Poštnina plačana v gotovini
r
iiiiiš
CENA IZVODU 10 DIN
=!;!:=

LETO XI. — Štev. 16
V Ljubljani, 17. aprila 1955.
Izdaja časopisno - založniško podjetje •Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281,
uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193. 10-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din
"1
!!!
m-
J
II. zvezna nogometna liga
• e 9
Na tekmi v šiški so že med odmorom ljubitelji nogometa na vso moč spraševali, kakšen je kaj rezultat v Mostarju. Marsikdo je sklepal tudi tihe stave že nekaj pred odhodom Odreda in upal, da bo Odredu uspelo prinesti domov vsaj eno, če že ne dve točki. Toda to se ni zgodilo in iz Mostarja smo prejeli nerazveseljivo poročilo, da je bil Odred poražen in tako so upi šli po vodi...
Mostar, 17. aprila (od našega po-•ebnega dopisnika). Nad 6.000 gledalcev se je zbralo na stadionu Ve-leža v Mostarju in vsi so z napetostjo pričakovali, .kako se bo odvijala ta precej važna prvenstvena tekma II. zvezne lige.
Sodniku Miku lanu iz Zagreba sta se predstavili naslednji moštvi: Odred: Brezar II., Rupar, Klančišar, Žumbar, Berginc, Jurišič, Krgin, Vorgič, Brezar I. Leškov, Belcer.
Velež: Irovič, Dilberovič, Rukavina, Sliškovič, Bolfek, Radilovič, Selimotič I., Mujič, Zelenika, Hrvič,
Sišič.
Velež : Odred 3:1 (1:1)
(Začetni udarec so imeli igralci Odreda, ki so tudi takoj napadli. Že v prvi minuti je Leškov ostro st.djal — toda vratarju naravnost v roke. Nasprotno pa so se domači hitro znašli in začeli izredno hitro oblegati vrata gostov. Zaigrali so bolje od Odreda ter vedno pogosteje napadati. 'V 12. minuti so dosegli tudi prvi gol in sicer je Hrvič 'žogo z lavo porinil v mrežo. Pri tem je bil vratar Brezar prepočasen iin bi s hitro intervencijo lahko rešil svoja vrata. 'V 21. minuti je Brezar prodrl v kazenski prostor ter znova streljal vratarju v roke, 3 minute za te-m pa Belcer iz zelo dobre pozicije v out. Po 25. minuti se je Odredu za hip posmehnila sreča, Brezar je podal žogo Vorgiču, ta pa jo je prisebno poslal v mrežo. Stanje je bilo 1:1. Po tem doseženem goju ^ Odredovci zaigrali boljše in vedno večkrat prišli v kazenski Prostor domačih, pri tem pa so bili
v streljanju nespretni ali pa je odlični vratar Irovič odstranjeval nevarnosti. To se je dogajalo vse do konca prvega polčasa.
Velež z vetrom, Odred proti njemu
Usodno vlogo pri končnem uspehu Veleža je v drugem polčasu odigral veter. Gostje so namreč igrali proti vetru tako, da jim igra ni uspevala, medtem ko so igralci Veleža to prednost izkoristili in že v 59. minuti po Zeleniki dosegli drugi gol za svoje barve. Krivdo za ta gol ima predvsem vratar Brezar, ki žoge ni degažiral z nogo, temveč jo je z roko podal Leškovu blizu kazenskega prostora, Leškov je žogo izgubil, to je izkoristil Zelenika in gol je bil tu. Odred je imel še nekaj priložnosti za doseglo gola, pa so napadalci ali streljali v out ali pa si podajali žogo, namesto da bi streljali.
Tretji gol je dosegel Hrvič v 71. minuti prav tako z glavo. Ta gol je bili posledica igračkanja Odre-dovih napadalcev š kratkimi pasovi. Pri tem so žogo izgubili, Zelenika si jo je priboril, jo podal desnemu krilu Selimotiču, ta je streljal visoko, Hrvič pa se je sam znašel pred vratarjem Brezarjem in porinil žogo v mrežo. Tudj tokrat bi lahko Brezar posredoval.
Tekma je bila ostra
Sodnik Mi.kulan je imel precej težavno nalogo, ker je bila igra ves čas obojestransko ostra. Svojo nalogo je pri tem opravil dobro, toda precej je prekinjal igro.
Odred je domače tehnično nad-krilil, vendar ta igra ni prišla do izraza, posebno ne v napadu, ki je
I. zvezna nogometna liga
Brez posebnih presenečenj
Današnje kolo I. zvezne lige, ki je bilo okrnjeno, ker je Partizan nastopil proti Honvedu v Budimpešti, ni prineslo kakšnih posebnih presenečenj. Na vrhu lestvice sta še vedno Hajduk in BSK, ki imata vsak po 27 točk. Tekma Dinamo : Partizan bo odigrana v četrtek, vendar Zagrebčanom najbrž ne bo uspelo iz Beograda odnesti dveh točk, da bi se pridružili vodeči dvojici. V spodnjem delu Vardar in Lokomotiva počasi »zaostajata« in bo najbrž težko enemu ali drugemu uspelo rešiti se izpada iz najkvalitetnejšega nogometnega tekmovanja.
Hajduk i Vojvodina 2:1 (1:1)
Split, 17. aprila. Sodniku Erlihu k Ljubljane sta se predstavili ema-ovredni enajsterici in zaradi slab-i6 ^hrambe so gostje iz Novega Sa-j izgubili obe točki. Hajduk je še-II. polčasu zaigral nekoliko • -. Jse in tudi zasluženo pobral ves kupiče,k. Za Hajduk sta bila ^ sPešna Vukas iin Vidoševič, med-em ko je Radovič dosegel avto-gol a Vojvodino.
^cIjezničar : Sarajevo 3:2 (1:1)
Sarajevo, 17. aprila. V derby tek-1 so danes železničarji pripravili jJe.CejšnJe presenečenje. Po boljši r?ri so zasluženo pre-magali moštvo j ^Jeva, ki danes nikakor ni za-gralo -tako, kot je pričakovalo sa-^ Jeysko športno obči ris tvo. Želczni-U rjI so. se odlikovali predvsem v Padu in vsi trije goli so plod pre-s'jeni akcij.
^Ivena zvezda : Spartak 2:0 (1:0)
17. aprila. Na težkem te-®ta se srečaili dve enakovredni Crt/S*0n‘d' Kljub temu pa je imela f Vzvezda boljše strelce in tudi j*. . ^en'0 zmagala. Najboljši na »r'?PU .1© bil Mitič. Goi e za Beo-Jeane pa sta dosegla Toplak v 1X1131 • in Rudinski v 80. mm. igre.
BSK : Vardar 4:2 (2:1)
Skoplje, 17. aprila. — Pred 10.000 giledalci so beograjski »plavi« zasluženo premagali borbene Skopljance. Beograjčani so bili tehnično boljše moštvo, v svojih vrstah pa so imeli tudi odlične strelce. Za BSK so bili uspešni Markovič 2, Župac in Artič pa po 1 gol. Za Vardar pa Milovanov in iz enajstmetrovke Petrovski.
Zagreb : Radnieki 2:1 (1:0) Lokomotiva : Proleter 1:1 (1:0)
Hajduk
BSK
Dinamo
Partizan
Vojvodina
Crvena zvezda
Sarajevo
Spartak
Zagreb
Proleter
Zeljezničar
Radnički
Vardar
Lokomotiva
18
18
17
17
18 18 18 18 18
Ts
18
18
18
18
49:18
47:30
37:31
46:24
30:23
33:26
32:23
35:40
24:31
23:29
26:42
19:27
16:33
19:57
27
27
25
21
20
19
19
17
17
16
13
12
9
8
Spet
nov rekord
Mokove
15-letna nizozemska plavalka Mary Kok je dosegla včeraj zvečer v Haagu nov svetovni rekord v plavanju na 100 m v metuljčkovem slogu. Kokova je to progo preplavala v času 1:13.8, kar je za 2 desetinki sekunde boljše od svetovnega rekorda Američanke Mann.
Jugoslavija : Finska 3:0
Zagreb, 17. aprila. V tretjem dnevu teniškega srečanja meddržavnih reprezentanc Jugoslavije in Finske sta bili dve srečanji. Petrovič je premagal Misoncna z 8:6, 7:5, 6:2, Panajotovič pa Saloa s 7:5, 7:5, 6:4. V tekmovanju parov pa sta Petrovič in Jagec premagala včeraj Šaleja in Krauseja 9:7, 6:2, 6:4. Končni izid dvoboja 5:0.
Reka, 17. aprila. Danes je bila v čast tragično preminulemu kolesarju Vidu Ročiču organizirana spominska cestna kolesarska dirka na progi od Karlovca do Reke. dolgi 128 km. Udeležilo se je je 80 dirkačev, članov Partizana iz Beograda, BSK, Zagreba, Proleterja jz Ko-pro, Roga iz Ljubljane, Branika iz Maribora, Reke in Pule ter Karlovca jn Zadra. Na dirki so sodelovali tudi avstrijski dirkači. Po naporni vožnji (na poti skozi Gorski Kotar je padel sneg!) je zmagal član Partizana 'Veselim Petrovič, ki je prispel na cilj hkrati z Avstrijcem Maschejem v času 4:00.10. Od slovenskih dirkačev se je najbolje uvrstil Della Santa iz Kopra, ki je
. "
zasedel 4. mesto, za njim pa Pod-miljšoak, ki se je uvrstil na 6. me- | sto. Oba sta prispela na cilj v večji j skupini v času 4:04,04. Zaradi težke proge je več kot polovica dirkačev odstopila. Med ekipami pa je zmagalo moštvo Partizana iz Beograda.
Rezultati — posamezniki: 1. Petrovič (P) 4:00,10, 2. Maische (Avstr.) isti čas, 3. Bogovič (Zgb) 44 sekund zaostanka, 4.—8. Della Santa (Prol. Koper), Reisinger (A), Podmilščak (Br), Buignar (A), Golič (P), Jugo (R), Vukovič (P), Krabel (P) vsi v času 4:04,04, 12. Bergant (O) 4 minute in 16 sekund. 17. Žižek (Br) 14 minut in 11 sek. zaostanka.
Moštva: 1. Partizan (Bgd) 12:0!'.*8,
2. Reka, 3. 1. Maj, 4. Zadar
© $ e
imel kot svojega vodjo najslabšega igralca v moštvu. Brezar je bil slab in ni znal povezati napada, kar se je močno občutilo pri raznih akcijah. Obramba je bila sicer zanesljiva, vsi trije goli pa precej obremenjujejo vratarja Brezarja, ki je bil danes nezanesljiv. Najboljša sta (Nadaljevanje na 8. strani)
Rabotnički : Buduenost 0:1 (0:0)
Mačva : Bokelj 6:0 (2:0)
Lovčen : Metalac 6:1 (3:1)
Napredak : Zenica 1:0 (0:0
Velež
Budučnost
Napredak
Odred
Zenica
Metalac
Mačva
Lovčen
Rabotnički
Bokelj
10
10»
11
11
M
11
11
11
11
U
31:5
25:13
16:11
17:16
20:21
14:16
19:22
21:18
8:24
9:34
19
14
12
12
10
10
10
9
7
5
Naš državni reprezentant v vajah na o rodju, Zagrebčan Jurjevič, je prejšnjo nedeljo na evropskem telovadnem prve nstvu v Frankfurtu osvojil v preskoku čez konja 3. mesto, o čemer smo že p oročali. V današnji številki pa priobčujemo na 3. strani poročilo z evropskega prvenstva izpod peresa tov. B. Gregorke
Ilrvaisko-slovenska nogometna liga
V Ljubljani zmaga za las
Ljubljana, 17. aprila. Skoraj bi današnji tekmi med Ljubljano in Borovim lahko nadeli isti naslov kot preteklo nedeljo za Odredovo tekmo, kajti končala se je z enakim rezultatom, čeprav bi ta moral biti višji. Gledalcev je bilo okrog 1.500, vreme lepo in primerno za igro, vendar s tesnim uspehom Ljubljane ne moremo biti povsem zadovoljni. Moštvi sta nastopili takole: Borovo: Jorič, Horvat, Veič, Belič, I., Becin, Mikulenko, Norkovič, -------L, ™--	-----1
Relie II., Vire, Jelačič, Stamenkovič.
Ljubljana: Jereb, Pandur, Čretnik, Gruden. Maruša, Čebohin, Hacler, Perharič, Marjanovič, Dolenc, Čekov.
Ljubljana : Borovo 1:0 (1:0)
Ljubljana je začela takoj po sodnikovem žvižgu z ostrimi napadi toda napadalci so bili premalo od-ločni in niso že v začetku iz ko n-stili nekaj priložnostni za dosego gola. Medtem so tudi gostje nekaj; krat prav tako brez učinka prodrli pred domača vrata, odločitev pa je padla v 10. minuti, ko je sodnik zaradi prekrška nad Dolencem v kazenskem prostoru prisodil proti gostom 11-met rov ko. Strelec je bil Ve-
kov, ki je s tem dosegel edini gol tekme in zmago za domače. Gostje so po tem začeli še z ostrejšo in bolj borbeno igro, Iti je postajala vedno bolj hitra ter je valovila z enega v drugo polije. Toda Ljubljana je danes igrala bolj smiselno in si je kmalu priborila premoč na igrišču. Pri tem je večkrat ustvarila nevarne situacije pred nasprotnikovimi vrati. To premoč je v drugem polčasu še povečala, ni je pa znala izkoristiti. Toda upoštevati moramo, da so imeli napadalci Ljubljane pri- strelih na gol danes izrazito smolo. Ena takšnih situacij je bila v 35. minuti, ko je po kombinaciji med Haclerjem in Perba-ričem Marjanovič streljal v padcu čez glavo, toda žal v out, pa vendar je pri tem žel burno priznanje gledalcev. Napad je streljal iz vsake pozicije, toda žoga ni hotela v mrežo.
Še več razburljivih trenutkov je bilo v drugem polčasu, ko se je Hacler nekajkrat izkazal za zelo nevarnimi streli, ki jih je vratar gostov precej po sreči ubranil. V drugem polčasu so goistje začeli še z ostrejšo igro. Pri tem je srednji napadalec Vire naredil dvakrat pre-
cej surov izpad iu je bil zato izključen. Toda sodnik bi ga moral izključiti že prj prvem grobem prekršku nad Haclerjem. Tudi gostje so ustvarili v drugem polčasu neka j nevarnih situacij, tako da je moral vratar Jereb pokazati vse znanje in se je znova izkazal kot zelo. zanesljiv, ljudje pa so mu zato ploskali.
Če na kratko analiziramo to tekmo, moramo ugotoviti, da si je Ljubljana zmago priborila zasluženo, vendar žal le z 11-metrovko, čeprav bi moral biti rezultat spričo (Nadaljevanje na 8. strani) mnogih priložnosti precej višji. Pri Ljubljani se je posebno izkazal na-(Nadaljevanje na 8. strani)
Rjijeka	14	7	4	3	12:7	18
Borova	14	9	0	5	24215	18
Split	14	8	2	4	26:17	18
Trešnjevka	14	7	3	4	28:17	17
Segesrta	14	8	1	5	22:20	17
Tekst iiac	14	6	4	4	19:21	16
Ljubljana	14	6	3	5	27:16	15
Maribor	14	5	2	7	22:28	12
Šibenik	14	4	3	7	19:25	11
Uljanik	14	3	4	7	13:17	rt
Branik	14	4	2	8	20:27	rt
Kladivar	14	3	1	10	18:40	7
Strelska aspiracija decentralizirana
po komunah
T •	tn si,,i*:in Preden so delegati na današnji skupšči-
Ljubljana,	^ičeli z delom, so izvolili dve dele-
nl j?*Fe!sk® Z^V venca na grobova tov. Kidriča im sekretarja gaciji, ki sta	k upščino pozdravili zastopniki raznih
Glede povezave z ostalimi špori-
Predsednišfco poročilo je podal tov. Klanjšček. Poudaril je, da problemi, s katerimi se je borila strelska organizacija v Sloveniji, niso samo njeni, ampak se z njimi borijo tudi strelci drugod. Strelska organizacija šteje 380 osnovnih organizacij s 14.540 člani in 2500 pionirji. Ti podatki so iz leta 1953, zato seveda niso popolnoma točni, saj v Ljubljani ni le 2000 strelcev, temveč 9000. Tudi enote JLA so formirale več strelskih družin, o katerih pa še ni točnih podatkov. Ce upoštevamo število 17.040, lahko ugotovimo, da se vsak 83. Slovenec ukvarja s strelstvom. Seveda ni po vsej Sloveniji strelstvo enako razvito. Največ strelcev je v Celju, kjer je vsak 31. prebivalec strelec.
Povprečna starost pri strelcih J 27 let, ki pa je seveda previsoka. Tudi socialni sestav ne zadovoljuje popolnoma. Delavcev je 42 %, kmetov 7, študentov 13, nameščencev 29 in ostalih 9 %. Za povečanje števila strelcev v kmečkih vrstah bo treba pritegniti pedagoge in učitelje po vaseh, ki bodo zrnati pritegniti kmečko mladino.
______r____ z
ni.mi organizacijami tudi lami ni bilo preveč uspeha. Povezati bi se bilo treba s smučarji in kolesarji.
' Za rešitev najvažnejšega problema, pridobivanja mladine, je tov. predsednik omenil povezavo z Društvi prijateljev mladine, ki iz dneva v dan zavzemajo večji obseg. Prav lani se je pokazalo, da se za pridobivanje mladine ni treba naslanjati samo na športne organizacije, ampak da pri tem lahko mnogo pomagajo tudi politične organizacije.
Finačna sredstva, ki so zelo pereč problem, se še vedno nesorazmerno razdeljujejo in so odvisna predvsem od oseb, ki z njimi razpolagajo. Nekaj so krive tudi organizacije same, ki s svojim delom niso znale vzbuditi zanimanja. Za izboljšanje finančnega stanja^ pri nekaterih slabše stoječih družinah je tov. predsednik predlagal, naj bi osnovali pri Strelski zvezi Slovenije fond za pomoč, iz katerega bi dodeljevali pomoč finančno šibkim družinam. Na predlog tov. predsednika je bila .izvoljena tričlanska delegacija, ki bo tov. generalnemu
polkovniku Dragu Jovanoviču za njegove zasluge pri razvoju strelstva podelila spominski znak Strelske zveze Slovenije, Podeljenih je bilo še več diplom raznim posameznikom in družinam.
Predsednik tehnične komisije je v svojem poročilu grajal predvsem družine, ki so zbrale le 36 članov, kolikor jih je potrebnih za osnovanje družine, nato pa so prenehale z delom. Napredek v preteklem letu je bil dosežen predvsem v kvaliteti. Ker se je pokazalo, da provizorična strelišča ne trajajo dolgo, bo lo v bodoče gradili le dobra strelišča. Pomanjkanje strelišč je res pereč problem, saj imajo na pr. na Gorenjskem le dve strelišči, ki pa potrebam ne zadostujejo več. Tako se gorenjski strelci niti v medsebojnem srečanju ne morejo več pomeriti, ker nimajo strelišča, kjer M lahko nastopili vsi strelci.
Da bi se delo v strelski organizaciji decentraliziralo, bo ustanovljenih 11 strelskih odborov pri odboru skupnosti komun. Na te odbore bodo vezane vse strelske družine. Odbora pa na Strelsko zvezo Slovenije. Tako bo precej razbremenjena Strelska zveza Slovenije, na katero so bile sedaj vezane družine, kjer ni bilo okrožij.	M. G.
SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU
Uspešen siari naših igralcev
Utrecht, 17. apr. Včeraj po- Francija : Brazilija 5:1, Italija : Egipt 5:4, poldne Se je po svečami otvo- Brazilija : Gucrnscy 5:0, Francija : Gurnsey ritvi začelo V nizozemskem 5:0, voda Francija i zmage pred CSR 3. mestu Utrechtu 22. svetovno Druga skupina: Madžarska : Švedska 5:4, prvenstvo V namiznem tenisu, ZDA : Irska 5:0, Bolgarija : Finska 5:2, ki po številu sodelujočih daleč ZDA : Bolgarija 5.0, Portugalska : Finska
5:0, švedska : Irska 5:0, Madžarska : Portugalska 5:0, ZDA : Finska 5:0, Švedska : Danska 5:0, Bolgarija : Irska 5:2, Portugalska : Danska 5:1, voda ZDA 3 zmage, pred Madžarsko 2, Švedsko 2 in Bolgarijo 2. — Tretja skupina:	Japonska : Vietnam 5:1,
Avstralija : Norveška 5:0, Belgija : škotska 5:4, Japonska : Norveška 5:0,- Vietnam :
Madžarska 4, Romunija 3, škotska 3. Druga skupina: Francija 3, Japonska 3, CSR 3. Tretja skupina: Anglija 4, Avstrija 3, Wa-les 3, ZDA 3.
V krškem okraju
se tesno pripravljajo za pokrajinski zlet
prekaša vsa dosedanja. Več kot teden dni se bo preko 400 igralcev in igralk iz 35 držav borilo za naslove svetovnih prvakov.
Tudi letos sodeluje na prvenstvu Jugoslavija tako s svojo moško ka-' kor tudi žensko ekipo. Naši igralci bodo morali na prvenstvu opravičiti Avstrija 5:4> Japonska : Avstralija 5:0, Viet-sloves, ki ga uživajo V svetu. Doli- nam : Norveška 5:0, vodi Japonska 4 zmage, I nar in Ha rangozo pa bosta morala pred Jugoslavijo 3 ra Vietnamom 3. Četrta braniti tudi naslov svetovnih prva- lupina: Anglija : Švica 5:1, Romunija : kov 3 igri dvojic, ki sta ga osvojila ®aar 5:0* Anglija : Libanon 5:0, Romunija :
: na prvenstvu preteklo leto.
