Leto VIII. V Celjn, dne 18. novembra 1913. St. 46. Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Narodni List" v Celju« Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Rotovška cesta štev. 3. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K, »a četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 E 60 v. Naročnina se plačuje vnaprej. Posamezna Številka stane 10 vinarjev. Oglasi se račiuiijo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovora. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov: »Narodni List" v Celju. Ustanovitev Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. V nedeljo se je vršil v mali dvorani celjskega Narodnega doma ustanovni občni zbor Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Bilo je zastopanih 11 zadrug po 14 delegatih, razven tega pa so se udeležili občnega zbora mnogi drugi obrtniki in trgovci, dež. posl. dr. V. Kukovec, zastopniki izvrševalnega odbora narodne stranke in več celjskih slovenskih meščanov. Bilo je prav zanimivo zborovanje. Najprej je predsednik rokodelske zadruge za laški okraj Blaž Zupane prav prisrčno pozdravil vse udeležence in predlagal izvolitev predsedstva za ustanovni občni zbor. Bil je soglasno izvoljen za predsednika Jakob Zadravec iz Središča in za zapisnikarja Jakob Volk iz Šoštanja. Na to sta podala v imenu pripravljalnega odbora poročila Ivan Rebek iz Celja in Blaž Zupana. Ivan Rebek je omenil, da se je sprožila misel za ustanovitev Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug že pred 10 leti. Ali še le z novim obrtnim zakonom, ki naravnost zahteva ustanovitev takih zvez, je bila dana prava podlaga. Doslej je skušalo slovenske obrtnike na Sp. Štajerskem združevati Obče slovensko obrtno društvo v Celju, ki bo kmalu obhajalo 25 letnico svojega obstoja in ki je za probujenje slovenskega obrtništva na Sp. Štajerskem zares veliko storilo. Pred par stoletji so vladale glede obrtništva pri nas skoro obupne razmere: trgovci in obrtniki so vsi cikali v nemški tabor, niso imeli nobenih zvez z ljudstvom, od katerega žive. Kot slovenski fantje so prihajali v mesta in trge, tam pa jih je že znal nemškutarski mojster zdobrega ali shudega ponemčiti in navdušiti za goreče pristaše naših narodnih nasprotnikov. Obrtniške strokovne organizacije so bile vse nemške. A za povzdigo obrtniškega stanu, za izobrazbo in gmotno podporo naših obrtnikov so storile mnogo manj ko za vneto širjenje nemškutarije. Tako se je moglo na primer zgoditi, da so spodnještajerski obrtniki bili prav malo deležni državnih in deželnih izdatkov za povzdigo obrtništva. Nastala je nezadovoljnost, ki je z narodnim probujanjem in zavedanjem vred pripomogla do osamosvoje spodnještajerskih obrtnikov. Uvideli smo, da se nam je treba postaviti na svoje noge. Začeli smo z vsem ognjem in žilavostjo boje za očedenje naših zadrug od nemškutarije, skušali smo doseči med obrtništvom več zanimanja za modernizacijo njih obrti, za obrtno postavodajstvo in za obrambo naših gospodarskih interesov. Saj vidimo, da imamo neštevilno sovražnikov. Stiska nas male obrtnike veliki kapital, ki bi rad napravil za vsako našo stroko velike tovarne, v katerih bi bil sedanji samostojni obrtnik le še ponižen in slabo plačan delavec. Proti temu stremljenju je treba odločne in organizirane obrambe. Moramo se strokovno čim bolj spopolniti in izobraziti, moramo se z medsebojno pomočjo gospodarsko okrepiti — mislim tu na skupno nakupovanje surovin in na primeren kredit za malo obrtništvo —, moramo pet tudi kot velik in krepek davkoplačevalski sloj iskati zaščite pri zakonodajstvu in pri vladi. Stopiti moramo kot soodločujoč činitelj na stran svojih slovanskih in drugorodnih tovarišev. Od 1. 1907 je opažati med slovenskim obrtništvom na Sp. Štajerskem v vseh teth smereh živahnejše gibanje. Na inicijativo in stroške občeslovenskega obrtnega dru- štva v Celju so se začeli obrtni shodi, ki so jih prirejali in vodili obrtniki. Pojavili so se med nami vneti boritelji za obrtniško stvar: Cretnik, Zadravec, Zupane in mnogi drugi. Osobito tov. Zadravcu gre iskrena zahvala za krepko njegovo inicijativo za ustanovitev zveze in za poznejšo podporo usta-novnikov. V smislu novega obrtnega zakona se je sklenilo leta 19l6 na obrtniških shodih v Žalcu in kasneje na Vranskem, v Mozirju, v Gornjem gradu in Brežicah ustanovitev Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug. Dasiravno ima ta zveza kot vse druge enake organizacije v državi v prvi vrsti varovati le naše stanovske koristi in nima nobenih političnih ciljev, so se vendar pod vplivom znanih nemških kričačev postavili proti nji naši nemški tovariši in bilo je treba za ustanovitev dolgih in hudih bojev proti nemškim intrigam. Izvajanja Rebekova so našla živahen odmev med zborovalci. Blaž Zupane je na to poročal o neposrednih preddelih za Zvezo, katera je vodil večinoma sani. Opisoval je boje za potrditev Zvezinih pravil pri štajerski namestniji in pri ministerstvu. Omenil je pohvalno dvornega svetnika dr. Ploja, dr. Ravni-harja, dr. Benkoviča in Franchettija, ki so se vsi potrudili v tej zadevi. Pomagal je tudi zadružni inštruktor štajerski Hornung. Zvezin delokrog obsega po pravilih 8 okrajev z 81 zadrugami. Izvzeti ste mesti Maribor in Ptuj, kjer se menda vlada bon poslovenjenja zadrug! In sicer obsegajo okraji mesto Celje 8, okolica Celje 24, okolica