Zadružniki o delu Zadruge
SREDNJA
NJI2N1CA
CE
LETO XXVI, ŠTEVILKA 8, 22.APRIL 1994, CENA 110,00 SIT
GORNJI GRAD
Projekt
'ALPSKE CESTE"

RECICA
LJUBNO
Ljubenski skakalci najboljši doslej
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
IS potrdil predlog proračuna *

Zadruga mozirje
Mercator - Zgornjesa vinjska kmetijska zadruga Uoztrje z.o.o.
OBVEŠČA KUPCE, DA SMO PODALJŠALI ODPIRALNI CAS V:
KMETIJSKI PRESKRBI SPODNJA REČICA tel. 831-338
od poned. - do petka od 6 -15 ure ob sobotah od 7 -12 ure
Kjer vam nudimo po ugodnih cenah
-	VSE VRSTE UMETNIH GNOJIL
KAN	1.010,00	+PD
UREA	1.219,00	+PD
MAP	1.905,00	+PD
NPK 15x15x15, NPK 8x26x26 -ŽITARICE
KORUZA (razsuta)	25,90/kg
JEČMEN (razsuti) 1	8,80/kg
-	KMETIJSKO MEHANIZACIJO VSEH VRST
-	REZERVNE DELE ZA KMET. MEH. IN TOV. VOZILA
-	AKUMULATORJE
-	GUME ZA KMET. STROJE ....
ŽELEZNINI LJUBNO tel. 841-505
od poned. - do petka od 7 - 18 ure ob sobotah od 7 - 12 ure Vam nudi
-UMETNA GNOJILA
1.010.00	+PD
1.219.00	+ PD
1.905.00	+PD
KAN UREA MAP NPK 15x15x15 NPK 8x26x26
-	KRMILA
-	ELEKTROMATERIAL -BARVE
-	GRADBENI MATERIAL....
-	SPREJEMAMO PA TUDI NAROČILA ZA JEČMEN IN KORUZO!
Se priporočamo

EPSI
Poročno
fotografiran
-fotografiranje poročnega obreda; -fotografiranje v studiu;
-fotografiranje cerkvenega poročnega obreda; -fotografiranje na poročnem kosilu, večerji... (albumi, okvirji, povečave...)
Pokličite nas, da se pravočasno pogovorimo o vseh vaših željah!
EPSI d.o.o. Savinjska c. 4 Tel.: 063 831-957 (vsak dan med 7.30 in 14.30) razen sobote, nedelje, praznikov
, P.I. Pločevina1“
Koeenovc A, Celje Tel. & ?axiš .063 / 442-300
NOVO ! NOVO ! NOVO
Cenjene kupce obveìèùmó,. da smo odprli novo trgovino z avto pločevino: ZASTAVA, WV GOLF,-. RENAULT, LADA, SAAiARAi OPEL
•® Možnost . naročila pločevine za ostala vozila.
■ Na. zalogi imamo tudi stekla za omenjena vozila.
PLOČEVINA M^dhéjaV KOCENOV! ul. 4, je korak od A/TOPLUS trgovine^ RAZLAGOV! 9, CEUE.
mm TmQYtm m ml avto *
mgiiggniigiìgggigggsggiigg«iggitmigg«sgggigg£!Bgitmigg»s»gig»ggigggsig»
o
NASLOVNICA
Očistimo okolje !
Foto: Sašo Bernardi
Zadružniki o poslovanju zadruge
Na Ljubnem ob Savinji so člani Zgornje Savinjske kmetijske azdruge pregledali delo v minulem letu.
Sprejet predlog občinskega proračuna
Izvršni svet je na podlagi prejetih pripomb oblikoval predlog letošnjega proračuna, ki naj bi ga na naslednji seji sprejela skupščina
Poudarek izobraževanju in operativi
Občinska gasilska zveza Mozirje je v minulem letu zastavljene cilje celo presegla.
Zimovanje na Menini
Zanimiv zapis o letošnjem zimovanju gornjegrajskih planincev na Menini.
Najboljši rezultati v zgodovini kluba
Ljubenski skakalci niso bili še nikoli tako uspešni, kot v minuli sezoni.
anes je 22. april, Dan Zemlje. Njegov namen, zaradi katerega se tako tudi imenuje, je v ekološkem osveščanju prebivalcev tega vedno bolj onesnaženega planeta, ki je vsem živim bitjem na njem edini dom, edina možnost preživetja. Tega se človek kot gospodar na Zemlji zaveda šele zdaj, ko je marsikje že nepopravljivo uničil naravne dobrine. A (na srečo) še ni povsem prepozno. Če se vzpostavi do okolja drugačen, prijazen in odgovoren odnos, je lahko v bodoče bolje. In prav za to gre. Za odnos namreč. Vsi, od prvega do zadnjega, bi ga morali imeti. In tudi v tem smislu je zamišljena akcija urejanja okolja, o kateri pišemo v tej številki. Fotografija na naslovnici naj bi bila dovolj velik razlog za temeljit premislek in za ukrepanje. Začne pa se seveda na našem lastnem dvorišču.
V tednu, ki se pravkar končuje, je v občini Mozirje potekala Živahna politična dejavnost, o kateri bomo lahko poročali (žal šele) v naslednji številki. Tokrat le vest, da je v sredo zasedal izvršni svet, ki je razpravljal predvsem o reševanju stanja v Komunali in o razmerah v Glinu. Istega dne je bila v Nazarjah okrogla miza o razvojnih možnostih turizma, na kateri je sodeloval tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Dan kasneje, v četrtek, naj bi skupščina predvidoma sprejela proračun za leto 1994 in tako postavila temelj za letošnje delo njegovih koristnikov.
Z grenkim priokusom je voščiti nekomu ob Prazniku dela, če le-ta trepeta za svoje delovno mesto, torej za možnost, da bo sploh lahko delal. Prav to je delno prisotno v eni od Glinovih hčera, v Stavbnem pohištvu. Po temeljitem pregledu lanskega in tekočega poslovanja skoraj zagotovo ne bo mogoče zagotoviti dela vsem. Po prvih predvidevanjih naj bi nastalo kar nekaj viškov delovne sile. Kaj bo z njimi, ta trenutek ne ve še nihče. Čeprav lastnik podjetja poudarja, da bo naredil vse, da se razmere uredijo brez hujših pretresov. Tu pa zadeva že postane relativna, saj je za nekoga nekaj delovnih mest malo, za tistega, ki pa ostane brez njega, pa gotovo dovolj hudo in kruto.
Kakorkoli že - v imenu uredništva Savinjskih novic in v svojem imenu vam želim prijetne praznike in čimveč medsebojnega razumevanja!
	Vsem o6čanom občine (Moziije čestitamo ob (Dnevu upora in Traznitqi Mal Skupščina oßcine Mo ziije Izvršni svet SO Moziije	
Savinjske novice so štirinajstdnevnik m izhajajo vsak drugi petek.lzdajatelj EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/83 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni m odgovorni urednik: Frana Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A Videčnik, R. Pir F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik. Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: IGEA d.o.o.. Savinjska c. 2, Nazarje; «ro raču 601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase jo potrebno dostaviti v uredništvo nafrasnejè osem dni pred izidom tekoče števil Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 28 2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se pie ■prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo V rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega ocfcx ; : podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja bese rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.		1-957, telefax »tar, E. Mavrič, 1 EPSI 52810-ca Po mnenju čuje davek od ora. Prispevke dii. Objavljenih
AKTUALNO
Zakon o lokalni samoupravi opredeljuje občino kot osebo javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Premoženje občine bo zato sestavljeno iz: nepremičnin, premičnin, denarnih sredstev in pravic. Občina bo izkazovala svoje premoženje v premoženjski bilanci, saj je to že predpisano v zakonu o financiranju javne porabe iz 1.90. Ta zakon je tudi odredil sedanjim občinam, damorajo izdelati premoženjske bilance do konca leta 92. Te bilance še sedaj nimamo. Vsekakor jo bomo morali pripraviti čimprej. Saj bo to osnovni dokument za delitev in opredelitev gospodarske moči novih občin.
Za urejanje tega področja še vedno ni popolne zakonodaje. Sprejetje bil zakon o gospodarskih javnih službah, ki ureja tudi lastninjenje infrastrukture in družbenega kapitala v podjetjih, ki te javne službe opravljajo. Naš izvršni svet pa tudi skupščina ravno sedaj obravnavata to problematiko.
Pri oblikovanju premoženjskih bilanc bo seveda odločilno vplivalo na to, v kolikšnem času po oblikovanju novih občin bodo le-te dejansko dobile svoje premoženje, saj jim bo to prinašalo tudi dohodke. Zakon o lokalni samoupravi določa, da morajo novoizvoljeni občinski sveti urediti medsebojna pravno-premoženjska razmerja v šestih mesecih po prevzemu funkcije. Osnova urejanja teh odnosov bo seveda premoženje sedanje občine. To premoženje naj bi se delilo po kriterijih:
število prebivalcev v bodočih občinah, prispevek posameznih delov sedanje občine v zagotavljanju premoženja ipd. Seveda bomo morali spoštovati tudi eventuelne porazdelitve bremen, ki bodo dospevale v naslednjih obdobjih.
Pojma, da moramo z občinskim premoženjem gospodariti kot dober gospodar, ni treba več poudarjati, dolžan sem pa poudariti, da bo občinski svet lahko zmanjševal vrednost premoženja le z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Odsvojitev premoženja bo zato možna le v izjemnih primerih in to odplačilo, pri čemer plačilo ostane del premoženja občine. Brezplačna odsvojitev bo možna le za humanitarne, izobraževalne in druge podobne namene.
Kateri bodo glavni odhodki iz naslova premoženja občine? To bodo predvsem dohodki od:
-	zakupnin in najemnin za zemljišča, objekte, ki bodo v lasti občine,
-	dohodki od vlaganj kapitala v različne (profitne) dejavnosti - dohodki od vrednostnih papirjev,
-	dohodki od dobička javnih podjetij in koncesij.
Iz povedanega sledi, da bo upravljanje s premoženjem kar zahtevna naloga in da bo skoraj popolnoma podjetniška funkcija.
Za vsako občino pa so pomembni še drugi viri financiranja. Zakon o lokalni samoupravi navaja naslednje davke:
-	davek od premoženja,
-	davek na dediščine in darila,
-	davek od dobitkov in iger na srečo,
-	davek na promet z nepremičninami,
-	druge davke, ki bodo opredeljeni s posebnim zakonom, ki pa še ni sprejet.
V občinskem proračunu za 1.94 predstavljajo davki, navedeni v prvih štirih alineah, manj kot 2% prihodkov!
To pa seveda pomeni, da se na te prihodke, tudi če jih bistveno povečamo, ne moremo zanašati. Moramo ugotoviti, da bodo obravnavani davki v polni pristojnosti občinskih svetov. Zakon o financiranju občin pa bo dal odgovor, kako se bodo opredeljevali občinski sveti pri eventuelnih "drugih
davkih".
Pomemben vir financiranja bodočih občin bo del dohodnine, ki jo bo, zgleda, vsako leto posebej določil Državni zbor.
Seveda bo občina lahko pridobivala sredstva za financiranje zadev javnega pomena tudi z zadolževanjem. Seveda pa to zadolževanje ne bo smelo ogroziti obstoja in delovanja občine.
Država bo za gospodarsko slabše razvite občine zagotavljala dvoje vrst dodatnega financiranja:
-	občine s posebnim statusom (obmejne, manj razvite...) - predvideno je sprejetje posebnega zakona, ki bo urejal to področje;
-	država bo zagotavljala finančno izravnavo za tiste občine, kjer javna poraba na prebivalca ne bo dosegla najmanj devetdeset odstotkov povprečne porabe na prebivalca v občinah Slovenije.
Posebna dodatna sredstva v obliki finančne udeležbe, so predvidena za investicije v infrastukturo tistim občinam, ki imajo najnižji komunalni standard. Višina teh sredstev pa bo določena za posamezno občino glede na poseljenost, geografske značilnosti, interes države itd. Sem bodo sigurno upoštevane obmejne in redko poseljene občine.
Kaže spregovoriti še o finančnem viru, ki ga bo država odstopila bodočim občinam za opravljanje del iz upravnih (državnih) postopkov. Tudi za ta segment velja, da zakonodaja še ni sprejeta. V kolikor se lahko poslužim znanih informacij, da občina sedaj opravlja 70 - 80% del za državne potrebe, potem lahko ugotovimo, da ostane za lokalne potrebe 20 - 30%. Za poskusni izračun bom vzel delitev 70 : 30. Proračun občine Mozirje za 1. 94 predvideva
AKTUALNO
GOSPODARSTVO
okrog 504 mio SIT prihodkov. Delitev v citiranem razmerju pomeni: 353 mio SIT za državne ter 151 mio za lokalne potrebe. To drugo vsoto sedaj delimo s številom prebivalcev naše občine okrog 16.600, pa dobimo koliko denarja sedanji proračun namenja na prebivalca za lokalne potrebe (nekaj preko 9.000 SIT).
V kolikor zaključimo to poglavje, potem moramo ugotoviti, da je še marsikaj nedorečenega, zaradi nesprejetih zakonov pa tudi nedefiniranega. Včasih pa je lahko to tudi ugodno, posebno še, če se to lahko obme v dobro, v korist občanov. Rizik pa je vsekakor velik, zato s temi finančnimi nepravilnostmi ne kaže računati. Računamo pa lahko na to, da bodo ustrezni predpisi le pravočasno sprejeti, saj bo le tako možen objektivni start novih občin, predvsem pa novih občinskih organov.
Iz navedb o možnem financiranju občin pa se jasno vidi, da bo tudi na področju javne porabe zelo prisotna kategorija gospodarnosti, podjetništva. Le-ta pa bo morala biti usmerjena v korist vseh občanov, ohranjanja okolja, ustvarjanja ugodnih pogojev za gospodarski razvoj itd.
Pri določanju finančne politike občine je potrebno povedati še, da bo le-ta izražena v integralnem proračunu. To pomeni, da bodo vsi prihodki in odhodki morali biti načrtovani in sprejeti z dvotretjinsko večino občinskega sveta. V kolikor občinski svet, zaradi katerihkoli razlogov, ne bo pravočasno sprejel proračuna občine, bo lahko Državni zbor razpustil občinski svet in razpisal predčasne volitve. Poslovanje občin in drugih pravnih oseb, katere je ustanovila občina ali je njihov lastnik, bo kontroliral nadzorni odbor, na državni ravni pa računsko sodišče. Za sredstva, ki jih bo država dodatno namenjala za posamezne občine, pa bo nadzor opravljalo Ministrstvo za finance.
Premoženje in viri financiranja širših lokalnih skupnosti pa bodo stvar dogovarjanja bodočih občin, ki se bodo združevale v bodoče pokrajine.
Za prehodno obdobje velja določilo, da pripada novo oblikovanim občinam delež javne porabe po letnem proračunu seveda preračunano na prebivalca. Ta znesek zaenkrat še ni znan, tudi ni znana metodologija določitve zneska. To določilo bo moralo biti spoštovano in posredovano z državne ravni tudi zato, ker še ni sprejeta kompletna zakonodaja.
Zavedam se delne kompliciranosti tega sestavka, vendar sem poskušal povedati tisto, kar sem sam spoznal in slišal od drugih, del tega pa je zapisano tudi v ustreznih zakonih.
PREDSEDNIK Skupščine občine Mozirje Franc MIKLAVC, ing. les. ind.
Zadružniki o poslovanju zadruge
V drugem letu izvajanja zakona o zadrugah je bil 6. aprila na Ljubnem drugi redni letni občni zbor zadruge.
Ker letos mineva 100 let od ustanovitve Hranilnice in posojilnice na Ljubnem, ki je bila prva kmečka denarna ustanova zadružnega tipa v dolini, o tem smo v prejšnji številki SN že pisali, so zadružniki uvodni del tokratnega zbora posvetili prav temu. Aleksander Videčnik je podal slikovit pregled družbenih razmer v tedanjem času in pomen ter način delovanja hranilnice in posojilnice, ki je kot ena izmed ostalih tovrstnih ustanov doprinesla svoj pomemben delež proti težnjam o ponemčenju štajerske dežele.
Glede na težke pogoje gospodarjenja, v katerih je v minulem letu poslovala tako zadruga kot kmetijstvo nasploh, je poslovni rezultat izražen v obliki minimalnega dobička. Zadružniki so zaključni račun potrdili in sklenili, da ostane netto dobiček nerazporejen in da se članom zadruge v breme tekočih stroškov poslovanja izplača stimulacija v višini 2% od ustvarjenega prometa z zadružno kartico v letu 1993.
Poslovna politika zadruge bo v letošnjem letu imela naslednje glavne cilje:
-	zagotovljen odkup pogodbenih in kakovostno ustreznih tržnih proizvodov, prvenstveno od članov zadruge,
-	večja konkurenčnost zadružnih trgovin za osnovno preskrbo s kmetijskim repromaterialom,
-	plačilo odkupljenih tržnih proizvodov v dogovorjenih rokih,
-	usmerjanje mikrorajonizacije kmetijske proizvodnje glede na naravne pogoje,
-	izvajanje ukrepov za pocenitev odkupnih in drugih proizvodno- poslovnih stroškov (prevozi mleka, hmeljarstvo),
-	sanacija dejavnosti, ki ne dosegajo pozitivnega pokritja,
-	izpopolnitev sistema vzpodbud za doseganje kakovostnih učinkov poslovnega sodelovanja in poslovanja s člani,
-	večji obseg in konkurenčnost pri odkupu lesa in drugih dejavnosti, ki so za zadružništvo perspektivne,
-	racionalizacija vseh vrst poslovnih stroškov z modernizacijo AOP in zmanjšanjem zaposlenosti ter neproizvodnih investicij,
-	iskanje razvojno perspektivnih in donosnih dejavnosti,
-	preveriti izkoristek osnovnih sredstev in kadrov,
-	hitro in učinkovito odpravljanje pomanjkljivosti v poslovanju,
-	nadomestiti "izgubljeno" zadružno premoženje z lastninjenjem živilsko-predelovalne industrije. Zadružniki so na občnem zboru v skladu z novo celostno podobo, ki jo je sprejel upravni odbor, potrdili skrajšano firmo zadruge, ki se sedaj glasi: Zadruga Mozirje z.o.o., in nov znak zadruge, ki simbolizira njene glavne dejavnosti.
Po končanem občnem zboru so si zadružniki ogledali še priložnostno spominsko razstavo o hranilništvu , ki jo je pripravil Aleksander Videčnik.
KF
Zadružniki so zborovali
GOSPODARSTVO
Podjetniški kotiček
Komaj smo oddali SDK bilančne izkaze za družbe po novih računovodskih standardih, smo že pred naslednjim problemom. To je bližajoči se rok za dokapitalizacijo podjetij, kije 31.5.1994.
Čeprav bi morali biti postopki dokapitalizacije v tem času na višku, pa še vedno niso v celoti znana pravila igre. Manj problemov je tam, kjer se za dokapitalizacijo uporabijo finančna sredstva ali stvarni vložki (ob tem je potrebno opozoriti, da pri dokapitalizaciji s stvarnimi vložki ni potrebno plačevati prometnega davka za vložena sredstva razen za stvarne vložke osebnih avtomobilov, preprog in pisarniškega pohištva - primeri, za katere tudi pri vsakdanjem poslovanju ne moremo uveljavljati prometno-davčnih olajšav), trenutno najbolj nerešeno pa je vprašanje dokazovanja obstoječega kapitala.
Problem je v glavnem v tem, da še do danes ne vemo natančno, ali lahko kot dokazilo za dokapitalizacijo podjetje uporabi bilančne izkaze, pripravljene za katerokoli obdobje letošnjega leta (do 31.6.1994). Na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti so mnenja, da lahko, saj se potrebni kapital dokazuje DO konca maja. Sodišče v Celju načelno ne daje odgovorov, po dolgotrajnem vztrajanju je sodnica pojasnila, da bi bilo to možno. V kolikor slovenski računovodski standardi dopuščajo bilančne izkaze med letom.
Zaenkrat sprejemajo na sodiščih kot dokazno gradivo zaključne račune po stanju 31.12.1993 (izdelane še po zakonu o računovodstvu), odslej verjetno tiste, ki so izdelani po SRS, zahtevajo pa izjavo SDK, da so podatki, ki sojih predložili sodišču, istovetni tistim, ki jih je podjetje predložilo v obravnavo Službi družbenega knjigovodstva. Po poizvedovanju na enoti SDK v Velenju smo izvedeli (po njihovem posvetovanju s centralo v Ljubljani), da SDK za te konkretne namene ne odobrava bilančnih izkazov, pripravljenih po stanju med letom, ker se bojijo špekulacij (prikazan dobiček med letom bi lahko do konca leta splahnel), potrdila bodo tako po vsej verjetnosti dajali le, če bodo izvršili pregled poslovanja podjetja v obravnavanem obdobju. Uradno pojasnilo o tem bo potrebno poiskati na centrali v Ljubljani, e tik pred zdajci pravila niso dorečena. Zelo neverjetno je, da eventuel-ni dober finančni rezultat v letošnjem letu ne more (vsaj ne brez dodatnih naporov) služiti za dokapitalizacijo podjetja. Pri tem pa je še zlasti nerodno, da ima vsako sodišče svoja pravila, ki jih je seveda treba upoštevati.
Zaradi vseh odpirajočih se problemov in nevšečnosti v zvezi z dokapitalizacijo podjetja najbrž niso čisto iz trte izvite govorice o možnosti prestavitve roka za dokapitalizacijo do konca letošnjega leta. Veseli bi bili, če bi se rok v resnici podaljšal.
