8. štev. V Ljubljani, dne 28. februvarja 1901. XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K CO v.f za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. Se se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati Narodni Tlakami-1 v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Hcdoljnba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Škofova zavarovalnica. i. Devet mesecev je že preteklo, kar bo »krščanski domoljubi« s »katoliškim« Vencajzom na čelu, plameneči v čisti ljubezni za blagor slovenskega ljudstva in skrbeči za nenasitljivi globoki svoj žep, ustanovili »vzajemno zavarovalnico proti ognju in poškodbi cerkvenih zvonov v Ljubljani«. Klerikalna gospoda jo zaprisegla, da hočo vso napravo in zavode, ki jih ni spočela znana katoliško organicijska modrost, uničiti in mesto njih ustanoviti katoliške naprave, iz katerih naj bi so cedilo mleko in med po vsi kranjski deželi, ki nam bi znova postala obljubljena dežela in zatočišče vseh premoteno klerikalnih orgij. Bičati hočejo ljudstvo z bičem, ki jim ga mora splesti samo! Dasi so ti osrečevalni špekulantje že nebrojnokrat dokazali, da jo njihovo do-zdovno znanjo na narodno gospodarskem Polji toliko kot ničla, vendar hočejo vse naprave, trgovine, denarne in drugo zavode spraviti pod široltokrajni klobuk rit šega izvrstnega Bonavonture in tako *0 si v velepodjetnosti ustanovili tudi Svojo zavarovalnico, računajoč pri tem kot Vedno na nevednost in ubogljivost v oskrbo jim izročenih ponižnoposlušnih ovac in kozlov. Katoliška zavarovalnica! Ali jo ta naprava res taka, da ji *nore brez ugovora zaupali previden in umen gospodari* Mi odločno pravimo, da ne! Čo kdo pričenja izvrševati kako obrt JO v prvi vrsti potrebno, da so je sam dotično obrti do dobrega priučil, da pozna v*o podrobnosti, katero treba vedeti, da ^oro svojo obrt vršiti sobi v ko-* > s t, drugim pa v vsestransko z a -^0 vo lj n ost. Čudno bi pogledal, dragi bralec, go-•pOsko napravljenega človeka, prišedšega M oranju k tebi, rekoč: »oče, dajte sem bom pa jaz oral!«. Dobrohotno bi •o mu nasmehnil, pa bi mu dejal brez sinkov: »oj gospod, saj no znajo, tega * niso učili.« In taka jo pri novo ustanovljeni za* ^ovalnici. Nje ustanovitelji ho vsi taki &0«podjo, ki v zavarovalnih zadevah ni-J*jo niti najmanjšega pojma. Pri ustanovi tacega zavoda pa je strokovno znanje J^hii va/nosli, da so to prezreti no da, J*|ti kako naj utvar, katero ne *lUinum, s pridom in uspehom b0(1»ni, ako sem sam v prvi vrsti J^foben navodil/ Neizogibna p C .0(,i<'a tega hrozumnoga, a pri S klerikalcih čisto udoma- čenega početja je ta, da stvar ob takem brezvednem vodstvu uspevati ne more, nasprotno da mora poginiti, kjer pa ni spretnega, umnega in veščega vodstva, je stvar že vnaprej zavožena in izgubljena. Premišljen in skrben gospodar že iz tega jedinega vzroka svojih poslopij ne bo dal zavarovati pri zavodu, katerega vodstvo je izročeno tako neveščim rokam. Ali pa je novo društvo osnovano na taki podlagi, da bi se človek mogel brez pomisleka zateči v njega okrilje? Tudi to odločno zanikamo! Ustanovni kapital 100.000 kron je pri takem podjetji dandanes tako neznaten, da zavarovancem v slučaju škode nikakor no moro dajati tistega jamstva, kakor jim ga morejo dajati že dolgo vrsto let poslujoče in denarno dobro podprte zavarovalnice. Vendar pa ima gospoda okoli to zavarovalnice tako predrzno čelo, da se osmelja trditi, da njih zavarovalnica zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, d a s e lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Noben Žid bi so no drznil napisati kaj tako gorostasno neresničnega, kar so tukaj zapisali katoliško zavarovalni neizvedenci! Taka reklama jo vso prej nego-li poštena! 