Maribor 14, Brežice 12, Konjice 4, Ljutomer 7, Slovenjgradec a in okolica Ptuj 5 zadrug. Zvezi južnoštajerskih zadrug so doslej pristopile zadruge s sedežem v Mi-halovcih, Središče, Zg. Radgoni, Šoštanju. Laškem trgu, Ljubnem, Žalcu, Slov. Bistrici, Ljutomei, Vranskem in Šmarju. Teh 11 zadrug šteje 1638 mojstrov, 661 pomočnikov in 689 vajencev. Vseh 81 gori omenjenih zadrug šteje 10.746 mojstrov, 3.375 pomočnikov in 2.672 vajenecv — velika in močna armada torej, ki je po ogromni svoji večini slovenska, četudi še ne narodno in stanovsko zavedna in osamosvojena. Toda če bodemo delali in se bodo čutili uspehu našega dela, bodemo spravili celo to armado pod našo zastavo in tvorili poleg kmečkega in delavskega prebivalstva prevažen činitelj v našem narodu. Kakor poznamo zadruge, jih je še kakih 35 slovenskih in od teh je pričakovati v kratkem času pristopa. Tudi Zupančevi podatki so zborovalce nemalo zadovoljili in razveselili. Sklenilo se je nato, da prispevajo zadruge, ki štejejo manj ko 100 članov, za Zvezo 10 K, one pa, ki štejejo več ko 100 članov, pa 10 vin. od člana. Pristopnine se formalno ni določilo, pričakovati pa je, da bodo zadruge naklonile Zvezi mesto letošnje članarine prostovoljne darove, s katerimi si bo mogoče nabaviti primeren inventar in pokriti razne začetne stroške. Pri volitvah so bili izvoljeni v načelstvo iz celjskega okraja Blaž Zupane (Laški trg), Franc šušterič (Žalec), Ivan Berger (Trbovlje) in Maks Cukala (Gomilsko); iz mariborskega okraja Ivan Gumsej (Slov. Bistrica), iz ljutomerskega Janko Horvat (Ljutomer), iz ormoškega Lovro Petovar (Ivanjkovci) in Jakob Zadravec (Središče) iz slo-venjgraškega Jakob Volk (Šoštanj). Namestniki so Josip Brunet (Ljubno), Hinko Gril (Slov. Bistrica), Franc Korošec (Zg. Radgona) in Ivan Šol n(Šoštanj). Odbor se je tako sestavil, da je Blaž Zupane pred- sednik, Jakob Zadravec podpredsednik, Ivan Berger tajnik in Lovro Petovar blagajnik. Na predlog dež. posl. dr. Kukovca se je sklenilo pozvati vse slovenske poslance v štajerskem deželnem zboru, da glasujejo proti nameravanim olajšavam v zidarski in tesarski obrti, ki bi pospeševale takozvano fušerstvo in oškodovale izučene obrtnike. Ob sklepu se je shodov predsednik Zadravec iskreno zahvalil vsem udeležencem. Lanski veličastni obrtni shod v Celju je žel z ustanovitvijo Zveze že prve lepe uspehe. Dasi so ovire velike, ne smemo obrtniki omagati, temveč vstrajati na svoji poti ins pri delu, ki pelje do osamosvoje in lepše bodočnosti slovenskega obrtništva na Spodnjem Štajerskem! Tej želji odličnega obrtniškega prvoboritelja Zadravca se iskreno pridružuje tudi naše uredništvo. Janko Lešničar. Javen shod političnega društva „Naprej" v Celju. (Ugovor celjskih Slovencev proti neznosnim našim sodnijskim razmeram in proti nasilstvu štajerskega deželnega šolskega sveta napram slov. gimnaziji.) Minulo soboto zvečer se je vršil v celjskem Narodnem domu jako lepo obiskan shod polit, društva »Naprej«. Otvoril in vodil ga je društveni predsednik dr. A. Božič. Prvi je govoril deželni poslanec dr. Kukovec o sodnijskih razmerah v Celju in na Spodnjem Štajerskem sploh. Izjavil je, da Slovenci nimamo namena nastopati znabiti proti posameznim sodnikom, temveč proti sistemu, ki vlada sedaj pri naših sodnijaih in ki vedno brezobzirnejše zasleduje dvoji cilj: prvič čimbolj omejiti slovensko urado-vanje, drugič izrftiiti iz štajerskih sodišč slovensko sodno uradništvo. S kakimi sredstvi zasleduje vlada s pomočjo nemštva ta dvoji cilj, je pokazala prav jasno najnovejša afera s predsednikom graškega nadsodišča, pl. Pitreichom. (Viharni klici ogorčenja: Proč z njim!) Po razpravljanju o Pitreichovi aferi se je govornik bavil z vzroki žalostnih razmer pri naših sodnijah. Na eni strani se je s pomočjo najvišjih krogov v državi razpasel nemški nacionalizem hujše ko kedaj poprej, na drugi strani je pa prišla med nami Slovenci na površje stranka, ki izjavlja, da se naj za razmere pri sodnijah in za izzivanje Slovencev iz državne uprave vobče briga na Štajerskem na primer narodna stranka, ki nima sedaj nobenega državnega poslanca! Zanimanje za žalostne naše justične razmere je torej žalibože pri sedaj merodajnih politikih malo, morali si bodemo za boj proti njim iskati opore med ljudstvom. Govoru dr. Kukovca je sledilo jako živahno priznanje. Vnela se je na to jako živahna debata. Dr. A. Božič je povdarjal, da se trudijo nemški nacijo-nalci na vse načine zapreti slovenskemu razumm-štvu, ki jim je iz umljivih razlogov trn v peti, pot do kruha. Število naših razumnikov bi radi čim bolj znižali in omejili, ker upajo, da bi bilo potem laglje ljudstvo ponemčiti. Narodno vprašanje je danes obenem vprašanje kruha. Zato imamo tudi s tega vidika več ko dovolj vzroka boriti se proti sedanjemu sistemu pri naših sodnijah in v državni upravi sploh. Ivan Rebek je želel, naj bi se boj proti ponemče-vanju naše državne uprave začel z vso vehemenco. Podružnico Ljubljanske kreditne banke v Gelju = Delniška glavnica 8 miljonov krOn. Centrala v Ljubljani, podružnice Split, Celovec, Rezervni zaklad 1 mlljon kron. Trst, Sarajevo, Gorica. Eskomptira menice pod najkulantnejimi pogoji. Otvarja tekoče in čekovne račune. Prevzema vloge na knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 5°/o, večje vloge proti odpovedi po 572%. Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. «8 50-40 NARODNI obrestuje hranilne vloge počenši s prvim januarjem 1913 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. H® ena v Nastopanje naših poslancev, govori na shodih, članki po časopisju — vse to je premehko, preponižno in prelojalno. V zahvalo nam vendarle venomer po]e bič. Dr. Josip Sernec vidi v znani Pitreichovi izjavi značilno protislovje: dočim se odrffigg^Venskim sodnikom sposobnost, se ista ne odreka renegatom; na ta način se vabi slovenske sodnike v nemšku-tarski tabor, se goji med sodnimi uradniki nezna-čajnost. Sistem, ki dela s takimi sredstvi, se dolgo držati ne more. Slovensko ljudstvo je preneslo že mnogo, prestalo bo tudi Pitreicha in njegove sodnike, premagalo bo tisto neznačajno uradništvo, ki mu danes z zadnjimi sredstvi in silami zapira pot do njegovih pravic. Dr. Janko Sernec se čudi, da odreka Pitreicn slovenskim sodnikomusposobljenost, saj so vendar študirali na toliko slavljenih nemških gimnazijah in vseučiliščih. In doslej še nismo nikoli slišali, da bi nemški profesorji s slovenskimi dijaki prenežno ravnali! Graje vredno pa je tudi, da je Pitreich kot sodnik na tako škandalozen način nastopil proti svojim kolegom sodnikom, mesto da bi jih vzel javno v zaščito, kar bi bila toliko bolj njegova dolžnost, ker je predsednik nadsodišča! Nato se je po kratkem razumlienju poročevalca dr. Kukovca sklenila sledeča resolucija: »Celjski Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu političnega društva »Naprej«, najodločnejše zavračajo znano izjavo predsednika graškega nadsodišča pl. Pitreicha, naperjeno proti slovenskim ju-ristom in slovenskim sodnikom v področju tega nadsodišča. Obžalujejo zlasti sumničenja slovenskili sodnikov, češ, da so pristranski, in zagovarjanje renegatov v sodni službi. Taki nastopi visokih sodnih uradnikov v službi nemškega nacijonalizma morajo med ljudstvom omajati zaupanje v čuvarje ustave in zakonov. Sovražno nastopanje proti slovenskemu narodu dokazuje nujno potrebo ustanovitve nadsodišča za slovenske dežele v Ljubljani.« Sklene se nadalje poslati to resolucijo na vsa pristojna mesta, slovenske državne poslance pa se naproša, da se znajvečjo energijo uprejo proti sistematičnemu ponemčevanju naših sodišč. Nato je kratko poročal urednik Lešničar o najnovejši fazi celjskega gimnazijskega vprašanja. Še leta 1907. je slovesno obljubil ministrski predsednik baron Beck, da; se v tem vprašanju ne bo ničesar ukrenilo brez sporazuma med Slovenci in Nemci. Ali kaj so pri nas vredne obljube najvišjih vladnih funkcijonarjev, če gre za zapostavljanje Slovencev! Vlada se je sporazumela s par nemškonacijonalnimi klikovci v Celju in je kratkomalo pričela zidati poslopje za višjo gimnazijo v Celju. In zdi se nam, da je celo sprejela pogoje, pod katerimi je celjsko mesto darovalo prostor za stavbišče, namreč naj se določi za to gimnazijo za večne čase nemški po-dučni jezik! Da bi pa bila zaušnica Slovencem tem izdatnejša, je odredil štajerski deželni šolski svet, naj se ne sprejema v slovensko gimnazijo v Celju več učencev kot sedaj, češ, da ni prostora. Seveda, številka 215 je že za 4 razrede precej visoka in če bi se še višala, bi govorila sama najglasneje po slovenski višji gimnaziji v novi stavbi! Tudi o tem predmetu se je razvila razburjena debata. Dr. Josip Sernec je navedel več slučajev, kako se namenoma in sistematično zapostavlja zavod in profesorski zbor. Samo ena misel, eno čustvo nas vse obvladuje: teh nečastnih razmer mora biti enkrat konec. Priporoča proti odloku štajei-skega deželnega sveta pritožbo na naučno ministrstvo. Ivan Rebek priporoča celo vrsto shodov, na katerih naj se razpravlja to vprašanje in pa študij, s kakimi sredstvi bi se naj uprle vse naše korpora-cije, zlasti občine, proti krivicam, ki se nam gode. Dr. Janko Sernec omenja, da se je štajerski deželni šolski svet uprl menda prvi med podobnimi korpo-racijami proti višji izobrazbi mladine. Iz nastopa Pitreichovega in iz tega slučaja se vidi, kam žene nekatere naše javne funkcijonarje in pa korporacije sovraštvo do Slovencev! Sprejme se sledeča resolucija: »Slovenci, zbrani na shodu političnega društva »Naprej« v Celju, najostreje protestirajo proti odloku štajerskega deželnega šolskega sveta, naj se omeji število dijakov na c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredih v Celju z ničevim In komodnim izgovorom, da ni prostora. S tem hoče štajerski deželni šolski svet očlvidnb'šlllti slovenske stariše, naj dado svoje otroke na nemško gimnazijo v Celju, ki ji primanjkuje dijakov in jih zato love Nemci za njo iz cele niemške Avstrije in celo iz inozemstva. To je gotovo nečuveni slučaj, da se je postavila šolska oblast na ljubo političnim težnjam enega naroda proti višji izobrazbi mladine drugega naroda. Velik naval dijakov na slovensko gimnazijo v Celju dokazuje znova, da je njeno razširjenje v popolno višjo gimnazijo nujna potreba, ravno tako tudi nova, času odgovarjajoča stavba.