Po zadnjih spremembah pravilnika o vodenju poslovnih knjig bodo morali podjetniki posamezniki ob koncu leta sestavljati bilanco uspeha in napoved za ugotovitev davka od dobička iz dejavnosti. Za pripravo bilance uspeha, ki je namenjena predvsem poslovnim potrebam, bo potrebno temeljito popraviti pravilnik o vodenju poslovnih knjig v delu, ki se nanaša na sestavo bilance uspeha, saj le - te po sedanjem doslednem upoštevanju črke pravilnika preprosto ni mogoče sestaviti. Upajmo, da bo popravek pravočasen.
Republiška uprava za javne prihodke razpolaga (po besedah direktorja RUJP, gospoda Rojca, bodočim davčnim svetovalcem na seminarju v Ljubljani prejšnji mesec) z 201 davčnim inšpektorjem, v celotni RUJP pa je bilo po stanju 31.12.1993 zaposlenih 1399 delavcev. Inšpekcija ni krajevno vezana. Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili, imajo posebne izkaznice, ki so jih dolžni ob pregledu tudi pokazati. RUJP si bo po besedah gospoda Rojca prizadevala zadržati izpostave RUJP na območjih dosedanjih občin.
Predvidoma v začetku meseca maja se bo v občini Mozirje odvijala brezplačna tridnevna podjetniška delavnica, na kateri bodo udeleženci dobili osnovna, pa tudi poglobljena znanja o podjetništu. Na delavnico so poleg brezposelnih, ki se želijo samozaposliti, vabljeni tudi zaposleni in že obstoječi podjetniki, predvsem tisti, ki imajo svojo podjetniško idejo in bi jo radi preverili.
Vida SKOK
Gorenje Glin Nazarje
Negotovost glede Stavbnega pohištva
V nazarskem podjetju Gorenje Glin, v katerem je v teku prisilna poravnava dolgov, se stvari v glavnem odvijajo po predvidenem programu.
Težave se, sodeč po zadnjih informacijah, pojavljajo v hčerinski firmi Stavbno pohištvo. Le-ta je namreč lansko leto zaključila s precejšnjo izgubo, ki je lastnik (Sklad za razvoj) ne namerava pokriti. Iz tega razloga se kažejo težave pri zagotavljanju tekoče proizvodnje, o tem pa naj bi še ta teden spregovorili na sejah upravnih odborov Glina Holding in hčera Žagarstvo ter Stavbno pohištvo.
Po programu prisilne poravnave naj bi del podjetja Glin odprodali. V ta namen je bil pred kratkim objavljen tudi javni razpis za zbiranje ponudb za nakup poslovnih deležev Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo skupaj z nepremičninami in opremo, ki jih imata v najemu od Holdinga. Obrat v Zgornji Polskavi je bil medtem že prodan, del opreme pa premeščen v Nazaije. Menda potekajo tudi razgovori z večjimi upniki in da so rešitve na vidiku. Kakorkoli že - problemi naj bi se rešili brez večjih pretresov. Če bo to uspelo, bomo pa še videli. Do
5.	januarja 1995, do tedaj je sicer še precej časa, mora biti prisilna poravnava zaključena, sicer bo sledil stečaj.
KF
RTC Golte
Na robu preživetja
Zimsko sezono 1993/94, ki je po besedah direktorja RTC Golte Marjana Preloga trajala natančno 82 dni, so v tem rekreacijsko- turističnem centru sklenili že 12. marca.
Le s petimi zaposlenimi je center nekako uspel preživeti tudi to obdobje in se po najboljših močeh pripravlja na letno sezono. Letošnjo zimo so prekinjala topla obdobja, zaradi katerih so imeli na Golteh dovolj težav in zato izpad dohodka. Kljub temu so beležili 7.000 nočitev, najbolj pa jih je prizadel slab obisk dnevnih gostov. Slednji so menda prihajali v manjšem številu tudi zaradi govoric, da center obratuje brez dovoljenja. Sistema zasneževanja, ki se je že pred časom poleg posodobitve žičnic pokazal kot edini način rešitve, zaradi pomanjkanja sredstev niso uspeli nabaviti. Sovlagatelja za omenjene investicije nikakor ne uspejo najti, po mnenju Marjana Preloga tudi na račun nedorečenega lastninjenja. Upanje na preživetje seveda ostaja. Letos nameravajo zgraditi zajetje in zagotoviti vsaj zasneževanje Medvedjaka. Pri načrtovanju naložb razmišljajo o tem, da bi se skupaj z ostalimi slovenskimi žičničarji povezali v posebno investicijsko družbo in se morebiti pridružili kakšni sorodni družbi. Tudi vlada naj bi končno prispevala svoj delež v obliki garancij za tuje kredite in s pomočjo turistični infrastrukturi.
KF
GOSPODARSTVO
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE TRG MLADOSTI 2, p.p.45, 63320 VELENJE Telefon: 063/ 856-920 / Tel.Ä Fax: 063/ 855-645
Poslovne informacije
1.	Brezplačne razstave novih izdelkov slovenskega gospodarstva omogoča SLOVENSKA PODJETNIŠKA INOVACIJSKA MREŽA.
Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje.
2.	Območna gospodarska zbornica Velenje vabi zainteresirana podjetja na srečanje velikega in malega gospodarstva, kakor tudi na srečanje s podjetji iz Benetk. Prijave sprejemamo na Območni gospodarski zbornici Velenje.
3.	Gospodarska zbornica Slovenije prireja NORVEŠKO - SLOVENSKO poslovno konferenco v Oslu. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje.
4.	ALPOS Šentjur in Območna gospodarska zbornica Celje vabita na skupno udeležbo na sejmu CSABA - EXPO v vzhodni Madžarski, neposredno ob romunski meji. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni zbornici Velenje.
5.	Gospodarska zbornica Slovenije vabi v jesenskih mesecih na naslednje sejme: ■
- JUŽNA KOREJA, - MEDNARODNI MALEZIJSKI SEJEM - MALEZIJA, - MEDNARODNI SEJEM NA TAIVANU Predstavitev firme je možna na sejmu ali preko kataloga. Na razpolago je tudi pregled sejmov v VERONI.
6.	TRŽAŠKI SEJEM vabi vsa zainteresirana podjetja, da se udeležijo prireditve 4T 94 (Trieste Trade Technology Transfer), ki bo v Trstu od 7. - 9. novembra f994. Sejem je namenjen poslovnim stikom med italijanskimi in slovenskimi podjetji. Stroške bivanja nosi sejem.
Udeleženci si plačajo le vožnjo.
Podrobnejše informacije kakor tudi prijavnice lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje.
7.	Iz REPUBLIŠKE CARINSKE UPRAVE smo prejeli obvestilo o izvajanju zakona o ZT poslovanju in zakona o standardizaciji ter obvestilo o obračunavanju prometnega davka pri uvozu opreme, drobnega inventarja in drobnega orodja.
8.	SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ je objavil v DELU, dne 24.3.1994 RAZPIS za sofinanciranje projektov gospodarskih družb.
8.	Vabimo podjetnike, mala in srednja podjetja, da se priglasijo za sodelovanje na srečanju z velikim gospodarstvom, ter na srečanje s predstavniki združenja malih podjetij API iz Benetk.
9.	V organizaciji Zbornice za Pomurje, bo 19. maja 1994 srečanje z madžarskimi podjetji v VESZPREM-u na Madžarskem.
10.	Vabimo na prijavo za sejme, kijih organizira Gospodarska zbornica Slovenije v Južni Koreji, Maleziji inTaiwanu.
11.	Prejeli smo kopijo sporazuma o prosti trgovini med R Slovenijo in R Madžarsko.
12.	Vabimo podjetja in podjetnike na brezplačni seminar o marketingu, ki bo od 30. maja -10. junija na Dobrni. Seminar bodo vodili strokovnjaki iz Holandije. Predavanja bodo v angleščini. Udeleženci prejmejo certifikat.
13.	Vabimo vas na seminar z naslovom MARKETING IN ANIMACIJA V TURIZMU, ki bo 5. in 6. maja 1994 na Dobrni. Seminar bodo vodili strokovnjaki iz Salzburga.
14.	Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z IHK München pripravlja 29. junija 1994 predstavitev slovenskega gospodarstva v Münchnu.
15.	Območna gospodarska zbornica Maribor pripravlja 25. in 27. maja 1994 poslovno srečanje z gospodarstveniki v NITRI na Slovaškem.
16.	Opozarjamo na javne razpise razvojnih spodbud iz proračuna 1994:
-subvencije za spodbujanje tehnološkega razvoja v letu 1994, - mladi raziskovalci a. raziskovalno usposabljanje, b. podiplomski študij.
17.	SKB je razpisala posojila iz sredstev EBRD.
18.	Območna gospodarska zbornica Velenje vabi strokovnjake pravnega, finančno računovodskega in tehnološkega profila, da se vključijo v svetovalno delo pri Območni gospodarski zbornici Velenje.
19.	Prejeli smo nove izpiske PONUDB IN POVPRAŠEVANJ in BCC centra iz Bruslja ter domače ponudbe in povpraševanja.
VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI GOSPODARSKI ZBORNICI VELENJE,
Sejem Avto in vzdrževanje
V Celju je öd 5. do 10. aprila potekal sejem Avto in vzdrževanje, na katerem je 148 razstavljalcev predstavljalo avtomobile, motocikle, tovornjake, avtomobilsko opremo in opremo za vzdrževanje avtomobilov. V času sejma je potekalo nekaj strokovnih posvetov, ki pa so bili slabo obiskani. Po oceni opazovalcev je bil sejem Avto in vzdrževanje, ki naj bi ga v šestih dneh obiskalo preko 20.000 ljudi, vendarle zgolj poslovni dogodek province, medtem ko je smetana pripravljena za avtomobilski salon, ki bo v začetku maja v Ljubljani.
KF
Razstavni prostor podjetja OLDY iz Polzele
Akcija zbiranja večjih kosovnih odpadkov
V soboto, dne 23.4.1994 bo potekala akcija zbiranja večjih kosovnih odpadkov v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji.
Pobiranje le-teh se bo vršilo po naslednjem razporedu:
-	Grušovlje, Šentjanž, Varpolje, Nizka, Sp. Rečica in Prihova od
7.	ure 9. ure (priprava odpadkov do 7. ure);
-	Rečica, Dol Suha, Vimpasle do 11. ure (priprava odpadkov do 10. ure).
Krajevne skupnosti in ostale koristnike kontejnerjev obveščamo, da poleg odvoza odpadkov, ki sodijo v kontejnerski odvoz, nudimo še naslednje:
-	popravilo in vzdrževanje kontejnerjev,
-	izdelava in prodaja novih in rabljenih kontejnerjev.
Pri odvozu večjih kosovnih odpadkov je opaziti, da se v kontejnerje odlagajo odpadki, ki ne spadajo v kontejnerski odvoz, temveč so predmet specialnega odvoza (avtomobilske školjke ipd.), prav tako tudi ne kamenje oz. razni gradbeni materiali, predvsem pa ne vejevje itd. Vsled raznih že prej omenjenih materialov so kontejnerji pretežki za dvigovanje na vozilo, kar povzroča pogoste okvare vozila, vejevje pa hitro in nekoristno polnjenje in seveda s tem stroške odlagališča. Veliko je tudi materialov, ki bi lahko bili kompostirani in tako ustrezno koristno vrnjeni naravi.
JP KOMUNALA p.o. MOZIRJE
__________________ POLITIKA
IS SO Mozirje
Sprejet predlog občinskega proračuna
Sedmega aprila je bila v Mozirju tretja seja občinskega izvršnega sveta, ki je bila, tak® kot prva, po številu točk dnevnega reda zelo obsežna in zato dolgotrajna. Osrednja točka je bila namenjena predlogu proračuna, ki ga mora občinska skupščina sprejeti do konca tega meseca.
Izvršni svet je obravnaval vse v skupščini podane pripombe in tiste, ki so v pismeni obliki prispele kasneje. Nekatere med njimi je upošteval in med posameznimi koristniki proračuna nekoliko prerazporedil sredstva. Celoten obseg je brez prenešenih sredstev po zaključnem računu lanskega proračuna (tega bo skupščina sprejemala po reviziji SDK) omejen z zneskom 503,8 milijonov tolarjev. V strukturi prihodkov predstavlja dohodnina
slabih 54%, dopolnilna sredstva republiškega proračuna pa dobrih 35%. Ostalo naj bi zbrali z raznimi taksami, prihodki upravnih organov in kaznimi. Končno besedo bo imela seveda skupščina.
V	zvezi s sanacijo poslovanja v javnem podjetju Komunala Mozirje je IS sprejel več sklepov. Potrdil je nov cenik za kontejnerski odvoz odpadkov. Podal je soglasje za dvig cen komunalnih storitev, ki so, kot je znano, že dalj časa zamrznjene in je za njihov dvig pristojna republiška vlada. Potrdil je spremembo odloka o obveznem odstranjevanju in odvozu odpadkov, ki po novem temelji na številu članov gospodinjstva in ne več na kvadraturi. IS je soglašal s podpisom pogodbe med Komunalo in celjskim Izletnikom, s katero bo slednji sofinanciral zunanjo ureditev mozirske avtobusne postaje v višini 3 milijone SIT. Imenovana je bila delovna skupina za pripravu ukrepov v JP Komunala v sestavi: Fanika Strašek, Leopold Supin, Anton Vrhovnik in Jože Mutec. IS je predlagal, da se prične postopek za pripravo novega odloka o odstranjevanju odpadkov, ki bo to področje bolje urejal kot sedanji.
Izvršni svet je sprejel tudi predlog Odloka o določitvi gospodarskih javnih služb, pri katerem je pomembno opozoriti, da bo občina Mozirje omenjene javne službe zagotavljala v obliki javnega podjetja in z dajanjem koncesij. Obstoječe javno podjetje Komunala naj bi nadaljevalo s poslovanjem in opravljanjem dejavnosti do uskladitve organiziranosti po določbah zakona o gospodarskih javnih službah. Prehodni rok je omejen na šest mesecev. Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na tem področju naj bi opravljala direkcija, ki bi se ustanovila po veljavni zakonodaji za državno upravo.
Skladno z omenjenimi določili je IS potrdil tudi Odlok o uskladitvi organiziranosti javnega podjetja, ki bo tako v večinski lasti občine. Oba odloka bo obravnavala še skupščina.
V	zvezi z novim Odlokom o javnem redu in miru se je izvršni svet zavzel za sprejem po hitrem postopku in za doslednejše izvajanje kot doslej.
Po sprejemu nekaterih prostorskih aktov, ki jih je predložil Zavod za urbanistično načrtovanje in razvoj, je izvršni svet sklenil, da inšpekcijske službe preseli v občinsko zgradbo, kjer bo v ta namen preurejena sejna soba. Prostore nad Ljubljansko banko, kjer so sedaj, bo oddal v najem banki, občinska sodnica za prekrške pa naj bi se iz sedanje pisarne preselila nad LB.
IS je potrdil Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva (skupaj z razpisom ga objavljamo v tej številki) in ob koncu seje spregovoril še o meritvah onesnaženosti zraka zaradi delovanja TE Šoštanj. Izvršni svet je podprl prizadevanja, da se vzpostavi merjenje tudi na območju naše občine in zadolžil sekretariat za gospodarstvo, da pripravi predloge za realizacijo teh aktivnosti, kamor naj bi vključili tudi meritve onesnaženosti zraka zaradi Glinove tovarne ivernih plošč.
PRISTOPNA IZJAVA
Ime in priimek!
Datum rojstva:
Naslov:______________
Kraj:________________
Poštna številka: Krajevna skupnost:
Občina:_______
Izobrazba:
Poklic:_______
Zaposlen pri/v:
Telefon doma:_________________________________
Telefon v službi:_____________________________
Začasni naslov_______________________________:
Krai ________________________________________:
Poštna številka:	_________________________
Krajevna skupnost:____________________________
Občina:_______________________________________
Telefon doma:_________________________________
Podpisani sprejemam program in statut Socialdemokratske stranke Slovenije in pristopam k SDSS.
Podpisani sprejemam program in statut Socialdemokratske stranke mladine in pristopam k SDM (velja za mlajše od 30 let).
V;____________________________________________
dne:__________________________________________
Podpis;_______________________________________
Pristopno izjavo poslati na naslov: SDSS, Komenskega 11,61000 Ljubljana ali IO SDSS, Podvolovljek 42, 63334 Luče.
KF
’ - -	....-.........—
:. '	i5 1	TURIZEM
Konec leta 1993 je bila ustanovljena skupnost Alpski svet Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, v katero so se vključile občine Domžale, Kamnik, Kranj, Mozirje in Tržič. Skupnost je nastala zaradi povezovanja na področju turistične ponudbe, združevanja sredstev, kadrov in programov razvoja turizma, izobraževanja, promocije in trženja turističnih izdelkov ter storitev. V svoj program je zajela naravne in kultur-no-zgodovinske znamenitosti, športno-rekreacijske kapacitete in etnološko-kulinarične značilnosti.
Svoj prvi nastop je imela skupnost na letošnjem sejmu GAST v Celovcu, naslednjega pa na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria Svoboda gibanja. Izdelana je že celostna podoba skupnosti, ki je medtem postala članica evropskega združenja 98-ih alpskih mest. V sklopu dejavnosti bo skupnost organizirala tudi turistično izobraževanje.
Prvi konkreten projekt omenjene skupnosti je projekt Alpskih cest, ki gaje v petek, 8. aprila, v Mozirju predstavil vodja projektnega sveta Marijan Stele.
Projekt je v osnovi zastavljen v obliki stalne krožne vožnje turističnega avtobusa, ki bo goste v skladu s poprejšnjim dogovorom in glede na ponudbo prevažal do posameznih turističnih točk. Ker skupnost, gledano v celoti, nima	Dobrodošli v gradu Vrbovec
velikih nočitvenih kapacitet, tečejo razgovori z ljubljanskimi in blejskimi hoteli ter zdravilišči, da bi izlete na področje naše skupnosti vključili v ponudbo svojih paketov.
V soboto, 16. aprila, je bila svečana otvoritev turistične ponudbe Alpskih cest. Gostje, med katerimi so bili Jože Jeraj, generalni konzul v Celovcu, predstavniki ministrstev, tuji in domači novinarji, predstavniki občin, ki so vključene v projekt, in številni drugi, so se s tremi avtobusi iz Kamnika odpravili po celotni trasi. Spremljali so jih motoristi in avtomobili oldtimerji. Najprej so se ustavili v RTC Geneza na Vranskem, druga postaja pa je
Tudi v letu 1994, ki je tako kot leto poprej proglašeno za leto turizma, je Turistična zveza Slovenije iniciator, nosilec in koordinator projekta pomladanskega urejanja okolja.
Projekt je zastavljen kot vseslovenska akcija in ima za cilj urejeno in čisto okolje, angažiran odnos človeka in družbe do okolja, dvig ekološke zavesti, povezovanja turizma in naravne dediščine. Navedene aktivnosti naj bi pomenile uvod v projekt tekmovanja krajev pod nazivom "Moja dežela - lepa, urejena in čista".
Tudi v Sloveniji je vedno več tistih, ki se zavedajo, da je za ohranitev življenja na zemlji potrebno storiti mnogo več kot doslej. Čisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak, so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, ljudje pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali. Zato je skrajni čas, da s tem prenehamo in ohranimo, kar nam je zdravega ostalo.
Letošnje pomladansko urejanje okolja ima dva temeljna cilja: odpraviti vzroke, katerih posledica je neurejeno, zanemarjeno in nečisto okolje, in čiščenje oziroma ureditev okolja, v katerem živimo, delamo, stanujemo in se družimo. Glede na vremenske pogoje in glede na 22. april, Dan Zemlje, je akcija predvidena prav v tem mesecu, kar pa ne pomeni, da je skrb za urejeno okolje omejena zgolj na en mesec v letu.
Izvršni svet SO Mozirje je imenoval posebno komisijo za organizacijo omenjene akcije. Komisija se je pod vodstvom Franca Pustoslemška sestala 12. aprila in se dogovorila o načinu pristopa k akciji. Vanjo je po predlogu Turistične zveze in po mnenju komisije potrebno vključiti kar najširši krog ljudi, da bi bil končni rezultat čimboljši. Nekatera društva, osnovne šole in vzgojno- varstveni zavod so s tovrstno akcijo pohiteli in jo v svojem okolju že opravili. Vsi ostali pa naj bi k temu pristopili čimprej, če je le mogoče, pred prvomajskimi prazniki.
Tudi ob tej priložnosti je bil izpostavljen problem črnih odlagališč odpadkov, ki se navkljub temu, da so ponekod že bila sanirana, znova pojavljajo in tako odražajo odnos občanov do svojega okolja. Očitno je dejstvo, da bo pri odpravljanju tega nezdravega početja nujna vloga inšpekcijskih služb, pa naj se sliši to še tako represivno. Tako kot v prometu bo tudi v okolju potrebno oblikovati višji nivo zavesti in spoštovanja predpisov s sankcioniranjem kršitev.
Apel naj torej seže v vsako krajevno skupnost, v vsako vas, v vsako hišo, v vsako družino! Očistimo okolje sebi, sosedom, obiskovalcem, turistom! Naša domačija, naš kraj, naša dolina naj postane zrcalo čistoče in urejenosti, da bo res "doživetje gora, gozdov in voda".	KF
J lf- fff» IZ KRAJ.SKUPNOSTI_j
Pomladansko urejanje okolja
bil Savinjski gaj v Mozirju. Tam jih je v imenu mozirske občine pozdravil predsednik IS SO Jakob Presečnik. Po simboličnem prigrizku so gostje nadaljevali pot v Nazarje, kjer so si ogledali grad Vrbovec in nato v Gornji Grad, kjer so imeli priložnost videti tamkajšnjo katedralo. Potjih je nato vodila v Tržič, Kranj, Domžale in nazadnje v Arboretum Volčji potok, kjer seje program končal s turističnim piknikom.
