10. uri je zgorela hiša v Stari vasi poleg Vidma št. 61. Zgoreli sta s hišo vred tudi dve osebi, v njej prebivajoči, namreč Antonija Pleterski in Marija Novšak. Ljudstvo je sploh mislilo, da se je ogenj vnel v sobici, kjer sta imenovani ženski že spali. Kajti v tesni izbici je bilo okoli peči vse razmetano, predivo, treske in take zgorljive stvari. Nikdo ni mislil na kakšno hudodelstvo. A vsled ovadbe dveh deklic so orožniki iz Krškega in Rajhenburga zaprli blizu 30 dosedaj popolnoma poštenih oseb, češ, da so ti krivi umora onih dveh žensk, da so užgali hišo in jo oropali. Pa ko bi ta stvar bila ostala le doma! Toda vsi časniki po širni Avstriji so vedeli pripovedovati o veliki roparski druhali na Vidmu, katero so k sreči vendar enkrat orožniki spravili pod ključ. Da, pisalo sc je, da je omenjena tolovajska tolpa kradla, ropala, požigala in morila po celem Spod. Štajerskem. zovati nepopolni mrk, mora držati kos šipe na svetilko, da postane črna od saj ; skozi tako se lahko dobro gleda proti solncu, ne da bi očem škodilo; v vodo je zato neprilično gledati, ker je nemirna. Merodajna zato, kakšni mrk ima biti, je lunina senca. Luna sama ni svetla, zato vrže s polovico, ki je proč obrnjeua od solnca, senco za seboj, ta pa se vedno bolj zožuje, ker je solnca mnogo več; dasi ozka, je vendar ta senca lahko tako dolga, da seže do zemlje, ker je luna bliže zemlje; kamor pade senca, je popolni mrk, okoli nje pa je nepopolni, ker tam vidijo nekaj solnca. Če se pa lunina senca ne dotika zemlje, ali če še zraven luna ni popolnoma v ravni črti z zemljo in solncem, imamo povsod samo nepopolni mrk. Če sicer stoji v ravni črti, pa senca ne dosega več zemlje, je nepopolni mrk posebno lep, ker je obročast in pusti pri solncu okoli in okoli svetel obod. Če je kdo komur v luči, tedaj se navadno čuje: „beži z luči, saj nisi iz stekla", tako bi lahko zemlja klicala mescu, kadar je solnčni mrk. In v starem veku je živel na Grškem skromen mož z imenom Dijogen, ki je rekel, da je največje bogastvo nič potrebovati. Macedonski kralj Aleksander je slišal že mnogo pripovedovati o tem priprostem možu, ki je živel brez hiše zunaj na trgu v nekem čebru, zato je mikalo obiskati ga. Kralj ga vpraša, kaj si želi od njega imeti, češ, kot kralj mu lahko izpolni marsikatero željo. Dyogen pa reče samo : „Stopi mi, zlati Orožniki so sploh vsakega, kogar sta dekleti pokazali, da je kriv onega umora, požiga in tatvine, brez vsakega preiskovanja utaknili v luknjo. V kakšno škodo so prišle sedaj do-tične družine, katerih očetje in možje so mo rali zdihovati v ječi, doma pa je polje z vinogradi ostalo neobdelano in popolnoma zanemarjeno. Preteklo je dolgih 26 tednov. Med tem časom so bili opetovano komisijoni na Vidmu. Telesni ostanki zgorelih dveh oseb so se poslali na ogled na vseučilišče v Gradec, a nikjer se ni mogla najti sled kakšnega hudodelstva. Slednjič se je vendar vršila sod-nijska obravnava, pri kateri sta deklici preklicali vse, kar sta si prej zmislili o naših pridnih možeh. Radi tega je morala sodnija vse obtožence spoznati nedolžnim ter jih zopet spustiti domov. Vprašati se moramo vendar, kako je bilo mogoče, da sta deklici v tako zgodnji mladosti že tako grozno sprideni, da se predrzneta na tak nečuven način poštene ljudi obrekovati. Čuditi se moramo nadalje nad postopanjem naših orožnikov, da so meni nič, tebi nič na lažujive besede teh obrekljivk poštene može, žene in mladeniče zaprli. Ali nimajo povelja, kako previdno naj postopajo, predno človeka spravijo ob dobro ime in v škodo s prenaglenim zaporom ? Kakor že rečeno, so trpele družine teh po nedolžnem zaprtih grozno škodo. Zato se obračamo do vseh cenjenih bralcev „Slov. Gospodarja", naj pošljejo majhen dar slavnemu župnemu uradu v Vidmu za družine onih Videmčanov, ki so bili toliko časa po nedolžnem zaprti. Easne stvari. Iz domačih krajev. Političen shod na Renišniku pri Ma-renbergu bo v nedeljo, dne 17. t. m. popoldne po večernicah ob 2. uri v Bastlnovi gostilni. Govorila bosta: državni poslanec gosp. R o b i č in deželni poslanec g. Vošnjak. Nato se bo vršila veselica s petjem, tamburanjem in predstavljala gledališka igra „Kmet Herod". Kmetje iz Dravske doline, pridite v obilnem številu na ta shod, da slišite svoja poslanca in jima povejte svoje zahteve! Osebna vest. Slovenjegraški okrajni kralj, iz solnca, drugega ne potrebujem od tebe." Aleksander mu je namreč ravno za-slanjal solnce. Tak poziv lahko da tudi zemlja mescu, kadar solnce zakriva. Pa saj se luna itak sama rada umakne v nekaterih urah na stran. Včasih pa luna mrkne, ne solnce, tedaj pa stoji zemlja med solncem in luno in zemlja zaslanja, da solnčni žarki ne morejo do lune. Takrat pa naša zemlja nima nič očitati luni, ker je sama kriva, da je luna temna, sama si je tudi kriva, da ne dobiva od polne lune ponoči luči; tedaj pa naj zemlja sama na prsi trka in molči, če luna godrnja, da nima luči ne za sebe, ne za nehvaležno ji mačeho zemljo. Lunin mrk je vedno o polni luni; kajti če bi bil o mlaju, bi niti ne vedeli zanj in bi nam bilo vseeno, ker takrat jo itak ne vidimo, ker je samo po dnevu med nami in nam še takrat kaže le nerazsvetljeno stran. Tolikokrat ne mrkne mesec kakor solnce, pa ima zato večkrat popolni mrk, ki traja celo uro, dočim solnčni samo nekaj minut; to pa zato, ker je naša zemlja, ki mu dela senco, večja od njega. V 18. letih mrkne luna 29-krat, solnce pa 41krat. Dva tedna pred solnčnim mrkom smo imeli letos nepopolni lunin mrk. Če bi bil pisec teh vrstic zvezdoslovec, bi jih bil napisal pred solnčnim mrkom, ker pa ni, zato se mora zadovoljiti, če sme pozneje kaj povedati, ko so že drugi govorili. glavar g. Č a p e k je prestavljen k namest-ništvu v Gradec. Iz finančne službe. Nadpaznik finančne straže Franc F u c h s je prestavljen iz Celja v Leskovec pri Ptuju. S pošte. Med Celjem, Vojnikom in D o b r n o se