Pcpstjii zapiski e obiska v Trstu (Ned&l jemanje) Kd te ko ostiinem sam, se gavenij da Je zdaj najlepši čaa 2a br«? "iil^nf klatenj«.. Odmisliti skušam vs« spomine, ▼««, kar vem •: Trstu, vse čustveno In domišljijsko preffi«>ženje, ki sem ga pcdedoval od dnigib ali pa pridobil v knjigah, veo na vlako Egidoviatit Popol^ioma hočem biti odsoten z mislimi, pri= pravijea sem samo gledati^ poslušati^ občutiti* ^oje oči bi morale posteti objektiv, brez »veze z možgenlt prizadevam a« vživeti v angleškega ali francoskega turista, pa se mi nlka= kor Me posrečil Kdor ja v ml .-.dosti ali kadarkoli pozneje vs* trepetal ob Presemvi, Gregorčič^, Cankarju, KoB<}velu» n« tar^-re boditl po Tretu, ne' da bi mislil na usodo ljudi našega ' jezika in krvi* In tiidi moral bi biti prvič, v Trstu. Stere palače me gledajo in se posmehujejo^ Kot, da so me i 0*1», ko sem tolikokrat utrujen stopal pod oboki in se umi^ icsl filobusom. llerodno in sgubljeno obhodim Borzni trgi ker ':e hiti po opravkih, se tudi sam vključim v reko pešcev. Duh >"? benrioii ni ako c r, kot je bil pred leti, saj na tržac: ifclh uli aa primerjavo. Red bi vsaj neznatn« ma;|boij, a zgoščen lia stvaren posnetek preteklosti pridafužll živi sedanjostit Zdi se mi* da zmeraj nastane nekakšna prazs ninfiij, Če 3tva,r-' «e dojamemo tudi z njiJiovo preteklostj4. Mislim *rudi, da so, razen v ljubezni^ kjer dva človeka izpol*-njujeta vesoljnoBtj vsa Človekova doživetja nepijpolna, če « njim ko ne doživljajo njegovi bli;;,;/,ji, T^ iai v vf^i^i^^ii '^Živl ta trg v raznih dt5bali polpretekle ;godf»^ e, Kakšpft apler narodnih^ plemenskih, nazorskih .in 'o''. ib vpratštADj! S filmsko bliskov!tostjfj mi v duhu beži^ io rl drw.t^ Ea drugiin. Potem pa se sprašujem, č® morda i urcčen* do me sme rej preganja to sgodovlnsko breme. Ka= 1 i p« -rskeiBu Slovencu bo b:rez poznavanja štrvilniij C fo^ '; vari skoraj nemogoče spraviti v sklad preteklo** s sf' it jo. Cankar prav gotovo ni rekel tjavendan, da j tijubl olovenijl srce, Trs pa njena pljuča. In Če je danei?. ro? na kraškjh otrotskih in XMi Miljskih h^^ibih, j^ spre= jemair, tre^an mislečih Na tem trgu pa s© vendar ne sme Ču= t! sli ;a besede I Ks ^-pel?).?« dost'\:]f3t»stveno, in koketa*'^, i'-rojo v te spre- n le.v 't ' M :,hC'f:: ijfi -Jnker, š« smeraj udarjata ud« p!?d kl®= ^ 'ti le ■ -e; na, t rgi^ se men ju j ©.jo 1® ljudje v avtatusih, še I, ■ .,pf*aedajd :u« napulčib'Lloydove"palača^ ofelei: -a > Jakca -t^er si čr&n&^c*- ^f^-&'l'>- 6.0 ml»l5 pred veli*;, ca vogalu, 'rudi v pristanišču se slika spreminja^ i paiače S" ■■.ems priča, ki povezuje preteklof.t s 79 I!.} i!:i . :. : ik 10.-; '■ feZi, :Sk,. po: ca, .,., M.i *..