330
Naši dopisi.
V Gorici 8. okt. — Recite, kar hočete — prav z vremenom moram začeti. Celo leto nismo imeli tako lepih dnevov, kakor zdaj; tako toplo je, da se mora se celö naša lepa Gorica temu čuditi. In naši ubogi dečki morajo po novem počitničnem redu — v šolo hoditi! Kedo ne bi se spominjal onega dečka, ki ga je mati podila v šolo in je nazadnje — j°kaje — šel, pa srečavši po poti psa stokaje rekel: „Beat tu čan, 0 che no ti toča Ja a škuela" (blagor tebi, pes, ker ti ni treba hoditi v šolo). Kaj hočemo, naši gospodarji hočejo tako; zahvalimo Boga, da ni še slabše. Malo je manjkalo, da nam niso vsilili Vaših Ljubljanskih počitnic (od 15. julija do 15. septembra). Ta bi bila lepa! Stari Izraelci, ko so hoteli reči, da je kedö prav srečen, imeli so navado reči, da počiva pod trto in figovim drevesom; našim sedanjim otrokom pa ne privoščijo te sreče — spod trte jih vlačijo v šolo. — Jez hočem danes vsaj v duhu enomalo pod trto počivati, saj prav te dni v naših Brdih trgajo. Ben dim a je slaba, da skoraj ne more biti slabša; četrti ali tretji del navadne bendime je ali k večemu tu pa tam polovica in vino ni posebno dobro. Cena mu je primeroma nizka, ker je še dokaj starega vina ostalo, kateremu proti lanskemu kup raste. Novo so prodali nekateri po 12 gld., staro znabiti tudi doseže to ceno (v tem, ko je šlo lani po 8-10 gold. kvinč). — Spod trte podajmo se spet v šolo. V vse tukajšnje učilnice se je dalo vpisati letos prav veliko mladine. Tako se je na pr. oglasilo za gimnazij 100, za realko nekaj malega manj učencev; sprejetih je po preskušnji v gimnazijo 80, v realko okoli 70 novincev. V pripravljavnicah za srednji šoli je — v realkini 100, v gimnazijski 70 učencev. V ženskem izobraževališču je 18 novih gospodičin , 18 pa so jih zavrnili. Zarad pomanjkanja omike se tedaj svet še ne podere! — Preskušnje v dosego pripravnosti za učiteljstvo bodo pred tukajšnjo komisijo od 6. novembra t. L naprej; čas, prošnje vložiti, je do 25. dne t. m. — S tem sem se šolskimi čenčami pri kraji in zdaj urno kaj o deželnih volitvah, saj to je naše mrzlo-goreče „vprašanje". Volitve so tedaj razpisane ! Dne 29. oktobra bodo volile kmečke občine; 4. novembra mesta, trgi, obrtnijski kraji in kupčijska zbornica; 8. novembra bode volilo veliko posestvo laško in 11. novembra veliko posestvo slovensko in posestniki mesta Gorice. Stvar postaja resna. Naši „patres in filii patriae" posnemajo Vas Ljubljančane in pozvedavajo neki,  kam   se občno merjenje po deželi nagiba,   da bi
E ostavili take kandidate, kakoršnih Ijudjć sami žele. To i bilo lepo, ko bi res tako bilo. — Dne 3. in 4. t. m.
je imela kmetijska družba občen zbor v Cer-vinjanu v Lahih; bile so razstavljene tudi razne s^rte grozdja in vin. Sešlo se je blizo sto imenitnih posestnikov; kmetom laškim (kolonom) so vse take in enake lepe reči — španjske vasi. Predsednik kmetijske družbe Fr. grof Coronini je imel o tej priliki lep govor. Delile so se tudi medalje; sreberno medaljo sta dobila baron Ritter, posestnik v Monasteru, in g. Jachia *) iz Rude; bronena medalja je podeljena 5 razstavcem. — Z debelimi črkami je zapisano danes po naših oglih: „Balio a S t. Andrea, a Salcano, a Oslavia." Jutre bomo slišali ^ koliko ranjencev bo v 3 treh krajih. Sinoči pa smo imeli „ballo" brez plesa tukaj v Gorici pri „Tržaškem mestu". Zidarji iz Muše in St. Lorenca (sploh surova druhal) so pili „likof", ker so bili spravili pod streho tukajšnjo vojaško oskrbovalnico (kateri so drugo nadstropje dozidali); stavitelj jim je plačal piti in nasledek pijanosti je bil, da so enega fizmed svojih?) prebodli in krčmarico v roko vrezali. — Tudi v Rihenbergu je unidan nek mladeneč očeta nekega dekleta ubil, ker ni pustil hčere ž njim plesati („ballo"!!); in v Brdih so fantje menda tudi vsled plesa (,,ballo"!!) in pijanosti nekemu svojemu tovarišu vrat skoz prerezali , pa ni umrl. — Kaj, ko bi naš prihodnji deželni zbor kako postavo naredil zastran plesov, da se pride v okom njihovim nasledkom, ki so že preveč sramotni za našo deželo!? Saj menda tudi že cerkvena oblast poti in pomočkov išče, da bi od svoje strani ustavila ali vsaj omejila hudobije, katerim so shodi in plesi vzrok ali prilika.