100.000 kron! Pred desetletji, ko zavarovanje v Avstriji še ni bilo tako razširjeno in je bilo na Kranjskem šo v povojih, tačas bi bil tako neznaten ustanovni zaklad zadoščal, nikakor pa ne zadošča dandanes, ko jo konkurenčni boj na zavarovalnem polji neizprosen, kjer mora denarno slabši podleči denarno močnejšemu, in kjer more z istinitim uspehom delovati le tak zavod, ki ima na razpolago obilnih denarnih sredstev, in katoremu ni biti treba v večnem trepoti, da so kje no pojavi kaka večja požarna škoda. Kdor pozna kolosalni zavarovalni organizem, ki zahteva velikanskih denarnih žrtev, izprevidel bo takoj, da pride novi zavarovalni zavod žo v najbližji bodočnosti lahko v največjo zadrego in stiske. Nedeljska premišljevanja. PlSo katolifiki duhovnik. Ta jo moj ljubi Sin, nad katoriin imam dopadanjo, njoga poslušajte. Iz ovangolija sv. Matevža 17, 1—9. Ali pa more Gospod nebes in zemljo imeli dopadanjo nad tistimi, ki so imo-nujejo njegove namestnike V Ali so ti namestniki vredni, da se jih posluša? O vseh se to ne more reči. Gospod zamore svoje dopadanje imeti samo nad tistimi, ki so tega vredni, nad drugimi ga gotovo nima. Kako pa je spoznati, če je duhovnik kaj vreden, ali če ni nič vreden? Kako drugače kakor po njegovih delih, po njegovem življenju in nehanju. Duhovnik, ki drugače živi, kakor uči druge, pač ne spada med vredne duhovnike. Prihodnjo nedeljo bodete slišali berilo iz 1. lista apostola sv. Pavla Tesalo-ničanom (4, 1—7.) Sv. Pavel je pisal: »Bratje! Prosimo Vas in opominjamo v Gospodu Jezusu, da, kakor ste prejeli od nas, kako Vam gre živeti in Bogu dopasti, tako tudi živite, da ste Čedalje bogateji. Saj veste, kakšne zapovedi sem vam dal v Gospodu Jezusu. To namreč jo volja Božja, Vaše posvećenje, da se zdržujete kurban ja, da izmed vas vsak ve svoje telo ohraniti v svetosti in časti, ne po gnanju poželenja, kakor neverniki, kateri ne poznajo Boga; in da kdo predaleč ne stopa i n svojoga brata v nobeni reči no goljufa; ker Gospod je maščevavec vsega tega , . . Zakaj Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak svetosti, v Kristusu Jezusu Gospodu našem.« Tako je učil veliki apostol sveti Pavel, tako je on razlagal Kristusove ukaze. Kako pa izpolnjujejo duhovniki nje-trovo ukaze ? 1'oglejte krog sebe, ljubi bratje v Kristusu, videli bosto mnogo poštenih duhovnikov. Lahko bosto pa tudi našli tisto larovže, v katerih je nečistost doma, V Črnem vrhu nad Idrijo, v Les-kovcu pri Krškem, v neki fari tržaške školijo in drugod so se v iarovžu zgodili celo detoinori. Znanih je sploh več slučajev, da so farovško kuharico umorilo sad svojega nečistega življenja z duhovnikom. Znani so tudi mnogi slučaji, da živi duhovnik s svojo kuharico v divjem zakonu. Znani so slučaji, da je duhovnik nedolžno dekletce zapeljal v nečistost. Znani so duhovniki, ki imajo noza-konsko otroke, a zanjo še toliko no skrbe, ko najrevnejši delavec. Znani so razni slučaji, da so so duhovniki udali sodomskim grehom, in šelo lani je bil tak duhovnik na Štajerskem obsojen v ječo. Seveda jo tudi mnogo duhovnikov, ki se zvesto držo Gospodovih zapovedi, ki žive v čistosti in brzdajo svojo strasti, toda tacih pravih apostolov sveto vero ne bosto dobili pri pijančovanju, niti pri volilni agitaciji, taki duhovniki se sploh no pečajo s posvetnimi stvarmi, ampak žive samo svojemu poklicu. Mi pa hočemo, da naj bodo vsi duhovniki taki, kakor je ukazal Jezus Kristus na usta Sv. Pavla, da naj bodo. Mi ne maramo nečistih in nepoštenih duhovnikov. Mi zahtevamo, da naj duhovniki spoštujejo voljo božjo, da naj po volji božji žive. Tistim duhovnikom, ki so uporni volji božji, ki žive v nečistosti, in ki svojega brata goljufajo, je treba brezobzirno na prste stopiti. Samo tako jih je mogoče spraviti na boljšo pot. Kdor