£gredfe oP '=c^0': .mJ .a i . t ia.aalii Ihil^io š&I j^fc oči k brau^jevoea »11 med rOi€iiic»j trida 2tlaj ,je že noč in nima pomena. Pa tvidi me praY«d a€ irltfčei cb nalepi sliki, ki ^o včasih kažejo mo;ti ti0dri;avl;;i8ni, postai>eln.b« volJeCpri teai m& sema trgovina to baratitan^e Bicor ne vr-neailr^ata in zamariia t-istlja vK^išsaia 8odnik*M, kt 3®-pripslitejo v Trjjt z dasviaicsaiai In potem lio«. fliersfec oprs^i^fj s te® ''■>::oKlovajiskisi "probleiaoiB" v Trstu. 2 belehis® a.a i;a<' )ž^en,©ai pročelju b« i^i bloači «fian na-nis: ■ 3a dal lav':iratt' portuali D:^m'p 'taraiških (' a^ '. \Jrk^ Izbočene J «rej-. : > v man?^'^. ¥.& <■ , in ne ■'■'■ Ib ^Bi-i ■ . '£b oapis ml ,E.^iorsi prit ^e pc aoet^ *> ;i^ ' !■ .vf?iC5 T ':ag:a,|fn)D.. p: Bi»l5r" ^ " ' ' -C^ nj !■= :l:td- S ;■ R. Tki - C- 'o ta "7 f ■'<■ :s'iai ^e X"<:. J. proft;. r Go/r *\ida.X-, >tm- > i';j ■-;>-^-t oe' ^li3t_.pc» pr.a-i -tci-tri 2.';-:ša Ivr .yi^ j3 ■ ia t« ?.v5«5uo3 otvDj ' 0-'r» Žal 80 B* -^©3110 oE čj« 0( . jllko po., .arile irde Vasede -/ladiiega prodstai^Tiilia. Key» takrat alBem "oil utegnil., Bv-jm si ogledal Kultiui):! d-i^m pra-/ na Hov« let?? 1%3. Prišel sem z vlakom is Gorice; v Trstu nas je okrog pal desot5.b d<"p€*ldn0 is stopilo sedem pav;nikO¥ ia Še od te)i dva v uniformi, meatG je spal« po'btimi iSilvestrovi m.Si, Ta dan.so lg.rall Rusant.ijevi Mos^hett«. Občudoval sem Severcja^ kako »ditČn«? se je navael tržaškega govore. Najlepša pa je bilo p« predsto^^l, ko sem prež.ivel nekaj aanliaivlh ur s Sever^eia, Turkom, Kobalt^iu im ostalimi. Ke gr* mi iz spomina prvi vtis, ki ga 4® oam® napravilo prve srečanje a tem hramom slovenske kulture na tržaških tleh. Počutil sera se kcjt olfe prvem obhajilu« Hekje v globini sposnan^i so mi zaKveneli glasovi daljnih apomiaov, ki 8® že skoraj prošli v podzavest.,. Vstala Je podoba prvega šolskega dne v daljnjem oktobru 1937» ko nam .je signorina iz Catanije narisala marjetico,in smo morali v zboru alogovati mar-ghe-ri-ta. Pd čudnih zvezah so oživljali že abledeli spomini, kako som v«g srečen sodelot^al na proslavi ^r«::5orčičeTe stoletnice 19^4-,Ii vrtin^^a prepletajočih ee misli me je spet zbudilo pra-snično okolje. Nisem verjel^ da je dom tako lep. Pred vrati so stali karabinierjl bolj sa puseljc kot za potrebo, v veži pri vhodu bo mladi ljudje urejali gibanje novoprihaja« jočih obiskovalcev^^ Fant v temni obleki s kovinsko ploščico na svknjiču mi prijazno pokaže garderobo. Zapletem se v pogo= vor in zvem, da se pige Megajna m je Študent. V jedrnatih stavkih mi z rahliia tržaškim prizvokom^ a skull Ivirani?j govor 1-cOf ki bi jo čloi/ek težko slišal v •'^jubljanl^ pove,kako je organizirana tržaška unlversa; zelo natanČBO mi razlaga razmer® slovenskih vlsokešolcev. Pa nI časa; o.n imB del.