« Nato je poročal urednik Lešničar o vprašanju glede okrajne bolniške blagajne v Celju. V debato so posegli dr. A. Božič, dr. Schwab, Založnik, ar. Janko Sernec, J. Rebek i. dr. S tem je bil ta lepi shod po 11. uri ponoči končan. BtkžKt. Iz deželnega šolskega sveta. Imenovani so za def. učitelje ozir. učiteljice: Marija Franz v Št. Ilju v Slov. gor., Angela Sabati v Sp. Poljskavi, Ljudmila Bratkovič v Hočah, Matilda Stanetič pri Sv. Jakobu v Slov. gor., Jožef šerbec v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu in prov. okr. pomožni učitelj Matej Janžekovič za def. učitelja na deški ljudski šoli v Slov. Bistrici; dovoli se zainemba službenih mest Pavli Miklavec v Črešnjevcu in Mariji Lenart v Jarenini; v stalen pokoj stopi začasno upokojena definitivna učiteljica v Hočah Cecilija Teržan. Rop in umor. Na kranjsko-primorski meji pri Sinadolah poleg Senožeč se je dne 4. novembra po 8. zvečer zgodil roparski umor. Umorjen je bil Matevž Škrjanec. Voz, na katerem se je vozil, je bil krvav,; na mestu, kjer je bil napaden, je bilo kraj cestli£g» jarka nekaj možgan. Ko so konjj/,sami domov prišli in je gospodar videl, da je voz ,kr,vavy je šel Škrjanca iskat. Našel ga je blizu mesta napada, onstran jarka brezzavestnega. Pomagati pa mu ni bilo in je po hudem trpljenju ob 4. zjutraj umrl. Škrjanc je bil oropan in je;bila njegova suknja oa-nešena kakih 130 korakov. Sumi se, da je bil napad namenjen Škrjančevemu gospodarju Francu Čeho-vinu, veletržcu s senom, a usoda je zadela Ceho-vinovega dolgoletnega hlapca, ko se je vračal iz Trsta. Umorjeni hlapec je bil poštenjak in priljubljen v celem okraju. Staj; .je bil 55 let in je več kakor 35 let zvesto in pošteno-Opravljal furmansko službo ter si s svojo pridnostjo pridobil precej lepo premoženje. Zapustil je vdovo in šestero otrok. Uredi si prejete dopise. Prejeta pisma, račune in drugo se mora imeti v najboljšem redu. Ce imas red, ti ni treba iskati pisem in računov, tudi se ti ne bode pripetilo, da bodeš tako reč dvakrat plačal. Poznam nekega trgovca, ki je imel take stvari v groznem neredu in neki lokavi Žid, ki je za to vedel, je hotel vedno inkasirati po dvakrat eno reč. Seveda so prišli ti goljufiji na sled, ali bilo je prepozno. Za primteafno mapo se da mali znesek. pa &nalriTed, si prihtaniš trud, čas in denar. Majhen v z rok-ima lahko velike posledice. »Trg. list«. O stroških za napravo telefona čitamo v zadnji številki tržaškega »Trgovskega lista«: »Najmanjša letna pristojbina za telefonsko govorilno postajo znaša 120 kron v 1 pasu (1 km od centrale). Pristojbina v 2 pasu (1—6 km) se poviša za 3 krone na vsakih 100 metrov; ako pa plača naročnik troške naprave (30 kron za 100 metrov) sam, znaša višja pristojbina tudi v 3 pasu le 3 krone. Za telefonska govorilnice, ki so oddaljene več nego 11 km od centrale, more izdati dovoljenje le trgovinsko ministrstvo. Za nove telefonske centrale zahteva vlada od interesentov, občin ali okrajev 30% prispevka na-pravnih troškov; ti troški znašajo po priliki 500 K za kilometer. Zato Kranjska (izven Ljubljane) še danes nima telefona; občine (oziroma interesenti) se branijo prispevati 30%, a vlada ne odstopi od svojega načela. Enako je tudi na Spodnještajerskem. Da bi se te razmere predrugačile, ni misliti, vsaj tako hitro ne. V Istri ima že skoro vsaka vas telefon, ker so občinski zastopniki sklenili dotične prispevke. Telefon imajo celo istrske vasi, kjer ni ne trgovine, ne industrije, ne prometa. Zato se bodo pač tudi naše občine na Kranjskem, Sp. Štajerskem in Koroškem, kjer je živahen promet, morale odločiti za primerne žrtve, ako nočejo, da ostanejo še nadalje ločene od sveta.« -Ijak) je vnovič dokazal, da je doma tudi v težavnih partijah. Slaboumnega Amanda je igral g. Stanko Gradišnik. Igra njegova ie bila nadvse temperamentna in mu gotovo pristoja palma večera. Dobrosrčnega župnika je igral g. Miloš Stibler, župnika, ki je resigniral na svojo mladost in postal vnet zagovornik pravice v življenju. Stiblerjevi vlogi je sledilo občinstvo z napeto pozornostjo. Kaplan (gosp. Kurnik Ant.) je bil dober, včasih se je povspel do tragičnih momentov, le prepočasi je govoril. To naj drugič opusti. Služkinjo Mino je igrala gdč. Fini Tomazinova vrlo dobro. Petje za odrom in igranje na glasovir je iz prijaznosti prevzela znana piam-stinja ga. Kokot, ki je tudi izborno spremljala pesmi: »Davno bilo je« (pela gdč. Tomazinova) in »En starček je živel« (pel g. Conč). Režija g. Moleka je bila izborna. Tako okusne scenerije, kakor je bila zadnjič še nismo videli na našem odru. Vsa čast mu, ker vemo, da se pri naši kulisni revščini težko kaj napravi. Želimo si več takih večerov. Med odmori je pridno igrala naša »Narodna godba« pod vodstvom g. kapelnika Engererja. Dvorana je bila precej polna, začetek točen —, da bi bilo točno tudi občinstvu. Želeti vsaj bi bilo. Iz Celja. V nedeljo, dne 9. tm. se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor Trgovsko-obrt-ne kreditne zadruge v Celju. — Takoj po zborovanju Zveze Južnoštajerskih obrtnih zadrug ob 4. popoldne je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Rudolf Stermecki ob navzočnosti 34 zadružnikov to za razvoj Spodnještajerskega obrtništva in trgov-stva zelo pomembno zborovanje. Povdarjal je, da se je ta zavod ustanovil iz potrebe za trgovski in obrtni stan. Trgovci in obrtniki, kateri naj zavod vodijo, najbolje poznajo samega sebe in najbolje vedo kje in kako je treba pomagati obrtnikom in trgovcem, da bode za razvoj in procvit obrti in trgovine koristno; oni bodo tudi najbolje vedeli ustrezati potrebam teh dveh za nas važnih činiteljev. Iz tajnikovega poročila smo posneli, da je imela zadruga, ki še niti dva meseca ne deluje, nad 180.000 kron denarnega prometa, da ima blizu 