skuša slabega duhovnika s kakršnim koli kaznovanjem odvrniti od nečistega ali nepoštenega življenja, kdor trdovratne grešnike javno pograja, kakor to dela »Rodoljub«, stori dobro delo. Ali je mar slabo delo, če se skuša grešnega duhovnika pripraviti, da bo pokoren božjim postavam? Gotovo ne! Bog ima svojo dopadanjo nad vsemi, ki delajo na to, da se izpolnjujejo Kristusovo zapovedi, kajti že prerok Ecehijel jo dejal (18, 20—28) »kadar se vrne hudobni od svoje hudobije, katero jo delal, ter dela prav in pravično, ohranil bo svojo dušo pri življenju«. Vrnite so torej hudobni od hudobije, prešestniki od nečistosti, a kdor se ne posveti svojemu poklicu, tistega kaznujemo in Bog bo imel nad nami dopadanjo! Politični pregled. Državni zbor ne pride do tega, da bi kaj dolal, pač pa so gode skoro vsak dan velikanski škandali. Zadnjič so Nemci hoteli necega Čeha kar pobiti. Minolo soboto jo bila posebno viharna seja. Govorilo so jo v tej seji, ki pa je bila tajna, o katoliškem svetniku Liguoriju. 0 tej stvari bomo o priliki še kaj povedali. Vojna v južni Afriki. Angleži so mislili, da bodo kar mahoma ujeli oba burska generala Bolo in Deveta, ki jima delata strašno preglavice, a oba sta jima ušla s celo armado vred. Svetovna zgodovina pozna malo takih levov, kakor so ti Buri. Tu se vidi, kaj jo kmet, če jo mož, čo ima kaj soli v glavi, če ima kaj srca za narod in svobodo. Buri so vojskujejo za svobodo tako, da jih ves svot občuduje, čo so pomisli, kakšni celi možje so ti kmetje, katerih največja država na svetu ne more ukrotiti, in kakšni so slovenski kmetje, ki večinoma še zatiralcem roko poljubljajo, potom so nam pri srcu kar milo stori. Dopisi. Iz Aplenlka nad Krškim. Nekoliko vrstic v resnicoljubni, pošteni časnik »Rodoljub«. Torej volitvoni boj za v državni zbor je enkrat za večno končan v devetnajstem stoletju. Da nam kmetom naši usiljeni poslanci kakor dr. Šusteršič, Ven-cajz, Žitnik in drugi klerikalci nikakor dobrega kruha no speko, je za vsolej resnično. Pa kaj se hoče, v jarem smo /lezli, in tega jarma je nemogoče, da bi se kmetsko ljudstvi* rešilo pred časom, da bodomo: prvič izribali mreno iz očes, da bodemo dalje videli, drugič vse okoli nas se sukajoče politično gibanje dobro premislili, in tretjič da bomo čitali napredne narodne časopise. »Slov Narod«, »Domovino«, prod vsem pa vsaj poltenega »Rodoljuba«. Potem jo Šele upanje, da bodemo prišli do spoznanja, da edino v »Napredno narodni stranki« bode enkrat naša rešitev. ■— Ze Kristus je rekel, da dvema služiti je nemogoče kakor Bogu in mamonu, (to jo hudiču). Klerikalna stranka gleda pa le na svoj žep; na primer »Domovina« št. 12. piše: Nadškof ostrogonski ima 95.000 oralov zemlje, ki mu daje 1,034.000 K dohodkov in 9 milijonov glavnice. Na dan ima ta nadškof 2800 kron. Torej vsaki dan tisoč štiristo goldinarjev. Kako ta višji duhovnik s prižnice svojim vernim ovčicam čita sv. evangelij, da lažje gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa, ko bi imel ta govornik le nekoliko čutstva v sebi, ali mu ne bi nekak strah pretresel vse njegove ude, če pomisli sam na svojo osebo, ki služi vsako uro po noči in po dnevi nad 58 goldinarjev. In naš gospod Izveličar jo rekel: Lisice imajo jame in plico imajo gnezda, sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil. Se li to strinja z gori omenjenim gospodom, ki ima petindevetdeset tisoč oralov zemlje? Se li ravna tak božji namestnik s Kristusom, ki je bil reven ubog od rojstva do groba? Presodite sami. Kovačev Jože. Iz Novega mesta. Obsojena sta bila pri okrajnem sodišči v Novem meslu klerikalca Jinez Marolt iz Stranske vasi na 20 kron, in Anton Turk iz Malega Orehka na 10 kron oziroma v zapor, ker sta se pri državnozborski volitvi iz pete skupine, v