pliniranost pri delu. Pot, ki jo učitelj izbere, je najzaneslivejša pot do cilja. Taka oblika dela ima tudi mnogo slabih strani. Pouk v razredu skoraj ni mogoče indi- vidualizirati, to pomeni prilagoditi sposobno- stim posameznih učencev, tako po težavnosti kot po hitrosti dejemanja. Preverjanje je možno v kratkem času samo pri določenem številu učencev. Medsebojno sodelovanje učencev je onemogočeno, kar ovira skupno delo. Zato je težko v enaki meri aktivirati vse učence. Pogosto je delo uniformirano, zato tudi monotono. Razred se spremeni v predava- lnico, oziroma poslušalnico. Različnost učen- cev se počasi enači na umetno homogenost. Učitelj daje učencem vse, zato se razvije psi- hologija zajedalslva. Tako delo učitelja močno utruja. UDK 371.3:372.891 UDC 371.3:372.891 MISELNI VZORCI PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI Maja Umek V članku so prikazane izkušnje uporabe miselnih vzorcev pri pouku zemljepisa v osno- vni šoli in razmišljanja o nekaterih vprašanjih, ki so sc pri tem odprla. V članku bom prikazala svoje izkušnje uporabe miselnih vzorcev pri pouku zemlje- pisa v osnovni šoli in razmišljanja o nekaterih vprašanjih, ki so se mi ob tem odprla. Ker sem vodila pouk le v šestem in sedmem razredu, se moje razmišljanje opira predvsem na učno snov in učbenika teh razredov. V prvem delu bom govorila predvsem o miselnem vzorcu in učni snovi z logičnega vidika, v drugem o nasprotju med individualnostjo miselnega vzorca in tabelsko sliko v obliki miselnega vzorca, v tretjem delu pa bom navedla nekaj primerov in izkušnje uporabe miselnih vzorcev pri ponavljanju in poglabljanju učne snovi. I. MISELNI VZOREC, GEOGRA- FSKO MIŠLJENJE IN LOGIČNA ZGRADBA NAŠEGA PREDMETA Tabelska slika v obliki miselnega vzorca jasno kaže logično zgradbo obravnavane teme. V jedru vzorca je naslov teme, prve veje pomenijo glavne vidike obravnave in imajo vlogo podnaslovov v tekstu, vse nadaljnje členitve pa jih pojasnjujejo. Od jedra proti robovom se manjša abstraktnost in povečuje konkretnost. Če ima vzorec tudi manjša, stra- nska jedra, se logična zgradba zaradi povezav med jedri nekoliko spremeni, okoli posame- znega jedra pa ostane enaka. Za pouk zemlje- pisa je pomembno, da lahko s povezovanjem različnih vej poudarimo sovplivanje različnih dejavnikov. Ob takšni tabelski sliki je bistvo učne snovi zelo jasno, kar je dobra osnova za objektivnejše preverjanje in ocenjevanje zna- nja. Če temeljne pojme, procese, pojave, zapi- šemo z drugačno barvo, pokažemo tudimanj sposobnim učencem, kaj morajo znati za pozi- tivno oceno. Takšen zapis mnogo bolj od obi- čajnega linearnega poudarja odnose med poja- vi in procesi, saj je iskanje zvez in povezova- nje njegovo bistvo. Po avtorju miselnih vzor- cev Buzanu (1980 in 1983) je takšen zapis mnogo bliže delovanju možganov, zato je bo- ljša pomoč pri učenju. Uporabljanje miselnih vzorcev osvešča logiko mišljenja oz. logiko posamezne stroke, kar pri našem predmetu ponavadi imenujemo kar geografsko mišljenje. Zapis z miselnim vzorcem ustreza pred- vsem deduklivnemu mišljenju _ izhaja iz splo- šnega (zapisano v jedru) in to postopoma raz- členjuje, opisuje, razlaga do konkretnih prime- rov na koncu vej. Pri induktivnem mišljenju je pot obratna in vzorec bi moral nastajati na robovih ter se približevati jedru. Če pri pouku pogosto uporabljamo tabelsko sliko v obliki miselnega vzorca, se je potrebno tega zavedati, sicer nehote pretiravamo