Tekmovanje se je začelo z ekip-i nim tekmovanjem moških in žensk. 1 Pri moških, kj tekmujejo zia Sweath-I ling-pokal, sodeluje Jugoslavija v ! tretji skupini in je doslej odigrala | dva dvoboja. V prvem so naši pred-| stavni,ki premagal; Avstrijo s 5:0, v j drugem pa Škotsko z istim rezulta-1 toni. Rezultati posameznih srečanj prvega dvoboja: Dolinar : Laza 2:0, Gabrič : Anderson 2:1, Ogrinc : Robinson 20:, Dolinar : Anderson 2:0, Vogrinc : Laza 2:0. Ostali rezultati: 1. skupina — Francija : Ita-1 lija 5:1, CSR : Jersey 5:0, Egipt : Brazilija 5:4, Nizozemska : Guern-
Španija 5:0, Španija : Wales 5:4, Nemčija Libanon 5:0, vodita Anglija in Romunija po 3 zmage pred Nemčijo 2. V ženski konkurenci je stanje naslednje:	Prva skupina:
Nov način treninga
Novi svetovni prvak v hitrostnem dr-sanju, Šved Sigge Ericsson, ima prav poseben način priprave za tekmovanje. Poleti goji kot dopolnilni šport veslanje, kolesarjenje in dviganje uteži, poleg tega pa preteče tudi mnogo kilometrov skozi gozdove Ostersunde. Pozimi pozna seveda le eno — drsanje. Posebno paž-njo pa polaga na duševno sprostitev. Kot dobro sredstvo za to smatra predvsem ples. Njegov trener, bivši olimpijski zmagovalec Ake Seyffarth, ima za to polno razumevanje. Ko je Sigge na evropskem prvenstvu v Falunu po prvem dnevu tekmovanja še pozno v noč plesal, so švedski delegati zmajevali z glavami. Toda Seyffarth jih je potolažil: »Kar pustite ga. Samba na hotelskem plesišču je boljša od slabih sanj v hotelski postelji.«
Po vseh društvih »Partizan« v krškem okraju se že marljivo pripravljajo na pokrajinski zlet, ki bo v mesecu maju v Celju. Da bodo vaje pravilno im lepo izvedene, bosta poskrbela inštruktorja, ki bosta po vseh društvih skupaj s telovadci predelala vaje. Za ženske vrste bodo predelave vaj od 18. do 30. aprila, za moške pa od 4. do 14. maja.
V sredo se je v Brežicah konstituiral novi odbor Okrajne zveze »Partizan« Krško. Poleg predsedništva in načelništva so izvolili tudi komisijo za kadre, propagando im gradbeništvo. Okrajna zveza bo prejela podporo iz
proračuna OLO Krško okoli 2 milijona din. Ta denar je namenjen za izdelavo novih enotnih krojev, za tečaje in za nabavo potrebnega telovadnega orodja. Odbor skrbi predvsem za mlada društva in jim pomaga z nasveti in tudi z dejanji. Izvoljen je bdi tudi koordinacijski odbor, ki bo skupaj z okrajnim odborom LMS izvedel akcijo za gradnjo in popravila letnih telovadišč.
Prejšnjo nedeljo so gostovali v Krškem nogometaši »Partizana« Senovo. Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev. Zmagali so domačini s 3:2 (2:1).
Zvezna odbojkarska liga
Nesrečen poraz Novomeščanov
sey 5:1, 3.' skupina - Japonska : priče{ku Poškodovan Dolenc, Belgija 5:0, Vietnam : škotska 5:0,	TjPJI
Mladost : Partizan 3:2 (10:15, 15:1, 15:9, 14:16, 15:5)
Novo mesto, 17. aprila. Današnjo zmago si je Mladost priborila šele v zadnjem nizu, ko je bil takoj ob
ki je
Belgija 5:0,
Avstrija : Norveška 5:C; 4. skupina
zu so bili Novomeščani v vodstvu in
— AngSja V Španija *£ Robija: "> f 5» osvojili. Popolnoma pa so | SGca 5:0, Nemčija : Saar 5:0, Wa-	°r° '6 gvl "
. s&svoz MhF" w
: htnš&ti&s?\j&
| ska 3:0, Romunija : Bolgarija 3:0, Belgija ; Danska 2:3, 2. skupina — j Francija : Egipt 3:0, Japonska : Irska 3:0, Nizozemska : Saar 3:0. 3. skupina — Anglija : Nemčija 3:0, j Avstrija : Švica 3:0, Wales : Švica
V nadaljevanja svetovnega prvenstva v na-I miznem tenisu je naša moška reprezentanca premagala ekipo Belgije s 5:1, čeprav je nastopila brez Dolinarja. Edino točko za Belgijo je dosegel Rolland proti Harangozu. i Naša ženska ekipa je tudi drugo srečanje | izgubila. Premagala jo je Romunija s 5:0. V tretjem kolu pa so naše igralke dosegle zmago nad Bolgarijo s 3:1. Ostali rezultati — i moški 1. skupina: CSR :	Gucrnescy 5:0,
Francija : Jersey 5:0, Nizozemska : Italija - 5:4, CSR : Egipt 5:0, Guermseo : Jersey 5:1,
šlo za odločitev, so se upirale
trtem nizu, ko je Sijajne ' obrambe ostrim napadom na obeh straneh. Novomeščani so po izenačenju stanja 14:14 prisebno potisnili na 16:14 in dosegli stanje v nizih 2:2. Nesrečen slučaj pa je pripomogel, da so gostje v zadnjem nizu dosegli premoč in obenem tudi zmago. V zmagovalni ekip; sta se odlikovala Mi-kina in Stranic, od •Novomeščanov pa moramo pohvaliti Dolenca in Simiča.
Mladost: Stranic, Miki n a, Katic, Grabar, Jankovič, Bažar, Halopek.
Partizan: Dolenc, Ptičko, Lapajne, Medic, Simič, Sonc, ing. Sodnik.
j Skupščina teniške zveze Jugoslavije
Beograd, 17. aprila. Danes je v Beogradu j končala letna skupščina Teniške zveze Jugoslavije, na kateri so sprejeli sklep, da se I posveti vsa pozornost razvoju tega športa med mladino. Med šestimi nagrajenimi klubi J je tudi TK Branik iz Maribora.
Branik : Železničar 3:1
Beograd, 16. aprila. V okviru zvezne odbojkarske lige je bila danes tekma med Branikom in Železničarjem iz Beograda, ki se je končala z zmago Branika s 3:1 (15:12, 8:15, 16:14, 17:15). Zmaga Branika je zaslužena, saj je bila izvojevana po težki in naporni borbi. Branikovci so imeli lažje delo le v prvem setu. V nedeljo bi moral Branik odigrati še tekmo proti Partizanu, vendar pa je bilo srečanje zaradi slabega terena odloženo.
MULEJ
zmagovalec na Zelenici
Triič, 17. aprila. Ob zaključku sezone je smučarski klub Enotnost priredil klubsko prvenstvo v veleslalomu za vse vrste in kategorije članstva na Zelenici pri Tržiču. Našemu najmočnejšemu smučarskemu klubu se je poznala odsotnost nekaterih najboljših članov, ki so poškodovani (Magušar, Janc, Budin ek) ali službeno zadržani (Ilija). Nastopajočim so se pridružili tudi nekateri alpski tekmovalci iz Tržiča ter Mulej in Cvcnkelj. Proga je bila zelo trda in je tekmovanje oviral močan veter. Nastopilo je 24 članov, 4 članice, 12 mladincev, 3 mladinke in 10 pionirjev. Društveni prvaki so postali: pri pionirjih Guček Aleš, pri mladincih Pirc Borut, pri Članicah Nada Urbar in pri članih Nograšek Jože. Najboljši čas dneva je dosegel Tine Mulej 1:12.
Železničar : N. Beograd 3:1
(15:9, 16:14, 6:15, 15:12)
Beograd, 17. aprila. V odbojkarski tekmi zvezne lige je Železničarju iz Beograda uspelo premagati Novi Beograd e 3:1. Večji odpor so nudili igralci Novega Beograda v 2. in 3. nizu, tako da je moral Železničar v 4. setu napeti vse sile za zmago.
SPARTAK : CRVENA ZVEZDA 3:2
II. zvezne lige
ne bo več
SLALOM NA PECI
Beograd, 17. aprila. Danes je bila v Beogradu zaključena skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, ki je predvsem poudarila energično borbo proti tendencam profesionalizma v nogometu. V bodoče bo znatno ostrejši.
Ravne, 17. apr. »Partizane Mežica je danes namesto veleslaloma izvedel slalom na Peci. Nastopilo je
kriterij tudi pri odobravanju gostovanj naših klubov v inozemstvu. Skupščina je sklenila, da se ukine II. zvezna liga. Dalje je bil sprejet sklep, da morajo biti skupščine Nogo-
30 tekmovalcev, med njimi tudi tek- metne zveze Jugoslavije letne, zavrnjen pa
movalci Koroške Smučarske zveze iz Celovca. Proga je bila dolga 300 metrov s 70 m višinske razlite in 22 vratci. Rezultati: člani — 1. Pu-stoslemšek (M) 79.2, 2. Cesar (F) 80.1, 3. In z,ko Heinz (KSZ) 83.3, mla-
je bad predlog, da na prihodnji skupščini s polno pravico prisostvujejo tudi trije predstavniki ligaških klubov. Za nagrajevanje igralcev je bilo določeno, da novi upravni odbor izdela začasni pravilnik samo za leto 1955. Ob koncu jc bil izvoljen nov upravni
d inči: 1. Kranjc (M) 87.8, 2. Fanedl odbor, ki mu načcljuje dosedanji predsednik
(F) 93.8, 3. Sipek (M) 96.5, mladinke Rat0 Dugonjič. — 1. Fanedl 99.9, 2. Komar (obe F)
136.6, 3. Šnabl (KSZ) 143.4. Vlodiga
Škoti zu tekmo proti Jugoslaviji
Prismučal je ...
Za zaključek smučarske sezone je skočil v zakonski stan znani skakalec Matul j Janez. Za življenjsko ..	_ , , .
družico si je izbral Galjot Marjan- ®trl,je' 00 e“1
Škotska nogometna zveza je določila igralce, ki bodo prihodnji mesec odšli na turnejo na kontinent, kjer se bodo srečali z izbranimi moštvi Jugoslavije, Madžarske in Av-naslednji igralci: vratarja
oo.U Borben emu” špor t nikrT 'želi jo' vsi J«""*"* B™7/	I>ddock’ Par'
—	~ •	ker m Kerr, krilci Doherty, Evans, Young,
Cowie in Cummings ter napadalci Smith,
smučarji obilo srečel
LETO XI Štev. 16.
Robertson, Rei!Iy, Bauld, Gemmell in Liddell.
Bivši svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Robinson je v Milvvakecju premagal s t. k. o. v 3. rundi svojega rojaka Teda Olla.	L
LESTVICA z dne 17. aprila
prvem ni-
Mladost	4	3	1	10:7
Branik	2	2	0	6:2
Spartak	2	2	0	6:4
Crvena zvezda	4	2	2	10:8
Železničar	3	2	1	7:6
Partizan Nm	3	1	2	7:7
Novi Beograd	3	0	3	3:9
Partizan	3	0	3	3:9
V lestvici ni upoštevana tekma Partizan : Branik, ker bo odigrana v prihodnjih dneh.
Republiška ženska liga PARTIZAN (N. m.) : KAMNIK 3:1 (15:2, 15:5, 19:15, 15:12)
Ljubljana, 17. aprila. AK Odred je priredil danes na svojem stadionu otvoritveno tekmovanje, katerega se je udeležilo skupno 79 atletov in atletinj: 62 je bilo članov prireditelja ostali pa so bili člani Svobode, Maribora ter Partizanov iz Kočevja, Črnomlja in Tržiča. Tekmovanje je pokazalo, da so Odredov® kar dobro pripravljeni na sezono. Predvsem je presenetila kvaliteta metalk krogle, saj so prvič v zgodovini jugoslovanske atletike 3 metalke istega društva presegle znamko 12 metrov. Od vseh treh lahko letos pričakujemo tudi rezultate blizu 13 metrov. Pii ženskah sta se poleg metalk odlikovali predvsem še Stamejči-čeva na 60 m ter Sima v skoku v višino. Ob tej priliki je treba poudariti, da je močan veter onemogočil boljše rezultate. Tudi atleti so dobro prestali prvo preizkušnjo. Najboljšo formo so pokazali Zarol, Plut ter Tratnik. Nastopilo je tudi precej mladink, kar daje Odredu dobre izglede v prihodnjih letih. Rezultati: — člani 60 m: Petrovič 7.3, Hiti 7.3; 300 m: Hiti 37.7, Moljk 39.9;	600 m:	Seliškar
1:25.7, Belšak 1:26.6;	2000 m:	Tratnik
5:39.2, Pavčič C'.	6:05.0, Kaplja 6:05.8;
višina: Zarol 180, Duževič 170, Koncilja
ZIMSKO PRVENSTVO LJUBLJANE V PLAVANJU
5£PK LjjialsIJana osvojil pokal
Ljubljana, 17. aprila. V proslavo »Dneva železničarjev« je ŽPK Ljubljana priredil v zimskem bazenu odprto prvenstvo mesta Ljubljane v plavanju in skokih. Na tekmovanju je sodelovalo 6 klubov in sicer ŽPK Ljubljana, Ilirija (Ljubljana), Branik (Maribor), Kamnik, Prešeren (Radovljica) in Celje. S celotnim moštvom je nastopil le prireditelj, ostali klubi pa so sodelovali na tem prvenstvu le z nekaterimi posamezniki, ki se preko zime nahajajo v Ljubljani. Mestni rival Ilirija je nastopila le s skakalno ekipo, pa še ta je sodelovala le izven konkurence.
Če upoštevamo, * da se plavalna sezona še pravzaprav ni niti začela in da je zimski trening, ki ga imajo ljubljanski plavalci, le bolj uvod v resnejši trening, ki sledi šele poleti, so doseženi rezultati na tem prvenstvu kar zadovoljivi. Med plavalci Ljubljane se je odlikoval predvsem Goršič z dvema zmagama v crawlu, Pelc z zmgo na 200 m prsno, posebno pozornost pa zasluži rezultat Poljanška V metuljčku, za katerega kaže ta mladi in nadarjeni tekmovalec veliko spretnost. V ženski ekipi so tudi to pot najbolj izstopale Horvatova, Tominškova in Gasparijeva, ne smemo pa prezreti uspehov nekaterih doslej »neznanih« kot so Švigelj, Lenarčič, Goslarjeva in drugi.
Od gostov zasluži posebno poz. r-nost-r ezul tat B randner ja starejšega
na 200 m prsno, ki kaže, da bi ta
nadarjeni plavalec z večjo resnostjo pri treningu lahko dosegal še
Hrvatsko-slovenska liga
te® rasširfena
Ljubljana, 17. aprila. V Ljubljani so se danes sestali delegati slovenskih in hrvaških klubov, da bi na skupnem sestanku dokončno določili letošnje pro-pozicije v tekmovanju hrvatko-sloven-ske plavalne lige. Delegati so skoraj v celoti sprejeli predloge slovenskih klubov, tako da bo letos ta liga razdeljena v tri skupine in sicer bodo sodelovali v A skupini: ZPK Ljubljana, Ilirija, Na-prijed (Zgb), Jedinstvo (Zadar), v B skupini: Mladost (Kranj), Kamnik, POSK (Split) in Zeljezničar (Karlovac), nova pa bo tretja skupina, v kateri bodo sodelovali Prešeren (Radovljica), Celje, Mladost (Bjelovar) In Omladinac (Osijek). Program v A in B skupini bo ostal isti kot lani, medtem ko bo imela C skupina plavalni program nekoliko zmanjšan. Vsi delegati so se tudi strinjali, da se letos v programu poveča tudi število skakačev na 2 tekmovalca v vsaki disciplini. Zanimivost letošnjih tekmovanj bo povečalo prav gotovo tudi to, da bo večina tekem odigrana v trobojih, kar bo za gledalce toliko bolj privlačno. Tekmovanje v A in B skupini bo zaključeno že v mesecu juliju, medtem ko bo C skupina nadaljevala tekme tudi v avgustu.
KROS AK SVOBODE Ljubljana, 17. aprila. Danes je priredil AK Svoboda v Mestnem logu tekmovanje v kro.su. Skupno je nastopilo 30 članov. Večjo udeležbo je oviralo predvsem hladno vreme. Kros je pokazal, da je precej članov in mladincev v dobri kondiciji in da se jim pozna redno zimsko delo pod vodstvom prof. Janeza Tom c ta. Rezultati — mladinke 500 m: Rotar 1:37.0, Gojkovič 1:43.0, Kavčič 1:45.0. Mladinci 1000 metrov: Avsec 3:07.0, Rainer 3:10.0, Tratnik 3:13.0, šprinterji, skakalci in metalci 800 m: Kramar 2:39.0, Jovan 2:40.0, Korene 2:41.0, člani in mladinci 2000 m:	Pogačar 5:54 A
Repič 5:56,0, Rozina 6:03.
Člani boliši od mladincev
Zadovoljivi rezulatfi
vedno odlične rezultate. Snubi se razvija v dobrega plavalca metuljčka, medtem ko je Vauhnikov a dosegla svoj običajen rezultat. Tudi med gosti zaslužijo nekateri mlajši tekmovalci vse priznanje, kot na primer Grošelj, Joštova, Matijeva in drugi.
Tehnični rezultati — moški 100 m erami: 1. Goršič 1:05.6, 2. Vergelj (oba L), 1:06.2, 3. Dole žal (Rr) 1:10.5. 200 m crawl: 1. Goršič (L) 2:26.2, 2. Doležal 2:44.1, 3. Stupan (oba B) 2:50.7. 200 m prsno:	1.	Pelc (L)
2:57.8, 2. B randner (B) 2:58.0, 3. Zrimšek (K) 3:02.3. 100 ni metuljček:
1.	Šnabl (K) 1:17.4, 2. Marolt 1:21.4, 3. Hočevar (oba L) 1:22.0. 109 m hrbtno: 1. Gašperin (L) 1:17.0, 2. Brandner (B) 1:24.2, 3. Lišlka (L) 1:35.8.
Zenske — 100 m crawl: 1. Horvat (L) 1:21.8, 2. Jošt (C) 1:28.0, 3. Goslar (L) 1:28.5; 56 m metuljček: 1. Gregorič 54.3,
2.	Kocijan (obe L) 54.5; 100 m hrbtno:
1.	Vauhnik (B) 1:30.5, 2. Gaspari (L) 1:37.0. Mladinci — 100 m crawl: 1. Poljanšek
1:08.0, 2. Lukman 1:13.8, 3. Švigelj (vsi L) 1:13.9; 100 m prsno: 1. Zibert G. (L) 1:35.4; 56 m metuljček: Poljanšek 39.5, 2. Lukman 43.5, 3. Zibert M (vsi L) 47.7; 100 m hrbtno: 1. Grošelj (P) 1:29.2, 2. Lenarčič 1:31.1, 3.Rojc (oba L) 1:42.0.
Mladinke — 56 m crawl: 1. Gaspari (L) 43.0, 2. Jošt (C) 45.8, 3. Boštjančič (L) 49.0; 100 m prsno: 1. Tominšek 1:33.2,
2.	Gregorič (obe L) 1:41.6, 3. Savrovič (P) 1:47.7; 56 m hrbtno: 1. Mali 56.0, 2. Mev-lja (obe P) 59.8.
Točke: 1. ZPK Ljubljana 238, 2. Branik 67, 3. Prešeren 37, 4. Celje 23 in 5. Kamnik 18.
Kros v Žalcu
PRAVILNA REŠITEV ODREZKA ST. 32
1.	Odred : Lovčen
2.	Budučnost : Velež
3.	Rudar : Sobota
4.	Nafta : Proletarec
5.	Rudar V) : Bratstvo
6.	Aluminij : Kovinar (M)
7.	Kovinar (S) : Drava
8.	Krim : Grafi čar
9.	Triglav : Slovan
10.	Postojna : Piran
11.	Branik : Aurora
1
neodigrana
1
Pomladanski kros v Kamniku
Kamnik, 17. aprila. Marljiva atletska kolektiv SSD Kamnika, ki ga vodi Bručan Jože, je organiziral danes v okolici svojega stadiona v Kamniku meddruštveni pomladanski kros. Pri članih na 3000 metrov dolgi progi je zmagal Špacapan Saša (AK Ljubljana) s časom 8:50 pred Reboljem 9:36 iz Kamnika. Na 1200 metrov pa je bil vrstni red tale: člani:	Rutar Ciril 3:21 (Kamnik); mlajši
mladinci:	Kranjc Franc 3:11 (Lju Biljana),
starejši mladinci: Molan Marjan 3:06 (Ljubljana).
V prijateljski odbojkarski tekmi so Kamničani premagali Jeseničane s 3:1.
/ :
Tri metalke krogle preko 12 m
(Koč) 170; daljina: VVagner 6.03, Stojilj-kovič 5.99; krogla: Čufar 11.20; kopje: Plut 60.95, Povšnar 47.65 — mladinci 60 m: Koprol 7.4, Kolnik 7.5; 300 m: Koprol 33.8; 600 m: Valant 1:32.4, Derganc (Crn) 1:32.6; višina: Zunič (Črn) 160; daljina: Kolnik 6.26; krogla 6 kg: Kolnik 12.34, Pečnik F. 11.80; kopje: Kastelic (Črn) 50.81; ženske — 60 m: Bajželj 8.3, Knez (Mrb) 8.4, Andolšek 8.6; 600 m: Andolšek 1:56.5, Mlakar 1:58.6; višina: Sima 148, Usenik 130; krogla: Usenik 12.24, Hudobivnik 12.20, Kotlušek 12.08, Sima 10.51; mladinke.— 60 m: Stamejčič 8.0; višina: Stamejčič 130; daljina: Valant 4.11, Kovač 4.10.
Ljubljana, 17. aprila. ZAK Ljubljana je priredil danes na stadionu v Šiški tekmovanje za Inkretov memorial, v katerem se vsako leto ob začetku sezone pomerijo člani in mladinci. Letos so bili člani mnogo boljši in so zmagali s 54:29 točkami. Ze ta prvi nastop na tekališču je pokazal, da je večina tekmovalcev Ljubljane solidno pripravljena na letošnjo sezono. Najbolj so se izkazali Penko z metom krogle preko 14 m, Hafner z odličnim časom na 10C0 m ter Puc na 60 m. Rezultati — 60 m: Puc 7.0, Zajc 7.1; 300 m: Dolenc 37.7, Zupan 37.8; 1000 m: Hafner 2:36.6, Juvan 2:42.4; 3000 m: Srakar 9:22.6; 4X100 m člani: (Puc, Dolenc, Borštnar, Zupan) 45.6; višina: Zupan 170; daljina: Puc 6.21, Gotvald 5.98; krogla: Penko 14.22, Vovk 11.28; disk: Penko 37.12; ženske — 60 m: Pristovšek 8.5; 100 m: Pivk 14.0, Pristovec 14.1; višina: Rozman 133, Kuntarič 130; daljina: Rozman 4.12, krogla: Jensterle 9.90.
Prejšnjo nedeljo je »Partizan« v Zalcd priredil društveni kros, katerega se je udeležilo lepo število tekmovalcev. Na startu se je zbralo več sto gledalcev, ki so bodrili tekače. Pri starejših pionirjih (1000 m) je zmagal Lakner Marjan pred Lešnikom in Korbarjem, pri mlajših mladincih (1300 m) Naraks pred Reharjem in Hribarjem, pri pionirkah (700 m) pa Salajeva pred Zurejevo in Jugovo.	Kovač
Med 3902 udeležencema nagradnega natečaja z odrezkom št. 32 imajo po 10 pravilnih rešitev: Breznik Maks, Maribor, Kidričeva 10, Krlin Franjo, Ljubljana, Trubarjeva 22, Žohar Milan, Ljubljana, Svabičeva 15; vsak prejme po din 3333.—.
