URARSTVO NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM VESNA BUČIĆ Izdelovanje ur je izrazito meščanska panoga j uporabne umetnosti in na Slovenskem tej pie- ; meniti, cenjeni in predvsem funkcionalni stroki, ki v zgodovini umetne obrti zavzema ' posebno mesto, lahko sledimo prek pisanih : virov od 16. stoletja dalje. Najstarejša poročila \ izvirajo iz Ljubljane^, eno stoletje pozneje pa že razpolagamo s prvimi podatki o urarjih na slovenskem Štajerskem, ki jih bomo skušali predstaviti po kronološki razvrstitvi v posa- meznih krajih. Ohranjene hišne in žepne ure s signaturami \ mariborskih, celjskih in ptujskih delavnic \ zgovorno pričajo, da so se urarski mojstri na ■ slovenskem Štajerskem ukvarjali tudi z za- ; htevnejšimi naročili in da njihovi izdelki, oblikovno in po kvaliteti izdelave, prav nič ne zaostajajo za sosednimi graškimi in dunajski- mi urami, izdelanimi predvsem za premožnejši sloj meščanov. j Proučevanje cerkvenih in mestnih arhivov bo zagotovo osvetlilo tudi ta pomembni del njihove dejavnosti, s tem bo pa tudi bolj po- jasnjena diferencijacija urarjev na izdelovalce velikih in malih mehanizmov. Urarji so se na- mreč, po vzorcu obrtnih združenj iz nemških dežel, delili na Großuhrmacher in na Klein- uhrmacher. Ta diferencijacija ni pomenila, da 19 je šlo za delitev dela po velikosti mehanizma, pač pa, da so od svojega združenja (ceha) ime- li dovoljenje le za izdelavo hišnih in velikih javnih ur z mehanizmi, ki jih poganjajo uteži (Großuhrmacher), oziroma hišnih in žepnih ur s pogonom na vzmet (Kleinuhrmacher). Glede na razpoložljive vire lahko zasleduje- mo urarsko obrt na slovenskem Štajerskem od 17. stoletja dalje. V zvezi s to panogo je zelo dobro raziskan arhiv v Gradcu in prav podat- ki o tamkajšnjem urarskem cehu tvorijo solid- no osnovo za prikaz te obrti tudi na našem Štajerskem. Lukas Stolberg, odlični raziskovalec štajer- skih urarskih delavnic, navaja v svojem delu o štajerskih urarjih 2 imena vajencev, ki so jih graški mojstri vzeli v uk, mi pa jih potem ar- hivsko izpričane, kot pomočnike ali mojstre, zasledimo v mariborskih, ptujskih, celjskih, pa tudi ljubljanskih in zagrebških delavnicah. Vzrok, da v slovenskem delu Štajerske ne zasledimo urarskega ceha, je pač v takratnem majhnem številu mojstrov, ki med seboj niso čutili konkurence, kot meščani pa so itak uži- vali delno zaščito. Urarji v okviru historične Štajerske so bili sprva priključeni ključavni- čarskem cehu s sedežem v deželnem mestu Gradcu. Ta se je pri svojem delu ravnal po pravilih kovaškega reda, ki jih je v 15. stoletju potrdil cesar Friderik III. V 16. stoletju dobi- jo ključavničarji že svoja lastna cehovska pra- vila, ki so jih sprejeli tudi urarji, saj so od ne- kdaj pripadali isti bratovščini. Ključavničar- ski ceh je združeval več vrst rokodelcev. V njem so poleg omenjenih bili še ostrogarji, pu- šicaiji, pilarji in sabljarji, in v svojem združe- nju so imeli kar po tri cehovske mojstre naen- krat. Pogosto je namreč osnovna surovina iz- delkov pogojevala združevanje popolnoma različnih obrti v en sam ceh. Pri ključavničar- jih in njim priključenih rokodelcih je bilo železo tista primarna snov, ki jih je medseboj povezovala v eno korporacijo. Da bi bil nad- zor nad rokodelci in nad kvaliteto njihovih iz- delkov bolj strokovno upravičen, so taka združenja imela pogosto po več cehovskih mojstrov. Stroga cehovska pravila so določala trajanje učne dobe, natančno opredeljevala pravice in dolžnosti vajencev in pomočnikov in predpisovala mojstrske izpite. Vidni simbol ceha, zadružna skrinjica, je bila spravljena v Gradcu pri najstarejšem ce- hovskem mojstru in pred njo so se vršile vse važne cehovske zadeve. Vsebovala je, poleg cehovske blagajne (Bix), pečata, religioznih predmetov in ostalega, še vrsto rokodelskih knjig, iz katerih je Lukas Stolberg črpal števil- ne podatke o urarjih, ki so delovali v okviru nekdanjih deželnih meja štajerskega ozemlja. Pred to skrinjico v Gradec so hodili pode- želski vajenci iz vse Štajerske in ob odprtem pokrovu v prisotnosti mojstrov so jih spreje- mali v uk. Ko so se po treh do petih letih izu- čili, so jih ob odprti skrinjici »oprostili«, kar pomeni, da je bila s tem sklenjena njihova učna doba. Pot do meščanskega mojstra je bila dolga in trnova in ta naziv je bil dodeljen le pred cehovsko skladnico v deželnem mestu Gradcu. Med danes obstoječimi rokodelskimi spisi v Gradcu, shranjenimi v tej skrinjici, bomo, za- radi pomembnosti v njej zapisanih podatkov za štajersko urarstvo, našteli najpomembnej- še. Najstarejša knjiga Rokodelski protokol ...3 začne z letom 1647 in vsebuje zapisnike izde- lovalcev velikih in malih ur in puškaijev, raz- ne odredbe o pomočnikih in vajencih, zapise dogodkov, izide volitev, cehovska pravdanja in kazni itd. Tu so bile še Knjiga sprejetja v uk in priznanja izučitve^, dve vpisni knjigi pomočnikov^ in Knjiga prejemkov^. Čeprav so urarji leta 1690 izstopili iz klju- čavničarskega ceha, so se vse do 1776 ravnali po pravilih ključavničarskega reda. Takrat so se namreč po dolgoletnih prepirih urarji ma- lih ur ločili od izdelovalcev velikih mehaniz- mov, organizirali svoje lastno združenje, dobi- li nova cehovska pravila za izdelavo malih ur in vpeljali svoj lastni Protokol za malourar- stvo'', ki je bil ravno tako v cehovski skrinjici. Zraven so spadali še Knjiga prejemkov in iz- datkovS in Cehovski akti 19. in 20. stoletja^. Pregled urarstva na slovenskem Štajerskem bi začela s podatki o urarjih v Mariboru, ki potekajo v dokaj strnjenem zaporedju. Najsta- rejši je iz leta 1628 in izvira iz Puffove knjige o Mariboru in njegovi okolici. V registru stra- žarjev vrat omenja Puff urarja PETRA RIL- LA, zabeleženega med 230. osebami, ki so v Maribor uvažale vino'O. Pisec Ruške kronike, Jožef Avguštin Mezna- rič, navaja v seznamu dijakov ruške gimnazije za leto 1686 in 1692 ime učenca Neymar Jo- annesa Michaela iz Maribora, pozneje urarja v tem mestu! 