z dedukcijo, ki je je že tako preveč v naših šolah. Vzorec ali posa- mezne veje lahko začnemo zapisovati tudi od roba in tako od posameznosti pridemo do skupnega in splošnega. Če pa se nam to ne zdi praktično, potem na posebnem delu table raz- vijemo nov pojem in ga potem vnesemo v osrednji vzorec. Uporabljanje miselnih vzorcev učiteljem in tudi učencem zlasti sposobnejšim hitro pokaže skromno logiko, ki jo nudi zemljepis v 6. in 7. razredu, saj imajo vse regionalne teme zelo podobno logično zgradbo. To je sicer razumlji- vo, če smo se odločili za takšen koncept" učne snovi, vendar pa je bila pri tem zanemarjena "logična rast" od regije do regije. To je še zlasti očitno v sedmem razredu. Učenci spoznajo predvsem nova dejstva in za posamezne dele sveta specifične pojme, zveze med temeljnimi pojmi pa ostajajo iste, saj je premalo novih temeljnih pojmov. Zlasti družbenogeografsko področje je malo razčlenjeno in slabo poveza- no. Po drugi strani pa je tudi dejstev malo, zlasti konkretnih primerov drugačnih, nenava- dnih, zanimivih pojavov, ki učencem razvne- majo domišljijo in jih motivirajo za zemljepis. Da pa ne bo zapis izzvenel zgolj kot kritika sedanjih učbenikov, naj povem, da sem učbe- nike vsakodnevno in koristno uporabljala in da imajo tudi vrsto dobrih lastnosti. Kar pa se tiče logične zgradbe učne snovi zemljepisa, menim, da je potrebno narediti natančnejšo analizo in navedene ugotovitve, ki so zgolj rezultat praktičnega dela v razredu, tudi doka- zati. Takšna analiza bi bila potrebna za vse učbenike in tudi pri pisanju novih učbenikov bi si avtorji morali biti na jasnem ne le, katere nove pojme, procese, pokrajine bodo obravna- vali, temveč tudi kako so povezani z vso dote- danjo snovjo in kaj novega prinašajo tudi v geografsko logiko učencev in ne le v vedenje. II. OD TABELSKE SLIKE DO INDIVIDUALNIH ZAPISOV Z MISELNIMI VZORCI Miselni vzorec je po definiciji individualni zapis, in odraža razumevanje učne snovi vsa- kega posameznika. Vsak učenec ima drugačno kognitivno strukturo, zato tudi drugače doje- ma novo snov. Morda veliko "nove" učne snovi že pozna in "novi" pojmi zanj niso več novi, torej jih bo v zapisu manj poudaril in manj razčlenil. Predvsem pa se učenci razliku- jejo po asociacijah, ki jim olajšujejo pomnenje in so v vzorcu izražene z barvami, posebnimi oblikami zapisov, znaki. Tabelska slika v obli- ki miselnega vzorca, ki jo učenci prepišejo v zvezke nima veliko individualnih značilnosti in odraža predvsem logiko učne snovi, kakor jo vidi učitelj. Vendar lahko tudi pri nastaja- nju vzorca na tabli ali prosojnici učenci bolj ali manj sodeluejo. Naj navedem nekaj primerov nastajanja zapisa. 1. Učitelj vzorec sestavi in napiše sam, nata- nčno tako, kot si jc zamislil v pripravi. Skozi uro ob obravnavanju nove učne snovi vzorec počasi gradi, učenci pa ga prepisujejo v zve- zke. Takšen zapis ima vse značilnosti tabelske slike pri klasični frontalni uri. Neverbalno sporočilo učencem takšnega zapisa je: "Vzore se natančno naučile, morda ga boste morali pri preverjanju ponovno narisati!" 2. Učitelj vzorec pri pripravi sicer napiše, vendar pri nastajanju vzpodbuja in upošteva rešitve učencev. Uporabi barve, znake, ki jih predlagajo učenci, navede primere, ki jih na- 7 štejemo, lastnosti, vrste pojavov, kot jih našte- jejo učenci, pri tem pa ostaja pri svoji zasnovi vzorca. Takšno nastajanje vzorca sporoča učencem, da morajo poznali osnovno zgradbo učne snovi in nove pojme, zaželeni pa so novi primeri, samostojni opisi. 