Kandiji, zapeljana po duhovnih, v pijani tolpi divje in surovo obnašala proti nekemu volilcu in ga celo napadla, llotola sta mu na vsak način zabraniti vstop k volitvi. Gosp. .losip llartman, kaplan v Šmihelu, kot provzročitolj je bil od obtožbe oproščen, ker je pred vložitvijo glavna priča umrla, in jo torej primanjkovalo dokazov. Lep izgled - le tako naprej g. kaplan! Dajte, g. kaplan, skrbite rajši boljo za blagor vaših vernih in ne Vtikajte so v reči, ki vas nič ne brigajo. Najprej spolnito svojo duhovniško dolžnosti in potem šele na druge reči mislite, ali v volitve se ne vtikajte, drugače so Vam zna prihodnjič kaj družeča pripetiti, ker mi se no pustimo od taoih kaplančkov voditi. Iz cerkljansko fare. Volitve za deželni zbor se bližajo. Ta misel šumi našemu g. župniku sedaj po glavi! Kako trdo in s kakimi sredstvi so jo pri zadnjih volitvah moral boriti, — nam je znano — g. župnik sam pa tudi dobro ve, da bi ta sredstva, kakor tudi njegove sladko gi-njene besede, sedaj na nas nobenega vpliva več ne bodo imele. Spoznali smo Vas »prečaslitt«, ter Vam odkritosrčno povemo, — da iz Vas govori zgolj sebičnost, in da so Vaše sladko besedo, s katerimi ubozega kmeta omrežite kakor pajek muho najhujši strup. Volitve s<> torej bližajo! Star bič, katere:-'a |fn0 kmetu iz rok iztrgali, se je porabil, - iznajti bo treba druzoga, — tako ugibajo gospodje. Ker pa ti gospodje pri izberi sredstev nikoli v zadrego ne pridejo, sosebno pa naš župnik, kateri jo ima kar za post debelo za ušesi, Hi |o tudi sedaj pomagal. Naš župnik je našel nov bič za upornega kmeta, in pokal bo, da bo gromelo po celi fari. listanovila se bode namreč klerikalna posojilnici. Za posojilnico jo treba imeti kapital! Kje pa toliko denarja in pa tako h 'ro dobiti' — Ali tudi to naSega župnika ni spravilo v zadrego! Zakaj pa se je skoz nekaj let za novo cerkev nabiralo, in lepa svota do 13000 gld. nabrala. Namen te posojilnice nikakor ne bo, — ubozemu kmetu pomagati, — temveč je župniku le za to, da kmeta v svojo pest dobi, potem bo pa žo druga pela, ako na njegov žvižg ne bo hotel plesati. Ta posojilnica bo za kmeta pravi pekel, — nje največji peklenšček in skušnjavec pa bo g. župnik. Ker je naš prečastiti tako go-spodarstven, posebno kar se njegove lastne nikoli polne basago tiče, nas ne bi čudilo, če bi se farovž necega dne v tovarno in gostilno izpremenil, — ali pa kar bi Se več reklame naredilo v kako drugo hišo. Saj za to, da se ga ne pozabi, naš župnik vedno skrbi, in je v najlepšem tiru si v fari nepozabljiv spomenik postaviti! Iz Begunj na Gorenjskem. Ker se nahajajo tudi tukaj naročniki »Rodoljuba«, in ker mora naš pismonoša Andrejček isto raznašati, in vsled novo naredbe ne dobi več krajcarja, torej je jako razto-goten, ter je zadnjič proti materi nekega naročnika se izrazil: Tako povej tvojemu fantu, da mu jaz no bom nosil »Rodoljuba«, in da bo še zaprt, ako ga bere. Toliko se nismo nadjali, a zapora se ne bojimo. Svetujemo pa našemu pismonoši, da se enakih izrazov nikar več ne poslužuje, ker sicer mu še drugo žilico po-lipljemO, akoravno misli, da ni nobeden drugi za pismonošo sposoben kod edino on. So mnogo zanimivejšega gradiva imamo zanj na razpolago, ako ga bo v prihodnje še take izraze rabiti veselilo. Ne boječi so bralci »Rodoljuba«. Iz Ponikve ob južni železnici. Pred tedni jo priobčil »Rodoljub« iz našo občine dopis, v katerem so jo trdilo, da uprava cerkvenega premoženja ni pravilna, ker imamo samo jednega cerkvene^ kjučarja, in še ta nima nikdar blagajničnega ključa v rokah. Sedaj se govori, da je bil prišel cerkveno blagajno pregledovat šmarski dekan, ki pa jo neki zelo nejevoljen in razburjen odšel iz farOVŽ* in se jezen vrnil v Šmarje. Tri dni potem pa ga jo zadela