1. Stolberg ga omenja kot urarja malih ur z imenom MICHAEL NEYMAYER (Niemauer). V Protokolu iz leta 1696 stoji, daje Mich. Neumayer od ceha zahteval »da bi mu dodelili naloge«, prošnja pa je bila odklo- njena z razlago, da je v »mestu že itak dosti urarjev, ki nimajo naročil«i2. Ta kratki zapis, v kolikor se nanaša na odpiranje delavnice v Mariboru, ki je takrat štel okoli dva tisoč pre- bivalcev, nam nudi dragocen podatek, da je ob koncu 17. stoletja delovalo v Mariboru več urarjev. Leta 1698 se Neymayer kot »pomoč- nik za male ure ponovno oglaša s prošnjo, da bi ga sprejeli za cehovskega podeželskega mojstra (Landmeister)... naselil pa bi se v Ma- riboru, Ptuju ali Radgoni in jim ne bo delal konkurence, razen ob semanjih dneh«. Ce- hovski odgovor se je glasil, da bi ga sprejeli za meščana le pod pogojem, če bi kupil hišo in bi s tem lahko postal »vkupljeni« mojster. Če je pomočnik hotel postati podeželski mojster, se je lahko včlanil v mestni ceh, delo- 20 vati pa je smel le izven mestnega pomirja. Cehi so namreč z omejenim prilivom novih rokodelcev trdovratno ščitili svoje interese. Da bi izvencehovske obrtnike lažje kontroli- rali in imeli od njih koristi, so takim »vkuplje- nim« mojstrom dovolili izvrševati obrt proti vplačilu nekega zneska. Neymajerjevih ur za sedaj ne poznamo, ravno tako ne izdelkov njegovega sina, ki je leta 1724 zabeležen v graški knjigi pomočnikov kot ROCHUS NIE- MAUER, Meistersohn zu Marburg^^. Prej omenjena kratka pripomba iz urarske- ga Protokola, s katero so Mich. Neymayerju zavrnili prošnjo, češ da je v Mariboru že itak dosti urarjev, ki nimajo nobenih naročil, bi se lahko nanašala na Christiana Neyerja in urarja Huebra, katerega ime nam ni znano. Iz Protokola in iz knjige sprejetja v uk izvemo, da je CHRISTIAN NEYER, rojen na Saškem in izučen na Dunaju, leta 1692 še enkrat vpi- san kot vajenec pri graškem urarju Georgu Neßlui4. Dve leti pozneje je v Protokolu vpisan v »črno knjigo« (Schwarzen Buchi) ker je »fretal«, kar pomeni, da je izdeloval ali po- pravljal ure, ne da bi imel spričevalo o dokon- čani učni dobi. Meščani so se namreč radi obračali na t.i. fušarje, ki niso pripadali cehu, ker so njihovi izdelki bili znatno cenejši. Ko se je upiral plačati kazen, mu je ceh zagrozil, da bodo za »njim poslali netopirja v Maribor« - tiralico (Fledermaus schicken). Iz te notice je namreč Stolberg zaključil, da je deloval v Mariboru, kar so pozneje potrdile tudi mari- borske arhivalije. V Mariboru sta se mu leta 1701 in 1703 rodila otroka in v Mariboru je bil tudi pokopan leta 1719 ' 5. Tretji mariborski urar ob koncu 17. ali za- četku 18. stoletja je bil urar HUEBER, zapi- san brez osebnega imena. Edini podatek, po katerem Stolberg pravilno sklepa, da je delo- val okr. 1700, je zapis o njegovem sinu Josep- hu Antonu Huebru, izučenem v Kremsu, ki je leta 1724 vpisan v knjigo urarskih pomočni- kov kot »sin mojstra iz Maribora« 16. Skopa notica o MICHAELU MAYERJU (Mayr) nam pove, da je rojen v Mariboru kot sin mizarja Lovrenca in da je med leti 1724 - 1729 bil vajenec pri graškem mojstru in du- najskem dvornem urarju Josephu Koppu''^. Proti koncu prve polovice 18. stoletja zasle- dimo v Mariboru dva arhivsko izpričana urar- ja, ANTONA IN PAVLA ONIČA, ki isto- časno opravljata svoj poklic, njuni ohranjeni izdelki pa predstavljajo prve znane hišne ure iz mariborskih delavnic. Za sedaj nam je znan le en izdelek, podpi- san z imeni obeh bratov (?) Oničev, žal ohra- njen izven naših meja'8. Gre za zanimivo sa- mostansko uro s pogonom na uteži in z nena- vadno dolgim nihalom (160 cm). Ura ima na hrbtni strani velike železne številčnice (38x38 cm), oslikane s figuralnim prizorom izpisan tekst: Paulus et Antonius Onitsch facerunt Marburgi 1756. Sub P(atri)s Gerardo Cister- ziensis Guardiano - orate pro Ulis. Za nas je predvsem pomembna izpisana letnica izdela- ve, kajti vsiljuje se vprašanje, kdaj in od koga sta Anton in Pavel Onič prevzela oz. podedo- vala mariborsko urarsko delavnico. V prvi po- lovici 18. stoletja obstoja namreč časovna vrzel med prej obravnavanimi urarji in dejav- nostjo bratov Oničev. Stolberg med svojim neutrudnim iskanjem po graških cehovskih knjigah ni našel nobenega zapisa o njuni iz- učitvi. Omenja njunega sočasnega sorodnika urarja Franca Oniča iz Lipnice in našteva nje- Žepna ura mariborskega urarja Antona Oniča, prva polovica 18. stoletja (last: Gradski muzej Varaždin) 21 gove ohranjene ure s signaturami Franz On- nitsch in Leibniz in izdelke njegovih naslednikov 19. Nekaj skopih podatkov iz mariborskih arhi- valij in štiri ohranjene ure mariborske veje Oničev nam vsaj delno osvetljuje podatek nji- hovega življenja in ustvarjanja. Iz signature na njunih hišnih urah je razvidno, da domnevna brata poslej delujeta ločeno, Anton v Maribo- ru, Pavel sprva v Mariboru, potem pa v Gre- binju pri Velikovcu. Anton Onič se je rodil okr. leta 1721, kdaj je postal mojster, pa je bilo odvisno od okoliščin v cehu, oziroma v samem Mariboru. Bil je izdelovalec velikih ur, meščanski urar in lastnik »hiše skupaj z obrtno pravico« v Gosposki ulici20. Njegova visoka podna ura iz Narodnega muzeja v Ljubljani z vrezano signaturo Anto- ni Anich Marpurg^^ kaže v svoji liniji obrisa in pozlačenih aplikah slogovne značilnosti poznobaročnega sloga. V tolčeni omamentiki, ki v razgibanem prepletu prekriva okrasno ploščo mehanizma, je že čutiti začetke roko- kojskega vzdušja. Po povedanem bi lahko sklepali, da je nastala po skupnem delovanju domnevnih bratov Oničev, torej po letu 1756, ko je bila izdelana njuna samostanska ura. Druga njegova ura v obliki knjižice iz varaž- dinskega muzeja23 predstavlja nenavadno in domiselno zasnovano obliko namizne, možno tudi žepne ure. zaradi izredno kvalitetne izde- lave se vsiljuje misel, da je nastala kot Anto- nov mojstrski izdelek, na kateri je mojster kar dvakrat vrezal svojo signaturo; na števil- čnici Anitsh Marb in na zadnji platini Antoni Anitsch in Mahrburg. Pomočniki so se na- mreč za potrditev mojstrskega naziva morali zelo potruditi in so izbirali ure bolj nenavad- nih oblik, da bi tako dosegli mogočnejši uči- nek. Poleg tega samo okrasje ure govori bolj v prid prvi polovici 18. stoletja, v tem času pa naj bi brata Oniča delovala še v skupni delav- nici. Ura je