Turizmu Zgornje Savinjske doline se s tem projektom ponuja lepa priložnost uveljavitve v širšem prostoru, treba jo bo le znati izkoristiti.
KF
Prigrizek v Savinjskem gaju
__________IZ KRAJ. SKUPNOSTI_____________________
Referendumska območja za ustanovitev občin
Državni zbor Republike Slovenije je osmega aprila sprejel Odlok o določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin. V njem je navedeno, da:
134.	referendumsko območje za ustanovitev občine MOZIRJE obsega naslednja območja naselij: BREZJE, LEPA NJIVA, LJUBIJA, LOKE PRI MOZIRJU, MOZIRJE, RADEGUNDA, ŠMIHEL NAD MOZIRJEM.
135.	referendumsko območje za ustanovitev občine NAZARJE obsega naslednja območja naselij: DOBROVLJE PRI MOZIRJU, ČRETA PRI KOKARJAH, DOBLETINA, HOMEC-BRDO, KOKARJE, LAČJA VAS, NAZARJE, POTOK, PRIHOVA, PUSTO POLJE, ROVT POD MENINO, SPODNJE KRAŠE, ŠMARTNO OB DRETI, VOLOG, ZA VODICE, ŽLABOR.
136.	referendumsko območje za ustanovitev občine GORNJI GRAD obsega naslednja območja naselij: BOČNA, DOL, FLORJAN PRI GORNJEM GRADU, GORNJI GRAD, LENART PRI GORNJEM GRADU, ŠMIKLAVŽ, TIROSEK.
137.	referendumsko območje za ustanovitev občine LUČE OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: KONJSKI VRH, KRNICA, LUČE, PODVEŽA, PODVOLOVLJEK, RADUHA, STRMEC.
138.	referendumsko območje za ustanovitev občine LJUBNO OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: JUVANJE, LJUBNO OB SAVINJI, MELIŠE, OKONINA, PLANINA, PRIMOŽ PRI LJUBNEM, RADMIRJE, SAVINA, TER.
139.	referendumsko območje za ustanovitev občine SOLČAVA obsega naslednja območja naselij: LOGARSKA DOLINA, PODOLŠEVA, ROBANOV KOT, SOLČAVA.
140.	referendumsko območje za ustanovitev občine REČICA OB SAVINJI obsega naslednja območja naselij: DOL-SUHA, GRUŠOVLJE, NIZKA, POLJANE, REČICA OB SAVINJI, SPODNJA REČICA, SPODNJE POBREŽJE, ŠENTJANŽ, TRNOVEC, VAR-POLJE, ZGORNJE POBREŽJE.
Državni zbor je ob tem sprejel tudi naslednje sklepe:
I.	DZ v zvezi s stališčem vlade o nedeljivosti naselij meni, da je naselje možno deliti le v izjemnih primerih, in sicer v primeru, če naselje ni strnjeno, če deli naselja gravitirajo k različnim občinam in če obstaja soglasje med občinami h katerim gravitirajo deli naselja, da se ti deli priključijo posameznim občinam. Občinske skupščine naj bi v teh primerih še pred določitvijo referendumskega območja sprožile postopek za formalno-pravno delitev naselja, ki bi ga zaključile še pred sprejetjem zakona o določitvi območij občin.
II.	V predlogu odloka se posebej označijo tiste občine, ki štejejo manj kot tisoč prebivalcev in za katere bo DZ na podlagi analize Službe vlade za reformo lokalne samouprave, ki jo bo opravila v roku, predvidenem za ugovore, ugotovil, ali izpolnjujejo najmanj šest od zahtevanih enajstih kriterijev za ustanovitev občine, določenih v 13. členu zakona o lokalni samoupravi. (Tak primer je Solčava. Op. KF)
III.	V skladu z zakonom o referendumu za ustanovitev občin se omogoči tudi postavitev drugačnega referendumskega vprašanja od predvidenega, v katerem bo predvideno, kam se priključi referendumsko območje v primeru neuspelega referenduma.
Občinska komisija za lokalno samoupravo se je sestala v ponedeljek, 11. aprila. Ugotovila je, da je Homec Brdo vpisan pod referendumsko območje Nazarje, čeprav je župan v ugotovitvenem sklepu Homec uvrstil v referendumsko območje Rečica, Brdo pa v referendumsko območje Nazarje, pri čemer naj bi meja skladno z dogovorom potekala po sedanji meji med KS. Iz tega razloga so na DZ naslovili ugovor. Glede Prihove je novost v tem, da bo delitev kasneje možna, v ta namen je predsednik KS Rečica Anton Hribernik v ponedeljek 18.aprila sklical zbor krajanov tega naselja. Na njem končne odločitve o poteku meje niso dosegli. Komisija za lokalno samoupravo je v skladu z sklepom DZ posredovala tudi pozitivno mnenje v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za občino Solčava.
f jg j T	ŠOLSTVO
Suzana Hebar med najboljšimi kitaristkami
Občina Mozirje se sorazmerno redko pojavlja v slovenskem ospredju ne glede na to, o katerem področju je govora. Zato smo toliko bolj veseli, kadar komu iz našega okolja uspe prodor v državni vrh. To je, denimo, pred nedavnim uspelo učenki Glasbene šole Nazarje Suzani Hebar, ki je na tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov osvojila 2. nagrado.
Organizaator omenjenega tekmovanja, ki se je od 20. do 27. marca odvijalo v Ljubljani, je bil Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije, njegov pokrovitelj pa minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Na tekmovanju so pokazali svoje znanje mladi slovenski glasbeniki na orglah, harfi, violini, violončelu, kitari in v obliki komornih skupin s pihali. Suzana Hebar, ki sicer obiskuje 6. razred osnovne šole, je bila uvrščena v kategorijo l.c, njen nastop pa je bil ocenjen s
Suzana Hebar
91,50 točk, kar je pomenilo drugo nagrado in priznanje ne samo zanjo, temveč tudi za njenega mentorja Viktorja Papeža in nazarsko glasbeno šolo.
O svojem uspešnem nastopu je sama povedala naslednje:
"Za ta nastop sem se pripravljala štiri mesece. Dosežen rezultat seveda ni samo moj, zanj gre zahvala tudi mojemu mentorju, ki je bil pripravljen vaditi z menoj tudi ob nedeljah, in Glasbeni šoli Nazarje, ki je omogočila prostor za vaje in plačala dodatne stroške pouka. Pred samim nastopom nisem imela prehude treme, skušala sem se čimbolj zbrati, pa je šlo. "
Mentor Viktor Papež ob tem dodaja: "Gre za izjemno nadarjeno učenko, ki je v sedanji kategoriji šele leto in pol. Treba je opomniti, da je Suzana pred dvemi leti v Celju v nižji kategoriji že prejela prav tako drugo nagrado, kar je res lep uspeh. Nad letošnjim rezultatom sem bil pravzaprav presenečen, saj je imela Suzana smolo, ker je še tako mlada padla v to kategorijo, v kateri nastopajo praktično sami srednješolci. Kriteriji so na tem tekmovanju res zahtevni, kar potrjuje tudi podatek, da mednarodna žirija ni podelila nobene prve nagrade, le tri druge. Suzana torej sodi v sam slovenski vrh."
O svojih glasbenih načrtih Suzana Hebar ne želi veliko govoriti. Pravi, da obstaja možnost, da bi se po končani osnovni šoli vpisala na srednjo glasbeno šolo, vendar je do končne odločitve še kar nekaj časa. Prepustimo ga torej njej in ji ob čestitkah za doseženi uspeh zaželimo še mnogo takšnih tudi v bodoče.
Pomladansko srečanje z umetniki
Grabnerjeva hiša v Mozirju, katere lastnik je Boris Cimperman, je bila v petek, 15. aprila, gostitelj pomladanskega srečanja z glasbenimi in likovnimi umetniki.
Prireditev je bila pravzaprav neke vrste otvoritev razstave likovnih del v Galeriji Mozirje, kjer se do 4. maja predstavljata slikarja Goran Horvat in Veno Dolenc. V nekoliko (pre)hladnem vremenu je pred številnimi gledalci, ki so se tega večera zbrali pred Grabnerjevo hišo, najprej nastopil duet Duma, ki ga tvorita Klarisa Jovanovič (vokal) in Veno Dolenc (vokal, kitara). Duet je nekakšen naslednik skupnine Sedmina, ki je v zgodnjih osemdesetih letih pomenila vrh slovenske akustične glasbe. Pesmi, ki jih izvaja, so v glavnem izpod peresa Vena Dolenca. Slednji se je tokrat torej predstavljal v dveh vlogah, za kateri je sam izjavil, da se medsebojno dopolnjujeta, kar v praksi pomeni, da vse tisto, kar se ne da izraziti v obliki glasbe, skuša prenesti na platno in obratno.
Pred Grabnerjevo hišo (od leve): Tone Smolnikar, Goran Horvat, duet Duma
Goran Horvat, ki so mu obiskovalci namenili še posebej prisrčen aplavz, je ponovil svoje mnenje, da je nastop pred domačo publiko vedno nekaj posebnega, omenil pa je tudi svoje bodoče načrte, med katere sodijo razstave izven meja Slovenije in razstava v sklopu projekta "Očetje in sinovi".
Kulturni dogodek pred Grabnerjevo hišo je bil po ogledu razstave slik zaključen z degustacijo pravega zgornjesavinjskega želodca, za katerega si Turistično društvo Rečica ob Savinji in Zgornjesavinjska kmetijska zadruga prizadevata zaščititi blagovno znamko.
Tekst: KF,foto: C.Sem
Razstavo so si ogledali številni obiskovalci
"SAMORASTNIKI" na Dolenjskem
Kulturno prosvetno društvo Gornji Grad s postavitvijo Mikelnove dramatizacije Vorančevih Samorastnikov očitno podoživlja enega viškov v izredno bogati paleti dramskega delovanja.
Po izrednem odzivu,katerega so bili deležni doma in po krajih naše doline, so se gledališki ambasadorji mozirske občine predstavili gledalcem v Mirni peči na Dolenjskem. Brez pretiravanja
lahko zapišemo, da sta njihova prezentacija dela in pojmovanje odnosa s profesionalnim pristopom h kulturi presegla njihova lastna pričakovanja in dobesedno navdušila gledalce, kateri so v smrtni tišini podoživljali tragično usodo Samorastnikov. Odgovorno nalogo prezentacije sebe samega, kraja in nenazadnje kulturne skupnosti občine so gornjegrajski gledališčniki odlično prestah. Vrhunec sezone pa bo zanje nedvomno gostovanje v Železni Kapli, torej v krajih, kjer se zgodba godi. Ob tej priložnosti naj bi se jim pridružili tudi najvišji predstavniki kulturnega,
političnega in gospodarskega življenja občine Mozirje na čelu s predsednikom Skupščine občine Francem Miklavcem in predsednikom izvršnega sveta Jakobom Presečnikom.
Zaradi izrednega zanimanja planirajo v KPD Gornji Grad v jesenskem času, pred pričetkom nove sezone, Samorastnike ponoviti in sicer v Gornjem Gradu, Bočni in Ljubnem. Srečno!
Edi Mavrič
KULTURA
"Naši trije angeli"
Prosvetno društvo NAGELJ iz Lepe njive je eno manjših, po obsegu namreč, a po dejavnosti eno delavnejših kulturnih združenj v naši dolini, saj so zaradi številčne omejenosti prebivalstva primorani levji delež aktivnosti nositi posamezniki. Razveseljivo je, da so to predvsem mladi in dokazovanja željni ljudje, ki vedo kaj hočejo in katerim kulturno udejstvovanje ne predstavlja zgolj trenutka več v iskanju sprostitve. Da je temu tako dokazuje lahkotna komedija katero so v letošnji sezoni naštudirali in s katero se predstavljajo po odrih naše doline.
Dogodek sam se odvija v francoski koloniji v Afriki, kjer gospod Feliks (Robert Hudalin) skupaj s svojo družino, upravlja trgovino tete Matilde (Umka Zunter). Delo samo, predvsem vodenje knjig mu dela obilo preglavic zato ga prihod tete nemalo preseneti, saj se avtoritativna gospa spušča v vse podrobnosti iz katerih se razvijajo komične situacije. Za nameček se v središču dogodkov znajdejo trije pobegli kaznjenci, kateri rešujejo probleme na povsem svojemu stanu primeren način. Nasploh so kaznjenci Miha, Gašper in Filip (Andrej Vodovnik, Aleš Podrižnik in Matjaž Pelnik) pozitivne pojave, ki s drobnimi zvijačami in prevarami rešujejo Feliksa in njegove. Spustijo se celo tako daleč, da se ob asistenci svoje prijateljice, smrtno strupene kače, znebijo, ne bodi je treba, tete, čeprav dobi gledalec za trenutek občutek, da bo stara gospa tista, ki naj bi ugonobila ubogo žival. Konec in razplet je seveda komediji primeren in kot ga gledalec tudi pričakuje. Po zaslugi treh kaznjencev, ki se za nekaj časa prelevijo v "dobrohotne" angele deduje premoženje tete Matilde njen neodločni nečak Pavel (Janez Rajter), za nameček pa dobi še izvoljenko svojega srca Marijo (Marjana Urbanc).
Sama oderska postavitev ima določene pomanjkljivosti, na katere bi mogoče v prihodnje kazalo polagati več pozornosti. Predvsem pretirano hitra interpretacija teksta nekoliko oslabi potrebno povdar-jenost določenih insertov, ki pa sicer ne pokvari dovolj kvalitetne vsebinske postavitve projekta. Veliko možnost izrazne mimike sta na najbolj neposreden način znala preliti v svoja lika Andrej Vodovnik (Miha) in Monika Hudalin (Emilija), lepa Feliksova žena, ki je trenutke čustvenega nihanja odigrala skoraj optimalno. Dovolj prepričljiva je bila tudi Melita Dimeč v stranski vlogi gospe Katre.
Upoštevaje dejstvo, da so na Lepi njivi pričeli s postavitvijo svojih treh angelov šele sredi januarja in to precej časa brez režiserja dodobra otopi sicer dobronamerno kritičnost. Mogoče bi se bilo ob koncu sezone naših amaterskih gledaliških skupin primerno dogovoriti in v bodoče ob primerni strokovni pomoči dvigniti raven dejavnost na nivo, ki si ga sicer zasluži. Mladih in ambicioznih ljudi po društvih ne manjka, Lepa njiva je najlepši dokaz nepremagljive volje in stremenja po novem ustvarjanju. To so s zanosno predstavitvijo v Bočni tudi dokazali. Skoda je da, si mladih entuziastov ni ogledalo večje število ljudi. Skoraj prazna dvorana prav gotovo ni v ponos kraju, ki se upravičeno in s ponosom ponaša z bogato kulturno tradicijo.	Edi Mavrič
VABILO
PD Jelka Nazarje vabi na
KONCERT
mešanega mladinskega pevskega zbora z Bleda, instrumentalnega dueta Rajk in dekliškega pevskega zbora iz Luč, ki bo 30. aprila 1994 ob 20. uri V ŽUPNIJSKI CERKVI V NAZARJAH. Vabljeni!
POTRJENA USTVARJALNOST LIKOVNE USMERITVE
Obiskovalci razstave "Likovni svet otrok" so si lahko v osnovni šoli Karel Destovnik -Kajuh v Šoštanju ogledali likovna dela otrok iz vse Slovenije. Letošnja razstava je bila že 26. po vrsti.
Člani strokovne komisije so pri izbiri del za razstavo upoštevali tako likovno ustvarjalnost otrok, kot tudi ustvarjalno pedagoško delo. 115 šol je poslalo za razstavo preko 1000 izdelkov, od katerih je bilo 400 razstavljenih. Pri podelitvi nagrad se je potrdilo, da na osnovni šoli Gornji Grad uspešno sledijo obojestransko zahtevanim kriterijem.
Komisija je nagradila pet najboljših likovnih pedagogov osnovnih šol in med njimi je tudi Jurij Repenšek z gornjegrajske osnovne šole. Dela sedmih njegovih učencev so prišla v najožji izbor likovnih del.
Grafika učenke Sare Basti iz Gornjega Gradu je bila kot najboljše delo izbrana za naslovnico likovnega kataloga, ki je bil ob tej priliki izdan. Za učenko in njenega mentorja je to prav gotovo veliko in vzpodbudno priznanje, s katerim se bodo še bolj predano posvetili nadaljnjemu delu.
povzel Edi Mavrič
PROSVETNO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI
išče
KINOOPERATERJA in PRODAJALCA VSTOPNIC.
Delo je pogodbeno.
Pisne prijave na naslov:
Prosvetno društvo, 63333 Ljubno ob Savinji
	
	ORGANIZACIJI
Lepi rezultati društva KALIN
Društvo za varstvo in vzgojo ptic KALIN iz Mozirja se je tudi letos udeležilo regijskega in državnega tekmovanja ptic pevk.
Na obeh tekmovanjih smo dosegli lepe rezultate. Na regijskem tekmovanju v Mariboru smo osvojili 16 kolajn, na državnem tekmovanju v Kranju pa 12 kolajn. Menim, da je to za društvo z majhnim številom rejcev sobnih ptic pevk zelo lep dosežek. Društvo znova prosi vse ljubitelje ptic in njihovega petja, da nam priskočijo na pomoč s svojimi prispevki za nakup hrane za zunanje ptice. Žiro račun društva: 52810-678-54469. Že vnaprej vsem najlepša hvala!
Srečko Gostečnik
Planinsko društvo Luče
Uspešni tudi v jubilejnem letu
Planinsko društvo Luče je bilo skupaj s solčavskim društvom ustanovljeno leta 1953. Šlo je pravzaprav za eno samo društvo, ki se je po letu dni razdelilo na omenjena dva društva in takrat je PD Luče prevzelo tudi Kočo na Loki. V lanskem letu je društvo torej praznovalo 40-letnico svojega obstoja.
Največ pozornosti so lučki planinci namenili obnovi objektov. 25. junija je bila otvoritev obnovljene koče na Arti, ki je na razpolago članom pašne skupnosti in članom PD Luče. Obnove je bila potrebna tudi Koča na Loki, ki je bila, kot je znano, po požaru leta 1975 ponovno zgrajena leta 1978. Petnajst let uporabe je terjalo vnovično zunanje in notranje pleskanje, obnovo oziroma zamenjavo miz in klopi pred kočo ter popravilo ograje okoli koče ter ostalih objektov. Zaradi problemov z vodo so planinci sodelovali pri gradnji bazena za meteorno vodo v bližini koče, v katerem se zbira voda za napajanje živine na paši. Poleg vsakoletne drvarske akcije so obnovili tudi nekaj planinskih poti, kot denimo Aita - vrh Raduhe, Aria - Kal in Luče - Rogatec.
Osrednja proslava ob 40-letnici društva je bila prvo nedeljo v oktobru na Loki. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba na njej zelo številna, nanjo so povabili tudi vseh osem ustanovnih članov društva, prisotvoval ji je tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar. Na proslavi so podelili pohvale PZS zaslužnim članom društva.
V	okviru lučkega planinskega društva v zadnjem času zelo uspešno deluje tudi mladinski odsek, ki ga vodi mentorica Valčka Robnik. Po besedah predsednika PD Luče, Franca Kosmača, so na podmladek, katerega je vedno več, še posebej ponosni, saj zagotavlja perspektivo dela v društvu tudi na daljši rok.
Med vsakoletne prireditve, ki jih organizira PD Luče, spada tudi Joškov memorial. Letos se ga je udeležilo 87 tekmovalcev iz vseh zgornjesavinjskih planinskih društev. Zimski pohod na Raduho je bil letos četrti po vrsti. Organizatorje veseli, da se ga udeležuje vedno večje število pohodnikov, zato predvidevajo, da bo postal tradicionalen. Prihodnje leto nameravajo podeliti tudi bronasto značko za peti pohod.
V	letošnjem letu želijo lučki planinci adaptirati notranjost Koče na Loki. Pri tem se srečujejo z resnimi problemi, saj od slovenske planinske zveze ne dobijo niti formalnega pristanka niti finančnih sredstev. Brez tega pa z deli ne morejo pričeti. Ne glede na to bodo redno vzdrževali vse objekte (PD Luče upravlja tudi z okrepčevalnico pri Igli). Več poudarka bodo pri delu društva posvetili vzgoji mladih, le-teh je od skupnega števila 250 članov približno tretjina. Znova bi radi organizirali planinsko šolo. In ker so lani prevladovale delovne aktivnosti, bodo letos organizirali več planinskih izletov tako v dolini kot v širšem slovenskem prostoru.
Občinska gasilska zveza Mozirje
Poudarek izobraževanju in operativi
Občinska gasilska zveza Mozirje je imela v soboto, 16. aprila, v Nazarjah svoj redni letni občini zbor, na katerem je ocenila svoje delo in delo gasilskih društev v minulem letu in določila cilje za prihodnje enoletno obdobje. Občnega zbora se je udeležilo vseh 30 delegatov iz petnajstih društev, torej je bila udeležba stoodstotna.
V pozdrav občnemu zboru je Delavska godba na pihala občine Mozirje zaigrala slovensko
himno, nakar je v imenu gostitelja, Gasilskega društva Nazarje, ki bo letos praznovalo 70-let-nico, vse prisotne pozdravil njegov predsednik, Roman Krajner. Občnega zbora so se med drugimi udeležili tudi Ernest Oeri, predsednik Gasilske zveze Slovenije, Darko Koželj, poveljnik Savinjsko-šaleškega območja, Franc Miklavc, predsednik SO Mozirje, Niko Purnat, sekretar Sekretariata za obrambo, in Matjaž Kselman, komandir policijske postaje v Mozirju.