24.000 kron naloženega denarja, dalje nad 26.000 kron hranilnili vlog ter da je že nad 7.000 kron posojil izplačala. Za tem poročilom so se odobrila zadružna pravila ter se je izvršila volitev načelstva in nadzoi-stva: Izvoljeni so bili: V načelstvo: gg.: R. Stei-mecki, trgovec in hišni posestnik v Celju kot predsednik, Ivan Rebek, ključavničarski mojster in hišni posestnik v Celju kot podpredsednik, Karol Goričar, trgovec v Celju kot blagajničar, Blaž Zupane, predsednik rokodelske obrtne zadruge in Zveze Južnoštajerskih obrtnih zadrug v Laškem trgu kot kori-trolnik, Jakob Zadravec, posestnik paromlina v Središču, Franc Leskovšek, trgovec v Celju in Ema-miel Priča, trgovec v Celju kot člani načelstva. --- TUDI BABICA JE ŽE da mora rabiti Ie Schichtovo milo, čc hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichtovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker je — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsv-d katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte imenu 5H»<-hH Že 60 lei se odlikuje. obrtna Kreditna 'Sprejema hranilne vloge od vsakega, je li član zadruge ali ne in jih obrestuje; po ■. >-;; -j:rv' oia ■ s/ registrovariaTzadraga z omejenffl jamstvom 50/ Reot^i davek plačuje zadruga sama; prevzame obrtne in trgovske račune v inkaso /O in iztirjanje, daja predujeme, eskontuje menice ter izpeljuje sploh vse denarne manipulacije po najkulantnejših pogojih. dote 629 M •isi i;> so V nadzorstvo pa gg.: Franc Strupi, obrtnik in trgovec v Celju kot predsednik, Lovfo Petovar, trgovec v Ivanjkovcih kot podpredsednik, Ivan Gumsei, umetni in stavbeni ključavničar in posestnik v Slov. Bistrici kot zapisnikar, Ivan Berger, čevljar, trgovec z usnjem in posestnik v Trbovljah, Josip Čret-Hik, stavitelj umetnih mlinov in posestnik v Št. Juriju ob juž. žel. in Vinko Vabič mlajši, trgovski zastopnik in posestnik v Žalcu kot člani nadzorstva. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju vabi na Martinov večer, ki se vrši v soboto, dne 15. novembra 1913 ob 8. uri zvečer v gostilni »Pleterski« na Bregu pri Celju. Na sporedu je: tam-buranje, licitacija Martinove gosi in drugo. Vstopnina za osebo 30 vinarjev. Na veselo svidenje! Sestanek celjskih slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, 13. novembra v gostilni »Narodni dom« v Celju. Sestanek celjskih slov. sotrudnikov se vrši v soboto dne 15. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni pri »Belem volu« v Celju. Slovensko gledališče v Celju. Tretja predstava »Dramatičnega društva« bo 23. nov. ti. in sicer 4-dejanska burka Schonthau in Kadelburg-a: Dva srečna dneva. Opozarjamo občinstvo na to izvrstno burko znanih pisateljev. Slovensko gledališče v Celju. Slavno občinstvo se prosi, da naj ne bode tako brezobzirno in ne moti s poznejšim prihodom predstave. Prosi se vsestranske točnosti. Začetek vsake predstave je točno od pol 8. zvečer. Celjska okrajna bolniška blagajna — pod kura-telo. Ko se je letošnjo spomlad po smrti tajnika okr. bolniške blagajne Viljema Oechsa zvedelo za njegove defravdacije, se je začela slovenska javnost živahnejše zanimati za razmere v tej korporaciji. Pokazalo se je, da so tako zavožene in gnile kakor povsod, kjer gospodari kaka klika v zmislu svojih lastnih interesov in žepov. Slovenci so vložili po dr. Juriju lirašovcu na štejersko namestnijo pritožbo proti temu nezakonitemu gospodarstvu; to pritožbo je sedaj namestnija rešila in izdala celjskemu mestnemu uradu naslednjo odredbo: »V prvi vrsti ima izreči celjski urad kot nadzorna oblast celjske okr. bolniške blagajne, da so mandati sedanjih udov načelstva, nadzorstva in razsodišča že davno ugasnili, ker se je zadnja volitev delegatov vršila leta 190U. Po takrat objavljenih pravilih blagajne pa je imela trajati poslovna doba delegatov le dve leti, tako, da ti delegati po letu 1902. niso mogli ničesar več sklepati in torej tudi ne več veljavno voliti odbora. V tozadevni odredbi naj pripomni celjski mestni urad bolniški blagajni, da morebitni pritožbi ne pripada odloživnia moč. Obenem se mora prevzeti blagajna v zmislu § 20., zakona o okrajnih bolniških blagajnah v oblastveno upravo. In sicer bo vodil uradovanje v dobi oblastvene uprave blagajnični nadzornik deželne zavarovalnice proti nezgodam, ki bo Imel tudi voditi volitev delegatov.« Pritožbi Slovencev pa namestnija ni ugodila v- toliko, da ni preložila sedeža blagajne v celjsko okolico in odvzela celjskemu magistratu za vedno nadzorovalno oblast. Namestnija se je tukaj zopet vdala nemško-nacijonalnim Intrigam in ni hotela pomisliti, da bi bile nezakonite razmere glede blagajničnega vodstva in pa defravdacije skoro nemogoče, ako bi celjski mestni urad v redu vršil svojo dolžnost kot nadzorovalna oblast. Upamo, da bode novi upravitelj bolniške blagajne nepristransko postopal in zlasti delegate dejanskim razmeram odgovarjajoče razdelil. Volitve delegatov se bodo kmalu vršile in opozarjamo na nje našo javnost. VI. narodna zbirka 1913. Za letošnjo narodno zbirko prejeli smo dosedaj sledeče prispevke: Celje, (nabiratelj g. med. Kolterer) 250 K 90 v; Središče, (gdč. Ela Kosi) 16 K 50 v; Trbovlje (gdč. Anica Kramer) 19 K 60 v; Zavodna pri Celju (gdč. Mirni Confidenti) 4 K; Rajhenburg (g. Jamšek) 45 K 10 v; Petrovče (gdč. Ježovnik) 1 I< 20 v; Vitanje (g.Rud. Koser) 22 K 10 v; Šoštanj (gdč. Vera Kolšek) 