3. Tabelsko sliko lahko narede tudi učenci sami. Miselni vzorec je še posebej primeren pri skupinskem delu, kjer nam sklepni del ure pogosto ne uspe dobro. Če vsaka skupina naredi del vzorca, je skupno poročanje lažje in hitrejše, predvsem pa imajo vsi učenci pred seboj celotno snov. Takšen zapis nam omogoča nadgradnjo skupinskega dela. Če je napisana na prosojnico, lahko z delom nadaljujemo tudi pri prihodnji uri, saj nam pri skupinskem pouku pogosto zmanjka časa za temeljit za- ključek. Pri opisanih primerih so imeli vsi učenci v zvezkih zapisan enak vzorec, samo delež nji- hovega sodelovanja pri nastajanju je bil razli- čen. Naš cilj pa je usposobiti učence za samo- stojno učenje zemljepisa, torej jih moramo naučiti, kako samostojno zapisujejo učno snov, kako izdelajo miselni vzorec sami. Vzorci, ki jih narede učenci sami, odražajo njihove izku- šnje, predznanje, sposobnosti. So odraz razu- mevanja učne snovi in so toliko boljši, kolikor bolje učenci razumejo učno snov. Učitelju dajejo povratno informacijo uspešnosti pouka. Vzorce izboljša tako, da pomaga učencem k boljšemu razumevanju in ne, da jih naredi namesto njih. S tem le prikrije vzroke za pomanjkljivosti. Za nastanek individualnih vzorcev je potre- bna individulna oblika pouka. Učenci se sami spopadajo z učno snovjo in pri tem si pomaga- jo z miselnimi vzorci. Individualno delo sledi frontalnemu uvodu. Učitelj celemu razredu kratko predstavi novo snov, morda razloži nekatere pojme, opozori na zahtevnejše pove- zave, nato pa učenci s pomočjo učbenika ali drugih virov snov sami predelajo. Delež indi- vidualnega dela je seveda odvisen od zahte- vnosti učne snovi, sposobnosti učencev, časa, ki ga imajo na voljo, vsekakor pa bi ga moralo biti več, kot ga je danes na šolah. Učenci 6. in 7. razredov so že sposobni, da lahko iz učbe- nikov zemljepisa povsem samostojno predelajo večino učnih tem. Miselni vzorci, ki pri tem nastajajo kažejo učitelju kvaliteto dela, in na manj razumljive dele, ki jih bo moral ponovno razložiti. Če učenci večkrat delajo samostojno, pridobi učitelj čas za intenzivnejše delo z majhnimi skupinami učencev. Po individua- lnem delu je potrebno osnovna spoznanja, nikakor pa ne vseh podrobnosti, frontalno ponoviti. Učenci lahko predstavijo dele svojih vzorcev, pri tem ostali svoje vzorce dopolnju- jejo. Miselni vzorec ni nikoli končan; neprestano se lahko nanj vračamo, ga dopolnjujemo in aktualiziramo z novimi zvezami in primeri. Ko z učenci spremljamo pomembnejše dogodke po svetu, imajo takšni pogovori večji pomen, če jih povežemo z učno snovjo in to tudi zapiše- mo. Učenci dopolnjujejo vzorce pri preverja- nju znanja, saj pogosto spoznanjo nov vidik, nov primer, nenadoma bolje razumejo nek pomen, odnos. V vzorce pa ne vnašajo samo novi besed, lahko je to samo poudarjena črta, nova zveza, znak, ki vzbuja določene asociaci- je. Občasno vzorce dopolnimo s spoznanji sorodnih predmetov. Vzorec, ki raste, potrebu- je precej prostora. Če smo se odločili, da bomo pri pouku zemljepisa veliko risali in zapisovali v obliki miselnega vzorca, je najbolje, da imajo učenci velike brezčrtne zvezke. Na dveh straneh ne bo zmanjkalo prostora tudi tistim učencem, ki ga potrebujejo res veliko. Na neprestano vračanje i vzorcem in dopolnjeva- nje je potrebno učence navaditi. In če nam to uspe, smo dosegli enega pomembnih učnih smotrov. Navadili