— V zboru političnega društva „Sloga" sta za deželna poslanca za Goriško okolico bila enoglasna izbrana dr. Ton k Ji in prof. Po vse.    Slava!
Iz Trbiža na Koroškem 8. okt.  - Priprave za že- *
leznico, katera ima od tod v Italijo iti, se pri nas jako živahno vršijo. Mnogo inženirjev pod vodstvom nadinženirja Mavricija Tisehlerja izdeluje natančne načrte za pot te železnice, katera bode šla čez zgornji Trbiž, Zabnico in Naborjet (Malborget) v Potablo (Pon-tafel), kjer se potem v Pontebi za, Italijansko železnico sklene. Se ta mesec se ima stavba te železnice izročiti podvzetnikom, ki se za njo oglasijo.
Od pobresya Kulpe 3. okt. — Kako skrbi sedanje gospodarstvo za kmetiški stan, ki je po davkih že tako preveč tlačen, kaže sklep kupčijskega ministerstva, oziroma poštnega vodstva: popustiti več v novejšem času vstanovljenih pošt po krajih od mest preveč oddaljenih. Kako priležne so bile take pošte tu okoli, na priliko v Adleščah, na Vinici in drugih krajih ne le duhovščini in učiteljem, ampak tudi priprostemu ljudstvu, dalje trgovcem po mestih, ki imajo ž njim' večkrat opraviti, posebno pa časnikom, tega dokazovati ni še le treba. O tem tu le par dokazov. Te dni me je pihnil veter v Adlešiče, kjer slučajno naletim na gospoda župnika in ^učitelja. (Adlešiče so kake tri ure priležne hoje od Črnomlja). Dokler je tu bila pošta, so se dobivali časniki in pisma naglo in poceni. Kako pa zdaj? Če hoče kdo poslati kako pismo po posti ali po časnike in pisma tje, mora si, če ni posebne prilike, najeti pota za 12 grošev. Ako bi tedaj hotel vsaki dan posebej pošiljati na pošto, bi ga pisma in časniki stali vsaki dan po 12 grošev više od onega, ki jih na priliko iz Dunaja v Trst dobiva, zato so vsi naročniki, ki so prej po takih poštah dobivali svoje časnike, primorani popustiti vsaj po večkrat na teden izhajajoče liste. — Drug slučaj. Potujočega po Gorjancih me dohiti kmet s pismom v roki in me prosi, naj mu ga pre-
*) Jachia-vo belo vino (redka reč v Furlaniji) sem imel letos priliko piti; izvrstno je res.                                  Pis.
berem. Bilo je iz Bavarskega (kajti iz tega kraja ljudje pogosto zahajajo na Nemško). Pogledavši napis, ki se je glasil 2. septembra, ga prašam, kdaj je pismo prejel? „I, danes", odgovori, „ko sem šel v Metliko pra-šat, če je kaj zame na pošti." V pismu naznanja sin očetu, naj ne proda vinograda, ker mu denar, ako ga potrebuje za davke, on pošlje. Mož, to čuvši, se prime za lase in vse iz sebe kriči: „Jaz sem pa že prodal kos vinograda v zgubo, ker nisem upal pomoči od sina." Ves nevoljen maha dalje po cesti in kolne pošto. — Prašam tedaj , ali velja, izgovor poštnega vodstva, da take male pošte so mu v zgubo? Gotovo ne! kajti ljudstvo ne plačuje svojega davka od svojih pridelkov edino le zato, da jih sme vživati, če mu jih kaj ostane, ampak po mojih mislih tudi zato, da država skrbi za-nj, kolikor more in mora.