shranjena v še originalni šatulji, ohišje pa je oblikovano kot knjižica z usnjeni- mi platnicami, med katerimi sta vpeti »strani- ci« (pri uri sta to platini) iz pozlačene medeni- ne, ki ju je spretna urarjeva roka z gravira- njem, cizeliranjem in perforiranjem okrasila z razgibano baročno omamentiko, verjetno pre- neseno iz grafičnih predlog. Ure v obliki knjižic so zelo redke in prav zaradi tega velja omeniti, da je zelo podobno uro, skoraj identičnih dimenzij, izdelal tudi njegov prej omenjeni sorodnik Franc Onič v Lipnici24. Nedvomno opisani mariborski uri kažeta na visok nivo Antonove delavnice, ki je do- mnevno pri signiranju svojih izdelkov črko O namenoma spremenil v A, da bi se tako nje- gova signatura čimbolj razlikovala od signatu- re njegovega sorodnika, urarja Franca Oniča, ki je s svojo delavnico v Lipnici bil le 25 km od Maribora. Žepna ura mariborskega urarja Johanna Fischerja st., konec 18. stoletja (last: Štajerski deželni muzej Joanneum, Gradec) Za sedaj edina pisana omemba o Pavlu Oniču je podatek iz leta 1763, ko mu je umrla njegova 12 letna hči25. Njegovo dejavnost nam, poleg samostanske ure, izpričujeta še dve tabemakljasti uri z zastekljenimi vratci. Te oblike ur so se po letu 1700 razširile po vsej Evropi26 in so prek Nemčije in Avstrije prišle tudi v naše kraje: med izdelki, signirani- mi z imeni naših urarjev, je močno čutiti vpli- ve dunajskih in graških delavnic. Tabemakljasta ura v Pokrajinskem muzeju v Mariboru ima okorno vrezano signaturo BauCOnnitz Marburg (Paul Onitz) in v celoti nikakor ne doseza nivoja Antonove delav- delavnice27. Druga tabemakljasta ura28 s sig- naturo Paul Onnitsch in Griffen nam pove, da je Pavel po ločitvi z bratom(?) Antonom na- daljeval svojo obrt v Grebinju na Koroškem. Urarji so pogosto zaradi pomanjkanja naročil šli s trebuhom za kruhom in se selili iz kraja v kraj, predvsem tisti, ki iz kakršnih koli^razlo- gov niso dobili pravice do meščanstva. Če drži domneva, da je Anton podedoval »hišo z obrtno pravico«, je gotovo Pavel svoj obstoj iskal v drugem kraju. Baillie v svojem velikem seznamu evrop- skih urarjev omenja namizno uro iz 18. sto- letja, signirano Onnitsch ..: Marburg^'^. Vse- kakor gre za izdelek mariborske veje Oničev z nečitljivo vgraviranim imenom urarja, verjet- no Antona ali Pavla, možno tudi njunega neposrednega predhodnika, ki nam je za sedaj neznan. Po smrti Antona Oniča leta 1789, je hišo v Gosposki ulici z »realno obrtno pravico za iz- delavo velikih ur« podedoval njegov sin MA- TIJA ONIČ30. Iz zemljiške knjige izvemo, da je bila dve leti pozneje Oničeva hiša prodana 22 Stoječa ura mariborskega urarja Johanna Nep. Wolfliardta st., okr. 1810 (zasebna last, Gradec) »brez pravice do urarske obrti«3i, vzrok pro- daje pa nam razjasni tabernakljasta ura v za- grebškem muzeju, signirana Mathias Onitsch in Agram^2. Torej se je Matija Onič preselil iz Maribora v Zagreb in tam nadalje- val svojo urarsko obrt. Po Stolbergovih ugotovitvah v graškem ar- hivu se leta 1750 (torej še v času Oničeve de- javnosti), pojavi v Mariboru urar ANDREAS FICHTNER33, leta 1773 pa GOTTLIEB GERNGROß34. Iz njunih priimkov je razvid- no, da prihajata iz nemško govorečih dežel, ker pa za sedaj ni drugih podatkov o njuni de- javnosti, je možno, da gre za mojstra iz tujine, ki potujoč iz kraja v kraj, popravljata stolpne ure, vlagata prošnje za meščanske pravice, se pojavita enkrat ali dvakrat, potem pa izgineta neznano kam. Iz tujine prihaja tudi JOHANN HÖFLER, izučen za izdelavo malih mehanizmov v Friedbergu na Bavarskem35. Leta 1767 je vpi- san v graško knjigo tujih pomočnikov, 1775 pa že »kot meščanski urar v Mariboru spošt- ljivo prosi, da se mu dodeli naslov podežel- skega mojstra«. V Protokolu malih urarjev je Höfler grajan, da od vsega začetka ni hodil v Gradec na cehovske letne skupščine in je na-. Tabernakljasta ura celjskega urarja Primoža Okro- gelniìca, konec 18. stoletja (last: Muzej za umjet- nost i obrt, Zagreb) knadno, šele po desetih letih vplačal zaostale pristojbine. Od leta 1786 je svoje obveznosti do ceha plačeval redno, skupaj s podeželskim mojstrom Josephom Knöblom iz Celja. V le- tih 1783 - 1788 je izučil vajenca Vincenca Tonaja (Vinzenz Thonei), ki je potem nada- ljeval svoj poklic v Hartbergu356. Hišo v Po- štni ulici v Mariboru »s pravico do izdelave malih ur« je po njegovi smrti leta 1805 pre- vzel njegov sin FRANZ HÖFLER37. Njegova zlata žepna ura s signaturo Franz Höfler in Marburg seje leta 1940 pojavila na aukciji v dunajskem Dorotheumu (št. 475), Stolberg pa v svoji zbirki ur hrani njegovo srebrno žepno uro z repetimim mehanizmom, kar pomeni, da izbija polne ure in četrti, in signaturo F. //Ö/Zer39. Za MATIJO HÖFLERA, ki se omenja leta 1791, ni mogoče ugotoviti, v kakšnem sorod- stvu je bil s prej omenjenim Johannom in Franzom Höflerjem, vsekakor pa vemo, da je deloval v Mariboru39. Bolj zgovorno se nam z viri in gradivom predstavlja urar za male ure JOHANN FISCHER st. iz Dunaja40. Leta 1791 je postal lastnik hiše prej omenjenega urarja Matije Oniča^i, 1796 pa je bil potrjen za mariborske-- 23 ga podeželskega mojstra. V graški knjigi va- jencev je vpisano, da je leta 1799 sprejel v uk učenca Josepha Zhetera, rojenega v Limbušu pri Mariboru. Ker se v arhivskih virih ome- njata Johann Fischer starejši in mlajši, je ne- dvomno pravilna ugotovitev, da so ohranjeni primerki ur s signaturami Johann Fischer in Marburg, dela starejšega mojstra. O visoki kvaliteti njegovih izdelkov najbolje priča mala srebrna žepna ura s koloriranim minia- turnim motivom Alegorije trgovanja, upodob- ljena na številčnici iz belega emajla. Uro hrani graški muzej Joanneum42, od njegove druge žepne ure v zbirkah würtenberskega muzeja pa je ohranjen samo signirani mehanizem. Pri oblikovanju žepnih ur se je Fischer st. zgledoval pri vzorih iz dunajskih delavnic. Njegova tabernakljasta ura iz gradu Viltuš, danes v Pokrajinskem muzeju v Mariboru^B, kaže v svoji zasnovi še zadnje odmeve baroč- nega oblikovanja, njena klasicistično pojmo- vana dekoracija pa jo že postavlja v čas okrog leta 1800. Mogoče je umetnostno zanimivejša in oblikovno naprednejša Fischerjeva hišna ura iz zagrebškega Muzeja za umjetnost i obrt.44 Pri načrtovanju njene forme je Fischer že v celoti sledil tokovom časa in uro v obliki portala (Portaluhr) z alabastmimi stebriči do potankosti zasnoval v dunajskem empirskem slogu. Obe uri imata tipični dunajski repetimi mehanizem za izbijanje ur in četrti, ura iz za- grebškega muzeja pa še dodatne kazalce za da- tume. O JOHANNU FISCHERJU ml. obstoji samo podatek, da je dokončal učno dobo pri svojem očetu »potem ko je predložil svoj učni izdelek, ki bije četrti (Vierteluhr).