lahna kap. Kaj jo neki doživel pri nas? Ali jo našel cerkvene bl»* gajne [»razne, ali niso bili računi v redu. ali bogve kaj. Ponikvoljani srno sila radovedni, kaj je dekana v našem farovŽU tako razburilo in razjezilo. Cerkveno pre* mo/enje se pri naši župniji ne oskrbuj0 po predpisih, to nam je znano, in mogO*0 je, da so jo dekan zaradi tega nepravil' nega oskrbovanja cerkvenega premoŽenj* razburil. Morda pa tudi zaradi cesar drU-zega. Na vsak način pa hočemo ponikoV' ljanski larani, da se nam pokažejo cerkveni računi, ali da nam vsaj cerkveni ključar enkrat pove, kaj je s cerkven"11 premoženjem, in koliko ga jo. Saj se ve*1 dar vsako nedeljo pobira po cerkvi 111 včasih še tudi kak dober človek ,tIlJ corkvi zapusti. Kje je ta denar? Predp^ sano je, da se mora v cerkvi nabran' cerkvi darovani denar vpričo cer n i h ključarjev dati v blagajno, katere imajo župnik in cerkvena ključaj* no žup- različne ključe tako, da jeden sam more blagajne odpreti. Pri nas mia '-"^ nik sam ključe. Ko je prišel knezoško ^ Ponikvo, jo župnik temu predstavil . koga kmeta kot oorkvenega ključarja ^ pa ni bil izvoljen in potrjen cerkV«' ^ ključarjem. Župnik so je takrat aha -zoškofa, ker je imela cerkev le jed nega cerkvenega ključarja. Tako se postopa v našem farovžu. Kje pa je politična oblast, *da bi napravila red, saj ima ista tudi nadzorovati upravo cerkvenega premoženja. Iz Šmarja pri Jelšah. Nedeljo dne 17. t. m. je bil pomemben dan za šmar-ski okraj. Na ta dan zbralo se je namreč na povabilo ponikovškega velepesestnika Jakoba Zdolšeka, po domače Suca v Šmarju 30 najuglednejših kmetov iz celega okraja na posvetovanje zaradi ustanovitve političnega in gospodarskega društva. Soglasno se je sklenilo, ustanoviti tako društvo z imenom »Slovensko kmetsko društvo« in so se tudi po dveurnem posvetovanji odobrila predložena pravila. S tem je storjen važen korak naprej v kmetski organizaciji, ki je za kmeta nujno potrebna, če se hoče otresti raznih jerobov, ki mu ne pustijo naprej. Zanimanje za novo društvo je v našem okraju velikansko in že sedaj se oglašajo kmetje k pristopu v društvo. Pravila so se predložila c. kr. namestništvu v Gradcu v potrdilo, najkasneje v 4 tednih bodejo pravila potrjena in potem se vrši takoj ustanovni shod; na katerem bodejo kmetje lahko glasno in jasno povedali, kaj hočejo in kako so naj izvrši njihova organizacija. Vsak kmet, ki želi sebi in svojemu stanu dobro, naj pristopi k društvu in naj skrbi, da bodejo pristopili tudi njegovi znanci in prijatelji. »Slovensko kmetsko društvo« bodo podpiralo le koristi in težavo kmetskoga stanu in delovalo na to, da se kmet politično in gospodarsko ojači. Farovške žabo sicer reg-ljajo in prerokujejo liberalen dež, pa to regljanje naj kmetov no moti. Vremena morajo tudi za kmeta zjasniti in tudi Za njega morajo priti boljši časi, to pa le, Če bode kmet postal neodvisen od dosedanjih voditeljev, in čo se bodo postavil na svojo nogo. Naravno je, da bodejo fa-rovški gospodje kmeta strašili z liberalizmom, ker so boje, da bi so kmetom v društvu odprle oči, in bi potom ti gospodjo ne mogli več tako pometati s kmetom kakor dosodaj, in bi kmet no bil več slepo orodje v njihovih rokah. Toga se bojo in ničesar druzega, in za to vam slikajo hudiča na steno. Kmetje, no vorujte jim, zaupajte sobi in svoji moči in dan rešitve bode prišol. Združite so v društvu, katero so zasnovali kmetje sami, in to vam bo -dalo moč, da so boste lahko potegovali '-a s y u j o gospodarsko koristi in politično voljavo. _ Domače in razne novice. „Rodoljub" je bil zadnjič državnemu pravdništvu tako po volji, da gaje zaplenilo. Priredili smo drugo izdajo. (irožna nesreča za dr. Šusteršiča ^' nedeljo jo bil v Ljubljani volik shod lpgovcov, obrtnikov in