Iz poročil predsednika zveze Franca Trbovška in njenega poveljnika Jožeta Zlatinška je bilo razbrati, da je občinska gasilska zveza zastavljen obseg nalog v letu 1993 presegla. Obsežne so bile priprave na gasilski kongres in na sprejem novih zakonov o gasilstvu in o varstvu pred požari. Operativne gasilske enote so prevzele del nalog civilne zaščite, medtem ko je bil glavni poudarek na
izobraževanju. Tako je zveza lani oz. letos dobila 13 novih gasilskih častnikov in 46 novih nižjih gasilskih častnikov. V okviru zveze sta bili ustanovljeni dve novi enoti: prva za reševanje v prometnih nesrečah in druga, gasilsko-alpinistična, za intervencije na težko dostopnih lokacijah v planinah. Razveseljuje podatek, da se število članov povečuje, vedno več je mladih. V minulem letu je bilo na področju mozirske gasilske zveze 18 intervencij, med katerimi je bilo 17 požarov, od teh 7 v naravnem okolju. V obdobju suše so gasilci opravili 495 prevozov pitne vode, katere skupna količina je znašala 2.031.500 litrov. O delu v minulem letu sta spregovorila tudi referenta za mladino in za delo z ženskami. Slednje naj bi se v bodoče bolj neposredno vključevale v delo gasilskih društev. Še posebej je bil pohvaljen krožek Mladi gasilec, ki pod mentorstvom Marte Tesovnik uspešno deluje na gornjegrajski šoli.
V razpravi je predsednik GZS Ernest Oeri najprej pohvalil uspešno delo zgornjesavinjskih gasilcev v minulem obdobju, nakar je komentiral nekatere nerazčiščene zadeve v zvezi s prihajajočo lokalno samoupravo. Poudaril je nujnost ohranitve vmesnega člena med društvi in GZS v podobni obliki, kot so sedaj občinske zveze. Opozoril je na težave s financiranjem danes in jutri ter z zavarovanjem opreme in objektov, kot zelo pomemben postopek pa gasilce čaka tudi lastninjenje.
Darko Koželj je opomnil na neprimerno višjo stopnjo odgovornosti pri intervencijah in zato potrebo po večji strokovni usposobljenosti. Niko Purnat je spregovoril o pomenu ustrezne tehnične opremljenosti operativnih enot. Tudi širše občinsko vodstvo naj bi se v kratkem v obliki požarnovarnostnega dneva bolj podrobno seznanilo z aktualnimi problemi gasilske organizacije.
Občni zbor so pozdravili župan Franc Miklavc in predstavniki sosednjih občinskih gasilskih zvez.
Plan dela OGZ Mozirje je tudi za letošnje leto kar zahteven. Poleg že omenjenih nalog čaka gasilska društva kategorizacija po določenih kriterijih, spet pa je največji poudarek na izobraževanju, še posebej na osnovni stopnji. Ob koncu zbora so zaslužnim članom zveze podelili priznanja in ga zaključili z znanim geslom "Na pomoč!".	KF
Gostje občnega zbora
Interna televizija Luče
Že v prejšnji številki smo poročali, da je Interna televizija Luče pred kratkim praznovala lepo obletnico. 30. marca so namreč minila štiri leta, odkar so pričeli redno oddajati interni program na krajevnem kabelskem sistemu. Zato je prav, da osvežimo spomin na takratne dogodke.
Ko je bila marca 1990 v Lučah zaključena gradnja kabelskega televizijskega sistema, so na pobudo tajnika KS, Jerneja Plankla, Blaž Voler, Ciril in Metod Rose pod okriljem krajevne skupnosti nabavili in uredili vso potrebno elektronsko opremo za oddajanje internega programa. Konec istega meseca so pričeli z rednim oddajanjem ob vikendih (petek, sobota, nedelja) in tako so v obdobju do danes našteli že preko 630 oddajanj. V pretežnem delu oddajajo lastne prispevke, katerih skupna dolžina, imajo jih seveda v arhivu, je že presegla 200 ur. V zadnjem času je zaživela tudi izmenjava prispevkov z mozirskim Studiom M.
Napredek je terjal svoje tudi pri lučki televiziji, zato so pred kratkim VHS kamero Hitachi, ki jim je sicer od vsega začetka odlično služila, zamenjali z Hi-8 kamero Canon. Tudi računalnik Commodore 64, ki je služil za pripravo video strani, so pred dvema letoma zamenjali z zmogljivejšim Amiga 500, katerega so z dokupom programske opreme dvignili na res kvaliteten nivo.
Lučki zanesenjaki so bili prvi, ki so v Zgornji Savinjski dolini začeli z internim programom. Izkušnje po tako velikem številu oddaj so zdaj že bogate, zato bi bilo ob ustrezni opremi možno tudi sodelovanje z regionalno televizijo. V kraju, ki ima trenutno okrog 150 priključkov kabelske televizije, si kar ne morejo predstavljati, kako bi bilo brez nje, saj je v času po njenem nastanku praktično vsak za kraj pomemben dogodek zabeležen na video trak in tako zavarovan pred pozabo. Neprecenljivi so danes, na primer, posnetki katastrofalnih poplav, veliko pa je tudi drugih. Nekateri med njimi so prav zabavni in bi gotovo našli mesto med video smešnicami na TVS. Upajmo, da se bodo fantje okorajžili in jih poslali v Ljubljano. Saj se še spomnite tekem med debelimi in suhimi? To je smeha, za celo Slovenijo bi ga bilo dovolj! Ne gre pozabiti tudi na vremenske meritve, ki jih vestno izvaja nepogrešljivi Bogomir Supin, in jih sprotno objavljajo na eni od video strani.
Interna televizija Luče pa seveda razmišlja tudi o svoji prihodnosti. Žal je tako kot povsod tudi ta povezana s finančnimi sredstvi. Ne glede nato, daje delo Cirila, Metoda, Blaža in Jerneja popolnoma amatersko, je oddajanje povezano z znatnimi stroški. Zato so v lanskem letu uvedli naročnino v višini 3 DEM mesečno, ki jo pobirajo dvakrat letno. To za temeljitejšo posodobitev opreme ni dovolj in je pač treba delati v okviru danih možnosti. Da pa je delo vendarle kvalitetno, na svojevrsten način potrjuje podatek, da je postal Ciril Rose uradni snemalec Gradiščansko-panonskega reda vitezov vina s sedežem na Ptuju, katerega častni član je tudi predsednik države Milan Kučan.
V prihodnje načrtujejo bolj intenzivno sodelovanje z ostalimi kabelskimi sistemi v.občini, obstajajo pa tudi realne možnosti, da bodo lučki sistem razširili do Strug. Vsekakor jim želimo še obilo uspeha!
KF
Praznovanje 1. maja
Tudi letos bo praznovanje 1. maja, praznika dela, obeleženo z nekaterimi prireditvami, ki so tako kot sam praznik, letos že 104. po vrsti, tradicionalnega značaja.
Na športnem igrišču v Nazarjah se bo v petek, 29. aprila, ob 18. uri pričel 24-umi maratonski nogometni turnir, ki bo letos zaradi nekoliko spremenjenega koncepta bolj zanimiv.
Prvega maja bo Delavska godba na pihala občine Mozirje v jutranjih in dopoldanskih urah zaigrala budnico v krajih obeh dolin. Tudi letos bo na Graški gori prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov, v sklopu katerega bo poleg kulturnega programa tudi družinski štafetni tek, gorski tek na Graško goro in trim pohod z Graške gore na Jesen-jakov hrib. Kot vedno tudi tokrat gotovo ne bo manjkalo družabnosti in dobre volje, v primeru slabega vremena pa srečanje na Graški gori seveda odpade.
KF
Pomagajmo nesrečni Bosni!
Občinski odbor Rdečega križa Mozirje je prejel iz Gračanice od primarija dr. Abdulaha Klokiča nujno prošnjo za pomoč v zdravilih in sanitetnem materialu. Gračanica, ki leži v tuzlanskem področju, je bila eno leto blokirana, zato vlada tam izredno pomanjkanje vsega in velika lakota. Tam je tudi veliko število beguncev iz vzhodne Bosne. Iz Gračanice pa so bili tudi številni begunci- in delavci iz naše občine, ki so se tja že vrnili.
ZATO PROSIMO VSE OBČANE, KI IMAJO DOMA VIŠKE ZDRAVIL ALI SANITETNEGA MATERIALA, DA TO PRINESEJO V NAJBLIŽJO AMBULANTO, KRAJEVNI ORGANIZACIJI RDEČEGA KRIŽA ALI PA CERKVENI KARITATIVNI ORGANIZACIJI. ZDRAVILA SEVEDA MORAJO BITI ŠE UPORABNA IN JIM ROK UPORABE ŠE NI POTEKEL.
ZA DOSLEJ ZBRANA IN POSLANA ZDRAVILA SMO PREJELI IZ GRAČANICE NAJISKRENEJŠO ZAHVALO.
(leta 1992)
OD HUMANITARNE OGRANIZACIJE "RDEČI POLMESEC" IZ GRAČANICE SMO PRAV TAKO PREJELI NUJNO PROŠNJO ZA POMOČ V HRANI, OBLEKI IN OBUTVI. VSE, KI LAHKO PRISPEVATE TOVRSTNO POMOČ, PROSIMO, DA JO DOSTAVITE KRAJEVNI ALI OBČINSKI ORGANIZACIJI RK, OZ. CERKVENI KARITATIVNI ORGANIZACIJI.
POMAGAJMO NESREČNI BOSNI!
OBČINSKI ODBOR RK _________________________MOZIRJE
ZLATA
HARMONIKA
Zgornje
%
Savinjske doline
Izbirno tekmovanje za ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE 94
bo tudi letos potekalo 25. junija v Nazarjah. Organizatorja, ZKO občine Mozirje in Turistično društvo Nazarje, obveščata har-monikaše vse doline, da bo v naslednjih Savinjskih novicah objavljena že prijavnica z vsemi pojasnili in podatki. Vabita vse zainteresirane godce s frajtonarico, da upoštevajo rok prijave, ki bo razpisan. Zanimanje za nastop je veliko, ker pa je potrebno prireditev tudi časovno omejiti, bo omogočeno največ 30 godcem, ki se bodo prijavili pravi čas, da bodo sodelovali.
ŽIVA
OBVESTILO
1. maja bo ob 11. uri maša v kapeli pri Mozirski koči.
Denarna pomoč za begunce
Zadnje dni marca je Karl Borger, gozdarski inženir iz kraja Wadern iz Saarlanda v Nemčiji, občinskemu odboru Rdečega križa v Mozirju dostavil denarno pomoč v znesku 2.663 DEM, ki naj bi bila prvenstveno namenjena za nakup hrane za otroke beguncev v centrih.
G. Borger, ki sicer Slovenijo in bivšo Jugoslavijo zelo dobro pozna, je bil pobudnik zbiranja teh sredstev v svojem domačem okolju. Njegovemu pozivu so se odzvali gospa Christel Schmitt iz hranilnice Sparkasse Merzig-Wadern, družina Mariane Paulus iz Waderna in nižja stopnja osnovne šole Lockweiter. Jože Poznič, ki je bil kot dolgoletni znanec nemškega dobrotnika tokrat kontaktna oseba, nam je povedal, da g. Borger zdaj pripravlja pošiljko materialnih sredstev, ki bodo beguncem prav tako zelo koristila.
Tekst: KF,foto: C.Sem
G. Borger je predal pomoč predstavnici RK Martini Čop
O spominskem znaku
" Zmagali smo "
V zadnji številki Savinjskih novic smo poročali o podelitvi spominskih znakov "Zmagali smo" petim dobitnikom, ki so pripomogli k temu, da je občina Mozirje med redkimi v Sloveniji uspela skriti in zadržati orožje pred JLA.
Glede na formulacijo v članku z naslovom "Priznanja za zvestobo Sloveniji" bi lahko kdo morebiti napačno sklepal, da so ta znak prejeli samo našteti. Prav je zato opozoriti, da je bila že 24. oktobra 1992 (tudi o tem smo tedaj poročali v našem časopisu) podelitev enakih znakov občanom, ki so s svojimi dejanji pripomogli k uspešni osamosvojitvi v obliki opravljanja dolžnosti kot kurirji, člani mobilizacijskih komisij, člani izvršnega sveta, člani predsedstva občinske skupščine, pripadniki sekretariata za obrambo in predstavniki gospodarstva, ki pa jih zaradi večjega števila poimensko nismo navajali.
KF
Piše: Aleksander Videčnik
OmmwikM$im
Sv. Martin v Zadrečki dolini
To dušnopastirsko točko so uredili v letu 1788, zasedli pa so jo leto kasneje. Zajema okoliš: k.o. sv. Martin, sv. Jošt in del občine Bočna.
Katastralna občina sv. Martin leži v ravnini doline Drete, zato pravijo tamošnjim prebivalcem "Zadrečani" (Orožen je zapisal Zadretčani, op. A.V.). Zajeti so tile zaselki: Resule, Vrhe, Šutno, Gornje Kraše, sv. Martin, Ograde, Kordija, Spodnji Volog in Podgora. (Kraji so pisani tako, kot jih je zapisal Orožen, op. A. V.). Katastralna občina sv. Jošt leži domala v hribovju Veliki in Mali Rovt, s sedlom med Čreto in Menino. K tej občini, katere prebivalci se imenujejo "Rovtovci" sodijo zaselki in domačije: Krnčevo, Pustota, Stradovo, Volog gornji, Podlipa, Rupe, Pika, Sele, Tmina, Laze, Bračunovo, Gnilovec, Selše, Potok, Beclovo, Drage, Jarše in Vrtače. V dolini Drete ležeči zaselek, ki šteje 4 hiše Delce, spada k k.o. Bočna.
Cerkve
Osrednja cerkev sv. Martina je bila do leta 1788 podružnica gornjegrajske župnije. Zgradba je zajeta že v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 inje tam navedena kot "urad" pri sv. Martinu. Kot domneva Orožen, je tedaj stala le mala kapela, iz katere je z dozidavanjem nastala sedanja, nizka in ozka cerkev. (Zakaj piše Orožen o ozki in nizki cerkvi, ni povsem jasno, op. A.V.).
10. maja 1603 je prejel škof Tomaž Hren v Gornji Grad pismo dveh faranov in sicer Mihaela Žehla in Luke Tevža, v katerem mu sporočata, da so v njihovi cerkvi zgradili oltar v čast sv. Ahacu. K temu sta dodala, daje vojni svetnik, Tomaž Zehelj, podaril mašno oblačilo (omat) in prosita škofa, da ta oltar posveti in ob tej priliki izkaže družini Žehelj čast, kot njen gost. Na to prošnjo je škof Tomaž odgovoril še isti dan, da sprejema gostoljubje in da bo nov oltar tudi posvetil, kakor je bila želja obeh prošnjikov. Iz navedenega pisma smemo sklepati, daje bil oltar posvečen 11. maja 1603.
24. aprila 1603 je na Dunaju naredil zapuščinsko listino Thomas Sichel von Oberburg, dvomi svetnik za vojaške zadeve, v korist svojega brata Michaela Sichla von Oberburg in ostalih bratov in sester. Imel je ogromno premoženje, ki si ga je pridobil, kot navaja Orožen, s trdim delom kot vojaški strokovnjak. Tudi cerkvi v Šmartnem je namenil določeno vsoto denarja. Ker sam ni imel otrok, je posvojil sinova svojih sester Helene in Marije. Sinova Jurij in Blaž naj bi po njegovi želji z milostjo nadvojvode, pridobila pravico do plemenitaškega naziva in uporabe grba.
Orožen ne navaja, kako se je stvar okoli dediščine končala in ali sta dediča pridobila že omenjene pravice. Vsekakor pa je domnevati, da je šlo pri obeh bratih, ki sta imela plemiške naslove, za rojaka z imenom Zehelj. Verjetno sta plemiški naslov pridobila za zasluge na vojaškem polju, saj sta oba bila vojaška svetovalca na najvišjem mestu.
Po letu 1631 so prizidali kapelo sv. Izidorja in leta 1802 še kapelo Žalostne Matere Božje.
28. oktobra 1728 je škof Felix grof pl. Schrattenbach cerkev blagoslovil.
V letih 1838/1839 so cerkev podaljšali, staro zakristijo so podrli in novo zgradili na južni strani cerkve.
Orkanski veter je leta 1797 razkril streho zvonika in podrl ostrešje, zato so leto kasneje zvonik povišali in ga nanovo uredili. Pozneje so imeli štiri zvonove, eden od njih je izviral iz 15. stoletja, druge so kupili leta 1857.
Domačin, sicer pa glavni župnik pri sv. Lorencu v Murski dolini, Tomaž Levarje daroval večjo vsoto denarja za večne maše v njegov spomin.
Podružnica cerkev sv. Jošta
Ta cerkev je v Pogradu na južnem pobočju Črete. Cerkev je zelo stara, zajeta je že v urbarju iz leta 1426. Orožen pa meni, daje še starejša. Zapisnik cerkvene vizitacije iz leta 1631 govori o cerkvi sv. Jošta na hribu. Tedaj je imela tri oltarje. V letu 1686 so v Gornjem Gradu napisali zapuščinsko listino, ki jo je sopodpisal župnik Joh. Georg Ernst (po priimku sodeč je bil Nemec, zato je priimek tudi tako zapisan, op. A. V.), s katero podarja Pungrac Štrucl iz Podlipe cerkvi del svojega posestva.
Cerkev je po Orožnu imela v 18. stoletju oltarje: glavnega posvečenega sv. Martinu, stranske pa sv. Luki, sv. Juriju in Žalostni Materi Božji. Leta 1868 so tri stranske oltarje nanovo postavili oziroma obnovili.
V
Kapela sv. Gervazija in Protazija na Creti
Kake četrt ure hoda od cerkve sv. Jošta je kapela na Čreti. O njej je navedeno v zapisniku cerkvene vizitacije leta 1613, da imale en sam oltar. Kot jo Orožen opisuje, je bila zelo grobe gradnje in je imela lesen strop.
V	času jožefrnskih reform je bila kapela zaprta inje služila kot hlev za drobnico, pozneje pa sojo prenovili.
V	letu 1858je imela že zelo načet oltar. Že tri leta kasneje sojo zaradi pomanjkljive opreme spet zaprli, v njej ni bilo cerkvenih obredov. Toda prebivalci in okoliške občine so sklenili opraviti večjo prenovo kapele. Ko so jo prenavljali, so opravili tudi gradbena dela na zunanjosti, verjetno so jo celo nekoliko povečali. Notranjost so ustrezno opremili in 19. junija 1868 jo je gornjegrajski dekan Jožef Florjančič spet posvetil.
ZGODOVINA ;____________________
Okrajni urad Gornji Grad
Zgodovinski arhiv v Celju je pričel urejati gradivo nekdanjih okrajnih uradov na celjskem območju. Sem sodi tudi Gornji Grad. Zaradi zanimivosti bomo objavili nekaj iz tedanjih časov.
Okrajni uradi so v tedanji Avstriji delovali v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja, kot posledica pridobitev marčne revolucije leta 1848. Torej je šlo za korenite spremembe v državni upravi in bistveno spremembo podobe uprave v monarhiji Habsburžanov.
Celjsko okrajno glavarstvo je obsegalo območja sodišč Celje, Gornji Grad, Šmarje, Konjice in Vransko. Ko so okrajna glavarstva leta 1854 prenehala z delom, so pričeli delovati okrajni uradi. Te so v toku sprememb v državni upravi ukinili leta 1868 in spet priklicali v življenje okrajna glavarstva, s tem so ločili sodno od upravne oblasti, to pa je bilo temeljno meščansko načelo.
Leta 1868 so prenesli tudi vse stavbne naloge državne uprave na okrajna glavarstva. Po Stavbnem redu, ki gaje razglasilo namestništvo v Gradcu in je veljal za vso Štajersko, je posloval tudi okrajni urad v Gornjem Gradu, ko je odločal o gradbenih zadevah.
Območje okrajnega urada Gornji Grad je tedaj štelo 13.762 prebivalca in je obsegalo 8 občin, poleg rednih upravnih zadev je okraj opravljal še naloge iz vojaškega področja. Sploh smemo trditi, da so okrajni uradi imeli velika pooblastila s strani države.
Kaj vse se je tedaj gradilo? Leta 1856 Orožniška postaja v Solčavi, 1855 prizidek k šoli na Ljubnem, 1861 povečanje učilnice na Ljubnem, prenova farne cerkve v Šmihelu, 1859 nova streha in zvonik na cerkvi v Radmirju, 1862 popravilo cerkvenega zvonika v Šmartnem ,1862 novo ostrešje na cerkvi v Šmihelu in gradnja gospodarskega poslopja za župnišče, 1862 gradnja novega objekta na pokopališču v Gornjem Gradu, 1862 priprave za gradnjo cerkve sv. Miklavža v Rastkah, seveda je to le del navedb iz obsežnega arhivskega gradiva.
Pozneje je prišlo do spremembe območja okraja in je bila meja prek Gore Oljke, torej je spadala k okraju Gor.nji Grad še občina Šmartno ob Paki. To je bila dejansko neke vrste umetna meja, saj območje Šmartnega ob Paki bolj sodi k spodnji dolini, kot h gornji.
V času stare Jugoslavije je prišlo do spremembe naziva "okraj" v srez, tako je bilo tedaj, vse do druge svetovne vojne, v Gornjem Gradu srezko načelstvo.
Takoj po koncu druge svetovne vojne so se vrstile spremembe upravnih organov in območij. Vsekakor pa je iz upravnega območja Gornje Savinjske doline izpadla občina Šmartno ob Paki.