smo jih povezovati znanje. Miselne vzorce mnogo učencev spozna že na razredni stopnji, druge pa moramo z njmi šele seznaniti in jih postopoma navaditi nanje. Ko vzorec prvič napišemo na tablo, povemo 8 učencem njegove značilnosti, prednosti in vadimo branje vzorca. Ko se navadijo na ta- bclsko sliko v obliki miselnega vzorca, prei- demo na samostojno zapisovanje. Sprva vzor- ce, ki smo jih začeli samo dopolnjujejo, potem pa zapisujejo sami. Vzpodbujamo jih k uporabi različnih barv, znakov, dodajanjem skic, k stalnemu dopolnjevanju. Pri delu sem opazila, da vsem učencem ta način zapisovanja ne ustreza enako. Zato sem jim pri individualnem delu pogosto dovolila, da sami izberejo način zapisovanja. Večina je izbrala miselni vzorec, posebno iantom je bliž- ji, saj ni potrebno toliko pisanja. Zanimivo, da so tudi manj sposobni učenci ponavadi izbrali miselni vzorec, čeprav so ga manj razčlenili in pogosto namesto ključnih besed zapisali skupi- ne besed ali cele stavke. Tudi najbolj sposobni so raje izbrali miselne vzorce. Še največkrat so linearne zapise uporabljali nesigurni marljivi učenci, ki so popolnejšim stavčnim zapisom bolj zaupali kot shematičnim vzorcem. m. Z MISELNIMI VZORCI DO USPEŠNEGA PONAVLJANJA IN POGLABLJANJA ZNANJA Miselni vzorec je zelo primeren za pona- vljanje in poglabljanje znanja celili poglavij, še posebej večjih regij. Na velik papir učenci po skupinah ali individualno narišejo in napišejo glavna spoznanja o obravnavani regiji. Ob uporabi učbenikov in zvezkov ponovijo celo poglavje. Pogosto je to cel kontinent ali učno snov 10,15 ur. Takšno analitično delo imajo učenci radi, saj ne gre za mehanično ponavlja- nje. Dobro strukturiran in povezan vzorec je zelo dober pripomoček za nadaljnje ponavlja- nje in ga lahko uporabimo večkrat. Ob njem lahko učenci v skupinah ali v parih ponavljajo. Naj navedem nekaj primerov: • ob vzorcu en učenec zastavlja vprašanja, drugi odgovarjajo, vlogezamenjajo, • za izbrane veje vzorca poiščejo v atlasu ustrezne karte. Karte analizirajo in z vsebino dopolnijo vzorec, © ob vzorcu postavljajo vprašanja in jih raz- vrščajo na tista, ki sprašujejo po znanju in ti- sta, ki zahtevajo razumevanje učne snovi ter tista, na katera ne poznajo odgovorov. Zahtevnost poglabljanja znanja še pove- čamo, če ne ostanemo pri dobri razčlenitvi učne snovi torej pri analizi, ampak zahtevamo vsaj od boljših učencev tudi sintezo. To pome- ni, da vzorce dobro premislijo in pojave, ki so v naravi povezani, tudi v vzorcu povežejo. Povezovanje je po zahtevnosti lahko različno. O Učenci iščejo samo povezave med glavnimi vejami in tiste, ki so posebej zapisane v učbe- niku. Ker se osnovne zveze med elementi in dejavniki pokrajine od poglavja do poglavja ponavljajo, jih kmalu osvojijo tudi manj spo- sobni učenci. • Bolj ko se oddaljujemo od sredine vzorca proti robovom, bolj specifični so pojavi, kakor tudi vzroki zanje, zato je povezovanje veliko zahtevnejše. Pri tem se lahko pojavi potreba po razširjanju vzorca, po uporabi dodatnih virov, saj se odpirajo učencem nova vprašanja. Pri takšnem delu služi učencu analitičen vzo- rec le kot osnova preko katere položi prosojni papir in na njem gradi. Če nam uspe vsaj naj- boljše učence pripeljati do te stopnje razmi- šljanja o učni snovi, smo dosegli tudi najvišje cilje našega pouka. To je sicer teže dosegljivo v osnovni šoli, vendar imamo tudi na tej sto- pnji učence, ki dobro abstraktno razmišljajo