Novoniesto 7. okt. -— Častiti gospod Karol Rude ž, deželni poslanec, je podpisanemu vodstvu blagovoljno izročil 20 gold. 50 kr., katere je prejel kot porotnik za odškodnino svojih potovanjskih stroškov od c. kr. sodnije Novomeške, s tem naročilom, naj se obrnejo na korist podpornemu dijaškemu društvu. Za to blago darilo se čutimo dolžne, častitemu gospodu izreči javno zahvalo.                                     Vodstvo c. k. gimnazije.
Iz Postojne 7. okt. — Ker nam „Novice" vselej v dvomljivih primerljejih radovoljno pojasnila dajejo, zato prosim, naj bi tudi v sledečem prigodku svoje mnenje prijazno izrekle, ter dvombo o popisani stvari odstranile. — Še le te dni sem izvedel, da g. F. v Postojni, ki ni še samovlasten, ima po §. 17. obč. reda pravico biti odbornik v občinskem odboru. Ker pa njegov Bkrbnik dr. Deu, ki je po §. 13. obč. reda že sam v občinski odbor izvoljen bil, ne more zastopnik svo jega varovanca ob enem biti in dveh glasov v zboru imeti, zato je nekega g. K. pooblastil, da ta namesti maiolet-nega g. F. kot odbornik v seje občinskega odbora hodi. Prosim pojasnila: ali je imel dr. D. kot skrbnik malo-letnega g. F. pravico v tem primerljeju za imenovanega varovanca druzega pooblaščenca postaviti, da k občinskim sejam hodi?                        Postojnski tržan.
Odgovor vrednistva. Radi vstrezamo želji Vaši ter Vam objavljamo, da zastopnik zavarovanca, to je, tacega rnaloletnika, ki od svojega posestva v občini plačuje vsaj 100 gold. ali od svoje obrtnije ondukaj vsaj 200 gold. direktnega davka brez vštetih priklad, ima po §. 17. obč. postave pravico koga druzega pooblastiti namesti sebe, pooblaščenec pa mora biti Av-strijsk državljan ter samovlasten in da mu ni na poti nobeden izmed izimajoeih in izmetajočih vzrokov , ki jih določujejo §§. 3., 10. in 11. volitvenega reda.
Iz Osiloice. — Pri novi volitvi občinskege starešinstva je bil posestnik Jožef O ž ura za župana, Anton Kaicič in pa Pavel S timar sta bila za svetovalca izvoljena.
Na Slapu poleg Vipave 8. okt. (Letošnja preskuŠnja učencev tukajšnje deželne vino- in sadjerejske šole) vršila se bode dne 30. t. m. dopoldne. Vse prijatelje umne sadje- in vinoreje in v obče kmetijskega napredka vabi k obilnemu pohodu te preskušnje
vodstvo šole.
Iz Ljubljane. — Vzemimo kakoršen koli veliki časnik v roke, povsod vidimo, da za Turke in Magjare se bližajo osodni dnevi: zoper une bo vzela Rusija sodbo v roke, zoper te pa se pripravljajo — in to celo Ljubljanski ustavoverci — na boj o zadevah nove pogodbe Avstrije z Ogersko. V zadnjih dveh mesecih letošnjega leta se bode tedaj pisala „velika pratika" za Azijatska sorodnika: Turka in Magjara.
— (Odbor družbe kmetijske) je naročil g. Piskarju, naj kmalu še enkrat gre v Šmartno pri Litiji in pa
v Staroloko dopolnit nauk predivstva, za katerega je v obeh krajih marljivih gospodarjev našel. — Vred-ništvu „Novic" je gosp. Pisk ar že poslal poročilo o svojem potovanju.
—  (Naš gosp. GoršiČ) je v Trbovlje na Štajar-skem naredil nove orgije na tako zadovoljstvo umetnikov in ljudstva, da mu v „Slov." gosp. župnik in župan ondašnji očitno hvalno spričalo dajeta za izvrstno delo kakor za pošteno ceno.
—   (Na živinski mesečni sejm) 8. dne t. m. so pripeljali malo živine (konj in goved), pa nič dobro rejenih volov, kajti kiaje povsod pomanjkuje in zato tešijo staro kot mlado živino, posebno pa enoletne te-lice in voličke po nizki ceni proč; — prešiči se še cene držijo, po 18 do 24 kr. stari funt.