hišnih posestnikov. ta shod, ki so jo bavil s plačilom davnih potresnih posojil, ki so so bila /(J;M začela izterjavati, sta prišla tudi rejc, da sestavi primeren spis, pa tudi ni dal odgovora, vsled česar je ta zavarovalnica zopet padla v laške roke, dasi so pri njej večinoma slovenski delavci zavarovani. Taka je ta klerikalna delavnost. Najvišje sodišče na Dunaju neče slovenskim strankam izdajati slovenskih sodb, ampak jim usiljujo nemške, katerih ne razumejo, čeprav ukazuje postava, da mora najvišjo sodišče izdajati tudi slovenske sodbe. Taka je pravica v naši državi. Klerikalno hujskanje. Štajerska slovenska poslanca Robič in Ploj sta pristopila hrvatsko-slovonskemu klubu, moj tem ko sta Berks in Žičkar stopila v Susteršičev klub, kjer so zbrani taki poslanci, ki jih nikjer drugod ne marajo. Najimenitnejši mož med temi IJerksovimi in ftičkarjevimi prijatelji je neki poslanec iz Galicijo, ki ne zna ne brati ne pisati, in ki v državnem zboru čika, tako da se ga vsak ogiba. Iz Ljubljano hočejo temu imenitnemu poslancu poslati kar cel ža-kelj starih čikov. Ker Robič in Ploj nista hotela vstopiti v ta klub, vodoč, da tam no bosta prav nič mogla doseči za svoje volilco, saj imajo v tem klubu Čehi, Rusi in Poljaki večino, ki skrbo za svojo ljudi no za nas Slovence, zato so začeli klerikalci silno gonjo proti njima. Mi pa pravimo njihovim volilcom: Robič in Ploj sta postopala kot prava narodnjaka in kot resnična poštenjaka ter zaslužita, da jima volilci zaupajo. Obsojen klerikalec. V Ljubljani je bil eden najhujših klorikalcev, knjigovez Ilreskvar obsojen, k*or je nekemu naprednjaku čast kradel. V tržaški okolici jo za časa volitev gorelo v nekaterih gozdičih. Lahi so vpili, da bo zažgali Slovenci in zmerjali nas, da smo narod požigaleov. Zdaj pa so jo izkazalo, da so bili tisti požigalei sami Lahi /, Italijanskega. Najbrž so jih tržaški Lahoni najeli za ta hudodelstva. '/Undarji so te laško capine žo izročili sodniji. Obsojena napadalca. Celjsko sodišče jo obsodilo dva pisarja občinskega urada v Celju vsacega na 00 kron, ker sta napadla dva slovenska mladeniča samo zato, kor sta slovenski govorila. Slovenci pa vse eno silijo svoj denar Nemcem v žep! V Vnibčali na Vipavskem imajo kaj čudnega duhovnika. Piše se K nizek. V celi fari ga noben človek no mara. Ko mu jo v farovžu bila ubita šipa, je radi toga razsajal na leci, da so jedino Polci tega krivi. Tega pa g. Knižek ni rekel, da so Polici sami tolovaji, ali sodi se po njegovem govorjenju, da misli tako. Novo premogovo žilo so zasledili v Rovtah nad Logatcem. Še je ta premog že zrel, da bo za rabo, in če ga je dovolj, da se izplača kopanje, bo imel res logaški okraj veliko korist. Vinogradniško društvo v Ljub-blani, kateremu je klerikalen poslanec Vencajz načelnik, je bilo pred kratkim obsojeno zaradi tihotapstva na 1000 kron kazni in na plačilo |2134 kron in 79 vinarjev užitnine. To katoliško društvo še te kazni ni plačalo, in že se je zasledilo pri njem novo tihotapstvo. So pač veliki poštenjaki ti klerikalci! Ljubljanski škof berači po celi deželi za svoje zavode, v Ljubljani pa kupuje za klerikalne gospodične pušeljce za plese. Ljudsko štetje v Trstu se ni vršilo samo skrajno nasilno, ampak tudi površno. Zdaj se je izkazalo, da mnogo slovenskih rodovin sploh ni bilo popisanih. To je red! Šusteršič v drž. zboru. Zadnjič jih je dr. Šusteršič v drž. zboru slišal take, da jih bo pomnil. Nemci so mu dali vsemogoče priimke »šuft«, »tepec« in še več tacih. Ali so volilci poslali dr. Šusteršiča na Dunaj da tam po nepotrebnem razgraja, ali da dela? Nova železnica. Ljubljanski župan Ivan Hribar in idrijski župan Dragotin Lapajne sta dobila dovoljenje, da smeta pripravljati vse kar treba, da se sezida železnica od