in jim je potrebno le pokazati, kako lahko tudi pri pouku zemljepisa uporabijo vse svoje inte- lektualne sposobnosti. Ker pri tem hitro nale- tijo na omejitve zaradi majhnega znanja ze- mljepisa, je to lahko dobra motivacija za iska- nje in uporabljanje dodatnih virov in vključe- vanje v dodatni pouk zemljepisa. Moje izku- šnje s ponavljanjem z miselnimi vzorci so zelo dobre in zlasti prvi poizkus se mi je globoko vtisnil v spomin. Prvo leto poučevanja na osnovni šoli sem kmalu začela uporabljati v šestih razredih tabclsko sliko v obliki miselne- I ga vzorca. V eni paralelki so učenci to obliko zapisovanja že dobro poznali, v drugi pa sem jih morala postopoma uvesti vanje. Takoj po predelani prvi regionalni enoti Južni Evropi sem dala učencem obeh paralelk nalogo, da narede pregledni miselni vzorec za celo regijo. Opozorila sem jih, naj bodo posebej pozorni na povezave med pojavi in naj jih čim več označi- jo. Vedela sem, da je to veliko dela in sem nekoliko s strahom pričakovala izdelke. Na dogovorjeni dan so skoraj vsi prišli v razred z veliki svitki in sijočih oči. Drug drugemu in meni so kazali slikovite vzorce polne različnih barv, slik, kart in vsak se je razlikoval od drugega. Veliko domišljije so vključili v izde- lovanje in ponavljanja, ki so ga ob tem opravi- li, niti opazili niso. Učenci, ki so delo opravili površno so sami prosili, če lahko do prihodnje ure narede boljši vzorec in tudi tisti, ki dela niso opravili so to naredili temeljito do priho- dnje ure. Takrat sem v šoli prvič doživela, da so bili učenci in to skoraj vsi, ponosni na svoje delo. In čeprav so za vzorce porabili veliko časa, so bili zadovoljni, hkrati pa strogi do sošolcev, ki dela niso opravili pravočasno. Zanje so zahtevali nižjo oceno. Izdelke sem namreč ocenila. Ker so se vsi učenci zelo po- trudili, je bila najnižja ocena dobro. Tako sem ocenila manj strukturirane vzorce. Oceno prav dobro so dobili učenci za dobro, pa tudi odli- čno strukturirane vzorce, ki pa niso imeli povezav med vejami. Odlično pa so dobili učenci, ki so na dobro razčlenjenih vzorcih naredili tudi več povezav. Miselni vzorci so zelo jasno kazali znanje predvsem pa razume- vanje učne snovi. Izdelek lahko tudi precej objektivno ocenimo, če ključne besede in zveze kvalitativno ovrednotimo in potem pre- štejemo. Osnovni problem je le, da za takšne kompleksne in pregledne vzorce potrebujejo učenci veliko časa, torej ga lahko naredijo le doma, kjer jim lahko drugi pom,agajo. Manj sprejemljivo se mi zdi preverjanje z miselnimi vzorci posameznih učnih enot, še posebej, če je tudi snov v zvezku zapisana kot miselni vzorec, ker s tem učence navajamo, da se učijo zapise in ne učno snov, pa še zapostavljanje pismenega izražanja mu lahko očitamo. Zato sem ocenjevala samo pregledne vzorce. Učenci so jih delali doma in razen opisanega primera povsem prostovoljno. Zanje so se odločali predvsem, ko so želeli izboljšati ocene. Da ne bi imela pomoč sošolcev, staršev prevelik vpliv na ocene, so morali učenci v šoli posa- mezne veje razložili ali poiskati še nove pove- zave. Uporabnost miselnih vzorcev pri pouku je zelo raznovrstna in v naših šolah jih uporablja že precej učiteljev. Vabim učitelje, ki jih drugače uporabljajo in imajo drugačne izkuš- nje z miselnimi vzorci _ dobre ali slabe, da jih predstavijo. Buzan Tony: Delaj z glavo, DDU Univerzum, Ljubljana 1980 Buzan Tony: Izkoristi svoj um, DDU Univerzum, Ljubljana 1983 10