bo vpeljala celo leto vozna pošta, torej tudi med 1. oktobrom in 30. aprilom, v katerem čagu je dosedaj oskrboval pošto poštni pot. Istočasno bo imela občina A r c 1 i n vsak dan s to pošto zvezo. Mariborske novice. Zjutraj ob 2. uri dne 7. t. m. je nastal požar v gospodarskem poslopju trgovca Veberja na Tržaški cesti št. 151. V kratkem času je poslopje do tal pogorelo. V veliki nevarnosti je bila blizu stoječa hiša. Zelo napornemu delovanju mariborske požarne brambe se je posrečilo ohraniti hišo. Zgorelo je tudi nekaj kokoši in ena ovca. — Brezobrestna posojila za prenovitev po trtni uši ugonobljene vinogradnike je dobilo: v gornjeradgonskem okraju 14 prosilcev 6700 K, v ljutomerskem 28 prosilcev 12.300 K, v mariborskem okraju 94 prosilcev 65.000 K, v šentlenarškem okraju 26 prosilcev 15.000 K, v slovenjebistriškem 31 prosilcev 17.400 K, v ptujskem 271 prosilcev 130.000 K, v ormoškem 137 prosilcev 58.300 K, v rogaškem 94 prosilcev 42.300 K, v celjskem 2 prosilca 1600 K, v smarskem 11 prosilcev 5200 K, v konjiškem 6 prosilcev 3300 K, v brežiškem 23 prosilcev 10.300 K, v sevniškem 3 prosilci 800 K in v kozjanskem 24 prosilcev 10.900 K. Konjska dirka v Mariboru. Od slovenskih konjerejcev so dobili sledeči darila: Pri prvi vožnji: četrto darilo kobila „Slavka" Antona B e ž a n iz Šalinc; pri drugi vožnji: prvo darilo kobila „Minka" Ant. Pet o v ar iz Bunčan, drugo darilo kobila „Zora" Jožefa Vaupotič iz Lukavc, tretje kobila „Slavka" Antona B e ž a n iz Šalinc, četrto kobila „Ma-lika" Mihaela F i 1 i p i č iz Starenovevasi; pri tretji vožnji: prvo darilo kobila „Minka" Ant. P e t o v a r iz Bunčan, drugo kobila „Slavka" Antona B e ž a n iz Šalinc in tretje kobila „Malika" Mihaela F i 1 i p i č iz Starenovevasi; pri četrti vožnji: prvo darilo kobila „Lucela" Marka Šalamuna iz Luka/c, drugo kobila „Alda" Alojzija Razlag iz Šetarovc, tretje kobila „Brenga" Jožefa Nemec iz Ljutomera, četrto kobila „Nigra" Alojzija Sagaj iz Krapja in peto žrebec „Metador II." Mihaela F i 1 i p i č v Starinovivasi. Posebno darilo za najboljše kilometersko dirko je dobila kobila „Minka" Antona Petovarja iz Bunčan. Mariborske porotne obravnave. Pred porotnike prideta še Anton Majcen in Ferdinand Rozman zaradi uboja. Pri Sv. Marku blizu Ptuja cvetejo na župnikovem vrtu jablane kakor v najlepši spomladi. Ptujske novice. Nekega viničarja od Sv. Trojice je pičil med potom v Ptuj sršen na obrazu. Deset minut pozneje je bil mož mrtev. — Od tukajšnje sodnije je vzel slovo sodni pristav B r a č i č, ki je seveda hud nasprotnik Slovencev in se zato tudi podpisuje Bratschitsch. Hvala Bogu, da smo se ga znebili! Sv. Urban pri Ptuju. V četrtek, dne 7. t. m. peljal se je Martin V r 1 i č, narodni kmet iz Gor. Velovleka v gozd po praprot. Ko je naložil ter peljal domov, splašita se volička in začneta dirjati. Po nesreči prišel je Vrlič pod voz ter obležal težko poškodovan. Prenesli so ga k Toplaku v hišo, kjer ga je č. g. kape-lan previdel s sv. zakramenti. Upanje je, da bo okreval. Kralovci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 16. t. m. bodo pri nas občinske volitve. Bračkovci so spodrinjeni že v treh občinah ; ne dajte, zavedni, narodni volilci, da bi se isti „za gverilo" vrinili v našo občino! Zatorej vsi na volišče! Ne gre se za osebe, gre se za dobro stvar ! Volite vsi složno, enotno, da se glasovi ne bodo cepili. Drug drugega navdušujte 1 Že vnaprej vam kličemo: Slava! Kontrolni shodi. C. kr. mariborsko glavarstvo poroča: Vsled odloka c. in kr. državnega vojnega ministrstva z dne 24. avgusta 1905, preds. štev. 4278, se s tem naznanja, da se v tekočem letu za c. in kr. vojno, c. in kr. mornarico in za c. kr. deželno brambo ne bodo vršili pregledni (kontrolni) shodi. Glavni raporti, ki so za rez. častnike, pa se imajo vršiti na navadni način. Iz sodne dvorane. Janez B r a t u š a, 261etni hlapec v Ptuju, se je dne 7. avgusta 1905 v Ptuju ondotnim mestnim redarjem Ignacu Franc, Francetu Mariné in Martinu Arnuš, ki so ga hoteli zaradi razsajanja zapreti, uprl, ter je z rokama in nogama proti omenjenim redarjem suval, jih poskusil vgriz-niti in tako praskal po rokah, da sta dobila Franc Marinó in Martin Arnuš rane. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Franc Potočnik, 30 let star, viničar v Turjancih, Ivan Potočnik, 19 let star, viničarski sin v Turjancih, Jožefa P a u 1 i n i č, 52 let stara, viničarica v Turjancih, prvi zaradi tatvine že dvakrat kaznovan, so dne 29. junija 1905 ukradli Mariji Potočnik v Stanetincih svinjo, vredno 24 K. Prvi je dobil dva meseca, drugi štiri tedne in tretja štiri tedne težke ječe. — Jurij L o r b e r, pastir, je ukradel Francetu in Katarini Predikaka v Spodnjem Podložu, pri katerih je služil takrat kot dninar, dne 8. in 9. julija 1905 čevljčke in eno mošnjo z gotovino 4 K. Francetu Žuukovič v Podložu, pri katerem je takrat služil kot dninar v času od 22. junija do 1. julija 1905 eno konjsko odejo in Jožefu Kozoderc v Podložu v istem času dvojne hlače. Dobil je dva meseca težke ječe. — Zaradi hudodelstva nenravnosti sta bila obsojena Jakob Miško, 17letni pastir v Litmercih, in Jožefa Miško, kočarska hči v Litmercih. prvi na tri mesece, druga na 14 | dni ječe. — 17letni kočarski sin Matija Zem- j 1 j i č v Dragotincih je bil obsojen na šest mesecev težke ječe, ker je dae 24 julija t. 1. vrgel skozi okno v hišo zakonskih Franc in Marija Šafarič v Dragotincih kamen. — Zaradi tatinskega lova sta bila obsojena: Anton M a j c e n o v i č, 46 let star, viničar v Velkem vrhu na dva meseca težke ječe in Jauez Mi-si o v i č, 35 let star, posestnik v Belskem vrhu, na tri mesece ječe. Imenovana sta dne 2. julija t. 1. v lovis'u barona Maksa KUbeck pri Sv. B rbari eno srno ukradla. — Svojega lastnega očeta je pretepel Anton Z e 1 e n k o , posestnikov sin v Oblačaku, dne 16. jul. 1905 Udaril ga je s pestjo in večkrat na tla vrgel ter ga tako poškodoval, daje vsled zadobljenih ran 8 dni bolan bil. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. — Janez Korošec, želar v Zg. Žerjavcih, je dne 17. julija 1905 ukradel Andreju Polič mošnjo z gotovino v znesku 160 K in palico. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — France Petek, posestnik v Preradu, in Apolonija M u r š i č, posestnica isto tam, sta stala pred sodnikom, ker je France Petek mlako na posestvu Janeza Kovačič v Preradu, katero že 24 let rabi kakor svojo lastnino, pustil nezadostno ograjeno, Apolonija Muršič pa je svojega triletnega otroka Jakoba Muršič dne 17. julija 1.1. brez varstva pustila, vsled česar je dete splezalo do omenjene mlake in utonilo. Petek je bil oproščen, Apolonija Muršič pa obsojena na pet dni ostrega zapora. Spod. Velovlek. Na travniku posestnika Kovačeca je udarila kobila fanteka Naceka Družoviča po glavi, da je dobil smrtno nevarno rano. Sv. Jurij ob Pesnici. Naš občinski predstojnik Johan Kamerer rad hodi okoli c. kr. uradnikov in je vesel, če se mu kateri prijazno nasmeji. Kadar pa je treba pokazati svojo udanost do cesarja, pa tega hudega Nemca ni na svojem mestu. Letos je bil zopet odsoten, ko se je brala na cesarjev rojstni dan sv. maša za vladarja. Heil! V Clrknici pri Št. Ilju v Slovenskih goricah je umrl dne 11. t. m. pred poldne Janez R e p n i g, gostilničar in posestnik, po dolgi bolezni v 56. letu. Mož je bil naš nasprotnik. N. V m. p.! Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah. V našem slovenskem ptujskem okraju imamo 44 cestarjev, kateri marljivo delajo na okrajnih cestah. Tem cestarjem se je odpovedala košnja ob okrajnih cestah. Zaradi te košnje so odpovedali vsi cestarji svojo službo. Ali ptujski gospodje so si drugo zmislili. Da no bi cestarji službe opustili, so jim „Štajerca" naročili in poslali vsem štiriinštiridesetim. Pa glejte, nobeden ni imel te srčnosti, da bi tega zvitega lisjaka odposlal nazaj od koder je prisopihal. Samo v naši župniji je neka ces-tarjeva deklica, ko je opazila, da je njen oče dobil „Štajerca", pograbila to pošast ter hitela ž njim v Ptuj. Tam ga izroči in pravi: „Tega ne pustim, da bi se mojemu očetu „Štajerc" pošiljal. Oni berejo „Slovenskega Gospodarja" in pa „Naš Dom". Ali ni to vrlo dekle? — Več dopisov je prinesel ta lažnjivi list od nas. Vsakdo se lahko sedaj prepriča, da so bile same laži. Celo še o morilcu Piohlu piše, da je od svoje ženo zahteval na mašni poti ključe vin ji rekel, če jih ne da, da jo ustreli. „Štajerc" menda misli, da pri nas žene nosijo ključe k maši namesto rožnih vencev. O ne, ne potrebujejo ključev. Sedežev nimamo zaklenjenih, vrata na cerkvi pa so na vse zgodaj odklenjena. — Pri nas se prav obilno deluje za prvo „Slovensko trtsničarsko zadrugo", katera bo skoraj ustanovljena. Kapela pri Ljutomeru. 331etni zidarski pomočnik Andrej Herman iz Kapele ima tukaj žene in dve hčerki. Izvedel je, da ima neko dekle v Šiški precej premoženja in jo je zasnubil. Bila sta že dvakrat na oklicih in le slučaj je nanesel, da je o tem izvedel nek niegov znanec, ki je poroko, katera bi se bila vršila v nedeljo dne 10. t. m., preprečil. Herman pride vsled tega na zatožno klop. Z manevrov na Štajerskem. Slovenski listi priobčujejo pismo nekega rezer vista, v katerem se bere, kako so delali s Slovenci na zadnjih divizijskih manevrih na Štajerskem v smeri Gradec-Zeltweg-Judenburg. Teh manevrov so se udeležili slovenski rezervisti slovenskih pešpolkov. Ker Slovenci niso znali nemščine, žalili so jih Nemci, častniki, podčastniki in moštvo, kot ljudi muogo nižje vrste. Za drag denar so komaj dobivali jedil in če so kod slovensko govorili ali peli, morali so utihnili. V Knitelfeldu so jim ukazali molčati, češ, da so le gostje Nemcev! Nemški vojaki so pa peli med seboj „Die Wacht am Rhein" in hajlali materi Germaniji! To jim je bilo dovoljeno in nihče se ni ob to spod-tikal! Ko so se pa ti nemški avstrijski vojaki med seboj pogovarjali, rekli so, da bi v slučaju vojne proti Nemčiji streljali v zrak ali pa odložili orožje, najrajše bi pa prestopili v nemški tabor! Tako drže nemški vojaki dano prisego in zato uživajo Nemci v Avstriji največje udobnosti in predpravice! V Rogaški Slatini je umrla dne 5. t. m. gospa Amalija Jezovšek, notarjeva soproga iz Vranskega. N. v m. p.! Pri Sv. Ani na Krembergu so pokopali dne 2. t. m. vrlega in občečislanega g. Alojzija Vakaja. Rajnki se je v mladih letih tudi mnogo s pisateljevanjem pečal. Tako je spisal knjigo „Jugoslovani v zlati Pragi", „Potovanje v Rim", „Božič" itd. Bil je sploh vnet katoličan in iskren narodnjak. Ljutomersko nemško šolo je razširil deželni solski svet v stirirazrednico. „Štajerc" zagovarja morilce. V zadnji številki ptujske krote je dopis iz Gaber-nika. V njem zagovarja Plohla, ki je svojo ženo ustrelil, ter vso krivdo zvrača na ubogo rajno ženo, Plohla pa omiluje, seveda, ker je „Štajercev" pristaš. Kaj je z okrajno cesto Ptujska Gora-Podova-Račje?! Pred tremi leti sklenil je mariborski okraj ui zastop, da se cesta, ki pelja iz Račij skozi Brezule in Podovo proti Ptujski gori, sprejme med okrajne ceste. Okrajni zastop mariborski dolžil je takrat okrajni zastop ptujski, ki je bil v slovenskih rokah, da isti vso stvar ovira in da neče dotične ceste od meje pri Gorici naprej do Ptujske gore prevesti med okrajne ceste. No sedaj je ptujski okrajni zastop v nemških rokah in do-tična cesta je še slabša, kakor je bila poprej. £o je znani kravji mešetar Zumer pri zadnjih volitvah v okrajni zastop volil z Nemci, je rekel, da je storil to zato, da dobimo skozi Cirkovce okrajno cesto. No sedaj je pač tudi Žumer sprevidel, da Nemci mnogo govorijo, )a nič ne storijo. Nemškutaraki „Štajerc" pa seveda povzdiguje vedno nemškega načelnika Orniga v deveta nebesa! Sokolska slavnost v Ormožu je veličastno uspela. Sicer je še občinski