In še to, občine so vse do druge svetovne vojne imele takoimenovani dvotirni sistem, torej so opravljale določene posle v imenu in za račun države, sicer pa so bile samoupravne enote z dokaj dosti samostojnosti, zato so bile tudi uspešne in ljudem blizu.
A. Videčnik
LJUDJE IN DOGODKI
Himalajski dnevnik
V naslednji številki SN bomo pričeli objavljati dnevnik alpinista Avgusta Robnika - Rubija iz Krnice, ki se je lansko leto udeležil slovenske himalajske odprave Kumbakarna 93. Pripravite se na zanimivo branje!
KF
Pomlad v naših srcih
Učenci vseh stopenj mozirske osnovne šole so pod vodstvom svojih mentoric za svoje starše v četrtek,
14.	aprila, v dvorani Kulturnega doma v Mozirju pripravili prisrčno predstavo z naslovom Pomlad v naših srcih.
Pred polno dvorano so se predstavili s petjem, igranjem, recitacijami in skeči. Z zadovoljstvom smo lahko spremljali njihova prizadevanja, da bi čimbolj ugajali, in to jim je zelo dobro uspevalo. V okrogli uri programa se jih je na pomladno okrašenem odru zvrstilo res veliko število, vsi pa so bili nagrajeni z glasnim aplavzom. Ob koncu programa je predstavnik Pusta Mozirskega Robert Klemenak izročil nagrade za najboljša likovna dela na temo pusta, ki so jih učenci ustvarili na njihovo pobudo in jih v tistem času razstavljali v izložbah mozirskih lokalov.
Prijetna popestritev pomladanskega večera, zakaj ne tudi jesenskega ali zimskega?
KF
Otroški pevski zbor pod vodstvom Lijane Blagovič
Zahvala
Kot težka bolnica čutim dolžnost, da se javno zahvalim vsem, ki ste mi nudili pomoč, še posebej osebnemu zdravniku dr. Antonu Žunterju, ki mije pred nekaj leti nudil hitro pomoč na domu, in dežurnemu zdravniku dr. Francu Širku za prav tako hitro pomoč in požrtvovalnost. Obema najlepša hvala s prošnjo za enake usluge v slučaju potrebe.
Hvaležna pacientka Amalija Berginc Luče ob Savinji
LJUDJE IN DOGODKI
Ob
sedemdeset
letnici
ANGELCE
MIKLAVC
Angelca Miklavc
Vsakdo, ki je imel priložnost srečati se z gospo Angelco MIKLAVC, ki živi v Mozirju že celih 48 let, rojena pa je bila pred sedemdesetimi leti v Reginčah pri Pristavi, je lahko spoznal njen blag značaj in veliko srčno kulturo, njeno pripravljenost prisluhniti težavam soljudi in jim pomagati v stiski. Angelco so oblikovale poleg dobrih staršev težke socialne prilike v predaprilski Jugoslaviji, študij na gimnaziji v Celju ter sodelovanje v osvobodilnem boju. Med NOB je bila najprej mladinska aktivistka, od leta 1944 pa partizanka na Boču. Takrat je spoznala svojega moža Vlada, s katerim je našla po vojni v Mozirju svoj drugi dom in si ustvarila družino. Angelca je dobra mati treh otrok. V Mozirju je bila vsa leta doslej zelo zavzeto družbeno aktivna, saj je bila v vseh organih, organizacijah in društvih zaradi poštenosti, vestnosti, marljivosti in čuta za pravičnost iskana sodelavka, s soljudmi pa je vedno vzpostavljala tople medčloveške odnose. To bi lahko potrdili na njenem nekdanjem delovnem mestu pri skupščini občine Mozirje, v organih za socialno skrbstvo, pri stanovanjski skupnosti, pri organizacijah Zveze borcev in Rdečega križa in še marsikje. Opravljala je tudi častno dolžnost sodnice - porotnice. Tudi sedaj v pokoju je še vedno pripravljena sodelovati in pomagati povsod, kjer je njena pomoč potrebna, seveda kolikor ji to dopušča njeno zdravje.
Vsi, ki cenimo in spoštujemo gospo Angelco Miklavc, ji ob njeni sedemdesetletnici, iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo let trdnega zdravja!
LS
ZIMSKO DOŽIVETJE UTRIPA PLANIN
Človeku se zdi, da mora s svojo naravno danostjo neizmerljive radovednosti in hotenja po spoznavanju še nedoživetega vedno znova iskati nove poti lastne notranje potešitve v merjenju moči med možnim in željenim. Planine in gore so za množico ljudi čaroben magnet, ki vedno znova privablja na svoje steze in skalne nevarnosti neprešteto število ljubiteljev. To dejstvo je znano in vedno znova poudarjeno. Ni pa vsakemu dano preživeti in neposredno podoživljati življenje v planinski koči v zimskem času, za povrh še v dokaj sneženih in nikakor za obiskovalce gora ugodnih razmerah.
Po planinskih kočah in domovih je manira, da se v zimskem času vrši dežurstvo, za katerega skrbijo člani planinskih društev. Sicer samo konec tedna v času tako imenovanega vikenda, pa vendar. V§e uvodoma zapisano mi ni dopustilo, da ne bi zagrabil priložnosti in se za konec tedna pridružil staremu planinskemu gamsu in, kot seje pozneje izkazalo, človeku za vse potrebe, Jožetu Remšaku ml. ter v njegovi oskrbi preživel dva brezskrbna dneva v planinskem domu na Menini planini.
Sama pot iz Gornjega Gradu proti nekoliko v meglo zavito Menini ni obetala preveč lagodja in uživanja svežega zraka. Smo pač navajeni bolj položnih strmin, kaj hočemo. Kljub občasnemu pomanjkanju kisika, pa ne zaradi prevelike nadmorske višine, sva se dokaj hitro in uspešno prerivala skozi vedno višjo snežno odejo, ki se je kot nalašč nagajivo pogrezala pod nama. Dodaten problem se je kazal v obliki snežnih zametov in nepredvidenih kotanj, katere so varovale tišino in spokojen mir planinske razsežnosti.
Kakor koli že, uspešen preboj skozi vse ovire je bil poplačan s prihodom do doma na-Menini, ki seje zdel kot osamel in od vseh pozabljen spomenik nekega drugega časa in razmer. Kljub dejstvu, da ga vsak vikend oskrbuje nekdo iz planinskega društva Gornji Grad. Prav nič sentimentalno razpoložen pa ni bil Jože, ampak je z vajeno okretnostjo zanetil ogenj najprej v štedilniku in nato še v krušni peči. Seveda, čaj mora biti pripravljen, saj se kljub rahlemu naletavanju snega izpod težkih oblakov lahko vsak hip prikaže postava premočenega in topline željnega planinca, kateremu bo treba prijazno postreči.Tako pač, kot se za planine spodobi in kot so hribolazci tudi navajeni. In res, človeška vztrajnost nima meje. Kljub novozapadlemu snegu in slabemu vremenu sva imela v soboto štiri obiskovalce. Mlad par je prišel iz smeri Črnivca, nekoliko mlajši par pa je prišel na Menino za nama iz Gornjega Gradu. Prijetni ljudje so planinci, kot da planine vsrkajo vase vse slabe lastnosti, katere sicer vlačimo za sabo. Take misli se mi motajo po glavi po njihovem odhodu. Pa je škoda, da se večkrat ne najdemo, ljudje in dobre stvari namreč. Prijetno prasketanje ognja, božajoči vonj kave in okretno vrtenje Jožeta pri pripravi kosila človeku vzamejo občutek za vsakodnevne tegobe in nesmiselnost pehanja za nevrednimi vrednotami. Življenje je vendar lahko tako preprosto. Mir, prijeten klepet in zasnežena pokrajina naju navdajata z brezskrbno razposajenostjo.Celo nekaj razglednic uspeva napisati. Prijateljem, tako za šalo.
Noč se je pričela spuščati na najin dom, brezskrbna brez pričakovanja še koga naju prijetno preseneti gospodar planinskega društva Franc Poznič. Tudi njemu je Menina drugi dom in tudi sicer se v troje lažje razdere kakšna okrogla. Nekoliko sta bila razočarana nad menoj, ker ne obvladam nobene igre s kartami, menda se takšnega neznanja ne spodobi nositi v planine. Pa kaj bi tisto, sneg neutrudno pada in vse sledi so prekrite.
Nedelja zjutraj.Savinjske Alpe, med njimi najlepša Ojstrica, so bile ujete v božajočo kristalnost sončnih žarkov, kateri so se prikradli izza težkih oblakov. Dan življenja za prekrasen pogled.
Očitno sta me stara lisjaka Jože in Franc hotela z jutranjo kavo presenetiti v postelji, kar jima na mojo srečo ni uspelo. Ampak postrežba kot v hotelu. V kuhinji se je širila prijetna toplota, zajtrk, kot se spodobi, zunaj pa trideset centimetrov čez noč zapadlega snega. Pa kaj bi tisto. Jože odličen kuhar, pripravlja in preizkuša nov recept, čokoladne napolitanke so zanj očitno najljubša poslastica, morajo pa biti oplemenitene z margarino.
Nedeljsko dopoldne je minevalo v pričakovanju naključnih planincev, čeprav jih odkrito povedano nismo pričakovali. Preveč snega je natreslo, priložnosti za planine bo še dovolj. Pa še na nekaj morate biti pripravljeni v družbi dobrovoljnega kuharja Jpžeta Remšaka. V njegovi kuhinji je vrstni red obrokov nekoliko obrnjen. Prvo postreže kavo, nato krompir in pečenko vse skupaj pa se poplakne z nekoliko preslano juho in solato.
Občutek tesnobe me navdaja, ko se v popoldanskih urah odpravljamo proti dolini, kot da zapuščam starega in dobrodušnega prijatelja. Na grebenu nad planinskim domom se s pogledom še enkrat ozrem po njem. Lahen dim iz ugašajočega štedilnika in peči se še lenobno vije pod turobno nebo, iz katerega zopet naletavajo snežinke in prekrivajo naše sledi. Škoda, zopet smo na poti v tako imenovano civilizacijo.
EDI MAVRIČ
PD Gornji Grad
Zimovanje na Menini
V	soboto, 29.februrja smo se ob 9.00 zbrali na trgu. Ko smo opremo naložili na prikolico in v avtomobile, smo se odpravili po poti mimo Semprimoža proti Domu na Menini. V Semprimožu so nas prijazni domačini, kot vsako leto, postregli s čajem. Pot smo nadaljevali mimo lovske koče do lese na Menini. Opremo smo lahko pripeljali le do Loke, zato smo morali ponjo še nekaj minut nazaj po cesti. Zahvaliti se velja vsem nosačem, saj bi tečajniki in vodniki sami toliko opreme le s težavo znosili v dom.
Po kosilu smo se namestili v sobe, kolikor seje dalo po zaključenih skupinah. Sledil je pregled smučarske opreme in priprava smučarske proge. Imeli smo srečo, kajti toliko snega ni bilo že nekaj let. Skoda je bila le, da tako ni zdržalo cel teden.
Po večerji smo se seznanili s hišnim redom, nato pa si ogledali diapozitive prejšnjega zimovanja in letnega tabora v Bohinju. Ker smo bili po napornem dnevu močno utrujeni, smo šli kmalu spat. Kot je bilo vedno na Menini, pa je pogovor v postelji zamrl šele pozno ponoči.
Po vstajanju, jutranji higieni, pospravljanju sob in zajtrku, je v nedeljo sledilo smučanje. Vreme nam je bilo naklonjeno. Razdelili smo se v skupine, glede na smučarsko znanje, ki smo jih vodili vodniki.
Ker so nekateri, nevajeni smučanja, bili po kosilu utrujeni, smo se odločili za izdelavo snežnega bivaka in sneženega moža. Oba sta izvrstno uspela. Seveda smo popoldan še vedno stopili na smučke. Na progi smo postavili tudi smučarsko skakalnico.
Ko seje zunaj že davno stemnilo, smo v jedilnici izvedli planinski krst, predvsem zato, da smo se bolje spoznali. Novinci na zimovanju so dobili nekaj vprašanj, nam kakšno zapeli, ali pa povedali dober vic. Sledile so seveda "težke batine po tazadnji".
V	ponedeljek se je vreme že poslabšalo. Jug je pobiral sneg kot za šalo. Zjutraj sem skočil po nekaj hrane v dolino in seveda po časopis, da smo videli, kaj se dogaja po svetu. Sicer pa smo tako ali tako imeli radio. Pozneje so nam potrebne stvari iz doline prinašali planinci, ki so prišli na Menino pogledat, kakšno je vzdušje, saj smo imeli redno UKV vezo z dolino.
Dopoldan veliki večini ni bilo do smučanja, saj je bil sneg dobesedno gnil. V domu so igrali razne družabne igrice.
Po kosilu smo se odločili in se s smučmi, v gosti megli, odpeljali do Jespe. Tam smo naredili vrvno ograjo in se spustili v to zanimivo koliševko. Za večino je bilo tu veliko novega, za vse pa mnogo zabave, saj ni šlo brez kepanja, ribanja, skokov v globok sneg, vožnje po tazadnji,...
Kako dober občutek je bil, ko smo se utrujeni in premočeni vrnili v dom, kjer sta neutrudni kuharici Micka in Fanika že pripravljali vse potrebno za večerjo. Naš izlet v Jespo pa je na videokaseto ujel snemalec Rudi, ki nas je ta dan obiskal na Menini. Vzdušje na Menini je posnel tudi zadnji dan zimovanja.
Zvečer pa je bilo vroče. Tekmovanje plesnih parov. Mrzlica pred nastopom in potem glasba z radia. Najboljši pari so že prišli v finale... Končne odločitve so bile za strokovno žirijo težke, vendar niso mogli vsi zmagati. Po plesu, ki je povzročil "fui" vzdušje še malo zabave, potem pa v toplo posteljo.
V	torek se vreme še vedno ni izboljšalo, snega pa je bilo vedno manj. Sli smo na turno smuko proti Vivodniku in naprej v Globače.
Najboljša je bila seveda vožnja po globokih vrtačah in skoki na naravnih prelomnicah. To bi bilo nekaj za posneti! Ne samo, da so nekateri skakali v V-slogu, tudi pristajali so tako.
Po kosilu in počitku smo se odpravili na progo, kjer smo, ker smo bili že ravno v formi, izvedli tekmovanje v skokih.
Tudi danes so nekateri skočili do Loke po nekaj hrane. Med zimovanje smo do doma znosili tudi 10 zabojev Ore, saj jo je v domu zmanjkalo.
Dan je hitro minil, zvečer pa smo si pokazali še nekaj skečev in nekatere novince vrgli na klasične planinske finte, da so bili tudi malo mokri, pomokani, ali pa umazani od saj.
Končno seje v sredo vreme temeljito izboljšalo, čeprav je še vedno pihal močan veter. Spet smo se lahko malo bolj posvetili učenju smučanja.
Pred večerjo nas je obiskal še predavatelj, gospod Preložnik, ki nam je povedal nekaj svojih doživetij in pokazal diapozitive s svojih pohodov in plezalnih smeri.
Pred spanjem so se sobe pomerile še v planinskem kvizu.
Ker seje neutrudno bližal konec tedna smo pospešeno nadaljevali s smučarsko šolo. Bilo je lepo vreme in na Menini seje zbiralo čedalje več ljudi. Kuharice in dežurni so imeli vse več dela. Spet smo se odločili za turno smuko. Od Vivodnika smo šli še naprej do Grčke planine, kjer smo se ustavili, počili, nasončili in nakepali.
Ko smo prišli nazaj, so vstrajnejši odšli na progo, ki je sedaj zaradi pomanjkanja snega bila za domžalskim stolpom (za mlajše udeležence je bil še vedno usposobljen spodnji del prejšnje proge), drugi pa so se pri domu lotili izdelave skakalnice za nočne skoke.
Pred večerjo nam je svoje prekrasne diapozitive pokazal še predavatelj, gospod Tratnik, po večerji pa smo izvedli nočne skoke. Bilo je zanimivo. Po razglasitvi smo se spravili v postelje.
Petek je bil lep dan, le z malo preveč vetra. Popoldan smo izvedli uradni trening veleslaloma, katerega uvrstitve bi veljale, če bi v soboto glavna tekma odpadla. Proga je bila zmrznjena in težavna, zato smo bili že kar izmučeni.
Udeleženci zimovanja
Bil je zadnji skupni večer na tem zimovanju, zato smo še zadnjič skupaj zaigrali kakšno partijo šaha, kart, ali pa si povedali kak vic. Potem, ko smo že pospravili stvari v nahrbtnike, smo odšli na progo. Najprej je Janez ocenil slog oziroma like smučanja, nato pa se je pričela glavna tekma veleslaloma. Na Menini nas je bilo okrog 70. Še kosilo in nato razglasitev. Nekateri so komaj odnesli medalje. Popoldan smo naredili še nekaj posnetkov in se s smučmi odpeljali do avtomobilov, saj je teh bilo toliko, da se je večina kar z njimi odpeljala v dolino. Kar nekaj ljudi je na Menini tudi ostalo, saj je bil v nedeljo 14. Meninski veleslalom.
Bilo je v redu, škoda le, da nismo imeli cel teden lepega vremena in da je pobralo dosti snega. Udeležba je bila res številčna, saj smo recimo žlice nekatere dneve umivali kar med kosilom, da smo se lahko vsi najedli.
Drugo leto bi bilo dobro, če bi imeli kamero cel teden s sabo, saj bi le tako lahko celovito pokazali našo dejavnost.
Glede na število ljudi smo se reda v domu dobro držali, čeprav je to, pri takem številu otrok, kar težko.
Posebej velja pohvaliti kuharici Slatinšek Marijo in Repenšek Faniko, ki sta se v kuhinji res izvrstno odrezali, kar so priznali tako otroci kot obiskovalci. Tudi nosačem hvala, saj so znosili veliko opreme in hrane, tako na začetku, kot med samim zimovanjem. Hvala tudi gospodu Preložniku in gospodu Tratniku, ki sta le iz dobre volje do vzgoje mladih prišla na Menino. Dobro je namreč, da dobimo tudi za otroke nepoznane predavatelje, saj se s tem vsa stvar popestri. Ker letos nismo organizirali traktorskega prevoza, se zahvaljujem tudi vsem, ki ste prostovoljno pomagali z osebnimi avtomobili.
Torej, če se bo zanimanje za naše zimovanje tako povečevalo kot se zadnja leta.... bo nas pa na Menini še več. Mislim, da sama udeležba potrjuje, daje bila organizacija zimovanja dobra.
Vidimo se spet naslednjo zimo, verjetno pa še prej na kakšnem planinskem izletu, planinskem letnem taboru, pa tudi na kakšni delovni akciji.
Pohod na Boč
V soboto, 26.3.1994, smo se mladi planinci iz OŠ Ljubno v okviru planinskega krožka odpravili na letošnji prvi planinski izlet. Naš cilj je bila gora na spodnjem Štajerskem, 979 m visok Boč. Boč je znan po redki planinski roži-velikonočnici, ki cveti ravno v tem času. Upali smo, da si bomo še lahko ogledali njeno cvetenje.
Naša skupina se je pripeljala z avtobusom do Zgornjih Poljčan, od koder smo krenili po markirani Detličkovi poti na Boč. Pridružil se nam je planinec Dani iz Poljčan, ki nam je popestril pot s predstavitvijo gore in okolice.
Presenečena sem bila, da je bila pot vseskozi strma, saj drugače Boč ni gora zavidljive višine. Po kakšni uri dobre hoje smo prišli doplaninskega doma. Tu seje trlo planincev, predvsem takšnih mladih kot smo mi. Po malici smo se podvizali še na vrh, saj vreme ni obetalo nič dobrega. Na vrhu smo se povzpeli na 20 m visok razgledni stolp. Razgleda seveda ni bilo zaradi megle, zato pa so se vetru pridružile prve dežne' kaplje. Blizu razglednega stolpa je šetelevizijski stolp in vojaška karavla, vendar dostop tja ni mogoč. Na poti nazaj smo v planinskem domu med veliko gnečo še žigosali planinske knjižice in napisali nekaj kartic. Velikonočnic, ki rastejo v ograjenem prostoru, nismo videli v polnem cvetenju, ampak le še tu in tam kak cvet.
Na poti proti domu smo se posladkali še v slaščičarni v Rogaški Slatini, ki je znana po termalni vodi.
Veselim se že naslednjega izleta, ki bo, kot je povedala mentorica Alja, na Menino planino.
Valentina Marovt OŠ Ljubno/Savinji
Planinski pozdrav!
Načelnik MO in vodja zimovanja: Zdeni PURNAT
SPORT
SSK Ljubno ob Savinji
Najboljši rezultati v zgodovini
kluba
Več kot 40-letna tradicija smučarskih skokov na Ljubnem ob Savinji dobiva v devetdesetih letih vedno nove in nove vzpodbude za svoje nadaljevanje. Pravkar zaključena tekmovalna sezona 1993/94 je najboljši dokaz temu. V tej sezoni so namreč skakalci ljubenskega kluba dosegli doslej najboljše rezultate, o čemer smo se pogovarjali s predsednikom SSK, Pavlom Pukar-tom.
SN: G. Pukart. predstavite nam na kratko rezultate, ki so iih dosegli tekmovalci vašega kluba v minuli sezoni!
PAVEL PUKART: Najprej naj povem, da smo se v sezoni 93/94, ki se je začela s prvimi tekmami na plastiki junija lani, udeležili 38 tekem v vseh kategorijah: do 9 let, do 12 let, do 15 let, mladinci, izjema so le člani, katerih nimamo.