« Fischer st. je umrl leta 1810^5 in delavnica ni prešla na njegovega sina, temveč jo je nasle- dila njegova žena Annasò. Ta se je kmalu za tem poročila z urarjem JOHANNOM NEP. WOLFHARDTOM iz Gradca, verjetno po- močnikom v Fischerjevi delavnici. S poroko je Wolfhardt dosegel samostojnost, delavnica je prešla na njegovo ime in pod tem priimkom se je skozi več generacij nadaljevala v Maribo- ru ta dobro upeljana urarska obrt. Preden preidemo na dejavnost Wolfhardto- ve delavnice, naj omenimo, daje leta 1815 v mariborskem L okrožju imel hišo št. 51 urar JOHANN SCHERZINGER47. v Maribor je prišel iz Velike Vojvodine Badenske, kjer so domačini skozi generacije izdelovali t.i. sc- hwarzwaldske ure kot domačo obrt. Znano je, da so jih kot krošnjarji prodajali po celi Evro- pi in mnogi med njimi so se celo ustalili in udomačili na tujem. Scherzingerjevo delova- nje v Mariboru sovpada z dejavnostjo urarjev Joh. Fischeijem ml. in Joh. Nep. Wolfardtom, kar bi pomenilo, da sta v mestu bili dve urar- ski delavnici. Če je Scherzinger ostal zvest iz- delovanju schwarzwaldskih ur, s tem nikakor ni mogel konkurirati prej omenjenim moj- strom, kajti »švarcvalderice« so zaradi skrom- nega videza pomenile cenejšo in zato dostop- nejšo varianto hišnih ur, s katerimi so že od 18. stoletja opremljali manj zahtevne meščan- ske, pa tudi kmečke domove. JOHANN. NEP. WOLFHARDT je postal mariborski meščan leta 1811 in istega leta se že omenja kot lastnik hiše, »ki jo je posedoval Johann Fischer z Dunaja«48. V graških knji- gah je zabeležen kot urarski vajenec od leta 1798, v Protokolu pa se vodi kot »meščanski urar za izdelavo velikih ur«49. Leta 1818 je sprejel v uk svojega istoimenskega sina JOH. NEP. WOLFHARDT ml., ki se že leta 1823 omenja kot njegov naslednik. FLORIAN WOLFHARDT, najbrž sin Joh. Nep. ml. je v letih 1838 - 1840 vpisan kot urarski vajenec, leta 1850 pa se obrt že vodi pod njegovim imenom. Stolberg omenja leta 1853 še urarska pomočnika Georga in Franza Wolfhardta, domnevne sinove Joh. ml., ni pa znan kraj njihovega delovanja^O. V mariborski liniji Wolfhardtov se kot zadnji urar s tem priim- kom omenja Florianov namestnik HEIN- RICH WOLFHARDT in njegova obrt se že vodi kot »prodajna«. Za sedaj so nam znane samo tri hišne ure iz mariborske veje Wolfhardtove rodbine. Vse tri so v obliki portala s signaturami Johann Nepomuk Wolfhardt in Marburg in ni dvo- ma, da gre za izdelke urarja Joh. Nep. starej- šega. Dve uri sta v Gradcu v privatni lastili, tretja pa v Narodnem muzeju v Ljubljani52. Ure odlikuje arhitektonska, strukturalno jasna zgradba ohišja z alabastmimi stebriči, ki jo prekriva bogastvo serijskega kovinskega okra- sja. Urarji so v obdobju klasicizma to medeni- nasto okrasje že množično uvažali iz sosed- njih dežel, predvsem z Dunaja, kjer so bile že dobro razvite tovrstne manufakture. Nedvomno so nasledniki Fischerja in Wolf- hardta izdelovali ure, tipične za avstrijski bi- dermajer. To je namreč obdobje, v katerem so prevladovale črne ure z alabastmimi stebriči in stenske ure v širokem pozlačenem okvirju. Ker pa so te vrste ur bolj poredko signirane, je prav verjetno, da je med številnimi nesignira- nimi izdelki, ohranjenimi v naši spomeniški dediščini, predvsem pa na Štajerskem, marsi- katera ura izdelek prej omenjenih maribor- skih delavnic. Sredi 19. stoletja se omenja v koroškem predmestju Maribora še nenumerirana hiša nekega urarja OTTA. O njem za sedaj ni dm- gih podatkov, možna pa je povezava z gra- škim urarjem Ferdinandom Othom, ki je sredi stoletja imel v Gradcu urarsko delavnico na Karmelitskem trgu53. Čeprav nam je uspelo v časovnem zapore- dju slediti mariborskim urarjem od 17. pa vse do srede 19. stoletja, ostajajo v kontinuiteti njihove dejavnosti nekatere vrzeli, ki čakajo nadaljnje raziskave. Iz arhivkih virov vidimo, 24 da v drugi polovici 17. stoletja, ko Maribor šteje okrog dva tisoč prebivalcev, delujejo v njem istočasno kar trije urarji. Najbolj nejasno je število urarjev v prvi polovici 18. stoletja, medtem, ko v drugi polovici 18. pa vse tja do srede 19. stoletja delujeta istočasno po dve ar- hivsko izpričani delavnici. V drugi polovici 19. stoletja, ko postanejo hišne ure že nepogrešljivi predmet bivalnih prostorov in ko je tudi urarstvo zajela moda historičnih slogov, se urarske delavnice spre- menijo samo še v popravljalnice in prodajalne masovno izdelanih artiklov. V mestih se mno- žično odpirajo trgovine z industrijsko izdela- nimi urami in ko se prebivalstvo Maribora v zadnjih desetletjih 19. stoletja povzpne od ka- kih 18 na skoraj 25 tisoč (po štetju 1.1900), se število teh prodajaln, od sedem naštetih v letu 1884, poveča leta 1898 na enajst54. Tudi v Celju ima urarska obrt tradicijo, ki jo je mogoče zasledovati vsaj dvesto let nazaj. Kot je že v začetku omenjeno, bo tudi pri celj- skem urarstvu govora le o hišnih in žepnih urah in trije ohranjeni primerki, signirani z imeni celjskih urarjev, nam potrjujejo njihove arhivsko izpričane izdelovalce. Prvi, sicer skopi podatek iz graške urarske knjige, je vpis vajenca PRANZA LEOPOL- DA DONINA, »sina Ferdinanda, Dr. jur. iz Celja«, ki je bil leta 1699 sprejet v uk pri zna- nem graškem urarju in štirinajstkratnem ce- hovskem mojstru Johannu Planku^s. Donino- va nadaljnja dejavnost ni znana in vse do dru- ge polovice 18. stoletja ni bolj otipljivih po- datkov o tej rokodelski panogi. Po tem času se, sicer razdrobljene omembe o urarjih, str- nejo v nekoliko gostejšo celoto in iz kamen- čkov tega mozaika zlahka ugotovimo, da sta odslej v Celju