18 K 40 v; Bizeljsko-Staravas (gdč. T. Janežič) 29 K 40 v, Laški trg (gdč. Drobnič Nina) 39 K; Vransko (gdč. Meglič Roža) 55 K; Slovenska "Bistrici? Ig. Vek. Stepec) 28 K; Hrastnik (gdč. Milka Šentfiftc) 37 'K 20 v; Št. Pavel pri Preboldu (naduč. Josip Vidic) 21 K 60 v; Gornja Radgona (g Al. Zavodnik) 22 K; Maribor ob Dravi (gdč. Mara Koprivnik) 20 K; Vuhred (g. Ivan Pahernik) 13 K; Št. Lenart in Sv. Trojica v Slov. gor. (phil. M. Kovačič) 60 K; Stu-denice-Poličane-Peklo (g. J. Grilc) 24 K; Ruše (g. Lasbaher) 34 K; Vojnik (iur. Fr. Gorečan) 22 K 80 \, Št. Peter v Sav. dolini (gdč. Rezi Šribar) 10 K; Braslovče (g. Lichtenegger) 19 K 20 v; Ptuj (gde. M. Veršic in O. Zupančič) 51 K; Šoštanj (gdč. Marica Goršek) 15 K 80 v; Horgas ( J. Krajnc) 5 K 50 v; Št. Jurij ob juž. žel. (gdč. Mici Kincl) 19 K i5 v; Gradec (g. Jos. Dolničar) 7 K; Breg pri Celju (g. T. Radej) 10 K 20 v; Konjice (g. med. Ogorevc) 4 K; Dunaj (dr. Kidrič) 2 K; Maribor ob Dravi (gdč. Mil. Pušenjak) 14 K; Muta-Vuzenica (naduč. Hreni 23 K 40 v; Bočna (naduč. Bizjak) 2 K; Celje (gosp. Brenčič) 12 K 30 v; Videm ob Savi (gdč. A. Podjedj 20 K; Slovenji Gradec ( ga. Milka Pernat) 25 K. Skupaj v današnjem izkazu 1014 K 35 v. — Celje, dne 7. listopada 1913. Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju. Slov. akad. društvo »Ilirija« v Pragi naznanja, da je njega član Fedor Gradišnik v soboto 8. tm. promoviral z odliko za magistra farmacije. Čestitamo! Učiteljsko društvo za celjski okraj zboruje v sredo, dne 19. novembra ti. ob 10. uri v celjski okoliški iKšoli Dnevni red prinese učiteljsko-: glasilo. Nujnd^abi Franc Brinar, tč. predsednik: v Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju se vrši v torek, dne 18. novembra ob 6. uri zvečer v posojil-nični posvetovalnici s sledečim dnevnim redom: 1. tajnikovo poročilo, 2. blagajnikovo poročilo, 3. poročilo računskih preglednikov, 4. volitve, 5. slučajnosti. Imenovan je za polkovnika artilerijskega polka št. 10 v Budimpešti g. Friderik Širca, brat žalskega župana. G. Friderik Širca je znan v slov. glasbenem svetu kot skladatelj pod imenom Risto Savin. Narodna čitalnica v Celju ima v soboto dne lb. novembra ob 8. uri zvečer svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Člani so prošeni, da se občnega zbora v čim večjem številu udeležijo. Iz Celja. Odkar je prišel k graškemu poštnemu ravnateljstvu zagrizen nemški nacijonalcc Swo-boda, se čuti tudi po spodnještajerskih poštnih uradih, da veje od zgoraj Slovencem sovražen vetei. Dočim je bilo poprej v navadi, da se je nameščalo na Sp. Štajerskem vse slovenske in vsaj slovenščine zmožne poštne uradnike, se postopa sedaj ravno narobe* ^Slovenske uradnike in uradnice dobiš po vseh srednje- in zgornještajerskith poštah; dasi si prav nič ne želijo službovati med nemškimi Jokelni, ki jih sovražijo in šikanirajo — na Sp. Štajerskem pa neprestano narašča število nemškega uradm-štva. Seveda, od kod bi pa vzele nemške šole otroke, nemški trgovci odjemalce in »Stidmark« svoje članstvo! Pri državnih poštnih uradih v Celju, Zidanem mostu, Pragerskem, Ptuju in Mariboru na-šteješ skoraj na prstih ene roke c. kr. poštne uradnike, ki so Slovenci! Uradniškim razmeram pri naših poštah bo treba odslej posvečati več pozornosti v našem narodnem in gospodarskem interesu. Iz Celja. Konkurz je napovedal tukajšnji slaščičar Robert Petriček, seveda nemškutar. Začasni upravitelj konkurzne mase }e odvetnik dr. Ernest Kalan. Dolgov je 22.000 K, imetja pa le 2.000 K. No, upniki se s tega konkurza ne bodo zredili! Umrl je v Celju 4. novembra davčni upravitelj Anton Pichl v starosti 53 let. Dva svinjarja. V Gaberju pri Celju sta na praznik Vseh svetnikov posilila tovarniška delavca Fr. Lampret in Janez Gross 9 letno deklico, ki je vsled tega hudo zbolela. »Snegulčica« v Žalcu. V nedeljo dne 16. novembra priredi celjska ženska podružnica CMD znano otroško igrico »Snegulčica« v Roblekovi dvorani v Žalcu. Začetek ob pol 3. uri pop. Ta igrica je v Celju in Trbovljah jako ugajala. Iz Škofje vasi pri Celju. Nekdaj Fehleisnovo posestvo je kupil Franc Kline. Hoče tam urediti žago in mlin, pa tudi električno centralo za razsvetljavo Škofje vasi in okolice. Novo podjetje bo nam torej kmetom v veliko korist in ga toplo pozdravljamo. Lepa slika »deželnega poslanca« - Jak. Vrečka. Iz Ponkve ob J. ž. se nam piše: Začetkoma oktobra se je podal naš Jaka zopet »na delo« v Gradec, ker je dr. Korošec tako zmešetaril z Nemci, ko mu je voda že v grlo tekla. Vrečko pride v umazanih čevljih na ponkovško postajo. Sezuje umazane in obuje sveže čevlje. Umazane pa da poštnemu hlapcu, naj jih odda v gostilni pri P. na Ponikvi. Gostilničarka P. jih pa ne sprejme in pravi hlapcu: »Shrani po-slančeve čevlje v gostilni, kjer je popival, jaz jih ne rabim.« Hlapec zavleče blatne Vrečkove čevlje k Ošlaku, kjer jih vrže dekla na odprt hodnik, da čakajo vrnitve poslanca Vrečka kot zmagovitega junaka iz Gradca. In prišel je »poslanec« res čez te-ten dni zmagovit iz Gradca. Vse polno samih slovenskih šol! Povabi v nedeljo ponkovškega župnika na pol litra vina v gostilno »k blatnim čevljem«, K Ošlaku. Župniku se ne ljubi, pa odreči ne more. Vzame za pomoč s seboj kuharico, kateri ukaže, rraj čaka v kuhinji pri Ošlaku. Čez deset minut naj pride v sobo s poročilom, da mora župnik nujno nazaj v župnišče. Naročen je drugi polič in že je tu kuharica z naznanilom, da mora župnik nujno domu v župnišče. Tako se je srečno odkrižal poslanca njegov župnik. Ne tako natakarica pri Ošlaku! Vrečko pretoči neizpitega pol litra v drugo steklenico, da nese vino domov svoji ženi in seže po mošnjičku, da plača. V tem hipu pa pade natakarici petica na tla. »Moja je«, pravi poslanec. »Ne, meni je padla na tla«, povdarja odločno natakarica. »Ne! ne!