—   (Nacrte treh postav o odvračanji in zatiranji goveje kuge) je uni mesec ban Hrvaški izročil deželnemu zboru Zagrebškemu v obravnavo. Te postave niso le samo nujno potrebne Hrvaški in Slavoniji, temveč tudi sosednim slovenskim deželam, ki se stikajo z mejami Hrvaškimi. Na milijone škode so vse te dežele že trpele zato, da ni na Hrvaškem ostre postave proti tej pošasti, ki se izprva z zdatno eneržijo zadušiti da brez velike škode, pozneje pa , ko je zatrošena po deželi, ni moči je več lahko zatreti. To tudi je eden onih sovragov, ki ga je po naših deželah vsula tista nesrečna Pandorina puška, kateri je ime dva liže m, kateri Avstrijo politično in finančno vničuje! Naj bi si gospodje v Zagrebškem zboru ne ubijali glav z osnova-vanjem te postav, prepišejo naj v Cislajtaniji veljavne, pa imajo zase in za nas dober zakon!
—  Z veseljem smo brali v „Učit. Tovaršu" popis konecletne javne preskušnje v razredni ljudski šoli St. Jernej s ki na Dolenskem, ki šteje okoli 356 otrok vpričo predsednika krajnega šolskega sveta g. Karola Rude ž a, deželnega poslanca. Popis te preskušnje nas je spominjal onih lepih časov, ko so se še slovesno kon-čavale ljudske šole z javnimi preskušnjami. Ganilo nas je poročilo, s katerim pisatelj sklepa popis svoj, ki pravi: „Med poslušavci bilo je videti tudi nekaj mater, ki bile bi šle rade poslušat, a notri priti ni bilo jim mogoče, ker šolska soba je bila vsa polna, poslušale so toraj zunaj šolske izbe." — Vodja meščanske šole v Gradcu gosp. Rehaček je v zadnjem učiteljskem zboru Celjskem pač pravo trdil, ko je rekel, da „z ljubeznijo in z lepimi besedami se srca kmečkega ljudstva dado veliko lože za šole pridobiti kakor z groženjem postave."
—   (V Horjulu) se je 1. dne t. m., kakor „Slov." piše, tudi jako slovesno vršila „demantna maša" pre-častitega gospoda A les a J era le. To pač je posebna milost Božja, da duhoven težavni in nevarni posel 60 let opravlja in je na telesu in duhu še tako krepak, kakor je starosta duhovščine Kranjske gosp. Jerala v 85. letu svoje starosti. Naš ljudomili starček jo je zaslužil. Presv. cesar je starčeka ravnokar poslavil s zaslužnim zlatim križem s krono. Bog ga poživi še mnogo let!
—   (Kocevarje), ki se po svetu klatijo s prodajo pomaranč in druzih sladkarij po kavarnah in krčmah, poleg prodaje pa srečkati dajejo še mnogovrstno drugo blago z neko igro, ki se „grad — ungrad" imenuje, je c. kr. deželna vlada na Ceskem z ukazom od 20. avgusta t. 1. pod ostro nadzorstvo Pražkega magistrata in okrajnih glavarstev djala, ker ljudi s svojimi igrami sleparijo in drugim trgovcem škodo delajo. — Glede davka, ki ga havsirarji Kočevski od svoje kramarije plačujejo, je pa finančno ministerstvo določilo, da po cesarskem patentu od leta 1818. odločeni pridobitni davek za Kočevske havsirarje po 1 gold. 33 kr. velja le za domače kraje; če pa gredo z doma, morajo
331
odrajtovati davek po razmeri tiste dežele, v kateri hau-sirajo, tedaj na Dunaji 5 gold. 25 kr., s priklado pa 8 gold. 8972 kr. — Tudi naši deželi bi se veliko veliko stroškov pribjanilo, ki jo ti hausirarji po tujih bolnišnicah stanejo, ako bi Kočevarji doma ostali in si s poštenim delom, s kako obrtnijo kruh sluili, ne pa po svetu postopali.
— (Konecletne preskusnje o podkovski in zivino-zdravski soli) so 23. in 24. dne t. m. dopoldne in popoldne, in pa 25. popoldne. Ker so preskusnje očitne, naj pride poslušat, komur je mar izvedeti, koliko znajo učenci.
332