tajnik jrepovedal Sokolu sprejeti skupno brate Hrvate, toda Sokoli so vzdignili svojo pogumno glavo in občinski tajnik in komisar iz Ptuja sta jila tiho in morala gledati velikansko narodno navdušenje. Obširnejšo poročilo prinesemo, za danes nam je došlo prepozno. Ormoška čitalnica je poslala dr. Ploju, ki se je veliko trudil, da se dovoli sokolska slavnost, naslednjo brzojavko: „Prepričani, da je le Vaš neustrašeni nastop pribojeval in omogočil našo „Sokolsko slavnost", kliče „ormoška čitalnica", v imenu nebrojne zbrane množice Slovencev in Hrvatov Vam urnobesni „Na zdar" kot svojemu zastopniku. Dr. Geršak." „Svoji k svojim." Pod tem naslovom ]jozivlja ptujski „Štajerc" svoje nemškutarje, naj podpirajo samo obrti in gostilne somišljenikov ter naj se ogibljejo takozvanih „narodnih" trgovin in Slovencev. Ali ste čuli sedaj, vi Slovenci, ki še vedno podpirate nemšku-tarske obrti in gostilne, kako nemškutaraki „Štajerc" Slovencu ne privošči groša. Ravnajte, Slovenci, tudi vi tako, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov. Ogibajte se takozvanih „protinarodnih" trgovin brezvercev in nemškutarjev! V Spodnjih Gorčah pri Braslovčah je umrl na svojem domu gimnazijec osmega razreda v Mariboru Ivan Baš v 19. letu. Bil je zelo nadarjen in mrljiv mladenič. Dovršil je šest razredov z odliko. Morilka mladih ljudij sušica mu je pretrgala nit življenja. Mašo za-dušnieo je bral preč. g. stolni župnik v pokoju Filip Bohinc, nagrobni govor mu je pa govoril njegov profesor č. g. dr. Anton Medved. Vrlemu mladeniču bodi žemljica lahka! Celjske porotne obravnave so se začele v ponedeljek, due 11. t. m. Prvi je stal pred porotnim sodiščem 161etni posestniški sin Jožef Makošek iz Lačnega vrha. Dne 18. junija t. 1. se je spri Jožef Makošek, ki je znan pretepač, z Antonom Brglez, ter mu žugal z nožem. Jožefa Makošek je hotel njegov starejši brat Ignac pomiriti ter spraviti iz gostilne. Ko ga je porinil iz gostilne skozi vrata, obrne se Jožef proti njemu ter mu zabode nož v levo roko. Rana je bila tako huda, da so morali Ignacu Makošeku roko odrezati. Šestnajstletni pretepač je dobil 13 mesecev težke ječe. Iz Vidma. Videmski „Štajercijanci" strašno pihajo, ker niso volitve spadle po njihovi nemskutarski volji in ker slovenski svet noče verjeti, da bi bili ti junaki slovenski naprednjaki. Ce je še kdo dvomil o nemšku-tarski krvi teh junakov, naj jih vpraša, zakaj pa se „Štajerc" tako za nje poteguje. Ko bi bili res Slovenci, bi glasno ugovarjali zoper to, da jih najnesramnejši list celega sveta hvali in brani. A to se ne zgodi. Torej ostanete trabanti ptujske krote! Iz Rajhenburga. Tu je umrl nagle smrti v nedeljo, dne 10. t. m., občepriljubljen tržan in trgovec gosp. Jože Savnik. Stanoval je popolnoma sam v svoji hiši in ko ga v nedeljo zjutraj ni bilo na svetlo, so okoli poldneva udrli v njegovo spalnico in našli mrtvega. Zadel ga je mrtvoud. Bil je to mož kremenitega značaja, pravicoljuben in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Svojega slovenskega rodu ni nikdar zatajil. Pogreb je bil v torek nad vse slovesen. Bodi mu žemljica lahka! Iz Brežic. V nedeljo, dne 10. septem. se je ob velikanski udeležbi ljudstva blagoslovila zastava brežiškega veteranskega društva. Ob priliki zabijanja žebljev v zastavo je prav lepo pokazal znani posilinemec svojo j posilinemško izobrazbo. Ta človek sliši na ime i Fr. Cetin iz Sel doma. DoČim so vsi drugi j kmetje povedali slovenski rek, ko so zabijali žrebelj, je ta mož povedal grozno duhovit stavek v trikrat blaženi nemščini. Ker je škoda, da bi se tak biser nemškega slovstva in poezije izgubil, pribijem ga tu v večen spomin in obstanek. G. Fr. Cetin je torej tako-Ie rekel: „Ich nagle diesen Nagel im Hinblick auf den Verein." (Jaz pribijem ta žrebelj z ozirom na društvo.) Strmi svet in se klanjaj pred tako modrostjo. Kdor pogrunta, kaj je hotel g. Cetin s temi besedami povedati, ta dobi takoj v brežiškem „Deutsches Haus" 200 mark pruske veljave in vrednosti. Pa Cetin se tudi drugače kaže kot vrlega sina železnega Bismarka. V okrajni zastop so ga volili sami zavedni Slovenci, a sedaj govori pri sejah okraj, zastopa samo nemščino. Sramota! Gosp. Cetin, če se ne poboljšate, se v kratkem zopet vidiva. Imam še precej popra za vas. V Gradcu se je hotel ustreliti 19 letni mizarski pom' čnik Janez U r š i č iz Središča. Vzrok je bil prepir z neko žensko. Nove cigarete „Donau" se bodo začele prodajati. Komad stane 3. vinarje. V eni škatli jih bo petdeset in bo veljala 1 K 50 vinarjev. Kolera. Iz Azije letos steguje svoje pogubne roke v Evropo azijska kolera. V Rusiji in v sosednih delih Nemčije je umrlo precej ljudi na tej morilki človeštva. Tudi v severnem delo Galicije, torej že na avstrijskih tleh, si je poiskala svoje žrtve. Vlada je seveda storila vse potrebno, da se zabrani razširjanje te strašne bolezni. Kolero povzroči posebna glivica, ki se zredi v podzemski vodi, ko postane ista po letu v podzemskih duplih zelo nizka. Od tam pride potem po vodi v človeka. Ta glivica spremeni v črevesu Re na hajajoče kisline v salpetro — kislo sol, ki je zelo strupena Vsled tega gre vse skozi človeka, v telesu začne pomanj kovati vode, kar povzroči vedno slabejše delovanje srca in nazadnje smrt. Največ te kisline pa dobiva Človek v se, ako vživa mnogo sadja. Kdor ne v živa nič sadja, ima malo teh kislin v sebi, pri tem tudi ne more napraviti glivica nič te strupene salpetrokisle soli. V poletnem čaBU se naj torej uživa sadje zelo zmerno, nezrelo sadje pa se iz zdravstvenih ozirov sploh ne sme uživati. Glivica se imenuje koma-bacil in se plodi posebno v suhih prodnatih duplih. Ako so ta dupla mokrotna, kmalu zadušijo ta bacil druge glivice. V ilovnatih duplih se te kolera glivice sploh ne zredijo. Grozen potres je bil minoli teden v četrtek zjutraj ob 2. uri v Kalabriji na Italijanskem. Kalabrija je