Vrhnike čez Ilotedoršico v Idrijo. Vincencijeva družba v Ljubljani je v rokah klerikalcev. Ti klerikalci sicer vedno zatrjujejo, da so narodnjaki, a ven-der zaničujejo slovenski jezik tako, da so letos narodnjakom poslali samo v nemškem jeziku spisano poročilo tega društva. Sramota! Viničarski tečaji. V svrho izvež-banja viničarjev v ravnanji z ameriško trto jo štajerski deželni odbor priredil na vinarski šoli v Mariboru, na viničarski šoli v Ljutomeru in v trtnici na Bregu pri Ptuju posebne tečaje, ki so se začeli 15. fobruvarja in bodo trajali do 1. decembra. Ponesrečen naklep. Lahi v Gorici so ustanovili posebno posredovalnico, ki naj bi goriškim gospodarjem preskrbovala laške posle. Te dni so morali to posredovalnico zapreti, ker celo Lahi niso marali umazanih in lenih laških poslov. Žena treh vekov živi v Rajhenburgu. Rodila se je koncem 18. stoletja, preživela celo 19. stoletje in je tudi v 20. stoletju šo precej krepka. Odstavljen ravnatelj. Boltežar Kna-pič, ravnatelj učiteljišča v Celovcu, strahovito zagrizen nemškutar, je bil kar nenadoma odstavljen, in jo izginil, ne ve se kam. V Mekinjah pri Kamniku jo gorelo dno 25. fobruvarja. Zgorele so tri hiše. Nov premogokop. Velenjski Lapp jo začel kopati premog tudi blizu železniško postajo Turška vas. Stekel pes. Pretočeni tedon se je pojavil v občini Št. Jernej na Dolenjskem že tretji slučaj, da je stekel pes, prisedši iz druzega kraja več oseb popadol ter nekaterim tudi obleko raztrgal. Beračevo maščevanje. Preteklo nedeljo je pri Žalcu 361etni brezposelni zidarski pomočnik Pavel Melajnšek zažgal neko hišo, ker ga posestnik ni hotel prenočiti. Škodo znaša 1800 K. Velikanskega morskega volka jo pripeljal v Trst neki parnik. Žival je 500 kilogramov, doslej je najtežji morski volk, ki jo bil ujet, tehtal 63 kilogramov. Nemirna gora. Dolini Travers v Švici grozi velikanska nevarnost. Počil je neki hrib in v njegovi notranjosti grmi. Sodijo, da se ves hrib premika, in da se odlomi, ko nastane južno vreme, ogromen kos hriba ter zvali v dolino. » Parnik se je potopil. Iz New-Yorka poročajo, da se parnik »City of Rio de Janeiro« z 122 osebami potopil. Cela zgodovina na traku venca. Na traku venca, ki ga je položil na oder pokojnega kralja Milana njegov prijatelj grof Zičy, je bilo zapisano: »Zemlja te je pregnala, narod to je preklel, žena se ti jo izneverila, sin te je pozabil ali prijatelj ti je ostal — Zičy.« Čuden samomorski kandidat V Parizu so našli v svoji sobi zakljenjenega moža, ki že ni mogel več govoriti. Od 29. decembra m. 1. ni jedel nalašč nič več, ker se jo hotel usmrtiti radi svoje žene. Obupanec je pil vodo, in to ga je ohranilo živega. Gospodarske stvari. Nemirne kra^e Nekatere krave so pri molži zelo nemirne in brcajo. Vsled tega jo v mnogih krajih nastala navada, da se takim nemirnim kravam prednja noga privzdigne in tako obesi, da no more nanjo stopiti. Krava trpi s tem, ker mora ves čas molže na treh nogah stati. Na Angleškem postopajo v takih slučajih drugače. Tam privožejo kravo na členke pri obeh zadnjih nogah jermen ali vrv tako, da jo med zadnjima nogama 25 do 30 centimetrov prostora. ToJ6 potrebno, da krava no pade. Ako taka krava pri molži začno brcati, jo pa bolita obe nogi, tako da postane takoj mirna in so pusti molsti. Pri tem pa žival nič no trpi. (Je so to nekaj časa ponavlja, so navadi krava tacega miru pri molži, da so šo no gane, v katerem slučaju seveda ni več treba jej nogo zvozati. Rane na dreveaih. Kakor je rana na človeškem telesu nevarna zdravju in celo življenju, tako tudi rana na drevesu. Vsaka odprta rana na drevesu daje slabim glivicam priložnost, da so v njej zarode. Največkrat so ravno zanemarjeno rano na drevesih v/.rok, da drevo zboli, da so zarede vsakovrstni mrčesi, in da končno drovo strohni. Zato pa oglodujo skrben gospodar vodno vsa svoja drevesa, in čo zapazi na njih kako rano, postopa z njo tako, kakor pri obre-zavanju in cepljenju. Pri nas vlada v tem oziru celo glodo najbolj žlahtnega sadnega drevja velika malomarnost, vsled česar so pa tudi našega drevja tako mnogo vse prezgodaj pokonča; mesto da bi šo leta in leta rodilo pa strohni. Kdo pa ima škodo/ Loterijske srečke, Oradoo, 10. fobruvarja. [H, 80, 88, 09, 40, Brno, 20. februvarja. 