« odreže se poslanec in pograbi in shrani petico. »Ce mi jo pa vzamete, odračunim jo pri vinu«, pravi Ošlakova natakarica. »Prepovem«, vpije Vrečko. In vendar je odračunila natakarica petico, ob katero jo je hotel pripraviti »poslanec«. »Če ne date nazaj petice, vino po vas polijem«, vpije Vrečko. Pa ne da bi samo grozil, v istem hipu izlije iz steklenice vino po Ošlakovi natakarici. Tu se oglasi obrtnik iz Celja, ki je v gostilni videl slučajno ta prizor in zakliče z gromovitim glasom: »Sram vas bodi! In vi se imenujete poslanca! Marš, vun, če ne...!« In popihal jo je poslanec Vrečko, med vratmi je pa žugal gostilničarki: »Gospa, zapomnite si, vaša natakarica je žalila poslanca! Posledice bo čutila gostilna!« Glejte in to se imenuje — poslanec! Ponesrečil se je posestnik in konjač Anton Zni-deršič pri Vranskem. Padel je s kozolca in se tako potolkel, da je na poškodbah umrl. Iz Vrbja pri Žalcu. Minulo sredo zvečer se je ponesrečil tukajšnji ugledni posestnik Štefan Ho-lobar. Peljal je steljo in splašili so se mu konji; ho-teč jih zadržati, je padel in konj čez njega; pri tem ga je zadel konj in mu zlomil rebro na levi strani, drugo rebro je poškodovano, celo pljuča so nekal poškodovane. V Št. Petru v Sav. dol. se je poročil dne 10. tm. gosp. Andrej Četina z gospodč. Marico Potočnikovo. Čestitamo! Na gostiji se je nabralo za tukajšno »Izobraževalno društvo 6 K 12 v. Klerikalne laži iz Gornje Ponikve. Pisatelj Schoppenhauer je nekoč zapisal, da so nekateri časopisi kakor mali psi: kakor kmalu se kje kaj premakne, pa začnejo lajati in cviliti. V prav posebni meri se da te besede vporabljati za naše klerikalne časopise. Naj se zgodi kaka še tako neznatna malenkost, takoj jo vporabijo kot dobrodošlo priliko za neokusne osebne napade, pri čemur jo pa v svoje svrhe zavijejo in obdajajo z lažmi. Veleposestnik Fran Roblekima na Gornji Ponikvi gozd, katerega je kupil pred 15 leti. Ta gozd meji na župniško posestvo. Prejšnji lastnik je g. Robleku ob sklepu pogodbe na licu mesta pokazal mejnike, katere je prejšnji ponkovški župnik, ki je bil na licu mesta prisoten, priznal kot prave. Vseh 15 let sem so ti mejniki tudi kot pravi veljali in g. Robleku sploh ni bilo znano in mu ni moglo biti znano, da bi kdo trdil kako drugačno mejo. Resnično je Lebitsch mejo drugače izmeril, kakor kažejo nesnorni mejniki, lz okoliščine, da je Lebitsch mejo drugače izmeril, sicer še nikakor ne sledi, da sedajni mejniki niso pravi. Pa tudi, če bi bila njegova mera pravilna, še iz tega ne sledi, da bi g. Roblek ne bil v dobri veri, ker so mu bili od prejšnjega lastnika in prejšnjega mejaša mejniki tako pokazani, kakor so dosedaj stali in ker je brez dvoma lastnina do teh mejnikov co CJ p— CD is Kupujte samo najboljša in vsakovrstna mreRtno prl dalmatinski tvrdki J. Matkovič Glavni trg 8 Celje Glavni trg 8 Imatinska vina w ■% skam po povzetju. Trije pari iste kvalitete le 1450. Pri naročilu zadostuje navedba številke in dolgosti v cm. I. Schuller, Dunaj, III, Krieglergasse 6/44. 614 3-1 Išče se glavne zastopnike razprodajo predmeta, ki je t vseh kulturnih državah patentiran in se dobro obnese. Tiče se •t,'j iri razsvetljave s plinom. Zastdphike se išče v vseh provincijalnih mestih s plinovo razsvetljavo. Kapitala treba 5—10.000 K. Vpeljavo preskrbi dunajska centrala. Oferti z referencami se naj pošljejo za nadaljno izj^ljavo pod O. L. G. 1447 na I. Rafael, Dunaj, Graben 28.. 610 ^ i - . Dr. M ?n:s j« oNoril odvetnico pisarno V Konjicah. ^hmm Proda se novozidona hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, drvarnico in velikim hlevom. Dva vrta in 1 oral zemlje nasajene z drevjem, nekaj se lahko odproda za stavbišča. Oddaljeno je 15 minnt od Celja, ob veliki cesti. Cena je 16.000 kron, 6000 kron je vknjiženega, to ostane. Je zelo pripravna za obrtnika ali pen-zijonista. Izve se pri posestniku Martinu Novak v Čretn, p. Štore. 588 5-2 Tehnični učni zavod (Bodenbach) na Labi. Izobrazba bodočih inženirjev, arhitektov, tehnikov, kemikov. 585 26 2 Podmokli Za jesen in zimo so dospeli že najnovejši in najelegantnejši čevlji v moderni obliki za gospode in dame. črni in rjavi. V zalogi vedno fini oficirski čevlji, dalje čevlji za lov, telovadbo in za dom, gamaše, galoše, otroški čevlji v veliki izbiri. Točna postrežba tudi izven Celja. Čevlji za gospode . čevlji za dame . . • . .K 12-22, . . K 11-21. Za obila naročila se priporoča 593 §-2 Štefan Strašek zaloga ln Izdelovanje čevljev Celje, Kovaška ulica. Po ceni, solidno in hitro. Popravila točno. i? c- v § £ C i Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Koci&a, tkalnica Cerveny Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kauafasa, blaga za obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24'— proti poštnemu povzetju. 