V	kategoriji do 9 let je nastopalo pet naših tekmovalcev, med katerimi je bil najboljši Gašper Juvan, ki je zmagal na regijskem tekmovanju in poleg ostalih dosegel lepe rezultate na državnem tekmovanju in na pokalu Cockta. Za boljše razumevanje naj pri tem pripomnim, da je, kar se smučarskih skokov tiče, Slovenija razdeljena natri regije: ljubljansko, gorenjsko in štajersko. V zadnjo spada tudi naš klub.
V	kategoriji od 9 do 12 let so nastopali štirje naši tekmovalci. Najvidnejše rezultate sta dosegla Luka Ajnik in Mitja Finkšt, ki sta se v konkurenci več kot 90 tekmovalcev redno uvrščala med prvih 30. Glede na to, da je ta kategorija najbolj množična, je to soliden uspeh.
V	kategoriji od 12 do 15 let smo imeli štiri tekmovalce. Nobeden od njih posebej ni izstopal, vsi so se uvrščali nekje v sredino razpredelnice. Ta kategorija je najbolj selektivna, mnogo jih v tej fazi odneha, nekateri pa v tej starosti že pričnejo s Planiško skakalno šolo.
V	kategoriji mlajših mladincev imamo dva naša najboljša tekmovalca, ki sta oba tudi državna reprezentanta, Robija Kopušarja in Tomaža Murka. Oba sta v minuli sezoni uspešno zastopala barve kluba in države na vseh tekmovanjih, ki jih je bilo res veliko. Naj omenim samo pokal Cockta, Alpski
Ob sneženem možu
tttttttffifi

m
m
m

w&wMw%>...v v
$M&žy
mmrnmmmmm
SPORT
Pavel Pukart
pokal in svetovno mladinsko prvenstvo. O njunih rezultatih ste pisali tudi v vašem časopisu, enega od odličnih pa je prav ob koncu sezone dodal še Robi Kopušar. Na zadnji tekmi za Alpski pokal v Franciji je namreč dosegel odlično drugo mesto in se v skupni uvrstitvi tega pokala po osmih tekmah v konkurenci preko 100 nastopajočih povzpel na osmo mesto.
SN: Ko v klubu ocenjujete dosežke minule sezone, gotovo razmišljate tudi o tei, ki prihaja. S kakšnimi načrti se ie boste lotili?
PAVEL PUKART: Dobri dosežki naših tekmovalcev obvezujejo klub, da se še boljše organizira in jim nudi boljše pogoje treninga. Kar se tiče Kopušarja in Murka je treba jasno povedati, da je zasluge za njun vzpon med najboljše slovenske mladince treba pripisati predvsem trenerju Alojzu Murku, ki skrbi zanju v vseh pogledih. Na bolj profesionalen način bi morali skrbeti tudi za nižje kategorije. Smo edini smučarski skakalni klub v državi brez profesionalnega trenerja in prizadevali si bomo, da bi rešili tudi ta problem, pri čemer bomo iskali pomoč pri športni zvezi in sponzorjih. S postavitvijo doma pri skakalnici so dani tudi boljši tehnični pogoji za delo s tekmovalci.
SN: Smučarski skoki so ne glede na dolgoletno tradicijo in ne glede na uspehe, o
katerih ste govorili, vendarle nekako v senci nekaterih drugih športov v dolini. Kako to?
PAVEL PUKART: Res je, kar pravite, da je ta sicer specifičen šport ne glede na to, da je nacionalni šport in da ima tudi pri nas bogato tradicijo, trenutno bolj v ozadju. Gotovo so razlogi za takšen položaj tudi v tem, da nam je bilo vreme v zadnjih sezonah izrazito nenaklonjeno, zato smo morali tekme, katerih organizator smo bili, izpeljati v Planici. To nam je konec koncev tudi povečalo stroške organizacije, še bolj negativne posledice pa je imelo za domače okolje, ki je na skakalne tekme skoraj pozabilo. Zato bi bilo treba več narediti za popularizacijo tega športa, pri čemer bi si želeli več sodelovanja s krajevno skupnostjo, vsaj tako dobrega, kot ga imamo sedaj z društvom Naš kraj. Z organizacijo tekem v smučarskih skokih na Ljubnem bi gotovo znova prebudili domače športno občinstvo, večji pa bi bil tudi marketinški interes sponzorjev.
SN: Ko ste omenili sponzorje, nai vas vprašam, kako pa iesfinanciraniem kluba? Tudi tu se verjetno srečujete $ težavami? PAVEL PUKART: Z zagotavljanjem zadostnih sredstev za izpeljavo vseh zastavljenih tekmovalnih programov imamo kar resne probleme. Denarja je premalo, večjih sponzorjev ali enega generalnega pa ne uspemo najti. Delo v klubu teče naprej samo zaradi velikega entuziazma, pri tehničnih projektih pa tudi to ni dovolj. Tako smo, na primer, pred problemom glede prevozov tekmovalcev, saj je naš kombi že tako dotrajan, da so stroški popravil zelo visoki. Prav tako je velik finančni zalogaj postavitev zasneževalnega sistema, ki je predpogoj za uspešno organizacijo domačih tekem v bodoče. Nenazadnje je potrebno dokončati dela na 75-meterski skakalnici, ki bo največja zimska skakalnica v regiji. Z njo se bomo lahko potegovali za organizacijo tekme za evropski pokal, kar bi bila ne samo uspešna promocija kluba temveč tudi kraja in doline. Interes bi torej moral biti nekoliko širši, na kar seveda v bodoče računamo. Nenazadnje so mladi skakalci, ki upravičeno pričakujejo svojo priložnost, doma iz celotne doline in ne samo z Ljubnega.
KF
-%
Andrej Stefanovič -udeleženec svetovnega prvenstva smučarskih inštruktorjev
Na Arehu je bilo v marcu 1994 državno prvenstvo ZVUTS (Zveze vaditejev, učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije) v veleslalomu. Udeležilo se ga je 90 tekmovalcev, naslov državnega prvaka pa je osvojil ANDREJ STEFANOVIČ iz Rečice ob Savinji.
Prvih 10 tekmovalcev si je priborilo pravico nastopa na svetovnem prvenstvu smučarskih inštruktorjev na Švedskem, ki je bilo od 9. do 15. aprila 1994. Andrej Stefanovič je na tem prvenstvu osvojil odlično deveto mesto v kategoriji "moški nad 30 let".
Udeleževal se je tudi tekem SKI-OPEN - rekreativcev smučarjev. Zaključek tekem je bil na Kaninu 26. in 27. marca 1994 v paralelnem slalomu. Tu je osvojil 1. mesto v svoji kategoriji. S to zmago si je priboril 3. mesto v skupnem seštevku vseh tekem. Sponzor na vseh tekmah SKI-OPEN mu je bil RIVON-NIMAN iz Spodnje Rečice.
KF
Občinsko prvenstvo v kegljanju
Rezultati ekipno:
1.	Ljubno II. 1270
2.	Ljubno I. 1232
3.	Šmartno ob Dreti 1151
4.	ŠD Vrbovec Nazarje 955
Rezultati posamezno 160 metov + 80:
1.	Sušnik Jože 1000 Ljubno
2.	Kramer Marko Ö87 Ljubno
3.	Kranjc Peter 975 Ljubno
4.	Kumprej Alojz 967 Ljubno
5.	Rigelnik Alojz 938 Ljubno
6.	Kladnik Marjan 934 Ljubno
7.	Vidakovič Ivo 904 Ljubno
8.	Krefl Miran 879 Nazarje	AR
TEKMOVANJE PIONIRJEV Z ZRAČNO PUŠKO
V soboto, 9. aprila, ob 15,00 uri je bilo na strelišču v Mozirju izvedeno občinsko strelsko tekmovanje z serijsko zračno puško za pionirje.
Tekmovanja seje udeležilo 15 strelcev - pionirjev iz strelskih organizacij v občini. Prvo mesto je dosegel Matej Štiglic s 135 krogi, drugo mesto Rudi Vreš ml. s 127 krogi in tretje mesto Matej Čopar s 97 krogi, vsi trije člani osnovne strelske organizacije Mozirje.
Najboljši strelci so za svoje rezultate prejeli medalje in pismena priznanja.
O SZ MOZIRJE
PISMA BRALCEV
	1 1	 ŠPORT		
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem sponzorjem, ki so mi omogočili udeležbo na svetovnem prvenstvu inštruktorjev smučanja, ki je bilo v mestecu Vemdalen na Švedskem:
RIVON NIMAN, SPODNJA REČICA; KOVINSKA GALANTERIJA CIGALE, NAZARJE; MIZARSTVO MAROVT, REČICA OB SAVINJI; SAŠA D.O.O., NIZKA; LUKAČ MILENA, MOZIRJE; CIMPERMAN BORIS, MOZIRJE; ZLATARSTVO ROŽIČ, MOZIRJE; TRGOVINA "MIKA", MAVRIČ IRMA, NOVA ŠTIFTA; MARKET NADA, MUHOVEC NADA, MOZIRJE; DROGERIJA PALMA, PINTAR SUZANA, MOZIRJE; BISTRO MERLIN, MOZIRJE; TGM PETEK LUDVIK, LUČE; PEKARNA NARALOČNIK, LJUBNO; KOVINSKA GALANTERIJA DOBELŠEK, MOZIRJE; ELEKTROUSLUGE BITENC BORIS, SPODNJA REČICA; BOUTIQE KRAMER’S, NAZARJE; RTV SERVIS, PINTAR VLADO, SPODNJA REČICA; SKI-SERVIS KUNEJ MATJAŽ, MOZIRJE; RAKUN STANISLAV, LJUBNO; ŠPORTNA ZVEZA MOZIRJE; EOS LJUBLJANA.
Andrej Stefanovič
PISMA BRALCEV
Ob ustanovitvi SDSS v dolini
Ob prebiranju vesti o ustanovitvi Zgomjesavinjskega odbora SDSS se je verjetno marsikateremu bralcu postavilo vprašanje, čemu je potrebno ustanoviti v dolini še eno stranko. Takšno vprašanje bi se še leto nazaj postavilo tudi meni, saj sem v bistvu nestrankarski in povsem navaden državljan, kakršnih je večina v naši dolini. Ker pa so me nevzdržne razmere in pa tudi za ljudi nevzdržni politiki prisilili v to, da se jim postavim po robu z vsemi legitimnimi sredstvi, sem v tem letu prišel do spoznanja, daje boj posameznika v boju do nepoštenih in proti volji ljudi delujočih politikov, podoben boju Don Kihota: z mlini na veter, sem se odločil pristopiti k stranki, ki ima v statutu zapisane stvari, ki so blizu tudi mojim moralnim načelom.
Nikakor ne želim, da bi to pismo izgledalo kot reklama za stranko, ampak želim, da se nam na ta poziv pridružite pošteni in neobremenjeni ljudje, ki vam ni vseeno, kaj počnejo z nami in predvsem z našim denarjem, ki ga moramo plačevati v obliki davkov. Tisti, ki so vam že itak majhno plačo pošteno oklestili pa vam jo bodo še bolj v obliki doplačila dohodnine, s tem pa se bo plačeval javni dolg, ki je nastal tudi zato, ker je nekdo dal garancijo nekemu zasebnemu podjetju, za katerega je dobro vedel, daje v astronomskih dolgovih.
Ob tem bo marsikdo med vami pomislil: "Saj se ne izplača, saj so vsi isti, kaj jim pa moremo..."
Naj vam na to odgovorim s tole mislijo: "Zlo cveti, dokler pošteni nič ne storijo." Verjamem, daje kljub vsemu še vedno več poštenih in zavednih ljudi in če bi isti znali strniti svoje vrste in bi vsakdo pristavil del svojega dela in znanja, bi ustvarili močno silo, ki bi se lahko spopadla z zlom in nepoštenjem. Prijatelji in "prijatelji" me spominjajo, da se v stranko vključujejo tisti ljudje, ki jih v stranki ne bi smelo biti, ker so bivši komunisti, ker so karieristi, oblastiželjni, ker želijo delati na "ho - ruk."
Jasno, da nihče nima niti pravice, še manj pa namena komurkoli preprečevati vstopa tja kamor želi. Bo pa merilo pri udejstvovanju v stranko delo in dejanja. Ce se bodo prej omenjeni ljudje s slednjimi izkazali, da so s srcem za pravičnost in za splošno blaginjo ljudi, bo tudi njihovo delo dobrodošlo. Če pa bodo delovali v nasprotju s prej omenjenim, pa bom storil vse, kar bo v moji moči, da jim tudi s pomočjo peresa onemogočim negativno delovanje.
Naj na koncu napišem še zakaj sem kljub splošno slabi situaciji v državi, še vedno optimist. Ko sem konec lanskega leta zbiral podpise za glasovanje o nezaupnici prejšnjemu predsedniku IS, so mi nekateri sopodpisniki, ki so bolj poznali ljudi in razmere v skupščini, samo zmajevali z glavami in trdili, da lahko v najboljšem primeru dobimo 20 poslancev, ki bodo glasovali za nezaupnico pa vendarle jih je potem, kot je znano, glasovalo 35. To mi je vlilo novega zaupanja in vere, da poštenje in pravičnost vendarle nekoč premaga zlo in da se je za ti dve vrlini vredno boriti.
Pristopno izjavo za včlanitev v SDSS najdete na strani 8.
Mirko Zamernik Podvolovljek
Lepo presenečenje na Dan žena
V domu upokojencev na Polzeli nas je na letošnji Dan žena obiskala vokalna skupina Cvet medicinskih sester iz Celja v spremstvu citrarke Anite Brežnik in harmonikarja Bogdana Mimika.
Začelo se je nekako okrog 3. popoldne, ko nam je gospa Herta predstavila skupino sester, ki so se bile pripravljene predstaviti s svojim petjem. Z veseljem smo jim zaploskali. Vendar nekaj lepega doživetja!
Zazvenele so citre pod prsti Anite Brežnik in razpoloženje je bilo tu. Oglasila se je zapeta beseda. Prepeval je Cvet, sestavljen iz venčnih listov ljubiteljic petja. S svojo žlahtnostjo in radoživostjo so prinesle razpoloženje, ki je kar žarelo tudi pri poslušalcih.
Tudi Bogdan Mimik občinstva ni pomiril, temveč nasprotno - svoje navdušenje nad lepo pesmijo je razlil med poslušalce, da smo vsi zapeli. Monotonost upokojenskega življenja je bila razbita, umetniško doživetje še ni pozabljeno. Čestitam zborovodkinji Vidi Bukovec, da ji je v kratkem času uspelo ustvariti tako uglašen sestav. Tudi v imenu ostalih ljubiteljev lepe pesmi jim voščim nasvidenje in upam, gospa Herta, da še imate njihov naslov.
Ivan Vodušek Dom upokojencev, Polzela
Minila je noč, tudi sanje, bilo je jutro - nov dan, pot se začenja ob potu svojega obraza.
Nesporno je, daje padla trdnjava, kot je redkel nekdo, in daje padel minister, ki si je edini med ministri represivnih resorjev iz nekdanjega Demosa pridobil tolikšno moč in nadzor nad službami, ki jim je nadrejen. Poleg njegovih zaslug za vojaško plat osamosvajanja je demokratiziral vojaško strukturo in nekaterim slovenskim političnim možem s tem v kosti nagnal pravi paranoični strah. Socialdemokrati so z nenavadno mirnostjo sprejeli svoj izstop iz koalicije. Glasnejši so bili v Ljudski stranki, ki da je nad krščanskimi demokrati razočarana in ki odslej nima nič več s SKD. Težke besede, s katerimi si Podobnik jemlje nase grozovito odgovornost razkola v taboru in za katere gre upati, da so bile spregovorjene le v čustveni napetosti teh dni in v želji, da bi iz Janševega padca Ljudska stranka iztržila čim več zase, na račun ljudskega pohujšanja nad krščanskimi demokrati.
Kot ponavadi smo na prangru spet krščanski demokrati (te dni se nekateri tolažijo s šalo, da karkoli v tem trenutku krščanski demokrati narede, bo narobe), katerih krivda naj bi bila, da nismo svojega nasprotovanja razrešitvi Janše izrazili (z grožnjo) z izstopom iz koalicije, če odidejo socialdemokrati. Vendar je bila SKD prva, ki je zatrjevala, da se pojasni tudi vloga predsednika Kučana in v parlamentu dosegla izglasovanje predloga, da predsednik Republike spregovori poslancem o svoji vpletenosti v zadevo Janša. V drugem sporočilu za javnost so krščanski demokrati svoje zahteve ponovili, hkrati pa dovolj modro napovedali, da bodo preučili vse možnosti za in proti koaliciji. Krščanski demokrati smo "preveč" naredili za Janšo in z njegovim odhodom tudi preveč izgubljamo (primer Janša seje pravzaprav zgodil krščanskim, ne social-demokratom!). Janez Janša je v tej vladi postal obrambni minister prav na izrecno Peterletovo zahtevo in to kljub temu, da je prva Peterletova vlada padla tudi z glasovi socialdemokratov, Janez Janša pa je brez pomislekov (V tej vladi nimamo več kaj iskati!) v tej veliko bolj enobarvni vladi (prvi Drnovškovi vladi), kot je sedanja, ostal obrambni minister. Takrat se ne članstvo krščanskih demokratov, ne samozvana desnica, ne kdo drug (niti Ljudska stranka, ki je nato nekaj časa v vladi vztrajala z ministrom Jerajem) ni spomnil, da bi premiera Peterleta podprl z demonstracijami pred parlamentom, čeprav je bil ta simbol prve (in še dolgo zadnje) vlade, v kateri so stranke Demosa imele večino. Peterle je odšel mimo in vsaj enako dostojanstveno kot Janša, javno ni kazal razočaranja nad nikomer.
Krščanski demokrati seveda nismo družba mehkužnežev, neodločnežev, bojazljivcev in ljudi dvomljivega porekla (v vodstvu stranke ni niti enega bivšega komunista, kar za nekatere druge, glasnejše stranke ni moč trditi). Od tega, kar je desno od levega, so krščanski demokrati ne samo največji, ampak tisti, ki so vsa zadnja štiri leta morali biti prvi v kompoziciji in sprejemati odločitve z odgovornostjo, ki je daleč presegala njihove moči in odstotke. SKD je bila tista, ki si je naložila breme vodstva prve vlade, denacionalizacije, privatizacije, sprave, osamosvojitve in kar je še drugih takih velikih besed. S polletnim presledkom po padcu Peterletove vlade je stranka morala misliti ne le zase (nase), ampak tudi za druge, na druge.
Slovenski krščanski demokrati smo tista stranka, ki si nikdar ni mogla privoščiti udobja opazovanja od daleč. Vedno mora imeti pripravljene odgovore in brez počitka ostajati v igri. V boj sojo pošiljale vse krivice in bolečine, pa tudi vsi
kompleksi in frustracije kocbekovstva, domobranstva in povojne stvarnosti; kmetje, lastniki nacionaliziranega premoženja, Cerkev, politični preganjanci in po svetu pregnani Slovenci. Razmislek o biti ali ne biti v vladni koaliciji zato ne zadeva same krščanske demokrate (ali celo samo njeno vodstvo), ampak pomemben del narodovega telesa, z njegovo zgodovino in prihodnostjo vred.
Dovolj mimo lahko rečemo, da smo krščanski demokrati tudi edina izmed desnosredinskih strank, ki je v polnosti užila ves martirij življenja neke stranke in se sproti učila obrti politične taktike, ki često ne prinaša takojšnjega navdušenja volilcev. Slovenski krščanski demokrati smo danes nesporno edina zrela desnosredinska stranka, ki je previharila svojo puberteto. Če je kdo od strank tega pola lahko v politiki, v vladi in parlamentu kaj uveljavljal, smo bili to krščanski demokrati, ali drugače povedano: to, kar so socialdemokrati ali v Podobnikovi ljudski stranki na ves glas govorili, po to smo bili krščanski demokrati poslani v boj (ne boj, mesarsko klanje), da s koalicijskimi partnerji dosežemo kompromis.
Če je padla ena trdnjava, naj ne pade še druga: večja in zadnja, kajti najslabše, kar je moč v tem trenutku storiti, je, da se članstvo krščanskih demokratov prepusti brezplodnemu malodušju, saj imajo tako ali tako rdeči vse v rokah, in se vda pravičniški samovšečnosti, ki polni časopisne stolpce s pismi bralcev, polnih samih sebe. Članstvo krščanskih demokratov si mora (samo) predvsem v lastni stranki poiskati novo samozavest, ne pa da jo išče pri drugih. Prava samozavest izhaja iz odgovornosti, ne iz protikorupcijskih lig, ki danes še so, jutri pa jih več ne bo; enkrat za ene namene dnevne politike, drugič za druge. Izhaja iz opravljenega. Krščanski demokrati lahko pokažemo ceste, Partnerstvo za mir, zaščito kmetijstva, bližnje pridruženo članstvo v Evropski uniji, pot po Evropi brez vizumov, krepko zmanjšan dolg železnic, strokovnjake v državni upravi.
V igri niso le stolčki krščanskih demokratov, tudi ne le dopadenje te stranke ali le njena usoda. Morebitno oblikovanje nove vladne koalicije iz samo dveh strank, LDS in SKD, bi zato utegnil biti korak, za katerega bo krščanskim demokratom nekoč hvaležen pomemben del narodnega telesa.
Predsedstvo OO SKD Mozirje Predsednik mag. Ivo Glušič
V	času od 6. do 8.4.94 je za zdaj neznani storilec v Glinovem obratu termo oken odtujil eno strešno okno in oškodoval Glin Stavbno pohištvo za 15.000 SIT.