12. Izola : Nova Gorica prekinjena
V	sredo zvečer so se vrnili s turneje po Franciji košarkarji Olimpije iz Ljubljane. Nastopili so v Montbrisonu na tradicionalnem turnirju, kjer so dosegli prvo mesto. Poleg tega pa so odigrali še nekaj tekem in bili v vseh srečanjih uspešni, razen v tekmi s St. Etienne. Rezultati: Olimpija : Roanne 61:57 (23:30). Olimpija : Tours 47:46 (18:24), Olimpija : Boem 62:39 (28:22), St. Etienne : Olimpija 51 : 44 (26:24), Olimpija : Reprez. Švice 49:35 (20:16), Olimpija :Bruselj 53:46 22:19) in Olimpija : CS Amplepius 66:53 (29:32)-
S turneje po Belgiji pa so se "vrnili v torek zvečer 'košarkarji Zkk Ljubljane, ki so sodelovali na velikem turnirju V belgijskem obmorskem mestu Ostende-Zasedli so 2. in 3. mesto skupno z Racini Club de Bruxelles«. Ljubljana je odigrala na turnirju naslednji tekmi: Racing Ciuh de Bruxelles : Ljubljana 55:49 in Ljubljana : KW Ostende 52:48. Razen tega se košarkarji Ljubljane odigrali še tek®0 z belgijskim prvakom Heias-Ghent in izgubili z 97:57.
V	sredo je nogometno moštvo odreda v trening tekmi premagalo Kladi vari1 iz Celja z visokim rezultatom 7:1 (3:1>*
V	tekmi zvezne odbojkarske moške lig6 Partizan : Crvena zvezda, ki je bila prejšnji nedeljo prekinjena, zaradi strgane mreže, j6 v torek Crvena zvezda zmagala s 3:1 (15:1^' 11:15, 15:12, 15:11).

31 naililišili lelovadcev izlil ifm
v borbi za prveesiv®
Prejšnjo nedeljo se je v Frankfurtu pričelo prvo evropsko prvenstvo posameznikov v vajah na orodju. Na tej pomembni prireditvi je bil navzoč kot sodnik tudi tov. Boris Gregorka, ki nam je iz Frankfurta poslal nekaj zanimivosti.
V	soboto zjutraj se je pričela seja sodniškega zbora pod vodstvom predsednika Pierra Hentgesa (Luksemburg) in sekretarja dr. Ivka Pu-stiška (Jugoslavija). Sodniki so bili določeni že p redihod n o, delovale pa So tri sodniške komisije, v vsaki po * sodniki. Prva komisija je sodila Da konju z ročaji in drogu, druga Da preskoku in na kro_gih, tretja (5a Da bradlji in v prosti vaji (V tej komisiji je bil tudi zostopnik Jugoslavije tov. Boris Gregorka). Na seji sodniškega zbora je bilo govora o celotni organizaciji in o ocenjevanju. Tokrat so sodniki prvič sodili po novem pravilniku FIG, s katerim so prvine na orodjih razdeljene v težke in vrhunske stopnje. Predsednik je poudaril, da morajo biti sodniki strogi in pravični. Po končani razpravi so se sestali sodniki še na posameznih orodjih in Proučili pravila, popoldne pa se je sodniški zbor ponovno sestal k praktičnemu sojenju, kjer so izbrani nemški telovadci predvajali poljubne sestave. Izžreban je bil tudi vrstni red nastopa tekmovalcev. V Prvi skupini je 20 telovadcev prvi dan nastopilo v preskoku čez konja, Da konju z ročaji in na drogu, druga skupina pa na bradlji, v prostih Rajali in na konju. S to razdelitvijo ■te prireditelj dosegel, da je vse občinstvo prvi in drugi dan videlo tekmovalce na vseh orodjih.
dvorana za 15.000 gledalcev
Dvorana »Festhalle«, kjer so bile tekme, se nahaja v središču Frankfurtskega razstavnega prostora. Ogromni prostor sprejme 15.000 gledalcev in napravi na vsakogar mo-Sočen vtis. Sedeži so razvrščeni na balkonu okoli vse dvorane in v pritličju, v sredini pa je oder, kjer je bilo orodje. Oder je bil skoraj premajhen in je bilo orodje na njem Precej stisnjeno.
V	nedeljo popoldne ob 14.30 se je Pričel prvi del prvenstva. Že uro Pred pričetkom se je pričela dvo-rana polniti z gledalci, ki so nestrpno pričakovali otvoritev. Kakšno pokornost so prireditelji posvetili tej tekmi, nam pokaže že nekaj kratkih številk: tekme je snemalo 11 Plinskih družb in prenašalo 14 reporterjev za različne radijske podaje, razen tega pa jim je prisostvovalo nad 90 novinarjev in fotoreporterjev. Tekme so prenašali
tudi po televiziji. V Dvorani je šumelo kot v panju ...
Med navdušenim pozdravljanjem je prišlo na oder 38 izbranih telovadcev iz 19 evropskih držav, med njimi znani svetovni in olimpijski prvaki, kot Rusa Azarjan in Caklin, Švicarja Giinthard in Eugster, Nemec Bantz, Čeh Ružička in še mnogi mladi tekmovalci, ki že uporno silijo o ospredje evropske in svetovne elite. Zbrane telovadce je pozdravil predsednik nemške telovadne zveze, nato pa še župan mesta Frankfurt, dr. Wafter Kolb.
Prva skupina je pričela skakati čez konja vzdolž. Videli smo različne preskoke, prevladoval je skok letno z oprijemom na vrat. Najboljši je bil Nemec Dickhut (9.75), drugi Rus Azarjan (9.55), tretje mesto pa sta si razdelila naš Jurjevič in Švicar Eugster (9.45). Čeprav je v tej skupini tekmovala le polovica telovadcev, je uspeh našega Jurjeviča velik. Z lepim skokom je navdušil množico gledalcev in dobil polno priznanje strokovnjakov. Skakal je plovni skok, držal noge iztegnjene ter lepo pristal v doskok, ne da bi se premaknil. Zelo
Iliado skmhinimk szpi&ov&duie
0 VTISIH $ TURNEJE PO CSR
Piše Gregorka Boris
lep skok je izvedel tudi mali Švicar Eugster (premet čez stojo), vendar doskok ni bil trden, zato je izgubil dragocene točke.
Sledila je tekma na bradlji in konju na šir. Na bradlji sta bila najboljša Bantz (Nemčija) in Čaklin (SZ), oba sta dobila 9.75 točke. Videli smo lepe sestave, polne najlepših in težkih kombinacij, pa tudi tezne prvine so bile lepo podane v teh dinamičnih sestavah. Čaklec je svojo vajo izvedel dobro, manjka pa mu še prvine najtežje stopnje. Na konju z ročaji so imeli tudi »kanoni« nekoliko smole. Rus Azarjan vaje ni dokončal in je dobil le 8.50 točke, pa tudi 19-letni Finec Leimu-vinta, ki je bil izreden na konju, je predčasno zaključil vajo.
Proste vaje so bile na višku. Največ točk je dobil Prorok (ČSR) — 9.75. Imel je izredno težko vajo, polno dovršeno izvedenih akrobatskih prvin. Najelegantnejši je bil Šved Cronstedt, telovadec vitke rasti. Z dovršeno eleganco, lepo držo trupa ter iztegnjenimi rokami in nogami je lepo izvajal najtežje prvine. Če ne bi pri odbočnih kolesih z obratom na tleh nekoliko zaostal, bi prav gotovo dobil oceno nad 9.80, tako pa se je moral zadovoljiti z 9.70. Želo lep vtis je napravil Čaklec, ki je izvedel težko vajo in z oceno 9.45 osvojil peto mesto. Z malo več elegance, ki se je še lahko priuči, se bo v bodoče uvrstil med prvih 10 telovadcev na svetu.
(Konec prihodnjič)
(Nadaljevanje in konec)
Kot rečeno, so bili poljski odbojkarji do nas zelo zadržani. Skupaj z njimi smo potovali, ker smo imeli vse tri. tekme z istim moštvom, vendar nikoli nihče od naših igralcev ni prišel z njimi v razgovor. Seveda tudi mi nismo posebej za to Iskali priložnosti, čeprav bi nas marsikaj zanimalo o njihovem privatnem življenju. Razen tega pa je marsikdo od naših bil itak precej »zaposlen«, saj simpatičnih Poljakinj ni kazalo ignorirati.
Razočarani kavalir ...
S Poljakinjami smo bili prav kmalu v razgovoru. Bile so zelo prijazne in zdelo se nam je, da smo napak mislili o njihovih moških, če nas ne bi same opozorile na to, naj ne bomo z njimi preveč intimni, če jim hočemo dobro. Verjetno so se bale, da katera od n jih ne bi dobila potnega lista, ko pridejo čez mesec dni v Jugoslavijo. Amor pa kljub vsemu nikjer ne počiva in prav zaradi tega je naš »Rudibel« na zaključnem banketu v Varšavi doživel nekaj neprijetnega. Ko smo se odpravljali v hotel, se je Rudi pokazal kavalirja. Svojo simpatijo je hotel s taksijem odpeljati domov. Toda preden je sam dobro sedel v avtomobilu, je k šoferju prisedel eden njihovih igralcev. Pred hotelom, kjer smo stanovali, je Rudija odložil, »simpatijo« pa sam odpeljal domov. »Majke mi, nisem vedel, da sem zašel v drugi resor,« je razočaran dejal Rudi. »Nič ni rekla, da ima fanta.« Drugi dan pa je izvedel, da je bila tudi ona presenečena nad dvojnim spremstvom...
Kam z dnevnicami?
Že takoj prvi dan v Varšavi smo ugotovili, da raizen spominčkov ni
kaj kupiti. Razmere, ki jih imajo danes na Poljskem, smo pri nas že zdavnaj preživeli. Kupiš lahko skoraj vse, a kaj hi z robo slabše kvalitete kot jo imamo doma? Tako smo za dnevnice spočetka hazardi-rali. Igrati karte v tuji valuti je res svojevrsten užitek. In nihče se ni jezil, če mu je na koncu manjkala polovica dobljenih zlotov (poljski denar), dokler... No, dokler ni nekdo odkril, da je porcelan precej poceni. Šele tedaj so zloti žrasli v naših očeh. Malce čudno so nas gledali ljudje, ko smo v velikem trgovskem magazinu (naša Na-Ma) kupovali le krožnike in skodelice za kavo, vse ostalo pa ignorirali. Za njihove pojme smo bil] mi to, kar so Ameri.kanci za nas. Ali, če bi povedal v Ježkovem žargonu — ki išče z lestvijo naš standard — Poljaki p;i hi seveda rabili precej daljšo »lojtro«, kakor mi, da bi ga dosegli.	,
Posebne takse imajo na Poljskem na alkoholne proizvode. Z vinom so nam postregli le ob posebnih priložnostih in še takrat s prav majhnimi kozarčki, ob eni takih priložnosti je v šali eden od Beograjčanov de-■$»1: »Gle, oni piju vino kao kod nas rakiju!« Pa saj drugače tudi ne morejo — vino je tako drago, da bi ga lahko delavec za svojo mesečno plačo spil vsega 10 do 15 litrov. Za nekaj je pa le dobro, vsaj skrbi v borbi proti alkoholizmu nimajo.
Sedaj pa v Češkoslovaško!
Do zadnjega, čeprav je OZJ na to že prej pristala, nismo vedeli, ah se bomo na povratku ustavili tudi na Češkoslovaškem ali ne. Šele ko so nas Slovaki na prvi obmejni postaji že čakali, je bilo dokončno odločeno. Tu smo se tudi ločili od naše ženske ekipe, ki je ostala v Mo-
Posnetek s tekme Slavija : Beograd (3:1). V belih majicah ob mreži blokirata Mikina in Skerbinjek
PETER ZMAJ
Kakšne koristi nudi sina
delovnemu človeku in športniku
ravski Ostravi. Nas pa so z avtobusom po 5-urni vožnji ob štirih zju
V	Brnu smo zapravili zmago
Po tekmi v Brnu smo bili zelo razočarani. Še najbolj nad samimi sebo-j, saj smo tekmo dobesedno zapravili. Od našega nasprotnika smo več pričakovali. Kljub utrujenosti zaradi neprespane noči, srno v prvem nizu gladko povedli s 13:2, nakar je Spartak uspel razliko zmanjšati, a niz je vseeno pripadal nam. Podobno stanje je bilo v tretjem nizu, ko smo že visoko vodili, a so Čehi niz obrnili v svojo korist. Tu smo bili z močmj že pri kraju. Poleg utrujenosti nas je mučila še peklenska vročina v dvorani. Bili smo prepoteni, kot bi prišli iz parne kopeli. Tekma je bila mlačna, zelo mlačna in kljub zmagi domačinov ni mogla zadovoljiti gledalcev. Naš nasprotnik ni pokazal nič. posebnega. Kljub visokemu plasmaju v ligi so bili tehnično slabši od nas. Koliko tolčenih žog je odšlo v out ali ostalo v mreži! Malo so nas presenetili s šestim »sikanjem«. Kaže, da je to pri njih zelo v navadi, saj je občinstvo včasih lepše pozdravilo uspelo »šikano« žogi. kot močan udarec. Kdo ve, morda tudi njim takrat ni »šlo« in torej niso mogli pokazati vsega, kar znajo. Vsekakor pa bi nam bilo žal, če bi odšli s takimi vtisi o češki odbojki domov. Po Bratislavi pa so Čehi zopet zrasli v naših očeh.
Prisrčen sprejem v Bratislavi
Po smoli v Brnu smo se vsi raje izmikali pogovoru o naši igri. Zal nam je bilo, da nismo mogli pokazati tega, kaf znamo. Na vlaku od Brna do Bratislave smo bili kot pogrebci. 'Vsak se je raje poglabljal v svoje misli. Tudi ženske, ki so prišle z nami iz Ostrave in so imele isto pot. niso imele kaj več govoriti. Zgodilo se jim je podobno kakor nam, le s to razliko, da so one igrale lepo in kot so rekle, izgubile z enakovrednim nasprotnikom.
V	takem razpoloženju smo prispeli v Bratislavo. Nič slabega, pa tudi nič dobrega sluteč, smo zagrabili vsak svojo prtljago in se odpravili proti izhodu. Bil sem bolj med prvimi. Spočetka nismo niti pogrun-tali špalirja, med katerim smo hodili. Ozirali smo se nazaj, koga neki čakajo. Zadaj je hodil naš trener Sirotanovič in za njim nihče več. Pač, Mikina je pazil, kako bo postrešček naložil njegov paket s porcelanom. Bal se je, kaj bi rekla žena, če bi ga razbil.
Pred izhodom na koncu špalirja so nas glasno pozdravili igralci in igralke »Slavije« v živobarvnih tre-nefkah. Z vsakim smo se rokovali. Še prisrčen pozdravni govor, šopek nageljokov in nato so nas odpeljali v hotel nedaleč od Donave. To je bil najprisrčnejši sprejem na vsej naši turneji. Taki so bili tudi ves čas stiki s češkimi študenti. Še isti dan po večerji smo jih obiskali v
so se ne-
(Nadaljevanje in konec)
PRVIČ V SAVNI
, V slačilnici smo odložili vso ob-‘eko, se popolnoma goli stehtali in težo zabeležili v knjigo. Nato se °grnemo z rjuho in podamo v umivalnico. Pod vročo prho se teme-tijto umijemo z milom, nakar stojmo skozi ozka vrata v savno.
, Objame nas prijetna toplota in tnn po dimu in lesu. Dihamo poginoma normalno. Pogledamo na toplomer, ki kaže 80° C. Ker toplo-ttteru, ki visi v višini prvega pomada, ne zaupamo, ga obesimo pre-';6i niže. Kmalu zdrkne živo srebro na 450 q Torej, toplomer je v redu.
®daj ga obesimo v višino drugega j^Srada. Ali je mogoče? Kar ne .noremo verjeti, da se je živo sre-6lr? sunkoma pognalo na 95° C. Vsak parček ve, da pri 100° C voda za-in da vrela voda nevarno po-gOduje kožo. Kljub tej vročini pa ie Počutimo nadvse ugodno, z lah-dihamo in gledamo. Ležeč na gradu opazu jemo toplomer, ki smo ht °J,eS'Ii prav pod strop. Živo sre-j^r° kaže 120° C! Strašno! Ali ne?... DoiiPrav n'č ni strašno in neprijet-vr '»moleli smo roki v to »strašno« Sk ln-°’ Pa se uam n' n'» pripetilo. lahvaf ne moremo verjeti, s kakšno h,. k°to prenašamo 100” C vroč zrak, ah Z nevarnosti, da bi si opekli kožo kot Ce!° »spekli pri živem telesu«, cjj^mislijo nekateri laiki, ki ne lo-v/ v učinka vroče pare od učinka toda suhega zraka.
Ijica Vsak.e Pore v koži priteče kap-n^znoju. Znojenje še stopnjuje-ra?b v Polijemo nekaj tekočine na Ti,). (lyeno kamenje v peči savne.
,laa .se v hipu spremeni v pa-dvig. teonje pa za drobec sekunde ” e temperaturo v savni za 10” C
traj pripeljali v Brno. Še istega dne njihovem taborišču, kjer smo bili na sprejemu pri županu kaj dni prej pripravljala na tekmo.
" tekmo. »Slavija« so študentski klubi m je
in še več. Takšen parni sunek učinkuje kot močan dražljaj na kožo in znojnice začnejo pospešeno izločevati znoj. Toda še nismo zadovoljni s potenjem! S treplja/njem telesa z brezovimi metlicami masiramo kožo in dražimo njen živčni sistem tako, da še krepkeje izloča pot. Brezove metlice dišijo zelo prijetno in si brez njih savne ne moremo misliti. Kljub obilnemu znojenju, parnim sunkom in »bičanju« pa dihamo normalno in ne čutimo, da bi nam srce hotelo »počiti« od napora, čeprav se je utrip močno zvišal.
Sedaj smo končali prvi del kopanja in zapustimo vročo čumnato. Kaj sedaj?
Prvo ohlajevanje je za začetnika »višek nemogočega«. Toda takšne občutke imajo samo začetniki, ne pa tisti, ki so bili že večkrat v savni in so postali njeni navdušeni obiskovalci. Treba je samo poizkusiti, da si preženemo dvom, kako morajo biti pametni ljudje tako »brez pameti«, da gredo iz 100” C vročega prostora pod mrzlo prho, na prosto v sneg ali celo v ledeno mrzlo vodo...
Poizkusili smo! Priznati moramo, da se je strah pred takšnim ohlajevanjem spremenil v užitek. Še in še se potapljamo v mrzlo vodo in prav nič ne občutimo mraza! Nič nas ne zebe. Dftevne skrbi so pozabljene, utrujenosti ne čutimo več, strah pred prehladom je odplavila voda; mislimo samo na kopanje... Ponovno se dobro namilimo, odrgnemo z brezovim čopom, pretegnemo skozi vodo in spet nazaj v vročo savno...
Ko stopimo drugič v vročo savno, ne čutimo več vročine, marveč iz-
redno uživamo v prijetni toploti. Srce bije kot običajno, dihamo brez napora, toda globoko. Ko se začnemo potiti, ponovimo ves postopek Kot pri prvem ogrevanju. Dobro oznojeni in ogreti zapustimo savno drugič in se podamo k zaključnemu ohlajevanju.
S telesa odstranimo znoj pod mrzlo prho ali pa skočimo v vodo. Pri drugem hlajenju ne ohladimo telesa toliko kot pri prvem, ker moramo kožo brez brisanja posušiti na hladnem zraku. Zato se goli vsede-mo v hladno slačilnico ali na klop pred savno. Le mokre lase si moramo posušiti. Če čutimo, da bi nas hotelo zebsti v noge, jih potisnemo v škaf s toplo vodo ali zavijemo v rjuho, s čimer odstranimo edino nevarnost, da bi se prehladili. Med sušenjem si telo masiramo, s čimer izdatno povečamo vrednost kopeli. Potem ko smo opravili masažo in se, posušili, stopimo k tehtnici. V knjigo vpišemo izgubo na telesni teži, ki znaša od 0.6 do t.8 kg. S tem je kopanje v savni končano. Dobro je, če se še nekoliko predamo prijetnemu počivanju na ležalniku, potem ko smo oblekli sveže perilo. Počutimo se kot prerojeni, preveva nas dobra volja. Telo je lahko, poskočno in močno, sploh je težko obrazložiti brez dolgega opisovanja ugodno počutje po kopanju v savni. Ko zapuščamo savno, nimamo nobenega strahu pred prehladom, kajti po pravilno izvršeni kopeli se telo ne poti več.
Podrobnosti o finski savni, njenem nastanku in razvoju bodo objavljene v posebni brošuri, ki bo kmalu izšla v slovenskem in srbo-hrvatskem jeziku.
mesta, zvečer pa smo imeli Zaradi že prej precej močne propagande tekme nismo mogli prestaviti.
Igrali smo proti reprezentanci »DSO Spartak«. Večino moštva' so sestavljali igralci Spartaka iz Brna. ki je tretjeplasi rani v češkoslovaški odbojkarski ligi.
Igra reprezentance »Spartaka«
V začetku se v tab njihovih imenih nismo znašli, šele pozneje smo razumeli »izbrana« moštva istoimenskih klubov. Odkar so na Češkoslovaškem razformirali Sokola, so vse	— arajo nasprotnikov blok. V po-
sportno udejstvovanje nekako kla- ne pJretira;ajo s padei, povečini sificirali po pdklieih. Tako so na ^ t'o]ČRne ž £ roko Mi pnrner vsi študentje včlanjeni v ge k,j]]b d<>bri ,gri nismo mog]i b„.
>Q,av?J1< in (maJ° T Z®®1 r,J lje uoirati razigranemu moštvu. Z »Slavijo«, svojo v Bratislava m Br- ^^tom 3:1 za njih in z dovolj
nu itd. povsod tam, j _ J	J visok i m količnikom v nizih smo
študentov da lahko	lahko zadovoljni, posebno ker so
klub ali. društvo Rudarski klub, se bi] MŠe m<J Solgi turncj:i že
KS	P-! kraj;. Cefti ««Wk i« e„r„il
po-d tem imenom igrala reprezentanca čeških študentov. Trije mladi »dvometraši« iz Prage so pojačali bratislavsko »Slavijo«, ki je v njihovi ligi na 5. mestu.