južno-zahodni del Pirenejskega polotoka in meri okoli 15 tisoč kvadratnih kilometrov. Zemlja je jako rodovitna, toda ljudstvo je zelo ubogo. Od davnih časov se tam pojavljajo najhujši potresi. Toda zadnji, ki je bil 7. t. m., prekaša vse, kar jih pomni zgodovina. Podrte so vse hiše, razdrte železnice in brzojavne žice pretrgane. Vsled tega še tudi ni prišlo natančno poročilo o žrtvah. Dosedaj so jih našteli 3000 mrtvih in 9000 ranjenih. Vsako novo poročilo poroča nove grozovitosti. Vlada je poslala vojake na pomoč. Sunki so se tudi še v soboto ponavljali. Istočasno je začel tudi bljuvati ognjenik Vezuv. Izlil se je iz njega velikanski potok lave. Železnica, ki pelje do srede gore, je v nevarnosti, zato so morali promet na nji ustaviti. Posebno grozovit je bil potres zaradi tega, ker je bil ob 2. uri zjutraj, ko so ljudje najbolj spali. Poroča se o strašnih prizorih v tem trenutku, ko se je začela majati zemlja. V sami srajci so letali dotični ljudje, ki so se rešili, kakor brez uma po ulicah. Drugo jutro si videl dotične, kako so jokaj e iskali svojce in svoje stvari pod razvalinami svojih domačij. Papež in italijanski kralj sta dala znatno pomoč. Cerkvene stvari. Nova knjiga. Neutrudno marljivi pisatelj g. dr. Franc Kovač i č je zopet izdal novo knjižico, katari je naslov: „Anicij Boetij in njegovo modroslovje." Duhovne vaje. V ponedeljek, dne 11. t. m. so se začele v Mariboru duhovne vaje za duhovnike. Vodi jih jezuit Schtith. Udeležuje se jih nad sto duhovnikov. Katehetski shod. Danes, dne 14. t. m. se je začel v Mariboru katehetski shod. Poslano. Ne z ozirom na nezaslišano grde napade „Slovenskega naroda", „Štajerca" in drugih tema enakih listov na čast učiteljic gospdč. Marije in Antonije Stupca, ampak — ko se obe poslavljate od nas, da drugod službo nastopite, — smatra podpisani krajni šolski svet kot svojo dolžnost, da izreče enoglasno obema javno zahvalo za 13 oziroma 12 letni vestni in vse hvalevredni trud pri vzgoji naše mladine in častitamo vsaki šoli, kjerkoli boste imenovani gospodični delovali. Krajni šolski svet Sv. Marko 11. septembra i 905. Društvena poročila. Koncert v mariborskem „Narodnem domu" priredi dne 1. oktobra „Klub Cehu". K sodelovanju je povabil umetnico na goslih gdč. M. H erite s, kije prijazno privolila v sodelovanje. Gdč. Herites je žela obilo odobravanje pri konceetih na Dunaju, v Londonu in na Ruskem. Nudil bo torej ta koncert redek in izvanreden umetniški užitek, vsled česar upamo, da bo prihitelo veliko občinstva poslušat in občudovat vrlo češko umetnico. Rače pri Mariboru. Poučno predavanje g. Jelovšeka se je vršilo v nedeljo, dne 10. t. m. v gostilni pri kolodvoru. Gospod potovalni učitelj je na jako poljuden in zelo zanimiv način govoril o mlekarstvu, dotaknil se v pogovoru raznih vprašanj svinj ereje, go vedoreje in drugo in obljubil, da v novembru obišče tudi Ho t i njo vas, kjer upamo, da bo mnogo več poslušalcev. Bodi mu tem potom izrečena iskrena zahvala! Od Sv. Bolfanka v Slovenskih goricah. Dne 3. septembra je tukaj šao katol. slov. izobraževalno društvo priredilo veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Udeležilo se je veselice mnogo gostov od Sv. Lenarta, Ptuja, Sv. Andraža, Sv. Ruperta, Sv. Urbana in še iz drugih sosednjih župnij; tudi domačini so bili častno zastopani. V čast smo si šteli, da sta bila v naši sredi tudi dva odlična gosta, in sicer č. g. Jak. Gomilšek iz Trsta in velerodni gosp. dr. Fran Ilešič iz Ljubljane. Zadnjemu se imamo posebno zahvaliti za krasen slavnostni govor, katerega je občinstvo pazljivo poslušalo ter govorniku pogostoma pritrjevalo. Iznenadila nas je tudi s prekrasno deklamacijo pesmi „Hajdukova oporoka" Marica Topolnik od Sv. Jurija ob Ščavnici. Odbor društva se čuti prijetno primoranega, da se z ozirom na tako ugoden uspeh naj-preje prisrčno zahvali gosp. dr. Ivan Ilešiču za krasen govor, Marici Topolnik za deklamacijo in vsem drugim gostom od blizu in daleč, domačemu gosp. župniku, ki je prepustil dvorišče za veselico, in vsem vrlim gospicam za trud pri prodaji šopkov, sladkarij in drugih reči. Vsem skupaj : Tisočeren Bog plati! Podružnica sv. Cirila in Metoda za gornjeradgonski okraj. Pri V. rednem občnem zboru se je izvolil sledeči odbor: Predsednik g. Fran Štuhec, kaplan pri Sv. Jurju; tajnik in ob jednem blagajnik g. Kolbl Franc, kmetski sin v Bolenečicih; blagajnik za Sv. Peter g. Cirič Janko, organist pri Sv. Petru; blagajnik za Kapelo g. Zemljič Fran, ekonom v Murščaku; blagajnik za Negovo g. Bratkovič Fran, župnik istotam. Velika nedelja. Veselica tukajšnjega bralnega društva dne 8. septembra se je obnesla vrlo dobro. Zraven narodno zavednega domačega ljudstva smo pozdravljali tudi goste iz Ormoža, Sv. Andraža, Sv. Marka, Sv. Tomaža in drugih bližnjih krajev. Posebno v velikem številu so dosli ormoški Slovenci, na čelu jim voditelja g. dr. Gersak in g. dr. Omulec. Vse udeležence je prisrčno pozdravil predseduik g. Men ha rt. Domači pevski zbor se ne odlikuje samo po lepih glasovih, ki so zastopani, ampak tudi po izbornem petju. Zelo veliko oduševljenje in občudovanje pa je vzbudil združeni andrašovski-markovski pevski zbor. Peli so lepo kot slavčki. Poučni govor je imel g. dr. Ant. Korošec. Tombola je prinesla nekaterim mnogo sreče, drugi pa smo imeli smolo. A vkljub temu smo se dobro zabavali ter zapustili veselico s prepričanjem, da je v vsakem oziru dosegla svoj namen. Ljutomer. Učiteljstvo Franc-Jožefove šole nas je dne 27. avgusta vabilo k šolskemu koncertu. Mnogobrojna, vsestranska je bila udeležba. Proizvajala se je po učencih in učenkah Franc-Jožefove šole Petz-ova spevoigra „Letni časi". Pelo, spremljevalo in dekla-movalo se je dovršeno, poslušalci so bili kar iznenadeni; posebno je občinstvo občudovalo spremljevalko na klavirju, — učenko IV. razreda Minko Zacherl. — Glavna zasluga na lepem vspehu gre vrlemu, neutrudljivemu nad-učitelju gospodu Zacherlu; bodi njemu posebna zahvala. — Učiteljstvo Frauc-Jožefove šole pa se lahko s ponosom spominja tega koncerta, s katerim je opetno pokazalo, kako vspešno deluje na polju narodne vzgoje. Častitamo ! Gospodarske stvari. Uvoz laških poljedelskih izdelkov v Avstrijo je velik. Lani je Italija uvozila na Avstrijsko 991.000 kvintalov limon in pomaranč. Mandeljev je uvozila 24.000 kvintalov, konstanja 37.000 kvintalov, riža 102.000 kvintalov (in vendar imamo mi tri čistilnice za riž, 2 v Trstu, eno na Reki), konopelj 45.000 kvintalov, 24.000 kvintalov svežih cvetlic in 18.000 kvintalov olja. Uvoz fig in svežega sadja se je pa zmanjšal. Tržne «ene v Maribora od 2. sept, do 9. sept. 1905. Živila 100 kg i od. dLo K| h K| h Pšenica ..... 