* * *
11.4.94	je Franc J. (37) z Ljubnega ob Savinji obvestil policiste, da mu je neznanec v času od 9. do 11.4. z dvorišča odpeljal traktor s priklopnikom in ga kasneje nekoliko poškodovanega vrnil na prvotno mesto. Neznanca še iščejo.
* * *
12.4.94	je ob 12.25 uri policijska patrulja posredovala v družinskem sporu med Andrejo S. (21) in Andrejem K. (24) iz Radmirja. Ob intervenciji sta se sicer umirila, vendar je patrulja ob 22.45 uri morala posredovati znova. Andrej K. je namreč začel pod vplivom alkohola pretepati Andrejo S., zato so ga zaradi suma, da bo s kršitvijo nadaljeval, odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve.
* * *
15.4.94	je ob 00.25 uri doma v Šmartnem ob Dreti vinjen razgrajal in motil družino pri nočnem počitku Martin K. (46). V za to namenjenih prostorih so ga pridržali do iztreznitve.
* * *
16.4.94	je ob 18.45 uri policijska patrulja v Mozirju ustavljala osebni avto, česar pa voznik ni upošteval in je odpeljal naprej proti Letušu. Policisti so zapeljali za njim, med vožnjo pa jih je pobegli voznik z objestno vožnjo oviral.
V	Letušu so ga le uspeli ustaviti in ugotovili, da je osebni avto vozil močno vinjeni Viktor B. (25) iz Velikega vrha. Zaradi suma, da bo z vožnjo nadaljeval, so ga odpeljali na varno v prostore za pridržanje do iztreznitve.
* * *
16.4.94	seje ob 22.10 uri zgodila prometna nezgoda v Lučah. Neznani voznik neznanega osebnega avtomobila je oplazil pešakinjo Marijo R. (39) iz Podveže in odpeljal naprej, Marija R. pa je pri tem dobila lahke telesne poškodbe. Kdor bi karkoli vedel o prometni nezgodi ali pobeglem vozniku, naj to sporoči na policijsko postajo.
Na podlagi 72. člena Statuta občine Mozirje (Uradni list RS, št. 19/93, 35/93), ter na podlagi drugega odstavka 3. člena in 9. člena Odloka o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva (Uradni list RS, št. 20/94) je Izvršni svet SO Mozirje na 3. seji dne 7.4.1994 sprejel
PRAVILNIK
o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva v občini Mozirje
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopek za dodeljevanje posojil iz sredstev občinskega proračuna in sredstev poslovnih bank za pospeševanje razvoja malega podjetništva v občini Mozirje. Sredstva se zagotavljajo iz sredstev proračuna občine, iz sredstev od vrnjenih kreditov za odpiranje delovnih mest ter kreditov po odloku o zagotavljanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva in iz sredstev drugih pravnih oseb.
2.	člen
Sredstva občinskega proračuna se vežejo pri banki in se uporabljajo za:
-	kreditiranje obratnih sredstev;
-	kreditiranje osnovnih sredstev;
-	kreditiranje drugih razvojnih naložb;
-	delno regresiranje obresti.
3.	člen
Za sredstva lahko zaprosijo pravne in fizične osebe s sedežem ali dejavnostjo v občini Mozirje in sicer:
a)	obrtniki ali podjetniki posamezniki;
b)	podjetja v zasebni lasti do 50 zaposlenih;
c)	občani, ki so pri pristojnem občinskem organu ali registrskem sodišču vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za registracijo dejavnosti kot podjetnik posameznik oziroma zasebno podjetje.
Ne glede na določila 1. odstavka tega člena pa se dodelijo sredstva le tistim prosilcem, ki jih bodo uporabili za pospeševanje razvoja malega podjetništva na območju občine Mozirje.
4.	člen
Sredstva se bodo dodeljevala prednostno prosilcem, ki bodo z investicijskim programom dokazali:
-	ustrezno gospodarnost oziroma učinkovitost naložbe ter v čim večji meri:
-	odpirali nova delovna mesta;
-	izkoriščali domače surovine;
-	uvajali ekološko čisto tehnologijo.
Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, ki jih zahteva banka.
5.	člen
Izvršni svet SO Mozirje sprejme sklep o razpisu za pridobivanje sredstev in ga objavi v sredstvih javnega obveščanja.
6.	člen
Sklep o razpisu za pridobivanje sredstev mora vsebovati:
-	skupni znesek sredstev;
-	namene, za katere se sredstva lahko pridobijo;
-	navedbo, kdo so lahko upravičenci za pridobitev sredstev in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati;
-	rok za vložitev prošnje za dodelitev kredita;
-	pogoji, pod katerimi bodo sredstva dodeljena;
-	navedbo vsebine vloge;
-	navedbo mesta za vložitev vloge.
7.	člen
Vloga, s katero se upravičenci prijavijo na razpis, mora vsebovati:
1.	potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma izdano odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja oziroma samostojnega podjetnika;
2.	investicijski program oziroma poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razviden še:
-	delež lastnih sredstev;
OBVESTILA
-	donos in likvidnost projekta;
-	čas vračila vloženih sredstev;
-	ostali pričakovani ekonomski učinki;
-	možnost novih zaposlitev.
3.	druga dokazila glede na namen pridobitve sredstev (predračun za opremo, gradbeno dovoljenje).
4.	Opredelitev ostalih virov financiranja.
8.	člen
Višina kredita lahko znaša maksimalno 50% predračunske vrednosti investicije in ne sme presegati 20% mase razpisanih sredstev.
9.	člen
Doba vračanja kredita je 5 let z enoletnim moratorijem na pričetek odplačila kredita. Kredit se odplačuje v polletnih anuitetah, višino obrestne mere določi Izvršni svet in banka posojilodajalec ob razpisu kredita.
10.	člen
Vloge za pridobitev kredita morajo oddati prosilci v razpisnem roku pri pristojnem upravnem organu za gospodarstvo občine Mozirje, ki opravlja strokovno tehnična opravila za potrebe razpisa.
11.	člen
Upravni organ pristojen za gospodarstvo preveri skladnost vlog z razpisom in nato vloge posreduje v obravnavo komisiji za dodeljevanje posojil.
12.	člen
Komisijo za dodelitev posojil imenuje IS SO Mozirje. Komisija šteje pet članov in jo sestavljajo:
-	1 predstavnik upravnega organa pristojnega za gospodarstvo;
-1 predstavnik Obrtno podjetniške zbornice, ki ga imenuje IO Obrtno podjetniške zbornice;
-1 predstavnik banke posojilodajalca;
-	2 predstavnika IS SO Mozirje.
13.	člen
Komisija za dodelitev posojil izdela predlog sklepa o dodelitvi posojil, ki ga predhodno uskladi z banko posojilodajalca in na podlagi predloga s sklepom odloči o dodelitvi sredstev. Izvršni svet mora o dodelitvi sredstev odločiti v 30 dneh od dneva zaključka razpisa.
Sklep o dodelitvi se posreduje vsem prosilcem v roku 10 dni po sprejemu.
14.	člen
Sklepanje in izvajanje kreditnih pogodb prevzame banka v skladu s pogodbo sklenjeno med Izvršnim svetom in banko.
V času trajanja kreditnega razmerja banka vsaj enkrat letno spremlja izvajanje in učinkovitost naložb in o tem obvesti Izvršni svet.
15.	člen
Kreditne pogodbe sklenjene med banko in prosilcem morajo poleg splošnih določb vsebovati še:
-	obveznost kreditojemalca, da bo namensko porabil kredit;
-	določbo, da je obveznost, ki izhaja iz posojilne pogodbe, mogoče prenesti na ožjega družinskega člana oziroma partnerja;
-	da je kreditojemalec dolžan banki poravnati nadomestilo za opravljene storitve v skladu s tarifo nadomestil za storitve banke.
16.	člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva (obrti in podjetništva) v občini Mozirje (Uradni list RS, št. 64/93).
17.	člen
Pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in prične veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 012-9/94-08 Mozirje, dne 7.4.1994
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVET SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE PRESEČNIK Jakob, dipl. ing. gr., l.r.
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE IZVRŠNI SVET
Na podlagi 5., 6. in 7. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja malega podjetništva v
občini Mozirje (Ur. list RS, št.__________), Izvršni svet SO
Mozirje objavlja
JAVNI RAZPIS
za pridobitev sredstev za pospeševanje malega podjetništva v občini Mozirje
I.	Izvršni svet SO Mozirje razpisuje sredstva v višini 80.000.000,00 SIT. Sredstva se bodo dodeljevala za:
-	kreditiranje obratnih sredstev,
-	kreditiranje osnovnih sredstev,
-	kreditiranje drugih razvojnih naložb,
-	delno regresiranje obresti.
II.	Na javni razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe s sedežem ali dejavnostjo v občini Mozirje, in sicer:
a)	obrtniki ali podjetniki posamezniki;
b)	podjetja v zasebni lasti do 50 zaposlenih;
c)	občani, ki so pri pristojnem občinskem organu ali registrskem sodišču vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za registracijo dejavnosti kot podjetnik posameznik oz. zasebno podjetje.
Sredstva se bodo dodelila prosilcem, ki bodo z investicijskim programom dokazali:
-	ustrezno gospodarnost oziroma učinkovitost naložbe ter v čim večji meri:
-	odpirali nova delovna mesta,
-	izkoriščali domače surovine,
-	uvajali ekološko čisto tehnologijo.
Prosilci morajo izpolnjevati pogoje, kot jih zahteva banka.
III.	Sredstva bodo odobrena kot kredit v maksimalni višini 50% predračunske vrednosti investicije in ne smejo presegati 20% mase razpisnih sredstev.
Doba vračanja kredita je 5 let z enoletnim moratorijem na pričetek odplačila kredita.
Kredit je nominiran v DEM in se odplačuje v polletnih anuitetah. Letna obrestna mera je 12%.
Vloga s katero se upravičenci prijavijo na razpis, mora vsebovati:
1)	. Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnic oziroma izdano odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja oz. samostojn.ega podjetnika;
2)	investicijski program oziroma poslovni načrt, iz katerega mora biti poleg osnovnih podatkov o prosilcu razviden še:
-	delež lastnih sredstev,
-	donos in likvidnost projekta,
-	čas vračila vloženih sredstev,
-	ostali pričakovani ekonomski učinki,
-	možnost novih zaposlitev.
3)	Druga dokazila glede na namen pridobitve sredstev (predračun za opremo, gradbeno dovoljenje);
4)	opredelitev ostalih virov financiranja.
V)	Zahtevke je potrebno vložiti v roku 10 dni od dneva objave razpisa na naslov SO Mozirje - SEKRETARIAT ZA GOSPODARSKI RAZVOJ, FINANCE IN UREJANJE PROSTORA (referent za obrt) PRIJAVA NA RAZPIS, Savinjska cesta 7, Mozirje.
VI)	Prosilcem kreditov, ki so se prijavili na razpis v mesecu januarju 1994, bodo vloge avtomatično upoštevane. V primeru kakršnih-koli sprememb naj le-te sporočijo pismeno v razpisanem roku.
IZVRŠNI SVET SO MOZIRJE PREDSEDNIK: Jakob PRESEČNIK, dipl. ing. gradb.J.r.
m
INFORMACIJE
Predstavljamo vam:
Slaščičarno in trgovino MIŠ MAŠ
Pri Tatjani
Ko smo pred letom dni predstavljali Pekarno in slaščičarno MIŠ MAŠ, je njen šef Janez Petrovič takrat dejal: "Podjetniški nagon vsakega uspešnega zasebnika venomer sili naprej - v nekaj novega, boljšega." Njegove besede se potrjujejo, saj tokrat predstavljamo nov lokal Miš Maša, ki se imenuje Pri Tatjani, najdete pa ga v prostorih bivše gostilne Pri Ceiinšku v Mozirju.
okal tvorita dva dela, ki sta povezana in se s ponudbo medsebojno dopolnjujeta. V prvem - trgovinskem - delu so na voljo vsi izdelki pekarne Petrovič in prehrambeni proizvodi, kot so moka, kis, margarina, mleko, začimbe, kava, suhomesnati izdelki, pijače. V prodajnem programu naj bi se našli predvsem izdelki, narejeni v Zgornji Savinjski dolini, katerih bo s časom verjetno vedno več. V drugem delu so na voljo slaščice vseh vrst s poudarkom na smetani, ki jih delno pripravljajo v Mozirju delno pa v Šoštanju. Zaželeti si je mogoče slastne sadne kupe, Banana Split, ledeno kavo, odličen sladoled, vroče sadje s sladoledom in še kaj. Ponudbo pa dopolnjujejo še prigrizki hitre hrane, kot so hot-dog, hamburgerji, sendviči, pommes frites in palačinke, za katere Pri Tatjani poudarjajo, da so vedno sveži inje zato nanje potrebno počakati kakšno minutko. Toda to res težko, saj vam v prijetnem ambientu popolnoma renoviranega lokala postrežejo tudi s pestro paleto brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Pa še nadležnega cigaretnega dima se vam ni treba bati.
Na vprašanje, zakaj so lokal uredili prav v takšni podobi, Janez Petrovič odgovarja, da je Mozirje s tem pridobilo lokal, v katerem se lahko ustavijo gospodinje pri vsakodnevnih nakupih, malce pokramljajo in se okrepčajo, v njem se lahko v mirnem okolju ob izbranih pijačah dobijo tudi moški, za otroke je na voljo cela vrsta dobrot, sladoled lahko kupijo kar pri vhodu, nenazadnje pa radi vidijo tudi družinske obiske. Glede na bližino šole in svojo ponudbo je lokal naravnost idealen za pripravo hladnih in toplih prigrizkov za potovanja ali izlete v naravo.
Investicija ni bila majhna, dodaja g. Petrovič in meni, da njen uspeh ni vprašljiv. V pomladanskem in poletnem času bo pred samim lokalom tudi manjša terasa, kjer bodo lahko gostje, ki jim to ustreza, našli svoj prostor. Parkirišče je urejeno, delovni čas pa tudi zelo sprejemljiv: trgovina od 6.00, slaščičarna od 7.30 do 20.00, ob nedeljah od 8.00 do 20.00. Kaj pa odlične torte? Da, tudi te lahko naročite tukaj, po telefonu pa na dosedanjo številko 831-489.
Pri Petrovičih razmišljajo o družinskem podjetju, saj so se vsi otroci usmerili nekako v smislu sedanje obrti. Vsak od njih naj bi v prihodnosti prevzel del dejavnosti, kot je to s tem lokalom sedaj že storila hčerka Tatjana. 35 zaposlenih trdno verjame v uspešno poslovanje tudi v bodoče, to pa je nenazadnje osnova za čimbolj prizadevno delo vsakega od njih.	EP
L
Gozdno gospodarstvo Nazarje Savinjska cesta 4 63331 NAZARJE
na podlagi sklepa Zbora delegatov GG Nazarje, z dne 18.3.1994
RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO
1.	za prodajo počitniške prikolice B14 z opremo.
IZKLICNA CENA: 80.000,00 SIT
2.	za prodajo počitniške prikolice Adria z opremo.
IZKLICNA CENA: 100.000,00 SIT.
Javna dražba bo dne 9.5.1994 bo 11. uri na parkirnem prostoru OE Transport in gradnje.
Za udeležbo na javni dražbi je potrebno položiti varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52810-601-18187 ali z gotovino neposredno pri komisiji na dan dražbe.
Pred pričetkom dražbe se interesenti izkažejo s potrdilom o plačilu varščine, pooblaščenci pravnih oseb pa s pisnim pooblastilom, oziroma zapisnikom iz sodnega registra. Kupnino bo najboljši ponudnik poravnal v roku 15 dni po prejemu fakture. Vplačana varščina se kupcu vračuna v kupnino, udeležencem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se vrne. Kupec plača 5% prometni davek od proizvodov, Tar. št.3.
Prodaja se opravi po načelu "videno - kupljeno", kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali.
9582358235 8 23 5 8 2 2 58 23 5 8 2 35823582358235823582358235823582
I za naročnike 10 % ceneje i
* X	t# »
$2858285 8 2858Ì285 S 2888 2 35 82 8 5 828582 8 5 8285828 5 82 8 5 8 2 8 8 8 2 8 I
mm§m
■•BAHA 4«,#.
STEBLOVNIK IVAN
Parižlje 11/c 63314 Braslovče tel&fax: 063/ 721 -667, 063/ 721 -043
- pogrebna služba - cvetličarna
- izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov
- CENA KLASIČNEGA POGREBA Z OSNOVNO OPREMO (KO ODŠTEJEMO POGREBNINO) MANJ KOT 30.000,00 SIT
-	PREVOZ DO 50 KM ZASTONJ
-	RAČUN LAHKO PLAČATE V ŠTIRIH OBROKIH BREZ OBRESTI
POSLUJEMO 24 UR NA DAN
			
		ZAHVALE	
			
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Kristine LEVER
iz Šmartnega ob Dreti
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem, gospe Meliti za poslovilne besede, družini Irmančnikter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ji kakorkoli kdaj pomagali.
Ivan
Žalujoči sin
Glej, zemlja si je vzela kar je njeno, a kar ni njeno nam ne more vzeti in to kar je neskončno dragoceno je večno in nikdar ne more umreti!
(S. Makarovič)
V SPOMIN
Vikici AUBREHT
iz Mozirja
Mineva drugo leto, žalost in neskončna praznina ostajata. Prisrčna hvala za vsako dobro misel na njo, za vsako prižgano svečo na grobu in postanek ob njem. Naše življenje je en sam spomin na ženo, mamico, momo, sestro in teto!
Vsi njeni!
V SPOMIN
Stefan ROSENSTEIN
9. aprila je minilo leto dni, odkar si nas zapustil, vendar pozabljen ne boš nikoli.
Sodelavci Iverne
Ljubo dete sladko snivaj, med krilatci srečo uživaj!
Bila si zaznamovana, si pri Bogu zdaj izbrana.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage hčerke in sestre
Matejke
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste nas teh njenih dvaindvajset let življenja podpirali, razumeli in sprejemali. Posebna zahvala vsem, ki ste nam vteh dneh žalosti pomagali, darovali sveče, cvetje, za maše ali v ta namen darovali, nam pisno ali osebno izrekali sožalje! Hvala dekletom in fantom pogrebcem, ki ste jo spremljali do groba, gospe Joži za ganljive poslovilne besede, gospe Ireni in pevcem za lepo zapete pesmi.
Hvala gospodu župniku za dostojen pogreb in vsem faranom, sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Bog plačaj!
Družina Lamprečnik

OGLASI
i	NOVO, NOVO,
NA LJUBNEM
k l l E
;	Odslej tudi na Ljubnem, Loke 6
HELIOS in IZOLES.
I Barve, laki, redčila, pleskarski pribor, čistila, j poleg tega pa še vse za vodovod, centralno
j ogrevanje, kopalniška oprema.
*
!
: Bogata in pestra ponudba kvalitetnih izdelkov ° ob zmernih cenah, vse na enem mestu, lasten j parkirni prostor in prijazna beseda prodajal-ca.
Tel.: 063-832-011 841-267
SERVIS
HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV VSEH VRST ČE VAM SKRINJA TOČI LEDENJ MENJAMO IZOLACIJO V ČASU POPRAVILA ZAMRZOVALNIKA,
GA NADOMESTIMO Z DRUGIM
SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO PO KONKURENČNIH CENAH SE PRIPOROČA
TERGLAV MILAN POLZELA 137/A TEL. FAX 063-721-406
MLINAR JOŽE s.p.
Šentjanž 40 Rečica ob Savinji Tel. 841-255
Prevozniške storitve z gradbeno mehanizacijo. Sejan gramoz vodni, primeren za vsako betonažo, dostava na dom
UGODNO!
'.•.V.V.V.V.W.V.V.V.V.V
EproS
ELEKTRO-TRGOVINA-MONTAZA Rakovlje 16, BRASLOVČE Tel. 0609/612-649
ZA VAS PRI NAS
Vam po najugodnejših cenah nudimo
*	ELEKTRO MATERIAL
*	VELIKO IZBIRO SVETIL
*	MALE GOSPOD. APARATE Det naše bogate ponudbe
‘kabel PPR3x 1,5	41,80SIT/m
* mavec	59,00 SIT/kg
*	vtičnica motorska
4 X 32 A	977,00 SIT
*	vtikač motorski 4 x 32 A	628,00 SIT
* likalna miza	2.095,00 SIT
ZDAJ JE NAJUGODNEJŠI ČAS ZA NAKUP PRI NAS!
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE.
	V
Trgovina	STEFI
Ljubno, Cesta v Rastke 26	
-olje ZVEZDA 11 			 174,90 SIT
- Radenska 11 			 44,90 SIT
- toaletni papir 10/1 			 184,00 SIT
- detergent za posodo 4I 			 399,00 SIT
-ARIEL 2,4 kg 			1.190,00 SIT
-WEISER REISE 3 kg 			 809,70 SIT
- damski vložki VIR 70			 148,50 SIT
- krema VIKI 550 gr			 281,60 SIT
- na zalogi tudi krmila, žitarice, otrobi, pesni rezanci in	
hrana za male živali.	
Del. čas: med tednom 7.00 -19.00,	
ob sobotah 7.00 - 15.00, ob nedeljah 8.00 - 12.00	
Sp. Rečica 59, tel. 831-848
Na zalogi imamo vhodna, kletna, vikend in garažna vrata, stenske obloge, ladijski pod, zaključne letve, obrezline, deske za prekrivanje streh, gradbeni les...
CENE UGODNE! DOSTAVA NA DOM! ZAPOSLIMO MIZARJA
Pogoji: končana poklicna mizarska šola, zaželjeno vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Podrobne informacije o ponudbi in zaposlitvi po telefonu ali na gornjem naslovu.
