98 RAZVOJ METOD ZA ORIS KULTUROLOŠKIH ZNAČILNOSTI OSKRBE OB KONCU ŽIVLJENJA V 11-IH DRŽAVAH V OKVIRU EU PROJEKTA ILIVE Miša Bakan, Urška Lunder, Hana Kodba Čeh, Branka Červ Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergije Golnik misa.bakan@klinika-golnik.si Ključne besede: kulturoloških vidiki oskrbe ob koncu življenja, mednarodna raziskava uvod: S projektom iLIVE želimo opisati izkušnje, skrbi in pričakovanja bolnikov z napredo - valo kronično boleznijo ob koncu življenja in njihovih bližnjih v Argentini, Nemčiji, Islan - diji, Novi Zelandiji, Nizozemski, Norveški, Sloveniji, Španiji, Švedski, Švici in Veliki Brita- niji. Ob tem kulturološke razlike igrajo pomembno vlogo. Z vpogledom v kulturološke značilnosti oskrbe ob koncu življenja v Sloveniji in drugih državah lahko predvidimo težave in prednosti pri vpeljevanju modelov oskrbe iz drugih okolij. Namen: Razviti metode za okvirni oris kulturoloških značilnostih oskrbe ob koncu živ - ljenja v 11 državah za uporabo v interpretacijah različnosti oskrbe. Metode: Kulturološke značilnosti neke skupine so dinamičen in odprt koncept, zato raziskovanje kulturoloških vidikov oskrbe ob koncu življenja zahteva raznolik metodo- loški načrt – triangulacijo. Izbrali smo (1) dokaze iz literature, (2) pregled nacionalne zakonodaje po državah ter (3) pridobivanje mnenj ekspertov s področja oskrbe ob koncu življenja. Izhodišče za zbiranja dokazov iz literature predstavljajo pregledni član- ki o kulturoloških vidikih oskrbe ob koncu življenja, pri katerih nadaljujemo postopek snežne kepe: pregledujemo reference vključenih in sledimo nove članke, ki le-te citi- rajo. Dokumente s področja zakonodaje pridobivamo s kontakti iz držav udeleženk. V literaturi in dokumentih nenaslovljena področja kulturoloških vidikov smo vključili v anketni vprašalnik, ki ga izpolnijo eksperti s področja oskrbe ob koncu življenja iz držav udeleženk. Diskusija: Razvijanje metod raziskovanja kulturoloških vidikov na področju oskrbe ob koncu življenja v različnih državah je kompleksno, a lahko služi boljši interpretaciji oskrbe ob koncu življenja v mednarodnih raziskavah in pri vpeljevanju tujih modelov oskrbe.