sočasno delovala po dva urarska mojstra. »Veleurarstvo« je, kot pravi celjski zgodovi- nar Janko Orožen »bilo v Celju udomačeno vsaj že v drugi polovici 18. stoletja«56 in iz tega časa je ohranjena zlata žepna ura z da- tumskimi kazalci in vrezano signaturo Joseph Knöbl in Cilli, danes v graškem Joan- neumu57. FRANZ JOSEF KNÓBL (Knäbl) se je izučil svoje obrti v Friedbergu pri urarju M. Elblu, izdelovalcu malih ur.58 V tem malem bavarskem mestecu z veliko urarsko tradicijo, so številni urarji iz različnih krajev nemško govorečih dežel opravili svojo vajeniško in pomočniško dobo. Ravno tako so mnogi izučeni Fridberžani svoj urarski poklic opravljali v tujini in za 18. stoletje imamo po- datke, da so v Ljubljani delovali kar štirje urarski priseljenci iz Friedberga^^. V knjigi pomočnikov obstoji podatek, da je Knöbl leta 1768 »proglašen za pomočnika«, iz Protokola pa je razvidno, daje leta 1779 »najet za pode- želskega mojstra v Celju v Spodnji Štajerski«. J. Orožen ga leta 1783 omenja kot lastnika »hišice« na nekdanji Trancilo. V knjigi izdat- kov se leta 1789 omenja njegov vajenec JO- SEF KNES, ki bi ga lahko istovetili z Jožefom Knezom, lastnikom hiše v Celju na prehodu iz 18. v 19. stoletje^l. Knöblovo delavnico je leta 1796 prevzel GEORG NIGGEL, ki se v svoji prošnji za sprejetje v urarski ceh sklicuje »na Knöblovo malourarsko pravico (Kle- inuhrmacher Jus), pridobljeno s poroko Knö- blove vdove62. Gotovo je takrat dobil tudi Podna ura celjskega urarja Antona Leithnerja, okr. 1780 (last: Magistrat, Gradec) 25 mojstrski naziv, kajti ta se je običajno pove- zoval s časom poroke in pričetkom dela v lastni delavnici. Iz zapisa v Protokolu bi se dalo sklepati, da gaje leta 1798 doletela ne- sreča, saj je urarski ceh »pogorelemu mojstru iz Celja« priskočil na pomoč z večjo vsoto de- narja, potem pa je ok. 1800 Niggel že zapisan kot lastnik neke druge hiše na nekdanjem Ve- likem trgu63. Verjetno je Georg Niggel pripadal veliki urarski družini, katere člani se pojavljajo po- leg Gradca še v Stettnu, Salzburgu, Friedber- gu itd., ni pa še pojasnjeno, od kod izhaja nji- hov rod. Najbolj verjetno je celjski Niggel potomec graškega urarja Josefa Niggla, prise- ljenca iz Friedberga na Bavarskem, in s tem, ko je poročil priletno vdovo, je kaj hitro zase- del izpraznjeno mesto urarja Knöbla. V letih 1801-1805 je izučil vajenca Matijo Weisa, leta 1814 pa se omenja njegovo zadnje plačilo cehovske pristojbine. J. Orožen pravi, daje na nekdanji Dunajski cesti »kočico nekdanjega čuvaja grajskih vrat odkupil od magistrata JURIJ NIGGEL in jo spremenil v urarsko delavnico, od njegove žene Uršule pa sta jo leta 1850 odkupila neka zakonca«64. Ta podatek se verjetno na- naša na njegovega istoimenskega sina, ki je nadaljeval očetov poklic, žal pa vsaj za sedaj ne poznamo njegovih izdelkov. Za drugo polovico 18. stoletja omenja Oro- žen še dvojico celjskih urarjev, BLAŽA IN PRIMOŽA OKROGELNIKA65. Blaževih ur ne poznamo, Primoževo hišno uro s signaturo Primus Okrolni in Cilli pa hrani zagrebški muzej65. Gre za tabemakljasto uro z repetir- nim mehanizmom, ki poleg ur in minut kaže še dneve v tednu in datume v mesecu. Če upo- števamo podatek, da je bil Primož lastnik hiše v nekdanji Dolgi ulici, ki je leta 1783 bila še v posesti kiparja Ferdinanda Galla, bi po- temtakem Okrogelnikova ura morala nastati v obdobju zrelega klasicizma, torej ob koncu 18. stoletja. Njen, še nekoHko baročni videz, je pač posledica takratne obrtniške konserva- tivnosti, ki so se ji urarji, enako kot v sosed- njih deželah, težko odpovedali. Primož Okro- gelnik je bil lastnik omenjene hiše do leta 1827. Približno od tega obdobja dalje se ome- nja dejovanje celjskega urarja GREGORJA GORIŠKA67, ne poznamo pa njegovih izdel- kov. Visoka podna ura v graškem magistratu z vgravirano signaturo Anton Leithner in Cilli in z napisom na nihalu Qui sum sum sum- mus, je mogoče narejena po naročilu prav za opremo teh prostorov^s. Vsiljuje se nam vpra- šanje, ali je ime Antona Leithnerja istovetno s celjskim urarjem, ki ga J. Orožen omenja kot »Lamprehtova delavnica«69. ANTON LEIT- HNER se je izučil v Ingolstadtu in v Knjigi pomočnikov je leta 1773 vpisan kot urar za velike ure. Drugih podatkov o njem ni, vemo le za njegovega domnevnega sorodnika Tho- masa Leuthnerja, ki se je sočasno ukoreninil v Zagrebu in deloval kot zelo upoštevan meš- čanski urarski mojster^O. Antonova magistrat- na podna ura z mehanizmom, ki z enkratnim navijanjem teče eno leto, je dovolj zgovoren dokaz o visokem nivoju te ugledne urarske de- lavnice, njena datacija okr. 1780 (tudi po Stol- bergu) pa govori o izdelovalcu, ki je tehnično in oblikovno šel v korak s časom. V nadaljevanju bi predstavila še en, sicer nekoliko pomanjkljiv podatek o urarju JO- HANU HÜLERJU iz Celja, ki se v arhivskih virih omenja leta 1816 v nekem sporu med iz- delovalci velikih in malih ur, ohranila pa se je tudi z njegovim imenom in krajem »Cilli« sig- nirana nihalna ura, ki teče 8 dni^O. Razpolož- ljivi podatki o urarju Hülerju bi lahko pome- nili, daje proti koncu 18. stoletja v Celju de- loval poleg dveh omenjenih še en urar, če- prav je težko verjeti, da bi sočasno živeli v Ce- lju kar trije urarski mojstri. Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki pri- kaz, se nam predstavlja samo z inicialkami J.A-0-Hi Cilli. Gre za hišno uro s stebrički iz začetka 19. stoletja (verjetno empirska ura v obliki portala), ki je nekajkrat menjala lastni- ka, dokler se sled za njo ni popolnoma izgubi- la. Če so bile inicialke izdelovalca ure pavilno prebrane, jih za sedaj nikakor ne morem pri- pisati enemu od pravkar naštetih urarjev. V drugi polovici 19. stoletja postanejo tudi celjske urarske delavnice samo še popravljal- nice industrijsko izdelanih ur in prodajalne masovno izdelanih artiklov, kar pa ni pred- met naše obravnave. V starem obrtnem središču Ptuju, kjer so se stikale in križale trgovske poti, sta trgovina in obrt držala mesto na zavidljivi ravni. Iz zgodovinskih virov vemo, da je bila med šte- vilnimi generacijami ptujskih obrtnikov za- stopana tudi urarska obrt, ki ji lahko sledimo od druge polovice 17. stoletja dalje. Nekoliko fragmentarni, pa vendar kontinuirani podatki o tej dejavnosti kažejo, da sta v mestu delova- la po en ali dva mojstra hkrati. Bolj zgovorni so podatki iz druge polovice 18. stoletja, z imeni dveh urarjev pa se ujemajo tudi materi- alni dokazi o obstoju teh delavnic. Prva vest o ptujskem urarju je povezana z Zagrebom, ko je PETER PLOCER iz Ptuja iz- delal leta 1676 veliko uro za zagrebško katedralo72. o urarskih povezavah med Za- grebom in Ptujem govori tudi podatek, da so Ptujčani leta 1689 kupili pri zagrebških fran- čiškanih veliko javno uro za svoj mestni stolp ob proštijski cerkvi^S. Naslednji urar, ki sodi v naš kronološki za- pis je PETER RIEZLER (Liesler), rojen v Landecku na Tirolskem'74. v Protokolu se kot njegovo bivališče omenja Ljubljana, ob- stoja pa zabeležka, daje leta 1686 kot vajenec graškega urarja F. Hiemerja »najprej svojemu 26 mojstru utekel«, potem pa se v letih 1687-1690 pri istem dokončno izučil za urar- ja velikih ur. Leta 1696 je vpisan v knjigi ptuj- skih meščanov''^^ naprej pa o njem ni več po- datkov, pa tudi njegovih izdelkov ne pozna- mo. Iz razpoložljivih virov bi se dalo razbrati, da je sočasno z njim deloval v Ptuju urar JO- HANN PEGINET (Pagurt), priseljenec iz Si- bringa v Loreni^ó. Kot izučeni puškar je do- končal leta 1696 še urarski poklic v dobro znani graški delavnici Joh. Planka. Ko se je po 12 letih ponovno vrnil v Gradec in leta 1708 predlagal, da bi ga na podlagi mojstrske- ga izdelka sprejeli v ceh, se je predstavil kot »meščan in urar za male ure iz Ptuja«. Čeprav mu je bila prošnja iz »tehtnih razlogov« za- vrnjena, je Peginet pozneje dosegel svoj cilj in če ponovimo besede Stolberga kot dobrega poznavalca štajerske zgodovine urarstva, »je vedno bilo dovolj razlogov za zavrnitev pre- tendentov«. Da bi namreč prosilcu čimbolj otežkočili delo, so jim cehovski mojstri iz konkurenčnih in drugih razlogov radi nagajali in grajali vsa- ko malenkost, ali pa so zahtevali nov izdelek, ki gaje pomočnik lahko celo trikrat ponovil. V nadaljevanju predstavljam še urarja za velike ure LORENZA PÖLKNERJA, kije bil leta 1724 sprejet za ptujskega meščana, še en- krat pa se omenja leta 1754 kot lastnik hiše v mestu'77. V času Pölknerjevega delovanja je leta 1737 pridobil meščanske pravice, kar je bilo seveda pogoj za opravljanje obrti, še urar JOSEPH GÜSTL (Gisti) iz Švabske?«. Za iz- delavo velikih ur se je izučil sprva na Dunaju, v letih 1720 - 1724 pri graškem uraju M. Höl- zlu in še istega leta je vpisan v knjigo pomoč- nikov. Ker obrtna proizvodnja ni bila vezana samo na mestno prebivalstvo, so ptujske delavnice prav gotovo zalagale z urami svoj bližnji in daljni okoliš. V zgodovinskih virih srečamo v Ptuju proti koncu prve polovice 18. stoletja še tretjega urarja JOHANNA MUßPACHERJA, tokrat izdelovalca malih mehanizmov. Leta 1743 je vpisan v knjigo ptujskih meščanov (Müßbacher), živi in dela v Ptuju še leta 1754, ko se omenja v popisu hišnih lastnikov79. Tudi Mußpacher se je, kot že nekaj urarjev iz naših krajev, izučil v letih 1730-1736 v gra- ški delavnici Joh. Planka in dokončal svojo vajeniško dobo pri njegovi vdovi. V knjigi prejemkov je omenjen leta 1743 in možno, da je v tem času, ko je postal meščan Ptuja, tudi vplačal svoj mojstrski prispevek. Zanimiva je pot urarja ALEXANDRA WAGNERJA, kije leta 1748 prišel v Ptuj, ga kaj hitro zapustil, in v desetih letih štirikrat menjal bivališče. Gotovo sta pred njim ome- njena urarja, eden za velike ure in eden speci- aliziran za male mehanizme, zadovoljevala potrebe mesta in okolice in da za četrtega Tabernakljasta ura ptujsko-ormoškega urarja Karla Gottwalda, okr. 1800 (Štajerski deželni muzej Joan- neum, Gradec) urarja v Ptuju ni bilo dovolj dela. Najbrž je Wagner zavoljo tega zapustil Ptuj še preden je vplačal obvezno mestno pristojbino, kot to razberemo iz beležke v knjigi meščanov, pri- pisane ob njegovem imenu. Še isto leto se Alexander Wagner z ženo Elizabeto pojavi v VaraždinuSO in verjetno se že naslednje leto seli v Vipavo, kjer deluje 9 let in pol. To je namreč razvidno iz njegove prošnje ljubljan- skemu magistratu, ko leta 1759 prosi, da ga sprejmejo za meščana »in mu dovolijo tudi iz- vajati meščansko delovanje«8l. V 18. stoletju se nam z viri in gradivom bolj zgovorno predstavljata urarska mojstra Karel Gottwald in Karel Nachbar. Skozi podatke iz njunega življenja lahko razberemo, da ne de- lujeta istočasno, kar dokazuje tudi pregled knjige ptujskih meščanov in hišnih lastnikov. Prva vest o KARLU GOTTWALDU je iz poročne knjige, ko se »urar iz Ptuja in vdo- vec« poroči junija 1776 v Gradcu s svojo gospodinjo82. Decembra istega leta je vpisan v knjigo ptujskih meščanov in ker ob njegovem imenu stoji beležka iz katere bi se dalo sklepa- ti, da seje odselil v Bjelovar83, se Gottwaldovi življenjski podatki nikakor ne ujemajo s ča- 27 sovnim nastankom njegovih izdelkov. Njego- ve tri ohranjene ure so tabemakljastega tipa. Najstarejša med njimi s signaturo Gottwald in Pettau je danes pri zasebniku v Ljubljani, iz- vira pa iz neke graščine na spodnjem Štajer- skem. Njeni izrazito plastično izstopajoči mo- tivi v mešanici baročnega in klasicističnega sloga, bi nastanek ure postavili v čas po moj- strovem odhodu iz Ptuja, t.j. po letu 1776, ker pa zaradi skopih podatkov lahko samo ugiba- mo o njegovih selitvah, se moramo zadovoljiti z okvirnimi datacijami. Ura s signaturo Carl Gottwald, Mureck v graškem Joanneumu84 je kljub tabemakljasti obliki veliko mlajša: vsi- ljuje se misel, da je Gottwald deloval v Cmu- reku po odhodu iz Ptuja. Za tretjo znano uro, ravno tako iz Cmureka, vemo le, da je pri za- sebniku v Gradcu, ne poznamo pa njenega videza. Gotwaldu je sledil KAREL NACHBAR, ki se nam s svojimi petimi ohranjenimi urami najrazličnejših oblik predstavlja kot urar z vi- soko stopnjo obrtniškega znanja, domišljije in spretnosti. V knjigi ptujskih meščanov je leta 1787 vpisan kot Groß - und Kleinuhr- macher^^, kar naj bi pomenilo, da se je kot edini urar v Ptuju v tem obdobju, ukvarjal istočasno z urami na vzmet in na utež. Torej je