Igrali smo na prostem. To je bila prva naša tekma na svežem zraku v tej sezoni. Za začetek smo kar lepo igrali, še lepše pa naš nasprotnik. Neverjetna igra v polju, požrtvovalnost, visoka tehnika, preciznost in inteligentna igra odlikuje te 1 igralce. Igrajo sistem s četrtim igral cem na mreži, z raznimi variantami prvih spredaj, ki često uspešno
jo svoj »Spartak«, kovinarji »Ta-tran« itd. skoraj kot posmeh' na prejšnjo močno organizacijo »Sokol« nastopajo pod tem imenom le kmečke delovne zadruge. Reprezentanca DSO Spartak, s katero smo igrali v Brnu, je sestavljena iz najboljših igralcev vseh društev z imenom Spartak. V tem moštvu sta nastopila tudi dva igralca, ki igrata v prvi šesterici češkoslovaške državne reprezentance. Absolutni prvak češkoslovaške odbojkarske lige je UDA, vojaško moštvo, kj sestavlja večino njihove državne reprezentance. Prav te dni, ko smo igrali v Brnu, so biti na poti v Kitajsko, kjer bodo odigrali nekaj tekem. Zanimivo je tudi to, da Čehi povsem po ruskem vzgledu podeljujejo zaslužnim športnikom nazive »mojster športa«. Češkoslovaških odbojkarjev je 7 s tem nazivom.
svoje delo zelo objektivno. Njegov kriterij sojenja je bil skoraj isti kot pri nas, brez pretiranega sekanja igre in iskanja napak v nečisto lovljenih žogah.
Naša ženska eki.pa se je na tej zadnji tekmi prav posebno izkazala, saj je premagala Slovakinje z rezultatom 3:1. V splošnem naši turneji po Poljski in Češkoslovaški ne moremo pripisovati neuspeha. Izplačalo se je videti in spoznati igro naših najresnejših nasprotnikov na bližnjem evropskem šampionatu. Zdaj lahko s treznim prenrisekom ocenimo naše prespaktive v srečanju z najboljšimi.

LETO XI. Štev. 16.
BCa!
žaSe»esa
Prejšnjo nedeljo je bila v Ljubljani odigrana prvenstvena rokometna tekma med Svobodo iz Ljubljane in trboveljstkiim Rudarjem. O rezultatu in kratkem poteku tekme smo poročali že v prejšnji številki, vendar se nam zdi, da je treba o tej tekmi spregovoriti še nekaj besed.
Teren je bil ves premočen od dežja in zelo težak, vendar to ne more opravičiti skrajno grobe igre, ki je mnogokrat mejila že na »podivjan rugby«. Sodnik Pejo-vič je sicer pošijal igralce, ki so se prekršila čez pravila, »na hladno« (po 4 naenkrat!!), vendar vse to ni moglo zatreti grobosti in izpadov tako igralcev Svobode kakor Rudarja. Veliko krivde pa nosijo tudi gledalci im celo funkcionarji. ki so z nešportnimi izrazi navajali igralce h grobostim. Tako je n. pr. sekretar RK Rudar pretil igralcem Svobode: »Le pridite v Trbovlje, tam vas bomo poklali!«, svoje igralce pa je podžigal z besedami:	»Usekaj ga,
užgt ga!« itd. Višek nešportnega obnašanja pa so pokazali nekateri igralci Odreda, ki so kot gledalci prisostvovali tekmi. Na vse načine so zmerjali igralce Rudarja im sodnika, vse to pa s ciljem, da bi zmagala Svoboda, ker bi si s tem Odred popravil svoj plasma v prvenstvu.
Kaj lahko po vsem tem še rečemo? Ali nam takšen »šport« »ploh kaj koristi? Pravilno je sicer, da si vsako društvo in klnb prizadeva doseči čim boljši uspeh, priti v višje tekmovanje itd. Toda to naj društva in klubi dosežejo tako, da bodo predvsem, izboljšala kvaliteto in obisk treningov, povečala disciplino med igralci, okrepila dotok mladih ka-drov o svoje vrste in sploh zagrabila delo bolj na široko — potem bo tudi sama po sebi prišla višja kvaliteta, napredek, boljši plasma v raznih tekmovanjih in vstop v tekmovanja višje stopnje. Prav gotovo pa od' takšnega »športa«,' kakor smo ga videli v nedeljo na omenjeni tekmi, kjer gre predvsem in izključno le za točke in za plasma v nekem tekmovanju, nimamo nikakršnih koristi. Nasprotno! Takšen »šport« seje razdor in mržnjo med klubi in igralci in vpliva zelo nevzgojno na našo mladino, na športno občinstvo itd.
Rokometna zveza Slovenije bo vse take pojave najostreje kaznovala. Gornji primer pa nam še enkrat dokazuje, da bodo morale uprave društev im klubov posvetiti še ogromno pozornosti vzgoji svojega članstva, pa tudi športnega občinstva im športnih funkcionarjev.
Žorž Vlado,
predsednik RZS
E*’- v./X* * * * v- 'V'	JP - E/-
Obisk v zimskem kopališču
Ilirija bo ,,VoMiaduiea" svoje vrste
Vsaka doba pred začetkom aktivne sezone ima v sebi nekaj mrzlične pripravljalne dejavnosti, ki se izraža v poostrenem treningu tekmovalcev, funkcionarji in trenerji pa kaj radi dajejo razne prognoze in računajo, kako se bo njihovo moštvo uveljavilo v bodoči sezoni. Ljubljanski plavalci imajo letos že več kot dva meseca odprt mali zimski bazen in so ves čas pridno izkoristili za trening.
govd mlajši tovariši Vrbošek, Šivic, Hornumg, med dekleti pa Kuharjeva, Zupančičeva in druge.«
Pretekli teden smo se oglasili v zimskem kopališču, da kaj več izvemo o naših plavalcih in kakšni so njihovi načrti v letošnji sezoni. Na treningu smo ravno našli plavalce PK Ilirije in ker je tov. Otru-ba, sedanji trener plavalnega moštva, pravkar končaval svoje delo, smo ga zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
zaradi študija, ker so nekateri, med njimi Pelam, že tiiik pred zaključnimi diplomskimi izpiti.«
»Kdaj ste prevzeli trening in ko ste zadovoljni z obiskom?«
»Naš klub je na občnem zboru dodobra pretresel vse vzroke neuspehov v lanski sezoni in prišli smo do zaključka, da je treba korenitih sprememb, če želimo zaustaviti našo krizo, ki se kaže že nekaj let nazaj. Dosedanji trener ni odgovarjal našim zahtevam in bili smo mnenja, da moramo najprej angažirati novega trenerja. Dalj časa smo se raz-govarjali s trenerjem reškega Priv morja 'tov. Lončarjem, vendar slednji ni sprejel našega vabila in tako so me tovariši v odboru naprosili, naj prevzamem jaz trening ilirjan-skega .moštva. Z obiskom treningov sem kar zadovoljen, saj se je redno udeleževalo treninga 20 do 30 plavalcev. Naši starejši tekmovalci so bili na treningih bolj neredni, to pa
»Kateri tekmovalci so bili pri treningu najbolj redni in kaj si obetajo od letošnje sezone?«
»Med našimi sklepi, ki smo si jih zadali v odboru, je bilo tudi to, da moramo nujno pomladiti naš kader, saj smo spoznali, da nam je že precej starejših tekmovalcev odpadlo in moramo vrzeli nujno zamašiti. V letošnjem zimskem bazenu je trenirala skoraj izključno mladina in smo v klub sprejeli okoli 23 pionirjev med 10. in 14. letom. Nekateri kažejo precejšnjo nadarjenost in upamo, da če ne letos, pa vsaj v bližnji prihodnosti lahko računamo na »svetlejše čase«. Od našega prvega moštva je bil seveda najbolj reden pri treningih Pirc, pa tudi nje-
»Ali nameravate letos sodelovati v hrvatsko-slovenski ligi?«
»Po lanski precejšnji »burji« okoli našega sodelovanja v hrvatsko-slovenski ligi se je letos naš odbor odločil, da bomo v njej sodelovali. Smatramo, da so letošnje pro-pozicije mnogo bolj ugodne, kajti kaže, da bo manj tekmovanj, pa tudi finančno ne bo s to ligo toliko izdatkov, kot bi jih imeli lani. Če bo osvojen predlog, ki smo ga dali slovenski klubi, bo za Ljubljano še toliko bolj zanimivo, ker bomo v isti skupini sodelovali z našim mestnim rivalom ŽPK Ljubljana, ter se bomo tako lahko v medsebojnem dvoboju prepričali, katero moštvo je boljše.«
I
»Hi
loč
Poleg Pelana Staša in Andreja Gor-šiča je Janez Gašperin danes najboljši slovenski plavalec hrbtnega sloga. Na državnem prvenstvu je lani osvojil šesto mesto s časom 1 : 15.0
Ilirijan Staš Pelan ni samo najboljši plavalec hrbtnega sloga v Sloveniji, marveč je tiuli zelo marljiv študent. Letos bo dopolnil komaj 23 let, pa bo že diplomiral za strojnega inženirja na Tehniški visoki šoli v Ljubljani
»Letos namerava Plavalna zveza Slovenije razdeliti ljubljanski kopališči med oba kluba. Kakšno je vaše' gledišče na to?«
»Naš klub se je že vsa leta boril za to, da bi prišlo do delitve kopališč in letos z velikim veseljem pozdravljamo ta ukrep. Smatramo, da bosta v takih pogojih lahko oba kluba bolje zaživela in da bo zelo verjetno tako tudi manj nezdrave klubske rivalitete. Mislim, da je bil eden izmed vzrokov, da je plavanje izgubilo v Ljubljani svoje občinstvo, tudi to, da smo bila od kopalcev tako rekoč odrezani in so se Ljubljančani kaj malo zanimali za plavalne tekme. Letos nameravamo prirejati tekmovanja tudi na Centralnem ljudskem kopališču, kjer bomo imeli mi svoje torišče dela. Mnenja sem, da bodo ta tekmovanja v sredi mesta le privedla mnogo »komodnih« Ljubljančanov na tekmovanja, kajti na oddaljeni Kole-ziji smo jih le redko srečavali.«
Ivan Plrher 25 let aktiven
Najpopularnejši mariborski težko-atlet Ivan Pirher — »Hanzi«, član SŠD Železničar praznuje letos .petindvajsetletnico aktivnega udejstvovanja v rokoborbi in se obenem poslavlja od »blazine«. Ta simpatični1 športnik je v svoji karieri nastopil preko 300-krat na tekmah doma in v tujini. Bil je dolga leta državni prvak, osvojil balkansko prvenstvo in večkrat uspešno zastopal našo državo. Imenovani pa ni samo izvrsten tekmovalec, marveč tudi vzoren športnik, vedno discipliniran in skromen, tako da lahko tudi v tem pogledu služi za vzor mladini. Svoje znanje je vedno rad posredoval mladini, pa tudi sedaj, ko zapušča aktivno udejstvovanje, bo ostal v športnih vrstah in deloval kot vzgojitelj, trener, organizator in rutini-sodnik. Vzornemu športniku
želimo pri njegovem delu še veliko uspehov!
Mariborski Železničar lama	iiasssv
DRUŠTVO SO PREIMENOVALI V ŽSD MARIBOR
Še 15 let nima, pa se je že približala meji 1:30.0 na 100 m metuljček. Mlada Horvatova je lani kot pionirka preplavala svojo progo v času
1:33.2
liilliiioa loče silirali primat
V razgovoru s funkcionarji Železniškega plavalnega kluba Ljubljana smo prav tako zvedeli marsikakšno novico. Vsi že željno pričakujejo toplo poletje, da bodo lahko nadaljevali z delom, ki so ga v lanski sezoni uspešno zaključili. Pred ŽPK Ljubljana stojite dve važni nalogi. Vsi se zavedajo, da bodo letošnji njihovi nastopi toliko bolj pomembni, ker so si lani z osvojitvijo prvenstva Slovenije pridobili ugled najboljšega moštva v Sloveniji in je zaradi tega treba ta ugled tudi braniti. Druga naloga, ki so si jo zadali, pa je ta, da v največji možni meri dosežejo tudi v jugoslovanskem merilu dostojno priznanje, ki ga je slovenski plavalni šport v zadnjih letih precej izgubil.
ŽPK Ljubljana-gradi svoje uspehe predvsem na mladem ženskem kadru, ki je že lani pobral »levji delež« točk na slovenskem prvenstvu. Med vsemi dekleti najbolj izstopata mladinki Sonja Tominškova in Marjeta Horvatova. Obe sta že lani na državnem prvenstvu dokazali, da spadata v vrste najboljših jugoslovanskih plavalk. Obe sta bili pri zimskem treningu tudi najbolj marljivi in kaže. da bosta s svojimi uspehi v letošnji sezoni še nadaljevali. V Sloveniji imata obe pred seboj najhujšo konkurentko v mladi Kranjčanki Vukičevi, ki jo Tominškova »lovi« v klasičnem prsnem slogu, Horvatova pa v metuljčku. Brez dvoma bodo letošnji nastopi naših mladih tekmovalk zelo zanimivi in marsikdaj prinesli tudi dobre rezultate, saj kaže, da bo konkurenca letos še ostrejša kot lani. Horvatova kaže poleg metuljčka in
prsnega sloga, ki ga je plavala lani z velikim uspehom, tudi veliko nadarjenost za crawl. Ce bo tako napredovala, bo zavzela prvo mesto tudi med crawlistkami, ne samo v svojem klubu, temveč tudi v Sloveniji. Med »starejšo« gardo plavalk, ki je na treningih bolj neredna, je še najmarljivejša Gasparijeva, kar so potrdili tudi njeni dokaj dobri rezultati na zadnjem srednješolskem prvenstvu v Ljubljani. Tem »stebrom« ženske ekipe pa stoji ob boku cela vrsta mlajših tekmovalk, ki kaij hitro napredujejo, tako da bodo morale »standardne« članice
sezone dosegel take rezultate, da je sodil v prvo moštvo. Nekateri plavalci ŽPK Ljubljana so pričeli tudi že s treningom delfinovega sloga. Najbolj sta se dokopala dote »skrivnosti« doslej Hočevar in Goršič. Morda bomo že letos na tekmovanjih tudi v Ljubljani srečali to »plavalno novost«.
Plavalci ŽPK Ljubljana bodo letos »domovali« na Koleziji, ki bo usposobljena tudi za javno kopališče, tako da bo imeli vsak klub svoj bazen. To bo do neke meje nedvomno olajšalo način treninga
se doslej oba kluba »drenjala« sa mo na enem kopališču.
prvega moštva kar krepko »pljuniti
obdržati
LETO XI Štev. 16.
v roke«, če bodo hotele svoje mesto v prvi ekipi.
Zadnje srednjtiešolsko prvenstvo v Ljubljani je pokazalo brez dvoma sadove zimskega treninga, saj so v pretežni meri med dekleti zmagovale članice ŽPK Ljubljana, ki so že dva meseca redno v vodi. Če bo uspelo letos Plavalni zvezi Slovenije obdržati vzdrževanje zimskega bazena nekoliko dalj kot običajno, tako da bodo imeli plavalci kontinuiran prehod iz zimskega bazena
v letni, se bo to prav gotovo odražalo na uspehih vseh ljubljanskih plavalk.
V moški ekipi ŽPK Ljubljana bodo še vedno imeli glavno besedo trije najboljši plavalci: Goršič, Gašperin in Pelc. Goršič je pozimi polagal več važnosti treningu crawla in upa, da bo na daljših progah letos svoje rezultate še izboljšal. Ga-šperinova glavna specializacija bo letos bolj hrbtni slog, medtem ko je Pelc kaj hitro pokazal nadarjenost tudi za metuljčka, saj je na srednješolskem prvenstvu brez vsakršnega specialnega treninga zaplaval 1:21.0 na 100 m. Od mlajših moči bo letos okrepil prvo moštvo še Poljanšek, ki je že lani proti koncu
Novo mesta dobilo
svoje športno društvo
Prejšnji teden so v Novem mestu ustanovili svoje športno društvo »Elan«, ki bo zaenkrat v svojem okviru združevalo nogometno in teniško sekcijo, počasi pa bodo skušali ustanoviti tudi druge. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil tudi predsednik ZŠS tov. Krese in sekretar NZS tov. Lavrič. Prva naloga novega društva bo izgradnja igrišč, tako za nogomet, pa tudi za tenis. Za gradn jo nogometnega igrišča so že pripravljena zemljišča in načrt po zamisli inž. Bloudka, pa tudi terenska dela so se že pričela. Novemu društvu je obljubljena vsestranska pomoč s strani OLO. LO MO in JLA. Igrišče za tenis lmdo na gornjem delu Loke, kjer so bila že pred vojno. Občni zbor je sprejel društvena pravila, ime (ŠD Elan) barve društva, določil članarino in
V svečano okrašeni dvorani Doma težkoatletov v Mariboru je bil v torek zvečer občni zbor SŠD Železničar. Že pri vhodu so zborovalcem razdelili tiskana poročila, v katerih je bilo podrobno obravnavano delo vseh klubov in sekcij, obsežno delo gospodarskega odbora, statistične tabele, bilance in nanizani vsi uspehi društva od leta 1945 do danes.
Po otvoritvenih formalnostih se je pod vodstvom delovnega predsednika tov. Lukežiča Jožeta pričelo zborovanje. Neumorni predsednik Fišer Jože je v svojem izčrpnem referatu orisal delo posameznih klubov, kritično pregledal poslovanje upravnega odbora ter obravnaval vse uspehe in na.pakc. Lepo število 1800 članov se aktivno udejstvuje v 14 panogah športa, podpornih članov pa ima SŠD Železničar nad 4500. Te visoke številke dokazujejo, da zavzema društvo eno vodilnih mest v Sloveniji in da se mu je posrečilo približati množičnosti, za katero so se vztrajno borili. Najlepše uspehe so dosegli košarkarji z vstopom v zvezno ligo, kar se je posrečilo tudi saj sta. šahistom. Nogometaši so po priborjenem prvenstvu Slovenije napredovali v hrvatsko-slovensko ligo, atleti so dosegli vrsto rekordov, ženska odbojkarska vrsta številne zmage doma in v tujini, pa tudi boksarji in rokoborci so častno zastopali klubove barve. Društvo je zelo tesno sodelovalo z JLA, pa tudi z množičnimi organizacijami in športnimi forumi je. bilo v dobrih odnošajih. Navzlic velikim finančnim težavam, ki ne žulijo samo tega društva, marveč vse športne organizacije, je marljivi strokovnjak-knjigovodja, tov. Masi Gvido, razveselil vse prisotne z zadovoljivim finančnim stanjem društva. Podrobno je razčlenil ogromno, toda uspešno delo gospodarskega odseka in poročal o lepem premoženju, ki ga ima društvo v športnih objektih, inventarju m opremi. Nadzorni odbor je predlagal, da se odstopajočim odbornikom za njihovo požrtvovalno in uspešno delo izglasuje raz-rešnica s pohvalo, kar je navzoče članstvo sprejelo z navdušenjem.
Po poročilih se je razvila živa diskusija, ki je pokaizala, da se članstvo zanima za probleme svojega društva. Občni zbor so pozdravili tudi razni predstavniki, tako
košarkarji, šahisti, odbojkarice, ro-
A T LETIK A
k
iti
tel
»i
til
k
ko-
so
■tre
sin
%
Hej
e
k
*hf)
Pri
5‘
6
k
k
?ti
k
td
to
Mi
vo
'el
či
Sli
ta
»it
»a
ti
t,
I"
si-
Če
pi
‘I
nike v dobre športnike in dobre državljane.
V novi odbor, ki bo vodil društva v letu 1959/ so bili izvoljeni pod vodstvom marljivega tov. Fišerja Jožeta v glavnem stari in preizkušeni športni delavci. Sprejet je bil proračun za leto 1955 in sklep, da bo društvo skušalo v bodoče vključiti v svoje vrste še več delavske mladine in jo pravilno vzgajati. Navzoči so soglasno sprejeli tudi sklep, da se dr :štvo preimenuje v ŽŠD »Maribor«. Pionirju rokoborskega športa, Ivanu Pirherju je bila za 25-letno aktivno delo izrečena posebna pohvala in poklonjen zlat pečatni prstan, pohvaljeni pa so bili še tehnični vodja košarkarjev Vračko, trener Cirer in Lešnik, od atletov Čerpez in Unterrajter-jeva ter rokoborec Sernko. Za do^ sežene uspehe sp bili pohvaljeni
izvolil veččlanski odbor, v katerem .... _____ . .
so znani športni delavci kot inž. Me- predstavnik Zveze športov Sloveni-dic, Kovarik. Doljak, Murn, Verbič, je tov. Žorž, zastopniki ŽŠD Ljub-
Peric, Šmajdek, Černe itd. Tako je Novo mesto poleg partizanskega društva dobilo še svoj športni kolektiv, ki bo imel nalogo pridobivati mladino ‘o vzgajati v zdrave športnike.
Žorž,	.	.
Ijana in Direkcije železnic tovariš Župančič, v imenu Okrajnega	odbora	»Partizan« ter	Sveta	za	kulturo	in prosveto pri	MI.O	pa	tov.
Kranjčič, ki je ugotovil, da je društvu uspelo vzgojiti svoje pripad-
koborci, boksarji in nogometaši I. in mladinskega moštva. E. Bergant
WHIlFiELD širi
atletiko v Afriki
Ameriškega tekača na srednje proge, Mala Whitfielda, dvakratnega olimpijskega zmagovalca na 800 m in bivšega svetovnega rekorderja, pozna tudi jugoslovanska športna javnost, saj je bil lansko jesen pri nas in je tudi v Ljubljani priredil predavanje in trening z našimi atleti. Iz Jugoslavije je takrat odpotoval v Afriko ii^tudi tam delal propagando za atletiko. Kar 6.000 km je napravil, da je prišel v južnoafriško državo Rodezijo. Tam je obiskal precej večjih in manjših krajev, predvsem pa različne šole. kjer je razkazoval mladim Rode-zijcem osnove atletskega športa. P° krajšem predavanju je gledalcem demonstriral vaje za ogrevanje in razgib \ potem pa je povabil iz vrst občudovalcev najbolj vnete prostovoljce, ki so lahko z njim pretekli 440 y. Nazadnje je pokazal tehniko starta in razne druge Podrobnosti iz treninga atletov. Afričani, zlasti mladina, so bili zelo navdušeni nad tem »visokim in hitrin1 možem iz Los Angelsa«.
' J • E :
K-. - O r ;l_ ; E - S*: A.