OBVESTILA
GLASBENA SOLA NAZARJE
Savinjska cesta 4 63331 NAZARJE
vpisuje za šolsko leto
1994/95
naslednje učence:
-	v malo Glasbeno šolo (starost 5 in 6 let)
-	v pripravnico (starost 7 let)
-	v prvi razred (klavir, harmonika, kitara, pihala, trobila, tolkala in godala). Prednost pri vpisu imajo učenci z opravljeno pripravnico. Brez opravljene pripravnice vpisujemo v prvi razred na oddelek trobil (rog, pozavno, bariton, trobento) in tolkal. Starost učencev 8 do 12 let.
Vpis poteka do 10. junija 1994 v Glasbeni šoli Nazarje.
Informacije dobite po tel. 831-850.
OGLASI
I
I
I
I
I
POGREBNE STORITVE
Ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah:
-	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
-	dekracijo sobe, postavitev odra na domu
-	izkop grobnih jam
-	postavitev žarnih niš
-	ureditev kompletne dokumentacije
-	odštejemo pogrebnino v višini 56.000 SIT
Štiglic Jožica 1 Radmirje 10, I 63333 Ljubno ob Savinji ® Tel. 063/841-029 I
1
1
i
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN
Velenje
Razrez, obdelava in vgraditev mar morta in granita.
UGODNA PONUDBA:
-	nagrobnih spomenikov (v mesecu februarju 15 % popusta)
-	okenskih polic (na zalogi širine 20 cm)
-stopnic
-	tlakov
-	šankov in kuhinjskih pultov
Valentin Podpečan Šalek 20, VELENJE tel. 063/857-558 Uradne ure za stranke: vsako sredo in soboto od 7.00 do 17.00
Predavanje o negi cvetlic in urejanju okolja
V torek, 26. aprila 1994, bo ob 16. uri v dvorani Zadružnega doma v Solčavi predavanje priznanega strokovnjaka g. Zgonca o negi cvetlic in urejanju okolju. Vstopnine ni.
Vabljeni!
Predavanje o varstvu narave
V soboto, 23. aprila 1994, bo ob 20. uri v frančiškanskem samostanu v Nazarjah predavanje g. Petra Skoberneta o varstvu narave v Sloveniji. Vabljeni!
RUMENILO
vi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
ßvetße iti
■i	....
;; Gasilci imajo pravzaprav zelo prilagodljivo organizacijo. I! Njena tradicija traja ponekod že 120 let, pa je kljub temu ;; preživela vse režime, ki so se zvrstili v tem času. Odveč je torej I! bojazen nekaterih, da bo nova lokalna samouprava tej or-;; ganizaciji obesila kamen okoli vratu. Gasilci so le preveč !! iznajdljivi, da bi jih takšna formalnost spravila s poti, čeprav ;; je pa tudi res, da so se sredstva, ki jim jih namenja država, v Z! minulih desetih letih desetkrat zmanjšala. Pa še vedno j; obstajajo. Je to lahko tolažba za bodoče občine?
J!	Na zdravje v Savinjskem gaju! (Jaka Presečnik na tiho sam zase:	(J
J)	"Lej ga, fotografa! Se dobro, da sem svoj trakelj kar na hitro cuknilt")	J J
•i	<•
■L..__________________________________________-____________________I*
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■lil »■
■?5-
ZA RAZVEDRILO
NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV KRIŽANKE IZ 7. ŠTEVILKE:
Svarun, Ardeni, Baltik, Nazarje, at, Taal, asi,
poduk, J, Doberdob, KC, Nana, Iranci,
Isola,
Olsen, MT, Jahve, SK, Niš, Rinka, A, Bojan, tiskar, šalit,
Kenan, tnalce, Jaka.
ARIA : Neustrašna rimljanka, žena Cecilija Paeta EG MONT : Goethejeva tragedija ESBJERG: Ribiško pristanišče na Danskem OGEN: Slovenski pesnik in prevajalec (Mart)
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami iz 7. številke smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (gostinske storitve v vrednosti 4.500 SIT):
Irena Juvan, Prod 15, Ljubno ob Savinji;
2.	nagrada (gostinske storitve v vrednosti 3.000 SIT):
Anica Korenjak, Lesarska c.13, Nazarje;
3.	nagrada (gostinske storitve v vrednosti 1.500 SIT):
Albina Letnar, Luče 102, Luče.
Nagrade koristijo dobitniki v gostilni Na Produ na Ljubnem ob Savinji. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 8. številke vložite v kuverto in jo do petka, 29. aprila 1994, pošljite na naslov EPSI d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje s pripisom "nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih je prispevala proizvodnja in prodaja otroške konfekcije ČIRA ČARA iz Mozirja:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 4.500 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.000 SIT,
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SIT.
Nagrada
zvestemu
naročniku
Za zvestobo Savinjskim novicam, je žreb tokrat namenil nagrado v znesku 3.000,00 SIT
Martinu
DOBNIKU
iz Mozirja, Nove Trate 23
Nagrajenec lahko koristi nagrado v navedenem znesku iz ponudne otroške konfekcije ČIRA-ČARA iz Mozirja.
Čestitamo !
IME IN PRIIMEK: NASLOV:
OBVESTILO REŠEVALCEM:
MINI
SLOVARČEK :
ZAČETNICI
RUSKEGA
VIOLINISTA
OJSTRAHA
NAJDALJŠA STRANICA PRAVOKOTNEGA TRIKOTNIKA
TRIVALENTI
ALKOHOL
ODLAGALI-
ŠČE
VERIŽICA
HIŠNE ŽIVALI
SESTAVIL
METOD
ROSC
VRSTA
KONJSKEGA
TEKA
RUDI ŠELIGO
VIŠINSKA
TOČKA
, DEL ŽENSKEGA KRILA
VITAMIN B 1
ROD ZELIK IZ DRUŽINE ROŽNIC
MEDMET
SMEHA
REKA V MIT. PODZEMLJU
NEMŠKA
PESNICA
SEIDEL
30ETHEJEW MATI
SL PESNIK (MART)
JUŽNOAM.
KUKAVICA
SULTANOVA
PALACA
RED
VOJSKE
SOVJETSKA
ZVEZA
ČOP IZTOK
OBRAČUN SKI PROMET
ZADNJA ČRKA GR. ABECEDE
ZAČETNIK
GR.TRAGED
BIKOBOREC KI SE BORI PEŠ
TIROLSKA
(ORIG.)
ANG.SAHIST
(RAYMOND)
'neustrašna
RIMLJANKA
CELJSKI
GLEDALIŠKI
IGRALEC
(ZVONE)
PREBIVALKE EMONE
NEM. SMUČ. ( FLORIAN )
DANSKO fflHaCQ j PRISTANLSČF
SEBASTIJAN
UGO
TOGNAZZI
SL. PEVKA (MAJDA)
PERZIJSKI
KRALJ
ENAKI ČRKI
ZELENA PO VRŠINA V URBANEM OKOLJU
OKRASEK V ARABSKEM SLOGU
GREGOR
ŽIDAN
lili	OGLASI	
		
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM!
S 1. januarjem 1994 smo ukinili možnost komercialnega oglaševanja v rubriki MALI OGLASI. Ta rubrika je sedaj namenjena izključno relaciji "bralci - bralcem". Zato pa smo kot novo možnost oglaševanja uvedli novo obliko po vzorcu Delove VROČE UNIJE z nazivom MORDA IŠČETE PRAV TO...
Cena 1 cm visokega stolpca širine 8 cm je 1.100,00 SIT. Vabimo obrtnike in podjetja, da izkoristijo ugodno možnost oglaševanja!
'V *7
08©Hir


TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN
Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave. Zagožen, Ljubija 121, tel. 831-109.
ANTENE
Ste slabe volje zaradi slabe slike na vašem TV sprejemniku? Antenske instalacije, meritve in montaža ter RTV servis na vašem domu! Prašnikar, tel. 845-194.
NAJCENEJŠE LETOVANJE
doma in v tujini... pri TURIST Biro Sonja, Nazarje. GAR-DALAND - odhodi: maj - 2., 7., 21., 28; junij - 4., 18., 25. Del. čas: 9-17 ure, tel.: 831-316.
PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL
Prevoz poškodovanih vozil non-stop. Tel. 831-642.
TRGOVINA "TADI"
Vam nudi:
Tajnšek Diana Gornji Grad, Tlaka 32 tel.:843-633
VAM NUDI:
-	rezervne dele Zastava, Golf, Lada, R-4, mot. žage Husqvarna
-	olja za osebna vozila, kmet. mehanizacijo, mot. žage
-	dodatni asortiman
ZELO UGODNE CENE GORSKIH KOLES!
Pri nakupu nad 6.000 SIT možnost plačila na2 čeka. Pri gotovinskem plačilu nad 5.000 SIT 5% popusta, nad 10.000 SIT 10% popusta.
Del. čas: 8.00 - 15.00, sobota 8.00- 12.00.
Mali oglasi do 10 besed, poslani na kuponu iz zadnje številke Savinjskih novic, so brezplačni. Vsaka nadaljna beseda 110,00 SIT. Mali oglas v okvirju 1.100,00 SIT.
Ugodno prodam synthesizer Casio Sa-20. Tel.:831-262.
Prodam belo dolgo birmansko obleko št. 13. Cena po dogovoru. Jožica Kramer, Loke 8,63333 Ljubno ob Savinji.
Prodam dobro ohranjen raztegljiv trosed in fotelj. Tel.: 832-084.
Prodam novo fantovsko birmsko obleko št. 12 za 5000 SIT. Tel.: 831-179.
Prodam rabljen jedilni kot. Cena po dogovoru. Tel.: 831-179.
Prodam igrice FAMILY COMPUTER 10.000 sit + 2 disketi. Tel.: 831-179.
Hišo vzamem v najem. Predplačilo za eno leto. Naslov v uredništvu.
Prodam novo visokotlačno kom- ' binirano peč Ferotherm za v kopalnico, 20% popusta. Tel.: 831-593.
Prodam elektro motor 11 KW. 2900 min. Zvonko Tkavc, Dol-Suha 5, Rečica ob Savinji.
Iščemo delo pastirja v planinah. Tel.:855-182.
Prodam telico simentalko za pleme ali zakol, staro 1 leto. Rifelj Ferdo, Attemsov trg 36, Gornji Grad.
Strešna termo okna, Glinova 65 x 112 prodam 20%ceneje. Tel.: 844-104.
Prodam trisobno stanovanje - 68 m2 v G. Gradu, Novo naselje 1, II: nadstropje, cena po dogovoru. Tel.: 885-386.
Prodam zazidljivo parcelo v Studencih (Žalec) 2000 m2. Tel.: (063)721-517.
Prodam prašičke 8 tednov stare, TVB ekran 51 in avto Tavrija, dec.
92. Tel.:841-345.
Prodam Lado Samaro 1300, I. 90. Tel.: 831-915, zvečer.
Prodam lepo, kvalitetno seno. Tel.: 832-237.
Gozd in travnik v Mozirju prodam. Cena po dogovoru. Inf.: 062- 819-318.
Mirno, delovno, mlado kobilo z rodovnikom prodam. Tel.: 885-412.
Prodam novo spalnico "Selma-2" -Janez Melavo, Sp. Pobrežje.
Prodam ojačevalec FBT Amplifier Jumbo 600 R za bas kitaro in mikrofon. Cena po dogovoru. Tel.: 841 -500.
Prodam seno. Tel.: 831-472.
Prodam gorsko kolo z nekaj dodatne opreme uvoženo za 350 DEM. Tel.: 841-088.
FIAT 750, let. 1985, registriran do aprila 1995 prodam. Tel.: 832-984.
Prodam Jugo 55, letnik 90, reg. 2/95. Tel.: 832-665.
Prodam električni štedilnik po ugodni ceni. Tel.: 844-163.
Prodam APN-4 in avtomatik. Tel.: 843-247 od 12.-14. ure.
Prodam sodobnejšo spalnico z jogi vzmetnico. Tel.: 841-054, popoldan.
Prodam kombinirano balkonsko ograjo kovina-les, cca 10 m. Ugodno. Tel.: 831-665.
Ugodno prodam rabljeno, raztegljivo, ohranjeno sedežno garnituro. Cena 15.000,00 SIT.
V najem vzamem hišo z vrtom v Savinjski dolini do 25 km iz Celja, informacije: tel: 21-825 po 19.00 uri
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
MARKETING d.o.o.
63 311 Polzela 38 tel.& fax: 063/721-052
I SUBARU		FIAT		0C SB
\ Vivio GLI 4WD	17.980 DEM	Uno 1,0 i.e. CAT	14.590 DEM	S
* Justy J 12 4WD	22.560 DEM	Tipo 1,6 i.e.		SB 1»
“ Impreza Compact		SX CAT	19.490 DEM	H OC
« 2WD 1,6	31.850 DEM	Tempra 2,0 i.e.		SB >0
» Legacy Ranger		SX CAT	23.600 DEM	s oc
“ 1,8 4WD	36.000 DEM	Tempra 2,0 i.e.		so s
° Ugodni kreditni pogoji na 48		SLXCAT		oc B
“ mesecev		automatica	24.830 DEM	so s
1 DAIHATSU		Croma 2,0 i.e.		oc B
® Charade TS 1,0	15.280 DEM	CAT	29.790 DEM	OC
« Cuore CAT	16.800 DEM	ALFA ROMEO		B so
‘ Hijet Van	18.400 DEM	T. Spark CAT	36.110 DEM	a oc
“ SAMARA		PEUGEOT		>0 a
l 1300/3V že od	858.000,00 SIT	106 že od	18.460 DEM	oc B
« 1500/3V že od »	894.000,00 SIT	306 že od	21.000 DEM	so a
MOBITEL
Omogočamo nakup in montažo že od 2.290 DEM + TPD -4.390 DEM + TPD Posredniška prodaja rabljenih avtomobilov.
Brezplačen vpis v posredniško prodajo staro za novo.
MZ 125 - SAXON SPORTSTAR
EM 125	3.890 DEM
Auto akustika Blaupunkt Auto alarmi GT.
Al. platišča že od 12.000,00 SIT
Sončne strehe že od	24.000,00 SIT
FARMONT
SBBSSXSBQI8aAg8Bfig8Bfla!8BfiRlXBfiB8B928BB8SSfiBi8Bfig8BBg8Sag88B8XX
/o ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani upokojenci
Ali ste že razmišljali o tem, da bi tudi vi prejemali pokojnino na hranilno knjižico ali tekoči račun?
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam takšno možnost nudi in vas vabi, da se tudi vi pridružite številnim upokojencem, ki to storitev banke že dalj časa s pridom uporabljajo.
Postopek za prejemanje pokojnine prek hranilne knjižice ali tekočega računa je enostaven, prednosti takšnega izplačila pokojnine pa so:
-	pokojnina vam je na voljo že zadnji delovni dan v mesecu,
-	obresti vam bodo tekle že od prvega dne nakazila pokojnine -ne glede na datum vpisa v hranilno knjižico, prihranite pa si tudi poštno pristojbino,
-	vpis pokojnine v hranilno knjižico vas tudi časovno ne veže, saj ga lahko opravi namesto vas katerakoli pooblaščena oseba, ki ji boste izročili hranilno knjižico ali pa boste to storili sami kdaj kasneje, če trenutno ne potrebujete denarja,
-	kot varčevalec LB Splošne banke Velenje d.d. imate pravico do kreditov, ki jih banka odobrava občanom.
Mnogi upokojenci, ki so to že storili, so s tem načinom poslovanja zelo zadovoljni; posvetujte se z njimi ali pa se obrnite na najbližjo enoto banke.
4» D US ETI rio „
Podjetje za trgovino, komisijsko prodajo in servisne storitve nudi na svojem sedežu v Parižljah 8/a (pri mostu čez Savinjo), 63314 Braslovče:
SERVIS
-	vseh vrst motornih žag
-	vrtnih kosilnic
-	kosilnikov in motokultivatorjev
-	motornih škropilnic
-	ostale drobne kmetijske mehanizacije
IN VAS VABI V SVOJO PRODAJALNO, KJER LAHKO KUPITE
-	motorne žage JONSERED, STIHL
-	vrtne kosilnice JONSERED
-	kosilnice na vrvico JONSERED, STIHL
-	motorne škropilnice STIHL
-	rezervne dele ACME, LOMBARDINI, MAG
-	meče, verige, pogonske zobnike OREGON za vse vrste žag
-	zahvalne sisteme, cevi za zalivanje... IPPIERE SIROTEX
UGODNO
KOSILNICE IZ PROGRAMA BCS (zagotovljeni rezervni deli in servis)
ODPRTO: vsak dan razen nedelje od 7.00 do 18.00 Informacije na tel. 063/721-137
SAVINJSKA
trgovska družba io.0. Žalec
/ ;iAr
\B
X /'
ekspozitura Žalec
NUDIMO
SUPER POSOJILO SUPER POSOJILO SUPER
za vse blagovne skupine BREZ POLOGA
6 MESEČNI KREDITI,
MINIMALNA FIKSNA OBRESTNA MERA
12 MESEČNI IN
MESEČNI KREDITI S SAMO
8% real
No OBRESTNO MERO
V NAŠI PONUDBI TUDI ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP POHIŠTVA IN SICER:
9 ČEKOV ALI OBROKOV, 20% POLOGA IN
BREZ OBRESTI
INFORMACIJE
PRODAJALNA GAJ MOZIRJE TEL.832-825 ali PRODAJALNE sm SAVINJSKE TRGOVSKE DRUŽBE
Celje - skladišče
Sixvùyjiv
PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE

D-Per
ŽE LEZN 7/1994 M OZ I F
5000001673,8
TEL: 831
			
Mivka bela za fasade $	510,00 SIT	Strešnik Bramac vseh	
Mivka rjava $	440,00 SIT	barv kom	108,00 SIT
Mivka rinfuza m3	5.000,00 SIT	Strešna lepenka, izotekt stare cene	
Cement Trbovlje $	500,00 SIT	Vinogradniški stebri kom	842,00 SIT
Betonske cevi 1m		Parket hrast lamelni m2	1.350,00 SIT
za greznice	6.508,00 SIT	Cisterna za olje 2000 I	35.112,00 SIT
Ostale betonske cevi		Ventil radiatorski	
vseh dimenzij		Armai 1/2" kom	908,00 SIT
Armaturna mreža 8/5 kom	3.462,00 SIT	Ventil radiatorski	
Armaturna mreža 6/6 kom	2.240,00 SIT	Armai 3/8" kom	700,00 SIT
Tervol m3	3.425,00 SIT	Ventil kroglični	
Siporex vseh dimenzij m3	9.277,00 SIT	Kovina 1" kom	591,80 SIT
Modul opeka kom	47,50 SIT	Koleno pocinkano	
Salonit plošče 8V kom	795,00 SIT	Titan 1/2" kom	57,20 SIT
		Enoročne in ostale pipe Armai	
COBISS
Nudimo vam tudi ves ostali material za vodovod in ogrevanje proizvajalcev TITAN in ARMAL
po tovarniških cenah!
Možnost dostave na dom in plačila na 4 čeke brez obresti!
OBVESTILA
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
18.04.	do 24.04. KRALJ CIRIL, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609-616-978 (841-410)
25.04.	do 02.05. LEŠNIK MARJAN, dr. vet. med. Ljubija, tel. 0609-616-978 (831-219)
03.05.	do 08.05. ZAGOŽEN DRAGO, dr. vet. med. Ljubno, tel. 0609- 616-978 (841-769)
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE,
tel. 831-017, 831-418, 0609-616-978
IZDAJA ZDRAVIL: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH
PUNKTIH.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje
18.04.	do 24.04. JERAJ FRANC, Prihova, tel. 831-910
25.04.	do 01.05. LEVER PETER, Paška vas, tel. 885-150
02.05.	DO 08.05. TRATNIK FRANC, Pusto Polje, tel.831-263
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
MATIČNA KRONIKA ZA MAREC 1994 ROJSTVA:
Rodilo seje 15 deklic in 5 dečkov.
SMRTI:
1. Podpečan Zdravko, 1929, Gornji Grad, Attemsov trg 4; 2. Rajter Angela, 1902, Bočna, Bočna 42; 3. Petek Dominik, 1943, Šmiklavž 53; 4. Andrejevec Jožef, 1914, Bočna, Bočna 88; 5. Štorgelj Cecilija, 1913, Lenart pri Gornjem Gradu 32; 6. Lamprečnik Mateja, 1972, Bočna, Bočna 3; 7. Bric Jožef, 1920, Volog 7; 8. Hofbauer Anton, 1946, Nazarje, Zadrečka cesta 9; 9. Mirnik Amalija, 1914, Žlabor 19; 10. Hribernik Franc, 1911, Dobletina 1; 11. Klinar Ludvik, 1938, Dol Suha 21; 12. Marjanovič Božidar, 1906, Mozirje, Na trgu 17; 13. Hudej Janez, 1923, Lepa Njiva 18; 14. Pančur Frančiška, 1919, Krnica 23; 15. Pevc Rozalija, 1902, Radmirje 7; 16. Štiftar Frančiška, 1909, Planina 14;.
POROK NI BILO:
SPORED FILMOV KINO LJUBNO OB SAVINJI
23.04.	in 24.04. NA OGNJENI ČRTI - ameriški film - kriminalka
30.04.	in 01.05. NESKONČEN DAN - ameriški film - komedija
KINO "JELKA" NAZARJE
23.04.	in 24.04. TATOVI TELES - ameriški film - grozljivka
30.04.	in 01.05. UNIČEVALEC - ameriški film - triler - akcijski
KINO "DOM" MOZIRJE
23.04.	in 24.04. UNIČEVALEC - ameriški film - akcija
30.04.	in 01.05. POPOLN SVET - ameriški film - drama
EPSI