izdeloval ali popravljal velike stolpne ure, hišne - stenske, podne in namizne ure ter me- hanizme malih žepnih ur. Leta 1784 seje star 34 let poročil in imel šest otrok. V rojstnih knjigah, kjer se večkrat omenja kot boter otrokom iz uglednih dmžin, je v letih 1799 vpisan kot bürgl. Uhrmacher in Galanteriehändler ali samo Krämer. In kot pravi Marija Mirkovič, nekdanja kustodinja ptujskega muzeja, ki je zasledovala Nachbara po zgodovinskih virih po odkritju njegove ure v Zagrebu, se je Nachbar, »da bi lažje vzdrže- val svojo številno družino, moral ukvarjati še s prodajo drobne galanterijske robe«. Urarji namreč zaradi specifičnosti svoje sicer zelo ce- njene obrti in relativno visokih cen svojih proizvodov niso imeli veliko naročil, zato so število urarjev, predvsem v manjših mestih, najbrž določali z intemimi mestnimi ali ce- hovskimi predpisi. Nachbarove ure, vse signirane Karolus Na- chbar in Pettau, so žal ohranjene izven naših meja. Dve tabemakljasti uri s še nekoliko ba- ročno dekoracijo sta v Joanneumu in v privat- ni zbirki ur v Köflachu^o. Nedvomno je bila posebnost Nachbarove delavnice na aukciji v Dorotheumu prodana mala potovalna ura (viš. 13 cm) v kovinskem ohišju z obročem za prenašanje in s poslikanim motivom Alegorije štirih letnih časov na emajlni številčnici^^. L. Stolberg poseduje v svoji zbirki v Gradcu Nachbarovo pozlačeno salonsko uro, dosled- no izpeljano v slogu Ludvika XVI. Iz svoje matične dežele je ta slog v 80. in 90. letih 18. stoletja preko Avstrije in severne Italije moč- Stoječa ura ptujskega urarja Karla Nachbara, konec 18. stoletja (zasebna last, Gradec) no vplival tudi na oblikovanje ur v naših urar- skih delavnicah. Značilno zanj je nizanje de- korativne motivike, ki sojo urarji, v sodelova- nju z rezbarji, povzemali iz bogate zakladnice antičnega repertoarja in z njimi ustvarjali nove, razgibane obrise ohišij. Žal se je nedolgo tega izgubila sled za Na- chbarovo uro iz zagrebške gornjegrajske dm- žine Mažuranič^S, ravno tako oblikovano v slogu Ludvika XVI. Nad njenim ohišjem do- minira alegorijska ženska figura, ki kaže, daje Nachbar za izdelavo te ure najel izurjenega rezbarja, ki je dobro obvladal zahtevne želje naročnikov. Ni še namreč pojasnjeno, koliko so pri izdelavi ohišij sodelovali mizarji, rez- barji, pasarji ali zlatarji. Najbrž je bil idejni oblikovalec le urar in njegova roka, vajena ob- delave kovin je gotovo bila kos marsikatere- mu pasarskemu delu. Stolberg v svoji knjigi navaja samo par izdelovalcev ohišij znotraj štajerskega ozemlja, urarjev pa čez tristo. V naših zgodovinskih virih jih za sedaj nismo srečali in možno, da ta poklic pri nas sploh ni obstojal kot samostojna obrt, predvsem v manjših krajih. Če gre pri prej citiranem celjskem urarju Joh. Hülerju in domnevnem graškem Joh. Hällerju za isto osebo, bi lahko predpostavlja- li, da je bil Hällerjev učenec Anton Nachbar eden od šestih otrok ptujskega Nachbara. An- tonova učna doba je trajala samo eno leto (1826-1827)89 in če gre za urarjevega sina, so 28 mu jo lahko občutno skrajšali, pa tudi pri do- segi mojstrstva so sinovi imeli vedno privilegi- ran položaj. V seznamu na Dunaju delujočih urarjev so leta 1828 omenja Anton Nachbar kot befugter Uhrmacher^^, kar bi pomenilo, da ni pripadal nobenemu cehu, imel je samo pooblastila za opravljanje obrti in je šele čez čas lahko zaprosil za mojstrstvo. Delovanje očeta Nachbara sega gotovo še v začetek 19. stoletja, mogoče do leta 1815, ko se med ptujskimi meščani pojavi ime urarja IGNACIJA ME1STRA91. Bržkone gre za ose- bo, ki se v letih 1793 in 1803 omenja v Grad- cu in je po končani dejavnosti Karla Nachba- ra nadaljevala svoj poklic v Ptuju. Leta 1829 je postal meščan Ptuja urar JO- HANN HAFNER92, dve leti pozneje pa je v Protokolu za male urarje zapisan JOHANN HANNA »meščanski urar v Ptuju«, ki prosi da ga v cehu »uvrstijo med podeželske mojstre«93. Ker pa je v knjigi prejemkov ob vplačilu pristojbine za podeželskega mojstra ime istega urarja zapisano (ali prebrano) kot Johann Hahn, nam prej omenjeno časovno zaporedje za pridobitev meščanstva in mojstr- stva vsiljuje misel, da gre za ptujskega urarja Johanna Hafnerja, ki se še enkrat omenja v letu 1831, potem pa se o njem nič več ne ve. Z imenom urarja FRANZA SCHLAFFER- JA, ki je v knjigi ptujskih meščanov vpisan leta 184694, smo izčrpali vrsto urarjev, ki so delovali v ptujskih delavnicah do tistega časa, ko so stroji začeli izpodrivati ročno delo in urarji niso mogli več vzdržati konkurence in- dustrijske proizvodnje. Delokrog urarjev se odslej omeji v glavnem na prodajo in popravi- la industrijsko izdelanih ur, katerih mehaniz- mi so opremljeni s tovarniškimi žigi. Vtisnje- ne signature lastnikov urarskih trgovin posta- nejo odslej samo še reklamni napisi prodajal- cev, ki so s svojimi imeni dajali kupcem neko garancijo in jamčili za dobro kvaliteto izdel- kov, ki so prihajali iz velikih industrializira- nih manufaktur. OPOMBE L Vesna Bučič, Ljubljanski urarji v 18. stole- tju. Kronika 37, št.3, Ljubljana 1989, str. 177 (odslej: V. Bučič, 18 stol.). — 2. Lukas Stolberg, Die steirischen Uhrmacher, Graz 1979 (od- slej: L. Stolberg). — 3. Prothocoll Eines Gantz Ehrsamben Handtwerch der Groß und Klain Uhrmacher wie auch Pixennmacher Anno 1647 (do 1833). — 4. Auf Ding Freysprech Buch (1667 - 1833). — 5. Mit Got Neu Anfangentes Gesöhlen Buch De Anno 1712 (do 1739) in Einschreib-Buech deren frembten Keßellen wie auch die Einnahm deren Selbig Anno 1741 (do 1775). — 6. Ein Nahmb Buech A 1740 (do 1855). — 7. Prottocoll eines Ehrsamen Handtwerkhs Samentlicher Klein Uhrmacher Meißter (od 1776). — 8. Ein Nam und Augsagabbuch (od 1777). — 9. Innungakten des 19. und 20 Jhs. — 10. R.G. Puff, Marburg und seine Umgebung I, Marburg 1874 (odselj G. Puff.). — 11. Jože Mlinaric, Ruška kroni- ka in seznam imen iz latinske kronike, Ruška kro- nika 1985, str. 172 in 179; prof Mlinariču se za njegovo ljubeznivo opozorilo zahvaljujem. — 12. L. Stolberg, str. 318. — 13. isti, str. 529, — 14. isti, str. 529. — 15. Arhiv Slovenije (AS), Rojstne in krstne knjige ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru, 1. 