• s
Revija opreme in najboljših smučarjev
PRVI NASTOPAJO AVSTRIJCI
zjutraj ob osmih so zaživela pjužišča. Vreme je bilo kakor na-°«eno in zmerom več ljudi se je Mnjalo -
Posebno poročilo za »Polet« s kongresa smučarskih učiteljev
Odredovi kolesarji
so se vrnili iz Nove Gorice
stinjalo k prostoru, kjer so A v-	,	J
flici prejšnji dan pripravili smu- "J ' v’ Jn ‘
p,ztr£iz'yJzrz%2	»szS	gž
vrst svojih smučarskih učiteljev, ščino. Ob francoskem ali angleškem ^no. Z^L^mmnje s^si
tudi
pripravljal. Kaj kmalu so izstopili od ostalih Bergant, Flajs in Kastelic im tiudii nekateri mladimoi. Prve dni je bila proga ista za člane in mla-
Piše Jeločnik Marjan
-™ - -.r-
znana smučarja Rubi m Rom. n ge r, prijazen žensk, glas je sproti po- na za takšno logotrovainje. Od hodvo- so jih morali M Kasne e jč to
T,,:tco:sr,roSzTv\Ti ssliosk&2,Aidx; -4	u°1 -
prikazih smo zidali	ki „i,„ ,„.,i «„ško.‘Tmlke ref«: S "5	b£z vS|", “.K	'SVZZZt
osnovnih prvin smučanja, kakor de- ra te prestavljene v francoščino.
-s.ce za prikaz svoje šole. Razen ^'javljenih delegatov je bilo tod >ebroj smučarjev izletnikov, otrok,
E1*4 in starejših veteranov. Pri nas gor in dol ter na bočno drsenje. Utekli »sindikalna« druščina. Toda Za oboje je bilo značilno, da so ..ar misliti, da vsi ti ljudje niso krepko vrtili rame, v čemer so se
zornost na nagib, na razbremenitev Ugotavljaj da množice^zpenjač khS.’ “	^ tehmCna referenta nje vodstva, umikanje iz sikppine za-
Nelkaj besed o taktiki vožnje. Srednji! del proge, ko so vozili v zmernem tempu, so izrabili za vadbo skupinske vožnje; prehajanje in odstop a-
^etnljali poznejših prikazov s stro ,.°vnim in kritičnim očesom. Kako tf zsi ti ljudje smučali! To je bilo 6na samo videti na lastne oči, saj
kvari smučarje, da postajajo dobri Dnevno življenje v »taboru« je bi- M) u|lc dirkači po nadelanih progah, med- lo točno določeno, tako da so te- poučne
iPm k A 1 1 iti n 1 mor nn -v o i -r 1 zv f in X,,, i.. M -1	X n — ...z^ '  ‘
radii defekta in podobno. Nekaterim so bile te stvari nove im zato tudi
najbolj razlikovali od Avstrijcev.
Nemci in Italijani so pokazali v glavnem osnovno šolo smučanja, ki
tem ko jim ni mar ne za izlete in ne za lepote gora in zimske prirode sploh. Z določene strani so ugotovitve dr. Lista povsem točne. To
čajniki ves čas zares koristno izrabili. Na bližnjem igrišču so imeli že na vsezgodaj razgibalne vaje, po zajtrku pa so se odpeljali v eno ali
Tako je potekal trening vse d;ni, • zdaj na eno zdaj na drugo stran, vmes pa so fantje imeli zares pravo
% našega 'bivanja TvaHlTseraT	'inTruJhV^ “nobenem j^MnilaclTa tolikšna,^D^mič« Setih™ najL>^^mit "kolib Sp^eljalf do *vrhuica^P^no
\ h
k j uascga ut v a u j a v r a i vi jnv-it. iv
desetin slabših smučarjev. In
*UVn o o ti a m tp n rti r r! 11 o n o\r\i,n\ri _
va se nam je potrdila ugotovi-’ da ob takih prilikah pač ni težko »pridobivati« dobre tek-Nalce.
p . aj so pokazali Avstrijci? Njihov Vj!«az je bila lepo pripravljena re-14 mladih smučarjev. Pokazali
pozornost so posvečali tudi pripravam za trening. Vsa kolesa so mo-
primeru ni bil tako blesteč, kakor sploh več ne napravi niti koraka v
njihovih treh zgoraj omenjenih ri- breg. Mi bi iz tega pač lahko po-	»ui. ,,™	,	.	,	,	,
valov. Zanimivo je, da so pri vseh vzeli, da imajo drugod preveč žič- dni je bilo mrzlo in slabo vreme,	.. 1 Jj. no olsfa> brez okvar,^ko-
prikazili demonstratorji izvedli še	nic, tako da jim	že povzročajo skrbi,	kair	pa	treninga	ni	preprečilo.	Začeli	' " ”	'	"
hitro vijuganje, ki" je bilo dejansko	vtem ko jih pri	nas praktično sploh	so	z	vožnjo	na	progi	50	km,	nato	pa
pri vseh enako, čeprav so poželi nimamo. Kako imenitno bi bilo, če — A----------------J------J—-	-----
Avstrijci največ priznanja. Iz tega	bi se dalo vse	to nekoliko poraz-
bi mogli zaključiti, da lahko več	deliti! Vsi bi bili zadovoljni, mi in
različnih poti vodi k istemu smotru, oni.	(Konec prihodnjič)
V, Nadaljevalno in mojstrsko šolo kar je tudi za nas dragocena izkuš-|>e do izredno hitrega vijuganja, nja.
[ef!4 4- V,ZC4 Prostora, če bi ho- Gotovo bo marsikoga zanimalo, f9i i^VZe^i vec ,1Z nJ'’love »le, kakšna je naša šola smučanja v od-4r>;i-aiv d runa la poln zvezek samih nosu na Vse, kar smo videli v Fran-'• Značilen za njihovo solo le c;j; Reči je treba, da smo na pravi
poti, da pa bo treba še okrepiti sodelovanje učiteljev smučanja s trenerji, kar je tudi dragocena ugoto-
so dan za dnom dolžino proge večali in z njo istočasno tndii hitrost vožnje. Že taikoj po prvih treningih se je opazilo, kdo se .je pozimi količkaj
Značilen za njihovo šolo je ffNren odklon v bokih, nastavek g,j aJ notranjo ramo in pa idealna U(. "žitev paralelne tehnike s pluž-sjjj. ri tem si seveda ne smemo mi-
_.:4 ’W E C L vi A M J E
Podrtih je bilo 282.373 kegljev
S tekmo med Kladivarjem in Be-vitev, ki je ni bilo težko opaziti na tonom v Celju se je zaključilo letošnje tekmovanje v republiški moški kegljaški ligi v mednarodnem
- vJ navadnega togega plužnega za- kongresu'
1 Hniiah. 4ka' Ne, njihova plužna	SK1 ^egijasa, ngi v meonaroanem
J' na liftrftnfd?mbižentiiCnznnante KRIZA MODERNEGA SMUČANJA slogu Sodelovalo je 16 moštev in
$,n ®a hitrem izpluženju zunanje ,jc_ke in hitrem prenosu teže ter
XT ,	..	,	... ,	so bale borbe ves čas zelo zagri-	------,	u^ ,x^Gln.,,w
• Na vecermh zasedanjih kongresa zene, tako da se do zadnjega ni mo- 12.669, 16. Branik (NG) 12.443 (oba j®,"' o podandi mnogo poročil naj- ugotoviti, katero moštvo se bo samo po 3 nastope), vidnejših smučarskih izvedencev. Tu uvrstilo na boljša mesta. Le Triglav
Mi™? Videl!knCkaj- dragoc,cn'1h Pouk smučanja v posameznih deže- po stol '\e 'ietnildiškT^prv^k." MciRem F'W'Cin'h• nia,P°4OV’ kl..n,am bt>do ak,v ka.ko vzgajajo nove učitelje pa se je še napre; v<xlila borba za
Slt) nj.jevanju loka v paralelni drži Vj'4. Za svoja zares dovršena iz-4^ia so želi mnogo odobravanja,
koris.tiJi- V avstrijskem mo- smučanja in le "mnogo drugega. '£ 3."i^^^mesto?tor^i'‘4 tbt!J pla- boVu je" močno‘74gibak'tako^ime-sodelovala razen znanega Omembe vredna je ugotovitev, da sma> ki je potreben za sodelovanje novana »liga«, ki jo organizira Bra-S Uniorja r urtnerja tudi zna- morajo povsod opraviti učitelji smu- na državnem prvenstvu. Odločitev nik in se je udeležuje 24 ekip, ki
Hj.ua tekmovalca Oberaigner m--------	1------------ -	-	--	- -	’	1 ’
6j:, erseer, kar je stopnjevalo moč •j,novega prikaza.
I,(ii Švicarji in Francozi so se
oiji, ali pa so poslušali raizna predavanja o tehniki, takti'ki itd. Prve
dni je bilo mrzlo in slabo vreme, ,	,	.	, ,
kair pa treninga ni preprečilo. Začeli	sama pa vedno primerno oble-
— ______*_•_ _r ____f -J i	. ... cenil. Hrane je bulo dovolj, saj so jo
tečajniki nujno potrebovali, kajti trening je bil precej naporen. Za uspešno izvedbo treninga je bilo potrebnega precej dela. Ob tej priložnosti se kolesarili Odreda zahvaljujejo prav vsem, bi so jim kakorkoli pomagali, posebej še odbornikom ŠD Nova Gorica in kolesarskemu veteranu Mozetiču, ki je Odredovcem povsod in vedno rad pomagal, tako z delom kot z nasveti.
Na kratko naj še odgovorim na članek v eni zadnjih številk »Poleta«. Mnenja sem, da je bila kritika, izrečena na račun treninga v toplejših krajih, neumestna, posebej pa še vprašanje, od kod klubom denar. Kje dobijo klubi finančna sredstva, je po mojem mnenju pač njihova stvar, posebno še, ker KZS oziroma nekateri odborniki v tem oziru niso kdo ve koliko pomagali niti z nasveti, kaj šele drugače. Da so bili ti
18.440, 8. Kladi var 18.318, 9. Železničar (Mrb) 18.192, 10. Ilirija (Lj) 18.184, 11. Lokomotiva (Mrb) 18.019, 12. Proletarec (Zag.) 17.824, 13. Teh-nometal (Celje) 17.625, 14. Invalid (Lj) 17.606, 15. Krvavec (Cerklje)
24 ekip tekmuje
Namiznoteniško življenje v Mari- treningi potrebni, m- more nihče opo-
čanja dokaj težko nalogo in izpite, je padla šele preteklo nedeljo in preden si pridobe naziv, kar nn -i-i,-	_ -» t ■	...
velja v enaki meri za poklicne učitelje.
so razdeljene v 4 skupine po 6 mo-
rokati in mislim, da se s tem strinjajo vsi prizadeti klubi. Le kako naj bi sd dirugače slovenski kolesarji pridobili dovolj kondicije za prve dir-
telesna vzgoja
n v, Kar pa tako so nadaljnja tri mesta zasedli štev. Ker so moštva močno izena- Ke" i e treninge m moram ce.o amaterje in mariborski Branik, Jesenice in Ljub- cena, so borbe zelo napete in ni podpreti m ne, da so samo v skladu ljana, toda s prav tesnimi razlikami, iz raz Rega, Javori ta. Poleg^ klubskih	^celc J,ce_r ^dvommi^
44; 4“.?.°;:.Sm°oZ44i SduiJjo tud^moštva6 eraznihrJustt mnenje
nekaj zanimivih podatkov. Podrtih delujejo tud
je Tri In sloirmn 9R9.	Vncrlinv v	J® ^ J
dt>r se je zanimal v zadnjem da Za delo ljubljanskih dijakov v hi:,Vadnicah, je zlahka ugotovil, da v5(JIp nekaj »za bregom«, saj telo-rfavp ? P »sebi-0 vnemo. Res, pri-|ki Jajo se za svoj veliki nastop, sj 29. maja.
4nl.ednješolci v Ljubljani in tudi ?Sn0vvso veekrat dokazali, da iti PUsčajo telesne vzgoje v nemar hlia a ne dopuščajo, da bi bila šol-
bilo skupno 282.373 kegljev v 74.000 lučajih. Krogle so naredile 1.488 km poti po stezah. O drugih rezultatih smo že govorili, povedali bi le to, da je najboljši povpreček v tem tekmovanju dosegel član Triglava Martelanc z 847 podrtimi keglji. Na polno je dosegel najboljši rezultat Branikovec Kobal s 609, na čiščenje pa član Gradisa (Ljubljana) i	,	.	,	. Mahnič s 312 podrtimi keglji. Pri
bo nastop dostojen doprinos tem ]abko ugotovimo, da je kvaliteta kegljanja pri nas izredno na-
Lado Reščič ■"
srednješolcev k proslavam 10. obletnice osvoboditve.
Pičle tri tedne za tem se
predovala, kar se precej odraža v bodo izenačenosti moštev. Od slovenskih
predstavili javnostiv tudi učenci moStcv> ki bodo' zastopala našo re-
Ffi elovadba manjvreden predmet. *>6k. mjadbi se danes dijaki res v r I uče, kar jim je seveda hkrati Jii(j,Zvet!rilo in korist. Tako ni nič kto c"a, če dosegajo na mnogih let0 °vanjih, ki jih imajo čez vse Sdvj/merom lepše uspehe. Pri tem vUa vedo, da se imajo zahvaliti ^l)56 *° svojim profesorjem telo-'.^4’ v<>dstvom zavodov in pred-Wf;) 1“plasti, ki tovrstno delo pod-ljub zastarelim gledanjem po-fo 0 Zri,kov na telesno vzgojo. Letos 'n ?vili že celo vrsto tekmovanj
osnovnih šol, ki nočejo zaostajati za svojimi starejšimi vrstniki. Tudi slednji bodo prikazali razne igre,	w
rajanja in prvine osnovnošolskega dohri "formi' mnogoboja, skratka vse tisto, kar delajo p-i telovadbi. Tako sta torej pred nami dve veliki množičnj prireditvi, ki nam utegneta predočiti ves pomen in vrednost telesne vzg je v šoli.	J. M.
publiko na državnem prvenstvu, lahko pritnkujemo vidnih uspehov, ker so tekmovalci trenutno v zelo tori formi.
Končna razvrstitev moštev: 1. Triglav (Kranj) 19.297 kegljev, 2. Bra-
Maul „1V|4UV1„    	nik (Mrb) 19.160, 3. Jesenice 18.806, Zagrebčan Hlavaček Dalibor, državni kajakaški prvak, bo po vsej
in vrednost telesne vzgo- 4. Ljubljana 18.631, 5. Beton (Celje) verejtnosti tudi letos nosil državni grb na svetovnem kajakaškem ----------------------	18.602, 6. Gradis (Lj) 18.577, 7. Krim	prvenstvu v Tacnu
r
Pa te®nnj med zavodi, razen tega ‘ribi-di tekmovanj za prvenstvo l.nnslcih srednjih šol. Tako so 4v= n.' a tekmovanja
Smžt,; telTf,dbi
•hp.i (rto m tudi ,a dvi
v smučanju, na orodju, v v pionirski igri ? (ok dvema ogn jema«. Sedaj so še ?arkj n tekmovanja v odbojki, ko-'u rokometu. Na tisoče dija-H etjizkuša svoje sposobnosti v n rp e9jni'h in reči je treba, da je V<se n,Cna množičnost.
'di v 1° delo bo letos d o se slo svoj ”.filca Zaključnem nastopu. Tu bodo
iS*atSka ra7nterosti ? palicami, Li Kn- preskoki, vaje na sveči-
h-i tik °Pek. rajanje pionirk, pa tudi j’n j„a ln Prvine posameznih šport-Lr'Ja p r_’ Celoten nastop bo prikaz f.d ti-4 tetinem pouku, ne da bi J1* nr:	ZaPadli v kampanjski na-
ti ^di Vav- Dijaki sami pravijo, da Mrpj Priprav redni pouk prav nič
4 Žpi^ bo predvidoma na stadio-5 ^Ulčarja. Kolikor pa bodo ngo sredstva za nabavo ®Ui ciln® or°dja, bo nastop na
Boštjanova kramljanja z onega sveto
»Euo, oteliš, Boštjani Takole gle-
Skratka
sodniki so se zarotili,
na velikem svinčniku, iz katerega	>v
damo na vas. Podivjali ste! Nobene puha in grmi ogromen rep dima. da se mi maščujejo. Sodnik-urar mi mere več ne poznate. Nobene dolžine Razmršen, z razpeto srajco in ves je o uro, ki sem mu jo dal popraviti,
Naslednjega dne sem vklopil su-perteleoizijsko membrano, zavrtel nekaj gumbov in že sva imela pred seboj resnomodre obraze argentinskih športnih gromovnikov.
>Na vrsti je najvažnejša točka dnevnega reda: vprašanje suboen-
oam niso dosti dolge, pred nobeno ožarjen pristane o elegantni kristija- nalil koloma za. Sodnik-mehanik mi cioniranja pasivnih športnih dru-hitrostjo vas ni več strah, nobena niji na pločniku tik mene, razjaha je pisalni stroj preuredil tako, da se-
svinčnik, me objame in ocmoka.
bomba vas dovolj temeljito ne raznesel Le kje se mislite zaustaviti, če sploh kaj takega nameravate?« je ves srečen, da sem jim ušelU razburjen končal Janez.
Utihnili smo. Uvidel sem, da ima, fant prav. Ko sem pomislil še na
daj piše vse narobe. Sodnik-brioec tOh, senor Boštjanos! Kako sem me je ostrigel na balin in mi skoraj
prerezal orat, sodnik-tapetnik mi je preoblekel kauč tako, da se počutim
štev,* je ravno napovedal predsednik delovnega odbora.
»Zelo mi je žal,« je tedaj skočil pokonci Pekos Rodrigez, kapaciteta o vseh športnih zadevah,
lH°a?V?prašaš Tdof Nogometni sod- na njem kot na Prokrustovi ‘postelji.	®	Jport.nU,L,
kil Do polovice poti so me sledili Ko jim vse to ni zadostovalo, so mi, ^ ^	V ,*ra
ttZgf&rtZ Z^iT^rTtkZ nfi	Pa~ le^ kjerkoli'so me srečali, na ves glas £»» Mo urejaj je ura
doli, kiPsedajle — bilo Je 'ravno v Mi kos mojemu svinčniku... ha-
~	Rinocesorom in Dinamosom. Do
znoja, dirkajo po uredništvu, se mi	>Kaj vraga pa si jim zopet naplel?*	res stcorai zblaznel. Danes je	^molin^slaMnantomo-
je salamensko dobro zdelo, da si lah-	»Nič/ Prav niči Samo svetoval sem	Mj	,nUne sem%Uvidel Zadihal	Mikom	tri ure	vožnje.	Kompli-
ko privoščim oddih vseh oddihov o	jim, naj si nabavijo take piščalke,	rnetne tekme sem Jim ušel. čajahal	,.
blaženi nirvani drugega sveta. Tam	ki bodo o pravem času piskale, in	««	taIe svinčnik na atomski pogon	me,m-	senor '
5 --	-	-	m... no, sedaj sem srečno tul... Sa- Izginil je kot kafra skozi vrata.
mo.../« nenadoma mu je* izginila Ostali zborovalci pa so z nama
~	"	‘ timi
kateri od teh strašnih jnščalkarjev!< prto sapo, kakor politi cucki. Bil »Le brez skrbil Samo taki so, ki je odličen knock-out. so že odložili piščalke, miril.
na zemlji sam blazen tempo, samo takšna očala, skozi katera bodo videli
hlastanje za rekordi — tu pa mir in napake igralcev pravilno in ne na- .....	.
tišina, da je milina. Sklenil sem ostati robe. Pa so zagnali strašanski vik in ® J kri iz Le, :siuno,ce m tudi tukaj t>rer/ ostali z odprtimi usti m za-
v tej milini. In ostal sem ...
Štirinajst dni je preteklo. Spreha-
va ra?4I?'®aria' Kolikor pa bodo
^ j‘j(i	H pTO trpJctvn vn n n Tin vrv
V 'kep, 'c ' - “‘““JU, >J'’ I.U
s<mVsakerto adl-<>nu °b Titovi cesti, k i . Primem bo na nastopu
ad'ncev •na tisoče pionirjev in in upravičeno je upanje,
krik in me obtožili, da sem jim porušil oso avtoriteto o njihovih po-jal sem se po terasi pred glavnim klicih. Sodnik, ki je izven zelenega vhodom, pogreznjen v dobrodejno polja profesor, trdi, da ga njegovi nirvansko duhaodsotnost. iSenor Boštjanos! Senor
sem ga po-
dtlaki nočejo več pozdravljati. Sod-Boštja- nik-tapetnik se pritožuje, da munje-
■sčuj, Boštjanos,« se je naenkrat spomnil, s Ali imate kakšne zveze od
tukaj z Zemljo? Napravil sem ven- aotostradi proti Buenosgradosu darlc veliko neumnost, da sem po- -- ----------------------------
begnil tako daleč. Jutri bi moral pri-
nos/« me znan glas trešči trenutno gove stranke ne dajo nobenega stola nazaj v duhaprisotnost.	več prenoviti, sodnik-urar. da mu
Pogledam če zrob terase v neskonč- stranke prinesejo v popravilo kveč-no globino (Ne ustrašite se! Za pri- jemu še kakšno predpotojmo budilko, ‘šosivo vati ne ki zeio“važni seji in namer vrtoglavice sem imel pripelo pa- češ — dobre ure mu ne moreš za- pisa[l poročilo.«
upati — saj slabo sodi nogometne tekme! Eden najboljših sodnikov — električar po privatni liniji — ne
Ko sem prišel k sebi, sem zavrtel gumb in že sva s Toniosom zagledala Pakosa Rodrigeza, kako s širokim smehljajem na ustih drvi v najmodernejši limuzini po
na supervažno nogometno tekmo.
(Dalje)
dalo na hrbtu) in zagledam . . J! No, koga drugega kot znanca, športnega novinarja Toniosa iz Argentine. S strahotno brzino se mi bliža, jahajoč sme več napeljavati toka itd.
»Nič lažjega! Prisostvovala bova seji in poročilo boš posal po medplanetarnem brezžičnem telefonu.«

LETO XI Štev. 16.
Stran 5
L
ura pol treli, čeprav v resnici ni bila.<
Ali ni čudno, kaj sta si želela to noč: še enkrat videti zelenje, cvetlice — teloh. Povsem razumljivo. Borba s trdo zimo v steni bi vsakemu vcepila to željo. Morda je bila to tudi njuna poslednja želja, ki pa se na srečo ni uresničila. Zadnja dva dneva sta živela izključno ob glukozi, ki sta jo na srečo vzela s seboj.