16 14 14 14 60 10 10 60 17 14 14 15 40 90 90 40 17 60 18 40 21 40 22 40 18 — 18 80 8 50 4 i 20 3 1 50 4 ! — fižola . . . grah . . . le-; * . krompir . sir . surovo nisslo maslo. . . Speh . . . z«ljs, kislo . repa, kisla . Mleko smetana, sladka kisla . zelje jajc« 1 lit. 100 glav 1 kom Društvena naznanila. Katol. izobrai. društvo v Studencih pri Maribora priredi v nedeljo, dne 17. sept. izlet v Lemhah v gostilno g. Robiča. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Kmetijsko društvo Lešnioa priredi v nedeljo, dne.24. t. m. ljudsko veselico s tombolo pri Anošeku na Zvabu. Podporno društvo ljudske šole pri Sv. Barbari v Halozah priredi v nedeljo, dne 17. septem. ob 8. uri popol. na šol. telo-, adišču veselico v prid šol. kuhinje in sicer s sledečim vzporedom: 1. Pojo učenci 5. in 6. razreda. 2. Šrečolov. 3. Prosta zabava z godbo in petjem. Srečka 20 h. Vstopnina 20 h Za dobro postrežbo skrbi domači gostilničar g. Ant. Korenjak. Pre-plačila se hvaležno sprejmejo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Prostovoljna požarna bramba na Polzeli priredi v nedeljo, dne 24. sept. tombolo in ljudsko veselico v novih prostorih gostilne g. Alojzija Cimpermana. Začetek ob 8. uri pop. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Slovensko društvo ,Domovina v Gradcu priredi v nedeljo, dne 1. oktobra, ob 4. uri pop. v dvorani „Zum wilden Mann", Jakominigasse 3, veselico s petjem in tamburanjem in gledališko predstavo. Slednjič prosta zabava. Slov. kršč. društvo ,Domovina' priredi stojo tretjo vinsko trgatev z raznovrstnimi zabavami v nedeljo, dne 16. okt. ob, 5. uri pop. v dvorani gostilne M. Pše-ničnika „Pri avstrijskem dvoru" (zum österr. Hof", Georgigasse na voglu Annenstrasse). Vstopnina: pri blagajni 30 kr., v prekupu 20 kr. Vstopnice se dobi- vajo v društvenih prostorih Stigergasse št. 2, I. nadstr. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Sv Jurij ob Ščavnioi. V nedeljo, dne 17. t. m. se po večernicah nepreklicno vrši zborovanje „Dekliške zveze". K obilni udeležbi vabi vodstvo. Akad. ier. društvo ,Bodočnost' priredi v ne-nedeljo, dne 24. sept. ob 2. uri popol. svoj II. prijateljski sestanek v prostorih ptujske čitalnice. Po sestanku ob pol 4. uri zabava s petjem, šaljivo pošto in konfetijem, zvečer ob 8. uri s plesom. Vabi na obilno udeležbo društvo. Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Naš* dolžnost m a veže, da spet nekaj omenimo o naši Marijini cerkvi v Mariboru. Kar smo zaupali, kmo dosegli: Že imamo v cerkvi nov altar in pres ol za čudodelno podobo Matere Milosti, ki se nam zelo dopadala. Ker je vsa stavba bila že v začetku sv. Antonu Padovanskemu in sv. Filomeni v po.-ebno varstvo izročena, sta oba čudodelni svetnika dobila v novi cerkvi vsak svoj altar — ven- dar še tema manjka lepib nastavkov. Te nastavke hočemo kakor hitro mogoče poskrbeti. Euako mislimo na nov sv. križev pot, če nas naši družniki s svojimi prispevki ne zapustijo. Ker naša družba šteje blizu 66.000 udov, bilo bi nam veliko pomagano, če bi družniki vsaj še enkrat v življenju svojo dolžnost storili. Čim zvestejši so v svojih milcdarih, tem hitreje bomo napredovali v kinčanju cerkve Matere Milosti. Nove družnike še vedno radi sprejemamo. Frančiškanski samostan v Mariboru, dne 21. avg. 1902. 605 3—1 P. Kalist Heric, gvardijan in žopni upravitelj. Loterijske številke. Gradec 9. sept.: 62, 16, 88, 76, 73. Dunaj 9. sept.: 85, 59, 51, 56, 40. Vsaka beseda stane 3 yin. Najmanj» objava 45 vin. ALA OZNANILA • • • • • • • Vnaka beseda «tane t vin. Vsaka beseda staue 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. Proda Ti inserati se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridcjati znamka ¿a odgovor. m Gostilna edina v občini, z lepo hišo, za letni izlet, prodaja tabaka, branjarija in popolna koncesija, dober sadonosnik in vrt, blizu mesta in kolodvora, se ceno proda. Sodi tudi za penzijoniste ali za kakšnega rokodelca. Naslov pove uprav. BOB 6—2 Nova hlia v švicarskem slogu zidana se proda v Studencih pri Mariboru; obstoji iz dveh sob, ene kuhinje, vrta, svinjskih hlevov in studenca. Več pove Franc Čerič, posestnik v Studencih. B50 5-4 Nova slša, v švicarskem slogu zidana, s« takoj proda zaradi preselitve v Stu dencih Pri Mariboru, 8 minut od Jože-fove cerkve. Velik vrt, studenec, 1 kravji, 2 svinjska hleva, kuhinja za perilo, drvarnice, velika klet in branjarija. Vse v najboljšem stanu in na lepem prostoru. Mesečna najemnina 54 K Izplačati je 5000 K, drugo ostane. Več pove Franc Corič, posestnik v Studencih, Lembaška cesta. 578 5—3 Lopo posestvo z gospodarskim poslopjem in prešo v občini Rošpah nad Mariborom št. 32, skupno 12 in pol oralov, obstoječe iz 2 in pol orala dobrih vinogradov, 3 in pol orala na novo nasajenega sadonosnika in 3 orale debelega gozda in nekoliko njiv in travnika, se proda. Več se izve pri hišni upraviteljici, Viktringhofgasse št. 20, Maribor. 