1701 - 1733, f 13 in 79. Pri obeh otrocih, Michaelu in Anni Regini se kot krstna botra omenjata Mich. Neymayer in njegova žena Anna Regina, kar nedvomno potrjuje, da gre za prej omenjenega urarja Neymayerja. Mrli- ška knjiga ž.c. Janeza Krstnika v Mariboru, 1. 1664 - 1762, f. 226. Za posredovane podatke se prav lepo zahvaljujem kolegici Marjetici Si- moniti iz Pokrajinskega muzeja v Mariboru. — 16. L. Stolberg, str 517. — 17. Isti, str. 526; Jür- gen Abeler, Meister der Uhrmacherkunst, Wupper- tal 1977, Str. 423 (odslej: J. Abeler). — 18. L.Stol- berg, Str. 384, sl. 374 in 375; ura je v privat- ni zbirki v Köflachu v bližini Gradca. — 19. isti, str. 378, 480 in 530. — 20. Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Zemljiška knjiga I, f 141. Tudi za ta podatek gre zahvala kolegici Mar- jetici Simoniti. — 21. AS, Mrliška knjiga II, ž.c. Janeza Krstnika, 1.1789, str. 10. — 22. Narodni muzej, Ljubljana, inv. št. 17988. — 23. Gradski muzej Varaždin, vel. 6,5x4,5 cm. — 24. Ura v obliki knjižice ima srebrno ohišje, vel. 7x4,5 cm, njen opis je v Aukcijskem katalogu du- najskega Dorotheuma, 1964/577. — 25. AS, Mr- liška knjiga II. ž.c. Janeza Krstnika, 1. 1763, str 3. — 26. Tabernakljasta oblika ur je prevla- dovala v času Marije Terezije, tako da so jih v monarhiji imenovali »terezijanke«. — 27. Pokra- jinski muzej Maribor, inv. št. N. 6118. — 28. Ura je bila registrirana v trgovini z antikvite- tami v Ljubljani, danes je v privatni lasti. — 29. G. H. Baillie, Watchmakers and Clockmakers of the Worid, London 1963, (odslej: H. Bail- lie). — 30. Realne obrti so bile podedovane, ve- zane na določeno hišo in sposobne za vpis v zemljiško knjigo. — 31. PAM, Zemljiška knjiga I, f 141. — 32. Satovi zagrebačkih urara 18. i 19. stolječa, katalog razstave, Muzej grada Za- greba 1969, str. 8 in 18, inv. št. 1415/ odslej: Satovi zgb. urara). — 33. L. Stolberg, str. 375. — 34. isti, str. 403; J. Abeler, str. 209; H. Baillie, str 122. — 35. L. Stolberg, str. 403. — 36. isti, str. 421. — 37. PAM, Zemljiška knjiga L, f.l63. — 38. L. Stolberg, str. 438, sl. 476 in 477. — 39. isti, str. 415. — 40. isti, str. 420. — 41. G. PufF, str. 56. — 42. L. Stol- berg, sl.442 in 443; inv. št. 16254, vel. 88x62 mm. — 43. Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. 11133. — 44. Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, s.n. — 45. PAM, Obrtni protokoli, Tom 1., f 142 1/2; tudi za ta podatek se lepo zahvaljujem kolegici Marjetici Simoniti. — 46. PAM, Zemljiška knjiga I., f 142. — 47. G. PulT, str. 47. — 48. isd, str.56; PAM, Meščanska knjiga, 1. 1811, f 91. — 49. L. Stolberg, str. 448. — 50. L. Stolberg omenja še Juliusa Wolf- hardta; obstoja tudi ura z njegovo signaturo in letnico 1864. — 51. L. Stolberg, sl. 493 in 494. — 52. Ura v lasti Narodnega muzeja je kupljena 1. 1988 v trgovini z antikvitetami v Zagrebu, inv. št. 21137. — 53. L. Stolberg, str 496. — 54. Adress-Buch der Stadt Marburg 1884, 1898 in 1904. — 55. L. Stolberg, str. 505. — 56. J. Orožen, Zgodovina Celja in okolice 1, Celje 1971, str. 384 (odslej: J. Orožen, Zgod, Celja). — 57. L. Stolberg, 29 si. 420, Muzej Joanneum, inv. št. 20431. — 58. L. Stolberg, str. 406. — 59. V. Bučič, 18 stol., str. 182. — 60. J. Orožen: Posestna in gradbena zgodovina Celja, Celje 1957, štev. 11-12, str. 33 (odslej: J. Orožen, Posestna zgod. Celja). — 61. isti, str. 36. — 62. L. Stolberg, str. 421. — 63. J. Orožen: Posestna zgod. Celja, str. 22. — 64. isti, str. 50. — 65. J. Oro- žen, Zgod. Celja, str. 384; J. Orožen, Posestna zgod. Celja, str. 27. — 66. Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb, inv. št. 294/52. — 67. J. Orožen, Po- sestna zgod. Celja, str 46. — 68. L. Stolberg, str. 406, si. 421. 69. J. Orožen, Zgod. Celja, str. 384. — 70. Satovi zgb. urara, str. 3 in 18. — 71. L. Stol- berg, str. 451; J. Abeler, str. 287. — 72. Kučni sat, katalog Muzeja primenjene umetnosti, Beograd 1964, str. 34 (podatek iz: I.K. Tkalčič, Prvo- stolna crkva zagrebačka, Zagreb 1885 str. 111). V pogodbi, ki jo je urar Peter Plocer sklenil z zagreb- škim škofom Borkovičem, je razvidno, da bo za ka- tedralo »izdelal uro s štirimi kazali z dvojnim izbi- janjem ur« (najbrž je mišljeno bitje četrti s ponav- ljanjem polnih ur). V nadaljevanju pogodbe navaja, da bo »... v Zagreb prišel z dvema mojstroma ... na svojem vozu bo pripeljal kovača, ki bo koval že- lezo ... dobil bo zastonj stanovanje, kovačijo, žele- zo in oglje ... uro bo namestil v zvonik in na to 8 dni podučeval zvonarja kako jo bo navijal in urav- naval«. — 73. Marija Mirkovič, Sat ptujskog urara Karla Nachbara u Zagrebu, Vijesti muzealaca i konzervatora, Zagreb, 1972, št. 2, str. 16 (odslej: M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara). — 74. L. Stolberg, str 524. — 75. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 76. L. Stol- berg, str. 330. — 77. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str 17. — 78. isti, str. 17; L. Stolberg, str. 510; J. Abeler, str. 213. — 79. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 80. isti, str. 17 (Dieser ist ohne Bezalung mit seinen Weib davom gezogen). — 81. Zgodo- vinski arhiv Ljubljana, Cod. 1/98, f. 158,1.1795. — 82. L. Stolberg, str. 439. — 83. M. Mir- kovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 84. L. Stolberg, Muzej Joanneum, inv. št.l6363, si. 480. — 85. M. Mirkovič, Sat ptuj- skog urara Nachbara, str. 18. — 86. L.Stolberg, str. 413, Muzej Joanneum, inv. št. 10848, si. 430; privatna zbirka v Köflachu, si. 432. — 87. Isd, str. 413, Aukcijski katalog dunajskega Doro- theuma, 1956/947. — 88. Po lastnikovem pripove- dovanju je do leta 1890 bila v lasd družine Kušlan, ki naj bi se ob koncu 18. stol. preselila iz Kranjske v Krajino (možno, da gre za eno vejo baronov Kuschlanov z gradu Zablate pri Brezovici). — 89. L. Stolberg, str. 528. — 90. Franz Höfer, Wiener Meisterverzeichnis, Dunaj 1940, str. 39. — 91. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. — 92. isti, str. 17. — 93. L. Stolberg, str. 471. — 94. M. Mirkovič, Sat ptujskog urara Nachbara, str. 17. 30