STOTA URA JE PRINESLA ZMAGO
Peti dan plezanja jima je prinesel zmago. V ponedeljek ob pol dvanajstih dopoldne sta izstopila iz stene. Stena je bila premagana, vendar jima je ob skrajni izčrpanosti tudi
sestop predstavljal resen problem. Njuna izčrpanost je bila tako velika, da kljub prešerni radosti nad zmago nista mogla izdaviti iz sebe več kot tihega glasu, podobnega vzkliku dojenčka ali betežnega starčka. Popolnoma izčrpana sta po 4 preživetih nočeh v steni in 5 dneh borbe s steno stopila v kočo na Kredarici, se zgrudila in v sekundi zaspala. Tu jima je izredno gostoljuben meteorolog nudil vso naklonjenost. Ob srečanju z gorskimi reševalci je Jeglič zjaklical: »Janez, hvala lepa za nasvet. Glukoza nama je rešila življenje!«
In tako je bila prejšnji teden preplezana Prusik-Szalayeva smer, ki se v teh danih pogojih lahko uvršča
ob Eigerja in Grandes Jorasses* Ali se je ob vsem tern še sploh p6 trebno vprašati, kako naporen ■' nadčloveški je trening alpinistov A razliko od drugih športov, če 8!, »1 za pripravo na vzpone v Centralo1: ta Alpah ali na vrhove drugih kont »a nentov? Za nami je veliko dejanj ob katerem je bil človek močnej" ^ od prirode.	; ia
Janez Drnovšek p, *	ta
Pripomba uredništva: Na gojoj ^ članek moramo s strani uredništo v$ pripomniti samo toliko, da se V\ la polnoma strinjamo z mnenjem v s?’ ko strokovnjakov, da je bil ta vzp* edinstven podvig dveh slovenski®! alpinistov. Vendar smo mnenja, BaU bi mladi alpinisti v bodoče nekolik ^ zreleje pretehtali svoje odločiti pred tež/kimi vzponi, kajti kot vim Br mo, je pri zgoraj opisanem podvir »i samo za las manjkalo, da ni pris“ko do tragičnega konca.
ka ia k
Pred svetovn m prvenstvom 1958
čunala na prihod velikega števila obiskovalcev iz inozemstva. Drugače je pri nas, saj leži Švedska nekako »od rok«. Orientirati se bomo
Črtkano je označena Prusik-Szaley in Pintar. S številkami
eva smer, ki sta jo preplezala Jeglič so značena mesta bivakov.
Imeti v tem času pravo predstavo o zimski alpinistiki, je pač težko, kajti v dolini je pomlad že v polnem razcvetu, visoko v gorah pa še prava — to pot prav strupena zima za dva mlada ljubljanska alpinista Toneta Jegliča in Milana Pintarja, katera sta naskočila 1250 m dolgo Prusik-Szalayevo smer (glej sliko!) v Severni Triglavski steni ter jo... No, o tem naj povem tole ...
Smeri v Triglavski steni prištevamo med one, ki imajo svojstven sloves, to zaradi dolžine, še posebej pa jih je nekaj, ki slove poleg dolžine tudi po svoji težavnosti. S spoštovanjem gleda človek impozantno Triglavsko steno iz doline Vrat, še posebno pa gledaš v času, ko je stena zasnežena in vzbuja nekak strah že samo ob pogledu nanjo, kaj še, če bi se z njo spoprijel l^ot plezalec.
Tudi pozimi so alpinisti že stopili v njo ter premagali najprej Slovensko smer, Zimmcr-Jalovo, Škalaško, poizkusili z Gorenjsko, nato Jugov steber in Bavarsko, toda Prusik-Szalayeva smer pa je vse dotlej predstavljala »veliko dejanje«.
Običajno se vstopa v steno ob lepem vremnu in tako sta tudi Jeglič in Pintar prejšnji četrtek ob lepem sončnem vremenu vstopila v Prusik-Szalayevo smer z namenom, da jo premagata ter tako afirmirata slovenski alpinizem.
Dobro opremljena sta prvi dan uspešno napredovala. Tudi sneg je bil trd — idealen za plezanje. Prvi bivak pod perlonskimi šatorskimi vrečami, z bencinskimi kuhalniki, zadostno hrano in z vero, da ho naslednji dau prav tak, sta zadovoljivo prestala. Zamislite si, kako dolga mora biti takšna noč. Naslednji dan se je vreme poslabšalo, toda dejstvo, da sta imela za seboj že nekaj tež-žih detajlov, ki so prestavljali problematičen povratek nazaj, ju je pripravilo do odločitve, da nadaljujeta s plezanjem.
Sedaj pa naj pripoveduje o drugem dnevu v steni plezalec Pintar?
»Ko sva zjutraj občutila nad seboj "sle
1945 .froa 1955
Poslužujte se samo naših priznanih
kvalitetnih izdelkov za zimski šport
da sva bila takrat, ko so se trgali plazovi v pravcati temi. In tako sva ves dan prebila v bivaku.«
neko, doslej nepoznano težo, sem pogledal ven in videl, da je naju zamedel sneg. Res, kaj neprijeten občutek. S plezanjem nisva mogla nadaljevati, kajti še vedno je zelo snežilo. — Stena je bila nepregledna, preko na ju so leteli plazovi, tako
Švedska se že danes pripravlja na vrsto velikih mednarodnih tekmovanj v raznih športih. Prihodnje leto bodo na Švedskem »delne« olimpijske igre, kajti Avstralija ne more
prirediti tekmovanja v jahanju, m(>rali predvsem na domaee občin-tako da se bodo najboljši jahale, z stvo	temu se ne bojiin(>,
vsega sveta zbral, v Stockholmu Po- da ne bi bm stadioni do zadnjega sebno pomembno pa bo za svedske kotička zasedeai. športnike leto 19?8. Kar 3 tekmo-
vanja svetovnega merila bodo ta- Kvalifikacije za udeležbo na fi-krat organizirali: najprej evropsko nalnem delu tekmovanja, kjer bo prvenstvo v atletiki, sledilo bo sve- tudi 1. 1958 natopilo 16 reprezentanc, lovno prvenstvo v telovadbi, še več- bodo nekoliko drugačne kot doslej.
riprave so v polnem teki
Tekme v skupinah, ki bodo
zanimive, bodo igrali tudi v maS)
šib krajih, ker hočejo na ta nacju preprečiti, da bi zanimanje v gbjjj nih centrih popustilo že pred ydj(§, kimi srečanji. Skupaj so predvideli-okoli 10 mest za tekme. NajboljG.i všr bodo !>!> V-1‘2.
Pred nekaj dnevi so odgovorni conah, kajti na ta način je bilo funkcionarji Švedske nogometne omogočeno tudi povsem nekvalitet
iunKcionarji svecsKe nogometne omogočeno ,um	.m	četka prvens+va dograjen stadiji*
S1’	Zveza verjetno pr* 1
Nad niima strma stena nod niima tovno prvenstvo v telovadbi, se vec- J>ooo neKoiiKo drugačne ko-i uu» oreoadobsoienasta bila^a milost je zanimanje pa bo vsekakor vzbu- Kvalifikacijske skupine namreč to nemilost Stone in vremena Ven- dih, svetovno prvenstvo v nogometu, bodo več sestavljene po geografskih dar to pot stena ni terjala davka in tako sta mogla po drugem bivaku (drugi dan sta prebila v bivaku, v katerem' sta preživela tudi drugo noč) tretji dan nadaljevati s plezanjem. Snežiti je prenehalo, plazilo je še vedno, med plezanjem pa sta imela tudi težave z motor globokim svežim snegom, ki se jima je vdiral.
Spričo izredno slabega snega za plezanje sta napredovala izredno počasi (glej točko 3. bivaka!)
svetovne nogometaše bodo po ,, verjetnosti videli naslednji ktijto Stockholm, Goteborg, Mailmo, BV stogb-arg, Boras, Oerobno, LAnkopilig* Jonkoping, Eskilstuna, Gavle jig Sundsvall. Vse reprezentance bg]Ca nastanjene v Stockholmu, po d*jjt» pa jih nameravajo »razvažati« tali. Ker še ni gotovo, če bo do ■
katerimi zanimivimi podrobnostmi o na finalnem delu tekmovanja. Brez organ;žacij0 FIFA za dovoljenje, ]
n:	to.!™™	ti|1
prvenstvu. Na tiskovni konferenci kvalifikacij imata pravico sodelova-v Stockholmu je generalni sekretar nja svetovni prvak Nemčija in pa Zveze Holger Bergurus začel neka- organizator prvenstva Švedska. 16 ko takole: »Organizacija svetovnega moštev bo razdeljenih v 4 skupine,
bi bilo nekaj tekem prvenstva v Kopenhagenu. Vsa igrišča, ki P' . dejo v poštev za od-igravanje tekf” - ■"	™ ' i	d&3
ko takole: »Urgamzacija ^svetovnega moštev do razuetjenm v * sKupme, bof]f> pc>večali. Ta,ko h(ydo	,
prvenstva nam povzroča povsem kjer bodo igran vsak z vsakim. Po o]impijskj stadion Rasundo v Stto '
Četrti dan plezanja bi bil kmalu usoden za oba, kajti najprej je plaa kakšnih 10 m daleč odnesel jegliča, ki ga je na srečo zadržal klin. Nato pa je še Pintarja ob prečenju zelo izpostavljene police oplazila velika skala, tako da je za hip izgubil zavest, vendar ga je Jeglič zadržal. Veter je bril z blazno hitrostjo (meteorološka postaja na Kredarici je ta dan zabeležila hitrost vetra 100 km na uro!) ter metal kosce ledu, tako da nista videla ničesar. Od mraza (-20° C) se jima je koža lepila na jeklene kline.
drugačne probleme, kot so jih imeli dve prvoplasirani reprezentanci se v Švici. Švica je imela predvsem bosta uvrstili v nadaljnje tekmova-veliko prednost v svoji odlični geo- nje, ki bo potekalo po pokalnem grafski legi, tako da je lahko ra- sistemu.
holmu preuredili tako, da bo sprejel do 60.000 gledalcev. Tud: Cbi
,	:__i____i*i, „ t.. .1: ^ „ m ta
teborg bo imel velik stadion za De tisoč obiskovalcev. Manjši kraji ^
Izključitve, pretepi, protesti
bodo morali potruditi, da bodo fjj ® večali kapaciteto svojih stadion, ^ vsaj na 25.000, kajti to je pogoj,Ji$
dobijo tekme svetovnega prvenski,,
Že v zadnji številki smo opozorili na to, da bo treba čim resneje poseči v dogodke na nogometnih igriščih. Tokrait pa ugotavljamo še bolj žalostno stanje, do katerega je prišlo preteklo nedeljo v prvenstvenem tekmovanju.
Kar na sedmih tekmah smo zabe-
se klubi zavedali odgovornosti to pravilno gledali na prvenstvena tekmovanja ter bolj pazili na to, da je tudi nogometni šport sredstvo piri vzgoji naše mladine. Žal pa se klubska vodstva, z njimi pa tudi igralci sami nc zavedajo, da je v športu prva naloga vzgoja to tako pride do žalostnih dogodkov na naših igriščih. S tem v zvezi je NZS sklenila v bo-
Tudi približen čas je že določ b Tekmovanje naj bi se začelo v. v1* četku junija, 25. junija pa naj pl bilo zaključeno.
Icžiili nič razveseljive doigodkc, naj-
CETRTI BIVAK — IGRA S SMRTJO
»Četrti bivak je bil najtežji,« pri-
poveduje ViM.r, .kajti bil, ... PO- «, ,«** po-od-kih.	KSTSk	5S2
hujše pa je Mo v Izoli. Če ugoto-/ d<>& bej paziti tlldd lla to, knkš-vuno samo to, da je bilo na teh tek- .	‘L-, . i a • odborniki
mali izključenih kar šest (!!!) igral- ^tteeto	tekme.
OKOLI TABORA N
Priliodnjo nedeljo, 24. L m., b°(j proslavo »Dneva železničarjev« r| redil kolesarski klub Ljubljana * lesarski kriterij »Okoli Tabtm < Nastopili bodo kolesarji iz Zar, ha, Pulja, Kopra, Maribora, Lipljane in Nove Gorice. Dirka se : 1
polnoma premočena. Bencinska ku- kapetanih moštev), da sta bila poškodovana dva Igralca, da so bili vlo-
halnika sta nama eksplodirala, še zadnje štiri vžigalice nama je zmočilo, tako da nisva mogla zavžiti ničesar toplega, sploh pa nama je zmanjkalo hrane. Temperatura je padla tako nizko, da je iz naju nastal en sam kup živega ledu (Na filmskem platnu bi bilo to zanimivo
S-iMo1;apaš?s
ukrepi zatrla vse te nepravilnosti.
začela ob 9.30, na kar že danes
ženi proti verifikacijam tekem trije protesti (Grafičar, Branik to Nova Gorica), je stvar naravnost porazna.
'Zato je pravilno, da je Efcscipltosko sodišče NZS na svoji seji v četrtek" kaznovalo igralca Aurore Dclavaleja s 6 meseca, igralca Aurore Delavaileja
.troio d«h mladih ij****^	fcSgJS)
čutila sva prve zmrzline na
i, nogah, fod	vrečam,	jSgg
se je sopara, ki sva jo povzročala spornega vem-J •1 N '
je sopara, k, sva jo povzročam	^ i7X>1e‘in Nove Go-
d,banjem, sprto spreminjala v	J ^riškega vratarja Pig-
ledcne sveče. Cim bi za trenutek	dy.kier Wto
žalpJla/bi bi,, brer^ino irgub.	'"g™
ljena. In tako sva^ PreP®^la^ ter si ^ ^ Jraznih nepravilnosti (ker ni-podila ze tako Pre>»trc cn spanec.	zdravniško pregledani), je DS
Tone me je vprašal koliko je ura. NZg suspendi.ralo ‘9 igralcev Pirana Odgovoril sem mu, da je pol t , onRga f.]ana Aurore, tekmovalna
STJeliti« . ‘ŽuiA™ komisija NZS p. im. v r.r.pmv, vlo-
bo jutro in rešena sva!« In tako ze^1® Pr<,lCS •	,	- , •
sem tudi sam sebe prepričal, da je Vsega tega ne bi bilo treba, če bi
zarjamo ljubitelje tega športa.
\ tl
te:
Opomba:	1. mednarodna nogometna
tekma, 2.-3. tekme I. zvezne nogometne lige, 4.-5. tekme II. zvezne lige, 6.-7. hrvalsko-slovenska liga, 8.—12. slovenska nogometna liga._______________________
LETO XI Štev. 16.
Stran 6
Poletov nagradni natečaj
ODREZEK št 34
1. Avstrija : Madžarska	
2. Partizan : Hajduk	
3. Zeljezničar : C. zvezda	
4. Odred : Budučnost	
5. Mealac ; Velež	
6. Ljubljana : Kladivar	
7. Branik : Maribor	
8. Rudar (V) : Drava	
9. Proletarec : Sobota	
10. Rudar (T) : Bratstvo	
11. Postojna : Nova Gorica	
12. Krim : Aurora	
Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
Ime:
Kraj:
Ulica in hišna številka:
337 kegljev
priprave in trening
»Vestne pravite?«
»Mnogi mislijo, da je podir nje kegljev igrača. Toda kdor h°' če vzdržati v močni konkurenc1'.
or>
mora krepko pljuniti v roke, P tem pa opustiti vse tiste navad1’> ki so kegljanju nadele o prejšnji ^
časih deloma upravičen pridevek ^ »gostilniški športi. S pripravah
Res lepa številka, kajne? Dosegel jo je na letošnjem ligaškem tekmovanju za prvenstvo Slovenije.
>Halo, je tam tovariš Da? Prosim za kratek vor.. .i
>Ali je res potrebno?c*
/rgooi itmoivi o [S L/l i ».	(/I iri i' — «
za tekmovanje mora postati vs&r kegljač soliden športnik, saj vsestransko pripravljen tekmoot’ lec doseže dobre rezultate.
Treniram dvakrat tedensko P° 200 lučajev, vmes se pridno spj
Zvečer sva se našla na kegljišču.
tPred štirimi Ihti sem za zabavo zalučal kroglo na pravkar odprtem kegljišču. Že prej sem nekoliko balinal, nato pa tudi začel s kegljanjem: trije lučaji, trikrat
Starc? ha jam v prirodi, seveda po služb1’ razgo- pozimi pa sem smučal. Pred v^' kim nastopom se ogrevam. Mord} se zdi to komu smešno, toda mu bi porabil 10 ali 20 lučajev .
slabim uspehom le zato, da ^ j
šele potem »stečei? Če dodani to, da vedno proučujem muhav sti nnsameznih. kesliišč. sem
sti posameznih kegljišč, kril vse skrivnosti.i »Bodoči nastopi?i »Letos bom branil naslov rep"'
prvi. Tako sem postal član kranj- bliškega prvaka in pričakuj ske ekipe. Moj način kegljanja, uspeh, sepeda, če mi bodo MsT
SKe ekipe. Moj način Kegljanja, -----------,	....	.
razmeroma mehek, toda precizen tune. Kobal in se nekateri to 1 ,
i..v_,____________________¥____j.. ni,efil! Volim t„Ji Ja hi bil *
kegljanja
lučaj, v začetku ni preveč navduševal. Kmalu pa so rezultati dovolj jasno govorili zame. Danes, po 4 letih, sem kar zadovoljen: dvakrat član državne reprezentance, dvakratni republiški prvak in še nekaj manj zvenečih naslovov so rezultati vestnih priprav in načrtnega treninga. 918 kegljev pa največ, kar sem podrl.*
pustili. Želim tudi, da bi o.. . državno prvenstvo zdrav in se najbolje počutil, saj sem do<* < redno imel neko posebno sniol°'
»Kaj pa kranjsko kegljišče?<■ Skomignil je z rameni in dal nekam pod strop sedanje^ nizkega enosteznega kegljisf kjer so odmevali padci keglr vnetih »libkarjevc.
PozsSravSIamo!
^ 14. številki »Poleta« z dne 3. t. m. smo i plavili članek »Kdo bo napravil red«, v ‘aterem smo apelirali na naše funkcio-; ”atie v drsalnih forumih, naj napravijo ■ 6°lec raznim nezdravim trenjem in raz-::	ki se v vrstah ljubljanskih dr-
ncev vlečejo že dolge mesece. Tokrat allko po dolgem času zapišemo nekaj "“hvalnega. Prejšnji torek so se sestali f^topniki obeh drsalnih klubov Ljub-, haa s predstavniki Drsalne zveze Slo-! ,eaije. Po daljšem razpravljanju so se r ,$i navzoči zedinili v tem, kar smo v članku pred nedavnim postavili osnovno misel — namreč, da je tre-
f 'l^a »en-
N
iS?
,’ba slednjič prenehati z nezdravimi tre-' 6ik Navzoči so sklenili, da si bodo od-1 !,eJ drug drugemu pomagali in v kali Rušili kakršno koli intrigo, pa naj pri-< - s te ali one strani. Zato ta sestanek t jj^dravljamo, ker smo bili vselej prestani, da lahko samo takšni neposred-j!8 kontakti med funkcionarji obrodijo | listne sadove, dočim razna šušljanja : akpii vogalov in spori po časopisih ne "•Peljejo nikamor. Upamo, da bomo o IJsših drsalcih odslej lahko še marsikdaj ^Pisali marsikaj pohvalnega, omenjena ^kuda pa naj bo zgled tudi ostalim , ''Pahizacijam, klubom in društvom, da ] J® v3i eventualni spori in trenja rešujejo I ^Uspešneje v neposrednem stiku in v * ,avem tovariškem duhu.
(j Evropsko telovadno prvenstvo
j. končni plasma posameznikov: 1. Cak-•U11 (SZ) 57.80, 2. Azarjan (SZ) 56.75, 3. J^Btz (Nem) 56.65,	4. Dickhut (Nem)
I«'5«, 5. Stoffel (Lux) 56.15, 5. Cronstedt jSd) 56.10, 7. Dot (Fr) 55.75, 8. Mathiot rr) 55.63, 9. Ružička (CSR) 55.45, 10. BlU-(Špan) 55.10. 11. GUnhtard (Svi) 54.85, 3?1 Leimuvirta (Fin) 54.70, 13. Barayai (M) J, 45, sauter (Avstr.) 54.15, 15. Sto-jjkov (Bolg) 53.93, 16. Figone (I) 53.70, 17. j,r°tok (CSR) 53.60, 19. Sampieri (I) 53.25,
Johansen (Norv) 52.95,	20. Todorov
701S) 52.50, 21. Jurjevič (Jug.) 52.45, 22. J>klee (jug) '51.OO, 23. Eugster (Svi) 50.95, 1 Reti (M) 50.90, 25. Turner (VB) 50.30
Nemec Helmuth -Bantz (na sliki) je na evropskem prvenstvu v Frankfurtu zasedel 5. mesto, komaj 10 stotink točke za drugoplasiranim Rusom Azarjanom. Bantz je bil že leta 1942 najboljši nemški telovadec in je v naslednjih letih večkrat osvojil državno prvenstvo. Leta 1945 je padel v angleško ujetništvo. V Angliji je nekaj časa treniral angleške telovadce in jih pripravljal za olimpijske igre v Londonu leta 1948. Po povratku v domovino je še boli razvil svoje sposobnosti. Danes je star 33 let in je prav gotovo na višku svojih sil.
hroi. Gerschler prava:
hHarkigov rekord ge zrel,
^lani nemški trener, profesor Walde-,ar Gerschler, ki je pripravljal svetovja rekorderja na 800 m Rudolfa Har-‘Sa, je pred kratkim izjavil o tem re-, katerega so dolog časa smatrali 7ra.i že za mejo, takole: »Zadnji čas ’ da tudi ta rekord pade. Po mojem , jbju so vrednost tega rekorda prevevali. Harbig in jaz nisva Imela no-> 8e£a spoštovanja do tega časa in prisojala sva se že na to, da ga izbolj-Vojna pa je najine načrte prekri-£ Po mojem mnenju ima mladi Ame-,jnec Spurrier dobre izglede, da po-5vi Harbigovo znamko. Ne poznam ga
>rednjeevropski pokal
ožlvllen
y Pirencah so se zbrali zastopniki no-(jdtnih zvez Italije, Avstrije, CSR, Ibarske in Jugoslavije ter se dogovo-[f 0 podrobnostih tekmovanja za sjed-i^ropski pokal, ki bo letos prvič po J8* Ponovno na sporedu. V pokalu bo-g ^delovali po dve najboljši moštvi iz „°tal omenjenih držav. Izžrebani so bili ,0’ že pari ter določeni termini za tek-J'ariie. Prvoplasirana moštva iz vseh ei.av se uvrstijo avtomatično v glavno g j°Vanje, prav tako tudi drugo plašita8 m°štvo CSR, ki je imelo najboljši e ?• Drugoplasirani jugoslovanski klub g , Pomeril z drugim italijanskim. Prih tekma bo 29. junija v Jugoslaviji, )K"a Pa 3. julija v Italiji. Na Isti ter-50s Se bosta srečali tudi drugoplasirani ijg Vi Madžarske in Avsrtije. Za nadalj-leQ tekmovanje pa je žreb določil na-ivj, pare: zmagovalec rečanja Jugo-sjJa 11 : Italija II proti CSR II. Prva W,a 6. ali 7. julija v Italiji oziroma bdi iji, druga 9. ali 10. julija v CSR. tg^fska I : Avstrija I. Prva tekma na (v"Jrskem, druga v Avstriji. Italija I ISg11 I- Prva tekma v Italiji, druga v V Zmagovalec srečanja Madžarska II n proti Jugoslaviji I. Prvo ItUgNe na Madžarskem ali v Avstriji, lH0s .Jugoslavija na iste termine, kot navedli pri prvi tekmi. Na-razpored tekmovanja bo določen ‘ele.