-";, jas bi se pa ;3e rad nakollko rasgledal. Ogledi',j©m r-asakoSa® lestence., ofcjemlje me prijeiTia toplota^ ko «© vapenjam po stopnicah, Povflt^d marmor, okrasna niš© v steiiah jji Mtebrlh, mozaiki^ TBZB%Zi^X^^mi ii-a.jiga« sliJie, mikai .otV-i. Vse^ kar vidlm^ je iadelek slfv^easldh r:>k. Bob6 podj^ ?ost lal f)o lilde., Sea! kot s-a«?^*''*'!«!!! V'5» sft mi sai tek^; crirer.i v:*^ -P.ramišl^jiu^esi o meei maessa jesika,., Ali ni o-ado¥i , 6b. ■ -^ je prsv J-ssllr rešil? JeEikj sersdl, katerega sme? morali t iVi„ je tiste or-^^žje v??Pkega,. tudi aa.lotesnattnejšega S.lo-sr *a, k:t sm ga prejeli tsd ne asBili p,rednj3 rv., Tt3 nu le ®nn ii, I ^"•eeišl':. t«*ga ji^lks., 37'?;-al iijo se iv3!.:;:r j..*-, iM ;:,ca ri"uor-i, j(: / . {.t; £ivi In vat^..„ j'aaj> Gopeland ^e aiia prišla ia mrzle Anglije, da M spoanala jezik, ki ima še dvojino... Mogoče pa sem obseden od misli, da nam jezik toliko pomeni. Najbrž je to otrofik© veselje človeka^ ki iz podzavesti še ni pregnal vseh manjvrednostnih občutkov. Kako sem bil ot2X>Sko vesel pred leti, ko sva se s 5rijatel;Jem v Are««u, mestiž Petrarke, pogovarajala v slovonScini na tiskovnem uradu polifonskega natečaja in je Ijuljesniva uradnica vaskliknilai "Kako čudo-vit jeziki V kateren jeaiku govorita?" Zdaj -ge. tu, tako rekcč sredi Trsta, lahko Y najlepšem gledališču eliSim materino besedo iz ust našiti imetnikov, Pruv je, da so si tržaški igrevci sa svoj jubilej izbrali Cankarjeve H3.apca, ki so "bili sploh prvič postavljeni na slo=: venski oder ravno v Trsu leta 1919- Predstava ni bila.slaba, čeprav §o ji nekateri očitali to ali ono. Med občinstvom sem opasil Cermelja in Budala, Pahorja ni bilo videti. Rebule pa tako ne possnam^, Preposjnal sem ostri issrae dr.Hlavatvja in bilo je seveda Se več predstavnikov naše kulture v ^rstu. Ta predstava Hlapcev je bila že ne vem katera ponovitev, eato tudi d»'orana ni bila tako polna, kot B»m pričakoval. Pa vendart ozračje je jubilejno. Poslušam besede ravnatelja Raubefja in druge pozdravne nagovore. Zdi pa se mi, da smo tisti, ki smo prišli, čutili za nekaj stopenj prenizko duhovno toplina. Pogrešali smo nekaj tistega intenzivnega doživljanja vsakega trenutka, vsake besede, ki sicer pride sam» od sebe, a ga take priložnosti nekako oblikujejo. Pogovori z umetniki in tržaškimi kulturniki krogi v gledar-. liškem baru so sprožili marsikaj zanimivega, Ce ura ne bi bila tako pozna, bi se bila družba ljubiteljev gledališča še bolj zbližala. Tako pa smo se kar kmalu razšli t vsakdo je moral ne/^ kam spat. Prijatelj iz Ajdovščine se ;;e drznil sredi noči telefonirati sestrični, postojnski predstavnik je Sel v hotel, kakor