606 2 1 Mala hlfta, novozidana, v bližini juž. kolodvora, obstoječa iz 3 sob in 2 kuhinj, čez pol orala zemljišča ter vse, kar h gospodarstvu spada, se proda za 8 ¿00 Id. 1200 gld- ima posojilnica dobiti, praša se naj Wildenrainergasse št. 12, ■alo posestvo, hiša, gozd, njiva in sadonosnik, skupaj 5 oralov se po ceni proda. Vpraša se pri g. Leopoldu, St. Ilj v Slov. gor. št. 1. 598 2—1 Posestvo, 15 minut od kolodvora Pesnica, z malim vinogradom, njiva, sadonosnik, se takoj proda. Več se izve v Grajski ulici št. 12, I. nadstropje, Maribor. 688 2—2 Hlia z vrtom in poljem, četrt ure iz mesta, se po ceni proda. Naslov v uprav-ništvu. 619 6-1 Hlia, enonadstropna, dobro zidana, najemninska, dve kleti in trgovino v hišo, blizu koroškega kolodvora, se po ceni proda. Vpraša se Bankalarigasse št. 4, Maribor. 609 10—1 | Malo posestvo, eno uro od mesta j Maribora se pod ugodnimi pogoji proda, ■ posestvo obstoji iz hiše in gospodarskega poslopja, zidano in z zpeko krito, v dj-brem stanu, 3 orale in njiv in travnika, studenec pri hiši in sadonosnik, več pove glavni zastopnik „Slavije" Ivan Veras v j Mariboru. 607 2—1 ' Pekarskega učenca sprejme Ber-nerjeva pekarija v Mariboru, Koroška cesta. 661 4—3 Učenec se sprejme pri Matjažu Hočevar, kljnčavničarskemu mojstru v Novi vasi, Kaniža predmestja, Ptuj. 592 3-2 Služba cerkovnika in organista ' se odda do 15. vinotoka 1905 v Žihpo-Ijah (Maria Rain) na Koroškem. Rokodelci itnajo prednost. Več pove župnijski urad. 589 3-2 j Organist, cecilijanec, ičče službe na kaki večji fpri, bodisi v mestu ali v trgu, zmožen je poučevati večje pevske zbore, kakor tudi prevzeti službo občinskega ; tajnika ali delovati pri Posojilnici. Ime , se poizve pri upravništvu. 583 3—2 : Dijak išče stanovanja s hrauo. Naslov v upravništvu 690 3—2 Dve sobi, meblovani, ss takoj oddasta. Grajska ulica št. 12, I. nadstr. Maribor. _597 1—2_ Dijaki 3e sprejmejo na hrano in stanovanje v Gradu, I. nadstr., vrata št. 33. 613 2—1 Dijak se sprejme na stanovanje in hrano pri gospej Antoniji Divjak, Tfarrhofgasse 7, Maribor. 610 2—1 D»a dijaka, iz boljše rodbine se sprej-m ta na stanovanje in hrano. A. Vertnik Koroška cesta 50. 618 1—1 Nauk na glasovir in gosli zastonj dijakinjam iz boljših hiš, stanujočim pri mo;i hčerici, učiteljski kandidatinji v Mariboru. Naslov pri upravništvu. 621 1-1 Odda se. Trgovina špecerijske ali mešane stroke se želi takoj vzeti v najem. Naslov pri upravništvu. 544 6—5 V najem se da. Kovačnica tik državne ceste, s primernim stanovanjem, bodisi za samca ali oženjenega, se da v najem. Dobi se v najem tudi vrt in njiva. Več se izve pri lastnici Tereziji Fink na Prelogah pri Prihovi, p. Konjice. 623 2—1 Dobroidoča branjarija se takoj da v najem v Studencih št. III, na okrtyni cest'. 626 1—1 Mlinska oprava, obstoječa iz mlin- j 584 <"f T>b «kih kamnov, trijerja, cilindra za moko, ■ A i W*> VV v»i A*« transmisijona, elevatorja, škafov in dru- ! gih strojev, se prav po ceni proda. Ogleda . Dva sodarska učenca se sprej-se lahko iz prijaznosti pri gospej Parnat , meta v Mariboru Schillerjeva cesta 17, pri 8v. Lovrencu nad Mariborom. ! Tam se tudi prodajo cevi za studenec. 611 3—1 i 584 3-2 i t FRANC PERC IzdeJovatelj godal ♦ v Mt&riboru ♦ «rajski trg si. 3T priporoča svojo veliko zalogo godal, kakor: gosle od gld. 180 naprej; loke, škatlje ali vreče za gosli; oltre od 6 gld. naprej; violo, 6elo, ▲ base, flavte, klarinete, oboe, trompete (Flilgelhorn) iste tudi v ~ basu itd. — Vsako vrste strune, trpežne in čisto doneče, kakor tudi vsa dela za godala. Popravila se izvršujejo hitro in strokovnjaško. 617 2—1 V IliiZSiO. Dijake na celo hrano sprejme poštena, krščanska rodbina, ki stanuje v bližini vseh srednjih šol v Mariboru. Hrana je dobra, lepa, zračna in bvetla posebna soba in so dijaki pod ostrim nadzorstvom. Naslov pri upravništvu. 591 3—2 I ali 2 dijaka se sprejmeta na stanovanje z dobro hrano pri nadučitelju I. Weixl u, Maribor, Zofijini trg 3. 596 3-2 Dijaki se sprejmejo na hrano in stanovanje. Lepa, separatna, svetla soba in dobro nadzorstvo. Naslov pri upravništvu. 600 2-1 Službo cerkovnika in organista kje na Spod. Štajerskem išče in želi dobiti čez 30 let star mož, oženjen, spodobnega oboašanja. Naslov pri upravništvu. 624 8—1 Služba občinskega redarja se takoj odda Prosilci morajo biti oženjeni, vešči slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi ter ne čez 40 let stari Več se zve pri podpisanem občin, uradu. — Občinski urad v Framu, 11. sept. 1905. — Župan. 620 2—1 Ceno stanovanja za eno deklico ali fanta. Naslov pri upravn. 604 2—2 Izjava. Jaz, Feliks Likavec iz Jare-nine, prekličem, kar sera govoril o go-spici Mimici Gornig, kot neresnično, obžalujem, da sem jo žalil na njeni časti ter jo prosim odpuščanja. 622 1-1 .-H' -- •••- -t*«-.-*. Zahvala Povodom smrti naše iskreno ljubljene matere Jožefe Zamuda, pocestnico V Križevcili, izrekamo vsem prijateljem in znancem za obilne dokaze sočutja najtoplejšo zahvalo. — Posebej se še zahvalimo g. duhov, svetovalcu Ivanu Bohanec, ki so pohiteli, da vodijo svoji sestrani kondukt, g. župniku Jožefu \Veixl za obilne tolažljive obiske v bolezni in za poučni nagrobni govor, g. župniku iz Veržeja in domačemu g. kape-lanu za udeležbo pri pogrebu, gospodu kapelanu S. Petek od Male Nedelje, gospe du dr. Lebaiju, slavn. učiteljstvu, nadalje pevcem za ginljivo petje in sploh vsej mnogobrojni množici, ki je spremila našo zlato mater k zadnjemu počitku. 626 1—1 Sv. Križ na Murskem polju, 8. sept. 1905. Žalujoči otroci. Zdravje je največje bogast»o! Kapljice si Marta. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo' za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in sp.-.sonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče. Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajeniu. Lečijo vse bolečine na jetrih in sleleh ter kolko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo : mestna leltarnn, Zagreb, zato se naj naroftujejo točno pod naslovom: 483 20 -9 Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg ši. 68, poleg min sy. Marfca Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvauajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto : 1 ducat (12 steklenic) 4 14. 