ČNAzA>i2Iai5
Poseben intervju za .POLET"
V zvezi s svetovnim namiznoteniškim prvenstvom, ki se je začelo včeraj v Utrechtu, nam je naš beograjski dopisnik tov. Kneževič poslal intervju z našim državnim reprezentantom Žarkom Dolinarjem, katerega objavljamo.
»Kolikor mi je znano po vesteh raznih agencij, se v moji skupini nahaja edini nevarni nasprotnik Japonec Tamasu. Prav lahko se zgodi, da se bom srečal prav z njim, ker bom prej igral tri ali štiri kola z manj znanimi igralci. Tamasu je zelo oster igralec, igra z loparjem, ki je prevlečen z neke vrste gobasto gumo. Ima zelo nevaren protiudarec, sicer pa ima isti stil in isto defenzivno igro kot jaz. Zato bo odločevala najbolj hitrost in pa kako bo znal kdo izkoristiti nakapc nasprotnika. Nato bom igral z Bergmanom, ki igra stari način namiznega tenisa, ki meni
Dolinar govori...
zelo odgovarja. Kot favorite za naslov svetovnega prvaka štejem predvsem Azijce, ki imajo boljši refleks in boljšo kondicijo in hkrati tudi zelo ofenziven stil igranja, v čemer so boljši od Evropejcev. Sele pred dvema letoma so nastopili na mednarodni konkurenci v Bombaju, pa so že takrat osvojili 4 prva mesta od 7 možnih. Preteklo leto v Londonu so prav tako osvojili 4 prva mesta, pri tem pa so nas presenetili z zelo prodorno in povsem neznano igro s svojstvenim stilom. Zato uvrščam Japonce pred vse Evropejce. Najmočnejši udarec in najhitrejši »forhandc na svetu ima Tomita. Prav enako igrata tudi sedanji svetovni prvak Ogimura ter Tanakn, novi japonski prvak. Težko je reči, kdo je od vseh treh boljši, toda prav gotovo bodo oni najresnejši favoriti. Od Evropejcev dajem največ možnosti Čehu Andrea-disu, ki je tehnično' zelo dobro
podkovan in v zadnjih letih najbolj vsestranski igralec. K tem bi prištel še madžarskega prvaka Sz i do j a ter prvaka Amerike Mi-lesa, ki je lani igral zelo dobro, letos pa se nahaja na petem mestu svetovne jakostne lestvice.
Prav sedaj, posebno po moji zmagi v Londonu, tudi mene nekako uvrščajo med favorite. Toda povedati moram, da jaz s svojo igro zelo veliko tvegam, zato se ne boste smeli čuditi, če bdm izpadel že v prvih kolih, prav tako pa ne sme nikogar presenetiti, če se bom plasiral do polfinala ali celo v finale ter mogoče celo zmagal. Moja igra je polna hazarda in brzine. Sicer pa ne rsoremo govoriti o nekih posebnih favoritih, kajti raven na letošnjem svetovnem prvenstvu je na izredno visoki 5*topnji. Smatram, da je približno 10 do 15 igralcev, ki imajo enake možnosti za osvojitev prvenstva.«
mednarod
sicer, toda na vsak način mu pripisujem, kakor tudi še nekaterim drugim atletom zmožnost popraviti rekord. Do tega bo prišlo po vsej verjetnosti že letos in mislim, da potem, ko bo enkrat Harbigva znamka prvič premagana, tudi drugim atletom ne bo težko doseči boljše čase.
Zatopek spet poražen
Večkratni svetovni rekorder Emil Zatopek je doživel zopet enega od svojih redkih porazov. Tokrat ga je za spremembo premagal prvič po dolgem času nek češki atlet. Na krosu v Pragi, ki je bil dolg približno 7400 m, je Zatopka premagal njegov učenec Ulsperger za celih 10 sekund.
Vse kaže, da Bengt Nilsson in Ernie Shelton ne bosta edina skakalca v višino, ki bosta letos resno ogrozila svetovni rekord Walterja Davisa. Češki atlet Jiri Lansky je v dvorani skočil na treningu 2,14 m(!!), kar je 2 cm več od svetovnega rekorda. Vprašanje je samo, kako se bo češka »nada« obnesla na odprtem skakališču. Tudi drugi češki atleti mnogo obetajo za letošnjo sezono. Tako si je srednjeprogaš Jungvirt izbral 3000 m za disciplino, kjer bo poizkušal izboljšati svetovni rekord, Zatopek pa bo posvetil največ pozornosti seveda 10.000 m in meni, da bo lahko tekel okoli 28:45.0.
Bobet prevzel vodstvo
Po dirki Pariš—Roubaix, ki Je štela tudi za nagrado »Desgrange Colombo«, je stanje V tekmovanju za to nagrado naslednje: 1. Bobet L. (Fr) 40, 2. Gauthier (Fr) 38, 3. Deryck (B) 31, 4. Van Steen-bergen (B) 30, 5. Koblet (Svi) 26, 6. For-restier (Fr) 20, 7. Coppi (I) 17, 8. Bobet J. (Fr) 15, 9. Gianeschi (I), Scodeller (Fr), Sterckx (B) 13. Plasma držav: Francija 158, Belgija 116, Italija 60, Švica 26.
V	Pavii je študentska košarkarska reprezentanca Italije premagala reprezentanco Francije s 65:52 (33:24).
V	zaostali tekmi košarkarskega prvenstva Italije je Virtus premagal Bomo z 60:70 in s tem prevzel s 30 točkami vod-svto na lestvici pred Triestino, ki jih ima 29, Borlettijem 25 in Giro 25.
Puskas poškodovan?
Na tekmi med Honvedom in Rapidom v Budimpešti, ki se je končala z zmago Honveda s 3:2, je bil ponovno poškodovan Ferenc Puskas in je vprašanje, če bo mogel nasotpiit v reprezentanci Madžarske, ki bo igrala prihodnjo nedeljo z Avstrijo.
B-reprczentanca Portugalske je v Lisa-boni premagala izbrano moštvo Luksemburga s 3:1 (2:0).
V	prvi polfinalni tekmi nemškega pokala je Schalke 04 premagal Kickers Offenbach z 2:1. Drugega finalista bo dalo srečanje med Karlsruher SC in Alto-na 93, ki bo 20. aprila.
Naslov letošnjega pokalnega prvaka Švice je osvojilo vodilno moštvo prvenstva Chaux de Fonds, ki je v Bernu premagalo Thun s 3:1 (3:1).
Zadnje tekme mednarodnega mladinskega turnirja FIFA so dale naslednje rezultate: Italija : Nemčija 1:0, Španija : Irska 3:0, Bolgarija : Poljska 6:1, CSR : Saar 2:0, Anglija : Švica 0:0. Končni vrstni red I. in IV. skupine, ki sta s tekmovanjem končali že v nedeljo, smo objavili že v pretekli številki. V ostalih skupinah pa je končna razvrstitev takšna: II.: Italija 4, Nemčija 1, Portugalska 1, III.: Španija 5, Bolgarija 5, Poljska 1, Irska 1, V.: CSR 6, Anglija 3, Saar 2 Švica 1.
Na listi strelcev italijanskega nogometnega prvEinstva je prišlo do precejšnje spremembe. Mlademu napadalcu Bologne Pivatelliju, ki je dal v nedeljo kar tri gole, je namreč uspelo ujeti Nord-ahla. Vrh lestvice izgleda sedaj takole: Nor da hi (Milan) 17, Pivatelli (Bologna) 17, Bettini (Udinese) 15, Schiaffino (Milan) 12, Bacci (Torino 11, J. Hans en Lazio)
Zvezni kapetan Madžarske Gustav Se-bes je že dokončno določil moštvi za srečanji z Avstrijo. V moštvu, ki bo nastopilo na Dunaju, se bo pojavil tudi Puskas, ki je bil preteklo nedeljo poškodovan, vendar se je izkazalo, da poškodba ni bila tako huda, da ne bi mogel igrati 24. t. m. Sebes je reprezentanci sestavil takole: A: Olak (Farago), Bu-zanski, Lantos, /Bozsik, Lorant, Szojka, Sandor, Kocsis, Hidegkui, Puskas Feny-vesi, rezervi: Varhidi in Palotas, B: Gu-Iyas, Danka. Borzsei, Dalnokl, Kovacs II, Kovacs I, Toth II, Csordas, Szusza, Vileszel, Toth III, rezerve: Zalcarias, Ka-rasz, Dekany.
Angleški ljubitelji nogometa se res niso mogli pritožiti, da so imeli v zadnjih dneh premalo tekem. Angleški l<ga-ši so namreč v roku 4 dni odigrali kar tri kompletna kola. O dveh smo poročali že v zadnji številki, danes pa dajemo še rezultate tretjega: Blackpool : Burnley 1:0, Cardiff : Arsenal 1:2, Charl-ton : Portsmouth 2:2, Leicester : Preston 0:1, Manchester United : Sunderland 2:2, Neweastle : Everton 4:0, Sheffield Wed-nesday : Bolton 3:2, Tottenham : Hud-dersfield 1:1, West Bromwich : Manchester City 2:1, Wolverhampton : Aston Vlila 1:0. V sredo sta bili odigrani še dve zaostali tekmi: Huddersfield : Tottenham 1:0, Aston Villa : VVolverhampton 4:2.
V	31. kolu nogometnega prvensva Francije so bili doseženi naslednji rezultati: Lyon : Reims 1:1, Marseille : Toulouse 4:0, Racing : Strasbourg 4:2, Lens : Tro-yes 2:0, Bordeaux : Nancy 2:3, Sochaux : St. Etienne 0:0, Metz : Nimes 1:0, Nice : Lille 2:1, Roubaix : Monaco 0:1. —
Za sprenenbi - Kokova premagana
Obe 14-letni učenki nizozemskega trenerja Jana Stenderja, Atje Voorbij in Mary Kok, sta si, čim da starter znak za start, najhujši nasprotnici. Konkurenca med obema mladima plavalkama bo gotovo privedla še do novih rekordov. Pred nekj dnevi je manj znani Voorbi-jevi končno uspelo premagati svojo prijateljico. Na tekmovanju v Rotterdamu na 100 m v metuljčkovem slogu je Voorbij plavala 1:14.6, kar je enako evropskemu rekordu Kekove, Kokova pa 1:15.0.
Rezultati zimskega prvenstva ZDA v plavanju za ženske, ki je bilo v Dayton Beachu na Floridi, so dali celo vrsto od-kordov. Celotna lista rezultatov s prven-ličnih rezultatov in tudi nekaj novih re-stva izgleda takole: 100 y: Mann 53.7, Ro-bers 59.1, 250 y: Mann 2:94.4 (svet. rek.), 500 y: Tait 6:01.4, 100 y hrbtno: O Connor 1:07.8, Mann 1:08.5. 200 y hrbtno: Mur-phy 2:27.4, 100 y metuljček: Mullen 1:05.4 (svetovni rekord), Sears 1:08.7, 250 y prsno: Sears 3:28.8, 400 y mešano: Mann 5:19.7, 4 krat 100 y: Walter Reed 4:02.3, 4 krat 100 y mešano: Walter Reed 4:33.5 (sveotvni rekord), skoki zdeske: Mc Cor-mick 570.90.
Mladi nemški plavalci so dosegli cb zaključku skupnega treninga v Uebach-Palenbergu zopet nekaj novih nemških rekordov. Helga Schmidt je preplavala 100 m hrbtno v času 1:13.9, s čimer je za 7 desetink izboljšala rekord. 17-leni Manfred Fugger je svoj rekord na 400 m ponovno izboljšal na 4:40.1. Tretji rekord pa je dosegel na 200 m mešano \v<tgner z 2:31.1.
SZ * Belgija 7:2 (5:0)
Sovjetska reprezenatnea v vvaterpolu Je po gostovanju na Nizozemskem odpotovala^ v Belgijo, kjer je v Bruslju premagala reprezentanco Belgije s 7:2 (5:0).
Rezultati plavalnega tekmovanja v Varšavi, na katerem so poleg domačih tekmovalcev nastopili tudi plavalci Vzhodne Nemčije: 100 m hrbtno:	Jaskiewicz
1:08.7, 100 m metuljček:	Fritsche (V.
Nem.) 1:09.6, 100 m prsno: Fritsche 1:13.7, ženske — 100 m hrbtno: Masur (V. Nem) 1:20.6, 106 m metuljček: Dahms (V. Nem) 1:26.3, 200 m prsno: Dunte (V. Nem) 3:04.8.
V 7. številki našega lista smo na kratko že poročali o svetovnem prvenstvu v rokometu, ki bo od 29. junija do 10. julija v Nemčiji. Objavili smo tudi že sestave posameznih kvalifikacijskih sku-pn. Mednarodna rokometna zveza je te skupine sedaj nekoliko spremenila. Razpored Je sedaj takle: I. skupina: Nemčija, Norveška, Portugalska, II.: Švedska, Saar, Luksemburg, III.: Švica, Španija, Finska, IV.:	Avstrija, Francija,
Belgija, V.:	Danska, Madžarska, CSR,
VI.: Nizozemska, Jugoslavija. Tekme v skupinah bodo 29. in 30. junija ter 1. julija. V VI. skupini, kjer igrata samo Jugoslavija in Nizozemska, bosta dve tekmi, sicer igra vsaka reprezentanca z vsako le enkrat. V glavno tekmovanje
se uvrstijo zmagovalci vseh 6 skupin ter 2 drugoplasirani ekipi, ki bosta imeli najboljši količnik golov. Teh 8 moštev bo sestavljalo 2 skupini, in sicer takole: skupina A: zmagovalci skupin I., V. in VI. ter najboljši drugo plasirani; skupina B: zmagovalci skupin n., III. in IV. ter drugi najboljši drugoplasirani. Te polfinalne tekme bodo 3., 5. In 7. julija. Finalna srečanja za prvo, kakor tudi za naslednja mesta, bodo 10. julija.
Pred »prodajo« Selmossona
V	Italiji se že na veliko širijo govori-ce, da bo letos po končani sezoni presežen rekord za »prodajo« igralca. Dosedanjega rekorderja Jeppsona (105 milijonov lir) naj bi izpodrinil verjetno trenutno najboljši nogometaš, ki nastopa v Italiji, Selmosson. Po nepotrjenih vesteh namerava Selmossona »kupiti« Roma. Ker pa veže Udinese s »prodajo« Selmossona »nakup« še enega igralca, se je Roma odločila za vraarja Romana. Pojavila pa se je ovira v tem, da zahteva Udinese tako visoko vsoto, da bo Roma izbrala najbrž nameso Romana cenejšega DelTnocentija.
Ker bo tekma I. zvezne lige Partizan : Dinamo odigrana šele v sredo 20. t. m., sporočamo udeležencem »Polctovega« nagradnega natečaja, da bomo pravilne rešitve Odrezka št. 33 objavili prihodnjo nedeljo.
*
Na poročilo o tekmi Izola : Nova Gorica, ki smo ga objavili v prejšnji številki, moramo pojasniti, da kritične ocene o sodniku Šušteršiču ni izrekel tov. Črv Janko, marveč smo to kritiko dobili od našega stalnega dopisnika.
*
Komisija za množično smučanje pri Smučarski zvezi Slovenije poziva vse učitelje in vaditelje smučanja, da pošljejo poročila o svojem delu v p rete Idi zimi do 15. maja t. 1.	SZS
Odbor nogometnih sodnikov Ljubljana ponovno vabi vse prijatelje nogometa, da se prijavijo v sodniški tečaj, katerega razpisuje sodniška organizacija Ljubljane.
OTVORITVENI MITING
V	nedeljo 24. t. m. bo 2AK Ljubljana priredil otvoritveni miting na stadionu v Šiški ob 9,30. Discipline: 110 m z oviram, 100, 300, 1000, 3000 m, 4 krat 100 m, daljina, višina, krogla, disk — vse za člane in, mladince ter 60 m, 600 m, 4X300 m, daljina, višina, krogla, disk za žene. V kolikor bo v posameznih disciplinah prijavljenih več kot 5 mladincev lahko slednji tekmujejo ločeno. Prijave pošljite do 20. t. m. zaradi sestave urnika.
V	torek 19. t. m. ob 17.30 na stadionu obvezen sestanek za članstvo.
OLSON si utira pot navzgor
H tjšF	"
> Jon,, ' * poglej, kakšen krasen razgled!«
6 lepgj' ^Meni pa se zdi, da je s te strani
V sredo zvečer sta se v San Franciscu pred 12.000 gledalci srečala svetovni prvak srednje kategorije Carl OLson in bivši svetovni prvak poltežke kategorije Joe Maxim. Havajec švedskega porekla Olson je s to borbo ponovno dokazal, da je napravil v času, odkar je svetovni prvak, ogromen korale naprej z veliko lahkoto je po točkah premagal svojega težjega nasprotnika, ki je bil med borbo tudi nekajkrat na deskah. Kritiki so bili navdušeni nad boksom, Ki ga je prikazal Olson in mu prerokujejo ša veliko bodočnost. Zmaga nad Masimom je Olsonu odprla pot za srečanje s svetovnim prvakom poltežke kategorije Archie Moorom. 26-letni Olson smatra, da ima tudi v borbi z Moorom velike izglede na uspeh, in namerava po osvojitvi »krone« v poltežki kategoriji izzvati celo abso-
lutnega svetovnega prvaka Marciana. Pred tem pa se bo moral pomeriti zopet v svoji pravi kategoriji, to je v srednji z evropskim prvakom Francozom Charlesom Humezom.
Svetovni prvak mušje kategorije Argentinec Pascual Perez je v Buenos Airesu premagal s k. o. v 3. rundi svojega rojaka Alberta Berenghija. Srečanje je gledalo 25.000 ljudi, med njimi tudi argentinski predsednik Peron.
Bivši svetovni prvak težke kategorije Ezzard Charles si poizkuša ponovno priboriti pravico, da bi se boril za naslov. V zadnjem času je premegal že vrsto manj znanih boksarjev, njegova zadnja žrtev pa je bil Kanadčan Escoe. katerega je v Edmontonu premagal s k. o. v 3. rundi.
Eno naj zanimivejših boksarskih srečanj v bližnji prihodnosti bo gotovo srečanje svetovnega prvaka poltežke kategorije Archie Moora in kubanskega boksarja težke kategorije Nina Valdeza, ki bo 2. maja v Las Vegasu. Zmagovalec tega dvoboja bo imel priložnost, da se sreča z Marcianom za naslov prvaka v težki kategoriji.
Tudi svetovni prvak bantam kategorije Mehikanec Paul Macial je bil v zadnjem srečanju uspešen. V Mexico Cityju je premagal s k. o. v 6. rundi svojega rojaka Sancheza.
LETO XI Štev. 16.

/
Prvenstvo Slovenije v nogometu
V Zagorju preko 1000 gledalcev
no zoso¥skem derby!u
S Proletarec : Rudar (T) 0:5 (0:2)
Zagorje, 16. aprila. Danes se je na j (zasavskem deirbyju zbralo nad 1000 : -gledalcev, kar je rekordno število. 1 Med njimi je bilo nekaj sto Trbo-| veljčamov. Na splošno so številni ljubitelji nogometa Zasavja današnjo zmago pripisovali gostom, saj so bili Trboveljčani po zmagah nad Nafto in Soboto tudi tokrat favoriti. Tekma se je pričela v ostrem tempu in že v drugi minuti je prejel Proletarec prvi gol. Ko je viselo izenačenje v zraku, stfl pri startu na žogo obležala vratar Ahlin in domači Ogrine, nakar je bila tekma prekinjena za štiri minute. Po tem dogodku se je pričela surova igra, tako da so odšli z igrišča poškodovani igralci obeh 'moštev. Sodnik Logar je imel težko delo, vendar je tekmo srečno pripeljal do konca. Gole so dosegli Butkovec 2, Jerše 1 in Opresnik 2. Treba je grajati nešportno vedenje nekaterih igralcev in gledalcev, kar zasavskim športnikom gotovo ni v čast.
Sobota : Kovinar (Š) 5:0 (2:0)
Murska Sobota, 17. aprila. Ze v prvem polčasu so si domačini proti vetru zagotovili zmago z dvema goloma. V začetku so si gostje sicer priborili rahlo terensko premoč, toda njihovi napadi so bili neuspešni. Moštvo Sobote je danes zaigralo sicer slabše kot navadno, vendar je zmaga zaslužena in bi bila lahko še večja. Na sam potek igre je vplivalo slabo in razmočeno igrišče ter veter, ki je žogo kar zausavljal. Gostje razen borbenosti niso pokazali ničesar. Hakl
Drava : Aluminij 0:2 (0:1)
Ptuj, 17. aprila. Pred 400 gledalci je danes ptujska Drava izgubila proti Aluminiju 2:0 (1:0). Rezultat bi bil lahko z malo več sreče obraten, saj je Drava v prvem polčasu zaigrala proti vetru, v drugem polčasu pa, ko naj bi gosti igrali proti vetru, je ta ponehal. Ghirešek
Bratstvo : Nafta 2:1 (2:0)
Urastnik, 16. aprila. Današnja tekma je bila predvsem v prvem polčasu zelo ostra.
Domači so imeli v tem delu več od igre in so dosegli dva gola. Dosegli pa bi jih lahko še več, vendar napad ni izkoristil številnih priložnosti. V drugem delu so oboji igralci popustili in igra ni bila preveč zanimiva.