75, 50, 43, £2, HH. Dunaj Ki februvarja. 82, 4, 43, 2, 12. Lino, 20. fobruvarja. 12, 78, 27, 8, 77. Fra«*, 27. februvarja. 12, ti, t, 86, 42. Tr«t, 23. lobruvarja. 40, 80, 12, 85, 27. Tržne cene v Ljubljani 23. februvarja 1901. \K\v \K\ p PSenica, 100 kg P — Špeh povojen, kgr. . 1 14 Rež, „ . 1360 Surovo maslo, „ . . 190 ' Ječmen, „ 13,50 Jajce, jedno .... !- 6 ! Oves, „ . 13 60 Mleko, liter .... -Il6 Ajda, „ . 13:- Goveje meso kgr. 1 28 Proso, „ !l7|- Telečje 120 Koruza, „ lll 60 Svinjsko „ „ 1 io Krompir, ! 520 Koštrunovo ,, „ -80 LeCa, lit. . -94 1 30 Grah, „ . j —.20 Golob......1 - 16 ] Fižol „ . -18 Seno, 100 kilo . . 440. i Maslo, kgr. . BI — Slama, „ „ . . . 4 40 1 Mast, „ . i Drva trda, klftr. . . 8i-j ,Spehsvež,„ . ' 136 1 | h mehka, „ ., » 6h Glavna slovenska Preklicujem besede, katere so bile govorjene meseca avgusta pr. I. čez gospoda Luko Habat v Sagorju k Anton VVerbolu. Z. Mally Medija - Islake. Kava (cikorija) in sladna kava družbe sv, Cirila in Metoda v IJ uhlju iti ki se dobi v vseh špecerijskih prodaj al -nicah, in brez katero bi ne smela biti nobena slovenska hiša — je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera joj daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbo sv. Cirila in Metoda! šfc registrovana zadruga z neomejeno zavezo pisarna: na Kongresnem trgu 14? Soiivanova hiša, v Ljubljani sprejema in izplačuje hranilne vloge in obrestuje po 4 v/o od dne vložitve-do dne vzdige brez odbitka in brez odpovedi. Hranilna vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodor m vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo-po 5%. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. Dr. M. Hudnik, predsednik. Poštna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135. Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Ludovik Businaro v Ljubljani, Hilšur je ve ulice št. 10. Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. "TgtJJ Doktorja pl. Trnkoczyja že mnoge let izvrstno preskusona zdravilu, redUnn in dietetiina sredstva, priporočena v stotinah znhvnlnic, priporoča in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko. Najceneje *e dobivajo, če ho naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsnk dan takoj pošiljajo na vse sirani svetil s povratno pošto h pustnim povzetjem, tudi celo Burno <>n komad z natančnim rabiluim navodilom. Za štedljivo gospodinje, dojončko, otroke, nervozno, okrovajočo, tdabotnože, malokrvno, blo-dično, za vsakega bojnika, sploh za vsakega ho namesto brezmočno, razdražujočo kavo in ruskega čnja Dr. pl. Trnk Živinski n',H,lli P,1'1*'^ ia notranjo rab o p.i kravah, volili in , konjih Žo blizu 10 let z najboljšim uspehom uporab Ijevan, kadar krave nočejo zreti, in da so aboUlUJa mleko. Zavojček z navodilom glede uporabo l K, pet, zavojčkov samo 4 K Prašičji ,,,M,i,ni m knnutll prašek. Varstveno in dietotično ^5* »_ sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, nluži za tvorbo mesa in tolftčo. Zavojček 50 h, pot zavojčkov hiiiiio U K Pozor! la prašek kakor tudi kukao Hladni čaj so amota prodajati v vsaki trgovini. Ako ju no bi bilo dobiti v vaši trgovini, pišite na gorenje lekarno Odgovorni urednik Valontin Kopitar. Lastnina in tiaek .Narodne Tiskarno41 v Ljubljani