4 ducate (48 steklenic 14 60 K 2 duo&ta (24 steklenlo) 8 14. 5 ducatov <60 steklen.) 17 — M. 3 ducate (35 steklenlo) 11 H. Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. uad-iogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, civilja; Josip Sejjanič, seljak itd. BIT Ustanovljena 1. 1360. Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo ! Konjak iz starega, domačega vina, prodaja franko 4 steklenice 12 K, 2 1. 16 K, novo naravno Franc žganje 2 1 K 9 60, žganje iz drožja, tropin in vinskih ostankov 2 I K 5'60. 85 48-28 ' BENEDIKT HERTL, j i posest, graščine Oolič pri Konjicah. Sta- ] jersko. — Zaloga pri Alojzu (¿uandestu j v Mariboru, Gosposka ulica. B. Talento, prodajalna drv in premoga j Maribor, Mellingerstrasse 12 | se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo i v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C. j Weingerl v Tegetthofifovi ulici, M. Berdajs' ; Sofijni trg, Filiala Weigert Bismarkova ulica in v hočki mlekarni Sammerlingova ulica. 62 26—19 Vizitnice priporoča tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Dijaki iz boljše hiše se sprejmejo na celo brano in stanovanje- Nadzorstvo strogo. Soba lična. Naznanila se blagovolijo poslati na upravni-štvo pod št. 612. 2-2 Javna zahvala. Podpisani si štejem v dolžnost, se javno zahvaliti zdravnikoma za velikanski trud in požrtvovalnost ob času nesrečnega poroda moje žene. Iz srca se zahvalim gosp. dr. Antonu 0 e r v i n k a, zdravniku na Ljubnem, za njegovo nad vse spretno in hitro zdravniško pomoč, kakor tudi g. dr. Vitu Červinka, zdravniku v Braslovčah, za skrb in marljivost, za zopetno pridobitev zdravja moji ženi. Le božja Vsega-mogočnost in trezna zdravnikova razsodnost je bila mogoča storiti to. — Priporočam pa blaga gospoda vsem, ki potrebujejo zdravniške pomoči. Preserj e, dne 5. kim. 1905. Ivan Germadnik. Franc Korošec trgovec z železom in mešanim blagom 0-<>i*iiji Radgoni f_73 priporoča svojo bogato zalogo železa, nagrobnih k rižev, kotlov, štedilnikov, železnih peči j in posode po najnižjih cenah in solidni posrežbi. :«x»oooooooa -4—> 00 O cS N >o O cS CSJ Ode^e iz flanela, iz najholjse Himalaja volne, kompletno dolge in široke . 1 komad sedaj samo gld. 110 Obrisalke, za gospodinjske priprave, posebno močne........pol ducata 1 tiX Namizni prti, zelo trpežni, barvani, veliki......................L komad Obrisalke za posodo, rudeče in modro pisane..........pol ducata Namizni prti, iz platnenega damasta, beli........... 1 komad Servijete, iz platnenega damasta, rožnati vzorci .........pol ducata Posteljne predproge. kompletne, velike............ 1 komad Žepni robci, beli ali barvani................pol ducata Močno platno ..................1 komad 20 metrov Domače platno Vojaško platno.................1 Posteljna oprava, barvana, rdeča ali modra........1 " ~......................1 20 20 23 23 23 1 10 — 45 — 50 1 10 1 20 -40 —•48 3 60 4 20 3 60 450 3 60 6 60 — 50 —•95 -•28 —•23 1-90 1 80 1 20 220 Močni šifon, bel. najboljša vrsta Konfekcijsko platno, belo, zelo močno . . . Atlas-gradl za postelje, bel. rožnat, 120 cm širok......1 „ 1 meter Pukano perje, brez prahu........................1 kg Angin za napolnjevanje perja, rožnate ali rumene barve........1 meter Obrisalke (frotier), beli, z lepimi reki . ............ 1 komad Odeje, (šivane) iz najboljšega turškega kretona ali ruša........... Zastori, iz Čipk ali sukneni, dva dela, za eno okno............ Kavina garnitura, obstoječa iz 1 kavinega prta in 6 servijet........ Suknene obleke za otroke od 3—9 let................ Štajerski kostimi za otroke od 3—9 let............sedaj samo 3'50 gld. do 4'— Suknena obleka za fante od 9—13 let............... „ „ „ 5-— „ „ „ gospode, trpežna, vsaka velikost...................„ „ , 8'50 Modna „ „ „ najfinejša vsaka velikost....... sedaj samo 10 gld. do 13'— Euknene hlače „ „ vsaka velikost . -.........sedaj samo 2'30 gld. do 3 — tajerska obleka za gospode, vsaka velikost, za zimski čas.........sedaj samo gld. 13-— Loden v vseh barvah za ženske obleke.............1 meter —32 Barhent za obleko in perilo.................1 „ —'18 Predpasniki, ki se lahko na obeh straneh nosijo......... 1 komad —'48 ¡¡MT Samo v Mariboru, Grajski trg* št. 2. cs p p o o< N P P-i O GG «5. CD e-t- C Bt p- O i—i. GO D I—I« O P Alojzij (ffiiiiišek, zaloga suknenega, modnega, platnenega in konfekcijskega blaga Pri AmerikaaictB". s i i I i i i M i 1 I I 1 Vsakovrstne najboljše poljedelske »troje posebno pa 473 9 I nf M É mlatilnice i & 1 i s za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice " priporoča ' i 1 1 trgovina z železnino ,MERKUR' P. Majdič, Celje. ♦ ♦ ♦ ZalogaH4 omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in presie za pripravljanje ma-linovega soka. Vrtni stoli in železno pohištvo. Trarerzc ln ccment! Karol Kociančič kamnoseški mojster v Mariboru samo Schillerieva cesta štev. 25. izdeluje altarje, prižnioe, podobe itd. kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča stavbinska dela. Zaloga nagrobnik kamnov, 517 4 Načrti in proračuni. ¡I Okrajna hranilnica v Kozjem obrestuje hranilne vloge po 4 K 25 v od 100 K in daje posojila na zemljišča proti 5% obrestovanji. ¡514 3-1 Rentni davek plačuje hranilnica sama. *********** ** *********** * Ferdo Motnikar * urar v Dolu pri Hrastniku "^f*- (v občinski hiši) 593 2 priporoča svojo trgovivo z urami, zlatnino, srebrnino itd. — Vsaka nova srebrnina in zlatnina je od c. kr. punčnega urada puncirana. — Vse zelo po ceni! — Popravila se izvršujejo najceneje! Jamstvo! Svoji k svojim! ********** ** *********** Ižd&je:?ij in založnik a£*col. tisk. društvo '. Odgovorni aretíaik: Ftrdo Ltskovar. Tink ÚtkAíM sv. Ciril».