Kovinar (M)	:	Rudar (V) 4:2				
Rudar T.	12	10	0	2	44:15	20
Sobota	12	9	1	2	36:12	19
Bratstvo	12	6	3	3	28:18	15
Nafta	12	6	2	4	32:27	14
Kovinar Mrb	12	6	1	5	25:20	13
Rudar V.	12	5	2	5	28:35	12
Kovinar Š.	12	5	0	7	16:24	10
Proletarec	12	4	1	7	20:32	9
Aluminij	12	4	0	8	18:31	8
Drava	12	0	0	12	11:43	0
Krim	12	10	1	1	51:11	21
Nova Gorica	11	9	1	1	46:11	19
Grafičar	12	8	1	3	48:16	17
Slovan	12	6	0	6	21:27	12
Aurora	12	5	2	5	12:21	12
Izola	11	4	2	5	18:20	10
Postojna	12	3	4	5	9:16	10
Piran	12	3	1	8	14:29	7
Triglav	12	2	1	9	10:39	5
Branik	12	2	1	9	10:39	5
Odprto prvenstvo Maribora
Maribor, i?. aprila. V organizaciji sindikalne podružnice Dom je bilo včeraj in danes odigrano v Mariboru moštveno in po-ediinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je 2t moštev in ?6 posameznikov.
LJUBLJANA : BOROVO 1:0 (1:0)
(Nadaljevanje s 1. strani) pa d, medtem ko je bila danes obramba, z izjemo Jereba ter obeh stranskih krilcev, precej nezanesljiva. Najboljši so bili Perharič, Marjanovič in Gruden. Gostje so bili precej borbeni, tehnično pa niso doraslj domačemu moštvu.
Tone Bančič
Hrvatsko-slovenska nogometna liga
lep uspeh Mariborčanov
Maribor : Trešnjevka 5:t (0:1)
Maribor, 17. aprila. Mariborčanom je danes uspelo premagati moštvo iz Zagreba in to povsem zasluženo. Res je, da so proti koncu drugega polčasa zaradi poškodbe enega igralca in z izključitvijo srednjega napadalca igrali le z 9 možmi, vendar je tokrat bila njihova usoda z rezultatom 4:1 že zapečatena.
Začetek tekme sicer ni obetal kaj posebnega. Zagrebčani so bili hitrejši in so v 11. minuti po Strbatu dosegli vodilni gol. Igrali so z vetrom in zato večkrat
Zaslužena zmaga
mati Brsaraileem
Nova Gorica : Branik 3:1 (1:1)
Nooa Gorica, 17. aprila. Pred 1500 gledalci je danes Nova Gorica odpravila moštvo Branika iz Solkana s 3:1. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, v drugem (Dlu pa je bila Nova Gorica boljša in je zasluženo tudi zmagala. Branik je nastopil s pomlajenim moštvom. Mladi nogometaši so se izkazali in ob primernem vodstvu bodo lahko dosegli še lepe uspehe. Vse tri gole za Gorico je dosegel Gorjan.	K. B.
Grafičar : Triglav 3:1 (1:0)
Ljubljana, 17. aprila. Prvenstvena tekma med G ra ličarjem in Triglavom se je tokrat končala z zmago Grafi-čarja, nič čudnega pa ne bi bilo, če bi bil rezultat drugačen, ker so bili Kranjčani skoraj ves čas tekme nekoliko boljši od domačih.
Slovan : Izola 2:0 (0:0) Aurora : Postojna 0:0 Piran : Krim 0:2 (0:1)
Kladivar : Branik 2:1 (1:1)
Celje, 17. aprila. Celjski Kladivar je po daljšem obdobju uspel po težki borbi na domačem terenu osvojiti obe točki. Pred 2000 gledalci sta moštvi nastopili v sledečih postavali:
Branik:	Najmiler, Petek, Volk,
Viček, Gabrijeli, Slana, Šfefanič, Plaznik, Železinger, Posavec.
Kladivar: Leben, Vodeb, Cokiič, Santek, Cater, Mahkovec., Rojnik, Piki, Marinček, Dobrajc, Kokotek.
Kar pol ure je bilo treba čakati na prvi gol. Kladivar je do tega časa imel sicer več prilik situacij, žoga pa ni hotela v mrežo. Ze v 5. min. se je Marinček lepo prebil skozi obrambo, v zadnjem trenutku pa je bi! znižan v kazenskem prostoru. Dosojeni kazenski strel je Dobrajc poslal preko prečke. Kladi var je nato uredil svoje vrste in s smiselnimi kombinacijami osvajal teren, obramba Branika pa je bila vselej na mestu. Napadalci gostov pa so se posluževali hitrih prodorov, tako se je Plaznik v 17. min. sam znašel pred golom Kladivarja, njegov oster strel pa je Leben v padu branil. Žoga pa se je nesrečno odbila od golmama nazaj na noge Plazniku, ta pa je s ponovnim strelom zgrešil prazna vrata. Kladivar je vse češče napadal in ustvarjal vrsto nevarnih situacij pred Branikov! mi vrati. V presledku 5. min. se je Marinšek kar trikrat prebil
Zvezna košarkarska liga
Zmagala je večja rutina
LOKGMuiil A : ŽŠD MARIBOR 73:51 (29:20)
Maribor, 17. aprila. Start novopečenega ligaša v zvezni košarkarski ligi se je končal za domačine negativno. Moštvo se je srečalo s svojim nasprotnikom Lokomotivo iz Zagreba v precej neugodnih vremenskih prilikah, saj je bilo zelo hladno in je dež. ki je padal vso noč, precej razmehčal igrišče. Rutiniranejši gostje so se bolje znašli in so pod vodstvom izkušenega Piacuna hitro in vešče izkoristili začetno nervozo domačinov. Tako so vodili kmalu z 9:2. Toda Rudijeva četa se je od minute do minute boljšala in zniževala razliko v koših, kljub temu pa so ji proti koncu gostje spet ušli in vodili z 9 koši razlike. V drugem
polčasu je Lokomotiva zaigrala hitrejše in s preciznimi meti na koš in z izkoriščanjem osebnih napak zvišala razliko kar za 20 košev. Železničarji so se sicer branili, napadali pa so premalo premišljeno in neprecizno streljali. Tudi obramba gostov je točno pokrivala svoje nasprotnike in na ta način je uspelo Lokomotivi, da je odnesla iz Maribora poln izkupiček točk. Pri domačinih lahko pohvalimo požrtvovalnost vseh, nervoza pa je glede na začetek opravičljiva. Zlasti se je izkazal Vračko Rudi, prav dobra pa sta bila tudi Kumar in Cirer.
Postave: Lokomotiva: Vujič T. Piacun 14, Vujič L. 2, P ni ji č 9, Popovič, Kajnik 17, Sinkovič 15, Zoran 7, Žnidarec 3.
Maribor: Vračko Rudi 10, Girer 11, Vračko Franci 6, Šija.nec 5, Kumar 14, Vončina 2, Sosič, Nahtigal 2, Frelih, Klipsteker 1, Novak 0.
Crvena zvezda : BSK odložena
Beograd, 17. aprila. Danes dopoldne bi morala biti odigrana košarkarska tekma I. kola zvezne lige, ki pa je bila preložena zaradi slabega terena na jutri.
Ljubljana : Montažno 62:56 (33:30) Olimpija (AŠK) je premagala Prale ter s 5 koši razlike
skozi obrambo in končno mu je v 30. min. uspelo premagati vratarja Najmilerja in potisniti žogo v mrežo — 1:0 za Kladivar. Najmiler je sicer že imel žogo v rokah, strel pa je bil tako močan, da je ni mogel obdržati. Že v 7. minuti zatem je Branik izenačil. V kazenskem prostoru Kladivarja se je znašel Han-zel, izkoristil gnečo in z mojstrskim strelom je s celim obratom usmeril precizno žogo v mrežo, 1:1.
V	drugem polčasu je bilo prav tako več razburljivih situacij kot v prvem delu igre. Tako je imel ti-di sedaj Kladivar več od igre. Napadalci Kladivarja so v 52. min. ustvarili lopo si trači jo pred golom, Dobrajc pa je bil za las prepočasen. Kmalu zatem pa je Kladiva,r prišel v vodstvo. V 59. min. je Dobrajc lepo streljal kot- na žogo sta sta rta! a Najmiler in Rojinik. Slednji je bil spretnejši in hitrejši, z glavo je lepo podal žogo Marinčku, ta pa je brez oklevanja streljal mimo vratarja v mrežo — 2:1. Komaj je šla žoga iz sredine, je Kladivar že z, .pet imel sijajno situacijo; žoga je šla z noge na nogo, Najmiler je pohitel na visoko žogo. V dvoboju z velikim Rojn;ikori pa je zopet bil uspešen Rojnik, ki je lepo podal žogo oroistemu Dobrajcu, ta pa je zgrešil prazen gol. V 75. min. je Branik zopet zapravil idealno priložnost. Več napadalcev Branika : je znašlo pred golom Kladivarja, kjer so premagali domačo obrambo, Vitek pa je poslal žogo visoko preko gola. Takoj naslednjo minuto pa je prejel od obrambe lepo žogo Piki m po lepem predoru dosegel tretji gol za Kladivarja, katerega pa je sodnik moral anulirati na intervencijo stranskega sodnika. Zadn je minute so potekale v razburljivi borbi za žogo, toda Braniku ni uspelo izenačiti.
V	današnjem srečanju je Kladi-
var zadovoljil vse gledalce. Bil je znatno boljši od nasprotnika. Napadalci pa se tudi v tem srečanju niso pokazali kot realizatorji. Najboljša v moštvu sta bila Šamteik in Vodeb. Branik je imel najboljši del moštva v obrambi, ki je rešila precej nevarnih situacij.	Jug
Uljanik : Segesta 2:3 (1:1) Split : Tekstilne 5:0 (3:0)
prihajali v napad. Mariborčani pa so s* močno trudili in proti koncu polčasa tu<“ prevzeli igro v svoje roke. V drugem polčasu so pametno izkoristili prednost s tem, da so igrali z vertom in soncem za hrbtom ter nenehno valili napad z6 napadom pred vrata nasprotnika. Ze t 46. minuti je Božič dosegel izenačenj*j kasneje pa je imel Zagorac dve sap®1 redni izredni priložnosi, ki pa jih )* zamudil. V 53. minuti pa je dosegel Vidi1 po zelo lepi kombinaciji z Božičem naj' lepši gol dneva. Visoko žogo je prevzd v zraku in jo neubranljivo streljal ' mrežo. V 68. minuti je bil Zagorac sam pred vraatrjem, streljal ter povišal rezili' tat. V 82. minuti pa je bil zopet uspešen isti igralec, medtem ko je serijo golot zaključil pred koncem tekme Vidic V postavil rezultat 5:1.
Maribor:	Grizold, Donko, Fišingel
Kreač, Brajdič, Pertovič, SofianovsKl Božič, Zagorac, Vidic, Požar (trener Ste' vovič).
Trešnjevka (Zgb):	Stinčič, Kiseljak
Piščan, Ladovič, Digula, Prančič, Spil* Vujič, Miloševič, Strbat, Kovačevič (tre* ner Golac).
Šibenik : Rijeka 1:0 (0:0)
Nogometna prvenstva
Anglija — 30. kolo: Aston Vlila : SheF field U. 3:1, Blackpool : Cardiff O^v Bolton : Everton 2:0, Charlton : Mati' chester C. 1:1, Huddersfield : Newcasti6 2:0, Manchester U. : West Bromwich 3:fli Portsmouth : Chelsea 0:0, Scheffield ^
: Leicester 1:0, Sunderland : Preston 2M Tottenham : Burnley 0:3, WolverhamP' ton : Arsenal 3:1. Lestvica: Chelsea 5<M Mancehster C. 44, W o 1 ver hampton ti Portsmouth 43, Sunderland 43, Manch^ ster U. 41, Bumley 41.
ITALIJA — 27. kolo: Juvemtus : Udin^ 1:1, No vara : Milan 1:1, Napoii : Trdosti#* 4:0, Roma : Tori.no 1:0, Catania : Spal L6, Pro Patria : Lazio 2:0, Internazionale : Gen o* 0:1, Atalamta : Fiorenitina 5:1, Sampdoria : Bologna 2:0. — Lestvica: Milan 39, UdiiH^ 33, Roma 33, Bologna 33, Juventus 30, Flore#' tima 30, Napoii 28, Torino 28, Sampdoria $ tnternazionale 27, Triestirna 25, Catania Lazio 25, No vara 24, Genoa 24, Atailanta $ Spal 17, Pro Patria 15.
NEMČIJA — Južna liga — 28. kol°‘ Frankfurter SV : Schwaben 4:0, Niirnberg 1 Bayern 6:1, Regensburg : Reutlingen B* Mannheim : Fiirth 7:2, Augsburg : Eintra^ 1:0, VfB Stuttgart : Schwei,nfuirt 2:3, Kassel: Karlsruhe 1:1, Offenbach : Kickers 6:1. | Lestoica: Offenbach 37, Reutlingen 35, tracht 34, Schweinfurt 33, Karlsruhe 33.
Jugozahodna liga — 29. kolo: Wormatia / Saarbrqcken 4:0, Saar : Trier 0:1, 1. FC serslautern : Frankenthal 4:2: Neunendorf Meiinz 2:3, Neunkirchen : Kreuznach Sportfreunde : VfR Kaiserslautorn 1:4, Tur#' Speyer 4:2. Lestvica: 1. FC KaLserslautem ^'1 Wormatia 39, Saarb rti ekon 39, Piirmasens Neundorf 58, Phonix 37.
Na zimskem prvenstvu Nemčije v plavanj* v Pirmasensu je bilo doseženih nekaj odliiČ#^ rezultatov. Mlada plavalka Kiinzel je dosegi na 400 metrov nov nemški rekord s ČasO* 5:15,4. Odlična sta bila tudi plavalca M#-in Katzorke na 200 metrov v metuljčkom64* slogu z 2:30,4 oziroma 2:32,2.
V■ drugi dirki za italijansko kolesar#^ prvenstvo > Dirka po Romagmi« je na 263 & dolgi progi zmagal lanski prvak Magni času 6:50,0 pred Co p pijem in še štirimi sarji, ki so dosegli isti čas. V tekmovanj* za prvenstvo sta sedaj Magni im Coppi čelu z iistiim številom točk.
Odlični rezultati kogljačei
Republiška moška rokometna liga
Spel poraz Svobode
Odred : Svoboda 15:8 (4:3)
Ljubljana, 17. aprila. V današnjem ljubljanskem derbyju je ekipa Odreda premagala Svobodo, ki sicer igra s tekme do tekme bolje, vendar ji bo to izboljšanje forme lahko koristilo edino še pri tekmovanju v malem rokometu. Kljub temu, da so rokometaši Svobode nastopili samo z 10 (!) igralci, so že v prvih minutah prišli v vodstvo s 3:0. Sredi polčasa pa so nekoliko popustili, kar so hitri Odredovci izkoristili in zaključili polčas s 4:3 v svojo korist. Pričakovali smo, da se bo v drugem polčasu razvila še večja borba. Vendar nas je pričetek polčasa nekoliko razočaral. Zaradi več zaporednih napak Svobodašev so Odredovci že v prvih minutah drugega polčasa dosegli več golov in si tako zagotovili zmago. Kljub temu pa igralci Svobode niso popustili in so v močnem finišu pričeli zmanjševati razliko. Vse to pa je bilo prepozno in je igralcem Odreda z zavlačevanjem igre uspelo isto odločiti v svojo korist s 13:8. Zlasti razveseljivo dejstvo na tej tekmi je bilo odlično sojenje sodnika Mihailoviča, ki je že v kaili zatrl vsak poizkus ostre igre.
Branik	7	6	0	1	100:51	12
Rudar	7	5	0	2	80:51	10
Odred	7	5	0	2	83:65	10
Svoboda	7	1	0	6	77:92	2
Proletarec	6	0	0	6	21:102	0
MALI ROKOMET
RK Jedinstvo (Karlovac) : RK Drava 9:9
Branik : Svoboda 6:0 (1:0)
Maribor, 17. aprila. V povratnem finalnem srečanju v Mariboru je moštvo rokometašic Branilka zanesljivo premagalo Svobodo iz Ljubljane s sorazmerno visokim rezultatom 6:0 (1:0) in tako osvojilo prvenstvo Slovenije v malem rokometu. — Gole so dosegle: Mirni-kova 2, Bogovič H. 2, Sitarjeva in Kreačeva.
(Nadaljevanje s 1. strani) bila Krgin in Klančišar, pridno pa sta sodelovala tudi Žumbar in Vor-gič.
Odred je igrali s štirimi napadalci, Leskov pa je bil nazaj potegnjena zveza, da bi povezoval obrambo z napadom. To se pa zaradi slabega Brezarja ni moglo obnesli.
Presenečenja iz Mostarja torej ni, Odred pa bo moral prihodnjo nedeljo v tekmi z Budučnostjo pametno zaigrati, da bosta točki ostali doma.
Lojze Jež
Pameten ukrep NZS
V zvezi z dogodki v Izoli, o katerih poročamo na drugem mostu, smo prejeli vest, da je disciplinsko sodišče NZS podaljšalo
Maribor, 17. apr. Tri dni so bile oči vseh ljnbiteljv kegljaškega športa uprte v Maribor, kjer se je na štiristez-nem kegljišču Konstruktorja odvijalo letošnje republiško prvenstvo posameznikov v mednarodnem slogu na 400 lučajev mešano.
Vse tri dni so se vodile ostre borbe, doseženi rezultati pa so dokazali, da je kegl jaški šport v Sloveniji v zadnjem letu neverjetno napredoval, Kot dokaz naj služi dejstvo, da je lanskoletni prvak Starc potreboval za dosego prvenstva 1620 podrtih kegljev, medtem ko je ta rezultat letos preseglo kar 30 tekmovalcev. Od 49 tekmovalcev je
suspenz 2 igralcema Izole (Rusignanu in Tomljenoviču) ter Nove Gorice (Bajtu in Mozetiču), vse ostale igralce pa je oprostilo kazni. Na pobudo funkcionarjev NZS sta dva člana DS NZS v četrtek odpotovala v Izolo in Novo Gorico ter izvedla podrobno zaslišanje, pri čemer pa ugotovila , da so bili glavni krivci izpadov vsi štirje omenjeni igralci, medtem ko ostalim ni bilo mogoče ničesar očitati. Ta ukrep NZS je vsekakor pravilen, ker kaže doslednost njenega dela.
ILIRIJA : PAPIRNIČAR 3:2 (2:0) KONJICE : SVOBODA (Kisovec) 5:0 (3:0) Mladina-Branik : Kladivar 1:1 (1:0) Mladinci — Rudar (T) : Bratstvo II 1:1 (0:1)
SREDNJEŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA V CELJU
Učiteljišče : Ekonomska sred. šola 75:52 II. gimnazija : ESŠ 73:35 Metal. ind. šola Store : Učiteljišče 77:59
Gomolj prvak
imelo le 9 povipreček izpod 800 podrtih kegljev v ena seriji, V odlični formi je bili takrat Mariborčan Gomolj, ki je v prvi seriji lučajev dosegel absolutni najboljši rezultat
70 mladih atletov
v Celju
Celje, 17. aprila. Atletsko društvo Kladivar je danes organiziralo otvoritveni miting za mlade atlete, pionirje In mlajše mladince. Tekmovanje Je izvedel AD Kladivar in »Partizan« Žalec. Sodniški zbor pa so tvorili aktivni atleti AD Kladivarja z Lorgerjem na čelu.
‘Pionirji — 70 m: Lešnik (Z) 10,0; krogle (3 kg): Gornik (Ki) 10.75; disk (1 kg); Voh (Ki) 32.20; višina: Koklič (Ki) 125; daljina: Koklič KI) 4.52; 60 m: Lešnik (Z) 8.6; skok ob palici: Pinter (KI) 230; Kladivar 57, Žalec 37 točk.
Mlajši mladinci — 100 m ovire: Zupan (Ki) 17.2; krogla (5 kg): Kač (Ki) 11.23; daljina: Terček (KI) 5.24; 100 m: Sok (KI) 12.5; disk (1.5 kg); Kač (KI) 33.75; višina: Sok (KI) 135; 1000 m: Narat (Z) 3:07.2; Kladivar 58.5, Žalec 35.5 točke. — Končni rezultat pionirskega in mladinskega moštva: Kladivar 115.5, Žalec 72.5 točke.
SEZONA KROSOV
Celje, 17. aprila. Delavska in srednješolska mladina celjskega okraja je v teh dneh o tvorila sezono spomladanskih krosov. V Štorah je tekmovalo na progi 3000 m preko 140 mladincev vajeniške in metalurške šole. Pri vajencih je zmagal Kavčič pred Posekom, pri metalurški šoli pa je zmagovalec Ban z rezultatom 11:38. V Žalcu je tekmovalo okrog 50 mladincev. Zmagal je Na radi.
JLA Krško : Partizan-Krško 3:1 (1:0)
Pričakovali smo ...vendar.,
- 1758 keglje^
901 podrti kegelj. Najboljši v |tj lučajih je biil Šlibar iz Jesenic z A keglji. Najboljši rezultat na poj11* v 100 lučajih je dosegel Mari boriti Živko s 609 keglji, najboljši na c. ščeinje pa je bil Likovnik, ki je dvakrat sto lučajih dosegel enak ** zultat 286 kegljev.
Razuml ji vo je, da predstavlja moljev rezultat izreden uspeh in v navdušeni gledalci zmagovalca 01 nesli na ramah iz kegljišča. Kot P, vaiku pa je čestital njegov najr* smejši konkurent, dnigoplasiti1'!! Likovnik. Dvajset prvoplasira"', ho nastopilo na državnem prvA stvu v Zagrebu od 13. do 16. maJJ Rezultati: 1. Gomolj (B) 1758, 2. K kovmiik (L) 1756., 3. Kobal (B) p y 4. Martelanc (Trig) 1717, 5. ZA,: (Mbr) 1714, 6. Turk (T) 1696 (18 h star tekmovalec), 7. Dominiko tv..
v«;
1690, 8. Zalar (Krim) 1688, 9. j j novšek- (Celje) 1696, 10. Spec (JA 1.85, 11. Starc (T) 1677, 12. Bto (Šlander) 1677, 13. Mlakar (Lj)
14. Deržaj (Ljut) 1674, 15. Pel? (Ruše) 1666, 16. Premk (Gradis, H 1664, 17. Satler (Gradiis, Lj) 1665-j Stanko (Ilirija) 1661, 19. Šlibar (J 1660, 20. Debeljak (T) 1659.
Mednarodni teniški turnir v Monte G lu je dal naslednje finalne rezultate: g.|. ški: Skonecki : Patty (ZDA) 6:4, 6:2' , i ženske: Ward (VB) : Bloomer (VB) 6:2, moške dvojice: Mulloy-Patty G (>l : Bedard-Fcntana (Kan) 6:2, 4:6, 6:1'V 6:3, ženske dvojice:	Bloomer-9U
(VB) : Chatrier-Billaz (Fr) 5:7,	^.1
mešane dvojice: Bloomer-Fachini <
: Ward-Skonecki 6:1, 6:2.
HONVED : PARTIZAN 4:1 P’