413 -16 9 •i o o o o o •I o o o o o o o o o o o o o VOOOOOOOO C 0000000 OO & OCOOCtOO OOO- OOM Grand priz z svetovne razstave v Pariza 1900. Kwizdov restitucijski fluid. Voda za umivanje konj. Cena I steklenici K 2 80. Nad 60 let v dvornih konjušnicah v rabi za krepljenje po velikih naporih, pri otrpnelosti kit itd., uspo-soblja konja za borne uspehe v trainingu. Pristen le z zraven stoječo znamko. Se dobi v vseh lekarnah in drogerijah. llastrovani ceniki gratis in franko. Pošilja vsak dan glavna zaloga: Fr. Joh. Kwizda, c. kr. avstr.-ogr. kr. rumunski in kralj, bolgarski dvorni založnik, okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. je žepna ura za gospode „Concurrenz" s pravim Švicarskim kolesjem, 30 nr idoča, z emajlno številčnico, lepo graviranim okrovom, z 10-letno garancijo, K 390, 3 komadi samo K 10'60. — Če ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem gratis in franko Hustr. katalog ur, zlata, srebra, urnih delov, vseh vrst orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. 463 16-12 F. Pamm, Krakov, Zielona-ul. 3-7 (Avstr.) ■" !' ' '' ■' . ■—..... Javno Podpisani priznavam izvrstno delo gosp H.Volk, Šoštanj o ■Kemična pralnica oblek. »tB 4-3 Točno In solidno delo, nizka »i 888 / Zbiralnica za % fl modni salon los. Hočevar, & - Kolodvorska ulica 5. Viktorja Bevca 601 1 telo gosp. slikarskega mojstra v Celju Florijan Gajšek, trgovec, Loka pri Žusmu. V iq ,iu,- tj ■ . - j 0M&--—--- Št. 43.501 812 3-1 II. 5021 Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil, v svrho temeljite izobrazbe viničarjev v oskrbovanju ame-rikanskih trt, gojenju drevesnic, kakor tudi v novozasajanjn sadonosnikov, prirediti tudi v letu 1914 na vsaki sledečih šol samostojni viničarski tečaj in sicer na: 1. Deželni sadjarski in viničarski šoli v Mariboru, ••-r .*»«;" 2; „ viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici, 3. r „ „ ,, Gornji Radgoni, 4. „ „ „ Skalicah pri Konjicah. Ti tečaji se otvorijo s 16. februarjem 1914 in se končajo s 1. decembrom 1914. Sprejelo se bo: v Mariboru.......14 v Gornji Radgoni.....16 v Lipnici........26 v Skalcah pri Konjicah ... 12 sinov posestnikov in viničarjev. Ti imajo na imenovanih teča&ljf^rosto stanovanje, vso hrano in dobijo mesečne odškodnine 8 K. Poduk je v prvi vrsti prakiifcišžf in le v toliko teoretičen, v kolikor je to neobhodno potrebno za samostojne viničarje. Ob sklepu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svojih zmožnostih. V svrho sprejema v te tečaje morajo vposlati prosilci nekolkovane prošnje na štajerski deželni odbor najkasneje do 6. januarja 1914. V prošnjah se naj navede, v kateri izmed gori imenovanih tečajev želi biti sprejet prosilec. Prošnji se naj priloži: 1. Izkaz o dovršenem 16. letu. 2. Spričevalo o obnašanju, katero potrdi župni urad. 3. Zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni. 4. Odpustnica iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo pri tečaju nepretrgoma od 15. februarja do 1. decembra 1914 ter da se v vsem podvržejo naučnim odredbam kmetijskih strokovnih organov. Gradec, meseca oktobra 1913. 0x1 štajerskega deželnega odbora Edmund grof Attems I. r. I t W potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžno vest, da _ Nje naša iskreno ljubljena soproga oz. mati, tašča, stara mati, sestra in teta, gospa Roza Tribuč vd. Lipold/roj. Schwarschnig I posestnica v Mozirju danes, dne 12. novembra 1913 ob 2. nri zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti mirno | Gospodu zaspala. Zemeljski ostanke drage pokojnice se bode v petek, dne 14. novembra 1913, ob 10. uri dopoldne na |ukajŠDjem pokopališču položili k vsčnemu počitKn. Mozirje, dne 12. novembra 1913. Feliks Tribuč, soprog, Anton Marncutti, c. kr. sodni nadsvetrik v p.. Jurij Rndičevfč, c.in kr.ntjajor, M MU Dr. Jos. Goričar, okr. zdravnik, zeti. — Mici L pold roj. Polika, sirsha. — Ivan Ligolil, Ljudmila Maro Zlati in srebrni papir Sveče za drevo Cvetje za rože Žica Zlata pena Jaslice izgotovljene Podobe za jaslice Ratke Čarobne svečice Božične tn novoletne dopisnice kakor tudi Na deb lo, druge vrste po izredno nizkih cenah. Na drobno. i:«:« n a i ■ o O 03 J- § h » a > cd Cd C o N N ® > m n W.j ZVEZNA TISKARNA V CELJU, gjj Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlaealnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S <"> O ;xxx sprejema vloge od svojih članov, ki na- Hllf H M pfn C" meravajo zidati hiše in jih obrestuje po ft|(j| (Jll □ft|| II |0 xxxxxxxxxxx xxxxxxx xxxxxxxxxxxxx Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago. Na teh stavi svojim zadruž. hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30°/o vrednosti projekt stavbe. Pisarna je v Celjn, Rotovška ulica št 12 Avstr. poštne hranilnice račnn štev. 54.366. xxxxxxxxxxxxxxx Draduje se vsak četrtek od 9.-12. ure, vsako nedeljo in praznik od 9. - 11. ur? XXX dopoldne. XXX ■S Južnoštajerska hranilnica v Celju jg| od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za vari vlog jamčijo okraji: Šmarje. irnost , So- ivnik 4 Cjprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure O dopoldne in jih obrestuje po T J I Al 8tanl' *evnloa' Vransko In Gornji grad in rezervna zaklada, katera znašata že nad 350.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občeko-ristne in dobrodelne namene za v Narodnem domu. j j— II01 2 0 gori navedene okraje. 125 -39 Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drngih, posebno ne-8!ovensklh denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.