jaz. Naslednji dan se sonce ni hotelo prikazati. Udobna vožnja z vlakom proti Gorici se mi ^e zdela prekratka« Tudi, če bi se bil vračal proti Ljubljani, bi se bil po lati poti odmlkal Trstu. Ueni je tako ljubše, se vsaj Tosimo več časa pe naŠl zemlji. Po zemlji, ki je zakoreninjena v naSi zavesti, v be^ sedi Župančiča, Grudna, Kosovela, Pahorja, Kebule in drugih t to je zemlja, ki jI nekateri pravijo rdeči obroč okoli 5!rsta, a pri tem mislijo "slovenski", pravzaprav bi rekli "elovanski". Ljubša pa mi je ta pot, ki gre tako ovinkasto iz ^rsta v Ljub« Ijano, tudi zato, ker me ob vrnitvi še enkrat pozdravi Miramar in se počasi odmikajo v svetel lok tržaške palače* Gledam skozi okno in mislim na Borisa Pahorja^ na njegov domač in ljubeč odnos do morjai morje je planjava srebrnih luskin, tako pravi v svojem zadnjem romana. Ulsli mi brskaje pe spominu in že vidim leto 19371 ko .^v* ;^ z mamo pridružila farnemu romanju in izletu na Brban in v Trst. Tam nekje pri miramarskem predoru sem bil vzkliknil: "Mama, grad Miramar" in tft tako glasno, da je mami postalo nerodno« Ka obzorju s« kaže Devln. Tu je torej živel fra Gregorlo iz Sommaripe. Čeprav je nosil kuto» ni zatajil svoje latinske gehtilnosti, saj v svojem italijansko-alovenskem vokabolariju, ki je izšel v Vidmu 160? med"koriEtni]ai pogovori" na prvo mesto postavil pozdravi dober dan, lepu dekle. Vedroat se mi Boremeni v nelagodnost« Želel bi, da se vlak ustavi, da bi lahko stopil do razvalin««* Slovenec se bo na tem kraju zmeraj ?ahk» sešel z eno svojih najznačilnejših duševnoznačajaklh 81 sestavin. Lepa Vida je večnosten motiv slovenske tragike in £>:3 1)1',i-i-)tj:.v , ii3"lik.i'alTi. var^^rai.;)© r.ažo'domaSnosti. Sredobež-:. noE-i.- i. 3rc3') :;?žn<>stj yse obeiieiu Brez ©naga alt drugega, bi se osaiilli« aii pa stopili a drugimi. Ob tem premill.jeven;pji rasgrnam dva popisana lista, ki mi jib. j© dal Filibart; BenedatiČ. Ha vsakem izm^d njiju je po ena pesem, ki Jo je hq pred natisom v ssbirki Eag;pf?ke dal v v objavo naši no-?i reviji Kaplje. Pod Bian-*) ja T: 515$ s svojimi ladjed®l:iir.8111, nad prog^ pa se dviga kraška p3.ano5a. Spo«».a-va«,, da mi ^c Benedetlč '"'al sT-ojo najboljšo pesem« In je tančica lyči .... ža^-ek, ki odsova tau iz kraške svežine v jeklenu ffioaotoaij-i fiibrik. ..,tc je moja »emlja, in zeiclja je življenje. Kratka pDkrajina ^i-a tod prepletena q castami, progaiii in da'J,3-jiovodi, 7 bi:;jt'»ra j>a Erat io ostane ICrs.B.. Tudi p;ci Dobo3?do"fe\j» ■.:.; kje:? Ba še jarki ig jrc^n 3V(3tom:x9 vaJBl:®. Kako'a« pravi Li Tau . Pos Ne':ia in :::!i:,lje veSsii je obra^ in iie apremlaja ga bežeči -čus, S pojled ;iA furlat.sko nižino se prifolišvijem Gorici, Tornaž Pavšič s;.